Kakovostna starost, let. 26, št. 1, 2023, (77-78) © 2023 Inštitut Antona Trstenjaka 

OSVEŽITVENO USPOSABLJANJE ZA ORGANIZATORJE MREŽE IN PROSTOVOLJCE 
Snovik, 2. - 4. marec 2023 
Na zacetku marca smo se v Termah Sno­vik na letnem osvežitvenem usposabljanju zbrali organizatorji mreže za kakovostno staranje in prostovoljci. Usposabljanje organizira vsako leto Inštitut Antona Tr-stenjaka. Osrednja tema letošnjega srecanja je bila Kako odgovarjati na potrebe nas prostovoljcev? 
V uvodnem nagovoru je predstojnik In-štituta Antona Trstenjaka dr. Jože Ramovš kot namen osvežitvenih tecajev izpostavil predvsem osveževanje znanja in motivacije – oboje je kljucno za kakovostno prosto­voljstvo. Znanje in motivacijo si krepimo predvsem skupaj – cloveški možgani niso individualni, ampak socialni. Tudi moto Inštituta je: Ce hoceš skrbeti zase – pomagaj drugim; ce hoceš pomagati drugim – poskrbi zase. Izpostavil je, da se v skupinah vedno ucimo – vsi smo ucitelji in ucenci; nasta­vljamo si ogledalo. Brez zgledov slabše napredujemo. Osvežitveni tecaji so zato nujni, saj dajejo zagon ob dobrih izkušnjah drugih, marsikaj pa se naucimo tudi iz slabih izkušenj. 
Ker je bila skupina udeležencev velika, se je skupno delo zacelo s predstavitvijo s pomocjo fotogovorice. Sredi kroga so bile razprostrte raznolike velike fotografije, vsak si je izbral tisto, ki ga je še posebej nagovorila in najbolje opisuje njegovo pot prostovoljca. Po razmisleku smo svoja razmišljanja podelili z drugimi. Edinstvene in bogate zgodbe so napolnile naš dopol­dan. 
Popoldanski del je bil namenjen rekre­aciji; nekateri so šli na pohod na okoliške vzpetine, drugi na plavanje v termah, vsi pa smo sledili enemu od kljucnih ciljev osvežitvenega tecaja – druženju. 
Vecer je bil namenjen doživljajskim delavnicam, kjer imajo udeleženci pri­ložnost, da pokažejo raznolike talente, s katerimi obogatijo druge. Kolegici iz Litije Marjeta in Nataša sta pripravili delavnico vlaganja »dobrih misli«: okrasili smo vsak svoj kozarec za vlaganje, potem pa iskali ideje, kako bi okrašene kozarce lahko upo­rabili v skupini (npr. vanje vložimo želje za rojstne dneve, telovadne vaje, miselne vaje, lepe misli …). Sledila je meditacija s tibetanskimi skledami podprta s Cankar­jevo crtico Zaklenjena kamrica, ki jo je izvedel France. 
PROSTOVOLJCI SE RAZVIJAMO 
Geslo drugega dneva je bilo prostovolj-ska pot. Poudarek je bil na pozitivnih in negativnih izkušnjah s prostovoljstvom, na vzponih in padcih. Najprej je te utrinke zbral vsak zase, nato pa smo si jih pode­lili v parih. Zatem smo pare razdelili in ustvarili dve skupini, da smo slišali cim vec izkušenj. Vse so bile edinstvene, izsto-pale pa so predvsem izkušnje o skupnem premagovanju ovir, postavljanju stvarnih ciljev, izmenjavi izkušenj, o toplini med clani, medsebojni motivaciji, hvaležnosti, navdušenju, odgovornost in pomembnosti praznovanja malih uspehov. 

ZDRAVA ZRELA LETA 
Osvežitveni tecaj je bil tudi idealna pri­ložnost za predstavitev novega širiteljskega prirocnika Zdrava zrela leta, saj je vodite­ljem in clanom skupin tudi namenjen. Gre za obsežen prirocnik namenjen krepitvi telesnega, duševnega in socialnega zdravja. Njegova struktura je prilagodljiva in skupine lahko vrstni red poglavij razporejajo glede na lastne želje. Da novost tudi preizkusimo, smo se razdelili v skupine po 6 udeležencev in obdelali razlicna poglavja (na primer: V mojem telesu so naložena leta mojega življe­nja, Varujmo srce in ožilje, Zdravila naj bodo koristni pripomocki pri zdravljenju …). 
Tudi drugi vecer je bil doživljajsko obarvan. Delavnico je izvedla Iva Grabnar, ki je s pomocjo mini japonskega gledališca kamišibaj prikazala, kako vzpostavlja stik s svojo dementno mamo. Gre za edinstveno obliko pripovedovanja zgodbe preko slik, ki so vložene v mini lesen oder. Pripovedo­valec ob pripovedovanju te slike menjuje. Iva nam je tako pokazala, kako svoji mami prikazuje njeno življenje v 14 slikah in dosega ganljive ucinke. 

KAJ LAHKO NAREDIMO ZA NAŠE PROSTOVOLJCE? 
Zadnja delavnica je bil usmerjena v pri­hodnost. Dopoldanska tema in vprašanja, na katera so udeleženci skupaj odgovarjali, so bila: Kaj lahko naredimo za naše aktivne 
prostovoljce, kaj za zaslužne in kaj za pri­dobivanje novih prostovoljcev? 
Na plan je prišlo veliko zelo konkretnih odgovorov. Pri aktivnih prostovoljcih je bila na primer izpostavljena potreba po tem, da so slišani, da si zanje vzamemo cas, se nanje spomnimo ob osebnih praznikih, jih podpiramo z dodatnimi izobraževanji, vkljucujemo v seminarje, jih nagradimo z izletom, pogostitvijo ali javno pohvalo ter koristimo in negujemo specificne talente, ki jih vsak od prostovoljcev ima. 
Prav tako pomemben je odnos do za­služnih prostovoljcev, ki so utirali pot za mlajše – so podoba tega, kar lahko mlajši prostovoljci pricakujemo, ko ne bomo mogli vec voditi skupin. Tu je bil poudarek na njihovem vkljucevanju v skladu z nji­hovimi zmožnosti in mocmi. Pomembno je, da jih obiskujemo ali poklicemo, zanje organiziramo družabništvo, se nanje spo­mnimo ob osebnih praznikih, obletnicah društev in njihove izkušnje kar najbolj vkljucujemo v naše delovanje. 
Ob zakljucku osvežitvenega tecaja smo se vsi strinjali, da smo v teh dneh pridobili veliko znanja, se ucili drug od drugega, predvsem pa se napolnili z novo motivacijo in mocjo za nadaljnje prostovoljsko delo. To je lepo povzela udeleženka z besedami Toneta Pavcka: Sreca je srecati prave ljudi, ki v tebi pustijo dobre sledi. 
Alen Sajtl