Laška trasa dviguje pritisk Stran 2 Kdo je uliradel šen^ursko dokumentacijo? Stran 15 St. 47/ Leto 63 / Celje, 17. junij 2008 / Cena 0,81 EUR Fq(Q: KATJUŠA Mercafor Kdo Mercatorjevo^^^äfe^lovi? od 5.5. do 27.6,2008 Pipan bo ostal v Laikom vsa j tri lota STRAN 13 9770353734020 IXIGODKI »Laskate trasa dviguje pritisk Razprava o načrtovani trasi hitre ceste slcozi občino Laško postaja vse boij vroča. Krajani Debra, Spodnje Rečice, PodŠmihe-la in Strmce so se že povezali v civiJno iniciativo, da bi se )im pridružili, razmišljajo tudi Rimskotopiiča-ni. Vsi namreč nasprotu-jejo umestitvi trase skozi njihove kraje, saj so prepričani. da jim bo hitra cesta bistveno poslabšala življenjske in okoljske razmere. Zlasti nepopravljive posledice bo imela cesta za zdravje ljudi, so prepričani občani. »Trasa je predvidena skozi gosta naselja (55 objektov v občini Laško je že predvidenih za rušenje), pri čemer v študiji nismo nikjer zasledih podatkov o vplivu izpušnih emisij in prahu na zdravje ljudt,« je nekaj razlogov proti predlagani trasi izpostavil predstavnik laške civilne iniciative Rihard Kotar. Po mnenju občanov, povezanih vci-vilno iniciativo, domnevne koristi za razvoj gospodarstva ne bodo odtehtale škode, ki bi jo trasa povzročila na ostalih področjih. Ali povedano drugače: občina bi imela od hitre ceste le minimalne koristi, zato člani civilne iniciative zahtevajo, da odgovorni na ministrstvih za okolje in prostor ter promet proučijo ostali dve avtocestni trasi in se odloČijo za eno izmed njih, »saj je trasa G2, ki poteka skozi občino Laško, z vidika najpomembnejših kriterijev (poselitev, vpliv na okolje. Umestitev trase hitre ceste sproža številne polemike med ljudmi že vse od lani, ko je bil predstavljen severni del trase. Tedaj so se oblikovale tudi prve civilne iniciative. Na severnem delu tako deluje osem civilnih iniciativ, od tega dve na Celjskem, in sicer civilna iniciativa Šaleške doline in civilna iniciativa Braslovče. Vse so združene v zvezo civilnih iniciativ, ki se sicer zavzema za hitro cesto, a ne po izbrani trasL zdravje in kvaliteto življenja) v celoti nesprejemljiva in je tudi po analizi Študije variant za gradnjo državne ceste ocenjena kot najslabša z vidika negativnega vpliva na prebivalce«. Prav tako hočejo občani aktivno sodelovati pri načrtovanju tako usodnega projekta, pri čemer od Občine Laško pričakujejo, da bo njihove pobude podprla in zaščitila interese prizadetih krajanov. Še več. od Občine zahtevajo, naj sledi začrtanim smernicam, podanim 23. maja 2006 na prostorski konferenci, ki jo je glede umestitve hitre ceste skllcaio okoljsko ministrstvo. Tedaj je bilo namreč podano priporočilo, ki je zapisano tudi v Uradnem listu RS: »Prouči naj se možnost, da nova cestna povezava od AC Al proti Radečam ne bi potekala čez območje občine Laško oziroma se mora predvidena nova cestna povezava čez območje občine Laško izognili vsem večjim naseljem in prometno obremenjenim delom tega območja.« Civilna iniciativa Laško je v minulem tednu zbrala 1.201 podpis občanov in jih v petek izročila laškemu županu Francu Zdolš-ku. Da bi razjasnili številne dileme in vprašanja v zvezi s traso, bo Občina Laško na zahtevo civilne iniciative jutri, v sredo, ob 18. uri v Kulturnem centru Laško pripravila strokovno predstavitev in dodatna pojasnila v zvezi s predlagano traso. Kot je znano, naj bi srednji de) 3. razvojne osi od štajerske avtoceste proti Novemu mestu potekal pod Ko-šnico, mimo Tremerij, zahodno od železniške proge preko viaduktov in tunelov do Spodnje Rečice, nato skozi tunel pod Strmco, preko reke Savinje na levi breg, nad Čistilno napravo preko Rimskih Toplic, pod zdraviliškim parkom ter nato skozi Obrežje pri Zidanem Mostu pod Ve-lildm Kozjem in se zaključila na levi strani Save v Radečah. BOJANA AVGUŠTlNCfC Z več denarja po bencin Cene naftnih derivatov so se spremenile skladno z vladno Uredbo o oblikovanju cen naftnih derivatov. Bencini so se podražiti, nekoliko pa pocenila dizel in kurilno olje. 95-oktanski bencin stane 1,206 evra {liter je dražji za 0,019 evra). Dražji je tudi 98-oktanski motorni bencin in stane 1,247 evra (liter se je podražil za 0,049 evra). Dizelsko gorivo je cenejše za 0,004 evra (liter stane 1.294 evra). kurilno olje pa je cenejše za 0,003 evra na iiter (0,954 evra). Na volišča 21. septembra Predsednik republike Danilo Türk je za datum letošnjih volitev v državni zbor določil nedeljo, 21. septembra. Volitve bodo razpisane 30. junija, ko bodo začeli teči tudi roki za volilna opravila. Predsednik republike je Še opozoril. da je obdobje pred volitvami tudi »ogledalo politične kulture naše družbe«, zato si želi. da bi bila pr^volilna razprava argumentirana, želi pa si tudi čim boljše volilne udeležbe. Volilna kampanja pred jesenskimi parlamentarnimi volitvami se bo uradno začela med poletnimi počitnicami, 22. avgusta, čas za vložitev kandidatnih Ust pa se bo iztekel 27. avgusta. IS Podjetje DINGS odkupuje staro železo, baker, aluminij, medenino in star papir dinos D'jjnio INcjijMtiji Odpiidnc Suiovinc vsak delovni dan med 7. in 14. uro. Pokličite03 426«4S5< J in skupaj prt9M)nB' "1' Vphnnttvf narave in t^ja Nič več uradnih preidicev s spremembama Zakona o osebni izkaznici In o potnih listinah je prišlo tudi do sprememb pri obveznih objavah podatkov o pogrešanih, izgubljenih in ukradenih dokumentih. Objava preklicev pogrešanih, ukradenih in izgubljenih osebnih izkaznic, potnih listin, obmejnih prepustnic in vozniSkih dovoljenj v Uradnem listu Republike Sloveni- je ni več potrebna. Podatki o tem so poslej dan po prijavi objavljeni na spletni strani e-uprave Republike Slovenije. Za občane ta poenostavitev pomeni, da teh podatkov ni več treba pošiljati v objavo Uradnemu listu in jih s tem tudi ni treba plačevati. Nove vloge za izdelavo dokumenta pa lahko upravne enote potrdijo takoj, saj ni več ireba čakati objave preklica. BS V Širju širijo Državna cesta Celje-Radeče sodi med najbolj nevarne na Celjskem, zato je na odseku LaŠko-RadeČe predvidenih kar nekaj velikih projektov, s katerimi bodo izboljšali prometno varnost. Prvi med njimi je sanacija ožine v Sirju» ki so se je delavci CM Celja že lotili. Do oktobra bodo cesto razSirili in jo nekoliko odmaknili od skalne stene. Vrednost naložbe, ki jo bo financirala država, je ocenjena na dva milijona evrov. V nadaljevanju na celovito ureditev čakata tudi odseka ceste skozi Zidani Most ter med Zidanim Mostom in Radečami. BA» foto: GrupA Dala na nevarni državni časti vŠirju pri Zidanam Mostu so v polnem teku. m »Strah bD ostal,« je prepričana Jožica Banovsek, Da grB za enega največjih plazov v občini, na zunaj skoraj ni opaiiti. »Bog varuj, da bi nas zasulofc Plaz v Stebovniku začasno vzel dom sedmim ljudem - Po pomoči gasilcev v nedeljo začeli z intervencijskimi deli Kar težko je verjeti« kakšna drama se je v minulih dneb odvijaJa v Studencah> bolfe rečeao Stebovniku v žaJ-ski občini. Minuli teden so pri Banovškovih v hribu nad domaČo hišo opazili prve razpoke v zemlji, v četrtek ponoči pa je sedem družinskih članov iz dveh družin že moralo zapustiti domaČe prostore in se preseliti k sorodnikom, saj je plaz ogrožal hišo in kombiniran objekt ob nje), Noči in dnevi so büi grozni, so pripovedovali domačini, vmes pa deževje, kadar se mu je zljubiloPlaz je v petek izjemno hitro napredoval, nekateri so menili, da celo po 60 centimetrov v štirih urah. Spet drugi so omenili, da gre za podoben plaz, ki je v Letu-§u med lansko poplavo vzel dve mladi ^vljenji, vendar so žalske^ na srečo pravočasno opazili. »Skoraj vidno drsi, bog varuj, da bi nas zasulo,« je pretresena pripovedovala Jožica Banovšek. Na tem hribu menda v preteklosti nikoli ni bilo tovrstnih težav, Še več, mnogi so menili, da živijo v idili- »Kar tresemo se od groze, seveda pa misliš tudi na najhujše.« Jožica je, podobno kot dni©, kolikor jim je uspelo, spala pri sorodnikih, dneve pa preživljala ob domači hiši. »Ko začne deževati, smo vsi čisto otr-pÜ.« Da je plaz večjega obsega in globine, je povedal Aleksander Žolnir, vodja oddelka 2a okolje in prostor v žalski ob- ČinL»Dopreddv€h let so bližnji stanovalci uporabljali vodo iz dveh vodnjakov na tem območju. Najprej so se pojavüe majhne razpoke, ki niso kazale na takšno globino. Po obilnem deževju se j e del Zemljine napojil in začel drseti proti hiši.« Ze v Četrtek zvečer so iskali rešitve za preprečitev nadaljnjega plazenja, v petek pa se je manjši del plazu sprožil skoraj do stanovanjsko-gospo-darskega poslopja, potem pa so uspeli preusmerili plamo. Liter za litrom še v noči na nedeljo se je ob plazu dogajala druga drama, saj so gasilci iz prostovoljnih gasilskih društev v žalski občini stražili in garali. Gasilci so v izmenah več noči čistili jari^e, ki so jih speljali iz plazu, na vrhu pa črpali vodo. »Pohvalili moram vse člane PGD, ki so vložili veliko ur, iz plazine izkopali jarke ter tako omogočili odtekanje vode mimo objektov. Vsak liter, ki je odtekel iz plazu, je kamenček do lepe slike, ki bo nastala potem, ko bomo očuvali objekte in sanirali plaz,« je povedal povelj nik občinskega štaba za CZ Danilo Pungartnik, ki je potrdil, da je »zadeva« bistveno težja, kot so jih v preteklih letih r^evali v občini Žalec. V soboto se je začela nakazovati rešitev, saj sta si plaz ogledala strokovnjaka, Bojan Ma-jes in Rok Fazarinc. »Zaradi obsega, globine in težavnosti lahko izvajanje kakšnih koli ukrepov povzroči dodatno Škodo ali nevarnost, zalo je treba počakali na strokoven preyed in šele potem začeti z deti,« je že prej napovedal Žolnir. Po njunem nasvetu je bilo treba najprej zavarovati ^mji del plazu, ure- diti stalno odvodnjavanje, plaz poravnati in delno razbremeniti. Gre za interventna dela, s katerimi sta podjetje Nivo in zasebnik Grobelnik začela v ne-deljo. Cilj teh interventnih del, ki naj bi jih izvedli v treh tednih, je zaustaviti plazenje, sanacija plazu pa bo prišla na vrsto kasneje. Škodo so že prijavili pristojnim, groba ocena pa je, ^ bodo za sanacijo potrebovali 200-300 tisoč evrov. Ce se bo izkazala potrd?a, bodo družinama pois^ začasno stanovanje, dokler drsenja plazu ne ustavijo. US, foto: TT V dveh letih, od 2005 do 2007, so v občini Žalec evidentirali več kot 50 plazov, ki so ogrožali stanovanjske c^jekle ali javno infrastrukturo. Polovico so jih že sanirali» ostale pa do te mere, da ne ogrožajo objektov. Plaz so sprožili nezalcrteni posegi v zofnljisče. V ljubljanskom Gradisu so v petflk za iibvozgrajenimi kitnimi zidovi izvedli ustrezno zasipe zemljine, kar preprečuje nadaljnje sprožanje plazu. Plaz na Vranskem se umirja v soboto dopoldne je za neke j časa prenehalo deževati. Vseeno so gasilci še ostali na domsčlji. Fantom menda ni bilo niSpreteSko Na Vranskem je plaz grozil gopodar-skemu objektu Goropevškovih in stanovanjski hiši tričlanske družine DeoiŽiČ v kraju Brode, prtzanesel ni tudi tamkajšnji cesti. Plaz naj bi sprožili veliki in neustrezno zaŠČileni posegi v zemljišče zaradi gradnje stanovanjskega kompleksa Sončni vrtovi v Brodeh, katerega izvajalec je ljubljanski Gradiš. Gradiš je z izkopi prenehal, na občini Vransko pa so ustanovili tričlansko komisijo, ki bo spremljala stanje in opazovala morebitno napredovanje plazu. V Gradisu so p>ojasnili, da je zaradi slabših geoloških razmer, kot so jih pričakovali, ter deževnega vremena v zadnjem obdobju, v pobočju za objektom prišlo do splazilve terena. Trenutno se je plaz umiril, saj so za novozgra- jenimi kletnimi zidovi izvedli ustrezne zasipe zemljine, kar preprečujenadaljnje sprožanje plazu. Štab civilne zaščite občine Vransko je odredil tudi ogled gradbenega strokovnjaka, ki bo ocenil varnost in potrebne ukrepe za sanacijo hleva, ki je neposredno ogrožen. Rezultati poročila do včeraj še niso bili znani. Ali je hlev varen ali ne in ali bo potrebno \z njega zaradi ogroženosti izseliti živino, zato zaenkrat Še rti znano. Bo pa potrebna sanacija okoli 100 metrov dolgega odseka tamkajšnje cesie, ki se je zaradi plazu močno posedla. Gradiš in investitor novogradnje podjetje Monsun morata sedaj pripravili poročilo o nadaljnjih ukrepih, med katere sodi izgradnja podporne pilotne stene. MATEJA JAZBEC, foto: SHERPA Nov terminal po meri proiiifajaicev bele teimilce Intereuropa v Celju odprl enega večjih skladiščnih objektov Koncem Intereuropa je v petek v Celju ob prisotnost i ministra za gospodarstvo Andreja Vizjaka odprla največje skladiSče na širšem območju osrednje štajerske regije. K obstoječi hali na Kidričevi je v šestih mesecih koncem zgradil 5.26 milijona evrov vredno dvoetažno skladišče» veliko 9 tisoč kvadratnih metrov. Kot je povedal predsednik uprave Intereurope Andrej Lovšin, gre za enega najpomembnejših terminalov v Sloveniji- »Pokriva širše območje Štajerske regije, kjer domujejo izredno pomembna slovenska podjetja. Predvsem tem podjetjem, kot so Gorenje ter nekatera druga, so namenjene nove skladiščne kapacitete, ki z obstoječimi v Celju zavze- Intereuropa se bo v tem delu Slovenije še širila, če se bodo uspeli dogovoriti za zemljišče v Amovskem gozdu. Ne izključujejo pa možnosti prodaje svojega znanja logistike drugim družbam. če bodo z njimi našli skupni interes. S pritiskom na gumb so odprli logistični center {z lavs): Bojan Šrot, Marko Brozigar. Andrej Vi^ak in Andrsi Lovšin majo 42 tisoč kvadratnih metrov.« Objekti v Celju so za Inte-feuropo, ki ima v Sloveniji skupno 120 tisoč kvadratnih metrov skladiščnih površin, pomembni tudi zaradi strateške lokacije, ki omogoča odlično povezavo z jugovzhodnim delom Evrope. Ne gre pa prezreti dejstva» da je cesta Celje-Store že sedaj prometno zelo obremenjena. t^Ia odseku za novo halo niti ni urejenega semafori-ziranega križišča. Kljub te- triglav invesucijsko 2:avarovanje fleks Za vse tiste, ki želrte večjo odzivnost naložbenega zavarovanja in svobodo izbire, tako ob sklenitvi zavarovanja kot tudi med njegovim trajanjem, smo v Zavarovalnid Triglav, d.d.. pripravili novo naložbeno zavarovanje, investicijsko zavarovanje FLEKS. Njegovo najpomembnejšo prednost je mogoče razbrati že »z sameea imena, ki govori o tem, da gre za izjemno prilagodljivo zavarovanje. Zaradi svoje fleKsibilnosti je novost tako v ponudbi Zavarovalnice Triglav kot tudi na slovenskem zavarovalnem trgu. FLEKS prinaša številne prednosti, med katerimi velja najprej izpostaviti odprto zavarovalno dobo. Gre namreč za vseživljenjsko zavarovanje, katerega potek ni vnaprej določen, temveč ga določi zavarovalec sam, skladno s svojimi željami in potrebami. FLEKS vas pravtako razbremeni stresov, povezanih z izbiro naložbene strategije in višino zavarovalne vsote ter vas tako varno pripelje do zastavljenega cilja • cilja, kr sf ga sami izberete. Preprosto povedano, FLEKS prinaša na naš trg fleksibilr^ost, kot tudi izjemno prilagodljivost. Razbremeni vas stresov, povezanih z odločitvami, ki bi jih sicer morali sprejeti že ob sami sklenitvi zavarovanja. Poleg odprte zavarovalne dobe prinaša fleksibilne naložbene strategije, ki jih lahko med trajanjem zavarovanja spreminjate. Uvaja novost, imenovano »finančni ciljih ki omogoča airtivno upravljanje skladov na zavarovalni polici (letna sprememba košarice skladov) kot tudi dinamično prelivanje sredstev med naložbenimi razredi in s tem varovanje že ustvarjenih donosov. Najpomembnejše je, da so fleksibilna tudi izplačila. Same se namreč odločite, kdaj želite prejetf izplačana sredstva, kot tudi za obliko Izplačila (enkratno izplačilo, mesečna renta ali icombinacija navedenih). Ob tem seveda ne smemo prezreti, daje priporočljivo zahtevati izplačilo po preteku desetih let, saj vtem prtmeru izplačilo ni obdavčeno. Sicer se lahko dostopa do sredstev kadarkoli. FLEKS torej omogoča »razbremenitev« teže odločitve, prinaša fleksibilnost ob sklenitvi zavarovanja, predvsem pa uvaja izjemno prilagodljivost med trajanjem zavarovanja (sprememba naložbenih strategij, priključitev dodatnih zavarovanj, mirovanje plačevanja premije, predčasna izplačila, vpogled na naložbeni račun 24 ur na dan in sedem dni v tednu), dodatno pa se zavarovalnica zavezuje, da bo vse prihodnje novosti ponudila tudi obstoječim zavarovalcem. Nenazadnje FLEKS nagrajuje tudi zveste zavarovalce. saj po preteku desetih let zavarovainica enkrat letno brezplačno pripiše dodatna sredstva na naložbeni račun. Iz vsega ni težko razbrati, da FLEKS prinaša varnost, prilagodljivost, odprtost, transpa-rentnost» enostavnost in davčno učinkovitost. Gre za sodobno zavarovanje, ki združuje življenjsko zavarovanje za primer smrti in varčevanje v investicijskih skladih. S sklenitvijo investicijskega zavarovanja FLEKS. ki bo prilagojeno vam in vašfm ciljem, bo vaša prihodnost in prihodnost vaših najdražjih postala perspektivnejša, bolj predvidljiva in zato tudi varnejša. Igor Zupan, direktor prodaje osebnih zavarovam Zavarovalnica Triglav, ö.d. mu izvrši direktor uprave za logistične rešitve Marko Brezigar večjih težav ne pričakuje, saj bodo promet speljali preko semaforizirane-ga križišča, ki je od nove hale oddaljen le nekaj metrov. RP, foto: SHERPA Laško Thermana Zdravilišče Laško se predstavlja z D o vim imeaom. Podjetje je od 28. maja uradno registrira d o kot Thermana. Potreba po novem imenu, s katerim se bo podjetje lažje predstavljalo tudi na tujem ti^u, je po besedah vodje trženja Mojce Leskova r nastala. ko se je zdravilišče pred nekaj leti začelo širili. Ime Zdravilišča L^Ško tako še naprej označuje programe zdravstvenega turizma, novi Welness park Laško zajema termalni in savna center, pod okrilje Thermane pa sodijo Še dom starejših, hotel Hum in okrepčevalnica Most. Kot je pojasnila Leskovarjeva, je na izbiro imena Thermana vplivalo tudi poimenovanje podjetja v preteklosti - zdravilišče Laško se je namreč med obema svetovnima vojnama imenovalo Radio terma. BA www.radiocelje.com Nova delnica na trgu Trgovanje Da Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev se še vedno sooča z izredno nizko likvidnostjo in ne-zainteresiranimi vlagatelji. Povprečni dnevni promet na trgu je v preteklem tednu znašal skromnih 2,5 milijona evrov, kar je približno petina vrednosti izpred enega leta. Aktivnosti primemo se ravnajo tudi vrednosti delnic. Slovenski borzni indeks je izgubil skoraj 5 odstotkov, njegova vrednost pa je končala teden pri 7.944 indeksnih točkah. PREGLED TEČAJEV v 09D0B JU MED 9. S. 2008 in 13.6.2008 Chmka EaotDitaSaj Proflitt¥lEUR %tpr. CtCG (Ankama Celje tso.oo 2.10 0.00 CCTG Ceös 78.t0 2.22 •2.07 GRVG Gorenje 34.12 341.94 •4.06 PILA Pivoverns Ldiko 77,03 112.14 -4,80 JTKS Juteks 86.00 11.50 -0.10 CTOG Etol 193.70 0.20 0.00 IVgovanja na Ljubljanski borzi ni uspelo predramiti niti pomembni novici, ki je prišla iz vedenjskega proizvajalca beJe tehnike. V sredo je Ljubljanska borza zaustavila trgovanje z delnico, saj so istega dne na skupščini delničarjev družbe sporočili, da so za 130 milijonov evrov prevzeli največjega nizozemskega proizvajalca bele tehnike Atag Europe BV. S tem nakupom Gorenje uresničuje svojo strategijo širitve poslovanja in hkrati preusmeritve na tige z višjo dodano vrednostjo. Z akvizicijo nizozemske družbe bo Gorenje na ravni skupine povečalo prihodke za približno ISO milijonov evrov oziroma za 14 odstotkov, hkrati pa bodo zasedli tudi 30-odstotni tržni delež na Nizozemskem in lO-odstotni v Belgiji, kjer do sedaj niso bili močno prisotni z lastnimi blagovnimi znamkami. Kljub tej novici pa se gibanje cene delnice ni razlikovalo od borznega povprečja. Cena delnice je tekom tedna izgubila dobre 4 odstotke, petkovi zaključni posii pa so se približali nivoju 34 evrov. INDEKSI MED 9.6. in 13.6.2008 Indeks Zadnji t«£aj SBI20 7944.07 m 5.5l7.t6 BIO 116.56 %$pr. •4.32 •2,85 0.00 Pozornost invesiitoijev je bila usmerjena v delnice Pozavarovalnice Sava. Pozitivne izkušnje, ki so jih vpisniki imeli ob prvi javni prodaji in kotaciji NKBM. se tokrat niso ponovile- Vrednost delnice se je na razočaranje vlagateljev oblikovala na ravni cene iz prve javne prodaje, glavnino pa so k temu prispevale splošne tržne razmere. Vlagatelje je presenetil tudi davčni predlog finančnega ministrstva na področju trgovanja z izvedenimi finančnimi instrumenti. Ustvarjeni dobički pri trgovanju z njimi so bili do sedaj neobdavčeni, vladni predlog pa predvideva nenavadno visoko stopnjo 40 odstotkov. Kakšne posledice bo to imelo za slovenski kapitalski trg, je v tem trenutku težko napovedovati, skoraj zagotovo pa bo to dodatno ohromilo aktivnost borznih igralcev in možnosti za razvoj Ljubljanske borze na področje trgovanja s tovrstnih produkti. MATJAŽ BERNIK, borzni posrednik lURIKA d.d.. Trdinova 1000 Ljubljana Nadzorni organ: ATVP, Poljanski nasip 6. 1000 Ljubljana Vir: Ljubljanska borza d.d. NOVI TEDNIK IZ NAŠIH KRAJEV Na priradrtvenem odru vŽIeki kartuziji: direktor javne ga stanovanjskega sklada Tomai Rihtarsic, direktorica Splošne knjižnice Slovenske Konjice Renata Klancnik, Miran Gorinšek, direktorica javnega komunalnega podjetja Špela Htačar in Alojz Pačnik Konjiški dnevi so se začeli v peteic, trinajstega Konjiški župan Miran GorinŠek s sodelavci je v petek povabil v Žičko kartu-zijo novinarje. Poleg predstavitve aktuaJnega dogajanja v občini so bili osrednja tema pogovora letoSnji Konjiški dnevi. Začeli so se ravno s srečanjem z novinarji, zaključili pa se bodo na praznik občine. 30. junija, s slavnostno sejo občinskega sveta. V vmesnem času se bo zvrstila množica prireditev. V soboto so s srečanjem godb počastili 80-leinico Godbe na pihala Slovenske Konjice, ki jo vodi Ivo Kacbek. Ob 10-lelnici Javnega stanovanjskega sklada so včeraj v Ločah položili temeljni kamen za giadnjo stanovanjskega bloka z neprofitnimi stanovanji. Ob 30- letnici Javnega komunalnega podjetja bodo jutri, v sredo, postavili temeljni kamen za izgradnjo vodohra-ma Škake z razvodnim omrežjem» na Centru za ravnanje z odpadki pa bodo predstavili preteklost in pogledali v prihodnost razvoja podjetja. Ta dan bodo s prostim vstopom odprli tudi kopalno sezono na bazenu, za katerega prav tako skrbi JKP. V petek, 20- junija, bo Zlati ^č odpri Otokarjevo klet v Žički kartuziji, med pomembnejše pa sodita tudi dogodka v Ločah, 26. junija otvoritev novega krožišča in 28. junija 22. državne in 1. mednarodne kmečke igre. Vrstile se bodo tudi podjetniške. Športne, turistične in kulturne prireditve- Med njimi iz- stopa prvi koncert iz cikla Poletnih glasbenih večerov v Žički kartuziji. 28. junija bo nastopila Eroika. Ob prazničnih prireditvah delo v občini ne bo zastalo. »Začenjamo s pripravami na izgradnjo upravnega centra v Slovenskih Konjicah. Pričakujemo, da bomo do leta 2010 vse službe zbrali na eni lokaciji v Starem trgu,« je med drugim napovedal župan Miran GorinŠek. Občinske uprave AJojz Pačnik napoveduje še nadaljnjo obnovo o bänske spletne strani, ki bo občanom Še bolj približala upravo. S tem ciljem so uredili tudi sprejemno pisarno v pritličju občinske stavbe, tako da je dostopna vsem» tudi gibalno oviranim. MILENA B. POKLIČ Otrokom s starši so podeliti vstopnica, najfaofjlim medalja» najbolj vztrajnim dnjge nagradeskrati(a, razpeta jadra so dosegla svoj namen. Anketa za konec in začetek v žalskem športnem centru je zavod za kulturo, šport in ttirizem v soboto pripravil zadnjo prireditev v sklopu letošnje akcije Razpoimo jadra, ki je ponovno pokazala, da si ljudje želijo tovrst-nih druženj. »Z udeležbo smo zelo zadovoljni, z vremenom pa SOod-Storno, saj smo v mesecu in po), kolikor so trajale prireditve. dobesedno vozili vre- menski slalom,« je omenil vodja enote za Šport Uroš Vidma-jer. I^ko so na različnih prizoriščih v žalski občini vsem, ki radi športajo, predstavili različne zvrsti, tudi takšne, ki jih ljudje ne poznajo. Izpolnili so zastavljene cilje, od tega. da bi ljudje našli čimveč različnih zaposlitev, do tega, da so v aktivnosti pritegnili različne generacije, poleg otrok pa motivirali ogromno stai^ev. Na zaključnem dnevu v soboto, ko je v žalskem centru v resnici »dogajalo<<, saj so pripravili ogromno različnih aktivnosti, so med obiskovalci izvedli tudi anketo. Prihodnjo sezono Želijo oi^anizatorji časovno podaljšati sklop prireditev, seveda pa bo odločitev oziroma smer, v katero bodo razpeli jadra 2009, odvisna od volje obiskovalcev. US. foto: MM Bolezen ne izbira » Petkovo neprijazno vreme je precej okrnilo tudi prireditev za bolnike z rakom in njihove svoj-ce, T^k -hojo za zdravje, ki ga je v Žalcu pripravilo društvo za promocijo in vzgojo za zdravje. Kljub vremenu so, sicer v šotoru, ne na štadionu, uspeli izpeljati večino napovedanih dogodkov. V pozdravnem nagovoru je evropski poslanec Lojze Peterle poudaril, da se kljub vsem prizadevanjem število obolelih za rakom ne zmanjšuje ter da v šolah namenijo premalo pozornosti vsebinam, povezanim z zdravim načinom življenja. K sodelovanju na priredit>n je predsednica društva Viktorija R^ har pritegnila ogromno predstavnikov društev, Šol in različnih zavodov v žalski občini, ki so vsi skupaj opozarjali, da rak ne izbira. US Vsah pa svoje, tudi najmlajši, je v potek prispeval k ozavasčanju in boju proti raku. Tri ceste za praznik v soboto so v Dramljah obeležili praznik krajevne skupnosti. Ob tej priložnosd so pripravili odprtje treh cest, odprtje igri^ za odbojko na mivlu pri Osnovni šoli Dram-Ije, prevzeli nov gasilski avtomobil ter odprli razstavo slik in kulinaričnih dobrot članic društva kmetic. V Krajevni skupnosti Dramljeso praznični dan začeli z odprtjem igrišča za odbojko. Nato so odprli odsek ceste v Zalogu. Cesta je bila narejena vletu 2007 in je dolga 300 metrov. Krajani so za gradnjo, ki je stala dobrih 16 tisoč evrov, zbrali 9 tlscrč evrov in pomagali še z 120 urami prostovoljnega dela. Za cestni odsek v Spodnjih Sie-menah so namei^i skoraj 49 tisoč evrov, od tega so krajani zbrali 23 tisoč evrov, ostalo pa sia prispevali KS Dramlje in Občina Šentjur. Cesta )e dolga 730 metrov. Osrednja prireditev praznika KS Dramlje pa je bila pri cerkvi sv. Magdalene, V lanskem letu so skupaj z župnijo Dramlje in oloepčevalni-co Čater izvedli projekt razširitve in preplastitve ceste, ki vodi do cerkve. Delež KS Dramlje je znašal dobrih 28 tisoč evrov, kar je bila njihova največja investicija v minulem letu. Na koncu prazničnega dne pa so še slavnostno razvili zastavo in odkrili nov grb KS Dramlje. na katerem je upodobljena cerkev sv. Uršule- KŠ N ^^A/vovanjski KREDITI ugodna obrestna mera ■f ^ banka celje IZ Hßtm KRAJEV NOVI TEDNIK Ponosen na krono ZleveiHiierryQietboun, Frederic Tacques In Gabiial Gshiar so se odpravili napot.Kubisemarsikomuzdeta nemogoča. Skoraj pol sveta bodo preleteli z motornim padalom. Eden izmed njihovih postankov pa ja bil tudi vLevcu. Po zraku od Monaka do Kitajske SUrje mladi Francozi so se odločili za nenavadno in nevarno potovanje. Odpra-vili so se na izlet Cez pol sveta, vendar ne z avtomobilom, ladjo ali letalom. Za prevozno sredstvo so si Izbrali motorno padalo. Med potovanjem, ki bo trajalo približno pol leta, so se ustavili tudi v Celju. Thierry Chetboun, Emanuel Thouvenot, Gabriel Galtier in Frederic Tacques so piloti, vendar tokrat le Emanuel in Gabriel potujeta po zraku, prijatelja pa ju spremljata po cestah z avto-domom. Pogumneži so se za potovanje odločili Že pred časom. Pred šiirimi leti so z motornimi padali preleteli krajšo razdaljo v Franciji. Takrat je pot trajala le nekaj dni, vendar so pri tem uživali. Zato so se odloČili, da poskusijo §e kaj težjega. Kar tako, da vidijo, ie zmorejo. Za prvi vzlei so si izbrali Monako, za cilj pa daljno Kitajsko. Na pot so se pripravljal kar dve leti. Natančno so izračunali, kje bodo leteli in kje na njihovi poti so primerna mesta za pristanek. Odhod so načrtovali za 31. maj, vendar jih je presenetilo slabo vreme. Tako so svoje potovanje začeli 1. junija. Najprej so prečkali Italijo, minuli teden pa so dosegli Slovenijo. Ustavili so se tudi v Celju, na letališču Leveč. Naslednja država, kjer se bodo ustavili, bo Madžarska. Nato pa Ukrajina, Rusija, Mongolija in končno Kitajska. »Slovenija je zelo lepa dežela,« je poudaril Thierry, ki tokrat potuje po cesti, »ker potujem z avtodomom, sem si lahko med potjo ogledal Lanovž na dražbo Mestna (^>čina Celje je objavila razpis za prodajo dvorca Lanovž, ki je ob križišču med Lavo in Otokom, na javni dražbi. Izklicna cena neprermčni-ne na dražbi, ki bo v občinskih prostorih I. julija, bo znašala pol milijona evrov, dražitelji pa morajo plačati do 27. junija varščino v višini petine izklicne cene. V razpisu je prav tako omenjeno, da je zemljišče obremenjeno z najemno pogodbo, zaradi česar ima najemnik predkupno pravico. Objavili so ga v uradnem listu ter na spletni strani Mestne občine Celje. Kol smo poročali, je občina januarja lani objavila raz- pis za najem dvorca Lanovž, kjer so kot edinega ponudnika izbrali žalsko podjetje Mirabel, ki želi v njem urediti lepotno kliniko ter nuditi zdravstvene usluge. Kot so ugotovili na obeh straneh, je prodaja dvorca ugodnejSa od najema. Čeprav je Lanovž v denacionaiizacijskem postopku, njegova prodaja ni ovira, saj obstaja z denacio-nalizacijskim upravičencem pisni dogovor, da mu bo občina v primeru vrnitve dvorca izplačala odškodnino. Lanovž, ki je nekdanji lovski dvorec trgovca Rakuscha, Ima status kulturnega spomenika. Dvorec je v slabem stanju ter potreben celovite prenove. BRANE JERANKO naravo. Sedaj sicer nimamo časa, da bi si Slovenijo in Celje bolje ogledali, vendar se bomo gotovo Še kdaj vrnili na daljši postanek, saj so tukaj ljudje zelo prijazni, narava pa zelo lepa.« Piloti do sedaj še niso imeli nobenili težav s padalom ali postanki. Ni jih strah razdalje, ki jo še morajo premeti, bojijo se le sitega vremena, ki bi jih lahko zadržalo. Prihod na Kitajsko načrtujejo čez približno pet mesecev, saj lahko potujejo le dve do tri ure na dan. Nazaj v rodno Francijo pa se ne bc^o vračali po zraku, temveč po cestah. Razmišljajo tudi o tem. da bi se po vrnitvi odpravili Še na kai^no podobno potovanje, vendar se strinjajo, da morajo najprej uspešno zaključiti svojo pot na Kitajsko. KŠ Popravek v torkovi Številki tednika, 10. 6. 2006, Ste pisali o Regijskih kmečkih igrah v Pod-logu pri Šempetru. PiŠe, da sta zmagovalca v košnji in grabljenju Dean Kokot in Urška Močnik, oba iz društva šentjurske podeželske mladine, ki so na igrah zmagali. Kar pa sploh ni res. zmagala je res ekipa iz Šentjurja, Dean In Urška pa sta oba iz našega društva, Drušwa podeželske mladine Šmaije pri Jelšah, ki je ekipno osvojilo drugo mesto. Šentjur pa je ekipno osvojil prvo mesto. Darja PlaninŠek, predsednica Društva podeželske mladine Šmarje pri Jelšah www.iioifite(lnil[.eom Peter Kristavčnik, ki Je na tradicionalnem tekmovanju celjske ribiške družine ujel dobrih 5,5 kilograma težkega krapa, je novi ribiški car. Tlidi slabo vreme in mraz ribiškim navdušencem nista preprečila resnega in že kar ogorčenega tekmovanja za laskavi ribiški naslov. Tokrat so odločali dekagrami, saj so med tekmovanjem ri- biči iz šmartiskega jezera potegnili kar sedem rib težjih od dveh kilogramov, Največ ribiške sreče je imel Peter Kristavčnik, ki je ponosno sprejel krono ribiškega carja in Neptunov tri-zob. Odnesel pa jo je bolje od predhodnikov, saj se ga je ribiška bratovščina usmilila in ga ni okopala v mrzlem jezeru, kot sicer veleva tradicija. Celjski ribiči si bodo tekmovanje zapomnili tudi po donaciji 1.300 evrov, ki so jo prejeli od Mlekarne Cele-ia. Z donacijo se jim je ta spomnila ob odprtju čistilne naprave, ki rešuje onesnaževanje vodotokov iz mlekarne, ribiči pa bodo denar namenili nakupu mladic, s katerimi bodo obogatili jezera in vodotoke. BS. foto: KATJUŠA 18.30 20.00 21.30 svečana otvoritev - La&ka pihalna godba in mažoretna skupina Cdrraro Pest bo odprl predstavnik občine Celje NAGOVOR mOSEONIKA OefTTNE 280RNICS CEUE Tradiclortalni piknik obrtnikov nastop Mape RIVA iz Zadra (tudi nastop v Tavemi) nastop lanla Žagar večerni nastop ftebeke oremeU Klapa RIVA Iz Zadra (v odnwu n^ drugim nastopom) 33.40 ATOMlKHAMKMttC-cefovečeml koncert 17.00 otrt>šlca matineja z animatorjl (Spldi In drugI) 18.00-19.00 Klapa R(VA iz Zadra 20.00 MODNA REVU A - Vulkane Models 20.00>2i.00 koncert oavoua borpia 21.18-23.15 kOIMert NEDE UKRADEN SANDUACmEVA m SkUf^ KMIMA 21.00 postavitev najdaljšega točilnega putta na svetu v Mercator centru Hudlnla s 7.500 kozarci za Guinnessovo knj(90 rekordov In slovensko knjigo rekordov a njim zanimiv način razkrila skrivnosti njenih lepih bedr in njene brezhibne postave. Promo^sho MsedBo 8 ^REPORTAŽA NOVI TEDNIK Pesmica »hujšark€< za odganjanje kilogramov Gore špeha. je bilo, zdaj pa ni več tako, zdaj se ježe stopU, mišice je gradil, v lepo obliko se spremenil. Dvesto kilogramov Šlo za deveto je goro, sam ne moreš verjet, treba je doživet', in poslušat' dober je nasvet. Fitnes zakon je za to. da obUkaješ si telo» aerobika še ä pomaga nadvse, hitra hoja daje upanje. Nordijsko hodili znam. če grem v hrib. če grem čez plan, hrane pa se poje po enotah, se ve, nič preveč je biti res ne sme. Poznamo piramido, vse prehrambene navade te. petkrat jesti na dan, to Je znano zdaj nam. sladke grehe damo vse na stran. Sedemnajst udovoljnih obrazov naših udeležonk boju s kilogrami ni reklo zadnja basedo. Častni krog za izgubljeno težo V cilj letošnjih etap hujšanja je z dobrimi 21 kilogrami manj zapeljala Jelica Agnič, za njo sta Milica Voh in Marjetka Leber - Sedemnajst zmagovalk pete sezone zdravega hujšanja Micna trrtušne pte&alk« so dokazovale, da vplesu ni kompleksov. Udele-ženkaso z delavnk^itrebušnega plesa skusale nesamo spoznati svoje talo. t^nveč ga tudi sprajati taksnaga, kakršno Ja. Več kot 200 kilogramov in nejeverni pogledi na jeziček neizprosne tehtnice so po treh mesecih hujšanja grenak spomin za sladek opomin. Lastna volja in motivacija sta žensko družbo iz tedna v teden večjih prijateljic zdravega življenja pripeljali do uspeha. Več kot 200 izgubljenih kilogramov, dve Številki manjša konfekcija, ponosen pogled v ogledalo in trdna volja so posledica delavnic zdravega hujšanja in potenja v fitnesu in na aerobiki. Vseh sedemnajst zmagovalk se je zaobljubilo, da se bodo sovražnika - odvečnih kilogramov, lotile na pretkan način. »S triki in zvijačami bomo tolažile želodce in prelisičile lačne oči. Gibanje bo del jedilnika in jeklena volja vodilo za naprej,«so neomajne nadaljevati zastavljeno pot. Sobotno slovo v Citycentru Celje ni konec marca začete poti, je le vmesna etapa do cilja dirke. Vse dokler se la ne nadaljuje v umirjeno vožnjo po poti skozi življenje, so naše »hujšarke« odločene vztrajati. MATEJA JAZBEC Foto: KATJUŠA Najuspešnejših petudeleženkakciiezJanoGovc Erzen (odlevejtMaTiatkaLeberzvač kot 15 tzgublienimi kilogrami, Mateja VodebTurkznekaj manj kot 14kiloQrami,skar 21 stopljenimi kilogrami in ponosna lastaica gorskega kolesa Bika shopa iz Griz je Jelica Agnič, Mojca Vinko je (a2|a za dobrih 14 in Milica Voh za dobrih 17 kilo^amov. Vsem bo v pomoč tudi nagrada Top fita za vadbo vfHnesu. Vse, ki so v petih letih sodelovali v akciji Hujšajmo z Novim tednikom in Radiem Ceije. vabimo, da se nam pridružijo v nedeljo, 22. junija, ob 16. uri na piloiiku Katrce v Vojniku. Edini dovoljeni »sladkorčki« to bili členi skupina Casanova, ki so dvigovali temperaturo. Da so med hujlanjem pošteno garale na aerobiki, so dokazale s suverenim nastopom. NOVI TEDNIK REPORTAŽA »Dvesto kilogramov slo za devato je goro,« so prepevale zadovoljne i>hujsarkehujšarke»Dobma ml je všec. Je miren, lepo urej«i Uni $ krajani sa üobm razum em ... Svimo tepo.u je zadovoljen (bnhimi Šenazi. Kaj pride iz stroja za mašanje sladoleda, smo lahko opazovali. Kaj je mojster dal vanj, pa ostaja skrivnost Samo ie koristen podatek: med vikendi dnevno izdela 15 različnih vrstsladoleda. ti, £e bolj pa zato. ker ne želi, da bi koga s kakšno neprimerno primerjavo iffialil. »Veste, saj nisem veliko >taiL dolit, le ko grem pozimi obiskat sorodnike, V Makedoniji imam še brata in štiri sestre, en brat pa je tudi na Dobmi, prodaja sadje in zelenjavo. Razlika pa seveda je, in to očitna.« Malo bolj se Brahimi razgovori, ko ga povprašam o spominih na otroštvo. »Na otroštvo imam res lepe spomine. Imeli smo malo kmetije, pa malo živine, za katero sem kot najstarejši sin moral sam skrbeti, ker je oče delal drugje... Lepo je bilo.« »Kje pa ste spoznali ženo,« ga vpraSam. »Ja. enkrat, ko sem bil doma na počitnicah, sem jo zagledaJ ...,« pove. nato pa se znova ustavi. »In vam je padla v oö,« ga spodbudim. »Ja. seveda, vse ostalo 50 pa uredili starši. A bi to sploh lahko povedal? No. saj zdaj ni več tako, poroke pa trajajo še vseeno dlje časa kot tu^j. Vsaj štiri do pet dni.« Ce so za poroko tradicionalno poskrbeli starši, so pri izbiri imen otrokoma prste vmes imeli sorodniki. »No, oni so pač predirali več imen, z ženo pa sva izbrala najprimernejše. 25-lelni sin Asian, ki končuje Študij informatike, ter IS-letnahčiMirzansta že od malih nog zlita s slaščičarno. Strežba še zdaj. kadar le imata čas, pripada njima, priprava dnevno svežih slaščic ter sladoleda pa je eksklu-ziva očeta. Vsak dan, med vikendi pa še posebej, Ibrahimi že ob 6. uri zjutraj začne s pripravo slaščic. »Potem pa nadaljujem še, ko je loka) že odprl. Ker dopoldne ni gneče, kar nekako gre.« Zato ga torej v dopoldnevih vedno vidite v predpasniku. Če slučajno slaSčic zmanjka, se Ibrahimi peke loti tudi popold- ne. Tako se skorajda ne more zgoditi, da ga tudi zvečer ne bi našli v slaščičarni. Da bi mojstri zaupali recepte, seveda ne gre pričakovati, vseeno smo poskusili izvrtati v čem je, poleg sestavin, skrivnost dobrih slaščic. »Čim manj umetnih stvari in čim več naravnih. Ostalo naredi praksa in volja.« Očitno povsem enak recept Ibrahimi uporablja v vsakdanjem življenju v kraju, ki mu je prirasel k srcu. Zato je njegov nasmeh vedno Iskren. ROZMARl PETEK Foto: GrupA Ni ga čez oSetovo »krBntsnito«. m Poznavalke sladoleda, sokovnika ... Junij smo že prepolovili in lre)5i);j čeinek generalka. da [larediiu in uredijo vse (ako, da bo ptnek. 13,, šel mimo mimo iii brez nesreč. 7. razmišljanjem, kaj se lahkonaslednji pa se goiovo niso obremenjevali sodeluioči. h' posebej pa no nagrajenke v nagradni igri Noveg.1 tednika m Kadia Cehe ter Mercator-}a. Cene paSteto. sladoled Piran in soka vnik Power jnioer so bik tilovljene sko-raula naen.dva, tri.Takoie ludi prav. m} verjamem, da vsi dobro poznate cene nsij-[)oljšega soseda in tam pogosto nakupujete. In Ce smo na zai\'ikii govorili o >iro-gosti pri ughaniu cen, p.i lalv ko priznate, da so bili do sedaj vsi. ki 50 ugibali, deležni pomoči v obliki usmor- •I - / ) Mersiha Hromadzičz Mercatorjevim paketom lania. če so cene letele preveč gor ah dol, Poznavalke iz dolkov in n.igraiej7ke tninu» legd ceirik naj-Ijul^ recept prijatelju za dedke in babice 10.30-11,30 in 16-30-17.30 Muzej novejSe zgodovine Celje Demonstr3d>a obrti - kro-iač predstavlja se fyanjo Pod-bre$ar 17.00 Ljudska univerza Celje Šola podjetništva teden vsežiuifenskegaa&r^ 17.00 Kulturni dom Zreče Gtedališka ivedsSava Zlata gos ka zaključna prireditev Vrtca Zreče 17.00 MuzejLaSko_ Vsak začetek je težak in nepoln odpnjemzstavelikomihdd učencev OŠ Primoža Dv-barja 18.00 gornji vrt hotela Savinja_ Skrivnostnost in Svel odprtje kipov avtorjev Fe-renca Kiralyja in Laszia 18.45 Zdraviliški park Lažko Sirena odprtje kipaavtoijaMihae-laštebiha 19.00 Center don Bosko> Celje Rj valstvo med brati in sestra mi mesečni večer za starie 19.30 Kulturni center Lažko Proslava ob dnevu državnosti 20.00 Rimska nekropola. Sgnp^er_ Rimski mozaik današnjega časa odaknji^ 20.00 Kul uimi dom Šentjur Kdo vam je pa to delu irmokomedijaviziedbiBo risaKobala infww.noifiteclnik.com ? ercator s: Kdo Mercator j evo od 5.5. do 26.6.2008 PRAVILA NAGRADNE IGRE - "KDO MERCATORJEVO CENO ULOVI?" Organizatorja nagradne igre sta Mercator. d. d. Mercator center Cetje ter medijska hiia Novi tednik In f^adlo Cel;e. v igri Idhko sodelujejo kupci Mercdtoi^a in bralci Novega tednikd s poslanim kuponom ter posluialci Radia Celje s klicem v studio. Kuponi bodo o^dvljeni v Novem tedniku, kupci pa jih bodo >ahko prejeli pri vsakem nakupu v Hlpermarketu Mercator centra Celje v ča»u nagradne igre. Kupon lahkooddate v nagradno skrinjico v Mercator centru Celje ali ga poiljete na naslov: Novi tednikin Radio Celje, Prešernova 19,1000 Celje Nagradna tora bo na Radiu Celje vsak četrtek ob Vsaktedenoodo v žrebanju sodelovali kuponi z datumom tekočega (edna, V nagradni igri bomo žrebali po en kupon in sprejeli po en klic, vse dokler ne bomo odkrili treh pravilnih cen. Sodelujoči bodo poskuiali uganiti ceno enega izmed treh izbranih izdelkov iz redne akcije, objavljene v Mercatorjevem letaku. Na voljo bodo imeli tri možnosti. Moderator bo sodelujoče usmerjal na primer z besedama Vroče' (kar pomeni, da je blizu prave cene) In 'mrzlo* (kac pomeni, da nI blizu prave cene). Trije sodelujoči, Vi bodo uganili pravilno ceno izbranega izdelka, bodo prejeli nagrado z Izdelki trgovske znamke NAercdtor v vrednosti 20 evrov. Nagrade je potrebno prevzeti v ro^ U dni od izvedbe nagradne igre pn Informacijskem pultu Mercator centra Celje. Teder^ski nagrajenci bodo objavljeni v Novem tedniku in na vidnem mestu v Mercator centru Celje. Z izpolnjenim kuponom sodelujoči soglašajo, da organizatorja lahko objavita njihove osebne podatke In fotografije Nagrajenci se strinjajo, da se dogodek zabeleži s fotografijo In kratkim bes^llom v Novem tedniku Nagradna Igra bo od 5. maja do 26. juni^ 2008. ulovi? ■l|;Vsak četrtek ob 11.15 na Radiu Celje PRIIMEK: NASLOV: TELEFON: UikaŽ^Bi nsjbiriia strelec povratne tekmd s Slovaki Slovaki zamenjali Sloirence Slovenska moška rokometna reprezenunca se po sobotnem porazu s Slovaško z 29:30 ni uvrstila na svetovno prvenstvo, ki bo prihodnje leto na Hrvaškem. »Neuvrstiiev na SP je veliko razočaranje za vse ljubitelje rokometne igre v Sloveniji, prav tako za igralce in tudi zame. Vsi smo pričakovali, da bo ta uvrstitevzanesljivain lažja kot se je potem izkazalo na igrišču»« je razočarano povedal selektor moške rokometne reprezentance Miro Požun. Zakaj vam tudi na Slovaškem igra ni stekla? Drugo tekmo smo odigrali boljše kot prvo v Celju, tako da je bila naSa izgubljena priložnost ravno v Celju, ko smo imeli preveč tehničnih napak. BÜo jih je kar 16. V drugo tekmo smo šli veliko bolj odločni, a smo uneil dva padca. Eden je bil v drugem delu prvega polčasa, drugi pa vzadnjih šestih minutah. F^^dvsem v drugem polčasu smo imeii vse niti v svojih rokah, vodili smo s 23:20. Še sedem minul pred koncem smo imeli vodstvo, imeli smo ga možnost tudi povišati, a smo namesto tega zapravili svoje priložnosti. V zadnjem delu tekme ste Imeli celo igralca več. Res je. To je mdi najbolj tra-^čno, saj smo ravno takrat zapravili kar 4 napade» v katerih nismo zabili gola. Nato so imeli po izključitvi Kavaša igralca več domaäni, takrat pa so nam Slovaki prestregii dve žogi in rezultata je priSel iz plus ena, v minus ena kar je bilo tudi usodno. Fantje so to želeli popraviti, a so v tisti nervozi storili Še več napak. M^ Pozun Največ napak v najpomembnejših trenutkih so storili najtolj izkušeni igralci, kot so Vugrinec, Pajovič in Zor-man. Kaj se je takrat dogajalo, saj kai" 6 minut niste dosegli zadetka? V tistih trenutkih je bilo precej tehničnih napak, na sceno ie stopil tudi slovaški vratar ŠtochJ, ki je branil nekaj nevarnih strelov, tako da nam je tudi on zaprl pot do zadetka, ki smo ga krvavo potrebovali. In tudi on je eden izmed krivcev, zaradi katerih smo odšli sklonjenih ^av z igrišča. Največ golov, kar 11, je dosegel Lika Žvižej, s 4 mu je sledil Aleš Pajovič. Zakaj takšna razlika, večkrat smo tudi slišali, da je ta reprezentanca ena najboljših do sedaj, a tega od fantov ni bilo videti? Poimenihje igrana vrsta res ena boljših. Sedaj po končani bitki imam občutek, da so prišli igralci na priprave iztrošeni, spraznjeni. Pr^ prvo tekmo v Celju so zaujevali, da so utrujeni, zato smo jih želeli sedaj pred glavno tekmo malce os- vežiti, Kar se tiče Luke je on streljal tudi sedemmetrovke, zadd jih je 6. Igral je res dobro, je v dobri formi, kljub te mu, da se je zaradi madžarskega prvenstva šele kot zadnji pri-ključil reprezentanci. Na žalost pa je Tudi njemu slovaški vratar v zadnjih trenutkih ubranil strele. Čeprav so si vsi fantje želeli zmage, žal take svežine, kot je bila pri Žvižeju, pri ostalih ni bilo opaziti. Kaj pomeni ta neuspeh izbrane vrste tako za i^alce kot za vas selektorja? Zagotovo j e za selektorja najteže, saj je selektor vedno kriv. Jaz se tega zavedam in prevzemam vso odgovornost. TYeba bo opraviti pogovor z ljudmi v zvezi, s strokovnim vodstvom. Jaz sem pripravljen sprejeti vsakršno odločitev, ki jo bodo odgovorni predlagali. Prav tako se igralci počutijo krive in so žalostni. A po razgovoru z njimi so sami dejali, da menijo, da strokovno vodstvo ni krivo za njihovo slabo igro. Jaz kljub vsemu prevzemam vso odgovornost nase. Na tekmi s Slovaško sta si v lase skočila vaŠ pomočnik Boris DeniČ in Ognjen Backo-vič. Zakaj je prišlo do neljubega incidenta v minuti odmora? Boris je Bdckoviča opozoril na preveliko zaletavanje na zunanje igralce in da zato zadal ostaja praznina. To j e Denič storil na malo bolj temperamenten način, Backovič pa je v cistern trenutku tudi rea^ral malce nepravilno. Spor smo kmalu rešili, saj sta oba dobra prijatelja. MOJCA KNEZ Foto: SHERPA Gobec znova v Celju! Nogometaši MIK CM Celja počasi začenjajo s pripravami na novo sezono. Pred začetkom priprav je seveda treba imenovati še novega trenerja, zato smo o tem povprašali novega športnega direktorja Simona SeŠlarja. »Imena trenerja prve ekipe žal Še ne morem izdati, saj še niso določene vse podrobnosti. Imamo dve opciji in želji, ki sla vezani na to trenersko mesto, vse pa bo dokončno rešeno danes (v torek, op.p.) na tiskovni konferenci, tako da bomo lahko celjski in širši javnosti sporočili, kdo bo novi trener. Naša želja je, da se dogovorimo o sodelovanju s Sla vi-ŠoStojanoviČem, tega nismo skrivali in še vedno smo v kontaktu. Kako se bo odločil on in navsezadnje tudi mi, bi pustil odprto, vse do ti- skovne konference. Tudi na področju odhoda in prihoda igralcev smo se veliko pogovarjali, a čakamo na potrditev. kdo bo trener, tako da se bomo potem odločili, kako naprej. Kratkoročni cilji kluba so narediri korak naprej na področju medsebojnih odnosov glede pripadnosti klubu in odgovomosri do celjskega kJuba, ki niso bili v zadnjih sezonah na želeni ravni. Občinstvu želimo dokazati tudi to, da vidijo, da v Celju igrajo igralci, ki si 10 zaslužijo ter so v vsakem trenutku pripravljeni dati maksimum za celjski dres.« Če ime novega trenerja Se ostaja neznanka, pa je znano, da se je v matični klub vrnil Sebastjan Gobec. V minulih šestih mesecih je igral za belgijski klub St. Truiden, ki pa je zamudil s plačilom odškodnine MIK CM Celju, tako da se je Sebastjan vrnil v domovino, ter bo tako že danes z rumeno modrimi začel s pripravami na novo sezono. »Čeprav imam nekaj ponudb za nadaljevanje nogometne kariere v tujini, te niso takšne, da bi me zadovoljile. Z novim športnim direktorjem Simonom Sešlar-jem sva se dogovorila, da lahko odidem le v primeru izjemne ponudbe. Kot vse kaže, bom prihodnjo sezono znova igral doma. Takšno odločitev sem sprejel tudi zato, ker z 01 i ver o pričakujeva naraščaj. Opazil sem tudi, da je v klubu zapihal nov veter, tako da ima okrepljena uprava vizijo napredka in se trudi zagotoviti najboljše pogoje. Zelo si želim, da bi se borili za najvišja mesta ter da bi nam končno uspelo razveseliti naše navijače.« MITJA KNEZ V ekipi MIK CM Cslia ba s^wt uigral Sabastjan Gflbw. Prihaja Partizan V petek, 20. junija, bo na nogometnem štadionu Arena Petrol prijateljska nogometna tekma med ekipo veteranov društva Kladivar ter veterani Partizana iz Beograda. Za legende celjskega idufaa bodo zaigrali tudi Savlč, Hribemik, Dobrajc, Mijatovič, za goste pa med drugimi tudi Nebojša Vučičevič, Nikica Klinčarevski, Milko Djurovski, kot gosti pa bodo nastopili Darko Milanič, Džoni Novak in Srečko Katanec. tako da bo srečanje zelo zanimivo. Prireditev je pokomentiral Mitja Pire: »Naše društvo obstaja že tri leta, Dobivamo se erücrat tedensko na trenin^h, letno pa odigramo tudi približno deset prijateljskih tekem, predvsem z bivšimi ekipami iz Slovenske nogometne lige. Letos smo se udeležili tudi močnega turnirja v Nemčiji, kjer smo se merili s Kolnom in Burussio, tako da upam da bo takšnih tekem, kot bo sedaj s Partizanom, v naslednjih letih, ko praznujemo tudi 90 let kluba, še več, ter da bomo pripeljali še veliko dobrih in zanimivih ekip.« Spektakulama tekma med veterani Kladivaija in Partizana se bo začela ob 16.30. MITJA KNEZ m Pipan v Laškem vsaj tri leta Potem ko so se v Košarkarskem klubu Zlatorog sporazumno razšli s trenerjem Damjanom Novakovi če m, so včeraj podpisali 3- oziroma 4-letno sodelovanje z novim trenerjem Alešem Pipanom. Selektor slovenske reprezentance je na kJopj Laščanov že sedel, tokrat pa se vrača s ciljem dvignili Wub tja, kjer je nekoč že biJ. Uraden podpis pogodbe s selektorjem moške košarkarske reprezentance se je zgodil včeraj, ko so LaščanI z njim podpisali dolgoročno pogodbo. »S Pipanom želimo ponovno napraviti neko zgodbo o uspehu, kakršnega smo bili v Laškem že vajeni. K njemu nas je vodilo predvsem to, da že izhaja iz našega kluba in je ludi domačin. Po teh dveh nesrečnih sezonah smo naredili korak naprej in si zastavljamo popolnoma nov program,« je povedal predsednik KK Zlatorog Miro Firm. Do bistvenih sprememb bo prišlo tudi v igralskem kadru. Nekaj igralcev ima 5 klubom Se pogodbe, širok pa je ludi seznam igralcev, ki naj bi se vrnili v dvorano Tri lilije. Kot je povedal Firm, se z nekaterimi akterji že dogovarjajo: »Najprej moramo počakati, da se vse dogovorimo s trenerjem. Računam, da bomo imeli do konca junija sestavljeno ogrodje ekipe. Gre tudi za igralce, ki so že igrali pri nas In so kariero nadaljevali v drugih slovenskih klubih.« Aleš Pipan Cilji KK Zlatorog so za prihodnjo sezono usklajeni s cilji trenerja. Korak naprej želijo storiti že v naslednji sezoni, to je vračanje v NL8 li- go, ki velja za kvalitetno tekmovanje tako za gledalce kol igralce. V Laškem so Še dejali, da želijo prihodnost kluba gradili od danes naprej tako, da bo dolgoročno v vrhu in bo vzgajal svoje igralce, »Želimo si tudi, da bi imeli jedro ekipe enako več let in bi vsako leto kader le dopolnjevali z okrepitvami. Ne želimo več delati v slogu, da zamenjamo 80 odstotkov ekipe v sezoni, saj se je to izkazalo za precej neuspešno,« je Še dejal Miro Firm. Novi irener KK Zlatorog Aleš Pipan bo že v sredo odpotoval na priprave z izbrano vrsto, a bo klubske obveznosti izpolnjeval tako, da bo priprave reprezentance izvajal v bližini novega kluba. MOJCA KNEZ Nagrajeni najboljši osnovnošolci Šporlna zveza Celje je s slavnostno prireditvijo zaključila športno leto za celjske osnovnošolce. Priznanja, ki so si jih zaslužili z dosežki po klubih, je prejelo 29 športnic in športnikov. Športni pedagogi celjskih osnovnih lol pa so izbrali po tri najboljše učenke in učence. I. osnovna šola: Katarina Regner» Edina Iljazovič, Tara JeržiČ; Suljo Alagič, Žan Krivec, Davor Kaučič, 11. OŠ: Pia Hren, Tjaša Mlakar, Tina Žvegler; Nejc Oblak. Matija Čonč, Andraž Buser, III. OŠ: Urška Cmok, Daša Peperko, Tjaša Kranjec; Žiga Hus, Miha Likovič, Simon Navodnik, IV. OŠ: Maruša Stokavnik, Tina Jug, Maruša Malec; Vid Korošec, Uroš Lesjak, Žiga Jurij Urlep; OŠ Hudinja: Maša Lapornik, Patricija Gračner, Nefa Potočnik; Vid Kovač. Robert Živko, Amadej SeniČar, OŠ Lava: Andreja Jurhar, Maruša Brežnik, Jasmina Pišek; Žan Cocej, Rok Pen, Jure Orehov; OŠ Frana Kranjca: Zala Irgolič, Veronika Mraz, Nadja Jelen; Blaž Jesenek, Marko Sivka, Denis Šuhel; OŠ Frana Ro$a: Neja Soto-Sek, Amra HusejnoviČ, Urška Kresnik; Jure Gorenjak, Klemen RamŠak, Tin ResanoviČ; OŠ Ljubečna: Neža Kruder, Dolores Bajec, Ana Kožuh; Elvis Govedič, Matic Zupane, Amadej Bred; OŠ Glazija: Marjanca Oštir, Sara Šarlija, Klavdia Sebič; David Podpečan, Aleš Vita-sovič, Rene Brglez. DŠ Miting ceijsiciii icnezov Jutri se nam na štadionu AD KJadlvar obeta atletski miting celjskih knezov. Z njim se nadaljuje mednari^na atletska liga za VN Vzajemne. Da bi lahko atleti svoje rezultate izboljšali, so v Celju miting prestavili na junij. Tbdi letos se bo na tekmovanju pomerilo veliko najboljših atletov iz Slovenije in tujine, saj se vsi pripravljalo na letošnje največje tekmovanje, to je olimpijske igre. Po zgledu ostalih svetovnih mitingov so se ludi v Celju odločili, da se uklonijo trendom televizijskih prenosov in strnejo tekmovanje na krajši čas. Tako bodo v sredo skušali na štadionu AD Kladivar vse discipline atletskega mitinga izpeljati v uri in pol. Poudarek tekmovanja bo na memoriainih disciplinah. T&k na 100 metrov je posvečen Ferdu Skoku, tu pa bo nastopil trenutno najhitrejši belec na sveiu Matic Osovnikar. Ob njem se bosta za zmago borila še Jan Žumer in Američan lyree Gailes. V teku na 100 metrov z ovirami, ki je memorial- na disciplina Fedorja Gradišnika, bo Celjanka Marina Tomič lovila olimpijsko normo. »Od naših celjskih atletov je Marina edina, ki je potencialna kandidatka za 01, vendar bo tu tudi cela vrsta drugih odličnih atletov, ki normo že imajo,« je povedal direktor mitinga Stane Rozman. Udeležbo na mitingu so že potrdili Primož Kozmus, Matic Osovnikar, Brigita Lan-gerholc, Jure Rovan, Marlene Oltey, Sneža-na Rodič, Krisztlan Pars in še mnogi drugi. Ali bo na mitingu nastopil najboljši Slovenec v suvanju krogle Miran Vodovnik pa Še ni znano, saj je njegov nastop vprašljiv zaradi poškodbe leve noge. ^nimivo bo tudi v teku na 600 metrov, ko bo BrigiU Langerholc naskakovala re-kord Jolande Ceplak iz leta 1997. Nekdanji vrhunski atlet Stane Rozman je še dodal, da na mitingu pričakuje vsaj en državni rekord, ki bo najverjetneje v disciplini, ki na mitingih ni pogosta, to je v teku na 600 metrov za ženske. MOJCA KNEZ Del etape tudi na Celjskem V soboto se je končala kolesarska dirka po Sloveniji. Zadnjo, četrto etapo, ki se je začela s štartom v Celju na T^ celjskih knezov in končala v Novem mestu, je dobil Italijan Francesco Chicchi, skupni zmagovalec in junak slovenske pentlje pa je postal kolesar LPR-ja Jure Golčer. MJTJA KNEZ, foto: "GrupA MiTiH€ ^gM^KlH MiWPV MEDNARODNA ATLETSKA LICA 2008 Vabimo vas na Miting celjskih knezov Mednarodno atletsko ligo 2008, ki bo v sredo. 18. junija 2008. ob 1S.30, na stadionu AO Kladivar cetfs Celje. Na tem mednarodnem mitingu bodo nastopili mnogi najboljši atletinje In atleti Slovenije In tujine: Matic Osovnikar v tefaj ns 100 m, Primož Kozmus, srebrni U Osake, v metu kladiva, Brlgtta Langerholc na 600 m. Jeremy Scott (ZDA) in Jure ffovan v skoku ob palld, Marija šestaK Miran Vodovnik, Marlene Ottey ter še mnogi drugi. Iz tujine: ZOA, NigerUa. ZimiMtfve, Rllpinl Itatila, Madžarska, Hrvaška, BIH, Moldavija... želimo si, da s svojo prisotnostjo počastite našo največjo atletsko prireditev v Celju. OlavnI sponzorji, ki nam twdo prireditev omogočili so: GRAFIČNO PODJETJE CETIS. BANKA CEUE IN SPAR SLOVENIJA. I ui »a« I Celjaoka Marina Tomic bo jutri lovila olimpijsko ngrmo. Medijski pokrovitelj: NOVI TEDNIK IN RAOlO CEUE 14 '/OTROŠKI I^ASOPIS NOVI TEDNIK 0TR05KI ČA50PI5 Predstavniki prvih treh solvtetošnjemEkor^ovem kJubuzučeneizGlazije in s podžupanom Markom Zidanškom. Zmagovalci s Hudinje soze nagrado prejeli video kamero, vsi pa so se odpravili na Izlet z ladjico po Šmartinskem jezeru. OŠ Hudinja je zmagovalka Ekorgovega kluba Mestna obČiiu Celje je v letošnjero šolskem letu ponovno organizirala Ckor-gov kJub za vseh 10 celjskih osnovnih šoi. Ekorgov kluh povezuje številne aktivnosti osnovnošolcev s področja odgovornega rav« nanja z okoljem. Prizadevno sodelovanjeotrok in njihovih mentorjev je Mestna občina Celje simbolično nagradila na zaključni prireditvi na Šmartinskem jeze-ni. Celjski osnovnošolci so v letošnjem šolskem letu lahko sodelovali v 11 različnih aktivnostih, ki so prinašale Ekorgove točke. Preizkusili so se v Ekorgovem kvizu, pripravljali raziskovalne naloge s področja okolja, zbirali star papir ali se udeležili ösUlne akcije. Ekorgove točke so prinašale tudi poslikave ra^č-nih plakatov, sodelovanje pri projektu Vesela ulica ali pri delavnici s področja varovanja biotske raznovrstnosti, Pomembne točke pa so osnovnošolci lahko zbrali tudi v štirih miednarodnih projektih, Eko šola» Zdrava Šola, UNESCO šola ali Drevo je življenje. »Veseli smo, da se je v projekt letos dejavno vWju-Čiio vseh 10 celjski osnovnih šol,« je na zaključni prireditvi poudarila vodja projekta Vanesa Čanji, i>vse šole so tekmovale izjemno dejavno« tako da skoraj ni aktivnosti, v katero se ne bi vključila večina šol, v marsikatero pa so bile vključene vse.« Največ točk in s tem prvo mesto Ekorgovega kluba si je prislužila Osnovna Šola Hudinja. Drugo mesto so osvojili učenci in učenke z Osnovne Šole Ljubečna, tretje mesto pa si je priborila Osnovna šola Frana Krajnca. Še posebej so se potrudili tudi otroci, ki obiskujejo prilagojen program Osnovne šole Glazija, ki so pripravili poseben Ekorgov kviz. »VeseD smo tako dobre uvrstitve» ker smo se res vsi zelo trudili celo Šolsko leto,« je ponosna mentorica ouok iz Osnovne Šole Hudinja Darja Hel-ligstein, »začeli smo že na začetku šolskega leta in smo do sedaj opravili vse aktivnosti Ekorgovega kluba. Skrbimo za ästo okolje, zbrali smo skoraj 200 ton papirja, pridobili pa smo tudi status eko §ole.<' KŠ. foto: KATJUŠA Cici olimpijada z rekordi žalski zavod za kulturo, šport in turizem je v sodelovanju z vrtci in šolami ter Atletskim klubom Žalec organiziral že 13. Cici olimpijado. Zaradi velikega zanimanja so jo spet izvedli v dveh delih. »>Vrličkarji« so se na olimpijadi merili v sredo, ko je kar 320 otrok na prijazen način spoznavalo tako atletski štadion kot prvine metov, skokov in tekov. Vzgojiteljice so jih vodile od discipline do discipline, atletski sodiuki so sodili in de-monsirirah, malčki pa so dosegali rekord za rekordom, Že naslednji ^n je svojo moč razkazovalo dvesto prvošolč-kov, njihova vnema pa ni bila nič manjša od mlajših Športnikov. Skupaj so odpeli originalno himno» ki jo je posebej za to priložnost napisal znan slovenski animator Sten Vilar. Prireditev je povezovala Andreja Stare iz Studia Anima. Velika zahvala za odlično organizacijo gre predvsem Vidi Štingl, ki je odlično oi^anizirala in koordinirala vse enote vrtcev. Ker so bili starši kot gledalci ves čas prisotni na žalskem Stadionu, je bilo vse skupaj še bolj podoživeto - navijanja, fotoaparatov in kamer je bilo skoraj več kol na pravi olimpijadi. TT Cici skok v daljino O detektivu in živaiiii Ucsnd so zapisali Inzapall pod koilvtelovadnid. S svojim nastopom so navdušili staris, ii5itel{6 in tudi Toneta Partljiča. Petje in ples pod koši Bliža se konec šole in z njim počitnice. Mnogi se že pripravljajo na brezskrben čas poletja. Seveda pa se morajo otroci še prej posloviti od pouka. Tb so storili tudi v Osnovni šoli Frana RoŠa. V telovadnici $0 pripravili slovesen zaključek, na katerem so gostili tudi Toneta Partljiča. V Osnovni šoli Frana Roša se je najprej pogovarjal z učenci, ki so osvojili bralno značko, nato si je ogledal tudi pevske in p!esne nastope: »Videl sem že mnogo Šol- skih prireditev, vendar rae je ta Še posebej navdušila. Otroci so bili med nastopi zelo samozavestni, pravi mladi igralci.« Slovenskega kulturnika je motüa le ena stvari »Zdi se mi neo prosti ji vo, da gradimo šole brez kulturnih dvoran. Petje in igranje pod koš: v telovadnici je zelo neprimerno. V vsako šolo bi poleg telovadnice obvezno sodila tudi kulturna dvorana z odrom, zaveso in reflektorji.« KŠ. foto: KATJUŠA V Knjižnici pri MiŠku Knjižku so med vsemi oddanimi glasovnicami za najljubšo knjigo v maju izžrebali nagrajence, ki bodo za nagrado prejeli skodelico z Miškom Knjižkam in knjigo. Nagrajenci so: Brina Pavlo-vič, Barbara Kavčič, Deja Pe-perko. Vesna Popovič in Jaka Koren. Tudi vi ste vabljeni, da glasujete za svojo najljubšo knjigo. Glasovnice nam pošljite na naslov: Prešernova 19,3000 Celje. Enkrat tedensko bomo izžrebali srečneža, ki bo prejel lonček z Miškom Knjižkom. Detelctiv Osicar Tokrat Ida iCreča iz Knjižnice pri MIŠku Knjižku ni izbrala nove ali prezrte knjige. temveč vam v branje priporoča zbirko Spominčice, ki mlade bralce med 9 in 12 letom razveseljuje že kar nekaj časa. Zbirka je vsebinsko lažja, a zahteva dobre bralce, saj se bere z obeh strani. Najprej se bere v slovenščini, a ko jo obrnemo, lahko z zadnje strani isto zgodbo preberemo tudi v angleščini in tako spoznavamo nove besede tudi v tujem jeziku. Zgodbo Kako je Oskar postal detektiv je spisal Andrej Rozman Roza. zanjo pa je prejet tudi nagrado Desetni- ca. Junak Oskar hodi v prvi razred in si želi poslati detektiv. Čeprav se mu matematika zdi sila nepotrebna stvar na svetu, mu ravno ona ne dela težav. Vsak dober detektiv pa mora znati dobro brati in razvozlavati šifre, pri branju pa se Oskarju močno zalili, zato je kar malo žalosten. Zajec Emil Knjigo Zajec Emil je napisala Tatjana Kokalj. Zgodba govori o našem odnosu do domačih živali. Otroci si jih močno želijo, a včasih nanje pozabijo, zato so živali osamljene. V knjigi spoznamo de- klici Nežo in Gajo, ki v parku srečata zajca Emila in z njim doživljeta dogodivščine in veselje- Ida Kreča je prepričana. da so omenjene knjige branje, ki bo vsekakor razveselilo otroke in tudi starše. Med najbol iskanimi kni-gami pri mlajših so bile v Knjižnici pri Mlšku Knjižku v maju zgodbe o mavričnih in vremenskih vilah in prigode Groznega Gašperja. Sta-rejši bralci pa so največ brali Zgodbe o opravljivki in novo zbirko Anthonyja Horo-svitza o temačnih nadnaravnih pustolovščinah z naslovom Moč petih. VT np;^dntK • ^ ^ ^ < OSnCONJAKNJaNICACKUe MOJA NAJUUBŠA KKJIGA }e: Ime in priimek: Naslov: Oevei^iiMiv^ioinep pedtfb ^vno radiDCf:l>--> NOVI TEDNIK KRONliCA 15 Jutri začetek sojenja za umor Velenjčana Bo priprti domnevni morilec razjasnil okoliščine umora 25-letnega Matjaža Volka? Marca smo napovedali, da se bo do poletja začelo sojenje za umor 25-letnega Matjaža Volka iz Velenja. Mladeniča naj bi spomladi 2002 umoril 28-letni Nenad Mirovič, za katerim se je po tragediji izgubila vsaka sled. Vse dokler ga niso lani septembra izsledili v Avstriji in ga na podlagi mednarodne tiralice izročili Sloveniji. Jutri bo tako stopil prvič pred sodni senat i o (če se ne bo zagovarjal z molkom) pojasnil okoliščine umora. Na sojenje čaka tudi 30-lelnj Gregor BritovSek, ki mu očitajo kaznivo dejanje napeljevanje k umoru. Slednji očitke zanika in pravi, da je že skrajni Čas. da se sojenje začne, saj bo dokazal svojo nedolžnost. Umorjeni Matjaž Volk Domnevni moriec Nenad Mbwic. Bo na sodišču govoril ali se bo zagovaij^ z mrikoin? MiroviČ ne le da je domnevni morilec, je tudi ključna priča. Po umoru naj bi se skrival v Srbiji, nato je neicako prišel v Avstrijo, kjer naj bi delal v gostinskem lokalu. Avstrijski policisti naj bi ga sicer prijeli zaradi drugih nečednih poslov in v postopku ugotovili, da je za njim razpisana tudi tiralica. Kot smo že poročali, naj bi bila v ozadju umora goljufija z avtomobilskim poslom, toda od kupčije ni bilo nič. BritovŠek naj bi Volku iz Nemčije priskrbel dva avtomobila, ker pa ju ni bilo» naj bi Volk dobil večino denarja nazaj, tako trdi Bricovšek. Ostali denar naj bi mu »vrnil« na način, da bi šel z njim do nekega znanca po denar, ker pa t^ ni želel storiti, saj naj bi sumil na ne- čedne stvari, naj bi mu Volk grozil z izterjevalci. Tu v vso ?^odbo vstopi Mirovič, ki naj bi ga Britovšek prosil za neke vrste zaščito, čeprav mu ni naročil kakršnegakoli pretepa, še manj umora, pravi Britovšek. Mirovič naj bi z Volkom odšel v Ljubljano, pred tem naj bi mu Britovšek izročil tudi pištolo. »S to pištolo, ki sem mu jo dal, ker je dejal, dajo potrebujezaradi neke druge zadeve, ni mogel nikakor streljati, saj je bila pokvarjena,« razlaga Britovšek. »Vesel sem, da se bo sojenjezačelo-Mirovičevih navedb se ne bojim, saj imam Čisto vest. Če bi bil kriv, bi zbežal takoj, ko bi lahko,« dodaja. Britovšek je v priporu preživel dve leti, a se sojenje kljub številnim obravnavam ni moglo končati, saj ni bilo domnevnega morilca, ki je hkrati tudi ključna priča. Marca smo se pogovarjali še s pokojnikovim očetom Jožetom Volkom, ki v krivdo obeh obtoženih ne dvomi: »Dobro je, da se bo sojenje končno začelo, toda to mi sina ne bo vrnilo!« Glede na tovrstna sojenja bodo zaslišali kar nekaj izvedencev, tudi balistične stroke, saj bo glede morilskega orožja verjetno največ vprašanj. Ta teden so na sodišču za omenjen primer razpisali kar dva termina, zato je pričakovati, da se sojenje ne bo vleklo v nedogled. SIMONA SOLINIC Kazen za napeljevanje k umoru in za umor je enaka • 30 let zapora. 3046tni Gregor Britovšek pravi, da umora ni naročil. »Zdaj bom to lahko dokazal.« Kdo je ukradel dokumentacijo? Skrivnostno izginotje dokumentov o obnovi objekta v Zgornjem trgu v Šentjurju Zadnja peturoa seja šentjurskega občinskega sveta se je začela in tudi končala predvsem z obtožbami zaradi skrivnostnega izginotja dokumentacije. Dokumenti, ki so - kot je videti izpuhteli neznano kam, so vezani na obnovo objekta v Zgornjem trgu. In sicer v Ulici skladateljev Ipavcev 17. Odbor za proračun in občinsko premoženje na šentjurski občini je po besedah predsednilca Marka Diacija nadzornemu odboru dal pobudo o pre^edu omenjene doku-, mentadje. Očitno pa so, ko naj bi se lotili pregleda, ugotovili, da dokumentov ni nikjer. To naj bi se zgodilo že 17. ali 18. aprila, kdaj so pomembni papirji izginili in ločno od kod, še ni znano. Da so pomembni papirji res izginili, nam je včeraj potrdil tudi direktor Šentjurske občinske uprave Jože Palčnik, ki drugih informacij zaenkrat ni mogel podati, saj uprava v tem trenutku za odtujitev dokumentacije niti ne sumi nikogar. Iz občinske uprave pa naj bi o primeru pet dni zatem obvestili tudi celjsko tožilstvo, kamor naj bi zaradi izginotja dokumentacijo vložili še kazensko ovadbo. Ko so 24. aprila občinski svetniki sedli za skupno mizo, jih o tem nihče ni obvestil. To je bil tudi eden izmed očitkov na zadnji junijski seji, ki pa tudi tokrat konkretnih pojasnil ni dočakal. Razen nedorečenih in neotipljivih obtožb ni bilo mogoče izvedeti ničesar. Še posebej, ker niti župana Štefana TIsla niti direktorja občinske uprave Jožeta Palčnika na se|i ni bilo več. Kot dodajajo na državnem tožilstvu v Celju, so jih o izginotju obvestili preko odvetnika, vendar primer zdaj preiskujejo na policijski postaji v Šentjunu. S celjske policijske uprave so nam sporočili, da jih je šentjurska policija o zadevi obvestila in da so že stopili v akcijo. Vendar pa v tem trenutku šele zbirajo obvestila in konkretnih podatkov še ne morejo posredovati. Glede na to, da je preiskava že v teku, pa je mogoče predvidevati, da je šlo v primeru odtujitve občinske dokumentacije za kaznivo dejanje tatvine. Sto, SŠol St.47-17.juiHi200S g e ■ g e 'S ib ® m M e e k jfi HALO, 113 Ujeli so jih na delu f^nuli četrtek so policisti v podjetju v Zaloški Gorici prijeli moška, ki sta poskušala ukrasti bakrene vodnike. Zalotili so ju varnostniki, saj sta vlomilca pri plezanju čez ograjo sprožila alarm. Ob prihodu na kraj so policisti prijeli še tretjo osebo, ki )e na svoja »kompanjona« Čakala pred objektom. TYojico so policisti najprej pridržali, a so jo kasneje spustili na prostost. Gre za stare znance policije, dva osumljenca, ki sta iz Žalca, sta stara 32 in 33, tretji tat pa je star 25 let tn je iz Podplata. Nepreviden icolesar Na regionalni cesti izven Levca se je v soboto dopoldne zgodila hujša prometna nesreča, v kateri se je huje poškodoval 70-letni kolesar, Ta je vozil kolo v smeri proti Levcu. v bližini trgovskega centra je, ne da bi se prepričal, če je varno, zavil levo. Voznica, ki je pripeljala za njim, je zavirala in se umikala, a trčenja ni mogla preprečiti. Kolesarja je zbila s prednjim delom avtomobila. Hudo poškodovanega 70-letnika so prepeljali v celjsko bolnišnico. Osicubiii avto Minuli vikend so izpred bloka v Ulici bratov Vošnjakov v Celju neznanci odpeljali skuter, znamke Gllera. škode je za okoli tisoč evrov. Policisti iščejo tudi vlomilce v avtomobil, ki je bi! parkiran v PodjavorŠkovi ulici v Celju. Tatovi so odnesli zračno blazino, oba sprednja sedeža ter avtoradio. lastniku so povzročili za dobrih tri lisoC evrov Škode. V noči na nedeljo pa so se vlomilci spravili Še v vozilo v Vrun-čevi ulici, iz katerega so odnesli »ie<( avtoradio. 16 KULTURA NOVI TEDNIK Vodnikova ulica vodivCelju od križišča s Stanetovo mimo III. OŠ in srednje ekonomske šole do Gledeliške- ga tr^n. Od Vodnika do Uranjekove v danaSnjt rubriki pojas-njujemo poimenovanje Vod-nikove ulice, ki je v središču Celja in vodi od križišča sSta-netovo mimo OL OŠ in srednje ekonomske šole do Gledališkega trga. Poimenova-li so jo po slovenskem pesniku, ^snikarju in jezikoslovcu Valentinu Vodniku. Rodil seje 3. februarja I7S8 v Zgornji SiSki nad Ljubljano kot prvorojenec kmetu Jožefu in materi Jen (roj. Pance). Vodnikova družina je bila tudi za tiste čase precej Številčna, saj je premogla kar deset otrok, Vaientin je kot najstarejši med njimi do 10. leta preživljaj brezskrbno vaško otroško ävljenje. Prva osnovna znanja branja, pisanja in računanja je Valentinu podajal domači uä-tel; Koleno že od leta 1767. Nato 50 domači Valentina poslali v Novo mesto k stricu, frančiškanu p. Marcelu, ki ga je pripravljal na gimnazijo. To je obiskoval v Ljubljani med leti 1769 in 1775, kjer se je še posebej odlikoval v zemljepisu in zgodovini. Leta 1775 je vstopil v frančiškanski red. Na to, da se je od]oČil za beraški red. je najverjetneje vplival spor z domačimi, ki so želeli videti Valentina med gmotno bolj preskrbljenimi duhovniki. Noviciat je opravil v Nazarjah, že 24. avgusta 1775 pa je prejel redovno obleko in redovno ime Marcelijan. V letih 1776-78 je v frančiškanski Šoli v Novem mestu študiral filozofijo in v tem času opravil tudi vse neslovesne zaobljube, jeseni 1778 pa se je vpisal na ljubljansko bogoslovje. Žive! je v tamkajšnjem frančiškanskem samostanu. Po dveh letih študija Je odšel na Sv. Goro nad Gorico, kjer je živel eno leto, leia 1782 pa se je preselil k frančiškanom na Trsat nad Reko. Med 25. marcem in 1. aprilom 1782 je bival na otoku Krku, kjer je prejel višje redove in se pripravljal za pridigarja. Nato se je vrnil v Ljubljano. Januarja 1784 je z dekretom postal pomožni duhovnik na Sori pri Medvodah, Na lem mestu je ostal do februarja 1785. Njegova pripadnost meništvu ni bila posebej trdna> saj se je že leta 1785 odločil, da postane posvetni duhovnik, odvezan nekaterih redovnih dolžnosti. Hkrati se je svetovno nazorsko začel približevati jožefinizmu f^okom 5€ im€nuj€ ... in celo janzenizmu. Kljub temu pa je še vedno opravljal duhovniško delo. Od marca 1785 do oktobra 1788 je ävel in delal na Bledu. V vmesnem času je v Ljubljani opravil katehet-sko-pedagoški tečaj. Nato gaje pot vodila v Ribnico, kjer je do leta 1793 opravljal naloge kaplana. Leta 1793 pa je dobil v oskrbo novoustanovljeno župnijo na Koprivniku v Bohinju. V tem obdobju je Valentin Vodnik že precej sodeloval s kulturnim krogom Žige Zoisa, zato mu je slednji poma-gai k premestitvi nazaj v Ljubljano. Sprva so zanj imeli v mislih Ježico. nato Trnovo, na koncu pa je bil leta 1796 imenovan za kooperatorja pri sv. Jakobu v Ljubljani, nato pa še za benefidata pri cerkvi sv. Flo-rijana. Leto kasneje, februarja 1797, so ga dodelili še za pomoč cerkvi sv. Petra v Ljubljani. Vendar je v duhovniški službi ostal le Še leto dni. Leta 1798 je zaprosil za profesorsko delovno mesto na gimnaziji in ga tudi dobil. Poučeval je zgodovino in zemljepis. Posledica dela na gimnaziji je bilo tudi dokončno slovo od samostanskega reda. za kar se je odločil leta 1800. Zgodbo o Valentinu Vodniku je za objavo pripravil mag. Branko Goropevšek. Po prihodu francoske vojske na Kranjsko in ustanovitvi Ilirskih provinc leta 1809 je Vodnik nastopil mesto ravnatelja na novo oblikovani nižji ^mnaziji. Hkrati je postal Še ravnatelj na ljudski in umet-nostno-obrtni ler rokodelski šoli. Po ukinitvi Ilirskih provinc in vrnitvi avstrijske oblasti (leta 1813) je bil zaradi fran-kofilstva predčasno upokojen. Avstrijska oblast mu je še posebno očitala objavo ode lüri-ja oživljena (objavljena leta 1811) in nedvoumno Članstvo v prostozidarski loži. Valentin Vodnik se je nato vse do smrti preživljal s skromno pokojnino in poučevanjem klasičnih jezikov in italijanščine. Umrl je v Ljubljani 8. januar- ja 1819 za posledicami možganske kapi. Valentin Vodnik se je v zgodovino zapisal kot preporodi-telj v duhu zmernega razsvetljenstva. Njegovo delo se je začelo s pesništvom, in sicer v Času Marka Pohlina, s katerim je sprva sodeloval. Vendar pa se je v času sodelovanja z Zoi-sem Vodnikovo delovanje razširilo na druga področja. Pod Zoisovim vodstvom je v letih 1795-97 pisal in urejal Veliko pratiko, v letih 1798-1806 pa Malo pratiko. Pisal je tudi basni, anekdote, šaljivke. Leta 1799 je izdal znamenite Kuharske bukve, leta 1803 je pripravljal nemško-slovenski slovar, ki je žal oslal le v rokopisni obliki, leia 1806 pa je izdal Pesme za pokušino. Zbirka še danes velja za prvo pomembnejšo samostojno slovensko pesniško zbirko. V času pod Napoleonovo oblastjo je Vodnik napisal tudi vrsto šolskih učbenikov. Znan je rudi kot prvi slovenski časnikar. V letih 1797-1800 je, sprva dvakrat tedensko in ob koncu enkrat tedensko, izdajal prvi slovenski časopis Lublanske novice, ki so vsebovale tudi uradne novice. V Času, ko je bil zaradi franko (ilstva izločen iz javnosti» se Je ukvarjal tudi z mineralogijo, arheologijo in numizmatiko. Posvečal se je tudi pesništvu in večino objavljal v Kranjski Čbelici. V Želji, da se politično rehabilitira, je leta 1816 objavil tudi pesem Ilirija zveličana, v kateri je poudaiial povezanost Slovencev s habsburško monarhijo. V tej odi je bilo prvič v zgodovini javno uporabljeno ime Slovenija. Gledano v celoti je imel velike zasluge za razvoj slovenskega pesništva, proze in časnikarstva. Bil pa je tudi pni Slovenec, ki je zaradi svojega kulturnega in narodno-prebudnega dela postal žrtev aktualne oblasti. Prihodnji teden bomo pojasnili poimenovanje ulice Ivanke Uranjekove, ki v Celju povezuje Gosposko ulico z Muzejskim d^om. Foto: GrupA Gimnazijci na razstavi V Galeriji sodobne umetnosti v Celju so v četrtek odprli študijsko razstavo dijakov umetniške smeri na Gimnaziji Celje-Center. Gre za že četrto študijsko razstavo» s katero dijaki vsako leto pokažejo javnosti del svoje ustvarjalnosti, nastale med učnim procesom. »Vsako leto predstavimo likovni izbor, nekakšno zlato bero najboljših likovnih del dijakov, ki jo ti v svojem učnem procesu ustvarijo v tekočem šolskem letu,« jeob otvoritvi povedala vodja umetniške gimnazije Darja Poglajen in poudarila, da je na razstavi okoU sto del in daje razstavljeno vsaj po eno delo vsakega od dijakov od 1. do 4. letnika umetniške gimnazije. Gre za zelo različna dela, od osnovnih, enostavnejših risb do zelo zahtevnih del. Četrtošolci na- primer predstavljajo imenitne kopije likovnih del renesančnih mojstrov, tihožitja, portrete in podobno. Z dijaki na likovni usmeritvi delajo akademski slikar Rati-mir PuŠelja, likovne pedagoginje Darja Ravnik, Urška Kreže, Vesna Tacer in industrijska oblikovalka Mojca Šmit. Razstava bo na ogled do 24. junija. BRST. foto: KATJUŠA Dijaki sDse ob otvoritvi razstave zahvalili svojim profesorjem m mentorjorn. Matiček in lovec na Linhartovem srečanju Na odru kulturnega doma v Zrečah in Vitanju je minuli konec tedna potekalo letošnje re^jsko Linhartovo srečanje odraslih gledaliških skupin. Regijski selektor Damjan Itbovc si je na območju širše celjske regije ogledal okoli 20 ljubiteljskih gledaliških predstav in na regijsko srečanje uvrstil dve. Prva se je v petek v Zrečah predstavila, gledališka skupina KU D Polzela s komedijo Ta veseli dan ali Matiček se ženi. V nedeljo se je re^j-sko srečanje nadaljevalo v Vitanju z uprizoritvijo komedije Gospod lovec amaterskega gledališkega ansambla KUD Zarja Trnovlje - Celje. Obe predstavi se potegujeta za uvrstitev na državno Linhartovo srečanje, ki bo septembra v Postojni- Na nedeljski uprizoritvi Gospoda Lovca v Vitanju so podel II i tudi letošnja regijska priznanja. Prejeli so jih; Cvetka Jovan - Jekl za najboljšo glavno žensko vlogo v kome- diji Gospod Lovec; n^ado za najboljšo glavno moško vlogo v predstavi Dedek se upre dramske, skupine Prosvetnega društva Franceta Prešerna Žiče je prejel Josip Pintar; za najboljšo stransko žensko vlogo v predstavi Čaj za dve Gledališke sekcije KDP Šentilj so nagradili Ido Rebemik; Ziv-ko Beškovnik je bil nagrajen za najboljšo stransko moško vlogo v liimediji Gospod lovec ter Matjaž Jeršič za režijo predstave Ta veseli dan ali Matiček se ženi. BA Spet slavili plesalci s Celjskega Najboljši mladi plesni ustvarjalci so se v soboto v Celju predstavjll na änalni prireditvi Opus 1. Znova so se izvrstno odrezali plesalci s Celjskega. V skupini A (9 -12 let) je nagrado za najboljšo idejo prejela koreografija Klepetavi lasje v izvedbi plesalk Ane Cvelfar in Kaje Vajde-tič iz Plesnega foruma Celje. V skupini B (13 -16 let) je bila za najboljšo miniaturo v celoti razglašena prav tako koreografija Plesnega foruma Read between the lines, ki sla jo odplesala Goran Kusič in Zala Ana Štiglic. nagrado za najboljšo idejo pa je v tej skupim prejela Helena Plazi iz velenjskega Plesn^a studia N (sicer tudi učenka baleta v celjskem Harlekinu) za avtorski soloples Sonotranjo-sti. Heleni Plazi in Maji Terglav iz Harlekina (tudi finalistica letošnjega Opusa) gredo čestitke tudi za uspešno opravljale izpite iz baleta pri Srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani. Obe plesalki sta namreč minulo soboto dopoldne uspešno opravili naporen izpit iz baleta v Ljubljani, popoldne pa sta se biD sposobni preleviti v plesalki sodobnega plesa in uspešno nastopiti na Opusu. BA Nagrajena Goran Kusic in Zala Ana Štiglic v koreografiji Read between the lines NOVI TEDNIK KULTURA-AKCIJA 17 Šuvilno občinstvo j8 maastni Anton Kolar pozval, naj ^upaj z zborom zapoje maturantsko himno Gaudeamus igitur. Vse najboljše, gimnazija! Prihajajo Tomšičevci Ljubitelji zborovske glasbe v Celju jutri gotovo ne bodo manjkali v Narodnem domu, saj tja prihaja eden na-jugiednejših in najbolj nagrajevanih pevskih zborov v Sloveniji io Evropi - Akademski pevski zbor Tone Tomšič Univerze v Ljubljani. Zbor vodi dirigentka, sicer Ce-Ijanka, UrSa Lah. Akademski pevski zbor Tone Tomšič že od leta 1926 združuje Študente in Študentke Univerze v Ljubljani, vselej pa so ga vodili priznam zborovodje - France Marolt, Radovan Gobec, Janez Boie, Lojze Lebič, Igor Lavrič. Marko Munih, Jože Fürst, Jernej Habjanič in Stojan Kuret. Urša Lah vodi zbor od sezone 2002/03. Repertoar zbora sestavljajo skladbe vseh stilnih obdobij, posebno pozornost pa zbor posveča sodobni zborovski literaturi. Zbor je v minulih letih, pa tudi v tej sezoni osvojil vrsto najvišjih priznanj in nagrad na različnih mednarodnih festivalih, za svoje dosežke pa je prejel tudi najvišje državno odlikovanje Zlati častni znak svobode Republike Slovenije. Na celjskem koncertu bo zbor predstavil repertoar» ki ga je pripravil za letošnji letni koncert, ki so ga študenti odpeli maja v Slovenski filharmoniji. Organizatorji - Rotary klub Celje - Barbara Celjska, Roia-ract klub Celje in društvo ljubiteljev umetnosti napovedujejo vrhunski koncert s programom, sestavljenim iz del slovenskih in tujib skladateljev Koncert bo imel tudi dobrodelno noto, saj je celoten izkupiček večera namenjen dobrodelni dejavnosti obeh rotarijsklh klubov. Koncert APZ Tone Tomšič bo jutri, v sredo, ob 19.30 v celjskem Narodnem domu. BS S petkovim slavnostnim koncertom Orkestra Slovenske filharmonije in krstno izvedbo simfonične suite Antona Kolarja Friderik in Veronika se je začelo letošnje praznovanje 200-letnice L gimnazije v Celju. Ob filharmoniji so nastopili sopranistka Andreja ZakoojŠek Krt» Slovenski komorni zbor> zbor Consortium musicum in Mešani mladinski pevski zbor L gimnazije v Celju. Koncert je navdušil zbrano občinstvo, med katerim ni manjkalo nekdanjih in sedanjih dijakov in profesorjev ter drugih uglednih gostov. Zbranim so spregovorili ravnatelj mag. Anton Šepetavc. minister za Šolstvo in šport dr. Milan Zver ter celjski župan Bojan Šrot, tudi nekdanji dijak gimnazije. Podobno kot druga dva govornika je poudaril, da je 1. gimnazija skozi dvesto let zgradiia odlično tradicijo in sloves ene naj- boljših gimnazij v državi ter ji zaželel, »naj živi, cveti in se razvija tudi v tretjem stoletju svojega delovanja«. Pred tem je Orkester Slovenske filharmonije zaigral Brahmsovo Akademsko svečano uverturo, ki je občinstvo spravila na noge. Sledili sta ariji iz Ipavčeve operete Princesa Vrtoglavka, koncert pa je sklenila krstna izvedba simfonične suite Friderik in Veronika, ki jo je Anton. Kolar napisal prav za to priložnost, Neskončen aplavz in moije pohvalnih besed so daii vedeti, da se je zgodü poseben, Izjemen in nepozaben večer, ki bo v zgodovino 1. gimnazije v Celju zapisan z velikimi Črkami. Sicer I. gimnazija pripravlja v letošnjem letu še dve veliki prireditvi - oktobra kolokvij ob izidu monografije o I. gimnaziji in novembra medgeneracijsko druženje nekdanjih in sedanjih gimnazijcev. BA, folo: KATJUŠA Razstava pod streho Zaprtje fotografske razstave Enookih Celja na Starem gradu je v soboto kljub močnemu dežju in mrazu v celoti uspelo. Pozitivna energija in volja do skupnega druženja, predvsem pa močna želja članov Detonatorja. da svoj glasbeni debi izvedejo pred občinstvom, je pripeljala do koncerta v galeriji, ki je bila v svojem obsegu nekajkrat pretesna za vse obiskovalce. Glasba zasedb Detonator In Strand je prostor napolnila s takšno močjo, da so gostje koncert raje poslušali pred vrati. Nekateri tudi na dežju. Skupaj za otroke še malo, pa bo konec šole. Kar pomeni, da bomo luna I u dočakali tudi epilog dobrodelne akcije naše medijske hiše, v kateri pridno zbiramo sredstva za to, da popeljemo na morje skupino otrok. Mnogo je tistih, ki so nam pri skupnem cilju že pomagali, veseli smo, da se vključujejo še novi in da bodo otroci s Celjskega, ki bi jim sicer to bile le oddaljene sanje, dejansko preživeli nepozabne počitnice na morju, Za to je poslabelo tudi celjsko podjetje Elektro T\jmšek. V uspešnem podjetju ravno letos obeležujejo 30-let-Qico poslovanja in ob tej priložnosti se je vodstvo odločilo, da bo v tem letu aktivno podpiralo več humanitarnih akcij. Tako smo se našli! V podjetju Elektro 1\jrn-šek so izbrali tudi akcijo Novega tednika in Radia Celje ter odkupili sliko akademskega slikarja Franca Vozlja ter tako prispevali sredstva za otroške počitnice, sicer pa obljubljajo, da bodo na vrsto prišla še kukurna društva, vzgojno-izobraževalne ustanove in humanitarne organizacije. Mi pa že pripravljamo prtljago - poletje jn šolske počitnice so že zelo blizu! PM Foto: GrupA Tsnja Tumsek s sliko Franca Vorija. ki bo odslej krasHa stene podje^s Elektro Tumsek. ki ravno letos praznuie 3Q-letnieo poslovanja. CASINO FARAON Leonardo d.o.o. Celje, Cinkarna d.d, Celje, Store Steel d.o.o. Store, Pivovarna Laško d.d. Laiko, Glp beton d.o.o. Zagorje ob Savi, Zavarovalnica Triglav d.d., Celje, Seca plast d.o.o. Laiko, Alba d.o.o. Celje, Kugler d.o.o. Celje, Biro bit d.o.o. Celje, Elektrosignal d.o.o. Celje. •r/.celje Q «i mi uu «M «H □ CASINO FARAON . sponzorji: mestna občina ceue g S UMOR gorenje aeirf Cadamas GAIERUA AC2ate< VIDAL d.o.o., Grosuplje MBB VM SreKIMTSTUO lUKANC OAL ER i JcITi ICel)« l^^Kfi/inlVf »rSKlAltSKKCHTCA LESKOŠEK Žaloc SfUHNOSTtKURmO in iu>k%jrj4R{c «lik Ž/ Ncvcnka, Aniin V mmcmtoamCfUw 18 INFORMACIJE NOVI TEDNIK ' E6IG\L TED o^ti M Euum QostilM/BMJin - k^ V Slovensid Bistrici, ki velja za pokrajino z bogato innogradniško tradicijo, najdete gostilno Emavs, ki je v našem prostoru nekaj posebnega. Klet Bistrica, ki v Sloveniji in svetu slovi po ritoznojčanu, posebnem kardinalskem vinu in številnih dru^ vrhunskih vinih, med katerimi vsakdo nc^de nekaj za svoj vitaparK Zdfdviliika 22,3270 LASKO, teldon 03 573 16 10, internet; www.vitapark.sl, email: info@vltapark.si okus in žep, pod svojim okriljem združige toü gostilno Emavs, v kateri vlada pristno domače vzdušje, ki sprejme do 100 gostov. Kot pravijo, vino svojo aromo popolnoma razv^e šele ob stiku s hrano. Zato boste pri njih našli sožitje hrane in vinske kapljice ter jedilnik, Id je skrbno prilagojen njihovim vinom. Želijo, dajihgostje prepoznajo kot pravo, staro gostilno, v kateri se dobro je in dobro pije. Na njihovem jedilniku tako kralji^ejo domače, krepke jedi: pohorsid lonec, furmanski golaž, telečja pečenka, divjačinske jedi domač dnevno pečen kruh in številne ostale dobrote, katerih okusa zlepa ne boste pozabili. Še ena posebnost je lastna gostilni Emavs -okusna juhica, ki odlično ogreje vaš želodec, prejmete pa jo brezplačno pri vsakem naročilu dnevne malice in kosila. Nikar ne pozabite na sladico - osebje gostilne Emavs priporoča Slomškovo ffbanico ali Hruško Lavantino. Morebiti si slednjo privoSäte na r^hovem letnem vrtu, kjer boste v hladu ob^ovali stolno vinsko "prešo". Če si želite še več, vam pri Emavsu poleg izvrstne jedače in pijače nudijo tudi ogled vinske Meti z mogočnimi in sArSno izrezljanimi vinskimi sodi ter degustac^o. Pripravijo vam tudi vinsko potepanje z enolo^njo Kleti Bistrica, kjer v vinski hramu uživate ob domačih dobrotah in kozarčkih izvrstnega vina. Prav gotovo ä velja ogledati še edino klasično slovensko vinsko klet, ob odhodu domov pa se lahko odločite tudi za nakup bodisi odprtih bodisi ustekleničenih vin Kleti Bistrica. CMMpMb infdiHtMcn SSKSwie» umsm www.stormdn^i «ntom^g*- O) S040 •Sw^M^lraU* : tniM waiteuinf • lomttorifham»«* • OametiAfUStein nrtw* IMbow 11/901 TWte^W^P 03/42 67 072 MCHIfö nutlvka itf iIi-hkaifMi B(^omir Paj, s.p. 3000 Celje, Linhartova 20 tel.: 03/548-45-il, faks: 03/544-28-70 A 1 F ^O T N 1 ^ V C EIN T 6 « y * * * ' Restavracija Piuerija in spageterija Prenociiča **** BEAUTY &WEUKESS CENTER LUCIJA (tel: 03 7590608) h*» Retemdje: OS 759 0607, GSM 04V 222-732 SiMMkova uKa 6,3215 Loče, wwwinKun.$} n/iamrna 3B10Za!cc Tel: 71030 90 GSM: 040610610 DELOVNI (lAS: . Ned.inV$lprdzniU;l2-22h IJMIMN Hotel pod Roglo boharinaa, 3214 zrece. slovenua Gostilna FRANCL Zjgfad 77.3000 Celje, Ttl,: 00386 (0)3 492 64 60 FAZKO^ Tmevcc pn D. 36 KUUNARIČNE Dnmlje FADOŽTVOSn Tel: 03/57^320 IN HARMONIJE Mob;05!/438^38 OKUSOV! «wv.^itUceaitfto.»; Obrtniška cesta 13 ^ 3214Zf€ce / JCI,. Kfjy UJ J JIH N^ Fax:059031 313 E-pošta: info@pizzoteka.si http://www.pizzoteka.si NOVI TEDNIK p NASVETI 19 ZDRAVJE - NASE BOGASTVO Krvni strdki Bralec iz Šmartnega v Rožni dolini sprašuje: Kljub strogemu držanju navodil, ki sem jih dobil ob uvedbi marivarina, so mi ga sedaj ukinili. Zdravilo sem jemal zaradi fibrilacijeatrijev. Ali je pomembna samo dieta, ki sem jo prejel, ali Se kaj drugega vpliva na kri? Sedaj jemijem te aspirin in zdravila za krvni tiak, holesterol in sladkorno. Fibriiacija atrijev je pogosta motnja ritma srca. Ponavadi se pojavi zaradi prevelikih preddvorov ah atrijev. Vzroki za to pa so lahko zelo razhčni. V povečanem atriju se podaljša pot električnega potenciala in tako potuje električni tok skozi srce dlje a tudi nepravilno. To je lahko vzroka za nastanek aritmije. Ta je lahko le kratkotrajna, s časoma pa je lahko tudi stalna. V tako povečanem preddvoru zastaja kri tn Da posameznih mestih je pretok krvi nepravilen in se tudi upočasni- Kri se zgosti in pogosto nastanejo strdki. 01) nepravilnem utripu, dvigu krvnega tlaka, stresu ali drugem dogodku lahko takšen strdek odpotuje po kr-vi do mesta, ki )e ožje od njega in zamaši žilo. Strdek se Piše: prim. JANEZ TASIČ, dr, med., spec, kardiolog lahko stopi. Če je majhen, lahko pa povzroä hudo okvaro. Da se prepreči ponavljanje teh napadov, se predpišejo zdravila, ki preprečujejo strjevanje krvi. Pelentan, ma-rivarin itd. so različna imena teh zdravil Za delovanje teh preparatov je pomembno, kdaj in kako jih jemljemo. Nekatera zdravila pa zmanjšujejo efekt, ki ga z zdravilom želimo doseči. Tako zmanjšujejo antikoagu-lantnl učinek zdravila» ki pre-prečuje resorbcijo holesterola v črevesju, prav tako bar-biturati> umetna sladila itd. Možnost nastanka krvavitev pospešuje aspirin in penicilin, čeprav se ne vpletata v sam mehanizem koagulaci- Pomembno pa je, da se vsakemu bolniku dobro obrazloži vse težave, ki so povezane z antikoagulantnim zdravljenjem, ter tudi pove, da to zdravljenje ni enostavno ler da zahteva dobro sodelovanje bolnika in zdravnika. Številne snovi torej vplivajo na sam mehanizem stije-vanja. Veliko vlogo pa Ima tudi prehrana. Dokazano je da ima dieta pri srčnih bolnikih pogosteje večjo vlogo na strjevanje krvi kot pa na sam holesterol. Z dieto preprečimo nastanek strdkov, vplivamo pa tudi na nivo holesterola. Mastna hrana in alkohol zelo zgostita kri. Kri pa redčijo česen, ingver, gobe shi-take In črne kitajske gobe, čebula, laneno seme in laneno olje, ki vsebuje veliko omega 3 maščobnih kislin. Podobno je s plavo ribo. Bolniki, ki so na antikoa-gulantni terapji, pa se morajo izogibati hrane, ki vsebuje veliko vitamina K, ki nevtralizira učinek varfari-na. Dnevno potrebuje zdrav človek350 mikrogramov vitamina K. med zdravljenjem se priporoča, da se ga zau-žije do 140 mcg, Popolnoma se odsvetuje uživanje kr- SKUPEN BOJ PROTI RAKITDOJK Na fotografiji od leve: dr. Cvetka T^ten, predstojnik Klinike za plastično kimr^jo m opekline doc dr. Uroi Ab£an, generalna direktorica Awn Adriana Giarissa. Minuli četrtek je bila skupna tiskovna konferenca Klinike za plastično kirui^jo ÜKC v Ljubljani in kozmetične hiše Avon. Predstojnik Klinike za plastično kinii^-jo in opekline doc. dr. Uroš Ahčan je zbranim novlnaijem predstavil področja dela in predvsem poseg estetske kirurgije pri rekon-strukciji dojke. Klinika tesno sodeluje s Slovenskim združenjem za boj proti raku dojk Europa Donna in Sekcijo za pomoč obolelim za rakom dojk, ki nudijo psihološko pomoč bolnicam. Klinika se po drugi strani spopada z deloma zastarelo in dotrajano opremo» ki zavira in obremenjuje strokovno delo. Zato so dobrodošle kakršnekoli donacije, prav podjetje Avon je podarilo za IS.OOO evrov medicinske io tehnične opreme, potrebne pri rekon- strukciji dojk po prebolelem raku. Podarjena tehnična oprema se nahaja v prenovljenem seminarskem prostoru, kjer potekajo konziliji io individualni razgovori z bolnicami, ki pridejo na kliniko zaradi rekonstrukcije dojke po prebolelem raku. Prav zaradi te nove opremljenosti lahko boJ-nici boJje predstavijo poseg in potek zdravljenja, na osnovi česar se bolnica tudi lažje odloči. Zato velja Še enkrat omeniti, da se Avon, The Company for Women, že od leta 1992 globalno zavzema za boj proti raku dojk. Iz humanitarnih sredstev, ki se hirajo in namenjajo lokalno v vsaki državi posebej, namenja sredstva za posodabljanje medicinske opreme za zgodnje odkrivanje in zdravljenje raka dojk. 6m|}litčn< o^iav« vavic in jeter. Od zelenjave ga vsebuje poleg lucerne največ koriander, ki pa je bolj začimba kot hranilo, prav lako ga je veliko v zelju, blitvi» Ipinači, broko-liju, cvetači, kolerabi, en-diviji, šipku, meti, zelenem čaju (1 filter vrečka zelenega čaja vsebuje 15 mcg KI) itd. Od sadja ga vsebuje veliko avokado. Manj ga vsebuje korenček, grah» limone, morski sadeži, ribe. Na drugi strani pa povečajo učinek zdravila: česen, čebula. paprika, agrumi in ostala hrana z dosti vitamina C. Če imate vprašanje za zdravnika, ga pošljite na Novi tednik, Prešernova 19» 3000 Celje, ali na elektronski naslov tediilk@nt-rc.si. Vsa Ca navodila dobijo bolniki pri zdravniku v laboratoriju oziroma v ambulanti, kjer jim določajo dnevno dozo zdravila, ki naj prepreči nastanek strdkov. Vsekakor pa ne bo Škodovalo, če bomo ob tem tudi fizično aktivni, saj že sama fizična aktivnost preprečuje nastanek strdkov in povečuje fibrinolitično aktivnost krvi. Tečaj praktične meditacije Izboljšajte si življenje: Izboljšajte si duha! je naslov tečaja praktične meditacije, ki ga pripravlja Center Maitreja. Tečaj se bo pričel 18. junija na Ljudski univerzi Celje in bo trajal do 2. julija» vsako sredo od 18. do 20. ure. Center Maitreja je skupnost ljudi, ki si prizadevajo izboljšati življenje, tako sebi kol drugim« s tem, da izboljšajo svoj duh. Njihova metoda je ta, da razvijajo notranji mir, glavna metoda za razvijanje notranjega miru pa je meditacija. Tako se bodo tečajniki na Ljudski univerzi naučili osnov tehnike meditacije, kako je treba nadzirati svoj duh, če hočejo uživati srečo in svobodo. Naučiti se bo mogoče tudi, kako je z me-ditacijo mogoče postopoma nadomestiti negativne duSev-ne navade, kot so stres, depresija in jeza z vedrostjo» potrpežljivostjo in mirom ter kako lahko vsak razvija koncentracijo. Tečaj je primeren za vsakogar, še posebej za začetnike. KŠ ROŽICE IN CAJCKI j . > gr L*!- Očem koristna češnja češnja (Prunus avium) vsebuje karotin, iz katerega nastaja za oči koristen vitamin A. Okusni in osvežilni plod naj bi zaviral staranje, odpravil utrujenost, pomiril živce, pospeši) prebavo ... Izkoristimo torej češnjev čas, ki pribaja - no, ponekod je že tu. Iz divje Češnje so sadjarji vzgojili najrazličnejše žlahtne sorte, od rdeče Ln bele čeS-nje do srčice. Prve selekcije naj bi napravili v Mali Aziji, rimski sladokusec in bogataš Lukul, po katerem se imenitna pojedina Se danes imenuje Lukulska pojedina, pa je češnjo pred dvema tisočletjema prinesel v latinski svet. Pred dobrim tisočletjem je sočna lepotička prišla tudi k nam. Višnja je sorodni-ca Češnje, od nje se razlikuje po tem, da ima manjše, bolj mesnate, kiselkaste in nekoliko svetlejše plodove. Kakšna je zdravilnost vl-Šenj in Češenj? Zaradi majhne količine soli, maščob in beljakovin, se zelo obnesejo pri bolniških dietah, zlasti pri srčnih obolenjih, artritisu, protinu, revmi, ledvičnih in boleznih obtočii. Češnja je močen diuretik, ki žene na vodo, osvežuje notranje organe in dobrodejno vpliva na celoten prebavni sistem, zlasti še na črevesno f Joro in Črevesje. Spodbuja praznjenje črevesja, ga tu^ razstrupi in prepreči nastajanje plinov in napenjanje. Odločimo se za dvodnevno češnjevo kuro, z njo bomo razstrupili črevesje in organizem, očistili kri, izboljšali prebavo, spraznili Črevesje, odpravili utrujenost in pomirili živce. Dva dni jemo k češnje, po 2-2 kilograma. V tem času lahko pijemo zeliščne Čaje z malo pre-pečenca. Češnje so silno kre-pline, niso pa redilne, zato se izredno obnesejo za shuj-ševalne kure. V skromnih koliClr\ah, to je 10-20 češenj dnevno, jih Piše: PAVLA KUNER lahko uživajo tudi sladkorni bolniki. Češnja je bogata z vitaminom C, s folno kislino, kalijem, kalcijem, z železom in mnogimi drugimi učinkovinami. Vsebuje anto-cian, ki gradi vezno tkivo in je učinkovit antioksidant. Ima moč, da lajša vnetja, parado-notozo in bolečine pri artritisu. Bogata je tudi s snovmi, ki napenjajo kožo in zavirajo staranje. Vsebuje pa tudi l^rotin, iz katerega nastaja za oči koristen vitamin A. Artritične bolečine blaži sveži sok iz češenj, ki ga je treba piti 2-3 mesece. Srčni bolniki naj uživajo češnje kot kompot, ki jih bo okrepil, osvežil in preprečil nastajanje plinov v črevesju. Stran ne mečite niti češnjevih oz. viš-r^evih pecljev, saj so zelo zdra-vilni. Iz njih si lahko pripravite učinkovit prsni čaj za iz-kašljevanje, ki koristi tudi pri bledici, močno žene na vodo in pomaga pri izgubi odvečne teže. Pripravimo ga tako, da posušene peci je en dan namakamo v vodi» da se zmehčajo, nato jih naseklja-mo, Za liter vode potrebujemo slabo pi^šče pecljev. Popijemo 3-4 skodelice Čaja na dan. Če so peclji dobro posušeni, se ohranijo več mesecev. ||y4tAI»41 8 * 12 hg meMžno Dr. PIRNAT 01/519 www.plm at.sl 20 INFORMACIJE - MALI OGLASI NOVI TEDNIK IŠČEMO TOPEL DOM Štirinožci za posvojitev V preteklem tednu se je zgodilo nekaj prav posebnega. V četrtek je namreč naš veterinar Rok skupaj s svojo Viktorijo (prav tako veterinarko) in našo drugo veterinarko Klavdijo končno odprl dolgo pričakovano kliniko, ki so jo poimenovali Zvitorepka. In jaz sem bila seveda zraven (kot tudi ostali zonzanijevci). Kako pa ne, ko pa so imeli taaaaidne dobrote in toliko prijetnih ljudi. Sicer sem se morala malce skrivati, da me ne bi kdo opazil, vendar sem vseeno prav dobro slišala (in videla) celjskega župana Bojana šroia govoriti o svojih ljubljenčkih - je rekel, da je imel »že vsega boga« od domačih živali (me prav zanima, če je bila med njimi tudi kakšna simpatična miška). Stekla sem mimo mačjega dela klinike (kasneje sem slišala, da na drugi strani obstaja tudi pasji del • tako je poskrbljeno za varnost pacientov) v veliko sobo z veliko lučjo nad veliko kovinsko mizo (baje je bila to operacijska soba) in se tam skrila do konca prireditve. Potem pa je od nekod zadišala domača orehova potica, kar je v meni prebudilo občutek domačnosti in topline. Rok, Viktorija in Kiavdija -vso srečol Na zonzanijevce pa nikar ne pozabite! Vi pa nikar ne pozabite nakužke In mucke, ki na vas čakajo v zavetišču Zonzani v Jarmovcu pri Dramljah. Vašega obiska bodo veseli od ponedeljka do petka, med 12. in 16. uro, ob sobotah pa med 9. in 15. uro. Njihove slike so »prilepljene« rudi na spletnem naslovu www.g0.t0/20n2ani. telefonska številka 03/749-06-00 pa je še vedno odprta za vaša ^rašanja. Do naslednjič pa prav lep pozdravi NINA STARREL U, kako zapeljiv pogledi Se mu fahko uprete? Če bi bila jaz šibkejšega spola, sd mu zagotovo nebi mogla... (5642) > Me veseli, lepa gospodična. Jaz sem George Butch mlajši in podpiram vojno proti nadležnim mačkam. (5632) Uh. ta Butctil Misli, da je velika žnfna, v resnici je pa navaden strahopetec! Keluna vojna proti mačkam, lepo vas prasimi Saj se jih baji!{5621) Nov dom iščeta psički pasme dobe rm an, na vi, kupiran rep. sterilizirani, cepljeni In cipirani. Zelo živahni In prijazni! Samo v dobre, potipežljne roke! 031/590-386 - Dobermanklub.net PH IHK, 20. .IIIM.I, riu: .iiiznio viiij da jo oddamo primernemu posvojitelju, ki bo za njo skrbel tako, kot je treba. To pa pomeni» da bo muca bivaJa v notranjih prostorih, ob primerni s^bnosti in ljubezni do Živah. Marsikdo mevpraša, zakaj bivanje v notranjih prostorih. Zato, ker je zunaj varnega doma za muco preveč nevarnosti, kot so: koiesa in motorji avtomobila, psi in druge živaJi, ljudje. ki muc ne marajo, bolezni, lü se prenašajo ... Malo-katera zunanja muca doživi naravno življenjsko dobo in to je 15-18 let. Zato se trudimo in muco popolnoma uredimo in navadimo bivati v stanovanju ter uporabljati mačje stranišče. Ob posvojitvi vam tudi svetujemo, kako ravnati z muco, da bo skupno življenje čim prijetnejše. Muce pobiramo s cest največkrat v zelo slabem zdravstvenem stanju in jih nazaj na cesto ne vračamo. Ravno pretekli vikend smo Lz kleli v centru Celja reševah šest zaprtih muc: tri so bile steriliii-rane in vrnjene nazaj v prosto okolje, ker je socializacije pri njih nemogoča» tri mlade muce pa so v začasnem skrbništvu, kjer jih bomo poskušali navadili na človeka, notranje okolje in zdravstveno urediti. HELENA J-HACIN I I L Hana js Z-mesečna mucrca, zdrava, cepljena, bo tudi sterilizirana, zelo prijazna. Blacky je 2-mesečni mucek, zdrav, cepljen, bo kss^ran, navezan na človeka. Medijski pokrovitelj: lUOVI TEDNIK IN RADIO CELJE Ninica je 1-letna muce, sterilizirana, cepljena, zelo nežna, prijazna, nezehtevna, navezana na človeka. Za vse informacije v zvezi s posvojitvijo muc pokličite na te).: 031 326-877. NOVI TEDNIK IPWLI OGLASI - INFORMACIJE 21 mowDtednik NaroenBcf Ncrveoa tednHca bom lahko rtarocmske ugodnosti- 4 male ogkise v Novem tednHni do 10 besetfitoi čestmco na Radiu Cei]e - Ulc0(1«tM uajuCno s siiWjo narocnisto naroMükß poMMco oziroma z ottMm dokumentom ftaročnOca Novega tednAcs. Mti'UiioHigcincp tfgocinoti ee ne pfenciiofo v mwlodnie letot EPSON STYLUS DX 4400 • barvni tiskalnik, čitalnik in kopirni aparat • hitrost tiskanja 25 str/čb/min • ločena vodoodporna črnila po 9.99 EUR FlNOMEHANiKA Drasica Dobrajc s.p. Na okopih 2c. 3000 Celje. Td.; 03/492 61 20 STROJI PRODAM TIAKTOR Deim. dobro ohraniM, letnik 1960,prodom. Telefon 041 232-3R 3022 PAJEK Sip, dvovretenski, prgdom. Teldon 031 637-264. aois K0!UHAUIJK ugodno prodom larod i opustitve kultur. Telefon 031 290-262. 3036 KlfER prikolHo, 41, prodom. Tdsfon 05) 80^05. Š3t2 NAKUDALKO. 17 tr^. f^om. Telefon 041 B70-S)0. 3076 PRODAM Vlfi?OSREDNbKari4.0snom^^ vD nosel|e. prodcm obnovtieno siotiovo-nj9,8l mUelefonlMI 78M66.pQU. Uli 2881 SIANOVAHJ^ no Ha£\n\\, dvoinpolsobno, IL nndstropje, 72 m^, prodom za 99.900 EUR. MozrnKt nakupe tudi 80^Qze.Tel^ fon0413S7-600. aose PRODAM PARCELO za grodnfo nunjse stojiovonjske hi» (Qospodofsko bWolni objekt), z gradbenim dovoljenjem, 2.500 m^, no ie^, mimi in sonati bkodp, v bläni Nove Cerkve,proflom.Telefon 031314-616. 2771 GRADBENO pordo, 500 * 400 m^, v Prebet du, pri zgornjent odtepu io Sveti üi' vmt, prodom zo 32.000 EUR. Telefon 0318S7-723. 2978 V OKOUG Potjrän ugodno prodam hišo z dvema goroiomo, v^ikost por£jD. Letos ka-ie, da f h bo de več Žerutna posredovalnica za vse generacire. Zaupanje, Oolenla vas 85. PreboU. 03/57 26 319, 031 506 4dS. 031 836 37d 41 -letni bivši športnik, popotnik, iz Lji^tio-ne, 173, ot^tske postove, prijetnega videza in lepego nosmeho te vabi no prijetno srečanja v dvoje. Pošlji opis no 031 695^70. D ZAPOSLITEV !SCEM redno zoposlitev, voznik s Ckategori-jo, tgm ali viličar. Telefon 040 952-910. STROJNlKATgm in šo^a tovon^oko zopo-slimo. Ferdinond Hercog, s. p., Tevie 8, 3270 Loško, telefon 041 653470. L230 3040 2222 Honoreme eli ridao «prelMnie 4 Mebe t* delo vkomero^. Pogoj: vo^ ntäu izpit Inf. o4 poned^ke do p«ihe od 8. do ure. Trtrtoa Oa/42M1-50. Jiluitia d.fl.o. hlanbofdJ e.44.3000 Cdjr Iskreni fantje Idče^ preprosta, zvesta dekleta. Mnogo jih je. zato putv ce. poabite na razocamniater |ih brez stroškov spoznajte. Tel.: 03/S7 26 319, gsm: 031/836 376. iHpeltf (Muk. DMfU* v«» 95. PM« ZAP05UM0 natakarico m strežbo hrgne In pijoK. Ugoden delovni üs, prozniki in nedelje zopito. Stimulotrvno ploalo. Telefon (03) 5461-452. GosHlno Kolor, Obrtniško 12, Ljubečno. 3025 8EE Plestenjok, s. p., Plonino 144, Pkinino. Adaptacije, barvanje stonovonj, oken, vrot, hiš, fasad, nopuscev, zždonke de-b,vCelju in okt^.Telefon 0418)0-717. r> H/AMONUA, gkisbeno izobraževanje, Mojca Kojbo, s. p., Sv. Lovrenc 26, Prebold obv^, do v^v zo izobrozevonje synthesizer, kkivir in kitom potekajo do 15. 7. 2008. Telefon (03) ^23466, 040555-167. žd6 HITRO NAROČITE mm Dvakrat na tedeiir ob torUh in petluh, sanimhro branje o življenju in delu na območju 33 občin na Celjskem. Poštna dostava aa dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 0,81 petkova pa € 1,25. Naročniki piačajo za obe izdaji mesečno € 7,90 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Dodatni popusti? 5% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, 2% pri plačilu za tri mesece. Naročniki breiplacno prejemajo še vse posebne iidaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih breiplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov» 1 tudi letnik 2008 i prilogoTV-OKNO! ^^ ^^ Vsak fetdfcWbanfidistr^tetewaishega sporeda lil Mi^^ Prešernova 19 3000 Cefje NAROCILNICA Ime in primek; Kroj; Datum roj^: UDca: N«preklicM mročam Novi todnik za najmanj 6 mesenv podpis; >rr&RC do.0. bo podaU« uporeblja\ samo za potrebe aaro^ške službe Novega tednika Podjetje NT&RC. d.o.o. i^reklgrSreekoŠrot Podjef je opravlja časopisno-zalo^niško. radijsko in agencij skotržno dejavnost U^ov. (trnova 3000Celje, telefon (05] 42 25190. fax: (0315441032. Novi tednik i^hajdvsakto[^inp«ek, cena torkove^ Izvoda je O.dl EÜR petkovega pa EUR. Tijnica: Tea Podpečan Veler. Naročnkie: Majds Kknšek. Mesečna naročnina }e 7.90 EUR. Za tujino je teioa naročnina 189,60 EUR. Številka transakdjskega ra-6ina: 06000 00267SB20. Nen^roöenih mkopUovii) foto- grafij ne vračamo. Tisk: Delo. d.d,, Tiskarsko srediUče, Dunajska 5. direktor: Ivo Oman. Novi lednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 6.5% davek na dodaoo vrednost. MOVI Tloimc Odgovorna urednica: Tatjana C vito Namestnica odg. ur.: Ivana Stamejčič Računalniški prelom: Igor Šarlah. Andreja Iz)akaT Oblikovanje: www.minjade5ign.com E-mali uredništva: lednik^nt-fc.si E-nuii tehnične^ uredmSEva: tehnika.tednik(int*rc.si RADM ca Ji Odgovorna urednica: Simona ßrglez Uränica informativnega prograrna: Janja Intihar E-mail: radio®nt-rc.si. E-mail v studiu: Info^radiocelje.com UREONliTVO Milena 6reČko*Poklič, ßrane Jeranko, Spela Kuralt, Rozmari Petek, Urlka Seli^nik, Branko Stamejčič. Simona ^linič, Dean Šuster, Saška Teržan Ocvirk A6CNCIJA Opravlja trženje oglasne^ prostora v Novem tedniku in Radiu Celjeternuoi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Le|ič Propaganda: Vojko Grabot» Oalko Bobinac« \iktor KlenovSek, Alenka Zapušek, Rok Založnik 'Mebmt (03)42 25 190 Fax: (03)S4 41 032. C03)S4 4S SU Sjn^m (glasov po el^ poŠti: agendja€>n(-rc.si DELA Prosta ddlovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (dalo za določen čas. zahtevane delovne izkulnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni: • na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda; na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje: http: //w/ww.ess.gov.si; • pri defodajaidh. Bralce opozarjamo» da so morebitne napake pri objavi mogoče. Uf CELJE OSNOVNOŠOLSKA QOBRAZfiA prevoibuca-m/t'voznik kohbila. prevqb BU£A 00 imri. SKUUHSCKA OaA; DOLDÖN Cas. i mesa; 21.12001; gosaetnmiu z GOnMIUI SASä peteii ROM IF. GCtAEVC 4 izm^m ClSUUA . H/t ÖSfEKiE POSIOVNIH niDSTO ftOV. DOLOÖN 3IIE2ECE. I8.6.200S; PMHY-SA ÖSfENJEtNTFmNA D.0.0. m VAS 101. 3^1 pemovfE VOSniKAVTOBUSA M/tVOtMJAlHSKBBZAAVTOBUSA. OOLOCEN ČAS. 12 M(S(CEV. mm^: miniK c(UE 0.D, pfimFTM IN mt^na mimE.A^RČEVAUUCA20.3000 CEU£ BlA£OVNI MANPUIANT • M/t PflEUCAlUE OL IUSUjUUIUE IN MAKiADiULti Ki^ OOIDČ^N £AS, 12 MESECEV, JI.BiOOS: TK TKANSCOM-MEflCE PODJETJE ZA NOTHAKID IN ZUMANJD TB-SOVIM IN STOnrTVE. m. COJE. KOSOVROVA mMmwji VARNOSTMK • M/t' VAflOVAfUE PRBilO&UA. HEDQU3CEN ČAS. 21.621)08.' SINTAL COJE ml BA 2A VAROVANJE PfOlO&NJA. D.O.. CtUL IPAVČEVA ULICA 22.3000 OLK KLAVEC aRG POKUCA UPRAVUAlKSTBU^lCt Hfi:Sm6lHiL RQ. KAUl BAUälUE. SIBOJEV: KUOäN ČAS. I MEStC. 1172008.' STROJNO KUUČAVNfr ČARSTVO IVAN VRABL SP.. OBRTNIŠKA CESTA t 3202 UU^A POMOŽNI MONTER V XKAUf SISTDHIH • H/h POMOČ Pfll MONTAŽI KNAUF SlSIMV. OOlO&N ČAS. 3 MESECI 2Sii006: Ai£KS MDHT mH ARČANS.fLQBHUDINJI1,3in]DC£UE «lAVEC ZA F^EPflOSTA GOZDARSKA OEIA - M/t t^i VEGETACIJ HA JAVNIK IN ZASEBNIH POVRŠINAH PO RERjeUß SU3VENUI, mtSH ČAS. B MESECEV. lUm mm. SOZOAft STVO n KOMUNAIA. 0.00.. äl£ZAfiSKA CESTA 3.3220$t0RE NlllAmUCMA IZOBRAZBA (OOSiCT) SUKOniSMR. SOAR • Mfl ^JKOPlfSKARSXA IN MARlU ZIDiUt»A OEIA. OOlOČEK ČAl 3 M& sece mim bäum, gradbeništvo, m, uuca mesta ^EVENBROlCfl 13 . 3000 CEUE delavec v proizvodnji * montaäfl m/t i2s& KOVANJE. KFHVUENJE. VUA^UE. PAKIRAfUE. montaža STRaOVDONE OPRtlfi: ooioč» čas. 6 mesecev, imm HEftMI. f130(ZV00MJA, m mik storitvi o.ao. trnoveuska cesta 2.3000 CM AVTOKUPAR AVTl»LfPAR-H/tA\m£PARSKAOElA.ODLfr ČENČAŠ. 3 MESECE. IB.Sm AVTOTEliNlKATR SOVSKCf IN PROIZVODNO POOJCTJi (ZA fl.D.O. 6EŽ16AA1SKA CESTA 13.3000 »JE MEHANIK VOZU IN VOZNIH S RCOStCV MEHANIK. MÜiAAK ZA OflDBNQ IN TEŽKO GRADKNOMEHANIZACUa TOVORUAlflN KOM BUL 13EiI3 SE BO l?VAJAiO V OEUVNIC IN NA TERENU: DOLOČEN CAS. B MESECEV. 2212008; 6rjU3NJE ŽVFLAN D.D.O. UUCA HERDJA LACKA a,3M0CEUE PIESKAR SUK(Pl£SKAR • M/t SUNVLESKAftSM DELA. DDIOČ&I ČAS. 3 NSS&2. 28£.200L' SUKOPLE* SKARSTVO SAJiVICA 8DRIS RAMSAK S.P. UNOEK 3.3213H1ANKOLOVO IZVAJALEC SUKOMONTAŽNE GRADNJE MONTER • M/t MONTAŽA GIPS PU^ IN SXUI^ qafinw stropov. nedoločbi čas. ibo^' srasbeniinženning kac. stdrim in tbgovv na o.qji. sončeva uuca ia 3s0q ceue SLIKOPUSKAft Sl^PlESKAfl • M/t' SUKOPliSOmSKA OELA NEDOU^Bi ČAS. mm-. SRAOBENI IKŽENt RIN6 lüU: STORITVE M TH60VINA. DJI.O., S8)N> ČEVAUUU1D.30IMCEUE SUKOPUSKM M/t SUKIOPlf SKARSKA IN FASA DNA DELA. DOLOČI ČAS. 6 MESECEV, 2ti.2OO0; RESTOR SIDfllTVE. SfiADBENl^ LN TimieA. DJUL.NA2ELEMn2.3O0t(aJ€ SREDNJA POKUCNAIZ08RAZBA BLAGOVNI MANIfULANT • M/t' mPflAVA Bl^ ZA COI^EMO. PREVZEM BLASA M SOR^RANJE BLAGA PO SKUOlSČNIH POUCAH. SKRB ZA UREOfTEV IN RED NA SKLAOI^IH POUCAH IN V T^GOVINL SPRENUAklE ZAL06E SIA£A M m DP0RA2N6STI: NUlOUlČEN ČAS, 17.fiiNB: MANPOWER aO.O., PE OUE, STjMETOVA IfUCA U.3000CEUE varnostuk • m/t delo v vratarnici. varno nWK/vamostnlia; določen čas. 8 nesecev. 2!&200a: PflOSISKAl. družba ZA varovana dm.kersni)UIVAULJCAI9,3DOOC&je montažer • M/t ZMUUČNA deia vsradbeni-^U • suha gradmia. montaža KKAI^: neoa ločen čas. b.7i00a.' mM. gramehiStvo. trženje in storitvi o.ao. cesta xiv. oivizue e2.3220§t0re SREDNJA STROKOVNA AU Sf LOŠKA IZOBRAZBA VARNOSTNIK MOŠtt; VjUOVANJE PRODAJNIH MEST. ZAŽELEN MOäU. VAflNOSTNUVVAm STNICA: K&OČa ČAS. fi IKSECEV. 2I.&.2006: PflOSiGNAL DRUŽBA 2A VM^OVAKJE. aOÜ. KEASNIXOVAULJCA Ifl, 3000 CEDE BOLNIKU) BOUflČAR-M/t SOOELOVAJU V PROCESAZlffiA* VSTVEffiNEGE. PnQSKR&l»HRANJEMJU.OPRA' VUANJEZAKTEVNEJSMDELSPOOROCJA NE6EIN OSKRBE. HIQENSXA OSKBBA OSKRBOVANCA IN NJESnESA ffiCDUAOPAZOVANJESTAWAOSUi-OOVANCA M P0RO6UUE. PRIPRAVA IN POMOČ OSKRBOVANCEM Pfll BBAfULI IN TRANSfEUU. POMOČ PRI OSKRS UMRUH, OSTALA DEU PO NAROÖLU NADREJ^E^A DELAVCA; NEDOLOČEN ČAS. iZ tm DOM UPA. ORUŽBA ZA SOCIALNO VARSTVENE DUAVNOSU, 0.00. LAVA H. 3500 CEUE BOUlIČAH . M/t SOOaOVAN^ V PROCESU ZORi VSTVENENECE. PRlOSKFtSI WHRANJENJtLOPflA. VUAUE ZAHTEVNEJŠIH OaS POOROÜA NEG! IN OSKRBI HIGIENSKA OSKRBA OSKRBOVANCA IN KIE60VEGA «OUA. OPAZOVAHJE STAIUA OSKfBOVANCA IN fOROČANJE. PffiPRAVA IN POMOČ OSKRBOVANCEM m OBANU fN TRAfö FERJU, POMOČPFn DSKflOI UMRUH, OSTAU m PO NAROČILU NADREJENEGA OOAVCA; DOlOCfN ČASJ MESECI 18.E J008; OOM UPA DRUŽBA ZA SOOALJIO VARSTV^E KJAVNOSTL OJ^.O. lAVA lUKlOCaJE PRODAJ AiEC PREVZEMAIEC • M/t SPREJEM OLAGA V SKLADIŠČE, DOLOČ» ČAS. 3 KfSCE. 2U2m: SPAR SLflVENUA ILOO: SPAR VDJNIK. AffiUN 101 32n SKDFJAVAS PRODAJALK N^ PRfOAJA OARIINO DEKORA-T1VNDI ARDUOV. NBJOLO^ ČAS. 18.BJ6D8; SUN 64. TUBQVINA IN STORITVE OD O.. IPAVČEVA ULJCA22.3QDI)CEUE prooualk obutve -M/t prooma OBLfTVE. ooločen čas. 12 res^cev. IBOBffl traol thgqvina. proizvodnja IN storitve. 0.10. AŠKERČEVA IlüCA IS. 3000 CEUE SKLADIŠČNIK l.-M/t ^R&JEM IN1BAJA9LAGA IN SKLAffiä^ KOWSIONIRANJE BLAGA: DOLI> Č»l ČAS. 12 MESECEV, mm: TIC THAN& CMMERCE PODJETJE ZA NOTRANJO IN ZUNANJO TRGOVINO IN STORITVE. lOO. CEUE. KOSOVELOVA UUCA I6.3000CEUE SttADI^IK • VOZNIK KOUBUA • N^t OaO V SKlADtŠČU W DOSTAVA BLA8A KUPCEM. PR^ VžSM BLA6A 00 OOeAVTTEUEV V SKL;^, KOMISIOttJRAkUl OOO HA TER91U • RAZVOZ BLA&A PO SIÜVENUL OSTALA DELA V SKLADIŠČU; DOLOČEN ČAS. 6 MESECEV. 2Bi.2i]08: AOECCO H JI. KADROVSKO SVETOVANJE. DM POORUŽN^ CACELJE. UUCA XIV. OIVEJE G. 3000 CEUE CVETIICAR CVnUČUVPOaOVNIENOnCEUEM/tCVFTU ČARSKA DHA. NEDOLOČEN ČAS. mMi. TER* RAPLANT SVETOVANJE M PBOIZVOONJA 0.0.1. OfiE&JE NAO SEVNICO 23. B29I1 SEVNICA CVE7UČU POWOUA V PONOVNI ENOTI CEUE • M/t CVETUČAR POSLOVODJA. NEODLOČEN ČAS. mim TEfUiAPlANT SVETOVANJE iN PROiZVODIUA D.aO, DflEilE NAD SEVNICO 23. 6290 SEVNICA FRIZER FmZER V m CENTTIU PLANET Till M/t VSA RtlZERSKA DHA:S1BIŽEWE. BARVANJE. PRAME NI. PODAl^AJUE LA& UKAKJl SPENJANJE ^ OOLl^ ČAS. llVrn MfTJA STORITVE (N TRGOVINA aOO, CESTA V KASTNI LOG 84.1DN UUBLiMA STROJNI TEHNIK CNC OPERAHfl UPflASUANJE STROJA NASTA VUANJE STROJA. KORIGIRANJE. MERJENJE. TESTIRMJE ?m KOSOV. EUO PO NAČRTA. •M/t CNC OPERATE UPRAVUANJESlTItiJA NA STAVUANJE STKOJA. KORIQRANJE. N^ajEMJE. TESTIWUE PRVIH KOSOV. DUO PO NAČRTiff: NEODLOČEN ČAS. Id.üOOB: MAN»WEH 0.00.. PE CEUE.STANETOVA UUCA 14.3000 CEUE NASTAVUAIE CNC STUOJEV • M/t' NASTAVU^ lk CNC STROJEV. OOLOČa Či^ 3 MESECE. \V2m STBtUNO KUUČAVNIČARSTVO IVAN VRA6LS.P. (»RTNi^ CESTAt S^ZUUBECNA GRADBENI TEHNJK OUOVDOJA GRADBENEGA ZA NIZKE GRAOHJE • M/t' DELOVODJA BflADBiNE^A ZA NIZKE GRADNJI OaOČEN ČAS. 6 MESECEV. ZlGiOOB; GRADNJE ŽVfflAN 0.0.0. OLICA HEROJA LACKA &3DD0CEUE REFER»! TRŽEJUA • N^l PRIPRAVUANJf PONUDB IN P060DB 2A PROOAJO KANAUZA CUSKE&A SISTEUA Hi BETONSKIH ME^KL VODENJE \H ANAU2A OBISKOV PROJEKTANTOV, KOMUKALNIK.GRADBENIH IN DRUGIH PflAVNIH OSB. PftIDOOlVANJE PODATKOV O PREOVIDENk)l NOVIH 0BJEKT1K. REAUZACUA NAROČIL (VNOS. (SBS JA^, IZDHAVA DEUIVNIH NALOGOV ..), MUGA DUA PO NALOGU PREDPOSTAVUENEfiA,' oeioča ČAS. I MESECE. 21.B JOOB: NIVO. 6RA dnje IN EKOlOGUA. O.D.. CELJE. LAVA II. 30M CEUE kaCunalniškitchnik GRAaČNI OeUKDVAUC • M/t OBUKOVAtUE TßKOVIN IN SPIFNIH STRANI. NED01DČ9I ČAS, 26J.2008; LiTIIDTEAM h CO PflOfZVODNJA STD> IN TK60VINA. DM CüiE. BEVKOVA 3. BEVKOVA UUCA 3.3000 Ca^ EL£KTR0T1HMIK POMOČ üPOflABNO(DM M/t PIMOČ UPORAfr NIKOM TER VZOflŽEVAUE 9STEM0V ZA UPRA VLJANJE VDZNDI PARKflV (PflOGAAMSKA fN STROJNA mat^ NEDOLOČEN ČAS. 2fl.6iB0B: LX TRACK RAZVOJ M PR01ZV1»IUA STROJNE W NOSflAMSKE ^ftm D.O.Oh TKAL^ UUCA ID. 3000 (HJE FARMACEVTSKI HHNtK SVnOVAUE in PRODAJA V SPEQALiZlRANI TRGOVLNIZ ZDRASnU • f/i/l svetovanje in PRODAJA v smUiZIRMITBGOVINI Z Z»AVIU. NEDOLOČEN ČAS. mm. BUTOPic raziskal RAZVOJ. IZOBRAŽEVAKJI ZASTOPANJE. SVEn> VAll POSREDOVAJUE. STORITVE. ORGANIZIRA NJE miZVOOfU. TRCQVINA.ZORAVSTVENA 06-JAVWSTOM. cvetijčna uuca9,3000 CEUE SANfTARKMNŽENkR VODJA POSLOVNE ENOT! na OBMOČJU CajA • M/t VODENJE IN OROANIZTRAKIE OELA AAZP^ REJANiE DELAVCEV. NAOZOR NAD KAKOVOSUO OEIA' DOlDi^ ČAa 12 MESEl^. 18£J008: ISS FACIUrr SERVICES STORITVE IN TnGOVINAm ^A 20fl0 MAJUBOR k >• ■y PIKWK ontlame INŽENIR OOZOARSTVA I^RNI GOZDARPRIPRAVNIK • M/t' UBIRA DflEVJA ZA POSEK. IZKLAVA GOZDN060JI7V. NAČRTOV, SOOEU}VAKJE PRI IZDELAVI GOZDNa 60SPQ0. NAČRTOV. SOOEU3VAME Z USTNIKI (jOZODV. SPREMUAVA VZDRt G. CEST; DOUlČEN ČAS. 8 MESECEV. 21.6.2006; Z6S; COMOČNA ENO TACaJ!. UUBLJANSKA CESTA 13.3008 CEUE INŽENIR (»UDBENISTVA VtSJA GRADBIŠČA M/t VOOJA GRAOBIŠČA. DOLOČEN ČAS. B MESECEV, mim. UUDNJE ŽVEPLAN DJli). ULJCA HEROJA LACKA B. 3000 CEUE VISOKOŠOLSKA STROKOVMA IZOBRAZBA RA2V0JM HŽENIR • M/t' IZVAJAJU PROCESA RAZVOJA. iMAVA OPTIMAUIRI TEHNOLOŠKIH P0STQPK0V.NA06RADNJA0BST0JEČIHPRCHZVI^ ONIH PROCESOV. UVAJANJE NOVIH IZOUKOV. Pl^ SREOOVAKJE ID£J, RAZVOJ lOEJ IPD; NEDOIOČ» ČAS. MANPOWER DJLO. PE QUE. STANETOVA UUCA 14.3000 CEUE EKDNQM1STZA DENARNI&TVO. FINANC. RASUNOVOOSTVO RAČUNOVODJA M/t KUt^E POSLilVNlH DOGODKOV. OBflAČUN PlAČ. IZVHŠEVAMJE PIA ČILNEGA PROMETA; OOU)ČEN ČAS. 12 MESECEV. 23.6.200B; n TRANSCOMMERCE PODJETJE ZA NOTRANJO IN ZUNANJO ^GOVIND fN STORfTVE. DAD. CEUE. KOSOVELOVA UUCA 16.3000 CELJE UNIVERZnHMOkPlOMIRANI INH-NiR STROJNIŠTVA VODJA RAZVOJA KIHfKOlE • M/t VOOl. Oft GAmZIRA. KOORDINIRA IN NADZORLUE DELO V KONSTUmi IN STANDARDIZACLJI. PREELLIUJE KDHSTRUKCUSKÜ DOKUMENTACIJO PODREJENIH iN S PODPISOM KKOVARJA ZA PRAVILNOST. IZDELUJE KONSTRUKCliSKO KKUMENTACUa OAJE SMERNKE IN lOLK ZA RAZVOJ NOVIH PROIZVODOV. TEHN0U3^f( POSTOPKOV IN iZBOU§AV. SOOaUJE Z OBLIKOVALCI PRI USKLAJEVANJU RE^ NOVIH PROIZVODOV, SPREMUA IZVEDBE GOTOVIH PROIZVODOV Z OBSTOJEČIMI VELJAVNIMI STANDARDI IN PREDPISI VPEUUJE TeiNOl& NOVOSTI V PROIZVODUO. IZVAJA PREDPIS POSLOVNIKA KAKOVOSTI 0R6ANIZACUSKIH PREtPGOVn fNTB^NIH STANDARDOV. OPRAVUA OELO NA TERENU. SKRBI ZA USTKEZNA ATESTIRANJA NOVIH PROIZVODOV IN AŽURNOSTTBNIČNDI MAP OPRAVLJA TUDI OROGAOELA IN NAUKE PO NALOGU IN NAVOOILU PflEDF0STAVU»E6A; NE* OOLääl ČAS. tSim; MANPOWER O.O.D.. PE CEUL STAieOVAUUCA 14 . 3000 CEUE UE TSSm VOJNIK. 22.6.2008 OD 14. URE DALJE VOZNIK VOaiK IN STROJNIK GRAOBÜIE MEHAWZACUE •M/t VOZNIK V CESWM PROMETU, NEOOLOČEN ČAS. ia7.200B.'MSV 20KAfl.STORITVEINTBSOW NA. 0.0.0. TROBNI DOL 34.3271 iENTRUßRT SREDNJA POKUCNA IZOBRAOA POMOČNIK II V ZASAVJU • M/t VA& NAUKE BOOO ZAJEMALE PRIPRAVA KATBIALA OOVOZ MATEBIALA K STROJU IN DOVOZ EZDEUCDV. (ZVA JANJE KONTROLE KVALHOE KONČNIH IMLJO». SKRB ZA RED IN ČISTOČO DaOVNEGA MESTA. DRUGA OELA PO NAVODIUH NADREJENEGA: DOLOČEN ČAS, 2 MESECA. 18.B.2008: TRENKWAUJER KAOROVSß STOffTVE. DM, LESKOkOVA CE* STA9UOOOUUBLJAKA VOZNIKTAKSUA- M/t PREVOZI OSEB ZOSEBNIM VOZaOM. OAOÖN ČAS. 6 MESECEV. lUim. AVTOPREVOZNIŠTVO SIMO ŠEBEZ. Si. i^lMSKA QSTA8.32T0LA^ BOLNIČAR oouičar M/t nsa bihjiika določen čas. g mesecev. 1B.BiQDB: tjiermana d JI. družba DOBREGA počutja zdraviu^ cesta 4.3270 LA^O GOSTINSKI HHNIK NATAKAR - M/t STREŽBA HRANE IN PUAft. NEDOLOČEN ČAS, 25.S^: TKOIMANA DJ). ORDŽBA 9O6RE&A POČUTJA. ZOAAVIU§KA CESTA 4.327DLA^ kuhar • M/t priprava obrokov hrane. neoa LOČEN ČAS, 25.6iOD8; tnewiuwa hh, družba DOBREGA POČUTJA ZIMAVlUŠKA CESTA 4.327D laälo PRDMETVI TEHNiK operativni organizator logistike hi jm športa • M/t vd!»ue. razporejanje in oaganiziranje voznega parka pogjetja izki^ pri prioobivanju ekstqinih voženj v eno smer s dutm zagotovitve večje učiNKovnosn voznega parka podjetja za lastnepombe; necou)čen čas. 3.7i008: eho elektrika hladiljii^o. 06revana um. brezno ta 3270 laä(0 EKONOMIST ZA MEDN/^ODNE EKONOMSKE ODNOSE 'samostojni referent zukanjethgovinske-ga poslovafua - Hfl: samostojno vodenje in izvajahie vseh na1d6 in opravil na pft dročjd zunanjetrgovinskfüa posiovuua družbe; priprava in izdelava kompletne lffikuhentu:ije. potkesne za izvoz (izjave. tiu^ifiranje vodenje in izdelava vseh nalog za hiSno carinjeiue. vooeaie in ažurna izdelava CaOTNE dokumentacije za izvedbo poenostavuenega postopka potrjevanja porekla bla6a'; neooulčen čas. IB.giodb: eho elektrika hlaollttl^ ogrevanje m., brezno7a3270ia$ko EKONOMIST ZA KOMERCIALNO DUAVNOST KOMERCUUST NABAVE M/Ž: NABAVA MATE* RIALA IN SUROVIN. OOtOČEN CAS, B MESECEV. l8.e.200B: FRAGMAT TIN. TOVARNA (ZOIAOJ-SKEfiA MATERIALA 0.D, SPODNJA REČICA 77. 327DIAäC0 DIPLOMIRANI EKONOMIST (VS) PRODAJNI PEfEf^NT I • M/t IZVAJANJE OPERATIVNIH PIANOV TRŽNIH AKTIVNOSTL SOOaOVA UE Pfll OMANIZACUI IN IZVAJANJU SEJEMSKIH «OIVNOSTI. POSPEŠEVANJE PROQAJE NA (ZBRANEM TRGU DOIDČEN ČAS. 8 MESECEV. 2S.B.2DOB; TKEI^MANA Ü.D. [RUZBA D0BR!6A POČUTJA. ZDRAVILJ$KA CESTA 4.3270 LAŠKO UNIVERSTHNI DIPLOMIRANI EKONOMIST KONSRCIAUST • M/t PRIPRAVA IN IZVAJANJE OPERATIVNIH PIANOV TRŽNIH AKTIVNOSTI DOGOVARJANJE. PREDLAGANJE IN IZVAJANJE VSEBINSKIH IN CENOVNIH POGODBENIH ODNOSOV S POSLOVNIMI PARTNERJI ^ DOlOČEN ČAS. 6 MESECEV. Zitm THSMANA OIL DRUŽEA DOBREGA POäTTJA ZDRAVILiXA CQTA 4.3270 LA^ REFERENT TRŽENJA - PRIPflAVNlK M/t PRV PRAVUK - RAZISKAVA TRGA. SLOELOVAN^ PRI PLAWRANJO MiminŠMH IN PRODAJNIH AKTiVNOSn. SOOEUIVANJE PRI UPRAVUANJU S CATE^Y m.m. PRIPRAVA KALKULACU. AK CU IN AKCUSUH C9IK0V; OOLOČEN ČAS. I? Hi SECEV. 28.BiOD8: PIVOVARNA LAä(D, OEUliiKA DRUŽBA TRUBARJEVA UUCAZB. 3270 LASKD UE WOaBJt "" OSNOVNC^OLSKA IZOBRAZBA VOZNIK AVTOBUSA H/l VOŽNJA M SKfS ZA AVTOBUSE. NUOLOČEN ČAS. 116J0D8; IZLETNIK CELJE O.D>: PE HQ3HJE. HOFBAUERJEVA UUCA 22.3330 MOaaJE čisnuu V MOZIRJU - K/t ČtSČEUE POSLOVNIH PfSSTORDV, OOLOČEN ČAS. 3 MESKE. 17,12008: PANKYEIA t&BiH in TRGOVINA D.aO. afua VAS 101.33131 PETROVČE FRIZER FRIZER - M/t VSA FRIZERSKA OELA STTtlŽENJE. 8ARVANJE PODAJJ^WJE LAS. ÜKAKJE SPENJANJE LAS DOOČ» ČAS. 12 MESECEV, 21.8iOefi: MnjA STORfTVE IN TRGOVKA 0j).0. CESTA VMESTNIU» 64.1000 UUBLJANA VRTNARSKI HMNIK PROQAIAUC. VRT7IAR • M/t SPflEJEM. PRIPRAVA VZDRŽEVANJE BLASA V IN ZUNAJ TRGOVINI PRCfiAlA SVETOVAJilE. DELO NA TERENU: 00U3-ČEN ČAS. ttm^. 16.8.200«: TRIDEJA INä-NIRING. TTKOVINA IN STORITVE 60G0AN FORST S.P.. PflAPROTHKDVA UUCA 36.3330 MOZIFUE MACIST£RfARMACUE FARMACEVT -RECOTAR -M/t IZOAIA ZDRAVILA ORTOPEDSKE tt OROGE TEHNIČNE PRIPOMOČKE. OOEUUE RSEFTl PUPRAVUA MAGimJ^E PRIPRAVKE. VODI STROKOVNE EVIDENCI NjUUČA ZDRAVILA. KZMIKALUE IN DUGO BLAfiO: DOLD&N ČAS. M MESECEV. B.7.200B; LEKMKA MOZIIUE. HfQB£f«BUIVA UUCA4.3330 HOOrUE m SlWEftSKl KOHJICE OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA OaAVEC-M/t POMOČ PRIKASURANJLI IN tN$TA-URAfüU ELEKTRIČNIH KARLOV. OOlOČEN ČAS. 3 MESECE, 21.6^806; ELEKTRO STORfTVE. ROMEO UPNIK. Si. MAU BREG 2,3216 UIČE VOZNIK AVTOBUSA - Wh VOŽTUA IN SKRB ZA AVTOBUSE. OOU3ČEN ČAS. I9i.?006: IZLETNIK CEUE aO; PE SLOVENSKE KONJICE. LJFIOVSKA UUCA ISiaZIOSUlVäm KONJICE OBLIKOVALEC KOVIN UPflAVUAUE «C STRUA M/t OBOEUVA KOVIN NA CNC 0BDEU3VALNEM CaHTIU. NEDO-LOČa ČAS. mM DBR - KLKJČAVN^ARSTVD IN TRGOVDIA RUDI KIlVAČ. BORUT KOVAČ S.P. DOBRAVA 50.3214 Z%Č£ O^KOVALEC KOVRI N^t DELO NA STRUŽNL Cl. NEOOIDČEN ČAS. 107.2008; GARANT SHOP POOJETJE ZA TRGOVINO NA DEKLO IN DRI^NO. 0.0.0. UIČE Pfll POUČANAH. SVEH JERNU 40. 321$10ČE VAffiLfC llVŽ: VAIUENJE. SESTAVUANJE Hi-MBfTOV: NEDOLOČEN ČAS, 10.72008: GARANT SHOP PODJETJE ZA TRGOVINO NA DEBELO DROBNO, 0.0.0. LOČE PRI POUČANAH. SVETI JERNEJ 40.32» lA^ SREDNJA POKtIDNA IZOUUZBA PROOAIALEC - VTDR^AIEC - MOlKL PRODAJA NAFTNIH DERIVATOV. TRGOVSKEGA BLAGA POMOČ V PRALNI« NA BBICtNSKEM SER\^ -OMV SUIVENSKE KOKUCE: DOUlČEN ČAS. 6 MESECEV. l9,BiD08: JUNID MUWEim KOOPERAOIA aOJ3.. UPTOVSKA UUCA 45.3210 SLOVENSKE KOHJICE PRODAJALK. VZDR&VALK- N^t PRODAJA NAFTNIH DERIVATOV IN OSTALEGA BLAGA V PROGA-JAINI, POMOČ V AVTOPRAUIIC NA BENQNSXEM SERVISU DMVVSLOVENSKHIKDKUCAaDOlOČEN ČAS. 6 MESECEV. 25,OIOB: JLlNLfl MARKEDNG. KOOPEAACUA D.OO. UFTDVSKA UUCA 45.3210 SLOVENSKE KDNJK2 VARNOSTNIK - M/t FIZIČNO VAROVANJE PREMO ŽEKIA DOLOČEN ČAS. 6 MESECEV. X 12m. HWA RANG VAI^NOSTNI IN^IRING IN VAROVANJE D.O.O.. CESTA NA ROGU) II J. 3214 Zf^ ŠIVlUA ŠIViUA - M/t ^ANJE BOMBAŽNIH ZA^IH ROKAVIC. DOLOČEN ČAS. 6 MESECEV. SüPREM POOJHJE ZA INTREKIVALNE STORITVE. PROIZVODNJO IN TRGOVINO DJ).0. PENOJE la LOČE Pfll POUČANAil. P^UE 10.3215 UIČE KUHAR KJJHAR - POfMČNIK - M/t KUHANJE RAZUČNIH VflST HUNE IN PEKA PIC - ^OVNO MESTO JE V ^DVENSKRI KOUtCJUl; NEOOLOČDI ČAS. IBiJOOB; VELGOST PflOIZVODMJA T1WMHA. STIffilTVE 0,0,0. VRBJE85 G, 3310 ŽALEC ELEKTROINŠTAUHR ELfiCTRIČAR • OaOVODJA • N^t VOOEKJE 6RAfr 61^ m [mAVCEV. OOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 2k&20Q6: ELEKTRO STORITVE. ROMEO UPNIK. SJ>..HAÜ BREG 2.3215 LOČE STROJNI HHNIK VOOJA ORODJARNE - M/t OflGANIZACUA VODENJE IN NAOZOfl OBA V SOIPINI. SPflEMUANJE STAUA OPRSfi MENJAVAUE IN NASTA VUANJE flRDOU' NEDOLOČEN ČAS, 22i.2006: KDPLAST EKSTRUZUA IN KONFEKOIA, 0.0.0. SLOVENSKE KONJICE. TOVARNI^ CESTA Z 3210 SLJMNSKE KONJIC ZDRAVSTVENI TEHNIK MEDCNSKA SESTRA PRIPRAVNIK kE/t OPRAVUiULIE PRIPRAVNIŠTVA V AMBULANTI. OOLOČEN ČAS. s MES^, 23.6i0o8; ZASEBNA PEDIATRIČNA AMBULANTA DAMIR OAfiRANIN. Ofl. MED. SPECIALIST PEDIATER, MESTNI TRG 17. 3210 SU7VENSKE KONJICE KOMERCIAUSTIVSi} KOMERCIALIST NA TERENU - N^Ž: PRODAJA PRDOAINEGA PROGRAMA PODJETJA NA TERENU. ODLOČEN ČAS. 6 MESECEV. IBiiOOB: FUŽINAR TRGOVSKO POOJETJE aOO., PAKA 7 A 3^ VITMiE DIPIOMIRANI EKONOMIST (VS) UKtSRKA M/t DELO V OISPONENTSKi RSARNI. ISČEMO KOMUttKATTVU. AMSCHIZNO OSEBO Z ZNANJEM ANGLES^GA N£N0(ESA IN HRVA^ &A JEŽKA' NEDOLOČEN ČA^ 3.7J008; MEONAR& ONI PREVOZ) IN POSREDOVjUUE AKTON S3M S.P, P0LAINA4.3206 STRANICE UB tolTJUB PRI CEL^r OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA WZNK TOVMNEGA V0Z3lA-liVt UPflAVUAKJE TOVORNEGA VOZILA NOSILNOST tO TON NA 0& HOÜU SLOVENUE: NEDOLOČEN ČAS. 200^068; AVTOPREVOZNtŠTVO IN KAVA BAR FRANC RATAI IK CESTA LfMA D08R0TINŠKA 11. 3230 ^ TJUR SKLAfilŠČNiK - M/t OPRAVUA OELA V SKLADA $ČU.OQU}ČEN ČAS. UMESECEV,2S.6iOOe; MEJA KMETUSfö POOJETJE tUTM DJ}., CESTA LKV NA OOBflOTIHiKA 3.3230 ŠENTJUR KttETUSKI DaAVEC - M/t DPRAVUA RAZNA OaAVKMEniSTVU. ODLOČEN ČAS. ^2MESECEV. 26.6.2008; MEJAKMETU9U) PODJETJE MJUR. Di:., CESTA LEDNA DOMINIKA 3. 3230 TJUR DEIAVECBREZ POKUCA PRmVUALB>BARVAR ZA SOHO PRA^ BAR^ VANJE - M/t PRIPRAVA ,PREVZ£M, SORTIRANJE. O^^E. PAKlflAKJE. PRALNO BARVANJE K& VINSKIH ELfMENTOV; DOLOČEN ČAS. 3 MESECI 3.7iQ86; STROJEPLASTBtA TRGOVINA POSRf-On^ M PROlZVOMiA MARrO KOKOVIČ S.P. (^AKOZJANSKEGA{fflflEOA 6,3230 ŠENTJUR IZVAJAIEC SUH OMONTAŽN E GRADNJE MONTER SUHOKIMTAŽNIHIZDHKOV M/t MONTER SUHOMONTAŽNIN UDELKOV. NSOlOČEN ČA^ msm GRAOBENI^TVO IN TRGOVINA STTER ZAKUUČNA GRADBENA OELA. D.0J3.. ORA-MLJ£13C,3222DftAMUE NATAKAR POlinČNIK. NATAKAR - M/t DEm ZA ^KOM W POMOČ Pfll STREŽBI NEDOLOČEN ČAS. 2^6^008: RIBliKD DRUŠTVO DREŠČEK. PROSENIŠKO 68. 3230ŠENTJUfl MIZAR Hte - OPRAVUAfUE Oa HA ŠOLStn CENTJU ^JUR IN NA POSSTVU ^ DOJ^N ČAS. 3 MESECE. 21.Si068;^KI GNTER ŠENTJUR. CESTA NA KMETIJSKO ŠOLO 6, 323I3$ENTJ0R SREDNJAPOKLICNA IZOBRAZBA INSTAUTER STROJNIH WSTALACU • A^ VODOVODNE M (STRUNE INSTAUCUt NEDOLOČEN ČAS. 20.6.2008; INSTALACIJE MILAN KOUfl S.P.. PONIKVA 42.3232 P(MIXVA KMnUSKIHHNIK SKUPINOVDOJA -SADJAR -M/t VDCN IN OPRAVUA DELA V SAOOVNJAKIH, OOU)ČEN ČAS. 12 MESECEV, mm: MLIAKMETUSKO PODJETJE ŠENTJUR. D.D. CESTA LEONA OOBROTTNŠKA 3. 3230 ŠENTJUR KOMERCIALIST KOUERCUUST - TRŽENJE OSLA SNEOA PflO STDRA) M/t TRŽElUE/PflOOAJA OGLASNEGA PROSTORA SAMOSTOJNO ISKAUE NOVIH PO TENCIALJIIH OGLA^AICEV. KONTAKTIRANJE S POTPICIALNIMIOGIASCVAIQ (TELEFON, EMAIL OSEBNI 08ISK. SKLfPAUE P06^, PISANJE POROÖL; DOUXENČAS. 3 MESECL 26.6.2006; KU PONKO -TRŽENJE NA TERENU MARTMA MUČNIK IP. UUCA FRAUAŽAGAfUAO, 3230 ŠENTJUR INŽENIR STROJNIŠTVA IVSŠf KOMTBOKTER - H/l' PROJEKORAMJE IN KONSTU-IRANJE. RAZUČNIHIZDOKOV « ORODU, PRIPRAVA mn IN TEHNIČNE DOniMENTmJE:NEDa LOČEN ČAS. 21.6.2006; TECOMETAR IN2f NIRING. PflDlZVODIUA TRGOVINA STORITVE 0.0.0. - V NEMŠKEM JEZIKU: TtälMETAU ENGINEERING. ^STEUJJNG. ffaUDEl. OIENSUEISTONGEN GMBH. CESTA ßiZJANSKEGA ODREDA 29, 3230 ŠEHTJUfl INŽENIR KMETIJSTVA VOOJA POUEDELSTVA IN TRAVNI$TVA • M/t VODI IN 0R6MIZIRA OEU) V nXlEDELSTVU IN TRAVNA OOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 26.i2006; MEJA KMETUSKO PODJETJE ŠENTJUR. 0.0. CESTA LIONA D0BB0T1NŠKA3.32^ ŠENTJUR DOKTOR MEDICINE ZDRAVNIK SPLOŠNE MEDICINE AU DflUŽINSKE MEDICINE Z ZAKUUČENIM SEKUNOARklEM V ZDRAVSTVENI POSTAJI PUNINA m SEVND M/ t ZDRAVNIK VSPLO^IAMBULUm; NE00U3ČEN ČAS. 14.7.2006; ZDRAVSTVENI OOM ŠENTJUfi. CESTA L£ONA DOBROHNŠKA 3 B. 3230 ŠENTJUP UE tMAB JIE P8M JELŠAtT ŽIVILSKI DELAVEC V PEKARSTVU POMOŽNADElAVPEKARNI-M/t Ptm^NA OEIA V PEKARNI. NEDOLOČEN ČAS, 6.7.2008; SOTU KMETUSTVO IN TRGOVINA, m. POOČEim IHENO 75.3264 PODATEK NIŽJA POKLICNA IZOBRAZBA {00 21ET1 PERICA- M^' PAANJE \H UKAHIE PERILA DOLOČEN ČAS, 3 MESEa D&m: HEIOI PRALNICA m\ MARIJA KLJUUIK S.P. SELA 35 A 3254 PODČETRTEK ZIDAR ZIDAR ZA ZIDANJE - M/t RAZNA ZlOAASKA DELA NEDOLOČEN ČAS, 26.6.2008; GRADBENIŠTVO *JC* JANEZ COLNAfSČS.P. KiDRtČEVA ULJCA 7B. 3&OROGAä(A SLATINA AVTOMEHANIK mat v MÜUNICNI oeuvnin • m/Z: oeia v AmMfHANÜll OBAVNICI. DCUBAN £AS. 12 MESECEV. 20.K.2008; dUJNER • ŽIS. mCUETJE ZA POPRAVILO CeSTNIK MOTDBNIK VQZ11 IN TRGOVINa 0.0.0. ROGAŠKA SLATINA. rOORNJE N^NJE 36 A, a2S0 flOOAiXA SLATINA KUUČA^IČAR POMOŽNr MONTER SPOJNIH INŠTAIACU Hi/l IZVAJMU! IN MONTAŽA mUHfH IN^AUUU IN PODOeNIH OEL 00L(^ ČAS. 6 MESECEV. 16^^088: V2QR2EVANi{ M DRL)&{ STORITVE ROBfflT m S.P. CESTI 32S0 ROCAÜKA SLATINA poštni manipuiant PISMONO^ Ujl DQSTAVUAKIE PO^IH POSlUK IN OPRAVUANJE DRUGIH STtAfTEV. PrtOOAJA TTteOVSKFGA BUBA, OOLOČfN ČAS. ( M£SCEV, 18.6.2086: PO§TA SIOVBIUE 0.0.0. hWilBQR fOSliJVNA ENOTA (SJi Ki^V TUB 9,3000CEUE NATAKAR NATAMR M/2; STREHA IN RAZNA GOSTINSKA OPRAVILA. NEDOlOCfN CAI 26ii008; MMM Ml JG&K POOJETiE2APOSftfDM^O, GOSTIN^O IN PflEVOZNI^ D.OJI, RDGA&A SLATINA. CEUSKA CESTA 38.3250 ROGAŠKA SLATINA pt^odajalic PflOOAJAlK M/t PROOlUA NA BENCINSKEM SERVISU 4MARJE PR) JELKAH. DOLOREN £AS. 6 MESECEV. ae.2008: TRCOVSK£ STORITVE . POSREDNI^ PREOIL ^VOUUB PROlC Sf.. RO&AkA CESTA 46. 3240$MARJE PRI JEL^H EL£KTniKAR ENERßETlX HOKT^ KUMA NAPRAV • M/l IZVAJAUE MOmAŽE »UMA NAPRAV IN POOOBNIK ENER-GEraON ELEMENTOV. DOLOČEN tU. 12 MESKV. mim vzoRžEv^ii KRVIS HAAVXO !nN S.f. lOVSKA UUCA 9.3250 ROGA^SLATINA trgovinski poslovodja POSLOVODJA TEKSTILNESA OOOaKA • M/t VODai( ODCaKA. SVETOVANJE \H PflOOAJA TEKSTILNW iZOaXOV: OOLOf EN US. 3 MES£Cl 19.&J006: JABflOS THGOVWA. PROIZVODNJA IN stdr^ ojlil LASE I B. 3241podput POSIOVOOJA ODKLXA ^L • M^ VOKNJE 00-OEUU ŽIVIL VN0V1 P.L. OOIOCEN ČAS. 3 MESECI mim mm t^vina. proizvookia in storitve, o ao. laie 1 B. 3241 podplat komercialist SKiADliČNIK KOMEfOAUST M/l* SKLADI^ IUEINIZDUA8LA&AIN fUČUNALJil$KOV006NJ£ EVIDENC. DOLOČEN ČAS, S MESECEV. 1B.6.2IID8: KOTIŠ. MOČENIK ANTON h FMiiKA KOZJANSKI TISK. D.MJ}.B1}0RE2 42.3231GROBEIMO TERENSKI ZASTOPNIK ZA ZEUŠ^OliE&OVALNE miXi' DELO V ŠMARJAH PRI JEL^K • müC*A PRODAJA ZaJŠČNiMEGOVAUIIH EZDBXDV. DELU POTIKA NA T^U PO SOSPa ENNSTVIH, KJER SE YR§I PREDSTAVTTEV IN SVETOVALE PRI UPOfUSI SAMIH IZDELKOV: NEOI^ LOČEN ČAS. 23.7JDD8: MINO TRADE TRGOVINA IN ZASTOPSTVO. aO.O. UUBUANA. TRŽAŠKA CESIA «2.1000UUBUAKA zobotehnix 20B0TEHNIK • H/i IZDÜAVA POMIKIH PREVLEK. POLNOKfRAMfČNIH PREVliK. INLAYEV, MOSn^KOV; NEODLOČEN ČAS. 8.7J008.' OEVIAL lfl\m IN DRUGL ZOBNA OfiDINACUA IN DRU6E STORITVI D.N.O. SONČNA UUCA 132S0 ROGA-^SLATIfU zoravstveni tehnik ZDBNIASlSTfNTM/t ASISTENCA ZOeOZORAVNI-ElOlOfEN ČAS. 12 MESKEV, JAH^ ZAIM ZASEBNA ZOBNA ORDINAOIA, CELJSKA CESTA?. 3250 RDGA^SLATtNA UEVRENJE osnovnošolska izobraka VOZNIK AVTOBUSA • M/t VOŽNJA IN m ZA AVTOBUSE. OOLDČfN ČAS, 6 16.6 JttU: IZIETMKQUE DJX: PEmERJE. ^KA CESTA 1.3320VEL£K^ VOZNIK B m C KAT. IN POMOŽNI GRADBENI DE-lAVR • M/l' VOZNIK 8 IN C KAT. IN POMOŽNI GRAOSENI OaAVEa ODLOČEN ČAS. 13.7.2006: BftiUaENI^O TOMAŽ OSTlRVlHi S?. FUAIAN 186.332S^0^AMJ PROIZVODNI DELAVEC - h^ LAŽJA DELA V PfUK IZVOOfUl m ZA TIKOÖM TRAKOM. RAZNA OEIA NA SnSKALJIia. LAIORNIO. ^MAJURNia VUAČDUE. S£STAVUANJE TER DSTAIA PROIZVODNA DELA: ODLOČEN ČAS. 6 MESECEV. 23.6.2008; ADE{XO N.R. KADROVSKO SVETOVAfilE aO.a POORDŽNICA CaiE. DLiCA SV. OIVQUE 6.3D0Q CELJE ČtSTILKA • M/t* ČlSČDUE POSLMHi PROSTOROV. DOLOČEN to 3 MESECE. 1B.BiD06: PANHY 6IA ČI^E INTRGOVINA DJ).0. ARIA VAS 101. 3301PETKOVČE oeuveobrez pokuca proizvodni mm m • sstava v prchzvooni HZA • M/2: OEIAVEC OPRAVUA MAMJ ZAHTEVNA DELA PRI mAVl POLJZOELKOV, POVRŠINSKI ZA^Čm PDLIZDaKOV. SESTAVI SKiDPOV IN APA RATOV. NA PODUGI TBtHDLDŠKO EODČENrK DELOVNIH OPERACU. OPRA^UA OROSA DELA PO NALIKU 01 NAVODILU PREOPOSTAVUCNE6A: ODLOČEN ČAS. I MESEC, 1812008: GORENJE 6& ^OOHJSKI APARATI aOs PARTIZANSKA CESTA a35036C«fflJ!VH£NiE DELAVEC V PROIZVODNI (m/Ž) • M/Ž: OPRAVUA OEU NA STROKI ZA VBRIZI30VANJE PUSTIKE. NADZORUJE DEUlVANJE STROJA. IZVAJA SAM(^ KONTROLO; DOLOČEN ČAS. 1 MESEC, 18i.20d8; PLASTIKA SKAZA. PROIZVODNJA. TRGOVINA, STORITVE. O.OiX. SaO 20 A. U20 VELEliS ročni osdelovalf c kovin OBDELOVALEC KDVM M/I RAZNO POMOŽNA OELA. OOLDČEN ČAS. 6 MESECEV. 18i J)D8: RD-Oa • METAL PffiXZVODNO, TRGOVSKO PODJETJE. OM. SAVCS 28 A. 3327 SMA^ITUO OB PAKI nlila POKUCNA izobrazba luzlet) VARILEC m VARIEH^ ŽELEZNIH KONSTRDK-OJ. OOLl^ ČAS, 1 MESEC. 13.7^008.' KO TONI K0V1NARSTV0 M DJBOJI Si.. ZAROVA CESTA ty.rnmioi $reomapokucka izobrazba VPENJAL^ ORODU • M/Ž.* MENJAVE OfSIDLI NA AVTOMATIH ZA IZDELAVO STIROPORNE EMBALA ŽE IN MARICA VZORŽEVALMA NA ORODJIH: DUilČEN ČAS. 3 MESECE IB.8.2B08; GOREKJE lpj:. invauosko podjetniški cents;, m. PARTIZANSKA ttSTA 12.3603 60RaiJ£ VELENJE NATAKM • STREŽBA PUAČ • M/Ž; NATAKAR STREŽBA PUAČ. DOLOČEN ČAS. B MESEÜEV. 2S.$.21)06: AVTO MILAN. SERVIS. PRODAJA. POSREDOVANJE IN GOSTINSTVO MILAN MAURER S.P. VEUKI VRH 47 A. 3327 ŠMARTNO 06 PAKI VARNOSTNIK • M/l VAROVANE PRODAJNIH MEST. VARNOSTNIK / VAflNOSTNICA; DOLOČEN ČAS. 8 MESECEV. 21.5.2006: PmiGNAL ORUŽDA ZA VmUiil DJ}.0. KERSNIKOVA UUCA 16. 3DQ0IEJE prodajalec I^OOAJALK • M/l' SVnOVANJE IN PROOAJA V DEUKA^SI PRODAJALNE. OOLDČIN ČAS. 3 MESECE. 19.6iOOB: JAä^OS TRGOVINA. PROIZVODNJA IN STRRFTVE. O.Dil lAŠE 1 B. 3241POOPLAT ZASTOPNIK • Wl ZBIRANJE NAIOČIL PRI ZNA NIH KL^H ZA OBJAVE tN 06IASE V PRODUKTU POOJETJA: PIRS. PDTROSNISKI VOONIK. KLO JE TERENSKO NA OBMOČJU CEUA. MOZIRJA, VEIE* NJA: OCLOČa ČAS. 3 MESECI 6.7.20Q6: SLOVENCA KMJIBA D J3.D. POQJETJEZA PRODAJO iN OIS-TRI^O WIG. SVETOVANJE IN ZALOŽNIŠTVO. STEGNE 3,1000 UUBUANA MESAR PROOAJAIIC • MESAR • M/t SVETOVANJE IN PROOUA V MESNO PRODAJAUIE OI^N ČA5, 3 MESECE. 19.6i008.' JA6R0S TRGOVINA PROIZVODNJA IN STDRTTVE OÜil LA^E 1 S. 3241 POt^LHT natakar NATAKAR-M/Ž; NARDČAINPREVZEMAPUAČO IN HRANO ZA PRIPRAVO IN PRODAJa PRiPRAVUA IN RAZPOREJA PUAČO IN HRANO 2ASERVIRANJE. PRIPRAVUA PftOSTDR IN MIZE ZA POSTTA. RAZIIELJ, SOMRA IN PfttSAJA PUAČO 01 HRANa IPO.: ODLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 23.6^008.'» NU fiOSTUSTVO. TURIZEM IN TRGOVINA D.aO. PARTIZANSKA CESTA U320 VELENJE frizer frizer M/Ž: VSADÜA. ki SEOFRAVUAJO V m ZERSKEM SiUDNU. NEDOLOČEN ČAS, 2(IG J008; hiizerstvo moško ŽENSKO. SOLARU. UOLJA NOVAK. S.P. STARI1Tt63S. 3320 VHf NJE trgovinski poslovodja POSLOVODJA TEHNIČNEGA OOOELKA • M/t' VODE* NJE ODDELKA TEHNIKE. OOLi^N ČAS. 3 MESECE. mm: JAGROS TBSOVINA. PROIZVODNJA IN STORTTVl DJLO. LA$E 1 B. 3241 POffiHAT komefm:iaust TERBISKI ZASTOPNIK ZA ZEUSČNO^EGOVALNE IZDELKE M/l' TERENSKA PRODAJA ZELi^O NEGOVALNIH IZDEiKOV. DELO POTEKA NA TERENU PO fiOSPODINSTVIH. KJ» SE ^ PREDSTAVITEV IN SVETOVATLIE PRI DPOflABI SAMIK IZOaXOV: NEDOLOČEN CAS. 23.7J008: MINO TRADE TRGOVK NA IN ZASTOPSTVO. 0.0.0. UDBUANA. TRŽAŠKA CESTA 42.1000 UUBUANA TIRSISKIKDMERCIAUST • M/t* PRODAJA mi-KOV tU STORITEV [GAUNTERLIA • LOGISTIČNI nODDKTI]. TEBaSKO DELO SAMOSTOJNA OSKRBA OSSmJEÖN IN PRIDOBIVANJE NOVIK STRANK. IZDOAVA PONUDB iN OBOEIAVA NA* ROČIC VODENJE IN ANAilZA BAZ PCOATKOV TBt EVIDENC; DOU^ ČAS. 21.6 JDDB; B^HART MARKETING, m., VEIEUE KOROŠKA CESTA 23 B.3320VEL^E inžemir živilske tehnologije VOOJA miZVODNJE - M/l' USKLAJUJE PROIZVODNE KAPACITET iN PiANEPROiZVOOUEZ NARO-ČIU. ZAGOTOVI PIANSCD IZVEDBO NALOG. NAtk ZORtLIE POTEK IN IZVAJANJE DEL KAKOVOSTNO IN KOUÜNSKO. PO POTRE« ČISR ZELf UAVD ZA PREOEUVD IN PMRAKJE. ZA60TAVUA DNEVNO NABAVO ZElElUAVt: DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 23.8.2008; VEGEPAK. PREDELAVA IN PAURAILJE SVEŽE ZELEIUAVE DÜ.O., K0R0ä(A CESTA U B. 332QVELflUE univerzitetni diplomirani inženir elektrotehnike Vtlfl PROGRAMER. PROJEKTANT- m/Ž; VtlJI PR& BRAMER. PROJEKTANT: DOLDČOI ČAS, l\nm: ARHS RAČUNALNIŠKA AVT0IMT1ZACUA nm LOŠKHI SISTEMOV, m. VtLENJE EFENKOVA CESTA8L332QVELBLfE ME ŽALEC ~ osnovnošolska izobrazba TOČAJ. M/t TOČENJE PUAČ IN ORUGIH Nj^* KOV. Ü^IÜE.' NEDOLOČEN ČAS. ISiiOOS.' DNEVNI BAR IN TR&OVTNA SEBI TAVČAR BREDA S.P. ZGORNJE GRUŠOVUE13.33M ^PETER V SAVINJSKI OOUNI PROIZVODNI OEUVEC • M/Ž: lAŽJA PROIZVODNA DE1X DOLOČEN ČAS. B MESEKV. 2B.8J0D8: KI INTERIM m. KOTNIKOVA ÜUCA 32. m UiaJANA oelaveo brez poklica KROVEC m/Ž: POMOŽNA OEU PRI DMOSH STREH INOSTREŠU. OOLOi^ ČAS. 8 MESECEV. 6.U0C6; TESARJI TESAFSTVO. KROVSTVO. STAVBNO KLf-PARSTVO, ZAKUUČHA OEIA V GRAD^IŠTVU. TRGOVINA m. PONDOR 7 A 3304 TABOR NATAKAR • m/l' TOČEKIE PUAČ. ČIŠČENJE PO SUTVNIH IN POMOŽNIH mSTORDV: NEDOLOČEN ČAS, I0.7i01)6; DNEVNI BAR IN TI^NA SE8L TAVČAR BREDA S.P. ZGORUC GRUŠDVUE 16. 3311 ŠEMPnEHVSAVIJUSKI OOUNI gradbeni octavec GRADBENI O^AS^C • M/Ž: ENOSTAVNA DELA V SKUPINI. NEDDLOtol ČAS. 21.UD08,' 6RADIK0M GRADBENO POOJEUE DJJJ}. UUCA (VANXE LIRA-NJEK 1.3310 ŽALEC bctoner ZAPOLNJEVANJE SIBMA BLOKOV. U/t ZAPOLNJEVANJE SIGMA BLOKOV Z BETONOM. IZOEIAVA GlAZURE; OOLOČEN ČAS. 3 MESEC118.8^066; SIGMANOVA. PRfilZVOONJA. TT^VINA IN STD-RITVL O.QJ). CESTA ŽALSKEGA TABORA 20.3310 ŽAIEC TESAR TESAH. K/l TESARSKA OELA, NIOOLOČIN ČAS, 21.8.2086; GRADIKOM GRADBENO POOJETJE UUCA IVANKE URANJEK 1.3310 ŽAIE zloar aOAR • M/Ž; ZIDARSKA OEIA. NEDOiOČEN ČAS, 21.6:2008; GRADIKOM BRAOBENO POO^JE Di).Q. UUCA IVANKE mu^ 1.3310 ŽALEC upravualec lamke gradbene mehanizacue STROJNIK LWKE GRADBENE MEHANIZACIJE • M/t' LAŽJA VZDRŽEVALNA m. NEDOLOČEN ČAS. 2l.8i008.'GRADIKOM GRAOBENO PODJETJE O.O.Q. UUCA IVANKE URAJLIEX1.3310 ŽALEC sn^ojnik gradbene nfehanlzacue STROJNIK TE^ GRADBENE MEHANmE • NVŽ: CKi^ ZASin. NAKiAOAKlE NA DDKTTEM TEREMU: NEDOLOČEN ČAS, 2li.2m6: GRAOIKOM GRADBENO PODJETJE O.aO. UUCA IVANKE URA* HJ!KL331DŽALEC voznik VOZNIKC KATEKIKJENVŽ: RAZVOZm DOSTAVA PUAC. NAKLADAUEW RAZKLAQAMJE UACAPRI STRANKAH. KOMISiONIRMJE.' NEDOUlČEN ČAS, 21ii008: TRANSPORI TRGOVINA OTD SaiS S.P.. LEVEČ 37 A 3301PETROVČE VDZHIK TOVtfflNEGA VOZILA • M/2.' PREVOZ IN RAZVOZ TOVORA PO GRAOBIŠČIK NED0U3ČEN ČAS. 21.6^008.' ERADIKDM GRADBENO PODJETJE 0.0.0. OUCATVANKE URANJEK L 3310 ŽAtEC KLEPAR KLEPAR • M/Ž: OaO NA KOOR^NATNEM PRSI-JALNEM STROJU. OHO NA PLAZEMSKEM REZAL NKU. mmSIiA OEU; DOlOČEN ČAS. 12 ME SECEV, 2l£i008: SIGMANOVA. miZVODNJA. TRGOVINA M STORITVE O.aO. CESTAŽALSKE&A TABOAA 20.3310 ŽALEC mesar-sekač MESAR • M/l raODAJA leSA. NEDDU)ČEN ČAS, MESAASTVO ČAS. UMN ČAS. S.P. SA VIIUSKACESlA77.3310ŽAiK tiskar zattsk s ploskve TISKAR ZA STOTISK- M/Ž: PRIPRAVA SIT0TI9(AH SKIH ŠABtON TER FILMOV ZA T^ TROOIMENZK^ NALIfllTlSKNATEKSTlL DIREKTNI TISK NA TEMNE PODLABE NA PAPIR. PVC MASI KDVINO TER STEKU. inOAVA pvc NALEPK: DOU)Č£N ČAS, 8 MESECEV. 2S.8iOOB: ADECCO NJL KADROVSKO SVET^ANJE D.ao. PDDRUŽNHU CEUE ULJCA XIV.DIVIZUE6,3000CaJE su kopleskar POMDČ PRI SUKOPLESKARSTVU • M/l SUKO-PLESKARSKA OOA. SUHOMONTAŽNI SISTEMI POLAGANJE PARKETOV, LAMNATDV IN m PlOŠŽ: NEDOUJČEN ČAS. m2V». GRADBENI INŽENIRING TED VRSTOVŠ» S.P. JDRČIČEVA UUCA 7,3310 ŽALEC srednja pokucna izobrazba VARNOSTNIK • M/Ž: VAROVANJE PRODAJNIH MEST. VARNDSTNIK/VARNOSTNICA: DOLOČEN www.iioiiitediiik.coin ČAS. 6 MESECEV. 21.6 JDD8: PROSIGNAL ORU^ ZA VAJmVANJE 0.0.0. KERSNIKOVA UUCA 19, 3000 CEÜE srednja strokovna au splo^a izobrazba POSLOVODJA • liVŽ: POSLOVODJA TRGOVINI VODENJE TRGOVINE (REPROMATERIALZA KMERI-STVO, GRADBENI MATERIAL TEHNIČNO BLAGO); OOLBČEN ČAS, 13.6^008: KMEHJSKA ZADRUGA POLZEUiaO. P0L2EU11,3313 POLMA frizer mm • nvl snti^. branje, pomožna OOA: DOLOČEN ČAS. 8 MESECEV. 20ii0(B.' RO-ZERSTVO ŽIVA IN SVHOVALJIE DRSANiZACU^ STORITVE JURKA GORi^K Sf. PREŠERNOVA UUCAU33I0ŽAUC natakar NATAKAR M/t STREŽBA JEDI IN PUAČ. DOLOČEN ČAS, 3 MESECI I8.8i088; SLAVKA SPOENAX JAXOP S.P.: PIZZERIA MAMMA KIDRIČEVA UUCA20.33IOŽMiC oradbem tehnik fiflADäENI DEtOVDOJA • M/Ž; VODENJE SKUPINE NA GRAOBI^, RAZPOREJANJE OaOVNE SLE.' NEOOLOČ» ČAS. 21.8i008; ORAOIKOM GRADK NO PODJETJE D.aO, UUCA IVANKE URAMJEKI 3310 ŽALEC OBRAl^ GRAOföllH DEL M/Ž: KOMPLETNI OBRAČUN 08JEKTA BmH PROJEKTOV: NEOO-U3ČEN ČAS. 2l.8iOQ8: GRADIKOM GRADBENO POOJriJE D.OiJ., UUCA IVANKE URANJEK L 331D ŽALE elektbomehanik ELEKTROINŠTALACUSKA DELA • N^ ELHTROIN* STAUCUSKAOtiANA^ENU. DIX0ČEN ČAS. 12 mesei^, 21 sim VEURAa elektrdinStau> OJE. STORITVE IN TRGOVINA. aOJ^. MATKE 4). 3312PREBOU1 stbojnmhnik NASTAVUALfC IN OPERATE NA CNC STROJIH • M/Ž.' NASTAVLJANJE IN POSUlŽEVANJE CNC STROJEV: NEODLOČEN t^. I0.7J008; BASU* REDUKTOR PROIZVODNO TR60VSKO PODJETJE 0.0.0.. LOČICA 08 SAVINJI 38 K 3313 POIZEU inženir graobebiištva VDOJA&RAJ^I^ M/lVDOEJUE IN IZVAJAM Oa GRADBIŠČA. NE00U1Č&I ČAS. 21.Si0O8.' ORAOIKOM ORADOENO PODJETJE 0.0.0, IIUCA IVANKE URANJEK 1.3310 ŽALE ekonomist za komercialno dejavnost KOMEROALiST • ZASTOPNIK • M/ž: SAMOSTOJNO TRŽENJE IN ZASTOPSTVO PROGRAMA STOPNIŠČ. OR&ANIZACUA IN VODENJE MONTAŽ.' NEDOLOČEN ČAS. 2aB.2008: KDVINOPA&UtSTVO RSU^R. PR^ IZVOONJAINTROOVINA. USL ZALOŠKA GORICA 12.3301 PETROVČE v TOREK 17.6.2008 Sladoled Vlennetta razikni okusi» Algida, 650 ml *z upoštevanim bonusom 1,79 3pij«efu2 Ob nakupu treh kosov oblačil prejmete popust v višini najcenejšega izdelka. INTERS RAR Ponudba velj« za vsa oblatila, razen za pasove, Sal« irt tuikevvs«h megarriorketih intersparj 17.6,02. do prodaje salog. Tim in Tea sts pripravila Čudovito čmi^beki poroko in jo popastrila s poročnim iopkom iz rdečih vrtnic. Črno-bela poroka Hm Orač iz Celja In Tea Orač (prej MurŠiČ) iz Ljubljane sta si 7. junija obljubila večno zvestobo na Gradu l^bor v L^Skem. Imela sta prav posebno, Čmo-belo poroko. Tim in Tea sta se spoznala med študijem v Ljubljani. On je študiral komunikologijo, ona pa grafično oblikovanje. Postala sta srečen par in TLm se je kmalu odloČil, da bo svoje dekle zaprosil za roko. Odpeljai jo je na romantično potovanje v Pariz in jo tam presenetil s prošnjo, naj se poroči z njim. Seveda je Tea takoj pristala. Ko sta se vrnila v Ljubljano, sia si poiskala skupno stanovanje, vendar sta se zaradi službe kasneje preselila v Celje. Zdaj živita v stanovanju» ki jima ga je posodiJa Timova babica. Sprva je imela Tea nekaj težav s privajanjem na manjše mesto, kot ga je bila vajena vse življenje. Vendar je kmalu spoznala veliko novih ljudi in zdaj v Celju uživa. Poroko sta pripravila s^ma, ob pomoči sorodnikov. Mlada nevesta je želela imeti prav posebno, čmo-belo poroko. Zato so vse okrasili s črnimi in belimi baloni ter z belimi vrtnicami. Poiskala je ludl poročno obleko, ki je bila seveda bela, vendar s črnimi dodatki. Prav tako posebna sta tudi prstana mladoporočencev, saj se ne svetlikata v tradicionalni zlati, temveč v črni barvi. Nevesta je poskrbela tudi, da Tim ni videl njene obleke pred poročnim dnem. Zato mu je skoraj zastal dih, ko jo je zagledal pred grajskimi vrati. Mladoporočenca in povabljene je nekoliko skrbelo, da poroke ne bi pokvarilo slabo vreme. Vendar ni bilo razloga za strah. Ko so stopali proti gradu, je posijalo sonce. Med obredom je sicer deževdo. vendar s tem ni nič narobe, saj naj bi dež v takem trenutku prinašal srečo v zakonu. Ko je bil obred končan, je spel posijalo sonce in pospremilo mladoporočenca na zabavo, kjer so se veselili do zgodnjih jutranjih ur. K5 Če želite, da ludi vaš srečen dan zabeležimo v Novem tedniku» nam pišite na t^nik@nt.rc.«i ali nas pokJičiše na 4225-190. Srečni smo, da se srečamo Generacija učencev, ki je na celjski I. gimnaziji ma-turirala leta I9S3, se je ponovno zbrala. Nekdanji sošolci so se srečali po 55 letih, odkar so zapustili Šolske klopi. Učenci 8. razreda, Id so se zbrali na obletnici, so bili prvi, ki so na I. gimnaziji maturiraii po vojni. Bilo jih je malo manj kot sto. Zdaj so stari že 74 let, vendar Še vedno veseli kol nekoč. Vsi učenci, ki so pred 5S leti obiskovali ^mnazi-jo. so se med sabo dobro poznali. V pol stoletja niso izgubili stikov. Nekateri se srečujejo celo vsako leto na prvo soboto v juniju. Redno prirejajo tudi obletnice za vse tri oddelke 8. razreda. Najprej so se srečevali vsakih deset let. nato na pet, zdaj celo razmišljajo o tem, da bi druženje pripravili vsako leto. Tokrat je obletnico organiziral Armin Tomašič ali Bato. kot ga kličejo nekdanji sošolci in sošolke. 2e nekaj časa ima seznam z vsemi naslovi in telefonskimi Številih-mi, tako da ni biio težav z iskanjem nekdanjih sošolcev. čeprav jih v Celju živi le še šest. Ostali so se razkropili po vsej Sloveniji, VeČini dolge razdalje niso preprečile, da bi se udeležili srečanja. Tako se jih je v soboto zbralo približno 45. »Zdaj, ko smo že starejši, moramo izkoristiti vsako priložnost» da se srečamo,« je poudarü organizator Armin, »pri Čemer je zelo lepo videti, da smo se vsi takoj prepoznali, kljub mnogim letom, ki so minila od konca Šole.« Na srečanju so se veselili in zapeli gimnazijsko himno Gaudeamus. Apomem-bno je bilo predvsem druženje. Obujali so tudi spomine na nekdanje šolske dni. Kako so pri predaji ključa pripravili pogrebni sprevod, kako je vodstvo šole odpovedalo maturantski ples zaradi smrti Borisa Kidriča in kaj vse so ušpičili učiteljem. »V gimnaziji se je zgodilo toliko lepih stvari, da bi te^o naštel vse,« je povedal Armin, »zdaj pa smo srečni, da se lahko srečamo in se vsega spominjamo.« KŠ 65 let je dolsa doba, vendar m je nelulanjim sošolcem na obletnici 2defo, kot da se nikoli ne bi loali. - it. 47-17. junij 2008 Foto natečaj roTo digItAfnI »tudJoU^Wj;^ Foto natečaj: Svet je le en Branko Gabrovec je obiskal Japonsko in poslal več fotografij, za objavo smo izbrali dve, ki sta dober primer pogojev iz razpisa foio natečaja. Fotografije zidavo pošil^aftena naslov: Novitedntk. Prešernove 19,3D00 Celje, sphpiSDfn IZ FQTD NATEČAJ, ali na elektronski riaslovtedrnkgntiyi. Podrobne pravHa so ns spletni strani vvww.flovrtednik.eom Im« in prnmek NaslQV Podpisani potrjujem, da se strinjam s pogop foto natečaje.