4 Kako nam IKT kroji naš vsakdan? Kontakti revije Poštni naslov Uredništvo revije Perfectus PRO Svetovanje in izobraževanje, dr. Andrej Raspor, s. p. Dolga Poljana 57 5271 Vipava Slovenija Glavni kontakt Andrej Raspor E-pošta: zalozba.perfectus@gmail.com Glavni urednik Andrej Raspor Odgovorna urednika Metka Nežic Bojan Macuh Uredniški odbor revije Andrej Raspor Metka Nežic Bojan Macuh Janez Žezlina Darko Lacmanovic Jezikovni pregled Lejla Kolman Batagelj Bojan Macuh Fotografije Slika na naslovni strani: https://www.freepik.com/free-vector/business-people-working-laptop-development_4332351.htm#query=ict&from_query=ikt&position=1&from_view=search Slika na hrbtni strani: Arhiv revij http://www.andrejraspor.com/perfectus_zalozba Mednarodna standardna serij Perfectus PRO Podrocje in opis revije Revija Perfectus PRO je interdisciplinarna strokovna revija, ki objavlja prispevke s podrocja kadrov, odprtih inovacij, organizacije in menedžmenta v povezavi z industrijo 4.0. Vsebina ni omejena zgolj na navedene tematske sklope, ampak smo za vaše predloge odprti. Še posebej želimo objavljati prispevke, ki obravnavajo nove in aktualne teme in predstavljajo dosežke v razvoju ter njihovo uvajanje in uporabo v praksi. Zato vas vabimo, da se nam pridružite. Pogostost izhajanja Revija Perfectus PRO izhaja dvakrat letno. Politika za prosti dostop Revija Perfectus PRO omogoca odprt dostop do svojih vsebin, ki temelji na nacelu odprtih inovacij, po katerem bi prosto dostopni rezultati javnosti omogocile vecjo globalno izmenjavo znanja. Navodila avtorjem V reviji Perfectus PRO objavljamo strokovne clanke, rezultate raziskovalnega dela avtorjev. Prispevki so napisani v slovenskem jeziku. Objavljamo tudi dela, ki so že bila objavljena v znanstveni obliki v kakšni drugi reviji ali zborniku. Tu pa naj bodo bralcem predstavljena na bolj poljuden nacin. Avtorji so odgovorni za vse morebitne kršitve avtorskih pravic. Prispevki niso honorirani. Besedilo naj bo oblikovano po navodilih (interesenti nam pišite, da vam posredujemo predlogo z bolj podrobnimi navodili). Na zacetku prispevka, takoj za naslovom naj bo povzetek dolžine 3–5 vrstic z do 4 kljucnimi besedami. Clanek naj obsega do 6 strani. Predložite tudi sliko in kratek strokovni življenjepis vsakega od avtorjev (2–3 vrstice). Clanki morajo biti pred objavo lektorirani. Ne uporabljajte opomb v besedilu. Eventualne opombe, ki naj bodo kratke, navedite na dnu besedila skupaj z literaturo. Seznam citirane literature oblikujte po APA-standardu. Navedeni viri in opombe so v besedilu navedeni kot opomba z malimi rimskimi številkami. Na koncu prispevka so navedeni po vrstnem redu. Predložene prispevke pregledata in ocenita najmanj dva recenzenta. Na osnovi mnenj in predlogov recenzentov uredniški odbor ali urednik sprejmeta prispevek, zahtevata manjše ali vecje popravke in dopolnitve ali ga zavrneta. Ce urednik oziroma recenzenti predlagajo vecje popravke, se dopolnjeni prispevek praviloma pošlje v ponovno recenzijo. Iz tekoce vsebine stran Pismo urednika ............................................................................................................................................................................................... 5 NASTJA PRAPROTNIK ...................................................................................................................................................................................... 6 BRANJE ZA ŽIVLJENJE ...................................................................................................................................................................................... 6 Uvod ........................................................................................................................................................................................................... 6 Pomen poslušanja branja, pripovedovanja in branja za otrokov kognitivni razvoj .................................................................................... 6 Pomen poslušanja branja, pripovedovanja in branja za otrokov custveni razvoj ...................................................................................... 7 Ucenje poslušanja branja in razvijanje sposobnosti pripovedovanja v naši stanovanjski skupini .............................................................. 7 Domišljijsko potovanje (meditacija) kot priprava na ucenje .................................................................................................................. 8 Raba branja za vsak dan ......................................................................................................................................................................... 8 Branje, poslušanje in preverjanje razumevanja ..................................................................................................................................... 8 Uživanje v poslušanju pravljice ali zgodbe kot priprava na spanje ........................................................................................................ 8 Skupinsko pripovedovanje zgodbe ......................................................................................................................................................... 8 Zakljucek ..................................................................................................................................................................................................... 9 BOŠTJAN BRGLEZ........................................................................................................................................................................................... 10 ZASVOJENOST OTROK IN MLADOSTNIKOV S SODOBNIMI TEHNOLOGIJAMI ............................................................................................... 10 Uvod ......................................................................................................................................................................................................... 10 Kaj pomeni zasvojenost oz. odvisnost? .................................................................................................................................................... 10 Katere vrste zasvojenosti poznamo? ........................................................................................................................................................ 11 Zasvojenost otrok in mladostnikov s sodobnimi tehnologijami kot oblika nekemicne oz. vedenjske zasvojenosti ................................ 11 Zasvojenost z racunalniškimi igrami ..................................................................................................................................................... 11 Zasvojenost z družabnimi omrežji ........................................................................................................................................................ 12 Zakaj otroci in mladostniki postanejo zasvojeni s sodobnimi tehnologijami?.......................................................................................... 12 Kako prepoznamo, ko so otroci in mladostniki zasvojeni s sodobnimi tehnologijami? ........................................................................... 12 Kako lahko kot starši delujemo preventivno? .......................................................................................................................................... 13 Kakšno grožnjo predstavlja pandemija COVID-19? .................................................................................................................................. 14 Zakljucek ................................................................................................................................................................................................... 14 TADEJA REBEC ............................................................................................................................................................................................... 20 TATJANA SMISL ............................................................................................................................................................................................. 20 DIGITALNI NOMADI ....................................................................................................................................................................................... 20 Uvod ......................................................................................................................................................................................................... 20 Digitalni nomadi: definicija pojma in vzrok nastanka digitalnih nomadov ............................................................................................... 20 Zgodovina in sedanjost ......................................................................................................................................................................... 20 Kdo so digitalni nomadi ............................................................................................................................................................................ 21 Kaj pravijo digitalni nomadi o svojem delu ............................................................................................................................................... 22 Analiza intervjujev ................................................................................................................................................................................ 22 Digitalni nomadi in COVID-19 ................................................................................................................................................................... 23 Digitalni nomadi v Sloveniji ...................................................................................................................................................................... 24 Kako je urejeno za digitalne nomade v Sloveniji in kakšno je povpraševanje po tovrstni storitvah? .................................................. 24 Pravne storitve v Sloveniji za digitalne nomade ................................................................................................................................... 25 Zakljucek ................................................................................................................................................................................................... 25 H. B. ............................................................................................................................................................................................................... 27 P. J. ................................................................................................................................................................................................................ 27 MEDGENERACIJSKA SOLIDARNOST PRI PRENOSU INFORMACIJSKEGA IN .................................................................................................... 27 Uvod ......................................................................................................................................................................................................... 27 Teoreticno ozadje ..................................................................................................................................................................................... 27 Raziskava .................................................................................................................................................................................................. 29 Zakljucek ................................................................................................................................................................................................... 30 BLANKA GAŠPIRC .......................................................................................................................................................................................... 31 LOTI PERNUŠ ................................................................................................................................................................................................. 31 IGRIFIKACIJA V TURIZMU .............................................................................................................................................................................. 31 Uvod ......................................................................................................................................................................................................... 31 Teoreticno ozadje ..................................................................................................................................................................................... 31 Opredelitev iger ................................................................................................................................................................................... 31 Opredelitev igrifikacije ......................................................................................................................................................................... 31 Znacilnosti igrifikacije ............................................................................................................................................................................... 32 Delovanje igrifikacije ............................................................................................................................................................................ 32 Elementi igrifikacije .............................................................................................................................................................................. 32 Pravila igre ............................................................................................................................................................................................ 33 Pripravljanje igrifikacije ............................................................................................................................................................................ 33 Igrifikacija v turizmu ................................................................................................................................................................................. 34 Cilji igrifikacije v turizmu ...................................................................................................................................................................... 34 Ucinki, ki se jih lahko doseže z igrifikacijo. ........................................................................................................................................... 35 Priložnosti za ucinkovito rabo igrifikacije v turizmu po pandemiji COVID-19 ...................................................................................... 36 Primer v praksi – grad kostel .................................................................................................................................................................... 36 Potek igre ............................................................................................................................................................................................. 36 Nadaljnje možnosti razvoja .................................................................................................................................................................. 37 Zakljucek ................................................................................................................................................................................................... 37 TJAŠA KRAMBERGER ..................................................................................................................................................................................... 39 VERONIKA ORAŽEM ...................................................................................................................................................................................... 39 DELO OD DOMA V CASU EPIDEMIJE COVID-19 ............................................................................................................................................. 39 Uvod ......................................................................................................................................................................................................... 39 Teoreticno ozadje ..................................................................................................................................................................................... 39 Raziskava .................................................................................................................................................................................................. 40 Zakljucek ................................................................................................................................................................................................... 42 MAKS VLAŠIC ................................................................................................................................................................................................. 43 VLAGANJA V RAZVOJ IKT V PODJETJU ........................................................................................................................................................... 43 Uvod ......................................................................................................................................................................................................... 43 Teoreticni del ............................................................................................................................................................................................ 43 Opis IKT................................................................................................................................................................................................. 43 Pomen vlaganja v IKT ........................................................................................................................................................................... 44 Raziskave na tem podrocju/prenos na zaposlene ................................................................................................................................ 44 Empiricni del ............................................................................................................................................................................................. 45 Opis podjetja Pošta Slovenija ............................................................................................................................................................... 45 Sredstva namenjana za razvoj IKT v Pošti Slovenije ............................................................................................................................. 45 Predstavitev bistvenih vložkov Pošte Slovenije v IKT ........................................................................................................................... 46 Zakljucek ................................................................................................................................................................................................... 47 ERIK OKOLIŠ .............................................................................................................................................................................................. 49 TRENDI NAJSODOBNEJŠE IKT V PODJETJU IN SPREMEMBE, KI JIH POVZROCA ............................................................................................ 49 Uvod ......................................................................................................................................................................................................... 49 Opredelitev IKT ......................................................................................................................................................................................... 49 Zgodovina IKT ........................................................................................................................................................................................... 50 Znacilnosti nekaterih najbolj uporabljenih IKT naprav v podjetjih ........................................................................................................... 50 Trendi najsodobnejše IKT v podjetjih ....................................................................................................................................................... 50 IKT kompetence ........................................................................................................................................................................................ 52 Nove spremembe v podjetjih zaradi sodobne IKT .................................................................................................................................... 52 Zakljucek ................................................................................................................................................................................................... 53 PODJETJA SE PREDSTAVLJAJO ....................................................................................................................................................................... 55 Pismo urednika Kako nam IKT kroji naš vsakdan? Kako odvisni smo od IKT nam je pokazalo obdobje, ko smo zaradi zaprtja javnega življenja vecino casa preživeli od doma in je bil naš edini stik s šolo in podjetjem, kjer smo zaposleni, IKT. V tem casu se je pokazalo, kako zelo odvisni smo od spleta, spletnih storitev in komunikacijske tehnologije, ki nam je omogocala potrebno komunikacijo. V sami tematiki revije ne obravnavamo škodljivih posledic prekomerne uporabe IKT. Tega se bomo lotevali v eni izmed prihodnjih izdaj revije. Tokrat smo bili bolj usmerjeni v ugotavljanje tega, kako nam je IKT olajšala delo. Vsekakor bo potrebno še kar nekaj raziskav, da bomo ugotovili, kaj nam prinaša cas pandemije COVID-19. Zadnje leto se bolj kot kadarkoli doslej izkazuje, da je in bo v prihodnje za uspešno poslovanje podjetij kljucna digitalizacija, ki zaposlenim omogoca delo od koderkoli. Seveda samo zahvaljujoc IKT izredno dobro povezani med samo. Ceprav je ta povezava zgolj virtualna nam omogoca komunikacijo in delo na daljavo. A to ima tudi negativne posledice. Ena od teh je, da smo delodajalcu dosegljivi za delo tudi ob urah, ki bi jih želeli nameniti pocitku in sprostitvi. To lahko vodi v konflikt med delom in družino, saj vcasih ne zmoremo narediti koraka za miselni odklop. Ce imamo že odrasli take težave kako je šele otrokom? Ce smo otrokom v letu 2019 omejevali dostop do IKT, smo jih sedaj spodbujali ali morda celo silili in jim zapovedovali uporabo le-teh za stik s šolo in sošolci. Prav tako kot pri odraslih v delovnem procesu je pri poucevanju za uspešno uporabo z IKT podprtih inovativnih oblik poucevanja in ucenja nujno uciteljevo poznavanje razlicnih didakticnih pristopov in možnosti za ucinkovito uporabo IKT v pedagoškem procesu, pa tudi digitalna pismenost ucitelja in ucencev. Vec pristopov kot pozna, lažje se bo približal ucencem/dijakom/študentom. Podajanje snovi mora prilagoditi nivoju študija in sposobnosti prejemnika da informacije sprejme, obdela in jih preoblikuje. Virtualno ucenje po sili razmer je prineslo mnogo izzivov. Poleg tehnoloških je še vec socialnih, saj je clovek živo bitje, ki potrebuje socializacijo. In prav socializacija je kljucnega pomena za otrokov razvoj. O tem pa morda vec v eni od prihodnih številk. Andrej Raspor NASTJA PRAPROTNIK BRANJE ZA ŽIVLJENJE Uvod Poslušanje branja ali pripovedovanja pravljic in zgodb ter branje samo pozitivno spodbuja otrokov govorni, miselni, custveni in socialni razvoj. Ko otroku beremo, vplivamo na razvoj njegovega govora, krepitev besednega zaklada, razvoj mišljenja, na vzdrževanje in usmerjanje pozornosti; mu privzgajamo družbene norme in ga usmerjamo v moralno presojanje; vplivamo nanj, da prepoznava svoja custva in jih pravilno usmerja v svojem vedenju. V tej prijetni skupni dejavnosti otrok doživlja ugodje varnosti v družbi z zanj pomembno osebo. Kot vzgojiteljica v Mladinskem domu Maribor pri vzgojnem in ucnem delu z otroki in mladostniki (v nadaljevanju o/m) s custvenimi in vedenjskimi težavami (v nadaljevanju CVT) opažam, da ti o/m tudi v višjih razredih osnovne šole še vedno ne znajo brati niti pisati, ne razumejo prebranega, si ne zapomnijo prebranega, ne znajo obnoviti ali pripovedovati, ne marajo brati. Najverjetneje zato, ker od ranega otroštva do danes niso doživeli prijetnih bralnih izkušenj, saj jim starši v primarnem družinskem okolju niso bili sposobni nuditi bralnih spodbud. Poleg tega so ti o/m še izredno custveno obremenjeni in ranljivi tako na individualnem, socialnem kot tudi ucnem podrocju. V sodobni izkljucevalni in tekmovalni družbi so brez lastne krivde stigmatizirani in potisnjeni na rob. Zato izkazujejo intenzivno, ponavljajoce se in dolgotrajno disocialno vedenje doma, v šoli, domu in drugih socialnih okoljih. Z branjem in pripovedovanjem zgodb pri njih poskušam prebuditi nastavke v cujecnosti. Na ta nacin išcem razlicne nacine, da bi jim pomagala preživeti posledice, ki so jim jih pustila travmaticna doživetja. Ucim jih poslušati in pripovedovati zgodbe in tako spodbujam bralno radovednost, razvoj kriticnega mišljenja, sodelovalnost, sprejemanje sebe in drugacnosti, boljšo sposobnost komuniciranja. Želim zmanjšati primanjkljaje, ki jim jih je pustila socialna depriviligiranost maticnega družinskega okolja. Išcem nove poti, na katerih jim ponudim roko, da se skupaj spopademo s psihološkimi stiskami. Prizadevam si, da bi jim dokazala, da je branje prijetno opravilo. To silno moc pravljic in prijetnega skupnega druženja želim izkoristiti za to, da jim omogocim kar najbolj sprošceno doživeti otroštvo in mladost ter tako zelo težak prehod v odraslo dobo. Pomen poslušanja branja, pripovedovanja in branja za otrokov kognitivni razvoj Sodobne družbe potrebujejo posameznike z višjim nivojem pismenosti – ne le za doseganje visoke gospodarske uspešnosti, temvec tudi za ohranjanje lastne kulturne tradicije in jezikai. i Grosman, M. (2003). Beremo skupaj. Prirocnik za spodbujanje branja/[avtorice prispevkov Meta Grosman … idr.]. Ljubljana: Mladinska knjiga. ii Bucik, , N. (2003). Motivacija za branje, str. 112–118 v: Beremo skupaj. Prirocnik za spodbujanje branja/[avtorice prispevkov Meta Grosman … idr.]. Ljubljana: Mladinska knjiga. iii Gradišar, A. Otroci z jezikovnimi težavami, str. 124–129 v: Beremo skupaj. Prirocnik za spodbujanje branja/[avtorice prispevkov Meta Grosman … idr.]. Ljubljana: Mladinska knjiga. iv Knaflic, L. (2003). Vzgoja bralca v družini, str. 34–39 v: Beremo skupaj. Prirocnik za spodbujanje branja/[avtorice prispevkov Meta Grosman … idr.]. Ljubljana: Mladinska knjiga. v Kovac, P. (2003). O lepoti, fantaziji in humorju, str. 13–14 v: Beremo skupaj. Prirocnik za spodbujanje branja/[avtorice prispevkov Meta Grosman … idr.]. Ljubljana: Mladinska knjiga. vi Bauer, A. (2008). Pravljice zdravijo. Kako pravljice otrokom krepijo samozavest ter jim pomagajo premagovati strahove in skrbi. Ljubljana: Tangram. vii Austin, N. (2017). Od spocetja do rojstva. TV oddaja na programu Da Vinci, 10. 11. 2019. viii Streit, J. (2015). Zakaj otroci potrebujejo pravljice?. Ljubljana: Buca. Otroci, ki so zaradi manj ugodnih socialnih, ekonomskih, komunikacijskih okolišcin zaostajali v razvijanju jezikovnega sporazumevanja in so ob vstopu v vrtec ali šolo neuspešni ali manj uspešni bralci, ki niso bili deležni pozitivne bralne spodbude, velikokrat ostanejo nizko pismeni nebralci, neuspešni tako v šoli kot tudi v življenju nasplohi. Otroci, ki v predšolskem obdobju niso bili deležni branja s strani odraslih, pocasneje pridobivajo dobre izkušnje v zvezi z branjem, s hitrostjo branja, z izbiro vsebin, s spretnostjo pripovedovanjaii. Tak zacetni položaj bo v šolski tekmovalni situaciji otroka odvrnil od branja, saj se zaveda, da nima možnosti, da bi bil enak dobrim bralcem med vrstniki; zato ne mara brati. V jezikovnem razvoju so razlike med otroki zelo velike. Branje samo prispeva k razvoju in krepitvi še drugih jezikovnih zmožnosti, kot so pisanje, poslušanje in govor. Pisanje se krepi, ko bralec med branjem ves cas opazuje, kako se posamezne besede pišejo. Krepi se poslušanje, ko se bralec ves cas uci pazljivo slediti besedilu. Govor se razvija, saj bralec med branjem ves cas spoznava nove besede in krepi besedni zaklad. Otrokov govorni razvoj je pogojen s prirojenimi znacilnostmi in z bolj ali manj spodbudnim okoljem, v katerem živi. Kognitivni jezikovni razvoj, to je ustvarjanje jezika, razumevanje sporocil in govorno izražanje ne poteka pri vseh otrocih enako. Otroci, ki na zacetku šolanja zaostajajo za svojimi vrstniki v razvoju jezika, teh nikoli ne ujamejoiii. V to skupino otrok prav gotovo sodijo o/m iz naše skupine. Ceravno pri njih niso jasno identificirane govorno jezikovne težave, pa imajo prav gotovo bralne težave, ki so povezane z drugimi specificnimi ucnimi težavami. Na te pa se najveckrat še nacepijo motnje pozornosti in koncentracije, slabše govorno izražanje in poslušanje ali slabši spomin. Branje je za otroka naporno delo, saj mora bralec iz graficnega zapisa razbrati crke in besede in jih sestaviti v povedi in besedila. Da otrok lahko razume prebrano, mora besedilo pretvoriti v svoje mentalne predstave o osebah in dogajanju. Za to pa mora uporabiti svojo domišljijo, pa tudi svoje predhodno znanje, izkušnje, vedenje, predstave o pomenu besed. Ce hoce razumeti besedilo, mora vzdrževati pozornost do konca besedila. Vsi ti procesi, ki se odvijajo pri branju, so izredno pomembni za otrokov kognitivni razvoj in šolski uspeh. In prav ta »napornost« branja spodbuja in razvija otrokovo jezikovno odzivanje. Poslušanje branja spodbuja bogatenje besednega zaklada in pridobivanje razlicnega znanja, kar otroku omogoca lažje ucenje branja in pisanja. Otrok, ki pozna in razume vec besed, se lažje nauci brati in pisati. Kadar ima otrok primerno bogat besedni zaklad, se med ucenjem branja lahko posveca obvladovanju tehnike branja in pisanja in se mu ni vec treba ukvarjati z razumevanjem pomena novih besediv. Ob poslušanju branja otrok tudi spontano pridobiva novo znanje o okolju, v katerem živi, spoznava pa tudi okolja, ki so dalec stran in so drugacna od našega. Tako bolje razume svet, v katerem živi, in se lažje znajde v novih okolišcinah. Ob poslušanju branja in branju se otrok zacne zavedati obstoja jezika in pisave; spozna, da ima jezik ustno in pisno obliko; da ustni jezik lahko spremenimo v pisno obliko; da ima jezik slušno in vidno oblikoiv. Ce otroku v predšolskem obdobju veliko beremo, se otrok že zelo zgodaj zacne zavedati obstoja glasov, zlogov in besed. Pomen poslušanja branja, pripovedovanja in branja za otrokov custveni razvoj »Ob pravljici se kopici in sprošca otrokova custvena energija, zato so odrasli že od zdavnaj s pravljico pripravljali otroka na življenje.«v Pravljice dajejo moc, ker otroško domišljijo soocajo s težavami. Pravljice na koncu vedno ponujajo rešitev in prav to je tisti pomembni element pravljice – pomaga otroku razrešiti njegov notranji konflikt. To otroke uci, da je življenje polno na videz brezizhodnih situacij, ki pa jih je mogoce razrešiti, pa ceprav je vcasih konec nesrecen. Ob pripovedovanju ali branju pravljice se ustvarja magicnost, bližina in zaupnost med pripovedovalcem in otrokom. Ti obcutki povezanosti in pripadnosti ter varnosti so najpomembnejši temelj za dobro telesno in duševno pocutje otrokavi. Otrok že pred rojstvom, od sedmega meseca dalje, v maternici sliši in prepozna materin glas. Ko mati še nerojenemu otroku prebira pravljice in se z njim pogovarja, se otroku umiri srcni ritemvii. Morda bo kak bralec tega prispevka menil, da so o/m v naši skupini (11 do 16 let) že prestari za poslušanje in prebiranje pravljic. A naši o/m zaostajajo za vrstniki v svojem socialnem, kognitivnem in custvenem razvoju in projekt »Branje za življenje« izvajam z njimi že dve leti. Starodavne pravljice jim ponujam kot protiutež zabavi ob moderni zaslonski tehnologiji; želim jih odvrniti od želje po brezciljnem posedanju pred zasloni in jih zašcititi pred modro svetlobo, ki dokazano unicuje njihovo motivacijo za aktivnosti v resnicnem življenju. Vrednost pravljic je tudi v 21. stoletju v neprecenljivi bogatosti z življenjskimi resnicami in vrednotami, brez katerih bodo ti mladi v digitalizirani in globalizirani dobi le težko preživeli Ucenje poslušanja branja in razvijanje sposobnosti pripovedovanja v naši stanovanjski skupini V zgornjih poglavjih sem se osredotocila na teorijo o branju in pisanju. Poudarila sem, kako pomembno je poslušanje branja in branje samo za razvijanje govora in tudi ucni uspeh, zato sem posebej podcrtala pomembnost delovanja otrokovih izvršilnih funkcij. Od delovanja le-teh pa je odvisna ucna uspešnost posameznika. Prav izvršilne funkcije so tisto podrocje, na katerem se pri o/m s CVT pojavljajo primanjkljaji. Zgoraj sem se tudi dotaknila custvene obremenjenosti in psihicne ranljivosti o/m s CVT. Pri tem sem posebej poudarila, da preživljanje »skupnega casa« ob poslušanju branja otroku predstavlja doživljanje varnosti. O/m v naši stanovanjski skupini prav teh tako dragocenih izkušenj v maticnih družinah niso bili deležni. Zato da bi jih pozitivno spodbudila v njihovem govornem, kognitivnem, custvenem in socialnem razvoju, sem v naši stanovanjski skupini že pred vec kot dvema letoma zacela uvajati meditacijo kot pripravo na ucenje ali spanje, vecerno branje za življenje, poslušanje in pripovedovanje pravljic in zgodb. Vsak dan opazujem o/m naše skupine, vsak dan jim pomagam pri ucnem delu in se skupaj z njimi spopadam s posledicami travmaticnih doživetij. Naši o/m nimajo notranje motivacije za ucenje, niti za skrb zase. Niso empaticni, ob svojem neprimernem vedenju ne obcutijo obžalovanja. Imajo zelo nizko samopodobo. Zaradi svojega neugodnega življenjskega poteka niso ucno uspešni in zato nimajo enakovrednih možnosti za doseganje želene izobrazbe in so že vnaprej obsojeni na slabšo kvaliteto življenja. O/m naše skupine ne berejo radi, oziroma branje resnicno sovražijo. Branje navodil pri domaci nalogi ali branje snovi v ucbeniku jim predstavlja napor in stisko. Le redko kdo prebere knjige za domace branje, saj so vse obnove že objavljene na spletu. Skoraj ves prosti cas preživijo ob zaslonih, branje knjig zanje ni prijetna prostocasna aktivnost. Gledanje vizualno podprtih vsebin na zaslonih je veliko manj naporno od branja ali poslušanja branja, pa tudi vsebine na zaslonih zahtevajo manj miselnega dela. Zaradi dejstev, da ne berejo, da branja ne marajo in ker so vsebine, ki jih gledajo na zaslonih slabe za njihov kognitivni in emocionalni razvoj, sem se odlocila, da jim bom ponudila pozitivno izkušnjo branja. Nacrtovala sem naslednje aktivnosti: 1. domišljijsko potovanje (meditacija) kot priprava na ucenje, 2. raba branja za vsak dan, 3. branje, poslušanje in preverjanje razumevanja, 4. uživanje v poslušanju pravljice ali zgodbe kot priprava na spanje, 5. skupinsko pripovedovanje zgodbe. Domišljijsko potovanje (meditacija) kot priprava na ucenje Ce so otroci sprošceni, si veliko bolje zapomnijo informacije in se veliko lažje ucijo. V stresnih razmerah, kakršnim so bili prica naši o/m, je ucenje neprimerljivo težje. Sprostitvene vaje ali športne aktivnosti pred ucenjem povecajo otrokovo sposobnost za ucenje. Ker se tega dobro zavedam, se ob primernem vremenu pred ucnimi urami vsaj pol do ene ure z o/m igramo razlicne športne in družabne igre na igrišcu. Kadar pa dežuje ali je zunaj premrzlo, pa pred ucenjem o/m povabim na domišljijsko potovanje. Ob pripovedovanju zgodbe o/m pomagam, da se sprostijo, odpravijo napetost in se umirijo. Prosim jih, da se udobno usedejo ali uležejo in zaprejo oci. Ko jih vodim skozi pripoved, jih prosim, da si predstavljajo osebe in dogajanje in tako sprostim krila njihove domišljije. Seveda tudi pri tej aktivnosti ne gre brez obvezne dolocitve pravil. Ce kateri o/m ne želi sodelovati, ga prosim, naj cim bolj tiho sedi, zapre oci in pociva. A po mojih izkušnjah se nihce ne more upreti radovednosti in domišljiji in se vseeno pridruži. Najvec težav pri tej aktivnosti imajo o/m z ADHD. Te sicer pustim, da hodijo naokoli, ne silim jih v mirno sedenje ali ležanje, vendar pa poskušam poskrbeti, da ne motijo ostalih. Po koncu domišljijskega potovanja jih prosim, da odprejo oci, se nežno pretegnejo in se tiho in cim bolj mirno pripravijo na ucenje. Raba branja za vsak dan Ob vecerih povabim o/m v dnevno sobo. Že prej na mizico položim nekaj knjig iz naše knjižne police, kuharsko knjigo iz kuhinje, slovar iz ucilnice, zemljevid Slovenije, globus sveta, plastenko cistila, vozni red mestnega avtobusa, navodila za uporabo zdravila, obvestilo za starše ali skrbnike iz šole, kartonsko embalažo prehranskega izdelka … Vcasih prosim o/m, da vsak prinese en izdelek po želji. Posamezniki prebirajo razlicna navodila z zgoraj omenjenih knjig in predmetov, na zemljevidu poišcemo nekaj krajev v Sloveniji in na globusu sveta nekaj držav. Ta dejavnost je zelo pomembna, saj o/m nikoli ali zelo redko preberejo navodila na izdelkih in ucbenike, zemljevide in slovarje uporabljajo zelo redko ali nikoli. Z vprašanji sem jih pripeljala do ugotovitev, da je zelo pomembno, vcasih tudi življenjsko pomembno, da znamo prebrati razlicna besedila, ki nas obkrožajo, in da jih razumemo. Saj je branje je tisto, ki nam omogoca dostop do najrazlicnejših informacij in do znanja, ki ga potrebujemo za opravljanje vsakodnevnih dejavnosti. Branje, poslušanje in preverjanje razumevanja Ob vecerih o/m prebiram razlicne pravljice in zgodbe. Izbor pogojuje splošno razpoloženje v skupini, aktualne težave v skupini ali težave posameznikov. Otroci med poslušanjem spoznavajo nove besede in izraze, stare obicaje, opravila, poklice, predmete. Ko poslušajo, urijo vzdrževanje pozornosti. Med branjem z vprašanji sproti preverjam razumevanje, s tem nadzorujem njihovo koncentracijo in spomin. Sledi pogovor o dogajanju, o/m dam možnost, da izrazijo svoje mnenje, skupaj aktualiziramo dogajanje v zgodbi in tudi podajamo mnenja, izlušcimo moralne norme, kulturne vrednote. Uživanje v poslušanju pravljice ali zgodbe kot priprava na spanje Užitek ob vecernem poslušanju pravljice pred spanjem je eden najpomembnejših elementov vseh opisanih aktivnosti. Zavedam se, da naši o/m ob koncu napornega delovnega dneva potrebujejo mir, obcutek varnosti in povezanosti. Ce bi pravljico otrokom le zdrdrala, bi bile to le prazne besede brez vsebine. Ce pravljice še ne poznam, jo prej sama preberem in razmislim o njenem sporocilu, o tem, kaj hocem doseci. Tudi nacin pripovedovanja je zelo pomemben; s slikovitim izgovarjanjem besed, z mimiko in gestiko lahko dam besedilu življenje, resnicnost, verodostojnost. Moj odnos do besedila je pomemben, jaz sama moram uživati v pravljici, verjeti in zaupati v njeno moc, da bom lahko vplivala tudi na poslušalce. Ker to, kar otroka gane, niso toliko besede, temvec podobe, ki jih zarišejo te besede, ter prepricanja in obcutki, ki jih te besede porajajo v njihovih umih in srcih. Skupinsko pripovedovanje zgodbe Da bi naše skupne vecere ob branju še popestrila, se po branju vcasih igramo igro »skupinska zgodba«. Pravila so enostavna, sama izvedba pa ne, saj zahteva veliko koncentracije in dober spomin. Zacne o/m, ki poda iztocnico za zgodbo, na primer »Sapramiška je …«. Prvi o/m zacne poved iz iztocnice. Drugi o/m ponovi prvo poved in doda drugo poved. Tretji natancno ponovi obe povedi in doda tretjo poved in tako vse dokler ni vsak o/m dodal svoje povedi. Pri tvorjenju povedi ni nujno, da se držimo dogajanja v prvotni zgodbi, ampak pustimo domišljiji prosto pot. Tako nastajajo zelo smešne in nenavadne zgodbe, ob katerih se lahko vsi nasmejimo. S temi zgodbami pri o/m poskušam doseci obcutek, kako lepo je pripadati, kako dobro se pocutimo, kadar smo si blizu, kadar smo povezani in si dovolimo zaupati. Zakljucek »Ce je otroška igra delovanje navzven, je poslušanje pripovedk dejavnost navznoter«viii. Pravljice in zgodbe razgibajo otrokovo domišljijo in prevzamejo njegova custva. Brez tega otroci ostanejo custveno prazni, otopeli, brez domišljije in brez motivacije. V sodobnem okolju brez naravno doživetih custvenih dražljajev ima pravljica še vecje poslanstvo, kot ga je imela v preteklosti. Zato se potrudimo in otrokom vsaj pred spanjem ponudimo mir, tišino in custveno bližino resnicne osebe namesto umetnih dražljajev zaslonske tehnologije, ki jim prinaša samo duševno kaoticnost. Ce smo zvecer še tako utrujeni, se spomnimo na tole misel in otrokom ali sebi privošcimo zgodbico: »Pravljice so najboljša hrana za otroško dušo; nahranijo neposredno kot mleko, blago in ljubece ali kot med, sladko in nasitno«viii. V tem projektu, ki se najbrž nikoli ne bo koncal, saj v skupino prihajajo vedno novi o/m, sem kot pedagoginja in vzgojiteljica spet prišla do novih potrditev, da je neskoncno vredno vlagati v otrokov razvoj, in do ugotovitve, kako všec mi je, ko opazujem otroke, ko grejo s knjigo spat. Viri, literatura in opombe BOŠTJAN BRGLEZ ZASVOJENOST OTROK IN MLADOSTNIKOV S SODOBNIMI TEHNOLOGIJAMI Uvod Ko govorimo o zasvojenosti oz. odvisnosti, sprva še vedno najveckrat pomislimo na zasvojenost oz. odvisnost od alkohola ali prepovedanih drog. V zadnjih letih pa lahko ob opazovanju naše družbe vse pogosteje vidimo skupine ljudi, ki se ne pogovarjajo vec, ki le hodijo po plocnikih z ocmi usmerjenimi v svoje pametne telefone. Videvamo voznike, ki namesto osredotocenosti na vožnjo, si na svojih telefonih dopisujejo preko socialnih omrežij ali brskajo po spletu. Videvamo otroke in mladostnike, ki ure in ure preživijo za racunalnikom in igrajo igrice in ki na vsakih nekaj minut objavijo vsako podrobnost na svojem Facebook profilu in potem pogledajo, koliko »všeckov« so dobili. Kako ta oblika zasvojenosti vpliva tudi na otroke in mladostnike oz. njihovo duševno in telesno zdravje, zelo dobro opažamo tudi vzgojitelji otrok in mladostnikov v strokovnih centrih za otroke s custvenimi in vedenjskimi motnjami. Resda so v zadnjem desetletju številne tehnološke inovacije postale tako vpletene v naše vsakdanje življenje, da se sploh ne zavedamo, kako smo na vsakem koraku odvisni od sodobnih tehnologij, saj nam le-te omogocajo komunikacijo, iskanje informacij, ogled filmov, nakupovanje, poslušanje glasbe, igranje igric itd. Digitalne tehnologije, povezane v splet (racunalnik, pametni telefoni, tablice), pa postajajo del vsakdana tudi za vedno vec otrok, saj vse bolj zgodaj vstopajo v njihova življenja. V kolikor starši ne pravocasno postavijo mej, ki omogocajo ohranjanje zdravega odnosa do digitalnih naprav, se pri otrocih lahko kaj hitro razvijejo težave z zasvojenostjo. Splet jim namrec lahko zaradi lastnosti delovanja hitro postane preganjalec dolgcasa, sredstvo za izboljšanje lastne samopodobe, sredstvo za pomiritev ali razbremenitev custvenih stisk, sredstvo za navidezno druženje in socializacijo. Vse našteto pa povzroca nemalo težav tudi pri vzgoji otrok, ki za družine postaja vse vecji izziv. Ostane nam vprašanje, kaj lahko naredimo kot starši oz. vzgojitelji in kje lahko postavimo mejo med zdravo in zdravju škodljivo uporabo sodobnih naprav. Kaj pomeni zasvojenost oz. odvisnost? Ko prebiramo vsebine na temo zasvojenosti, lahko hitro ugotovimo, da se pojma zasvojenost in odvisnost mnogokrat prekrivata oz. se uporabljata kot sopomenki. V besedilih lahko preberemo o odvisnostih in zasvojenostih, o odvisnikih in zasvojencih, o odvisnikih, ki so zasvojeni, in o zasvojencih, ki so odvisni. Razlika med tema pojmoma pa najveckrat ni razjasnjena. Razlag o tem, kaj je zasvojenost, je veliko. Nacionalni inštitut za javno zdravjei (v nadaljevanju NIJZ) definira zasvojenost kot stanje, ki vpliva na telesno in duševno stanje zasvojenega, prizadene njegove odnose z okolico in njegovo ustvarjalnost ter pusti posledice tako v družini zasvojenega kot v širši okolici, zato o njej govorimo, ko se dolocen vedenjski vzorec pricne ponavljati iz dneva v dan in postane središce razmišljanja in dogajanja v življenju zasvojenega posameznika. Ce zelo poenostavimo, lahko recemo, da o zasvojenosti govorimo takrat, ko neko vedenje ali navada postane tako prijetna, da z njo ne moremo prenehati, cetudi ta negativno vpliva na naše delo, hobije, finance, odnose, zdravje in dobro pocutje. iNacionalni inštitut za javno zdravje [NIJZ]. Vedenjske zasvojenosti. Pridobljeno na https://www.nijz.si/sl/vedenjske-zasvojenosti iiKlander, A. (2020). Skupne znacilnosti razlicnih oblik zasvojenosti in zasvojenih ljudi. (Zakljucna naloga). Koper: Univerza na Primorskem, Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije. iii Martinec Selan, T. (03. 02. 2021). Otrokom že v zibelko polagamo ekrane. Starši smo popolnoma skrenili s poti. Aleteia. Pridobljeno na https://si.aleteia.org/2021/02/03/otrokom-ze-v-zibelko-polagamo-ekrane-starsi-smo-popolnoma-skrenili-s-poti. ivSafe.si. (2015). Ali obstaja zasvojenost z internetom?. Pridobljeno na https://safe.si/novice/ali-obstaja-zasvojenost-z-internetom. vKuhar, A. (27. 05. 2014). Lovke zasvojenosti. ABC zdravja. Pridobljeno na https://www.abczdravja.si/psihologija/lovke-zasvojenosti. viLogout. Oblike zasvojenosti. Pridobljeno na https://www.logout.org/sl/poslanstvo. viiBajt, M. (2019). Zasvojenost z družabnimi omrežji in povezava s samopodobo študentov. Diplomsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za socialno delo. viiiReš, Špela, Janežic, Zala (2017). Prekomerna uporaba in zasvojenost s spletom ter digitalnimi tehnologijami pri otrocih in mladostnikih. Šolsko svetovalno delo, letnik 21, številka 2/3, str. 84–90. URN:NBN:SI:DOC-BXYXNUIY from http://www.dlib.si. ixVizita.si. (2021). To se skriva v ozadju vseh zasvojenosti. Pridobljeno na https://vizita.si/dusevnost/zasvojenost-kako-premagati-zasvojenost.html. xHern, A. (2018). »Never get high on your own supply« – why social media bosses don't use social media [Blog]. The Guardian. Pridobljeno na https://www.theguardian.com/media/2018/jan/23/never-get-high-on-your-ownsupply-why-social-media-bosses-dont-use-socialmedia?CMP=Share_AndroidApp_Gmail xiZajc Šušteršic, J. (b. d.) Kdaj je cas za alarm?. Mladinska knjiga. Pridobljeno na https://www.mladinska-knjiga.si/revije/gea/clanki/zdravje/kdaj-je-cas-za-alarm. xiiGravante, A. (n. d.). Toddler Eats While Watching Movies on Mobile Phone[fotografija]. Shutterstock. Pridobljeno na https://stock.adobe.com/images/toddler-eats-while-watching-movies-on-the-mobile-phone/238293267. xiiiVse bo v redu. (2018). Otrokom vse bolj preti odvisnost od spleta. Triglav.si. Pridobljeno na https://vsebovredu.triglav.si/druzina/otrokom-vse-bolj-preti-odvisnost-od-spleta. xivJus, M. (2021). Zasvojenost, COVID-19 in psihoanaliza. SFU. Pridobljeno na https://sfu-ljubljana.si/sl/blog/zasvojenost-covid-19-psihoanaliza. xvSTA. (01. 11. 2021). V mesecu ozavešcanja o zasvojenosti bo še zlasti v ospredju porast zasvojenosti v casu epidemije. Dnevnik. Pridobljeno na https://www.dnevnik.si/1042976151. Kot že navedeno, pa je potrebno razlikovati med zasvojenostjo in odvisnostjo. Odvisnost je druga beseda za clovekove potrebe in oznacuje zdravo odvisnost. Zasvojenost pa definira bolno ali patološko odvisnost, za katero je znacilno, da se neka snov ali vedenje kot umetna potreba vkljuci v clovekovo življenje in povzroci bolezensko stanjeii. Na primeru zasvojenosti s sodobnimi tehnologijami dr. Miha Kramli, dolgoletni terapevt in vodja Klinike za zdravljenje nekemicnih zasvojenostiiii, pojasnjuje razliko med zasvojenostjo in odvisnostjo. Pravi, da odvisnost pomeni, da nam tehnologija nudi možnosti za povezovanje in delo, ki jih nekoc ni bilo. Navaja primer kirurga, ki je odvisen od robota oz. tehnologije, da lahko operira pacienta. Prav tako se denimo lahko poslovni partnerji s celega sveta v hipu sestanejo preko videokonferenc in sprejmejo pomembne nujne odlocitve. Po drugi strani pa, ce nam tehnologija ne služi vec kot pomoc, ampak nam zacne pomeniti beg, nas tolaži v naši bolecini in stiskah, se vanjo vedno bolj zatekamo ter nas zacne ovirati pri vsakodnevnih opravilih, potem smo zasvojeni z njo in imamo problem. Peter Topic, ustanovitelj in direktor Inštituta za zasvojenosti in travme ter predavatelj na Fakulteti za uporabne družbene študije, izpostavlja tudi poseben patološki vidik zasvojenostiiv, pri cemer se škodljivo vedenje nadaljuje, ceprav se neželene posledice kopicijo, saj imajo zasvojeni oslabljeno sposobnost sprejemanja zase dobrih odlocitev. Ob tem se postavlja vprašanje, ali gre pri zasvojenosti za bolezen ali le za nezrelo in neodgovorno vedenje. Navaja, da je najpogostejši argument, da zasvojenost ni bolezen, ta, da se zasvojeni sami odlocijo za uživanje drog ali alkohola in da potemtakem gre v resnici le za nezrelo in neodgovorno vedenje. Vendar opozarja, da tudi ce bi to bilo res, lahko zasvojeni le malo vplivajo na delovanje dolocenih centrov v možganih, ki so povezani z doživljanjem ugodja in v katerih se sproža zasvojensko hlepenje po omamnih substancah ali vedenju. To pa pomeni zelo resno mentalno trpljenje zasvojenih, na katerega ne morejo vplivati in ki ni odvisno od njihove volje, ampak je posledica zasvojenosti in delovanja njihovih možganov. Po njegovem mnenju je torej zasvojenost izjemno kompleksna in je ne moremo opredeliti le kot patološko ali neodgovorno vedenje. Tudi Ameriško združenje za medicino zasvojenosti (ASAM) je aprila 2011 objavilo novo opredelitev zasvojenosti, ki poudarja, da gre za kronicno motnjo v delovanju možganov in ne le vedenjsko težavo, ki je posledica pretiranega uživanja alkohola, mamil, predajanja igram na sreco, spolnosti ali dejavnosti na internetuiv. Katere vrste zasvojenosti poznamo? Nekoc je bila zasvojenost opredeljena predvsem v povezavi s ponavljajocim uživanjem snovi, ki je vplivala na razvoj skupine vedenjskih, kognitivnih in fizioloških fenomenov. Tudi danes najveckrat ob pojmu zasvojenosti pomislimo na ljudi, ki imajo težave z zlorabljanjem alkohola in prepovedanih drog. V tem primeru govorimo o kemicni oz. fizicni zasvojenosti oz. zasvojenosti s psihoaktivnimi substancami, kot so alkohol, nikotin, kokain, opioidi, benzodiazepini, amfetamini, kanabisom, inhalanti in halucinogeniii. Danes pa strokovnjaki prepoznavajo in opredeljujejo širši koncept zasvojenosti, saj je bila zasvojenost na podrocju svoje definicije in opredelitve deležna številnega nadgrajevanja in novih spoznanj. Pomembno spoznanje je, da lahko clovek postane zasvojen tudi z nekaterimi oblikami vedenja. Poleg kemicnih zasvojenosti smo tako zaceli spoznavati tudi nekemicne ali vedenjske zasvojenosti. NIJZ med slednje uvršcai: • Igre na sreco. • Eroticne zasvojenosti: zasvojenost z ljubeznijo (zaljubljenostjo), zasvojenost s seksualnostjo. • Družbeno sprejemljive zasvojenosti: z delom (deloholizem), pretirana športna vadba, z odnosi, z nakupovanjem, z religijo/duhovnostjo itd. • Zasvojenosti s tehnologijo: z novimi tehnologijami, druge tehnološke zasvojenosti. • Zasvojenost s hrano: prenajedanje, stradanje. Psihiatrinja Radovanovicv sicer meni, da v praksi ne gre za togo delitev na kemicne in nekemicne zasvojenosti, pac pa je tovrstna delitev bolj didakticnega pomena in je namenjena lažjemu sledenju fenomenov. Po najpreprostejši definiciji gre pri zasvojenosti namrec za kombinacijo nevrobioloških dejavnikov in neprilagojenega vedenja. Na eni strani imamo torej možganske spremembe, ki so v precejšnji meri genetske, na drugi strani pa navzven vidimo spremenjene vedenjske vzorce, ki so neprilagojeni glede na realno situacijo. Poudarja, da zadnje nevrobiološke študije kažejo, da clovek na svet prinese biološko ranljivost, ki je skupna razlicnim zasvojenostim. Sem sodijo zasvojenosti od alkohola, tobaka in drugih drog, patološkega hazardiranja, dolocenih motenj hranjenja ter denimo tudi pretirano nakupovanje. Zasvojenost otrok in mladostnikov s sodobnimi tehnologijami kot oblika nekemicne oz. vedenjske zasvojenosti Zasvojenost s sodobnimi tehnologijami je že davno prerasla razsežnosti, ki izvirajo iz igralniške industrije in so bile glavna pobuda za zacetek zdravstvenih obravnav nekemicnih zasvojenosti. V zadnjem casu se vse vec ljudi zaveda pomena in teže zasvojenosti s sodobnimi tehnologijami, obenem pa tudi svetovni strokovnjaki pogosteje raziskujejo to podrocje. Posledicno je opredeljenih že veliko oblik zasvojenosti s sodobnimi tehnologijami. Logout, center pomoci pri prekomerni rabi interneta, izpostavlja nekaj najpogostejšihvi. Zasvojenost z racunalniškimi igrami Racunalniške igre se razlikujejo po vsebini, kompleksnosti in uporabljeni tehnologiji. Zaradi svoje interaktivnosti spremenijo uporabnika iz pasivnega opazovalca v aktivnega ustvarjalca. To pripomore k osebnemu vložku igralca v igre, ki so zato hitreje in bolj zasvojljive kot drugi zabavni mediji. Med najbolj tvegane sodijo tiste igre, v katerih posameznik oblikuje in nadzoruje enega ali vec likov, s katerimi se v fantazijskem svetu povezuje v klane. Tako igralec skozi igranje lahko dobi neskoncne možnosti za obcutek zadovoljstva, uspeha ali pripadnosti. Ce je po drugi strani igralec neuspešen na razlicnih podrocjih realnega življenja, s tem nastane dobra podlaga za razvoj zasvojenosti. Zasvojenost z družabnimi omrežji Raziskave po svetu so pokazalevii, da 91 % mladih, starih od 16 do 24 let, internet oz. splet koristi predvsem za uporabo družabnih omrežij. Skoraj 80 % preživetega casa na družabnih omrežjih pa se dogaja preko mobilnega telefona. Tudi v Slovenijivii je uporaba družabnih omrežij zelo razširjena, po podatkih iz zadnjih let ocenjujejo namrec, da ima 60 % vseh uporabnikov interneta tudi svoj profil na družabnih omrežjih. Na družabnih omrežjih kot so Facebook, Instagram, Whatsupp, lahko uporabniki aktivno objavljajo besedila, slike, videoposnetke ali komunicirajo v realnem casu preko tekstovnih sporocil. Lahko pa samo spremljajo profile drugih in njihove dosežke, uspehe. V primeru nizke samopodobe uporabnika, se lahko spirala slabega pocutja tako le še poglablja. Osebe, ki postanejo zasvojene s spremljanjem družabnih omrežij, se pogosto zacnejo zapirati vase in izgubljati stik s seboj ter bližnjimi, ob tem pa trpi njihova delovna storilnost, pozabljajo pa tudi na sprostitev ter rekreacijo. Med pogostejšimi oblikami so izpostavljene še zasvojenost s spletnim nakupovanjem, zasvojenost s pornografskimi vsebinami, zasvojenost s športnimi stavami, igrami na sreco in trgovanjem s kripto valutami. Zakaj otroci in mladostniki postanejo zasvojeni s sodobnimi tehnologijami? Zaradi razvojnega stanja možganov v obdobju mladostništva so mladostniki še posebno ranljiva skupina za razvoj vseh vrst zasvojenosti. V obdobju mladostništva namrec poteka intenziven razvoj možganov, zaradi katerega lahko pri mladostnikih opažamo neke skupne znacilnosti, kot so nagnjenje k tveganim vedenjem, pomanjkljiva samonadzor in nacrtovanje, spremembe razpoloženja ipd. Velika vecina mladih zelo intenzivno in pogosto uporablja splet ter naprave, vendar pa kljub temu ne razvijejo težav na podrocju uporabe spleta oz. zasvojenosti, saj pri razvoju težav igrajo pomembno vlogo dejavniki tveganja, ki so podobni kot pri kemicnih zasvojenostih. Polovico verjetnosti, da bo posameznik zasvojen, prispevajo genetski dejavniki. Med druge dejavnike tveganja pa spadajo še primarno družinsko okolje, travmaticne izkušnje, socialno okolje in pa predvsem ponavljanje. Internet namrec omogoca veliko število ponovitev ali dostopov do dolocenih vsebin v zelo kratkem casuviii. Ker pa je zasvojenost, kot že receno, izjemno kompleksna in je ne moremo opredeliti le kot patološko ali neodgovorno vedenje, ampak tudi kot kronicno motnjo v delovanju možganov, lahko nastanek zasvojenosti pojasnimo tudi z nacinom delovanja možganov. Topiciv pojasnjuje, da je možganski nagrajevalni krog pomemben pri doživljanju ugodja in poznejšem ponavljanju vedenj, ki sprožajo ugodje. Možgani namrec na enak nacin registrirajo vse užitke, ne glede na to, ali gre za odlicno kosilo, denarno nagrado, drogo, nakupovanje, spolnost … V možganih je užitek zaznamovan s sprošcanjem nekaterih nevtrotransmiterjev, kot je dopamin. Vsakršna zloraba drog ali kompulzivno vedenje povzroca posebno mocan val dopamina, ki zagotavlja bližnjico do sistema nagrajevanja v možganih. Medtem ko ti nevrotransmiterji prispevajo k izkušnji užitka, imajo vlogo tudi pri spominu in ucenju. To pa motivira cloveka k akciji in iskanju vira užitka iz pretekle izkušnje, kar bi lahko tudi pojasnilo, kako zasvojenost postane nauceno vedenje. Zasvojeni si tako v resnici ne želijo vec racunalniških iger, novic, klepetalnic, ampak si želijo vec dopamina, ki vpliva na doživljanje ugodja. Topic poudarja, da gre za kompleksen biološki mehanizem, ki se pri zasvojenosti kaže v posameznikovi patološki potrebi po ugodju in/ali sprostitvi ob uživanju snovi ter izbiri dolocenih vedenjiv,ix. Da bi si to v praksi lažje predstavljali, nam dobro ponazarja izjava Seana Parkerja, ustanovitvenega predsednika Facebooka, ki je izjavil, da so bila družbena omrežja ustvarjena z namenom, da porabijo kar najvec uporabnikovega casa in zavestne pozornosti. To pomeni, da vsakic, ko nekdo komentira ali »všecka« posameznikovo fotografijo, objavo ali karkoli drugega, njegovi možgani pridobijo majhen »dopaminski udarec«. Slednje potem vpliva na to, da uporabnik objavlja še vec vsebin in posledicno dobi vec komentarjev ali »všeckov«, s tem pa ponovne »dopaminske udarce«x. Kramlixi pa ob tem tudi opozarja, da so krivci za zasvojenost otrok že v zgodnjem obdobju v prvi vrsti, nezavedno, njihovi starši. Odrasli namrec danes otrokom že v otroški zibelki ne damo miru, celo v njihove postelje vgrajujemo razlicne naprave, ki oddajajo slike v intenzivnih barvah in najrazlicnejše zvoke, ter tako otroške možgane že od rojstva navajamo na intenzivnost. Še preden otrok shodi, mu v roke že potisnemo takšno ali drugacno elektronsko napravo. Otrok je tako zadovoljen, a hoce vedno vec. Na tak nacin lahko otroci že v zgodnjem obdobju postanejo zasvojeni s sodobnimi tehnologijami. Kako prepoznamo, ko so otroci in mladostniki zasvojeni s sodobnimi tehnologijami? Uporaba sodobnih tehnologij je družbeno sprejemljiva, zato je priznanje ali ugotavljanje težav težje kot pri drugih oblikah zasvojenosti. Kot že omenjeno, veliko otrok in mladostnikov zelo intenzivno in pogosto uporablja splet ter naprave, pa kljub temu ne razvijejo zasvojenosti. Torej cas, preživet na spletu, ni kljucno merilo za prepoznavanja težav na podrocju uporabe spleta, temvec je kljucno prepoznavanje motivov, zaradi katerih oseba uporablja splet, in pa posledic uporabe, ki jih obcuti v življenjuviii. Velika razlika je, ali otrok uporablja racunalnik za šolo, ali pa na njem igra igrice, gleda videoposnetke, je aktiven na družabnih omrežjih in podobno. V prvem primeru imamo ljudje varovalni mehanizem in ob daljši uporabi naprav postanemo utrujeni, kadar pa si otroci sami izbirajo vsebine, ki jim nudijo zabavo ali nagrado, pa se uporabe ne navelicajo, saj jim splet omogoca vedno nove in nove vsebine, s tem pa je nekaj razburljivega za njih vselej le klik stran. S tem nacinom pa otroci in mladostniki izgubijo nadzor nad uporabo naprav, kar se kaže v tem, da uporabljajo naprave tudi, ko tega niso želeli ali nacrtovali. Ob zasvojenosti je znacilno, da poskusi zmanjševanja uporabe ali popolne abstinence niso uspešni, ob tem pa cas uporabe naprav postaja vse daljši, spremeni se obcutek za cas, preživet za napravami, saj vec ur lahko mine kot 15 minut. Kadar otroci in mladostniki s težavami na podrocju uporabe spleta nimajo dostopa do spletnih vsebin, postanejo obremenjeni z mislimi o spletnih vsebinah in nestrpno pricakujejo cas, ko bodo lahko ponovno uporabili naprave. V primeru prekinitve internetne povezave ali odvzema naprav reagirajo impulzivno, z besom in agresivnim vedenjem. Odtegnitev od naprav jim pomeni stisko, ki se med posamezniki razlikuje, najveckrat pa jo obcutijo v obliki tesnobe, depresivnega razpoloženja, razdražljivosti in hrepenenja po ponovni uporabi. Na racun uporabe spleta se zmanjša skrb za osnovne telesne potrebe, kot so npr. prehranjevanje in spanje. Pogosti so izpušcanje obrokov, prehranjevanje ob napravah in neprespanost zaradi vecernega oz. nocnega brskanja po spletnih straneh, pregledovanja družbenih omrežij, igranja iger ali pisanja sporocil. Posledice vedno pogostejše uporabe spletnih vsebin se zacnejo kazati na vec ravneh vsakdanjega življenja – v odnosih z drugimi (prepiri, umikanje iz odnosov), pri šolski in delovni ucinkovitosti (izrazit upad šolske in delovne uspešnosti, ali izpad iz rednega šolanja) in na ravni prostocasnih dejavnosti (izguba zanimanja za socialne in interesne dejavnosti). Uporaba spleta pa postane tudi nacin spoprijemanja s stresom in stiskami, ki se scasoma poglabljajo. Osebe s težavami te najveckrat racionalizirajo in zanikajo, zaradi cesar težko sprejmejo odlocitev, da poišcejo pomocviii. zasvojenost2.jpg Slika 1: Malcek med hranjenjem gleda risanko na prenosnem telefonuxii Pri presoji, ali ima otrok težave z uporabo tehnologije in spleta, si po Kramlijuxiii lahko pomagamo tudi z naslednjimi štirimi vedenjskimi stopnjami: 1. Vzorec je stopnja h kateri bi morali stremeti. Otrok bo na tej stopnji, ko ga boste na primer poklicali h kosilu, prišel brez obotavljanja. Pri kosilu ne bo nestrpen in bo sodeloval v pogovoru. Po kosilu bo ostal v vaši družbi ali se lotil druge aktivnosti. 2. Navada je stopnja, ki zahteva vašo pozornost in pripravljenost za ukrepanje. Na tej stopnji bo otrok ob vašem klicu odvrnil, da se vam pridruži cez nekaj minut, a bo na to hitro pozabil. Kosilo bo pojedel hitro in se po njem vrnil k racunalniku. 3. Prisilno vedenje nakazuje, da je situacija že zelo resna. Otrok se vašim navodilom upira. Ko mu zagrozite z odvzemom naprave, se odzove z burnim kricanjem in nervozo. 4. Zasvojenost je najhujša oblika vedenja, ko otrok vašemu klicu na kosilo sprva ne posveti nobene pozornosti. Ko jo želite pridobiti, postane nasilen. Kako lahko kot starši delujemo preventivno? Pogosto lahko videvamo družine v restavracijah, kjer med cakanjem na obrok za mizo majhni otroci gledajo v pametne telefone oz. tablice. Otroci so v tem casu mirni, tihi, zato se starši lahko v miru pogovarjajo in se jim z njihovo neucakanostjo ni treba ukvarjati. Ob tem pa vse premalo pomislijo na nevarnosti takšnega pocetja. Kramlixi opozarja, da je v vecini elektronskih igrac skoncentrirana vsa manipulacija nagrajevanja možganov. Tu ne gre za otrokov intelekt ali spomin, otrok slepo sledi nagrajevanju, ob tem pa ne razvija svojega uma. Zato je zelo pomembno, da starši locijo, kdaj je elektronska igraca za otroka primerna in kdaj ne oz. da se uporabljajo le kot obcasna popestritev igre. Z e-vzgojo otroka torej lahko pricnemo že zelo zgodaj, predvsem z ustreznim zgledom otroku, kako, kdaj in s kakšnim namenom uporabljamo naprave. V zgodnjem otroštvu neposredna uporaba spleta ni priporocljiva, vsaj do otrokovega drugega leta starosti. Otrok v tem obdobju namrec potrebuje predvsem stik in custveni odnos s staršem. Ko pa otrok zacne gledati risanke na spletu ali tam posluša pravljice, pa je že cas za uvajanje pravil, ki jih je dobro upoštevati vsaj v predšolskem obdobju. Takrat morajo starši presoditi primernost vsebin glede na otrokovo starost, oni morajo upravljati z napravo in biti stalno prisotni, prav tako pa morajo njeno uporabo omejitixii. Reševaxii priporoca, da naj starši pravila uvajajo in izvajajo vsaj do otrokovega 14. leta, kasneje pa so ucinkovitejši dogovori. To pomeni, da mladostnik s svojimi željami, potrebami in argumenti sodeluje pri postavljanju dogovora. Reševaviii tudi pojasnjuje, da splošnih smernic, kako naj družine sklepajo dogovore o uporabi naprav, ni, saj mora vsaka družina najti nacin, ki je realen in funkcionalen za njihov življenjski slog. V nadaljevanju je predstavljenih nekaj priporocil za pomoc staršem pri vzpostavljanju zdrave uporabe naprav njihovih otrok, ki temeljijo tako na smernicah akademije ameriških pediatrov, izdane leta 2016, na podlagi številnih strokovnih raziskav ter tudi na podlagi mnogih izkušenj iz prakse programov. Kot prvo je pomembno, da naj bodo spalnice in otroške sobe prostor brez digitalnih naprav, njihova uporaba pa se odsvetuje vsaj uro pred spanjem. Nakup naprave otrokom naj bo odlocitev vse družine, še pred tem se naj družina dogovori glede osnovnih pravil uporabe. Izkušnje mnogih staršev in otrok, ki so vkljuceni v programe Logout, kažejo, da je sklepanje in upoštevanje dogovorov o uporabi naprav med starši in otroki oteženo v primeru, ko otroci sami kupujejo naprave z lastnimi prihranki ali pa ko dobijo naprave za darilo od katerega izmed družinskih clanov. Starši naj poskrbijo, da imajo otroci v dnevu vec casa, ki ga preživijo brez naprav, da starši s svojim zgledom in spodbudami usmerjajo otroke h kakovostnemu preživljanju prostega casa (igra, hobiji), da ima družina skupen cas brez naprav (obroki, skupne dejavnosti) ter da poskrbijo tudi za odgovorno opravljanje obveznosti (šolsko delo, hišna opravila ipd.). Starši naj izražajo odprtost do spletnih vsebin, ki otroka in mladostnika zanimajo, tako da si jih ogledajo skupaj, da se pogovarjajo o vsebinah. Pomembno je tudi, da starši otroke spodbujajo k cim bolj ustvarjalnim in poucnim nacinom uporabe spleta, prav tako pa naj otrokom predstavijo nevarnosti in možne zlorabe na spletu in se z njimi pogovorijo o nacinih ukrepanja v takšnih primerihviii. Nikoli pa starši ne smejo pozabiti, da jih otroci vselej opazujejo in posnemajo. In prav z dobrim zgledom uporabe naprav jim lahko med odrašcanjem ponudijo dobro popotnico za zdravo uporabo naprav in s tem uspešneje preprecijo pojav zasvojenosti. Kakšno grožnjo predstavlja pandemija COVID-19? Pandemija COVID-19 se je v zadnjih dveh letih dotaknila skoraj vseh aspektov naših življenj. Spremenila je nacine, na katere se izobražujemo, nakupujemo, delamo, preživljamo prosti cas in smo v kontaktu s prijatelji in družinskimi clani. Medtem ko je na vsakega od nas pandemija vplivala na svoj edinstven nacin, pa je še posebej opazen ucinek pandemije na osebe, ki imajo težave z zasvojenostjo. Zasvojenost z internetom, socialnimi omrežji in videoigrami je še posebej pogosta pri mladih osebah in v casu pandemije je bila v številnih državah opažena višja pogostost vseh teh vedenj pri mladostnikih. Dodatno so pri mladostnikih, ki so kazali znake zasvojenosti z videoigrami, internetom in socialnimi omrežji, med pandemijo zaznali visoko stopnjo depresije, osamljenosti, želje po pobegu, težav s spanjem in tesnobnostixiv. Tudi v Sloveniji so na Ministrstvu za zdravje opazili izrazito poslabšanje duševnega zdravja v družbi, ki ga je mogoce pripisati epidemiji. Ugotavljajo, da je v družbi tako vec nespecnosti in tesnobe kot tudi zasvojenosti. Tudi rezultati meritev v okviru nacionalnega sistema športnega kartona so pokazali, da epidemija negativno vpliva tudi na najmlajše. Tako je denimo približno deset odstotkov otrok zasvojenih z uporabo elektronskih naprav, osem pa z družbenimi omrežji. Sedenje, nezdrava hrana, pomanjkanje socializacije in komunikacije pa še povecuje razvoj digitalne odvisnosti, svarijo strokovnjaki. Opozarjajo, da bi za omejitev negativnih ucinkov digitalizacije po njihovi oceni bilo potrebno takoj zaceti s sprejemanjem ustreznih ukrepov na državni ravnixv. Zakljucek Danes si težko predstavljamo življenje brez sodobnih tehnologij. Otroci in mladostniki, ki jih nimajo možnosti uporabljati, so s tem prikrajšani za široko paleto vsebin, ki so tako vzgojnega kot izobraževalnega pomena. Ob tem pa je svetovni splet tudi pomemben sestavni del otrokove socializacije. Otrok je ob uporabi na tekocem z aktualnimi vsebinami in sprejet v družbi vrstnikov, ki sicer kar hitro izlocijo tiste brez možnosti uporabe sodobne tehnologije. Vendar pa uporaba sodobnih tehnologij že tudi pri otrocih skriva mnogo pasti in jih lahko vodi v zasvojenost, ki pa je težko ozdravljiva in ima lahko negativne posledice za njihov psihofizicni razvoj. Kot starši, vzgojitelji in ucitelji lahko otrokom pomagamo, da že zgodaj razvijejo dobre navade uravnotežene rabe tehnologij in spleta. Tako bodo odrasli v posameznike, ki bodo imeli do sodobnih tehnologij zdrav odnos, jih uporabljali premišljeno in jih znali izkoristiti v svoj prid na mnogih podrocjih. Viri, literatura in opombe: ANA OBLAK NPOSLOVNO OKOLJE ZA MLADE IN PORTAL SPOT Uvod Spodbuda države za podjetništvo je v Sloveniji na zelo visoki ravni. S številnimi ukrepi in programi država krepi podjetniško miselnost, omogoca informiranje in usposabljanje za pridobitev razlicnih znanj, ki so potrebna za zagon podjetja. Znamka SPOT na enem mestu združuje obširen nabor institucij in podpornih storitev države za podjetja in poslovne subjekte, med njimi so na voljo tudi s številnimi programi za mlade, ki se želijo podati na podjetniško pot. Portal SPOT (spot.gov.si) je del sistema SPOT, Slovenska poslovna tocka, in je eden izmed kljucnih stebrov v okviru podpornih storitev države za podjetja in poslovne subjekte. Namen portala SPOT je podjetnikom omogociti cim lažje, varno, hitro in brezplacno elektronsko poslovanje z institucijami javne uprave in na enem mestu ponuditi vse informacije za zacetek in poslovanje. Teoreticno ozadje Razvoj informacijske tehnologije in vse vecja racunalniška pismenost sta primorala državo k postavitvi elektronskih portalov za storitve javne uprave; tako sta leta 2001 in 2003 nastala portala eUprava in eDavki, nato pa leta 2005 še portal eVem (po novem SPOT), namenjen izkljucno poslovnim subjektomi. i Šavel, Rok. 2020. Pridobljeno s: https://www.delo.si/novice/znanoteh/e-poslovanje-prihrani-cas-ne-nujno-zivcev/ ii (https://ec.europa.eu/regional_policy/sl/policy/themes/ict/) iii Poenostavitev na podrocju eBOL Pridobljeno s https://www.stopbirokraciji.gov.si/fileadmin/user_upload/mju/templates/pdf/Poenostavitev_na_podrocju_uvedbe_eBOL.pdf Navedeni portali spadajo v širšo kategorijo e-uprave, ki zajema celovit nabor elektronskih storitev javne uprave. Državni portali, namenjeni elektronskemu poslovanju državljanov z javno upravo, dobivajo vse vec uporabnikov in ponujajo vse vec storitevi. Slovenija sledi trendom razvoja na tem podrocju, sledi tudi smernicam, ki jih sprejemajo države clanice EU, saj smo del enotnega evropskega trga. Razvoj informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) je kljucen za konkurencnost Evrope v današnjem vse bolj digitalnem globalnem gospodarstvuii. Izboljšanje dostopa, uporabe in kakovosti IKT spada med 11 tematskih ciljev kohezijske politike v obdobju 2014–2020, na tem podrocju pa je EU usmerjala razvoj predvsem v: • razširitev uvajanja širokopasovnih povezav in omrežij z visoko hitrostjo, • razvoj izdelkov in storitev IKT ter e-trgovanja, • krepitev aplikacij IKT za e-vlado, e-ucenje, e-vkljucenost, e-kulturo in e-zdravstvo. Mladi in podjetništvo Za mlade lahko recemo, da živijo v dobi digitalizacije, vendar je še veliko ljudi, ki izvirajo iz analogne dobe. Žal se moramo temu iz dneva v dan prilagajati, saj nam tehnologija prinaša veliko prednosti, na žalost pa tudi mnogo pasti in težav. Na tej tocki imajo prednost predvsem mladi, t. i. milenijci. Ta generacija je veliko bolj sprošcena in spretnejša z uporabo tehnologij in naprav zaradi odrašcanja v casu tehnološke revolucije. Njihovo poznavanje tehnologij je ogromna prednost. So prilagodljivejši in strpnejši, pripravljeni na nenehne spremembe. To se tudi odraža na njih samih, saj se zelo radi spopadajo z vedno novimi izzivi. Njihov svet je internet, kjer z malo iznajdljivosti dandanes prideš do vseh podatkov, ki jih potrebuješ tako osebno kot tudi poslovno. Te lastnosti jih delajo odlicne podjetnike, ki stremijo k uspehu in se ne bojijo neuspeha. Za mlade in mlade podjetnike je znacilno hrepenenje po svobodi, po neodvisnosti, po spremembah in iskanju novih priložnosti in rešitev v dolocenih situacijah. Ravno to je prava smer z dobro idejo, vstop v podjetništvo. Radi imajo hitre zaslužke in lastne potrditve. Vodi jih tudi želja po predcasni upokojitvi in uživanju življenja. Socialna varnost jim ni na prvem mestu. Slovenija ponuja dobrim idejam in novim start-up podjetjem pridobitev subvencij in nepovratnih sredstev tako na nacionalni ravni kot na ravni Evropske unije. Le te subvencije pa niso samo financne narave ampak so tudi nefinancne narave. O portalu SPOT Kaj portal SPOT nudi in cemu je namenjen Portal SPOT je osrednji državni portal za podjetja in poslovne subjekte, ki nudi informacije o pogojih za zacetek ter o pogojih za poslovanje. Predvsem pa je glavni namen portala SPOT zagotavljanje elektronskih postopkov in storitev za varno, hitro in enostavno poslovanje z državo. Portal SPOT se je v letu 2018 preimenoval in se sedaj prepozna pod imenom SPOT in je tudi del sistema in znamke SPOT, Slovenska poslovna tocka. Znamka SPOT pod eno streho združuje storitve države za podjetnike, podjetja in poslovne subjekte. Pred tem se je portal imenoval portal e-VEM. Skrbnik portala je Ministrstvo za javno upravo, ki v sodelovanju s številnimi organi, kot so AJPES, Vrhovno sodišce, ZZZS, FURS, ZRSZ, in ostalimi, razvija napredne e-postopke in storitve za podjetja in poslovne subjekte. Hkrati pa portal SPOT predstavlja informacijsko podporo organom, ki odlocajo v postopkih ustanovitve in registracije podjetja (AJPES in Registrsko sodišce). Prav tako se postopki za registracijo, ustanovitev podjetja oz. izvedbo razlicnih sprememb v zvezi s podjetjem, ki jih stranke opravijo na fizicnih tockah SPOT ali pri notarjih, obravnavajo preko informacijskega sistema portala SPOT. Portal SPOT tako predstavlja celovito informacijsko infrastrukturo in podporo postopkom za ustanovitev, registracijo in prijavo sprememb v zvezi s podjetjem, tako s strani vlagateljev kot na strani odlocevalcev, in predstavlja tudi enega vecjih, ce ne najvecjih informacijskih sistemov v državi na sploh. Struktura portala SPOT Portal je strukturiran na t. i. informativni del in na postopkovni del. Javno dostopen informativni del nudi obsežen nabor informacij, ki jih podjetnik potrebuje na zacetku poslovne poti, kot tudi tekom poslovanja. Poseben razdelek in obsežen del vsebin je namenjen predstavitvi pogojev za opravljanje dejavnosti ali poklicev. Na voljo so tudi informacije in napotki glede prednosti/slabosti razlicnih pravno-organizacijskih oblik, o možnostih in financnih spodbudah za zagon podjetja, kaj je dobro vedeti pred ustanovitvijo, o davkih, socialnih zavarovanjih in drugih prispevkih, zlasti pa so na voljo tudi predstavitvene informacije o sistemu SPOT in vkljucenih institucijah itd. Poleg tega pa so na voljo tudi podporne informacije, ki jih uporabniki potrebujejo za uporabo t. i. postopkovnega dela portala. Osrednji del portala predstavljajo e-postopki in storitve. To so storitve, ki omogocajo enostavno, varno in hitro elektronsko poslovanje z razlicnimi organi javne uprave, ki jih portal SPOT na enem mestu združuje, povezuje in s tem podjetnikom omogoca, da z državo za razlicne postopke poslujejo preko enega portala. Gre za del portala, v katerega se lahko dostopa le s prijavo in uporabo digitalnega potrdila. Pred prvo uporabo se mora uporabnik v postopkovni del portala tudi registrirati. V nadaljevanju pa je dostop do t. i. delovnega namizja in v nadaljevanju do podatkov o podjetju in e-postopkih za podjetje omogocen le zakonitim zastopnikom in/ali s strani zakonitega zastopnika pooblašcenim osebam. Katere e-postopki in storitve so omogoceni na portalu SPOT Portal SPOT omogoca vrsto e-postopkov, ki jih potencialni oz. že registrirani podjetniki oz. poslovi subjekti potrebujejo za zacetek in zagon podjetja, elektronsko pa je mogoce urediti tudi številne ostale postopke, ki jih poslovni subjekti potrebujejo tekom poslovanja. Na portalu SPOT so omogoceni naslednji e-postopki in storitve: . ustanovitev/registracija podjetja na tocki SPOT ali od doma, . prijava spremembe podatkov v Poslovni register Slovenije, . oddaja davcnih podatkov ali zahteve za identifikacijo za namene DDV, . oddaja vloge za ureditev obveznih socialnih zavarovanj za zaposlene (M-1, M-2, M-3), . oddaja vloge za ureditev zavarovanja za primer poškodbe pri delu (M12), . oddaja obrazcev za objavo prostega delovnega mesta, . dostopanje do e-bolniških listov (eBOL) in oddajo zahtevkov za refundacijo nadomestila place, . pridobitev obrtnega dovoljenje in tudi drugih dovoljenj, ki jih predpisuje zakonodaja za opravljanje dejavnosti. Izpostaviti pa je treba še storitve t. i. spletnih vmesnikov, ki so prav tako podprte preko informacijskega sistema SPOT. Spletni vmesniki omogocajo poslovnim subjektom poslovanje in urejanje dolocenih e-postopkov neposredno iz kadrovskega programa – eHRS, programa za obracun plac, evidentiranja casa oziroma drugega programa. S kadrovskim vmesnikom – eHRS lahko podjetja/poslovni subjekti preko programa, ki ga uporabljajo za urejanje in vodenje kadrovskih evidenc, uredijo prijavo, odjavo ali spremembo v obvezna socialna zavarovanja (obrazce M-1, M-2, M-3), in sicer za zaposlene, družbenike, samostojne podjetnike in druge osebe. Preko kadrovskega vmesnika – eHRS je omogoceno tudi urejanje prijav v zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni (obrazec M12). Vmesnik za prenos e-bolniških listov in oddajo zahtevkov za refundacijo nadomestila place – Vmesnik eBOL in eNDM – je sestavljen iz dveh modulov, in sicer: . eBOL, ki omogoca pregled in prenos izdanih in preklicanih elektronskih bolniških listov (eBOL) za zaposlene, . eNDM, ki z uvedbo eBOL omogoca poenostavljeno oddajo zahtevkov za refundacijo nadomestila place. Z vmesnikom eBOL in eNDM lahko npr. kadrovska/financna služba v podjetju podatke pridobiva ali posreduje na ZZZS neposredno iz programa, ki ga uporablja za obracun plac oz. druge postopke povezane s kadri. Rast portala in statistika portala SPOT Kot izhaja iz statistike oddanih vlog in ocenjenega števila uporabnikov, ki portal uporabljajo, gre za velik in obsežen informacijski sistem. Iz opisa storitev, ki jih portal nudi, je treba izpostaviti, da podpira in omogoca elektronsko poslovanje z organi javne uprave za nekatere kljucne procese podjetja, kot so npr. prijava zaposlenih v obvezna socialna zavarovanja (t. i. M obrazci) ali pridobivanje elektronskih bolniških listov, ki so podlaga za pripravo obracuna place zaposlenim. V letu 2021 je bilo prek portala SPOT oddanih 2.452.867 vlog. Od tega je bilo prek portala oddanih 1.411.858 vlog, prek spletnih vmesnikov, ki jih nudi portal (Kadrovski vmesnik e-HRS in Vmesnik za nadomestila e-BOL in e-NDM), pa je bilo oddanih 1.041.009 vlog. Skupno število oddanih vlog se je v primerjavi z letom 2020 povecalo za 286.701. Ce pogledamo še na zacetek delovanja portala, vidimo, da je bilo v prvem letu delovanja, leta 2005, preko takratnega portala e-VEM oddanih dobrih 4000 vlog (oddaja vlog prek spletnih vmesnikov takrat še ni bila možna), v letu 2021 pa število oddanih vlog presega 2,4 milijona vlog. Ucinki poslovanja preko portala SPOT in digitalizacije procesov V primerjavi s papirnim poslovanjem ima uporaba portala SPOT in elektronskega poslovanja veliko prednosti, med drugim lahko izpostavimo naslednje: . Možnost samostojne registracije podjetja ali družbe od doma, pri cemer ni potreben obisk javnih ustanov. . Registracija podjetja od doma ni omejena z uradnimi urami, saj je portal na voljo 24 ur dnevno in sedem dni v tednu. . Ni potrebno izpolnjevanje dolocenih podatkov obrazca, saj portal omogoca samodejno pridobivanje uradnih podatkov podjetnika in družbenikov iz Centralnega registra prebivalstva, Registra prostorskih enot in Poslovnega registra Slovenije, in drugih. . Možnost spremljanja stanja oddanih vlog in izvedbe postopkov preko portala. . V dolocenih postopkih je vzpostavljena tudi možnost elektronske vrocitve sklepov oz. odlocitev organa. Zelo lep primer poenostavitve poslovanja z državo je bila uvedba elektronske vloge za oddajo M obrazcev (prijava/spremembe zaposlenih v socialna zavarovanja). Pred uvedbo elektronske vloge so se na ZZZS zgrinjali kupi papirnih vlog in obrazcev, pred obmocnimi enotami ZZZS so se vile kolone vlagateljev, reševanje vlog je bilo težavno in dolgotrajno. Z uvedbo elektronske podpore in z digitalizacijo postopka se je bistveno poenostavilo poslovanje, zmanjšali so se administrativni stroški vseh, ki so vkljuceni v te procese. Kadrovske službe sedaj enostavno in hitro urejajo nove prijave ali spremembe prijav v obvezna socialna zavarovanja. Preko portala je na letni ravni oddanih tudi preko 763.094 vlog za prijavo v zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni. Podoben primer spremembe poslovanja in digitalizacijo procesov je prinesla tudi uvedba elektronskega bolniškega lista – eBOL. Od februarja 2020 morajo vsi delodajalci do bolniških listov za svoje zaposlene dostopati le še preko portala SPOT. Papirni obrazec je bil ukinjen. Številna podjetja, zlasti vecji sistemi so svoje informacijske sisteme prilagodili na nacin, da se podatki o bolniških staležih avtomatsko prenašajo v kadrovske programe, programe za obracun plac ali programe za vodenje odsotnosti in druge programske rešitve. Analiza in evalvacija procesov pred in po uvedbi eBOL je pokazala, da se na letnem nivoju prihrani preko 11 mio EURiii, ki jih je prinesla uvedba elektronskega bolniškega lista. Digitalizacija procesov ni vec izziv prihodnosti, pac pa sedanjost. Nacin življenja zahteva nenehne spremembe in ucenje. Pri mlajši generaciji pa so nove tehnološke spremembe nekaj samoumevnega. Mladi so polni znanja, zato se marsikdo odloci za samostojno podjetniško pot. Pomembno je zlasti to, da je država podjetništvu in ukrepom za pomoc podjetnikom, tudi mladim, naklonjena. S številnimi spodbudami pomaga, da je vstop na samostojno podjetniško pot cim lažji in cim hitrejši. Med portali, s katerimi se sreca vsak podjetnik, je tudi portal SPOT, ki nudi tako informacije o pogojih za poslovanje, kot tudi omogoca elektronsko poslovanje s številnimi javnimi institucijami. Zakljucek Statistika števila oddanih vlog nakazuje tudi napredek, širitev uporabe portala in razvoj novih e-storitev iz fizicnih postopkov v digitalizirane. Tudi preko portala SPOT se kaže, da je digitalizacija in uvedba elektronskega poslovanja smiselna predvsem na podrocjih, ki prinašajo najvec ucinkov in poenostavitev poslovanja tako za državo kot tudi in predvsem za poslovne subjekte. Spodbuda države za podjetništvo je razvidna na vec podrocjih, eden od pomembnih segmentov pa je tudi vzpostavljanje elektronskega poslovanja poslovnih subjektov z državo. Elektronizacija in digitalizacija procesov prinaša poenostavitev poslovanja, hitrejšo komunikacijo in optimizacijo, zlasti pa tudi avtomatizacijo in standardizacijo poslovanja. Na tem podrocju so odprte še številne možnosti za izboljšave, poenostavitve, kljucno vlogo pri tem pa bo morala upoštevati tudi zakonodaja, ki se bo morala hitremu razvoju in napredku na tem podrocju prilagoditi oz. se po najboljših možnostih prilagajati oziroma narekovati smer. Mladi so se na spremembe pripravljenih hitro prilagoditi, zlasti je pomembno, da hitremu razvoju sledi tudi država z razlicnimi spodbudami in ukrepi, ki mlade opolnomocijo za samostojno podjetniško pot, predvsem pa da jim omogoci razumljivo in enostavno elektronsko poslovanje. Viri, literatura in opombe: TADEJA REBEC DIGITALNI NOMADI Uvod Z razvojem mobilne in prenosljive tehnologije so se nacin življenja in delovni pogoji za ljudi zelo spremenili. Odprle so se nove možnosti, saj se lahko danes delo opravlja od doma ali celo iz zelo oddaljenih lokacij. Za mnoge niso vec potrebne pisarne in fiksen delovni cas. S temi spremembami spreminjamo svoj življenjski stil, kakovost življenja je lahko precej drugacna, boljša. S tem razvojem se ni spremenilo samo kakovost življenja, spremenile so se tudi delovne aktivnosti. Nekateri poklici se izvajajo drugace kot v preteklosti. Ljudem, ki se odlocajo za drugacen nacin poslovanja in izvajanja svojega poklica in so s svojo odlocitvijo, da bodo izkoristili novodobni tehnološki napredek, da poslujejo iz oddaljenih krajev, kjer lahko zamenjajo razmerje delo–prosti cas in si s tem zagotovijo dovolj denarnih sredstev za preživetje, pravimo DIGITALNI NOMADIi. i Hannonen, O.( 2020). „In search of a digital nomad: defining the phenomenon.” Information Technology & Tourism 22, 335–353.Pridobljeno s https://doi.org/10.1007/s40558-020-00177-z Hermann, I, i Cody Morris Paris. (2020). “Digital Nomadism: the nexus of remote working and travel mobility.” Information Technology & Tourism 22, 329–334. Pridobljeno s https://doi.org/10.1007/s40558-020-00188-w ii Thompson, Beverly Yuen. (2019). „The digital nomad lifestyle: (remote) work/leisure balance, privilege, and constructed community.“ International Journal of Sociology of Leisure. 2(4):1-16. https://doi.org/10.1007/s41978-018-00030-y iii Makimoto, Tsugio, i David Manners. (1997). Digital nomad. Wiley. New York. ISBN: 978-0-471-97499-4. iv Nomad list ( 23.03.2022).Go nomad. Pridobljeno s https://nomadlist.com/ v Izlet na Dlani.(2.9.2016). Digitalni nomadi in njihove top destinacije. Pridobljeno s https://izletnadlani.com/digitalni-nomadi-in-njihove-top-destinacije/ vi RTVSLO.(20.06.2018) [video].Sodobni nomadi. Pridobljeno https://365.rtvslo.si/arhiv/turbulenca/174546968 vii Siol1NET (23.05.2021). Digitalni nomad: Zakaj bi bil v megleni Ljubljani, ce si lahko na Baliju? Pridobljeno s https://siol.net/posel-danes/kariera-izobrazevanje/digitalni-nomad-zakaj-bi-bil-v-megleni-ljubljani-ce-si-lahko-na-baliju-552749 viii Vist Jelsa. (16.03.2021)..Digitalni nomad [video]. Pridobljen s https://www.youtube.com/watch?v=tObao732JfU ix Radio Zadar.(16.06.2017).Digitalni nomadi[video].Pridobljeno s https://www.youtube.com/watch?v=OJhSNm1cZyY x Moje Delo (1.12.2021). Kar 80 % zaposlenih na digitalnem podrocju pripravljenih delati za tuja podjetja na daljavo. Pridobljeno s https://www.mojedelo.com/karierni-nasveti/kar-80-zaposlenih-na-digitalnem-podrocju-pripravljenih-delati-za-tuja-podjetja-na-daljavo-4088 xi Meden, G (2021). Narašcajoci trend dela od doma – in od kjer koli. Marketing Magazin. Pridobljeno s https://www.marketingmagazin.si/aktualno/kaj-se-digitalnim-nomadom-obeta-v-sloveniji 26.avgust xii Kupec, B (2016). Ljubljana med top šestimi mesti prihodnosti za digitalne nomade. Pridobljeno s https://posel2030.finance.si/8843250/Ljubljana-med-top-sestimi-mesti-prihodnosti-za-digitalne-nomade 7.april xiii Javornik, Š (2021). Kranjskogorcani bi se radi približali potujocim strokovnjakom. Pridobljeno s https://www.delo.si/magazin/potovanja/digitalni-nomadi-pol-turisti-pol-delavci/# 17.februar xiv Javornik, Š. (17. 2. 2021). Kranjskogorcani bi se radi približali potujocim strokovnjakom. Delo. Pridobljeno s: https://www.delo.si/magazin/potovanja/kranjskogorcani-bi-se-radi-priblizali-potujocim-strokovnjakom/ xv Data.( 29.4.2021). Digitalni nomadi z vizumi. Pridobljeno s https://data.si/blog/digitalni-nomadi xvi Matkovic,M (2021). V Sloveniji posebna viza za digitalne nomade ne obstaja. Pridobljeno s https://cekin.si/izobrazevanje_in_zaposlitev/digitalni-nomadi-v-sloveniji.html 18.maj xvii Hermann, I, i Cody Morris Paris. (2020). “Digital Nomadism: the nexus of remote working and travel mobility.” Information Technology & Tourism 22, 329–334. Pridobljeno s https://doi.org/10.1007/s40558-020-00188-w Veliko digitalnih nomadov zase pravi, da so bolj odvisni od izkušenj in novosti, ki jih spremljajo na njihovih potovanjih, kot pa od statusa in imetja, saj je koncni rezultat enak. Njihovi odnosi in povezave s tem, kar je res, vcasih trpijo, pa vendar si zaželijo toplega doma in snidenja s prijatelji in družino. Biti popolnoma neodvisen in živeti življenje, kot da so to velike sanje, je vsekakor mogoce in izvedljivo. Vprašanje je, ali je clovek za to pripravljen žrtvovati svoje socialno integrirano življenje, svoje najbližje, svoje prijatelje in vse, kar mu je na nek nacin nudilo varnost. Kljub temu, da se življenje digitalnih nomadov zdi fantasticno in popolno, ko si svoboden in za svoje delo potrebuješ le dober Wi-Fi signal, pa ima tak življenjski slog tudi svojo temno stran, ki jo morajo digitalni nomadi prebroditi sami. Digitalni nomadi: definicija pojma in vzrok nastanka digitalnih nomadov Zgodovina in sedanjost Že v pradavnini so se posamezniki ali cele skupnosti selili na razlicne lokacije zaradi ugodnejših vremenskih razmer, pridobivanja hrane in ostalih dobrin. Skušali so pridobiti boljše pogoje za svoje življenje in za vzrejo svojih cred. Zato se za take posameznike ali skupnosti uporablja izraz NOMADI (grško nomás, mesto za pašo). Tudi danes poznamo skupnosti, ki še vedno živijo na ta nacin, vendar jih v mnogih državah skušajo omejiti, ker za države, v katerih se gibajo in izkorišcajo naravne dobrine in danosti, predstavljajo izgubljen doprinos (davki). V zadnjih letih so se pojavile nove oblike nomadstva. S tehnološkim razvojem, ki danes zelo vpliva na življenje in poslovanje ljudi, sta izraz »digitalni nomad« uvedla leta 1997 Makimoto in Manners. Glede na razvoj mobilne in prenosljive tehnologije so se nacin življenja in delovni pogoji za ljudi zelo spremenili. »Ljudje se bodo osvobodili casovnih in prostorskih omejitev«, spremenile se bodo delovne navade, preživljanje prostega casa in spremenil se bo življenjski slog. Lahko zakljucimo, da za tiste posameznike, ki z uporabo digitalne mobilne tehnologije opravljajo svoj posel na daljavo in s katerega koli konca sveta, sta pojem »digitalni nomad« in izraz »digitalno nomadstvo« stil življenja, ki ga ti ljudje živijoi. Digitalno nomadstvo se definira kot »sposobnost posameznika, ki dela na daljavo s svojega prenosnika in koristi osvobojenost od klasicne pisarne, za potovanje po svetu«ii. Digitalni nomadi pri opravljanju svojega dela redno menjajo lokacije – potujejo na razlicne svetovne lokacije, dodajajo dodatno vrednost svojemu delu in svojemu življenjskemu stilu. Potovanje je torej pomembna komponenta digitalnega nomatizmaiii. Kaj vse in kako vpliva na pojav digitalnih nomadov, v svoji raziskavi opisuje Beth Altringer 2015, ki ugotavlja, da zaradi razvoja tehnoloških inovacij, spremembe tržišca dela in nacina življena prihaja do globalnih sprememb. Digitalni nomadi išcejo drugacno razmerje med delom in svojim prostim casom. Želijo živeti na drugacen nacin, z drugacnimi vrednotami. Odkrivajo možnosti, ki bi jim omogocile za njih sprejemljivejši nacin življenja. Kdo so digitalni nomadi V najvecjem obsegu so to ljudje, ki imajo veliko znanja in so vešci uporabe racunalnika, pametnih telefonov in aplikacij, ki jih za svoje delo potrebujejo. Ljudje, ki želijo potovati, doživeti še druge dimenzije vzporedno z opravljanjem svojega dela. Digitalni nomadi svojega casa ne želijo porabiti v nekem klasicnem delovnem razmerju od 9.00 do 17.00 in so dovolj pogumni, da lahko za svoje preživetje poskrbijo na drugacen nacin. Pogosto opravljajo dela, ki se lahko izvajajo na daljavo, dela, ki niso odvisna od lokacije in niso fizicno oprijemljiva. Govorimo lahko o poklicih in delih, kot so pisatelj, novinar, blogar, skrbnik družbenih omrežij podjetij, graficni oblikovalec, razvijalcev programov, marketinški in financni strokovnjaki, fotografi, video ustvarjalci, prevajalci, ucitelji. V vecini primerov so svobodnjaki ali honorarni sodelavci, obstajajo pa tudi napredna podjetja, ki svojim zaposlenim omogocajo tak nacin dela. Ta nacin dela digitalnim nomadom omogoca svobodo, morda boljšo kreativnost, predvsem pa zanje predstavlja boljšo kvaliteto življenja. Izbor oddaljenih lokacij je odvisen od želje posameznika in je v veliki meri vezan na njihov ekonomski položaj, saj lahko za kvalitetno bivanje v eksoticnih krajih porabijo zelo malo denarnih sredstev. Seveda morajo imeti izbrane lokacije dobre dostope do internetnih povezav, ugodne cenovne in bivanjske razmere, varnost in ostalo, kar bi posameznika utegnilo zanimati. Danes lahko že na spletni strani https://nomadlist.com/ nomadi preverijo, kje se lahko nastanijo pod želenimi pogoji. Na spodnjem grafu je prikazanih deset držav, ki so na strani nomadlist.com med prvimi desetimi po trenutni oceni, ki je skupna 4.75+. Na podlagi ocene priljubljenosti smo vzeli nekaj kazalnikov in jih med sabo primerjali. Kot je razvidno iz grafa in spodnje tabele z ocenami, se ocene nekoliko razlikujejo, vendar so si v vecini zelo podobne. Najvecje odstopanje je v stroških bivanja, ki so v Sydneyju trenutno najvišji. Naj omenimo, da je med prvimi 12 državami tudi Ljubljanaiv. Slika 1: Graf 12 držav po priljubljenostiiv Tabela 1: Analiza destinaciji po sedmih kriterijih ocenjevanja Tabela 2: Ocenjevalna lestvica Na še enem od portalov, Izlet na Dlani pa lahko najdemo tudi nekatere opise najbolj zaželenih destinacij za digitalne nomade. Na prvem mestu je popularna svetovna destinacija Tajska z mestom Chiang Mai, umešcenem med gore, nedalec stran od meje z Bumo. Mesto je zelo mirno brez vecjega kaosa in s prijetno klimo za delo. Hrana je pestra, tako tajska kot tudi zahodnjaška, ki jo je moc kupiti za nekaj tajskih batov. Za nomade je pomembno, da imajo na voljo tudi prostore za skupno delo oz. »coworking« prostore, poleg malih kavarnic, ki morajo biti opremljene z brezžicnim omrežjem, da lahko delo poteka nemoteno. Po priljubljenosti Tajski sledijo še Malezija, Vietnam in Kambodžav. Kaj pravijo digitalni nomadi o svojem delu Analiza intervjujev Da bi lahko razumeli digitalne nomade in kaj pravzaprav to predstavlja v sedanjem casu, smo naredili analizo intervjujev nomadov, ki so bili pripravljeni zamenjati pisarne za eksoticne kraje ter zapustiti svoje rojstne kraje ter prijatelje in družino, da bi lahko izkusili nekaj drugacnega in nenazadnje za marsikaterega nomada bolj profitnega. 21. 6. 2018 – Klemen Selakovic – digitalni oblikovalec (rtv slo 21. 6. 2018) Ukvarja se z uporabniško izkušnjo, kako digitalne produkte narediti cim bolj enostavne in prijetne za uporabo. Delo je kombinacija psihologije, marketinga in dizajna. Kot eno izmed izkušenj je Klemen navedel, delo na Tajskem sredi džungle, Wi-Fi povezavo je imel na telefonu preko 3G, saj je Tajska na splošno zelo dobro pokrita z internetom in je prakticno celoten delavnik delal na starem avtobusu. Pravi, da je dobro imeti rutino, saj je lahko delo v primeru velikega premikanja in menjavanja lokacij zelo stresno. Kot pozitivno plat življenja in dela v Aziji navaja vecjo kupno moc in posledicno tudi vecji zaslužek (v materialnem pomenu) za posameznike s prejemki iz razvitih delov sveta (npr. Evrope). 21. 6. 2018 – Tina Grilc – podjetniška mentorica (rtv slo 21. 6. 2018) Po izobrazbi prevajalka, podiplomski študij pa je nadaljevala v marketingu ter tako zacela delati s spletnimi tecaji in t. i. coachingom. Rada dela v bližini lokala ali v naravi. Tina meni, da je pri tovrstnem nacinu dela delo težko odmisliti, vcasih ga imaš prakticno ves cas s seboj. Ni jasne meje, kje se zacne delo in kje prosti cas. 21. 6. 2018 – Gregor Gostincar, strokovnjak za digitalni marketing (rtv slo 21. 6. 2018) Pokriva celotni sklop celotnega marketinga. Za delo potrebuje samo prenosnik, telefon, fotoaparat in dostop do interneta. Kar zadeva lokacije, je edini problem to, da mora stranke pripraviti na dejstvo, da je njegovo delo pogojeno z terenskim. Kot sam svoj šef mora postaviti jasno mejo med delom in prostim casom. Kot prednost navaja delo v tropskih in eksoticnih krajih in dodaja, da je delo praviloma pestro in nadvse zanimivovi. 23. 5. 2021– podjetnik Boštjan Pišler (Siolnet 23. 5. 2021) Pišler je podjetnik že vse od študentskih let. Eden izmed njegovih popoldanskih projektov je bila aplikacija Enostavni racuni, ki je uporabnikom ponudila brezplacno kreiranje in vodenje izdanih racunov ( Siolnet 2021, 23). Aplikacijo je dolga leta le vzdrževal, dokler se ni pred petimi leti zaradi vse vecjega števila strank osredotocil samo še na Enostavne racune, ki jih je preimenoval v Apollo. Osredotocenje samo na aplikacijo, za katero je dobil tudi investicijo v višini 200 tisoc dolarjev, od poslovnih angelov, mu je omogocilo, da je lahko postal digitalni nomad. "Vse delo, tako znotraj podjetja kot s strankami, poteka prek digitalnih kanalov in omogoca fleksibilnost pri delu, vodenju ekipe in prodaje", pojasni Pišler, ki od takrat nima vec pisarne. Vse to se je zgodilo že v casu pred koronavirusom. "Svetovna epidemija je vse skupaj samo še olajšala!", pravi Pišler. Posel je v casu koronavirusa eksplodiral, rast prihodkov je bila višja za 100 odstotkov od najbolj optimisticnih napovedi. »Mislim pa, da bo zaradi koronavirusa veliko vec digitalnih nomadov. Veliko ljudi je ugotovilo, da lahko svoje delo opravljajo od doma. Zakaj bi torej bil v megleni Ljubljani, ce si lahko na Baliju? Imajo tisoc strank, dva redna clana ekipe in dva obcasna sodelavca«. Slaba plat dela v tujini je ta, da tam nimaš podpornega okolja od svojih prijateljev in družine. Velik minus je tudi to, da vec casa ko mine, bolj si tvoji bližnji oblikujejo življenje brez tebe. Brez osebnega stika pa je vezi težko vzdrževativii. 16. 3. 2021 – Thibaud Duprat in Jessica Romano – vodja razvoja iz San Francisca - reportaža HRT – Digitalni nomadi. Intervju je bil posnet na otoku Hvar, kamor sta se Thibaud in njegova punca v casu korone preselila in odlocila, da bosta zamenjala San Francisco za obalo Hrvaškega morja. Ker je postalo v casu korone delo od doma skoraj že obicaj, sta tudi onadva zacela delati od doma, vendar je ta dom postal otok Hvar. Hrvaška ima zelo dobro urejene vize za nomade, tako da ni bilo problemov pri pravno formalnih ureditvah. Situacija Korone je v njunem primeru vplivala pozitivno, saj se jima je življenje popolnoma spremenilo. Njun delovni dan se pricne zelo pozno; okoli tretje ali pa celo okoli pete ure popoldan in se po navadi zakljuci zelo pozno v noc. V mestu Jelsa na Hvaru, kjer sta našla svoj drugi dom, se pocutita že bolj kot domacina in ne vec kot turista. Kot primerjavo z Ameriko pa sta navedla, da je delo tam na prvem mestu in da so ljudje veliko bolj v stresu kot v Evropi oz. na Mediteranu. Ljudje tu znajo uživati v majhnih stvareh, kljub temu, da morajo delativiii. 28. 3. 2019 – Derek Ludermilk – delovni trener 16. 7. 2017 – Radio Zadar Derek Ludermilk pomaga novoustanovljenim podjetjem oz. poucuje ljudi, kako zaceti novo poslovno pot. To sedaj pocne že štiri leta in delo lahko opravlja od koder koli želi. Ko je ustanovil podjetje se je preselil v Azijo, kjer so bili stroški manjši. Derek in njegova mala družina, ki trenutno bivajo na Hrvaškem v mestu Zadar, kamor so prišli iz Afrike, imajo dogovor, da bodo v nekem obdobju obšli svet, vendar njihova selitev bo potekala vsakih nekaj mesecev. Temu, da so se odlocili za Zadar, je botrovalo dejstvo, da ima mesto na strani za digitalne nomade dobre ocene za bivanje, varnost, lep stil življenja in da ni težko najti stanovanja za bivanje. Poleg svojega dela pa je v Zadru organiziral tudi predavanja na temo digitalno nomadstvo, kjer je delil izkušnje njegovih potovanj in delaix. Digitalni nomadi in COVID-19 Pandemija je korenito spremenila naše navade. Tako osebne kot delovne. V tem obdobju je veliko ljudi zacelo opravljat delo od doma. Raziskava Global Talent Survey, ki sta jo pri nas izvedla MojeDelo.com in Boston Consulting Group (BCG), je pokazala, da je pred pandemijo le 5 odstotkov Slovencev delalo na daljavo, v letu 2021 pa že 24 odstotkov. Tudi drugje po svetu so se te oblike delovanja mocno spremenilex. Iz intervjujev Nomadov lahko razberemo, da se je zaradi pandemije nekaterim posel povecal, nekateri so bili prisiljeni v spremembe poslovanja in so morali najti nacin, kako delovati, drugi pa so se preprosto odlocili, da ce že delajo od doma, je ta dom lahko kjer koli. Lahko recemo, da je pandemija pospešila in povecala število, razvoj in delovanje digitalnih nomadov. Glede na trend razvoja, ne verjamem, da se bodo stvari vrnile na stare tirnice. In tudi ni potrebno. Mlada generacija danes ima drugacno percepcijo življenja in dela. Zato delodajalci dolocenim ciljnim skupinam že danes ponujajo fleksibilen delovni cas in lokacijo. Digitalni nomadi v Sloveniji Kako je urejeno za digitalne nomade v Sloveniji in kakšno je povpraševanje po tovrstni storitvah? »S prihodom digitalnih nomadov, med katerimi bi bilo veliko Slovencev zaposlenih v tujini, bi povecali pretok znanja in izkušenj, povecali bi prihodke v državni proracun in okrepili prepoznavnost Slovenije«, je povedala Barbara Domicelj, generalna direktorica Microsofta Slovenija in podpredsednica AmCham Slovenija, ki je ob tem izrazila upanje, da bo Slovenija med zmagovalci digitalnih preobrazb. V prvem paketu ukrepov Strateškega sveta za digitalizacijo so pristojni junija letos zapisali, da bi, po zgledu Estonije, Hrvaške in Portugalske, uredili status digitalnih nomadov tako, da se poenostavi administrativne ovire za njihovo bivanje in delo v Sloveniji. Digitalni nomadi morajo izpolnjevati dolocene pogoje glede minimalnega mesecnega dohodka (npr. tri tisoc evrov) in dolžine bivanja. »S prihodom digitalnih nomadov, med katerimi bi bilo veliko Slovencev zaposlenih v tujini, bi povecali pretok znanja in izkušenj, povecali bi prihodke v državni proracun in okrepili prepoznavnost Slovenije«, piše v dokumentu. Kot je za MM povedala Karmen Jurman Murn, predstavnica za odnose z javnostmi na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, v Sloveniji za zdaj ne obstaja posebna viza za digitalne nomade. »V Evropi sicer obstaja t. i. enotni Blue card režim, ki omogoca lažji vstop visoko izobraženim državljanom tretjih držav, vstop v EU in vecjo mobilnost po državah EU. V skladu s tem se je v letu 2019 v Sloveniji tudi poenostavilo in digitaliziralo postopke za IKT strokovnjake (informacijsko-komunikacijske tehnologije), ki prihajajo iz tretjih držav«. »Uspešnost dolocene države pri privabljanju digitalnih nomadov je namrec tesno povezana oz. pogojena z izdajo posebnih vizumov za digitalne nomade, saj ti ostanejo na destinaciji dlje casa oziroma vec casa kot obicajno traja oddih«, pojasnjujejo v STO. Dodajajo, da države, ki so še posebej uspešne pri privabljanju digitalnih nomadov, zato uvajajo vizume ali druge pravno-formalne rešitve (na primer dovoljenja za zacasno prebivanje), ki lokacijsko neodvisnim delavcem omogocajo bivanje do enega leta. »Države, ki te vizume oziroma dovoljenja za bivanje digitalnih nomadov izdajajo, imajo na tem podrocju sprejete predpise, ki se razlikujejo od države do države. Ni enovite ureditve tega podrocja«, so še povedali za Marketing Magazinexi. Povzeto po clanku iz finance.si. se na seznamu mest, ki so najbolj prijazna digitalnim nomadom, pogostokrat znajdejo mesta, kot so Bangkok, Singapur, London in San Francisco. Tokrat se je na eni izmed lestvic, ki sta jo pripravila StartUp Blink, globalni pregledovalnik start-up scene, in Nomad List, vodnik po najbolj primernih mestih za digitalne nomade, znašla tudi Ljubljana. Avtorji seznama so jo uvrstili med šest mest, ki bodo v bližnji prihodnosti še posebej priljubljena med digitalnimi nomadi. »Ljubljana z dostojno internetno povezavo in številnimi dogodki postaja vse bolj priljubljena lokacija za vse tiste, ki želijo preživljati cas v vzhodni Evropi. Življenje v mestu je poceni, nocnega življenja je veliko, zgodovina bogata. Tudi lokalov, v katerih lahko nomadi delajo, je kar nekaj, ne nudijo pa vsi brezžicne povezave. Slovenija je tudi odlicna odskocna deska za ostalo vzhodno Evropo«, so v obrazložitvi zapisali ocenjevalci. Ljubljana se je sicer znašla v družbi južnokorejskega mesta Jeju, Siem Reapa v Kambodži, izraelskega Tel Aviva, brazilske Curitibe in argentinske Cordobexii. Poleg Ljubljane, pa so tudi v Kranjski Gori prepricani, da so digitalni nomadi prihodnost za turizem, ki je aktualen skozi celo leto, ne glede na vreme. Potujoci strokovnjaki prihajajo predvsem iz sektorjev, ki so dobro placani, in se na destinaciji zadržujejo dlje casa. V agenciji Forward, ki zaposluje šest ljudi, poleg drugih storitev digitalnim nomadom ob nastanitvi ponuja tudi sobo za coworking (sodelo). Uporabniki si tako delijo prostor, ki jim služi kot pisarna, v njem pa lahko uporabljajo še druge storitve (internetna povezava, tiskalniki, kuhinjska niša, kavni avtomati ipd.). Obicajni gostje se v Kranjski Gori v povprecju zadržijo od dva do tri dni, za digitalne nomade pa je znacilno, da so nastanjeni dlje casa; od enega do petih tednov. Kot je pojasnil Kalan, so to mlajši gostje, predvsem t. i. »milenijci«, za katere je poleg dela pomembna prostocasna dejavnost. »Na aktivno-delovnih pocitnicah se po opravljenem delu najraje odpravijo na kolesarjenje in v hribe, za kar imajo na obmocju Julijskih Alp vec kot idealne možnosti«. Ponudbo agencije Forward so doslej med drugimi koristili digitalni nomadi iz ameriške Silicijeve doline, Kitajske, Zagreba pa tudi iz Slovenije. Za goste je pomembno predvsem, da ima prostor za coworking, dobro internetno povezavo in kavomatxiii. Slika 2: Prostor v hotelu za nomade v Kranjski Gorixiv Pravne storitve v Sloveniji za digitalne nomade Da so se nekatere države znašle v casu korona krize pa prica naslednja izjava podjetja, ki se ukvarja s pravnim svetovanjem. Države, ki so mocno odvisne od turisticne dejavnosti in so v casu epidemije ostale brez turistov, so še kako zainteresirane za nastanitev in obisk takih digitalnih nomadov. Tako zelo so turisticne destinacije zainteresirane zanje, da so izumile posebne vizume za digitalne nomade. Le-ti omogocali bivanje do enega leta na doloceni lokaciji, obicajno pa tudi posebne nacine obdavcitev. Med njimi je tudi naša soseda Hrvaškaxv. Jasno je, da je digitalno nomadstvo ena izmed pomembnih oblik dela v prihodnosti. Slovenija ima, vsaj kar se narave in okolja tice, ogromno potenciala, da tovrstne delavce privabi v državo. Bomo znali to izkoristiti? Cas bo pokazal. Iz notranjega ministrstva pa so za Ceki.si sporocili, da Slovenija ni zaznala potrebe po urejanju podrocja "digitalnih nomadov", prav tako tudi ne omogoca t. i. delovno-pocitniških vizumov. "Pojasnjujemo, da Ministrstvo za notranje zadeve, ki je nosilec Zakona o tujcih, v katerem se urejajo vstop, bivanje in zapustitev ozemlja Republike Slovenije, do sedaj še ni prejelo pobude za ureditev tega podrocja", so dodalixvi. Zakljucek Danes lahko potrdimo Hannonenovo opredelitev pojmov, da tisti, ki z uporabo digitalne mobilne tehnologije opravlja svoj posel s katerega koli konca sveta na daljavo, sta pojem »digitalni nomad« in izraz »digitalno nomadstvo« stil življenja, ki ga ti ljudje živijoxvii. Tak življenjski stil oz. digitalno nomadstvo se definira kot »sposobnost posameznika, ki dela na daljavo s svojega prenosnika in koristi osvobojenost od klasicne pisarne, za potovanje po svetuiii. Ko clovek lahko združuje delo in potovanje, je to poseben življenjski slog. Tehnologija nam danes to omogoca v vecji meri kot v preteklosti. Kdo in zakaj se odloca za ta nacin poslovanja je zgodba vsakega posameznika. Dejstvo je, da mora vsak sam pretehtati prednosti in slabosti te odlocitve. Iz raziskave lahko sklepamo, da je v vecini primerov digitalno nomadstvo zacasna oblika življenja. Vecina si želi oz. se odlocajo za življenjski nacin preživljanja in poslovanja v tej obliki. Za prihodnost lahko predpostavimo, da bo število takih nomadov raslo, vendar bodo to obliko prakticirali krajši cas, zato jim lahko recemo »turisti 21. stoletja«. Da se lahko digitalnim nomadom rece turisti 21. stoletja je vsekakor dobra predpostavka na podrocju razvoja turizma in širitve panoge v tej smeri. Ali je Slovenija pripravljena vlagati na tovrstno promocijo in pravno ureditev, pa po temeljitem pregledu virov, tega še ni zaznati. Res je, da se posamezniki trudijo, vendar je vsekakor potrebno vzajemno sodelovanje. Vse vec je ljudi, ki so pripravljeni potovati s svojim delom v rokah (racunalnik in telefon). Viri, literatura in opombe: H. MEDGENERACIJSKA SOLIDARNOST PRI PRENOSU INFORMACIJSKEGA IN TEHNOLOŠKEGA ZNANJA V IZBRANI ORGANIZACIJI Uvod V okviru demografskih sprememb in aktivnega staranja na delovnem mestu, usmerjanje starejših dodatno pripomore k ustvarjanju novih pogledov na kompletnem podrocju prenosa informacijskega in tehnološkega znanja. Medtem ko se sama delovna sila stara je pomembno zavedanje, da je ta delovna skupina izrednega pomena za nadaljnjo ekonomsko in gospodarsko rast, ucinkovitost, konkurencnost in produktivnost. Zelo pomembno je, kako samo vodstvo izkorišca prednosti in izkušnje, ki jih prinašajo starejši zaposleni. Dandanes je uspešno vodenje starejših zaposlenih izredno pomembna veja, ki bo v prihodnosti zagotovo ponujala vrsto rešitev in strategij, kako reševati problematiko starejših zaposlenih v podjetju. Raznolikost delovne sile se danes šteje kot pomemben temelj za ucinkovitih podjetij, ki so naravnana h kljucnim odjemalcem oziroma strankam. Prav zato se je potrebno zavedati, da je starostna raznolikost nekaj povsem normalnega v današnjem svetu. Potrebno jo je v prvi vrsti ceniti in spoštovati ter delovati in spodbujati tako delovno okolje, ki bo spodbujalo medgeneracijsko solidarnost. Na podlagi kvantitativni raziskave sva opravila analizo med zaposlenimi v izbrani organizaciji. S pomocjo anketnega vprašalnika sva pridobila podatke zaposlenih v starostni skupini med 55. in 65. letom starosti. Vprašanja so bila tako odprtega kot zaprtega tipa, z namenom pridobiti cim bolj verodostojne informacije in podatke o tem, kakšno je zadovoljstvo starejših zaposlenih na delovnem mestu, kakšno je zadovoljstvo z medgeneracijskim prenosom informacijskega in tehnološkega znanja na delovnem mestu in kakšna je obremenjenost starejših zaposlenih zaradi spreminjajocega informacijskega in tehnološkega podrocja na delovnem mestu. Teoreticno ozadje Staranje prebivalstva v naši država ponazarja enega od vecjih izzivov za upravljanje starejših zaposlenih v podjetju. V domeni demografskih nihanj in aktivnega staranja na delovnem mestu upravljanje starostne raznolikosti pripomore k definiranju novih pogledov na podrocju novih informacijskih in tehnoloških znanj. Najpomembnejša strategija novih pristopov k tako imenovanemu upravljanju starejših zajema oblikovanje ustreznih delovnih pogojev za starejše zaposlene, organizacijo pomoci v obliki ucenja starejših, dodatno usposabljanje in izobraževanje, ki je namenjeno starejšim, mentorske sheme, ki so zasnovane kot program s poudarkom na izmenjavi in prenosu znanja, referenc in izkušenj. To zagotovo prispeva k medgeneracijskemu povezovanju med uslužbenci, povecuje motiviranost in zadovoljstvo starejših zaposlenih, samo ucinkovitost in produktivnost na delovnem mestu, saj so vsi ti pojmi bistvene osnove, skozi katere se srecujemo vsi uslužbenci v svojim delovnih organizacijah. Moramo se zavedati, da je vsaka življenjska faza specificna in s seboj prinaša tako prednosti kot slabosti. Enako velja za staranje, zato je potrebno na samo staranje in delovanje na delovnem mestu gledati kar se da pozitivnoi. i 19. Rineer, Jennifer Rae. (2012). Social Job Characteristics and Older Workers: Effects on Job Satisfaction and Job. Portland: Portland State University. ii Rožman, M. (2018). Model upravljanja starejših zaposlenih in njegov vpliv na delovno zavzetost starejših zaposlenih. Doktorska disertacija. Maribor: Univerza v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fakulteta. iii Ilmarinen, J. (2012). Promoting active ageing in the workplace. Europen Agency. V praksi se pogosto dogaja, da se starejše zaposlene dojema kot breme za delovno organizacijo oziroma družbo, pri tem pa se pozablja na odlicne vire moci, s katerimi starejši zaposleni bogatijo družbo in ostale zaposlene, predvsem s svojimi izkušnjami in referencami, ki so jih pridobili tekom let delovanja v doloceni delovni organizaciji. Ena najpomembnejših strategij je ucinkovito usmerjati in upravljati starejše zaposlene, ustvariti ustrezno delovno okolje, oblikovati nova delovna mesta, ki narekujejo dobre poslovne rezultate ter s tem doseganje dobrih poslovnih ciljev, zagotavljanje uspešnosti podjetja ter na ta nacin tudi izboljšanje same konkurencnosti podjetja. Na ta nacin se loci uspešno podjetje od navadnega, saj pri starejših zaposlenih dosega ucinke boljše zavzetosti zaposlenih, ki cutijo mocno lojalnost in povezanost z delovno organizacijo, jo podpirajo in se za njo srcno zavzemajoii. Vedno vec držav clanic EU se spopada s staranjem prebivalstva. O staranju prebivalstva govorimo takrat, ko se delež prebivalstva starih nad 65 let povecuje glede na skupno prebivalstvo. Staranje prebivalstva v EU je posledica štirih demografskih trendov, ki vplivajo drug na drugega, njihov obseg in ritem pa se med državami naceloma kar razlikujeta: • nizko povprecno število otrok na žensko, • bistveno daljša pricakovana življenjska doba ob rojstvu, • zmanjšanje umrljivosti, • sprejem velikega števila priseljencev iz tretjih državii. Boljše zdravstveno stanje in vedno višja pricakovana življenjska doba starejših delavcev izboljšujeta njihove možnosti za spodbujanje starosti družbe. Potrebno pa se je zavedati, da je dobro delovno življenje pomemben predpogoj, da starejši zaposleni lahko ostanejo aktivni in zagotavljajo, da ima družba koristi od njihovih prednosti in nadarjenosti. S tem aktivno sodelujejo pri vzpostavljanju trajnostne in skrbne družbe, v kateri obstaja medgeneracijska solidarnost. Tudi produktivno delovno življenje je pomemben temelj za aktivno staranje. Zadovoljiva zaposlitev lahko pomaga preprecevati nastanek bolezni ter telesno ali duševno pešanje zdravja, zagotavlja dobro kognitivno in telesno sposobnost ter spodbuja pozitiven in kvaliteten odnos do življenja. Kakovost delovnega življenja pomembno vpliva na vse zaposlene, saj na delovnem mestu preživimo veliko casa. Ugotovitve strokovnjakov oziroma splošnih raziskav kažejo, da delovna sposobnost pred upokojitvijo napoveduje samostojnost vsakdanjega življenja v starosti od 73 do 85 let. Boljša kot je delovna sposobnost pred upokojitvijo, boljša je kakovost življenja pozneje. Zato je zelo pomembno zagotavljanje naložb v aktivno staranje. Naložbe v zdravje in zagotavljanje varnosti pri delu na delovnem mestu so seveda prav tako naložbe v preostanek življenja posameznikaiii. Beseda aktiven se seveda ne nanaša le na zmožnost udeležbe na trgu delovne sile ali na fizicno aktivnost, temvec tudi na tajno udeležbo v socialnem, gospodarskem, kulturnem, duhovnem in civilnem življenju. Starejši lahko še vedno aktivno doprinesejo svojim družinam, prijateljem, skupnosti in narodu. Aktivno staranje se nanaša tako na posameznike kot na prebivalstvo in na skupino ter omogoca posameznikom, da uresnicujejo svoje možnosti za dobro pocutje, da se udeležujejo družbenih aktivnosti v skladu s svojimi potrebami, željami, zmožnostmi. Dejstvo je, da je poglavitni cilj ohranjanje avtonomije in neodvisnosti starejših ljudi oziroma starejših zaposlenih. Slika 1: SWOT analizaii Slika prikazuje SWOT analizo starejših zaposlenih, kjer so predstavljene njihove prednosti in slabosti ter priložnosti in nevarnosti, ki so zanje znacilne oziroma jim pretijo ob vkljucitvi na trg dela. Nekateri strokovnjaki opozarjajo predvsem na to, da se pogledi na prednosti in slabosti starejših zaposlenih med delodajalci razlikujejo. Pomemben vpliv pri tem imajo potrebe posameznega delovnega mesta, karakteristike delovne mesta, samega podrocja dela ter težavnosti in narave dela. Kot vidimo iz SWOT analize, je ena izmed prednosti starejših ljudi možnost tutorstva mlajšim kolegom ter razvijanje mreže socialnih stikov, kar pripomore k medgeneracijskemu sodelovanju. Priložnosti so narašcajoca izobrazbena struktura prihajajocih generacij, kar pomeni, da naslednje generacije svoje znanje lahko prenesejo tudi na starejše, ce si tega želijo. Slabost je, da se z leti upocasni dojemanje in delovanje, kar lahko cas ucenja o novih informacijskih sistemih in tehnologijah podaljša. Nevarnosti pa so globalizacija in konkurencni pritiski, še posebno mladih, ki informacijske sisteme in tehnologije lažje dojemajo, ter starostna diskriminacija. Zaradi starostne diskriminacije lahko velikokrat ne pride do medgeneracijskega sodelovanja. Raziskava Namen najine raziskovalne naloge je bil na temeljnih teoreticnih izhodišcih ponazoriti bistvo usmerjanja in upravljanja starejših zaposlenih za kompletno družbo, raziskati problem starejših zaposlenih v Sloveniji na osnovi primerov vecjega podjetja hkrati pa ponazoriti, kako pomembna je medgeneracijska solidarnost pri prenosu informacijskega in tehnološkega znanja, ki ponazarja model upravljanja starejših zaposlenih in njihove zavzetosti na delovnem mestu. Slednje bo tudi predstavljalo osnovo za dojemanje uspešnega staranja starejših zaposlenih in oblikovanje ustreznega delovnega okolja, ki bo prijetno in ugodno za vse generacije, predvsem pa za starejše. V raziskovalni nalogi sva preverjala naslednje hipoteze: H1: Starejši zaposleni so v vecini zadovoljni z medgeneracijskim prenosom informacijskega in tehnološkega znanja na delovnem mestu. H2: Oblikovanje ustreznega delovnega okolja v podjetjih za starejše zaposlene pozitivno vpliva na njihovo ucinkovitost na delovnem mestu. H3: Obremenjenost zaradi spreminjajocega se informacijskega in tehnološkega podrocja na delovnem mestu starejših zaposlenih negativno vpliva na njihovo delovno ucinkovitost. Pri prvi hipotezi sva preverjala zadovoljstvo starejših zaposlenih z medgeneracijskih prenosom informacijskega in tehnološkega znanja na delovnem mestu. Preverjala sva predvsem z vprašanji in trditvami kot na primer: • ali razumejo preneseno informacijsko in tehnološko znanje; • ali jim mlajši zaposleni nudijo pomoc pri prenosu informacijskega in tehnološkega znanja; • ali imajo obcutek, da je delo težje opravljati zaradi spreminjajoce se tehnologije, • ali imajo obcutek, da so svojim mlajšim sodelavcem »v napoto«; • ali jim delodajalec zagotavlja tudi izobraževanja na temo informacijskega in tehnološkega znanja; • ali se na svojem delovnem mestu pocutijo dobro kljub starosti; • ali verjamejo v uspešen razvoj in delovanje delovne organizacije; • ali zaupajo v svojega nadrejenega in svoje mlajše sodelavce; • ali se zavedajo pomena inovacij in solidarnosti vseh zaposlenih razlicnih starosti pri nadaljnjem razvoju podjetja; • ali so zavzeti za kakovostno opravljanje svojega dela; • ali svoje delo opravljajo s strastjo; • ali so zavzeti za doseganje dobre delovne uspešnosti oziroma uspešnih rezultatov same delovne organizacije na podrocju informacijskega in tehnološkega znanja. Pri vseh anektiranih sva prejela zadovoljive in zelo zadovoljive rezultate z zgoraj naštetimi trditvami, tako da sva na podlagi prejetih podatkov potrdila prvo hipotezo in sicer, da so starejši zaposleni v vecini zadovoljni z medgeneracijskih prenosom informacijskega in tehnološkega znanja na delovnem mestu. H2: Pri drugi hipotezi sva preverjala, ali je delovno okolje za starejše zaposlene znotraj organizacije ustrezno oblikovano, tako da pozitivno vpliva na njihovo delovno ucinkovitost. Preverjala sva z vprašanji in trditvami kot na primer: • ali so zadovoljni z medgeneracijskim sodelovanjem na splošno in porazdelitvijo dela; • ali so zadovoljni z omogocanjem delitve delovnega mesta in s tem zmanjšanjem obremenjenosti na delovnem mestu; • ali so zadovoljni z omogocanjem samouravnavanja hitrosti opravljanja dela; • ali so na splošno zadovoljni z vodstvom v podjetju; • ali so zadovoljni z organiziranjem delovnih nalog po meri starejših; • ali so zadovoljni z delovnim casom in razporeditvijo delovnih obveznosti in nalog; • ali so zadovoljni s kolicino programov v okviru aktivnega staranja in zdravega nacina življenja; • ali so na splošno zadovoljni z medsebojnimi odnosi; • ali so zadovoljni z omogocanjem prožnega delovnika; • ali so zadovoljni z delovnimi pogoji, kot so boljša svetloba, klima, vecji napisi in podobno; • ali so zadovoljni z ravnovesjem med zasebnim in poklicnim življenjem. Tudi tukaj sva prejela zadovoljive in zelo zadovoljive rezultate z zgoraj naštetimi trditvami, tako da lahko na podlagi prejetih podatkov potrdiva drugo hipotezo, da dobro oblikovano delovno okolje za starejše zaposlene pozitivno vpliva na delovno ucinkovitost, saj so bili vsi anketirani z dejavniki, ki vplivajo na slednje, zadovoljni oziroma zelo zadovoljni. Informacijski in tehnološki razvoj zelo vplivata na delovno okolje starejših zaposlenih. H3: Pri tretji hipotezi sva preverjala, ali obremenjenost zaradi spreminjajocega se informacijskega in tehnološkega podrocja na delovnem mestu starejših negativno vpliva na njihovo delovno ucinkovitost. Preverjala sva predvsem z naslednjimi vprašanji in trditvami: • ali so na splošno obremenjeni pri svojem delu; • ali vodstvo od njih pricakuje neobjektivne in nerealne delovne rezultate na podrocju poznavanja informacijskih tehnologij; • ali je v podjetju vzpostavljeno medgeneracijsko sodelovanje in je na ta nacin zmanjšana obremenjenost na delovnem mestu; • ali prevladuje sodelovanje z drugimi zaposlenimi in s tem razporeditev dela; • ali jim zaradi ucenja o novih tehnologijah in informacijskih sistemih zmanjka casa za opravljanje ostalega dela; • ali se po njihovem mnenju informacijske tehnologije spreminjajo prehitro; • ali so zadovoljni s svojimi delovnimi rezultati na podrocju novih informacijskih tehnologij; • ali prevladuje spoštovanje do starejših zaposlenih; • ali so pri svojem delu motivirani; • ali imajo možnost samostojnega razmišljanja in odlocanja na delovnem mestu v okviru novih tehnoloških znanj. Tudi tukaj sva v vecini prejela zadovoljive in zelo zadovoljive rezultate z zgoraj naštetimi trditvami, tako da lahko na podlagi prejetih podatkov potrdiva, da obremenjenost spreminjajocega se informacijskega in tehnološkega podrocja definitivno negativno vpliva na delovno ucinkovitost starejših zaposlenih. Vecina starejših zaposlenih meni, da se informacijske tehnologije, ki jih uporabljajo pri delu, spreminjajo prehitro in so zato bolj obremenjeni na delovnem mestu. Zakljucek Zavedati se moramo, da so demografske spremembe in splošno aktivno staranje na delovnem mestu nekaj vsakdanjega, zato je nujno potrebno prispevati k ustvarjanju novih pogledov na informacijsko in tehnološko podrocje kot celoto in s tem oblikovati nove pristope k upravljanju starejših zaposlenih. Pristopi k upravljanju starejših zaposlenih, ki zajemajo podrocja informacijske tehnologije, organiziranja medgeneracijske pomoci pri ucenju o novih tehnologijah, zmanjšanje obremenjenosti starejših zaposlenih na delovnem mestu, dodatno usposabljanje in izobraževanje namenjeno starejšim, mentorske sheme, ki so zasnovane na izmenjavi in prenosu znanja ter izkušenj, itd., se skozi razlicna starostna obdobja zaposlenih spreminjajo, so pa izrednega pomena tako za vse zaposlene kot za samo delovno organizacijo. Zakljuciva lahko, da imajo starejši zaposleni veliko znanj in izkušenj, ki pripomorejo k prispevanju razlicnih idej in nasvetov, predvsem pa sodelovanju, ki predstavlja bistveno zakladnico vsakega podjetja. Prav zato so starejši zaposleni že sami po sebi izredno dober segment ter vir konkurencne prednosti vsakega podjetja. Viri, literatura in opombe: BLANKA GAŠPIRC IGRIFIKACIJA V TURIZMU Uvod Slovenska beseda igrifikacija izhaja iz angleške besede »gamification« in pomeni uporabo zakonitosti, psiholoških ucinkov, mehanik in elementov igre v neigralnih kontekstih za animacijo in aktivacijo ciljnih uporabnikov oz. za reševanje konkretnega problemai. Pojav, o katerem se je še leta 2008 zgolj plašno šušljalo v blogosferi in med raziskovalci racunalniških iger ter uporabniških vmesnikov, je že dve leti kasneje po zaslugi tržnikov doživel globalni razmah in postal tedaj ena najbolj »vrocih« marketinških besed (angl. marketing buzzwords)ii. V želji po ustvarjanju privlacnih trženjskih prijemov, ki bi uspešno pritegnili in cim dlje zadržali potrošnikovo pozornost, so se tržniki namrec zaceli zgledovati po vse bolj in bolj priljubljeni obliki zabave – racunalniških igrah. Elemente, ki delajo igre zabavne, pa zaceli aplicirati na svoje kampanje in produkte. i Krath, J., Schürmann, L., & Von Korflesch, H. F. (2021). Revealing the theoretical basis of gamification: A systematic review and analysis of theory in research on gamification, serious games and game-based learning. Computers in Human Behavior, 125, 1-33. ii Stadler, D., & Bilgram, V. (2016). Gamification: Best Practices in Research and Tourism. Tourism on the Verge, 363–370. iii Korn, O., & Schmidt, A. (2015). Gamification of business processes: Re-designing work in production and service industry. Procedia Manufacturing, 3, 3424-3431. iv Erenli, K. 2013. The Impact of Famification - Recommending Education Scenarios. International Journal of Emerging Technologies in Learning (iJET) v Koster, Raph. (2005). A theory of fun for game design. Scottsdale, AZ: Paraglyph Press. vi Koster, Raph. (2005). A theory of fun for game design. Scottsdale, AZ: Paraglyph Press vii Deterding, Sebastian, Dixon, Dan, Khaled, Rilla in Nacke, Lennart. 2011. From Game Design Elements to Gamefulness: Defining »Gamification«. Proceedings of the 15th International Academic MindTrek Conference: Envisioning Future Media Environments, MindTrek'11. 9–15 viii Werbach, Kevin in Dan Hunter. (2012). For the win: How game thinking can revolutionize your business. Philadelphia: Warton Digital Press. Kindle edition. ix Huotari, Kai in Juho Hamari. (2012). Defining Gamification - A Service Marketing Perspective. Proceeding of the 16th International Academic MindTrek Conference, MindTrek'12. x Kuo, M. S., Chuang, T. Y. How gamification motivates visits and engagement for online academic dissemination-an empirical study. Comput. Hum. Behav. 55 (2016). 16-27. xi Hamari, Juho in Jonna Koivisto in Harri Sarsa. 2014. Does Gamification Work? - A Literature Review of Empirical Studies on Famification. HICSS '14 Proceedings of the 2014 47th Hawaii International Conference on System Sciences: 3025. xii Burke, Brian. (2014). Gamifiy: how gamification motivates people to do extraordinary things. Brookline: Bibliomotion. Kindle edition. xiii Hamari, Juho in Jonna Koivisto in Harri Sarsa. 2014. Does Gamification Work? - A Literature Review of Empirical Studies on Famification. HICSS '14 Proceedings of the 2014 47th Hawaii International Conference on System Sciences: 3025. xiv Helf, Christopher in Helmut Hlavacs. 2015. Apps for life change: Critical review and solutions directions. Entertainment Computing 14 xv Lucassen, Garm in Slinger Jansen. 2014. Gamifiction in Consumer Marketing - Future or Fallacy? Procedia - Social and Behavioural Sciences 148. xvi Werbach, K. (2013). Gamification [predavanja iz spletne strani Coursera]. Pennsylvania: The Wharton School xvii Bunchball.com. (2017). What are Game Mechanics? Pridobljeno iz https://www.biworldwide.com/gamification/bunchball-nitro/?utm_source=bunchball.com &utm_medium=referral&utm_campaign=domain_redirect xviii Cardador, M. T., Northcraft, G. B., & Whicker, J. (2015). A theory of work gamification: Something old, something new, something borrowed, something cool? Human Resource Management Review, 27(2). Pridobljeno iz https://doi.org/10.1016/j.hrmr.2016.09.014 xix J. D. Ernest Adams. 2012. Game Mechanics: Advanced Game Design. New Riders Games, Berkeley. xx K. M. Karp. (2012). The Gamificarion of Learning and Instruction: Game- Based Methods and Strategies for Training and Education. San Francisco: Pfeiffer. xxi E. Z. Katie Salen. (2004). Rules of Play: Game Design Fundamentals. London: The MIT Press Cambridge. xxii Duggan, Kris in Kate Shoup (2016). How to Develop a Business Gamification Program. Pridobljeno iz: https://www.dummies.com/article/business-careers-money/business/general-business/how-to-develop-a-business-gamification-program-204560/ (22.03.2022). xxiii Escapebox. (2020a). Igrifikacija v turizmu: trendi in primeri iz praks. Pridobljeno iz https://escapebox.si/blog/turizem/igrifikacija-v-turizmu-primeri-in-ideje/i/ (22.03.2022) xxiv Dolev, Omar. (2020). A Map To Promise Then. Pridobljeno iz https://medium.com/walkme-engineering/a-map-to-promise-then-cdfce11b9c2d (22.03.2022). xxv STO. (2019) Turizem v številkah. Pridobljeno iz https://www.slovenia.info/sl/poslovne-strani/raziskave-in-analize/turizem-v-stevilkah (22.03.2022). xxvi Xu, Feifei, Dimitrios Buhalis in Jessika Weber (2017). Serious games and the gamification of tourism. Tourism management, 60, 244-256. xxvii The Pinnacle List. 2022. Gamification in Tourism – The Future of Travel Technology. Pridobljeno iz https://www.thepinnaclelist.com/articles/gamification-tourism-future-of-travel-technology/ (22.03.2022). xxviii Escapebox. 2020b. Igrifikacija v turizmu po koroni: priložnosti za turisticne destinacije. Pridobljeno iz https://escapebox.si/blog/turizem/igrifikacija-v-turizmu-po-koroni/ (22.03.2022) xxix Rapp, A., Hopfgartner, F., Hamari, J., Linehan, C., & Cena, F. (2019). Strengthening gamification studies: Current trends and future opportunities of gamification research. International Journal of Human-Computer Studies, 127, 1-6. Za najstarejši in najbolj tipicen primer tržne igrifikacije velja program zbiranja letalskih milj (angl. Frequent Flyer Miles)iii. V prispevku smo predstavili pojem igrifikacije ter navedli njene elemente, cilje in ucinke ter vidike v kontekstu pandemije COVID-19. Teoreticno ozadje Opredelitev iger Za kvalitetnejše dojemanje igrifikacije je treba najprej opredeliti pojem »igra«. Caillois jo definira kot dejavnost, ki mora zajemati naslednje znacilnostiiv: • zabavo (dejavnost je izbrana zaradi njenega lahkotnega pomena); • locenost (dejavnost je vezana na cas in prostor); • neproduktivnost (udeleženec v sodelovanju pri dejavnosti ne doseže nicesar produktivnega); • skladnost s pravili (dejavnost ima pravila, ki so drugacna od vsakodnevnih pravil); • namišljenost (ozavešcenost o drugacnosti od resnicnosti). Igre so podmnožice zabave, ki so okrnjene na konflikte, v katerih želijo igralci zatreti cilje drugih igralcev. Crawfordv definira tudi racunalniške igre, ki so bistvenega pomena za igrifikacijo. Iz njegove dihotomije o igrah lahko izpeljemo naslednjo definicijo: igre so multimedijske, ciljno naravnane dejavnosti z dejavnimi agenti, proti katerim igralci igrajo in v katerih igralci igrajo drug proti drugemuvi. Opredelitev igrifikacije Igrifikacija pomeni uporabo zakonitosti, psiholoških ucinkov, mehanik, elementov igre v neigralni kontekstih za animacijo in aktivacijo obiskovalcev. Nadvse popularna definicija igrifikacijo definira kot »uporabo elementov oblikovanja iger v neigralnih kontekstih«vii. Pri tem so igralni elementi specificni deli iger, ki se razvršcajo v tri združbe: igralne dinamike, mehanike in komponente. Igralne dinamike so nadvse abstraktna združba igralnih elementov, ki med drugim vsebujejo obcutja, proces zgodbe, napredovanje in stike (socialne interakcije). Igralne mehanike so temeljni procesi, ki poženejo dogajanje in angažirajo igralca, najbolj pomembne med njimi so: izzivi, priložnosti, tekmovanja, povezovanje, povratne informacije, pridobivanje sredstev, nagrade in menjave med igralci. Igralne komponente so nadvse specificna oblika igralnih elementov in med drugim vsebujejo: dosežke, znacke, zbirke (seti znack), spopade, odklepanje razlicnih vsebin (ki so dostopne le, ko igralci dosežejo dolocene cilje), obdarovanje, razpredelnice najboljših, tocke, naloge, ekipe in virtualni produkti (sredstva z zaznano ali realno donosnostjo)viii. Poznavanje igrifikacije, ki bazira na sistematicni implementaciji posameznih igralnih elementov, zanikataix. Pojav definirata v okviru teorije storitvenega marketinga ter izpostavljata vlogo uporabnika kot soproizvajalca vrednosti in koristnost subjektivne izkušnje igralca. Besedo igrifikacija razumeta kot »proces krepitve storitve s funkcijskimi znacilnostmi za igralne izkušnje z omogocanjem spodbujanja ustvarjanja vrednosti uporabnika«viii. Ker igre poleg sistemskih zajemajo tudi spoznavne komponente, v svoji razlagi poudarjata cilj igrifikacije – izkušnjo – in ne tehnike za dosego tega cilja (igralnih komponent) kot definicija pred temviii. Znacilnosti funkcij, ki prevzemajo vlogo glavnega motivacijskega elementa, raziskovalca razumeta kot uporabljene igralne elemente (npr. tocke, znacke, zgodbo, napredovanje, cilje). Zamisel igrifikacije je torej ta, da lahko z vpeljavo metod ustvarjanja motivacije ali tako imenovanih igralnih mehanik katero koli želeno aktivnost, pa naj bo ta še tako nesmiselna, igrificiramo v atraktivno, zanimivo in pozornosti vredno. Izraz igrifikacija se je prvic omenilo že leta 2008. Pospešeno se je pricel uporabljati leta 2010, ko se je znašel v mnogih prezentacijah na konferencahx. Znacilnosti igrifikacije V igrifikaciji je izrazit pomen zabave kot sredstva za motiviranje ljudivii, saj igralci ne bodo nadaljevali z igro, v kateri ne uživajo. Pozitivni vplivi igrifikacije so torej posledica pozitivnih, motiviranih igralnih izkušenj, ki jih povzroca vpeljava motivacijskih funkcijskih lastnostixi. Iz omenjenega izvira pomembnost usmerjenosti ciljev igrifikacije na uporabnike. Igrifikacija bi torej utegnila predstavljati sredstvo, s katerim organizacije pomagajo igralcem dosegati njihove cilje, kot posledica pa organizacija realizira svoje poslovne ciljexii. Cilji so pri tem lahko psihološki (npr. vecanje vpletenosti in motivacije) ali vedenjski, pri katerih je igrifikacija vecinoma upoštevana za dosego utilitarnih ciljev izven same igre (npr. spodbujanje bolj zdravih življenjskih slogov in trajnostne potrošnje)xiii. Avtorji izpostavljajo številne pozitivne ucinke uporabe igrifikacije, kot so vecanje vpletenosti in motivacijexi, zviševanje pozornosti, krepitev motivacije, custvene vpetosti in vzbujanje pozitivnih emocijxiv. Implementacija igrifikacije v poslovnem okolju naj bi z vecanjem vpetosti, identifikacije s produktom, krepitvijo zavedanja in zvestobe znamki doprinesla k izboljšanju stikov med organizacijo in njenimi potencialnimi kupci ter posledicno doprinesla k višjemu profituvii, xv. Delovanje igrifikacije Delovanje igrifikacije izhaja iz tradicionalnih teorij iger in njihove avtoritete za motiviranje in usmerjanje cloveškega obnašanja, ki je dodeljena njihovemu potencialu za zadovoljevanje treh temeljnih psiholoških zahtev: potreba po avtonomiji, kompetenci in pripadnosti. Odlicne implementacije igrifikacije so zasnovane tako, da izrabljajo prednosti cloveške psihologije natankono tako, kot jih izrabljajo igrevii, ki posameznikovo nedeljeno naklonjenost lahko zadržijo ure in ure. Elementi igrifikacije Tudi pri igrificiranju potrebujemo raznovrstne elemente, pa naj bodo ti v fizicni obliki ali pa v obliki programske opreme, s katerimi zlahka igrificiramo neko aktivnost. Gre za obširno množico raznovrstnih stvari, ki se jih lahko jemlje kot elemente. To so lahko razlicni osnutki ali oblike vzorcev, ki se jih lahko transformira v druge igre ali v igrificiranje. Posamezni elementi pa se velikokrat pojavijo ponovno. Vecina jih je direktno izpeljanih iz spletnih socialnih iger ali iz drugih oblik spletnih video igerxvi. Glede na bunchball.comxvii je igrifikacija grajena iz desetih osnovnih igralnih elementov, ki vzpodbujajo in vkljucujejo uporabnika: 1. Povratna informacija (angl. feedback) uporabnika vzpodbuja, da nadaljuje ali prilagaja svoje dejavnosti z obvestili na zaslonu, tekstualnimi sporocili ali z e-pošto. Cestita uporabniku za dosego cilja, ga motivira pri naslednjih korakih do mejnika ali pa mu podeli novo nagrado. 2. Jasnost (angl. transparency) uporabniku pokaže, kje natancneje se nahaja glede na metrike, ki so bistvene za uporabnika in obcinstvo. Posamezniki ali skupine vidijo svoje napredke v realnem casu in zgodovino napredka. Lestvice prikažejo, kdo je pred njimi in kdo je za njimi glede na splošno razvršcanje v poljubni številni metriki. 3. Cilji (angl. goals) so zlahka kratkorocni in dolgorocni, pravzaprav gre za misije ali izzive, ki dajo uporabnikom namen za komunikacijo in jih izobražujejo glede tega, kaj je vredno in mogoce. 4. Znacke (angl. badges) so kot indikatorji uresnicevanja in obvladovanja spretnosti posebej pomembne znotraj skupnosti, ki razume njihovo donosnost. Zelo pogosto se uporabljajo za identificiranje vešcin in strokovnega znanja znotraj skupine. 5. Raven (angl. level): ravni kažejo dolgotrajne dosežke. Uporabljajo se za identificiranje statusa v skupini ter odklepanje dodatnih misij, znack, aktivnosti in nagrad. 6. Igralna plošca (angl. onboarding): posamezne video igre nas ucijo, kako igrati, kar med tem ko igramo – uporabniki se ucijo tako, da igrajo zacetno enostavno igro. Enostavne misije pomagajo novim uporabnikom, tako da izvajajo osnovne naloge, namesto da bi se sami ucili neznan vmesnik ali prebrali natancen prirocnik. 7. Tekmovanje (angl. competition): z zvišanjem vložka za doseganje ciljev uporabnikom prikažemo, koliko so kot posamezniki ali skupina kvalitetnejši od drugih. 8. Sodelovanje (angl. collobration) je povezovanje uporabnikov v skupino, ki rešuje vecje naloge, namenjeno je vzpodbujanju konkurence in izmenjavi znanja. Clanom ekip pokažemo, kako pripomorejo k uspehu skupine. Predvideva se, da nihce ne želi razocarati svoje ekipe. 9. Skupnost (angl. comunity) zagotavlja pomen ciljem, znackam, tekmovanjem in drugim mehanikam. Deljenje svojih uspehov daje obcutek uporabnikom, tako da se zavedajo, kaj pocno drugi. Uporabniki se ucijo o ciljih, znackah in nagradah, ki jim morebiti želijo zadostiti. 10. Tocke (angl. points) se uporabljajo za ohranitev rezultatov in ugotavljanje stanj ali za nakup navideznega ali pravega blaga. Tocke je mogoce zaslužiti z razlicnimi ravnanji, npr. ob razporeditvi ali ustvarjanju necesa uporabnega za drugexvi, xviii. Iz zgoraj navedenih vidikov lahko vidimo, kako lahko nekaj zabavnega in vsem nam blizu prevedemo v izvajanje igrifikacije na razlicnih podrocjih, med drugih tudi na podrocju turizma. Igre so z razlogom priljubljene pri ljudeh in zgoraj navedeni dejavniki poskušajo razložiti elemente, zakaj je temu tako. Pravila igre Pri igranju racunalniških iger igralci sploh ne poznajo pravil igre, ampak se jih naucijo s pomocjo mehanik igre, ki so v velikem številu primerov predstavljene s pomocjo grafikexix. Iger brez pravil ne bi bilo. Kapp je o pravilih igre zapisal, da je igra v svoji najpreprostejši obliki samo spekter pravil. Lahko recemo, da pravila igre definirajo potek igre ter s tem tudi njeno dinamiko. Pravila igre so postavljena z namenom, da igralca omejijo in da obstane igra obvladljivaxx. Zato morajo biti nacela igre zastavljena natancno in nedvoumno ter na primernem podrocju. V igri imamo vec nivojev pravil, katerih meje pa niso zmeraj natancno dolocene. Zato je potrebno dojeti vec kategorij pravil: • Operativna pravila. Ta pravila podajajo igralcu navodila, kako naj igro igra, in opisujejo, kaj je igralcu dopušceno ter kakšne pogoje bo moral izpolniti, da bo v igri nekaj dosegel. • Konstitutivna pravila ali temeljna pravila. Ta pravila podajajo osnovne formalne strukture, ki diktirajo funkcionalnost igre. To so abstraktna pravila, ki jih morajo poznati predvsem proizvajalci iger. Predstavljajo matematicne operacije, ki se opravljajo pod površjem igre, v katerega igralec ponavadi nima vpogleda. • Implicitna pravila ali pravila obnašanja. V tem primeru gre za socialna pravila, ki so postavljena med igralci in imajo velik vpliv na potek igre. Kršenje teh pravil se v vecini primerov kaznuje z izlocanjem igralca iz ekipne igre. • Poucna pravila. To so pravila, ki vladajo ucnemu ucinku med procesom igre in morajo biti deljena med vse igralce. Igralec mora torej pravila poznati in jih med igranjem ponotranjiti. Z njimi igralca motiviramo, da prevzame nazore v igri in jih uporabi, da bi igro najuspešneje zakljucilixxi, xix. Pojasnili smo bistvene tipe pravil, ki jih najdemo igrah. Pravila igre pa uporabnika usmerijo k cilju, brez katerega uporabnik igre sploh ne bi igral. Pripravljanje igrifikacije Igrifikacija zahteva dolocen nivo pripravljanja. Duggan in Shoupxxii priporocata naslednje korake pri razvoju igrifikacije: • dolocanje poslovnih ciljev za igrifikacijo, • identificiranje zaželenega vedenja za program igrifikacije, • dolocanje nagrad za zagotavljanje uspeha igrifikacije, • izbira mehanike iger, • izbira okvirja igrifikacije, • izbira ponudnika igrifikacije, • oblikovanje ekipe za oblikovanje igrifikacije, • oblikovanje programa igrifikacije in • uporaba analiticnih orodij za spremljanje napredka. Igrifikacija v turizmu Igrifikacija se je v turizmu pojavila oziroma izoblikovala kot odziv turisticnih destinacij k vecji vpetosti, kvalitetnejši prepoznavnosti in mocnejši naklonjenosti obiskovalcev. Ucinki igrafikacije merljivo in ucinkovito spodbujajo daljši cas preživet na turisticni atrakciji, povišujejo vracanje obiskovalcev in bistveno pripomorejo k aktivaciji uporabnikov pri oddaji vtisov na socialna omrežja na primer Facebook, Instagram, Twitter …xxiii. Cilji igrifikacije v turizmu Igrifikacija je povezana s strateško orientiranimi poslovnimi cilji, pri katerih organizacija želi nagovoriti goste, ki niso zgolj motivirani s ceno temvec s kakovostjo, raznovrstnostjo in preteklimi odzivi na doživetje in atrakcije. V primeru, da si organizacija želi take ideje vkljuciti v dejavnosti, je primerna igrifikacija. Ta pa ni zgolj izražena v aktivnostih, kot so programi zvestobe, razlicna tekmovanja in igre, ki so locene od vsebin atrakcijexxii. Namen igrifikacije je v turizmu predvsem, da se zapušcino, vsebino in vse informacije ponudi uporabnikom na nacin, ki je vkljucevalen, zabaven in izzivalen in se izvaja preko igre ali pa preko osnovnih zakonitosti igrexxii. igrifikacija v turizmu Slika 1: Pot v obljubljeno deželo – primer igrifikacijexxiv Da se vsi cilji ucinkov igrafikacije lahko dosežejo je treba že na ravni narocanja jasno opredeliti izhodišca. Na tak nacin se mocno olajša priprava projekta, raziskava in izvedba. Tako je treba opredeliti naslednje dejavnikexxii: • ciljno publiko, ki se jo želi nagovoriti; • kljucne poslovne indikatorje, katere se želi izboljšati; • vse informacije in vso vsebine, ki se jo želi vkljuciti in ki se jo želi sporociti; • obseg investicije in vire, ki smo jih pripravljeni vložiti; • vse morebitne omejitve, ki jih ima turisticna destinacija, kot so na primer poseg v prostor, hrup, število ljudi, svetloba in podobno. Slovenija in Slovenska turisticna organizacija sta v zadnjih letih veliko prispevali na podrocju turizma. Ta v zadnjih nekaj letih v Sloveniji namrec raste, gostje v vedno vecji meri prihajajo k nam in tudi dejansko zapravijo vec denarja v primerjavi s prejšnjimi leti. Turizem v Sloveniji že kar nekaj let beleži rast prenocitev in prihodkov. Vec je tudi ponujenih turisticnih ponudb, kar pa pomeni, da je tudi konkurenca vecja. To pa v praksi pomeni, da je vec kreativnosti in truda pri predstavljanju in izvajanju turisticnih storitev. Tako je na primer junija leta 2019 Slovenijo obiskalo kar 700.000 gostov, ki so skupno preživeli 1,7 milijona nocitev pri nasxxii. igrifikacija v turizmu Slika 2: Rast turizma leta 2018xxv Rast turizma, ki je tudi prikazana na sliki 2, pomeni, da je na trgu veliko razlicnih ponudnikov, ki pa v bistvu vsi ponujajo dokaj podobno storitev. To ustvarja potrebo po tem, da se zacnejo med seboj razlikovati in da postanejo drugacni in edinstveni. V primeru, da obiskovalec smatra, da ponudba ni unikatna in drugacna, bo edini kriterij, ki ga bo upošteval, cena. A ni nujno, da je ta razlika dovolj. V primeru, da se ponudnik odloci razlikovati glede na ceno, bo res privabil najbolj cenovno obcutljive goste, a drugo vrsto gostov se lahko privabi s pomocjo marketinga atraktivnih doživetijxxii. Drugacnost se v izobilju konkurence lahko doseže s pomocjo premišljenega implementiranja igrifikacije v turisticno ponudbo. Primer dobre prakse na tem podrocju je grad Kostel. Obiskovalcem so ponudili spoznavanje in ogled gradu preko informativne in interaktivne igre pobega, ki se izvaja po celotnem gradu. Bazen v Višnji gori je igrifikacijo ponudil otrokom. To se je izvedlo s pomocjo vsebinsko bogate in zabavne igre z imenom »Lov na zaklad«. Ta je preprost obisk na bazenu preoblikovala v doživetjexxii. Primeri nacinov, kako uporabiti igrifikacijo v turizmu, so tridimenzionalna tehnologija, virtualna tehnologija in obogatena resnicnost (angl. augumented reality). Na te nacine se turisticnim obiskovalcem lahko ponudi stimulativna vkljucujoca aktivnost. Nekatere turisticne destinacije ponujajo oglede s pomocjo obogatene resnicnosti. Primer take destinacije so Toskana, Hong Kong, Škotska in druge. Pojavna okna s sporocili, zvokovne stimulacije in virtualne slike obogatene z obdajajocim zvokom vabijo obiskovalca, da ima interakcijo z okoljem in zanimivostmi v okolju ter ponujajo stimulativno in vkljucujoco izkušnjo s pravim okoljem. Tako na primer Helenska fundacija v Atenah ponuja tridimenzionalno turo po anticnem mestu Milet, ki ponuja vkljucujoco se aktivnost, ki zajema teater, pristanišce, Tolos in druge zanimivosti. Preko te vkljucujoce se aktivnosti doživijo turisti bolj bogato igrifikacijsko in esteticno izkušnjoxxvi. Ucinki, ki se jih lahko doseže z igrifikacijo. Prvi možen ucinek je to, da se poveca število obiskovalcev (angl. Conversion Rate). Obiskovalcem se ponudi nekaj drugacnega, novega in edinstvenega. Ljudje potrebujejo neko dodano vrednost in razlog, zakaj izberejo dolocenega ponudnika. V primeru, da ta ponudi igrifikacijo, je to dodaten in nov razlog, da pride do vecjega obiska, saj se zaradi igrifikacije vec govori o lokacijixxii. Drugi možen ucinek je vecji nivo vkljucenosti obiskovalcev (angl. User Engagement). To se lahko doseže z uporabo strokovne metodologije pri pripravi iger. Ce se v pripravo na pravilen nacin vkljuci psihološke ucinke se lahko doseže to, da turisticna destinacija postane doživetje. Obiskovalci tako med ogledom turisticne atrakcije rešujejo dolocene naloge in se na tak nacin na podzavestni ravni bolj vkljucijo v ponujene informacije in si jih posledicno lahko bolj zapomnijo. Primer igrifikacije v obliki virtualne realnosti, ki povecuje vkljucenost obiskovanosti je prikazan na sliki 3. Gamification in Tourism - The Future of Travel Technology Slika 3: Igrifikacija v obliki virtualne realnosti v turizmuxxvii Priložnosti za ucinkovito rabo igrifikacije v turizmu po pandemiji COVID-19 Pandemija COVID-19 in ukrepi za njeno omejitev so vplivali na to, da so ljudje nehali potovati. Tudi pri sprošcanju ukrepov je še vedno moc cutiti obotavljanje gostov in manjšo obiskanost v primerjavi s stanjem pred pandemijo. Turisticni ponudniki se bodo morali za ponovno pridobitev tako visoke obiskanosti, kot je bila pred pandemijo boriti na nacine, ki ne zajemajo spušcanja cen, temvec uporabo kreativnih strategij. Na tak nacin se bodo diverzificirali od ostalih ponudnikov. To se lahko doseže z izstopajocimi doživetji, kar pa lahko v veliki meri ponudi igrifikacija. Yu-Kai Chou, avtor in strokovnjak na podrocju igrifikacije, priporoca vpeljevanje igrifikacije v turisticno ponudbo. Turizem je namrec visoko konkurencna panoga, ki lahko pridobi veliko koristi od igrifikacijexxviii. Pri vsem tem pa je izjemno pomembno tudi upoštevati dobrobit prebivalstva v okolici in ustrezno skrbeti za okolje. Razviti je treba igrifikacijske rešitve, ki so osvešcene glede problematike okolja in družbe in ki tudi ozavešcenim popotnikom omogocijo, da spoznajo lokalne tematike, ki upoštevajo to problematiko in ki jih usmerjajo k dejavnostim, ki dosegajo dobrobit. Taki primeri so restavracije, v katerih so zaposlene družbeno ogrožene skupine. Tak primer je ljubljanska restavracija Druga violina, v kateri so zaposlene mlade osebe, ki imajo posebne potrebe. Dodaten primer bi bile trgovine, v katerih se lahko kupi lokalno pridelano hrano. Take rešitve naslovijo notranje motivacijske dejavnike popotnikov, ki so naravnani osvešceno in trajnostno in se med potovanjem želijo dobro pocutiti zaradi tega, ker so se lahko empaticno vživeli v soljudixxvii. Primer v praksi – grad kostel Primer v praksi je že prej omenjen Grad Kostel, ki je drugi najvecji grajski kompleks v Sloveniji, takoj za celjskim gradom. Že od nekdaj je grad predstavljal kljucno tocko slovenskega prostora, predvsem v casu turških vpadov. Nahaja se blizu mejnega prehoda Petrina. Leži na konicastem hribu in se ponosno bohoti nad reko Kolpo. Grad letno obišce vec kot 6000 obiskovalcevxxii. Obiskovalci med igro izvedo, da je bil grad prvic omenjen leta 1336, na drugi fazi igre pa izvejo informacijo, da je tudi poštna številka kraja Kostel enaka. Take podrobnosti naredijo izkušnjo, da je bolj vkljucujoca in zagotovijo, da bodo obiskovalci take podrobnosti o izkušnji zaupali svojim prijateljem, sorodnikom in sodelavcem in da se bodo tudi ti odlocili za ogled atrakcijexxii. Grad za svojo skoraj 700-letno zgodovino, ki skriva prenekatero zgodbo, ki bi si jo želeli tudi mnogo bolj prepoznavni gradovi. V ta namen so naredili interaktivno igro pobega na gradu Kostel – Castle Escape, ki bo uporabnike na zabaven, izzivalen nacin tudi nekaj naucila o graduxxii. Potek igre Na gradu se razprostira 10 iger, s katerimi morate sestaviti 5 kljucnih grajskih simbolov, ki jih boste na koncu uporabili v zakljucni igri. V igri se boste lahko spremenili v viteze, carovnike, mislece, trubadurje in odkrivali 5 kostelskih simbolov ter poskušali razvozlati skrivna sporocila. Med igro boste lahko tudi uporabljali kroglo resnice, zlatnik, carobno svetilko, viteški mec in z njimi postali del edinstvene skrivne Bratovšcine. Tako igra pobega na gradu Kostel ni cisto klasicna igra pobega, kot jih poznate, saj ta predstavlja mnogo bolj interaktiven preizkus sposobnosti, znanja, sodelovanja in sprošcanjaxxii. Glavne lastnosti igre pobega na gradu Kostel so: • igre so samodejno nastavljive, torej ne potrebujejo cloveka, da se povrnejo v prvotno igralno stanje; • escape game ne posega v kulturno dedišcino gradu; • igra pobega ni vezana na jezik igralcev, zato lahko igro igrajo obiskovalci iz celotnega sveta; • igro lahko naenkrat igra ena skupina (2–5 igralcev), ali pa se pripravi tekmovanje med vec skupinami naenkrat (4 skupine do 5 igralcev); • igre so povsem mehanske, saj na gradu ni elektrike, zato ni namešcenih nobenih elektricnih inštalacij. Vsaka igra je opremljena z leseno razlagalno tablo, ki igralcem predstavi prostor, v katerem se odvija igra. Slika 4: Karta gradu Kostelxxii Nadaljnje možnosti razvoja Igrifikacija ima kar nekaj priložnosti za nadaljnji razvoj, saj je uspela zajeti domišljijo in entuziazem mnogih oseb. Vsekakor pa je nekaj priložnosti za akademski razvoj podrocja, saj je moc opaziti pomanjkanje teoreticnih in metodoloških pristopov pri njenem raziskovanju. Še posebej to velja pri oblikovanju sistemov igrifikacije. Obstaja veliko relevantne literature glede zakonov cloveškega vedenja, ki pa je razpršena med razlicnimi disciplinami. Prihodnost bo najverjetneje prinesla akademski napredek na tem podrocju. Dizajn iger bo sledil novim tehnologijam in bo prinesel bolj ucinkovite, vkljucujoce in zabavne igrifikacijske sisteme, kar pa lahko izkoristi tudi turisticna industrijaxxix. Zakljucek Igrifikacija zveni kot nekaj dokaj abstraktnega, a v bistvu zajema elemente dejavnosti, ki je univerzalno priljubljena med ljudmi, in to je igra. Igrifikacija zajema elemente zabave, locenosti, neproduktivnosti, skladnosti s pravili in namišljenosti. Igrifikacija uporablja zabavo za motiviranje ljudi. Deluje tako, da zajema elemente tradicionalnih iger in jih motivira. Elementi, ki jih uporablja, so povratne informacije, jasnost, cilji, znacke, ravni, igralne plošce, tekmovanje, sodelovanje, skupnost in tocke. Igrifikacija je sicer v turizmu prisotna že nekaj casa. Lahko bi tudi rekli, da gre za panogo, ki je igrifikaciji še posebej zvesta. To se ne bo spreminjalo niti v prihodnje. Kar se bo spreminjalo so tehnologije, ki omogocajo igrifikacijo, a dejstvo, da imamo ljudje radi igre, potovanja in obiskovanje atrakcij, bo še veliko casa ostalo enako. Vse turisticne destinacije imajo potencial, da obiskovalcem ponudijo bolj globoka in intenzivna doživetja, kar pa lahko storijo z oblikovanjem igre, kar jih bo locilo od konkurence. Na tak nacin bodo popestrili zgodbe in jih naredili bolj atraktivne. Pri igrificiranju je bistvenega pomena, da se clovek najprej vpraša, kaj želi z igrifikacijo doseci, nato pa glede na zastavljene cilje izbere elemente, s pomocjo katerih bo cilje dosegel. Vsekakor je veliko razlicnih možnosti, kako se lotiti igrifikacije. Pristop je odvisen od vsakega posameznika posebej, vendar se je potrebno zavedati, da lahko slab ali površen nacin uporabe igrifikacije privede do neželenih ucinkov. V današnjem casu igrifikacija lahko pomeni nacin reševanja nekaterih problemov, s katerimi se soocamo dandanes, kot je na primer pandemija COVID-19 in negotovosti v zvezi s ukrajinsko krizo, kot so podražitev dobrin. Gre za negotove case, ki ljudem povzrocajo pomisleke pri odlocanju za turisticna potovanja in obiske. Igrifikacija pa je nacin, ki bi omogocil, da bi ljudje dlje ostajali na turisticni lokaciji in jo tudi priporocali drugim. Viri, Literatura in opombe: TJAŠA KR DELO OD DOMA V CASU EPIDEMIJE COVID-19 Uvod Bliskovito širjenje novega koronavirusa, ki je pravzaprav cez noc ohromil svet, je povzrocilo tudi korenite spremembe v nacinu dela. Delo se je iz pisarne prestavilo v domace okolje, kar je posledicno pomenilo, da je bilo potrebno usklajevati delo in družinsko življenje, tudi sama komunikacija je potekala preko spleta, kar je posledicno povzrocilo stres, saj ljudje takega nacina dela niso bili vajeni. Najin cilj raziskave je bil odkriti, kako poteka delo od doma v casu epidemije COVIDA-19, zato sva ravno v ta namen postavili naslednja raziskovalna vprašanja, in sicer: Ali ste v casu epidemije COVIDA-19 delali od doma? Kako ste to doživljali? Katere so glavne prednosti in slabosti opravljanja dela od doma? Teoreticno ozadje Po svetu je za delo od doma v veljavi mnogo besed in sicer: delo na domu, delo na daljavo, fleksibilno delo, tele delo ter virtualna pisarna. Vse našteto zlahka imenujemo kot neznacilno obliko dela, pri kateri uslužbenec svoj posel opravlja na svojem domu v želenem prostoru po lastnem izboru in to definitivno niso prostori delodajalcai. i Becan, I., Belopavlovic N., Korpic-Horvat, E., Kresal, B., Kresal Šoltes, K., in Mežnar Š. (2019). Zakon o delovnih razmerjih s komentarjem. Ljubljana: Lexpera, GV Založba. ii Skalic, A. (2006). Delo na daljavo: prirocnik za uvajanje novih oblik dela. Martljanci: Bistra hiša. iii Harpaz,I. (2002). Advantages and disadvantages of telecommuting for the individual,organization and society. WorkStudy. iv Penko Natlacen, M. (2020). Delodajalska praksa. Dostopno na: https://www.gzs.si/Portals/SN-Pravni Portal/DELODAJALSKA%20PRAKSA%202020.pdf (13.3.2022). v Robinson, B. (2020). Is WorkingRemote A BlessingOrBurden? WeighingThe ProsAndCons. Dostopno prek https://www.forbes.com/sites/bryanrobinson/2020/06/19/is-working-remote-a-blessing-or-burden-weighing-the-pros-and-cons/?sh=48ee796d40a9 (13.3.2022). vi Eurofound. (2020). Living, workingand COVID-19, COVID-19 series. Luxembourg: Publications Office ofthe European Union. Dostopno prek: https://www.eurofound.europa.eu/sites/default/files/ef_publication/field_ef_document/ef20059en.pdf (13.3.2022). vii Humer, Ž., Poje A., Frelih, M., in Štamfelj, I. (2016). Ukrepi za usklajevanje placanegadela in družine. Ljubljana: Inštitut za sodobne družbene in politicne študije. viii Anderson, D. in Kelliher, C. (2020). Enforcedremoteworkingandthework-lifeinterfaceduringlockdown.Gender in Management: An International Journal. Dostopno prek: https://dspace.lib.cranfield.ac.uk/bitstream/handle/1826/16054/worklife_interface_during_lockdown-2020.pdf?sequence=4 (13.3.2022). Za omenjeno obliko dela se uporabljata zlasti racunalniška oprema in povezava z organizacijo podjetja. Treba je poudariti, da bo posel obetavno izveden v primeru solidne telekomunikacijske opreme, katera nudi nenehno komunikacijo in stalno povezavo med uslužbenci in podjetjemii. Uslužbenci lahko predpisana dela opravljajo od doma in so z delovno organizacijo prikljuceni izkljucno preko racunalnika. Podjetje uslužbenca aktivira, da izpelje predpisane delovne obveznosti v poljubnem casovnem obsegu, kar pomeni po želji, vendar tekom dneva. Uslužbenci si porazdelijo 8-urni delavnik v okviru 24 ur. Delo od doma posameznikom spodbudi svobodo sprejemanja odlocitev delovnega tempa, sortiranje delovnega casa, udeležbo na delu, saj s tem postane manj zahtevno in obvezujoceiii. Živimo v svetu, v katerem smo primorani upoštevati dolocena priporocila in ukrepe, ki pa nam lahko malce otežijo obicajno opravljanje dela v pisarni oziroma na sedežu podjetja, kot smo ga bili v preteklosti vajeni. Gre za nepredvideno situacijo, ki nas spremlja vec kot dve leti, kateri se moramo neprestano prilagajati. Delo od doma je oblika dela, pri kateri uslužbenec svoj posel opravlja na svojem domu v želenem prostoru po lastnem izboru in to zagotovo niso prostori delodajalcai. Avtor Penko Natlaceniv našteva razlicne prednosti dela od doma in sicer: • manjši stroški za delodajalca, saj s tem privarcuje s stroški službenih poti in delovnih prostorov ter hrano in pijaco; • uslužbenci privarcujejo na casu, ki bi ga drugace potrošili za vožnjo na delovno mesto; • manjša kolicina onesnaževanja okolja zaradi vožnje na delovno mesto; • delo se opravlja v prijetnem in umirjenem domacem okolju; • delodajalec ima to možnost, da lažje in bolj fleksibilno upravlja delovni postopek tudi uslužbenci si lažje in bolj fleksibilno razporedijo postopek samega dela; • ni prisotne nobene prostorne stiske s pisarniškim prostorom; • opravljanje dela na domu izjemno dobro vpliva tudi na prihodnje zaposlitve; • dobra seznanjenost z uporabo spletnih orodij in konstantno ucenje za delo od doma; • pridobitev izkušenj z organizacijo in usklajevanjem delovnih postopkov za delo od doma. Penko Natlacen, Robinson ter Eurofoundiv, v, vi navajajo veliko slabosti dela od doma in sicer: • najpogostejša slabost dela od doma je prisotnost stresa, nelagodja in utrujenost; • delo od doma sproži upad produktivnosti; • vecji poslovni stres in nelagodje pred virtualnim javnim nastopanjem; • prisotni moteci šumi in zvoki iz ozadja med video pogovori; • vecji obcutek nezavarovanosti na spletu ter pomanjkanje digitalne varnosti; • diskutiranje o ranljivih temah in deljenje tajnih informacij preko video pogovora oziroma video klica; • uslužbenceva negotovost, da svojega dela ne opravlja dovolj ustrezno in ucinkovito; • nerealno visoke zahteve delodajalca glede na dejansko stanje; • nemoc odklopa od delovnega življenja; • obcutek izoliranosti od službenega okolja; • pomanjkanje varstva otrok v casu zaprtja vrtcev in šol; • izvajanje dela v prostem casu, predvsem zaradi otrokovih šolskih obveznosti; • uslužbenec je pri soocanju s težavami prepušcen samemu sebi; • delodajalec ima nalogo dodeliti podrobne napotke za delo od doma, vendar težje sledi procesu dela; • ovirana komunikacija med sodelavci ter oslabljena možnost udeležbe pri delovnih obveznostih, • stopnjevanje možnosti za nezdravo prehranjevanje in nezdrav življenjski slog; • oslabljeno upoštevanje reda in sledenje disciplini. Z usklajevanjem dela in družinskega življenja se soocamo vsakodnevno. Ljudem preobremenjenost v zasebnem življenju, zaradi skrbstva otrok, predolgega delavnika, gospodinjskih opravil sproža stres, kar pa seveda ima negativen vpliv na zdravje uslužbencev, njihovo zasebno življenje in medsebojno komunikacijo ter tudi na nezadovoljstvo pri deluvii. Neizogibni ukrepi za zaviranje širjenja virusa COVID-19 so pospešeno našli svojo vlogo tudi v delovnem okolju in sistemu. Delo od doma je bilo v casu tako imenovanega »lockdowna« predvideno za vse uslužbence, katerim je to možnost dopušcala. Ogromno pisarn in ostalih delovnih mest je svoja vrata zaprlo in predpisalo delo od doma za celotna podjetja. Nekateri posamezniki so že imeli dolocene izkušnje z omejenim nacinom dela, mnogo pa je bilo tudi takih, ki so se z omejenim nacinom dela seznanili prvicviii. Raziskava Kot raziskovalni pristop seminarske naloge sva za empiricni del uporabili kvantitativno paradigmo. In sicer z metodo anketiranja, kjer je najin prispevek k znanosti v tem, da sva posegli na še neobdelano podrocje, o katerem je bilo do sedaj izvedenih premalo raziskav, kar pa je seveda posledica nepricakovane situacije, ki nas spremlja že vec kot dve leti. S to metodo sva prispevali k širšemu pogledu dela od doma v casu med epidemijo COVID-19, kar pa bo pomagalo tudi v bodoce, saj si bodo ljudje lažje predstavljali in se pravilno soocali z delom od doma. Podatke sva zbirali v prvi polovici tedna, ker sva tako imeli vec možnosti hitrejšega odgovora, saj so zaposleni še bili spociti, neobremenjeni in motivirani za odgovarjanje na anketni vprašalnik. Vprašanja so bila zaprtega tipa, kjer so bili že vnaprej ponujeni odgovori, tako da je bila njihova naloga zgolj izbrati odgovor, ki je vsakemu posamezniku najbolj ustrezal. Poleg vprašanj zaprtega tipa sva uporabili tudi vprašanja z mersko enoto seznam trditev za ocenjevanje strinjanja, in sicer bo prisotnih 5 stopenj: 1 – sploh se ne strinjam, 2 – ne strinjam se, 3 – niti se ne strinjam, niti se strinjam, 4 – strinjam se, 5 – popolnoma se strinjam. Poleg obeh omejenih tipov vprašanj sva uporabili še kombinirana vprašanja. Tak tip vprašanj sva postavili tam, kjer se ni vedelo, ce sva z vnaprej dolocenimi odgovori zajeli vse odgovore anketirancev, v ta namen sva kot izhod v sili ponudili še en odgovor, pri katerem je anketiranec odgovor podal sam. Pri vprašanjih sva napisali tudi navodila za reševanje (možen en odgovor, možnih vec odgovorov, lestvica strinjanja 1–5) ter dajali nagovore, da so anketiranci tocno vedeli, koliko casa jim bo reševanje vzelo. Na koncu sva se vsem, ki so sodelovali v anketnem vprašalniku, lepo iskreno zahvalili za sodelovanje in cas, ki so si ga vzeli za izpolnjevanje anketnega vprašalnika. Raziskovali sva, katere prednosti in slabosti so ljudje opazili pri delu od doma v casu epidemije COVID-19. Uporabili sva metodo vzorcenja, pri kateri so bili vkljuceni vsi zaposleni, ki delo opravljajo od doma, stari 18–60 let. Anketni vprašalnik sva izdelali na spletni strani. www.1ka.si in ga pošiljali ljudem preko socialnih omrežij, kot sta Instagram in Facebook. Sodelovalo je 53 anketirancev, in sicer 41 žensk, kar predstavlja 77 %, ter 12 moških, kar predstavlja 23 %. Anketiranci so v anketnem vprašalniku odgovorili sledece: Pri vprašanju Katera je po vašem mnenju najvecja prednost dela od doma, kjer je bilo možnih vec odgovorov, je najvec anketirancev mnenja, da je glavna prednost dela od doma prihranek na casu na poti z 79 %, kar predstavlja vec kot polovico anketirancev, temu sledijo lažje usklajevanje dela in zasebnega življenja, fleksibilen delovni cas ter vec prostega casa. Nekoliko nižje so ocenjene manjše motnje s strani sodelavcev, manjša onesnaženost okolja, sprošceno okolje. Najnižje pa je ocenjena vecja motiviranost ter boljši odnosi z nadrejenimi. Katera je po vašem mnenju najvecja prednost dela od doma? vec prostega casa lažje usklajevanje dela in zasebnega življenja manj motenj s strani sodelavcev sprošceno okolje boljši odnosi z nadrejenimi fleksibilen delovni cas vecja motiviranost prihranek na casu na poti manjša onesnaženost okolja drugo Slika 1: Prednosti dela od doma Kakšne so po vašem mnenju slabosti dela od doma? neprimerno delovno okolje težje usklajevanje dela in družine izolacija oz. odmik od sodelavcev slaba organizacija samostojno pridobivanje dolocenih zahtevanih tehnicnih kompetenc možni daljši delavniki Slika 2: Slabosti dela od doma Pri vprašanju Kakšne so po vašem mnenju slabosti dela od doma, kjer je bilo možnih vec odgovorov, je prav tako vec kot polovica, torej 64 % anketirancev mnenja, da je izolacija oz. odmik od sodelavcev najvecja slabost, temu sledijo motnje v komunikaciji. Stalna dosegljivost in možni daljši delovniki pa si delijo mesto. Nekoliko nižje ocenjeni so neprimerno delovno okolje, težko usklajevanje dela in družine, samostojno pridobivanje dolocenih zahtevanih tehnicnih kompetenc ter na zadnjem mestu vec prisotnosti stresa. Na podlagi zbranih podatkov lahko zakljuciva, da ima delo od doma tako prednosti kot slabosti. Celoten svet doživlja krizo, zato se moramo vsi ljudje prilagoditi. Ker pa ljudje nimamo radi sprememb in jih doživljamo kot stres, so to nekateri doživljali kot stresno situacijo. Vse to je bilo odvisno od organizacije, delovnega prostora, stresa, socialnih stikov … Nekateri pa so to situacijo izkoristili in jim je bilo delo užitek, saj so videli vec prednosti kot slabosti, in sicer vec prostega casa, vecja motiviranost ter lažje usklajevanje zasebnega življenja z delom. Zakljucek Delo od doma je v casu epidemije COVID-19 pridobilo na pomenu, saj je bilo veliko podjetij primoranih delo opravljati v domacem okolju. A ker je bil prehod na obliko dela od doma nenaden in povsem nepricakovan, se je v zvezi z delom od doma odprlo ogromno vprašanj in izzivov, hkrati pa so se pokazale tudi precejšne prednosti. Ker pa se z usklajevanjem dela in družinskega življenja soocamo vsakodnevno, smo lahko deležni in izpostavljeni dodatnemu stresu, predvsem zaradi skrbi za otroke in njihove obveznosti, delo pa je tisto, ki mora biti opravljeno v dolocenem roku. Hibridno delo ima na družinsko življenje pozitiven ali negativen vpliv. Usklajevanje družine z delom lahko ponazarja ogromen izziv. To je tisto, kar lahko neštetokrat privede do nesporazuma med delom in družino. Prav tako ljudje, ki so se z delom od doma srecali prvic, so zlahka zaznali nižjo usposobljenost opravljanja dela od doma, saj niso imeli predhodnih izkušenj. Viri, literatura in opombe: MAKS VLAŠIC / https://www.linkedin.com/in/maks-vlasic-7039a210a VLAGANJA V RAZVOJ IKT V PODJETJU Uvod Podjetja, ki želijo v današnjem svetu in dinamicnemu trgu preživeti, morajo slediti trendu in razvoju. Podjetja morajo v svoje procese tako vkljuciti tudi sodobno informacijsko-komunikacijsko tehnologijo, ki podjetjem omogoca hitrejši, natancnejši in sodobnejši prenos informacij. Sodobne tehnologije tako omogocajo podjetjem lažje poslovanje in s tem olajšajo sam delovni proces znotraj podjetja. Predvsem pa sodobne informacijsko-komunikacijske tehnologije pripeljejo podjetje na pot vecje konkurencne prednosti. Nenazadnje, to pomeni vecji obseg poslovanja ter s tem tudi vecjo ekonomijo obsega. Informacijske tehnologije predstavljajo potemtakem gonilo razvoja v podjetju ter predstavljajo pomemben element v poslovanju samega podjetja. V clanku smo s pomocjo pregleda literature na podrocju informacijsko-komunikacijske tehnologije najprej opisali dolocene pojme povezane z njimi. Predstaviti tudi želimo teoreticna izhodišca, ki govorijo o pomenu vlaganja v informacijsko infrastrukturo znotraj podjetja ter posledicno, kakšne ucinke prinesejo vlaganja v to. V nadaljevanju clanka smo s pomocjo analize podjetja analizirali najvecje logisticno podjetje na slovenskem in sicer Pošto Slovenije, d.o.o. Z analizo smo želeli ugotoviti, ali se podjetje zaveda pomena vlaganja v razvoj informacijsko-komunikacijskih tehnologij ter želeli predstaviti bistvene projekte na podrocju vlaganja, ki so bila izvedena na Pošti Slovenije v dolocenem casovnem obdobju. V zakljucku smo predstavili rezultate analize ter bistvene podatke, ki bodo prispevali k boljši konkurencnosti podjetja na podrocju informacijsko-komunikacijskih tehnologij. Predstavili smo tudi dejstvo, da je v današnjem svetu pomembno slediti razvoju tehnologij ter da je za podjetja nujno, da spodbujajo zaposlene k spoznavanju novih tehnoloških procesov in da zagotovijo sredstva, ki bodo namenjena vlaganju na tem podrocju. Teoreticni del V tem delu clanka smo poskušali razložiti osnovne pojme povezane z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo. Bralcu želimo predstaviti ucinke IKT v samem podjetju ter zakaj je pomembno vlaganje v informacijsko-komunikacijsko infrastrukturo. Predstavili smo tudi dejavnike, ki vplivajo na vlaganje v informacijsko-komunikacijske tehnologije in na sam proces v podjetju. Na koncu poglavja bomo prikazati tudi razlicne rezultate raziskav na podrocju digitalizacije v slovenskih podjetjih. Opis IKT Informacijsko-komunikacijske tehnologije (v nadaljevanju IKT) razlicni avtorji razlicno interpretirajo. Vsem avtorjem pa je skupno to, da IKT služi prenosu informacij. IKT so tiste tehnologije, ki služijo ter temeljijo na združevanju predhodnih tehnologij za prenos informacij in omogocanje komunikacijskih storitev. Najpogosteje je obravnavana internetna tehnologija, ki poleg osnovne Internetne aplikacije ponuja uporabnikom še veliko dodatkov, kot so interaktivne klepetalnice, elektronska pošta, omogoca interakcijo radia ter televizije ipd. V sodobnem svetu pa najbolj pomemben IKT predstavlja mobilni telefon. Mobilni telefon omogoca uporabnikom boljšo dosegljivost ter ucinkovito posredovanje informacij. Sodobni mobilni telefoni predstavljajo dandanes »integrirano tehnologijo, ki omogoca izvedbo vseh treh faz komunikacijskega procesa, to je generiranje sporocila z informacijo, njegovo posredovanje ter prejemanje«i. i Pinteric, U. (2015). Spregledane pasti informacijske družbe. Novo mesto: Fakulteta za organizacijske študije. ii Inštitut za informatiko. Dostopno prek: https://ii.feri.um.si/sl/studij/osnovni-pojmi-itk/ (19.marec 2022). iii Islovar. Dostopno prek: http://www.islovar.org/islovar (19. marec 2022). iv Stare, M. in Bucar, M. (2005). Ucinki informacijsko komunikacijskih tehnologij. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. v Pinteric, U. in Grivec, M. (2007). Informacijsko komunikacijske tehnologije v sodobni družbi: multidisciplinarni pogledi. Nova Gorica: Fakulteta ta uporabne družbene študije. vi Zakrajšek, S. (2016). Nujne spremembe v osnovni šoli zaradi sodobnih tehnologij. Ljubljana: Biteks vii Statisticni urad Republike Slovenije. Dostopno prek: https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/9885 (19. marec 2022). viii Pošta Slovenije: Dostopno prek: www.posta.si (19.marec 2022). ix Pošta Slovenije. Letno porocilo 2020. Dostopno prek: https://www.posta.si/o-posti-site/Lists/Javna%20Narocila/Attachments/389/Letno%20poro%C4%8Dilo%20Skupine%20PS%202020.pdf (19.marec 2022). x Interno glasilo Pošte Slovenije, Poštni razgledi januar-junij 2021. Pošta Slovenije, 2021. Interno gradivo. xi Interno glasilo Pošte Slovenije, Poštni razgledi julij-avgust 2019. Pošta Slovenije, 2019. Interno gradivo. xii Interno glasilo Pošte Slovenije, Poštni razgledi januar-marec 2021. Pošta Slovenije, 2021. Interno gradivo. xiii Interno glasilo Pošte Slovenije, Poštni razgledi oktober-december 2020. Pošta Slovenije, 2020. Interno gradivo. xiv Interno glasilo Pošte Slovenije, Poštni razgledi januar-februar 2022. Pošta Slovenije, 2022. Interno gradivo. xv Interno glasilo Pošte Slovenije, Poštni razgledi april-junij 2021. Pošta Slovenije, 2021. Interno gradivo. Inštitut za informatikoii na svoji spletni strani opredeljuje IKT kot skupen izraz za »nabor razlicnih racunalniških, informacijskih in komunikacijskih naprav (strojna oprema), aplikacij (programska oprema), omrežij (Internet) in storitev«. »Med vsemi IKT ima najvecji pomen ravno uporaba interneta. Obstajajo namrec še druga omrežja, vendar internet za razliko od ostalih mrež nima nacrtnega strukturiranja in hierarhicne delitve. Prednost interneta je tudi, da vsak udeleženec v elektronski mreži ni zgolj uporabnik informacij, temvec tudi potencialni proizvajalec informacij«i. Skozi pregled literature smo zasledili opredelitev IKT kot tehnicno sredstvo, ki se uporablja za ravnanje z informacijami. Po Islovarjuiii predstavlja IKT skupek sredstev komunikacijske tehnologije in sredstev ter storitev informacijske tehnologije. Informacijska tehnologija pa nam omogoca zbiranje, obdelavo, shranjevanje razpošiljanje ter uporabo podatkov oziroma informacij. IKT tehnologije so bile v zacetku osrednji generator uvajanja IKT ter kljucne, da se IKT še naprej razvija. Danes pa velja, da so IKT storitve gibalo razvoja same družbe, ki temelji na znanju. Vsak dan tako nastajajo nove in bolj kompleksne storitve, ki prispevajo k širši ter ucinkovitejši izrabi IKT. Tukaj lahko izpostavimo e-poslovanje ter vse storitve v zvezi z njim – oblikovanje in vzdrževanje internetnih strani, varnost pri izvajanju storitve ipdiv. Pomen vlaganja v IKT Po ocenah OECD se vlaganja v IKT dejavnosti skozi cas povecujejo, povecuje se tudi delež v ekonomski aktivnosti. IKT je tudi pomemben dejavnik za sam razvoj posamezne družbe oziroma ekonomske uspešnosti državeiv. Sodobne tehnologije spreminjajo okolje, v katerem živimo. IKT so produkt sprememb družbenega razvoja ter znanja. Omogocajo namrec nadaljnji razvoj in povratno spreminjajo družbo ter posameznika. Uporaba IKT je tako posameznikom omogocala dostop do množice novih informacij, kar je imelo velike posledice. Tako je bil posameznik bolj in objektivno informiran, imel je veliko informacij, ki so privedle do vecjega znanja posameznikav. »Virtualizacija ekonomskega sistema prakticno iz dneva v dan dosega izboljšanja na vseh podrocjih, kjer je to mogoce, saj na ta nacin sledi svojemu poslanstvu maksimiziranja dobicka na strani proizvodnje in nižanja stroškov na strani potrošnje«v. Rezultati raziskave, ki jo je opravil strokovnjak na tem podrocju, ko je ugotavljal ucinek sodobnih tehnologij v osnovnošolskem izobraževanju, kažejo, da imajo sodobne tehnologije izjemno velik oziroma kljucen vpliv na spremembe v svetu in tako tudi na izobraževalni sistem. Poudaril je dejstvo, da bo od hitrosti uvajanja sprememb najbolj odvisna konkurencnost držav ter njihovih državljanov v globalnem svetuvi. Raziskave na tem podrocju/prenos na zaposlene Pri pregledu literature smo opazili razlicne raziskave, ki so merile vpliv uporabe IKT v podjetjih. Nekatere izmed študij so pokazale, da vlaganja v IKT neposredno povecujejo tako produktivnost dela kot tudi donosnost kapitala. Ce so se nekatere starejše raziskave osredotocale le na izracunavanje prispevka IKT h gospodarski rasti na makro agregatih, se novejše raziskave lotevajo vprašanja ucinkov IKT bolj kompleksno in celovitoiv. Tako strokovnjaka iv opišeta rezultate raziskave, ki govori o pozitivnih vplivih IKT na poslovanje ter druge spremembe/dejavnike, ki so nastale/-i zaradi njihove uporabe. V nadaljevanju navajam le nekatere dejavnike: • Strokovna znanja: uvajanjem novih tehnologij v podjetje zahteva ustrezno usposobljene zaposlene. V primeru uvajanja IKT to zahteva višjo stopnjo izobrazbe. Avtorja v nadaljevanju opredelita, da naložba v IKT zahteva nujno povecanje izdatkov za ustrezno usposabljanje zaposlenih ter posledicno zmanjšanje povpraševanja po nekvalificirani delovni sili. Prav zaradi neusposobljenosti delovne sile za uporabo novih IKT, podjetja doživljajo nekakšno oviro pri odlocitvi za uvajanje IKT. • Organizacijske spremembe: za uspešno izrabo IKT so podjetja primorana k ustrezni organizacijski spremembi. Pri tem gre za »nove poslovne procese, nove organizacijske strukture in strategije, pa tudi vsebinske premike, kot je preusmeritev na skupno delo, na nove oblike povezovanja podjetja in navzven«. Vse našteto – naložbe v IKT, usposabljanje zaposlenih ter organizacijske spremembe – je tesno povezano in kljucno za uspešno vpeljavo IKT v podjetje. Pri tem je pomembo, da podjetje pred odlocitvijo, da uvede nove IKT, naredi ustrezni izvedbeni nacrt z vsemi nacrtovanimi stroški. • Velikost in starost podjetja: avtorja ugotavljata, da je difuzija IKT hitrejša v velikih podjetjih kot v manjših. Raziskava pa ni potrdila povezave med starostjo podjetja in dinamiko uvajanja IKT, razen pri malih podjetjih, ko so ugotovili, da novonastala mala podjetja hitreje vlagajo v IKT kot starejša podjetja. • Inovativnost: raziskave so pokazale, da uvajanje IKT pospeši oziroma omogoci bolj inovacijsko dejavnost, hkrati pa podjetja, ki podpirajo inovativnost, hitreje ter bolj uspešno uvajajo IKT. • Cas: pri uvajanju novih IKT je zelo pomemben cas. Pri tem avtorja opozarjata, da mora podjetje, ki se odloci uvesti novo IKT, nujno to dolgorocno nacrtovati. Po podatkih Statisticnega urada Republike Slovenijevii se veliko domacih podjetij srecuje s težavami pri prehajanju na digitalno poslovanje. Kar 32 % podjetij ima tovrstne težave zaradi pomanjkanja ustreznih kadrov oziroma nima potrebnih znanj, ki so potrebna za vpeljavo novih IKT. Velik delež predstavljajo tudi težave zaradi pomankanja financnih sredstev ter vodenjem podjetja ali poslovanjem, ko se ne morejo hitro prilagajati spremembam v okolju. Le-te pa so v današnjem svetu stalnica. 27 % podjetij ima težave zaradi nasprotujocih si prednostnih nalog. Nekaj vec kot petina podjetij (22 %) pa ima težave zaradi neusposobljenega kadra, ki je zadolžen za digitalizacijo. 17 % podjetij pa zato, ker zaposleni ali vodilni ne kažejo pripravljenosti za tovrstne spremembe v podjetju. Le 28 % prehaja na digitalno poslovaje brez posebnih težav. Dostop do interneta ima po raziskavah 99 % podjetij. Racunalnike uporablja pri svojem delu 55 % zaposlenih, racunalnike, ki so povezani z internetom, pa 51 % zaposlenih. V 42 % podjetij pa uporablja pri svojem delu racunalnike, povezane z internetom, vec kot 50 % zaposlenihvii. Veliko podjetij se poslužuje vse bolj popularne umetne inteligence. Po podatkih SURS-a umetno inteligenco uporablja 12 % podjetij. Podjetja se najveckrat poslužujejo umetne inteligence pri prepoznavanju predmetov ali oseb. Vso to potrebno tehnologijo in sisteme so podjetja pridobila na razlicne nacine. 76 % podjetji je to opremo kupilo ter je niso spreminjali, 38 % podjetji se poslužuje tehnologije, ki so jo zanje razvili. Pomemben je tudi podatek, da se 27 % podjetij poslužuje tehnologije, ki so jo razvili zaposleni znotraj podjetjavii. Empiricni del V naslednjem poglavju smo predstavili najvecje logisticno podjetje v Republiki Sloveniji, in sicer Pošto Slovenije, d.o.o. Bralcu želimo v tem delu opisati, s cim se podjetje Pošta Slovenije ukvarja, in predstaviti nekaj splošnih podatkov v zvezi s poslovanjem. V nadaljevanju smo prikazali, kolikšen delež sredstev namenijo na Pošti Slovenije za razvoj informacijsko-komunikacijskih tehnologij. V sklopu poglavja smo našteli ter opisali tudi pomembna vlaganja oziroma projekte, ki so bili izpeljani v obdobju zadnjih dveh let, na podrocju IKT. Opis podjetja Pošta Slovenija Pošta Slovenije (v nadaljevanju PS) je po pravni obliki organizirana kot družba z omejeno odgovornostjo. Edini lastnik v podjetju je Republika Slovenija, ki je hkrati tudi ustanovitelj. Sedež podjetja se nahaja v Mariboru. Skupino PS sestavljajo poleg prevladujoce Pošte Slovenije, d.o.o. tudi druge odvisne družbe in sicer IPPS, d.o.o., EPPS, d.o.o., PS Moj paket d.o.o., PS Logistika d.o.o., APS PLUS, d.o.o., Intereuropa d.d., AD Intereuropa ter Zatatrans A.D. Podgorica. Skupino PS predstavlja tudi eno pridruženo podjetje: Športna Loterija d.d.viii. Glavna dejavnost podjetja je zagotavljaje univerzalnih poštnih storitev. Po Aktu o ustanovitvi PS opravlja tudi druge dejavnosti, kot so druge poštne in kurirske storitve, storitve informatike, denarne storitve ter prodaja blagaviii. Družbo upravlja po Zakonu o gospodarskih družbah kot že povedano Republika Slovenije. PS je dolžna ravnati po Zakonu o poštnih storitvah ter drugih javno objavljenih splošnih pogojih o izvajanju storitevviii. V družbi PS je bilo na dan 31. 12. 2020 zaposlenih 7.917 delavcev. Zaposleni v PS predstavljajo osrednji kapital družbe, zato so strateški steber družbeno odgovornega in trajnostnega razvoja. PS bo po zagotovilih še najprej povecevala število zaposlenih ter širila svoje dejavnosti. Svojim zaposlenim PS zagotavlja varnost in zdravje pri delu ter spoštuje clovekove pravice. Na PS nudijo svojim zaposlenim ustrezno izobraževanje in usposabljanje, podporo kakovosti življenja, osebni in strokovni razvoj. PS zagotavlja tudi motivacijsko placilno politiko, ki zaposlene spodbuja pri samem delu. Najvec zaposlenih v PS je na podrocju dostave (48 % zaposlenih) in manipulacije (33 % zaposlenih)ix. PS ima v svoji organizacijski shemi vec oddelkov, ki se ukvarjajo z IKT. Tako ima na podrocju komerciale oddelek divizije IKT rešitve. Ta se nanaša na oddelek Podpora in prodaja strankam i-storitev ter na oddelek Razvoj informacijskih poslovnih modelov. Na podrocju infrastrukture se nahajata oddelek Tehnologija ter oddelek Razvoj in informacijsko-servisni center. Digitalizacija poslovanja na PS govori o transformaciji Skupine PS v podjetju z digitaliziranimi procesi in digitalnimi tržnimi produkti. PS ima napisano v svojem porocilu tudi IT-strategijo, ki temelji na sodobnih IT, kot »kljucen element transformacije Skupine PS z uporabo digitalizacije ob upoštevanju možnosti IT in razvoja tržnih produktov«x. Sredstva namenjana za razvoj IKT v Pošti Slovenije V letu 2020 je PS v svojem racunovodskem izkazu prikazala, da je PS za razne programe opreme, aplikacije za spremljanje prijav motenj in delovanja IT opreme, centralne registre, telegrafijo, informatizacijo in digitalizacijo glavne pisarne, prenovo UPO opreme, elektronsko fakturiranje, razlicne terminale, programsko opremo za racunalniško konstruiranje ter razlicne druge naložbe za IKT, zagotovila 6.153.026 €. V primerjavi s preteklim letom 2019 je svoja sredstva povecala za nekaj manj kot 1.000.000 €ix. Pri pregledu Letnega porocila Pošte Slovenije za leto 2020 ter racunovodskih izkazov pa ni zaslediti podatka, koliko so na PS zagotovili denarnih sredstev za prenovo novega centralnega informacijskega sistema ter za digitalizacijo na poštnih okencih. Za ti dve naložbi menimo, da sta v letu 2021 predstavljali bistveni vložek v IKT strukturo v skupini PS. V racunovodstvih izkazih je namrec predstavljen podatek, vendar je ta podatek vezan na vse naložbe, bodisi v opredmetena bodisi v neopredmetena sredstvaix. Leta 2020 je Slovenski državni holding v vlogi upravljalca potrdil novi Strateški razvojni program (SRP) Skupine Pošta Slovenije do leta 2025. SRP za PS predstavlja krovni dokument, ki opredeljuje rast in razvoj podjetja v tem obdobju. Tako SR dodeljuje PS sredstva namenjena naložbam v višini 195 milijonov evrov. Najvecji delež investicij predstavljajo investicije namenjene avtomatizaciji, digitalizaciji ter robotizaciji v poštno logisticnih centrih. Tako PS zasleduje zacrtano smer, ki jo ima opredeljeno v svoji strategiji. To je postati »družbeno odgovorno podjetje s ciljem doseganja dobickonosne rasti, razvoje kakovostne moderne logistike ter zagotavljanja kakovostnih poštno-logisticnih storitev in IT-storitev v Sloveniji in regiji«viii. Predstavitev bistvenih vložkov Pošte Slovenije v IKT 1. Novi centralni informacijski sistem Pred nekaj meseci so na PS vzpostavili nov centralni informacijski sistem, zgrajen na rešitvah SAP. Program SAP omogoca nacrtovanje ter organiziranje virov v podjetju. PS je po vzpostavitvi sistema pristopila k najnovejšemu ter uglednemu informacijskem sistemu, ki ga uporabljajo vse vecje družbe v državi. PS je bila primorana, preden je zagnala sistem v uporabo, najprej izobraziti delavce, ki bodo uporabljali novi program. Vodje in ostali so imeli temu primerna izobraževanja tako v fizicni kot v virtualni obliki. Vsi uporabniki so tako pridobili ustrezne informacije, se naucili uporabljati sam sistem pred zacetkom uporabe. PS je z novim letom pristopila k novemu programu. Uporabnikom programa je bila tudi po vzpostavitvi sistema na voljo izobraževalna skupina, ki je bila v pomoc pri sami uporabi novega informacijskega programa. PS se je zavedala pomena izobraževanja uporabe novega programa. K temu je pristopila pravocasno ter se tako izognila vecjim zacetnim napakam. Napake se še vedno pojavljajo vendar so te zaradi primernega in kakovostnega izobraževanje zanemarljive. Novi program tako PS zagotavlja boljšo, hitrejšo ter predvsem pregledno poslovanje na podrocju racunovodstva, financ, kontrolinga, nabave, investicij, upravljanja sredstev, zaracunavanja, kadrov, delovnega casa ter obracuna plac. Projekt vzpostavljanja novega programa velja v podjetju za najvecjo interno transformacijo poslovnega informacijskega sistema. Na tem projektu je sodelovalo preko 100 sodelavcev ter nekaj vec kot 30 zunanjih partnerjevxi. 2. Posita PS je v preteklem letu pristopila k izvajanju strategije razvoja in vlaganja na podrocju tehnologij. Tako je PS ustanovila novo družbo, družbo Posita, informacijske rešitve d.o.o. V družbo bo PS postopoma prenesla celotno informacijsko strukturo ter racunalništva v oblaku, ki jih PS ponuja. Sam sistem omogoca brezpapirno sodelovanje ter se osredotoca na digitalizacijo papirnega gradiva. Posita velja za ponudnika celotne platforme informacijskih storitev za sodobno digitalno poslovanje. Svojim ponudnikom omogoca informacijsko infrastrukturo, vrocanje dokumentov, hrambo elektronskih gradiv, dokumentni sistem, najem IT opreme ipdxii. Posita tako nudi svojim uporabnikom možnost, da z uporabo njihovega sistema lažje, pregledno, predvsem pa okolju prijazno hrambo gradiva. PS je z vzpostavitvijo sistema Posita vstopila na trg informacijskih storitev za digitalno poslovanje. PS se zaveda pomena digitalizacije, ki je v sodobnem svetu vse bolj prisotna. Zato tudi PS nudi svojim strankam takšne storitve ter nadgrajuje svoje sisteme na tem podrocju. 3. Digitalizacija na poštnih okencih V okviru digitalizacije poslovanja je PS v analiziranem obdobju na poštna okenca na poštah namestila podpisne tablice. PS se zaveda pomena digitalizacije ter varstva okolja. Sedaj PS hrani podpise prevzemov pošiljk v elektronski obliki ter ne vec v papirnati obliki. Podpisne tablice omogocajo hitrejše in okolju prijazno poslovanje. Tako je PS ukinila podpisovanje s pomocjo podpisnih knjižic ter tako zmanjšala vpliv na okolje. Digitalizacija poslovanja na poštah pripomore k izboljšanju kakovosti storitev, zagotavljanju varstva okolja, optimizaciji procesa za poštne delavce ter vecjemu zadovoljstvu strank h kateremu v PS nenehno strmijo. V prihodnosti PS planira tudi podpisovanje dokumentov s pomocjo novo namešcenih podpisnih tablic. Stranke bodo tako v prihodnosti lahko podpisovale razlicne dokumente in dobavnice. Pri vzpostavitvi so morali tudi nadgraditi informacijski sistem ter tako omogociti elektronsko podpisovanje. 4. Aplikacija za zahtevke V casu koronavirusa so se na PS odlocili, da bo vecina zaposlena na menedžerskih funkcijah, zaradi skrbi pred širjenjem novega virusa, delo opravljala od doma. Že v prvem valu epidemije, ko so delavci delo opravljali od doma, so ugotovili, da je delo od doma na nekaterih projektih težje izvedljivo. Eno takšno podrocje je bilo tudi oddaja razlicnih zahtevkov za spremembo vsebin na spletnih mestih, ki so jih delavci prejemali po e-pošti. V casu pred novim virusom so delavci lažje v pisarni usklajevali zahtevke ter si delili nadaljnja navodila. Zato so se na PS pred zacetkom drugega vala odlocili, da bodo delavcem priskocili na pomoc. Tako so znotraj podjetja (zaradi varnosti uhajanja informacij) uvedli novo aplikacijo, ki je bila pri uporabnikih dobro sprejeta. Nova aplikacija uporabnikom tako omogoca, da zahtevek glede na uporabo in povratne informacije dodatno dopolnjujejo oziroma nadgrajujejo. Aplikacija tudi omogoca povezavo z drugimi podobnimi aplikacijamixiii. PS se zaveda, da se sodobne pisarne pocasi poslavljajo ter da bodo morali zaposleni vstopiti v digitalni svet. Zaveda se tudi dejstva, da so nekatere aplikacije zastarele ter posledicno potrebne prenove. Zato so se odlocili, da bodo aplikacije nadgrajevali ter jih zamenjali z novejšimi in sodobnejšimi. 5. Sodelovanje v projektih »Vsako trajnostno naravnano podjetje mora skrbeti za lasten razvoj. Le redke družbe se razvoja in raziskav (RR) lotevajo izkljucno z lastnimi viri. PS je v zadnjih letih sklenila poslovna partnerstva na raziskovalno-razvojnih podrocjih (univerze, instituti, start-up podjetja)«viii. Razlogov za sodelovanje v projektih je veliko. Poglavitni razlog za sodelovanje pa predstavlja trajnostni razvoj, s katerim s pomocjo partnerjev išcejo inovativne rešitve in možnost uporabe le-teh v podjetju. Vsi projekti na katerih sodeluje PS so usmerjeni predvsem v inovacije s podrocja optimizacije dostave, pametne logistike in e-poslovanja. 6. Izobraževanje delavcev Izbruh novega koronavirusa ter ukrepi za preprecevanje širjenja novega virusa so prinesli tudi spremembe na podrocju izobraževanja ter usposabljanja na PS. Pred pandemijo so usposabljanja vecinoma potekala fizicno v predavalnici, najpogosteje na sedežu poslovne enote. Pandemija pa je prinesla dolocene spremembe in tako so na PS zaceli z e-izobraževanji. E-izobraževanja potekajo tako, da se zaposleni prijavijo v spletno ucilnico. Sledi izbira modula oziroma teme ter nato sledijo teoreticni sklopi. Pri predstavitvi teorije imajo zaposleni možnost pogleda razlicnih avdio in video vsebin. Po uspešni seznanitvi teorije zaposlene na koncu modula pricaka kratek test, ki ga morajo uspešno rešiti. Po uspešno koncanem testu pridobi zaposleni povratne informacije o sami uspešnosti testa. E-izobraževanja so narejena tako, da jih zaposleni lahko rešujejo tudi v domacem okolju. Izobraževanje je na voljo daljše casovno obdobje, kar pomeni, da z zaposleni sami izberejo cas za usposabljanje. PS je svojim zaposlenim omogocila e-izobraževanja ter jim na delovnem mestu tudi omogocila opravljanja le-teh. Na PS so v letu 2020 izvedli 54.632 izobraževalnih ur oziroma v povprecju 9,2 uri na zaposlenegaxiv. 7. Brezpilotni letalnik PS je v letu 2021 izvedla prvi poskusni let z novim brezpilotnim letalnikom – dronom. Za prvi poskusni let so dostavili pošiljko (paket) do Poštnega doma na Vršicu. PS se zaveda, da živimo v casu novih ter bolj digitaliziranih poštnih kanalov. Namen projekta je bilo iskanje novih poslovnih priložnosti in aktivno pristopanje k oblikovanju predpisov na podrocju, ki ureja letenje brezpilotnih letalnikov v RS. PS bo tako še naprej strmela k novim poštnim kanalom ter se tako pripravila na cas, ko bo lahko s pomocjo brezpilotnih letalnikov dostavljala pošiljke tja, kjer jih vozila ne morejo dostaviti tako hitro in ucinkovito. Za ta pristop je po mnenju PS nujno potrebna ureditev zakonodaje, saj trenutna zakonodaja to onemogoca. Trendi pa narekujejo, da je dostavljanje pošiljk z brezpilotnimi letalniki ucinkovita ter hitra storitev, ki jo že ponujajo razlicne državexv. Zakljucek Skozi pisanje clanka smo se prepricali, da se PS zaveda pomena vlaganja v IKT. Pred casom je PS pristopila k novemu centralnemu informacijskemu sistemu, izvedli so prvi poskusni let z brezpilotnim letalnikom – dronom, vzpostavili so sistem za kontrolo in avtomatizacijo prehodov vozil, pri usposabljanju in izobraževanju svojih zaposlenih se je PS odlocila za e-izobraževanja, posodobili so strojno in programsko opremo ter izvedli še veliko drugih projektov na podrocju IT ter digitalizacije. Tudi stranke in poslovni partnerji PS lahko opazijo vlaganja v IKT. Strankam tako ponujajo razlicne e-storitve, kot sta npr. PoštaAR in POŠTArCA. Pred casom so na PS prešli iz papirniškega poslovanja na elektronsko, tako da so na poštnih okencih papir zamenjali z elektronskimi tablicami. Kot smo lahko v teoreticnem delu izvedeli, je pomembno, da podjetje zaposli oziroma usposobi ustrezen kader, ki bo upravljal z novimi IKT. Prav na tem podrocju je po našem mnenju PS izbrala ustrezen in ucinkovit pristop. Najprej je izobrazila nekaj delavcev, ki so v nadaljevanju prenašali osvojeno znanje naprej na druge zaposlene v podjetju. Že predstavljene raziskave tudi ugotavljajo, da nova tehnologija doprinese tudi k organizacijski spremembi. Po našem mnenju se tega dejavnika v PS zavedajo, saj že danes spremljajo razvoj tehnologije in pristopajo k bolj ucinkovitim ter hitrejšim kanalom, ki pripeljejo do potrošnika njihovih storitev. Pri pregledu poslovanja PS ugotovimo, da vse navedene naložbe v IKT nakazujejo na to, da se podjetje zaveda pomena vkljucevanja ter vlaganja v IKT. PS predstavlja tako lep primer podjetja, ki vlaga v razvoj IKT in omogoca lažje ter hitrejše poslovanje, strankam pa poleg osnovne dejavnosti omogoca tudi storitve na podrocju IKT. Tudi v prihodnje menimo, da bo Pošta Slovenija še naprej spremljala ter zagotavljala sredstva za razvoj IKT v podjetju. PS se zaveda tudi novih komunikacijskih ter logisticnih kanalov zato lahko v prihodnje pricakujemo nove korake v smeri novih logisticnih pristopov. Že sedaj lahko opazimo, da PS povecuje obseg paketomatov za prevzem paketov ter tudi vlaga sredstva v že prej omenjene sodobnejše pristope. Lahko zakljucimo s spoznanjem, da je vlaganje v komunikacijsko infrastrukturo pomembno za sam razvoj podjetja. IKT nam namrec zagotavlja boljšo in lažjo komunikacijo znotraj podjetja ter tudi s poslovnimi partnerji. Podjetju olajša tudi sam poslovni proces. V digitaliziranem svetu se vse bolj srecujemo z novimi programi ter novimi rešitvami na podrocju informacijskih sistemov. Zato menimo, da morajo podjetja spremljati razvoj tehnologije in vlagati v informacijsko komunikacijsko infrastrukturo v podjetju. Podjetje pri tem ne sme pozabiti na ustrezno usposabljanje svojih zaposlenih na podrocju novih IKT. Le z novo tehnologijo ter ustreznim kadrom bo podjetje postalo konkurencnejše ter posledicno bolj donosno. Viri, literatura in opombe: ERIK OKOLIŠ TRENDI NAJSODOBNEJŠE IKT V PODJETJU IN SPREMEMBE, KI JIH POVZROCA Uvod V zadnjem desetletju so družbeni procesi, proizvodi in storitve cedalje bolj kompleksni, povezani, nepredvidljivi in digitalizirani. Sodobna družba se preobraža iz informacijske v digitalno družbo, poklicno uspešni pa so lahko le tisti, ki so uspešni pri prilagajanju takšnim velikim spremembam. To vkljucuje tudi obvladovanje tehnologije in njenih storitev. Sodobna tehnologija je pojav, ki stalno spremlja in oblikuje naše vsakdanjike. Pomembno vpliva na to, kako si organiziramo delo, kako preživljamo prosti cas, vzpostavljamo osebne in druge stike, pridobivamo informacije, kakšne pripomocke in orodja uporabljamo na delovnem mestu, v podjetjih in PRI izobraževanjui. V prispevku bomo najprej opredelili pomen IKT, na kratko opisali njegovo zgodovino in znacilnosti nekaterih najbolj uporabljenih IKT naprav v podjetjih. Glavni namen prispevka je prikazati najpomembnejše strateške trende, najsodobnejše IKT v podjetjih ter spoznati, katere so nove spremembe in novosti, ki jih prinaša sodobna IKT za zaposlene. Cilj je predstaviti nekaj trenutnih kratkorocnih predlogov za hitrejše pridobivanje IKT strokovnjakov v Sloveniji. V ta namen bomo opisali primer strateškega nacrtovanja IKT izobraževanja zaposlenih v podjetjih in navedli primer SWOT analize. S prispevkom želimo prikazati, da je trenutno ena najvecjih potreb v podjetjih prav nadaljnje izobraževanje o IKT tako novincev kot strokovnjakov. i Bregar, L., Zagmajster, M. in Radovan M. (ur.) (2020). E-izobraževanje za digitalno družbo. Ljubljana, Andragoški center Slovenije. ii Informacijsko-komunikacijska tehnologija: https://sl.wikipedia.org/wiki/Informacijsko-komunikacijska_tehnologija iii PortalOSV (b.d.). Kaj je IKT. Pridobljeno s: https://www.portalosv.si/digitalna-pismenost/racunalnik-kot-orodje-za-storitev/ iv Brulc, G. (2011). Izobraževanje starejših odraslih za uporabo IKT. Diplomsko delo. Ljubljana, Pedagoška fakulteta. v PortalOSV (b.d.). Kaj je IKT. Pridobljeno s: https://www.portalosv.si/digitalna-pismenost/racunalnik-kot-orodje-za-storitev/ vi Zgodovina IKT: od njenega nastanka do danes (2022). Pridobljeno s: https://sl.nsp-ie.org/historia-tics-144 vii Zgodovina IKT: od njenega nastanka do danes (2022). Pridobljeno s: https://sl.nsp-ie.org/historia-tics-144 viii Jakupovic, E. (1. 11. 2021). Organizacije so se lani in letos osredotocale na preživetje, zdaj pa jih caka vrnitev na pot rasti, poudarja analitsko podjetje Gartner v svojem tradicionalnem pregledu najpomembnejših strateških trendov v prihajajocem letu – za leto 2022 so jih nanizali 12. Pridobljeno s: https://ikt.finance.si/8981723/To-so-strateski-tehnoloski-trendi-za-leto-2022.%20%20 ix Digitalne kompetence so postale nuja nove realnosti (2. 4. 2021). Novice. Dostopno prek: https://www.srips-rs.si/sklad/novice/novica/digitalne-vescine-nuja-nove-realnosti x Pomanjkanje digitalnih kompetenc zavira razvoj podjetij (9. 9. 2021). Pridobljeno s: https://pro.finance.si/PRPRO/8979412/Pomanjkanje-digitalnih-kompetenc-zavira-razvoj-podjetij%20 xi Kompetencni center za razvoj kadrov na podrocju informacijsko komunikacijskih tehnologij (15. 10. 2019). Pridobljeno s: https://kompetenca.si/nase_novice/80/koc_ikt_slovenia_kompetencni_center_za_razvoj_kadrov_na_podrocju_informacijsko_komunikacijskih_tehnologij/ xii Šutanovac, N. (16. 3. 2022). V sloveniji bi letno potrebovali vec kot pet tisoc novih strokovnjakov. Zdajšnji letni prirast je manj kot 40 odstotkov tega. Pridobljeno s: https://ikt.finance.si/8988272/Kako-resiti-pomanjkanje-IKT-strokovnjakov xiii Bregar, L., Zagmajster, M. in Radovan M. (ur.) (2020). E-izobraževanje za digitalno družbo. Ljubljana, Andragoški center Slovenije (str. 46-47). xiv Jakupovic, E. (1. 11. 2021). Organizacije so se lani in letos osredotocale na preživetje, zdaj pa jih caka vrnitev na pot rasti, poudarja analitsko podjetje Gartner v svojem tradicionalnem pregledu najpomembnejših strateških trendov v prihajajocem letu – za leto 2022 so jih nanizali 12. Pridobljeno s: https://ikt.finance.si/8981723/To-so-strateski-tehnoloski-trendi-za-leto-2022.%20%20 Opredelitev IKT Kratica IKT pomeni sodobno informacijsko-komunikacijsko tehnologijo. Ta se je razvila iz telekomunikacijske in racunalniške industrije, ki je doživela najhitrejši razvoj konec 20. in v zacetku 21. stoletjaii. IKT zajema »vse naprave ali sisteme, ki omogocajo shranjevanje, priklic, obdelavo, prenos in sprejemanje informacij, torej ne le racunalnike, ampak tudi radio, televizijo, telefone … Združuje naprave in programsko opremo, ki jo na teh napravah uporabljamo«iii . IKT je pomemben sestavni del današnje sodobne družbe. Ta združuje informacijsko in komunikacijske tehnologije. Informacija predstavlja nekakšno sporocilo, ki ima za posameznika nekakšen pomen. Komunikacija pa predstavlja sporazumevanje ali proces sporocanja informacij. Temu seveda dodamo izraz tehnologija, ki predstavlja tehnicno sredstvo, ki pripomore k prenosu sporocila z informacijo. IKT torej predstavlja tehnologijo, ki zagotavlja dostop in manipuliranje z informacijami prek telekomunikacij (internet, brezžicna omrežja, mobilna telefonija, ostale komunikacijske tehnologije). Takšne tehnologije nam danes omogocajo medkontinentalno komunikacijo v realnem casu, takojšnje sporocanje, videokonference, razna socialna omrežja itd.iv. Nekatere izmed najpogostejših naprav IKT so: • osebni namizni racunalnik, • prenosni racunalnik, • tablicni racunalnik, • pametni telefon, • televizija, • digitalni projektor, • interaktivna tabla, • internet, • e-gradiva. Na mnogo od naštetih naprav je možno tudi priklopiti dodatno opremo, ki se šteje kot IKT. Ta dodatna oprema vkljucuje tipkovnico, miško, slušalke, zvocnike, USB kljucke, tiskalnik, mikrofon itd.v. Zgodovina IKT Razvoj IKT je povezan najprej z orodji nastalimi za komunikacijo na daljavo. Že v 19. stoletju lahko med prvimi orodji za komunikacijo na daljavo omenimo telegraf, ki je omogocal komunikacijo na dolge razdalje. Takoj za tem je bil osnova za sodobne tehnologije telefon. Zacetki ustvarjanja telefona segajo v drugo polovico 19. stoletja, njegova uporabnost pa je zaživela v naslednjih desetletjih, torej na zacetku 20. stoletja. S telefonom so se postavili temelji za univerzalno komunikacijo na daljavo. Podobno se je na prehodu iz 19. v 20. stoletje razvila naprava, ki je omogocala urejeno shranjevanje prizorov, ki jo je razvil Paul Nipkow. Prav ta naprava je bila temeljni element za razvoj televizije v 20. letih 20. stoletja. Dejansko o razvoju prave IKT lahko govorimo v 60. in 70. letih 20. stoletja, ko so prvi zacetki digitalne revolucije. Izdelani so bili prvi racunalniki, veliki za cel prostor. Scasoma so se velikosti teh zacele zmanjševati in nastala je prva razlicica omrežja, kar je danes internet. Prava tehnološka revolucija nastane v 70. in 80. letih 20. stoletja, ko se zacne govoriti o IKT. S tem se zacne velik tehnološki preskok, ki vkljuci racunalništvo v komunikacije, kar je temelj razvoja digitalne dobe. V 80. letih so nastali osebni racunalniki, ki so postali dostopnejši za podjetja in posameznike. Pojavijo se tudi modeli mobilnih telefonov, ki so prinesli nove prednosti komunikacije na daljavo in mobilna sporocila ali SMS. V 90. letih 20. stoletja je prišel še internet oz. svetovni splet, ki se je naglo širil, tako da je na ta nacin povezan skoraj ves svet. Pojavila so se e-poštna sporocila. Kasneje v zacetku 21. stoletja pa se pojavijo spletne klepetalnice, Skype, Hangouts, WhatsApp, Line, Zoom idr. in tako je prišlo do takojšnje globalne komunikacije. S tem pa se zacenja še hitrejši razvoj IKT v smislu izboljšave obstojecih naprav (npr. telefonov in racunalnikov). Digitalizacija IKT je povezana prav z velikim napredkom v smislu hitrosti in kakovosti prenosa podatkovvi. Znacilnosti nekaterih najbolj uporabljenih IKT naprav v podjetjih Omenimo nekaj najbolj uporabnih IKT naprav v podjetjih. Med njimi so prav gotovo osebni namizni racunalniki, ki jih ima vecina zaposlenih. Oblikovani so za rabo izkljucno na pisarniški mizi. Sestavljeni so iz vec locenih komponent: sistemske enote z zvocniki in zaslonom, miške ter tipkovnice. Poleg teh racunalnikov so uporabljeni v podjetju tudi prenosni osebni racunalniki, saj omogocajo prenosljivost in so zato prakticni. So lahki, imajo tanek zaslon, pritrjen na osrednjo enoto s tipkovnico. Pogosteje se uporablja med zaposlenimi v podjetju tudi tablicne racunalnike (tablice). Tablice so prav tako prenosni racunalniki z zaslonom ter z razlicnimi senzorji (kamerami, mikrofoni idr.). Imajo zaslon na dotik, ki je hkrati tipkovnica. Prav tako pa so pomembni tudi pametni telefoni, saj ima danes skoraj vsak zaposleni tudi pameten telefon, za katerega so znacilne nekatere lastnosti racunalnikov. Omogocajo programske aplikacije (urejanje dokumentov, koledarja, imajo navigacijske in multimedijske programe)vii. Menimo, da so prenosni racunalniki, tablice in pametni telefoni zelo uporabni za vse zaposlene v podjetju, ker so prenosljive IKT naprave, lahke ter zelo uporabne. Omogocajo hitro komunikacijo in povezanost med zaposlenimi. Vemo pa, da se omenjene naprave izredno hitro spreminjajo in prinašajo izboljšave ter novosti. Te so povezane z novostmi digitalizacije v sodobni digitalni družbi. Trendi najsodobnejše IKT v podjetjih IKT se v zadnjem casu zopet zelo spreminja, saj se vecajo rast in naložbe v umetno inteligenco (UI), oblak in inženirstvo. Omenjeno lahko štejemo med najpomembnejše strateške trende v letu 2022 po oceni analitskega podjetja Gartner, ki so ga pripravili na osnovi ocen analitikov in raziskave med okoli 2.400 direktorji informatike po vsem svetu. Podjetje Gartner omenja 12 najpomembnejših strateških trendov za leto 2022, ki jih predstavljamo v nadaljevanjuviii: 1. Na prvem mestu je generativna umetna inteligenca, ki je ena najmocnejših tehnik umetne inteligence, ki prihaja na trg. To je metoda strojnega ucenja, kjer se po vsebini ali po predmetih uci iz podatkov. Tako pridobljeno znanje se uporablja za ustvarjanje povsem novih, realisticnih in izvirnih predmetov. Generativno umetno inteligenco se uporablja za ustvarjanje programske kode, ciljno trženje, razvoj zdravil idr. Uporablja pa se žal tudi za razlicne zlorabe, prevare, politicne dezinformacije, ponarejanje identitete, goljufije idr. Do leta 2025 bo generativna UI pomenila 10 odstotkov vseh proizvedenih podatkov, kar je desetkrat vec kot danes, napovedujejo v podjetju Gartner. 2. Na drugem mestu se omenja podatkovno tkanje ali podatkovna tkanina. Izraz se nanaša na prilagodljive in odporne integracije podatkov preko platform in poslovnih uporabnikov. Namen tega je »poenostaviti infrastrukture za integracijo podatkov organizacije in ustvarjanje prilagodljive (skalabilne) arhitekture, ki zmanjšuje tako imenovani tehnicni dolg (napake in pomanjkljivosti v racunalniških kodah). Bistvo realne vrednosti podatkovnega tkanja je »v njegovi sposobnosti, da z vdelano analitiko dinamicno izboljšuje uporabo podatkov, zmanjšuje težavnost njihovega upravljanja tudi do 70 odstotkov in skrajšuje cas, ki je potreben, da iz podatkov dobimo neko vrednost«viii. Prav na tem podrocju podatkovnega tkanja se kaže, da je število usposobljenega osebja v ekipah za podatke in analitiko ostalo enako ali pa celo upadlo, medtem ko se je število podatkovnih in aplikacijskih silosov v zadnjem desetletju mocno povecalo. 3. Porazdeljeno podjetje se omenja kot novost, saj se s povecanjem obsega dela na daljavo in hibridnega dela obstojece organizacije, podjetja, ki so osredotocene/-a na pisarne, prerašcajo v distribuirana oz. porazdeljena podjetja. Ta sestavljajo geografsko razpršeni delavci. »Takšna oblika dela zahteva od vodij informatike velike tehnicne in storitvene spremembe za zagotavljanje brezhibne delovne izkušnje«viii. Nastajajo novi poslovni modeli, ki v organizacijah zahtevajo porazdeljene storitve, od drobnoprodaje do izobraževanja, npr. obleko lahko pomerimo v digitalni garderobi. Do leta 2023 podjetje Gartner pricakuje prihodek pri podjetjih, ki izkorišcajo porazdeljeni model za kar 75 odstotkov. 4. Pomembne so tudi oblacne platforme (angl. cloud-native platforms ali CNP), ki prek jedrnih zmogljivosti racunalništva »v oblaku tehnološkim ustvarjalcem ponujajo prilagodljive (skalabilne) in prožne IT zmogljivosti kot storitev«viii. To pomeni, da bodo morala podjetja za zagotavljanje digitalnih zmogljivosti preiti na oblacne platforme. Oblacne platforme naj bi bile v letu 2025 temelj za vec kot 95 odstotkov novih digitalnih pobud, kar napoveduje podjetje Gartner, v letu 2021 pa je delež teh le 40-odstoten. 5. Avtonomni sistemi ali samoupravljivi fizicni ali programski sistemi so pomembni za podjetja. Nastali so, ker se tradicionalno programiranje ali preprosta avtomatizacija ne more prilagajati rasti podjetja. Ta se lahko zanesejo na avtonomne sisteme in se ucijo iz svojega okolja. Prav avtonomni sistemi, kot omenjajo analitiki podjetja Gartner, »dinamicno spreminjajo lastne algoritme brez zunanjega posodabljanja programske opreme. Zaradi tega se lahko hitro prilagajajo novim razmeram na terenu, podobno, kot to delajo ljudje. Avtonomno vedenje bo postalo vsakodnevno v fizicnih sistemih, kot so roboti, brezpilotni letalniki, proizvodni stroji in pametni prostori«viii. 6. Kot šesti strateški trend se omenja odlocevalna inteligenca. To je prakticna disciplina namenjena izboljšanju sprejemanja odlocitev, kar se dosega z boljšim razumevanjem in izvajanjem odlocanja. Pomembno pa je tudi ocenjevanje, izboljšanje in upravljanje rezultatov s povratnimi informacijami. Podjetje Gartner pricakuje, da bo leta 2024 odlocevalno inteligenco uporabljala tretjina velikih organizacij v namen strukturnega sprejemanja odlocitev. 7. Sestavljive aplikacije usmerjajo organizacije in podjetja k tehnološki arhitekturi, ki daje hitro, varno in ucinkovito spremembo aplikacij ter krepi takšno prilagodljivost. »Organizacije, ki so se odlocile za sestavljivi pristop, bodo v hitrosti uvajanja novih funkcij konkurenco premagale za 80 odstotkov, medtem ko brez sestavljivih aplikacij organizacije tvegajo izgubo tržnega zagona in zvestobe strank, kot navajajo analitiki podjetja Gartner. 8. Pomembna je vse bolj hiperavtomatizacija, saj omogoca pospešeno rast in poslovno odpornost. S tem lahko organizacije in podjetja hitro prepoznavajo, preverjajo in avtomatizirajo cim vec procesov, saj gre za izboljšanje kakovosti dela, pospešitev poslovnih procesov in krepitev hitrejšega sprejemanja odlocitev. 9. Kot deveti strateški trend se omenja racunalništvo z izboljšano zasebnostjo. V organizacijah in podjetjih morajo upoštevati izboljšano mednarodno zakonodajo, predpise o varnosti in zasebnosti podatkov, saj je namen, da podjetje ne izgubi zaupanja strank. Leta 2025 naj bi bilo 60 odstotkov velikih organizacij, ki bodo uporabljale eno ali vec tehnik za izboljšanje zasebnosti. To so tehnike racunalništva (angl. privacy-enhancing computation ali PEC), ki varujejo osebne in obcutljive informacije na ravni podatkov, programske ali strojne opreme, zbiranje ali analizo podatkov brez da bi ogrožale zasebnost. 10. Kibervarnostna mreža (angl. cyber security mesh architecture ali CSMA) zagotavlja celostno varnostno strukturo za zavarovanje vseh sredstev, ne glede na lokacijo organizacije. To pomeni, da ne obstaja vec tradicionalno varnostno obrobje, zato je potrebna arhitektura kibervarnostne mreže. Organizacije, ki sprejemajo takšno arhitekturo za integracijo varnostnih orodij, bodo do leta 2024 zmanjšale financne posledice varnostnih incidentov za povprecno 90 odstotkov. 11. UI-inženirstvo je »integriran pristop za operacionalizacijo modelov umetne inteligence«viii. Cilj je nenehno izboljševanje vrednosti s hitrimi spremembami UI. Do leta 2025 bo 10 odstotkov podjetij, ki naj bi izpostavljala najboljše prakse UI-inženirstva. Ta bodo ustvarila vsaj trikrat vecjo vrednost iz svojih prizadevanj za UI. 12. Popolna izkušnja je poslovna strategija (TX). Ta združuje »izkušnje strank (CX), izkušnje zaposlenih (EX), uporabniške izkušnje (UX) in multiizkušnje (MX)«viii. S popolno izkušnjo bo organizacija pridobila vecje prihodke in dobicke, v kolikor bo dosegala prilagodljive in odporne poslovne rezultate. Cilj popolne izkušnje bo v povecanju zaupanja, zvestobi strank, zaposlenih in zadovoljstvu vseh. Vecina omenjenih trendov vkljucuje nove tehnologije. To nakazuje, na kakšen nacin lahko organizacije skupaj s partnerji in strankami ustvarijo prilagodljive in odporne temelje za prihodnost, kar pa omogoca organizacijam, podjetjem, idr., da te trende cim bolj upoštevajo pri svojih prizadevanjih, da postanejo cim bolj tehnološke in se lažje prilagodijo na spremembe delovnega okoljaviii. IKT kompetence V današnjem casu lahko govorimo o IKT kompetencah oz. digitalnih kompetencah v podjetju. To je še posebej pomembno za vpeljavo novih sodobnih tehnologij v podjetja, da se lahko poveca njihova produktivnost in izboljša poslovanje. Zato naj bi podjetja v digitalno transformacijo vkljucila svoje zaposlene in jih primerno usposobila ter izobrazilaix. Še posebej bi morala mala in srednja podjetja, zlasti storitvena, zagotoviti ustrezne IKT oz. digitalne kompetence zaposlenihx. V podjetjih naj bi imeli zaposleni naslednje IKT kompetence: • Ozavešcenost in motivacijo o nujnosti vseživljenjskega pristopa k usposabljanju za IKT. • Znanje in ucinkovita uporaba sodobne IKT. • Povezovanje, mreženje ter prenos dobrih praks v partnerskih podjetjih IKT in širše. • Inovativnost in konkurencnost z usvajanjem novih kompetenc in znanj ter s sodelovanjem v partnerstvuxi. Nove spremembe v podjetjih zaradi sodobne IKT Najvecje spremembe v podjetjih zaradi vpeljave sodobne IKT so vezane na ustrezen kader. Kadrovska problematika na podrocju IKT je pri nas, kot tudi v Evropi, najvecji izziv za uspešno digitalno preobrazbo gospodarstva in družbe. Potrebuje se IKT strokovnjake (programerje, strokovnjake za kibernetsko varnost, arhitekte podatkovnih tkanj, podatkovne analitike idr.). Direktor Združenja za informatiko in telekomunikacije pri Gospodarski zbornici Slovenije, Nenad Šutanovac, omenja podatke Satisticnega urada RSxii, ki kažejo, da ima 41 odstotkov podjetij v Sloveniji ovire za digitalno preobrazbo zaradi pomanjkanja ustreznega kadra in IKT znanja. Prav tako ocenjuje, da v Sloveniji že sedaj primanjkuje nekaj tisoc IKT strokovnjakov. Zato predlaga takojšnje ukrepanje ne samo gospodarstva, temvec vse države, da se cim prej reši kadrovska problematikaxii. Trendi na podrocju potreb po IKT kadrih in digitalizaciji v gospodarstvu in družbi kaže ves svet, kar je še posebej posledica epidemije. ZDA in Kitajska vlagata v razvoj digitalizacije in IKT veliko vec kot EU. Zato je Evropska komisija za prihodnjo financno perspektivo vzpostavila dodatno financiranje digitalnih projektov, npr. z razpisom Digital Europe Programme prek državnih mehanizmov, kot sta nacrt za okrevanje in odpornost ter kohezijska politika. Evropska komisija ocenjuje, da se bo do leta 2030 v EU potrebovalo 20 milijonov IKT strokovnjakov. To je približno dvakrat vec kot sedaj. Za Slovenijo to pomeni, da bo potrebovala letno vec kot pet tisoc novih IKT strokovnjakov, sedanji letni prirast pa je manj kot 40 odstotkov. V ta namen Šutanovac predlaga tri kratkorocne rešitvexii: • Prilagoditev davcne politike samostojnim podjetnikom tako: »da se zniža prag prihodkov, do katerih velja nizka stopnja obdavcitve z zdajšnjih 50 tisoc evrov na 20 tisoc evrov, ter pavšalno stopnjo priznanih stroškov z 80 na 50 odstotkov. S tem se še vedno spodbuja zacetno podjetništvo in tiste dejavnosti, kjer so prihodki nizki, država pa bi pridobila pomemben delež davcnih prihodkov. Tako bi bila obdavcitev bolj pravicna do zaposlenih in bi na trg dela hitro vrnili vecje število IKT strokovnjakov«xii. • Poenostavijo in pospešijo naj se postopki pridobivanja delovnih dovoljenj za tuje strokovnjake. Ta trenutek moramo zagotoviti pomoc tistim, ki Ukrajino zaradi vojne zapušcajo, in jim omogociti boljše razmere pri nas, da se vkljucijo v študij in zaposlitev. • Potrebno je vzpostaviti podporni sistem vseživljenjskega izobraževanja na podrocju dela digitalnih poklicev. Podjetja bi morala sama (vodstva in kadrovske službe) poskrbeti za nadaljnje izobraževanje IKT strokovnjakov. Spoznali smo, da je sedaj pomemben trend izobraževanje IKT strokovnjakov. Potrebno bi bilo hitro uvesti spremembe na podrocju izobraževalnega sistema, npr. uvesti obvezni predmet racunalništva in informatike v osnovne in srednje šole, s tem pa tudi ustrezno usposobiti ucitelje. Tudi na univerzitetni ravni je treba pridobiti vecje število diplomantov za digitalne poklice. Zato je treba razviti nove sodobne univerzitetne programe za IKT strokovnjake (analitike podatkov, strokovnjake za kibernetsko varnost, umetno inteligenco idr.). Šutanovacxii iz Združenja za informatiko in telekomunikacije meni, da so IKT strokovnjaki glavni steber digitalnega razvoja, zato moramo razvijati in motivirati mlade za IKT poklice. Predlaga celostno obravnavo podrocja kadrovske problematike IKT strokovnjakov v Sloveniji, zlasti s strani države. Tovrstne aktivnosti že potekajo, vendar jih je treba še pospešiti. Za strateško nacrtovanje IKT izobraževanja zaposlenih v podjetjih pa je pomembno, da se najprej pripravi strategija razvoja IKT izobraževanja. Kot primer lahko omenimo e-izobraževanje IKT strokovnjakov zaposlenih v podjetju. Tu je pomembna SWOT analiza, vizija podjetja, poslanstvo podjetja, podjetniške vrednote in splošni in operativni poslovni cilji ter nazadnje uresnicevanje strategijexiii. Graphical user interface Description automatically generated with low confidence Slika 3: Primer analize SWOT za podjetjexiii Spoznamo, da je za ucinkovito IKT izobraževanje v podjetju pomembno upoštevati kakovost razpoložljive IKT tehnologije za zaposlene. Potrebna je podpora vsem uporabnikom zaposlenim, da pridobijo oz. dopolnijo obstojeca znanja s podrocja IKT. To pa pomeni, da bo moralo vsako podjetje skrbeti za nadaljnje izobraževanje svojih zaposlenih, da bo ucinkovito in kakovostno dosegalo svoje cilje, da bo z rezultati oz. produkti in znanjem konkurencno na svetovnem trgu. Zakljucek Spoznali smo pomen IKT – informacijsko komunikacijske tehnologije – za podjetja in ugotovili, da se ta izjemno hitro dopolnjuje in spreminja. IKT so razlicne sodobne naprave: namizni, prenosni in tablicni racunalniki, pametni telefoni, pametne televizije, digitalni projektorji, interaktivne table, internet, e-gradiva, brezžicna omrežja idr. IKT je tehnologija, ki zagotavlja medkontinentalni dostop z informacijami prek telekomunikacij, s tem pa omogoca takojšnje sporocanje, videokonference, razna socialna omrežja idr. V prispevku smo ugotovili, da se zacne razvoj prave IKT dejansko v 60. in 70. letih 20. stoletja, ko so prvi zacetki digitalne revolucije z izdelavo prvih racunalnikov. Desetletje kasneje se že uporablja izraz IKT, saj je prišlo do velikega tehnološkega preskoka, ki je vkljucilo racunalništvo v komunikacije, kar je bila podlaga za razvoj digitalne dobe. Nastanek osebnih racunalnikov postane dostopnejši za podjetja in posameznike, pojavijo se mobilni telefoni z mobilnimi sporocili (SMS), kar so bile prednosti v takratni komunikaciji. V 90. letih 20. stoletja pride do še vecjega premika z nastankom interneta, s pojavom e-sporocil, kar pa je še pospešilo v zacetku 21. stoletja nastanek spletnih klepetalnic, Skype, Hangouts, WhatsApp, Line, Zoom idr. Z vedno hitrejšim razvojem IKT, v smislu izboljšave obstojecih naprav (racunalnikov, telefonov) in velikim napredkom v smislu hitrosti in kakovosti prenosa podatkov pa danes govorimo o digitalizaciji IKT. IKT je danes pomembna, ker prinaša hitre izboljšave in novosti ter omogoca še hitrejšo komunikacijo in povezanost med ljudmi. To je še posebej pomembno za podjetja, da poznajo in uporabljajo najsodobnejšo IKT, saj se vecajo rast in naložbe v umetno inteligenco, oblak in inženirstvo. Zato je bil za nas še posebej izziv spoznati, kateri so strateški trendi najsodobnejše IKT v podjetjih. Na podlagi ocen analitskega podjetja Gartner in njegove raziskave med okoli 2.400 direktorji informatike po vsem svetuxiv, smo ugotovili, da gre za izjemno velike spremembe na podrocju IKT, kar velja tudi za podjetja, njihov obstoj in nadaljnji razvoj. Vsako podjetje naj bi imelo v bližnji prihodnosti svojo generativno umetno inteligenco, zaposlene za podatkovno tkanje, da se bodo poenostavile infrastrukture za integracijo podatkov podjetja. Znacilno za podjetje bo, da bo delovalo kot porazdeljeno podjetje, ki bo zaposlovalo osebe, ki bodo delale na daljavo (geografsko razpršeni delavci). Podjetje bo moralo imeti svoje oblacne platforme za vecjo prilagodljivost in prožno IT zmogljivost. Prav tako so pomembni avtonomni sistemi, samoupravljivi fizicni in programski sistemi, ki se prilagajajo razmeram na terenu. Pomembna za sprejemanje odlocitev v podjetju je tudi odlocevalna inteligenca, sestavljive aplikacije, hiperavtomatizacija in racunalništvo z izboljšano zasebnostjo. Pomembna je tudi varnostna struktura za zavarovanje vseh sredstev oz. kibervarnostna mreža, kot tudi umetna inteligenca (UI)-inženirstvo. Poleg vsega pa je pomembna popolna izkušnja kot poslovna strategija, ki omogoca v podjetju vecje prihodke in dobicke. Omenjeni trendi nakazujejo, na kakšen nacin lahko podjetja skupaj s svojimi partnerji in strankami ustvarjajo prilagodljive in mocne temelje za prihodnost, da bodo cim bolj opremljena s sodobno tehnologijo in se bodo s tem lažje prilagajala spremembam v delovnem okolju. Spoznali smo, da sodobna IKT prinaša novosti za vse zaposlene v podjetju. Dejansko vsako podjetje potrebuje ustrezne IKT strokovnjake in zaposlene, ki bodo znali delati s sodobno IKT. Ugotovimo, da IKT omogoca vecjo dostopnost razlicnih vsebin zaposlenim v podjetjih. Nove spletne tehnologije so pogosto povezane z izboljšanjem racunalniške pismenosti zaposlenih, z njihovimi IKT kompetencami, hkrati pa naj bi vsem omogocile lažje sodelovanje v podjetju. Danes govorimo o IKT kompetencah oz. digitalnih kompetencah v podjetju. Še posebej bi morala mala, srednja in predvsem storitvena podjetja zagotoviti ustrezne IKT oz. digitalne kompetence zaposlenim. Te kompetence so ozavešcenost in motivacija zaposlenih o nujnosti vseživljenjskega pristopa k usposabljanju za IKT. Pomembna so znanja in ucinkovita uporaba sodobne IKT, znanja o povezovanju, mreženju ter prenosu dobrih praks v partnerskih podjetjih IKT in širše. Zelo pomembna so znanja zaposlenih, ki razvijajo inovativnost in konkurencnost podjetja. Uporaba IKT je mogoca za številne namene v podjetju, ne le za ucinkovito sodelovanje in informiranje ter svetovanje med zaposlenimi, tudi za namen nadaljnjega izobraževanja za zaposlene. Kadrovska problematika na podrocju IKT je v Sloveniji, podobno kot v Evropi, najvecji izziv za uspešno digitalno preobrazbo gospodarstva in družbe. Potrebuje se IKT strokovnjake (programerje, strokovnjake za kibernetsko varnost, arhitekte podatkovnih tkanj, podatkovne analitike idr.). Spoznamo, da je sedaj pomemben trend v izobraževanju IKT strokovnjakov, zato je v podjetjih pomembno strateško nacrtovanje IKT zaposlenih, da se pripravi strategija razvoja IKT izobraževanja. Predvsem pa je IKT pomembno orodje za dvig kakovosti poslovanja podjetja. Vemo pa, da se omenjene naprave izredno hitro spreminjajo in prinašajo izboljšave ter novosti. Te so povezane z novostmi digitalizacije v sodobni digitalni družbi. Prav zato nam upravljanje z IKT, v kolikor znamo z njo delati racionalno, efektivno in premišljeno, v razlicnih podjetjih zelo koristi. Predvsem zaposlenim je potrebno pokazati, da jim spretnost pri uporabi IKT omogoca predvsem lažje življenje in delo ter hitreje dostopne funkcije, ki jim omogocajo, da stopajo v korak s casom in se hkrati tudi osebnostno ter profesionalno razvijajo. Kakšen bo nadaljnji razvoj IKT je težko predvideti, saj je hitrost razvoja novih racunalnikov in pametnih naprav izredno velika. Na osnovi tega lahko sklepamo, da bo na svetu še vecja globalna povezanost, kot je bila do sedaj, da bodo racunalniki in pametne naprave mocnejše in bolj vzdržljive, kot so bile do sedaj. Pojavljajo se že naprave kot deli komunikacijskih orodij npr. v zdravstvu, kot orodja, ki se vsadijo v cloveško telo (npr. spodbujevalniki srca, naprave za merjenje krvnega sladkorja idr.). Nasploh je pricakovati, da bomo z nadaljnjim razvojem umetne inteligence posegli v nacin clovekovega življenja. To velja tako na osebnem podrocju kot tudi na poslovnem in družbenem. Viri, literatura in opombe: PODJETJA SE PREDSTAVLJAJO „Premalokrat se zavedate, da je beseda kot kamen: tja, kamor pade, udari in pusti sledi.“ SVETOVALNICA LUCKA – pomoc žrtvam nasilja v družini Zavod Karitas Samarijan je v decembru 2016 ponudil nov socialnovarstveni program – Svetovalnico Lucka, ki nudi pomoc žrtvam nasilja v družini. Program je vsebinsko in financno podprlo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, zato so naša svetovanja BREZPLACNA. Pomoc nudimo vsem polnoletnim osebam, ki so žrtve nasilja, bivšim uporabnicam namestitvenih programov materinskega doma in varne hiše, osebam z izkušnjo nasilja, ki so gibalno ovirane, ter starejšim osebam. Svetovanja in psihosocialno pomoc nudimo tudi ostalim osebam, ki pomoc potrebujejo. Program nudi brezplacno individualno svetovanje in brezplacno udeležbo v svetovalni skupini, kjer se udeleženke kontinuirano srecujejo vsakih 14 dni, ter možnost brezplacne udeležbe na delavnicah za osebnostno rast. Krajše razbremenilne pogovore omogocamo preko elektronske pošte in telefona. Individualna svetovanja nudimo v svetovalnici Lucka v Šempetru pri Gorici ter na Ljudski univerzi v Ajdovšcini. Svetovalnica Lucka ima svoje prostore v Šempetru pri Gorici na Cesti Prekomorskih brigad 20, 1. nadstropje, pisarna št. 6. Za individualne razgovore in udeležbo v svetovalnih skupinah se je treba predhodno narociti. Pisarna je odprta vsak dan od ponedeljka do petka od 8. do 15. ure, ob torkih pa od 10. do 18. ure. Dosegljivi smo na mobilnem telefonu 00386 31 666 321 ali na elektronskem naslovu svetovalnica.lucka@gmail.com. Program v svetovalnici s pomocjo razlicnih strokovnjakov s podrocja nasilja vodi magistrica psihosocialne pomoci Dragica Pavšic Gerencer. Podjetje Energos (op. Družba CEATM, d.o.o., je bila ustanovljena z namenom, da povezuje Zahodni Balkan in Kitajsko na podrocju turizma, investicij in svetovanja. Po vec uspešno izvedenih projektih sedaj širi svoje delovanje tudi na druge trge. V kolikor vas zanima razvoj novih inovativnih produktov in njihov plasma na tuje trge, nam pišite. Logotip - crni napis in transparentno ozadje Eudace, d.o.o., je svetovalno podjetje, ki z znanji in izkušnjami svojih sodelavcev nudi svetovalne storitve na podrocjih: upravljanja družinskih podjetij in korporacijskega prava, prava informacijske varnosti in telekomunikacij, delovnega prava in kadrovskih procesov ter uvajanja standardov ISO (ISO 9001, ISO 27.001, FSC …). Med našimi narocniki je vec kot 500 zadovoljnih strank (zasebnih podjetij in narocnikov iz javnega sektorja), s katerimi dolgorocno sodelujemo. Skozi celotno obdobje našega delovanja nas spremlja slogan »Naš cilj je najti rešitev«, ki mu ostajamo zvesti in ostaja temeljno vodilo tudi v bodoce. Dr. Andrej Raspor kot samostojni podjetnik, svetovalec, mentor in predavatelj nudi storitve s podrocja razvoja kadrov in organizacijske prenove poslovnih procesov. Logotip PERFECTUS crno ozadje Perfectus je skupen projekt svetovalnih podjetij ENERGOS, d.o.o., CEATM, d.o.o., EUDACE, d.o.o. ter Svetovanje in izobraževanje, dr. Andrej Raspor, s. p. Pri razclenjenemu trgu izobraževanj in svetovanj se je pokazala potreba po povezovanju, zato smo k projektu pritegnili tudi naše poslovne partnerje. Naš moto je vsaki stranki poiskati najboljšega izvajalca oziroma ji omogociti najbolj celovito reševanje njenih poslovnih izzivov. V naši partnerski mreži zato združujemo interdisciplinarna znanja in izkušnje. Pomagamo pri krepitvi kompetenc, ki jih podjetja in posamezniki potrebujejo za uspešno poslovanje. Preboj od problemov do rešitev! Logotip PERFECTUS bele crke Steber storitev predstavljajo delavnice, ki v poslovne procese vpeljujejo metode in tehnike, ki temeljijo na povezanosti, interdisciplinarnosti in celostnem pristopu. Z zaznavanjem trendov in vpeljavo novih metod odgovarjajo na izzive uvajanja razvojnih sprememb v organizacijsko okolje. . Akademija 1.0 (Celovite in narocniku na kožo pisane šole) . Intenzivni praktikum 2.0 (Tecaji in seminarji) . Coaching 3.0 (Svetovanja in coaching) . Poslovni fitness in wellness 4.0 (Odprava konkretnih poslovnih problemov ter ozkih grl – t. i. Prebojniki) . Raziskovanje . Založništvo ZAKAJ OD 1.0 DO 4.0? S svojimi produkti sledimo razvoju industrijske revolucije. Zacetki le-te sovpadajo z vzpostavitvijo modernega šolskega sistema, zato Akademija 1.0. Sledila je faza elektrifikacije, ki jo ponazarjajo tecaji Intenzivni praktikum 2.0. Obdobje sistemske in kibernetske dobe je prineslo Coaching 3.0. Faza, v kateri ljudje in stroji vedno bolj komunicirajo med seboj, potrebuje popolnoma nove ucne pristope. Prav te ponuja Poslovni fitness in wellness 4.0. Ker pa je vsako podjetje v razlicni stopnji razvojnega ciklusa in ker imajo zaposleni razlicna predznanja, ponujamo celovit nabor razlicnih možnosti za pridobivanje temeljnih, genericnih in delovnospecificnih kompetenc posameznikov. Tim interdisciplinarnih strokovnjakov vam s kombinacijo predavanj in orodij za samoanalizo nudi ucinkovito podporo. Vsak udeleženec tako na delovno mesto prinese konkreten akcijski nacrt, ki je kljucen za odpravo odstopanj skozi vsakodnevno delo. Akademija 1.0 Storitev je namenjena vsem podjetjem oz. posameznikom, ki bi želeli pridobiti kompleksna znanja s konkretnih poslovnih podrocij. Skupaj s partnerji smo se v poslovni mreži Perfectus specializirali za projektni menedžment (Šola projektnega menedžmenta), uporabo modernih tehnologij v marketingu in prodaji (Šola sodobnega trženja) ter oblikovanje spletnih strani (Šola za izdelovanje spletnih strani). Izhajajoc iz izkušenj, da pri nas trenutno ne obstaja specializirana šola za vodstveni kader in da so prav vodje pred zasedbo vodstvenega položaja premalo pripravljeni na nove izzive, smo zanje oblikovali poseben program Renesancni vodja. Pripravili pa smo tudi programe za pomožne vodje npr. v gostinstvu (Šola za gostinske vodje) in igralništvu (Šola za igralniške vodje). Akademijo lahko organiziramo za znanega narocnika. Storitev lahko izvedemo v obliki enkratnega izobraževanja, v primeru stalnih potreb podjetja pa v podjetju vzpostavimo ucni center. Izobraževanja lahko prilagodimo tudi v obliko študija na daljavo ali samostojnega ucenja. Vsak slušatelj dobi tutorja, ki ga spremlja v celotnem obdobju študija. . Šola projektnega menedžmenta . Šola sodobnega trženja . Šole za izdelovalce spletnih strani 1. Od ideje do prve spletne strani: html + css 2. Oblikovanje spletnih strani: osnove oblikovanja, predloge 3. Dinamicne spletne strani: php (zacetni) 4. Interaktivne spletne strani: javascript + jquery (zacetni) 5. Spletne aplikacije: nacrtovanje, izdelava, podatkovne baze 6. Postavitev spletnih strani z uporabo CMS Joomle (potrebno predznanje prejšnjih 5-ih predavanj) 7. Osnove spletnega trženja: Adwords, SEO, socialna omrežja . Renesancni vodja . Šola za gostinske vodje . Šola asertivne komunikacije Intenzivni praktikum 2.0 Delovno ime za tecaje Perfectusa je Intenzivni praktikum. Z imenom želimo poudariti pomen ucnih pristopov, ki jih uvajamo na naših srecanjih. Srecanja niso zasnovana kot klasicno predavanje, na katerem slušatelji zgolj pasivno poslušajo. Gre za interaktivno delo, kjer se obravnavajo ozke strokovne vsebine, hkrati pa se specifike povezuje z drugimi podrocji. Praviloma so za slušatelje zanimivi tecaji Poslovnega fitnessa in wellnessa 4.0, na katerih spoznajo, katere so njihove šibke tocke in kje možnosti za izboljšave. Intenzivni praktikumi so zato živa, razvijajoca se izobraževanja, ki jih stalno dopolnjujemo z novimi vsebinami. . Ali res obvladujem cas in stres? Osnovni principi zmanjšanja stresa na delovnem mestu z boljšim razporejanjem svojih zadolžitev . Ali znajo moji sodelavci obvladovati cas in stres? Osnovni principi zmanjšanja stresa na delovnem mestu z boljšim razporejanjem svojih zadolžitev . Trodelni poglobljeni stres menedžment Ravnovesje umskega, telesnega in custvenega dela cloveka . SDI intenzivni praktikum Intenzivni praktikum ucinkovite komunikacije in reševanja konfliktov . Notranji presojevalec ISO 9001:2015 Usposabljanje za notranje presojevalce sistema kakovosti ISO 9001:2015 za posameznike in podjetja . Notranji presojevalec – prehod na ISO Usposabljanje za notranje presojevalce sistema kakovosti za posameznike in podjetja – prehod na novo verzijo standarda ISO 9001:2015 . Kako varno je vaše podjetje? Usposabljanje s podrocja upravljanja informacijske varnosti v podjetju za delodajalce in vodje . Življenjski slog odraslih pred upokojitvijo in po njej Z vseživljenjskim ucenjem v tretje življenjsko obdobje . Komunikacija v razlicnih delovnih okoljih Kako se pravilno sporazumevati na delovnem mestu Coaching 3.0 Individualni coaching je ucinkovita metoda za spodbujanje odlicnosti pri menedžerjih, vodjih in ostalih zaposlenih, ki vpliva na sistematicen razvoj ciljnih kompetenc in potencialov posameznega »coacheeja – udeleženca coachinga«. Glavni cilj coaching procesa je zmanjševati ovire do ciljev in tako zagotoviti kar se da veliko uspešnost posameznika, torej mu pomagati, da v polnosti uporabi svoje potenciale. Coaching je interaktivni proces, v katerem coach z uporabo posebnih tehnik sproži miselne procese, ki pomagajo posameznikom in podjetjem, organizacijam in ustanovam k hitrejšemu in ucinkovitejšemu doseganju boljših rezultatov in ciljev organizacije ter posameznika. Coach v pogovoru s klientom uporablja posebej izbrana vprašanja. Ta vprašanja spodbujajo razmišljanje, iskanje notranjih virov, še neodkritih možnosti in strategij. Coach vecinoma ne predlaga neposrednih rešitev, ampak klientu podaja sugestije. Coaching temelji najveckrat na spodbujanju miselnih procesov klienta, s katerimi pride sam do rešitev, do katerih bi sicer prišel veliko težje ali pa morda celo ne. Naši coachi so preizkušeni praktiki, ki združujejo izkušnje vodenja podjetij, svetovalne in predavateljske prakse ter interdisciplinarna strokovna znanja in pristope. Naš poslovni pristop tako združuje razlicne teoreticne koncepte; iz njih izberemo najboljše prakse, uporabne za naše kliente. Koncepti in programi, ki predstavljajo osnovo za naše delo, so najmanj naslednji: . Transnational Management Associates – TMA World . Integrativna relacijska-transakcijska analiza . Dale Carnegie Training andragoški principi dela . De Bonovi principi razvoja kreativnosti in inovativnosti . Nevrolingvisticno programiranje (NLP) . Vitko upravljanje (Lean Management) . Organizacijski razvoj (Organizational development) . Agilne metodologije (Agile development) . Generiranje in inoviranje poslovnih modelov (Business Model Generation/Innovation) Posebnost Coachinga 3.0 je tudi v tem, da poleg osebnih srecanj ponuja virtualna srecanja in v individualno delo vkljucuje tudi pametne tehnologije ter sodobne ucne pristope. Poslovni fitness in wellness 4.0 Paket Poslovni fitness in wellness ni zgolj šola, delavnica, tecaj ali coaching, ampak mnogo vec. Gre za srecanje, ki vodi k razreševanju problemov in odpravi ozkih grl – poimenovali smo ga Prebojnik. Udeleženci Prebojnika že pred srecanjem dobijo gradivo, s katerim analizirajo poslovanje, lastno delo in delo svojih sodelavcev. Na ta nacin indentificirajo kljucne težave, s katerimi se soocajo pri svojem delu. Diagnosticni vprašalniki za opredelitev kljucnih problemov in izzivov so izdelani na podlagi dolgoletnih izkušenj naših izvajalcev. Na srecanju skupaj analiziramo ugotovitve, svoje izkušnje pa lahko izmenjate tudi z ostalimi udeleženci in na ta nacin obogatite svoje znanje. Vsak udeleženec na delovno mesto prinese konkreten akcijski nacrt, ki je kljucen za odpravo odstopanj skozi vsakodnevno delo. Vsi, ki želite še dodatno nadgraditi svoje znanje, lahko to storite z individualnim Coachingom 3.0 ali pa z Intenzivnim praktikumom 2.0. . Kitajci so tu! Osnovni pristopi za izboljšanje storitev, namenjenih kitajskim gostom in poslovnežem . Izboljšajte potenciale vaših zaposlenih Naj bodo ucinkoviti zaposleni še boljši, neucinkoviti pa le še slab spomin . Obvladovanje prioritet – za zaposlene S pravilno postavljenimi prioritetami do boljših rezultatov . Obvladovanje prioritet – za vodje S pravilno postavljenimi prioritetami do boljših rezultatov poslovanja . Kadrovske strategije Ali lahko podjetje posluje uspešno, ne da bi imelo implementirano kadrovsko strategijo? . Notranji izobraževalni centri Je mogoce z aktivnostmi notranjega izobraževalnega centra neposredno vplivati na ustvarjanje dodane vrednosti podjetja? . Vodja kot trener in coach – male skrivnosti velikih športnih trenerjev Uspešnost sodobnega voditeljstva je povezana z razvijanjem trenerskih in coaching kompetenc vodij . Prihodnost vašega družinskega podjetja Spoznajte, kako obvladovati pravna in davcna tveganja, s katerimi se srecuje vaše družinsko podjetje in ga pripravite na prihodnost . Ali vam sistemizacija služi? Ali vam sistemizacija delovnih mest in placni sistem v podjetju služita? . Izgradnja vodstvenega tima »po ribje« Strateški vodstveni trening »po ribje« – intenzivna izkušnja vodstvenega tima Raziskovanje Poleg programov, ki so povezani z izobraževanjem in usposabljanjem, Perfectus izvaja tudi raziskovalno dejavnost. Osredotocamo se na nišne raziskave, v katerih analiziramo ozadje problemov in išcemo za vas najprimernejše rešitve. Aktualne raziskave: . Kako pristopiti k usposabljanju? (avtor dr. Andrej Raspor) . Raziskava HRM trendi v Sloveniji in svetu (avtorja Matej Gal Pintar in mag. Janez Žezlina) . Upravljanje in razvoj kljucnih kadrov v slovenskih organizacijah (avtor mag. Janez Žezlina)