Poštnina plačana v gotovini.
Leto XIX., št. 174
Ljubljana, petek 29« julija 1938
Cena t Din
Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva 5
—	Telefon št. 3122. 3123, 3124, 3125, 3126.
Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova uL — TeL 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7.
Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2.
—	Telefon št. 190.
Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št. 105.241.
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25*—* Za inozemstvo Din 40.—
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123,3124 3125, 3126. Maribor, Grajski trg št. 7. telefon št. 2455, Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon št. 65.
Rokopisi se ne vračajo
Angleška politika
Zanimanje za angleško stališče v vseh perečih evropskih in svetovnih problemih, ki se je v zadnjem času stopnjevalo, je najbolj zgovoren dokaz za pomen, ki ga svet pripisuje angleškemu činitelju v evropski in svetovni politiki. Med razpletom abesinske zadeve, med potekom španske državljanske vojne, med razvojem japonsko-kitajskih bojev na Daljnem vzhodu, ob »anšlusu« in končno v iskanju izhoda iz napetosti zaradi sudetskih Nemcev je bilo mogoče že neštetokrat slišati vprašanje: Kaj bo storila Anglija?
Z izjemo nekaterih redkih primerov, ko je uradna Anglija sama poskrbela za več ali manj jasen odgovor, je bilo na to vprašanje v vsem novejšem razvoju zelo težko odgovoriti. V spominu je še nekaj odločnih angleških nastopov v razpletu sredozemske krize! sem smemo šteti tudi uspešne ukrepe proti pomorskemu piratstvu v španskih vodah in izven njih. Jasno točko v angleški politiki tv.-,ri nedvomno tudi poglabljanje sodelovanja s Francijo po ilzhojeni poti njune »prisrčne zveze«, one »entente cordiale«, ki je bila prav pred kratkim znova potrjena in utrjena, iz novejšega razvoja pa ni še pozabljen angleški nastop v maju tega leta ob vrhuncu sudetske krize.
Med te jasnejše opredelitve, ki so bile sprejete kot resen in doslej vselej tudi uspešen angleški memento v najbolj kritičnih trenutkih evropskega razvoja, pa padajo daljša razdobja angleškega zunanjepolitičnega tavanja, ko kaže angleška diplomacija najbolj nepričakovane pripravljenosti za »gradnjo mostov« na vsa strani, često v nasprotju z vsemi obstoječimi zvezami, prijateljstvi, bloki in drugimi formacijami držav, katerih nastanek se zdi rezultat povojnega razvoja. Ta elastična politika, ki se je kolikor le mogoče izogibala slehernim formalnim obveznostim in ki si je posebno v dobi ideoloških razprtij, v katere se nikdar ni želela spuščati, pridobila naziv »realistične«, je bila v glavnem odraz stališč. ki so jih v zunanjepolitičnih vprašanjih zastopale posamezne olivne politične skupine v Angliji sami, od tako zvanih »isolacionistov« pa do skrajnih pacifistov in pristašev kolektivne varnosti na nasprotni strani. Sedanji primer Chamberlain je med temi skrajnostmi skušal najti ravnotežje, ki je seveda zahtevalo neprestane koncesije na levo in desno, kar je na zunaj manjšalo jasnost njegove zunanjepolitične smeri.
Opozicija mu zlasti očita, da gre v svoji politiki »miru za vsako ceno« predaleč, kar sam0 škodi angleškemu prestižu, ker sili v neprestana popuščanja. Sodeč po dosedanjih Chamber-lainovih izjavah in tudi nekaterih njegovih nastopih pa se zdi, da je ta očitek nekoliko preoster, saj je na primer še v svojem poslednjem ekspozeju v spodnji zbornici v torek jasno povedal: »Nihče pa ne sme niti pri nas niti kje drugje misliti, da smo zaradi svoje miroljubnosti pripravljeni žrtvovati čast Velike Britanije in njene življen-ske interese.« Točno pa je, da je Cham-berlainu zavarovanje miru prva skrb.
Glede dveh spoznani so si danes v Angliji v glavnem že vsi edini: vojna ni neizogibna, toda mir je v nevarnosti Tako prvo kakor drugo spoznanje narekujeta Angliji že zaradi lastne varnosti določene akcije. Napredek teh dveh spoznanj je zato že v tem, da so zaradi njih močno potisnjeni v ozadje vsi »isolacionisti«, ki uvidevajo, da se z zgolj pasivnim zadržanjem, z motrenjem »ob strani« Anglija ne bo mogla ubraniti ogražanju svoje varnosti. V toliko lahko smatramo položaj v Angliji nedvomno že za razčiščen. V vsem drugem pa se pojavljajo še vedno stare razlike v stališčih, le da se načelne razlike bolj in boli zabrisuje-jo in se kažejo sedaj nasprotja predvsem v vprašanjih najboljše taktike, ki jo narekujeta zgornji spoznanji.
V čem prihajajo do izraza nasprotja taktičnega značaja med Chamberlai-nom in nasprotniki njegove zunanje politike, lahko posebno zgovorno spoznamo v španskem primeru. Pred kratkim je Chamberlain govoril o španskem vprašanju v Ketteringu v grofiji Northampton, kjer je javno pozval opozicijo, zlasti liberalce, naj podpre» njegovo zunanjo politiko, kajti »kdor ni še povsem zaslepljen po strankarskih predsodkih, mora odobriti moje napore, da bi se preprečila ponovitev svetovne vojne« Ker je Anglija močna, je lahko potrpežljiva in velikodušna. Njena moč naj ostane v rezervi, »dokler ne bi bilo potrebno, da nastopi v obrambo življenskih interesov«.
Na ta poziv, ki je med drugim apeliral tudi na potrpežljivost angleških bro-dnlastnikov zaradi bombardiranja nji-
HITLERJEV ODPOSLANEC
ZOPET NA POTU V LONDON ?
Po vesteh londonskih listov bo kancelarjev adjutant Wiedemann že te dni vnovič obiskal Chamberlaina in mu prinesel nove Hitlerjeve predloge — Uradno teh vesti še ne potrjujejo
London, 28. julija, o. Listi poročajo danes, da je napovedan drugi Wiede-mannov obisk v Londonu. »Daily Express« naglaša, da bo prišel Wiedemann v London ob koncu tedna in da se bo sestal s Chamberlainom, s katerim bo govoril predvsem o formalnih pogajanjih med Londonom in Berlinom, o splošnih evropskih političnih problemih, pa tudi o vprašanju sudetskih Nemcev. Wiedemann bo po informacijah tega lista predlagal Chamberlainu, naj bi se takoj po ureditvi sudetsko-nemškega problema sklenila med Anglijo in Nemčijo letalski pakt in pogodba o nenapadanju.
Po informacijah »Daily Maila« bo Wiedemann prispel v London že jutri popoldne. Chamberlainu bo sporočil novo Hitlerjevo poslanico, ki se bo baje nanašala na osnove za pogajanja o letalskem paktu. Sestala se bosta v Chequersu. Zaradi napovedanega Wiedemannovega obiska je Chamberlain odgodil svoj odhod na Škotsko še za nekaj dni.
Medtem je Runciman v zadnjem trenutku sklenil nemudno odpotovati v Prago. Verjetno je, da do konca tedna končal svoje razgovore in posvetovanja z zunanjim ministrom Halifaxom in drugimi angleškimi državniki Po sedanjih dispozicijah naj bi že v ponedeljek odpotoval v
Prago. Spremljal ga bo Stockford, ki se je s svojim delom izkazal že v Simonovi komisiji za Indijo. Kakor zatrjujejo po-učeiS^ krogi, je Runciman pripravil svoj poseben predlog za ureditev sudetsko-nemškega problema, ki ga bo predložil praški vladi in vodstvu sudetsko-nemške stranke, če bi neposredna pogajanja med njima ne uspela.
London, 28. julija, h. Ponovni obisk kapetana Wiedemanna v Londonu, ki so ga nekateri listi napovedali, je danes močno pritegnil pozornost vseh političnih krogov v Londonu. Tudi na današnji zaključni seji ministrskega sveta pred poletnimi počitnicami, na kateri so razpravljali o vseh važnih vprašanjih notranje in zunanje politike, je bilo govora o tem ponovnem Wiedemannovem obisku. Uradno pa dementirajo, da bi bilo kaj znanega o novem potovanju Wiedemanna v London. Vse te vesti se presojajo z veliko rezervo.
Nemški demanti
Berlin, 28. julija. AA. (DNB): V dobro obveščenih krogih izjavljajo, da v nasprotju z vestmi zunanjega časopisja ne bo prišlo do novega potovanja stotnika Wiedemanna v London.
Halifax pred lord!
Kakor Chamberlain pred poslansko, Je zunanji minister Halifax pred lordsko zbornico govoril o angleški
politiki
London, 28. julija AA V lordski zbornici je zunanji minister lord Halifax izjavil med drugim:
Kar se tiče Runcimanove naloge v ČSR, sem že poudaril in vsem zainteresiranim izjavil na najbolj jasen način, da sta njegov odhod in njegova naloga popolnoma neodvisna od angleške vlade. Runciman ne bo v Pragi v nobenem primeru zastopal angleške vlade. Tja odhaja na svojo osebno odgovornost, ker angleška vlada v nobenem pogledu ne more prevzeti odgovornosti za njegovo delo. Lord Runciman mu je sam izjavil, ko mu je razložil to stališče angleške vlade: »Jaz vas popolnoma razumem. Pošiljate me kot majhen čolnič na razburkano morje.« Odgovoril sem mu: »Točno tako.«
Nato je lord Halifax izrazil upanje, da se bo že našel način za zadovoljitev Če-hoslovakov, ter Evrope in da se bo ves svet otresel velikih skrbi. Od tega, kako se bo uredilo to vprašanje, niso odvisne samo koristi Češkoslovaške, ampak mir v svetu. Priznavamo načela pravičnosti, potrebo izmenjave misli in popuščanja, prepričani pa smo. da se vse lahko uredi na miren način.
Lord Halifax je nato govortl o zadnjem Daladierjevem govoru, v katerem se je francoski državnik jasneje izrazil o francoskih obveznostih do ČSR. Samo francoska vlada more tolmačiti te obveznosti, toda Daladier je obenem izrazil prepričanje, da vojna ni nujna. V tem pogledu se popolnoma strinja z njim.
V teh dneh 90 bile vzpostavljene nekakšne zveze med angleško in nemško vlado. Angleška vlada je vse to pozdravila, ker upa, da se lahko miroljubno urede vsa vprašanja. O razgovorih s kapitanom Wie-demannom je lord Halifax izjavil:
Naravno je. da so bih b razgovori zaupni, vendar pa lahko ob tej priliki izjavim, da sva bila oba zadovoljna, ker sva lahko izmenjala misli o vprašanjih, ki zanimajo obe vladi, in ker je bilo med tem razgovorom tudi ugotovljeno, kakšne razlike še obstoje med obema vladama glede na
mednarodna vprašanja, ki so na dnevnem redu Jasno je. da niti Nemčija, niti Anglija ne želita zamuditi nobene prilike, ki bi se ponudila za tesnejše zbližanje.
Prepričan sem, da žele danes tudi najbolj nasprotu joči si tokovi v svetu, ohraniti mir, ker mora vsaka vlaoa resno pomisliti na posledice, če se upanje v mir ne bi uresničilo. Angleška vlada veruje, da se lahko uredi sleherno vprašanje, če hočeta obe stranki zmerno in pomirljivo obravnavati vse aktualne zadeve.
Lord Halifax se je nato zopet bavil z misijo lorda Runcimana in izrazil upanje, da bc lord Runciman uspel v svoji nalogi, ki jo bo moral opraviti v ozračju modrosti, miru in zaupanja. Upa, da bodo vsi zainteresirani, tako v ČSR kakor tudi izven nje podprli njegovo delo. da bi se mu posrečilo. Če mu ne bodo delali ovir, je jasno, da bo uspe L, posebno še, če se v tisku ne bodo ponavljale grožnje in izvajal pritisk na javno mnenje. Ker priporočamo češkoslovaški vladi nai bo pomirljiva in širokogrudna. smo prepričani, da bo tudi nemška vlada storila vse, kar je treba, da se prepreči neugoden razvoj. Čutim za svojo dolžnost izjaviti, da je angleško javno mnenje proti tistemu, ki bi skušal zavlačevati in obstrmrati to zapleteno zadevo, in da je odkrito na strani tistega, ki hoče vse postaviti na pravo mesto in ki želi, da se mirno m pravično uredi to vprašanje.
Lord Halifax je nato govoril o obisku angleškega kraljevskega para v Parizu in je poudaril, da so se veze med Francijo in Anglijo zvarile v teku zgodovine na podlagi njunega zemljepisnega položaja. Obisk angleškega kraljevskega para v Parizu je tej zvezi med Francijo in Anglijo dodal še nekatere posebne lastnosti. Prisrčen sprejem v Franciji je globoko ganil našo vladarsko dvojico in milijone ljud' v vseh delih našega cesarstva. Zdi se, da se je pri tem obisku izkazalo, dj» goji francoski narod iste želje in ista čustva, namreč da mi in Francozi verujemo v zmago pravice in da tudi verujemo v lojalne temelje, na
hovih ladij po Francovih letalih, je Chamberlain prejel tri značilne odgovore Prvega so mu poslali lastniki pa-roplovnih družb, ki vzdržujejo trgovinske stike s Španijo. Opozorili so Chamberlaina, da je mera njihove potrpežljivosti dovolj preizkušena, ako je bilo od 140 angleških ladij, ki trgujejo z republikansko Španijo, potopljenih doslej že 14, poškodovanih pa 30, in je 30 mornarjev izgubilo življenje. Razen tega je španska državljanska vojna povzročila veliko brezposelnost mornarjev, ker je velik del trgovine s Francovo Španijo — tako med drugim vsa trgovina s premogom — prešel v nemške roke in je celokupni angleški izvoz nazadoval za 25 milijonov funtov, ali v našem denarju nad 6 milijard dinarjev.
V imenu liberalcev je Chamberlainu odgovoril njih voditelj sir Archibald Sinclair, ki svari premiera pred tako zvano »nojevo politiko«. Še preden dvignemo glavo iz peska, se lahko zgodi, pravi Sinclair, »da bo Francija obkrožena, naše pomorske zveze presekane, strateške in gospodarske sile uničene itd.« Predvsem pa želi, naj Chamberlain preneha označevati tiste, ki ne mislijo kakor on, n. pr. lorda Cerila, Ede-
na, vojvodinjo Athollsko i. dr., za »vojne hujskače«, ker s tem samo pomaga nasprotni propagandi.
Najpomembnejši pa je bil odgovor bivšega zunanjega ministra Edena: »Nikakor ni res, da bi Anglija ogražala mir, ako se bori za svoje življenjske interese. Čim Anglija dopusti, da se politika ne-vmešavanja lahko tolmači kot možnost vmešavanja v španske zadeve, se odreka nečemu, kar je veljalo doslej za njen bistveni interes: neodvisnosti in teritorialni nedotakljivosti Španije.« Tudi Eden končno odklanja, da bi ga kdorkoli imenoval »vojnega hujskača«, kajti zavzemati se za britanske interese-ako so ogroženi, še ne pomeni hujskati na vojno.
Podobno sliko, kakor jo kaže ta španska debata, kažejo tudi razprave o češkoslovaškem vprašanju. Tudi tu je ohranitev miru za vse Angleže prva zapoved, razlika v taktiki, ki je ni mogoče prikriti, pa izvira iz večjega ali manjšega zaupanja v miroljubno zagotovilo iz Berlina, kar ima lahko za posledico dve povsem nasprotni politiki. Tu pa o raz-čiščenju še ne moremo govoriti, dasi je vedno več znakov o zbližanju nasprotnih stališč tudi v tem vprašanju.
katere se naj nasloni človeštvo v svoji borbi za omiko in blagostanje. Te obveznosti med Francijo in Anglijo ostajajo nespremenjene, ker slone na istih skupnih naporih za mir in za miroljubno rešitev vseh mednarodnih vprašanj. Kadar se narodi zavedajo svoje moči. je malo verjetno, da njihov trud za ohranitev miru ne bi bil plačan, zaradi česar bodo nadaljevali delo za zmago pravice in miru med vsemi narodi.
Svoj govor je lord Halifax zaključil z besedami: Mednarodni odnošaji se morajo razvijati po načelih pravičnosti, vendar pa se mora ta razvoj nasloniti na sistematsko in razumno delo. da bi se onemogočilo sleherno neumno in škodljivo posredovanje.
Rimski Ust o londonskih govorih
Rim, 28. jul. AA. »Giornale d'Italia« pri-občuje članek, v katerem komentira Cham-berlainov in Halifaxov govor v spodnji zbornici List pravi, da je italijanska javnost sprejela oba govora z mirnostjo in da se ji zdita koristna poskusa za razčiščen je splošnega evropskega položaja. List posebno podčrtava tisti del Chamberlainovega govora, kjer je predsednik britanske vlade govoril o italijanski lojalnosti in dobri volji.
Angleška odgovornost
London, 28. julija, b. Veliko pozornost je v zvezi z Runcimanovo misijo v Pragi vzbudil uvodnik liberalnega »Manchester Guardiana«, ki piše med drugim: Lord
Runciman odhaja v Prago kot >posredovalec in preiskovalec«, neodvisen ne le od angleške, temveč sploh od vsake vlade. Mi pa smo vendarle prepričani, da mu bo angleška vlada kupila vsaj vozni listek. Runcl-manova misija dokončno dokazuje vsem dvomljivcem, da je Anglija na razvoju dogodkov v srednji Evropi odločno interesi-rana, kajti ko bi nam ne bilo mar za usodo tega predela Evrope, bi te odgovornosti ne bili prevzeli. Kdor to prizna, nam ne more odrekati pravice do vmešavanja v češkoslovaške notranje zadeve. Ako že prevzemamo tveganje morebitne vojne zaradi češkoslovaške, potem je pač prav, da se nam prizna beseda tudi v sedanjih pogajanjih.
še nekaj je treba pribiti: Ako bo češkoslovaška po angleškem nasvetu dala koncesije, v katere bi sicer ne privolila, bo angleška vlada moralno odgovorna, da češkoslovaška ne utrpi zaradi tega kake škode.
Razprava na seji
francoske vlade
Pariz, 28. jul. \v. Na današnji seji ministrskega sveta so razpravljali o vseh perečih zunanjih in notranjih političnih vprašanjih. V ospredju zunanjih političnih problemov je bilo češkoslovaško vprašanje. Zunanji minister Bonnet je izčrpno poročal o razvoju narodnostnega vprašanja na Češkoslovaškem in je raztolmačij vlogo angleškega svetovalca lorda Runcimana. Bonnet je poudarjal popolno soglasnost z angleško vlado, da se ta težka naloga poveri bivšemu angleškemu gospodarskemu ministru. Min, predsednik Daladier se je nato bavil v glavnem z notranjimi političnimi vprašanju
Lebrunova brzojavka Renešu
j
Praga 28. julija. AA. Predsednik republik ke dr. Edvard Beneš je prejel od predsednika francoske republike Lebruna brzojavko, v kateri se mu ta zahvaljuje za čestitke ob priliki francoskega narodnega praznika. V brzojavki izraža Lebrun svoje najtoplejše želje za blagostanje in napredek ČSR.
Munciman o svoji nalogi
Prva lordova izjava o poverjeni mu kočljivi misiji
Praga. 28 jul. o. »Prager Tagblatt« je objavil danes izjavo, ki jo je dal njegovemu poročevalcu v Londonu lord Runciman. Angleški politik je dejal:
»Lotil sem se priprav za svoje delo na Češkoslovaškem z največjim zanimanjem in tudi z največjo skrbnostjo. Zavedam se, da je problem, ki ga skušajo sedaj rešiti vodilni možje vseh narodnosti na Češkoslovaškem in vodilne države v Evropi, nad vse težaven, vesel pa sem, da je prav meni pripadla skromna vloga prijateljskega svetovalca pri tem delu, čigar namen je podpreti evropski mir m služiti složnemu sodelovanju narodov. Reči smem, da mi Češkoslovaška ni neznana. Že pred vojno sem imel priliko obiskati Prago, med vojno in v letih po vojni pa sem imel ponovno čast, da sem lahko večkrat dolgo in izčrpno govoril s prezidentom Masarvkom, ki sem ga spoštoval kot zrelega državnika, velikega moža in pristnega demokrata. Sedaj se vnovič pripravljam za daljši obisk na Češkoslovaškem. Trenutno še ne vem. kje bom v Pragi stanoval. Lady Runciman, ki se vedno mnogo zanima za moje delo, bo potovala z menoj. S sebo i bom vzel tudi tolmača. Sicer znam nekoliko nemški žal pa nobenega drugega jezika, kar se jih rabi na
Češkoslovaškem. Razen Prage bom obiska! tudi razne deželne centre Upam, da mi b« kljub delu. na katerega se pripravljam % resničnim veseljem- ostalo nekaj malega časa tudi za sport, ker sem navdušen igralec golfa, lovec in ribič.
Ko me je min. predsednik Chamberlain pozval, naj potujem na Češkoslovaško, sem bil že tri tedne na krožnem potovanju % jahto. Potovanje sem takoj prekinil, da bi se lahko posvetil proučevanju vseh vpo-štev prihajajočih problemov. O političnih vprašanjih se sedaj še ne bi rad izrazil, predvsem ne zaradi tega. ker bi rad izpolnil svojo nalogo popolnoma brez predsodkov.«
V Prago pride v sredo
Praga. 28. jul. h. Po dames dospelih informacijah bo lord Walter Runciman prihodnjo sredo, dne 3. avgusta, prispel v Prago. Lord Runciman se ne bo nastanil v angleškem poslaništvu, temveč v hotelu. V njegovem spremstvu bo mr. Stopford. ki je znan kot strokovnjak v manišinskih zadevah. Zaradi svoje misije, ki slc^r ni oficieL nega značaja, bo užival lord Runciman v Pragi položaj izrednega angleškega poslanika v posebni misiji.
Mnenje Leona Bluma
Pariz, 28. jul. b. Bivši ministrski predsednik Blum podaja zanimive opombe k Runcimanovi praški misiji v svojem organu »Populaire«, kjer piše med drugim:
»Kolikor bolj je Anglija spoznala, da ne bi mogla ostati neudeležena pri evropskem konfliktu, ki bi nastal iz češkoslovaške krize, toliko bolj se je začela truditi, da bi tak konflikt preprečila in našla mirno ureditev spora. Misel na nevtrali-zacijo Češkoslovaške, ki so se je angleški politiki najprej oprijeli, je bila kot nemogoča v Pragi in Parizu odklonjena ter nato tudi od Anglije praktično opuščena. Sele od tedaj naprej si Anglija prizadeva, da usmeri spor med češkoslovaško vlado in sudetsko stranko v poravnavi ter tako odvzame nasprotni stranki sleherno pretvezo za njeno vmešavanje.
Francija je pri teh angleških prizadevanjih navzlic podpori, ki jim jo je sicer nudila, nastopala zavirajoče, da ne bi postala angleška akcija preveč enostranska. Ako naj pride do zadovoljive sprave, potem se mora angleški vpliv najmanj v enaki meri uveljaviti v Berlinu kakor v Pragi. Francija ne bi silila Češkoslovaške v koncesije, ki ne bi bile združljive z njeno državno edinostjo in suverenostjo ter zato v nasprotju s pravimi interesi miru. Francija skratka ne želi, da bi pritisk prijateljskih držav rodil isti rezultat kakor kak nasilen nastop.
V tem okviru se je doslej vodila skupna francosko - angleška akcija in upati smem, da velja to tudi za novo angleško pobudo, za praško misijo lorda Runcimana Francija se je tej pobudi pridružila, četudi ne brez pridržkov. Angleška vlada je želela, da bi lorda Runcimana spremljal v Prago kak Francoz v enaki funkciji, francoska vlada pa tej želji ni bila naklonjena. Očividno se je bala, da ne bi skupna angleško - francoska delegacija imela značaja nekakšnega razsodišča, pred katerim bi se dr. Beneš in Henlein znašla na isti stopnji in katerega odločitve bi se morale sprejeti kot sodbe sodišča Lord
Runciman odhaja torej v Prago sam in njegova naloga je naloga oficioznega »svetovalca« češkoslovaške vlade. Pri tem pa je treba ugotoviti, da si je češkoslovaška vlada s pristankom na Runcimanovo imenovanje otežkočila svoj položaj nasproti njegovim morebitnim nasvetom.
Tako je usoda Češkoslovaške in v marsikaterem pogledu tudi usoda Evrope izročena mnenju enega samega človeka. To sili k razmišljanju, vendar pa je treba pripomniti, da nima Francija proti osebnosti lorda Runcimana nikakih pomislekov. Odveč je strah, da bi ta preizkušeni demokrat mislil na to, da bi sudetskim Nemcem namesto demokratične enakopravnosti priznal predpravice z državi po njihovi ideologiji in tako del češkoslovaških državljanov v republiki prepustil tuji oblasti. Francija nima torej nikakega razloga za domnevo, da bi angleška akcija prešla meje splošnega postopanja. Iz Runcimanove misije izvaja Francija samo dva zaključka: da je od Anglije prevzeto varuštvo nad Češkoslovaško dejansko poroštvo in da je s tem povečana verjetnost mirne odnosno zmanjšana nevarnost nasilne rešitve.«
Hodža o Runcimanu
Pariz, 28. juL h. češkoslovaški zunanji minister dr. Krofta je posebnemu poročevalcu lista »Paris Soir« izjavil, da je češkoslovaška vlada z veseljem sprejela vest, da je lord Runcimasn poslan v Prago kot opazovalec in posvetovalec. Vlada pozdravlja to misijo s tem večjim zadovoljstvom, ker smatra lorda Runcimana za neodvisno osebnost in pripadnika velesile, ki je že dvakrat pokazala svojo odločno voljo, da hoče sodelovati pri mirni ureditvi srednjeevropskih vprašanjih.
Milan, 28. jul. AA. V bližini Milana je zdrknil s ceste v prepad velik avtomobil, a katerim se je peljalo 9 oseb. Tri osebe so padle v reko in utonile, medtem ko so se 4 potniki močno poškodovali.
Narodnostni statut
še nI definitiven
Poluradni komunike čsl. vlade — Posvetovanja v Pragi Henleinov protest proti objavi statuta
Praga, 28. juL AA. V zvezi s poročili in komentarji raznih češkoslovaških in drugih listov o pripravah za sestavo narodnostnega statuta opozarjajo poklicani krogi, kakor je izvedel CT K, na okoliščino, da to pisanje ne more dati plošnj pregled priipravljajočih ee sklepov, ker gre za tekst, Čigar, defini-tivna redakcija še ni končana. Znano je, da pripravlja politični odbor ministrov reformo državne uprave. Vse dotlej, dokler ne bo točno določen način opredelitve pristojnosti višjih upravnih organov glede avtonomije, ni moči podati defimitivnega stališča o tej reformi. To velja tudi za zakonski načrt o uporabi uradnega jezika in za razne dele narodnostnega statuta. Politični odbor ministrov in odbor šestih še nista končala razgovorov s pooblaščenci strank, ki zastopajo razne narodnosti. Očitno je torej, da končnega sklepa glede teh zakonskih načrtov še ni. Ti načrti se morajo predložiti v končni obliki parlamentu edino preko ministrskega sveta, ki pa mora poprej formulirati končno mnenje o morebitnih spremiinjevalniih predlogih. Posamezni deli, objavljeni v iist.ih. torej ne morejo veljati za osnovo za proučevanje, temveč bo samo informacije, ki ne dajejo točne slike zakonodajnega d«Ia, ki naj ustvari novo podlago za ureditev narodnostnega vprašanja v ČSR.
Praga, 28. jul. w. Odbor političnih ministrov je snoči končal razpravo o upravni reformi. Jutri bo baje sklicana velika konferenca koalicijsikih strank, katere se bodo udeležili tudi predsedniki poslanskih in se-natorskih klubov. Dr. Hodža bo na tej konferenci poročal o podrobnostih zakonskih osnutkov, zunanji minister dr. Krofta pa bo dal pojasnila glede zunanje-politič-nega položaja. Končno bo finančni minister Kalfus govoril o finančnih in gospodarskih vprašanjih, Vlada je mnenja, da
I nima pomena, da bi zakonske osnutke predložila sedaj zastopstvom posameznih narodnosti, temveč jih bo takoj dostavila
angleškemu posvetovalcu lordu Runci-manu.
Bodoče deželne avtonomije
Praga, 28. jul. o. >Vinkov« je danes objavil nekaj informacij o novih deželnih avtonomijah. Po teh informacijah bo imela Češka 120 deželnih poslancev. Moravska in Šlezija skupno 60, Slovaška prav ta/ko 60. Izvoljeni predsedniki deželnih zborov bodo hkratu tudi predsedniki deželnih odborov, kj todo izvoljeni od deželnih zborov. Vsakemu članu deželnega odbora bo pridelje-nih toliko narodnostnih referentov, kolikor jih prihaja glede na narodnosti v prizadeti deželi vpoštev.
Henleinov protest
Praga, 28. jul. AA. Predsednik parlamentarne skupine sudetskih Nemcev, poslanec Kundt protestira v uradnem listu sudetsko nemške stranke »Zeit« proti objavi glavnih točk narodnostnega statuta, kar so včeraj storili nekateri listi. Taka objava, pravi Kundt, ne bo prav nič koristila in pospešila naših razgovorov z vlado.
„Temps" o statutu
Pariz, 28. .fui. h. Večerna izdaja »Tempsa« posveča svoj uvodnik češkoslovaškemu narodnostnemu statutu. List naglasa, da je nemški tisk zelo ostro nastopil proti objavljenim načelom narodnostnega statuta, v resnici pa ie ta osnutek, najbolj resna podlaga za nadaljnja pogajanja e sudetski-mi Nemci. Zato ie splošno presenetilo, ker so njegova načela pri nemških narodnih 6o-oialisbih izzvala tako hudo razburjenje.
Hudi boji ob Ebru
Republikanci so obkolili Gandeso — Pri bombardiranju Valencije so Francova letala poškodovala angleško
ladjo
Zastoj japonske ofenzive
Zopet hudi nalivi — Kolera v zavzetem Kiukiangu — Mrliče sežigajo v množicah — Kitajski napad na KaiSeng
šanghaj, 28. jul. o. Japonska ofenziva, katere prva etapa se je zaključila z zavzetjem Kiukianga in ki se je po tej prvi zmagi nadaljevala v dveh smereh, proti Nančangu na jugozapadu in proti Hanko-✓u na severozapadu, je zaradi nenadnih velikih nalivov na lepem zastala. Že dva dni lije po področju okrog Kiukianga kakor iz škafa. Vse ceste so pod vodo.
Med tem so Japonci iztisnili iz Kiukianga poslednje kitajske čete. V zadnjih dveh dneh so pokopali tudi vse mrtvece. Sežigali so jih po sto in sto na ogromnih grmadah. V Kiukiangu se je pojavila kolera. Tudi v japonskih taboriščih so morah odrediti izredne zdravstvene ukrepe proti tej epidemiji. Večje število japonskih vojakov je že obolelo in so jih morah prepeljati v poljske bolnice.
Kitajci so med tem pričeli z mrzlično naglico graditi nove utrdbe na fronti, ki je sedaj v smeri proti jugozapadu oddaljena od Kiukianga kakih 100 km.
Velika kitajska vojska v Honanu je davi pred zoro nenadno prešla v ofenzivo. Na več krajih so oddelki Kitajcev prekoračili Rumeno reko in že v zgodnjih jutranjih urah so s koncentričnim napadom v naskoku zavzeli skoraj vsa predmestja Kaifenga. Kitajska ofenziva vzdolž lunghajske proge je silno iznenadila vrhovno vodstvo japonske vojske. Japonska posadka v Kajfengu je precej šibka in bo podlegla silni kitajski premoči, ako ne bo pravočasno ojačena.
Brezuspešen japonski napad na otok Namoa
Hongkong, 28. jul d. Japonska vojna mornarica je po pardnevnih poizkusih morala opustiti namen, da bi zasedla otok
Namoa v bližini Svatova. Ofenziva japonskega brodovja proti, temu otoku se je pričela že v ponedeljek popoldne, obalne baterije na otoku pa so krepko odgovarjale na obstreljevanje. Zatem so Japonci ponovili svoj _ poizkus v torek dopoldne in so nedaleč od vasi Lungoa v južnozapad-nem delu otoka skušali izkrcati svoje čete, kar se jim je tudi posrečilo pod varstvom topovskega ognja z vojnih ladij. Takoj nato pa so kitajske čete prešle iz zaledja v napad in po večurnem krvavem boju prisilile Japonce, da so se vrnili na vojne ladje ter pustili na bojišču veliko število mrtvih in ranjenih. Politični opazovalci v Kantonu so mnenja, da bodo japonske vojne ladje znova skušale osvojiti ta važni otok, na katerem nameravajo Japonci zgraditi svoja letalska oporišča, s katerih bi lahko bombardirali luko Svatov. V bližini otoka Namoa je še vedno veliko število japonskih vojnih ladij.
Brezuspešna japonsko-ruska pogajanja
Tokio, 28. jul. o. Japonske oblasti so pred dnevi poslale iz Koreje na rusko stran dva parlamentarca z nalogo, da bi skušala doseči mirno ureditev spora, ki je nastal zaradi ruskega vdora v man-džursko mesto Hunčun. Sedaj sta se oba parlamentarca vrnila na mandžursko stran. Z njima je prišlo tudi več ruskih spremljevalcev. Izjavila sta, da nista dobila nikakega konkretnega odgovora na svoje predloge. Ruske vojaške oblasti so japonske predloge poslale v Moskvo in izjavile, da bo japonska vlada po diplomatski poti dobila odgovor na te svoje predloge.
Barcelona. 28. jul. AA. Uradno objavljajo. da je Gandesa obkoljena. Republikanci
so ujeli 4000 Francovih vojakov ter zaplenili velike količine vojnega materijala.
Havasov dopisnik je pregledal fronto ob Ebru in ugotovil, da Francova letala niso mogla preprečiti prehoda republikanskih čet na drugo stran reke, ker so porušene mostove naglo popravile. Dvanajst Francovih letal ie ob 14.30 uri bombardiralo pristaniške naprave v Valenciji. Odvrgla so 115 bomb in zadela britansko ladjo »Calwin«. Več mornarjev je bilo ubitih. "Podrobnosti še ni. vendar pa domnevajo, da je med ubitimi tudi danski opazovalec Mo-yel.
Iz Francovega tabora
Salamanca,, 28. jul. AA. Po zadnjih vesteh z bojišč so Francove čete preprečile nadaljnjo ofenzivo republikanskih čet v dolini reke Ebro. V začetku se je sovražniku posrečilo prekoračiti reko na več krajih, toda Fvancove čete so med Amposto in Mo-Imom, južno od Tortose iznenadile sovraž-nf.ka in mu prizadejale hude izgube.
Poročilo nacionalističnega poveljstva pravi: Na bojišču pri Ebru smo nadaljevali čiščenje ozemlja med Fajono in Mequinen-zo. Sovražnika smo popolnoma pregnali od izliva reke Ebro ter mu prizadejali težke izgube. V odseku Mora de Ebro na cesti Gandesa—Tarragona so nacionalistične čete nadaljevale prodiranje. Tudi tu smo sovražniku prizadeli hude izgube. Na valen-cijskem bojišču smo začeli ponovno napadati. še prej pa smo odbili napad sovražnika proti našemu desnemu krilu. V ponedeljek je naše letalstvo bombardiralo tovarno streljiva v Gandiji. V tovarni je nastal požar. Prav tako so letala bombardirala pristaniške naprave v Gandiji, v torek pa pristaniške naprave v Tarragoni. Na ca-stellonskem bojišču smo v sredo sestrelili dve sovražnikovi letali.
Vojni dopisniki v nacionalističnem glavnem poveljstvu poročajo o težkem položaju
Jeruzalem, 28. jul. o. Nemiri v Palestini še niso ponehali. Davi je bilo več hudih incidentov v Tel-Avivu in Haifi. V Tel-Avi-vu je bil ubit policijski agent, v Haifi pa so policijski stražniki pri nekem spopadu ranili 9 Arabcev. Pri drugem incidentu je bil ubit neki derviš, ko je stopil iz džamije. Pri tretjem spopadu med Židi in Arabci je bilo več židov ranjenih. Neki žid je podlegel dobljenim poškodbam.
Nemiri dobivajo značaj nove državljanske vojne. V Haifi arabsko prebivalstvo še naprej zažiga židovske trgovine, meče
Belgijski kralj
obišče Pariz
Pariz, 28. jul. AA. Potrjujejo se vesti, da bo jeseni belgijski kralj Leopold v družbi svoje matere kraljice Elizabete in brata princa Charlesa obiskal Pariz, kjer bo prisostvoval odkritju spomenika pokojnemu kralju Albertu na trgu Concorde.
Bivši nemški bojevniki v Parizu
Pariz, 28. jul. AA. V domu nemškega združenja v Parizu je bil snoči svečan sprejem 200 bivših nemških bojevnikov 106. bavarskega rezervnega pehotnega polka, v katerem je med vojno srtužil tudi Adolf Hitler. Bojevniki so obiskali vojaške grobove
republikanskih čet, ki so prodrle preko reke Ebro. Ker so nacionalistična letala razrušila med bombardiranjem vse mostove
preko reke, nimajo čete na desni strani nobene zveze z onimi na levem obrežju Ebra ter se ne morejo oskrbovati s streljivom in živili.
Republikanski odgovor glede umika prostovoljcev
London, 28, jul. A A. Havas: Snoči so objavili noto španske republikanske vlade kot odgovor na angleški načrt o umiku prostovoljcev iz Španije, ki ga je odobril odbor za nevmešavanje. V noti sporoča republikanska vlada, da sprejema angleški načrt, vendar pa izraža svoje pridržke. Nota ima štiri poglavje. Prvo govori o umiku prostovoljcev, drugo o pomorski kontroli, tretje o letalski kontroli, četrto pa ima splošne pripombe. Republikanska vlada sporoča, da sprejema angleški načrt in bo pri njegovem izvajanju tudi lojalno sodelovala, vendar pa opozarja, da predlaga angleški načrt, naj prostovoljci odidejo v koncentracijska taborišča, ki bodo blizu Palosa, Cartagene, Malage in Cadiza. Republikanska vlada se sprašuje, če obstoji kakšen dejanski odnos med temi taborišči in med številom prostovoljcev, ki naj zapuste Španijo. Valencijska vlada misli, da se na nasprotni strani bori 100.000 prostovoljcev, dočim se na njeni strani bori samo 10.000 prostovoljcev. Zato se republikanska vlada vprašuje, kako se bo organiziral odhod po tem razmerju številk. Po njenem mnenju bi moralo zapustiti Španijo vsak dan 10.000 prostovoljcev, ki se bore na nacionalistični strani, dočim bi na republikanski strani zapustilo Španijo dnevno 1000 prostovoljcev. Republikanska vlada upa, da bo tudi tujska legija vključena v določbe o umiku prostovoljcev iz Španije. Republikanska vlada se čudi, zakaj se ne omenja v načrtu odvoz tujega vojnega materijala, sicer pa misli, da so določbe o kontroli nezadostne.
bombe v židovske hiše ter napada judovske popotnike Ceste so še vedno neupo-rabljive. Arabci so razrušili cesto od Nab-lusa do Jeruzalema v dolžini 8 km. Cesta od Tel-Aviva do Jeruzalema je bila včeraj delno prekinjena na več mestih ter je bilo več vozov napadenih.
London, 28. jul. o. Glede na resni položaj poročajo »Times«, da je angleška vlada sklenila znatno ojačiti policijo in vojaštvo v Palestini. Obenem je angleška vlada pozvala palestinsko komisijo, naj pospeši svoje delo.
v Belgiji in severni Franciji. Pri sprejemu so bili navzoči tudi zastopniki francoskega tiska in odposlanstvo vdov padlih francoskih vojakov. Nemški poslanik Welczek je prisrčno pozdravil prisotne francoske bojevnike, nato pa je bivše nemške bojevnike pozval, naj še nadalje delajo za zboljšanje odnosov med obema državama.
Stroški za varstvo
Sueškega prekopa
Kairo, 28. jul. AA. Iz Londona poročajo, da je predsednik egiptske vlade ugodno uredil vprašanje vojašnic ob Sueškem prekopu. Anglija in Egipt bosta skupno plačah stroške za vojašnice, stanovanjske hiše, delavnice in športna igrišča. Doslej je Anglija prispevala samo eno četrtinko. Skupni letni stroški bodo znašali 12 milijonov funtov.
Beležke
Posvetovanja združene opozicije
Ob priliki beograjskega bivanja dr. Mačkovega odposlanca dr. Suteja je imel delovni odbor združene opozicije v prvi polovici tega tedna več sej, na katerih so sc dokončno pomenili o podrobnostih obiska dr. j Mačka pri beograjskih opozicijskih šefih. Istočasno so se ponovno sestali tudi voditelji srbske združene opozicije Aca Stanoje-vič, Ljuba Davidovič in Joca Jovanovič, ki so tudi sami konferirali z dr. Šutejem. Sklepi teh sej še niso objavljeni, ravno tako tudi še ne dan dr. Mačkovega prihoda.
Dr. Šutej se je včeraj vrnil v Zagreb in poročal voditeljem bivše KDK. Odpeljal se je tudi v Kupinec k dr. Mačku ter mu predložil beograjske sklepe v odobritev.
Bolezen dr. Mačka
Zabeležil: smo že da je dr. Maček lahko obolel. Včerajšnji »Otzon: poroča k temu, da se je malo prehladil, da pa je obolenje prav lahnega značaja. Po informacijah tega lista obolenje »ne bo ovira, da ne bi odpotoval v Beograd v določenem roku. Ako pa bi to le ne bilo mogoče, bo od god il svojo pot v Beograd samo za nekoliko dni, da 6e docela popravi«.
JNS v Liki
Sreska organizacija v Gospiču je s sodelovanjem krajevnih strankinih organizacij priredila več shodov, na katerih sta bila glavna govornika senator dr. Peter Zec in narodni poslanec Josip Cvetié. Obema, zlasti pa dr. Zecu, so pristaši pripravili prisrčne sprejeme.
Nauk slovenske JRZ
»Samouprava« piše o zborovanjih JRZ v Sloveniji ter podčrtava njihov jugoslovenski in državnotvorni značaj. Na koncu ugotavlja:
»S svojo polnoštevilno udeležbo so Slovenci pokazali visoko zavest državotvornosti ter dali dober primer vsem onim, katerim se ne dopade enotna Jugoslavija in ki po 20 letih skupnega življenja še mislijo na nekako cepljenje.«
Zagrebški velesejem
Zagrebški zbor, kakor se imenuje zagrebški velesejem, je te dni razposlal prospekte za svojo letošnjo jesensko razstavo, ki bo od 27. avgusta do 6. septembra. Prospekt poziva hrvatske gospodarske podjetnike, naj polnoštevilno razstavijo na jesenskem velesejmu, in pri tem med drugim pravi:
»Danes vodi že vsa hrvatska javnost kontrolo, kdo sodeluje in kdo ne sodeluje na našem Zagrebškem zboru. ZZ se more smatrati za poslovna vrata v naše hrvatske kraje. Ker se danes pojavlja že tudi strnje-nost gospodarskih front, ne sme na jesenski razstavi ZZ manjkati nobena tvornica ali delavnica, ki je odvisna od našega trga.«
Včerajšnji »Hrvatski dnevnik« posveča temu pozivu svoj notranjepolitični uvodnik, v katerem podčrtava pomen ZZ m se- pridružuje njegovemu -pozivu. List pravi, da »kdor ne bi znal ali ne bi hotel uvideti te potrebe (da razstavi na ZZ), ta naj potem ne dolži drugih, ako bo v svojem poslovanju zaradi svoje neuvidevnosti, nezrelosti ali trdoglavosti naletel na težkoče, deficite in mrtvilo.«
Tragična smrt hrvatskega književnika
Pred dobrim tednom smo zabeležili, da je začel v Beogradu izhajati nov list z naslovom »Deset dana« ter da ga izdaja in urejuje odvetnik in književnik dr. Mladen Horvat, sin pokojnega frankovskegi politika. Komaj je bila prva številka njegovega lista na ulici, se je dr. Horvat hudo ponesrečil, ko se je z nekim znancem vračal na motociklu s kopanja na Savi v Beograd. Kakor nam sedaj poročajo, je v torek zvečer podlegel zadobljenim poškodbam.
Dr. Mladen Horvat je imel med hrvatskimi literati dokaj slovesa. Bil je tudi član Penkluba. Urejeval je več hrvatskih revij, tik pred smrtjo pa je, kakor že rečeno, začel izdajati političen list v Beogradu, kjer se je bil naselil kot odvetnik. Napisal je tudi nekaj romanov in povesti.
Akcija za rumunski list v Jugoslaviji
Novosadski »Dan« poroča, da hočejo ba-naški Rumimi ustanoviti lastno glasilo v rumunskem jeziku. Zanimanje za ta list je baje zelo veliko in rumunski voditelji se nadejajo, da bodo lahko začeli izdajati list še to jesen. Naloga lista bo obravnavati in zagovarjati zadeve rumunske manjšine v naši državi
Nasprotstva med nemškimi in avstrijskimi škofi
V kratkem se bo sestala letošnja konferenca nemških škofov, ki bo zopet zasedala v Fuldi. Vodil jo bo tudi letos vratislavski nadškof kardinal Bertram. Kakor je razvidno iz časopisnih poročil, avstrijski škofje na to konferenco niso bili povabljeni. Nekateri listi tolmačijo to tako, da stoje nemški Škofje na stališču, da je avstrijski konkordat še vedno v veljavi in da tvori zaradi tega bivša Avstrija v cerkvenem pogledu še svoje področje. Drugo in bolj verjetno tolmačenje pa govori o nasprotstvih med nemškim in avstrijskim episkopatom, ki so nastala zaradi znanega zadržanja avstrijskih škofov o priliki plebiscita za priključitev Avstrije.
Manjšinski problem med Nemčijo in Poljsko
Poljski in nemški listi vedno češče in tudi vedno bolj nervozno obravnavajo medsebojne manjšinske probleme, to se pravi, položaj poljske manjšine v Nemčiji in položaj nemške manjšine na Poljskem. Lansko jesen je bil sklenjen med berlinsko in varšavsko vlado sporazum o nekaki recipročnosti, vendar pa se ta sporazum v praksi ni dal izvesti. Kako velika so nasprotstva, kaže že samo dejstvo, da cenijo Nemci svojo manjšino na Poljskem na milijon ljudi, Poljaki pa ji priznavajo samo milijona. L. 1919 so imeli Nemci na Poljskem 1550 osnovnih šol s 93.000 otroki, lani pa le še 428 s 40.000 otroki. Nemci se pritožujejo, da mora dobra polovica nemških otrok
Ina Poljskem pohajati poljske šole, ker nemških nimajo.
Poslanik dr. Lipa na Oplencu
Beograd, 28. julija, p. Novi češkoslovaški poslanik Jaroslav Lipa, ki je pred kratkim izročil Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu v avdienci na Brdu svoja akreditiv-na pisma, se je včeraj z Gorenjske pripeljal v Beograd. Davi se je v spremstvu po-slaniškega svetnika dr. Spačka, vojnega atašeja podpolkovnika Kniške, novinarskega atašeja dr. Hlavačka in še nekaterih drugih članov poslaništva odpeljal na Oplenac. Obiskal je grob Viteškega kralja Zedini-telja in položil nanj venec. Na povratku se je ustavil na Avali m položii venec na grob Neznanega junaka. Poslanik se nocoj ali jutri spet vrne na Bled, kjer bo ostal do konference Male antante.
Nesreča ameriškega letalca v Beogradu
Beograd, 28. jul. p. Davi ob 9.30 s« je nad beograjskim letališčem smrtno ponese-čil ameriški pilot Gordon Mauth. Neka ameriška tovarna letal ga je z novim letalom tipa Flit poslala v Evropo na propagandno potovanje. Mauth se je s svojim letalom produciral že po vsej Evropi. Pred dvema tednoma je prispel iz Rumunije v Beograd Vse zadnie dni je s svojim letalom izvaial nad Bogradom in Zemunom prav neverjetne akrobacije. Njegovo rumenordeče letalo je poznal že ves Beograd. Tudi davi ee je dvignil v zrak in izvršil nekaj lupingov nizko nad terenom. Nenadno pa mu je sredi neke take akrobacije motor na letalu odpovedal in blizu podvoza na cesti Beograd —Zemun je letalo z višine 200 m treščilo na tla. Mauth je bil pri priči mrtev.
Kanadski ministrski predsednik izginil
London, 28. jul. w. Min. predsednik kanadske države Ontario, Hebburn, je po vesteh iz Ottawe brez sledu izginil na poletu med Whithourseom in Juneahuom na Aljaski. Letalo ministrskega predsednika, v katerem je bilo tudi več vodilnih ameriških strokovnjakov za rudarstvo, pogrešajo že 24 ur.
Bombni atentat
v Severni Irski
Belfast, 28. jul. AA. Davi je eksplodirala pred neko trgovino bomba, ki je precej poškodovala poslopje. Policija je nato odkrila razstreljivo tudi za izložbeno roleto. V trgovini se je ta čas mudil samo Mac Eveny, ki je bil kandidat pri zadnjih volitvah leta 1935 za severno Irsko. Eveny ni bil ranjen. Izjavil je, da ne ve, kakšen smisel naj bi imel ta atentat.
Slične so pritožbe poljske manjšine v Nemčiji. Poljaki se zlasti pritožujejo nad sistematičnim ponemčevanjem. Z gori omenjenim lanskim sporazumom je bilo sicer določeno, da se poljski otroci ne silijo v hi-tlerjevsko mladinsko organizacijo. Toda pri današnjem totalitarnem ustroju Nemčije Poljaki ne morejo imeti lastnih strokovnih in poklicnih organizacij, enako tudi ne razvitega časopisja in ne drugih samostojnih nacionalnih ustanov. Vrhu tega je mladina, ki ni izšla iz hitlerjevske mladinske fronte, v marsikaterem pogledu zapostavljena, ko gre za ustvaritev lastne eksistence. Vse to nujno vpliva, da se raznarodovanje Poljakov nadaljuje.
Incident v spodnji zbornici
Kakor poročajo nemški listi, se je dogodil v sredo popoldne v angleški spodnji zbornici zanimiv incident. Državni pod-tajnik v letalskem ministrstvu Balfour je sporočil spodnji zbornici, da se izdeluje nov tip štirimotornega enokrilnega letala, ki bo pri hitrosti 200 milj na uro v poletu brez pristanka lahko prepeljalo iz Londona v Berlin 40. potnikov. Tedaj je vstal laburistični poslanec Montague in stavil državnemu podtajniku naslednje nepričakovano vprašanje: >Ako je mogoče prepeljati iz Londona v Berlin v letalu 40 potnikov, ali ne bi bilo mogoče leteti v Berlin tudi s 40 bombami?« Vprašanje je izzvalo medklice vseh poslancev, ki so zahtevali, da se mora poslanec Montague opravičiti. V posebnem govoru je poslanec i Montague to storil in umaknil svoje vpra-' sanje.
Iz državne službe
Beograd, 28. jul. p. V carinski službi so napredovali za carinike v 8. pol. skupini Omer Džinič Stevan Bekič, in Vinko Bibiča v Ljubljani. Dimitrije Špirovič, Anton Hammer, Marijan Brozovic jn Zija Pihce-vič v Mariboru, Slavomir Jurkovič v Gornji Radgoni, Virgil Vučemilovic In Anton Staglio na Jesenicah, za pomožne carinike v. 9. poL skupini pa Milo rad Dučič in Pavle Stokovič v Mariboru, Borivoj Gočmanac m Rudolf Dobovišek na Rakeku. — Na srednji tehniški šoli v Ljubljani so napredovali v 4. pol. skupino 2. etopnijo prof. Miroslav Šivic, v 5. pol. skupino inž. Roman Gregi, v 6. pol. skupino prof. Pavel Urankar. na trgovski akademiji v Mariboru v 6. pol skupino prof. dr. Vladimir Kralj,_ na osrednjem zavodu za žensko domačo obrt v Ljubljani pa v 6. pol. skupino učiteljica Katarina Munih. — Za kontrolorje mer v 7. poL skupini so napredovali Josip Letnik, Josip Kosi in Josip Hojkar v Ljubljani ter Miroslav Puc v Mariboru. — Za katastrske pomožne geometre v 9. pol. skupini pri oddelku za katastre in državna posestva so napredovali pripravniki Emil Reisinger, Igor Rogajski, Franc Poljšak, Viktor GriJ, Bogumil Pregelj, Hugoo Žitnik in Franjo Colarič.
Strela udarja
Dol. Toplice, 27. julija.
Nedelja 24. t. m. je bil vroč in soparen dan. Proti večeru so se jeli kopičiti temni oblaki in bliskalo se je, da je kar vid jemalo. Okoli desete ure zvečer je pričelo tudi močno grmeti in treskati. Strela je udarila v kozolec posestnika Erbcžmika na Gor. Gradišču in ga vžgala. Ljudje, ki so opažih požar, so pričeli hitro gasiti. Posrečilo se jim je ,da so kozolec, iz katerega je bilo sušeče se žito že pospravljeno, rešili: v toliko, da je poškodovan le majhen del. škoda ni velika in se bo z malimi stroški popravila. Strela tod ne povzroča velike škode, vendar v zadnjem času vas Gor. Gradišče pogosto obiskuje. Tako je lani dvakrat udarila ter povzročila smrt mlade žene pos. Mežnariča. Močan dež je blagodejno vplival in poživil poljsko rast.
Zagorje, 27. julija.
Hud naliv s točo je v nedeljo plašil Za. gorjane, saj je treskalo in bliskalo v&e navskriž, kakor, da se bliža sodni dan.
še hujše je bilo okrog 23. ure. V Kisov-cu je strela udarila v transformator, kar je povzročilo veliko paniko med prebivalstvom, kajti vse luči so naenkrat ugasnile, vmes pa se je čulo bobnanje groma in treskanje.
Srečo v nesreči je doživel trgovski pomočnik Marjan, kateremu je nevidna sila iztrgala iz rok dežnik, samega pa pritisnilo k zidu štibernikove hiše v Kisov-cu. Bil je blizu tam, kjer je udarila strela. Poleg strahu ni bilo drugih posledic, za nekaj časa mu je otrpnila desna roka.
Dvojni umor v Zagrebu iz ljubosumnosti
Zagreb, 28. jul. o. V zagrebškem predmestju Sveticah je bil davi izvršen strašen zločin. Stjepan Amholz. 32 let star strojni ključavničar, je vdrl v stanovanje kočijaža Ivana Šverka in z nožem do smrti zabodel njega in ženo Faniko ter lažje poškodoval njuna sinova Josipa in Marjana. Amholz je imel ljubezensko razmerje s Faniko Šverkovo, ki je pred meseci zapustila moZa, a se je te dni zopet vrnila domov. Svoj zločin je izvršil iz ljubosumnosti. Amholz je po zločinu skušal zbežati, vendar pa mu je bila policija takoj za petami. Ko je spoznal svoj obupni položaj, se je skušal zastrupiti z oetovo kislino, na kliniki pa so mu želodec izprali.
Vremenska napoved
Zemunsko vremensko poročilo: Vedro m toplo vreme v vsej državi, le v zapadnih krajih nekoliko oblačno. Najnižja toplota Zagreb 10, najvišja Jaša Tomlé in Mostar 38 C.
Zemunska vremenska napovedj Pretežno vedro in toplo vreme v vsej državi, nekoliko oblačno v teku dneva le v severni polovici, kier eo možne tudi nevihte.
Zagrebška: Vedro in stalno vreme. Temperature se bodo dvignile.
Dunajska: Ponekod oblačno, izmenoma jasno, morda lokalne nevihte.
Mesnin v Palestini
Vsak dan številni umori in uboji — Arabci zažigajo židovske trgovine — Ojačenje angleškega vojaštva
Naši kraji in ljudje
Pri sprejema italijanske mornarice
v šibeniku
Komandant italijanske mornarice viceadmiral Ricardi v spremstvu našega komandanta mornarice viceadmirala Polica in drugih oficirjev pred častno
četo naših mornarjev
Smrt zaslužnega koroškega rodoljuba
Kamnik, 28. julija Včeraj dopoldne je na svojem posestvu ©a Zapricah po daljšem bolehanju umrl zgledni koroški rodoljub in vneti narodni delavec nadučitelj Lovro Horvat. Rodil se je v narodno zavedni Kramarjevi hiši v Bi-ifftrici v Rožu 9. avgusta 1863, po starših ;pa je bil kranjskega rodu — oče je bil iz Železnikov, mati pa iz Naklega. že na učiteljišču je moral mnogo pretrpeti zaradi jrazširjanja Einspielerjevega »Mira« in ustanavljanja ^slovenskega pevskega dru-iStva.
Na svojih službenih mestih v Kazazah ob Žili, v Gorjah in čačah je kot navdušen pevec povsod ustanavljal pevska društva in posvečal vse svoje moči in znanje slovenskemu ljudstvu s tem, da mu je pomagal pri povzdigi narodnega gospodarstva, zlasti sadjarstva in čebelarstva. Zbiral je koroške narodne pesmi in jih vadil v zborih, da se je ta dragoceni zaklad koroških Slovencev ohranil in oživil. Mnogo izmed
najlepših koroških narodnih pesmi je gospod Horvat prvi zabeležil in jih potem poslal raznim zbirateljem, da jih natisnejo v svojih zbirkah, tako n. pr. prelepo »čej so tiste stezice«.
Nemškonacionalni krogi mu niso bili naklonjeni in so povsod skušali ovirati njegovo delovanje, čeprav je užival med ljudstvom največje simpatije. Dosegli so, da je bil po 23 letih delovanja premeščen od Žile v nemški Pontafel, a tu so nemški šovinisti zahtevali njegovo premestitev, šolski nadzornik mu je ponudil razna mesta v nemškem delu Koroške, toda on je vztrajal pri zahtevi, da pride med Slovence, češ da so nemški učitelji v slovenskih krajih nesposobni za vzgojo otrok, ker ne znajo njihovega jezika. Po dolgih pogajanjih je dobil L 1913. mesto nadučitelja v slovenski Globasnici, leta 1918. pa je bil imenovan za nadučitelja na nemški šestrazrednici v Prevaljah, katero je preuredil v slovensko narodno solo. Tu ga je zadel hud udarec v maju 1919., ko je vdrl v Prevalje Volkswehr, oropal šolo in njegovo stanovanje, zbolela mu je žena, dva sinova pa mu je ugrabila smrt.
Leta 1922. je bil nadučitelj Horvat upokojen, a po upokojitvi se je naselil v Kamniku, kjer je vrtnaril, pisal in pel do zadnjega. Izdal je zbirko koroških narodnih pesmi, med temi tudi nagrobnico, ki mu jo bo jutri poslednjič zapela v slovo »Lira«. Pokojni starosta slovenskega koroškega učiteljstva nadučitelj g. Lovro Horvat zapušča užaloščeno soprogo go. Terezijo roj. Ušan, sinova Lovra in dr. med. Mirka ter hčere Marijo, Emo por. Mihaels-Farrington in Reziko por. Bravard. Pogreb blagega pokojnika bo jutri, v petek 29. t. m. iz hiše žalosti Zaprice št. 25 na farno pokopališče na Žale . Zaslužnemu šolniku in javnemu delavcu bomo ohranili trajen spomin. Žalujočim naše iskreno sožalje!
Nesreča pri regulaciji Rinže
Pri razstreljevanju Je bil hudo ranjen delavec Naglic
Stara cerkev pri Kočevju, 27. jul.
»Jutro« je v raznih člankih iz Kočevske že često poudarjalo, kolikega pomena bi bila izvršitev regulacijskih del v strugi Rinže za zemljo ob tem potoku. Zaradi poplav, ki so obsežne travnike ob Rinži sleherno pomlad in jesen zalile z vodo. je bil svet tamkaj manj vreden; na njem je rasla slaba, kisla trava, zemlja sama pa je bila za oranje zaradi prevelike vlage nerabna. Ta svet, ki čaka še na parcelacijo in odmero kmečkim slovenskim ko-lonom, ki so orne zemlje naravnost lačni, pa bi z regulacijo Rinže pridobil na vrednosti. Za ta dela so se že vsa povojna leta zanimali tako posamezni kmetje, ki so od njih pričakovali zboljšanje težkega socialnega položaja, kakor tudi naše oblasti. Končno je v letošnji proračun tudi banska uprava vnesla 40.000 din rednega kredita za prepotrebna regulacijska dela ob Rinži.
Po načrtih, ki jih je izdelal tehnični oddelek banske uprave, se je z delom za regulacijo Rinže pričelo pred dvema ted-
noma. Nihče ni bil tega menda bolj vesel, kakor socialno težko prizadeti kočevski Slovenci v okolišu Stare cerkve, ker se jim je zopet nudila prilika skromnega zaslužka pri teh težaških delih. Med mnogimi prosilci je bil v delo sprejet tudi delavec Naglic Franc iz Slovenske vasi 60, ki je star 38 let, oženjen in oče mladoletne hčerke. V delo se je udinjal 14. julija, in na izrecno prošnjo, pa ker je bil pri sličnem delu zaposlen pred tedni že na odseku ceste Stara cerkev—Gorenje, je bil dodeljen k minerjem, ki so na kraških tleh za vasjo Nove Ložine razstre-1 j evali skale, pripravljajoč novo strugo Rinže.
Vsa skrb za izvedbo teh del je bila poverjena preddelavcu Stanku Primožiču, ki je kvalificiran zidar, a že delj časa zaposlen pri regulacijskih delih. Po izjavi in-ženjerja in podrejenih delavcev, je Stanko Primožič v svojem delu dobro verziran in popolnoma zanesljiv.
Kljub vsej previdnosti pa je včerajšnji dan zahteval težko žrtev. Delavec Naglič
je bil pri razstreljevalnih delih težko ranjen.
Vaš dopisnik je odšel danes na kraj nesreče, kamor je prispel tudi inženjer banske uprave, da je na licu mesta zaslišal sodelavce ranjenega Nagliča. Kakor pripovedujejo delavci, se je zgodila nesreča takole: Včeraj okoli 17. ure je partija delavcev: Naglič, Samec Radoslav, Skulj Alojz in Zaje Damjan navrtali skalovje v novi strugi in položili razstrelne mine. Dve sta se takoj vžgali, tretja pa, ki je bila zvezana z malce daljšo vžigalno vrvico, se ni vžgala takoj. Nihče ne ve, kaj je napotilo Nagliča, da je pohitel k skalovju prezgodaj in v času, ko je še kamenje od prejšnjih dveh razstrelb padalo na zemljo. Vsi so slišali, kako je preddelavec Primožič, ki je bil tačas pri drugi partiji delavcev, zakričal Nagliču: »Nazaj, nikar se ne približujte!« Toda med vzklikom: »Moja mina najbrže ne gori!«, se je Naglič. ne meneč se za svarilne klice Primožiča, pognal naprej. Komaj pa se je približal skalovju in se sklo
: I
nil, se Je mina vžgala in razstrel je bušfl Nagliču v obraz, da se je težko ranjen in ves v krvi zgrudiL Obraz mu je popolnoma razkazilo. Sodelavec Samec je takoj pohitel v 4 km oddaljeno Kočevje, odkoder je prispel k ranjencu zdravnik dr. Röthel, ki mu je nudil prvo pomoč in odredil takojšen prevoz v ljubljansko bolnišnico. Rane Nagliča so zelo nevarne
G. inženjer je v spremstvu dveh prič in vašega dopisnika danes obiskal težko prizadeto Nagličevo ženo, ki je jokaje izpovedala, da je slutila, da se bo možu pri razstrelnih delih kaj pripetilo, ker se je zmerom hvalil, da je že pri delu na odseku Stara cerkev—Gorenje zažigal že tudi po 13 min hkrati. Po njeni izjavi je bil mož v delu prenagel. Omenila je takisto, da je često pripovedoval, kako ga preddelavec Primožič zmerom po nepotrebnem svari, naj počaka po razstrelu magari pol ure, če je v dvomu, da se kakšna mina ni vžgala. Vseh teh opominov pa Naglič ni jemal resno.
Vse varnostne mere so bile v redu izvršene, zato ne zadene za težko nesrečo nobena odgovornost preddelavca Primožiča. Nesreča je v okolišu vznemirila prebivalstvo in vsi toplo sočustvujejo s težko prizadeto družino, kateri se je ponesrečil oče in rednik.
Iz poglavja o zapuščenih otrokih
„Kar ustrelite ga, saj drugega ni vreden •
Novo mesto, 28. julija.
V ozki Sokolski ulici se je v ponedeljek zvečer pojavila slabo oblečena in izstradana deklica in mimoidoče prosila za hrano in prenočišče. Okrog nje se je kmalu nabralo precejšnje število radovednih mestnih otrok in tudi odraslih ni manjkalo. Deklico je vse navzkriž spraševalo, kje ima starše in dom. Deklica je pripovedovala, da ji je mati že davno umrla. Oče pa da ie še pri življenju in prebiva v neki koči na Trški gori, a se zanjo malo zanima. Sama živi sicer v Gornjih Kamencah pri svojem najstarejšem bratu, posestniku Francu Ko-kliču, po domače Grablovcu, ki pa da ravna z njo nečloveško. Vedno je lačna, brez prave obleke in perila. Za nameček pa vedno dobi še batine. katerih sledove je navzočim kazala na svojem hrbtu. Pred neusmiljenimi batinami da mora večkrat pobegniti v bližnji gozd, kjer tudi prenočuje.
Med tem je po naključju v ulico prispela kolesarska orožniška patrulja in bedna 10-letna Mimica je tudi njej opisala svoje življenje. Pri pogledu na orožniške puške je ubogo bitje prosilo orožnike, naj gredo v Kamence k bratu Francu, češ: »Izstrelite ga! Saj drugega ni vreden«. Ta grozna
41
prošnja, ki je prišla iz otroških ust. je pokazala vso trpkost, ki jo mora preživljati otrok, ker si ne zna pomagati. Sočustvovanje navzočih je bilo veliko.
Siromašen delavec je bil takoj pripravljen, da vzame otroka k sebi. Mimica je šla v spremstvu orožnikov k županu prečenske občine, kjer se bo odločila njena nadaljnja usoda. Orožniki so se za ubogega otroka že prej zanimali. Svoječasno so izvedeli od ljudi, da je Mimi ležala v hlevu med živino bolna. Imela je zaradi velike zapušče-nosti in brezbrižnosti domačih garje. Otrok se je v hlevu v mukah zvijal in jokal. Na zahtevo orožnikov in vaškega moža je bila Mimica poslana v bolniško oskrbo. Ko pa se je spet vrnila domov, se je njeno življenje nadaljevalo po starem.
Žalostni dogodek so orožniki prijavili sreskemu načelstvu. Za take primere, ki na žalost pri nas niso osamljeni, bi se moralo v prvi vrsti zanimati mladinsko skrbstvo, ki bi naj preskrbelo, da se taki žalostni pojavi zatro in pokličejo prizadeti na odgovor. Zavoda za osirotele otroke žal nimamo. a upati je. da bo v doglednem času ustanovljen v Šmihelu.
Borba za mlekarski zavod v škofji Loki
Škof ja Loka, 28. julija
Škofji Loki grozi, da izgubi državni mlekarski zavod. S tem smo naznačili v jedru borbo, ki jo vodimo že dolge mesece v upanju, da se bo celotni proces tega vprašanja zasukal tako, kakor škofjeloški srez upravičeno pričakuje. Veselili smo se pred 11 leti, ko je bila ustanovljena mlekarska šola. Tedaj pač nihče ni domneval, da bomo morali po tolikih letih znova načeti vprašanje obstoja zavoda v Škofji Loki. Zdaj kaže, da se bo mlekarski zavod iz našega okraja odselil.
Delo državnega mlekarskega zavoda je bilo zelo uspešno, čeprav prostori v pu-štalskem gradu, kjer je zavod nastanjen, niso najidealnejši. Zato se je občutila potreba po zidavi samostojnih poslopij že od vsega početka, zlasti živahna pa je postala akcija za graditev s koncem 1. 1937., ko se je reševalo vprašanje nakupa potrebnega zemljišča, v izmeri 5 ha. Tik pred novim letom je bil v Škofji Loki sestanek zastopnikov vseh občin škofjeloškega okraja in mlekarskih zadrug in je bilo sklenjeno, da se prispeva za zemljišče potrebni znesek jOO.OOO din. s čimer je dobila zadeva najlepši potek. Potem je sledil v januarju ogled vseh v poštev prihajajočih zemljišč in se je navajalo letno telovadišče Sokola kot najprimernejša prostor. Ministrstvo za kmetijstvo pa je določilo bivše Strahlovo posestvo v Stari Loki za namene državnega mlekarskega zavoda. Zemljišče kupite vi, a zidali bomo mi!« se je glasilo s pristojnih strani. Že je kazalo, da ne bo težav glede zidave, kajti okrog 20 posestnikov v Stari Loki in sosednih vaseh se je izjavilo za pripravljene, da prodajo svet Denar je bil zagotovljen. Naenkrat pa se je kakor strela z jasnega pojavila zahteva. da mora zemljišče obsegati ne 5, temveč 7 ha. Položaj se je tako preko noči mučno izpremenil, kajti bilo je jasno, da bo treba pričeti vse delo iznova, ker so
bile sprejete na prvotnem sestanku obveznosti za pol milijona dinarjev, a ne za 700.000 din. kolikor bi bilo po novem potrebno. Čeprav ni bilo povsem prepričevalno. da bi bilo potrebnih za zidavo naenkrat 7 ha sveta, sta ožji in širši odbor za odkup in prepis zemljišča na državni erar vendarle pietresala tudi to zahtevo, pač v skrbi, da storita vse. da pride do zidave mlekarskega zavoda. In tako so našli 7 ha, a ne skupaj, marveč ločeno po 4 ha in 3 ha...
Težav pa s tem še ni bilo konec. Na vprašanje, ali sme biti zemljišče deljeno, je bilo odboru sporočeno, da si ga pride ogledat inženjer banske uprave, ki pa ga ni bilo. pač ps je prispel 24. aprila nalog, da morajo občine naprositi do 30. aprila za posojilo, ker bi sicer oblastvo smatralo, da zavzemajo odklonilno stališče. Ker odbor ni vedel, ali sme nadaljevati akcijo za nakup ločenega zemljišča, in ker se mu je z druge strani odmeril rok za vlaganje prošenj na samo 6 dni. je bil nehote ustvarjen videz, da je moral nekje obstojati prav izrecen interes, da se spravijo naši domači ljudje v novo zadrego.
Medtem ko je porabil odbor vso voljo, da uredi vprašanje glede nakupa zemljišča, so se dogajale zunaj po dolinah druge reči. Pc inspiracijah izven škofjeloškega okraja so občine delno začele preklicevati svoje prvotne pristanke na prispevke k nakupu zemlje. Ljudem se je pravilo, da občine « d mlekarskega zavoda tako ne bodo imele nikake koristi. Vršili so se potem ponovni sestanki, in 30. aprila so na žalost lahko ugotovili, da je na razpolago le še 355.000 din.
Prošnje »trdnih« za posojilo so bile vložene in hkratu se je odpravila na banovino nova deputacija, da prepreči morebitne neve 7apletke.
Kaže, da tudi ta prizadevanja ne bodo rodila uspehov. Bolj in bolj se čuje, da je
»Hadži Loja je naš Garibaldi!«
Pustolovščine vodje vstašev pred okupacijo Bosne
Danes mineva 60 let, odkar so avstrijske čete, v katerih je bilo tudi mnogo Slovencev, prekoračile Savo in započele okupacijo Bosne. Večne nemire v Bosni, ki so dosegli višek v uporu 1. 1875. Turška ni mogla udušiti in 13. julija 1878 je berlinski kongres odločil, da zasede Bosno in Hercegovino Avstro-Ogrska.
Bosanski vali j a, sultanov namestnik, je bil takrat Mashar paša, vojaški poveljnik Veli paša, civilno upravo je vodil kristjan Konstant paša. V Sarajevu se je že 10. maja sestal revolucionarni odbor 24 članov, ki je bil odločen nasprotnik kakršnegakoli poseganja v bosanske zadeve. Revolucionarji so zahtevali samoupravo Bosne in Hercegovine ter uedinje-rje vsega prebivalstva v boju proti nasprotnikom.
Kljub vsej tajni so v Bosni že 4. julija 1878 zvedeli o nakani avstro-ogrske okupacije. Položaj za avstrijskega konzula v Sarajevu in Mostarju je bil zelo težak. Redna turška vojska je štela v Bosni 25.000 mož, ki so pa bili slabo preskrbljeni s hrano in orožjem. V primeru spopada je bilo računati komaj na 7000 rednih vojakov, odpor so v glavnem tvorile neregularne čete vstašev, do 50.000 mož.
V noči 25. na 26. julija je dospel v Sarajevo avstrijski nadporočnik Mušicki, preoblečen kot vinotržec. S seboj je prinesel proglase, v katerih general Josip baron Filipovič poziva narod v Bosni in
Hercegovini, naj se ne upira avstrijskim četam, češ da je 13. julija tudi turški sultan pristal na začasno okupacijo dežele. Čim je avstrijski konzul Vasic dne 27. julija 1878 razširil proglase po Sarajevu, je izbruhnil upor, v katerem je padlo 6 oseb, guverner in civilni upravnik sta morala odstopiti.
Odločno besedo v mestu je prevzel revolucionarni odbor, v katerega so vstopili poleg muslimanov tudi pravoslavni trgovci Petrakija, Bakrač-Vasiljevič, R. Hadži-Čukovie, brata D. in Glišo Jefta-novic. Revolucionarni odbor je sestavil novo vlado za vso Bosno in Hercegovino s Hafiz pašo na čelu. Pozvali so na boj proti Avstrijcem vse muslimanske in pravoslavne rojake, pa turške Osmane, Ar-navte in begunce. Najradikalnejši predstavnik tega odbora in vsega bosanskega odpora je pa bil zviti lisjak in terorist vsega Sarajeva, sloviti Hadži Loja.
V zapiskih avstrijske konzularne službe in v arhivih naše narodne zgodovine so hranjeni zanimivi pogledi na delovanje slovitega vstaša pred 60. leti. Rodil se je Šalih Loja v Sarajevu, kjer je bil njegov oče imam džamije. Z bratom sta služila vsakdanji kruh s prenašanjem tovora po konjičih v Sarajevu. Znal je že zgodaj citati iz korana, zato je bil sprejet za hodžo, učitelja šole pri džamiji. Vsak musliman, ki se je naučil na pomet ves koran, je dobil vzdevek hafiz — čuvar. Tako
je tudi hodža Loja postal hafiz, ugled se mu je pa še povečal ko se je vrnil z romanja v Meko in Medino in postal hadži.
Hadži Loja je zaslovel v turškem delu Sarajeva 1. 1863., ko se je gradila nova pravoslavna cerkev. S posebno odredbo je sam sultan določil velikost in obliko cerkve, sarajevski hodže s Hadži Lojo na čelu so pa hu j skali muslimane, naj preprečijo gradnjo. Zaradi ponovnih demonstracij je bil civilni guverner Osman paša primoran, pregnati glavnega kolovodjo Hadži Lojo v Novi Pazar. Tam je ostal do 1. 1871., ko se je ponovno vrnil v Sarajevo kot vojaški duhovnik — imam.
Ko je turška vlada začela po nemirih s silo goniti bašibozuke v boj, je Hadži Loja izginil kakor da bi se pogreznil v zemljo. Skrival se je pri zvestih prijateljih v mestu, dokler se ni 4. julija 1878 naenkrat pojavil med verniki. Za dan prej je bil namreč izdan ukaz, naj se vsi muslimani zbero v džamijah. Oborožene skupine Hadži Loje so s silo prisilile ljudi, da so zaprli trgovine in zapustili delo. Zmernejši meščani so zahtevali, naj preženo hajduka iz Sarajeva, toda uporniški kolovodje so kričali: Hadži Loja je naš Garibaldi!
Pustolovcu je bilo takrat 50 let. V svojih spominih na stike z njim pravi takratni avstrijski konzul v Sarajevu, Vasic, da je bil Hadži Loja izrazit tip turškega fanatika. Preko šest čevljev visok, mr-šav, strašnih oči, velikih, režečih se ust iz katerih so grozili močni, zdravi zobje, ograjen kljub največji vročini v lisičji kožuh, Je moral preplašeni krščanski raji
imponirati. Preprosti muslimani so vsi držali z njim, ki je imel stalno koran pri sebi in za vsak prestopek citiral nauke iz njega. Da bi se vodji sarajevskih vstašev prikupil, mu je Vasic poslal 10 dukatov v dar. Hadži Loja je nato poslal 10 svojih stražnikov pred konzulat, sam je 30. julija 1878 posetil konzula.
»Mi ne priznavamo nobenega zakona razen korana, je dejal Hadži Loja konzulu, ki ga je hotel pridobiti za miren sprejem Avstrijcev. Koran zadostuje za vse tri vere in če bo treba, bodo vsi muslimani pograbili za orožje. Pod seboj imam 50.000 oboroženih mož in čeprav je valija razpisal na mojo glavo 5000 pijastrov in dal ustreliti mojega brata v Travniku, je zdaj on deležen moje milosti in zaščite! S sabljo v roki se bomo vrgli na duš-mane in jih potolkli.« Ko se je še tako širokoustil, je oholi pustolovec pokazal pravi namen svojega poseta — poprosil je za denar in tudi dobil 20 napoleonov.
Na zunaj junaški prebrisanec se je Hadži Loja v obrambi domovine kaj slabo izkazaL Veliki hujskač je 9. avgusta odšel na čelu vstašev iz Sarajeva, toda se je že dva dni kasneje spet pojavil v njem, ne da bi količkaj posegel v boj. Avstrijske čete so se bližale mestu in pod pritiskom javnega mnenja se je 13. avgusta znova napotil na bojišče. Sel je pa le v Ilidže, kjer je s četami pobijal, požigal in plenil po okolici. Po grozodejstvih se je drugi dan vrnil v Sarajevo vprav v trenutku, ko je glasnik pozival vse muslimane v boj proti Avstrijcem. Po splošnem ogorčenju prebivalstva je bil
asoda mlekarskega zavoda ▼ Škofji Lokf
zapečatena. Imenuje se že kraj, kamor naj bi se zavod preselil Pripoveduje »e pa tudi o 26.000 m2 zemijššča, ki da bodo tamkaj zadoščali. Nase zemljišče je plodno, tamkaj pa skala tako rekoč na vsak korak.. .
Vsa borba okrog mlekarskega zavoda, še
ob poslednji uri kliče, da zastavi škofjeloški okraj vse svoje sile, da do preselitve zavoda ne pride! Odbor bo storil svojo dolžnost. Mlekarski zavod mora ostati v Škofji Loki! To je klic vseh, ki jim je napredek okraja resnično pri srcu.
Proslava 20 letnice Ju* goslavije na Pohorju
Slov. Bistrica, 28. julija
Vsenarodnim proslavam 201etnice Jugoslavije, kakršne so bile v Slov. goricah ter prejšnjo nedeljo v Rušah, se priključuje prva planinska proslava, katero priredi slovenjebistriška podružnica SPD pri Sv. Treh kraljih na Pohorju v nedeljo 31. t. m
Te naše krajevne proslave se udeležijo poleg občine Slov. Bistrica, uradov m korporacij še naslednja društva s svojim članstvom in društvenimi izleti: podružnica CMD, ki blagoslavlja ob tej priliki CiriLMetodovo kapelico v gozdu, Sokolsko društvo v Slov. Bistrici, Prosvetno društvo, Narodna odbrana. Prvo delavsko kolesarsko društvo, Delavsko kulturno društvo »Vzajemnost« s svojo mlado, a mnogoštevilno tovarniško godbo, nadalje pevsko društvo »Lipa«, ki bo s svojim umetniškim petjem povzdignilo slovesnost, Udruženje rezervnih oficirjev, Rdeči križ, Tujsko-prometno in olepševalno društvo ter Gasilska četa v Slov. Bistrici. Vsa društva so že prijavila svojo udeležbo. Proslava bo gotovo med najlepšimi narodnimi prireditvami na vsem Pohorju ter bo pokazala, da stoji Pohorje kot granitna meja za državno mejo na Kozjaku in Kobanskem.
Na predvečer bo ob Ciril-Metodovi kapelici kresovanje, na kar sledi krasna ilu. minacija velike trikraljevske cerkve ter planinskega doma. Zažganih bo nešteto raket. V nedeljo 31. t. m. bo v cerkvi ob 10. sv. maša. katero bo opravil planinski župnik g. Urh Hafner iz Tinja, pri maši poje pevsko društvo »Lipa« iz Slov. Bistrice. Po maši bo blagoslovitev Ciril-Me-todove kapelice, nato pa odkritje spominske plošče na planinskem domu s pozdravnimi govori zastopnikov uradov in društev. Sledi 6. »Pohorski shod«, pri ka terem sodeluje tovarniška godba »Vzajemnosti« iz Zg. Bistrice.
Prapravljalni odbor SPD, katerega tvorijo gg. dr. Anton žnideršič ter Jožko Tomažič in Vlado Gal, je ukrenil vse potrebno, da bo prostor najlepše okrašen ter da bo proslava potekla slovesnosti primerno.
Dostopi: iz Slov. Bistrice skozi Pohorski Vintgar 3 ure, čez Tinje 3 ure, čez Šmartno 4 ure, iz Oplotnice 2 uri. Nano, vo je izpeljana in markirana pot od Sv. treh kraljev na Pesek 2 in pol uri, ki vodi v vsej dolžini skoraj po ravnem terenu. Od jutrnjih vlakov vozi tovorni avto čez Šmartno do Ramšaka, od koder je samo ena ura pešhoje. Privatni avtomobili vozijo i£to pot.
Gasilski praznik v Zg. Šiški
Ljubljana. 28. julija Zg. Šiška s sosesko se pripravlja na velik gasilski praznik. V nedeljo 14. avgusta priredi sasilska četa v Zg. šjški veliko javno tombolo združeno z veliko vrtno veselico. Prireditev bo na senčnatem vrtu zaslužnega predsednika šišenske čete g. Josipa Černeta, poleg gasilskega doma. Kakor_ je razvidno z lepakov, se bo tombola pričela ob 14. Prireditev bo gotovo dobro obiskana, saj bodo na tomboli razdeljeni krasni dobitki. Glavni dobitek ie motomo kolo,, potem krasno izdelana kuhinjska oprema, ki jo je dobavilo podjetje Josip Kuraik, moško ter žensko kolo. zaboi sladkorja, 4 m drv. razna posoda m še mnogo drugih dobitkov. Motomo kolo ter obe kolesi je dobavila znana tvrdka Ig. Vok v Tavčarjevi ulici, kjer bodo do tombole razstavljena. Drugi dobitki so na vpogled v izložbenem oknu mizarskega mojstra Avgusta Černeta v Zg. Šiški.
šišenski gasilca so spričo neumornega dola potrebni vsestranske podpore. Čisti dobiček prireditve se bo porabil za izpopolnitev gasilskega orodja. Zato hitite z nakupom tablic, ki vam prinašajo srečo.
Mislite v teh dneh na CMD in darujte za nfen sklad !
revolucionalni odbor primoran poklicati Hadži Lojo na odgovor. Razsodili so, da ni plenil iz osebne lakomnosti, temveč zaradi svojega fanatizma, sovraštva do kristjanov in razuzdanosti. Obsodili so ga na smrt. Poklican pred sodišče, da bi čul obsodbo, se je Hadži Loja napotil tja v spremstvu do zob oboroženih pristašev. Svojo puško, obrnjeno s cevjo k tlem, je namenoma sprožil tako, da se je ranil v nego. V splošni zmedi zaradi strela je začelo spremstvo rjoveti, pustolovcu se je posrečilo zajezditi konja in pobegniti. V javnem življenju Sarajeva poslej ni bilo več čuti o njem.
Pred zasedbo mesta je 17. avgusta 1878 z drugimi begunci vred zapustil mesto tudi ranjeni Hadži Loja. Avstrijski orožniki so ga kasneje ulovili in medtem ko je ležal v bolnici, se je vodila proti njemu sodna razprava. Vsi vstaši so bili sicer pomiloščeni, proti njemu so pa dvignili obtožbo zaradi neštetih zločinov. Okreval je toliko, da se je pri hoji lahko opiral na bergle. V noči 16. na 17. junija 1879 se je po rjuhah spustil iz prvega nadstropja bolnice in skušal pobegniti. Patrulje so ga kmalu našle v grmovju in po nadaljnji razpravi je bil 28. septembra 1879 milostno obsojen le na pet let ječe ter preko Broda prepeljan v zapore na Češko. 2 njim je izginil iz bosanske preteklosti nenavadno zagrizen tip, ki je bil dolga leta strah in trepet krščanske raje v brezpravni dežen stare, okrnele turške vladavine in ki ima z nacionalnim podvigom Garibaldi ja kaj malo primere.
Domače vesti
♦ 25-letnica smrti urednika >Pij®monta<. I ♦ Koračnica Mariborskega tedna. Kompo-
__J or	____ Ii*Atiw\i i ■ /vn ». /v — «.X A _ J__ • TT_1 „ 1_ä_ •	IV*«	m r . ,
Pred 25 leti je nacionalno revolucionarno glasilo »Piiemont«, ki je takrat izhajalo v Skoplju, objavilo naslednjo kratko vest: »Naš mjli, dobri in plemeniti Ljubomir S. Jovanovič. lastnik in urednik »Pijemonta«, je nmrl snoči za kolero v Skoplju, kamor je bil premeščen hudo ranjen po bitki na Krivolaku, v kateri se ie junaško boriL Ljubomir Jovanovič, znan pod vzdevkom »Cupa«, je bil ustanovitelj >Pijemonta«, ki ji odločno propagiraj jugoslovensko vzajemnost in demokracijo. Jovanovič je bil prvo-boritelj teh dveh idej, med balkansko vojno se je uvrstil med bojevnike kot dobro-voljec in zadnji njegov članek je bil »Pismo od brata bratu«, ki ga je hudo ranjen pisal na Kosovem. To pismo je veliko delo slovanske in jugoslovanske ljubezni in lahko služI še danes bratski vzajemnosti Slovanov na Balkanu za vzor.
* Jubilej najstarejšega hrvatskega društva v Herceg-Bosni. Pevsko društvo >Hr voje« v Mostarju se pripravlja na slovesno proslavo 50-letnice svojega delovanja. Ta proslava to imela velik kulturno-zgodo^in ski pomen, ker }e to -pevsko društvo najstarejša prosvetna hrvatska organizacija v Bosni in Hercegovini Društvo j« bilo ustanovljeno pod turško oblastjo kot naslednik društva »Kosačas, ki je delovalo tajno, ker turški oblastniki niso hoteli potrditi pravil. Tudi pod avstrijsko okupacijo ßo oblastniki delali društvu hude preglavice in šele !«ta 1897. so požrtvovalni odborniki dobili dovoljenje, da sme imeti društvo narodno irobojnico za svojo zastavo. Pevsko društvo ie v dobi nekaj let postalo matica čitalnice jn drugih prosvetnih ustanov.
Pri ljudeh nagnjenih k maščobi, se Izkaže naravna »Franz-Josefova« grenči-ca kot zanesljivo in prijetno učinkujoče sredstvo za iztrebljanje, ki se more tudi dolgo uporabljati brez posebne dijete. »Franz-Josefova« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in trgovinah z mineralnimi vodami.
Ogl. reg. S. br. 15. 485-35
* Dom za hrome otroke v Zagrebu. V nafti državi je nad 20.000 hromih otrok, ki so potrebni ortopedičnega zdravljenja in šolanja. Mnogo takih otrok je v savski banovini jo ie zaradi tega orlopedična klinika za hrome otroke v Zagrebu na Salati zelo važna ustanova. Nova klinika bo imela štiri oddelke. Priključili pa ji bodo tudi dom za hrome otroke, za katerega je banovina že odobrila kredite. Podpora banske uprave pa ne bo zadostovala in bo trèba zbrati še precej denarnih sredstev. Ko bo klinika z domom dovršena in urejena, se bodo tudi pri nas videlj uspehi take medicinske in vzgojne ustanove. Zdravniki ln vzgojitelji so ugotovili, da se do 90 odstotkov pohabljenih otrok po pravem zdravljenju m šolanju usposobi za delo.
+ Povpraševanje po prostorih na razstavišču letošnjega VII. mariborskega tedna od 6. do 15. avgusta je tako veliko, da so že skoraj vsi do zadnjega oddani, kar dokazuje, da «e za to veliko gospodarsko in kulturno prireditev v polnj meri zanimanjo tudi naši gospodarstveniki. Izredno dobro bo letos zastopana na razstavah zlasti naša domača tekstilna, pa tudi druga industrija s svojimi provrstnimj izdelki, ki lodo domačinom in tujcem pokazali, kaj se v Mariboru in okolici vse izdeluje. Marsikdo misli še danes, da so raznj izdelki vsakdanje porabe tujega izvora, v resnici pa izdelujemo že večino industrijskih produktov doma, in od tega zelo veljko prav v Mariboru, ki je eno naših najvažnejših in najmodernejših industrijskih središč sploh.
♦ Premestitev. Iz štaba pešpolka v Kar-lovcu je premeščen na službovanje v štab inženjerije IV. armijske oblasti v Zagreb narednik-vodnik I. razreda g. Ivan Derganc.
+ Razpisani službi banovinskjh cestarjev. Banska uprava dravske banovine razpisuje dve službeni mesti banovinskih cestarjev in sicer na banovinski cesti I. reda št. 35. Ptuj—banovinska meja Durmanec za progo od km 4.500 do km 9.000 in za progo od km 8.000 do km 13.500 banovinske ceste I. reda št. 15. Dravograd—Poljane — z odcepom Poljane—državna meja ter za dovozno cesto na poistajo Prevalje. Prošnje je treba vložiti do 31. avgusta za prvo mesto pri okrajnem cestnem odboru v Ptuju, za drugo pa pri okrajnem cestnem odbora v Dravogradu.
+ Kruta usoda vojnega dobrovoljca"inva-lida. V sarajevskem »Jugoslovenskem listu« je opisana žalostna usoda vojnega do. brovoljca-in valida Mitra Vujoviča. ki je star 50 let, a je videti kakor, da jih ima 70. Leta 1917., pripoveduje Vujovič, sem z 18.000 drugimi dobrovoljci iz Amerike prišel na fronto. Zapustili smo dobre -luž-be, da se torimo za svobodo. Na raznih frontah sem bil, na Dobrudžj pa sem kot vojak dobrovoljske divizije izgubil roko. Konec voine me je zatekel v bolnišnici kot invalida. Prišel sem domov v Ne ves inj e, dobil 180 din mesečne pokojnine in odiok od ministrstva, da mi je podeljeno kot vojnemu dobrovoljcu zemljišče v Banatu. Ta dodelitev pa je bila zvezana s terminom in ker nisem mogel dobiti pravočasno denarja za pot v Banat, sem zemljo izgubil. Zdaj živim s pokojnino 180 din mesečno z ženo in šestimi otroki. Ko ne bi imel 6ina. ki zasluži na dan 10 din, ti vsi pomrli od lakote. Mnogo trpimo in prisiljeni smo prositi. Kako strašen udarec je beračenje za starega bojevnika in invalida, si lahko mislite. Za nobeno delo nisem sposoben, samo za čuvaja bi še lahko bil pri kakem podjetju. Napišite to, morda se najde kdo, ki bi mj dal tako službo. Napisali so in umestno pristavili, da govori nesrečni Vujovič v imenu mnogih trpinov — vojnih žrtev.
* Strašen dogodek v revni kmečki hiši.
V okolici Virgin mosta je kmetica Marin či-čeva v svoji revščini in neopreznosti zakrivila smrt svoje poldrugo leto stare hčerke. Ko je zjutraj šla na polje, je pustila v odprti sobi poldrugo leto staro hčerko Danico v zibelki, triletnemu sinčku pa je naročila, naj ostane v sobi in pazi na sestrico. Na tla mu ie postavila skledo žgancev. Ko se ie žena vrnila po dolgih urah s polja, se ji ie nudil strašen prizor. Po sobi so se motali dve svinij in niuni mladiči. Otroku v zibelki so svinje odgriznile roke in noge in ga usmrtile, deček pa je na tleh s prasci jedel žgane©. Nesrečna mati se je ne.
skteJa to ^mift
nist Andrej Haleker je zložil za Mariborski teden posebno koračnico, katero je inst rumentiral kapelnik vojaške godbe g. Josip Jiranek. Koračnica se bo igrala prvič na enem prihodnjih promenadnih koncertov v mestnem parku. Uprava Mariborskega tedna bo klavirsko partituro razmnožila in jo dala občinstvu na razpolago. Po izjavi strokovnjakov je koračnica dobro uspela in se to gotovo hitro udomačila.
*	Nenavadno kariero je napravil dr. Božidar Kremenovič, ki je bil te dni imenovan za okrajnega sodnika v Lapcu v Liki. Ko je dovršil tri razrede gimnazije v svojem rojstnem kraju Banjalukl, je postal leta 1904. pisar pri nekem sodišču. Med vojno se je boril kot dobrovoljec v srbski vojski in v četniškem odredu Koste Pečanca. Kot sodnjiski uslužbenec je bil upokojen leta 1923. Kot upokojenec ee Je takoj lotil študija in v nekaj letih je dovršil gimnazijo in tudi iuridično fakulteto v Zagrebu. Ko je bil promoviran za doktorja prava, se je spet vrnil v državno službo in postal uradnik pri sodišču v Zagrebu. Zdaj, ko je star že 50 let, je postal okrajni sodnik in je gotovo najstarejši, sodnik sedme položaj. ne skupine v vsej državi, ker so na takem mestu mladi sodniki-začetniki kakih 20 let mlajši od njega.
*	Stavka rudarjev v Majdanpeku. V rudniku pirjta v Majdampeku pri Kučevu. ki je last neke belgijske delniške družbe^ so rudarji zahtevali zvišanje mezd in po zakonu določeno plačilo nadurnega dela. Ker ie vodstvo rudnika zahteve odbilo, fe nad 600 rudarjev zapustilo delo. Odbor stavku-jočih se je obrnil na sresko načeistvo in na delavsko zbornico zaradi posredovanja. Stavka v rudniku je popolna.
*	Najcenejše potovanje v Pariz. »Putnik« nudi vsem priložnost, da preživijo najcenejše 10 dni v Parizu, ko prireja od začetka septembra vsak teden svoja potovanja v Pariz. Udeleženci teh potovanj potujejo vsako soboto iz Beograda ob 14.25, iz Zagreba ob 22.25, iz Ljubljane pa ponoči ob 1.34. Po en dan bodo ostali potniki tudi v Benetkah in Milanu. Cena aranžmana za udeležence iz Zagreba in Zidanega mosta je din 1.440, iz Ljubljane in Rakeka pa din 1.365. Pri tem je poleg vožnje tja in nazaj vračunano stanovanje z zajtrkom. Potuje se z osebnimi potnimi dokumenti. Prijave za ta potovanja sprejemajo biletarnice »Putnika« 7 dni pred odhodom vlaka in se dobijo tam tudi vsi prospekti in pojasnila.
SploSno žensko društvo In Zveza gospodinj pozivata članice, da se udeleže proslave 201etnice Jugoslavije v Mariboru, po možnosti v narodnih nošah Priglasite se osebno v Gradišču 14, od 16. do 17. vsak dan ali pismeno do 5. avgusta.
u— Razstava Inkiostri-Loboda ki je do živela lep ssprejem v javnosti in pri kritiki. se ie povečala za dve novi deli, in sicer za Inikiostrijevo »Pokrajino« in Lobodov »Portret«. Razstava bo odprta samo še čez nedeljo.
n—- Danes začne kino Sloga spet ohra tovati! Po dvotedenskem odmoru se od danes naprej zopet, vrše redne predstave v ki nu Slogi. Uprava kina je porabila odmor za temeljito prečiščen je, slikanje In prenovitev dvorane tako, da ho kino Sloga v novi sezoni eden najlepših in na i udobnejših kinematografov v Ljubljani. Prvi program po otvoritvi je napet in sile zanimiv film iz divjega zapada »Osveta je skladkac. Ta film bo vsem po«etnikom kina Sloge v prijetno razvedrilo. Nizke cene kina Sloge omogočajo poset kinematografa najširšim slojem občinstva, ki bodo s skrbno izbranim. lepim in pestrim filmskim sporedom vedno izredno zadovoljni.
u— Nesreča občinske nboge. Včeraj so pripelial? v bolnico 65-letno občinsko ubogo Ano Hönigmannovo iz Petrove vasi pri Črnomlju, šla je k Mariji Pomagaj na Brezju, pa je tako nesrečno padla, da si je zlomila roko.
I
Iz veličastne trilogije človeštva: milijonski velefflm	KINO MATICA
DOBRA ZEMLJA VFA*^
Radi ogromne dolžine filma so predstave ob 16., 19 in 21.30. uri!_
Iz Celja
e— Udeležba Celja pri svečanostih v Mariboru. V sredo zvečer ie bil v sejni dvorani mestnega poglavarstva sestanek zaradi organizacije udeležbe pri proslavj 201etnice obstoja Jugoslavije v Mariboru. Sestanka so se udeležili zastopniki vojaških in civilnih ohlastev ter številnih društev, ki so m polnili dvorano do zadnjega kotička. Sestanek je vodil župan, ki je poročal o pripravah za mariborske svečanosti in sporedu. O sklepih je izdalo mestno poglavarstvo naslednje obvestilo: V smislu sklepa na sestanku celjskih društev na mestnem poglavarstvu dne 27. t. m. zbirajo 's a celjska društva prijave za udeležbo svojih članov pri proslavi 201etnice obstoja Jugos'avije v Mariboru v dneh 13.. 14. In 15. avgusta. Vsakdo, ki se namerava udeležiti proslave, nai prijavi udeležbo pri svojem društvu — in to samo pri enem društvu — najpozneje do 3. avgusta. Kdor ni član nobenega društva, naj prijavi udeležbo pri mestnem poglavarstvu v Celju (soba štev. 2., tajništvo). Društva bodo odda^ prijave mestnemu poglavarstvu v Celju. Odboru za proslavo v Mariboru se naj prijave neposredno ne pošiljajo.
Danes premiera ! HARRY BAUR
Skrivnosti Rdečega morja
Les secrets de la Mer Rouge. Kino Union 22-21 nalna, napeta vsebina tega filma bo slehernega zanimala. Predstavi ob 19.15 in 21.Ì5,
v fenomenalni vlogi orijental-skega mogočneža, v filmu strastne borbe morskih roparjev na življenje in smrt, pustolovščin pod vročim solncem, v beznicah opija itd. Senzacijo-
lz Liubljane
u— Maša zadušnica za pokojno gospo Karlo dr. Šaplovo bo jutri v soboto ob pol 8. v frančiškanski cerkvi.
u— Maša zadušnica za pokojno gospo Karlo Šapla bo v soboto 30. t. m. ob Vs 8. v frančiškanski cerkvi. Vljudno vabimo vse odbornice, članice, prijatelje in znance. Klub Primork. — Ker nismo mogle spremiti naše drage prijateljice, zveste članice in dobrotnice naših gojencev na njeni zadnji poti v daljni Pragi, vabimo naše članice, da počastijo njen spomin v soboto pri spominski svečanosti v frančiškanski cerkvi. Pododbor društva »Knje-ginja Zorka«.
u— V mestni župniji sv. Jakoba bomo proslavili v nedeljo 31. t m. župnega patrona sv. Jakoba. Sv. maše se prično ob 5. Ob 6. bo govor in sv. maša pred Najsvetejšim. Ob 10. govor in slovesna sv. maša. Zvečer ob 19. govor in slovesne li-tanije. Ta dan bo tudi darovanje za cerkvene potrebe. Vabimo vse, da pridete počastiti sv. Jakoba, hkratu pa si boste ogledali krasno prenovljeno cerkev od zunaj, ki jo hvalijo in občudujejo vsi, ki so jo videli. Tu v resnici delo hvali mojstra. Ob tej priliki se boste di vili tudi mojstrovini našega Plečnika, ki je tako posrečeno prenovil Marijino znamenje na trgu sv. Jakoba!
u— Prijave za narodni tabor v Mariboru
sprejemajo vse ljubljanske organizacije, ki so že na seji 27. t. m. na mestnem magistratu dobile' posebne tiskovine za vpisovanje imen udeležencev. Kdor pa ni član prav nobenega društva, ki se udeleži te splošno narodne proslave 20letnice Jugoslavije, naj ee zglasi v obrtnem oddelku mestnega poglavarstva. Mestni trg 2/1. da nasede svoje ime in plača 2 din za taborsko knjižico in 2 din za taborski znak. Vse organizacije nai takoj zbero imena udeležencev ter iih do 2. avgusta gotovo dostavijo, napisane na prejetih tiskovinah, ljubljanskemu pripravljalnemu odboru v mestnem obrtnem oddel. ku s pristojbino 4 din vred za taborsko knjižico in znak. Te sezname ljubljanski pripravljalni odbor takoj pošlje pripravljalnemu odboTu v Maribor, da Ljubljančani čim prej dobe taborske znake in knjižice, ki z njimi na železnici dobe legitimacije za četrtinsko voznino.
u— Strelsko okrožje v Ljubljani poziva vse strelske družine, da javijo upravi do 2. avgusta število članov, ki se bodo udeležili proslave 201etnice Jugoslavije 14. avgusta v Mariboru. Program in vsa druga navodila zasledujte v časopisju.
u— československš Obec v Lublani vybizi své členstvo, aby se v počtu co nejhojnéj-šim sučastnilo 8. èeské pouti poràdané v nedéli dne 31. července t. r. českou Besedou v Kranji o 3. hodiné odpol. na zahradé p. A. Križnara ve Stražišti. — Použijte vlaku odjiždčjiciho z Lublanè o 11.45 hod., neza-pomeöte na »nedčlni listky«. — Rikati pouze »Nedäme se« nestači, tfeba jest také däti. — Vènujte každy co nejvice na jubilejni fond pro obranu Republiky — sbéraci li-stiny òeskoslovenské Obce v Lublani cir-kuluji — prispévky mfižete odevzdati i v Ceské prftmysloTjé bance v Lublani. — Dàvàte to pro, sebe, aneb pro své potomky.
u— Ruska kapelica pod Vršičem. V nedeljo, 31. t. m. ob 11. uri zjutrai bo v ru-eki kapelici pod Vršičem slovesna služba boži a.
u— Udruženje jngoslovenskih inženjerjev in arhitektov-sekcija Ljubljana vata člane na ogled preizkušanja betona z Emperger-jevimi gredami, ki bo v ponedeljek 1. avgusta ob 4. popoldne na zgradbi banke >Sia-sfec i öajesi aüdL
e— Pogreba višjega davčnega upravitelja v p. g. Maksa Žumra 6e je v sredo popoldne udeležila poleg številnih stanovskih tovarišev, prijateljev in znancev velika množica prebivalstva iz Celja in okolice. Pevsko društvo »Celjski Zvon« je zapelo pred mrtvašnico in ob odprtem grobu dve žaloetinki. Velika udeležba je še enkrat izpričala pokojnikovo priljubljenost med prebivalstvom.
KINO UNION. Danes zabaven film »AVANTURA V PARIZU«.
e— Bolničarji in bolničarke ki ste obiskovali in dovršili bolničarski tečaj letos in v 1. 1936., dvignite legitimacije na mestnem poglavarstvu pri gdč. Završnikovi v sobi štev. 23. S seboj prinesite fotografijo v velikosti 4 x 6 cm in potrdilo, ki ste ga prejeli Po končanem izpitu. Legitimacije lahko dvignete vsak dan od 8. do 12. dopoldne.
e— Povečanje meščanske šole. Mestna občina se ie odločila, da bo do jeseni zgradila drugo nadstropje na obeh dvoriščnih traktih meščanske šole v Celju, in je razpisala zadevna dela. Ponudbe ie treba vložiti do 1. avgusta v vložišču mestnega poglavarstva.
e— Nesreča z dinamitno patrono. V ne
delio je našel 181etni sin posestnice Jože Esih iz Zaborka pri Konjicah dinamitno patrono na državni cesti v Stranicah. Ravnal je s patrono tako neprevidno, da mu je eksplodirala in razmesarila tri prete na desni roki.
e— Umrla je včeraj na Ostrožnem štev. 37 v 80. letu starosti preužitkarica Marija Gomilškova.
e— Obnovite srečke za glavni razred drž. razredne loterije čimprej v podružnici »Jutra« v Celju!
Iz Maribora
a_ Pod pokroviteljstvom vojnega min.
generala Mariča bo 7. avgusta na tezen-skem letališču velik letalski miting. Vseh vrst zanimivosti bodo predvajali: Napad iz zraka na naselbine z več letali in vzporedno protiletalsko obrambo. Razen tega skakanje s padalom, dvoboj letal itd. Mariborčani se za ta letalski dan. ki naj popularizira v širših krogih zanimanje za letalstvo, zelo zanimajo.
a— Sprejem ▼ železniško obrtno šolo. V obrtno šolo prj glavnih železniških delavnicah bo za šolsko leto 1938/39 sprejetih 220 novih učencev, od teh bo sprejetih v obrtno šolo pri delavnici državnih železnic v Mariboru 40' učencev, 32 ključavničarskih. 4 strugareki, 2 električarska, 1 mizarski ter 1 pleskarski. Obrtna šola traja 4 leta. Rang železniške obrtne šole f® enak 4 razredom srednje šole z malo maturo ali z završnim izpitom. Za časa šolanja dobivajo učenci plačo in sicer v prvem in drugem letu po 12 din, v tretjem letu pa 14 din. v četrtem letu pa po 16 din za vsak delovni dan. Za stanovanje, hrano in obleko skrbijo starši, oziroma skrbniki. Učenci so tudi zavarovani za primer bolezni, šolnina se določa in plačuje po višini odmerjenega davka. Kandidati morajo biti držav, ljani Jugoslavije, duševno in telesno zdravi. ne mlaiši od 14 let in ne starejši od 16 let in 8 mesecev na dan prvega septembra 1938. Tudi morajo imet; najmanj dva z uspehom dovršena razreda gimnazije ali druge srednie šole. Kandidati naj predložijo najpozneje do 15. avgusta šolski upravi v Mariboru prošnie, kolkovane z 10 din, z državljansko izkaznico krstnim listom, zad-niim šolskim spričevalom ter odobrenjem, z i roma obvezo roditeljev ali varuha, ki jo je overovila policijska alj otčlnska oblast. Če kandidat ne pride neposredno iz šole, naj priloži tudi nravstveno spričevalo. Sprejemni izpiti se začneio 7. avgusta. Odločilno za sprejem bo šolsko spričevalo in rezultat sprejemnega izpita. Pr; enakih sprejemnih ocenah imajo prednost sinovi železničarjev in vojnih invalidov.
a— Vse okoliške občine naproša uprava splošne bolnišnice, da pošljejo z bolniki, ki iih odpremljaio na zdravljenje, tudi za to potrebne spremljevalce. Zlasti Interni oddelek ima dnevno opravka z novimi bolniki od katerih ne more niti sprejemna pisarna niti zdravniško osebje dobiti potrebnih podatkov. Da se prihrani bolnišnici nepotrebno rn zamudno delo z iskanjem podatkov. naj okoliške občine to upravičeno prošnjo uprave bolnišnice upoštevajo
a— Za popravilo intendantskega gar-n/ziiskega skladišča bo 9. avgusta ob 11. v pisarni štaba inženjerskega odd. dravske divizij, obasti v Ljubljani prva pismena licitacija.
a— Tovarišice samostanskega učiteljišča
pred 10 leti, se sestanemo 6. avgusta v Mariboru, da proslavimo desetletnico mature. Ob 18. na svidenje v Astoriji. — Mimica.
a— Pod streho. Novo palačo unionskega kina v Grajski ulicj so že dogradili do strehe. Jutri bodo delavci imeli svoj likof. Stavba je trinadstropna in bodo v pritličju poslovni lokali, v gornjih nadstropjih naimo-derneje urejena stanovanja. Na dvoriščnem traiktu bo velika, moderno opremljena in prostrana dvorana za kinogledališčne predstave. ki je v surovem stanju tudi že dograjena.
a— Sleparski »bogataš«... V Mariboru
se je pojavil te dni moški, ki se je povsod izdajal za bogataša iz Vel. Kikinde ter lastnika velike vrtnarije na Pobrežju. Z izredno zgovornostjo je ljudi prepričal, da je res bogataš. Napotil se je najprej do kovaškega mojstra Peklarja v Krčevini, kjer je nameraval naročiti lep voz Ko ie v družbi s kovaškim mojstrom srečal kol a irskega mojstra Frasa Franca iz Aleksandrove ceste se mu je pridružil in ga toliko časa sladko nagovarjal, da mu je ta posodil 200 din, misleč da ima opravka e poštenim človekom. Neznanec mu je obljubil, da mu vrne denar še istega dne. Ko pa se je pozneje prepričal, da se neznanec nI več oglasil in tudi ni vrnil izposojenega denarja, je spoznal, da je nasede! drznemu sleparju.
a— Tudi ure budilke niso več varne. V stanovanje zasebnice Ivane Novakove iz Dravske ulice 15 se je splazil doslej še neizsledenj etorilec ter odnesel uro budilko.
a— Namestu sršenovega gnezda je zažgal domačijo. Na Kmehovi domačiji pri Sv. Benediktu v Slovenskih goricah eo s; sršeni uredili veliko gnezdo na skednju. UTetne-mu pastirju Francu Pavliču je bilo to gnezdo še dalje ča«a kamen spod Like in je sklenil, da bo seršene pregnal V času ko Kmehovih ni bilo doma, si je pripravil smolnato baklo, da bi izžgal gnezdo, po nesreči pa mu je bakla padla na tla ter je ogenj zajel na skednju spravljeno seno, nakar se je razširil na gospodarsko po-sloje in pozneje na hišo. Prestrašeni pastirček je sicer skušal oceni pogasiti, vendar pa se mu to ni posrečilo. Posestnik Kmeh fe prišel ob vse svoje Imetje ter ee-nijo škodo na 80.000 din. ki pa je le delno krita z zavarovalnino. Pastirček je v strahu pred kaznijo neznano kam izginiL
Iz Jesenic
s— Velika obrtniška razstava bo od 7. do 11. avgusta na Jesenicah. Združenje kroja-čev in krojačic za ol:raj Radovljico se pripravlja na veliko ra stavo oblačil, ki bo v dneh 7., 8., 9. in 10. avgusta v prostorih osnovne šole Razstava bo prva te vrste na Jesenicah Razstavljali bodo krojaški mojstri in mojstrice iz vse gornje Gorenjske. Pestrost in fina izdelava razstavljenih predmetov bosta prepričali vsakega obiskovalca o velikem napredku obrtnega dela. Okoli 100 mojstric in mojstrov in okoli 80 vajencev in vajenk nam bo pokazalo vse v poštev prihajajoča oblačila in važnost obrtnega šolstva. Prireditelji bodo ob priliki razstave izdali lično brošurico z važnimi navodili posetnikom razstave in lepim apelom na vso gorenjsko javnost, naj predvsem podpira domačo obrt.
Iz Novega mesta
n— Obrtno društvo za mesto in okolico v Novem mestu, ki v kratkem praznuje 20. letnico obstoja, priredi v svrho podpiranja onemoglih in osirotelih članov 7. avgusta veliko vrtno veselico na lepem prostoru g. Osolnika na Ljubljanski cesti nad postajo. Prireditev bo imela prav pester program s srečolovom z obilnimi dobitki Pridite!
Iz Krškega
kr— Predavanje o obvezni telesni vzgoji naroda bo v soboto 30. t. m. ob 16. v šolski telovadnici Pridite.
kr— Za postanek brzih vlakov. Po obstoječem voznem redn so zelo redki brzi vlaki, ki obetoie na postaji Vjdmu—Krškem, in smo v tem oziru zelo prikrajšani. SpJošna želja je. da bi se na anketi za nov vozni red 2. avgusta upoštevale potrebe Krškega in bi direkcija državnih železnic v Ljubljani uvretiia v voznf red postanek več brzih vlakov.
kr— Gasilska prireditev v Krškem bo 14
avgusta
Iz Gornjega grada
gg— Sreski odbor RK priredi v nedeljo 31. t. m zvečer na letnem telovadišču pri Sokolskem domu igro na prostem »Konec poti« v režiji društvenega tajnika g. Iliaša Ivana. Po prireditvi prosta zabava. Ker po-meni igra na prostem novost za naš kraj, ie pričakovati številne udeležbe tudi iz sosednih krajev.
gg— Na proslavo v Maribor bo vozü 14. avgusta udeležence Časlov avtobus.
VITANJE. Pred kratkim ustanovljeno Tujsko prometno društvo v Vitanju priredi v nedeljo 31. t. m. popoldne na dvorišču graščine Kušer veliko vrtno veselico. Sodeluje priznani jazz iz Ljubljane.
SREDIŠČE OB DRAVI. Proslavo 20-let-nice Jugoslavije imamo v našem zavednem Središču v nedeljo 7. avgusta. Pripravljalni odbor sestavljajo zastopniki Sokola. Društva kmečkih fantov in deklet ter gasilske čete. V okviru jubilejnih slovesnosti .je tudi uprizoritev »Desetega brata« na prostem v režiji mariborskega režiserja Milana Košiča, kj je zbral vrle Sokole in Sokolice k vajam. Na idiličnem griču, kjer bo uprizoritev, bodo začeli te dni graditi celo vas, v kateri se bo vršilo dejanje »Desetega brata*. Seveda vlada za proslavo ogromno zanimanje. Dne 7. avgusta pridite vsi v Središče!
Grandijozen film divjega in napetega lova za zločincem, ki je toliko brezobziren m okruten, da izdaja tudi lastne tovariše če to zahteva plen.
OSVETA JE SLADKA K£?!55oGA
POSEBNOST! Pri vseh predstavah predvajamo 3 žurnale! POSEBNOSTI
Predstave ob 16., 19.15 in 21.15 uri
Pred proslavo $0 letnice mature
na ljubljanskem učiteljišču
Bilo je leta 1885. Plaho smo usmerile korake proti takrat še novi stavbi ljubljanskega učiteljišča. Tako svečano je bilo vse in stopinje so odmevale po dolgih hodnikih kakor v cerkvi. Tako smo se zbrale k sprejemnemu izpitu. Pa so prišli dobrodušni Vodeb, poetično nadahnjeni Samhaber, dobričina Zupančič s čestitljivo dolgo, sivo brado, mrki Linhardt, strogi Celestina, pravični Klemenčič in nepozabni, oboževani naš Nedved. Kako nam je odleglo, ko smo izvedele rezultate strogega izpita.
Tako se je začela doba marljivega študija in resnega dela. Takoj prvo leto je prinesla v enoličnost vsakdanjosti žarek veselja akademija, ki jo je izvedla celotna šola pod Nedvedovim vodstvom. Mogočno so doneli zvoki Haydnovega »Stvarjenja« s solističnimi točkami, ki jih je pel tov. Rus. Pa tudi ljubki Abtov »Rotkäppchen« je zbujal obče občudovanje. Bila je jako posrečena prireditev.
Isto leto je bila zloglasna »Anastasius Grün-Feier«. Tam v Križankah, na oglu »Deutsche Ritter-Kirche« so pritrdili spominsko ploščo pesnika Grüna, zatiralca slovenstva, čeprav sicer Prešernovega osebnega prijatelja. Vsa Ljubljana je kipela. Ljudstvo je revoltiralo proti tej pro-vokaciji. Prišlo j* tudi do izgredov. Vso noč je vrelo v Zvezdi kakor v panju. Toda strogo oko postave je držalo red. Kljub temu pa je bil »Denkmal« pomazan z ne baš blagodišečo snovjo.
Dijaštvo je porabilo to priliko in je odločneje kazalo svoje slovenstvo. Tudi me smo nosile skromne pentlje iz trobarv-nega traka na prsih. Če je pa prišel baš kak Linhardt ali celo direktor, vsemogočni »Blasius«, je izginil trakec med gumbe v notranjost. Da, da, bilo je takrat drzno podjetje, pokazati svoje slovenstvo.
Tudi v 2. letniku smo sodelovale pri lepi akademiji. Glavna točka je bil Beethovnov oratori j »Kristus«. Deležni smo bili spet nepopisnega aplavza in priznanja.
V	to leto pade tudi strašni požar deželnega gledališča (Landestheater), ki je stal na Kongresnem trgu tam kjer je zdaj Glasbena Matica. Sredi noči me je prebudila gospodinja s klici: »Teater gori. Vstanite! Vsi pojdemo ven!« Stanovali smo v Gosposki ulici v neposredni bližini gledališča. Bil je veličasten, a grozen pogled na goreče poslopje. Visoko so plapolali plameni in iskre so švigale naokoli Lomeče se tramovje je treskalo. Težavno delo so imeli gasilci, da so lokalizirali strašni ogenj. Še drugi dan je tlelo v razvalinah. Seveda so zvalili krivdo za požar na Slovence, ki so bili imeli prejšnji večer svojo predstavo. Tako so imeli vsaj svojega »Sündenbocka«.
V	tretjem letu je nastala v Ljubljani strašna epidemija koz. Sole so bile razpu-ščene in smo romali domov za celih pet tednov. Naša akademija je šla to leto rakom žvižgat Po powratka r. ioto smo
se morali intenzivno učiti, da smo nadomestili izgubljeni čas.
V četrto leto je padla proslava 401etnice vladanja Franca Jožefa. Učiteljstvo jo je praznovalo z res lepim koncertom. Ker pa se je odzvalo premalo učiteljic, je profesor Nedved pritegnil še nas, četrtolet-nice, k proslavi. To se je zdelo ljubljanskim učiteljicam za malo in so užaljene retirirale. No, nismo jih pogrešale. S to-varišico Furlanovo sva izvajali takrat krasno klavirsko točko Moschelesov »Hommage à Haendl« na dveh klavirjih, ki je bil deležen splošnega občudovanja
Tako smo se bližale polagoma maturi. Tudi to zlo je prešlo. Razkropile smo se po vasicah slovenske zemlje v tesne, smrdljive, prenapolnjene razrede, po večini na dvorazrednice. To se pravi: prevzemi 1. razred, dopoldne 2. in 3. leto skupaj, popoldne novince. A poverjenih ti jih je bilo gotovo poldrugi sto. Orati je bilo treba po večini ledino. Saj učiteljic je bilo takrat še malo. Prišle smo v vas kot prve učiteljice kakor novost, kakor kuriozum. Treba si je bilo šele pridobiti zaupanje ljudstva. A vendar nismo klonile. Pogumno smo šle svojo pot, a sad našega težavnega dela uživa sedanje po-kolenje, ki tako rado toži o preobremenitvi in zapuščenosti.
49 let je minilo od takrat Letos pride naša draga Rezika iz Berlina še enkrat gledat domovino. Ali hočemo zamuditi to priložnost? Ne, zberimo se kakor k 50-letnici, da se še enkrat vidimo, morda zadnjikrat, preden nam zatone solnce.
Pridite v ponedeljek 1. avgusta popoldne ob 15. uri vse v »Zvezdo«, da proslavimo jubilej. — Pričakujem vas vse.
Sittig-1
Gospodarstvo
Zakaj še vedno uvažamo sol iz inozemstva
Vprašanje oskrbe naše države s soljo je bilo v prvem desetletju po zedinjenju stalno na dnevnem redu. Navzlic temu smo morali do leta 1933. uvažati iz inozemstva več nego polovico potrebne soli, in to navzlic temu, da imamo obširno morsko obalo in vrhu tega v Bosni dovolj mineralne soli. Vprašanje se ni premaknilo z mrtve točke, dokler nismo pričeli leta 1932. graditi pri Ulčinju ne daleč od albanske meje veliko moderno morsko solarno. Poldrugo desetletje smo kupovali ogromne količine soli v Alžiru, Rumuniji, Turčiji, Poljski itd. Samo v letih 1925—1930 smo izdali za uvoženo sol 474 milijonov din. Kakor se ?di, so prizadevanja, da bi se sami oskrbovali s soljo, ves ta čas ovirale nevidne sile v upravi državnih monopolov. Vsako leto so potovale komisije daleč v inozemstvo, da nakupijo sol. S temi komisijami so bile zvezane seveda tudi dnevnice, ki so pri potovanju izven naše države vedno prav visoke.
Ko je leta 1934. prišla v obrat nova solarna v Ulčinju, se je situacija seveda bistveno spremenila. Ta solarna je zgrajena za letno kapaciteto 50.000 ton morske soli. Solarna v Kreki pa ima kapaciteto okog 60.000 ton mineralne soli. Vrhu tega imamo še dve stari morski solarni na Pagu in Stonu, tako da lahko pri popolnem izkoriščanju kapacitete ulčinjsk solarne, solarne na Pagu in Stonu in solarne v Kreki v celoti krijemo vso domačo potrošnjo, ki se giblje na višini okrog 130.000 ton letno.
Do L 1929. smo povprečno uvozili preko 70.000 ton soli na leto. Ta uvoz je od leta 1934. naprej s postopno izgraditvijo solarne v Ulčinju stalno nazadoval, vendar tudi v zadnjih letih ni docela prenehal. Po zgraditvi solarne v Ulčinju bi se dala gotovo produkcija vseh domačih šolam tako dvigniti, da nam ne bi bilo treba več uvažati soli iz inozemstva. Toda medtem ko se
v drugih panogah našega gospodarstva trudimo, nadomestiti nepotreben uvoz z domačo produkcijo, ne vidimo pri oskrbi naše države- s soljo onih rezultatov, ki bi jih lahko z vso pravico pričakovali. Solarna v Kreki je od leta 1926. do leta 1932. proizvajala na leto preko 50.000 ton soli, potem pa je v letih 1934., 1935., 1936. padla na povprečno 42.000 ton; lani se je sicer nekoliko dvignila na 46.00 ton, vendar še vedno precej zaostaja za prejšnjim leti, čeprav bi se dala produkcija te solarne še prav znatno povečati, saj je mineralna slana voda na razpolago v znatnih količinah. O produkciji nove solarne v Ulčinju in starih solarn na Pagu in Stonu nam žal niso na razpolago podatki, vendar se zdi, da se tudi produkcija teh morskih solarn ne razvija tako, kakor bi bilo želeti v interesu popolne oskrbe naše države z domačo soljo, kajti najnovejši podatki o uvozu soli v prvem letošnjem četrtletju nam kažejo, da se je naš uvoz soli (namesto da bi docela prenehal) v primeri z lanskim letom potrojil.
Po statistiki carinskega oddelka finančnega ministrstva smo lani v prvem polletju uvozili 7860 ton soli, letos pa se je ta uvoz nepričakovano dvignil na 23.496 ton in smo letos za uvoženo sol brez prave potrebe izdali 4 in pol milijona din. Kje tiči vzrok, da še vedno ne moremo doseči popolne oskrbe naše države s soljo nam ni znano. V interesu pametnega gospodarstva, zlasti pa v interesu naše devizne bilance bi bilo vsekakor potrebno, da se to vprašanje čim prej razčisti. Upravni odbor samostojne monopolske uprave, ki je lastnica vseh solarn. bi moral temu vprašanju posvetiti več pozornosti, zlasti pa bi moral ugotoviti, kje tiče ovire, da se naša domača produkcija navzlic izgraditvi velike solarne v Ulčinju ne more dvigniti na potrebno višino.
Trepča zvišuje glavnico
Nedavno smo poročali o treh uredbah, ki se tičejo družbe Trepča Mineš Ltd. Od teh treh uredb se dve nanašata na ugodnosti za topilnico svinca v Zvečanu pri Kosovski Mitrovici in za topilnico svinca v Šabcu. Družba Trepča Mineš bo ustanovila dve posebni delniški družbi, tako da bc vsaka topilnica last posebne delniške družbe. Tretja uredba pa se nanaša na prenos ugodnosti, pravic in obveznosti v zvezi s fuzijo med družbo Trepča Mineš ter družbami Zletovo Mineš, Kopaoniik Mineš in Novo brdo Mineš. Zaradi te fuzije sklicuje družba Trepča Mineš izreden občni zbor, ki bo 16. avgusta v Londonu.
Ta občni zbor bo sklepal o navedeni fu-ziji na podlagi pogodb, ki so bile sklenjene že 21. julija t. L Nadalje bo občni zbor sklepal o povišanju delniške glavnice od sedanjih 1,125.000 na 2 milijona funtov (476 milijonov din). Nadalje bo občni zbor sklepal o konverziji družbenih delnic in o spremembi družbenih pravil.
Delničarji družbe Kopaonik Mineš bodo za 4 stare delnice dobili 1 novo delnico družbe Trepča v nominalni vrednosti 5 šilingov, delničarji družbe Novo brdo Mineš bodo za 25 starih delnic dobili 1 novo delnico družbe Trepča, delničarji družbe Zletovo Mineš pa bodo za 5 starih delnic dobili 1 novo delnico družbe Trepča. Od skupnega števila 3 in pol milijona novih delnic po 5 šilingov bodo torej porabili za zamenjavo starih delnic priključenih podjetij 695.000 delnic v nominalni vrednosti 173.750 funtov. Od preostalih novih delnic v nominalni vrednosti 691.250 funtov bo družba zaenkrat izdala le 1,680.000 delnic za nominalnih 420.000 funtov, to je okrog 100 milijonov din, kolikor bo potrebno za gradnjo topilnice svinca v Zvečanu in topilnice cinka v Šabcu. Investicije v Zvečanu in Šabcu bodo torej zahtevale okrog 100 milijonov din. Stari delničarji Trepče bodo lahko kupili za vsakih 13 starih delnic 4 nove proti plačilu v gotovi al pari.
Likvidacijski občni zbori družb Kopaonik, Novo Brdo in Zletovo bodo prav tako 16. avgusta v Londonu. Kakor je iz predloga za občni zbor razvidno, bo družba Trepča Mineš od predlaganega povišanja glavnice za 875.000 funtov zaenkrat izvedla le povišanje za okrog 600.000 funtov, ostale delnice pa bodo emitirane kasneje.
Gosoodarske vesti
= Sestanek italijansko .jugoslovenskega stalnega odbora, že včeraj smo prinesli vest iz Rima, da predvideni sestanek italijansko jugoslovenskega stalnega gospodarskega odbora ni odložen do jeseni, temveč se bo vršil začetkom avgusta v Rimu. Po nadaljnjih rimskih informacijah so bile v teku zadnjih mesecev napravljene važne ugotovitve glede medsebojnega trgovinskega prometa. Vrhu tega je prenehala Avstrija kot samostojna država. Avstrija je bil prej važen faktor pri uredi t vj medsebojne trgovine med Italijo in Jugoslavijo. Vsi ti momenti zahtevajo, da se odbor čim prej sestane, da prouči novo situacijo in da se italijansko-jugoslovenski trgovinski odnošaji uredijo na novi podlagi.
= Naš izvoz v Francijo je letos zopet nazadoval. Medtem ko smo lani lahko z zadoščenjem zabeležili naglo povečanje našega izvoza v Francijo, zaznamuje naša statistika zunanje trgovine za letošnje prvo polletje zopet občuten padec izvoza na skoro isto višino, kakor pred dvema letoma. V prvem polletju 1936. je znašal naš izvoz v Francijo 36.8 milijona din, lani se je zaradi znatnega izvoza žita naglo dvignil na 300.9 milijona din, letos pa je zopet padel na komaj 38.5 milijona din. Na drugi strani pa opažamo, da se naš uvoz iz Francije zopet dviga. Lani smo v prvem polletju uvozili iz Francije za 39.8 milijona din blaga, letos pa se je uvoz povečal na 68.4 milijona din, tako da smo zaključili trgovinsko bilanco s to državo za prvo letošnje polletje s pasivnim saldom skoro 30 milijonov din (lani je bila v prvem polletju naša trgovinska bilanca s Francijo aktivna za 261 milijonov din).
= Predlog za balkansko razstavo v Londonu. Londonski list »Great Britain and East« prinaša zanimiv članek o potrebi prireditve posebne razstave balkanskih proizvodov v Londonu. List pravi, da je Balkan sam kriv, če nima v Veliki Britaniji primernega tržišča za svoje proizvode, saj balkanske države doslej niso skušale delati sistematično za okrepitev
blagovne izmenjave z Veliko Britanijo. Razširjenje te blagovne izmenjave je bilo prepuščeno angleškim uvoznikom in lokalni iniciativi, kar morda zadostuje v normalnih razmerah, ne pa v času kontroliranega gospodarstva in gospodarske penetracije. List je mnenja, da bi mnogo koristilo balkanskim državam, če bi se sporazumele za prireditev skupne razstave v Londonu, in to čim prej. Stroški za tako razstavo bi se gotovo izplačali in bi razstava lahko postala eden najpopularnejših dogodkov za londonsko trgovino, balkanskim državam pa bi lahko ustvarila najboljšo reklamo in možnost povečanja izvoza v Veliko Britanijo. List nadalje navaja o podrobnostih, kakšne predmete bi balkanske države (Jugoslavija, Bolgarija, Grčija, Rumunija in Turčija) lahko izvažale na angleški trg.
= Dunajske velebanke in Vzhodna Evropa. O priliki iuzije med dunajsko Merkur banko (ki je nekaka podružnica Dresd-ner-banke) ter avstrijske podružnice Länderbanke in Zivnostenske banke, so dunajski listi poudarjali, da bo imela nova velebanka, ki je nastala iz te fuzije in je prevzela ime Länderbanke, posebno vlogo pri izgraditvi trgovinskih in gospodarskih odnošajev v Vzhodno Evropo. Te dni je bil na Dunaju občni zbor banke Kreditanstalt-Wiener Bankverein, ki je v obliki fuzije prevzela največjo graško banko Steiermär-kische Escomptebank. V tej zvezi poroča »Völkischer Beobachter«, da je Kreditanstalt - Wiener Bankverein s svojimi podružnicami največja regionalna banka Ost-marke, ki ima kot edina nemška velebanka v sosedni Madžarski svojo lastno veliko podružnico in vrhu tega zastopa velenem-ško bančništvo v Jugoslaviji na podlagi svojih tesnih odnošajev s Splošnim bančnim društvom v Beogradu in Zagrebu.
= Izplačilo kupona Vojne škode. Po-
čenši s 1. avgustom letos bodo pričele Poštna hranilnica z vsemi podružnicami (Zagreb, Ljubljana, Sarajevo, Skoplje, Podgorica in Sušak) in vse pošte v državi izplačevati kupon št. 19 2% °/o obveznic vojne škode. Pošte bodo dnevno izplačevale največ 50 kuponov eni osebi, kar je več kakor 50 kuponov, pa bo izplačevala Poštna hranilnica ali katera izmed njenih podružnic.
=Znižanje češkoslovaške carine na s^ve.
Jugoslovensko-češkoslovaška gospodarska zbornica v Beogradu sporoča: Z uredbo češkoslovaške vlade je stopil v veljavo dopolnilni dogovor med Jugoslavijo in ČSR. sklenjen L julija t. 1. o carinjenju presnih sliv pri uvozu v CSR. Po tem dogovoru se bodo od 25. juliia do 31. avgusta carinile presne slive, pakirane v zabojiih in košarah s kosma to težo do 20 kg po 15 Kč za 100 kg, od 1. sept do 31. okt. boveljala takisto carina 15 Kč za 100 kg za zavoje do 20 kg. To znižanje carine bo ugodno vplivalo na izvoz zgodnjih jugoslovanskih sliv v CSR. Izvoz naših sliv se bo dvignil tudi zaradi slabe letošnje sadne letine na Češkoslovaškem.
== Naglo naraščanje potrošnje aluminija v Nemčiji. V okviru štiriletnega gospodarskega načrta forsira Nemčija v zadnjih letih uporabo aluminija namesto drugih kovin, ki jih je treba uvažati. Vzporedno pa se dviga tudi potrošnja aluminija zaradi nemškega oboroževanja v zraku. Kako naglo je naraščala v zadnjih letih nemška potrošnja aluminija, nam kažejo naslednje zanimive številke: leta 1932 je Nemčija potrošila 25.000 ton aluminija, naslednje leto 58.000 ton, leta 1935 93.000 on, predlanskim 112.000 ton, lani pa 147.000 ton. Vzporedno se je nemška produkcija aluminija dvignila od 19.000 ton v letu 1932 na 128.000 ton v lanskem letu.
= V zadružni register sta se vpisali nastopni zadrugi: »Zadružni kredit« v Ljubljani, zadruga z omejenim jamstvom (člani upravnega odbora: Pipan Ivan, posestnik, Vižmarje; dr. Drago Marušič, odvetnik, Ljubljana, in Milan Mravlje, narodni poslanec, Ljubljana); Strojna zadruga v Podkorenu, zadruga z omejenim jamstvom. — V likvidacijo je stopila Kmetijska gospodarska zadruga v Goričah, r. z. z o. z.
= Naš plačilni promet z Grčijo. Dne 22.
t. m. je znašal saldo grško-jugoslovenskih bonov v obtoku 41.6 milijona drahem, saldo naših blokiranih terjatev pri Grški banki pa je znašal isti dan 16.0 milijona din.
I = Kontom te razgkfem o taovW IsžeBb
zapuščine po pokojni Bari Težakovi, roj. Brajkovec, posestniei T fcWMah (»pravnik mase Franc Rant, javni notar v Metliki; prvi zbor upnikov pri okrajnem sodišča v Metliki 12. avgusta, prijavni rok do 27. stv-gusta. ugotovitveni narok 27. septembra).
= Poravnalno po^opanje je uvedeno o
imovini Ivana Vrstovška, trgovca v Ž trpele ven pai Brežicah (poravnalni upravnik dr. Janko Drnovšek, odv. v Brežicah; poravnalni narok pri okrajnem sodišču v Brežicah 3. septembra ob 9., prijavni rok do 29. avgusta).
= Dobave. Komanda podvodnega orožja v Kumboru sprejema do 9. avgusta ponudbe za dobavo desinficiranih krp ter bombaža, do 11. avgusta ponudbe za dobavo kalijevega mila. masti za čiščenje kovin, kavstičme sode ter olja za torpede, do 16. avgusta pa ponudbe za dobavo petroleja in plinskega olja. Mornarska komanda v Šibeniku sprejema do 16. avgusta ponudbe za dobavo raznih pil, ključev, kladiv, svinca, vrčev za benzin, benzinskih lamp, ska-rij, cevi iz konoplje, itd. Komanda pomorskega arzeanala v Tivtu sprejema do 24. avgusta ponudbe za dobavo raznih sesalk, ku-pro-mangama in fosfor-bakra, kositra, bakra. bakrenih cevi, bakra v palicah, kablov ter linoleja.
= Dobave. Vojno-tehniöni zavod v Kragujevcu sprejema 13. avgusta ponudbe za dobavo zaponk 16. avgusta bo licitacija za dobavo viks-usnja, dne 17. avgusta ofertna licitacija za dobavo cinka in 19. avgusta licitacija za dobavo raznega platna; do 20. vgusta sprejema zavod ponudbe za dobavo smirkovega platna, 22. avgusta pa bo ofertna licitacija za dobavo firneža, barve in lakov.
= Dobave. Direkcija drž. rudnika v Brezi sprejema do 3. avgusta ponudbe za dobavo lafarge-cementa, refleksnih vodokazov, medeninastih obročkov, vaselina za konjska kopita, minija, emajllaka, olja za dinamo, vazelina, kontrolnih čuvajskih ut, uSnja za podplate geoloških kompasov, Bergmanovega kompasa, varnostnih elementov tipe >GZ« itd. Direkcija drž. železnic v Ljubljani — gradbeni oddelek sprejema do 30. julija ponudbe za dobavo kretniškjh po. stavlialnih vzvodov ter signalnih postav-ljalnih vzvodov.
= Licitacije. Pri vojno-sanitetnem zavodu v Zemunu bo 29. t. m. licitacija za dobavo plutovinastih zamaŠkov, 1. avgusta pa licitacija za dobavo jenskega stekla. Pri štabu dravske divizijske oblasti v Ljubljani bo 2. avgusta licitacija za oddajo del na objektu vojašnice »Viteškega kralja Aleksandra Uedinitelja« v Mariboru. Pri oblastni upravi bolniškega fonda direkcije drž. železnic v Ljubljani bo 3. avgusta licitacija za nabavo in montažo rentgen aparata v centralni ambulanci v Ljubljani.
Naši Sokoli na dein T
prapora ▼ Domžalah
Domžalski Sokol «e je skrbno pripravil za svoj praznik. Zaveda se časov in saio je tudi, upamo izvršil vse, da dokaže, da hoče ostati vedno v boju sa vee ono, kar je našemu narodu najdražje m najsvetejše. V nedeljo ho v Domžalah izpričano, da hočemo vztrajali in da nam je jugoslovenska-eokoL e&a misel svesda vodnica v našem hotenja in stremljenja.
Jutri ob pol 21. se bo vsa sokolska družina zbrala pred spomenikom kralja Aleksandra L Zedinitelja.k kjer ae bo poklonila njegovemu spominu. Od tu ho štafeta naraščajnikov z gorečimi baklami na Mižm hrib in zažiranje kresa. Sledila bo slavnostna akademija na čast s. kumici Ušenični-kovi m br. k umu Umeku.
V nedeljo bo ob 15. razvitje naraščajske-ea prapora, po razvitja pa povorka po trgu. Ob 16. bo telovadni nastop. Po nastopu na. rodna zabava. Prj vsej prireditvi bo igrala godba dravske divizije.
Vabimo vso sokolsko m nacionalno javnost, da pohiti ta dan v Domžale in nas podpre v naših težnjah. — Zdravo!
Žrtev strähn
Borze
28. julija
Na ljubljanski borzi so se danes angleški funti v privatnem kliringu nudili po 238. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v grških bonih po 29.50. Nemški klirinški čeki stanejo v Ljubljani 14.7660, v Beogradu 14.76 in v Zagrebu 14.7350, odnosno za konec avgusta 14.6350 in za 15. september 14.60.
Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda pri nespremenjeni tendeod notirala 481 — 483 (v Beogradu promet po 482). Tudi v ostalih denarnih vrednotah ni bilo zaključkov.
devize
Ljubljana, Amsterdam 2393.41—2408.01 Berlin 1747-03 — 1760.91, Bruselj 736.20
—	74,1.26, Curih 996.45 — 1003.52, London 213.84 — 215.90, New York 4318.51
—	4354.82, Pariz 119.94 — 121.38, Praga 150.13 — 151.24, Trst 228.15 — 231.23.
Curih. Beograd 10, Pariz 12.0650, London 21.4850, New York 436.50, Bruselj 73.8750, Milan 22.97, Amsterdam 240.00, Berlin 175.35, Dunaj, bamkovcl 33, Stockhohn 110.7750, Oslo 107-95, Kobenhavn 95.90, Praga 15.07, Varšava 82.40, Budimpešta 86.50, Atene 3.95, Bukarešta 3.25.
EFEKTI
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 481 — 483, 40/0 agrarne 62 — 63, 4«/o severne agrarne 62 — 63, 6% begluške 92.50 — 93.50, 6% dahn. agrarne 91.50
—	92.50, 7% stabfliz. 98.50 dem, 7% luvest. 99 — 100, 7o/o Drž. hip. banka 99.50 den., 7% Blair 93.25 — 94, 8»/« Blair 98
—	99; Narodna banka 7250 den., PAB 230 den., Trboveljska 175 — 190, Gubmaim 51 — 59, Osječka ljevaomica 180 den., Isis 25 den., Dubrovačka 350 den, Oceania 600 — 700, Jadranska 350 den.
Beograd. Vojna škoda 482.50 — 483 (482), 4«/o agrarne 62.50 den, 4»/o severne agrarne 61.75 den. (62), 6% begluške 93.25 — 93.50 (93.50), 6% dalm agrarne 92.50 — 92.75 (92.50), 7»/o statoihz. 98.50 den (98.50), 7°/o invest. 99.25 (99.43), 7% Drž. hip. banka 99 den., 7o/0 Blair 93-75 den (93.75 — 94), 8»/0 Blair 98.50 — 99 (98-50), Narodna banka 7275 — 7800, PAB 234 — 235.
pred tatovi
Sv. Peter pod Sv. gorami, 26. julija
O tragičnem dogodku v Hrastju smo kratko že poročali. V četrtek zvečer je šel posestnikov sin Ivan Geršak iz Hrast-ja prosit k sosedom mlatiče, ker je nameraval drugi dan začeti njegov oče mlačvo žita. Pot ga je vodila preko sadovnjaka Narata Avgusta, posestnika v isti vasi, v katerem so že zrela jabolka. Kot je že običajno, skoro vsakdo pobere na potu kakšno jabolko, ki leži na tleh. Tako je storil tudi Geršak.
Posestnik Narat je pa v zadnjem času budno straži! svoj sadovnjak, ker mu je bilo v zadnjem času pokradenih precej jabolk. Tudi usodnega večera je bü na straži z lovsko puško in je kmalu opazil nekega neznanca, kako je pobiral jabolka. Pozval ga je, da se javi kdo je. in naj obstoji. Ker se je pa neznanec začel umikati, je Narat ustrelil vanj m ga zadel v hrbet. Pri tem je neznanec zakričal: »Gustelj, zapomnil se me boš!«
Geršak, ki ga je zadelo 15 svinčenih zrn v hrbet, je tekel še kakih 50 korakov v smeri proti banovinski cesti. Tri ženske, ki so se vračale po cesti z dela, so videle, kako je tekel proti njim neki moški in kričal: »Gusti, Gusti.« Še malo prej so pa slišale strel Geršak se je nekaj metrov pred ženskami zgrudil na tla in vpričo njih izdihnil. Obvestile so o tem sosede, ki so prenesli Geršaka na dom.
Medtem je pa že tudi Narat izvedel, koga je ustrelil, in se je javil orožnikom pri Sv. Petru pod Sv. gorami, kjer je izjavil, da ni imel niti najmanjšega namena Geršaka ustreliti. Z Geršakom si je bil najboljši prijatelj in jè slednji stalno zahajal k njemu v hišo kot dober sosed. Ker mu je pa bilo v zadnjem času precej jabolk pokradenih, je sklenil, sadovnjak varovati. V ta namen si je tudi izposodil od svojega brata lovsko puško. Le nesrečno naključje je krivo, da je strel zadel Geršaka.
Orožništvo je o dogodku takoj obvestilo sodišče v Kozjem, ki je odredilo obdukcijo trupla pokojnega Geršaka in poslalo na lice mesta komisijo, ki je ugotovila, da so bile vse rane smrtne. Svinčena zrna so zadela Geršaka v srce, jetra, pljuča in črevesa, in je bila smrt zaradi notranje izkr-vavitve neogibna.
naših livad — 13: Na-
Blagovna tržišča
žito
r-f Chicago, 28. julija. Začetni tečaji: pšenica: za sept. 68, za dee. 70.25; koruza: za sept. 57.625, za dee. 55.125.
+ Winnipeg, 28. julija. Začetni tečaji: pšenica: za julij 93.125, za okt. 76.50, za dee. 75.125.
'+"" Novosadska blagovna borza (28. t. m.). Tendenca nesprem. Pšeniea: nova (78.kg); baška 150 — 154; sremska 147 — 149; banatska 149 — 154; potiska 156 — 160. Kom*a: baška 119 — 120; banatska 115 —
117.	Oves: baški 120 — 122; slavonski 116—
118.	Ječmen: ba&ri in »remski 64/65 kg 190
—	135. Moka: raška >0g« in *0ggc 260
—	270; >2« 240 — 250; >6c 220 _ 230; »6« 200 — 210; >7« 170 — 180; >8t 110 — 115. Fiiok baški, sreteki v vrečah 117.50
—	125. Otrobi: baSki sremski 96 — 100. '+ Badmipeštanrtoa tnrmlnska borm
(28. t. m.). Tendenca nestalna. Koruza? za avg. 17.78 — 17.77, za sept. 17-38 — 17.3a
BOMB AS
"+ Liverpool, 27- £>Hja. Tendenca, mirna. Zaključni tečaji: za JuMj 4.82 (prejšnji dan 4.88}, aa sept 4.81 (4.87), za dee. 4.87 (4.93).
+ New Vor«, 27 juBja. Teadenca stalna. Zaključni tečajh aa amo. e&je&i. za dee. 8.74 (8.75).
Petek 29. julija Ljubljana 12: Odmevi z (plošče). — 12.45: Poročila, povedi. — 13.20: šramli igrajo (plošče).
—	19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura: Bolgarska književnost po vojnL — 19450: Moji vtisi iz Slovenije (esperant-ako predavanje). — 20: Plošče. — 20.10: Ženska ura: Več veselja v družini (gdč. M. Kovačeva). — 20.30: Prenos prame-nadmega koncerta lz Rogaške Slatine. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Angleške plošče.
Sobota. 30. jufi ja
LfnMjana 12: Plošče. — I2.4&: ParoSJa.
—	13: Napovedi. — 13.20: Plošče. _ 17.80: Tenis Is Berlina. — 18: Za deloposfc igra Radijski orkester. — 18.46: Socialno skrbstvo v Franciji (gdč. Zlata Pimatova.). — 19.90: Nac. ura: Sport kot važen faktor nacionalne propagande. — 19.50: Pregled sporeda»
—	20: Zunanja pofitòka (dr. A. Kuhar). — 20.90: Večer za pasje dni. Izvajajo ČL rad. igr. družine, vmes plošče. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Koncert vesele glasbe (Radijski oakester).
Beograd 17.45: Narodne glasba. — 90: Orkestralni tn pevski koncert. — 23: Ruske romance. — 23.30: Plošče. — Zagreb 17.30: Orkester. — 20: Violina. — 20.30: Slagerja in šansonu — 21: Godba m pihala. — 22.30: Lahka glasba. — Praga 19.30: Operetna muzika. — 21.05: Serenade. — 22.15: Pk>-
Š8e in piee. _ Varšava 21.10: Mandoline in
pelje. — 22: Lahka glasba. — Sofija 18: Lahka in plesna muzika. — 20: Orkester in pevci. — 21.45: Plesni komadi. — Dunaj 11.10: Vedra muzika. — 12: Orkester. — 18: Zborovsko petie. — 18.30: Plošče. — 20.90: Štajerski večer. — 21: Vojaška godba. — 23.30: Plošče m ples. — 24: Nočni koncert. — Berlfn 20.10: Mali orkester m solisti — 21: Kakor Dunaj. — 23.30: Lahka godba rn ples. — München 20.10: Pester spored. — 21: Kakor Dunaj. — 2330: Sobotni ples. — 24: Lahka glasba. — Statt, gart 20.10: Orkester. — 21: Vojaäta godba.
—	23.30: Kakor Münch». — 24: Lahka glasba.
VEREN DO SMRTI
Poročnik slugi: — Janezf Prinest mi iz kleti, da se napi jem do smrtiF
Janez: — Gospod poročnik! Dovolite, da tudi val verni sluga z vami mnrei
BREZ GLAVE DOBRODOŠEL
Pred odhodom na vojno je vojak obljubil očetu, da se bo vrnil iz bojev z najmanj eno sovražnikovo glavo.
— Oh, dragi sinko, je dejal oče, « mi boi tudi brez glave avlo dobrodošel
Delibo vključno žrebanje
36. kola državne razredne loterije bo
tfneuno
od 11. augusta Jo U. septemiiriU
Dobitki:				
1	premiji	1 od	Din	2,000.000.—
1	»	»	M	1,000.000.—
1	n	r>	»	500.000.—
1	n	M	M	400.000.—
6	dobitkov po		Dir	200.000.—
12	n	n	rt	IOO.OOO.—
15	n	M	>»	80.000.—
15	r>	n	M	60.000.—
IS	»	n	n	50.000.—
IS	M	n	rt	40.000.—
20	M	n	j»	35.000.—
25	»	»1	rt	30.000.—
25	rt	y>	n	25.000.—
40	n	n		20.000.—
so	V)	n	rt	I5.OOO.—
60	Yt	»»	M	12.000.—
200		»	j»	10.000.—
2S0	t»	n	*»	8.000.—
300	>»	»	»	6.000.—
345	»		M	5.000.—
350		»	»	3.000.—
3425?	n	r>	tt	1.000.—
SM 56,927.000.-
dinorleu
Cena srečk:

x/i srečka
din 1000.—
% srečke din 500.—
% srečke
din 250.—
Strogo solidna, točna ki diskretna postrežba!
Originalne srečke za to žrebanje razpošiljamo samo proti predhodnem» plačilu.
Glavna kolektura Državne razredne loterije
L DI HI
GAJE V A 8
ZAGREB
HJCA15
Premije od
1,500*000, 1,200.000 in 1,000.000 din
90 dozdaj dobljene ENAJSTKRAT na pri nas kupljenih srečkah.
Grška vlada je sklenila razširiti Korint-ski prekop tako, da bodo mogle v pristanišču pristajati do 50 tisoč tonske ladje.
A N E K D O T A
Irski pesnik W. B. Yeats, ki je bil odlikovan z Nobelovo nagrado, se vedno zelo zanima za inscenacije svojih dram. Nekoč je prišel h generalni skušnji v gledališče Abbey v Dublinu, kjer je nepretrgoma prigovarjal električnemu strokovnajku zaradi boljše razsvetljave. Dolgo so trajali poskusi, naposled je nastal kratek stik, za njim pa še ogenj. Yeats tega ni opazil in je bü ves blažen zaradi prave razsvetljave. Ko je izrazil svoje veselie gledališkemu ravnatelju, mu je ta odvrnil: »že prav, že prav, toda takšna razsvetljava je le predraga!«
VSAK DAN ENA
Radio brez toka In baterije
Pot čez severno steno na Eiger
Neki nemški inženir je zgradil aparat, ki omogoča sprejemanje radijskih oddaj brez električnega toka in baterij.
Izumitelj je zgradil majhen motor na vroči zrak. V tem motorju segreva majhen plamen zrak in ta spravlja v gibanje batni sistem, ki poganja spet vdelan majhen dinamo. Izumitelju je uspelo proizvajati s takšnimi pripravami enakomeren tok, ki zadostuje tudi za vsak serijski baterijski sprejemnik. S takšnim aparatom, ki obratuje s petrolejem ah stearinsko lučjo, je mogoče sprejemanje oddaj brez motenj. Posebno vrednost ima novi izum za poslušalce, ki živijo v krajih brez električnega omrežja in ki jim je težavno polniti baterije. Z litrom petroleja je mogoče sprejemati oddaje deset ur.
Palača izumov
Kakšne stvari uganja Američan v Evropi
Napoleonova oporoka
Osmi člen testamenta bodo prodali v Londonu na javni
dražbi
Te dni prodajo v Londonu na javni dražbi dragocen spomenik na Napoleona. Gre za njegovo oporoko ali točneje za osmi člen te listine, ki leži razen teh vrstic v narodnih arhivih v Parizu.
Da je ta dokument pristen, ni nobenega dvoma. Videti je, da ga je cesar pisal s tresočo se reko in ne da bi se oziral na ločila neposredno pred smrtjo.
Ni pa znano, na kakšen način je lodonski odlomek oporoke prišel v zasebno last. V prvi točki je Napoleon določil, da pripade vsa njegova posest v Ajacciu njegovi materi Leticiji Bonaparte. V drugem členu je določil izvršilca oporoke, v tretjem je prosil svojo ženo Marijo Luizo, naj bi njegovemu telesnemu zdravniku na Sv. Heleni
Nove raziskave kozmičnih žarkov
Holandski znanstvenik dr. Clay se je odpeljal na Norveško in bo v tamkajšnjih f jor-dih raziskoval, kako globoko prodirajo ko-zmični žarki v vodo. Norveški fjordi so za takšne raziskave baje še posebno primerni, ker imajo mirno vodo in je mogoče merilne instrumente v njih potopiti do globine 400 m.
Tragedija ruskega
gardnega častnika
Iz žatca na češkem poročajo, da se je v tamkajšnjem mestnem gozdu zastrupil z vitriclom mož, ki so razvideli iz njegovih papirjev, da je bil 57-letni bivši ruski gard-ni častnik Teodor Sarejlin Vukosin. V zadnjih letih se je preživljal kot krojaški pomočnik. V poslovilnem pismu je navajal, da ga je 20-letnica smrti carja Nikolaja tako razžalostila, da se je odločil za samomor.
določila pokojnino. V zadnjem členu, ki ga sedaj prodado na javni dražbi, je določil dušnega skrbnika za svojega sina, vojvodo Reichstadtskega.
Po svojem drznem in uspelem poletu preko Oceana znani ameriški letalec Douglas Corrigan se vkrca 30. t. m. na krov angleškega parnika »Manhattana« in se vrne v domovino. Tudi njegovo letalo bodo z istim parnikom prepeljali v AmeriKo.
Na Angleškem o pogumnem in zabavnem možu mnogo govore, najbolj pa An-
gleže in Američane preseneča to, da je mladi letalec kratkomalo zavrnil vse denafne ponudbe ameriških gledališč, listov in filmskih družb. Izjavil je, da je sicer ubog, da pa iz svojega poleta noče izbiti kupčije. Hudobni ljudje sicer menijo, da je to samo reklamni trik, kajti Američana, ki bi denar preziral in odklanjal, ni na svetu.
Velik ameriški gledališki koncem je mlademu možu ponudil več nego milijon dinarjev, če bi pristal na to, da bi ga razkazovali na odrih tega koncema. Corrigan je izjavil, da mu gre ta ponudba na živce. Neki ameriški dnevnik mu je ponudil spet skoraj milijon dinarjev za članek, ki naj bi obsegal samo 5000 besd in bi obravnaval vprašanje »Zakaj naj bi mladi ljudje letali?« Tudi to je Corrigan odklonil.
Tri filmske družbe, med njimi Metro-Goldwyn-Meyer, so poslale s šestimi letali svoje posebne zastopnike v Dublin, da bi pregovorile Corrigana za nastope v filmih in so mu ponudile ogromne vsote. Toda Corrigan ni filmskih mož pustil niti do sebe. Dal jim je sporočiti, da se bodo videli nemara v Ameriki. . .
Nož se je zapičil v čelo
V' Stolnem Belem gradu na Madžarskem se je zgodila nenavadna nezgoda. V mestu je gostoval potujoči cirkus, katerega glavna atrakcija je bil metalec nožev, ki je s tridesetimi noži pripenjal obleko svoje to-varišice na leseno steno.
Pri eni zadnjih predstav pa se je eden izmed nožev tej tovarišici v grozo vseh navzočih zabodel v čelo namesto v steno ter jo težko ranil. Policijska preiskava je dognala, da je veter odklonil nož iz prave smeri, kajti ta predstava se je vršila na prostem namesto v šotoru.
Spomenik avstralskim bojevnikom v Franciji
Zadnji čin angleške kraljeve dvojice za bivanja ▼ Franciji je bilo odkritje spomenika avstralskim bojevnikom v Villers-Brettonneuxu. Spomenik vidimo na sliki
Francoski prosvetni minister Jean Zay je te dni o tvoril razstavo »Napoleon v Egiptu«, Na razstavi zbuja posebno pozornost spalnica velikega Bonaparta in njegove soproge
Josephine (slika)
Starodavni Sagunt
Fanatični Španec rajše pogine od gladu, nego se podvrže
sovražniku
Trenutni cilj ofenzive španskih nacionalistov je mesto Sagunt. To mesto ima za seboj slavno zgodovino. "Ustanovilo ga je junaško ljudstvo Ibercev, katerega roke so nagromadile kamenite klade, ki se še danes, po 2000 letih, upirajo zobu časa.
Prvotna naselbina je bila prav za prav naselbina helenskega mesta Zakinta. Ma-terrrega mesta razen nekoliko učenjakov danes že nihče več ne pozna, Sagunt pa je ostal in opozarja svet vedno znova nase. če so bili nekoč Hanibalovi vojni stroji, ki so udarjali v njegove zidove, so prevzele danes to ulogo bombe modeme vojne. Usoda je pošiljala tod vedno znova človeške mase iz Afrike, Hanibalove kartaginske voj ske, islamske berberske in beduinske rodove. Toda pred Saguntom se je izkazovalo, da so tudi najbolj zmagovite osvojitve le mehurji iz mila. čas gre preko njih, Sagunt ostaja.
Ob vznožju grajskega hriba stoji še danes antično gledališče, kakor nekoč. Glavni
trg malega mesta-- 1. 1930. ie štelo komaj
10.000 prebivalcev — nosi ime nekega zgodovinarja in ga krasi spomenik nekega borca za svobodo, kajti v teh španskih podeželskih mestih je vse posvečeno spominom in preteklosti. Stoletja stara je župna
Marijina cerkev, ki je zgrajena iz črnega kamna in je neznatna poleg drugih španskih cerkva, toda nje glavni aitar je bil do danes ves v zlatu. Tako se v Saguntu mešajo vse dobe od najstarejših časov dalje. Koliko prostora bi potrebovali, če bi hoteli postaviti drugega poleg drugega vse borce, ki so se tu bojevali, od kar stoji to malo mesto ob Sredozemskem morju! In koliko slave je združene s temi boji!
Še danes prisluhnejo ušesa vseh učencev civiliziranega sveta, kadar pričnejo profesorji svoje predavanje o obleganju Sagunta po Hanibalovih četah. Prebivalci mesta so tedaj rajši poskakali do zadnjega v plamene, nego da bi se vdali sovražniku. Karta-žani so vkorakali v trdnjavo preko gričev gorečih trupel. In kamor koli pogledaš v teh deželah, povsod te imena, kakor Sagunt, Numancija, Calahorra spominjajo, da propade fanatični Španec rajši od gladu, blaznosti in množestvenega umora, nego da bi se vdal.
Tu so najbolj vroča tla Evrope, kjer gre vse do skrajnega medsebojnega uničenja. Med Sagutinci, ki so 1. 219. zažgali sebe in svoje imetje, in bombardiranimi Španci tega ozemlja v današnjih dneh ni bistvene razlike.
Dne 11. tm. so nanovo odprti znamenito »palačo izumov«, ki je bila najpomembnejša ustvaritev pretekle pariške svetovne razstave. Razstava v ostalem ni zapustila posebno trajnih vrednosti, če izvzamemo baš omenjeni oddelek.
To svojevrstno prireditev z njenimi neprestanimi eksperimenti in pojasnjevanjem v več jezikih so med tem izpopolnili s celo vrsto najnovejših odkritij v področju televizije, ultramikroskopijte, poüa-rizacije itd. V ta namen so dobili tudi podporo newyorške Rockefellerjeve ustanove in washingtomskega Carnegiejevega zavoda. Razstavo je mogoče obiskati vsak dan razen ob petkih in vstopnina znaša tri franke.
Umor v vinogradu
V kraju Vierzon-Village na Francoskem sta delali 581etna Desiree Touzeletova in njena hči, 361etna Helene Renardova, v svojem vinogradu. Nenadno se je pojavil 50 - letni pletilec košev Jean Bardin, po vsem sosedstvu zavoljo svoje nasilnosti razupit možakar. Imel je s seboj puško in je z njo ustrelil obe ženski. Bili sta takoj mrtvi.
Po umoru je Bardin pobegnil v svojo hišo in se tam zabarikadiral. Ko je prišla policija in ga pozvala, naj odpre, ni dal nobenega odgovora. Policija je hišo napadla z bombami za solzenje in je nato vdrla v hišo. Tam je našla Bardina v naslonjalu mrtvega. Sam si je bil pognal kroglo v glavo.
Kakor smo že dovolj izčrpno poročali, se je četvorici alpinistom posrečilo preplezatì severno steno Eigerja v Zapadnih Alpah. Bela črta kaže pot, po kateri so hribolazci
prišli na vrh
Mladenič z železnimi pljuči
Fred B. Snythe se lahko vozi z avtomobilom
»Mož z železnimi pljuči«, Fred B. Snythe iz Chicaga, o katerem smo večkrat poročali v našem Lstu, je pred nekoliko dnevi opravil prvo vožnjo s posebnim avtomobilom, ki so ga zgradili zanj in ki je stal 15 tisoč dolarjev.
Vozilo je zelo prostorno, da so lahko spra vili vanje vso aparaturo, s katero mož diha. V notranjosti je opremljeno z zrcali, tako da more Snvthe s svojega sedeža pregledati vso okolico in slediti tudi športnim prireditvam.
odbija
lemme ponudbe
Snythe, ki so mu pljuča okmela zavoljo otroške paralize, je mogel v ostalem. V zadnjih dveh mesecih, večkrat za kratko časa zapustiti svojo jtkleno ječo in samostojno dihati, kajt: njegovo stanje se je že precej izboljšalo in se boljša čedalje bolj, tako da bo po vsej priliki popolnoma ozdravel.
150 letna nevesta
Iz Varšave poročajo, da se bo sto petdesetletna Magdalena Niedzialikowa iz Rže-zova pri Lvovu v kratkem petič omožila. Nevesta je bila v svojem življenju samo dvakrat bolna ter ima izvrsten spomin. Vse svoje življenje ni zapustila svojega rojstnega kraja in se ni tudi nikoli peljala z železnico.
Korintski prekop
bodo razširili
»Tako sem nesrečna, ko vsak dan bolj uvidevam, da me je vzel mož le zaradi denarja ..
»Nu, potem si lahko potolažena. Dedec ni tako vsaj neumen, kakor se zdi na oko.«
(>Tidens Tegn«)
JACKSON GREGORY:	17
HČI SOLNCA
Roman.
Spet je dekle obstalo pred vrati, Kendric ji je bil tik za petami. Tokrat ni ne trkala ne klicala. Cul je, kako njeni prsti iščejo po steni. Potem je zvonec s srebrnim glasom zazvenel skozi debelo hrastovo steno. »Počakajte tu,« je šepnila in izginila.
Ni mu bilo treba dolgo čakati. Naglo so se odprla vrata; čul je, kako so se zavrtela v tečajih, in je uzrl četverokotnik slabotne svetlobe pred seboj.
»Entra senor,« ga je povabil nežen glas.
Stopil je čez prag in obstal pred novo služabnico. Bila je večja in zdela se mu je nežnejša, finejša od hišne; bilo ji je kakšnih 20 let. Na sebi je imela preprosto, belo obleko, ki jo je spenjal čez pas zlat trak. Znašel se je v majhni predsobi, ki so jo težke zavese ločile od jarko razsvetljene sobe.
' Lepe oči dekleta so se za trenutek ustavile na Kendricu in izraz nekakšnega dvoma je bil v njih. Potem se je iznenada sklonila k njemu in mu šepnila v uho:
»Samo ne storite je zle, senor!«
Nato je odgrnila zaveso, da je vstopil.
Od ničemurnega, svojeglavega dekleta, ki ima denarja in prostosti, kolikor hoče, si je mislil Ken-
dric, je človek takšnih reči skorajda lahko pričakoval. A mar ni bilo vse to nekaj več kakor navadna otročarija? Kaj bi bilo, če je Zoraida govorila resnico? Ali je bila morda v resnici zmožna vsega, česar se je delala zmožna? Svoj čas je o Ruizu Riosu slišal vsake vrste reči. Marsikaj, kar je bil napletel ta Mehikanec, je človeku zbujalo sum, da v njegovi glavi ni vse v redu. In Zoraida je trdila, da je v sorodstvu žnjim.
Vsekakor je Kendricov praktični razum videl v vsem njenem početju samo lov za ničevimi efekti. Soba je bila prazna. Stene so bile od stropa do tal drapirane z dragoceno svilo. A vse pestre barve, temno škrlatno rdeča, rumena, zelena in modra, in uvezene ornamentalne risbe so bile izbrane tako, da ni motila nobena disharmonija; hotelska soba pa, v kateri se je bil nekoč sešel z Zoraido, je bila pusta in brezbarvna. V sobi ni bilo stolov, samo nizki divani ob stenah, na njih pa cele gore pisanih blazin. Sredi prostora je stala četverokotna mizica iz ebenovine, na nji pa na tankem kristalnem stebelcu rubin, ko ogenj žareče rdeč.
Stopil je nekaj korakov po sobi. Brez glasu so se stopinje vgrezale v debele preproge. Nestrpen in slabe volje je čakal; ni bil vajen, podrejati se samovolji dekliških kapric. Zal mu je bilo, da je prišel. Mirno bi bil lahko obsedel v patiu in čakal, da pride sama k njemu. Prav gotovo je stala spet nekje za draperijami in ga pozorno opazovala. Mučna mu je bila misel, da stoji tako v luči, ona in njene služabnice pa lahko neopažene zijajo vanj. Tako mu je prišlo na misel, da so debeli zidovi in čvrsto zapahnjena vrata tisočkrat boljša -
kakor vse svilene prevleke sveta.
Ko je tako čakal, mu je na lepem prišlo dvoje pomembnih odkritij. Začutil je rahel vonj, tisto nepozabno, opojno sladko dišavo, ki jo je že poznal. Ni vedel, od kod prihaja. Zdaj pa zdaj ga človek sploh ni zaznal, potem pa je iznenada spet napolnil ves prostor, sladak in močan, prijeten in blagodejen kakor opij.
Drugo, kar je odkril, je bilo nekaj, česar ni mogel dognati z nobenim izmed peterih čutov. Samo neznani, nepriznani šesti čut je lahko zadel na takšne reči. Bila je tista dobro znana, mučno gotova zavest, da so od nekod prodorno naperjene nanj Zoraidine oči. Tako silen je bil ta občutek, da se je iznenada okrenil in zapičil svoj pogled v kotiček, v katerem so gube v zavesi visele tako vabljivo rahlo. Tamle stoji, si je dejal.
Stopil je proti tistemu piestu in odgrnil zaveso. Tam je stala z bliskajočimi očmi, vsa v triumfu.
»Boste še zmerom tajili, senor Americano«, je kliknila zvonko, »da moja volja vpliva na vašo, da imam nad vami duševno oblast? Tamle ste stali in soba je bila prazna. Potem sem prišla jaz, a tako, da me niste ne videli ne čuli. Skozi luknjico v šivu te zavese sem vas pogledala in na mah ste začutili mojo prisotnost; brezglasno sem vas poklicala in ste prišli!«
Smejala so se njena rdeča usta in oči. In Kendric je razumel: to ni bila običajna veselost, to je bila vriskajoča radost zmagovalca.
»V zadevah nadčutnega sveta se kdo ve kaj ne razpoznam«, je odvrnil. »A kolikor vem, ni nič nenavadnega, če nekdo od daleč začuti prisotnosti
nekoga. Niti malo ne priznam, da bi vi utegnili izvajati kakršenkoli pritisk na mojo voljo. To so prazne marnje.«
Na ustne ji je legel prezir, smeh je izginil iz njenih oči.
»Človek je malo pametna žival«, je zamrmrala, ko je mimo njega stopila v sobo. »Nesposoben je, dojeti preprosto resnico.«
»V vaši hiši nisem našel ne duha ne sluha o resnici in preprostosti«, jo je srepo zavrnil.
Stopila je do mize. Lepa, kipeča temnomodra obleka, ji je ogrinjala telo, na črnih laseh je počival diadem iz pestrobarvnih peresc; vrat in roke so ji bile gole; na nogah je nosila čudovito izdelane sandale, ki so jih majhni zlati trakovi vezali čez členke.
Počasi se je okrenila in se ozrla vanj. Ni rekla besede. Potem je tlesknila z rokami, zavesa na njeni desni se je odgrnila, vstopil je eden izmed mož in se vrgel na kolena pred njo. Tokrat ni bil Yaqui, ni bil Mehikanec, kakršne je Kendric poznal. Mož je bil majhen, komaj kaj nad 5 čevljev visok, a mišičast in močan. Oblečen je bil v preprosto volneno obleko, tako da so mu prsi, roke in noge ostale gole. Čelo mu je bilo živalsko nizko, ličnice so ostro štrlele naprej, nos na široko otla-čen, viseče ustnice debele. Da, vpričo plemenite Zoraidine lepote je bil videti prav živalski, okruten in ostuden. In vendar se je Kendricu zdelo, da je nekaj sličnega med njima. Podobne so si bile njune oči. Bile so enakega reza, le da je očem tega zveri podobnega človeka manjkalo ognja in duha.
Kultnrnl pregled
BiblioSilska izdaja Župančičeve »Dume«
»Ob šestdesetletnici pesnika Otona Župančiča ie grafik Stanko Gladnik napravil to
knjigo v originalnem umetnem rokopisu na kamnu in jo odtisnil na ročni stiskalnici v 500 numeriranih izvodih. Številke 1—50 so tiskane na ročno posnetem papirju in vezane v pergament«. Tako čitamo na koncu knjige, ki se je nedavno pridružila drugim, že znanim izdajam umetniškega lepooieca Stanka Gladnika in zopet obogatila slovensko 'bibdiofilisko književnost.
Če je hotel naš prizadevm gojit el j in propagato* umetnega rokopisa Stanko Gladnik uvrstiti v svojo ©erijo desetih knjig slovenskih pesnikov in pisateljev Otona Župančiča, tedaj ni 'mogel izbrati srečne-je, kakor je bil izbral sedaj. ko nam je dal »Dumo«. Ne le domača, marveč tudi tuja kritika uvršča po pravici to visoko pesem o slovenski zemlji in slovenskem človeku m«d vrhove Župančičeve poezije. Po svojem obsegu in vsebinski mnogovrstnosti nudi rokopiscu in ilustratorju dovolj p-rilike, da pokaže, kaj zna in more. In lahko rečemo brez pretiravanja, da nam je St. Gladnik z »iDumo« še tesneje približal svojo veščino, ki jo goji z ljubeznijo srednjeveškega iluminatorja.
Knjiga je prirejena na finem, izbranem papirju. Naslovna stran združuje vinjeto in dekorativno barvno risto z ilustracijo, kakor sta podoba zvona in figura človeka s palico v roki; le-ta najbrž predstavlja poeta ki hodi po naši zemlji, piie nje bolesti in posluša njene glasove. Tudi na nekaterih nadaljnjih straneh prehaja Gladnik iz območja iluminatorja v grafično risbo, ki je tu tembolj delikatna zadeva, ker je treba risbo skladno uravnovesiti s čisto posebnim značajem črk in s celotnim zrcalom strani. Gladnik je skušal ta problem rešiti z risbo v mehkih, klasično preprostih linijah.
Besedilo pesmi ie razdeljeno nekako v
dva »simfonična stavka«, da uporabim glasbeno naliko: Prvi stavek začenja verz »Slišal sem pesem in čul sem glas pojoč« in končuje: »Skoz nje v svobodo gre, skoznje v bodočnost gre cesta«. Prvj verz je razdeljen v dva dela: »Slišal sem pesmi...« za-doni v rdeči barvi in z modro začetnico, da se prelije v črno barvo in v verzu »Sredi poljan si in poješ mi pesem zeleno vso« prejde v večbarvno incijalko na zlatem polju ter v rdečo barvo, ki nekako označuje visoki ton in fortissimo vsega speva. Tudi nadaljnje strani so zgrajene v tem smislu. Drugi »simfonični stavek« barvno komponj-rane »Dume« se začenja z verzom »Cul sem, kako je zvenelo moje srce«, pri čemer ostaja visoki ton tudi naslednjemu verzu »Sveta si zemlja in blagor mu, komur plodiš«. Med inicijaško in verze so se vplele silhuete slovenske pokrajine e podobo orača, pesem teče v črnem tonu in kdaj pa kdaj zazveni v rdečem poudarku, dokler ne doseže pri odstavku. »Hodil po zemlji sem naši in pil nje bolesti« dramatične napetosti, ki jo je illuminator prikazal tudi grafično, tako n. pr. v poudarkih: »Moj Mate, jo, moj Mate«. »Hamburk!« in »Kje domovina ei?«
Črna in rdeča barva, tu in tam prepleteni s sinjino začetnic, okrašeni s prevladujočim zlatim tonom inicijalk, z vegbarvanimi ornamenti in z liki; dalje način pisave, ki spominja na srednjeveške misale in ki zaključuje stran z meču podobnim podaljškom črke, smiselna razdelitev verzov, omejitev tekstnega dela in ilustracij na polje zelen-kastorumenkastega tona v nemali meri papir, okusna in elegantna vezava, — vse to pripomore k celotnemu vtisku, da je Glad. nikova rokopisna priredba »Dume« ena naših najlepših knjižnih izdaj. Slovenska bibliofilska občina, ki vidi v takih izdajah samo novo pot h kultu knjige, je lahko vesela takih pojavov.	— o.
Zapiski
Mednarodna zveza pisateljev za obrambo kulture ima te dni kongres v Parizu. Predsednik kongresa je pisatelj Theodor Dreiser. pjs.ee »Ameriške tragedije«. Med govor, niki je bil tudi znani češki pesnik Vitézslav Nezvfti.
»Československo-jihoslovanske revue« prinaša v pravkar izišli 5. do 6. številki na uvodnem mestu članek »Zvestoba za zvestobo , ki se v imenu češkoslovaške javnosti zahvaljuje jugoslovenskemu ljudstvu za to-likere navdušene izraze simpatije in solidarnosti s Čehoslovaki. V drugem članku pa pisec, generalni tajnik Cj lig min. sv. A. Beringer glosira sijajni uspeh X.vsesokol-skega zleta tudi z vidika češkoslov-jugoslov. vzajemnosti. J. K. Strakaty je zastopan z daljšim člankom o zaslužnemu delavcu za iugoslov.-feškoslovaško bratstvo dr. Ivanu Lahu. Ta članek smo že omenili na tem mestu ker je izšel v ponatisu. Opremljen je é sliko dr. Laha in s faksimilom dveh kitic njegovega prevoda Havlickovih »Tirolskih elegij . Pod zadnjo kitico te pesmi, ki »e — kakor znano oster protest zoper avstrijsko iustico in njene krivice, je tale opazka: »Prevedeno v Mittergrabenu v svinjski ječi zaradi -Briofsohmugek v noči od 27. na 28. marca 1. 1916 po Kr. r.« Spomini dr. Laha ie posvečen tudi toplo spisani članek iz peresa njegove učenke gdč. J. Zaplotnikove. Rihard Švarc iz Novega Sada je prispeval članek o Antonu Dobroniču (ob skladateljevi šestdesetletnici). J. K. Strakaty je prevedli iz ljubljanske revije »Misel in delo« članek B. Borka >Zagrebške in beograjske revije ., ki je tu priobč^n v celoti. NLko Bar-tuJovič (Beograd) prikazuje v daljšem članku Manifestacije za ČSR v Jugoslaviji«. Priporočljivo bi bilo, da bi ta prispevek ponatisnil; češki dnevniki in tako seznanili tudi širšo javnost z dejstvom, da je naše ljudstvo vseh pokrajin v teh težkih časih solidarno s ČSR. Paleček podaja pregled posvetovanj praške in beograjske gospodarske zbornice. Vilém Nezbeda piše o razvoju čsl. šolstva v Jugoslaviji. Bibliografski pregled Masarykiana v slovenščini« je sestavil po zapiskih prof. dr. Kidriča in prof. dr. Buriana asistent ljubljanske univerze Zd. Bizjak. Obsega vse knjižne izdaje in revialne članke od prvega referata o Masarvku (Slovenski svet 1. 18891 do Lahove »Pesmi o kovaču Tomažu« (1937). Ta del številke zaključuje krajši članek o Splitu. V dru-cem delu s0 objavljene nekatere rubrike, ki obsegajo informativni in kron i stični drobiž. V rubriki Literatura, znanost, umetnost, piše J. K. Strakatv o pokojnem Andreju Gabrščku in dr. EMuru Ostojjču, izmed ostalih člankov pa naj omenimo samo sk>venica: Jos. Päta piše o Mešku v češkem prevodu, D. L. o članku dr. D. Cvetka v »Mariborer Zeitung', dr. Berkopca o Kozakovem Špiri-dionu in pregleda slovenske bibliografije, ki sa je isti pisec priobčil v »Slavische Rundschau«, dalje je tu beležka o 70 letnici »Slov. Naroda« in o »Domu in Svetu«. V poročilih o delu odborov in lig je priložen »Slovanskv_ Jadran«, ki ga urejuje pisatelj A. Vesely. Tu je med drugim objavljen prevod O. Zupančiča pesmi »Pojdem na prejo'. Pesem je prevel Dušan Ludvik.
Iz vseh javn/h knjižnic v bfvši Avstriji
»o odstranili dela prašno nečistih pesnikov in pisateljev, ki se jih ne sme dotakniti noben Nemec«. Sem sodijo po seznamu, ki ga ie oni dan priobčila graška »Tagespost«, med drugimi tile pisatelji: H. Heine, A. Schnitzler. Arnold in Stefan Zweig, Fr. Werfel, Wassermann, Döblim. Brod, E. Ludwig, Feuchtwanger, Vicki Baum, Bruno Frank, Joseph Roth. Omenjeni list je zahteval, da se v tem smislu očistijo tudi zasebne knjižnice.
Mednarodni geografski kongres se zaključi 28. t. m. v Amsterdamu. Trajal je deset dni ob udeležbi zemljepiscev iz 36 držav. Med njimi sta tudi dva Jugoslovena. Kongres je združen z vrsto krajših in daljših ekskurzij. Po kongresu obiščejo nekateri udeleženci holandske kolonije v Indiji, na Javi in Bali. Obenem s kongresom se je vršilo zborovanje Mednarodne zemlje-. pisne uniie.
Festival v Veroni. 24. t. m. je bil v Veroni otvorjen festival, ki bo trajal do 15. t. m. Spored obsega Verdijevega »Nabucca», Puc-cinijevo »Boheme«, Donizettijevo »Favorito« in Wagnerjevega »Tannhäuserja«, Glasbeno vodstvo je v rokah dirigenta Franca Capuane in Sergija Failonija.
Iz Julijske krajine
Novinska kampanja proti francoskemu blagu
V znamenju avtarkijskih načel, ki so bila že pred leti proglašena po vsej Italiji in ki so se pričela v zadnjem času izvajati z vso strogostjo, je »Popolo di Trieste« sprožil ostro kampanjo proti francoskemu blagu. V torek j« objavil serijo beležk, v katerih med drugim zahteva, da morajo iz vseh kavarn in barov izginiti francoski listi. Francoski tisk bi bilo treba odpraviti iz italijanskih lokalov tudi iz političnih razlogov, ker je ves prežet sovraštva proti Italiji. Pri tem list mimogrede apostrofira poleg drugih podjetij tudi agencijo »Parovel«, ki bi vobče morala opustiti uvoz francoskih listov.
Nadalje zahteva list, da izginejo iz italijanskih trgovin tudi francoske knjige, ki jih tržaški knjigarnarji od časa do časa nastavljajo celo na najlepših mestih v svojih izložbah, pa francoski parfumi in druga kozmetična sredstva, ki bi jih bilo po njegovem mnenju zlahka mogoče nadomestiti z italijanskim blagom. V eni izmed beležk pa napada tržaško gospodo in zlasti žene raznih znanih podjetnikov, ker se v občevanju med seboj poslužujejo nemščine mesto italijanščine.
Drobne novice
Novi učitelji. Na učiteljiščih v Gorici in Tolminu je te dni 47 kandidatov z uspehom dovršilo svoje študije. V Gorici je napravilo učiteljski izpit 27, v Tolminu
pa 20 kandidatov, med njhni lo privati.
stov. Listi so objavili tudi Imena novih učiteljev, med katerimi je 18 goriških domačinov.
Nov mestni »vet v Trsta. Dosedanjemu
tržaškemu mestnemu svetu je potekla funkcijska doba. Zato je prefekt Rebua v ponedeljek s posebnim dekretom imenoval novi mestni svet, ki je sestavljen iz 24 članov, zastopnikov raznih strokovnih organizacij in gospodarskih panog. Med novimi svetniki so dva odvetnika, dva inženjerja, dva brodolastnika ter več trgovcev in industrijoev. Poleg drugih so bili imenovani za mestine svetnike Guido Cosulich, dr. Mario Tripcovich, dr. Giusep pe Stefani in Albert Petrosi-Ascari (prej Pertot).
V	Bujah nameravajo zgraditi novo radijsko oddajno postajo. Občinska uprava je te dni, kakor poroča »Piccolo della sera«, odstopila pristojnim državnim oblastem večje zemljišče za to gradnjo.
V	Tržiču «e je pretekli torek mudil vojvoda Spoletski, poveljnik puljske baze italijanske vojne mornarice. Kakor poroča »Corriere Istriano«, si je ogledal novo vojašoico vojne mornarice, ki so jo rped kratkim zgradili v bližnjem Pa.nzanu.
Nova podmornica. V tržiški ladjedelni-
2. Prekop M. (T) 1:35, 3. BorMč (V) 1:85.1, 4. Smolik (V) 1:41.5.
100 m hrbtno moški: 1. inž. Marčeta (V) 1:13.8, 2. Angeli (T) 1:14.4, 3. Negovetič (V) 1:16.6, 4. Consturbeni (T) 1:17.2. Po tej točki je bòlo stanje 41 : 36 za Viktorijo.
4X50 m prosto ženske: 1. Triestina (Ruz-zier, Radivo, Fosca ti, Lokar) 2:14.4, 2. Viktorija (Smolik, Krmpotič Rapanovič, Wimmer) 2:21.4.
4X200 m prosto mošld: 1. Triestina (Fantini, Bacchi, Luciani. Carboti) 10:42.5. 2. Viktorija v postavi Mini, štrucelj, Defi-lipis, Stocker je zmagala z veliko razliko, a je bila diskvalificirana in je bilo zato končno stanje 56 : 47 za Triestino.
Tekma v waterpolu ni bila odigrana ker so Sušačani prepustili zmago domačim brez igre. Povod je dala diskvalifikacija štafete, ki je vzela Viktoriji voljo za poslednji nastop.
Dogodki tega večera v tržaškem kopališču bodo gotovo imeli še svoj odmev za zeleno mizo.
Po tem srečanju je stanje tekmovanja za Jadranski pokal v plavanju naslednje: Triestina 469 točk (8 nastopov), Fiumana 374 (7), Viktorija 351 (6), Jadran 281 (6), Ilirija 263 (5).
Povprečno so dosegli Triestina 58.625. Viktorija 58.5, Fiumana 53.43, Ilirija 52.6, Jadran 46.83.
ci so v zadnjem času dogradili že celo vrsto podmornic. Včeraj je bila splovljena v morje nova taka edinica italijanske vojne mornarice, ki So ji vzdeli ime bližnjega otoka Morosini.
V Trstu ie umrl Carlo Banelli, znani italijanski iredentist in oče tržaškega senatorja Ivana Banellija. Dosegel je starost 80 let.
Nevaren padec tolminskega pastirja. Pod Mrzlim vrhom nad Zatolminom je zadela 14-letnega pastirja Jožeta Rutar-ja huda nesreča. Splezal je v stano, a sredi poti omahnil in padel vznak precej globoko na prodišče. Fant si je zlomil hrbtenico in dobil rano tudi na glavi. Prepeljali so ga v goriško bolnišnico.
SPORT
Italija — Jugoslavija v plavanju
Jutri in v nedeljo ob 18b meddržavni dvoboj moških v Grajski kopeli na Bledu
še en dan in evo prvega srečanja med moškimi plavalnimi reprezentacami Italije in naše države na Bledu.
V	spominu je brez dvoma zadnji nastop naše državne reprezentance proti češkoslovaški lani v Dubrovniku, ko so naši pol-noštevilni reprezentanti v sijajnem naletu premagali kompletno moštvo bratske države, ki je po dolgih letih nastopilo kompletno (saj so ga tvorili najboljši tekmovalci vseh treh plavalnih savezov na njenem teritoriju: češkoslovaškega, nemškega in madžarskega). Toda naši reprezentanti so bili takrat v odlični formi in kompletni. Izid borbe je bil za nas sijajen, saj smo čeho-slovake premagali v vseh treh plavalnih panogah: plavanju, skokih in waterpolu.
Letos pa stoji naši reprezentanci, ki bo bržkone nastopila okrnjena zaradi diskvalifikacije Jugovcev iz Dubrovnika, nasproti
Osma zaporedna
zmaga Triestine
Diskvalifikacija Viktorijine štafete na 4 x 200 m prosto
Trst, 28. julija
V	kopališču »Ausonia« v Trstu je bila snoči pred velikim številom občinstva tekma za Jadranski pokal med Triestino in Viktorijo. Triestina je s tem absolvirala svojo poslednjo tekmo v tem tekmovanju. Srečanje se je končalo z incidentom, kajti še v predzadnji točki je vodila Viktorija s 47 : 46 točkam in je zmagala tudi v poslednji točki, štafeti 4X200 m prosto, ter bi moralo biti končno stanje 57 : 52 za Viktorijo, toda njeno štafeto so diskvalificirali, češ, da je eden njihovih plavačev prezgodaj atartal. Na ta način je Triestina prišla do zmage v razmerju 56 : 47 točkam.
Tehnični rezultati so bili:
400 m prosto moški: 1. Defilipis (V) 5:08.8, 2. Luciani (T) 5:09.6, 3. štrucelj (V) 5:20.3, 4. Toribilo (T) 6:33.8.
100 m hrbtno ženske: 1. Smolik (V) 1:25.3, 2. Skerlj (T) 1:33.1, 3. Wimmer (V) 1:33.2, 4. Balaben (T) 1:36.5.
200 m prsno moški: 1. Grkinid (V) 2:56, 2. Bertetti (T) 2:56.4, 3. Kon (V) 3:04, 4. Garboni (T) 3:06.9.
100 m prosto ženske: 1. Lokar (T) 1:14, izenačen italijanski rekord, 2. Ruzzier (T) 1:15. 3. Krmpotié (V) 1:16.6, 4. Rapanovič (V) 1:19.4.
ekipa, ki zaznamuje v zadnjih letih v mednarodnem plavalnem športu velik napredek.
Ali se bo naša oslabljena ekipa, ki letos razen tega še ni v najboljši formi, mogla uspešno držati nasproti kompletnim Italijanom? Pričakujemo pa, da bodo reprezentanti prekoračili oni maksimum, ki so ga nudili v borbi za naslov državnega prvaka v svesti si dejstva, da zastopajo državne barve.
Borba bo skrajno napeta v vseh disciplinah negotova, zato pridite v čim večjem številu in podprite naše mlade reprezen-tante.
Tekmovanje bo oba dneva v Grajski kopeli ob 18., tekmovanje v skokih dopoldne ob 11. Dopoldne je vstop prost, cene za večerno tekmovanje pa na sedežih 20 in 15 din, na stojiščih din 10.
100 m prosto moSkl: 1. Mini (V) 1:04.5, 2. Luciani (T) 1:04.6, 3. Stocker (V) 1:04.8 4. Carbinati (T) 1:05.
100 m prsno ženske: 1. Frausin (T) 1:34.9
Nedeljski gost
SK Ljubljane
Concordia je še zmerom prav močan nasprotnik
V	nedeljo bo gostovala v Ljubljani zagrebška Concordia. Ta klub ima za seboj prav lepo preteklost, šteje nič več kakor 13 športnih sekcij, ki so vse v lepem razvoju in vodijo mnoge v našem državnem tekmovanju. Tako je bil klub dvakrat državni prvak v nogometu, v ?.ahki atletiki, v ha-zeni zavzema že nekaj let zaporedoma prvo mesto itd. itd. Toda letos je klub doživel to, česar ni pričakoval niti zaslužil. Varaždinska Slavija je zamenjala Concordijo v ligaški družbi.
Zato smo mogli pričakovati, da bodo Concordijo zapustili mnogi njeni odlični igralci, toda to se ni zgodilo. MoStvo je ostalo neokrnjeno in Concordia je trdno odločena, da si v podsaveznem prvenstvu zopet pribori mesto v ligaški družini.
V	nedeljo bo Concordia nastopila v Ljubljani v tejle postavi: Kekenješ-Ralič, Pavi-ša-Pukšec, Jazbec, Vučilovski-Beda, Eibel, Pavletič, Pospišil (Obrež), Vidmar.
Kako pa misli Ljubljana s svojo enaj-storico? O tem pa jutri še kaj.
Nedeljski nogomet v Trbovljah
V	nedeljo 31. t. m. je SK Amater povabil v goste ljubljansko Grafiko. Gostje so' Tirani po svoji požrtvovalni in disciplinirani igri ter jih je tukajšnja športna publika zmerom sprejela z velikim nar vdušecjem. Amater namerava v tej tekmi nekoliko spremeniti svojo napadalno vrsto, ki doslej ni imela pravega vodje.
Tekma bo po gasilski tomboli s priče t-kom ob 18.
★
Ob 9.30 bodo imeli v Trbovljah še eno nogometno tekmo, in sicer med eoajsto-
rtcama TrtffveüJ M SUD*. TOST ® Mtmä
bo prav zanimiva to so vabljeni n» ajo
vsi prijatelji sporta._
V nekaj vrstah
Danes popoldne se bo v Berlinu začei finale evropskega pasu v tekmah za Da-Visov pokal med Nemčijo in Jugoslavijo.
Danes sta na sporedu prva dva singla, v katerih bosta igrala Punčec in Henkel ter Pallada in Metaxa. Naše mušketirje čaka v Berlinu težka naloga, toda upaj-mo, da nas bo sreča spremljala v teh le. tošnjih tekmah še to pot. Oe bo šlo vse dobro, bi danes morali preiti v vodstvo. Potek tega vehkega srečanja v tenisu bosta vse tri dni prenašali beograjska in zagrebška raidio postaja, in sicer danes in v nedeljo ob 18.30 dalje, jutri pa od 17.30 dalje. Naši teniški igralci so bili predvčerajšnjim v gostih pri berlinskem poslaniku Cincar-Markoviču.
Zagrebški Hašk bo slavil v nedeljo 35-letnico svojega obstoja, v glavnem z nogometnimi tekmami, priredil pa bo tudi klubski teniški turnir in majhno plavalno tekmovanje. Za nastop v haženi je povabil beograjsko Jugoslavijo, glavno nogometno tekmo pa bo odigral z domačim nasprotnikom Gradjanskim.
Od danes pa do nedelje bodo i-meh v Zagrebu tekmovanje za prvenstvo zagrebškega lahkoatletskega podsaveza. Računajo z veliko udeležbo tekmovalcev iz Zagreba, Varaždina in Osjeka.
Novi prvaki nogometnih podsavezov v državi niso zadovoljni s sedanjim načinom odigranja kvalifikacijskih tekem za vstop v ligo, pa je osješka Slavija sprožila akcijo, da bi se ta sistem spremenil in po možnosti ustanovila še druga liga, v kateri bi igTali vsi prvaki podsavezov, ki sedaj niso mogli dobiti vstopa med 12 najboljših klubov v državi. Prav za prav smo zdaj računali, da se bo sistem odigra-vanja nogometnega državnega prvenstva v naši državi slednjič vendarle ustalil, toda spet so vstali novi nezadovoljneži, ki hočejo spet novotarije. Mislimo, da bo tega vsega že preveč in da naš nogomet od te obilice lig in tekem v njih ne bo Imel nobene koristi. Toda ta konferenca je že sklicana za nedeljo 31. t. m. v Osi-jek in bo nanjo tudi nogometni šarez poslal svojega poslanika.
SK Trbovlje (nogometna sekcija) sklicuje sestanek za jutri zvečer Ob 20. ▼ klubskem lokalu pri g. Božiču. Sestanek važen zaradi nedeljske tekme. Načelstvo.
Motosekcija ŽSK Hermesa. Drevi seja odbora ob 20.30 pri šestici.	Tajnik.
MAGNEZIJA
SAN PELEGRINP
Kdor trpi zaradi želodčne kisline, pozna najbolje težave in splošno nerazpoloženje. Peneča se MAGNEZIJA S. PELLEGRINO (znamke Prodel) je prikladen preparat zoper takšno stanje, ker s svojim blagim učinkom nevtralizira želodčno kislino in omogoča dobro prebavo.
Vzemite vsako jutro žličico peneče se MAGNEZLTE SAN PELEGRINO. Prodaja se v lekarnah v škatlicah, ki vsebujejo eno dozo z ali brez vonja.
Prodajna cena din 6.—*
R. S. br. 27283-23/X 1935 L
Med mestom In deželo
oosreduje »Jutrove malt nslatmlli
Za premnoge dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli ob težki izgubi našega ljubljenega soproga, očka, sina, brata in strica, gospoda
Andreja Ivančiča
TRG. POMOČNIKA
se tem potom vsem najiskrenejše zahvaljujemo.
Izrekamo globoko zahvalo šefoma tvrdke Feliks Urbane, nameščencem ln kolegom, nadalje vsem darovalcem vencev in cvetja, ter vsem, ki so dragega pokojnika spremili na njegovi zadnji poti.
Sv. maša zadušnica se bo darovala v župni cerkvi sv. Nikolaja v soboto, dne 30. t m. ob pol 8. uri zj.
LJUBLJANA, dne 28. julija 1938.
ŽALUJOČI OSTALI
Naznanjamo prežalostno vest, da je naš predobri soprog, oče, stari oče, tast, brat in stric, gospod
Filip Lazar, starejši
posestnik ln mizarski mojster, lastnik pogrebnega
zavoda
dne 28. VII. 1938. ob 8.30 po daljšem bolehanju, previden s tolažili svete vere v 63. letu preminil.
Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, dne 30. t. m. ob 17. uri iz hiše žalosti Savsko nabrežje št. 8, na mestno pokopališče na Jesenicah.
Jesenice, Tuzla, Dobog, Kropa, 28. juüja 1938.
PAVLA, soproga; PAVLA, FILIP, ALBERT, KONRAD, otroci; ANA, KARMELA, sinahe; KONRAD, otroci; ANA, VANDA, sinahe; vnuki.
Fetefc, 29. TU. IF3S.

MALI OGLASI
Stanovanje
4 sobno s kabinetom in vsemi pritiklinami, velikim solnčnim balkonom na ulico, centralna kurjava, ter sploh ves najmodernejši komfort, eno soba direkten vhod iz stopnišča, pripravno za zdravnika ali kaj sličnega, v centru Ljubljane SE ODDA v novi stavbi Goričar, na sv. Petra c. za november.
fsuimmaSi
Beseda 1 Din. davek 3 Din; za šifro aH dajanje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din.
Hotelsko kuharico
perfektno, iščem za. takoj. Kraj letoviški, služba stalna. Naslov t vseh poslo-valn cah Jutra.
17685-1
Mlekarja ali
sirarja
mlajšega, iiei/Icnjenega — iščem. Ima vso oskrbo v hiši. Ponudbe na: Mljekar-stvo Horvatič, Zagreb, Ilica ?tev. 69.
17683-1
Zelo dobro
kuharico
iščemo, 2 izvrstnimi spričevali, v svoji stroki preizkušeno. Začetnice se naj ns javijo. Nasloviti je treba na firocoski konzulat, Ljubljana, Beethovnova 4.
17695-1
Izvežbano kuharico
mlajšo moč, ki bo opravljala vsa gospodinjska dela, spre i me takoj — gostilna Kunstelj, Gorje pri Bledu.
17697-1
Služkinjo
pošteno, ki zna kuhati in vsa hišna de ki opravljati, išče hrvatska obitelj za večje mesto v Dalmaciji. Plača Jobfa. Nastop takoi ali 1. avgusta. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
17642-1
xlu^be isce
Vsaka beseda 50 par; davek } din; za šifro ali dajanje naslova 5 din ; najmanjši znesek 12 din.
Plačilni natakar
restavr. m kavarniški, z vtčjo kavcijo, išče službo, st3r 25 let, Govori več tujih jezikov. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sposoben«.
17702-2
Beseda 1 Din, davek 3 Dinš za šliro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Strojepisni pouk
(za časa počitnic). Večerni tečaji od 6. do pol 8. in od pol 8. do 9. ure zvečer, za začetnike in iz-vežbance Posebni tečaji za starejše dame in gospode. Pouk traja 1 do 4 mesece. Na razpolago 25 najrazličnejših pisainih strojev. Vpisovanje dnevno od 6. do 8. ure zvečer. Pričetek pouka 2. avgusta. Šolnina zelo nizka. Christofov učni zavod, Domobranska cesta 15.
17666-4
Prodftm
Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali dajanje naslova 5 Din.. Najmanjši znesek 17 Diru
Pisalne mize
rabljene, prodam. Trgovina Gosposvetska L
17473-6
HB3BEEB
Beseda 1 Din, davek 3 Din,; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din.
Krasen nov avto
cabriolet, najmodernejši, — špecijalna tipa, 4-sedežen, usnje, 2 rezervni kolesi, ekonomičen, mala poraba bencina, naprodaj pod ceno radi prevzema nekega podjetja. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Reprezentančni avto 38«.
17717-10
Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Zagrebško agentur-notrg. poslovalnico
dokazano dobro idočo, obstoji deset let, z razširjeno poslovno lukrativno organizacijo, prodajamo ali iščemo kompanjona: Informacije Poslovnica Pavlekovič, Zagreb, ilica 144.
17681-16
Zagrebška izdelo-
valnica perila
večjega obsega, električni pogon, med grosisti prvo-raziedno uvedena, izdelovanje na veliko z najmodernejšimi stroji, išče radi poslovne prezaposlenosti družabnika s 65.000 din. Informacije: Poslovnica Pavlekovič, Zagreb, Ilica 144.
17680-16
Beseda 1 Din, davek 3 Dltt; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din.
Trafike s
papirnicami
na najprometnejših točkah Zsgreba, z zagotovljenimi stanovanjskimi pogodbami, dobro doče, prodajamo za ceno 25—85.000 din. Naj-sigurnejše eksistence : Po-slovnica aPvlekovič, Zagreb Ilica 144.
17682-20
Trgovine, industrije
trafike, bufete, restavracije, hotele, kavarne, gostilne, mlekarne, krčme, drogerije, ptrfumerije, hiie, vile, posestva, stavbišča, prodajamo in posredujemo nakup — uspešno in hitro : Poslovnica Pavlekovič, Zagreb, Iiica. 144.
17679-20
Stanovanj?
Beseda 1 Din, davek 3 Dia; za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Trisobno stanovanje
z vsemi pritiklinami, odda za avgust »Hranilni in posodim konzorcij« Gajeva 9.
17698-2;
Moderno stanovanje
4 velikih sob in pritiklin, I. nadstropje, v sredini Ljubljane, odda Društvo hišnih posestnikov, Salen-drova 6.
17715-21
2-sobno stanovanje
moderno, komfortno, s kabinetom, oddam za september, I. nadstropje. Zg. šiška. Vprašati : Trafika Pasaža.	17690-21
Sobo Oildu
Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din.
Dvoje samskih
stanovanj
udobnih (garsonier) v novi stavbi sredi mesta, ugodno oddam za takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
17716-23
Sobo
opremljeno ali prazno, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
17709-23
Opremljeno sobo
takoj oddam gospodu ali gospodični po ugodni ceni. Naslov v vseh poslovaini-»ih Jutra.
17694-23
Sostanovalca
sprejmem takoj v čisto soto po ugodni ceni. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	17694-23
MOTORNA KOLESA
od 100 do 600 ccm eno leto garancije vse rezervne dele
Motor-Lotz
Maribor, Cankarjeva
Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali daja »Je naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din.
Dva nižješolca
sprejme boljša obitelj v dobro oskrbo. Hrana zadostna in tečna. Cena zmerna. Klavir na razpolago, pomoč pri učenju Naslr v vseh po. slovalnicah Tutra.
16780-22
Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din.
Zajklo in 2 mladiča
enomesečna, belgijske pa*-me, prodam. Vodovodna 80, Šuligoj J.
17484-27
Izgubljeno
Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro aU daja nje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Oseba
ki je našla 26. julija din 500 je poznana. Poziva se, da denar takoj odda na policiji, sicer bo kaznovana.
17701-28
Dopisi
Dvignite v oglasnem oddelka dospele ponudbe:
/vtovozač, Avtomehanik, Bežigrad, Brivnica na Go-rer jskem, Center Ljubljane, Deiaven zastopnik, Dobra varčna gospodinja, Dobič-kanosen 155, Dve odrasli osebi. Gibljem se rad. če dobro zaslužim, Gotovina 43.000, Gorenjska, Harmonija, Izven Ljubljane, Koncesija, Knjigovodja bilan-cist, Ločenci izključeni. Motor, Najraje v Ljubljani, Nastop takoj. Oprema, Oskrba, Organizator, Odličen, Promet, Pokojnina, Poštena, Provizija, Pohištvo, Pridna in urna, Plačam 400, Prijeten dom, Pridna in poštena, preproga 10, Resno znanje. Rose Marie, Redkost, Soba, Stro,na pisarna, Solidna služkinja, Sončna, Sijajno obrestovanje Sigurna bodočnost. Samostojen obrtnik, Sigurno, Siguren plačnik, Sožitje, Srebro, Takoj nastop, Trezen šofer, Ugodno 77, V Ljub-l;ani, Vesten služabnik. Vrtača, Visoka provizija, Velika frekvenca, Vesten in natančen, Vzajemno, Vsestransko, Vdovec, Varčna gospodinja, Vse prosto in hrana, Vesten in pošten, Vpeljana, Vajenec, Zajamčen dobiček. Zaslužek, Zmožna, Zanesljiva moč, Začetnica, 12.000, 1. september, 19, E. D. W.
Samo N i v e a vsebuje Eucerit, krepčilno sredstvo za kožo. Nobeno drago sredstvo za negovanje kože ni »prav isto«. Nivea krepi kožno staničje in zmanjšuje nevarnost sončnih opeklin. Z Niveo okrepčana koža porjavi hitro in enakomerno ter jo varuje pri nagli ohladitvi pred prehladom.
j^i _ * • » w f »
Od Vas je
odvisno, da imate obleko vedno kot novo zato jo pustite redno kemično čistiti aH barvati v tovarni
JOS. REICH
Ljubljana Poljanski nasip 4-6 Pralnica — Svetlolikakuca
Iz Kamnika
k— Prostor za klavnico je izbran. Te
dni je bil uradni komisijski ogled stavbnega prostora za novo klavnico. Občina se je odločila za prostor ob Bistrici, nasproti gostilne Prusnik. Mejaši niso nasprotovali gradnji in tudi komisija ni našla izbiri prostora nobenega prigovora, čeprav prostor ni najidealnejši. Seveda pa bo treba še pred gradnjo regulirati strugo Bistrice od novotrškega mosta do Fleretovega vrta in popraviti porušeni jez, kar bo gradnjo klavnice najbrž precej zavleklo.
k— Sušev most čez Nevljico je v zelo slabem stanju in bo na vsak način že v bližnji bodočnosti treba zgraditi novega. Na tem mestu bi bil najboljši železo-
betonski most, ker vozijo v Mekinje težki tovorni avtomobili v tamošnje tovarne. Sodijo, da bo sedanji most vzdržal samo do prve jesenski poplave.
Iz Murske Sobote
ms— Prekmurska gospodarska in podporna dijaška zadruga v Mur®kj Soboti je imela v nedeljo 24. t. m. drugi redni občni zbor. Iz poročila načelnika dr. Josipa Šerbca ie bilo razvidno, kake važnosti je zadruga za prekmurske visokošolce. V dveh letih obstoja je prejelo 24 visokošolcev kratkoročna posojila. Le neumornemu delu dr. Šerbca se ie zahvaliti, da je mogla zadruga kljub začetnim težavam zadostiti
v toliki meri svojemu namenu. Občni zbor je sprejel tudi spremembo pravil v smislu novega zadružnega zakona. Iz zgolj tehničnih ozirov s« je zadruga preimenovala v Dijaško gospodarsko zadrugo v Murski Soboti. Zadruga šteje 47 članov In je članica Zveze slovenskih zadrug v Ljubljani. V upravni odbor so bili izvoljeni: dr. Jože Šerbec, žjvinozdravnik. Mirko Štutelj, učitelj Evgeo Kardoš, trgovec, in drugi.
čitajte in širite » J U T R O «
INSERIRAJ V „JUTRU" S
Naročniki »JUTRA« so zavarovani ra 10.000 Din.
V nedeljo dopoldne so nebeški krilatci odpeljali v svoje vrste našo ljubljeno, nepozabno
CIBILO
učenko IV. razreda realne gimn. na Poljanah.
Dotrpela je po dolgi, hudi bolezni, dobro pripravljena in vdana v voljo Najvišjega.
Njeno truplo smo izročili materi zemlji v ponedeljek ob 18.
Ob njeni prerani gomili nam je v veliko tolažbo sočutje Vas vseh, ki ste našo ljubljenko poškropili, ji darovali toliko dragocenega cvetja in jo v ogromnem številu spremili na zadnji poti. Vsem skupaj za izraze sočutja naša stotera zahvala!
LJUBLJANA — ZG. ŠIŠKA, dne 28. julija 1938.
Rodbina Jože čeme—Zajčeva
Tovarna usnja IŠČE strokovnega kompanjona
za predelavo jagnječjih, ovčjih in telečjih kož z gotovim vloženim kapitalom kot garancijo za njegove sposobnosti.
Tovarna se nahaja v Srbiji, kjer ima mnogo in prvovrstnih sirovin, stroje in ostalo moderno opremo.
Obrnite se na S. MIŠKOVN5, ZAJEČAR.
Dotrpela mi je moja dobra mama,
MALLY TEREZIJA
nadučiteljeva vdova.
Blagopokojnico bomo pokopali v soboto ob pol 4. popoldne na frančiškanskem pokopališču na Pobrežju.
Maša zadušnica bo darovana v frančiškanski baziliki v ponedeljek ob 7. uri, v Ljubljani pa pri Sv. Petru ob sedmini.
MARIBOR, LJUBLJANA, dne 28. julija 1938.
Štefanija Poljšak roj. Mally, hčerka in ostalo sorodstvo
Državna razredna loterija
Žrebanje V. glavnega in poslednjega razreda tekočega 36. kola srečk bo po loterijskem načrtu v času od 11. avgusta do vključno 7. septembra t. L, in to:
V	Beogradu: 11., 12., 13«, 15», 16., 17*, 18., 19-, 20. in 22. avgusta in
v Skopi ju: 26., 27«, 29', 30. in 31* avgusta in 1., 2., 3*9 5. in 7. septembra 1.1.
V	tem žrebanju bodo 7. septembra t. I. izžrebane štiri premije, in to:
400.000.-y 500.000.-y 1,000,000.-,
in 2,000.000.— din.
Poleg teh premij bo izžrebano veliko število dobitkov po 200.000.—; 100.000.—; 80.000.—; 60.000.—; 50.000.—; 40.000.—; 35.000.—; 30.000.—; 25.000.—; 20.000.—; 15.000.—; 12.000.—; 10.000.—„ in drugih manjših dobitkov.
Skupna vsota dobitkov v tem žrebanju znaša:
Din $6,927*000.
'f
ki se izplačujejo brez vsakih odbitkov.
V najsrečnejšem primeru z možnim spajanjem premij in dobitkov se lahko pri tem žrebanju dobi na eno srečko
Din 3,200.000.
Za izplačilo dobitkov jamči država kraljevine Jugoslavije.
Osebe, ki že sodelujejo v igri 36. kola, morajo svoje srečke IV, razreda zamenjati s srečkami V. razreda najdalje do 6. avgusta t. L
Oni pa, ki nimajo srečke, pa bi želeli sodelovati v igri v tem V. glavnem razredu, lahko srečke nabavijo pri pooblaščenih prodajalcih in njihovih prepron dajalcih, ki so v vsakem večjem mestu, in to z doplačilom:
za eno celo srečko Din lOOO.—, za eno polovico srečke Din 500.—, za eno četrtino srečke Din 250.—•
Natančnejša navodila z loterijskim načrtom in občimi pravil! se dobe na zahtevo zastonj pri vseh pooblaščenih prodajalcih srečk.
Radijska postaja v Beogradu bo vsak dan žrebanja med dnevnimi vestmi objavljala tudi rezultat žrebanja za dobitke od 5.000.— din navzgor.
S kupovanjem srečk državne razredne loterije vsak poedinec, poleg osebne koristi, ki jo lahko ima, obenem podpira narodno gospodarstvo, obrtništvo, industrijo in invalide, ker se čisti dohodek od prodaje srečk sorazmerno razdeli v zgoraj navedene svrhe.
ZAKLETI GRAD
Ko bo zvT" noter.< To je res! A
bo divji.) če mu ne povem naju ubije.
§1 a « l
®	aS
M	£
. «4
I O
.8	«
II If
s Ž
N
• Vi lahko imate to bodi z^aN^ m0ja dUŠa
S. '
hipnotiziranim ! ir-f. Horacijem ju y bom moral 1 zdaj loviti!
Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljabijani.