C. C Vattale. •-- Etc* ogni me^cotedi * vwnttdl 8 luglio 1927 Poatrr.itxn» itvvilka 25 ttotinFi Izhaja vsako sredo in pttek zjutraj. Stuns z* celo leto 15 L. » pol leta 8 > » četrt let a 4 » Z» inozemstvo celo leto Ur 40. Na naročila brez do» poilane naročnine se n* moremo ozirati. Qdgovorni urcdnik: Polde Kemperle. Wkmäaaar ' ^^M^P 67. 55 V Got id, v petek 8. julija 1927 Leto X. Nsfrankirana pisma t» >w sprejemajo. Oglasi r» rnčunajo po doges* voru in ss plačaje v naprej. — List izdaj» konsorcij >Gor. Sfr«- ütf«. ~ Tisk Katoliiko tiskarns v Gorici. His va Piazzutia it. 18. Uprava in urednittvo: ulica Mameli Ittv. 5. (pre) Scuole). Teles, int. itev. 303. 'Votzna naloga. 2e večkrat smo na tern mestu go; vorili o izseljevanju in smo svarili naše ljudi pred tern zlom, ki goni v pogubo na tisoče naših najkrepkej; ših ljudi in ograža tudi našo bodoč; nost. Naše besede pa v splosnem niso našle posebnega odmeva. To priznanje je sicer trpko in bridko, toda prikrivunje bi nam nič ne po; magalo. Bolje je, če kot praktični ljudje računamo s suhimi dejsivi. In dejstvo je, da se naši ljudje ne; prestano izseljujejo in da ninuimo nikakega pripomočka, da bi to po; vodenj zajezili. Misliti moramo zato prav irezno in hladno, kako bi iz izseljevanja, iz tega neizogibnega gorjä, povlekli največ dobička, ka; ko bi izseljevanje najbolj izkovistili v prid in dobro naših ljudi. Kdo gve pri nas v prvi vrsti s Ire; buhom 7ii grenkim kruhom . v tut jino? Močni in zdravi fantje in možje v najboljsih letih ter brhka dekleta, tedaj cvet našega ljudstva. Dekletu si radi svoje brihtnosti, zanesljivosti in snažnosti znajo na; vadno prislužiti dobev košček- kruha. Za nje obsloja glavna ne; varnosi v nravstveni skvarjenosti, s kaiero je prenasičena mrzla tut jina. Njihova nrikupnost zapelje zal marsikatero v močvirje zivlje; nja, kjer postane zustrupljeni kos'; ček kruha včasi celo preobilen in radi tega poguben. Todu to je pot glavje zase, povrnimo se k našim moškim izseljencem, katerih usoda v matcrijelnem oziru je veliko te; žavnejša in bridkejša. Naš delzvec nese s seboj v tujino navcidno samo zdravo telo in jeklc; ne mišice, drugih pridobitnih sred; stev nlma. In tujina ga sprejme kot takega in ga zaposli samo pri težt kih telesnih delih. Ali v nevarnih rovih in rudnikih, ali pri trudapoh ncm poljskern delu, ali v divjih pra; gozdih, ali kjerkoli so znojna tet žaška dela, tarn najdeš slovenske; gčj delavca ; trpina. Tujina mu sko; po odrajtuje in odplačuje njegovo zivo telesno moč, jo brezdušno iz; sesava in ko jo je izmozgala do dna, vrže izžeio zrtev brez usmi; Ijenja na cesto. Krvavo trpljenje in skr omen zasluiek to je po navadi delež naših izseljencev. Zakaj to? Zakaj si naši ljudje navadno ne morejo priboriti meht kejšega kruha kakor trdega težašs kega, ki je namočen z znojem in prislužen z neštetimi žulji? Naši ljudje niso sposobni za nobeno stro? kovno delo, ne znajp večkrat nič drugega kakor samo nositi, kopati, sekati in kar je še drugih takih gat rojočih del. To pa so mnnjvredna in slabo plačana opravila. Kako naj odpravimo ta grozni na dostatek, ki reže v naše živo meso? Mi moramo začeti s smotrenim gU banjem, da se naš fantovski naraš* čuj po deželi priuči kaki obrti. Vsi, ki ste ze bili v svetu in tudi mi, ki opazujemo izseljeniško vprašanje od doma, vsi vemo, kako so delav? ci, ki so špecijalizirani v kaki stro? ki povsod boljše plačani in dobe povsod tudi lažje delo. Zračunajte samo razliko v mezdi, ki jo dobi priprost robotnik ali pa izučen obrU ni delavec, pa boste videli, da se nabere v nekaj letih precejšnje pre; moženje! Koliko več prihrankov bi tedaj lahko prinesli naši izseljenci domov, kakšno velikansko korist bi imelo naše splosno gospodarsko stanje, če bi naši izseljenci bili do; bro izvezbani strokovni delavci?! Zato moramo resno začeti skrbeti, da se oni nasi dečki, katerim bo sila razmer najbrže potisnila grčavo potno palico v roko, izuče v eni ali drugi obrti, špecijalizirajo v eni ali drwij delavski stroki. V tern smislu naj vplivajo starši, ki se ne smejo plašiti tudi morebitnih malih stros; kov, kcr dajo s tern svojemu otro; ku najbolj so doto. Tudi naša pro; svetna organizacija naj bi posvetila temu vprašanju, ki je za nas velike važnosti, svojo posebno pažnjo. Ravnotako je dolžnost sole in vseh drugih činiteljev, ki imajo nalogo skrbeti za dobrobit ljudstva, da se zavzamejo za strokovno naobrazbo naše mladine. Kratko: vprašanje, ki smo se ga danes dotaknili je to; likega pomena, da mora tvoriti stalno točko med vprašanji naše; ga javnega življenja. Se nekaj! Tujina rabi izobraženih ljudi. Zato skrbimo še bolj kakcr dose; daj, da se naša mladina po mozno; sti vsestransko izobrazi. Čim več človek zna, tern lažje se bo preiob kel po tujem svetu. Ker bo šel v bodočnosti tok naših izseljencev i'otnvo v veliki meri v slovanske pokrajine, zato vadimo se pridno v slovenskem jeziku, ki nam bo odt pri pot po vsem dalnjem vzhodu! Kakor mnogo drugih naj nas še ta misel drami in spodbuja, da ne bo; mo zanemarjali svojega materine; ga jezika, ki nam mora biti svet in nedotakljiv. Kaj se godi po svetu Kdor se pripcljc danes v Ljutv Ijano, belo (res snažno in lepo) slo vensko prestolico in se srečno pre* ri je skozi množico na kolodvoru. opazi brž po prvih ulicah prav /i- vahno vrvenje. Ljubljančani pozna« jonamree to prednost svojega me- sta, da se Ljubljana oživi navadno sredi visokega poletja, ko je me* scan iz drugih mest že ob mor ju ali kje v planinah. V Ljubljani se red- no vsako icto vrši sredi polet.ja zna? ni velesejem, ki res vzbuja pozor* nost nelc Ju^oslavije, marvee ecle srednjc Evrope. V dneh velcsejma pa skličejo po navadi še razne kon; grese, zlete in podobne reei, ki pri* vabijo obilo ljudstva. To je bolj zunanja slika hrušča, trenja in \r> venja v teh dneh. Če pa pokukaš malec v tajniške pisarne raznih strank in v uredništva ter v kra* jevna tajništva po deželi, brž opa? ziš, da klieejo stranke svoje voliv? ce k volivnim škrinjicam. Shodi, zaupni sestanki, posvetovanja, se; stavljanje kandidatnih list in kar je še takovi volivni robi podobnega, vse to je povzroeilo, da življenje v Sloveniji to polet je prav naglo teče. Dežela in mesto sta /e sredi vroče volivne priprave. Stara borba. V Sloveniji je borba med »libe* ralci« in »klerikalci« že tako vdo? mačena, da si volivncga boja brez nje niti misliti ne moremo. In tudi za prihodn.je državnozborske volitve se bo bil vroč boj med Slov. ljud- sko stranko in Žerjavovo liberalno strujo. Vroe, pravim, ker na obeh straneh vihtijo brušeno orožje. Slo* venski samostojni demokratje (Zer? javovci) imajo razširjen tisk. Urcd* njštva »Jutra«, »Slov. naroda« in »Domovine« so prav dobro organic zirana. Opremljena so z najmoder* nejšim uredniškim ustro.jem. Samo pri »Jutru« je stalno zaposlenih o- koli 26 urcdnikov. Če se šc pomisli, da je tiskana beseda, časnik, velc^ sila, potem je treba priznati, da slo? venski samostojni demokratje vih- te s svojim tiskom moeno orožje. Slovenska Ijudska stranka nima tako mocno organiziranega tiska, kcr nima na razpolago tolikih dc* narnih sredstev kakor liberalci, ki z:\stopajo velekupital. Nadaljc je pri presoji tiska važno šc eno dej- stvo: v liberalnih listih je marsikaj na zadnjih straneh, kar bravca po* žgcčka. Takšno bran je je pa od nckdaj šlo. Malo popapriciranih podlistkov ali «Pst. Samo za gospo* de!« in razprodajalec na postaji že pri prvih dveh jutranjih vlakih raz* proda svoj kup easopisov. Načclno pisanje listov Slovenske ljudskc stranke pae ne vleče toliko plitvih širših plasti. Priznati je treba, da se v tern pogledu že marsikaj bolj- ša, a množica, zlasti mestna, je vendar le še masa, ki se rada lovi za »šlagerji«. Na žalost je pa treba tr-di to povedati, da katoliško časo* pisje v Sloveniji ni ob pravcMii easu prilagodilo svoje oblike in vsebine duhu modernih potreb. Zdaj se kajpada tudi to izboljšujc. Vendar pa ima Slovenska Ijudska stranka jedro svoje moči na deželi. Njeni zaupniki in voditelji krajevnih sku- pin so temelji, na katere je oprta. V volivni borbi sc bosta torej mcrili SLS in slovenska SDS. Slo* venski radikali, radieevci in samo? stojni kmetje so navezani na ti dve stranki, ki ali majhne stranke pri- tegnejo k sebi s kako pogodbo po- litiene vsebine, ali jih pa puste shi* rati. Proti Slov. ljudski stranki. Slovenski samostojni demokrat« je so najbolj brušeno orožje scveda naperili prcti SLS. Da bi te.j stran* ki zmajali temelj, so brž po razpisu volitev vrgli med slovenske volivce miscl c ustanovitvi »Napredncga bloka«. V njem naj bi se združili vsi nasprotniki Slovenske ljudskc stranke. S tako ponudbo so se ljud* je od dr. Žerjavove skupine obrnili naj pre i na Samostojno kmetsko stranko in na Narodno socialistic* no. No, s to slednjo so razgovori bili brž pri koncu, kcr NSS v Slo* veniji skoraj več pristašcv nima. Politična kupčija s Samostojno kmetsko stranko se je pa tudi čez i^ar dni že razdrla. Nihče ni nam* reč hotel popustiti od svoje moei. Vodja kmetijeev Pucelj se je raje zapisal Radiču, kot pa Žerjavu. V četrtek se je namreč peljal v Za* «reb in se jc dal od Radiča prego* voriti, da se bo Samostojna kmet* ska stranka oklenila radičevcev. V petek je g. bivši minister še sklical zbor svojih zaupnikov in jim je v veliko zacudcnjc — tako vsaj poro* ea »Slov. Narod« — povedal, kaj sc je skuhalo v Zagrebu. »Slov. Na* rod« trdi zdaj, da so samostojni kmetje razbili napredno zvezo. Po* lovica naprcdnega tabora je pa mnenja, da so sami žerjavovci kri* vi, da ni prišlo do zveze »protikle* rikalnih strank«. Ta polovica je namrcč zahtcvala, naj bo napredni blok slovenski, ne omledno jugo* slovanski ter naj sc nikar nepresta* no ne bori proti »klerikalnemu zmaju«. Dr. Žerjav je bajc tudi prcmalo poslanskih mest določil za svoje bodoce zaveznike, zato je miscl »Napredncga bloka« že v za* čctku volivnega boja pokopana. Va* bili so tudi socialiste v »Napredni blok«, a ti še odgovorili niso. Po* tcmtakem izgleda, da bo slovenski volivce stal jeseni pred celo vrsto skrinjic. Kadiču je kljub temu, da je po* stavil svoje kandidate tudi v Slove* niji, odklcnkalo. Na shodih slišiš piiproste kmcčkc grčc, ki pravijo: »O Radiču pa ni treba niti govori* ti,« če hoče kak govornik ožigosati kvarno Kadičevo politiko. Ljudstvo jc po tolikih volitvah žc politično zrelo. Konec je tudi tiste demagogi* jc, ki je še pri zadnjih volitvah vr* gla med volivce krilatico, da mora biti zastopnik kmeta lc kmet. S takim geslom, ki so ga znašli samo* stojni kmetje v svoj prid, se je do* sti škodilo. Saj parlamcnt je čisto nekaj drugega kot občinski zastop ali pokrajinski zbor. Podcželski ljudje so sami spoznali, da jc v Beograd treba poslati brihtne raz* umnikc, poštene in vzrasle iz ljud* skih plasti. V SLS. Ko so sc vsi poskusi, da bi se ustvarila v Sloveniji zveza vseh »protiklerikalnih« strank, razbili, jc jclo vsc časopisjc v državi pisa* ti, da jc SLS upravičcna zastopnica slovenske zcmlje. Slovcnci so se o tern žc prepričali. Demokratski li* sti sicer pišejo, da je Korošcc za* tajii avtonomistično načelo. No, to je pač zgrcšeno. Saj vsi vedo, da je ravno Slovenska Ijudska stranka, ne z visokoletcčimi gcsli, marveč z vztrajnim delom pridobila za Slo« venijo široko samoupravo. Ljub* ljanska in mariborska oblastna skupščina sta krepko na dclu, da pomorcta Sloveniji do gospodar* skega zboljšanja. V načrtu žc ima* jo vclikanske elcktrarne za Dolcnj* sko; kar je Završnica za Gorcnjce, to namerava dežclni odbor ljub* ljanski storiti za Dolcnjsko. Usta* novila se bo nemara tudi hipote* karna banka. To bo za revne go* spodarje velikanskcga pomena. Zdaj mora jo hoditi po posojila v razne bankc, ki gospodarijo z ljud* skim prcmožcnjem na najbolj brez* vestne načine. Morda je zanimivo dejstvo tudi to, da se bosta v bo* dece od časa do časa obc slovenski skupščini sestajali na skupna zbo* rovanja v Celje. Vse to slovenski volivci, tudi od drugih strank, vedo in zaupajo po* slanccm ljudske stranke. Zato so vsi njeni prejšnji poslanci znova na kandidatnih listah, katere je v soboto potrdilo vodstvo, v nedeljo pa veličastni zbor zaupnikov. Na* sprotnc stranke je najbolj občutno dirnilo, da kandidirata v Ljubljani dr. Korošcc in kot njegov namest* nik pri širokih slojih priljubljeni France Terseglav. Nasprotniki so namreč pravili, da sc bo SLS v Ljubljani zvczala z radikali in da bo nosilec listc dr. Ravnihar. S tern so hoteli reči, da se dr. Koro* sec boji, da ga ne bi Ljubljančani več volili. Tudi razni spori v strankinih vr* stah so sc izgladili. Nič čudnega, če Si ret n 2. »GORISKA STRA2A« so nastali, saj je ni stranke in stru* jc, kjer bi no bilo ljudi, ki hočcjo po vsej sili nositi zvonec. Tudi ti spori, pravim, so srečno prešli, ta* kc, da danes ni v državi stranke, ki bi šla v tako strnjenih vrstah v volivno borbo kakor SLS. Vodja Slovencev govori. Na nedeljskem shodu zaupnikov je imel dr. Korošec pomemben po* litieen govor. V odlomkih ga lahko bercš tudi v srbskih listih. Govor je nekaka izjava Slovencev, ki že* lijo, da bi se razmcre v državi tire* dile v prid celokupnosti. Že neka zunanja okoliščina. kaže, da je bila Koroščeva beseda prctehtana. Svoj govor je imel namreč na listku pa* pirja, sicer govori on prav lahkotno brez spiska. Takole je pričel vodja Slovencev: »Slovenska ljudska stranka ima sicer svoje volivce samo na sloven* skem ozemlju, a njeni pogledi gre* do preko mej slovenske zemlje, nje* na skrb in briga jc posvcčcna celi naši državi. To je pač popolnoma naravno, kajti mi pojmimo državo vedno lc kot živ organizem, kate* rega člani morajo skupno in vza= jemno doživljati vso srečo in nesrc* co eclote kakor posameznikov, de* liti mod scboj žalost in veselje ter hrepeneti za istimi cilji in vzori. Nam ni vseeno, kakšna je usoda črnogorskega kmeta, srbskega de* lavca ali hrvatskega. obrtnika, mi imamo odprto sree in pripravljeno pomoč za vsakega brata, naj živi kjcrkoli v naši državi. Mcni se zdi, da je bilo potrebno poudariti, kajti vedno se še najdejo ljudje, ki nam oeitajo, da nimamo dovoij širokih pogledov na celo državo, da smo separatisti, da se omejujemo samo na malo Slovcnijo. Siovensku ljud* ska stranka raste in živi na sloven? ski zemlji, a njeno življenje je tesno zvezano s celim državnim orga* nizmom.« Nato je prešel na par zunanjcpo* litičnih vprašanj ter je na široko razpravljal o perečih gospodarskih vprašanjih Jugoslavije. Najbolj važen je pa oni del, kjer govori vodja SLS o bodočih smer* nicah strankine politike: »Kar se našc taktike v bodočem parlamcntu tiče, vemo sicer, da se mora uravnavati po vsakokratnih razmerah, vendar na splošno že danes lahko rečemo, da bomo sku* šali zastopati interese države in Slovenije ne samo iz opozieije ven, ampak tudi v tesnem sodelovanju z drugimi državotvornimi stranka* mi z vladnim krmilom v roki. Upa* mo, da bo hrvatski narod pri teh volitvah v večjem številu izrazil svoje zaupanjc naši posestrimi, Hrvatski pučki stranki, katera nam jc po solidnem programu in pošte* nih ciljih med Hrvati najbližja. Ko smo bili v minulcm državnem zbo* ru v opozieiji, smo obdržavali pri? jateljske zvczc z üemokratsko za* jednico in Zemljeradniško stranko in upam, da tch zvez ne bodo ska* lile tudi predstoječe volivne borbe. Posebno pa smo za easa našega de* settedenskega sodelovanja v vladi našli v radikalni stranki iste resne poglede na našo državno politiko in veliko razumevanja za naše slo* venske razmere in zahteve, tako da je naša žc-lja, da ustvarimo v pri* hodnjem parlamentu z radikalno stranko, v katere sedanje notranje razmere se ne mcšamo, še prisrč* ncjšc in tesnejše zvcze nego so bi* le dosedanje. Mi imamo namreč trdno voljo in odkritosrčcn namcn, uravnati našo taktiko tako, da Slo* venija ne bo več, v kolikor je to sploh pri programatičnih strankah mogoče, izpostavljena nestalnim in vedno spremenljivim situacijam, ampak da bo svoje parlamentarnc moči in sile stavila neposredno v službo cele države in na ta način skušala tudi slovenskemu narodu zajamčiti vse blagodati take usmer* icne politike.« Koroščev govor, ki je modro dr>- žavniško premišljen, brcz znane ozkosrčnosti, ki le prevečkrat prc* vladuje v slovcnskih strankah, je imel ugoden odmev. Že naslcdnji dan zjutraj je kralj na Bledu spre* jel drja Korošcn. To je tudi znak: da drugi najvišji ustavni činitclj v državi določa Slovcnski ljudski stranki cno prvih vlog pri gradbi nove, notranje urejcne države ju* žnih Slovanov. Rusija se oborožuje. Zadnjo nedeljo se je vršil v Mo* skvi sprejem 230 častnikov, ki so dovršili šolo za vojaške vede, v rdečo armado. Slavnostni govor je imel predsednik sveta ljudskih ko* misarjcv, po naše min. predsednik Rykov. Izjavil je, da je krepitev obrambnih sil države zaenkrat naj* važnejša naloga, ker se vedno bolj pojavljajo grožnje z vojno. Volitve v Sloveniji. Radičeva stranka je tudi že po* stavila v Sloveniji svoje kandidate za priodnje državnozborskc volit* ve. V mariborski oblasti je nosilec liste Stjepan Radic sam, v ljubljan* ski pa bivši minister I. Puceli. V Ljubljana kandidira za Radicevcv stranko naš goriški rojak dr. Drago Marušič. DNEVNE VESTI. Prevzvišeni knezonadškof — zlatomašnik. Dne 26. avg. t. 1. bo naš prevzv. vladika knezonadskof dr. Borgia Sedej praznoval petdesetletnico svojega mašništva. Slavje svojc zla* te maše bo praznoval v Gorici, kjer bo imel ta dan na Travniku slovesno pontifikalno mašo. K slavnosti so vabljeni vsi duhovniki iz nadškotije. Visokemu jubilantu že danes iskreno želimo: Vsemo* gočni ga nam ohrani še mnogo bla? goslovljcnih let! Letošnji novomašnikL Na sv. Mohor 12. t. m. ob 8. uri zjutraj bo posvetil prevzvišeni knez in nadškof v svoji kapeli na* slednjc gg. bogoslovce goriske nad* škofije: Goljevšček Hožidar, Ma* rijino Celje; Martineič Albin, Go* rica; Zorn Mirko, Prvačina in Ža* gar Antov, Log*Čezsoča. — V ne* del jo dne 17. t. m. pa bodo v Trstu posvečeni gg.: Cesar Karl, Gulič Alojzij in Policardo Josip. — Čim manjšc je štcvi.lo tcm dražji so nam! Mladim gospodom, ki se da* rujejo Bogu in ljudstvu iz srea ča* stitamo in jim želimo obilo moči božje! Na mnoga leta! Promocija. Dne 1. t. m. je promoviral na uni* verzi v Inomostu naš bovški rojak g. Juvančič Ivan za doktorja bo* goslovja. Našemu najmlajšemu do* ktorju sv. pisma iskreno čestitamo! Osebne izkaznice. Kok za izdajanjc osebnih izkaz* nic je bil določen do 30. junija. Do tega dne se je človek, ki še ni imel osebne izkaznice, izkazal lahko s kakšno drugo uradno ali poluradno legitimacijo. Od 30. juniaja Velja — z malimi izjemami — kot polno* veljavno izkazilo samo osebna isto* vetnica. Sedaj so dobili občin-ski uradi naroeilo, da naj še naprej iz* dajajo osebne izkaznice, naj si jo vsak oskrbi pri domaeem obein. uradu. Če ne bo imel izkaznice in bo prišel radi tega v zadrcge, naj si krivdo pripiše sam sebi. Mi smo zapisali že zadosti opominjevalnih besed. Ministrski svet bo imel svojo prihodnjo sejo dne 1. avgusta t. 1. predpoldne. Naš finančni in gospodar. položaj. Finančni minister Volpi je bil v pondeljck 4. t. m. pri min. predsed* niku Mussoliniju, kateremu je po* ročal o gospodarskem in finan* čnem položaju v državi. Uradno poroeilo o tern važnem razgovoru pravi med drugim: Sklep, da se bo držala lira za ne* določen čas stalno razmcrja 1 funt sterling — 90 liram, je odstranil vse zapreke moraine narave, ki so neu* godno vplivale na razvoj gospo* darstva. Pričakovati smemo, da bo* do zdravi gospodarski krogi prema* gali neizogibne težkoee in se prila* godili zgorajšnjemu razmerju. V iinančnem ministrstvu so bila že izvršena pripravljalna dela za iz* vedbo davenih olajšav, katere je ministrski svet načelno že sprejel. Davčne olajšave bodo znatne in bodo sorazmerno porazdeljene na poljedelstvo, industrijo, trgovino, nepremičninc, železniško prevozni? no in dohodnino državnih urad* nikov. Uspeh jugoslovanske pesmi v inozemstvu. Znani zagrebški pevski zbor »Kolo« je nastopil pred dnevi v Frankfurtu na Nemškem z oratori* jem »Ciril in Metod«. Oratorij, ki je vslcd svoje lepote in odličnega izvajanja dosegel velik uspeh, je delo priznanega hrvatskega sklada*= telja Širole. Zbor je vodil naš go* riški rojak g. Srečko Kümar. Bivši poslanec Miglioli znani vodja levega krila italijanskc ljudske stranke, je lansko leto v decembru v temni noči zbežal pre* ko meje v Švico. Pred dnevi se je radi tega vrsila pred sodiščem v Sondriu obravnava proti njemu ter proti dvema duhovnikoma in ne* kemu gorskemu vodniku, ki so bili obtoženi, da so pripomogli Miglio* liju k begu. Miglioli je bil v odsot* nosti obsojen na 4 leta jeee, njego* vi pomoeniki pa vsak na dve leti. Zborovanje narodnih manjšin. V dnch od 22. do 24. avgusta se bodo scstali zastopniki 32 narod* nih man j šin na zborovanje v Žene* vi. Razpravljali bodo o sledečih točkah: 1. Evropski mir je ogrožen radi narodne nestrpnosti. 2. Sode* lovanje narodnih manjšin v drža* vah in mednarodnem svetu. 3. Je* zikovno vprašanje. 4. Suverenost držav in manjšinske pravice. 5. Na* rodnostna statistika. 6. Organize cija in propaganda. Zastopanih bo krog 40 milijonov ljudi. Rimski dnevnik »Tribuna« pri* pominja k temu važnemu dogodku: Komaj je končalo protiitalijansko hujskanje v Bcrlinu, že se priprav* lja nov manjšinski kongres. Na tem zborovanju bodo med zastop* niki razni Tinzli, Wilfani, Besed* njaki, Ruffini, Guglielmo Ferrero, Maurice Leblanc: Skrivnostno oko. (Doživljaji Arsena Lupina.) »Tako?« Na mah se je razblinila koprena nad Lupinovimi očmi, postalo mu je vse jasno, kar je bilo dozdaj ta* ko skrivnostno zavito. Glasno je Klarisa nadaljevala: »Da, njegovo ime je na listi; toda po pomoti, vsled neverjetne usode, katere žrtcv je postal. Viktorin Mergy je bil član komisije, ki je imela nalogo pregledati načrt za irancoski panamski prekop. On je tudi glasoval s tistimi, ki so naert odobrili. Da, celo dobil je zato, jasno priznam, 15.000 frankov. To* da vzel jih je za nekoga drugega, za enega svojih politienih prijate* ljev, v katerega je slepo zaupal. Še* le ko se je družbin predsednik usmrtil in je blagajnik zbežal, ko je vsa kanalska afera z vsemi sie* parijami in podkupovanji prišla v javnost, šele tedaj jc moi mož zve* del, da so se mnogi njegovih tova* rišev pustili podkupiti in šele tedaj je spoznal, da bo tudi njegovo ime kot imena ostalih poslancev in vplivnih politikov stalo na skriv* nostni listi. Kako strašni dnevi so potem prišli! Ali se bo lista obja* vila in se bo njegovo ime imenova* lo? V eigavih rokah je lista? Tako smo se zaman sprašcvali. Dve ime* ni sta bili izroeeni ljudskemu srdu, dva politika je obče ogorčenje spra* vilo s povrsja. Nikdar pa nismo zvedeli, odkod prihajajo obtožbe in v eigavih rokah so obtežilne li* stine.« »Daubrecq,« jo prekine Lupin. »O ne,« odvrne gospa Mergy, »tedaj ni Daubrecq še nič pomenil. Šele kasneje se jc pojavil v javnem življenju. Toda naenkrat je resnica prišla na dan. Izdal jo je edini, ki jo je poznal Germincaux, bivši pravdni minister, ncčak družbincga predsednika. Neozdravljivo bolan je pisal s smrtne postelje policij* skemu ravnatelju in mu je zapustil listo. Po njegovih podatkih se jc lista nahajala v železni skrinjici v kotu njegove spalnice. Germineaux je umrl. Odprli so skrinjico, a bila je prazna.« »Daubrecq! Sedaj je pa gotovo on!« je prepričevalno zatrdil Lupin. »Da, Daubrecq,« je razburjeno od* vrnila gospa Mergy. »Aleksis Dau* brecq, ki je šest meseccv, preoble* een in nepoznan, bil kot tajnik pri Gcrmineauxu. Gotovo je, da je po* noči vlomil v skrinjo. Sodnijska l^reiskava je to dognala in Dau* brecquova udeležba jc bila doka* zana.« »Zakaj ga pa niso aretirali?« »Čcmu? Slutiti se je moglo, da je listo skril na varnem kraju. Njego* va aretaeija bi vzbudila velikanski Skandal in vsa grda zadeva bi se še enkrat pred javnostjo razvila. Tega pa niso hoteli.« »In kaj se je potem zgodilo?« »Začcla so se pogajanja.« Lupin se je nasmejal. »Z Dauhrecquom stopiti v poga* janja! Čudna misel!« »Da, prav čudna!« je potrdila gospa Mergy. »Med tem je pa on šcl po začrtani poti do eil ja. Osem dni po tatvini je šcl v zbornico. Vprašal je po mojem možu in je od njega zahteval tckom 24 ur 30.000 frankov. Če noče dati, bo Skandal. Moj mož je tega človeka poznal, zgubil je glavo in se je usmrtil.« »Kako neumno,« je naenkrat Lu* pinu ušlo. »Daubrecq je v posesti liste s sedem in dvajsctimi imeni. Ce bi hotel cno izmed njih izdati, bi moral celo listo pokazati, ali vsaj fotografijo od nje. Na tak na* ein bi sicer povzročil Skandal, toda za naprej bi mu izsiljevanjc denar* ja bilo onemogočeno.« »Da in ne,« odvrne ona. »Kako?« »Daubrecq me jc obiskal ter mi je s podlim nasmeškom pravil o svojem razgovoru z mojim možem. Ni šlo le za listo, majhen listič, ka* mor je blagajnik zapisaval imena in svoto podkupnine in katerega je predsednik malo pred smrtjo pod* pisal. Obstojali so še drugi dokazi, o katcrih pa udeleženci niso nice* sar vedeli: pisma predsednika na blagajnika, na razne odvetnike itd. Iidini ncovrgljivi dokaz je bila le lista z imeni sedem in dvajsctcrih. Njcna pristnost je sigurna. Sicer so pa bili tudi drugi znaki dovoij ne* varni. Saj so zadostovali, da sta bi* la dva poslanca uničcna. Prestraši svojo žrtev, kot mojega moža, in žrtev plača ali se pa usmrti. Na to igro se Daubrecq mojstrsko raz* ume. Zdaj veste.« »Seveda.« (Dalje.) 1 >GORISKA STRA2A« Stran 3. Canepa in tovariši. Vsi bodo slu* žili mcdnarodni organizaciji. Ali vlada ne misli na to, da bi v to škandalozno komedijo posegla na pravi fašistovski način in da bi razpustila vsa društva, ki v Italiji delujejo za narodne manjšine in odvzela njihovim delegatom potne liste.« Pij X. bo proglašen za svetnika. Poročali smo že, da se dcla z vso vnemo, da bi bil papež Pij X. proglašen za svetnika. Sedaj je iz* šel poziv na vernike, naj vsakdo, ki kaj ve o svetosti papeževega živ* ljenja ali o čudežih, ki so se zgo* dili po njegovi priprošnji, to takoj javi v Rim. Nemške narodne manjšine. Te dneve zborujejo v Rigi za* stopniki ncmških narodnih manjšin iz Jugoslavije, Poljske, Mažarske, ČeŠkoslovaške, Danske in baltiških držav. Nemških zastopnikov iz ju* žne Tirolskc ni, ker po poročilih listov niso dobili potnih dovoljenj. Posvetovanja so nekaka predpri- prava za konferenco narodnih manjšin, ki se bo prieela 22. avg. v Ženevi. »Luč«, (Par pojasnil k »Mladikini« aka* demiji.) Ves katoliški svet praznuje letos slovesno 1100*letnico, od'kar se je rodil v Solunu sv. Ciril. Vrhovni cerkveni poglavar se je v prekras* ncm pismu spomnil ten dveh svetih apostolov in iskreno priporoeal vernikom, naj slovesno obhajajo veličastni jubilej. Nase kat. prosvetne organizacije bodo v cerkvi in pri akademijah proslavile velieastno slavlje sicer na skromen, a tembolj prisrčen na* čin. Tudi »Mladika« prircdi sveti* ma bratoma v cast prav pestro in privlačno akademijo v soboto zve* čer in nedeljo ob 5 pop. Glavna toe* ka te proslave je dramatska legenda »Luč«, ki nam predstavlja dobo po* kristjanjenja Moravanov. V pesni* ški obliki in vzvišeni vsebini stopa pred nas dušna tcma na Moravi, ki jo prežene »Luč« resnice. Glasnik nas v pretresljivem uvodu privede v moravske gozde, kjer žive pagan* ski Slovani »v temi zmot in greha«. Prvi prizori nam slikajo paganske običajc pri praznovanju kresa, praznika solnca in ognja. Mladen* ke plcto vence, stari guslar jim pre* peva. Poskoena pesem preide v mogoeno himno na east solnenemu bogu Svetovidu. Zaenje se pagan* ska daritev, pri kateri so darovali zahajajočemu solnenemu bogu po* vesma prediva, spletenega spomla* di. Zopet zaori poskočna pcsem in pod mogočno lipo zaplešejo mla* denke kolo. Medtem pride oglednik Radovan. Ker ne vidi kresnega ognja pred kočo, sklene zažgati bajto. Ljubi* nica mu to prepreči — a zadene jo usodni udarec: Radovan jo nevar* no rani z nožem. Obupani oče milo toži nad nesrečo in sprejme ranje* no hčerko v kočo. Sveta brata oče* tovsko svarita zločinca, ki pa osta* ne zakrknjen v zmoti. Velieastna je molitev sv. bratov, ki prosita Boga, neskončno Luč, naj ozdravi hčerko, odpre oči sle* pemu očetu in razsvetli dušno temo mladenieu Radovanu. Sledi čudež, o katerem poroea panonska legen* da: oče izpregleda, hči ozclravi. Radovan začuden strmi. Pod vpli* vom čudeža prosita Radogost in Radovan za sv. Krst. Sveta brata ju peljeta v kočo, kjer ju učita in pripravljata na dušno prerojenje. Glasnik v vcličastni pesmi nazna* nja, da je prisijala Luč Morava* nom. Bliža se dan. V ranem jutru kr* stita sv. apostola presrečnega Ra* dogosta in Radovana. Mogočna himna se dviga v mlado jutro. Mo* ravanom je vstala luč krščanske resnice. Dejanje je pestro, polno kras* nih seen in bogato na vsebini. Kdor bo z umevanjem pri* sostvoval predstavi, bo zadovoljen in hvaležen odnesel najlepše vtise. To pa je tudi glavni namen te pre* lepe dramatske legende. Socialni vestnik. Nove določbe o najemninah. Radi porasta lire je bilo potrebno urediti posebno tudi vprašanje sta* novanjskih najemnin. V »Gazzetta Ufficiale« od 22. junija 1927. štev. 143 je bil razgla.šen kr. odlok * za* kon od 16. junija 1927. St. 948, ki urcjuje na novo vprašanje najem* nin. Z dnevom objave v »Gazzetta Ufficiale« je odlok stopil tudi že v veljavo. Glavne določbe novega odloka. Najemnine za stanovanja, , za trgovino ali pa obče najemnine od prostorov, ki so prikladni tudi za druge namene in ne samo za stano* vanje, ne bo mogoče več zvišati po dnevu, ko je stopil novi odlok v veljavo. Od 1. julija 1927. dalje ne bo smela najemnina za stanovanjsko hišo, ki nima več ko 5 sob in ki je bila prikladna za stanovanje že pred 1. januarjem 1919., prescgati štirikratne najemnine, ki so jo isti ali pa drugi najemniki plačevali v letu 1914; če je današnja najemni* na več kot štirikrat večja, je treba najemnino znižati vsaj na štiri* kratno višino najemnine iz lcta 1914. Od 1. julija 1927. dalje se znižajo najemnine od stanovanj, ki nimajo več ko 5 sob in ki so bile prikladne za stanovanje šele po 1. januarju 1919, za 15 odstotkov. Najemnine od stanovanj, ki imajo več ko 5 sob in ne več ko 8 oseb sc znižajo za 10 odstotkov. Če služijo najemninski prostori za trgovino ali pa obee za nestano* vanjske svrhe, se zniža najemnina od tch prostorov tudi od 1. julija dalje c-d 10 do 20 odstotkov. Če slu* žijo prostori za trgovino jestvin, se mora dovoliti vedno največji popust. Isti popusti se morajo dovoliti tudi pri podnajemninah. Kako se določi popust? Popusti na najemninah se dolo* čijo od ecle odškodnine, ki jo pla* ea najemnik za uporabo stvari, če* tudi plačuje del odškodnine za mo* rebitne postranske ngodnosti in ne samo na naslov najemnine. Če gre za najemninska stanovanja s po* hištvom, je treba znižati celotno najemnino, ki jo najemnik plaea za stanovanje in pohištvo. Omenje* ni popusti sc morajo dovoliti na najemninah, ki jih najemniki pla* čujejo v času, ko stopi novi odlok o najemninah v veljavo; pri novih najemninskih pogodbah, ki so se sklenile predno je stopil novi odlok v veljavo in ki se imajo pozneje iz* vršiti, tečejo popusti od dneva, ko postane pogodba izvršljiva. Isti popusti veljajo tudi za stran* ke, ki stopi jo na mesto najemni* kov, kateri so sklenili pogodbe. Vloga sodnika. Če se ne moreta najemnik in na* jemodajalec sporazumeti zaradi znižanja najemnine, doloei na za* htevo najemnika okrajni sodnik (pretor) za koliko se mora na* jemnina znižati. Proti pretorjeve* mu sklepu je izkljueena vsaka pri* tožba. Vsi akti, ki se tieejo tega posto* panja, so prosti vseh pristojbin; samo za prepis sodnikove rešitve je treba plaeati zapisno pristojbino. Če ni mogoče točno določiti na* jemnine, ki se je plačevala v letu 1914., jo določi približno pretor, pri čemer mora upoštevati prednjo najemnino, ki se je plačevala za po* I dobna stanovanja (trgovinske pro* store) v tistih krajih. Isto tako določi pretor najemnino iz leta 1914, če so bili med tem prostori iz* boljšani in popravljeni. Če je najemnik vložil prošnjo za znižanjc najemnine po 31. juliju 1927., se dövoli popust na najem* nini od prvega dneva meseca, ki sledi dnevu, ko je bila vložena prošnja za znižanje najemnine. Do* kler ni pretor rešil prošnje za zni* žanje najemnine, mora najemnik plačevati najemnino v dogovorjeni višini; vendar ima najemnik pravi* co pridržati si znesek, ki ga je pre* več plačal, pri naslednjih najemni* nah. Če plačujc najemnik na podlagi pogodbe ali pa po običaju na en* krat več ko tri meseene najemnin* ske obroke, smc zahtevati od okraj* nega sodnika, da bo plačeval naj* vee trimeseene obroke na enkrat, ravno tako sme zahtevati najem* nik od okrajnega sodnika, da zniža morebitni polog, če polog presega tri meseene najemninske obroke. Proti rešitvi sodnikovi je izključe* na vsaka pritožba. Preveč plačani zneski se ne povrnejo, pač pa jih sme najemnik pridržati pri najem* nini. Ljuhljanski velesejem. (Izvirno poročilo.) Ljubljana, 6. julija 1927. 7. ljubljanski velesejem je v teh dneh na svojcm višku. Ozadje ve* lesejma je kot obieajno veselo in živahno. Mnogoštevilne razstave privabijo dosti obiskovalcev, ki se sicer za napredek gospodarstva preveč ne zanimajo. Na velesejmskem prostoru je umetniški paviljon, kjer so razsta* vili svoja dela slovenski umetniki. Mlajša nmetniška struja ni na tej razstavi dosti zastopana. Higijen* ski oddelek je vsako leto skrbneje urejen, po res hvalevredncm priza* devanju Higijenskega oddelka, ki vsako leto pošilja na študij v Ame* riko svoje mlade zdravnike. Kdor ima rad ptičke pride na svoj račun v lopi, kjer so razstavljeni prav pristni kanarčki. Nekaj prav lepega in pouenega je razstava Trbovelj* ske premo^okopne družbe. Tu vi« diš kar cel rudnik v majhnem. Po* leg je pa še neštevilno risb in sta* tistik, ki povedo, kako se slovensko rudarstvo razvija. Zadnje tedne se je v Sloveniji vse začelo zanimati za zrakoplovstvo. Velika letalska tekma na ljubljanskem letališču predzadnjo nedelio je vzbudila to zanimanje. Ljubljanski aeroklub je v okusni lopi razstavil modele naj* različnejših letal. Zgovorni vodnik ti tudi pove da te eno letalo stane samo toliko kot avtomobil boljše yrste (okoli 100.000 dinarjev). Če še povemo, da je na veseličnem prostoru tja do poznih oziroma zgodnjih ur vse živo in veselo, smo pokazali na par zanimivosti, ki mar* sikogsi privabijo na velesejem. Gospodarski krogi se pa seveda zanimajo bolj za strokovno stran. Razstavljalccv je krog 700. V ve* liki večini so zastopane domače tvrdkc. Inozemske le v takih stro« kah, ki jih v Sloveniji ni. Kakor sodijo po prvih dnevih bo obisk velesejma vsaj tolik kot lani. Mor* da bo pa število obiskovalcev celo preseglo 100.000. Naiveč obisko* valeev je seveda iz vseh krajev Slo* venije. Slovenci iz Julijske Bene* ei je so tudi castno zastopani. Skoraj 2000 jih prihiti vsako leto k tej go* spodarski prireditvi. Značilno je, da privabijo ljubljanski velesejmi posebno južnc kraje države: Srbijo in Bosno, dočim težita n. pr. Voj* vodina in Dalmacija na zagrebški velesejem. Iz inozemstva pride do* sti Čehov, Madžarov, Avstrijcev in Italijanov. Razstavljalcev je običajno 2U starih. Najbolje so na razstavi za* stopane avtomobilskc tvrdke, po* ljedelski stroji, pohištvo, stroji za obdelovanje lesa, eevlji in usnje. Predilna industrija letos ni toliko zastopana, ker ima že itak preveč naročil in bi novih ne mogla zma* govati. To je industrija, ki v Slo* veniji najbolje uspeva. Tekstilna tvrdka Mautner n. pr. je iz čistih. dohodkov kupila vclike prcdilnice v Beogradu. Avtomobilna industrija pa zelo napreduje, ker se avtomo* bilizem razvija. V prvi polovici le* tošnjega leta je število avtomobi* lov naraslo za 200. Zaenkrat so pa to še bolj stare znamke, ki jih pri nas ni več. Tudi dobre kupeije se na vele* scjmih sklepajo. Nerodno je pa uprava velescjma ukrenila, da niso predmeti urejeni lepo po strokah, Poleg pohištva dobiš papirno tvrd* ko, poleg pluga kak parfum itd. Toda to, kakor tudi tisto na drobno proclajanje, ki pa je namenjeno bolj za Ljubljancäne in za vabo, se da že kako urediti. Malo čudno je pa, da iz mariborske oblasti ni do* sti zastopnikov in obiskovalcev. Ali je še zmeraj tista stara: Tu Kranjc, tu Štajerc? Jeseni se pa na lctnem telovadiš* ču Sokola poleg velesejmskih pro* storov otvori kmetijska razstava (poljedelski stroji, živina, semena itd.). Razstava bo združena tudi s proslavo 160 letnice kmetijske druzbe. Kaj je novega na deželi? Šempas. Prcteklo nedeljo sem moral v Sempas po gotovih opravilih. Ker sem zvedel, da osebe, s katero sem imel opravka, ni dopoldne doma, sem se namenil k sv. maši, ki je bi* la ob devcti uri. Ko sem prišel pred cerkev, vidim tarn lepo število fan* tov in tudi nekaj možakov. Za tre* nutek se ustavim misleč, da je še dovolj časa za v cerkev. Kmalu pa zacujem orgle, zato stopim v cer* kev. Kako sem se pa začudil, ko sem videl, da sem prišcl ravno k darovanju. Po končani sv. maši sem vprašal nekoga, zakaj so bili ome= njeni moški zunaj? Mi odgovori, da je navada ostajati med sv. mašo okoli cerkve. To je pa res graje vredna navada, da se med sv. mašo pogovarja in kadi cigarete okrog cerkve. Boljše je, da vsi tisti, ki se držite tc nelcpe navade, ostanete doma kakor da še druge zunaj za* držu jcte. Vcsclilo bi me, da ko pri* dem spet v Šempas, ne bom videl več kaj sličnega. Popotnik. Renče. Bela žena neprcstano kosi... Ko? liko dobrih življenj narn je že vni* čila in koliko grenkih solz priza* deia! In komu se ne bi krčilo srce od boli, ko vidi, da nas zapuščajo najboljši ljudje. Danes so veseli in zdravi, jutri jim poje mrtvaški zvon. Črni oblaki so se začeli zbi* rati nam nami. Naši domovi se praznijo... Umrla je v soboto 2. t. m. Marija Pregelj, žena posestni* ka in zidarskega delovodje Antona Pregelja. V petck zvečer je še ve? čerjala z nevesto in možem, bila je še vesela, čila in zdrava, naslednji dan ob 1. uri zjutraj — mrtva. Baje jo je zadela kap. Pokojnica je bila blaga žena, dobra svetovalka, ved* no odprtih rok, spoštovana od vseh, kar je jasno pokazal njen svečani pogreb. Do solz smo bili ganjeni, ko smo videli njenega sina in hčer* ko Lojzko, ki sta prihitela iz tujine na grob eno uro po dovršenem po* grebu. Pokojnici naj sveti večna luč in naj počiva v miru! — Priza* detim naše iskreno sožalje! Sir an 4. ¦ GORISKA STRA2A« Volčjadraga. Naša mladina se jc letos posve* til a »sot balu«. Tekmovala je že parkrat z Biljenci, vselej je pa bila od teh premagana. V nedeljo 3. t. m. je pa nastopila proti renškim nogometašem. Zmagali so Volčja* dragarji s 5 : 0. Prisostovala sta oba predsednika, »Sport, in izob. društva« iz Renč in »Prosvet. društ* va »Pravica« iz Volčjedrage. Ni* mam namena opisovati, kateri je bil bolj »bras«, hočem le opozoriti na neko navado, ki bi se ne smela oprijeti ne članov izobraževalnih društev, ne druge zavedne mladine — mi slim namreč na preklinjanje. Čeravno je bilo prisotno tudi dru* go občinstvo, so nogometaši tako grdo preklinjali, da so zapustili ne* kateri igrišče iz sramu, da se pri nas še dobijo taki mladeniči, ki so celo člani izobraževalnih društev. Posebno so se odlikovali Renčani. Naj za danes zadostuje! Kred. Naša farna cerkev sv. Nikolaja je dovršena. Ob tej priliki je naša dolžnost, da se spomnimo naših voditeljev — dušnih pastirjev, ki se s svojo požrtvovalnostjo ter ne* sebičnim delom pripomogli, da se je naša srčna želja vdejstvila. Spomniti se moramo na našega po* kojnega vikarja Jakoba Fona, ki je prvi zamislil načrt obnoviti, ozi* roma na novo dozidati našo cer* kev. V ta namen je že pred vojno kupil z lastnimi prihranki kos zem« ljišča, na katcrem naj bi se bil dvi* gal nov hram bozji. Prišla je vojna in napravila velik križ eez njegove plemenite načrte. Blagi pokojnik ni dočakal konca svetovnemu kla* n^u, da bi zamogel vdejstviti svojo namero: umrl je v oktobru leta 1917. Zapustil pa je cerkvi večji del svojih prihrankov, odtrganih od lastnih ust; kajti bil je skromen. Ohranjen ostane v našem in naših potomcev spominu. S pokojnim vikarjem Fonom je bila za lep eas pokopana tudi nje* gova namera na obnovitev naše cer* kve. A prišel je mož v osebi preea* stitega g. Vinkota Aljančiča, našega sedanjega dušnega pastirja, ki se ni vstrašil prevzeti nase ogromnih skrbi ter odgovornosti, združenih z obnovitvijo cerkve. Lotil se je težke naioge, ki bi si je le redko kdo upal naprtiti na svoje rame. Z njemu lastno vnemo ter žilavo* stjo nas je bodril in vzpodbujal, da niso niti največji omahljivci in mrmrači obupali nad započetim de* lorn. In obnovljena cerkev sv. Ni* kolaja bo spominjala nas in našc potomce na njegovo železno voljo, vtelešeno v novi cerkveni stavbi. Gospod vikar! Ob blagoslovitvi obnovljene cerkve Vam kličemo prav iz srca: Bog naj Vas živi in ohrani med nami še dolgo vrsto let! Banjšice. V petek, dne 1. t. m. je bila pri nas huda nevihta s točo in dežjem. Posamezna zrna toče so bila 7 do 8 cm dolga in so merila na okrog 13 do 14 cm. K srcči je toča klcstila le par minut. Na sadju in poljskih pridelkih je napravila veliko ško* do. 1j4 dela je odnesla v spodnjem delu občine. Še starejši ljudje ne pomnijo take točc. Rihemberk. V soboto dne 3. t. m. smo polo? žili v hladen grob ostankc nepozab* ne Helene Vidmarjeve od Skrbčev, ki je šele v šestindvajsetem letu svoje starosti zapustila to solzno dolino. Ako velja za kateregakoli beseda: solzna dolina, je veljala za te, predraga Helena! Šibka in bo* lehna po telesu — a močna po duhu si se vztrajno bojevala vse dni svo* jega življenja. Nikdar ni bilo no? bene tožbe iz tvojih ust, dasi bi bila opravičena. Kdor pozna tvoja dela in je videl tvoje šibko in bolehno telo, bi nikdar ne mogel verjeti. da so to tvoja dela. Vneta za vse do* bro, se nisi nikdar silila v ospredje. Kolikokrat si pozno zvečer po tež* kem delu razgrnila našo »Goriško Stražo« in marljivo prebirala »Naš čolnič« in drugc knjige, da bi sle* dila dogodkom časa. Tvoja prid* nost v gospodarstvu nam je vzgled. Ob tvoji smrti smo začutili kako bridka je ločitev. Nobena druga reč nas ne more v tej žalosti poto* lažiti kakor trdno upanjc, da te je Bog po trudapolnem delu poklical k večnemu plačilu. Naročila si, da nočeš suhih rož, ampak svežih. In teh ti hočemo pokladati na tvoj grob s pobožnimi molitvami vred. Počivaj v miru! Štanjel. (»Golgota.«) Iz vse naše okolice vedno čitamo v časopisih o prire* ditvah ali o kakhih drugih novostih. Zakaj bi ravno mi Štanjelci vedno molčali! Ne, oglasimo se! Zadnja prircditcv Pevskega in bralnega društva »Štanjel« se jJe yrsMa na vel. pondeljek, a po kritikah ni prav dobro uspela. Sedaj pa skuša* mo vse to popraviti, ker smo dobili nove moči v dram, odsek. Dne 31. t. m. in 7. avg. vprizorimo na našem znanem odru igro »Golgo* to«. Tisti, katerim je igra znana, bodo gotovo vedeli koliko truda in koliko večerov moramo porabiti za vaje in to ravno sedaj v največjem delu. Upamo pa, da ne bo vse to zastonj, ampak da bo naš trud po* plačan z lepim uspehom. Sosedna društva prosimo, naj ta dan ne pri* rejajo nikakih prireditev, ampak naj raje vsi prihitijo v naš znani in starodavni Štanjel. fM\zw itefono Radical. (Nadaljevanje.) Moja tretjü pot v Pr&go leta 1918. Zveza Hrvatske s Češko. V začctku decembra 1. 1918. sem šel v Prago, da predložim češkim uradnim krogom načrt, katerega sem bil izdelal s šefom srbske voj* ne misijc v Zagrebu, polkovnikom Simonovicem. Po tern načrtu naj bi medmurski Hrvatje skupno s Hr* vati v tako zvanem koridoru med Bratislavo in Varaždinom, tedaj med Slovaško in Hrvatsko, imeli zagotovljeno svobodno in trajno gospodarsko in železniško zvezo. S tcm bi bila ustvarjena zveza med Češkoslovaško in Jugoslavijo. Zu* nanji minister dr. Kramar je izro* čil celotni načrt svojemu tajniku drju Veverki z naročilom, da po* oblaščujc predsednika vlade, da se z menoj dogovori in uredi vse, kar je potrebno. Švchla je bil za stvar zelo navdušen, zlasti ko je slišal, kako jo hočemo izvesti. Ko sem se pa vrnil v Zagreb, sem zvedel, da je Svetozar Pribičevič načrt obso* dil, češ, da je nesmiseln. Razen tega je dogodek dne 5. decembra na Jejačičevem trgu, kjer so bili hr* vatski vojšeaki postrcljeni kakor navadni uporniki porušil moralni temelj tej zanosni zamisli. Spomenica mirovni konferenci v Parizu in dva moja dolgotrajna zap or a. Med tern je bilo na izrednem občnem zboru dne 3. febr. 1919. sklenjeno, da se hrvatski narod obrne na mirovno konferenco v Pa* rizu s kratko spomenico, v kateri zahteva zase pravico samoodločbe in izraža željo, da se po svoji svo* bodni volji združi v enakopravno zajednico s Srbijo in Črnogoro. V enem mesecu je bilo zbranih okrog 200.000 podpisov samih svobodnih kmečkih gospodarjev, toda dne 25. marca 1919, sem bil aretiran kljub temu, da sem bil hrvatski narodni zastopnik in član začasnega narod* nega predstavništva v Beogradu. V zaporu so me pridržali na osebno odgovornost takratnega notranjega ministra Svctozara Pribičeviča do 17. febr. 1920. Postopali so z menoj tako, da z besedo tega sploh ne mo* rem povedati. Kmalu nato so me pod novo vlado S. Protica dne 22. marca 1920. zopet prijeli in sem bil v zaporu nekaj časa radi preiskave, nekaj časa, ker sem čakal na pra* vomočnost obsodbe, do 28. nov. 1919., ko sem bil na dan volitev v ustavodajno skupščino pomiloščen. Valuta. Dne 6. julija si dobil : za 100 franc, frankov 71 07 do 71.75 Lir za 100 belg. frankov 250 50 do 255 50 L r za 100 Svic. frankov 350 65 do 354.(35 L;r za 100 češ.-slov. kron 53.40 do 54 20 Lir /.a 100 dinarjev 31.60 do 32 10 Li- za 1 Sterling 88 48 do 88 78 Lir ?-d I dolar 18.17 do 18.27 Li Novci po 20 frankov 70 — do 72.— Lir za 100 avst. kron 0.0251 do 0.0261 Lir Vojno s odškodninske obveznice: 61.70. VII. ljubljanski velesejem. Obiščite ga od 2. do 11. julija 1.1. 30% popust na italijanskih in 50% na jugoslovanskih železnicah. Ju* goslovanski vizum L 10. Te olajšave so deležni oni, ki kupijo izkaznice po L 12 pri sejmskem komisarju: Agenzia Čehovin, Trst, Viale XX. Settembre 65. Na željo preskrbi sejmski komisar vsem interesen* torn, ki stanujejo izven Trsta iugo* slovansko dovoljenje. Interesenti naj dopošljejo potni list in L 12 za izkaznico, L 10 za vizum in L 5 za poštne stroške. Na prodaj je hiša s hlevom in majhnim vrtom tik glavne ceste, pripravna za obrt ali gostilno. Po* iasnila daje Ivan Volarič, Idersko 103, p. Kobarid. Lloyd SabaudOe Prihodrije vožnje: v Severno Ameriko: »Conte Biancamano« 19, 7. 1927. »Conte Rosso« 5. 8. 1927. Iz Genove v Njujork v 9. dutth; v Južno Amerlko: »Principessa Maria< 10. 8. 1927. »Conte Verde« 25. 8. 1927. Iz Genovt: v Buenos Ay res v 13y2 dneh. v AvstraHjo: »Regina d' Italia« 11. 8. 1927. Informacije dajt; in .sprčjonu prednaročila na vozne listke zx< stopnik F. Rosich, Gorica, Via Contavalle M. 4. Na prodaj je v Čepovanu nova hiša z zemljiščem, prosta davka za pet let. Hiša leži tik ceste in je pri* pravna za vsako obrt. Cena po do* govoru. Več pove lastnik Ignac Bratuž, Čepovan št. 26. Dobro, zdravo mleko na dom do* bite od »Mlckarske zadruge v Šem* pasu. Naznanite svoj naslov pri upravi »Goriškc Straže«. Cena na dom 1.10 L. Prodam po ceni 10 vagonov bu* kovih drv suhih. Drva leže tik ko* lodvora na Jesenicah; prodam fran* ko vagon ali meja. Vprašajte v ho* telu »Pošta« na Jesencah (SHS.). Izkusen strojnik pri parnih žagah in drugih parnih strojih išče službe. — Ta strojnik \c Jožcf Hrovat v Oez-soči, P. Plezzo. Prva kmečka gospodarska zadrus ga v Selu na Vipavskcm, p. Cerniz* za Goriziana, ima v kleti več sto hi dobrcga belega vina. — Cene brez konkurence. Na žcljo se tudi do* stavi na dom. Priporoča se vsem, rosebno pa gostilničarjem za obi* len obisk. POZOR! \rclika zaloga mrtvaških potreb* ščin 20% ceneje kot povsod dru-- god. J. Saksida, trgovue z mrtv. predmeti. Dornberg št. 3. za aeobe in usfa Dr. LOJZ KRAIGHER sprcjema v GORBCI Piazza della Vittoria Štev. 20 prcti izpadftftju Ins, Vstbuje kinin in je vsied le^a p;>- sebno priporocljiva proti prchLnd?j in za ojačenje korenin. StckleiiiCA po 6 iir — se dobiva v lekarni C#s> stellanovich, lastnik F. Bo-kiio, Trst, Via Giuliani 42. — V Gorici, Via Carduci 9 pd FiegtL Teod. Hribar (m»si.} ** Oorica CORSQ VERDI 32 - - (hi&a? Centr>. PosoJ.) MM zBioga ttikw 0tm iz znsne lovarns HsfiBRChaH I Rapmoon, mtä- iPsittG blago za procence HaHcr tudi nlM IzbSra nAp ia zensbBget mMk Blairgo ttoIidnoS Cene zmernel PODRUŽNICA Ljubljanske kreditne bante t fiorici Corso "Verdi MTrgovsl