Peštarbia plačana.
Štev. 47.
Posamezna štev. k 2 — = 50 par.
V LJubljani, v petek dne 25. novembra 1921.	Leto IV.
Oglasi:
Zs 1 ram x 68 inseratnega stolpiča raa?i 30 vinarjev, orodni 1*20 K, poslano, posmrtnice in roJilame 2 S. Večkratne objave popaaJ.
Izhaja vsak petek.
Upravnižtvo „Doiaovime" v LJubljani, Sodna nSIoa 6. Uredniitvo „Domevine", HZltelošičeva o. 16, Tel. 72.
Naročnina:
Mesečno 3 K, četrtletno 9 K, polletno 18 K, oeloletno 36 K.

Za svobodo našega ljudstva
Važni sklepi zaradi verskega pouka.
Pretekli teden je imel v Ljubljani višji šolski svet sejo, na kateri je prišlo v razgovor tudi vprašanje šolarskih maš in pa sploh verskega pouka.
Zastopnik staršev v višjem šolskem svetu, g. Franchetti, je predlagal, da naj se skupne šolske maše ob nedeljah in med tednom odpravijo. Skliceval se je pri tem na dejstvo, da se skupne maše vrše le še v nekaterih krajih, do-čim drugod prav dobro izhajajo brez njih. Saj gre šolska mladina lahko z drugimi družinskimi člani v cerkev. Skupne šolske maše pa prizadevajo ponekod, zlasti v zimskih časih, ko primankuje obuval in obleke, velike neprilike otrokom kot staršem. Na koncu konca se je še poudarjalo, da je na Kranjskem uvedel skupne šolske maše dr. Lampe ne iz pobožnosti, temveč ker je hotel ž njimi kaznovati učitelje in starše. Franchettijcv predlog je bil sprejet z veliko večino glasov in protivila sta se v glavnem le dva cerkvena moža, kanonik Nadrah in Vraber, kar sicer ni nič čudnega, ker vsak berač svojo malho hvali.
Poleg Franchettijevega predloga je bil sprejet še predlog, ki ga je stavil šef oddelka za socijalno politiko, g. Ribnikar. On je predlagal, da naj predsedstvo višjega šolskega sveta staršem ali njih namestnikom, ki žele vzeti otroka od pouka verouka, brez nadalj-nega to dovoli v zmislu § 16. naše ustave. Ta, od vseh, razen od Nadraha in Vraberja sprejeti predlog je velikega pomena zlasti za samostojnost in neodvisnost kmetskega ljudstva. Posledica tega predloga pa ne bo ta, da bodo starši otroke kar pobrali iz šole, marveč ta, da bodo kaplani in župniki bolj krotki in dostojni. Saj ima po postavi vsak državljan tudi pravico vsak čas izstopiti iz
cerkve. Pa koliko jih to stori? Prokleto malo, ker je s takim izstopom zvezanih vse polno neprijetnosti.
Ako bo pa gospod župnik in gospod kaplan vedel, da imajo starši pravico vzeti otroka od pouka verouka, ne bo počel z otrokom kakor svinja z mehom. Nikjer drugod se duhovščina nad samostojno mislečimi kmeti tako rada ne maščuje kot v šoli nad nedolžnimi njihovimi otroci. Kakor je bil za dolge blagoslovljene jezike potreben «kancelparagraf», ki naj prepreči politično psovanje po cerkvah, ravnotako je tudi potrebna postava za varstvo otrok pred duhovščino v šolah. Tako varstvo je zlasti tudi potrebno tamkaj, kjer je veroučitelj nemoralen, kakor je bil n. pr. zloglasni župnik Magajna. Proti takemu svinjarju so bili do sedaj starši čisto brez vsake moči. V bodoče bodo lahko pritisnili na škofa 's tem, da bodo zagrozili, da otroci ne bodo več obiskovali verouka v šoli, ako škof ne preskrbi boljšega veroučitelja. Posledica Ribnikar-jevega predloga bo samo ta, da bo škof polagal večjo važnost na vero kakor pa na politiko. Namesto politiku joče duhovščine bomo dobili s časom prave Kristusove namestnike, ki bodo učili le krščansko ljubezen do bližnjega in tudi delali in živeli po teh naukih. Taki duhovščini bo ljudstvo otroke lahko zaupalo. Zoper Franchetti-jev in Ribnikarjev predlog v" višjem šolskem svetu bo sedaj duhovščina brezdvomno pridigala in vpila, kakor da bi jih na meh drli. To bo pa le dokaz, kako hudo je tej gospodi, ako se ji malo stopi na prste in ako se ji ne pusti več preganjati po svobodi hrepenečega naroda. Počasi bo duhovščina že uvidela, da ji ne gredo večje pravice kot drugim državljanom.
Se nekaj o biri
(Z dežele.)
Ko človek opazuje po deželi, kako vlačijo od farovža najeti ljudje, včasih prave surovine, cele vozove, naložene z vrečami, se nehote vpraša: Je-li mogoče, da more prenašati ljudstvo ta ogromni davek? Za kaplane, ki so res v nekaterih krajih na slabem, bi se ne čudili, da pobirajo biro, naravnost krivično pa je, da se okorišča od žuljevih rok farovški paša, ki ima cel grunt, živino, mesečno plačo, večje pogrebe, razne takse, gozdove, ofer itd. Učitelj, uradnik, delavec in dr. so pravi siromaki napram tem gospodom. Po deželi se trudijo ti stanovi, da z veliko teŠBTo i« z dragim plačilom dobe
najpotrebnejše za svojo družino in lasten obstoj. Poleg tega se ukvarja učitelj, uradnik ali delavec po ves dan s svojim delom, dočim so farovški gospodje razven maše zjutraj po cele ure prosti. In za to delo dobe župniki poleg dohodkov iz posestva, plače, pogrebov itd. še biro. No, ti imajo nebesa pač že na zemlji.
Sedaj pa poglejmo še našega kmeta! Celo leto se trudi od zore do mraka, da si pridela za svojo večkrat ogromno družino vsakdanji kruh. Med letom mu pobije toča, uniči suša ali naliv včasih vse pridelke. Vkljub temu mu gospod iz župnišča ne prizanese. Ne vpraša, imaš ali nimaš, kmet, daj v nenasitno malho. Pisec teh vrstic je govoril s kmetom, ki mu je pravil, da znaša njegov davek
državi 400 kron, farovžu pa plača najmanj 800 kron letno.
Neka fara na Gorenjskem je v tem oziru prava Indija-Koroman-dija za župnika. Fara šteje 18 vasi. Večje vasi imajo po 30 številk (ena celo čez 80) par manjših najmanj po 5 številk. Vsak posestnik mora dati po dva mernika žita ali okroglo 40 kg. Vzemimo, da iz 18 vasi da le po šest posestnikov, t. j. 108 posestnikov po dva mernika! To bi zneslo 216 mernikov, t. j. 8640 kg. Računimo žito po 10 kron za kg, tedaj je vredna vsa bira 86.400 kron. Račun pa je veliko večji, ker se je računalo v malem. Kajžarji in bajtarji, ki dajo posebe, niso vpoštevani. Ce prištejemo še to, tedaj smemo reči, da znaša v tej fari bira vrednost najmanj 100.000 kron. To je silno krivično v primeri z dohodki župnikov po mestih.
Skrajni čas je, da se ta krivica popravi. Tega pa ne bodo zravnali duhovniki in škofje sami, temveč tu mora nastopiti vlada. Bira naj se sploh odpravi! V Sloveniji kmet večinoma komaj toliko pridela, da preživi samega sebe in družino.
Med svetovno vojno je bil le kmet tisti, ki je dajal sinove, živino in žito. Avstrijske oblasti so pustile duhovnom vso živino, žito, stanovanje in še same so pustile na gorkem. V Jugoslaviji naj se vse to vpošteva!
Seveda, če se bo vlada potrudila, da odstrani to vnebovpijočo krivico in odpravi biro, tedaj bo kričal «Domoljub», da preganjajo cerkev, duhovnike in Boga. Za nas, ki mislimo z glavo, ne s peto, pa bo dovolj jasno, da odpravljena bira še ni odpravljena vera. Naš kmet, ki si mora pogostokrat odtrgati od ust, ne mara več zasipati župnike in rediti nenasitne farške trebuhe. Zakaj naj bi župnik, ki vedno pridiguje post, ob-jedel kot gosenica vso faro, ko ima že tako drugih dohodkov več nego najboljši kmet. Gospodje, ki imajo nebesa že na zemlji, pa bi še radi na onem svetu imeli v nebesih najboljše sedeže. Upamo, da se bo bira odpravila in z njo že res prelepa farška nebesa na zemlji. Ce bo odpravljena bira, naj se duhovščina nikar ne huduje, saj pravi klerikalna «Naša moč», da človek ne sme gledati z očmi trebuha...
Anton Anžič iz Štepanje vasi izrekel o Korbarjevem samolastnem občinskem gospodarstvu, se je te dni pred okrajnim sodiščem pričelo dokazno postopanje.
Priče so izpovedale za tožitelja vseskozi obtežilno. Zlasti priča prof. dr. Lo-kar je podal jako značilno sliko o paše-vanju župana Korbarja. Priča je opisal, kako je znal Korbar izrabiti vsako priliko v svojo osebno korist. 2e leta 1903. so zahtevali od njega občinske račune, a se je vedno izgovarjal, da jih je izgubiL Pred vojno si je sezidal novo, dvonadstropno hišo, ravno v tistem času, ko so zidali — novo šolo. K njemu so vozili isti stavbni materija! kakor k šoli.
Najboljše pa je priča označila Korbar-jev značaj v slučaju naprednjaka Cerina, ki ga je Korbar hotel spraviti k vojakom na ta način, da je ponaredil podpis. Zaradi tega je bil naznanjen državnemu pravdništvu, a se mu ni ničesar zgodilo. Korbar je celo pričo ovadil dr. Schwarzu zaradi srboiilstva.
Druga priča, nadučitelj v p. g. Lokar, je obširno izpovedal o Korbarjevih manipulacijah pri krajnem šolskem svetu. Tudi tu ni imel Korbar urejenih računov. Važna je bila točka o «premogu», kajti Korbar si je umei na zvit način dobavljati premog na račun šolskega sveta.
Priča Ivan Bricelj je nadalje opisal, kako visoke zaloge sladkorja so našli v podstrešju Korbarjeve hiše kmalu po prevratu. Priča je povedal, kako so potom Korbarjevega hlapca zvedeli za skriti sladkor. Vojaška patrulja je napravila preiskavo in res dobila — 600 kg sladkorja v podstrešju! Ko so Korbarja vprašali, kaj je v vrečah, jim je odgovoril: «To je pa sol!»
Priča Ivan Arnšek je izpovedal, kako je prišlo do tega, da so Korbarja odstavili od županskega mesta. Priča Fran Selan, občinski gerent, je še enkrat kot izvedenec v računovodstvu opisal škandalozno vodstvo občinskih računov za časa, ko je bi! Korbar župan.
Ker je treba zasiišati še nekatere priče in poiskati nekatere uradne spise, se ie razprava ponovno preložila.
i@
župan Korbar v Dobruniaft.
(Izpred okrajnega sodišča.)
Svoječasno smo že poročali o zanimivi razpravi Korbar proti Anžiču, ki nam v jasni luči kaže klerikalno korupcijo v občinski upravi. Pod starim klerikalnim režimom je bil Korbar pravi paša v dobrunjski občini. Ker je okrajni sodnik dr. Stojkovič dovolil dokaz resnice glede očitanj, ki jih je bil ugledni kmet
Politični pregled
Upati je, da se še te dni začne redno delo v zakonodajni skupščini, ker zahtevajo to demokrati z vso odločnostjo. Zato bodo
radikalci morali odnehati
od svojih pretiranih zahtev, ker drugače pade vsa odgovornost za nedelavnost skupščine na njih. Radikalci bi pač radi vladali brez demokratov, kar je pa nemogoče, ker so sami za sebe preslabi, s klerikalci, radičevci in zajedničarji se pa ne morejo združiti. Sploh stojijo radikalci prav slabo, o čemer se je mogel prepričati te dni glavni zdraž-bar med njimi, dr. Laza Markovič, ki je šel na Hrvatsko zdražbo delati, pa so ga demokratski kmetje v Plaš-kem naravnost pognali iz svoje srede.
V par dnevih se začne v Beogradu
proces proti atentatorjem,
ki so izvršili, oziroma pripravili ponesrečeni atentat na tedanjega regenta, danes kralja Aleksandra. Preiskava je končana in obtožnica bo najpozneje do konca tega tedna izročena sodišču. Zaradi atentata za-
prti in obtoženi komunisti so začeli v zaporu — štrajkati z lakoto. Kaj hočemo, komunist misli, da mora vedno štrajkati in ker v zaporu drugače ne more štrajkati — noče jesti. No, zaradi takega štrajka vsaj nikogar glava ne bo bolela.
Države naslednice bivše avstro-ogrske monarhije so poslale svoje, zastopnike na
konferenco v Portorose,
kjer se vršijo posvetovanja o obnovitvi gospodarskih in prometnih od-nošajev med posameznimi državami. Morda se bo doseglo zboljšanje prometnih zvez, olajšanje carinskega postopka in razne druge olajšave v medsebojnih gospodarskih odno-šajih.
V Italiji ni miru in reda, štrajki se pojavljajo eden za drugim in sedaj je zopet
splošni štrajk v Trstu,
ker se tovarnarji in delavci nikakor ne morejo sporazumeti glede plač. Vzrok vsemu temu leži v tem, ker Trst, odtrgan od svojega slovenskega zaledja, gospodarsko sploh ne more obstojati. Današnji Trst je prava senca nekdanjega Trsta, v Trstu danes ni niti trgovine, niti prometa in vse gre žalostni bodočnosti nasproti. Italija mu ne more in tudi noče pomagati, ker to bi se moglo zgoditi samo na škodo drugih italijanskih pristanišč, Benetk in Genove in italijanska vlada niti misliti ne sme na to, da bi ti dve pristanišči oškodovala v korist Trsta! Trst bo zato vse dotlej, dokler ostane v italijanski posesti polagoma hiral in propadal. Samo v Jugoslaviji bi bila njegova rešitev. Ampak Trst je hotel biti italijanski in sedaj naj nosi posledice.
Po svetovni vojni so potekla že tri leta, ampak miru med narodi še vedno ni. Da bi se ta mir osigural, se je sestala v Washingtonu
razorožitvena konferenca
ki naj bi sklepala o razorožitvi, oziroma o zmanjšanju vojnih sil na morju in na suhem. Razni državniki držijo na konferenci lepe govore, ali dvomimo zelo, da bi se dosegel kak uspeh, ker je na svetu preveč krivice, ki jih hočejo posamezni narodi odpraviti in to je mogoče doseči samo z orožjem. Tega se zavedajo tudi one države, ki so drugim storile krivico in Italija n. pr. niti ne prikriva svojega strahu pred Jugoslavijo, ki jo je tako nesramno oropala. Ne, do splošne razorožitve ne pridemo še tako kmalu, četudi bi ona bila v veliko korist človeštvu.
Evropa ima dosti skrbi, pa se mora brigati še
za Karla Habsburžana
in njegovo družino, ki je sedaj «brez pok!ica» na portugalskem otoku Ma-deira. Angleži pravijo, da mu bodo morale plačevati nasledstvene države vzdrževalnino in sicer kar celih 20.000 angleških funtov (okolu pet milijonov dinarjev) na leto! Pa iz te moke ne bo kruha, mi ne bomo vzdrževali Karla in njegove družine in druge nasledstvene države se z nami strinjajo. Kari ima na Madžarskem velika posestva in ta naj ga vzdržujejo, saj ni treba, da bi še dalje živel kot cesar. Vesel naj bo, da sploh živi in da mu ni treba skrbeti za vsakdanji kruh!
Koroška Bela. Dne 13. novembra je popivalo več fantov v Čopovi gostilni. Med temi je bil tudi delavec Josip Pristov iz Javornika. Ker so bili vsi že precej nadevani, so se začeli prepirati. Pristov videč, da sam proti osmim nič ne opravi, jo je po-
pihal. Na poti pa je dobil nekaj tovarišev, s katerimi se je vrnil proti Čopovi gostilni, ki pa so jo med tem radi policijske ure že zaprli. Eden izmed družbe je jel po vratih razbijati. Da nadležneže prežene, je oddal gostilničar skozi okno par strelov, ki niso nikogar zadeli. Fantje šo se nato odstranili. Kmalu pa so prišli za njimi drugi fantje, ki so klicali na korajžo. Pristova družba jih je porinila nazaj proti gostilni, kjer se je začel boj. Anton Čop, sin gostiničarja je vzel puško in zopet streljal. Zadel je Pristova v desno stegno tako, da mu je šla kroglja skozi stegno desne noge in je v levem stegnu obtičala. Ranjenega Pristova so prepeljali v bolnico, razgrajače pa sedaj preganja orožni-štvo.
Laško. Zastrupljen je z žganjem. Hlapec tukajšnjega peka g. Freceja je peljal sodček žganja v Celje. Žganje je hlapca tako mikalo, da se ni mogel premagovati. Napil se je žganja tako, da mu ni mogla pomagati več nobena zdravniška pomoč. Umrl je drugo jutro vsled za-strupljenja po alkoholu.
Svetinje pri Ormožu. Kdor še ni bil pri Svetinjah in ne pozna naših razmer, temu povemo, da so tudi pri nas razne stranke in da je v naši fari dosti dobrih politikov. To pa ni po volji našemu g. žlipniku, ki je mnenja, da je samo njegova stranka prava, in da je tisti že izgubljen, ki noče biti več pod njegovo komando. Njegov ideal je: poslušna armada «ovčic», ki se molče priklanjajo, kimajo ter poljubljajo roke. Gorje pa nepokornim! Poslušajte, kako župnik z njimi ravna. Pretekli teden je nekemu faranu umrlo dete. Dogovoril se je z g. župnikom zaradi zvonenja in pogreba. Pri tej priložnosti je hotel g. župnik njega tudi i za svojo stranko pridobiti, kar je dotičnik odklonil. Posledica je bila, da otroku niso zvonili. Ljudje, ki so to opazili, so spravili na dan razne govorice. Ko se je užaljeni faran obrnil do g. župnika, da mu naj razjasni, zakaj se otroku ni zvonilo, je dobil odgovor: «Saj bo otrok tudi brez tega zveličan.* Imel je prav, zvonenje ne pomaga nikomur v nebesa, toda to je star običaj. Kakor za enega, tako za drugega, ali pa naj se zvonenje odpravi. Izgovarjal se je tudi, da je rekel stranki, da naj zvonenje pri zvonarju naroči, kar pa je gola izmišljotina in prazen izgovor. Mi odločno obsojamo župni-kovo obnašanje, ki stremi za tem, nasprotnika pred občinstvom mora-lično ubiti. Če se g. župnik jezi, da vera peša, naj se jezi nase. Ako g. župnik misli, da se bo z straho-vanjem in šikaniranjem njegova armada povečala, se presneto moti.
Dolenja vas pri Ribnici. Nedelja dne 23. oktobra je bila dan slave za mlado pevsko društvo v Dolenji vasi. Neumornemu pevovodji g. nadučitelju Trostu, sedaj dodeljenemu okrajnemu šolskemu svetu v Kočevju, se je po izrednem trudu posrečilo ustvariti iz brhkih deklet in zastavnih mladeničev zbor, ki je v ponos njemu in naši občini. Žal, da vreme ni bilo prireditvi naklonjeno. Pevci in pevke so pokazale, da res nekaj znajo. Le tako naprej!
Gospodarstvo
ZAPOLNJAVANJE IN DGLIV VINA.
Po končanem glavnem vrvežu, ko uhaja ogljikova kislina le še v malih količinah iz soda, se je mošt že toliko umiril, da se ni več bati, da bi prekipeval. Sedaj je čas, da sode zapolnimo. Za zapolnjavanje se naj vzame, če le mogoče, istovrstno blago. S tem delom se ne sme predolgo odlagati, posebno pri šibkejših vinih ne, ker se v navadnem sodu vino rado kvari. Ker pa pri tihem vrenju nastala ogljikova
kislina še itak izpuhteva, ne sinemo sprva sode trdno zabiti. Kjer so v rabi kipelne vehe, se lahko zadelajo sodi prve čase po zapolnjavanju še s temi.
Kakor je važno pravočasno zapolnjavanje mošta, oziroma, novega vina, tako važno je poznejše redno dolivanje t bodisi novega ali starega vina, kajti skrb, da so sodi vedno polni do vehe, je eden prvih pogojev umnega kletar-jenja. V kleteh, kjer se to načelo ne uvažuje dovolj, so birsasta, cikasta vina ali vina z drugimi raznovzrstnimi napakami redni pojavi. Kdor se hoče tem izogniti, naj doliva vsakih 8 do 14 dni. Mlada vina se hitreje suše kakor stara, zato jih je treba tudi bolj pogostoma dolivati.
Sušenje vina pa tudi ni v vseh kleteh in v vseh posodah enako. V, suhi kleti in v posodi iz redkega lesa se vino hitreje suši kakor v vlažni kleti tft V posodi iz čvrstega lesa. V prvem slučaju je treba torej dolivati v krajših obrokih kakor v drugem. Tudi za doliv naj se rabi. če le mogoče, istovrstno ali vsaj slično, vendar le zdravo vino. (Vin, inštr. Zupane v «Ptujskem listu».)
= Množina bankovcev v prometu. Po izkazu Narodne banke SHS. dne 15. t. m. je bilo v prometu v celi državi za 4 milijarde 567 milijonov 412 tisoč 635 dinarjev papirnatega denarja.
— Vrednost denarja. Dne 23. t.
m. se je dobilo: 100 laških lir za 1260 do 1270 naših kron, 100 avstrijskih kron za okoli 6 naših kron, 100 madžarskih kron za okoli 35 naših kron, 100 nemških mark za 120 do 130 naših kron, 100 češkoslovaških kron za okoli 330 naših kron, 1 dolar za 310 do 313 naših kron.
= Obveznice 7odstotnega državnega posojila so prispele in so podpisnikom pri onih mestih, kjer so podpisali posojilo, na razpolago.
= Žitni trg. Prejnšji teden so cene žitu na Hrvatskem zopet narastle. Cene v Zagrebu so bile za 100 kg sledeče: pšenica 1340 do 1360 K, stara koruza do 1100 K, nova 950 do 960 K, oves 820 do 850 K. Moka se je prodajala lkg: št. 0 po 19.40 do 19.50 K, moka za kuho 18.40 do 18.50 K, fina krušna moka 17.40 do 17.50 K. Otrobi so se prodajali po 660 do 670 K za 100 kg. — V Som-boru so bile cene nekoliko nižje. Sicer pa marsikje na deželi niso bile tako visoke cene. — Na Madžarskem so žitne cene mnogo nižje.
= Na mariborski živinski sejem dne 22. novembra so prignali 9 bikov, 213 volov, 9 telet, 9 konj, skupaj 656 glav. Cene -za 1 kg žive teže so bile: debeli voli 14 do 22 K, manj debeli 12 do 14 K, plemenski biki 9 do 11 K, biki za klanje 10 do 12 K, klavne krave 12 do 15 K, plemenske krave 10 do 16 K, molzne krave 10 do 16 K, krave za klobase 7 do 8 K, mlada živina 10 do 14 K, teleta 11 do 14 K.
.= Letošnji vinski pridelek v Sloveniji se ceni na okrog 700.000 hI. Po sedanjih cenah pomeni to vrednost okrog dveh milijard kron.
= Osrednja vinarska zadruga za Jugoslavijo se je osnovala v Ljubljani. Namen zadruge je posredovati neposredne kupčije med vinogradniki in odjemalci.
= Izvoz naše živine v Italijo. Kakor se sedaj uradno poroča, je Italija dovolila uvoz naše živine pod pogojem, da se ta živina pokolje v Trstu in Jakinu (Ankoni).
= Oddaja trt iz državnih nasadov. Spomladi 1922. se bodo oddajale slovenskim vinogradnikom trte iz državnih trtnih nasadov v Sloveniji. Vinarsko nadzorništvo v Mariboru ima na razpolago okoli 70.000 cepljenk, 25.000 korenjakov in 200.000 ključev, vinarsko nadzorništvo v Novem mestu pa 20.000
cepljenk, 86.000 korenjakov in 400.000 ključev. Cene: prvovrstne cepljenke 100 komadov za 350 K, drugovrstne cepljenke 100 komadov za 150 K, prvovrstni korenjaki 100 komadov za 70 K, drugovrstni 100 komadov za 35 K, prvovrstni ključi 100 komadov 20 K, drugovrstni 100 komadov za 10 K. Te cene veljajo za manj imovite posestnike, ki pred-lože dotično potrdilo pristojne občine. Drugim naročnikom se zaračunajo trte za 75 odstotkov dražje. Ob dokazanem siromaštvu se znižajo cene izjemoma za 25 odstotkov. Natančnejše najdeš v «Uradnem Hstu» št. 137.	?
= Sprejem slovenskih mladeničev v srbske kmetijske šole. Kmetijsko ministrstvo odda šest prostih mest za obisk kmetijskih šol v Kraljevu, Bukovu in v Šabcu, ki so namenjena sinovom slovenskih starišev. Prosilci imajo nositi le stroške potovanja, dočim prevzame ministrstvo vse druge stroške oskrbovanja in šolanja. Prošnje za sprejem v srbske kmetijske šole, ki pričnejo s 1. marcem 1922. in trajajo po dve leti, naj se z običajnimi dokazili predlože najkesneje do i5. januarja 1922. pokrajinski upravi, oddelku za tijstvo v Ljubljani. Pogoji za sprejem so: starost 14 do 18 let, dovrši-tev najmanj ljudske šole, telesno zdravje in dobro vedenje. Tudi se morajo stariši zavezati, da ostanejo učenci po dovršeni šoli na domačem posestvu. Pripomniti je treba, da se v Bukovu sprejemajo le učenci iz vinorodnih krajev, v Kraljevo in Šabac pa učenci iz živinorejskih in poljedelskih krajev. Opozarjamo na to ugodnost brezplačnega šolanja vse naše gospodarje, ki imajo uka-željne sinove, ker se nudi s tem lepa prilika, da se pouče v naprednem kmetijstvvu in -spoznavajo obenem tudi razmere po novih delih naše skupne države, kar more služiti le v prilog našemu skupnemu gospodarskemu življenju. Priporočamo zadevo tudi merodajnim lokalnim faktorjem po deželi, da se zavzamejo za to vprašanje in skušajo dobiti pripravne mladeniče za obisk srbskih kmetijskih šol.
= Obrtno gibanje v Mariboru je bilo v oktobru živahnejše, nego druge mesece. Okrajno glavarstvo je izdalo v tem mesecu 38 obrtnih dovoljenj, med temi sedem koncesij, črtalo pa jih je 15, med temi dve koncesiji.
= Nedeljsko kmetijsko šolo nameravajo osnovati v V o j n i k u, in sicer po vzorcu dobrnske. Šolo organizira dobrnski nadučitelj g. Šmid. Takšne šole naj bi se osnovale povsod.
= Podkovsko šolo osnuje v Mariboru bivši vojaški veterinar Ivan Šoštarič skupno s podkovskim mojstrom Ivanom Pečarjem.
= Kisik za obrtnike. Urad za pospeševanje obrti kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani, Dunajska cesta št. 22, je preskrbel za obrtnike večjo množino kisika. Inter-esentje naj prijavijo svoje potrebščine na gornji naslov čimpreje, najkasneje pa do dne 1. decembra t. 1.
= Načrt našega državnega proračuna za leto 1922. izkazuje okoli ene milijarde primanjkljaja, ki se bo pa kril z novim notranjim posojilom.
V	primeri z drugimi državama ta primanjkljaj ni velik, saj ima cel« bogata Švica mnogo večji primanjkljaj.
= Koliko ima Avstrija denarja.
V	Avstriji kroži za okoli 96 milijard avstrijskih kron papirnatega denarja.
= Velikanski primanjkljaj v državnem proračunu Nemčije. Nemški državni proračun za leto 1922. izkazuje primanjkljaja 161 milijard mark, ki je naravnost strašna številka.
Beleike
-f Zbor saupnikov SKS. V Ljubljani b« je vršil dne 21. t. in. zbor zaupnikov in načelništva Samostojne kmetijske stranke. 0 političnem položaju je predaval poljedelski minister Pucelj. Sklenilo se je, da stopi SKS zopet v pogajanja glede združenja z zemljo-radničko stranko. Zbor zaupnikov je odobraval, da so poslanci SKS glasovali za ustavo. Kot pogoj nadaljnjega sodelovanja v vladi zahteva SKS sledeče: 1.) da se v najkrajšem času izvrši izenačenje davčnih bremen; 2.) da se doseže ravnovesje v proračunu s tem, da se zmanjšajo dosedanji izdata ki, ne pa, da še sklenejo novi davki; 3.) da se prične z rednim parlamentarnim delom; 4.) da se izvede izenačenje zakonov; 5.) da se dosledno in brezobzirno izvede agrarna reforma ter da se stori vse za razvoj pašništva; •6.) da se vojaški zakon prilagodi potrebam in zahtevam ljudstva in da je vojni minister civilist; 7.) da se povrne /vsem kmetovalcem škoda, ki so jo imeli pri oddaji konj in vozil povodom mobilizacije; 8.) da se odločno pod-vzame boj proti korupciji in potratno-Eti državnega imetja, ker drugače bo Samostojna kmetijska stranka prisiljena, podvzeti proti takemu režimu naj-ostrejši boj.
-j- Zahteve koroških Slovencev. Koroški Slovenec*, glasilo koroških zasužnjenih rojakov, prinaša v zadnji številki spomenico »Političnega in gospodarskega društva za koroške Slovence«, ki se je predložila po koroških slovenskih poslancih koroškemu deželnemu glavarju. Spomenica zahteva: 1.) Razpust Ileimat-diensta in ustavitev vsakega političnega delovanja istega. 2.) Otvoritev slovenskih zasebnih ljudskih šol v Št. Jakobu v Rožu in v Št. Rupertu pri Velikovcu. 3.) Ljudskim potrebam odgovarjajočo jezikovno preosnovo ljudskih šol koroških Slovencev. 4.) Zastopstvo koroških Slovencev v deželnem šolskem svetu. 5.) Sprejem v deželno ozir. državno službo vseh duhovnikov, učiteljev, uradnikov, nameščencev in delavcev, ki imajo domovinsko pravico na Koroškem, a so bili po plebiscitu zavrnjeni. 6.) Ureditev poštnih razmer na Slovenskem Koroškem na ta način, da se bo dalo poštni upravi strogo naročilo, dostavljati adresatom tudi slovenske pošiljatve (list «Koroški Slovenec*. 7.) Odstranitev vsakojakih težkoč glede potnih listov, zlasti tudi za take koroške Slovence, ki so bili primorani poiskati si svojo eksistenco v Jugoslaviji. 8.) Zagotovitev servitutnih pravic ob priliki razmejitve, M jih imajo obmejni prebivalci onstran državne meje.
4- Klerikalni opazovalci. Zakaj smo izvolili poslance? Zato, da delajo v narodni skupščini in da pomagajo graditi našo državo. Klerikalni poslanci pa se tega ne držijo. V seji odseka zakonodajnega odbora za razdelitev države v oblasti je izjavil v imenu klerikalne stranke poslanec Jože Gostinčar, da je njegova stranka proti ustavi in da bo delo v odseku le opazovala. Opazovalcev, ki bi vlekli le mastne plače kot poslanci v Beogradu, mi ne potrebujemo. Ne potrebujemo mi plačanih lenuhov, ki so pa sicer v hujskanju zelo delavni. Hujskanje proti ustavi ne bo koristilo našemu narodu in ga bo spravilo samo v nesrečo, če jim bo verjel. Hvala bogu, da je pri nas še dovolj pametaih ljudi, ki klerikalcem ne verjamejo.
+ Klerikalna agitacija v cerkvi. Pišejo nam: Komaj so se verniki v Selcih oddahnili od politične kapla-nove pridige prejšnjo nedeljo, že je zagrmel v nedeljo dne 20. novembra zopet župnik in udrihal čez napredne časopise. Križ, svete podobe, to ni glavno za kristjana, ampak klerikalni časopis na mizi. Ali res že ne bodete mirovali gospodje z vašo agitacijo v cerkvi? Ni čuda, če zapuščajo cerkev ljudje, saj vendar znajo ločiti božjo besedo od politike. Župnik pravi, da bo imenoval fante, ki stoje zunaj cerkve in ne marajo poslušati njegovih političnih pridig s prižnice. Take bavbave lahko pripo-
vedujete tercijaikani, ftil bomo pa že poskrbeli, da se Vam v najkrajšem času pristriže jeziček. Gospodje, Vi ste v Jugoslaviji dogospod;2rili. Mi bomo imeli navzlic Vašemu grmenju od sedaj po dva napredna časopisa.
-f- Kakšni so pristaši klerikalec stranke. Pišejo nam: Včasih so pravili, da smo Slovenci poleg alpskih avstrijskih «Joklnov» najbolj črni narod na svetu. Bilo je res, toda po vojni so se razmere v tem oziru precej spremenile. Napredne stranke so napredovale, znamenje, da se je naš človek že precej odvadil misliti s farško glavo. Vendar pa je še pri nas vse preveč farških podrepnikov in zabitežev. Človeku se včasih res zasmili takšen klerikalen zabitež, tako neusmiljeno je neumen. Ako ga vprašaš, zakaj je proti ustavi, zakaj proti temu ali onemu, ti pove, da zato, ker so gospod rekli. To je vsa njegova modrost. Te klerikalne ovce so res prave ovce, ki skačejo v ogenj, kadar njihov hlev gori. Dolžnost vseh naprednjakov, zlasti Sokolstva je, da odpirajo tem revežem oči. Zato moramo zopet in zopet po-vdarjati: Naprednjaki po deželi, na delo! Naš narod se mora popolnoma otresti psovke, da je preveč črn.
+ «Oni zna jo... * Kakor znano, imajo v mariborskem občinskem svetu tudi klerikalci odločilno besedo. Da se na zunaj pokažejo-, kako so tudi oni za to, da se draginja z vsemi sredstvi pobija, stavljajo naj-radikalnejše predloge, a da se ne zamerijo kmetu, pa v svojih listih odklanjajo vsako odgovornost za tozadevne ukrepe, radi katerih se kmetje, ki privažajo na mariborski trg živila, pritožujejo. Poleg tega pa še kmete hujskaio proti mestni občini. Tako se norčujejo klerikalci iz meščana in kmeta.
Zdravstvo
z Priprosio sredstvo proti zastrup-ljenjn krvi. Čestokrat nastane vsled kakšne rane po vbodljaju zastrup-ljenje krvi. Ranjeni ud oteče in boli. Proti malemu zastrupljenju je dobro sredstvo, ako se vtakne ranjeni ud V kislo mleko ali pa zmetke. Na rani se navadno takoj čuti olajšava. Če je zastrupljenje že prehudo in rana še navzlic temu še zelo boli, je treba takoj poklicati zdravnika.
Novosti
Prosvefa
Zorko Prelovec: Dve pesmi za moški osmerospev (moški zbor) in bariton solo. 1.) «Zapoj mi pesem, dekle...» (Ksenij Verion); 2.) «škr-jančku» (Ivo Peruzzi). Založila in tiskala Zvezna tiskarna v Ljubljani. Vsako pomnoževanje prepovedano. Cena skupni partituri 4 din. — Zvezna tiskarna je hotela s'predležečo izdajo ustreči našim pevcem, ki ljubijo preproste in melodijozne pesmice. Dobivajo se v Zvezni knjigarni v Ljubljani, Marijin trg 8.
Ljudsko vseučilišče se je ustanovilo v Mariboru. V Celju obstoji tako vseučilišče že dalje časa. Svrha ljudskim vseučiliščem je, v poljudnih predavanjih pojasniti ljudem vsakovrstne znanstvene stvari. Taka vseučilišča naj bi se ustanovila tudi po Kranjskem.
Sokolstvo
DARUJTE ZA ZLETNI SKLAD JU-GOSLOV. SOKOLSKEGA SAVEZA Stroški za I. jugoslovenski vsesokolski zlet bodo ogromni. Dolžnost vsega jugo-slovenskega Sokolstva je, da podpira zletni odbor pri tej prireditvi ter mu kolikor mogoče olajša težko delo. Poživljamo vse brate in sestre, da ob vsaki priliki zbirajo prostovoljne prispevke za zletni fond Jugoslovenskega sokolskega saveza.
Sokolsko gledališče v Radovljici.
Novi oder v Sokolskem domu se otvori dne 26. t. m. ob 8. uri zvečer. Vprizori se izvirna noviteta, simbolična igra «K luči!». Igro je spisal J. Špicar. Dne 27. t. m. ob 10. uri dopoldne se vrši sestanek naprednih gorenjskih društev, ki se pečajo s katerimkoli izobraževalnim delom. Isti dan popoldne ob 3. uri se igra «K luči!» ponovi.
o Celjska sokolska župa je zaključila 19. t. m. vaditeljski tečaj, ki je bil zelo dobro obiskan.
*	«Domovino» bomo v kratkem razširili ter začeli prinašati lepe daljše pripovesti. Zato upamo, da nam bodo naši naročniki ostali zvesti in še pridobili nove naročnike. »Domovina« stane letno le 36 kron. Ako si pritrgaš v enem letu liter vina, naročiš in plačaš lahko «Domovino» in boš imel več od nje kot od litra vina. «Domovina» se bo bavila z vsemi vprašanji, ki zanimajo našega kmeta, obrtnika in druge stanove.
*	Za cen j. naročnike smo priložili v eni zadnjih številk položnice, da poravnajo naročnino. Kdor bi do danes tega še ne opravil, prosimo zaradi reda, da stori to nemudoma, ker bi mu morali sicer list ustaviti in naročnino izterjati.
*	Naše dopisnike vljudno prosimo, naj nam pišejo vedno s črnilom in razločno. S slabim svinčnikom in nerazločno pisanih dopisov ni mogoče čitati.
*	Za komandanta celokupne žan-darmerije je imenovan dosedanji mestni komandant v Beogradu polkovnik Dragoljub Lj. Uzun-Mir-kovič.
*	Odlikovan je bil z redom sv. Save III. razreda predsednik Kmetijske družbe, generalni ravnatelj g. Gustav Pire.
*	Imenovanje. Pri celjskem okrajnem sodišču je imenovan za pisarniškega predstojnika g. Anton Zorko iz Ljubljane.
*	KžOletnka rojstva skladatelja Lepe naše domovine..8. decembra poteče 100 let, kar se je rodil Josip Runjanin, skladatelj pesmi «Lepa naša domovina...».
*	Nove znamke s sliko kralja Aleksandra se bodo izdala v kratkem. Znamke s sliko kralja Petra pridejo iz prometa.
*	Naša šofe v Istri so še vedno zaprte. Navzlic temu pa je izjavil italijanski poslanik v Beogradu, da se Jugoslovanom pod Italijo ne godi slabo in da imajo vse pravice.. Laž je že stara laška navada.
*	Nemčarske surovine v Celovcu so odnesle s pokopališča spomenik znanega slovenskega pesnika A. Ja-nežiča.
*	Za župana v Čremožicah je bil izvoljen vrl naprednjak g. Anton Stojn-šek.
*	Razširjenje ljudskih šol. Razširijo se sledeče ljudske šole: v Sori v tri-raznico, v Preloki v dvorazrednico, v Turnišču v šestrazrednieo, v Št Vidu pri Stični v petrazrednico, v Vel. Gabru v petrazrednico, v Tržiču dekliška šola v petrazrednico, v Sorici v dvorazrednico, v Braslovčah v šestrazrednieo, v Velenju v šestrazrednieo z eno vzporednico, v Dragi v dvorazrednico.
*	Nova ljudska šola se ustanovi na Holmcu na bivšem Koroškem.
*	Samo dva državna praznika bomo imeli odslej, in sicer praznik ujedinjenja dne 1. decembra in kraljev rojstni dan.
*	Smrtna kosa. V C e 1 j u je umrla ga. Uršula Kmecl, soproga hišnega posestnika in tašča trgovca g. Jos. Jagodica. — VSrediščuje umrla ga. Marija Sejnkovič, tašča ravnatelja g. Kosija. — VŠkalahje umrla ga. Marija Lazar, profesorjeva vdova. — V Solčavi je umrl posestnik in gostilničar Henrik Herle, brat
profesorja V Kranju. — V Mariboru je umrl najstarejši mariborski meščan, krojaški mojster Jožef Leeb, v 91 letu starosti.
*	Umrl je v Ptuju oče tukajšnjega okrajnega glavarja dr. Pirkmajerja, nadučitelj Franc Pirkmajer, po dolgi bolezni v starosti 62 let. Spoštovani rodbini sožalje.
*	Umrl je v Ljubljani bivši avstrijski general Kleinschrodt. Pokojnik je bil radi svoje poštenosti priljubljen in ni bil sovražen našemu narodu. Doma je bil iz Vojnika pri Celju.
*	Mariborski škof dr. Napotnik
je že dalje časa težko bolan. Bolezen se mu še ni zboljšala. Iz Maribora javljajo, da se je vzpričo njegove visoke starosti bati katastrofe.
*	Za invalide. Ministrski svet je sklenil, da se izkupiček za prodano živino, ki jo je dobila naša država od Nemčije na račun vojne odškodnine, porabi za siromašne invalide.
*	Župnik Magajna še mašaje. Iz Rakitne nam pišejo: Naš župnik Magajna, ki je bil obsojen radi sodom-skih grehov, še ni izgubil korajže. Že drugi teden po obsodbi je zatrjeval na prižnici, da je po krivici obsojen, češ, saj mi niti mašništva niso vzeli. Ne da bi se najmanj sramoval, hodi okoli in zatrjuje vsem, kako je nedolžen in kaka krivica se mu je zgodila. S kmeti se je prepiral radi bire. Sedaj vabi ljudi, naj zbirajo za zvonove. V ta namen bi bilo pač dobro uporabiti tudi denar od izkupička za les iz cerkvenega gozda. Gozd je posekan, toda sam bog ve, kje je sedaj denar. Zuonik Magajna zanemarja tudi svoje dolžnosti. Velikonočnih listkov še ni pobral. Na prižnici že dva meseca obljublja, da bo začel v ljudski šoli podučevati veronauk, toda še vedno ni nastopil. Z ljudmi se neprestano prepira. Mi farani sploh ne maramo, da bi učil v šoli naše otroke ter še nadalje upravljal cerkveno službo. Zahtevamo odločno, da ga škof odstrani iz Rakitne, ker ne moremo trpeti v naši sredi kot duševnega pastirja takega polrujševaica. Naravnost neverjetno se nam zdi, da se škof za vse to nič ne pobriga.
*	Mariborski peki stavkajo, ker jim občinsko sodišče ni dovolilo takšnega podraženja kruha, kakršnega so zahtevali.
*	Prevrtan tunel na progi Užice-Šargan. Na progi Užice-Šargan, ki se sedaj .gradi, je prevrtan že četrti tunel v dolžini preko 200 m. Tunel se nahaja blizu Užic. Dolžina vseh doslej že prevrranih tunelov znaša okoli 1000 metrov.
*	škrlatica v Vojvodini. V nekaterih krajih Vojvodine se škrlatica silno širi. Zlasti hudo razsaja v Velikem Bečkereku. Radi tega so se zaprle vse osnovne šole.
Ljubljanska porota.
BRATOMOR.
Dne 21. t. m. le bilo otvorjeno zimsko zasedanje ljubljanske porote, ki bo razmeroma jako kratko. Sodišče se je bavilo z rodbinsko tragedijo, katere žrtev je postal 451etni France Friškovec.
Brata France in Miha Friškovec iz Mengša sta bila huda nasprotnika. Starejši France je bil velik delomržnež in malopridnež, ki je bil že 16krat pred-kaznovan, mlajši Miha priden in splošno priljubljen. Mati Marija je živela v večnem strahu pred sinom Francetom. Končno je izročila posestvo mlajšemu sinu Mihi, sama pa se je izselila iz domače hiše. Od tedaj je nastalo med obema bratoma divje sovraštvo. France ni mogel preboleti zapostavljanja in je ponovno grozil tako materi kakor tudi bratu. Tudi sosedje so se ga bali. Dne 10. julija se je Miha po povratku iz Kamnika ustavil v Doruškovi gostilni, kjer je našel tudi svojega brata. Sedel je k njemu in mu še
plačal par poiovic vina. Proti večeru sta se vrnila domov in se ustavila pred hišo. Bila sta oba vinjena. Najbrže se je med obema zopet razvil stari prepir, ki je končal s tem, da je Miha z vojaškim samokresom oddal tri strele na Franceta, ki se je takoj zgrudil mrtev na tla. Miha je bil potem aretiran v Kuraltovi gostilni. Zagovarjal se je s silobranom. Porotniki so zanikali vprašanje umora soglasno in polrdrli soglasno vprašanje prekoračenja sllobrana, na kar je bil Miha Friškovec obsojen na osem mesecev zapora z vštct-jem preiskovalnega zapora.
POSLEDICE ALKOHOLA.
Dne 22. t. se je bavila porota z zanimivim in zagonetnim slučajem. Andrej G r i č a r. bivši koroški dobrovoljec in »komunist«, se je moral zagovarjati radi razžaljenja Veličanstva in radi uboja fašista Luigi Meneghettija v Trstu. Obtoženec je star 38 let in po poklicu zidar. V svetovni vojni je bil dvakrat ranjen, enkrat pa ga je zasula granata. Dve leti je bil v vjotništvu na Ruskem, po prevratu pa je prostovoljno odšel na koroško fronto.
Dne 30. oktobra 1. 1. je vstopil Gri-čar, močno vinjen, z vzklikom: «Kdo je za tretjo internacijonalo!» v gostilno Zupan v Ljubljani. Prisedel je k mizi dijakov tehniške srednje šole in v pijanosti agitiral za komunizem. Kmalu je začel divjati, pljunil pred sliko regenta Aleksandra in izustil obenem zelo nedostojne besede proti regentu. Radi tega je bil aretiran in odveden v policijski zapor, kjer je razbil štiri šipe, polomil omrežje, ušel in se z avtomobilom odpeljal v Trst k svoji sestri Josipini por. Meneghetti. Tamkaj ga niso sprejeli nič kaj prijazno. Njegov svak, Luigi Mene-ghetti, je bil strasten fašist, on pa jugoslovanski komunist. Meneghetti se ga je končno naveličal in ga 7. januarja 1921 zvečer pozval, naj takoj zapusti njegovo stanovanje. Gričar je bil takrat vinjen in so ni dal kar tako odpraviti. Pripravljen pa je bil, oditi naslednjega dne. Med obema se jo končno razvil prepir in pretep, ki je končal s tem, da se je Luigi Meneghetti zgrudil na tla in kasneje za ranami umrl. Gričar je zbežal nato v Jugoslavijo, kjer so ga prijeli.
Obtoženec se je glede dogodka v Zupanovi gostilni zagovarjal s popolno pijanostjo. Umor Meneghettija v Trstu se v razpravi ni mogel pojasniti. Gričar je zatrjeval, da je v pretepu samo s pestjo tako močno udaril svaka po obrazu, da je ta padel na tla.
Senat je stavil porotnikom tri vprašanja: 1.) glede razžaljenja Veličanstva; 2.) glede uboja in dodatno vprašanje k prvemu, ali je izvršil prvi zločin v taki pijanosti, da ni zanj odgovoren.
Porotniki so potrdili prvo glavno, a tudi dodatno vprašanje z 8 : 4. zanikali pa soglasno drugo vprašanje, nakar je bil Gričar oproščen.
Mattevanie človeka, kateremu so odrezali glavo.
Pariz je veliko svetovno mesto in prestolica Francije; v njem ne živijo samo ministri, visoki uradniki in bankirji, temveč tudi lopovi najnižje vrste, apaši. Na tej golazni je Pariz ravno tako bogat kakor na sijajnih ženskih oblekah.
Pred dvema mesecema sta bila dva pariška apaša obsojena na smrt radi umora, ki sta ga izvršila nad neko starko, ki jo hranila zlati denar izza Napoleonovega časa v starih zkrpanih nogavicah. Tega denarja je bilo po današnji vrednosti v našem denarju nad pol milijona kron. Apaša sta si za nakradeno vsoto privoščila jedil in pijače in drugih zabav, ki jih
ima Pariz vedno dovolj v neomejeni meri.
Nesreča po sreči.
Gospoda Ricord in Forgues — v Parizu so tudi zločinci gospodje — sta imehi kmalu potem, ko sta pognala del denar cev okradene in umorjene starke po grlu, veliko smolo: prišla jima je nasled policija. Kaj se hoče! Pariz ima velike lopove, pa tudi dobro policaje, in tako se skoraj vedno zgodi, da prinesejo pariški zločinci svoje glave v mlin paragrafov.
Obsodba in usmrčenje.
In tako se je zgodilo, da sta se morala Ricord in Forgues zagovarjati pred sodnim stolom. Sodniki so bili strogi možje, izprašali so obojico za Vse okoliščine, ki so morilca napotile do zločina ter naposled gospoda Ri-corda in Forguesa zašili. Obsodili so ju na smrt pod giljotino.
Giljotina je velik nož,
ki odreže žrtvi glavo, kakor je to storil s svojo mesarico Martin Krpan nad oholim Brdavsom. — Ricord in Forgues sta torej s posredovanjem giljotine odšla na oni svet.
Po smrti,
oziroma po izvršeni obsodbi je državni pravdnik odprl pismo, ki mu ga je zapustil Forguet, mož, kateremu so odrezali glavo, z naročilom, naj se pismo razpečati šele po njegovi smrti. V pismu je bilo zapisano, da sta obtoženca^ res izvršila umor nad starko, kako sta jo okradla; zraven pa je stala pripomba, da je
pri umorit sodelovala tudi ena ženska.
Ta ženska je bila Forguesova ljubica, ali, kakor pravijo Francozi, priležnica. Pismo je tudi pojasnjevalo način umora, ki je bil zanimiv ter zasluži, da se posebej opiše.
Apaša
sta s pomočjo Forguesovo ljubice najprej ubila neko sorodnico okradene starke, s katero je stara skopulja živela v skupnem gospodinjstvu. Nato je prišla vrsta na starko. Ko sta apaša zločin izvršila in našla denar, sta pograbila novce in pod roko kupila
kinematograf,
v katerem sta v živih slikah kazala podobne zločine, kakršnega sta ravnokar izvršila sama. Za blagajničarko pri podjetju sta nastavila neko mlado dekle po imenu Tesson ter vpisala njo za lastnico kina. S tem činom sta hotela preslepiti oblasti, da jima ne pridejo na sled. Pridno sita apaša poganjala denarce. a policija jima je bila vsak dan bližje za petami. Ko sta se uverila, da več ne uideta roki pravice, jo Forgues napisal pismo in v njem soobdolžil umora nad starko
blagajničarko Tesson.
Ko so to žensko obvestili o sporočilu v pismu, je padla v nezavest. Morali so poklicati zdravnika, da ji je zopet pomogel na noge. Gospodično Tesson so nato peljali na- policijo ter jo zaslišali.
Njena izpoved
je bila kratka, toda odločna. Glasila se je: «Jaz sem nedolžna, falot apaš Forgues z odrezano glavo se jo hotel s pismom nad menoj le maščevati, ker sem javno govorila, da sem jaz le navidezna lastnica kinematografa.. Da bi Forgues radi te svoje lopovščine še v grobu no imel miru!»
Državni pravdnik
v Parizu pa ni lahkoveren mož. Dal je zato gospodično blagajničarko zapreti, zakaj na koncu koncev vendarle ni izključeno, da je obdolžitev gospoda Forguesa nad gospodično Tesson prazna in brez podlage. Državni pravdnik
meni, da mož z odrezano glavo nima povoda, da bi se z lažnjivimi obdol-žitvami maščeval nad plemenito žensko dušo in je zato proti gospodični blagajničarki uvedel strogo preiskavo, ki bo pokazala, kaj je na stvari bajke in kaj resnice. Pariz pričakuje to razpravo z napetostjo.
i9® svetu
s D' Annunzio še «anektira» — seveda, ne več zemlje, temveč hiše, ki niso njegova last. O tem poročajo sledečo dogodbo: Vdova umetnostnega zgodovinarja dr. Thodeja se je podala v Italijo, da se naseli tam v vili, ki je njena last. Kako pa se je začudila, ko je našla v vili bivšega reškega komedijanta d' Annunzia. D' Annunzio je vilo z vsemi dragocenimi umetninami enostavno «anekiiral», seveda, kakor je izjavil, le začasno. Vsi protesti in koraki lastnice pri italijanski vladi so ostali brezuspešni. D' Annunzio je hotel odstopiti kvečjemu malo vrtno hišico poleg vile. Sedaj je ga. dr. Thode s pomočjo svojega očeta, znamenitega danskega jurisfei Tegnerja, podvzela korake pri danskem zunanjem uradu. To bo mogoče pomagalo.
s Draginjski nemiri v Nemčiji. Radi naraščajoče draginje je prišlo v Nemčiji, zlasti v Berlinu do velikih nemirov. Na tisoče ljudi se je zbiralo po ulicah, kjer so na mnogih mestih vdrli v trgovine in vse izropali. Plenilci so v nekaterih trgovinah kar oblekli nove obleke. Policija je več sto plenilcev aretirala.
Razno
X Novi Salomon. V nekem mestecu v Holandiji živi neki stari sodnik, ki slovi kot zelo moder sodnik. Te dni je imel zopet priliko, pokazati svoje sodne zmožnosti. Pred nedavnim časom je prišel k nekemu seljaku človek in ga zaprosil, da mu posodi večjo vsoto denarja, katerega mu vrne dva dni po sv. Lucijanu. Seljak je denar dal, ne sluteč nič hudega. Šele kesneje se je uveril, da svetnika Lucijana sploh ni v koledarju. Tako je seljak zastonj čakal, da mu dolžnik vrne denar. Vsled tega je dvignil tožbo. Gori omenjeni sodnik, znan po svoji salomonski modrosti, je razsodil sledeče: Ker sv. Lucijan ni v koledarju nikjer označen, je potem gotovo mišljen na praznik vseh svetnikov. Dolžnik ima torej vrniti dolg dva dni po vseh svetnikih. Dolžnik je na to razsodbo tudi obljubil, da bo denar pravočasno vrnil.
X Žabe pod zaščito zakona. V Parizu so pojedli v zadnjem času toliko žabjih krakov, da so v okolici Pariza vse žabe takorekoč iztreb-ljene. Vsled tega so oblasti izdale naredbo po kateri je zabranjeno loviti žabe v času od 18. marca do 18. avgusta.
X Borba Turkinj proti kopreoi. V Angori, glavnem mestu turških nacijonalistov, se žena, ki gre z ne-zastrtim obrazom po ulici, smatra še vedno kot zavrženka. Vendar pa navzlic tem bedastim običajem moderniziranje Turkinj napreduje. Že po vaseh se opažajo nezastrte ženske, ki se zakrijejo s kopreno le, če se približa kak tujec. Turške pisateljice se proti tej zastarelosti zelo odločno borijo in bodo gotovo končno tudi zmagale.
X Devet dni mrtev v hotela. Povodom stavke hotelskega osebja v Berlinu si je gost nekega hotela, Abraham v. Scheidt sam stregel in se tako seveda ni nihče brigal zanj. Ko je stavka končala in se je hotelsko osebje zopet spravilo na delo. da uredi sobe, je našlo Abrahama mrtvega. Mož je umrl 1. novembra, našli bo so ga komaj 10. novembra.
Ženski kotKek
Zmrznjeno sadje. Navadno se polaga zmrznjeno sadje v mrzlo vodo, da se odtopi. A to ni dobro. Najboljše je, ako se zrak v shrambi razgreje čez 0 stopinjo. Ako pa to ni mogoče, naj se odnese sadje v toplejši prostor, a prijeti ga je treba z ovito roko in prav na rahlo, da se ne stiska. Ako se uvidi, da se zmrznjeno sadje ne da več rešiti, je najbolje, ako ostane zmrznjeno, dokler se ne porabi. Prehudo zmrznjeno sadje namreč kmalu segnije, ako se odtopi.
Kokošji hlev pozimi. Da je v hlevu pozimi bolj gorko, je treba, da pokrijemo tla z dobro steljo. Seno in listje ni dobro. Najboljša je šota, ker greje tla ter obenem veže izhlapevanje. Namesto šote služi tudi suh pesek ali suha zemlja. Seveda je treba potem vsak teden hlev dobro izkidati in prezračiti.
Tisoči ljudi v vseh deželah sveta uporabljaj« že 25 let prijetno dišeči
M lepatlio (kGSHiefžto)
za nego zob, zobnega mesa in glave ter kofc dodatek k vodi za umivanje, ker učinkuje zaradi svojega antiseptičnega, čistečega in osvežujočega delovanja kar najbolje. Ravne tako je priljubljen kot krepko, blago delujoče in
vrlo prijetno sredstvo za drgajeale
hrbta, rok, nog in celotnega telesa. „Elsafluid" je mnog« močnejši in učinkovitejši nego francosko žganje in sploh najboljše sredstvo te vrste. Tisočera priznanja! Z zamo-tom in poštnino za vsakogar:
3 dvojne steklenice ali 1 specialna steklenica 48 K.
Za prodajalce a
12 dvojnih steklenic ali 4 specialne steklenice 158 K
24 dvojnih ali 8 specialnih steklenic....... 280 K
36 dvojnih ali 12 specialnih steklenic......394 K
POŠTNINE PROSTO na Vašo pošto. Kdor denar naprej pošlje, dobi še popust v naravi. PR1MOT: Elsa obliž za kurja očesa po 5 K In K ISO. Elsa mentalni klineič 12 K; Elsaposipalni prašek J1 K! pravo Elsa ribje olje 85 K; Elsa ustna voda 36 K; Elsa kolonjska voda 41 K; Elsa šumski mirit 41 K; glicerin po 6 in 30 K; Lysoi, Lvsoform 30 K; ki-neški čaj 3 K; Elsa mrčesni prašek 15 K: »trup za podgane in miši po 3 in 12 K.
EVGEN ¥. FELLER, lekarnar,
STUBiCA donja, Elsatrg št. 36© 40-1	(Hrvaško). 48/144/11 h
Varčna gospodinja rabi edinole
GAZELA MILO
ki j« sajMpe in Bajetnejfo!
Otlnitka (glavnica i
K 30,000.000
Jadranska banka :: Podružnica LJubljana
R«a«rv«i
K 10,000.000
Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Mefkovič, Opatija, Sarajevo, Split, 8ibenik, Zadar, Zagrek, Trat, Kita.
Sprejemal Vloge na knjižic«. — Vlage na tekoči In tiro-račan proti najugodnejšemu obrestovanju. — Renta; davek plača banka ix »vojega
Kupuj« In prodajal Deviz«, valute, vrednostna papirje itd.
Eskontira: Menic«, devixe, vradnostn« papirja itd. izdaja: čeke, nakaznic« ta akreditiv« na vsa to- ia
inozemska mesta. Dajo predujm®! sa vrednostna papirje la aa blago, ležeče v javnih skladiščih. Daje trgovsko kredit« pod najugodnejšimi pogoji.
SProvzomas Boraa* aaro&la in J& famfa$« "«J-kalantaej«.	.
Brzojavni naslov: Jadranska.
T«l«fon it 257.