Domoznanski oddelek 35 ŽETALSKE novice 2008 6004273,30 PGD Žetale . la! JMHp j: ] ■' rji ": -\^S ,W5T pj J'cv T 'r rfiEBlfci PSU* A"HM £J&*iFČS Dober dan! Sprehod po vsebini Lepo pozdravljeni, spoštovani občani in spoštovane občanke naše občine ŽETALE! Trideseta številka Žetalskih novic Vam prinaša mnogo zanimivega s področja žetalskega življenja. Posodobili smo naš kraj, tudi v bodoče bo še kaj postorjenega. Na srečo nismo utrpeli tistega divjega obnašanja narave, ki ga čutijo mnogi ljudje naše Slovenije. Pospravili smo, kar nam je darovala jesen, in se pripravljamo na četrti letni čas. Pobiramo kostanje, jih kuhamo in pečemo ter obujamo spomine na preteklost in mislimo, kako bomo preživeli megleno, turobno prednovoletno dogajanje. Rečemo si: Kje je še to? A se bo tako hitro pritihotapilo, mi pa bomo za eno trijado starejši. Ja, kaj vam naj napišem, spoštovani bralci, bralke NOVIC? V tem času je izšlo mnogo časopisov, revij z najrazličnejšo vsebino, da je težko ustreči z zadovoljivo besedo. V tej številki preberite tiste strani, ki Vas zanimajo, razmišljajte o sebi, o zdravju, poglejte stotere odtenke barv narave, preverite zalogo kurjave, ki nas bo branila pred mrazom. Prisluhnite šumenju mošta, preglejte senožeti. Da je v hlevu vse v naj lepšem redu, poskrbite gospodarji, gospodinje pa skrbijo za red v hiši in da bo kaj okusnega na mizi. Živimo v času občinskega praznovanja, vzemite si čas za spremljanje dogodkov, sodelujte pri bogatem programu in si dobro vtisnite v spomin 9. občinski praznik ter 18. kostanjev piknik. ALK. Prijetno praznovanje in mirno jesen Vam želimo člani Uredniškega odbora ŽETALSKE NOVICE JAVNO GLASILO "ŽETALSKE NOVICE" Izdajatelj: Občina Žetale Naslov uredništva: Žetale 4, 2287 Žetale Odgovorna urednica: Marija Krušič Uredniški odbor: Marija SKOK, Franc PULKO ml., Milenka KOVAČEC, Toni BUTOLEN Lektorica: Mojca KOPŠE, Marija KRUŠIČ Fotografija na naslovnici: Foto Langerholc Računalniški prelom: Šange d.o.o. Javno glasilo "ŽETALSKE NOVICE" je na podlagi odločbe Ministrstva za kulturo RS štev.: 006-24/00 so z dne, 29.03.2001 vpisano v register javnih glasil pod zaporedno številko 1767. PGD Žetale 2 DOBER DAN 3 DESET LET SAMOSTOJNE OBČINE 4 NOVICE IZ OBČINSKE UPRAVE 5 NOVO GASILSKO VOZILO GVC 24/50 PREDANO SVOJEMU NAMENU 6 VARNO NA POTI V ŠOLO 7 LOKALNA AKCIJSKA SKUPINA HALOZE SPOROČILO ZA JAVNOST 8 POHODI PLANINSKEGA DRUŠTVA ŽETALE 9 JULIJSKI DAN I0 TUDI V POLETNI VROČINI TE OB POGLEDU V NEBO ZMRAZI I I ŽELJNI ZNANJA OBISKALI PRESTOLNICO I2 ŽETALANČEV PIKNIK I4 IZ VASI V VAS I4 Gospa Marija NERAT I5 LEKARNA PTUJ PRAZNUJE 50 LET I6 PROGRAM PRIREDITEV OB 9. OBČINSKEM PRAZNIKU IN 18. KOSTANJEVEM PIKNIKU »ŽETALE 2008« 17 DVOJČICI V ' TELEGAH ' I7 UPEH ŽETALSKIH EKIP I8 TURISTIČNO DRUŠTVO ŽETALE I9 V NOVO ŠOLSKO LETO 20 Deset let samostojne občine Prav gotovo se vas večina še spomni, da smo se na referendumu leta 1998, sicer s skromno večino, odločili za samostojno občino. V jesenskih mesecih smo izvolili prvo vodstvo in s prvim januarjem 1999 je Občina Žetale dejansko začela delovati. Vsaj tisti, ki smo si še posebej prizadevali za samostojno občino, smo se zavedali, da ustanavljamo občino na območju z enim največjih razvojnih zaostankov v državi. Verjeli pa smo, da je s trdim delom in skupnim prizadevanjem vseh občanov ta zaostanek mogoče zmanjšati in našim občanom zagotoviti boljše pogoje za življenje. Izhajajoč iz tega dejstva sem si kot župan novo nastale občine zastavil tri dolgoročne cilje: • izboljšati pogoje za življenje občanov, • izboljšati podobo naše majhne občine v širši javnosti, • izboljšati družbeno, društveno in družabno življenje v občini. Ne glede na to, da večina občanov meni, da so najpomembnejša dejavnost občine investicije, moram reči, da se vse tri naloge prepletajo in dopolnjujejo. Brez ustrezne organiziranosti in urejenega pravnega statusa tudi investicij ni. Za pridobivanje denarja pa je še kako pomembna javna podoba občine. Na vseh treh področjih je bilo v teh desetih letih narejeno ogromno. Jasno je, da smo največ pozornosti namenili izboljšanju pogojev za življenje občanov. V tem obdobju smo : • zgradili osnovno šolo, • zgradili mrliško vežico, • obnovili zdravstveni dom, • zagotovili prostore za delovanje občine, • zgradili vodovod na območju cele občine, • modernizirali približno 25 km cest, • sanirali pet plazov, • urejamo pločnike in razsvetljavo v centru Žetal, • zagotovili pogoje za požarno varnost, • izboljšali vzdrževanje cest, • izboljšali prevoze otrok. Kljub vsemu naša občina še vedno veliko zaostaja za razvitejšimi okolji. Sistem črpanja sredstev za demografsko ogrožena okolja je še vedno bolj naklonjen razvitim, brez teh sredstev pa v občini praktično ni možno veliko narediti. Imeti svojo občino, še ne pomeni hitrejšega razvoja, je le priložnost, da z lastnim delom in sposobnostmi pripeljemo v občino čim več denarja za investicije. Letno se prijavljamo povprečno na deset do petnajst razpisov. Za vsakega je potrebno ogromno dela že za pridobivanje dokumentacije. Paradoks je, da ima zaradi tega občinska uprava več dela kot v večjih občinah. Vendar se nam je do sedaj takšno delo obrestovalo. Ne glede na to, da nismo uspeli postoriti vsega, kar smo si želeli na občini in kar so si želeli občani, je premik v teh desetih letih ogromen, zato bi se ob tej priložnosti zahvalil občinski upravi, vsem dosedanjim občinskim svetnikom, dosedanjima podžupanoma, članom odborov, vaških odborov, nadzornemu svetu, članom številnih gradbenih odborov ter vsem občankam in občanom, ki so prispevali k hitremu razvoju občine v teh desetih letih. Če je na področju investicij najpomembnejša vloga organov občine, pa je na drugih dveh področjih še posebej pomembno delovanje društev in posameznikov. Z velikim veseljem ugotavljam, da je bilo v občini v teh letih ustanovljenih kar nekaj novih društev in da so že delujoča začela delovati z novim elanom. Vsem, ki svoj prosti čas namenjate delovanju društev in s tem pripomorete k prepoznavnosti občine v širšem prostoru, kakor tudi h kvaliteti življenja v občini, se prav tako iskreno zahvaljujem. Zahvaljujem se tudi vsem posameznikom, podjetnikom in vsem, ki z odmevnimi dosežki na katerem koli področju prispevate k ugledu občine. Spoštovane občanke, cenjeni občani. Deset let delovanja občine Žetale je za nami. Skupaj smo dosegli uspehe, na katere smo lahko ponosni, zato vas vabim, da jih tudi skupaj proslavimo na prireditvah ob 9. občinskem prazniku in 18. kostanjevem pikniku. Vaš župan Spoštovani! Vljudno Vas vabim na osrednjo prireditev ob 9. OBČINSKEM PRAZNIKU Občine Žetale v soboto, 18.oktobra 2 008 ob 16. uri, na prireditvenem prostoru na igrišču OŠ. Župan Občine Žetale Anton Butolen l.r. NOVICE IZ OBČINSKE UPRAVE Modernizacija cest v naseljih Kočice in Nadole Kot smo že poročali v zadnji številki Žetalskih novic, je bila v mesecu juniju 2008 podpisana pogodba o modernizaciji lokalnih cest v naseljih Kočice in Nadole v dolžini 5,6 km. Projekt modernizacije cest v naseljih Kočice in Nadole obsega posodobitev naslednjih občinskih cest: LC 328040 Ptuj-Dolena-Marinja vas, LC 240130 Doklece-Janški vrh-Marinja vas in JP 741290 Tkavc-Potni vrh-Peklača. Občina Žetale je uspela na drugem javnem razpisu za prednostno usmeritev: Regionalni programi v okviru operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj regij«, pridobiti sredstva v višini 85% upravičenih stroškov projekta. Davek na dodano vrednost ni upravičen strošek. To pomeni, da mora Občina Žetale zagotoviti 35% sredstev od vrednosti projekta. Na podlagi teh dejstev nikakor ne držijo informacije, da se projekt v celoti financira iz sredstev Evropske unije. Način financiranja investicije je bil podrobno predstavljen na sestanku, ki je bil namenjen vsem uporabnikom teh cest v mesecu januarju 2008. Dela na terenu so se po obdobju priprav začela v začetku meseca avgusta in bodo trajala še v mesecu oktobru. Po terminskem planu, ki ga je izdelal izvajalec del Cestno podjetje Ptuj, bodo letos dela v celoti zaključena na cesti Peklača-Potni Vrh in, kolikor bo največ možno, na cesti Peklača-Pšetna Graba. V naslednjem letu bo modernizirana cesta na odseku Vinarje-Pšet-na Graba. Projekt mora biti v celoti zaključen do 30. septembra 2009. Most v Marinji vasi preko potoka Jesenica je zgrajen Pisna pobuda za izgradnjo mostu preko potoka Jesenica v Marinji vasi je bila dana v letu 2001. Pobuda je bila podprta s strani Odbora za gospodarsko infrastrukturo in Občinskega sveta in kot takšna uvrščena v Načrt razvojnih programov Občine Žetale. Ne gre pogrevati stvari za nazaj, zakaj do gradnje mostu v vseh teh letih ni prišlo. Po izdelavi projekta in pridobitvi gradbenega dovoljenja se je gradnja mostu v mesecu juniju 2008 vendarle začela. Izvajalec del podjetje VGP Drava Ptuj je most zgradil v pogodbeno predvidenem roku. Žetale v novi podobi Center naselja Žetale počasi dobiva novo podobo. Občina Žetale skupaj z Direkcijo za ceste R Slovenije obnavlja del regionalne ceste R 3 - 689/6260 Kozminci-Žetale-Rogatec skozi naselje Žetale v dolžini 400 m. Ob tej cesti bodo zgrajeni pločniki in javna razvetljava. Pri osnovni šoli Žetale sta že urejena parkirišče in postajališče za avtobuse. Tako se končuje še en projekt, ki ga je pred več kot petimi leti umestil v državni proračun naš župan Anton Butolen, ko je bil poslanec v Državnem zboru. Naslednji projekt ob regionalni cesti Kozminci-Žetale-Rogatec je izgradnja novega mostu v Dobrini preko potoka Rogatnica. Upamo, da bo do izgradnje tega potrebnega mostu prišlo čimprej. Ureditev pokopališča Žetale in spominskega obeležja žrtvam ter pogrešanim v I in II. svetovni vojni V mesecu septembru 2008 so se pričela ureditvena dela na pokopališču v Žetalah. Pokopališče je tisto mesto, ki daje podobo kraju. Do zdaj je k tej podobi veliko pripomogla izgradnja nove mrliške vežice. Sam teren in razporeditev grobnih polj ne omogočata večjih ureditvenih posegov. Na podlagi izdelanega projekta se bo na žetalskem pokopališču uredila glavna dostopna pot po sredini pokopališča, žarna polja na lokaciji stare mrliške vežice, vhod na pokopališče in fontana za zalivanje grobov. Pred mrliško vežico Žetale bo na pobudo našega rojaka Franca Fiderška postavljeno spominsko obeležje žrtvam in pogrešanim v prvi in drugi svetovni vojni. Imena padlih in pogrešanih bodo izpisana na obeležju. Na ta način se naši rojaki na simbolni način vračajo domov, tja, od koder so kot mladi ljudje odšli z veliko tesnobo, vcn- dar z neomajnim upanjem, da se živi vrnejo v svoj domači kraj. Dela pri ureditvi pokopališča in spominskega obeležja žrtvam in I in II. svetovne vojne izvaja podjetje GP PROJECT ING d.o.o. iz Ptuja. Stare šole v Žabjeku ni več Na podlagi večinske odločitve Sveta Občine Žetale je bila v mesecu septembra porušena stara šola v Žabjeku, Žetale 13. Za rušitev tega skoraj sto let starega objekta je bil izdelan projekt in pridobljeno gradbeno dovoljenje. Kot najugodnejši ponudnik rušitve objekta je bil v postopku zbiranja ponudb izbran izvajalec del Avtoprevozništvo, gradbene storitve Jože Žolger s.p. Z odstranitvijo razpadajočega objekta je okolica na vhodu v naselje Žetale dobila lepši videz. Sedaj se postavlja vprašanje: za kakšen namen uporabiti prostor, na katerem je stala stara šola? Podpisan okvirni sporazum za prevoze šoloobveznih otrok v Občini Žetale V mesecu avgustu je bil podpisan okvirni sporazum za izvajanje prevozov šoloobveznih otrok na območju Občine Žetale. Na podlagi javnega razpisa sta sporazum podpisala dva najugodnejša ponudnika in sicer Veolila transport Štajerska d.d. in KRODO Adolf Kreopfl s.p. Okvirni sporazum je bil z izvajalci šolskih prevozov podpisan za štiri leta. Sporazum daje možnost, da se relacije prevozov lahko spreminjajo oz. dopolnjujejo glede na število otrok na posamezni relaciji. 9. praznik Občine Žetale in 18. kostanjev piknik Prireditve v počastitev 9. praznika Občine Žetale in 18. kostanjevega piknika so se začele s športnimi tekmovanji, ki jih letos organizira Športno društvo Rim. Organizacijski odbor je potrdil program prireditev ob 8. prazniku Občine Žetale in 18. kostanjevem pikniku. Program prireditev obsega 27 različnih prireditev, na katerih bodo sodelovala vsa društva, ki delujejo v Občini Žetale, Občina Žetale in Osnovna šola Žetale. Osrednja prireditev bo v soboto, 18. oktobra, ob 16. uri v prireditvenem šotoru ob Osnovni šoli Žetale. Na osrednji prireditvi bodo podeljena občinska priznanja. Letos je predvideno, da se podeli zlata plaketa Občine Žetale in tri priznanja Občine Žetale. Letošnji občinski praznik je tudi priložnost, da se spomnimo vseh tistih, ki so si najbolj prizadevali za ustanovitev samostojne Občine Žetale. 24. junija je minilo 10 let od tistega toplega poletnega dne leta 1998, ko se je večina naših občanov na referendumu odločila, da gredo Žetale samostojno pot. Zato je prav, da okviru občinskih praznovanj skupaj praznujemo ta ljubilej. Jože Krivec NOVO GASILSKO VOZILO GVC 24/50 PREDANO SVOJEMU NAMENU 28. junij 2008 je bil v zgodovini Prostovoljnega gasilskega društva Žetale poseben dan. Tega dne je pred Gasilskim domom Žetale potekala prireditev v počastitev 55-letnice delovanja Prostovoljnega gasilskega društva Žetale in predaja novega gasilskega orodnega vozila znamke IVECO GVC 24/50 svojemu namenu. Organizacija takšne prireditve je zahtevala veliko truda in dela vseh članov društva. Priprave na izvedbo prireditve so potekale vse od Občnega zbora, ki je bil v mesecu februarju. Na rednih članskih sestankih smo usklajevali vsako podrobnost prireditve z namenom, da bi prireditev potekala brezhibno po pravilih gasilske službe. Z ureditvijo prireditvenega prostora pred Gasilskim domom Žetale smo pričeli v četrtek, 26. junija. Podjetje KRODO nam je sponzoriralo velik šotor, ki smo ga postavili na platoju pred Gasilskim domom Žetale. Zvečer je bila v Gasilskem domu Žetale radijska oddaja OR-FEJČEK Radia Ptuj, ki je bila v celoti namenjena praznovanju žetalskih gasilcev. Pred mikrofonom voditelja oddaje Jožeta Ekarta so se zvrstili sogovorniki: Janez Vogrinc, predsednik PGD Žetale, mag. Janez MERC, podpredsednik GZ Slovenije in predsednik GZ Videm, Anton Butolen, župan Občine Žetale, ter Silvo Korez, član uspešne tekmovalne ekipe članov A. Oddajo je popestril harmonikar Klemen Furman. Sponzor oddaje je bila Restavracija CASTRO, Marjan Skok s.p. V petek, 27. junija, so potekale še zadnje priprave za sobotno prireditev. Proti večeru se je nebo nad Žetalami stemnilo in kmalu se je vlilo kot iz škafa. Takrat smo si rekli: bolje danes kot jutri. Naše želje so se uresničile. V soboto, 28. junija, je bil prekrasen sončni dan. Ob 14. uri so pred gasilski dom Žetale pričeli prihajati prvi gostje. Uradni sprejem je bil pred častnim vodom PGD Žetale, ki so ga sestavljali člani tekmovalne skupine člani A. Da je bilo vzdušje prazniku primerno, je z igranjem koračnic poskrbel Pihalni orkester Podlehnik. Slovesnosti ob 55-letnici PGD Žetale in predaji novega orodnega gasilskega vozila IVECO GVC 24/50 so se udeležili: Anton Butolen, župan Občine Žetale, mag. Janez Merc, podpredsednik GZ Slovenije in GZ Videm, Peter Bernik, dobavitelj opreme za novo orodno gasilsko vozilo, Saša Peršoh, v.d. ravnateljice OŠ Žetale, Štefan Zver, farni župnik, predstavniki sosednjih in prijateljskih društev: PGD Podlehnik, PGD Leskovec, PGD Sela, PGD Tržeč, PGD Videm, PGD Stoperce, PGD Majšperk, PGD Majšperk-Breg, DVD Durmanec, PGD Krkavče, PGD Pekre, PGD Kamnica, botri gasilskega vozila, sponzorji in drugi gostje. Slovesnost se je začela ob 15. uri z gasilsko parado, ki se je formirala pri OŠ Žetale. Parado je vodil poveljnik PGD Žetale Jože Vogrinc. V paradi je sodelovalo 150 uniformiranih gasilcev. Ko je ešalon uniformiranih gasilcev prispel pred častno tribuno, je županu Občine Žetale raportiral poveljnik Jože Vogrinc in ga zaprosil za dovoljenje za nadaljevanje prireditve. Po zaigrani državni himni je vse prisotne pozdravil voditelj programa Jože Krivec. V tem slovesnem trenutku smo se z minuto molka spomnili vseh tistih žetalskih gasilcev, ki jih ni več med nami. Zatem je v imenu slavljenca spregovoril predsednik PGD Žetale Janez Vogrinc. V nagovoru se je ozrl na prehojeno pot društva od leta 1953 do današnjih dni. Posebej je izpostavil dejstvo, da je bila prvenstvena naloga društva vseskozi zagotavljanje požarne varnosti na območju Občine Žetale. Pri tem je izrazil veliko zadovoljstvo, da lahko danes predamo svojemu namenu novo gasilsko orodno vozilo znamke IVECO GVC 24/50. V imenu Gasilske zveze Slovenije in Gasilske zveze Videm je prisotne pozdravil in nagovoril mag. Janez Merc. Slavnostni govornik pa je bil župan Občine Žetale Anton Butolen. Župan je gasilcem čestital za dosežene uspehe v preteklih letih na področju požarne varnosti. Posebej je poudaril, da so bili gasilci tisti, ki so prvi pomagali pri reševanju ob naravnih in drugih nesrečah, ki so kar pogosto prizadele območje Občine Žetale. Spomnil je, da je bila ta pomoč izrazita pri prevozih pitne vode za gospodinjstva in gospodarstva naše občine v sušnih obdobjih. V teh obdobjih je bilo pripeljano preko 16 milijonov litrov vode. Na kon- cu svojega slavnostnega govora se je župan Anton Butolen žetal-skim gasilcem zahvalil za opravljeno delo v preteklem 55-let-nem obdobju in jim zaželel uspešno delo tudi v prihodnje. V kulturnem programu sta nastopila Ženski pevski zbor Kulturnega društva Žetale in Moški pevski zbor Kulturnega društva Žetale. Zatem so bili javno imenovani vsi botri novega gasilskega vozila. Teh botrov je bilo 86. Vsakemu od njih je PGD Žetale podelilo posebno spominsko priznanje. Novo vozilo je blagoslovil naš farni župnik Štefan Zver, ki je žetalskim gasilcem čestital k nabavi novega vozila. Vrhunec prireditve je bila predaja novega gasilskega orodnega vozila GVC 24/50 svojemu namenu. Ključe novega gasilskega vozila je poveljniku PGD Žetale Jožetu Vogrincu predal župan Občine Žetale Anton Butolen. Ob tem je izrazil upanje, da naj bo novo vozilo, kadar bo to potrebno, vedno pripravljeno na intervencije, seveda pa si želimo, da bi bilo teh intervencij čim manj. Poveljnik PGD Žetale je predal ključe vozila predsedniku PGD Žetale, ki je bil s strani društva določen za šoferja in skrbnika novega gasilskega vozila. Šofer novega gasilskega vozila je obljubil, da bo vozilo redno vzdrževano in pripravljeno na intervencije. S tem je bil uradni del prireditve, ki je bil posvečen 55-letnici ustanovitve PGD Žetale in predaji novega gasilskega vozila znamke IVECO 24/50, končan. Gasilsko slavje se je nadaljevalo še dolgo v noč ob zvokih ansambla Haloški črički in bogati gostinski ponudbi, ki jo je pripravila Restavracija Gastro. Pred žetalskimi gasilci so novi izzivi in naloge. Predvsem si želimo nabaviti vozilo za prevoz moštva GVM-1 in dokončati izgradnjo Gasilskega doma, da bi ga lahko ob 60-letnici PGD Žetale predali svojemu namenu. Najbolj pa si želimo še naprej dobrega sodelovanja z našimi občani pod geslom: »V SLUŽBI LJUDSTVA NA POMOČ«. Jože Krivec Varno na poti v šolo Novo šolsko leto je že v polnem zamahu.. Na cestah spet veliko pogosteje kot med počitnicami srečujemo otroke, med njimi se jih je mnogo podalo v šolo prvič. Zato bodimo pozorni nanje, dosledno upoštevajmo pravila in prilagodimo hitrost vožnje razmeram. Naj bosta tako začetek kot konec šolskega leta prijetna in varna! Skrb za tiste, ki prvič sedajo v šolske klopi in ne poznajo nevarnosti, s katerimi se lahko srečajo na šolski poti in v vsakdanjem prometu, je izjemno pomembna. Hkrati ne smemo pozabiti niti na tiste, ki prometna pravila morda že dobro poznajo, a se po dolgih počitnicah vračajo v šole razigrani in polni vtisov, o katerih med potjo v šolo pripovedujejo svojim sošolcem, pri tem pa pozabljajo na previdnost in upoštevanje prometnih pravil. Zato smo v skladu z usmeritvami na področju zagotavljanja varnosti cestnega prometa policisti ob začetku šolskega leta izvedli ustaljene aktivnosti. S stalno navzočnostjo ob šolah in šolskih poteh smo skupaj s člani Društva upokojencev Žetale prispevali k umirjanju prometa. Zagotavljanje varnosti otrok je v prvih septembrskih dneh ena najpomembnejših nalog policije. Policijsko preventivno in represivno delo je usmerjeno predvsem v problematiko otrok in mladoletnikov kot potnikov in nadzor nad upoštevanjem prometnih predpisov voznikov na območjih, kjer se otroci najpogosteje zadržujejo. Pred začetkom šolskega leta smo policisti pregledali cestnoprometno signalizacijo v okolici šol in o ugotovitvah obvestili vzdrževalce cest. Policisti smo vodstva šol opozorili na dolžnost varovanja otrok na šolski poti, skupaj z vodstvom posamezne šole pa smo že pregledali načrte varnih poti v šolo in predlagali morebitne spremembe prometne ureditve. Policisti smo pridobili tudi informacije o vsakodnevnih organiziranih prevozih otrok v šolo in iz šole. V okolici šol smo policisti v prvih šolskih dneh izvajali poostren nadzor prometa, še posebej med prihodom učencev v šolo in odhodom domov. Preverjali smo varno hojo otrok in prečkanje ceste, opremljenost prvošolčkov z rumenimi ruticami in odsevnimi telesi za večjo varnost ob zmanjšani vidljivosti, brezhibnost koles, koles s pomožnim motorjem in koles z motorjem. Redno smo preverjali tudi pravilno uporabo varnostne čelade. Policisti smo v začetku šolskega leta poostreno nadzirali tehnično brezhibnost vozil za prevoze otrok ter uporabo varnostnih pasov in dodatne opreme za privezovanje otrok v vozilih, s katerimi starši vozijo otroke v šolo. Ob začetku šolskega leta policisti za starše prvošolčkov pripravimo tudi predavanja o prometni varnosti. Učencem je vodja policijskega okoliša (VPO) Damjan BRAČIČ predaval o prometni vzgoji in jih spremljal po šolskih poteh, jim svetoval in jih učil o pravilni udeležbi v prometu, ob tem pa opozarjal na potencialne nevarnosti. Učencem prvih razredov je VPO razdelil pobarvanko Varno na poti v šolo in domov, s katero je spoznavanje prometnih pravil in učenje pravilnega ravnanja v prometu zanimivejše, predvsem pa bolj učinkovito. Tudi sicer bomo policisti med šolskim letom preverjali brezhibnost avtobusov za prevoz otrok na izlete ter kontrolirali njihove voznike. Precej pozornosti bomo posvetili tudi nadziranju organiziranih šolskih prevozov otrok in prevozov otrok, ki jih opravljajo njihovi starši. Pri izboljševanju prometne varnosti bomo policisti sodelovali z mentorji prometne vzgoje in vodstvi šol, pa tudi pri izvedbi kolesarskih izpitov. Otroci so kot prometni udeleženci nepredvidljivi, prometne predpise pogosto spregledajo ali pa si jih razlagajo po svoje (predvsem prometne znake, ki obveščajo o varni hoji), prav tako pa ne zmorejo pravilno oceniti hitrosti in oddaljenosti bližajočega se vozila. Zato moramo za njihovo varnost skrbeti predvsem drugi udeleženci v cestnem prometu. Otroci in mladoletniki spadajo v t. i. skupino šibkejših prometnih udeležencev, saj se zelo redko pojavljajo kot povzročitelji prometnih nesreč. Vozniki moramo nanje še posebej paziti! Za večjo varnost otrok policija svetuje: Starši! Te in prihodnje dni čim več časa namenite prometno varnostni vzgoji otrok! Preverite, kaj vaši otroci znajo in zmorejo, ne le na šolski poti, ampak tudi na sprehodu, na kolesu ali v avtomobilu. Pri tem ne pozabite, da z lastnim ravnanjem dajete zgled svojim otrokom! Pri prevozu otroke dosledno zavarujte z varnostnimi pasovi oziroma jih prevažajte zavarovane v ustreznih sedežih. Tudi sami se vedno pripnite! Vozniki! Kot udeleženci v prometu bodite na otroke in njihovo nepredvidljivost še posebej pozorni! Temu prilagodite tudi način svoje vožnje. Še posebej bodite pozorni v bližini vrtcev in šol ter krajev, kjer se morda otroci igrajo (npr. na ulicah, na parkiriščih ...). Občani občine Žetale, policisti vam želimo varno jesen. VODJA POLICIJSKEGA OKOLIŠA, Damjan BRAČIČ Lokalna akcijska skupina Haloze SPOROČILO ZA JAVNOST Programi celostnega razvoja podeželja Programi celostnega razvoja podeželja, ki se izvajajo na nivoju lokalnih skupnosti po principu »od spodaj navzgor«, imajo v Sloveniji dolgoletno tradicijo. Z njimi Slovenija dopolnjuje klasične ukrepe kmetijske politike. Programi celostnega razvoja podeželja so se v celotnem obdobju izvajanja širili in dopolnjevali, tako vsebinsko kot geografsko, njihov namen pa je vseskozi ostal isti: razvoj podeželja, ki temelji na endogenih razvojnih potencialih, poudarja značilnosti območja, zagotavlja nova delovna mesta in poseljenost ob upoštevanju trajnostne rabe naravnih virov ter ohranjanja naravne in kulturne dediščine. Razvojni program podeželja za Haloze 2007-2013 Razvojni program podeželja za Haloze 2007-2013 temelji na izhodiščih uredb Evropske unije in uredb Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije. Celoten program temelji na nacionalnem nivoju na tako imenovanih 4 oseh, ki zajemajo več kot 40 različnih ukrepov pomoči za kmetijska gospodarstva, občine, društva, podjetja na podeželju v Sloveniji, kamor seveda tudi spadajo Haloze. Aktivnosti za vzpostavitev partnerstva LAS Haloze segajo že v čas priprave Razvojnega programa podeželja za Haloze 2007-2013. Temeljni namen le-teh je bil poveza- ti lokalne skupnosti, lokalno prebivalstvo in druge akterje na obmejnem območju Haloz ter na podlagi njihovih skupnih interesov oblikovati aktivnosti in specifične produkte, ki jih bodo akterji programa razvijali na nivoju visoke kakovosti ter jih na podlagi dobre trženjske strategije uspešno dolgoročno tržili. Lokalna akcijska skupina Haloze Lokalna akcijska skupina Haloze je bila ustanovljena decembra 2006 v Žetalah. Z združevanjem razpoložljivih človeških in finančnih virov spodbuja trajnostni razvoj obmejnega podeželskega haloškega območja. Na lokalnem območju izboljšuje sodelovanje med posameznimi haloškimi podeželskimi akterji. Predstavlja lokalno javno-zasebno partnerstvo. Oblikovana je tripartitno, kar pomeni zastopanost tako posameznikov, interesnih združenj in društev kot javnih institucij in gospodarskih subjektov. Lokalna razvojna strategija za Haloze Lokalna razvojna strategija za Haloze je pomemben razvojni dokument, ki ga bo Lokalna akcijska skupina Haloze uresničevala v programskem obdobju 2007-2013 in ima podlago v izdelanem dokumentu Razvojni program podeželja za Haloze 2007-2013. Lokalna razvojna strategija za Haloze predstavlja dolgoročno usmeritev razvoja območja Haloz. Temelji na analizi stanja obmejnega območja Haloz, kar je pomembno za njeno uspešno uresničevanje. Predvideva uporabo človeških in naravnih virov. Zakaj naj se včlanim v LAS Haloze? Član LAS Haloze postanete, če želite biti obveščani o vseh aktivnostih LAS Haloze oziroma imate projektni predlog, ki bi ga želeli sofinancirati s strani Razvojnega programa podeželja za Haloze 2007-2013. Članstvo ne pomeni nobene finančne obveznosti ali članarine. Kako se včlaniti v LAS Haloze? Člani LAS Haloze lahko postanejo vsi prebivalci, podjetja, društva, vaške skupnosti ipd. na območju občin Zavrč, Cirkulane, Gorišnica, Videm, Majšperk, Podlehnik in Žetale. Član postanete, ko izpolnite Izjavo o članstvu v LAS Haloze in jo dostavite na naslov LAS Haloze, Cirkulane 56, 2282 Cirkulane. Upravljalec LAS Haloze je Podeželsko razvojno jedro Halo, Cirkulane 56, 2282 Cirkulane, telefon 02 795 32 00, elektronski naslov infoŽhalo.si. Več informacij o LAS Haloze najdete na spletni strani www.halo.si. Osnovne dodatne informacije o LAS Haloze dobite na sedežih občin oz. na sedežu upravljalca LAS Haloze: ORGANIZACIJA/ OBČINA IME IN PRIIMEK NASLOV TEL. ŠT. EL. NASLOV 1. PRJ HALO Nataša Erlač Cirkulane 56, 2282 Cirkulane 02 795 32 00 natasa.erlac® halo.si 2. Občina Zavrč Lidija Domjan Zavrč 11, 2283 Zavrč 02 761 04 82 občina.zavre® zavrc.si 3. Občina Gorišnica Aleksandra Žuran Gorišnica 83 a, 2272 Gorišnica 02 743 11 11 obcina.gorisnica® siol.net 4. Občina Cirkulane Kristina Kelenc Cirkulane 40 a, 2282 Cirkulane 02 795 34 20 direktor® cirkulane.si 5. Občina Videm Nada Golob Videm pri Ptuju 54, 2284 Videm 02 761 94 00 nada.golob® videm.si 6. Občina Podlehnik Miran Krajnc Podlehnik 21, 2286 Podlehnik 02 788 40 60 miran. krajne® podlehnik.si 7. Občina Žetale Jože Krivec Žetale 4, 2287 Žetale 02 795 32 80 joze.krivec® zetale.si 8. Občina Majšperk Gorazd Ladinek Majšperk 32 a, 2322 Majšperk 02 795 08 30 gorazd.ladinek® majsperk.si POHODI PLANINSKEGA DRUŠTVA ŽETALE Poletje, čas, ko lahko pogosteje pobegnemo iz civilizacije v neokrnjeno naravo, smo tudi člani našega društva dodobra izkoristili. Prvi poletni pohod smo sredi junija namenili obisku turistično in pohodniško znane točke v Kamniško-Savinjskih Alpah - Velike planine. Po geografski terminologiji je to zakrasela visokogorska planota SV od Kamnika z najvišjim vrhom Gradišče 1666 m. Številne pohodnike privablja s svojo arhitekturno posebnostjo, saj so pohodniške poti speljane skozi pa- stirska naselja, katerih ovalne hiše s skodlami dajejo tej pokrajini edinstven pečat. Iz silhuete pokrajine izstopa tudi kapelica Marije Snežne, ki je bila po načrtih arhitekta Plečnika prvič postavljena 1. 1939, med drugo svetovno vojno požgana in ponovno postavljena 1. 1988 po predlogi velikega ljubitelja Velike planine, arhitekta Vlasta Kopača. Kondicijsko manj pripravljenim obiskovalcem svetujemo uporabo vzpenjače iz doline Kamniške Bistrice, saj je časovni okvir planinske poti od doma v Kamniški Bistrici Žetalske novice in Kopišč čez Dol do 5 ur. Nekoliko krajša in s tem primernejša je triurna planinska pot iz Stahovice mimo sv. Primoža. Po enomesečnem predahu smo si 13. julija zadali osvojiti 1903 m visok greben Kamniško sedlo. Po ogledu najvišjega slapu Rinka, enega izmed dvajsetih stalnih in občasnih slapov v Logarski dolini, in nekaj prehojenih metrih proti Okrešlju nas je vreme opozorilo, da je v poletnih, nevihtnih dneh bolje ostati v dolini, kot pa preizkušati srečo pred strelami pod previsi. Tako smo se odločili za krajši, nenaporen pohod po krajinskem parku Robanov kot. Robanov kot je ledeniška dolina in biser treh lediniških dolin v Zgornji Savinjski dolini. Pot nas je vodila po neokrnjeni naravi ob potoku Bela mimo travnika s hlevom in vodo na koritu do planšarije, ki je postavljena v zatrepu pod stenami Ojstrice. Počitek pod mogočnimi vrhovi, kislo mleko, gobova juha in zavitki, pečeni v krušni peči, so samo drobci iz tega nedeljskega popoldneva. Tudi mesec avgust nas je z lepim vremenom navdušil za planinarjenje. Izbrali smo si Pohorje, ki z ugodno klimo v poletnih mesecih privabi številne pohodnike iz vročih in soparnih kotlin. Cilj tega pohoda je bil ogled Lovrenškega barja, ki je največje visoko barje v Sloveniji in eno najpomembnejših v južni Evropi. Dvajset jezerc ali barskih oken, do katerih smo se sprehodili od koče na Pesku, so s svojo kamninsko sestavo, pokrito z mehkim traviščem in mahovi, redkimi rastlinami in cvetočimi lokvanji fenomen v slovenskem prostoru. Mogočni iglasti gozdovi, bogati z lišaji, pa samo še poudarijo izjemno lepoto pohorske pokrajine. Med temi enomesečnimi premori smo si kondicijo nabi- rali po okoliških vrhovih, nekaj planincev pa se je povzpelo tudi na Golico. Za nami je poletje s polno prehojenih poti, pred nami pa je jesen, ko moramo še izkoristiti zadnje lepe dneve za planinarjenje v visokogorje. Tako imamo v načrtu še pohod na dvatisočak v vzhodnem delu Karavank. Povzpeli se bomo na Peco, v osrčju katere se skrivajo številne zgodbe rudarjev, ki so nekaj stoletij kopali svinčevo in cinkovo rudo in kjer je domovanje ljudskega junaka z zgodovinskim ozadjem, kralja Matjaža. V okviru občinskega praznika organiziramo pohod k izviru Sotle. O teh planinskih dogodivščinah pa več v prihodnji številki. Planinski pozdrav! Planinsko društvo Žetale JULIJSKI DAN Bil je 4. julij 2008 - dan izleta Društva podeželskih žena naše občine. Letos smo se odpeljale v skrivnostni kraški svet. Dobro razpoloženje in vroče julijsko sonce nas je spremljalo ves dan. Tudi letos nas je s pokrajinskimi in zgodovinskimi zanimivostmi seznanjala gospa Sonja, prijazna in prijetna vodička PTUJSKIH VEDUT. Natančno in zanimivo nam je predstavila zgodovino kraja PREDJAMA, kjer stoji v hrib prislojcn in dobro ohranjen, pa tudi obnovljen Predjamski grad. Če ga prehodiš prvič, je vse tako skrivnostno, neverjetno, a vendar dojemljivo, da je zgodovina graščakov še vedno zanimiva. Z različnimi vtisi smo zapustile Erazmovo graščino in že smo se ustavile v Divači. Pot nas je vodila v tipično kraško udorno dolino, v kraj Globočak, kjer so nam odprli vrata in po 116m dolgem umetnem predoru smo bile v Škocjanskih jamah. Čudile smo se naravnim lepotam kapnikov, ves čas nas je spremljalo šumenje vode reke REKE, njeno globoko strugo smo zagledale v ŠUMEČI JAMI in že smo se nahajale 144m globoko pod površjem. Pot nas je vodi- la po različno imenovanih kraških dvoranah in že smo prispele skozi rov Pruker do poševnega dvigala, ki nas je popeljalo iz doline. Ogledale smo si etnološko zbirko v Jakopinovem skednju in geološko zbirko kamnin v Delezovi domačiji. Dan se je prevesil v popoldan, geografija nam je dobro sedla v spomin in že smo se peljale na dvorišče družinske kmetije BIŠČAK. Seznanile smo se s predelavo njihovega domačega sadja v marmelado, likerje in žganje. Tudi degustacija je bila uspešna in koristna. V živahnem klepetu smo posedele ob dobrem in okusnem kosilu. Mnoge so bile z mislimi že doma, kamor smo prispele okrog 23. ure. Preživele smo lep izletniški dan, škoda, da ga niso mogle z nami preživeti vse članice našega društva. Čas pa neusmiljeno teče in se preveša v jesen, ki nas zaposluje. Pospravljamo sadove jeseni in se pripravljamo na KOSTANJEV PIKNIK. Naša miza bo polna sladic, zvitih in zavitih izdelkov, posebnosti iz narave in drugih presenečenj. Zopet bo čas za izobraževanje, našivavanje in razgibavanje v šolski telovadnici. Lahko bomo posedale ob dobri knjigi, tudi na TV ekranu bo kaj zanimivega. Mnoge starše bodo zaposlovali otroci, potrebno bo sodelovanje pri ustvarjanju domačih nalog in drugih oblikah izobraževanja. Desetmesečno sodelovanje bo uspeh tistega zanimivega dne v juniju. Prihaja čas pestrih barv v naravi, s pogledom se odpočijte na tej bogati paleti in koristno preživljajte čas z ljudmi, ki Vas spremljajo v življenju. Pestro in bogato jesen z zlatorumeno pečenimi kostanji Vam želimo članice DRUŠTVA PODEŽELSKIH ŽENA OBČINE ŽETALE in prijetno praznujte 9. občinski praznik. Za društvo M.K. TUDI V POLETNI VROČINI TE OB POGLEDU V NEBO ZMRAZI Vroče in nič kaj prijazno poletje se je končno poslovilo in ne bo se nam več treba s strahom ozirati v nebo. Sleherni oblak je grozil z neurjem in točo, ki je vsak teden uničevala in pustošila že tako skromne in s trudom obde- lane njive, vinograde in ostale obdelovalne površine, ki jih še ni zaraslo trnje. V takšnih trenutkih vsi nemočno strmimo v nebo in čakamo na razplet pobesnele narave, nihče pa ničesar ne ukrene. Pred leti smo imeli v parlamentu ljudi, ki so se zavzemali tudi za najrevnejši sloj ljudi in jim ni bilo žal denarja za dokaj uspešno obrambo pred točo. Na določenih krajih so bile postavljene strelne I rampe, usposobljeni strelci so se uspešno postavili v bran uničujočim oblakom in jih vsaj v devetdesetih odstotkih tudi razpršili. Današnji oblastniki pa raje trošijo denar za prestižna letala, drage oklepnike, ipd. Tisti, ki smo dve leti služili vojaški rok, vemo, da so takšni oklepniki zelo občutljivi in draga topovska hrana, saj je sleherni oklepnik ob polnem zadetku najprej grobnica ali krematorij posadke, nato pa kup neuporabne tehnike in železja. Pa pustimo vse to v premislek strokovnjakom, morda se bodo iz svojih napak kaj naučili. Kljub vsem tem razmišljanjem življenje teče naprej tudi žetalskim upokojencem. Na morje se nismo hodili sončit, čeprav smo nameravali organizirati enodnevni izlet v Izolo, da bi tudi tisti, ki morja še niso videli, vsaj za dve uri v živo doživeli njegov utrip. Pa nam tega finančne razmere ne dopuščajo, saj s stopetdesetimi evri kmečke pokojnine o tem ne moremo niti razmišljati. Tako smo se pač morali zadovoljiti z enodnevnim potepom po prelepem Pohorju, kjer smo si ogledali nekaj znamenitosti in lepo neokrnjeno naravo, ki nam jo ponujajo pohorski gozdovi. Bliža se tudi praznik Občine Žetale in Kostanjev piknik. Tudi žetalski upokojenci bomo s svojo malenkostjo sodelovali in pripravili skromno razstavo izvirnih pridelkov, ki so značilni za naše kraje. Nič priseljenih ali umetno narejenih stvari, saj bi potem izničili pomen razstave. Društvo upokojencev Žetale letos v novembru praznuje petnajst let obstoja. Ta dogodek smo nameravali primerno proslaviti, ker pa je vse povezano s stroški, bomo po vsej verjetnosti to morali opustiti. S svojo malenkostjo smo ob začetku šolskega leta sodelovali in organizirali varstvo otrok. Vsem članom, ki so prostovoljno sodelovali v tej akciji, se iskreno zahvaljujem in jih naprošam, da bi v bodoče pritegnili k sodelovanju še druge člane, vse tiste, ki jim letos iz kakršnegakoli razloga ni uspelo sodelovati. Zahvaljujem se ravnateljici Osnovne šole za pisno pohvalo, s katero nas vzpodbuja k nadaljnjemu sodelovanju. Predsednik DU Žetale, Stanko Vogrinc I ZELJNI ZNANJA OBISKALI PRESTOLNICO Žetalski gasilci smo v plan dela za letošnje leto uvrstili med drugim tudi strokovno ekskurzijo, nanjo smo se podali 23. avgusta. Priprava in organizacija ekskurzije ponavadi vzameta kar nekaj časa in truda, mi pa smo tokrat imeli srečo, saj nam je pri omenjenem pomagal gospod Bernik iz Ljubljane. Gospod Bernik nam je izdobavil opremo za novo gasilsko vozilo, sedaj pa je bil pripravljen pomagati tudi pri sestavi programa, organizaciji in vodenju strokovne ekskurzije. Na ekskurzijo smo se podali v zgodnjih jutranjih urah. Po krajšem postanku in okrepčilu s trojanskimi krofi smo v Ljubljano prispeli malo čez pol deveto uro. Prvi postanek je bila gasilska brigada. Tukaj nas je čakal naš že omenjeni vodič. Na gasilski brigadi smo se seznanili z opremo in tehniko, ki jo uporabljajo pri svojem delu poklicni gasilci. Ogledali smo si tudi dva muzejska eksponata, ki ju uporabljajo zgolj ob porokah uslužbencev. Po izčrpni predstavitvi brigade smo se odpeljali v center mesta. Sledil je sprehod po ljubljanski tržnici, ogled stolnice, Prešernovega trga in Frančiškanske cerkve. S sprehodom po ljubljanskih ulicah smo lahko doživeli utrip Ljubljane ob sobotnih dopoldnevih. Polni vtisov smo se podali na Ljubljanski grad, nekateri peš, drugi so preizkusili zloglasno gondolo. Po vzponu smo si ogledali okolico gradu, se povzpeli na obzidje, najbolj drzni pa tudi na razgledni stolp in si z njega ogledali celotno prestolnico. Na gradu smo imeli možnost videti tudi, kako zgleda grajska poroka ob spremljavi lajne, nekaterim se je ob tem porodila želja, da bi tudi njihova bila v tem stilu. Nikoli ne reci nikoli. Ker nas je čas že preganjal, smo se hitro odpravili do avtobusa in se odpeljali do Botaničnega vrta. Tukaj smo si ogledali veliko zanimivih rastlin s celega sveta. Vrt, ki ima že 198-letno zgodovino, je v lasti in upravljanju Biotehniške fakultete. Povedati je potrebno, da se razprostira na veliki površini in da je sicer v malce slabšem stanju, čemur botrujejo tudi finančne težave, s katerimi se srečujejo. Ogled smo končali malce prej, kot je bilo predvideno, saj so nas ujele prve dežne kaplje. V varnem zavetju avtobusa smo se odpeljali proti Gasilskemu društvu Trnovo. Pričakali so nas nekateri vodilni možje društva, član z največ intervencijami in marljivi članici. PGD Trnovo je podobno kot naše društvo gasilsko društvo III. kategorije. Pokazali so nam opremo, prostore, nam povedali o zgodovini, o operativnem področju. Ob koncu druženja so svojo prijaznost in gostoljubnost nadgradili tudi s pogostitvijo, obljubili pa so nam tudi, da nas v prihodnosti obiščejo tudi njihovi člani. Po slovesu od trnovskih gasilcev se je sobotni popoldan že prevešal v drugo polovico in vsi so bili enotnega mnenja, da bi se prileglo kosilo. Pot nas je vodila proti Domžalam, v vas Prevoje. V tej vasi imajo zelo gostoljubno starejšo gostilno, »Pri Gašperju«. Iz te gostilne zagotovo ne odide noben lačen, saj so nas pričakale gromozanske in okusne porcije. Po končanem kosilu smo se poslovili od našega vodiča, ki se je z organizacijo in vsem ostalim zelo dobro izkazal. Po kosilo je sledil še ogled gasilskega muzeja na Vranskem. Ogledali smo si eksponate, ki izvirajo iz druge polovice 19. stoletja (iz obdobja Avstroogrske) in segajo do 60-tih let 20. stoletja. Razstavljeni eksponati predstavljajo temelj današnjemu gasilstvu. Polni doživetij, dogodkov, pa tudi znanja smo se odpeljali proti domu, med vožnjo pa je morda kdo izmed nas po tihem že razmišljal, kam bi se podali naslednje leto. S.V. Tradicionalni turnir za prehodni pokal v športnem parku Rim Tako kot vsako leto smo v športnem društvu Rim tudi letos organizirali turnir v malem nogometu. Turnir se je odvijal v nedeljo, 3. avgusta, s pričetkom ob 10. uri. Kot vsako leto se je tudi letos prijavilo veliko ekip. Poleg treh ekip domačega društva so se turnirja udeležile ekipe iz sosednjih in drugih občin ter dve ekipi iz sosednje Hrvaške. Skupaj se je na turnir prijavilo 13 ekip. Igralo se je po sistemu izpadanja in že prva tekma med domačima ekipama je napovedala zanimive dvoboje. Kot je na našem turnirju že v navadi, se je zbralo tudi veliko navijačev, ki so ob lepem vremenu še dodatno vzpodbujali svoje ekipe. Po odigranih dvobojih sta se do finala prebili ekipi ŠD Rim in ekipa Vinogradništva Plajnšek. Na koncu je po razburljivi in zanimivi tekmi slavila domača ekipa SD Rim. Turnir smo zaključili s podelitvijo pokalov in denarnih nagrad, ki so jih prejele prve tri ekipe iz rok predsednika in častnega predsednika ŠD Rim. Prva štiri mesta: 1. ŠD Rim 2. Vinogradništvo Plajnšek 3. Gaberje 4. Naraplje ŠD Rim ŠPORTNO DRUŠTVO ŽETALE Kaj je šport? Po Slovarju slovenskega knjižnega jezika je to »po ustaljenih pravilih izvajana telesna dejavnost za krepitev telesne zmogljivosti, tekmovanje, razvedrilo«. športno društvo Žetale je bilo letos uspešnejše, kot smo pričakovali. S prikritim strahom smo pričakovali Srečkov memorial in v mislih so se nam podili dvomi. Bo dovolj ekip? Bomo v izgubi ali v dobičku? Bo turnir minil brez incidentov? Slabe izkušnje na tem področju iz prejšnjih let so pustile majhne brazgotine, ki se jih trudimo pozabiti. Letos pa smo bili prijetno presenečeni nad udeležbo. Prijavilo se je 11 ekip, kar nam je povrnilo zaupanje v uspeh turnirja. S pravim sodnikom in izvrstno organizacijo smo turnir odlično izpeljali. Težko je biti objektiven pri nepričakovanem uspehu, še posebej, če si del tega ustroja. Z lastnimi rokami smo izpeljali turnir tako dobro, da je bil volk sit in koza cela. Morda se nekateri izmed vas sprašujete, zakaj smo letos imeli dnevno-nočni turnir v petek. Odgovor je preprost: izkušnje so pokazale, da se ekipe raje udeležujejo nočnih turnirjev. Da pa nismo povsem spremenili tradicije, se je naš turnir začel podnevi, tako da se ni zavlekel pozno v noč ali celo jutro. Ob nedeljah, kot vsi veste sami zase, imate radi mir zase in za svojo družino, kar pomeni, da se vam ne ljubi poditi za žogo na žgočem soncu. Na koncu pa še hvala vsem članom, sami veste, kateri ste, ki ste pomagali pri izvedbi turnirja. Kot veste vsi oziroma tisti, ki ste v kakršnemkoli društvu, je občina letos sprejela nov zakon o financiranju društev. Društva so se razdelila na kategorije in znotraj športne kategorije smo tudi mi in še nekaj ostalih društev. Z zneskom smo zelo zadovoljni, saj je višji kot prejšnja leta, kar nam daje možnost, da bomo končno dokončali našo brunarico in jo naslednje leto tudi uradno predali svojemu namenu. •!/ September je že tu in z njim vsakoletne športne prireditve. Čeprav letos prireditev ne organizira naše društvo, vas vseeno vabim, da se jih udeležite, saj boste naredili veliko koristnega zase. Pomembno je, da se malo zmigate in pobegnete monotonemu stresnemu vsakdanu, da si popestrite dan z veliko smeha, tekmovalnostjo in športnim duhom. Ne bi pa vam škodilo, če bi ta en dan postal vaša navada, saj se stresa lahko znebite le, če to sami hočete. Dokazano je, da to lahko storite le s fizično aktivnostjo in smehom, saj se pri smehu sproščajo določeni encimi, ki povečujejo sproščenost in srečo. Zatorej: se vidimo na športnih prireditvah, na kolesu ali pa ob kakšnem lahkotnem teku. ŠPORTNI POZDRAV, za ŠD Žetale, Marjetka Prevolšek »ŽETALANČEV PIKNIK« Tudi letos smo se člani strojnega krožka Žetalanec zbrali v jutranjih urah 15. avgusta, na Marijin praznik, letos pri Kmetijski zadrugi v Žetalah. Za začetek smo se okrepčali z dobrim golažem, ki ga je posebej za nas skuhal Marjan. Tako podloženi smo se odpravili prijetnemu dnevu naproti v smeri proti Medgoram, a že med prvim vzponom proti Pridni vasi smo občutili težo sopare, ki je vedno bolj pritiskala na nas. V dobri družbi nekaj čez sto pohodnikov in s pomočjo dišečih dobrot z dodatkom zdravilnih tekočin iz nahrbtnikov, ki so jih vsi hoteli čimprej razdeliti, nam je pot šla kar dobro izpod nog in smo že krenili pri Stojnšeku s ceste na gozdno pot. Tam nas je čakalo kar zanimivo doživetje, prepreke iz podrtega drevja, tako da je bilo potrebno pokazati kar nekaj spretnosti za to prečkanje, posebej za tiste z otroškimi vozički. Malo pred prihodom na prvi načrtovani cilj, cerkev Sv.Mohorja, smo doživeli lepo presenečenje. Družina Jus iz Grdine, ki je tudi v našem krožku, nas je pričakala pri svoji kleti, pogostila s pijačo, poskrbeli pa so tudi za dobro voljo z dvema muzikantoma, ki sta zaigrala kar nekaj domačih. Sledil je malo resnejši del tega dneva, ki pa po zaslugi g. župnika iz Majšperka ni bil tako hudo resen, saj je znal pri sveti maši povedati marsikaj zanimivega za razmišljanje, po končani maši pa še nekaj za treniranje smejalnih mišic. Seveda ne smemo pozabiti tudi g. Letonja, ki mu je pomagal pri obredu in sta skupaj naredila praznik še lepši. Sledil je spust v dolino in tudi vzpon do kleti družine Branka Koreza, kjer nas je pričakal Rudi Vodušek, ki se je ves ta čas našega pohoda trudil in spekel dovolj klobas, perutničk in čevapčičev, da smo se dobro okrepčali, vse skupaj zalili s primerno ohlajeno pijačo vseh vrst, naši pevci pa so veselo zapeli, v pomoč sta jim priskočila še muzikanta in piknik se je zavlekel v večerne ure, ko je bilo treba prizorišče zapustiti, saj so grozeči oblaki napovedovali hudo uro, ki se je razbesnela v noč. Na vso srečo se nas je glavnina nevihte vsaj malo ognila in smo jo odnesli brez hujših posledic, je nas pa spomnila na leto 2006, ko smo jo doživeli sami. Za zaključek opisa našega piknika pa še zahvala tistim, ki so poskrbeli, da je bilo prijetno in lepo; družini Jus iz Grdine, gospodu Frangežu in Letonji, družini Korez iz Stogovc, Rudiju Vodušku in podjetju Gastro. Za naslednje leto je bil predlog prisotnih, da se podamo na piknik, pohod in sv. mašo na Veliko Planino... Zakaj pa ne, če smo za to?! I. Š. IZ VASI V VAS Seuska Anica Bilo je v petek, 12. kimavca, vroč dopoldan, nad Donačko goro so se kopičili temni oblaki, a niso zmotili telefonskega pogovora z gospo ANO KOREZ ali Seusko Anico, rojeno 17. 07. 1921 na Kupčinjem Vrhu, pri Klančkih po domače. Gospa še dobro sliši, zato je stekel pogovor v dobrem vzdušju. Anica je povedala: »Imela sem dva brata, dve sestri, a sem na svetu ostala sama. Osnovno šolo sem obiskovala v Stopercah, ker nam je bilo bližje. Farna cerkev je v Žetalah, kamor sem hodila k maši in pela pri cerkvenem zboru. Še sedem let mi ni bilo, ko mi je umrl oče, ostali smo sami z mamo, ki je dobro gospodarila, otroci pa smo ji pomagali pri delu. Dobro se spominjam, kako se mi je godilo, ko sem obiskovala drugi razred. V času paše me je mama zbudila ob štirih, do osmih sem napasla krave, pojedla sem tudi velik kos kruha in se posladkala s skodelico meda. Nato me je mama počesala in uredila in že sem bila pri pouku. Dnevi so tekli ob delu in skrbeh, ki jih imajo mladostniki. Zrastla sem v deklino in pri devetnajstih letih postala žena Seuskemu Jurcu. Tu sem se morala privaditi vsemu dobremu, vmes je bilo tudi kaj temnega, a življenje je teklo, prihajali so otroci. Deset sem jih rodila, dva sta umrla v zgodnjem otroštvu, pri 25 je šel v večnost Jurček, hčerko Hildo pa je pri šestdesetih letih pobrala zahrbtna bolezen. Šest je še živih, prihajajo, prinašajo kaj dobrega in odhajajo, jaz pa sem sama tu, kjer se reče po domače »Seusko«. Imam vnuke in pravnuke in se z njimi veselim. Že od leta 1981 sem vdova; večkrat v mislih prehodim najino skupno življenje, mož je bil večno na poti, rekla sem mu »kšeftar«. Skrbel je za to, da sta bila pri hiši vedno dva para volov, prvi vozni, drugi so odraščali v sposobne vole za vožnjo. Vse smo vozili z voli: krmo, drva, orali njive, delali usluge vaščanom. Dve kravi sta nam dajali mleko, vsak praznik in nedeljski dan se je bohotilo na mizi več zlatorumeno zapečenih gibanic. Vse smo delali na roko. Tudi žrmlje smo »sukali« z roko. Ob dveh ponoči sem vstala, zmlela pšenico, vmes sem si pela in ob štirih je bilo moke za več kolačev kruha, ki nam ga ni nikoli zmanjkalo, saj je že ob osmih zadišalo po tistem, v kmečki peči pečenem kruhu. Pri naši hiši se je veliko pelo. Jaz sem pripravljala večerjo, otroci so sedeli pred hišo in peli, seveda v poletnem času, tako smo mnogokrat pričakali a teka ali moža Jurča. Imeli smo tudi vinograd, vina ni manjkalo, tudi rodnega sadnega drevja je bilo dovolj za pijačo - sadjevec. Vem, kako rodna je bila jablana, lesnika smo ji rekli, iz njenih sadežev smo iztisnili sok za kis, mož pa je znal ta sok tako predelati, da se je lahko »štrihtal« z vinom; ob žetvi žanjice niso vedele, ali pi- jejo vino iz grozdja ali jabolk - lesnik. V življenju sem spekla najbrž največ kruha, veselili smo se ob »furežu«. »Pajbje« so odhajali, dekline tudi, jaz pa sem ostala sama in večkrat prisluhnem zvonu, ki poje: BI M BAM, vsega žmam, a sem sam. V svojem življenju se največ zadržujem doma, rada preberem TEDNIK, tudi revijo NAŠA ŽENA, rada preberem rubriko o zdravju, zdravilstvu, posebej me zanimajo zdravilna zelišča, tudi sama jih nabiram in sušim. Če me kdo vpraša, rečem: »Vsak dan je boljše, namažem se s potrpežljivostjo in gre, jamranje pač ne pomaga. Vem več zgodb o coprnicah; govorili so, da je pod Donačko goro doma LINTOFER, a to je za kratek čas. Imam še eno vprašanje: Kaj smo se letos zamerili lastovkam? Ni jih bilo blizu, jaz pa sem jih tako nestrpno pričakovala,« je doživeto pripovedovala Anica. Tako sva se razgovorili, da sva končali pogovor v verzih: »Dobro jutro koš, ves dan moj boš, pa lahko noč, da mi boš naslednji dan v pomoč.« Gospa mi je povedala več pesmi, za razvedrilo je to. Res težavno tu živimo. Z vsakega kraja prideš v breg, navadno vsako zimo tu zapade visok sneg. Suša včasih nam škoduje, ko ravencem ni za dež, mrzel veter tud' prihruje, ko doline zanj ne veš. Gospa Marija NERAT V srebrni številki Žetalskih novic smo Vam predstavili nekaj imen in priimkov starejših občank in občanov našega kraja. Nekaj o njihovem življenju ste lahko prebrali v rubriki IZ VASI V VAS. Tokrat preberite nekaj vrstic o naši najstarejši občanki MARIJI - Micki Nerat, ki bo za tepežni dan, 28. decembra 2008, praznovala 93. rojstni dan. Micka je polsestra že pokojne gospe Helene Krivec. Vse življenje živi v Nadolah 53. To je njen najlepši kraj, kjer je preživela svetle in temne dneve. Oče Janez Nerat se ni vrnil iz 1. svetovne vojne, žena in hčerka Micka sta ga zelo pogrešali, a življenje je moralo steči po novih tirih. Bolezen otroških let ji je odvzela sluh, vid pa ji tako dobro služi, da prebere še kakšen članek v časopisu in glasilu naše občine. V življenju je mnogo prepešačila, neštetokrat je korak za korakom prišla v cerkev sv. Mihaela k bogoslužju. Zdaj ji noge počasneje služijo za hojo okrog hiše, do pokošenega travnika in lepo obdelane njive. Kako rada bi bila letos skopala krompir, a se moč ne vrača, le peša in ji dovoljuje, da opazuje to lepo nadolsko naravo. Izredno rada ima otroke, jih boža, stisne k sebi in se z njimi smehlja. Srečna je, da ji ni bilo treba nikoli ležati v bolnišnici, le trikrat jo je obiskal zdravnik na domu. Vse njeno življenje je potekalo v mirnem tonu, zelo spoštljiva je do soljudi, vaščani jo imajo zelo radi. Ima še toliko moči, da skrbi zase, se lepo neguje, rano leže v posteljo, zjutraj pa je s svitom na nogah. Rada ima živali, zredila je mnogo prašičev za domači praznik -»fiirež«, a se tistega dne ni nikoli veselila, žalovala je za debelim pujskom. Ni ljubiteljica piščančjega mesa, od nekdaj so ji v največjo slast sladkarije. Recept za dolgo življenje: kozarec dobrega vina na dan, preprosta hrana, zmerno delo brez jeze, dobri odnosi z ljudmi. Rada ima sorodnike, še vedno ima dober spomin. Gospa Micka Neratova, lepo praznujte svoj 93. rojstni dan in se še dolgo radujte z ljudmi, ki so z Vami. M.K. LEKARNA PTUJ PRAZNUJE 50 LET Lekarna Ptuj praznuje petdeseti rojstni dan, to je petdeset let delovanja v prostorih na Trstenjakovi ulici 9. lekarniška dejavnost sega veliko dlje v preteklost, saj je Ptuj prvo lekarno dobil že leta 1587. Danes deluje v sklopu javnega zavoda Lekarne Ptuj sedem lekarniških enot. Vse so nastale in se razvijajo ob pomoči vseh zaposlenih v zavodu, zlasti pa ob strokovni in organizacijski podpori Lekarne Ptuj. Mesto Ptuj z okolico se upravičeno ponaša s svojo bogato preteklostjo. Bogata je tudi zgodovina lekarniške dejavnosti na Ptuju, saj je v šestnajstem stoletju, ko so v slovenskem prostoru nastajale prve lekarne, eno prvih leta 1587 dobil tudi Ptuj. Leta 1922 sta na Ptuju delovali dve lekarni in sicer Lekarna pri zlatem jelenu in Lekarna pri zamorcu. Tega leta se jima je pridružila še tretja in hkrati prva slovenska lekarna, to je bila Lekarna pri svetem Antonu. Lekarna pri zlatem jelenu je bila poškodovana v času druge svetovne vojne. Ostali dve lekarni so leta 1958 zaprli in preselili ta del zdravstvene dejavnosti v prostore na Trstenjakovi ulici 9, kjer je Lekarna Ptuj še danes. Ob pomoči kolektiva Lekarne Ptuj se je na širšem območju širila mreža lekarn. Najprej v Majšperku, nato v Kidričevem in leta 1975 še v Ormožu in Središču. Slednji dve enoti sta se kasneje odcepili in nastal je samostojen zavod- Lekarna Ormož. V Lekarnah Ptuj pa smo še naprej širili lekarniško mrežo in približevali dejavnost preskrbe z zdravili prebivalcem. Nastale so nove lekarne: Lekarna Gorišnica, Lekarna Breg in Lekarna Budina- Brstje na Ptuju, lekarniška podružnica Videm pri Ptuju. Vzporedno s širitvijo mreže lekarn na širšem območju Ptuja in Ormoža se je spreminjal tudi način dela lekarniških farmacevtov in drugih strokovnih delavcev. Nekoč je bilo pomembno, da je pacient dobil pravo zdravilo ob pravem času. Danes je to premalo. Vročitev zdravila spremlja nasvet o njegovi varni pravilni in učinkoviti uporabi. Ta nasvet podeli izdelku, ki mu rečemo zdravilo, njegovo pravo vrednost. Ob preskrbi prebivalcev z zdravili na recept postaja vse bolj pomemben del našega dela svetovanje in izdajanje zdravil brez recepta, medicinskih pripomočkov, izdelkov za nego in prehranskih dopolnil, s katerimi odpravljamo manjše zdravstvene težave in pripomoremo k ohranjanju zdravja. Naš praznik želimo deliti z vsemi, ki kakorkoli potrebujete naše storitve. Lekarniški farmacevt in vsi ostali, zaposleni v lekarnah, smo tu zaradi vas. Zato bomo v tednu, ki ga namenjamo praznovanju, to je od 3.11. do 7. 11. za vas pripravili svetovalne kotičke. Strokovni delavci vam bomo svetovali o temah, ki smo jih v zadnjem letu objavljali v medijih in seveda tudi o vsem ostalem, kar vas zanima in je povezano z zdravjem, zdravili in drugimi izdelki, ki so na voljo v naših lekarnah. Prijazno vabljeni- praznujte z nami! Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec. Direktorica PA ZAKAJ PRAV • Strokovno usposobljeni UČITELJI VOŽNJE in PREDPISOV • MINIMALNO ŠT. UR Dri praktičnem usposobi ion ju • Vse kategorije Al. A. 8. C. Dl, D, EUE. C