LJUBLJANSKI DRUŽINSKI LIST. Izhaja vsako sredo in soboto. Uredništvo in uprava: Kongresni trg 3/1. Naročnina Din G-— četrtletno. — Posa¬ mezna številka po 51) para. — Inserati se računajo po ceniku. Poštnina plačana v gotovini. Leto II. Ljublana, 14. januarja 1925. Štev. 20. Gledališča. Drama : Začetek cb 8. uri zvečer. Sreda, 14. jan.: »Veronika Deseniška«. — D. Četrtek, 15. januarja: »Magda«. — Red F. Petek, 16. jan.: »Izgubljene duše«. — Red A. Sobota, 17. januarja: »Stričkov sen«. — Pre- mijera. — Izven. Nedelja, 18. januarja: Ob 15. uri popoldne. »Paglavka« — Ljudska predstava pri znižanih cenah. — Izven. — Ob 20. uri zvečer »Veronika Deseniška«. — Izven. Opera: Začetek ob pol 8. uri zvečer. Sreda, 14. januarja: Zaprto. Četrtek, 15. januarja: »Traviata«. — Na ko¬ rist Udruženja gledaliških igralcev. — Gostuje g. Josip Rijavec. — Izven. Petek, 16. januarja: »Rusalka«. — Red B. Sobota, 17. januarja: »Rigoletto«. — Red C. Nedelja, 18. januarja: Ob 15. uri popoldne »Netopir«. — Ljudska predstava pri zni¬ žanih cenah. — Izven. Josip Rijavec v Traviati. V četrtek zvečer se poje v opernem gledališču v Ljubljani Verdijeva opera Traviata na korist Udru¬ ženja gledaliških igralcev. Šentjakobski gledališki oder: Sobota, 17. januarja: Drobtine iz Pavlihove zapuščine. Nedelja, 18. januarja: Drobtine iz Pavlihove zapuščine. Koncerta. Pevski zbor Glasbene Matice v Ljubljani priredi v pondeljek, 19. t. m., ob 8. uri zvečer v Unionski dvorani svoj prvi samo¬ stojni koncert v letošnji koncertni sezoni. Na tem svojem koncertu bo izvajal razne najnovejše slovenske zbore za moški, žen¬ ski in mešani zbor. Med njimi je Adami¬ čeva »Napitnica«, 6 narodnih pesmi iz Ko- košarjeve zbirke v Adamičevi harmoniza¬ ciji ter Adamičeve Belokranjske svatovske pesmi z basovskim solom, katerega poje operni pevec gospod Zupan. Dalje so na sporedu ženski a capella zbori Antona Lajovica (Žalostni, častitljivi in Veseli koledniki) ter pet ženskih zborov s četve- roročnim klavirskim spremljevanjem če¬ škega skladatelja Suka. Dr. Širola je zasto¬ pan z mešanim zborom Zorja, morja zorja, Mokranjac pa z X. rukovetom Biljana platno beleše. — Vstopnice po navadnih koncertnih cenah v predprodaji v Matični knjigarni. Šentjakobski orkester in pevski zbor prire¬ dita v petek, dne 16. t. m., ob 8. uri zve¬ čer v Filharmonični dvorani koncert. Na sporedu je med drugim Beriotov koncert op. 104 za violino-solo s spremljevanjem orkestra ter par novejših Adamičevih zbo¬ rovskih skladb, ki se deloma izvajajo pr¬ vič. Vstopnice se dobe v predprodaji v Matični knjigarni. Ples. Medicinski ples se vrši dne 12. februarja v veliki dvorani »Uniona«. Odbor. Kinoprogrami. 14. januarja: »Ljubljanski dvor«: Markiza Clermont. »Elitni kino Matica«: Lucrezia Borgia. »Ideal«: Lucy Doraine (Plamen strasti). 15. januarja: »Ljubljanski dvor«: »Elitni kino Matica«: Lucrezia Borgia. »Ideal«: Možje, čuvajte se deklet. 16. januarja: »Ljubljanski dvor«: »Elitni kino Matica«: Lucrezia Borgia. »Ideal«: Možje, čuvajte se deklet. ? ? ? Ob osmih zjutraj se prebudim. Vrata se odpro, kavna konvica stopi v sobo ter nese na tasi mojo gospodinjo. »Sakra, ali norim?« mi šine v glavo. Na mizi se jutranji časopis postavi pokonci., vendar pa se nenadoma sam zvije skupaj ter odleti v peč. »Kaj? Slaba poročila?« Primem se za glavo, štejem do deset in nazaj, bogami, saj sem normalen — — vendar pa ne zdržim v postelji. Kaj takega se vendar ne more goditi v mojem stanovanju, saj plačam za luknjo z enim oknom 1000 dinarjev na mesec, postrežbo pa še posebej! Ne meneč se za gospodinjo, ki je še vedno čepela na nočni omarici, in ne gle¬ de na to, da je kavna konva skakala po ku¬ hinji, sem jo pobral na cesto. Kaj mislite, da je bilo tu kaj drugače? Bil je krasen dan. Solnce se je gorko sme¬ jalo na nebu — deca je v malih vozičkih pe¬ ljala svoje dojilje in guvernante na sprehod, berači ob cesti so mimoidoče obdarovali z bankovci po 5 in 10 dinarjev. Prav srčkan pinčerl je peljal na vrvi svojega gospodarja z nagobčnikom, seveda je imel ž njim velike sitnosti, ker je mrcina postajala pred vsakim drevesom in vogalom ter neumorno telova¬ dila sedaj z desno, sedaj z levo nogo. Ravno ko sem prekoračil ulico, vidim, da z na¬ sprotne strani koraka vojaštvo z godbo. Na čelu saniteti in maroderji, za njimi moštvo, za tem pa — o bože mili — isker belec na kapetanu. Poslednji je skakljal sem in tja ter kopal s svojimi gumijastimi podpetniki po pesku. Povorko je zaključila godba. Trom- pete so pihale na trobentače, pozavne na po¬ zavniste, veliki boben je pa tolkel po bob¬ narju tako grozovit »bum bum«, da je v bli¬ žini stoječi izvošček, vprežen v eleganten landauer, od strahu odletel na trotoar. Ne¬ jevoljno je stopilo staro fijakarsko kljuse iz voza ter poskusilo reveža dvigniti. S po¬ močjo drugih kljuset se je po dolgotrajnem riganju in hrzanju rešilna akcija posrečila. Ves zbegan stopim lačen v restavracijo. Kolosalno vrvenje. Tu sedijo natakarji za mizo, strežejo jim stalni gostje. Po mnenju nekaterih v tej restavraciji ni bila še nikdar tako točna postrežba; vriiutega je pa dobil oni, ki je bil postrežen, ob odhodu plačano celo ceho in še napitnino povrhu. Ker se nisem upal prisesti k mizi, sem jo ubral naravnost v kuhinjo. Med potjo me na¬ hruli velik volčjak, ki je nesel ravno neko¬ liko odrezkov ali kakor pravijo v Ljubljani — »abšnicelnov« za svojega gospodarja, ka¬ terega je privezal v točilnici. V kuhinji je vladal neznanski šum, vse je Dante. Človek in pesnik. Največji film italijanske produkcije. Filmo- vano po prof. Valentino Soldani z glavnimi igralci Amleto Novelli in Diana Karenne ter Gnido Maraffi s sodelovanjem senatorja prof. Isidora Del Lungo. Film vzbuja po celem svetu senzacijo in se bode v kratkem pred¬ vajal v kino Ideal . bilo narobe. Kopica drva je ravno porinila pomivalko v ognjišče, velik mešalni stroj je s kuharico mešal guljaš — vse je protestiralo in vpilo. Po dolgem trudu dobim mal košček kruha na surovem maslu, seveda brez de¬ narja. Prišedši na ulico, pogledam na uro ter opazim, da je šele šest. Kako je to mogoče, saj sem vendar vstal ob osmih. Zagonetko rečim šele čez nekaj časa — ura je namreč šla nazaj. Medtem se polagoma spomnim, da moram vendar iti radi moje sobe k ad¬ vokatu. Pozvonim pri dr. Dragiču. Žalibog sem pa imel smolo, njegov koncipijent mi šepetaje pove, da gospod doktor leži v otro¬ ški postelji in da ravno pričakujejo »vese¬ lega dogodka'. Gospa se pa nahaja na sod¬ niji, kjer pred poroto zagovarja nekega dva- mesečnega dojenčka radi umora lastnega očeta. Grozno! Pobrišem jo zopet na cesto. Tu srečam učitelje in profesorje s šolarskimi torbicami, ki spoštljivo pozdravljajo svoje učence. Po ulici pridrvi avtomobil z gasilci (seveda s hladilnikom odzadaj). Prihajajo ravno iz pred¬ mestja, kjer so zažgali neko hišo. Pred ured¬ ništvom dnevnika »Ivis Leso« stoji nepre¬ gledna množica ljudi na glavah'— berejo najnovejša poročila. Ker me rada boli glava, si jaz tega športa ne morem dovoliti, zato vzamem od bližnjega kolporterja en izvod, ki mi za to stisne v roko 2 dinarja. Gledam, berem ter se po precejšnji muki zrajtam to- Stran 2. PROGRAM. Štev. 20. liko, da'se mora ■ vse brati nazaj, ali bolje rečeno, po judovsko. Med najnovejšimi poro¬ čili opazim, da se bodo dijete za volilce zvi¬ šale. Ministrstvo za promet je izdalo ukaz, da naj bo solnčni vzhod zVečer, zahod pa obrat .o. — Temu sledijo daljše polemike med »Ivis Leso« in »Tojidk. Med inseraii ugledam ogromne oglase, kjer naznanjajo banke, da bodo obrestno mero za dolžnike zvišale na 40%, to se pravi, da bodo one iz¬ plačevale te obresti! Med razpisanimi služ¬ bami opazim, da se išče več zaviračev za vodljive zrakoplove, nekaj mornarjev za gor¬ sko mornarico, pet aeronavtov za rudokope, petdeset monterjev za navijanje žice pri brez¬ žičnih telefonih itd., itd. — Ne vem. kako dolgo bi še bulil v časopis, ako bi me ne Snežno belo perilo brez truda in ceno se doseže s pralni i praškom ^ Pozor, pekarji! ^ DIflSUlO in SLADHO MOKO (maltorin) najboljše sredstvo za pecivo ter 25% cenejše od konkurence nudi Tovarna diaslad in slada M. Zalokar d. z o. z., Ljub!jana-l/ič Zalogo pohištva sem preselil iz Komenskega ulice 23 v novi lokal Karlovška cesta štev. 22 poleg moje delavnice. Postrežba cenj. odjemalcev bo sedaj mnogo lažja in ugodnejša. — Prav posebno priporočam spalnice, jedilnice in kuhinjske opreme Josip Andlovič, Ljubljana strojno mizarstso. Najcenejši nakup potrebščin za čevljarje, krojače in šivilje, nogavice, toaletno blago, kravate, rokavice, srajce, JOSIP PETELIN C, Ljubljana, - za Prešernovim spomenikom ob Ljubljanici. - je že 60 let znano kot najboljše in najizdatnejše od vseh vrst pralnega mila zmotil močan sunek v hrbet. Pred menoj stoji možakar z 'ženskim klobukom na glavi, manšetami na nogah in kravato na trebuhu. Zakliče: »Stara sablja, ali me ne poznaš?« Jaz brskam po možganih ter se nenadoma spomnim na svojega sošolca pred S5 leti. Ta možakar je študiral jako temeljito ter ab- solviral v 10 letih drugi razred osnovne šole. »Oh, Bučnih, ti — zdravo, kaj pa ti?« ga vprašam. »Bogme, ločila sva se v drugem razredu. Ko sem izstopil iz šole, sem bil pastir do 30. leta. Pri neki priliki me je butnil kozel v 40 m globok prepad, kar je imelo za po¬ sledico, da sem si razbil glavo. V bolnici so me rešili na ta način, da so mi odvzeli prav vse možgane. Vidiš, in ravno to je bila sreča v nesreči — odkar ni več te Jugoslavije, sem namreč — minister za prosveto-« Meni se zavrti v glavi, kot svetovni rekordni tekač razkoračim svoje suhe krake ter letim — letim. Varno zavetje mi da šele Studenec, ker edino, tam so ž : veli še zadnji preostanki nekoliko pametnih ljudi. Škee. Ost. SALOMA. (Dialog v dramskem gledališču.) V stranskem bufeju na desni strani. De¬ janje se je že pričelo. A mlad parček sedi še vedno v intimnem kotičku. Na koridorju je temno. ON (je star sedemnajst let in govori prita¬ jeno, da bi ga ne slišal portir, ki ni da¬ leč): Reci, da me ljubiš! ONA (je stara petnajst let, jako srčkano de¬ kle, tip onih, kot jih ljubijo pogosto stari gospodje): Ljubim te! ON (zelo ognjevito): Sem tvoja prva ljube¬ zen ? ONA (mehko in sanjavo z zaprtimi očmi, kot se bere to v romanih): Prva! ON (možato): Prisezi! ONA (dvigne roko k prisegi): Prisegam! ON (sluti instinktivno, da bi se moralo zdaj nekaj zgoditi, da bi jo moral objeti, kot je to videl na odru -- a nima korajže. Zato zgrabi stol in se ga trdno oprime): Ti! Pavza. ONA (po pavzi, z polodprtimi očmi): Me lju¬ biš? ON: Zakaj vprašuješ? ONA: In sem jaz'tvoja prva ljubezen? ON (hoče reči po fantomsko »prmejduš«, a se pravočasno domisli, da to ne gre); Čast¬ na beseda! ONA (zelo resno): Res? ON (molči in sprašuje svojo vest). ONA (s poudarkom): Res?? ON (molči). ONA: No? ON (počasi, s poudarkom): Ljubil sem Ma¬ rijo Stuart.. ! ONA (z vzdihom): Marijo Stuart. ON (oprezno, kar se le da): V zgodovini, v šoli je. bila njena slika ... Pa ... ONA (prezirljivo): Dovolj! (Naredi gesto, ki je lastna gospej Šaričevi, in vstane): Pojdi.. ! Gresta k vhodu na balkon in se rijeta med dejanjem do svojih sedežev. Čujejo se polglasni vzkliki: »Poba«, »Smrklja« in po¬ dobne krilatice, izgovorjene na njuno ad- reso. — Oba sedeta in on išče njene roke. ONA (misli): Marija Stuart. .. Ali naj mu odpustim? Jaz pa sem ljubila Sobieskega. Ah, imel je tako krasne kodraste lase ... ON (misli): Ne mara me! Prokleta Stuart! Glavo bi si dal odrezati. .. (Ne dokonča še svoje misli, ko zleze iz pogrezala na odru rabelj z glavo Johanaana in jo ser¬ vira na zlatem krožniku razkačeni Salomi.) ONA (se skloni k njemu): Glej, strašno... glava . . . ON (igra junaka): Nič! Reci besedo, pa si dam odrezati glavo. GLAS IZ PUBLIKE: Psst! — ONA (se privije k njemu, kajti njej ugaja njegova možatost): Ti! ON (ve: sedaj ali nikoli! Se skloni, ko da si hoče obrisati nos in ji poljubi roko). ONA (trepeče kot Saloma. — Med njima je samo majhna razlika. — Nato: Luč v pub¬ liko). Strašil. Ali ga ne poznate gospoda Strašila? Ko¬ renjak je, prišteva se k težji kategoriji čez 72. Čez pas meri slučajno več kot čez prsi. Hodi ponosno, z dvignjeno glavo, ker mu špehek ne dopušča drugačnega ponašanja. Gleda mrzlo, kot se za uradno osebo spo¬ dobi, ter privzdigne včasih desno roko kvi¬ šku ter jo nenadoma spusti, kot da bi se vežbal v vajah s. penderkom. Pazi na red pred glavno pošto ter dirigira vozilom smer. Ako pokaže isto včasih šele za avtomobilom, ga prav nič ne moti, ker uradna dolžnost predpisuje izvršitev, toda čas rešitve ni ni¬ komur predpisan, ker velja pri nas izrek, da ima vremena. Največji rešpekt imajo mali poredneži, ker trganje plakatov na najožji promenadi pred s tako grdogledim gospodom ni karsibodi. Na¬ sprotno pa je z veselimi bratci. Ko bi ne bil tako navezan na predpise, gotovo bi jih po¬ spremil za kako urico v bližnji bar ali pa še raje v Unionovo klet. Male prestopke v svoji dobrosrčnosti rad spregleda. Prijazen opomin: »Gospodje, za¬ čnite šele v Frančiškanski ulici, ker tukaj bi vas moral povprašati po imenih,« ima skoro brez izjeme dober uspeh. »Dobrota je sirota,« ta izrek ni ostal brez posledic tudi pri našem mrkogledem straš¬ nem Strašilu. Bridko se mi je pritoževal čez poznato ljubljansko barabco Potegavčkovega Pepeta, ki je bil že večkrat vabljen k gospo¬ dom na Blehveisovi cesti, pa neče nikoli imeti toliko časa, da bi se odzval. Vsa urad¬ na ljubljanska očesa so dobila nalog, da g. Potegavčka osebno povabijo ter poskrbijo za varen dohod v hišo pravice. Mrko oko gospoda Strašila se je zapičilo v nesrečno žrtev, ko je ravno srebal nunsko juhico. Obstal je kot hipnotiziran ter se ni ganil, dokler mu naš Strašil ni krepko segel v zapestje. Radi sigurnosti mu je pest zavil navzdol in proti hrbtu, tako da se je dragi Potegavček moral umikati vedno naprej. Udano v voljo božjo caplja v poznati smeri, ko mu udari v nos duh sveže pečenih žemljic. »Preljubi gospod stražnik! Imejte usmiljenje z lačnim revčkom ter mi dovolite, da si ku¬ pim dve žemljici. Saj ako malo počakate, ne boste v službi ničesar zamudili, storili pa bodete vseeno človekoljubno delo!« Ni zastonj apeliral na dobro srce. Smel je vstopiti in krepki Strašil je budno pazil s penderkom, da ga takoj pobije, kakor hitro bi mu hotel uiti pri izhodu. Roka mu je že skoro otrpnila, pa Potegavčka še vedno ni bilo. Ako lisica neče iz brloga, mora pes ponjo, si misli redar Strašil ter stopi v pro- Štev. 20. PROGRAM. Stran 3. K - £1 KINO iDEAl Samo še sredo, zadnji dan Lucy Doraine o pretresljivi salonski moderni drami Plamen strasti Od četrtka 15. t. m. naprej velika komedija, polna zabave in smeha lije, čuvajte Jraadile v ločilni zakona". V glavni vlogi LEONIJA LAPORTE in ^ LYA Ml ARI. Ivi Izborna komedija, W m polna zabavnih |l prizorov. dajalno. Potegavčka nema. »Gospod mojster, ali ni kupil tak in tak potepaček pri vas dve žemlji?« »0 seveda, že pred tričetrt ure, toda odšel je pri stranskih vratih.« Da zakrije svojo blamažo, pripomni redar uradno: »Izvil je po predpisu. Hvala lepa!« ter jo mahne zopet proti pošti. Sreča mu je mila. Potegavček mu priteče takorekoč v na¬ ročje. Ni se mogel več izviti iz zapestja, toda opravičba je že tu. »Oh, nesreča na nesrečo, gospod stražnik. Nisem imel slabega name¬ na, toda komaj imam žemlji pred seboj in dajem čez mizo denar, mi nek fantalin po¬ tegne žemlji in zbeži skozi zadnja vrata. Moral sem za njim. Iskal sem vas tedaj, da mi poma¬ gate do pravice in sreča mi je mila!« Debelo ga gleda Strašil, toda skoraj mu je verjel ter bi šel celo lovit uzmoviča, ako bi mu špehek ne nagajal. Tako pa se je raje držal tiča, ki ga je imel, in hajd na pot. »Kak revež sem, spehan, preganjan in la¬ čen, strašno lačen. Bog vam poplačaj vašo dobroto. Dobro se vam bo godilo pri ljubem Bogu, toda še bolj bi vas upošteval, ako bi mi vseeno pomogli do žemljic. Saj ne zahte¬ vam, da lovite uzmoviča, temveč dovolite mi, da si žemljice vsaj kupim,« prosjači Pote¬ gavček. Strašil malo pomisli ter dovoli. Hitro se je postavil v prežo, toda ne pri sprednjih, tem¬ več pri stranskih vratih. Čaka, toda zopet z istim uspehom kot preje, samo da je odšel Potegavček pri sprednjih vratih. »Tretjič me ne boš,« se zapriseže sam pri sebi ter se postavi drugi dan v prežo narav¬ nost za nunska vrata. Tiček je bil kmalu v pasti in tudi na potu. Izgovor je imel še lepši. Žemlje je kupil ter izstopil tam, kjer je vsto¬ pil, toda gospod stražnik ni bil na mestu, vsled česar je moral on njega iskati. Kje si • Ljubljanski Kino dv ° r JLmiJLJL TELEFON 730 iiiiiiiiimiuiiiiiiii iiiftuiimiimiimmmiimmmiimim Pripravlja se veliki razkošni egiptovski film »ORIJENT« V glavnih vlogah: HARRY LIEDTKE MARIJA JAKOBINI Kolosalni uspeh v Berlinu. Naj večji film sezije v Londonu. Najkrasnejša oprema. Najzanimivejša vsebina! Igralni dnevi se bodo pravo¬ časno naznanili. Danes 14. t. m. zadnjikrat MARKIZA CLERMONT Igrokaz v 5 dejanjih s predigro. V glavni ulogi Grit Haid, Ludvig Nerz, Kurt Lessen, Hans Marschall. Režija: Hans Homma. Predstave: ob delavnikih ob 4., A 6., / 48 . in 9. uri; ob nedeljah ob J411-, 3., 145 ., 6., 'A 8. in 9. uri. Predprodaja vstopnic od 10. do 12. in od 2. ure naprej. Pri večernih predstavah sodeluje naj¬ boljši orkester v Ljubljani. Senzacija Senzacija za Ljubljano! za Ljubljano! MONUMENTALNI VELEFILM LUCREZIA BORGIA V glavnih vlogah: Albert Bassermann Paul Wegener Conradt Veidt Liane Haid Anitta Berber Predstave ob 144., 5., 7. in 149- Neskrajšani orkester pri vseh predstavah. ELITNI KINO iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiii!iiiiiiiiiiiiii!iiiiiini MATICA Telefon 124 Telefon 124 Blagajna odprta od. 10 do 141. in od 143. naprej. je mogel misliti, da ga bo iskal pri stran¬ skih vratih, ko sta se pa zmenila za glavni vhod. Strašil mu res ni mogel ničesar očitati ter mu žemljic tudi danes ni mogel odreči, toda pogruntal jo je. »Falot, danes me ne boš. Pokažem ti, kaj se pravi uhajati pri nasprotnih vratih! De¬ narje sem: Po žemlje grem v prodajalno sam, ti pa da se mi ne ganeš z mesta!« Šaljivi kotiček. Moderna umetnost. Gospod (v ateljeju): »Imenitna slika! Kaj¬ pada: Pleten panj s čebelami!?« Slikar: »Ne! Dama s pegami!« Oglas. Sprejme se več telefonistk. Dame z veli¬ kimi ušesi imajo prednost. Stran 4. PROGRAM, Prašek za pecivo Originalne emajlirane -ove v* dobavlja v vsakovrstnih iz¬ vedbah Tvornica emajliranih peči W LUTZ“ delniška družba Ljubljana-Siška IV. RAVNIHAR urar Ljubljana urar Sv. Petra cesta štev. 44. Specijalna lastna delavnica za precizna popravila ur in vsa v mojo stroko spadajoča dela. Stara obleka postane: nova ako jo izročite v kemično bar¬ vanje in čiščenje tovarni JOS. REICH - LJUBLJANA Poljanski nasip 4-6. Telefon 272 Podružnica: Šelenburgova ulica 3 Barva vsako blago, ke¬ mično čisti, pere in lika •»■*«••••*■•.. :::: T __ :• Najboljši •J šivalni stroj je " edino le ji JOSIP ji PETELINC-a znamka ;; GR1TZNER :: IN ADLER SS za rodbino, obri in industrijo j! LJUBLJANA •• Pouk v vezenju brezplačen. „ •• Delavnica za popravila. Na veliko in malo. Tel. •••• _ _ __ blizu Prešernovega spomenika VEČLETNA GARANCIJA. Ustvaritev človeka je božja iznajdba. Ža- libog je pa pozabil pustiti zadevo patenti¬ rati — sedaj ga pa lahko vsak butec po¬ snema. Iz zlatih časov. Služkinja: »Gospod doktor! sosedovi pro¬ sijo, da bi prišli takoj k njim!« Zdravnik: »Ali se tako mudi?« Služkinja: »Seveda, mali Pepček je pojedel edini cekin, ki so ga imeli in to ravno v zadnji uri, v kateri pla¬ čajo lahko še stanarino.« Ribničan v mestu. Potujoč Ribničan prenoči v nekem hotelu z namenom, da se drugo jutro zgodaj od¬ pelje. Dobil je spalnico poleg nekega za¬ morca ki je še dalj časa nameraval ostati v mestu. Ribničan se je mlademu natakarju zameril, ker mu ni dal nič napitnine. Zato ga natakarček ponoči po obrazu in rokah namaže s črno kremo za čevlje. Zjutraj so ga ob določenem času poklicali. Ribničan se obleče ter neumit odhiti na kolodvor. Bla¬ gajničarka se čudi, kako da zamorec tako po ribniško zavija. Sedaj šele sprevidi Rib¬ ničan, da je črn in reče: »0, glej ga vraga! Zamorca so poklicali mesto mene!« Mirno se vrne v hotel in spi dalje. Klepetavi Matevžek. Obisk: »Kam pa ste dali klavir?« Matevžek: »Odposlan je po pošti!« Obisk: »Kaj? Klavir po pošti?« Matevžek: »Kako pa drugače; saj je ven¬ dar mož, ki je prišel ponj, nalepil na njega znamko!« Iz šole. Profesor zemljepisja zastavi dijaku, sto¬ ječemu pred zemljevidom, zavito vprašanje. Dijak stoji zamišljen in čaka pomoči iz klopi. Kar mu nek porednež zašepeče: »Reci mu, da je osel!« Profesor ga ne razume in pravi: »Pustite ga, bo že sam prišel na to! Xi prijatelj prevelikega zbijanja cen. V trgovino gospoda Veitelsteina pride Aron Abeles, da si kupi površnik. »Gospod Veitelstein, za praznike bi po¬ treboval fin površnik — pokažite mi, kar imate — toda opozarjam vas že v naprej, da se ne dogovarjam rad glede cen, vsled česar mi določite kulantno fiksno ceno, pa bova napravila kupčijo.« Takoj prvi površnik mu pristoja in bi ga kupil. »Kaj stane površnik, g. Veitelstein?« »Gospod Abelesleben, kaj naj vam rečeni? Ne bom zahteval od vas 4000 dinarjev, ne 3500 dinarjev, ne 3000 dinarjev, ne 2500 di¬ narjev, za 2000 dinarjev vam prepustim ta fini površnik.« »Gospod Veitelstein, ne bom vam dal 2000 dinarjev, ne 1500 dinarjev, ne 1000 di¬ narjev — 500 dinarjev vam dam za po¬ vršnik!« »Kobilček! Zavij površnik za gospoda Abeleslebna!« * Zdravnik pripoveduje v družbi intere¬ santne slučaje iz svoje prakse. Med drugim zatrjuje, da se slučaji »zagledanja«, o kate¬ rem se med ljudstvom toliko govori, res do¬ gajajo. Zdravil je tik pred porodom neko gospo, ki je brala roman »Trije mušketirji«, nakar je dobila trojčke. V tem trenutku skoči bankir Spicer po¬ konci in prestrašen zakliče: »Bog mi pomagaj, moram hitro domu, moja žena čita ravno sedaj ,Ali baba in štiri¬ deset razbojnikov'!« D« OETKER jev VANILIN SLADKOR Svetla glava Dobi se povsod ali pa v tovarni I0S. REICH - MARIBOR Mihael PETERNEL Ljubljana. Gosposvetska c. 87 Izdeluj« vsakovrstne, osoblto luksuzne čevlje Ideal Erika l/sak kunec referenca! THE REX CO. Ljubljana, Gradišče 10. Snaženje okenj in stanovanj š VIKTOR TRAPEČARj LJUBLJANA, MESTNI TRG ŠT. 3.1 TOČNA. STROKOVNA IZVEDBA! t IV BRUNCIČ & REBERNIK Ljubljana, K. Kotnikova ul. izvršujeta vsa pleskarska in ličarska deia. — Točno in po zmernih cenah Odgovorni urednik: Miroslav Matelič. Tisk tiskarne »Merkur« v Ljubljani. Izdaja konsorcij »Programa«.