I Studijska 1
I KNJZNICA 1 V CEUU I
URADNI VESTNIK
OKRAJA CELJE
LETO IV
1. avgust 1959
St. 23
VSE
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR CELJE
183.	Odlok o določitvi območij, za katera sc lahko ustanovijo stanovanjske skupnosti.
184.	Sklep o določitvi števila članov svetov stanovanjskih skupnosti.
185.	Sklep o ustanovitvi poravnalnih svetov na območju občine Celje.
186.	Pokopališki red.
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR LAŠKO
187.	Odlok o potrditvi zaključnega računa o izvršitvi proračuna občine Laško za leto 1938.
188.	Odlok o dopolnilnem proračunskem prispevku iz osebnega dohodka delavcev.
189.	Odlok o spremembi odloka o občinskih taksah.
190.	Odlok o dopolnitvi družbenega plana občine Iraško za leto 1959.
BINA
191.	Odlok o komunalni ureditvi in zunanjem izgledu naselij v občini Laško.
192.	Odlok o izravnavi predpisov o prekrških v odlokih občinskega ljudskega odbora Laško z določbami temeljnega zakona o prekrških.
193.	Odredba o obveznem zaščitnem cepljenju psov zoper steklino.
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR ŠENTJUR PRI CELJU
194.	Odlok o uvedbi dopolnilnega proračunskega prispevka iz osebnih dohodkov za leto 1959.
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR ŠOŠTANJ
195.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o občinskem prometnem davku.
IZVOLITVE, IMENOVANJA IN RAZREŠITVE
Okrajni ljudski odbor Celje
POPRAVEK
183.
Občinski ljudski odbor Celje je po 10. členu splošnega zakona o stanovanjskih skupnostih (Uradni list FLRJ, št. 16-278/59), 50. členu zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52) in 26. členu statuta občine Celje (Uradni vestnik okraja Celje, št. 11-81/59) na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 3. julija 1959 sprejel
ODLOK
o določitvi območij, za katera se lahko ustanovijo stanovanjske skupnosti.
1.	člen
V občini Celje se lahko ustanovijo stanovanjske skupnosti za naslednja območja:
I.	Mestni center (staro mestno jedro).
II.	Območje ob Ljubljanski cesti, Otok in Lisce.
III.	Območje Kersnikove ulice, Dečkove ceste in Nove vasi.
IV.	Območje Teharske ceste in Jožefov hrib.
V.	Območje Mariborske ceste (Gaberje).
VI.	Polule in Zagrad.
VIL Store.
2.	člen
Meje območij so razvidne iz grafičnega prikaza, ki je sestavni del tega odloka.
3.	člen
Navodila za izvajanje tega odloka bo predpisal po potrebi Svet za gradnje in komunalne zadeve.
4.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje.
St. 03-39-29/1-59.
Celje, dne 3. julija 1959.
Predsednik
Občinskega ljudskega odbora Celje
Franc Rupret I. r.
184.
Občinski ljudski odbor Celje je po 62. členu splošnega zakona o stanovanjskih skupnostih (Uradni list FLRJ, št. 16-278/59), 50. členu zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52) in 26. členu statuta občine Celje (Uradni vestnik okraja Celje, št. 11-81/59) na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 3. julija 1959 sprejel
SKLEP
o določitvi števila članov svetov stanovanjskih skupnosti.
L
Do sprejetja statutov stanovanjskih skupnosti se določi za posamezne svete stanovanjskih skupnosti od 20 do 40 članov.
Člane svetov stanovanjskih skupnosti volijo volivci na zborih volivcev in sicer po enega člana na vsakih 50 volivcev
2.
Navodilo za izvajanje tega sklepa bo predpisal po potrebi Svet za stanovanjske zadeve.
3.
Ta sklep velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje.
St. 03-02-89/1-59.
Celje, dne 3. julija 1959.
Predsednik
Občinskega ljudskega odbora Celje
Franc Rupret L r.
185.
Občinski ljudski odbor Celje je na podlagi priporočila Ljudske skupščine LRS (Uradni list LRS, št. 17-74/59) v zvezi s 15. in 50. členom zakona o občinskih ljudskih od-
borih (Uradni list LRS, št. 19-88/52) na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 3. julija 1959 sprejel
SKLEP
o ustanovitvi poravnalnih svetov na območju občine Celje.
L
Za dajanje pravne pomoči' državljanom in za mirno izvensodno reševanje sporov med državljani, civilnopravnimi osebami, družbenimi organizacijami in društvi iz pristojnosti rednih sodišč se ustanove poravnalni sveti.
2.
Poravnalni sveti se ustanove za območja stanovanjskih skupnosti in za območja krajevnih uradov kakor sledi:
1.	poravnalni svet za mestni center;
2.	poravnalni svet za območje ob Ljubljanski cesti, Otok in Lisce;
3.	poravnalni svet za območje Kersnikove ulice, Dečkove ceste in Nove vasi;
4.	poravnalni svet za območje ob Teharski cesti in Jožefov hrib;
5.	poravnalni svet za območje ob Mariborski cesti (Ga-berje);
6.	poravnalni svet za območje Polule in Zagrad;
7.	poravnalni svet za območje Štor;
8.	poravnalni svet za območje krajevnega urada v Štorah, ki obsega naselja: Bukovžlak, Slance, Vrhe, Teharje, Pečovje, Laška vas pri Štorah, Šentjanž nad Štorami, Kompole, Prožinska vas, Ogorevc, Javornik, Kanjuce, Svetina in Svetli dol;
9.	poravnalni svet za območje krajevnega urada v Škofji vasi, ki obsega naselja: Škofja vas, Runtole, Zadobrova, Prekorje, Smarjeta, Lahovna, Ljubečna, Smiklavž pri Škofji vasi, Glinško, Lipovec pri Škofji vasi, Žepina, Začret, Trnovlje in Leskovec;
10.	poravnalni svet za območje krajevnega urada v Šmartnem v Rožni dolini, ki obsega naselja: Šmartno v R. d., Brezova, Loče, Konjsko, Rožni vrh, Zavrh pri Galiciji, Jezerce pri Šmartnem, Rupe, Pepcino, Gorica pri Šmartnem, Sentjungert, Slatina v Rožni dolini;
11.	poravnalni svet za območje krajevnega urada v Vojniku, ki obsega naselja: Vojnik, Globoče, Ilovca, Ivenca, Jankova, Višnja vas, Bovše, Gradišče pri Vojniku, Pristava, Razgor, Koblek, Tomaž nad Vojnikom, Zelče, Črešnjevec, Kladnart, Male dole, Razgorce, Bezovica, Gabrovec pri Dramljah, Hrastnik, Arclin in Lešje.
12.	poravnalni svet za območje krajevnega urada v Dobrni, ki obsega naselja: Dobrna, Lokovina, Pristava, Vinska gorca, Klanc, Loka nad Dobrno, Brdce nad Dobrno, Parož, Strmec nad Dobrno, Zavrh nad Dobrno in Vrba;
13.	poravnalni	svet	za	območje	krajevnega	urada
Strmec, ki obsega naselja: Strmec, Polže, Vizore, Čreskova, Velika raven, Homec, Landek, Zlateče, Lemberg pri Strmcu, Hrenova, Vine, Novake, Razdelj, Straža pri Strmcu, Socka, Selce in Trnovlje pri Socki;
14.	poravnalni	svet	za	območje	krajevnega	urada
Frankolovo, ki obsega naselja: Frankolovo, Rakova steza, Straža pri Dolu, Stražica, Dol pod Gojko, Lipa pri Frankolovem, Zabukovje, Rove, Podgorje pod Čerinom, Brdce, Crešnjice, Verpete, Beli potok pri Frankolovem in Bezen-škovo Bukovje.
3.
Poravnalne svete izvolijo zbori volivcev.
4.
Poravnalni sveti imajo predsednika in po 2 člana ter namestnike. Predsednik in njegov namestnik morata biti odbornika občinskega ljudskega odbora. Tajnik poravnalnega sveta je šef krajevnega urada oziroma tajnik stanovanjske skupnosti. Mandatna doba članov poravnalnega sveta traja 2 leti.
5.
Odločbo o izvolitvi za člana ali namestnika, kakor tudi odločbo o postavitvi tajnika poravnalnega sveta izda predsednik občinskega ljudskega odbora.
6.
Poravnalni svet prične z delom takoj po izvolitvi.
7.
Poravnalni sveti delajo po navodilih pristojnega okrajnega sodišča, nadzorstvo nad njihovim delom pa vodi poleg okrajnega sodišča tudi svet za splošno upravo in notranje zadeve.
8.
Postopek pred poravnalnim svetom je praviloma brezplačen. Sredstva za delo poravnalnega sveta so zagotovljena iz občinskega proračuna.
9.
Ta sklep velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje.
St. 01/2-35/1-59.
Celje, dne 3. julija 1959.
Predsednik
Občinskega ljudskega odbora Celje
Franc Rupret 1. r.
186.
Po 15. členu zakona o pokopališčih (Uradni list LRS, št. 49-160/55),	23. členu pravilnika za izvrševanje
zakona o pokopališčih (Uradni list LRS, št. 26-119/56) in 22. členu zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Uradni list, št. 49-227/57) je Svet za gradnje in komunalne zadeve v soglasju s Svetom za zdravstvo občine Celje na seji dne 26. junija 1959 predpisal
POKOPALIŠKI RED
I.	Splošne določbe L
Pokopališča na območju občine Celje so komunalno-sanitarne naprave, ki jih oskrbujejo naslednje organizacije (v nadaljnem besedilu »uprave«):
Pogrebni zavod Celje, mestno in okoliško pokopališče v Celju ter krajevni odbori oziroma krajevne pokopališke uprave: Dobrna, Crešnjice, Frankolovo, Strmec, Svetina, Šmartno v Rožni dolini. Store, Teharje in Vojnik za istoimenska krajevna pokopališča.
2.
Na območju občine Celje so naslednja pokopališča:
1.	Mestno pokopališče za mesto Celje in za okoliška naselja: Babno, Dobrova, Košnica, Lokrovec, Lopata, Medlog, Osenca, Ostrožno, Pečovnik, Polule, Trnovlje in Zgornja ter Spodnja Hudinja.
2.	Okoliško pokopališče na Golovcu za mesto Celje.
3.	Krajevno pokopališče na Teharjih za območje Krajevnega odbora Teharje, kamor spadajo tudi naselja: Bukovžlak, Slance, Teharje in Vrhe.
4.	Krajevno pokopališče na Kompolah za območje Krajevnega odbora Store, kamor spadajo tudi naselja: Kompole. Kresnike, Ogorevc, Pečovje, Prožiti, Šentjanž in Store.
5.	Krajevno pokopališče na Svetini za območje Krajevnega odbora Svetina, kamor spadata tudi gorski naselji: Javornik in Kanjuce.
6.	Krajevno pokopališče v Šmartnem v Rožni dolini za območje naslednjih krajevnih odborov:
a)	Šmartno, kamor spadajo tudi naselja: Brezova, Konjsko in Loče;
b)	Rožni vrh, kamor je šteti naselja: Jezerce, Pepelno in Rupe;
c)	Gorica, kamor spada tudi Prešnik, Slatina in Sent-jungert.
7.	Krajevno pokopališče v Vojniku za območje naslednjih krajevnih odborov:
a)	Vojnik;
b)	Arclin, kamor spadajo tudi naselja: Bovše, Brezovica, Pristava in Razgor;
c)	Ljubečna, kamor spadajo tudi naselja: Glinško, Lipovec, Smiklavž, Začret in Zepina;
č) Škofja vas, kamor spadajo tudi naselja: Lahovna, Prekorje, Smarjeta in Zadobrava;
d)	Višnja vas, kamor spadajo tudi naselja: Globoče, Ilovca, Jankova, Kladje, Lačna vas, Male dole, Razgorca in Rove.
8.	Krajevno pokopališče na Frankolovem, kamor spadajo tudi naselja: Beli potok, Bukovje, Dol, Lindek, Lipa, Loka, Stražica in Zabukovje.
9.	Krajevno pokopališče v Črešnjicah, kamor spadata tudi gorski naselji: Brdce in Podgorje.
10.	Krajevno pokopališče na Strmcu za območja krajevnih odborov:
a)	Strmec (Nova cerkev) kamor spadajo tudi naselja: Novake, Razdol, Straža in Vizore;
b)	Lemberg, kamor spadata tudi naselji: Hrenova in Vine;
c)	Socka, kamor spadajo tudi naselja: Creskova, Lan-dek, Homec, Selce, Velika Raven in Zlatek.
11.	Krajevno pokopališče na Dobrni za vsa naselja, katera spadajo pod Krajevni odbor Dobrna: Brdce, Dobo-vičnik, Dobrna, Gorica, St. Jošt, Klanc, Lokovina, Parož, Podvin, Pristava, Strmec, Vrhe in Zavrh.
3.
Navedena pokopališča so občinska in namenjena za pokopavanje umrlih ne glede na veroizpoved.
Na teh pokopališčih se pokopavajo:
1.	Na Mestnem pokopališču v Celju vse osebe, ki so umrle na območju mesta Celja in v gori navedenih bližnjih okoliških naseljih;
2.	na Okoliškem pokopališču na Golovcu samo pokojniki, katerih sorodniki imajo grobnice na tem kraju;
3.	na ostalih krajevnih pokopališčih osebe, ki so umrle v okolišu, za katerega je pokopališče namenjeno.
Oni pokojniki, ki so umrli v okolišu sosednjega krajevnega odbora ali izven občine Celje, se lahko pokopljejo na enem izmed navedenih pokopališč, če so tako sami želeli, ali če tako zahtevajo njihovi svojci. Tak pokop se izvrši s pogojem, da je izdano dovoljenje obeh krajevnih odborov oziroma Pogrebnega zavoda Celje in posebno dovoljenje Sanitarnega inšpektorata one občine, iz katere se prevaža mrlič.
4.
Občinski ljudski odbor na ločenih sejah obeh zborov odloča o tem, ali bo upravljal pokopališča ljudski odbor neposredno sam, krajevni odbor ali pokopališka uprava.
Pokopališko upravo ustanovi občinski ljudski odbor na predlog krajevnega odbora izmed občinskih odbornikov in drugih državljanov.
Krajevno pokopališko upravo sestavljajo trije člani in njihovi namestniki.
Za pokopališko upravljanje ne dobijo člani nobene nagrade.
5.
Vsaka uprava mora imeti v pisarni naslednjo dokumentacijo:
1.	načrt razdelitve grobov in ostalih prostorov — situacijo v merilu 1:500, katerega potrdi Svet za gradnje in komunalne zadeve;
2.	kniigo naročil oziroma kartoteko naročnikov grobnih parcel;
3.	blagajniško knjigo v predpisani obliki;
4.	blokovna potrdila o plačilih in izdatkih kot blagajniške priloge;
5.	hranilno knjižico, v kolikor nima tekočega računa pri denarnem zavodu.
Za vzdrževanje in ureditev pokopališč, za graditev novih in obnovo obstoječih mrtvašnic, za plače grobarjev, čuvarjev in ostalih delavcev se osnuje pri upravi pokopališki sklad.
V pokopališki sklad se stekajo:
1.	z odredbo sveta predpisane pristojbine za dodeljevanje nagrobnih parcel in prostorov za grobnice;
2.	plačila uslug grobarjem in drugim delavcem;
3.	dotacije rednega proračuna občine Celje na podlagi predloženih predračunov uprave;
4.	ostali dohodki.
Odredbodajalec za vsa izplačila do 100.000 din je predsednik krajevnega odbora ali šef pokopališke uprave. Za večja izplačila je potrebno pismeno soglasje Oddelka za gradnje in komunalne zadeve Občinskega ljudskega odbora Celje.
Pri Pogrebnem zavodu obstoje skladi v smislu odločbe o registraciji.
Pri Pogrebnem zavodu Celje je za izplačila do 200.000 din pristojen ravnatelj zavoda, nad tem zneskom pa upravni odbor tega zavoda.
6.
Pokopališke uprave so pristojne predvsem v naslednjih zadevah:
1.	izdelujejo, parcelacijo grobov v soglasju s Sanitarnim inšpektoratom Občinskega ljudskega odbora Celje, kar potrdi Svet za gradnje in komunalne zadeve;
2.	nameščajo in razrešujejo grobarje, čuvaje in druge delavce ter sklepajo z njimi delovne pogodbe;
3.	gospodarijo oziroma upravljajo s pokopališkim skladom;
4.	oddajajo prostore za grobove in grobnice v uporabo;
5.	razpolagajo z zapuščenimi in neplačanimi nagrobnimi prostori in z grobovi oziroma grobnicami;
6.	odrejajo odstranitev neprimernih nagrobnikov, znamenj in spomenikov, ki se prodajajo brez vednosti pokopališke uprave;
7.	sestavljajo predračun dohodkov in izdatkov in ga predlagajo v potrditev;
8.	likvidirajo izplačila po nalogu odredbodajalca;
9.	prijavljajo pokopališke prekrške in kazniva dejanja pristojnim organom.
7.
Grobovi borcev NOV in žrtev fašističnega terorja so pod posebnim varstvom Oddelka za zdravstvo in socialno varstvo Občinskega ljudskega odbora Celje.
Posebej so zaščiteni tudi grobovi ter grobnice kulturne, zgodovinske in umetniške vrednosti.
II. Ureditev in oskrbovanje grobov
8.
Mestno pokopališče v Celju je razdeljeno na oddelke, polja, vrste in grobove. Ostala pokopališča so razdeljena na vrste, te pa na grobove (grobišča).
Oddelki in polja so označeni s črkami, vrste in grobovi pa s številkami.
Grobovi se delijo na:
1.	otroške za otroke do starosti 10 let;
2.	vrstne za eno odraslo osebo;
3.	družinske za dve do tri osebe;
4.	grobnice za več oseb.
9.
Grobne jame otroških grobišč morajo biti na Mestnem pokopališču v Celju 1,5 m dolge in 0,70 m široke, na ostalih pokopališčih pa najmanj 1,3 m dolge in 0,5 m široke. Razdalja med grobnimi jamami mora znašati najmanj 0,5 m.
Grobne jame vrstnih grobišč morajo biti v Celju 2,8 metra dolge in 1 m široke, na ostalih pokopališčih pa najmanj 2,6 m dolge. Razdalja med grobnimi jamami naj znaša najmanj 1 m.
Vsaka jama mora biti najmanj 1,8 m globoka. Krsto mora pokrivati najmanj 1,4 m debela zemeljska plast in 0,2 m visok grobni hribček.
Ako je predvidenih več zaporednih pokopov v isti jami, mora biti jama tako globoka, da znaša plast zemlje nad nazadnje pokopanim mrličem najmanj 1,5 m.
10.
Grobnice se lahko gradijo le na kraju, katerega predlaga pokopališka uprava ali krajevni odbor in na podlagi gradbenega dovoljenja Oddelka za gradnje in komunalne zadeve Občinskega ljudskega odbora Celje.
Vsaka grobnica mora biti primerno obzidana, najmanj 2 m globoka, 3,8 m dolga in 1,8 m do 3 m široka (za 2 do 9 oseb).
Na vrhu mora biti grobnica obrezana z rezanim kamnom in imeti kamenito ali cementno krovno ploščo, ki grobnico nepredušno zapira.
Dno grobnice mora biti posuto ali vsaj drenirano, tlakovano z opeko, posuto s peskom in suho.
Krste v grobnici morajo biti kovinske ali iz trdega lesa s kovinskim vložkom ter nepredušne.
11.
Znamenja, nagrobni kamni ter spomeniki ne smejo žaliti nacionalnega čuta ter spoštovanja do pokojnih in ne smejo vzbujati zgražanja državljanov.
Če znamenja, nagrobnik ali spomenik ne ustreza gornjim pogojem, se odstrani z odločbo pokopališke uprave na stroške stranke.
12.
Novo pokopavanje je dovoljeno po preteku 10 let, v otroške grobove po 7 letih, dočim se na krajevnem pokopališču v Šmartnem v Rožni dolini sme na novo pokopavati šele po preteku 15 let.
Pokop v grobnice je omejen le po številu krst, katere more sprejeti grobnica glede na svojo razsežnost.
Odpiranje grobov pred potekom gornje čakalne dobe je dopustno le s pismenim dovoljenjem Občinskega sanitarnega inšpektorata Celje, kar posreduje na predlog stranke Pogrebni zavod Celje, krajevni odbor ali pokopališka uprava.
13.
Nagrobniki, spomeniki, križi in druga znamenja, ograje, klopi in ostale okrasitve ne smejo segati preko meje določenega nagrobnega prostora (grobišča).
Na vseh nagrobnih znamenjih oziroma spomenikih mora biti označeno ime, priimek, rojstni in smrtni dan pokopane osebe.
14.
Na vsakem pokopališču morajo biti še naslednji objekti:
1.	mrtvašnica s potrebnimi prostori: mrliško vežo oziroma prostor za polaganje umrlih na oder, za shrambo pokopališkega orodja ter prostor za obdukcijo, v kolikor bo posebej odrejen;
2.	smetišče za odlaganje smeti;
3.	primerno javno stranišče, ločeno za oba spola.
Pokopališče mora bili primerno ograjeno. Za postavitev zidane ograje si mora uprava izposlovati gradbeno dovoljenje.
15.
Pokopališče kot celoto oskrbuje uprava po svojih grobarjih, ki odgovarjajo za red in so plačani po delovni pogodbi.
Dolžnosti grobarjev so predvsem naslednje:
1.	opravljajo izkope in pokope po nalogu uprave;
2.	redno vodijo drugi izvod evidenčne kartoteke o grobovih in grobnicah;
3.	obveščajo upravo o storjenih prekrških in o kaznivih dejanjih;
4.	trikrat letno pokosijo travo in enkrat na leto obrežejo eventualno živo mejo;
5.	primerno očistijo smetišča sami ali s pomočjo delavcev, najetih po upravi;
6.	skrbijo za vsakodnevni red in snago na vsem pokopališkem prostoru;
7.	opravljajo ostala dela v smislu določil delovne pogodbe;
8.	dajejo primerna in vljudna pojasnila raznim strankam oziroma naročnikom.
Grobar lahko na krajevnih pokopališčih vrši oskrbovanje grobov na prošnjo strank le izjemoma — izven svojega delovnega časa. To ne velja za oskrbo grobov na Mestnem in Okoliškem pokopališču v Celju.
16.
Grobovi in grobnice morajo biti vedno v redu in okusno oskrbovani.
Vsaj enkrat na leto na Dan mrtvih morajo biti grobovi in grobnice popolnoma očiščeni.
Zasaditev grobišča z grmičevjem in ostalim drevjem je treba izvesti s pristankom uprave in skladno s pokopališkim načrtom.
Sajenje sadnih in visokih dreves je prepovedano.
17.
Vse umrle osebe morajo do pokopa praviloma ležati v mrliških vežah oziroma v prostorih mrtvašnice.
Mrtvašnice so dnevno odprte v času od 1. maja do 31. oktobra od 10. do 18. ure, v ostalem zimskem času pa od
10.	do 16. ure.
Pokojniki na mrtvaškem odru morajo biti brezpogojno pokriti s pokrovom krste. Pokrov se odstrani na prošnjo strank oziroma svojcev šele eno uro pred pogrebom.
Grobar dovoli na željo strank oziroma svojcev, da se začasno odpre krsta le izjemoma, največ za eno uro.
Na onih krajevnih pokopališčih, kjer še ni posebnih mrliških vež oziroma mrtvašnic, lahko ležijo pokojniki na domovih po krajevnem običaju le izjemoma.
III.	Dodeljevanje grobišč posameznikom
18.
Za evidenco posameznih grobnih prostorov (grobišč) se vodi kartoteka in nakazilna knjiga za grobove ter grobnice. Prvi izvod kartoteke se vodi pfi upravi, drugi pa pri grobarju na pokopališču.
Vpogled v kartoteko je dovoljen vsaki zainteresirani stranki, ki lahko dobi pri upravi ali grobarju tudi ustrezna pojasnila.
19.
Vsaka stranka lahko izbere pri upravi ustrezno grobišče (grobno parcelo) v kolikor prostori še niso oddani. Stranka lahko predlaga pokop v že obstoječe grobove (po preteku 10 oziroma 7 let oziroma 15 let v Šmartnem) — v kolikor je to v skladu z obstoječimi predpisi.
Prostori za grobove in grobnice se dodeljujejo v uporabo za dobo 10 let proti plačilu pristojbine.
S plačilom pridobi lastnik pravico do časovne uporabe prostora za grob oziroma za grobnico.
Prostor za rodbinska grobišča in za grobnico se lahko naroči za posamezne osebe, za cele družine ali za posebej označene posameznike, čeprav niso člani naročnikove družine.
Zadevna pismena naročnikova izjava se mora vložiti pri upravi s plačilom predpisane pristojbine.
Brez dovoljenja naročnika oziroma plačnika pristojbine ali njegovih pravnih naslednikov se ne sme pokopati noben mrlič v grob ali grobnico.
Pravice do grobnega prostora ali grobnice nimajo osebe, ki kupujejo in preprodajajo grobove ali grobnice brez vednosti uprave.
20.
Pravica do groba se lahko podaljša vsakokrat za 10 let z izpolnitvijo naslednjih dveh pogojev:
1.	da naročnik še pred potekom določene uporabne dobe, t. j. do 31. avgusta zadnjega leta plača vnaprej v tistem letu veljavne pristojbine;
2.	da sta grobišče oziroma grobnica v redu oskrbovana.
Pravica do groba se izjemoma podaljša tudi po preteku gori določenega plačilnega roka, vendar mora zamudnik plačati dvojno pristojbino.
Zaradi pomanjkanja prostora ni dovoljeno nakupovanje grobišč vnaprej oziroma rezerviranje prostorov pred smrtjo.
21.
Višino pristojbine za uporabo prostora in tarifo za plačilo uslug predpiše z odredbo Svet za gradnje in komunalne zadeve.
Pobrane pristojbine in drugi dohodki uprave se smejo uporabiti samo za vzdrževanje in ureditev pokopališč.
22.
Preprodaja oziroma prekupčevanje z nagrobnimi prostori, s predmeti in grobnicami brez vednosti uprave je prepovedano.
IV.	Prenehanje pravice do nagrobnega prostora in predmeta
23.
Občinski ljudski odbor Celje v primeru opustitve pokopališča zmanjša ali odpravi posamezne pravice iz sanitarnih ali higienskih razlogov s posebno odločbo. V takem primeru gre naročniku oziroma njegovim dedičem povračilo delno ali docela plačane pristojbine. Nagrobnik oziroma spomenik mora stranka odstraniti na svoje stroške.
24.
Uprava vsako leto v mesecu septembru pregleda kartoteko grobišč in ugotovi one naročnike, ki niso s plačilom pristojbine podaljšali svoje pravice do uporabe prostora za nadaljnjih 10 let — najkasneje do 31. avgusta.
Do 10. oktobra izvrši vsako leto uprava komisijski ogled vseh grobišč in grobnic. Pri tem ogledu ugotovi komisija z zapisnikom:
1.	vse zanemarjene in zarasle grobove in grobnice;
2.	vse nagrobne spomenike in druga znamenja, ki so tako propadli, da ogrožajo varnost.
25.
Takoj po končanem komisijskem ogledu izda uprava javni razglas, v katerem pokliče po imenih vse osebe, katerim je konec leta zapadla pravica do nadaljnje uporabe nagrobnega prostora in tudi osebe uporabnike zanemarjenih grobov:
a)	da v 14 dneh od dneva razglasa plačajo pristojbine in tako podaljšajo pravico do uporabe grobišča;
b)	da najkasneje do 31. oktobra istega leta očistijo nagrobne prostore, da popravijo grobnice, nagrobne kamne, spomenike, znamenja ter druge nagrobne predmete ali pa da do navedenega roka na lastne stroške odstranijo vse nagrobne predmete.
Tisti uporabniki, ki do 31. oktobra ne očistijo zanemarjenih oziroma zaraslih grobišč, oziroma ne odstranijo nagrobnih predmetov, izgubijo pravico do nadaljnje uporabe grobišča, čeprav so že plačali najemnino (pristojbino) vnaprej.
Ta splošni razglas mora uprava vsako leto najkasneje do 20. oktobra objaviti v časopisu »Delo« in v »Celjskem tedniku«.
Razglas se razobesi tudi pri vhodu v vsako pokopališče, v pisarni Pogrebnega zavoda Celje oziroma v prostorih krajevnega urada ali krajevne pokopališke uprave.
Razglas se lahko objavi za več krajevnih odborov ali pokopaliških uprav skupno.
Razglasu mora biti priložen natančen in dobro viden seznam dolžnikov za prihodnje leto, z navedbo prebivališča in seznam onih naročnikov, ki po prijavah niso očistili grobišč oziroma popravili nagrobnih znamenj ali grobnic.
26.
Lastnikom grobnic pošlje uprava vsako leto do konca novembra pismen opomin z vročilnico ali priporočeno — s pozivom, da najkasneje v roku 3 mesecev od dneva opomina plačajo nadaljnjo pristojbino za prihodnjih 10 let, sicer sc bo grobnica prodala na javni dražbi.
Opomin dobijo tudi lastniki grobnic oziroma njihovi zastopniki, ki imajo plačano pristojbino za 20 let vnaprej v smislu dosedanjih predpisov.
27.
V marcu vsakega leta imenuje ravnatelj Pogrebnega zavoda Celje ali predsednik krajevnega odbora cenilno komisijo za oceno posebnih nagrobnih objektov, ki so zapuščeni in neplačani. V to posebno vrsto objektov je šteti samo: nagrobne kamne s kipi in reliefi, spomenike, grobnice in nagrobne kapelice.
Člana komisije morata biti gradbeni tehnik in po potrebi strokovnjak spomeniškega varstva oziroma umetnostni zgodovinar.
Tiste nagrobne spomenike oziroma grobnice, katere oceni komisija, da predstavljajo kulturno, zgodovinsko ali umetniško vrednost, mora uprava obvezno ponuditi v odkup Občinskemu ljudskemu odboru Celje, krajevnemu odboru ali krajevnemu muzeju. To sme storiti uprava šele potem, ko pošlje lastniku oziroma uporabniku predmeta pismen opomin v smislu 25. točke tega reda in se v postavljenem roku nihče ne oglasi.
Neodkupljeni in zapuščeni predmeti in grobnice gredo na javno dražbo.
28.
Zanemarjene in zapuščene nagrobne predmete in posebne nagrobne objekte iz 27. točke proda uprava na javni dražbi.
Uprava razpiše javno dražbo en mesec prej na krajevno običajen način
Dražba se razpiše oziroma objavi tudi v časopisju.
Izkupiček dražbe deponira uprava pri Občinskem ljudskem odboru Celje do preteka triletne zastaralne dobe. Pri sami dražbi se mora stranki pojasniti, da lahko bivši lastniki nagrobnih predmetov deponirani denar dvignejo v določeni pisarni Občinskega ljudskega odbora Celje.
Po izteku treh let od dneva dražbe se denar porabi izključno za potrebe pokopališča.
Tiste nagrobne predmete, ki niso mogli biti prodani na javni dražbi, lahko uprava proda strankam in izkupiček deponira kakor zgoraj.
29.
Po končani javni dražbi prekoplje uprava grobišča zapuščenih, zanemarjenih in neplačanih grobov po svojem grobarju in da prostor v uporabo drugim strankam proti takojšnjemu plačilu pristojbine.
V.	Red na pokopališčih
30.
Vsakdo, ki obišče pokopališče, naj opusti vse, kar bi .žalilo pieteto kraja.
Na pokopališkem prostoru je predvsem prepovedano:
a)	vsako nedostojno vedenje, vpitje, žvižganje, glasno smejanje, razgrajanje ali podobno;
b)	stopanje na grobove;
c)	jemanje pso\ ali drugih živali, čeprav bi bile privezane;
č) odlaganje smeti in odpadkov izven prostora, določenega za smeti;
d)	trganje cvetja in zelenja po tujih grobovih;
e)	vožnja z dvokolesi ali z motornimi vozili;
f)	vsaka poškodba pokopaliških prostorov, naprav, grobnic, nagrobnih predmetov, grobišč in nasadov;
g)	ponesnaženje pokopališča, prostorov, naprav, predmetov ali nasadov;
h)	prilastitev sveč, svetilk in podobnih predmetov;
i)	preprodajanje grobišč, nagrobnih predmetov in grobnic brez vednosti uprave;
j)	pokopavanje mrličev v tujem grobu brez soglasja naročnika ali v grobu, ki je kupljen brez vednosti uprave.
31.
Upravne kazni za gornja prepovedana dejanja bodo določene s posebnim predpisom.
VI.	Končne določbe
32.
Ta pokopališki red začne veljati z dnem objave v Uradnem vestniku okraja Celje. Objavi se tudi v Biltenu Občinskega ljudskega odbora Celje in razglasi na občinski deski ter na razglasnih deskah krajevnih uradov.
33.
Besedilo tega reda se mora takoj po uveljavitvi izobesiti na vidnem mestu pred vhodom na pokopališče in v pisarni Pogrebnega zavoda Celje.
34.
Z uveljavitvijo tega reda preneha veljati Pokopališki pravilnik MLO Celje z dne 22. marca 1951, I. št. 433/51-1 in vsi dosedanji objavljeni pokopališki pravilniki oziroma odloki bivših občin Dobrna, Frankolovo, Strmec in Vojnik.
St. 03-39-74/59.
Celje, dne 26. julija 1959.
Predsednik	Predsednik
Občinskega ljudskega odbora Sveta za gradnje in ko-Celje	munalne zadeve
Franc Rupret 1. r.	Rado Jenko 1. r.
Predsednik Sveta za zdravstvo Janez Trofenik I. r.
187.
Po 10. točki 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52) v zvezi s 106. členom temeljnega zakona o proračunih (Uradni list FLRJ, št. 13-126/56) je Občinski ljudski odbor Laško na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 21. maja 1959 sprejel
ODLOK
o potrditvi zaključnega računa o izvršitvi proračuna občine Laško za leto 1958.
1.	člen
Zaključni račun proračuna občinskega ljudskega odbora Laško za leto 1958 s posebnimi prilogami obsega:
I. Občinski proračun:	din
z dohodki v znesku	78,548.931
6% odvod obvezne proračunske rezerve prenešena 6 % obvezna prorač. rezerva	4,712.935
v proračun	4,584.386
tako da znašajo likvidni dohodki	78,420.382
in z izdatki v znesku	77,576.221
s presežkom dohodkov nad izdatki	844.161
II.	Finančno samostojni zavodi:
z dohodki	39,212.736
z izdatki	39,791.663
s presežkom dohodkov nad izdatki	671.191
in s presežkom izdatkov nad dohodki	1,250.118
III.	Proračunski skladi:
z dohodki brez omejitve	, 1,680.534
omejitve	348.048
tako da znašajo likvidni dohodki	1,332.486
in izdatki	1,189.272
presežek dohodkov nad	izdatki	143.214
IV.	Stalni rezervni sklad:
z dohodki	2,468.265
z izdatki	2,450.000
presežek dohodkov nad	izdatki	18.265
V.	Sklad 6 % obvezne rezerve: z dohodki	4,712.935
in izdatki	4,584.386
prosta rezerva (saldo)	128.549
2.	člen
Presežek dohodkov proračuna Občinskega ljudskega odbora Laško za leto 1958 v znesku 844.161 din se razdeli tako, da se odvede 20 % 168.832 din kot dohodek v stalni rezervni sklad za leto 1959, ostanek 675.329 din pa se prenese kot dohodek v proračun Občinskega ljudskega odbora Laško za leto 1959.
3.	člen
Presežek dohodkov občinskih finančno samostojnih zavodov v znesku 671.191 din se dodeli namenskim skladom finančno samostojnih zavodov in sicer:
din
v sklad za investicije	122.115
v sklad za nagrajevanje	244.231
v rezervne sklade	18.259
v amortizacijske sklade	148.116
v sklad stanovanjske uprave	120.197
v sklad za vzdrževanje	18.273
Presežek izdatkov nad dohodki v znesku 1,250.118 din se krije iz sredstev proračuna Občinskega ljudskega odbora Laško za leto 1959.
4.	člen
Presežek dohodkov proračunskih skladov v znesku 143.214 din se prenese kot njihov dohodek v leto 1959.
5.	člen
Presežek dohodkov 6 % obvezne rezerve v znesku 128.549 din se prenese kot dohodek v proračun Občinskega ljudskega odbora Laško za leto 1959.
6.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje.
St. 01/2-31-29/2-59.
Laško, dne 21. maja 1959.
Predsednik
Občinskega ljudskega odbora Laško
Stane Brinovec 1. r.
Štev. 23 — 1. VIII. 1959	URADNI VESTNIK		Stran 7
Pregled dohodkov in izdatkov zaključnega računa ObLO Laško za leto 1958			
Dohodki		Izdatki	
a) Proračun: 1.	del — Dohodki iz gospodarstva 2.	del — Dohodki od prebivalstva 3.	del —- Dohodki uradov in ustanov 4.	del — Ostali dohodki 5.	del — Proračunski presežek 8. del — Prispevki iz skladov Skupaj dohodki — 6% obvezna rezerva Prenesena sredstva iz računa 6% obvezne rezerve	din 20,057.297 52,221.761 279.227 1,172.888 4,003.980 813.778 78,548.931 4,712.935 4,584.386	a) Proračun 1.	del — Prosveta in kultura 2.	del — Socialno varstvo 3.	del — Zdravstvena zaščita 5. del — Državna uprava 8.	del — Dotacije: fin. samostoj. zavodom družb, organ, in društvom gospodarstvu proračunskim skladom 9.	del — Obveze in garancije 10. del — Proračunska rezerva	din 33,890.867 5,289.700 7,906.011 20,062.227 6,071.903 1,036.400 555.000 1,652.202 1,111.911
Skupaj	78,420.382	Skupaj	77,576.221
b) Finančno samostojni zavodi: Skupni dohodki Po pribitku presežka izdatkov nad dohodki	39,212.736 578.927	b) Finančno samostojni zavodi: Skupaj izdatki Pp odbitku dotacije predvidene v proračunu za pokritje presežka izdatkov nad dohodki	39,791.663 6,071.903
Skupaj	39,791.663	Skupaj	33,719.760
c) Proračunski skladi: Lastni dohodki Po odbitku omejitve razpoložljivih sredstev	1,680.534 348.048	c) Proračunski skladi: Skupaj izdatki Po odbitku dotacije predvidene v proračunu za pokritje presežka izdatkov nad dohodki	1,189.272 555.000
Skupaj	1,332.486	Skupaj	634.272
Skupaj a + b + c	119,544.531	Skupaj a + b + c	111,930.253
188.
Občinski ljudski odbor Laško je po 12. členu zakona o proračunskem prispevku iz osebnega dohodka delavcev (Uradni list FLRJ, št. 52-647/57) in 50. členu zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52) na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 13. julija 1959 sprejel
ODLOK
o dopolnilnem proračunskem prispevku iz osebnega dohodka delavcev.
1.	člen
Za določene gospodarske organizacije na območju občine Laško se predpiše dopolnilni proračunski prispevek iz osebnega dohodka delavcev.
2.	člen
Stopnja dopolnilnega proračunskega prispevka iz osebnega dohodka delavcev znaša določen odstotek proračunskega prispevka iz osebnega dohodka, ki se plačuje po določbah zakona o proračunskem prispevku iz osebnega do-
hodka delavcev in sicer za:
1.	Pivovarna Laško	9	%
2.	»Volna« Laško	7	%
3.	Rudnik rjavega premoga Laško	4 %
4.	Lesna galanterija Rimske Toplice	4 %
5.	Mizarstvo Laško	5	%
6.	Lesostrugarstvo Laško	5	%
7.	Gostinsko podjetje »Hum« Laško	5 %
8.	Gost. turistično podj. Rimske Toplice 4 %
9.	Mesnici v Laškem in Rečici	7	%
3.	člen
Dopolnilni proračunski prispevek je dohodek občinskega proračuna in se plačuje ob izplačilu osebnega dohodka.
4.	člen
Občinski ljudski odbor Laško oprosti zavezance iz 2. člena tega odloka delno ali v celoti plačila dopolnilnega proračunskega prispevka iz osebnega dohodka v primerih, če gospodarska organizacija v letu 1959 ne bi dosegla plačnega fonda v višini tarifnega pravilnika oziroma povprečnega plačnega fonda v odnosu na ostale gospodarske organizacije.
5.	člen
Ta odlok se objavi v Uradnem vestniku okraja Celje in velja ter se uporablja od prvega dne naslednjega meseca po objavi.
St. 01/2-31-40/1-1959.
Laško, dne 13. julija 1959.
Predsednik
Občinskega ljudskega odbora Laško
Stane Brinovec 1. r.
189.
Občinski ljudski odbor Laško je po 6. členu uredbe o pravici ljudskih odborov, da lahko predpisujejo takse in prometni davek (Uradni list FLRJ, številka 19-118/53 in 16-299/58) v zvezi s 4. členom uredbe o spremembah in dopolnitvah uredbe o pravici ljudskih odborov, da lahko predpisujejo takse in prometni davek (Uradni list FLRJ, št. 52-897/58) in po 50. členu zakona o občinskih ljudskih
odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52) na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 13. julija 1959 sprejel
ODLOK
o spremembi odloka o občinskih taksah.
1.	člen
V	odloku o občinskih taksah (Uradni vestnik okraja Celje, št. 15-320/57 in 7-51/59) se v II. delu — TARIFA črta tar. št. 7.
2.	člen
V	tarifni številki 15, točka 5, se namesto »0,15 %« postavi »0,15 °/oo«.
3.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje.
St. 01/2-32-44/1-1959.
Laško, dne 13. julija 1959.
Predsednik
Občinskega ljudskega odbora Laško
Stane Brinovec I. r.
190.
Občinski ljudski odbor Laško je po 50. členu zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52) v zvezi s 4. členom zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni list FLRJ, št. 52-644/57) na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 13. julija 1959 sprejel
ODLOK
o dopolnitvi družbenega plana občine Laško za leto 1959.
1. člen
V odloku o družbenem planu občine Laško za leto 1959 (Uradni vestnik okraja Celje, št. 20/59) se doda za XVI. poglavjem poglavje XVIa, ki se glasi takole:
»Sredstva cestnega sklada:	v 000 din
a)	taksa od vprežnih cestnih vozil	400
b)	od prevoznih storitev zasebnih
lastnikov cestnih vozil	400
Skupaj cestni sklad 800
Dohodki občinskega cestnega sklada se bodo porabili za vzdrževanje in rekonstrukcijo občinskih cest.«
2.	člen
Za prvim odstavkom XIV. poglavja z naslovom »Prometni davek od prometa na drobno« se doda drugi odstavek, ki se glasi takole: »Sredstva občinskega prometnega davka se v celoti stekajo v občinski proračun«.
3.	člen
Za XVII. poglavjem se doda XVIla poglavje, ki se glasi takole: »Splošne kmetijske zadruge plačujejo obresti od osnovnih sredstev po enotni obrestni meri 1 % na leto. Te obresti gredo v sklad osnovnih sredstev splošne kmetijske zadruge, ki jih plačuje.
4.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje, uporablja pa se od 1. januarja 1959.
St. 01/1-30-3/9-1959.
Laško, dne 13. julija 1959.
Predsednik
Občinskega ljudskega odbora Laško
Stane Brinovec I. r.
191.
Občinski ljudski odbor Laško je po 15. in 50. členu zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52) in v zvezi s L, 3. in 8. členom temeljnega zakona o prekrških (Uradni list FLRJ, št. 2-22/59) na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 13. julija 1959 sprejel
ODLOK
o komunalni ureditvi in zunanjem izgledu naselij v. občini
Laško.
I. Splošne določbe
1.	člen
Državljani morajo paziti na snago in skrbeti ter se obnašati tako, da bodo higienske razmere zadovoljive, estetski in kulturni videz naselij pa čim lepši.
Dobrine iz prejšnjega odstavka uživajo varstvo po določbah tega odloka.
II. Plakatiranje in reklamni napisi
2.	člen
Plakatiranje na območju občine Laško je dopustno samo na urejenih plakatnih deskah in za to odrejenih prostorih. Plakatiranje je dopustno samo na podlagi predhodne prijave pri odseku za gospodarstvo občinskega ljudskega odbora in proti plačilu predpisane takse. Plakatiranje praviloma izvršuje za to odrejeni uslužbenec občinskega ljudskega odbora.
Pisanje in čečkanje po zidovih in ograjah na javnih prostorih je prepovedano.
3.	člen
Vsa podjetja, obrti, prodajalne, delavnice, gostilne in sploh vse obrtne in poslovne enote morajo imeti nad vhodom napisno desko (firmo). Brez posebnega dovoljenja ni dopustno izobešati zunaj poslopij kakršnekoli reklamne napise, svetlobne omarice za objave in podobno. Vsi osnutki napisnih tablic (firm), ki se nameravajo obesiti zunaj poslopij morajo biti poprej pregledani. Ponovno bodo pregledani tudi že obstoječi reklamni napisi, napisne table in podobno. Za neestetske napisne table, reklamne napise, omarice in podobno, ki kvarijo zunanji izgled naselja, bo odrejena postopna izmenjava.
Posli, omenjeni v prejšnjem odstavku, spadajo v pristojnost odseka za gospodarstvo.
III.	Ureditev izložb
4.	člen
Izložbena okna morajo biti snažna, sodobno in kulturno urejena, za kar odgovarja lastnik oziroma najemnik. Izložbe in napisi morajo biti v brezhibnem stanju in se morajo po potrebi obnavljati.
IV.	Prodaja časopisov
5.	člen
Prodaja časopisov, revij in drugih publikacij je dopustna samo v kioskih, trafikah ali pa v posebnih za ta namen določenih prodajalnah.
V.	Vzdrževanje zgradb in zemljišč, čiščenje pločnikov ter onesnaženje cest
6.	člen
Lastniki in upravitelji hiš so dolžni primerno vzdrževati svoje zgradbe, žive meje, ograje in vrtove ter jih sproti obnavljati in čistiti.
Prav tako morajo skrbeti uživalci in lastniki zemljišč v strnjenih naseljih, da so njihova zemljišča urejena in vzdrževana, obstoječe ograje in žive meje pa v dobrem stanju ter plevel odstranjen..
7.	člen
Pločniki in hodniki ob zgradbah in zemljiščih se morajo redno čistiti in sicer ob večernih urah. Pred pometanjem je treba pločnik poškropiti, da se ne dviguje prah.
V	zimskem času je treba pločnike in hodnike očistiti snega, čim zapade. Ce zapade sneg ponoči, ga je treba odstraniti s pločnikov in hodnikov do 7. ure zjutraj.
Sneg je treba spraviti na kupe ob cestišču; pri odme-tanem snegu se mora napraviti obrobni žleb za odtekanje vode. Ob poledici je treba pločnik in hodnik takoj posuti s peskom, pepelom ali žaganjem. Za čiščenje pločnikov so odgovorni hišniki, če pa teh ni, pa predsedniki hišnih svetov ali najemniki hiš, lastniki hiš izven stanovanjske skupnosti oziroma njihovi zastopniki. Imetniki oziroma vodje obratovalnic ali poslovnih prostorov (uradi, družbene organizacije, ustanove) so odgovorni za čiščenje pločnikov pred obratovalnico oziroma poslovnim prostorom.
Za čiščenje pločnikov in hodnikov ob celi dolžini zemljišča so odgovorni njegovi lastniki ali vodje gradbišč, če se na teh zemljiščih gradi.
Prepovedano je prekomerno onesnaževati ceste, ulice in trge s prevoznimi sredstvi ali na kak drug način. Kdor to stori, je dolžan poleg kazni plačati tudi stroške prekomernega čiščenja.
VI.	Odvoz smeti in fekalij
8.	člen
Kanalizacijske naprave in odtoki odpadnih voda se morajo speljati tako, da se odpadne vode ne izlivajo na cestišče in ne povzročajo smrada v okolici ter nevarnosti okužbe prebivalstva.
Smeti in odpadke, kolikor ni pri hišah in gospodarskih poslopjih smetiščne jame, je treba odlagati le na za to določenih mestih. Gospodarske organizacije, zdravstveni zavodi in ustanove morajo imeti za svoje potrebe posebne smetiščne jame, narejene po higiensko-sanitarnih predpisih.
Prepovedano je odlagati smeti na javnih prostorih ter ob bregovih Savinje in njenih pritokov.
V	Laškem in Rimskih Toplicah ter okolici železniške postaje Rimske Toplice in v naselju Debro ob cesti II. reda do trafopostaje in ob poti na Šmohor je prepovedano vsakršno razlivanje odpadnih voda po zemljiščih, v vseh ostalih območjih pa se morajo razlite fekalije takoj podkopati ali podorati.
Greznice se morajo izpraznjevati po potrebi, odnosno vsaj enkrat letno. Odsek za gospodarstvo ima pravico odrediti pregled greznice. Ce se ugotovi, da je izpraznitev potrebna, se pokliče hišnega lastnika ali oskrbnika, da izda naročilo za izpraznitev. Ce tega v roku 14 dni ne napravi, izda odsek nalog za izpraznitev na stroške lastnika oziroma upravnega organa.
VII.	Prepoved reje živine
9.	člen
Na območju mesta Laško in v ožjem zdraviliškem območju Rimskih Toplic je prepovedano rediti živino ter graditi za nio hleve. Ni dovoljeno tudi obnavljanje obstoječih hlevov. Isto velja za razne ute in lope.
Obstoječa kmetijska gospodarstva v teh območjih morajo zaprositi za posebno dovoljenje pristojnega občinskega upravnega organa za nadaljnjo rejo živine.
Glede psov veljajo določila posebnega odloka.
10.	člen
Glede zatiranja podgan, miši in drugega mrčesa predpiše vsako leto Svet za komunalne zadeve posebno odredbo v sodelovanju s higiensko-sanitarnimi organi.
VIII.	Gramoznice
11.	člen
Vse obstoječe gramoznice, peskolomi in kamnolomi na območju občine se smejo izkoriščati le po posebnem dovoljenju pristojnega upravnega organa občinskega ljudskega odbora.
IX.	Kazenske določbe
12.	člen
Pripadniki Ljudske milice in druge uradne osebe, ki jih pooblasti odsek za gospodarstvo, smejo takoj od tistih, ki jih zalotijo pri prekršku izterjati denarno kazen v znesku SCO din ako le-ti:
—	ne očistijo vsak dan pločnikov;
—	ne odstranijo vsako jutro do določene ure snega če je zapadel in od tistih, ki ne odstranijo snega tudi čez dan, če sneži;
—	mečejo smeti na javne prostore, ob bregovih Savinje in v struge ostalih potokov in pritokov;
—	prekomerno onesnažijo ceste, ulice in trge s prevoznimi sredstvi ali na drug način;
—	pišejo ali čečkajo po zidovih in ograjah na javnih prostorih.
13.	člen
Z denarno kaznijo do 10.000 din se kaznuje za prekršek:
—	gospodarska ali družbena organizacija oziroma oseba, ki vrši plakatiranje izven urejenih plakatnih desk ali za to odrejenih prostorov (2. člen);
—	gospodarska ali družbena organizacija ali njena poslovna oziroma obratna enota ali vodja zasebnega gostinskega ali obrtnega obrata, ki nima na vhodu napisne table (firme) ali, ki izobeša zunaj poslopja kakršne koli reklame oziroma reklamne napise, svetlobne omarice in podobno brez dovoljenja (3. člen);
—	gospodarska ali družbena organizacija oziroma zasebni lastnik gostinskega ali obrtnega obrata, ki ima izložbeno okno v nesnažnem stanju ali očitno nekulturno urejeno ter kljub pozivu v odrejenem roku ne odpravi pomanjkljivosti (4. člen);
—	gospodarska ali družbena organizacija in oseba, ki prodaja časopise, revije in druge publikacije izven kioskov, trafik ali v ta namen določenih prodajaln (5. člen);
—	lastnik in upravitelj oziroma uživalec hiše ali zemljišča, če iz malomarnosti ne vzdržuje primerno zgradbe, zemljišča, vrta, ograje ali žive meje v urejenem stanju in ne izvede po nalogu upravnega organa v določenem roku ustrezne ureditve (6. člen);
—	gospodarska ali družbena organizacija in zasebnik, ki spelje kanalizacijsko napravo in odtok odpadne vode tako, da se odpadna voda izliva na cestišče in povzroča smrad in nevarnost okužbe; ki ne odvaja smeti in odpadkov — če pri hiši ali gospodarskem poslopju ni primernega prostora - na za te namene določeno mesto; ki izliva odpadno vodo na območjih omenjenih v četrtem odstavku
8.	člena tega odloka ali, ki ne podkoplje ali podorje razlitih fekalij; ki kljub pozivu upravnega organa v določenem roku ne izvede naloženo izpraznitev greznice (8. člen);
—	kdor na območju navedenem v prvem odstavku
9.	člena tega odloka redi živino ter gradi zanjo hleve, ute ali lope (9. člen).
Kazni izreka sodnik za prekrške Občinskega ljudskega odbora Laško.
X.	Končne določbe
14.	člen
Vsa dovoljenja, odločbe in pooblastila v zvezi z določili tega odloka izdaja odsek za gospodarstvo, ki izvrši tudi vse preglede, ki so predpisani s tem odlokom oziroma lahko imenuje posebno komisijo za opravljanje teh zadev.
15.	člen
Svet za gradbene in komunalne zadeve bo po potrebi izdal navodila za izvajanje tega odloka.
16.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku okraja Celje.
Z uveljavitvijo tega odloka prenehajo veljati določila vseh odlokov na območju občine Laško, ki so z njim v nasprotju.
St. 03/1-39-31/1-59 Laško, dne 13. julija 1959.
Predsednik
Občinskega ljudskega odbora Laško
Stane Brinovec 1. r.
192.
Občinski ljudski odbor Laško je po 3., 8. in 163. členu temeljnega zakona o prekrških (Uradni list, št. 2-22/59) in 50. členu zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52) na seji občinskega zbora dne 13. julija 1959 sprejel
ODLOK
o izravnavi predpisov o prekrških v odlokih Občinskega ljudskega odbora Laško z določbami temeljnega zakona o prekrških.
1.	člen
Predpisi o prekrških v odlokih občinskega ljudskega odbora Laško se spremenijo tako, da se vsi prekrški v teh odlokih kaznujejo z denarno kaznijo do 10.000 din.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku okraja Celje.
St. 01/1-04-4/1-1959.
Laško, dne 13. julija 1959.
Predsednik
Občinskega ljudskega odbora Laško
Stane Brinovec 1. r.
193.
Občinski ljudski odbor Laško je po 48. členu temeljnega zakona o varstvu živine pred živalskimi kužnimi boleznimi (Uradni list FLRJ, št. 26-291/54), 28. točki 42. člena zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni list FLRJ, številka 52-644/57), 1. in 3. točki odredbe o množičnih veterinarskih ukrepih, ki se opravljajo na sttoške lastnikov in imetnikov živali (Uradni list LRS, št. 2-10/59) in 2. točki 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52) na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 13. julija 1959 izdal
ODREDBO
o obveznem zaščitnem cepljenju psov zoper steklino.
1.
Vsako leto se na območju občine Laško izvrši obvezno zaščitno cepljenje psov zoper steklino z namenom, da se prepreči širjenje stekline in prenos te bolezni na ljudi.
2.
Cepljenje psov je na zbirnih mestih.
Odredba o cepljenju mora biti objavljena na krajevno običajen način najmanj pet dni pred začetkom izvajanja.
3.
Cepljenje je od meseca decembra do meseca februarja za prihodnje leto.
Lastniki in imetniki psov so dolžni privesti k cepljenju pse na vrvici in z nagobčniki. K cepljenju morajo biti pri-
vedeni vsi psi starejši od 6 mesecev, k registraciji, ki je skupno s cepljenjem, pa vsi psi, starejši od 3 mesecev.
4.
Cepljenje izvrši veterinarska postaja občine Laško.
5.
Stroške cepljenja nosijo lastniki oziroma imetniki psov. Cenik cepljenja predpiše Veterinarska postaja in ga potrdi svet, ki je pristojen za zadeve in naloge veterinarske postaje.
6.
Necepljeni psi se odvzamejo in pokončajo.
7.
Kdor prekrši določila te odredbe se kaznuje po predpisih temeljnega zakona o varstvu živine pred živalskimi kužnimi boleznimi (Uradni list FLRJ, št. 26-291/54).
8.
Ta odredba začne veljati z dnem objave v Uradnem vestniku okraja Celje.
St. 01/2-35-61/1-1959.
Laško, dne 13. julija 1959.
Predsednik
Občinskega ljudskega odbora Laško
Stane Brinovec 1. r.
194.
Po 12. členu zakona o proračunskem prispevku iz osebnega dohodka delavcev (Uradni list FLRJ, št. 52-647/57) 57. členu pravilnika o obračunavanju in plačevanju prispevkov iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja (Uradni list FLRJ, št. 12/58) ter po pravilniku o spremembah in dopolnitvah pravilnika (Uradni list FLRJ, št. 28/58) je Občinski ljudski odbor Šentjur pri Celju na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 20. julija 1959 sprejel
ODLOK
o uvedbi dopolnilnega proračunskega prispevka iz osebnih dohodkov za leto 1959.
1.	člen
Na območju občine Šentjur pri Celju se uvede dopolnilni proračunski prispevek iz osebnega dohodka.
2.	člen
Gospodarske organizacije na območju občine Šentjur pri Celju plačujejo dopolnilni proračunski prispevek od rednega proračunskega prispevka iz osebnega dohodka in sicer:
če je pri gospodarski organizaciji razmerje med dohodkom zmanjšanim za minimalni osebni dohodek in minimalnim osebnim dohodkom
do 150%, ne plača dopolnilnega proračunskega prispevka;
—	če je razmerje nad 150 % do 200 %, plača 5 %;
—	če je razmerje nad 200 % do 300 %, plača 8 %;
—	pri razmerju nad 300 %, plača 10%.
3.	člen
Organ delavskega upravljanja, ki je pristojen za sprejemanje tarifnega pravilnika, lahko določi, da se obračunani ali dogovorjeni znesek dopolnilnega proračunskega prispevka po tem odloku obračuna iz osebnega dohodka po polletju in ob koncu leta ali pa iz sklada skupne uporabe.
4.	člen
Pojasnila za izvrševanje tega odloka daje odsek za finance.
5.	člen
Ko začne veljati ta odlok, neha veljati odlok o uvedbi dopolnilnega proračunskega prispevka iz osebnega dohodka delavcev (Uradni vestnik okraja Celje, št. 21-221/58).
6.	člen
Ta odlok se objavi v Uradnem vestniku okraja Celje in se uporablja od prvega dne naslednjega meseca po objavi.
St. 01/2-31-91/1-1959
Šentjur pri Celju, dne 20. julija 1959.
Predsednik
Občinskega ljudskega odbora Šentjur pri Celju Peter Hlastec 1. r.
195.
Po 15 in 50. členu zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52), v zvezi s 1. in 5. členom uredbe o pravici ljudskih odborov, da lahko predpisujejo takse in prometni davek (Uradni list FLRJ, štev. 19-118/53) 3. členu uredbe o prometnem davku (Uradni list FLRJ, št. 55/53, 55/54 in 54/57) in 3. členu uredbe o spremembah in dopolnitvah tarife prometnega davka (Uradni list FLRJ, št. 3/58, 16/58, 39/58 in 19/59) je Občinski ljudski odbor Šoštanj na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 5. junija 1959 sprejel
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o občinskem prometnem davku.
1. člen
V II. delu odloka o občinskem prometnem davku (Uradni vestnik okraja Celje, št. 6-47/59), se spremeni tarifa v I., II. in III. točki tako, kakor sledi:
1.	Pod 1. točko z naslovom:
»Na naslednji promet in usluge« se spremeni tar. št. 6 in se sedaj glasi:
Gostinska podjetja in gostišča plačajo od prometa alkoholnih pijač in sicer:
a)	od prometa naravnega vina po stopnji	12 %
b)	od prometa žganih alkoholnih pijač in drugih
alkoholnih pijač, razen naravnega vina in piva, po stopnji	20 %
c)	od prometa s pivom, po stopnji	10 %
2.	Pod II. točko z naslovom:
»Na promet proizvodov, ki jih stavljajo v promet zasebni obrtniki in drugi zasebniki od plačil za obrtne storitve in storitve drugih zasebnikov«, se spremeni v odstavku »Storitve« tar. št. 1 tako, da se glasi:
1. Od prometa alkoholnih pijač, in sicer:
a)	od prometa naravnega vina, po stopnji 12 %
b)	od prometa žganih alkoholnih pijač in drugih
alkoholnih pijač, razen naravnega vina in piva, po stopnji	20 %
c)	od prometa s pivom, po stopnji	10 %
3.	Pod III. točko z naslovom:
»Na ves promet blaga na drobno« se spremeni tar. št. 1 in glasi:
Od prometa alkoholnih pijač v trgovskih podjetjih in trgovinah se plača občinski prometni davek, in sicer:
a)	od prometa naravnega vina, po stopnji	8%
b)	od prometa ostalih alkoholnih pijač, razen
naravnega vina in piva, po stopnji	20 %
c)	od prometa s pivom, po stopnji	10 %
Prvi odstavek pripombe k tej tarifni številki se v celoti črta.
2. člen
Ta odlok se objavi v Uradnem vestniku okraja Celje in velja od dne objave.
St. 03/1-32-21/8-59 Šoštanj, dne 5. junija 1959.
Predsednik
Občinskega ljudskega odbora Šoštanj
Stane Ravljen I. r.
f .
IZVOLITVE, IMENOVANJA IN RAZREŠITVE
OKRAJNI LJUDSKI ODBOR CELJE
j)krajni ljudski odbor Celic je po 27. členu statuta okraja Celic na skupni seji obeh zborov dne 24. julija 1959 sprejel naslednje
SKLEPE
I.
Gorenjak Ludvik se razreši položaja tajnika okrajnega ljudskega odbora.
II.
Selih Stanko, sodnik okrožnega gospodarskega sodišča v Celju se imenuje za tajnika okrajnega ljudskega odbora Celje.
III.
Dr. Božič Alojz se razreši položaja direktorja Zavoda za plan pri Okrajnem ljudskem odboru Celje.
IV.
Cukala Alojz, diplomirani ekonomist pri Okrajni trgovinski zbornici Celje se imenuje za direktorja Zavoda za plan.
V.
Ing. Vrečer Ivan sc razreši položaja načelnika tajništva za gospodarstvo.
VI.
Kleč Franc, višji inšpektor dela se imenuje za v. d. načelnika tajništva za delo.
VIL
Mozetič Damjan se razreši funkcije sodnika Okrajnega sodišča v Celju.
VIII.
Ing. Resman Branjko se imenuje za ravnatelja oddelka za odrasle Srednje kmetijske šole v Mariboru s sedežem v Vrbju pri Žalcu.
IX.
Zaradi poteka mandatne do.be se razreši Svet za komunalne zadeve v dosedanjem sestavu in se imenuje nov svet, v katerega
so bili izvoljeni naslednji državljani: Rupret Franc, predsednik ObLO Celje kot predsednik sveta, za člane pa ing. Cvante Srečko, direktor Vodne skupnosti Savinje v Celju in predsedniki svetov za komunalne zadeve občin Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah, Laško, Žalec, Mozirje, Šoštanj in Slov. Konjice.
X.
Zaradi poteka mandatne dobe je bil razrešen upravni odbor Okrajnega zavoda za rehabilitacijo invalidov'v Celju in imenovan nov upravni odbor v naslednjem sestavu: Pirš Martin kot zastopnik OSS Celje; dr. Hrušovur Gabriel kot zastopnik Sveta za zdravstvo; Godler Martin kot zastopnik RK Celje; Prezelj Marko kot zastopnik ZVVI Celje; Grm Anton kot zastopnik Sveta za socialno varstvo; Volk Bojan kot zastopnik OZSZ Celje; Romih Franc kot zastopnik tajništva za delo; Tofant Anton kot zastopnik ObLO Celje, Medvešček Branko kot zastopnik oddelka za profesionalno rehabilitacijo zavoda; Beltram Jože kot zastopnik oddelka za protetiko. Upravnik zavoda je član odbora po svojem položaju.
XI.
V	komisijo za nagrajevanje uslužbencev so bili imenovani: Pelko Florjan, odbornik OLO Celje; Škerlj Stane, uslužbenec TNZ Celje; Melik Gojmir, predsednik Sveta za delo; Jošt Josip, predsednik OSS Celje. Tajnik OLO Celje je član komisije po svojem položaju.
XII.
V	komisijo za popis zadev, analizo delovnih mest, pripravo predlogov za organizacijo upravnih organov Okrajnega ljudskega odbora in sistemizacijo delovnih mest so bili imenovani: za predsednika Volk Bojan, Član okrajnega sveta za občo upravo in notranje zadeve; za člane pa Grčar Slavko, načelnik tajništva za občo upravo, Kleč Franc, višji inšpektor dela; Zelič Ljubo, direktor Zavoda za statistiko, Štros Franjo, upravni inšpektor, Dolničar Lelija, predsednik Okrajne sindikalne podružnice in tajnik OLO po svojem položaju.
XIII.
V	komisijo za kadrovska vprašanja so bili imenovani: Cvenk Miran, podpredsednik OLO, za predsedniku; za člane pa Simončič Vojko, načelnik tajništva za šolstvo; Divjak Stane, Okrajni komite ZKS Celje; Melik Gojmir, direktor podjetja »Celjski tisk« Celje in tajnik OLO po svojem položaju.
POPRAVKI
Pri primerjanju z izvirnikom se je ugotovilo, da je v besedilu sklepa ObLO Celje o preimenovanju Vajenske šole na Ljubljanski cesti v Celju v Vajensko šolo Borisa Kidriča (Uradni vestnik okraja Celje, št. 14-104/59) napaka, zato se daje
POPRAVEK,
tako, da sc za naslovom predpisa vstavi kot odstavek besedilo, ki je pomotoma izpadlo:
»Vajenska šola na Ljubljanski cesti v Celju sc preimenuje v Vajensko šolo Borisa Kidriča«.
Dosedanji edini odstavek postane sedaj drugi odstavek.
Izdaja finančno samostojni zavod »Uradni vestnik okraja Celje« v Celju Ureja uredniški odbor pri Okrajnem ljudskem odboru Celje —'Odgovorni urednik Gorenjak Ludvik — Tiska CP »Celjski tisk« v Celju — Uredništvo in uprava v Celju, Trg svobode štev. 9 — Telefonska štev. 26-06, interna 47 — Naročnina znaša letno 1200 din, cena
posamezni številki 50 din — Tek. račun: 603-70/2-599