32. številka. r ul g- o izd a n.3 e. V Trstu, v sredo 20. aprila 1892. Tečaj XVII. „E D I N 0 S T" '»haj« dvakrat na teden, vsako sredo in aoboto oh 1. uri popoludnn. „Edinost" stane: ta vse leto gl. K.— ; izven Arat. 9,— ffl. ta polu leta „ S.—: „ , 4.50 , sa četrt leta „ 1.50: . , 2.25 „ Ponamifnp Številko se dobivajo v pro-dajalnicah tobaka v Tritn po 1» nov., V Sorlci in v Ajdovščini po • nov. Na naredbo broz priložene naročnine ie ^|ira.vnišr,vo ne o«lrn. EDINOST OglMi in Oinanila se račune po « nov vrauca v petitu ; 7.& naslove z debelimi črkami »n plačuje prostor, kolikor bi obneslo navadnih vrstic. Poilana, javne lahvale, oemrtnlc« itd. »« račune po pogodbi. Vni dopisi ne pošiljajo uredništvu Piazza Caserma it. 'i. Vnako pismo mora biti frankovatio ker nefrankovum ne sprejemajo. liokopisi ne ne vračajo. Naročnino, reklamacije in iniierat« prejema upravniitvo P iazza Casorma »t. 3 Odprte reklamacije o proste poštnine. Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. J >V » M II ,, 3'/, n » 4 mest fisso 8'/. ,»8 „ 2 %o. preav.di 20 g.n n » M >i »i 2 '/i,, , n SraeBi 3 nn - „6 „ Gosp. P. T. naročnikom piva iz pivovarne in sladovnice v Senožečah usoja si podpisano opraviteljstvo naznaniti, da so se zaloge v Sežani in Kozini dne 9. t. m. otvorile. Opraviteljstvo. 3-8 PODLISTEK. Kako se je ženil!? Pripoveduje Levin. (Dalje.) „Toliko kot ti gotovo znam ; najbrže bo ee vsi smijali tvojemu robatemu vedenju. Človek pa se mora s svojim vedenjem drugim prikupiti, da ga spoštujejo ter kaj obrajtajo. Ako se člov«k prav ne vede, gledajo ga vsi grdo ter ne marajo zanj; osobito pa, ako gre v kako hišo v tako delikatnih zadevah, kakor si šel ti. Ljubezen se ne da s Bilo dobiti, temveč pridobi ae le potrpežljivostjo in lepim vedenjem. Jaz ti sem gotovo najboljši prijatelj ; ne želim ti slabega, Čeprav vem, da druzega ne zaslužiš nego, da bo ti slabo poželi, kajti ti ne veš, kaj je hvaležnost, ter uslugo, ki ti jo kdo učini, nočeš poplačali — tako mi nočeš plačati niti fra-keljca žganja za toliko dobrih nasvetov, L i sem ti jih podal. Ravnal si rajši po Bvojej praznej butici in posledica je bila, da se sedaj repenčiš nad vsemi ženskami ter sklepaš, da nočeš nobene. — Škodo bi aioer ne bilo nobone, ako tudi storiš tako, II nnovo tasso d1 interesne entra in vigore sulle lettere di versamento in circolazione a da-tare dul 23 corr. rispettivaraente 30 corr. a se-conde del relativo preavviso. In banco giro abbuonando il 2 »/«•/• int®-resse aanuo sino a qualunque so nima; preleva zioni sino a flor. 20.000 — avista verso chčque; importi maggiori preavviso avanti la Borsa — Conferma dei versamenti in apposito libretto. Conteggia per tutti i versamenti fatti sino alle 5 pom. la valuta del medesimo giorno. AsHume pei propri correntisfci V incasso di conti di p iazza, dt cambiali per Trietse, Vienna, Budapest ed altri princi pali citth ; rilascia loro assegni per queste piazze, ed accorda orola facoltb di domicil iare effetti presno la sita Icassa franco d* ogni spesa per essi. Procura pei propri clienti informazioni suir Interno e sull* Estero verso il eolo rimborso delle spese postali. b) S| incarica dali' aquisto o della vendita di effetti publici, valute e d i vise nonehi del »n-ca880 d? assegni, cambiali e coupons, verso mo-dica provvigione. c) Sconta cambiali dirette e domioiliate a condizioni eorrenti. d) Rilascia assegni ed apre čredi ti su tutte le piazze deli' Interno e deli' Estero a mo diche condizioni. e) Sovvenziona effetti e valute. f) Accorda ai propri committenti la facolt& di depositare effetti di qualsiasi specie e ne cura gratis i' incasso dei coupons alla soa-denza. sOVende le obbligazioni communali 4'/, della Prima Cassa patriotica di risparmio di Buda-pest, le lettere di pegno 4'/, e le obligazioni comunali 41/, con premio del 10°/, della Banca commerciale ungherese di Budapest, le obbligazioni comunali 4'/, e le obbligazioni 4"/^ con 10% di premio della Banca ipotecaria ungherese di Budapest, le lettere di pegno 4ViP/o della Banca centrale austriaca di cre dito fondiario, i lotti 3% l.a e 2.a emissione doli' Istituto di credito fondiario austriaco, (Boden crodit) lu obligazioni 4% con lotteria (vincita principale flor. 50.000) della Banca ipotecaria ungherese di Budapest, le lettere ai pegno 4% dollo Stabiliraonto provinciale ipotecario deli' Austria inferiore al corso di giornata. 4—12 Trieste 18 Gennajo 1892. vendar pa bi ne kazalo vse kar tako pu« stiti; puskusiti se še da in morda bo tudi kaj uspeha, le tako skop ne bodi in rad ti bodem pomagal, v čemur morem." Miha Mevža je zvesto poslušal zgovornega tovariša. Slab človek Miha ni bil in morebiti tudi tako skop ne, kakoršnega si je Jože domišljeval ter mu to tudi večkrat očital. Res ga je poparila Reza nocoj, ko bo mu je tako zaničljivo posmijala ali vendar jo v Brcu občutil nekako nagnjenje do nje. Šepav je bil res, ali imel je, kakor amo že rekli, novcev, kar je pri njegovih tovariših redka navada. Zdelo se mu je tudi, da je Reza zanj nekako pre-imenitna ter, da mu bode le s težka kaj pridobiti; bil je pa egoist v pravem pomenu besede ter lastno osebo mnogo bolj povzdigoval ter v ceni držal, nego je to sploh navada pri družili, njemu enakih ljudeh, ter je bil iz tega razloga tudi nekako srdit na Rezo, ne pa popolnoma jezen. Dokler je sam pri sebi godrnjal, se mu jo Rezikin posmeh bolj zasramo-valeu videl, nego sedaj, ko je govoril z njim njegov prijatelj. Vzlasti pa, ko mu je zadnji rekel, da mu bode pomagal, če lo mogoče, oživelo mu je v srcu nekako upanje. Časv nam je preporučiti p. n. občinstvu Trsta i okolice, Primorja i ostalih hrvat-sko-slovenskih gradovah i mjestah, sa so-lidnosti i Jeftinoće poznatu, te obilnimi modernimi pismeni strojevi providejnu JEDINU SLAVENSKU TtSKARU U TRSTU Ista prima i obavlja svaku naručbu bilo koje vrsti knjigotiskarskoga posla te preporuča se osobito za ove vrsti tiskan io kao n. pr.: za iupne urede, okružnice, račune, list. artlju t zavitke s napisom, preporučite karte, posjetnloe, zaručne I vjenčane objave, pozive, razporede, ulaznice, oglase, pravila, Izvješće, zaključne račune, ročlitnlke, punomoći, olenike, jestvenlke, svako-vrstne tkriialjke, izpovjedne cedulje, knjige Ud. Uvjerava se p. n. občinstvo, da če nam biti osobita briga, p. n. naručitelje u svakom pogledu zadovoljiti koli brzom i točnom [todvorbom, toli Jeftinom členom I ukusnom zradbom. Onda ima na prodaj sliedeće knjige Kmetijsko berilo za nadaljevalne teAaje ljudskih iol in goBpodarjer v pouk ciona prije SO nvft. sada SO tvrdo vezana ...... n. 60 Sodnijski obrazoi snstavil B. Trnovoc . . n. SO Vilic. Tel, prevod Cognera......n. IO Ljudmila provod J Lebana.....n. *© Filip prevod Kriimana....... n. HO Antigona prevod Križmana......n. iSO Pjesma o zvonu proveo A. K. Istranin ; n. SO Istra pjesma „ A. K. „ . . n. 90 Ove bu knjige jako prikladne za darove o praznicih zato ih si, občinstvu preporučamo. Drži u zalihi (skladišču) sve potrebne tiBka niče i knjige za crkvene urede. Kod naručivanja tiskanica i drugog, molimo naznačiti točno naruČbu i dotični naslov (adresu) naručitelja. Za obilnu naručbu preporuča se Tiskara Dolenc Piazza Caserma it. 2. (uhod z vla Pesa.) MODA Podpisani naznanja slavnemu občinstvu, da ima veliko salogo SLAMNIKOV za gospode, dame in dečke, kakor tudi za okrašenje potrebnih, vseh barv trakov. Podpisani pore in popravlja slamniko po najnovejši fasoni. — Priporoča so torej slavnemu občinstvu. MIHAEL PRAŠEL Corso, Stv. 21. 3-3 V tem dvomu in čudnem notranjem stanju povabi prijatelja, ko sta v vas prišla, v vaško krčmo ter veleva prinesti liter vina. Vsodota se v najbolj temen kot ter tam tiho kramljata do pozno noči. Odbila je že jedna ko sta položila svoje ude na listje. Agenta iz Trsta ni bilo več k Bobna-čevim. Ne vemo povedati iz kakega uzroka. Reza živola je osamljena; fantje iz vasi niso k njej skoraj nič zahajali. Tudi temu ne vemo razloga : menda so se bali hudega psa Sultana, ki je na vsacegu hudo zarežal, ako se je upal hiši približati; odnesel bi mu kos hlačnico in morda tudi kos mesa iz stegna. Sicer niso pa Bona-čevi držali psov; Sultana so imeli še-le od nekaj čatia sem. Nismo tudi mogli izvoditi, je-li je sama Reza hotela, da jo pes po noči od-vezan, da nikdo ne more v hišo, ali pa je to njen oče zahteval. Bolj verjetno se nam pa vendar zdi prvo, kajti kdor ve, koliko zamore osobito pri neizkušeni deklici prva ljubezen in kako postane pobita, ako so jej ta no posreči, sklepal bode sam, no da bi mu mi to pravili, da si taka deklica dolgo moža ne poželi ter se, ako je trdna, še-le pozno odloči za kakega. Gostilna „11 Gallo (Toro" Ghoga toči izvrstna istrska in furlanska vina ter ima prav dobro kuhinjo. Oddaj* tudi vina na debelo v sodčkih od 28 litrov naprej in sicer furlansko po 28 kr. liter, istrsko po 32 kr. liter. Rae-poSilja tudi istrsko vina na zunaj in sicer loko štacijon Trst po 23 gld. hektoliter; ne da bi imel naročevalec kake druge stro&ko. Vnanjim gostilničarjem se priporoča za naročila Oovacioh. 5U—14 5 do 10 gold. gotovega zaslužka na dan brez kapitala in rizika ponuja neka banka vsakateremu po vseh in tudi najmanjših krajih po razprodaji postavno dovoljenih sreček pod ugodnimi plačilnimi pogoji. Punudbe se pogajajo i naslovom: „Lose", I. U a'n-neberg, Wien, Stadt, Kumpfgasso 7. 10—10 Assicnrazioni generali. v Trsta (društvo je ustanovljeno lota 1831.) To društvo je raztegnolo svoje delovanja na vso vejo zavarovanja posebno pa: na zav« rovanje proti požaru — zavarovanje po morju in po kopnem odposlanega blaga in zavarovaig« na življenje. Društvena glavnica in roserva dne 31. dccombra 1890. f 43,303.671 '22 Premije za poterjati v naslednjih letih f. 24,167 806 81 Olaioa za zavorovanje žive-vnnja do 31. decembra 1890 f. 124,131.441.72 Plačana povračila: a) v letu 1890 f. 8,346.827-21 b) od začetka društva do 31. decembra 1890 f. 235,717.767-43 Letni računi, izkaz dosodaj plačanih od-škodvanj, tarifo in pogoje za zavorovanja in, sploh VBa natanjčneja pojasnila se dobe v Tret« v uradu društva; Via dolla Htaziono št. 8887 v lastnej hiši. 4—12 Reza je potepušnega agentčka v resnici ljubila in močno jo je zadela vest, da je on z njo le norce bril, radi česa postala je vsa pobita in žalostna; nič jo ni več vosolilo, vse jej je presedalo: najrajši bila je sama ter sama sebi tožila notranje občutke. Prigodi se pa kakScn krat, da se taka deklica kmalu premisli ter si to navidezno žalovanje kaj kmalu izbije iz Brca ter bo prekmalu odloči za druzega, H morda prvemu prav nič ni podoben. Mi svetski filozofi pravimo tedaj, da taka deklica nima značaja, ker poprime se moškega naj si bode kakoršon hoče, tor tožimo nad žensko slabostjo in nestanovitno njih ljubeznijo. Drugi zopet pravijo, da je taka deklica prav značajna, ker so ne da vpljivati vsakej sapioi temveč so ve braniti nuglih utisov in jih nadvladati. Naša filozofija opravičevala bi do neke mojo prvo menenje, no opravičujoč pa onih brezupnih dojanj, kojih so Čcbtokrat tako do-klico poprimejo, kajti neopravičeno so mora vsuketuu zdeti pregloboko tugovanje in hiranje po bitju, kakoršno se da še doseči. Kakor jo iz dosedaj rečenega razvidno, spadala je nuša znanka Reze k prvomu razredu takih osamelih deklic. Ona sicor ni ljubila več nikogar z iato Kančnik, vi,m-"'" 1 Otilija Ill\« Via S. Lazzaro 5t. 2, III. nadstr. priporoča se nljudno vsim čaatitim damam is alovenskih krogov t Trstu in na deželi sa izdelovanje novih in prenarejanje starih klobukov, koje izdeluje po jako nizkej ceni. 4 — 4 Josip Urbančič, r^zr,„u"v"» vi* Franresco priporoča vseh vrst žganja na drobno in debelo. — Pristna tukajftnja in vnanja yina v boteljah, — Suho meso, kranjske klobase, sir, sladSčice itd. 14—48 Ivan Valenčič, Via nueva st. 39, prodaja vsake vrste manufakturnoga blaga. Blago se dobiva iz prvih vastrijakib tovarn. Cene nizke. 49—13 Interpelacija dežel ntgii poslanca dra. M. Laginje in to« varisev na visoko o. k. vlado v seji deželnega zbora v Poreču dne 6. aprila t. 1. Podpisanim ni namen delati komu krivico, ako že takoj tu naglašajo istino, da v naši državi in izven nje obstoji stranka, kojej jo svrha: odtrgati od monarhije avstro-ogerake pokrajine tržaškega uamest-ništva, in v vsaj še jedno drugo pokrajino, a drugod odtrgati druge pokrajine od drugih držav, ter vse te spojiti z bližnjim kraljestvom Italije. Ve9 dosedanji zistem vladanja v Primorju v obče, a delovanje pojedinih dostojanstvenikov v zadnjem času posebe, služi le v prilog nameram te stranke ; naša stvar pa ni, tu preiskavati, se-li to dogaja slučajno ali nameroma, o čemur tu navajamo nastopno : Kakih dvanajst let je od tega, ko je odličen Hi vat iz Istre tožil tedanjemu c. k. namestniku baronu Pretisu, v kakem siromaštvu in nevolji so Hrvati in Slovenci Istre ; da se jim ne privole ni najsvetejša prava, zajamčena jim državnimi zakoni v pogledu narodnega jezika, in kako mnogi javni služabniki prezirajo ta narod ter svojim postopanjem izzivljajo nezadovoljstvo in nemire. Baron Pretiš obečal je takrat z besedo cesarskega namestnika, da se hoče na vse mogoče načine potezati za blagostanje naroda ter nastojati, da se kolikor možno zadovolji porabi narodnega jezika, zajamčeni ustavnimi zikorri, a zatheval je mir ter da se pritožbe ne tirajo v javnost; „Mir hočem, mir, vladi ni smeti delati ni-kakih neprilik", to so bile njegove besede, izrečene v nemškem jeziku. Hrvati Istre poslušali so na svojo nesrečo ta svet, ter dlje časa prenašali mirno vse krivice, zanemarjanje, preziranje, škode, koje jim je prizadevalo službeno osobje in njega neslužbeni zavezniki, koji so se znali posluževati, kakor so sami pravili, ljubeznijo, s katero je ljubila onega nevrednega agenta, ali bilo je še srce nekega človeka za-njo in to bilo je našega okornega Mihata. Ni mu mogel Reze iz misli izbiti uikdo; tudi pajdaš Jože ne, čeprav je uporabil v to vso svojo prirojeno filozofijo ter posrebal marsikak pol-liter vina ali frakeljc žganja na Mihatovo zdravje. Pri-godilo so je večkrat, da ga je na polu prepričal, da Reza ni zanj ter ga zvabil v krčmo, ali kmalu je Miha vse pozabil ter mu jel pripovedovati o kakih sanjah ki jih je o Rezi : imel kakor se mu je sanjalo, da je bil z njo poročen ter da je že sinčka pestoval in kaj vem še. Ysako pot je pa aklenol, da mora še enkrat poskusiti iti se k Rezi ženit. Jedino, kar jc obeta), je bilo, da se bode po Jožetovih n.ukih vedel, ko bode pri njej. — Nu, nu, — pravi neki dan Jože Mihatu ko sta na travniku seno skupljala, — ker se pa po vsej sili hočeš še enkrat pri onej Rezi opeči, pa pojdi poskušat; to ti pa preden povem, da boljšo kot zadnjikrat se ti ne bode godilo. Ako si zad-dnjič priženil lep krohot, to to pot Reza z metlo ven vrže. (Dalje prih.) sedanje slepote vladine. (Accie-camento del Ooverno). ae le kasneje dospeli so Hrvatje Istre do spoznanja, da glede na Primorje obstoji v vladnih krogih politiški aksijom, da se ni treba bati italijanske irre-dente, ker ne bode imela nikdar za seboj večine naroda; če bi postala od sile p r e d rz n a, i m e la bi država pravico uporabiti proti njej najskrajnejša sredstva; nasprotno pa je nevarna irredenta hrvatska, ker ne teži izven mej monarhije Habsburške, in se jo torej ne more pobijati z orožjem; zato pa jej treba nasprotovati na vsak drugi način, a Hrvatje in Slovenci Istre se ne smejo pritoževati Posledica temu aksijomu je bila ta, da je službeni svet metanje bomb, širjenje prevratnih novin in knjig, sestanke in izjavo v prilog programa italijanske irredente nazival le „šalo nedorasle mla-d i n e", da so je pod pretvezo kulture širil italijanski in nemški jezik, da so se milijoni državne podpore davali podjetjem, ne iuiejočim v sebi življenske moči; na drugi strani iztrjevali pa bo se neusmiljeno davki od kmečkega prebivalstva, melioracijam skoro ni sledu v deželi, osnovanje hrvatskih ali slovenskih šol zatezalo se je po več let,[a vsaj jedne gimnazije s hrvatskim učnim jezikom nimamo se dandanes. Ko pa so Hrvatje in Slovenci isterski jeli tožiti to stanje svoje, bodisi v zboru, v novinah ali kako drugače, udarilo se je po njih javno in tajno, češ, da je to delo hrvatske irredente, da treba udu-siti narodno gibanje to, da je to proti državi. Ta nesrečna politika ni umrla z baronom Pretisom. On, kavalfr, tiral je to politiko očitno, po jasno označeni smčri, da se tu ne sme ojačiti narodnost hrvatska. Njega naslednik vodi ono in isto politiko, morda manjšim vspehom, vsakako pa večjim zanimanjem, ter sili že marsikoga do vprašanja, se-li more njega postopanje smatrati politično umestnim z ozirom na javno stanje v teh pokrajinah. Podpisani izbrali bo si predmetom tega vprašanja jedno samo činjenico. Po volji in prizadevanju c. k. namestnika za Primorje zavkazala se je z odlokom deželnega šolskega sveta za Gorico z dne 24. oktobra 1891. št. 2078 P. disciplinarna preiskava proti profesorju Vjekoslavu Spin-čiću, glavnemu učitelju na c. k. ženskem učiteljišču v Gorici. Ta preiskava se je končala poznanim odpisom njegove prevzvifienosti gospoda ministra za bogočastje in nauk z dne 7. marca 1892. št. 462. Oziraje se na to, da je profesor SpinČić skozi skoro polnih petnajht let vršil svojo učiteljsko službo brez najmanjšega madeža, ampak v popolno zadovoljnost višjih učiteljskih krogov ; Oziraje se na to, da je v tem času skozi več let opravljal požrtvovalno, v zadovoljnost naroda in javne uprave, tudi službo šolskega nadzornika v dveh jako težavnih politiških okrajih, Volovskem in Koperskem, ter so se za njega dobo osnovale mnoge jako potrebne narodne šole in je bil nadzornik SpinČić izredno priljubljen pri učiteljih teh dveh okrajev brez razlike narodnosti, kajti bilje Btrog, a tudi pravičen do skrajnosti ; Oziraje se na to, da v tej dobi po šolah, podrejenih Spinčičevemu nadzorstvu, ni bilo mesta kakoršnim-si-bodi kartam, na kojih bi bila Istra označena kot del bližnjega zapadnega kraljestva ; Oziraje se na to, da so njegove sposobnosti tolike, in znanje njegovo toli obsežno, da so mu predpostavljene oblasti često poverjale recenzijo šolskih knjig, predsedništvo pri izpitih itd., a blagopokojni prestolonaslednik Rudolf ga je počastil, izbravši ga pisateljem o narodu hrvatskem in slovenskem Istre v delu „Oester-reichisch-ungarische Monarchie in \Vort und Iiildu ; Oziraje se na to, da je preiskovalni sodnik, ne znamo po čegavem nalogu ali denuncijaciji, na licu mesta poizvedoval o korakih in delovanju profesorja Spinčiča za časa poslednjih dopolnilnih državno zborskih volitev v okraju Poreškem, a ni mogel najti ni najmanjega kažnjivoga čina, ker je delovanje omenjenega državljana merilo le na to, da pouči narod o pravicah ter da mu gre na roko proti krivicam in terorizmu onih, kojim je dolžnost čuvati zakon ; Oziraje se na to, da profesor Spinčič v oni dobi faktično ni vršil učiteljske službe, ker mu to kot državnemu poslancu naravnost zabranjujejo dotične naredbe mini-sterstva za nauk in bogočastje, ker ni storil ničesar, kar bi bilo nemoralno ali protizakonito, se torej ni mogel zagrešiti proti dolžnostim svojega stališa s tem, da je v mejah zakona vršil svoje državljanske dolžnosti in pravice, glede na katere stoji pod obrambo zakona (§. 13 temeljnega državnega zakona z dne 21. decembra 1867. št. 142. Drž. Z.); Oziraje se na to, da Vjekoslav Spinčič, pripadnik te pokrajine, rodoljub, sin hrvatskega naroda, iskreno udan tradicijam in pravu slavne dinastije Habsburžke, in mimo tega učitelj zgodovine, videč vse to, kar se že predolgo dogaja po Istri proti narodu hrvatskemu in slovenskemu, in poznajoč namere, omenjene v uvodu temu razmotrivanju, ni smel in ni mogel nikjer v javnosti govoriti drugače, nego-li je govoril povodom razstave v Zagrebu, ako je hotel ostati človek s prepričanjem in značajem; Ozirajo se na to, da uvedenje te disciplinarne preiskave ni moglo imeti druge svrhe, kakor to, da pokrije hudo zlorabo uradne oblasti pojedinih javnih služabnikov povodom poslednjih dopolnih volitev za državni zbor, ter da opraviči — kar pa po naši sodbi, ni mogoče opravičiti — namreč postopanje njegove prezvišenosti gospoda namestnika za Primorje o tej priliki, ko se je tako visok dostojanstvenik očitno postavil na stran jedne politiške stranko proti drugi ali vsaj v prilog osebe kandidata italijanske stranke proti kandidatu naroda ; Oziraje se na to, da je Spinčič ljubljenec naroda, njega dobrotnik, njega zvezda-vodnica, ter da na njem ni niti sence nezvestobe do države in prestola, radi česar mu podpisani izrekajo neomenjeno zaupanje, kakor mu je izjavi ves narod, v kolikor mu to ne zabrani kruta sil; oziraje se na vbo to usojajo si podpisani uprašati: Meni-li visoko o. kr. vlada, da je bil moder in umesten korak gospoda namestnika za Primorje, ko je kot predsodnik deželnega šolskega sveta za Gorico-Gra-diško ukazal uvesti disciplinarno preiskavo proti profesorju Vekoslavu Spinčiču in s tem dal novi povod ogorčenju naroda hrvatskega in slovenskega po Istri, že tako in tako ogorčenega do skrajnosti. Poreč, 6. aprila 1892. Dr. Laginja, Jenko, Mandić, Flego, dr. Volarić, dr. Dukić, D. Sersič, dr. Štanger. Politični pregled. Notranje dežele. Zbok velikonočnih praznikov nam ni beležiti nikakih posebnih dogodkov v notranji politiki. Volikonočna razraotrivanja nemAko-liberalnih listov slone zgol na ponesrečeni češko-nemšlci spravi. Konkluzije, koje izvajajo ti li.iti iz tega dogodka, pro-uzročenega po žilavosti in politiški zdrelo- sti naroda češkega, odnosno, pretenja proti Slovanom, Češkemu plemstvu in — vladi, nas ne plašijo : umevna so pri ljudeh, ki so bili vajeni, kupičiti krivico na krivico proti drugim. Najbolj pesemistično piše glavno glasilo nemških liberalcev „N. F. P." Začetkom osmega desetletja — pravi ta list -- se jo liberalizem razvijal čudovito lepo, tako, da se je bilo nadejati, da kmalu doseže svoj smoter; a nenadoma nastala je pri nas reakcija, kojo je zakrivil — čujto in strmite 1 — knez Bismarck s tem, da je jel paktirati s konservativnimi skupinama v državnem zboru nemškem. Plemstvo jelo se je družiti s proletarijatom pod krinko socijalnih reform, da bi le dušilo srednji stan, ki je bil vedno trdna zaslomba liberalizmu. Kakor vedno, so tudi v tem slučaju dogodi i v Nemčiji uplivali na razvoj dogodkov v Avstriji — in tako se je jelo mračiti tudi pri nas.— Tako nekako jadikuje „N. F. Pr." Mi pa menimo, da je liberalizem j«I propadati zgol zato, ker so ga v svoje umazane namene zlorabili ljudje, ki v pravem pomenu besede nikdar niso bili liberalci, ampak nasilniki. Gospoda nemška naj le trkajo ob svoja grešna prsa. — „Politik* pa piše zadovoljstvom, da je izginil temen oblak — „sprava" —, ki je skozi dve leti vznemirjal ves narod češki, valed česar je poslednji prebil letošnje velikonočne praznike v relativnem miru. „Linzer Volksblatt* objavlja poziv k udeležbi tretjega splošnega katoliškega shoda, ki bode v Lincu. Naloga temu shodu naj bi bila, dovrševati gradnjo države na krščanski podlagi. Na tem shodu naj se razvije stara zastava cerkvene svobode. Shod se ima vršiti v prvi polovici meseca avgusta. Vnanje države. Državni svet ruski sklenil je posebno postavo proti izdajstvu državnih tajnosti. Ta postava določa nastopno: Kdor kaki drugi državi izda listine ali vesti, ki bi morale ostati tajne v interesu države, zapade kazni, da se ga pošlje v najoddaljeniše kraje Sibirije ; pri uradnikih poostri se ta kazen z večletnim posilnim delom. Za nedovoljene načrte in narise trdnjav zadene dotičnika kazen 8 do 16 mesecev zapora, ako je pa dotičnik na-meroval izdati te načrte kaki ptuji državi, zadene ga dosmrtno izgnanstvo v najoddaljeniše gubernije. Ista kazen zadene onega, ki se na zvijačen način ukrade v tvrdnjavo. Nemarne uradnike zadene kazen večletnega zapora. V poslednjem času trosili so rasni listi vest, da pride ruski car na poset v Berolin. „Norddeutsche Allg. Zeitg." zatrjuje pa. da v Derolinu do sedaj ni znana nikaka Činjenica, po koji bi se dalo sklepati, da pride visoki gost v Berolin. — Mi menimo, da je tudi v tem slučaju želja porodila misel. Kriza v Italiji utegne se kmalu rešiti. Najnovejše veBti javljajo, da jo novi kabinet že sestavljen in sicer nastopno: Rudini predsedništvo in vnanje zadeve, Nicotera notranje zadeve, Luzzatti državni zaklad, Cadolini finance, Branca javna dela, Riisotti vojno, Saint-Bon mornarico, Genala pouk i Chimiri pravosodje. Trgovinska pogodba ]mej Italijo in Švico podpisala se je dne 19. aprila t. 1. Nova pogodba stopi v veljavo z dnem 1. julija. Italijanski kralj in kraljica prideta baje dne 9. junija v Berolin. Različne vesti. Konfiskacija- Prvo izdanje denašnje številke zaplenilo je o. k. državno pravd-ništvo radi uvodnega članka. Predsednikom višjega dež. sodiiia tržaškega je imenovalo Njegovo Veličanstvo uiinisterijalnega svetnika v pravosodnem ministerstvu, Edmunda Antona Pecka Imenovanje. jFinančno ravnateljstvu primorsku imenovalo je praktikanja Antona Furlanija davkarskim adjunktom. Shod volilcev. Državni poslanec, g. V j e k o a I a v S p i n čji ć, sklicuje svoje volilce na shod, kateri bode v nedeljo, dne 24. t. m. ob uri popoludne v prostorih društva „Zora" v Opatiji, ob kateri priliki bode poročal o svojem delovanji v državnem in deželnem zboru. „Triester Zeitg." si razbija glavo svojo, da bi opravičila postopanje nauč-nega ministra proti g. Vjekoslavu 8 p i n č i ć u. Mi seveda ne moremo odgovarjati poluuradnemu listu iz lahko um-ljivih razlogov; ker pa „Triester Zeitg." noče g. Spinčiču kot državnemu poslancu pripoznati imunitete, opocarjamo jo na interpelacijo g. dra. Gregorčiča v deželnem zboru goriškem. V tej interpelaciji se lahko pouči ob tem vprašanji, ako se sploh hoče dati poučiti — na čemur pa dvomimo pri ljudeh, ki potujejo z „gebundene Marsch-r o u t e". Radi zadeve Spinčičeve prinesel je „L' Indipendente* daljši dopis z Dunaja, v kojem izraža svojo nevoljo osobito radi tega, ker se tudi drugi Slovani zanimajo aa kočljivo zadevo to. Vender bi še po* trpelo to glasilo primorskih nestrpnežov, da so samo deželni zbori v Lljubljani, Poreču irt v Gorici spregovorili svojo — o tej aferi, ali da pride zadeva „deli' ex maestro delle scuole femminile di Gorizia" tudi v državni zbor, to p« peče gospodo okolo „Indipendenteja P Čudne pojme imajo ta gospdda o doslednosti: V svojem taboru zagovarjajo skrajni radikalizem — pri druzih ga obsojajo; sami so nestrpni in bojeviti do najskrajnejših mej, dasi nimajo v tu uikakega vzroka — a vender zmerjajo Mladučehe z naslovom „turbolen-ti giovanni oechi, fratelli del panBlaviamo". No, težnjam in nameram Mladočehov se ni treba plašiti pred belim dnevom : zato pa Čehi nosijo po konci svojo glavo v sladki zavesti, da se njihove tendenoije nikakor ne križajo se življenekimi po.goji naše države in presvetle monarhije Habsburžke, kajti kar oni z'a h t e v a j o, je izvedljivo v okviru avstrijske države. Velja to mari tudi gledč na one težnje, ki se v mestu našem često pojavljajo v pokanju petard in zavratnemu širjenju tiskovin izdajalske in presvetlo naio hišo Vladarsko sramoteče vsebine P! Zato pa molčite gospdda in pustite prag n a i e hiše pri miru. Da bi vi pometali pred svo-j i m pragom, niti ne zahtevamo od vas, ker pred tem pragom ne bode nikdar več čisto in ostanejo vsi napori, mereči na prepotrebno purifikacijo, izvestno brez vspeha. Svetovali pa bi drugi gosp6di, drsajoči se po parketu ministerskih palač -— dunajskih, da dado radikalno prebrskati politiško nesnago, nakupičeno po široki cesti našega javnega življenja: po teh kupih najdejo izvestno obilo povsem zanesljivih podadkov za opis zgodovine poli-tiških in narodnih bojev nadih ter v označen j o onih srditežev, ki nas preganjajo se strupeno jezu svojo. Človek ne ve, ali bi se jezil, ali smejal, videč, da se ljudje, ponašajoči s« z množico telegramov — ne z Dunaja — ampak iz Rima, drznejo sumničiti druge, kar se dostaje lojalnosti in zvestobe do lastnega vladarja. Dokler bodo ljudje take pulitiške kvalitete zasramuvali gospdda Spinčiča so zlobnim jezikom svojim, ni se mu bati za svoje pošteno ime: jasnim čelom iu ponosnim očesom stopi lah k o v vsako pošteno avstrijsko družbo. Iz Gorice smo prejeli iz popolnoma verodostujnega vira naslednje zanimivo poročilo: »Odgovor v „Eco del Litorale" proti Vulaiičovi interpolaciji je bil spisan v Poreču — in sicor v škofovski palači — in sicer z vednostjo iti sodelovanjem ......Odgovor je izšel v posebni prilogi. Ker pa imu ,Eco" toliko primanjkljajo, da so potuplja v njem, nikar ne mislite, da je ona prilogo plačala, marveč plačilo jo do- šlo iz Poreča. Škofovska pisarnica je vrhu tega naročila še posebej 100 iztisov one priloge, katere je tudi dobila in plačala. Na Goriškem ženskem učiteljišču je bil odpuščen prof. SpinČić — ker je agi-toval; na istem zavodu bode kut profesor imenovan znani katehet Casteliz prav za to, ker je — agitoval za vladnega kandidata. Za družbo sv. Cirila in Metoda je nabral F. Z. med mladenci „Delalskega podpornega društva" v gostilni „Croce di Malta" 1 gld. 20 kr., dalje kot ostanek iz gostilno „Pri Piščancih" 70 kr. — Pri „MiČelu" na O p č i n a h so nabrali na Veliki ponedeljek, veseleči bo obiska ro-jaka-domačina, 1 gld. 60 kr. Slovanska čitalnica v Trstu poziva vse čestite dru'-tveniko na glavni zbor, kateri bode v soboto dne 30. aprila t. 1. ob 8. uri zvečer. Dnevni red: 1. Govor predsednikov. 2. Poročilo tajnikovo o društvenem delovanji minolega leta. 3. Poročilo blagajnikovo. 4. Poročilo pregledoval-nega odseka društvenih računov. 5. Posamični predlogi in interpelacije. 6. Volitev predsednika in odbora. 7. Volitev treh pregledovalcev računov. Pri sv. Mariji Magdaleni Spodnji na- merujemo osnovati pevsko društvo. V to potrebni osnovalni shod bode dne 24. t. m. ob 3. uri popoludne v hiši po sestnika Janeza Vouka. Vspored posvetovanju je nastopni: a) Čitanje pravil; b) posamični predlogi; c) volitev začasnega odbora. Vabim torej vse one, ki imajo veselje do lepega petja in tudi druge, ki se sploh zanimajo za narodno gibanje po okolici, da se v obilnem številu udeleže tega shoda. Anton Miklavc. Pristavek uredništva. Glas ta, došel iz kraja naše okolice, najbolj zanemarjenega v narodnem pogledu, razveselil nas je v resnici. Gg. silovatelji naj se ne plašijo težav in naeprotstev, ki jih čakajo izvestno, ampak vztrajajo naj, da tudi selo sv. Marije Magdalene vstopi v pevsko kolo vse druge okolice. Vztrajnosti in trudo-ljubivosti čaka venec zmage. Z Opftin se nam piše: Vzlio temu, da smo imeli oba praznika neugodno do-poludansko vreme, došlo je k nam vendar mnogo gostov tržaških, ki so se prišli navžit božjega čistega zraka kraškega; ob enem bo bi želeli, naj bi bil dan 1. majnika t. 1. dan radosti, veselja in bratske sloge, katerega dne priredi „Pevsko in bralno druš-tvo na Opčinah" veselico, za kojo se delajo že sedaj velike priprave. Prihitite torej dne 1. majnika k nam po geslu pesnika : Podaj mi ljubca zdaj rok6, Pod milo idiva nebo, Kjer njiva zopet zelen/, Nad njo škrjanee žvergoM. Železniške zadeve, V svoji seji dne 9. t. m. vsprejel je deželni zbor tržaški nastopno resolucijo: 1. Najprvo naj se popolni železniško omrežje avstrijsko z gradnjo železnice D i v a č a-R a z d r t o-L o k a, da se na ta način zveže Trst z isterskim omrežjem, odnoBno, da se napravi nezavisna zveza z Rudolfovo Železnico. 2. Potem naj se podaljša Rudolfova železnica na sever čez Lubelj (Karavanke) na zapad pa č o z T u r e ; pri tem pa se prepušča vladi in kompetentnim činiteljem, da deločijo, kateri teh dveh železnic — ki ati v tesni zvezi s pogoji trgovinske ekzistencije tega mesta, kakor tudi z interesi države — jo dati prednost. 3. Slednjič naj se zgradi direktna in ne-zavisna železnica preko Č e r v i n ja n a do italijanske moje, v ta namen, da se zagotovi možnost mejnarodnega prometa mesta TržaSkega z Italijo in na zvunaj preko te dežele, s tem, da se sekundarna črta onkraj mejo premeni v glavno železnico ter da se uvede na tej in oni strani jednoten in nepretržen promet; 4. Deželnemu odboru so nalaga, vladi predložiti to resolucijo z dotičnim utemeljenjem ter tudi ebema zbornicama državnega zbora predložiti analogno peticijo. Isterska posojilnica v Pulji. Velikim veseljem čitali smo poročilo o delovanju te vrlo koristne zadruge v prvih štirih mesecih njenega obstanka, to je, od 1. septembra do 31. decemhra 1891. Da govorimo resnico, bali smo se s početka, da se to zramenito podjetje ne bode moglo razviti tor dosezati svoje svrbe, to je : priteči na pomoč pojedinim posestnikom po Istri, kadar jih hočejo iz tega ali onega razloga preganjati beBni njihovi upniki. Hvala Bogu, naš atrab je minil. Naši ro-doljubje so dokazali, da se tudi v guspo-darskih zadevah lehko merimo s protivniki. Poročilo govori : Isterska posojilnica je imela svoj osnovalni shod v Pulji dne 12. julija 1891. Vknjižena je bila v zadružni register c. k. okrožnega sodišča v Rovinju z odlokom dne 25. julija 1891. št. 2262-4G7, a počela je svojo delovanje dne l. septembra 1891. Koncem leta je imela 176 zadružnikov, koji zastopajo 217 zadružnih deležev in so v ta namen vplačali 2170 gold,, a jamčijo še za druzih 19.530 gold., kajti po pravilih daje društvu vsak zadružni del povrh gotovega uplaČila od 10 gld. — še devetkrat toliko garancije ; mimo tega je uplačanih šo 175 gld. druzih deležev, in to od takih, ki so se prijavili v društvo, d do 31. decembra 1891. niso bili še VBprejeti kot člani. Do konca luta imelo je starešinstvo 18 Bej, v kojih jo vsprejemalo članove, dozvoljevalo posojila ter ee bavilo z druzimi društvenimi posli. Društvo je prejelo 56 hranilnih ulog od 27 uložnikov, ter so znašalo hranilne vloge koncem leta 7378 gld. 90 kr. Posojil je dalo 47 zadružnikom v skupnem znesku 8914 gld. 26'/, kr.; vrnilo je 16 zadružnikov 659 gld. 75 kr. Posojila so se dajala: v sodni okraj Puljski v znesku 4864 gld., Vodnjanski 3054 Rovinjski 335, Po-reški 250 in Motovunski 411 gld. 26i/i kr. Iz pojedinih obračunov je razvidno, da je imela posojilnica v prvih Štirih mesecih svojega obstanka 15.420 gld. 19 kr. dohodkov ter 12.375 gld. 12»/> kr. stroškov, po takem vsega denarnega prometa 27.795 gold. 3l'/i kr., a koncem leta bilo je v blagajni gotovine 3045 gld. 06«/* kr. V hranilnico „Posojilnice" vložile so razne stranke v tej dobi ,10.682 gld. 31 kr., vzdignile pa 3320 gld. 06 kr., tako, da je pri hranilnih ulogah ostajalo 7362 gld. 25 kr., kojemu znesku je prišteti 16 gld. 65 kr. kapitalizovanih obresti. Uloge znašajo torej ukupno — kakor gori povedano — 7378 gld. 90 kr. To kaže, da je imel narod koj s prvega začetka veliko zaupanje v „Istersko posojilnico". Naša dolžnost je torej, priporočati toplo ta zavod vsem rodoljubom našim, da pristopajo kot člani in s tem še povišajo garancijo zadruge — ali pa da ulože pri tej zadrugi svoje novce, ki jih v trenotku ne rabijo ; kajti vzdignejo jih lehko zopet, kadar-koli hočejo. Iz Ajdovščine se nam piše: Sežancem vsa hvala, da bo obesili na javnem mestu — v kavarni — pušico za nabiranje da rov prekoristni družbi sv. Cirila in Metoda. Menite pa, da Ajdovcem ne bi bilo v čast, ako bi posnemali vrle Šežance P ! Ko sem nekoč nabral malo svotico v korist omenjeni družbi in je bilo to oznanjeno v »Edinosti", rekel mi je prijatelj očita-jočim glasom : „ Čital sem, da ste nabrali malo svotico za družbo sv. Cirila in Metoda. Menite, da jaz nimam par krajcarjev za to družbo našo P!" Vidite, kako koristim bi bila pušica na kakem javnem mestu: potem ne bi se mogel nikdo izgovarjati, da ga ni bilo poleg, ko so jo nabiralo. Razmere naše so še vedno dokaj zmedene, a vender kažejo znamenja, da se je jelo malo čistiti, odkar je odšel nekdo in je prišel mej nas novi naš okraj, ni sodnik. Tudi našemu okrajnomu zdra-niku vso čast. Ta gospod jo rodum Puljak a žujim ni smeti govoriti nemški, ako umeš slovenski. Tudi z bolniki postopa uljudno in skrbno, tako, da ga žo marsikdo blagusluvlja. Iz Zgonika so nam piše: To dni pri-godila ho je pri nns velika nesreča. Tu- kajšnje cerkveno predstojniŠtvo poslalo je sina našega cerkovnika, Ignacija Živica, kupit smodnika za cerkvene velikonočne obrede. Živic, duspevši se smodnikom v Zgonik, pa ni nesel te nevarne tvarine na svoje mesto, ampak na svoj dom. Pri tem pa je postopal toli neprevidno, da se mu je smodnik kar naenkrat vžgal ter ga tako osmodil, da soje nesrečnež zgrudil na tla ves opečen, tako, da ni bilo druge pomoči, nego prenesti ga v tržaško boinico. Mladenci, pazite na svoje cigarete, da vas ne spravijo ob življenje! Ob tej priliki si ne moremo kaj, da ne bi grajali onih mlade-ničev, ki celo mej sv. mašo pohajajo okoli cerkve se cigareto v ustih. To ni prav! Nova tovarna. Tvrdfca Hoerncr & Ilonsel prosi za duvoljenje, da sme ob morju pod Skednjem zgraditi tovarno vege-tabiličnega olja. Mestni magistrat poživlja vse interesente, da do 6. maja ulože svoje morebitne uguvore, odnosnu, da se udeleže ogleda na licu mesta, ki bode dno 7. maja. Prošnja do slavne poštne direkcije. Iz Poddrago pri Vipavi prihajajo nam pritožbe, da listi „Edinosti", namerjeni temu selu, dosledno romajo na pošto v Vipavo — dasi naslov jasno pove: p. S t. Vid nad Vipavo — in ae tako zakasne za jeden celi dan. SI. poštno direkcijo prosimo torej, du odpravi ta nedustatek. Zdraviško društvo. Nucuj ob 7,^. uri predava v veliki borzni dvorani gosp. dr. A. Coatantini o „higijeni dihanja*. V dunajskih novinah je bilo čitati, da je tamošnje poštno ravnateljstvo izročilo deželnemu sodišču poštnega oficijala M a-scheka, ker si je prisvajal pisma v ta namen, da se je okoristil z markami. Toda v listih ni bilo čitati polnega imena tega junaka, kajti pisal ho jo — kakor smo se prepričali iz poštnoga statusa — Maschek Freiherr von Mausberg. Toliko v pojasnilo, da ne bi letel sum na kako drugo osebo aličnega imena. UpravniŠtvo našega lista potrebuje nekoliko izvodov 27. številko „Edinosti." Zbok česar bo obračamo do čestitih naročnikov „Edinosti", da bi nam blagoizvo-lili doposlati emenjeno številko, seveda proti primerni odškodnini. Poziv! Ker se imajo koncem tega meseca vršiti volitve v novi odbor „Slovanske Čitalnice v Trstu", si dozvoljujeta podpisana uljudno povabiti p. n. članove na dogovor 23. aprila po predavanju g. Mandiča v prostorih omenjenega društva. Dr. K. Glaser L. Furlani. Poziv! V nedeljo dne 24. t. m. ob 6. uri zvečer je v prostorih „Del. podp. društva" volilni shod, da ae določijo kandidatje za prihodnji odbor tega društva. V Trstu 19. aprila 1892. Ivan Hvastja, načelnik nadzornikov. Domači oglasi. Društvena krčma Ilojaiiskega posojilnega in konsuiu-iiega društva, poprej Portotova, priporoča so najtopleje slavnemu občinstvu. Točijo se vodno izborna domača oko-lieanska vina. Cl. B. Modic in Grebene, "sV°S!;«!S in Via Nuova. opozarjata zasebnike, krčmnrjo in Č. duhovičino na svojo zalogo porcelanskega, sto-klonoga, lončenega in ieloznega blaga, podob in kipov v okrasenjo grobnih spomonikov. Cl. Gostilna „AHa Croce di Malta" Via Valdirivo fit. 1H (|>oltiazza s- ciovanni, št. i. «ldl lili l\l fcVi trgovina z mnogovistnim lesenim, železnim in lončenim kuhinjskim orodjem, pletenino itd. itd. Cl. Mlekarna Frana Gržine Pzefra na Notranjskem (Via Campanille v hiši Jakoba Brunnerja št. 5 (Piazza Ponterosso). Po dvakrat na dan frišno opresno mleko po 12 kr. liter neposredno iz Št. Petra, sveža (frišna) smetana. Na zahtevanje posneto mleko po 4 kr. liter, toda le v množini najmanje 25 litrov. Isti je odprl tudi podružnico v ulici S. Sebastiano blizo solnega trga. Cl. Nič yeč kašlja! UnlzaniNki petoralski prah ozdravi vsak kašelj, plučni in bronhijalni katar, Dobiva se v odlikovani lekarni PRAXMARER „A i du« Mori* Trst, veliki trg k-katlja velja 80 novč. 28—100 Gostilna Piano v Križa pri Trstu priporoča se si. občinstvu zagotovljajoč dobro postrežbo z izvrstnimi vini in okusno kuhinjo. Črno vino po 36 kr. liter. Belo 99 99 "" 99 91 1M2 Tiskarna „Dolenc" SSC! della Caserma št. 2, izvršuje vsakovrstna tiskarska dela po ugodnih cenah. Imamo na prodaj knjigo „Kmetijsko berilo" za nadaljevalne tečaje in gospodarjem v pouk. Mehko vezana Btane 4B kr., trdo vezana 65 s poštnino vred. Cl. Antnn I omnn naslednik Jakob Hoče-MIKUII Lalll|IC, varja, Via Bar riera vecchia št. 17 pekovski mojster, priporoča kruh v»eh vrst, moko, riž, sočivje, fino moravško maslo itd. Cl. Il#an llmnlf čevljarski mojster, Via Ro-IVali UIIIV7IV magna št. 6. priporoma se slavnemu občinstvu v vs>i v njega stroko s, ada-joča dela. — Solidno delo, — hitra postrežba — nizke cene. 60--26 Antnn Urah on trgovina z steklovino nlllUlI VldUtSt/, lončenino in lesenino itd. v ulici Via Canale (prva prodajalnica poleg „Ponte roKso") se priporoča tržaškim in vnanjim Slovencem. Cl. U. Mrev^ja, Vi*s£"i$aere Priporoča slav. občinstvu" vsake vrste moke, otrobov, turŠicp, ovsa in raznega kruha po najnižjih cenah. Cl. škropilnice proti peronospori zlatem Gandeo, in drugih ziatemov imamo zmiraj v zalogi. Ker pa kaže, da letos se jih bo mnogo potrebovalo, prosimo uljudao gospode posestnike, naj blagovolijo se z naročili hitro oglasiti, da zamoremo o pravem času druge preskrbeti in vsem kupo-valcem postreči. Imamo tudi izvrstne žvepljalke, trdne in lahke, katere le fini prah trosijo, ki ae ves oprime perja, če tudi ae naložijo a žveplom v krepah. Cene ao jim ostale tiste poprejšnjih let, akopram so ene in druge mnogo zbolj-6ane, t. j. Candeojove skopilnice z vso pripravo 10 gold., žvepljalke 5 gold. Priporočamo se tudi za vsakovrstne druge stroje, in za vse kar knjim tiče. Živic in družb. 4-■v* v Trstu, ulica Zonta 5. -mm Ivan Ifannhnl nasproti velik« vojti- IVdll IVdllUUBI, niče, priporoča svojo zalogo z mnogovrstnim jedilnim in drugim blagom; razpošilja tudi na debelo 7 množinah od S kil. naprej po najnižji c?ni. Piazzetta Cordarioli št. 3 blizo novega trga, prodaja izvrstne jestvine : kavo, sladkor, riž, olje, čokolado, kakao — po najnižjih cenah. Franjo Delak Ifornl Pnlia žganjarija in tobakarna v IVdlUl UUlJd, ulici Vlft Arcata, nasproti hiše Cacia. Prodaja domač kranjsk brinovec po 1 gld. 80 kr boteljko, dalmatinsko tropinjsko žganje po 1 gld 10 kr. liter. Cl. Antnn If rainoi* 1>iaz/rt Kariera vec-nillUII l\l dJbCI , chia, pekarija in trgovina z različnimi jeatvinami: moko, rižem, oljem, kavo iti. Priporoča se najudaneje slavnemu občinstvu. Cl. >CO co< Grlena bol kašalj, hreputavica. promuklost nazeb. zadavica, rora. zapala ustijuh itd. mogu ae u kratko vriemo izliečiti rabljenjem NADARENIH 1-8 Prendinijevih sladkišah (PASTIGLIE PRENDINI) što jih gotovi Prendinl, lučbar i Ijekarnar u Trstu Veoma pomažu aoiteljem, propovjednikom itd Prebdjenih kaštjno noćih, navadne jutranje hreputavice i grlenih zapalah nestaje kao za čudo nzimanjem ovih sladkišah. Opazka. Valja se paziti od varalicah. koji je ponačinjaju. Zato treba uvjek zahtjevati Pran-dinijeve sladkiše (Pastiglie Prendini) te gledati, da bude na omotu kutijice (škatule) moj podpis. Svaki komad tih sladkišah ima ntisnuto na jednoj Strani „Pastiglie", na drugoj „Prendini". Ciena 30 nč. kutijici zajedno sa naputkom. Prodaju se u Prendinijevoj ljekarni u Trstu (Fartnarcia Prendini in Trieste) i u glavnijih ljokarnah svieta. 28—52 Krn ne uzorke šalje se zasebnikom badava. Knjige za krojače nefrankovane. Tvari za odjela. Peruvien i dosking za visoko svećenstvo ; propisane tvari za c. kr. činovničke nniforme, te za veterane, vatrogasce, sokolafie, livre; sukno za biljard i igračje stolove, loden i nepromočne lovačke kapute, tvari koje se pere, plaid za putnike od 4—14 for. itd. Tko želi kupiti jeftine, poštene, trajne, čisto vunene suknene tvari nipošto jeftine cunje, štono ih posvud nudjaju, te jedva podnose krojačke troškove, neka se obrati na Iv. Stikarofsky-a u Brnu. Veliko skladište sukna u Austro-Ugarskej. U mojem stalnom skladištu u vrieđnosti od '/, milijuna for. a. v. te u mojoj svjetskoj poslovnici jest pojmljivo, da preostane mnogo odrezaka; svaki razumno misleći čovjek mora Bam uviditi, da se od tako malenih osta-naka i odrezaka nemože poslati uzorke 1'or nebi u kratko blaga preostalo. Ponudjaju i pojedine tvrdk« odrezke te razaši^u li uzorke, tada su ovi od čitavih komada, nipošto od odrezaka. Odreže i, koji se nedopadaju, zamjenjuju se il se povrati novac. Kod narućbe treba navesti boju, duljinu i cienu. Pošiljke jedino uz poštarsko pouzetje, 24-6 preko 10 for. franko. 14-24 Dopisuje u njemačkom, raadjarskom, češkom, poljskom, talijanskom i francezkom Jeziku. Š0LA 5-12 za popolno izvežbanje v krojnem risanji, prikrojevanji ter šivanji oblek in perila po dunajskem načinu: Piazza nuova št. 2 I., III. 4-dnevni odkaz 2'/*% 8- - 8 18» naJ- nilLUII JCI IU, stropje — izdelujo moSke obleke po najnovejšem kroju, izdeluje tudi obleke zh c. kr. uradnike. — Postrežbu točna in hitra. 7—12 VINOGRADCI i Varujte vaie trte pred „PERONOSPORA" o pravem času s priznanim srodstvom za sikanje pri visokih in nizkih trtah. Posoda je vsa iz rudečega bakra. Delo je točno izvršeno. Jako koristno o rabi tekočine. Ne utrudi delavca. Rabi se lahko več let brez da se pokvari. Bolje so od v»eh drugih, kar jim je pripoznano ne samo z hiljadami svedo-čeb ampak tudi 350 in več prvih nagrad pri raz* nih nateoanjih. Iznajditelj gosn. Viktor Vermorel Villafrunche na Francoskem je bil odlikovan z kolajno in najvišjem priznanjem. 'Varovati »o I« ponarejenja. — Edini zastopnik za Avstro-Ogersko: Henrik Pegan v Trstu. VIA S ANITA št. 17. Cena prosto carine gl. — Brezplačni zamot. Franko na postajah in na brod v Trstu. 20-4 PLACA SE NAPRED. v Trstu. Obresti po dogovoru. TRST, 9. januvarja 1892. 8 -24 DROGERIJA na debelo in drobno G. B. ANGELI »-s TRST Corao, Piazza della Legna št., 1. Odlikovana tovarna (opičev. Velika zaloga oljnatih barv, laBtni izdelek. Lak za kočije, z Angleškega, iz Francije Nemčije iid. Velika zaloga finih barv, (in tubetti) za slikarje, po ugodnih cenah. Lesk za parkote in pode. MINERALNE VODE iz najbolj znanih vrelcev kakor tudi roman j-sko žveplo za žvepljanje trt. T » i I I i » 4 » i » i CARLO PIPlELLI mejnarodni agent in špediter Trst, Via Arsenal št. 2. B2_32 Oddaje Jistke za železnice in parobrode mornarjem in delalcem po nizkih cenah in na VSe kraje u » i > i > i » « » < Riunione Adriatica di Sicurta 24—8 v Tratu. Zavaruje proti požarom, provozu po suhem rekah in na morju, proti toči, na živonje v vsih kombinacijah. filavnloa in reserva društva dne 31. deoemhra 1890. Gravnica društva gld. 4,000.000*— Pvemijna reserva zavarovanja na življenje „ 10,754.306 91 Premijna reserva zavarovanja proti ognu „ 1,612.910-22 Premijna resorva zavarovanja blaga pri prevažanju „ 33.594.10 Reserva zavarovanja proti toči „ 200 000'— Resorva zavarovanja proti pre- minjanju kurzov, bilanca (A) „ 163.786*21 Rosorva zavarovanja proti pre- minjanju kurzov, bilanca (D) „ 137.!>73'85 Rezorva specijalnih dobičkov zavarovanja na življenje „ 250.000' — Občna resorva dobičkov „ 1,127.605-98 Urad ravnateljstva : Via Valdlrlvo, kr. « (v lastnej hiši) Tinski ekstrakt. Za trenotno napravo izvrstnega zdravega vina, kojega ni moči razločiti od pravega naravnega, priporočam to že skušano specijalitete. Cona 2 kil. (ki zadostujeta za 100 litrov vina) 5 gld. 50 kr. Recept priloži se gratis. Jamčim najbolji vspeli in zdrav izdelek. Špirita prihrani, kdor uporablja mojo nenadkriljivo esenco za oja* čevanje žganih pijač; ta esenca podoli pijačem prijeten, rezek okus in se dobiva lo pri meni. Cena 3 gold. 50 kr. za kilo (za 600—1000 litrov) všlevši pouk o uporabljanju. Razun teh specijalitet ponujam vsakovrstno esence za izdelovanjo ruma, konjaka, iinih likerov itd najbolje in nenadkriljivo kakovosti Recept prilagajo se gratis. Cenik franko. Kari Filip Pollak, E8senzen-Specialitaten-Fabrik 20~yo i a PRAG. 39-50 Iščejo se solidni zastopniki. Lastnik pol. društvo „Edinost". Izdajatelj in odgovorni urednik Maks CotiČ. Tiskarna Dolenc V X '£tu.