225. številka. Ljubljana, sredo 1. oktobra. Vi. leto, 1873. SLOVENSKI NAROD. Izhaja v »h k dan, i*wmu4i ponedeljke in dneve po praznikih, tir vel) a po polti prejeuuan. za nvotro-ogerako fle*«!o za celo Imo 16 ..• !a.. za j,oi lita 8 go«- • za >t.'trt leta 4 gold. — Za Ljubljano brez pobijanja na do&i za ce.o "leto 13 goid., ca četrt let« 3 gold. 30 kr., za en mesce I gold, 10 kr, Za pošiljanje n* dom ae računa 10 kraje, za mesen, 30 kr. za outrt leta. — Za tuj« dežele 7.a ceio leto 20 goid., za pol leta 10 gold. — Za gospode učitelje na ljudskih iolah in za dijake velja znižana cena in aicer: Za LJubljana za četrt leta 2 gold. 50 kr., po po.tl projetuao za četrt lota 3 gold. — Za oznanila ae plačuje od četiri-stopne petit-vrsto 6 kr. če se oznanilo enkrat Uska, 5 kr, čo se dvakrat in 4 kr. če so tri- ait večkrat tiska. Vsakokrat ae plača ateinpelj za 30 kr. Dopitd naj so izvole fraiikirati. — Rokopisi so ne vračajo. — Uredn IStvo je v Ljubljani na cel o viki ovjsti v Tavčarjevi hiši „Horel Evropa". Qpr a v nfit vo, ai% katero naj ae blagovolijo pošiljati naročnine. Tr.klanaacir. onnanila t. j. administrativne reči. je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hini Vabilo na naročbo. Vse gg. dosedanje naročnike, katerim je naročnina potekla konec septembra, in druge narodnjake vabimo na novo naročbo našega prvega slovenskega dnevnika, „Slov. Narod". Prijatelje našega narodnega dela. prijatelje svobode in slovenstva pa še posebno prosimo, naj naš list širijo s tem, da nam vsak vsaj enega novega naročnika pridobi. To je nam in naši stvari tembolj treba, ker se od znane strani s fanatizmom proti našemn listu agitira, kjer se le more. „Slov. Narod" velja: Za ljubljansko naročnike brez pošiljauja na dom: Za četrt leta .... 3 gld. .141 kr. Za mesec oktober ... I ,. IO ,. Za pošiljanje na dom se računa 10 kraje. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za četrt leta .... 4 gld. — kr. Za mesec oktober ... 1 „ -40 „ Za gospodo u j'if4»IJ<* na ljudskih šolab iu za «tijUil44k velja zill-Kttiiil cena iu sicer: Za Ljubljano za četrt leta & gld. 50 kr. Po pošti sprejeman „ „ II n — JJ*^^T~ <>b enem zopet prosimo, da oni gospodje, ki so nam Šo kaj na dolgu, precej poravnajo. Gg. delničarjem „Narodnetiskarne'. Po sklepu občnega zbora delničarjev „Narodne tiskarne", dne 22. junija t. 1. bi moral tekom meseca septembra sklican biti izvanredni občni zbor. Upravni odbor pri najboljši volji tega sklepa nij mogel izpeljati, ker jo blugajuik in vodja „Narodne tiskarno" v Ljubljani, g. P. Grasselli še le 4. septembra blagajuične in druge knjigo izročil novemu ravnatelju, g. Hugo Turku; izvoljeni odsek treh upravnih odbornikov za pregledavanje knjig pa nij mogel o pravem času dovršiti svoje naloge vsled vettedenske edsočnosti bivšega blagajnika g. Grassellija. Občni zbor delničarjev „Narodno tiskarne" so bode pa vsakako še tekom tega leta sklical, ter so mu predložila bilanca do konca septembra t. 1., kateri čas obsega celo prvo leto delovanja ljubljanske tiskarne. Ljubljana, 29. septembra 1873. Upravni odbor „Narodne tiskarno": Hp. AJiaolč, predsednik. Volilni shod v Ljubljani 28. septembra. V nedeljo 28. septembra t. 1. ob lOib dopoldne so jo zbralo v Virautovi dvorani nad 50 mestnih volilcev, hišni posestniki, trgovci in obrtniki iz mesta, in vseh predmestij, da so se posvetovali, katerega kandidata za državni zbor bi postavili v ljubljanskem mestu. ti. V. C. S u p a u, predsednik trgovinske zbornice, pozdravlja zbrane meščane in po-vdarja imenitnost denašnjega voliluega shoda. G. S ii pun jc bil potem euoglasno za predsednika izvoljen ter zborovanje vodil taktno in nepristransko; g. Pfeifer pa je bil zapisnikar. G. S u p a n nasvetujo, da so naj sestavi mestni volilni odbor, ki bude vodil celo volilno agitacijo. Debato so se udeležili gg. A. Jentl, Tur k , Šventner, Horak in D. Žagar in potem so bili enoglasno izvoljeni v volilni odbor gg.: V. C. Supan, J. N. Horak, Fr. S o v a n st. , P a k i fi, dr. A h a č i Č, Fabijan J., Obilčnik, Josip Kušar, Henrik Nič man, Vaso Petri čič, Pavel Skale, A. Je nt e I, Pajser, Hugo Tur k in D. Žagar. O. Horak, deželni poslanec in hišni posestnik, poprime besedo in govori najprej o raznih političnih in narodnih strankah ljubljanskega mesta , omenja , ker je volitev v neposredni državni zbor silno važna , in je živo želeti, da si zbere stolno mesto kranjsko dežele odličnega kandidata, torej so mestni volilci, katere mora ta volitev najbolj zanimati, volilno organizacijo v svoje roko vzeli, ter so denes v ta namen zbrali, da so pomenijo o svojem prihodnjem poslancu. Govornik preido potem na kandidata, kateri naj bi so postavil. Kolikor je govorniku mnenje meščanov znano , si vsi želo za kandidata g. dr. Razlaga. (Navdušeni klici: Živio dr. Razlag.) G. dr. Razlag je pošten narodnjak, ki ima žo dosti zaslug za slovenski narod. On živi med nami, pozna naše želje iu zahteve, jo izveden v postavodaji i u dober govornik. Tudi jo dr. Razlag izvrsten uacijoualeu ekonom, bo povspešil trgovino in obit iu sploh vse storil, kar je v stanu našo deželo na višjo stopinjo blagostanja povzdigniti. Vsi zbrani volilci so žo poprej mislili dr. Razlaga za državni zbor kandidirati, torej so se misli vseh koj brez vsega daljšega debatiranja zedinile. Telegram „Slov. Narodu". Maribor 30. septembra. V nedeljo je na volilnem »hodu v Konjicah blizu 100 volilcev soglasno Pajka kot kandidata postavilo. — Nemški kandidat Scidl je celo v ob čini, kjer stanuje, v Kamci, propal pri volitvi voliluih mož. Jenkova slavnost v Kranji 28. sept. 1873. Jasno kakor ribje oko so jo v nedeljo zjutraj razpenjalo nebo nad ravnim sorskim poljem ; ob njegovem obrobji so zeleni holmci z belimi cerkvami ljubezujivo gledali na prelepi gorenjski svet, sivi skalnati vrhovi ob kranjsko-koroški meji so so mogočno dvigali v čisti sinji zrak: bil je najlepJi jesenski dan, tako prazničen, tako nedeljsk, kakor, da bi bila s hvaležuimi Slovenci vred mati natura sama hotela počestit enega svojih najzvestrj5ih sinov, ki je njeno Čudapolne skrivnosti v svojih neumrjočih pesmih slikal in prepeval, ter budil vesolje in ljubezen do njo. Starodavni Kr.uij je bil nenavadno živ; zjutranji vlak je namreč iz Ljubljane pripeljal preko 300 gostov, katere je slavnostni odbor slovesno sprejel. Mej petjem in pokanjem mo/uarjev se podadc vsi v mesto in od tod proti 11. uri na mirodvor, kder so je v tem sebralo užc na stotine raznovrstnega ljudstva. Ljubljanski sokolci, ljubljanski i kranjski pevci obstopijo se svojimi tremi zastavami še s platnom pokriti spomenik, stoječ na pesnikovem grobu skoro v sredi pokopališča na južnovzhodui strani kapele. Pevci zapojo v močnem zboru pesen „ Bledi angclju; po tem stopi na oder kranjski advokat i znani slov. pisatelj dr. Mencinger ter govori sledeči govor: „Preteklo jc blizu 2 L let, kar je izbrana množica rodoljubov iz vseh slovenskih pokrajin na ravno tem vrtu miru spomenik stavila našemu prvemu pesniku Preširnu. Praz uovanjo jo bilo takrat pohlevno tiho, kajti bili so časi žalostni, šiloma so oblaki zakrili žarijo svobodo iu napredka, katera je napočila leta 1848, in upanje narodnega napredka je moralo biti odloženo v prihodnjost, o kateri jo bilo negotovo , kdaj nam zopet srečo prinese. Vladala jo takrat tožna uda nost v prisiljeno osodo ncizpolnenih želja, in postavilo so sc pesniku za tadauji Čas pomenljive besede: „Kua sc tebi jc želja spol-nila, v zemlji domači da truplo leži." Po-pred ko smo sc nadejali, prišli so bolj jasni časi, ko sc nam jo izpolnila več kakor ena želja, ko so misli svobodne iu besedo bolj proste. — Tako smo ee smeli Čtz euo in dvajset let zopet suiti, na ravno tistem prostoru miru. Zastave vihrajo, streli so pokali in na obrazih so nam no bere več obupna vdanost, ko pred 20 leti, t muč srčno zaupanje v sebe in prihodnjost. — Zopet stavimo spominek. Kakor je temeljito dognano, da jo Proširen nas prvi pesnik in da še nij dobil doglavnika ne med umrlimi ne med živečimi , tako smemo t ml i reei , da je bil Simon Jenko naš drugi pesnik, Preširnu naj bližji. Iu čudno nakhičje je, da ta dva, ki sta Hi v pesnih najbližja, tudi na enem mi-rodvoru počivata, da počivata v obličji domačih gora , v sredici najlepše doline naše domovine, in da je staročastni Kranj, nekdaj stolica naših vojvodov, zdaj zadobil Čast, da varuje grobe obeh naših največjih pesnikov. Naj ta spomenik, ki slavi pevca in živo pričuje umetuost obraznika samouka, ki ga je ustvaril iu ga nam bo zdaj razkril, naj ta spomenik stoji krepko in smelo prihodnje stoletje, in naj bode tudi našim vnukom spomin britke izgube prerano umrlega pevca in in buditelja, čigar koščice pod njim trohne, naj jim bo opomenba na njegova krasna dela, ki so mu zaslužila ne samo ta spomenik, te-muč spomin v vseh narodnih srcih, in naj bode ta spomenik znamenje narodne časti. Kes britka izguba je naš mali in zaostali narod zadela, je eden njegovih dušno najbolj obdarovanih sinov nas moral ravno takrat zapustiti, ko tako čutimo pomanjkanje vodnikov in budnikov, ko tako pogrešamo takih bistrih umov , kakor je bil Jenkov. Komaj 33 let star je umolknil pevec, sredi svoje moške dobe , sredi najbolj razvite moči je moral v grob položiti svojo učenost in bistroumnost , in zapustiti je moral bvoj narod, svoje domače sorsko polje in svoje bele gore, ki jih je tako ljubil dolga leta deleč na tujem in zadnje kratke dui v domovini. Koliko večnih pesnij bi bilo še procvetelo , ko bi Jenko živel , zdaj pa so omolknile njegove strune na vekomaj. Da so se morale ravno pri njem uresničiti pevčeve besede: „Roži so le kratki dnevi dani." V teh kratkih dnevih nam je pa Simon Jenko veliko ustvaril in v njegovih pesmih hranimo bisere našega slovstva. Ti biseri so sad dolgega trpenja. Kajti bil je Simon Jenko pesnik v pravem teškem pomenu te besede. Gledal jc svet in živenje z čutečim očesom, ki več vidi ko navadno. Njegovo srce je čutilo revo človeškega roda, nosil je v prsih, ko pravi pesnik pekel in nebo, spominjal se je svojega stanu in iz vseh vrsta njegovih pesnij posnamemo, da je trpel brez miru. O njegovem vsakdanjem živenji o njegovem boji z vsakdanjimi potrebami živenja nij mi treba govoriti. Pesnika moramo iz pes-nji soditi in iz pesnij brati njegovo živenje, njegov značaj in njegove želje. Opomniti pa moram, da je nosil vse žive dni tisto trojno gorje, katero je v eni najlepših pesnij grenko in resnično popisal. — To trojno gorje mu je zlomilo moč, katera bi bila v drugačih družabnih razmerah ostala neraz-rušljiva. — Kakor pa je živel v vedno neprijetnih okoliščinah, ostal je vedno trden značaj brez omahovanja. On nij iskal tisto časti, ki se na prsih nosi, čast pa, ki je no-simolzmdraj prsij, mu je bila neomadeževana j iskal nij ljudske hvale in je po stari pevski osodi tudi v živenji nij našel. Skromno je živel, sč zavestjo svoje visoke pevske cene nij se ponašal, ampak zapustil jo je nam kakor svojo edino zapuščino in poročilo. To zavest visoke vrednosti pevca, ki spi pod tem kamenom, naj sprejme narod, naj čisla njegove krasne pesni, in naj občuduje v njih jasno domišljavo, milo čutje in v vseh ozirih dovršeno pesniško umetnost. Smemo reči, da se muoge pesni našega pevca smejo staviti zraven prvih pesnij vseh narodov, iu smemo biti ponosni, da se je Jenkov „Naprej" uže razlegal na treh delih sveta, in da je to pesen poslušati priliko imelo nad 90 mili- jonov Slovanov. Pa on nij pel «a druge narode, pel je za nas. Vidi se iz njegovih pesnij gorka ljubezen do svojega naroda in trdno zaupanje, da bo narod obstal, da se bolje in bolje izobrazi in da s časom doseže častno mesto mej drugimi narodi. Tako jo pevec prerokoval, akoravno je dobro poznal naše žalostne razmere. On nij bil deležen ošabnosti drugih, ki se bahajo, kako velik narod smo, da smo najmanjša vejica naj-večega naroda, koliko imamo slavnih junakov in dušnih velikanov, on je britko vzdih-nil, da ne ve, kje naše junake zemlja krije, in da je to povest naše zgodovine, kako rod za rodom gine. Vendar prerokoval nam je Jenko veselih časov srečo! — Rekel sem pred, da je ta spomenik znamenje narodne rasti. Kdor se časti sam, je drugih časti vreden. Častivreden je narod, ki časti svoje slavne možo. Majhen narod smo, malo imamo slavnih mož, pa denes smo vdrugič na tom mestu pokazali, da poznamo vrednost svojih pesnikov, in da imamo gorko srce za narodno Čast. Ohranimo to gorko srce, bodimo svoji pri svojih, ljubimo svoj narod, svojo domovino, samo v narodu so krepke korenine našega ostanka in naše prihodnjosti. Učimo sc, da dospemo druge narode, delajmo, ker brez dela nij pridelka in dočakali bomo veselih časov srečo, kakor jo je prerokoval Simon Jenko. Naj se usliši ta prevažna želja, pevec pa, ki jo je izrekel, naj živi v spominu naroda, dokler bodo stale sive gore, ki gledajo na nas." Ko je bil dr. Mencinger mej živio-klici svoj govor sklenil, pade platno raz Jenkovega spomenika, možnarji zagrme in stoterna slava pesnikovemu spominu zadoni proti nebu. (Konec piih.) K volitvam. Neki prijatelj naše stvari se je potrudil in za volilne okraje Celje, Ptuj in Maribor sestavil izkaz, koliko volilnih mož ima vsaka občiua voliti. Izkaz je narejen po statistiki zadnjega ljudskega številjenja in novi volilni postavi za državni zbor. /. Volilna skupina Celje tč) okraj Celje ; občina Celjska okolica voli 6 volilnih mož, Dobrna 3 , Št. Jur pod Rifnikom <> , Griže 4, Velike Pircšiee l>, (iutovljc 2, Vojnik (brez trgaj 6, Kostrivnica pri Planini 3, Sv. Loreno v P rozini 2, Sv. Martin v Kožni dolini 8, Nova cerkev 5, Sv. Pavi pri Preboldu 5, Sv. Peter 8, IMetrovče 4, Sv. Primož 8 , Žavec (brez trga) 1, Frankolovo 3, Svetina 2, Teharje 1, Višnja-ves 2. Celi okraj šteje 31093 prebivalcev in voli 73 volilnih mož. b) okraj Vransko; občina Vransko (brez trga) voli 3 volilne može, Braslovče 6, Sv. Jur pri Taborji 4, Gomilsko 2, Polzela 3, Tabor (Sv. Hieronim) 8, Marija Rick 2; tedaj voli celi vranjski okraj z 9129 prebivalci 23 volilnih mož. — o) okraj Gornjigrad; občina Kokarjc 3, Ljubno (brez trga) 4, Luče 3 , Novaštifta 2, Gornjigrad (brez trga) 5, Mozirje (brez trga) 5, Rečica 5, Solčava 2; tedaj celi okraj z 12497 prebiv. voli 29 volilnih mož. d) okraj Laško; občina Sv. Krištof 10, Dol 2, Kloštcr (i, Loka 7, Sv. Rupert B, Trbovlje 8, Stari Gradec 5; tedaj celi okraj s 185 da je umrl. Dozdaj kuježja oblast še nij zasledila krvavih tolovajev. * (Petu a j s 11 e t n a morilka.) Pred darmstadtsko sodnijo jo stala te dni Elizabeta Rnland. edina hči pridnih staršev, kije postala dar brezvestnega zapeljivca. Iz »trahu pred očetom je sklenila, da bo nasledke svoje zmoto šiloma odstranila. Akoravao so njeni ljudje vedeli, v kakem stanu je, je veu-dar vedno tajila njihovo trdenje. V najhujših bolečinah je v maju rodila deklici«, ki j< jc pa takoj po rodu zadušila. A telo mlade matere nij bilo tako trdno, kakor njena volja I Veha jo bilo poklicati zdravniku, ki je takoj njen pravi stan spoznal. Mlada mati j« obstala svoj zločin, in obsojena je na pol leta ječe. Pri sodbi je njena mati večkrat omotico pala, kar je bilo strašno videti. — Zapeljivec pa je zdavnaj pobegnil iz « nega k:aja, sicer bi ga bili razjezeni vašćani ubili. Tržiitt poročilu. Iz Dunaja 27. sept. Prodajalci so se zelo držali; kupovalci so morali zato višje cene privoliti, sicer bi no bilo nikake kupčijo. Pšenice se je obrnilo 35 — 40000 vaganov, večjidel prav lepe. Bila je po 7 gl. 85 kr., do 8 gl. 10 kr. Ječmen je bil drag, pa sc ga je za eksport veliko kupilo, in sicer po 10 — 15 kr. dražje, nego oni teden. Prodalo se ga je 40000 vaganov po 4 gold. 26 kr., do 4 gl. 90 kr. Hež so kupovali dunajski kupci 19000 vaganov po 5 gold. 75 kr., do H gl. 50 kr. Po Ovsu se je močno popi ase val o in sc jo za 4 — 5 kr. podražil, proti koncu pa pal. liil je po 1 gl. 82 kr., do l gl. 85 kr. Koruza nij imela trga; samo 2000 centov po 5 gl. so je prodali. Moka se nij mogla prodajati, a ceno si je obdržala. Iz Pošte 27. sept. Zarad velikih ju dovskih praznikov v prvi polovici tedna nij bilo nobene kupčijo; navozilo pa so je žita jako veliko, zarad Česa se jo tudi pšenice zelo veliko prodalo, da se je bilo bati, da bi ji cena ne pala, a poskočila ji je za 5kr. Obrnilo sc jo pšenice v štirih dneh 100000 centov, in sicer po 7 gl. 15 kr. Kež je imela iz začetka slab trg, pozneje pa sc je po 5 — 10 kr. boljše plačevala, proti koncu pa spet pala: obrnilo se jc reži 7 — 8000 vaganov po 5 gl. 56 kr., do 5 gl. 60 kr. Ječmen so posebno za pivo močno kupovali, in sicer se ga jc prodalo 10000 vaganov po 5 — 10 kr. dražje, kakor oni teden. Ovsa se jc malo pripeljalo, kupcev pa je bilo veliko , zato so ga morali po 3 — 5 kr. dražje plačevati. Prodalo se gaje 15000 va-nov po 1 gl. 80 kr., do 2 gl. 4 kr. Koruzo so prodajalci zelo držali, a cene so ji ostale; prodali so je 15000 vaganov. Beli fižol je bil po 5 gl. 25 kr., stari po 4 gl. 50 kr.; grah po G gl. 25 kr., leča po 4 — G gl., pšeno po 7 gl. 50 kr. Z medom, voskom, jezicami, vinskim kamnom in limom nij bilo nobene kupčije. PoMliano. \ som bolnim moč in zdravje brez le k a in brez stroškov. Revalescičre du Barry Odstranenje vseh bolezni brez teka in stroškov izvrstno zdravilno hrano Kevnleseiere du Burry iz Londona, katera pri odraščenih in otrokili svoje stro ške SOkrat V drugih sredstvih prihrani. Izpisek iz 76.000 ozdravljenj bolezni v želodci, j živcih, v drobu, v prsih, na pljiieuh, v grlu, v duš- j ujaku, na žlezah, na ledvicah in v mehurji — od. kojih se na zahtevanje posnetki zastonj in franko' dopoŠljejo: Spričevalo st. 6-1.210. V Napolji, 17. aprilu 1889. Moj gospod ! Vsled bolezni ua jetrah sem bival sedem let v strašnem stanu sušenja in vsakovrstnega trpljenja. Nijsein bil v stanu ne citati niti pisati; moji živci su se tresli po celem životu, slaba prebavljivost, vedua nespečnost in imel sem /mirom razburjene živce, da nij se m nikjer našel inim , pri tem sem bil mili silno otožen. Mnogo zdravnikov je svojo umetnost poskušalo, u ne da bi moje trpljenje olajšali. V popolni obupnosti sem Vašo Kevuleseiere poskusil in zdaj, odkar sem jo tri mesece užival, se zahvaljujem ljubemu Bogu. Kevuleseiere zasluži naj-večo hvalo, ona meje popolnem zopet ozdravila, tako, da morem svoje družbinsko stališče zopet za\-zimati. Z iskreno hvale/.i;. ist jo in popolnim spustov anjciu Mnripiise de ISrčlian. Spričevalo št. 65.8)0« Noufohateau t Vogoaon i, 88. dee. 1863. Moja liči, 17 let stara, je trpela vsled pomanjkanja svojih pravil na strašni razburjenosti živcev, imenovani sv. Vitlov ples, in vsi zdravniki so dvomili na mogočesti kakšne pomoči. Od tega časa sem ji, po nasvetu prijatelja, Bovalesciere dajal, in ta iz vrstna hrana jo je na začudenje vseh, kateri trpečo poznajo, popolnem ozdravila. 'To ozdravljenje je tu veliko pozornost vzbudilo in mnogo zdravnikov, ki so to bolezen za neozdravljivo proglasili, bo zdaj čudi, mojo hčer močno, čvrsto in popolnem zdravo videti, M alti n, OH'ieicro Comptable en retraite. Tečnejsi kot meso, prihrani Ke\ alescieru pri odraščenih iu pri otrocih f>0krat svojo ceno za zdravila. V plehaatih puAicah po pol funta 1 gold. 50 kr., funt 2 gold. 00 kr., 2 funta 4 gold. 60 kr., 5 funtov 10 gold., 12 funtov 20 gold., 24 funtov 36 gold., — Revalesciere-Biscuiten v pusicab a 2 gold. 50 kr. in 4 gold. 50 kr. — Revalesciere-Chocolateo v prahu in v ploščicah za 12 tas l gold. 50 kr., 24 tas 2 gold. 50 kr., 48 tas 4 gold. 50 kr., v prahu za 120 tas 10 gold., za 288 tas 20 gold., — za 576 taa 36 gold. Prodaja: Barry du Barry & Comp. na Du-imji. WallflM st. 8, v I.Jublfnnl Ed. Mahr, v Orad«! bratje Oberanzmevr, v Iiim-bruku Diechtl & Frank, v Olovci P. Ilir o b a c h e r, v Kiončl L u dvig Miiller, v Mariboru F. Kolctnik & M. Mori č, v Neraua J. B. Stockhausen, kakor v vseh mestih pri dobrih le-karjih in špecerijskih trgovcih; tudi razpošilja du najška hiša na vse kraje po poštnih nakaznicah ali povzetjih. 30. septembra. Uvrupat Pola j iz Žuienbcrga. — Mulej iz Bleda. — Dr. Domietus, Legat. Mlakar iz Zagorja. — Heiniger s sinom iz Piichan. — Piti iz Trsta. Fri i-'.!«'Ihiitu s Kngl iz Monakovega. — (Jerm d> užino iz Vajnbofa. - Lusnij, Miiller iz Mozeriča. Pallos s sinoma iz Celja. — Kmants z gospo iz Hcrvo. — Laučner iz Bočna. — Supan iz J.inerbrnna. i» u.... i iz Dunaja. — Grof Pace Iz Ponoviea — O/.boIt. Pri Mulići t Feierbach iz Dunaja. — Mad. Zdemšar s hčejo iz Železnikov. — pl. Onttmantlhal iz Trstu. — Mad. Jombarol s hčerjo iz Kliengenfelda. ilren s hčerjo, Kotbal iz Kočevja. — K.»zeli iz Loke. — Ilaitschor iz Idrije. — DelleB iz Trsta. — lačen Iz Sežano, — Grobmun iz Moravskoga. -Fcree iz Kadeč. — Keah iz Kajhenburga, Pri Zamorci i .JurkovČcki iz Moskvo. — Frank z gospo iz Trbovlia. — Strah iz Brežie. — Gissela et Adolf Lenatz iz Trsta. — Sostrušnik sinom iz Ljutomera. — Mlinar iz Zagreba. — Montalhelli iz Reke. Dunajska borza 30. septembra (Izvirno telegrafičro poročilo.) Bnotnl dri. dolg v bankovcih . 68 gld. 51 Enotni dr2. dolg v srebru 72 1860 dri. posojil«* . 100 Akcijo narodne banka 961 . Kreditne akcijo......217 , London ..... . . 113 , Napol..........9 , (j. k. eokini..... — , Srebro . . .108 kr. 60 36 50 70 7 50 Čast mi je, p. n. občinstvu udano naznanjati, da sem na tukajšuem trgu, V K l«>f it Izdajatelj in za uredništvo odgovureu: Ivan S e m e u. Lastnina in tnsk „Narodne tiskarna".