številka 7 • lelo XXXIX •cena 25 m Celle, 21. februarja 1985 HOVI TEDNIK JE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE, LA$KO, MOZIRJE. SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN 2ALEC Pust in pepelnica sta za nami. Mnogokje so porajali, a vendarle manj kot včasih in tudi ob sicer redkih sprevodih, karnevalih in zabavah je bilo grenkih besedi in kritičnih misli več kot smešnic - pustnih in drugačnih. In tako je pust ob veselju, ki ga nosi s seboj vendarle spet nastavil zrcalo družbi. Še najbolj norčavo in pustno pa je bilo v vrtcih in šolah, med otroci, ki pusta vendarle doživljajo bistveno bolj sproščeno in iskreno. EDI MASNEC Več južnega sadla Doslej za južno sadje nismo poznali zveznega prometnega davka, z novim letom pa nas je zvezni izvršni svet »razveselil« še s 15-odstotnim zveznim pro- metnim davkom za južno sa- dje, katerega ponudba na tr- govskih policah je bila že do- slej skopa, da ne govorimo o visokih cenah pomaranč in drugih agrumov. Po mnenju Ivana Groblerja, pomočnika marketinškega sektorja Merxovega Blagovne- ga centra, novi davek na južno sadje ne bo vplival na večji ali manjši uvoz sadja, pač pa bi- stveno z našo vse manjšo kup- no močjo na povpraševar\je. V Merjcu celo računajo, da bodo južnega sadja kupili za kakš- nih deset odstotkov več, pred- vsem pomaranč in limon. Manj bo grenivk, že doslej jih ni bilo veliko, medtem ko se za uvoz banan Slovenija ni odločila. V kolikor jih bomo videli na poli- cah, bodo iz drugih republik. Dan, ko je umrl pesnik v začetku leta 1944 je pri- šla na Štajersko XIV. di- vizija, kije imela tudi kul- turniško skupino. Karel Destovnik-Kajuh je veli- kokrat recitiral svoje pe- smi. Ostali borci so se jih učili na pamet. 22. februarja je sovraž- nikova krogla pretrgala mlado Kajuhovo življe- nje. Oh nemškem napadu na Žlebnikovino se je Ka- juh pognal skozi hišna vrata, da bi na prostem zavzel bojni položaj. Kratka, a bogata ter ka- rakterno jasna je bila pot revolucionarja in pesnika Karla Destovnika-Kaju- ha, katerega življenje je postalo sinonim za delo in hotenja napredne slo- venske mladine v letih med obema vojnama. Bo- gata dediščina pesmi, ki je ostala za njim, daje le slutiti neusahljivi vrelec in Kajuhovo pesniško an- gažiranost. En življenjski cilj pa je pesnik vendarle dosegel: doživel je obču- dovanja vredno prebuje- nje naroda, za katerega se je tako srčno boril. A za kar je umrl, bi hotel še enkrat umreti. Leteče uredništva v okviru naše redne ak- cije »leteče uredništvo« bo danes ekipa naših novi- narjev v krajevni skupno- ti Pod gradom. Naši novi- narji bodo zvečer na tako- imenovanem ustnem časo- pisu ob 18.30 uri v domu krajanov predstavili svoje sogovornike, pripravili pa smo tudi bogat kultumo- zabavni program, saj bodo nastopili ansambla Vikija Ašiča in »Delta«, člani DPD Svoboda, Slavka Agrež in njeni učenki pa bodo igrale na citre. Vse krajane te krajevne skup- nosti in tudi druge vabimo v dvorano Doma krajanov (pri Stegu). Celjanom pokal Stanka Bloudka Sekcija za umetnostno drsanje pri HDK Cinkarna Celje je izvedla republiško prvenstvo v umetnostnem drsanju za vse kategorije, kjer so nastopili predstavniki štirih sloven- skih klubov. Zmagali so Celjani in premočno osvojili pokal Stanka Bloudka. Republiški prvaki so postali: Mateja Aubreht pri članicah, Jernej Lakner pri mladincih, Špela Pere pri pionirkah B in Nataša Jevšenak pri pionirkah C. Druga mesta so osvojili Metka Hladin (članice), Mateja Grenko (mladinke), Matej Pangerl (člani), Petra Prodan (pionirke A), Mojca Brezigar (pionirke B) in Polona Eberhnc (pionirke C). Za celjsko ekipo so še nastopili: Klara Bukovnik, Mateja Planinšek, Petra Kuralt, Alja Baccari, Pavel Kuralt, Jerneja Strupeh, Mojca Lušterič, Tanja Hutinski in Kermen Kerš. Na posnetku Toneta Tavčarja z leve: Špela Pere, Nataša Jevšenak, Polona Eberlinc, Alja Beccari in Mojca Brezigar. JOŽE KUZMA Podoba o združitvi banii le vse lasnelša Predlog za združitev velenjske in celjske banke. Stran 2. mialsiie cene v vrtcih že burilo duhove Celjani se ogrevajo za postopen prehod na nove cene. Stran 5. Pust na Ceilsliem le predramii liralane Vse o pustnih norčijah na celjskem območju. Stran 12,13. »Socialno ogroženi« Prispevitov za varstvo otroli tudi nekateri obrtniki niso plačevali Socialna delavka, zadol- žena za vzgojno varstvene organizacije v Celju, se je odločila, da vzame pod drobnogled seznam staršev, ki so popolnoma oproščeni plačevanja vrtca, ker nji- hov dohodek ne presega 8.500 dinarjev. Tiste, ki ne dosegajo niti 8.500 dinarjev na družinskega člana na mesec štejejo med socialno najbolj ogroženo kategori- jo, zato so starši oproščeni tako plačevanja oskrbnine kot prispevka za hrano. Socialna delavka je prišla do zanimive ugotovitve. Sa- mo v vrtcu Tončke Čečeve je imelo 14 obrtnikov brezpla- čno varstvo. Vsi ti so imeli potrdilo davčne uprve iz ka- terega je bilo razvidno, da dohodek res ne presega naj- nižjega na lestvici za obraču- navanje prispevkov staršev k ekonomski ceni vrtca. Isto je potrdila tudi davčna upra- va sama, čeprav niso mogli skriti svojega začudenja nad tako nizkimi dohodki obrtni- kov. Kaj več tudi niso mogli storiti. Zato pa se je na teren od- pravila socialna delavka sa- ma, ker so tudi vzgojiteljice, ki otroke in njihove starše hočeš nočeš še kar dobro poznajo, podvomile o tem, da ti res tako slabo živijo, da ne bi mogli niti beliča pri- spevati k organiziranemu varstvu svojih otrok v vrtcu. Vseh socialna delavka ni obiskala, pri tistih, ki jih je, ji je bilo takoj jasno, da ne mo- rejo imeti tako nizkih oseb- nih dohodkov glede na visok osebni standard (lastne hiše, po dva avtomobila in še keg). S svojo ugotovitvijo je sez- nanila tudi delegate na ja- nuarski seji skupščine skup- nosti otroškega varstva. De- legati so sprejeli sklep, da vse obrtnike, ki so prijavili najnižji osebni dohodek na družinskega člana razmesti- jo v 11. kategorijo. To je tista plačilna kategorija, ki zaje- ma občane s povprečnimi mesečnimi dohodki na dru- žinskega člana od 18.000 do 20.000 dinarjev. Na ta sklep je do sedaj reagiral le en oče, ki je vzel otroka iz vrtca z obrazložitvijo, da nikomur ne bo dovolil, da bi ugotav- ljal njegovo premoženjsko stanje. Pravna plat odločitve dele- gatov je sicer vprašljiva, saj so imeli omenjeni obrtniki podatke črno na belem in davčna uprava jim tudi mora verjeti. Kaj delajo davčni inšpektorji, pa je drugo vpra- šanje! Očitno je, da bodo od- slej socialne delavke in nji- hove službe morale prevzeti del nalog, katerim davčne inšpekcije niso kos. Ugotav- ljanje dejanskega premo- ženjskega stanja bo do- puščal tudi nov samouprav- ni sporazum o samoupravni ureditvi socialne politike v Sloveniji, ki bo začel veljati maja meseca in to v prime- rih, ko bo obstajal uprvičen sum, da prijavljeni dohodek ne izkazuje dejanskega ma- terialnega stanja uprvičen- cev do kakršnih koli social- nih pomoči in subvencij, med katere sodi tudi sub- vencija k oskrbnini otrok v vrtcih. VIOLETA V. EINSPIELER 2. STRAN - NOVI TEDNIK 21. FEBRUAR 1985 Enotni samo po številu lukeni Cestarji ¥ reglll do enotnega načrta motiernlzacile? Skupnost za ceste Slove- nije je pripravila predlog načrta letošnje moderniza- cije in izgradnje cest, ki je po mnenju koordinacijske- ga odbora cestnega gospo- darstva popolnoma nespre- jemljiv za celjsko območje. O tem je pred kratkim raz- pravljal tudi Svet občin celjskega območja, ki je sta- lišča koordinacijskega od- bora v celoti podprl. Če bi bil načrt sprejet v predlagani obliki, bi celjsko območje letos dobilo za mo- dernizacijo cest le 85 milijo- nov din, kar je po eni strani znatno manj kot območje prispeva v skupni republiški sklad, po drugi strani pa ne zagotavlja niti izvedbe tistih nalog, ki so ostale nedokon- čane še iz prejšnjih srednje- ročnih obdobij. Gre za očit- no diskriminacijo celjskega območja, ki je po mnenju koordinacijskega odbora možna zato, ker občine ne nastopajo enotno, ampak skuša vsaka zase čimveč iztr- žiti v individualnih pogovo- rih z republiškimi organi. Zato so se skušali dogovoriti za enoten nastop, kar pa jim je uspelo le na pol. SKlenih so, da bodo oblikovali in sprejeli enoten plan, za nje- govo uresničitev pa si bodo prizadevali skupno in posa- mično. Glede na takšno stanje so se na seji dogovorili, da bodo zahtevali revalorizacijo le- tošnjega plana, kakor tudi načrta za naslednje srednje- ročno obdobje. Zahtevali bo- do, da jhim Skupnost za ce- ste Slovenije za naslednjih pet let dodeli vsaj 2 milijardi dinarjev, kar je po mnenju cestnega gospodarstva skraj- ni minimum. V ta namen bo- do sklicali tudi sestanek, že v marcu, z Republiškim komi- tejem za promet in zveze in Skupnostjo za ceste Slove- nije. Cestno gospodarstvo celj- skega območja zahteva, da Skupnost za ceste Slovenije že v letošnjem planu razširje- ne reprodukcije zagotovi vi- re za naslednjo etapo izgrad- nje celjske zahodne magi- strale in sicer po veljavni po- godbi o sofinanciranju, ki predvideva 150 milijonov in ne predlaganih 6.000 dinar- jev. Sredstva pa mora zago- toviti tudi za nedokončane objekte iz sedanjega srednje- ročnega obdobja: obvoznica Rogaška Slatina, M 10 skozi Šempeter, ureditev ceste Huda luknja-Velenje-Črno- va-Arja vas, most Ljubno, podvoz Tremarje in ureditev perečih problemov v manj razvitih občinah Šentjur, Laško in Šmarje. Zahtevajo tudi ureditev notranje pove- zave v regiji in med regijami. Gre za magistralno cesto Laška-Celje-Slovenske Ko- njice in regionalno cesto Dravograd-Celje-Hrvaška. Med važnejšimi zahtevami je še ureditev ceste Celje-Ljub- Ijana, ki predstavlja po mne- nju cestnega gospodarstva s svojimi čepi v Šempetru in Trojanah enega največjih cestno prometnih proble- mov, ki prizadenejo celotno štajersko področje. V kolikor njihove pripom- be, ki jih imajo tudi v zvezi z republiškim srednjeročnim planom, ne bodo upošteva- ne, lahko pride do zavrnitve podpisa naslednjega samo- upravnega sporazuma o združevanju sredstev za ce- ste. Sredstva, ki so bila lani zbrana na celjskem območju pa niso majhna, zbrali so na- mreč več kot milijardo in od tega dobili nekaj manj od po- lovice. Sklenili so še, da bodo da- jali prednost neuresničenim nalogam iz preteklih in seda- njega srednjeročnega ob- dobja, interventnim nalo- gam in medregijskim pove- zavam. Na pobudo manj raz- vitih občin pa so sprejeli sklep, da se dopolnilna sred- stva, ki jih dobivajo te obči- ne, ne bi mešala s sredstvi za modernizacijo cestnega omrežja. Zavzeli so se tudi za drugačno delitev bencinskea dinarja, ki je po njihovem mnenju tudi skrajno nepra- vična. VILI EINSPIELER Odstop KPO sprejet Po vrsti razprav, ki so se v Cinkarni zvrstile prejšnji te- den, je v petek centralni de- lavski svet na svoji izredni se- ji sprejel odstop članov ko- lektivnega poslovodnega or- gana na čelu s predsednikom Maksom Bastlom. Vsi člani kolektivnega poslovodnega organa so odstop ponudili sa- mi - pismeno. Naloge vršilca dolžnosti predsednika bo do imenovanja novega vodstva opravljal Jože Randl, eden podpredsednikov dosedanje- ga kolektivnega poslovodne- ga organa. Delavski svet je imenoval tu- di komisijo za razpis za nov kolektivni poslovodni organ in tudi pogoje, ki jih bo ta moral izpolnjevati, da bo lahko omo- gočal nadaljno rast Cinkarne. Pri tem pa so še posebej po- udarili, da morajo imeti v Cin- karni možnost, da sami izbere- jo najboljše. Pridobiti nove, dobre stro- kovnjake je sedaj za Cinkarno izredno pomembno. Kot je po- vedal predsednik centralnega delavskega sveta Emil Krivec s samo razrešitvijo kolektivne- ga poslovodnega organa še ni vse narejeno: »Moramo zago- toviti normalno proizvodnjo. Svojo podporo vršilcu dolžno- .sti borro lahko dokazali le z lastnim dobrim delom. Od Izvršnega sveta in družbeno- političnih organizacij v občini pa pričakujemo vsestransko pomoč pri reševanju celotne problematike Cinkarne in ne le kadrovske.« MILENA B. POKLIC V Celju o svobodni menjavi dela če bi se povsod tako resno lotili obravnave perečih vprašanj svobodne menjave dela v samoupravnih intere- snih skupnostih družbenih dejavnosti kot so se v Celju, bi našli že več odgovorov na temeljna vprašanja, ki ovira- jo uresničevanje svobodne menjave dela. Da bi se dogovorili vsaj za tista, kijih lahko sami odpravi- jo, so bili namreč v Celju od ponedeljka do srede posveti o svobodni menjavi dela za od- govorne nosilce delegatskih dolžnosti, pripravila pa sta jih skupno občinska konferenca SZDL in občmski svet ZSS. Ne nazadnje pa je razprava na teh posvetih zagotovila tudi tr- dnejšo osnovo za razpravo celj- ske delegatke v republiški konferenci SZDL. MBP Kako po poti Štirinajste? Pohod mladih po poti Štirinajsie od Sedlarjevega do Topolšice je končan. Mladi so ga opravili v sedmih dneh in štirih etapah. Med pohodom so se spoz- navali z znanimi mejniki na poti Štiri- najste, ki je z nekaj več kot tisoč borci pred enainštiridesetimi leti prinesla na Štajersko močnejši žar NOB. Mladi so se spoznavali z orožjem, tekmovali so v streljanju, naučili so se, kako pre- živeti v naravi, ogledovali so si filme, pripravljali mitinge, polagali vence na spominska obeležja. Mladi za izvedbo pohoda zaslužijo vse pohvale, vseeno pa letošnji pohod odpi- ra nekaj vprašanj, o katerih bodo morali spregovoriti tako pohodniki kot organi- zatorji. Prav zanimivo je, kako malo o \ dosedanjih pohodih vedo organizatorji. | Zanimiv je že prepir o tem, koliko je bilo i doslej pohodov. Eni trdijo da deset, dru- gi dvanajst, Velenjčani celo sedemnajst. Tudi v organizaciji je škripalo, zlasti ko je šlo za obveščanje javnosti. Medobčin- ski svet SZMSje sicer obveščal in vabil na zaključek pohoda v Topolšici. Pred začetkom pohoda pa ni znal obvestiti o natančnem ali vsaj približnem poteku letošnjega pohoda in o trasi, ki so jo prehodili mladi. Tudi program ni bil enoten. Skoraj nemogoče je bilo izvede- ti, koliko je bilo vseh pohodnikov, kdo bo ob domačinih na pohodu še sodelo- val in podobno. Najbolj nerazumljiva pa je odločitev Velcnjčanov, ki niso opravi- li trase pohoda od spomenika v Strani- cah naprej. Tam so le prevzeli prapor, nato pa opravili pot iz Titovega Velenja preko Konovega do Topolšice. Jasno mora biti, da je naloga organiza- torjev pohoda, da ta kot republiška ali vsaj območna akcija ostane vsaj v osno- vi tašen, kot je bil resnično pohod Štiri- \ najste. Nihče si ne more zase izmišljeva- ; ti trase, podatkov, programov. Tako po- \ membna stvar, kot je obujanje spomi- | nov na enega najpommembnejših de- : janj NOB na Slovenskem je preresna stvar za ne dovolj resno organizacijo. Da niti ne omenjamo sestavo pohodnikov, ki vsaj letos, ob odhodu iz Sedlarjevega, ne bil do konca primeren. Kako si sicer razložiti nezdravo, z alhoholom spodbu- jano veselje? In tako mnogi niso čutili za potrebno niti to, da bi mirno poslušali, kaj jim je pripovedoval borec, nekdanji udeleženec pohoda Štirinajste, o zgodo- vinskih dneh pohoda. Letošnji pohod naj bo s tem resno opozorilo organizatorjem, da prihodnjih ne pripravljajo vsak zase, neusklajeno. ____TpNK VMABL^ Investiranje je spet oživelo Naložbe v gospdarstvo v občini Mozirje so bile lani z 9,1 odstotka, kolikor je bila njihova udeležba v družbe- nem proizvodu gospodar- stva, skromne, a kljub temu malce višje kot leto prej. Skromno investicijsko de- javnost so imeli v občini v vseh letih srednjeročnega obdobja, tako da ne bodo do- segli predvidene 20 odstotne udeležbe gospodarskih inve- sticij v družbenem proiz- vodu. Kljub temu so lahko veseli vsaj tega, daje investi- ranje spet malce oživelo, ra- zen tega pa se investitorji bolj kot prej opirajo na last- na sredstva. Največ so lani investirali v Gozdnem gospodarstvu Na- zarje, v tozdu Mali gospo- dinjski aparati in v delovni organizaciji Glin iz Nazarja ter v Cinkarninemu tozdu Kemija v Mozirju. Skupno je gospodarstvo za investicije namenilo 396 milijonov di- narjev, od tega 317 milijonov ali 80 odstotkov lastnih sred- stev, kar pomeni, da v delov- nih organizacijah ne iščejo več toliko pomoči od zunaj, temveč za napredek prispe- vajo večino lastnega denarja. Kljub vsemu v občini niso najbolj zadovoljni, saj pred- videne rasti še zdaleč ne bo- do uresničili. Takšne rezulta- te pripisujejo tudi neažurno- sti planskih in ostalih služb v posameznih organizacijah, ki ne pripravijo pravočasno projektov razvoja svojih or- ganizacij. Poleg tega so na slabše stanje v investicijski potrošnji vplivali tudi slabi kreditni pogoji, visoke obrestne mere ipd., so po- udarili na seji IS SO Mozirje. Že omenjenih 9,1 odstotka pa vseeno vliva malce opti- mizma, saj je odstotek nekaj višji kot lani, še večjo rast investicij pa v gospodarstvu pričakujejo tudi letos, kar naj bi tudi pomenilo, da se je mozirsko gospdarstvo že rešilo najhujšega. R. PANTELIC Podoba o združitvi bank je vse Jasnejša Pomen združitve bodo razlagali strokovnjaki in polltllil_ Razprave o združitvi Ljubljanske banke. Temelj- ne banke Velenje in Splošne banke Celje, se te dni kar vrstijo in čeprav so še nedo- rečena vprašanja, je podoba o združitvi iz razprave v razpravo jasnejša. Ugotovi- tev velja za razpravo, ki jo je imel Svet občin celjskega območja, za razpravo, ki se je razvila na zboru bank in za ponedeljkovo tiskovno konferenco, ki jo je pripra- vila Splošna banka Celje. Kljub temu v nekaterih or- ganizacijah združenega dela že vnaprej odklanjajo vsako razpravo o združitvi bank. Nekje gre le za neuradno na- sprotovanje, medtem ko je Tekstilna tovarna Prebold razpravo odklonila tudi pi- smeno. Zato je potrebno za- pisati, da so v okviru banke oblikovali ekipo bančnih strokovnjakov, v posamez- nih občinah pa širši družbe- nopolitični aktiv, ki bosta so- delovala v razpravah v zdru- ženem delu in razložila stro- kovni in politični pomen združitve. Banke verjamejo v končni vspeh sanacije To je bil tudi eden izmed sklepov Sveta občin celjske- ga območja, ki je del razpra- ve namenil tudi sanaciji Go- renja. V razpravi so pred- stavniki bank, prvič odkar se govori o sanaciji Gorenja, za- gotovili, da verjamejo v njen končni uspeh. Nobena člani- ca sozda nima izgub iz te- kočega poslovanja, kar po- meni, da kakovost Gorenje- vih izdelkov ni vprašljiva. Kolektiv pa je lani dosegel tudi dobre izvozne rezultate in na zahodnoevropskem tr- žišču se je uveljavil s takšni- mi cenami, ki zagotavljajo tudi sredstva za akumulaci- jo. Na trditev, da Gorenje ne bo imelo dovolj sredstev za vlaganje v tehnološko poso- dobitev, ker njihov predlog o sanaciji ni bil v celoti osvo- jen, so predstavniki bank de- jali, da zaradi kreditnih po- gojev, ki o trenutno v veljavi, ne gre drugače. Tako bo mo- ralo Gorenje odplačevati obresti, ki so višje kot je ko- lektiv predvideval, brez tri- letnega odloga, za katerega so prosili. Ljubljanska ban- ka Združena banka se je o odplačevanju pripravljena ponovno pogovarjati le v pri- meru, če Gorenje le-tega ne bo zmoglo. V zvezi z združitvijo bank pa je svet občin soglašal tako s stališčem Temeljne banke Velenje, ki se zavzema za enakopravnost članic, kot s pogoji za združitev, ki sta jih postavili banki. Med temi je zahteva po ustanovitvi ban- čnega konzorcija, ki naj bi zagotavljal možnosti za na- daljni razvoj tega velenjske- ga kolektiva. Že zdaj je na- mreč jasno, da tudi če se bo- ste Temeljna banka Velenje in Splošna banka Celje zdru- žili, sami ne bosta mogli za- gotoviti pogojev za normalni razvoj Gorenja. Temeljna banka Velenje je tudi na zboru banke vztraja- la na stališču, da je potrebno breme sanacije enakomerno porazdeliti med obema ban- kama, kajti le v tem primeru bo po njihovem mnenju vsem članicam bodoče zdru- žene banke zagotovljen ena- kopraven položaj. Sicer pa sta oba zbora bank prejela predlog elaborata o zdru- žitvi. V Splošni banki Celje me- nijo, da bo zahteva velenje- ske banke, težko uresničlji- va, ker Združena banka za- hteva, da velenjsko združeno delo prispeva več kot celj- sko. Le v tem primeru so na- mreč pripravljeni zagotoviti širšo slovensko solidarnost pri pokrivanju izgub Gore- nja. Na tiskovni konferenci pa so predstavniki splošne banke Celje dejah, da bo Te- meljna banka Velenje ostala kreditno enakopravna tudi po združtvi. Za sanacijo Go- renja bodo morali prispevati le ostanek dohodka, če ga bo sploh kaj ostalo, ko bodo oblikovali vse potrebne skla- de. Celjsko združeno delo bo dobilo presežek nazaj, ven- dar je treba povedati, da ga lani skoraj ni bilo. Za morebitni neuspeli odgovarjata poslovodna organa bank Veliko pripomb v doseda- njih razpravah se je nanašalo tudi na ekonomsko učinko- vitost bodoče združene ban- ke, izpostavljeno pa je bilo tudi vprašanje odgovornosti, če poslovanje združene ban- kene ne bo uspešno. Za mo- rebiten neuspeh združitve odgovarjata poslovodna or- gana obeh bank. V zvezi z ekonomsko učinkovitostjo bodoče združene banke, pa so predstavniki Splošne banke Celja na tiskovni kon- ferenci dejali, da bo učinko- vitejša le v toliko, ker bo raz- polagala z večjim fondom denarja, ki bo v večji meri zagotavljal likvidnost in rizi- čnost banke. To pa je v tem trenutku še toliko bolj po- membno, ker se na ravni Ju- goslavije že dogovarjajo, da bodo zvišali obvezni fond sredstev, na podlagi katere- ga lahko posamezne temelj- ne banke kreditirajo svoje članice. V tem smislu bo tudi potrebna reorganizacija ban- čnega sistema, o kateri za- dnje čase vse več govorimo. Na vprašanje, ali bo združi- tev Temeljne banke Velenje in Splošne banke iz Celja de- jansko pomenila začetek reorganizacije bančnega si- stema, pa bi znali odgovoriti le v Združeni banki. Gotovo drži, da v marsikateri sloven- ski občini nad takšnim zdru- ževanjem in reorganizacijo niso navdušeni. VILI EINSPIELER Rezervni starešine; še bolj aktivni V celjski zvezi rezervnih vojaških starešin ugotavla- jo, da so dosegli bistveno sprememba kakovosti dela in aktivnosti članov. Tako se je, na primer, že lani ude- ležilo usposabljanja 70 od- stotkov članov oziroma kar 20 odstotkov več kot pred tremi leti. O tem so razpravljali tudi na svetu aktivov ZK občin- ske konference ZRVS in ugotovili, da vseeno še ni do- volj članov prepričanih o po- trebi in nujnosti aktivnega udejstvovanja v tej organiza- ciji. Zaradi tega je udeležba na strokovnih predavanjih še preskromna oziroma manjša kot bi si želeli. Tudi vpliv članov ZK na druge člane ZRVS je še premajhen, oziroma ga v določenih kra- jevnih organizacijah sploh ni čutiti, poleg tega pa dobršen del članov ZK premalo skrbi za lastno idejno in strokovno izpopolnjevanje. Zato so si na seji sveta ak- tivov ZK zadali nalogo, da poskušajo zagotoviti vsaj 80- odstotno udeležbo na stro- kovnih predavanjih, preiz- kus znanja rezervnih vojaš- kih starešin pa ne more biti samo formalnost, ampak odraz večje pripravljenosti in strokovnega znanja čla- nov te organizacije. Zveza rezervnih vojaških starešin bi se morala hkrati uveljaviti tudi na drugih področjih družbenega, go- spodarskega in političnega življenja, so ugotovili na seji sveta aktivov ZK. V posa- meznih krejevnih organiza- cijah pa bi morali razpravlja- ti o neaktivnih članih ZK in ugotoviti vzroke za njihovo neaktivnost ter tudi ustrezno ukrepati. s.š. 21. FEBRUAR 1985 NOVI TEDNIK - STRAN 3 V boj za spreminjanje odnosov Ma letni seli OSS Celje so oblilišče.« Zgoraj, na s soncem obsijanih smučiščih pa »Ma- dona, kako dolge vrste« ali pa »Madona, danes je pa res prima vreme.« Vreme je bilo v nedeljo res takšno, kot si ga lahko le že- liš in nič čudnega, da je bilo na smučiščih zimsko šport- nega centra nad Mozirjem že pred enajsto uro več kot ti- soč gostov, v glavnem smučarjev, nekaj pa tudi ta- kšnih, ki so si prišli ogledati šaljive igre na snegu, ki sta jih to zimo že petič in tudi zadnjič pripravila skupaj De- lo in Kompas. Zaključku pri- merna je bila tudi udeležba s strani poslovodnih struktur, t.i. šefov, saj je Kompas za- stopal generalni direktor Egon Conradi, Delo pa glav- ni urednik Boris Dolničar in direktor tozda Emil Šuštar, povabilu pa se je odzval tudi predsednik republiške turi- stične zveze Leopold Krese. Kljub temu, daje občino Mo- zirje tega dne uradno zasto- pal pustni župan, seje neura- dno med gledalci znašel tudi pravi župan Lojze Plaznik, ki je imel tako redko prilož- nost, da kot turist spoznava občino, v kateri je sam pred- sednik njene turistične zve- ze. No in da je bila prireditev videti pustna, so poskrbeli mozirski pustnjaki, s Pu- stom in njegovo ženo Pust- nelo, ter nepogrešljivim sim- foničnim orkestrom »Boj se ga«. Sreča, da so žičničarji na Golteh sneg na strminah smučišč dobro steptali, sicer bi se utegnil ob glasnih vižah pustnih godbenikov utrniti Zmaga. še kakšen plaz. Domislic ni manjkalo ne pustnjakom, ne Marjanu Kralju, ki je prireditev vodil. Začelo pa se je z splavarje- njem po snegu, z igro, po ka- teri je v konkurenci izmed 30 prijavljenih ostala le še polo- vica tekmovalcev. Za zbija- nje flosa in njegovo uspešno ter hitro krmarjenje po sne- gu je pač potrebna določena Takšnih vrst na Golteh letos še ni bilo. spretnost, zato jeze med tisti- mi, ki so izpadh, ni bilo. Še več spretnosti so morali po- kazati v naslednji igri, teku s krpljami, sestavljanju gra- belj, še posebno, ker so bile tekmovalne ekipe pod navz- križnim snežnim ognjem na- sprotnikov. Pet finalistov se je na koncu pomerilo še v klobasni pojedini. Ob bu- čnem navijanju je vročo kranjsko klobaso najhitreje snedel 42-letni Franc Kači- čnik iz Šmartnega ob Paki, sicer delavec centra na Gol- teh. Da je zmaga resnično njegova, je razglasil predsed- nik tekmovalne komisije, novinar in urednik Dela Ma- tic Dermastja, alias H. A. Sa- maranch, kot ga je ob tej po- sebni priložnosti krstil Mar- jan Kralj. Predsednik komi- sije seje namreč lastnoročno prepričal, da Franc nima več za zobmi ne v žrelu niti koš- čka klobase. Za foto doku- mentacijo opisanega dogod- ka je poskrbel spodaj podpi- sani novinar, ki je zgodovin- ski dogodek ovekovečil. Vendar, veselje zmagovalca je splahnelo takoj potem, ko mu je glavni urednik Dela izročil nagrado za osvojeno prvo mesto - letno smučar- sko vozovmico v smučar- skem centru Golte. To je ne- kako tako, kot bi peka nagra- dili s stotimi kilogrami kru- ha ali pa rudarja s karto za premog. Franc, ki ima kot delavec na Golteh seveda smučarije zastonj kolikor se mu zahoče, je najprej mislil, da gre za šalo, a je kasneje le uvidel, da je najbolje, če kar takoj začne iskati najboljše- ga ponudnika... Tudi ostale nagrade, ki so jih prispevale delovne organizacije mozir- ske občine in sozd Merx, v okviru katerega po novem poslujejo Golte, so bile vre- dne tekmovalnega truda. Drugouvrščeni Samo Čebul je dobil tridnevni penzion na turistični kmetiji, tretji, An- drej Oblak, pa tekaške smuči. Tudi vsi ostali tekmo- valci so prejeli tolažilne na- grade. Ob koncu so bih zadovolj- ni vsi, tekmovalci, organiza- torji pa tudi številni gledalci, ki jih sicer ni bilo toliko, da bi zaradi gneče podrh var- nostno ograjo ob prizorišču. Kljub temu je bil namen do- sežen, saj je bil dan na Gol- teh malce drugačen, pope- strile so ga maske, glasba, ša- ljive igre in kljub temu, daje večina prišla na Golte smučati, si je vsakdo utrgal nekaj časa, prismučal do pri- zorišča, si ogledal del progra- ma in se vrnil na smučišče. Pri Delu h Kompasu, kjer so z letošnjo zimsko akcijo ho- teli pomagati in iz anoni- mnosti iztrgati nekatere manj znane zimske centre, so dokazali, da lahko tudi pozimi turistično ponudbo popestrimo s prireditvami. Razumljivo je, da se takšne akcije v turizmu loti turisti- čna agencija kakršna je Kompas, a zakaj je med po- budniki in celo glavni orga- nizator časopisna hiša? Pre- prosto zato, ker med gostinci in ostalimi turističnimi orga- nizacijami (z izjemo amater- ske turistične društvene de- javnosti) za to ni dovolj zani- manja. Na vprašanje zakaj ne, je Leopold Krese, pred- sednik TZS odgovoril: »Naj- brž zato, ker gostinstvo v ta- kšnih prireditvah ne vidi pravega komercialnega inte- resa. Malce čudno je to, če' pomislimo, da pod turi- zmom pri nas v glavnem poj- mujemo le gostinstvo, pa še kaj malega zraven. Pa bo le moralo prevladati spozna- nje, da so prireditve pome- ben vidik dodatne ponudbe, kar se nam lahko še kako obrestuje. Ob tem na vseh teh prireditvah ne pozabimo pokazati naših običajev, naše kulturne in etnografske dediščine. Poletne in zimske igre Dela in Kompasa so marsikoga zdramile in mar- sikje sedaj vedo, da so to- vrstne prireditve potrebne.« Izjavi Leopolda Kreseta ni kaj dodati, mogoče le to, da bosta Delo in Kompas z akci- jo verjetno nadaljevala, a ne v tistih krajih, ki so jih že obiskali. Lepo bi bilo, da bi sedaj nekdo od tistih, ki so imeli od letošnjih iger kori- sti, tem prireditvam dodal pečat tradicionalnosti. RADO PANTELIČ Zmagovalna ekipa na zmagovalnem »flosu«. IZPRED PULTA Naslov rubrike za da- našnji primer sicer ne ustreza, kajti do pulta sploh ni bilo mogoče pri- ti. Gre za trgovino oziro- ma prodajalno z avtomo- bilskimi rezervnimi deli in podobnim Avto Celje na Ljubljanski cesti ob hotelu Merx v Celju, kije po skromnem mnenju kupcev prava katastrofa. Katastrofa pri izbiri blaga in katastrofa pri odpiral- nem času. Temu kritičnemu mne- nju se pridružujejo tudi mehaniki in vzd-ževalci tehnične baze Avtomoto zveze Slovenije ter Avto- moto društva Šlander, katerih delavnice oziro- ma njihove storitve so v veliki meri odvisne prav od avtotrgovinice in nje- ne ponudbe ter poslovno- sti, hkrati pa je v društve- nih prostorih Šlandra mogoče urediti (skoraj) vse v zvezi z zavarova- njem in registracijo mo- tornih vozil. Tisti, ki so v sredo, 30. januarja med 11. in 13. uro hoteli kupiti kakšno malenkost, so se lahko potolažili le z napisom »Sem v nabavi«, ali pa se po naveden vijak ali mati- co odpeljali v prodajalno Avto Celje, kakšnih 300 do 400 metrov bliže me- stu, nasproti Glazije. No, k sreči so s kakšni- mi avtomobilskimi ma- lenkostmi založeni tudi na Petrolovi črpalki, kije čez cesto. Toda vseeno ostaja odprto vprašanje, zakaj Avto Celje prav pro- dajalne pri delavnicah AMZS in Šlandra na Ljubljanski cesti ob hote- lu Merx ne spravi že en- krat v red. Menda j a ne gre za motnje zaradi kon- kurence? MITJA UMNIK FOTOGRAFIJA ZA TA TEDEN Franjo Maver - Snežna kraljica AMADEUS POROČA Kako zna biti lep ta nori pustni čas. Zakrije še tako pretkan obraz. Ko pusta konec je in pride pepelnica, na dan prerada udari nam - resnica.