217. itevIDn. v Đeram, i tetnft 21. satenu XLlff. leto. .Slovenski Narod* velja: v Ljubljani na dom dostavljen: celo leto.......K 24 — pol leta......., 12 — četrt leta ...... aa mesec ...... 6 — o-_ v upravništvu prejeman: celo leto.......k 22-_ pol leta....... ii _ četrt leta.......550 na mesec ...... _ 1*90 Dopisi naj se ftankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knallova ulica št 5 (v pritličju levo\ telefen št 34. Izhaja vsak dan zvečer izvzemšl nedelje In lnserati veljajo: petero*topna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari. Posamezna številka velja 10 vinar)ev. Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna tiskarna41 telefon št 89. .Slovenski Narod" velja po poŠti: za Avstro-Ogrsko: celo leto....... K 25-— pol leta ....... . 13'— četrt leta...... , 650 na mesec . . . • . „ 2*30 za Nemčijo: celo leto.......K 28 — za Ameriko in vse druge dežele: celo leto ... ... K 30*— Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravnici vo Knallova ulica št 5 (spodaj, dvorišče levo), telefon št. 85 Sive žene. Ko je postal Faust star in zapuščen, se je o polnočni uri plazilo okrog njegovih vrat četvero sivih žen: pomanjkanje, krivda, skrb in sila. Tri teh sivih žen niso mogle do Fausta, saj je spadal med ljudi, obla-Varjene s posvetnim imetjem. a 5krb se je skozi ključavnico vtihotapila k njemu in mu poskušala s »slabimi litanijarui« ugabiti življenski pogum. A tudi ko je ta skrb provzro-Čila, da je oslepel, ni izgubil poguma, ker si je bil pridobil spoznanje, da si mora človek vsak dan iznova izvoje-vati življenje in svobodo. Tudi okrog vrat avstrijske države se plazi dandanes četvero sivih žen: pomanjkanje, krivda, skrb in beda. 2e dolgo so jih čutili vsi, ki niso v posebni meri oblagodarjeni s posvetnim imetjem. Keakcijonarstvo je ustvarilo velike krivde in uničilo mnogo upanj narodov. Kaj vse oblju-bujejo leto za letom raznovrstne vlade, a nobena obljuba ni učakala uresničenja in postalo je vse še slabeje, kakor je bilo, kajti izginila je pravičnost iz vsega javnega življenja, kakor izgine povsod, koder zadobi klerikalizem moč. Politična uprava, ki je sploh pod vsako kritiko, pravosodje, socijalne in kulturne razmere, yse,vse kriči na ves glas, o silni krivdi, ki so 8] jo nakopale vlade in ki se zna, kakor kažejo krvava znamenja na nebu in na zemlji, še kruto maščevati. V teh, že itak neznosnih razmerah, ki se vzdržujejo samo z bajoneti, o katerih je modri Tallevrand rekel, da se ž njimi da vse narediti, samo sedeti ni mogoče na njih, pa tlači prebivalstvo še najhujša brezprimer-na draginja. Nastala je poleg draginje stanovanj še velikanska draginja /ivil vseh vrst in denarni mogotci podražil jejo dan na dan še vse druge potrebščine. Proizvajalci železa in sladkorja in drugih potrebščin poberejo še vse to, kar so v ljudskih žepih pustili oderuhi z živili. Pomanjkanje je prišlo čez prag države avstrijske in sila trka na vrata z veliko močjo. Pomanjkanje in sila žene ljudi že v obup. Draginjske. revolte se kar vrste. Bile so že na Francoskem in v Belgiji in drugod na zadnjo nedeljo je bila taka krvava revolucija na Dunaju. Toda z bajoneti in s kroglami in ječami in verigami se pomanjkanje ne odpravi in sila ne prežene. Javni red vzdrževati z vojaštvom, to je igrača. A za zboljšanje razmer in za odpravo pomanjkanja in sile je treba pozitivnih dejanj. Vlada avstrijska je doslej s hladnokrvno zaničlji\ ostjo gledala na ljudsko bedo, kakor bi jo nič ne brigalo, kako ljudstvo živi in umira, kakor bi bila država ustvarjena samo za bogat&ae, aristokrate in duhovnike in njih priveske. Nič ni pojmila, da je vendar prva stvar na svetu živež, da je treba pred vsem preskrbeti kruha in mesa delavnim ljudem, potem šele gledati na zadovoljstvo sitih aristokratov in mašni-kov. Sele krvava revolta na Dunaju je vlado zdramila iz njene hre-.bišno-st i in jo opozorila, da so Faustove sive /ene, pomanjkanje in krivda, skrb in sila postale nevarne. Zdaj šele se je vlada zganila in z veliko varnostjo poskuša s polovičarskimi sredstvi vzbuditi vsaj mnenje, da hoče pomagati. Revolta na Dunaju je provzročila, da je vlada znižala na polovico železniške tarife na državnih železnicah za živila, krmila in gnojila. Pomagano bo s tem kmetova leem-produeen tom, konzumentom pa prav malo ali pa nič. Letina je bila slaba; živil ni dosti in živine tudi ne, cene pa se ne regulirajo po železniških tarifih, marveč po množini blaga, ki je na prodaj. Samo če odpre vlada meje za uvoz živil, živine in mesa iz drugih dežel in suspendira carine, bo mogoče pomagati. To je edina pot, da se prežene pomanjkanje in silo. Časi so resni, a našli so majhne može. Kako majhni so vsi ti ljudje, priča Povšetovo poročilo o seji kmetijskega sveta na Dunaju. Zdi se nam, da se je Faustova skrb lotila ljudi, ki so od narave udarjeni s slepoto in ki jih bo obšlo pravo spoznanje šele tedaj, ko bo že — prepozno. Bojfi '■n 1 Iz S p. Šiške. III. V zadnjih dveh člankih smo pou-darjali nevarnosti, ki prete občini, ako zavladajo v občinski hiši možje, ki so z dosedanjim svojim delovanjem jasno dokazali, da iščejo povsod in vedno le lastnega dobička, ki naj jim bo občinski zastop le pls • za njihove zasebne špekulacije. i>a-nes se je pečati z drugo stranki>, ki grozi zavladati v občini, to je - eijalnodemokratično stranko. Će se je slišalo pred nekoliko časom ime socijalna demokracija, si je vsakdo predstavljal neko velikansko organizacijo, ki obsega vse narode, ki ho v kratkem zavladala celemu svetu in osrečila in z blagostanjem obdarila najzadnjega človeškega trpina. Kakor v obljubljenega Odrešenika so gledati delavci v vsakega svojega voditelja, ki jim je v ognjenih besedah slikal nebesa, katera bodo uživali že na zemlji, kakor hitro se jim posreči dobiti zastopnike v javnih zastopih. In število organiziranega delavstva je raslo in tako se je zgodilo, da so pred štirimi leti stopili v ljudski parlament poslanci socijalnih demokratov kot po številu druga stranka. Mnogo bi bili lahko dosegli za delavstvo, ako bi bili hoteli izpolniti le del obljub, ki so jih poprej obljubovali delavcem. Toda plavali so lepo z vlado in drobtinice, ki jih je dobil delavec, so pomenile toliko kot nič. Tedaj so se začele delavstvu odpirati oči. Izprevidelo je, da s svojo organizacijo, ki bi v resnici veliko pomenila, ako ne bi bila le slepo orodje v rokah nekaterih ljudi, služi le svojim voditeljem, ki jo izkoriščajo zase, ki jo hujskajo proti državnim in zasebnim institucijam, jo zapeljujejo k demonstracijam .pri katerih je že marsikdo izgubil svoje življenje ali pa postal s celo svojo družino nesrečen za vselej. Voditelji pa so pustili sto in sto zapeljanih delavcev romati v ječe, samo da so dosegli zase gmoten dobiček. Začeli so izpraševati delavci, kam vendar izginjajo doneski, ki jih teden za tednom, mesec za mesecem redno morajo plačevati, a ne vidijo nikdar nobenega računa, kako se je denar vporabil, vidijo pa, da se bogate in debele njihovi voditelji. Nezadovoljnost v stranki pa je imela še drug vzrok. Zaveden delavec je izprevidel, da internacijonalizem v Avstriji velja le za nemške narode. Le nenemški delavec naj bi pozabil, kdo mu je mati, zatrl v sebi ljubezen do lastnega naroda, ki jo je vsesal z maternim mlekom, in slepo glasoval za vse, kar mu velevajo nemški voditelji tudi v narodnem oziru. Zato pa vlada danes v stranki razdor, ki grozi razbili popolnoma.poprej tako mogočno organizacijo. Češko in tudi italijansko delavstvo zahteva v narodnem oziru proste roke in noče več slediti diktatu nemškega centralnega vodstva. Le takozvana jugoslovanska socijalna organizacija sledi še slepo ukazom 7 Dunaja in poudarja vedno svoj internacijonalizem. Ta internacijonalizem pa razumeva jugoslovanski socijalni demokrat tako, da govori najraje le nemško, če prav ta jezik tako lomi, da ga je strah poslušati, nadalje da pošilja svoje otroke v šul-ferajnsko šolo in jih tako popolnoma odtuji svojemu narodu, da povsod in vedno v nebesa povzdiguje nemški narod in nemško kulturo, v tla pa tepta vse, kar je izšlo iz domačega naroda, da gre v ogenj za vse nemške kulturne zahteve, če se mu to ukaže, ne upa si pa niti črhniti o kaki stvari, ki naj bi koristila njegovemu narodu. Tak je jugoslovanski socijalni demokrat sploh in take vidimo zlasti nasi onemi. Šulferanisko šolo v Spoti. Šiški polnijo otroci socijalnih demokratov, ki so po rojstvu Slovenci in je med njimi celo nekaj rojenih Siškarjcv. Zato pa je med kandidati te stranke celih 13 mož, ki pošiljajo svoje otroke v šuiferanjsko šolo. In taki možje naj potem gospodarijo v Šiški, ki je bila in ostane slovenska? Na dlani je, da bo ena prvih njihovih žalitev, da prevzemi občina vzdrža-vanje nemške šole. Predlog bo tudi obveljal, ako dobi ta stranka večino v občinskem odboru. S tem pa ho zadan občini, ki ima toliko drugih nujnih potreb, krut udarec. Zato pa si takili gospodarjev ne bo želel noben posestnik, obrtnik, sploh noben davkoplačevalec, ne bo jih pa volil tudi noben delavec, ki ima še količkaj narodne zavednosti, ki mu je vsaj še nekoliko mila beseda, ki jo je slišal iz ust svoje matere. Politična krenil. V nižjeavstrijskem deželnem zboru se se včeraj doigrali jako značilni dogodki. Posl. Rienossl je interpeliral zaradi nedeljskih izgredov in je predbacival socialni demokraciji, da je ona zakrivila te demonstracije. Posl. Steiner je pa predlagal,naj se oškodovancem x>ovrae škoda iz kredita, ki je določen za slučaj elementarnih nesreč. Debata o tem predlogu je bila zelo burna iu sicer ne zaradi nasprotstva med krščanskimi socialisti in socialnimi demokrati, temveč zaradi domačega razpora v krščanske - socialni stranki. Najprvo so se surovo napadala poslanca Heilinger in W e i s s k i r c h -ner, na to poslanca K u n s c h a k in II e i 1 i n g e r , slednjič je pa nastal še konflikt pred posL Silberer-jem in vodstvom obC. sveta. Tudi |x>sl. B i e I o h 1 a w e k se je ustil ter omenjal znano afero Hatzl. Izjavi i je, da bo vsakega, ki ga bo spravil v zvezo s to korupeijsko afero, javno nazva] lažnjivea. S solzami v očeh je zatrjeval, da je dostojen človek in da bo kot časten mož p stranko zmagal ali pa iz nje izstopil. Najinteresant-nejši pa je bil razpor med Heilinger-jem in Weisskircbnerjem. Poslanec Heilinger je bivšemu ministru zračnimi, da dobiva kot magistratni ravnatelj 21.000 K, navzlic temu je na sprejel ministrsko pokojnino in se Še zdaj kot ol>č. svetnik vozi s prosto kar*o na tramvaju. Heilinger je. končal z bese«lami: »\Veisskirchner je mesto Dunaj prodal in izdal. \Vcis^kirchner se je s tern maščeval, da je naščuval posl. Kunschaka, ki je izjavil, da je posl. Heilinger prej dvema leioma letal od poslanea do poelanea, da je postal višji magistratu i svetnik. Posl. N. Heilinger mu je z.*ito zaklicali -Ti si čisto navaden lažnik!<: — Predlog posl. Stei-nerj:i je bil sprejet. * Nemška krščansko - socialna stranka je popolnoma v razpadu. Včeraj je stranka opustila strankino tajništvo, ki je razpolagalo 1 velikim aparatom. Včeraj je pa prišlo tudi do razdora v dunajski krščansko - socialni stranki. Nacionalna skupina krščansko - socialne zveze meščanskega kluba se je samostojno konstituirala. Deželni odbornik dr. Gessmann je šel im dopust, ki konča šele j>o deželnozborskem zasedal? ju. Kakor se govori, se bo dr. Gessmann odj>ovedaI deželnemu od-borništvu. Iu ne bo dolgo, ko bodo zapeli: Sle transit gloria mundi . . . * * V predzejodovini odstopa vojnega ministra barona Srhonaieha piše »Pesti Naplo<:: Iz tega članka posnemamo sledeče: Nadvojvoda - prestolonaslednik in šef generalnega štaba nista bila zadovoljna z izmero in smerjo razvoja armade in sta zaradi tega iz»ekla svoje pomisleke. Na ta način je nastala spomenica šefa generalnega štaba o novi organizacij; bramhnegn sistema monarhije, od katerega je bilo pričakovati raznih reform. V skupnem ministrskem svetu, ki se je vršil meseca decembra 1910, ao ta program iz finančnih in splošnopolitičnih vzrokov odklonili. Iz finančnih vzrokov pred vsem žara ii tega, ker bi se s tem proračun v prihodnjih štirih letih obremenil s LISTEK. LjntKKH m sovraštvo. Povest. (Spisal Anton Antonov.) (Dalje.) Sedaj se razvozIja jezik sprevodniku, da se pelje črnuška v Po-tvje, blondinka pa v Pristranjo. Se pa še precej časa peljemo skupaj,« reče veselo kanclist ter cmokne precej glasno z jezikom. -To je imentno, zares več vredno, kakor mernik pšenice,« vzklikne agrarec Zamejec. Tretji gospod, ki je bil podoben kakem u poštarju, ni prav nobene več zinil, ker je že moral izstopiti čez dve minuti Vendar pa se mu je bralo na obrazu, da mu je to neizogibno dejstvo i/ srca žal, kar mu seveda ni nič pomagalo. Vlak se je ustavil, mož je moral Izstopiti Veleposestnik in kanclist pa sta -e kakih dvajset minut ugibala in ukrepala, na kak način bi prišla do brsede med damama, ki sta se prav živahno pogovarjale v kupeju. Predstavili sta se bile že prej. Blondinka je rekla črnuški, da ji je ime Zalka in se pelje v Pristranje, kjer je njen papa postajenačelnik, črnuška pa se ji je predstavila za Milo Žele/nikovo iz Zavinka. Ker da beseda besedo, sta dekii-ei kmalu dognale, da sta kakor ustvarjeni druga za drugo. In zaupale sta si pc nekolikih besedah svoje srčne skrivnosti. Vsaka je najprvo povedala, kateri mladeniči so ji najbolj povšeči. In izkazalo se je, da imate obe eno in isto družbo najraj-še. Zalka je rekla, da ji ugajajo selo Griva, Slamnik, Bšen in pa Zgovoren, pri čegar imenu se je močno zardeb; In Mila je bila istega ume-njft o tej mladi četvorici. Ko pa je izrekla Rženovo ime, se jo tudi ona zardela. Tako sta se druga drugi izdale. No, pa to ni nič hudega med deklicami, kadar so same. Saj so take govorice na dnevnem redu med njimi. Če pa se slučr.jno katera zardi pri tem, ali onem moškem imenu, pa se tudi ni taka nesreča.- Vsi ljudje imajo srca iz mesa, deklice pa še gotovo i~ kake mehkejše tvarine. Ko sta si dovolj krasno opisale V«aka svojega fanta, sta se seveda končno enoglasno zediuile v sodbi, da sta oba najlepša iu najboljša mladeniča na svetu; in ko sta si še povedale, da ljubite vsaka svojega z neizmerno ljubeznijo, sta se v tej radostni zavesti prisrčno objeli ter poljubili ua čelo. To se je vršilo skoraj vse v ti-stih dvajsetih minutah, ko sta iskala prijatelja Ivan Zamejec in Gaber poti in načina, kako bi se približala damam. »Jaz bi za svojo osebo ne šel v damski kupe,« meni agrarec. .'Ker si velik plaši ji vec,« mu očita v takih zadevah zelo izkušeni kanclist »Ce bi bilo po mojem, pa bi sedaj-le imela že oba dekleti v objeti 1 u in naročju.« »Si pač preveliko obetaš,« mu ugovarja okorni veleposestnik. Tako 3e prepiraje in drug drugemu ligovarjaje sta se odločila, da vstopita brez vsakega povoda v oni kupe. »U pel javo prepustim tebi,« priden e še Zamejec, dobro vedoč, da ga on gotovo polomi, če zine prvi. »Boni brez skrbi! Kar korajžno za mano,« ga bodri Gaber k korajži, potem pa vstopi v damski kupe. Agrarec je stopil za njim. »Klanjam se, lepi gospici,« ju pozdravi \ljudno kanclist že takoj pri vratih. »Klanjam se, lepi dekleti,« ponavlja okorni agrarec za njim. > Ali dovolite, da prisedeva s prijateljem§ gospodom Ivanom. Zamejcem, veleposestnikom s Podrav-ja, krasni gospici,« vpraša mladi dami prijamo, predstavi ja je svojega prijatelja 7 oliko dovolj znani Gaber. In skoraj bi se bila zgodila neprijetna nezgoda, da bi bil jel veleposestnik ponavljati kanclistove besede. K sreči se še vendar o pravem času spomni namena onih besed. »O, prosim, prosim,« jima dovolite obe hkrati. In Gaber sede predstavivši še sebe poleg Zalke. a Zamejec pa zraven Mile. Kakor je vas gospod Gaber predstavil ste iz Podravja,« vpraša prijazno Mila Zamejca. »Da, gospodična,« odgovori Zamejec s trsko zadrego, kakoršno ima petošolec, kadar se prvikrat snide s svojim idealom. »Potem pa gotovo poznate mojo teto gospo Vernikovoi« ga spet vljudno in radovedno vpraša Mila. »Da, gospodična. Dobra in bogata je ta vaša teta,« odgovori nerodno Zamejec, ki je prav malo občeval z nežnim spolom, kakor se je videlo. »Prijatelja sva. Zadnjič mi je pravila, da ptide neka mlada soroduica doli s Kranjskega k njej, ker je čisto sama brez domačih ljudi in je nekaj obolel a.« >In ta mlada soroduica sem jaz,« mu pove lepa Mila. »Sem si že prej mislil kaj takega,« omeni agrarec. »Še nikdar nisem bila v Podrav-ju, teče Mila samo zato, ker se je bala, da bi se ne pretrgala govorica. S;; j jc videla, da nima veleposestnik nobenih l>esed več za nadaljevanje ee že ne zabavnega, pa vsaj prenosljivega kramljanja. »Lep kraj to,« poseže v njun pogovor Gaber, ki je isto zapazil, kakor Mila. »Kakor švicarski vršaci in globeli, obrobljajo in se vdirajo lepe, bahate, gozdnate in hladno senčnato gore, veliko ol>čino podravsko. Vmes pa se valovi reke Drave, ki liki svetlo moaer trak hiti po sredi bogatega in rodovitnega polja k svojemu cilju.« »Zares mora biti potem lepo tam na Podravju,« vzklikne Zalka, ki je zelo ljubila naravno krasoto. »Kar zavidam % am, gospica Mila, da boste bivali v tako krasnem koščku lepe. štajerske dežele.« »Ce je tako, pa se kmalu udomačim, de Mila. -Samo bojim se, da Hil bo dolgčas po domu, mami, papa-nu in . . .«; tu preneha ter se zardi spominjajo se lepega uradniškega aspirantr. I?žena. »Nič se ne bojte, gospica,« jo tolaži zgovorni in gibčni štiridesetletni samec. »Družbe dovolj, in zabav, tudi ne manjka. Vaš gospod sosed ima zlasti sedaj toliko Časa za zaba vanje lepih in mladih deklet, da ne ve, kam z njim. Dalje sta v Podrav ju dva učitelja in ena učiteljica, «■ katerimi se boste gotovo prav dobrr razumeli Učitelja sta izborna pc\ mm 425 milijoni kron. Na predlog Schon-aicha je prišlo do znanega kompromisa, s katerim ee je zajamčilo, da se bo proračun aa armado za pet let zvišal za 200 milijonov kron. Vsled višje želja je prišla spomenica šefa generalnega štaba 5. marca zopet v delegaciji na razgovor, pa zopet ni bila sprejeta. Na to se je izvršil oni senzacionalni obisk nadvojvode-prestolonaslednika v Godollo. Namen tega obiska še danes ni znan« Gotovo pa je, da je nadvojvoda Franc Ferdinand protestiral proti sklepu skupnega ministrskega sveta in pred vsem nastopil proti temu, da vojni minister t skupnem ministrskem svetu ni zastopal interesov armade. S tem dnevom je bila odločena Schonaichova usoda. Vendar je pa Schonaich hotel izvršiti brambne predloge. V vojnem ministrstvu se je vršila seja za končno redakcijo brambnib predlog. Konference so -se udeležili zastopniki obeh vlad in vojnega ministrstva. Iz pisarne prestolonaslednika, ki je bila povabljena^ ni nihče prišel. Pač pa je prišlo pismo, v katerem je prestolonaslednik izjavil, da noče več vplivati na nadaljna pogajanja. S tem je postalo .jasno, da je nasprotje med najvišjima vojaškima svetovalcema krone postalo neznosno. Baron Schonaich sam je spoznal to situacijo in je 9. julija prosil vladarja, naj sprejme njegovo dem is; jo.Monarh je zagotovil barona Schonaich a, da mu popolnoma zaupa, in je odredil, da je dobil deset-tedenski dopust. Morda se bo med tem časom stvar poravnala. Toda do tega ni prišlo. Pač pa je prestolonaslednik zopet obiskal monarha v Išlu in izrekel željo, naj se Schonaich odpusti in Auffenberg imenuje za vojnega ministra. Vladar je zaradi mini ugodil tej želji. Francosko - nemška pogajanja glede maroškega vprašanja se zelo vlečejo. »Agence Havas« poroča, da bodo tež k oče. ki so nastale v pogajanju med poslanikom Oambonom in državnim tajnikom Kiderlen-Waeeh-terjem zaradi gospodarskih interesov Nemčije v Maroku, v najkrajšem času rešene. Med spornimi točkami, glede katerih se morajo še sporazumeti, je vprašanje konzularnih sodišč in varstvo inozemcev v Maroku. V nemških finančnih krogih pa vlada navzlic temu velik pesimizem. Na herolinski borzi je zavladala nevarna kriza. In prišlo bi nedvomno do velikega kraha, da ni zunanje ministrstvo potolažilo razne merodajne osebe iz finančnih krogov ter jih zagotovilo, da bodo pogajanja v dveh ali treh dneh končana.Tudi drugače tolažijo razburjeno nemško prebivalstvo. Nekateri nemški listi pišejo, da so tudi na francoskem denarnem trgu zavladale nezdrave razmere in da bo prišlo do težkih kriz, če pogajanja do zadnjega dne tega meseca ne bodo končana. Španska vlada noče več prikrivati nevarnega položaja v deželi. Gibanje v mestih je postalo popo^o-ma revolucionarno in stremi po tem, da odstrani monarhijo. Canalejas je časnikarjem pojasnil vzroke* zakaj je morala vlada v celi državi razglasiti izjemno stanje. Gibanje, je rekel, je popolnoma anarhistično in je naperjeno proti vsakemu vojaškemu redu. V raznih mestih so uporniki razrušili mostove, zažerali samostane in oplerili privatne hiše. V Valenciji so kru-ali uporniki: »Naj živi socialna revolucija in anarhija! Proč s kapitalom!« Kakor poročajo iz Valencije, je kakih 3000 upornikov vznemirjalo okolico, da prisilijo so- sedna mesta, da proklamirajo repo* bliko. Zdaj eo na potu proti Jativi. Več most, v katerih uporniki najhujšo razsajajo, je vojaško zasedenih. V Cartageni je proglašen preki sod.V Barceloni postaja poloiaj vedno nevarnejši. 40 upornikov so aretirali, republikanci pa zahtevajo, da as jih izpusti. V Culleri so revolucionarji umorili sodnika in sodnijskega slugo in ranili več uradnikov, od katerih je eden umrl. V Alciri in Carcagente so proglasili komuno. Spiritue reotor tega gibanja je is Spancev in inozemcev obstoječi komite v Barceloni, ki ima v vsakem kraju, kjer bivajo delavci, svoje agente. — Kakor smo že poročali. ?e po celi deželi izbruhnila stavka. Vendar pa prihajajo iz nekaterih krajev ugodna poročila. Iz Valencije poslano vojaštvo je Alciro in Cullero oprostilo iz rok revolucionarjev. Tudi v Barceloni, Saragossi, Bilba? in .Valenciji vlada mir. Aretacije se še vedno vrše. Pri Sevili so stavkujoči s tira vrgli neki osebni vlak. Več potnikov je bilo težko ranjenih. Revolucionarji so hoteli opleniti filialko banke »Credit Ly-onnais«, kar je vojaštvo le s težavo zabranilo. V Sueci so bili trije sodniki umorjen: ker so obsodili par socialnih demokratov. Na Portugalskem ne poneha proti republikansko gibanje navzlic dejstvu, da so skoraj vse evropske države priznale republiko. Vodja ro-jalistvv, stotnik Conceira, je izdal na vojaštvo in mornarico poziv, v katerem poživlja moštvo, naj bodo priprrvljeni za trenotek, ko bodo mogli stopiti na stran rojalistov. V celi deželi razširja okrožnico, v kateri npznan;a, da bodo rojalisti, kakor hitro bodo zmagali, vprašali portugalsko ljudstvo, ali naj se nazaj pokliče bivši kralj Manuel ali naj se pa krona ponudi pretendentu donu Migueln braganškemu. — V torek so prišli vlndni uradniki v Pennacora, da sest*ivijo inventar ondotne cerkve in da era v imenu države k on f i sci rajo. Prebivalci so zeaeli zvoniti plat zvona. In kmalu se je zbralo kakih dvanajststo fanatičnih klerikalnih prebivalcev, med temi tudi ženske, in so skušali z vilami, nožmi in lovskimi puškami pregnati uradnike. Ker ti niso bili dovolj močni, poklicali so vojaštvo na pomoč in začela se je pravcata bitka med vojaštvom in prebivalstvom. Končno je vojaštvo premagalo upome prebivalce ter obkolilo cerkev. Ko so uradniki vlomili cerkvena vrata, je bila cerkev popolnoma prazna. Vse dragocenosti so bile pobrane iz cerkve, niti stola niso pustili. Robo le pililo ifo umoru sipkega krolio Alekson-dra fn 'raliice Drajc? xin. Da bi ne bil tako hitro po Aleksandrovi ženitvi umrl kralj Milan, bi se bil morda pokojni kralj Aleksander še v svojem življenjn prepričal, v kaki veliki zmoti da je bil. Kako velika nesreča je bila Draga za pokojnega kralja, dokazuje najbolj ta-le zgled: Kot vdova je jela Draga češce prihajati v mojo odvetniško pisarno. Te>ga čestega prihoda si nisem mogel prav tolmačiti. Sprva sem mislil, da potrebuje mojega pravniškega sveta, toda skoraj sem uvidel, da to ni vzrok njenim pose tom. Končno sem se odločil, da jo vprašam. radoveoni«, je rekla, »vam povem, da prihajam v svrno, da vas pridobim sa poročnega sve-doka.« »A kdo bo teninf« sem jo vprašali »Viemite v roko pero in napišite, kdo izmed valih prijateljev prihaja k vam, in videla bom, ako ga boste uganili.« Vzel sem pero in jel beležiti. »Evo k meni prihaja vsak dan Piročanac, toda on ima že ženo; Ra-jovič, toda za tega vem, da se ne misli ženiti; general Horvatovic ...« Predno sem mogel nadaljevati, je ona zaklicala: »Uganili ste.« In dasi sem v naprej vedel, da se bo pokojni Horvatovic smejal, ko mu to povem, dasi sem vedel, da iz te moke ne bo kruha, vendar sem ji obljubil, da ji bom za poročnega svedoka. Ko sem pokojnemu Horvatov ičn povedal Dragine misli, se je presenečeno nrsmejal in mi rekel: »Prijatelj, ti nisi pri zdravem razumu, ako se šališ, še manj pa, ako so tvoje besede resne.« Torej deset let pred poroko kralja Aleksandra z Drago bi naj že jaz bil poročni svedok Dragi in generalu Horvatoviču. možu, ki je bil takrat star 60 let! In po desetih letih vzame Isto Drago za ženo mladenič s 24. leti — kralj Srbije! Kakšna iron-ja usode! Kako nesrečno naključje tako za državo, kakor tudi za dinastijo Obre-novičev! Toda če u važu jemo, da so imeli vsi Obrenovići neprilike s svojimi ženami, potem se končno ni čuditi, da je zadnji Obrenovič zaradi svoje žene celo izgubil svoje življenje. Kakor sem že preje omenil, je v njegovi nesreči igrala vidno vlogo njegova mati - kraljica Natalija, ločena ženr. njegovega očeta kralja Milana. Leposava nasproti Dragi. Kralj Milan je imel kot mladi knez Srbije sličen doživljaj, kakor njegov sin. On se je takisto smrtno zaljubil v neko vdovo, s katero je živel nato nekaj časa v ljubavnem razmerju. Zaljubljen je bil v njo naravnost blazno, a končno je bil vendarle prisiljen, da jo je pustil. Ona se je zvala Leposava Nova-koviceva. Ob času njihovega razmerja ji je knez pisal veliko število ljubavnih pisem. Ko je knez prekinil svoj-* zveze z Leposavo in se oženil, je prišla nekega dne k meni, mi vse povedala in se pritožila, da je več belgradskih odvetnikov prosila, naj jo zastopajo, a da ni hotel niti eden izmed njih prevzeti njenega zastopstva. Jaz sem ji odgovoril, da prav rad prevzamem posredovanje, toda samo pod pogojem, ako mi prinese vsa originalna pisma kneza Milana in vse beležke, ki jih ima, ter mi jih izroči, dr jih shranim v svoji blagajni. Takisto sem stavil še pogoj, da pisem nikomur več ne pokaže, dokler se stvar ne konča. Leposava je v to privolila ter mi drugega dne prinesla pisma. Prevzel sem jih ter jih shranil v hlatrahio. Na to sem takoj pisal knezu Milanu. Kasneje sem često osebno posredoval pri njem, dokler se mi ni končno posrečilo isposlovati, da ji je dajal po 10 cekinov mesečno. V svoii blagajni sem takrat imel 123 svojeročnih ljubavnih pisem knez i Milana. Cesto sem jih prelistaval, ker so me jako zanimala. Iz njih sem raz-videl, kako strastno je mladi knez ca, učiteljica pa je odgojiteljica prve vrste. Vsi trije lahko kar na metre merijo svoj prosti čas. Tudi marsikateri dovtip iz resničnih in neresničnih dogodkov lovskega življenja se bo slišal vmes, za kar bo skrbel nas vrli gozdar Lovro Strel. No, in moja malenkost bo pa vas lahko dolgočasila z različnimi podatki iz zemljeknjižnega življenja. Kajti tudi jaz jo večkrat primaham v Podravje. Samo pol ure pešhoda imam do tam.« i)Da, gospodična, tako je!« se oglasi veleposestnik, ki je to vse prav dobro vedel; ali prepričan je bil, da bi on ne mogel vse tako po vrsti in tako lepo razložiti, kakor je to izpeljal kanclist. Pa tudi neznansko ga je nekaj zaskrbelo v srcu. On s tako drnžbo, kakor jo je naštel gospod Gaber, ne bo nikakor zadovoljen. »Kaj poreče učiteljica, s katero se je že bil domenil, kdaj napravita žen i to van je,« je vzdihoval v svojih mislih ubogi agrarec. »Gospa Ver-nikova pa bi rada videla, da vzame njeno nečakinjo. Lepša je in bogatejša. Nje se poprime. Učiteljema se je vselej izognil; zdaj pa bo moral po kanclifetovem zabavnem receptu sedeti z njima pri eni mizi. Strašno! Iu povrhu vsega pa še ta Strel, ki se vedno in povsod norčuje iz njega. In prav gotovo bo tudi takrat bril nor- ce iz njega! Grozno, neznosno! Gaber je strašno neusmiljen!« Kanclist je bral vse te njegove skrbi na obrazu; in zelo všeč mu je bil ta veleposestnikov strah. »Naj se spusti v družbo, da se malo ogladi in opili, posebno, če res namerava Vernikova spresti ljubezen med Milo in njim,« si je mislil gospod Gaber. »Potem pridem pa še jaz kaieri-krat in moj papa,« obljublja Zalka. »Imate čisto prav,« ji pritrdi okorno podravski agrarec. »Srčno bo nas veselilo,« popravlja Gaber okornost svojega prijatelja. »Posebno pa mene,« ji reče ljubko in mehko ljubezniva Mila. Hitre so potekale minute, in vlak je venomer hitel dalje ter dospel slednjič v Pristranje, ki je bilo kakih šest nr oddaljeno od Podravja. In izstopiti je morala Sušnikova Zalka. »Na veselo svidenje,« ji je zaklicala Mila v slovo. »Zdravstvujte,« ji je rekel kanclist. »Zbogom!« je bila agrarčeva poslovilna beseda. Sedaj se je razvil živahen in duhovit pogovor med Milo in kaneli-stom. Zamejec je sicer še sedel poleg Mile, a zinil je le redkokdaj kakšno besedo, ki pa ni bila za dosti zlogov daljša, kakor »da«. Poslušal je rajši kanci ista in občudoval Milino lepoto ter jo primerjal z ono podravske učiteljice. Da ni imel jezika na pravem koncu, 6e ne more tajiti, toda priznata pa se mora, da je imel oči na popolnoma pravem mestu. Če ni znal govoriti, je pa znal tembolj presojati in umevati lepoto ženskega sveta s svojimi rjavimi očmi, ki sc uganile, da presega Mila vsa podravska dekleta s svojo lepoto, tudi celo učiteljico, ki jo je imel dosedaj za najlepšo žensko na svetu. Da a? bilo sedaj Mile vmes, pa bi bil poročil učiteljico. Ali Vernikova gospa, katero je imel posebno v čislib, mu je odsvetovala ter mu priporočila svojo nečakinjo. Zato je tudi obolela ter začutila potrebo po domači pomoči in postrežbi. In radi ljubkosti in lepote gn-spejine nečakinje in zlasti pa vsled njenega priporočila se je gospod Ivan Zamejec še nocoj strašansko zaljubil v Milo, ki pa se ni ime1 a povoda, da bi bila to opazila. Kajti on je ljubil v svojem srcu,'česar pa ni nikdar • razodevalo oko, ali odkrival jezik. Milina mama je bila pisala svoji sestri ro^nej Vernikovi, kdaj pride Mila v Podravje. Zato je poslala teta hlapca z vo- IjrnbiJ to žensko. V pismih so bili tudi stiki, a vsako pismo je počenjalo z besedami »Sunčice moje«. A iz pisem, ki jih je ona poslala njemu, zlasti iz onih, ki mu jih je pisala, ko jo je že zapustil, sem sklepal, da je to bila vrlo pametna in duhovita Ženska. V teh pismih je ona dajala mlademu knezu tako moralne in pametne nasvete, da se absolutno ni moglo iz njih sklepati, da mu je bila samo priležnica. M proti dragimi. Shod D. J. 2. U. V salonu hotela »Ilirije« se je vršil snoči nenavadno številno obiskan shod D. J. 2. IT., katerega s*a se udeležila tudi poslanca dr. Ravnl-har in prof. Relsner. Med železničarji je bila zlasti dob^o zastopana južna že'eznjca in med temi postaje Poljčane, Zidan most, Št. Peter, Trst: od državnih železnic pa Jesenice in Kranj. Shod je otvoril predsednik D. J. Ž. U. g. Crn igo j s pozdravom ter referiral o temi: »Serla-nji položaj železniškega nradništva«. Njegovega govora tu ne moremo prinesti zaradi prepičlega prostora, pa tudi ni potrebno, ker je itak prav vsakemu znano, da se je bavil z neznosno draginjo in imel za predmet kratkovidno in škodljivo politiko naše vlade, ki je imela še letošnjo spomlad celih 356 milijonov kron za Vi *as%e potrebe, med tem, ko trkajo uradniki zaman na njena vrata. Koalirane organizacije železničar-stva imajo 4 glavne zahteve, ki jih morajo vsak čas ponavljati in te so: 1. Zvišanje stanarine, oz. akti-vitetnih doklad, 2. preureditev pen-zijskega statuta, 3. draginjska do-klada in 4. avtomatika. Iz krogov železničarjev so došli delegatu za dunajske konference na shodu sledeči nasveti. Stanarina naj se zviša najmanj za 40*#- ali pa tako, kakor velja za častnike ter naj so obenem ustvari posebni razred za železriške pristave. Dracrinjska do-klada naj se odmeri za najmanj 1 mesece od današnjega dneva nazaj. Delegat naj obenem raztolmači zahtevo po neomejenem uvozu argentinskega mesa ter po odprtju mej za uvoz srbskega mesa oziroma živine. Obenem poživljajo uradniki, da naj vlada energično nastopi proti kartelom in proti veleagrarni politiki. Nato je predsednik prebral sledečo resolucijo. Na shodu, sklicanem po D. J. U. v Ljubljani, hotel Ilirija, dne 10. septembra 1911 zbrano uradništvo državne in južne železnice izjavlja, da mu je vsled neprenehoma rastoče draginje pri vseh najpotrebnejših življenskih potrebah urejeno gospodarsko življenje popolnoma nemogoče; zahteva zato soglasno z vsem organizovanim železniearstvom Avstrije, da uprava železnic nemudoma ukrene vse potrebne, da se gmotni položaj železniškega uradnika izdatno in trajno poboljša: izraža vodstvu D. J. Z. U. v Trstu svoje popolno zaupanje, mu naroča, da sporazumno z vsemi v na-cijonalni koaliciji združenimi žel. organizacijami deluje na končno ugoditev vseh potom spomenice železniški upravi predloženih zahtev, in svečano Izjavlja svojo neomajno solidarnost z vsem avstrijskim železničarstvom. Resolucija je bila soglasno z velikim odobravanjem sprejeta. Nato zom na kolodvor, ki je bil kakih dvajset minut od Vernikove dvonadstropne biee. Zamejca je čakal njegov voz, Gaber pa jo je kar peš mahnil proti Rebri. Gospa Vernikova je nad vse prijazno sprejela Milo. Postregla ji je z izborno večerjo ter ji povedala med jedjo, da ima strašansko migreno. Zdravnik jo obiskuje dvakrat na dan, a se ji bolezen prav nič ne zbolj-ša. Zbolela je pred enim tednom. Da je ravno takrat imela pomenek z Zamejcem glede učiteljice in nje, ji je seveda zamolčala. Postrežba je zelo površna, ker ji strežejo sami tuji ljndje. Zato pa upa, da sedaj gotovo kmalu ozdravi, ker ji bodo stregle skrbne roke dobre nečakinje. »Potrudila se bom, da vam postrežem po vsej svoji moči.« ji je rekla Mila, ko je teta dokončala razlaganje svojega položaja, »To tudi za trdno pričakujem od tebe,« ji de teta ter jo poljubi na čelo in jo odpravi spat, na kar se tudi ona sama zakoplje v mehke in tople pernice. Toda dolgo ni prišel sladki sen čez njene trepalnice. Načrt, ki si ga je že pred enim tednom zasnovala v svoji glavi, se ji je nanovo razvil v nj^ni duši. Zamejec, bogat in mlad veleposestnik, k: je nameraval poročiti ta-mošujo učiteljico Rozalijo Srebot- se je oglasil k besedi državni poslanec dr. R a v n i h a r. Vsakdo razume današnje socijalno gibanje človeške družbe in ni ena zadnjih zahtev, da hočejo imeti ljudje za pošteno delo tudi pošteno plačilo, saj vendar ne dela človek samo zato, da napravi svojemu delodajalcu delo in si ohrani samo golo življenje s tem, da odvrača s svojim zaslužkom od sebe lakoto. Naša zahteva je, da se nam zagotovi Človeka vredno življenje, ki obsejra poleg telesnih potreb tudi duševnega razvitja in razvedrila. Kot državni poslanec hočem biti tolmač vaših teženj, kakoi tudi teženj in zahtev vsega drugega uradništva. 5. oktobra se sestane državni zbor in simptomatič-no je, da se pred otvoritvijo državnega zbora vrsti shod za shodom vsi ti shodi pa imajo za predmet draginjo in lakoto. Značilno pa je za te shode tudi še to, da prirejajo le sho. de samo oni meščanski sloji, ki so navezani na stalne prejemke, kar je jasen dokaz, da si morejo drugi sloji pomagati in prevaliti draginjo, med tem ko ti sloji nimajo nikogar, katerega bi se mogli oprijeti. Da mora priti do rešitve draginjskega vprašanja, je gotovo in do tega bi bilo prišlo tudi brez obžalovanja vredne krvave nedelje na Dunaju. Ti dosrodki pa so tudi sami ob sebi umljivi. Na eni strani bogatija, na drugi lakota, — kakor v starem Rimu, kakor neposredno pred francosko revolucijo, tako danes. Jasno je, da pri reditelji demonstracije na Dunaju niso hoteli teh izgredov, umevni pa so ti izgredi iz psihologije mase. Nočem presojati verjetnosti trditve, da so bili ti izgredi naročeni od nasprotne strani, ki je hotela v svoji onemoglosti in da onesnaži svobodomiselno gibanje, ki je zavladalo na Dunaju, napraviti reakcijo proti temu gibanju. To za nas nima tolikega pomena, ti izgredi pa so zaklicali vladi glasen memento, da naj hiti. Tudi je bilo več kot neprevidno od ministrskega predsednika Gautscha, da je v konferenci načelnikov strank množici grozil, če ne ho mimo prenašala udarcev. Rnvno te prrožnje so pripomogle k temu, da je bila nevolja še večja. Marsikaj očitamo vladi. Eno največjih očitanj pa je, da ne pozna velikotežne gospodarske politike. Mnogo so krivi karteli, da dratrinja tako narasla, so tu železni, sladkorni in petrolejski kartel in p « ono kartelu podobno združenje velikih agrarcev, kateremu naš mali kmet sledi nevede in zapeljan, med tem ko sam niti nima namena podpirati naraščanja draginje, ki je celo njemu v kvar. Gau4sch sicer sk.iAa odpraviti napake svojih prednikov zlasti ministra \Veiskirchnerja, vendar pa je Gautsch ravno proti tem prednikom preveč kavalir in tudi premalo energičen zlasti proti Madžarom, kar se je zlasti pokazalo pri pogajanjih zaradi uvoza argentinskega mesa. Pa tudi pri uvozu srbske živine vidimo, kako je imelo vele-agrarno združenje tu svoje prste vmes. Leta 1894 je Srbija uvažala še 54.000 volov in 200.000 prašičev, leta 1910 pa že samo 15.000 volov in 50.000 prašičev. Agrarna politika pa je minirala tudi našo industrijo, ki je bila poklicana, da si osvoji trg v Srbiji in na Balkann.Nato dokaže poslanec nesmisel boja proti draginji, ki se kaže v znižanju transportnih tarifov železnic za 509£ in v znižanju tržnih in klavnih pristojhin. Pri vsakem kilogramu mesa bi znašalo znižanje cene vsled cenejših voznih tarifov s/- v in vsled znižanja klavnih in tržnih pristojhin tudi V- v, t "da j skupaj 1 v, kar gotovo ni pra- ujakovo, se zaroči z njeno nečakinjo Mil » Železnikov o, ki je gotovo lepša od učiteljice. Da hitro omami Zamejcev o srce ženska lepota, ji je bilo znano. Vedela je pa tudi, da se ne brani gospod Ivan, kakor ga je vedno nazivala, bogate neveste, in da pri njem zelo veliko odtehta velika dota. Mila Železnikova pa ni samo lepša, ampak tudi bogatejša od uči-teVice. »Vse se bo gladko izteklo, in Mila postane Zamejčeva gospa,€ si je rekla z nocojšnim večerom popolnoma zadovoljna teta ter s to mislijo tudi zaspala. Mila pa, ki je ležala v sobi poleg tetine spalnice, ni mislila na Zamejca in ne na učiteljico Rozalijo Sre-botnjakovo, ampak njene misli so pohitele tja v Zavinek k roditeljema, k ljubi mamici in dragemu papanu. Potem so ji ušle k Rženu, k lepemu aspirantu, ter zaspale ob niem. Tudi Mili so se trepalnice strnile, ustnice pa zadrhtele s sladkim usmevom Rženovo ime . . • Drugi dan je sicer solnce pozno vstalo, ali toplo in prijazno je plezalo na tedaj še prav nizkem nebeškem oboku. Južni vetrovi so počeli lizati zasnežene gorske vrbe in so gorko zapihali po Podravju. Sneg se j«) tajal, Drava naraščala, j tDaJJ* prthoflnjti i vo bojno sredstvo proti draginji, med trni ko bi utrpela n. pr. Ljubljana vsled znižanja klavnih in tržnih pristojbin kakih 8000 do 10.000 K na leto, draginja pa bi ostala neizpre-menjena. Nujna potrebna je, da se povzpne naša vlada do pametne davčne politike, da odmerja davke progresivno z naraščanjem dohodkov ter si najde na ta način sredstev, da odpomore bedi svojih uradnikov. Splošno dolgotrajno odobravanje je sledilo govornikovi m besedam, nakar se je oglasil kot drugi govornik deželni poslanec prof. Reis-n e r , ki je v kratkem govoru prinašal aeleasniškim uradnikom simpatije celokupnega uradništva. Vse sedanje gibanje in vse posledice, ki jih ima Se lahko to gibanje, so posledica vladne politike, ki je totalno zavožena. Za militarizem ima vlada vse ženo polne cekinov, uradništvo pa naj strada, med tem ko vendar služijo uradniki, naj bodo v uniformi ali v civilni obleki vsi istemu gospodarju. Nekako pogodbo podpišejo oni, ki stopijo a- državno službo, in s to pogodbo posvete vse svoje moči državi, nasprotno pa je dolžnost države in tudi tiha pogodba, da svojim uradnikom preskrbi vredno življenje. Ce tega država storiti ne mara, je sama kriva, če zavre v uradništvu nezadovoljnost. Dolgotrajno odobravanje je sledilo govornikovim besedam, nakar je predsednik zaključil ta velepo-membni shod. SiniersKo. Na naslov e. kr. na mest ni jc. V zadnjem času sta se dogodila zopet dva Karakteristična slučaja posUma-nja celjske policije napram Sloven-cem v mestu. Pokazali ste to obravnavi Stibler-Tlgo proti nemškim napadalcem in slučaj dr. Kukovca. Ker nismo prepričani, da bi vodja celjske policije proti krivcem storil svojo dolžnost, opozarjamo na te slučaje štajerske namestnijo. zagotavljajoč znova, da ne bo poprej varno ne premoženje, ne življenje, ne čast polovice mestnega prebivalstva v Celju, dokler se mastna policija ne po-državi. V tem oziru je nabral nepozabni dr. Dečko mnosro dragocenega gradiva, ki bi se moralo poiskati in dopolniti. Naši vodimi krogi molijo v tem oziru v Gradcu kakor na Dunaju storiti svojo dolžnost. Nasil-stev, krivic in nekaznovanega terorja, podoiranepra s krivimi prisegami mora biti v Celju vendar enkrat konec! Vojska med Frankolčani in Straničani. V nedeljo, dne 17. septembra jc nastal v Berložnikovi gostilni na Frankolovem strašen pretep. Pet fantov iz Stranic se je popoldne pripeljalo na Frankolovo in pilo že poprej, ko so došli k Berlož-niku, v dveh gosti»nah. Pri Berlož-niku je bilo zbranih nekaj Frankol-čciiiov. med njimi Janez Potočnik p. d. Macu h in njegov dvajsetletni sin. Za kratek čas se je vnel med Straničani in domačini hud prepir, iz katerega se je razvil pretep. Kato-liškonarodni Frankolčani so branili junaško svojo domovino pred Štajerci janski m i Straničani.\ Pretep se je preselil končno iz gostilne na cesto. Padlo je nekaj strelov, late in sekire so frčale po zraku in padale po glavah. Maeuhov sin je napadel svoje nasprotnike s sekiro. (Ta možak je znan iz volilnega boja, ko se je skupno s klerikalnimi Dobernčani vojskoval za dr. Korošca pri Novi Cerkvi.) Konec te bitke je bil ta, da so Strančani naložili na voz dva težko ranjena in ju odpeljali v Vitanje k zdravniku. Upanja ni veliko, da bi <^tala pri življenju. Starega in mladega Macuha so pa odpeljali v Vojnik k zdravniku, vendar pa njune poškodbe ni*o težke. Zadnji prizor te vojske se bo odigral pred celjsko okrožno sodnijo. Tu bi čakalo našo duhovščino, ki z brezumnim hujskanjem še bolj razdivjava mladino, mnogo hvaležnega dela. Slučaj Živny iz Rogatca končan. Iz Celja nam poročajo: Kakor smo že poročali v »Slov. Narodu«, je bil zadnj-t leta glavna opora nem-škutarskega župana Ferschniga v Rogatcu bivši orožnik in pozneje občinski tajnik rogaški Jože Živnv, ro-tiom moravski Ceh. Ta Živnv je bil obenem občinski redar in tajnik okr. bolnišnice. Kogar je imela vladajoča trska kl!ka na piki, tega je Živnv proganja] do krvi. Trgovec Emerik Supanc v Rogatcu je vodil pri obe. volitvah opozicijo in se hudo spri s Fersclmigom in drugimi ponemčeni-Dti Hrvati v Rogatcu. Živny ga je ob vsaki priliki napadal in hrulil, vsled česar je došlo med obema do hudega sovraštva, katero je rodilo nebroj tožb. Vkljub temu je šel Zivny dne 15. maja v Supančevo gostilno in grozil gospodarju z revolverjem, ker mu ni hotel dati pijače. Revolver so mu vzeli in 17. maja je Živnv izginil iz Rogatca. Vzel je seboj iz bolniške blagajne 252 K in še znesek, ki ga je dobil od župana za prodano galico, 247 K. Živnega so v Trstu prijeli. Celjsko okrožno sodišče je Živnega oprostilo krivde javnega nasilstva in peneverjenja. Sedaj pričakujemo samo še, da bo 2ivny zopet v Rogatcu nastavljen. Iz Ormoža nam poročajo: Dne 17. septembra je bil izvoljen v občini Hardek za župana vrl narodnjak g. Franc Hanželič, sin bivšega dolgoletnega hardeškega župana. Za občinska svetovalca sta izvoljena Ivan Petek in Ivan Kirič. Občina Harde^k tvori takorekoč predmestje nemskutarskega Ormoža in je zato za Slovence važna postojanka. * Velika ljudska sla vn ost kluba napr. slov. akad. v Celju je jako izborno uspela. Udeležba ravno ni bila prevelika in smo posebno pogrešali goste iz takih krajev, kamor Celjani o priliki tamkajšnjih slav-nosti prav pogosto hodijo. Drugače pa smo opazili goste iz Zidanega mosta, Radeč, Laškega trga, Ljubljane, Mozirja in celo dva Hrvata iz Zagreba, ki se nista vstrašila dolgega pota irt stu prihitela med nas. — Vsi prostori Narodnega doma pred vsem na velika dvorana so bili s finim okusom dekorirani. V šotorih so stregle nase gospe in gospodične. Splošno je ugajala vojaška godba iz Belo v ara, ki je pač v prvi vrsti pripomogla slavnostl do tako lepega uspeha. Koncertne točke so bile fino izbrane in dobro izvajane, po koncertu pri plesu pa so vojaki prav pridno svirali do ranega jutra. Pribiti je treba, da so se pri koncertu izvajali samo slovenske skladbe, za kar se je občinstvo godbi z burnim aplavzom zahvaljevalo. Nekaj novega za Celje je bila, volitev krasotic: glasovanje je bilo prav živahno tako, da je volilna komisija šele ob polu It*, uri naznanila resni tat. Največ glasov je debila gospica Darinka Homanova iz Kadeč, druga je bila njena sestra Marlenka Homanova in tretja gospica Marta Hrašovec iz Celja. Vsem tem trem je izročila komisija lepa darila. Dosti lepih dobitkov je imel tudi srečolov. Med ljubke gospiee, ki so prodajale srečke, se je mešal tudi umazani mešetarski Žid, ki je s svojim gladkim jezikom zvabil marsi-kak krajcar iz žepov. Za zabavo v obilm meri jc skrbel tudi »versi-faJes*« ki je za malo ceno izdajal svoje pesmi in verze in vzbudil mnog*, smeha. Zabave torej je bilo povsod! dovolj, animiranost je bila splošna in je trajala do ranega jutra. Največji trud pa so imele naše narodne dame. da so v stre gle vsem obiskovalcem. Pivo, vinarna, buffet, slaščičarna, šampanjec. cveti jičnjak. tabakarna. bntelke. kavarna, vse je bilo krasno urejeno in povsod si bil — kar je treba poudarjati — po-strežen po primernih cenah. Pozabiti ne snicmo planinske koče, kjer so se zbirali najveselejši ljudje in kjer je v krogu lepih gospic stregel planinski ostir lačnim in žejnim gostom. Tan: v planinah je zapel tudi mešani zbor pod spretnim vodstvom prof. Beraniča nekaj mičnih pesmic. Ce še omenimo tamhuraše, ki so prav pridno in dobro svirali, it parno, da nismo prezrli ničesar. Večina ljudi se je razšla zadovoljna, čuteč da se je enkrat zopet prav dobro zabavala. In to je bil razveo dobrodelnega namena tudi namen cele prireditve. Vsem, posebno go^pem in gobicam bo najlepša zahvala za njihov trud spomin na ta krasen večer in pa rspeb, ki ga je si a vn ost dosegla. Klub naprednih slov. akad. oa bo lahko '/abeležil zopet lep uspeh, katerih ima njegov arhiv zabeleženih že koliko. Izvoz trsnih eepičev v Bolgarijo. Graška trgovsko - obrtna zbornica poroča po naročilu c. in kr. konzulata v Sofiji: L. 1910 se je nakupilo v avstro - ogrski monarhiji samo en del trsnih cepičev za nove amerikanske nasade; toda pri tem je bilo mnogo težav, ker se ali dotičnih vrst ni dobile ali pa se jih ni dobilo v zadostnih količinah. Ker pa gre tu za precejšnji uvoz (v Bolgarijo), opozarjamo na to domače trsničarje. Povprašuje se največ po sledečih vrstah: riparia monticola, rupestris dn Lot. rupestris Berlandieri, riparia nortalis in riparia Berlandieri. — K temu pripominjamo, da se gra-ški trgovski - obrtni zbornici ni zdelo vredno opozoriti na to zadevo v slovenskih listih tudi slovenskih trsni-čarjev in trsničarskih zadrug, ki so gotovo zmožne velikega izvoza. Gleda se, kakor vedno, da profitirajo Nemci in najsi imajo tudi manj vredno blago. Naš izvoz na Balkan bi bil sploh predmet zelo hvaležnega študija. Prišli bi na to, da dobavlja n. pr. zagrizeno nemška tvrdka \Voseh-naggova \ Šoštanju vse usnjeno blago za bolgarsko in menda tudi srbsko armado. In s slovanskimi stotisoei zaslužka zatirajo potem \Voschnaggi prav lahko slovenski živelj v Šoštanju. Velik izvoz na Balkan ima nadalje celjski Westen, kateri se tudi redi od slovenskih grosev in je spravil v slovenski celjski okoliški občini J do — 4 glasov v 1. razredu! Kdaj bode m o došli do tega, da bodo na Balkanu vedeli za slovanske tvrdke in nakupne vire na avstrijskem jugut Drobne novice« Sneg je zapadel te dni na vseh višjih gorah na Zg. Štajerskem prilično do višine 1200 m. Vreme se je zdatno ohladilo. — Iz Oplotnice poročajo: Hlapec posestnika Štefana Založnika je opazil te dni, da je bila voda v studencu popolnoma bela. Preiskava je dognala, da je nekdo nalil v studenec karbolne kisline. Najbrž je storil to kak sovražnik. — Zbolel je graŠki učitelj in dež. poslanec Anton Otter. Po daljši bolezni je prestal te dni srečno operacijo zaradi nekega eksudata pod rebri. Sedaj se mu počasi obrača na boljše. — T e ž-k o r a n o je dobil na roki delavec v Westnovi tovarni pri Celju Janez Arzeušek. Nek kos pločevine na valjarju mu je prerezal meso na roki do kosti. Spravili so ga v bolnišnico. Koroško. Iz celovškega občinskega sveta. Mestni občinski svet v Celovcu je sklenil v zadnji seji, da sezida občina dvonadstropno delavsko hišo za mestne uslužbence. Proračun znaša 50.501 krono, pod pogojem seveda, da se oprosti hiša 24 let davka. Hiša bo imela 12 stanovanj, ki bodo obstojala iz ene velike sobe, kuhinje in male shrambe. Najemnina bo znašala za eno stanovanje mesečno 12 kron. Med drugim je odklonil občinski svet podporo katoliškemu šolskemu društvu in sicer na predlog občinskega svetnika A h a t z a, ki je rekel, da ta podpora ni v letnem proračunu. Nato pa je župan izjavil, da se občinskemu svetu celovškemu ni treba skrivati za takimi prozornimi izgovori, marveč da naj se izreče javno in jasno, da ne dovoli podporo, ki ima drugo politično tendenco kakor velika večina občinskega sveta. Zavrnili so podporo katoliškemu društvu na podlagi te izjave soglasno. Goreč železniški voz. Na turski progi se je vnel včeraj med vožnjo tovorni voz, ki je bil obložen z volno. Ogenj je zanetila bržkone iskra iz stroja. Voz je gorel, dokler ni pripeljal tovorni vlak v Pusarnico, kjer so ga odpeli in pogasili. Škoda je precejšnja, zgorelo je skoro pol voza volne. Voz je nej>oškodovan. Porotno odišče v Celovcu. Včeraj je bil obsojen pred porotnim sodiščem delavec Josip S t e i n e r radi požara na 4 leta težke ječe. Steiner je priznal, da je zažgal iz maščevanja kozolec župana Knapiča v Salva-torju, s čimer je povzročil 9000 kron škode. Kozolec je bil zavarovan za 7200 kron. Prepovedan živinski semenj. Z ozirom na močno razširjenje živinske kuge na gobcu in parkljih je politična oblast prepovedala v Šentvidu takozvani semenj na travniku. Semenj, katerega navadno obiskujejo številni živinski trgovci, bi se imel vršiti v začetku oktobra. Cigani v banki. V Celovcu so prišli v neko banko cigani, več motskih in ena ženska, in so zahtevali nemške zlatnike. Uradnik jim je predložil denar in cigani so res nekaj komadov kupili. Ko pa so odšli, je zapazil uradnik, da mu manjka 150 kron v zlatu. Ovadil je cigane takoj na policijo. Tatove so zasačili še v mestu in jim vzeli ukradene zlate. Primorko. Carinski uradniki v Trstu so dosegli zopet prejšnji delavni red. Glavni carinski urad jc izdal v torek popoldne sledečo odredbo: Vsled ukaza predsedstva deželnega finančnega ravnateljstva v Trstu se odpravi novo določena razdelitev uradnih ur, ki je stopila v veljavo 14. septembra in se določa zopet prejšnji uradni delavni čas od 8. zjutraj do 12. in od 2. popoldne do 6. zvečer. S tem je zopet prišla cela služba na prejšnji tir in uradniki bodo zopet lahko nekaj zaslužili še posebej s čezurnim delom, kar bi bili z novim delavnim redom izgubili. Sicer s tem zadeva še ni končana, kajti oblasti hočejo na vsak način delavni čas premeniti. Kako bodo to napravili, se še ne ve, na vsak način pa mora biti pri vsaki novi razdelitvi opoldne najmanj dve uri odmora in ne smejo biti uradniki gmotno prav nič oškodovani, bodisi na en ali na drug način. Kolera. Bakterijologične preiskave vseh prebivalcev, ki jih je vodil dr. Hammerschmidt v Ber-tokib, so dovršene. Uspeh je povsem zadovoljiv. Ljudstvo je popolnoma zdravo. Podrli so torej provizorične infekcijske barake in preneha tudi stalna zdravniška služba, V pomorskem lazaretu pri Sv. Jerneju umrli 631etni mornar laške trabakule »Bel-lunox<, Franc N o r d i o, glasom izida bakterijologične preiskave ni umrl za kolero. Tatvine. Včeraj so aretirali v Trstu že večkrat kaznovanega tatu 23- letnega tehničnega risarja J osi] »a M o n t a n a d i j a. Različne stvari je že kradel ta človek, denar, obleko živila in podobne stvari. Sedaj je prišel na čudno idejo in je začel krasti po večjih hišah v vežah in stopnicah plinove svetilke. Pokradel jih je precejšnje število. Kam jih je prodajal, še ne vedo. — V gostilni »Al Ponte« pa so aretirali 401 etno mlekarico Ano 1 U k m a r j e v o, ki je že več kot pol leta odnašala namizno perilo. — Na Lloydovem parniku »Adelsberg« pa je ukradel neznan tat iz kabine nekega natakarja 66 kron in daljnogled. Novo železniško palačo l>o sezidalo ravnateljstvo ogrskih železnic v Pulju. Poslopje bo stalo na vogalu trga Ziehy in ceste Deak. V pritličju in v f. nadstropju bodo pisarne za skladiščno ravnateljstvo, blagajno in računski oddelek. V II., III. in IV. nadstropju pa bodo stanovanja za železniške uradnike. Ogenj v Gradiški. Minoli teden jc pogorela v Gradiški hiša posestnika E. R i g o 11 i j a. Ogenj je nastal v dimniku. Hiša je i>ogorela z vso opravo. Skoda znaša nad 4000 kron. Krita je z zavarovalnino. Cene grozdju v Istri. Povprečne cene istrskega grozdja so sledeče: V Vodnjanu 26 K, belo, navadno 24 K, v Pulju belo in rdeče mešano 2S K, v Krču belo, navadno, 24 K, v Veii-nju bilo in rdeče mešano 40 K. V Novem gradu prodajajo burgundca in traminca po 33 K. Dnevne vesti. + Nehotična hinavščina. V včerajšnjem »Slovencu« čitamo: »Na grobu septemberskih žrtev je danes svetila samo ena lučica — lučica zapuščene matere iu ležal je samo en venec, venec — zvestih prijateljev.« In kdo so ti prijatelji* Seveda — klerikalci! Da se v vsi nagoti spozna klerikalna hinavščina, konstatiramo to-le: Kakor je znano, je slovenski narod zložil lepo vsoto, da se postavi dostojen spomenik septemberskim žrtvam na pokopališču pri Sv. Križu. Skrb za ta spomenik je prevzel takozvani Združeni narodni odbor, v katerem sede tudi klerikalci: dr. Pe-gan, Kregar in Terseglav. V prepričanju, da ne more biti pač nikogar, ki bi mogel nasprotovati nedolžnemu nagrobnemu spomeniku, je gori navedeni odbor dal napraviti načrte za spomenik ter kasneje, ko so bili načrti odobreni — tudi od pokopališke uprave in od poklicane oblasti, oddal delo kiparju Peruzziju in kamnoseku Vodniku. Poudarjamo, da se je vse to izvršilo, ker so klerikalni člani odbora izrecuo zatrdili, da se ni bati, da bi kdorkoli morda skušal preprečiti postavljenje spomenika na pokopališču. Ko pa je bil spomenik takorekoč že gotov, se je »Združenemu narodnemu odboru« sporočilo, da pokopališka uprava absolutno ne more dovoliti, da bi se septembrskim žrtvam postavil nagrobni spomenik na pokopališču. To se je zgodilo po tem, ko se je načrt za spomenik predložil v odobrenje pokopališki upravi in ko je predsednik te uprave, kanonik Sušnik izrecno zagotovil, da nima niti proti obliki spomenika, niti proti zasnutku prav ničesar ugovarjati!! Takrat je odšla posebna deputacija h kanoniku Sušniku, da ga pregovori, da da v imenu pokopališke uprave dovoljenje za postavljenje spomenika. Sušnik je gospode sprejel prav prijazno ter jim povedal, da on osebno nima ničesar proti spomeniku, pač pa da je odločen nasprotnik spomeniku — škof Anton Bonaventura, kateri edini odločuje v tej stvari. Odbor se je obrnil torej na škofa samega. In kaj je rekel škof f Rekel je, da ima na pokopališču govoriti samo on in pokopališka uprava in da nima nihče pravice, da bi se vmešaval v pokopališke zadeve, on pa spomenika absolutno ne dovoli postaviti in sicer za to ne, ker se nahaja grob septembrskih žrtev na sredi pokopališča in bi spomenik v taki velikosti in obliki in na tem mestu značil provokacijo Nemcev, Pri tem svojem ukrepu je škof vstrajal vkljub vsemu prigovarjanju, vkljub vsem prošnjam! In ko se ga je opozorilo, da bo ves narod užaljen in ogorčen, ako izve za njegovo stvarno neutemeljeno nasprotovanje spomeniku septembrskim žrtvam, je patetično vzkliknil: »Saj sem že mnogo pretrpel, bo že bog dal, da bom pretrpel tudi to!« Ko ta intervencija ni nič izdala, je poslal odbor k škofu — Kregarja. In temu se je posrečilo škofa omehčati v toliko, da je dovolil postavitev nagrobnega spomenika pod temi-le pogoji: 1. Mrtvi trupli Lundra in Adamiča se morata na sredi pokopališča izkopati ter prenesti v kot k zidu. 2. Spomenik se mora znižati za dva metra, da ne bo s vojo velikostjo — provocira]. 3. Na spomeniku je mesto datuma »20./IX. 1908.« napisati: »20. septembra 1908« in 4. besedo »izdihnila« je treba nadomestiti z besedo «umrla«. Odbor je te naravnost žaleče in onečastujoče pogoje hočeš nočeš moral s krvavečim srcem sprejeti, ker je bil spomenik že malodane dodelan in tudi že plačan. Toda tudi to dovoljenje je bilo samo pesek v oči, kor js kasneje škof isposlovat, da je posta, v i te v spomenika ob koncu konec▼ prepovedala politična oblast. Proti tej prej mi vedi se je vložila pritožba, na ministrstvo, ki pa še dosedaj ni rešena, dasi je od vložitve pritožbo poteklo že skoro leto dni. Tako »o post opali ljudje, ki so sedaj dovolj nesramni, da se izstavljajo za — »zveste prijatelje« septembrskih žrtev. Človeka, ki je poučen o vsem tem, mora vzpričo takega cinizma in vzpričo takšne hinavščine obliti rdečica .->rda in sramu! A da še bolj označimo klerikalne »zveste prijatelje«, povemo še to-le: Škof je rekel, da ima na izkopališču govoriti samo on in da nima nihče pravice se vrne* savati v pokopališke zadeve. Iz teh njegovih t>esed je razvidno, da ne sme brez njegovega dovoljenja nihče niti okrasiti grobov septembrskih žr. tev. »Združeni narodni odbor« jo imel v ponedeljek, dne 18. septembra ob 5. popoldne sejo. Na tej seji se bi imelo razpravljati tudi o tem, da-H bi se smelo urediti grobove Adamičai in Lundra ter jih primerno okrasiti. Na to sejo so bili seveda povabljeni tudi vsi klerikalni člani, in sioer potom priporočenih pisem, ki so jih dobili v ]xmedeljek zjutraj. Toda klerikalci, ki so nemara že slutili, da bi se na tej seji lahko govorilo tudi O o krasen ju grobov, so izostali od aoja od prvega do zadnjega: k seji ni pri-sel niti Kregar, niti Stefe, niti Terseglav! Zakaj ne* Menda ni treba se posebe razkladati! Sedaj pa naj narodno občinstvo še enkrat prečita »Slovenčevo« notico, v kateri pišeta Štefe in Terseglav: »Na grobu irteti je danes ležal samo en venee, venee —zvestih prijateljev.« Pa naj še kdo reče, da klerikalci niso mojstri v hi* navščini! + Intervencija dr. SuMeršič* V »Slovencu« čitamo to - le brzojav* ko: »Beda na Kranjskem. — Dnnai 20. septembra. Včeraj je državni po. slanec dr. ŠnsteršiČ interveniral pri ministrskem predsedniku baronu Gantschu za nujno podporo hedneimi kmečkemu prebivalstvu kranjske dežele, ki je znova tako hudo prizadeto po suši.« — Ali je dr. Šusteršič pri tej priliki povedal ministrskemu predsedniku, da skuša to bedo kranjskega prebivalstva na brezvesten način izkoriščati klerikalna, od države in dežele gmotno podpirana »Gospodarska zveza«, ki kljub vsestranske« mu pomanjkanju živil in krme v nafti deželi vendarle sme svobodno nakupovati seno in krompir ter ga izvažati v inozemstvo?! -f- Baron Schwarz je zopet nervozen. Od zanesljive strani se nam poroča, da deželni predsednik baron? Schwarz zahteva od orožniskega poveljstva, da mu pošlje v Ljubljano od vsake orožniške postaje na Kranjskem po enega orožnika za — cvetlični dan 24. septembra 1911. — Nič se ne bojte gospod baron, cvetlični dan! bo mirno potekel. '+ V razumevanje. Kako maki jc »Gospodarska zveza« sposobnej fungirati kot pomožna akcija, kaže podjx>ra po toči ponesrečenim kmetovalcem občine Trebnje, Doberniče in druge. Lani je pobila toča, letos pa šele sredi poletja, mesto v zgodnji pomladi je prišla koruza. O kakovosti koruze sploh govora ni; ljudje so bili veseli, da so dobili tako, kajti domnevalo se je, da je prišla podpora radi državnozborskih volitev, no pa radi nesreče. Sicer bi je sploh ne bilo. Med županstvi in »Gospodarsko zvezo« se je vnel tudi boj, kdo izplača visoko voznino. Razume se, da je vi tem boju podlegla »Gospodarska zveza«. Kar celih šest vagonov koruze pa je poslala v Mirno, kjer ni bilo nekake toče, mesto v Mirno peč. Tako je sploh klerikalno gospodarsko delo; podsod prepozno, skrajno sebično in brez glave. Zato sedijo klerikalni mogotci ob prazni deželni blagajni. + Volitve v Spodnji Šiški. Vj včerajšnjem našem poročilu v kandidatski listi narodno - napredne stranke v Šiški je pomotoma izpuščen v II. volilnem razredu gosp. MIlan Cimerman, odvetniški solicitator v Spodnji Šiški. Toliko v popravek in spopolnitev. -f- Agi taci jski lokal narodno* n & p redne stranke za občinske volitve v Spodnji Šiški v nedeljo, dne 24. L m. je v gostilni pri Moharju. Kdor želi kakoršnegakoli pojasnila, naj se potrudi v nedeljo k Mohariu. -f Na e. kr. rudniški šoli v Idriji se še vedno ni ustanovil VIII. razred, kakor to nujno zahtevajo idrijsk* šolske razmere. Rudniška uprava so izgovarja s starim izgovorom, da bo šola itak prešla v kratkem pod deželno upravo, da se tedaj nahaja v prehodu jem stadiju in naj za sedaj ostane taka, kakršna je. Postopanje rndniške uprave v tem oziru je naravnost neumljivo. Pogajanja radi prevzema idrijske ljudske šole v deželno upravo se znajo še, ne vem>9 kako dolgo, zavlačevati, ali naj bodo deklice ves ta čas brez višje izobrazbe? Sicer pa tudi nimajo pogajanja ničesar opraviti s ustanovitvijo osmega razreda; če bo kdaj prevzela šolo dežela, kar se najbrže ne bo še tako kmaln zgodilo, ali pa sploh nikoli, bo prevzela tudi VIII. razred. Prepričani smo, da izdatek za ustanovitev VIII. razreda, ki ne more mnogo presegati zneska 2000 K, ne igra posebne vloge pri bogatem c. kr. idrijskem erarju, marveč so edino klerikalne intrige vzrok, da se ne ustanovi VIII. dekliškega razreda v Idriji. Idrijski klerikalci se na vso moč trudijo, da bi prešla dekliška šola v roke Oswaldovih nun, ki so se s pomočjo klerikalnega ministra Gessmanna prav po nepotrebnem ugnezdile v Idriji. Resnično so izpo-slovali, da je ministrstvo poverilo pouk Vili. razreda nunam, toda pouk je bil tak, da ga je šolska oblast ustavila. Klerikalci sedaj lažejo, da je občinski odbor idrijski protestiral proti nunskemu Vili. razredu, marveč je ta le prosil za otvoritev VIII. razreda na obstoječi rudniški dekliški osemrazredni šoli, kar je edino smiselno. Ce je tedaj imel erar dovolj denarja za ustanovitev privatnega osmega razreda, ki pa si ni mogel pridobiti pravice javnosti, lahko bi torej ministrstvo dovolilo tudi mnogo manjša denarna sredstva za VIII. razred na dekliški šoli, kamor edino spada. Samo klerikalnemu rovarjenju se imajo Idrijčani zahvaliti, da letos še ni otvorjen VIII. dekliški razred. Toliko govore klerikalci o Go-stinčarjevih sposobnostih, ali niti toliko ne zmore ta dični klerikalni poslanec pri ministrstvu, da bi izposlo-val razširjenje idrijske rudniške dekliške šole na VIII. razred. Tako je, ako se ima klerikalca za poslanca! — V informacijo cvetličnemu dnevu. V nedeljo se vrši v Ljubljani prvi cvetlični dan. Novost stvari, kakor dobrota namena govori toplo za prireditev, dasi je letni čas in zakasnela sezija letos ne bodo pustili do popolnega razvitka in uspeha. Vendar je pa več ko gotovo, da bo ta človekoljubna prireditev lepo izpadla in s tem je dosežen namen prirediteljev. Cvetlični dan bo v Ljubljani popolnoma prilagođen krajevnim razmeram. Določena je zanj vsa nedelja 24. septembra in sobota 23. septembra od 4. popoldne naprej v toliko, da se v soboto prodajajo cvetke le na ulicah: Sv. Petra cesta, Marijin trg, Stritarjeva ulica, Mestni in Stari trg, Pod Trančo, Jurčičev trg, Židovska ulica, Dvorski in Kongresni trg ter Šelenburgova in Prešernova ulica. Razven tega na vseučiliščnem shodu ob 8. zvečer v Mestnem domu in v deželnem gledališču. V nedeljo bo pa prodaja cvetlic splošna. Mesto se razdeli v 30 okrožij, vsako s svojo cvetlično zalogo. V tej cvetlični zalogi, ki se bo nahajala v posebnem določenem lokalu, bodo dobivale do-tičnemn okrožju prideljene gospodične od posebne dame - načelnice cvetke, ki jih bodo potem razproda-jale po ulicah, ki pripadajo dotične-mu okrožju. Cvetke naj nosijo gospodične v košaricah, ki si jih oskrbe same. Vsaka gospodična dobi od svoje okrožne načelnice zaprt nabiralnik, v katerega bodo kupovalci sami metali poljubne zneske za kupljeno cvetko, ki naj se nosi v gumbnici. Iz tega vzroka bo menjavanje denarja nemogoče in naj si torej vsak pripravi potreben drobiž! Silil se h kupovanju cvetlic razumljivo ne bo nihče, zato je nerazumljivo razburjenje onih, ki naši človekoljubni in narodni prireditvi niso naklonjeni. Vsakemu cvetličnemu okrožju bosta pride-ljena kot reditelja dva akademika, ki bosta imela, kakor vse sodelovalke pri cvetličnem dnevu za znak bel trak z rdečim napisom »Cvetlični dan v Ljubljani.« Vse občinstvo pa prosimo, naj pazi in posreduje, da se gospodične prodajalke cvetk ne bi od kake netaktne strani insultirale ali sploh na kak način ovirale. — Slovenskemu rodoljub ju! Odbor društva »Branibor« prosi slov. rodoljubje, da mu prepušča prebrane slov. časopise, katere razpošilja naše društvo vsaki teden v ogrožene kraje in na meje slov. dežel. S tem razpošiljanjem vrši naše društvo važno narodno delo; naj bi se izobrazba širila — kolikor je to potom časopisja mogoče — tudi v zadnji gorski vasi, naj bi imeli s tem naši bratje v ogroženih krajih, ki dostikrat iz gmotnih ozirov ne morejo biti naročeni na kak list, lepo priliko, da se jih polagoma vzgoji do zavednih in značajnih Slovencev. V to svrho zbira naše društvo predvsem napredno časopisje in iskreno je želeti, da se slov. javnost v veliki meri odzove naši prošnji. Časopisi se pobirajo vsako soboto, in sicer se jih lahko odda v sledečih trafikah: Ce-šark, Šelenburgova ulica; Dolenc, Prešernova ulica; Kleinstein, Jurčičev trg in Velkavrh, Št. Jakobski trg. — Odbor društva »Branibor«. Čebelarski shod v Notranjih Goricah se vrši v nedeljo, dne 24. septembra ob pol 4. popoldne pri čebelnjaku gosp. Novaka. Na shodu bo predaval gosp. nadučitelj L i ko- sar o Čebelarskih podrninieah in o pravilnem ozimovanju Čebel. Ker ae namerava ustanoviti lastna podružnica, se pričakuje obile udeležbe. Zabavljanje na prizadel. Ia Logatca se nam piše: V nedeljo smo imeli priliko slišati od gosp. župnika kritiko sokolske veselice, katera se je vršila dne 10. t. m. na vrtu hotela »Kramar«. Kje je kritiziral gospod župnik to veselico si pač lahko vsak predstavlja — na prižnici v cerkvi. Govoril ie o pijančevanju, ki naj bi bilo na tej veseliei. Toda bodi pribito, da na sokolski veselici ni bilo od daleka toliko pijančevanja, kolikor ga je bilo 8. t m. na obletnici otvoritve »Društvenega doma«, o čemur bi lahko marsikateri napredni gostilničar pričal. Sicer so pa župniku vse sokolske in Ciril in Metodove veselice trn v peti. Jako se je znesel nad onimi dekleti, katere so pri tej sokolski veselici stregle. Pretil jim je celo, da jih imenuje in iz cerkve izžene. To je pač največja nesramnost. Gosp. župnik, kdo je pa zidal cerkev, ali ste jo vi z vašim denarjem, ali so jo župljani s svojimi Zanimajte se pa bolj za vaše ljubljenke »bogomile«, ki so bile toliko radovedne, da so z »Nakla« opazovale telovadce, ki so se na hlevu gosp. Kramarja slačili. Še nekaj g. župnik. Zakaj naj bi bili udeleženci sokolske veselice norci, kakor ste se nasledni dr>n po veselici izrazili proti neki osebi? Dejali bi pač, da so bili mnogo večji norci oni, ki so bili dne 8. t. m. na obletnici »Društvenega doma«, kajti čeprav so vrhniški tam-bui iši že okoli 8. ure odšli, se je še okoli polnoči slišalo cviljenje okoli »Društvenega doma«, kjer je bila veselica. Pri imenovani veselici ste bili celo vi navzoči. Pa ker smo že pri vaših pridigah, bi bilo zanimivo tudi to, kako ste postali tako strasten, da ste vpeljali v cerkev politiko. Takoj, ko ste prišli v Logatec, ste bili ponižni kakor ovčka in ljudje so se že veselili, da bodo zopet slišali besedo božjo. Toda po par nedeljah sta že začela politika in ples grmeti raz lečo. Pač lepa zahvala zapljenom, ki vas puste samega, z dvema kuharicama v palači s toliko in toliko sobami in « tremi kuhnjami. kjer bi bili lahko kaki uradi nastanjeni in katera je občino stala ogromno desetti-sočakov kron. Svetujemo vam g. župnik, da ločite politiko od vašega poklica, ker politika in talar ne spadata skupaj. K vprašanju o tujskem prometu v Belokrajini. Piše se nam: Letošnja prireditev razstave ranega sadja v Črnomlju je bila zelo srečna misel tukajšnjega okrajnega glavarje. Sploh mu gre priznanje, da je v tem kratkem času, kar živi med nami. pokazal dosti resne volje za vsestranski napredek Belokrajine. Njegovo zanimanje za narodne spomenike, njegova skrb za ohranitev narodne noše, njegov trud za povzdigo šolstv.. in gospodarstva je znana in priznana stvar. V očigled skorajšnie gradb' belokranjske železnice ga čaka še mnogo dela. Za danes bi ga opozoril samo na eno izmed najvažnejših in najnujnejših vprašanj, ki čakajo skorajšnje rešitve od poklicanih faktorjev. Kdorkoli malo natančneje pozna naše kraje, mora priznati, da je B^lokrnjina še čisto nepripravljena na tujski promet. Večina naših gostilnic niti izdaleka ne odgovarja zahtevam današnjega Basa niti glede postrežb**, kam šele gled^ snage. (Nedavno izšla knjiga v hierijeni na kmetih je sicer večinoma zelo srečno prišla na pravo adreso, ali kaj, k-.' leži nemzrezana in zaprašena ravno v tistih hišah, ki so najbolj potrebne slične! čisto samotarsko nastopajo. Te razvade ni mogoče dovolj ostro grajati Ne samo. da se na ta način brezvest no slabi društva, ki bi pri vetjem številu članov lahko vse več in halje delovala, po večini škodujejo dotič-niki tudi sebi samim, ker je le malo takih med njimi, ki so zreli in sposobni za izključno samoizobra/.ho. Temu dejstvu, ki se žalibog opaža samo pri neklerikalnem dijaštvn obfdi struj. je pripisovati skoro vso slabost in medlost diiaškega nastopa zadnjih let. Diferencija med društvi jc sedaj tolika, da lahko v.-ak nekle-rikalm dijak najde sebi primerno društvo. Društvo svobodomiselnih slovenskih akademikov »Sava« na Dunaju vas cabl v svojo sredo na resno de1 o v blagor vam samim in vašim nazorom: resni in važni Časi so nastopni za slovensko svobodomiselno dija-5tvo in samo z naporom vseh sil bo mopoče našo pozicik) obdržati in dvigniti. Društvo »Sava« je nastal~> svoj čas iz odpora proti dijaški radikalni stmji in iz takrat opravičene bojazni, da zapade ta struja klerikalizmu ali vsaj nekakem brezbarvnemu kompromisu; od tedaj je bil sa-vanski program širok. toleranten. Marsikdo se bo bal, da se to po ustanovitvi O. s. n. n. d. spremeni, da postane naša struja ožja. pa vsled tega še ne globlja. Ta bojazen je neopravičena. Slovensko svobodomiselno dijftštvo ne bo nikdar prevzelo jarma katerekoli politične stranke na svoj tilnik; ono bo hodilo svojo pot, pot do tistih ciljev, ki jih je spoznalo za prave, brez ozira na trenutne politične razmere, na efemerne strankarske pojave v doauovini. Kadar se bo udalo svobodomiselno dija-Stvo politični stranki, da bodo njegova društva kot društva katoliškega dijaštva le ekspoziture stranke, šole pridnih agitatorjev in vza-oje-vtlišča za užitek strankinih sinekur, < tedaj naj brez škodo in brez tuge \^ struja propade. Naša samostalna-' nam je draga, neprecenljiva, ker sne» si jo priborili s težkimi žrtvami, s pretežkimi, da bi jo prodali za skledo leče. Kdor je naših misli in naših nazorov naj se nam pridruži na svoji akadeinični poti in pomisli naj, da kolikor je zdaj težja in napornejša. toliko je ponosnejša. toliko bolj svet-'u in jasna v bodočih dnevih! >Sava« društvo svobodomiselnih slovenskih akademikov na Dunaju. izpred sodBOL Kazenske razprave pred okrajnim sod iŠee m. Vojska iz Tomačevega. Hiša Urbana Cemažarjcva sedaj priže-ujenega Blaža Srakarja in Japeljeva v Tomačevem sta si že več let nasprotni. Ti ljudje se vedno prepirajo in vsaka malenkost jim zadostuje, da se zmerjajo na vse pretege in si očitajo najbolj laskave priimke, katerih so tudi pri nas ne manjka. So pa vsi enaki, eni kot drugi, moški kot /ei.ske in stari kot mladi. Vsak hoče prekositi drugega, kako je nasprotniku »fest« povedal. In pobaha se pozneje srbojezična ženica zmago-valno. »Još, to sem jo zdevova, to??, fest sem ji poveelovu, 11 ? 1! — Vse p^m ji rekva, samo človk ne, saj je res ta?* — V navado pa je prišlo sedaj, da zaključuje debate te vrste navadno sodišče. Tožijo se vsi vprek in navadno odidejo od foruma pravice tudi vsi poparjeni, vsak s svojim blagoslovom, ki jim olajša občutno njihove žepe in jih seznani s celico, postom in trdim ležiščem. Pa iu-di v lase si rade skočijo ženske, ki imajo take bogaboječe lastnosti. To ie šele križ. Najprvo velika korajžt, tej sledi vojni vik in krik iu temu jok in škripanje z zobmi. Vsaka je dobila nekaj in žrlostno tarna revira, da jo vse boli in kaže kot eorpus delikti izpuljene laso in prazne luknje odbitih ali odkrnšenih zob v čeljustih To pa navadno prepir še poostri. Vsaka toži možu ali očetu kot t^pen otrok svoje bolečin Ti so radi tega globoko užaljeni in začno se prepirati zopet možakarji češ: »Vaša pa že na bo naše tepva!« In tako gre to naprej v zabavo sosedov in vseh, ki to vidijo in slišijo ter v njihovo občutno škodo. — Podobno so se prepirali tudi Japeljevi in Sra-karjevi. Tako doltro se je to kuha'o, da je bilo zrelo za sodišče. Napolnila se je sodna dvorana z obtoženci :n tožniki. Bilo jih ni nič manj kot m brez zastopnikov in prič. Glavni povod končne bitke pred sodiščem pa je bil ta. da je Srakar očital Ja-peljevim, da so mu požrli bolnišnino, ker so ga ovadili nadzorniku bolniške blagajne, da on ni bolmi in, da ga ni nif i doma, dasi ^ je javil bolnega iii zahteva bolnišnino. In radi tego se je izcimiio nebroj tožb in protitožb. Sodnik in zastopniki so opozarjali še pred obravnavo, da naj se pobotajo in sklenejo, če že ne mir, vsaj premirje. Trda naleteli so od začetka hud obojestranski odpor. Ko je uvidel sodnik, da je vsako prigovarjanje brezuspešno, je začel razpravljati. Se so bili bojevnik] hudi. Toda ko so med obravnavo uvideli, da so končno le vsi krivi, so začeli spreminjati obraze. Na ponovni poziv sodnika, da je še čas za sklepanje miru, so se počasi, drug za drugim, vendar vdali in bili pripravljeni, se pobotati. — Nastalo je v dvorani Šumenje, vrvenje, šepetanje, tiho in glasneje govorjenje, ki je bilo podobno burnemu shodu, če ga posln^aš na slabem gramofonu. Zastopnikom se je končno posrečilo, okleniti mir. Obe stranki ste odstopili od svojih tožb in vsaka stranka je plačala svoje stroške. — In s toni so bila vsa ža i jenja rešena. — Kot zadnji akt te idilične komedije pa je tvorila še obravnava radi telesne poškodbe. Ana Blaž in Neža Cemažar sta bile namreč zatožene, da sta Kc-z:ko Japelj s kamni tolkle. Priče so gnale, da so se ženske re« spopadle, ■ oda nobeden ni potrdil, da bi bil vi- ;. da sta tolkli obdolženki Japljevo s kamni. Priznali ste ti dve le udarce _ olo roko. oziroma sta Japljevi zaprli le usta, ker jih je ta baje tako zmerjala, da je že le preveč žalilo njuna ušesa in sta instinktivno naravnost ustavile vir umazane plohe. Ker pa tako dejanje ne tvori prestopka zoper telesno poškodbo, je sodnik tudi ti dve oprostil. In cela vojska se Ivignila in krenila proti domu. Če so prišli še prijatelji do doma, se pa ne ve. * * Izpred deželnega kot vzklicnega sodišča. AH so zavese pri oknih premični na ali nepremičnina? To v/prašs> nje, ki je v tem slučaju popolnr-ma « ivilno je zašlo v naslednji obravnavi v kazenski resort. Neka Marija Pristavčeva je kupila na javni dražbi hi^o posestnika Lovrenca Noča na Koroški Beli. Ko se je Lovrenc Noč iz hiše izselil, je vzel s seboj tudi slau nate zavese raz okna. Te zavese, ki bo azivljejo v obtožbi »vetrnice«, pa r iso bilo navedena v cenilnem zapisniku premičnin in tudi ne v zapisniku nepremičnin. Sodni organ, ki je ta zapisnik sestavljal, je smatral te zavese, ne da bi kaj rekel, z t nepremičnino. Noč pa jih je imel za premičnino in se zavedal še vedno za opravičenega lastnika. Spri pa se je f- s Pristavčevimi tudi še radi eno - kire. T\.,t pritiklina v Nočevi mesci le b'ie d< ločena pri prodaji ena sekira. Noč je res pustil v mesnici eno sekiro, toda kater trdijo Pri« stavčevi, mesto ▼ upitniku določeno dobro, eno slabo in nerabno sekiro. No in končno, zmerjali so se tudi. Noč se je h udov al, razburjen seveda, ker je moral pustiti svojo lepo veliko domačijo, nad novim gospodarjem, preklinjal njihovo bogatijo in žugal: Tem »Permiftovim« bom že Se pokazal! — Marija Pristave ga je tožila. Prvi sodnik je obsodil Noča zaradi žaljenja časti in prestopka goljufije na 14 dni zapora. Noč pa je prijavil vzklie radi krivde in kasni, katerega je njegov zastopnik pri vzklicni obravnavi prav dobro izpeljal. Res je NoČ Pristav če ve ali po domaČe »Pernušove« rasžalil. Toda po žalitvi pa do tožbe je že pretekel šest tedenski rok in tožba je bila za en dan prekasno vložena. Zaetori na oknih Pa so bili Nočeva lasL Take zastore kupujejo večinoma stranke same, in jih vzamejo pri selitvi seveda tudi % tabo. Noč je te zastore, ne da bi skrival, snel raz okna opoldne vpričo vseh 1 iud* in mu ni prišlo niti v misel, da zastori niso več njegovi. V tem smislu izpove tudi izjava orožnikov. Vpoštevati se pa mora pri tej zadev; tudi dejstvo, da se je od novih posestnikov Pernušov zelo veliko pretiralo. K temu izvajanju zago-v omika se je pridružil deloma tndi državni pravdnik, ki je potrdil, da cela zadeva res ni popolnoma jasna in da smatra obtoženčevo ravnanje kvečjemu le za nagajanje. V očigled t^mu je vzklicni senat obtoženca popoln orna oprostil. Mzm stvari- ♦ Draginja. Včeraj zvečer so imeli v Opavi socijalni demokratje veliko zborovanje proti draginji. Po končanem zborovanju so hoteli iti pred deželno vlado demonstrirat, kar pa je preprečila policija in orožni -štvo ter demonstrante razkropila. — V Inomostu so imeli socijalni demokratje tudi včeraj zborovanje, katerega se je udeležilo kakih 4000 oseb. Govoril je tudi poslanec Abramovič, ki je vehementno napadal vlado zaradi zavlačevanja mesnega vprašanja. Na poziv rediteljev so se zborc-valci mitno razšli in ni prišlo do demonstracij. * Kolera. Na Ogrskem so se pojavili po zadnjih poročilih 4 novi slučaji kolere. — V Budimpešti je zboleia 281etna Ivana Kozma, ki je prišla iz Tetenvja, kjer je že njen oče zbolel za sumljivimi znaki kolere. — V Novi Pešti je zbolela žena nekega dninarja, Jaszkutka za kolero. — V Racz - Al mas, v bližini Budimpešte je umrl predvčerajšnjim dninar Josip Magda, ki je pil vodo iz Donave. — Po uradnih poročilih iz Rima, je tam zbolelo za kolero 18 oseb, umrlo pa 15 oseb. Največ ljudi je zbolelo za kolero v okolici Brajle. — V Carigradu je zbolelo v torek 50 ljudi za kolero, umrlo pa 41 ljudi. Med vojaštvom je zbolelo na novo 8, umrlo pa 11 vojakov. V sredo je zbolelo v Carigradu med vojaštvom 43 vojakov in umrlo 11. * Argentinsko meso. Včeraj popoldne se je vršil ob 5. v Budimpešti ministrski svet, ki so se ga udeležili vsi ministri. Ministrski svet je trajal do 8. zvečer in se je bavil g tekočimi zadevami. Obenem pa je ministrski svet izdelal ona navodila, na podlagi katerih bodo ogrski strokovni referenti v soboto z avstrijsko vlado nadaljevali pogajanja glede uvoza argentinskega mesa. * Napad na japonskega generalnega poštnega ravnatelja- V noči od ponedeljka na torek, ko je ravno generalni poštni in brzojavni ravnatelj v Tokiju še delal v uradu, se je priplazil v njegovo sobo vlomilec. Ravnatelj ga je zasačil, toda vlomilec se je branil z nožem in ranil generalnega ravnatelja z nožem na obrazu in na plečih. * Žclczničarsko gibanje na Irskem. Vsled stavke železničarjev je položaj na irskih železnicah zelo resen, v Dublin je dospelo 40 škotskih železničarjev, ki so izjavili, da hočejo opravljati službo. Ko so dospeli v Dublin in so jih pod močnim spremstvom vojaštva odposlali na njih mesta, je prišlo do velikih sovražnih demonstracij. Na sto in sto potnikov z Angleškega v Dublinu ne more naprej, ker je železniški promet na sever in na zahod popolnoma ustavljen. Trpi pa tudi Angleško posebno zaradi tega, ker je transport živil, zlasti jajec in surovega masla, ustavljen. * Župan umoril svojo taščo. Iz Braševa poroajo: 2upan Gregor Cse-do v Csiktapolczi na Ogrskem se je ločil pred dvema letoma od svoje žene. Ker pa je imel svojo sedaj 61etno hčerko zelo rad, je sklenil, da se zopet poroči s svojo ločeno ženo in je tudi vse pripravil. V nedeljo je prišel obiskat svojo hčerko in svojo ločeno ženo, ko pa je stopil v njeno stanovanje, ga je njena mati vsa besna napadla. Da se je ubrani, je zgrabil za nož in ga sunil divjajoči ženski v prsi. Tašča je umrla čez par ur. Dru- go jutro se je župan v drugič poročil S BT0J0 leno, po končani poroki pa so ga orožniki odpeljali v zapor. * Odpust nemških delavcev v Parizu. Kakor poroča list »Siecle«, so odpustili v pariških elektrarnah in tudi v drugih tovarnah veliko število nemških delavcev in to zato, ker se je med delavci pokazalo sumljivo gibanje, da bi v slučaju, da se razmere med Francosko in Nemčijo še bolj pooštre, delali škodo v tovarnah, oziroma preprečili delo. * Strah Ima velike oči. Iz Bero-lina poročajo, da so v zunanjem pristanišču v Erndenu aretirali dve osebi, ki so bile kriminalni policiji sumljive. V njih so videli angleške častnike, ki imajo namen špijonira-ti ob nemški obali. Najbolj sumljivo je seveda bilo, da sta imela s seboj fotografičen aparat in 3 že razvite plošče, ki kažejo sliko pristanišča v Erndenu. Seveda so jim konfiscirali plošče in aparat, potem pa so ju morali vendar izpustiti. Včeraj pa so ju zopet aretirali najbrže vsled višjega ukaza. Pri zaslišar j a sta oba izpovedala, da sta na potovanju za svojo zabavo in da jima niti na misel ni prišlo špijonirati. Kljub temn pa bosta še dolgo čakala, da dobita zopet svojo prostost, to pa zlasti zato, ker je imela njiju jahta nolsndsko zastavo. * Župan morilec. Iz Bukarešte poročajo, da je župan v Putni. Juri Diaconu umoril in oropal «rvojo«ra svaka, veleposestnika in milijonarja Calviana. Na ovadbo županovega koči jaza so Dincona aretirali na magistratu, kjer je ravno opravljal svoje delo. Aretirani župan je takoj pri prvem zaslišanju priznal umor in rop in podal naravnost sen zaci jonal-na razkritja. Povedal je, dn je svojega svaka med spanjem ubil i kolom in potem vzel denar, ki je bil shranjen v blagajni, kakih 120.000 frankov. Od tega denarja je dal sod nem n zdravniku dr. Calcantrescu 10.900 frankov, da je ta izdal sodnozdravni-ško spričevalo, da je posestnik Cal-vianu umrl naravne smrti. Tudi zdravnika so nato aretirali in je tudi on takoj priznal. Telefonsko in trzejavno poročilo. Zmaga v Škocjann. Mokronog 21. septembra. Nepričakovana sijajna zmaga narodno-na-predne stranke pri občinskih vortvah v Škocjanu pri Mokronogu. Napredna zmaga. Poljane (Gorenjsko) 21. septembra. Občinske volitve so se končale s porazom duhovniške stranke. Neodvisna kmetska je sijajno zmagala. Povsodi vlada veliko navdušenj**. Živeli zavedni volila! Avstrijsko žclczničarsko vprašanje. Dunaj, 21. septembra. Zaradi splošne draginje je sklicala »Liga slovanskih železničarjev« za 19. in 20. septembra na Dunaj konferenco, katere so se udeležili delegati »Češke železnica rske organizacije«, »Društva čeških železniških uradnikov«, »Zveze jugoslovanskih železničarjev« »Društva jugoslovanskih železniških uradnikov«, »Poljskega društva železničarjev« in »Poljskega železni-čarskega društva Samopomoč«. Konferenca je formulirala najnujnejše zahteve železničarjev, ki tvorijo minimum zahtev železničarjev na vlado, oziroma na pristojne železniške uprave. Formulirane zahteve so sledeče: 1. Pospešen je in priznanje dra-ginjske doklade za vse železniške na-stavljence od delavca naprej do uradnikov VII. činovnega razreda. 2. Plačilni in delavski red. 3. Reforma stanarine tudi za delavce, ki služijo pri železnici že več kakor 5 let. 4. Avtomatika za vse uslužbence S primernim ozirom na starost. 5. Ureditev penzije, zlasti tudi za vdove. 6. Priznanje nočnih doklad. Vse te zahteve so proglasili za nujne. Železničarji nameravajo v vseh deželah prirediti manifestacije za svoje zahteve ter se obrniti tudi do poslancev, da podpirajo njih težnje. Potek konference je pokazal, da so železničarji v svojih zahtevah neizprosni in pripravljeni, izvajati tudi najskrajnejše konsekvence. Te zahteve »Lige« pridejo kot predlog tudi na današnjo konferenco nove »Na-cijonalne koalicije«, kateri pripadajo poleg »Lige« še nemške železni-čarske organizacije »Reicbsbund der Eisenbahner« in »Eisenbahnbeam-tenverein«. Češki deželni ibor. Praga« 21. septembra. Situacija v češkem deželnem zboru se je vsled včerajšnjega predloga o podpori zoper bedo znatno poostrila. Namestnik knez Thun se trudi, da bi še v zadnjem trenutku dosegel med Cehi in Nemci kompromis. Danes pa so pri- šli češki radikalci z novo zahtevo, da naj deželni zbor sklepa tudi o znanem predlogu dvornega svetnika čelakovskega glede minoritetnih šol. — Danes dopoldne je imela naci-jonalna komisija svojo prvo sejo. Izgredi na Dunaja. Dunaj, 21. septembra. Včeraj je prišlo na Dunaju zopet do izgredov, v posameznih okrajih tudi do spopadov. V Rudolfsheimu je bilo aretiranih 14, v Mcidlingu pa 24 oseb. V Schwe-chatu so demonstranti razbili več Šip in polomili mnogo svetdjk. Dunaj, 21. septembra. Danes ob 1. popoldan se je vršil pogreb zabodenega Protzenbergerja, katerega se je udeležila ogromna množica. Na grobu bo govoril neki socijalno-demokratični poslanec in odposlanec socijalnodemo-kratične eksekutive. Kralj Peter pride v Budimpešto. Dunaj 21. septembra. „Fremden-blatt4' poroča, da pride cesar 8. oktobra v Gfldollč. V Budimpešti bo cesar stanoval v gradu, kjer sprejme tudi srbskega kralja Petra, ki bo stanoval kot cesarjev gost v budimpeštanskem gradu. Draginjske demonstracije. lSmlimucšta, 21. septembra. Socijalni demokrati so sklicali za danes zvečer velik protidraginjski shod. Vojaštvo je konsignirano v vojašnicah. Bati S'* je hudih izgredov. Kolera. Budimpešta, 21. septembra. Tz Stolnega Belega grada javljajo, da se je pripetilo v koinitatu Fe.jer mnogo s hi čajev kolere, vsled česar so oblas-i proglasile ves komitat za okužen. Arnavtski napad na Mitrovico. Mitro vica, 21. septembra. Arnavti so napadii Mitrovico ter naskočili vladno poslopje. Okrajni glavar (kaj-makam) in sodnik (kadija) sta težko ranjena. Priština, 21. septembra. Semkaj je došla vest, da so Arnavti napadli Mitrovico. Na čelu Arnavtov je bil baje Isa beg Boljetinac. Vest se zdi maloverjetna, ker je znano, da tabori v Mitrovici vojska, ki šteje blizu 10.000 mož. Radi napada na ruskega časnikarja dr. Verguna. Belgrad, 21. septembra. Včeraj se je vršila razprava proti časnikarju R. Kovačeviču, ki je par dni po letošnjem vseslovanskem časnikarskem kongresu dejansko v kavarni „Moskva" napadel urednika ruskega lista „Novoje Vre-mja" dr. Dimitrija Verguna. Kovačević* je bil obsojen. Nepovoljna sodba jugoslovanskih zdravnikov o „Salvarsanu*4. Belgrad, 21. septembra. Na kongresu jugoslovanskih zdravnikov je poročal Bolgar dr. Beron o uspehih zdravljenja sifilisa z dr. Ehrlchovim sredstvom „Salvarsanom". Predavatelj je s številnimi slučaji iz prakse dokazoval, da je to sredstvo skrajno škodljivo za človeški organizem in da vpliva zlasti uničujoče za oči. Dr. Ber-novemu mnenju se je pridružila večina zdravnikov, ki so dokazovali, da ima „Salvarsan" za posledico oslepljenje ali pa delno atrofijo oči. — Na kongresu je 125 zdravnikov iz vseh jugoslovanskih zemlja, edino Črna gora ni zastopana Hmelj. Norimberk 21. septembra. 300, 100 mirno, kupovanje počasno. Cene potlačene. Maroško vprašanje. Pariz 21. septembra. Francoska vlada izjavlja, da se bo posrečilo tekom 2 dni doseči v maroškem vprašanju doseči sporazum med Francosko in Nemčijo. Položaj na Španskem. Madrid 21. septembra. Ministrski predsednik Canalejas je izjavil napram nekaterim časnikarjem, da se upa tekom enega tedna zopet na celem Španskem napraviti normalne razmere. Vlada je poklicala pod orožje tudi reze'v.- tretjega letnika. Sedaj ima na razp »lago 98.rj00 mož vojaštva, 22.000 nož orožnfštva in 14.000 mož policije. VI?da je izdala ukaz, da naj vojaštvo pri najmanjšem uporu rabi orožje. Stolvpin. — Pogreb. — Njegov naslednik. Kiev, 21. septembra. Ruski ministri pridejo danes v Kiev, da se udeleže Stolvpinovega pogreba. Na poti, v Vilni, so aretirali nekega mladega moža, o katerem misli policija, da je hotel izvršiti atentat na ruske ministre, ki so se peljali s posebnim vakom v Kiev. Kievsko sodišče je uvedlo hišno preiskavo pri >»Ohrani«. Petrograd, 21. septembra. Car je poklical k sebi predsednika državne-ga sveta Aehimova. Iz tega dejstva sklepajo, da ho Achimov morda poklican za Stolvpinovega naslednika. Železni carska stavka na Dublin, 21. septembra. Železniško ravnateljstvo je izjavilo, da se ne bo oziralo na zahteve delavcev. Gotovo je tedaj, da bo izbruhnila na irskih železnicah generalna stavka. Ker pa so se proglasili angleški Železničarji solidarne z zahtevami irski h železničarjev, pride lahko oV> splošne vseangleSke stavke. V zadnjem trenotku je vložil trgovinski urad n;i ministrstvo predlog, da se naj skliče razsodišče, ki naj bi odpravilo obstoječe diference. Nemiri na Angleškem. London 21. septembra. V mestu Leeds je prišlo do resnih nemirov. 800 rudarjev je napadlo hišo rudniškega ravnatelja. Prišlo je med policijo in rudarji do hudega boja. Nadomestne volitve v Dalmaciji. Zader 21. septembra. Pri nadomestnih volitvah v volilnem okraju Makarska je bil izvoljen pravaŠ Matko Klarič s 5 glasovi večine, na KurČoli pa je bil soglasno izvoljen od hrvaške narodne stranke Gjunio. aprednjaki, prispevajte za Narodni sklad! Gopilontvo. O bistvu alkoholnega vrenja (kipeli ja) in o uporabi čistih d rož pri pridelovanju vina. Spisal ravnatelj kmetijsko - kemijskega preskuševališčn za Kranjsko ing. chem. J. T n r k, (Dalje.) Po navedbah VTortmannovih, sestoja suha tvarina drož iz 97*5% organskih snovi in iz 2.5% pepela (rudninskih snovi). Iz tega se vidi. da je kvasna stanica, ako se vodo prezre, zgrajena poglavitno iz organskih snovi, Droži ne vsebujejo listne zelenine (klorofila) in se zuradi tega ne morejo hraniti izključno le ■ neorganskimi snovmi, ker to lastnost imajo le zelene rastline in se zavoljo tega hranijo samo z rudninskimi snovmi. Zato pa morajo dobivati droži za svoj živež organsko hrano in to zajemajo vinske droži iz mošta, ki je itak organskega izvira. I>a morejo droži v polni meri razviti svojo življensko silo in svoje delovanje, morajo biti primerno rejene, ker le dobro rejene droži morejo izvršiti pravilno kipenje. Napačno pa je, ako se pri izvrševanju vinskega pridelovanja vidi edino nalogo drož v raztvorbi sladkorja v alkohol in ogljikovo kislino. Prav tako je pa tudi nesmiselno, ako se misli, da so droži v stanu poljubne množine sladkorja pokipeti in izpremeniti v alkohol. Iz čisto praktičnih ozirov je potrebno, da se osvobodimo od teh iz nepozna-nja stvarnega položaja izvirajočih napačnih nazorov v nalogi in učinkih drož, ker se sicer napravijo lahko velike napake pri pridelovanju vina. Poslednje je mogoče zlasti tedaj, ako se hočeta i zasladit vi jo popraviti mošt iz slabih letnikov ali pa vino z na novo vpeljanim kiponjem ali pre-vretjem. V obeh slučajih more biti predalekosežuo oslajenje naravnost pogubonosno za vinski pridelek. To pa zaradi tega, ker prcsladki mošt iu presiadko vino iz že navedenih vzrokov pomanjkljivo pokipeva in sta potem podvržena raznim vinskim boleznim. In da se ne napravijo v tem ozi-ru Še večje napake, zahvaliti se je okoliščini, da vsebuje pravilno sestavljen mošt vedno dovolj vseh kvasnih hranin in torej tudi sladkorja. Da more mošt vzkipeti, morajn biti droži vsekakor v njem. Ako bi teh v moštu ne bilo, kar pa se mor« zgoditi le tedaj, če so bile v njem s primernim segrevanjem (pasterizacijo) zamorjene, potem se moram droži moštu dodati, ker bi sicer ne kipel. V svežeiztisnjenem naravnem moštu pa 60 drozi vselej navzoče, ker jih je v izobilju že na zorečom grozdju, kamor so bile zanesene po vetrn ali pa po žuželkah (osah). Z grozdjem pridejo droži v mošt in zaradi tega nepasterizovan, oziroma ncsteriiizovan naravni mošt sam od sebe vzkipi. Ako so torej droži v mostu u>* pa so mu bile po pasterizaciji dodane, tedaj se začno hraniti in s pomočjo kl i tja razmnoževati. Sporedno t temi življenskimi postopki drož sf vrSi razkroj sladkorja v alkohol in* ogljikovo kislino in ta poslednji postopek imenujemo alkoholno vrenje ali kipenje. Sr*očetka je pri vretju udeleženih prav malo kvasnih stanic in so zaradi tega o vretju prav male ali pa nič ne čuti. Šele potem, ko sf se droži primerno razmnožile, posta j a njih k i pel no delovanje vedno bolj očito in se končno javi po jako živahni plinotvorbi (tvorbi ogljikov« kis- Vine) in pa po valovanju (gibanju) mošta, ki nastane vsled nje. Mošt se ,\ sled nastalih kvasnih stanic skali i u obenem občutno segreje. Množina sladkorja v moštu polagoma pojema in v isti nastaja alkohol v njem. Spočetka vzdržujejo vrenje klitne droži, dokler se ni alkohol tako pomnožil, da droži ne morejo več kliti in se razmnoževati. Alkohol, ki ga tvorijo droži. da se morejo s pomočjo njegove strupenosti ohraniti v boju za obstanek, vpliva namreč strupeno tudi na droži, in zaraditega od gotovega časa naprej, ko se je alkohol preveč pomnožil, ne morejo več kliti. S tem pa z alkoholnim vrenjem še ni pri kraju, ker droži kipijo tudi po končanem klitju še krepko naprej. Učinek kipelnih droži pa postaja vedno slahejši, dokler se sladkor ne potroši in k i pen je samo prekine ali pa dotlej, ko se alkohol tako pomnoži, da postane nadaljno kipenje drož naravnost nemogoče. Kipelne droži se odebele in padejo po končanem glavnem (burnem) vrenju kot gošča na dno, vsled česar se kipelni proizvod ali vi-tto sčisti in ga je potreba potem še šolati, da postane popolnoma godno. Vino se na to pretoči v dragi sod iu t^e potem droži, ki so še v njem, polagoma umirijo ali ustanove in gladuje jo, ako jim ^rre hrana h ki*aju ter končno poginejo, ko so potrošile vso brano. Ako je sladkor pri naknadnem ali tihem k i penju pošel popol-2toma, potem se droži lotijo tudi kislin, ki so v vinu in jih deloma po-nžijejo. Od tod prihaja, da pojemajo kisline v vinu, ko to zori. V tvorbi alkohola se kaše glavni učinek drož, ker zavisi značaj vina prav tako, kakor vseh ostalih alkobo-lovin, predvsem in poglavitno od al-kohtila. Tvorbu nlkoboln se vrši v kvasni stanici. Kljub temu dejstvu pa se ne smeta alkohol in ogljikova kislina prištevati med preosnovine ivih kvasnih stanic, ker se tvorita, kakor je Buchner leta 1897. dognal, valed vpliva uekegu v slanici drož se nahajajočega zakvasca, takozvane c j mase (Zvmase) na sladkor. Sladkor se namreč s pomočjo tega za-kvasca razkraja kratkomalo v alkohol in ogljikovo kislino. Vse ostale učinke drož. kakor tvorbo glicerina, jantarove kisline, vonjav (dišečin) = je smatrati za stranske učinke drož, četudi vplivajo zlasti glicerin in vonjave* v veliki meri na značaj vina in mnogo pripomorejo k njegovi okusnostL V nasprotju s tvorbo alkohola in ogljikove kisline, je smatrati proizvode, ki jih stvarjajo droži pri svojem stranskem učinkovanju, kot prave preosnovine. To se da posneti iz okoliščine, da more cimasa, ki se dobiva iz svežih drož izž^tega isoka, pretvarjali sladkor v alkohol Dn ogljikovo kislino, da pa ne more stvarjati glicerina, jantarove kisline 5n vinskih vonjav. i iste droži in njih uporaba pri pri. delovanju vina. Iz tega, kar smo slišali v prejšnjem Doglavju, je razvidno, da postane vino iz mošta vsled življenske-ga delovanja in učinkovanja drož. Ne sme se pa misliti, da so droži samo »ne vrste, oziroma enega, plemena, ker je teh prav mnogo. Posamezne kvasne vrste se razlikujejo po različnosti svojih lastnosti, dočim imajo posamezna plemena drož iste lastno-tti v različni meri. Ako bi bila v moštu od vsega zadetka Je ena sama vrsta, oziroma da bi bilo v njem eno samo pleme drož z odi lČnimi lastnostimi in sposobnostmi, ali, da bi bilo v moštu več takih, potem bi bila naloga pridelovanja vina prav enostavna. V tem slučaju bi bilo skrbeti le za pravo gostost < koncentracijo) mosta in pa za uravnavo kipelne topline, da bi bilo vrenje najčistejše in bi dobili najboljši vinski pridelek. Temu pa ni tako, ampak v vsakem naravnem moštu je cela truma, dobrih in slabih vinskih drož, ki izkušajo druga drugo prekositi v razvoju. K tem se pridružijo £o divje (neprave) droži, hersnate glivice, plesni in bakterije, katerih ištevilo je v veliki meri odvisno od stanja grozdia ob času trgatve, kakor i udi od čistote mošta samega in ki se more, ako jo grozdje gnilo in mošt >desniv,poumožiti do neskončnosti. S leini tujimi organizmi bi jejo prave vinske droži hud boj za svoj obstanek, ker odtegnejo drožem živež in jih s tom močno ovirajo v razvoju. B&aven tega proizvajajo ti organizmi preosnovine, ki ne vplivajo samo kodIjivo in zadržujoče na razvoj vinskih drož, ampak dajejo tudi vinu različen, često prav neprijeten vonj in okus ter s tem izdatno poslabšajo njegovo kakovost, ako prevladujejo pri vrenju ali pa, da so se poleg pravih vinskih preveč razmnožili. Mnogoteri teh škodljivcev so tudi budi lei raznovrstnih vinskih izpre-nu mb, ki jim pravimo vinske bolezni. Znano bi utegnilo biti vsem vinogradnikom, kako zaprn vonj in okus Upajo vinski pridelki, ki so bili napravljeni iz plesnivega grozdja in mošta, kako malo vredno je dalje vino, ki je bilo pridelano iz gnilega grozdja in kako pogubno vplivajo na vino ocetne bakterije. Pa tudi prave vinske droži se razlikujejo po svojih lastnostih, posebnostih in sposobnostih prav bistveno druga od druge. So pač dobre in krepkokipeČe droži in poleg teh tudi slabe, ki prav malo kipe. Zavoljo- tega pa pri izvrševanju vinskega pridelovanja ne more biti vseeno, katere droži in kateri ter v kakšni množini se vinski Škodljivci v moštu zarede, ker je od vrste, oziroma plemena drož, kakor tudi od števila in vrste kipelnih škodljivcev, ki sc v moštu, odvisna v polni meri kakovosti kipelnega proizvoda. Zato pa gre umno ravnanje z moštom za tem, da se stavijo meje razvoju škodljivcev čistega vrenja in da se razvijejo v moštu le dobre in krepkokipeee droži, ki stvarijo najboljši vinski pridelek. Že v času, ko budilci alkoholue-ga vrenja in njih škodljivci še niso bili znani, so izkušali po možnosti čisto kipenje uravnati. V dosego tega namena so gnilo grozdje odbirali od zdravega in so se torej posluževali načina, ki je še danes vsepovsod v navadi. (Dalje prihodnjič.) Poslano ) Čudno postopanje c. kr. okrajnega glavarstva v Kamniku. Dne 31. julija 1911 bil sem pri tukajšnjem c. kr. okrajnem glavarstvu kaznovan na ovadbo policaj* Kollmnua. ki pa niti sam ni prisostvoval podtikanem mi kal en j a nočnega miru — brez zaslišanja prič, na milost in nemilost na globo -0 K ali 48urni zapor. Seveda sem se proti tej razsodbi pritožil na dež. vlado, koja je tebi n*č meni nlo mojo pritožbo naravnost odbila. V odloku stoji nadalje zapihamo, da je vsaka nadaljna pritožba nemogoča. Ta je lepa! Kdor hoče kar kratkim potom biti obsojen, naj se kar zameri našemu policaju Kollmann, ta bode napravil ovadbo, če tudi ni sam ničesar videl in okrajno glavarstvo gš bode brez vsakih dokazov obsodilo. Pa naj še kdo reče, da niso pri našem okrajnem glavarstvu juristi nad vse. V K a m n i k u , dne 20. septembra im. IVAN POLAK, trgovski sotrudnik. * Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor to določa zakon. Darila. Za »Narodni sklad« so darovali zaupniki »Gospodarskoga naprednega društva za Šentjakobski okraj« na sestanku dne 20. t. m. 15 K. Na istem sestanku gospod, ki pa noče biti imenovan, 20 K. Darovalcem iskrena hvala! Izdajatelj in odgovorni urednik: Kasto Pnstoslemšek. Umrli so v Ljubliani: Dne 18. septembra: Uršula Rin-ki. mestna uboga, 89 let. Ja pljeva ulica 2. Dne 19. septembra: Marija Si-lar, rasebnica, 31. let, Sv. Petra cesta 58. Dne 21. septembra: Fran Dob-nikar, rejeaec, l1/« k*Pi Tesarska ulica 3. — Karel Vrezec, rejrmee. 10 dni, Salendrova ulica 3. — Marija Leskovrc, hči drnštv. sluge, 10 mesecev. Sv Petra nasip 51. Bonna poročila. [ LfmM|aAslui »Kreditna banka v LjnbljanK Uradni karti danajske mmt». septembri 1111. ■slstsasl sspfcrll J 1 *"■"»' 4% majeva renta . . . . i 91-80 92*- 4-2»/, srebrna renta .... 95-— 95-20 4*/« avstr. kronska renta . . 91-75 91 95 4*/. sgr. „ . . 90 50 90 70 4% kranfiko deželno posojilo 94 10 95 10 4*/§ k. o. češke def. banka . H 93-50 94 50 Srečke ii 1.1860 '/• . . „ „ 1864 .... Uske..... lemeijske 1. izdaje H. „ ogrske hlpotečne • dun. komunalne avstr. kreditne . • ljubljanske . . . avstr. rdeč. krita . basfHka .... tolike . . . • • •slatlos. ljubljanske kreditne banke Avstr. kreditnega zavoda . Dunajske bančne dražbe . Južne železnice .... Državne železnice . . . AJptne-Monten .... Celke sladkorne družbe . ZIvnostenske tanke. . . -- V d e ž e 1 r • ' * - i c i : Dne 14. septembra: Katarina Mr/Kkar, aasebnica, 32 let. Dne 15. septembra: Barbara Ja-Klid, fcasehniea, 61 let. — Antonija Oelešnik, tovarniška delavka, 30 let. Dne 18. septembra: Mihael Prijatelj, posestnikov sin, 29 let. Dne 19. septembra: Marjeta Tn-uof, mestna uhojrn. 70 let. — Štefan Trdina, prosjak, 59 let. Dne 20. septembra: Franja Te-kdvec, delavčeva hči, 14 let. Mnenje gospoda dr. Tj. Foersterja Požira. Gospod J. Serravallo Trst. Kabil sem Vaše Serravallovo kina - vino z železom v mnogih slučajih po oslabljajočih boleznih kot krepilo in to vselej z najboljšim uspehom. Požun, v juniju 1909. Dr. L. Foerster. Žitne oene v Budimpciti. Dne 20. septembra 1911. T • i* m I n. Pšenica za oktober 1911. . za 50 kg \V9> Pšenica za april 1912 . . za 50 kg £06 Rž za oktober 1911 . . . za 50 kg 1013 Koruza za maj 1012 . . . sa » kg JgJ Oves za oktober 1911 . . za 50 kg 951 •t H M M It II II II Vnlate. Cekin! Marke Franki Lire . Rubljl. 423-606 — 305 — 292 - 275— 249 50 5A* — 499 — 82 -69 50 76 5€ 3*50 245-10 452 - 644 75 542-— 115-80 728*50 818-50 3*2 28O50 11-38 U7-87* 95-95 94*65 254-50 435-618 — 317 — 298-281 — 25 -20 516 511 — 88'— 7550 82 50 39-50 248 10 458 — 645 75 543-11« 80 729*5' 81950 323 — 281-Č0 11 42 118 07» S6 10 94-8 25525 Lepo! Naravnost prati nem. da je neštevilno reklamnih sredstev* ki jih zelo hvalijo pa nič ne pomagajo-Faveve pristne sodenske mineralne pastilje pa niso nikako reklamno sredstvo Te so naravnost idealno sredstvo proti vsaki obliki hripavosti in zaslezenja, proti katarom sopil itd., enostavno iz tepa vzroka, ker nudijo v pripravni obliki mineralne sestavine znamenitih sodenskih zdravilnih vrelcev. Kolikor je meni znano, niso pristne Faveve sodenske mineralne pastilje še nikogar razočarale, ki jih je rabil. Cena škatljici 1 K 25 v; dobiva se povsod. Generalno zastopstvo za Avstro-Ogrsko: W. Th. Guntzert, c. kr. dvorni založnik, Dunaj IV 1. Grosse Neugasse 17. Najboljša ustna voda sveta. Priznano močna, lahko tekoča solidna in neprekosijiva so EHVTA kolesa. fajCbilmiiSe imstrs. liBiraiiai ceaki brtzjrtitaa. K. Čamernik Ljubljana, Dunajska cesta 9. Speffll. !ros?iM i Medli nm. ML Izposojevanje koles. MeteorolojRno poroflto. Srcfeji mirni tlU S*70 ■ att-2 septem. J Čas opaio-taaja Staaje barometri v mm ii *- ** Vetrovi Nebo 20. w 2.pop. 9. zv. 734 4 733-6 20-2 14 1 brezvetr. sl.szah. pol oblač. jasno 21 7. zj. 731-2 10-3 1 si. vzh. megla Slednja včerajšnja temperatura 14*1°, norm. 14 2* Padavina v 24 urah 0 0° mm. izurjena v papirnati trgovin 86 Sprejme 3242 17. Boaač — LJubljana 4000 2923 »lik vsakovrstnih porabmh in darilnih predmetov vsebuje nioj najnovejši glavni katalog, ki ga polijem na •ahtevo vsakomur IV gratis in franko C. in kr. dvomi dobavitelj Jan Konrad, — Most št. 1171 Češko. tudi začetnica, ki zna nekoliko šivati, dobi tako] službo. 3236 Kje, pove upravni-tvo »Slov. Naroda« 3229 se sprejme sa sv. Petra cesti št. 77, dvorišče. Ugodna prilika! !373 L ps, A M prostore z opravo, na glavnem trgu, odda v na-'eai; poteča proda 2 velika kotla za žganje in 20 novih hrastovih sodov od 4 — 500 1 Fran Cvek v Kamniku. §ospod išče v blizini sodne palače s 15. oktobrom t 1. 3240 :: strogo separirano meblovano Si sobo s Eventuelno s hrano. Ponudbe pod „15 oktober" na uprav. „Slovenskega Naroda". SijaKom in difaKinJam popust i ]£odna trgovina 0. Jezerše na Mestnem trgu priporoča svojo veliko izbiro damskih čepic, perila, zavratnic, pletenin, rokavic, predpas-:: nikov itd. :: po znano nizkih conah. Kupujte»slovanski trgovini! 1 ocm zaton to 3U. Sefie/~Strntifi &to$u&c> Ig na/fin0joe> i^vzSSc. IScUiti folo&iiki vedtvo v &atocfi* StcSecn&vci ulica. — ša taca, mestne fizamtuict Dr. B. Ipavic (ženske bolezni) Zaloška cesta, nasproti Šarabona, ne ordinira od 26. sept. do 11. oktobra. poljubne dolgosti in sirokosti, 58 do 62 rrrn debelih, SO kapi d O 20 ¥S-gonov. — Prijarne i< nudbe na Edin. Moster de C. Zagreb. 3235 lice se nemeblovana soba s prostim vhodom v bližini Vodmata ali pa Sv. Petra cerkve. — Ponudbe pod „nemebiovana soba" na uprav. »Slovenskega Naroda«. 3245 se ceno prodajo. Na-lov pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. 32C4 Išče se v približni velikosti 25 do 30 m2. Ponudbe pod „v sredini mesta" na uprav. »Slov. Naroda«. 3214 Redka prilika! Redka prilika! U h]u sa k dobro idoca 3150 z lepim stan vanjem. — Več pove Milkovic, Moste pri Lfnbljani. Za prodajanje pisalnih strojev na Kranjskem sppejZBeta potnika pod ugodnimi pogoji 3233 Ivan Jax in sin v Ljubljani. Htotam se tudi sprejmejo potniki zašivalne stroje. iz boljše rodbine, z dobro Šolsko izobrazbo, prijetne zunanjosti, visoke rasti zmožen slovenskega in nemškega jezika. se sprejme 3237 pri Franu Svadlena brivcu na Ble du Prednost imajo tisti ki so se v tej stroki že učili. □ □ Inteligenten met v sredini 1U-tih let. vdovec z 2 majhaima dekletoma, po sestDik relike hiše in umetnih mlinov, tudi strokovnjak v glasbi, doma v lepem mesta, se teli takoj ožeoiti z ljubko gospodično ali vdovo, okoli 30 1. staro, zmožno slovenskega in nemškega jezika, ki pa ima rodi veselje do gospodarstva in ljubezen do otrok ter okoli 10.000 K premoženja. Prijazna pisma s fotografijo naj se pošljejo na opravništvo „Slov, Naroda- pod .SREČEN ZAKON." 3230 Strokovni zdravnik 3243 za očesne, uiesne in vratne bolezni s med. doktor:: ne ordinira nekaj ini. 3288 9913 06 67 24 nI izorjenih iitilj. MiiMlM-lB«, Mtiimm đn Bit, i »i majhna kavarna v sredini mesta, ki obstoji že dolgo let. Režijski stroški majhni — Naslov L Biritz, Volosko-Opatija. 3170 Učenec u ciobre iiiše se tak o j sprejme pri tndki Fer d. Šltof, trgovina z mešanim blagom v Slov. Gradcu. 3159 Proda se dob,-o idoča, ie stara 3180 stoječa tik fame cerkve. — Več pove Viđali v Mengšu štev. 57. Povsem izvežban 32C6 Streinl krtici i¥. Florijan1 m. Z, Trpoamol G—ml Varni proti viharja in ognju, trpežni proti vremen«. In mt potrebujejo nlkake naknadne poprave. La*H to moUimojot stresala. Selveatai zastopniki se Iščejo povsod. Ludwig Intom, GradMf Hišni posestnik v Vizinadi na progi blizu Poreča (Parenzo) ▼ Istri, Mi oddati v najem on tam trgatve vinska klat, sodo in priprava na izdelovanje Dotićnik, ki želi kupiti grozdje okoln Vizinade, ima lepo priložnost. 3179 Naslov v upravni U vu »Slov. Naroda*. ČJremij trgovcev v Ljubljani solicitator v odvetniških in notarskih zadevah spremeni službo. Naslov na upravništvo »Slov. Naroda«. Prodalalka zmožna vodit) večjo podružnico, najmanj 25 let stara, v vseh strokah tr govine izvežbana, vešča slovenskega in nemškega jezika, se takoj Sprejme pri tvrdki Ludovika Smoleta, Sevnica, štajersko. 3182 dne 21,26. in 27. t. s nakitrat sS 3. lo 6. m. i ireiii. pisani Krojnih ma 5/11. Učenci morajo prinesti s seboj zadnje Šolsko izpričevalo in pa krstni list ; oni vajenci, ki še niso dopolnili 14 leto, pa tudi zdravniško spričevalo od mestnega fizika ta, da so za obrt dovolj močni. Dne 1. oktobra t 1. ob 9. dopoldne skoro ao vsi učenci v aromi j al m trgovski toli, U ao nahaja ▼ I. mostni dedki ljudski soli na Ledini. 3238 Al« Lilleg, načelnik. Iščem ¥zgefiteiii£0 svojima hčerkama Pogoj ji* znanje laščine. Absolvirane učiteljske kan-didatinje, zmožne poučevati klavir, imajo prednost Plača in vs^ drugo po dogovoru. Dr. Anton Schilfrer, Ribnica, Kranjsko. 3210 Za slabokrvne in prebolele je zdravniško priporočeno črno dal* matinsko vino 233 uč 3215 konfekcijska trgovina 4* JLufac Ljubljana, Pred škofijo t9 priporoča svojo velikansko zalogo zgotovljenih oblek po najnovejšem kroju za gospode, dečke in otroke — Najnovejša konfekcija za dame in deklice. Solidna in točna postrežba, /fajniije cene. Prv! nloveniski zasebni 3234 najboljše sredstvo. 4 steklenice (5 kg) franko K 450 Br. Novakcvič, Ljubljana. Na Sp. Štajerskem se tako] proda • • • pod ugoonimi pogoji; hiša je skoraj nova stoji tik okr. ceste pri farni cerkvi 10 minut od kolodvora, zraven je ledenica in hlev ter ena njiva ; v bližini je tudi tovarna. Kupnina znaša 18.000 kron. Na posestvu lahko ostane vknji-ženih 12.000 kron, ostalo pri pogodbi. Naslovpove upravništvo »Slov. Naroda«- Državno izprašana 2966 učiteljica il tov i...... ki je sedem let bivala v Florenci, daje pouk. jezikovni tečaji. Več pn gdč. Hedvigi Ki slin g er, Dalmatinova nI. 5. i Tvornico Triuinpn, dr. i om. z. WelSp Gor. A v str. 1813 Katalogi zastonj in poštnine prosto. TRGOVSKI TEČAJ Ljubljana, Gosposka ul. 8 (poprej Mladika".) Lastnik FR. OARTNER, strokovni nčitelj na gremijalni trgovski soli, izprašan za knjigovodstvo, korespondenco, računstvo i. dr. Vpisovanje ob (Mikih od 9- —12. h 3.-5, n nedeijab d 9.-1. are. Zavod je raz v en onega na licejn O dini tO VTOtO ter je pod vod stvom strokovno naobraionega lastnika. Nastanjen je sedaj v hiši, kjer je bil do sedaj internat »Mladika« ter je popolnoma moderno opremljen Učni načrt je strokovnjaško izdelan, ter se je natančno po tem načrtu osnoval alovcnaki trgovski tacaj v Trato. Poučuje se eno in dvostavno knjigovodstvo, računstvo, trgovska korespondenca slovenska in nemška, pouk o blagu, trgovsko in menično pravo, stenografija slovenska in nemška, trgovski zemljepis, manipulacija v notarskih in odvetniČkih pisarnah, lašcina. Šolnina je letno K 160" polletno K SO*—t mesečno 10'—. Vpisnina in prispevek za učila 2 K 50 h. Sprejemajo se samo gospodične. Zajec Tolofon stav. 237. I Ljubljana, Dunajska oesta 73. Beton in železo-beton. Fundamenti. Stropovi. 908 MostovL Vzioava turnim. Tlakovi. KsUoUt, umetni kameni •kraški za fasado, obhaUlne mize, fealuatr ase. „Z" svetiljka it oaMejSa ia ujniuiša neb (Minil mik. 2843 Zaloga in prodajaš ■v Franc Zeleznik, Ljubljana, Sodna ulica 6/1. Krompir i: brezhiben, lep ter prebran si kupuje v vsak množini tvrtka 3v. ji. JCartmann naslednik ji. Tomaži Ljubljana, Marije Terezije cesta. Podpisana vljudno naznanjam, otvorila i mm septembrom i wmr gostilno Popolnoma prenovljeni lokali. Velik senčnat vrt. Izborna dolenjska vina iz lastnih vinogradov. Zajamčeno pristna Štajerska in istrijanska vina iz najboljših vinskih goric Vedno sveže dvojno marčno pivo. 3231 Priporočajoč se za obilen poset, beležim z odličnim spoštovanjem L0JZIKA Z0RK0. R Šolske knjige za ljudske in srednjo šole, učiteljišče in licej, za obrtne in strokovne šolo K ima v najnovejših izdajah v zalogi v Ljubljani, Prešernovi ulici štev. 7. Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najrasnovrstnejlih kombinacijah pod tako ugodni«! pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje aa doživetje In smrt z manjkajočimi se 94 vplačili ••e • 999 Vem ! države i čigar pižame sov . tastmtl boačnoj hiti I Lil Zavaruje poslopja ia premičnine prod požarnim škodam po najnižjih conah. Škode cenjttje takoj In Uživa najbolj« stove* Dovoljuj* Is podporo v mmn 5E 09 397104 82 32 veMko zalogo koles z •rlfjl znamko Oglejte si! ^ „Puch 1911" pri fr. Čudnu, ^ v Ijnbljani Prešernova Ulica — samo nasproti frančiškanske cerkve. Rasnih znank kolesa od K 110-— nanrof vodno » laloal. Zaloga šivalnih strojev: Singer in Ringschifl. Poflk za ranji $ strajtm tazplrtit »s Ceniki zastosi In poštnine prosto. Edino zastopstvo za Kranjsko! nrni . _mn__nng___rn~ --- i * i " ni | Mltintal ha liznior rjubljdiia, Kolezijsk« nL 16 i 1542 izvršuje Anton Šare, Ljubljana izdelovanje perila, pralnica in svetfollkalnlca z električnim obratom priporoča zeio dobro in so-:: lidno izdelano perilo po nizkih cenah. :: reme za neveste. Perilo za deklice in dečke za zavode. Platno, sifon in švicarske vezenine se kupijo zelo ugodno, dalje rjuhe, brisalke, prti, prtiči, nogavice, maje. Perilo „TETRA" za razne prilike. ta pa Mlldata cenah. Prodala cvetlice, raz-oovrstoe šalile lutk in Mm. Naročila aa delalo hitro ta vestno. M um ebiirtH hHta ir. zlahiie ii sredraine . SUTTNER Ljuljna. Kitni tra (lasprati rotevža) h Si. Petra usta 8 Nikelnastt moška ara z verižico od K 4-50 naprej Prava srebrna „ „ „ „ „ 9-70 „ 14 kar. zlata „ ... t, .,44-— „ Nikelnasta damska „ z verižico ., n 8*50 M Prava srebrna „ ,. „ „ „ „ 9*50 „ 14kar.zlata....... M »20-- „ 1 AWti Uhani zlato na srebro 1*80 „ 14 kar. zlati uhani..... m m 4*50 M Lastna tovarna ur v Švici. Tovarniška znamka „!ko". Telefon ŠL 273. Talefen št 237. .8 za gospode in gospe. Kdor trpi na protinu, revma-tizmu, ischias, naj nosi le to perilo, in bo ta :: :: poskušnja vsakega zadovoljila. :: :: Na debelo in drobne po nizkih cenah priporočam svojo bogato zaloteno ♦40 trgovino z oalanferiiskiin in vseh vrst trata Dletenioaini. Največje podjetje konfekcijske stroke ogromna trgovina ernatovič Ljubljana, (Mestni trg štev. 5 a* aa ac « asat^e tb 354 Devocjlonalije in vse vrste blago za bolja |30ta. Tnraiila iSm balAl dmitn. •/Jnton Škof 9 S L nad 30.000 kom. svežega blaga - po najnižjih cenah = in to: 3205 nad 5000 kom. najfinejših oblek za gospode » 2000 » najfinejših površnikov, športnih in zimskih sukenj » 9000 » pelerin » 2000 » posameznih hlač in telovnikov » 3000 » oblek za dečke in otroke » 15000 * najmodernejše konfekcije za dame in deklice Solidna postrežba! Priznane nizke cene Prešernova ulica štev. 7 v Ljubljani Prešernova ulica štev. 7 združena s priporoča slovenskemu občinstvu svojo bogato zalogo kancelijskega, . ■. komptoarskega, risarskega, slikarskega in šolskega blaga ■ ■ ■ IV najboljše kakovosti In po najnlžjin cenah. Črnilniki in uteži za opremo pisalnih miz, lično izdelani in po najnižjih cenah Papir kancelijslci, konceptni, ministrski in trgovski; kariran in gladek; rastriran z eno in z dvema kolonama; papir za pisalni stroj; mali in veliki oktav za navadna pisma; peresa, držala, svinčnike, radirke, risalni papir, risalne Pisalne in risalne potrebščine barvasti papir in papir za zavijanje. Trgovske knjige vseh vrst od najpriprostejših do najfinejših vsake velikosti. Mape za shranjevanje trgovskih pisem. Zavitki vseh vrst in vseh velikosti, barvasti in beli. Sprejemajo se tudi naročila na zavitke s tiskano firmo. Šolski zvezki vseh vrst, domačega izdelka in iz drugih tovarn. Trgovci dobe poseben popust K------» --- - priprave, črtala, trikotniki, palete, čopiči, tuši in barve. Tinte najpreprostejše in najfinejše, črnr, vijolčaste in barvaste. Soiske mape iz platna in iz usnja ter jermena za knjige. Mape s pisemskim papirjem avstrijskega in inozemskega izvora v vseh velikostih, za dame in za geapode, za navadno rabo in tudi za darila« f Albumi za slike, razglednice in poezije. Razglednice umetniške in pokrajinske, ljubljanske in kranjske. Trgovcem pri večjih naročilih izreden popast Jfaroilna knjigarna sprejema tnii naročila na pisalne stroje ------ vseh sistemov ■ ■ - . mm po tova niških cenah; dalje naročila na vsakovrstne tiskovine namreč zavitke, vi žitnice, oananila« fakture, trgevaka pianu itd. itd. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. 2 7966 75 4