120. stnilta.
I LlrtUnl. f ttrttk, Zl Mji 1911
XLVII. lelo.

.Slovenski Narod" velja y Ll*t>l|asi
na dom dostavljen:                   .              v upravništvu prejeman:
eek> leto naprej   .   .   .   .   K 24*— I ćelo Icto naprej   .   »   .   .   K 22-^
pol leta      *„      ..£.}• .• 12*— I pol leta       „       • ••••• 11"—
četrt leta     m    '.-.?•*. *.    6— I čctrt leta      m       .....    550
ica mesec    »       .   •  ,   «    •   2r— • na inesec    „       .   »   *   •    •   190
Dopis! naj se fomkirajo. Rckopisi se ne vračajo. Dre£]U*tTO: Knaflcra «ltea ftt. 5 (v primka lcvo.i telttec M. S4.
Ufcafta vsak *•■ xwtT te*xem*l neteiie w praulk«.
lnserati veljajo:  peterostopna  petit  vrsU  za enkrat  po  16 vin., z* dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin.  Parte in zahvala vrsta 20 vin.
Poslano vrati 30 vin. Pri večjih inaercijah po dogovoru.
UpravniStvu naj se pošiljajo naroćnine, reklamacije, inserati L t dL,
to je administrativne stvari.
■    htMmnoi fttevilka velja 10 vinari««.           ■
Na piameaa aaročila brez istodobne v poslatvc naročnine se ne odra. „Narodna tlak«***« ftftlfttoa šL Si.
•Slovenski Narod" velja po poćtis
la Avstro-Ogrsko:                .                    za Nemdjo:
eelo leto skupaj naprej     a   K 25*— I ćelo leto naprej       .   .   .   K 30»—i
čett'iSa    T        T     *   ;    ! ^-iSo 1    M Ameriko in vse druge dežele: na mesec    .         m     #   ,    e   230 ■ ćelo leto oaprej   .   .   .   .   K 35.—
Vprasanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. DpravaMtTO (spodaj, đvoriKc levo). BjulUot« ulica ŠL 5, teltfon *L M,
i! iiudili stiskali.
V klerikalnih vrstah vlada strah. Pri zadnjih deželnozborskih volit-vah so klerikaki začeli čutiti, da se ljudstvo odvraća od njih, pri zadnji državnozborski volitvi na Notranj-skem pa so spoznali, da v tem veii-kem in prebujenem okraju nimajo no-benega razumnega človetta več na svoji strani, da je proti njim zavladalo sovraštvo, ki ga vedno rodi z brezvestnim gospodarstvom, s tiran-stvom in krivico združeno vladanje.
Klerikalni so ljudstvo prevarili. Po vsi deželi Rre srlas: Kje so milijo-nl. ki jih Je dežela v kratkih letih po-rabila, kaj se je zgodilo z milijoni, ki jih je dežela na novo najela. Kar je deželni odbor storil. ni v nobenem razmerju z denarjem, ki ga je pora-bil. Tod in tam ceste, tod in tam vodovodi — to vendar še ne velja toliko rnilijonov, kakor so jih klerikalci zapravili.
Klerikalci dobro čmijo, s kakim srditim nezadovoljstvom jih gleda prebivalstvo. kaka jeza navdaja vse razsodne ljudi, ki vidijo in znajo pre-soiati njih početje. zato poskušajo pri vsaki priliki javnosti nasuti peska v oči. Neprestano se v svojih časo--:sih hvalijo, kako da clelajo, pa se . ede samo njihovi voditelji in agita-torji, ljudstvo pa propada, venemer si kade, kako pospešuiejo blagor ljudstva, v resnici pa vidimo, da obče blagostanje vidno gineva in da beže Ijudje iz domovine.
Dan na dan čujemo o klerikalnih zaslugah. pa jih nikjer ne vidimo. Kaka cesta in kak vodovod — kaj je to. če se pomisli, koliko milijonov je šio rakom žvižgat in če se pomisli, koliko dobrega in koristnega bi se bilo dalo napraviti s temi milijoni. Le malo zdrave pameri in razumnosti, le neka] spretnih strokovnjakov — in z maihnim delom tistih milijonov, ki so jih klerikalci pognali v zra'K. bi se bila v teh šestih letih, kar so klerikalci na krrnilu, naša živinoreja lahko povzdignila, da bi bila ž njo obogatela dežela in bi postalo mle-karstvo in sirarstvo vir velikih in trajnih dohodkov. Tako pa je danes mani živine v deželi kakor pred še-
stimi leti, neumnost, brezvestnost in nepoštenost pa je kranjsko mlekar-stvo pripravila ob dobro ime in je oskodovala rako, da bolj ni mogoče. Ravno pri živinoreji in pri mlekar-stvu se vidi, kako znajo klerikalci pospeševati kmetijstvo in pomagati kmetskemu ljudstvu.
Kdor nima lastnih zaslug, se rad diči s tujimi. Tako delajo tuđi naši klerikalci, kar se je posebno pokazalo pri otvoritvi belokranjske železni-ce. Ta železnica je pridobitev, na ka-teri nimajo klerikalci niti najmanjše zasluge, niti sence kake zasluge. Prvi je začel zanjo delati !>uklje, n ko je vlada pri obnovitvi nagodbe z Ogrsko predlagala zgradbo te želez-nice. je s tem napravila klerikalcem čez njihove račune debelo crto. Klerikalci so se pripravili, da bodo pri obnovitvi nagodbe od vlade zahte-vali strankarske koncesije. Nagodba je stvar, pri kateri se lahko od vlade mnogo izpreša, jako mnogo in umlji-vo je, da so imeli klerikalci pripravljene vse mogoče zahteve. Toda vlada je bila pripravljena na to. da bodo klerikalci planili nanjo s klicem -koncesije ali razbnemo nagodbo« in si je znala pomagati. Predlagala je zgradbo belokranjske železnice in njeno zvezo z Dalmacijo in je s tem vzela klerikalcem orožje iz roK in jih prisilila, da so glasovali za nagodbo, četudi so na tihem škripali z zobmi.
Niti sence zasluge nimajo klerikalci na belokranjski železnici. Nič, čisto nič! A laste si vse zasluge. No, da. ti>tega ministrstva, ki je zagoto-vilo :o železnico. že davno ni več na krmiiu, Šuklje živi v šamoti in ne stopa več v javnost — kaj bi se klerikalci žemrali lastiti si zasluge, ki jih nimajo. Otvoritev belokranjske železnice je bila tako aranžirana, da naj bi ljudstvo premotila in mu vce-pila mnenje: klerikalci so nam pridobili železnico.
Reklame so klerikalci potrebni, hudo potrebni in še nič preveč jim ne zamerimo, da so si pri otvoritvi belokranjske železnice nat2l:nili vse polno pavovega perja na klobuke. Kako naj si pa drugače p!-inagajo. Storili nišo nič za deželo, vse jim je za petami, vse dviga pesti vr>, lenuhe.
izkoriščevalce, koritarje in zaprav-Ijivce deželnega denarja, kdo se bo čudil. da si poskusijo prilastiti zaslu-go na zgradbi belokranjske železnice. Obupen poskus je to, a pomagal ne bo nič. Šuklje je belokranjsko želez-nico pripravil in baron Beck, nekda-ni: niinistrski pred^ednik, jo je zago-tovil proti volji klerikalcev. To ve vsa dežela, tore], klerikalci, doli s pavovim perjem, ki ste si ga natak-nili na klobuke.
V vsem tem prilaščevanju tujih zasluR vidimo le dokaz, v kako hu-dih stiskali se nahalajo klerikalci in to je dobro znamenje.
Žeieznics Hogotso-Srešioe-Mo¥O Bsesto.
(Spomenica   novoitieške   meslnc ofc-
čine !zročeue Ž£lez;;iškemu minlsiru
v Novem mestu dne 26. ma/a.)
\aša ekscelenca!
Podpisana mestna občina dovo-ljuje si z vso spoštljivostjo predložiti Vaši ekscelenci spomenico z udano prošnjo glede mejne graditve želez-niške proge Rogatec-Brežice-Novo mesro.
Ta pereca zadeva je bila že pred dvema letoma l)lizu zaželjenega uresričenja: kajti takrat je prediožil železniški odbor v Brežicah z drugi-mi interesiranimi občinami generalni projekt za gradnjo te železnice.
Na podlagi tega predloženega generalnega projekta odredilo je visoko c. kr. železniško ministrstvo z razpisom z- dne 5. decembra 1911, št. 35.361 trasno revizijo v zvezi s postajno komisijo, katera se je vršila od 10. do 15. junija 1912.
Tozadevne razprave izvršile so se popolnoma giadko. Kočljive zade-ve za to projektirano železnico, kakor priklopitev na Rogaško lokalno žeieznico. prekoračenje in združenje z Južno železnico pri Brežicah ter končno strnenje z Dolenjsko žeieznico na postaji v Novem mestu, so se resile ne samo sporazumno, temveč tuđi popolnoma   določer.o pozitivno.
Pri tej trasni reviziji so se izrek-le najbolj zainteresirane občine (Skocjan,    Jmarjeta,    Bela   Cerkev,
St. Peter) iz gospodarskih ozirov za izpeljavo železniške proge cd St. Jerneja naprej do Novega mesta edi-no le po levem bregu Krke, kar se je tuđi dognalo na licu mesta kot po-vsem resnično, ter se je iz tega vzro-ka in pa poleg tega posebno še iz tehničnih in strategičnih razlogov trasna komisija odločila za to, da bode priporočila najtopleje to izpeljavo tuđi na merodajnem mestu. Posebno se je pa poudarjalo pri tej komisiji, da je strnenje te železnice z dolenjsko železnico na kolodvoru v Novem mestu od severne strani iz politično-prometnih in gospodarskih ozirov potrebno in posebno važno, ker bode s tem nastala direktna zveza Dunaja z Dalmacijo in celim jugom po belokranjski in ličanski železnici.
Na podlagi tega sklepa in udane prošnje, katera se je predložila v tej zadevi vže na visoko c. kr. železniško ministrstvo dne 23. aprila 1911, št. 667 in pa z czirom na zapisnik, katerega je podala podpisana mestna občina dne 13. junija 1912 komisiji z revizijo trase v zvezi s postajno komisijo za gradnjo železnice Rogatec-Brežice-Novo mesto, se drzne udano podpisana mestna občina Vašo ekscelenco iskreno in mijno prositi, da se blagovoli Vaša ekscelenca za-vzeti za to. da se bode pričela ta iz gospodarskih in strategičnih ozirov neobhodno potrebna železnica Čim preje graditi, ter da bi se sprejela Še v sedanjo vladno predlogo za gradi-tev lokalnih železnic.
^* prigibu si dovoljuie Vaši ekscelenci priložiti v nemški presta-vi vsehino resolucije. katera je bila sprejeta dne 23. aprila 1911 na iav-nem shodu v Beli Cerkvi ob navzoč-nosti nad 600 posestnikov (interesen-tov) iz obcln Raka. Bučka. Škocian. ?marjeta. Bela Cerkev. Št. Peter in mestne občine Rudolfovo z opombo, da je bila ta resolucija od gori imenovanih občin v posameznih občinskih odberih v času od 24. aprila 1911 do 20. maja 1911 tuđi soglasno sprejeta in odobrena.
Mestno županstvo v Novem mestu
dne 25. maja 1914.
VI. Vojska I. r.   St. Pauser 1. r. Ros-
man 1. r. Dr. Elbert I. r.
Tej spomenici so se pridružile nastopne selske občine s sledečo prošnjo:
Vaša ekscelenca!
Spomenici-prošnji za pospešitev gradnje železnice Rogatec-Brežice-Novo mesto, katero izroči novome-ška mestna občina, Vaši ekscelenci v blagohotno uvaževanje, se pridružijo v celem obsegu tuđi podpisane obČi-ne z naiudanejso prošnjo do Vaše ekscelence, da bi se gradila ta železnica po prvotnem nacrtu, katerega je izdelal železniški odbor v Brežicah in v smislu soglasno sprejete resolucije, katera se je sklenila dne 23. aprila 1911 na javnem shodu v Beli Cerkvi.
Le od tako zgrajene železnice bodo imele v resnici korist vse raz-.sežne in zelo obljudene občine, leže-če na levem bregu reke Krke.
Zroč z vsem zaupanjem v mi-Iostno rešitev naše ponizne in nujne prošnje do Vaše ekscelence se klanjamo z vsem velespoštovanjem hvaležno udani.
Županstvo    občine   Št. Peter,    Bela
Cerkev,   Bučka,   Škocjan, Šmarjeta,
Prečina, dne 25. maja 1914.
Obe spomenici so ministru izro-čile posebne deputacije pred odho-dom ministra in njegovega sprem-stva na ogled projektirane proge Brežice-Novo mesto, dne 26. maja, ko je bil želez. minister gost novo-meškega prošla dr. Elberta ob priliki otvoritve belokranjske železnice.
Mmm posloiisc ie šfajer-
slfi dež. odbornik dr. Hori
VBFStovšBk M — denu-
Gijanf.
Do Karla Verstovška se poslan-ci štajerskih Slovencev nišo ukvar-jali z denuncijantstvom. Še le ta puhla glava si je izbral to sredstvo za vzdržanje svoje politične eksi-stence pri duhovščini in kmetih in si-cer pri izpridenih duhovnikih in zani-krnih kmetih, kajti vsi drugi Ijudje se
Irsene Lupin prijet.
(Konec.)
In čutil sem. da te moje sanje miss Nelly nikakor nišo zoprne. Njene smehliajoče oči so me poobla-ščale, da nadaljtiiem. njen sladki glas mi je velel, naj upam.
Prav do zadnjega trenotka sva s komoici oprta na ogra;o ostala drus: pri drugem. med tem, ko se je pred nama gibala crta amerikanskih bregov.
Preiskava je bila prekinjena. Vsi smo čakali. Od najvišjega krova pa cio medkrova, kjer je kar mrgolelo izseliencev, vse je čakalo na vzviše-ni trenotek, ko se slednjič razreši ne-razložijiva uganka. Kdo je bil Arsene Lupin? Pod katerim imenom, pod kako masko se skriva sloviti Arsčne Lupin?
In ta vzvišeni trenotek je bil tu. Će bi živel sto let, ne pozabil bi naj-neznatnejše posameznosti.
»Kako ste bleda, miss Nellv,« rekel sem svoji tovarišici, ki se je vsa oslabljena opirala ob mojo roko.
»Vi še-le,'< mi je odgovorila, »ah — kako ste spremenjeni!«
»Pomislite vendar! Ta trenotek je poln strasti in jaz sem srečen, da ga živim v vaši blizini, miss Nelly. Zdi se mi, da se bode vaš spomin ustavil sem in tia...«
Ni me poslušala, hiop.la je in vsa razburjena je bila. Mostiček se je poveznil. Predno pa smo ga smeli prekoračiti, prišli so na krov liudje, tinančni stražniki, Ijudje v uniformi, postreščki.
Miss Nellv je jecljala:
■■ Če bi se izkazalo, da je Arsene Lupin med vožnjo usel, ne bila bi prav nič presenećena.«
»Mogoče si je mislil, boljša smrt kakor sramota, in bolje utopiti se v atlantskem oceanu kakor pustiti se prijeti.«
»Ne norčujte se,« mi je odvrnila razdražena.
Naenkrat sem se stresel, in ko me je vprašala, sem ji odgovoril:
»Ali vidite onega starega mo-žička. ki stoji na robu mostu?«
»Z dežnikom v roki in olivno-zelenim površnikom?«
»To je Ganimard.«
»Ganimard?«
xDa, slavni policist. tišti, ki se je zaklel, da mora Arsčna Lupina lastnoročno prijeti. Sedaj razumem, zakaj nismo prejeli nikakih poročil s te strani oceana. Ganimard je bil tu in on ne ljubi, da se kdo vmešava v njegove posle.                       b
»Torej je gotovo, da vjame Ar-sčna Lupina?«
»Kdo ve? Ganimard ga, kakor se kaže, ni nikdar videl, razun po-starnega in preoblečenega. Seveda, če mu je znano njegovo izposojeno
ime ...«                              .
»Ah,« je vzkliknila s tisto nekoli-
ko kruto ženska zvedavostjo. »da bi mogla biti priča njegove aretadje!«
»Potrpimo! Gotovo je Arsene Lupin že opazi! navzočncst svojega sovražnika. Raj^i bo ladjo zapustil med zadniimi, ko bode oko starca že utrujeno.«
Izkrcavanje se je pričelo. Oprt na svoj dežnik, hladnega obraza, Ganimard na videz ni prav nič pazil nci množico, ki se je trla med obema ograjama. Opazil sem. da mu je za njim stoječ krovni oficir cd časa do časa dajal pojasnila.
Marki de Raverdan, major Ra\v-son, Italijan Rivolta so prikorakali mimo njega in drugi, mnogo drugih... In zarazil sem Rozaina, ki se je bližal.
Ubogi Rozaine! Videlo se mu je. da si še ni opomogel od svojih ne-srečnih nezgod.
»Mogoče ie pa le on, kljub vse-mu,« menila je miss Nelly ... »Kaj mislite vi?«
»Jaz mislim, da bi bilo velezani-mivo. imeti Ganimarda in Rozaina na eni in isti fotografiji. Vzemite torej moj aparat v roke, jaz sem obložen.«
Dal sem ga ji, pa prepozno, da bi se ga bila mogla poslužiti. Rozaine je prihajal. Oficir se je nagnil k ušesu Ganimarda, ta je na lahno zmajal z rameni in Rozaine je šel mimo.
»Toda, za boga, kdo je bil Ar-sčne Lupin?«
»Da,« vzkliknila je na ves glas, »kdo je to?«
Ostalo je še kakih dvajset oseb. Opazovala je vse zaporedoma z ne-
kim zmedenim strahom, da njega ni med temi dvaisetimi osebami.
Rekel sem ji:
»Ne morem dalj čakati.«
Sla je naprej. Jaz sem ji sledi!. Nisva pa napravila še deset korakov, ko nama Ganimard zastavi pot.
»Dobro, kaj hoćete?« mu rečem.
»En trenotek. gospod, kam se vam mudi?
»Jaz  spremljam  gospodično.«
»En trenotek,- ponovil je z bolj ukazujočim glasom.
Globoko je upri! oči v mene, po-tem pa oči v oči spregovoril:
vArsene Lupin, kaj ne?«
Zasmejal sem se.
^Ne, čisto navadno Bernard d' Andrezy«.
»Bernard d' Andrezy je pred tremi leti umri v Macedoniji.«
»Će je Bernard d* Andrćzy umri, potem jaz niseni več od tega sveta. Sicer se pa niotite. Tu so moji papirji.«
»To so njegovi papini. Kako ste si iste pridobili, to vam bodemo z veseljem razložili.«
»Ali, vi ste znoreli! Arsene Lupin se je vkrcal ped imenom R...«
»Da, zopet ena vaših zvijač, napačna sled, na katero ste jih spe-Ijali, one tam. O, vaša moč, dragi moj veseljak, je prav znatna, toda, sedaj se je sreča obrnila. Naprej, Lupin, izkažite se za dobrega igralca!«
Trenotek sem se obotavljal. Te-daj me je ošvrknil s kratkim udarcem po sprednji desni roki. Zakričal sem od bolečine. Udaril me je po ra-
ni, ki se je še-le za silo zacelila, po rani, katero je omeniala brzojavka.
Zdaj sem se moral vdati. Obrnil sem se proti miss Nelly. Le-ta je poslušala bleda, omahujoca.
Njen pogled je srečal moje oči, potem ga je povesila na kodak, ki sem ji ga bil izročil. Hipoma se je zganila in imel sem vtis, imel sem gotovost, da je takoj razumela: Da, tukaj notri, med temi ozkimi stenami iz Črnega usnja, v votlinah tega ma-lega aprata, ki sem ga iz previdnosti položil v njene roke, predno me je prijel Ganimard, prav tukaj notri je bilo Rozainovih dvajsettisoč fran-kov. tu so bili biseri in demanti lady Jerland.
Ah, priseženi vam, v tem sloves-nem trenotku, ko me je obstopil Ganimard z dvema svojih spremljeval-cev, mi ni bilo prav nič niti za are-tacijo, niti za sovražnost ljudi, za vse nič, razun za to: kaj sklene miss Nelly glede predmeta, ki sem ga ji zaupal.
Niti mislil nisem na to, da dobe z aparatom v svoje roke stvaren in nepobiten dokaz, niti sem se naj-manie tega bal. Le ta misel me je mučila, ali se miss Nelly odloči pri-pomoči jim do tega dokaza.
AH me izda, ali me pogujbi? Ali bode ravnala kot sovražnica, ki ne odpušča, ali kot žena, ki hrani spomin, katere zaničevanje ublaži popustljivost in neprostovoljna simpatija?
Šla je mimo mene, globoko sem se ji poklonil molče. Pomešana med
Stran 2.
.SLOVENSKI NAROD*, dna 28. maja 1914.
120. fttev.
'denuncijantov že zdaleč izogibljejo. 2e pred leti je naš Časopis prav oštro prijel Verstovška, ker Je denuncirai y Gradcu znanega narodnega nad-učitelja Knafliča. Kmalu na to se je slišalo, da je Verstovšek grozii na nekem shodu v Družmirju učitelju jT.f da ne bode nikoli definitivno nastavljen. To bi seveda dosegel zopet edinole z denuncijantskom in obre-fcovanjem pri deželnem šolskem svetu. V spomladanskem zasedanju šta-jerskega deželnega zbora so vložili klerikalni postanci interpelacijo zaradi štavljenja koz v gornjegrajskem okraju, ki zopet ni bila ničesar dru-gega kot grda denuncijacija zdrav-nika in naprednega mozirskega župana dr. Goričarja. Kako vlogo je igral Verstovšek pri sanačni akciji za šoštanjsko posojilnico, smo v >Slov. Narodu« že ponovno popiso-yali. Zabraniti na svojo žalost državne podpore ni mogel, zato pa je skle-nil celjsko Zadružno zvezo vsaj na ta način malo pritisniti, da bi ji odjedel podporo poljedelskega ministrstva. Napravil je na to oblast vlogo, v ka-leri na najdrznejši način obrekuje celjsko Zadružno zvezo. V tej 11 strani (!) dolgi denuncijaciji navaja KarI Verstovšek ćelo neko notico >Slov. Naroda«, v kateri dopisnik poroča o predavanjih, ki jih prireja-jo uradniki celjske Zadružne zveze po raznih krajih in dostavlja, da ka-žejo politične borbe in volitve, kako velike važnosti Je kiicčkc zadruž-iiiššo v boju proti klerikalizmu in nemškutarstvu. Tako sodimo o stvari mi politiki in ve vsak otrok, kako vlogo igrajo v javnem življenju dan-danes gospodarske organizacije. Mi vsi vemo. zakaj so klerikalci ustanovili svoje posojilnice, pa denuncirali jih še doslej radi tega nismo pri mini-strstvih, dasi so te posojilnice veliKo bolj strankarski zavodi ko naši. Nai-boii značilno pa je za Karla Verstovška, da je v svoji viogi še posebno poudaril, da se glasom »SIov. Naroda« bore naše zadruge gospodarsko proti premogočnemu Nemštvu. Karl Verstovšek bi tu rad pridobil nem-škega referenta za neugodno poročilo o slovenskih zavodih — fej takemu postopanju! Najsi se še doma ne mo-remo prenašati, na Dunaju bi ne smel noben slovenski poslanec izigravati nasprotne politična stranke, da se bori proti nemštvu! Kako sramotno je, da moramo o takih s*.vareh sploh javno govoriti — in kako sramotno je, da se naiđe za taka opravila, ki so jih zmožne le najfllžje propalice iz nemškutarskega tabora, slovenski poslanec, ki je akademično i zob ražen, ki je povrh tega štaierski dežči-ni odbornik! Deželni odbornik in — denuncijant, res. daleč smo prišli. Mislili smo. da bo slabo z Verstov-škom, ali njegovo delovanje presega vsako pricakovanje. Prepričani snio, da Zadružna zveza s tem umazanim gaunerstvom klerikalnega poslanca ne bo oškodovana: če se ji odje državna podpora. bo tuđi še živela. Vsem onim pa, ki so doslej verjeli v *narodnega<- Verstovška. pa služi ta afera v svarilo, da se ga varujejo in vsakomur povedo. da ie za Slovenca sramotno, če ima z Verstovškom pestej se kakršnokoli zvezo. Clove-ku, ki denuncira lastne rojake Nem-cem za to, ker se bore za našo narodno eksistenco — ne moremo v obraz zalučati druge besede kot — Šviha!
Delegaciji.
V avsirijski delegaciji se je razpravljalo včeraj o ređnem armadnem proračunu. DeL Leuth-ner je odklanjal kot zastopnik socijalne demokracije proračun. Kntizi-ral je med drugim duh y častniškem zboru. Castniški časopisi so od dne do dne bolj politični. Govoril je tuđi o razmerah pri pešpoMcu št. 17 v Ce-lovcu ter oštro kritizirat obsodbo vo-jakov na več let. Presojanje dogod-kov v Celovcu kot upor je zločin. Ministrski predsednik grof Stiirgkh se je zavzemal v nadaljni debati za reformo Častniških plač, sekcijski šef grof Forgach pa je zagovarjal čas zasedanja delegacij ter izjavit, da je vlada vsikdar pripravljena poslušati stvarno kritiko.
Ogrska delegacija je na-daljevala debato o proračunu zuna-njega ministrstva. Delegat princ \Vindischgratz se je bavil z albanskim problemom in z balkanskimi dr-žavami in njih razmerjem napram Avstro-Ogrski. Vsled svoje nesimpatične notranje in sibke zunanje politike smo izgubili povsod svoj vpliv in smo tuđi v trozvezi oslabili svojo pozicijo. Zlasti obžalovati je, da si je napravila vlada Jugoslovane za so-vražnike. Grof Apponvi je grajal po-polno zmedenost naše zunanje poli-tiKe, sicer pa je pel slavo trozvezi. Enako tuđi grof Khuen Hedervarv, ki pa je poleg tega zagovarjal tuđi vladno zunanjo politiko.
t  »
Eksooze italijansfcega zu-nanjega ministra.
Iz ekspozeja italijanskega zuna-njega ministra markija di San Oiu-liana nas zanima pred vsem, kar je povedal o Albaniji in o razmerju med Avstrijo in Italijo. Njegova tozadev-na izvajanja hoćemo v kratkem ponoviti.
Tuđi druge države imajo v svojem početku preboleti enake težko-če, kakor Albanija in je upati, da jih bo prebolela :udi ta. Mednarodna posadka v Skadru lahKO prepreci komplikacije v severni Albaniji, iz srednje Albanije pa se je poredalo ?e več tednov o resnih nemirin, ki se bili najerjeni proti plačevanju dav-k^v. proti vojaški obveznosti in "inti kr^anskemu knezu. Ker je grozila revoluc.'ja ćelo v Draču, je bilo treba obramfce. K temu je prišel še razpor med rclandskimi častniki in vojnim ministrom. Doslej glede raznih doiži-tev naperjenih proti Esad paši, ni podan noben dokaz. Vsi dogodki v Draču in v Albaniji sploh so mi dali povod za intenzivno posvetovanje z grofom Berchtoldom, prežeto od lo-jalitete. Uspeh teh posvetovanj se da označiti sledeče: Italija in Avstro-Ogrska sta sedaj, kakor sta bili doslej, trdno odločeni in edini, da ho-četa konsolidacijo albanske države. ščititi hočeta tuđi kneza. Zadnji dogodki tuđi ne morejo ničesar izpre-meniti na že storjenih sklepih r;ede Epira. Obe vladi se bosta trud; , da ne bo treba oborožene interv* ičije v Albaniji in hočeta kakor hitrr mo-goče odnoklicati svoje mornr iške posadke iz Albanije. Će privo1 io v to ;udi ostale velesile, sta obe lađi pripravljeni pripustiti, da se od; ošlje del mednarodne posadke iz Skadra
druge potnike se je napotila z mojim kodaksom v roki proti mostičku.
Brez dvoma, mislil sem si pri sebi, se ne u pa pred javnost jo. Mogoče čez eno uro, čez nekaj časa, pa ga izroči.
Toda prisedsi do srede mostiČ-ka je napravila, kakor da se je po nerodnosti spodtaknila in izpustila ga je. da je padel v morje med obrežni zid in stranice ladje.
Potem sem jo videl odhajati.
Njena Ijubka silhouetta se je iz-gubljala v množici, se mi znova pri-kazovala in izginila. Končano ie bilo, koncano za vedno.
Trenotek sem posta! na mestu, obenem žalujoč in prevzet sladke rahločutnosti, na to sem na veliko začudenje Ganimardovo vzdihnil:
>Vseeno je škoda, da nisem pošten človek.«
Tako mi je nekega zimskega večera Arsčne Lupin pripovedoval zgo-dovino svojega vjetja. Vrsta dogod-kov, o katerih hočem svoj čas spi-sati povest, spletla je med nama vezi... ali smem reci, prijateljske? Da, skoro se mi zdi, da me Arsene Lupin počaščuje z mrvico prijateljstva, odtod prihaja tuđi včasih nenadoma k meni, prinašajoč v mojo delavnico svojo mladeniško veselost, blesk svojega ognja, potega življenja, svojo dobro volja moža, za katerega prihodnjost nima druzega kakor srećo in smehljaje.
Njegov portret? Kako bi ga vam mogel naslikati 2     Dvafeetkrat sem
videl Arsena Lupina in dvajsetkrat je bilo bitje, ki se mi je prikazalo, drugačno... ali bolje rečeno, eno in isto bitje, čigar dvajset zrcal mi je odbijalo ravno toliko predrugačenih podob, vsaka s svojimi posebnimi očmi. s posebno postavo, s svojimi lastnimi kretnjami, z lastno silho-uetto in posebnim značajem.
»Jaz sam,-< mi je rekel, »ne vem več dobro, kdo sem. V ogledalu se sploh več ne spoznam.«
Pretirano, gotovo in paradoks-no, toda resnično napram tištim, ki ga srečujejo in ne poznajo njegovih ne-izčrpnih pripomockov, njegove potr-pežljivosti, njegove glumaške umet-nosti, njegove čudovite zmožnosti spremeniti lice ter ponarediti medse-bojno zvezo potez.
»Zakaj,« mi je pravil, »naj bi bila moja zunanjost določna? Zakaj bi se ne ognil nevarnosti, v kateri živi oseba, ki je vedno ena in ista? Moja dejanja me  zadostno označujejo.«
In z nekakim ponosom je po-udarjal:
»Tem bolje, če ne morejo nikdar z vso gotovostjo reci: to je Arsčne Lupin. Bistvo je, da poreko brez strahu pred zmoto: Arsčne Lupin je to storil.
Nekaj teh dejanj in ne kaj teh njegovih dogodljajev je, ki jih hočem poskusiti zopet ustvariti na podlagi njegovih zaupnih pripovedk, s kate-rimi mi je ob gotovih zimskih vcČerih v tihoti moje đelavnice Ijubeznjivo pokaza! svojo naklonjenost
v Drač. V tem pogledu se ie vrše pogajanja. Obe vladi sta edini o tem, da naj stori mednarodna komisija v tem vpraianju, kar se ii zdi potrebno. Grof Berchtold je dal zagotovilo, da avstro-ogrska- vlada ni vplivala na nobenega in da sploh nima name-na vmesavati se v albanske notranje zadeve. To odgovarja tuđi stališču Italije.
Z vsem i možmi, ki imajo v Albaniji kaj veljave, hočemo i meti prijateljske stike, vendar nimamo teritorijalnih aspiracij, marveč moramo stremiti za tem, da se neodvisnost Albanije utrdi, da se dvigne njeno blagostanje in da s svojimi trgovin-skimi zvezami pospešimo delo na-predka in miru. Kljub vsemu temu pa lahko nastanejo v Albaniji težavne razmere, ki bi lahko vplivale na ćelo razdelitev balkanskega polotoka in jadranske obali. Ravnotežje v Ja-dranskem morju pa se na noben način ne srne izpremeniti nam v škodo ne s strani kake velike in ne s strani kake majhne države. To ravnotežje borno obranili.
Rusko generalna skušnja za vojno.
Iz Rusije oficijalno poročajo, da bodo vpoklicani v vseh evropskih in azijatskih gubernijah rezervisti in-fanterije, artilerije in ženije letnikov 1907, 1908 in 1909 k šesttedenski vaji v jesenskih mesecih. Le v kazanskem vojaškem okraiu, najvzhodneišem vojaškem okraju Rusije, bo vpoklican samo en letnik.
Ta odredba je vzbudila v vsem vojaškem svetu največjo senzacijo. Vsaj bo vendar s tem sianje ruske armade, ki znasa v mirovnem času 12 milijona — od katerih odpade samo na Evropo 900.000 mož — zvi-sano na dva milijona mož. Samo en letnik šteje 450.000 mož, tako da smemo, če odštejemo one može, ki odpadejo, in pa one čete, ki ne pri-dejo v poštev. vsak letnik računati na o-kroglo 300.000 mož. Ruska ar-mada obsega 37 zborov in sicer 27 evropskih, tri v Kavkazu in 7 azijatskih, razentega še evropske in aziat-ske kozake.
Tako obsežno zvišanje stanja skoro ćele armade je nekaj popolno-ma novega. V naši armadi se za Časa cesarskih manevrov zviša vedno le mirovno stanje kvečjemu treh do štirih armađnih zborov.
V vojaških krogih sodijo, da gre pri teh vojaških odredbah na Ru-skem pravzaprav za generalno skušnjo velike vojne.
Revolucija v Slbaniji.
VstašL
>A^enzia Stefani« poroča iz Drača, da se pri Šjaku zbiraio vedno nove vstaške čete. V zadnjih bo-jih so imeli vstasi mnogo mrtvih in ranjenih. Dasiravno vstasi o svojih izgubah molče, so imeli gotovo več kakor 100 mrtvih in ranjenih. Vlad-ne cere in prostovoljci so imeli kakih ZO mrtvih in ranjenih. Med mrtvimi se nahaja tuđi neki Rud. Berger, ba-je Iz šlezije, ki se je mudil kot turist v Albaniji.   Bergerja so že pokopali.
Knez.
Iz Carigrada poroča »Frankfurter Zeitung«, da informirani krogi v Carigrad'i zelo dvomijo, da bi se mogel knez Viljem v Albaniji držati. Po-goji, ki jih stavijo vstasi, so taki, d\ jih k.icz ne more sprejeti, če se noČ3 ponlžaii. Albanski krogi računajo s kar«v1i^a:uio muzlimanskega princa Burhan Eddina.
Pogajanja.
Iz Drača prihajajo vesti, da se je položaj bistveno zboljšal ker so vo žitelji vstasev pripravljeni pogajati se tuđi s knezom. Pogajanja so se baje žc i ričela. Od probivalstva v Elbasanu, Beratu, Korici in Valoni ?e taje dob 'a mednarodna kontrolna komisija b/zojavke, ki jo nujno svare pred koncesijami za vstase.
Fsad pasa*
O obleganju Esad paše v njegovi hiši piše »Albanska koresponden-caxf da se jt posebno iztvazal avstnj-ski stotnik ha ion Kiingspor s tremi avstrijskimi podčastniki, ki je bil do-spel v Drač, da organizira albansko topnicarstvo. Iz Drača poročajo nadalje, da imajo za krivdo Esad paše sledeče dokaze: Dokazano ie, da je bil Esad paša v zvezi z Arif Hikme-tom in da je podpiral njegovo moha-medansko-fanatično agitacijo, ki je bila naperjena direktno proti knezu. Ko so vstasi dne 17. maja prodirali proti Draču in so hoteli Članl rodbine Toptani, ki so vdani knezu, predreti njih vrste. Je Esad pala naročil vsta-šem. da iih ne smejo pustiti v Drač.
Mednarodne čete.
Med velesilami se vrše pogajanja zaradi odposlanja mednarodnega vojaškega oddelka v Drač, da ščiti kneza in njegovo rodbino. Predlog je izšel iz Italije, ki smatra da se bo tu« di Avstro-Ogrska priklopila. Angle-ška in Nemčija se o tem še ništa izrazili, zdi se pa da ne bosta delali težkoč. Iz Petrograda poročajo, da ruska vlada nima namena udeležiti se take ekspedicije, ne bo pa naspro-tovala udeležbi Francoske in Angle-ške, če bi se tema državama taka ekspedicija zdela potrebna.
Pismo iz Bolgarije.
V Sofiji, dne 24. maja.
Bil sem radi nujnih privatnih poslov ves pretekli teden odsoten iz Sofije, zato vam nisem mogel poro-čati o velezanimivih razpravah v narodnem sobranju. Storim to danes, ker vem, da izvajanja posamnih go-vornikov nišo izgubila na vrednosti in zanimivosti, čeprav ijh podajam nekoliko kasno.
Najinteresantnejši izmed vseh govorov v narodnem sobranju je bil nesporno govor bivšega finančnega ministra Teodora Teodorova.
Zato podajem v naslednjem naj-važnejše točke iz njegovega govora.
Teodorov je rekel med drugim: Splošno se je računalo, da Bolgarija ne more postaviti na bojišče več kakor 350.000 mož, v resnici pa smo mobilizirali 630.000 mož. Zavezniška armada je torej štela nad 1 milijon mož. A tuđi diplomatsko je bila vojna dobro pripravljena. Predno smo pričeli vojno, smo dobili izjave vele-sil, da ne bodo dovolili, da se spre-mene meje posamnih balkanskih dr-žav v slučaju, ako bi Turčija zma-gala.
Edino, kar je bolgarski armadi manjkalo, je bil artileriiski oblego-vaini park. Tega pa nismo mogli nabaviti, ker je bil prišel kabinet Iv. Gešova na krmilo sele I. 1911., za nabavo oblegovalnega parka pa bi bilo potrebno najmanj dve in pol leta.
Tuđi v financijalnem oziru smo bili prav dobro pripravljeni na vojno. Ko je že izbruhnila vojna, sem izposloval posojilo v znesku 105 mi-lijonov levov in sicer po 6% in brez realnih garancij.
To posojilo smo dobili med vojno, kar znači mnogo, ako se uvažu-je. da sedanja vlada niti sedaj eno leto po sklenjenem miru ne more dobiti nobenega posojila.
Dne 10. novembra 1912. je turska viada potom ruskega poslanika brzojavno prosila za premirje in mir. Vlada je to ponudbo smatrala za dar božji in je takoj dala izdelati po glav-nem taborišču pogoje za premirje.
Dotično brzojavko smo takoj poslali carju Ferdinandu. Tri dni nismo dobili nobenega odgovora, dne 14. novembra 1912. pa je car Ferdinand poslal vladi to-le brzojavko:
>^Neprijetno iznenađen in v velikih skrbeh radi nastopa velikega ve-zirja Kijamil paše, vam kot Bolgar, kot vrhovni poveljnik zmagovite in nevstraŠne armade, ki stoji pred zi-dinami Carigrada, prepovedujem z ozirom na Čast naše domovine, da bi o tej brzojavki obvestili naše zavez-nike, predno izvemo za mnenje naše generalitete. Odpotuiem sedaj v Lo-zengrad in na to pred Cataldžo. Pomislite vendar, da je nemogoče, da bi se posamnik protivil želji armade, ki šteje 300.000 mož.«
Nas ministre je ta carjev odgovor ogorčil, ker smo bili mnenja, da bi morali o brzojavki Kijamila paše na vsak način obvestiti zaveznike.
Vkljub tej carjevi prepovedi smo obvestili zaveznike o prošnji turske vlade za mir in dne 17. novembra 1912. smo dobili od njih po-oblastilo, da pričnemo pogajanja z« premirje. 18. novembra smo sporo-čili v Carigrad, da smo pripravljeni za pogajanja. Toda med tem je prišlo do bitke pri Čataldži, ki se je kon-čala za nas nesrečno. Za to je Kijamil paša na naše obvestilo odgovo-ril: Danes smo odbili Đolgare od Čatalže, naš položaj se je zboljšal, za to ne mislimo več na mir...«
Ko je Teodorov podrobno orisal vse dogodke za časa prve balkanske vojne, je na široko razpravljal o vseh detajlih, ki so povzročili, da je prišlo do vojne s Srbi in Grki. Njegova izvajanja se v tem oziru krijejo z izvajanji bivšega ministra Burova, za to Jih ni treba ponavljati.
Štajersko.
Ciril Metodova podružnica za Rajheuburg In Videm je priredila dne 17. majnika t. 1. koncert v gostilni gospe Poljedove na Vidmu, ki je dal nad 75 K čistega dobička. Sokolski orkester iz Rajhenburga Je prav pridno in poirtvovalno sviraL Vkljub
slabemu vremenu in nezadostni reklami je bil ofcisk zlasti iz sosednje Kranjske jako povoljen. Čudimo se pa nekaterim Videmčanom in Raj-henburžanom, ki sicer hočejo veljati za narodne Slovence, a se narodnih prireditev dosledno ogibljejo. Neka-terniki se izpostavljajo, žrtvujejo čas in denar. drugi pa stoje prezirljivo s prekrižanimi rokarai ob strani, več-krat zabavljajoč in opravljajoč, me-sto da bi narodne delavce vsaj s svojim obiskom moralno podprli. Slovenci, to ni lepo! Kdor zaničuje se sam, podlaga je ptujčevi peti! Proč z bojazljivostjo in malomarnostjo, proč z mlačnostjo in brezbrižnostjo — pogum velja! Torej prihodnjič na svidenje!
Iz Artič pri Brežicah! Dne 24. maja se je vršil tu občni zbor posojilnice. Naprednjaki so se ga v veliko začudenje klerikalnih mogotcev ude-ležili prav mnogobrojno in pri volit-vah v odbor ter nadzorstvo zmagali. Še le sedaj, ko ne bo več v posojilni-ci politike in pristranosti ter se bodo povsod upoštevali le gospodarski momenti, bo ista res delovala v bia-gor prebivalstva.
Iz Slovenske Bistrice. V soboto 23. maja zvečer so priredila tukajš-nja narodna društva prisrčno odhod-nico odv. kandidatu dr. Rudolfu R a v n i k u , ki nas žalibog s 1. juni-jem zapusti in se preseli v Maribor. Odhodnica se je vršila v lepo ozalj-šani čitalnični dvorani; udeležila se je prireditve ćela slovenjbistriška slovenska družba. Dr. Ravnik je ta večer tuđi zaslužil: bil je nad vse marljiv predsednik Čitalnice, usta-novil je Sokola, vodil je politično delo v mestu in okolici. Znal je združe-vati vse sloje in stanove v boju proti slovenjbistriški nemškutariji, bodril in navduševal je ljudi, tako da se je razcvetlo res veliko obetajoče slovensko življenje v Slovenski Bistrici. Mariborčanom moremo na prido-bitvi tega odličnega narodnega de-lavca le častitati. Na lepo poteklem večeru so govorili dr. Lemež, abs. iur. Goričan, dr. Brunčko, Janko Lešničar in dr.
Obrtna nadaljevalna šola v Šmarju pri Jelšah je imela svoj tretji letni zaključek v nedeljo, dne 24. t. m. Vodstvo je na ta dan razstavilo vse izdelke in učila rokodelskih učencev, pa tuđi iste trgovskega tečaja, ki je s solo zcjružen. Obisk te razstave je bil tako mnogoštevilen, da je učiteljstvo sole lahko ponosno za simpatije do zavoda, ki so se tako izrazile od vseh strani. Razstava sama žela je soglasno odobravanje. Premnogim obiskovalcem odprle so se še le topot oči, da so zagledali po-men in namen takih sol, v podrobnosti vsega uvajai jih je pa učitelj Šumer Hinko kot vodja te sole. V svojem sklepcnem nagovoru orisal je nastanek in razvoj sole ter končno razdelil gojencem spričevala in dari-la. Šolski odsek je v to nakupil stro-kovnih knjig, pa tuđi vložno knjižico domaće posojilnice z malo vlogo je prejei marsikateri učenec. V nagovoru je g. Šumer poudaril, da je vselej, pri ustanavljanju kakor sedaj našei obče podpiranje v trgu in navedel tr-govsko in rokodelsko zadrugo, okr. zastop, trski občinski zastop, staro šmarsko posojilnico, krajni šolski svet. Tem je izrekel iskreno zahvalo in se jim je priporočal še zanaprej. Za njegov trud zahvalimo se mu pa mi obrtnrki javno tem potom. Ta dan naj ga odškoduje za vse duševne muke, ki jih je zaradi te sole prestal vsled ovir in šikan od ene osebe v trgu, katere imenovati nočemo. Zavest, da stojimo vsi za njim, naj je njegova osveta nad neimenovanim. Zahvala pa tuđi njegovima starejši-ma tovarišema Debelaku in Ferlin-cu, ki sta se kljub obilih svojih poslov uvrstila kot njegova učitelja, samo da sta omogočila ustanovitev sole, ter sta tam vstrajala do tje, da sta se lahko odpovedala v prid mlajšim rao-čem. Tem služi obrtniška pohvala kot bodrilo k skupnem delovanju z vodjo in z nami.
Od Sv. Lovrenca na Đr. polju, dne 25. maja 1914. (S krajno na-silen starec.) Dne 22. t. m. zvečer se je doigralo pri Sv. Lovrencu na Drav. polju zelo surovo dejanje. Po daljšem prepiru v družini je odšel posestnik Mihael Mlakar y gostilno ter na jezo popival. Vrnivši se okoli 10. zvečer domov, je hotel iti y spal-nico. toda v tem trenotku ga je vse-kal njegov tast Matija Bogme z maio sekiro tako močno po glavi, da mu je prizadjal smrtnonevarne rane in so ga morali takoj odpeljati v ptujsko bolnišnico, storilca, 78Ietnega tasta pa so drugi dan odpeljali orožniki na c. kr. okrajno sodišče v Ptuju. Značilno je, da je ta surov človek pred približno 5, leti ubil svojega prvega zeta Fureka, toda bil na nerazumljiv način pred porotnim sodiščem v Mariboru oproščen. Matija Bogme se Je že delj časa kazal Jako pobožnega, zahajal je vsak dan v cerkev,  prav
L
120 Štcv.
»SLOVENSKI NAROD*, dne 28. maj« 1914.
Stran 3.
pogosto tuđi k spovedi in ko je bil tc-den prej misijon na Ptujski gori, ude-ležil se ga je dan za dnevom, niti zvečer ni prihajal domov, nekaj dni pozneje pa je zeta napol ubil. Zalost-no. — T a t v i n e. Pri Sv. Lovrencu na Drav. polju se slednji čas ponav-ljajo drzne tatvine. Gdč. poštarici je bilo v začetku maja iz zaprte spalne sobe ukradena damska ura in mnogo nakita, v približni vrednosti 80 K, kmalu nato pa g. nadučitelju srebr-nega denarja okoli 25 K iz zaprte šolske omare. Tatu so izsledili v ose-bi nekega 151etncga pa^iavca, pa našli so pri njem samo 12 K denarja, drugo vse taji. Dne 23. t. m. je bilo podnevi kmetu Štefanu Kacjanu iz zaprte omare ukradeno 300 K, a 10 kron je uzmovič se pustil. Tatu ne-kcliko sumijo, a dosedaj se še ni nič gotovega izvedelo. Najbrž so tuđi tuka] mladinski tatovi.
Iz Ptuja. V torek, dne 2. junija t. 1. gostujejo na našem odru v Narod-nem domu elani slov. dež. gledalisča v Ljubljani. Vprizorijo velezabavno burko »Maks v Škripcih«, ki je na vseh odrih dosegla najlepše uspehe. Začetek točno ob 8. zvečer. Vabimo cenj. občinstvo, da se te prireditve v polnem številu udeleži, da s tem počastimo naše mile goste.
Obrtniškega shoda v Ljutom eru
se udeležijo bojda tuđi nekateri klerikalni poslanci. Obrtniki se jim men-da želijo zahvaliti za to, da so v de-želnem zboru tako korajžno zago-varjali fušarstvo: zlasti hrepenijo po tej zahvali zidarski in tesarski moj-stri. Deželni odbornik dr. Verstov-šek rabi menda še posebno zaupnico za svojo denuncijacijo narodnega za-družništva na Dunaju; zato bo prišel na shod. Radovedni smo, kdo bo se-gel denuncijantu v roko in mu ponu-dil sedež med poštenimi slovenskimi obrtniki.
Sainomor Ljubljančanke v Gradcu. V torek ponoći se je ustreli-ia ločena žena Gustava Pollacha, orožniškega nadporočnika v Ljubljani, Olly Pollach. 2e dalj časa je žive-la pri svojih starših. Njen oče je višji vpokoieni Častnik. Dama je bila stara še le 22 let in je imela enega otro-ka, ki pa živi pri očetu. V Gradcu se je zaljubila v nekega gledališkega igralca. Skoraj sleherni dan mu je pošiljala cvetlice in pisma. Ker pa igralec, ki je srečno poročen, ni hotel vračati njene Ijubezni, se je Čuti-la nesrečno. V ponedeljek je pisala igralcu pismo, v katerem namigava, da bo izvršila samemor. V tores zvečer je bila v orfeju. Ker je bila že več dni od dGma odsotna, so jo starši iskali s pomocjo policije. Da bi je v orfeju ne spoznali, si je nadela crno lasuljo. Policijski komisar jo je pa navzlic temu spoznah Šel je k njej v ložo ter jo vljudno prosiL naj se vrne k staršerri. Odgovorila mu je. da se hoče vrniti, vendar pa mora prej govoriti z imenovanim igralcem. Komisar je telefoniral v opero po umet-nika, ki je nato prišel. Dama se je nato odpeljala v avtomobilu v spremstvu umetnika. Komisar je se-del k šoferju. Kar naenkra: pa je po-čil strel. Dama se je ustrelila v glavo. Zadela se je smrtnonevarno. Odpe-Jjali so jo v bolnišnico, kjer so jo hoteli operirati, toda bilo je že pre-pozno.
Drobne novice. Požari v ro-£ a š k i okolici. Zgorela je hiša posestnika Kitaka v Cerovcu. Ko je začelo goreti, so domači trdno spali in so se mogli resiti Ie še skozi okno. Zgorelo jim je čisto vse imetje. Dalje ste zgoreli v Vidini hiše posest-nikov Antona Požuna, Antona Križanca in Matija Križanca. Zažgali so Požunovi otroci, ki so si pri listnja-ku zakurili. — U t o n i I je v Zabov-cih pri Ptuju v gnojnici poldrugo Ie:o star fantek Franc Cimerman. Babica je šla z njim k sosedi, tam pa ni nik-do pazil na njega in je malčka dole-tela na dvorišču smrt. — Zaradi r a z ž a 1 je n j a veličanstva je bil obsojen v Mariboru viničar Kme-tec iz SkorišnjaKa v Halozah na dva meseca ječe. Kmetec je za časa balkanske krize služil pri topničarjih v Kotoru. Spomladi 1913 je dobil dopust in je med tem delal v vinogradu. Pri tem ga je vprašal Zajšek, so-sedni viničar, kako se mu godi v ce-sarski službi. Kmetec mu je dal tak odgovor, da je bil na Zaiškovo ovad-bo sedaj v Mariboru obsojen.
Korošho.
Po^odnji na Koroškem Petoseb utonilo. Vsled neprestanega deija zadnjih dni narasle so po Koroškem vse reke in njihovi pritoki. Pri Beljaku je narasla Drava za 3 m 10 cm nad nor-malo. Vsled naraslih voda je poško-dovanih mnogo mostov tako, da je promet na mnogih krajih oviran ali pa ćelo popolnoma ustavljen. Iz Spi-tala ob Dravi poročajo, da je tamkaj včeraj popoldne ob 3. bilo vodno stanje Drave 4 m nad normalo. Naraicanjc
ostalih rek npidno naratta in se je pripetilo že več nesreč vsled polom* Ijenih brvi in poškodovanih mostov. — V Dolah v dravski dolini je narasel potok Drasnice tako, da je stopil čez bregove ter na nekaterih krajih po-plavil travnike tako, da so slični jezerom. Tamkaj je utonilo vsled sese-denja zemlje 5 mož. Nesreća se je dogodila tako: 8 mož, ki so gledali v blizini celuloidne tovarne naraščanje vode, je z zemljo vred, ki se je se-sedla, padlo v potok. Trije so se za-mogli še resiti, medtem ko je ostalih pet utonilo. Njihova trupla še nišo dobili. — Nad Dolami je tuđi državna cesta na nekaterih krajih za promet nerabna. — Iz Zgornjega Dravograda poročajo, da je tamkaj stopila Drava čez bregove. Ker pa je gladina Drave tamkaj zelo visoka, se ne more vsebina kanalov odtekati v Dravo in teče po trgu. Posestniki, ki imajo polja in travnike, so obupali, ker jim je ta po-' plava vse uničila. Prizadete se sliši tarnati in prositi, da bi se v najkraj-šem času precenilo škodo, da bi dobili vsaj deloma pokritje ogromne škode, ki jo je napravila voda. — Dež do sedaj še ni ponehal.
Drobne novice. Požar. V blizini občine Bajtensfeld izbruhnil je pred par dnc\" pri nekem posestniku iz neznanega > 7roka požar, ki je uni-čil ćelo posesivo dotičnega posestnika. Pri tem požaru se je pripetila tuđi nesreća, ker sta se poškodovali pri gašenju dve osebi precej močno. Po-sestnik ki je bil zavarovan le za majhno vsoto, bil je s tem občutno oškodo-van. — Čudna luč. V Dolah v Dravski dolini opazil je cerkovnik včeraj zjutraj v presbiteriju, da večna luč gori silno svetio. Ko si je ta fenomen bližje ogledal, videl je, da je padel v olje netopir in se vnel, tako da je pričel ves goreti, odtod ta sve-tloba. — Nemški cvetlični dan v Ce-lovcu donesel je v nemškonacijonalne svrhe ckroglo 2430 K.
Primorsko.
Volilni shed v firušici za istrske deželaozborske    voli ive v znamenju
»slege«. V nedeljo, dne 24. maja je bil v Hrušici občni zbor Mlekarske zadruge, kojo je ustanovil in jo dvignil v lepo se razevitajoče podje:je, ki je v korist celemu okraju. tamošnji dekan g. Rogač. Pri tej ustanovitvi se ni nikomur sanjalo, da bo ta mlekar-na temelj za klerikalno organizacijo v scverni Istri, a v nedeljo se je prav jasno pokazalo, da je mlekarna temelj klerikalne organizacije. Zboro-vanje je vodil zbor duhovnov. Med istimi je bil tuđi dr. Matija Lavrenčič, c. kr. predstojnik v Podgradu, ki je menda ud mlekarne, aKoravno ji ne prodaja mleka. Vse to bi ostala privatna stvar zadruge, da se ni Gbini zbor. ki je imel na dnevnem redu irnk zelo važne točke, kakor na prirner precej riskantno vprašanje, ali naj kupi mlekarna avtomobil za prevažanje mlcka v Trst, spremenil po rrrrem in mogoče nepremišljenem sklepanju v voliini shod, ki je pokaza! t), kar je gori rečeno glede Kleri-nalne organizacije in njene podlage. Nastopil je na shodu »Slo£;.i« kandidat £. rroTesor Ribarić. Ćnvoril je jako lepo in mnoero koristn načrtov je pcveda!. Slednjič pa i postavil ^eslo voiitev Z vero v Voga in v božja pravičnost bodemo remagali Itaiijane ter kršćanstvo in larod, ki sta dva ncrazdružljiva pojma, nama bodeta temelj naše politike. Ne vemo ah je fcospod profesor Ribarić v strahu za svoj mandat vkljub temu, da ne bo imel protikandidata, to geslo postavii, ali je nalašč »farbal« ljudi s temi frazami ali pa je hotel gospodom duhovnom s tem povedati, da je njihov pristaš. Do sedaj ga nismo smatrali za slednjega, a sedaj bi radi vedeii, kako je mislil svoje gorenje geslo, ki je tuđi, mimogrede rečeno, nejasno, ker ni res, da kršćanstvo in narod sta dva nerazdružljiva pojma in ker so v Istri vsi Italijani tuđi kristjani. Za njim je govoril g. dr. Matija Lavrenčič, ki ni bil sicer tako pripravljen za govor kot za katoliški shod v Ljubljani ter klical ljudem: »Duhovni so naši voditelji, za njimi hodimo, njim moramo vse verova-ti itd.« S tem je tuđi Istranom začel pridigovati svoje prepričanje. po kojem je ni oblasti na svetu nad duhovnom, koji je njemu več kot vsi njegovi predpostavljeni, in še kaj druge-ga, da moramo pomilovati vse uboge uradnike v Podgradu, ki nišo samo tako daleč od sveta, nego imajo ćelo takega predstojnika, ki sveta še ni nikdar videl. Bolje bi storil, da malo preštudira naše temeljne državne zakone, da bo vedel, da nima pravice kor predstojnik se vtikati v privatne zadeve uradnikov, jim zauka-zati, da se morajo med polđanskim zvonenjem na cesti odkrivati in Jih poditi ćelo direktno ali indirektno k maši. Justična uprava $e sa |e resila s lem. d* za J» .oo&Ula   iz Koma v
Podgrad in ga. ni hotela vkljub šu-steršičevi in Krckovi protekciji poslati zopet v Komen, a ni mislila pri tem, da ga le žvalila uradnikom v Podgradu na vrat, kojim sicer ne de-la posebnih sitnosti, toda jim prihaja nasproti bolj kot kak jezuitski pater kakor pa kot predstojnik. Sicer pa: ali ni pristojna oblast spoznala ura-doma, da je dr. Lavrenčič popolnoma nesposoben za samostojno vodstvo kakega sodišča. Nastop tega moža in izjava gospoda profesorja Ribarica ter vse gorenje okolnosti posebno pa že to, da ni smatral dr. Pošćić potrebno, da se udeleži tega shoda, da je sloga ali takozvani kompromis v Istri že tak, da je par naprednih — vsaj po prepričanju — kandidatov uboga para in sužnji klerikalcev, ki jih bodo v kratkem času pahnili od sebe ako ne bodo popolnoma uklonili tiinike. Toliko o tem zborovanju, koje je bilo vtihotapljeno pod krinko zbo-rovanja mleKarske zadruge, ter ni bilo videii pri tem nobenega našega poznatega boritelja in človeka od prej, kakor tuđi ni bil sestanek oglašen v nobenem časopisu, edino le v »Riječkih Novinari«. PaČ so gospoda lahko brez kontrole zborovala in v inotnem riharili. — Istrski cetaš.
Podružnica družbe sv. Cirila in Meioda za Divačo priredi 5. julija t. 1. v I'iivaci veliko ljudsko veselico na prostem. Bratska društva v okolici se prosijo, da z ozirem na našo pre-koristno družbo upoštevajo to prire-ditev. Več pravočasno.
Iz Bovca. V torek. dne 19. t. m. je visela na pol drogu slovenska tro-bojnica s poslopja naše čiralnice v znaK, da je umri mož, ki je bil duša čitalnici in knjižnici, ter splošnemu napredku v občini, kakor tuđi v bližnji okolici. Dolgo vrsto let se je muči! naš predragfe >Luti«: Dragotin Ostan, in že je zri poln najlepših nad v boljšo in lepšo bodočnost svojo. Dne 16. t. m. je imel namreč ravno dovršiti svoje zadnje izpite ali »Člo-vek obraća, Bog obrne«. Revež pa se je moral seliti v večnost, dasi sele 25 let star. Dne 13. t. m. ponoči je v bolnišnici v Pragi izdihnil. V četrtek 7. t. m. je bil namenjen v gledališče. Med potoma obnemore, da so ga morali prenesti v bolnico. Po pet dnevih bivanja v njej je pa izdihnil svojo blago dušo. Veličasten pogreb je bil v torek 19. t. m. v Bovcu.
Velika avtomobilska nesreća v Trstu. Dve osebi utonifi. Na istem rnestu, kakor pred dvema letoma se je dogodila predvčerajšnjern pri velikem kanalu v Trstu nesreća. Šofer Viljem Delben in portir Jožef Rheingold iz nekega hotela v Portorose sta imela narečilo, da počakata na južnem kolodvoru v Trstu iz Gradca prišiega viteza Cnoblocha, svaka hotelskega ravnatelja Reininghausa v Portorose. Ker pa šofer ni bil znan po Trstu, dajal mu je portir navodila in vsled slabega vremena je avtomobil vozil nazaj po napačni poti ter prišel do vclikega kanala. Šofer je kanal pre-pozno opazil, avtomobil je pričel dr-čati in je zdrknil v vodo. Šofer se je še lahko pravočasno rešil, medtem ko za v vozu nahajajoči se osebi ni bilo rešitve. Takoj se je zbralo mnogo ob-činstva in seveda se je skušalo iz kanala dvigniti tuđi avtomobil, kar pa je bilo brezuspešno. Šeie po daljšem napornom delu so potegnili iz vode trupli ponesrečenega viteza Cnoblocha in portirja Rheingolda. Prepeljali so trupli v mrtvašnico pri Sv. Justu. Šo-ferja Delbena, ki je že sedem let v službi hotela v Portorose, so zaprli, vendar pa njega ne zadene na nesreći nobena krivda. — Včeraj dopoldne so potegnili iz kanala tuđi avtomobil, ki ga bodo poslati v Portorose.
Druimska tragedija. V ladjedel-nici pri Sv. Marku zaposleni delavec Ivan Gerkman je prerezal svoji ženi, ki mu je dala povod za ljubosumnost, z britvijo vrat. Žena je imela še toliko moči, da se je od svojih otrok poslo-vila, nakar je umrla. Gerkman je imel svojo ženo že dalje časa na sumu, da mu je nezvesta, opazil je, da ima precej intimne zveze z eloktrotehnikom Scidlom. Pred par dnevi je dobil oba v precej sumljivem položaju v svojem stanovanju. Družinsko življenje je bilo moteno z večnimi prepiri in tuđi pred-včerajšnjim, ko je prišel Gerkman domov, pričel se je kreg radi nezvestobe žene. Tekom prepira je Gerkman oči-tal svoji ženi njeno lahkomiselno življenje in ta mu je nato odgovorila, da otrok, ki ga je Gerkman sedaj pričakoval, ni njegov. To je Gerkmana tako vjezilo, da je vzel britev in ne-zvestj ženi prerezal vrat. Po tem krva-vem činu je Šel Gerkman na cesto in se sam javil stražniku, ki ga je od-peljal na komisarjat. Po izpovedi nje-govega 9Ietnega sinčka pa je izvršit Gerkman umor takrat, ko je njegova žena že spala.
Ar«Udja af^Ma franeosk« tuj-sk« l^fij« v Trstu — n«r«snična. Pred par dnevi so prinesli razni listi iz Trsta vest, da je bil na nekem kolodvora v Trstu aterirali agent, ki je preje ie v Gadcu in po drugih au-
strijskih mestih nabiral mladeniče za tujsko legijo. Dalje so vedeie te vesti povedati, da se je v njegovi družbi nahajal tuđi neki mladi mož, ki ga je agent nedvomno Že pridobil za tujsko legijo. Vse te vesti so izmišljene in resnica je ta: 23. t. m. sta bila are-tirana v vii Torre Đianza dva Fran-coza, Julij Sede in Aleksander Borgel, in sicer radi tega, ker sta brez obla-stvenega dovoljenja prodajala razne igrače in nadlegovala pasante. Na po-licijskem komisariatu sta izpovedala, da sta pobegnila od franeoske tujske legije. Spoznali so jih za navadne po-tepače.
Drobne novice. Samomorilni poizkus. Predvčerajšnjem se je v Trstu hotela zastrupiti z octovo kislino Santina Travan. Zdravnik rešilne postaje ji je izpral želodec, nakar so jo prepeljali v mestno bolnišnico. — Ne-sramen pohotnež. Predvčerajšnem so aretirali 64 letnega Celesta Maco-lina, cerkovnika pri cerkvi armenskih meharistov. Že delj časa je ta človek, čeravno oženjen, uganjal najnesra-mnejše stvari s 5 do 91etnimi dekli-cami in sicer v cerkvi ali pa v zakri-stiji. Deklice je zvabljal k sebi s sla-ščicami. Policija pa mu je prišla na-posled in so ga oddali sodišču. — V morje je padel v Trstu 251etni mornar Ambroz Sušnik. Bil je popolnoma pijan. Resili so ga še pravočasno in prepeljali v deželno bolnišnico. — Samomor. Predsnočnjim je izpil 56 letni Anton Ferluga v samomorilnem namenu večjo množino fenilne kisline. Včeraj zjutraj so ga sostanovalci našli v postelji mrtvega. Truplo so prepeljali v mrtvašnico k Sv. Justu. Vzrok samomora ni znan. — Pri delu po-nesrečil. V ladjedelnici pri Sv.Marku je padel 17 letni delavec Karol Karlovič tako nesrečno, da si je zlomil levo roko in zadobil tuđi druge poškodbe. Prepeljali so ga v mestno bolnišnico. — Pretep. V deželno bolnišnico so spre-jeli včeraj dopoldne 28 letnega voznika Rudolfa Šefarja, ki je zadobil v prepiru v neki gostilni v starem mestu tri vbcdljaje in sicer na hrbtu in na glavi. Storilca nišo mogli izslediti.
Orooistićno društva.
„Dramatično društvo" je imelo snoči v restavradji pri „Novem svetu" svoj  občni zbor.
V preteklem letu sta umrla člana društva sodni svetnik Višnikar in višji štabni zdravnik Košmelj. Člani se dvignejo v znak častnega spomina s sedežev.
Iz poročila predsednika deželnega poslanca gospoda prof. Reisnerja in tajnika posnamemo, da se je „Dramatično društvo1* od zadnjega izred-nega občnega zbora trudilo ustvariti normalne razmere v deželnem gleda-lišču. Skupno oziroma dogovorno z gledališko komisijo se je napravil memorandum na deželnega glavarja. Deželni glavar je svetoval, da naj se memorandum naslovi na deželni odbor in potem obljubi, da priđe stvar na razgovor. To se ni zgodilo s strani deželnega glavarja. Zato je komisija pozneje sklicala aprila enketo. Vse korporacije ražen deželnega odbora so poslale zastopnike. Deželni odbor za to „ni imel povoda". Gledališka komisija je sklenila, da počaka deželnega zbora. V prihodnji občinski seji pa zaradi verolomstev deželnega odbora je bilo jasno, da je treba komisijo raz-pustiti, da igralci nimajo brepredmet-nih upov. Komisija se je razšla. Vsa skrb društva je bila potem ta, da se za silo vzdržuje in finančno okrepi s koncesijo za kinematograf. Otvoritev se je morala odložiti zaradi gmotnih razmer in ker se je S. L. S. priložila proti sklepu, da se baraka na Frana Josipa cesti da v najem. Sredi aprila je dobilo društvo gmotne pogoje. Ne-odpustljivo je za javnost, da pusti tako zadevo tako v nemar, ki bi jo morala vzeti v roke najvišja avtonomna korporacija. Tu ni šio za kako sanacijo društva, marveč za žrtve oziroma subvencijo gle-dališča. Iz vseh konferenc je izha-jalo, da je gospodom, ki so pritožbo podpisali, samo na tem, da „Dramatično društvo" izgubi svojo koncesijo. Tuđi deželni odbornik g. dr. Pegan je pod častno besedo zatrdil, da bo do 18. maja definitivni odgovor glede barake na Fran Josipa cesti za kinematograf v rokah „Dramatič-nega društva". To pa se še do danes ni doseglo in dr. Pegan je danes, 27. maja izjavil, da mora akt, ki obsega V2 strani še studirati. Naravnost ponize val no in pa tuđi popolnoma, brezuspešno bi bilo torej, Če bi .Dramatično društvo" sploh še jemalo ozir na ljudi, ki nišo z društvom v nikaki zvezi. „Dramatično društvo* mora hoditi naprej svojo lastno pot za enkrat pa mora odložiti vsako skrb za reševanje gledališkega vprašanja. Odgovornost at to lefi na  drugih
ramah.    Poročilo je  bilo sprejeto odobravanjem.
Iz tajniškega poročila g. dr. Pavlina posnamemo sledeče: Kinematografsko podjetje je neslo društvu v kratki dobi 29 igralnih dni prav lep dobiček, tako da je preračunjen čisti dobiček iz kinematografskega podjetja na 700 K mesečno. Društvo se je bavilo s kinematografom samo za to, da bi mu bilo omogočeno vzdržati gle-dališče v Ljubljani, ter je izplačevalo igralcem do konca maja lanskega leta gaze ker je upalo, da se bo dala resiti sezija. Dne 23. maja I. 1. popoldne pa je prišla na društvo opozoritev, da naj ne predstavlja obscenih slik, kar pa se v resnici nikdar ni zgodilo. Dne 25. maja ob 1. popoldne pa je izšla od deželnega odbora prepoved za vsako nadaljno predstavo, vsled česar je „Dramatično društvo" obvestilo vse igralce, da so odvezani od pogodbe. Odigravali so se burni prizori, ker so bili igralci naenkrat postavljeni na cesto ter so si morali iskati drugod kruha, ćelo v Ameriki. Vršilo se je nato dne 31. maja posvetovanje, katerega po-sledica je bila, da se je obrnila še ne-izčrpana podpora mestne občine za sustentacijo igralcev. Dne 8. julija se je vložila peticija na mesto in deželo, da naj vzdržnjeta skupno gledališče pod ravnateljstvom g. Borštnika, društvo pa da garderobo in inventar brez-plačno na razpolago. Ustanovila se je gledališka komisija, ki je bila 23. julija pri deželnem glavarju, da zaprosi, da dežela prevzame plačevanje gledališkega ravnatelja. Prošnja se je naslovila po nasvetu deželnega glavarja na deželni odbor, ni pa bila rešena. S tem, da je gledališka komisija stopila v akcijo, je bilo društvo rešeno skrbi za gledališče. Gledališko vprašanje pa je postalo aktualno zopet meseca januarja t. 1. in društvo je skle-nilo obrniti se do gledališke komisije, da vloži memorandum glede nadalj-nega obstoja slovenskega gledalisča. Končno se je, kakor je znano, gledališka komisija razšla in s tem je, ko-likor se da presoditi, zlasti z ozirom na dejstvo, da je za 1. 1914 dovoljena mestna subvencija porabljena, začasno konec umetniškega gledališkega delo-vanja v našem slovenskem gledališču. (Sprejeto.)
Iz poročila blagajnika g. Šaplje, podajamo sledeče podrobnosti: Do-hodki so znašali ođ kinematografa v 14 dneh nad 4000 K, za izposojanje kostumov 977 K, mestna občina je prispevala 2900 K. Skupni promet je znašal 12.217 K 57 v. Društvo pa je porabilo za izplačevanje gaž osobju 3 mesece 5411 K 96 v, za izposojanje filmov 2293 K 60 v ter je moralo po-leg tega plaćati naročene filme še za teden naprej, ko so bile kinematogra-fične predstave že ustavljene. Raznih siroškov za kino je bilo 1260 K 59 v in za električno razsvetljavo 472 K 40 v. Dohodki kinematografa so znašali v 29 dneh 4534 kron 95 v, stroški pa 3996 K 86 v, tako da je nesel kino preko 500 K. Iz lanskoletnega prometa torej društvu ni narasel noben nov dolg ter je društvo odplačalo ćelo 1100 K 40 v starega dolga. Izkazuje pa društvo za lansko leto kljub temu še prebitek 34 K 69 v, skupaj s prejš-njim prebitkom pa 53 K 72 v. Poročilo se po predlogi revizorjev odobri. Če pa se že društvo ne bo moglo intenzivno baviti z gledališkim vpraša-njem, tvori njen inventar in njena gar-geroba velik zaklad, ki ga je uporab-ljal brezplačno tuđi g. Borštnik in je kak kompromis glede gledalisča v Ljubljani brez „Dramatičnega društva" ne-mogoč, ker bi bile nove nabave predrage. Društvo pa je pristopno vsa-kemu poštenemu kompromisu.
Zahvala se nato izreče tajniku, blagajniku, predsedniku in g. Boršt-niku, ki je sodeloval pri ureditvi arhiva in ga tuđi izpopolnil.
Glasom bilance ima društvo 32.249 K 88 v dolga, med tem pri Kreditni banki 13.341 K iz 1. 1907 in pri Kmetski posojilnici 7000 K. Ta je društvu dvakrat odpisala večje svote od dolga, za kar se ji izreče iskrena zahvala. Garderoba in arhiv sta — nizko cenjena — vredna najmanj 42.000 K, tako, da znaša premoženje 43.304 K 72 v, čisto premoženje znaša torej 11.054 K 84 v.
Sledile so nato volitve ter so bili izvoljeni za predsednika deželni posla-nec g. prof. Reisner in za odbornike podpolkovnik g. Milavec, (podpred-sednik), g. dr. Pretner, (blagajnik), g. Pesek, (tajnik), arhivar je ostal g. dr. Berce, gospodar g. dr. Lah, artistični vodji pa gg. Župančič in Parma. Za pregledovalca računov sta bila izvoljena g. dr. Pavlin in ce-sarski svetnik Pire.
Odbor ima vse pripravljeno, da kinematograf že v najkrajšem času otvori na drugem mestu-kakor na Fran Josip ovi cesti ter ima že potrebna dovoljenja. Občni zbor da odboru polno moč, da glede kinematografa ukrene samostojno vse, kar je potrebno, ter sklepa tuđi za društvo obvezne pogodbe,           _________
Stran 4.
.SLOVENSKI NAROD-, dne 26. maja 1914.
120. ftcv.
Dnevne vesti.
4- Klerikalno sleparstvo pri dr-žavnozborski volltvi na NotranJ-skem. Cedalie lepše stvari prihajajo na dan o tem velikanskem slepar-stvu, ki so je klerikalci vprizorili pri državnozborski volitvi na NotranJ-skem. Največjo vlogo pri tem lopov-stvn je igrala »brzojavka«, ki sumni-či Lavrenčičevo poštenje in nazna-tija, da bo Lavrenčič od županstva Ostavljen. Ta »brzojavka« je bila po Notranjskem razširjena v neštevilnih izvodih. Sedaj je dognano, da so bili ti neštevilni iztisi narejeni na »opalo-grafu«. To je aparat, ki je slučajno v rabi pri deželnem odboru, in vse ka-Se, zlasti papir, da je bila lopovska brzojavka narejena pri deželnem odboru. NTaj so uradniki ali uradnice pri deželnem odboru, ki imajo z opalo-grafom opraviti, klerikalnega mišljena, tak lump ni nobeden, da bi se tako daleč spozabil in na aparatu iz llastnega nagiba napravil na stotine iztisov -brzojavke«. Izdelovanje teh ■»brzoiavov« je moralo biti torej namočeno in zaukazano. Ali je to storil Lampe ali pa Pegan, se morda ven-dar dokaže, četudi bosta seveda vse storila, da to zakrijeta. Ta »brzojavka« je bila odločilna za izid volitve. ■V Vipavi je poslanec Perhavec že v ponedeljek dne 18. t. m. razdajal te ^brzojavke«. To je Iako značilno in Izelo važno za sodno preiskavo. »Br-fcojavka« se namreč sklicuje na »cir-kulando« storjeni sklep Lampeta. Pe-gana in Zajca. Ta sklep je bil baje storjen 18. t. m., a ravno tišti dan je lime! Perhavec že več sto na deželni epalograf narejenih vtisov tište »brzojavke« v rokah. Tuđi če bi bili kle-Irikalci tišti dan zjutraj ekspresno poslali te odtise v Vipavo, bi jih Perhavec se ne bil dobil do tistega časa, ko jih je že razdeljeval. Dobil jih je ttorej že prej, dobil jih je najbrž že v Inedeljo in mu jih je prejkone prine-sel Lampe, ki je bil v nedeljo pred volitvijo v Vipavi. Tako postaja ta stvar vsak dan jasne ja in vse bolj se kaže, da so ceetie tega velikanskega volilnega lopovstva, ki se je zgodilo. Lampe, Pegan in Zaiec, zaupniki kranjske duhovščine in nositelji ka-toliške morale.
—     Slavische Monatshefte.    Ta
najnovejša mesečna revija je posvetila tuđi našemu deželnemu gla-variu par besed, ki jasno kažejo, kako sodi ves slovanski svet o njegovi značajnosti. Pod zaglavjem »Iz slo-vanske delegacije« piše omenjeni mesečnik o njem sledeče: Z njim (dr. Šustersičcm) se voditelji češke-ga klerikalizma, dr. Hruban, Stojan ali ćelo Kaulčak sploh ne morejo mc-riti. Dr. Susteršič je lahko najglas-nejši obstrukcijonist in panslavist če to koristi njemu in s:ranki — prvi pa vrže puško v koruzo, če se mu to zdi koristno.
—   Madžarščina na belokranjski žeieznici. Član XXii. nacrta med ogr-skimi drž. železnicami in avstrijski-mi drž. železnicami glede belokranj-ske železnice pravi, da mora na pro-gi Bubnjarci - deželna meja   personal, ki se vporablja pri vožnji, v toliko znati službeni Jezik, (t. j. madžarski) ogrskih drž. železnic. da razume jn more izvrševati naročila in porc-čila, ki jih daje personal na postaiah in na progi ogrskih drž. železnic. Ka-kor pa znano, vozi personal avstrij-skih državnih    železnic do Bubnjar-cev. Kdor pa pozna prakso madžarske uprave,   bo kmalu spoznal,   kaj hočeio Madžari doseći s tem članom. Pri   naši   dolenjski   žeieznici ni niti enega uslužbenca, ki bi znal madžarski.    To deistvo bodo Madžari izra-bili ter dosegli isto, kar so n. pr. dosegli na Pragerskem   ali v Zidanem mostu.   Do teh dveh   postaj   vozijo namreč izKijučno    madžarski    spre-vodniki in  strojevodje.   Vsled   tega opozarjamo merodajne kroge. naj pa-zijo, da se tuđi na novootvorjeno be-lokranjsko železnico ne bodo vtiho-tapil madžarski železniški uslužben-ci,   ki bodo   vozjli    med Metliko in Bubnjarci.   Menda imamo že dovolj nemškega vpliva, da nam ni treba še blažene madžarščine.
—  Z Blok pri Ložu se nam piše: Še čuditi se je, da je dobil neodvisni kandidat g. Lavrenčič pri nas toliko glasov, kajti trojiški župnik Strumlec in kaplan    na Blokah,    župan Franc Drobnič in gostilničar pri fari so hu-do pritiskali na volilce in glasovnice popisovali.    Ali smejo  klerikalci res slobodno počeniati,    kar hočejo in z vsemi,    tuđi    nepoštenimi    sredstvi agitirati, samo da zmagajo?   Župnik je v nedeljo 17. t. m. v cerkvi pri deseti masi z lece volilce na vse načine rotil, naj volijo krščanskega moža Lovra PogaČrlika.   Tako milo ga   je priporočal,    da je marsikak    volilec mislil:   Če   tega ne volim,   ki ga v cerkvi tako priporočajo, sem pa ne-jevernik. Mnogi volilci so tuđi rekli: Če se ne udarno, kaj bodo pa ženske počele!   Kaplan Ježek   oi   ravno *
cerkvi v nedeljo pritiskal na volilce, pač pa v ponedeljek v podružnici pri Sv. Duhu. Rekel Je. na] katoličani volijo katoliškega moža. Ali mar Lavrenčič ni katoliški mož? Krščen je, cerkveno je poročen, svoje otroke je dal krstiti in birmati, jih peljal k spovedi in k obhajilu, pa ni od tega nič imel, Pogačniku pa so njegovo katoličanstvo pri dež. odboru bogato plačali. Posebno sta se pehala za Po-gačnika župan in poslanec Drobnič in gostilničar pri fari, Janez Modic. Oba sta pripovedovala, da je prišel Lavrenčič v preiskavo in da bo od-stavljen od gospodarstva in županstva. Oba sta popisovala glasovnice in sploh tako počenjala, da je bila groza. Kaj čuda, če so potem klerikalci zmagali.
-f- Velike šlepa rije pri vojaških dobavah. V zadnjem Času so prišli na sled velikim sleparijam pri dobavah iz. avstrijsko armado. V tovarni znane velike firme Offermann in Komp. v Brnu, ki jo vodi Butschowitz, so se več let izvrševale velike sleparije pri dobavah vojaškega sukna. S tem je bila država osleparjena za več mi-jijonov. Seveda ni to prvi, pa tuđi ne posamezni slučaj, kajti javna tajnost je, da je v Avstriji v minulih letih obogatela ćela armada tovarnarjev in veletrgovcev od državnih, posebno vojaških dobav. O tem, kako se je pri nas godilo v minulih letih, se še zdaj pripovedujejo ćele zgodbe, pa tuđi zanimive anekdote. Država je bila sicer okradena, davkoplačevalci so morali seveda to škodo povrniti, to-da vendar so se le smejali tem anek-dotam, iz katerih je razvidno, kako lahko in brez kazni se more v Avstriji država okrasti za milijone. Veli-kanske sleparije pri dobavah v Rusiji, izvršene za časa japonsko-ruske vojne, so pri nas vzbuiale največjo senzacijo in začudenje. Dunajsko ča-sopisje se je nad tem zgražalo, Če-prav je med patroni in protektorji teh časopisov mnogo takih. katerih imet-(je. moč in slava so izšli iz sleparskih manipulacij pri domaćih vojaških dobavah. Kako so tem nemškim vele-industrijcem in veletrgovcem ugaja-ie državne in vojaške dobave, je razvidno iz dolgega boja, ki je smeril na to. da se vsaj del vojaških dobav od-ćaja malim producentom, združenim obrtnikom in poljedelcem. Vsi vpliv-ni Činitelji so se vpirali tem upravi-cenim zahtevam majhnih davkopla-čevalcev. Ena deputacija je sledila drugi, gotovi poslanci so venomer bezali v državni zbornici, kakor tuđi v delegacijah. Toda navzlic temu, da so se dobave malih producentov iz-kazale kot najboljša obramba proti vednim sleparijam, še zdaj delajo težkače, da bi se dobave pravično razdelile med male in velike producentu. Po predpisih se mora pri pre-jemanju blaga v vojaških skiadiščih sukno pri oddajanju nataneno tehtati na en dekagram na dobrih decimalnih tehtnicah. Pred tehtanjem se mora sukno na toplem zraku dobro izsušiti, kajti volneno blago se da ze-lo namočiti, ne da bi se mogla ta vlažnost z roko konstatirati. Tvrdka Offermann in Komp. pa je pred od-tiajo blaga v vojaško skladišče ^uk-;iio v tovarni dobro namočila, da bi sukno na ta način dobilo zadostno težo. To se je prakticiralo dolga eta. V vojaških krogih se je sicer že lol-go časa govorilo, da je to blago zelo slabo, ki hitro razpada; toda nihče pa ni vprašal, zakaj je to blago s bo, čeprav so bili država, oziroma aav-koplačevalci oškodovani za milijone. In dobavitelj tega sukna Butschowi-tzer je bil končno ćelo odlikovan z visokim redom!
-r Kaj je vse vohunstvo, so te dni povedali vojaški izvedenci na veleizdainiškem« procesu v Lvovu. Doslej smo mi navadni državljani, ne da bi izvzemali juriste, mislili, da so vohuni oni, ki skušajo izvredeti razne vojaške tajnosti, ki jih potem za drag denar izdajajo tujim državam. Voja-ški izvedenci v Lvovu so te naše naivne nazore o vohunih in o vohun-stvu temeljito korigirali. Poslušajte, kaj je po mnenju brihtnih vojaških izvedencev vse vohunstvo: Poročila v Časopisih o političnih strankah v deželi, o razmerju posameznih strank napram vladi, o strankarskih pro-gramih. o kulturnih in gospodarskih odnošajih v deželi, o gibanju socijali-stov itd., skratka: po mnenju famoznih Ivovskih izvedencev nišo časopisi ničesar drugega, kakor čisto na-vadna vohunska podjetia, češ, tujim generalnim štabom bi lahko prišlo na misel, da si naroče razne časopise in .iz njih izvedo razne tajnosti, ki jih morda zanimajo. A še nekaj je po sodbi veleučenih Ivovskih izvedencev v zvezi z vohunstvom: Če se kdo nauči kakšnega tujega jezika na primer ruskega, franeoskega ali srb-skega. Takole utemeljujejo ti duhoviti eksperti svoje mnenje: čim več (ljudi zna pri nas ruski, franeoski ali srbski, tem lažje se Rusi, Francou, Srbi in drugi pouče o razmerah v naši državi. Ali nišo to iraravnost originalni nnori? Stari Ben Akiba ae W J
jzmotiL ko je trdil. dai se ničesar no-vega ne zgodi več pod solncem! Saj so to vendar čisto novi in povsem originalni nazori. In kako originalni nazori so to! Pomislimo samo, ako obveljajo, potem lahko zaduši državna oblast seveda zgol v eminentno državnem interesu vse liste in časopise, ki se bavilo s politiko, za »vohu-ne« in »veleizdajnike« pa lahko proglasi ražen Madžarov, ki nimajo no-benih sorodnikov v Evropi, pripadnike vseh avstrijskih narodov, ker vsak izmed teh narodov govori jezik, ki ga razumejo v kaki tuji državi. Kakor se torej vidi, ie teorija vojaških ekspertov v Lvovu nadvse brihtna in Če se uveljavi, bo v Av-stro-Ogrski izginilo vse politično Časopisje,posamezni narodi pa se bodo vsak trenotek, ako bo treba, lahko proglasili za »vohune« ter se tuđi lahko v tem zmislu postopalo proti njim. Vse torej kaže, da napočijo av-strijskim narodom naravnost zlati čaši, ako zmagajo duhoviti nazori Ivovskih ekspertov.
-f Laško vino. Svoj čas je vsled dogovora med našo državo in med Italijo preplavljalo laško vino naše kraje. Najbolj je vsled tega trpela Dalmacija in Primorska, čutilo se je to tuđi na Kranjskem, dasi takrat kranjski vinogradi še nišo bili tako obnovljeni kakor so zdaj, in čutilo se je to hudo na Tirolskem. Na Kranj-skem so klerikalci v svojih konsu-mih razprodali ogromne množine !a-skega vina in se nišo nič zmenili, kako škodo delajo s tem kmetom. Boj /zoper laško vino so vodili Dalmatinci in ž njimi je hodil kranjski po slanec Pfeifer v družbi primorskih poslancev. Dalmatinci in Primorci so fzvojevali, da je bila odpravljena klavzula glede laškega vina, kranjski klerikalci pa so pokazali, da ne bodo več delali kupčij z laškim vinom. Zakaj smo to povedali? Ker piše glasilo lažnjivih klerikalcev, resnici vedno sovražni »Domoljub«, da so vinsko klavzulo odpravili klerikalci. Če letos ne bo toče, bodo klerikalci y »Domoljubu« tuđi pisali, da je to njihova zasluga.
—  Zamera tu,   zamera   tam . . . V življenju je že tako,   da   se skoro nobena stvar ne opravi brez zamere. Pomena to tako nima, a Časih je zabavno gledati,   kake ničnosti in malenkosti dajo povod, da nastanejo zamere. Tako je zdaj slišati pikre opaz-ke, ki lete med nemškimi damami v Ljubljani   sem in tja.   Za dragonsko dirKo so nekatere nemške dame zlo-žile primeren znesek ter zanj kupile primerno darilo.    V šotoru,    kjer so bila razstavljena darila, je bil pri da-rilu nemških dam napis »Damen der Stadt Laibach«. In to darilo in ta napis sta zdaj povod zameri. Tište nemške dame,   ki   so darilo   kupile,    so namreč    same aristokratinje in njim ni prav, da je bilo zapisano pri darilu »Damen der Stadt Laibach«, češ, kakor   da   bi bile tuđi nearistokratinje kaj prispevale.   Nemške   meščanske dame pa so zopet zlovoljne, ker nišo bile povabljene, naj tuđi kaj prispe-vajo. In zdaj lete zastrupljene pusice sem in tja. »Kaj pa si domišljujejo te aristoKratinje,    da imajo dragonce v zakupu?«    —    »Ta   aristokracija še kavere nima!« — »Tak napuh — pa nič denarjaj« itd. itd. Zamera je dobila tuđi vidnega izraza.    Na večeru v ■>Unionu«     je    bilo   vse —    prazno. Prišli so vladni gospodje in grof Barbo, vsa druga   nemška družba je izostala in izostali   so ne vemo ali slučajno ali namenoma tuđi oficirji drugih polkov,   tako da so bili dragonci sami . . .   Take-le zamere nastanejo lahko iz malenkosti. A da se nemška družba v Ljubljani deli v aristokrat-sko in nearistokratsko skupino, to je čisto gotovo jako smesno.
-f Plakat za sokolski zlet je gotovo Iepo umetniško delo in vseskoz decentno, a vendar so klerikalci začeli ta plakat preganjati. „Domoljub* zabavlja, da je naslikan nag človek. Ali nič ne ve, koliko nagih angelov je naslikanih po katoliških cerkvah, koliko nagih kristjanov in drugih svetnikov? Nad sokolskim plakatom se ne more noben človek pohujšati. A pač — Joža Oražen, znani katolički svinjar in župan v Mostah, se je pohujšal in je prepo-vedal ta plakat javno obesiti. No, na tem nima Joža Oražen zadnje besede o takih stvareh, a nekaj gorostasnega je to vendar, da se upa Joža Oražen, ki je v nravnem oziru bolj soroden opicam kakor Ijudem, izrekati sodbe o delu odličnega umetnika.
—    Tesnejsa   organizacija  sk>-vansko mistečia v Ljubljani je z ozi-rom na bližajoči se sokolski zlet nuj-no potrebna.   Za   to   se   namerava ustanoviti »Slovansko društvo«,    ki si bo v prvi vrsti nadelo nalogo,   da gre na roko slovanskim gostom,   ki prihtte na ljubljanski    sokolski   zlet Prijateljski razgovor    o eventuvalni ustanovitvi takšne   organizacije   se vrši jutri v pcfek 29. t m. ob pol 9. zveč«r v posebni sobi   gostilne   pri »Zlatorogu«. Vse #•*, U m zaaimto x« tako orgaaizadja. ki   H   goiovo
nujno potrebna, vabimo prav vljud-no, da se tega sestanka udeleie.
—  Naroda« gospodične in dame,
ki bi se hotele žrtvovati za dobro narodno stvar ter sodelovati pri cvet-Mm diievu dne 6. in 7. juniia, vljudno prosimo, da ustno ali pismeno to spo-roče »Družbi sv. Cfrila in Metoda« ali pa »Braniboru« v Ljubljani. Pri-pominjamo, da pri drugih narodih prodajajo rože ob cvetnih dneh ne samo mlade gospodične, marveč tuđi dame v zrelih letih. Za narodno stvar se žrtvovati, ni sramota, marveč čast, za to pričakujemo, da bodo pri razpečavanju cvetk sodelova-le ne samo gospice v prvem vzeve-tu, marveč tuđi že dorasle gospodične in dame!
—  Narodnomisieče gospode pozivamo, da dejansko pokažejo svoje v resnici narodnomišljenje s tem, da stopijo na cvetni dan v službo naših narodno obrambnih organizacij. Potrebujemo zlasti mnogo spremljeval-cev damam, ki bodo prodajale cvet-ke. Prosimo gospode, ki bi hoteli sodelovati, naj se ustno    ali    pismeno priglase »Družbi sv. Cirila in Metoda« ali pa »Braniboru« v Ljubljani.
—  Cvetni dan dne 6. in 7. junija. Narodne dame širom Slovenije prosimo in pozivamo, da dne 6. in 7. junija t. 1. nabirajo  prispevke za naši narodni obrambni   društvi    »Družbo sv. Cirila in Metoda« in »Bran i bor«. Kjer lahko pogresajo cvetice, naj jih pošljejo    v    Ljubljano    na    naslov: »Družbe sv. Cirila in Metoda«.
—  Odkupnice za cvetni dan raz-pošljemo po vsej Sloveniji in prosimo vse rodoljube in rodoljubke, naj jih pridno razpecavajo.    Odkupnice    so namenjene   tuđi    tištim    LjubljanČa-nom, ki bodo dne 6. in 7. junija od-sotni iz Ljubljane, a vendar    hočejo storiti  svojo  narodno    dolžnost    in žrtvovati    svoj    obol    za    narodno stvar.
—  Na pomladanski veselici go-spodarskega    naprednega   društva   za šentjakobski okraj na binkoštni ponedeljek dne 1. junija  na  krasno   okra-šenem  vrtu   Ciril - Metodove   hiše   pri Babicu  na  Dolenjski  cesti   14,   bodo na   prodaj   lake   izredne   zanimivosti, kakršnih  še  ni  bilo v Ljubljani.   Posebno  pozornost bo vsekakor vzbujal nov način seznanitve,   kar bo povzro-čalo brez dvoma splošen smeh in veselje. Omenjamo končno orožje albanskih   vstašev,   ki   smo   ga   brzojavno konfiscirali tem divjakom. Začetek veselice  ob 3. popoldne.   Vstopnina 40 v,   otroci v spremstvu   staršev so do desetih  let prosti vstopnine.   JutrijŠnji izdaji „Slov. Naroda" bo za vso Ljubljano priloženo vabilo za to veselico.
—  Verlassen,   verlassen  bin i! Od vseh Košatovih kompozicij se je Nemcem najbolj priljubila pesen »Verlassen,  verlassen  bin  i."     Milina  in mehkoba slovenske narodne melodije, ki je le Slovencem lastna,  in katera nadvladuje vKošatovih pesnih  skoz in skoz,   je prav v tej pesni  izražena.   Ta  pesen je torej čisto slovenskega izvora, in se še dandanes prepeva v celovški okolici slovenska narodna pesen „Zapuščen". In to pesen Nemci smatrajo za eno svojih najlepših pesni.    Iz tega    je    razvidno,    koliko   so slovenske    pesni   vredne.    Vse Košatove pesni  preveva  neka  milina, ki je Nemcem popolnoma tu j a, in  katere ni najti v nobenih  nemških narodnih   pesnih   alpskih   Nemcev  ne na Koroškem,  Štajerskem,   Tirolskem, Sedmograškem    ali    Bavarskem.    Mi umrlemu  Košatu to slavo iz srca pri-voščimo, vendar   pa  moramo   pribiti,   da   je    lepota   Košatovih pesni in melodij čisto slovenskega   izvora, kakor je bil Košat po svojem rodu in tipu  koroški  Slo-venec iz celovške okolice,   baš  kakor veliki  nemško - nacionalni   agitator  in strupen  sovražnik  lastnega  slovenskega rodu, renegat Dobernik.
—  Footbalt-Matchs   v Ljubljani. Vneueljo in ponedeijek sta se vršili v Ljubljani dve zanimivi tekmi, od katerih je bila ponedeljkova res najza-nimivejŠa in najživahnejša    od vseh dosedanjih  ljubljanskih.    Tekmovala je »Ilirija« s češkimi tehniki iz Brna in bila tepena   prvi dan 1 : 4,   drugi dan pa natepla s 3 :2. Občinstva že prvi dan ni bilo mnogo, drugi dan Še manj. Gostje — od gledalcev živahno aklamirani — so nastopili z moštvom pravih atletov, ki je kazalo oba dva dni visoko igro s primitivno kombinacijo in dolgim pašom. Zanimivi so bili njih dolgi streli,   posebno oni le-vega branilca, ki je bil najboljši mož celega moštva. Razven njega so bili še dobri   pri njih srednji  napadalec, leva zveza in srednji krilci. Gostje so hoteli oba dni izrabljati svojo telesno premoć,   pri tem so pa večkrat pre-stopili meje   dopustnosti  in posebno včeraj so nastopili kat izrazito bands-moštvo.   »Ilirija«   prvi dan ni imela sreće. Bila je tuđi v slabi formi.   Po-leg vratarja je bil najboljši mož levi branilec.   Krilci so prvi dan odrekli, ravno tako desni branilec. Napadalci imafe fa 9edm »tare grebe.  Leva
zveza in desno krilo ne znata tečif desna zveza še vedno preveč fopa in dribla, levo krilo pa je tehnieno ne-popolno. Zato je pa »Ilirija« včeraj tem bolj iznenadila, ker je nastopila v formi, v kakršni io v Ljubljani še nismo videli in ker je bila res kakor iz železa vlita. Sploh je bila ponedelj-ska tekma najlepša, najživahnejša in najzanimivejša vseh dosedanjih ljubljanskih in Ie škoda, da je tako malo občinstva prisostvovalo temu boju. Igralo se je pa na kratko navedeno prvi dan takole: Gostje si volijo prostor, »Ilirija« igra zato proti solneu, otvori igro in je takoj pred nasprot-nimi vrati. Napad sledi napadu, toda vse nevarnosti resi obramba.V 9. minuti zakrivijo gostje 11 metrovko zaradi foul, toda g. Kapitan »Ilirije« zgreši za ped cilj. Gostje pridejo par-krat pred vrata »Ilirije«, toda razven par kotov je vse brez nevarnosti. Še le v 20. minuti se jim posreći prvi goal. Vsled tega je »Ilirija« očividno poparjena in se omeji bol] na defenzivo. Vendar kljub temu nastanejo na obeh straneh nekatere prav resne in vzorne situvacije. Prvi polčas konca 1 : 0 za goste. Po odmoru se »Ilirija« sicer trudi izravnati, toda ima smolo. Vsi napori so zaman, dokler se v 27. minuti vratarju ne izmuzne iz rok žoga in tako gostje beležijo drugi uspeh ter dve minuti nato ćelo tretje-2a in končno v 38. minuti ćelo četrte-ga. »Ilirija« je radi tega nekaj časa deprimirana, toda kmalu je zopet v napadu in končno se jej posreči zabiti v zadnji minuti med navduše-njem občinstva prvi goal. Razmerje kotov za goste 1:4. Ta zmaga go-stov pa nikakor ni odgovarjala njih moči; igralo se je namreč vsaj dve tretjini igre na njih polju. — Drugi dan je tekma trajala samo dvakrai po 40 minut z odmorom 5 minut. »Ilirija« si voli prostor, vendar je takoj v nasprotnem polju in živahno napada. Vidi se takoj, da se hoče revanži-rati za poraz. Tempo nenavadno ži-vahen, kombinacija dobra. Vendar se posreči gostom v 7. minuti predor, leva zveza pa napravi pri tem foul in sodnik ne prizna vstreljenega goala. Tempo se pooštri in v 16. minuti po-žene levo krilo žogo in vratarja go-stov skozi vrata. Gromovit aplavz. Sedaj se začne pravi boj. »Ilirija,« hoče še več uspehov, nasprotniki pa izravnanje, kar se jim tuđi posreči v 34. minuti. V drugi polovici je »Ilirija« zopet takoj v ofenzivi in doseže že v 2. in 10. minuti burno aklamira-na dva krasna goala. Vkljub taktični premoči »Ilirije« dosežejo gostje v 25. minuti drugi goal. Od tedaj na-prej pa je postala igra manj živahna, ker »Ilirija« ne napada preveč, gostje pa za napade vsled utrujenosti nišo več sposobni. Doseže se sicer par kotov, toda nobenega pravega uspe-ha. Navdušenje občinstva velikan-sko. Odhajajočim gostom so se pri-rejale tuđi zunaj igrišča srčne ovacije. Sodil je oba dva dni g. Mencinger, s katerim pa gostje posebno drugi dan nišo bili zadovoljni, češ da je pristranski.
—  Nogometne iekme   o   binko-
štih. Za binkoštne praznike priredi tukajšnji športni klub na igrišču na dirkališču dve tekmi. Od poseta teh tekem je odvisno, ali borno v Ljubljani imeli še priliko videti res prvorazredne tekme ali ne. Zadnje tekme s češkimi tehniki so namreč končale z občutnim primanjkljajem, menda zato, ker se ni delalo za nje naravnost amerikanske reklame in naše občinstvo drugače športnih priredi-tev ne poseča — ako je treba plačati vstopnino.V nedeljo in ponedeljek se vrše tekme med prvim in drugim moštvom »Ilirije«. Prvo moštvo, ki je dokazalo zadnje čaše svojo dobro formo, hoče s temi tekmami ugotovi-ti razmerje svoje moči nasproti dru-gemu moštvu. Zato bodo te tekme gotovo zanimive. Ni namreč treba misliti, da domača moštva ne morejo nudili športnega užitka. Razven tega se hoče s temi tekmami ugoditi od več strani izraženim željam. V nedeljo se namreč vrši tekma dopol-dne, v ponedeljek pa še le proti večeru. Videlo se bo torej, koliko bo občinstvo vpoštevalo to uvaževanje njegovih želja.
—  Vojaška kolesarska   tekma v Ljubljani.    Gospod    general     Karei Scotti, vodja vojaške kolesarske tekme, je poslal mestnemu   magistratu sledeči dopis: »Kakor podpira občin-ski svet ljubljanski z največjim ra-ziimevanjem za visoki pomen in za neizogibne ideelne in materijalne potrebe c. in kr. vojske vse vojaške interese, tako je našla tuđi po c. in kr. vojnem ministrstvu odrejena in pod mojim vodstvom se vršeča vojaška kolesarska tekma v dneh   23. in 24. maja 1914 najradovoljnejše pospeše-vanje in podpiranje   s   strani   vseh mestnih uradov in organov;    slavni občinski svet Je poklonil zelo drago-cene častne nagrade za   oficirje   in moštvo ter je kazalo vse   občinstvo živahno in prav razveseljivo Sportno
&££.
120. Sicv.
»SLOVENSKI NAROD\ dne 28  maja 1914.
Stran 5.
I     zanimanje. Čast mi ]e, izreci za vo-I     jaškim stremljenjem izražene simpa-I     tiie ne le v svoejm, nego tuđi v ime-I     nu vseh pri tekmi udeleŽenih častni-I     kov in mož najvdanejšo in najprisrč-nejšo zahvalo, ki smo jo   v   najvišji meri dolžni    častitemu    občinskemu svetu    deželnega   glavnega    mesta Ljubljane in pa njemu na Čelu patri-jotično in smotreno  delujočemu  županu Scotti I. r. generalni mojor.«
—  li kolesarski   dirki,   društva K. S. K. Ilirije, ki bode, dne 7. junija sprejema prijave g. Joso Gorec, Marije Terezije  cesta  in  tvrdka  Karei Čamernik  <k Ko,    Dunajska    cesta. Vloga je 2 K, vpisovanje se pa konca dne 6. junija ob 6. uri zvečer.
—  Hudoben klerikalec   je   sluga I     deželnega    odbora   Jože  Miklavčič.
Svoj Čas je bil pri orožnikih, a je in-trigiral na vse kraje, da so ga bili I siti in da je moral zapustiti službo. To intrigantstvo goji tuđi zdaj in je menda glavni cilj in namen vsega njegovega življenja. V hiši, kjer stanuje, to je na Dolenjski cesti v Mo-horčevi hiši. pravi, da bo spravil vse napredne stranke ven in jih nadome-stil s samimi klerikalnimi. Pravijo, da s svojim jezikom ne bo prej mirovah da jo bo nekega dne prav pošteno izkupil, kakor jo je že, ko se je to-žaril in prav imenitno pogorel. Dobri g. Mohorč pa posluša tega človeka in ga smatra za vzor prijaznosti, a ne ve, da ga je sama hinavščina, zaradi katere je moral iz prejšnjega stanovanja
—    Iz    čevljarskih    krogov    se nam piše: Nekako pred štirimi tedni že se je vršil občni zbor čevljarske zadruge,  na  katerem  so  se   sprejeli važni predlogi v korist nam članom, kakor tuđi konsumentom.    V takem slučaju bi vestni načelnik takoj skli-cal odbor, da se vsaj konstituira in sklepe občnega zbora izvrši. Ali našemu nanovo izvoljenemu načelniku jr. Fr. Kukmanu se nič ne mudi.   On gre svojo polževo pot naprej   in  ne vidi in ne sliši nič, kako nas konku-renca uničuje.    Ali nimate volje ali vam se ne vidi vredno pobrigati se za svoje člane? Ne zadostuje   nam, da je odbor samo izvoljen. marveč zahtevamo tuđi, da kaj    deluje    ali vsaj dobro voljo pokažite. —   V e č č 1 a n o v.
—  Umrla ie v Ljubljani na Starem trgu st. 12 gospa Alojzija B 1 a z-n i k, mati hišne posestnice in trgov-ke gospe Al. Blaznik, v visoki starosti 56 let. Počivaj v miru!
—- Prijateljski sestanek zdrav-nlkcv bo jutri v petek ob S. uri zvečer v ^Unionu«.
Ljubljanski igralci v Kranju, Tr-žiču, Jesenicah in Celovcu. — Da-nes ob pol devetih zvečer vprizore elani slov. dež. gledališča Ijubljan-skega v Kraniu zabavno burko »Maks v škripcih«. Jutri, petek, dne 29. t, m. igrajo isto burko v Tržiču, soboto v Jesenicah in na binkoštno nsdeljo popoldan ob polu 5. uri v Celovcu.
Poroka. Danes se je poročil go-spod Filip Peterlin, trgovec in po-sestnik v Ribnici z gospico Vido Cvar, hčerko g. Andreia Cvar, učitelja v pokoju v Orteneku. Želimo mnogo sreče!
Iz Krškega. Z ogorčenjem smo brali va!e brzojavno poročilo, da je v Novem mestu sprejel železniški minister zastopnike vseh interesira-nih občin v zadevi železnice Brezice - Novo mesio. Z ogorčenjem radi tega, ker pri dotični deputaciji ni bilo krškega župana. Ćelo Raka ^ in Bučka sta poslali svoje zastopnike, zastopnika krških občin ni bilo. Ali mari naša občina ni prav nič intere-sirana pri zgradbi te železnice? Me-sto Krško je že bilo oškodovano z dolenjsko žeieznico. Velikanski promet med Krškim in Novim mestom je popolnoma izginil, in sedaj se naj pa se ostali promet vrši čez Brezice?! Interesi krškega mesta nikakor ne nasprotujeio interesom drugih kranjskih občin ob tej progi. Ne vem, zakaj se vse sosedne občine potegu-jejo za progo Novo mesto - Brezice "in ne Novo mesto - Krško? Saj ima-jo vendar vse več stika s Krškim, kjer je sedež okr. glavarstvo, nega s Štajerskim mestom Brezice. Vrhu-*ega je proga Novo mesto - Krško veliko lažje izvedljiva in sicer izved-liiva tako, da ne bi bila nobena so-sedna občina oškodovana. Dolžnost krškega župana je bila, se zgoraj navedeni deputaciji pridružiti in to progo zagovarjati pri ministru in pri drugih občircah. Sicer je župan zad-njo uro pošiljal po Krškem neko okrožnico, s katero je vabil mešča-ne, naj pričakajo ministra na mostu, ko se bo vračal iz Brežic na Kranjsko. Minister se je res vstavil na krškem mostu in je mestni zastop tuđi lahko izrazil svoje želje. A, kakor smo pozneje izvedeli, to ni bila županova zasluga, ki še zjutraj ni vedel nič gotovega. Pač pa je bila to zasluga poslanca Povšeta, ki Je na predvečer  brzojavno   sporočil   ža-
panstvu   Radeče   in St.   Janž,   naj poSljeta svoje zastopnike v Krško v zadevi železnice St. Janž - Radeče. Dopis Iz St. Lamperta.   Kapela
sv. Cirila in Metoda dobi po dalj-šem odmoru zopet Častilce iz naše okolice in sicer Binkoštni ponede-ljek. Prihiteli bodo namreč v naše lepe hribe prijatelji družbe sv. Cirila in Metoda iz ćele naše okolice. Obljubljen nam je tuđi naš stari župnik g. Berce, ki Je omenjeno kapelo svoj čas zgradil, zbral družbi Ciril Metodovi pokroviteljnino in uvel lepo navado, da praznujemo leto za letom praznik sv. Cirila in Metoda in to svoje praznovanje dokumentu-jemo v javnosti z mnogoštevilnimi kresovi. Nadejamo se, da se zbere določeni dan ob dopoldanskih urah iz okolice naše občinstvo, zavedajo-Če se pomena Ciril Metodove družbe. Sestanek se vrši ob vsakem vremenu, svetujemo pa, da se dotičnik, ki hoče imeti gorko kosilo, priporoii dobremu gostilničarju g. Vrtačniku, da Sv! ga spomni takrat, ko bode se-stavil jedilni list.  Na svidenje!
Vipavsk] salonski orkester pri-vabil je preteklo nedeljo popoldne k svojemu prvemu koncertu na pro-stern. vse svoje zveste poslušalce v gostilno gospoda Hrovatina v Vipa-vi, kjer jih je s svojimi. kakor po navadi, precizno proizvajanimi točka-mi obširnega sporeda, zabaval od 5., ure popoldne do pozno v noč. — Omoten uspeh je bil kljub jako nizki vstopnini povoljen.
Poročil se je c. kr. sodnik go-spod dr. Ivan M o č n i k v Senožečah z gospodično Stano Petsche \z znane narodne rodavrine v Starem trgu pri Ložu. Čestitamo!
V  Srednji vaši   pri   Bohiniu  je menda velikanski vihar zaradi raz-mer pri sirarni. Potniki. ki so se danes pripeljali z Gorenjskega,   pravijo, da hočejo   kmetje    poslanca    in župnika Pibra kar obesiti. Kaj je na teh vesteh resničnega, se pač kmalu pokaže.
En dan življenja Nj. c. in kr. Vi-sokosti nadvojvode Leopolda Salva-terja je velezanimiva aktualnost, ki se predvaja le še danes v Kino-»Idealu«. Ganljiva je drama »Četrta zarsoved«. — Mnogo srneha vzbuja veseloigra »V civilu«. Jutri »Special-ni večer« z dramo »Mesecnica«.
Kapitana Saturnir.a Farandola čudoviti dogodliaji.    Vse, kar si    je
prebujna fantazija priljubljenega franeoskega pisatelja Jules Vernea mogla izmisliti, vidimo v čarobnih slikah pred seboj na platnu — živo. Kakcr bi gledal človek bajke iz »Ti-soč in ene noći« se mu zdi. Prekrasno Mvsoro vidimo, kako jo odvede Saturnin, njih življenje opazujemo pod valovi, prikaže se morski som, ki požre Mvsoro, ki jo pa pozneje v Avstraliji zopet resi Saturnin. Iz povesti »Potovanje okoli zemlje v 80 đneh« znani Fileas Fogg vpleni Sa-turninu nevesto, Saturnin pa mu jo odvzame s svojo zračno flotiljo itd.
Zdravstveno stan?e mestne občine ljubljanske v dobi od 17. do 23. maja :. I. V tej dobi je bilo novorojen-cev 28, mrtvorojenca 2, umrlo pa je 31 oseb, od teh je bilo 18 dci-iacinov in 13 tujcev. Umrlo je za otiko 7 oseb, med njimi 2 tujca, vsle ' mrtvo-uda 1, vsled samomora 1, z . različ-nimi boleznimi 22. Za infek joznimi boleznimi so obolele 4 osebe in sicer 2 za ošpicami, 1 za škrlatico in 1 tu-jec za tifuzom.
Nasilen vojak. Domobranec (ba-je rezervist) Rajko Kobald, že od nekdaj znan ljubljanski razgrajač, ima z neko žensko, ki stanuje na Am-broževem trgu, ljubavno razmerje. Se je li dotičnica kaj pregrešila ali z njim sprla, kakoršno lepo navado imajo nekatere take ženske že sploh, ni znano širši javnosti, ker sta imela prvotni obračun, ko je Kobald prišel k nji v stanovanje, sama med seboj. Naenkrat se je pa začulo vpitje in razbijanje pohištva, ženska pa mu je bila ušla iz stanovanja. Ker si ga civilni Ijudje nišo upali umiriti ter ga onvladati, so poslali po vojaško po-moč, ki je tuđi prišla, po številu 8 krepkih mož. A tuđi ti razjarjenega Kobalda nišo mogli drugače ugnati, kakor, da so ga naglo zgrabili in od-nesli v vojašnico. Razume se, da se je nabralo pri prizoru mnogo rado-vednežev, ki so »parček« obsojali hi zagovarjali vsak po svoje.
Težlui pvikodbm polickta. Vče-raj popoidne je ponesrečtt v policft-skem zaporu službujoči policist Cli-fer. Našel je dinamitno patrono, s katero je tako nerodno hantiral, da je eksplodirala ter ga težko ranila na levi roki. Prepeljali so ga v bolniš-
nico.
V  nastat kUv»kl UobRusU za-klalo se je od 10. do 17. maja 61 vo-lov, 4 bike, 14 krav,   119   prašičev, 160 telet, 33 koštrnnov in 75   kozfi-čev. Vpeljalo se je 391 kg mesa in 70 zaklanih telet ter 17 kozličev.
U£Ufllitt£8ics !• tTfhia na pcii od kavarne »Kadaec puko »7*9+-
de« denarnico z večjo vsoto denarja* Najditelj    na] jo    blagovoli    izročiti
Kukalo se je izgubilo v nedeljo 17. t. m. pri Sv. Joštu, oziroma na poti s Sv. Jošta proti postaji Sv. Jošt. Pošten najditelj naj ga odda v Sp. Šiški, Oasilska ulica št. 124.
Izprri sođitfi
Izpred tukajšnjeca porotnega sodlšča.
Preprečena nakana zažiga. Dne
20. aprila t. I. je šla domača dekla Alojzija Dornika v Mengšu, Marija Martinak okolu 9. ure zvečer na dvorišče po drva. Tu je videla, da se na vogalu v svislih nekaj sveti. Po-klicala je hitro ljudi, katerim se je takoj posrečilo neki seneni kup, ki je bil že v plamenu taKoj pogasiti in nevarnost odstraniti, kajti, da ni dekla pravočasno ogenj zapazila, po-gorelo bi s slamo pokrito gospodarska poslopje Dornikovo, pa tuđi hi-ša Vinkota Majdiča z gospodarskimi poslopji vred. Nastalo je vprašanje kdo je storilec. Kmalo se je sum obr-nii na bivšega 401etnega hlapca Gre-gorja Podjeda, pristojnega v Cerklje, katciCKa je Dornik zaradi lenobe m malomarnosti odpustil iz službe. Podjed vsled tega jezen na svojega bivšega gospodarja, se je izuscil proti Mariji Kuralt, da bo Dorniku, ki ga je iz službe spodil, že pomagal. Tuđi proti Jožefu Skoku, s katerim sta pila v neki krčmi drugi dan po tem tiogodku se je izrazil, ne da bi ga ta kaj vprašal rekoč: »Včeraj sem bil pijan in ne vem, če sem kaj storiL« Dne 4. majnika t. 1. je pa napram tamošnjemu orožniškemu stražmoj-stiu Rabiču sam pripoznal, da ima težko vest, in da je on pri Dorniku ogen] zanetil. To svoje priznanje je vzaržaval tuđi pri kamniški sodniji in pred preiskovalnim sodnikom v Ljubljani. Obdolženec je od daleč učine* svojega zažiga opazoval in prišel, ko so prišli drugi Ijudje na po-mcČ, tuđi pomagat gasit. Vsled kriv-doreka porotnikov je bil Gregor Pc jjed na 4 leta težke ječe ohsojen.
*  Na   vešala   obsojen   morilec. Dunajsko porotno  sodišče je na smrt obsodilo skladiščnika Viktorja Pusicha, ker je umoril svojo pastorko.
*  Dr.  Šviha.    -Prager Tagblatt" poroča,   da  bo   dr. Sviha  tožil gospo Wodanovo, ker je pred narodnim svetom izjavila,   da   je   dr. Klima  rekel, da je dr. Šviha  lopov.
*    Caruso   aviatik     Iz   Londona poročajo: Znani aviatik Granam White je vzel s seboj kot pasažirja slavnega tenorista Carusa.   Caruso je letel  ter bil navdušen! Po poletu je pravil, da mu še nič ni  tako  ugajalo,  kakor ta polet.
* Ve'ika nesreča v cerkvi Iz Perma poročajo: V cerkvi tukajšnje duhov-niške službe je v torek med večerao službo božjo izbruhnil požar, vsled česar je nastala velika panika. V gneči je bilo pohojenih mnogo oseb, več oseb je bilo ožganih. 48 oseb so pre-nesli v bolnico. En duhovnik je že umri.
*    Nesreča    največje   Vadfe.    Iz Novega    Jorka    poročajo:      Največja ncmška ladija „Vaterland44   je odplula 26. t m.  z  2283   pasažirji   iz   prista-nišča.   Mnogo tisoč ljudij  je to gledalo.   Parnik  se je  zadel,  ko  se je hotel  obrniti,   ob   dok   na  vzhodnem bregu Hudsona.    En tovorni  čoln  se je  potopil.    Mnogo   parnikov  je   po-škodovanih. Škodo cenijo na več sto-tisoč kron.
*    Defravdacije    na    krakovski pošti. Iz Krakova poročajo:   V  torek ponočt se je posrečilo  polidji,  dobiti večji del denarja,  ki ga je defravdiral poštni uradnik Wilczek.    Defravdirana vsota je znašala 192.000 K. Od teh so dobili 142.000 K  pri   nekem   Wilcze-kovem prijatelju in v prtljagi, ki jo je pustil na kolodvoru.    Manjka torej še 50.000 K.  Policija upa, da bo kmalu dobila sleparja.
*  Poslanec pobegnil v Amerilto. Iz Lvova poročajo: V volilnera okraju rusinskega socialnodemokratičnega poslanca Wityka se  je  pred  par  dnevi vršilo   zborovanje  njegovih   volilcev, ki so se pritoževali, ker  poslanec ni-česar ne dela.   Votirali so  ma neza-upnico   ter   gm   pozvali,    naj   odloži mandat. Ko so hoteli Wityku sporočiti ta  sklep,   so   izvedeli,   da  je že dalj časa  v  Ameriki,  kamor je  pobegnil vsled dolgov.
* Obso|«na iploiMi. Kakor znano, sta bila v Budimpešti obsojena ipiona Bravoura  in Velosy,  ki  sta  za časa balkanske vojne poiiljala ruskim vo-jaškim uradom poročila.   Bravoura je bil obsojen na 3 leta ječe in 1000 K đenarne globe, VelOsv na 4 leta ječe in 1200 K globe. Višje sodišče je zvi-ialo kazen na pet let aa oba.  Proti razaodbi sta vložfla ničnostno pritožbo. Včeraj  je  kraljevska   kurua  zavrnila pritorao ter poirdiia raaaođtN> valicaja
TilifsNka in brzojavna
poraiHa.
Avstrijska delegacija.
Budimpešta, 28. maja.  Avstrijska delegacija  nadaljuje  danes  specijalno debato o vojnem proračunu. Kot prvi je govoril delegat Lecher. Fran Kossuth.
Budimpešta, 28. maja. Danes ob 10. dopoldne se je vršil na slavnosten način pogreb Frana Kossutha.
Afera Vojna.
Praga« 28. maja. Poslanec Vojna piše y »Ceskem Slovu«, da so vsi napadi na njega neutemeljeni. Pismo, za katero gre, je pisal pred 11 leti. Zadeva pa ni bila kaka provizija, marveč je šio za popolnoma pošteno zaslužen denar.
Dalmatinska deželnozborska volilna reforma.
Zader, 28. maja Pri pogajanjih z namestnikom Attemsom glede dalmatinske deželnozborske volilne reforme gre sedaj za določitev kurij, za število mandatov, visino cenzusa, cbmejitev volilnih okrajev in za način volitev. Konferenca se je odgodila do začetka junija.
Konstruirani atentat v Zagrebu.
Zagreb, 28. maja. Policija nadaljuje z aretacijami in hišnimi preiska-vami, pri Čemer stanovanja naravnost demolira. Socijalni demokrati trde, da je dijaka Schaferja denunciral njegov sošolec Ktihl, ker sta bila sprta. Policija se trudi dokazati, da je bil Schafer član revolucionarne dijaške organizacije. Ravnatelji srednjih sol so dobili naročilo, da morajo strogo paziti na to, ali se dijaki bavijo s politiko in kateri stranki pripada vsak posamezni dijak.
Bosna.
Sarajevo, 28. maja. Deželna vlada v kratkem predloži saboru važno reformo justice. Civilni pravdni red se bo reformiral s posebno novelo. Tuđi civilni zakonik in kazenski zakonik bodo izpremenili. Pripravlja se zakon o prenosu trgovskih firm in zakon o jamstvu železnic.
San Giulfano.
Rim, 28. maja. Zatrjuje se, da bo San Giuliano takoj, ko bo rešeno albansko vprašanje, odstopil. Njegov naslednik bo baje itaiijanski veleposlanik v Parizu Tittoni. Francoska.
Pariz, 28. maja. Predsednik Poin-care, je baje izjavil, da bo takoj od-ložil predsedstvo, če bi se posrečilo socijalistom v zbornici vreči zakon o triletni vojaški službi.
Mehika.
Veracruz, 28. maja. Ameriški vi-cekonzul v Saltillu Silliman, ki je do-spel iz Mehike v Veracruz, pravi, da ga je imel mehikanski poveljnik Maas 21  dni zaprtega v ječi v Saltillu.
Dogodki na Brkanu.
REVOLUCIJA V ALBANIJI.
Presojanje položaja v Srbiji.
Belgrad, 28. maja. Vodiini srb-ski krogi pozorno zasledujejo dogod-ke v Albaniji. Srbija naglaša svojo pravico do železnice na Jadranskem inorju ler ima največii interes na tem, da se razmere v Albaniji urede. Maršal Trota.
Bcrolin, 28. maja. Listi poročajo, da priđe albanski dvorni maršal Trota v Berolin zato, da pozove na dvoboj dr.Berghausna, ki da je lagai razne stvari o albanskem dvoru. Položa) se siabša. — Ultimatum vstašev kontrolni komisiji. — Albanci in Crna gora.
Duna], 28. maja. Iz Drača poročajo sledeče: Položaj v Draču in v Albaniji postaja od dne do dne bolj kritičen. Vstaške čete vedno bol] na-raščajo. Pogajanja mednarodne kontrolne komisije so ostale do sedaj po-popolnoma brezuspešna. Diplomati, kl poznajo položaj v Albaniji, sodijo, da bi mosta pomagati sedaj samo še energična mednarodna intervencija. Prebivalstvo ćele centralne Albanije se |e pridružilo vstašem. Vstaši od-krito proklamiralo svojo zahtevo, da na) se Albanija zopet priklopi Turci]! ali pa internaciionalizlra.
London, 2S. maja. Voditelji vsta-Ser so podali mednarodni kontrolni komisiji pravcatl nltimatum ter za-grozili, ie komisija ne sprejme njl-hanrth pogojev, da bodo zasedli Drač. Vstaiko gibanje narašča od dne do dne. Vstaši so izborno oboroženl ter Imalo mnogo municije In tud! već strolnih pnik. V Draču vlada panika. Evropejci zoptt beie.
Dmi^t 2a maja. Iz Drača poročajo urauno, da odlde kontrolna ko-mteila Jutri v Tirano. Vstaš! se ko«. centrirajo ob rekl SkumbU da priča* kajo tam Aziz pašo, ki koraka % ne-katerimi vladi vdanimi četami proti ujbn. Poandovanie mednarodne kon-trnlnn tnmJiUiv Kavai   ]e   ostalo
šla   nobenega   izmed vstaških vodi-teljev.
Lodon, 28. maja. »VVestminster Gazette« poroča, da prihaja položaj v okolici Skadra vedno bolj opasen. Spori cb črnogorsko-aibanski meji se vedno ponavljajo. Splošno je pre-pričanje, da sedanje stanje ne more trajati dolgo.
Boji.
Rim, 28. maja. Po vesteh, ki pri-hajajo iz Albanije, se nahaja pri Šja-ku okrog 20.000 vstašev. V Troji so vstaši zažgali poslopje mestne obči-ue. Vstaši nečejo ničesar vedeti o vladi kneza \Vieda in izjavljajo, da v deželi ne bo preje miru, dokler je ne zapusti Wied. Ce ne bo prosto-voljno šel iz dežele, ga bodo pa nagnali. Glavna ognjišča vstaŠkega gibanja so Tirana, Kavaja, Isun in Pe-kini. V beju med vstaši in orožniki pri Kavaji je bilo na obeh straneh mnogo mrtvih in ranjenih. Vstaši so ubili tuđi nekega trgovskega potnika Rudolfa Bergerja, ki je potoval za neko šlezijsko tvrdko.
Mladoturki in Albanci.
Duna], 28. maja. Današnji popol-danski listi poročajo oficijozno, da je udeležba. mladoturškega komiteja in turskih častnikov na albanski vstaji dokazana. Imenujejo se tuđi imena treh turskih častnikov, ki vodijo vstase.
Esad paša.
Solun, 28. maja. Listi zatrjujejo, da priđe Esad paša prihodnje dni v Carigrad. Crnogorski brigadir Đjemović t.
Belgrad, 28. maja. V Beranu je včeraj umri znani vodja beranskih četašev crnogorski brigadir Avro Đjemović.
Srbska skupšOlna.
Belgrad, 28. maja. Vlada hoče baje prihodnji teden razpustiti skup-ščino. Nove volitve bi se potem vršile poleti.
Srbske železnice.
Be?grad, 28. maja. Francoska družba, ki je prevzela gradbo železnice Niš-Priština, je začela z delom. Želez-nica bo baje zgrajena najkasneje v štirih letih ter bo tvorila dei Jadranske železnice.
Belgrad, 28. maja. Seja srbske sKupščine je odložena na torek. Isti dan ima vladna stranka sejo, v kateri bo sklenila ali naj se skupščina koncem prihodnjega tedna razpusti ali ne.
Avst'o-Ogrska in  Bolgarska.
Dunaj, 28. maja. Med Avstro-Ogrsko in Bolgarsko je prišlo do prometne konvencije tako, da se osebni in blagovni promet ne bo dotaknil Srbije. Tuđi se bosta postavili radijo-telegrafični postaji v Budimpešti in Sofiji.
Pred novo vojno med Grško in * Turčijo.                      *:'
Bukarešta, 28. maja. Turski minister Talaat beg je dospel sern ter skuša pridobiti romimsko vlado, da ostane v slučaju tursko - grške vojne nevtralna. Zatrjuje se, da namera-va Turčija napasti Grško s kopne strani in ima baje že z Bolgarsko to-zadevno pogodbo, da bo pustila Bolgarska turski vojski prehod preko svojega ozemlja. Ker pa se Bolgar* ska boji, da jo v tem slučaju napade Srbija, skuša izposlovati Talaat beg nevtralnost Romunske za ta slučaj. Napetost med Turčijo in Grško se vedno veča. Talaat beg se je izrazi! tuđi o Albaniji ter zatrjuje, da je edi-ni Izzet paša mož, ki bi mogel napraviti v Albaniji mir in red.
Današnji liši obsega 10 strani.
Izdavatelj in odgovora! urednik: dr. Vladimir Ravnihar. drž. poslanec Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«
Mnenje gospoda dr. G. Foscola, ravnatelja italijanske bolnišnice
Solun«
Gosp. J. Serravallo
Trst.
Rad ustrežem Vaši želji, da po-ročam o Vašem Serravallo kina - vinu z železorn in izjavljam, da sem ga preizkušal z uspehom v slučajih ma-lokrvnosti, breztečnosti itd.
Solun, 26. maja 1909.
Dr. foseolo.
Bay-rum
s konjičkom
tvrdke Bergmann & Co, Dečio na Labi
OrlflBal vseh zuamk bav-ruma, zabranjuje tvoritev prhljaja, pre-zgodnje osivenje in izpadanje las, jači živce in dela pol ne, roehke lase, poleg tega je pa krepko vteralo proti onemoglost) udov (po napornih hojah) proti revmatičnim bolečinam itd. — Vsak dan priznalna pisma 1 — Pazite izrecno na zalepno znamko »konji-ček«. Steklenica K 2 in 4 se dobiva po lekarnah. drogerijah, parfomerijah in brivnicah.              «93
Stran 6.
.SLOVENSKI NAROD- dne 28. maja 1914.
120 štev.
Borzna porodila.
»Kreditna banka v Ljubljani«.
Urađnt   kurzi   dun.   bone 28    maja   1914 _____           _    _               Dcsar.1     Btafttif
■•letbeai  papir)!.
4P'o majeva renta.....      81 40      81"60
4*2« o srebrna renta   ....      8465     84 85
4«/o avstr. kronska renta .  .      81 60     81 80
40/0 ogr  kronska renta    .  .      80'—      80 20
4°/o kranjsko dež. rosojilo .      — *—      S9*~
4°/o k. o. eeSke de2. banke .       86 75      87*75
Srećke.
Srečke iz t. 1860 '/s ....   421 —   4M —
„        „ „ 1864......660--    670-
„      tiske........288-   293-
*.      zemeljske  I  izdaje .    279*—   289«—
JU            „          "•      ,.      •    ?**'-    248-
"■■m       ogrske hipotečne .   .    226'—    236 —
*■         dun. komunalne   .   .    469*—    479—
%       avstr. kreditne .  .  . ! 48O-—    490—-
:m      ljubljanske.....      58—      62 —
"         avstr. rdeč. križa .  .     51*—      55 —
„ogr.         „        „      .   . !    29 50     33 50
_      bazilika......1   25'-      29 -
„     tur5k3.......j 216*25    219-25
Delnice.                  j
Ljubljanske kreditne banke . ! 393*— j 4O2-— Avstr. kreditnega zavoda . ; 604 50' fO5 >0 Dunajske bančne družbe    . < 508 50 \ 503-50
Južne železnice......li   89*50     90*c0
Državne železnice.....i 68950   690*50
AIrine-Montan.......'! 708-50' 7^9-^0
Ce5ke sladkorne družbe . . !' 295 50! 296-Živnostcnske banke .... i 26650; 26750
Valute.
Cekini......7 7..      11-39!    1143
Marke*..........117*70!  117-90
Franki..........      9590     96 10
Lire...........      9525;    9545
Rublji..........II 251*75    252 75
Žitne cene v Budimpešti.
Dne 23. maja 1914. Termin«
Pšenica za oktober 1914    .    za 50 kg 1310
Rž za   okt 1914   ....    za 50 kg   9*90
Oves za oktober 1914    ♦   .    za 50 k?   8 31
Koru za za maj 1914   ...    za fiO ksj   7*^4
Koruza za julij 1914      .   .    za 50 ksr   808
Met2orolQ$!čiio pcročilo.
Viil_* ntd morjem 306-2                 Sređn;i  iracai tlak 73« nm
~    Čas  JSbtanjc    t^~              !
g    opazo-   "^     §•*     Vetiovi '    Nebo
vanJa    s mm    J^                  _________
27.  2.pop.i 733-5      14 3    sr. szah j     dež „   9. zv.  730 9      13-0   brezvetr. j     dež
28.   7. zj.    7320     122    si. jvzh. , oblačno
Sređnia v*erai*nja temperatura 13'9°, norm. 15-5° Padavina v 24 urah mm 28 7. Sinoči revihta na seveiozahodu.
Eolesarii!    1845    Eolesarjl 1
Kloimčeviraste prevleke
na sedlih Cjdfne zabranijo trganje in svetiikanje obleke. Udobno in hladno sedenje! Prospekt ro-šlie A. Opreza, tap3inik, Lmb-ljana, Selertburgova ulica 1.
Vajenca
se sprefsae v trg. z meš. blagom.
Kje,    pove    upravništvo    »Slov. Naroda«.                                              2119
14 let staro,  močne  postave,   sloven-skega  hrv.,   italj.   in  tuđi  nekaj  nem. jezika zmožna,  želi  dobiti v veliki trgovini mesto  kot  učenka,  katera ima j veselje do trgovine. Ponudbe se prosi j pod J. Kunstelj, radniški paznik v Ster- ! nic, pošta Sv. Nedelja pri liboni Istrija.
6t rabi večja količina. Cena franko kolodvor Reka naj se pošljejo na naslov: Bratje Tavčar, parna žaga,  Celovec.
Iščem
rtnl/tarri/nna nnmnrniba i
SiBKiaiSaisUd UuiilULlliKd
v starosti od 26 do 30 let, kateri n i oženjen, za svojo trgovino v Ljutom eru. Vstop takoj! Ponudbe z navedbo re-ferenc na moj naslov.
Alojzij Lentz    2118
trgovina stekla in poredana v £jutomerv.
|^^Syrup. Sarsapariilae^fl
^Ly                         compos.                       ^H
W        ŽUtHo krvi.  SteVNnica K 3 63 in^TSC.     ^
Y^ Sidro-Liniment. £?£ ^
m ""   NadomestUo za sidro-Pain-Expeller     I
t        eolečiaa ol«Ji»ioče »aiilo zm prehUjtnj«.     1 IV          rutuz>aiix«m, trganje po udih. itd.        MK
I * > Sidro -žvepleno • mazilo.
A         Dobi s« »koro v v»aki apot*ki «li p%        M
■L                               direktno v                             ^k
ML   Or. Rickiter-jevi apoteki „pri zUtem ^B I #i^ *     Clualtetiiatrasse 5. ^^m+>k
Mcsto vsakega posebneg* obvesti la.
Al#iftt|a M««iih roj. PettMtr naznanja globoke žalosti v svojem in v imenu ostale rodbine vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je moja ljubljena mama in predobra stara mamica, gospa
AlolzUa Petauer vdovo Hehle
po kratki in mučni bolezni s tolažili svete vere danes dne 28. maja ob 10 uri dopoldan v 86 letu mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne nam drage bo v soboto ob 4. uri popoldne iz niše žalosti Stari trg št. 12.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah.
Drago pokojnico  priporočamo v pobožno molitev  in blag spomin.
LJUBLJANA, dne 28. majnika 1914.
Žalnjočl ostali.
Zahvala,
Cut globoke hvaležnosti mi veleva zahvaliti se za oskrbovanje in hitro pomoč v težkih časih krute in usodepolne bolezni naše dobre gospe in mamice
Zerezije ^lmbrožic roj. 3vancic
učiteljice ▼ pokofn
g. primanju dež. bolnišnice dr. Fr. Dergancu, sekundariju g. J. Glantschnigu, g. dr. M. Rusu, g. dr. V. Hudeiistu, zdravniku v Brežicah ter potrpežljivim tn požrtvovalnim častitim sestram usmiljenkam.
Za izkazano sožalje in častno spremstvo izrekam naitoplejšo zahvalo prebi. g. dvornemu svetniku Fr. Levcu, tovarišem in tovarišicam, gg. pevcem, vsem znancem in prijateljem, ki so spremljali rajnko do prezgod-njega groba.
V   svojem,   kakor  v  imenu   svojih   otrok  se  tuđi   zahvaljujem   za mnogoštevilne obiske in tolažilne besede za časa dolgotrajnega bivanja pokojne v deželni bolnišnici.
Bog plati!
V  Ljubljani, dne 28. maja 1914.
JožeI Ambroiić, mestni učitelj, soprog z otroci.
ZAHVALA.
Najiskrejše se zahvaljujemo za sočutje in sožalje izraženo nam od tolikih strani povodom smrti in pogreba našega nepozabnega
Dragotina Ostan
cand. pbarm.
Posebno se zahvaljujemo njegovim kolegom gg. Mr. ph. Bužini, Fornazarič in cand. med. Janežič, ter družini Mašin z* izkazano prizadevanje in pod-poro. Nadalje gg. prof. Mr. ph. et. Dr. Phil. Šterba-Bčhm in docentu Mr. ph. Vostfebal, Ćisleni rodbini Subotićevi, gospodom akademikom akad. društev „Ilirija", _Adrija-, -Šumadija', „Hrvat", „Klub českveh farmacevtu* in ga-silnemu društvu v Bovcu.
Posebej izrekamo toplo zahvalo: akad. društvom -Ilirija", „Nacijonali-stični omladini" in -Klubu českveh farmacevtu", rodbini g. Mr. ph. Roberta Kastner v Tolminu, družini S ^ulcevi, gospici Ljubici Subotićevi in Skalar-jevi, ter drugim nepoznanim t agim darovalcem prekrasnih vencev in šopkov.
Dalje si. pevskim zbr.m: Akad. dr. Jugoslovanske nacijonalistične omladine v Pracpter pevsken- društvu -Rnmbon" v Bovcu za prekrasne žalostinke. Nadalje vsem gosr tam in gospodom za izkazano požrtvovalnost in slednjić vsem prijateljem, nancem in vsemu občinstvu, ki se je udele-žilo v tako ogromnem številu zadnjega spremstva.
V BOVCU- dne 21. mainika 1914.
Rodbina Ostan.
Zahvala.
Povodom  nenadomestne izgube našega nepozabnega,  nadvse ljubi je nega edinega sina oziroma brata
došli so nam toliki dokazi odkritega sočutja, da se ne moremo vsakemu posebej zahvaliti. Izrekamo tedaj tem potom vsem našo iskreno zahvalo. Zlasti se zahvaljujemo vsem darovalcem krasnih vencev in vsem, ki so spremili nepozabnega k zadnjemu počitku.
Kranjska gora, dne 27. maja 1914.
Rodbina dvornega sretnika ^nSolšcka.
Zahvala.
Ob prezgodnji, bolestni izgubi našega iskreno ljubljenega ter nepozabnega sinčka oziroma brata
Ivan FlegarJa
ttfaka HL §Ubb. rmuemšm
nam je došlo veliko dokazov odkritega in prisrčnega sočutja. Za tolažilne obiske med boleznijo in smrti predragega kakor tuđi vsem darovalcem krasnih vencev in spremljevalcem pokojnika na zadnjem potu izrekamo tem potom vsem in vsakemu posebej najprisrčnejšo zahvalo.
Osobito pa izrekamo srćno zahvalo čč. duhovšeini, preblag, gosp. vlad. svet. dr. Šiajmerju ter gosp. dr. Avramoviču za nj iju velik trud ob zdravi jenj u.
Dalje čč. usmiljenim sestram v Leonišču, gosp. A. Stritofu c kr. gimn. ravnatelju, preč. gosp. katehetu ter vsemu proiesorskemu zboru, posebno pa še gosp. dr. Sajovicu, razredniku preminulega, za spremstvo do groba. Zahvaljujemo se tuđi najprisrčnejše gosp. Vend. Sadarju. bivšemu razrednetnu učitelju preminulega kakor tuđi gosp. Grmu, ravnatelju gluho-nemnice. Najprisrčnejša zahvala tuđi vsem gimn. dijakom, posebno soSol-cem nepozabnega pokojnika.
Bodi ponovno izrečena najlskrenejša zahvala vsem in vsakemu, Id so spremili pokojnika k večnemu počitku-
Bog plačaj!
V LjvMjMl, dne 25. maji 1914.
tatajoti orttfL
JVtcblov. mesecna soba
z eno ali dvema posteli&ma se rida s 15. tunifem ♦. L
JVIlad trgo vski pomočn^c
ielezninske stroke teli čim^reie rstop v Ljubl| ani ali v kakem dnsgem mtstu.
Ponudbe: „A. F./1986" na upr. »Slov. Nar.-
5 minut od mestnega parka, v mirni legi brez prahu, 10 let davka prosta, 3 sobe kuhinja Čumnata, klet, mansar-dni sobi, steklena veranda, vrt, kopeli v Savinji in peščene kopeli, v blizini gozda so ceno proda. Naslov pove upravništvo    „Slovenskega    Narada*.
Razpoftilfam gratis in franko vsakomur svoj glavni katalog o dobro Idoćib tepnih nrah
modernih budilkah in stenskih urah, zlatnini in srebrnini, glas-benem^manufakturnem.jeklenem in usnjatem blagu, gospodinjskih, tcaletnih predmetih, orožju itd. in je priporočati, da ga ob potrebi naročite po dopisnici- — C in  kr.  droroi  dobaviteli
Jan Konrad, prva tvora, ar ? Mostu 439 (Češko).
Pristna švicarska nikljasta remontoarka na sidro sistem Roskopfpatent K 5'—. 3 komadi K 14'—. Registr. nikljaste remontoarka na sidro »Adler-Roskopf« K 7—~. Pristna srebrna   remontoarka odprta K 8-40.
Razpošiljanje po povzetiu. Brez rizika! Zamena dovoljena ali đenar nazaj.
Dobro obranjen           2126
■            1         ■          fl           ■
Smith   Bross
se po nizki ceni proda. Pred pru!am£ šfev. 23/1.
i                           Zwo3inski>
'         Smrekovih ia borovih
J se kupi vsaka količina franko
; vsak  kolodvor.   Ponudbe pod
^Ulodi 2107" na upravništvo
„Slovenskega Naroda".
|-------------------------------------
i Ooodna dfiL za otvorile^ nove frpvioe.
V   celjskem    »Narodnem    domu«    SC
odda s :. avgustom 1914 v najem
v kateri je imel dosedaj rajni g. Vinko Pustovrh svojo kontekcijsko trgovino. Lokal je opremljen z vsemi potreb-nimi stelažami itd.
Pojasnila    daje    Posojilnics     V Celjtt.                                               2123
■r    «-*. K 1-20. ./, **+ 1 1\1B\P    »iea   {zadošča mesece)   K Z-.     \
W   «"   tr~^
W Odol dosledno rabi (JS          ^|
Wvsak dan, po naših y^^----,^W
ft današnjih   vednostih        |          ^H
\   kar najbolje negruje          ^. ^A^
V     3obe in  usia.      ^\P\\V]
L najhoijSa ustna voda.   \\vJs^
Filip Peterlin
frgrovec in posestnt/c
Vida Peterlin  roj.   Cvar
OX' P°ročena. *X&+" Pibnica-Ortne/c, 28. majnika t9t4.
Brez posebnega  obvestiia.
IPodpisani si  dovoljujem  slavn. občinstvu vljudno naznanjati,  da sem prevzel in da otrortai na blakoitao nedelfo starmnano gostllno pri „Sokolu11
Nadvojvode Friderika cesta štev. 4
(pr«j Gruberjeva cesta)
ki jo je pred 40. leti ustanovit moj pokojni oče.
Točil bodem samo libom« prUtaa vina ln sr«ie pivo ter postregel i Mro doamaćo kmalaio.                                                               2089
Sprejmejo se abonenti mm hrano, ki se oddaja tuđi na dom po zmernih cenah.
TagUUflt — 25 m dolgo — je cenj. gostom na razpolago ter se odda za posamezne dni v tednu.
Z velespoštovanjem
Ivan Mehlć.
120. Ste*.
.SLOVENSKI NAROD*, dne 28. maja 1914.
Stran 7.

Slali
eootite
m.

4*
\Jm      ml       •            v elegantni obliki priporoča
VlZltlliCC Narodna tiskarna.
p«*ro£
pešea.
Lepa, opremljena
S   O  t>  0L
na   ulico   se   takoj   odda   na Franca
Jožefa cesti fttev. 16, II. nađstr., desao.                                         1077
^^BBI ^BB^ BBV   BA       ^BB'   ^^^^B 49  ^BBI bB iB ^B^Hb
želi mesta v kaki restavraciji kot b]a-gajaičarka v toČilnici.                       2050
Naslov    pod    p.Đlagafničarka
2050" na upravn. »S!ov.  Naroda«.
Velikanska zaloga oblek
za gospode in dečke
A. KUNC
Ljubljana.
Bogata zaloga blaga za
naroćiia po merL
Priznano najfinejša  izvršitcv.
ilajni±je cene!
Ceniki na razfiolago.
i    zdriTfliškt priporoCeno krt tvorete viae
i                  daje am+ft in idravje.
I    Vzorec 4 stekleoice 5 kg franko po pošt-nem povzetju K 4 80. — Edioa taloga:
Br.   Novakovlć,
Teletrgo?im   vina,  VennMika,   Maršale, —— Malage, Kasjtka, žfaaja Hi. ==
Slavnemu   občinstvu   vljudno   nazaanjam,   da   bodem   letos   o
priliki 251einlee obstoja svoje tvrdke prodajal
birmanska darila
kabor ure, verižice, obeske, prstane, ===== nhane L t. d. =====
po znatno  znlžanih cenab.
Sdina zaloga naiboljših or z lsstno znamko „JU?".
Lastna delavnica z električnim obratom za popravila in nova dela.
LUD. ČERME #
juvelir in trgovec LJUBLJANA.   WoHova   ulica  štev.   3,
l^ajbo£|še šžfi^sirske vezenine«
Največja izbira siamaznih garritur.
Najboijše platno v vseh širjavah.
f----                  ^
lasi. aa£7tg£ Sare
Wm. rMmn ulica i j
Peršio za dame in gospodo |$o meri.
Stran 8.
^SLOVENSKI NAROD-, dne 28. maja 1914.
120 štev.
PRVA Ml mMUM MNEIUI ■
parfumerija, fotografična manufaktura itđ.
Dllastfnt keflcesihnirafla miim strapar.
UstanovljeM Ici j 1*97.
Jnton K^ne
Ljubljana, Židovska «Uoa 1.
Ceniki na tazpolago.             Ceniki na  razpolago.
■
■^hara ISAN^TORILri-EMONA/
Pi ZA MOTRANJE IN-KIRURGCNE -fiOLEZNL I U       w ir^r           PORODNISSCA
u/ LUUBLUANA • komenskega ulica 4 li
|/ SEF-ZDR^/NK PRIMARkJ D^FR-DERGANC \
Stanovanje
•• IM« za 70 let star zakonski par do smrti za kupiti. Soba, kuhinja, shramba, drvarnica, malo vrta, voda. V blizini postaje in fame cerkve.                                     2075
J           Ponudbe   na   upravništvo   »Slov.   Na-
I roda" pod „fttov. 7©".
Za vroci letni čas
so najboljie obleke iz          1866
ogletoga .FrSSCO in lasDDske svile .USOtlS.
Josip Rojina, krojač, fjnbljana.
Sprejme se tako]        2097
ttčettec
krepak   in   zdrav,   ne   pod    16   let,   iz dobre hiše, v trgovino z raznim blagom
f. Domicelj, St. pctcr na Xr.
Garantirano naravna  dalmatinska
po jako povoljnih ccnah razpošilja
CIRILZANETA
posestnik vinograćov    i?48
Spljit (Dalm.).     Ceniki zastonj in franko.
r*-------------------------------------^
Vsak dan  svež
SLADOLED
in
ledena Us&va
se dobi ▼ sUšćićarzii
J. ZALAZNIK
Stari trg št. 21.
^----------------------J
ioiapiii
različnega   blaga (Geschait£wagen)
pripraven za trgovca vsake stroke, kakor tuđi za kakega sodavifaria ali za pivo v steklenicah. se proda.
Naloži se lahko 10CO do 1500 kg in je motor s 4 cilindri in 24 HP v dobrem stanja in Še z novo pnevrr.a-tiko. V slučaju prevažanja oseb je tuđi 8 sedeži urejen in sicer za  12 oseb.
Naslov pove upravništvo »Slov. Naroda«.                                              204S
■A  IZBIRO pošilja tuđi na  dežeio: Krasne
0 W   {|1 1 P   krela, kostume,
n  I    11   m  k    noćne halje,
II 1   fl B   1    perilo in vsako
II U U U U   anodno blage*
Zelo solidna tvrdka:
M. Krištofič - Bučar
Ljubljana, Stari trg 9. Lastna hUa.
Neprekosljiva v
otroškihoblekcah
■i in krstili opravi, n
Največja kolesarska tekma c. kr. avstro - ogrske armade!
Mi castnikov: Prvi
Tekiiii: Prvi
y9l\IR IA  KOiOSU
špeclalna trgovina s kolesl, mo-torjl, avtomobill In posam. delL
Mehanična delavnica in garaža.
LJĐBLJANA, h Donajska cesta 3-12.
|               Nafcsaejši nabup
ntrfi^kfh ¥n7irko¥
UilUuiiiEl fU48lj||yW
pri  tvrdki
rjubljauu, parije lerezijc cesta 13—15.
Zaloga pobištva in tapetniŠkega blaga.
V Celja se odda v najem
pripraven za vsako trgovino na prometnem mestu pri cerkvi in v obližju javnih uradov.                                   2079
Povpraša   naj   se   v   pisaroi   đ?«
Antona Božlčs. sdvefutka v Celju, Batovška ulica št. £5.
M Mazilo   za   Base. H
H       Varsivena zna.-nka »ETOPIR        H
^    napravi  g.   Ana    Križaj   v   Sp.    w
\yi   Šiški pri Ljubljani. Dobi se v Ko-   j^
W   lodvorski   ul.   št. 200  ali  v trafiki    J%
[m]   pri cerkvi. V trehtednih zrastejonaj-    m
"I   lepši lasje. Stekl. po 2 K in po 3 K.   rj
W   Pošilja se tuđi  po pošti,   izborno    «
^J              sredstvo za rast !as.              w
^           Za gotovost se Jamči.            ,.
^         SnričevaSa na razpolago.         "
fxxxiixiyxii žHr^
Slovenko, z lepo in hitro pisavo, veŠčo
strojepisja, sprejme Vydrova lovama
hranil V Pragi VIII. Začetna plača K 90*— mesečno. Oni, ki bode spre-jeta, povrnemo vožnjo v Prago. Na-stopiti se mora Čimprej. K ponudbi je priložiti prepis izpričeval iz me-ščanske in trgovske sole ter sliko. Za originalna izpričevala se ne jamči. Znamke za odgovor ni treba priložiti. 2080
Proda se
eooDadstropna irisa
% gostlino ia pekarl]o z vsem
pohiitvom. Lepo zidan hlev In
velika drvarnica In tndl velik
vrt za zelenjavo.
Proda se zaradi gospodarjeve   boleznt.
Več pove Jakob Korošec, Pod-ietrtek  it> 28, SpoiL Štajersko.
2048
Zanesljivo blago!      Nizke cene!
Bazne zanesl{lvo ldoče are, krasa« verlilce,
obeske,   nhane,   ovratne   veriitee  bi   vta
ino          ^^^    draga prtserna darOa za   ^^^
BIRMO
kupiš najceneje In nabolje />
■        A
Mmm ulico i
Lastu tovim Union nr t Stici.                m
Edino zastopttvt za ćelo Knijsko,           ^M
.      Naročite ceaik ta« po pošti gntis.      ^^k
120   tev.
.SLOVENSKI NAROD", dne 28. maja 1914.
Stran 9.
fllbanshi fclerus za Italijo.
Zelo zanimiv članek prinaša o tej temi dunajska »Die Zeit«, ki ga hoćemo tu v glavnih točkah posneti. List piše sledeče: Avstrija se krče-vito trudi, da bi obdržala protektorat nad katoliško cerkvijo v Albaniji tuđi pod novim režimom in da bi kakor dosiej izdaiala en milijon ali se veČ za vzdržavanje cerkva, za preskrbo vseh albanskih škofov, duhovnikov in vsega klerikalnega naraščaja, za klerikalno upravo sol, bolniŠnic in drugih dobrodelnih naprav. Misliti bi bilo, da bo duhovščina za to Avstriji v katerem oziru hvaležna ali pa vsaj da bo enako nastopala napram Avstriji kakor napram italijanski vladi, ki jo je papež preklel in ki pridobiva od dne do dne v Albaniji več tal. Temu pa ni tako. V zadnjem času se je zgodil gotovo obžalovanja vreden slučaj, da sta si vzela življenje po en vojak avstrijske in iralijanske garni-zije v Skadru. Avstrifec je bil slučajno podčastnik, Italiian častnik. Pri Avstrijcu je nadškoi prepovedal, da bi se bil kak duhovnik pri pogrebu le prikazal. pri italijanskem častniku je bilo drugače. Popoldne, predno so prepeljali truplo v Italijo se je vršila velika pogrebna slavnost, kateri so prisostvovali vsi oddelki s svojimi častniki in — čudno kot zastopnik knezoškofa njegov tajnik Don Cotzi. če umre avstrijski ali pa italijanski vojak, morajo priti z avstrijskim de-narjem plaćani duhovniki. seveda samo k Italijanom, Avstrijci in Itali-iani imajo svojega vojaškega kapla-iia: če je to potrebno, je drugo vpra-šanje. Pač pa danes ni drugače. Kakor povsod na svetu, bi moral voja-ški duhovnik blagosloviti truplo vojaka v cerkvi. Z avstrijskim denar-iem plaćani gospodje pa nišo pripustili, da bi se truplo avstrijskega vojaka blagoslovilo v katedrali, dasi-ravno so se za to zavzemali pri nad-škofu generalni konzul, poveljnik av-strijskega oddelka in avstrijski voja-ški kaplan. Vkljub avstrijskemu protektoratu nišo dosegli, da bi se truplo blagoslovilo v katedrali, ki se ravno-kar popravlja za 200.000 kron de-narja avstrijs'Kih davkoplačevalcev. Truplo so smeli prinesti pred cerkev, čakati so morali na župnika, da se mu Je zljubilo krsto blagosloviti, potem so avstrijskega državljana odnesli na pokopališče.
Na velikonočno nedeljo pa ni imel italilanski vojaški duhovnik no-benih ovir, ko :e zahteval maso za pok. italijanskega vojaka. Italijan seveda ni imel v avstrijski cerkvi no-benih ovir, ker imajo seveda od pa-peža prokleti Itaiijani več pravic v avstrijski cerkvi kakor najbolj bigotni Avstrijci. V Skadru seveda Avstriji to blamažo zelo privoščijo. Vprasali pa bi grofa Berchtolda in vse avstrijske klerikalce, kaj poreko k temu. Krivi vseh teh dogodkov pa so zopet naši zunanji politiki. Itali-janske mladeniče vzgajajo v italijanskem duhu in v italijanskem jeziku za avstrijski denar v protfavstrii-skem smislu. Italijanski jezuiti imajo v rokah najvažnejše avstrijske sole. Če drugega ne smemo zahtevati od naše vlade, smemo zahtevati to, da ne srne biti protiavstrijska.
Društvena noznanila.
III. Slovenski vsesokolski zlet v Ljubljani 1914. Seja zveznega pred-sedstva, skupno s finančnim in stavb-nim odsekom, vrši se v petek ob 7. zvečer v zvezni sobi. Prosi se polno-številne in točne udetežbe. — Seja tajniško-časnikarskega odseka pa se vrši jutri v petek ob 1U na 7. zvečer.
I. ljubljansko uradniško gospodarsko društvo v likvidaciji ima danes   zvečer   ob   pol 9. pri »Mraku«
občni zbor.
Društvo slovenskih profesorjev
opozarja gg. iovariše na društveni prijateljski sestanek, ki se vrši nocoj ob pol osmi uri v resta-vraciji ,Pri starem Rimljanu" na Rimski cesti.
30letnica pevskega društva >,SIavec« v Ljubljani v dneh 30. in 31. maja 1914. O jubilejskem koncertu v soboto 30. t. m. poročamo na drugem mestu. V nedeljo, dne 31. maja: a) Ob pol 11. dopoldne, v društvenih prostorih v Narodnem domu društveno zborovanje in razdelitev častnih znakov, članom-pevcem za 10-, 20- in večletno sodelovanje v pevskem zboru, b) Ob 4. popoldne na okrašenem vrtu in areni Narod-nega doma velika ljudska slavnost, pri kateri sodelujejo: Društveni ženski in moški zbor, prvi nastop dru-štvenega pevskega naraščaja, godba c. kr. pešpolka kralj Belgijcev št. 27. Postavljeni bodo paviljoni. Prirede se razne ljudske igre in zabave, ter se vrši ves Čas v areni, ob posebni godbi ples. Vstopnina 50 v za osebo, društveni   člani  in otroci   do 10 let
prosti    V slučaju slabega vremena,
vrši se ljudska slavnost istega dne z vsem sporedom v vseh zgornjih prostorih Narodnega doma.
Pri jubilejskem koncertu povodom 301etnice pevskega društva »Slavec«, ki se vrši v soboto 30. t. m. ob 8. in en četrt zvečer v veliki dvorani »Narodnega doma« sodelujejo sledeči: operni pevec g. Josip Križaj, član kr. hrvatskega kazališta v Zagrebu, kvartet prof. Kozina (gg. dr. Kozina, Dermelj, Završan, Kragelj), orkester c. kr. pešpolka Albert I., kralj Belgijcev, štev. 27., na klavirju g. Anton Ćerne in društveni pevski zbor (80 pevk in pev-cev) pod vodstvom društvenega pe-vovodje g. Antona Ravnika. Na spo-redu so zastopani skladatelji: B. Smetana, A. Dvorak, G. Olinka. F. S. Vilhar, V. Parma, Fr. Gerbič, A. Schwab, L. Hudovernik, E. Adamič, O. Dev, V. Mirk in sicer v mesanih zborili s spremljevanjem orkestra, v vokalnih zborih za ženski in moški zbor, v čveterospevih in solospevih ter točkah za orkester. Vstopnice, sedezi po 3, 2 in 1 K. ter stojišča po 60 vin. dobe se v trafiki ge. Češar-kove v Šelenburgovi ulici. Dijaske vstopnice po 30 v dobivale se bodo na večer koncerta pri blagajni. Zunanji udeleženci si vstopnice lahko zagotove po dopisnici.
Zadruga mesar je v in prekaje-valcev je imela v nedeljo dopoldne svoj 27. redni obeni zbor. Otvoril ga je načelnik zadruge g. Josip Kozak izvajajoč, da se mesarskemu stanu z vseh strani dela krivica. Zlasti pa se je pritoževal nad popolnoma ne-inaviceno gonjo z gotove stranu kjer £roze z deželno klavnico ali pa s iako kiavnico, kjer bi bili mes^rii se boli prizadeti, kakor so danes. Omenil je velikanska bremena, ki jih nalagajo nove deželne doklade, kliub temu pa mesarji s ceno me>n nišo poskočili. Iz tajniškega in blagajni-škega poročila posnamemo. da je imela zadruga v preteklem letu 432 kron dohodkov in 473 K 44 v izdat-kov. Premoženje znaša 5831 K 84 v. Odboru se podeli absolutorij. Pri na.o sledečih volitvah so bili izvolje-ni za predsednika g. Josip Kozak, za njegovega namestnika g. Ivan Z a i c . za odbornike gg. Fran D o 1-ničar, Fran L a v t i ž a r , Ivan J a n e ž i č ml., Ivan Košenina, Andrej Marčan, Fran Kaste-1 i c , za namestnike gg. Ivan J a -n e ž , Fran Lovše in Fran S e -v e r , v razsodišče gg. Josip Z u -p a n č i č . Ivan Kocar, Ivan K o-š e n i n a , Andrej Marčan, za namestnike gg. Janez J a n e ž i č st. in Josip P o d k o v , za pregledo-valca računov pa gg. Josip Toni in Ivan S i r k. Občni zbor je sklenil naročiti obrtni vestnik. Sklene se v principu udeležba pri zadružnem tečaju trgovske in obrtniške zbornice in se izreče občni zbor za prireditev mesarskega strokovnega tečaja v zimskem času. Na razgovor je prišla dalje oddaja stojnic na trgu. cena mesa na stojnicah, nadzorstvo s strani tržnega nadzorstva in mest-nega fizikata, odpiranje klavnice, klavnični regulativ, tehtnic v klav-nici i. dr.
Zadruga sobnih slikar v, črko-sfikarjev in pleskarjev v Ljubljani je imela v torek, 26. maja /oj redni občni zbor v restavraciji pr „Starem Rimljanu" na Rimski cesti. Načelnik g. Štefan Speletič otvori zborovanje ter pozdravlja zastopnika obrtne oblasti, mag. koncipista g. dr. Berceta in zadružnega inštruktorja g. Steska. Nato poroča načelnik o društvenem delo-vanju v minulem letu. Pristopilo je k društvu 6 mojstrov, 3 so napravili izpit, nadalje je pristopilo 10 vajen-cev, a vajenci so bili oproščeni. Zadruga šteje 44 mojstrov in sicer 28 slikarjev in 16 pleskarjev. V nadaljnem svojem govoru spominja se načelnik zvestega člana in bivšega načelnika g. Hugona Eberle. V trajen njegov spo-min dvignejo se zborovalci raz sede-■ žev. Nato se prebere in odobri zapisnik zadnjega občnega zbora zadruge. Blagajniško stanje izkazuje pri moj-sterski blagajni dohodkov 487 K 35 v, izdatkov 40 K 16 vin., torej prebitka 447 K 18 vin., vajeniška blagajna dohodkov 411 K U vin., izdatkov 66 K torej prebitka 345 K 11 vin. Pri nato sledečih volitvah so bili izvoljeni sledeči gg.: Štefan Speletič, načelnik, Ernest Remžgar, načelnikov namestnik, odborniki pa Fran Ks. Stare, Anton Petek, Fran Zgonc, Fran Klemenčič i in naraestnika Josip Božič in Fran Černe. — Nato se je razgovarjalo o priklopitvi strokovnih obrtnikov iz ljubljanske okolice k ljubljanski za-drugi, to pa radi tega, ker se je večkrat dogajalo, da so taki, ki nišo imeli strokovnega znanja, si pridobili v ljubljanski okolici na katerikoli način pravico do izvrševanja teh obrti ter na ta način odjedali v zadrugi včlanjenim obrtnikom tuđi v Ljubljani kruh. K temu predlogu je govoril tuđi zadružni instruktor g. Steska. ki toplo priporočt
storiti ta korak, ker serje že večkrat pripetilo, da se je dal« koncesijo zst obrt tuđi nezmožnim Ijiiem, če se pa pritegne samostojne obrtnike v zadrugo ter zadobi s tem zadruga nadzorovalno oblast in se bo s tem pridobila evi-denca obrtnih mojstrov. Razširi pa naj se delovanje zadruge na cei ljubljanski sodnt okraj. Nato je bil predlog spre-jet. Med raznoterostmi se je obravna-valo razne interne stvari ter je med tem došli načelnik deželne zvezt obrtnih zadrug g. Franchetti predlagal, da se glede na število članov voli še en delegat in sicer načelnik zadruge gosp. Speletič. Nato se je obravnavalo še več zanimivih raznoterosti, razvila se je precej oštra debata, katere točke so pa obsegale samo interne* stvari zadruge. Končno je po dveurnem zborovanju načelnik gosp. Speletič zaključil dobro   obiskani občni zbor.
Jeseniški »Sokol« razvije dne 7. junija svoj prapor,pod kojim se naj zbira naša mladina, ta naša bodoč-nost in bodočnost ćele Gorenjske. Dne 7. junija bode zaplapolal pra-por, ki bo dajal poguma, vsem ki ljubijo domačo grudo, prapor, pod Katerim se bodo zbirali vsi, ki čuti-jo slovansko, vsi, katerim bratstvo, svoboda in enakost nišo same puhle fraze. Dvignil se bode barjak Sokolski v strah in trepet vsem sovražni-kom domovine, v grozo vsem zape-ljivcem in nazadnjakom, v veselje in ponos ćele Gorenjske. Jeseniški Sokol in z njim vred vse napredno misleče obeinstvo je krepko na delu, da se čim slovesnejše proslavi ta za Gorenjsko pomembni narodni praznik. Gromko bo zaklical dne 7. junija Jeseniški Sokol vsem, ki so se deset let zamanj zaganjali v to obmejno stražo, da krepki smo sinovi Slave, Sokoli na bregoviti Save. Bratje rodoljubi, širom Slovenije vabimo vas na mnogobrojno udeležbo; pokažite, da vam ni vse eno, kaj se godi ob meji pred vratmi tužne^a Korota-na. Stvar ni tako malenkostna, kakor bi kdo mislil. Sovražnik nas obdaja krog in krog, in dela tiho a sigurno. Vabimo vas tore], prihitite v obilnem številu, da dvignemo in utr-dimo misel sokolsko, v kateri edini je rešitev in bodočnost Gorenjske. Ker je vsa slavnost omejena na po-poldan, da se udeležnikom prihrani čim več stroškov in bode, ako se priglasi zadostno število udeležnikov vozil posebni vlak iz Ljubljane, upa-mo da bode vsakdo porabil to priliko in ta dan prihitel v divno, ogrože-no Gorenjsko. Barjak sokolski je razstavljen v izložbi v trgovini Gri-čar in Mejač v Prešernovi ulici v Ljubliani.
Dramat'čno društvo v fdriii je na svoje troske postavilo nov velik in moderno opremljen oder v starem c. kr. rudniškem gledališču, ki se je skoraj deset let porabljalo v druge namene. Oder je delo deloma pokoj-nega gledališkega mojstra Waldsteina in njegovega sina ter slikarja Idrijčana Mateja Trpina iz Ljubljane. Idrija je z novim odrom pridobila dostojen hram gledališki umetnost. Kot otvo-ritveno predstavo vprizori dramatično društvo v soboto, 30. t. m., ob l:? 9. uri zvečer slovečo opereto Mamzelle Nitouche, ki je dosegla povsod naj-večje vspehe in je stalno na reperto-arju vseh velikih gledališč. Opereta ima lahko melodijozno godbo in zabavno i^ro. Sodeč po skrbnih in marljivih pripravan, bo imela tuđi v Idriji popoln vspeh. Godbo oskrbi salonski orkester pod vodstvom gosp. Mirko Dežela, naslovno vlogo poje gdč. Leni Lapajnetova. Opravo za opereto pa je iz prijaznosti posodilo slavno dramatično društvo v Lubljani. Pričetek predstave je točno ob ! 2 9. uri, blagajna pa se odpre ob 8. uri zvečer. Vstopnice se dobivajo v predprodaji v trafiki gdč. Leni Lapajnetove. Upamo, da bo idrijsko občinstvo znalo cenitt po-žrtvovalno   prizadevanje dramatičnega
društva in polnoštevilno posetilo predstavo. Opozarjamo pa tuđi idrijsko okolico na to predstavo, ki bo nudila izrednega umetniškega užitka in pri-jetno zabavo. Opereta Mamzelle Ni-Nitouche se bo eventuelno ponavljala v ponedeljek.
Književnost.
—  Slavische  Monatshefte. Izšla
je v zalogi Gregr in sin nova ilustro-vana mesečna revija »Slavische Monatshefte (Revue slave), ki jo urejuje Č. Slepanek. Revija prinaša sliko seniora češkega naroda člana gosposke zbornice dr. Karla MattuŠa ter obsega politične in gospodarske članke v nemšKem in franeoskem jeziku. Na prvem mestu se bavi z bal-kanskimi vprasanji, v naslednjih člankih pa razjasnjuje tuđi razna aktualna češka vprašanja.
—  »Obrtni Vestnik«. Četrta ste-vilka »Obrtnega Vestnika« je izšla s sledečo vsebino:   1.  V Ljutomer!   2. Novi finanćni nacrt.    3.  Obrtno šoi-stvo. (Vzarževanje obrtnih    nadalje-valnih  sol.)  4.  Obrtno  zadružništvo. Kako naj obrtne   zadruge    ustanav-Ijajo   podporne   zaklade?    Kazenske cvadbe obrtnih zadrug    zaradi    ne-opravičenega izvrševanja kake obrti.  5.  Odločbe    obrtnih    sodišč.    6. Vprašalnica. 7. Razno. — Tuđi v tej številki  je podanih  mnogo  nasvetov in navodil, ki so za obrtnike splošno važni, tako da moramo vsem našim obrtnikom v njih  lastnem    interesu priporocati to dobro urejevano stro-kovno glasilo.
—  Statistika sred. sol na   SIov. venskem srednjih sol na Slovenskem in v Istri v 1. 1912./13. Napisal Fran Vajda.    Ponatis    iz     »Nastavnog Vjesnika^. Prof. Vajda nam je v tej brošuri podal natančno in jako poučno statistiko srednjih sol na Slovenskem in v Istri.    Ta brošura bo pač zanimala vsakogar. ki se zanima za kulturni  napredek slovenskega    naroda.
—  Andrew Carnegie:    Za  sve-tovno razsodišče.    (Pour 1' Arbitraže.) Druga izdaja.    Poslovenil F. S. S e g u I a , župnik v p. in posestnik, Pragersko,   Štajersko.   To   je prva pacifistična knjiga na    Slovenskem. Kdor se za predmet zanima, dobi jo brezplačno od prelagatelja.
Gospodarstvo.
—  Polom Karlovške   hranilnice.
Iz Zagreba poročajo: V soboto se je
vršila v Karlovcu konferenca rees-konterjev karlovsKe hranilnice. Pri konferenci je bilo zastopanih 15 za-vodov. Ravnatelj zagrebške Splosne kreditne banke pl. Koštial - Živano-vić je obrazložit stanje zavoda, na kar se je razvila živahna debata. Re-eskonterji hočejo omogočiti mirno likvidacijo zavoda. Končnega sklepa pa nišo napravili, vendar pa so se upniki zedinili v tem, da ne bodo v naslednjih štirinajstih dneh storili nobenega koraka proti zavodu in tuđi ne proti meničnim dolžnikom, da ne motijo sanačne akcije. Iz poročila, ki ga je podal pl. Koštial - Živanović, je razvidno, da znaša primanjkljaj 31. decembra 1913 vsoto 7,311.372 K 04 vin.
— Vinogradniški tečaj na Grmu priredi kmetijska šola v ponedeljek, dne 15. junija in torek dne 16. junija s sledečim sporedom. V ponedeljek 15. junija od 2. do 5. popoldne: Najvaž-nejsa dela v vinogradu. Trtni škod-ljivci. Zvepljanje in škropljenje trt. V torek, dne 16. julija od 8. do 11. dopoldne: Zeleno cepljenje in ravnanje s cepljenkami. Izbira gumijevih tra-kov. Praktično razkazovanje zelene-ga cepljenja. Popoldne od 2. do 5.: Praktične vaje v poletnih delih v šol-skem vinogradu v Cerovcih. Razkazovanje škropilaic in žveplalnikov. — Kdor se želi udeležiti tečaja, nai se priglasi po dopisnici pri ravnateljstvu kmetijske sole na Grmu (pošta Kandija, Kranjsko) do 3. junija t. 1. Oddaljenim in podpore potrebnim vi-nogradnikom iz Kranjskega povrne ravnateljstvo stroške za pot do No-vega mesta in po 1 K 50 v na dan za prehrano. Podporo dobi pa le, kdor za njo pravočasno po dopisnici prosi in ki se mu je izrecno dovolila. Vabi-monaševinogradnike in fante k obilni udeležbi!
Baikagi
Slovansko kopališče.
Prospekte   pošilja   Ante  Tudor, lastnik
hotela   »Velebit«.   Sobe  naj   se   izvolijo
naročiti pravočasno.          1826
'; Ustna voda _^^^^^&^ ■ & t^^^0#^^^Zobna krema l;
Veliki uspeh
ki traja še od prejšnjega stoletja in ki so si ga po pravici pridobili Feller-jevi „Elza-izdelki",   ima   za   umevno   posledico,   da   se   proizvajajo   najrazličnejše
ničvredne ponaredbe pod enakimi imeni. Le to dejstvo, to je samo svarimo cenjene bralce,  naj se ne dajo zapeljati od
Uf nikake kričeče reklame              =1
t udi enako se glasečih ponarejenih izdelkov, nas je nagnilo, da danes zopet na tem mestu, uljudno in brez vsake reklame, kot se spodobi za dobro stvar, opozorimo na dvoje sredstev, koje so poizkusili najmerodajnejši zdravniki in sta bili pohvaljeni v neštetih krasnih zahvalnih pismih in koji se že skozi desetletja prikazujejo kot skozinskoz zanesljivi in sicer:
1.  Odlični Fellerjev  zeliščni fluid  z  znamko   „Elza-Fluid",   ki glasom "mnogih skušenj lajša bolecine, leci, osvežuje, ojačuje mišice in kite, oživlja in
tvori telo odpornejše zoper bolezni, preprečuje mnoge revmatične in druge take bolezni, ki nastanejo vsled prepiha ali prehlajenja, 12 malih ali 6 dvoj-natih ali pa 2 specijalni steklenici poštnine prosto 5 kron.
2.  Bi vam radi povedali, da na tisoče ljudi vporablja s posebno dobrim uspehom   Fellerjeve   odvajajoče  rabarbara-krogljice  z   znamko  „Elza-krogljice" pri pomanjkanju teka, gorečici,   želodčnih težavah, nagnjenju k bluvanju,   kol-canju,   napenjanju in  sploh  pri vsakojakem  motenju  prebave.   6 škatljic tega izbornega sredstva stane 4 krone poštnine prosto.
Malo naročilo za poskusnjo Vas bode bolje prepričalo, kot pa mnogo besedi. Da pa bodete dobili izdelke pristne, naslovite Vaše naročilo razločno na
E.   V.   Feller,   lekarnar,   Stubica,   Elzatrg   238   (Hrvaško).
^^ to Je In ostane najboljše! ^=
Za pomladno
?=========—    sezij o!
Najmodernejše oblike,
garantirane kvalitete in
prvovrstne   priležnosti
so čevlji tvrdke:
ifi*iB (^lnnl^ri^)! inl/rni i ^ iQji/J) i?*io
Šelenburgova ulica.
Stran 10.
.SLOVKNSKI NAROD-, dne tB  maja 1§14.
120 štev.
Jt.i...« *».•. m.                                                                         t^. ^. »f.   m   «t««tofi« p*4|«t»»tv91 pitan") *a arhitekturo in stavbno-1
I                #      "■"* ■*"■      I" J**«-«-«*—• j*1"*" *"**• "***.       _f       #         t^Mrfik« dala | taaaratvo ia ninntvo • strojnim obratom I
I li P lili Pili   ftillnlllfbi   flPHinil U  linkliilli       *• *•■*"»*• i« «*a 4*laj op*fcarne s strojnim obratom v I
I U   d    l.lRfl   jlOlfllnlld   Hl D/III  I   | iHUlIflUl       »•••«■ »» «• V*IM M«m.olQ«i • Podpefti  ia « Opatiji. - I
I lllUUJjnil   lHUIIiHIlinM  limiillll  I   LJUiflJlIltl          ,             IPHp^rola •• *» stavlma dela v.ake vrste. ===== I
■^■^■^■■■BBBB^pBiaBBBjajBB^BBBHBaBBBBBBBBjaBBBBBMpJpJpjBBBBBBBMaHpaBBBBBBBBBBB
■| H a zlatorumen, trčan, zajam-■IJItffcfl čeno čist, v dežicah s ■IIIlili 4 7«    kg   vsebine,  razpo-
IIIUli   Cebelarstro Ilirska
"i-^            Bistrica.
Stalni               1773
broievni agenti
zniožni nemščine se sprejmejo ali pa na-stavijo s stalno plačo za prodajanje duvo-volenih srečk v Avstro-Ogrski. Ponudbe pod „MERKUR", Brat, Neugatto Wr. 20.
Sitmovnnjc
3   sobe,    kabinet    s    pritiklinami,    S8
odda z avgustom         2066 Janez   Trdinova  ulica  štev. 81
Kojfgovodja
obenem korespondent,   vešč sloven-
ščine in  rernžčine v govoru   in  pisavi,
se sprejrne pri tvrdki Janbo Po-povič,    Ljubljana ,    Bleiweisova
cesta-                                             2049
Italijanščine zmožni imaio prednost. Flača po dogovoru. Vstop s 1. julijem 1914.
Valenca
(močnega fanta> in
2 pomoćnika
samostoioa   delavca   za   konstrukcijska
dela sprejme tak oj Jakob MaUnftok,
stavbno   in    umetno   ključavničarstvo,
Boh   Bistrica.
Slav.   občinstvu   pa   priporočam   svoje
železse napravo za vzorae ivinlake;
sistem patent »Bobis« s snemajočim in  pregibljivim omrežjem in na teČajih
prernbiiTvim   koritom.         2058
ft£iaaC~*    ..:. ^?gg-3igSr.^Jlfa«Li*UaaiySW^aaaaal
ZA    DIDMAI A   DlliJVlU!
H. SUTTNER
Mestni trg 25      Ljubljana 4.
Nlzke cene, solidna  in  dobra  postrezba. Lastna protokollrana tovarna nr v SvlcL
Tovarniika znamka „IKOU. Glavno  zastopstvo tovarne nr  „ZENITH".
JCikeln. moškc ure od X   4*10 naprej Srcbntc   „     „   n   „   7-80    „
l4K3r. ZL „       n     it    n W—     n
Danske nrc              „     „  7*90      „
H kar.zl. damske nre „     „20'—     „
Srebrne verizice    „     „   180      „
Ukar. zlate verizice „     „ 20'—     „
Ceniki zastonj in postnine prosto.
Vazoo za goiDiiane io kavarnarie!
Naraeščcvalni nrad „Zveze češko - slov. gostilničarskih nameščencev4* v Trstu, Belvedere 7, pridoroča dobro izučeno, jezikov zmožno osobje, brezplaćno.
Izprašan strojnik
in izuven kljačavtličar, ki se razume samostojno     popravljati    stroje,     iŠČC
primerne službe.                     2018
Naslov   pove   upravništvo    »Slov. Naroda«.
Večja gostilna
z vinom, pivom in žganjem, mesarijo in malo  trgovino, travniki, vrti in pre-
važevanjem, se da v najem ali na račun,  tuđi vsako posebej.
Naslov   pove   upravaištvo   »Slov Naroda«.                                             2051
V prijaznem kraju Notranjske, poleg župne cerkve ob južni železnici, se proda  'z   proste   roke   zaradi bolezni
In posestvom pod zelo ugodnimi pogo)i.                                                 2057
Ponudbe pod „Trgovina 2057"
na upravn. »Slov. Naroda«.
Sprefme se tako} ali pozneje popoisoma Izvežbana
manufakturne stroke za veliko
trgovino v Ljubljani. Osira so
samo na prvovrstno moč.
Ponudbe   pod   „Prodaialka1' na
»Anončno ekspedicijo« v Ljubljani, Šelenbur^ova  ulica  št   6.                  2083
A| m •■* g •! • ft Pojasni] no brošuro o hitremjenju in temelj i tem ozdravi 1 lf ||lf 1 III I brez niotenja pokliča, brez ponovitve, brez živega lIlIIIIIMI I srebra in druSiJl strupov, orez vbrizgavanja, brez škod LjIIIIiIIIiI ijivit1 postranskih učinkov razpošilja za 20 h z ■. Irllll"""" • poštnino v zaprti kuverti brez kakčga natiska dr. me-.
H. Seemann, Sommerfeld 83 (Lausitz)
HIS3 SI* 4^
z gosp. poslopfem, kegljiščem, vrtom, njivaml in travniki v Zagorlcl ob cesti pri Bledn (sekda! Josip Ažmanovo posestvo) se tako| proda ali v nafent da pod ngodnbni pogo]L
Natančne$£a poizvedba v pisaml g. dr. Ivaaa Tavčarja, odretnika v L]nUJaaL                           205a
PETROVE  KAPLJICE
PreizkuSeo in izvrsten lek proti akutnim In kroničnim ••!#*> nlm želodca, črev, let«r9 ladie in oranice. Petrove kapljice so se^tavljene iz zeliščnih sokov, ki blagotvorno delujcjo na prc-bavila. Vsakemu pomagajo proti slabi prebavi, bolečinam, kronične mu kataru želodca in črev. Umirujejo živce in krepe ves organizem, P6trO¥6   kftplJicO   so zakonito zavarovane  ia  se  mzpoiiljajo na
vse strani sveta. Steklenica stane 50 vinM 12 stekl. 5 K, 24 stekl. II K. Dobiva se v lekarni  pri sw, f*etff*U
FH. SULLBB, lagrefe, Vlaška nllca ŠL SI
I                         kakor tatfl * «*«h rirwflili lakarnah.                 1659
Pisarne
za notarje, trgovce, zavarov. družbe ltd v    sredini    najboij    prometnem    dela mesta Ljubljane «• tak»f •M«l|«. Ponudbe na nofttni   prtnnl 7f.
1786
Zbirka
avslrijskili zakoni
v  slovenskem  jeziku.
I. zvezek:
Eaxenskl sakoa
o budodelstvtli,  pregrsžkih
in   prestopkih   z   dne   27.
maja 1862 št. 117 drž. zak.
z dodanim
tUtevnini sakratm
z  dne   17. dec 1862 št d.
z. ex 1863 in  drugimi no-
vejšimi    zakoni   kazensko
pravnega obsega.
▼   pUtB«   fMU    •    Mi
W 9#*tt  •  B  M Ttn.
Karodu ka|i§iraa
V skladižču blaga
Malvina VV'elsz
Ljubljana, Sejenbnrgova ul. 1, uasiiroti ifKazine".
1  komad rjuha, 2 m dolga, brez Šiva........   K 1*96
1 komad naraizni prt s 6 servijeti..........    „ 1*96
1 komad mizni prt iz damasta (bel).........    „1*96
3 komadi brisače, izvrstne.............    »1*96
6 komadov platnenih prtov za steklenino.......    »1*96
1 komad klotasto spodnje krilo s svilenim leskom.   .   .    „  1*96
6 parov ženskih (dolgih) ali moških (kratkih) nogavic .    W1'96
12 komadov moških in ženskih in moških žepnih robcev   „ 1'96
1 komad moška srajca (bela ali barvasta)......    » 1*96
1   komad spodnje hlače iz kepra, franeoskega fazona   .    „1*96
2  komada moške spodnje hlače, kratke iz zefirja   .... 1*96 1 komad ženska srajca s jrakom obrobljena ali vezena.    „ 1*96
1 komad ženska srajca iz sifona...........    »1*96
1 komad ženske hlače iz sifona z volanom......    »1*96
1   komad ženski reformni predpasnik iz kretona ....    „1*96
2  komada moderčkov (sifon), lepo nakinčanih.....    ,1*96
1 komad predpasnik iz klota, olepšan v vsakršnih fazonah   „  196
1 komad povojna blazinica s trakovi in vezeninami  .   .    „  1*96
1   komad svilena šerpa ali ruta...........    „   1*96
2  komada platnene blazine s franžami za divan.   .   .   .    n   1*96
1 komad svilen robec (ruta) prima..........    „   1*70
1 komad moška nočna srajca, prav velika......    ,   1*96
1 komad predpasnik iz listra, prav velik.......    ,  2*90
1 komad Šal...................   „  2*50
1   komad bluza *a izhod...........'.■ J ,   p 196
12 komadov brisalk za prah.............   „  1*96
2  komada dekliška predpasnika iz kretona......»1*96
1 komad posteljna preproga............»1*96
Po^lljp mm tuđi po poitnom povzetjup plMI bfpgo ne ugaj«9 •» denar vrne.
e oT fl
m fl
m
a
i
- Stalne cene. Protf gotovini.
Prešernove slike
prodaja ii Mi n 0m mm Iv. Bonač v Ljubljani
Cana slik4 S hr—           372
Sprcjema zavarovanja človeSkega fhr-
Ijenja po oajraznovrstnejSIta kombina-
cijah pod tako ofodoimi  pogojl, tati
•obcMi druga zmvarovaloica.
Zlasti ]c rtfodoo lavaravrniijt m dožtret* in smrt i manjiajofjgji m 12                     vpialUi.
„»NAVIJA"
•». - .••   wtait«at s^w^rp«valnja  bamkn) « Prafjl.   .••  • .•.
■^mmji innnl B MLSnn^mn'fttt «^ nnnsnnHi An^n^M^^rflMi ^b h^^^fMMte n ftSn>ssiLn*MTi4*i
rt irnmun nrnja ^m^mm mmmm*\*™fam* « W0*m *WI|fcMP*#pi mm%
mm- fmtm m*T\& gSJg*t"wt fcW> * *.*■*•
Zavaruje poslopja in prcmičnliM proti polarnim Dcodam po najnlžjih cenah. Škode c«njujc takoi io najkulaotntje. UOva oajbol)« slovu, kodcr posluje.
Bmmm+l Sprtjema tuđi zavarovanja proti vteMkt tatvtei pod itlo ugod-afaai poaojL — Zahtevajte prospekt«!