Leto VII, štev. 77
Ljubljana, sobota 3. aprila 1926
Poštnina pavšailrana.
Cena 3 Din
«53 lahaja ob 4. g jutra J. a
Stane mesečno Din aj —; aa Ino-aemstvo Din 40*— neobvezno.
Oglasi po tarifo.
Uredništvo i
Ljubliana, Knaflova ulica Ster. 5/L Telefon Stev. 7a, ponoči tu*»1 Stev. 34.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
Upravntstvo: Ljubljana Prejemov» ulica »t. 54. _ Telefon it. 36
Inseratnl oddelek 1 Ljubljana, Prešernova ulica St 4. — Telefon 5t »o»
Podružnici: Maribor, Barvarska ulica it. i. — Celje. Aleksandrova cesta.
Rafnn pri postnem ček. zavodu : Ljub-lana St. 11.84a - Praha čislo 78.180-Wien,Nr. 105.341.
Velikonočna številka „Jutra"
obsega 40 strani in vsebuje m. dr. sledeče sestavke in članke:
Izjave ministra Beneša, sen. predsednika Klofača, poslanika Hoffingerja (str. 3).
Literarne prispevke Zupančiča, Levstika, Golarja. Gradnika, Milčinskega, Albrechta, J. Kozaka, Gruma. Zofke Kvedrove in dru» gih (str. 17, 18, 19-).
Prekmurje (stT. 22 — 25).
Akademski kolegij v Ljubljani (str. 20 «2).
Napredno prosvetno delo (str. 31).
Rojaki za širokim morjem (str. 15).
Pirhi za otroke (str. 27, 28).
Poleg tega naše redne nedeljske in teden« •ke rubrike ter feljtcme.
Današnja številka stane 3 Din; prihodnja redna številka «Jutra» izide v sredo zjutraj.
Definitivni prelom med Radičem in Pašičem
Radikalski klub odobril Pašičevo stališče. — Radič: S Pašičem nimamo ničesar več opraviti. Naša ostavka je periektna. — Današnji ministrski svet. — Pašičev taktični načrt. — Pred razcepom v radikalski stranki.
Beograd, 2. aprila, p. Danes je padla pričakovana odločitev radikalskega kluba. Pašič je dobil zaupnico in klub je
Odločilni dogodki včerajšnega dne
Konference pri Pašiču in avdijence v dvoru. — Poskusi za kompromis. — Izjave radikalskih in radičevskih prvakov.
Ljubljana, 2. aprila.
Velika noč je praznik mladega ze lenja, obnove življenja, spomladnega presa solnčnega, vstajenja, vuzma, vi-gredi, samih ■prijaznih dogodkov, ki so sicer vsako leto isti, pa vendar vsakokrat novi in dobrodošli Nešteto je prilik in prispodob, dobrih naukov in izvajanj, ki se dajo bolj ali manj verjetno spraviti v zvezo s temi prirodni-mi dogodki in skupni akord teh dobrih naukov je zopet le ta, da bo vse, kar ee je preživelo, šlo ono pot, kakor lanski sneg, ki pa je bil svojčas potreben bi ki je storil dolžnost, kakršno je od njega zahtevala njegova doba — me sto njega pa pride mlado zelenje in cvetje in mlado delo in oranje po njivi.
Vstajenje naroda je v tem, da se uveljavi njegova ideja, da moralna moč in zavest in organizatorne sile ter program dela in cilj tvorijo živo enoto, katere se vsi zavedamo. Za trenotek smo po dolgem trpljenju Srbi, Hrvati in Slovenci zasijali v en sam plamen istovetne volje v letu 1918, ki je bilo leto našega vstajenja. Od takrat naprej pa smo v permanentni krizi, in politična kriza, kriza današnjega režima. Je le delen pojav In simptom večjega dogajanja ali stanja.
V ujedinjenje smo prinesli vsak svojo politično formo, svoj kalup mišljenja. Nismo prišli zrevolucijoniranl, ne dozoreli. Odtod vsa mizerija mišljenja, ves dualizem. čustvovanja, razdvojenost med Jugoslovenstvom in Slovenstvom. Hrvatstvom in Srbstvom, med nastajajočo demokracijo ln osemnajstim vekom, ki nam je vcepljen. Naj-preje in najžtvlje se čuti ta razdvojenost v političnem življenju, ki je najbolj neposredno ter v parlamentarni državi najbolj pereče. Povsod drugod smo še daleč nazaj v starih dedščinah. Tu pa, kjer imamo vsak dan dodira med seboj, se izkazuje, da so vse stare oblike nedostatne, vse stare stranke in programi ne le nepopolne, marveč nesposobne.
Pred dvema letoma, ob volitvah, smo še čitali federacijske manifeste in proti skupni fronti separatistov se je postavil skupni Narodni blok. potem je prišel eksperiment z neenako vprego, eksperiment, ki je imel vsaj to dobro stran, da je zlomil fundament separatistične ideje. Ustvarja se polagoma, toda zanesljivo, likvidacija manjših in plemenskih strank, pripravlja se, ne neposredno, toda jo smeri razvoja ona politična formacija, ki postaja v naši državi vedno bolj neobhodno potrebna. Pojavljajo se konture velike drž. stranke, ki mora v sebi koncentrirati vse, kar je pošteno, sposobno in idejno enotno. Pripravlja se to. kar je od nekdaj v našem programu in v naši smeri.
Eksperimenti se ponavljajo, iz njih ijudje ne prihajajo neizpremenjeni. Le oni, ki stoje popolnoma ob strani, ne vedo. kaj bi. Zaleteli so se v zid in čepe pred njim. Naprej ne vedo, nazaj ne smejo. V tem oziru daje klasičen primer politika SLS. Cez sedem let že butajo klerikalci v sam obstoj naše mlade države, sedem let varajo slovensko ljudstvo s praznimi obljubami, z nedelavnostjo in nesposobnostjo pa mu izpodjedajo napredek ter celo možnost eksistence. Sedaj, ko že sleherni njihov pristaš uvideva. da je v svojo lastno škodo pomagal vzdrževati v klerikalnih rokah malone celotno parlamentarno zastopstvo Slovencev in ko se dan za dnevom pojavljajo v klerikalni stranki novi upori proti brezvestnim voditeljem, skuša politikujoča du-ho%rščina s podvojeno silo in povečano zlorabo cerkve in vere znova zaslepiti slovensko ljudstvo. Poslednji obupni poskus je to za SLS ter preračunjen samo še na instinkte lahkovernih množic. Obup SLS pa je vsakodnevno večji, ker gospoda čuti pod seboj potap-Ijajočo se ladjo. Vsi napori zadnjih mesecev, tudi oni gospoda nadpastirja, so ostali docela breuspešni. 2e sam napredek časa žene tudi SLS k defini-tivnemu polomu. Zavedamo se, da se take mogočne zgradbe, kakor je bila •vojčas SLS. ne zruši čez noč. Zato
odobril njegovo stališče, da se Radičeve zahteve odklonijo. S tem je usoda današnjega režima zapečatena. Radičevci s pravom smatrajo, da pomenja odločitev radikalskega kluba definitivni razhod Pašiča z Radičem in da je smatrati njihove ostavke za sprejete.
Pašič ie proti večeru poslal Radiču sicer še ponovni poziv, naj opusti svojo zahtevo ter ]e sklical za jutri ob 11. dopoldne sejo ministrskega sveta, na kateri naj bi se Radič še definitlvno izjavil, toda vse kaže, da je to le formalnost Verjetno je, da se radičevski ministri seje ministrskega sveta sploh ne bodo več udeležili. Pavle Radič ie s|. cer danes poskušal konstruirati razne kompromisne formule, a se mu nI posrečilo.
Pašlčeva taktika kaže. da se zaveda težke situacije, v kateri se nahaja. Ml-nistrskl predsednik bi se rad izognil de-misije celokupnega kabineta ter skuša stvar zasukati tako, da bi se po izstopu radlčevcev izvršila le rekonstrukcija vlade. Na mesto radičevcev naj bi vstopila ena ali več dosedanjih opozicijskih strank. Ves dan so se v tem smislu vršili od radikalske strani razni poskusi in zlasti se je mnogo govorilo, da je mogoča obnovitev Narodnega bloka. Kar se tiče samostojnih demokratov, ti ne vidijo možnosti take kombinacije, a malo verjetno je tudi, da bi je mogli ra. dikall v tej situaciji dobiti iz vrst ostale opozicije. Davidovlč je svojo izjavo v današnjem «Vremenu», ki so io radikali optimistično tolmačili, popoldne do. mantiral.
Kakor vse kaže. bo Pašič na jutrišnji seji ministrskega sveta zavzel glede rešitve krize gori navedeno stališče. Ako bi mogel prezentirati nadomestilo za HSS, bi ta načrt gotovo tudi uspel. Tako pa je skoraj gotovo, da bo Pašič le prisiljen podati tekom jutrišnjega dneva demisijo celokupne vlade.
V političnih krogih se mnogo diskutira o tem. ali bo Pašiču potem sploh še po-
--8SJ
Kriza še ne bo rešena
Beograd, 2. aprila, p. Iz okolice Ljube Jo vanovlča se razširjajo vesti, da ie izključena vsaka kombinacija s Pašičem. Razvoj po ložaja predvidevajo sledeče: Pašič bo podal demisijo viade in verjetno je, da bo takoj dobil mandat za sestavo nove vlade. On bi se obrnil na vse opozicijonalne stranke, razen radičevcev, ki baje pristajajo na vse kombinacije, v katerih bi ne bilo Pašiča. Pašič seveda pri opozicijonalnih strankah ne bi uspel, samo za samostojne demokrate se ne ve, kakšno stališče da bodo zavzeli. Po Pašiču bi dobil mandat za sestavo vlade St. Radič, toda tudi on ne bo uspe! in potem pride na vrsto Ljuba Jovanovlč, ki bi poskusil sestaviti vlado, v katero bi šel del radikalov, radičevcev in ostale opozicijo nai ne stranke.
Okolica Pašiča pa je nasprotno zelo optimistična in Pašič sam zelo dobro razpoložen Pašičevci obračajo veliko pozornost na obnovo nacijonainega bloka in govore o njej z velikim optimizmom. Posebno važnost pripisujejo politični krogi dejstvu, da je dospel v Beograd dr. Žerjav, o katerem pravijo, da je pristaš nacijonalnega bloka.
Glede na te vesti je treba seveda pov-darlti, da se drže samostojni demokrati odločno v smislu dosedanjih izjav Sv. Pribičeviča, katere bo ponovil tudi na nedeljskem shodu v Senti. Naravno, da ie dr. Žerjav popolnoma solidaren z g. Prrbičevičem.
Tudi voditelji Davidovičeve, muslimanske klerikalne in zemljoradničke stranke so ime li predpoldne sejo, na kateri so razpravljali o političnem položaju. Sklepi niso znani, toda razširile so se vesti, da pristajajo na vsako rešitev, tudi s Pašičem...
Opoldne se je pojavila vest, da so radičevci postavili sledeče zahteve: da postane St. Radič ministrski podpredsednik brez portfelja, prosvetno ministrstvo naj dobi P Radič agrarfio reformo pa podpredsednik HSS Predavec...
verjen mandat za sestavo nove vlade. V radikalskem klubu se je danes formalno pokazal razcep. Na strani Lj. Jovanoviča je sicer le par poslancev, to. da vendar se smatrajo današnji dogodki za pojav, ki bo imel za radikalno stranko najdalekosežnejše posledice.
Beograd, 2. aprila p. Nocoj je St. Radič v svojem kabinetu prejel večjo skupino novinarjev, ki so ga z ozirom na izjavo ministra Uzunoviča vprašali, kaj sedaj? Radič je odgovoril: »Mi s Pašičem nočemo več razgovarjati. O čem naj se tudi razgovarjamo? Zakaj so v radikalnem klubu izglasovali zaupnico Pašiču? Naj ima Pašič zaupnico, vendar tu gre za delo v Narodni skupščini. 90 poslancev opozicije in 58 naših zahteva, da parlament dela. To je 148 poslancev pa tudi med radikali jih je dosti, ki so za to, torej večina parlamenta. Zato je Pašič napačno ua-pravil vprašanje zaupnice. Novinarji so opozorili Radiča na Uzunovičevo izjavo, da radikalni klub ni samo izglasoval zaupnico, temveč da je glasoval tudi za tolmačenje g. Pašiča. Radič je nato odgovoril: »E, potem toliko slabše. To pomeni, da nimamo nobenega stika več s Pašičem. Potem je kriza sigurna. O novem sestanku s Pašičem ni niti govora. Ali ne bomo več prišli na sejo vlade, ker je naša zahteva de-finitivno odbita, je naša ostavka per-fektna. Mi se s pašičevci ne bomo sestali, razen ako nas povabijo. Pavle Radič: Pismeno! St. Radič: Da, bog. me pismeno. Mi jutri ne pridemo v ministrski svet. naša ostavka je sprejeta, s Pašičem smo prekinili Nas se ne tiče borba Pašič-Ljuba Jovanovič. Neki radikalni minister nas dolži. da Izzivamo krizo radi medjimurskih žre-bet. Ni tu govof o cjjHjirmirskih žre-betih, dasi tam koijeju žrebeta. Do se-daj je bilo zaklanih 100 žrebet in ml jih ne bomo imeli za vojaško potrebo, temveč jih bomo morali kupovati v Italiji-« St. Radič se je oprostil z novinarji. kateri so odšli v na (globljem prepričanju, da je koaliciji RR odzvo-nilo.
Beograd, 2. aprila p. Današnji dan je bil silno živahen. Mnogi poslanci so se vrnili v Beograd, radikalov je navzočih okrog 100. V parlamentu je bilo ves dan silno živo. Pri Pašiču so se že zgodaj dopoldne pričele konference, katerih so se udeleževali mnogi radikalski ministri in prvaki. Zelo se je opa žilo, da se je okrog 10. ure podal po razgovoru s Pašičem posl. Janjič h Stjepanu Radiču s katerim se je dalj časa razgovarjal Ra-zširila se Je govorica, da gre za kompromisno formulo po oni stari: »Vol sit, koza cela». Ob pol 11. je prišel Pavle Radič v ministrsko predsedništvo, kjer se ie razgovarjal z nekaterimi radikalskimi voditelji. Šele ob poi 1. ga je sprejel Pašič. Razgovor le bi! kratek.
Med tem je bil od pol 11. do četrt na 12. na dvoru minister Srskič.
Po konferenci s Pašičem sta odšla oba Radiča v dvor. Po avdijenci je izjavil Stj. Radič novinarjem: »Poročala sva kroni, ker smatram za potrebno .da kralja vedno obveščamo o vsaki situaciji. Vztrajamo pri tem da se se]a Narodne skupščine skliče za 8. april. V slučaju ako radikalni klub našo za. htevo odbije, smatramo, da so naše ostavke defioitivne . Za Radičem je bil na dvoru minister Uzunovič.
Popoldanski dogodki so se vrstili zelo hitro. Seveda je največjo pozornost vzbujala seja radikalskega poslaniškega kluba. Iz komunikeja je razvidno, da je večina kluba Izglasovala Pašiču proste roke ter sprejela tolmačenje vlade, da se odgoditev parlamen ta ne more preklicati. Konstatlra pa se tudi organiziran nastop pašičevcev proti Ljubi Jovanoviča ln njegovim prijateljem» katerim «e ie odrekla beseda na dokaj brutalen način. na katerega so Ljuba Jovanovlč In njegovi prijatelj] energično reagirali. Grupa Ljube Jovanoviča je sicer neznatna in Je štela danes samo pet poslancev: Ljubo Jovanoviča, Veljo Vukičeviča, Milorada Vujl-čiča, Bugairskega ta Vlajko Koslča. Na sej Je bilo okoli 95 poslancev, službeno pa se trdi, da Jih le bilo 127, od katerih je glasovalo pet proti Pašiču, 122 za zanj.
Značilno je, da Je to prvi slučaj, da Je Lju-
ba Jovanovič nastopil v tako odločni borbi kar pomeni popoln in definitiven razkol med njim in Pašičem.
Ob 6. popoldne se je zbralo mnogo radi. kalnih prvakov pri Pašiču, ki je z njimi konferiral Ob 615 je prišel v predsedni. štvo vlade Pavle Radič, in ostal tam 10 mi. nut Pašič je pavla Radiča obvestil o sklepu radikalnega kluba. Pavle Radič je nato ta. koj odšel na dvor in ko je odhajal od tam, je izjavil novinarjem na vprašanje ali ga je Pašič obvestil o odločitvi radikalnega klu« ba: «Da, da! On me je obvestil o odločitvi radikalskega kluba.» Na vprašanje novi« narjev: Kaj je z Vašo ostavko? je odgovoril: «Ostane še, da g. Pašič gre na dvor.» Novinarji: «Zakaj ste Vi bili na dvoru? Pavle Radič: «Jaz nisem bil na dvoru na povabilo, marveč sem se sam prijavil, ker je danes obletnica prve moje avdijence pr! Nj. Veličanstvu.» Novinarji: Ali je vpra» Sanje sporazuma ogroženo? Pavle Radič: «Sporazum ni ogrožen. Nič ni novega po tem, kar veste.» Novinarji; Pa kaj je po» tem s sestankom Narodne skupščine? Na to vprašanje je Pavle Radič odrekel odgo-vor.
Po avdijenci je Pavle Radie odšel v mi. nistrstvo prosvete, kjer je dolgo časa ostal s Stjepanom Radičem.
Pašič je ostal v razgovoru s svojimi pri. jatelji v predsedništvu vlade do 730, na. kar se je odpeljal domov. Na vprašanje vašega dopisnika, kaj je z ostavko vlade, je Pašič odgovoril: «E, sedaj Vam ne mo. rem ničesar povedati.»
Za Pavlom Radičem je bil na dvoru Velj. ka Vukičevič, zastopnik skupine nezado» voljnežev v radikalni stranki. Po Vukiče. viču je bil sprejet ▼ avdijenci minister Uzu. novič.
Po avdijenci je minister Uzunovič izjavil novinarjem: «Sedaj je na tem, da se radi« čevci odločijo ali ostanejo pri svoji zahtevi. O tem imajo obvestiti g. Pašiča. Mi ne moremo izpremeniti odločitve Narodne skup. fčinc.»
Zvečer ae je vršilo v kabinetu miniatrvtva prosvete posvetovanje radičevskih pnrako»
Nova pota nemško-avstnjske politike
Nemčija skuša pridobiti zaupanje zapadnih velesil in Male an-tante, da bi takorekoč z njihovo pomočjo dosegla svoj cilj — združitev z Avstrijo__Prvi praktični koraki na novi poti.
smo potrpežljivi. Prav tako imamo baš na bivši Avstriji dovolj zadoščenja kot dokazu, da se tudi velesila razbije. Dolgo se je umetno zadrževal ta njen proces in s silo so ga zadušili. Ko je dozorel, je prišla eksplozija čez noč. SLS čaka ista usoda, ako se ne bo znala pravočasno pregrupirati in reformirati ter pridružiti nastajajoči novi veliki vsedržavni politični formaciji. Z glu-postjo, prevarantstvom in z Rimom se v Jugoslaviji ljudstva ne da več držati na uzdah in v temi.
Vodilni politiki opozicije o sedanji krizi
Beograd, 2. aprila r. Današnje »Vreme« Je priredilo anketo o sedanjem političnem položaju ln objavlja mišljenje posameznih opozicijonalnih politikov.
Sef samostojnih demokratov Sv. Pribičevič |e izjavil: Jaz sem o teh zadevah dovolj povedal na 64 zborovanjih, ki se-n jih imel med ljudstvom. MoJe mišljenje pozna cela država. Mi smo dobre volje in tudi v opoziciji se nam godi sijajno. V nedeljo grem na svoj 65. zbor v Sento. Kaj hočete, da vam rečem več!«
Ljuba Davidovič je Izjavil, da le moralo priti do spopada med radikali in radičevci. »To je logična posledica politike, ki ni bila zasnovana na iskrenosti. Če se bo ta spor zamečkal. bo jutri nastal znova. Ml nismo proti Pašiču kot osebi. (Pred dobrim letom ie Davidovič izjavil, da ne bo nikdar več sodeloval s Pašičem). Smatramo, da se sedanji režim odlikuje po brezzakonitosti in korupciji vsake vrste. Mi nismo proti Pašiču, ki je stal že na čelu dobrih vlad, toda odločno nasprotujemo sedanjemu režimu.
Mehmed S pa h o. smatra, da je zahteva radičevcev glede hitrega sklicanja skupščine popolnoma opravičena. Glede vstopa v vla do je dejal, da ho težko šlo. Kot glavnega krivca sedanje brezzakonitosti smatrajo muslimani Pašiča.
Dr. K u ! o v e c pa je kot predstavnik kle rikalcev izjavil: »Ce bi bil dr. Korošec ma-kar neoficijeino stavil kake ponudbe za vstop v vlado, bi te ponudbe ne bile nežna ne niti ir«ni niti klubu*.
Značilna izjava radikalskega poslanca
Beograd, 2. aprila p. »Vreme« objavlja karakteristično izjavo bosanskega radikala Koste Majkiča, ki pravi-, da izstopi iz radikalnega poslanskega kluba, če bodo radikali še nadalje sodelovali z radičevci. Maikič besno napada St. Radiča in ga med drugim imenuje lažnika. Kar Radič obljubi, ne drža! Majkič zaključuje svojo izjavo sledeče: Kakršen je bil, takšen je sedaj, tak bo ostal in tak bo propadel. Jaz bi mu ne verjel več, pa če bi mi dejal, da je mleko belo.«
Davidovič demantira
Beograd, 2. aprila p. Davidovičev klub je nocoj izdal komunike, v katerem pravi, da izjava v današnjem »Vremenu« ni točna in da je tendenejozno tolmačenje današnje »Reči«, ker niti Davidovič, niti njegov klub ne nv>re vrtnpiii v nobeno vlado, kateri bi načeloval Pašič.
Part/, 2. aprila, d. «Gaulois» ae obširno bavi z novo nemškosavstrijsko politiko. Pravi, da je obžalovati, da so finančne skr» bi odvrnile pozornost od dogodkov v Sred» nji Evropi. Zakaj to, kar se sedaj dogaja na Dunaju, v Berlinu in Pragi, je zelo važ. no za bližnjo bodočnost. V Berlinu in na Dunaju nihče več ne govori o priključitvi, toda vsak nemški in avstrijski politik mi« sli nanjo. Nemško=avstrijska politika naj dobi tako smer, da se v Franciji, Italiji in v Mali antanti ne bo mogel nihče pritože» vati, naj pa zagotovi iste materijalne in ide« alne uspehe kot zunanja priključitev. Nova politika ima celo še nekaj mnogo boljšega. Sedaj ni več o tem govora, da bi se pogod» be razveljavile in svet razljutil proti Nem« čiji z bučnimi manifestacijami. Le polago» ma, toda z zanesljivimi metodami naj se pretrde klavzule pogodb razdele v posa« mezne točke, juridične in gospodarske na» ravi, kjer so razlike v naziranju. S temi toč« kami naj se drugo za drugo bavi Zveza na» rodov in jih izgiadi. Nemška vlada bi stori« la prav, ako razmišlja o tem, da bi moral prirastek avstrijskih poslancev v primeru združitve v parlamentu, popolnoma spre« meniti razmerje med posameznimi stranka« mi. Katoliški elementi gotovo ne bodo os ta» lim Nemcem dobrodošli.
Še en moment je, ki govori za tako reši« tev perečega vprašanja, namreč dejstvo, da bi imela Nemčija, pa tudi Avstrija več sim» patij v Zvezi narodov. Ako bi Nemčija vsaj na zunaj kazala spoštovanje pred med» narodnimi pogodbami, se bo s tem stališče države v Evropi zelo ojačilo. Avtoriteta nemških delegatov v Zvezi bo veliko večja, in sovražnost drugih držav bo popustila. Pri razpravah na pripravljalni konferenci i za razorožitev bo Nemčija lahko pokazala, koliko je že pridobila na vplivu. Zvezni I
kancelar dr. Ramek in nemška vlada hočeta baje le gospodarsko zbližanje. Nemčija s« skuša s posredovanjem Dunaja približati poedinim državam Male antante, da bi Jih spravila v gospodarsko kombinacijo s se» bo i in Avstrijo. Stara skušnja je, da je skupnost gospodarskih interesov za trajnost močnejša kot politična. Med Berlinom, Pra» go in Dunajem je ustvarjena zadnje dni podlaga za gospodarske zveze, ki utegnejo sčasoma postati važnejše kot politične. Ita» lija je ta razvoj spoznala in že dala raz« umeti, da noče stati na strani. «Gaulois» završuje z nado, da bo tudi Francija o do. govorih v Berlinu, Pragi in Dunaju vedno na tekočem.
Berlin, 2. aprila, d. Nemčija in Avstrija sta zadnje čase deloma že sklenili, deloma pa pripravili celo vrsto raznih dogovorov. Zbornica se bo takoj po svojem zopetnem sestanku najprej bavila z zakonom, s ka. terim se Nemci in Avstrijci medsebojno stavljajo na isto stopnjo z lastnimi držav, ljani, kar se tiče pridobitnosti in svobod« nega kretanja. Obojestranski državljani ni» so podvrženi omejitvam, ki veljajo za dru. ge inozemce. Med Prusijo in Avstrijo se je že podpisala pogodba, po kateri velja za obojestranske otroke šolska obveznost in velja zanje ista šolnina kot za domačine. V kratkem se začno pogajanja za trgovin« sko pogodbo, za katero so Avstrijci že se. stavili listo svojih želja glede znižanja po. edinih carinskih postavk.
Rim, 2. aprila, d. «Impero» misli, da bo« sta sedaj, ko je Italija onemogočila združenje Nemčije in Avstrije, skušala Dunaj in Berlin priti do svojega cilja po ovinkih. To naj bi bila morebitna carinska unija. List meni, da je kaj takega nedopustno in da ni v skladu z italijanskimi interesi.
-S3-
Rumunska notranja politika
Bukarešta, 2. aprila, d. Ministrski svet je na svoji sinočni seji odobril vladno programatično izjavo Vladna deklaracija vsebuje predvsem trditev, da bo nova vlada v nasprotstvu z bivšim liberalnim režimom skušala pridobiti kar največ inozemskega kapitala za gospodarsko obnovo Rumunije. V valutni politiki bo stremela po stabilizaciji leja ter bo uredila izvozne takse tako. da ne bo oviran razvoj domače industrije in trgovine. Vlada naznanja tudi revizijo agrarne reforme.
Povratek avstrijske delegacije iz Rusije
Moskva, 2. aprila, s. Avstrijska delavska delegacija je po desettedenskem bivanju v sovjetski Rusiji odpotovala preko Minska domov. Pred odhodom je imela daljši raz« govor z Zinovjevom, s katerim je razprav« ljala o politiki tretje internacijonale. Zinov jev je zanikal, da bi bila tretja internacijo» nala identična s sovjetsko vlado, izjavil pa je, da so smernice obeh \x zgodovinskega vidika vzporedne.
Poljsko-rumunski garancijski pakt
Varšava. 2. aprila, p. Kakor poroča časopisje iz Moskve, je napravil podpis poljsko-rumunskega garancijskega pakta velik vtis. Pakt se smatra splošno kot poraz Cičerinove politike. V sovjetskih vladnih krogih so bili namreč prepričani. da Poljska z ozirom na zadnji Cičerinov obisk v Varšavi ne bo podpisala te pogodbe Istočasno so pričakovali da bo poljsko-rusko zbližanje privedlo počasi do zbližanja tudi med Rusijo in Rumunijo. Baje so s tem neuspehom v zvezi važne osebne spremembe v sovjetski vojski.
Sovjetska vojaška demonstracija proti Poljski
Pariz, 2. aprila, d. Po poročilih iz Ri-ge se bodo vršile 20. maja velike sovjetske vojaške vaje ob poljski meji. Vrhovno, poveljstvo nad vajami ie prevzel general Tuhačevskij. Istočasno se bodo vršili v Baltskem morju manevri sovjetsko vojne mornarice.
Radikalski klub odobril Pašičevo stališče
Pašičevci niso dopustili nobene debate. — Jovanovičeva grupa je štela le pet poslancev, a še ti so morali molčati. — Oficijel-ш komunike o seji kluba. — Izjave Jovanovičevih pristašev.
Beograd, 2. aprila, p. Po seji radikalskega kluba ie bil izdan ta-le komunike:
Predsednik kluba Ljuba Živkovič je po otvoritvi seje naznanil, da mu je predsednik vlade Nikola Pašič sporočil željo, naj se skliče seja kluba, da bi mu mogel podati poročilo o sedanjem političnem položaju.
Nato je povzel besedo ministrski predsednik Pašič. ki je rekel, da želi povedati tovarišem, kaj se je dogodilo po odgoditvi Narodne skupščine. Zbornica je sklenila, da se prihodnja seja skliče za 5. maj. G. Pašič je mislil, da je s tem stvar končana in da vsi s tem sklepom soglašajo. Prihodnji dan je dobil obvestilo, da g. Stjepan Radič in njegovi tovariši niso zadovoljni z odgoditvijo sej Narodne skupščine. Predsednik vlade je nato sklical sejo ministrskega sveta, na kateri je obrazložil, da so bile seje odgodene, da bi se dala vladi možnost, da more pripraviti še nedokončane zakonske načrte, kakor tudi skupščinskim odborom, da pregledajo in dokončajo tvarino, s katero se bavijo. Po tem poročilu je vstal g. Stjepan Radič in izjavil, da ima sporočiti pismen sklep svojega kluba, po katerem podajajo njegovi ministri ostavko, ako se ne spremeni dan prihodnje seje Narodne skupščine. Predsednik vlade mu je nato dxjal, da po njegovem mnenju sestanek skupščine ni tak dogodek, da bi mogel razbiti sedanjo koalicijo in pokvariti sporazum. Dodal je, naj rajši takoj pove. ako ima kake druge razloge za svojo zahtevo. G. Radič je nato prečital svojo izjavo, ki so jo podipisali vsi radičevski ministri in državni podtajniki. V tej izjavi zalitevajo, naj se Narodna skupščina skliče za S. april, naj zboruje nekaj dni, nakar naj se zopet odgodi in potem skliče za 27. april, nato pa naj dela brez odmora. Ponovil je, da poda s svojimi tovariši ostavko, ako se ta zahteva ne sprejme. G. Pašič ie nato odgovoril, da si mora stvar še premisliti. Dejal je, da je to važno in da se hoče o njej posvetovati s svojimi tovariši. Radicevcem je nasvetoval, naj o zadevi še en dan razmišljajo. Radičevski ministri so predsedniku prihodnji dan sporočili. da ostajajo pri svojem sklepu. Go-pod Pašič želi torej o tem govoriti s svojimi tovariši. On vztraja na tem, da se sklep Narodne skupščine ne more spremeniti.
Zato je sedaj vlada pred alternativo spričo stališča radičevcev, in pač mora sprejeti njihovo ostavko. Kaj se bo sedaj zgodilo, prepušča g. Pašič klubu, da se tako vidi, da se vlada noče izogniti odgovornosti in predloženim interpela, cijam. Zato poživlja radikalski klub. da pove svoje mnenje.
Ko je ministrski predsednik končal svoj govor, je vstal poslanec Milutin Dragovič ln dejal, da o poročilu ministrskega predsednika pač ni treba debatirati, ampak naj klub izrazi predsedniku vlade zaupnico. Zato predlaga sledečo resolucijo:
«Klub poslancev Narodne radikalne stranke jem'ie poročilo g. Pašiča, predsednika vlade in šefa stranke, na znanje v globokem prepričanju, da bo g. Pašič s svojo dokazano sposobnostjo tudi v tem trenutku vedel najti pot, po kateri bo treba iti, da se država očuva nezgod in pretresljajev. Zato klub izjavlja, da izreka popolno in največje zaupanje izkušenemu, mnogozasluženemu in vsega spoštovanja vrednemu voditelju Narodne radikalne stranke, ki je od svoje zrelosti posvetil vse svoje življenje blagru in sreči naroda in domovine.»
Predsednik kluba Živkovič je takoj dal ta predlog na glasovanje. Poslanci Ljuba Jovanovič, Milorad Vujičič, Velja Vukičevič, Bugarskj in še nekateri drugi so zahtevali, naj se o poročilu ministrskega predsednika otvori debata. Predsednik kluba pa je izjavil, da se ta skupina nahaja v manjšini ter je proglasil resolucijo poslanca Milutina Dragoviča za sprejeto.
Beograd, 2. aprila, p. Po seji radikalskega kluba je izdala skupina Ljube Jo-vanoviča svoj komunike, v katerem pojasnjuje stališče na seji, na kateri so zahtevali, naj se o poročilu ministrskega predsednika otvori debata.
Po končani seji ie izjavil poslanec Milorad Vujičič, pristaš Ljube Jovanoviča, novinarjem glede nastopa svoje skupine na omenjeni seji: «G. Pašič je pojasnil politični položaj, ki je nastal vsled zahteve radičevcev. nai se Narodna skupščina skliče za 8. april in je naglasi!, da bo. ako se njegova zahteva ne sprejme, s svojimi tovariši podal ostavko, s čemer pride sporazum v nevarnost Povdaril je, da je radikalski klub sklican k seji zato. da poda svoje mnenje v tej- stvari. Takoj nato pa je gospod Dragovič stavil predlog, naj se o poročilu ministrskega predsednika sploh ne razpravlja, temveč naj se sprejme njegova resolucija. Predsednik kluba Živkovič je hotel dati predlog na glasovanje. poslanci Ljuba Jovanovič, Vujičič in drugi so zahtevali, naj se o poročilu g. Pašiča otvori debata. G. Živkovič tega ni dopusti, ampak je stavil Drago-vičev predlog na glasovanje. Predlog je bil tudi sprejet ob živahnih protestih gg. Jovanoviča, Vujičiča in tovarišev, ki so bili za to. da se čuje tudi mnenje kluba.»
Na vprašanje novinarjev, ka je hotel govriti na seji, je dejal poslanec Vujičič, da je hotel govoriti le o dveh stvareh: 1.) izjaviti, da ne soglaša z vsemi onimi, ki hočejo na tak način in zaradi tako neznatne stvari, kot je sklicanje Narodne skupščine, razdreti sporazum in 2.) izjaviti in naprositi g. Pašiča, naj stori vse, kar mu je mogoče, da se sporazum med Hrvati in Srbi ohrani kot edina dobra rešitev sedanjih razmer.
Poslanec Velja Vukičevič je popolnoma potrdil izjave g. Vujičiča in dodal, da je hotel braniti sporazum in predlagati, naj klub razmišlja, ali se ne da kaj drugega napraviti. «Pri svojem nastopu smo mislili, da branimo sporazum in mi ga bomo tudi branili.»
Hišni posestniki pri Pašiču
Beograd, 2. aprila, p. Zastopniki hišnih posestnikov iz Beograda, Zagreba, Ljublja» ne, Osijeka, Novega Sada, Splita in drugih krajev so bil včeraj pri ministrskem pred. sedniku Pašiču in mu izročili spomenico, v kateri zahtevajo, naj se s 1. novembrom t. 1. ukinejo omejitve glede najemnikov. Hišni posestniki odločno protestirajo proti omejitvi lastninske pravice in zahtevajo, da se ukine stanovanjski zakon, ki ne upošteva niti najupravičenejših njihovih zahtev. Mi. nister za socijalno politiko je obljubil hiš» nim posestnikom v izjavi pred parlamen» tom, da je sedanji stanovanjski zakon zad» nji. Toda delajo se priprave, naj bi se se» danji stanovanjski zakon v vsej naglici po» daljšal z dodatnim predlogom. Zato se hiš» ni posestniki obračajo do predsednika vla» de s prošnjo, naj podpira njihovo zahtevo in naj ne dopusti, da se stanovanjsko vpra» šanje reši v naglici, ne da bi se poprej o njem temeljito razpravljalo. Ministrski predsednik Pašič je deputaciji izjavil, da bo imel stvar pred očmi in da V o zahte,ve hiš» nih posestnikov upošteval.
Fašistovska skrb za osebno varnost Jugoslovenov
Trst, 2. aprila, o. Sinoči se je vračal na dom upravitelj lista «Edinosti» Hinko Per« tôt. V bližini njegovega stanovanja v Bar» kovljah je navalila nanj oborožena gruča črnosrajčnikov, med katerimi se je nahajal tudi politični tajnik barkovijanskega fašija. * Zahtevali so od upravitelja, da jim pove, za koga je volil pri zadnjih državnozbor» skih volitvah. Ker je Pertot odločno izjavil, da nima nikomur dajati odgovorov, so ga pričeli obdelovati z gorjačami in železnimi drogi po glavi in telesu, dokler se ni zgru» dil nezavesten na tla. Pol ure kasneje so ga našli težko ranjenega na cesti domačini in ga odnesli na т jegovo stanovanje. Fašisti pa so po polnoči ponovno navalili na Perto» tovo stanovanje, vdrli vrta ter zmetali med vzklikanjem: «Morte ai sciavi!» skozi okno v sobo njegove družine več kvintalov ka« menja. Perto tu je zdravnik danes zjutraj obvezal rane. Na njegovem stanovanju so fašisti povzročili nad tisoč lir škode. Slični napadi se po vaseh Julijske Krajine pofio* stoma dogajajo, toda naši ljudje jih radi vladajočega terorja in strahu pred nadalj» cimi represalijami ne ovajajo oblastvom.
Iz francoskega senata
Pariz, 2. aprila, s. Finančna komisija v se» natu je danes s 16 proti 10 glasovom spre» jela člen o meščanskem davku. O ostalih važnih členih še ni prišlo do nobenega skle» pa.
Akcija proti psovkam
Zagreb, 2. aprila, n. Danes je bil po me» stu nabit proglas na narod, s katerim se javnost pozivlje, naj ne kolne in ne psuje, češ da ta grda razvada stavlja ves naš na» rod v slabo luč, in da slabo vpliva na vzgo» jo mladine. Proglas je zbudil veliko pozor» nost in so se pasanti ves dan ustavljali pred proglasom. Podpisali so ga zastopniki vseh kulturnih, gospodarskih in humanitar» nih institucij, okoli 60 osebnosti, na prvem mestu zagrebški župan Heinzl, armijski ko» mandant general Matič, nadškof dr. Bauer in veliki župan Gradarič.
Upokojitev
Beograd, 2. aprila, p. Upokojena sta referent finančne prokurature v Ljubljani Fr. Hubad in Vasilije Markovič, revizor carinarnice v Mariboru.
Peking nevtralna država?
Psriz, 2. aprila, s. Po vesteh iz Kitajske bo mesto Peking proglašeno za nevtralno državo. Čete bodo izpraznile Peking, name« sto njih pa bo stopila vojaška policija in civilna oblastva.
Katastrofalen orkan v Ameriki
London, 2. aprila, s. Kakor poročajo «Ti»
mes» iz Newyorka se je orkan, ki divja že od pondeljka po Ameriki razširil do sever» nega Teksasa, na vzhodu do Nove Anglije, na jugu pa do Ria Grandeja. V bližini Li» bertvja je napravil za okroglo 300 tisoč dolarjev škode. Več oseb se je smrtno po» nesrečilo. Železniški promet je bil mesto» ma vsled snega oviran. Tudi prekooceanski parniki so se vsled viharjev na vzhodni obali zakasnili.
акввввввввавваввввавввввввва
i Д, Emc, LfsMfaraa i
ti " u
priporoča svojo bogato izbero
finih površnikov
za gospode	81
po prav zmernih cenah.
вјчјвиддмдшш^чтддду. -t- i TTininmi.il
iMHi
Našim rodbinam priporočamo
KOLINSKO io:
izvrsten pridaiek h kavi. ;

„Kolonijski dan" v Italiji
(K Mussollnijevemu potovanju v $	Tripoli«.)
1 Rim, koncem marca.
Afrika je nlaj glavni predmet italijanske prekomorske delavnosti. Aktivni minister za kotanj je. knez di Scalea je po Številnih potovanjih po Tripolitanijl prispel vse do svetišča Senusijev, ki eo ga nedavno zasedle Italijanske čete. Tem plemenom, Id so se vedno odločno upirala vsem kolonlzacijskim težnjam, je rekel minister: «Zaupajte se nam; mi vas bomo branili I Zato pa pustite svobode® prehod karava, nam in spoštujte italijansko trobojnico! » Da dajo povdarka tem besedam, grade Italijani po celi deželi utrjena taborišča. Bodočnost bo pokazala, če bodo Imeli kaj več sreče kot v preteklosti.
Pred tridesetimi leti je omahujoča kolo-nijalna politika brez vojaške ln gospodarske opore, brez možnosti, da se izkorišča zasedeno ozemlje, tn brez trgovske mornarice privedla do katastrofe pri Adui. Italija je tedaj lz Jeze, da je Anglija zasedla Egipt in Francija Tunis, šla v Masauo, da poišče — kot se je Izrazil minister Man-cini — v Rdečem morju ključe k Sredozemskemu morju. Krvava vojna z Meneli-kom in strahoviti poraz je napravil tedaj konec slabo zasnovanim kolonijalnim sanjam. Polomu pri Adui je sledil Crispijev padec ln minulo je celih petnajst let, preden si je Italija upala z zasedbo Tripolisa ponovno začeti sredozemsko politiko.
Pred fašistovsko «revolucijo» je vladalo v Italijanski zbornici, v kateri so domini-rali socijalisti, dokaj pesimistično razpoloženje glede kolonij. Govorilo se je celo o izpraznitvi Afrike. Šele fašistovski minister Volpi Je začel enegičnejšo politiko gleda Italijanskih kolonij. On je deloma vposta-Vil omajani italijanski prestiž s svojim potovanjem v Tripolitanijo, skušajoč prepričati domačine, da lahko štejejo na odločnost In na besedo Italije. Na temelju te akcije je kralj imenoval Volpija za grofa di Misurata Fašisti danes odklanjajo pri-slovico, ki Jo Je izustil Nitt! glede Trlpoli-tanije, da je to «velika peščena Skaitlja». Pripravlja se celo kapital in cela kolonizacija, M naj fepremeni Tripolitanijo v cvetočo poljedelsko kolonijo.
Izseljevanje v Zedinjene države je praktično ustavljeno. Težave so tudi za emigracijo v druge dežele. Sicer se je več sto tisoč Italijanov naselilo zlasti v Južni Franciji, vendar smatrajo fašisti, da Je to za Italijo izgubJjema delovna sila. Zato se je Mussolini odločil odpotovati v Tripolis, da poživi italijansko kolonijalno gibanje. Smatrajo, da bo Imel ta obisk radi velike suge-sttvnostl «duceja» na nacijonalne energije praktične in bližnje rezultate. Mussolini Je odredil «kolonijaini dam», ki se ho slavil na dan njegovega povratka iz Tripolisa. Že vise zemljevidi italijanske kolonlijske posesti po stenah mestnih in vaških šolskih sob. Učitelji ln učiteljice razlagajo otrokom nekdanjo rimsko kolonizacijsko slavo ln zgodovinsko «pravico» Italije na sredozemsko oblast.
Mussolini hoče lz Tripolisa objaviti svojo «kolonijalno poslanico». Izjaviti hoče, da zahteva Italija svoj prostor pod soln-cem, da bo Izvedla svoj ekspanzijsikl program in ponesla svojo zastavo v nove dežele, kjer Išče tzherjB za svoje rastoče prebivalstvo in za svoj Izvoz. 21. aprffla bodo na znak iz Kapitola vsa mesta Italije in kolonije v Tripolitanijl. Cirenajiki, Dode. kanezu, Eritreji, Somaliji slavile «kolonijski dan». Povsod bodo govorniki in preko-morsM guvernerji dopovedovali Italijanom, da so kolonije eden glavnih elementov za procvit in prestiž dežele.
Kako si zamišljajo fašisti novo italijansko ekspanzijo, nam pripoveduje France. 6СО Coppola v reviji «PoUtica» : «Italija za hteva, da tam. kjer ee odpirajo z italijan. вко krvjo in italijanskim delom nova pota, ne smejo kokmljalne sile, ki so prena-sičene s preobsežnimi posestvi, zapirati radi svoje pohlepnosti in zavisti, pota Italiji ... ki ne bo dopustila, da se skuša umetno ustaviti tok zgodovine in ohraniti neizpremenljiT zemljevid sveta, da se zadrži Italija v svojih sedanjih ozkih mejah.» Italijani se močno hudujejo na zaveznike, ker jih niso pripustili k delitvi nemških in turških kolonij, In ogorčeno protestirajo proti temu, da bi4 dobila Nemčija kak mandat od Zveze narodov, «predno se ne popravi Italiji storjena krivica.»
Kongres ruske emigracije
V	Parizu, v hotelu Maiestic se vrši v nedeljo. 4. aprila, kongres ruskih emigrantov.
Ruska emigracija, ki je raztepena po vsem svetu, po vseh kontinentih in ma-lodane po vseh državah, predstavlja enoto samo dobesedno kot emigracija. Edino kar bi ji razen emigrantstva mogli še priznati kot skupno svojstvo, je nasprotstvo do boljše viko v in njihovega režima.
V	vsem ostalem, tedaj malodane v vsem. pa se emigranti med seboj silno razlikujejo. Zastopana je med njimi skrajna desnica, ki je še vedno monar-histična. celo monarhisti so še, ki hočejo imeti carsko oblast prav tako kot pred 1. 1905. absolutno in neomejeno. Potem sledijo frakcije monarhistov. ki so za ustavo, ostanki nekdanjih desničarskih strank v ruski dumi. Močno so zastopani nasledniki nekdanjih kadetov, ki se imenujejo sedaj republikanske de- j mokrate. Socijalisti se zopet delijo v vrsto frakcij od socijalnih demokratov do Kerenskega. s socijalnimi revolucionarji kot nekdaj najbojevitejšo skupino.
Med temi posameznimi strankami je brez dvoma več nasprotij nego med marsikatero od njih tn vladajočo komunistično stranko. Nemogoče bi bilo doseči med njimi kak skupen program za delo v Rusiji sami; pri tem gredo pota emigrantov temeljito vsaksebi Kadar pridejo sedanje emigrantske stranke do možnosti, da se praktično uveljavljajo, bo nastala med njimi najsrditejša borba. Potemtakem tudi skupnega programa ne bi mogli sestaviti.
Tega se očividno emigranti predobro zavedajo. Zrto so postavili na dnevni red pariškega kongresa točko: borba zoper sovjetsko Rusijo. Vsekakor bo i zelo interesantno izvedeti, kako si emi- j graciia danes predstavlja borbo zoper j sovjetsko oblast Zgodovina Drotiboliše- '
viške borbe pa nas sili v največjo skep-so tudi glede te programne točke.
Predvsem na ie treba naglasiti. da se pariškega kongresa ne udeleže vse politične stranke ruske emigracije, marveč samo monarhisti. Ali niti monarhisti ne bodo vsi zastopani; uveljavlja se tedaj razkol med desnico samo, ker je večina monarhistov za to, da se smatra za zakonitega carja veliki knez Nikolaj Nikolajevi. dočim se poteguje manjšina za velikega kneza Cirila. In pristaši «carja» Cirila se pariškega kongresa ne udeležijo. Zastopani ne bodo socijalistične skupine, niti republikanski demokrati, katerih vodja Miljukov vodi prav tako kot Kerenski srdito kampanjo zoper kongres in njega sklicatelje.
Tako bo tedaj kongres samo konferenca ruske desnice, ruske reakcije. Udeležijo se ga desničarski konservativci, katerih vodja Markov živi v Nemčiji. monarhisti pod vodstvom prof. Struwe, ki izdaja v Parizu monarhisti-čen list. nacijonalni liberalci pod vodstvom prof. Kartaševa. ki so nevtralni v vprašanju bodoče ruske državne oblike.
Rezultati pariškega kongresa nas bo-bodo zanimali kot prilika, da si na njih predočimo razmerje med sovjetsko Rusijo in monarhisti in monarhistične cilje za prihodnost. Prave Rusije. Rusije bodočnosti si v tem desničarskem kongresu ne moremo predstavljati.
Gospodarsko pismo za Veliko noč iz Beograda
Beograd, 2. aprila.
Pravijo, da odsoten nikdar nima prav. Navzlic temu se ie naš finančni minister v začetku leta kar hitro napoti! preko Pariza čez veliko lužo, da poizkusi urediti naše starejše in najnovejše račune napram velikim zaveznikom. Odšel je na pot ob času, ko se je bližala razprava o proračunu za 1926/27. Brezdvomno nevaren čas za državnega gospodarja! Komaj je bil preko me je, smo doživeli uprav klasičen dokaz slabe politične vzgoje državljanske nediscipliniranosti ter novinarske nedoraslosti. Prav v usodnem trenotku, ko gre finančni minister v imenu cele države urejevat državne obveze za celih 15 milijard dinariev, mora udariti na dan vsa jeza užaljenih ljudi, ki so morali ostati doma. Na to težko pot je šla pred našim iinančnim ministrom že cela vrsta drugih finančnih ministrov. Ali je kdo doživel, da iih je spremljala škodoželjnost lastnih državljanov? Ml vsekako premalo posnemamo zglede drugih narodov, naprednejših, vzgojenejših, ki ne pozabijo da treba napram tujini nastopiti enotno, pa naj borno doma še taki strankarski tuligoji. Posebno nelepo je bilo pisanje proti finančnemu ministru, ko ie bi! v Parizu, kjer je branil pravično naše stališče proti Francozom, z izvestno špekulacijo v ozadju, ki želi za svoje navadne franke sedaj zlate. Vsepovsod velja geslo »frank je frank« in nobenemu Francozu ne prihaja na um, da bi plačal svoje dolgove v frankih »prema zlatu«. Tudi za prlvatnopravne zahteve v frankih lz časa pred vojno velja načelo, da je frank plačati s irankom. V tem pogledu se sedaj oglašajo francoski upniki tudi pri naših dolžnikih. Stvar je jasna, da se plača v navadnih frankih z obrestmi od časa, ko je bila našim državljanom dana možnost plačila. Kurz je sedaj ugoden in bi bilo pametno, da poravnamo privatne stare dolgove, odnosno deponiramo dolžno valuto.
Za ureditev ameriških naših doIgov čas ni bil srečen, ker je prav ob prihodu naše delegacije začela razsežna odporna borba v Ameriki proti odobritvi aranžmana z Italijo. Položaj v Ameriki je postal tak, da utegne priti vnovič na razpravo celo vprašanje evropskih dolgov. Jasno je, da ie v takem splošnem položaju Američanom bilo težko skleniti poravnavo z našo državo.
V	resnih finančnih krogih ie uitis, da je vprašanje ureditve naših dolgov na gladkem tiru Pravo je zadel vodja hrvatskih industrijalcev, ki je bil izrekel, da pri takih obvezah napravi ugoden utis na dobrohotnega upnika že dejstvo samo, da se le dolžnik oglasil In izrekel svojo dobro voljo in pripravljenost.
Komaj je bil finančni minster doma, je hitro odnehala bojevitost doma ostalih užaljene ev, predvsem radičevskih visokih politikov, ki bodo Pavlihe menda še po svoji politični smrti. Pri nas je narobe svet! In ta ko ie Hozana prišla za gonjo »Križaj ga!« Brez posebnih težav je spravil pod streho finančni minister svoje predloge in zahteve.
V	prid mil je pač prišla okolnost, da je politični Beograd jako »zauzet objašnjevanja« za plačano posredništvo v javnih poslih. Ra dičevci sličijo Vašim slovenskim klerikalcem« (ta izraz smo v Beogradu sedaj prevzeli v slovenskem kroju!) Doma in v časopisih tulijo, v Beogradu okolu veljakov pa na »orgeljce« svirajo. Tako imamo sedaj proračun v redu, ali utemeljenim tožbam o preobremenitvi z davki ni bilo ustreženo, pač pa je veljalo, da je dopustno izmenjati neposlušne člane davčnih komisij. Iu se ču je, da bodo v slovenskim davčnem pašaliku zopet v kratkem začeli občinam doklade za drževatl. Kadar pod Savo hočemo postati glede plačevanja davkov preveč renitentm, nam v zeleni palači pod klancem zagroze s parkljem za davke iz »Slovenačke«. Pa se vsi zbojimo!
Mnogo mesecev je že v majhni gajbici, namenjeni takozvanemu trgovinskem« ministrstvu, hišni gospodar g. dr. Ivan Krajač. Odkrito rečeno, od njega smo več pričakovali. Sedaj, ko se ie napotoval in nagovoril, ie čisto hrvatsko orljentiran. Kar more nakloni Zagrebu. Tam ima svojega svetovalca, ki daje pod roko svete. Za vas Slovence ima malo ljubezni. Pravijo, da je njegova Egerija za Slovenijo sam g. Pucelj. ki pa se rad drži neofita g. Prepeluha, posebno če gre v prilog klerikalcem. Živo se zanima za krčme, za nepotrebne blagovne sejme v Slo venijl, za resničnost potrebe industrije, za podporo strokovnih šol in tujskega gibanja je onemogeL Strokovne organizacije niso v milosti, prej bo za podporo politični klerikalni organizaciji. Vpršanje uprave Državne obrtne banke le tako za časa na zunaj slad kega g. dr. Kraja ča rešeno na škodo Sloveti cev, ki nimajo še danes upanja, da ta važni kreditni zavod dobi poslovalnice tudi v Sloveniji. Gospod dr. Krajač ивпа v svojem ministrstva baš mnogo uradnfštva, zlasti ne dobrega. S L aprilom pa odide celo najboljša Blava načelnik dr. Milan Todorovič na beograjsko vseučilišče. Čuje pa se, da se Je (fr. Krajač z oboj zagradU od svojega či-novnlštva in da dela kolikor mogoče »ex cabineto« vla Zagreb. Zastopajoč svoj proračun je govoril na sebi lasten prekipevajoč način o vsem in o mnogem drugem, ako pa z mirom bereš. je to celo kolobociia bežnih
misli in programov, koji so že drugod pre-vreli ali koji vrč, manjka pa jim zdrava in resna linija do konkretnega uresničenja.
Boj za državni gospodarski svet je baie pri koncu in načrt že pripravljen pri gosp. dr. Krajaču. Pri tem pa vlada velika tajin-stvenost in samo v Zagrebu ie po mnenju tega jugoslovenskega trgovinskega ministra poklicani strokovni izvoljenec, koji naj govori v imenu vseh gospodarskih krogov, ki niso navadno njegovega mnenja Pogosto ču jemo v Beogradu, da je v trgovinskem mini strstvu ugodno razpoloženje, da se postrgajo fondi za hrvatske naprave. Razumljivo, da Srbijanci niso dobre voje, osobito ker je v zadnjem času prlšol do hitre odločitve v dveh doslej nerešenih vprašanjih. Gospod dr. Krajač je glasom teh vesti določil, da bo di v Zagrebu sedež našega odbora, ki je predstavnik članstva mednarodne trgovske zbornice. Ko je tako vprašanje pri glavi rešeno, se pripoveduje v tukajšnjih gospodarskih krogih, da hoče trgovinski minister dati tudi še državno podporo tej napravi, ki bi prišla proti volji sri>ijanskih krogov v Zagreb.
Veliko ogorčenje je vzbudila vest, da je g. dr. Krajač imenoval komisijo, ki nai pripravi skupni obrtni red za celo državo, pa je sedež tej komisiji postavil v Zagreb ter za člane komlsiie imena so tukajšnji listi objavili — imenoval same Hrvate. Ali je taka priprava potem resna in ima izglede, da pridemo do enotne ureditve tega važnega vprašanja, če poklicani minister že v počet-ku napravi take napake v tej na sebi deli-katni materiji? Tako vidite, da gospod dr. Krajač namesto, da bi skrbno pripravljal trgovinske pogodbe, kj jih sklenemo z Anglijo, Madžarsko, Francosko, Belgijo, ustvar ja sam sebi nevzdržno razpoloženje in naravnost išče, da zanese neodvisnost med gospodarske kroge, ki so se doslej ia silo razumeli Gospodarski krogi, ko bodo o vsem tem obveščeni, bodo v istini lahko ve seli svojih letošnjih piriiov. Morda pa bo g. dr. Ivan Krajač, ki ie na jeziku tako prijazen Slovencem, porabil svo]e zveze vendar ene mu vprašanju slovenskega gospodarstva v korist in bo končno Izvojeval Ljubljani popolno borzo.
Po sprejetju proračuna finančnega ministra špecijelno niti gospodarski krogi niti obrtni delojemalci nimajo razloga veseliti se, ker so črtane vse davčne olajšave za pri vatne delojemalce, ker so Dokopane vse zab teve za večjo podporo trgovskim ln obrtnim šolam in ker Je — kar Je naravnost prečanska sramota — propadlo podaljšanje davčnih ugodnosti za nove zgradbe. Kakor vidite, se razmere za letošnje leto, ki je itak kritično, nikakor ne boljšajo, temveč se položaj še ostri. Tako pa vam za Veliko noč želim veliko eneTgije v borbi za obstanek in dovolj vztrajne volje, da se zlomi sedanji trhli sistem.
VIII. vsesokolski zlet
Zletni znak.
Člani sokolskih organizacij, ki se izkaže« jo z zletnim znakom (članski znak ne pri« de v poštev) imajo brezplačen vstop na vse predzletne in naraščajske prireditve ne gle« de na to, da»li so v kroju ali v civilu. Za te člane bodo rezervirane članske tribune. Ob glavnih zletnih dneh imajo prost do« stop k dopoldanskim vajam in sicer na vseh prostorih. Članstvo se razdeli v tri skupine šele 4., 5. in 6. julija. Člani, ki nastopijo pri telovadbi, imajo "rezerviran en del član ske tribune. Kadar ne nastopijo imajo brez plačen dostop na tribuno proti posebni iz« kaznici, ki jo dobe pri starešinstvu ČOS. Člani v sokolskem kroju in narodnih no» šah imajo omenjene tri dni brezplačen do» stop na stojišče. Imeti pa morajo zletni znak. če pa doplačajo 5 Kč, gredo lahko tudi na tribuno. Člani v civilu z zletnim znakom sploh nimajo med zletom dostopa na zletišče. Pač pa si lahko kupijo pri svo« jih društvih vstopnice za stojišča, ki velja« jo 5 Kč. Te vstopnice so veljavne samo zf enkratni vstop in sicer popoldne.
Privatna stanovanja.
Vsi člani sokolskih društev in drugi ude« leženci vsesokolskega zleta se opozarjajo, da sc je treba priglasiti za dodelitev pri« vatnega stanovanja neposredno pri stano« vanjskem odseku (Praga, Tyrsev dom), ki vodi evidenco in nakazuje stanovanja. Pri« jave se ne bodo posebej reševale. Po raz« delitvi stanovanj dobi vsak prosilec naslov dodeljenega stanovanja. V prošnji je treba navesti, koliko želi dotični plačati in koli. ko dni ostane v Pragi. Vsaki prošnji jc tre ba priložiti 2 Kč v znamkah za odgovor.
Zletne vstopnice.
-J-:lan^yo-dobi vstopnice pri svojih dru. stvih. Olajšave odnosno popust je bil do» vol.en samo do 15. marca. Poedine sokol« ske zupe dolivaj< vstopnice po znižanih cenah do 31. marca. Sedeži na srednji glav. m tri. m » po 100 Kč, ob straneh pŠ 80, na stranskih tribunah po 60 Kč, lože na glavni tribuni v sredini vsak sedež po 200 K£ ob Stran; 150 Kč v ložah na stransiKh tribunah sedeži po 20 Kč. Stojišča na vzvj. šemh hodniki! po io Kč, na stranskih tri» bunah no 15, na glavni tribuni pa po 20 Kč.
кдг k!si!n°- «p«-"^
Slovanska politika slovanskih držav
2e opetovano smo na tem mestu pisali o seriji zanimivih razprav, ki jih je priobčeval v «Slovanskem Prehledu» češkoslovaški minister zunanjih del dr. Edvard Beneš. V zadnji številki tè slovanske revije zaključuje dr. Beneš svoja izvajanja o problemih slovanske politike ter se bavi tudi z vprašanjem, da li naj slovanske države vobče vodijo slovansko politiko in kakšna bi naj bila ta politika.
Ker se v slovanskih listih baš o tem vprašanju mnogo razpravlja, bo gotovo zanimalo vso slovansko, predvsem pa jugoslovensko javnost, kako sodi o bodoči politiki slovanskih držav mož. ki igra danes ne samo v slovanskem javnem življenju, marveč celo v vsi evropski politiki eno najuglednejših vlog.
Dr. Beneš razvija o politiki, ki jo naj vodijo druga napram drugi slovanske države, tele misli:
1.)	Vsaka službena politika slovanskih držav mora v prvi vrsti uvaževati sorodnost slovanskih narodov, eksistenco sorodniškega čustvovanja, predvsem jezikovne in kulturne sorodnosti. Ta politika ne sme biti čustvena, mora pa računati z obstojem teh čustvenih činiteljev.
2.)	Iz tega izvira skupnost politike v vseh kulturnih vprašanjih. Tu v celoti sprejemam to. kar sta začela formulirati slovanska kongresa v letih 1848. in 1867. in kar je še realnejše jelo oznanjati novoslovanstvo. Ne bom o stvari podrobneje razpravljal, povdarjam samo, da pomenja to najširše sodelovanje na polju znanosti, književnosti in umetnosti, vobče na polju vseh kulturnih organizacij kakor tudi na tehničnem in gospodarskem polju. Tu je dolžnost strokovnih krogov, da se s svojo lastno inicljativo v vsakem oziru uveljavijo. Država jih mora podpirati s svoiiml sredstvi in s službeno svojo politiko. Češkoslovaška republika že stremi za tem, da bi tako politiko izvajala napram zapadni Evropi, zlasti naoram Franciji in angleškim državam, zato je povsem naravno, ako to politiko tem intenzivneje izvaja napram slovanskim državam. Te države naj torej Češkoslovaška podpira in nai se sama od njih uči.
Želel bi, da bi se v kulturnem sodelovanju in v kulturni skupnosti ne zrlo in tudi ne iskalo ničesar mističnega! Kakor tesno sodelujemo s Francijo na kulturnem polju in kakor smo naravno izpostavljeni nemškim vplivom, tako bi želel, da bi bolj sistematično in bolj resno gojili stike z ostalimi slovanskimi narodi, predvsem z Jugosloveni, Rusi In Poljaku Pri tem si lahko drug drugemu v marsikaterem oziru pomagamo. Smatram za pogrešno. ako vsem tem stikom podtikamo takoj načrte in namene poedinih političnih smeri in skupin. To je danes ena glavnih zaprek za res tesne kulturne stike med slovanskimi narodi. Često ima največji politični vpliv nepolitična akcija, ki je brez posebne tendence in brez izrazitih političnih ciljev . . .
Želel bi v prvi vrsti, da bi za našo kulturno vzajemnost s slovanskim svetom predvsem skrbeli kulturni krogi, ne pa političarjl. To prinese dobre sadove tudi politiki!
To seveda ne pomenia, da bi stremljenja za enotnost in sodelovanje slovanskih narodov na kulturnem polju ne imela ničesar opraviti s politiko, kakor je to nepravilno povdarjalo Novoslovanstvo. Takrat so se s kulturnimi vprašanji bavili politiki, ker je to bila edina politika, ki so jo mogli izvajati bolj aH mani neovirano. Moja želja bi bila, da bi se ne politiziralo v smislu strankarskih naukov v znanosti, v filozofiji, literaturi, umetnosti in tehniki, marveč da bi se izvajalo to. čemer pravimo nepolitična politika, ki ponajveč prinaša najbogatejše sadove.
Države in vlade nai bi priložile k temu še svoje službene dodatke: podpore, štipendije, osnujejo se slovanski, ruski. poljski, jugoslovenski instituti, zamenjavajo profesorji, dijaki, umetniki itd. Dobre posledice se pokažejo tudi na političnem polju. Ponavljam vnovič: Iz kulturnih stikov se ne sme delati nobenega mističnega slovanskega kulturnega ujedinjenia. Hočem samo. da bi to, kar izvajamo že napram drugim narodom, jeli izvajati tudi napram slovanskim narodom, to pa boli dosledno, bolj temeljito, boli sistematično in bolj resno. Dosedaj smo o tem samo govorili. Še to leto bo pri nas poklican, kakor se nadejam, v življenje slovanski Institut in za njim pridejo na vrsto druge naprave v pravkar navedenem smislu. Dobre posledice se pojavijo saine od sebe.
3.) Gospodarsko sodelovanje ie tretja važna točka praktične slovanske politike. O tem vprašanju se je že rmioaio govorilo in izvršene so bile v prejšnjih dobah že dovolj pomenljive priprave za uresničenje te ideje. Tudi v tem oziru bi si želel več realizma in več resnosti, zlasti pa bi svaril pred mističnimi predstavami o takozvanem slovanskem edinstvu in čustvovanju, ki baje vodi ne vem h kaki gospodarski vzalemnostL
V gospodarstvu gre za denar, to le za vprašanje, v katerem je goli egoizem vsakega poedinca najostreje razvit ln kjer računati na bratska čustva ne samo da ie neumestno, marveč le celo oo-litičen greh. omejenost in neum.»ost. Tu se neizogibno zrušijo teorije vseh politikov, ideologov in entuzijastov. ako v zadostni meri ne računajo s temi dejstvL
Temu nasproti se često slovansko би-»tvovanje ln slovansko bratstvo izrab-
lja v gotove špekulativne namene. Taka slovanska vzajemnost, ki pod plaščem Slovanstva in rodoljublia zasleduje samopašne namene, rodi slab sad, ker povzroča razočaranje, onemogočuje gospodarske stike in razbija prave slovanske zveze. Kakovost slabega blaga, slabe dobave in brezobzirno izrabljanje klijenta se ne dajo upravičiti s sklicevanjem na slovansko bratstvo.
V gospodarskem življenju je potrebno realno sodelovanje, ki temelji na skupnih interesih in na vzajemnem gmotnem prospehu. Ako se gospodarsko sodelovanje med slovanskimi narodi izvaja pod geslom gospodarske slovanske emancipacije, je solidnost in reelnost boli potrebna kakor kjerkoli drugje. V nasprotnem slučaju se vsako slovansko sodelovanje že v naprej ubija.
Zato tudi tu kakor v kulturnih vprašanjih z vso odločnostjo povdarjamo: Nobenih iluzij, reelnost in solidnost, si. stematično navezovanje gospodarskih stikov, ki ne temelje na bratskih slo-
vanskih čustvih, marveč ki slone Izključno na dobrih uspehih in gmotni koristi obeh strank. Temeljito izdelan program gospodarskega sodelovanja, sloneč na točnih računih, na sistematičnem študiju vzajemnih možnosti tehničnih. podjetniških, industrijskih, agrarnih in drugih — kadar to izvedemo, potem se povrh še .lahko sklicujemo na vseslovanske interese in koristi.
Tem temeljnim točkam se pridružuje še gospodarsko-trgovinska politika do-tičnih držav. Tudi ta se mora graditi samo na pravkar navedenih temeljih.
Povdarjam, da ideja splošne slovanske vzajemnosti — ako io pravilno pojmujemo — ne prenese strankarskega obeležja, ne buržoaznega, ne sociiali-stičnega ,ne agrarnega, ne katoliškega, marveč mora biti samo vsenarodna in vsedržavna.
Ne pravim, da bi posamezne politične stranke ne mogle podpirati vsaka v svojem delokrogu teženj za zbližanje slovanskih držav, odklanjam pa ustvarjanje novih slovanskih ideologij, ki so prav tako znanstveno nemogoče, kakor ie bila nemogoča slovanska ideologija monarhistična. socijal;stična. komunistična, unionistična ali pravoslavna...
Vaclav Kiofač,
predsednik češkoslovaškega senata.
Mi Čehi in Slovenci
№ bilo slovanskega naroda, ki bi ga pred vojno ne bil posečal, toda najraje sem zahajal k jugoslovenskim bratom. Od jubilejnih slavnosti na Sipki 1. 1902. sem posečal takorekoč vsako leto Bolgarsko in prav tako Srbijo, rad sem pogledal v Bosno in Hercegovino, ko je obe te krasni pokrajini zastrupljeval c. kr. okupacijski duh, bival sem na oddihu v Dalmaciji, ki me je očarala, krasne trenotke sem ne enkrat prebil v Zagrebu, toda Ljubljana je bila moja druga Praga, tukaj sem bil kakor doma in na dni, ki sem jih prežil med Slovenci, imam najkrasnejše spomine, katere kali edinole nesreča, ki je zadela moje dobre prijatelje v Trstu, Gorici in Postojni.
Slovenci in mi čehi smo imeli istega sovražnika in to nas je zbližalo intim-neje, kot s kateremkoli drugim slovanskim narodom. Ramo ob rami smo se borili v dunajskem parlamentu in v skupnih deelgacijah (zadnjikrat v Budimpešti 1. 1914.) in doletela me je ne-kolikrat tudi čast. da sem sam tolmačil slovenske bolesti in upravičene tožbe.) Tako po krvavem nastopu avstrijske vojske proti slovenskemu ljudstvu na ljubljanskih ulicah pri znanih sep-temberskih dogodkih 1. 1908.)
Vojne persekucije so nas še bolj zbližale in slovenski in češki politiki so brzo spoznali, da se morajo združiti tudi v odporu proti Avstro-Ogrski in Habsburžanom. Češki narod je našel velike voditelje svoje narodne revolucije, a tudi Slovenci so si izbrali velike in sposobne voditelje. Na Dunaju smo imeli skupno vodstvo. Za to vodstvo je bilo treba izredne odločnsti in spretnosti. Bilo bi dobro, če bi se napisalo o zakulisju raznih dogodkov v letih 1917 in 1918 podrobna porčila. Iz njih bi jugoslovenska in češka javnost izvedela mnogo zanimivega in poučnega o naravnost idealni češko-jugoslovenski, zlasti pa češko-slovenski vzajemnosti v najtežjih dobah našega naroda in o tem, da so bili v Pragi in v Ljubljani istega prepričanja, da se mora voditi boi prot Dunani istočasno s češke in.
slovenske fronte in da mora eno revolucijo izpopolnjevati revolucija druga.
Za zgodovino bi bilo važno opisati tudi posvetovanja jugoslovenskih, poljskih in nekaterih čeških politikov, ki so se vršila še med vojno meseca avgusta 1. 1918., prav tako kot konference v Pragi v maju 1. 1918.
V borbi smo zmagali, toda marsikaj je še ostalo, kar nam povzroča bolest. In mnogo bolesti in zlega so preživeli tudi Slovenci, a tudi danes še ni konec njih boli. Toda vendarle smo srečna generacija, zaka.i po zmagoviti vojni Nemčije in Avstrije nam je grozila smrt, njihov poraz pa nam je dal možnost življenja, spojil je nas v močne državne celote, ki same po sebi vzdržujejo v nas vero, da krivica, ki se je nam morda po vojni zgodila v tem ali onem pogledu, ne pomenja definitivne-ga stanja in neizpremenljivega dejstva.
Toda kakor med svetovno vojno, tako si moramo zvesto stati bok ob boku tudi sedaj in vedno. Duh Locarna še ni duh Evrope in težki oblaki groze še z raznih strani. Srečen sem bil, da sem mogel sodelovati pri ustvarjanju Male antante in iskreno želim, da bi bila močan činitel.i, predstavljajoč im-ponujočo silo, ki mora biti zaščita pravice in svobode, ko za moralne vrednote še ved:;o ni povsodi potrebnega smisla.
Mi Čehi in Slovenci smo se te vzajemnosti naučili v težkii nemški šoli. Ne izpremenimo se in se ne moremo izpremeniti, ne moremo dru.i drugega zapustiti, ker bi s tem izdali sami sebe.
In za to je Ljubljana moja druga Praga, zato sem tudi danes med Slovenci kakor doma in zato ljubim slovenski del velikega jugoslovenskega naroda prav tako, kakor svoj lastni na. rod, narod nad vse dragi in ljubljeni.

Maks Hoffinger,
Izredni poslanik In pooblaščeni minister Avstrijske republik«, na kraljevskem dvoru Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Velikonočni pozdrav čitateljem
„Jutra"
Rad se odzivam vabilu, da tudi iaz dam na razpolago svoj prispevek za velikonočno številko «Jutra»
Dasi sedaj že skoro sedem let službujem v Beogradu, vendar nisem imel radi neprestane službene prezaposlenosti žal še prilike, da bi dlje časa bival v Sloveniji in jo spoznal. Samo nekoliko dni sem se mudil tam in pirkrat sem potoval preko Slovenije, н že to je zadoščalo, da sem se prepričal o krasotah te lepe pokrajine: Zrl sem smejočo se in blagoslovljeno Zgornjo Savsko dolino z zelenimi holmi in griči, s katerih vrhov nas pozdravljajo bele cerkve in cerkvice, v ozadju grozeč masiv mogočnega Triglava, dalje proti jugu čudovišča kraške pokrajine, proti severu pa divjeromantične stene Karavank in ljubka polja, ki so preje tvorila južni del Štajerske. Povsod so se raz-protestirale pred mano visokorazvite pokrajine z marljivim, red in mir ljubečim naprednim prebivalstvom.
Pa tudi v Beogradu sem imel v svojem službenem poslovanju često priliko priti v tesne stike s tamkaj nameščenimi Slovenci. In na podlagi teh stikov lahko ugotavljam, da se ti Slovenci, ki so bili že preje v avstrijski upravi, r.a glasu kot izboren element, tudi *u odlikujejo s svojo vnemo in sposobnostjo in da so zlasti s svojim temeljitim poznavanjem vseh težavnih in zapletenih gospodarskih in pravnih razmer, ki naravno igrajo posebno vlogo v tesnih
odnošajih Avstrije s kraljevino SHS. v prvi vrsti poklicani in tudi najbolj sposobni, da sodelujejo pri ureditvi vseh teh vprašanj.
K sreči je uspelo s celo vrsto pogodb, ki so navdahnjene z duhom dobrega sosedstva in mirnega sodelovana. urediti večino visečih vprašanj. Pri obojestranski dobri volji bodo v kratkem odstavljena z dnevnega reda pač tudi še zadnja, doslej nerešena vprašanja.
Zlasti je razveseljivo, da se je raz-dražljivost. ki smo io opažali še prva leta po veliki vojni ob avstrijsko-jugo-slovenski meji in ki je dala često povod za spore in nesoglasja, polegla in radi ureditve obmejnega prometa napravila prostor docela normalnemu staniu. kar posebno pozdravlja obojestransko obmejno prebivalstvo.
To vse nas navdaja z nado, da bodo prastari gospodarski in kulturni odnošaji v zvezi s trdno voljo obeh vlad. ki hočeta medsebojno razmerje urediti in izgraditi na temelju danih razmer in spoštovanje mednarodne pogodbe sčasoma povzročili, da bo spomin na prejšnji antagonizem polagoma docela izginil in se na vsi črti umaknil čustvom, ki dajejo med dvema tako tesno drug na drugega navezanima sosedoma najboljše jamstvo za obojestranski uspešni razvoj.
S tem velikonočnim voščilom zaključujem svoj pozdrav čitateljem «Jutra».
Velikonočna spoved naše SLS
Spremenljivost klerikalne politike: od centralizma v federalizem, od narodnega cdinstva k plemenski hujskanji. SLS mati novih davkov, ki jih zdaj taji. Laž edini stalni znak politike SLS
Bistvo klerikalizma
SLS je pristna klerikalna stranka. Na stanek in cilj vsake klerikalne stranke je politična moč katoliške duhovščine pod absolutnim vodstvom Vatikana. Va tikan žalibog ni samo versko središče, on ima svojo posvetno politiko: od nekdaj je hotel podjarmiti države pod svoj vpliv, jih izkoriščati, stoletja si ie zadržal (do L 1870.) celo lastno državo, kjer so papeži vladali absolutistično (brez ljudstva). Nikjer ni bilo ubogo ljudstvo duševno tako zaostalo in tako izmozgano, kakor v papeževi državi. Še do pred par leti ie vsak katoliški shod po celem svetu moral zahtevati, da se papežu vrne prosvetno gospostvo vsaj nad Rimom in okolico.. Vse klerikal. stranke v poedinih državah so slepo orodje v rokah vatikanskih politikov. N. pr. naša SLS: Vatikan je bil za vojno Avstrije zoper Srbijo in je šču val Franca Jožefa zoper njo SLS tudi. Med vojno je bil Vatikan na strani Nem čije. SLS tudi. Bil je zoper združitev Jugoslovenov. kvečjemu pa za «katoliško» Jugoslavijo pod habsburškim že-zlom, SLS tudi. Po vojni v celi svoji politiki Vatikan slabi Jugoslavijo in hoče z avtonomijami oddeliiti katolike od pravoslavnih. SLS tudi. V konkordatnih razgovorih noče Vatikan Jugoslaviji dati enakih pravic, kakor Avstriji, SLS v tem težkem boju za čast in suvers-
Zaključni stavek Msrkovesa protokola
Predstavnici HRSS-a f SLS-a i JMO-a ir parlamentu
bmoguciti če svojim držanjem NRS-u izbor privrem eaog preds jed-nika skupštine i sastav radikalne homogene vlade.- Isto tako
cmoguciti de gornji predstavnici i vcrifikaciju svib aé.ndata. u verifikacionom odboru i Narodnoj Skupščini.-Ig
U svrhu definitivnog sporazuma pregovor! £..
-aJUJU.-
^ Po pročitaniu zaključeno »
Glef naš članek »Velikonočna spoved«/
nost naše države stoii na strani tujca! V vseh težavnih slučajih z Vatikanom (glej zadevo zavoda sv. JeronLma) je SLS proti lastni državi ob strani Vatikana. V Italiji dela Vatikan Slovencem in Hrvatom sovražno politiko, odriva slovensko duhovščino ne vzgaja naraščaja. SLS si ne upa nastopiti pri papežu za slovenske pravice in tudi «naši» škofi, ki sicer vtikajo nos v malenkosti molčijo! Narodnost, socijalnost itd. to so za SLS krinke, da se ohrani vpliv na ljudstvo.
Naravna posledica teh dejstev je, da SLS v nobenem notranjepolitičnem vprašanju ni načelna — ona obrača plašč po vetru, da lovi ljudi To priča vseh preteklih sedem let njene politike v Jugoslaviji
Za in proti narodnemu edinstvu.
Ko je SLS med vojno začutila elementarni glas narodne solidarnosti Slovencev s Šrbi in Hrvati, je začela sama pridigovati o narodnem edinstvu. Vsi govori SLS pod vodstvom gosp. Korošca 1. 1918. in 1919. odmevajo od priseg, da so Srbi isti narod s Hrvati in Slovenci. Kdor je drugače mislil (dr. Šusteršič) je izdajica. Dne 1. decembra 1918 SLS z drugimi strankami regentu Aleksandru prisega v adresi. kako je SLS «prožeta z idejo nar. edin-stva». Govori se ta dan in še precej časa le o enem edinstvu naroda. Dr. Ko rošec v parlamentu protestira proti posebnim slovenskim zapisnikom, češ srbski jezik je tudi naš maternj jezik.
A danes? Danes isti Korošec in z njim SLS proglašata edinstvo za glu-post in obsojata lastne govore! SLS hoče preklicati, kar ie v važnem zgodovinskem trenotku storila. A to ni mogoče. Veliki nacijonalni pokreti ne morejo in ne smejo zaviseti od kapric in demagogij gotove stranke, tem bolj. ko se zna da SLS vodi roka Vatikana.
SLS za državno edinstvo in centralizem.
Ze pred osvobojenjem je dr. Krek povdarjaL da mora biti naša država, če se posreči osvobojenje. centralistična. SLS je bila tudi v Avstriji za centralizem. Tako vsaj prve dve. tri leta tudi v Jugoslaviji
Takoi po osvobojenju je SLS zatrla deželni odbor in deželni zbor kranjski. In to, dasi je Narodno veče v Zagrebu sklenilo in je celo v adresi regentu dne 1. decemba izreklo: «Iz istega razloga b; ostali v moči Pod kontrolo državne vlade dosedanii avtonomni administrativni organi, ki naj bodo za svoie ura-dovanje odgovorni tudi avtonomnim predstavništvom.» (Iz Adrese. ki jo ie prečital gosp. Svetozar Pribičevič dne 1 decembra 1918 imenom Narodnega veča regentu.) A SLS nj marala za deželni zbor kraniski ker v njem ni imela — večine. Danes pa ista SLS kroko-dilske solze pretaka za deželnim odborom kranjskim! Kdo »i je branil mesto deželnega odbora štajerskega ustvariti z naredbo Narod, vlade n. pr. v Mariboru začasno avtonomno telo? Toda gg. Brejc in drugovi so hoteli biti drža-
va. ne pa dežela, zdaj pa niso ne eno, ne drugo.
V popolni nedoslednosti je SLS v Beogradu na vladi od 7. decembra do 16. avgusta 1919. od 19. februarja 1920 (SLS sama z radikali pod Protičem) do 17. maja 1920, od 17. maja 1920 do 14. decembra 1920, ne le pristala, ampak aktivno sodelovala na novi državni gradbi in to ne le v duhu edinstva države, pač za okrepitev ministrstev in njihove pristojnosti. Nočemo govoriti o prevzetiu bivših avtonomnih do brodelnih zavodov v državno upravo, o razpustu davč. komisij, o stanovanjskem zakonu izvoznih carinah, o centralistični uredbi linistrstev. in sicer tudi saobračaja. (minister Korošec) o direkciji plena, kjer se povsod sveti delo in podpis SLS. Tragikomično ie. da ie ravno šef SLS dr. Korošec na glavo postavil vse instance, ko je centralistično organiziral 5. februarja 1919 «državni oddelek za zaščito dece». ki ignorira deželne vlade in prvič prinaša ministru neposredno podrejene uradnike v provinciji. Gg. Protič in Vesnič sta bila strahovita centralista. a Korošcev «Pravilnik o oddelku za zaščito dece» ie višek centralizma, kakršen niti radikalom ni prišel na misel.
Zanimivo ie. da so najneprijetnejše odločitve padle baš v dobo centralističnega duha SLS. L. 1920. je «davčno» leto. ki so ga 1. 1921. in 1922. demokrati mogli nekoliko popraviti, ali posledice davčnih ukrepov Protič - Koroščeve in Vesnič . Koroščeve vlade i. 1920. so se pokazale najstrašnejše od 1. 1923. naprej, ko je skupščina postala nezmožna .napraviti red radi avtonomističnega divjanja iste SLS in njej sorodnih strank v drugih pokrajinah.
Početnik vseh težav ie proračun vlade Protič . Korošec od 6. aprila 1920. V tem zakonu je prvi a velikanski korak za mehanično razširjenje srbijan-skih taks na naše kraje. Seveda obenem povišek starih pristojbin v razmerju 1:4. Iz dobe in iz roke ministrov dr. Korošca, dr. Fr. Jankoviča in ministra za kmetijstvo (!) Roškarja je narod dobil ogromno tarifo izvoznih carin! Saj izvozne carine so bile tisti čas za neke predmete potrebne a SLS ie bilo kot upraviteljici poljedelskega ministrstva dano, da je uvedla na izvoz 100 kg fižola 100 Din. krompirja 20 Din, za enega konja 1000 frankov, za 100 kg medu 700 Din (1). žebljev 100 Din, paprike 100 Din. gob 100 Din, za sveže sadje 20 hmelj (!) 100, eno gos 15 Din. za rake 100. za oglje 50 Din. za vino 100 Din od 100 kg. za mineralno vodo., ilovico. človeške lase. ženske klobuke itd. Mi smo razumeli izvozne carine v korist preskrbi ljudstva z neobhodno potrebnim, a ta Korošec - Jankovičeva Izvozna tarifa je bila pravi začetek nezdravih bojev, ker se je vlada res igrala s producentom.
Protič - Koroščeva vlada pa nam je prinesla razun 3500 Din takse za gostilne in razun vseh drugih taks. radi katerih sedaj razsaja SLS nad Srbi, še sledeče «radosti»:
1.)	naravnost blazen zakon na vojne dobitke. Na podlagi tega zakona je bil v naših krajih vojni dobičkar oni. kj je radi padca valute 1. 1920. izkazal več dohodkov kakor I 1914., glavni dobičkarji Pa so ušli.
2.)	«veselični davek», ki je silno oško doval delo društev.
3.)	centralistično «izvozno» zadrugo, ki naj bi sama in edina izvažala vse blago iz države. Strahoviti vihar ogorčenja vse javnosti je pokopal ta projekt Protič - Korošec _ Roškarjeve vlade.
Proračun Vesnič - Koroščeve vlade
(finančni zakon za 1920./21. od 21. avgusta, 29. septembra in 26. oktobra 1920), na Mih je SLS sodelovala z vsem svojim aparatom in zanj prevzela odgovornost. Tj proračuni prinašajo med drugim sledeče:
1.)	Davek na poslovni promet v prvotni formi brez pavšaliranja in ugodnosti za male obrtnike, ki jih ie pozneje uvedel demokrat Kumanudi.
2.)	Ogromen povišek pridobnine v Sloveniji (brez kontingenta! Kontingent je izvojevala JDS od gosp. Kumanu-dija).
3.)	Uvaja se ogromni invalidski davek.
4.)	Povišek zemljarine v Sloveniji za
322 hišnonajemninski davek se določa za Ljubljano z 20 za deželo z 12 %. Deželne doklade se premene v državne. Povišuje se rentni davek in plačarina.
5.)	Najhujše so določbe o taksah.
6.)	Nove trošarine, ki jih dotedaj nismo imeli. Povišek dotedanjih trošarin (na slakor. kavo. sveče, električno razsvetljavo. karbid kresila. mineralne vo de, dreže itd.). S trošarinskim pravilnikom so se uvedle nove trdote zlasti za kmeta.
Iz teh faktov se vidi. da ie SLS aktiv no sodelovala pri vseh novih in občutnih bremenih za S'ovenijo. Zanimivo je videti, da n. pr prva Davidovičeva demokratska vlada 1. 1919./20. ni uved. Ia nobenih novih bremen in 1. 1921. in 1922. ie v koalicijski vladi gosp. Kuma-rudi pod pritiskom slovenske JDS dal olajšave pri pridobnini in davku na poslovni promet ter nam vrnil davčne komisije.
Kaj pa kasneje?
L. 1922.. čim je bil publiciran zakon K, obči upravi, kj je delo demokratov za dekoncenracijo uprave, in so se imeli imenovati veliki župani, da se razpišejo volitve v oblastih in srezih je nastala vsled ruvania SLS in HRSS ustav na kriza
Revanž Vidovdanski ustavi, avtonomija. to ie bilo geslo SLS za volitve 18. marca 1923. Volitve so ii prinesle uspeh. A tu je SLS zagrešila največjo napako in nedoslednost v vsej svoji zgodovini: Vzpostavila ie skupaj s HRSS homogeni radikalskj režim!
Ko se je imelo odločiti po volitvi 1923 o novj vladi ie SLS v Zagrebu podpisala Markov protokol z reprezen tanti centralizma, z radikalu samo da bi ne prišlo do koalicije z demokrati. Omogočila je homogeno radikalno vlado, pomogla pri verifikaciji mandatov in držala vlado pokonci. Radikali so SLS dajali male sladkorčke. v celoti pa so io opeharili In tako je SLS na jesen 1923 začela godrnjati in se po malem bližati Radiču. A radikali so trdno sedeli in šele marca 1924 je Pribičevič strmoglavil homogeni režim potem ko se i tudi Davidovič začel na račun hrvatskih in slovenskih demokratov pogajati z Radičem in SLS.
Doba homogenega režima 1923 ie doba novih poostritev zemlj. davka Dovišania inval ritega davka, uved be komorske doklade. doba sis4ematič-netra izbacivr.n;a Slovencev iz ministr-
Markovega protokola direktno soodgovorna.
Mesto boja zoper centralizem, korup cijo in za ekonomska enakopravnost, je SLS smatrala, da je čas, da se napove šah-mat Ustavi. Združila se ie z Radičem v federalistični blok in tudi v Da vidovlčevi vladi ni pazila na ekonomska vprašanja, temveč pripravljala skok k reviziji ustave. Prišlo pa ie do kraha anti-ustavne koncepcije. JDS je. da reši državno edinstvo. morala v Narod ni blok ki je oo težkem boju sijajno zmagal, izločil Radiča iz federalistične fronte in potisnil SLS v žalosten kot brezpomembnosti.
Bilanca SLS ie: ona odgovarja za današnje stanie v upravnem in fiskalnem oziru. vrhu tega na ie kriva, da niso izvedene samouprave oblasti in srezov. zov.
Žalostna bilanca za stranko, ki je žalibog od 1. 1918 do 1926. imela formalno za seboj zaslepljeno volilstvo Slovenije. Ali nai tako ostane i nadalje? Ako Slovcncj hočejo svojo ekonomsko pogubo. SLS ostane, če Pa se hočejo rešiti. mora?o postaviti pred prag naj-neznačajneišo stranko, pravko Slove-
asi onstran grame
Naš kulturni položaj
Dopis iz Gonce.
Ce govorimo o naši kulturni zrelosti, ni hvalisanje. Vsi nepr stranski tujci, ki so prišli z nami v dvtikj, so nas občudovali. Tisti, ki bi nas morali vpoš evati, nas nočejo razumeti.
Razumemo dobro, da Italija n vajena narodnih manjšin, ker je imela doslej samo kolonije in da ji je pr.blern tujerodn.h manjšin nekaj novega. Ne razumemo pa. kako da se tekom povojnih let še ni navadila misliti na to. da n.ti tolike množine črncev ni mogoče îabrisau z ozemlja, na katerem so j iih našli, kaj šele kulturno zrelo in narodno zavedno ljudstvo.
Državniški slepoti, k jim je val tujega ljudstva v državnih mejah neprestano neljub memento. se imamo zahvaliti, da nism. zadovoljni v tej državi, ki se baha s svojo svobodoljubnostjo. Mi si ne deiamo iluzj m znamo računati z danimi razmerami, v kolikor to ne nasprotuje naši narodni bit-nosti. Nepotrebne iluzje pa si dela vsakdo, ki misli, da so narod narediie šole. in bo narod, če izgubi šole, tudi zopet izg.n.l.
Nočemo zan.kat.. da nam je vlada s tem da je vzela še tisto, kar nam je ed no v kulturnem oziru mogla in morala dati, prizadela hud udarec V šolskem oziru je naš današen kuiuren položaj obupen. Od srednjih šol životari samo še par razredov gimnazije v Vidnuu in učitelj šča v Tolminu. V par letih bo izginil^ postopoma še to. Naši dijaki se bodo morali posluževati italijansk.h učiteljišč, slovenskih učiteljev ne bo več, kvečjemu b odo laški učitelji slovenske narodnosti, ki jih bodo nastavljali v italijanskih krajih medtem ko bodo pošiljali k nam ital.janske učitelje, kateri ne bodo razumeli našega jezika.
To pa logično in radi tega, ker slovenskih šol na deželi ne bo več. V par let h izginejo postopoma zadnji razredi s slovenskim učnim jezikom, slovenščina kot predmet je deloma tudi v čisto italijansk h razredih že ukinjena. Uč;teljstvo bodo premeščali po svoji volji — ali jih upokojil.
Ta žalostna slika je tud edin. uspeh italijanske raznarudovalne politike v naš h krajih. Dosegli pa so. tih odpor proti njih namenom. Prepričani smo, da ne bo nobene hiše brez slovenskega abecednika. Šolo je že danes začela nadomeščati družina.
Naš narod je bil kulturno preveč zrel, da bi ga bilo mogoče v par desetletjih po-gaziti. Imel je svoje šole, svoje izebražen-swo, pesnike in znanstvenike, društva, časopise in knjige. Ce so mu vzel. šile in je njegovo izobraienstvo redko, so mu ostala še vedno društva in tiskana beseda. Ko so mu vzeli šele, je moral postaviti protiutež, da ohrani svoj kultuni položaj,
ln morda je dobro, da smo mi južn, Slovenci taki ljudje, da nam ene stvari nikoli ni zadosti in zelo ljubimo medsebojno tekmo. Kdor ni jokavec. bo sprevidel da je prav, če se različne struje kosajo, kdo bo na svoj načn bolj koristil narodu če izvzamemo nekatere v b ju izrečem' besede, za katere b; bilo res bolje, da bi ne bile izrečene Tei naš lastnosti se moramo zahvaliti, da imam-j pri nas dve knj ževni družbi: «Goriško Maico» in «G riško Mohorjevo družbo» Samo ti dve družbi sta razdali med naše ljudstvo letošnje leto ekrog 120 tisoč zvodov knjig. Ce prište-jem še druge naklade različnih knjig in koledarjev v teku enega leta. dobimo novo š;evil.o okrog 20.000 knjig. Misl mo pa, da so te številke še pren zk i cenjene. T ko žilavo :n živahno naše kulturne snovanje še ni bilo. Cujemo pa. da bodo knj ge glede števila dosegle porast in ne padec.
Glede čas p sov nismo zadnji. Pri nas izhaja 14 listov. In sicer: pol t čen dnevn k Edinost, političen dvoednik Goriška Stra ža, politična tedn ka N vice in M h list, humoristični tedn?k Čuk na palci, stanovski tednik ViitcVski list, mesečnik N vi Rod (za mladino). Ženski svet. Gospodar-ski list. Vestnih, djaški Glas. drušrveno glasilo Naš č ln i dobrodelna smotra N va pota in duhovsko gla^lo Zbornik. Ti .listi so razširjeni v nad 50.000 izvodih. Slednja slovenska družina ima več nego Po en časopis.
Skoraj slednja slovenska vas pa bo kmalu imela svoie društvo. Ne bom Imenoval številk. Omenim le. ,da je društev ki se zbrajo okrog treh osrednllh central, Prosvete v Trstu. Prosvetne Zveze ta Zveze prosvetnih društev v Gorici, vsak dan več. Oblasti nSsmo dolžni zahvale zato; one zantrajo društva ln njfli deb vanje
z vsemi protipostavniia sredstvi Zavednost in kulturna zrelost našega ljudstva se zrcali v društvenem delu, v posečanju čitalnic, posluževanju dru'stveniïi knjižic, v petju telovadb, dramatičnih predstavah n športu. Vladi, ki je zatrla šole, se m ramo zahvaliu, da imamo danes kot protiutež tako razvito društven j življenje, ki ga kijub vsem poizkusim ne morejo zatret., ako nočejo gaziti zakonov do skrajnosti.
Še ene važne kui urne ustanove ne smemo pozabiti — giedul.šča. Ne v Gor.ci ne v Trstu si ne moremo privoščit, stalnega gledališča, ki bi gojil dramatsko umetnost in služil težnjam občinstva. Seči je bilo ireba po surogatu gledaJ.šča — Po diletan-tih. V Gorici se je osnovaio Dramatično društvo, v Trstu so Šentjakobski igralci, ki stalno čez vse letu vzdržujejo precej izbran repertoir. Oboji so privezal; nase več že izvežbanih moči m So se izve/.balj tudi sami do 'tiste meje. da nj h igranje ne moremo več imenovati z izrazom «diletant-stvo». Ce omenimo, da v Trstu n p lnju-je občinstvo dvorano pri eni igri p., petkrat, v Gor ci pa p tr.krat, smo glede na pomen teh dveh odrov povedali dovolj. O podeželskih odr.li ne moremo govoriti na tem mestu, dasi zavzemajo nekateri, med temi ajdovski, glede izvezbanosti, zelo častno mesto med našim, odri.
Mimogrede naj omenim še šiportna društva in klube ki so v svojem prizadevanju na prvem mestu in pri tako razvitem šp r-tu kot je v Italiji, s svojim, nastopi ne delajo sramote sorojakttn.
To so glavne ^-oieze našega kulturnega položaja. Žalostni sliki glede naših šol je sledila veselejša slika naše samopomoči: časop.s, knjiga, društvo. VeseL je posebno to, da nam je vlada tisto, kar nam je lah ko vzela, že vzela. Vse drugo, kar še imamo ie naše in le od nas je odvisno, ali bomo to izpustili iz r.k ali ne. Smejali bi se naim, če bi 'trdili, da je mogoče Ital ja-nom vzeti nj h dvatisočletno kulturo; smešno je, če kd, misli, da more izbrisati našo mlado kulturo, ki sega že v tretji rod. Kultura ie korenina slednif,'! naroda, tiaj so še 'iako mlade so globoke, da se ne dajo izruvati. In to kulturo imamo in jo čuvamo !	J. J.
p— Naši Primorci vedo. da je zemlja ob Soči njihova izza šesttga stoletja, da so orali njihovi pradedi do Tilmenta in še da» lje. vedo, da so Slovenci ustrahovali Lango» barde in pozneje živeli ž njimi prijateljsko. Na dvorih langobardskih vojvod so govo» rili naš slovenski jezik. Med starimi sporne» niki so imena v svetoivanskem evangeliju. Dve veliki beneški vojni sta se vršili, ali pokrajine ob Soči so ostale slovenske. Fur» ianski zgodovinar Nicoletti (umrl 1596) pra« vi, da so v srednjem veku po furlanskih va» seh govorili več slovenski nego furlanski, ker je bila furlanščina še neomikana in ne» prijetno doneča. Gorica se navaja s sloven» skim imenom v zgodovinskih listinah leta 1001. Leta 1377. se navaja glavni trg v Go» rici s pravim nazivom «Travnik», kakor se imenuje še danes, pa čeprav nosi naslov «Piazza Vittoria». Slovenci vedo. da so v Primorju doma. na svojih tleh. Zato pa vsklikajo z nepozabnim buditeljem dr. La» vričem: «Na staroslavni slovenski zem» Iji s postavo v eni roki. v drugi pa z večno pravico, ki jo je stvarnik podelil vsakemu narodu, koga se bomo bali»?
p— Proizvod nasilnega potujčevanja Ze» lo ugledni pisatelj in publicist Angelo Vi» vante je dve leti pred vojno razpravljal o jadranskem vprašanju in italijanskem irre» dentizmu. Prišel je do zaključka, da Italija» ni tostran Adrije in Soče nimajo pravza« prav ničesar iskati. On izvaja, da pravih Ita» lijanov na tej strani ni in kar jih je, so le proizvod nasilnega poitalijančevanja. Zgodo vinsko dejstvo je, da so naši predniki pred več nego trinajst sto leti posedli ne le ob« širne panonske ravni in gorske velikane, ampak prodrli so tudi v furlansko nižino. Papež Gregor I. (604.) je bil v skrbeh, ker so stali Slovenci na pragu Italije, leta 664. so se borili Slovenci za Čedad, pisatelj Pa» vel Di jakon (799.) poroča o bojih furlanskih vojvod s Slovenci... Prvi ministrski pred» sednik združene Italije Lamarmora je hotel dobiti Benečdio in Trentin do Bolcana. na« šega slovenskega Primorja s Trstom pa ne, rekoč: «ako bi slučajno Trst pripadal Ita» liji, bi bila ta posest za našo kraljevino pol» na težkoč in najtežjih nevarnosti» .. S'gnor Mussolini, kajne, da je imel Lamarmora prav?
p— «Lege» se ie ob novem letu pohvalila, kako uspešno je delovala v baš preteklem letu. Vzdrževala je lani 73 azilov in dopol« nilnih šol ter naznanila skorajšnjo otvori» tev 18 azilov in šol. Stroškov je imela lani en mili ion lir. Otrok je bilo v njenih za« vodih 5249. Letos hiti «Lega» na vso moč odpirati azile in šole in ako se njen namen za letos obistinl, bo kmalu v njenih zavo»
dih 10.000 slovenskih otrok! Italijanski po» tujčevalci naglašajo, da je politična važnost otroških vrtcev med drugorodci naravnost neprecenljiva. «Opera Nazionale» je potro» sila doslej za otroške vrtce v Poadižju že štiri milijone lir. Nasilno potujčevanje je vedno nasilnejše.
p— Na Notranjskem je bilo pred vojno: v sodnih okrajih Idrija 16.757 Jugoslovenov in 5 Italijanov, Postojna 13.333 Jugoslove« nov in nobenega Italijana, Vipava 12.335 Ju« goslovenov in en cel Italijan, H. Bistrica 11.856 Jugoslovenov in 2 Italijana, Senože« cî 5254 Jugoslovenov in 3 Italijane... Da« nes deklamirajo fašisti, da je bilo zasede» no notranjsko ozemlje vedno italijansko.
p— Število slovenskih učencev v Trstu za četkom šolskega leta 1918119. Na tržaških občinskih ljudskih šolah je bilo začetkom šolskega leta 1918/19 upisamh 5216 učencev, n? zasebnih šolah CiriUMctodove družbe 2524, na nemških ljudskih in meščanskih šo» lah 1190. in še z onimi, ki so pohajali itali» janske zavode, cenimo lahko število sloven» skih učencev in učenk preko 10.000. Šole pa so bile kmalu zatvoriene. Srednješolcev je bilo takrat s tečaji goriške stov. gimnazije vred skoro 700. Tudi v strokovnih šolah je bilo precej naše mladine. Globoko je uko» reninjena misel za šolstvo v našem ljudstvu, sedai ga hočejo izkoreniniti z vso silo. pred vsem na Tržaškem.
p— «Slovenci! Danes vladajo novi zakoni pravičnosti in svobode»... Tako je klical oni sloveči letak, razdan med Slovence, ki jim je svečano obljubljal dobre čase. «Samo velevlast kakor Itali'i vam more zagotoviti blagostanje, katerega ste zelo potrebni» .. «Italija, velika država svobode, vam da iste državljanske pravice kakor vsem drugim svojim državljanom, vam d šole v vašem jeziku, več kakor vam jih je dala Avstri» ja»... Kie je zagotovitev blagostanja, kje so državljanske pravice in kje so šole za Slovence v Primorju?
p— Kaj je obljubljal Babuder? V svoji brošuri, naslovljeni na nove podložnike, je piof. Babuder zagotavljal, da bo Italija ved« no lojalno spoštovala pravice vsake manjši» ne in da bo dajala ljudske šole vsaki skupi» n; vsaj 40 otrok, ki govore jezik jugosloven» ske manjšine. Naglašal je, da se je otvorilo v Tolminu slovensko učiteljišče in pokazal je na Vipavo, kjer je bil poleti 1919. otvor» jtn s strani italijanskega poveljništva otro» ški vrtec s slovenskim učnim jezikom. Ob» ljubljal je pošteno vojno odškodnino in vse mogoče lepe stvari. Slovence čaka pod Ita» lijo absolutna pravičnost... Žal, da je še niso dočakali.
p— Kaj so pisali o šolstvu leta 1919? Šte. vilni italijanski listi so se takrat zavzemali za naše šolske pravice in pisali so nekateri giede Trsta, da se italijanska vlada ne sme povrniti k politiki, ki je izločevala na tisoče slovenskih otrok od navadnega in višjega pouka, marveč treba uvesti tudi v Trstu slo« venske šole. Sploh je sveta dolžnost države, da zagotovi svojim novim podložnikom v Trstu pouk v ljudskih in srednjih šolah v materinem jeziku ... Ako bi se hotelo odre» kati Slovencem in Hrvatom njihove narod» ne šole, bi bila to zmota, to bi bil greh... Tako so modrovali nekateri Italijani leta 1919. Takrat, ko Primorje še ni bilo oficijel» no prisojeno Italiji. Leta 1926. pa gospodu» jeta v naši šoli zmota in greh!
p— Kaj smo izgubili leta 1920? Tragično usodno je za nas leto 1920. Rapallski dogo» vor je prinesel katastrofo. V teku enega me» seca smo izgubili Koroško in Primorje. Ena tretjina vsega slovenskega naroda je prišla pod tujce. Izgubili smo neizmerno bogastvo na rudah (svinec in železo na Koroškem, živo srebro v Idriji), izgubili smo velikan» ske lesne zaklade (Koroška, Javornik, Na» nos), izgubili smo divno lepe kraje, ponos Slovenije (Vrbsko in Blaško jezero, Postojn sko in Škocijansko jamo. Opatijo, Sočo), iz» gubili smo bogate vinorodne kraje in konč» no svoje najbolj zavedne primorske brate. S Trstom in Reko nam je odpadel dohod na morje. Z Rapallom so bili naši onstran izro» čeni nasilju, sredi katerega se sedaj borijo za svoj obstanek.
p— Tu smo in tu ostanemoI... Italijani so ob svojem prihodu med naše ljudstvo na Primorskem, Notranjskem in Koroškem povedali na ves glas; Tu smo in tu osta» nemo! Čas teče, navezujejo se prijateljstva in snujejo nasprotstva. Od takrat dalje, ko ni vedel Ninčič v beograjskem parlamentu j ničesar povedati v obrambo našega primor» skega ljudstva, posebno pa še po zadnjem posetu v Rimu se fašistovski voditelji mu» zajo Jugoslovenom, namiguje se o mogočih sunkih proti vzhodu in severovzhodu, ne povda.ja se več samo «tu smo in tu osta« nemo», ampak naglaša se: «tu smo in od» tod se lahko še razširimo!» ... Nasproti te« mu navajamo iz razgovora Clemenceaua s Trumbičem 13. januarja 1920.: Clemenceau je povdarjal. da je pogrešeno, ako se veruje pri vstvarjanju kakih aranžmanov, da čas stoji in da se nič ne izpremeni več. Ne mi« slite. da se življenje ustavi in da ostanejo dispoziciie, ki jih storimo, neizpremenlji« ve... Fašisti pogostoma citirajo Mussolini» jeve besede, da se zgodovina pred mejnimi pogodbami ne ustavi... Večna je pač samo izprememba! To velja za vse.
k— Koroška V Celovcu je predaval te dni dr. Rohrbach iz Berlina o poziciji in-pomenu Nemštva v Evropi. Naglašal je. da bo Nemčija v Zvezi narodov zastopala z vso odločnostjo svobodno samoodločbo na« rodov. Dr. Rohrbach misli na nemške manj» šine, svobodna samoodločba koroških Slo« vencev je seveda izključena. Tisti plebiscit ni bil svoboden, ampak grda potvora svo» bode. V Monakovem je predaval Barnett iz Celovca o koroških razmerah. Govoril i je obširno o Slovencih in o agitaciji ter na» menih jugoslovenske propagande, kateri se Koroška energično ustavlja. V slučaju pri» ključitve ne sme odpasti niti ped koroške zemlje. Neprestano govore Nemci o manj« šinskem vprašanju in s Slovenci se bavijo na vseh svojih političnih shodih. Znamenje, da se naša stvar giblje in razvija. Naš manj« šinski boj je na pravi poti. Kdor ne odne« ha, zmaga! Koroški Slovenci, vztrajajte v svoji narodni zavesti in čuvajte svoje na» rečje! Mi zahtevamo samo svoje pravice, in tt moramo doseči.
p— Vstaienie. Wrlson je dne 12. fehruara 1918 zaklicai svetu: Narodi in dežele nai se ne premikaio od države do države, kakor da so reči ali kamenčki v kaki igri Potem • Nihče ne sme obvladati ali vladati kak narod če tega narod sam ne dovoli Nadalje- Ureditev meia Italiie nai se izvede z jasno znanimi narodnimi črtami. Anglija, Franciia. Italija so mu pritrjevale. Prišlo ie vse drugače. Po zasedbi ie v italianskem parlamentu izjavil grof Sforza. da hoče Italija Jugoslovenom v Julijski Krajini zagotoviti naišlršo svobodo jezika in kulture. To ie častna obveza in čin politične modrosti. Glolitti le zatrdil, da bo Italria vestno
liMih ÉÈ
ssertlo, za gospode, klobuke, čepice, kravate i. t. d. po îzvan-redno nizkih cenah
nudi tvrdka
A. PRESKER
liublžanai Sv. Petra c.14
spoštovala pravice In svobodo Jugoslovenov. Takrat ie vladalo že gorje v Primorju. Prišel je fašizem in označil Sforzo in Gio-litti.ia za strarokopitneža in izdajalca italijanske stvari Fašizem ie napovedal lugo-s'ovenom narodno smrt. Razvija se manjšinsko vprašanje in naše ljudstvo upa na preobrat Danes ie še preveč voinega duha in premalo vneme za mirovno delo Kadar se poslednje podkrepi, napoči nova doba strpnega sožitja. Do tja ie sigurno še dolga pot. Naše ljudstvo mora hoditi po trnju toda vztrajnost in možatost premagata vse ovire in prestaneta vse bolečine. Vse se prenese in pretrpi v zavesti, da pot čez Golgato vodi k vstaieniu...
p— Mladina, ti naš up... V najtežjih časih našega naroda ie stala slovenska mladina v prvih vrstah narodnih borcev Ognjeno navdušenje mladih Uud1 je vžigalo v ljudstvu vztrajnost v boju za naše pravice Požrtvovalna mladina je prinesla našemu narodu plodne koristi. Tradiciia naše mladine Je častna ... Vidimo io tudi v «tedanjih grenkih razmerah, kako stori na svojem mestu in deluje. Mladinska društva so veliko kulturno žarišče in trden branik proti valovom potuičevama. Naša mladina Ima pred seboj lepo. vzvišeno nalogo, ki zahteva mnogo truda in požrtvovalnosti pa tudi sa-mozatajevania Pod njenim neumornim udej-stvovanjem se utriuieio tla za bodočnost in prenovitev našega iavnega žlvlienja po vsej deželi Duševnost naše mladine jc polna plemenitih ciljev, zato pa sredi besne ofenzive neustrašno koraka v bol г vspod-budnim klicem: Ml gremo naprej, mi strelci...!
p— Gluhonemnica v Garid je zopet otvor jena. Poslopje je lepo prenovljeno in je takoj sprejelo večje število goiencev. Otvoritev je bila zelo slovesna. Seveda je sedaj v gluhonemnici vse italijansko Glu» honemnico v Gorici je ustanovil leta 1838. s pomočjo javnih in privatnih podpor Va« Ientin Stanič, kateri je z vso vnemo in po» žrtvovalnostjo deloval za zavod do svoje smrti. Uspešno je deloval na zavodu dolgo časa ravnatelj Rudei, ki je spisal tudi uč» no knjigo za gluhoneme. Teh dveh naših mož se ne sme pozabiti pri obnovi zavoda.
p— Kriza v tržaškem fašiju se bo razre» sevala sedaj dalje, ker je priSel v Trst ko» misar Moretti iz Vidma. Onnerevole Ricci se je bil kmalu naveličal Trsta pa je odšel kar nenadoma. Med domačimi Italijani se ni bil priljubil. Ako ho hodil Moretti po Riccijevih stopnjah, bo le Se bolj podkunl antagonizem med tržaškim itaiijanstvom in onim starih provinc.
p— Sodnikov manjka. Tako pravijo v pravosodnem ministrstvu v Rimu in ugiba» jo, kaj storiti. Število sodnikov in sodnih uradnikov je odmerjeno tako nizko, da je vsako redno in hitro poslovanje izključe» no, tudi ako bi bila vsa mesta zasedena . . . Pritožbe iz občinstva radi zastoja v sod« nem poslovanju so vedno glasnejše po celi Julijski Krajini. Vse prošnje ne pomagajo nič pa čeprav trpi ljudstvo ogromno ško» do. V Julijski Krajini bi bilo treba vspo» staviti prejšnje službeno stanje v sodnem poslovanju. Toda svoj čas se je strašno mudilo, izganjati slovenske sodnike in pis. uradnike, sedaj jih pa manjka!
p— Garaškim iz Vidma zopet nadleguje slovenske učitelje s pozivnicami, da mora» jo vstopiti v fašistovski sindikat. Zahteva, da morajo slov. učitelji izjaviti, da ne pri« padajo nobeni drugi učiteljski organizaciji. Učitelji so že povedali, da se ne ozirajo na Garassinijeve ukaze. Ako pride od oblasti odredba glede sindikata, se ji bodo morali pokoriti. Sitni Garassini bi po hrbtih slo« venskih učiteljev rad zlezel malo višje v svoji službi!
p— V Kobaridu se zadnje čase vrsti tat» vina za tatvino. Pred kratkim so poskušali tatovi vlom v banko, sedaj so pobrali raz« ne stvari v stanovanjih B Giausa in Alber« ta Mašere. Orožniki iščejo tatove.
p— Na Opčinah pri Trstu se je imel vr» šiti glasbeni večer, ali tržaška kvesfura ni hotela dati dovoljenja, ker je bila priredi« tev določena v dvorani z gostilniškim obra» tom.
p— Tretja faza fašizma Sedmo obletni« co ustanovitve fašijev so proslavili v nede« ljo slovesno po vsem Primor iu. posebno v Trstu. Vrstili so se svečani govori, v kate« rih se je napovedala tretja faza fašizma z misijo italijanske potence v svetu.
p— Na Reki imajo Madžari svoio privât» no osnovno šolo in svojo privatno gimna« zijo. Madžarski živel j si hoče na Reki opo« moči in priti počasi do primerne veljave. Italijani ne delajo Madžarom nobenih te» žav ne na Reki in ne v Opatiji.. Stara ljubezen ne zarjavi.
Zofka Kveder-Demetro-
viceva
L 1896 me je neko popoldne v uredništvu Slovenskega Naroda po^ctllo dekle. Prineslo mi je rokopis, ki naj bi ga priobčil v listku. Dekle je b.lo krepko, rdečelično, oči je imelo velike, temne, a gosti temni lasje so ji pokrivali ušesa, kar ji je daja'o čisto aparten izraz. Tudi nastopila je prav resolut.no in samozavestno. Nekaj močnega je b'lo na dekletu.
«Ah, slovenski Blaustrumpf!» sem si mislil in obraz se mi je sam od sebe spačil v porogljivost. Pisava ji je bila energična, sestavljena iz vrste pokončnih kolov in debelih potez. Čisto posebna. individualna, prav lehko čitljiva pisava.
Z uljudnimi {razami sam tiekle odslovil. češ: Bomo videli. Če le mogoče, priobčim.» Naj se zglasi kmalu zopet!
ki črtico, ki mi je bila všeč, sem res priobčil, dr. Tavčarju pa povedal, da sem pridobi nov. ženski talent. Dr. Tavčar se je smejal ter me nagnal z
do v tipom.
s ;н'а .icisa K ved rova je costala resnično izvrstna naša pisateljica. Se često mi je prinesla svoje rokopise in rad sem jih prlobčeval. Prihajala je tudi k nam na dom, pripovedovala, da je doma s kmetov, iz skromne obitelji, da je izgubila mater in da je hodila k ljubljanskim uršulinkam v šolo, a da si že sama služi kruh v pisarni ljubljanskega odvetnika. Mnogo se mora še učiti, ker šoia ji je nudila premalo hkratu pa da pisateljuje.
Zofka je imela takrat šele 18 let! In se ie trudila s peresom že leto dni in priobčevala anonimno svoje začetne spiske. Poslej je pisala za «SI. Narod» in za «Slovenko» v Trstu. Takoj je opozorila nase s krepkim jezikom, naravnim slogom, zlasti pa z izredno odkritosrčnostjo. Nedolgo in preselila se je v Trst, kjer se je docela posvetila časnikarstvu in pisateljevanju.
L. 1900 je izdala v Pragi svojo prvo knjigo «Misterij žene», knjigo ženskega trpljenja od njenega rojstva do smrti. Cankar je zapisal takrat: «Zofka je ostavila izho.ieno pot; »na je sama svoja: povedati je hotela nekaj, kar je videla sama in kar je čutila sama; njene slike niso kopije del, ustvarjenih od moških umetnikov: gledala je s svojimi očmi. ne skozi naočnike patentirane od naše ničvredne tradicije...» (Slovenka, 1900. IX.)
Poslej je izdala Zofka Kvedrova trikrat vsako leto po eno knjigo črtic, povesti in novelet; «Ljubezen» (1911), «Odmevi» (1902) in «Iz naših krajev» (1903).
V «Slovanu» (1902—4) ie Priobčila velik roman «Nada», ki je kasneje iz-rzšel kct knjiga v češki «Lidovi knji-hovni» (IV. letnik, 4. zv.). Hkratu je
začela pisati v hrvatskem in kmalu tudi v češkem jez.ku. Njena jezikovna nadarjenost je čudovita. L. 1905. je izdala «Iskre», knjigo črtic in novelet, pisanih izmenoma v slovenskem in hrvatskem jeziku. Pisala je v «Ljub. Zvon», «Slovana», hrvatske in češke mesečnike in dnevnike, obenem pa je urejala v Pragi prav zanimivi mesečnik «Domači prijatelj», pisala vanj po-vestice ter razne vzgojne, gospodinjske in literarne članke. Celih deset let je polnila «Domačega prijatelja» in pridobila zanj celo vrsto novih, a tudi že priznanih, uglednih sodelavcev.
L. 1907. je izdal J. Otto v Pragi njeno knjigo «Vesn cké pov'dky», zbornik najboljših njenih slovenskih kmetiških povesti (344 strani). L. 1908 je izšla v izdaji Sloven. Matice njena drama «Amer;kanci», 1. 1914 pa v isti založbi njen roman «Njeno življenje».
Medtem je živela, študirala in pisala v švicarskem Curihu, kjer se je priučila nemščine. Po nekaj letih se je vrnila na jug in se stalno nastanila v Zagrebu. Tam je sodelovala pri raznih listih in več let pisala in urejala «Frauenzeitung», tedensko prilogo «Agramer Tagblatta».
Od 1. 1917—1921 je izdajala in urejala v Zagrebu veliko žensko revijo «Ženski svet», ki se je pozneje imenovala «Jugoslovenska žena». Ta zbornik ie bil najboljši, najtehtnejši in tudi po opremi najlepši jugoslovenski ženski list doslej. Sodelovale so Hrvatica, Srbkinje in Slovenke, a tudi mnogi jugoslovenski ugledni pisci.
L. 1918 je izdala v zagrebški Moderni kniižnici svoj hrvatski medvojni roman «Hanka» ter knjigo «Najb l.išs slovenske novele» v hrvatskem prevodu.
L. 1922 je izdala kar dvoje močnih knjig: «Umik kra!.iev'ča Marka», dramo v dveh delih: Za slobodu» in «Za iedinstvo» (vsak del ima 5 dejanj) ter Arditi na Krka», štiri slike iz povojne dobe. Obe knjigi sta izšli pod pseu-Jonirnom Dimitrije Gvozdsnovič. Svojim nasprotnikom je odgovorila s spisom «Obtožujem* ter znova naglasila, da je Ju?oslovenka po delu in čustvu.
Zofka Kvedrova je tore.i izredno marljiva pisateljica. ženski talent brez primere v našem slovstvu in žena širokega slovanskega obzorja. Njeno znanje jezikov pa je čisto osamljen oojav v slovenski literaturi; ona piše slovenski, srbsko-hrvatski, češki iti nemški. Moderna, neustrašeno pogumna borite-ljica za žensko moralno in intelektnai-no enakopravnost z moštvom, te s svojim delom ookazala, da je tudi Slovenka važen faktor v kulturi in umetnosti.
Življenje pozna do vseh globin in višin, zakaj prizanašalo ji ni z лај-grenkejšimi bridkostmi niti ii ni odreklo najjasnejše sreče žene in matere. Iz ljudstva je izšla, zato ga ljubi bodisi na vasi ali v tovarni, bila je bedna študentka, vesela bohemka. neumorna kulturna delavka in ugledna dama. Nikoli ni obupala in se nikoli prevzela. Ogromen je krog njenih znancev in znank in spoštovalcev v vseh slojih naše družbe in na potovanjih je spoznala sveta, kakor ma'okdo med nami.
Zato je v vseh svojih delih globoka psihologinja, ki razgalja žensko dušo, njeno trnlienje, spoštovanje in srečo, z umetniško delikatnostjo in plastičnostjo. Vse ženske njenih spisov so polne življenjske istine, hkratu pa odsevi njenega lastnega doživljanja.
Zofka Kvedrova je umetnica in naj-večia naša pisateljica. Yzlic mnog'm težkim življenskim izkustvom je ostala, kakoršna je bila v mladosti: ljubeznivo podjetna, vedno živahna optimistka, jasna duša. polna načrtov in ne-zlrmljive energije.
Trideset let je. o-dkar je začela javno delovati. Spominjam se ie s hvaležnostjo in prijateljstvom!
Fr. G :vek:r.
načrte za povzdigo naše rivijere, Ie žal, da jih ne bo mogel še letos docela realizirati, ker je preobložen z delom. Kraljeviško brodogradilište je z delom prilično dobro okupirano in bilo bi še bolj.e, ko jim ne bi delala carina toliko preglavic pri nabavi materijala, ki se mora uvažati. V kratkem se bo vršila tozadevna anketa v Beogradu ter je upati, da se odstrani zlo, ki ovira raz* vitje te velevažne industrije.
Hrvaško Primorje in sedaj še del Dal macije so radičevska domena. Koristi in napredka se ne opaža, čeprav je de* zevalo obečanj in obljub. Ribarski za* kon spi, za tujski promet se splop ni* kdo ne zmeni, le adlatus Kovačevič pri* de vsak teden tolažit razburkane duho* ve ter prinaša vedno polno aktovko to* lažilnih rcceptov v obliki novih obljub s seboj. Medtem se pa izseljuje naš na* rod v Kanado, ker se je naveličal čaka* ti pred praznimi jasli. Pretekli teden je romalo preko luže s trebuhom za kru* hom samo iz Cirkvenice 110 moških, slede jim v kratkem še nekateri, kate* rim ne more dati naša bogata Jugosla»
MWB&7ÂIHKI
BVOR
Na leUnonatDO nedeljo in ponedeljek
ob pol 11, pol 5 -6, pol 8 in 9 uri Sloviti velikan sveta
„MARKO"
v senzacionalni pustolovni „Zmagovalec smrti"
Marko v iem filmu nam ni samo simpatičen, ker onemogočuje razne zločinske nakane tem vtč posei>no ker prešine zaduhlo ozračje odkritih in prikriih podlosti z osvežujočim soln-cem zdravega humorja, ki n?pravi vsebino zanimivo zabavno od začetka du konca Lepe žene iu interesantni možje posebno pa smeh jajofi velikan Marko nastopajo v izredno rapeti igri, kier se vtste razkošne dm-
žfibne piireditve in sijajne pokrajine s pnzori v zairatnin zločmsk h bilogih. Cene navadne (nezvišane).----Prednaznanilo: ZADNJI DNEVI POMPEJEV.
mtF9M
vija zaslužka. Gotovo priroma k njim v doglednem času kak Kežman, da jih olajša prihranjenih novcev za «bodočo» republiko.
Da omilijo vsaj nekoliko bedno sta* nje in nudijo priliko zaslužka, so voti* tali radičevski postojanki Crikvenici 250.000 Din za gradnjo parka, ki se prav lično poda. Bližnje Selce — jugo* slovenska sokolska naselbina, pa zna biti tudi deležno take podpore, če se odreče sokolskim idejam in se podvr* že kameleonski metamorfozi po recep* tu diktatorja Stipe.	Lj.
-n
Vesele
velikonočne praznike
vsem cenjenim obiskovalcem želi
JCino ljubljanski dvor.
L_J
Pristopajte k „Vodnikovi družbi" !
„Meč kralja Aleksandra I." in „Ljubljanski Sokol"
Jugoslovenski Sokolski Savez je priredil leta 1925. baš na Vidov dan. med-zletne tekme čla:iov in članic. Zmagovalni vrsti v višjem oddelku je kralj namenil Dušanov meč Zmagala jc vr-sta >1	}r.'.rr-, < .v.-Дч« v postavi:
Pehani Gojmir (vodnik). Gregorka Boris (namestnik). Orel Vlado (III. zm.) Sršen Srečko (prvak). Žilic Stane (II. zmagovalec). Vrhove Loize. in Kavčič Kajetan
Prota Dimitrije Jankovič 25 let svečenik
Protoprezviter staurofor Dimitrije Sv. Jankovič, administrator protopre-zviterata za Slovenijo, je praznoval včeraj 251etnico, odkar je bil posvečen in izvršuje vzgledno svoj svečeniški poklic. Jubilant je nedvomno eden najbolj priljubljenih svečenikov v naših krajih. V dobi svojega službovanja in delovanja si je znal pridobiti vsestransko spoštovanje tn je priljubljen ne samo med člani pravoslavne cerkvene občine, temveč tudi pri ostalem prebivalstvu v Ljubljani in sploh v Sloveniji. Njegovo veliko popularnost mu je pridobilo v prvi vrsti nadvse požrtvovalno rodoljubno in domoljubno delovanje ter vzgledna verska strpnost. Brat je mio, koje vjere bio, to je vodilno geslo v njegovem življenju in snovanju. Njemu so vsi prijatelji vsi bratje in zato tudi nima nikjer sovražnikov.
Pismo z Jadrana
Sušak, začetkom aprila.
Stagnacija in mrtvilo vsepovsod, če* ravno so prebivalci temperamentnega značaja; ribiči tarnajo, delavci pošto* pajo, trgovci vzdihujejo. Kizmet vsemu odpomore. Dobro, da je zime konec, da se je nevolja umaknila boljšemu raz* položenju, kajti vse nade so uprte v pomlad, kajti s prebujenjem narave se bo sigurno tudi zaslužek predramil.
Usoda Reke je še bol šepava — vče* raj sem nabrojil tamkaj tri jadrnice, 2 parobroda in 1 vojni brod, v naši luki pa nebroj jadrnic in pet parobrodov; na'ši so iztovarjali vino, ukrcavali les — tam preko so pa zajemali vodo- iz mor* ja, da so imeli sploh kaj posla — inače stoje mornarji in težaki v gručah, z ro* kami v žepih in klatijo svoj »oštja«. da jim ne najdeš para. Ob proslavi II. obletnice aneksije Reke je vihralo ne* kaj zastav po mestu, ali fašistovske bombastike ni bilo ' )t običajno. Pač pa so Mussolinija imenovali častnim meščanom in mu pos'ali dotično perga* mentno diplomo v Rim. Upam, da se z njo ni zgodilo kaj posebnega medpo* toma.
Tu ob meji so postali fašisti v enem oziru bo'i skromni. Umevno, saj Sušak živi Reko, zato se ne upajo našega življa ostentativno izzivati, ker bi ga odgnali in bi s tem sami sebi prezgodaj skopali jamo. Sicer pa nas imaio na ti* hem še vedno za »ščave«, dobrodošli so jim le naši novci, ki jim ne preobra» čajo želodca. Letoviščarje vabijo z vsu»
mi mazili v Opatijo: v to svrho razvija* jo silno reklamo tudi po naših časopi* sih, a upamo, da ne bo zaleglo. V tem času je namreč lanska sezona štela tam* kaj že okoli 10.000 gostov, dočim jih je letos jedva 2000 in še ti večinoma Alad* žari (mislim, da brez francoskih fran. kov), ki okupirajo svoje tri ali štiri naselbine. Vse drugo je prazno. Ni zaže* ljcnih lastavic iz Nemčije in Avstrije. Nemški bojkot je dobro zalegel in uda* ril v živo italijansko oholost, ker se iz* vaja konsekventno. Nemci namreč jav* no poživljajo, naj se letoviščarji iz* ogibajo Italije pri ekskurzijah proti ju* gu! Sicer v Opatiji nikjer ne dobiš na* šega časopisa ali napisa, cene pa so ta* ke, da se ti lasje zježijo, porcije mi-kroskopične in pečenja prozorna, da vidiš na Učko. Mislim, da naši letovi* ščarji ne bodo podpirali Lahov in s tem indirektno pripomogli do zatiranja naših bratov. Naše Primorje je divno in tako idealno zavarovano od vetrov, s peščeno obaljo, da lahko vsikdar kon* kurira vsem italijanskim letoviščem se» vernega Jadrana.
Pri nas se oglaša že precej tujcev, ve* činoma iz inozemstva, ki so prav vzhi* čeni od divote našega Jadrana. Prijavljenih gostov jt tudi že obilo, zato se vrše povsod mrzlične priprave in adao-tacije. Sušak gradi novo. obsežno in moderno kopališče blizu pomola, ki bo z juniiem že gotovo in sigurno eno naj* večjih na Jadranu. Tu je tudi sedež Sa* veza kupališt; ima krasno zasnovane 1
Pred kratkim je meč dospel v Beograd in vršile so se že priprave radi predaje meča v Ljubljani^ Uprava dvora je pozvala starosto JSS brata Gangla v Beograd, kier so mu izrazili željo, naj bi se izvršila izročitev meča v Beogradu, ker kralj želj videti zmagovalno vrsto. Obenem se je starosta z upravo dvora dogovoril o poteku slav nostne predaje meča, ki se ne imenuje Dušanov, ampak »Meč kralja Aleksandra I«. Sestavljeni so bili statuti, ki bodo spisani na pergamentu. Ena glavnih in važnih točk teli statutov ie. da je meč stalno prehodno darilo, katero si pribori sok. vrsta, včlanjena v Jugo-slovenskem Sok. Savezu. Kralj sam priznava borbenost Jugoslov. Sokolstva in njegovo stremljenje k večni poti navzgor. Zato se je odločil za meč in ne kot ie prvotno nameraval, za ščit, ki je simbol pasivnosti in obrambe.
Meč ie dragoceno umetniško delo, na njegovem rezilu je vrezano prvo ime društva-zmagovalca: Ljubljana - Matica, Vidov dan 1925.
Ker se v Beogradu pojavljajo brezplodne in bolne ustanovitve separatističnega Srbskega Sokola, se pripisuje slavnostni predaji meča v Beogradu izredno velika važnost. Svečanost se bo vršila v nedeljo 11. aprila od pol 11. dopoldne v beograjskem narodnem po-zorištu ob prisotnosti kralja, celokupnega dvora, diplomatskega zbora, vlade in občinstva Svečani predaji in akademiji bo prisostvovala deputacija starešinstva JSS ln »Liublj. Sokola«. V Ljubljani določena akademija ostane in se bo vršila v sredo. 14. aprila v Narodnem domu ob 8. zvečer v navzočnosti kraljevega zastopnika. Po akademiji bo elitni ples v vel. dvorani.
Irziski raglarji
Tržič, na veliki četrtek.
Vsak kraj ima svoje posebnosti v na» vadah in ljudeh, toda kolikor poznani sveta, nikjer nisem srečal toliko origi* nalnosti kakor baš v Tržiču. Danes sem jih prvič idel in so mi imponirali. Kdo pa, slišim vprašanja. Kdo drugi neki kot tržiški raglarji. Veliki četrtek je namreč in zvonovom so žvenkeljca za* vezali. Na njih mesto so stopile velike raglje v farnem stolpu. Ta je pa daleč izven jedra trga. Zato se raglje povsod ne slišijo. In kakor se je že Tržič od nekdaj razumel na glasbo in čislal «muskontarie», tako jo je bogvekdaj in iz kakšnega vzroka tak ljubitelj po* gruntal in sestavil za te žalostne postne dni v srce segajočo kapelo.
Gori pri farni cerkvi se zbere do 30 fantičev z raglami, najstarejši jih uredi v šesterostope, spredaj flavte in klan* neti, vmes trompete in pozavne, zadaj pa pompardoni. Ko zaragla velika rag* la v stolpu, tedaj zadoni povelje in če* ta jo ubere po klancu v Tržiča spodnji del med krasno ubranim raglanjem malih, večjih in največjih klopotcev. Spredaj koraka postni tambor in daje posebne takte, zadaj pa vrte in udriha* jo, da je veselje.
Resnično, kdor ni te kapele videl na j lastne oči, ta ne more pojmiti, kaj je j prava umetnost in podeželska idila. Tr* I žiški raglarji imajo trikrat dnevno j alarm, njihova služba se konča v sobo* j to po sedmi uri. Potem pospravijo ; umetniško izdelane instrumente zopet na domača podstrešja, da jih leto oso* rej otero prahu in zopet privlečejo na dan. Od kdaj datira ta navada raglanja. nihče točno ne ve. instrumentom pa se pozna častitljiva starost in veliko stvar*
no navdušenje. Lepe so te stare navade in rad jih gledam. Človek se ob njih spomni pomladi, vidi samega sebe v času brezskrbne mladosti, ko še ni oku* sil sadu in spoznanja in grdobe tekmo» vanja.
Nehote se spomnim, da ima Tržič še na drugem polju posebno izurjene ra* glarje. Kar pa ti naraglajo, pa ne spada v velikonočno številko, to povem kasneje. Za danes naj omenim le še, da je pol Tržiča imelo že špansko bo* lezen, ki so jo pa pridno krotili in neka* teri celo preje ukrotili, predno jih je mogla prijeti. Čast in slava vsem takim junakom!
Pravoslavna cerkvena uprava je ime. la v izbiri g. prote Jankoviča za naše prilike in razmere gotovo izredno srečo. Rojen v Sremskih Karlovcih dne 17. junija 1887, kjer mu je bil oče trgovec in mnogoletni mestni župan, se je posvetil jubilant po dovršenih srednješolskih študijah svečeniškemu poklicu. Stopil je v Veliko bogoslovje (duhovna akademija) v Sremskih Karlovcih in bil 1. 1901. soglasno izvoljen za župnika v Osjeku. Štiri leta kasneje je bil imenovan za vojnega svečenika na Dunaju in je ostal na tem mestu do prevrata. Dne 1. novembra 1918 ga jc Narodno Veče v Zagrebu imenovalo za referenta za pravoslavno veroizpoved pri Narodnem Veču v Zagrebu, kjer je ostal do 5. novembra 1920, ko je bil imenovan za vojnega svečenika v Ljubljani. Leta 1922. je postal končno tudi administrator protoprezvitorata za vso Slovenijo, od svojega prihoda v Ljubljano pa je ves čas tudi prota pravoslavne cerkvene občine v Ljubljani.
V proslavo 251etnice tega vzornega svečenika bo v soboto 10. aprila dopoldne v pravoslavni kapeli v vojašnici vojvode Mišiča svečana služba božja, ki jo bo bral mariborski prota g. Trbo-jevič. Istega dne se bo vršil ob 8. zvečer v dvorani Kazine jubilantu na čast časten večer, na katerem bo sodelovala godba Dravske divizije. Vabljeni bodo vsi člani pravoslavne cerkvene občine in sploh vsi prijatelji idealnega svečenika, ki s svojim delovanjem širi bratsko ljubav. versko strpljivost ter ljubezen do domovine med našim edinstvenim narodom.
Da najboljši je to znaj, j Colombo Ceylon čaj."
140 I
Noui Molsbi
morsko kural šte i ljetovalište. Saisona zapo čela. Hoteli, pensiom te iskuhavaone otiorene Vrijemi' vrlo podesno. Снепе um erene. Sve
u-ïi'e dale Liečilišno pov'er nstvo u NOVO.M
i □асапппиишптропаппапооаппсшапппппаоооосоосс
3DDUULIL'
.'.à velikonočne praznike prinašamo Vam veliko zabave, zdrav tua ; ;•■•; orja — na več smeha in prijetnega oddiha v izborni šaloigri
„Doživljaji podveznice"
k t r se Vam bo v glavni vlogi najbolj priljubil naslednik komika Maksa Linderia — njemu jako sličen, imeniten komik
Raymond Griffith.
Pridi'e za praznike vsi v kino .Ideal" kjer se boste samo smejai-ш imeniino zabavali.
Predstave dop. ob pol U., popoldne ob 3., '/5., 6., 7*8. In 9. 035 a	Kino Ideal
Јаавтвштшдшдтппппгш н » н n u пптт пнпппцц
—. ' «ЈТТТКГЧ R. 77
S
Sobota 3. TV. 1926
Korotanski zvonovi
Naši nasprotniki. nrniHiHtinf - doma&nl (n maloštevUrt Ne<nd, U «o prtSU » trcto-
hom za krtrbom v »бЈотвиИ Roi», eo rahločutni In ob&rtlSvt, kakor Mtro CeJefr) e kak! nameravani slovenski prireditvi, pa nai bo še talko «fcromna. Zborovanje, ki «a je nedavno priredS nai posfcnflc žnpn& Polja nec v gostilni «Prt tiskarju« v St. Janžu pri Rožo. ipravio iih le tt>pet po daljšem odmoru џткЛииим is ravnotežja. Da m rycflm uukvtoetm pristašem pretečo nevarnost mrtWn^ teun boH očitno, bo bri, ko so zvedo* ta nameravano zborovanje, razartll »«rožno« rte*, da pripelje skmosM poslanec v St Jaot И Je rioer popolnoma atovemfca to narodno tavedna vas — nr wmn ««veda očtteiMvo ta osob'e na ze-
sss sa -^ba^ ^^
iredente, bataljone, ki eo	tako orea-
ntzirani, moralno propadli in oborožOTl kakor пЈЉот «Heèmetscirutz*. Razbnrietfe, M во «a na tak nafita tftnetoo zanetili, so ie seveda kmalu Poleglo tn slovensko zborovanje „ yjitto teko sîiajno ob velikanski udeležbi. da bodo nJega odmevi nemčnrfem še deta» časa kaj neprijetno šumeli po ušesta. Ker sedaj naši nasprotniki v svoii гадгге« domiSMJ ta strastni Jezi ne smejo nič din-zeza navesti, poodarlak) predvsem, da bodo v bodoče z vsemi silami nastopal proti vsakomur. ki ni domačin v Borovlfeh ali vsa! v našem Rožu, češ, saj samo tolci — Prtte* pem Slovenci! - delajo drafl» med ljudstvom, med Slovenci, ki hočejo sicer z Nemci v miru živeti ta so z vsemi »dobrotami« zadovoM. k! fh jim velikodušno poklanjajo Nemci.	, ,
Odveč bi bilo braniti slovenski značaj na-teza Roža ta njegovega središča trga Borovlje Da Je Rož slovenska zemlja, zna talko} vsakdo, kdor ga prepotuje, ako ul podoben človeku, kl d le pri belem dnevu zaveza1 oŠ ta potem pravi, da je noč, ker nK
neR?je, bili so časi ko Je v lepi naši dolini vladal mir, sprava ta edinost to le bilo tedaj, ko se k nam še n! blîo ргИерл toliko tujcev, Nemcev. Da je bila ta zemlja slovenska, pričalo krasna Imena krajev, kakor Borovlje, Podgora, Podljnbelj, Dotene, Olinfane, OorRane, Dobrava, Struga, Pod-gorjane, Bistrica, Svečane itd. Seda;j pa se najdejo med našimi nemSkntarJi učene glava, kakor Je L Br. PerkovnTk, ki pravtlo, da slovenski duhovniki po matrikah ta drugih uradnih spisih namenoma pačijo nemška Imena. Pač narobe je res! Nemški učitelj!, nemški uradi so «раШ pristna slovenska Imena. {Outschar, Krassnfg, Tschtakowitz, Sablattnig, Meglltsch Itd.1)
Po letu 1848. so bSe dolgo časa po dolini tudi v Borovljah Sole slovenske, saj ie ravno v Borovftah tedaj poučeval narodni učitelj Socnar. Se danes hranimo v Borovljah fz onih časov slovensko čitanko in šolsko letno poročilo, tiskano v slovenskem jeziku.
Tudi naša slovenska društva, v kolikor fth še ni zatrla nemSca »pravičnost«, niso šele fz çajnovegeza Casa. Silavna îroena Janeffič ta ElnspteJer (od nemškega župnika spačeno tz stovens&ega »MaternSk«), bodo menda našim nemčurjem ln Nemcem tudi tmana. Slovenska »Hranilnica ta posojilnica na Trati pri Gttajabc hran! še danes sliko, H predstertja odbornike slovenskega polir Učnega društva za Borovlje ta okolico, staro skoro 60 let TJ odbornfld so bili sami domačini: SaWk, oče umrlega slovenskega profesorja Sejalca: Pavel RaiMč, Janez Ovčar, Franc Coiarfč, Urban Oraže, župnik Oodec ta Lovro Zablačan. Naj naši nasprotniki ki trdijo, da hodijo tuji ljudje Slovence med nas hirjskat, izvedo, da je bil imenovani Ovčar krvni sorodnik bivšega borov-skega nenrSkutarsikega župana Outscharja ta da le društvo na njegovem domu imelo svoj sedež! V njegovi gostinl »Pri Jurkelj-
nu« na Doleh je društvo prirejalo politična predavanja in narodne zabave, ki so se jih udeleževali vsi najodličneiši borovski trža-nt in cela okolica.
Leta 1848. so tudi v Borovljah ustanovi» »meščansko gardo«. Okrajno glavarstvo v Celovcu, ki prepoveduje našim požarnim hrambam slovenski jezik, naj vê, da Je ta »■meščanska garda« imela baš v Borovljah slovenski poveljnl jezik. Starejši UndJe se danes pomnijo povelje: »Krokarje napnlte« in pa »Kol (takoj) ustrelite!«
Kdo je torej prinesel neslogo, prepir ta sovraštvo v našo dolino? To so bUl Nema in nemške oblasti v Celovcu, potem pa nemški učitelji in uradniki, k! so iih nemške oblasti pošiljale v Borovlje. Nemški zdrav-nik Kastner, ki ni bil domačin, ta pivcrvar-nar Tirolec Oblasser sta prva zanesla v Borovlje in s tem v celo dolino needinost, sovraštvo med domačine Slovence z ustanovitvijo nemSkutarskega političnega društva. Takrat so spravili iz BorovelJ zaslužnega slovenskega učitelja Somarja v nemški del dežele, v Krko, m tedaj se Je začelo sistematično ponemčevanje ne le v Borovljah, aimipak tudi po celem Rožu.
Zopet tujec nadučitelj Fugger ie ustanovil v Borovljah leta 1880. prvo pevsko dnrštvo »Alpenrose«. Značilno za ono dobo: Društvo ie nosilo nemško ime: namen je imelo pone#:e\-ati: pelo r>a ie tudi slovenske Pesmi, ker so pač člani bili sami Slovenci. Prešernova »Luna sije« je bila med temi slovenskimi pesmimi. To »nemško* društvo je v onem1 času tudi oskrbovalo slovensko cerkveno petje, v Borovljah. »Nemec« J. Fr. Perkovnik, ki je, dasi doma Iz Borovelj, eden izmed naizagrizenejših »Hemratschu-tzeriev«, bo seveda zarudel, če nru povemo, da ie bil med onimi, ki so peli Prešernovo »Luno« in slovenske cerkvene pesmi v Borovljah, tudi njegov rajnki oče. znan pod imenom »Fufotelč«
Na to pa so prišla društva: Schulverein, Sfidmark, Kindergarten, Bauernbund, Evan-gelischer Bund in vse vojaške organizacije onih pretepaških nemškutarjev, ki sedal pravijo, da smo mi Slovenci vzrok žalostnih razmer in razprtij med domačim ljudstvom in da je hujskanje, ki se mora zatreti, če pride slovenski zastopnik in poslanec med svoje volilce, češ, on nI doma v naši dolinL
Med onimi, ki so ustanovili našteta društva in so torej v ta namen prihajali svojčas v Borovlje ali tu bivali, ni niti enega domačina; vsi so prišli iz tuSh krajev ta dežel: nekateri celo iz Nemčiie. aPč Pa ie morala cela vrsta najuglednejših domačinov Slovencev, celo takih z akademsko na-obrazbo. zapustiti naš trg in našo dolino! Če torej hočejo naši nemškutarii in »Nemci« biti dosledni v načelih, da smejo v Borovljah in v Rožu javno delovati, nastopiti in govoriti edinole' domačini, — mi Slovenci se s tem stališčem kajpada strinjamo — bodo morali kar čez noč vsem, dobesedno vse.m svojim voditeljem - javnim delavcem, govornikom in propagatorjem zavezati jezik In jim seveda tudi odvzeti pravico zborovanja; naravna posledica tega bo, da bodo ostali izgubljena čreda brez pastirja, ker lastnih ljudi nimajo.
Na drugi strani pa bodo morali če so dosledni — mnogoštevilnim našim domačinom slovenskim učiteljem, profesorjem, sodnikom in drugim uradnikom, ki morajo sedaj službovati izven mej Koroške, brez po mislekoy dovoliti, če se vrnejo, vsestransko javno udejstvovanie in seveda tudi zborovanje. Da, da! Domačini naj pridejo v Rožu do one veljave, ki jim gre in takoj bo naša lepa dolina dobila zopet svoie staro slovensko lice; tujci, ki so ljudsko neslogo med nas za sejali, naj gredo, od koder so prišli in takoj bo ponehalo sovraštvo in vrnila se bo stara, pristna rožanska ljubezen in edinost.
Rogaška Slatina pred sezono
Rogaška Slatina 2. aprila.
Topli pomladanski vetriči pihljajo preko Sv. Trojice in Sv. Križa in skoro dnevno se slišijo prijetni zvoki novili svetokriških zvonov semkaj do zdravilišča. Na obronkih potokov so oveneli zvončki Tembolj pa se bleste svetlortfrr.iene trobentice po praznih In rjavih rebrih, posejane na gosto in zopet redko, kakor ponoči zvezde na obzorju. Iz grmičevja prihaja prijeten vonj vijolic, r.aših prvih spomladanskih prijateljic. Ptički žvrgole po parku in pojejo hvalo svoji do-brotnici, ki jih Je v hudi zimi krmila in rešila pogina.
Posamezni nasadi v zdraviliškem parku so se znebili svojega zimskega ovoja in se grejejo na toplem solncu. Vrelci so še za-
prti, kakor da bi hoteli še izrabiti čas, da se nasitijo zdravilnih snovi, s kojimi bodo že čez mesec dni lahko osrečili svoie prve •bolnike. Tudi njihov zaščitnik Sv. Janez Ne-pomuk še spi spanje zimsko, pokrit z leseno zîmsko odejo, ki ga je varovala pred zimsko sapo, dežjem in snegom.
Po hišah in hotelih se zračijo sobe in hodniki; zidarji imajo posla dovolj, da popravijo sedaj, česar niso mogli v zimskem času. Na delu so mizarji, ključavničarji, monterji in pleskarji. Vozniki so navozili ogromne kope belega peska za ceste in pota po parkih in šumah. Novo zunanje lice je dobil po nosni Aleksandrov Dom, ki zgleda kakor da bi bil sezidan z belega marmorja. Pobeljena bo v kratkem tudi »Hidroteraplja«, koje notranjost so že porej renoviralL
Pri pošti so zgrajene garaže, da se vsaj nekolko opomore potrebam številnih avto-mobilistov, ki prihajajo v sezoni v Rogaško
ZflSTOPMiK:
lfiktor Bobinée
LJUBLJHIIH, Dunajska cesta It 26.
Brzojaoi: Contipneu. * *
V vsakem oziru najprijet-nejša in mirna vožnja, tudi — na slabih cestah. — Popolnoma zanesljiva vožnja po blatnih potih. Večja brzina na lepih in •
posebno na slabih cestah. *
Trpežnost veliko večja!
Pristoja na vsako plati§£e«
3
ЗЈЗЕдзогагагажзпзгапј
Telefon S99.
^□□□fëL-îlii!;
Slatina Povsod se opaža mravljično gibanje, povsod se popravlja ta pripravlja na do stojen sprejem gostov oziroma bolnikov. Na upravo prihajajo dnevno pisma iz vseh mogočih krajev tur ln inozemstva z naročili sob za skorajšnjo sezono.
In ko bodo orelenell prvi kostanji v drevoredu, ko bodo cvetele češnje, hruške ta jabolka, ko se bo oglasila kakav lca po zelenem bukovju, takrat se bo zbudil tndl za-Satnflc Slatine ta njenih edravftaih vrelcev — Sv. Janez Nepomuk. In odprl bo vire zdravja zopet tisočerim, kakor do sedaj že skoro celta sto let
Dr. F. K.
Lož
Na£ Notranjskem stoji mesïo. Lož po imenu. (Pravkar me je gospodinja blagohotno opozorila, da je začel s takimi besedami že Francé Krpan svojo slavno povest o Martinu Levstiku. Ona ima dober nos in ji rad verjamem in se očitno sramujem literarne tatvine, pred Bogom in ljudmi.)
Ampak ni poznal Francé Krpan Loža, pri moji veri, da ga ni, in grem stavit, kolikor in kar kdo hoče. Kajti je še danes mnogo uglednili rodoljubov, ld vedo o daljni puščavi Kalahari več nego o Ložu, tej Imenitni prestolici kršnega dela naše siavne dežele.
Postavim, zgodovinar Orožen, ki je кат tako na suho zapisal: »Lož (599 m, 411 prebivalcev) je staro mestece brez župnije in šole.« Odločno moram ugovarjati proti »mestecu«, zakaj naši dični Ložam poznajo samo »mesto«, kar pričajo že razglednice, na katerih stoji zapisano z debelimi črkami: Lož-mesto. Кат pa se tiče tistega »brez«, ne ugovarjam, da ni res, ampak bi moral naš zgodovinar pojasniti, kako in zakaj, da bi spodoben človek ne mogel kar meni in tebi nič zabrusiti vrlin Lo-žanom, da čepe v najbolj zavrženem gnezdu vesoljnega sveta.
Res je, da Imajo celo v Babnem polju faro in šolo. Tako je tudi prav in v redu. Prav in v redu in vse hvale vredno pa je tudi, da hodi ložka mestna mladina v šolo na krnete in tako vsrkava krekpi duh naroda. To je znamenje zdravega napredka in bi bil v tem pogledu Lož lahko vzor našim mestom.
O, niso tako zateleCani ložki mestni učetje, da bi ne vedeli, kaj je resnična kultura. In tudi niso tako umazani in beraški, da hi ne mogli postaviti dvoje, troje šol. lepših od tiste podrtije v Starem trgu, pa tudi mogočnejših od tise bahave šole v IgavasL Toda oni spošujejo zdrava načela velikega pedagoga Rousseaua in se že davno ravnajo po smernicah našega prosvetnega ministra, ki ga bodo v znak priznanja imenovali v eni prihodnjih občinskih sej za častnega meščana.
Kar pa se tiče župnije, mi je prijetna dolžnost izjaviti, da Ložani široko-grudno spoštujejo versko strpnost, kakor se to spodobi prosvitijenim meščanom in je še zlasti pri nas nujno potrebno. Kajti imajo Ložani v svoji sredi že stare družine Turkov in Turčičev in hočejo z njimi tudi zanaprej živeta v bratski slogi.
Vse to bi moral povedati Orožen, če se je že lotil pisati o Ložu, da bi ne dajal komu povoda, blatiti čestilo notranjsko prestolico z »gnezdom« in »plankami«.
Dalje mi je prijetna dolžnost, pobiti tudi peklensko storijo, ki so si jo izmislili zli jeziki o nastanku Loža. Po tej storiji naj bi bil nekoč romal hudič čez Bloke z zvrhanim košem puščobe, ki jo je nagrabil križem dežele in ki mu je kakor ljulika kvarila peklensko pšenico greha. Zdaj da je kanil to nad. lego treščiti z vrha Snežnika na dno morja adrijanskega. Onkraj Blok pa da ga je ujela noč in se je v temi spod-taknil in telebnil v globoko kotanjo. Komaj da se je še živ pobral, je pustil puščobo, kakor se mu je razlezla in je tako iz nje nastal Lož. To je en del te peklenske sto rije. Drugi del pa, ki si ga je po vsej priliki izmislil kak hudoben škric, pripoveduje, da so kasneje uhvatili hudiča na cesarskem Dunaju pri sami cesaričini in v jako nerodni priliki. In bi mu bili ustrojili kožo, kožo, da se jim ni izrezal z dobrim nasvetom. Tiste čase so si namreč cesarski ministri belili glave, kje bi našli prikladen kot za zanikarne škrice. Vprašali so zdaj tudi hudiča, ki jim je toplo priporočil Lož. Njegov nasvet je bil ministrom tako po volji, da so peklenščku odpustili zlo nakano, slabo zapisane škrice pa so poslej vlačili iz vseh krajev cesarstva v Lož, »naj gaga ničad nemarna, kakor ve in zna.«
Vse to so seveda abotne klevete in se moram odločno postaviti za staro-slavni ugled ložkega mesta. Kajti so se pulili zanj orteriburški vitezi in oglejski patrijarhi, celjski grofje in cesarski mogotci. In počemu, ako ni bilo vredno žabje dlake?
Še danes hranijo Ložani v časti in slavi oslovsko kožo. na kateri stoji črno na belem, da je cesar tainta anno Domini 1477 podelil Ložu mestne pravice. Verni potomci srečnih prič tega imenitnega 'dogodka so tudi sklenili slovesno obhajati 4001etnico svojega meščanskega pokolenja. Povabili so. na to slavnost bližnje in daljnje rodoljube, različna društva in bratovščine iz vseh krajev mile domovine. V največji ponos pa jim je bilo, da se je odzvala vabilu čestita nos est rim a Ljubljana s Sokolom in godbo.
Napočil je težko pričakovani zgodovinski dan. Vsa okna so bila spodobno umita in okrašena, deželna cesta (ob- j enem mestni korzo- skrbno očiščena | odpadkov in druge nesnasre. meščani i
0 ■
n
0 ■
o
B
o
loioioioioioioioiaioioioioioioioioioia
■
Najboljši filmski komik, tragikomik in dramaturg sveta je dosegel triumfalni uspeh Q in priznanje celega sveta s svojim zadnjim velefilmom.	■
Svetovno čudo!	Svetovno iudo!
Največja senzacija sezije 1926!
Charlie Chaplii
gOatom
Največja mojstrovina filmske umetnost. — Velika komedija v sedmih dejanjih.
Napete scene, originalno komične situacije, kakor jih zna ustvarjati edino le Chaplin, duhoviti zaplefljaji, smehapolne ljubavne borbe, groteska in ljubkost, življenje in poezija: Vse to se nanizuje eno na drugo ter se spaja s takim elanom
v harmonično enoto, kakor je do sedaj še nismo videli v nobenem filmu. Preko snežne Alaske potuje zapuščeni, razcapani potnik v nepremagljivem ko-prnenju po »sreči« človeštva — vrelu zlata. Lavine, slikovito gorovje Alaske, gugajoča koča nad globokim prepadom, borba za zlate rudnike, kuhan čevelj kot hrana, originalen ples z žemljami, silvestrov večer daleč v gorovju itd. itd. Vkljub pretresljivim dogodljajem ter vkljub napetosti scen, vendar — —
Smeh! — Smeh! — Smeh! — Smeh!
Smeh do solza In ehijenostL — Krasno, prekrasno, divno, sijajno, kolosalno! — Najboljšo od najboljšega! — Pridite ta prepričajte sel_
PREDSTAVE ZA MLADINO:
V svrho posebne reklame ta propagande za to najlepše filmsko delo predvajamo velefilm »LOV ZA ZLATOM« v nedeljo na Veliko noč 4. aprila ob pol 11. predpolne po enotni ceni Din S.—, brez obzira na vrsto sedežev. — Blagajna točno ob У^ 10., vrata dvorane ob 10., začetek predstave ob Уз 11. uri. — Predprodaja vstopnic za to predstavo v soboto od 10. do pol 1. ure popoldne.
KDOR PREJE PRIDE PREJE MELJE!!
Redne predstave se vrše na praznik ob: 3„	K8. ln 9. — Ob delavnikih:
C	У, 8. tn 9. zvečer.
Kompletni prvovrstni umetniški orkester svira pri vseh predstalah. — Preskrblte
si vstopnice v predprodajS!
Prednaznanilo: Priselila Oean kot Sevilska Sirena.
Eisfm Kino Matica, vodilni Kino y Ljubljani, tel. 124.
0 B
o ■
o
B ■
o ■
G ■
0 ■
0
5 ■
o o
H
o ■
o
BI
o ■
o ■
o
UIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIO'
pa vsi do zadnjega samosrajčnika v novem prazničnem odelu.
Okoli poldne je odjeknila v klancu krepka koračnica. Ljubljana je prihajala. Vse je pridrlo pod klanec, da napravi špalir. Trenotek kasneje so se približali sokolski jezdeci s košatimi klobuki. Jezdili so na čelu velike procesije mimo hiš in hlevov, kar naprej do zaželjenega mesta, ki po njihovi miši ni moglo biti več daleč. Tako so prijezdili že do zadnje hiše, pred katero je čakal paradno oblečeni mestni birič na goste iz doline in od hrvaške granice. Tu se je osokolil bradat vodnik in pobaral biriča. kako daleč da je še do mesta?
»Frdamej te in te-« se je razgrel bi-, rič, »saj menda vidiš, da ste že skozi!«
In upam, da o bližnji petstoletnici ne bo še komu padlo v glavo, da bi s takimi vprašanji žalil čestito notranjsko prestolico in njene vrle meščane.
Iza Mok Llv.
0 stavbenem gibanju v Mariboru
O stavbenem gibanju v Mariboru se je že veliko pisalo. Pred leti so se obetale velike »gradbene akcije«, ustanovila so se v ta namen društva in zadruge, toda v bistvu je ostalo vse le pri lepih načrtih na papirju. Šele lansko leto je obetalo večjo podjetnost, ki pa se je že vnesla.
Po statistiki stanovanjskega sodišča je bilo do konca meseca marca t. 1. v Mariboru 431 obitelji brez družinskega stanovanja, 277 družin pa je primora-nih prebivati v tesnih in nezdravih, pogosto za človeško bivanje naravnost neprimernih stanovanjih. O takih brlogih n. pr. v hiši na Koroški cesti št. 43 je »Jutro« že poročalo.
Ako bi hoteli spraviti samo vse brez-stanovanjçe pod streho, bi bila potrebna zgradb'a nad štiristo večjih in manjših stanovanj, to je na primer nad sto hiš s štirimi stanovanji ali nad štirideset večjih hiš s po desetimi stanovanji! Poleg tega pa moramo računati z najmanj 150 stanovanji, ki v higijenskem oziru ne odgovarjajo najprimitivnejšim zahtevam.
V nasprotju s tem ogromnim pomanjkanjem stanovanj je biia do sedaj stavbena podjetnost naravnost neznatna. Lansko ieto se je sezidalo le šest hiš z 11 stanovanji, nedovršenih pa je še 15 hiš z 79 stanovanji. Med temi hišami sta obe občinski in zgradba pokojninskega zavoda. Občinski hiši sta namenjeni v prvi vrsti mestnim nastav-ijencem. stanovanja v poslopju pokojninskega zavoda pa radi vjsoke stana-
Gledališki repertoarji
Ljubljanska drama
Začetek ob 20. url.
Sobota, 3.: Zaprto.
Nedelja, 4.: ob 15.: «Kar hočete». Izv Ob 20.: «Hamlet». Izv.
Pondeljek, 5.: ob 15.: «Deseti brat». Ljud« ska predstava po znižanih cenah. Izv. Ob 20.: «Pvgmalion». Ljudska predstava po znižanih cenah. Izv.
Torek, 6.: Zaprto.
Ljubljanska opera
Začetek ob pol 20. uri.
Sobota, 3.: Zaprto.
Nedelja, 4.: ob pol 20.: «Manon». Gostov«» nje gospe Ade Poljakove. Izv.
Pondeljek, 5.: ob 15.: «Večni mornar». Ljud ska predstava po zniž. cenah. Izv. Ob pol 20.: «Grofica Marica». Izv.
Torek, 6.: Zaprto.
Mariborsko gledališče
Nedelja, 4,: ob 15.: «Cigani». (Znižane, ce» ne.) Ob 20.: «Grofica Marica». (Kuponi.)
Pondeljek, 5.: ob 15.: «Žlahtni meščan». (Znižane cene.) Ob 20.: «Evangeljnik». (Kuponi).
Torek, 6.: Zaprto.
Sreda, 7.: «Možiček» in «V vodnjaku». Pre. mijera». D.
Četrtek, 8.: Zaprto.
Petek, 9.: Koncert Gidije Buccarini.
rine pridejo v poštev samo premožnejšim slojem, taiko da širši javnosti ne bo dosti pomagano.
Mestna občina je pri zadnji seji sicer pokazala dobro voljo s tem, da bo proti 151etni amortizaciji zgradila hiše tistim, ki imajo stavbišče in morejo takoj poravnati dvajset odstotkov gradbenih stroškov; tudi stavbenim zadrugam je obljubila gotove ugodnosti. Ali bo iz tega zrnja kaj moke, bo pokazala bližnja bodočnost. Mislimo pa, da širša javnost, to je tisti »zaščiteni«, ki prosijo za stanovanje pri stanovanjskem sodišču, od te občinske akcije ne bodo imeli koristi Med njimi je 144 državnih nameščencev. 191 železničarjev ter 373 drugih (malih obrtnikov, invalidov, delavcev itd.). Koliko od teh ima toliko prihrankov, da bi smeli misliti na sedanje lastne hiše?
Radi tega je dolžnost mestne občine, da ne podpira samo privatne gradbene delavnosti, ampak da tudi sama gradi stanovanjske hiše. ker od tega bo imelo mesto samo največje koristi
.................................M»......
Darujte za sokolski Tabor!
Domače vesti
žeU
Vesele velikonočne praznike vse naročnikom in čitateljem
uredništvo »Jutra«
*	Naše poslaništvo v Kairu. Pomočnik ministra za vnanje zadeve ie predložil kralju v podpis ukaz, s katerim se dosedanji naš generalni konzulat v Kairu poviša na poslaništvo. Za poslanika bo Imenovan dose danji generalni konzul v Kairu Jovan Dučič,
♦ Kraljev zastor za bltoljsko gledališče. Na rodno gledališče v Bitolju je prejelo krasen zastor za tamkajšnji oder, dar kralja In kraljice. Zastor, Izdelan Iz azbesta, je 7.50 m dolg in 7 m Širok. Bltoljsko gledališče je zgradilo prebivalstvo BItolja ln njega okolice na lastne stroške.
*	Bivši češkoslovaški gen. konzul v Ljubljani dr. O. Beneš je bil na občnem zboru Českoslov.-jugoslov. Lige v Pragi dne 30. marca Izvoljen za podpredsednika. Predsednik Je pozdravil dT. Beneša kot zaslužnega delavca na polju českoslovaško-jugosloven-skega zbližanla in ga prosil, naj sprejme častno mesto, kj mu je le namenila Liga. Dr. Beneš je radevoije ustregel želji ta Izjavil, da bo tudi v bodoče rad ln z ljubeznijo deloval v prospeh Lige ta za pobratimstvo češkoslovaškega ta Jugoslovenskega naroda.
*	Diplomiran inženjer. Na tehniški visoki šoli v Bernu je bfl diplomiran Inženjer kemije g. Bela Stuhec, rodom iz Ptuja.
*	Razpis službenih mest. Veliki župan ljub Ijanske oblasti razpisuje službena mesta okrajnih sanitetna referentov za Radovljico, Laško ta Krško. Prošnje je vložiti najkasneje do 25. aprila.
« Himen. Porodi ee ja na cvetno nedeljo gosp. Ciril Barborlfi iz Novega mesta z gdč. Silvo Su ânl ko vo la Ljubljana Čestitamo!	451
*	Izpremembe taksnega zakona. Ministrstvo financ je že meseca decembra lanskega leta sklenilo, da se naj začne z izprememba-mi in dopolnitvami taksnega zakona, ki naj bo čim enotnejši za vso državo. To bo izved la posebna komisija, kateri morajo vsi uradi poročati, kake izpremembe bi bile z ozirom na potrebe posameznih pokrajin potreb ne. Najpozneje do 15. aprila morajo vsi ura di sporočiti, ali bi bile umestne kake nov« takse in v kakem obsegu bi bilo potrebno sedaj veljavne takse Izpremeniti ali ukiniti
*	Iz »Uradnega lista«. »Uradni list« ljubljanske ta mariborske oblasti objavlja v 30. številki uredbo o reguliranju volilnih in ostalih predpisov Zbornice za trgovino, obrt ln industrijo v Ljubljani, Izdanih v zvezi z odredbami o volitvah; nadalje zakon o obrtni banki, uredbo o razdelitvi naše kraljevine na 10 inšpekcij dela, 8 inšpekcij parnih kotlov in 2 inšpekciji dela plovttbe, razpis glede primerjanja in preizkušanja računov, ki se predlagajo z deklaracijami vred po členu 34 carinskega zakona ter naredbo velikega župana ljubljanske oblasti glede izdajanja omejenih stavbno-obrtnih koncesij.
*	Stanje bolnikov v naših bolnicah. Kakor objavlja Inšpektor ministrstvo za narodno zdravje, se Je dne 20. marca nahajal v boltrf cah Slovenije 3001 bolnik ta sicer v splošni bolnici v LJubljani 676, v bolnici za duševne bolezni na Studencu 416, v bolnici za duševne bolezni v LJubljani 263, v blaznid-hlralnici v Ljubljani 126, v splošni bolnici v Mariboru 268, v Javni bolnici v Celju 211, v javni bolnici v Murski Soboti 127, v javni bolnici v Brežicah 82, v Javni bolnici v Krškem 50, v hiralnici v Vojnlku 170, v hiralnici v Ptuju 112, v iavnJ bolnici v Ptuju 47, v bolnici usmiljenih bratov Kandijl 82 ta v ženski bolnici v Novem mestu 65.
*	DečjI dan. V sredo, dne 7. aprila se bo vršil »Dečji dan« novost za naše kraje. Na ta dan bodo sadili v Ljubljani dečki višjih razredov osnovne in vsi dečki meščanske šole smrekove sadike. Pod vodstvom upraviteljev, ravnateljev ta svojih učiteljev gre en del na Grad, drugi v Tivoli, tretji pa v Kleče, kjer bodo pogozdlli v to določeno zemljišče. Obleka bodi navadna delavniška. Namen tega dne je dvojen: gospodarski ta vzgojen. Otroke je treba navajati, da spoštujejo ta ljubijo naravo In nasade, ki rastejo nam vsem v korist ta zabavo, da se vadijo negovati koristne rastline, ljubiti delo ta vzbujati zaupanje vase. »DečjI dan» je odredilo ministrstvo po vsej državL V slučaju deževnega vremena se bo vršilo pogoj dovanje naslednjo soboto. Stariši in intere-»entje se vljudno vabijo k pogozdovanju.
*	I. slov. tekmovanje deklet Slovenska moderna revija, ki prične v aprilu izhajati v Pragi, namerava že v svoji prvi številki prirediti po vzorcu velikih Inozemskih revij nagradno tekmovanje naših deklet. Uredništvo vabi vse posestnice lepih, umetniško dovršenih autoportretov, da jih pošljejo redakcij, ki jih bo potem po 50 v eni števiki priobčevala. Vsaka fotografija mora imeti značko in naslov, kam b je vrniti! V 3. številki bo prlobčeno priznanje treh nagrad, prvi, drugi ln tretji najlepši, katerih slike bodo ponovno priobčene. Razsodišče bo sestavljeno tz priznanih slikarjev, filmskih In gledaliških strokovnjakov! Redakcija spreje ma fotografi.« za prvo številko samo do 6. aprila. Nasloviti j£h je: Redakcija slovenske revije »Razgled« Praàa IV. Straliov 126.
*	Nova partija reparacljskega materi jala. V četrtek Je pripeljala tovorna ladja Iz Nem člje v Beograd znatno množino poljedelske ga orodja na račun reparacij. Pošiljatev v*«
bilje večinoma pluge, dele mlatilnic in drugo orodje, ki ga bodo razdelili oblastni gospodarski referenti.
*	Za spomenik padlim v Škoip Loki. Pri
podružnici Udruženja vojnih invalidov se Je sestavil odbor za postavo spomenika v volni padlim vojakom. Odbor je sestavljen Iz članov podružnice in zastopnikov občin Skofja Loka, Stara Loka ta Zminec. Načrti za spomenik so že gotovi, stroški so prora-čunjeni na 15—20.000 Din. S pobiranjem pro stovoljmh prispevkov se Je pričelo po okoli ci ta v kratkem se bo pobiralo tudi po mestu v Skofji Loki V ta namen je bilo poslanih na posameznike, razne korporacije in družbe več prošenj s čeki. Nekateri so se že odzvali in poslali večje in manjše zneske, vse druge Pa prosi odbor, da po svojih močeh kaj darujejo za spomenik. S postavljanjem spomenika se bo pričelo spomladi, ako bo dovoli sredstev na razpolago.
*	Pevski zbor slovenskega učite)jstva. proslavi s svojim prvim koncertom 75 letni co moža, ki Je vse svoje življenje žrtvoval slovenski pesmi, ld Je oplodil našo pevsko umetnost tako, kot nihče pred njim, moža, ki je prodrl 1 po svojih cerkvenih i po svojih svetnih skladbah tako globoko v slovenski narod, kot do danes še ne izlepa kdo. Ta mož je p. H. Sattner. Od prlprostih odpev-kov do klasične, tudi v tujini znane Misse Serafike, od prlproste šolarske pesmice do simfonične pesnitve, oratorija 1 opere, vse to Je njegovo polje, on je prehodil vso to pot vse to Je bilo Izklesano v njegovi delavnici.
*	Turiste ln izletnike, ki pasirajo Kamnik bo gotovo vzradostila misel tvrdke Kregar & Fajdiga iz Kamnika, da bi uvedla avtobus ki bo vozil menda ob sobotah in nedeljah redno med Kamnikom ln Stahovico. Avtobus bo najnovejšega tipa in bo prevažal po 20 oseb. To bo velike vrednosti za Izletnike, ker bo pusta pot za smodnišnico s tem od' padla. Postajališče v Kamniku bi bilo menda pred Narodno Čitalnico. Tudi to je zelo ugodno, ker nudi znana dobra gostilna to ka varna izletnikom vso udobnost. So lepi, veliki kavarniški in restavracijski prostori, nov lepo urejen vrt, solidna postrežba Itd. Bilo bi le želeti, da tvrdka Kregar & Fajdiga ta svoj načrt gotovo izvede ta bi bilo priporočati, da merodajne osebe in korpora cije stopijo s tvrdko v dogovor glede določit ve časa, cen in postajališč.
Izletj jugoslovenskih dijakov v Prago. Dne 25. marca je prispelo 32 dijakov trgovske akademije v Osijeku pod vodstvom pro fesorJa Platona Sokiča v Prago. Istočasno Je prispelo v Prago še 15 slušateljev filozofske fakultete v Skoplju, ki jih je vodil prof. dr. Vremič. Izletniki so nameravali ostati v Pragi samo 2 dni, toda po zaslugi njihovega gostitelja »Svaza českosilov. štu-dentstva ta s podporo Csl.-jugoslov. Lige Jim Je bilo omogočeno podaljšati svoje bivanje v Pragi na 5 dni.
♦ Družabno potovanje v Pariz. Zveza za tujski promet v Sloveniji namerava prirediti koncem maja in začetkom junija poučno potovanje v Švico ta Pariz ta sicer v zvezi z Društvom za promet stranaca v Zagrebu. Potovanje bo trajalo približno 14 dni in bi udeleženci izleta Imeli priliko, da si ogledalo Curih, Lucern, Base!, Paris, Lausanne, švicarsko rivijero, Genovo ta Milan. Zveza Pri potovanju ne bo Iskala nobenega dobička in bo računala za vsakega potnika III. razreda 2800 Din ta za potnike II. razreda Ж520 Din; v tej svoti je zaračunana cela vožnja po železnici in popolna oskrba v gori omenjenih mestih, potniki se bodo na svoje stroške morali prehranjevati edinole med vožnjo v vlaku. Za vse to potovanje bodo udeležencem na razpolago posebni domači zelo lepi ta moderni vozovi. Te cene veljajo seveda le v slučaju, ako se priglasi vsaj 60 udeležencev. Zaračunane so nadalje v tel ceni vse prireditve naznačene v programu za Pariz, kakor tudi dovoz in odvoz oseb na kolodvor, ter vse napitnine oziroma takse v hotelih Pariza. Prijave se sprejemajo v poslovnih prostorih Zveze za tujski promet v LJubljani (Tourist-Office, Ljubljanska Kreditna banka), ter mora vsak reflektant najkasneje do 10. aprila vplačati na račun 500 Din, do 20. aprila 1000 Din in do 1. maja ostanek. Kdor odstopi od potovanja, dobi po odbitku 30% vplačano svoto nazaj. Vizume za potne liste istotako preskrbi Tourist-Office v Ljubljani. Vsi podrobnejši podatki so na razpolago pri Tourist-Office v Ljubljani.
♦Oklic. Uprava Ljubljanskega velesejma nam Je poslala: Bliža se doba večjih prireditev. Najrazličnejša stanovska, kulturna, go spodarska ta dobrodelna društva uporabljajo poletni čas za to, da na velikih zborovanjih, anketah m konferencah. Izletih in shodih poglabljajo svoj program, utrjujejo stanovsko zavednost in širijo svoje kulturne, gospodarske in socijalne težnje. Volja In tež nJa za napredkom je v nas razvita do močne višine ter se v efektu in praktično zrcali v razvoju in stanju našega kulturnega ta materijalnega gospodarstva. Ljubljanski ve-lesejem je viden in osredotočen izraz razvoja ta stanja našega materijelnega gospodarstva. Uprava Ljubljanskega velesejma va bi vse poklicne, da ne cepimo moči in da se pokažemo v celoti. Zato je nujno potrebno, da se ob času razkaza našega materijelnega gospodarstva prffikom VI. Ljubljanskega ve-
lesejma od 26. Junija do 5. JtriUa vrš« istočasno tudi vse druge naše velike prireditve stanovskega kulturnega, športnega ftd. značaja. Svet naj vidi vse kompetente našega ustvarjanja zbrane v eni mogočni vrsti.
*	Bogat ribi lov. Naši ribiči v srednji io severni Dalmaciji so nalovili v zadnjih dneh velike množine rib, zlasti tunov ln palarni-dov. Samo pri Šibeniku so vtovill nad 1400 palamldov, skoraj ravno toliko tudi pri Zatonu. Velik del teh rib pride na trg v Zagreb in nekatera druga mesta.
*	Granata ubila pastirja. V okolici seh Suhi potok v Bosni je 16 letni pastir Mujo Sarič našel granato ter Jo vrgel na ogenj. Granata je kmalu nato eksplodirala in MuJa stnrtnonevarno poškodovala. Ko so vsled zelo močne detonacije prihiteli na kraj nesreče tudi drugi pastirji, je bil Mujo že mrtev. To je v onem kraju že tretja nesreča, ki se je pripetila vsled eksplozije najdenih granat
*	Zblaznel In umoril lastno mater. V Kali v splitski okolici le seljak Marta Kolega v blaznosti umoril lastno mater. Kolego so nedavno pripeljali Iz Amerike, kjer Je bil deportiran, ker so se pri njem pojaviJH znaki blaznosti. 2e tretji dan po povratku v dotno vino je blaznost udarila z vso silo. Nesrečnež je zgrabil motiko ter s silnimi udarol zdrobil lobanjo svoji materi. Bila Je takoj mrtva.
*	Zlatnike eo našle v Zlatorog . terpenti. novem milu: Mara GermovSek, Novo mesto; Tllka Lah, Mala vae pri' Trebnjem; Ančka Zupančič, Mirna peč; Jurij Trava, Mežica; Ana Pegan, Besnica nad Kranjem; Agnez Streharnlk, GuStanJ; Matija Putnfk, Poljane pri PrevaJJah; J. Petrov«, Maribor Koroška cesta; Milan Lefrfkovžek, Maribor, Erjavčeva ulica 8; J. Pere, Maribor, Slo. veneka ulica 1; Nežika Vahčič, Glagov brod pri Artičah; Berta Fuche, Zagreb, Medu. Učeva ulica 27; Ljubica Ladiš, Zagreb, Za-vrtnica; Ivan Zveržina, Stolnic pri Kam. nfku.
. Prve zlatnike v milu Gazela co našli Mnharem Semlz, Banjaluka, gornji fteher (kupil miao pipi tvrdki Jostf Nahmias, Ba-njaluka) gdč Frančiška Jan, Brdo pri Ljub ljanl (kupila milo pri tvrdki D. Robežn VUS(, ga. M. Hauptman, Zagorje ob Sav: (kupila milo pri tvrdki R. Ahčan, Zagorje ob Savi), ga. Jelena Soba j i č, soproga in. Spektorja flnancljeke kotrole v Glini (ku. plila milo pri tvrdki Petar Oorkovič, Glina), gdč. Marjana Marolt, Babna gora 5, Pol. hov gradeč (kupila milo pri tvrdki Marija graèiC, Polhov gradeč).
*	Opozarjamo na oglas Jugoslovanske za-varovalne hranilnice.	883
a Vesele velikonočne praznike teli vsem svojim članom upravni odbor podofflctrske-ga podpornega druStva LJubljana. 444 » Pri slabem prebavljanju, malokrvnosti, bledici, obolenju na žlezah, furunkullh Je naravna .Franc Jožefova» grenčica najbolj Se sredstvo Znameniti možje edranrilstva so ee oevedočill, da celo najneftnejša deca dobro prenaša Franc Jožefovo vodo. Dobi ee v lekarnah In drogerljah.	139
« Fotomer Izšel. Da nstrežemo nujni potrebi, emo založili osvetljevalno tabelo, ki bo vsled zanesljivosti In privlačnosti vsem amaterjem lzborno služila. — Ne zamudite tn nabavite si fotomer v drogerljl Anton Kane etaova, Midcvska ulica 1.	429
. Dostojevskij, Idijot, roman r Štirih delih Je izšel! Naroča se prt Zvezni knjigarni, LJubljana.	409
, Rogaška 8latina, najbolj renomlrano zdravKližče proti boleznim želodca, ftrevee, mehurja, tolčnih kaminov, erca, ledvio ln Jeter. Izven glavne sezone Izredno nizke cene. Zahtevajte prospekte I	123
, Ali veS, kaj pomenijo «Pekatete» za vsako gospodinjstvo! Prihranek na času ta denarju! Dobe se v najrazličnejših vrstah pri vseh trgovcih.	53
*	Radio. Iz oglasa gospodarske pisarne dr. Lajnšica je razvidno, da si lahko tudi nepremožni nabavijo to naJprijetneJSo zabavo.	449
*	Brezdvomno je eno najvažnejših vprašanj današnjega časa, da pravočasno skrbite za sebe in svojo družino. — Najprlmer neje in najbolje si to zasigurate z zavarovanjem, brez katerega M danes nihče ne simel biti. Opozarjamo tozadevno na oglas v danaSnJem lletu zavarovalne družbe «Su. madija».	445
*	Opozarjamo naše či t a tel Je, posebno knjigoveze, podob ar Je, kamnoseke, sedlar-Je in kartonažna podjetja na današnji oglaa družbe z o. z. Sagrin v Ljubljani. 459
Znana, solidna trgovina izgotovljenih oblek za dame in gospode
Mestni trg št. 5, bo tudi v teh dneh splošne preskrbe z oblačili omogočila cenj. rodbinam in poedincem, da si nabavijo o pravem času
oblačila na obroke in to brez povišanja cen
0. Bernatovič
i
Iz Ljubljane
Volilni imenik za Ljubljano stalno raz grnjen. V smislu člena 6. zakona o volilnih Imenikih se javno razglaša/ da sta stalna Imenika za volitve občinskega odbora za mesto Ljubljano ln za volitve v narodno skupščino od deželnega sodišča potrjena ter od današnjega dne nadalje Pri mestnem magistratu (mestni volilni kataster, Mestni trg št. 2, I. nadstropje soba št. 21.) ob običajnih uradnih urah od 8. do 14. stalno razgrnjena vsakomur na vpogled.
u— Pozdravni večer dr. Vidmarju, našemu velikemu šahovskemu mojstru. V torek, ob 8. zvečer priredi Ljubljanski šahovski klub svojemu častnemu predsedniku pozdravni večer, da ши izreče zahvalo za njegov izredni uspeh na Semmertagn. Ljubljanski šahovski klub vabi vse prijatelje šaha in vse občudovalce našega šahovskega prvaka, da se udeleže skromne proslave. Pozdravni večer se bo vršil v prostorih restavracije »Zvezda«.
Zdravstveno stanje v LiubljanL Od
SANÏTAS
			
1 .-f • -..:	' A'		
Jake in še lepše športne sneike
boste delali, ako si nabavite fotografsko kamero. Oglejte si naše aparate svetovno znanih znamk „Elpoôli" „Gallus" „Demaria-La pierre" „Voigtlfinder" „Reitschel", Itd.
Drogerija „Sanltas" Ljubljana, Prešernova 5.

22. do 31. marca se je rodilo v Ljubljani 36 otrok (22 moškega in 13 ženskega spola), umrlo pa je 27 moških in 32 žensk, skupaj torej 59 oseb ta sicer 12 oseb za jetiko, 10 za bronhitisom, 5 za boleznijo na srcu, 5 za ostarelostjo. 3 za rakom, 2 za škrlatinko, 2 za prirojeno slabostjo, 19 oseb vsled drugih naravnih smrtnih vzrokov. 1 oseba pa vsled smrtne nezgode. Izmed umrlih le 12 oseb doseglo starost 70 let Na nalezljivih boleznih ie obolelo 8 oseb: 3 na griži, 3 na davici, 1 na ošpicah In 1 na nalezljivem vnetju možganov.
n— Sokol L v Ljubljani poziva članstvo, da se udeleži pogreba umrlega brata Ivana Premelča v civil u z sokolsklm znakom. Pogreb se bo vršil danes popoldne ob pol 4. Iz Slomškove ulice št. 4. na pokopališče k Sv. Križu. — Odbor.
n— Drugj letnik tukajšnje trgovske akademije se je 1. aprila vrnil z ekskurzije, ki Jo je priredil pod vodstvom svojega razrednika g. dr. M. Rupela in v spremstvu ge. M. dr. Brejčeve ter ge. Fr. prof. Sičeve na Sušak-Reko ta na otok Rab. V 4 dneh so si ogledali trgovske in pristaniške naprave v omenjenih kraja. Povsod so bili prijazno sprejeti ta so se vrnili z najlepšimi vtisi.
u— Druga arhitektonska razstava. V ne del jo, dne 4. ta pondeljek 5. aprila ob 11. dopoldne predava na П. arhitektonski razstavi arh. prof. Kregar Rado o moderni stavbni umetnosti. Vodstvo v razstavi Ima arh. Spinčič. Razastava Je odprta te praznike od 9. do 17. are. Poselite vsi zanimivo razstavo.
u— Delovni čas v ljubljanskih trgovinah. Lz krogov trgovskih pomočnikov nain pišejo: Vprašanje delovnega časa v trgovinah Je v Ljubljani že zdavnaj urejeno in sicer je za specer jske ta delikatesne trgovine dovoljeno 9urno, za ostale trgovine pa 8urno delo. To sta potrdila v smislu predpisov občni zbor Gremija in Pomočniškega zbora, obrtna oblast pa je sporazum že ponovno sankcionirala. Določba se ie začela že tudi praktično pod polic. 1-sko kontrolô Izvajati, kakor se to godi v Celju In Mariboru, iz neznanih vzrokav pa je vse skupaj prenehalo, ta sedaj straši po mestu neka tajna okrožnica in sicer od čleveka, ki nI bil nikdar trgovec. Ta okrožnica zahteva ukinjenje vseh določil glede odprcojs ta zapiranja trgovin tako za delavnike. kot tudi praznike ta nedelje. Ona se norca brije s pomočnikov pa tudi iz večine ljubljanskih trgovcev, ki se s sedanjo ureditvijo strinjajo. Mislimo, da bo tudi GremiJ trgovcev uvklel, da ne gre leto za letom obravnavati na občnem zboru Isto zadevo ta to še zadevo, ki je zadovoljivo rešena že zdavnaj. Hvala Bogu, da se vsi resni in trezni ljubljanski trgovci zavedajo, da Je trgovski pomočnik tudi človek, ld rabi nekaj časa tudi za sebe, ka. kor se to priznava vsakemu navadnemu delavcu. Tudi trgovec, ki cel dan posveti trgovini, ie zvečer ob 6. uri vesel, da »more biti prost!«
n— Avto povozil otroka. Šofer Bmerfk Mavšner iz Zagreba je privozU v četrtek okrog 17 ure v precejšnjem diru po Dolenjski ta KariovsJd cesti z avtomobilom v Flo-rljansko ulico. Tik pred hišo št. 5. pa ie pri šel pod vozilo nenadoma 5 letni Alojz CH-rardon, sta železniškega strojevodje, И le tisti hiip hotel skočiti čez cesto. Otrok je dobil pri padcu močn« notranje poškodbe in odrgnine po obrazu ter životu. Ranjenca so na stražnici za silo obvezali, nakar so ga prepeljali v Javno bolnico.
h— Polzkušen samomor mladega dekleta. Vi&ko, oziroma glinško ta rožnodolsko predmestje je zadnje čase polno različnih senzacij. Včeraj opoldne se je pripetil koncem Rožne doline tik zasilne stanovanjske barake slučaj, ki je razburil vso okol co. Poleg ograje ob barak! so našli pasantt, ki so šli Iz mes ta, okoli 201 e ta o, čedno oblečeno dekle, zvijajofio se v hudih krčih. Poleg nje Je ležalo troje steklenic, iz katerih se je širil duh po raznih medicinah. Dekle le očividno poizikušalo izvršiti samomor. Prepeljali so Jo taïkqj z rešilnim vozom v bolnico, kler so ji iziprali želodec in je že izven nevarnosti. Dekle nikakor noče povedati svojega imena ta tudi ne vzroka, ki jo je pognal v obupni korak. Baje je Ia Stepanje vasi.
k- Samomor na Viču. V četrtek ponoči so našli delavci čuvaja Združenih ope-kar na Brdu pri Viču. 461etnega Alojzija Bodtezarja, v njegovi baraki popolnoma golega, mrtvega. Poleg trupla Je ležal majhen, toda zelo ostçr nož, s katerim sj je Boltezar zadal na spodnjem delu telesa težko poškodbo in Je umrl nato vsled iz-krvavllenja. V smrt je šel radi mučne bolezni. Truplo so po komisijskem ogledu odpeljali v vtSko mrtvašnico.
n— Podofldreko podporno društvo ljubljanske garnizije, priredi dne 10. aprila v veliki dvorani tukalšnjega Mestnega doma dru žabni večer s plesom, šaljivo pošto ln prosto zabavo. Slavno občinstvo se najvljudneje vabi, da se omenjenega družabnega veče ra v člmvečjem številu udelžL Vstopnine prosto, ter brez posebnega vabila.
n— Ker se v teh dneh toliko plée o naj. ftnejših volih, sem se za stvar zanimal ta ei ogledal na klavnici zaklano Sivino. Na. Sel eem res najtežje Marčanove vole, kot najmastnejše in tine vole pa od tvrdke Ivan Košenima, ki Je znana kot najstarej. Sa te stroke v Ljubljani. — Nov. 454 u— Važno za zaposlene! Danes, v soboto, Je prodajalna čevljev «Voika» nepretrgoma odprta tudi čez opoldanske ure. LJubljana, nasproti Mestnega doma. 452 - Jutri zopet prične voziti Avtobus na Ježico. Ravnalo se bo po prometu. 453 n— List mesečnik državnih upokojencev In upokojenk se prodaja komad po 2 Din v trafiki gospe Praprotnik ta Pregelj LJubljana Prešernova ulica 54 nasproti glavne pošte ln v trafiki gospe Mlakar АроктЦе, paviljon na križišču Resijeve ta sv. Petra ceste v LJubljani	438
n— Na promenadi na Aleksandrovi cesti Je občinstvo te dni gotovo opazilo v izlet, bah fotografskega ateljeja V. Beiter oko.
sno ln elegantno prirejeno razstavo najnovejših fotografičnth slik.	450 u— Vino čez ulicol Cez ulioo za velikonočne praznike po izredno nizkih cenah: Pristno viško opolo 11 Din, kaštelansko črno 10 Din, haloèko belo 12 Din, metliško belo ln rdeče 10 Din v vinski kleti T. Men. cinger, Sv. Petra cesta 43. 458 u— Lepe vrtove boste imeli le, ako po. sujete steze z belim dolomltnlm peskom, ki vam ga dostavi na dom najceneje K. Vodnik, Podutik, Ljubljana 7. Naroči se tudi pri »Jeklo», Stari trg, Ljubljana. 446 u— Priznano najboljše meso so dali voli, ki jih Je za praznike zaklal ln katerih meso prodaja poleg svinjine, teletine, jagneti-ne, sveže zaklane Štajerske perutnine in vseh vrst prekajenin lastnega izdelka, Franc Slamič, Ljubljana, Gosposvetska cesta 6.
u— Gostilna pri FaJmoštru priporoča za velikonočne praznike sledeča Izborna vina: Dalmatinsko belo z otoka Visa 11 Din liter, dalmatinsko črno z otoka Visa 11 Din liter. Štajersko belo 12, bizeljsko 14, ljutomerski rizling 15, mosler 17, stari burgnndec leta 1921. liter 20 Din.
u— Krojna šola Stari trg 19 I. nadstrop. je. Dne 6. aprila pričetek novega tečaja za krojače, Šivilje ln nešivilje. Za zamudnike čas do 8. aprila. Krojni poduk potom pošte.
455
*
Poziv abonenfom ljubljanskega Narodi nega gledalliča. Llprava Narodn. gledali« šča v Ljubljani vljudno prosi p. n. abonen« te, da poravnajo zadnji obrok abonmaja najkasneje do 12. t. m.
Narodno gledališče v Ljubljani med velikonočnimi prazniki. Na velikonočno ne deljo bosta v ljubljanskem Narodnem gle. dališču dve predstavi v dramskem in ena v opernem gledališču. V drami bodo igrali Shakespearja; popoldne ob treh eno naj« prisrčnejših in najzabavnejših njegovih ko« medij «Kar hočete», zvečer ob osmih pa «Hamleta». V operi bo gostovala na veliko nedeljo v naslovni vlogi opere «Manon» odlična umetnica Ada Poljakova. Začetek operne predstave o pol osmih zvečer. Na veliki pondeljek igra drama ob treh «Dese« tega brata», ob osmih pa «Pygmaliona». V operi se izvaja ob treh Riharda Wagnerja «Večni mornar», ob polosmih pa je na vrsti opereta «Grofica Marica».
Zbori: Mesečna revija za novo zborov« sko glasbo z glasbeno»književno prilogo (vsak drugi mesec). Ureja Zorko Prelovec, izdaja pevsko društvo «Ljubljanski Zvon» v Ljubljani. Izšla je tretja (marčeva števil« ka), ki prinaša dva moška zbora skladate« Ija Martina Železnika. Vsebina glasbeno« književne priloge: H. Svetel: A capella ali ne? Prof. Pavel Kozina: izgovarjava soglas nika «1». Emil Adamič: Prirediteljem kon« certov v premišljevanje. Dvoje nemoral« nih aktov. Naši skladatelji. Dopisi. Pevska društva. — Operna in koncertna kronika. Iz glasbenega sveta. Listnica uredništva. Uprava «Zborov» nam javlja, da je ustavi» la pošiljanje lista vsem dosedanjim naroô» nikom, ki kljub ponovnim prošnjam $e nit so poravnali naročnine za leto 1926. Ako zadoste svoji dolžnosti, bodo dobivali list naprej. — «Zbori» se zaradi svoje lepe vse« bine sami priporočajo.
Iz Maribora
Vetikonočni prazniki v mariborskem gle dališču. Da se omogoči najširšim slojem in zunanjemu občinstvu obisk mariborskega gledališča, se vprizorita na velikonočno ne. deljo in pondeljek, obakrat ob 3. uri popol« dne ljudski predstavi po znižanih cenah. V nedeljo je narodna veseloigra «Cigani», na velikonočni pondeljek pa velezabavna Mo» lierova komedija «Žlahtni meščan». Ugod« ne zveze za zunanje goste. V nedeljo zve« ■ čer se vprlzori «Grofica Marica», v ponde» ljek zvečer pa priljubljena in melodijozna ljudska opera «Evaneeljnik».
Mariborski gledališki abonenfi se na. prošajo, da vplačajo zapadle obroke najda« Ije do 10. t. m. Posebno se opozarjajo tudi zamudniki, da poravnajo svoje zaostanke.
ccMožiček» na mariborskem odru. V sredo 7. aprila bo v Mariboru premijera melodijozne češke opere «V vodnjaku» in ene najboljših domačih oderskih kompozi« cij, Ipavčeve pantonime «Možiček». To de« lo je ponovno Instrumentiral Viktor Par. ma, ker je prvotni materijal zgorel. «Mo» žička» bo dirigiral gledališki intendant dr. Brenčič.
a— Nova stavbna kolonija na lastnih stavbiščih. Več novih enostanovanjskih hiS se bo zidalo za ugodno ceno pri novi po. staji — kolodvor Tezno — blizu Sole in med tovarnami četrt ure od mesta Maribora. Načrti so na vpogled pri stavbnem podjetju Franjo Spos, Tržaška cesta, Maribor.	433 a— Promenadnl koncert v parku. V pon-deJjek 5. aprila, se bo vrSU prvi park.
18*
Autovožnie v Itoliio.
Obveščam p. n. občinstvo, da prevzemam od danes dalje avtovožnje tudi za ITALIJO. - PAVLE STELE,
avtotaksi, i^oiianska cesta 3. — Te'< fon 942.
las. detektivski zavsd
prevzema naročila v najrazličnejših posebnih zadevah. 2009 «
Iv. Toplikar, Rimska cesta 9.
J'accuse!
Comedia — Paris poroča popoln uspeh iiima ki povzroči mnogo solza, čim je manifestacija globokeiša. Spomin na žalost meša se z nado da se nikoli več ne ponovi grozni vojni vihar ki je grozil uničiti svetovno civilizac jo.
(Obtožujem I)	^ „„,„„
Največje delo francoske povojne filmske umetaosti."NajagiM svetovne vojne.	Pride TlWno .DVOR'
koncert mariborske vojne masfic* • alade-tim sporedom: 1.) Parma: «CarU&ie шшл-oonke», koračnica. 2.) Mozart: .Figarov ptr», ouvertura. 3.) Btrauee: «Jami glael», valček. 4.) Verdi: Fantaeija ta opere «Ш. foletto». 5.) Mokranjac: «PJesme ia Koso. та». 6.) Muh vie : «SloreoM, SrMm i Hr. Tat», koračnica.
a— Mariborski iahovski klub bo т pori polovici aprila priredil eaip . turnir v теб ■kuptoah. Prireditev bo trajala en večer. Igralo ee bo ▼ Teč rirapln&b (event. tudi damska ako jih bo dovolj). Po prretn kolo igrajo zmagovalci med aeboj v drugem ko-lu. letotaio premaganci med seboj. — V tretjem igrajo le Se cmaeoralci, ervent. Se t četrtem. Remiji igrajo dalje. — Veaio kolo bo trajalo okrog eno uro. — Turnir naj pokaže hitro tn praivllno odločitev igralcev. Tri darila: prvo 100 Din. Val pri. Jatelji Saha In Sani klub« м U danes opozarjajo na to zanimivo priredite*. Vaak igralec bo moral prineaitl Igro s aebojl Datum ln kraj m bo prijavil т prihodnji Ite-Tilkt
a— Društvo napredne trgovske ki obrtne »ladine priredi na veltkonoM ponedeljek ob 14. svoj običajni iolet s tafrtburašk m eborom v okolico. ZbiralHie pred Narodnim domom.
a— Tihotapstvo dobro »nese«. Pred štirimi dnevi so zasačili uradni organi pri tovornem vlaiku, И Je prišel ti. Avstrije na kolodvor v St. Uju. na enem vozu civilista Franca Višnerja, btvieea železni, čari a iz Rošpotoa pri Marfcoru, ki Je Imel potni Ust brez vizuma. Pri natančnem pregledu vlaka so našli pod vozom v omotu 15 fcg saharina, kar odgovarja količini pol vagona sladkorja. Na drugem mestiu so našli isto količino sladkorja. Vlšner Je primai, da Je hotel vtihotapiti aahartn, ker Je hotel z nJim zaslužiti. ZaJkaJ ta posel pač najbolje »nese». Glede »ladkorja Je odklanjal vsako krivdo. Tihotapec ie moral plačati visoko denarno kazen ln bo tudi presedel daljši zapor.
a— Poskus samomora. Včeraj popoldne •t Je hotel na travniku za Fittpfčevo mesarijo s samokresom končati življenje 26 -letni delavec pivovarne Gôtz, Jakob A. Strel mu Je predrl prša in ranil pljuča, vendar rana ni smrtnonevarna.
a— Aprovizacija modistke. Pri predvčerajšnji reviziji tovornega vlaica na postaji v Št. Ilju se Je nudil carinskim organom nenavaden prizor. Pri štirih nemSk h železničarjih iz Gradca, ki so spremljali do-tični vlak, so našli pod obleko lepe kose svile in raiznega svilenega materiala za klobuke. Zanimivo je, da so hoteli prijeti železničarji dobaviti to blago, ki je bilo seveda zaplenjeno, neki modetki v Mariboru. Aretirani so prvo noč presedeli pri »Grafu«, drugi dan pa so plačali s svojimi plačami, katero so jim prinesli drugi železničarji iz Gradca, do 2000 Din visoko denarno kaizen. Modistka, ki tokrat pač nI prišla na svoj račun, bo že znala tako kal-kulirati, da bodo morali Izgubo trpeti širši krogi naših dam.
Iz Celja
•— Jubilej — »Lastnega doma«. Stavbena in kreditna zadruga »Lastni dom« obhaja letos svojo petindvajsedetnico. Ves Cas obstoja je zavod, zlasti pod vodstvom g. dr. Božiča vršil v polni meri svoio nalogo in pomagal marsikateremu malemu človeku do boljše eksistence. V ponedeljek 12. aprila bo občni zbor te zadruge v zadružni pisarni v Prešernov; ulici. Kakor čujemo, se preseli zavod v kratkem času v Aleksandrovo ulico v novourejene prostore.
e— Upokojitev. Po dosluženju svojih let le bil upokojen namestnik upravnika celjske pošte g. Kratijo Natek.
e— Razpis ustanov trgovca Antona Ko. lenca. Kuratorij ustanov trgovca Antona Koienca v Celju razsuje dijaške ustanove za poletni tečaj 1925—26. Prošnje Je treba vložki pismeno na kuratorij (v roke g. dr. Kalana) do 8. aprila 1926 in predložiti zadnje šolsko izpričevalo.
e— Lepi dnevi. Za praznike se nam obeta prav lepo vreme. Barometer kaže na trajno lep.;. Toplomer je kazal v senci dopoldne 16° C, popoldne ob 4. pa 21* C.
e— Glavno zastopstvo Jugoslovenske zavarovalne banke »Slavije« le prevzel gospod Fran Logar. Poslovalnica je v Vrvar-ski ulici 1, II. nadstropje.
e— Predavanje za rezervne oficirje se bo vršilo v četrtek dne 8. aprila v о£ст-skem d. mu.
e— Koozum mesa v Celju. V času od 22. do 28. marca t. I. se je zaklalo v Celju 15 volov, 11 krav, 5 telic, 25 telet, 131 svinj in 1 kozliček; uvozilo se je 1S4 kg govedine. 2107 kg teletine in 586 kg svinjine, izvozilo pa 15 telet. Konzumralo se je okroglo 25.000 kg mesa. Na vsakega Celjana je prišlo tedensko 4 kg, dnevno pa 57 dkg mesa. Če primerjamo te številke s številkami pred enim letom, vidimo, da je precejšen porastek konzuma mesa, kar je pripisovati edino le znižanim cenam.
e— Tajništvo »Zveze obrtnih društev za Slovenijo« in »Občeslovenskega obrtnega društva v Celju« se nahaja odslej na Okopih št. 9 drugo nadstropje desno. Uradne ure so vsak dan od 8. do 11. ure dopoldne. Seveda je tajnik v važnih zadevah na razpo-lago tjidi izven teh uradnih ur.
e— Operni koncert v Celju. Svetovno-znana operna pevka gcesipa Gid;a Buccari-ni odide po veliki. noči v inozemstvo na večje turneje. Pred odhodom pa priredi v Celju v Mestnem gledališču dne 10. t m. operni koncert Svetovni glas umetnice je v vseh večjih evropskih mestih ln državah a'avljen. Ta koncert obeta celjskim ljubiteljem lepega petja izreden užitek. Spored koncerta je sledeči: Meyerbeer — Arija pa2a iz op. »Hugenotti«; Konjovič — Pesmi; Zaje — Pesmi; Rossinl — Romanca Rosine iz op. »Barbiere di Si visi Ia«; Do-ntzettl — arija Blaznosti Iz op Lucia di Lammermoor« s spremi)evanjem flavte; Puccini — arija Iz op. »Mirne. Butterfly«; C. F. Haendel — slovita arija slavûka s epremijevanjem flavt; Verdi — arija iz op. Trovatore ia Traviata; Салво — »Aug.
Ljubljanski Zvon št. 4.
Je Izšel baš za velikonočne praznike. Dr. Stane V urnik razpravlja v njem o umetno» | sti in družbi ter o umetnostni politiki: Sreč ko Kosovel prinaša pesem «Izmučenoet», Jui Kozak zaključuje roman «Sentpeter»; R Maister se javlja s pesmijo «Dva križa», Vladimir Levstik končuje novelieo «Oblo» dovci». Srečko Kosovel objavlja «Sonet», Vinko KoSak pesmico «Naš čas»: dr. Fra» njo Bradač prevaja prizor iz Aristofano» vih Vitezov, France Bevk nadaljuje prozo «Beg pred senco», Pavel Golia prispeva pe» smico «Vera». Dr. Preobraženski prikazuje v zbirki «Nova Rusija» pisatelja Bunina in prinaša prevod «Tovariša Čuvarja». Knji» ževna poročila govore o Levstikovem pre» vodu Robinzone, o Mazzinljevih «Dolžno» stih človeka», o Dragiše Vasiča knjigi «De« vedsto treča» ter o knjigi Milana V ukano* viča «Kroz život». J. A. G. poroča o Tes» niêrovi publikaciji «Les formes du due! en Slovene», urednik Albrechi piše o iubileju «S. K. Glasnika», Fr. Mesesnel pa o treh razstavah naraščaja. Vsebino revije zaklju» čuje A. D. t beležko o književnih nagra» dah na Francoskem. Seri te po tej reviji in če je še nimate, naročite Zvon nemudoma pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani!
„Solidnost, trpežnost! in tovarniške cene »o reklama našim izdelkom ln to predvsem spomladanskim novostim za gospode, dečke in ot.oke
OGLEJTE SI NAŠE IZLOŽBE!
118-a
Raznovrstno
pomladansko obleko
»udi nafeenefe
J8S. ROJI, Llatiliana. ШШт L 3.
Dospel ie
svei, zelo f n, cenen
pozltlv in negativ	2044-»
trgovina tv- Bonaž.
In 23 pooilefl
obleke, plašče, kostume nsihnejšega okusa tet zadnjih dunajskih ln panšk.h modelov z trgo vine
Fran Lukič, Pred škofilo 19
Trgovino F. №ršcl n&si.
se nahaja seda! ss 1 Woifova ulica 5.
Priporoča veuko zalogo ženskih ročnih del, vseh vrst vo'ne svile. D. M C. preje in bom boža, rokavic, nogavic, pleten-n, čipk in vezenin Podtiskanje ročnih del. - Us'anovljeno IK87
Rekord te sezije
bode dosegla vsled nizkih cen sigurno špecl-jalna zaloga čeŠKega In angleškega sukna
Josip Ivančič
Ljubi ana, ...l»lo°ICeva cesta étev. 4.
Pred nakupom obleke naj si vsakdo ogleda cene ta zalogo I
appppppppppdduuupnpppppppppc Ali - že - veô, da dobifi nalce-neje in najboljše kuhinjsko posodo le pri tvrdfci
StOnKO FiOrtnnČK 56
trgovina z železnino
Ljubliana	Sv. Petra c. 35.
□ppppppppppppdpppppppppppppd
447 Poslano
Gospa Jelica Bocak
Tržič.
Ker nadaljujete še vedno napram meni ne kako gonjo, me opravljate in razširjate iz. mišljene in popolnoma neosnovane govori» ce, da s tem kratite ugled in čast moie hi» še, kakor tudi, da se brez pravice vmešava» te v moje rodbinske zadeve, sem ргнпотап Vas tem potom pozvati, da z Vašim huj« skanjem takoj prenehate, sicer bom primo» ran podvzeti druge korake. Križe pri Tržiču, 2. aprila 1926.
P1CUL1N IVAN.
460
Preklic
Podpisani Ignacij Sostar, posestnik v Cr« nem vrhu, preklicujem in obžalujem obdol» žitve, izrečene po meni v gostilni Plavšak v St. Juriju ob Taboru o gg. Filipu Zupan» čiču, posestniku v Lokah in Juriju Goro» pevšku, posestniku in lovskemu pazniku v Ojstrici, da sta lovila pred Božičem 1925. v Ojstrškem revirju, ustrelila tam srno ali srnjaka ter isto odnesla. — kot neresnične in izmišljene in se zahvaljujem imenova« nima, da sta odstopila od kazenskega po» stopanja napram meni.
IGNACU SOSTAR.
Konfekcijska tovarna
202S ;
Fran Derenda & Ci© ljubljana
DETAJLNA TRGOVINA Erjavieva cesta štev. 2.
Spori
Sturm (Gradec) : Ilirija
V nedeljo in pondeljek ob 1530, igrišče Ilirije.
Graški prvak Sturm. ki od gra na veli« konočno nedeljo in pondeljek dve tekmi z našim prvakom Ilirijo, je po več kot pol« letnem presledku prvi internacionalni gost v Ljubljani. Na glasu je kot najboljše ama« tersko moštvo Avstrije, v prvenstvu avstr. Štajerske vodi trenotno s 7 točkami pred» nosti pred G A Iv. Jeseni je z lepim uspehom zaključil daljšo turnejo po Nemčiji in Ni» zozemski, proti profesijonalnim dunajskim klubom beleži razne ugodne rezultate (Slo. van 1 : 1, Waeker 3 : 1, Sportklub 3 : 1, Admira 1 : 1), 25. t. m. je igral v Zagrebu neodločno proti Gradjanskemu, nekoliko preje pa v Beogradu z Jugoslavijo, našim državnim prvakom. 2 : 4. Moštvo je znano kot tehnično solidno, žilavo in borbeno ter bo stavilo Ilirijo pred iako težko nalogo. — Ilirija je baš na tem. da pregrupira svo« jf I. moštvo. Največ sprememb se napove» duje v forwardu. ki bo prvi dan nastopU
v	sestavi: Milan ali Zupančič I « Herman « Zupančič G. » Oman « Kreč; za drugi dan ima Ilirije v rezervi še Doherleta. Mesto Zupančič» G. v halfih zavzame Zanki, no»
vi	trener Ilirije, poleg njega igrata prvi dan dr. Tavčar in Lado. Ožja obramba igra v običajni sestavi Miklavčič»Pogačar.Biltram. Nova sestava izgleda jaka; zlasti za napad ie verjetno, d» bo v tej formaciji prodor» nejši in opasnejši. ker so vsi igraš hitri, telesno krepki in dobri strelci. Manjkati utegne le še skupna igra. — Postava Stur» ma se glasi: Gurt!«Doller, Ferlc.A. Skasa. Greiner, B. Skaza«Gerth. Sinkovič. Wening, Dellinger, Waldhauser. Lani je končalo go« etovanje Sturma v Ljubljani prvi dan 3 : 1 za Ilirijo, drugi dan 2 : 1 za Sturm.
V nedeljo slavi levi branilec Ilirije Bel« tram jubilej dvestote tekme za barve SK. Ilirije. Beltram igra v Iliriji od ustanovitve kluba; pridobil «i je zanj velikih zaslug kot igrač in kot vesten odbornik. Osohito kot dober, vesten In marljiv igrač je bil klubu in moštvu vsa leta trdna in zanesljiva opo» ra.
Predtekma v nedeljo ob 14.: Hermes : Slavija. Nameravana predtekma v ponde» Ijek odpade.
ASK. Primorje (Hazena sekcija). Opo. zarjam ponovno, da je odhod v Maribor v nedeljo, 4. t. m. ob 5.25. Igralke: Krisch, Jančigaj Vida. Prekuh. Zanner, Jenko, Er» bežnik, Vidic, Kump In Čergonja какот tu» di potni maršal Savo Sancin morajo biti najpozneje ob 5. uri na kolodvoru. Imeti morajo seboj vse športne potrebščine. V nedeljo se igra v Mariboru, v pondeljek v Murski Soboti proti Muri. — Trener.
Kolesarsko in motocikUstično društvo «Sava» v Ljubljani priredi dne 11. julija 1926. na prostoru SK. Ilirije društveno, na« rodno in mednarodno dirko z bogatim spo» redom.
V nedeljo in ponedeljek prve internacionalne nogometne tekme v letošnji sezoni
ијш-Ilirija
Tekme se vrše ob vsakem vremenu na igrišču S. SC Ilirije pred gorenjskim kolodvorom. Začetek obakrat ob pol 4 uri
Prvi invalidski vozički izdelani v -Jugoslaviji.
Precizno in solidno izdelani, s prostotekom in zavoro na ročni pegon. Naročeni za drž. protezno delavnico v Ljubljani ln izdelani v tovarni «TR1BI NA», tovarna dvo. koles in otroških vozičkov v Ljubljani. Karlovska cesta št. 4. SUka predstavlja popolnoma iz goto vi j ene vozičke pred oddajo
Gospodarstvo
Žitni trasnporti v inozemstvo
Naš izvoz žita in posebno turščice. ki ie bil v mesecih januarju in februarju precejšen ie proti koncu minulega meseca nenadoma znatno popustil. Vzroki so mnogovrstni ter se ie o tem že msnogo pisalo. Dejstvo ie. da nam ie na inozemskih tržiščih zelo težko uspešno konkurirati.
Posebno pereče poglavie pa tvori pri izvozu žita in turščice iemanje vzorcev iz medpntnih vagonskih pošiljk. Železniška uprava ie namreč d>o nedavnega dopuščala, da so se smeli na posta'i Liubliana Pri dospetju vagona in ob priliki carinskega pregleda iemati mali vzorci iz vagonov, na pod 'agi koiih ie izvoznik lahko ugotovi! ali odgovarja kakovost kupHenfga blnga kupčij-skemu zakliučku. Vojvodinska pšenica, tur-ščlca In druee žitarice se nrodan nr, večini s kvalitetno garancijo do zadnie oostaie v Jugoslaviji pri čemer pride za ugotovitev kvalitete pri nas edinole postaia Liubliana v poStev FV>sebno pri turščici ko* brzo pokvari ;tvem blagu le prav važno, če se more pravočasno ugotoviti, ali ie Маго zdravo a'' defektno ali mogoče vparieno. Italijanska ob lastva ki v Postoim pregled iriek) žito glede na kakovost postooaio posebno rigorozno in se ie dogodilo mnogo primerov, da ie bila turščica v Postojni zavrniena in stavliena dobavitelju na razpolago Nastale ogromne stroške s! lahko v takem primeru vsakdo Izračuna. Vrhutega trpi naš trgovski ugled, če se dobavlja neuporabno in mani vredno blago za dobro. Z lemaniem malih vzorcev na postaH Llubl-ana le bilo našim izvoznikom v mnogih primerih moeoče preprečiti dobavljanje žita neodgovariaioče kvalitete s tem. da so se takšni vagoni potom naknadnih odredb zadržali v tuzemstvu in so h le prthranlen« mnogovrstne sitnosti, predvsem Pa visoki stroški ki bi nastali na manjvrednosti blaga in zaradi prevoznih stroškov na-zal v našo državo.
2eleznlška uprava pa ie ugodnost iema-itia vzorcev pred kratkim sistirala ter odredila. da se interesentom prepove Jemanje teb vzorcev. Žitni transporti pasirajo zaradi tega postajo Ljubljano, ne da bi se mogla še v tuzemstvu ugotoviti kakovost, zavoljo česar trpi naša trgovina veliko škodo, ker ie Izpostavljena velikim nepriltkam pri prevzemu v inozemstvu. V interesu našega Izvoza bi bilo. da se iemanje teh vzorcev Iz medpotnjh pošiljk zopet dopusti, ker ta mani pulaelia nikakor ne ovira železniškega prevoza In ne trpi železnica pri tem nikake ško de. Težina vzetih vzorcev (kvečjemu do pol kilograna nikakor ne vpliva na železniški prevoz oddano težino. pač pa lahko Iemanje vzorcev obvaruie naše izvoznike v primeru pokvarjenega blaga pred znatnimi stroški Mislimo, da bi naša Zbornica za trgovino, obrt ln Industrijo ali pa Ljubljanska borza lahko z uspehom v tej zadevi intervenirala na kompetentnih mestih ter izposlovala zopet dovoljenje lemanja omenjenih vzorcev.
J. Ž.
Zaračunani in pobrani zneski pri deklaracijah In poštnih priznanicah katere niso čez 6 mesecev stare, se Pa moreio v korist strank izreklamirati.
Zavoljo tega naj bi trgovci in industrijci, uvozniki in izvozniki v lastnem interesu čim prei vposlali vse svoie Izvozne in uvozne deklaracije, poštne priznan-.ee itd.. ki *e niso šest mesecev stare, na eno ali drugo prei imenovanih tvrdk da se Izvrši potrebna reviziia In vložiio potrebni rekurzi. S to ustanovo ie ustreženo živi potrebi ter se bodo Interesenti gotovo v ohiln- meri posluževali te strokovne pomoči. 1412
Tržna ooročila
Novosadska blagovna borza (2. t. m.) nI
poslovala Prvi borzni dan po praznikih bo v torek 6. t. m.
r= Tedenski pregled zagrebške borze. Na
tržišču bančnih in industrijskih vrednot nI bilo ta teden nikakih posehnih sprememb. Vojna Skoda se Je v pondeljek okrepila, potem je nekoliko oslabela, a se Je v sredo zopet dvignila na 294:—295. Povpraševanj* po njej narašča. — Dinar ee Je v Curihu med manjšim valovanjem drtal na nivoju okrog 9 14. Na zagrebškem deviznem tržišču promet nI bil poseben. Blaga je bilo malo ta Je bilo sJceir tnanjft« povpraševanje večinoma pokrito od etra.nl Narodne banke Mnogo se Je stalno povpraševalo po Italiji, Švici in Dunaju
= Koncentracija ielenišklh nabavk. V prometnem ministrstvu ee Je nedavno po-kren.Ua akcija, da W »e licitacije za nabavo mate.rljflla, potrebnega posameznim direkcijam, ne vršile več v krajih posameznih direkcij, temveč v Beoeradu. da bi se tako vse licitacije koncentrirale na enem mestu, češ, da bi g tem manipulacije manj etale tn bi priSlo blago ceneje Depaitaeija bosanskih gospodarskih krogov, ki se Je ne davno mudila v Beogradu, je v prometnem ministrstvu v tej zadevi Intervenirala in opozorila na napačno nazh-anje. da bl se na talk način blago pocenilo Kakor poročajo Iz Beograda. Je mlnlst.nrtvo končno Sklenilo, da ostane pri »tarem in da se bodo licitacije vrftlle le nadalje na sede-tih poedinlh direkcij.
Zahteve naknadnih carinskih naplačil od strani carinarnic
V zadnjem času se zelo množijo primeri, aa carinarnice izterjujejo od uvoznikov in izvoznikov naknadna doplačila za blago, ki ie bilo že ocarln;eno ter je v mnogih primerih že razprodano Trgovski krogi pri tem postopanju trpe veliko gmotno škodo, ker gre često za znatne zneske, ki Jih trgovci morajo p'ačati, ne da bi jih mogli vračunati v blago.
Po čl. 57. car. zak. imajo carinarnice pravico v teku 6 mesecev izterjati od strank vsa doplačila, ne ozirajoč se na okolnost, ali trgovec more naknadno poravnati ta na-plačila ali ne. Posebno se opozarja na »uve« renia o poreklu«, katera so bila sicer ob priliki carinjenja doprinešena ter jih je ca« rinarndca spreiela kot pravilna, nasprotno Jih pa mestna kontrola naknadno pri reviziji spoznala za nepravilna. V takem primeru pobere carinarnica kot naplačilo diferenco med minimalno in maksimalno carino. Mestna kontrola dalje pobira zneske, ki so bili zaračunani napačno v škoda države, ne povrne pa iz lastnega nagiba prizadeti stranki onih zneskov, ki so se ob priliki carlniena preveč zaračunali v korist države, a na škodo stranke. Ta pa ima tudi pravico v teku 6 mesecev zahtevati od carinarnice povračilo vseh zneskov, ki iih le preveč plačal, kar Pa more doseči samo s primerno vlogo. Trgovci večkrat sarrn ne vedo. ali so se iim carine ali Pa postranske carinske pristojbine Previsoko zaračunale.
Spričo takega stanja sta ustanovili tvrdki carinsko posredništvo Just Piščanec in špedicija »Slovenla-Transport« v Liubliani poseben kontrolni oddelek kot protiutež mestni kontroli ter nameravata, ako bo zadostne aodpnre. v korist trgovskim krogom vršiti nasiedn-e naloge: 1. kontrolirati vse uvozne in i.Tvoztte deklaraciie glede na pravilno tarifacijo priiavlienega blaga, ugotoviti pravilno znračunan:e vseh v noštev prihaiaiočih carinskih pristojbin In taks: 2. kontrolirati j ooštne priznanice za ocarinjene poštne pa- : kete g'ede na pravilnost tarifirania in obra- i čunan;a pristojbin: Д. o uspehu revizije po- i ed:nih deklaracij, odnosno poštnih priznanic takoj obvestiti stranko: 4. po naročilu stranke izreklamirati pri carinarnicah vse v njihovo škodo zaračunane vsote: 5. v primeru zahtev naplačil od strani carinarnice vlagati rekurze na pristoina mesta odnosno izposlovati odpise ali restringirarrie teh naplačil; 6. zastopstvo strank v carinsko-re-] !arnaci'sk:h zadevah pri carinarnici in višrh kompetentnih mestih.
Iz dolgotrajne prakse ie znano, da pobira carinarnica v mnogih primerih pri oca-
Borze
2. aprila.
Ljubljana. (Prve Številke povpraševanja,
drii"i- iKïnudbe ta v oklepajih kupčljsk! za. ključld.) Vrednote: taveetlcijsko 73 do 75 Vojna Skoda 290—292, zastavni ta komunalne Kranjske 20—22, Celjeka posojilnica 200—205. Ljubljanska kreditna 190—0. Mer kantilna 102—105, Slavonska 50—0, Kreditni 165—175. Strojne 0—100, Trbovlje 3C5 do 370, Vevče 100—0. Nlhag 0—S3, Stavbna 60—70. Sešlir 110—118. — Blago: Zaključek eamo eden, ln «Icer: trami po naročilu kupca, fco vagon na&ladalna postaja, zaključeno po 295 Drugače eamo ponud be v lesu. poljskih рт-Melkth to gradbenem materljaiu brea povpraševanja.
ZAGREB Borza ni poslovala Prvi borzni sestanek po prazuiiklb bo v torek 6. t. m.
TRST. Devize: Beograd 43.65—43 85, Dunaj 350—353, Praga 73.60—73.90, Pariz 85.75—86.25, Londoo 120.82—120.92, New York 24.77—24.87, Curih 479—480, Budimpešta 0.0346—0.0351, Bukareêta 10—10.50. Valute: dinarji 43.25—43.75. dolarji 24.70 do 24.85, 20 zlatih frankov 93—96, zlata lira 449.10.
Vreme
S precejšnjo zamudo smo naposled do» bili pomlad v deželo. Zato pa je pomlad sedaj zares pomlad, solnee sije toplo, da je veselje, oblaki postavajo po nebu le to» liko, da vidimo na njih. da nam je vse do» bro, toplo in prijazno oskrbela zračna stru» ja z juga.
Velika zračna depresija, ki se je zapeljala že koncem poprejšnjega tedna z Atlant» skega oceana proti Evropi se je ustavila v bližini Anglije in Francije; njen veliki vrti» nec je potegnil v svoje nemirne kroge ozrač je domala cele Evrope tja do srednje Ru« sije. Zrak se je oričel gibati od juga proti severu; nad srednjo in zapadno Evropo je puhnil topli zrak z juga, preplavil konti» nent daleč proti severu ter zavil tamkaj proti severozapadu. Sprva dokler se je še mešal s hladnejšim, je deževalo; ko je top« lejša struja prevladala popolnoma, v vseh višinah, je dež Jenjal. Depresija se je na zapadu ustavila in skoro miruje, zato pnga' njaio taki vrtinci vedno nove zračne plasti j od Afrike proti severu. V drugi polovici ! tedna je jugozapad prešel v jugovzhod, ali i vreme se kljub temu ni ohladilo; zrak, ki je prihajal k nam preko Balkana, je ime! v se« bi še toplino Male Azije, Arabije in Egipta. Izredna toplota je nastopila pri nas v tico» gradu, na Dunaju: dunajska meteorološka centrala poroča, dj že trinajst let v marcu niso imeli tako visoke temperature kot le» tos. Iz tega se znova potrjuje kako maio je toplota odvisna od vremena poprejšnjih dni; tudi toplota in mraz se importirata iz drug h dežel.
Vegetacija pričenja spomladi, kadar do» seže srednja dnevna temperatura višino 10 stopinj C. Pri nas smo imeli tako terrpe« raturo od pondeljka dalje, z^to je takore» koč čez noč pričelo vse zeleneti in brsteti.
Toplote in ponAidi je deležna le dobra zapadna polovica Evrope. Nad Rusijo je še vedno mraz. v zvezi z visokim tlakom, ki gospodari tam. še v pondeljek zjutrai je kazal termometer med Moskvo in Kaza» n;em 20 stopinj pod ničlo. V drugi poiovi» ci tedna se je pod vplivom juga mraz ne« koliko omil'l in se umaknil proti severu,
rinjeniu nepravilne zneske, ki izvira io veči- ; kier odteka preko Skandinavije nazaj k
noma iz računskih pogrešk. kompliciranih raznovrstnih carinskih predpisov in odredb, koie se v mnogih primerih pri carinieniu tolmačijo napačno in v škodo stranke. In« teresenti so s tem več a'i mani znatno oškodovani. ne da bi pravočasno podvzeli potrebne korake v za .ščit o svoiih koristi-
Ledenemu morju. Tudi Švedska in N'orve« ška imata letos nenavadno dolgo zimo.
Kolikor se кгие doslej, se nam obeta tu« d: za praznike lepo vreme.
Dunajska vremenska napoved za soboto: Jasno, ponoči hladno
Velika noč v Parizu
(Moch: posinili pro^jovcdi. — Cvetna nedelj«. — Beg iz Pariza. — Poezija velemesti. — Amerikanizacija Pariza.)
—ž— Pariz, 28. marca. Na cvetno nedeljo se je slednjič le prikazalo solnce. Tako torej tudi v ve« iemestu čutimo, da je tu Velika noč in z njo pomlad.
Postne pridige so v polnem teku. Pa so ravnotako podvržene modi, kakor vse ostalo javno in zasebno življenje v Parizu. Elegantni svet si da rendez»vous v «chic» cerkvi ob uri, ko govori «chic» propovednik. Je pač nekaj spremembe: enkrat na dirkališču, enkrat na plesu v operi in tako daije — in enkrat pa tudi pri propovedi. So propovedniki, o ka* terih kramija ves Pariz. In včasi je ka» tedrala Nctre»Dame tako nabita, da ti» soči ostajajo zunaj. Ker pa govornika v tako ogromni stavbi ne more raz* umeti niti petina ljudi, stoji pred njim mikrofon in njegov glas ponavljajo mo; počni zvočniki (haut»parleurs), podobni gramofonskim lijakom in razmeščeni po raznih delih cerkve v višini kakih treh metrov. Človek ima čuden utis, če vidi govornika v daljavi, ali ga pa, če je za stebrišči, sploh ne vidi, njegov glas pa mu prihaja razločno in ojačeno iz iijaka na uho.
Na cvetno nedeljo smo pred cerkva» mi kupovali vejice zelenike (pušpana) po cn frank komad, blagoslovljene ves jice za malenkost več. Zaman pa smo iskali naših pisanih butar s pomaranča* mi ali jabolki; Francozi te navade ne poznajo.
Za praznike pa pojdemo iz mesta. Tudi državnim uslužbencem vseh vrst je letos pokionila vlada lepo velikonoč» no darilo: tri in pol prostih dni za praz» nike. Beg iz Parizr. bo letos torej mno» go večji kakor prejšnja leta. Železniške družbe se pripravljajo, da bodo kos ogromnemu prometu. Kakih 300.00U Parižanov zapusti za praznike mesto in gre na deželo, bodisi v bližnjo okolico, bodisi ob morje ali v planine. Nasproti no pa pride ob tem času kakih 100.000 deželanov iz najrazličnejšh francoskih pokrajin in mest. kakor tudi tujcev, predvsem Angležev, pa tudi Švicarji, Belgijci, Lahi in Nemci. To je celo pre* seljevanje narodov. Na vseh kolodvor lih zavlada velikansko vrvenje, kakor ob mobilizaciji. Brzovlaki v vse smeri so potrojeni, početvorjeni, da celo po» petorjeni... nabiti do zadnjega kotič» ka. Ubogi železničarji nimajo nikoli to* liko dela kakor ravno za praznike.
Čas od Velike noči do Binkošti je pa tujcu ravno najprimernejši za obisk Pariza, ker ni še hude vročine in ima tudi pariška pomlad svoje prelestje.
Drevje na bulvarjih je odeto v prvo, svetlo zelenje in parki in nasadi v svo» jih svežih, pestrih barvah nudijo kra» sen pogled. Pariz ima svojo čisto po» sebno poezijo in je v gotovih pogledih pač eno najlepših mest na svetu. Seve» da je treba imeti oči za to lepoto in nekaj smisla za velikomestno poezijo.
Najlepše perspektive se človeku nu» dijo od Louvra do velikega Slavoloka. Ni je morda ulice, ki bi nudila na vse strani lepše perspektive, kakor je Ave» nue des Champs-Elysées. Sprehodi ob Seini v senci velikih platan so istotako zelo slikoviti, posebno zvečer, ob zas hodu solnca, ali pa ob luninem svitu, j Kdor pa ne ljubi velikomestnih scl. ! nerij, naj se poda v kotičke Latinskega okraja na levem bregu Seine. Tam bo j našel slikovite, stare, vijugaste ulice, I častitljive stavbe iz prejšnjih stoletij j in ... mir, takšen mir, da se ne bo mo» pel načuditi, da se najdejo v babilon» skem velemestu tako tihi kotički.
Toda dolgo ta mir tudi v najbolj skritih kotičkih nc bo več trajal, kajti Pariz je na pragu nove dobe. Izvrševat; ; so sc začela velikanska dela, ki mu 1 bodo čisto spremenila lice: Pariz se je ; začel amerikanizirati. Podzemska želet» j niča dobi ccl kup novih prog in bo vo» žila daleč ven na deželo ter se bo nje» no omrežje spojilo s predmestno že» Icznico, ki bo elektrificirana. Podirajo sc cele dolge skupine hiš in tako nasta» j a jo številni novi bulvarji, tako n. pr. Boulevard Haussmann za opero, ki ga podaljšujejo do velikih bulvarjev. Tudi
v vseh drugih okrajih mesta podirajo stare stavbe kar na ducatc, sadijo nove parke, delajo nove trge, odpirajo raz» gled na vse strani.
Toda ne podira se samo, temveč tudi zida in gradi: nov most čez Seino, celi kupi stanovanjskih hiš po najmoder» nejšem sistemu, kolonija za vseučiliške dijake, Collège France dobi nove insti» tute itd.
Kdor bo prišel čez nekaj let spet po» gledat Pariz, se bo čudil velikim izpre» membam, saj že danes Pariz dalcko ni več to, kar je bil pred vojno.
Orožniški poveljnik Guillemette
v Parizu, ki je pred ne» kaj dnevi sam zasledo» val in aretiral iz ječe po» beglega morilca Rannou» ja ter ga zopet privedel v roke pravice. Za ta juna» ški čin je bil Guillemet predlagan v odlikovanje s križcem Častne Legije.
Na luno
Potovanje na luno ali drugo zvezdo zanima človeštvo od nekdaj. Vsi smo čitali fantastične romane J. Verneja ali H. Wellsa. Toda naši topovi niso kos tej nalogi, ker ne seže nobena- kroglja nad 100 km v višino. Novo rešitev naloge predlagajo ruoki matematik K. Ciolkovski, Američan R. Goddharth in inonakovski profesor H. Obert.
Medplanetno potovanje stavi tri pogoje: 1.) potrebujemo projektil, ki bi lahko prekrižal območje zemeljske privlačnosti in bi se dal voditi v brez-zračnem prostoru; 2.) dobiti moramo gradivo, ki bo kljubovalo mrazu tega prostora, t. j. absolutni ničli (— 273° C) in 3. zavarovati moramo letalca pred usodnimi duševnimi in telesnimi vplivi brezgravitacijskega prostora.
Raketa, ali bolj natančno rečeno, načelo plinske reakcije je edino sredstvo 7,a dosego 12 km hitrosti na sekundo, kar bi zadostovalo za zmago nad zemeljsko privlačno močjo. Velikanski motor, čigar načrt je ustvaril Obert. naj bi gnala tekoči kisik in vodik. Ni lahko, varno namestiti zaloge teh plinov, toda medplanetni hlad nudi gotovost, da ne bo nastalo sicer usodno izhlapevanje.
Prof. Goddharth nasprotno zaupa več navadnemu smodniku, nego plinom. Njegov motor je zasnovan na načelu strojne puške in je silno kompliciran v podrobnostih.
Kar se tiče letalca, vpliva na človeka
ne hitrost sama, temveč naraščanje hitrosti. ki ne sme presegati 30 m na sekundo. Ciolkovski je vozil v to svrho s centrifugo različne žuželke, nikakor pa seveda ni mogoče človeškega življenja izpostaviti tem nevarnim posku-šnjam. Zadovoljiti bi se torei morali zaenkrat le z odposlanjem rakete.
Največjo težavo stavi problem gradiva za raketo neobčutljivega proti mrazu. Železo in jeklo se drobita namreč kakor steklo, čim sta izpostavljena silnemu mrazu medplanetnega vesoljstva. Utrinki, drobci rneteorov, edino kar imamo odtod, obstojijo iz mešanice železa in 20 odst. niklja. Toda njih sestava je povsem.drugačna od nove. ki jo dosežemo pri mešanju obeli kovin na zemlji. Vse to jc treba upoštevati, da ne izgubi raketa svoje oblike in smeri.
Znanstveni in moralni pomen- prvega ! četudi ponesrečenega ekspedirania ra- ; kete na luno bi bil neskončen. Profesor j Goddharth gradi po zadnjih poročilih j prvo stnodniško raketo, ki bo dolga i 16 m, v sredini pa bo imela 2 m pre- jj mera. V glavi rakete se nahaja naboj \ jako svetlega umeialnega ognja rdeče barve, ki bo sprožil pri tresku v luno mogočno luč. Po vseh zatrdilih bomo lahko ta snop rdečih žarkov opazovali z daljnogledom, sai iznaša lunina razdalja od zemlje le 370.000 km. Najprc-ciznejše opazovanje na bo vršila zvezdama na hribu Mont Hamilton v Kaliforniji. ki slovi po svojem čistem ozračju.
Obetajo se torej zanimivi novi poizkusi in nikakor nimamo razloga, da bi jih vnaprej skeptično podcenjevali. Nasprotno, bolj kakor kdajkoli prei lahko pričakuiemo, da se Amerikancein ta stvar obnese: oni so podjetni, bogati in najbolj vneti za to, da kot prvi pozdravijo luno — vsaj z raketo.
izreklo običajno obsodbo na smrt. Le eno prošnjo! Nevesta Margherita pričakuje dete — ali ne bi vojno sodišče dovolilo poroke! No, pa naj bo! V celici je zvečer jetniški pater sklenil zakonsko zvezo med obsojencem in mlado nevesto. Poroki je prisostvovala tudi kneginja Soarez kot predsednica društva katoliških dam. Velikodušno je poklonila nevesti precejšen šopek svežih rož. Po poroki sta poročenca lahko še deset minut ostala sama. Nič nista govorila, temveč — samo jokala. Le to je izpregovoril Alfonso, ko je prišel jetni-čar: «Otroka čuvaj!»
Ob prvem svitu naslednjega jutra je bil Alfonso ustreljen. Dobro so merili, ena kroglja se je zarila ravno sredi srca.
To je bilo pred par dnevi v Amerilli. Novine pišejo o tem, kratko in vsakdanje. Dostojno pa povdarjajo velikodušnost-kneginje Soarez.
fjM
Španska svatba v ječi
Novine pišejo o tem. Kratko in jedrnato. Ne! Vsakdanje.
Alfonso je bil krojač. Slabo je šlo delo in glad ga je prisilil, da se je javil v špansko tujsko legijo za borbe proti Abd-el-Krimu. Zapustil je nevesto, mlado delavko v tobačni tovarni in šel na fronto. Ubogal je in streljal ljudi — zato jc bil plačan.
A neko noč ga je v taborišču za postojankami prevzelo neodoljivo hrepenenje. Nevesta mu piše: Pridi! Umrem od tuge! ... še tisto noč je Alfonso dezertiral.
Nevesta ga je skrivala v stanovanju. Ne dolgo. Ze tretje jutro je patrulja razbila vrata in privlekla beguna izpod postelje. S kopiti po glavi, verigo na roke — ali mora biti tako? Da! In vso pot so ljudje s prstom kazali za njim: lopov .kako pa!
Proces je bil kratek. Vojno sodišče je
Zlata krinka
ki jc pokrivala obraz in ramena slavnega egiptovskega faraona Tut»Ank»Amona. Krin ka jo izdelana iz čistega zlata ter jo krasi dragoceno kamenje in barvasto steklo. Ta» ko v umetniškem kakor v arheološkem in materijalnem pogledu je krinka neprecenlji» ve vrednosti.
Rekord v stradanju
Stradelec Jolly, ki se je produciral v Berlinu, je dosegel nov svetovni rekord v stradanju: po 44dnevnem stradanju je v pondeljek zapustil svojo stekleno omaro in s tem potolkel dosedanji rekord Italijana Mulattija, ki je nedavno vzdržal brez živeža 43 dni in 14 ur.
Jolly je tekom svojega prostovoljnega posta izgubil na teži 29 funtov. Dočim je v prvih dneh popušil dnevno okrog 100 cigaret, se je zadnji čas omejil le na 10 komadov, a pijače je zaužil dnevno le 1 steklenico mineralne vode.
Otvoritev steklene omare se je izvršila v navzočnosti zdravnikov, ki so stradalca dobro preiskali in mu nato predpisali naslednje kosilo: čašo goste mesene juhe in nekoliko čokolade, nato pa še nekatera lažja jajčna jedila
Na vstopnini radovednih gledalcev je Jolly zaslužil 175.000 mark. Ostane pa mu jih le 125.000, ker berlinska mestna občina zahteva 24.000 na ime — «ve-seličnega davka» . . .
Tekom letošnjega poletja se v New-yorku vrši tekmovalno stradanje vseli stradalnih «umetnikov»; Jolly jih pozove k tekmi.
Lola Montez

Palača «Reichs taga» v Berlinu
kjer se je odigralo že toliko burnih debat in ki je nedavno zopet bila prizorišče ostrega govorniškega boja zaradi odgoditve spre jema Nemčije v Zvezo narodov.
VSEM SVOJIM CENJENIM ODJEMALCEM ŽELI PRAV SREČNE
VELIKONOČNE PRAZNIKE
TVRDKA
DRAGO SCHWAB
LJUBLJANA.
"I
s
U.
65 let jc minulo letos, kar je legla v grob ženska, bogata na telesni lepoti, a še bogatejša na duševnih zmožnostih. Stoletnica njensga ro;stva je šla lic» opaženo pred petimi leti mimo ljudi, in nihče se ni spomnil na njo, ki jc bila nekoč oboževana in obenem sovražen a kakor nihče na svetu.
V štiridesetih letih minulega stoletja je igrala Lola Montez čudno vlogo v tedanjem evropskem in tudi ameri» škem življenju. Revolucijonarne ideje so prežemale tedaj vso Evropo in su izbruhnile leta 1848. mogočno na dan. Gradile so se barikade po cestah in odmevala je pesem svobode. Celô barvarski rod, ki še danes ne more izru» vati iz svojega srca Wittelsbachovccv, se je zrevolucijoniral. A v mnogem je vse te revolucije, ki je pretresla letar» gičnega bavarskega očanca na deželi in potuhnjenega jezuita na bavarskem kraljevem dvoru, bila kriva samo ona, lepotica nad lepoticami, ki je bila znana po vsej Evropi in Ameriki — Lola Montez.
Bog vedi, kje je Lola zagledala IuS sveta. Pravijo, da je bila ciganskega ro» du; pravijo, da je bila indijska knež» nja; pravijo, da je bila hči slavnega španskega bikoborca Monteza. Obilo vika je vzbudila tudi trditev, da je bik Lola hči samega lorda Byrona. Bodi kakor koli — njenega rodu ni iztaknil do zdai še nihče, niti norveška pisate» Ijica Klara Tshudi, ki je utaknila svoj fin nosek v vsak evropski dvor in je izvohala vsak najmanjši škandalček. Lola pač pravi sama v svojih zapiskih, da je bila rojena na Irskem od španske matere in da se po nji pretaka španska, irska in mavretanski kri. A kdo ji naj verjame? Vse življenje se je posmeho» val svetu in največjim suverenem in jih vlekla za nas. Verjetno je torej, du je hotela potegniti tudi bodoča poko» lenja, pa je zato napisala tisto spomine.
Sedemnajst let je dopolnila, ko se je poročila z angleškim poročnikom Jame= som in odšla ž njim v Indijo uživat pod palmami ob šumečem Gangu mlado ljubezen. A Anglež ji je bil najbrž pre--dolgočasen in preokoren; kmalu se je povrnila v London in je hotela postati igralka. A ni ji šlo, ker ni obvladala angleščine. Postala je torej plesalka in je stopila v Londonu prvič pred občin= stvo. Seveda, brez uspeha. A to je ni potrlo. Šla je po svetu in je kazala svo» jo umetnost, pa je žela povsod navdu» šeno priznanje. Posebno v Parizu. Pač ie godrnjal v početku ravnatelj Velike Opere, ker je Lola plesala brez trikoja: pač so jo čudno gledale baletke, ker je že prvi večer nabila svojo tovarišico in bi bila drugi večer skoro z nožem za» klala baletko. No, to vse se ji je izprt» gledalo, ker je bila Lola krasotica nad krasoticami. Imela je modre oči, ki so
Spomenik kralju Umbertu I.
eo pred kratkim odkrili v Rimu. Spomenik, ki stoji v parku vile Borghesc, je že 1. 190(>. zasnoval kipar Calandra, po umetnikovi smrti pa ga je dovršil Edoardo Rubino.
Zofka I •• ~J«--Dea?f
Miriam in Nafis
V mcscc.i elt:lu ie bilo, na dan, ko se obhaja spomin razdejanja Jeruzalema. Takrat se spominjajo židje svojih mrtvih in romajo na niihove grobove.
Ze par dni je deževalo. Kakor da bi se imela potopiti vsa Galicija v dežnici in blatu. V obupni puščobi se je raztezal kraj. umazan in žalosten, kamorkoli je doseglo oko.
Težko je šla Mirijam po blatni cesti. Njen petletni sin. Nafis je stopal poleg nje in njegov cbrazek je bil bled od napora. 7л dve uri sta hodila in še nista bila na mestu. In vendar je bilo samo eno uro daleč od pošte do majhne vasi, ki je bila njun cilj. Včeraj zvečer sta sc odpeljala iz Krakova. Vlak je bil prenapolnjen in kupeji so smrdeli po ubogih, premočenih ljudeh. Potem sta se vozila od treh zjutraj s pošto štiri ure daleč. Dež je ropotal na streho in trkal na okna; žolta. mrtvaška svetloba je ležala nad krajem. Mrzlo je bilo in spati nista mogla. Miriam je držala Nafisa v naročju in je jokala. Vso pot so strmele njegove črne oči kvišku k nji.
Kakor sužnja je robotala dve leti. da «i> je prislužila denar za to pot.
Ko sta prišla ob sedmih zjutraj na zadnjo poštno postajo, sta bila oba trudna in bolna. Snedla sta nekaj kruha in popila malo mleka. ^ Deževalo je, deževalo neprenehoma. Ko sta stopila potem ven na cesto, sta bila kmalu premočena do kože.
»Ubogi Nafis, jaz te bom nesla,« je rekla Miriam in je hotela vzeti dečka na roko, ali ta ie odkimal z glavo iu šel sam dalje. Slab nasmeh sc je zazibal za kratko sekundo okrog njegovih ustnic.
Nafis je bil gluhonem.
Tako sta šla molče dalje in Miriam je mislila na tiste čase pred štirimi leti. Takrat je bila doma v tem kraju. Njen mož je živel in čeprav je bil le ubog žid-cunjar, je bilo vendar lepo živeti ž njim. Dober je bil ž njo. O. ljubil jo je zelo!
«Miriam. tako si lepa, kakor roža Sa-ronska. ki io je ljubil Salomon. Črna si, ali lepša si od vseh hčera Judejskih. Jaz te ljubim!» tako ji Je govoril včasih.
In ona se je nasmehnila in je dejala: «O. tudi ti si lep. lepši cd sinov kraljevih! In jaz te ljubim. Aron!»
O. sporrtin'ala se je še živo njegovega obraza. Bleda mu je bila koža in fina. oči dobre in tople, lasje mehkejši
od svile. Njegova brada je bila mlada in njegove ustnice rdeče in polne ljubezni kakor satovje polno medu. Tudi roke so mu bile lepe in bele in škoda jih je bilo. da so morale mešati v umazanih cunjah.
Potem je Aron nekega dne obolel iu umrl. Sele dve leti je bila ž njim. in Naris je bil star šele enajst mesecev. Odpovedali so ji izbo in klet. kjer jc živela z možem, in židje po okolici so nabrali zanjo nekaj denarja in so jo poslali v mesto s sinom. Aron jo je bil pri peljal iz mesta, nai gre torej zopet tja. Nikjer na zemlji ni imela svojega človeka, niti očeta, niti matere, niti brata, niti sestre. Zakaj uboštvo. iz katerega se je rodila je huda bolezen in več ljudi pomori, kakor najbesnejša kuga.
V mestu je šla v tovarno. Slabo se plača v predmestnih tovarnah krakovskih! Dosti beračev je v Galiciji in za en krajcar zaslužka se koljejo kakor lačni psi za oglodano kost.
Miriam je stanovala v veliki sobi pri stari židovski dvojici. Najela si .ie kot ori prvih vratih, zakai sc-ba je bila velika in v vsakem kotu je stanovala druga družina. Tla so bih razdeljena s kre do v štiri enake dele in ni se smelo postavljati svojih stvari čez mejo na sosedov prostor.
Samo otroci so lezli sem in tja, ker od njih se ni moglo zahtevati, da bi poznali mejo in jo spoštovali. Mnogo krika je bilo in prepira zaradi tega, ker ubožcu je krik bližji od smeha in če ene ga žro skrbi cele dneve in noči, oh. potem bi grizel okrog sebe s hudobnimi strupenimi besedami, da bi nikomur ne bilo bolje v duši, kakr njemu.
Miriam je delala v tovarni ves dan in samo zvečer se je igrala z Nafisom, ako ni prej zaspala. Zdel sc ji je lep, kakor carjevo dete in ljubila ga ie z veliko, silno ljubeznijo. Umivala ga je vsak večer in šivala ie cele noči. da bi ne plezal raztrgan okrog, kakor drugi židovski otroci.
Stara Sara — v njenem kotu je bila Miriam v podnajemu, — ji je rekla včasih: «Zakaj se toliko trudiš ž njim.. Miriam! Nafis ne bo grof, ne boj se!»
«Ali on je moj sin, Sara! Edinec! Aron mi ga je pustil tu. da doživi moie srce veselje nad njim.«
Vzela jc dečka v roke. poljubovala ga je neštetokrat in govorila smeje: «Ce bi mogla delati tvoja mati Miriam še bolj, bi ti bilo dobro Nafis. Nobene minute ne bi spala, nobene minute ne bi počivala, da bi ti bilo leoo. Nafis!» In poljubovala je otroka, dokler ni zaspal utrujen od njenih poljubov.
Neki večer je rekla Sara: «Ne straši se Miriam! Zdi se mi. da ne doživiš veselja na svojem sinu. Nafis jc gluh<^-nem.»
V grozi je poslušala Miriam.
«Molči, Sara, ne kliči nesreče! Sa) ni res!»
In padla je na tla in jokala od strahu. Potem je vzdignila Nafisa v naročje in je začela govoriti ž njim. Ali dete ni slišalo in ni odgovorilo . . .
«Premlad je. Sara,» je rekla Miriam. da bi se potolažila. «Saj še ni dve leti star. ne more že govoriti!»
Od tedaj je jokala Miriam neprestano; molila je kakor še ni molila nikdar, ali deček je 'ostal gluh in nem.
Ni megla verjeti. Cez pol leta ie odvedla otroka k zdravniku. Ali tudi ta ji ni dal upanja: «Gluhonem je pomoči ni!»
Takrat je vedela Miriam: Da. ni po moči. ni tolažbe! Ni bilo človeka, ki bi ji pomagal!
Tisto noč je sedela na svojem ležišču. na stari raztrgani in umazani slam-nici, ki je ležala na tleh. Sina je držala na kolenih. Zunaj je svetil mesec. Vso noč ie gledala v bledi. ljubeznivi obrazek sina. In tako popolno lep se ji ie zdel otrok v naročji!, da ni moglo
grških besedah. Na koncu se spusti v bc» sen ples, se utrudi in zaspi. Dvor stori st» veda isto. Harition, brat in suženj pa med» tem pobegnejo. Konec opere je odtrgan, a je vseboval menda srečno vrnitev domov.
Pripombe kažejo, da je zavzemal v orke» Etru prvo vlog » boben. Grmel je, da izrazi nevoljo Jupitra vsakikrat, ko je pričel slu» ga zabavljati na bogove. Bobni so sprem» ijali tud; indijski ples v svetišču. Posamez» ne arije in vložke pa jc spremljala flavta odnosno harfa. Druga godala niso omcnje» na, ali pa — pravi prof. Reich — nc гаг» umemo pravilnega pomena posameznih označb na starodavnem papirusu.
Ne veruje v kače
Sinod secesionistične Kalviuovc cerkve v Assenu na Holandskera je imel zadnje čase težke brige z župnikom dr. Geelkerkenom. Ta svojeglavni duhovni pastir se je lani postavil po robu nekaterim cerkvenim naukom in končno odpovedal pokorščino celo svojemu nadpastirju.
Posebno se je župnik dr. Geelkerken uprl nauku, da je v raju kača govorila z Evo in jo premotila k tatvini jabolka. Razvila se je huda polemika, proti župniku dr. Geelkerkenu se je dvignil hrušč in trušč in sinod ga je ostro pozval, naj se javno skesa svojega krivover-stva. Ker je opomin ostal brezuspešen, je bil župnik te dni poklican pred cerkveni sod. ki ga jc za tri mesece suspendiral izvrševanja duhovniške službe. V koliko bo ta kazen zalegla, jc pa seveda le vprašanje dr. Geelkerkenove uporne trmoglavosti.
Helenska akademija v Atenah
V petek, dne 26. marca so otvorili v Atenah z velikanskimi svečanostmi Hc-lensko akademijo. Otvoritvenih ceremonij so se udeležili številni državniki vlade, na čelu general Pangalos, vsi 2a-stopniki tujili držav v Atenah, že imenovani člani akademije (er reprezentan-ti literarnih, znanstvenih in umetniških krogov. Pozdravni nagovor ie imel Pangalos, ki je povdarjal, da hoče republikanska Grška nadaljevati svoje življenje z večjimi koraki kakor doslei in da hoče tudi pospešiti znanstveno na-obrazbo v deželi.
Za Pangalosom je govoril minister prosvete Ekinitis. Razvil je histori.iat atenske akademije, ki se jc mogla sezidati samo s požrtvovalnostjo bogatih Grkov. Nato je opozoril baron Sina zbrane znanstvenike akademike na to. da so dosegli akademijo šele po 40 letih velikih boiev, in da se jim je sedai mogoče postaviti ob bok tujili članov najvišjih znanstvenih institucij na svetu. Govornik je tudi imenoval dobrotnike. s katerih pomočjo se je sezidala stavba. Bogataš Benakis jc žrtvoval v ta namen okolu 10.000 funtov šterlin-gov. Z velikimi vsotami sta podprli zavod Grška narodna banka. Atenska banka in številni zasebniki.
Grška akademija ima predsednika v osebi g. Negrisa ter se deli v tri sekcije. Prva je namenjena književnosti, druga znanosti, tretja pa umetnosti vobče.
-3È3-
Na riaše^mah svetišč stare Mehike
Spominjate sc, pisali smo že o staro» davnem kulturnem plemenu Maya. Pa tudi o Aztekih in Toltekih in o naj» novejših razkrivanjih njihovih starih spomenikov, mogočnih stavb s pre» krasnimi fasadami in piramidami, kjer se danes gnete raziskovalcev in stari* noslovcev. Zabeležimo naj danes za» nimive doživljaje arheologa dr. Luths gerja von Durena na eni izmed teh ru» ševin, kakor je to sam nedavno opisal.
Bilo jc nekaj let pred svetovno voj» no, ko se je skupina arheologov peljala iz Mehike v Rio de Janeiro. Najzan!» mivejša pojava med vsemi jc bil go» tovo dr. Luthger van Diircn. Mehikan» ska vlada jih jc bila povabila, da pre» iščejo starožitnosti Aztekov. V pogo» voru je eden sopotnikov vprašal dr. Durena, zakaj ima sive lase kljub temu, da je šc primeroma mlad. In on je odgovoril:
»Kot raziskovalca me jc zelo zanima» lo, da so v bližini Tcrkuzka — starega kraljevskega mesta — našli zgradbe. Napotil sem sc tja. Vse naokrog sc jc razprostiral pragozd, a po štiridnevni hoji smo dospeli na kraj in zagledali tri velike piramide. To je bilo prvič, da so se našle piramide tudi izven orijent» skih dežel. Ko smo se hoteli vrniti, smo pogrešil slugo Pabla. Naše iskanje je bilo zaman. Kar zagledam na eni izmed piramid napis v Maya»jeziku, kateremu sem bil vešč, da sc nahaja tu vhod v podzemske grobnice. Po par korakih smo res uašli razmaknjen kamen in ta» koj nam je bilo jasno, da je tu moral izginiti naš Pablo. V hodnikih smo za» pazili lepe skulpture in kamenite kipe starih Maya»bogov. Ob stenah jc bilo polno napisov in eden izmed teh sc jc glasil: »Smrt motilcem miru!« In glejte ravno v tem hodniku smo našli mrtvo truplo Pabla; imel je strahovito spa» čen obraz...
Pretreslo nas je, toda čudna rado» vednost nas jc vodila dalje po rovu. Povsod maske mrtvih in grobnice z otrplimi mumijami. V sredini tc velike grobnice je stal kamenit sarkofag, čigar pokrov je bil nekoliko privzdignjen. Medtem, k'o sem sc jaz trudil razvoz» ljati pomen teh spletenih in zavozlja» nih pisemskih znakov, ki so sc jih Maya kakor tudi njih sorodniki v Inka deželi v Peru»u posluževali, je pristopi! moj spremljevalec angleški ataše Bili bliže k sarkofagu. Nenadoma jc kakor iz zemlje zadonel zamolkli glas v Maya jeziku: »Proklet bodi!« ... Bili potegne pištolo. Mrtvi Pablo, ta tajinstveni glas in mumije okoli nas, — vse to nas je pretreslo do mozga. Bili pristopi bliže k sarkofagu in dvigne pokrov — zopet isti grozilni glas: »Proklet bodi!« Bled
ko stena se obrne Anglež Bili — zopet ista kletev. Bili zakriči in začne kakor blazen streljati na mumijo. Baklja nam dogorcva, primikamo sc do izho» da, zopet zakriči isti grozilni glas. Ka» ko sem prišel do vrat, ne vem; samo to vem, da sem zgrabil Billa in od groze na pol mrtvega vlekel za sabo, spota» lcnivši se še ob mrtvem Pablovcm truplu. Pred_ piramido sem se zgrudil v nezavest. Štiri dni sem ob čuvanju svojih spremljevalcev visel v grozni vročici med smrtjo in snom, in četrti dan* ko sem se pogledal v zrcalo, so bili moji lasje beli kakor sneg. Vpra« šam za Billa — in odgovorili so mi. da ga jc dan prej vzela smrt. Grozitcv jeznih bogov sc je izpolnila — dokaz za to sta dve žrtvi. —
Po nekaj letih sem razvozljal reši» tev te uganke iz poročil britskega ar» heološkega društva o novih odkritjih v Egiptu.
Tam so našli v mumijah primitivne govorilne aparate, ki naj bi branili mu» mijo oropanja, pa tudi oskrunjenja in motenja miru. Ko se je nepoklicani mu» mije dotaknil, se je oglasilo svarilo ali pa tudi prokletje. Mojim študijem jc to dejstvo bilo kakor nalašč v okrep;« tev moje domneve, da je morala ne» kdaj biti zveza med deželo Faraonov m Maya»kulturo v Južni Ameriki. Rav-no te slične naprave govore za enotno kulturo.
Takoj po svetovni vojni so prihajala zanimiva poročila od. raziskovalcev v Mehiki. Gori že omenjene ruševine so popolnoma razkrili in proučili. Najza» nimivejša najdenimi pa je bila v tem, da so iztaknil v tleh vzidane premika» joče se glinaste plošče, ki so bile zve» zane z govorilno membrano, da jc vsak, kdor je stopil na to nevidno p'o» ščo, bil ostrašen po tem mrtvaškem glasu. Tak izum bi se še dandanes marsikje dobro obnesel! —
Sedaj mi je bilo vse jasno. Dokler smo mirno stali, je vladal mir, ko pa je le eden premaknil nogo, že se je zglasila kletev in nas Evropejce stra» šila kakor vsakega Mava človeka pred 2000 leti. V arheološkem muzeju v Amsterdamu, pravi Duren, sem na last» ne oči videl tak govorilni mehanizem. — Čim jc kdo stopil na glinasto ploščo, je obenem stopil na meh. ki je pognal zrak skozi luknjice piščali različne лч,-likosti. ki je bila pritrjena v mumiji ali pa v kamenitem kipu. Tc luknjice so bile tako uglašene, da jc nastala cela beseda v Maya jeziku. Uganka je bila rešena. Toda grožnja in kletev se jc žal le morala izpolniti na dveh iz mojega spremstva.
očarale vsakogar; imela je črne lase, ka mor se jc zapletel vsakdo; imela je stas in telo, ki je vzbujalo neodoljivo strast; imela je ročice kakor nobena pravljična kraljična; a nožice so ji bile majčkene, tla pri nobeni kitajski prin» cezinji ne taku.
Plcsaia jc v Parizu, v Draždanih, v Pctrogradu, v Monakovem, in povsod so ji ploskali. Povsod je imela srečo in prijateljev na stotine, a pač tudi mnogo sovražnikov, in to radi svojega nasil» nega, brezobzirnega temperamenta. Ko» čica ji jc bila nežna, a je znala tudi dobro vihteti bič, ki ga je Lola vedno nosila s seboj. Če je bila slabe volje, ni bilo dobro človeku, ki jc prišel v njeno bližino. Zakaj, ni se ozirala niti na stau niti na dostojanstvo. Brezobzirno je žvistnil njen bič po obrazu, bodisi na» vadnega bonvivana ali pa samega mogočnega ministra.
Koncem leta 1846. se je prikazala v Monakovem in je nastopila v dvornem gledališču. Zijali so Bavarci! Večina jih je pač ploskala kakor blazna in je bila vsa omamljena od Loline blesteče le» pote. A bilo jih je tudi dokaj, ki so žvižgali: filistri, naščuvanci po člankih v jezuitskih listih, kjer je bila Lola opisana kot frarnazonka, od inozemstva podkupljena agentinja in izzivalka, ki naj izpodkopava ugled jezuitov in ve» ljavo lepih čednosti.
In vendar Lola ni nastopala kakor običajna baletka v trikoju ali v pre» kratki baletni obleki, nego v bogatem španskem oblačilu iz same svile in čipk, posejanih z bleščečimi demanti. Ple» sala je narodne španske plese, z gorečo, divjo strastjo, ki pa je končno prešla v dekliške, sramežljive geste, ki so oča» raie tudi največjega lahkoživca. Ni čudno, da se jc vanjo zagledal tudi kralj Ludvik, ki je bil takrat žc v letih, ekscentričen v manirah in prismojen v možganih. Že prvi dan po nastopu je bila Lola pri kralju v avdijenci in še tisti dan je bil kralj njen suženj. Lola ga je priklenila nase, da ji je izpolnil vsako željo, ki jo je bral v njenih očeh. Shajala sta se pač na njenem domu, in kralj je lazil tja skrivaj in v poznih večerih. A vendar vse to ni ostalo pri» krito. Dvor-se je pričel škandalizirati nad kraljevo ljubeznijo; ljudstvo se je razburilo in se pričelo puntati; jezuiti so podpihovali svoje verne in jih šun» tali proti tuji, javni grešnici. Bil je škandal v starovernem Monakovem, da nikoli tako. A Lola se je smejala in jc zaničljivo gledala na sovraštvo, ki ga ie videla pri ljudstvu in pri jezuitih. Sai je dosegla to, kar je hotela: poni» ža!a je kralja in ljudstvo in osmešila jezuite. Izprehajala sc je po ulicah z bičem v roki; kdorkoli jo jc ošinil s prezirljivim pogledom, ga je oplazila, da jc imel zadosti.
Končno je Lola zahtevala od kralja, naj jo napravi za grofico. Ludvik je bil takoj pri volji, a upirali so se ministri. Radi tega jih je moral kralj na Lolino povelje takoj odpustiti in imenovati druge, ki so Loli rade volje ustregli. 1
Jezuitom pa ni upadel pogum. Na» ščuvali so študente, ki so pričeli dc» monstrirati po mestu in sramotiti novo grofico. A kralj je zaprl univerzo in pognal študente iz mesta. Toda ljud» stvo je stopilo na stran dijaštva; tudi vojaštvo je prestopalo polagoma in se uprlo kralju, ki je prišel nazadnje v velike škripce. Omahoval je dolgo in je nazadnje izdal v svoji malodušnosti lepo ljubico, ki je morala pobegniti v zaprti kočiji pod zaščito policije. A nemiri niso ponehali, ker ljudstvo ni verjelo, da je kralj zapodil svojo me. treso. Revolucija je postajala silnejša in je pojenjala šele 20. marca 1848., ko se je kralj Ludvik odpovedal prestolu.
Lola je odšla na Angleško, kjer se je poročila s častnikom Healdom. Pa ga ie kmalu zapustila in sc odpravila v Ameriko, kjer je nastopala v raznih gledališčih. Največje uspehe pa je žela v igri, kjer je bilo slikano njeno raz» merje s kraljem Ludvikom in njen boj / jezuiti. Sama je igrala vlogo same sebe in je doživljala sijajne triumfe. Po» zneje se je poročila še trikrat, a se je takoj ločila od vsakega moža. Dolgo casa je bivala v Avstraliji, kjer je v .Melbournu predavala o različnih soci» jalmh in političnih problemih. Nazad» nje se jc vrnila v Newyork, kjer je pridno predavala, dokler je ni leta 1861. zadela smrt, ko je dopolnila jedva 40 let.
verjeti njengo srce, da ima na sebi napako.
Te čudovite, mehke, sladke ustnice naj ne govore nikdar?! Ta usta. tako lepa kakor vzcvetela roža naj molče na veke?! — Ta mlada ušesa, kakor iz slonovine umetno izrezljana, naj ostanejo gluha?!
«O Nafis. kakšen greli ie storila tvoja mati. da je prišla taka kazen nate?! O. Nafis. edina cvetlica mojega srca, kaj sem storila, da trpiš?!»
Neme solze so ji polzele po bledih, upadlih ličili in zdela se je sama sebi polna krivde, deležna strašnega zločina. «Reci, Nafis. ali sem ti jaz, tvoja mati, ukradla govor iz duše?! Mar sem te premalo ljubila?! Sem bila premalo hvaležna Jehovi. da mi je dal dete?!»
Tako ie šepetala in zobje so ji šklepetali od groze in obupa.
Ni vedela, kdaj je zaspala, vzklonje-ra tako nad otrokom. Sanjalo se ji je o možu.
Sedel je na zeleni trati in se je smejal, ko je bežala k njemu z Nafisom v naročju in jokala.
«Pridi k meni. Minam, pridi k mem, jaz te potolažim!» tako je klical in je raznrostrl roke k nji in Nafisu.
Takrat so jo prebudili. Zakaj danilo se iè in čas je bil iti v tovarno na delo.
Japonski častilec Mussolinija
Iz Rima javljajo, da je pred kratkim posetil Mussolinija japonski pesnik llarukiši Šimoi. veliki prijatelj Italije in oboževalec fašizma. Harukiši Šimoi se je svojčas boril kot legijonar z D' Annunzijcm na Reki. Potem se je vrnil v domovino, kjer je pripovedoval o slavnih činih reške pustolovščine. Ne» kateri Japonci so ga poslušali in se za» čeli še sami navduševati za fašizem in Mussolinija. Slednjič so sklenili poslati fašistovskemu vojvodi celo vrsto da» rov, poveličujočih diktatorstvo, nasilje in »herojstvo«.
S temi darovi se je Harukiši Šimoi zastonj vkrcal na neko italijansko lad» jo, zasidrano v japonskih vodah, in sc je pripeljal v Italijo. Izstopil je v Ge» novi ter se odpeljal naravnost v Rim. Javil se je za avdijenco pri Mussoliniju in jc bil z D' Annunzijevo vizitko ta» koi sprejet. Ko je prišel pred Mussoli» nijevo obličje, je padel na kolena. Fa» šistovski vojvoda se jc milostno priklo» nil in mu pomagal na noge. Nato je Ja» ponec izročil Mussoliniju darove: stare meče. med katerimi je eden iz zapušči» ne admirala O Gasuara, in drugo orož» ie z značilnimi nanisi, v ostalem pa tu» di več marmornih plošč in par kipov. Vse to mu je poslalo japonsko društvo, ki se navdušuje za fašiste v Italiji in iz» ven nje.
Harukiši je ob izročitvi teh darov iz» rekel tirade, da se Japonci za Mussoli» nija zelo zanimajo. Primerjajo ga s svo» jimi državniki, ki so nanravili Japonsko slavno. In italijanski diktator je bil ja» ponskega poeta zelo vesel: otipaval je marmor, ogledoval kipce in potegnil Gasuarijev meč tako nerodno iz nož» niče, da se je vrezal na roki. O tem bo noet Harukiši Šimoi napisal mogočno balado.
Kdo? Mussolini!
Kuriozr.a karikatura, sestavljena iz številk letnice 1926.
Avtomatični radio-stražnik
Avtomati, v svoji enoličnosti grozne pošasti, ki jih je ustvarila Čapkova domišljija v »R. U. R.«, bodo kmalu pojav na ulicah svetovnih velemest. Posamezni izumi in konstrukcije polagoma v fantastični meri nadomestujejo človeške sposobnosti. Lani so že priredili Francozi nad vse uspešne poizkuse z letalom brez pilota. Izkazalo se • je, da lahko vodijo radio-električni valovi letalo v zraku, določijo smer in tudi vržejo bombe, ne da bi bil pri tem potreben človek.
Istotako so se lani sijajno obnesle radio-tehnične naprave na ameriški križarki »Jo\va«. kjer se je uravnavalo krmilo, regulirala hitrost strojev in pritisk v parnem kotlu brez udeležbe mornarjev, zgolj s pomočjo radio-valov, ki .iih je oddajala kontrolna ladja, sprem-Ijalka križarke. Ladja »Jo\va« se je kretala tako sigurno, kakor da bi nevidni mornarji hitro in točno izvrševali povelja nevidnega kapitana. V resnici pa ni bilo na križarki nobenega živega bitja. Vse so storili radio-valovi.
Lahko se veselimo na bodočo vojno, v kateri bo radio-tehnika igrala veli-
Oi tistega časa je bila potolažena.
Spomnila se ,ie. da hodijo pravover-niki v mesecu elelti, na dan. ko se obhaja spomin razdejanja jeruzalemskega mesta, na grobove svojih mrtvih in jih prosijo dobrot. Mogočni so mrtvi tisti drn. in Jchova usliši vse. kar ga prosijo.
Miriam po?de na grob Aronov in bo molila tam in potem bo Nafis govoril in slišal.
Ali Ono majhno, židovsko pokopališče, kjer je bil Aron pokepan. je bilo daleč in dosti denarja je potrebno ш pot. Miriam bi potrebovala zase in za Nafisa čez dvajset goldinarjev tja in nazai.
Miriam je začela varčevati in varčevala je dve leti. Kajti bedn in pomanjkanje sta požrešni in težko jima otmeš vinar. Miriam je jokala kadarkoli si je morala kupiti kruha, in kadarkoli se je najedla do sitega je prosila Nafisa: «Odpusti mi, sin! Dnevi teko in moj glad stoji pred tvojo rešitvijo kakor požrešna zver. Ko bi ne morala toliko jesti, šla bi kmalu tja. ali tako morava čakati še eno leto! Odrusti mi. Nafis. cd-ncc!» Vrgla se ie pred riroka* in mu ie poljubovala nore ?
Nafis j - ie jako ljubil. Ola lil «c njen obraz in io pcl.iuboval mi oči, Njegove
kansko vlogo. Zdaj v mirnem času pa hočejo izrabiti Amerikanci novo iznajdbo, da olajšajo težko službo velikome-stne policije. Tehniki departementa javne varnosti so natančno preračunali vse podrobnosti. Njih dete že meri prve korake, in kakor poročajo novine, je za njegovo popolno funkcijo treba izboljšati le še posamezne malenkosti.
To bo torej avtomatični stražnik nadnaravne velikosti, ki ne bo poznal strahu in pardona. Ta varuh javnega miru se ne zmeni za krogle ali strupene pline. Samo ogenj cele baterije ali naravna zapreka (n. pr. velika reka) lahko ustavi njegov brezčutni korak. Stroj, ki ga vodijo brezžični valovi, bo pomagal policiji raziprševati upornike ali nasilneže.
Jekleni avtomatični človek ima srce v obliki motorja z 20 do 50 konjskimi silami, kF gibljejo rpke. noge in jezik strašila. Čevlji tega radio-stražnika pa so mala debela kolesa, ki posnemajo počasno kretanje goske in ki so se posebno obnesli pri oklopnih avtomobilih v svetovni vojni. Omogočeno .ie hitro in elastično kretanje na vse strani. Radio-stražnik se prične gibati točno po ■delovanju in vplivanju brezžičnih valov. V rokah vrti z gumo obrobljene diske, ki se vrtijo zelo hitro in nadomestujejo pendrek. Na koncu gumijevega traku visi svinčena krogla. To je strašno orožje, ki deluje le v izjemnih slučajih. Njegov udarec pomeni težko poškodbo, če ne smrt.
Za avtomatom odnosno za četo takih avtomatov se pelje uradnik z avtom, ki oddaja brezžična povelja. Ob nastopu kričijo ti avtomati (in njihov glas je kakor grom): »Prosim mir! Narazen!« Če množica ne uboga, naznani avtomat, da bo tri minute pozneje razširjal plin, ki povzroči kašelj, kihanje, solze. Naj se boje rebelanti, ako avtomat, odnosno njih cela četa stopi v akcijo!
Radio-stražnik bo deloval tudi ponoči. Dva močna žarometa mu bosta nadomeščala oči in bo torej v noči še bolj pošasten kakor podnevi. Kako se bo avtomat obnašal v policijski službi, je vprašanje le še kratkega časa. Lju-dnje se kmalu navadijo vsake še tako senzacionalne novosti in verjetno je, da se bodo kmalu navadili tudi radio-stražnikov in se jim zoperstavili. Toda pri prvih poizkusih je množico, ki je gledala pošast, prešinjala očitna panična groza.
Najstarejša opera
Berlinski prof. H. Reieh jc vse svoje živ» ljenje raziskoval zgodovino muzikalne ko» medije, predvsem pa one gledališke oblike, ki so bile predhodnice grških «mimov», pri» prostih poljudnih zabav. Toda vrsta prehod» nic opere in operete je vedno kazala vrzeli, dokler ni prof. Reicha opozoril neki dan» ski učenjak na gledališke strokovne izrazu v besedilu papirusa, ki se jc našel pred 20 leti v egiptovski vasi Oksirinhos. Rokopis izvira iz 2. stoletja pred Kristom in vsebuje operno besedilo, pripombe za režiserja in kapclnika. Ta 2000 let stara opera je najbolj slična našim operetam ali, še bolje komič» nim revijam, ki jih uprizarjajo orfeji v več» jih mestih.
Junakinja, lcpotica. Harition, se reši po razbitju ladje s svojim sužnjem na indijsko obalo. Biva tam v nekem svetišču kot ujet» niča indijskega kneza. Lepega dne sc tam znajde še brat lepotice, ki jo reši in stvar je končana. Harifton je kot glavna junaki» nja malce solzava, nežna in nad vse kre» postna. Njen brat je do skrajnosti pleme» nit operni junak. Indijski knez pa je komik» bedak. Dramatični prizori se vrstijo s ko» iničnimi inp retepaskimi, lirične vloge z ba» letom in godbenimi šalami. V tem pogledu spominja opera na Mozartovo «Čarobno pi» ščal». Najbolj pa jo menda zabaval stare Gr kc komični «indijski jezik» na dvoru obmor skega kneza. Posamezni zlogi so brezsmisel» no vezani v nerodne dolge besede.
Knez poje: Panumsbrctika»tamemanusbret» neni.
— «Parakum*bretika»temanu»bretneni...» mu odgovarja dvor.
Haritionin suženj se nikakor ne more naučiti tega jezika in ga končno pretepejo. Brije zraven jako neslane šale, da so v pri» meri z njimi poznejši — n. pr. Aristofanovt dovtipi na grškem odru — pač vrlo d-ostoj» nostni.
Po svečani gostiji se poda knez s sprem» stvom v svetišče boginje Lune. Prosi jo za ljubezen lepe sužnje v nekaterih bedastih
ustnice so zatrepetale in zazdelo se je Miriam. kakor da ji je hotel reči: «Mati. zlata moja mati, jaz te ljubim!» Ali le hripav. lajajoč glas so jc iztrgal iz njegovih ozkih prsi.
*
2e dve 1'ri sta hoJila po pusti, luža-sti cesti. Obleka se jima je prijemala udov in čeprav je bil dež skoraj gorak, sta trepetala od zimnice.
Židovsko pokopališče je ležalo pred vasjo na samotnem holmu. Nekaj starih spomenikov je stalo med grmičevjem, ki je bilo zdai golo. brez listja in cvetov.
Težko sta stopala mati in sin kvišku. Vsa sta bila pokrita z blatom, bedna in umazana. Globoko so se udirale noge v mehko blato, celo dež je bil žolt in kakor umazan, kakor voda kaluž, ki so pokrivale cesto in polia.
Pred vhodom sta obstala. Miriam je pritisnila Nafisa nase in je zajokala. Njeno srce je začelo rnoČno biti od strahu in bojazni. Kakor da ima stopiti prihodnji trenutek pred obličje strašnega Вокд. tako plaha ie bila. Tu je bil P>og v-.с.та človeštva. Вгц z-mlje in zvez ! in л ifh svetov in stnšen je b'l v sv j i i; o -'Fnosti.
b";i;:i s?.» js reklu in kolen-!, so se ji Sibi'a.
Dež je pada! na zemljo močneje, kakor poprej, vse sc je topilo v žolti, nnia zani vodi.
Kako ie sanjala Miriam? — Aron Jc sedel na zeleni trati in jo Je klical: «Pri di k meni, Miriam. da te potolažim!-» — Ali zdai ni bilo nikjer zelene trate, vse, karkoli so ugledale oči. je bilo žol-to in umazano.
Majhno židovsko pokopališče je bilo prazno.
Miriam se јз prestrašila. Strašno je, da jc pokopališče prazno danes ta dan, ko se rorr.a na grobove in prosi mrtve pomoči. Sama bo morala stopiti Miriam pred strašno obličje silnega Boga.
Trepetajoč je šln h grobovom.
«Nafis je nem in gluh!» je zaklicala glasno, da bi jo slišali vsi mrtvi.
Hotela je iti na Aronov grob. ali zdelo se ji je bolje, ako pokliče tudi dru ge mrtve na pomoč.
Tam je stal sredi pokopališča star spomenik rabina Lewyja. Svet mož jc bil in pred mnogo stoletji so ga ubili, ker ni hotel izdati vere svojih očetov.
Tia je šla Miriam in se je vrgla na zetr'io. Ii zaklicala jc v grob:
«Čri rabin Lewy. moi in Nafis je r ;•• i i glili! N"' gT.'iri in sliši! Miriam i;. !:i tn prosi. .V-Tiam. vdova Aronova! Več ic Nafis nični duši. kakor ic kri nič-
nemu srcu. več kakor .ie svetloba nični močem, več kakor je zrak njenim prsim. Veliki rabin, ozdravi Nafisa!»
Jokala je in njene solze so se zmešale s prstjo grobov.
In še pol ležeč je zgrabila Nafisa za rame in je rekla: «Reci mi. Nafis. mati! Reci mati!»
In tako ga jc ljubila v tem trenutku, da so bile njene uči strašne od ljubezni.
Zatrepetal je otrok po vsem telesu ali njegove ustnice so ostale neme.
Zopet se je vrgla Miriam na grob velikega rabina: «Vzemi nesrečo od mojega sina in njegovo trplienic nai pri de name! Naj bom jaz prokleta mesto njega!»
Vroče so kapale njene solze na mrzlo zemljo.
Dvignila se je in siknila Nafisu v usta. da ga je dušil nien vroči dih: «Sliši nie, Nafis! Reci mi mati!»
In njene oči so bile strašnejše oJ blazne ljubezni.
Tresel se je Nafis, kakor se trese listje v vetru ali njegova usta so ostala mrtva.
In tretjič se jc vrgla Nafis na zemljo, btrasne molitve so šle iz njenega izmučenega srca ali dež jih je udušil. kakor stokanje umirajočega psa. ki pogine na samoti.
Kraljestvo mode
Velikonočni modni résumé
Komplet reusira na celi črti, v vseh vari.i an t ali.
Ovratni šal — splošno laskav ljubljenec.
Klasični angleški kos'um .ie favorit visokomodne dame.
Svilen ali volnen plašč, paletot, smo-kin, žakct, bolero —
Kep in zopet kêp, dolg ali kratek — vse to favorizira letošnja pomlad.
Obleka je celotna, angleška plaščna, jumperjeva.
Plisé. votle gube, volani, blende, go-deji.
Dolgi plastrom; dolgi rokavi, ozki, volanski. balončasti.
Dekolteji (izrezi) majhni, ovratniki deški in duhovniški.
Pentlje dokaj velike; jabot ali volan — izraz noblese.
Klobuček dimnikarski ali gigolo — velepriljubljen.
Rokavice kratke, z manšetami, barva s toaleto harmonnjoča.
Nogavice istotako. V gotovih primerih morajo harmonirati klobuk, rokavice, nogavice in čevlji!
Barve vobče pastelne. Lesne, gobelin, vse nianse boi de rose, vieux rose, lila, bledo ciklamna, aprikoza, malva, skarvioza, — zelene: reseda grahasta in lipov cvet.
Vse v vsem: enotnost, skladnost vseh toaletnih detajlov. Mladostnost, preprostost, individualna noblesa.
Marija Šarčeva
Krojač in naročnik
Resnični elegan nosi le obleke po meri, torej naročene pri krojaču mojstru. S tem pa ni rečeno, da bi se elegan tudi v konfekciji ne mogel prav dobro obleči. Ni pač pravila brez izjeme in mogoče je, da ima kupovalec slučajno figuro, ki gre v šablono. Popolno harmonijo med obleko in naročnikom, vtisk resnične elegance pa doseže le krojač, ki mara pri naročilu nove obleke vedeti: kdo, kakšnega poklica je naročnik, čemu bo uporabljal obleko, kakšna je njegova rast, starost, celotna pojava in kakšni so nedostatki njegovega telesa? Od takih vprašanj je odvisna vrsta in kakovost blaga, barva, vzor-kavost, kroj in izvršba obleke. Ako zna krojač vse individualne razlike združiti v harmonično enoto, prejme naročnik čisto samosvojo, prav nič šablonsko obleko, ki ga dela modnega elegana.
Marsikak naročnik se zna iz instinkta vedno dobro, elegantno in okusno oblačiti ter zadeva vedno pravilno prav tisto, kar mu lepo pristoja. Še več pa je moških, ki izdajajo mnogo denarja za svojo garderobo, a niso nikoli elegantni Ni pač vsaka obleka in vsak kroj za vsakogar, zato je tudi konfekcija opasnejša. Za temnopolte, zarjavele in bledolične moške mešane barve niso ugodne, za močno rdeče obraze so neugodne žive, ostre barve, a bledolič-ki naj ne nosijo niti zelenkastih niti modrih oblek. Črna obleka pristoja vsakomur, bodisi mlad ali star, in naprav-
Jumperjeva obleka s kepom
je clou letošnje velikomestne mode na dira kališčih, obenem pa priporočljiva tudi vsem onim damam, ki se bodo za poletje odpra» vile v kopališča. Tovrstni modeli se izgo» tavljajo deloma iz lahkih blagov (ripe ali molirana, s svilo prevlečena volna), deloma iz tanke svile (n. pr. žoržet). Pričujoči mo« del pa je posebno učinkovit po tkzv. «kris stalnih plisejih» na obleki kakor tudi na kc» pu. Barva materijala: rožno lesna, rjavka» sta, bež ali temnejše grahasta.
Preprosta elegan
Damam, ki znajo praktičnost spretno družiti z eleganco, nudijo nove fa-sone letošnje sezone polno možnosti, da si ustvarijo oblačila, prikladna za vse prilike in za celo sezono do konca poletja.
Pričujoči trije vzorci, ki jih je vrlo lahko posneti, nudijo vzgled preprosto elegantnega in obenem praktičnega krojenja novih toalet, prikladnih za dopoldan, popoldan in večer.
Za dopoldan izbereš lep materijal, morda v svetlorjavi, modri ali črni barvi, krojenega pa v stilu desne skice. Život je povsem raven, pač pa je krilo opremljeno z gubami, izvirajoči-mi izpod usnjenega pasu. Rokavi so
a dnevnih oblačil
lahno balončasti in speti ob zapestju. Ovratnik je iz batista ali linona.
Fino, elegantno svileno popoldansko obleko, ki je v primerni barvi prikladna tudi za starejše dame, predočuje prvi vzorec. Ima značaj plašča, je spredaj opremljena s plastronom, ki seže do spodnjega roba, ter je prepeta s svojevrstno šerpo ali gladkim usnjenim pasom v barvi materijala.
Za večerno toaleto je končno priporočljiv srednji vzorec. Partija krila v nastavku izziva brhko svežost in mladostnost. Rokavi so do komolca ozki, nakar se široko razbohotijo, izpolnjujoč s tem pogoj najnovejše poletne mode.
Ija vedno dober vtisk. Pri izbiri barv in zlasti pri sestavljanju raznih barv
v	obleki je treba okusa; kdor ga nima, naj se zaupa krojaču.
Tudi glede vzorcev blaga je treba biti oprezen. Progasto blago dela človeka navidez večjega in vitkejšega; zato je progasto blago priporočljivo debelim in debelušnim moškim; nasprotno pa dela karirano blago človeka širšega in je zato priporočljivo suhljatim in zelo vitkim osebam. Blago v eni bar"
vi	učinkuje vedno mirno in elegantno, seveda z belim perilom. Kdor si more obleke naročati po vsaki novi modi, si lahko izbira izrazito modne vzorce; kdor mora biti štedljivejši, naj jemlje enobarvno, ne modno izrazito blago. Isto je s fasono obleke. Modnih ekstra-vaganc se resnoben in skromen mož iz-ogiblje, ne da bi bil zato nemoden ali celo zastarel. Tudi po starosti naročnikov so obleke vendarle različne, zakaj star mož v mladeniško svetli obleki je smešen in navadno še starejši videti. Mehko blago navadno ni za štrapac. Kar pa naj se nosi mnogo in naporno, mora biti predvsem močno in potem šele lepo. Kdor želi biti eleganten in lep, ne bo gledal toliko na trpežnost blaga, kolikor potnik, turist, obrtnik, uradnik. Debeluh zadela obleko prej, kakor vitkež. Razno delo in razni poklici pa zahtevajo tudi razlike v barvi in vzorcu obleke. Ako želiš imeti trpežno in vendar lepo barvno in vzor-kasto obleko, torej pravzaprav dve obleki združeni v eno. moraš seveda izbrati posebno drago blago.
Normalna trpežnost obleke je dandanes krajša, kakor je bila nekdaj. Pre-
Novi čeveljčki
izkazujejo napram različnim tipom lanske sezone očitno izpremembo. Pojavljajo se zopet zaponke, ki so bile dolgo izključene, čeveljčki, kakor ga predočuje naš vzorec, so pridladni k sivim, zelenim, rjavim in tu» di modnim promenadnim oblekam. Materi» jal je zamišljen v fantazijskem usnju, ki s« dobro prilagodi vsem vrstam blagov — л oblika je zaokrožena in je verjetno, da se bo dolgo vzdržala v modi.
ha
Zobčasti
Ako hočemo biti popolnoma odkriti, moramo priznati, da je moda v zadnjih letih prinesla le malo markantnih, značilnih, originalnih izprememb. Razne menjave in varijante, ki jih lajik smatra za bistvene modne novosti, so za strokovnjaka le neprestano lavira-nje med ravno in zvončasto linijo, pri čemer so razne zunanje izpremembe (kakor votle gube, pliseji, razni sestavki, nadalje okrasja s čipkami, trakovi, bortami itd.) res več ali manj le zunanji aranžmani, ki z linijo nimajo dosti skupnega.
Ampak tudi to ima svojo dobro stran. Številne dame, ki ne morejo re-flektirati na to, da bi se njihov model striktno držal linije, stremijo za tem, da so vse podrobnosti na obleki, plašču, kêpu ali kompletu tako vestno iz-
okraski
vršene, da ravno te podrobnosti podajo oblačilu svojstveno noto.
K tem »zunanjostim« pridružuje letošnja moda kot specijalno novost še zobčaste efekte, ki jim Nemci pravijo »Zacken«. Naša slika predočuje tri vzorce, opremljene v stilu teh novih efektov, ki se izborno obnašajo na plašču, kakor tudi na jumperjih in drugih oblekah.
•X» «X» ri-» «ni,» »Ф» »1» «-i« •*» «X» «X«
NAJNOVEJŠE DAM3KE TOALETE:
MODNI A t EL JE M ŠARC
LJUBLJANA, KONGRESNI TRG 4.
ko dveh let ne vzdrži vsaka obleka, ki naj bo še lepa in za družbo sposobna. V dveh letih se pač tudi moda preveč izpremenL Včasih smo obleko lahko nosili tri, štiri leta, ker je bilo blago tr-pežnejše, moda konservativnejša.
Modno blago je lepše, fineje vzorka-no, po barvi vztrajnejše in za vpliv svetlobe manj občutljivo. Zmerom je dražja obleka cenejša: ker se lepše in bolje nosi. Krojač lažje in bolje dela z dragim blagom, a naročnik je z obleko zadovoljen, ker se mu ne mečka in ne zdela prezgodaj. Tvarinoznanstvo je zato za krojača posebne važnosti. Krojač, ki zna vsakemu naročniku pravilno svetovati blago, barvo in kroj, bo imel vedno dosti dela. Naročnik, ki ima modrega in umestno modnega krojača, rad ostane zvest krojaču, ki dela zanj ne Ie z rokami, nego tudi z možgani.	_
Svršnik za različno temperaturo
Krojači v Londonu so izumili svršnik za različno letno temperaturo: za pomlad, poletje, jesen in deževno vreme. Svršnik je iz gabardina, ima podlogo iz gumija, karirano podvleko in še debelo volneno prevleko podloge in podvleke. Tak svršnik se lahko nosi celo v milejši zimi. Moški nosi tak svršnik v celoti le v hladnih jutrih in večerih; ako postane topleje, odpne volneno prevleko in jo pusti doma. Zvečer ali ponoči pa si volneno prevleko znova pripne. V Londonu zelo nosijo take svršnike, ker so izredno praktični. Pri nas jih še ne poznamo. Gentleman seveda takega svršnika ne nosi dlje kakor leto dni.
Moda moškega klobuka in kravat
Moški klobuk za pomlad in poletje se po» javlja v raznolikih varijacijah, ki pa imajo enotno modno noto: dominujoč je fini zajč» ji klobuk z umerjeno visokim vzglavjem in z odprtimi kakor tudi privihnjenimi krajci. Modna je rmenkasto rjava ali zelenkasta, srebrno sivkasta in bež barva. Trakovi so temnejši, imajo pa svetle vstavke.
V glavnem je po vsem svetu priljubljen zaviti krajec. Posebno za promenado. A z» sport je letos priljubljen mehki šivani klo» buček.
Omeniti je končno še rjavkaste in svetlo sive trde blokube, ki v letošnji pomladati. ski velikomestni modi zavzemajo odlični« mesto.
Pri kravatah nudijo osnovno noto še ved« no karirani vzorci, na katerih so zasnovan« raznolike fantazije. Karo v vseh možnih varijacijah daje torej ogrodje za vse ab» straktne forme letošnjih kravat, ali bolje re» čeno, samoveznic.
Vse te abstraktne jaquardne oblike stre» mijo po čim mikavnejših barvnih kompozi« cijah — a v prvi vrsti je omeniti: rjavkast» in rdečkaste barve v vseh niansah. Preple» tene pa so z modrimi, zelenimi in rmenka« stimi barvami, ki v spretni kombinaciji lah» ko podajo apartno harmonijo.
Poleti bodo v veliki modi crêpe de Chine in crêpe de Nymphe v svetli sestavi.
Madeira-vezeniue
bodo glasom zatrdil iz modnih centrov do» minirale letošnje poletje na najelegantnej» ših modelih za popoldan in večer. V pomla» di pa sc moda zadovolji z enostavnimi ma» deirasgarniturami ročnega izdelka. Naša ski» ca predočuje lepo garnituro za ovratnik in manšete v fini ornamentalni izvedbi; robovi so obloženi s čipkami.
Potem je šla Miriam na grob neke žene. Sefora Samson se je imenovala in bila je žena Stamana. bogatega Žida. ki je storil mnogo dobrega bratom in tudi krščenim v svoiem življenju. Ona ie bila učena, znala je vse knjige prerokov. vse psalme, talmud in vse, kar vé rabin. In usmiljena je bila do ubož-nih in preganjanih. Daleč v tuje dežele ie šel glas njene učenosti in svetosti in ko je umrla, so io oblekli v moško Obleko in jo pokopali, kakor pokopujejo rabine.
Sla je Miriam z Natisom na njen grob, vrgla se je na zemljo in je začela tožiti na glas: «Ti. ki si bila žena in si rodila sinove, usmili se me! Zakaj molči Nafis. moj sin, ko drugi otroci govore?! Zakaj ne more moj glas v njegovo srce. ko prihaja drugim sinovom glas njihovih mater v srca?! O, usmili se! Vzel mi je Jehova Arona, mojega inoža in tudi sina mi je vzel. da ga ne morem imeti, kakor imajo druge matere svoje otroke. Otroci drugih mater pojo in se smejejo in njihova srca so dobra in ljubezni polna od vseh lepih besed, ki jih govore ljudje, samo Nafi-sova usta so mrtva Ln njegovo tiho je zaklenjeno. Ako imam greh nad seboj, nai pride name in ne nanj!»
Tako je klicala zlasno in ie potegni-
la sina k sebi na zemljo in mu ukazala: «Recj mi mati. Nafis! Reci mati!»
In trikrat je storila tako ali Nafis .ie molčal.
Tedai je šla Miriam na grob svojega moža.
Divje se je vrgla na zemljo, pritisnila je obraz v blatne grude in je jokala v žalostnem obupu. Ves kraj. vsa gališka zemlja, vesoljni svet kakor da bi iečal v strašni zapuščenosti. Zemlja .ie izginila. svetovje se je pogreznilo in samo Miriam in Nafis in zapuščeno židovsko pokopališče je bilo v vesoljstvu.
Miriam se je zvijala na grobu kakor pohojen črv. Blato ji je sililo v oči, v nos in usta prsti so se zarili v zemljo in zakričala je v grob: «Aron. vzemi obup od mene. če ne umrjem! Nafis, tvoj in moj sin, je gluh in nem! Zaman hrepenim, da potolaži moje srce, kajti njegova usta so mrtva! Zaman govorim k njemu, kajti moj glas ga ne doseže.»
Pritisnila je otroka nase in ga za-klinjala: «Nafis, sliši! Nafis. govori! Nafis, reci mj mati!»
Njene oči so bile velike in vroče, strašne od ljubezni.
Otrokove ustnice so zatrep**"""" v grozi, ali ostale so neme.
Drugič se ie vrgla Miriam na grob: «Aron. prebudi se! Jaz sem. Miriam, tvoja žena! Najin sin. Nafis ie gluh in nem in iaz hočem, da sliši in govori! Aron, ako si imel greh nad seboj, ko si umrl. nai pride nadme! Nai bom kaznovana jaz. ne Nafis! Slišiš. Aron, ozdravi svojega in mojega sina zakaj vzrastel je iz tvojega semena in ljubiti ga moraš kjerkoli si!»
Vzdignila je svoi umazani obraz in je prosila sina: «Nafis. če me ljubiš, mi reci: mati! Moram slišati enkrat tvoj glas! Nafis. moj sin. kj sem te rodila v bolečinah, reci mi: mati!»
Otrok .ie molčal. Strahotna so gledale njegove oči in težke solze so kapale Po bledih licih.
Takrat se ie vrgla Miriam tretjič na grob svojega moža: «Prebudi se. Aron! Jaz. Miriam tvoja žena. te kliče! Najin sin Nafis ne govori in ne sliši! Aron. on mora govoriti, on mora slišati! Aron. zgani se. sliši me, pomagaj! Moraš pomagati, ako nečeš. da ne prekolnem tvojega prahu iz katerega se je rodil! Oživi Nafisova usta. odklenj njegova ušesa! Aron. oče mojega sina. usmili se me!»
Pritisnila je svoje prsi in svoj obraz v mokro, blatna prst, kakor da se hoče dokopa -	njeni prsti so se do
krvi odrlj ob pesku in kamenju.
Potem je vstala, zgrabila sina za rame in ga držala daleč *>d sebe. Njeni prstj so se zagrebli v mehko meso otrokovo, njene oči so bile grozne od strašne divje ljubezni.
«Nafis. edini sin mojega srca. reci mi mati! Nafis, jaz te ljubim, jaz te strašno ljubim! Reci mi: mati!»
Klicala je na ves glas, kolikor ie mogla.
Nafis je vzdihnil, oči njegove so se utrmile in pal je vznak na grobove, kakor slabotna, zlomljena cvetlica.
In neprestano je lilo izpod žoltega neba.

Fr. Ž.:
„Naš stari osel"
Tega je šele štiri mesece, kar smo se preselili v novo stanovanje. Zato mi ni zameriti, ne? — če se Včasih še zmotim in grem zvonit na staro stanovanje.
Predpasniki na starem stanovanju se seveda režč in delajo svoje neizobražene opazke — predpasnikom se ne da zavezati jezikov — pa se ljubljena mi žena boji, da bo trpel moj in vse družine dragoceni ugled pri peku in mesarju in me mora sedaj, kadar grem na izprehod spremljati, moj sinko najmlajši kot kažipot in angel varuh.
Tako sva šla in ne vem. kaj sem tisti hip premišljeval, kar mi moi mali spremljevalec in pokrovitelj globoko vzdihne; «Oh!» in da skoro nikoli ne bo imel osla.
Imam štiri otroke, toda «oh!» vzdihuje le on, moj najmlajši. In da te stvari ali druge ne bo imel «skoraj nikoli» — ta oblika pritožbe je tudi samo njegova izvirna posebnost.
Sploh ima omenjeni moj sinko darove, ki jih gospod učitelj in gospod kate-het vse premalo uvažujeta.
Z majko. ljubljeno mi ženo. je n. pr. igral šah in jo je v treh igrah porazil štirikrat. Pa bi jo gotovo še bolj. da mu
«JUTRO» št. T/
12
Sobota 3. IV. 1926
Kako si uredimo udobno
stanovanje
Včasih se človeku pripeti, da sreča žensko, ki mu zelo všeč. Ko se pa vpraša, kaj je prav za prav na nji lepega. ne najde nič posebnega.
S stanovanjem je prav tako. kakor z ženskami. Človek pogosto sam ne ve, zakaj mu eno stanovanje tako ugaja, da bi najraje ostal v njem vse življenje, drugo mu je pa» tako zoprno, da komaj čaka. da odide. In vendar je v prvem pohištvo prvovrstno, ортета draga in okusna, v drugem pa stara in cenena.
V opremi stanovanja igrajo važno vlogo malenkosti. Stanovanje postane udobno še le takrat, če v njem res stanujemo. Mnogi imajo stanovanje samo za parado. V takih prazničnih stanovanjih divani niso za to. da bi se na njih komodno sedelo, preproge ne za to, da bi po njih hodili, mize ne za to, da bi se na njih jedlo. Ne. Vse pohištvo stoii v sobah samo za to. da se ne uma-že ali pokvari. Paradno pohištvo pride do veljave samo pri posetih, dočim se stiska rodbina ves dan v kuhinji.
Drugo, kar je krivo, da je stanovanje podobno izložbenemu oknu, kjer je razstavljeno moderno pohištvo, je bojazen stanovalcev, da bi se ne pokvaril s 102. Pri tem so pa v stanovanju, razen kupljene garniture, večinoma predmeti, ki delajo samo napotje.
Udobnega stanovaja si brez velikih blazinic na tleh ne moremo misliti. Cim večje in višje so te blazinice, ki leže kar na tleh, tem lepše so. To je najvažnejši del opreme, ki nam služi ob vsaki priliki. Na nji se lahko sedi in čita, položena pod glavo ie za popoldanski počitek neprecenljive vrednosti, poleg tega pa ni navezana na določeni prostor tako. da bi je ne smeli premakniti. Prenašamo jo lahko iz kota v kot ali iz sobe v sobo kakor mačka mlade. Te praktične blazinice si je izmislil nekdo pred dobrimi tremi leti in zdaj jih imajo že po vseh večjih mestih. Važno vlogo igrajo v udiobnem stanovanju tudi mizice. Te so nizke, okrogle mizice, na katerih razložimo vso svojo kramo
—	kmiigo. cigarete, bonbone, karte itd. Vse je pri rokah in z mizico vred se lahko selimo iz ene sobe v drugo.
—	Vse to so malenkosti, ki stanejo malo. koristijo pa mnogo.
Seveda je treba polagati vso važnost na snago v stanovanju. Pred vsakimi večjimi praznSki, zlasti pa pred Veliko nočjo, je treba stanovanja temeljito osnažiti. To je pri nas in tudi drugod že stara navada. Na kmetih belijo hiše. umivajo tla in pohištvo in pospravijo iz sob vso navlako tako. da so tudi hiše nekako praznično opremljene. Po mestih se snažijo stanovanja še mnogo temeljiteje. Največ preglavic dela mestnim gospodinjam parket, ki je najlepši in tudi najbolj higijeničen, zato pa zahteva mnogo truda. Posebno v jedilnici in detskih sobah se parket rad! umaže. Parketna tla je treba vsak dan obrisati s flanelasto cunjo. Ce izgubi parket svoj lesk. ga ie treba namazati s parketno pasto ter odrgniti s krtačo. Plast paste mora biti zelo tenka. sicer je treba drgnit^ po cele ure, preden se parket sveti. Če so parketi zelo zanemarjeni, jih čistimo z železnimi opilki. Ker se pa opilkj radi praše, namažemo parket najprej z mastnim milom in šele potem ga posujemo z opilki. Nato drgnemo s krtačo tako dolgo, da se parket sveti. Namesto železnih opilkov pa se priporoča tudi terpeniti.i.
Krtačo namočimo v terpentinovo olje in odrgnemo z njo deščico za deščico. Nato obrišemo ves parket s čisto cunjo, in ko se posuši, ga namažemo z voskovo pasto — za svetle par-kete rabimo belo, za temne pa rjavo pasto — in odrgnemo s krtačo. Navadna bela tla se rada umažejo. Zato je dobro namazati jih včasih s klorovim apnom, da se prah »ne prijemlje. Če so na tleh madeži od črnila, jih odstranimo s solno kislino.
Zdaj še dva recepta za čiščenje par-ketov. Vosek, ki ga rabimo za snaže-nje parketov, napravimo lahko sami, iu sicer tako-le: Raztopimo 50 dkg rumenega voska in vli.imo v to raztopino 1 kg terpentina. 30 dkg kleja in malo špirita, da se zmes lepo sveti.
To zmes razmažemo po parketu in počakamo, da se posuši. Nato odrgnemo parkrat s krtačo. Drugo zmes napravimo iz 25 dkg rumenega voska. 12 in pol dkg stearina (porabijo se lahko ostanki sveč) in 50 dkg terpentina. Temu se doda pol litra čiste vode. V obeh
slučajih je rezultat zadovoljiv. Parket se lepo sveti, kar je skrbnim gospodinjam najboljše plačilo za trud. Kako gospodinja očisti pohištvo in vse drugo, to pa sama najbolje ve iz — dnevne prakse ...
Kino
Pismo z Dunaja
Avstrijska filmska industrija. — Novi filmi. —■ Dunajska filmska kritika.
Kcncem marca.
Avstrijska filmska industrija je bojevala v zadnjih letih dolgotrajen boj za svoj ob* stanek. Ni ji prizanesla težka gospodarska kriza in stagnacija in močno pomanjkanje kapitala. Ena družba za drugo je preneha» la s filmovanjem in že je celo najstarejša Sascha prenesla svoj sedež v Berlin, te» daj je bila kriza na vrhuncu. Zdaj se ji je vendar posrečilo, da so dosegli pri vladi kontingentiranje po vzoru Češkoslovaške. Da zaščitijo domačo filmsko industrijo, bo dovoljen sedaj izposoj evalnim filmskim družbam uvoz 20 inozemskih filmov le, če si istočasno nabavijo en avstrijski film. V Avstriji je približno 320 kinov, ki potrebu» jejo letno okrog 420 filmov. Od teh bo mo* ralo biti vsaj 20 avstrijskih. To je seveda še vedno majhna številka in težko, če bo mogla avstrijska filmska industrija vzdrža» ti konkurenco z ameriškim filmom v ino» zemstvu, ker bodo avstrijski filmi še vedno mnogo dražji.
Na Dunaju prevladuje na sporedih ame» rikanski film. Že par tednov igrajo (stalno razprodano) Chaplinov «Lov za zlatom», ki pride menda kmalu v Ljubljano. Vsi drugi filmi pa so prazen amerikanski kič, četudi igrajo prvi igralci. Ogromno rekla» mo z živordečimi plakati so delali za film «Newyorski trgovci z dekleti», ki pa je razočaral in ni niti Dunajčanov ogrel. Iz» med nemških filmov je omeniti: «Ljubo» sumnost» (Lya de Putti, Werner Krauss), «Mož z onega sveta» (Čehova, Wegener) in posebno «Variété» (Putti in Jannings). Dočim razočara «Ljubosumnost» kljub fini Kraussovi igri s svojim klavernim kon» cem, je «Variété» izreden film, ki si ga je treba ogledati. Režiser Dupont in Emil Jannings sta ustvarila film, ki ga je treba označiti kot standard — delo nemške film» ske industrije. Kljub stari vsebini filma se je izognil Dupont šabloni: običajne akro» batske scene, ki navadno končajo s smrt» jo, tu se ne, kljub skrajno napetemu pri» čakovanju gre scena mirno mimo nas. Ko« losalna je igra Janningsova. Ta strašna mi» mika njegovega obraza: Ko zve, da ga va» ra njegova ljubica; borba na nož s protiv» nikom, po umoru. Ta mimika se ne da opisati, treba jo je videti. Senzacijonalno je dejstvo, da je en del dunajske kritike ob» sodil igro Lve de Putti in zanikal docela njen talent. Res je, da je Lya de Putti ob igri Janningsovi pusta in hladna.
Filmska kritika enega dela dunajskih li» stov ni baš posebna. To radi tega, ker so si filmske družbe enostavno kupile prostor v uredniškem delu lista in tu hvalijo za tr> plačani kritiki filme, naj bodo to dobri ali slabi. Generalni filmski kritik dunajskih meščanskih listov je hkrati urednik tednika zveze filmskih industriicev. Filmske izposo* jevalne družbe mu pošljejo inserate, ki jih on lansira po listih kot «filmske pomen» ke», ki naj veljajo za kritike. Če dnevniki recenzirajo mnogobrojni filmski kič pra» vilno, da je zanič, jim filmske družbe krat» komalo odtegnejo inserate. Tak slučaj se je zgodil z dnevnikom «Der Tag», ki je pri» našal preje resne kritike, a zdaj urejuje njegovo filmsko kritiko — inseratni odde» lek. Lahko si je misliti, kakšne so te kriti» ke. Filmski kritik cionističnega «Wiener Morgenzeitung» je obenem šef za reklamo ene izmed dunajskih izposojevalnih družb. Kakšne so torej kritike filmov, za katere je plačan, da dela zanje reklamo! Vsi igral» ci eo najboljši, režiser se slavi na vse mo» goče načine. Seveda traja to samo toliko časa, dokler ne pride med podjetjem in re» žiserjem, oziroma igralcem do diferenc ra» di plače ali česarkoli. Potem prejšnji «naj» boljši» režiser, oziroma igralec naenkrat ni nič vreden.
Tudi v tednikih, kakor «Die Biihne» ali «Mein Film» s kritiko ni drugače. Vse no» tiče in članki o filmih so plačane reklame. Najboljše, nepristranske in izredno kritič» ne kritike prinaša «Arbeiter Zeitung».
J. T.
Filmski teden
r-:—
Vesele velikonočne -praznike
Seli vsem cenj. odfemalcem
Oblačilnica za Slovenijo
manufakturna trgovina na debelo in drobno ter se priooroča za nadaljno 2065 a naklonjenost.
L*.
Dekle z Dunaja (Qunnar Tolnaes), Kari-na Bell) je ljubka, malce naivna zgodba, ki bi izgubila dobršen del svoje privlačnosti, če bi glavni vlogi ne interpretirala baš Tolnaes in Karina Bell, stara znanca naše publike. Tolnaesa vidimo zadnje čase malo, brž čas tudi ne filma več kaj dosti. Postaral se je, postaral! No, vzlic temu ga človek rad gleda. — Fotografija je, kakor pri vseh danskih filmih, svetla in prijetna za oči. Film je predvajal Ideal.
Matica je prinesla One, ki jih ne pozdravljamo v režiji Friedricha Zelnika z Lyo Ma-ro in Alfonzom Frylandom v glavnih vlogah Lyi Mari ni kaj rečj: §vojo vlogo odigra ved no več ali manj dobro, redko odlično, po na vadi stereotipno To pot ji je vloga dobro pristajala. Tudi ostala interpretacija ie zado voljevala, izvzemši Frylanda, kojega repu-tacija ni v nikakem razmerju z umetniško vrednostjo njegovih kreacij. Večini publike, zlasti ženskam, Fryland sicer ugaja, m dekleta pravijo, da ga ni lepšega filmskega zvezdnika od Frylanda. Mora že biti res; res pa je tudi, da ga in puneto igre prekaša marsikateri statist, ki mu ne vem niti imena. Za filmskega igralca, še posebej za lju-bavnike, je danes mnogo premalo, da zna lepo obračati oči, nabirati čelo v konvencijo nalne gubs. Filmski igralec mora podajati življenje, kakršno je: pravo, pristno, nepo-tvorjeno in neizumetničeno. To pa bo dor segel le, če bo vlogo živel, ne igral, ali z drugimi besedami: igra mora biti tako močna, tako realistična, da gledalec v njej ne zazna potvorbe. Tega aksijoma se Fryland (in ž njim mnogo, mnogo igralcev in igralk, ki urenda sami ne vedo, kako so prišli do svojega slovesa) očividno ne zaveda. — Režiral ie film Zelnik, soprog Lye Mare; izvzemši morda nekatere hibe teničnega značaja kakor premalo jasno povdarjen prehod med realnostjo in sanjami, ponesrečeno ponazor^nje omotice) in prenatrpanost s scenami,ki bi brez škode lahko izostale, je režija prvovrstna.
V Dvoru smo videli Devojko s protekcl-jo (v glavnih vlogah Ossi Oswalda in Wffly Fritsch). Film ie veseloigra, pa vzbuja mestoma skoraj dojem groteske, za kar nosi odgovornost Ossi Oswalda sama. Kar je si-tuacijske komike, se ii ne da kaj oporekati. Zelo dobre so vaške scene v prvem aktu, ideja z lokalno železnico je, dasi ni nova, posrečeno izvedena. Skoda, da ie režija pro ti koncu popustila. Interpretacija ie povsem zadovoljiva, le od Ossi Oswalde smo pričakovali več humorja in manj groteske, ki ii slabo pristaja.
Že tretjič smo v Ljubljani videli Kralja cirkusa z Maksom Lindrom in Vilmo Banky v Idealu. Dobri fibnj so vredni, da se vidijo dvakrat, trikrat in tudi večkrat. In »Kralj cirkusa« je dober, še več, odličen film. Maks Linder je bil komik po božji volji, in še danes, ko so pretekli meseci od njegove tragične smrti, nam je težko, da ga ni več. V »Kralju cirkusa« nam je ustvaril svojo največjo umetnino; toliko dobrega, duhovite ga in zato neodoljivega humorja zlepa ne najdemo tud; v dobrih filmskih humoreskah in groteskah. Posebno naravna je njegova kreacija pijanca, ki je niti Chaplin ne zna podati bolje; na njej bi se mogli učiti domala vsi igralci, filmski in gledališki... in sko-roda vinski bratci sami (če jim je kaj do esprita!). — Film je izdelala dunajska filmska tvrdka Vita-film; škoda le, da ie kopija, ki smo jo gledali v Ljubljani, silno stara in »deževnata«.
Za velikonočne praznike se nam v vseh treh ljubljanskih kinematografih obetajo dobri programi. Matica bo dajala Chaplinov »Lov za zlatom«. Dvor Zmagovalca smrti z Markom, Ideal pa »Doživljaji podveznice« z znanim ameriškim komikom Raymondom Griffithem v glavni vlogi- »Lov za zlatom« smo imeli priliko gledati pri cenzurni predstavi; reči moremo brez pretiravanja, da boljšega filma v Ljubljani že zlepa nismo vi deli. — Podrobno oceno o teh filmih prinesemo v naslednji filmski rubriki. Ou.
Sokolstvo
E. Gangl, starosta Jugoslov. Saveza.
Pogled nazaj - pogled naprej
Vse, kar smo in kar imamo, je ustvarilo sotrudništvo vseh, ki so bili istega mišljenja z nami in ki jim ie bila borba sredstvo, da zgrade pot v bodočnost. Tudi mali ljudje, ki jih vežejo skupnje težnje in enaka stremljenja, zmorejo velike čine, če in kadar naravnavajo svoje hotenje v isti pravec in posve čajo svojo deloljubno silo istemu smotru. Tako zraste iz drobcev »eno telo s tisoč rokami, ki silo ravna jim ena zavest«.
Sokoli, ki priznavamo veljavnost gesla »oseba nič — celota vse«, smo prvi in pravi propagatorji osredotočenja vseh moči duha in telesa, da dosežemo eden in isti namen ali da se mu vsaj približujemo: popolnost! Cim više stoji naša umstvena in telesna kultura, tem dosežnejši je ideal popolnosti, zato se Sokoli moralno in fizično le izpopolnjujemo, prepuščajoč brezkončno pot do vrha popolnosti izpopolnjevanja onim, ki prihajajo za naini. Na ta način se preliva sveža in neprekinjena tvornost iz veka v vek, iz roda v rod — ta so idealne vezi bratstva in enakosti, ki dražijo davnino s sedanjostjo in se iz sedanjosti prožijo v daljine, na razpolago dane čakajočim, za iste ideale vnetim in za njih umevanje vzgojenim potomcem.
Tako je sokolsko življenje — življenje je to, ki ima vsebino, namen in smoter. Tâko življenje pozna globino, višavo in daljo, toda praznine ne pozna.
Kdor živi samo preteklosti, do tega sedanjost ne more imeti ozirov. Ne izvršuje svojih dolžnosti, ki jih ima vsakdo do sodobnosti, zato tudi nima nobenih pravic do pridobitev, ki dozorevajo na živem drevesu aktivnega življenja. Minulost je samo učiteljica, ki ti ponuja knjigo resnice in dejstev, da spoznaš vrline in si jih prisvojiš, ako jih nimaš; da spoznaš napake in se jih izne-biš, ako jih imaš. Kaj nam pomaga, ako občuduješ velîke in junaške ljudi davnih dob govoriš o njih delih in poveličuješ njih kreposti, sam Pa brezdelno držiš roke navzkriž in se ponižuješ v omotični lenobnosti na stopnjo — frazerja? Zgledi mož m značajev, ki jih je sprejela v svoj objem zgodovina, imajo zate pomen, če te zglede prevzameš vase in jih smatraš za porodno silo svojim dejanjem. Zgodovina ne sme biti studenec vode življenja, ki se ie iztekel v puščavo in tamkaj usahnil; zgodovina mora biti temelj iz granjtne istine, ki na njem zidamo svojo eksistenco, opravičenost svojih zahtev utemeljenost svojih pravic, ponos svojega naroda in čast svoje domovine. Nihče od nas ni in ne bo Tyrš, a vsi skupaj se mu približujemo, ker smo svoje duše napolnili z njegovo idejo, ki jo zagovarjamo in njeno trajnost dokazujemo s svojim delom in življenjem! Če kje, v Sokolstvu veljajo besede najmanj! Govori malo, delaj mnogo, živi zgledno — sokolsko! To je tako enostavno pravilo, da ga baš zaradi enostavnosti premnogi ne ume vajo.
Živeti sokolsko— to znači: živeti v smislu resnobe, dela, vztrajnosti, samozatajevanja, ždlavosti, odločnosti, možatosti in žrtvovanja. Tâko življenje naj živi vsak, tako življenje je potrebno našemu narodu. Tâko živ Ijenje ie boj med dobrim in zlim. In ker ve-! ruiemo v zmago dobrega in pravičnega, verujemo v zmagovitost sokolske ideje, ki se vsakemu od nas zdi toliko lepša, kolikor bolj se zaganjajo vanjo vešče, Mazirani, strankarski in anacionalni ljudje!
Poglejmo tisto mladino, ki živi izven na-šjh vrst! Pa tudi odrasli svet poglejte, ki ga bičajo strasti in mu mozeg zastrupljajo naslade in ekscesi! Po teh ne smeš soditi bistva in jedra našega naroda! Bolniki niso predstavniki življenjskih energij! V zatohlo-sti, mehkužnosti in v mrak-ovih se ne leči-jo infekcije zavratnih bolezni! Nam je treba koncentracije vseh moči v povzdigo in okrepitev nacijonalnega (življenja — življenja naroda, ki ima svojo državo, katerega velik del pa še danes živi v sužnosti! Z eno besedo: ves naš narod moramo posokoliti!
V našem narodu ni treba ni zgornjih ni spodniih desettisočev! Zgornji desettisoči so se ustvarili sami, ker so podlegli inozemskim vplivom vzgoje in mode, da jim je občevanje s široko maso naroda neprijetno, odurno in neznosno. Denar in ime nista absolutna usposobljenost za vstop v vsiljeno plemstvo demokratičnega naroda. Namesto mogočnosti, domišljavosti in napihnjenosti bi si želeli več srca, več čuvstva, več na-
cijonalnega mišljenja. Približanje k nam, to ni ponižanje osebne vzvišenosti, to je temveč predaja samega sebe iz ozkega kroga izvoljencev v najširšo službo naroda. Mi sc ne vzgajamo, da bi narodu vladali ali ga prezirali; vzgajamo se, da bomo narod ume vali, da mu bomo služiti, mu pomagali in z njim živeli eno in isto življenje. Ne od naroda in izven njega, ampak k narodu in v njegovo globino drže naša pota!
Spodnje desettisoče so ustvarile nezdrave razmere, ki so posledica zatiranja in zamc-tanja sopiialne pravičnosti. Ako bi vsa javna družba z udejstvovanjem javnih činite-ljev vred slonela na sokolskih principih brat stva, enakosti in svobode, bi vse naše javn.i življenje vodilo, reguliralo in približevalo dostojanstvu humanitete načelo socijalne pravičnosti, ta veliki, plemeniti in edino pravični zaveznik kulturnega človeka! Načelo socijalne pravičnosti prešinja mišljenje in čustvovanje vsakega pravega Sokola, zato bi bilo v korist našemu narodu in vsem prizadetim, ako bi si to načelo osvojilo vsakega in vse, ki upravljajo naše javno življenje in imajo usodo naroda in domovine v svojih rokah.
Spodnji desettisoči pa se množe tudi sami iz sebe, ker jih pogreza v vedno tesnejši glo beli življenja črn obup, zastrupljajoče razmišljanje o žalostni usodi in vsako voljo ubijajoče razglabljanje bednega položaja- Okna in vrata zapirajo in zaslanjajo z mračnimi mislimi, da ne more do njih nj solnčni žarek ni osvežujoč vzduh. Neprestano vrtajo jn grebejo po lastni bolesti, da so rane vedno odprte in da je bolest vedno večja. Črv ponižanja in zapostavljanja gloje neprestano v dušah in srcih, da raste nesreča do strašne višine. Ljudje pozabljajo, da so ljudje, a mi pozabljamo, da so tudi ti ljudje naši bratje in naše sestre! Med bedne, užaljene, zapostavljene in izkoriščane mora na ša pot — pred nami naj žarijo ognjene besede: »Spoznavaj se sam! Spoštuj samega sebe! Dvigni se, bori se, ne kloni!«
In videli boste, koliko lepote zakipi iz mrzle teme in koliko moči se razvije iz te lepote, kadar se zaleskeče v svobodi! Iz grobov vzklije novo življenje, ki bo toliko lepše, kolikor bolj je bilo potisnjeno in zagre beno v hlad, žal in bol.
Vse nacijonalno življenje naj se zravna v gladino, ki se morju enako pretakaj v brez-brežnost, gnano k napredku, svobodi in moči iz lastne volje. Sokolstvo naj služi tej veliki nalogi bodočih dni z vso svoto moralnostjo!
Tabor
kliče vse svoje prijatelje v dnevih v sta. jenja in pomladnega preroda. Tabor ie spomenik našega narodnega osvoboie-nja, je dete svežega poprevratnega duševnega ozračja v novi državi.
Sokolski Tabor je važno poglavje v našem splošnem kulturnem vprašanju i po svojem postanku i do učinki; svojega dela in prizadevanja. Vse priprave în gradbeno delo je spremljala na eni strani topla ljubezen, na drugi strani besno sovraštvo. Boljša in plemenitejša stran je zmagala.
Delo pa še ni dovršeno. Da ne zastanemo na zadnji petinki svojega pota, se obračamo do vseh prijateljev velikega narodnega podjetja, da postanejo podporniki Tabora z letnimi zneski po Din 20.—, 50.— 100.— ali 1000.—. Dobrodošle so nam tudi naklonitve v naravi zlasti deske, lege, hrastove deščice za tla. Naprava za centralno kurjavo, montiranje elektrike in telefonskih žic se dovršuje. Pričenja se izvrševati notranji omet. V dogiednem času pride na vrsto polaganje tal.
Poleg tega poziva pošiljamo tudi posebna vabila. Prosimo za odziv in pomoč, dokler Sokolski Tabor ni kouč-noveljavno rešen.
V LJUBLJANI. 30. marca 1926.
ZA ODBOR SOKOLA I.: Jos. Tratar,	Dr. P. Pestotnik,
tajnik.	starosta.
Lovci, športniki turisti
ИИИИИИИИИ^ИИ^ИИ^И^ИИИИИ^ИИИШ Л уД
store vedno najbol e, da si obutev naročijo tam, kjer bodo nedvomno zadovoljni. Vsak poh ai: izborile izdelke delavn e--
J. BRAJER, LJUBLJANA
B?eg âtev. 1.
niso baš tisti dan nagajale gliste, in ne verjamem, da so bili porazu moje žene krivi njeni očali, kakor trdi žena. — On je tudi oni, ki se je dal ob petih zjutraj zbuditi zato, da ie lahko še enkrat zaspal.
«OIi, jaz pa ne bom skoro nikoli imel osla!» — tako je vzdihnil in potožil.
Osel me ni presenetil.	_
Naši fantje, jn ne samo najmlajši, imajo vsi najneugnanejše želje .zastran živalstva. Želeli so si v teku let takorekoč že ves prirodopis. od veverice in bele miši do pingvina in majhnega slona — rekli so: morebiti kdaj katerega poceni naletim v starini, kjer kupujem knjige.
Žalibog je gmotnost naših razmer tolika in tolikšna, da ne pripušča, da bi se deci uresničile mnogobrojne želje na polju živalstva. Kanarčke sicer imamo, pa pravi deca, da kanarčki ne štejejo; kanarčki da so se povili in vzredili doma, zato da spadajo v družino in ne v prirodopis.
Zadnjič je pač najstarejši, trinajst let ima. nekaj prinesel domov, o čemer je trdil, da je na pol zmrznjen netopir. O tajal je zver in jo potem pital s kruhom, namočenim v mleko. Povedal je. da je slišal v šoli, da se da netopir kras-nn dresirati. in sem posnel iz zgovornih
njegovih besed, da se hoče tudi on lotiti te reči.
Rekel sem, da bi me veselilo, če se mu bo posrečilo, in bo pričujočo zver dresiral, da se bo mesto njega učila francoski, ko se sam ne utegne in so potem sitnosti s profesorji.
Tri dni je trajal ta netopir. Ne vem. ali mu ni ugajala naša domača hrana, ali je bilo francoščina tisto — skratka: izginil je z vidika.
No, in sedaj je predmet želja postal osel — zakaj ne bi? — in nisem bi! nič presenečen.
Pa je sinko moj najmlajši nadaljeval svoje vzdihe in pritožbe: «Oh, ta gospa Butara!»
Gospo Butaro sva bila pravkar srečala. Menila se je bila z dvema gospema in so vse tri zapirale pločnik, da sva se jim morala umakniti v blato.
In mi je še moj sinko razodel, kje da tiči krivica, ki mu izsiljuje bridke ohe: Gospa Butara, ta ima osla, pa ji ga ni prav nič treba, ko nima otrok, da bi se z njim igrali. Pri nas pa je toliko otrok, potrebnih in vrednih osla. pa vendar nimamo osla in ga ne bomo imeli skoro nikoli!
Sedaj sem se spomnil, da je bila tisti hip, ko sva prihajala mimo. gospa Butara v pomenku z damama izpregovo-
rila besede: «Naš stari osel . . .»
Te besede je bil slišal sinko, slišal sem jih tudi jaz — tolmačila sva jih pa vsak po svoje.
Res je, da nebo gospe Butari svetega zakonskega položaja ni blagoslovilo z deco, ki bi se mogla igrati z oslom. Toda je tudi res, da gospa Butara nima osla, pravega namreč, štirikopitnega, kakršnega se uče v šoli. Vem. da ga nima in da ga ni nikoli imela. — Kaj bi ji, ko ji je gospod soprog upokojen či-novnik in stanujeta v tretjem nadstropju, ko ni četrtega!
Gospa Butara tedaj nima ne dece. ne osla. Kar ima, to je edino le gospod soprog.
In se bojim, da so se njene besede «naš stari osel» nanašale na gospoda soproga.
To ni lepo in ni prav!
Rečene dame ne maram postavljati na laž, to bi bilo zooer bonton, ki ga imamo sedaj, hvala Bogu! — tudi Slovenci in to po znatno znižanih cenah. Morebiti ie res, kar je rekla rečena dama . . , Gospod soprog jo je bil poročil ... tukai-le bi lahko naredi! dov-tip, toda je stvar resna in mi ni za dovtipe.
Nikakor pa ni bilo umestno in ni bilo previdno, da je gospa rekla, kar je rek- 1
la, pa naj je tudi res, kar je rekla.
Gospa morebiti ne ve. Toda nam pripoveduje zgodovina, posvetna in nad-posvetna, usodne primere, da so nepremišljene take besede postale kruta istina in se je človek izpremenil v dotično žival. N. pr. sedem gavranov in sin jež in sv. Lukež vol.
In tudi Valvazor, po svojem trgu in spomeniku daleč na okrog sloveči oi-satelj, pripoveduje, kaj da se je v Ljubljani za njegovih dni zgodilo. Takim stvarem vešč starejši plemič da je predrznega mlajšega plemiča izpremenil v kravo, in je bila njegova gospa doma. zelo ogorčena, ko je krava silila v postelj Če krava vsaj ne bi bila krava, — kravi se pa resnično ni podalo, da gospo poljubuje in sploh. Morala je v hlev. Šele drugo jutro je mladi plemič zopet dobil človeško podobo.
Da je ta zgodba do pičice resnična, zato jamči Valvazor s trgom in spomenikom in sploh z vsem svojim premoženjem in je bil oba plemiča osebno poznal.
Ni izključeno, da bi se taka izore-memba zgodila tudi še danes.
Pa bi bilo grdo sitno za gospo Butaro. če bi ji gospod soprog resnično postal osel.
Kakšne težave bi bile samo z njego-
vo prehrano, in kakšen nered bi bil v postelji in sploh po sobah! In kaj bi rekla hišna gospodinja in kaj bi rekle znane gospe, — ni, da bi se mislilo!
Salva katastrofe bi pa bila, če bi gospodu soprogu, izpremenjenemu v csla. ustavili pokojnino. Pri nas se lahko vse zgodi!
Ako mu ne bi vzeli pokojnine, vzeli bi mu gotovo vsaj draginjske doklade. Kajti upokejenci, ki izvršujejo kak drug samostojen poklic, nimajo pravice do draginjskih doklad. Kdor je upokojen. pa postane potem, recimo, inženjer ali odvetnik ali zdravnik ali kai takega, ta nima pravice do draginjskih doklad, nikakor ne.
Pa se bojim, da jih gospod soprog tudi ne bo več dobival, čim bo posta! osel. Ne verjamem, da bi po naših postavah osli imeli prednost pred zdravniki in inženjerji in odvetniki.
Г"
"1

; A. PUČNIK
kro/aSki atel/e Ljubljana, Tavčar seva (Sodna) 3 se priporoča za izde/ovan/e oblek. V zahgi prvovrstno angleško blnga krasnih vzorcev po NIZKIH CENAH.'
-J
Pomlad, Velika noč . v.
Pomladanski praznik
Pomlad, doba razcveta ljubezni in ifnitovanja, je ustvarila najboljše pes* mi slovanske narodne poezije. Polje* dcîski koledar naših prednikov je bud* no zasledoval letno pot solnca po nebu in seveda posebno svečano obhajal njegovo zmago nad dolgo zimo. Seda* nji napuh hitro zatira ostanke tisočlet* nega izročila. Krščanstvo pa vendar ni utegnilo popolnoma uničiti nekdanjega poganstva. Dokaz temu so številni ta* kczvani »dvoverski« obredi, ki so ohra* nili staro jedro pod novim nazivom. Lastnosti glavnega poganskega boga, hudega gromovnika Peruna, so bile prenešenc na preroka Elijo, ki se pelje r ognjenim vozom, strelja hudiče in je V stanju maščevalno ubiti nedolžnega Otroka, ker je pravočasno prodal nje* gov oče toči na.nenjeno letino. (Ruska pravljica.) Perunjo vas in Perunji vrh na Slovenskem je zabeležil ži profesor g. Krek. Sveti Vid je postal priljubljen menda kot naslednik mnrgoglavega Sventovita. Sveti Bkž pase črede pri Rusih, Bolgarih in Čehih namesto nt> kdanjega Velesa, boga živine. Dvover* skega izvora so celo leto tako priljub* Ijeni obredi kot novoletne kolede (gr* ško*rimske calendae) in rusalije (rosa-ria, praznik mrtvih). I. Pajk je žabe* ležil, da še vodijo »belo Rušo« Štajer» ci ob Ščavnici. Tudi ostanki velike po* mladanskc slavnosti na čast solnca so se razdelili na oraznike, katere obhaja v tem času cerkev. Na Slovenskem po* nekod »režejo babo« (slamnato podo* bo premagane zime), katero sežigajo ali potapljajo drugi Slovani.
Naše »butare« na cvetno nedeljo se zovejo pri Čehih in Poljakih »maj«. To je tudi simbol nove pomladi, ki ga nosi prepevajoča in za darila proseča deca od hiše do hiše. Pri nas se vrši to po* biranje na dan sv. Jurija (24. aprila). »Zelenega Jurija« vodimo, — jajca in mast pa prosimo«, pojejo Štajerci in podobno delajo tuji Belokranjci. »Pro* šao je prošao, pisani vazem, došao je, došao zeleni Jurij ... Dajte nam po* gače, da nam noge odskače!... Dajte nam groš, da dojde sv. Jurij još! Dajte nam žita, da se živina pita! Dajte nam kruha, za trebuha!« itd. itd. (Pesem je zelo dolga.)
Drugi svečani trenutek poganskega koledarja je bil skrivnostni julijski kres, dan svatbe solnca in zemlje s čudežnimi travami, ki cvetejo samo to noč, s skakanjem čez grmado itd. Pri Belokranjcih še hodijo ponekod na ta dan štiri popolnoma v belo zavita de* kleta, katerim se vidijo od obraza le oči. Dekleta pojejo starinsko napol ne* razumljivo pesem: »Mi smo prišli, da b'nam dali — vedro vina, dva cekina. Če nam ne dajo tega vsega, čemo jim vzeti mlado frajlo, — mlado frajlo pomarajlo. Čmo jo peljat na zelen travnik — zelen travnik pomazavnik. — Z njo se čemo poigrati — kakor mati s tem detetom, kakor koklja s tem piščetom. — Daj jim Bog Marija dobro leto!« Slovenski letopisci živo slikajo ta zagonetni in preroški priljub* Ijeni praznik že od polovice XIII. sto* letja. Gogolj je krasno opisal ukrajin* ske kresne obrele in vraže v svojih povestih.
Ostanek prastarega srečanja pomladi je metliško kolo. katero plešejo dekle* ta na vrhu Pungart na velikonočni pon* deljek? »Igraj kolo, igraj kolo — samo da se igra. V Tonkolu — stoji lepa Živa. — Ljubi Živa, ljubi Živa — koga ti je drago, samo nemuj, samo nemuj črnega cigana. — Ač, kolé dač kolé* da se deca vesele.« Vilo Živo poznajo tudi Srbi: izpremenila je pobožnega orača 7. njegovim plugom v štiri zvezde Veli* kega voza. Boginjo Živo pri poganskih brltiških Slovanih omenja tudi leto* pisec Helmold. Ne vem veliko o tej zagonetni boginji, kakor soloh o vsem slovanskem Olimpu. Tudi ostanki slo* venskih dvoverskih obredov še niso vsi obdelani, oziroma proučeni in pojas* njeni, v kolikor so že zapisani. Moram na ceniti in zbirati te i.!re in pesmi kot zadnji ostanek sive preteklosti, katera ie doslej dragocen dokaz slovanske krvne edinosti. Baš zdaj v marcu, ko bodo igrale Metličarke svoje poskoč*
no kolo, stopijo v polje j svojimi »vestnjakami« tudi ruska dekleta in pozdravljajo »krasno Vesno« z milost* jo, z veliko blasostjo, slavcem, škr* jančkom in lastavico, kodrasto vrbo, belo brezo, svilenozeleno travico, cvet* lirami in ljubeznijo.
Veiika noč v Beli Krajini
Kako praznujemo mi ob Kolpi veli* konočne praznike? Ohranili smo šte* vilne narodne tradicije in naj med nji* mi navedem le glavne, od cvetne ne* delje do velikonočnega pondeljka.
Cvetna nedelja! Že teden dni smo imeli v kleti na hladnem spravljen lep bršljan, poln črnih grozdov. Navadno ga naberejo otroci v gozdu na stari jel* ši ali maklenu; ali največ in najlepše* ga bršljana je na razvalinah bližnjega starega gradu. To nabiranje po kostel« skem gradu pa je zelo nevarno, ker se lahko okruši kamenje iz zidu, saj ga ve» činoma le še bršljan veže med seboj. Tudi cvetočih mačic in rumenih dreno* vih vejic ne sme manjkati. Poleg te* ga pa mora biti v «butarici» oljčna ve* jici in tri leskove šibe, odrezane vsu v istem grmu, enako dolge in stare sa* mo eno leto. Na večer pred cvetno ne* deljo zvežejo stare matere iz vsega te* ga zelenja in rumenja «butarico», ki je skoraj meter dolga in precej obilna. V nedeljo pa jo nesejo «žegnat» navadno deklice od 8 do 16 let, a lahko tudi sta* rejše ženice. Nikdar pa je ne nesejo fantje ali možje, kakor je to navada drugod.
Od cvetne nedelje pa do velike sre* de se ne zgodi nič posebno zanimive* «-1. Kmetje snažijb in belijo hiše, ma* tere imajo opravka s pripravljanjem in pranjem perila. Tudi «Primorke» pri* hajajo in prinesejo lu':a, ki je pri nas skoraj poglavitni del velikonočnega «žegna». V zameno za luk jim damo fi* žola.
Na veliko sredo pri deveti maši gre* do zvonovi v Rim, njih službo pa se* daj opravlja ropotec, ki mu pravimo «regetac». Kjer nimajo «regetca», zbi* jejo nekaj desk in po njih tolčejo s pa* licami; od tod tudi izraz «post tolči», kar pomeni toliko kaker . egetati».
Veliki četrtek je malo bolj prazni* ški dan kakor drugi delavniki. Ta dan namreč nihče ne dela 7 lastno živino; pač pa se ne šteje v greh, če kdo nima «svojega jarma» in si ravno ta dan iz* posodi živino >d ^oseda.
Veliki petek! On je ohranil največ starih — morda celo poganskih — obre dov in običajev. Temno je še, ko vsta* r.e gospodinja in zbudi vse po hiši; na* to gre v hlev in spravi pokonci tudi živino. Na poti v hlev pa vpije: «Kapi* tan, kapitan, s kurjekem zafrigljan!» In ta kiic se razlega okoli vsake hiše. Ko so bili še volčje pri nas, so gospo* din je kričale na veliki petek: «Hulja, hulja, vučja duša!» In kakor daleč se je razlegal ta klic. odtam dalje se ni upal volk približati hišam. Nato pri* nese mati s studenca sveže vode, v ka* teri se morajo vsi umiti, ker ta voda te opere vseh dušnih in telesnih made* zev.
Se pred solnčnim vzhodom se mora* jo ženske skrbno počesati in si na kon» cu kit odrezati malo las. Pravijo, da
jim potem lasje rajši rastejo in nima* jo na glavi nadležnih šesteronožnih ži* valic. Gospodar pa gre v skedenj, raz* veže «butarico» in vzame iz nje vse trt leskove šibe, da z njimi v hlevu udari vsako žival v opomin, naj bo živina med seboj v prijateljstvu in slogi. Ma* ti pa medtem splezajo po lestvi na «iz* bo» in zmajejo v «sušilu» posebe vsak kos mesa, da se ne bi v njem zalegli molj ali kak 1rug drčes... Danes sc posti vse od desetega leta dalje. Neka* tere pobožnejše ženice sploh ničesar ne zavžijejo ves dan; saj pripoveduje* jo, da je deklica, ki se je postila na ve* liki petek ob enem samem pšeničnem zrnu, premagala samega «vražička», ki jo je izkušal. A ko gredo otroci v cer* kev k božjemu grobu, jim naroče m a* tere, naj ne tolčejo s čevlji po tleh; saj vedo povedati o časih, ko so hodili ljudje veliki petek bosi, da ne bi ra» nili zemlje, v kateri je ležal Odreše* nik... Je moralo biti svoje dni pač za*
res toplejše, kakor dandanes. «
Velika sobota! To je pa že malo bolj vesel dan. Že par dni prej so si pri* pravili dečki gobe, ki so se sušile pod streho, Kakor ni navada, da bi nosili «butarice» dečki, tako ne nosijo dekli* ce nikdar gob v cerkev. Vsak si prive* že gobo na žico, da jo potem lahko vihti, v škatljico pa si je nabral smo* le, ki jo ob povratku polaga na tlečo gobo, da diši kakor kadilo v cerkvi. Poleg gobe pa vsi vzamejo k maši «lo* čico» za «žegnano vodo». Ob devetih je maša in ko mašnik zapoje «glorijo», so se zvonovi že vrnili iz Rima. Oglasi se veliki zvon v farni cerkvi in pri po* družnicah se mu odzovejo manjši.
Ko prinesejo fantje gobe domov, po» kadijo po vseh shrambah, nakar jo vr= žejo v peč. Potem gredo zatikat brš* Ijanove vejice iz «butarice» na vsaka vrata, iz leskovih šibic pa napravijo križce in ga pribijejo poleg. Na neka*
terih starih vratih jc takih križcev po deset do dvajset. Ženske pa so danes kakor na žerjavici, kajti danes mora biti vse napečeno, tudi želodec mora biti kuhan. Otroci poželjivo ogleduje* jo slanino in meso, zadovoljijo pa se s ptico, ki si jo narede iz prazne jajčne lupine, iz katere so že prej izpihali ma* ti skozi majhni luknjici na vsaki strani ves beljak in «žutak» (rumenjak). Tu* di cigank se ne manjka, druga drugi ta* korekoč podajajo kljuko in kriče, če jih skušajo odpraviti kakor srake. To* da vsak gospodinja jim kaj da — rada ali nerad»—, ker se boji, da ji ne bi ka j «zacoprale»...
Popoldne se vse napravlja k vstaje* nju. Naj je blizu ali daleč do farne cei» kve k «večernicam» sili vsak, četudi je komaj shodil. Pred cerkvijo se po* stavijo fantje z banderi, nekateri gre* do v zvonik pomagat cerkovniku, kjer veselo pritrkavajo — mi pravimo, da «kampenajo». Orgle zabučijo, mašnik zapoje «alelujo» in procesija se pomi* ka iz cerkve, pa nato naokrog, z molit* vami in pesmijo... Na povratku proti domu pa se ljudje pomenijo, kako je bilo pri večernicah, katera je bila bolj «nafrkljana» in kaj se govori o tej alt oni...
Po večerji si v vsaki hiši napolni naj* starejša hčer košar in ga preveže s pi* sanim prtom ali pa z velikim robcem, da bo imela drugo jutro vse priprav» Ijeno za «žegnat» v bližnji podružnici. Tudi se kosajo v tem, katera bo imela lepše pobarvan košar — (ne košaro, ki pri nas vse kaj drugega pomeni!) — in z lepšim «prtičkom» pogrnjenega. Preden pa gre družina spat, prinese
gospodar na mizo — jarem, da se ne bi živina bodla — «žokala» — in da se ji ne bi pripetila kaka nesreča med le* tom; mati pa poleg postavi pinjo, pri nas «žlajkar» imenovano, da bi se ve» liko masla vsakikrat napinjilo in kiju* če, da bi bilo vse varno pred tatovi, pa tudi bula in tur ozdravi, če jo «zavrtaš» s takim ključem... Zraven pride še nekaj storžev koruze in drugih zelišč in vse to ostane na mizi do drugega jutra.
Velika noč cli «vezom». Dekleta, ki imajo pripravljene košare, vstanejo pr ve in hite v bližnjo cerkev, kjer blago»
slovi, župnik košarje, oziroma tisto, kar je v njih. Po žegnanju pograbi hitro vsaka svoj košar in hiti domov, da bi vendar bila prva in da bi se tisto leto prva omožila. Žal, da se to le malo* kdaj uresniči... Pri zajtrku pride na mizo najprej nekaj luka, nekaj nare* zanega hrena, jajec in suhega svinjske» g3 mesa; tudi kruha seveda, ki je na» pečen iz polovice koruzne in polovice pšenične moke, in nato kava. Kdor se nj že snoči pri večeraicah pobahal in postavil z novo obleko ali s čevlji, ali pa z vsem skupaj, stori to pri deseti maši. Marsikateri pa sploh k maši n-j» če iti, če nima nove obleke. Pri južini jedo — kakor pač le ob nr.jvečjih praz^ nikih — vsak s svojega krožnika. Po juhi pride na mizo tudi kikn kokoš — seveda ne sama, — za njo pa sc nada* Ijuje jedača iz košarja. Tudi svinjski želodec in «pogačo» že načnejo. Vse to pa sproti zalivajo z dobro domačo pijačo, pa makar bil hruškovec ali ja* bolčnik. Popoldne ostanejo tudi fantje doma, ker ni navada, da bi danes va* sovali ali se odpravili v krčmo.
Veliki pondeljek! Za zajtrk — «ko* silo» — prinesejo na mizo isto kakor prejšnji dan, samo da dobi vsak še ko* šček želodca. Ne smeš pa dati od «žeg* na» nobenega koščka (skorjice kruha ali kožice od želodca) mački, ker ima v repu tri vražje dlake. Sme se pa da* ti drugim živalim in to tudi stori go* spodar. Danes tudi vabijo v »gostjč«, kjer imajo koga in mu dajo potem še s sabo «žegna», da bo nesel domov naj pokusijo, kako znajo peči drugje. Tudi veselice so navadno na današnji dan in po dolgem postu se včasih pripeti, da se fantje zopet enkrat zravsajo v
gostilni____Sicer pa postaja v tem po»
gledu že zopet bolje.
Kako „Boga straše"
V nekaterih krajih no deželi imajo navado, da «strašijo Boga« v velikem tednu. Ta navada je že stara in sc ponavlja še sedaj conekod. Cel obred pa se vrši takole: Na veliko sredo popoldne ko sc prično molitve v cerkvi, se zbere mladina 1er znosi in pripravi cel
kup lesenih zabojev, škatelj itd. skupaj. Te naberejo po hišah in trgovinah že popoldne tako. da je vse do časa že pripravljeno. Potem se začne obred. Poleg cerkvenih molitev so prižgane tudi sveče, kar da tudi znamenje za pri-četek pri »strašenju Boga« Te sveče se prižgo in potem polagoma druga za drugo ugašajo.
Mladina med tem nestrpno pričakuje, kdaj bo ugasnila zadnja. Seveda tudi drugih radovednežev ne manjka poleg starih ženic, mater itd. Vse skupaj traja približno eno uro. potem pa se šele začne pravo »strašenje Boga«. Ko ie uga-šena zadnja sveča, se naenkrat začuje od zunaj silen hrušč in ropot. Otroci bi-jejo po zabojih z lesenimi palicami iti drogi tako dolgo, dokler ni vse zbito in razdejano v kose. Ostanek pobere cerkovnik in jih spravi za ogenj, ki se blagoslovi na veliko soboto zjutraj. Ko je ta ogeni blagoslovjen. pridejo ljudje in vzamejo žerjavico, in polena ter jih od-neso na svoj dom. Prišleci iz bolj oddaljenih krajev prineso gobo s seboj in jo zanetijo z blag. ognjem. Odneso jo tudi na polje ali pa na dom. Ce io neso na polje, so v veri. da je polje blagoslovljeno in da »bolje« obrodi. Drugi pa ki jo odneso v peč ali v štedilnik, pa so uverjeni, da je velikonočno meso blagoslovljeno in mnogo «boljše«. Ceremonija se zaključi navadno na veliko soboto zjutraj.
Vstani, človek!
Vstani, človek! Razprostrl
čilega duha peroti
solncu in zvezdam nasproti —
dvigni srce in oči!
Zemlja ti ne more dati
več kot dobra, skrbna mati-
duh je, ki te preživi.
Prikovan s strasti okovi srkaš zemlje sok in kri. se žrtvuješ mrtvi snovi in praznoti kratkih dni. Ko omamljaš se s cvetovi, pazi, da se ne stemni — brod tvoj plove pod vetrovi kraj prepadov in čeri...
A če brod temà pokrije, če te prehiti vihar, dokler duši zvezda sije, nisi izgubljen mornar. Kjer se vse minljivo zgrudi: skala, hrast in rožmarin ko ugasne zvezda tudi — vstane duh iz razvalin.
Gliša Kortinik.
Čestit Vuzem!
Jasni se in že toplo diha, v vejevje, bilke kri polzi, že r: jajčka kljunček in oči začudijo se solncu. Že zeleni, cvete, žgoli!
Že v srcu se oglaša, kot v gnezdu ščebet mladičkov, že goni me k vrel* ccm prirode, ven izpod majčinega kri= la, ven v jasnino in ogenj sveta. Na* smehne me, omamlja, čara me, čara ...
Že moj polet prestreže ona. Kako prelestna je, kako je živa, v zenicah njenih gledam svoj obraz, kako je ko* prneč in srečen te bolesti.
Že nama je usojeno biti mož in že* na. Sredi vrelcev sva prirode, veseli vuzen naju radostno pozdravlja in nama je najslajši drug.
Veseli vuzem! Zemlja, zemlja se po* mlaja, a v gnezdih novi, novi rod in v vseh obrazih On se razodeva, ki vstal je z groba: Krist! Gospod!
Anton Seliškur.
Janko J. Srimšek:
Črednik
Vclll;osobotna noč.
Kavarna p Ina sveže obritih obrazov, smejočih se ženskih oči. Jata ciganov svira krmežljave komade. Smrad po znoju. Dim. Razbrzdani vriski godcev i- gostov. Oštirka, široka in rdeča, polni za točilni o tanke kozarčke z rja* vimi tekočinami. S prsti, v zlate obroč* k j okova imi, razvij sloke .:eklenicc iz belega in m - Jrega papirja. V ušesih ji iskre briljantne kapljice. Od časa do časa se pogleda v zrcalo za seboj. Po* pravi lase. Masleni podbradek ji zado* voljo drhti.
Velikosobotna noč?
Je!
Čudno! Prej sejem. Žegnanje. Pa: drugi kraji! Drugi ljudje. Drugi obi* čaji.
Stisnil se je za mizo v kotu ob oknu. Roke povprek čez prt. Glavo na prsih. Sreblje kavo. Žge cigareto za cigareto..
V daljni planini je ostala vas. Za go* rami se je skrila. Pod bukove in kostas njeve heste. V meglo se je zavila. Za* pletla se v klobček let. Težkega na* pora je treba možganom, da iz umaza»
ne sivine vlove in razpoznajo kup oka* jenih kajž ...
Pri Jurnovih so povečerjaii. Dekla Bara pospravlja žlice in posodo; renči na Petra, hlapca, ki je popackal na* miznik pred seboj. Gospodinja po* stavlja latvico in pladenj z ostanki na polico.
«Če se bo komu zahotelo, preden le* žete,» de družini.
«Mleko in žganci!» zamomlja Peter. <>Do tu» — si potegne pod vratom, «do tu jih nosim. Tri dni se mi že podrigu» je. In še tri se bo!»
«Bi rad ocvirkov in mesenih klobas! Pogan! Na ta veliki post božji!» se vsadi dekla. «Ne boš! Pred šesto mašo in vstajenjem ne!»
«Ko prosjak Luka si, Pero,» pokima v nakomolčene dlani črednik Matija pod razpelom. «Dala mu je opoldne gospodinja na vežnih vratih kruha, pa se je vrnil na dvoriščna in zahteval še sira. Čemu prebereš? O svetem Jurju bo priložnost. Pri Žalčevih bi ti bilo boljše. Poskusi! Tam nocoj obirajo gnjat.»
«Vem. da je za tvoj stari želodec vse dobro. Če bi ti ga v skednju natlačil z rezanico, se ne bi pritoževal. Ampak kamni v mojem mlinu najrajše drobijo
tisto, kar se je na kosteh držalo.» Hla* pec izpod čela oplazi starca in brska po telovniku za tobakom. «In za ono o Žalčevi gnjati se nisi zmotil.» Pogle* da deklo. «Anka ti bo potrdila, če jo vprašaš.»
Bara: «Anka?» Zardi. V očeh ji pla* ne. Zine. Trdo pogoltne.
Hlapec, smeje: «Da!» Nato pol Ma* tiji, pol gospodinji: «Niso povsod tako neumni, niso, kakor pri Jurnovih. Tri dni in še četrtega tri tretjine, — mi* slim, da je posta za največje grešnike preveč!»
Gospodinja: «Vzdržali smo se kr* ščansko do nocoj, tudi do jutra še po* trpimo. Pri nas je tak red.»
«Sit je, Kata, sit! Presit! Pa bi preko kruha rad pogače.»
Črednik je prižgal lulo in zadovoljno puha pred se: «Tudi jaz sem bil v nje» govih letih. Ampak se ti prepogne križ, Pero. Prepogne. In izprazni želodec. Za ovsenjak boš molil očenaš.»
Hlapec se namrdne. Odgovoril bi.
«Mir!» proseče gospodinja. Čredniku: «Kobe je davi vpil, da si mu brejo ovco odgnal na pašo.»
Čredniku se splaši obraz. Pipo vza* me iz čeljusti.
«Aha!» zakašlja hlapec.
«Zakaj ne zapira hlevskih vrat, ko
i ve, kaj mu je za njimi,» de črednik po» časi. «Nad kalom sem jo našel v čredi. Kako bi jih psu prepustil dvesto, da vračam eno? Pognal sem jo z drugimi.»
«Na vasi ti je bil čas. Hoho. Črednik, pa tak!» škodoželjno ugrizne hlapec.
«Na vasi. Kakopak. Toda ne meni. Punčari njegovi . . .»
V veži koraki. Dekla je s skle* dami na rokah odprla vrata. Na pragu stoji Kobc. Stopi v izbo. Ne snamu klobuka. Ne nazovc Boga in srečnega večera.
«Kje je ovca?» zakreše v črednika.
Starcc prebledi.
«Kje je ovca?»
Črednik molči. Pipo položi na klop. Dvigne se. Spet sede. Išče nečesa za pasom.
«Aha!» se vdrugič oglasi Peter, hla» pec.
Gospodinja: «Kaj je, sosed?»
Kobe zavitla z roko. V obraz je za* ripel. Nepremično bulji v črednika: «Matija!» ... Zakorači do mize. Vzdig* ne pest.
«Kobe! — Peter!» vrisne dekla. Krož* nik se ji izpolzne, se zdrobi na tleh v kosce.
«Sosed!» Gospodinja zadrži pest. Hlapec vstane. Odrine mizo. S plečl pokrije črednika. «Ne pregrešite se.
1'obetov gospod-: !» Pokaže na vrata. «Bara! Ne zapiraj!»
Kobe zaškriplje z zobmi. Obrne se. Odide. Ne nazove Boga in pokojne noči.
Hlapec se zakrohota v trepetajočega starca: «Si jo izgubil, kaj ne? — Hoho! Tak črednik!» Janezek, domači sin, zleze s peči.
Skoči k materi in za joče ...
«
Skozi velikosobotno noč prašči ne» vihta. Lije iz sto veder. Med zelenimi bliski se lomi grom.
Črednik ždi na ležišču v hlevu. Le« ščerbe ni ugasnil. Sultan, pes, se je po dolgem zleknil poleg njega. Glavo je položil na prednje tace. Vprašujoče strmi v starca. Polglasno golči.
«V Glavici, da! V Lovrenčičevi koše» niči,» ugiba črednik. «Pod hrasti sem jo še videl. Dve uri? Hml»
Matija se skobali s postelje. Natakne coklje. Obleče kožuh. Zaviha ovratnik. Vzame svetiljko.
«Pod hrastjem v košenici... V Lov» renčičevi — Sultan!»
Hlevska vrata zaškripljejo. Veter na* vali. Luč ugasne. Stariha se prekriža. Pes zacvili. Potem se zarijeta v neurje...
Po slovanskem svetu
Slovanski element pred vrati Berlina
Pod naslovom »Frcmdcs Land vor den Toren Berlins. Eine Expédition in den wendischen Spree-\vald prinaša »Berliner Tagcblatt« interesantne sličice iz življenja Lu-žiških Srbov, interesantne tembolj, ker prihajajo izpod peresa nemškega novinarja. Ne bo odveč, če podam nekatere tudi našim čitateljem.
Eno uro vožnje od Berlina je jedva oddaljen kraj Kottbus. Od tam so vozi k nam v mesto vsak petek kmetica Belka, ki pri-rese svežih jajc, surovega masla in perut-rinc. Zamikalo me je, da ji opriliki vrnem obisk. In odpeljal sem se v Kottbus k Bel-kovki.
Ko sem stopil v hišo, je najprej vzbudil mojo pozornost kolovrat. Kaj takega vidimo mi navadno le v gledališču, v Haupt-mamiovih dramah. No, jaz sem ga srečal že večkrat tudi v življenju; na Balkanu, v Mali Aziji, v Evropi, v Afriki. Toda počemu bi hodili na potovanja v tujino, ko pa lahko najdemo doma vsega v izobilju? Lc poiskati je treba!
Gospodična Belka mi je pokazala svojo skrinjo. V Spreewaldu predejo le za lastno uporabo. To in pa stari, še vedno velavni piedpisi o noši obleke tvorijo kos svojevrstne, samonikle stare kulture Lužiških Srbov. Spreewaldovka boljšega srednjega stanu ima včasih petnajst do dvajset kril. V vsakem krilu je okrog 10 metrov blaga. Zgoraj, kjer se krilo prilega trupu, je 4 metre široko blago z gubami prilagodeno obsegu telesa. Tako krilo je tako težko, da si človek težko predstavlja, kako morejo dekleta v njem hoditi in celo plesati. Plešejo pa v Spreewaldu seveda valčke, ne Bluese.
K maši hodijo Kottbužani v Burg, dobri dve uri hoda. Cerkev je priprosta, majhna, in pred njo prostran trg. Na drugi strani trga, cerkvi nasproti, ie gostilna. Pred cet» kvijo se zbirajo žene v pestrih rdečih, ze« lenih in črnih krilih in v belih in črnih av» bali. Možje postajajo pred gostilno, ki se napolni šele po končani službi božji. V cei» kvi ni nič nemškega razen osem slik z imeni v vojni padlih vojakov. Vse ostalo ie sorbsko (vendsko). Župniku se siccr pozna, da ne pozna dobro jezika. In ko poslušam petje, liturgijo in pridigo, pri čemer na razumem niti besedice, razmišljam o tem čudnem narodiču, ki sa imenujemo Vende, ki pa se sami nazivajo Ltižiške Srbe ali Sorbe.
Vendov ie 100 do 120 tisoč. Naseljeni so po gornjem in Spodnjem Lužišketn, v Pru-siji in na Saškem. Predniki sedanjih prebivalcev na tem ozemju so bili Vendi, ki pa so se za časa preseljevanja narodov naselili okoli Benetk. V zapuščeno Lužiško eo se potem priselili Sorbi, kakor se près bivalci Spreewalda imenujejo še danes. Tekom stoletij so iih močno pritiskali z ger-mam'zacijo, ali brez posebnega uspeha. Da jim predvojno Nemčija n; bila baš prijazna, se razume samo po sebi. Njihove rekrute so vtaknili najraje v vzhodnopruske polke ter jih potem psovali s »poljskimi svinjami«.
Žal se razmere med Lužiškimi Srbi tudi po vojni nteo mnogo zboljšale. Vzlic vsem naukom iz svetovne vojne nemška oblastva ne morejo razumeti, da so želje Sorbov po ohranitvi lastnega jezika in lastne kul« ture upravičene. Na nobeni šoli v Spreewaldu se ne poučuje v sorbskem jeziku, še več: šolska oblastva v Kottbusu sabotirajo roko v roki z nacionalističnimi cerkvenimi oblastmi ustavna prava in zapostavlja» jo sorbščino, kjer le morejo. Dogodilo seje celo, da je učitelj prepovedal svojim učencem, govoriti s starši v materinem jeziku!
Ta ozkosrčna, od najšovinistične.išega nacionalizma diktirana politika ie nemške republike nevredna. Je pa tudi g 1 u p a. Mi bi morali biti veseli, da imanvo v Nemčiji narodno manišino. Z ustvaritvijo pravičnega in strpnega režima nad to manj« šino bi mogli svetu pokazati vzgled, kako želimo, da druge države ravnajo z našimi manjšinami. Kako naj pobijamo g. Mussolinija, če pa par MusolinSkov najmanjšega formata v Kottbusu in Bautznu pošteno ljudstvo »germanizira« brez slehernega preudarka, pač pa s precejšnjo nadutostjo In nacijonalno domišljavostjo? Pretveze teh gospodov so preveč prozorne, da bi o njih govorili.
,;Umeiečka beseda" v Pragi
Leta 1863., ko smo dobili Slovenci «Slo« vensko Matico», so Čehi ustanovili svojo «Umetniško Besedo» (Matico so imeli že oil I. 1818.). «Umëleckà beseda» je postala pra« vo kulturno središče hitro sc razvijajoče čc« ške umetnosti. V njenem krilu so sc snovali novi kulturni načrti in iz nje je izšlo nebroj novih narodnih društev, ki so potem delo« vala vsako na svojem polju. «Umëleckà be« seda» sc jc na ta način mogla tem bolje po» svetiti svojemu pravemu namenu; pospeše» vala je razvoj češke upodabljajoče umetno« sti. Bila je posredovalka med ustvarjajočimi umetniki in občinstvom. Za svoje člane je izdala vsako leto primeren dar, reprodukcijo kakega lepega domačega dela, in jc na ta na« čin zanesla v češki dom češko umetnost.
Češka inteligenca jc znala ceniti delo tega društva in ga jc podpirala z denarjem; njena zasluga je, da sc je češka umetnost krepko razvila in da sc jc razširila njena delavnost v vsem narodu. Danes je češka hiša očiščena raznih tujih izdelkov in jc postala dom na« rodne umetnosti. Letos je storila «Umëleckà beseda» važen korak naprej v svojih načrtih za bodočnost. Doslej je imela svoje prostore v tuji hiši, kjer ni mogla v polni meri raz« viti notranjega dela. Res so razna društva in založništva ter država s svojimi galeri« jami zadnja leta izvršili mnogo dela na tem polju. «Umëleckà beseda» pa je hotela ostati središče narodne umetnosti in se je lotila velikega dela: s kapitalom 5,000.000 Kč si je sezidala dom v neposredni bližini Tyrsevega doma in bodoče državne galerije. Tu bo imela «Umëleckà beseda» koncertno dvora« r.o za komorno glasbo in prostor za gledali« š!<e igre, razstavno dvorano za upodabljajo« čo umetnost in umetna obrt, čitalnico, arhiv in pisarno. Sedaj druži v sebi «Beseda» tri odseke: odbor za glasbo, za literaturo in za upotlabljaočo umetnost. — Članarina znaša 30 Kč, za kar dobi vsak član letno premijo. Društvo izdaja zbornik «Život», ki podaja pregled o novi umetnosti z lepimi reproduk« ciiami. Načrte za novi dom je naredil arhi« tekt Janda, ki je bival po vojni tudi nekaj časa v Ljubljani in se je zanimal za naše razmere, posebno za načrt naše državne pre« stolicc. ki jc potrebovala po vojni popolnega prenovljenja. Sprožil je idejo društva «Bela Ljubljana», ki naj bi skrbelo za lepoto na« šega mesta. Misel sc takrat ni uresničila. Sclc z?dnjc čase opažamo, da začenja v tem zrni« slu vršiti naše mesto svoj program.
«l'rnëleckâ beseda» vabi vse naše goste, ki pridejo na praški vsesokolski zlet, da obiščejo njen novi dom in si ogledajo uspe« lic njenega dela. Tam sc bodo mogli na last« ne oči prepričati, kako sc je češka upodab« liajoča umetnost razvijala iz malih početkov clo sedan je višine, in kakšno važnost je imela ta organizacija v češki narodni kulturi. Mo« rc biti homo pri tem spoznali, da bi bilo tre« ba tudi pri nas takega intenzivnega dela. Nekaj podobnega smo začeli z «Umetniško propagando», ki pa jc bila privatno podjetje. V naših razmerah bi zmogla to delo le na« rodna organizacija, ki bi imela dovolj delov» nih sil v društvu in mnogo članov med na« rodom. Tako jc nastala, rastla in se razvi« jf.la tudi «Umëleckà beseda».
Poljski pisatelji
Poljski publicist A. Novvaczinski piše o neznosnem položaju poljskih pisateljev, kateri so odsovorili na vprašanja, ki iih .iim ie postavil list »Kurycra Czernonny«.
Pred časom so Poljaki ustanovili »Založniško nagrado« za najboljše domaČe delo. Letos se ta nagrada sploh ni prisodila in iii sc niti praznoval dan poljske knjige. Občinstvo ne kupuje knjig in sploh ne čita.
Leposlovje propada. Zda.i so na vrsti: kino, politika, sport. Pisatelji so morali presedlati. Vaclav Sieroszewski, ki ie zaslužil največ, si Je kupil vilo v Gdyni ob morju. Sedaj pravi o sebi: »Jaz sploh ne pišem več, ker živim od drugega zaslužka. Dve povesti: »Dalaj Lama« in »Roninova ljubezen« sta izšli v časopisih, a se ne moreta natisniti kot posebni knjigi. »Biblioteka Poljska«, ki ie kupila v svojem času založniško pravico za vse moie knjige, ie brez bora.«
K. Badrowski, avtor priljubljenega »Generala Barcza«, obtožuje založnike: »Pisatelj dobi kvečjemu 15% dohodkov, knjigarna Pa 30%. Tvrdka Arzt. ki kupuie moj roman pri založniku Mortkowiczu. zasluži na vsakem primerniku trikrat več od mene. Njeni izdatki pa so le — postrešček. ki prenaša knjige iz Mortkowiczevesa skladišča v Mazowiczki ulici na ulico Novi Svviat. Poljska literatura ia v smrtni nevarnosti. Evropsko znani Et. Prszybyszewski piše: »Zelo slabo se mi sodi in nikdar ne bi zaslužil vsakdanjega kruha, če bi me ne namestil prezident Voiciechowski za uradnika v svoji pisarni. Hvaležen mu bom vekomaj. Kot uradnik sem dobil državno stanovanje. Literarni zaslužek me ne bi preživel.«
Nowaczinski napada poljsko nemarnost in nepismenost. Švedska z njenim šestoili-jonskim prebialstvo.n je pokupila 501.000
primernikov povesti Selme Lagerlôfeve, štirikrat večja Poljska pa ne more prebaviti več kakor 200.000 primernikov spisov Štefana Žeromskesa.
Vse te težave so dobro znane tudi pri nas. A poljski »honor«, katerega je tako srečno oinačil VI. Levstik v svojih vojnih spomini!), ni n.ipuščal d-o sedai odkritega razpravljania o teli vprašanjih. Le A. Novvaczinski je imel izreden pogum načeti tozadevno polemiko.
F. Blagrov
F. Blasov je praznoval pred kratkim v Parizu 251ctnico dneva, ko ie postal urednik »Ruskega Slova«. Moskovski roiak ie bil Blagov prvotno zdravnik, a leta 1902. ga ie povabil na sodelovanje pri »Ruskem Slovu« njegov tast I. Sitin. Iz preprostega krošnjam ie postal Sitin največji ruski založnik in je toliko storil za ljudsko čtivo, da so mu dali priimek »pravnega doživljenskega prosvetnega ministra«. Pod vplivom pisatelja Cehova ie kupil Sitin mali dnevnik »Rusko Slovo«, da bi ga preuredil v vpliven organ. Blagov, njegov zet, ni rad opustil zdravniške prakse, a kmalu ie postal vnet časnikar. V družbi z V. Doroševičem. »kraljem ruskih podlistkarjev«, ie zbral okolu sebe nadarjeno uredništvo. Rusko - japonska vojska ie dvignila list od 10.000 na stotine tisočev primernikov. K termi so največ pripomogla sijajna vojna poročila V. Nemiro-viča - Dančenka, ld biva sedai v Pragi in velja za najstarejšega ruskega pisatelja. Velikanska četa sotrudnikov ie pošiljala listu dnevno na stotine brzojavk. Ministrski predsednik Witte sc ie večkrat poslužil informacij »Ruskega Slova«, če ic potreboval podatke o kakem malo znanem vprašanju. Priznal ie, da ne bi motda dobiti vlada po nobeni drugi poti tekom 24 ur toliko zanesljivih poročil. Doroševiča ie obiska! marsikateri minister in subernator, da sc opraviči pred javnostjo. Med svetovno vojno jc prodalo »Rusko Slovo« čez miliion primer-ri-:v dnevno: list ie izhajal na 12ih do 16ih velikih straneh. List je bil največie slovansko glasilo, s katerim se je lahko primerjal po razširjenosti Ie angleški dnevnik »Times« in le na.ivečji francoski ter nemški listi.
Boljševiki so zaplenili velikanska skladišča in tiskarne »Ruskesa Slova«, kier tiskajo sedaj največje liste. »Izvestja« in »Pravodo«. Sotrudniki »Ruskesa Slova« pa so danes vsi v emigraciji.
Stoletnica lobačevskega
Kazanska univerza je praznovala v začetku marca lOOletnico genijalncga profesor-ja N. S. Lobačevskega, očeta nove geometrije, katera je zpraitna na Evklidu nasprotnih načelih in ie pomenila začetek nove dobe za razvoj moderne matematike. Razven številnih brzoiavov so čestitali univerzi osebno zastopniki berlinske akademije, angleškega matematičnega društva, profesor Steklov v imenu petrogra.iske akademije in odposlanci vseh ruskih univerz. Gostje so obiskali grob genijalnega -matematika. V univerzitetni avli se ie vršila svečana seja univerze in kazenskega fizikalno - matematičnega društva, ki do sedai izdaja po Lobačevskem ustanovljen izvrsten astronomski koledar vsako leto.
J. Naumovič
(1826—1926.)
Gališki Rusi praznujejo letos lOOletnico rojstva »prosvetitelja sališkeza ljudstva« Ivana G. Naumoviča.Kot sin napolpolonizi-ranega uniatskega duhovnika in kot uniat-ski semeniščnik v Lvovu se je čutil Naumovič od kraja Poljaka. Leta 1848. je bil med poljskimi lcgionarji. Ob tej priliki se jc seznanil z zanemarjenim ruskim ljudstvom med Poljaki in sc je začel oriientirati v versko smer. *
Kot duhovnik je nadaljeval * Naumovij leta 1S51. dolgotrajen boj zoper stalno lati-nizacijo zadevne cerkve in za vzhodni obred. Od leta 1861. pa ie postal Naumovič iz neznanega peremišljanskesa župnika poslanec.v prvi gališki deželni zbornici. Prečita] jc tam sredi osuplih Poljakov zgodovinsko izjavo o kulturnem edinstvu Rusije in Galicije. Leta 1874. je ustanovil Naumovič »Obščestvo Kačkovskega«. ki še sedaj širi med krneti prosveto in narodno zavest. Naumovič ie bi! leta 1882. zaprt in po večletni ječi izsnan v Rusijo. Njegovo delo pa je obrodilo obilen sad.
Rusko gibanje raste. Niso ga zatrle strahote vojske, ko so obesili avstrijski rablji do 6000 nedolžnih ljudi, da ne govorimo o thalerhofskih in drugih žrtvah. Prvič so se sestali v Lvovu na srobu Naumoviča Gali-čani, Volmjani. in holmski Rusi.
Zanimivo ie vedeti, da so odslužili zaduš-nnco po Naumovicu ne v uniatski stolnici, temveč v novi pravoslavni cerkvi. Pozneie, pod ugodnejšimi pogoji, bo nedvomno dobilo pravoslavno gibanje' širok obse? tudi v Galiciji. Unijatska duhovščina ie nadvse razburjena vsled tesnosrčr.e latinizacije, katero hoče nadaljevati Vatikan. Novi župniki ne dobijo n. pr. posvetitve, če nc ob-
Janezek omahuje pred nebom. Škr« latno ministrantovsko krilce je oblekel. Preko njega naškropljeno, s čipkami obrobljeno srajco. Okrog vratu zlato obšiti kolir. Peterokraki zvončki cing« ljajo in drhte s srebrnimi glaski. Žu« bore in brbljajo zdaj na dolgo, zdaj na kratko. Tišje. Glasneje. Ustavijo se. Umolknejo. Pa zažlobudrajo še prešer» neje. Prav kakor bi se razgovarjali z velikimi spočitimi brati v zvoniku. Ka« kor bi se kosali ž njimi.
Nič veselja ni na fantičevem licu. Kič velikonočne zarje v srcu. Ponik« njenih oči sledi izlikanim čevljem člo» veka, ki hodi pred njim. Dim kadila, ki kipi iz cerkovnikove kadilnicc, mu je nadležen. Molitve svečenikove za hrbtom ne čujc. Tovariš na desni sc zadene ob njega. Kakor bi se budil, strese ministrant z glavo. Se spet za» gleda v svetle škornje pred seboj. Pc» sem Vstajenja se razliva po dišečem jutru. Topiči grme nad Kosovim do« mom. Fant ne sliši ničesar. Gluh in slej) je za vse. Skoro nevoljno zaziblje zvončke. Vzdihne. «Velikonočno ju« tro?» — Vstajenje? — Pri procesiji? — Res? — Kaj res? —
«Matije ni v hlevu,» jc govorila de« kl a Bara materi, ki se je s sinom od« pravljala v cerkev. «Peter ga ni našel
doma, ko jc prišel.»
Mati je pogledala v tla. Močneje jc stisnila sinovo zapestje. «V oni straho» ti —!» je rekla. In skrb ji je v obraz zarisala brazdo, da jc Janezek vztre» petal nalik ranjenemu golobu.
«Matija! Stric Matija!» šepetajo mi« nistrantova usta. Noge so svinčene, •glava trudna. Bolna. V goltancu ogab« no sladko. Na sencih se zbirajo potne kaplje.
Procesija sc s ceste spušča skozi Ieso v živi meji na kolovoz med razcvete» limi vočkami. Zavije v klijoče njive in hrsteče pašnike na Rebri. Griči za Sv. Ivanom se plavijo na levici. Solnce se» če z bliskajočimi meči kopreno, razpe« to nad Drago pod desnico. Vinogradi v \ inih, prekopani in povezani, so tako blizu, da bi roke iztegnil in jih objel. Zidanice v njih: krdelo škorcev, ki raz« pršeno počiva v rjavem bregu. Nebo tn zemlja umita. Nikjer sledu o nočni nevihti.
Prve hiše na Pandišču pod šolo: Gr* geča — Mikulinkina — Špičkova — R.szcestje z znamenjem.
«Prebudi se, zaspane!» opomni cer« kovnik s komolcem ministranta. Jane» zek se zdrzne. Zavzeto se ozre. Pogled mu obvisi na znamenju. Pade pod zna» menje. Zenice sc mu razširijo. Noge
se vklopljejo v cesto. Peterokraki zvon» čki oneme. In fant je kriknil: «Matija! Stric Matija!»
Pod znamenjem kleči črednik. Blaten in raztrgan. Gologlav. Razmršcnih las. Krvavo podplutih oči. Hodnično srajco razpeto, da 'se vidijo stare prsi, od vre« mena osmojene. V kamižolo je zavil novorojeno jagnje in si ga tišči v na» račje. Pred njim beži upehana ovca. Sultan, pes, se je položil kraj nje. Z re« pom kosi. Izplazil je jezik. Težko sope.
Svečenik pod baldahimom zadrži ko« rak. Ozre se v ministranta. Potem na revščino pod znamenjem na razcestju. Dvigne s tančico pregrnjeno monštran« co: «Benedicat te — Aleluja! Aleluja!»
Zveličar z lozino mladiko gre mimo starca. Matiji sije obraz v nebeški glo« riji. In v pridušenem joku se vlije čred«
niku čez obraz potok solz ...
*
«Dečko! Prižgite!»
»
Zgrbljen brede po umazani cesti proti domu. Ne pijan. Žalosten. Tako žalosten! Oblaki so gosti in nizki. Siten (.težek prši v meglene mreže nad setvijo m močvirnatimi travniki. Na gorah do« gorevajo velikonočni kresovi. Petelini si odpevajo. Razjarjen pes rožlja za ograjo z verigo.
ljubijo celibata, dasi so si izgovorili nekda^ nji pravoslavni prostost obredov in zakon za duhovnike pred 300 leti ob sklepu Unije. Sklicevanje na stare listine pa jc bilo zaman. Papež niti ni sprejel pritožb posffb-: nega uniatskega odbora.
Sprememba volilnega reda v Češkoslovaški. Vprašanje sedaj veljavnega volilnega reda za volitve v češkoslovaški parlament in senat sili vedno bolj v ospredje in razpravlja sedaj o njem že tudi časopisje. Temu, z ozirom na znan« razmere v parlamentu perečem vprašanju posveča »Češke slovo« uvodnik, v katerem brez ovinkov priznava potreho spremembe volilnega reda in na to nadaljuje: »Pno vprašanje se sc glasi, kako doseči spremembo volilnega reda? S parlamentom ali brez parlamenta? Ustava republike določa, da mora v volilnem redu ostati proporc nedotakr.en. Takisto izključuje uvedbo večinskega sistema (volitve posamnih poslancev v volilnem okraju), ker zahteva zanjo dvetretjinsko večino v današnjem parlamentu. V to svrho ni in ne bo nikdar zadostne večine. Proti bodo vedm Nemci. Madžari, komunisti. Ostaja edina možnost, da bi vlada svoj predlog, ako bi sa zbornica odklonila, izročila ljudskemu glasovanju (referendu), da bi tako volilci sami odločili med proporcem in večinskim sistemom. Iz teh izvajanj je razvidno, da obstojajo velike težkočo za tako spremembo volilnega reda, ki bi jamčila, da bi izšla iz volitev močna vladna večina. Zdi sc. da je mosoča taka sprememba volilnega reda samo potom oktro-iranja. Vprašanje pa ie, ako se bodo mogli za to odločiti vladni krosi.
Slovansky Prehled.« Pravkar ie izšla 3. in 4. številka te odlične slovanske revije. Obsega te - le članke: Dr. Edvard Beneš: »Problemi slovanske politike. IX. Slovanstvo in Slovani med vojno in po vojni.« Dr E. Janoušek: »Poljska in svetska vojna«. Dr. Drag. Prohaska: »Srbolir-vatska modema povest in roman.« Dr. Marjan S z y i k o w s k i : »Najnovejše stru-je v sodobni poljski poeziji.« Dr. I. S 1 a -vik: »Na predvečer ruske ntarčeve revolucije.« Dr. Jii'i Polivka: »Jubilej Akademije znanosti v Lieningradu«. — Iz slovanske poezije. — Razgled po slovanskem življenju: _ Jugoslavija. Bolgarska. Rusija, Poljska. Češkoslovaška, Slovani v tuji državi, Slovanske manišine. — Literatura, veda in umetnost. — Najzanimivejša izmed vseh objavljenih sestavkov ic gotovo dr. Beneševa razprava o problemih slovansko politike. Odlomek te razprave, ki izide v ponatisu, kar toplo pozdravljamo, priobču-jemo na drugem mestu. Kdor ie vešč češkega jezika in se zanima za slovanska vprašania in za slovansko politiko, naj ne zamudi proučiti ta velezanimiva izvajanja enega izmed vodilnih slovanskih državnikov.
Ob obletnici plebiscita v Šleziii. Dne 21.
t. m. so v Katovicah, v glavnem mestu poljske Šlezije, slovesno praznovali petletnico plebiscita. Slavnost se ic vršila na glavnem trgu in se ie js udeležilo nad 100.000 ljudi z vseh strani poljske Slezije. Prisostvovalo je proslavi nad 1000 društev s 450 zastavami in 100 sodbami. Kot govorniki so nastopili poslanci S e j d a. Stronski, Bini-czewsk^, Dubiel, Bh'skosz in Kwiatkowski. Sprejeta je bila rezotucija, ki protestuje proti nemškim težnjam za reviziio mirovnih pogodb in se zahteva za poljsko manjšino v Nemčiji iste pravice, kakor jih uživajo Nemci na Poljskem. Zvečer je bila akademija s slavnostnim sovorom: »Ideja poljskih ustartkov od Koszczuszka do šlezijskega ustat'ka.«
— Slovanstvo in Rusija. O tej temi je priobčil v »Volji« Vladimir Lebedjev zanimiv članek, v katerem dokazuje, da so bili edina stranka v Rusiji, ki ie bila slovansko oriientirana, socijalni revolucijo-narji, ki so povzročili februarsko revolucijo. Nova Rusija, ki se ž'c poraja in vznikne na razvalinali boljševiške diktature, bo slovanska, ker bo zgrajena v demokratskem duhu, po načelih socijalnih rcvoluciionarjev. Takrat stopi prerojena Rusija na čelo Slovanov in jim pribori v svetu položai, ki jim" gre med evropskimi narodi. Ta Rusiia bo igrala v Evropi in v koncertu narodov eno prvih vlog. In da podpre to svoio trditev, citira Lebedjev neki francoski list, ki piše o Slovanstvu in njega razmerju napram Rusiji: »Rusija predstavlja v tem trenotku za slovanski svet in za Evropo velikega osa.n-Ijenika in veliko neizvestnost v problemu bodočnosti. Ne glede na dogodke, ki so se v nji odigrali, ostaja Rusija tudi za bodoče država, v katero z zaupanjem zro vsi Slovani. In zares, slovanski svet ne pride do veljave vse dotlej, dokler Rusija končno — in to popolnoma — ne zavzame svoje mesto, ono mesto, ki ii pripada, zakaj čustvo slovanske solidarnosti, ki živi v globini duše vseh slovanskih narodov, celo onih. ki se trudijo dokazati, da jim ni nič ležeče na tej solidarnosti, to čustvo ne bo zadovoljeno vse dotlej, dokler Rusiia ne zavzame mesto, ki ji pripada. Končno, veliki problem »Rusiia in Evropa«, ki ie bil dva ali tri stoletja važen v slavnem za Rusiio. postaja sedaj prav tako važen i za Rusiio i za Evropo in morda ni enega problema, od kate-
«Ali še ne zazvoni dnevu? Veliki ne« delji? Eh, zaspanci! — Da! Seveda! Neslana in ostudna komedija vse sku« pa j!»
Na vzhodu se komaj vidno beli ne« bo...
*
Moj s'adko«trpki velikonočni spomin!
Anatole France:
Amicus in Celestin
Velikonočna 2godba.)
Pttščavnik Celestin je zleknjen na pragu svoje divje votline v molitvah preživel velikonočno vigilijo, to angelj-sko noč, v kateri so trepetajoči demoni pahnjeni v prepad. In medtem, ko so sence pokrivale zemtjo, ob uri, ko je angel Smrti plaval nad Egiptom, je Celestin drhtel od tesnobe in nepoko-ja. Od daleč, iz gozda, je čul mijavka-rrie divjih mačkov in nosljajoči glas krastač. Pogreznjen v nečiste temote, je dvomil, da bi se sloviti misterij mogel izvršiti. Toda, ko je vide! vstajati dan, jc z jutranjim svitom radost prišla v njegovo srce. Spoznal je, da je Kristus vstal od smrti in je zakričal:
— Jezus ie v sta! i/, groba! Ljubezen ic vstala iz groba! Ljubezen je prema-
rega bi bila naravnost odvisna bodočnost našeea kontinenta in naše civilizacije.« _
Lebedjev ie mnenja, da bo v doslednem času konec boliševiške diktature v Rusiji in da vstane k novi moči demokratska Rusija. Ko se to zgodi, sc izpolnijo saive Bakuni-nove in Slovanstvo vstane k novemu življenju.
Komcnskega slavnost v Pragi. Preteklo nedeljo 28. marca je preteklo 334 let, odkar je bil rojen največji pedagog vseli časov Jan Amos Komensky. Z ozirom na to sta priredili Društvo za podporo čeških šol v inozemstvu in Pcdasogična jednota v zborovalni dvorani mestnega magistrata v Pragi lepe slavnosti. ki fim ie prisostvoval tudi edini potomec Komenskcga g. Figulns. Prvo slavnost je otvoril pevski z£*pr »Hla-hol« s prisodno pesmijo, slavnostni sovor pa je imel min. svetnik Tuma, na dru^si svečanosti pa je imel slavnostni sovor dr. Sonček. Popoldne so na Hradčanili orRrili Komenskemu spomenik, ki ga je pred s-\*oio vilo na svoie stroške postavil akad. kiivir Bilek. Svečanosti se ie udeležilo' na tisoče ljudi.
Poset poljskega min. predsednika v P rad.
Poljski ministrski predsednik Skrzynski po-seti 12. aprila Prago, da vrne svoječasni obisk ministra zunanjih del dr. Beneša v Varšavi. V Prasi se pripravljajo na čim najprisrčnejši sprejem poljskega državnika.
Češko - italijanske slavnosti v Benešove.
V	nedeljo so v Benešovu odkrili spominsko ploščo italijanskim interniranccm iz Trcn-tina, ki so med vojno umrli v taborišču in bili tam pokopani. Slavnosti odkritja spominske plošče se jc udeležila posebna *3>e-putacija iz Trentina, ki je prinesla mestu Benešovu v dar zvon, ki ie bil vlit iz avstrijskih topov. Slavnostni govor pri odkritju plošče ie imel starosta Sokola profesor Dvorak. Svečanosti se ie udeležilo mnogo odličnega češkesa občinstva.
Češke knjige o Jugoslaviji. V okviru juso-slovenske turistične izložbe na Praškem ve-lesejmu je priredila češko-slov.-jugoslov. Liga razstavo češke literature o Jugoslo-vendh in o jugoslovenskih zemljah. Izložba obsega turistično, zemljepisno, zgodovinsko, literarno - historično in jezikoslovno literaturo, a tudi češko literaturo z .iugosloven-skimi sujeti in znaten del čeških prevodov iz srbohrvaščine in slovenščine. Knjige je dalo na razpolago 15 založnikov. Izložbo sta posetila trgovinski minister dr. Pcro-utka in poljedelski minister dr. Slavik v spremstvu iugoslovenskega poslanika Liube Nešiča.
—	Liga za zbližanje Bolgarov in Srbov.
V	Parizu se je te dni ustanovila Liga za zbližanje Srbov in Bolgarov in za ujedinie-nje vseh Jugoslovenov. Smoter Lige je: propagiranje integralnega Jugoslovenstva in ustvarjanje razpoloženja, v Jugoslaviji in Bolgarski za eno državno zajednico od Triglava in Jadranskega morja. pa. do Belega in Črnega morja. Liga ima dosedaj nad 100 članov iz vseh jugoslovenskih ia bolgarskih, v Parizu živečih slojev. Zanimivo je, da so izmed Bolgarov pristopili Ligi tako zomljedelci (pristaši Stambolij-skega), kakor somišljeniki sedanje vlade. Ligin odbor izda posebno deklaracijo na jugoslovenski Sn bolgarski narod, v kateri bo plamteč aipel na Bolgare in Srbe, nsj odstranijo vse vzroke za razdor in se spo-razumé.
V deklaraciji, ki jo je sestavil poseben odsek, obstoječ iz 3 Jugoslovenov in 3 Bol. garov, se med drugim povdarja: -Za ures. ničenje jugoslovenske državne zajedniee je neobhodno potrebno popolno zbližanje Srbov in Bolgarov. Jugoslovenska državna zajednica z Bolgari bi omogočila, da -a osvobodimo varstva velikih sil, katerih žrtev ешо bili.«
—	Nov dokument, nanašajoč se na Pu. škina. V Harkovu so našli dnevnik g'10. Merderjeve, ki je bila dvorna dama cariro Aleksandre Fedorovne, soprogo carja Ni. kolaja I. V tem dnevniku se nahajajo podrobnosti o dvoboju Puškina z Dantes-ош. Iz njih je razvidno, da so bili dvorni krogi neprijateljsko razpoloženi napram Pušk;n'i in da so bili naravnost zadovoljni, da se jo dvoboj za Puškina končal nesrečno. Dnevnik Merderjeve izide v kratkem v tisku.
—	»2izn za carja« v sovjetski Rusiji. Opero »življenje za carja« slavnega ruskega skladatelja Mihaila Ivanovifa Glinke pozna vsakdo. Da je ta opera v Rusiji silno popularna, jo povsem naravno. Publika je zahtevala opetovano, naj se ta opera uprizori. Sovjetska vlada seveda tega ni dovolila. Ker pa je javnost vedno glasneje zahtevala da se spet spravi na oder Glin-kova opera, je vlada odredila, naj se op«. ra predela v sovjetskem smislu. To se je tudi zgodilo. Najprvo je bila opera prekrščena. Sedaj Se ne imenuje več »žizn r.a carja«, marveč »Minin«, tako imenovana po ruskem narodnem junaku, ki je v 17. stoletju organiziral upor proti Poljakom. Vsebinsko je bila opera popolnoma predelana v boljšev-iSkem duhu, glasba pa je ostala ista. Seve ta glasba sedaj ni v nobeni zvezi z vsebino, zato pušča tudi občinstvo docela hladno. V novi uniformi je bila ta opera uprizorjena samo v Baka toda občinstvo jo je v tej prikrojeni obleki tako odl-očno odklonilo, da si je ne upi'jo uprizoriti niti v Moskvi.
gala smrt, aleluja! Ožarjen se dviga od vznožja griča, aleluja! Stvarstvo je obnovljeno in popravljeno. Senca in zlo sta razpršena; milost in svetloba seтrazprostirata čez svet, aleluja!
Skrjanček, ki se je zbujal v žitu, mu je pojoč odgovoril:
—	Vstal je. Sanjalo se mi je o gnezdu in jajčkih belili, rjavo marosastih jajčkih. Aleluja! Vstal je'
In samotar Celestin je stopil iz svoje votline in se nameril k bližnji kapelici praznovat sveti velikonočni dan.
Ko je stopal preko gozda, je opazil sredi neke planice lepo bukev. Njeni napeti brsti so že poganjali drobne, nežno-zelene lističe. Venci iz bršljana in trakovi iz volne so bili obešeni na granali, ki so segale prav do tal. Zn-obljubfjene tablice, pritrjene na grča-vo deblo, so govorile o mladosti in o ljubavi. Tu in tam so se glinasti bogovi Ljubezni z razprtimi perotmi in irio-tajočo tuniko pozibavali na veiah Ob tem pogledu je puščavnik Celestin na-gubančil bele obrvi.
—	To je drevo vil. si je deial, in domača dekleta so po starodavni šegi obesila nanj darove. Vse svoje življenje se borim zoper vile in nihče si ne more Dredstavljati nadlog, ki mi jih povzročajo te oscbice. Ne upirajo se
ojaki za širokim morjem
Slovenska narodna podporna jednota
i;i druge podporne organizacije slovenskih izselnikov v Ameriki.
V	primeri s številom prebivalstva niso priselniki nobenega drugega naroda v Ameriki tako močno organizirani kakor ravno Slovenci. Naprednejše slovenske podporne organizacije v resnici služijo drugim narodnostim za vzgled pri organiziranju; mnogi se čudijo, kako je mogla ravno Slovenska narodna podporna jednota po kratkem času svojega obstanka tako močno razrasti in razširiti svoje delo. Zato pa tudi jemljejo pri organiziranju svojih narodnosti drugi priselniki pravila in načela S. N. P. J. za vzor in podlago. To ie vsekakor čuden pojav, če upoštevamo, da so slovenski priselniki povečini kmečkega rodu ter so dobili le pičlo šolsko vzgojo.
Vendar je pojav umljiv. Slovenski delavec in kmet. ki sta se preselila v Ameriko sta našla tu priliko svobdnega mišljenja. V tvorniških in rudniških industrijah so delavci kmalu spoznali neobhodno potrebo zavarovanja, kajti ameriške države vsaj v splošnem še nimajo izdatnih socialnih zakonov za zavarovanje. Zato so pri prvem pojavu organiziranja pričeli ustanavljati podporna društva, v začetku samostojna. pozneje pa centralizirana.
•Med priseljeniki je bilo tuintam najti tudi dclomržneže, ki jim je smrdelo težko delo P<> industrijah. Do začetnega organiziranja so ravno ti najbolj pripomogli in agitirali. pozneje pa so organizacijski ideji mnogo škodovali, ker so pogosto nevedne rojake povlekli za nos in jim odnesli blagajnice podpornih društev. Nekaka mržnja se je porajala med rojaki in dolgo niso bili dovzetni za nobeno organiziranje več. Le »Kranjsko Slovensko katoliško jednoto«. ki io ima sedaj izključno duhovščina pod kontrolo, so mogli obdržati.
Ta jednota" je bila ustanovljena leta 1S94. a se ie kmalu pokazala zelo enostransko. Rastla je uspešno le dokler ni bila ustanovljena »Slovenska narodna podporna jednota« leta 1904 v Chicagu.
V	ustvi te organizacije so ustanovitelji določili, da je zasnovana na svobodomiselnem načelu ter da jamči svo-iim članom svobodo verskega, političnega in etičnega prepričanja. To je kajpada vleklo pri priselnikih, naletelo pa na hud odpor pri duhovščini, ki je trdila, da slovenskim priselnikom zadostuje »Kranjska slovenska katoliška iednota« in od te odcepljena »Jugoslovanska katoliška jednota«. Vsekakor pa ugovori duhovščine niso izdali; izključevanje rojakov iz cerkve, prekletstva duhovščine, hujskanje proti novi organizaciji in denunciranje ustanovnikov in članov ni pomagalo. — organizacija je bila tu in je rastla; duhovščina pa je s svojo »katoliško« jednoto pričela zaostajati.
Zadnje leto se je pred konvencijo S. N. P. J. v Waukeganu začela slovenska duhovščina družiti še s hrvaškimi in slovenskimi komunisti. To je soditi po pisanju slovenskih klerikalnih listov kakor tudi po hrvaškem komunističnem »Radniku« in od Hrvatov vzdrževani »Delavski Sloveniji«. Vsi ti listi so namreč pisali dosledno in istočasno enako, kar je najboljši dokaz, da je zveza morala obstojati. Nameravali so napraviti razkol, če bj se dalo tudi razbiti konvencijo v Waukeganu in ovreči glavni odbor narodne jednote ter se polastiti vodstva. Vsa ta akcija Pa je doživela popoien fiasko.
Več o političnih bojih te organizacij^ ni treba pisati, ker v resnici jih do zadnjega časa tudi ni bilo od ustanovitve sem. Glavni namen tega članka je. podati Ie nekak gospodarski pregled Slovenske narodne podporne jednote ter vseh večjih sličnih organizacij Slovencev v Ameriki.
V	njenem letnem poročilu meseca januarja pokazuje S. N. P. J. okoli dva in pol milijona premoženja v dolarjih. Izkaz članstva pokazuje. da je organizacija ob koncu leta 1925 štela 56.440
Vincenc Cainkar,
predsednik S. N. P. J. v Chicagu.
članov odraslih in mladine, (katere je 18.310). Društev ima S. N. P. J. nad 560. razmeščenih večinoma po vseh državah Unije od Atlantika do Pacifika, na farmah in v industrijah, nekaj društev pa je tudi v Kanadi.
Predsednik S. N. P. J. jc v tretjič izvoljeni Vincent Cainkar. doma iz Sv. Bolfenka prj Središču na Štajerskem.
Svoje člane v odraslem oddelku (od 16. leta dalje) S. N. P. J. predvsem zavaruje za slučaje bolezni. Ko član zboli, se javi društvenemu zdravniku in tajniku in bolniška nakaznica je odposlana na glavni stan organizacije v Chicagu, odkoder pošljejo ček za podporo tekom vseh dnih bolezni. Bolniška podpora je po 1. 2. ali 3 dolarje na dan, kakor so pač uravnani mesečni prispevki članov.
Zavarovalni oddelek za posmrtnino sorodnikom umrlega člana je ime] dosedaj razrede stonnjema od 600 do 2000 dolarjev. Sorodniki v domovini so že v velikem številu prejeli posmrtnine po članih S. N. P. J., torej je nedvomno tudi v domovini znan ta način zavarovanja pri organizaciji. Poleg te zavarovalnine ima članstvo S. N..P. J. ravno sedaj na glasovanju doživljensko zavarovanje za dvajset let in do 65. leta. Predlog bo bržčas sprejet.
Podpore za poškodbe, izgube udov. operacije, bolniške nagrade in dijaške podpore so druge koristne ustanove za člane S. N. P. J.
Organizacija skrbi istočasno tudi za izobrazbo svojih članov. Izdaja med ameriškimi Slovenci najbolj popularni dnevnik »Prosveto«. ki je vsak teden poslan vsem članom S. N. P. J. v štirideset tisoč izvodili. Za mladino izdaja organizacija dvojezični »Mladinski list« (Juvenile) s polovico angleškim in polovico slovenskim čtivom. Organizacija poleg tega izdaia s svojo »Književno Matico« knjige. Zadnjo je izdala kot obsežno delo »Ameriški Slovenci«, doslej najpopolnejši opis priseljevanja
Slovencev v Združene države od prvega začetka.
Pri tolikem tisku je umevno, da S. N. P. J. ni mogla uspešno izhajati brez lastne tiskarne. Pred dobrim letom je začela poslovati njena tiskarna, ki ima že po prvem letu obstanka izborile izglede kot obrestonosna ustanova za članstvo S. N. P. J. Tiskarna je opremljena z najmodernejšimi stroji.
Svoj glavni stan ima S. N. P. J. v Chicagu. Tu je njeno obsežno poslopje, s tiskarno v podzemlju, v gornjih nadstropjih pa so nameščeni tajniški uradi organizacije, uredništvo »Prosvete« in »Mladinskega lista« upravništvo, sploh vse vodstvo, a poleg tega tudi obsežna in okusno okrašena dvorana z odrom, kj služi številnim dramskim prireditvam in veselicam slovenskih kakor tudi čeških in slovaških kulturnih ter drugih društev v dotičnem četrtu Chicaga.
Organizacija je pred leti imela na glasovanju tudi ustanovitev zavetišča za vdove, sirote in onemogle svoje člane in njih sorodnike. Ker je bila ravno tedaj na glasovanju tudi ustanovitev tiskarne S. N. P. J., je članstvo očividno dvomilo, da bi moglo toliko stvari izvršiti naenkrat, zato je predlog za malo glasov propadel. Brez dvoma pa bo v bodočnosti ustanovljena kaka slič-na institucija te organizacije.
Druge slovenske organizacije v Ameriki so vse veliko manjše. »Slovenska svobodomiselna podporna zveza«, ki ima pravila kolikor toliko posneta po S. N. P. J., je bila ustanovljena leta 1908 v Chicagu. Ta ima nominalnih 157 društev, od katerih pa jih nekaj ne obstoja več (tako je pri vseh podpornih organizacijah). Brez mladinskega oddelka ima ta organizacija okoli šest tisoč članov. Njen predsednik je Frank Somrak v Clevelandu.
»Jugoslovanska katoliška jednota« ima svoj glavnj stan v Elyju (Minnest-ta). Njen predsednik je Anton Zbašnik v Pittsburghu. Organizacija se je vzlic svojemu imenu kolikor toliko rešila vpliva duhovništva, kar se je zgodilo že leta 1898, ko se je odcepila od »Kranjsko slovenske katoliške jednote«. Takrat so se delegatje, ki so odpadU z vsemi društvi v državi Minnesoti, izrekli proti obvezni spovedi ki jo ima »Katoliška jednota« v svojih pravilih. Člani te organizacije tudi že smejo biti pokopani civilno četudi društva J. K. J. nosijo imena raznih svetnikov. Organizacija do zadnjega časa ni mogla dobro uspevati, nekoliko boljše pa ii gre. kar si je ustanovila lastno glasilo, tednik »Novo dobo«, kj io urejuje A. J. Terbo-vec.
»Kranjsko slovenska katoliška jednota« je deloma že opisana. Ta je pod absolutno kontrolo duhovščine, tudi ima duhovnega vodjo, obvezno spoved in mašo. Z resnično gmotno podporo ta organizacija svojih članov ne zavaruje tako izdatno kakor jih zavaruje za nebesa. V njej organizirana društva imaio večinoma imena raznih svetn'kov in
Dom ameriških Slovencev v Chicagu.
VSE LJUBITELJE JURČIČEVIH ROMANOV
opozarjamo, da je izšel
Jurčičevih spisov 4. zvezek.
Urednik dr. Ivan Prijatelj.
Vsebina: Urednikov uvod - Golida. Hči mestnega sodnika. Nemški valpet. Dva brata — Božidar Tirtelj — Koziovska sodîa — Črti iz življenja polit, agitatorja — Sin kmetskega
cesarja — Sosedov sin — Urednikove opombe — Str. 475. Broširana knjiga velja Din 72-—. v celo platno vezana 86'—, v polfrancosko usnje
vezana 92 ™. Naroča se v
Knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani
Prešernova ulica nasproti glavne pošte.
mi odkrito. Vsako leto ob žetvi zakol-nem drevo po obredu in iz Evangelija svetega Janeza mu pojem.
—	Ne mogel bi bolje narediti. Blagoslovljena voda in Evangelij svetega Janeza jih poženeta v beg in vso zimo potem ne slišiš več govoriti o teh damah. Ampak spomladi se spet vrnejo in vsako leto je treba začeti znova.
—	Drobne so; glogov grm zadostuje, da jih skriješ cel roj. In čare razprostirajo na mlade fante in mlada dekleta.
—	Odkar sem star, mi je vid opešal in nič več jih ne opazim. Norčujejo se iz mene. pred nosom se mi motovilijo in v brado se mi smejo. Toda, ko sem imel dvajset let, sem jih videl na pla-nicah, kako so v cvetnih klobukih pod luninim žarkom plesale kolo... Gospod Bog, ti, ki si napravil nebo in roso,
bodi hvaljen v delih svojih! Ampak zakaj si ustvaril paganska drevesa in vilinske čarobne studence? Zakaj si zasadil pod lesko pojočo mandragoro? Te naravne stvari zapeljujejo mladino v greh in povzročajo brezštevilne napore puščavcem, ki so se — kot jaz — lotili izpreobračati stvore. Ce bi že Evangelij svetega Janeza zadostoval za odganjanje vragov- Pa ne zadostuje. in zdai ne vem več. kai bi storil.
Ko se je dobri samotar zdihujoč oddaljeval, mu je drevo, ki je bilo vila, reklo v svežem vršenju:
—	Celestin, Celestin, moji brsti so pirhi, resnični velikonočni pirhi! Ale-luja, aleluja!
Celestin se je ugreznil v gozd, ne da bi pogledal nazaj. S težavo je nadaljeval pot po ozki stezi, sredi bodičev-ja, ki mu je trgalo obleko, ko je hipoma iz goščave mlad deček skočil preden in mu zastavil pot. Oblečen je bil napol v živalsko kožo in je bil bol; favn kot deček. Njegov pogled je bil presunljiv, nos top, obraz smejoč. Sko-drani lasje so mu skrivali dva rožička na trmoglavem čelu. Izza ustnic so gledali ostri in beli zobje. Svetla dlaka se mu je v dve konici spuščala z brade. Na prsih se mu je svetil zlat puh. Bil je gibčen in з1ок: njegove razcepljene noge so tičale v travi.
Celestin, ki je poznal vse, kar posredi razmišljanje, je takoj sprevidel, s kom ima opravka. Zato je vzdignil laket, da bi napravil znamenje križa. Toda favn ga je zgrabil za roko in preprečil mogočno kretnjo:
—	Dobri puščavnik, mu je dejal, ne izganjaj iz mene hudiča! Danes je zame praznik kot zate. Ne bilo bi usmiljene, če bi me užalostil v velikonoč-
nem času. Če hočeš, bova šla vkup, pa boš videl, da nisem zloben.
K sreči je bii Celestin zelo podkovan v svetili vedah. Zato se je ob tej priliki takoj spomnil, da so svetega Jero-nima spremljali na poti skozi puščavo satiri in centavri, ki so bili priznali resnico.
Rekel je favnu:
—	Favn, bodi častilec Boga. Reci: on je vstal.
—	On je vstal, je odgovoril favn. In zato sem ves vzradoščen.
Steza se je razširila, da sta lahko korakala drug ob drugem. Puščavnik je stopal zamišljeni in tuhtal:
—	To ni vrag, ker je priznal resnico. Prav setn storil, da ga nisem užalostil Zgled velikega svetnika Jeroni-ma ni bi! izgubljen zame.
Okrenil se je k svojemu kozonoge-mu tovarišu in ga vprašal:
—	Kako ti je ime?
—	Imenujem se Amiens, je odgovoril favn. Stanujem v tem gozdu, kjer sem rojen. Prišel sem k tebi, oče, ker imaš pod dolgo belo brado dokaj dobrodušen izraz. Zdi se mi,-da so pu-ščavci z leti preobloženi favni. Ko bom star, bom tebi podoben.
—	Vstal ie, je dejal samotar.
—	Vstal ;e, je rekel Amicus.
V	takem razgovoru sta se vspenjala na grič, kjer se je dvigala pravemu Bogu posvečena kapela. Bila je majhna in grobo zgrajena. Celestin jo je z lastnimi rokami sezidal iz ostankov Venerinega svetišča. V notranjščini je stala neiična in gola miza Gospodova.
—	Poklekniva, je dejal puščavnik, in zapojva alelujc, zakaj On je vstal. In ti, mračno bitje, ostani na kolenih, dokler bom opravljal sveto daritev.
Toda favn se je približal samotarju, ga pobožal po bradi in dejal:
—	Dobri starček, bolj učen si kot jaz in nevidnega vidiš. Ampak jaz bolje poznam kot ti gozdove in studence. Prinesel bom bogu listja in cvetk. Vem za pobočja, kjer kreša napol odpira li-laste češulje, in za travnike, kjer kukavice cveto v rumenih grozdih. Po lahnem vonju uganem za omela divja jabolka. Že venča divjega cvetni sneg grmovje črnega bodičevja. Počakaj me, starček!
V	treh kozjih skokih je bil v gozdu in ko se je povrnil je mislil Celestin, da prihaja k njemu glogov grm. Amicus je bil ves skrit v svojo vonjivo žetev. Obesil je cvetne vence na preprost oltar, ga pokril z vijolicami in dejal resno:
— Te cvetke bogu, ki jih je obudil k življenju!
In medtem, ko je Celestin bral maš-no daritev, je kozjenožec priklanjal prav k tlom svoje rogato čelo, oboževal solnce in dejal:
—• Zemlja je veliko jajce, ki ga ti oplojaš, solnce, sveto solnce!
Poslej sta Celestin in Amicus skupno živela. tKljub vsem prizadevanjem pa se puščavniku ni nikdar posrečilo, da bi mogel napol-človeku razumljivo razodeti nedopovedne skrivnosti. Toda, ker je bila po pažnji Amica kapela pravega Boga vselej okrašena z venci in bolj s cvetjem odičena kot drevo vil, je dejal sveti duhovnik: «Favn je častilec Boga.»
Zato mu je tudi podelil zakrament svetega krsta.
Na griču, kjer je bil Celestin postavil tesno kapelico, ki jo je Amicus zaljšal s cvetjem gor, lesov in vod, se dviga dandanes cerkev, koje ladja sega v enajsto stoletje in je bil njen preddvor zopet sezidan pod Henrikom II. v renesančnem slogu. Zdaj je tam božja pot, kjer verniki časte blažen spomin svetnikov Amica in Celestina. Iz zbirke: L'Etui de nacre). — P. K-n.
Razéled po kulturnem svetu
Razvoj slovenskega slikarstva
Beograd, 27. marca.
Društvo prijateljev umetnosti »Cvijeta Zi'zorič« je povabilo g. dr. Francéta Me-sesnela iz Ljubljane na predavanje o razvoju slovenskega slikarstva. O. dr. Meses-nel se je vabilu odzval in je predaval včeraj beograjski publiki o tem, njej manj znanem predmetu. Po kratkem uvodu je opisal najstarejše slikarske spomenike iz romanske in gotske dobe, očrtal razvojne težkoče slikarstva za časa reformacije in s kratkim kulturno historičnim orisom je pojasnil ponovni razmah slovenske umet-»osti v dobi protireformacije.
Podane karakteristike slikarskih osebnosti in slikarskih teženj te dobe so poslu» šalcem plastično predočile to umetniško tako visoko udiejstvovânje slovenskega genija. Predavatelj je navedel vzroke, ki so predvsem usmerili naše ustvarjajoče duhove v Italijo, od koder so črpali umetniške resnice. Po slabotnih odmevih renesanse je zavladal v naših krajih barok» čigar razvojno linijo je predavatelj jasno in pregledno očrtal. Preko pozneje življensko nič več upravičenega baroka se dvigne Janez Wolf in od njega se prelije razvoj preko njegovih učencev Janeza in Jurija Šu-bica ter Ažbeta v zlato dobo slovenskega Impresljonizma. Z deli še živečih mojstrov tega časa se je tradicija ustvarjanja pri nas razrasla v močan organizem, od koder prirodno poganja veja mlade generacije z glavnimi zastopniki: Pilonom, Jakcem in bratoma Kraljema. Ta razvoj je dokument velikega udejstvovanja raše slikarske umetnosti, ki je v smeri resnic zapadne kulture zajemala svoj življenski sok iz naše prsti, iz naše notranjosti, kar ji v krogu zapadno eropskih umetniških organizmov odmerja posebno mesto.
To kratko skicirano vsebino predavanja je ilustriralo 50 slik, kar je poleg izredno plastično in pregledno razporejenega materijala pripomoglo, da je imelo predavanje popoln uspeh. Navzoče občinstvo, ki je popolnoma napolnilo dvorano, je z interesom sledilo dr Mesesnelovim izvajanjem in mu je na koncu z dolgim odobravanjem izreklo priznanje. — K poročilu o tem predavanju pa je treba vsekakor pristaviti, da je po-setilo predavanje celih pet v Beogradu brvajočih Slovencev.
Suarès je svoje misli o poslanstvu prave» ga pisatelja izrazil v knjigi: «Trois Hom» mes», kjer je postavil Stendhala in Dosto» jevskega kot dva tečaja duhovnega gleda» nja (Stendhal v svetu razuma, Dostojevskij v deželi srca). Poleg teh dveh so mu naj« večji duhovi Goethe, Shakespeare in Pascal.
Dokaj so pisali tudi o Françoisu Mauru acsu, čigar dela sicer ne diči nobena lite» rama nagrada. Toda ta romanopisec s po» nosom poudarja: .-«Mislim, da sem iz cele svoje gcneracije edini, ki ni še nikoli do» segel kakega natečaja in se tudi nikdar ni» sem udeležil tekmovanja.» Najboljši nje» govi knjigi sta «Fleuve de feu» in «Le baiser au Lépreux». Med drugimi so značilne te»le njegove izjave: «Naš rod romanopiscev je prvi, ki ne dela več pod Balzacovim pra» porjem, temveč v znamenju Prousta in Freuda. Tudi v mojih delih je odtisnjen ta vpliv, dasi takrat nisem čital še niti vrstice" iz Freuda ali Prousta. To visi v zraku.»
V Mauriacovih osebah zasledujemo ne» prestano izrazit boj med mesom in milostjo (grâce). «Morda mi porečete, da za nekato» like, ki zanikajo milost, katera pri meni vedno zmaga, moji romani nimajo bistvene cene in vrednosti. Toda ne verjamem, kajti, čemur pravim jaz «milost», pravijo never» niki usoda, zakonitost vesoljstva, kot so re» kali že Grki, zvezda»vodnica, demon, notra» nji glas, ki usodno kliče v naše dejanje in nc-hanje.»
Močno znan je tudi Jean Cocteau, ki je junak raznih hudomušnih storij in dogodiv» ščin, dasi živi resno in ne ljubi hrupnosti. Svoj čas je napadal M. Barrèsa, ki mu je očital preostro skrbnost in hamletstvo v dejanjih, kajti «...močni preskoči potok, ne da bi se prej spraševal, če ni razdalja preširoka. Seveda se skakaču vsi rogajo. Kasneje pa mu pritrjujejo.» Cocteau ie av» tor «Rta dobre nade», in proslulega dela «Le grand Ecart». Neizprosno sovraži pisa» telje, ki barantajo z občinstvom za uspeh. «Umetnina mora nalikovati zaboju, ki mi» ruje kot skala. Občinstvo pa mora priti in se sprehajati okrog njega.»
Kakor ne moreš opredeliti elektrike, tako trdi poezije ni mogoče definrati. Električni sunek nima nič opraviti z lepoto ali skaže» nostjo dotične priprave. Tako tudi oblika umetnine nima bistva poezije v sebi. Sovra» žim izlikan stil, zoprne so mi nogoščene prispodobe; poezija naj vlada med vrsta» mi...»
Zelo zanimivo pa je, kar pravi Cocteau o občinstvu, posebno o mladih: «... Če si res moderen pisatelj, se moraš na vso moč tru» diti, da mladim ne boš ugajal. Mladi so
Še nekaj besed o sodobni francoski književnosti
Nemški dramatik F. Werfel je nekje na» pisal sledeči stavek: aZ novim pokolenjem mora zrasti tudi nova religiozna ideja, ki bo premagala moderni skeptizem, to misel» no obliko in orožje osamelega, to nesposob» nost ljubljenja! Boj proti sodobnemu svetu bo postal mitos in drama bodočih vekov. Kcdaj pa in odkod pride prenovitev, kdo more povedati? —»
V	teh Werfelovih besedah je izražen dina» mizem povojne dobe. Dasi se je ta borbe» nost zdaj že otresla tiste baročnosti, ki je žvenketak in rožljala marsikdaj zelo votlo in prazno, in jc izrazito stremljenje v mo» numentalnost, ki ji kumuje umničenje, je vendar ta nova rastoča oblika vsa prepoje» na s krvjo in gorkoto globokih žalosti in iskrenih doživetij.
Paul Claudel je v svojem «Zlatoglavu» vzkliknil: «Mais l'homme est comme le feu S insatiable qui de vorera le monde au dernier ! jour». («Toda mož je podoben nenasitnemu ognju, ki bo pogoltnil vesoljstvo poslednji t!an.») — Kako lahko bi ta verz napisal kot motto delovanju večine sodobnih franco» skih slovstvenikovl
V	mislih imam predvsem Andreja Suarès sa. ki je eden najvernejših čuvarjev svetega ognja umetnosti. Tudi njemu ni bila «urad« ra» fracoska kritika preveč prijazna. Sam t:di o sebi. da ima pagansko kri, pa krščar.» sko srce. Šel je skozi svetove Spinoze, Scho» penhauerja. Nietzscheja in Goetheja. Ko ga jc neki zvedavi knjigoljub vprašal: «Ka« tero vaše deta vam jc najdražje?» mu je Suares odvrnil: «Katero, da mi je najdraž« je? Ne razumem take govorice. Kadar do» vršim knjigo, jo iztrgam iz sebe z neusmi» Penim nasiljem. Verujte mi, da me ne bri« gajo več moja prejšnja dela. Ne imejte me za pisuna literarnih knjig. Vse, kar sem pi» sal. je le razodetje - vsakokratnega stanja moje duševnosti in za ljudi moje vrste je zaznamovanje stanja duševnosti edino udej» stvovanic. Pesnik tragičnosti sem.» «Lepo» slovno delo je samo tisto, ki nam odkrije gioboko razodetje človeka in najbolj origi» r.alno delo jc tisto, kjer je to razodetje ko» likor mogoče novo in svojevrstno.»
-SSJ
Jugoslovanska grafična razstava v Pragi, ki jo prireja Kolegij iugoslov. grafikov, je preložena na 15. april. Udeležba Slovencev obeta biti dobra. Gg. umetniki - grafiki. k| svojih del še niso poslali, naj to store najpozneje do 10. aprila, (Dela se pošiljalo na naslov: prof. Šantel, Tehn. srednja šola.) Ker se vrši 10. aprila občni zbor udruženja, se sprejmejo dela tudi tam. Kakor je bilo že javlieno. so dopuščena grafična dela v širšem srrislu besede, kakor akvareli, risbe itd., vse brez okvirja. Zbrana dela se pregledajo v Ljubljani ter odpošljejo naravnost v Prago na Vvtvarni odbor umelecke Besedv.
Razpis nagrad za eno dramo in pet aktovk. Jugoslovenska Matica v Splitu razpisuje pisateljske nagrade za eno dramo in za pet enodejank. Tekmujeio lahko vsi ju-goslovenski pisatelji. Pogoji: drama mora imeti tri dejanja, snov Pa mora biti vzeta iz življenja podjarmljenih bratov onstran meja. Za to delo, če ea odobri posebna komisija, prejme pisatelj pet tisoč dinarjev nagrade. Poleg tega preime avtor od vsakega izvoda natisnjene kn ige po 2 dinarja doklade. Aktovke bodo nagraiene vsaka s 1000 Din. Rok za trideiansko dramo poteče 31. marca 1927. čas za enodeianke pa 30. septembra 1925 Dela se moraio vložiti pod šifro.
Uspehj, moskovske gledališke sezone. Pred kratkim se je vršila v Moskvi javna diskusija o uspehih prošle gledališke sezone. Po referatu poročevalca Gelše. ki je ugotovil, da moskovska gledališča znatno napredujejo, se je udeležil debate tudi ko. misar za zdravstvo Semaško, ki je trdovratno pobijal referentovo stališče ter zahteval, da se gradi novo šele na podlagi starega. Ker dandanes nimamo velikih umetnikov, je dejal Semaško, je treba proučevati staro umetnost. Revolucijonarn! program je treba seveda pozdraviti, s tem pa še ni rečeno, da je vse novo tudi dobro. S Semaškom sta radi teh izjav ostro po-
Iz glasbenega življenja
skoro vedno bojevniki starega brezredja, fci jim slepi oči in maši ušesa. Moda naprejevs cev je krutejša in nevarnejša od mode urad• nih literatov. Ne smeš poslušati ne teh, ne enih, ampak iti ponosito mimo obeh tabo» rov.» Cocteau hoče v umetnini izraziti ra» dost in svetlost, igro veselja in luči, igro klasične vedrine, zato poudarja globoko enotnost kompozicije, bogato preprostost ritmične linije in lahkotnost izgovorjave.
Po svojih «Iskavcih zlata» in po «Visoki pasmi» je zaslovel Pierre Hamp, ki živi zunaj Pariza v lični vili, odkoder je poslal v svet «La peine des Hommes» široko sliko dela in vrveža delavskih množic. Hamp od» kazuje književnosti zelo važno mesto v vrsti kulturnih udejstvovanj. Biti književnik sc pravi izvrševati najplemenitejši in naj» težji poklic.
«Šele, če slediš realizmu svoje dobe, se odvadiš laganju. Ne drži se samo znamenj, biti moraš glasnik, biti moraš sotrudnik do» be. Doslej so se ljudje (književni) prezvesto oklepali znamenj in se izneverjali realnosti. Z opazovanjem in s poskušanjem ustvariš vrednote. Ni glavno zlo biti brez premo» ženja, kajti, če si zdrav in delaven, si že preskrbiš življenje, glavno zlo je duševno suženjstvo. Treba si je tudi znati obdržati ravnotežje med duhom in telesom. (Hamp je vnet športnik — rokoborec!). Treba je predvsem ljubiti in spoštovati delo. sicer nas zagrne popolna propast.» Hampu so najljubši francoski pisatelji: Rabelais, Mon» taigne in La Fontaine.
Med najbolj umerjene, najbolj klasične, najbistrejše in, recimo, najbolj «francoske» pa spada nedvomno Pierre Mille. Mille je j napisal uspelo, po svoji finesi docela odlič» i no humoristično mojstrovino «Le Monar» j que»; v primeri z njo obledi tudi Daudetov | «Tartarin de Ta aseon», ki je karikatura i zunanjosti, dočim je «Monarh» razpotegnje» na «duhovna» podoba južnjaka. Mille se do» bro zaveda socijalnega pomena pisateljeva» nja, ko trdi, da če ne bi veroval v vpliv misli in besede, bi sploh ne pisal in pre» vzemal nase odgovornost za svoja dela. Ven» dar pa umetnina ni samo plod razumskih, kulturnih tendenc (kajti razum vodi v su» hotnost in okamenolost), ampak predvsem vroče čutnosti. Mille je napisal tudi par kn!;g črtic in povesti, v katerih je najmič« nejša «M Barbe»BIeue et Madame». Od so» dobnih ceni Mille posebno nedavno premi» nolega Marcela Prousta, Jeana Giraudouxja in Moranda.
Od romanopiscev moram ob priliki ome» niti še J. Rivièrea, Moranda in C. Farrèrea.
lemizirala predsednik Proletkulta Pletnjev in režiser Tajrov, voditelj Komornega gle-dališča. Oba sta trdila, da se umetnost raz. vija samo takrat kadar je borbena ln gre naprej ne glede na ovire, ki se ji stavijo v bran. Drugi govorniki pa so zahtevali, da se repertoar še bolj prilagodi revolucijo, nairnim tendencam, katere so sprejele vso široke plasti gledališkega občinstva.
Novitete moskovskih Hudožestvenikov. Moskovsko gledališče Hudožestvenikov pri. pravlja Ajshllovega «Prometeja» v prevodu pesnika Solovjova. Isti zavod je že prej ' z uspehom vprizoril SofoMovo »Antigono*. Vodstvo gledališča je sprejelo dalje za vprizoritev dramo »Bela garda« od pisatelja Bulgakova. To je prva drama iz sodob-nega življenja, ki pojde čez odçr Hudože. stvenikov. Stvar se dogaja za časa vlade Peti jure in Skcropatfskega. Komad bo re. žiral igralec Sudakov, Skoropadskega bo najbrže igral Kačalov. Dalje pripravljajo moskovski Hudožostveniki Tolstega dramo »Sadovi prosvete«, Beaumarchalsovo kome. dijo »Figarova svatba« ter novo delo Le-onida Leonova »TJntilovsk«.
Gledališka cenzura v Avstrlil odprav, l.iena Na Dunaju je pred kratkim izšel razglas, s katerim se uradno odpravl'a gledališka cenzura. Ukrep ne pomen'a za avstrijska gledališča skoro nobene olajšave, kajti po vojni se ie le redkokdai zgodilo, da bi policija zabranjevala gledališke predstave Policijska oblast si pridržu:e samo pravico nastopiti naknadno proti takim igram, ki bi žaHle osebe nravnost, veroizpovedi ali stanove. V teh primerih bo poklican na odgovornost voditeli gledališkega zavoda
Konec gostovanja ge. Poličeve v Splitu. Gospa Štefka Poličeva, članica ljubljanske opere, je v torek dne 30 marca zakllučila svoie uspešno gostovanje v Splitu, kjer je štirikrat pela naslovno partijo Kalmanove operete »Baiadera«.
Stravinskij na Dunaju
Dunai. koncem marca.
Najznamenitejši glasbeni dogodek tekoče koncertne sezone na Dunaju ie brez dvoma koncert Stravinskega. ki se ie vršil tukaj prej par dnevi. Igor Stravinski! naši koncertni publiki ni več tuj. Njegov balet »Pet-ruška«, ki se ie pred 13 leti prvi predvajal r.a Duna'u, ie vzbudil že tedai splošno pozornost. Pozneje so igrali filharmoniki njegovo »Pomladansko žrtev« ln »Ognjenega ptiča«. Hudska opera pa ie nedavno vpri-zorila »Zgodbo o voiaku«. ki ie. žal. Sla samo trikrat čez oder.
Za koncert Stravinskega ie vladalo na Duna'u neobičaino zanimanje. Sai se le obetalo videti in slišati Stravinskega samega, tega vodio revoluciionariev na glasbenem polju! Narvečia dunaiska koncertna dvorana ie bila že v predprodaji razprodana in treba ie bilo improvizirati še d voie vrst. Na večer pa se ie pred koncertnim poslopjem trgovalo z vstopnicami kakor tedai- kadar nastopi Jeritza ali Vaša Prihoda. Koncert se ie precei zakasnil, kaiti nepregledna vrsta avtomobilov, ki so dovažali goste. se ni hotela ustaviti.
Ta koncert pa ie bi! obenem tudi prvovrsten družabni dogodek. Privabil ie v koncertno dvorano visoke domače dostojanstvenike veliko število zastopnikov tujih držav, znane člane dunaiske družbe in zastopnike umetniških krogov
Prva točka koncertnega sporeda ie bila znana ruska narodna pesem »Pesem čol-narev«. ki io ie Stravinskij instrumentiral. Samo 4 rogl, 3 pozavne 3 fagoti, pavka, boben in običajna godala Cela pesem obstoji iz nič več kakor — 32ih taktov. Nato sledi silita »0«n'enega Ptiča«, ki smo io na Dunaiu že slišali pred par tedni. Delo spada rred skladateljeve prvence: bleščeča in-strumentaciia. lahek ritem. Melodično je bogato in tupatam naravnost fascinujoče. Moram priznati, da ie napravila ta suita in Petruška - suita. o kateri spregovorim še na koncu name naimočneišl vtis. Kapelnik Fock to ie dirigiral na pamet.
Sledil ie klavirski koncert, ki obstoji iz treh stavkov Drugi (largo) in tretji (allegro) si sledita brez presledka. Šele sedaj se pojavi na odru komponist sam in občinstvo ga sprejme z velikanskim navdušenjem.
Stravinski) - pianist že sedi pri tipkah, dirigen* zamahne in takti dTvé v najhitrejšem tempu drug za drugim Ako bi ne bilo tega čudnega ritma, ki te spominia na jazz-godbo, in te nove harmonike, bi mislil, da poslušam Bacha ali Handla. kaiti Stravinskij se ie vrnil v tem klavirskem koncertu h klasicizmu. Toda kmalu se zavem: klavir spremliaio samo pihala in tolkala in zopet ta čudni ritem. Da. to ie Stravinskij. On pa drv' preko tipk in vse občuduje njegovo tehniko.
Zadnja točka je »Petruška - suita«. Ta balet se ie leta 1912. igral in plesal v bivši dvorni operi. Je krasno delo. polno pestrih momentov.
Ta večer nam ie nudil nekako sliko raz-voia Stravinskega kot skladatelja. Slišali smo njegovega »Ognjenega ptiča« — še skoro prvenca, nato n'egovo že zrelejše delo sutto »Petruška« in končno revolucijonarn! klavirski koncert.
Med publiko pa sem vide! tudi mnogo takih, ki fib ta nova glasba ni »potegnila« za seboj. Marsikateri je zmaial z glavo ln odšel sredi koncerta iz dvorane, ker so mu tolkala šla na živce. Toda večina občinstva je bila navdušena ter ie klicala na koncu skladatelia neštetokrat na oder.
Stravinskli ie ta večer na Dunaiu zmagal in z niim moderna, pa obenem tudi slovanska glasba	A—1.
Letošnji ljubljanski koncerti
Kl'ub temu. da vsi naši časopisi ob vsaki priliki najmanj deset dni preje vsako koncertno prireditev najprej z drobnimi vestmi, nato pa z dolgimi in daljšimi program-nimi razlagami skušajo zainteresirati našo p. t. publiko za glasbene prireditve, nobeden letošnjih (1926) koncertov (izvzemši dijaško matinejo Orkestralnega društva) ni bil dovol.mo zaseden. Vedno zeva v prednjih vrstah grozeči vakuum, stojišče in galerija ali balkon sta pa stalno izvrstno obiskana. To se pravi, da ima Ljubljana svoie koncertno občinstvo, ki se zanima za vsako reproduktivno udeistvovanje in ki vsik-dar s sodožavljanjem poseča koncerte. Nima Pa naše mesto petičnih glasboljubcev, to je takih pripadnikov pozlačene kaste, ki bi vsai mecenaško obiskovali koncertne soare'e in iim s tem omogočali lepši pro-cvit. Če bi pri nas imeli take liudi. bi letos morda lahko čuli raz oder Strainskega. Ku-belika. Hubermanna. Prihodo. Roséjevce in še marsikoga, ki ga Zagreb more povabiti, ker ima odiemalce tudi za dTažie prostore. Vendar pri nas seveda koncerti vzgojno in informativno nič mani ne vplivajo, ker imaV) tisti, ki se po pok'icu ali amatersko bavijo z muziko. z njimi kar najtesnejši stik.
Enotnega sloga v naših slasbenlh prireditvah ni mogoče iskati. Mašimo si le z njimi v naglici vrzeli, vendar qa precej let v tem oziru zaostajamo za muzikalno reprodukcijo dTUgih centrov, ki pdeg klasike in polpreteklosti v polni meri podajajo tudi buino sodobnost in odpirajo na ta način razglede, v zadnje dognanostti internacionalnega glasbenega snovanja. V upodabljajoči umetnosti zlasti in tudi še v literaturi smo še nekai sodobni, v muziki še bore malo. Mnogo so temu krivi naši domači glasbeni interpreti (predvsem pevci in pianisti drugih itak nimamo kaj), ki nam pri tazličnlh nastopih posredu:ejo po večini vedno ista dela Istih skladateliev. V prvi dobi po vorni nismo mogli dobiti materijala, danes si lahko naročiš note od vsepovsod, v tem oziru «o zdai ovire kal lahko pre-maglilve.
Iz instrumentalno - vokalne glasbe smo čuli letos drugič V. Novâkov »Vihar«, izvabil pod taktirko N. Štritofa do opernem, s člani Orkestralnega društva in voiaške sr^dbe pomnoženem orkestru, po pevskem zuoru Glasbene Matice in solistih Lovše-tovi, Banovcu in Betettu. Koncert le v glasbeni reprodukciji širokega stila zadnjih let postavi! višek.
Instrumentalno - slnfonlčno muziko je dal koncert Orkestralnega društva, ki ga je vodil E. Adamič. Produkcija ie poleg našega klasika Jurija Mihevca. Čžikovskega in Borodina pokazala dve slovenski orkestralni noviteti. Adamičeve uspele Liub-lianske akvarele za godalni orkester in Saše Šantla domačnostno Malo suito za veliki orkester. — Drueih sinfoničnih koncertov žal nismo imeli. Škoda, da delavni dr Če-rln letos molči in da Društvo godbenikov ne stopi več na koncertni oder! — Treba bo naiti možnosti in pota da borro — če mogoče z združenimi močmi — dvignili naše toli siromašno orkestralno reproduci-ranje.
Iz solistično - Instrumentalne trlasbe smo čuli letos (1926) pianista Antona Trosta. tri violiniste. Sanclna z vrlo interesantnim, nove razglede odpirajočim programom. Bolgara Sašo Popova s slovanskimi kanv pczicijami. in Italijanko Albertino Ferrari s tehnično težavnimi skladbami, ter francosko violončelistko Ju!letto Alvrnovo, ki ie strumno pokazala po večini francosko glasbo za svoj nastroj (Lalo. Breval, Couperin. Fauré)
Komorno trlasbo nam ie z Mozartom, Dvorakom in Szvmanovskim sviral Ševči-kov kvariet, ki mu le dal pobuden zgled im-pekabilne ensembelske igre.
Solistično • vokalni koncert smo imeli samo eden: gdčna. Jelka Stamatovičeva nam je posredila sodobno srbsko - hrvatsko umetno in deloma ljudsko pesem.
Od naših številnih pevskih zborov je nastopil samo zbor glasbenega društva »Sloge« pod Premelčem. Izvajal ie Dobro-niča. Deva, Mirka. Marolta in Adamiča. Zanimala ie zlasti Adamičeva »V samostanu«, pesem za moški zbor s spremlje-vanjem lesenih p?ha! In harfe.
LtuhUanski KonservatorlJ ie na svoiem komornem večeru (Rupel. Zarnfkova, Šu-šteršič in Marta Valjalo) pokazal, da bo izšola! resne, podkovane muzlke.
Glasbenih mladinskih predavani je bilo dvoje. Profesor Jeraj ie priredil vrlo uspel koncert francoske glasbe (ga. Medvedova. Švara. Jeraj ln septet). Orkestralno društvo pa sinfonično matineio.
V bližnji prihodnosti nam letošnia sezona obeta še nekaj zanimivih koncertnih prireditev.	—n.
Ruski skladatelj Igor Stravinskij v Za grebu. V torek, dne 23. marca je nastopil v Zagrebu najizrazitejši ruski sodobni skla. daitelj Igor Stravinskij, katerega so ljudje sprva imenovali radikalnega glasbenegi prekucuha in mu sedaj očitajo, da se je vr. nil h klasiki in kontrapunktu ter postal naj večji neoklasik našega časa v glasbeni umetnosti. St.ravineklj, ki je prišel v Za. greb z Dunaja, je dosegel na produkciji popoln uspeh Na programu je imel svojo ba. chovsko Sonato št 3 im Serenado v štirih stavkih. Sonata št. 3 je izzvala že lani na mednarodnih glasbenih svečanostih v Be. netkah različne komentarje, povzročila ji' celo zmedo med pristaši revolucij on am<j smeri. Poleg teh dveh del so bile na spo redu skladateljeve pesmi: Préludé, Chant de Pécheur ln Air du Rossignol, katere > prednašala znana domača pevka ga. Maja de Strozzi. Ostale vokalne skladbe je pela ga. Jelena Ivonyjeva. ki gostuje stalno v zagrebški operi. Program koncerta je bi! tako sestavljen, da se je spored in ž njim navdušenje stopnjevalo od točke do točke" Vi šek pa je bil dosežen s kompozicijo «Favn, pastir in reka» Stravinskij je bil ves .večer predmet nepopisnega navdušenja. Dirigent Jozefovič mu je prinesel na oder dva lo-vorjeva venca ln plaketo z reliefom Lisiii-skega, izpisek iz Lieinskega opere «Porin.» in kito cvetja. Stravinskij je bil ginjeu ;n se je zahvaljeval za prisrčnost., s katero ga je pozdravljal glasbeni Zagreb.
Milanska Scala
Milan, v marcu.
Od sedmih milanskih gledališč ima Scala /tajvečij obisk, dasi so njene cene precei visoke, tudi za milanske pojme. Naislabši prostor na «aleriii ie še vedno dražji kot ljubljanski parketni sedež v prvem redu. Seveda pričakuie človek tudi večjega umetniškega užitka, toda izgleda, da pride redkodaj na svoi račun. S tetn nočem reči. da bi predstave v Scali ne bile dobre, le tist<ukar bi čioveku kar sapo jemalo, ponavadr izostane. Tudi v sloviti Scali ne doživiš danes nič izrednega. Valuta ie i tukai storila svoje. Dolarji so zvabili nekdanje gledališke zvezdnike in zvezdnice čez morje v Ameriko in Milanci se danes tolažiio s tem. da so sedai predstave v Ccali boli zaokrožene, ker so si pevci nekako enakovredni. Seveda. Carusa ni več. Lahko ie torei reči. da so predstave »zaokrožene«, ker je ta umetnik blestel visoko nad drugimi, a Scala si je baš s takimi in sličnimi neenakostmi podprla blagajno in pridobila renome.
Pred kratkim ie gostovala v Scali pariška igralska družba s slavno Ido Rubinsteinovo, ki velja v nekem pogledu za naslednico i£"-a!ke Sarah Bernhardove. Nastopila ie v D'Annunzio - Debussvievi melodrami »Le martyre de Saint Sébastien«. Moderno delo, polno rristerija. pa kliub prvovrstnim rn-terpretom ni vžgalo. Da bi postala stvar zanimivejša, ie Pri eni izmed reoriz nastopil D'Annunzio. ki ie on nrecei mlačnem
aplavzu med 2. in 3. deianiem čutil potrebo izpregovoriti Kai ie povedal? Samo to. da aplavz ne velja njemu, ampak Debussyju. ki je napisal na niegov tekst tako 'epo glasbo, in pa Toscaniniiu ki ie stvar naštudiral. Naenkrat Pa ie zasuka! besedo in pozdravil Milan, ki nai se ne imenuie več »città cosmopolita«. temveč »città nazionale« ... Ko bi mož vedel, kakšno sodbo imajo o njem ljudje, ki so bili tisti večer v operi, bi bil pohlevno molčal.
Milan je namreč precej svetovljansko mesto. V niem čuieš menda prav toliko francoščine kot laščine. mnogo angleščine in španščine. Poleg Rusov srečavaš na cesti pogostoma tudi Japonce in črnce ■ V Scali pa so postali zadnie čase »naciional-ni« skladatenlri- Musoreskii s svo'o »Ho-vanščino« in drugi, na katere ie D' Annunzio bržčas mislil ko ie govoril o svetovljanstvu in dorračnosti
»Hovanščina« ie v razmeroma kratkem času doživela v Scali že svoio peto predstavo. Opero dirieira Ettore Panizza (sin znamenitega Ahila Panizze. ki ie vodil prvo Pucciniievo opero »Wi!]y« v Teatru de! Verme). »Hovanščina« je bajno lepo opremljena. Kostumi Hovanskesa so prava paša za oko. Pevsko so bili najboljši: basist Journels. baritonis Morelli in sopranistka Bertana. Slednja ie zelo lepo pela vlogo Marte. Vsi ostali: Veselovski. Zdanowski. Dolci in Balestreri so rešili svoie naloge povprečno dobro Izvrstna sta bila zbor in orkester. Zlasti pihala so bila odlična in Sh je treba posebej pohvaliti Osem troben-
tačev — in vendar kot bi trobil en sam.
Naslednii dan ie bil na sporedu Gluckov »Orfei« Stara klasična glasba, a dirigira Toscanirj in to ie za milansko prebivalstvo dovolj da pridere trumoma v gledališče. Odkar se ie Toscanini vrnil iz Arerike ga časte v Milanu kot kakega polboga. Med predstavo slišiš s te in one strani neprestano šepetanje: »Guardi jI Toscanini!« In mesto na oder. strme poslušalci vani in v n'e-govo taktirko, ki res ustvaria čudesa. Zelo interesantno ga ie opazovati, kako ima na vrvici 110 članov orkestra! Na odTU pa vsi pazijo na n'egove gibe in kretn'e. Z zborom. baletom in pevci ima Toscanini pod sabo navadno tri do štiristo liudi. Dirigira Pa vedno vse na pamet, ker ima baje tako slabe oči. da bi partiture sploh ne videl. Poleg tega pa ie svoiim pevcem tudi sufler. kajti venomer poie ž niimi Pod njegovo taktirko oživi še tako mrtvo telo. Nič se ne čudim, da ie imel Gluckov »Orfei« v njegovi interpretaciji velikanski uspeh. Mnogo ie seveda pripomogla k temu tudi siiaina scenerija ki ie brla zlasti v zadnjem de-janiu tako slikovita, da ie človek v tei bujni in pestri harmoniii barv skorai zaduhal pomlad. Bogate kulise velik. oder. množica ljudi, vse to tako prevzame človeške čute. da uho izgubi vsak kritični zmlsel. Naslovno vloeo v »Orfeju« ie pela kontraaltistka Anitua (pravi kolos še na tem velikem odru. K sreči ie nastopala v moški vlogi.) Pevka ima krasno nižino sonorno srednio lego. višina pa ii ie nekoliko rezka in včasih ininnaciisko П£ baš brezhibna. Soprani-
stka Zamboni pa ie bila glasovno zelo dobra Evridika
Gledališče, ki ie bilo natlačeno polno (v njem je bilo tri do štiritisoč liudi). ie prirejalo pevkam in pevcem ter dirigentu Toscaniniiu viharne ovacije. ki so dosegle višek posebno v drugem de:aniu. ko se ie po'avil dirigent pred zastorom
Ko že govorim o vrlinah Scale. moram omeniti še gledališke lože. Celo človeka Iz province razočara tesnoba lož v Scali Dolge so dovoli, da temu ni mozoče oporekati. a tesne so. zelo tesne! Divani v notranjosti zavzameta toliko prostora, da se dva človeka iedva utegneta izogniti drug drugemu Jaz ne morem zapopasti. kako so se mogle časih preriniti v ospredie dame s krinolino. Da veliaio za lože in za parket posebni strogi predpisi, se razume samo ob sebi. Kdor ne more ali noče teea upoštevati. se mora zadovoljiti z galeriio. kier ie tozadevno svobodnejše. Kar se tiče akustike ie namreč vseeno. V Scali ie vsak prostor enako akustičen. To ie uganka, ki le še danes ne moreio rešiti arhitekti. Baie so poskušali stavbo kopirati, pa brez uspeha Enako akustične dvorane ni mogoče sezidati.
Poleg gledaliških predstav ie v Milanu tudi sicer glasbe na prebitek. Koncertna glasba ie Drecei dobro razvita. Javnih koncertov le vsak dan dovoli, šp več na se koncertira doma. Premožnejše milanske rodbine prire'ain redno elasbene soareie. na katere povabijo časih do 100 gostov Na takih Driieditvah se izvaia večinama
morna muzika. Polee diletantov naidemo tred reproduktorii čestokrat tud- dobre Pianiste. violiniste in virtuoze na druge inštrumente Sodelovanje resnih glasbenikov da:e na ta način prireditvam pečat izven-družinskega značaia.
Privatne glasbene šole in zavodi pa pri-reia.io vsak(, nedelio dopoldne intimne produkcije svo:ih učencev katerih se pridno udeležujeio staršr goiencev ter no n iih vne-liani gostje. Imel sem priliko slišati 7 učenk in enega učenca pianista Anfossiia. Na programu ie bil Schumann. Beethoven. C: o-Pin. Scarlatti FrescobaMi ter par noveiših Anfossiievih skladb (Voiakova prikazen. Zvonovi, Igra vode) itd. Anfossi. dasi in-a že 60 let. ie silno temperamenten i v življenju i svoiih skladbah, v katerih se drži moderne smeri, da spominia Drecei na Francoza Debussvia.
Prihodnje dni nastopi s koncertom pianistka Dila Bučarieva. Če mi bo le mogoče, pošljem o tei prireditvi posebno coroči'o.
P. L.
Modernizirani »Hamlet« na Dunaju. Na
Dunaju se mudi sedai angleški režiser Av-liff iz Londona k' režira Shakespearjevega • Hamleta« v modemih kostumih. V tei režiji nastopiio prvič dne 10 aprila same znane osebnosti iz nemškega igralskega sveta-naslovno vlogo bo igral Moissi. Ofelijo gospodična Kopkeieva. kraljico pa gospa Wageqeva.

Oton Župančič: Velikonočna epistola sinu
nad participi in gerundiji, nad vso navlako sive učenosti, da si že sam ves bled in siv in star. Zato poslušaj: važno je samo, kaj voda žubori, kaj veter poje, kaj riše zarja zjutraj na nebo. Kateri grm je že brstje pognal, in kje škrjanček gnezdi, kos, strnad. In važen je tvoj skiro, tvoja žoga, in če so v redu tvoje baterije, tvoj matador... Kako bo Robinzon opravil z ljudožerci... če bo našel očeta Odiseja Telemah... Važen je južni, severni tečaj, 'Amundsen, Nansen, Smith... važni
pingvini
in albatrosi... in kedo bo mat na Semeringu: Vidmar ali Aljehin... To, sinko moj — vse drugo je od muh.
Tako sem pisal in sem pismo spravil tn skrbno ga zaklenil, da ne pride
nikdar nikoli sinu pred oči.
Predragi sinko moj, tako ne gre: — zdaj je april in maj in takšen čas, ko dana je postava in ukaz, da mora vsako mlado grlo peti. A mama piše, da ti presloniš po toliko in toliko mi ur nad čitankami, preparacijami, atlanti, verouki in računi,

-šsa-
Vladimir Levstik:
Farizej
i.
Gospod Ignacij Golob je stopil iz svoje prodajalne na mračni hodnik. Zaklenil je okovana vrata, potresel jih za kljuko, kakor vsak večer, in krenil nato godrnjaje v prvo in edino nad» stropje svoje hiše, kjer sta samevala % gluho kuharico Marjeto. Njegov obraz je bil užaljen, kakor da se mu godi sil» na krivica.
Večerjal je obilno, toda brez prave slasti. Od mize je stopil k oknu in je zabobnal s prsti, zlovoljno strmeč v po* mladni večer, ki je ugašal za strehami.
«Skrbi, skrbi,» je primrmraval po tak« tu. «Same skrbi, same skrbi!»
Popoldne so mu poročali, da je nje* gova sestra Veronika na smrtni postes lji; da naj za Boga pride k njej. Po tem takem so se obetali neprijetni posli. Treba bo gubiti čas, morda celo denar. Ali res ne more opraviti brez njega?
Prav nič mu ni bilo do nje. Pozabil jo je pred osemnajstimi leti, ko je na dan svoje polnoletnosti, dva meseca po na« terinem pogrebu, skrivaj izginila z do» ma v Trst. Niti ni žaloval, ko se je zve* delo, da je očetu in njemu na kljub poročila svojega Laha, niti je ni pomt» lovai, ko je Lahon pobegnil z neko dru» go žensko in z Veronikinim denarjem v širni svet, niti ni odgovarjal na nje« na pisma, ko ga je davkrat ali trikrat v najhujši bedi prosila pomoči. Vojno leto 1915 jo je prignalo nazaj v doma» če mesto. Kadar sta se srečala na ulici, je ni pogledal, o njenem življenju ni poizvedoval; slišal je le, da ima hčeu ki jo pošilja v šolo, in da se preživlja s šivanjem. Gotovo sta bili večkrat lač» ni kot siti.
Ali se more ženska, ki je osramotila dobro ime svoje hiše in spravila kr» španskega očeta v grob, pritoževati ob taki usodi? Ali ni grdobija, da po vsem tem nadleguje Ignacija Goloba še v uri. kc se odpravlja s tega sveta? Računi med n jima so jasni, pred osemnajstimi leti jih je uredil sodnik. Česa še hoče? Umrla bi vendar lahko sama!
«Zlo se rodi iz ženske,» je ponavljal sam pri sebi, prestopaje z noge na no= go. «Iz vsake ženske vsake vrste zlo. Zmerom zlo . . .»
Nekam znamenito se mu je zdelo, kako je on, Ignacij Golob, v svojem štiridesetletnem življenju premagoval to zlo in reševal svo^o dušo pogube, akoravno je čutil, da bi bila prav s te
strani izredno naklonjena "grehu. Če bi ga moglo kaj zapeljati, bi ga zapeljalo meso. Toda gospod Ignacij je hodil po gladki cesti, z ravnilom potegnjeni, iz solzne doline v nebeški dom, in je upal, da je ne izgreši do smrti.
Ta gladka cesta jc bila dobiček stro» ge krščanske vzgoje. Kadar se je spo» irinjal pokojnih roditeljev, jih je videl še dandanašnji z molkom v roki, s pa» lico v der-ni roki. Molek je smukal brez prestanka, palica je padala brez usmi» Ijer.ja, malokdaj po Ignaciju, ki se je že rodil pokoren in bogaboječ, nešteto» krat po — Veroniki, zaradi njene ma» lcmaronosti v službi božji in njenih nagnjenj k ničemurnim vabam tega s--eta.
Vse, karkoli so smatrali pri Golobo» vih za greh, so zatirali s križarsko ne» izprosnostjo in s tistim globokim sa» mozadovoljstvom, ki je plačilo blagih dejanj. Največji greh je bila nečistost, najstrašnejša past nečistosti človeško telo. Zatajevati telo in prezirati ga, psovati ga s «sramoto» in pri tem bo» lestno pobešati oči — evo svetniške kreposti! Zjutraj pri umivanju je sta» la otrokoma struža za hrbtom, da ne bi pogledala drug drugega ali sebe. Pono» či, ko sta Ignacij in Veronika spala v svojih posteljah, sta roditelja zvrstoma vstajala, prihajala s svečo k njima in privzdigovala odejo, da vidita, ali so roke prekrižane na prsih in ali je sraj» čica potegnjena do kolen, kakor je bilo zapovedano. Veronikine obleke so se» gale do podbradka, rokavi do prstov, krila do gležniev; lase so ji česali glad» ko nazaj in kita je morala biti trja od konopca. Zobe sta si čistila z molitvi» io, nohte z delom; kopalne kadi pri Golobovih niso poznali; in ko se je v sedemnaistem letu Veronikinega živ» ljenja nekoč izkazalo, da je šla skrivaj v mestno kopelj, jo ie oče preteoel do krvi. mati na ie zvečer po rožnem ven» cu tužno dodala »očenaš za nečistnico Veroniko, da bi se prav skesala svoje pohote» . . .
Tako so z Bocom in batino prikovali njiju misel na vrata, za katerimi ie pla» menelo razodetie mesa. Lc kaj je mo» ral obetati greh. da se je zdel zavržen» cem slajši od nebeškega raja?
Veronika se je upala in je šla. da vi» di; Ignacij ie odrevenel tam. kjer je stal, omahujoč med strahom in izkuš» njavo. Vesoljno snovanje sveta, ki ga
Fran Milčinski:
Iz marionetne igre v 4 dejanjih
«Tolovaj Mataj»
(čim je bil Decdat dorasel in se je bil v Rimu izšolal za mašnika, je zvedel, da je bil, jedva rojen, od svojega očeta nevede predan in zapisan zelenemu vragu. Zato se pogumen in zaupaj:« v Boga na. poti s svojim strežajem Blažaom pred pekel, da terja cd zelenca na. zaj svoje p smo.)
Tretjega dejanja prvi in drugi prizor. (Skalovje. Preko vsega ozadja sega peklensko obzidje.)
1.
(Za obzidjem preže na straži zelem vragi. Nenadoma izginejo z obzidja, čuje se njih brlizganje: znamenje, da nekdo prihaja.
Spredaj, vrh skalne pod, se pojavita Deodat v črni halji in rejeni njegov strežaj Blazé in polagoma stopata navzdol.)
Deodat: Na strašnem cilju sva strašne svo.ie poti. Bog mi daj moč in svojo pomoč!_
Blaže: Gospod, gospod — malo počakajte! Skrbi me, ali se nama ne bo
je obdajal, je bilo naperjeno v spoLIz krakanja umazanih beračic je hropla vanj lakomna sla; tanki glaski otrok, ki so prihajali kupovat sladkorčke, so čivkali zapeljevanje; smeh nerodastlih deklin ga je bičal po ulicah in gnal nje» govo domišljijo na razvrat. In ta groz» niča se je izpre^letala z uteho somrač» nih žrtev, kadar je klečal v izpovednici, omamljaje se z grehom, ki ga je pola» gal od sebe, in s čuvstvom oproščenja, ki mu je kapljalo v srce . . .
Včasi ga je obsedlo, da bi vendarle kje kako utrgal zabranjeni sad. Ali pa bi sc oženil; zakon je zanj pomenil ne« čistovanje z božjim pristankom name« stu peklenske kazni. Toda ko je v ml» slih objemal ženo, jo je obenem mrzil ii. pehal od sebe, zakaj telo, s katerim bi se mu vdajala, in strast, ki bi trepe» tala v njej, bi bili gnusni kakor njegovo lastno telo in njegov lastni meseni po» hlep.
Zbegan od malega, je postajal z leti neroden, od nerodnosti bojazljiv. Obo» je, greh kakor Cenitev, je zahtevalo po» guma; in gospod Ignacij je izračunal, da toliko poguma ne zbere vse svoje žive dni.
Od kraja je bil zaradi tega nekam ža^sten samega r be; pozneje si je na» pravil iz mah *ušja okop, s kakterega je imel širok razgled na kraljestvo po» gube in prost umik v trdnjavo zveliča» nja. Karkoli bi se zgodilo z njim, naj» hujše js bilo skoro izključeno. Tako j c vel a njegova lilija že štiridesetneto pomlad.
Nocoišnie noti k Veroniki sra ie bilo strah. Čutil je. da se pripravlja njegovemu miru zaseda. Bila mu je sestra, kri njegove krvi; in prav v njeni proš-losti in njenem spominu je bila popisana, prav z njenimi umirajočimi usti je sopla tajinstvena knjiga, ki je Ignacij še nj odprl.
Tema je prihajala. Tema izkušnjav, tema greha, tema smrti. Veronika ga je čakala tam v drugem koncu mesta, v podstrešni izbici visoke, garjave hiše. Vredna ni bila. nikakor ne. Toda kai bi rekli ljudje? Kai bi rekel izpo-vednik, ako bi mu priznal, da jo je zatajil na smrtno uro?
Mudilo se je. Gospod Ignacij je potrto vtaknil dva prsta v škropilnik, prekrižal se in zamrmral z mučeniškim glasom :
«Jezus, stoj mi ob strani . . .»
To rek5i, se ie odpravil.
II.
Našel .io je v vročici. Ni ga poznala. Njeno telo se je mudoma vzpenjalo z žimnice pod nizko viseči strop. Nekdo je klečal ob njenem znožju in hlipal. Dve. tri ženske so šepetale s plašnimi, skrivnostnimi glasovi.
Ignacij Goloto se je pozabil začuditi, da ga nihče ne pozdravi. Spustil se je
na stol in je čakal, da bi sestra umrla. Vso noč je presedel tako. Ne groze ni bilo v njem. ne žalosti, ne vobče kake misli, razen nestrpnosti in skrbi. Glej, zdanilo se .ie. Ali nai ostane prodajalna zapra?
«Usmili se že, o Gospod!» je vzdih-nil iz dna srca.
In kakor v odgovor, je tisti mah za-čul glas. ki je rekel:
«Umira . . .»
Ignacij Golob je začel upati In je upal še dolgo. Trudnost in glad sta mu jemala zavest. Ženske so prihajale in odhajale. Nekdo je pristopil in je govoril z njim. Gospod Ignacij je gledal okoli sebe, ne pazeč, kai vidi, in je premikal ustnice, ne vedoč, kaj govori. Stokrat je že poizkusil vstati, stokrat je obsedel. In vsako uro se ie kdo sklonil k Veronilri, prosluhnil, pogledal ji v obraz ter oznanil:
«Umira . . .»
Opoldne je zbral vso svojo voljo in je šel. da se najé. Toda prodajalna je ostala zaprta. Nekaj močnejšega od pameti ga je vzdignilo od izza mize in ga je vleklo nazaj v podstreški brlog, kjer je ugašalo izgubljeno življenje . . .
Popoldansko solnce je sijalo skozi okno. Sosede so se razšle po svojih gospodinjskih opravkih. Ostala sta samo Veronikina hči in gospod Ignacij, ki je žalostno zehal pri vratih.
Ura pri Sv. Jakobu je odbila tri. Ob tretjem udarcu je umirajoča mahoma vztrepetala.
«Konec! . . ie zastokala kakor v snu.
Ta beseda je bila po osemnajsflt letih prva. ki jo je slišal Ignacij iz njenih ust.
«Vendar že!» se je oddahnil. «Strašno je pasti v roke živega Boga.»
Veronikino hropenje je utihnilo. Njene oči so strmele kvišku: zdelo se je. da ne vidijo ničesar več. Gospod Ignacij se je hotel razjokati, kakor ie smatral za primerno. Izvlekel je rutico in smrknii nekajkrat brez uspeha; ko je jzprevidel. da ne zmore solze, je strahoma stopil k sestri, vprašujoč se, kako bi ji najbolj pravilno zatisnil oči. Tedajci pa je pokojnica prevrnila glavo, ozrla se vanj in zamrmrala. napol že z onega sveta:
«Ne pozabi . . . mojega . . . otroka^. . .»
Šele nato ie umrla zares.
Brezdanja puščoba je napolnila sobico. Duh po zdravilih in bolniški smrad sta deseterno pritisnila na prsi, zlovešča napovodnika razkroja. Veronikine usnice so bile skrivljene, porogljiv smehljaj se je verižil na njih; in nos je štrlel tako čuda modro in šiljasto tja v en dan. Ignacij Golob ni mogel razumeti Nine. ki se ie metala na to gnusobo in vpila, da bi se ie kamen usmilil.
«Nu, nu.» je godrnjal, iščoč primerne besede. «Sai ni treba, da bi človek kar precej ongâ ... Bo že kako. V Boga zaupaj.»
Toda Nina očividno ni zaupala v Boga. Pîakala je čedalje brezumneje in gospodu Ignaciju je bilo čedalje bolj nerodno. Kako nai ne bo v zadregi, komur visi na eni rami mrlič, ki ga ie dolžan pokopati, na drugi pa šestnajstleten otrok, ki ga ne sme pozabiti?
Njen obraz ie bi! grd od joka. Stric je nejasno čutil dolžnost da jo potolaži. O kako tolažijo mlado deklino, kadar tuli na ves glas? V štiridesetpetih letih svoiega življenja ni bil še nikoli z nobeno sam. najmanj pa z Nino. o kateri je komai vedel, da živi.
«Nu, nu!» je povzel. «Ne vpij. vse. kar je prav . . . Človek se rodi. da umre. Sirota je bila. Beračica ... In zdaj je v nebesih. Sprejela je sveto popotnico kaj še hočeš? Vesela bodi in zahvali Boga!»
Vzlic njegovemu prigovarjanju se Nina ni hotela razveseliti in ni zahvalila Boga. Še rodnega strica m slišala.
«Nu, nu.» se je lotil gospod Ignacij v tretje. «Nikar ne znori.»
Tako govoreč, ji je pogladil črne lase. Njena .srlava ie krčevito odskakova-Ia med sklenjenimi rokami. Izpod
Pisatelj Vladimir Levstik
mehkih kodrcev na tilniku se je bleda pok skrivnostno ulivala na ozka, drgečoča ramena. Vznemirjajoči vonj kj je rihajal od dekleta, je silil Ignaciju v glavo in ne gotovost v njem je kipela na višek.
Prav tedaj .je zagnala Nina svoj najglasnejši jok. Vrgla se je kvišku in vzvila roke; pri tem se je pokazal \ izrezku njene ob!eke beli zaliv dekliških neder.
Ignacij Golo h je od skočil, čuteč, kako mu zamira srce ob neznosnem cur-lianju zone po hrbtenici. Misel da jc Nina ženska, ga ie presunila šele tisti mah z vso svojo ogromnostjo. Nikoli prej ni gladil ženske Po laseh. Nikoli še ni gledal nobeni v nedrije. Trideset let je sanjal o tem. trideset let se je bal Bilo .ie strašno. Bilo je greh. In zdaj se je zgodilo in svet se ni podrl zato . . .
Dušilo ga jc. Vsa glava mu ie gorela. Njegove oči so zmedeno begale od N'ine do trupla, od trupla do vrat. Obšlo ga k. da se mu zdajci nekam mudi, a ni se mogel spomniti, kam. Izgovori so mu rojili po možganih kakoi muhe, ki se ne dado ujeti.
«Tak nu. tako tako ...» je zarnr-mljal naposled, gledaje v tla. «Sosede naj pokličem, je-!i? Pokličem jo. Mene zdaj ni potreba, kaj misliš? Ukrenit moram zastran ongâ . . . Oglasim st še,» ie dodal že zunaj, zapiraje vratu za „ seboj.
Čez pet minut ie z dostojanstvenimi koraki in strogo zamišljenim obrazom ubiral bližnjico k pisarni pogrebnega zavoda.
Toda urejeni obraz gospoda Ignacija je bil samo krinka zmede, ki se ni hotela poleči. Bila ie tolikšna, da ie dvomil sam o sebi. Kai nm ie prav za prav? Ali je ogorčen? Ali ga je sram? Ali ga nemara že spet napada izkušojavec, da bi ga zvabil v nečiste sanjarije?
Zgodilo se je mani kot nič. in vendar je zadišalo Po grehu. A kdo .ie grešil? On sam. čeprav ie bežal p/ed priliko? Ali morda Nina. ki je bila v tistem trenutku nezmožna vsake misli dobre kakor zle? Grešnika ni bilo. greli je bil Satan je zletel tik mimo Ignaci-.ia Goloba in ie vrgel svoje seme v njegovo srce.
«Poslušal si ga!» ie očitala vest. «Sla se je zdramila v tvoji krvi in ie odgovorila hudobnemu. Grešil si, prav t; si grešil!»
Ze si ie predstavljal kako se obtoži izpovedniku. Glas mu bo usihal od ske-sanosti. svečenikova beseda bo blažja od olja; razstaneta se z zavestjo, da sta opravila imenitno in vrlo uspelo stvar. In on. božji hlapec Ignacij, se vrne v svoj hrani ves ponosen in ves vesel ker je predelal greh v zasluge.
Vse to se ie razumelo samo ob sebi. Ignacij Golob je od nekdaj pomilo-val moža, ki mu šteje v zlo, da ie v templu hvalili Gospoda, ker ga .i« ustvaril drugačnega od cestninarja; in Kristus, kadar je s srdom preganjal take pravičnike, se mu je zdel od nekdaj nekakšen liberalec .
Pogrebne skrbi so ga zamotile. Nje-gova umorjenost se je izprevrgla v ži-
kaj zgodilo. 0 peklu si nič prida kaj ne govori in piše.
Deodat: Zaupaj v Boga!
Blaže: Tisto že! Pa se vendar bojim
—	kai, če bodo naju kar pridržali! Meni vročina ne de dobro.
Deodat: Kdor ima čisto vest, se ne boji pekla.
Blaže: Vest že imam, vest. Bolj siromašna je seveda, ko sem bolj siromašnih staršev. — Gospod, kam se Vam tako mudi! Dajte no, da Vam povem
—	tudi na Laškem imajo kure po dve nogi !
Deodat: Odpuščena Ti bodi ona noga, ki si mi jo bil utajil!
Blaže: Še malo počakajte, no! Pekel ■ni zajec, pekel nama ne uide. Veste kaj. zadnjič sem našel groš!
Deodat: Ni greh, da si ga našel
Blaže: Pa sem ga našel v Vašem žepu, gospod- Tukaj-le je! Nisem prej utegnil, da Vam ga vrnem.
Deodat: Še-Ie tik pred peklenskimi durmi utegneš! Obdrži groš in poboljšaj se!
Blaže: Se bom — do sedaj se nisem utegnil — Še čisto malo postanite, gospod!
Deodat: Kaj ti še tare vest?
Blaže: Vaša kuharica Urša je pa vendarle prestara
Deodat: Ta greh ni hoj greh!
Blaže: Pokora pa bo le moja! Obljubil sem, da jo bom vzel S štruklji me je zapeljala, kača!
Deodat: Blaže Blaže, ne pozabi svoje duše!
(Dospela sta pred peklenska vrata.)
Deodat dvigne roke proti nebu: Neskončna pravica! Tvoja volja ne more biti, da naj sem že v naprej pogubljen in brez sodbe zapisan peklu, še predno sem končal življenja pot! Neskončna dobrota, ne zapusti me! (Z rotečimi kretnjami rok in z rotečim glasom): Peklenska vrata, odprite se! (Za peklenskim obzidjem se mu odzove prešeren grohot.)
Deodat: (še s silnejšim vznosom); Peklenska vrata, odprite se!
Zelencev glas (iz pekla); Odprla se ti bodo peklenska vrata, gotovo se ti bodo odprla in se za teboj koj zopet zaprla za vseh vekov veke. Hoho!
(Grohot zelenih vragov.)
Deodat: Jedva rojen, niti krščen, že sem bil prodan v pekel Nazaj zahtevam pismo. Z zvijačo si ga izvabil zeleni vrag, od nesrečnega mi očeta.
Zelencev glas: Pismo je moje, pisma ne dobiš. Pa če bi imel devetsto devetdeset pisem, vse bi raje dal, kakor tvoje pismo. Mašnik je zapisan peklu
— služabnik božji zapisan vragu! Ho-hoho! Ni je moči, da bi mi vzela pismo!
Deodat: Moč je, ki je nad menoj, ki je pa tudi nad teboj — nanjo se zanašam.
(Grohot zelenca iti želenih vragov).
Deodat: Slab sem človek, preslabe so mi človeške besede, da bi prepričale pekel Naj ti gosli glas dopove neskončno usmiljenje in moč in ljubezen Onega, ki on njega pričakuje rešitve moja revna duša!
Zelencev glas: Lajnaj. kar hočeš! Za svoje Iajnanje ne dobiš ne rdečega bora v čmi klobuk, kam-Ii pismi in prostost. Hoho!
Deodat: (se obrne k Blažetu) : Daj semkaj gosli!
Blaže (ki od groze skrušen kleči): Tukaj so, gospod! (Si obriše solze in se obrne v kraj).
Deodat: Ne sramuj se solz, če ti vro iz skesanega srca!
Blaže: Kesam se kesam, kadar «e spomnim Urše.
Deodat (prične gosti. Izpod loka mu pojo trpljenje, hrepenenje in premiie prošnje).
(Za peklenskim obzidjem se pričenja oglašati pritajeno ihtenje in stok. ki
narašča in prehaja v petje duš.)
Duše v pekla (z enakomerni®, tože-
čim glasom): Grešniki smo.
Nesrečniki smo — (z obupnim vzklikom):
Ne zavrzi nas za vse veke! (Izza zida se prikaže zelenec.) 2.
Zelenec: Nehaj od proklete godbe! Dušam le večaš muke, pisma pa ne dobiš.
Duše v peklu: Le godi, neznani godec, tvoja godba je kakor hladna rosa na razbeljeno zemljo!
Deodat (nadaljuje godbo. Gosli mu pojo rahlo upanje v večno milost in dobroto, ki ni nikomur odrečena, kdor zanjo prosi iz vernega srca). Duše v peklu: Dobrotljivi — Premilostni —-(Z obupnim vzklikom)
Usmili se nas. usmiljeni!
(Vmes se čuje tuljenje vragov. H a1 pno se razmahnejo peklenska vrata. V rdeči pari se prikaže pekel; iz tal silijo ognjeni zublji, od zgoraj pada ognjeni dež.
Po kolenih se plazijo uboge duše In
proseče dvigajo roke. Na levi strani se gnete gruča zelenih vragov in si nemirna tišči ušesa. Z desne prihitita dva rdeča vraga.) Rdeča vraga: Kdo te je poeval. g».
Cvetko Qolâr:
cPezilo
(Po ustnem izročilu.)
lzo Je nevoljen, naš spokornik, oh, zbog tiste vdove, ki na božjo pot Je k nam hodila. — Sami križi, oh, zate» nas Bog hudo je kaznil.» Z vzdihom pater Je bokal izpraznil. A veselo pomežikne Kozma, nagne se nad lice mu goreče in skrivnostno na uho šepeče. Glej, in patru je obličje jasno, ni li žarek blisnil v klet temotno?. Čuj, in pater zahahlja se glasno r in poišče celico samotno.
Ш
5 tajnim, hladnim molkom se ovija med zelenjem temnim ob potoku starodavna gotska kartuzija — Ni molitev slišati, ne petja niti psalmov in ne bilj turobnih. O j ne raja Serafir. veseli, s ključi ne rožlja Protazij stari — Kje Je lepi glasek Fridolinov, kje je bas Cervazija očeta?, Glave modre belijo menihi, v vzdihih tavajo po koridorih kot duhovi prednikov pokojnih. Tožno tarnanje očetov sliši mladi Kozma, ki vrtil je razen j, s patrom Petrom je pretakal vino in slavil nebeško domovino, polne vrče v refektorij nosil in dekleta vbogajme je prosil. «Kaj vas tare, o čestiii oče?» vprašal je ponižno patra Petra, ko sedela v kleti sta globoki sredi starih sodov pod oboki. «Sinko, lepša od zlata je pamet, to v življenju naj ti bo vodilo! Oh, v nedeljo god godtrje prior Izidorij, patres, fratres radi dali njemu lepo bi vezilo — ali kaj?. Oh, to ne da nam spati! Vina so poslale nam gorice od Konjic, Haloz in Ljutomera, gnjat in jajca dale so kmetice za menihe dobre in uboge, polne shrambe, polne so zaloge, oh, kako naj ga razveselimo!
vahno razpoloženje duha. Pripetljaji si-nočne noči in današnjega dne so postajali v njegovih očeh od ure do ure zanimivejši, njegova udeležba čedalje bolj znamenita. Od zaglabljanja v to, kar se je zgodilo, mu je ušla domšljija v tisto, kar bi se bilo utegnilo zgoditi. Mikalo ga ie. da bi ustavil kakega znanca in bi mu razodel, «kakšna je bila Veronika in kako ga je umiraje s sklenjenimi rokami prosila odpuščanja . . .»
Oh, take reči! ln toliko skrbi! Gospodu Ignaciju je bilo ob teh okolno-stih seveda nemogoče, da bi se vrnil k Nini, kakor je napovedoval.
Doma. ko je Marjeta prinesla večerjo, si je olajšal srce. Povedal ji je Ve-ronikino zgodbo za osemnajst let nazaj ter opisal njeno umiranje tako, kakor bi se prav za prav moralo vršiti. Hudič se ji je prikazal na smrtno uro; od obupa se je razpraskala do krvi; in njen obraz je bil zdaj črn kakor oglje. Ali ni to očitna kazen božja? Ali ni to dokaz, da so babe od samega satana?
«Hi. hi. tisto pa že, gospod! Tisto pa!» ie ustrežljivo kimala gluha Marjeta, ki ni razumela niti besedice.
III.
«Menda se mi ni sanjalo?» je pomislil gospod Ignacij drugo jutro, ko se je zevaje pretesmil v postelji. «Da vidimo: predsnočnjim sem šel tja . . . Vso noč sem sedel — ne. to ne morejo biti sanje! . . . .Konec!' je rekla Veronika in je umrla . . .» Spomnil se je sestrinega nosu. kako je štrlel proti stropu. in Nine, kako je jokala, in njenih
dec, kdo te je poslal? Lucifer, peklenski kralj ti ukazuje, nehaj od grozne godbe!
Deodat: Po svoje pismo sem prišel, da iz krempljev pekla si rešim prodano dušo. Prej ne grem, prej ne neham, da pismo dobim. Pa če bi hotel nehati, ne bi mogel — Bog je z menoj: gosli mi same pojo.
(Iz gosli zadoni sladka pesem tolažbe. Deodat jih oberoč drži dvignjene proti nebu.)
(Peldenski ogenj ugaša.)
Duše: Ali nas čuješ? — Čuj nas!
Prizanesi nam! — Prizanesi nam.
Večna moč in dobrota! Strahovit grom. Stresejo se skale in obzidje. Duše premilo zaječe. Z desne pripeljejo rdeči vragi na žarečem prestolu samega Luciferja.
(Da se reši mučne godbe, veli Lucifer zelencu, nai vrne Deodatu pfsmo. Zelenec se upira. Lucifer ukaže upornika zagnati na postelj, Jc jo je !e_ta sam pripravil za razvpitega tolovaja Maiaja. Te postelje se zelenec zboji, rajši vrne Deodatu pismo. Deodat se poslovi od pekla, pottegne pa s seboj še zadnji hip vrsto duš, med njimi mater tolovaja Mateja.)
O j zvone zvonovi in cingljajo zvončki, in menihi v zlatih plaščih v cerkvi pojejo latinske maše. IVse je v lučih, lustrih, baldahinih, zakristan in ministrantič raja, dim zahvalni iz kadilnic vstaja, Pater Izidorij god obhaja: * In vezilo mu neso čarobno J' v tiho celico očetje, bratje v kutah prazničnih in paternoštrih. Vstopijo spoštljivo se smehljajo in gredo globoko se klanjaje. Izidor, ki baš je pisal vdovi hudo pismo, zagori, in tajna, sladka groza se po njem razlije — saj pred njim stoji najlepša, živa roža, nežna nunica Notburga, bela hči svetnika Dominika, kot dišeče vino omamijiva. Mlada je in čista kakor rosa in bleščeča, žametna in divna, bujen venec rož in lilij zaljša 6d bogatih kit na zlati glavi jo do gležnjev kakor kip Marije, majniške kraljice. In smehlja se, iz oči ji modrih siplje, sije — ogenj žarki, in kipe ji ustne >f v tajni, nepoljubljeni krasoti, ln pred njo poklekne sveti pater, se zamakne, vroče jo objame, za vezilo jo najdražje vzame.
prs. «Da. Veronika leži mrtva v podstrešni čumnati; grda hiša. vsa siva in lirastava, tesna, štirinadstropna,» se je domišljal med vstajanjem. «Pogreb je naročen. Tretji razred, trije patri, jutri ob treh: tri trojke. Danes bo v listu osmrtnica, ali se bodo čudili! Vse je v redu, hvala Bogu; le to ni v redu, da ima krščanski človek sitnosti.
In pa Nina,» je godrnjal, potapljaje glavo v umivalnik. «Kakšno pesjansko ime! . . . Naj je ne pozabim, je rekla Veronika. Kaj bi z njo? Dekle ne poti ebujem. za šolanje in gospodščino je ne bom redil. Frajla je. kakor se vidi. In morda celo . . . Kdo pa ve? Tfej!»
Tako je v duhu renčal na nečakinjo. ustavljaje se zdaj ob njenem imenu kj mu je vsiljivo zvenelo po ušesih, zdaj ob spominu na pogled v njene nedri, ki mu je včeraj udaril v glavo. Ali je smela ta deklina pričakovati, da naj zaradi nje opusti jutranjo mašo in zanemari prodajalno? Po kosilu, v božjem imenu. A po kosilu je bil ves »bit, pol urice počitka si ni smel odreči. Zvečer je naštel dvajset nesebičnih razlogov, ki so bili vsi zoper izpolnitev njegove obljube; naposled je zadovoljno legel v posteljo, občudujoč zdaj že velikodušje. s katerim ie zatajil «svoja bratovska čuvstva. svojo skrb in končno tudi dolžnost,» samo da ne bi kratil nečakinji ur. ki iih še sme prebiti ob materinem truplu . . . Toliko obzirnosti do Nine. ki je pač gotovo ni zaslužila!
P ogre zrni se je v spanje kakor kamen v črno vodo. Toda brezdno ga nocoj ni držalo v sebi. Globoke, hudob-
Slavko G rum:
Sestanek
V vsej te muziki sedim, mirno, mir» no, pravim, vendar si ne morem utajiti, da čakam, Nestrpen sem, vedno znova se zalotim z očmi na vratih.
Star sem že, nagnjen k filozofiji. Ne pričakujem več stvari z žarečimi očmi, le potiho se še upam veseliti, prav po» tiho. Posebno kar se tiče nje, se ni» mam udajati nobenim iluzijam. Pro« sim. šestnajst let! In jaz, nad štirideset mi je! Sicer še ni tako hudo in se mi še vedno nasmehne kaka ženska — ali ne, res se ne udajam nikakim iluzi» jam. Zanima me samo, kako- se raz« vija, kako še nevsiljeno je njeno hre» penenje. Očetovstvo je, kar se oglaša v meni.
Lepa je. Če zaprem oči, vidim poseb» no njene lase pred seboj. In kako se sramuje. Sladke noge ima. Ali najbolj me zanima, kako se razvija.
Tu je. Ob kakih štirih, je rekla, bo mogoče oogledala notri.
Hm.
Kako jc bila v soboto užaljena! Sni» deva se vedno pri Aldovih. kjer mladi svet pleše, mi starejši na se ^ogovarja» mo. V soboto sem ii pravil o svoji prijateljici, gospej J. Zdelo se mi je, da
ne strnje so se polastile njegovega d*-ha, igrale z njim kakor z vrboviin listom in ga premetavale med dvema nasprotnima bregovoma: tu vsaktero razkošje, tam sleherni strah. Sredi noči ga je vrglo v resničnost. Pravkar je še videl krsto, ki so jo nesli čudni po-grebci, napol peklenščki, napol ljudje; nato so se izprememli nosači v nagee in ves pogreb v razuzdan adiamski ples; iz krste je vstala Veronika in je zarajala vsem drugim na čelu. Baš. ko je bilo najlepše (v sanjah ni prav nič dvomil, da je lepo), pa je nekdo šiloma odprl njegove oči. ZavedeJ se je. da čuje.
«Nine pa nisem videl vmes,» je pomislil nehote, kakor bj se pritoževal. «Bilo bi vendarle zabavno . . .»
Domišljija mu je z vihrala še tisti mah. Svetla lisa na zastoru, ki ga je prodirala mesečina, se je pričela razvijati v golo dekliško postavo. 2e je videl bledo grlo in male, ostre prsi; od njih se je potegnil život. vxl života sloke noge, prav take. kakršne bi bile Po mislih gopoda Ignacija najbolj zapeljive. Ozko lice se je belilo izmed črnih las; polne ustnice so se ponujale, v gosto prisenčenih očeh je mežikala sla . . .
«Tak kaj je spet to?» Je ostrmel gospod Ignacij, hudujoč se na izkušnjavo. kakor mu je velevala krščanska dolžnost. «Preden sj utegneš zmencati oči, te že preseneti vrag in ti začopati dušo ... Pa trdijo framasoni. da človek ni ves ustvarjen za greh! Glejmo na primer te prsi . . . Satan, poberi se!... Ali ne bi, pri moji veri . . . jojmene joj . . In takšna le noga je pač resnično greh pred Gospodom: bedresce, mm . . . beži, peklenšček! . . . Tak tako je so ustvarjene ... da nam lahko pogubljajo dušo . . . Miruj, izkušnjavec! V imenu Očeta in Sina . . . Grda misel pride, da sam ne veš, kdaj — poberi se! . .. Kdor ugleda pred seboj takinole bitje . . . živo in toplo ... se kaj lahko izpozabi, da ga objame in pritisne nase ... oh! .. . Izgmi. Belcebub! . . . In kaj bi nesrečnež še utegnil storiti v svoji brezbožnosti? Lahko bi. recimo .. joj. koliko grehov bi mu prišlo na um!»
Take napasti niso bile nič redkega v življenju Ignacija Goioba; in vselej, kadar so ga obsedale, se je branil kakor nocoj. Poslušal je izkušnjavca. da bi spoznal njegove ukane, nato pa mu ie s trudom obračal hrbet, da bi si dokazal svojo krepost.
«Gospod, usmili se . . . Prizanesi!» je zamrmral kobacatfe iz postelje. «Sveti Alojzij, varuh nedolžnosti, prosi za nas . . .»
Obrnil ie električno stikalo in napravil luč. Ne da bi prestal zdihovati. je stopfl k pisalni mizi ter poiskal v skritem predalu varno spravljen ključ; neprestano kličoč Boga in svetnike na po-maganje, je odklenil omaro v kotu.
«Ženska lepota kakor ogenj vnema v človeku poželjen.ie,» mu je prišlo na um. «Modro govoriš, o Sorah! In zlate so tvoje besede, apostol Pavel, ki praviš. da se jih je veliko pogubilo zaradi žensk ... V nečistosti njihovega telesa smo spočeti, misel in žeija naša se neprestano vračata k začetku vsega hudega! Šibke si nas ustvaril v modrosti svoji, o Bog. in strašno moč si dal kači, ki nas zapeljuje ... Če pomislim, da gre siromak po cesti, nič hudega ne sluteč, in zdajci ugleda žensko . . . Njeni lasje so nakodrani, lice poslikano, da se zdi kakor angel v oltarju; duh po žlahtnih vonjavah se širi od nje; boki njeni se zibljejo njena grehota se vsiljuje moški slabosti. Napravljena je v baršun in svilo; glej. kakšna hodi, da bj jo opazil pravičnik in bi zašel v nastavljeno past!»
S temi besedami je vzel iz omare že nošeno žensko obleko, ki je bila zdavnaj iz mode. Potehtal jo je v rokah, pretipal z drhtečimi prsti, potegnil njen tohli duh v nosnice in jo počasi odložil na stol.
«Koliko let je že. kar sem jo prinesel z Dunaja? Kupil sem jo pri stari-narju. zakaj dobro je imeti primer zablode, da nam ie svarilo v urah izkuš-njav ... In tale rdeči klobuk; iz Gradca je. Alj nj to cel vot razuzdanstva. s cvetlicami in ptiči in vsem? Glej, kako miga z njega pero in vabi: pridi bliže, podaj nesramnici prst. da te zgrabi za roko . . . Strahota! . . . In gre nesrečnež in pozabi Boga in krene
je zelo bleda. Vprašala je: Ali nima ona tako rožnate prste, kot pravite, da jih imam jaz? In lase, ima tudi plave?
Da, zelo je bila užaljena. Tri plese je plesala, ne da bi se zmenila zame. No, potem ni zdržala več; sredi plesa se je zahvalila svojemu gospodu in nujno stopila k meni: Ali ji tudi pripoveduje« te povesti? Ste ji povedali »Tili bom«?
O, seveda, seveda! Vse ji povem, vse. popolnoma kakor vam.
Zakaj ste pa danes tako grdi z me» noj, a? je nenadoma dvignila glavo. Saj vem, neumna sem in se ne znam meniti z vami, z njo pa se pogovarjate stvari, ki so pisane v knjigah. Pa ni prav, saj — saj se bom jaz še tudi uči» ia, potem pa se bova lahko menila
Oh ne, ne. ne, otroček. Glejte, jaz sem že v letih, truden nekoliko. In ona — gospa J. — nji lahko položim glavo v naročje, cele ure lahko slonim tako brez besed. Vi pa, vi — tiho, že vem, kaj hočete reči: šestnajst let, kaj ne? Ej, šestnajst let! Otrok ste še, še polju» biti se vas ne sme. Čakajte, tu na nosu imate ma'o preveč nndra. No. dvignite rt'avo. Tako. Kai ni bilo sestre rlorna? ^e pndrati se ne znate, sestra vas mora.
Rekli ste. da — df. — Tisto, da ji položite glavo v naročje. — Kako pa ie
za njo . . . Sladke besede si šepetata, kdo ve, kakšne, strastne poljube si dajeta. kdo zna, koliko in kam; in izgubi grešnik razum in se dotakne njenega telesa . . .»
Gospod Ignacij je globoko vzdihnil pri tej besedi. Zamislil se je in roke so mu drhte obležale na robu police.
«In se mu vda. brezvestnica . . . Gizdava obleka pade od nje ; napol gola obleži blodniku v naročju; in glej, tudi to. kar še zakriva njeno telo. je preračunano v izpodbudo pohoti!» Iz-nova je segel v skrivališče; miza se je pokrila z batistnimi košuljami, čipkastimi hlačkami in nogavicami od prozorne svile. »O joj. kako voljna je sraj-čica in kako lahko jo je spustiti z ramen; in pod njo, o Bog, žari njeno telo v lakomnosti mesa in podžiga njegovo slo, da je ne more več premagovati... Ne misleč na zveličanje raztrga blaznež to pajčevino in zaškriplje z zobmi in----»
Ignacij Golob je že nekaj časa škripal z zobmi.
»Raduj se, nečistnica in prešuštnica! Izneverila si kristjana milosti božji in si ga zvabila v propast . . . Glej. nič več ne pozna sramežljivosti; nobena strahota mu ni dovolj ostudna; nobena žival ne bi bila zmožna hudobij, ki jih doprinaša v svoji satanski strasti .. .»
Tako govoreč, je segel na dno predala in je potegnil iz njega sveženj umazanih fotografij, na katerih se je zadrgavala nagota izžetih teles v fantastične vozle razvrata.
«Gorje, kam pade zavrženost! Glej blato, v katerem se valja podoba božja! Grbast Žid me je ogovoril v Pra-tru in mi je prodal te strašne slike: sam angel varuh ga je poslal . . . Tak takšne so; za tem gre njihovo koprne-nje . . . Ne daj. a Gospod, čuvaj mojo dušo zla . . .»
Roke so mu trepetale, kri mu je tiščala v glavo, izbuljene oči so se vse-savale v surove podrobnosti fotografij; domišljija gospoda Ignacija je ogorčeno šla za vsako najmanjšo mislijo in vsakim najmanjšim občutkom upodobljenih oseb.
«Svinje!» je zagrgral skozi slino, ki mu je napolnila usta. «Da jih ni sram in strah ... O groza, o pohujšanje!»
S tem vzklikom je vrgel slike v predal. sam ne vedoč. da jih je ogledoval pol ure. Ko je zmerjaje spravil tudi klobuk, perilo in ostale pohujšljive stvari, je zaklenil omaro, utrnil luč in zlezel v posteljo, tresoč se od svete jeze.
Kar ponosen je bil, kako se trese. Alj ni bilo brezbožno, da je hotela Veronika baš njemu naprtiti skrb za žensko bitje? Kaj je on in kaj je ženska? Ženska je stvar, ki hodi okoli kakor rjoveč lev in zapeljuje ljudi v dejanja, kakršna predstavljajo njegove slike. Vsaka ženska, saj so vse enako utsvar-jene. Tudj Nina . . .
Zdrznil se je, potegnil si odejo preko glave in jadrno začel moliti.
«Da bi nas Bog odrešil izkušnjave .. Kaj je hotela Veronika prav za prav? Oče naš. katerj sj v nebesih ... Alj je upala, da vzamem deklino k sebi? Posvečeno bodj tvoje ime ... Še tega bi se manjkalo! Gotovo je hotela, da bi ji zapisal imetje, ko nimam otrok . . . Pridj k nam tvoje kraljestvo . . . Za-stran imet.;a je vse ukrenieno. zgodi se tvoja volja. Za cerkev, za maše; človek nikoli ne ve, koliko tehta pred Bogom. In v blage namene ... da bodo pomnili Ignacija Goloba . . . kakor v nebesih, tako na zemlji . . .»
Mesec se je skril, svetla lisa na steni je ugasnila. Gospod Ignacij ni domo-lil svojega očenaša; ko je hotel reči. «dai nam danes naš vsakdanji kruh», mu je zalilo glavo kakor svinec. Črno morje nebitja se je zravnalo nad njim in ga ie potegnilo vase. prav na dno.
IV.
Za Veronikinim pogrebom je šlo kakih dvajset ljudi. Vsem na čelu je stopal gospod Ignacij z Nino. Ko so jo priveli k njemu, je osuplo dvignil obrvi: niti mislil ni na to, da bosta par. Njena šibka postavica v žalni obleki z izposojenim pajčolanom preko glave, se je vso pot ključila ob stricu in njen za-tegnjeni jok mu je piščal v ušesa kakor nadležen komar. Bilo mu je, kakor da ga ženo na Kalvarijo. In še to smeš-
sploh potem — ali imate sploh potem mene radi?
Rad? No, da, kakor se pač tako reče. Al; zaljubiti se ne da v vas, zaljubi se človek samo v doraslo žensko, v tako, ki je že nekoliko trudna. Vas se ima samo tako red boža se vas, ali še to prav narahlo —
Potrta se je splazila proč. O da, zelo je bila užaljena.
Pravzaprav je že pozno, tu bi že mo» rala biti.
To je njena ideja, da se dobiva ti'-kaj. Ko sem bil zadnjikrat pri Aldovih, je bila vsa nervozna in nad vse nežna v gibih. Vedel sem, da jo duši neka skrivnost. Ves čas me je prosila z očmi, naj bom . prijazen z njo. da mi potem lahko pove. Ko sem odhajal, je dva» krat zganila usta, ali vselej se je zasra» movala in se nato pritajila, kakor da nima ničesar povedati. Po stopnjicah je potem prihitela za menoi in rekla z obrazom v tleh:
Če boste v sredo pri »Nadvojvodi«, bom mogoče ob kakih štirih pogledala no+ri. Hodila bom namreč skozi mesto.
Bom mogoče pogledala notri, je re» kli. Kakor velika dama. ie rekla. Pri tem me je iskreno zanrosila z očmi. naj bom usmiljen z njo in naj sc nikar ne začudim
no stopicanje povrhu vsega!
«Za verne duše v vicah!» je vzdihnil sam pri sebi, otirajo si znoj. «Bog mi bo štel to žrtev v zaslugo. Naj bo...»
«Zrak je bil dušeč od sopare. Temni oblaki so viseli globoko na pokopališčem kot bi nosili v nedrih vse grehe vesoljnega sveta. Med pogrebnimi molitvami je urezal v višavi grom, za njim drugi in tretji, in piš je pripognil ciprese malone do gomiL
Ko so ropotale jamo prve lopatice prsti, je Nina zavpila s tankim, cvils-čim glasom in se ,e sesedla ti na robu, iztezaje roke v globino; dve sosedi .sta ;o trudoma postavili na noge. Ignacij Golob ni pazil na njo; srce ga je skelelo od koprnenja, da bi vendar že smel domov. Kakor patri in znanci in malone vsi. se je tudi on oziral kvišku. Debela kaplja mu je pala naravnost v levo oko; a tisti mah se je zganilo na okoli. Patri so odhajali, kdor je imel dežnik, ga je гагг-Uijal; vse se je usu-lc proti izhodu.
Gospoua Ignacija je čakal izvošček, ki ^ a je naročil iz previdnosti. Že ie sedel v njem in lovi' vratca, da bi jih zaloputnil za seboj, ko ga je obsul u5j-pel ženski vik :
«Gospod, počakajte! Gospod Golob'...»
Bde so Veronikine sosede z Nino; iz-nemogla od joka in strta od žalosti vendar ni mogla v neurje peš. Burja je vila drevesa, ploha se je bližala kakor leteč zid, blesk in tresk sta orala višavo. Ignacij Golob ni bil Turek; po-kimal je in vzel Nino na voz. Škodoželjni pogled na goste, ki niso vedeli kod ne kam mu je olajšal ta čin veliko-dušja. Bič je tlesnil in kljusa se je spustila v obupen dir.
Toda naliv jih je zajel še pred mestom; udaril je nanje kakor povoden j in jih je zasul prav z jedrom svojih padajočih valov. Usnjata streha voza je omagovala pod besnimi curki, rjaveč je ril skozi ploho, ki mu je slepila oči, voznik je klel; pri «Zelenem grmu», kjer se je vselej ustavljal, jc samolast-no zavil na dvorišče in je izpregel premočeno žival.
Ignacij Golob je strahotna vstopil z Nino. Še nikoli ni vodil ženske s seboj. Ves zmeden je stisnil vozniku nekaj papirja in ga je posadil v prvo izbo, naj čaka jn pije na njegov račun.
Zavaljena strežajka je odprla gospodi sobico z jajčaeto mizo in staro osn.ia-to blazinjačo, ki je ostro dišala po plesnobi. Na dveh zamreženih oknih se je prašil naliv; oblike gitare ki jc visela z žreblja nalik obešenki, so se raztapljale v neresničnost. Prav to je bilo gospodu Ignaciju všeč. Nejevolja zadnjih dni ga je zdajci minila, kakor da jo je odplavil dež. Celo bližina nečakinje se mu je zdela v tem polmraku manj spotikljiva; čutil je le Še tesnobo, s katero ga je navdajala, in jrp-ki mik njenega nezrelega ženstva ga je prešinjal slej ko prej. ' Tudi Nina je bila mirnejša. Njene solze so usihale. Njene velike oči, vnete od joka in bleščeče od gorja, so» brezupno strmele proti oknu. Z rokami prekrižanimi na črnem krilu .ie sedela zraven strica in se ni ganila niti ni odprla kipečih, skoro še otroških ust.
Bila sta sama. Gospod Ignacij se je zavedal, da bi moral izpregovoriti. Dolgo je že iskal besede; ko je hotel ziniti, pa je Nina zdajci okrenila glavo in ga medlo pogledala. Ta pogled je pretresel Ignacija kakor nenadejan udarec; v eni sami sekundi je oblete! vso sobo z očmi in jih vendar ni mogel ustaviti nikjer drugje kakor na njenem bledem obrazu. Nina je zgnanila ustnice v žalosten nasmeh. Pa ne da bi mu videla v dušo? Z grozo in koprnenjem je spoznal, kako strašna je v svoji brezzaščitnosti. Vsi prikazi sinočnje noči so ga obsuli še tisti mah. Srce mu je zamrlo. Le kaj naj stori? Kaj naj ji reče?
«Na, pij,» je naposled izdavil s hrr-pavim glasom in dvignil kozarec.
Nina se je nasmehnila enako bledo in odsotno kakor prej; pokimala jc z gla vo, trčila s stricem in pila.
Gospod Ignacij je mlastal; vino ga je ojunačilo in beseda, ki jo je izrekel, je vzela zadrego s seboj. Kaj naj bi še dejal?
«Ta«k tako,» je povzel čez nekaj časa. «Zdaj si po tem takem onga... sama na svetu ...»
Učinek te opazke ga je zelo prese-
Kako neki bo prišla? Pravzaprav je nespametno, da sva se domenila tu v kavarni. Saj se ne bo upala notri! Ne, ne, ne bo se upala. In če bo prišla, bo vsa osramočena obstala na pragu.
Res, nespametno, da sva se domeni» la semkaj. Kako sem le mogel biti tako lahkomišljen!
Ustrašim se, da je ne bo. Zazebe me.
Ali ni prav, da sem tak. Kakor sme» šen ženin sedim tu in čakam tega otro» ka. In pri vsem tem sem filozof in vem, da se človek ne sme predajati iluzijam.
Ne čakam je več. Tu sedim kakor vse navadne dni, mislim svoje zveste, drobne misli.
V širokih trakovih muzika, tihi, one. meli ljudje ob mizah.
Ne morem si prav predstavljati, za« kaj me ima rada. Morebiti zato, ker sem prvi povedal, da je lepa. In nekoč me je prijela za roke in rekla: Kako močni ste! Gotovo zdrobite ključ, če ga vzamete v roke.
Ne vem, zakaj je rekla, da zdrobim ključ, ko res nisem tako silen. Ne v istini ne vem, zakaj je rekla.
Recimo, jc inžener mnogo mlajši od mene. 1 udi je zelo kratkočasen. Nekoč sem slišal, ko ji ic pravil smešno zgod. bo o dveh muzikantih in se je zelo smejala. Pri tem me je najbolj bolelo,
Alojz gradnik.^ Сђш soneta
NA VISOKEM. (Gospé Fran ji Tavčarjevi.)
Ga ni, ga ni — Vam lažejo oči. A srce gleda in Ga vidi jasno pri mizi in pred hišo; istočasno po stezi gre, na postelji leži.
V rokah drži Khallanov rokopis, odpira živopisane omare
in sede spet in piše inspet stare posode skupaj znaša s starih miz.
Kadi, naliva čašo, pije, reže kruh, še šali in pripoveduje in tih gre spet iz sobe v sobo z VamU
Ah, le tivljenje loči in osami. Smrt vse, še kar nam iz srcà izruje življenje, zopet večno z nami zveta.
NEGODNI SMO ...
Negodni smo in še nedozoreli in drobni sadi mladega drevesa: vihar v nas bije in nas besen stresa in mrazijo nas megle in globeli.
Plen smo sršenom, osam in čebeli in mrzla slana in otrov mrčesa, moré nam komaj sprožena telesa, da venemo še predno smo živeli.
O, srkaj deblo, trdno še v korénih iz naše zemlje zadnje kaplje krvi in novih sokov daj nam, da nam črvi
ne razjedo še duš in src jedrénih. Ko bo izpolnjen čas in cilj osodi vse vrnemo ti spet — odpadli plodi.

netiL Nhio je izpreletelo, kakor da je šele zdaj začutila svojo osirotelost; njene črte so se spačile; zaihtela je s piščečim glasom kakor prej ob materinem grcbu in se je vrgla gospodu Ignaciju na prsi. Ta zaripli človek je bil vendarle brat njene matere; bil je njen stric in edini sorodnik-
Ignacij Golob se je zdrznil. 0 Bog, o Bog! Vse najhujše, kar so mu slikale izkušnjave, je slonelo na njegovih prsih; sleherna oblika njenega telesa mu je bila očitna, kakor če bi držal roko na njej. Toda njegova vest je bila utrujena in se ni hotela upreti. Narobe, v kakem pogledu bi morda celo grešil, ako bi jo v taki minuti pehal od sebe; zamudil bi krščansko delo usmiljenja. Zaka; ga nc bi opravil, ko ni bilo neprijetno? Pobožal jo je po laseh: kar se je zdelo pred dvema dnevoma greh, je bilo danes velika zasluga. Na žalost je bil tilnik zelo blizu in mezinec gospoda Ignacija je po nesreči zdrsnil na golo polt. Glava mu je zažarela; njegove nosnice so deseterno zajele objokano soparico njene kože in re.jki vonj njenih las.
«Nu, tak nikar,» ji mrmral, ne da bi kaj pri tem mislil. «Ne znori. V Boga zaupajo
In res se je pomirila. Spet je obsedela s prekrižarim/ rokami, nekoliko bliže pri njem, gleJaie ga hvaležno s svojimi žalostnimi očmi.
«Na. pij,» jo jc silil gospod Ignacij. «Ali si lačna?»
Naročil je pečenke za oba. Nina je jedla in pila, da se mu ne bi zamerila; v svoji potrtosti je bila pripravljena storiti vse, karkoli bi ji rekel. Močna starina jo јг oživljala in njene oči so zrle čedalje bistreje. Tuc" gospod Ignacij je čuti!, kako mu vino razžiga kri.
«Tak v šoio si hodila?» je vprašal naposled «V kaiero na? V tisto, kjer se uče za frajie?» je dodal nehote in grajalno skremži! obraz.
«V trgovski tečaj,» je živahno odgovorila Nina, čuteč, da se pogovor ustavlja ob važni točki. «Vse znam: knjigovodstvo, stenografijo, strojepisje...»
«A, A!» je pokimal stric. «Glej, glej! To ni bilo neumno. Nu, po tem takem si boš lahko služila kruh. Priporočim te komu, dobim ti službo. In -morda... nemara... ako bom videl, onga... da si pridna in poštena...»
Ugriznil se je v jezik češ, greh ie obetati, česar ne misliš storiti. «Ko je itak gotovo, da ne bo niti za las po-štenejša od drugih. Hodila bo svojo žensko pot in bo sejala poželjenje, kakor ga zbuja v meni. in bo služila stra-
stem mesa, kakor jim služijo vse...» Ta misel mu je dala dobrodošlo snov za besedovanje. Jel jo je spominjati, naj se čuva greha in aj se boji Boga, zakaj devištvo je zmerom v nevarnosti. Svarilno je opisoval pasti, ki se nastavljajo mlademu dekletu, to je delal tem laglje, ker jih je dobro poznal iz svojih izkušnjav. Če bi na primer prišel «mladenič» in bi jo hotel poljubiti, naj beži od njega kakor od živega ognja, zakaj poljub je greh in zavaja v še hujše grehe: kaj šele, ako bi jo hotel prijeti za prsi ali... o Bog, o Bog! Z eno besedo, najbolj gotova bi bÙa zveličanja, ako bi šla v samostan... Tako govoreč jo je držal za roko in koprnel v lagodni zoni. ki je lila vanj iz njene dlani.
Nina je izprva začudeno poslušala tega strica, ki je govoril kakor kak misijonar; rdečica jo je oblivala in nekaj krat io je pograbilo, da bi mu ušla, če bi vedela, kam. Toda zunaj še ni prestalo liti, ne glede na to, da se je bala domače sobice, v kateri ne bo nikogar več... Od zmede in iznemoglosti jo je prevzemalo vino tem hitreje. Začutila je skelečo potrebo da bi govorila tudi ona, karkoli že. Ko je gospod Ignacij premolknil, se je usule iz nje z vročično gostobesednostio: o materi, o njeni bolezni, o sosedah — toliko da je še vedela, o čem. Njeno lice je žarelo, jezik ji je postajal težak.
»Tako, nu da,« je kimal gospod Ignacij, porabljaje vsako priliko, da je pritaknil dober nauk. «Prvo je, da živiš pravično in pošteno. Ne pozabi Boga, da on ne pozabi tebe...»
Tako je govoril o Bogu in duši. neprestano misleč na telo, ki je slonelo tik zraven njega, in vpletajoč to telo v gorostasne prizore svojih fotografij. Zdelo se mu je. da ni Se nikoli tako živo občutil žrtve, ki jo daruje s tem. da živi deviško. Časih je celo strahoma prisluhnil: ali govori o Bogu, ali pripoveduje svoje misli?
«Brez vere ni sreče na tem ne na onem svetu... Na. pij!»
Kolikokrat je že rekel tako? Kolikokrat po pol litra sta izpila? Zvečerilo se je: za okrom ie zijala tema, pod stropom je tUla žarnica. Dež je zdavnaj ponehal Gospod Ignacij je držal Nino za komolec: slonela je v kotu blazinjače in zaspano utripala z očmi.
«Iti bova morala,» je dejal s težkim glasom, prav kakor bi rekel, da je treba premagati goro. In tisti mah je začutil: «Pijan sem. O Jezus!...»
«Kaj?» je zategnila Nina jedva razločno.
«Čas je, da greva. Tema je že.» »Da... tema...« je trudoma zamr-im-alo dekle. Glava ji je omahnila.
«Tudi ona je pijana?» se je zgrozil Ignacij Golob. «0 Bog. o Bog! Iu kdo je kriv? Za samo pohujšanje so na svetu... Nu, vstani.»
Noge je niso držale. Zvijaje se od nenadnega brezumnega smeha, je zlezla med mizo in blažinjačo na tla. Bila je pijana do nezavesti
O izvoščku ni bilo duha ne sluha. Pojedel je tri porcije pečenke in po pH dva litra starine: nato se je naveličal čakanja m je 'zginil
Gospod Ignacij je odpeljal Nino sko zi zadnja vrata, da jih ne bi videli pivci v veliki izbi.
V.
Ni se tau zdelo mogoče, da bi že
kdaj živ človek prehodil takšno pot Noč je bila svetla kakor beli dan; vsi ljudje so se ustavljali, ko je sopihal mimo njih s pijano deklino iz stranske ulice v stransko ulico in so zijali za njima. Oh, vsi so videli misel, ki mu je plapolala v očeh, vsi so slišali burjo, ki je razsajala v njem...
Kakor da mu je satan obesil živ ka men na vrat! Nina je visela ob njegovem komolcu, slonela na njem z vsemi udi namah, opotekala se predenj, drsela na tla in vlačila noge po blatu, da so se zapletale med njegove; s sleherno žilico svoje razjarjene človečnosti je čutil njen zapeljujoči dotik.
«Če bi bil kdo drugI ne jaz!» seje bliskalo v njem. «Ne zaveda se. Se pomnila ne bi... Vsak drugi na mojem mestu... a zakaj ne jaz? Saj bi se skesal... Izpovedal bi se... Zakaj ne jaz?... Joj, izkušnjava!»
Kolikokrat jo je stregel da ne bi pala, tolikokrat je ujel njene prsi v iztegnjeno dlan. Kadar mu je sklecnila na pločnik, jo je lahko pobiral, kakorkoli je hotel povsod je bilo polno nje-nih mršavih bokov in njenih tankih dekliških nog. Ves njegov prezir do žen. ske in ves bogaboječi gnev, ki se je tolikanj ponašal z njim, je utonil v brezupni onemoglosti volje, ki ga je prevzemala kakor strup. Zlo ga je na-skakovalo z vseh strani, utrjevalo se na postojankah njegove lastne duše ïn prehajalo v odločilni napad, ne za komedijo, kakor v minutah miselnih grehov, ampak zares. Krepost gospoda Ignacija je bila poražena; kljubovala ie le še strahopetnost.
«Satan, poberi se!» je ponavljal glasno, ne meneč se za Nino. Toda satan je že hropel z njegovimi usti In škrtal z njegovimi zobmi...
Zavila sta okoli vogala, ki se mu je videl čudno znan; trenutek nato je uzrl svoja hišna vrata. Do hiše, kjer je stanovala Nina, je bilo še deset minut hoda. Deset minut po samih obljudenih ulicah! Kdo je smel zahtevati, da naj se izpostavi sramoti in naj tovori to breme tja v drugi konec mesta, izne-mogel kakor je? In kdo mu ne bi očital, ako bi jo prepustil usodi? Ali mar ni stric? Nekai se je zakrohotalo v njem ob tej misli. Njena razumnost ga ie presunila vsemogočno kakor blisk. Ne, on je tukaj doma. In po tem takem, ongâ...
Žerjavica, ki ga je žrla vso pot, je zdajci strahotno bušila v plamen. Za-
&ran Albrecht:
fragment iz „^Prologa"

da ga je tako verno gledala v oči.
Ljubosumen nisem, ker med nama sploh ni nikake erotike in sva samo pri* jptelja. Ali tisto, da ga je peljala zad* njič ravno v isti kot, kamor séda sicer samo z menoj, ni bilo prav iir bi lahko opustila. Domišljal sem si, da je vsaj ena mala stvarica, ki jo ima samo za* me, tokrat pa sem moral videti, da te* mu ni tako. Ali je tudi zelo mogoče, da se je spozabila. Bila je zelo zatopljena v pogovor z niim in ga je najbrž pelja* la tje iz raztr«senosti.
Sedaj mi pride na misel, da je goto* vo čitala v kakem romanu, da se sni* deta ljubimca v kavarni. Da, gotovo je čitala to v svojem zadnjem romanu. In ker sem jaz še najbolj resen z njo, je izbrala mene za to vlogo. Zmislim se, da bi končno tudi inženerju lahko re* kla, naj jo čaka tu. Zakaj ne? Popol» noma možno bi bilo, da bi mu rekla. Zadnjič se je zelo smejala njegovi smešnici.
Ali že zopet se pečam z vsem tem o njej in je nespametno. Star sem že in ni, da bi se navezoval na različne stva* ri, ko pride potem vedno tako, da je človek žalosten.
Pozno ie že. Pet menda. Ne gledam več na uro.
Neumnost! Nikdar nisem misli res*
no, da bo pršla.
Zakaj neki je ni? Gotovo ni smela z« oma, ali pa se je kje zakasnila. Si* gurno bi prišla sicer, če bi mogla.
Muzika obmolknila, samo šum be* srd, žvenket kozarcev.
Človek se sme veseliti samo potiho, prav potiUo.
Prej ali slej si bo izbrala enega izmed t'h mladih ljud. okoli sebe, ga ljubila. Mene se še spomnila ne bo.
No, mogoče se bo, ker sem ji prvi re» kel, da je lepa. Hm.
,u$ Kozak! Strupene noči

(Odlomek iz romana »Sence v ječi.«)
Stari Funč je zlovoljno prešteval denar. »To je vse?« je vprašal ženo.
»Vse. kar je poslala.«
»Kosila mu za to ne moreva dati, opoldne bo jedel kruh, zvečer z nama.«
Funčevka je pogledala skozi okno, kjer se je igral Martinek. »Eh potrpi, revež je. Tudi nama se ie godilo slabo.«
»Slabo, gori ali doli. Vesela naj bo, da ga rediva napol zastonj. Zakaj sva ga vzela?«
»Vidiš, tako pravim tudi jaz. Človek si samo vest obteži. Z umazano vestjo pa ne bi rada na onj svet.«
Funč ni ničesar odvrnil. Spravil ie denar ter ga zaklenil. Nato je vzel jer-bas in motiko. Ustavil se je pri vratih. »Naj bo. kakor sem rekel. Ta mesec. Od kruha ne bo poginil.*
»Slišiš, pravili so, da bo dobila gori v graščini službo.«
Ostro jo je pogledal skomignil z rameni in odšel skozi zadnja vrata.
Funčevka pa je obstala sredi kuhinj.;. Globoko je vzdihnila: »Bog ti že veš, zakaj seieš otroke, kjer ni srca?«
Martinek je zidal zunaj na cesti hiše iz blata. S stisnjenimi ustnicami je postavljal visoke stene, kakor jih je videl na gradu za vasjo.
Par žensk je stalo sredi ceste.
»Martinek. si lačen? «
Fant je sovražno uprl črne oči v sosedo. Molče je zidal dalje. Ženske pa so se škodoželjno hihitale.
»Martinek! Stecj za njim in zavpij: oče dajte kruha!« Pokazala mu je s prstom po cesti.
Fant se je ozrl in zagledal kliučavni-
Pred vami pojde kot vizija
človeške blaznosti strahotna zgodba
— krvavi karneval — ko to mravljišče, svet nazvano izpremeni se v pogorišče in mravlja drobna, ki se zove človek, ponosni, silni svetloumni človek, ki tisočletja se peha in muči v gigantski borbi — razgali se pred vami v kreaturo najbednejšo.
Izumil je maline, aparate ta človek véliki, da bi krotil sovražne elemente z njimi, a zdaj je suženj lastnih elementov in suženj tega, kar je sam odkril; najgloblje suženj pa je v samem sebi. Stoletja polnil je rezervoarje z bogastvom, s silo, z divjimi nagoni, pod solnce vzpenjal se, v noč zemlje
ril je,
lepoto grabil, učenost, umetnost, gradil in vztrajal, da poruši vse. Ker v njem se kosa v mučnem
ravnovesju na tehtnici instinktov, volje in moči ustvarjajoča sla z uničujočo; pohlep pa vzgon je vsem njegovim
delom.
Zaman si je nadeval krasne maske, okrinkujoč se z gesli blagimi ljubezni in sočutja in dobrote, j uspavajoč si kri mehkužno	'>
v brezdelju, ki ga je nazival mir. Z lepo zlagano in genljivo bajko o človečanstvu in kulturi si vest tešil je in zločinsko dušo, v škrlat odeval se, v drasti pohote potapljal si telô okuženo... Ozrite stran se, dobri geniji, ' ki zdaj ste zvesti mu kazali pot: dovolj laži, zločinov in zablod! Razgalite človeka pravo bistvo, , odprite mu *rce — prični se,
razvratni ples! Le blaznost je človekov element, to je zrcalo verno, nezlagano, ki z neizmernimi globinami vesoljstva — dušo mikrokozma meri Le kadar v plesu dionizijskem s telesom pade zadnja laž in krinka in človek:zver zazrê se v sočloveka in duša, do ekstaz pribičana, okameni v prestrašeni slasti groze, ko pred očmi osteklenimi odprô se mu višine in prepadi vsegà, kar je in kar je onstran tega, tedaj šele je človek to, kar je.
Na zadnjem pragu so prižgane tuči Pritiraj ga na zadnji prag, o demon, čez hekatombe žrtev ga popelji, čez morja zmot naj blodno krmilari v pristan krvi, dokler ga ne objame
Stud véliki. Iz dna obupa, iz peklâ trpljenja (preden omahne v neizmerno noč) zasij odsvet mu raja večnega Svobode, Bratstva in Pravice!
{/ШгееЛ}^
čutil je. da hoče. In da je hotel prav za prav že v gostilni Že prvi dan...
«Pojdiva k meni!» je zahropel ves drgečoč, ko je odklenil vrata. «Pojdiva, nič se ne boj...»
To rekši jo je zgrabil okrog pasu kakor gorila nedoraslo samico.
Marjeta jih ni slišala...
Soba je bila temna. Gospod Ignacij je napravil luč. Toliko da je utegnil obrniti ključ. Stene so se razmikale. Strop je letel navzgor. Tla so se udirala. Spalnica Ignacija Goloba se je širila v neizmerno vesoljstvo pohote in v to vesoljstvo so padali raztrgani kosi črnega pajčolana, žalne obleke in bele dekliške košuljice na vse štiri strani sveta...
Vse se je razsulo. Nekaj toplega, zdaj že odurnega v svoji goloti, se je iztrgalo objemu Ignacija Goloba in je klipaje omahnilo iz postelje za končnico. — In začul se je glas, čedalje bližji, čedalje strašnejši: gospod Ignacij je mahoma uganil, kaj hoče ta glas. Se trenutek in kakor grom bo v njegovih ušesih: «Ignacij, kaj si storil?!» Toda prihitel ga je. Prav tisti mah je spoznal in razsodil enkrat za vselej: glas. ki prihaja, laže! Ignacij ni storil ničesar. On ni kriv. Pekel je poslal zoper njega svojo kačo, da ga zapelje. O Bog, o Bog! 0 pohujšanje, o grehota...
«Vlačuga!» je udaril srd iz njegovih ust. In že je bil na nogah in je pograbil nečisto stvar, da bi jo vrgel iz svoje hiše. «Poberi se izpred mojih oči!»
Tresoč se od svete jeze, je obrnil električni gumb. Luč je preplavila sobo. «Izpred mojih oči!» Toda kaj bi rekli ljudje, ako bi stopila nečistnica taka iz hiše Ignacija Goloba? Vse, kar je imela na sebi, je
ležalo v kosih' po tleh.
Gospod Ignacij je brez pomišljanja odklenil omaro.
«Da te ne vidim! Na! Še to! In še to...» Tako govoreč je metal stvari preko rame, ne da bi štel srajčico s čipkami, svileno obleko, rdeči klobuk z vihrajočim peresom. Nazadnje ji je vr" gel dva zmečkana stotaka v obraz. «Izgini, da me Bog ne kaznuje!»
Srd in sram sta ga dušila. Odprl ie okno, naslonil se v hladno noč in za-tisnil ušesa, da ne bi cul Nine, ki se je opotekala po sobi kakor v ostudnem snu in plakaje pobirala njegove darove. Zakaj je cmikala hinavka? Ker je bila, kar je bila? Mar bi jokala nad grehom, ki bo težil njegovo dušo!
«In naj bi skrbel za to vlačugo!» ie drgetal. «K sebi naj bi jo vzel!» Da bi ga storila res enakega grešnikom, ki ie doslej s prstom kazal za njimi? Nikdar!
Vrata so zaškripal Ko se je Ignacij Golob ozrl je bil sam. Solze so ga ob-lile od velike žalosti nad seboj.
«Operi mojo dušo, o Gospod, v neskončnem usmiljenju svojem.»
Spodaj, med vrati, ki jih je gospod Ignacij pozabil zakleniti, ie stala Nina. V svoji kričeči obleki, z našarjenim klobukom na glavi, je bila podobna nočnim veščam, ki vabijo izpod cestnih svetffik. Njene široke, še vinjene oči so bile polne brezdanjega strmenja. Mislila ni ničesar, ker se je bala misliti. Čutila je le, da se je raztrgal nekakšen zastor in da je vse, kar je bilo skritega za tem zastorom, posihdob usojeno in neizbežno kakor smrt. Tako je strmela nekaj minut; nato je prestopila prag in je začela svojo pot v neizbežnost
Gospod Ignacij pa je klečal na mo-lilniku pred razpelom in je pijano јокз! za svooo oskrunjeno čistostjo.
\J7"
ttv^
čaria iz sosedne vasi. Poznal ga je. Hodil je. kakor bi imel polomljene noge. Pa rdeče lase je imel.
Pustil je blato in stekel za njim. »Oče, dajte kruha!« je kričal.
Danes se je mož ustavil in počakal da se mu je Martinek približal.
»čigav pa si fant. kj zmeraj vpiješ za menoj:«
Otrok ni imel besede, tako prijazno ga je gledal tuji človek.
»No, le povej, pa ti dam kruha.«
»Pri Funčevih me imajo.«
»Kje imaš pa mater?«
»Ne vem!« Na to se je domislil: »Siuži!«
»A očeta?«
»Ga nimam. Se nikoli ga nisem videl«
»Tako. ti si tisti pri Funčevih?« Možu se ie v očeh zasijalo. Previdno se ie ozrl krog sebe in dejal: »Pojdi po klobuk. greš z mano. Le stecl jaz te po-čakom koncem vasi.«
Martinek je bil v trenutku za njim. Hodila sta molče, on ga je ves čas držal za roko.
V trgu ota nakupovala. Potem je stopil tujec k peku in prinesèTdvT hlebca pod pazduho. »Si že jedel sir?« Martinek je odkimal »Čakaj, grem
ponj!«
Začudeno ga je fant pogledoval, kajti ves čas sta se molče vračala.
»Tja sedeva!« je nenadoma Spregovoril tujec in pokazal na travnik, kier je stala široka lipa.
Solnce je zlatilo zelenje.
»Jej!« odrezal mu je kruha in sira.
Martinek ie mašil venomer upirajoč oči vani, ki je sedel tih ter se oziral po travniku.
»Kdo Pa ste, vi?« je napoved vprašal
Tujec mu je položil roko na glavo ir dejal z zamolklim glasom.
'Martinek jaz sem tvoj oče!«
Fantu je zastal grižljaj in ni mogel zapreti ust.
»Tvoj oče. Vkfiš. tako je. Ne smem te videti.«
»Zakaj pa ne živite pri nas, kakor so pri sosedovih?« je govoril otrok skozi polna usta.
»Ne smem. Tvoja mati ne pusti. Ona je strašno ošabna. Ne tebe. ne mene ne more videti.«
»Pa ste znali, da sem pri Funčevih?«
»Sem. Ko si bil rojen, te je hotela vzeti moja mati, pa ni pustHa tista zver Ona je mislila, da imam lepo domačiji, — eh — revna bajta ji ni dišala. Preklela je mene in tebv\ Kako me ji opravljala...«
Dijaški dom Akademski kolegij v Ljubljani
K ustanovitvi Akademskega kolegija
Prva leta po ustanovitvi ljubljanske» pa vseučilišča je stanovanjska beda silno pritiskala na visokošolsko omla» dino. Najbednejši so bili oni številni študentje, ki so morali v letih 1919, 1920 in 1921 bivati v skrajno nehigijen» skih, pozimi še neznosno mrzlih pro« štorih ljubljanskega gradu. Ne glede na absolutno nezadostno opremo ta zasil» na pribežališča niti za človeško zdravje niso bila ugodna, kaj šele za študiranje omladine.
Da odpomore tej pereči socialni stiski slušateljev ljubljanske univerze, je takratna de/elna vlada pod pred» sedstvom univ. prof. g. dr. Leonida P i tam i ca in na inicijativo poverje» nika za socialno skrbstvo g. Adolfa Ribnikarja sklenila dalekosežno akcijo, katere cilj je bila ustanovitev visokošolskega doma v Ljubljani. Dne 23. aprila 1921 se je vršila v vseučiliščni dvorani ustanovna skupščina stavbne in konsumne zadruge «Akademski ko» legij», katere so se na povabilo pover» jeništva za socijalno skrbstvo udeležili številni možje, ki jim je bil vedno na srcu dobrobit učeče se mladine. Skup» ščina je odobrila načrt pripravljalnega odbora, po katerem je bilo treba takoj začeti s pripravami za visokošolski dom. Za predsednika načelstva «Aka» domskega kolegija je bil izvoljen ta» kratni poverjenik za socialno skrbstvo, za predsednika nadzorstva pa g. dr. Danilo M a j a ro n.
Že jeseni istega leta, 15. oktobra 1921, je bil otvorjen v Kolodvorski ulici vi» sokošolski dom, ki je dobil po zadrugi ime «Akademski kolegij». V te namene je bil kupljen, adaptiran in opremljen bivši hotel «Triglav» in nekdanji hotel «Ilirija». S šolskim letom 1921/22 se je vselilo vanj 135 visokošolcev, največ onih z ljubljanskega gradu, ki so se mogli sedaj nemoteno posvetiti inten» zivnemu strokovnemu študiju za svoj življenjski poklic.
O velikem pomenu, ki ga je dobil kolegij v socialnem in kulturnem oziru za našo akademsko mladino, ni treba izgubljati besed. Uspehi, ki jih izkazu» jejo v svojem strokovnem študiju aka» demiki kolegijaši, so najboljši dokaz, da ni bil in da ni zastonj ves trud in ves trošek za ustanovitev in vzdrževa« nje tega nadvse važnega visokošolske» ga doma.
Hišni red kolegija
Prva točka hišnega reda za visoko» šolski dom (akademski kolegij) po» vdarja, da je želja načelstva «Akadem» skega kolegija» «pripraviti akademi» kom»stanovalcem kolikor mogoče pri» jetno bivanje, da se nemoteno posveti» io svojim strokovnim študijam in vzgo» je v značajne može, predvsem pa v za» vedne državljane kraljevine Srbov, Hr= vatov in Slovencev. Zato bodi vsakega stanovalca skrb, da bo sožitje v kole» giju urejeno in mirno, vedenje kolegi» jalno in vobče vzgledno.»
Neposredno vodi in upravlja kolegij (dom) njegov ravnatelj, pri tem pa mu pomaga starejšinstvo, ki ga izberejo akademikisstanovalci iz svoje srede.
Od poedinih točk hišnega reda, s katerimi se predpisujejo določila za vzdržavanje reda, snažnosti in discipli» ne, omenjamo nekatere na drugih me» stih pod slikami, ki kažejo življenje v pkademskem kolegiju. Tu opozarjamo le še na nekatere ostrejše določbe vzgojnega značaja. Vrata kolegija se zapirajo ob 21. zvečer, med 21. uro in 1. uro ponoči odpira vrata vratar, po 1. uri se prihajajočim vrata sploh več ne odpro. Damski obiski v spalnicah so prepovedani in se kaznujejo z iz» ključitvijo prizadetega. Iz kolegija se izključijo tudi alkoholiki.
Za sprejem v kolegij so zlasti po» trebni strogo predpisani študijski uspe» hi prosilca. Vsak semester morajo ko» legijaši dokazati nove nadpovprečne učne uspehe, sicer izgube pravico bi» vati v kolegiju.
Akademiki se sprejemajo za bivanje
Ravnateljstvo «Akad. kolegij
Izvršilni organ načelstva «Akad. kolegija» in neposredni vodja kolegija je njegov ravnatelj prof. g. Fran Je» ran. Gorenja slika kaže ravnatcljsko sobo ter ravnatelja (v sredni), ki ima baš konferenco z načelnikom starešin» stva kolegiiašev g. jur. Cirilom Golo» uhom (na levi) in članom starešinstva g. teh. Kavčičem. Stanovalci kolegija
a» in starešinstvo kolegijašev
imajo za vzdrževanje reda v zavodu svojo samoupravo, ki ji načeluje st a» rešinstvo, voljeno od kolegijašev iz njihovih vrst spočetkom vsakega Stu» dijskega leta. Starešinstvo je napram ravnateljstvu pomožen, posvetovalen in posredovalen organ, ki prav dobro vpliva na točno upravo mnogoštevilne akademske družine.
Pročelje »Akademskega kolegija«
Največja zgradba poleg »Ljubljanskega dvora« v Kolodvorski ulici, kjer je bil do spomladi 1. 1921 hotel »Triglav«, pred njim pa hotel »Ilirija«, je že peto leto posvečena akademski mladini ljubljanske univerze. V njej je nastanjen visokošolski dom »Akademski kolegij« ter več drugih dijaških soc. ustanov
Pogled na vrt, dvorišče in zadnji trakt «Akademskega kolegija»,
kjer so bili nekdaj vrtni restavracijski prostori hotela «Triglav» in «Ilirija», sedaj pa služijo v razvedrilo akademski mladini.
v kolegiju proti mali odškodnini za re» žijske stroške, katerih višina se določa na semester od 300 do 900 Din po so» cialnih prilikah visokošolcev ter njiho» vih učnih uspehih. Nekaj izredno vzor» nih in marljivih akademikov vživa brezplačna mesta.
Akademsko menzo, ki je nastanjena v kolegiju, upravlja posebna organiza» cija: «Gospodarska zadruga akadem» skega društva Jadran», katere odbor je sestavljen po polovici iz starejšin in gospe dr. Žerjavove, po polovici pa iz akademikov. Tej organizaciji do sedaj predseduje predsednik načelstva «Aka» demskega kolegija», podpredsednik pa je kak akademik.
Kolegijaši
Vkljub temu, da stanujejo v kolegiju visokošolci raznih političnih nazorov, raznih veroizpovedi ter iz vseh delov naše domovine, da so zastopani poleg Slovencev Šumadinci, Makedonci, Čr» nogorci, Bosanci, Dalmatinci in Vojvo» dinci, dalje akademiki iz Hrvatske in Srema, tvorijo vendar vsi kolegijaši ve» liko skupino, v kateri vlada vzorno lepo familijarno razmerje in složno prija» teljsko občevanje. Tako nadomesti ko» legij zlasti akademikom iz oddaljenej» ših krajev često težko pogrešani dom. V ozračju Akademskega kolegija ima vsak akademik priliko, da postane mož, ki bo z vztrajnim in značajnim delom dvigal doma in v tujini ugled našega mladega vseučilišča in velike svobodne Jugoslavije.
V naslednjem prinašamo par stati» stičnih podatkov o stanovalcih Aka»
Načelstvo «Akademskega kolegija»
Od leve proti desni: dr. Stane Rape, direktor inž. Tomaž Klinar, univerz, prof. dr. Josip Plemelj, univerz, prof. dr. Rihard Zupančič (podpredsednik načelstva), načelnik Adolf Ribnikar (predsednik načelstva). dr. Danilo Maja» ron (predsednik nadzorstva), dr. Albert Kramer, Avgust Praprotnik (blagajnik), prof. Fran Jeran, tajnik načelstva in ravnatelj kolegija (doma), Gustav Nebenfiihrer (gospodar). Poleg sanitetnega šefa dr. Otmarja Krajca, so vsi gorenji gospodje člani riačelstva, odnosno nadzorstva od ustanovitve zadruge «Akademski kolegij».
»Pri nas vam pravijo: Frakcij,« je dejal Martinek.
Vidiš, to je ona storila. Martinek le potrpi. Jaz mislim nate. Ko boš večji, te vzamem k sebi, če ne bo šlo z lepim, pa z grdim. Ali bi hotel postati, kar sem jaz.«
Otroku so se zasolzile oči. Vrgel se je očetu na prsi in jokal
Ubogi Martinek, ubogi otrok!«
Solnce se ie ponižalo in jima vzelo sciico. Ona dva nista ničesar opazila. Pozabila sta na vse. Sin se je stiskal m očetova prsa. kakor čebela, ki se ne more ločiti od rože.
V tem trenutku je obstala pred njima zasopli ena ženska. Polna rdeča lica so se tresla. Izpod belih obrvi so izbuljene oči sovražno zrle na možkega.
»Takooo —?«
Oba sta se zdrznila. Proč od tega pijanca, potepuha!« je zakričala ter potegnila prestrašenega otroka k sebi.
Mai je!« je uporno dejal moz.
Tvoooj?« ie vriščala »tvoooj? Koliko i ili pa imaš, ti zavrženi capin. Za vse si me ogoljufal, še postelje mi nisi plačal, zdaj hočeš otroka, da boš mojo sramoto kazal ljudem...«
Prsa so ji prekipevala od togote m življenja. Krčevito Je stisnila drobčka-
! no zapestje in vlekla otroka za seboj, i Fant je hotel vzeti kruh seboj. ! »Pusti!« Zagnala je hlebec daleč po : travniku. Obrnila se je k možu. »To ti povem, še enkrat ga ogovori, ti zažgem tvojo ušivo bajto;«
Hitela je z otrokom, da so se mu bose nožice vlekle po prašnih tleh.
Pahnila ga je skozi vrata pri Funče-vih. Tam se je hitro umirila.
»Potepal se je z onim »ciganom!«
»Mi nismo angel.ii varuhi,« je dejal stari in se obrnil v kot.
»Nič rečem, spakedran je, kakor oni. Zdaj bo drugače. V graščini bom služila,« je pristavila sladko.
»Tako!«
»Vsaki dan. navsezgodaj moraš biti gori, si slišal? Vam bom plačevala, kot je zmenjeno!«
»Prav!«
V Martiriku se je zbudila jeza. »Ne grem!« je zaklical.
Ničesar ni rekla, le pogledala ga je z vodenimi očmi tako strupeno, da je v hipu utihnil.
Sladko je nadaljevala: »Dober gospod so. lepo sva se domenila.«
»Prav-« je zopet pristavil Funč.
Kmalu se ie poslovila. Martinek je razločno čul, kako .ie pri vratih naročala: »Jutri ga pripeljite!«
Ponoči se je prebudil. Ves se je tresel pred njenim rdečemi licer in strašno so se upirale vanj izbuljene oči. Splazil se je k vratom in poizkušal. BBila so zaklenjena. Nič več ni mogel spati, dr-getaje je pričakoval jutra. Kakor čuden sen, se mu je od časa do časa prikazovala zelena lipa, pod njo blagi človek, ki je dejal, da je njegov oče. In zopet je vse izginilo. Vso sobo je napolnila strašna žena.
Peljali so ga v grad. Stari Funč ga je porinil skozi vrata in jih zaprl. Boječe je stal Martinek sredi dvorišča. Niti prestopiti se ni upal.
Gospod je bil na vrtu itn ga ugledal. Drsajoče se mu je približal. Mehko, počasi ga je nagovoril: »Kaj pa ti fantek.«
Martinek ni vedel, kako bi odgovoril. Povešal je oči.
»A — ti si sinček moje nove kuharice?«
Otrok je pokimal.
»He, he, le nič se ne boj, mi imamo take fantke zlo radi. Kako ti je ime?« j
»Martinek!« je boječe zajecljal fant, i
Lepo ima, midva bova zlo prijatelja.« Prijel ga je za roko in ga vodil po vrtu.
Martinčku se je čudno zdelo, knko prijazno govori ta eosnod z njim, ka.i takega se ni doživel. Venomer ga drži za roko. Pa kako počasi, kakor maslo •
mu tečejo besede. Skrivaj ga je ogledoval. Ni še posebno star. Velike, črne obrvi ima, debelo, spodnjo ustnico, rož" nato rdeča lica. Vedel je, da živi dobro in ima vsëga dovelj. Ampak, kako vroče ga roke drže. Venomer se smehlja.
Stala sta pri hlevu, kjer se je zaganjal proti Martinku velik pes.
»Le nič se ne boj!« je dejal gospod. Tedaj je bilo otroku še bolj nerazumljivo. Gospod se je sklonil, dobro je videl, da se mu je spodnja čeljust narahlo tresla. Poljubil ga je z vlažnimi ustnicami, da je Martinka spreletelo. Vprašujoče se je ozrl.
»Rad te imam, ti moj fantek!« se je smejal gospod. Kakor bd drsal po tleh. tako previdno je stopal in vodil seboj otroka, čigar srce se je odpiralo dobroti,, vkljub temu, da ga je prevzemalo nekaj, grozi podobnega.
Popoldne je gospod streljal vrane in Martinek je vse drugo pozabil. Skakal je od veselja, da je bil ves poten. Vselej pa si je nejevoljno obrisal usta in lica, kadar ga je gospod stisnil k sebi in poljubil.
Zvečer je odhajal dovov. Dali so mu vrlik kos potice iti klobase. Čez travnik .irede ie mašil v usta in se oziral nazaj. Zdelo se vira ie, da vidi tujega gospoda pri oknu.
demskega kolegija — kratko imenova« nih «kolegijaših» — tekom dosedanjih pet študijskih let.
Značilno je stalno padanje števila filozofov in stalno naraščanje števila tehnkov v kolegiju, kar je v najožji zvezi z naraščanjem števila kolegijašev srbske narodnosti. Zadnji študirajo namreč v Ljubljani skoraj vsi tehniko, med tem ko se vrhu tega tudi slovenski maturantje vedno redkeje posvečajo filozofskim študijam. Juristi zavzema» io približno enako število, pač pa sc tudi medicinci vsako študijsko leto do» sledno krčijo. To pa zato, ker so bili spočetka skoro vsi medicinci kolegijaši.
Primorcev iz Italije prihaja sedaj vsako leto manj na naše vseučilišče (To je razvidno iz naše tretje razpre, delnice.) Koncem zimskega semestre tekočega leta je bilo v kolegiju še pei medicincev, danes pa dejansko ni no» benega več, ker so se še ti zadnji pre. selili v Oražmov dom za medicince. k! se je pred kratkim otvoril v Wolfovi ulici. Dobri dve tretjini kolegijašev je tehnikov, ostala tretjina pa so juristi in filozofi.
Juridične študije s predpisanimi tremi državnimi izpiti je dokončalo do sedaj 10 kolegijašev, od teh sta bila pro-
Domača knjižnica
je šele v razvoju. Šteje okoli 1000 knji;. in zvezkov večinoma leposlovne vsi binc. Vodi jo vsako leto po kolegija» ših izvoljeni knjižničar. Sedaj vrši žc drugo leto to funkcijo teh. Mirko An ' »ljšek
Doma ga je stari Fimš ostro opazoval.
»Kaj me le gleda?« je mislil Martinek in ni razumel, ko je dejal mož ženi.
»Mi nismo krivi.«
Odslej je zahajal sleherni dan v gra ščino. Gospod je bil tako dober z niim. da se .ie mora! Martinek braniti, ker ga je hotel venomer nositi po naročju.
Nekega dne pa je obstal pred kuhinjskimi vratmi. Mati je srdito govorila.
»Danes je zadnji dan! Ne pustim ga več v grad. Vse bo znesel domov!«
Mehko je potolažil gospod: Ti mu ne moreš braniti. Tiho bodi, vzamemo ga kar v grad. Spal bo pred mojo sobo, jesti imamo dovolj. Tebi bom kupil najboljšo obleko, ki si jo poželiš. No. si zadovoljna? Bogve, kako dobro se mu bo še godilo.«
»Naj bo!« je slišal Martinek, nato je vse umolknilo. Čez čas jc odprl vrata in ostrmel.
Mati, ki ga ni nikoli pogledala s prijaznim očesom, mu ie stopila naproti ter ga lepo poklicala »Martinek, Ie poi-di, gospod te že čakajo. Nekaj veselega ti povedo.«
V široki sobi, na lepem divanu je sedel crospod in se smehljal.
Si nrišel Martinek. Povej, kaj bi rad?'
«Sibirija»
V kolegiju je samo ena večja dvorana, ki se porablja kot spalnica. Biv» ša kavarna hotela «Triglav» služi v ta namen, ki leži v pritličju «Akad. ko* legija» in stoji v njej 13 postelj. Radi njene lege in obsežnosti, pa tudi menda zato. ker je včasih služila v disloka» cijske disciplinarne svrhe, so tej spal« ni dvorani študentje nadeli ime «Sibl» rija». Na levi sliki je videti njeno notranjo opremo, ki je za vsako po* steljo kompletna kakor v ostalih spal» nicah. Po hišnem redu morajo stano» valci najkasneje ob 8. uri zjutraj za» pustiti spalnice, da jih utegnejo sobari« ce temeljito prezračiti, očistiti in ure* diti. Ko vstanejo, jih pred vrati čaka očiščeno obuvalo. Služinčad «Akad. ko legaja» tvorijo: 5 sobaric, 4 kuharice, hišnik in vratar.
Večina spalnic Je opremljena z dve» ma posteljema in določenih za dva akademika. Nekaj jih je tudi s tremi in par tudi s štirimi, odnosno petimi posteljami. K vsaki postelji spada tu> di svoja omara in omarica. Vse sobe so opremljene z električno premaklji» vo svetiljko. Pozimi so kurjene. Red* no se smejo spalnice porabljati samo za spavanje in počitek, izjemoma jc v njih dovoljeno tudi študiranje pozno v noč. Nočni mir v hiši prične ob 20 zvečer in traja do 5. zjutraj.
7.i pevske in glasbene vaje imajo kolegijaši na razpolago posebno dvo* rano s klavirjem. Slika predočujc kvartet domačega orkestra, katerega jakost variira od leta do ieta, kakor pač prihajajo in odhajajo glasbe vešči
Gojenje petja in glasbe.
visokoš-olci. Ista je z domačim pevskim /borom. Tudi poedincem je dana pri* lika. da se v tej dvorani vežbajo v glasbi. Najbolj živahno je v gornji dvorani za časa odmora po kosilu in večerji, zlasti ob nedeljah in praznikih.
»Vrane streljat!« je dejal otrok in oči so mu od veselja žarele.
»Po .. o .. ojdiva!« ga je povabil. Preden sta zapustila sobo, ga je krčevito stisnil k sebi in poljubil.
Martinek je bil že vajen in je mislil le na vrane.
Ko se je znočilo, je dejala mati. »Martinek, zdaj ostaneš pri nas. Spal boš pred gospodovo sobo in vsako jutro, ko potrkam, mi prineseš obleko, da je osnažim.«
Z gospodom sta ostala v sobi. Tako lepo še ni nikoli večerjal. Na steni je visela velika slika. Tam gori so se gostili. da so se mize šibile. Njemu pa se je zdelo, da je vse oživelo. Tudi onadva sta med njimi. Od ust jima cedi, prijetna toplota objema telo.
Gospod ga je gledal miže. Čudno so se mu svetile oči, da je bilo otroku skoro neprijetno.
Po večerji je postavil na mizo dvoje steklenic. Obema je naiil. Iz gospodove čaše je zadišalo vino, v njegovi pa je bila gosta, rdeča voda. Pokusil je. Blažena sladkost ga je poščegetala v grlu.
»Le pij. Martinek. to angeljci pijo.«
Res je,« je mislil fant in izpil.
Trudne vehe so se mu zapirale. Gospod je govoril veliko, veliko, kakor stari Funč, kadar je bil malo vinjen. On
pa je gledal vse skozi meglo. Zdrknil
je nazaj.
Sredi teme se je prebudil. Vročina ga je žgala, čudne prikazni so ga mučile. Zdelo se mu je, da je tik poleg njega ogromna kača, mrzla, ledena. Stiska se k njemu. Liže ga po prsih. vratll> njega pretresa groza, pa ne more proč. Kača ima plavuti, oklepa ga.
Od strahu je zakričal: »Jezus!«
Tisti hip je zaslišal poleg sebe gospodov sladki glas, dvoje rok ga je objelo, iako mrzlo, kakor bi ga kača. Začutil je poljub.
Tedaj je zamižal in prosil: »Rešite me. Ne... ne., kača!«
V temi so težko dihale dečkove prsi in nežno, masleno je nekdo govoril: »Ti zlati Martinek.«
Se vedno tema. Martinku se je zdelo, da je dan zunaj. Gospod je prišel in odgrnil zavese. »Dobro jutro Martinek-«
Preplašeno je skočil iz postelje in si mel oči. Sram ga je bilo pred dnevom in solncem tam zunaj. Zakaj, ni vedel. Povešal je oči.
»Sedi in jc.il« ga ie povabil gospod.
Danes mu ni teknilo. Po južni ga je odpeljala mati na vrt.
»Ti, fant, to me poslušaj. Če zineš le besedo Funčevim ali gospodu pri spo-
movirana dva za doktorja prava.
Diplomiralo je na filozofski fakulteti 8 kolegijašev, od teh so dosegli 4 čast doktorja filozofije.
Tehnikov je diplomiralo 22, in sicer 15 za rudarske inženjerje, 4 za gradbene, 2 za kemijska in eden za inžen» jerja arhitekta.
Učilnica in sla
Nekako svetišče kolegija je velika svetla in udobno urejena dvorana v pritličju dvoriščnega trakta, ki meri 130 kvadratnih metrov in 500 kubičnih metrov ter služi predvsem kot učilni* ca. Prezračena in odprta je za najbolj pridne študente že ob 7. zjutraj ter na razpolago tja do polnoči. Učilnice ne najdeš nikdar prazne, obiskovalci se ves dan menjavajo. Kolegijaši znajo visoko ceniti vrednost in dobroto uči* iiicc, zato se tu mir in red nikoli ne
lostna dvorana
krši. Učilnica služi tudi za večja po« učna predavanja in tečaje. Tu so bili tečaji za francoski in italijanski jezik, sedaj vodi enkrat na teden praktičen tečaj češčine lektor dr. Burian. Več» krat sc vrši tudi tečaj o «Bontonu». Nekolikokrat služi dvorana tudi v slav« nostne namene ter sem pa tam tudi za brezalkoholne zabavne prireditve (Miklavžev večer, domača maškejada) na katere so povabljene tudi ljubljan* ske rodbine z gospodičnami plesalkami.
Na sliki je videti del dvorane, ki služi kolegijašem kot čitalnica novin. revij in listov ter kot igralnica za šah Kartanje ni dovoljeno. — Poleg tega da uporabljajo kolegijske prostore predvsem kolegijaši, nudi «Akademsk: kolegij» v sili tudi zunanjim organizai ci jam začasne prostore za sestanke Iako se vršijo v glasbeni sobi teden» sko predavanja «Kola ljubljanske tre« zvene mladeži» pod vodstvom g. dr Mikiča. — V kolegiju se vrše za en» krat tudi seje «Sveta slušateljev ljub» ljanske univerze», novo ustanovljene reprezentance ljubljanskih visokošol» cev, ki doslej ni mogla dobiti v vsej Ljubljani primernega klubskega loka» la. — Dalje ima v kolegiju svojo stal» no društveno sobo «Centralno aka« aemsko podporno društvo». — Pa tu« di različnim dru^irn s •>-n ovsl dijaštvu namenjenim društvom (kako! n. pr. «Radogoju», «Domovini», «Go« spodarski zadrugi Jadran» itd.) do» voljuje ravnateljstvo zborovati v kole» giju. Tako kolegij vsestransko podpira idealno mladino ter njene prijatelje -t trudu za dosego čimvečje duševne ir srčne kulture.
Spalnice
Bradlja, nogobrc in balin
Na zunaj najbolj živahno vrvenje y kolegiju je opoldne, ko je otvorjena menza od pol 11. do pol 14. in ko se nato zbirajo kolegijaši bodisi v čital» niči k debatam, bodisi v glasbeni sobi k petju in glasbi. Največ kravala na» pravijo nikdar mirujoči žogobrci, ki nastopajo po obedu na prijaznem dvo»
rišču s svojim nogometom. Spomladi in oleti se kolepijaši mnogo zabavajo na dvorišč'! tud' z balinanjem. Telo* vadci pa pridno telovadijo na bradlji in se sukajo na dro*u. Najkasneje ob 15. uri to vrvenie preneha in začne sc polniti .ičilnica.
vedi, kako se gospod s teboj igra, bo
po tebi.«
Martinek je strmel vanjo. Pomislila
je in se popravila: »To so gospodove igrače. Ko boš velik se boš ti tudi tako igral.«
Dečka pa je oblila rdečica. Čudna zavest se mu je vzbudila. Zasramoval se je pred drevesi, pred rožami, zona ga je obhajala in divje plakajoč je zbežal v mračen kot kot pod grajskim obzidjem ter krčevito jokal. Ni se upal ozreti v solnce, ni mogel pogledati sultana. Venomer je čutil led na svojem srcu.
Zvečer so se mu tresla kolena, ka je sedel za mizo. Gospod mu je medeno ponujal rdeče vode. Parkrat jo je porinil nazaj, pa se je spomnil, kako je sladka. Komaj je izpil, se je potopil v opojno trudnost.
Ponoči se je zopet prebudil. Pot ie bil iz n.iega. tako se ic bal pred temi groznimi objemi.
Nocoj ni mogel več zaspati. Premetaval se je po. postelji. Videl je, kako je gospod zaprl vrata v svojo sobo.
Kričati je hotel. Od sramu, od bolečin pred temi prikaznimi. Toda bil je truden do smrti.
Z.iutrrr nekdo potrkal, ffitro je planil kvišku. y«el obleko in jo nesel ma-
teri. Stisnil se je v kot in trepetal.
Tedaj je videl, da mati pregledava gospodove žepe. Izvlekla je denar. Preštela je, vzela nekaj zase, drugo je vtaknila nazaj.
»Na, nesi!« mu je velela.
Boječe je polagal Martinek obleko pred vrata. Opolane mu je znoj orosil čelo, ko je videl, da gospod prešteva denar. Toda niti obraza ni izpremenil.
»Ne ve, koliko ima,« je šinilo v Martinku. »Tudi mati pozna to!» Spomnil se je, da je Furunčevka nekega večera pobrala možu ves denar, ko je bil vinjen. Drugi dan ni on zapazil ničesar.
V prihodnjih dneh se je plazil kot senca po dvorišču. Pri vsakem koraku se je oznojil. drgetal je pred jutrom in večerom. Nič več se ni zasmejal, niti ni ni mogel pogledati proti nebu.
Strašne noči so mu bile ves dan pred očmi. Tista tema. opojna pijača, vlažne gospodove ustnice, njegove igre so mu vzele razum. Po cele ure je buljil pred se.
Mater je zasovražil. »Krade, krade!« tnu je stalo pred očmi. Le to ie še mislil. kako bi zbežal.
Nekegr popoldneva se .ie splazil skozi gra.i-ka vrata. Prisluhnil je. Nikogar ni bilo.
Tedaj je priče! bežati. Tam v gozdu
Мепз sana in corpore sano
Vsako nadstropje «Akad. kolegij ima dvoje večjih higijenskih umival nie. Zjutraj in zvečer je tu navadim velik dirindaj, kjer srkajo telesa naših fantov zdravje iz nikoli nevarne mrzle vode. Slika kaže tak prizor, ko si ko» legijaši pri jutranjem umivanju krep. čijo mišice tudi z ročkami, ki so jim pri umivalnikih na razpolago.
je poznal globoko votlino za grmovjem
Roke in noge so se mu krvavele, ko se je prerival skozi robidovje.
Planil je v jamo in se trepetaje stisnil k steni. Sklenli je roke in napeto prisluškoval.
Solncc je zahajalo, mračilo se je v votlini. Stene so bile vlažne, nekje ie curljala voda.
Tiho je stopila noč v gozd. Ničesat ni videl. Curljanje vode ga je spominja na gospodov korak. Se je vedel, da ga ni v bližini. Čez čas pa je že čul korake.
Skozi grmovje je pogledal ploščati materin obraz s šiljastim nosom. Oči so se ji ledeno svetile.
»Nc ne!« je zakričaL Stisnil se je k steni. Toda v hipu se mu je zazdelo, da so ga zopet objele mrzle roke.
Stiskal je sklenjene ročice in hotel moliti. »Oče naš...« Vse se ni mogel domisliti. Tako se je tresel pred materjo in gospodom, pred svetom, da se je hotel dvigniti s tal. »Oče naš...« je pričel. Nobene besede ni bilo v spominu. Na jok mu je šlo. »Oče naš!« je zakričal še enkrat, nato je opešal. Zdrknil je ob steni na vlažna tla.
Tako so ga drugi dan našl;
1924/25 I
1925/26
Kolegijašev
Slovencev
Hrvatov
Srbov
Bolgarov
Rusov
SHS
italijansko
avstrijsko
ČSR
bolgarsko rusko
1 prvoletnikov 1 drugoletnikov tretjeletnikov i četrtoletnikov absolventov
!; Studijsko leto J
1921/22 1 1922/23
1923/24
97% Ij 124
L*I 4 2% j 2
82% 16%
rim.-kat. pra vosi. muslim. brez konfesije
filozofov juristov medicincev tehnikov
-Л-
24°/o Ii 26 15% 27 17o/o j 22 440/0 j 63
enotirne ie obstoječe duotime ieteznproge nova železniška proga
MERJLO
o	5	loiia
Hodnli
Saloect
Petrovo
Y Krizauci. Mačbouci
iam-iiVaneča
Cmure
Al urrkaOb Sobota
O Beltinci
Sv.Lenort
rnier
Irjanjkouc
Ormoi
V l* Kam
Yaraidin ©
«jutro. št. a	■ 22	801,01113- 1926
Križem Prekmurja
Dva dneva v Prekmurju
Napoti
Prekmurie je za velik del Slovencev, ki ga še nismo videli, edina naša pokrajina. ki dovoljuje nekaj romantike, pa naj si ima še tako zastarel rekvizit kakor so cigani, grofovski gradovi s parki in podobno. O njem se trdi. da je svet za se. Pred leti je bilo to bolj res kot je danes. V vzburkanih časih po osvobojenju se nam je zdelo marsikaj novo in posebno, kar je tekom let in konsolidacijskega dela v Prekmurju izgubilo svoje nenavadno obeležje. L. 1920. me je obiskal v Radgoni odličen Ljubljančan, ki je bil na poti v Prekmurje. V razgovoru je zaupno priznal, da ima razen revolverja tudi samokres in še je vprašal, ali so prekmurske ciganke podobne onim iz »Carmen«. Bilo je treba dovzetnega Tarta-rona Tarascona. ki je zamenjal Prekmurje s Španijo, postaviti iz oblakov na zdrava panonska tla. Tudi krilatica o Slovenski Sibiriji ne drži več. Sedaj ie Prekmurje na dveh krajih zvezano z železnic,) in se lahko vsakdo prepriča, da je klima taka kot drugod in vino tudi. Kjer pa ima Slovenec primeren veter in pristno vino, tam ne more biti Sibirija.
Pa je vendar res. da je Prekmurje najbolj samosvoja slovenska pokrajina. Zgodovinska ločitev majhnega narodnega delca onstran Mure od ostalega življenja Slovencev in pa drugačen gospodarski sistem — ta dva činitelja sta vtisnila Prekmurju posebno obeležje. Ali to naglo mineva. Samo nekaj desetletij še in Prekmurje ne bo vzbujalo nikake pozornosti. Bo pokrajina kakor vse druge in ljudje bodo kakor drugod.
Kje naj človek začne, da bo vsem prav? Prvo izhodišče ie za človeka, ki potuje normalno (namreč z vlakom) Ormož drugo je Ljutomer. Vlak te ponese brez posebne naglice, nekako pri-
jateljsko — domače, skozi diluvijalno naplavino, ki je prijetno zaoblikovana v griče in doline. Nikjer ne opaziš potez; vse zemeljske črte so uglajene in prijazne. tako da te celo v predspomladi, ko je tu najmanj zanimivo, vsak vrh vabi k sebi. To so zadnji valovi Slovenskih goric, ki se izgube mehko kakor ženske kite na blazini v zeleno prostranstvo ogrske nižave. Ko prispeš v Ljutomer občutiš, da ima pokrajina drugo obličje: stopil si na prag obmur-ske ravnice. Medtem ko je Dravsko polje obdano z modrimi gorami in ostro padajočimi bregovi a tla so prodnata in peščena, je pomurska ravan položena med same nizke griče in značilni obrisi gora se razblinjajo v mehki horizontalni črti.
Tako se torej voziš iz območja Slovenskih goric tja proti Muri. V marcu še nj veliko zelenega, vendar pa človek občuti boli ko drugje, da prevladuje zeleni ton. V pravi spomladi je malo tako izrazito zelenih pokrajin kot ie ta. Ob Muri zna danes že vsak boljši kmet. da je bila na tem ozemlju nekoč rimska
provinca, ki se je imenovala Fanonlla (danes — se tempora mutantur!) — pod tem imenom izdelujejo čevlji in tiskajo koledarji). Pozneje se je raztezala tod slovenska država, ki jo je vladal Pribi-na v Blatogradu. Rimska in slovanska Panonija je bila vrlo močvirna; bilo je mnogo blat. kakor še danes imenujejo Rusi močvirja, in taka pokrajina je sigurno ugajala Slovanom, ki so prišli iz stepskih močvirnih pokrajin in kes-neje tudi Madžarom, dedičem velikih donavskih močvirij. Madžari so uničili panonsko-slovensko kulturo, ki je bili v zvezi s severoslovansko in so sprejeli v svoj jezik panonsko-slovensko blato (balaton).
Sama pokrajina do Murske Sobote ne nudi ob tem času nič drugega kot take in podobne misli. Na poljih vidiš številne potoke, kj jih zvesto stražijo jelše. Kaj bi bila pokraiina brez niili in brez jagnjedov ob cestah? Nekaj melanholičnega je na teh raznih linijah, kakor da si v stepi. Pri Dokležovju ugledaš sredi polia pristavo. Več poslopij s številnimi majhnimi okni. okrog njih topoli, vsenaokoli pa zemlja — oranica. travniki. potoki in logi. V vsem Pomurju imajo tla veliko vode. zato je tudj to-
Murska Sobota
Lov in lovci v Prekmurju
Povojni upad gorskih boliševikov na prekmurske poljane je uničil sloves teh po večini nižinskih lovišč in sokro zatrl vso divjačino, ki so jo poprej gojile številne tukajšnje grajščine.
Vsako leto, ko je zarumenelo širno polje, so se zbirali grofje na obsežnih velepo-sestvih in so vodili svoje goste na lov. Prirejali so v družbi visokih prijateljev tako-zvane krožne love na dlakasto divjad, pa tudi na divjo perutnino. Kai čuda, če je napolnil tak enodneven lov kar cele vozove. Pa ni se samo streljalo; divjačino so tudi gojili in posebni lovski čuvaji so v polni meri skrbeli, da so se odstreli s polaganjem in gojenjem čez zimo zopet nadomestili. To so bili lovski časi, ki se o njih danes samo še pripoveduje. TakTat nisi videl jelena in drugo divjačino te vrste samo v potujočih me-nežerijah, lahko si ga STečal prav pogosto in v izbranih eksemplarjib na vijugasti ilovnati stezi v goričkih brdih, pa tudi na posebno v ta namen pripravljenih krmiščih. Ta brda in nižinske goščave so prehranjevale v obilnem številu srne in srnjake, divji prašič ni bil redkost, lisice, jazbeci, razne kune, vidre in zajci pa bi, če ne bi Prekmurje »osrečil« boljševizem, danes bogato zala-gall ljubljanski sejem za krzno. Skoro iz-
ključna borovina in smrečevina teh severnih hribčkov sta slišala divjega petelina in kot zadnja zastopnica tega plemena je končala pred nekaj leti lepa divja kokoš pod puško lovca - novinca, ki je v njej videl jerebico. O uspehu lovov na fazane, poljske jerebice, prepelice, sloke, race in drugo drvjo perutnino Pa bi se mogle zbrati številke, ki bi se zdele celo pravim lovcem latinske.
Večina teh lovišč je bila last posameznih grofov, vendar divjad je imela odpočitek in zavetje.
Divjačini so tedaj poleg repetirnih pušk grozile tudi mreže in vse priprave za živo lovlenje; zajcem, fazanom in jerebicam se je kratkim potom določila druga domovinska pravica, vendar Pa se je lov izvajal sistematično in s skrbjo za prirastek.
Kako pa je danes s prekmurskim lovom?
Po odhodu komunistov se vračajo zopet stari zajci; tudi fazani počasi zopet preletavajo in na širnem žitnem polju je slišati glasove jerebic in prepelic. Niso pa se vrnili več jeleni in divii prašiči; merjasca so hoteli navdušeni lovci pred dobrim letom pozdraviti na meji; srnjad se pokaže prav redko, ker se boji divjega lovstva, ki cvete v tej pokrajini bolj kot drugod. Radi previsokih cen za dvocevke - brezpetelinke so si izbrali cigani, ki jih živi prav v srednjem delu Prekmurja še veliko od zraka, cenejša
sredstva — zanjke. Ni tedaj čudno, бе se napotiš na lovišče in nameriš na zajca, toda zajec ne skoči pokoncu ali pa ti pride pred cevko dolgoTepka vsa potrta, ker nosi oko-lu vratu globoko zarezano zanjko. Poleg vseh teh škodljivcev lovin so se zakleli še oni, ki se štejejo med lovce, ker ne morejo — odkar so se vrnili od vojakov — pozabiti puške. Le-ti se zberejo v družbah po 6, 12 in še več mož ter na itak majhnih občinskih loviščih poberejo, kar se sploh gane na poljih ali v gozdih.
Bodočnost bo pokazala, kako koristno ie, da je začela v tej pokrajini delovati podružnica Slov. lovskega društva. Okoli nje so se zbrali vsi pravi lovci, k: hočejo z umnim gojenjem divjačine zopet dvigniti stanje lovin vsaj na ono višino, ki so jo imele prekmurske lovine svoje dni. To delo Pa bo imelo uspeh le tedaj, ako bo pripomogel težko pričakovani lovski zakon, ki bo omogoča lovski zakup le onim slojem, ki ne bodo lovišč jemali v zakup edino radi tega, da bi si v nezaposleni zimi zagotovili zaslužek, marveč bo lov postal zopet sistematičen sport. Omenjena organizacija nima pomena samo kot strokovno združenje, ampak skrbi tudi za to, da se na teh poljanah sliši ob rezkih zimskih dneh veseli lovski »Zdravo 1«
Maribor
Zdravstveno
Kolegij aši so pod stalnim zdrav« niškim nadzorstvom. Posebno strog zdravniški pregled se vrši pri novo vstopajočih visokošolcih, ki morajo že svojim prošnjam za sprejem v kolegij predložiti zdravniška spričevala o po* polnem zdravju. Vsak semester se vrši najmanj po ena generalna vizita vseh
nadzorstvo
kolegijašev. Slika kože baš tako vizi« to, ld jo vrši hišni zdravnik g. doktor Pavel Avramovič. Tudi ob vsaki o bo» lelosti se mora kolegijaš javiti v nje» govi ordinaciji, kjer dobi brezplačno zdravniško pomoč. Hišni zdravnik or» dinira v težjih slučajih tudi v posebni bolniški sobi «Akad. kolegija»,
Kopalnica
Zlasti v izvenkopalni sezoni, Iče ne moreš na Savo ali Ljubljanico, služi visokošoicem v kolegiju kaj dobro hi« gljenska kopalnica z dvema banjama In z mrzlo, toplo ter pršno kopeljo. Poleg kopalnice sta še v vsakem nad« strop ju «Akad. kolegija» dve verandi, ki se porabljajo prav pogosto za solnčno kopelj. Voda, zrak in solnce se v kolegiju prav visoko cenijo ii prav pridno izrabljajo.
/J
Dobrotniki,
spominjajte se naših dijaških. socialnih zavodov!
Kuhinja akai
Po otvoritvi akademskega kolegija (doma) in po likvidaciji življenja nes zmožnega »Podpornega društva jugosl. akademikov«! (P. D. J. A.) je bila v zimskem semestru 1921 =>22 na iniciativo J. n. a. d. »Jadran« osnovana »Gospo* darska zadruga „Jadrana"«, katere na» loga je predvsem nuditi svojim članom» akademikom zdravo a ceneno prehra» no, v ostalem pa jih po možnosti tudi sicer preskrbovati z materijelnimi po» trebščinami. Kuhinjo akademske men» ze upravlja poseben odsek «Gospodar» ske zadruge Jadrana«, obstoječ iz aka» demikov, gospodarskih strokovnjakov ter ravnatelja »Akad. kolegija«, stro» kovno nadzorstvo pa vrši z veliko
:mske menze
ljubeznijo in požrtvovalnostjo ravna» teljeva gospa prof. Jeranova. Od usta« novitve pa do lc ošnjega poletnega se» mestra je bilo v akad. menzi oddanih 81.605 kosil ter 70.238 večerij. Denarni promet je v tem času znašal 1,400-530 dinarjev 83 par. »Gospodarska zadruga Jadrana« vodi menzo po strogo gospo» darskih principih ter oddaja hrano aka» demikom le proti plačilu vnaprej. Po» pusti pri cenah so izjema in so jih de» ležni le oni najrevnejši akademiki, ki dobe ob počitnicah v svojem domačem ктаји za podporni fond menze naklo» nitev v denarju ali naturalijah. Vso re» žijo akad. menze, razven nakupa živil, krije »Akrdems" ' 'egij«.
Obednica akademske menze
V bivših restavracijskih prostorih hotela «Triglav» (levi pritlični trakt .'Akad. koleg>) je nastanjena akadem» ska menza, katero upravlja «Gospo» darska zadruga Jadrana», vzdržuje pa se iz vplačil akadmikov, prispevkov «Akad. kolegija» ter daril dijaških do» brotnikov. Menzo lahko poaečajo čla»
ni naprednih akad. društev, ki dobe zajutrk, obed in večerjo za skupno ce» no 15 Din dnevno. Pri mizah v menzi» nih prostorih ima naenkrat okoli 100 oseb prostora. Povprečno se hrani le« tos v kolegijski menzi dnevno 140 štu» dentov. Opoldne je menza najbolj po» sečana, najmanj pa pri zajtrku.
lik o rastlinskega klorofila. Močvirij ie sedaj že malo. Panonska blata so se že zdavnaj posušila. Ostal je zgolj močvir-no-zelenj ton, ki v dneh brstja in cvetja tako dobro de očesu.
Ze na poti do Murske Sobote se prepričaš. zakaj se prekmurska pokrajina razločuje od inuropoljske. Na Ogrskem ie vladal vse do zadnjega časa (in na Madžarskem še vlada) oni agrarni sistem. ki ga pri nas že dolgo ni več. V Prekmurje so imeli veleposesniki 36.320 oralov zemlje. Knez Esterhazy je imel 15.980 oralov, groî Zichy 8825 oralov, grof Szapary 4765 oralov, grofje Bathi-nny so imeli vsak čez tisoč oralov itd. Izmed teh 36.320 oralov je bilo 19.282 oralov kultuvirane zemlje. Posestva so bila urejena tako, da so se na najbolj suhih tleh razprostirala polja; ondi pa, kjer so tla padala in se je zbiralo več vode. so bili travniki. Tako so nastale tiste dolge in široke njive, kjer Orač cele ure orje eno brazdo. Drugod so zopet široki travniki in pašniki. Vse poteze so dolge in široke; vasi so redke in velike; sredi polj so pristave. To daje pokrajini značilno obeležje. Na Murskem polju in tudi na drugih slovenskih ravnicah je zemlja preveč izparcelirana. Agrarni sistem se naslanja na srednjega kmeta, zato so tudi hiše in vasi pogostejše. Zemeljske poteze so kratke in ozke, kultura tal se izpreminja po okusu in potrebah posameznih posestnikov. Zato ie Prekmurje tipična dežela agrarne reforme. ki se očitiiic v parcelaciji in kolonizaciji.
Mesto med polji
V Sloveniji ni mesta, ki bi bilo tako med polji kakor ie Murska Sobota. V drugih naših krajih so stali plemiški gradovi na vrhovih težje dostopnih gričev. Tu najdeš gradove med polji. Nastali so večinoma v novejši, mirnejši dobi in so so bržčas razvili iz pristav. Nastanka Murske Sobote ni težko uganiti. Blizu gradu so se naselili obrtniki in trgovci. Nov upravni sistem je zahteval, da je imela vsaka pokrajina svoje središče. Tako ie nastala tudi Murska Sobota. Lepo jo ie videti na poti čez polja v ve-
	i *
Jpfll	
f-л	Vt 0Ш
	t
	
ii'* ' ШШ m m i '	v ' >9» t - 4
lip prekmurskega kmeta
černem solncu. S svojim v park zavitim gradom in s stolpoma dveh cerkva, z neznatnimi stavbami, ki pričajo o fev-dalno-kmečki sredini, spominja popotnika ruskih gubernijskih mest.
Posebnost Murske Sobote ie v tem. da predstavlja tip majhnega mesta na ogrski nižini. Taka so tam vsa mesta, ki niti niso mesta; kakor vasi včasi niso vasi. ampak mesta. V Murski Soboti so cerkve treli različnih ver: protestantska cerkev je zgrajena v čistem gotskem slogu, katoliška očituje zlasti v portalu ogrski dekorativni okus, ki posebno simpatizira s širokim ploskvami in rjavo barvo: židovska sinagoga .ie nekako tuja in zaprta vase kot njena duhovna čred sama. Lepa stavba ie Szaparijev grad. S temeljito izpremembo gospodarskega sistema je ta stavba izgubila svoj prvotni pomen in je le vprašanje, kako dolgo jo bo grof držal. Nekega dne bodo rezidence bogatih aristokra-: ov pretvorili v tovarno, ki bo v nji izdeloval kak pdjeten plebejec klobase tli testetine. Visok dimnik bo molel kvišku in posekali bodo drevje velikega . ngleškega parka, kjer so se nekoč hladile grofice. Bo več svetlobe, gibanja :n dela in manj sanj in romantike. Tako veleva čas.
Prekmurska amerikanizacija
V takp preroške misli sem bil zatop lien, ko sta me moja Drijazna Mentorja, soboška vodilna organizatorja gg. notar Koder in sodnik dr. Farkaš vodila v največjo prekmursko tovarno. Zadaj za mestom je zgradil podjetni g. Josip Benko veliko, moderno opremljena klavnico in klobasarno. Sprejel nas je v uradu, ki se mi je zdel čudež, ker ni opaziti bledolicih dospodičen nad pisalnimi stroji, temveč so sami resni možie zatopljeni v račune. Duh amerikanizacije vej? v tej okolici. Priden podjetnik iz Tišanovec je zgradih iz malega veliko in ustvaril tu Chicago en miniature. Visok, zajetne postave, tipičen Prekmu-rec, nam prijazno razkazuje številke. Njegova tvrdka največ izvaža. Lani je izvozil čez mejo 4571 glav žive živine ter 10.945 komadov telet in 19.709 komadov svini v zaklanem stanju. Izvozil je 98.869 kg govejega mesa in 1500 kosov divjačine. Prekmurje je dežela živinoreje. Veleposestniški agrarni režim, ki si je prisvojil najboljšo zemljo, je Prisilil kmeta, da se je oprijel živinoreje. Zato tu vse kupčuje — če ne z govedo, pa s konji; če ne s štirinožci, pa s perutnino ali magari z jajci. Nad vsemi dominira Josip Benko, kj ima podružni-
ce v Križevcih. Salovcfli in Zenkovcih in v Murski Soboti največjo industrijo te vrste v severni Sloveniji. Njegovo blago gre največ v Avstrijo, teleta tudi v Italijo, celo na milanski trg. svinje v Nemčijo in na Češko. Lani je plačal 817.967 Din izvoz, carine in 364.077 Din za železnico. Za male prekmurske razmere visoke številke.
Krenemo v klavnico. Lastna elektrarna goni stroje, hladilne naprave in ventilatorje. Stotine za izvoz pripravljene živine je obešene v veliki dvorani. V hladilnici so polne kadi mesa. v kloba-basarni se pridno izdelujejo hrenovke, v klavnici teče kri v potokih. Povsod gibanje, delo. Jutri prepeljejo avtomobili živino in meso v nemško Radgono, da prispe pojutrišnjem na dunajski trg.
—	Ali sedanja železniška zveza ni uporabljiva? — vprašam.
—	Prevelik ovinek je. Dan zamude se pri takem blagu dobro pozna. Potrebujemo krajšo zvezo s Srednjo Evropo. Prekmurje bi se boljše razvijalo, če bi se ptvorila zveza preko Hodoša. To je najkrajša pot na Dunaj in železnica Hodoš-Drmož bi lahko imela ne samo lokalen, impak državen pomen. Ne pozabimo, la teče ta proga po ozemlju neizpeUa-iega korodirja med Jugoslavijo in češkoslovaško. Pri Hodošu smo najbližje Bratislavi
Iz tovarne nas je g. Benko, ki je tudi rerent Murske Sobote in prosvetni in-;epktor evangeličanske cerkve, povabil : čaši vina na dom. Bilo je ob štirih in >d radio-tclefona je zvenela Straussova :lasba z graške postaje. Prava amerika-lizaciia starinskega Prekmurja!
Med cigani
Z avtom, kj nam ga .ie ljubeznivo od-topil g. Benko, smo krenili po fotogra-a. da napravi nekaj posnetkov za »Juro«, nato pa smo zdrčali po široki gro-_ovski cesti v polja. Ce smo v Prekmurju. se moramo zglasiti pri ciganih. Deset minut vožnje in jo zavijemo Po poljski cesti na takozvano Puščo. To slovansko ime so dajali madžarski grofje naselbinam sredi polja. Tu je Szapary naselil cigane. Dal jim je nekaj zemlje in postavil bajte. Evo prekmurske specijalitete! Cigani so tudi še v Crnelcih in Borecih. Na Pušči je 8 hiš s 120 ljudmi. Sami cigani. Ko je pridrčal avtomobil, je nastal v ciganski koloniji pravcati poplah. Tak obisk! Kakor na povelje ie vse steklo iz hiš: vsa vrata so b!!a no!m o'g- iratronc so sta-
le^3tice in otroci
le na podstihju. dekleta so se režala, deçà je tekala semintja. In tedaj: cigarete! Vsi od najmlajšega do stare ciganske babice so se pulile zanje. Tako smo dobili »po izbor« devojke pred prvo hišo, pa razcapano in napol nago deco. lokave očance, in umazane, grde matrone. Pravi ciganski semenj!
—	Koliko dece imajo vaše rodbine? — vprašam ciganskega »župana«, ki je malce smrdel po vinu, kar je za cigana še znosen parfum.
—	E. pa ne veliko. Sest do sedem.
—	Kako pa živite?
—	Slabo, gospod. Zemljo so nam vzeli. Storite, da jo dobimo nazaj!
—	Pravijo, da ste pošteni in da ne marate tujega blaga.
• — Od muzike živimo — ie deial župan nekam nejevoljno in me pogledal izpod oka. — Evo. tu jih imaš, prave
Dolnja Lendava
les Bohèmes — sem pomislil. Tako življenje bi ti prijalo: od same umetnosti! — Mi smo pošteni ljudje. — se je oglasila ciganka srednjih let, ki ji je ipod hrbta kukal mlad ciganček. — Ne kra-demo in papinci (katoličani) smo.
Seveda ne kradejo, pošteni cigani! — veste, kedai so na soboŠkih sejmih prenehale tatvine? — me je vprašal moj Mentor. — Odkar so ob semanjih dneh zaprli ciganske vasi in naložili njihovemu županu osebno odgovornost za vsako tatvino!
Medtem se je ciganska družba razvrstila za slikanje. Dekleta in mladi ci-gančki so si zažgali cigarete. Všeč jim je bilo, da smo jih slikali. Cernu neki bi se sramovali ciganstva? Ko smo slikali skupino deklet, ki sem jih izbral po carmenskem idealu, je star cigan potisnil v skupi.io še napol nagega otroka.
Svitel vzgled daje sedanji okrožni zdravnik v Murski Soboti g. dr. Vvčak. ki je Sokol in hkrati insektor protestantske cerkvene občine v Bodoncih. Zvest tradicijam svoje vere, a zvest tudi narodu.
Pri župniku Adamu Luthru
Zanimalo je stopiti v stike s katerim protestantskim slovenskim župnikom v Prekmurju. Priporočili so mi uglednega g. Adama Luthra. župnika v Pucon-cih. pol ure avtomobilske vožnje od Murske Sobote. Ta gospod je tudi urednik glasila prekmurskih evangeli-čanov. mesečnika »Duševni liszt« in »Evangeliesanszkega koledarja«. Ze se večerilo. ko ie zdrčal avto čez Lendavo ni potem po ravnici med polji in temačnimi gozdovi. Izstopili smo v čisto protestantski vasi Piiconci. kj ima pred
Grofoveke pristave propadajo
»Maierhof« grofa Szaparyjâ pri Murski Soboti)
Otroka je zeblo in se je instiktivno zavijal v cunje. Ali oigam mu je cunje potisnil čez hrbet, da se je pokazala vsa nagota. A bril je mrzel predvečerni veter in ciganček je drgetal po umazanem životu. Dekleta so pušila in nas zvedavo opazovala. Nekaj obrazov je bilo karakteristično ciganskih, nekaterim Pa se je je poznalo požlahtnenje s plavo-iasim tipom. Kdo ve, čegav sad. Pri vseh pa so značilno močne, nabrekle grudi. Po Schopenhauerju jamstvo za rodovitnost.
Od ciganov smo krenili na grajščin-sko pristavo. Tipdčna madžarska »ma-jerija«. Sedaj propada. Agrarna reforma parcelira njive in ni več treba velikih hlevov in žitnic. Csikosj s črnimi bradami in z rna'ho počez so izginili. Hlevi ггоп"'i?m. Tudi tn s? čuti nov svet.
cerkvijo širok trg. enonadstropno šolo in novo. lepo zgrajeno župmišče. Krenemo v župnišče. Vse je čisto in okusno; diha tišino, mirno rodbinsko življenje in resnobo. Vstopimo. Sprejme nas visok gospod srednjih let, prijazen ia odkrit.
Kakor pastor Manders v Ibsenovi drami »Strahovi«. Tako sem si vedno predstavljal protestantske duhovnike.
Sedemo; prijazna župnikova gospa — učiteljica v Piiconcih — nam postreže z buteljko, gospod župnik s cigaretami in se pomenkujemo V sobi. ki ima svetel ton, okusno pohištvo in ne kričeče, ampak blago in mimo učinkujoče verske slike — na pr. Kristus z apostoli na polju med visokim žitom — ter omaro, napolnjeno s knjigami, se počasi zgošča mrak. Nastaja prijetno, domače razpoloženje.
Ciganska naselbina Pašca
V evangeličanskem dijaškem domu
Protestantov, ki so sprejeli Luthrov lauk ob istem času, ko ie naš Trubar isal prve slovenske knjige in položil ernelje našemu književnemu jeziku in ;i so ga pod zaščito plemstva ohranili lo dobe verske strpnosti, ie v Prekmurju 23 899 od 91.497 prebivalcev (podatki iz uradne statistike, ki io ie izdalo okr. glavarstvo v Murski Soboti I. 1921). V Prekmurju so važen element, ker so pridni zdravi in naprednega duha. V Murski Soboti si pravkar grade dijaški dom. Zbirajo prispevek za prispevkom; stavba je skromna, vendar zadostna.
Izstopili smo. Sprejel ms je oskrbnik, v pokojen i nadučitelj g. Flisar. Prekmurski ljudski pesnik je. Piše v »Dttsevnl liszt« in v evangeličanski koledar. Razkazal nam je prostore, ki so zdaj dograjeni in jih je treba samo dovršiti na znotraj.
Prostora bo za 25—30 dijakov. Sedaj
imajo prostore pri cerkvi za 15 dijakov. Plačujejo 400 Din mesečno, drugi komaj eno tretjino, par pa jih vzdržuje in šolska cerkvena občima. Kmetje darujejo živila in tako zavod ptospeva.
Protestantska inteligenca, ki bo tu zrasla, obeta mnogo dobrega. Iz njenih vrst bo izšlo progresivno misleče slovensko izobraženstvo v Prekmurju
Oovorimo o evengeljski veri v Prekmurju. Spomnil sem g. župnika, da je širokosrčni župnik rimske cerkve in pisatelj B. Raič prepotoval v šestdesetih letih celo Prekmurje in se oglasil tudi v protestantskih farovžih. Svoje vtise in pa opazke o prekmurskem slovstvu je objavil v »Letopisu Matice Slovenske«. Tam pravi da so prekmurski evarge!:čnn' narodno boli zavedni od
Božidar Borko
in publicist, pisec članka o «Prek» murju v «Jutru».
katoličanov, ker jim ie dal Štefan Kiiz-mič lepo prevedeno Sv. pismo v živi ljudski govorici. Ondi tudi hvali prekmursko narečje in pravi, da je najlepše med slovenskimi dijalekti.
Q. župnik Luthar. dijak madžarske gimnazije in absolvent teologije V Leipzigu. govori v gladki, izraziti prekmur-ščini. v govorici pred 200 leti rojenega Dalmatinovega učenca Kuzmiča, v kateri je tudi pisan njegov list. Pravi, da mora izdajati list v prekmurščini. če hoče, da ga bodo njegovi verniki brali. Počasi bo opustil madžarski pravopis. List. ki ie pisan v lahko umljivi ljudski govorici, je najboljše sredstvo za narodno zavest med ljudstvom.
Odobravamo. — »Cerkveni spisi se bodo lahko vedno pisali v idiomu, ki je ljudstvu najljubši — pripomni dr. Farkaš. ki dobro pozna prekmurske razmere. — »Ali v političnem življenju se je že treba držati književnega jezika«, pristavi notar Koder.
Govorimo o položaju protestantizma v Prekmurju. Q. župnik razlaga, da ;:e sedaj v Prekmurju 10 župnij in samo 10 duhovnikov, med katerimi eden še ni reden. V piiconsko faro spada 5000 duš. pa je on sam, brez kaplana. — Protestantska cerkev se pri nas zapostavlja — pravi župnik z blagim povdarkom. Država izda za protestante komaj 4 dinarje na enega, za pravoslavne 12. katolike 8. muslimane 16 in bogate Žide 16.75 Din. Treba bi bilo več štipendij za protestantske teologe, ki morajo študirati v inozemstvu, ker doma nimajo bogoslovja. Sedaj študira samo Skalič iz Sela pri Fokovcih ln sicer v Leipzigu. Tudi učiteljev primanjkuje.
Pomenkujemo se 'o ustroju cerkvenih občin, ki sloni na demokraciji. Verniki volijo vse cerkvene funkcijonarje, seve tudi župnika. »Dfisevni liszt« izhaja pod uredništvom g. Luthar ja že 4. leto in ima 1200 naročnikov. Povdarjamo, da so protestantski Prekmurci dlobri gospodarji in da ljubijo snago. Vprašam župnika, kako je z moralo.
— Naša družina je povprečno zdrava. kakor povsod v protestantskih deželah. Duhovniki jih učimo nravnega življenja in srčne dobrote. Tudi strpnost je naša čednost.
Navzoči sodnik ugtovi. da tudi kriminal nazaduje. Potem se prižge luč in kramljanje se nadaljuje. Sovedia Se ne moremo izogniti politiki. Kai sodi protestantski dušebrižmk o skupni politični fronti katolikov in protestantov, ki jo zagovarja škof Jeglič in ld je dobila viden izraz v posl. Šiftarju, ki je protestant in poslanec katoliške SLS?
Naš ljubeznivi pastor se je nekoliko zamislil in dejal, da tega političnega nastopa ne odobrava. Iz čisto načelnih razlogov ne. Za Šiftarja je glasovalo malo evangeličanov — večinoma njegovi sorodniki. To je samo taktika g. Kle-kla, da oslabi protestante. V resnici pa jih g. Klekl v neki polemiki v »Novkiah« sploh ni smatral za — kristjane. Protestanti imajo naravno oporo zgolj v naprednih strankah.
Slednjič smo govorili o verski literaturi v Prekmurju in Estali po najčastit-Ijivejšj prekmurski knjigi. »Novi zakon ali Testamentom Gospodina našega zdaj opravics iz greskoga na sztâri szlovenszkj jezik obrnyeni po Stevan Kuzmicsi, surdaszkom f. V Halli Saksan-skoj 1771.« Sedaj so že 4 izdaje; zadnja še vedno rabi za cerkev. V književni slovenščini pa imajo protestantje na razpolago popolno Sv. pismo v izdaji britanske biblične družbe.
Bil je že trd večer, ko smo se poslovili od priiaznega prekmurskega pastorja. Obiskali smo še vrlega kmeta, pfi-ct n skega gerenta Aleksandra Kfiharia.
Značilen studenec s prekmurske ravnine
Pri gostilničarju — Žurnalistu
Ko smo se vračali iz Piiconec, vasi Kuharjev (ondi je 31 Kuharjev), sem se želel ustaviti pri orginakiem slovenskem »žurnalistu« Štefanu Kuharju, ki v vasi Markiševci toči vino, reže sir in klobase. hkrati pa piše slovenske ia madžarske članke za list ki mu je sam »glavni i odgovorni reditelj, lasztnik in vôdavnik.« List izhaja tedensko pod naslovom »Môrszka Krajina« (Murevl-dék) in ni strankarsko opredeljen. Vstopili smo v njegovo gostilno. Našli smo visokega, krepkega moža. s fiziognomi-jo. ki očituje lokavost, najboljših let v prazni krčmi med kupi časopisov, med njimi »Bacsmegyei Naplô« in »Uradni list«. Gospod se je prijazno nasmehnil, ko sem ga kolegijalno pozdravil kot žur-
Veiikonočno beljenje hiše v Prek-murju
n'Iista. ki ma tudi vse nad in podrejene funkcije in za večjo sigurnost še gostilno.
—	No. list nosi izgubo. Slab »kšeft«.
—	Tudi nam poklicnim žurnalistom nosi poklic včasi ali največkrat izgubo. Pa nosi gostilna.
—	Jo prodajam. Kupil sem mlin.
—	Ali boste tudi kot mlinar izdajali list?
—	Bomo videli.
—	Kako pa pišete?	4
—	Večinoma sam. Kadar utegnem.; sedem za gostilniško mizo in kaj napišem.
O beatus ille, qui procul negotiis----
Tudi če ga odloži na tak način. Markiševci so edina vas na Slovenskem in tudi v Jugoslaviji, ki ima redakcijo svo-
Grad grofa Zichyja v Beltincih
jega lista. Ko nam je g. Kiihar stregel, smo spoznali, da tudi pri gostilniški službi misli na politiko. Zakaj počakal je s sirom toliko časa, da so bila kuhana jajca.
— Da se ohrani demokratično načelo in da dobe vsi obenem! — je potolažil prizadete.
Cigani svirajo
Družabno življenje je v Murski Soboti precej razvito. Pridno deluje zlasti »Sokol«, ki ima telovadnico v gimnaziji, prostore pa v hotelu Dobray. Naši »prišleki« — uradništvo — se zbirajo največ pri Dobrayu in pa v sosedni kavarni »Pri kroni«. Agilni in vneti organizatorji se kaj radi pritožijo o indolenci naših ljudi, Ie ti pa ti zaupno namignejo, da je v M. Soboti tako pusto, da je poštenemu človeku težko brez dobre slovenske kapljico. V kavarni »Pri kroni« sede spredaj naši prišleki (nekateri domačini jih tudi imenujejo slavci, kar pa ni razumeti od slavčkovega petja njihovih grl. temveč od besede Slâv = Slovan, Jugo-slav). ostala mesta pa zasedejo domačini, tako da se tudi tu čuti sedanji položaj v M. Soboti.
Zvečer smo govorili o družabnem življenju. Murska Sobota, mesto s 3000 prebivalci, postaja počasi slovenska. Domačini so se z malimi izjemami prilagodili razmeram. Buržoazijo predstavljajo židje, ki so že sami po sebi prilagodljivi, a kar je še ostale madžarske inteligence, se tudi drži zmernih oblik. Nekateri naši možje so se že oženili z domačinkami. »Prišleki« so se aklimatizirali in izhajajo prav dobro z domačini. Predsodki izginevajo, preteklost se pozablja. Razmere se vedno bolj normalizirajo. Prekmurje potrebuje podrobnih narodnih delavcev. Politično ie to prava deviška dežela, ki ima vse pogoje za napredno demokracijo. V doglednem času bo dobila Murska Sobota elektriko. To bo velikega pomena za njen razvoj. Veselje do gospodarskega razmaha se kaže povsod. Zdrave sile so tu in če bodo splošne razmere zdrave, bo izginil zadnji spomin na frazo o prekmurski Sibiriji.
Sli smo še v neko gostilno, kjer so svirali cigani. Bili so iz Pušče. V zakajenih Drostorih je vladalo predpolnočno razpoloženje. Cigani so godli. brenkali in pihali. Čardaš se je razpletel po sobi. Csarda ie krčma ob madžarski pusti in ples ima zlasti v tem miljeju pristno madžarski ton. »Csardas«. »gulyas« in še take besede plešejo pred duhom.
vstajajo iz dima nekih daljnih spominov, spletenih iz Leharjeve in Kalmanove operetne glasbe, iz Petofija, Molnarja in modernista Ada... A Murska Sobota spi v črni temi. ki jo le tuintam nekoliko prešine medla karbidna svetiljka na oglu.
Čez prekmursko ravan
Točno ob 7. uri zjutraj se je postavil pred poštni urad v M. Soboti poštni avtobus. ki vzdržuje promet med M. Soboto in Dolnjo Lendavo. Jutro je bilo hladno in napol poblačeno; skozi vodene pare je medlo mežikalo bakrenordeče solnce. ki se je jedva dvignilo nad prekmursko ravan. Avto je bil takoj natrpan. Zasedli so ga večinoma židovski sej-marji, ki so šli na semenj v Bogojino. Idiličnost malega mesteca se je razodevala tudi tu. Debela gospa Sara z »bubJ-kopfom« je brž po jutranjem pozdravu povedala še debelejši gospe Raheli neko opravljivo zgodbo, ki jo je zabeležila sobočka cronique scandaleuse. In začelo se je regljanje. ki ga niti ropot motorja ni mogel prekiniti. Zdai to. zdaj ono — nemško, madžarsko in še kak »vendski« ocvirek — prava pašteta iz ženskih jezikov, ki gre po zgodbi, katero nam je zapustil duhoviti Anatol France, najbolj v slast papanu Satanu in mu leči izprijen želodec. Avto ie poskakoval po sobočki cesti, malomeščanska okna so se odpirala, zvedavi obrazi so kukali na cesto — no. kaj bi se pač govorilo čez dan, če se ne bi vedelo, kdo potuje z avtom.
—	Gospa Sara je šla v Dolnjo Lendavo.
—	Ne. v Bogojino na semenj.
—	Veš, gospod Moritz tudi.
—	Hm. veš...
Človek jih kar sliši — one za oknom.
A okna izginjajo, z njimi hiše in vsa
vinom ali za opozicijski golaž s pivom; voliti pa je kazalo samo vladnega kandidata. Prekmurca ie tudi sicer gospo-darsko-politični sistem vzgojil za hinavca. On uboga gosposko, hkrati pa se jezi in proklinja. Rad ima procesije in daljna božja pota. ali povprečen moralni nivo ni baš visok. Ves njegov duhovni trud je preveč usmerjen nazven.
Danes se tudi to počasi izpreminja. Naši »prišleki« so podrli ograje med gospodo in ljudstvom. Pri naših skrajnih^ glavarjih ni livriranih slug in ceremoni-jalnih sprejemov. Ljudstvo se uči nove-ga državnega duha. Največji njego problem je gospodarsko-socijalni pro-1 blem. Agrarna reforma je bila v prvi vrsti poklicana, da ga vsaj deloma reši ali za njeno pravilno izvajanje so manj kali smotreni načrti in tudi zadostni, resnosti in ohkVJvnosil r.i bilo. Gosno$ darski problem Prekmurja komclicir; dedno pravo. Prekmurski kmet na im; malo zemlje, a še to vedno kosa v manj še in manjše parcele. Pri Prekmurci posestva navadno ne podeduje na p starejši sin, ampak se razdeli med sij nove iu hčer-. Tako se oral zemlj štirikrat ali še večkrat razde'î Nedivn se je vršila dražba nekega »zemljišča čigar vrednost se je cenila na — 5 di Dele se tudi premičnine. Zgodilo se j že da so si bratje in sestre razreza!^ vzglavnik, ki je ostal nedodeljen. Trmoï|; glava tendenca delitve povzroča, da sfe dele tudi hiše. iz česar nastajajo prepir^ in tožbe. Dogaja se. da v eni sobi stanujejo 3 do 4 poročeni pari. Zjutraj znosijo slamnice in odeje na kup. zvečer si iih razdele. Take so razmere zlasti med katoliškim prebivalstvom v preveč obljudenih krajih (ponekod 100 duš r.a kv. km) Agrarna reforma ca olyjude-nj^t samo pospešuje. Oni. ki dobi d-a orala grofovske zemje, Sj postavi za silo
država kupiti in preurediti, marveč plačuje rajši visoko najemnino. Za urade ni dovolj prostora in so posamezni refe-rentje drug drugemu na potu. Slaba skrb za našo mejo. Madžari so take reči bolj razumeli. Poiskal sem okrajnega ekonoma g. Pavlico, ki mi je bil ves čas prijeten cicerone. Takoj sva krenila v lendavske gorice. Pot vodi mimo Ester-hâzyjevega gradu, čigar razpoke priča-
Dolnjeiendavski grad
Murska Sobota: neznatno mestece, a milo onim, ki so v njegovem tihem pristanu zasidrali čoln svojega življenja.
Odpira se široko polje, ki ga na severu omejuje dolg. tja do Lendave segajoči pas gričevja. To je takozvano go-ričko Prekmurje, selišče slovenskih protestantov. Revni kraji, naseljeni na-gosto z drobnimi posestniki, ki stradajo na borno odmerjenem kosu zemlje. Dobro bi bilo pogledati med nje... tja v Križevce. pa k Hodošu, na vrhove, odkoder se vidi panonska zemlja ob Rabu in ob Blatnem jezeru. Ali čas je natančno določen: nič več. nič manj. Avto hiti naprej po zanemarjeni cesti, preskakuje kamenje, stresa drobovje. Pokrajina ie razdeljena v polja in travnike. Tu in tam kak vas ali ponižen kazalec v nebo — zvonik vaške cerkve. V avtu je neznosno — ali na tihem te veseli, da je država, ki so jo oprode madžarskega režima v Prekmurju sprejeli s prezirom, uvedla na prekmurske ceste lep avto. Takih avtomobilov bi bilo treba še več. Ljudem, ki so vajeni zavihanih aristokratskih nosov in vzgojeni v respektu pred grofovsko kočijo, imponira večja civilizacija.
Prispemo v Ješanovce. Vstopijo novi sejmarji. Kakor sardine v škatli smo natlačeni. Razmišljam, kako težko bo uvesti enakost. Recimo: gospa zraven mene je plačala enako ceno kakor jaz. A njen volumen je za dva moja. Tu bi bilo treba Pangalosovih metod: vzet' mero in dati vsakemu svoje, ljudem pa pravico.
Dalje in dalje... Včasi kak obraz, ki zvabi oko in švigne mimo. kaka hiša, ali vse je pusto in žalostno, z nebom, ki se je obesilo nizko nad ravan in sosedne griče in žuga z dežjem. Rišem s prstom po steklu, strmim slepo v čemerni dan in se spominjam mladih let. ko sem zrl z ljutomerskih goric na prekmursko ravan in sanjaril o njenih krajih in ljudeh. Na naša brda so zahajali prekmurski kmetje iz ravenskih krajev kupovat živino. Spomladi so prihajala revna dekleta iz goričkih krajev kopat v veleposestniške vinograde. In še zdaj se mi često obudi v spominu pesem, ki so jo pela po delu na mehki trati, ko ie sijala večerna zarja nad Jeruzalemom in nad Donačko goro:
Gda bo siiha veja zelenela, te bo lflba moja mene rada mela...
Sedaj se guga avto po prekmurski cesti in mislim živo na ta kos naše zemlje, ta del našega ljudstva. V Prekmurcu je mnogo suženjskega duha. kakor ga je sploh v nas Slovencih. Madžarska pest je zahtevala od njega, da jo je moral spoštovati. Prekmursko ljudstvo je preveč vzgojeno za vnanji blesk, za vna-nje gospodstvo in za močno roko: sodobno demokracijo le s težavo razumeva. Kako so v prejšnjih časih volili »ko-vete«? Volilna svoboda ie bila pesek v oči in gospoda je volitve pretvorila v komedijo. Politični programi se neukemu ljudstvu niso razlagali; kdor je volil opozicijo, je bil že dokaj prosvetljen. V splošnem se je volilcem nudila prilika, da se opredele bodisi za vladno gnjat z
baito in se brž oženi. Štorklje pa so v Prekmurju česti gostje.	naj živi
rodbina z več otroki na dveh oralih zemlre? Zato se slišijo pogosto glasovi zoper agrarno reformo. Veleposestva so vzdrževala številne težake; maii posestnik je zaslužil na njih toliko, da je lahko prehrani! rodbi;:o. četudi u>dva in z neštetimi posti. Danes se vse par-celira; ustvarjajo se pogoji za neodvisnost, toda na dveh oralih zemlje ni neodvisnosti! — Ni ne za živeti ne za umreti! mi je deial nekdo. Ko se je avto bližal Bogojini, kjer gradi naš mojster Plečnik novo cerkev, smo sreča-vali vedno več ljudi, ki so gnali živino na semenj. Prekmurski semenj! Nekaj nomadskega duha še živi v Prekmurcu. Vzorna je njegova skrb za živino. Tako je ne zna rediti nobeno drugo ljudstvo v okolici. Živinoreja je prekmurskemu kmetu to. kar je danskemu. Agrarna reforma bi storila bolje, če bi se sprijaznila z dejstvom, da je rešitev Prekmurja v živinoreji in da bi bilo treba kar največ dvigniti produkcijo živinske hrane. Prekmurski semenj je nekaj posebnega. Treba je opazovati Prekmurca. «ako kupčuje. Redkokdo zna tako. Ves obraz, da, vse telo mu dobi kupčevalske poteze in pozo. Kupčuje z neko strastjo, z notranjim zadoščenjem, s prepričanjem. Saj gre za »ljubo živinco«.
Od Bogojine naprej se spuščamo še nižje Hitimo mimo pristav in širokih njiv. Tu ie že domena kneza Esterha-zyja. 16.000 oralov zemlje samo v Prekmurju! Pravi prekmurski markiz Gero iz Bezručevik »Šlezkih pesmi«. Gugamo se mimo vasi. Tu žive deloma že Madžari. V Dubrovniku se njihov vpliv že precej čuti. Napisi so dvojezični: poleg gostilne — vendegloje. Tudi starim kmečkim bajtam se pozna madžarski vpliv. Slamnate strehe so debelejše kot v slovenskih vaseh in kot na vrhu je jako oster: streha zavzema prereišen del poslopja. Tako je treba na madžarskih pustah. kjer se med neskončnimi horizonti često sprehajajo vetrovi, ki se igrajo s strehami kakor huzarji z ljubicami na poti.
Blizu Duge vesi se srečamo z madžarsko mejo. Še malo vožnje in v Dolnji Lendavi smo.
Ob madžarski meji
Samo 3 km od Dolnje Lendave teče državna meja. Nedaleč od mesta se začenja kompaktno madžarsko ozemlje. Dolnja Lendava ima lepšo lego nego si mislijo njeni prebivalci. Če jo gledaš z okoliških gričev ali s kolodvora, se ti nenavadno prikupi, šteje mani duš kot Murska Sobota, a je na zu-aj ličnejša. Glavna ulica je tlakovana, mnoge hiše so enonadstropne, grad stoji na hribu, višje pa se skoraj amfiteatralno dvigajo vinski griči, imenovani »Lendavske gorice. Mesto naseljujejo večinoma židje in Madžari. V spodnjih ulicah so tudi slovenski domačini. Poleg židovskega bogastva vlada velika beda.
Oglasil sem se na srezkem poglavarstvu. Neugledna hiša. izmed vseh podobnih uradov v Sloveniji menda najmanj reprezentativna. A še te hiše noče
Župna cerkev v Dolnji Lendavi
jo. da preti tudi temu svedoku preteklosti neizprosen pogin. Po klancu, ki vodi v vinograde, se dospe do pokopališča II. razreda, ki ima lepo lego in razgled daleč čez Medžimurje in Prekmurje. Tu pokopljejo one. ki si primerno plačajo posmrtno vzvišenost nad onimi, ki ne plačajo in jih zato pokopljejo na pokopališču III. razreda, ki je čisto na podnožju hriba. Mimo tipičnih viničarskih bajt in zidanic prispeš na naj lepšo razgledno točko, hkrati pokopališče I razr. s podružnično cerkvijo. V tej cerkvi je videti lendavsko posebnost: naravno mumizirano truplo huzarja Ha-dika, ki ie bil po pripovedovanju lendavskih Madžarov velik junak. Mrlič leži sedaj v stekleni skrinji, ki je položena v zidno vdolbino. Redko je videti mumijo te vrste, ki je v zemlji tako-rekoč okamenela in čije meso je postalo trdo ko posušena volovska koža. Mrlič je še dobro ohranjen; dasi nima kože. še kaže obraz senco individualnega obličja.
Izpred cerkve se odpira lep razgled čez lendavske gorice z njih številnimi viničarijami — tja do Čentibe in do hriba, po čigar vrhu teče meja med Madžarsko in Jugoslavijo. Z zapadne in južne strani pa je na široko odprta murska ravan in celo Prekmurje tja do Radgone leži na ravni plošči pred gledalcem. N tem prisojnem griču z razgledom daleč na okrog je prav primeren prostor za zadnje počivališče. Tih in lep prostor med goricami.
V kratkem času, ki je bil na razpolago, sva obsikala z g. Pavlico meščansko šolo in pa srezkega poglavarja g. M. Kandriča. Dobil sem vtis, da se naši »prišleki« ne počutijo dobro v tem obmejnem gnezdu. Vsi so kazali nezadovoljstvo. Oni. ki so šli prostovoljno sem. so najbolj rtzočarani. ker vidijo, da .ie delo v tem mestu težavno in počasno. Naša inteligenca tvori svet zase. ker nima oporišča niti v premalo zavednih slovenskih okoličanih niti v meščanstvu, ki ie tuje. Tu se živi bolj osamelo ko v Murski Soboti. Tuj duh še vedno do-minira nad mestom in veje od bližnje meje. Nekateri so za to. da bi se šole in uradi prestavili v slovenske Bistrice, s čemer bi se tujemu elemntu v D. Lendavi prrezale korenine gospodarskega obstoja. Drugj so odločno za utrditev Lendave, ki je važna obmejna točka naše države. Vsi Pa priznavajo, da je reba delati drugače, bolj energično in smotreno Napada je. da nekatere oblasti smatrajo D. Lendavo za uradniško kazensko kolonijo. Nedostaja podrobnih narodnih delavcev in organizatorjev; na vse se zre preveč birokratično in premalo ;nicijativno. Ve mestu izhaja madžarski listič »Nep-Ujsag«, ki ga ureja neki duhovnik in o katerem so mi rekli da po nerazpoloženju proti državi prekaša vse druge liste. Prekmurski horizont ie tu širok ali za Slovence v
D. Lendivi ie
■ b r. j lendav-
Prekmurski žid Gross-bači
skj problemi, ki je zanie treba le nekoliko več dela in organizacije, ovirajo razvoj našega življa. da ne more naprej
Kolonizacija v Prekmurju
Ko se voziš iz Dobrovmka proti D. Lendavi, vidiš ob cesti cele vrste novih hiš. Pozna se jim. da so bile zgrajene v naglici in z nezadostnimi sredstvi. Brž uganeš, da so to sadovi kolonizacije. Na osnovi agrarne reforme je bila prosilcu dodeljena zemlja in zdaj je bilo treba zgraditi hišo. Tako so se med po-madžarjene vasi vrinili naši kolonisti. Štiri večje kolonije so nastale po osvo-bojenju: V Benici so dobili primorski kolonisti okoli 300 oralov zemlje. Zgradili so si hiše iz nekdanjih vojaških barak v Strnišču. 31 družin jih je. Žive slabo in so v nevarnosti pred razbrzdano Muro. V Gaberju je okolu 30 hiš v Zamostju tudi približno toliko. Tu sc kolonizirani Prekmurci. V Petišovcih si 25 družin pravkar gradi hiše. To «t rezultat dosedanje kolonizaci.iske politi ke v Prekmurju.
Ko smo še z okrajnim glavarjem raz-govarjali o tem vprašanju, ie prišel nek kolonist iz Benice. tipičen Goričan. sla-bo oblečen in nezadostno hranjen. Prosil je za božjo voljo, naj mu okra.in. glavar pošlje zdravnika in duhovnika., ker je žena dobila hud krvotok. Prišl3 je bolezen v hišo in si ni vedel pomagati. Drugod skrbi za to posameznik sam. kolonist, ki se še nj dovolj oprijel tal in nima stikov z okolico, pa Se čuti navezanega na državno oblast. Treba je bilo iskati telefonično tega in onega nastale so zapreke, voz nj bil takoj na razpolago — obupan kolonist pa ie čakal in mislil, kako lepo je pač v domovini. pa najsi je še tako mačehinska.
Problem kolonizacije jp do neke mere psihološki problem. Človek tudi s svojo duševnostjo zavisi od zemlie. ki je dala in vzela njegove prednike. Tu je odtrgan in mora imeti veliko moči, da vko reniini sebe in svoje potomce v nov milje. Domači Prekmurci koloniste so. vražijo in prezirajo. V nekaterih krajih so nastali spopadi. Oblasti ne skrbe do-volj za šole in za druge potrebščine, ki bi olajšale ljudem življenje. Lokalna oblast se trudi, a vsega ne more.
Vsa težava ie v tem, da j zemlja delila brez pravega smotra. Prekmurje >e takointako pregosto naseljeno, pa bi bilo treba nekatere družine iz pregosto obljudenih krajev izselil v manj oblju dene in v nove kolonije. Bosanskim do-brovoljcem so nakazali 300 oralov zemlje med Dobrovnikom in dugo vesjo. k pa je niso PTevzeli in sedaj na tej zeml1 poganja mah in lišaj. Neurejene gospo-darsko-socialne razmere, deloma pa tudi moralne razmere, ki povzročajo številne konkubinate in nezakonske otroke, so krive, da se iz dolnielendavskegn okraja toliko ljudi izseljuje v Amerik« i Samo letos ie izdal okrajni glavar 71 potnih listov za Kanado in Brazilijo. Zanimivo je, da gredo Slovenci redno v Kanado. Madžari pa vsi v Brazilijo. Od jeseni 1. 1924. se je izselilo iz tega okraja 348 družin oziroma posameznikov.
Kolonizacijsko vprašanje je v zver tudi z manjšinskim vprašanjem. Res je. da se Madžarom dajo šole, n« pa jim dovoli kruha in zemlje. Radi tega se jih stori bolj nezadovoljne ot če bi imeli slovenske šole a zasiguran kruli Naši viničarji v Lendavskih goricah žive v skrajno slabih razmerih. Naš živel j — zaveden in nezaveden — je sla-boen. Razmere ob madžarski meji s</ anemične.
*
« «
Nad medžimurskim polji je sija!" solnce. ko sem se poslovil cd Prekmurja.
_ B. Borko.
Nekaj o šolskih razmerah
.Murska Sobota, koncem marca.
Do osvobojenja so biie v Murski Sobot, tri osnovne šole: rimsko - katoliška, evangeličanska in državna osnovna šola. V nobeni teh šol se niso veliko ozirali na čisto vzgojne momente; vse so imele pred očrni poglavitni cilj madžarskih šol v slovanski':', pokrajinah: raznarodovanje. Tudi obe verski šoli sta imeli voditelja, ki ni umel niti besedice slovenski.
Takoj po zasedbi je biia ukinjena rimskokatoliška šola, ker so se otroci priključili državni osnovni šoli, ki jo je prevzela naša država in jo razširila najprej v petrazred-nico, kmalu na to pa v šestrazrednico. Leta 1922. je bila ukinjena tudi evangeličanska osnovna šola; njeni učenci so bili takisto dodeljeni državni šoli, ki se ie morala razširiti v šestrazredno s 4 paralelkami.
Dasi so se pojavili mnogi ostri nasprotniki slovenske šole v Prekmurju. posebej še v Murski Soboti, ki še niso niti danes docela ut'hnili, vendar niso mogli in ne morejo ovirati krasnega razvoja slovenske šole. Prvi velik uspeh beleži šola že v zgodnji spomladi leta 1920., ko se je vršila prva šolska prireditev. Otroci, ki so imeli do tega časa zgolj madžarsko vzgojo, ali pa tudi nobene, so krasno peli in deklamirali slovenske pesmL Tak nastop je v očeh marsikaterega dotedanjega nasprotnika visoko dvignil ugled narodne šole. Žal, da se take prireditve, ki so najtrdnejša vez med šolo In domom, v zadnjih par letih ne moreio vršiti, io pa radi tega, ker razpolaga šest-razredna šola s štirimi paralelkami le s petimi učnimi sobami, ki so od jutra do večera natrpane z deco in se lahko v njih izvršuje zgolj najnujnejši šolski poduk, za igre in petje pa ni prostora.
Širšo javnost bo zanimalo, da nudi državna šola v metropoli Prekmurja uprav klavrno sliko. Vsaka tara v Slov. goricah ima lepšo šolo. Sobočka šola je majhno, pritlično poslopje z blestečim napisom »Državna osnovna šola«. Napis je nuiiio potreben, ker
bi sicer utegnil tujcc misliti, da ie to kaznilnica, ker i.ma okna zadelana s križi. Stariši pa vedo, da je ta šola prava mučilnica. Sobe so prenatrpane z otroci, zrak ie zlasti v zimskem času neznosen, deske v tleli se vgrezajo — osobito odkar je Solo do dobra namočila zadnja povodenj. Ko vstopiš na hodnik, se dvigne izpod desk, ki se vdirajo pod korakom, oblak prahu. Le kdor vidi in pozna vedoželjnost otrok, ki razmeroma prav pridno obiskujejo šolo, kdor irra vpogled v smotreno in nesebično de ovanje učiteljstva, ta ve. da ie to tudi učilnica. Potreba po novem šolskem poslopju ni menda nikier tako kričeča kot v Murski Soboti. Ali se bodo pristojni činitelji zganili?
V Prekmurju ima učiteljstvo razmeroma lahko in hvaležne delo. V redkokateri pokrajini so otroci tako nadarjeni kakor baš tu Tudi tam, kjer je v rodbini občevalni jezik madžarski — tudi te ostanke bo odplavil čas — obvladajo otroci književno slovenščino jako dobro. Znani so primeri, da Se je učenec (ali učenka), ki ni znal niti besedice slovensko, naučil v enem letu toliko, da ne bi nihče rekel: »Ta je pa rojen Madžar!«
Veliko veselja z otroci imajo učitelji petja. ker otroci radi in ubrano pojejo, zlasti še deklice Posebne uspehe pa beleži učiteljstvo, ki je prerejalo šolske gledališke predstave. 80% otrok je kakor rojenih za take predstave. Posebno veselje imajo otroci s telovadbo; žal da nima niti ene šole najpotrebnejšega orodja, kamoli telovadnic.
Ko bodo pristojni činitelji spoznali, da ie nu no treba zgraditi, oziroma razširiti osnovne šole, iih izpopolniti s potrebnimi učili in učnimi pripomočki, ko bodo preurejene šole delovale s polno paro, se bo šele začelo pravo narodno življenje v tej lepi, a
zanemarjeni pokrajini.
*
V Murski Soboti obstoji tudi obrtno-nada-Ijevalna šola, ki jo poseča ob večerih okrog 120 obrtniških in trgovskih vajencev. Tudi ta ustanova beleži cd svoje ustanovitve sem prav lepe uspehe in so izšli iz te šole že mnogi dobri pomočniki! Šola pa bi sigurno imela še večji uspeh, če bi imeli m-ojstri zanjo dovolj razumevanja. Vajenci prihajajo v šolo docela zbiti in menijo, da se bodo v nji odpočili: pri mojstru je vajenec vprežen od ranega jutra do poznega večera. Zaščita delavcev je v Prekmurju slabo znana. Ko pride vajenec ob 20. uri iz šole, mora po večini zopet v delavnico — tja do 22. ure aH še dalje. O nedel'iskem počitku obrtniški vajenci samo sanjajo. Oblasti bi morale skrbeti, da bi se moderne socialne uredbe uveljavile tudi v Prekmurju. Ker je obrt v Prekmurju zelo razvita in na dobrem glasu, bi bilo želeti, da bi se osnovale obrtnonadaljevalne šole tudi v Beltincih, Križevcih, Cankovi, Bogojini, Turni-šču in drugod.
Skratka: za šolstvo v Prekmurju je treba žrtvovati nekaj yeč. Uspeh je zasigtrran.
lavna bolnica v Murski Soboti
Javna bolnica v Murski Soboti je bila ustanovljena leta 1893 od okraja Murska Sobota. Največ ie prispevala občina Murska Sobota, ki je dala na razpolago stav-bišče in mnogo stavbenega materijala. Okoliške občine so prispevale vsaka po svojih močeh. V zemljiški knjigi je bila vpisana pod imenom: »Javna zakladna bolnica okraja Murska Sobota«. S kraja je bilo na razpolago samo 24 postelj. To število pa se je "stopnjema dvigalo in doseglo leta 1907. število 110. Leta 1906—07. se je postavil iz-olirni paviljon in gospodarsko poslopje.
Dne 1. oktobra 1920 je prevzel bolnico od madžarske uprave Zdravstveni odsek za Slovenijo v Ljubljani. Od tega dne do 30. septembra leta 1924. ie bila bolnica pod državno upravo, od 1. oktobra 1924 pa spada pod oblastno samoupravo in se vzdržuje iz lastnih dohodkov. Oskrbne stroške za revne bolnike plača država. Popolnoma brezplačno pa se zdravijo v bolnici vse spolne bolezni in nalezljive bolezni, za katere prevzame država plačilo oskrbnih stroškov, ne glede na to, ali je bolnik plačila zrrožen ali ne.
Danes ima bolnica 120 postelj, katero število pa niti od daleč ne zadostuje danim potrebam za Prekmurju in ljutomerski okraj. Postelje so skoro vedno vse zasedene in se morajo bolniki v mnogih slučajih odklanjati radi pomanjkanja prostora.
Splon se opaža že dalj časa, da postaja bolnica premajhna in bo treba misliti, kako bi se razširila, saj je daleč naokoli edina bolnica.
H koncu nekoliko statistike iz lanskega leta: Oskrbovanih ie bilo tekom leta 1925. skupaj 986 boinikov iu sicer 544 moških in 442 ženskih, po veliki večini iz tujih občin. Število oskrbovalnih dni je znašalo: za bolnike 41.343, za osobje pa 7314, skupaj tedaj 48.657 dni, povprečno na posameznega bolnika 47 dni. Za prehrano se je izdalo 389.054 dinarjev.
Izmed bolezni, ki so se zdravile v tej edini prekmurski bolnici. Ima prvo mesto trachom, ki je v Prekmurju precej razširjen. Za tem slede razne tuberkuloze. Za pljučno jetiko se je zdravilo 33 oseb, 4 so v bolnici umrle, za tuberkulozo drugih organov in škrofulozo pa 36 oseb. Izmed nalezljivih bolezni omenjamo še gripo (32 slučajev), ošpice (13). malarijo (11), sifilido (16. dva smrtna slučaja) in kapavico (10). Značilno je razmeroma visoko število spolno bolnih, ki so po veliki večini iz kmečkega stanu in so se prišli zdravit v že zastarelem štad-iju. Za rakom se je zdravilo 19 oseb; 7 jih je v bolnici umrlo. V kirurškem oddelku zavzemajo največ poškodbe izven obrtnih obratov.
Dolnja Lendava
»Prestonica« Spodnjega Prekmurja Dolnja Lendava spominja po svoji legi na pisano gorenjsko Škofjo Loko. Pa je Lendava v resnici »pisana« ne samo zato. ker leži ob vznožju zelenih vinskih goric s plodno rjavo-rumeno zemljo, temveč tudi ker je njeno prebivalstvo pra*' pisano mešano. Tu se namreč stika zadnji odrastek panonskih Slovencev s kajkavsko-hrvatskim plemenom in Medjimurja in prejnjim madjarskim prebivalstvom Tudi v verskem oziru je mnogo sličnosti; največ je katoličanov, nekaj protestantov precej pa izraelitov. zadnjih okoli 10% (približno 2500 oseb)
Sama na sebi je Lendava velika občina (Nagv kôzsèg) to je. po prejšnji madjarski ureditvi kraj s trškim značajem. Trg sam je čeden, ima tlak ki bi se ga ne bilo treba sramovati niti Ljubljani, parno kapelj in kanaliza cijo. manjkata mu vodovod in električ-
na razsvetljava. Kraj ima edino tovarno dežnikov v Jugoslaviji in nekaj druge industrije, trgovina pa peša, ker j' manjka zaledja, posebnega madjar-skega. ki se je prej razprostiralo prav do daljnega Zalaegerszega.
Katoliška cerkev v Dolnji Lendavi ni nič posebnega in bi .pričakovali pri tako pobožnem ljudstvu, kakor je prekmursko. lepše in prostornejše zgradbe. Pač Pa ie .iako idilična na najvišjem vrhu Dolnje lendavskih goric stoječa kape-
Cerkvica pri Dolnji Lendavi
la Svete trojice, v kateri se nahaja v stekleni rakvi nekake vrste mumija, truplo generala grofa Mihaela Hadika, umrlega 1733. Truplo njegovo, ki je bil tudi lastnik na sliki predočenega Dol-njelendavskega gradu ni strohnelo radi tega. ker je sestavina zemlje na pokopališču pri Sveti Trojici taka. da ne dopušča trohnobe in razpadanja.
Ljudska pripovedka pa pravi, da Ha-dik ne strohni radi tega. ker je to božja kazen za njegovo grozovitost in neusmiljenost. Dirjal je namreč s štirimi belci z vso silo na tedaj brez potno sv. Trojico in tudi prišel na vrh. toda konji pod njim so se zgrudili in tudi on je ostal mrtev. Ljudstvo pripoveduje še, da ie žena grofa ob novici, da je mož tako končal, iz obupa skočila skozi okno gradu in se ubila.
Charile Chaplin in njegova lepa partnerica v velefilmu «Lov za zlatom», ki ga za velikonočne praznike predvaja Eiltni Kino Matica

upravlja po avstrijskem šolskem zako* n*». Želeti pa je, da bo novi šolski za* kon uredil vprašanje tako, da verske občine saj gmotno ne bodo oškodo* vanc.
Omeniti nam je tudi način podedo* vanja, ker so tudi v tem oziru zanimi* ve razlike. V Prekmurju navadno no pr^zame posestva ed ;n dedi", druge P" izplača, ampak tu se posestvo obi* čajno razdeli na toliko enakih delov, kolikor je otrok. Tako se mnogokrat zgodi, da imajo nekateri stotinkc in ti* sočinke najhnih parcel. . iiše se delijo često na t čin, da se ood.cjo in se gracmeni matc.ijal -azdeli na toliko delov, kolikor je dedičev.
Pc ' j teh re- .ih vprašanj naj omii* p:mo še nekatere veselejše stvari. Prva bi naj bila vroči in omamljujoči čardaš, ki so ga Prekmurci prevzeli od Madja* rov in ga jako radi plešejo na cigansko godbo in zaljubljene naro 'ne pesmi. V njem se ni bati kake irredente in ga zato ne gre preveč preganjati. Sicer pa se zadnje sezone tako pridno učijo mo* derni plesi, da mu že delajo nevarno konkurenco.
Druga vesela posebnost v Prekmurju ie način agitacije nri volitvah. Na Ogr* skem je bilo javno gla: ovanje. V srezu sta se borili navadno samo dve stranki: vladna in opozicionalna. Zlasti soboški srez je bil vedno trdno onozicijonalen, zeto še dandanes imaio vladne stranke v Prekmurju težko stali če pri volitvah. Stalnih krajevnih organizacij stranke nekdaj niso imele, raditega je politično življen,e spalo in se zbudilo za nekaj
Ivan Ben'io občinski gerent v Murski Soboti
Tovarna za i
tednov še le ob razpisu volitev. Zato pa je tedaj tem bolj oživelo. Agitiralo se tedaj ni toliko s stvarnimi in pro» gramatičnimi argumenti, ampak bolj z denarjem, vinom in gujašem. Vesele so bile take volitve! Marsikateremu volil» cu so ostali v najprijetnejšem sporni* nu živahni in razigrani volilni tedni. Še 1 1920 in 1923 so bile pri nas volitve v narodno skupščino zelo vesele, prava Indija Koromandija. Še tedaj je teklo vino kar v potokih po Goričkem, Ra* venskem in Dolenskem. Ko je g. Sto* jadinovič priredil v M. Soboti velik vo* lilni banket, na katerem je vladalo ob ciganski godbi rajsko razpoloženje in nepopisno navdušenje, si je marsikatc* ri udeleženec, potem ko si je liki ho» merskim junakom žejo po pijači in je» di pregnal, vzel s seboj srebrne vilice in nož — za spomin. Kak uspeh, izra* žen v številu kroglic, pa je imel ta ban» ket, je menda obče znano. Tudi presto* panje kandidata, pa tudi izvoljenega poslanca, od ene stranke k drugi nekda j ni bilo nič nenavadnega, čeravno se nam zdi — recimo — skrajno čudno. Toda naš volilni zakon za to korteško romantiko nima pravega razumevanja in ji je brezobzirno zadal dva huda udarca, od katerih se ne bo več opo* mogla: tajno glasovanje in trodnevno alkoholno prepoved tik ob volitvah, ko bi lahko bilo ravno najbolj veselo! Po» sledica vsega tega je, da so bile že lanske volitve precej suhe in dolgočas* ne, bati pa se je, da bo šel ta razvoj stvarnosti in dolgočasnosti še naprej.
—ss—
Kdor hoče spoznati
iresta Id kraje т Hrvatski, Bosni, Vojvodini. Srbiji, Dalmaciji itd., saj naroČi
A. Melik:
JugesBatfiia
Zemljepisa! pregled. IL del. Na 524 straneh podaja knjiga, ki ji Je priložen tudi zemljevid, podroben popis naše države. Knjiga velja s poštnino vred 52 Din, boljša Izdaja 67 Din 50 p. Haroča se pri Tiskovni zadrugi v
Ljubi sni, Prešernova ulica it. 54
. Benka.

'ПЧППЦ! ^'Јј^^^ЈЈЈ^Ц^
Grof Hadik
Nekatere prekmurske posebnosti
Prekmurje ima nekatere posebnosti, ki jih v ostalih slovenskih krajih ne po* znamo in ki ravno radi tega zbujajo naše zanimanje. Te posebnosti izvirajo večinoma iz dejstva, da je bila ta po* krajina skoro tisoč let del ogrske dr* žave.
Prva taka posebnost Prekmurja je neka pestrost v narodnem in verskem oziru. Vsega ima Prekmurje po štetju iz 1910. 1. 92.000 prebivalcev. Poleg slo* venskega prebivalstva, ki je v pretežni večini, živi na prekmurskem ozemlju še 14.000 Madiarov, 2300 Nemcev, s par stoticami so p zastopani tudi dru* gi, predvsem cigani. Ti prekmurski Slo* venci tvorijo z onimi v Slovenskih go* ricah eno dijalektično enoto in se tudi sami imenujejo Slovenci, a ne Prek* murce. V madiarskem interesu je bilo, da , :im dopovedovali, da so poseben narod in tako rčijo še se^aj madjarski uradni jezikoslovci, dasi seveda brez najmanjše pravi Vendar ie še vedno ti" med tukajšnjimi izobraženci raz* širjeno mnenje, da so nrekmurski Slo* verci poseben narod. Večkrat je slišati očitek, češ, Mtdjari nas niso mogli po» madjariti, Slovenci pa nas hočejo kar če: roč posloveniti, kakor da bi bilo uvajanje slovenskega pravopisa in k -jižne^a iezika «nlob r znarodovanie. enako madiarskem" Vsi ti pomisleki vedno bolj gine:o in zanimiv^ je opt» žati. ka' o «JovrncVi «strokovni izrazi izpodrivajo madiarske, ki so jih prej rabili v prekmurščini, na pr. stranka
mesto partaja, shod mesto djti* lejš, poslanec mesto kovet itd. To j p pač naravni razvoj, ki ga ne more nihče zastaviti, katerega pa ovira ravno tisti, ki ga hoče preveč pospeševati.
Tudi po veri so v Prekmuriu velike razlike. Katoličani tvorijo nekaj nad dve tretjini (66.000), protestantov avgs* burške konfesije je 24000, kalvincev 920 (vsi samo Aladjari) in Židov 640. Vsakega naprednega Slovenca morajo pač najbolj zanimati slovenski prote* stantj v Prekmurju. Ko se bavimo z njimi, se nehote spomnimo mnogo obetajočih Trubarjevih časov, ko je povsod po Slovenskem prevladoval protestantizem
Zanimive so tudi šolske razmere v Prekmurju. Prvotno ni bilo tu nobenih državnih ljudskih šol, ampak samo ver* ske, ki so se ohranile do dandanes. Bile so pri vsaki fari obeh glavnih veroiz* povedanj, zato imamo še danes v Prek* murju rim. kat. osnovne šole in evang. o=novne šole poleg državnih. V M. So* boti na pr. so obstojale tik pred kon* cem madjarske vladavine: 1. kat. dvo* raZie^r.ica, evang. dvorazrednica in d-?avm šestrazrednica. Pri teh verskih šolah je imela cerkvena občina neke predpravice. Šol :o poslopje je bila njena last, učne moč' je volila sama, dr* žava je imela samo višie nadzorstvo <:a župnikom, dekanorr in škofom, pla* čevala pa je učiteljstvo. Šolski vodja je bil obenem tudi orfnnist. Te šole de* lajo naši upravi velike ežave, ker se
Pelagija
Tajdi slična je Pelagija.
Sredi petega stoletja je živela v Anti-johiji sloveča gledališka igralka in plesalka Pelagija je bila tako krasna, ža-rečega bleska in bliščeče lepote, da so jo zaradi njene lepote imenovali sploh le »biser«.
Bila ie pa tudi tako lehkomiselna in posvetnega duha, da je v tem prekašala vse druge tovarišice. Kjer se je prikazala. oči vseh je nase obrnila, vsa srca omamila...
Očitna poklanjanja so .io storila niče-merno. prevzetno in polno napuha, samo sebi za malika: prilizovan.ia in vabljenja mladih posvetnjakov pa dragoceni darovi. neizmerne in zapravljive ponudbe bogatih nasladnežev so io vodile stopnjo za stopnjo do ženske razuzdanosti, po-tratnosti in gizdavosti v slaboglasno ime očitne grešnice.
L. 453 ali 454 je imel antiiohijski oa-trijarh Maksim s sosednjimi škcfi zborovanje. Med njimi se ie Non. škof iz Edese. poprej puščavnik, odlikoval z modrostjo in svetostjo.
Nekega dne ie v lopi šentjakobske cerkve zopet govoril Non. Naenkrat se je začul hrup. glave vseh so se obrnile
na cesto in šepetanje ie šlo od ušes do ušes.
Pelagija je prihajala v spremstvu krasno oblečenih slug in služabnic na čili muli, pregrnjeni s škrlatno odejo: na razkriti glavi se ii ie bliskal zlat venec, rumenkasti, z zlatimi nitkami prepleteni kodri so ji padali po razgaljenih prsih, težka zlata verižica se ii ie vila okoli labodjega vratu, roke in zapestje so se ji utrinjale od zlata in biserov, celo čevlje na nogah je imela z zlatom in biseri nadelane, lasje in oblačla pa so bila tako polna najdražjih vonjav in dišav, kakor bi mula vso srečno Arabijo nosila na hrbtu.
Tako je jezdila Pelagija mimo cerkve, se predrzno in posmehljivo ozirala po zbranih škofih ter ošabno, spremljevana od trume občudovalcev, odhajala naprej.
Resnobnim očetom se je niena samo-pašnost in razuzdanost gnusila. Zato so povesili oči. Le Non io ie srepo in vztrajno ogledoval. Ko je izginila izpred oči, pa je vprašal škofe:
»Kako? Ali vas tolika lepota ni razveselila v srce? — Povejte odkritosrčno: vam ni li všeč tako lepa oseba? Jaz sem se nad njenim pogledom čez mero radoval—Kaj pač mislite: koliko er ie ta ženska potratila. da se je rau-
vala. gladila, lišpala. likala in ogledovala, dokler se ni tako krasno olepoti-čila? In vendar skuša z vsem svojim le-potičen.iem ugajati le umrljivim ljudem — vlačugarjeni...«
In zamišljen ie odšel v svoje bivališče ... Ko pa pride nedelja, se znaide med ljudstvom tudi Pelagija . Nonova živa pridiga ii pretrese vse srce. na glas pojema od ioka in potoki solz ii dero iz oči.
Po službi božji zapove Pelagija dvema slugoma, naj gresta za škofom in zvesta, kje stanuje ... Nato mu je pisala, da želi govoriti z njim. Non ji je odgovoril: Ne predrzni se. mojo slabost skušati, zakaj grešen človek sem. Če pa imaš resnično resne želje po Bogu. pridi: toda tudi drugi škofie so pri meni in vpričo teh se sme to zgoditi, zakaj tebe same ne pustim priti predse Zbogom!«
Pelagija je vesela hitela na Nonovo stanovanje: toda veleli so ji. nai gre v cerkev sv. Julija, kamor je prišel tudi Non z drugimi škofi.
In Pelagija ie prosila, nai io krsti ter ie kazala toliko spokorjenost. da so bili vsi do solz ginieni.
Iz usmiljenja je'poslal Non po prednico diiakonis. Romano, pobožno vdovo.
Na njeno priprošnjo ie Non Pelagijo krstil ter ji podal zakrament sv. birme in Rešnjega telesa ...
Toda peklenska hudoba ie Pelagiji še tri dni hudo prigrevala in io s tisočerimi skušnjavami skušala zopet privabiti v svoje mreže. Ali Pelagija je srečno premagala vse.
Čez tri dni je velela vse svoje zaklade zlata, srebra, lepotičja. vsakterih dragocenosti in oblačil zaznamovati, škofu prinesti in mu ie sporočila, naj stori ž njimi, kar mu drago.
Škof je ukazal vse razdeliti med sirote. vdove in druge siromake. Pelagija pa ie odpustila svoje sluge in služabnice sužnje, razdelila med nje vse svoje ostalo bogastvo ter na to brez sledu izginila ...
Na Oliski gori blizu Jeruzalema ie živel v leseni kočici z eno samo linico mladenič nežnega obiičja in vitke postave Odlikoval se je z gorečo pobož-nostjo in neizmernim kesanjem. Imenoval se ie Pelajdj. a nihče ni vedel kdo in odkod ie. Čuli so tujega puščavnika zjutraj in zvečer s čudomilim glasom prepevati psalme. a prav redkokdaj so ga videli. Prihajal je iz celice le. kadar ie šel po vodo ali nabirat zelišč za svojo brano...
Ko je hotel Rufin obiskati sv. deželo, mu je škof Non naročil naj poišče puščavnika Pelagija. Rufin je puščavnika res našel in mu sporočil Nonov pozdrav. Skozi linico je govoril z njim in videl puščavnikovo bledo obličje z globoko udrtimi očmi.
Pred odhodom v domovino je želel Rufin še enkrat govoriti s puščavnikom. A našel ga je mrtvega. Rufin je javil v jeruzalemskih samostanih, da je sloviti spokornik mrtev. Bratje samostanci so šli v celico in po šegi onih krajev so truplo hoteli pred pogrebom maziliti. Takrat se je razodelo, da je bil puščavnik ženska, in Rufin je spoznal zopet nekdanje lepe črte v obrazu »bisera « iz Antijohije.
Bogu posrečene matrone in device iz Jeruzalema, Jeriha in Jordanskega dola so prišle z bakljami in svečami ter so spremile s petjem telesne ostanke sv. spokornice Pelagije do groba.
To se je godilo okoli 1. 457; katol cerkev obhaja ta god 8. oktobra. Pelagijino življenje pa je opisal Matija Torkar, duhoven ljubljanske škofije 1. 1874 za družbo sv. Mohorja tako, kakor mL
Ш\ш\\11 ..Vodnikovi fliiin
«JUTRO» št. 77
26
Sobota 3. IV. 1926
Zdravstvo
0 diatermiji
Ker smo naše čitatel.ie že nekatirkrat opozorili na ugodne učinke, dosegljive dia-terminičnim potom, nai izpregovorimo par besed še o diatermiji.
Ako zadenejo električni tresljaii jako visoke frekvence (to ie visokoštevilčnih Pre-kinkov električnega . toka. v sekundi 2000 do 3000krat) ob razmeroma nizki napetosti, a precejšnii iakosti toka človeško telo. ne povzročajo bolečin (kot n. pr. pri faradiza-ciii). kakor tudi ne izzovejo pregibnih pojavov na mišičevju (kot n. pr. pri galvanizaciji). Pač pa se premene tresliaiji, došli v telo. v topWo in lahko pregrevajo posamezne organe in dele tele?a do poljubne višine. Ker se ie bati opeklin in strjenja raznih beliakovin v organih in sokovih (na-tivna beliakovina se strdi že ori 63 stopinji Celzija), je umevno, da z redkimi^izjemami 45ih stopinj ne smemo prekoračiti. Ta način dovajanja toplote, ki ie tudi jako energično, prodorno in ki se da poljubno iz-preminjati. prekaša vsako drugovrstno ogrevanje in pregrevanje, ki nikoli ne more prodreti pod kožo količkaj glo'>i".jj, in ne povolino vplivati na organe, skrite v g'o-bočini.
Diatermična toplota razg.-:;e. če se dalj časa dovaja telesu, telesno .emperaturo do 2 stopinji nad normalo. Kamor :e prodrla, katerikoli organ pretaka, novsod povzroča močan dotok krvi. zbog česar bolezenska ognjišča preie razpadejo, se гагЧ-сјг, PO-srebljejo in razližeio: otoki splahnelo Jn bolečine minelo. Celo nekatere bakterija, ki ne prenašajo visokih temperaiir. kot n. pr. povzročilec gonoreje. je moči diatermičnim potom uničiti ali iih vsa- »oliko oslnlii da se ne moreio tako razpasti, k.-t 'ii «-e iaz-pasli sicer Zato diatcr.Tiiia i'i' <akn ago.i-no pliva na opisane пгосч Posebno pa je umestna njena uporaba or: ohole nih mu-skulature ysake vrste, or; /draviienn: kroničnega revmatizma in >ivč ■ h victii (ish:-as) v obče. A tudi kirurg .io uporablia s pridom. da mu oodoira zdra/' ■ re razlemlj':-ni'-j kosti in obolelih skbwv. Tudi je možno napraviti, da vstooa tok ro pokolu;r konicah, iglah m nožičii. kate-c «■eg-nie in i'ža-ri. v telo. in da se s temi dno Imi instrumenti nntem izvršuieio uri t-' "'c roeraciie.
Revmatizem (udnica)
S tem imenom nazivliemo tisto skupino bolezni, katerih glavni znak ie trganje po udih, posebno po členkih aH sklepih in mišičevju ali mesu. Z ozirom na potek bolezni ločimo revmatizem v akuten (z naglim. strmim razmahom) in kroničen (pola-gano potekajoč) revmatizem.
Revmatizem ie infekcijska (nalezljiva) hrlezen. a njegov, ali bolje rečeno, niegovi povzročilci nam niso povsem znani. Zdi se pa da so sorodni raznim povzročilcem gnojenj, ali da sc prav isti. toda glede svoje virulence (življenske jakosti). strupenosti in opasnosti oslabljeni, ali da vsai izhajajo iz t. kih rodov. Podobne ali slične bakterije naidemo pogosto pri vratnicah in infekcijskih anginah in še pri raznih drugih boleznih, ki vodijo do notranjih gnojitev. Kot prava bolezen nalezljivka nastopa tudi revmatizem v svoji akutni obliki z vročino, z mrzlico brez rednega potekanja, a pogosto z visokimi temperaturami Navadim oboli več sklepov, dasi ne istočasno, a to tako redaio, da moramo dvomi,; na pravilno di-iagnozo revmatizma, če ie obolel en sam sklep. Bolezen napade naraiše male in velike sklepe na zgornjih in spodnjih ekstre-riitetah (okončinah): rameni, komolca, zapestji koleni in stopala. Seveda obole in redko tudi drugi sklepi na za.tilij in čoku. Mnogokrat pa ie bolečina v posameznih n išicah ".e huiša kot v skleni: (misičr.i revmatizem).
Nad obolelim sklepom ie koža vroča, rdeča in otekla, kako: je sklep sam močno napet in zatekel. V sklepno duplino izstopi iz odela vneta sokrvca. kateri ie v težkih primerih primešan tudi gnoj. Pa dočim se prav napadeni sklep že polagoma očisti in splalme. se preseli bolezen v bližnji ali boli (jtdalieni. doslej zdrav sklep in ga zavza-r e. Soloh se odlikuje bolezen po svoje<r neredkem poteku, se boljša, slabša, narašča. skače semtertia, navidezno že čisto premine, a se naenkra zopet ponovi. Pri t m bolniki mnogo trpe. ker jih po udih trga in кГије in jim radi hudih bolečin krati spanje. Seveda zgube tudi tek. se močno pote, po:-*anejo težk: • slučniih iienirm x »udi delirirajo (se zmedejo). So slučaji, ki na vrhuncu težkega obolenja delajo vtis težkega Iegarja ali celo vnetje možganskih cp?n (. tre Valuj re»madzem).
K sreči so pa ti slučaji ргеозј redki. Mnogo večja nevarnost preti bolnikom radi obolenja drugih sokrvoičniii odel, osobito
Pripovedke o Balzacu
Balzacov vlomilec
Neko noč se je zlikcrvec vtihotapil v stanovanje Balzaca, ki je po svoji navadi bedel jako dolgo in se ni vselej potrudil, da bi zaklenil vrata. Tisto noč je veliki ro. mancier po naključju spral svoji postelji. Tat si je baš dajal posla, da bi brez hrupa z vetrihom odprl pisalno mizo. kar ga prekine strašanski krohot iz sosednjega pre-gradka. Okrenil se je ter opazil v mesečini romanopisca, ki se je hahljal prav od srca. čeprav močno prestrašen, se Bmi-kavt vendar ni mogel ubraniti, da mn ne bi dejal:
»Kaj pa vam je vendar, da ste taiko dobre volje?«
»Smejem se,« mu je pojasnil a-vtor ЈВч. genije Grandetovo. »ker prihajate ponoči, brez luči, stikat za denarjem v pisalno mizo. ker ga jaz, ki govorim z vami, nisem nikoli mogel najti ob belem dnevu.«
Balzacova trava
Znameniti romanopisec Honoré de Boleac «e je namenil eijajno popisati pokrajino, ko je snoval svojo »Lilijo v dolini«. In ker je znanost imenitna opora v vseh stvareh, je želel izvedeti imena in pomen mnogo-brojnih cvetic, s katerimi je kanil posejati svoje orise. Prva skrb mu je bila, spoznati nazive onih travlc, ki povsod stopamo po njih. Obrnil se je na svojega vrtnarja.
»Ej, gospod, nič lažjega ko to!« mu je rekel vrtnik.
»No, pa ml povej, kar je tako lahko«
»Tole je metelfta ali nemSka detelja,
srčniii. Ta obolenja vodijo prav pogosto do trajnih in neozdrav.jivih srčnih napak, če bolnika že med na^a'vn intekere sama na sebi ne uničijo.
K sreči niso revmatizmi posebno nalezljivi in tudi ne bogvekaj prenesljivi od osebe na osebo: nadalje tudi po svo.ii kvar-Ijivosti niso vsi enako ziokobni. tako da opazujemo v nekaterih krajih in časih samo lahka obolenja brez težjih posedic. Da pa revmatizem ni bolezen »prehlada« in »prepiha«, o tem danes ni več dvoma. Samo v večjih epidemijah se redkokdaj pojavlja, preje že v krajevno omejenih endemijah. Pa dočim leže po večjih bolnicah skozi celo leto raztreseno posamezni slučaii na rev-matizmu obolelih bolnikov, se ob gotovem času tekom nekai dni ali tednov njihovo število podesetori ali celo podvaisetori.
Še pred — recimo — osemdesetimi leti ni bilo na kako vzročno zdravljenje revmatizma misliti. Zdravili so ga z raznimi čaji, potenjem gorkoto, parnimi kopel.ii, ob-kladki, mazili in obliži. Proti infekciji so bili seveda, ne glede na to. da jim je bil vzrok obolelosti popolnoma temen, brez vsake moči. Pri preizkuševanju raznih čajev so pa le dobri opazovalci zaznali, da poparki in zavretki kininove skorje ter peres in skorje vrb, posebno nekaterih vrst med njimi, prav dobro vplivaio na bolezen. Pozneje se ie dognalo, da se prav v skorji skromnih naših vrb nahaja salicilova kislina. ki je tudi še danes (odnosno nieni derivati, kot n. pr. aspirin) najboljše lečilo proti revmatizmu. Uporabljamo io semter-tie še čisto, navadno oa njeno manj jedko in manj draižečo natrijevo spoiino natrijev salicita. Seveda ie treba lek zauživati v visokih dozah (vzemkih) po 5 do 10 gramov tekom 24 ur. kar ie nujno, da se telo-preplavi s kislino. Zato ie treba zdravilo jemati tudi ponoči, in tudi še potem, dasi v zmanjšanih dozah, ko se ic bolezen že polegla in umaknila, ker récidive (ponovitve) dolgo in nikoli niso popolnoma izključene. Seveda pa zauživanje salicilnih preparatov, zlasti v večiih množinah, niso vsakomur dobro došle. ker pokvar.ia.io_ in zastrupljajo organizem zopet po svoje. Že-, iodec mnogih ljudi tiidi ne prenese teh zdravil, jim povzroča bljuvanje, pritisk in bolečine in jim uniči tek do dobra. Drugim se vrti v glavi ali tožijo, da so neveščni. pijani in razburjeni, da vidijo in slišijo slabo in da rim šumi in hrumi v ušesih, kot bi stali v bližini kakega slapa. Tudi delirije so opazovali v posameznih slučajih. Sem pa tja so po salicilu obolele tudi ledvice. Toda v primeri z zdravilnim in življensko obrambnim učinkom leka so vse otrovne ne prijetnosti brez pomena, in izginejo skoro kmalu potem, ko si nehal jemati zdravila.
Mnogo salicilatov tudi koža resorbira (vsrka), tako da lahko vplivamo na obolel sklep s tem. da ga mažemo s primernimi, sali cil vsebuiočimi ma?;1!, kot n. Dr. z va-sogenO'T.s ki ima do 10r: salicilnc kisline v sebi. Seveda ta preparat nekoliko draži in omehčava kožo katero si nadrgnil z njim, dočim se pa tekoči mesotan kože komaj loti. Dokler mrzlica traja, se ie ravnati po pravilih, ki so tudi sicer običaina pri bolnikih z zvišano temperaturo. Pries drugih mazil in špiritov, ki imajo na:ren olajšati bolečine, uporabljalo tudi hladeče svinčene in glinove obkladk" na razvnete sklepe. Od nekdaj so pa gorki obkladi. toplota, gorke kopeli itd., posebno v stadiju rekonvale-scence (polaganega okrevanja) na dobrem glasu. Seveda se v novejšem času tudi obsevanja in obžarjevaira, prav posebno pa diatermija, uveiiavliaio kot prvovrstni zdravilni prinm-r.nčki
Zdravniška posvetovalnica
G. K. S. v Sr. KrvavLienie iz nosa ima lahko različne vzroke, izvirajoče iz konsti-tuci.ie (telesnega ustroja), obolelega žilja, napačne sestave krvi itd. in ie včasih znak gotovih bolezni, navadno pa nedolžen in nenevaren pojav. Seveda, če se pogosto pojavlja in ie rročno, je stvar resna in potrebuje zdravniškega sveta in pomoči. Po navadi pa se dâ kri naglo ustaviti, če vsrkavaš z nosom mrzlo vodo. si daš polagati mrzle obkladke na tilnik in se vedeš mirno. Neznatna primes soli ali galuna vodi. katero vsrkavaš, še pospeši ustavitev.
G. L. L. v K. Nekaj škodljivih kurilnih plinov izpušča tudi najboljša peč. Toda ta množina primesi ie tako neznatna, da .ie ne smatramo opasne za zdravje in življenje. Smrad prihaja navadno od žveolenega vo-ilenca. Cist ogljenčev vodenec je brez duha.
G. M. R. v Č. Za pljučne in bronhJjalne katarje in one sopil v obče suh zrak sicer ni škodljiv, a suši sluznice, odnosno se poji hlastno na njih mokroti. Zato Dresuh zrak tudi bolniki težko prenašajo, zlasti ker se ne morejo radi premalo vlažnih izbljuvkov.
ki so sluznicam nalepljeni, dovoimo odkaš-Ijati. Temu vsaj deloma odpomoremo, če pozimi, ko je ob mrzlih dneh zrak itak jako suh (osobito na še v dobro zakurjenih sobah in prostorih, v katerih ie malo ljudi), postavimo na peč aH ob njo z vodo napolnjeno posodo ali razgrnemo ali obesimo tik ob peči mokre otirače ali riuhe, ki iz-hlapevaio sproti zadostno množino hlapov in napoje zrak z njimi.
G. S. B, v D. Ubodki s peresom, omočeni v tinto, kakor s tintnim pisalnikom so vedno opreznosti vredni, ker so že mnogokrat povzročili zastrupljenie krvi. Z ranicami je ravnati kot z onimi po kačjem piku: iztisniti kri iz njih in jih izsrkati.
a T. V. v Lj. Vakcinevrina ne morete sami uporabljati. Ob črtanju našega članka ste prezrli, da to ni zdravilo, ki se zaužije. Vbrizga ga zdravnik pod kožo. če smatra njegovo uporabo za potrebno.
G. R. . K. v ? Pozikusite uporabiti A% mešanico iomola s špiritom, katero si lahko nabavite v vsaki lekarni in si pomažite večkrat znoječe se mesto s sredstvom, ko ste ga nakapali na zvitek vate. Tekočina pa draži sluznice v nosu in v očeh. nakar vas posebej opozarjamo. Zato tudi pazite, da ne zaide kaka kaplia v oči. Glede oblike bi se dalo morda kai doseči s kako plastično (oblikovalno) operacijo: obrnite se radi tega na kakega kirurga.
G. B. Z. v Lj. Na sto utežnih delov glicerina pet delov boraksa. S to mažo si večkrat namažite in pregnetite roke. V kratkem času postane koža gladka in volina.
G. C. K. v Pr. Ad 1.) Nezmisel. — Ad 2.) Poljubno edvaialno sredstvo. — Ad 3.) V čisto posodo vlovjena deževnica ali snež-nica.
G. G. B. Ma v ? Brez dvoma trpite na bolezenskih izpremembah v želodcu in črevesu, ki sta verjetno atoni-Sna (zalenela, zahromela). Ce je to mnenje pravo, bre_7. točne in večkratne preiskave, tega ni moči dognati. Poskusite s trebušno masažo in faradizacijo. Tudi lahko pozobliete na dan par orehov ali lešnikov, čijili drobci mehanično dražijo želodec in črevo. O raznih neprijetnih občutkih sodite po našem mnenju pravilno. Zaostalo blato se razkraja, pri čemer pod vplivom raznih bakterij nastajajo strupi, ki zaidejo v telesne sokove in povzročajo vsakovrstne zoprnosti. Tudi imate prav, če smatrate odvajalna sredstva samo kot pripomočke za trenutek in če stremite za tem, da se zlo s koreniko izde-re. Zato bi vam z dobro vestjo priporočali Rogaško Slatino, v prvi vrsti pa, da se obrnete na kakega internista - specijalista in se izročite, kot ie potrebno, v njegovo skrbstvo.
G. M. P. v N. M. O^ diagnozi vaše bolezni ne more biti dvoma. Zal pa. da ne poznamo do danes sredstva, ki bi zanesljivo učinkovalo za njo K sreči se bolezen sama po sebi obrne mnogokrat na bolje, kakor uči baš vaš slučaj. Da vam pa »uhaja«, kot pišete, »sapa« iz želodca v r.oge itd., je napačno opazovano, dasi morda resnično občuteno. Premcrribe slušnega živca in raznih možganskih partij pa pri vaši bolezni niso nič nenavadnega. Posebej zdraviti tega ne velja. Zdravila, katera ste iemali sicer za temeljno bolezen, učinkuieio tudi na slušni živec in ostalo živčevje.
G. dr. P. K. v M. Vaše mnenje o produkciji okisavca s strani rastlin je zmotno, dasi sc ta »kriva vera«* skoro oodedava od generacije do generacije in se šopiri celo v prvovrstnih knjigah. Asimilacija in dihanje je dvoje življensikili procesov, ki potekata povsem ločeno drug od drugega v rastlini. Dočim samo zeleni deli rastlin in Ie pri luči razstajao ogljenčevo dvokislino in izločujejo okiisovec. Pa vdihavajo vsi organi rastline brez izjeme v luči kot v temi okisovec, izdihavajo pa ogljenčevo dvokislino Produ-cirajo torej v 'temi nekaj več tega za naše dihanje neprimernega, a komaj (vsaj v navadnih množinah) strupenega plina. Strah pred spanjem v sobi. v kateri ic par rastlin, je najmanj pretiran: tudi otrokom lahko dovolite brez skrbi, da spe pod palmami in muzami.
G. M. S. v Kr. Navaden lo.i: dosti boljši v tem primeru kot vazelin.
G. K. T. v V. O tem sredstvu ne vemo ničesar.
G. L. M. v S. Dermatol.
G. R. R. v I. Stavo ste izgubili. Sušica hrbtne mozgovine (tabes dorsalis) nima s tuberkulozo ničesar opraviti. Bolnika, katerega ste imeli priliko poznati vi. in ki sta bila hroma na obe nogi zbog jetike v hrbtnih vretencih, sta trpela na kroničnem vnetju mozgoviii (myelitis). V nadaljnje diskusije se ne moremo spuščati.
G. Gr. Z. v M. Vaše vprašanie sicer ne sodi v našo posvetovalnico, ampak v jezikoslovno. Ker te še ni in vam slučaino lahko ustrežemo, vam povemo, da »jetika« ni slovenska beseda in da z glagolom »jesti« nima ničesar opraviti. »Jetiko« smo dobili iz bavarske nemščine ali za naravnost iz latinščine, odkoder so si tudi Bavarci izposodili svoj »Ettich«, Latinec pa iz
grščine. Bolezen so namreč svoičas nazi-vaH »febris hectica«. Iz te naslednje se izvaja naša ietika.
G. V. P. v P. p. B. Samo na recept.
G. M. P. v K. »Metuljeva žavba« je po-tvorjeno ime za »Mercurialsalbe«. Lekarnarji oddajajo navadno 1 do 2% rumeno precipitatno mazilo na tako zahtevo. Uporabljate io lahko za opisani namen.
G. E. P. R v Lj. Proti zajedavcem z običajnimi kremami ničesar ne opravite. Poskusite si umivati prizadeta mesta z žvep-lenim milom, čigar pene pustite, da se kake četrt ure posuše na koži, jih izmijte potem z 2%: salicilnim špiritom ter naprašite kožo s kakim pudrom.
Posamezne zajedavce pa jc najbolje iztisniti ali s kako medeno zanjko ali pa s ^a-koimenovanimi iztikači za zaiedavce (Co-medonenquetscher), katere lahko kupite ali naročite v vsaki prodajalni za kirurgične instrumente.
G. R. B...C v K. Iz vašega skromnega izveščenja, da se vam »nad obrvmi izpuščaje nekaki simptomi« itd., si žal mi i:c moremo ustvariti nikake domnevne ponudbe o vaši bolezni in vam torei ne moremo ničesar svetovati. Pri tej priliki tudi obenem izjavljamo, da iz popisa skoro nikoli ni mogoče posneti za kake vrste in kako kožno bolezen gre. Izpuščaje, madeže, lise itd. je treba videti: popisati iili neveščaku sploh ni mogoče. Pa tudi veščaku mnogokrat niti najboljša risba ali slika ne zadošča za diagnozo Torej — vodno naravnost k zdravniku!
G. M. R. na R. Madeže na prstih od lapisa (srebrnega nitrata) odpravite najbolje s koščkom omočenega cijanovega kalija, ki pa jc hud strup, zbog česar Vam ga ne pripo» ročamo. Manj učinkovit, a zato povsem brez nevarnosti jc kristal jodovega kalija, kate« rega lahko omočite v vodi in odrgnite ma« deže z njim.
tistole nokata aïi Device Marije kožušček, I onole orehovec ali medena detelja; tu vidite ...«
»Ne, ne!« ga je ustavil romanopisec. »Vprašam te, kaiko praviš tisočerim zeli. ščem. ki jih teptamo z nogami, takale, kakor sem jih sedaj odtrgal, viš!
»A tako, gospod, to je trava.«
»Ampak kako je ime vsem brezštevilnim bilkam, ki so dolge, kratke, ravne, krive, voljne, bodeče, raskave, žametne, vlažne, suhe. temno zelene, bledo zelene?«
»I, no, saj vam pravim,« je ponovil vrtnar, »to je trava!« Drugega ni mogel Balzac izvleči iz nJega.
Drugi dan je vprašal prijatelja, ki je bil prišel v vas:
»Vi, ki ste mamla botamik in ste mnogo potovali, poznate K tiste rastlinice, ki nam jih povsod kar mrgoli pod nogami?«
»Borne jih!« je odgovoril rastlinoslovec.
»Tako pa mi povejte imena tehle!«
Hratu je Balzac irpulil pest murave ter mu jo pomolil pod nos.
»Veste,« se je oglasil vprašanee po kratkem pregledovanju, »jaz poznam dodobra samo maHabarsko floro . . .! Ko bi bila midva v Indiji, bi vam brez obotavljanja naštel nazive vseh teh tisočerih rastlinic, ali tukaj...«
»Ali tukaj,« mu je segel Balzac nejevoljno v besedo, »ste tako nevedni kaikor jaz.«
Jezen je pohitel drugo jutro v botaniški vrt. Obrnil se je na enega najbolj učenih profesorjev.
»O! Gospod De Balzac, kaj me izprašu-jete? V tem trenutku se mnogo ukvarjam z družino macesnov kakor tudi z nič manj zajemljivimi samariksi, a vse naše življenje ne bi zadoščalo, če bi se bilo treba
baviti s temi neznatnimi travuljaml. To je stvar zelenjadarja. Pa šalo na stran,« je dostavil resneje, »kam postavite svoj roman?«
»Na Turansko.«
»Glejte si no, kateri koli turanski kmet vam bo povedal, česar vam ne more raz. ložiti noben profesor pri nas.«
In neumorni Balzac je krenil v Turanijo, kjer je seljake našel tako nevedne kakor potovalee, tako neuke kakor vrtnar, a nič bolj neuke od profesorjev v Botaniškem vrtu. Ko se je torej lotil svojega romana, mu ni bilo mogoče točno popisati zelene preproge, ki bi jo bil s tolikšnim zadovoljstvom predočil od bilčice do stebelca, od betevca do strnike po sijajnem, potrpežljivem flamskem načinu.
Balzacova grafologija
Balzac se je bavil z umetnostjo, kaiko iz pisaive določiš pisalčev značaj, in je trdil, da se čudovito razume v njej. Neka gospa mu lepega dne prinese šolarski zvezek.
»Slišite, dragi mojster, kakšna bodočnost je namenjena temu otroku?«
Balzac premotri zvezek, nato pa naježi goste obrvi, češ: »Ste vi mati tega otroka? Sorodnica?«
»Nikakor ne.«
»Potem vam povem vse po pravici: to dete je lahkomiselno in topoglavo. Nikdar ne bo nič iz njega.«
Gospa se je zakrohotala:
»Ampak, gospod pl. Balzac, kako ne spoznate te pisave? To je vendar vaša spi-sovnica!«	•
Zgodovina molči o mojstrovem odgovoru.
M. K.
Lovstvo in ribištvo
Vstajenje v gozdu
Prišla jc svečana Velika noč, « čas, ko oživljamo spomine na veličastno Kristovo vstajenje in z njim uživamo zaledno vstajenje narave. Mnogi hite v božji liram že v ranih urah. lovec, prijatelj narave, pa gre v goro, v gozd, da tam uživa, praznuje in počasti vsemogočnega Stvarnika. Morda da se nikjer in nikoli ne naseli v njegovo dušo tako svečano razpoloženje, kakor v lepem velikonočnem iutru. v probujaiočem se gozdu.
Ko še kraljuje noč. je že na določenem mestu in že prisluškuje. Napenja ušesa, toda za,man. ne oglasi se še nič. Zvezde so jele bledeti, v dolini na ie zadonel jutranji zvon. Skozi gozd ie zapihal nočnik. zmajal vrhove temnih smrek in borov in jih prebudi! iz sladkega sna. Nočnik pa ni prebudil samo drevja, nego tudi njegove stanovalce. Prva je zažvrgolela rdečegrla taščica, zamolila ie svojo iutranio molitvico. Lovcu ie v tem trenotku po žilah zavalovila kri. Ga že sliši! Tam nekje od velike poseke prihaiajo posamezni glasovi: kakor bi nekaj kapalo. tako čudno, tako votlo odmeva. Ni bojni klic in tudi in prepevanje, je samo izlivanje sladkih čustev.
Lovec malo počaka, ker znano mu je, da gozdni trubadur šele poskuša in da bo šele čez nekaj minut ubral svol polni spev. Tam nasproti, na grebenih gora pa se .ie jelo svitati. Zlatoprsta Aurora ie dehnila in lahno poljubila vrhove snežnobelih gorskih velikanov, ki so deviško sramežljivo zardeli.
Petelin razliva svojo iednolično 'melodijo in kleplje in kleplje. Klepanje zaključi z jačiim udarcem in ko njegovo čustvovanje_ prikipi do viška, pa kar »zaškriplie«. Komaj lovec zasliši škripanje, ki je slično glasu drgnjenja veje ob ve!o. takrat pa se mu lovec jame približevati. Znano mu ie, da petelin med škripanjem močno odpira kljun in zbog tega za.pira slušni kanal, da je med škripanjem gluh. Med škripanjem, ki traja kakih pet do osem sekund, napravi lovec po dva. včasih celo tri korake. .
Poleg petelina pa se je že oglasil tudi ostali pevski zbor. Kos zlatokljun,^ ščiifko-vec, pinoža, razne sinice, vse poje. vse žvrgoli. vse pa prepoie in prekriči flavtist droz, ki si .ie izral najvišje mesto, on hoče da ga vse sliši: vmes Pa kuka kukavica in Kruli divii golob.
Lovec <je že pri petelinu! Kraj male poseke na debeli bukvi ga je opazil. Je še nekoliko mračno in vidi se samo silhueta. Malo počaka, si točno ogleda teren, določi si pot, po kateri misli uriti neopaženo v neposredno bližino petelina.
Petelin kleplje in brusi, lovec Da se mu bliža. Zadnji skok in ima ga na dobrih dvajset korakov. Lovec sede na smrekov parobek in uživa za njega morda najveličastnejše trenotke. Ves ptičji zbor poje, iz doline na prihajajo glasovi ubranega zvo-nenja. Iz petih fara se sliši pritrkavanje, slavljenje vstajenja Gospodovega. Kakor mogočne orglie zadoni, nato Da s ponelia-vanjem lahnega vetriča zopet ponehuje in menia melodijo. Tudi '.-nožnarii oznairjujeio. da ie danes veličasten dan. Velika noč.
Zdanilo se ie. petelin pa še vedno poje. Obrnjen ie proti veličastno vzhajačemu solncu. Glavo ima visoko dvignjeno, peroti napol razprti in krčevito pritisniene k životu, rep pa razpet, kakor veliko pahliačo. Še nekaj trenotkov. solnce vzide in končan bo veličasten prizor.
V lovcu nastane majhna borba. »Ali nai streljam? Ne! Le živi in veseli se še naprej! Morda kasneje, ko boš poskrbel za nasledstvo, ti vpihnem luč življenja in te ponesem s <eboi za spomin na krasno jutro vsta:enia.«
Ali je morda petelin občutil moio misel? Ne vem. Stisnil ie široko pahljačo, pritegnil peroti in vrat in odirfotal na tla k rjavograhastim limbicam, ki so poleg srečnega lovca prisostvovale iutranjemu koncertu	VI. K.
Janša Redivivus
A. Žnideršič: «Naš panj».)
Antona Žnideršiča knjiga «Naš panj», ki je nedavno izšla v Ljubljani, bi s polnim pravom smela i meti tudi Janšev naslov: «Antona Znidaršiča popolni nauk za vse jus goslovenskc čcbelare v kakršnem panju in kako naj čebelare če hote en bol vspeh kakor dosehmalu imeti» — ker analogija je popols na. Pred 150 leti so Slovenci prednjačili v čebelarstvu in cesarica Marija Terezija je poklicala slovenskega očeta čebelic Janšo na Dunaj in ga nastavila kot čebelarskega uči= telja.
Od Dzierzona dalje so začeli uvajati na» predni čebelarji vseh kulturnih narodov če» belarenjc s premičnim satjem, le v Slove» niji, teh klasični čebelarski deželi, je ostalo kakor za Janševih časov. Šele ko je zgradil Anton Žnideršič svoj A. Ž. panj, se jc za» čelo ž njim širiti čebelarenje s premičnim satjem in jc čebelarstvo samo začelo naglo napredovati ter stoji danes pri nas na izred» ni višini. Žnidaršičev A. 2. panj je rezultat dolgoletnega proučevanja in preizkušanja. Kot mož velikega teoretičnega znanja, bo» gat na mnogoletnih praktičnih izkušnjah je imei Žnideršič pred očmi čebelarenje za med, pri čemer se je držal temeljnih načel amerikanskega čebelarstva, ki so: velik panj, velika mera in položna lega satnikov. Spričo različnih klimatičnih, pašnih in zem» Ijepisnih kakor tudi socijalnih razmer v Slo» veniji od onih v Ameriki, je naravno, da je njegov panj drugačen od amerikanskega pa» nja. Slovenski čebelarji so prisiljeni čebc»
lariti v čebeljnjakih in prevažati čebele na pašo iz enega kraja v drugi. Zato je Žni» deršič svoj panj uredil tako. tla ga jc mo» goče postaviti v čebeljnak, da ic pripraven za prevažanje ter da sc da na paši na majh« nem prostoru zložiti.
Žnideršič je velečebclar. čebelari žc pre« ko 30 let z nekoliko stotinami panjev. Nje» govo čebelarstvo ni nikaka vzporedna go» spodarska panoga ali sport, pač pa je čebe« larsko podjetje amerikanskega sloga.
Kakor jc zbral Janša rezultate svojega dela in izkustva v knjigi, da se morejo oko« ristiti ž njimi drugi čebelarji, tako je tudi Žnideršič opisal svoj panj in način čebela« renja v njem, dovrjien po mnogoletnem last» nem in tujem izkustvu v knjigi: «Naš panj», ki jc izvrstno delo po vsebini in obliki. — Knjiga velikega formata obsega 135 strani s 107 slikami, je pisana v kratkem, jedrna» tem in razumljivem slogu. Način pisanja in razlaganja spominja mnogo na Janšo. Niti ena beseda ni odveč niti premalo, vendar pa je vse jasno. Knjiga nam jasno kaže, da ta pri nas koristni in vsled tega primerni samo dve vrsti panjev: A. Ž. panj za one kraje naše širne domovine, kjer se mora če» belariti v čebeljnakih in je treba čebele pre« važati, ter amerikanski (originalni) panji, v onih krajih, kjer so take razmere, da se mo» rejo postaviti panji pod milim nebom. Tako se s to knjigo rešuje tudi vprašanje postav» Ijanja panjev. Žnidaršičcvo delo je pravi kompendij čebelarske znanosti in umetnosti Kar najtopleje ga priporočamo.
Po dr. D. V. v «Pčeli» .
0 ribji tuberkulozi
Že kraj leta 18S6. so razni francoski bak« teriologi vzredili iz posebnih gobač ali bul (tumorjev) na krapjih repih bacil, ki je v bistvu kazal glede svojih oblik, barvanja, rasti itd. iste odnošaje, kot jih kaže Kochov bacil človeške tuberkuloze. Vendar pa ra» sto ti bacili, katere so raziskovalci imeno» vali bacillus tuberculosis piscium, hitrejše nego Kochovi in to pri toplotah od 10—30 stopinj, dočim je rast nazadovala ali pa sploh prestala, če je dosegla temperatura 34 stopinj C. V kulturah (nasetvah) se jc pojavil tudi micel (nitevje) v dolgih nitkah. Raziskovalcem se je posrečilo dokazati, da je najdeni bacil jako nevaren za ribe in mrzlokrvne živali vobče, ne pa za gorko» krvne in tudi ne za človeka. Če pa vbrizgaš morskim prešičkom tuberkulin in omenjeni bacil zajedno, postanejo poslednji zopet virulentni (jaki, učinkoviti) za gorkokrvne živali. Omenjene na bulah obolele prve krape so dobili raziskovalci iz basena, v katerega je hodil neki jetičnik redno plju« vat. Pozneje so pitali krape z mesom na tu» herkulozi obolelih morskih prešičkov in so potem eksperimenta na ta način okužili odbrane ribe.
V nasprotju s temi poročili pa drugi znanstveniki niso došli do enakih izsled* kov. Pitali so n. pr. zlate ribice trajno z pljunki jetičnikov, katere so ribe hlastno požirale. Še več tednov pozneje, ko so že ribe prestavili v drugo posodo, je bilo v njihovih iztrebkih mogoče najti in doka» zati Kochove bacile, jih tudi izolirati, na» sejati in okužiti z njimi morske prešičke, tako da so poginili na navadni tuberkulozi. Ribice same pa, več mesecev po tem ubite, niso kazale niti najmanjših tuberkuloznih izprememb. Njih samih se torej ni posrc» čilo okužiti.
Te izsledke sta Francoza Nikolaj in Lesieur potrdila z nadaljnimi poizkusi na zlatili ribicah in krapih. Po mnogo mcseccv trajajoči inficirani krmi ni bilo mogoče ugotoviti na ribah tuberkuloze. Vendar so pa morski prešički, katere sta cepila z mesom teh rib, oboleli na tipični jetiki.
H. Herzogu pa se jc posrečilo okužiti s Kochovimi bacili žabe, ki so kazale tako na oko, kakor pod drobnogledom slične iz« premembe, kakor jih jc povzročil bacil ribje tuberkuloze. Po teh preiskavah, čijih izsledke je sicer težko spraviti pod skupen vidik, jc pa vendar trebalo vse previdnosti, predno jc bilo mogoče izpregovoriti kako resno besedo. Morey si je razlagal tc čud« nc pojave na ta način, da je trdil, da iz» gube Kochovi bacili v ribjem telesu na ja» kosti in strupenosti, in zdi sc, da mu no« vejši eksperimenti dajejo prav. Zanimivo jc tudi to, da so obratno s kulturami baci« lov mrzlokrvnih živali n. pr. skušali zdra» viti človeško tuberkulozo.
Zobje beli in čvrsti	31
usta sveža in lepa
to je uspeh zobne paste
P€B€CO
Za negovanje kože:
„PEBEC0 - Gol d - Cream"
JUTRO» st. 77.
Sobota 3. IV. 1926

O)
4
Čebela z «Jutrom
mačku
Pomlad nam je ozelenela, na dan zlefela je čebela in preden z medom se opita za praznik «Jutro» si prečita.
Mladi risar
Nariši z eno potezo!
Veliki petek.
Bilo je na Veliki petek. Mojček razbija in kriči, da gre skozi ušesa. Babici, ki je sama ž njim doma, je končno le preveč.
«Čuj, Mojček,» ga pokara, «ali te ni sram, da si tako glasen? Ne veš, da je danes umrl Bogec?»
Mojček pogleda babico, se zamis sli, nato pa odgovori s posmehljis vim nasmeškom:
«Ne boš, babica! Bogec jc umrl že lani.»
Nesramno.
V tramvaju. Poleg starejše, ča» stitljive dame sedi osemletni pobič, ki neprestano posmrkava. Dama nekaj časa potrpežljivo posluša, slednjič pa ji je le preveč.
«Čuješ, dečko,» vpraša pobiča, «kaj nimaš nobenega robca?»
Fantè jo začudeno pogleda, nato pa ji odgovori nekam prezirljivo:
«Seveda ga imam, toda tujim lju» dem ga nikdar ne posojujem.»
Zgodba o
Živel je nekoč Tonček, in ker se začenja njegovo ime z veliko črko T, jo narišimo.

Blizu njega je pa stanovala nje» gova pridna prijateljica Slavka. Za to narišimo tudi črko S.
T -S
Obema pa je bilo dolgčas in zato je začel Tonček zidati hišico. Na» pravil je najpr;j eno steno. Tako»le:
"F

Ker pa je bila ena sobica prema» lo za dva stanovalca, je napravil še en zid. Tako»le:
V
J>
Sedaj je imel dve sobici. Da bi pa videl, kaj se godi po svetu, je nas pravil v hišici dve okenci. Tako»le

J
Hišica pa mora imeti dimnik. Ta» ko»le
v
J
V drugi sobici pa so postavili pe* čico, in ta mora tudi imeti dimnik. Takosle:
V
_s
Da ne bo pred hišo pusto, je po» sejal Tonček travo. ТакоЛе:

Hišice je bil tako vesel, da ni mos gel sam prenesti radosti. Sklenil je, mora sporočiti s-oje veselje S'avki. ?el je nr. pot. Tako»le:
Pride torej k nji, jo lepo pozdravi in opisuje svojo hišico, ki ima dvos je sobic, eno zr niega in eno zanjo, te- ji pove, da ima hišica tudi dvoje oken, dve ] ;č:ci, kjer se bosta gres L pozimi in da st- na s' hi dva dimnika. Okrog hišice pa je nases jana trava.
Čujei S!?."ica, ti moraš z menoj, da si hišico takoj ogledaš,» pravi Tonček. «Rada grem,» mu odgovori Slavica, a predno odideva, pojdiva v k'et in vzemiva s seboj nekaj jas bolk.»
In šla sta sloho'T v klet. Tako-Ie:
V kleti sta napolnila žepe z naj» lepšimi jabolki ter se vrnila. Kram lja!a sta o hišici in malici. Malo sta stopila v stran in nista niti videla, kdaj sta padla v jamo.
U
Nič se nista prestrašila. Smeje sta se pobrala in z'czla iz jame.
Prijela sta se za roko in stopala proti hišici. Tonček je držal Slavico za roko in je kazal s prstom na dimnika. Zmanjkalo pa jima je zos peA tal pod nogami in — bums! — sta bila v jarku. Tu spodaj:
Nič se nista jokala, a vendar sta težje kobacala iz jarka. Komaj sta prišla na vrh, glej, zopet bums!, in ležala sta v drugem jarku.
Oprezno sta zlezla na varno in hitela proti bližnji hišici. Tonček odpre vrata, Slavka pa ostrmi, sko» či nazaj in prestrašena zakriči:
«Uh, kakšen grd maček!*
Slab tek
«Kaj ti je neki,» je vprašal oče svojega sina. «Ali si se prehladil, ali kaj, da prav nič ne ješ? Ali si že jedel kaj danes?»
«Ne,» reče sin. «Zjutraj mi je dala mati košček kruha, pa še ta je suh. Hotel sem ga namočiti v vedru, pa ni Tel v дпј. Nato sem zgrizel kar suhe д, drugače pa nis " n:č jedel.»
Dobro je pogodil.
Lojzek hodi v prvi razred. Učitelj ga pokliče pred tablo, kjer visi velik zemljevid, in pokaže s prstom na karto.
«Kaj je to?» vpraša učitelj.
«Umazan noht,» odgovori urno Lojzek, vesel, da je tako dobro pos godil.
Marija Grošljeva:
Boštjančkov vlak
Nisi dopolnil ni štirih še let, pa boš že kmalu prevozil ves svet: vlaki so tvoje največje veselje, na mizi stoje, — pripravljeni že in čakajo le na povelje.
Voziš se rad na Gorenjsko, v Škof jo Loko, na Otoče, žvižga vlak, drvi, ropoče kamor naš Boštjanček hoče.
V	Reko, Trst, Solkan, Gorico vodiš z varno ga ročico,
pa nazaj spet preko Soče žvižga vlak, drvi, ropoče kamor naš Boštjanček hoče.
V	Beograd drvi tik Save, nese Peterčku pozdrave, vozi v hribe
čez višine in v doline vse poprek brez zaprek.
Čez mostove, skozi rove in predore brez zavore,
brez nezgod, nesreč, ovir najdeš vedno pravi tir.
Preko stolov vseh in miz k stričku pelješ se v Pariz, z vlakom dihaš in sopihaš in napenjaš lice vroče žvižga vlak, drvi, ropoče kamor naš Boštjanček hoče.
Dečko previden, razsoden in bister, ti naš najmlajši — prometni minister!
°8cg
Veverica
Tele si je drgnilo hrbet ob hrast. Veverica na veji se je prestrašila in mu spustila želod na glavo. Tele se je razhudilo in reklo: «Pojedlo te bom!»
Veverica ni vedela, da ne more tele pojesti veverice, le prestrašila se je, se zvila v klopčič, naježila rep in prhnila: «Le poskusi!»
Neumno tele je pričelo odskako» vati s privzdignjenim repom, hote» lo jc veverico zabosti, čeprav ni imelo rogov, potem pa se je razkos račilo, stegnilo jezik in podrgnilo ž njim po hrastovim.
«Joj, joj, joj,» je zamukalo tele in steklo h kravismateri, da ji potoži.
«Veverica me je vgriznila v je* zik.»
Krava je dvignila glavo, zamišlje» no pogledala mladiča ter začela zo» pet muliti travo.
Veverica pa je priskakljala v tem* no votlino visoko v hrastovem deb*
lu, vzela je iz skladišča najboljši lešnik in rekla prijateljicam: «Jaz sem premagala velikansko zver; ne» mara je bil to lev!»
Pa se je pričela širiti slava o njeni pogumnosti čez sinje jezero in tem* ni gozd: «Naša veverica je junak,» so si šepetale živali, a glasno si ven* dar niso upale govoriti.
Karel Širok: Polžja
POLZEK GRE. Hitro, hitro s pôti, voz hiti nasproti! Polž ga s sabo vleče, kakor vihra teče, z vozom teče skozi les, voz pa nima nič koles, nič na vozu ni blaga, nič voziček ne drdra. — Hitro, hitro s pôti, polž hiti nasproti!
POLZEK — ČARODEJEC Kdo, o j kdo prečudne te ima nožice, da po gozdu dela srčbrne stezice?,
Tale čar ode j ec — polžek je rogati: koderkoli teče, s srebrom vse prevleče.
Tole srebrnino, polževo skomino, v vrečico natresi, meni jo prinesi: dam ti pet cekinov, sedem petelinov.
POLZEK ORJE . . . Polžek orje, miška seje. Vzrasla bo pšenica, polžek jo opleje; polžek jo opleje;
1 «V.
hišica
Zvonovi so šli v Rim
Grčarjev Mirko je prav dobro vedel, da gredo na veliki četrtek zvonovi v Rim, In ker je hotel priti vsaki stvari do dna, je sklenil, da se bo skril v zvonik in bo tam počakal ter se prepričal, kako je v resnici z zvonovi na veliki četrtek.
Reber jc bila majhna, gorska vas, a imela je štiri zvonove,, lepe, stare zvonove, ki jih jc vlil slovit zvonar. Ljudje so pripovedovali, da njihovi zvonovi kar govorijo in da takih zvonov ni daleč naokoli nikjer, niti v večjih mestih jih nimajo. Zato se je hotel Mirko prepričati, kako se pripravljajo zvonovi na pot, ali res govorijo in ali morda ne nameravaš jo ostati v Rimu za vedno. Tega bi Mirko ne dovolil in preprečil bi njis hov odhod, pa če bi moral spraviti vso vas na noge.
Mirko se je najedel in toplo oble« kel, čeprav je bil zunaj lep pomla»
danski dan, in mesto da bi šel v cerkev, je lezel po stopnicah v zvo» nik. Skril se je v kot in čakal.
Nekaj časa sedi skrčen, kar začuje čuden hrup, kot bi grmelo; potem se je hrup polegel in vršelo je v zvoniku tiše in pritajeno. Kar se odpro vratca in nekaj zabrni, kakor bi kdo udaril na bron. Med vratci se je pojavil največji zvon »Jožef«. Ustavil se je ter se nekolikokrat težko zagugal in vsakokrat je v njem zahropelo. Mirko se je bal, da ga ne bi zapazil. Ves se je tresel, toda »Jožef« se še zmenil ni zanj. »Lep dan imamo za pot, Ie podvis zajte se, da čimprej odrinemo,« je rekel »Jožef« ostalim.
»Kar ne morem se letos izmotati iz teh vrvi; če pridejo do njih fan» talini, vse zmedejo,« je tožila »Ma» rija«.
Slednjič so se vsi izmotali ter za» čeli stopati po stopnicah nizdol. Spredaj »Jožef«, za niim »Marija«,
potem »Miklavž« in zadnji je cap» | ljal navček, mrtvaški zvonček.
»Ti bi lahko tudi letos ostal dos ma, s teboj je vselej križ,« je zagos crnjal »Miklavž«.
»Ne in ne,« je zapiskal navček; »lani nisem bil z vami in vse leto mi je bilo žal. Grem z vami, pa grem!«	,
»Ne prepirajte se tam zadaj!« je zagrmel »Jožef« in vsi so utihnili.
Mirko je od začudenja strmel. Ko bi mogel z njimi! Vstal je ter korakal previdno za zvonovi. Čud» no, da ga niso opazili, čeprav je šel med »Miklavžem« in navčkom. »Jožefa« se je bal.
»Marija« se je ustavila vprav na koncu vasi ter rekla: »Tako mi le* tos srce nagaja.«
»Ni čuda, tako dolg", pot!« je me» nil »Miklavž«. »Jaz ne bi šel, če bi ne bilo treba. Ampak kaj bi rekli v Rimu, ko bi ne prišli zvonovi z Re» bri.«
»Da, da, jaz sem že navajen, kot da sem rojen tukaj. Poznam vsako bajto, vsako luknjo, govorim k vsem in moje srce bije za vse.«
»Hm, kaj vi, Jožef, ampak jaz, iaz oznanjam le žalost in samo ža» lost. Zlasti lani, ko sem oznanjal ljudem smrt Medenke, matere sed» merih otrok, ta1 at se: mislil, da ml poči src2. In zato hočem, ko imam počitnice, ven v svet, da se malo razvedrim in zabavam. Toda ne hitite tako, ne morem vas doha» jati,« se je kremžil navček.
»Nič ne pomaga, moramo se pod» vizati, da dospemo do noči v Rim. Odpočijemo se samo v Ljubljani, potem nič več. Glejte, tamle gredo tovariši iz Maribora, za njimi zvos novi iz Gradca.«
»S temi ne pojdem, ti brebentajo samo nemško.« je zadaj protestiral mrtvaški zvon. »Poglejte, tistisle »Siegfried« iz
odbit, kar nastran se drži,« je ka* zala »Marija«.
»No, no, no, ženske, mirujte in mislite na pot. Pridružimo se šele ljubljanskim zvonovom, to bo spet procesija, bomo vsaj kaj novega izs vedeli,« je govoril spredaj »Jožef«.
Mirko je korakal vedno med zvo* novi in videl, kako hitijo vedno od vseh strani v isto smer novi in novi zvonovi. Samo temu se je čudil, da je bil vsak korak več kilometrov dolg, kajti po rojstni vasi ni bilo že davno več sledu in pred njim so vstajale nove in nove pokrajine. Že so se sešli z ljubljanskimi in mari» borskimi zvonovi in sedaj so priha* jali le še nemški tovariši. Mirko se je kar zgubljal med to množico, a držal je ž njimi korak in ni imel oči v žepu. Ogledoval s; je kraje. Dospeli so na širno ravan in pred njimi se je pojavilo morje. Že so
----e„j^,	ш . prihajali zvonovi, ki so govorili med
Kočevja ie menda malo počen ali I seboi italijansko. Večinoma so bffi
miška jo požanje; miška jo požanje, polžek v mlin odpelje; polžek v mlin odpelje, miška v mlinu zmelje.
POLŽEK IN VRANA. Vrana steza perotnice — polžek leze čez stezice; vrana lačna v zraku kroži — polžek Bogcu se potoži; vrana jezna v zraku vpije — polžek v hišico se skrije; vrana sede sredi veje — polžek v hišici se smeje; vrana pravi: «Bomo spali!» —
polžek Bogcu se zahvali. •
Vse štiri pesmice so natisnjene v zbirki «Polžja hišica», ki je izšla z ilustracijami g. Šantla v založbi M. Modiceve v Ljubljani tik pred prazniki.
Rakova svatba
Zajec je prišel k ribniku pit. Po vodi je plaval suhi list, na njem pa je bil polž.
«Kam plavate oče?« mu kriči zajec.
«Na ono stran, dragec, k raku na svatbo.»,
«No, dobro, le naprej.»
Teče po vodi dolgokraki pa j k, se ustavi, udari z veslom in leti naprej.
«llam pa ti?»
Pajk zagleda dolga zajčeva ušesa in se prestraši:
«Pusti me, jaz sem vedež, hitim na rakovo svatbo.»
Glavač moli gobec iz vode, pre» mika usta.
«Kam pa glavač?»
«Saj vidiš, da diham, sedaj se bom prelevil v žabo, skakljal bom na rakovo svatbo.»
Zeleni kačji pastir drdra, leti nad vodo.
«Kam pa t:, kačji pastir?»
«Plesati letim zajček, na rakovo svatbo.»
«Glej no, kaj jc to,» misli zajec, «vsi hitijo tja.» Kmalu zabrenči če» bela.
«Tudi ti letiš k raku, čebela?»
«K raku» brenči čebela, «pila bom vince in medico.»
Priplavala je raca z belimi perot» mi in zajec jo milo prosi:
«Vzemi me k raku, beloperka, ne znam plavati, vzemi me na hrbet.»
«Saj tc niso vabili, bedak.»
«Nič ne de, bom samo gledal.»
«No naj bo,» je rekla raca, porno» fila iz vode vzbočeni hrbet, da je zajček skočil gori, pa sta plavala.
\"a onem bregu je praznoval stari rak svatbo v mahu. Race in raciki so buîi'i z debelimi očmi in sklepe» ta'i s kleščami kakor s škarjami.
Polž je leze! po močvirnatem na» b-ožju in šepetal vsakomur novico.
Pajk se jc zabaval in kosil z noži» cami seno. Kačji pastir je brenčal s pero trni. se veselil, da je tako lep in ga vsi ljubijo. Žaba je napih» rtiia trebuh ter kvakala. Trije ka» pelini in belice so plesali.
Rak»ženin je držal nevesto za dolge brke, ponujal ji je muho: «Jej r.o,» je govoril.
«Ne smem,» jc odgovarjala nevc» st «čakam na raco, mojo teto.»
Kačji pastir je zakričal: «Raca, raca pride. Joj. kako je strašna, uše~a ima.»
Gostje so se obrnili.
Po zeleni vodi je letela na vso moč raca, nanjej pa je sedelo stra» šilo, siva žival z zelenimi očmi in dolgimi ušesi.
Kaj se je zgodilo?... Ženin je pustil nevesto in smuk v vodo, za njim so utekli vsi raki, kapeljni, žabe. Pajk se je onesvestil in padel vznak. Kačji pastir je zabrenčal, a vendar vzletel.
Raca je priplavala, na mahu je bilo naenkrat vse prazno, samo pajk je ležal kakor mrtev.
Raca je vrgla zajca kar v vodo in ga pričela kregati: «No, kaj si na« pravil, bedak... Ni bilo zaman, da te niso hoteli povabiti na svatbo..»
Ubogi zajček je molčal saj je bil ves moker. Prilezel je iz vode na spolzki breg in utekel, ves nesrečen, po suhem v hosto.
-SžS-
Lisjak in ježa
Gospod Lisjak je šel na lov in zdajle vrača se domov; obiielj Ježek ga pozdravi: «Veselo Alelujo!» pravi.
Imel Lisjak je srečen dan, zato vihti klobuk tja v stran: na rami nese risanico, a v torbi lepo pisanico.
Očetje zajci
Očetje Zajci, otovorjeni z jajci gredo od fare in zgrešijo pot,
strme v napis, bero učeno — zdajci jim puta modro razodene: tod in tod.
Ona že ve!
Ivka je stara šele osem let, pa je že premetena, kakor da jih šteje šestnajst in več.
Bilo je pri verouku. Katehet je pripovedoval zgodbo o Mojzesu.
«Kdo je bila Mojzesova mati?» vpraši\ katehet Ivko.
«Faraonova hči.» odgovori dekii» ca. —
«Ne, Ivka. Le spomni se: faraono» va hči je Mojzesa samo našla v ko» šari med grmovjem ...»
«E, to je bil le izgovor,» odvrne Ivka, trdno prepričana, da je zadela pravo.
Zrjci in žabe
Zbrali so se nekoč zajci in so za» čeli tožiti radi svoje usode: «Naj» slabši smo in najstrahopetnejši na tem božjem svetu. Vsi nas uničuje» jo: ljudje, psi, orli, celo vrane. Vse» ga se bojimo, vse nas plaši. Zleti ptiček, pa гз že bojimo; huškne mi» mo miška, pa se že tresemo. Ne, boljše bo enkrat umreti, kakor v strahu živeti in se mučiti. Kaj ho» čemo! Pojdimo in se vtopimo!»
Tako so prišli zajci k potoku in se plazili skozi trsje, da bi našli pri»
praven prostor, s katerega bi po» skakali v vodo. Žabe pa so zagle» dale zajce in so se prestrašile. Smuk! — že so bile v vodi.
Neki zajec pa je rekel tovarišem: «Čakajte, bratci! Saj ni treba, da se vtopimo, še so na svetu živali, ki se nas bojijo. Menda sc žabam godi šc slabše kot nam!»
to zvonovi dragocenega, starega ko» va.
Pot jim je sedaj uhajala zelo naglo, le pri Florenci so v gorah dolgo blodili. Iz Florence in že prej iz Bolonje je prišlo mnogo tovari» šev. Zvonovi z Rebri so se kar iz» gubljali med njimi. Toda stopali so ponosno naprej, niso se bali, govo» rili so slovensko, čeprav so jih ita» lijanski tovariši gledali postrani. Ko so dospeli pred Rim in zagledali kupolo svetega Petra, se je začela tekma. Vsak je hotel biti prvi, da bi dobil prostor čim najbolj blizu cerkve. Toda zvonovi z Rebri se niso gnali, »Jožef« jc rekel: »Če niso sami tako uvidevni, da gre ram, ki smo prišli od tako daleč, prednost, se ne bomo ponujali. Bla» gosîov se me dotakne tu prav tako, kakor tam spredaj.Lepo je tu, le kar je res, solnce greje, še čudno, da me r? raztopi, toda naši sočni travniki, '.-tei pred hišami in veseli gaji, tisti ljubki griči, rodovitna polja in naša poštena slovenska Reber mi je nad vse ljub?. Vesel sem, da bo spet leto dni mir.«
»Saj letos je bila muka v tem solncu,« ie potožila »Marija« ter
stepala prah s sebe.
»Za to pa imaš ti, kar si hotel,« se je namrdnil »Miklavž« k navčku, toda ta je bil ves zmučen. Bolelo ga jc srce.
Mirko je pogledal okoli.sebe. Stal je na okroglem trgu, ki ga jc obda» jal< okrog in okrog stebričje. Na sredi je stal obelisk, v pročelju pa velika cerkev sv. Petra Na desni so se kopičila vatikanska poslopja s svojimi muze "i. Mirko je to sliko že nekje videl, a vendar jo je znova občudoval. Ko se je obračal in iz» tezal vrat, je zadel ob nekega Nem» ca in se je huoo udaril. Pokazal mu je jezik, kajti vedel je, da ga nihče ne vidi.
»Kaj pa ti tukaj, se ne pobereš odtod,« je zakričal na zaspanega Mirka cerkovnik, »Zaklenil bom, pojdi že, pojdi odtod.«
»Ampak zvonovi,« je rekel Mir» ko v zadregi.
»No, kai. zvonovi, danes ne bodo zvonili, domov pojdi.«
»Menda to niso bile samo sanje?« je vzdihoval Mirko, cerkovnik pa je rekel: »Bržčas so bile, lcer si tu spal od jutra do večera.«
Gizdalini
kmet je kupil e r:ove škor-je, ženi prstane, hčoiki pa ul.?ne. Pri» sel je praznik m vsi зо sc OKitiii z novimi rečmi. Kmet se je vsedel na k'op, stegnil je nog , blngljal z njo, da bi videli vsi njegove škornje ter rekel ženi:
«Zakaj pa ni naša izba pomete» na?»
Žena je nastavila roke, raztegnila prste narazen, da bi vsak videl nje» ne prstane in odgovorila:
«Mar nisem rekla?»
Hčerka pa je zmajala z glavo, da so se ji kar zazibali uhani ter rekla:
«No, kaj še, kolikokrat na dan pa naj pometam?»
Junak
«Kje pa si bil?» vpraša Ničipor Stepana, «da te tako dolgo ni bilo na izpregled?» — «No, kje, pri Tur» kih vendar!» — «Pri Turkih? Kaj pa si delal?» — «Bil sem v vojni!» — «Ali si posekal vsaj enega Tur» ka?» — «Menda sem.» - «Kako pa si ga posekal?» — «Tako»le. Grem
po polju in roži jam s sabljo, pa glej! Pod vrbo leži velikanski Tu» rek. Roke je vrgel od sebe. Prikra» dem se blizu, pa mu odsečem s sab» Ijo izza vrbe eno roko; on pa še vedno leži. Odsečem mu torej še drugo roko, a on še vedno leži.» — «No, bil si res bedast Stepan», mu reče Ničipon. «Najprej bi mu mo» ral odsekati glavo.» — «Seveda, saj sem tudi tako mislil, a glave sploh ni imel.»	A- I- Afonasjer.
Marija Grošljeva:
Šola v deveti deželi
V šoli dežele devete ni truda, same zabave so, radosti, čuda.
Prosim posluh.
Na računalu kakor balončki s šibic visijo sladki bonbončki.
A ne v napuh!
Tintnik pa vabi s sladko medico, rožnat jeziček in drobno ročico
dokler ni suh.
Knjige so torte, gobice — žemjle, kdor jih pohrusta, hitro zadremlje.
O j ti lenuh!
Vse je takole dobro in v redu, slavo, ljubezen vživa v razredu
le potepuh.
Tjakaj bi radi, jaz pojdem z vami, pot pa izbrati morate sami —•
to ni od muh!
Tuje noge
Gricjko je prodal moko v mestu, k pil si je dobre škornje iz telečje kože, jih namazal z dobrim kolo» mazom pa si privoščil toliko žganja, da je komaj zlezel iz mesta. Naprej sploh ni mogel. Zgrudil se je sredi ceste in zaspal, cigani p- 1 šli mi» mo in mu sezuli škornje. Zjutraj se je peljal mimo kmet iz vasi, kjer je bil doma Gric:4o. Ustavi se in ga zbudi ter reče: «\'stari no, Gricj» ko!»
«Saj je še zgodaj,» reče Gricjko.
«Kje neki zgodaj?»
«No, pojdi,» mu reče Gricjko v jezi.
«Glej ga no, zdaj pa se še jezi! Vsaj noge potegni s ceste, da lahko minem tod.»
Gricjko pogleda noge in ko vidi, da so bose, reče: «Te pa niso moje, moje so bile v škornjih.» ni imel»	A- Afanasjer.
Oh, to računstvo!
Anka se že dobre četrt ure trudi dognati, v kolikem času se napolni vodnjak, če priteče vanj iz ene cevi 115 litrov na uro, iz druge pa odte» če na uro 50 litrov in če sta cevi od» prti le 18 ur na dan in če... itd. itd. Uh, trd oreh za Anko! Kar neče in neče se ji posvetiti. Končno po» kliče vsa obupana očeta na pomoč.
«Daj, papa, pomagaj mi!»
Papa prihitL No, ko vidi, da gre za računsko nalogo, ki zahteva pre» cej časa, njemu pa se mudi na delo. se izmuzne:
«Ne, ne, Anka, ne morem... Pr» vič se v teh računih jaz ne spoznam, drugič pa...»
Anka ga z grenkim obrazom pre» kine:
«Kajne... kajne, jutri bom pa jaz kaznovana, zato ker ti ne znaš računati?»
-ss-
Optična prevara
Kdo je večji, kamela ali slon?
-SS-
Kmet in zdravnik
Nekemu kmetu oboli sin, pa se napoti ž njim v Dubrovnik. Tam g.f k ' .Jerru znancu in pri« jatelju in ga prosi, da mu svetuje kakega dobrega zdravnika. Le ta mu resnično pove, da je najboljši lečnik ta in ta in mu reče: «Vsakdo pravi, da je on pri nas najboljši. Zdravil je že rajnega Pera, rajnega Vlaha, rajnega Luko, rajnega Ni» ka.» — «Kaj, nesreča!» vzklikne kmetic, «zdravil je vse rajne, pa niti enega živega? A ja! Bogme, ljubše mi je, da mi sina vzame Bog, kakor zdravnik!»	P° Vuku Vrševiiu.
Menih in riba
Nekoč v postu pride v vaško hišo menih. Ker domači radi posta ni» majo drugega pri hiši, mu spečejo kokoš, in si mislijo: Če ne bo jedel rnenih, bomo pa mi, on pa naj jé kruh in vino, kakor je prav o po» stu,» — Ko prinesejo kokoš na mi» zo in jo lačni menih zagleda ter za» čuti vonj, začne cmokati z ustnica» mi in požirati sline. Pa pravi gospo» dar: «Oprosti, svečenik, radi posta nimamo drugega pri hiši.» — «Nič ne de,» odgovori duhovnik «jo bom
pa kar v ribo spremeniL» Nato vza» me kokoš in reče: «Zapovedujem ti, da se izpremeniš v ribo!» Po teh besedah začne kokoš obiratL In ko ga drm ci vpra"r.jo ali je to mogo» če, jim odgovori: «Tistemu, ki ve» ruje, ;c mogoče.»
Po Vuku Vrčevičtt.
Kitajska naloga
(za srednješolce) V neki stari kitajski aritmetiki, Kin čang imenovani, ki jo je spisal 2600 let pred Kristom Tsin Kin Čaon, se nahaja ta»Ie naloga:
«V središču kvadratničnega ribni» ka, ki je 10 čevljev dolg in 10 čevljev širok, raste trs, ki moli 1 čevelj vi» soko iz vode. Ko so ta trs vlekli na breg na sredo ene strani, je segal do ribnikovega roba. Kako globoko je voda?» (Rešitev prinesemo prihodnjič.) Naloga sloni na Pitagorovem izreku. Konstrukcija pokaže pravokotni trikot» nik, katerega ena kateta je globočina vode (x), druga polovična dolžina ribni» ka (5), hipotenuza pa višina trsa (x + 1). Dobimo torej: (x + 1)* = x2 + 5®, tedaj x = 12. Voda je globoka 12 čevljev.
-SS-
Moda
Prečudna je nezgoda zadela gospo Evlalijo na bic.klju neroda se zakotali v njo.
«O jémine, o jéminate!» Evlalija zakriči in v pisane kvadrate se reva razletL
П&9

s,
Tomaža Edisona
Poleti 1. 1911 se je vozil po morju i Evropo Američan, star 65 let. Pr» vič v življenju je šel na počitnice, č .-prav je že kakih 50 let prej začel služiti kruh in je celo pomagal dru» gim. Zadnje polstoletje pa je prav dcbro izrabil. Na krovu velikega parnika »Mavretanija« so sijale električne žarnice in razsvetljevale ladjo kot pri belem dnevu. Ameri» čan in ž njim ves svet je vedel, da jc on tisti, ki je prvi iznašel žar» nico. — Če je pozvonil telefon, ga je opozarjal, da je tudi ta napra» va njegov izum; ko je fonograf pel in govoril, se mu je zdelo, da poje in govori dete njegovih rok in raz» uma. Tudi kinematograf in termo» neter, s katerin v vodi lahko dolo» čimo, ali se bliža ledena gora ter mikrofon, s katerim se lahko govori in posluša na daljavo več kilome» trov — vse to so bile iznajdbe tega moža. On pa se je mirno sprehajal po krovu »Mavretanije« in mislil na številne naprave, svoie izume. Ta mož, ki si je privoščil počitnice šele po petdesetih letih napornega dela j c bil Tomaž Alva Edison.
Ime Edison je svetovno znano. Na milijone ljudi živi dandanes od njegovih izumov. A kakšen je bil Edisonov začetek. Oglejmo si ne» koliko preteklost, posebno mla» dostna leta tega imenitnega Ameri» čana.
Edison je bil v mladosti reven fantek, ki je prodajal časopise na br-^o vlaku med vožnjo in se je mo»
za novice in so ponujali za časopis mesto 5 kar 25 centov. To je bil To» maž takrat vesel! Prinese! je zvečer domov celo vrečico denarja, plačal je drugi ç'an pošteno tiskarnarja in z izkupičkom jc začel tudi sam mi» sliti na tiskamo ter izdajati list s črkami, ki jih je sam vlil. On je to» rej edini, ki je kdaj tiskal, izdajal, in r rodaja! list v vlaku med vožnjo.
Tomaž pa je tudi edini, ki je kdaj imel kemični laboratorij v železni»
in je vsako minuto prostega časa porabil za svoje eksperimente.
Večkrat je pozabil celo spati, ni» koli pa ni zanemaril svojih priprav, katere je neprestano izpopolnjeval. S službo pa še vedno ni bil zadovo» ljen. Za svoje iznajdbe ni dobil nič denarja in starše je podpiral koli» kor je pač mogel. Tovariši so ga za» vidali radi njegove spretnosti, pred» stojniki pa niso marali njegovih eksperimentov, ker je Tomaž, ima»
Ciiit.cn kot prodajale; časspEov
ral v ta namen plaziti po deski zu» naj vagona ter ponujati ljudem ča» sopise skozi okno. Ker je par takih voženj srečno prestal in zaslužil ne» kaj denarja, je kupil košarice sadja in ga prodajal ljudem na isti način kakor časopise, namreč skozi okno. Tako se je preživljal Tomaž Edi» son vsak teden od pondeljka do so» bote. Zjutraj se je odpeljal tako daleč, da se je zvečer lahko vrnil domov ob času, ko so se domači spravljali spat. In vsak dan je izro» čil materi nov dolar zaslužka. Edi» sonov oče je namreč izgubil vse premoženje, ko je bil Tomaž jedva sedem let star. Tomaževa mati pa je biia učiteljica in ga je sama iz» obraževala. Odkar se je navadil trk, je neprestano čital knjige.
Časopise, ki jih je prodajal Edi» son po vlakih in na postajah, je mo» ra! kupovati, toda predno je storil to, je moral imeti nekaj denarja. In praktičen, kakor je bil, je kmalu na» šel izhod iz zadrege. V Ameriki je bila tiste čase vojska. Odpravljali so suženjstvo in vsi ljudje so se za» nimali za to, kar se je godilo po svetu. Tomaž je dobro videl, da bi lahko delal sijajne kupčije, če bi imel na razpolago lastna sredstva. Splazil se je*torej v neko tiskarno in je začel prepisavati brzojavke. Kadar se je pripetil velik dogodek, je poročila hitro prepisal, tekel k te» legrafistu na postajo ter ga prosil naj o novih dogodkih takoj obvesti vse postaje vzdolž proge.
Ko je tako omehčal telegrafista, se je napotil k tiskarnarju, lastniku lista. Dejal mu je: »Nimam toliko denarja, da bi lahko izdajal lasten časopis. Vendar pa stopam pred vas s prošnjo, da mi zaupate 1000 izvodov vašega lista, katerega bom plačal jutri.« Tiskar je pristal na to in Edison je drugo jutro pobasal sveženj časopisov ter šel na delo.
Na prvi postaji, kjer je navadno prodal samo 2 izvoda, je ta dan, ko je telegrafist napovedal velike do» godke, razpečal kar 40 izvodov. Na slednji postaji se je gnetla kar cela množica ljudi, ki so čakali novih poročil o veliki bitki. Edison je na tej postaji prodal 10 do 12 iztisov dnevno. Zdaj pa je izrabil priliko in je razpečal kar 150 listov. Na tretji postaji je bilo zanimanje za list še večje. Ljudje so se kar tepli
Euiion gleda za odhajajočim vlakom, iz katerega je vrgel sprevodnik
njega in njegav laboratorij
škem vagonu. Delal je neprestano poskuse in pripravljal kemikalije, medtem ko je vlak hropel, se zibal in drvel naprej. Tomaž je bil vesel in zadovoljen. Bil pa je še nekdo zraven njega, in ta ni bil tako zado» voljen kakor Edison. Ta je bil spre» vodnik. Vedel je sicer, da ima To» maž dovoljenje za napravljanje po» skusov s kemikalijami v vlaku, a kljub temu pa ni rad prenašal smra» du, ki so ga razširjale kisline in eks» plozije, ki so se vedno ponavljale. Neki dan je padla Edisonu stekle» niča s fosforjem na tla. Fosfor je začel goreti. Ogenj so sicer pogasili, sprevodnik pa je zgrabil Tomaža za jopič ter ga vrgel iz vagona. Za njim je pometal vse njegove pripra» ve in kemikalije.
Tomaž je stal sredi proge in ža» lostno gledal za odhajajočim vla» kom, obupal pa ni. Začel je zopet prodajati časopise, laboratorij pa si je uredil v domači kleti. Rad bi si bil tudi napravil telegraf, toda ni znal telegrafirati in tudi ni imel ni» kogar, ki bi ga v tem podučil.
Nekega dne je stal na peronu s časopisi pod pazduho. Naenkrat opazi 3 letnega postajenačelnikove» ga sinčka, ki se je igral sredi proge in ni opazil bližajočega se vlaka. Tomaž je vrgel časopise proč, sko» čil k otroku ter ga v zadnjem tre» notku rešil smrti. Ko je Tomaž pri» nesel dečka staršem, katere so ob» lile solze, ga je sprejel otrokov oče z besedami: «Denarja nimam, da bi te poplačal, reci mi pa, kaj hočeš, da storim za te?» «Naučite me tele» grafirati,» odvrne Tomaž. Tako se je zgodilo. Par tednov po tem do» godku je imel Edison že cel tucat brzojavnih aparatov, tri mesece po» zneje pa je bil postajenačelnikov učitelj, postajenačelnik pa njegov učenec. Tomaž je postal telegrafist
joč opravka z aparati, večkrat po» zabil na službo. In se je zgodilo, da so nekega dne Tomaža odslovili. Lačen in truden je začel hoditi od mesta do mesta ter je končno prišel v Newyork, kjer je bil tri tedne brez zaslužka.
Po treh tednih ga je privedla pot mimo velike trgovske hiše, pred ka» tero se je gnetla množica razburje» nih ljudi. Pokvaril se je namreč br»
Prva Edisonova centrala za električno razsvetljavo.
zojavni aparat, s katerim je tvrdka vsak trenutek obveščala svojih 600 podružnic o vedno menjajočih se cenah. Nihče ni mogel popraviti brzojavne naprave. Skromno se je Edison pririnil do aparata, proučil napako in popravil brzojav. Za to uslugo ga je tvrdka takoj vzela v službo. Kmalu nato je obiskal Edi» sona član velike telegrafske družbe. Vprašal ga je, koliko zahteva za svoj izum. Tomaž, ki se je medtem naučil ceniti svoje delo, je hotel re» či, da z;ih te va pettisoč dolarjev, vsote pa si ni upj omeniti, ker se mu je zdela previsoka. Vorašal je radi tega gospoda, s katerim je go» vo-il: «Ali mi ne bi hoteli vi pove» I
d-ti, koliko mi lahk> daste?» Mož se malo zamisli in reče: «Ali ste za» dovolj ni - 40.000 dolarji?»
Tomaž je bil s tem denarjem na konju. Lahko si je nabavil lasten laboratorij in vse ker je potreboval. Družba, kateri je prodal svoj izum, ga je prosila tudi za dejansko po» moč. Tcmaž je kmalu eez: 41 delav» nieo in malo tovarno in je nato po» stavil tudi velikansko tovarno v me» stu Orange. Zaposlil je na stotine delavcev, ki so bili ponosni, da sme» jo delati pri Edisonu, slavnemu iz» umitelju. Plačal jih je dobr^, zalite» val pa je od njih mnogo marljivosti. Nekoč se jc pojavila napaka pri naročilu teieg'_fskih aparatov za neko znano družbo. Vsi so obupali, in ker se je mudilo, se je lotil po» pravila sam Edison. Rekel je svojim delavcem: «Zaprl bom vrata in ni» hče ne bo zapustil delavnice, do» kier ne bo naročilo izvršeno do kra» ja.» Nihče se ni upal temu ugovar» jati in vsi so ostali v delavnici ne» pretrgoma 60 ur. Jedli so kar med delom in radi utrujenosti so tu in tam nekoliko zadremali. Samo Edi» son ni ves čas zatisnil oči. Ko pa je bilo vse izvršeno, je legel ter spal 36 ur.
Celokupno Edisonovo življenje nam kaže moža, ki je delal z brez» primerno vztrajnostjo, mesec za mesecem, leto za letom, dokler se mu ni posrečilo najti to, kar je iskal. Neskončno dolgo mu je bilo n. pr. njegovo iskanje prave vrste bambu» sovih vlaken. Ko je iskal to reč, ni spal kar po pet dni in ^et noči. A končno je dosegel kar je hotel. Prav tako se mu je tudi godilo, ko je sestavljal fonograf. Dobiti ni mo» gel iz njega neke črte in poskusi so trajali tako dolgo in so bili tako mučni, da so že vsi mislili, zdaj pa zdaj bo treščil mojster aparat ob tla. Končno pa je tudi tu zmagala vztrajnost. Z električno lokomobilo in z električnim avtomobilom je imel Edison mnogo posla. Zadnja iznajdba pred njegovimi počitnica» mi pa je bil kinematografski aparat.
Danes je Edison 80 let star. Živi zelo zmerno in je skoraj popolno» ma gluh, a si pomaga tudi tu s svo» jo glavo. Izumi1 je napravo, ki mu omogoča poslušanje z zobmi; med nje namreč vzame fino ploščo in njeni tresljaji prehajajo skozi zobe do slušnih živcev ter mu omogoča» jo zaznavati pojave, ki so drugim glušcem nedostopni.
Uhljači in Raca
Ch. stara gospodična Raca za praznikç okrog kobaca. Kaj vidi?
Da uhljači mladi v grmovju se imajo radi.
čudna trgovina
Kmet je prodal na trgu blago. Za izkupiček si je nabavil kolomaz, po» tem pa je zagledal v mestu trgovi» no, kjer prodajajo razne bedarije in sladkarije. Začudil se je, postavil vedro z mažo na tla in gledal.
Trgovec je stopil k vratom in vprašal: «Kaj pa bi radi?»
«Nič,» reče kmet. «Samo gledam kakšne so to stvari, pa res ne mo» rem razumeti, kaj tu prodajate.»
Trgovec se je razsrdil na kmeta in zakričal: «Bedake prodajam, bedake!» «A tako,» je rekel kmet. «Potem pa jih morate mnogo razpečati, ker ste ostal sam samcat v trgovini.»
A. Afanasjev
Pravljica o škratu.
Janezek nad vse rad posluša lepe pravljice. Saj pa jih znata tatek in mamica tudi pripovedovati, da nik» do tako. Toda zadnjič je bil Janezek poreden in atek se je zelo razjezil nad njim. S strogim glasom mu je začel pripovedovati:
«Živel je nekoč deček, ki je bil silno poreden. In tedaj je prišel k
njemu škratelj in ga je vzel seboj v pekel...»
Janezek je s trahom poslušal ta» tekove besede. Ko pa je videl, da se je očka nasmehnil, se mu je vrnil pogum in dejal je ražaljen:
«Ljubi moj škrateljček! Nikar ne vzemi več dečkov seboj v pekel, ampak vzemi tateke in mamice, ki grdo ravnajo z majhnimi otroci.»
Otroška logika.
Ponoči začuje oče iz sosednje so» be, v kateri je spal mali Pepček, tih, jedva slišen klic:
«Papa! Papa!... Mama!»
«Pepčku se sanja,» si misli oče. Toda Pepček kliče naprej, tiho, jed« va slišno kakor poprej:
«Mama... papa! S postelje sem padel!»
Oče je v enem skoku pri sinčku, ki je v resnici ležal na tleh pri po» stelji.
«Zakaj nisi poklical glasneje,» ga pokara oče ljubeče. «Sreča še, da sem te slišal.»
«Bal sem se, da te ne zbudim,» od» govori Pepček z ganljivo naivnostjo.
Užaljen.
Peterček je bil zopet enkrat po» reden, zelo poreden, in mamica je, čeprav ji je bilo težko, rabila le» skovko. V tem pride na obisk tetka Lea, ki izroči Peterčku zavojček bonbonov. Videč, da je razmerje med mamo in njenim prvorojen» cem nekam napeto, skuša malega užaljenca zopet spraviti z mamo.
«Saj si priden, Peterček! Kajne, da imaš rad mamo?»
Peterček pa se še ni potolažil. Preveč ga je še skelelo. Toda tetki se tudi ni hotel zameriti. In odgo» voril je kujavo:
«O da, pa ne zmerom!»
Edison sredi svojih iznajdb
Na levi megafon na desni električna železnica, v sredini na levi električni avtomobil, na desni kinematograf. Spodaj na levi aparat za brzojavljenje in brzojavni pritiskač, dalie mi' iji -ttisimeter (za merjenje neskončna majhne stopnje temperature), namizni telefon, odoroskop in mikrofon. V sredini Edison z električno žarnico
v roki, na mizi pred njim fotograf, na tleh pa električni dinamo.
Šaljive uganke
Veter piha, ja? ne pihani. Če ni vetra, piham jaz in takrat ko jaz zapiham, piham veter jaz na vas.
(Pahljača.)
Nekega mladega gospoda so vpra» fali, koliko je star. — če prestavite številko mojih let. —, je odgovoril, — bom za 72 iet starejši. To je vse, kar vam lahko povem Koliko je to» rej star?	(19 let.)
Rešitev je ime mogočne angleške trdnjave. Če ponoviš to besedo, ne da bi jo bral in dodaš na koncu sa» mo glasnik, pa dobiš godalo.
(Gi»bral»tar, gi»tar»a.)
Ves zamazan pride sinček domov. Mati ga ošteva: «Kje pa si hodil, da si tako blaten?» «Padel sem v blato.» «Pa v novih hlačah! Le počakaj!» Sinčku gre na jok: «Nisem imel časa sleči jih.»
.......................f.....................................I
Kraljestvo palčkov
Dogodilo sc je v septembru 1SS7. v arabski postojanki Ugarrowno, ko je raziskovalec Stanley prvič ugledal pred seboi predstavitelja afričanskih pritlikavcev, močno razširjenih severno ta-mošnje reke. Pred njim je stala mala damica, le 87 cm visoka, toda telesno dobro razvita. Krasile so jo ljubke poteze in krasne oči mlade gazelice. Po barvi je sličila njena gladka blesteča polt orumeneli slonavi kosti torej mnogo svetlejša kater pri drugih, visokoraslih domačinih. Miniaturna damica se ie vedla zelo prisrčno, in občudovanje, ki ga je vzbujala s svojim ponašanjem, je vidno prijalo njenemu samoljubju.
V februarju 1888. so vjeli Stanleyevi liudie še kraljico palčkov, glavarjevo ženo. staro 19—20 let. visoko 32 cm. Na njenih rokah, sprostrîili proti luči, so opazovali belo - rjavkast kocinast mah.
Koža prvega doraslega pritlikavca, najdenega skupno z njegovo soprogo v oktobru 1888., je bila skora podobna kožuščku: bil je namreč ves poraščen z 1.3 cm dolgimi lasmi. Glavo je krasila čepica, kakor jo nosijo duhovni, ozallšana s šopom papagajevega perja. Telo ie pokrival pas skorje z bombaževega drevesa. Nežne ročice obeh malih zakoncev so se odlikovale s strašansko umazanostjo. Zajeli so ju Stanleyevi ljudje v goščami, kjer sta baš lupila banane.
Malega možička so obstopili široko-pleči Sudanci in visoki Zanzibarci. Opazovanje, kako bliskovito so se izražale misli v njegovih potezah, je postajalo silno zabavno. Spočetka ves začuden, je v Itipu prebledel od strahu za lastno usoflo. Ko pa je opazil na obrazih tujcev zidano voljo, je iz bojazljivih dvomov vzrastlo zaupanje. Nato se je videlo, kako ga tare radovednost, odkod in čemu so prišli ti človeški ne-stvori, kaj vendar nameravajo ž njim. ali ga uimore in na kaik način, ali ga živega spečejo? Menda vendar ne! Nalahno zmigavanje z glavico, še bolj pa obledele ustnice in nervozno mežikanje z očmi je razodevajo, v kaki brezmejni
stiski se nahaja ujeti pedenj - človek.
Stanley ga je povabil, naj prisede. Sudanci pa so mu. gladeč ga po hrbtu, ponudili par praženih banan, da mu napolnijo napihnjeni, dobro rejeni trebušček, čemur se je palček hvaležno smehljal. Kako potuhnjen je bil falot! Kako hitro je vse razumel! S svojimi kretnjami je tako zgovorno besedičil, da ga je sleherni lahko razumel.
»Koliko imamo še pota do bližnje vasi. kjer lahko dobimo živila?«
Z desno dlanjo je prekrižal levo zapestje (kar je pomenilo, da več kakor dva dni hoda).
»V katero smer?«
Pokazal je proti vzhodu.
»Koliko je do Ihura?« •
»Oh!« Dvignil je levo roko do komolca. s čemer je hotel naznačiti dvojno oddaljenost, štiri dni.
»Kako je z živili v smeri proti severu?«
Zmajal ie z glavo.
»Proti zapadu ali severozapadu?«
Zopet .ie sikimal z glavo ter zamahnil z roko, kakor bi hotel odstraniti kup peska.
»Zakaj?«
Sprostrivši obe roki je poskušal posnemati merjenje s puško in zajavkal: »duuum!«
Najbrže so Manjemo Tippu Tipa vse uničili.
»Se nahajajo .duuum' v naši soseščini?«
Ozrl se je po nas. Koketno in nedolžno se smehljaje ie menda hot»1 -eči: »To veste sami najbolje; grdi človek, kako me moreš tako vleči za nos?«
»Boš pokazal pot do vasi, kjer lahko dobimo živila?«
Hitro pripravljen je pogladil svoj okrogli trebušček, kar smo menda prav razumeli: »Seveda, takoj, tam se zopet enkrat pošteno najem. Tukaj« — zanič-ljivo se posmehujoč ie položil noht palca na prvi člen kazalca — «so banane le tolikšne, a tam so takšne,« in za primer .ie z obema rokama ohjel svoia meča.
»Joj, paradiž!« so vzklikali Stanle-
yevi ljudje. »Banane debele, kakor človeška noga.«
Palček si je zares pridobil naklonjenost vseh poslušalcev, česar se ie dobro zavedal, dasiravno so njegove poteze izražale brezbrižno nedolžnost in je bil sam zase docela prepričan o neresničnosti orjaških banan.
Med tem pogovorom je bakreno obličje damice. po telesu orehove barve, izražalo istotako zgovorno vse utripe čustev njenega pritlikavega moža. Zdaj so žarele njene oči od veselja, a bliskovito je šinila čez obličje zvijačnost. Njene črte so govorile o istih dvomih in na-dah, ledenele od strahu in se tajale v radovednosti, ko je uganila, kakšno razpoloženje vzbuja njen soprog med tujci. Po svoji okroglini podobna Martinovi goski je lesketala v barvi stare slonove kosti. Stanley pristavlja, da je v rnoži-čku tičalo dostojanstvo Adamovo, v njej pa popolna ženskost minijaturne Eve.
Plemena teh pritlikavcev pa niso bogve kako nedolžna. Na obrežjih reke Aruwimija so rojili krog Stanleyeve karavane kakor strupen mrčes. Prežali so na vsako ugodno priložnost, da bi s svojimi otroškimi, toda radi zastrupljenih konic vsekakor smrtno nevarnimi puščicami prizadejali čimbolj občutno škodo. Ali pa so povzročali s tatvino in pustošenjem vražje zagate. Stanleyev fort Bodo so toliko časa nadlegovali, da so jih morali prav pošteno poučiti o ma-nirah.
Posamezna plemena se vlačijo kakor nomadi po gozdovih, kjer žive od lova in vojnega plena. Ostalim domačinom, s katerimi so slučajno živeli v prijateljskih odnošajih in zamenjavali pri njih slonovo kost za banane in vsakovrstna živila, so služili kot izborni vohuni in ovaduhi, ki so vselej pravočasno naznanjali bli-žan.ie Stanleyeve ekspedicije vasem, da so potem stale koče prazne, brez vsakih zalog živeža.
Le redkokdaj se ie posrečilo Stanle-yevim ljudem opazovati medsebojno življenje pritlikavcev, izvzemši pri onih par ujetnikih, ki so iih zajeli ob različnih prilikah. Nekega dne je nosaé pustil svojo prtljago, zaboj patrnnov. ležati pod košatim drevesom ob notu. Zvečer je
odšel s spremstvom poni. Odposlana četica se .ie ravnokar približala dotičnemu drevesu, ko je zagledala krog njega zbrano celo pleme palčkov, mož. žena in otrok. Dva možica sta bila baš na delu, da preizkusita težo zaboja. Ker so vsi pritlikavci ostrovidci. so 'se Stanleyevi liudie hitro poskrili, da bi lahko nemoteno opazovali, kai počno z zabojem. Vsak člen plemena je predložil svo.i načrt: medtem pa so otroci skakljali do eni nogi ter se od nepremagljivega veselja tolkli po bedercih. dočim so se male ženice s še manjšimi dojenčki na svojih hrbtih, prav po vzorcu pamet;;;!! žena. kriče vtikala v pogovoi s svojimi nasveti. Korajžen možiček je nato privlekel lahek drog. ga vtaknil skozi ročaje zaboja, nakar so vsi palčki od veselja nad to bistroumno iznajdbo glasno zakričali in vreščali. Najbolj »orjaški med palčki so se prerili v ospredje. dvignili so z vso močjo zaboi do ramen ter se z niim opotekali v goščavo. Stanleyev človek ie izprožil v zrak in v trenutku ie bila čarobna pravljična slika razpršena. Njihova urnost, ki ie podobna gibčnosti podlasice, .ie ustvarila bajko. da se palčki lahko store nevidni.
Rodovi pritlikavcev, o katerih pripovedujejo v zadnjih stoletjih vsi raziskovalci Afrike, so razširjeni po vsem ozemlju črncev pod najrazličnejšimi imeni. Dolga veriga se jih vleče v vsej širini ekvatorijalnega pasu od obale do obale. Najgostejše so naseljeni na severovzhodu centralnega afrikanskega pragozda zapadno Albertovega in Albert-EJvardovega jezera. V okolici Stanley2-vega forta Bodo so se imenovali Wam-butti; na dvoru kralja Mombuttov so jim dejali Akka. Antropologi so mnenja, da so ti palčki in ž njimi sorodni Bušmani v južni Afriki avtohtoni prebivalci Afrike, razpršilo pa jih je prerivanje in preseljevanje sosednih plemen in narodov. O kakem izrodku pri dobro razvitih telesih ni govora. Emin Paša jih .ie izmeril mnogo, toda nihče ni presegal višine 124 cm. Velikost Wambuttijev je po Stan-leyevih podatkih 90 do 140 cm. Kakor jih popisuje Schweinfurth. se odlikuje pleme Akka po okrogli glavi, velikih ušesih, ploščnatem oprsju in dolgih, suhih laktih in nenavadno nežnih ročicah.
I Lepi pač niso. Radi svoje napre.i štrleče i čeljusti in globoko udrte.ua nosnega ko-! rena so sumljivo podobni Darwinovim j opičjim ljudem, le oči imajo, v očitnem nasprotju z mižečimi očmi Bušmancev. široko odprte. Schweinfurth pravi, da imajo redke lase: o bradi pa pri plemenu Àkka ni govora. Med pritlikavci, ki jih je opazoval Jeplison za časa svojega bivanja pri Emin paši. so imeli nekateri moški dolge brade in so bili prav strašni na pogled
Pogosto je opazoval pri njih Schweinfurth. kakor tudi Stanley, smešen, viseč trebuh, posledico njihove požrešnosti. Schweinfurth je vodil skoro poldrugo leto seboi 134 cm visokega palčka, ki je končno umrl radi svoje požrešnosti kljub najskrbnejši negi. Drug popotnik je pripeljal v sedemdesetih letih v Evropo dva Àkka seboj, ki pa sta izvrstno uspevala pod vplivom evropske kulture in sta se prav spodobno vedla. V starodavni patricijski palači v Veroni sta našla brezskrbno zavetišče, kjer sta se imenitno počutila.
Svoja začasna selišča si izberejo pritlikavci v precejšnji oddaljenosti od prebivališč domačinov, sredi gozda, pod drevesi in grmovjem, najrajši v bližini kakega potoka. Uljem, podobne koče imajo komaj dober meter premera: stanovalci spe v njih le s polovico telesa, dočim molijo noge izpod šotora. Dečki in deklice se zadovoljujejo s streho pri-pognjenih vej. Za taborišča si izvolijo najrajši križišča potov, da kot rojeni poizvedovalci nadzirajo naselbine in jase v gozdovih. Istočasno seveda oblegajo domačine in s puščicami ouemogo-čujejo vsako prostovoljno kretanie v okrožju. Oprava njih koč, pokritih z listjem. je skrajno enostavna in priprosta. Hišnega orodja ne poznajo Jed zavijejo v liste ter jo pražijo na žarečem ogliu. Edina njihova domača žival je petelin odnosno kokoš. Najbolj nas začudi, da so poznali to dejstvo tudi pred tisočletji. Mozaik v Pompejih. ki ga občudujemo danes v narodnem muzeju v Na-polju, predstavlja Pigmejce (staro ime za pritlikavce), zbrane pred svojimi hišicami in kočicami. naokrog pa ie vse polno kokoši in petelinov.
(Sven Hedin.)
MColesa f Radio I MICHELIN I Osram | Excella^
■ najboljša za ture, sport in £ Telefunken, Reinartz, Jugo- W	, .	W	žarnice	м	šivalni stroji	®
I	' dirke	■	reflex	§ц	auto in velopneumatika	g	■	§
I najceneje pri Јш GORECj LJUBLJANA, palača Ljubljanske kreditne banke,
Tvrdka J. KOSTEVC
Priporoča za nakup svojo izredno bogato zalogo manufakturnega blaga iz prvih čeških in angleških tovarn, ki jc priznano dobro. Posebej opozarja na veliko zalogo raznih preprog iz domačih in inozemskih tovarn, sprejmejo se tudi naročila po lastnem načrtu, ki se dobavlja v najkrajšem času.
Proda se mnogo predmetov po znatno znižanih cenah.	1992 3
LJUBLJANA« SV« Potre CGStO 4«	• Cene strogo solidne.	Naročila po pošti nad 1000 Din se pošljejo poštnine prosto	Postrežba točna.
ïïr&r* Peter Kozina
2052-a
Pazite pri nakupu na varstveno znamko!
Znižane cene knjigam Tiskovne zodrnse v Ljubljani.
Broš.
Andrejev, Plat zvona, novela.......10"—
„ Povest o 7 obešenih......10" —
Barbusse, Ogenj, vojni roman......20-—
Cankarjev zbornik...........20"—
Carinska tarifa.............20"—
Cervantes, Tri novele.......... 8'—
Çoster, Ulenspiegel, roman
Čehov, Sosedje, novele.........
Çermelj, Materija in energija.......
Čika Jova, Kalamandarija, otroške pesmi .
„ Pisani oblaki........
Corovič, Rasa in vera v srbski prošlosti . .
Debeljak Ante, Solnce in senca......
Derč dr. Bogdan, Dojenček........
Dokumenti o jadranskem vprašanju .... Feigel D., Tik za fronto, humoreske . . . Filip Dom., Kako so se vragi ženili. . . .
Fogazzaro, Svetnik, roman........
France Anatole, Pingvinski otok, roman . . Goncourt Edmonde, Dekle Eliza, povest. . Goršič dr. A., Socialna zaščita dece in mladine
40"-6"—
6"— 6' — 6'— 6"— 14"— 24"— 40"— 10" — 10'— 10'—
Vez 16" — 16- — 30'— 30"—
16"— 56' — 14"— 35"— 10"— 10"—
12" —
Broš.
Vez.
Hobhouse, Liberalizem..........15*
Ibsen, Gospa z morja, drama.......12"
Jenko Simon, Pesmi........
Kaš I., Dalmatinske povesti.....
Lah dr. Iv., Angelin Hidar, povesti .- .
„ Knjiga spominov I.....
Levstik Vlad., Deček brez imena, povest Linhart Ant., Zupanova Micka, drama . Melih A., Jugoslavija L ciel.....
v	1>	M- v .....
Milčinski, Drobiž, črtice.......
„ Tolovaj Mataj, povesti . . . „ Zgodbe kraljeviča Marka . . Najedly, Bedrich Smetana
6"— 6'—
30"— 20" — 14"— 40'— 40'— 14" — 16'—
10'—
-r- Novačan A., Samosilnik, novele......30' —
20"—	„ Veleja, drama........12"—
30"— Ogris, Borba za jugosl. državo......10"—
56"— Pastuškin, Križev pot Petra Kupljenika, po-
18"— vest.................16"-
18"— Petrovič, Ploha, drama.........10" —
— Pregelj Iv., Azazel, drama........14'—
Vez	Broš
—	Prijatelj dr. Iv., Predhodniki in idejni uteme-
18"—	Ijitelji ruskega realizma........—
12"—	Puškin, Kapitanova hči, povest......20"—
13*—	Sagadin, Naš sadašnji ustavni položaj. . . 6"—
20"—	Shakespeare-Zupančič, Sen kresne noči . . 14"—
40"—	„ „ i Macbeth .....14"—
30"—	„ „ Othello......20"—
—	Sienkiewicz-Mole, Z ognjem in mečem, roman 80'—
50'—	Stare Jos. Lisjakova hči. povest......
50"—	Stojanovič. Kumanovska bitka......
20.—	Strib ny. Simon Gregorčič........
26'—	Struj, Jutri, Povest...........
16-—	Šorli dr. Ivo, Bob in Tedi, povest za mladino
—	„ „ „ V deželi Čirimurcev
38"—	„ „ „ Zadnji val. roman .....
18'—	Tiioma L., Lokalna železnica, drama . . ,
—	Wasch'etova 1., pravljice.........
Vajansky Hurban, Leteče sence, povest . .
26'—	Veber, Uvod v filozofijo........— 23*—
—	„ Znanost in vera......... — 30" —
20"—	Zbašnik Fr., pesmi...........10'— 18"—
Zahtevajte najnovejši cenik.
20"—
Zahtevajte najnovejši cenik.
Naročila na knjigarno Tiskovne zadruge v Ljubljani
^	Prešernova ulica 54., nasproti glavne pošte.
Napredno prosvetno delo
Velikonočne misli
Duševni prerod našega naroda
Velikonočno poročilo ZKD v Ljubljani.
Po širni naši domovini se razlega >r!us zvonov, ki pojejo veselo velikonočno pesem, neseni vstajenja, preroda, novega življenja! Narava se obuia. vse okoli nas oživlja in nam kliče veselo, da ie za nami žalostna doba zimskega mrtvila ter da nastopa doba vsesplošnega prcrojeiija. Tudi nam velja ta glas. velu pesem velikonočnih zvonov! Tudi nas vabijo klici k novemu življenju, k velikemu kulturnemu prerodu našega naroda.
Zveza kulturnih društev, velika matica vseli naprednih kulturnih društev in institucij na deželi, ki pazno vodi in podpira društveno delovanje svojih članic. se hoče temu vabilu odzvati ter odslej s podvojenimi silami delovati v rr:d in prospeh svojih članic v svrho povzdiga našega naroda. V svrho čimprejšnje dosege tega lepega namena je sklenila delovati na vseh dosedanjih poljih z dvojno intenzivnostjo ter vpo-rabliati najrazličnejša sredstva in pota. Predvsem priporoča društvom, da pridno prirejajo:
predavanja.
ZKD je že v letošnji sezoni priredila preko 200 brezplačnih ljudskih predavanj najrazličnejše vsebine, ki so imela vsepovsod lepe uspehe. Program predavani je bil društvom razposlan ter vsebuje teme znanstvene, gospodarske in liigiienične vsebine. Opozarjamo. da nam je uspelo v zadnjem času pridobiti nekai novih predavateljev z zanimivimi in poučnimi gospodarskimi temami. Govorili bodo g. Zelenik. (»O vplivu carine na naše gospodarstvo«. »O zgodovini trgovine«. »O gospodarskih kri-yah«); g. A. Pertot (»O menicah, hipotekah in bančnih posojilih«, »Navodila za občevanje našega trgovca in kmeta z denarnimi zavodi«): A. Peterlin (»O izoblikovanju značaja«. »Sile dela nekdaj in sedaj«): Jos. Štrekeli (»O vinarstvu«. »Sadjarstvo«. »Travništvo«, »Gojenje žlahtnega kostanja«). Nadalje priporočamo prirejanje higi.ienskili predavanj, zlasti protialkoholne. Ta predavanja spremljajo lepi skioptični filmi ter napravljajo na ljudstvu trajen vtis.
Društva, ki žele predavanj, nai zato nem udom sporoče svoje želje ZKD v Ljubljani. Naj tudi navedejo dan. uro. in kraj predavanja, nakar se bo njih želji rade volje ugodilo. Edina dolžnost naših društev pri tem je, da z vstraino agitacijo od moža do moža zainteresirajo ljudstvo za snov ter preskrbe čim lepšo udeležbo.
Skrb za podeželske odre.
Našim dramatičnim društvom in odrom zamoremo javiti veselo vest, da so kostumi za igri Rokovnjači« in »Le-gijotiar.ii« gotovi. Nabavili smo si uniforme francoskih vojakov in častnikov, obleke »bidermajerje« za moške in ženske, ostale kmetske obleke bo pa moralo kriti vsako društvo iz svoje domače zaloge. Kostume bomo izposojc-va!i pod natančnimi in strogimi pogoji, toda proti jako zmerni izposojevalnini. katera nam bo omogočevala anpravo še nadaljnih potrebnih kostumov. Tudi za Ribičičevo igro »Mefistov izum« bodo kostumi gotovi tekom enega tedna, nakar bodo tudi ti kostumi društvom na razpolago. Prosimo pa že danes, da društva na kostume kar najbolje pazijo, ker bomo v slučaju poškodbe brezpogojno zahtevali od društev odškodnino ter taka društva, ki kostume poškodujejo, od nadaljnega izposojevanja izključili. Izposojevalnino bo treba plačevati naprej, za takojšnjo vrnitev kostumov pa bo treba jamčiti z majhnim denarnim zneskom, ki za slučai poškodbe, netočne in neredne vrnitve kostrumov zapade. Pogoji izposo.ievanja so torej precej strogi, vendar morajo društva vpo-števati. da mora ZKD z ozirom na velike nabavne stroške strogo paziti na n.nii brezhibno ohranitev.
Tudi za repertoar naših odrov smo poskrbeli ter nabavili nekaj novili iger in burk. Med njimi so: »Revček Andrej-
ček« (igra), »Mlinar in n.iegova hči« (igra). »Kajn« (drama). »Magdalena« (drama), »Pogodba« (burka). »Če sta dva« (burka). »Ccampolo - Ostanek« (drama). »Mutasti muzikant« (burka). »Trije tički« (burka). »Priljudni komisar« (burka). V najkrajšem času slede še druge, nakar bomo celokupni seznam naših iger objavili. Pri tej priliki opozarjamo društva na že večkrat izraženo željo in prošnjo, da nam dado na razpolago one igre, ki se lahko izvajajo brez posebno komplicirane sceneriie ki oa so imele uspeh pri vpri-oritvah. ZKD bo oskrbela njih prepis in bo ž njimi seznanila tudi ostale podeželske odre. Vsako društvo naj da na razpolago karkoli ima. da s tem koristi naši skupni stvari.
Knjižnice.
Tudi ccne knjigam smo zadnje čase znatno znižali, samo da omogočimo širjenje naših knjižnic. Naj ne bo društva brez knjižnice, ker je potrebna in zelo koristna, osobito oa, ker je nabava knjižnic potom ZKD zelo lahka in ugodna. Odplačevanje knijžnice na obroke tekom dveh let dovoljujemo vsakemu društvu. Vse knjige, ki jih dobavlja ZKD. so poljudne in zanimive vsebine, lahko si pa društva izberejo knjige popoln orna Sa* ma po lastnem okusu in želji. Tudi ona društva, ki že imajo lastno knjižnico, katero pa nameravajo izpopolniti .z novejšimi knjigami, nai nam sporoče svoje tozadevne želje. Za to uporabite in ne zamuditi ugodne prilike, temveč segajte po naših knjigah!
Ustanavljanje tamburaških društev.
Tudi tamburaški zbori so zelo važen pripomoček in dobro sredstvo za kulturno povzdigo in glasbeno naobrazbo našega naroda. Tamburica ne zahteva bogve kakšne spretnosti, niti velikih žrtev časa, ker je z lahkoto dostopna tudi trdi in žuljavi roki našega kmeta in delavca ,ki si po težkem in trudapol-liem delu celega dne zvečer zaželi duševnega razvedrila. In vendar kako lepe uspehe doseže marljiv tamburaški zbor. ZKD je dosedaj ustanovila že večje število tamburaških društev, ki vsa delujejo z neumorno marljivostjo ter zaznamujejo že lepe uspehe. Instrumenti, ki iih društvom dobavljamo, so tako glede nizkosti cene, kakor tudi glede lične izdelave in lepega tona brez konkurenčni ter v veselje igralcem in okolici. Vsa društva so se o njih izrekla kar najbolj laskavo in pohvalno. Ker skrbi ZKD tudi za nabavo teh instrumentov proti odplačevanju na redne mesečne obroke, pričakujemo, da se bodo društva te ugodne prilike posluževala v čim večjem številu, nakar bomo njih željam rade volje ustregli.
Radio koncerti in kino predstave.
Končno omenjamo še kot sredstvo za kulturno povzdigo našega podeželskega ljudstva naš radio aparat in potovalni kino. s katerima prireja ZKD svojim društvom zanimive radiokoncerte in lepe filmske predstave. Ljudstvo se seznanja z napredkom današnjega sveta, na polju brezžične telefonije, nakar sledi radio koncert, ki vsakokrat navduši vso do zadnjega kotička napolnjeno dvorano. Tudi naš potovalni kino s svojimi poučnimi filmi o gobah, o čebelah, o lovu na krokodile, in na bisernice, ter s svojimi filmi, smešnicami ima vselej velik uspeh. Število filmov bomo s časom pomnožili ter jih pošiljali v kraje, kjer društva posedujejo lastne kino acaratc. Vsa društva, ki si žele takih predstav, pa naj nam to nemudoma javijo.
Poziv k novemu skupnemu delu.
Z gornjim besedami smo v kratkem označili naše delo ter smernice za prihodnost. V dosego tega namena pa nam .ie treba ujedinjenja in koncentracije vseli naprednih sil in elementov. Naj ne bo naprednega društva, ki bi ne bilo včlanjeno v ZKD, ki naj postane žarišče ljudske naobrazbe. Vsako društvo naj se zaveda, da bomo le trdno združeni kos veliki naši nalogi. Zato na skupno uelo za skupne cilje in za skupno zmago!
o Vodnikovi družbi
Vozil sem sc zadnjič iz Ljubljane proti Gorenjskemu. Bili so tisti lepi prvi letošnji pomladanski dnevi, ki so se nam zdeli skoraj prezgodnji, zato so odšli in jc za njimi prišel mraz in dež. Pred menoj jc sedel star gorenjski možiček. živahnega rdečega obraza, z dobrovolj-nim nasmehom in veselimi očmi.
»Sem bil doli,« pravi, »v Ljubljani, sem hotel oddati denar, pa ga niti ne marajo«.
»Kako je to?« je vprašal sosed.
»Hotel sem se vpisati v »Vodnikovo družbo«, pa so mi rekli: »le doma se priglasite, pri poverjeniku.«
»Počemu,« sem rekel, »če sem že v Ljubljani, bom kar tukaj odpravi!. Zato pride človek v Ljubljano, da kaj zapravi.«
»Pa niso hoteli.«
»Končno so že vzeli, ampak pravijo, da je zaradi knjig boljše, da se vsak doma priglasi. Kako se bom priglasil pravim — saj skorai ne vem, kje. Pri nas smo boli takorekoč od sveta, pa smo bolj počasni.«
Med tem so ženske, ki so sedele na drugi klopi, začele obračati oči in se ozirati na možička. ki je govoril precej na glas. Ena iz njih je nekaj zagodrnjala rn kmalu jc ves vagon govoril o tem vprašanju. Bilo ie zanimivo poslušati posamezna mnenja in nazore, ugovore in zagovore — vse je kazalo, kako se naši ljudje zanimajo za stvari, ki so namenjene njim, kako se zavedajo, da gre za njih korist. Možiček se je med splošni pogovor oglašal s svojim krepkim glasom precej odločno in samozavestno.
»Kaj pa je to dvajset dinarjev, kaj pa vam kdo da za ta denar.« če grem k Turku, dobim zanje komaj eno ali dve knjigi. Ne vem, zakaj bi ne vzel, če mi kje kaj poceni ponujajo.«
»Bog ve, kaj boste dobili.«
»Kaj bom dobil! Bom že videl. Saj so drugi zato tukaj, da bukve pišejo.«
»Znajo čim dalje slabše.«
»Kakor se vzame.«
»Stare bukve so še zmiraj najlepše,« omeni nekdo.
»Saj zato sem šel, da bi jim povedal, kako bi mi radi,« je pojasnjeval možiček, »kaj takega naj nam dajo. da bomo vsi zadovoljni.«
»To je težko,« sem pripomnil jaz. »tu gre za veliko organizacijo.«
»Saj zato pa,« pravi možiček, »jaz sem takoj rekel: čc bomo vsi zraven, bo to nekaj velikega.
Počasi se je pogovor , obrali na druge stvari. Možiček se jeyspustil v debato s svojim sosedom in kmalu .ie ves vagon reševal vprašanje o davkih. Jaz sem kmalu izstopil in vlak je odnesel razgo-varjajočo se družbo naprej proti gorenjski strani.
Ni dvoma, da je zanimanje za družbo veliko in da je samo vprašanje organizacije, koliko tisoč članov bo družba dosegla. Starejši gospod mi je pravil o časih, ko so nabirali člane za »Slovensko Matico«. S kakšno vnemo so šli ljudje na delo, dasi je šlo večinoma bolj za čast. Zdaj so bolj demokratični časi. Ne-smrtnikov skoraj ni več. vsi skupaj delamo na narodni njivi. Dobra knjiga je postala v naši hiši življenska potreba. Ljudje mnogo čitajo — saj imamo knjižnice in časopisi prineso mnogo novega in zanimivega. Skorai vsaka boljša hiša ima svojo domačo knjižnico. Treba je ljudem preskrbeti dobrih zabavnih in poučnih knjig. V knjigarnah je res. da naš človek malokdaj kupi kako knjigo. To se mu zdi predrago. Tudi bi morda ne znal pravega izbrati. Zato ie zadovoljen, da dobi primernih knjig od svojega društva. Ljudje spoznavajo, da knjige ugodno vplivajo na mladino. Ko bi kdo s knjigami »hauziral« — kakor pravimo, bi se pokazalo, da bi prodal mnogo več nego n. pr. sedaj v prodajalni. S knjigami je zdaj, kakor s časopisi, prej so bile luksuz, zdaj pa so postale vsakdanja potreba. Važno je torej, da obogatimo naše ljudsko slovstvo z dobrimi knjigami. Ljudje bodo radi posegli po niih.
Saj mi vsi čutimo, da človeštvo hitro napreduje in vsak. ki dela na tem polju v korist svojega naroda, vrši dobro delo. Gotovo pa je. da priprosti ljudje niso vselej enako razpoloženi za take stvari. Tudi oni imajo svoje praznike, kakor imajo drugi svoje veselice. Zato je bilo pametno, da se ie čas za vpisovanje podaljšal čez praznike. O praznikih pridejo ljudje bolj vkup in imajo več časa misliti tudi na take stvari. Dober je bil nasvet, naj naši ljudje darujejo svoji hiši dva pirha — dva kovača za »Vodnikovo družbo.« Ob praznikih, ko vsak da za pijačo, se tudi 20 Din lažje utrpi. Velikanoč jc praznik vstajenja — vstajenje človeštva se vrši v pravi kulturi, o njegovem duševnem življenju Zato bo Velika noč najprimernejši čas. da bodo mogli poverjeniki opraviti svoje delo. Dolžnost nas vseh bo. da jih pri tem podpiramo in da razširimo družbo povsod. Taka organizacija z imenom našega prvega pesnika, z lepimi vsakoletnimi knjižnimi darovi, ki bodo prišli v vse naše domove, bo najlepši dokaz naše slovenske kulturne zrelosti in našega organizacijskega duha.
Pa še nekaj.
Med našimi pisatelji in narodom manjka nekake zveze. »Vodnikova družba« bi bila lahko taka zveza: na eni strani narod, zbran okoli svoje družbe, na drugi strani pisatelji, ki vsako leto v
družbinih knjigah povedo narodu kaj svojega, lepega, zdravega. Tako bi družba postala živa vez med pisatelji in čitatelji in okoli nje bi se dala razviti velika prosvetna organizacija. Vodnikovo družbo« moramo smatrati za splošno narodno organizacijo, pri kateri imamo vsi svoje dolžnosti: zato je treba podpirati poverjenike in vodstvo pri njihovem delu, nabirati člane povsod in ob vsaki priliki in lajšati prvotno organzacijsko delo s tem. da se sami prijavljamo in sodelujemo, ne da šele čakamo na razne pozive, vabila etc. Isto velja glede pisateljev, ki naj v družbi pokažejo svoje najboljše sile in naj jo podpirajo z delom in nasveti Gre tu za našo skupno korist, kajti ako sc družba v nekaj letih krepko razvije, ji bo mogoče izdajati tudi večja dela. ki bodo imela v članih svoje odjemalce. Mi gradimo družbo v veliki kulturni in denarni krizi, ki jo bomo premagali le s krepkim skupnim delom. Tega se moramo zavedati vsi in če govorimo in pišemo o vstajenju, moramo vedeti da o tem govorimo in pišemo vsako leto — in že koliko let — vstajamo, dvigamo se pa samo s stalnim kulturnim delom, pri katerem je velikanoč samo praznik, da se ogledamo naprej in nazaj in letošnja naj bi bila za nas praznik dela. da položimo svoj dar za organizac;;o. ob kateri bo rastel stalno naš mali narod.
Treznostni pokret
Vrana vrani ne izkljuje oči
Levinja je skotila mlade. Nekaj dni zatem se je napotila na rop. tedaj pa jo je zadela smrtonosna krogla lovca, ki jo je že dolgo zasledoval. Trudoma se je še privlekla do svojega brloga, šc enkrat oblizala mladiče in poginila. Mladi levici so sesali ob vimenu mrtve matere, a hrane ni bilo več. Vsako uro je bil njihov glad hujši, in prav žalostno so cvilili v samoti.
Končno jih začuje košuta, ki je gnala svoje jelenče na šetnjo. Približala se jc mestu, odkoder je slišala stokanje in najprej zagledala Icvinjo. V velikih skokih je zbežala. Kmalu pa je opazila, da je nihče ne zasleduje, obstala je, gledala, vohala in se počasi vračala; prepričala se je, da je levinja mrtva. Radovedno se je približala in zagledala nebogljene levice.
«Njihova mati je mrtva», je dejala, «in ne more' več skrbeti zanje. Ubogi malčki! Saj so še mlajši od mojega jelenčeta in vrhu tega še slepi. Kaj ko bi jih vzela za svoje? Kako so srčkani! Bili bi tako prijetni tovariši mojemu edincu. Svoje
zlobne matere ne poznajo, ako jih bom dojila s svojim mlekom, izgube svojo krvoločnost in divjost. Postanejo ponižni in pobožni kot moje jelenče in jedli bodo travo.»
«Vrana vrani oči ne izkljuje!» je zakrokal vran, ki je sedel na drevesu in smatral levice Ž C Zel svoj plen.
«Ti si nepridiprav!» ga je nahru-lila košuta in ga napodila. Vran pa je venomer krokal: «Norica, v svojo pogubo drviš!»
Namesto odgovora je lizala jelen-ka levice, ki so sesali njeno mleko in mislili, da je to' njihova mati. ki jih hrani. V začetku so bili dobri otroci, huškaje stf se muzali okoli košute in se ji dobrikali. Tudi z jele-ničem so se prav lepo igrali. Le včasih, kadar je bilo jelenče le preveč razposajeno, jih dražilo in se s svojimi rožički zaganjalo vanje, so godrnjali in mu pretili s tacami. Takrat je skakalo jelenče preko njih, in zopet so si bili najboljši prijatelji.
Tako se jc približal čas, ko je hotela košuta svoje pastorke odstaviti. Jelenče si je že iskalo trave in dišečih rastlin. Tudi levici so dobili zo-
bila tega vesela, zakaj težko ji je že bilo dojiti nenasitneže.
«Dovolj ste stari, otroci, in lahko si sami najdete hrane», je dejala svojim pastorkom. Levici, ki so pravkar občutili glad, so hoteli po vsej sili sesati, a košuta jih je zavračala in se jih otresala. To je levice jezilo, od jeze so jeli tuliti, najstarejši pa je dvignil šapo in udaril dobro rednico, ki je od bolečine glasno zastokala. Z vratu ji je viselo meso kot cunja. Komaj je najmlajši levičev zavohal kri, se mu je vzbudila prirojena divjost, zateglo je zarjul, se vrgel nad nesrečnico in jo podrl na tla.
«Beži, ako ti je drago življenje!» je vzkliknila košuta jelenčetu, «to so levi». Toda jelenče ni hotelo zapustiti svoje umirajoče matere. Stoka-je je pribrzelo k njej in jo jelo li-zati. Tedaj so mislili levici, da jim hoče odjesti plen, divje so naskočili nedolžnega tovariša in ga raztrgali.
«Vrana vrani oči ne izkljuje,» je krokal vran, ki je bil priča tega okrutnega prizora. Potrpežljivo jc čakal, da so levi končali svoj krvavi
bc; ko so videli jelenčka jesti travo, j obed Potcui sc jc še on spravil nad so ga skušali posnemat!. Košuta jc ostanke.
Stanje protialkobolnega gibanja pri nas
Društvo »Sveta Vojska« v Ljubljani ima 10 podružnic in 25 treznostnih odsekov ter šteje 1653 članov(ic). Pisarna ima zapcslc-ne tri moči (eno moško in dve ženski). Delo stalno narašča, ker društvo ni samo v stiku s podružnicami, oiz. treznostnimi odseki* itemveč tudi z vsemi društvi in zasebniki, ki se nanj obračajo za nasvete.
V	ipreteiklem letu je štel vložni zapisn k 5515 številk. Blagajniški promet je v istem času znašal Din 664.805.46.
Pred vojsko je bilo društvo že močno, a je med vojsko, kafccr marsikatero drugo društvo, skoro vse postojanke izgubilo. Povojni čas uživanja in doba hitrega zaslužka, pa tudi — zapravljanja ni bil ugoden za tako društvo. Prej je izdajalo društvo »Zlato Dobo« sedaj pa V. leto »Prerod«. Ker je protialkoholno gibanje brez mladine pravo Sisirovo delo, je začelo društvo jeseni 1924 izdajati »Mladega junaka«, ki se je d cikaj hitro razširil in je pri mladini priljubljen. Prehod iz zmernosti k abstinenci se vrši polagoma — na letošnjem občnem zboru je bil storjen prvi tozadevni sklep — z ozirom na razvoj brezalkoholnega gospodarstva.
Brez razvitega brezalkoholnega gospodarstva je vsako stvarno protialkoholno gibanje v praksi nemogoče, posebno v krajih, kjer je sadjarstvo in vinarstvo precej razvito. Brez pravilne rešitve tega vele-važnega gospodarskega problema ni misliti-na vsesplošno treznost. Ravno zanemarjanje gospodarske strani urežnostne akcije je povzročilo odpor sadjarjev, vinegradnikov, posebno gostilničarjev. In vendar ne sme in ne more biti trezr.ostno giabnje naperjeno pr-oti nobeni izmed teh panog, treba je le sadje in grozdje uporabiti talko, da ne bo ogrožalo ljudskega zdravja in morale, temveč služilo ljudski prehrani, torej brez — alkohola.
Že lansko jesen je 32 interesentov napravilo brezalkoholni sadjevec oz r. vino; poskusi so se izborno obnesli — ta ideja' ne bo zamrla! Propaganda brezalkoholnega gospodarstva se je postavila na široko podlago mcseca septembra preteklega leta, ko se je v ta namen ustanovila osrednja zadruga »Brezalkoholna Produkcija«, ki se iz skremuh početkov polagoma, a stalno razvija. Kakor čujemo, bo zadruga o priliki vejesejma v Ljubljani priredila 6 dnevni tečaj o brezalkoholni uporabi grozdja in sadja (sveže sadje, vkuhavanje, sušenje, pripravljanje brezalkoholnega mošta in vina, konzerviranje grozdja itd.). Razstavila bo na velesejmu razne tozadevne naprave in priprave ter nudila pregled brezalkoholnega gospodarstva v naši državi.
V	vsaki hiši naj se sadje konzervira (v širšem po-menu besede), v vsaki hiši naj bo na razpolago brezalkoholna pijača! To je cilj zadruge, ki zasluži moralno podporo javnosti. Naj omenimo še, da izdaja zadruga skromen list »Naša Bodočnost«, ki prinaša od številke do številke popolnejši cenik zadruge.
Brezalkoholno gospodarstvo se nahaja pri nas v skromnem, a upapolnem p:četku!
Poleg društva »Sveta Vojska« se je ustanovilo pri nas letos še društvo »Treznost«, ki širi protialkoholno gibanje potom sestankov somišljenikov. S predavanji pa vrši protialkoholno gibanje »Društvo za gojitev treznosti«, ki predstavlja nekako zrezo protialkoholnih društev in ki skuša pritegniti k treznostnemu gibanju predvsem oficijelna zastopstva najrazličnejših društev. Vsa tri društva prirejajo poljudna predavanja in uspeh te zdrave akcije gotovo ne bo izostal.
Iz žita strup!
Žito, od nekdaj najvažnejše Eranivo človeštva, sc da tudi alkoholizirati, kar je pri nas, kjer se izdeluje žganje predvsem iz sadja, precej neznano. Bolj znano je, da se iz ječmena izdeluje pivo. Toda kdor pozna razmere v Rusiji, Rumuniji, sploh v orientalskih krajih, ta ve, kol.ko žita se predela v strup —, alkohol. Posebno Rusija pred-njači zadnje čase, odkar se je zopet dovo-
lila svobodna trgovina z žganjem. Ker je ruskemu roužiku vodka iz drž. tovaren predraga, jo izdeluje sam. In samogonka, tako se imenuje na Ruskem domače žganje, je že slkoro docela izpodrinilo Rikovko, državno žganje, k' je dobilo svoje ilme po predsedniku sveta ljudskih komisarjev, Ri-•kovu. Kot rečeno, se pri nas iz žita ne izdeluje žganje, toda ogromno hranilne vrednosti se izgublja z izdelavo ječmena, ker pri predelavi izgubi ječmen do 90 odstotkov redilnosti. In tako se tudi Pri fabrikacili piva žrtvujejo ogromne dobrine za izdela, vo strupa-alkohola.
Iz krompirja strup!
Najvažnejša surovina za izdelavo šp rita je krompir. In iz špirita se izdelujejo vsakovrstna žganja in 13cer]i, ki jih indu, strija pod raznimi imeni servira človeštvu. Krompir je za revnejše sloje, za široke vrste prebivalstva poglavitna hrana, saj si je težko predstavljati ргећтапо našega
Proti obolenju pljuč
„VEDOMIN«
Emulzija
Pasta
pri početku tuberkuloze, bron» hitlsa, k a tara m drugih pljučnih boiez.ii, za naglo okrepčitev organizma In za brzo izginevanje lokalnih sprememb.
za ojačanje otvarjania apetita pri oslabelih, nervoznih, malokr-vnth, osobito pr1 SkrofalozBi.
rahitični deci.
Na proda; v vseh apotekah. Laboratorium „Vedomin" Beograd,
Vajfertova 52.
ЗООООООСОООПООООО
1979 :
XXKOOOOOOOOOOOXXXXXXXXXK
kmečkega prebivalstva, in delavstva brez krompirja. Гп na milijone in milijone vagonov krompirja sc letno izpremlnja v špirit, ki denaturiran služi v različne gospodarske svrhe, čist pa predvsem zastrupljanju človeštva.
Strup zakona
Slika nam kaže žalostno podobo iz rodbinskega življenja pijanca. Z najlepšimi na-dami za bedočnost sta se vzela. In sprva ie šlo. Toda privlačna moč družbe je potegnila moža v gostilno. Iz četrtinke vina
je sčasoma postal frakelj in soboto za soboto prihaja mož domov vinjen in brez denarja za družino. Žena pa, ki je stala nekdaj s smehljajočim rbrajzom pred oltarjem, plaka.
Našim rodbinam priporočamo
KOLINSKO »
izvrsten pr'datek h kavi. i
Praznik ekstremnih
Ekstremi so vedno kazali pot navzgor, ekstremi so vedno bili najvišja potenca življenja, ekstremi so, kratko in malo, dali vsakemu gibanju tisto silo, ki mu je sploh mogla vtisniti pečat gibanja!
Brez ekstremov je vsako gibanje bilo že v kali zadušeno, ali da se točneje izrazim: že zamisel gibanja je bila rojeni mrtvec.
Če danes srečujemo na vseh oglih liudi, ki nas hočejo z visokega piedestala poučevati o nesmiselnosti (nekateri celo o škodljivosti) ekstrerrmosti, tedaj sc jim moremo le nasmehniti.
Saj so uprav oni orodje v rokah nam nasprotnega ekstrema, kajti ekstrem ni oblika
—	ekstrem je bistvo.
In srednje poti v življenju sploh ni!
Je samo pot pozitivna ali pot negativna!
Samo pot dobrega ali pot zlega!
Samo pot resnice ali pot laži!
Kje najdete tukaj srednjo pot? Kar je pozitivno, ne more biti negativno, kar dobro, ne more biti zlo, kar resnica, ne more biti laž!
To je vrhovno načelo našega treznost-rega gibanja!
In vprav zato je naše gibanje resnično — gibanje, vprav zato je naše — v Sloveniji
—	prav mlado gibanje vtisnilo tukajšnji, do zdaj, omrtvičenj protialkoholni propagandi pečat živahnega in borebnega jurišanja, zato je toliko veselja in življenja v nas...
Kaj je vstvarrla dosedanja protialkoholna propaganda pri nas? V petindvajsetih letih? Ali je bilo kdaj treznostno gibanje pri nas tako živahno kakor je danes?
Ali ne čutite, kako se borimo proti vsem predsodkom, kako s svojimi prsi, kakor ogromen valjar, počasi, a sigurno zmagujemo v strnjeni falangi vsa nasprotja in vse predsodke in vse — ignorantstvo?
Ali ne čutite, kako se krhajo ob naši ialangi vse umstvene trdnjave nam nasprotnih ekstremrstov?
Ali ne vidite, da nam nasprotni ekstre-misti venomer ponujajo kompromis — po-
čen, Sv. Rupert; Viktor Bradkovič, Albin Vovk. Fran jo Planinžek, Sv. ètefan; Fra. njo Kovačič, Rado Pevegvin, Stane Jevni-kar, Moste; Alojzij Stražieer, Borovnica: Franc Mavc, Golov; Alojzij Hudej, Vojnik: Pavel Godec, Slov Bistrica; Henrik Oplot, Zg. Polskava; Martin Vindie. Ptuj; Kote-тал KaitančiC, Murska Sobota; Avgust Cuber; Ivan Piščanec, Maribor. — Mornar kr. mornarice v Novem Sadu: mornarji I. klase: kaplari: Janko Ravnikar. Ljubljana; Stane АГко, Sodražica in Rudolf Fras, Dolgoše pri Mariboru: mornarji II. klase: Ivan Tetickorič, Sv. Barbara pri Halozah; Ivam In tih ar, Ptuj; Viljem Markič, Ljubljana; Josip Debeljaik, Gameljne pri Ljubljani; Anton Zupan, Koror prt Tržiču; Ло. žef Benčan. Trstenik pri Kranju: Alojzij G arene, Mirna peč; Fran jo Cerar, Vrhpo-Ije pri Moravčah; Alojzij Gosenca, Noro mesto; Janez Vogrin, Sv. Barbara: Lot. renc Repanšek, Kamnik; Maks ëemror, Rakek; Adam Jazbinski, Samobor; Adcif Zobec, Stara cerkev pri Kočevju; Slavko Horvat, Dugo selo in Joško Falatov, Ljubljana.
Dubrovnik Mornarji 'n. «Pomorske vojn» akademije»: Kralj Karel, Ljubljana; Aha. čič Franjo, Kranj; Jesenko Ciril, Vrhnika; žnidaršič Franc, Nadlesk pri Cerknici; Iv. Belič, Ljubljana; Pavel MegllC, Ljubljan;': Karel štrukelj, Gražca; Alojzij Bajd, Gorice pri Kranju; Frane Mohorič, Sora; Franc Rački, Brod na Kulpi; Romšak Anton. Kamnik: Volf Ivan, Ljubljana; Anton Ka-stelic, Grašca; Štefan Ribnlkar. Moravče: Ludvik Brandsteter, Slov. gorico; Martin FiMč. Maribor.
Velikonočni pozdravi naših vojakov
Vesele velikonočne pruznike žele svojim starišem, prijateljem in znancem, vsem slo venskih dekletom in vsem čitateljem in či» tateljicam «Jutra»:
Hovi Sad: Zupančič Ivan, Zdole pri Brc» žicah; Mauri Bogomir, Vrhnika; Vinko Les, Dobava; Kukavica Valentin, Ptuj; Ivan Les» nik, Hrastnik; Šimenc Jakob, Hrastnik; Franc Jože, Jožef Berlan, Brežice; Oster» man Prane, Vidmar Valentin, Engelbert Kaušek, Dragar Janez, Franc Karenc, Jo» ško Tome, Zupančič Franc, Vertold Dado, Ante Jesenšek, Maks Kampoš, Ljubljana VII; Pintar Ivan, Smode Adolf, Ivan Lam» pič, Urekar Janez, Franc Celarc, Peršak Fr., Zmazek Franc, Stanko Kocjančič, Ljubljana VIL, Josip Bukovec, Jožef Jordan, Franc Omahen, Kari Polšak, Fric Terkaj, Janez Peršiček, Lah Janez, Pucelj Janez, Avgu» štin Vodišek, Leopold Hodnik, Occpek An» ton.
Pirci*Caribrcd: Narednik Dominik Kra» vanja, Ivan Kvas. Tomaž škof, Miroslav Stržinar, Albin Pilaj, Petar Oreškovič, Jan» ko Golouh.
Priš/ina na Kosovem: Leopold Novak, Metlika; Fran Žvan, Semič; Ivan Vcnčina, Grajska vas; Anton Prinčič, Koprivnik; Čor Vinodol. Peter Šterk, Aleksander Baldasin, J'ranjo Lapuh, Srkulj Mirko, Josip Sinonič, Franc Muc, Josip Žvab in Rudolf Meteš.
Boka Kctorska: podoficirji: adm. podna» rednika Slavko Koprivšek. Kočevje in Si» mon Pivk, Št. Vid nad Ljubljano. Mornarji: Anton Krajšek, Kočevje, Janez Kržišnik, Kropa; Jože Strle, Velike Lašče, Jože Pau» i o, Ptuj: Gustl Lešnik, Maribor; Slavko Lavdek. Ljubljana.
Šibenik: mornarji brodarske podoficirske šole: Jakob Gašparič iz Žabjeka pri Slov. Bistrici, Herman Sulič i/ Ljubljane, Alojz Stare iz Gočič nad Kranjem. Franc Želez» nik iz Horjula pri Vrhniki, Stanko Novak i/ Zidanega mosta, Edvard Sumk iz Vel. Lašč, Anton Omrzclj iz Metlike, Franc Opara iz Trebnja, Franc Mevec iz Cerkni» ce pri Jezeru, Rudolf Darovac iz Gornje Straže pri Novem mestu, Franc Balantič iz Glinja nad Kranjem, Tinko Bizjan iz Po» dolnice pri Vrhniki, Matija Tome iz Ljub»
ljane, Franc Lampret iz Ljubljane, Ivan Fer lan iz Maribora, Franc Kuhar iz Nakla nad Kranjem, Ivan Knop iz Begunj pri Cerknici, Janez Mlakar iz Kočevja, Josip Pere iz Ko« čevja, Franc Horvatič iz Novega mesta, Ra« fael Krušič iz Novega mesta, Josip Ceru» ko iz Slov. Bistrice, Alfred Ozimič, Josip l'ristovnik, Franc Stirn iz Starega Loga iz Gor. Bistrice, Ivan Fras iz Dobrove pri Ma» riboru, Alojz Biribah iz Pragerskega, Lud« vik Muršec iz Maribora, Albin Lanurt iz Ruš, Janez Blagovič iz Desnjaka pri Lju» tomeru, Franc Stanič iz Ormoža, Franc Pete linšek iz Ptuja in podnarednik strojnik Al» bin Gregi iz Sv. Jurja v Savinski dolini. — Kr. brod «Galeb», Šibenik: Albert Valenčič in Alojz Cijan, vodje VL kl.; Al. Kandušar, narednik, Ivan Holobar, narednik in Pavle 2van podnarednik.
Split: podoficirske torpedovke T 2: vod» ja II. klase Franc Petrca, narednika Viljem Vibihal in Janko Levičnik, podnaredniki Konrad Kolšek, Toni Gliha in Anton Re» bič.
Bifolj, vojaki 46. pešpolka: Franci Ferlič Ljubljana; Rudolf Bruder, Novo mesto; Vi« ljem Baraga, Javornik; Pavel Kovačič, Ptuj.
Kragujevac: tel. četa: Jože Vratanar iz Rečice ob Savinji, Nedko Vidmar iz Vidma Franc Kač iz Arje vasi, Franc Rakun iz Re» čice ob Savinji, Štrubelj Franc iz Krškega, Franc Germel iz Solčave, Jože Fabjan iz Metlike. Drolc Ciril iz Laškega, Rajko 1'er» ko iz Višnje gore, Konrad Gumpot iz Mi« slinj, Franc Osct. Domžale.
Otočsc: Prah Ignacij iz Krške vasi, Fr. Strniša iz Smartnega pri Litiji, Alojz Baz» nik iz Perašca, Valentin Ferant iz St. Vida pri Stični. Josip Omahen iz Št. Vida pri Stični, Jože Jurkas iz Rigonce, Jožef Do» brina iz Št. Petra nad Sv. gorami. Franc Zupančič, Mrešovo, Martin Gobolič, Do» biava. Josip Borb, Železna pri Trebnjem, Babnik Alojz iz Bisince. Avgust KržiSnik, Zagorje, Anton Krol in Anton Štefanič, Pe» rošca.
Novi Sad, parkova četa, I. vazduhoplovni poik: podnarednik Janko Blaznik. Tržič; kaplarji: Vinko Rebek, Celje; Aleksander Ficker, Ljubljana; Vlado Maver, Krško; Ivan Kos, Limbu irr i Mariboru; Ivan Co-bec, Podčetrtek: Ivan Novak, Sromlje; Franjo Žibert, Brežice; Omar Gebauer, št. Jernej; Franjo Jezernik, Ruše; Jožo Maj.
nujajo nam roko »sprave«, na drugi strani pa kupujejo sužnjo in hlapce za petparski novčič, izrabljajoč predsodke in nevednost ljudstva.
Zakaj se ne upajo poborniki kralja Alkohola nikjer — ekstremno nastopiti nasproti nam? — Zato, ker so ekstromni v bistvu, v obliki pa poborniki zmernosti!
Zato, ker je naš ekstrem pot, ki vodi k počlovečenju človeka!
Zato, ker bi bil njihov ekstrem, če bi se razgalil, takoj strt v prah!
Kralj Alkohol jc star.
Danes živi samo še od svojega bogastva, ki si ga je tekom stoletij nakopičil, živi samo še od umetnih injekcij, ki si jih kupuje, svoje resnične življenske sile pa nima.
Pomagati mu moramo umreti, kajti vsak človek, ki bi ga drugače Alkohol še ugonobil, je dragocen zaklad; saj more počivati v vsakem, tudi najnezna-tnejšem, človeku velikan!
Naš ekstrem je ekstrem — vsikdar najpo polnejšega — počlovečenja človeka!
Zato se ne damo odvrniti od naše, ostro začrtane, skrajno ekstremne poti!
Današnji praznik, praznik naših mladih ekstremistov, je prva postaja, ki smo jo dosegli na brezkončni poti večnega počiove-čevanji človeka!
Naj živi iu zmaguje naša ekstremno trezna mladina!
da eden par nogavic Z žigom in zusmko (rdečo, modro sli z'aio) &ч.а vm
na razpolago onemu kdor preskrbi stranki brez otrok stanovanje 2-4 sob s pretiklinami za takoj Ponudbe na upravo Jutra pod,Takoj 28'.
<Н4|МЖ4Н4»И1Ш>||»|»||И1Ш
iraja Uakot štirje par. drugih? Kupite eden par, pa boste verovali. Nogavice brez žiga .ključ* so ponarejene
Najpopolnejši
Stoewer
Šivalni stroji
za šivilje, krojače in čevljarie ter za vsak dom. Preden si nabavite stroj, oglejte si to izrednost pii tvrdki
Lud. Baraga, Liublfana,
Šelenburgova ulica 6 I.
8rezalaïen pouk, 15-ietna garancija.
Telefon št. 980. цз
Nafboljša so še vedno
аопоопиаоооппппапппаппоппа
SZDELU3E
IZDELUJE
Solidne cene! Plačljivo na obroke!
vsake vtsle moderne
transportne naprave
Ign. Vok
===== Ljubljana = ШшШИ Novo mesto
železne konstrukcije
i90i-a	dobavlja najceneje
„J&9at" i. 1. tvorni» vagooeta
ZAGREB, Na Kanalu 10 — Telefon 24—50
Stroje za obdelovanje lesa
Transmisije
kompletna garnitura 12 kom. kakor na sliki franko dom
Zvonove # Mline * ižezervarje * Armature \ Sesalke # Brizgalne	!
шадв^ш^ко* industrija
SUHL W MARIBORA
Proti plačilu ali povzetju. Cerkven! zvonovi, armature in surev: cdlitki.
□	in prepričali se bodete, da so izdelki poslovnih knjig	□
§	knjigoveznice K. T. D. v LjisS>3ianif	§
□	Kopitarjeva ulica štev. 6 II. nadstrepje	□ H BREZ KONKURENCE.	H
□	En gros.	« 4	En détail.	O
filiiaika belgijske tvormce
za orožje „Dimoulin" iz Liege .'Belgi a ima na 7aIog' v sklad;šču v Beogradu
1809-a vsakovrstno
Vodne TURBINfc
po znatno znižanih ce nah tudi na obroke.
avtomatične regulatorje, zatvormce itd
izdeluje in dobavlja
ING. F. SCHNEITER, ŠKOFJA LOKA.
Konkurenčne cene.	Prvovrstne reference.
Zahtevajte ponudbe.	64
Priporoča se novo in mo derno urejeno s-ecijalno 121-a pedjet e za
mizarstvo, z loga pohištvi L'iib! sn». Vdovda-sVa t. 2.
kateri po kvaliteti in ceni izključuje vsako konkurenco. Kupci vsake nuške dobijo od tvornlce
Hesssov HOTEL ,s0SSTEBREICHISCHE3 HGF'
Wien, I. Rothenturmstra5se 18 ogel (Flelschmarktj
120 sob moderni komfort, zmerne cenc, restavrant (,Jjtro' naro.'eno.) S Hessov hotel „St. Stefan" (Kônlg von Ungarn) Wien, I. Schu-» lerstrasse 10. — Tekoča voda in telelon po sobah. Sobe s kopeljo.
Tovarna pohištva
A. A MANN, Tržič,
belgijske dižav. usta -ov. Pišite /a vel k ilustrirani katalog na .Belgijsko društvo" Beograd, Hercegovačk > nln .
P. M A JOK, CELJE — podružnica KRANJ
priporoča svojo veliko zalogo vsaleovrst. železnine
Stanje vloženega denarja nad 180 milijonov dinarjev ali 720 milijonov kron.
Sprejema vloge na hranilne knjižice kakor tudi na tekoči račun, in sicer proti najugodnejšemu obrestovanju.
Hranilnica plačuje zlasti za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče obresti.
Telefon Stev. 16
Ustanovljena 1.1389
Poitni ček 10.533
Mestna hranilnica ljubljanska
(Grsdska štedionica)
LJUBLJANA, Prešernova ulica.
Jamstvo za vse vloge in obresti, tudi tekočega računa, je večje kot kjerkoli drugod, ker jamči zanje poleg lastnega hranilničnega premoženja še mesto Ljubljana z vsem premoženjem ter davčno močjo. Vprav radi tega nalagajo pri njej sodiiia denar nedoletnih, župnijski uradi, cerkveni in obtine
občinski denar.	39
Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici, ker je denar tu popolnoma varen. Hranilnici daje posojila po nizki obrestni meri na posestva in menice.
J
Јшшшхпхшхшхтдд I
FON! JflGER- CERNE
došla volna najnovejših barv za pomladanske žemperje
и » i » n m i » m m i m i u m im il
p o г o hi
Cenjenemu občinstvu priporočam
po znatno znžsn b cenah:
etro;i zs parkete
4četke za obleko stenska prašna ometa . , čevlje slikarske čopiče , , parkete zidarske čopiče . . konje pleskarske čo^če . . ribanle čopiče za flodranie . , roke čopiče za i-lei , , glavo črialne čopiče lmna'e тенје, čo-lče za ter in katran îim:>ata ročna omelca — pisalne čop če omelca za preproge, — lasne čopiče
Na drobno in debelo' Za dobro kvaliteto blaga jamčim.
S spoštovanjem
âistoa Šimesic, Ljubljana
trgovina: Resljeva cesta 2
delavnica: Gosposka ulica 10.
RENAULT automobili
osebni in tovorni vseh velikosti
danes neprekosljivi.
Zastopstvo za Slovenijo A. LAMPRET, Ljubljana,
Dunajska cesta 22.
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■апнти
Prodajam in pošiljam
po polovnjakih, štirtinja-kih in cele vagone najooljših vin
a)	l|tttomerca sortiranega, tudi meîanege vsake vrste
b)	haloiana, ravno tako etnika f925, in sicer sorte:
rlxilng, su-апес, bargundec itd
>♦«♦#>>♦ po sedanjih najnižjih dnevnih cenah. ♦♦*«»<*«««♦«
siva, rjava patentna, valovita, vseh številk, vedno na zalogi pri ■
(Sladkogorska) „SAGRIN" * * o. z.
Ljubljana, Kralja Petra trs 3
ajam№iK<
Lil
i 0 in več ma, 3" močne takoj tvrdka
i "i
il b
kup
K. f R. JEŽEK, Maribor
Vi.. .. 1'Vi	.„.
-ша
Zadnja moda
it aiur m entlant cipkt v perilu -Ugodne nizke cent pri.
CONI J A dE H CERNli,
Uubliana. Dvorni trg l 122*
SNODHUžiNSKE HIŠE
v katere se lahko takoj vseli, se prodajo,
iovo zgrajene, proste davkov, 10 minul dilaliene od glasnega trga v Mariboru Magdal nsko predmestje) vsaka hiša z ». 1 kuh njo 2 sobami, dilo, kletjo itd za 500 mJ ograjenega vrta, vodovodom m elektr čno lučjo, možnost vzidanja oodstrešnih sob orez večiih stroškov Gena Din 100 000 —
Natančne podatke pri Rudolf Klffmann-u, mestm stavbenik Maribor
V
Катпо8в*&а iEdsistTiia
Htolzši Vodnih
- LJSISUB H -
KolGdocrska ulica St. 2E-34.
St:lna zaioga ie' 300 moflErnift spemenifcô7.
I?Jeiava rodbinskih grobnic, mavzolejev' altarjev ln vseh cerkvenih tei stavbnih del. Marmorne plošče v vseh oarvah za pohištvo, trgovino, mesnice. Stlkaine plošče za elektriko, oblaga sten i. t. d-po zmerni ceni. 1930-,,
J
čobje beli in čvrsti usta sveža in lepa
to je uspeh zobne paste
več strojev v z\ stnem stanju za napravo cementne opeke Poiasmla daje .Samo-borke" d. d. Samuboi kod Zagreba. 1767-a
-j(—I«-'—
34

B€CO
Za negovanje kože:
,, PEBECO - Gold - Cream"
V restavraciji pod
„Skaka"
Mestni trg štev. II
se točilo pristna ter mtna ▼ina. Preko ulice 1 Din еепејбе. Vsako sredo, soboto in oe-leljo od 20.-24 ure *aloski koncert Ob nedeljah od 9 —13 ure zajtr-kovaini koncert. 1736
Damam, gospodom
•e nudi lep zaslužek t raz-pečavanjem parfumerije. — Potreben kapuai it» , ijiu za vzorce. — Pismeue ponudbe pod «Postranski zaslužek» na «Propaganda», družba z o z v L.j ubijam, Šelenburgova 7/17.	7832
m
Priporoča se	u"
parjumsriia „StnnoSi"
£iublia^a - Pod îranco
Zahvala.
Vsem, ki ste z nami čutili, vsem, ki ste obsutl prebla«ega pokojnika s prekrasnim cvetjem In ga sp emill v 'ako častnem številu na njegovi zadnji poti, naša naj skrenejša in srčna zahvala.	3013 i
Globoko žalujoči rodbini
ii t Ste i
iWflN KRAUQS. Maribor.
Konjske opreme, usnjate torbice vseh vrst, дата. Se, nahrbtniki kovčui za vzorce in potnike. 2002 a
TinrxxiaonmnDnnnnnonooooaoDDq
U
шт ii
preddelavca
svežbanega v vseh livarniških poslih, £ ešiega del pri kupolni peči, dob ega C ikordista mezd, sprejme kot vodjo livarne
tvrdka K. i R. JEŽEK, Maribor
Melje št 103
'-stfv f-n mož a li tpkni
Љшшпшшш!хтпоопппссЕ
PARK-HOTEL LAURANA (AbOazia)
Prvo azredaa hiša novo Češkoslovaško ravnateljstvo, krasen pog ed na motje Cena
.en pension* od Ln 45'— do 75' — 130-a	Ravnateh Frant Vàlek
*m
Priporočamo
novo izdajo
romanov 1
Cyclamen
BroS. 22 Din, vez. 27 Din, poŠt 1*25 Din
Agitator
Broš 18 Din, vet 23 Din. pošt 1-25 Din
Izdala jih j«
Tiskovna tarfruga 1 f Lfnftlfanl
R. SREBOTNIK
®	'rgavsita agcntura
I	BREG dm PTUJU.
»«■■■■■маишиишиивтпдввиишвивит
Ofišiname posrsuščine za ардшарн.
Preservat in Fixai in druge potrebščine. Originalne barve in matrice za Gestetner Cyklostil.
LUOtflG SARAGA	112 IV
LJUBLJANA, Seienburgov^ ulica b*. 6. Telefon it 980
DALMATINSKA KLET
MARIBOR VojaSnlška 4. toč najboljše oristno pre'skuSeno dalmat nsko vino po najnižjih cenah n prodaja morskih riD 2020 a	J. POVODNIK
Cou], wocutsivu v ïitadjë.
Danes se odpre v Spodnji Šiški, Celovška cesta št. 81
i ' m fltilt
losfilna

plit
s točenjem prvovrstnih dalmatinskih vm in pristno primorsko kuhin o. Mrzla jedila na izbiro.	3019 a
LJUBLJANA, Resljeva c. 24
2004-a
priporoča
pni bailo piii iko
in druge mlevske izdelke.
s Parne pekovske ped
najmodernejšega sistema dobavlja it P	Izvršuje najceneje stavbenik
g RUDOLF ROČAK u Trbovljah.
O Zahtevajte oferte!	2049-a g
! ЗПППППВПППППППППииЦЈииаПИ!! ОРГ
Pozor!
Mtm Perkaus
Tržaška cesta št. 9 prodaja TrboveI|ski premog in bukova suha drva na drobno in debelo.
Zahvala.
Tem potom se skreno zahvalju-emo vsem, ki so spremil' na zadnji oot: našo piemiio mamico gospo
Marijo Velepič
Posebno zahvalo Јггекато pri-mar iu dr. Blumauerju za njegoVo požrtvovalnost in trud v leku nj* ne bolezni.
Srčna hvala tudi cenj. rodbinam Stritar, Mohoiič in Omanovi za to-ažbo in skrb v bolnici.
Ljubljana, dne 2. aprila 1926.
Ivan, Rudolf. Anica In ostali sorodniki
SQESBESS^
It korotangke zgo-
j dovtne ie zaiet roman
Angelin Hidar
Spisal Ivan Lah. I Cena vezani knjigi Din I 23, po pošti Din 1-50 več. Izdala
I Tiskovna zadruga v Ljubljani.
Inž. flrh. Jelenec & Inž. Šlajmer i
gradbeno podjetje in tehni£na pisarna j
2021-a	družba z o. z.
Maribor, Vetrinjska ul. 30 — Tel. 212 j
*.......................................................................................................—..............................—.....——^
Najcenejše in največje skladišče dvo-koles, motorjev, otroških vozičkov, šivalnih strojev, vsakovrstnih nadomestnih delov, pnevmatike. Posebni oddelek za popolno popravo, emajli-ranje in poniklanje dvokoles, otroških vozičkov, šivalnih strojev i. t. d — Prodaja na obroke. — Ceniki franko. —
„TRIBUNA" t. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovška cesta štev. 4.	U7-a
IШШЖЖЖШ
Jt
M
Me iščite interesantnejših knjig
bot so sledeče, v sns- „JUTBOVI KNJSŽMC2" «m zbrane knjige, tl[lh velezanimlva, skoz 2n skoz napeta vsebina Je navdušila čitaietje
po vsem svetu
ker so spodaj шит knjige iiila * vseh kolfnrclh JazlUEl.
Ponovno zaižane Gene Un.tge^i so;
%
M
1.	Frank Hellsr, Prigode gospoda Collina. S^ Ijiv detektivski roman iz velikega sveta. Bi-Din 10 —, vez. Din 20—.
2.	Frank Heller, Biagajna velikega vojvode. Roman. Broš. Din 15—, vez. Din 25 —
3.	Claude Fa»ère Gusarji. (Les Flr ustiers des Mers.) Broš. Din 20 —, vez Din 30 —,
4.	Harry SheR, Hči papeža. Roman Lukrecije Borgie. Po zapskib škofa Burkhardta, tajnika papeža Aleksandra VI. 1922. Broš. Din 20—, vez. Din 30-—.
5.	Cuendas Fereal, Veliki inkvizitor. Ljubezenski roman iz najsramotnejše dobe človeške zgodovine. 1924. Broš. Din 20-«, vez. Din 30 -.
b Jean de i» Eire, Luciier. Fantastični roman v šestih delih. Broširan Din 30—, vezan Din 40—.
7.	Maurice Leblanc, Tigrovi zobje. Broširan Din 30—, vez. Din 40—.
8.	Ver dicas, Pater Kajetan. Roman po ustnih, pisanih in tiskanih virih. Broši an Din 30—, vez. Din 40'—.
9 Aleks. Dumas, Zvestoba do groha. (La Dame de Monsoreau.) Roman. Broš. Din 45—, vez. polplatno Din 55—, platno Din 65 —
10.	James 01 wer Curwood, Onstran pragozda. Roman. Broš. Din 20—, vez. Din o0—.
11.	Od Ohriua do Bitolja. Broš. Din 16'—, vez. Din .
K
M M
зппппоопаппппг
Pogubo vsaki družin»
prinašajo nalezljive bolezni. Kako se jih ubranite izvesU iz knjige Or. Josip Tičari
Wordka Т. cfeiûiti, Maribor
soecijalna trgovina s svilenim blagom.
rcbci m šorcami želi vsem svojim cenjenim odjemalcem
VESELE \ ELIKoToCAE PRAZNIKE
Cena s poštnino vred Din 1950 flaročila na knjigarno TiSKOvne ta drnge v L uùljeni. •ЈОаППППППППОПа
da predaja čevljev i
L* Vetiko noč ponovno :elo znižane cene. Pri «dkupu črez 600 D-n 1 par čevljev
zastonj!
M. SLAZNIK
Skofja Loka 190ћ-л
Knjige se naročajo pri Upravi ,,Jntra", LJnb Jana,
Prežernova ulica stev. 54
K
w g
K M X
j a I l'ÎMued 8:U90Z
in
ejejuoui ви)з;Ишо1 •3|Si;B|od eusaje'd ■tgipepis ajeu ajjajEod
w]	rresernova unča siev. 94	v >
сшжжжзжжжжшжжжшжшжшжт
шишпи
ipe}5uue[| )(|iqpjU3J0i0H cAjstinjsnz auiu*uag
шошв П9Ш01 na
pioa-T^ifl nmmm
nuslsn S Ktpa^S) UlOAlfOtl iUf^fiuioA) ca (uejueasj nnaŠ m IAOD jnjiUiOAj
«ai 008 »p zmn лот nnnuimi^i

e
E
Ir^e U K A S
LJUBLJANA, SV. PETRA CESTA 7.
se priporoča za izdelavo prvovrstnih škornjev, gorskih, lovskih, športnih ter vseh vrst luksuznih ****** čevljev točno po meri. **o+** 92 a Postrežba priznano solidna.	Cene zmerne.
Zahvala.
Povodom smrti iskreno ljubljenega soproga odnosno očeta, gospoda
nam je došlo toliko dokazov naklonjenosti in sočutja, da smo v nemaii zadregi, kako nai izrazimo dolžno hvaležnost vsem n vsakemu posebej.
Predvsem prisična hvala gospe dr. V. Strnadovi za požrtvovalnost trkom bolezni in ob nenadni smrti. Najlepša hvala vsem posameznikom in društvom za vse krasno cvetje, ki ste ga položil poko niku na prerani grob Pr srčna hvala prečastiti duhovščin domači in tuji za častno spremstvo, kakor udi vsem korporaci am in gg. Gradnene diiekcije, občinskemu zastopstvu, goslilnič?rski in sedarski zadrugi, hranilnici m posojilnici, gas> nemu društvu Železniki ln Selca, Sokolu Bralnemu In pevskemu društvu In vsakemu posa-mezn ku od blizu In daleč, ki so. izkazali možu-poštenjaku zadnjo čnst
ŽELEZNIKI, dne 2. aprila 1926.
Žalujoča Antonija Thaler z otroki.
3068 a
Gaston Leroux:	g
Prikazen v Operi
»Toda kje? Toda kako?« sta zavpila; »saj ga nisva nikoli videla!«
»In kadar prihaja v ložo?«
»Nikoli ga nisva videla v loži!«
»Tedaj jo oddajaj ta!«
»Oddajati fantomovo ložo? Gospoda, poskusita!«
Nato smo vsi štirje odšli iz ravnateljske pisarne. Nikdar se še nisva z Richardom toliko smejala.
IV.
Loža št. 5.
Prvi dnevi, ki sta jih Armand Moncharmin in Firmin Richard prebira v Operi, so bili polni veselega občutka, da načelujeta tako prostranemu in lepemu podjetju, in gotovo sta že pozabila čudno pripovedko o fantomu. Kar se je pripetil dogodek, ki jima je dokazal, da burka — če je bila to burka — še nikakor ni končana.
G. Firmin Richard je prišel tisto jutro ob enajstih v urad. Njegov tajnik g. Remy mu je pokazal pol tucata pisem, ki jih še ni odprl, ker so imela označbo »osebno«. Eno izmed teh pisem je takoj pritegnilo Richardovo pozornost ne samo zato, ker je bil naslov pisan z rdečilom, temveč tudi, ker se mu je zdelo, da je že nekje videl to pisavo. Ni mu bilo treba dolgo ugibati: to je bila ona čudna rdeča pisava, ki je dopolnjevala seznam službenih pravil. Spoznal jo je po nerodnih, otročjih potezah. Odpečatil jo je in Citai:
»Dragi gospod ravnatelj! Oprostite mi, prosim, da Vas motim v teh dragocenih trenotkih, ko odločujete o usodi najboljših umetnikov Opere, ko obnavljate važne pogodbe in sklepate nove obveznosti in to s tako zanesljivim pogledom, s takim razumevanjem za gledališče, takim poznavanjem občinstva in njegovega okusa in z avtoriteto, ki bi bila skoro presenetila mojo staro izkušenost. Znano mi je, kai ste že storili za Carlotto, Sorellijevo in malo Jammes ter za nekatere druge, katerih čudovito sposobnost, nadarjenost in genii ste uganili. — (Gotovo veste, koga imam v mislih, ko pišem te besede; očividno ne Carlotte, ki poje kot lajna in ki ne bi bila nikoli smela zapustiti »Ambassadeursov« niti kavarne Jacquin; tudi ne na Sorellijevo, ki žanje uspehe zlasti s svojimi kočijami; niti na malo Jammes, ki pleše kot tele na pašniku; tudi ne pišem za Kristino Daaé, katere genijalnost je do-tnana, a jo Vi z ljubosumno skrbnostjo odrivate od vsake pomembnejše ustvaritve.) — Res je, da smete voditi svoj posel, kakor je Vas volja, kajneda? Vendar bi se želel okoristiti, ko niste Še vrgli Kristine Daaé na cesto, da jo slišim nocoj peti Siebla, ker ji je pač vloga Margarete po njenem nedavnem triumfu prepovedana. Prosil bi Vas tudi. da ne razpolagate z mojo ložo danes in tudi ne prihodnje dni; zakaj ne bom končal pisma, dokler Vam ne priznam, kako neprijetno me je presenečalo zadnje čase, kadar sem prihajal v Opero, da je bila moja loža oddana in sicer na Vaš ukaz.
Nisem ugovarjal prvič zato. ker nisem prijatelj škandala, drur gič pa zato, ker sem domneval, da sta Vaša prednika gg. Debienne in Poligny, ki sta bila vedno ljubezniva z menoj, nemara opustila
govoriti Vam o mojih muhicah. Toda pravkar sem prejel odgovor od gg. Debienna in Polignyja na svojo prošnjo za pojasnilo. Ta odgovor mi priča, da poznate moj seznam službenih dolžnosti in da se potemtakem norčujete iz mene. Če hočete, da živiva v miru, ne jemljite mi lože!
S temi pridržki me blagovolite, dragi ravnatelj, smatrati za svojega ponižnega in ubogljivega služabnika.
Podpisan: F. Opere.
Temu pismu je bil priložen izrezek iz malih dopisov »Gledališke revije«, kjer je bilo Citati tole:
»F. O.: R in M sta neupravičljiva. Midva sva ju opozorila in jima izročila Vaš seznam službenih dolžnosti. Pozdrav!«
G. Firmin Richard je jedva prečital do konca, ko so se odprla vrata in je stopil v kabinet g. Armand Moncharmin s popolnoma sličnim pismom v rokah, kot ga je bil prejel njegov tovariš. Spogledala sta se in počila v smeh.
»Šala se nadaljuje,« je dejal g. Richard! »toda postaja že neslana!«
»Kaj naj to pomeni?« je vprašal g. Moncharmin. »Ali mislita, da jima bova zato, ker sta bila ravnatelja Opere, odstopila ložo za vse večne čase?«
Niti prvi niti drugi ni namreč dvomil, da sta obe poslanici izdelek njunih burkastih prednikov.
»Nimam volje, da bi se dajal še dolgo vleči za nos,« je izjavil Firmin Richard. »Kaj hočete prav za prav? Ložo za nocoj?«
G. Firmin Richard je naročil tajniku, naj pošlje vstopnici za ložo št 5 gg. Dobiennu in Polignyju, če še ni oddana.
Bila je še prosta. Vstopnici sta bili takoj odposlani G. Debienne je stanoval na voglu Scribeove ulice in Kapucinskega bulvarja, g. Poligny pa v Auberjevi ulici. Obe pismi z značko F. Opere sta bili oddani na pošto na Kapucinskem bulvarju. Moncharmin je to opazil, ko je ogledoval kuverti.
»No, vidiš!« je dejal Richard.
Skomizgnila sta z rameni in sta obžalovala, da se ljudje pri teh letih še kratkočasijo s takimi nedolžnimi igrami.
»Vendar bi lahko bila vljudna!« je opomnil Moncharmin. »Si Cul, kako naju podajata zaradi Carlotte, Sorellijeve in male Jammes?«
»Dragi moj, ta dva sta bolna od zavisti!... Če pomislim, da sta plačala celo mali dopis v »Gledališki reviji«!... Ali res nimata nobenega dela?«
»Zdi se mi, da se zelo zanimata za malo Kristino Daaé...«, je menil Moncharmin.
»Saj prav tako dobro več kot jaz, da velja za čednostno!« je odgovoril Richard.
»človek pride često po nemarnem do svojega slovesa,* ga je zavrnil Moncharmin.
»Ali ne veljam jaz za veščaka v glasbi, pa ne razlikujem sol in ia ključa?«
»Tega slovesa nisi nikoli imel, le pomiri se!«
Nato je Firmin Richard ukazal slugi, naj spusti v kabinet umetnike, ki so se že dve uri sprehajali po velikem hodniku pred upravo in čakali, kdaj se odpro ravnateljska vrata, za katerimi jih je čakala slava in denar ... ali pa odpust.
Ves ta dan je minil v razgovorih, pogajanjih, podpisovanju in odslavljanju. Zato mi verujte, da sta bila ta večer — 25. januarja —
naša ravnatelja res utrujena po mučnih urah jeze, spletk, priporočil, groženj, izlivov ljubezni in sovraštva. Legla sta zgodaj, ne da bi ju bila količkaj radovednost gnala, da se prepričata, če sta gg. Debienne in Poligny v loži št. 5 in kako jima ugaja predstava. V Operi ni bilo nikakega zastoja po odhodu prejšnjega ravnateljstva in g. Richard je začel z nekaterimi potrebnimi popravili, ne da bi se zato prekinila vrsta predstav. .
Drugo jutro sta našla gg. Richard in Moncharmin med svojo pošto zahvalno dopisnico fantomovo, ki se je glasila: ,	»Dragi gospod ravnatelj!
Hvala! Čaroben večer. Daaé izborna. Negujte zbore! Carlotta veličasten, toda banalen stroj. Kmalu Vam bom pisal po tistih 240.000 frankov —pravzaprav 233.444 frankov 70 santimov. Gg. Debienne in Poligny sta mi namreč poslala 6575 frankov 30 santimov, kolikor znašajo moji prejemki za prvih deset dni tega leta; njuno poslovanje se je izteklo, kot veste, 10. januarja zvečer.
F. O.«
Med isto pošto pa je ležalo še tole pismo gg. Debienna in Polignyja:	~ -
»Gospoda!
Zahvaljujeva se Vama za Vajino prijazno pozornost, toda lahko Vama bo razumeti, da navzlic zapeljivi vabi, da zopet čujeva »Fausta«, ki je pač sladkor za bivša ravnatelja Opere, ne moreva pozabiti, da nfmava nobene pravice do lože št. 5 prvega reda, ki pritiče izključno onemu, o katerem sva Vama imela priliko govoriti tedaj, ko smo zadnjič skupaj prečitali seznam službenih dolžnosti — zadnji odstavek čl. 63.
Blagovolita sprejeti, gospoda, itd.«
»O, zlodja! Ta dva mi pa že presedata!« je togotno izjavil Firmin Richard in raztrgal pismo gg. Debienna in Polignyja.
Tisti večer je bila loža št. 5 oddana.
Ko sta drugo jutro gg. Richard in Moncharmin vstopila v svol kabinet, sta našla nadzornikovo poročilo o dogodkih, ki so se odigrali prejšnji večer v loži prvega reda št. 5. Bistveni odlomek kratkega poročila se glasi:
»Nocoj sem bil prisiljen,« piše nadzornik, »poklicati občinskega stražnika, da ponovno izprazni — v začetku in sredi drugega dejanja — ložo št. 5 v prvem redu. Posetniki, ki so prišli šele začetkom drugega dejanja, so izzvali cel škandal s svojim smehom in neokusnimi opazkami. Od vseh strani so se začuli klici: pst! Dvorana je začela ugovarjati, ko je prišla vratarlca pome. Stopil sem v ložo in nemirneže primerno pokaral. Ti ljudje pa so se obnašali, kot da niso čisto pri pameti, in so mi pravili neumnosti Opozoril sem jih, da bom prisiljen, če se škandal ponovi, da dam izprazniti ložo. Komaj sem odšel, sem že zopet zaslišal njihov smeh in ugovor dvorane. Vrnil sem se z občinskim stražnikom, ki jih je spravil ven. Ti pa so se upirali in so Izjavili, da ne pojdejo stran, če se jim ne vrne vstopnina. Pri tem se niso nehali smejati. Ko so se na vse zadnje le pomirili, sem jih zopet spoistil v ložo, tu pa so takoj spet bušili v smeh in sedaj sem jih dal končno izgnati.«
»Pošljite po nadzornika!« je zakričal Richard svojemu tajniku g. Remyju.
Nadzornik je kmalu vstopil nekoliko nemiren.
»Pripovedujte mi, kaj se je zgodilo!« je ostro ukazal Richard.
Štefan Vincek
auto-tapetnik in sedlai
Tržaška cesta 9, Glince
Speeijalna delavnica za tapeciranje avtomobilov in otročjih vozičkov, Izdelovanje denarnic, aktovk, damskih lotbx. ter vseh usnjatih popotnih predmetov
II FISCHER, umi
Jurišičeva 6. Sudnička ul. 3, dobavlja piivatni-kcm dvokolesn 'biciklie) in dele za Isto, šivalne
stroje, nogometne žoge, tehnične potrebščine po najnižjih cenah. Športna društva, mehaniki in obrtniki
dobe popust. 79 Zahtevajte brezplačni iiustrovani cenik.
1KIII
dele koles automobilov
otroških vozičkov, zdravniške instrumente
itd.
„Bistra", Domžale
največji galvanizacijski zavod v SHS.
2041 a
MM
gramofonov!
Glasbeni aparat
J0X"
Vas mora zadovoljiti. Oglejte ai ga brezobvezno pri tvrdki
H. Kenda
LJUBLJANA
Mestni trg iU 17
Francoski automobili
ROLLAND & PiLflll
10 HP	12 HP
Poraba bencina 9 litrov na 100 km *	Hitrost 120 km na uro.
I * GOODYEAR *
amerik. pneumatike.
500 сш, OHV 5—Î8 HP, 1 dltader, 4 ventili, 4 hitrosti, autom. mazanje. Turist, športni, »uperSportnl tipi, Sidecarl, hitrost 125 km na uro.
Шш^ *
S Telefon 541. Ea ROSLfllbljaBia, Poljanska 69.
3007-a
2070a
ADVOKAT
Dr. Dominik Žvokelj
Mati
in sin.
Glej sinko, primerjajva enkrat perilo oprano z
ZLATOROG terpentinovim milom
s perilom, opranim z drugim milom I
Kakšna razlika!
Perilo, oprano z Zlatorog terpentinovim milom je res lepše, kakor novo. Poleg tega sem našla v Zlatorog terpentinovem milu
že drugi zlatnik po 10 frankov I
Skrbite pravočasno za sebe in svoio družino!
99
SUMADIJA"
prva srbska zavarovalna In pozavarovalna družba « Beogradu.
Glavni zastop za Slovenijo ; LJUBLJANA, SV. PETRA CESTA št. 24. ИГ Akcijski kapital Din 3,000.000*— v zlatu.
Izvršuje razna zavarovanja najkulantneje in po najugodnejših pogojih. Posebno priporoča življenska zavarovanja za slučai smrti in doživetja, za va t o vanje dote otrokom ter rentna zavarovanja po najpr kladnejših kombinacijah in najnižjih premijah. — Da omogoči preskrbo družine tudi srednjim slojem, sprejema življenska zavaro« vanja brez zdravniške preiskave, do zneska Dm 10.000—. Gg. oficirje opozarja, da veljajo življenskr police .SUMAD1JE* kot ženitbena kavci|a, kateie sprejema .Mlmstarstvo Vojne in Mornarice-.	2066-a
je otvoril evojo pisarno v Kamniku.
Sifon in platno za životno in posteljno perilo v najboljši kvaliteti po najnižji ceni priporoča trgovina perila i«e a
I Hed. Šare
S Šeienburgova ulica št. 5
IVAN ZAK0TN1K
MESTNI TESARSKI MOJSTER
LJUBLJANA
DUNAJSKA C. 46 Telefon št 379
Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, ostrešja za palače, hiše, vile, tovarne, cerkve ia tvonlke; stropi, razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje i. L d. Oiadba leseoib mostov, jezov in mlinov.
Parna Zaga.
42-1
Tovarna furnlrfa.
^SHHEHHHHGEEHSSEBHHEHHE
3 B B
a a ia и
B §
И B
ca a a a
a н
LUBIN-PARIS I
Svetovnoznana osvežujoča kolinska voda, prepotrebna za negovanje kože.
Dobiva se v drogeriji
Jldrija'
Ljubljana
Šeienburgova ulica.

1429 a
a a a a a a a a a a a a a a a
анннннннннвннннннанннн
Velikonočno pecivo
kolače, torte, raznovistne povitke in slično 'zdelate lahko doma, ako vporablte
Dr. A, OETKERJEV
Pecilni prašek Vanilin sladkor Prašek za puding Zmes za kolače
Svetla glav.
156i
S
Dobi se povsod in v glavni zalogi
Jos. Reich, Maribor
Knjiga receptov brezplačno In poštnine prosto
RADIO.
Trocevni aparat s cevmi, najnovejše konstrukcije, sprejem od vseh oddajnih postai Din 2.500 — tudi proti obrokom Dnevno predavanje. Najprijetnejša zabava za vsakogar.
Gospodarska pisarna
Dr. Lafnâlc,
Maribor, Slovenska ul.
wsem svetu kot nal&oiiši.
Podružnice:
Ljubljana, Seienburgova 3 Novo mesto, Kranj. Kočevje. Brežice
Motvoz (špaga)
se dobi po tovarniški ceni 1988 a
Konopjuta d. d.
Skladišče: thsposvetska testa 2 (nasproti Figovto).
NA3BOLJI im ZA KURJE OČI
Telefon 527
1922 a
Telefon 527
Gradbeno podjetje, tehnična pisarna, parna žaga, tesarstvo, mizarstvo za stavbe in pohištvo.
LJUBLJANA, Slomškova ul. 19.
Vrvi
za perilo, stavbenike, tesarje, okna itd.
vedno na zalogi 1988-a
Konopjuta d. d.
Skladišče: Gcsoosvetska cesta Z (nasproti Figovru).
"SMRT 2ULJEYIM-
Zahtevajte samo originalni „Smrt žulje« vima"! U apotekama in drogerijama 1 zavoi 10 Dinara. LABORATORIJA LAMICOi
Beograd. Kondina 11	6t-a
Г*
Motorna kolesa svetovno znane najboljše angleške tovarne
DOUGLAS
Vam dobavi po brezkonkurenčni, posebno ugodno vpeljani ceni tvrdka
H.KEHDA, №\\m,
.	Mestni trg 17.
&пзппоппппооппаппсоппстгЈГ1псс< POZOR! 1*87-a
^ХАХ X Ж УХХХХЖХХХХХХЖЖК
2996
[ J
P'odam po ceni vino iz lastnega vino" grada 110 hektov starega ln 180 hek" tolitrov novega. Cena od 6 do 9 Din More se dobiti i manjša količina. Naslov1
Stjepan Canlek,
mesar in posestnik, ZAGREB,
Kapici br. 5/1 kat, na dvorišču.
Г
Msmrnrtai in celotno, obširno, v napiUUdj Jg zapuščino gospoda
AVGUSTA TOMAŽIČA spadajoče
posestvo u Ljubljani
na Dunajski cesti
bsto eče iz hiše, dvoriščnih in gospodarskih stavb in velikega vrta.
Pojasnila glede prodaje se dobe v odvetniški pisarni dr. Albina Smoleta, odvetnika v Ljubljani, Sodna ulica št. 9.
2036 3
MODERNE KAROSERIJE — THE UNIVERSAL CAR _ MODERNE KAROSERIJE
^ni^ane cenei
„Roadster"
dvosedežnl Din 37.800—
„Coupe"
dvosedežnl
Din 52-500-—
„Touring"
4-5 sedežni Din 39.200-—
1511®%,
ча&њЗеГЈгхл ЖЗ

iï-1
„Sedan"
dva modela Din 56.200-— in Din 60.700 —
Električna razsvetljava, samoposon, signal, čistilec za vetrobran, varnostno zrcalo. 5 razstavnih platišč z balonskimi pnevmatikami, kompletno orodje. — Štiri brzine Din 5.500-— več. — Razni tovorni modeli in omnibus! od Din 39.000*— do Din 65.000-—
Mlinarji.
Proda se stroj za luščenje žita (Schâlm» schine) Rex, valjčni stol Gautz s Štirimi gladkimi valjarji, par posebej ostrih, par umetnih kamnov 42 col, 2 stroja za čiščenje zdroba (Griesputz-maschine) in več cilindrov s svilo, vse v dobrem stanju. — Naslov: Ivan Kuralt, valjčni mlin. Domžale	1942 i
Gostilna „PRi TREH R BNIKlH"
MABIBOB, v bllilnl parka,
Vsako nedeljo ln praznik koncert z začetkom ob 3. uri popoldne. Otvorjena je tudi zabavna vožnja s čolni. Za obilen obisk se priporoča j	gostilničar.
V veliki izbiri moških modnih štofov, različno perilo, gradi za modroce, belo in rjavo kotenino, kakor tud vse drugo manu-fakturno blago kupite najbolje že v davno priznani najcenejši trgovini
JOVANA KROSELJ
na Katte-Murnovi (Martinovi) cesti J1. 15. 2998a
I Iiuummi.i II II пгпгтп nu m n > jI
*
FORDSON
za vsa poljedelska dela, oranje, pogon, mlatilnlce I. t d, Din 40.000 —
TRAKTOR
zavse Industrijske svrjie, ozkotirne železnice I, t. d. s polnimi sumaml od Din 60.000 — dalje
CENE franco Ljubljana, ocarinjeno na bazi današnjih kurzov In tarif.
ZAHTEVAJTE CENIK !	ZAHTEVAJTE CENIK I
American Motors Ltd.
Dunajska cesta štev. 9, II. dvorišče. - Telegr.
- Ljubljana
,AMOT" - Telefon 477
100 do 200 m
dobrih, že rabljenih
račnic
za jamske vozičke se kupi.
Najzadnje ponudbe na:
Celjska opekama
Edm. Unger-Ullmann,
Celje.

1939-t
^ ^ ^ ^ ^ X Ж
жжжжжжМ
Ali že veste, da se dobe novi sloveči
Favorit ioë êm n poailod - ssleljg 10
in Favorit mesečne izdaje z najnovejšemi modeli ter vsi posamezni razrezani kroji v vseh velikostih samo pri tvrdki
Nehkih drv
ielovih, smrekovih, iipovih in sliinih za kurjavo, potrebujemo ueije količine.. . ..
Ponudbe z navedbo količine 1er cene za va-|9n od kg 10.000 prosimo na naslov:
: >dmann i Stcrk, Zagreli, Starčevice? Irglla.
•uganiiiimmuiHHimiimmnun
Dreta vseh vrst
po tovarniških cenah 1988 a
Kon op ju ta d. d.
5№e: Gosposvetska cesta 2 (nasproti Fijovcu).
Stritarjeva »Sio št 3
edino zastopstvo za vso Slovenijo. 2003 a Velika zaloga potrebščin za krojače in šivilije.
IXIX~X XX X X X X X X X X via
« *
X X X X X X XX *
* X
★ X
y
X
X X
Prvovrstna penzija za otroke — tudi brez spremstva — v neposredni bližini morskega obrežja.
Gradež (Grado)
Voditeljica ga. dr. Hofmannova. Otroci se lahko osebno prevzamejo v Ljubljani 1. majnika, 1. junija in 1 julija.	lte} ,
Pojasnita daje ga. dr. Hofmannova, Gorica, Via Salcano
Ze nad trideset let staro,
dobro vpeljano tovarniško podjetje
kovinske stroke »
s 500 000 Din kapitala.
Pismene ponudbe na upravo „Jutra" pod označbo „Že nad trideset let". 1998-a
o
Morsko kopališče Baška
na otoku Krku
Divno ležeči hotel „Veiebit" z novo depandanso na najlepšem obrežju Kvarnera — Prvovrstno slov. kuhinja - Eiektrična razsvetljava — zdravnik v hiši Komoditeta v vsakem oziru. Cene od 50 do 60 Din — — za hrano. Pijače ohlajene na ledu. — — Priporoča se Slovencem ter daje brezplačna pojasnila lastnik hotela Ante Tudor.
Zdravje ie pol Ma.
Za uspešno duševno in telesno delo ter za uspeh v življenju sploh, je človeku predpogoj telesno zadovoljstvo. — Ne mučite svojega telesa pri vsakem koraku z trdimi usnjatimi oetami, ker one povzročajo močne potresijaje. — Nosite tudi Vi PALHIA-KAVCUK potplate in pete. Vi se potem ne bodete hoteli in kakor več odreči ugodnemu in elastičnemu koraku. — Palma-kaučuk pete so trikrat tako izdržljive in še ceneje ko-usnje.	59 :
šfrange
uzde, povodci itd., |nto Ia slamaics, gnrte, platno za plahte nudi 1988 a
Konopjuta d. d.
Skladišče: Oosiiosvstska cesta Z (nasproti Figova).


PODRUŽNICE:
Maribor, Kamnik, Novo mesto, Ptuj, Rakek, Slovenske Konjice, Slovenj-gradec, Prevalje
TRGOVSKA BANKA, D. D., LJUBLJANA
DUNAJSKA CESTA št. 4 (v lastni stavbi)
i*- KAPITAL in REZERVE preko Din 19,500.000 'Ш Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje.
0 OD
Brzojavke: TRGOVSKA
Telefoni: 139, 146, 458
јај^зааааггпаввввававвавваваавввававаак шт
£ г
Ћ ИБ
Ë a
s
a
a
S a
a
si
ES
ES g
ai a 21 a m
e a и
ES g
a a s a
Б IE C
e
£
Ë
a
a a a
ES
EL g
a (a
registrovana zadruga z пезтејешт jamstvom v
MikloSičeva cesta Ljubljani Krslia Petra trg 2 Hranilne vloge na knjižice in tekoči račun obrestuje zelo ugodno.
Špecljalna oddelka hranilnice:
Zavarovalna štednja
Zavarovalna štednja ima namen vzbuditi v najširših sloiih smisel in veselje do štedenja in dati možnost, si pridobiti z nulimi rednimi vlogami večje orihranke. Že i malenkostnimi tedenskimi vlogami:
po	Din 5'— si more prihraniti v petih let.h ...... Din 1500—,
.	. 10--............. 3000--,	1920
.	. 15--.............
.	. 20'-............. 6000 - i. t d.
Mesto tedensko se vloge lahko vršijo tudi mesečno ali četrtletno.
Za nagrido In v vzpodbudo za redno vplačevanje vlog pa zavaruje hranilnica vlagatelja tako, da dobijo njegovi dediči takoi po njegovi smrti, č- umre pred p tekom petletne dobe štedenja, izplačan ves tisti znesek, ki bi ga vlagatelj na kapitalu in obr stih dosegel, če bi doîivei polno dobo štedenia.
K zavarovalni štednji lahko pristopi brez zdravniške preiskave vsaka zdrava oseba od 16. do 60. leta starosti.
Ker doseže torej zavarovalna štedn;a v zvezi z življenskim zavarovanjem gotovo svoi namen — prlštrditi si z malimi rediimi vlogami večjo vsoto denarja — ie način varčevanja potom .ZAVAROVALE STED4IE* p-imeren m zelo ugodei za razne prilike in namene rod Mnskega življenja: dola in oprema za neveste za nabavo pohištva, sredstva za Studii In za potovanja, za pogrebne stroške za slučaj smrti in za razne druge prilike.
Radi lahkega vplačevanja in ugodnega obrestovanja je zavarovalna Štednja tudi arinierna v svrho pridobivanja kapitala za stavbe, za poljedelske, obrtne in druge investicije itd.
Renfiia šfednia
Rentna štednja ima namen, da zagotovi vlagateljem ali od njih določenim osebam, z obresto-vanjem vlog, preskrbo za starost t. j. letno plačljivo rtnto.
Rentna štednja je glede vlog in dvigov enaki navad iim hranilnim vlogam Ni obveze za redno vplačevanje ali kakršne koli p'aiilne roke. Vloge ostanejo last vlagatelja in lahko z njimi prosto azpolaga; lahko jih z doplačili poviša ali z dvigi zmanjša. Tudi v času, ko dooiva upravičenec rento, iahko prosto razpolaga s kapitalom. Za vsako vlogo se pripiše, primerna p.nta, ki jo dobiva vlagatelj ali od njega določeni upravičenec od gotove dobe starosti pa do svo;e smrti. V slučaju smrti pa dobijo dediči izplačan ves kapital tudi če je dobival že rento kciikorkoli let.
K rentni štednji lahko pristopi vsakdo brez ozira na starost. Začetek dobivanja letne rente — od 30. leta starosti naprej — si lahko poljubno izbire in tudi lah;o še pozneje spremeni.
Poleg dobrovpisa rente dobiva vlagatelj v gotovini iznlačl ivo vsako leto tudi še primerne obresti.
Potom rentne štednje je vsakomur emogošeno, d i si brez truda in brez žrtev pridobi preskrbo za starost - renta ta je sinjim »lo jim primerne letne dohodke do svoje smrti.
Rentna štednja je za vse stanove zelo ugoden in primeren način štedenja.
Oddelek za rentno štednjo začne poslovati sredi aprila 1.1., prijave se рз spre emajo in pojasnila dajejo že sedaj.
Prospekti „Zavarovalne in Rentne štednje se pošljejo na željo vsakomur brezplačno in poštnine prosto
Posojila in krediti
se dajejo le na popolnoma vame vknjižbe m pro i prav dobremu poroštvu Za vse veije krajje se ispreien53|o «gilnî zastopniki.
a 0
33 83
a a a a a a a a a a a
55 3 23
a a a 0 B
a a a
a a ia
a a a
ki a a
a a
a a a
a a
a a
a
a
TS
su
r»
y
nsi u
a «
21

Ljubljana Dunajska cesta štev. 35
Zvonarna
Karlovlka cesta št.1.
Ustanovljena leta 1688.
Čast. g. kons. svetnik pater Hugolln Sattner je dne 3. ln 6. marca 1.1. v tej zvonarni preizkusil 8 bronastih zvonov in strokovnjaški ugotovil:
1. Za semen, cerkev 6. gg. oo. Jezusovcev v Travniku, Bosna: zvon As (norm. teže 460 kg), B (340 kg) in C (250 kg). Dispozicija je ena najlepših, kar jih imamo za 3 zvonove, zvonjenje je melodično, čudovito lepo ubrano, Intervali natančno zadeti, glasovi čisti in trajni, maternai nsiboljši v pravilnem razmerju bakra ln cina, zunanja oblika lepa, notran ščina gladka, okraski okusni. Liv je torej popolnoma posrečen, zvonovi se brez tkrbi sprejmejo.
Za Trg, župnije Ozalj: zvon G (550 kg) in C (250 kg). Dispozicija odgo-govarja popolnoma naročilu, oblika pravilna, okra ki in napisi lepi, materijal prav dober, glasovi jasni, trajajoči. Liv je torej poi olnoma neoporečen, zvonovi se sprejmejo brez premisleka.
3. Za Budjanovce v Sremu; zvon Fis (640 kg), Ais (340 kg), Cls (210 kg). Zvonovi lepo uglašeni, dično okrašeni, po obliki in ivu brezhibni, materijal fln, velika radost videti jih, še večji čuti jih v ubranem zvonjenju.
Zvonovi se brez skrbi sprejmejo. Celokupna te:" a vseh 8 zvonov je 3040 kg.

Zahtevajte cenike! - Oglejte si zvonarnoS b konkurenčne. - Izdelki umetniSko mojste Kulantns pogoji. — Kratki cfc bavni roki.
NE POZA

«Ja te tvrdka S. УЕ»ЕММОШ<* i dr. v Mariboru sa praznike zniiala cene sa 20"lu in uvedla novost, da vrne denar zaCetkom maja nazaj za »Sašo k» se e kupilo pr« nas meseca aprila 1.1. Kater« dnevi so določeni v to, se ie lo strankam Se sporoiilo, sato shranite koplje tesokov naše blagajne, t'a Jih posnele vooiltete. Poglejte si naSo zalogo, nlsîe obvezani, da kupite!
145
Tvrdka Jos, Weibî, uubiiana
Slomškova ulica štev. 4 se priporoča za
vsa v ključavničarski obrt spadajoča de!a, kakor tudi za ograje za pokopališče po naročilu. Železne zložljive vrine mizice.	мп
Zdravilišče * logaška * Slatina.
O
i-<
—i M
Podoharji. črkos^karii, kamnoseki, kmtaovezi!
Opozarjamo Vas, da imamo vedno v zaiogi prvovrstno bavarsko zlato! Ne zamudite zahtevati cenika!
„ŠAGRIN" d. z o. z. Ljubljana
Kralja Petra trg št. 3
M
r—
>
■H
O
* ZLATO
Najlepše in naiboij moderno urejeno zdravilišče kraljevine SHS. Svetovnoznani zdravilni vrelci:
1 »TEM PEL« 1	1 »STYRI A« 1	
1 »DONAT« j		1
Zdravljenje vseh želodčnih in črevesnih bolezni, bolezni srca, ledvic in jeter.
Sezona: MA3 - SEPTEMBER.
vseh vrst od priprostega do najt: nejšega, lastnega izdelka nudi po znižani ceni
Andrej Kregar, tovarniška zaloga pohištva
Št. Vid nad Ljubljano (nasproti kolodvora Vižmarje)
7.лt'tev.ni'p cnik!	гд4|
à	њ

'".ene zmerne. V pred in posezoni znaten popust. Koncertira vojaška godba jj .nKečja udobnost - Rad o. - Prometne zveze ugodne, - Zahtevajte prospekte. □
Ravnateljstvo zdravilišča RogaSka Slatina. □
•022 a
Absolutno natančne, brezhibne tehtnice izgotavlja in popravlja povsem stro-kovnjaško špecijalna delavnica tehtnic
KAROL USSA
Veiiki stradon štev. 11,
Slovite decimalne, precizne in mostne tehtnice.
So idre cene'	зон г	Hitra postrežba'
ахшдхшшзхшшдшаахт]]
Zahtevajte povsod le
„HubertuMnilo" Celjslie mita i z o. z. v Celju,
pod znamko	j
Pogori
Ako hočeš zopet imeti veselje s svojo obleko, dasiravno ni nova, potem jo daj nemudoma ke-i5o a mično čistiti in likati le pri tvrdki
JOîSIE* RBICH
Ljubljana, tovarna Poljanski nasip 4 — 6.
Postrežba točna.	Cene solidne.
(9
8 C)
Ф
tt- ■
Hubertus milo
Celje
Рогогi
deželi! Kak pa? Da če hočeš dobro vino 2051-a	piti, moraš v gostilno
<4 Fatur pod Rožnikom iti! &
•анввнвнннннрвввввнвввн
Je najboljše in najcenejše.
Hiša [vila]
v Novem mestu, novo prezidana, z 2 stanovan-ema, z vodovodom in električno razsvetljavo, hlevom, vrtom in njivo, se pod ugodnimi pogoji proda. Eno stanovanje takoj prosto. Naslov pri upravništvu „Jutra".
Sizak
pnporoêa boljie tam ocrice «trn partira lok Sli ostali* do
trehMin«. i* »M ela« bila S a-
3003 a
S ecijaine peti o emn-p iezke svetilki od 100 do 3000 snt
Za notranjo in zuna jo razsvetljavo. Zajamčena funkciia. Eksplozija 'zkl urena. Bre? vsakega duha po potrule u. — „Petroplin" Zagreb, Draškovičeva ulica 68. 1074 a Zastopniki se isče;o.
g.
Црпг-innnnrii i и ШШДШШШШШШШШ aŒOjanaxiDaajnrTiDnnanDDOLULium ium ишшв
а а а а а а а а а а а а а
Razpis natečaja za
avtoomnibus.
Občini Črna-Mežica razp;sujeta natečaj za nakup novega 8-10 sedežnega autoomnibusa, ki bi bil primeten za cesto Črna -Preva'je
V poštev pridejo samo au'oomnibusl s pnevmatiko.
Is'oako se bo upošt- valo samo one, katere bo spoznal špeci;alno za to poverjeni strokovnjak za dovolj trpežne in pr merne za 'goraj omen eno cesto
Vsi ponudn ki naj stavi'0 do najpozneje 1 maja 1926 svoje oferte z natančnim pojasnili na odpisani urad.
Istotam se dobi ozir. proda tudi avtoomnibus / 18 sedeži Type Sauier s 40 H. P., primeren za zelo prometne kraje z cobrimi cestami.
Vsi oni ki rabijo dober voz in imajo dnevno promet, naj se obrnejo na podp sani urad.
0
a a s
s 0 0
e a
B
Ф 206З a Občinski urad v Črni pri Prsvaliah. jjjj
'Saaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa
17304822
Mali oglasi, ki služijo » posredovalne in socialne II Ženttve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega
namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5
značaja, vsaka beseda Din I'—. Najmanjši znesek Din 19-s
Članstvo Gospodar, naprednega društva za šentjakobski okr. v Ljubljani
vabi ûiibor na
sestanek
dne SO. marca ob 8. zvečer h Kavčiču na Privozu — Razgovor o občnem zboru.
7792
Na velikonočni poniieljek je
KONCERT
▼ ? al o.'iu gostilne Drašček, Bohoričeva' 9.	9175
Dramatični odsek gasilnega društva
Blatna Brez .vica
uprizori na cvojem gledališkem odru oa velikonočni ponedeljek ob 3. uri pop. veseloigro
»Gospod senator«
aa katero opozarjamo cenj. občnstvo Ln vabimo k naj-obilnejši udeležbi. Nadalje tudi obveščamo vsa sosednja društva, da se vrši vrtna veselica gas. društva v nedeljo dne 6 junija, v »lučaju slabega vremena pa 13. junija t. 1.	9120
Mala nedelja
Prireditev zabave na velikonočni ponedeljek v društvenem domu. ae je vsled nepredvidenih zaprek morala opustiti. Narodno kulturno društvo že sedaj opo-tarja na proslavo 501etnice, ki se vrši 2. maja. Ob tej priliki ee vprizori tudi ljudska igra iz turških самл' «Miklova Zala».	9138
Brce 5. aprila
•e trši v salonu gostilne
Valjavec (Reining-haus) KONCERT
iramel godbe. Začetek ob 5. uri popoldne. Vstopnina prosta Za obilen obisk eo priporoča Anton Valjavec, gostilničar.	9147
Avto-mehanik
z večletno prakso,	se sprejme. Reflektira se	na sta-rejSo moč. Garaža	v Slomškovi ulici št. 6.	»049
Str. ključavničarja
veščega avtogeničnega varjenja. kakor tudi varjenj» z ognjem, iščemo za svojo popravljalnico. Ponudbe na Tkalnico, Sv. Pavel pri Preboldu.	9125
Gospa ali gospica
z lepim nastopom, v svrho obiska boljših priv. strank v Ljubljani, se sprejme proti dobri plači takoj. Oglasiti se je osebno v torek 6 t. m. dopoldne pri «Elektro-Lux», Dunajska cesta 22.
9173
Auto-šola
•biastno dovoljena, prima, ki izobrazuje praktično in teoretično kandidate za samostojne vozače (Šoferje). Pouk je temeljit in uspeh siguren. Dame in gospodi ie sprejemajo dnevno. ICurz čez dan in tudi zvečer. — Prospekti gratis. Natančne informacije v Auto-Školi, Zagreb, Kaptol 15. Telefon
Ko respon d en t (- in Ja )
samostojna moč z večletno
prakso, popolnoma vešč elo-venščine, srbohrvaščine in nemščine, se sprejme. Ponudbe z navedbo plače na: Industrijsko podjetje Celje, poštni predal 2.	9123
Postranski zaslužek
primeren za vsakogar. Pojasnila proti znamki 1 Din. — «Propaganda», reklamna družba z o. z v Ljubljani, Seienburgova ulica it. 7/И.
Dva akordanta
ki sta popolnoma samostoj-a in izvežbana v izdelovanju vseh vrst opeke, se čimprej pod ugodnimi pogoji sprejmeta. To za ;pvn-ponudbe naj se naslovijo naravnost na naslov: «Centrala občinskih opekarni-ških podjetij Gornja Radgona». katere ponudbe naj bodo opremljene s primer nimi dokazi o usposobljenosti.	9121
11-95.
7691
(câofre} Zastopnike
Aa mesto Ljubljano, Celje in Novo me.-to. išče velika domača zavarovalnica. — Ponudbe poslati na: Ljubljana, poštni preuai ëi. -i.
8032
Kuharica
ki pozna nem.;ko in češko kuhinjo, se išče za restavracijo v -letovišču Dalmacije. Naslov pove uprava «Jutra».	9100
Ključavničar
razumen — za izdelovanje
precizijskega orodja, se išče. Le resnično samostojne in dobre moči naj se blago-
Siroto
zdravo in močno kmetsko dekle, ne čez 20 let staro, sprejme v popolno oskrbo za vsa hišna dela ugledna hiša na deželi. Cenj. dopise na upr. «Jutra» pod šifro «Preskrbljena sirota 26».
9132
Trg. pomočnik
samo prvovrsten manufakturist, s prvovrstnimi spričevali, ee sprejme pri Nabav-Ijalni zadrugi drž. uslužbencev v Mariboru, Stolna ul. št. 5. — Osebne predstave med 15. in 16. uro v zadružni pisarni.	9223
Agîîna natakarica
za samostojno vodstvo manjše gostilne v Ljubljani, se sprejme. Gostilniški in kuhinjski inventar na razpolago. — Kavcija Din 5—10.000 Natančne ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja pod značko «Zakup gostilne» na upravo «Jutra».	905G
Posredovalnica služb Rezika Plahuta
Ljubljana, Meetni trg 25/1
ima v evidenci najboljše kuharice, sobarice, natakarice in služkinje. Vljudno se priporoča za obilna (tudi pismena) naročila. 9074
Kroj. pomočnik
spreten za veliko delo, se sprejme, ali se mu da delo na dom. Naelov v upravi «Jutra».	9104
Čevljar, vajenec
iz poštene družine, ee sprej-
volijo oglasiti pri Splošni me tudi s celo oskrbo;* več itavbni družbi Tezno pri ■ ustmeno. — Anton Brecelj, i/__tv.	»/.-t* Ljubljana, Gajeva ulica 2.
9146
Mariboru.
Simpatična oseba
ki zna samostojno kuhati in bi pomagala trospej pri
Êospodinjstvu. se sprejme majhni ugledni obitelji. Osebe, vešče nemškega jezika. imajo prednost Ponudbe s sliko na naslov: Ebenspanger Rudolf, Belo-var.	9087
Bančni uradnik
likvidator, perfektno zmo-len italijanščine, se išče za Zagreb. — Ponudbe na upravo «Jutra» pod značko «Zmožnost 32».	9057
Delavce
■a cementne izdelke, se ■prejme. Naslov pove upr. «Jutra».	9051
Službo na Jesenicah
jako ugodno dobi, kdor položi manjšo kavcijo. — Ponudbe na upravo «Jutra» pod «Takoj S».	9046
Izobraženo gdč.
ki bi vodila 61etno deklico dnevno na sprehod, iščem ia takoj Naslov pove upr. «Jutra».	7992
Trg. poslovodja
prvovrstna in starejša moč, samec, izurjen v mešani, osobito v manufakturni in železni stroki, se sprejme takoj kot samostojen vodja v večjo trgovino z mešanim blagom na deželi. Ponudbe z navedbo plače in dosedanjega službovanja na upr. «Jutra» pod Šifro «Samostojen 39».	9Ц0
Več mizarjev
prvovrstnih, za fino forni-rano pohištvo, sprejme A. Amann, tovarna pohištva, Tržič.	6942
Postranski zaslužek
primeren za vsakogar Pojasnila proti znamki 1 Din. — «Propaganda», reklamna družba z o. z. v Ljubljani. Seienburgova ulica št. 7/П.
(iščejo)
Natakarica
srednje starosti, s kavcijo, išče mesto natakarice na račun. Naslov pove uprava «Jutra».	9020
Gospodična
išče mesta kot hišnica pri boljši obitelji. Naslov pove uprava «Jutra».	7927
Šofer
vesten in zanesljv, izučen avto-mehanik, Želi premeni-ti mesto na osebni avto. — Dopise na upravo «Jutra» pod «Dobre reference».
9065
Gospod
vešč vseh pisarniških del, z blagajniško prakso, išče kakršnekoli službe pod vsakim plačilnim pogojem — Ponudbe na upravo «Jutra» pod značko «Delaven 4565» 9064
Mizarski pomočnik
vojaščine prost, zdrav in mlad, išče stalno službo. Ponudbe ua upravo «Jutra» pod «Delavec».	7902
Trg. pomočnik
mlad, želi mesta v trgovini mešane stroke, kjerkoli. — Naslov pove uprava «Jutra» pod Šifro «Vesten 17».
9188
Postrežnica
zelo zanesljiva, išče delo od 8—14. Miklošičeva cesta št. 6, pri hišniku. 9200
Kroj. pomočnik
išče stalno nameščenje. — Sprejme pa tudi kako drugo službo. V. Medja, Jese-niče-Sava 82.	7421
Pekovski pomočnik
mlad, pošten in trcren. stroki dobro izurjen, išče službe. Nastop takoj ali pozneje. Naslov pove upi «Jutra».	9134
Trgovski pomočnik
mlad, želi mesta v trgovini mešane stroke, kjerkoli. — Naslov pove uprava «Jutra» pod značko «Marljiv 20».
7986
2elezninar
strokovnjak — mnogoletni starejši izkušenec, popolnoma zanesljiva in verzirana moč, želi stalno mesto kot komisijonar, potnik, skladiščnik ali delovodja detajlnega oddelka, za čimprejšnji nastop. Cenj. vprašanja pod Šifro «Resna moč 8(>9» na upravo «Jutra». 7958
Potnik
ki že več let potuje po Srbiji, Vojvodini, Sremu. Slavoniji in Bosni kot zastopnik specerijske, koloni-jalne ter delikatesne stroke; zadnje obiskuj o prav dobro uvedeno in zanesljivo ter želi kak primeren predmet proti proviziji vzeti. Preskrbi lahko tudi in-kaso. Cenj. ponudbe pod Šifro «Potnik kolonijal» na podružnico «Jutra» v Mariboru.	9088
Prodajalka
ilče službe. — Ponudbe na upravo «Jutra» pod značko «Agilna 10».	9116
Pisarniška moč
z daljšo sodnijsko prakso in dobrimi referencami, išče službe. Naslov pove uprava «Jutra».	9151
Knj'govodkinja
korespondentinja, strojepiska, išče primerne službe. — stem času. Cenjene dopise pod «Točno 27» na upravo «Jutra».	9156
Absolventinja
dvorazredne trgovske Sole z nekoliko pisarniške prakse i S č e mesta kontoristinje, knjigovodkinje, blagajničar-ke ali karkoli Ponudbe pod šifro «Takojšen nastop 17» 7957
Prodajalka
dobra moč, z večletno prakso, zmožna zastopati tudi Šefa, išče namestitve za takoj. — Ponudbe pod «Zanesljiva 16» na upravo «Jutra»,.	8029
Železninar
strokovnjak, starejša moč, večletni potnik z Ia referencami, açilen in pošten, dobro vpeljan v Sloveniji in Hrvatski pri železninar-jib io lesni industriji, išče «talnega mesta kot potnik, poslovodja, skladiščnik alj slično. Cenj. ponudbe na upravo «Jutra» pod značko «Železninar 1882». 8008
Gospodična
išče 6lužbe kot prodajalka ali blagajničarka v trgovino ali kaj sličnega, najraje v Ljubljani. Nastopi lahko takoj. Ponudbe na upravo «Jutra» pod «Pridnost 20».
9166
Žagar
»a eamico ee sprejme takoj. — Prednost imajo oženjcni brez otrok. Naslov v upr. «Jutra».	7982
Vajenca
■a mizarsko obrt, z veo oskrbo, sprejme Franc Rogelj, mizarstvo, Tupalfe nad Kranjem.	9023
Pr vizijski potnik
ta vino se Išče takoj. — Reflektira se samo oa prvovrstno moč — Ponudbe z navedbo provizije pod Šifro «Vino» na upr. «Jutra».
9186
A silna prodajalka
»Do«obna za mlekarno in delikateso, se takoj sprejme. Prednost imajo s kavcijo. Ponudbe na upravo «Jutra» pod značko «Dobra eksistenca»	9167
Klepar, pomočnik
samostojen preddelavec, za trajno delo, se sprejme pri Primožu Justinu v Ljubljani, Tržaška cesta št. 36.
9152
Dekle
zdravo in dobro vzgojeno, pridno za delo, staro 18 do 25 let, 6e sprejme v boljšo hišo Imeti mora rada otroke. Nastop 10 aprila Naslov pove uprava «Jutra» 7791
Več dobrih krojaških pomočnikov
za veliko delo spre jm e
konfekcijska tovarna Fran 1 stenografije, išče" službo v Derenda & Oie., Ljubljana, pisarni Ponudbe na upravo
Pekov, pomočnik
prvovrstna moč, izurjen v vseh delih v pekarni, išče službo kot predpečnik (Hel-fer) s takojšnjim nastopom. Cenjene dopise pod značko «Pekar 321» na upr. Jutra.
9122
Kffltoristinja
zmožna vseh pisarniških del išče primerne službe. Cenj. dopise na upravo «Jutra» pod šifro «Samostojna 50».
9157
Gospodična
samostojna knjigovodkinja, korespondentinja, strojepiska, išče primene službe. — Cenjene ponudbe na upr. «Jutra» pod značko «Zanesljiva 177».	9155
Dekle
dobro vzgojeno, išČ« mesta k otrokom pri boljši družini. Ima že dobro spričevalo. Pismene ponudbe na podružnico «Jutra» v Mariboru pod značko «Ljubiteljica otrok».	8053
Samski uradnik
(korespondent) z večletno pisarniško prakso, vešč slovenskega in nemškega jezi-ka v pisavi in govoru, ci-
rilice, strojepisja in stenografije, želi
bo n kakem podjetju
vstopiti v služ-
Sloveniji. Pogoje pod šifro «Marljiv» na podružnico «Jutra» v Mariboru. 8056
Gospodična
perfektna v slovenskem in nemškem jezika ter srbohrvaščini v govoru in pisavi, kakor tudi vešča cirilice, išče mesta kot pisarniška moč ali kot blagajničarka. Gre tudi nekaj časa brezplačno. — Ponudbe pod «Zanesljiva 22» na upravo «Jutra».	9094
Vdova
stara 40 let, iz najboljše rodbine, tudi trgovsko izobražena, ki govori več jezikov, išče primernega moža. Ponudbe pod «Velika noč 1926» na upr. «Jutra», — Diskrecija častna stvar.
9185
Nov voziček
na 4 kolesih, zeleno barvan poceni proda F. Rojina, Zg. Šiška 60.	9207
Brusač
vešč v vseh poslih parnih žag in parnih strojev ter popravil pri jarmenikih, išče službo. — Delodajalec mora dati stanovanje in primerno plačo. Naslov pove uprava «Jutra».	9217
Natakarica
doma iz gostilne, poštena in zanesljiva, išče mesta natakarice na Gorenjskem ali v mariborski okolici. — Ponudbe na upravo «Jutra» pod šifro «Gorenjka». 9218
Šofer
trezen in zanesljiv, zmožen vseh avto popravil ter tudi izučen dober elektrikar — vešč v postavljanju motorjev in instalacij visoke in nizke napetosti, z večletno prakso in dobrimi spričevali, želi do 20. aprila pre-meniti službo in sicer h kakemu obratu, veleposestvu ali večji trgovini. Naslov pove uprava «Jutra». 9225
Ekonom
s večletno prakso, zmožen v vseh panogah na kmetijskem polju ter z dovTše-no kmetijsko šolo, želi pre-meniti mesto. Naslov pove uprava «Jntra».	8043
KOKS-ČEBIN
Wolfova 1/11 Teleton. 56.
481/Ul
Sobno in kuhinjsko opravo
a posodo p r o d a m v Mari, boru, Meljska cesta It. 93/1 8052
Steklena strešna opeka
je zopet v zalogi pri Združenih opekarnah, d. d. v Ljubljani	433
Napolitanske
makarone
razprodaja vsled opustitve
'oje neapelskih test tvrdka J Muc, Koloniale,
Vodnikov trg êt. 2 in podružnica v Tavčarjevi (Sodni) ulici 4, po Pin 7.50 do Din 12.— za kg.	73
Tovorni avto
«Fiat», dvotonski ia eo «Fiat. enotonski, se proda-sta Ponudbe na «Textilia», d. d., Ljubljana, Krekov trg 10.	7922
Gospod
ki položi 30.000—40.000 Din kavcije, išče mesto v pisarni. Ponudbe pod značko «Kavcija B» na upr. Jutra.
9075
Gospodična
knjigovodkinja — z dolgo prakso, strojepiska, zmožna slovenske in nemške korespondence, išče mesto v Ljubljani. — Ponudbe pod «E. R.» na upravo «Jutra» 9115
Pozor, hotelirji!
Prvorazredni hotelski vratar išče službe v sezijskem hotelu. Govori 5 jezikov. Spričevala na razpolago. — Cenjene ponudbe na upr. «Jutra» pod «Vratar».
9180
Absolvent
trgovske šole, vešč korespondence, strojepisja in
Emouska cesta 8.
6940
«Jutra» pod «Vesten 67».
9183
Zastopniki
za razpečavanje švicarskega sira se sprejmejo v vsakem kraju pod ugodnimi pogoji. Pismene ponudbe pod «Sir» na «Propaganda», reklamna družba z o. z. v Ljubljani. Seienburgova ulica št. 7/11.
7834
Učenec
z dobrimi (pričevali, le
sprejme pri tvrdki Jakob
Lah, Maribor, trgovina ж j v pisarni ali prodajalni modnim in galanterijskim lahko tudi v kakem leto-
Dober računar
vešč slovenskega, nemškega in italijanskega jezika, zmožen pisarniških del, išče primerne službe. Ponu-lhe pod «Dežela» na upravo «Jutra».	9187
Nagrado
500 Din dobi, kdor preskrbi gospodični mesto bla-gajničarke ali lahko službo
blagom.
Vsak inteligent
v Mežiški in Dravski dolini ter okrajih Slovenjgradee in Šoštanj lahko zboljia eksistenco s posredovanjem liv-Ijenskib zavarovanj. Izredno visoka provizija! Ponudbe aa oaalov: Poštni dal 8. Prevali.
7849 vIMu Ponndbe pod značko «Nagrada 23» na upravo «Jutra».	9191
pre-7064
Zakonski par
brei otrok, srednjih let. priden in zanesljiv, leli
premeniti mesto hišnika. — Ponudbe na upravo «Jutra» pod «Stanovanjska beda».
9193
Strojepiska
in stenografinja
vešča tudi drugih pisarniških del ter nemškega jezika v govoru in pisavi, išče mesta. Nastopi takoj. Cenjene ponudbe na upr «Jutra» pod «Takoj 4577».
9077
čevljarska šteparica
išče mesta v tovarni ali pri kakem mojstru za takoj. Ponudbe na upravo «Jutra» pod «Šteparica».	9073
1000 Din nagrade
dobi, kdor mi preskrbi službo trgovskega pomočnika. Ponudbe na upravo «Jutra» pod «1000 Din».	9067
Prodajalec
vesten in pošten, želi vstopiti v trgovino čevljev ali usnja. Gre tudi kot prodajalec čevljev na eejme, ker je v tem že izvežban. — Založim tudi kavcijo. — Naslov pove uprava «Jutra» 9032
Gospodična
išče mesta samostojnega vodstva v gospodinjstvu — gre tudi k vdovcu, ker se razume tudi na vzgojo otrok Reflektira samo na boljše mesto. Ponudbe na upravo «Jutra» pod značko «Odločna gospodična».
Dekle
14 let staro, poštenih staršev, leli vstopiti v vežbo v kako trgovino v mestu ali n* deleli. Naelov pove uprava «Jutra».	9214
Gospa
srednjih let išče službe. — Gre tudi kot samostojna gospodinja Ima 14 let staro hčerko pri sebi. Naslov pove uprava «Jutra». 9206
Tovorni avto
«Ford», lahek, v dobrem stanju, se prav ugodno proda. Naslov pove upr. «Jutra».	9072
Svinjsko mast
zajamčeno 5 I • t o domačo
slanino
soljeno io sušeno
salamo
prvorazredno
sir
razne vrste
konzerve
mesnate, od sadja In zelenjavi, kupite najbolje pri stari specijalni veletrgovini
Jul. Schmidlin i drug Zagreb
Preradovičeva ul. 24
Zahtevajte eeniket 7963
SALAMO
zajamčeno prvorazr blago
v poštnih omotih
razpošilja proti povzetju po tvorniških cenah stara speci-jalna veletrgovina
Jul. Schmidlin i drug Zagreb
Preradovičeva ul. 24
Zahtevajte cenike! 7962
«Puch» avto
štirisedežen, z elektr. razsvetljavo, novo pnevmatiko, novo streho, dobro ohranjen, se po zelo nizki ceni proda. — Naslov pove uprava «Jutra».	7903
Parni stroj
6 HP ■ 43 mm močno, 12 m dolgo transmisijo, kotel na 6 atm. pritiska, 2301 vsebine, jermenire in razno orodje, se poceni in pod ugodnimi plačilnimi pogoji proda. — Meznarič liai!o. Maribor, Glavni trg št. 21.
9222
Strešna opeka
in ilebnjaki, ker preostala, poceni več tisoč komadov naprodaj. Ponudbe na upr. «Jutra» v Mariboru pod «Opeka».	• 9221
2 daljnogleda
Asfa n Pernoks 8, 2 lovski puški kal. 16, 1 velika železna blagajna Wiese Co. Wien, se prodajo Ponudbe na podružnico «Jutra» v Mariboru pud «Dobro».
9224
Pchlštvo
iz trdega lesa. spalnica, 2 postelji, 2 nočni omarici, 2 omari, miza, 4 stolice, umivalnik, cvetlično stojalo, se ugodno proda. Pojasnila dajo županstvo Raj-henburg.	9192
Ledena omara
belo lakirana, za delikatesno trgovino ali mlekarno, ee proda. Naelov pri podružnici «Jutra» v Ma-
riboru.
9130
Lokomobila
s celo l a g i n o garnituro fpolnojarmenik, transmisija, jermena itd.) se ugodno proda. Naslov pove uprava «Jutra».	9164
Velika palma
vrtna, se ugodno proda na
Miklošičevi eeeti štev. 6 pri hišniku.	9201
Avto Sizaire
dvosedežnl, 12 HP, e kompletnim orodjem, se proda za 12.000 Din Naslov ;jove uprava «Jutra».	9141
Pisalna miza
krasna, in knjižnična omara (tridelna) iz orehovega iesa, se ugodno proda. — Vprašanja na upr. «Jutra»
pod «Pisalnik in knjižnica» 9169
1000 novih stolov
zaklopnih, vrtnih, 6e ugodno proda. Posredovalcem provizija. — Vprašanja na upravo «Jutra» pod šifro «Soliden izdelek». 9170
Ptičjih kletk
več malih in velikih, se proda po nizki ceni. Naslov v upravi «Jutra». 9172
Šunka
po 8 Din kg, fina salama po 10 Din kg, se dobi pri konjskem mesarju Pušniku Rudolfu na Tržaški cesti 2 in v Mostah v bližini žreb-čarne.	9169
Motorno kolo
s prestavami, pogon z verigo 6 HP, s skoro novo pnevmatiko in števcem, se ceno proda. Naslov pove uprava «Jutra».	9174
Poceni naprodaj:
ogledalo na stojalu s predali, modroci na peresih, papiga, ki zna nekaj govoriti, železo za na žid reklame obešati, omare razno pohištvo in sodi oc 50—6001. — Poizve se na Mestnem tr^u št. 13 (trgo-vina) — Ljubljana. 9159
«Puch» avto
štirisedežen, z elektr. razsvetljavo, novo pnevmatiko, ■>ovo streho, dobro ohranjen, se po zelo nizki ceni proda. Naslov pove uprava «Jutra».	7903
Dinamo
istosmerni tok, 9 У% HP, 220 volt, porabliiv za motor ali za luč in
motor na bencin
7 HP, rabljen, a dobro ohranjen, skupno ali posamezno ugodno proda M. MiŠvelj, mizarstvo, Vod-mat pri Ljubljani. 8022
Jaquard-blago
za pletene telovnike, jum-perje in puJloverje, dobavlja po najnižjih cenah Maks Pollanz. tovarna pletenin, Klagenfurt (Celovec). 9U59
Gik in kočijo
napol pokrito, proda po ugodni ceni Pavel Sedej, Javornik.	8007
Postelja
(Tafelbett) kompletna, skoraj nova, se proda. — Naslov pove uprava «Jutra: 7970
Motocikl
4 HP, dobro ohranjen, se poceni proda. Naslov pove uprava «Jutra».	9185
Šivalni stroj
«Pfaff», pogrezljiv, skoro nov. prodam po nizki ceni. Naslov pove uprava «Jutra» 9158
Motocikl Mars
• prikolico, v zelo dobrem stanju, malo rabljen, kompletno opremljen, se proda za 18.000 Din. Naslov pove uprava «Jutra».	9144
Prodam zofo
fotelje, zastorje in drugo. Naslov pove uprava «Jutra» 7884
Omara za led
in pisalni pult se proda. — Naslov pove uprava «Jutra>
7820
Znamke
lepo ibirko ugodno prodam Naslov pove upravm «Jutra»
8034
Pozor, peki! Stroji za deL testa
(Teigteilmaechinen) za ročni in parni pogon, patent Avstria, £5 do 30-delnl (Umiegzilinder) z i t-boljl.no noževo glavo
Stroji za mešanje
(Misch- u. Knetmaschinen)
Stroji za drobtine
za ročni pogon, velikost A B, Ii tnane tovarne pekovskih etrojev ing. Emil P 1 e w a, Wien XVH se naročajo pri tvrdki
Ivan Komatič
zastopstvo in prodaja stro-lev v Ljubljani, Gradišče it. U. — Zanesljivim plačnikom n* obroke. 9189
Krojači, pozor!
Dne 8. aprila ob Ц2. uri «poldne se vrii prodaja v Wolfovi ulici it 1 u javni dratbi: S šivalnih strojev, platna, lodna, moške obleké Itd.	9140
Dražba pohištva
se bo vršila dne 8. aprila
ob hi 2 popoldne v Woltovi ulici št. 1, na kar se interesenti opozarjajo. 9139
Dolom'tni pesek
bet ali rdeč, za posipanje vrtov, dvorišč, kegljišč itd. dobavi najceneje na dom K. Vodnik, Podutik, Ljubljana 7. — Naroči se tudi pri tvrdki «Jeklo», Stari trg.	9083
Dva telefona
dobro ohranjena, prodam
po nizki ceni. Naslov pove uprava «Jutra».	9076
Peugeot
bicikli, v kvaliteti in ceni brezkonkurenčni Lahki mo-tocikli П». HP po 6975 Din in 2Vj HP po 12.250 Din. izdelki staroznane svetovne znamke. Dobava promptna od jrlsvne zaloge. O. Žužek, Ljubljana. Tavčarjeva ulic. št. 11 — Samoprodaia za
Skobelnl stroj
(Hobelmaschlne) in stroj za
prešanje sena
v najboljšem stanju, malo rabljena, se prodasta za 14.000 in 7000 Din. Palou«, Rečica ob Paki.	9136
Avtomobil Benz
60 HP 12sedeien, kompletno opremljen, s streho, vetro-branom, razstavnimi plati-iSi, karbidno razsvetljavo, se nroda za 32.000 Din. — Naslov pove uprava «Jutra» 9142
Avtomobil S^ewer
20 HP, štirisedežna odprta karoserija in zamenljivi tovorni plateau, kompletno opremljen, se pro-i a za Din 26.000. Naslov pove uprava «Jutra».	9143
Pisalni stroj
dobre znamke, prav dobro ohranjen, se proda. Ponudbe na upr. «Jutra» pod šifro «Pisalni stroj SD». 9105
Moško k^lo
tvrdke Waffenfabrik Simeon, Suhi, tovarniško novo, se poceni proda. Naslov: Ljubljana, Aleksandrova o. štev. 11, H. nadetr., levo.
9145
Nagrada novo dvo-kolo ali športni otroški voziček!
Kdor kupi ali posreduje, da proda podpisana tvrdka 10 novih dvokoles ali otroških vozičkov v letošnjem letu, dobi za nagrado novo dvokolo, kompletno z an* gleško pnevmatiko ali otroški športni voziček. Zahtevajte cenik. — Prodaja na obroke. Največje skladišče dvokoles, otroških vozičkov in pneumatike. «Tribuna» F. B. L., tovarna dvokoles. otroških vozičkov in delov. Ljubljana, Karlovska c. 4.
151
Zofo, fotelje, zastore
ia drago se proda. Naelov pove npr. «Jutra». 7884
premog, drva, «Ilirija»
Kralja Petra trg 8, tel. £20
koks, cement
75
V Trstu
kupite pri Fiscbbein-n, Via Murati 4 (v palači Teatro Excelslor) Covercoat- in Ga> hardin plašče za 240 lir, i>-gotovljene prvovrstne oble-ke za 250 lir. — Obleka po meri iz najboljšega blaga 450 lir. Izbira prvovrstnega nacijonalnega ln angleškega suksa.	7948
Po telo nitki ceni ln pod ugodnimi pogoji se proda nerabljen, skoro popolnoma v novem stanju pettonsk!
tovorni avto
znamke «Benz». — Pismene ponudbe na upravo «Jutra» pod «D. S. 35». 7670
Svileni klobuki
najmodernejši v vseh modnih barvah se dobe od 120 Din naprej pri Z Mahnič-Oorjano. Kopitarjeva ni 1 Letotam se sprejemajo vs. popravila.	S"'
Avto
ivicarskl, prispel iz general, ne reparature, štirisedežen, 15 HI', se vsled družinskih razmer poceni proda. — Poizve se v drogeriji «Sa-uitas» v Ljubljani, Prešernova ulica 5.	8006
Tovorno dvigalo
(Lastenaufzug) za 500 kg teže ta transmisijski ali motorni pogon, se proda. Dopise na upravo «Jutra» pod značko «Priloinost».	6840
Motorno kolo
«Douglas», 600 cm z visečim ventilom, skoraj tovarniško novo. se zaradi bolezni lastnika po zelo ugodni ceni proda. Ogleda se т trgovini H Kenda, Ljubljana, Mestni trg 17. 7955
Bukovo oglje
prvovrstno - sedaj 1 vagon. pozneje še več — proda po ugodi »eni Jakob Jager, Sv. Lovrenc, pošta Store.	9021
Benzln motor
2 HP, ležeč, komp.. več slamoreznic, razne mlatilni-ce, več sto stebričkov ta ograje, naprodaj. Dobivajo se razni posamezni deli in . prevzamem vsa popravila, razne kraje v Sloveniji se j Delavnica kmetijskih Ftro-
плИ norrtilnïmî Плгглп л/î/1 n 1	T.r___ar__ Aa ЧГТ A	Л
Zahtevaj sami, « I d e s » črnilo
v korist Jugoflov. Matice.
128
Gričar & Mejač Šelenburgova ulica
Pravi angleški gumiplašči od 200 Din naprej Nepre-močljivi lodni za pelerine, plašče in športne obleke.
80
Lokomobilo
25 HP, Wolfovo. rabljeno, dobro ohranjeno in polno-jarmenik (55 cm premera) proda Joško Majaron, Borovnica.	70
Lekarna
dr. G. Piccoli
Ljubljana. Dunajska C. 6 priporoča Zelodčro tinkturo. katera kre|iia želodec in učinkuje odvajalno Naročila se točno izvršujejo.
4so jm
460 kg težak voz
prvovrsten, nov, dvovpre-žen, proda po nizki ceni Jakob Kapus, kovač v Novi vasi, pošta Lesce, Gorenjsko.	6291
Austro-Fiat
4tonski, v dobrem stanja, s skoraj novimi gumami proda Konzervna tovarna «Globus» d. d. na Vrhniki.
7767
Mizarski stroj
(Abrichtmaschine) prvovrsten fabrikat in
elektr j-motor
5 PS, za vrtilni tok, proda A. Amann, Tržič. 7755
Lep lovski voz
in napol pokrito dvovprežno kočijo, vse v dobrem stanju poceni proda Janko Sumi, Lesce.	7680
	
	
Analltičko tehtnico
novo aH dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe s ceno na naslov: Rajko Turk, carinski posrednik v Ljubljani.
9037
Kupim starine
in stare moške obleke po najboljših cenah. Dopisnica zadostuje. — Jurečič, Ljub-ljana, Gallusovo nabrežje št. 81.	8048
Kdo ima naprodaj vse letnike revije
«Naši zapiski»
— Ponudbe na uredništvo «Jutra».	7991
PozorI	Pozor!
Za stare
moške obleke, čevlje, perilo in pohištvo plačam boljše kakor vsak drugi Dopisnica zadostuje, da pridem na dom. — Drame, Ljubljana. Gallusovo nabrežje štev. 29 7954

Damski slamniki
najnovejše oblike po konkurenčni ceni se dobijo — kakor tudi sprejemajo stari v preoblikovanje v tovarni Alojzij Skrabar v Domžalah.	144
Slike za legitimacije
izdeluje najhitreje fotograf Hugon Ribšer, Ljubljana, Valvazorjev trg.	168
fX/) pečnte etikete, graverstvo j
SITAR & SVETEK ]
t® LJUBLJANA <pj
\9fra ce® -
Vulkanizira
vse vrste gumija parna vulkanizacija P. Škafar v Ljubljani, Rimska e. II.
270
T. RABIČ
^о. Ljubljana
^ORSK^
Kolesa
v popolno prenovo sprejema M. Marušič, Vrhnika.
9050
Tovarno
ključavničarske stroke, ali zanjo primerno poslopje, ku pim. Ponudbe pod značko «Ključavničarska tovarna» na upravo «Jutra». 9208
Posestvo
70 oralov in velike stavb« 150.000 Din
mlin
brezkonkurenčen, 14 oralo» zemlje, se proda. Pojasnila daje Petek, Maribor, Tat-tenbachova ulica štev. 19.
9117
Velika hiša v Ptuju
z mnogoterimi trgovskimi lokali in skladišči, večjimi in manjšimi stanovanjskimi prostori, t lepim vrtom, na najbolj obljudeni točki mesta, se pod ugodnimi pogoji proda. Naslov pove uprava «Jutra».	6945
Posestvo
lepo ležeče na hribu v Gor. Polskavi, 6 oralov, se odda v najem. Dr. Krenn, Maribor, Vrazova ulica štev. 2.
7870
Enonadstropna hiša
e trgovino, lepimi lokali, poslopjem na dvorišču in velikim vrtom, se takoj po ugodni ceni proda. Pojasnila daje: E. A n d r e i t z, Slovenjgradeo.	8028
Stavbna parcela
velika, lepa, ob driavni cesti v Domžalah, se ugodno proda. Vprašati Je pri: Ivanki Babjan, poeestniol in gostilničarki v DomU! ah 9058
Pile (turpije), raïpe
vsakovrstne, strokovno ter po '"m-rni ceni izdeluje in popravlja Iv. Figar, pilar-ski mojster, Ljubljana, Voš-njakiva ulica 4, blizu stilne «Novi svet». 9
Obleke
najmodernejše po 150 Din, kostume, plašče in toalete izdelujem. Najnovejši časopisi na razpolago. Angela Radovan, Verouškova ulica št. 2 (nova hiša pri Soli).
9108
Posestvo
trgovino in gostilno ee proda za 150.000 Din, ali pa pod ugodnimi pogoji da v najem. Dopise na upravo «Jutra» pod šifro «2enen».
9024
Lep stavbni prostor
sredini Ljubljane se ugodno proda, event. tudi hiša. Dopise pod «Ugoden nakup» na upravo «Jutra».
9063
Zemljišče v Opatiji
3000 ms, na lepem prostoru, s palmami zasajen vrt, se ugodno proda. Naslov pove uprava «Jutra».	9045
Okrogel les
hrastov, jesenov in orehov kupuje proti takojinjemu plačilu električna žaga M. Obran, Maribor, Tatten-bachova ulica.	8009
Pomarančne lupine
suhe, vsako množino kupuje Pojasnila daje Anton Kane sinova, Židovska ulica.
116
Drva in oglje
kupuje in prodaja samo na vagone, proti takojšnjemu plačilu Rudolf Zore, Ljubljana. Knafljeva ulica 15.
31
vseh
Kože
vrst divjih
živali
Zdravič, Ljubljana. FIo-rijanska 9.	91
Kmetijsko posestvo
v obsegu 42 oralov v ravnini, zelo ugodno za živinorejo, 10 km od Ttuja, ee proda. Ako k'jpec želi, se mu lahko tudi manj proda. Poslopja dobra. Posestvo prvovrstno. — Naslov pove uprava «Jutra».	7989
Velik turist, hotel
na Gorenjskem — moderno opremljen, z vrtom, nasadom in lepimi gospodar, poslopji, se vsled bolezni poceni proda. Vprašati pod šifro «Planina»
iJutra».
upravi
7959
Hiša
z vsemi gospodarskimi poslopji, sadnim vTtom in 8 njivami v bližini hiše, ob cesti v Jurko vas pri Straži, ee proda. Pojasnila daje Miha Strumbelj, kovač, Dvor-Zuženberk. 7781
Vinograd, posestvo
prvovrstno, z velikim sa-
donopnikom
in
rljem, v ugodno
naprodaj. — Ponudbe pod «Lep» lega» na podružnico «Jutra» v Maribora. 8055

„Posest
Realitetna pisarna
družba z o. z. Sv. Petra cesta št. 24
pro d a :
TRGOVINO meftan. blaga ■ vieokopritlično - hišo, pro-metno predmestje Ljubljane — 128.000 dinarjev; HISO enodružinsko, dobro ohranjeno, 4 sobe, elektrika, lep vrt, 20 minut od eentra — 80.000 Din; HISO pritlično, tri eobe, elektrika, vodovod, vrt, v Vodmatu — 88.500 Din; VILO vieokopritlično, komfortno, в sob, v Spodnji Sliki — 180.000 dinarjev; VILO, oovotida&o, na Mir-Jn t sob, lep vrt — Din 200.000; Ш90, vieokopritlično, no-votidano, z stanovanja
So t (obe, ie ne Cisto ogotovljena. blizu Sv. Križa — 70.000 dinarjev; ШвО, enonadstropno, t gostilno — prometna cesta, center Ljubljane — Din 250 000;
HISO, vieokopritlično, tri •obe, elektrika, vodovod, parketi, t Ljubljani —
130.000 Din; TRGOVINO, brivnioo, lep. hiša, 4 orale poseetva, večji kraj oa Dolenjskem
— 72.000 Din; GOSTILNO v trgu Savinjsk. doline, enonadstr. hiša, gospodarska poelopja, g orala zemljišča — 125.000 dinarjev; POSESTVO, kmetsko, z ma-Iim previitkom, 18 oralov, polovlea zaraščem gotd, pri Jurkloštru — 60.000 Din; POSESTVO, kmeteko, kraa-no. 70 oralov, 1 uro od Ljubljane, po ugodni ceni HISO, pritlično, zidano, t opeko krito, 300 m' vrta, pri Radečah, Din 20.000;
Odda t najem: Gostilno In trgovino blizu železn. postaje na Dolenjskem.	9066
Vsakovratno
zlato kupuje
po najvišjih cenah
Černe, juvelir
Ljubljana, Wolfova ulica 3.
64
Zlatnike
lOkronske plačam po 100
in 20kronske po 200 Din. Količine boljše! — Poštni predal 6, Prevalje. 7065
Les za papirnice
m dolg, kupim vsako količino. — Ponudbe pod Papirles» na podružnico Jutra» v Mariboru. 9089
Pozor, resni kupci!
Naprodaj imam v Karlovcu 600 mJ stavbišča blizu kolodvora, na lepi tovarniški cesti. V mestu je krasen električni pogon. — Dalje prodam lokomobilo 8 HP in miatilnico, velikost bobna 100 — potem bencin-motor 16 HP, stabilen; bencin-motor 12 ИР, stabilen; bencin, motor 8 HP, na kolesih in cirkularno žago, dvostroko za napravo dog. — Kupci naj se potrudijo na lice mesta: Karlovac, Banija 66 — Marija Krefl. 7486
Majhno posestvo
2 orala zemlje, krasen sadni vrt (80 rodovitnih dreves, veliko brajd), moder-hila ln gospodarsko poslopje, M ure it Maribora, se proda. Stanovanje prosto. Cena 75.000 Din. Pojasnila daje F. Damiš, Zrinjskega ulica 1, Studen-Mariboru.
ci pri
9091
Les
Kupujem vse vrste žagane-ga, trdega lesa vsako količino ter- orehove, češnjeve in javorove hlode. Ponudbe s cenami na Fr. Wagner, Senojna ulica 11, Zagreb.	9119
pod ugodnimi pogoji odda. iev Kremžar, St. Vid nad 7793 I Ljubljano	9178
Slamniki
po najnovejših originalnih pariških in dunajskih mo-delih od 50 din naprej — Preoblikovanje slamnikov točno In solidno v domači delavnici Svileni klobuki pod lastno ceno ori M Jeglič modl°tinja. Slom-ikova ulica 27.	71SS
Pisarniško opremo
dobro ohranjeno, blagajne, mize. pulte itd., kupimo. — Prijazne ponudbe z navedbo cene in kratkim opisom prosimo pod naslovom: «Pisarniška oprema» na podružnico «Jutra» v Mariboru 919G
Zlato, srebro
in srebrne krone kupim ter plačam po najvišjih cenah F Čuden. Ljubljana. Prešernova ulica 1.	135
Odpadke perila
trikotaže,	pletenin in druge vrste	pamuka in volne kupim. —	Liubliana. Rožna ulica 19.	«81»
Najugodnejši nakup in prodaja zemljišč, stavb i. dr.
posreduje «Agrarni biro», Ljubljana. Seienburgova 7, I. nadstropje, nasproti pošte. Preklic nalogov vedno mogoč, nihče ni vezan na kake odpovedne roke. Običajna provizija plačljiva samo ob sklepu kupčije našimi interesenti. Kdor proda sam, ne • plača nič. — Kupoprodajne pogodbe brezplačnol	7130
Posestvo
izvanredno lepo, v bližini Dobrnskih toplic, je po nizki ceni proti gotovini naprodaj - Pojasnila daje posestnik Maks Kraus, žen. ske toplice, Dobrna pri Celja-	6979
Majhno hišo
zidano in z opeko krito nroda Janez Gerkman. Sp. Bernik, p. Cerklje, Gorenjsko.	7913
Lepo posestvo v Rogoznlcl
pošta Sv. Barbara. 15 km od
Maribora, ob okrajni cestL 10 km od Ptuja, 12 oralov, sadonosnik, gozd, zidana hiša, zidano gospodar poslopje in event. posestvo 8 oralov prvovTFtnih njiv in travnikov v Ploderšnici. je poceni naprodaj. — Več pove podružnica «Jntra» v Maribora.	9219
Stavbišče
(parcelirano) pod Rožnikom poleg 2 cest. primerno za majhno naselbino, se proda po ugodni ceni, event. ae da njiva tudi v najem. — R. L&ssnik, Maribor, Cankarjeva 14.	9092
Kupci, pozor!
Nova stavba — kolodvor Tezno — blizu iole, med tovarnami, % ure od Maribora, z 2 stanovanjema (1 pritlično in 1 podstrešno), vsako obstoječe iz 2 sob, kuhinje in shrambe, pod hišo je tudi klet, nadalje tudi pralna kuhinja, 2 drvarnici, a pred bišo 2 vrt« za zelenjavo, studenec ter prostorno dvorišče, se pod ugodnimi pogoji proda ta 150.000 Din. — Polovica se ima plačati takoj, a ostalo po dogovoru. Event. se di
tudi v najem s takojšnjo vselitvijo. — Franjo Spcs, stavbno podjetje, Maribor, Tržaška cesta.
9098
Hišo
z dobro vpeljano trgovino z mešanim blagom, vino- in žganjetočem, radi selitve prodam na periferiji mesta. Lokal in stanovanje takoj na razpolago. Cena 125.000 D. Naelov pove sprava «Jutra» 9053
Žago v najem
odda elektrarna na Dobrovi pri Ljubljani. Drmibeni pogoji so na vpogled v občinski pisarni do 8. aprila. — Načelstvo.	9154
Posestvo
obstoječe It njiv, travnika, gozda in udonosnika, 20 minut od Rog. Slatine, se proda za 35.000 Din Hiia in gospodarsko poslopje r dobrem stanju. Kupec ima takoj prosto stanovanje. — Ponudbe na spravo ustna pod «Ugodna prilik. 86».
Hiša v Ljubljani
tudi v predmestju, v ceni cio 25U.U04 Din, se kupi. Zeli >e bližina cerkve in tramvaja. Ponudbe na upr. «jutra» pod «Ugodna prilikam	»163
Pozurl	l'oîur!
Gostilna
sama ali z velikim gospo; darakini poslopjem, po želji tudi njive in travniki, te odda v najem. Ponudbe na upravo «Jutra* pod šifro «Prometna gostilna». 9109
Enodružinska hiša
nova, v Vodmatu pri Ljubljani, se zelo ugodno proda Stanovanje prosto 15. aprila 1926. — Pojasnila daje F. Jerko, Crnuče-Ježica.
9118
Enonadstrcpna hiši
i vrtom, v Krškem, pripravna za trgovski lokal, se proda. Dopise na naslov : Lena Auman. Krško. 91-7
PrcstovJjna dražba
Na velikonočni ponedeljek ob ЦЗ popoldne so bo prodalo na pro>tovoljni javni dražbi v St. Jur ju ob Taboru štev. 1 okoli 4 jolie smrekovega gozda, 2 njivi, velik sadni vrt in hiša, v kateri je dobro vpeljana p« k arija. Proda ee skupno ali posamezno. — Kupci se vabijo.	9118
Kolonija
na žrebanje. Cenene hiše za resne reflektante zida no-voorganizirani gradbeni oddelek «Marstan», Maribor, RotovSki trg.	9128
Rapid Posredovalnica Maribor
Proda se:
felika trgovska hiša, moderna, prima za Špediterja ali veletržca, Din 620.000; — restavracija in kavarna, moderna, 250.000 Din; — veliko tovarniško podjetje t stroji, 400.000 Din; — posestvo, 36 oralov z vodno močjo, stanovanjska hiša s 7 sobami in 2 drugi hiši, 250.000 Din; — posestvo, 20 oralov, lepa hiša, 115.000 Din; — vila s posestvom blizu mesta, Din "50.000; — drage male hiše in posestva od 15.000 Din naprej; — trgovske lokale na glavni cesti z in brez blaga, v mestu in na deželi: — pekarna i hišo Din 20.000; — žaga v najem (znamka za odgovor). —
Soba
lepo opremljena, se	odda
1 ali 2 gospodoma.	Naslov
pove upr. «Jutra».	9184
Solnčna soba
po.! Rožnikom pri Bajerju se odda. Naslov pove upr. «Jutra».	9190
Prazno sobo
event. s souporabo kuhinje iščem. Naslov pove uprava «Jutra».	9195
Soba
z 2 posteljama, lepo opremljena, se odda v štreliški ulici 18/1.	9202
Distingviran gospod
see po trgovskih poslih v ki prihaja parkrat na me-Ljubljano, išče lepo opremljeno, mirno sobo s posebnim vhodom s stopnjic in elektr. razsvetljavo — po možnosti s telefonom. Ponudbe na upravo «Jutra» pod šifro «Svetlo in čisto».
7719
Zakonski par
brez otrok, išče stanovanje t Ljubljani ali okolici. — Ponudbe na upravo «Jutra» pod «Stanovanje 1212».
7998
Stanovanje
elegantno in čisto, z vsemi pritiklinami, v Mariboru, не zamenja z enakim v Ljubljani, takoj ali v jese-ai. Naslov v upr. «Jutra».
8013
Stanovanje
obstoječe iz 2 sob in priti-klin, zračno, 6olnčnato, vodovod in elektrika, zamenjam z večjim stanovanjem v mestu. Dopise pod šifro «19">0 6tanovanje» na upr. «Jutra».	7953
Maribor!	Ljubljana!
Stanovanje
obstoječe iz sobe, predsobe in kuhinje, suho in zelo prostorno, v sredini Maribora, Slovenska ulica, se zamenja z istotakim ali večjim v Ljubljani. Termin maj ali pozneje. Ponudbe na podružnico «Jutra» v Mariboru pod značko «Zamenjava stanovanja». 9090
Sostanovalec
i hrano se sprejme. Naslov r upravi «Jutra». 9150
Prazni sobi
1 veliko in 2 manjši, išče zakonska dvojica brez otrok za 1. maj. — Ponudbe na upravo «Jutra» pod značko «27».	9165
Opremljena soba
lepa. s posebnim vhodom in električno razsvetljavo, v bližini Tabora, se takoj odda solidnemu gospodu. — Naslov pove uprava «Jutra» 9171
Sobo
čisto, zračno, z električno razsvetljavo, išSe vseučili-Ski profesor. Oprema deloma svoja. Ponudbe sprejema iz prijaznosti vratar univerze pod «Stev. 129».
9052
Za upokojence!
Stanovanje na deželi, dve •obi. kuhinja, shramba, veranda in lep vrt za zelenjavo, se takoj odda. ВеПек-tanti naj se zglaee pri go-«pej Verbek, Pragerako.
9124
Opremljena sobica
event. a hrano, s* odda ▼
Šolskem drevoredu SIUL
9181
1000 Din nagrade
enemu, kdor ml preskrbi
stanovanje 8 sob do 1. ju-niia Naslov pove uprava «Jutra».	»210
Gospodična
Ufe s 15. aprilom majhne sobico v sredini mest«. — Ponudbe na upravo «Jutra» pod «Cel dan odsotna».
mi
Poletno stanovanje
Vila v neposredni bližini Ljubljane, avto zveza, pet sob s pritiklinami. vodovod, 'dektrična razsvetljava, velik senčnat park, event. tenis igrišče, hlev za konje, kočija. Naslov pove uprava •Jutra».	9209
Prazna soba
z verando, se odda. Naelov pove uprava «Jutra». 9182
Lokal
Ljublia Stefanovič, Zanikova ulii št. 9/II.	8057
Trgovski lokal
s skladiščem in stanovanjem v mestu, s e takoj odda. Ponudbe na upravo «Jutra» pod značko Trgovski lokal 4012».	8018
Hlev
za 2 konja, z uporabo dvorišča in podstrešja, se odda v Kladezni ulici štev. 22.
9055
2 trgovska lokala
krasna, posebno pripravna za modno in manufakturno trgovino, na glavni promenadi v sredini letovišča
na Bledu
se oddasta. Pojasnila daje A. Wôlfling, Bled. 7676
Znova znižana
je najemnina za lep poslovni lokal ▼ pritličju Pokojninskega zavoda v Ljubljani, Gledališka ulica. — Lokal obstoji iz 2 poslovnih prostorov, ki se oddasta tudi posamezno. K enemu spada stranska soba.
94
Lokal
z izloibo išče v Ljubljani Stefanovič, Zarnikova ulica št. 9/П.	9047
Skladišče
s 3 oddelki s •» od <1 a. — Poizve se pri tvrdki M. Teršan, Ribja ulica št. 1.
9062
Trgovski lokal
pripraven za špecerijsko trgovino, v mestu, se išče za takoj. Ponudbe pod šifro «Specerija» na upr. «Jutra» 9053
Trgovina
mešanega blaça s stanovanjem se takoj ugodno proda. — Pisma na upravo «Jutra» pod «Trgovina 66».
9126
Gostilna
dobro idoča, v sredini mesta, se odda Dalmatincu. Cenjene ponudbe na upravo «Jutra» pod «Dalmatinec».
9179
LGkal
svetel, primeren za izvrševanje manjše mirne obrti, iščem. Ponudbe na upravo «Jutra» pod «Obrt 480».
9194
Knjigarna
in papirna trgovina, naprodaj. Pismena vprašanja na upravo «Jutra» pod značko «Knjigoveznica».	9213
Kapital
Družabnika
z jamstvom ali strokovnjaka z dobrimi priporočili sprejmem v dobro vpeljano manufakturno trgovino v Ljubljani. — Ponudbe na poštni predal 157. 7923
Družabnik (ca)
k dobro idoči trgovini, s kapitalom in soudeležbo, ee išče. Ponudbe na upravo «Jutra» pod «Kapital 20».
9102
Trg. mešan, blaga
podružnica Kranj, se odda t najem ali na račun agil-nemu, neoženjenemu trgovskemu sotrudniku. — Imeti mora vsaj * 30—50.000 Din gotovine ali prvovrstno garancijo pri manjši gotovini. Prednost imajo tukajšnji, ki so zmožni trgovino samostojno voditi, ЈЦ so prosti vojaščine, ter jim je okolica Kranja znana. Pogoji ugodni. Ponudbe je nasloviti na imetnika: Franc Majdič, Kranj.	9086
Mlad trgovec
in poeestnik iz Kranjske išče družabnico s 60.000 Din
▼	ivrho lenitve. Samo resne ponudbe pod «Inteligenten» n» podružnico «Jutra»
▼	Maribora.	9129
Družabnik
tih, najraje sodelujoč, ozir. dralabnica t vlogo do Din №000, se ttče u ustanovitev telo dobičkanosnega podjetja brez rizika т LJubljani. Ponudbe pod značko «Fina eksistenca» na upr. «Jutra».	9198
Večja posojila
na vknjižbo, pod ugodnimi
roji na razpolago. Y. E. d, LJubljana, Kongresni trg 9.	9197
S000 Din posojila
iSčem za 3 mesece proti visokim obrestim in garanciji — evet. preskrbim službo. Ponudbe na upravo «Jutra» pod «8000».	9133
Kot družabnika
želi vstopiti gospodična z večletno trg. prakso, le v dobro trgovino. Špecerijske izključene. Prevzame podružnico ali drugo samostojno mesto. Ponudbe pod «Trgovka Din 80.000» na podružnico «Jutra» v Mariboru.	9220
Prerokovanje
Ako hočete izvedeti svojo bodočnost, obrnite se na znamenitega egipt. gra-fologa, kateri Vam pove bodočnost. Dobil sem mnogo zahvalnih pisem iz raznih mest, ki sem jih posetil v Evropi. — Naslov stanovanja: Ben Ali, hotel «Soča», soba 16. — Stranke sprejemam od 9.—1. in od 2.—8. ure — tudi ob praznikih.
7883
Fant
s 25.000 Din premoženja želi znanja z gospodično, ki ima posestvo, prostor za večjo obrt ali kaj sličnega. Ponudbe na upravo «Jutra» pod «Triglav».	8049
Primorka
brinetka, stara 22 let, iz ugledne družine, želi dopisovati radi pomanjkanja znan-stva z inteligentnim gospodom. Prednost imajo železniški uradniki. — Dopise s sliko na podružnico Jutra v Mariboru pod «Živahna Primorka».	8054
Dg. B.
Veselo alelujol Žalostna. — Zjutraj 18. odpeljem par
dni Ko..... — Poljube.
91)95
Osamljen mladenič
star 31 let, sentimentalni ' narave, vedno sanja o sini- j patični, mladi, lepi družici, j — Odkritosrčne dopise pu | možnosti 6 sliko pod šiir< «Odmev» na upravo «Jutra-9II7J
Simpatičen gospod
dobro situiran, želi z enako damo skupno gospodinjstvo; ob harmoniji ženitev. Neanonimno na podružnico «Jutra» v Celju pod Šifro «Temperament».	8001
Znanja
v svTho ženitve želi gospod srednje starosti in z večjimi letnimi dohodki — z boljšo posestnico. Ponudbe na upr. «Jutra» pod šifro «Ekonom».	9097
Državni uradnik
П. kategorije, z nad 15 let službe, star 34 let, mirnega značaja, se želi poročiti z gospodično v starosti 20 do 30 let, ki bi imela nepremično premoženje ali pa temu primerno gotovino. — Resne dopise pod značko «Srečna pomlad» na upravo «Jutra». — Stroga tajnost častno zajamčena. 9040
Državni uradnik
v pokoju, samski, samostojen, 48 let star, s posestvom na deželi, išče družico do 80 let staro, ki je sama, čedne zunanjosti, zmožnal
slovenskega in nemškega jezika, t nekaj gotovine. Cenjene ponudbe pod Šifro «Do 15. aprila» na upravo «Jutra».	9137
Mlad trgovec
želi znanja z mlado gospodično, po možnosti trgovsko naobraženo, v svrho ženitve. Dopise s sliko na upravo «Jutra» pod značko «Srečna bodočnost 88».
9039
Boljša vdova
v starejših letih, želi spo-[znati radi ženitve, vdovca
z gotovo eksistenco ali železničarja v starosti 50 let. Vse drugo ustmeno. Dopise na upr. «Jutra» pod Šifro «Velikonočna sreča 4597».
9103

A4*
Prodam dva mlada
lovska psa
samca in samico, prvovrstne kratkodlake pasme. — Starši zmagovalci na tekmah in razstavah — Cena 800 in (UMi Din — Lsknrna Schvarz. Ljutomer 9026
>14
Klavirji
Tovarna in zaloga klavirjev, prvovrstnih inštrumentov različnih tvrdk, kakor tudi lastnih izdelkov. Poseben oddelek za popravila Uglaževanje in popravila za Glasbeno Matico - Konserva-torij iu tudi za druge inštitute se izvršujejo od moje tvrdke. — Točna postrežba. zmerne cene, tudi na obroke. Izdelovaleo klavirjev R. Warbinek, Hil-šerjeva ulica 5. Ljubljana.
9162
Kratek klavir
znamke «Petrof» z lepim glasom, se ugodno pro.la. Naslov pove uprava «Jutra» v Mariboru.	9131
ORKESTRIJON
velik, lep, z elektr. pogonom (Streicborchester) in druge lepe godbene avtomate na utež ali elektriko odda zaradi pomanjkanja prostora skoraj
zastonj A. RASBERGER,
zaloga gramofonov in plošč Ljubljana, Tavčarjeva (Sodna) ulica 6t. 5.	7975
Crn pianino
«Foerster» inalo preigran 3 velike omare iu drugo pohištvo naprodaj. Naslov v upravi «Jutra» SU04
Klavir
jako dobro ohranjen, dobef glas. se ceno proda. — Naslov pove uprava «Jutra» 9163
Radio
aparate in dele najceneje pri J Goreč — palača Lj. kreditne banke.	25-a
Gospoc7 " ia
srednjih let, it. nanja z istotaiim gospod oi.. Dopise na upr. «Jutra» pod šifro «B. J».	9106
B. 5.
Vzpominjam. Vesele praznike. O odhodu obvesti, da vem, kje Te v mislih iskati.	9022
Mladenka
želi znanja s simpatičnim gospodom od 20—25 let starim. Dopise na upravo «Jutra» pod «Vstajenje 18» 9031
Mlajši uradnik
nezadovoljen v zakonu, želi diskretnega znanja z enako damo lepe postave. — Ponudbe na upravo «Jutra» pod Šifro «Uradnik 35».
9177
Gospod
40 let star, z lastnim podjetjem in gotovino, iSče znanja s samostojno devojko ljubke zunanjosti, s primernim premoženjem. Trgovsko naobražene imajo prednost. Keflektira se le na izkušene osebe. Dopise s sliko pod «Zdravo podjetje 1924» na podružnico «Jutra» v Mariboru.	9П2
Inka 3
Daleč proč mislim na Te in želim prijetne praznike. — Poljube.	9111
Pomanjkanje
poznanstva!
V upravi «Jutra» imate pismo s sliko — dvignite. Pretnar.	9U4
Intel, gospodična
mlajša, želi iskrenega dopisovanja s sebi enako gospodično ter prosi ceni. ponudbe na upravo «Jutra» pod Šifro «Osamljena 23».
9107
Ljubo
ako živiš, najkrasnejso Veliko noči	9113
Mlad gospod
želi spoznati mlado gospodično ali vdovo, katera ima lastno stanovanje. — Dopise na upravo «Jutra» pod «Lastno stanovanje».
9203
V upr. «Jutra» naj se dvignejo pisma
pod nastopnimi šiframi: Avto 4085, Bosna 7056, Bodočnost 1901, Bukova drva, Cantiere Legnani, Dobra Šivilja, Dobrosrčnost, Dobra trgovina, Fiat, Goldinarji, Gospodinja 6496, Gorenjka, Hvaležna 6, Idealist 32, Italijanščina, Klavir, Karikatura I, Malomeščan, Maj 26, Mir 9, Mlad vrtnar 25, Mirno življenje 7141, Muren 30, Milica, Nujno 44, Nastop takoj, Neizrečeno, Nepokvarjen stroj, Obojestranska nesebičnost, Osrečuj bodi srečen Organska, Obresti 66, Obresti 3492, po veliki noči, Planine, Premožna in resna 30, PisarniJki prostori, Pred Skofjo, Posten» 7800, Provizija 915, Plača dobro 3,
HS&S&TSk
bflnost, 8olnčno, Stanovanj« Z. Z., Sijajna eksistenca, Srečna bodočnost 20, Sredi mesta, Soba 4, Služba, Sigurno 8352, Stanislav vrtnar, eigurnost 21, Skupna pomoč v življenju, Sirca. Trgovski lokal 4012, Takoj 4026, Trieete, Trgovina 8807, Uboga 6383. Upanje X, Usoda, Vesten 14, Vestna 43, Vesten in eolta, V0a 4080, Upokojen hotelir, Vdova, Začetnica 14, Zelo poceni, Zvestob« 4, Zasedeno ozemlje, Zanesljiva moi 88, Živahnost 23, Lokal 20.
najhitreje in najuspešneje zdravi RADIO-BALSAMICA.
Radio-balsamica
sloni na principih
___________ proteinove terapije v
zvezi z antitoksičnimi in radioaktivnimi substancami.
Priznan je za najboljše in najdovršnejše sredstvo proti vsem vrstam revmatizma, o čemer svedočijo zahvalna pisma izlečenih bolnikov ter priznanje medicinskih autoritet in zdravnikov.
Radio-balsamica je absolutno neškodljiv srcu. Dieta ni potrebna. Najstarejši revmati-zem, ki ga niso mogla izlečlti niti najboljša kopališča, se ozdravi s porabo 2 — 3 steklenic Radio-balsamica v neverjetno kratkem času. Po izlečenju ni treba iti v kopališče
Г"
»CICVARlCEV DNEVNIK.«
Pred nedavnim smo pisali v našem listu o novoizna.idenem leku proti revmatiz-mu: »Radio - balsamica» dr. Ivana Rahle-ieva, mladega ruskega zdravnika, ki mu ie Srbija z a meni la veliko njegovo domovino in katero zdravilo je pokazalo izredni uspeh pri lečenju revmatizma vseh vrst.
Prav ko smo to pisali, sta se dva člana našega uredništva zdravila z Radio - bal-samico in smo pri tej priliki obljubili svojim čitalcem, da iih obvestimo o rezulatu tega lečenia.
Oba člana uredništva trpita na težkem revmatizmu v sklepih z oteklinami. Nekoliko beogradskih zdravnikov jih je zdravilo par tednov, pa ie bilo vse zaman. Na uho so naim prišle beležke raznih' slovenskih in zagrebških listov, ki so najpohvalneje pisali o dr. Rahlejevu.
Poiskali smo g. dr. Rahlejeva, ki stanuje v Kosovski ulici št. 43 in ga našli v njegovem velikem modernem laboratoriju, kjer preparira Radio - balsamica. Prav prijazno se je odzval naši prošnji in nam Izročil dve steklenici za naša obolela člana. In zgodil se je čudež: po nekoliko mazanja s preparatom je oteklina splahnila in je na-
Kaj pišejo časopisi i
stopilo popolno izlečenje, tako da sta danes oba popolnoma zdrava in izlečena brez kakršnihkoli posledic na organizmu ali na koži.
»PODNE.«
Našim črtate 1 jem bo že znano, da ie mladi bakteriolog, zdravnik in kemik dr. Ivan Rahlejev iznašel znani lek Radio-bals arnica, ki je dandanes najboljše sredstvo proti vseh vrst revmatizmu. Lek sloni na principu proteinove terapije v zvezi z antitoksičnimi in radioaktivnimi substancami pa prepariran za zunanjo porabo. Pri lečenju bolnikov je dalo to zdravilo neverjetne uspehe, tako, da so se z njim izlečili celo bolniki, ki so izgubili že vsako upanje na ozdravljenje
»VREME.«
Iz medicine. — Živimo v dobi izumov na vseh poljih vede. Ali se le pri nas vko-renlnilo mišljenje, da morajo vsi izumi priti iz inozemstva, ker so samo takrat dobri in praktični. Vendar je to velika zmota, кет imamo mi Slovani svoje učenjake, svoje delavce na vseh poljih vede, ki iih pa po-
2039 a
zabijamo аћ Jfcn pripisujemo premalo veljave. Tako živi v naši sredini že štiri leta mladi ruski zdravnik ln b akter iolog dr. Ivan Rahlejev, ki Je ves svoj prosti čas posvetil razlskavanju medicine in osobito bak-teriologiie. Njegovo dolgotrajno In neumorno delo pa ni ostalo brez zasluženega ploda, ker je dr. Ivanu Rahlelevu uspelo, da je izumel izredno sredstvo proti vsem vrstam revmatizma in je to sredstvo lani odobrilo ministrstvo narodnega zdravja Praktična poraba tega leka ie dala fczTedne rezultate, o čemer pričajo mnoga zahvalna pisma ozdravljenih bolnikov. Kakor vedno, pa naše občinstvo poklanja malo paižnje temu novemu leku samo zato, ker ni prišel iz inozemstva ln kupuje še naprej razne preparate tujih firm Medtem pa te tuje firme žele odkupiti ta lek, da bi se po vse! prfit-kl nato fz inozemstva uvažal v našo državo Naš svet bo šele takrat irvid&l vrednost tega znamenitega leka.
Z ozirom na sestavine, k! iz nffii obstoji to zdravilo, ga je feuimltel) Imenoval Radio-balsaimica. Lek sloni na prlnclpfh proteinove teorije v zvezi z antitoksičnimi in radioaktivnimi substancami, pripravljen ie Pa za zunanjo rabo.
pravijo zdravniki in boflnikis
Potrdilo o preparatu g. dr. Rahlejeva »Radio-balsamica«. Podpisani potrjujem, da sem upotrebljal preparat g. dr. Rahlejeva »Radio - balsamaca« z največjim zadovolj-v več slučajih težkega revmatizma artic. iti muscularis s posebnim zadovoljstvom bolni kov, ki so bili neverjetno hitro ozdravljeni. Z medicinskega gledišča zasluži ta preparat največje priznanje, ker bolečine hitro prestanejo in ne zapuščajo na koži nobenih posledic.
Na Bledu, 18. februarja 1922.
Dr. Zvonimir Janekovič, zdravnik na Bledu.
>Radio-balsamica« in zahvala spoštovane mu g. dr. Ivanu Rahlejevu. — Podpisani Mihajlo Kovačevič se vam najtopleje zahvaljujem za izlečenje revmatizma v rokah, nogah in vseh telesnih sklepih, zaradi česar se nisem mogel ganiti ne z rokami ne z nogami in sem bil zavisen zgolj od tuje pomoči. Tudi jesti nisem mogel in ne piti, ker sem imel revmatizem v vratu in sklepih. Pomagalo mi ni nobeno sredstvo, dokler mi niste vi s svojim lekom »Radio-balsamica« v kratkem času olajšali bolečin. Prvikrat, ko sem se namazal z vašim zdravilom Radio-balsamica mi ie bilo mnogo huje in so bolečine trajale po mazanju eno uro še močneje, potem so pa popustile in mi je bilo po vsakem mazanju lažje. Sedai mi je popolnoma dobro in zato se Vam še enkrat najtopleie zavaliuiem in vas bom vsakemu bolniku najtopleje priporočal. Doslej sem porabil štiri steklenice, peta bo pa ta, ki mi jo pošljete sedaj.
Z odličnim spoštovanjem in še enkratno zahvalo.
Mihajlo Kovačevič s. r. selo Ravne z. p. Bogatlč okr. Šabac.
Občinsko sodišče potrjuje resničnost. (Pečat).
L. M. Gjokič s. r. predsednik sodišča.
Potrdilo. Potrjujem, da so moji bolniki z dobrim uspehom rabili dr. Rahlejeva »Radio-balsamica« in da sredstvo zasluži priporočflo.
V Ljubljani, 9. avgusta 1922.
Prof. dr. E. Šlajmer, s. r.
Gosp. dr. Ivanu Rahlejevu — Beograd.
Naročil sem zdravilo za druge osebe t. j. prva naročba je bila za človeka, ki se je bolan vrnil iz Amerike ter ie komaj mogel korakati; rok na ni -nogel niti premakniti Mnogo zdravnikov ga te pregledalo v Ameriki, mnogo, kakor pripoveduje, je potrošil za zdravnike in zdravila pa mu ni nič pomagalo. Svetoval sem mu, da naj če je že petrošil za zdravnike in zdravila naj potroši še nekaj stotin dinarjev za Vaš lek »Radio-balsamica«. In tako sem ga namesto njega naročil jaz in mu ie res pomagalo, da sedaj lahko hodi in premika roke brez kakšne bolečine in sedaj dela kakor najbolj zdrav človek. Ona druga naročba le bila za neko ženo, ki že zdavnaj trpi na revmatizmu, pa se tudi počuti že dosti bolle.
Premuda, 15. nov. 1924. (Domačija)
Z zahvalo in spoštovanjem
Petar JadrošIČ.
Gosp. dr. Ivanu Rahlejevu — Beograd.
Bolan sem bil na silnem revmatizmu, porabil sem mnogo zdravil, pa nobene pomoči, umiral sem od presilnih bolečin. Naposled sem se pa na svojo srečo obrnil na vas za vaše zdravilo Radio-balsamica. Po prvem mazanju sem dobil še huiše bolečine, ki so pa čez dve ui popustile. Z vporabo vašega ieka sem že četrti dan opravljal svoj posel v prodajalnici. Jaz sem vam, g. doktor do smrti hvaležen in vsakemu priporočam vaše zdravilo. Odkar sem se sam pozdravil, sem naročil od vas 2,e dosti steklenic vašega leka. In komur sein sa da!, vsak se ie rešil silnih bolečin. Tako sem si pridobil mnogo prijateljstva in hvaležnosti, vam pa sem dolžan veliko zahvalo. Prosim vas, da ml pošliete še 10 steklenic »Radio-balsamica«.
Vrnjačka Banja, 3. novembra. 1925.
S spoštovanjem n hvaležnostjo
Miliutin Prokié s. r. trgovec
Potrdilo. Potrjujem s tem da sem poskusil na sebi zaradi silne nevralgije v ramenu in na reki specialiteto g. dr. Rahlejeva »Ra-diobalsamica« in bolečine so pojenjale nekoliko dni po vporabi. Enako sem vpotreb-Ijal ta lek z velikim zadovoljstvom pri dru-
gih pacijentih v slučajih revmatizma sklepov in mišic.
V Ljubljani. 11. marca 1922. Sanitetni referent D. D. O. san. polkovnik dr. Jovan Mllosavllevlô L r.
Spoštovani g. dr. Ivan Rahlejev.
Srčno se vam zahvaljujem le Izvrstno sredstvo »Radio-balsamica«, katerega ste mi poslali tri steklenice. Imela sem velike revmatične bolečine v vseh členkih tako da nisem več mogla hoditi. 1 Ali po vsakem mazanju z vašim lekom so bolečine pojenjale, tako da sedaj lahko hodim in se gibljem Zato se Vam tudi Pri tej priliki najtopleie zahvaljujem In vas bom vsakemu bolniku najtopleje priporočila.
Z odličnim spoštovanjem 10. avgusta 1925. — Marija Tkauc, pošta Razvanje št. 120. pošta Hoče pri Mariboru. Slovenija.
Veleučeni gospod doktor!
Od vas sem jemala vaš lek Radio-balsamica za svojega sina. ki ie trpel na revmatizmu osem let, a deset mesecev ni stopil s svojimi nogami na zemljo, nego sem ga nosila na svojih rokah, pa se vam zato, cenj. gospod, radostno zahvaljujem na vašem zdravilu, ki ie izvrstno delovalo.
S pozdravom ostajam Joža Biskup, Gor. Rijeka pri Novem Ma-rofu, Hrv. Zagorje.
Gosp. dr. Ivanu Rahlejevu, Beograd, Kosovska ulica št. 43.
Prosim vas, da mi pošljete še 2 steklenici vašega zdravila Radio-balsamica za odstranjenje revmatizma.
Potrjujem vam, da sem porabil dve steklenici vašega zdravila Radio-balsamica ki mi je pomagalo, da sem po dvamesečnem revmatizmu v členkih mogla vstati i2 postelje. Porabila sem pred tem riebroj dmgih zdravil, ali zastonj. Samo vaš lek ml je po kratki vporabi pomagal, zato se najlepše zahvaljujem na vašemu preparatu, ki ga priporočam vsem revmatičnim. Kdor trai na revmatizmu, naj se posiuži Radio-balsamica, ki ga izlečL
Zagorje ob Savi, 2. februaria 1925.
Francika Steplšnik, gostllnlčarka.
Te izjave in potrdila navaiamo samo za primero, poleg tega imamo pa še nebroi izjav od klinik, zdravnikov in privatnih.
Laboratorij Radio-balsamica Beograd, Kosovska ul. 43
Semenski krompir
l*p. t 'r»T. ibm.n, beli, ras-
pviilja шо na vagone iranko » s a t a postaja v ïTuTeJijl kg po 145 Din Jus. Hartmaaa nul. V. SbiL, Wiite I*Me.	7977
Vs] gostilničarji
? o^euije, ki Želite dobro
t. :o vino, kupujte vivodin-» epa in tiraSičkega. Na »ahievo м prineso vzorei
osebno kupcu. Cena vina je izredno nizka in ta dobro kvaliteto bla^a se jam-- — h ulov pove uprava «Jutra».	7677
Bilance, proračune
f*kzn. reklamacije, uvedbo a rikan. ali dvostavnega i; ji;rovodstva oskrbuje r šno in diskretno teme-
: :<> iz veži »a n državni knji-rorodja. Dopise na upravo «Jutra» pod «ilercaniiies».
&03П
Abonente
e «prejme na dobro dom io hrano v bližini poŠte
1. apriiom 192G. Izve se pri «Propaganda», reklamna dr. i o. z. v Ljubljani, Selenburgova 7; II.	S050
V podpletenje
ir»rej*ma nogavice tvrdka A. Ka?eig. Židovska ulica.
Javna Ijud. knjižnica Splošn. žen. društva
Rimska cesta št. 9, pritličje Л-.po — bo na Vel. soboto ta prt a. Knjižnica posluje ▼-ait torek, četrtek in eo-b"to od 5.-7. ure popoldne Vpisnina 5 Din, za dijaštvo 5 Oin, tudi pri knjigah ima l'.jaHvo popu«t. — Članice dmltva »o vpisnine proste.
7961
Morsko kopališče Strugnano pri Trstu
hctel s penzijo vila Tartini, krasn.i, mirna lega, ležeča ob morju, lastna kopelj, тгiiki parki, izborna kuhi-гг. studenfniea, zmerne rf-ue. Občuje se tudi tdo-vent-ki. — Pojasnila daje: Jalovec Olga, Strugnano.
6707
Revizije, bilance, organizacijo uprave, upeliavo knjigovodstva, izvensodne poravnave
trfOT^kih, obrtnih in indu-nrijfrkib podjetij oskrbuje-шо ročno, kulantno in za-jtmčeno tajno. Vprašanja pol «Koceeijonirani revi-ii'cki bureau» na upravo «Jutra».	7908
Trgovina Koler, Stari trg 6
prevzema vsakovrstne
lutke (punčke)
letali «o Se tako razbite,
popravilo.	800S
Abonentje
«e sprejmejo na dobre do-ma&o hrano. 15 Din dnevao Kaslov pove uprava «Jutra»
9109
Gostilna Krol
Sv. Petra cesta it. 46
toči specialno dalmatinsko ▼ino, izbrano za velikonočne praznike O pole Vis po 12, belo po 12 ërno fino po 10 in požeško (originalno) 3 leta staro po 28 Din liter.
9205
Gostilna Split
Sp. Šiška, Celovška c. 81
toči prvovrstno dalmatinsko vino Opolo Vis spécial po 12, belo po 12, rdeče po 12 in бгао fmo po 10 Din liter — proseéko original is suhega grozdja po 28 Din.
9204
Svetovna panorama
v Mariboru, Slovenska ulua, Od 4 t. m. naprej:
v mesecu aprilu 1918
3(100 a
ČISTO LICE
dobite sajam-
čeno * medicinsko -bioloS-kiin sredstvom «Venus» ter se fe s prvim dnem uporabe izgube vse gube, zajedalec. solnčne pege, mozolji, pike itd , koža lica dobi mladostno svežost in rožnat videz — Garnitura 110 Din. — Azijski sok ta rast obrvi in trepalnic, 45 Din. — Wibra pospešuje tudi rast obrvi in trepalnic ter jih pobarva istoča&no ▼ temni barvi, 60 Din. — Ai-bula najboljša franc, krema za negovanje polti, 35 Din. — «Charmeresse» francoski tekoči puder, nenadomestljivo za plese, 50 Din. — Diamant daje motnim oSem krasen in sijajen blesk, 50 Din. — Preparati, zajamčeno neškodljivi — 8chrttder-Schenke, Paris, Curih. Zastopnik Milan 8. Hojka v Zaerebu, Kukoviéeva ul. 8a Zactevajte brezplačne ceni-ke In navodil*.	47-a
i
TsT8 D- CERNE, Ljiiilii
Miklošičeva 6, nudi v nakup brez provizije za 3008	kupce in prodajalce.
Ameriške zadeve.
Kamnik. Vila, moderna, 9 sob opremlj., kuh.. gospodar, poslop, za stalno bivališče in letovišče, ca. Din 450.000. Ljubljana, daljša okolica, veletrgovina z
novim, izredno dobro zidan, poslopjem, skladišči, hlevi, elektr. vodovod, vrt. v prometnem kraju
Ljubljana. Dvonadstropna hiša z gostilniško koncesijo in inventar. Din 140.000.
Celje, okolica. Posestvo z gostilno (inventar), 7 oralov zemlie. hlev, kozolec. Din 350.000.
Maribor, okolica. Hiša z gostilno, gospodarsko poslopje, velik vrt, 10 oralov rrjiv, z živim in mrtvim inventarjem. — Din 450.000.
Maribor. Enonadstropna hiša sredi mesta, velika gostilna, 4 sobe za goste, velika dvorana, sobe za tujce, vrst z gostil-niški.ii inventarjem Din 1,250.000.
Žlrovnjca Vila, dobro zidana, 9 sob, posebej stanovanje hišnika, vodovod, elektr. razsvetljava, angleška stranišča. Din 280.000
Ptuj, pet minut od postaje. Vila, 5 sob s pritiklinami, lep, velik vrt, solnčna lega, brez prahu. Din 100.000.
Celje. Novo zidana vila, 7 sob, kop., ves komfort, velik vrt. Din 425.000.
RajhenburR ob Savi. Novo zidana hiša z gostilno in gospodarskimi poslopji, pet sob, opremljenih za tnice. 7 oralov zem-Ee, prvovrstna. Din 380.000.
Najnovejša iznaidba
Brez kvarjenja blaga kemično snaženje in vsakovrstno barvanje oblek
Anton Boc
Ljubljana
Selenburgova ulica 6/L
Glince — Vič 46. 120-a
restavraciji pri Roži, Židovska ul. 6
i» točijo čez praznike pristna ljutomerska vina po »"i'<ih cenah: Din 12 in 13 t'-r Silvanpc po 16 Din, Za obilen obisk pe pripo-fv a Sini«! Amalija. 8030
Usmiljenim srcem!
obupu nahajajoči se 70% »ojni invalid, oče številne 'adoletne družine, brez «možnega dela in zaslužka, " obrača v skrajni eili na ~ tnilji-na srca s prošnjo za — Pokojnine sirer inn mesečno 10S Din. Da 'T i dohodki nemore pre-ivljatj >obe kakor že svo-•Iružine, je umevno. — sprejme hvaležno i r no podporo, ki naj -:ovoli poslati na upr. Jutr.i» pod šifro «Nujna moč 7l>%».	8045
Hote! »Slavija« Malinska, otok Krk
"nzija .-».7-60 Din. Mila . izleti v okolici, ko-veelanje, solnčenje
M. i'nporoêa se I». Radič, nik	9079
'^петл občinstvu nazna-.ia bom dne 4. aprila
otvoril staroznano
gostilno v Trzinu
r Narobetu. — Točila 4o pristna vina, zmerne in ročna {»ostrežba. — '.Kibn obisk se prijK f» N'arobPt.	9149
Otrok
v dobro oskrbo, pove uprava «Jutra» 9153
Slovenski fantje '•ivske pekar. čete v Zagrebu
t!''no Tsem slovenskim I,[om, posebno pa dekle-" ve5eie velikonočne a — Franc Senica ' ■■ tnika. Franjo Vau-i' Sloven. Bistrire. ■ IVimožiiS iz Litije, 'if FrrliiS iz Brezij, To-iz Smarjtte riri mestu, Anton Ke-4murtna pod Šmarno "" Alojzij Jakel iz Mir-Pefi. Franc Pekol iz St. 1 pri Stični. Josip Stru-ii Siične. Karel Kais-Josip Krček iz Mara. Edvard Glae iz O-' Ivan Volavjek, Alojzij ■"•i; iz 8L Konjic, Aloj-iz Zimarice, Sta. - iz Kovpga mesta, Štanjel iz Zidanega in kapiar i)uro Hotko 8040
\bonenti
'Pr- mejo na dobro hra-Hrana se da tudi na - ' n v pove uprava
' '	9IGf
železničarji
■'radniki-penzijonisti do-~ :-ro,Ta,\) rrnosro iskan Уа?'от z natančno •'"•o razmer na upravo > pod «Potnik 56».
»Ml
Peliorija
stara, na novo urejena v industrijskem kraju, dobro idoča na Gorenjskem, se odda v najem. Potreben kapital 40.000
Din. 2069 • Poizve se Sv. Petra c. štev. 58 Ljubljana, Karo.
Kralj, zemeljsko lečilišče
Topusko
Hrvatska, {»ostaja na železniški progi Caprag—Kar-lovec. — Najradioaktivnejše toplice na lirva^kem. Znamenite močvirnate kopelji. Zdravljenje z elektriciteto. Velika Zanderjeva dvorana. Cist vzduh. krasna okolica. Koncerti, vojaške godbe, plesne zabave, tenis — Indikacije: revmatične bolezni, protin, ischias, ne-vralgija, ženske bolezni. — Sijajni uspehi.
Sezona odi.ma]a do 30. septembra
Državni uradniki in častniki. aktivni in vpokojeni, kakor tudi njihove rodbine uživajo od 1. maja do 20. junija in od 21. avgusta do 30. septembra 50 % popusta na stanarini, kopeljih in taksah, a od 21. junija do 20. avgusta 50 % popusta samo na kopeljih in taksah. Radi velikega navala je treba iobe vnaprej naročiti. — Na vsa vprašanja daje najtočneje pojasnila uprava kopališča.
1946-a
>e je cas
da si nabavite za Velikonočne praznike po nadvse ugodni ceni lepe in trpežne spomladanske obleke, povrânike ter oblekce za otroke. — Krasna in velika izbira, priznana irpežnost in brezkonkurenčne cene. Odjemalci deležni posebnih nagrad. 2022 a
Konfekcijska tovarna FRAN DERENDA &
Detajlna prodajalna Erjavčeva cesta 2
CIE., Liubljana.
Izkoristite priliko)

Išče Se
knhar aH
kuharica
za francosko in laško kuhinjo. Pogoj: mesečna plača, na procente ali tudi mesečna plača in procenti. — Istotako sta potrebni
dve natakarici
proti mesečni plači in napitnini. Ponudbe je podati na naslov: Inženjer V. Popovič, restavracija «Splen-dor». Vrnjačka Banja — Srbija.	1970-a
ta
И
ES
ta и s и o
H
И 0
£5
SB
s
m
Zabavno potovanje
3012 i
H
ES
B 0 0
Malo jih je, ki se veselijo sreče, posedovati lastno jahto ter se z njo po morju voziti, obale obiskovati in si s tem svoje utrujene živce okrečpati. .Consylich -Linija' v Trstu pa nudi vsakomur priliko, se te dobrote poslužiti. l'a družba je to leto določila enega svoj li najlepših pamikov in sicer brzinca .Stella d Italia* s 13.1 00 tonsko tonažo, 450 čevljev dolžine ln 60 čevljev širine s hitrostjo od 17 milj na uro, z dvema vijakoma in dvema dimnikoma, ki je s svojo belobarvano zunanjostjo zelo privlačljiv.
V notranjosti tca parnika je vsa oprava razkošno izvršena, sprejme 360 udeležencev 1 razreda v kajitah z 1, 2, 3 in 4 posteljami, kopalnicami in toaletami, bazen za plavanje, 2 luksuriozni jedilni dvorani, kadilniee, piesna dvorana, veranda, kavarna i. t. d. Postrežba sploh enaka prvovrstnemu plavajočemu hotelu, v katerem so za duševno razvedrilo gostov najsposobnejši godci.
Za letošnje poletje in jesen je na programu 9 razvedrilnih potovanj, trajajoče vsako po 2 do 3 tedne, Odhod in prihod je Trst, obiskujejo se pa mesta: Kotlu, Korint, Atene, Dardanele, Carigrad, Smirna, Nauplia, Capri, Civitavecchia, Aiacio, riyres, Cannes, Nicca, Monaco Genua, Kalacolo, Vilefranche, Barcelona,' Palma, Cagliari, Malta, Algir, Malaga, Kotor, Dubrovnik, Žara, Venedig, Brioni Split itd!
Priglasi se knjižijo in pojasnila se dajejo pri glavnemu zastopstvu .J. G-Draškovič, Zagreb, cesla - B - 3; interesentom v Sloveniji pri zastopstvu ,SIMON KMETEC, Ljubliana, Kolodvorska ulica 30' in pri filijalah .Consultch - L ni e* v Beogradu. S Mitu, Gružu, Šibeniku, Metkoviču, Cetinju, Sušaku in Pančevu
Sda znanje vsem
trgovcem, slaščičarjem, delikate snim trgovcem in konsumentom čokolade in bonbonov slovite svetovne tvornice „TOBLER" (Bern-Šv.carska) 74 a
«■tiMiiiiiiiiiifltmiiMiimi,
l-'o.'eg poznanih vrst cokolaae, bonbonov vseh okusov ima odslej 'vornica „To-bleretti' polnjene bonbone 7 kom. v Skatljl. 7 raznih okusov ,Le general No-ghi" — bonboni z .Nougat Tobler" v lepi škatli za 250 gr netto, tez mnogo drugih vrst Cen. zasL in zaloga za kralj. S. H. S
„O B O R O T" Beograd, Knj Ljubice 15.	Telefon 31-S9
^ЖЖУТУК X X X X ХЖЖЖХХЖЖХ^ ïïïïïr
Niti eden avtomobilist ne izključivgi niti Ford ne Fiat
voza. se ni pritožil radi svoje
„Varta"
baterije, ker je poznano izvrstne kvalitete. 6056/VI
leïiÈ
za IV. razred se še lahko nabavijo pri Zadružni hranilnici
reg. posojilni in gospodarski zadrugi z o. z. v Ljubljani, Sv. Petra cesta 19.
1 cela srečka stane za IV. razred Din 320'— 1 polovična „ „ „
2074-a
Din	110-—
.	100--
,	90--
,	80-—
л	80*—
in
sejam
ostravski livarniški v kosih, trdi po.....
angleški plavžarski „	.......
nemški plinski orehovec mehki......
, porurski „ v kosih „ ......
. orehovec „ „ .....
Dvakrat prani nemški kovaški premog 8—15 in 15—30 mm po Din 100*— za 100 kg franko skladišče Metelkova ulica 19. Odprto dnevno od '/* 8 do 12 in Vî2 do 5 ure. Dobave v celih vagonih po brezkonkurenčnih cenah.
PREMOG Ia trboveljski in
DRVA prvovrstna, zdrava in suha bukova, stalna zaloga in dobava v vseh množinah po znatno znižanih cenah.	г. /*ч?т>1».т
D. CEBIN,
Ljubljana, Woifova 1/U Tel. 56.
četrtinska
160-— 80-—
- Žrebanje se vrši dne 9. in 10. aprila -
Cenjeni zunanji naročniki naj preodkažejo sočasno odpadajoči znesek.
Najnovejše modeli svetovnoznanih tvornic soc. an. FIA T, Torino
osebni type 509, 503, 507, 512, 519 ter t o v o r n i 502 F. 505 F, 603 1997-1 so prispeli in se lahko ogledajo ev. preizkusijo
Samoprodala
za Slovenijo (Kranjsko)	za Slovenijo (Sp. Staier»ko, Medjlmurje)
TRIUHPH «AUTO d. Z O. Z.	AUTO-MOTOR
Ljubljana, Aleksandrova c. 3	Maribor, Gosposka ulica 20
ш^в^нввнпвнопншав
Foto
aparati in potrebščine ____po nizkih cenah v zalogi
drogerlla ANTON EANC sinova,
Ljubljana, Židovska ulica itev. 1.
Aparati v trgovini na ogled! — Zahtevajte cenik za ostale potrebščine.	143-a
jrečKo Polnih m drus
parna destilacija esenc, eter,{nih proizvodov, eterov ter izdelovanje sadnih sokov Itd.
LJubljana, Metelkova ul. 13.
priporoča naravne sadne soke, atome za nealko-holne pijače, sadne etre za kandite, esence za rum in žganje.
Pravi malinovec. Limonov sok-
1200 a
Za Veliko noč
uri poroča 1670-a
veliko izbiro različnih ročno izdelanih in tovarniških
evliev =
po najnižjih cenah trgovina
ANGELA SORSE, uubl:ana, Stari trg 15
•■■•■■■■•■■•■•■■■■■imimmnnmnaa
uSpectrum" d. d.
y in Kri
tvornica ogledal in brušenega stekla UUBUANA VII,
Medvedova ulica 38, telefon 755
67 Zagieb, Beograd, Osijek. SredišnjicaZagreb.
Zrcalno steklo, portalno steklo, mašlnsko steklo 5-6 mm, ogledala, brušena v vseh velikostih in obl kali, kakor tudi brušene prozorne šipe, Izbočene plošče, vstekle-vanje v med. Fina, navadna ogledala. HMiniiaiKiHiaimnuminanui
Zahvala.
Za mnogoštevilne dokaze iskrenega I [ sočutja ob smrti našega srčrtoljubljenega ! soproga, očeta, deda, pradeda, strica,1 tasta in svaka, gospoda
Tomaža BrlclJu
bivšeja pleskarskega mojstra In posestnika
j se vsem najprisrčneje zahvaljujemo.
Posebno zahvalo pa še izrekamo So-1 I kolskemu društvu v Stepanji vasi, gasilcem, stanovskim tovarišem in domačim posestnikom za cvetje in častno udeležbo
I pri pogrebu, dalje se zahvaljujemo sta-1 I rosti JSS g. Eng. Ganglu, gerentu g. Turku in drugim za udeležbo pri po- I grebu.
Tako obilna udeležba pri pogrebu j n številne soža'ne izjave so nam bile | v veliKo uteho v teh težkih dneh
v Sreoanji vasi, 3 aprila 19 6. 3011	Žalujoči ostali.

Rentabilno industrijsko podjetje
železninske stroke
I i à e radi pomankanja prometnega kapitala finanslrja iU družabnika.
Eventualno bi se kompletno tudi prodalo. — Sedež, ako je na dobrem mestu, se da prenesti tudi na vsako drugo mesto. — Ponudbe pod .Industrija P-1S1" na Interreklam d. d., Zagreb, Strossmayerove 6.	1897-a
НШОВННШШ1
Zakaj bežite
brex potrebe
Z angleškim motornim koloaom
DOUGLAS
opravite nujne posle na vsako daljavo brex
pehanja in na eleganten ter cenen način. Douglas ima balonske gume, 3.48/10 HP, Je najlepši in najbolj ekonomičen tei stane samo Din 16500. — Vsa pojasnila lo obširen prospekt daje resnim Interesentom proti znamki za odgovor
FRAN VORSK
Maribor, Vrbanova 19.
Fino modero poMîtvo
za m kr m
nudi vam po zmernih cenah tvrdka
Peter Hobal. ЦШ№ОД
zaloga pohištva, žime, morske trave itd. — Lastno tapetništvo.
PO DiB 200*—.
1519

Mestni stavbenik
>avel Oren
Novo mesto
se priporoča za vsa nadtalna in k temu sorodna dela. Cene zmerne. Pisarna Gradacl зто »
ХУВ1ПГХХЖЖХХХ XX XXXXXXJQLAJQLA A
za dame v vieb barvah, bombažaste Din 13-50, flor imit 17-—, flor pristne 23-—, flor line 28—, svilene 40—, za gospode Din 8-—, 10-—, 15-—, 20—, za otioke dinarjev 7—, 8—, a-—, 10-—
/7-1 tupolUja ntetrgovbia
R. Stermeckl, Celje, it 20.
Vzorci manufakture se pošljejo za 8 dni v pogled, ilustrirani cenik s čez 1000 slikami raznih domačih potrebščin pa zastonj Kdor pride z vlakom, dobi nakupu primer, no povrnitev vožnje. Trgovci engros cene
V—H— i i ■■■ i. iJt
Edino največje in najmodernejše podjetje te vrste v Sloveniji.
Velepražarna kave
MEZNHRie RHO©, Maribor. Glavni trg štev. 21.
Tel. interurban 476 Bracojav Kteznaric Maribor.
Trgovci, zahtevajte ponudbe. 139
Krasni dunajski modeli v salonu P. BARB0RIQ Mestni trn št. 7
Velika izbira svilenih klobukov Slamniki od Din 60■— na-125-a	prej. cvetlice, trakovi i. t. d.
Preohtikovanieslamnileovpo najnoveiki modi
Cene priznano nizke.	Cene priznano nizke.
■	I	3002 a
Lepo posestvo
ki obsega travnikov in njiv 40 ha, precej sadnega drevja, gozda 50 ha, doraščen ies za sečnjo, dve hiši z opeko kriti, vačja z dvema koncesijama, gostilniška in trgovina, pri hiši
prometnem ____
niške postaje, je z živino in drugo premičnino na pn daj Cena 500.000— Din. Po asnila pri g. Rad. C mperšeft gostilničar in posestnik v Sevnici ob Savi.
fBGÏSHHEBHEBHEHSH^^^SfliSi
3004-a
Vse te lepe stvari:
lepe čeveljčke, torbice tn druga darila lahko kupite, ako najdete p
Gaezla
H
m
i
a H
«i в
a	j»
5 z pravega usnja, dolžina 28 cm, širina 20 cm, višina 12.5 en	g
Originalni angleški gramofoni, odlikovani na sve-	"i
lovni izložbi London. — Ponudbe zahtevajte od-	|
RIKARD KRAUS, Zagreb	S
le'efon 4-98. Bakaîeva ulica 4. Samoprodaia za kraJj. SHS	g
'.-istopniki za vsa večja mesta v državi se iščeio. — Najnovejše	в
n.jl. .СОШМВ А' in amer. BRUNSWICK" eram "'ošfe \ znlop	|
поившииииштмчшиаиЈки
samo en zlatnik. V vsak tisoči komad našega priznanega mila vtisnemo namreč po i r la t nik in ako imate srečo ga bodete sigurno našli.
Vpošievajte to ter pridno perite le z
milom i"
ki se odlikute po izreano obilni peni ter tako temeljito in hitto očisti perilo.
Moka, žito, koruza, otrobi
najceneje	3032 a
pri Žitnem zavoda, LJubljana, Krekov trg !0I.
Na debelo.	Telefon 243	N.i debelo
Г* ji' jj* ji* lia Ij" tr lj" li" tr I'" ii ».
ОДоуДО flora o Mariboru	i
Velika pomladanska prodaja se prične od	j
1. aprila do 25. aprila	I
po vseh oddelkih v	;
Trgovskem domu
Prodajalo se bode vse moderno volneno	j
blago moško sukno, za ženske obleke, kamgarn,	|
kovercoat itd.	!
Svileno blago v nad 300 novomodnih barvah,	i
Pralno blago, pol delen, kambrik, plavina (druck)	fe cefir, najnovejši pomladanski vzorci.
Kàro moda	ђ
v volni, kotonu, cefirju, pol svili in svili, nad	ËJ
Č00 novih lepih vzorcev.	Sij
Platno, šifon, robci itd. ter vse vrste blago	[Tj
po že znano nizki ceni.	пл
Pogled na velikansko razstavo „Pomlad"	rn
nudi vsakemu prijeten spomin na veletrgovino	j=j
frgovtfl dom o Mariboru	I
3029 а	јДЈ
ËJEISBBFIFIF!^^^—1^T^FiH1f^FlFiF^'
Konc. inštalacijsko podjetje za elektrotehniko
Alojzij Dadieu
urar In elektrotehnik
Maribor. Najstarejše podjetje te vrste v mestu, Aleksandrova cesta 1 E, se priporoča za nove inštalacije in popravila: Naprav za razsvetljavo in gonilno moč. Brzojavne, varnostne in telefonske naprave. Namestitev strelovodov in njih preizkušanje. Zadevne priglase prosim čim prej izvršiti. Elektro-zdravniški aparati. Manometri in popravila. Vsakovrstna popravila ur in gramofonov.	3026 s
ElektiO-materijal za močni in slabi tok. Vesina izvršba.	Priznano solidne cene.
Pojasnila in proračuni vedno radevolje na razpolago.
ШЕ1-ИШ1
d. z o. z.
L3UBL3ÂNÂ
MIKLOŠIČEVA CESTA ŠTEV. 36.
TELEFON
723
IZVRSU3E
3UST PIŠČANEC
LJUBLJANA
MIKLOŠIČEVA CESTA ŠTEV. 36
Izvozno, uvozno, prevozno ocarin;enje, carinske reklamacije, rekuize, zastopstva pri carinskih obiastvih, vsa v carinsko stroko spada oča dela.
&.00 go v valjem pji-cj^itii
Havas & Forgacs, Bačka Topola
Zastopstvo in zalog e i
H. PUHLI, Llnbljaoa
Sv. Petra cesla Stev. 33.
Telefon inter. 30î. — Brzojavke „Pauli" L'ubljana. 2J95 a
ÏZ
Ako si želite nabaviti po ceni in solidno pohištvo ; obrnite se na
IZffl
v St. Vid nad Ljubljano.
Imamo stalno v zalogi vse vrste pohištva iz mehkega in trdega lesa kakor: spalnice, jedilnice, kuhinje itd. Cene konkurenčne.	Delo zajamčeno.
PiSite po cenik. 2064 a Damo tudi na obroke.
vse sprdiciiske posle, mednarodne transporte, reekspedicije, vskiad iče-nja. prevoze, transportna zavarovanja, carinjenje rooe.
SHST Po najnižjih cenah! POE0I* » Industrijalci, trgovci, eksporterjl, Importerjl POZOR!
Kontrolni biro n carnske ôeklaraeïe in poštne priznan:«,
Vpošljite takol vse ne čez 6 mesecev stare deklaracije In poitne prlznanlce v revizijo Vsa pojasnila brezplačno	Vsa pojasnila brezplačno
шш/шшашшшаБШЕШВШЕШБШБшаБ
и
POZOR 115 ženini In neveste!
Žimnice
matrace, posteljne mre e, železne postelie (zložljive), otomane, divam m lapetniške izdelke nudi najceneje
Rudolf Radovan.
»ar etniK Krekov trg štev. 7
(poleg Mestnega doma:

EASTERN RADiO SERVICE
Import ameriških radio - aparatov in sestavnih deiov.
iNTERFLEX.
3009-a
/
Preobrat v radiotehnlkl Najnovejši izum
Kompletna radio-postaja za apre.em vseh evropskih od-datnih posta) samo Oin 1.850.
,Vak*S dražba i o. L Še'enhnrgoT3 al. 1 ' l,
fv pnlači Jad. Ped. hanke).
e' ^ vO
.O 4C ^



sW &

V /of ^ ç
0
Ш
SZ3
sa ss s
£5
a es
Tel. št. 937. ustanovljena leta 1838 'Rinnione} Tel. št. 937. бж1ае ИШШ n SlQV nî;0: LJ Q B LJ A H A, ВиИнпш allca srn. 4 (y № paîafi). ШШ li Jugoslavijo: ZAGREB. tava ollca »n. 10 (T lastni ralaffl.
Ш MU Lit. 100,030.000*-. ■ Rezervni kapital Lit. 300,000.000 -
SSLEPA- Zavarovanja zoper požar — zavarovanja zoper vlom — zavarovanja proti razpoki stekla — zavarovan a zvonov — zavarovanja transportov — zavarovanja strojev proti razpoki — šomaž zavarovanj — zavarovanja zoper točo — življenska zavarovanja, in sicer: dosmrtna zavarovanja — zavarovanja na doživetje — zavarovanja starostne rene — posamezna nezgodna zavarovanja — nezgodna zavarovanja otrok — jamstvena zavarovanja.
Podrcialce v Jngos'avljl : Beograd, Bečkerek, Novi Sad, 2090 a	Sara evo, Subotica, Split, Sušak, Ljubljana, Osijek.
Glavna zastopstva v vseh večjih krallh Jugoslavije.
Pojasnila in proračnnl se dobe bretplačao pri vseb podroinicah.
S ES B И ES И B9 E9 № S № H
/1нннЕанЕзг..взганнгзрзв1!драиан!ЗВЗННСзгвннвЕ
y g g □ g □ g g
n g
шиш n STROJI
najboljših znamk, dobro popravljeni, z garancijo ima vedno v zalogi
M Rud. LEGAT & C0.
MARIBOR, Slovenska ulica 7.
Telefon štev. 100.
2999 a
□ □ □
П □
□
H □
□ H
ra
1Л
Modne kamgarae ia šemjoie
o veliki izbiri po ugodni ceni
Sob it e
#

v obče znani, nad 50 let obstoječi manu}, trgovini
M. ffliktaac „&TI Škofu". Ljubljana. Zunanjim naročnikom se pošilja tudi po poŠti.
127-a
(ob progi Ormoi-Radgona)
3028 t
Jugoslovensbi Itouheim in OiMiinsen.
Specijalno kopališče za na srcu, ledvicah in protinu trpeče. Nadaljne indikacije: pri ovapnjeniu aiterii, boleznih metraria, peska, zdroba, rečmi, diabetes, ledvičnih in tolinih kamnih. Naravne ogljično-kisle kopel]!, posebna dijetetična kuhinja. Najmodernejše kopališčne naprave.
Nizke cene. Sezona tra*a od 15. maia do 3o. septembra. Od 15. maja do 30. junija in od 20. avgusta do 30. septembra je v veljavi 40 % znižanje sobnih cen. Nešteto zahvalnih pisem. Zahtevajte zdraviliščne
prospekte.
□
g □
n

SI

LJUBLJANI
prodaja premog
iz slovenskih premogovnikov
vseb kakovosti. v cel b fagon b po originalnih cen b premogovnikov za domato oporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečsva na debelo
inozemski premog in koks
vsake vrste in vstkega izvora tet priporoča posebno prvovistnl feško.Hovaški lo angleški koks za livarne in domačo oporabo. kovaški premog, črni premog ш brikete
Naslov: Mnl zavod za premoo. i i v
Miklošičeva cesta ètev. 15,1.
m
TO- ■
Ш
"■•A.- -v-V .
,?•' •' • TJ


Urejuje dr. Albert Kramer. Izdaja za Konzorcij «Jutra» Adoli Ribnika». Za Narodno tiskarno dd kot tiskarnam Fran Jezeriek. Za inseratni del ie odgovoren Alojzij Novak. Vsi v Ljubljani.