ŠT. 6- XIII JUNIJ 1964 CENA 20 OIN VSEBINA Partijska konferenca v In- Prostor za popravljanje ko- duplati les bodo uredili XXII. seja CDS E. Cvetko: Na sezono smo F. Berglez: Titova štafeta v pripravljeni Jaršah Ali res dve podružnici? F. Adamič: Poročilo nabav- Od preje do darila nega oddelka Poraz z Rakekom in zmaga L. Zabukovec: Proizvodnja nad Slovanom II v aprilu 1964 V kegljanju — Jaršani tretji J. Matko: Prodaja v aprilu F. Rihtar: 6. republiško pr- 1964 venstvo tekstilcev v stre- Vesti: ljanju V. Habjan: Upokojenki domljah dr. Franc Jerovec — na- V. Habjanova: Obvestila iz kadrovske službe mestnik direktorja Novi komisiji Sprememba 41. člena Statuta Izdaja v 900 izvodih kolektiv Razširili so pravico do re- tovarne Induplati. Odgovor- gresa ni urednik Otmar Lipovšek. Za šolstvo 7,5 milijona din Natisnila in klišeje izdelala V prihodnje — brez doma- Tiskarna »Jože Moškrič« v če hidrocentrale Ljubljani Mladina iz Induplati pozdravlja štafeto in se s svojimi čestitkami priključuje željam milijonov: ŠE MNOGO SREČNIH IN ZDRAVIH LET TOVARIŠ TITO! Partijska konferenca v Induplati Gostje iz Ljubljane in Domžal na konferenci. Nejasni termini. Samo 53% članov je zaposlenih v direktni proizvodnji Člani OO ZK Induplati na konferenci V sredo 6. maja 1964 je bila konferenca OO članov ZK v INDUPLATI. Konference so sc udeležili tudi član okrajnega komiteja Zorčič iz Ljubljane ter Krevs, Strojan in Klemenc iz občinskega komiteja Domžale. Lado Zabukovec, sekretar OO ZK v Induplati je otvoril konferenco pozdravil navzočo ter kot prvo predlagal sprejem novega člana Berto Gornik v organizacijo. Po ugotovitvi splošnih osebnih podatkov je bila Gornikova od navzočih sprejeta v ZK s ploskanjem. V nadaljevanju je sekretar podal poročilo, ki je orisalo delo OO ZK v podjetju in kot drugo gospodarjenje podjetja. Kritično je bilo v poročilo ocenjeno številčno stanje članov ZK v INDUPLATI prav poseben poudarek pa je bil namenjen razmerju, ki vlada v članstvu. 47 "/o članov je zaposlenih v režijskih obratih in le 53 ”/« v proizvodnji. Za močnejše uveljavljanje organizacije je kot najvažnejše treba zahtevati boljšo udeležbo na sestankih, kjer se razpravlja o raznih vprašanjih družbeno-poli-tične ali gospodarske nravi. Diskusija, ki je poročilu sledila je podrobno razčistila vprašanje abstinence na sestankih ali neudeležbe v diskusijah. Mnogo govora je bilo ravno o vlogi sedanjih razprav, ki vse težijo k boljšemu delu organizacije. V Gostje na konferenci OO ZK Induplati (Klemenc, Krevs in Zorčič) predkongresni dejavnosti ni dovolj samo govoriti o nečem temveč sklepe realizirati. Treba je učvrstiti vrste ZK, poživiti je treba delo organizacije, ki daje s svojim nastopom vzgled ostalim delavcem. Pri sprejemanju sklepov je treba na vsak način imeti stike z ostalimi masovnimi organizacijami in predvsem z mladino. Številčno stanje članstva je nekaj manjše kakor pred leti. Vzroki so tudi v tem, ker so si posamezniki obetali od ZK določene osebne koristi v pogledu hitrejše pridobitve stanovanja, boljših osebnih dohodkov in podobnega. Mnogi so se vpisali v članstvo, ker je bilo v tej akciji preveč kampanjskega dela. Za izstop pa so največkrat posamezniki navedli »domače razmere«, kar za člana ne bi smelo biti merodajno. Sorazmerno veliko število zaposlenih žena v INDUPLATI pokaže na drugi strani obratno sliko. V članstvu ZK je malo žena (v °/o razmerju z moškimi). Zakaj? V okolici ni gospodinjskih servisov in drugih ustanov, ki bi razbremenile zaposleno ženo. Poleg dela v tovarni in doma pa ne preostane več dosti časa za družbeno politično delo. Malo zanimanja za delo svetov ekonomskih enot pa je pripisati tudi dejstvu, da mnogi obravnavajo na omenjenih sestankih svetov samo vprašanje vrednosti točke. Pri tem vidijo samo svojo osebo in se za ostala vprašanja sploh ne zanimajo. Vprašanje zaposlitve delavcev v prostem času pri zasebnikih pri nas ostro opozarja, da moramo stremeti za dvigom standarda, da bodo »postranska« dela odpadla. To doseči se pravi delati še boljše, racionalnejše in kvalitetnejše. Doseči uspehe pa ni mogoče, če bomo smatrali sklepe ZK kot nekakšen ukaz, ampak če bomo v njih videli smerokaz za skupno delo vseh pri katerem ne bo nihče manjkal. Podrobno je bilo tudi navzočim tolmačeno, zakaj kupujemo stare tkalske stroje«. Za nove nimamo denarja, je bilo povedano v odgovor, ti stroji, s katerimi pa sedaj rekonstruiramo našo tkalnico so nam finančno dosegljivi in niti ne tako stari, V diskusijo je posegel tudi Albin Klemenc. Rekel je: »Dela in vsebine ni treba preveč iskati. Treba je le nekaj več aktivnosti. Z vsebino dela ZK se je marsikaj spremenilo. Vsebino je treba najti tovariši! Potem bo tudi članstvo zopet naraslo. »Poudaril je, da je treba dobre delavce najti, ker imajo vpliv na ostale. Iz doser-danje diskusije je razvidno tudi, da je rešeno sodelovanje mladine, treba pa je rešiti še vprašanje investicij. Komunisti morajo biti delavni tudi na terenu — z zgledom in s predlogi. Glede informiranosti pa je sredstev dovolj, da ni potrebno tarnati, da kolektiv ni informiran. Govorice pa izhajajo iz vašega kolektiva, je zaključil Klemenc. V diskusiji okoli nesodelovanja v razpravah na sestankih pa je bilo tolmačeno mnenje, da se ljudje ne bojijo govoriti pač pa, da se bojijo nespretnosti v izražanju. Krivdo pa nosimo zato, ker nismo v dovoljni meri pc udarjali, da so seje samoupravnih organov javne. Žal je resnična trditev, da nihče brez vabila ne obiskuje seje. In na ta vabila smo se že v takšni meri navadili, da na vse seje in sestanke brez vabila sploh ne hodimo. Član okrajnega komiteja ZK Zorčič pa je dejal, da je treba vprašanja o samoupravljanju pričeli in končati pri vlogi komunistov. Zgodi sc, da se na sestankih ZK rajše razpravlja o strojih kot o počutju človeka v tovarni. Ugotovitve, da na sejah DS še gre, da pa je na sejah obratnih DS slabše torej manj zanimanja, je rekel Zorčič, je v tem ker je v komunistih premalo borbenosti. Verjetno imajo sestanki tudi vedno enako vsebino in postajajo zato manj zanimivi. Doslej še ni bilo govora zakaj zapuščajo člani ZK organizacijske vrste. Mnogi so v raznih organizacijah aktivni v vrstah ZK pa ne. Zakaj — se je vprašal tovariš Zorčič in nadaljeval, da sc mu zdi tudi poročilo sekretarja preveč materialno. Potrebno je zato, da se o teh vzrokih pogovorimo. Diskusijo je nadaljeval direktor Kamilo Marinc in rekel, da s takšno konstatacijo ne bomo nikamor prišli, ker se del diskusije ponavlja že iz leta v leto. Le malokrat pa omenjamo, da ima 650 delavcev svoje hiše, da delajo na ohišnicah in mnogi »tuš«. Z nekaterimi kritikami je nadaljeval Marinc sc ne morem strinjati, ker se iz njih ne vidi naše dejavnost. Stanje ni tako kritično. Dela sc na vseh področjih in povsod je delo progresivno. Za standard smo delali 10 let v ostalem pa odločno pobijam diskusijo, da ni diskusije na naših sestankih če pa kdo naredi kaj napak ga je treba prc-ekreniti. Komunisti in nekomunisti so pošteni in kdor hoče biti o stvareh informiran je tudi lahko informiran. Marine je zaključil svojo diskusijo s: »Bistvene so te svari ker zadevajo življenje v kolektivu.« Sekretar občinskega komiteja Krevs je v diskusiji Poudaril, da je konferenca OO ZK v INDUPLATI uvod v predkongresno dejavnost. Predloge VI. plenuma je treba temeljito obdelati, da si s tem pridobimo smer za nadaljnje delo. Doslej še ni bilo govora o prekinitvah dela o katerih ni nihče razpravljal. Najti je treba krivca in ga kaznovati. Vedno iščemo objektivne težave in nikoli subjektivne. Osnovna naloga ZK je, je rekel Krevs, da prouči ta vprašanja. In o vsem tem je treba obvestili upravljalca, ker le ta ne sme biti naše orodje ali orodje nekoga. Človeku v današnjem okolju je treba pomakati. V akciji za minimalni OD 25 000 din je prišlo do pritiska na samoiniciativnost le ta pa je pritisnila na investicije. Že danes pa lahko ugotavljamo, da smo investicije prekoračili za 53 ®/o. Diskutanti so nato ocenjevali pripombo ali je bila v kolektivu res prekinitev dela ali ne. Iz diskusije je hilo razvidno, da je bil uporabljen za ta primer slab termin in nepoučenost. Obrat pa v nobenem primeru ni stal. Glede informiranosti pa je bilo izraženo mnenje, da je dolžnost članov DS in svetov EE, da prenesejo sklepe na sodelavce če to store radi ali neradi. Neprimeren izraz je tudi stagnacija, ki je bil uporabljen za delo CDS. Isto velja za obratne DS kjer lahko ugotovimo, da so slednji dobro delali v predilnici in tkalnici, da pa je bil tretji ODS še mrtvo rojeno dete, zato sedaj od njega ne moremo pričakovati čudežev. Ugotovimo pa lahko, da so že storjeni ukrepi, ki so odpravili hibo. Zaradi nivoja diskusije pa je bilo pripomnjeno, da sc lahko vodi diskusija med strokovnjaki Pa tudi med strokovnjaki in ljudmi, ki niso strokovnjaki. Najti je treba neko konfrotacijo v diskusiji. Ugotavljamo, da smo sklepe le delno izpolnjevali. Analiziramo lastno stanje in ugotavljamo napake doma, n;hče pa ne vpraša kako izgleda to vprašanje drugod. Maršal TITO je govoril, da je moč v diskusiji, povedal je tudi, kako naj sc te stvari urejajo. Po treh urah konference je sekretar OO Zabukovec Predlagal naslednjo točko dnevnega reda, ki predvideva izvolitev petih kandidatov za VIII. kongres ZKJ. Konferenca je izvolila na predlog sekretarja naslednje: Mavrieij Orehek — Agrokombinat Ivan Jeretina — Papirnica Količevo Matevž Florjančič — Vata Vir Peter Gubane — Veterinarski tehnik Danica Bleje — INDUPLATI Jarše V zadnji točki pa so bili izvoljeni za delegate za občinsko konferenco ZK: Milan Narat, Vencelj Perko, Janko Ukmar, Lovro Giovanelli, Danica Bleje, Lado Zabukovec, Milka Mer-nrolia, Verena Orehek, Miro Šimic, Janez Bartolj in Mira Kavčičeva. Proizvodnja v aprilu 1964 Proizvodnja v aprilu ni bila zadovoljiva in zaznamujemo celo rahlo zmanjšanje proizvodnje napram prejšnjemu mesecu. Poleg težav, kot so premeščanje strojev v tkalnici in barvanje lanakrila v plemenitilniki, je v vseh obratih opažati občutno pomanjkanje ljudi tako, da gre padec proizvodnje precej na rovaš pomanjkanja ljudi. Poleg zmanjšanja fonda delovnih ur zaradi prehoda na 42-urni tednik je bilo v skupnem zaposleno dne 30. aprila 1964 v tovarni 38 ljudi manj kot v istem času v lanskem letu, v proizvodnji pa celo 54 ljudi manj. Kljub povečani storilnosti na delovno uro v vseh obratih, lahko zabeležimo pri izpeljevanju plana le naslednje rezultate: Plan april 1964 Indeks april 1963 Predilnica 97,7 °/o 107,6 »/o Tkalnica 95,5 ®/o 94,6 «/o Plemenitilnica 93.1 °/o 96,7 »/o Tiskarna 75 »/o 62,5 ”/o Konfekcija 95 ”/o 136 “/o o/ /o Osebni dohodki se v aprilu niso bistveno spremenili in je vrednost točke ostala neizpremenjena. Vsekakor je tudi v tem mesecu opaziti! premik dohodkov na bolje. Treba bo v bodoče še bolje stimulirati delavce v neposredni proizvodnji, posebno še za razširitev delovnega fronta. Kako so grupirani osebni dohodki po grupah je razvidno iz grafikona. XXII. SEJA CDS Zadovoljivi vendar po planu nedoseženi rezultati v proizvodnji. Finančni rezultat dober. Rekordna prodaja v marcu. Ekonomičnost v porastu. Slaba udeležba članov CDS. V torek 28. aprila sta CDS in UO na ločenih sejah razpravljala o proizvodnih in fidančnih rezultatih doseženih marca letos in skupno o obeh vprašanjih doseženih v I. četrtletju 1964. Zelo dobre rezultate so dosegli v predilnici, kjer so uspeli proizvesti preko 601 preje v marcu in so s tem dosegli postavljeni plan s kar 99,5 %>. Rezultati za I. četrletje pa nam povedo, da je predilnica izpolnila plansko nalogo z 99 %>. Spričo delne redukcije električne energije v začetku leta smo z uspehom lahko zadovoljni. Prav posebej pa moramo poudariti, da je bila naloga izpolnjena ob manjši zaposleni delovni sili v tem obratu, je naglasil inž. Bergant. V tkalnici pa so plan za marec izpolnili samo 94,5% oziroma plan prvega tromesečja s 94,1%. Neizpolnitev postavljene naloge velja pripisati novemu razmeščanju tkalskih strojev ih pa prehodu od 4 do 6 strojni sistem dela. Planska naloga verjetno tudi v poletnih mesecih ne bo izpolnjena, z gotovostjo pa to lahko trdimo za jesenske mesece. Do tedaj bo tudi strojni park urejen in v celoti stavljen v pogon. Vedno občutnejše grlo postaja naša oplemeniti 1 n i c a , katera zaostaja za proizvodnjo tkalnilce za Pred mnogimi desetletji so bili to dobri tkalski stroji — sedaj samo še kup starega železa nekaj tisoč metrov mesečno. Povečana produktivnost in zvišana produkcija v tkalnici ter vedno bolj oplemenitene tkanine naše proizvodnje onemogočajo dosledno dodelavo tkanin v tem obratu. Trdimo pa lahko, je bilo rečeno, da produktivnost narašča tudi v ople-menitilnici. Zadovoljivi so rezultati' tudi v tiskarni in predvsem v konfekciji kjer z boljšo organizacijo dela dosegajo lepe uspehe. »Gledano v celoti« je zaključil inž. Bergant, »moramo stremeti za še višjimi in boljšimi rezultati v vseh proizvodnih oddelkih. To je naš cilj in naša naloga ter osnova iz katere bomo izhajali pri usmeritvi naše dejavnosti za jutrišnji dan.« FINANČNI REZULTATI Finančne rezultate je tolmačil CDS šef ekonomske službe dr. F. Jerovec ter omenil, da so finančni rezultati v celoti boljši kot v enakem razdobju leta 1963. Finančni rezultati proizvodnje so za 12,7 % boljši 't napram letu 1963 dohodek po fakturirani realizaciji pa .kar za 130 milijonov din ali 72,7% »Že v poročilu inž. Berganta je bilo poudarjeno« 1 I je rekel dr. Jerovec, »da smo dvignili produktivnost, .kar nam potrjuje tudi finančni pokazatelj in to v 'celem podjetju v I. četrtletju za 18 %. S pomladitvijo j !strojnega parka nam je uspelo po dolgih letih sanirati J tudi ekonomičnost, ki1 je narasla v prvih treh mesecih | letošnjega leta napram istemu obdobju leta 1963 " za 14%. Sredstva za OD smo izkoristili samo v višini t | 65,5 % kar nam ponovno potrjuje, da smo proizvodne rezultate dosegli z manjšo delovno silo«. !* V diskusiji1 na proizvodno in finančno poročilo je bilo poudarjeno, da smo dolžni dosežene uspehe tolmačiti našim sodelavcem in drugim ter dokazati, da je gospodarska politika podjetja in njeni uspehi delo nekaj let in šele po tem času so lahko vidni rezultati. ^ t' Prav gotovo bomo morali urediti tudi naše OD saj smo s tem, ko izpolnjujemo postavljeni cilj — nihče izpod 25 000 din — v mnogih primerih naredili določene nesmisle ali »uravnilovke«, ki pa niso upravičene. Verjetno dosti ne bomo izpreminjali — urediti pa bo treba večje napake. Naša prihodnja naloga bo urediti oplemenitilnico zato bomo že 15. maja pričeli z zemeljskimi pripravljalnimi deli. V prvi fazi bomo poglobili Mlinščico ter jo pokrili s ploščami, da si s tem uredimo prostor za povezavo med obstoječimi in novim poslopjem. Stavba nove oplemenitilnice mora biti »pod streho« do jeseni leta 1965, ko bomo že dobili nov sušilno-raz-penjalnil stroj in novo kondenzacijsko komoro. Oba stroja v današnji situaciji nimamo kam postaviti, zato je novogradnja edino izhodišče in upravičena zahteva. Prodaja v aprilu 1964 V mesecu aprilu 1964 so bile proizvedene in prodane sledeče količine tkanin po grupah: Proizvedeno m* Prodano m* Lanene 19 908 14 685 Konopljene 16 929 13 993 Bombažne 116 511 96 280 Lan — konoplja 2 451 1 843 Bombaž — lan 168 549 167 344 Lan — sintetika 24 459 18 854 Bombaž — konoplja 30 424 25 371 Gasilske cevi — kg 2 953 3 481 Makulature je bilo v aprilu 1964 5264 m2, dočim je bilo v istem mesecu prejšnjega leta 7837 m2. V aprilu smo dosegli plan prodaje 112,8%. Kakor v marcu, tako pride tudi v aprilu do izraza prodaja šotorov in s tem večja vrednost predelane tkanine. Zaloga gotovih izdelkov je v aprilu porasla za 8662 m2 napram mesecu marcu 1964. V gasilskih ceveh pa se je znižala za 528 kg. V aprilu smo izvozili: Konop. jadrovino 11 491 m2 v vrednosti 8 816,80 US $ Bombaž-konop. tkan. 3 052 m2 v vrednosti 2 164,77 US $ Tiskana platna 692 m2 v vrednosti 416,43 US $ Mesečni plan je bil dosežen 132,79%, kumulativni do konca aprila pa le 90,25%, VESTI Leta 1965 6 stanovanj v Radomljah CDS je na svoji XXII. redni seji potrdil plan politike stanovanjske gradnje ter odobril naročilo 6 stanovanj v vrstnih hišah, katere bo gradilo podjetje Remont iz Domžal. Stanovanja se bodo gradila po poznani udeležbi 20 : 30 : 50 ali bolj razumljivo, kandidat za stanovanje bo moral biti soudeležen pri gradnji z enim milijonom dinarjev. V letošnjem letu pa je na razpolago s strani podjetja 1.8 milijona din kot pomoč graditeljem stanovanjskih hiš. Do denarne pomoči so upravičeni tisti, ki imajo hiše tik pred dograditvijo. Dr. Franc Jerovec — Namestnik direktorja Na XXII. seji DS 28. aprila 1964 je bil na predlog UO postavljen za namestnika direktorja podjetja IN-DUPLATI Jarše, šel ekonomske službe dr. Franc Jerovec. Dr. Jerovec se je zaposlil v podjetju decembra 1947 ter vse do leta 1963 vodil delo računovodje. Njegova strokovna izobrazba in dolgoletna praksa v podjetju sta ga dodobra seznanila z vso problematiko naše dejavnosti zato je imenovanje, za katero se je odločil CDS umestno. Prepričani smo, da bo dr. Jerovec še nadalje tako uspešno sodeloval pri vodenju podjetja in s tem upravičil zaupanje, katerega mu je dal delavski svet podjetja. K imenovanju dr. Jerovcu iskreno čestitamo. Novi komisiji DS je na svoji seji XXII. redni seji imenoval v skladu s členom 237 statuta našega podjetja stalno komisijo za RAZLAGO, SPREMEMBE IN DOPOLNITEV STATUTA, katere člani so: Albin Gnidovec — predsednik komisije dr. Franc Jerovec — član ing. Srečko Bergant — član Ivan Deržič — član Janko Ukmar — član Lado Zabukovec — član Marica Vidmar — član Nadalje je bila imenovana v skladu s čl. 32 statuta KADROVSKA KOMISIJA, katere naloga je, da stalno skrbi za dober strokovni kader v podjetju, tako pri sprejemanju vodilnih oseb v podjetje, kakor tudi v zvezi z reelekcijo vodilnih oseb in v zvezi z rotacijo. Člani komisije so: Ing. Franc Verhovec — predsednik komisije Franc Juhant — član Marica Vidmar — član Albin Žilbert — član Anton Ručigaj — član Prostor za popravljanje koles bodo uredili Edi Rojc je pred CDS iznesel predlog, da se uredi primerna lopa za popravljanje koles. Nekaj sto naših delavcev se dnevno vozi s kolesi na delo in domov. Marsikakšna okvara se zgodi na vožnji, zato je želja kolesarjev, da bi čuvaj proti plačilu popravljal kolesa, umestna. CDS je sklenil, da se da nalog za postavitev primerne lope v kateri bi čuvaj proti primernemu plačilu popravljal kolesa. Razumljivo je, da se bodo popravljale samo manjše okvare. Za popravilo večjih okvar bo pa še vedno treba poiskati pomoč pri mehaniku. Sprememba 41. čl. statuta Že kratkotrajna praksa je pokazala, kako življenjski mora biti statut. Pri sestavljanju in pri obravnavi statuta se je izkazalo, da je vrsta nejasnosti ali pomanjkljivosti. Med te spada tudi določba 41. čl., ki pravi v 2. odstavku: »Šest članov UO morajo biti delavci, ki neposredno delajo v proizvodnji.« CDS je sprejel sklep, da se ta citirani odstavek črta. Razširili so pravico do regresa Po določilih našega statuta čl. 156 točka 4 imajo v prihodnje pravico do regresa sledeči: (Prečiščen tekst statuta) »Regres gre tudi staršem v podjetju zaposlenih otrok, če ti vzdržujejo starše in direktnim upokojencem ter njihovim otrokom, ki jih upokojenci vzdržujejo.« Za šolstvo 7,5 milijona din Organi samoupravljanja so na svoji predzadnji seji sprejeli! na predlog direktorja Marinca sklep, da se dotira v družbeni sklad za šolstvo pri občinski skupščini Domžale 7 in pol milijona dinarjev. Industrija platnenih izdelkov bo ta sredstva doti-rala iz sredstev za kadre. V prihodnje brez domače hidrocentrale Povezano z načrti o rekonstrukciji našega podjetja se vedno češče pojavlja vprašanje potrebe ali odvečnosti domače hidrocentrale. Ivan Slabe elektrotehnik v podjetju je povedal, da je proizvajala ta domača »centrala«, kakor smo jo imenovali, v letu 1957 300 000 kWh. V lanskim letu je bila proizvodnja domače električne energije že dosti manjša in je znašala samo še 182 870 kilovatnih ur. Načrti predvidevajo poglobitev kanala Mlinščice s tem pa seveda tudi likvidacijo domače proizvodnje elektrike. Dobava električne energije iz omrežja Elektrogospodarstva Slovenije je zadovoljiva, zato je postala domača centrala odvečna. Še več, postala je balast, ki v obstoječi obliki onemogoča funkcionalni razvoj podjetja. DS je na svoji XXII. seji sprejel sklep, da se hi-drocentrala INDUPLATI odpiše iz osnovnih sredstev. POROČILO nabavnega oddelka Rudniki niso izvršili svojih pogodbenih obveznosti v pogledu dobav premoga. Izgovarjajo se na pomanjkanje delovne sile in pa na to, da nismo v določenem roku plačali zapadle fakture. Izgledi glede dobav premoga niso posebno razveseljivi. Nabava bombažne preje je potekala v skladu s planiranimi potrebami. Po zelo dobrih pogojih smo uspeli dobitil 20/1 s posebno trdnostjo in 20/2 iz uvoza. Prejeli smo tudi manjšo količino sintetične preje. Preskrba s konopljo je v redu in tudi kvaliteta vskladiščene surovine je prav dobra. Lenara Petrinje je prekinila proizvodnjo do meseca avgusta. Iz uvoza je prihajal lan z manjšo zamudo, vendar v dovoljnih količinah. V tem mesecu smo prejeli tudi večjo količino sintetičnega vlakna. Preskrba z barvili in kemikalijami se je izboljšala in pošiljke prihajajo iz uvoza v redu — le včasih z manjšimi zamudami. Nikakor se noče izboljšati nabava profilnega železa in cevi Tudi električnega materiala primanjkuje. e. cvetko: /Vti sezono snto pripravljeni Uredništvo našega lista je naslovilo na upravnika menzo INDUPLATI nekaj vprašanj, s katerimi želimo osvetliti počitniško letovanje v Umagu. KONOPLAN: Kako ste se pripravili na letošnjo sezono v Umagu? E. Cvetko: Za sezono smo se pripravili. V domu smo prepleskali vse stene in vsa vrata ter okna. Delno smo obnovili tudi zunanjo fasado. Po sobah smo ostru-gali ves parket. Za kuhinjo smo nabavili nov električni štedilnik za kuhanje juh, ki smo ga namestili v pomožni prostor kuhinje, da s tem preprečimo širjenje sopare po prostoru kuhinje in jedilnice. V oba kuhinjska prostora smo namestili ventilatorje. Nabavili smo tudi nov stroj za rezanje salame in stroj za lupljenje krompirja. KONOPLAN: Slišali smo, da ste uredili plažo. Ali je to res? E. Cvetko: To ni' res. Res pa je, da se pripravljamo k ureditvi plaže skupno s podjetji, ki v neposredni bližini našega doma gradijo svoje počitniške domove. Ta podjetja sta» Snaga« in pa »Gradbeno podjetje Bežigrad« oba iz Ljubjane. Z ureditvenimi delil plaže bomo po sporazumu pričeli v jeseni letos, to se pravi po končani sezoni. KONOPLAN: Pred letom dni ste prodali čoln UM 222, last kolektiva. Kaj ste kupili za iztrženi denar? E. CVETKO: Za iztrženi denar smo kupili že omenjene stroje za kuhinjo in pa nov radijski sprejemnik. Čoln smo prodali zato, ker je bil premalo v obratu. Ob malo valovitem morju naši ljudje že niso več upali vanj. In — največkrat so se s čolnom peljali samo v eno stran — vračali pa so se bodisi peš ali s kakšnim suho-zemskim vozilom. Poleg tega je bila vožnja rentabilna če je bilo vsaj 12 izletnikov. KONOPLAN: Kaj menite o cenah pensiona, regresu in plačilnih možnostih članov našega kolektiva? E. CVETKO: Po lanskoletnih podatkih znaša izračun za enodnevni pension v našem domu v Umagu 1580.— Letos so se cene zopet zvišale in se bodo še in bi ta izračun ne držal zaradi dražjih prehrambenih artiklov in višjih pristojbin občini in komunil-nim podjetjem v Umagu. Vseeno smo se odločili za ceno 1360 din vključno turistična taksa, ker predvide- Naš dom v Umagu. Pogled z morja varno, da bomo razliko do 1580.—din in še razliko, ki bo nastala zaradi ponovne podražitve in OD zaposlenih v domu krili iz dotoka tujih gostov in pa delno s prodajo alkoholnih in nealkoholnih pijač. KONOPLAN: Kdaj bodo menjave izmen v letošnji sezoni? E. CVETKO: Po že ustaljenem načinu tedensko itn to ob nedeljah. Otvoritev sezone v našem domu bo zaradi obnovitvenih del šele 14. junija. Prvi dopustniki v domu bodo »preventivci« potem ostali. Sezona traja do septembra. Dom v Umagu je od 28. junija do 6. septembra polno zaseden. KONOPLAN: Ali ste pripravili kakšno prijetno ali neprijeno presenečenje za letošnje dopustnike v Umagu? E. CVETKO: V planu je vsak teden 1 X večerna zabavna prireditev s plesom. Neprijetno pa je, ker je v neposredni bližini v polnem teku gradnja že prej omenjenih počitniških domov. Pričakujemo pa lahko tudi skorajšnji pričetek gradbenih del na počitniškem domu Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij SR Slovenije. Tudi ta dom bo v neposredni bližini našega doma. Za avtomobiliste bo nadalje neprijetno potovanje do odcepa ceste Umag—Savudrija do našega doma. Cesto so močno poškodovali težki tovornjaki z gradbišča že omenjenih domov. Ko pa bodo domovi gotovi (nekaj morda že v teku te sezone prav gotovo pa v prihodnjem letu) bodo tudi teh 350 m ceste asfaltirali. KONOPLAN: Kako je urejeno za enodnevne (wee-kend) izletnike (članov kolektiva in njihovih svojcev) v našem domu letos? E. CVETKO: Posamezniki bodo vedno postreženi kot vsak redni gost. Večje skupine pa le če se bodo predhodno (vsaj 3 dni prej) prijavile v pisarni naše menze v Jaršah! KONOPLAN: Ali se sme postaviti šotor v parku našega doma? E. CVETKO: V parku postavljanje šotorov ni dovoljeno pač pa v neposredni bližini — ob ograji. Zanimivi odgovori bodo prav gotovo olajšali odločitev za letovanje v našem domu v Umagu. Najlepše se zahvaljujemo za odgovore tudi upravniku menze tovarišu Ernestu Cvetku vsem čanom kolektiva pa želimo: PRIJETNO LETOVANJE V UMAGU. Pa še to: Dopustniku, ki bo dostavil uredništvu najboljšo in najbolj zanimivo reportažo z letovanja v Umagu bomo izplačali poleg običajnega honorarja še 1000 din nagrade. Rokopisov ne vračamo! Uredništvo Od preje do darila Prvi »domači« barvni film Članom delavskega sveta so v torek 28. aprila prvič predvajali barvni film OD PREJE DO DARILA. Prijetno presenečeni nad smelim posegom v takšno dejavnost, lahko snemalcem, razvijalcem in monterjem filma samo »prisrčno čestitamo«. 2e v začetku je bilo poudarjeno, da so film snemali »I + B + A« kar so kratice Ivo, Branko in Aco. Sama zamisel upravičuje vse pomanjkljivosti, ki so se še pojavile pri izdelavi fima, med katere prištevamo kot važno pomankljivo svetlobo. Ostale pripombe so pozitivne in je nadaljevanje takšnega dela samo zaželeno, ker bomo, kot je to nekdo naglasil, ta film lahko uporabili kot vizuelno sredstvo pri uvajanju nove delovne sile v podjetju, kot dokument pri polaganju obračuna za naše delo ih pri različnih sprejemih in pogostitvah, ki so že v tradiciji. Ali res dve podružnici? Želja članov DITTS-a Jarše iz Kamnika je, da se osamosvojijo. Ogled SVILANIT, nato zakuska na kamniškem Starem gradu. V sredo 29. aprila si je okoli 40 članov DITTS iz Jarš ogledalo nove proizvodne prostore, v katere se je pred časom vselil Svilanit. Namen ogleda je bil združen z željo, da se tako člani tudi med letom vidiljo, pogovorijo o svojih strokovnih težavah in uspehih in da se pogovorijo o govoricah po ločitvi Kamničanov od ostalih članov v podružnici!. Po ogledu tovarne so se nekateri peljali, drugi so pešačili do vrha hriba, na katerem stoji Stari grad. Tam je društvo pripravilo pogostitev, ki se je razvila v prijetno srečanje. Znova so se menjale misli, padale so kriltike in pohvale le o odcepitvi ni bilo govora. Društvo DITTS Jarše ima danes že preko 100 članov. Najmočnejši je bil porast ravno v Svilanitu, zato je možnost za ustanovitev samostojnega društva prav gotovo izvedljiva. Preostaja le vprašanje, če se kolegi v Kamniku s tem, ko bodo samostojni preveč ne zapirajo v ozek krog. Samostojno delo bi v začetku gotovo močno poživilo dejavnost in smisel oziroma cilj društva. Bati se je le, da bo takšna doba kratka, potem bi se pa ponovno združili — kar je zopet enostavno in izvedljivo. Članov iz Kamnika nihče ne sili v takšno odločitev. To je njihova želja ostali člani pa jim želijo samo veliko uspeha pri delu. Morda bi delitev društva Titova štafeta v Jaršah Delovni kolektivi in ostale organizacije naše komune so v organizaciji ZMS z občinsko štafeto poslali našemu Maršalu pozdrave in čestitke za njegov rojstni dan. člani našega kolektiva smo sprejeli občinsko Titovo štafeto v ponedeljek, 11 t. m. Prinesli so jo mladinci Papirnice Količevo pred našo vratarnico, kjer smo jo v špalirju in s ploskanjem sprejeli. Nosilec štafetne palice jo je izročil tov. Danici Bleje, ki je prestala pozdrave naše komune in nato še pozdrave in čestitke našega kolektiva Titu za njegov 72. rojstni dan. Po prejemu štafete jo je tov. Blcjčeva izročila našim mladincem, ki so jo ponesli v LIP-Radomlje. kosilci (občinske) Titove štafete (Metka Kepa, Brane Berglez in Metka Hauser) v dve novi društvi poživila dejavnost v obeh enotah. Morda bo k poživitvi dela pripeljalo tudi občasno srečanje dveh »novih« društev? Vsekakor je res, da je bilo srečanje v Kamniku prijetno in verjetno prav zato ni nihče glasno izrazil želje po tem vprašanju. Člani društva s sedežem v Jaršah imajo v programu še obisk Mure v Murski Soboti in vrnitev obiska kolegom v Karlovcu. V zimskem času je dejavnost osredotočena na izvedbo tradicionalnega »družabnega večera« in na predavanja. Letni! čas pa je posvečen ekskurzijam, ki so, kakor sem že napisal — tudi letos v planu. Res je, da nekdanje živahnosti v društvu ni, vendar je prav tako res, da društvo še vedno obstoja, ker dela, o čemur pa bi bilo potrebno več govoriti ali pisati. Za vse tiste, ki so drugačnega mnenja pa velja ugotovitev, da tega ne vedo, ker se za društvo ne zanimajo oziroma, ker se ne udeležujejo priredb v organizaciji DITTS-a Jarše. Upokojeni ŠTEMPIHAR JOŽEFA, roj. 7. 3. 1916 v Ljubljani. Osnovno šolo je dovršila v Domžalah. V našem podjetju se je zaposlila leta 1933 in bila zaposlena do leta 1942 kot tkalka. Od leta 1942 pa do leta 1953 imenovana ni bila zaposlena. V letu 1953 pa se je ponovno zaposlila kot tkalka, vendar tega dela ni mogla opravljati zaradi bolezni. Premeščena je bila na delovno mesto čistilke blaga. V zadnjih letih zaposlitve je bila zaposlena le s polovičnim —• 4 urnim delovnim časom. S 3. 4. 1964 pa se je invalidsko upokojila, priznana ji je bila invalidnina I. kategorije. CEKAR Marija, roj. 15. 8. 1910 v Volčjem potoku. Sedaj stanuje v Preserjah, p. Radomlje. Izhaja iz delavske družine. Otroško dobo je preživela doma v Volčjem potoku. Po končani osnovni šoli se je s 15. letom zaposlila v Tovarni upognjenega pohištva »Stol« Duplica in sicer že leta 1925. V tem podjetju je ostala do leta 1939, ker je morala zaradi družinskih razmer — mali otroci, delo prekiniti. Ponovno se je zaposlila leta 1946 v našem podjetju kot tkalka. V zadnjih letih pred upokojitvijo je bila zaposlena na delovnem mestu malerke v tkalnici. Upokojena je bila s 30. 4. 1964. KURALT TILKA, roj. 1. 3. 1911 v Britofu pri Kranju. Osnovno šolo je obiskovala v rojstnem kraju. Tovarišica Kuraltova se je zaposlila v našem podjetju dne 1. 4. 1960 in sicer kot upravnica koče na Mali planini. Zaradi poškodbe na nogi je bila premeščena najprej v menzo nato pa v konfekcijo podjetja, kjer je do upokojitve 15. 4. 1964 opravljala lažje delo. PAVLIN Anton. Rodil se je v Domžalah 17. 1. 1909. Otroško dobo je preživel v Domžalah, kjer je tudi obiskoval osnovno šolo. Zaradi številne družine je moral zgodaj v službo. Delal je pri raznih delodajalcih. Delo je bilo težko in naporno. V našem podjetju se je zaposlil v predilnici dne 3. 12. 1959. V podjetju je ostal do svoje upokojitve dne 16. 5. 1964. Vsem upokojenim želimo še mnogo zdravih in zadovoljnih let. Odgovor na vprašanje Dne 29. 5. 1964 smo prejeli pismo člana kolektiva, v katerem želi, da uredništvo našega glasila odgovori na dvoje vprašanj. Prvič: Kdo je pooblastil tovariša direktorja in tovariša šefa tehnične službe, da odideta v inozemstvo? Drugič: Zakaj so najboljše sobe v Umagu v času sezone vedno zasedene s tujimi gosti? ODGOVOR KONOPLANA: Iz postavljenega vprašanja ugotavljamo, da verjetno ni samo eden, ki se sprašuje po tem vprašanju. Dobršen del krivde zato nosi tudi uredništvo našega glasila, ker ni znalo ali ni v pravem času pojasnilo članom bistva potovanja v inozemstvo. Gre namreč za našo prihodnost — za prihodnost INDUPLATI. Ta je v rekonstrukciji tovarne. V prvem planu je izvoz, ki nam veleva realizacijo 2 milijona DM. Le iz te računice lahlko pričakujemo sredstva, katere rabimo za obnovitev in pomladitev strojnega parka in prostorov. Najti kupce za tolikšne količine naših izdelkov pa je mogoče samo z direktnim kontaktiranjem strank v inozemstvu. Potovanje je s tem opravičeno in bo v prihodnje verjetno še ponovljeno za kar je dal Upravni odbor našega podjetja dne 4. decembra 1963 na svoji VIII. redni seji tudi primerno formularno potrditev, ki se glasi: V zvezi z nabavo strojnega parka in rekonstrukcije podjetja ter s tem povezanim izvozom, odobri pavšalno potovanje na področje ZR Nemčije in Italije sledečim tovarišem v našem podjetju: tov: direktorju, tov. šefu tehnične službe, tov. šefu ekonomske službe ter tov. tehnologu za oplcmenitilnico. Uredništvo pa bo v upravi zahtevalo, da se člane kolektiva še bolj kot doslej seznanja s sklepi oziroma raznilmi prijemi za realizacijo akcije, katera vodi v boljšo prihodnost jutrišnjega dne. Na drugo bralčevo vprašanje uredništvo lista odgovarja: Ne drži, kar trdi bralec, da so vse najboljše sobe v počitniškem domu v Umagu v času sezone vedno zasedene s tujimi gosti. So posamezni primeri, da tudi tuj gost v našem domu dobi dobro sobo oz. sobo z balkonom. Vendar so to le redki primeri in še ti se pojavijo samo takrat, če nastopijo nepredvidene okoliščine. Nikoli ne delamo izjem; ko je določen rok za prijavo dopusta v počitniškem domu. si lahko vsak izbere katerokoli sobo, seveda če je med prvimi prijavljenci. V kolikor ga ni med temi, si lahko izbira samo sobe, ki so še na razpolago. Pogosto pa se pojavljajo primeri, da kdo odjavi sobo tik pred nastopom dopusta. V takem primeru se poišče interesenta v podjetju, če se ga tu ne dobi, pa se nezaseden prostor ponudi komurkoli, ki hoče dopust preživeti v našem počitniškem domu. Takega postopka se mora ekonomska enota družbenega standarda nujno držati, če hoče imeti stalno izkoriščene vse kapacitete počitniškega doma in delati ekonomsko. Samo v takih primerih lahko pride tuj gost do sobe z balkonom, nikoli pa se take sobe ne rezervirajo že v naprej za tuje goste, kakor je razumeti iz bralčevega pisma. OPOZORILO vsem članom kolektiva in bralcem Konoplana! V prihodnje v našem strokovnem glasilu ne bomo več objavljali odgovore na vprašanje, če le ta ne bodo podpisana s pravim imenom in priimkom ter delovnim mestom spraše-valca. Nečlanom kolektiva ne bomo v našem listu dajali odgovorov! Urednik Z nogometne tekme Jarše : Vrhnika (Usnjar). Tekma je bila zaradi vdora gledalcev na igrišče v 79 minuti prekinjena pri stanju 2:1 za Jarše Poraz z Rakekom In zmaga nad »Slovanom II« 17. maja so jarški nogometaši nepričakovano izgubili srečanje z enajstorico iz Rakeka z 1 : 2. Po zelo slabi igri! gostov rezultat ustreza. Ugotavljamo pa lahko nekatere nepravilnosti v sestavi moštva in zamenjavi igralcev med tekmo. Enajstmetrovka je bila kazen za površnost Jaršanov. Igralec Nagy na Rakeku ni nastopil. Bil je dežurni, vendar si je za čas tekme izposloval zameno. Po neugotovljeni malomarnosti pa ga nihče ni šel iskati. 7 dni kasneje so Jaršani na domačem igrišču nastopili proti moštvu »Slovana II«. Slednje moštvo igra ekshibicijsko in rezultat ne šteje niti točke. Domačini so bili prepričani v poraz, zato je bil uspeh toliko bolj nepričakovan. V lepi in domiselni' predvsem pa koristni igri so domačini prevladovali na igrišču. Rezultat 3:0 iz prvega polčasa so v začetku drugega polčasa povišali na 4 : 0. Pri gostih je nastopil znani igralec Nikolič, toda tudi z njegovo pomočjo ni šlo Slovanu II in mreža se ni zatresla, čeprav so pretežni del drugega polčasa igrali samo na polovici Jarš. Gostje so imeli precej smole, nekaj prilik pa so zavoljo s'abe igre zamudili »Gužva pred golom« rekreacijska dejavnost mlajših udeležencev piknika 19. aprila 1964 VI. republiško prvenstvo tekstilcev v streljanju Strelsko tekmovanje tekstilcev Slovenije ima G-letno tradicijo. Prvič je bilo izvedeno v organizaciji strelcev TEKSTILNE TOVARNE MEDVODE. Enako kakor prvič so se vsa naslednja tekmovanja vršila v počastitev Dneva mladosti. 2e na prvem tekmovanju je bil sprejet sklep, da je organizator naslednjega tekmovanja sindikalna podružnica, katerih člani na zadnjem tekmovanju osvojijo prvo mesto. Tako so se doslej razvrstile: Rašica-Ga-meljne, Metka Celje, TVVI Maribor in lansko leto predilnica — Škofja Loka. Na slednjem smo Jaršani osvojili 1. mesto zato smo bili letos prireditelji tekmovanja mi, strelci iz INDUPLATI Jarše. Pripravljalni odbor za izvedbo letošnjega tekmovanja je bil postavljen od strelske družine in sindikalne podružnice v Induplati. Pripravljalna dela so trajala 2 meseca, intenzivno pa se je delalo zadnjih sedem dni. Pripominjamo, da so bila vsa dosedanja To je bil namen piknika 19. aprila ob Cerkniškem jezeru. Udeleženci so se sprostili ter uživali zrak in sonce brez običajne etike. Brez izjeme vsi so bili zadovoljni tekmovanja vzorno pripravljena in izvedena, zato nismo hoteli niti smeli! zaostajati. V nedeljo 24. maja je bilo vse nared. Poleg zadnjih tehničnih prijemov za izvedbo samega tekmovanja nas je čakalo tekmovanje, kjer smo morali častno braniti lansko leto osvojeni prehodni pokal. Uspeli smo v tehnični pripravil za tekmovanje in v organizaciji, pokal Pa je šel v roke boljših strelcev. Strelsko tekmovanje v moški konkurenci je bilo v naši sindikalni! dvorani, kjer smo seveda vse improvizirali in razen z osvetlitvijo še kar uspeli. Strelci dajemo razumljivo prednost dnevni svetlobi, žal pa te v dvorani ni. Ženske so tekmovale na novem strelišču in bile s pogoji dosti bolj zadovoljne, kar je povsem razumljivo, ker strelišče odgovarja vsem zahtevam. Od 8. ure dalje se je na obeh streliščih zvrstilo 42 ekip iz 16 slovenskih tekstilnih tovarn. Zanimanje za dosežene rezultate je bilo od serije do serije večje. Jaršani smo kmalu ugotovili, da nismo več najboljši. Preostalo nam je upanje v ženski konkurenci. Dekletom je uspelo rešiti čast in si priboriti 2. mesto, za katero so prejele lep pokal v trajno last. Ko smo se ob 14. uri zbrali v dvorani k razglasitvi rezultatov je med navzočimi vladalo vzdušje kakor da bi vsi zmagali in bi ne bilo nikogar slabšega. S ploskanjem so tekmovalci in redki gostje pozdravili vsakega posebej, ki je iz rok tajnika sindikalne podružnice INDUPLATI Jarše prejel priznanje ali praktično nagrado. Sind. podr. Induplati je poklonila trem zmagovalnim ekipam v vsaki konkurenci lepe pokale v trajno last. Nadalje je prejelo 13 najboljših posameznikov (10 moških in 3 ženske) spominske plakete. Prehodni pokal, katerega je leta 1963 poklonila Gorenjski predilnica Škofja Loka, pa je prejela kot zmagovalec letošnjega tekmovanja ekipa TOVARNE NOGAVIC POLZELA. Prehodni pokal za žensko zmagovalno ekipo ni bil podeljen, ker ga dosedanji imetnik ni vrnil. Posameznikom je prireditelj razdelil 50 praktičnih nagrad, katere so v ta namen prispevale slovenske tekstilne tovarne. In še nekaj rezultatov. Moški — ekipno: — Tovarna nogavic Polzela............ 507 krogov — Predilnica Litija.................. 498 krogov — Rašica Gameljne.................... 489 krogov Ženske ekipno: — Toper Celje........................... 437 — Induplati Jarše.........................429 — BPT Tržič...............................426 Spominske plakete so prejeli: Moški: 1. MARTIN KOS — RAŠICA GAMELJNE 173 2. Daniel Jug — Predilnica Litija . . . 171 3. Roman Zupanc — Tov. nogavic Polzela 171 4. Jože Korun — Tov. nogavic Polzela . . 168 5. Alojz Dobravc — Tov. nogavic Polzela 168 6. Niko Kržan — Induplati Jarše .... 166 7. Alojz Kumar — Predilnica Litija ... 166 8. Niko Hafner — Utensilia Ljubljana . . 164 9. Janez Zajc — Induplati Jarše .... 162 10. Tine Sušnik — Tekstilindus Kranj . . 161 Ženske: 1. HEDA DOBOVICNIK — TOPER CELJE 167 2. Marija Prestol- BPT Tržič..........164 3. Branka Srebotnjak — Induplati Jarše 148 krogov krogov krogov krogov krogov krogov krogov krogov krogov krogov krogov krogov krogov krogov krogov krogov Po razglasitvi rezultatov smo si strelci segli prijateljsko v roko in si želeli »4965 na svidenje v Polzeli«. Tako se je končalo veliko tekmovanje v katerem, upamo, smo uspeli. Prepričani pa smo tudi, da se bodo naši letošnji gostje v prihodnje radi odzvali vabilu Jaršanom na podobna tekmovanja. Frane Rihtar Obvestila iz kadrovske službe Vstopi: 1. Kartinova Atina, previjalka preje, vstopila dne 23. 4. 1964, 2. Žalac Herma, tkalka, vstopila dne 27. 4. 1964, 3. Crnkovič Nada, previj. preje, vstopila dne 27. 4. 1964, 4. Kofalt Stanislava, mokra predica, vstopila dne 6. 5. 1964, 5. Rac Marija, previj. preje, vstopila dne 6. 5. 1964, 6. Andrejka Roman, pomočnik mojstra, vstopil dne 11. 5. 1964, 7. Rošič Sulejman, dvor. delavec, vstopil 11. 5. 1964, 8. Robavs Stanislav, pom. na čes. stroju, vstopil dne 14. 5. 1964, 9. Šprah Kristina, tkalka, vstopila dne 19. 5. 1964, 10. ing. Zupan Marinka, Tekstilni inženir, vstopila dne 11. 5. 1964, 12. Bučar Jožica, šitvilja, vstopila dne 19. 5. 1964. Izstopi: 1. Gmajnar Zinka, tkalka, izstopila na podlagi lastne odpovedi, dne 30. 4. 1964, 2. Sedeljšak Cilka, izstopila sporazumno z upravo podjetja dne 30. 4. 1964, 3. Grabar Jožefa, tkalka, samovoljno zapustila delo dne 28. 4. 1964, 4. Mohorko Matilda, tkalka, samovoljno zapustila delo dne 28. 4. 1964, 5. Cerar Marija, malerka, upokojena z dnem 30. 4. 1964, 6. Crnkovič Nada, previj. preje, samovoljno zapustila delo dne 30. 4. 1964, 7. Žalec Herma, tkalka, samovoljno zapustila delo dne 5. 5. 1964, 8. Močnik Cilka, tkalka, samovoljno zapustila delo dne 5. 5. 1964, 9. Fortunat Amalija, čistilka blaga, samovoljno zapustila delo dne 11. 5. 1964, 10. Rifel Cilka, šivilja, izstopila sporazumno z upravo podjetja dne 16. 5. 1964, 11. Tič Ljudmila, previjalka preje, samovoljno zapustila delo dne 14. 5. 1964, 12. Zalokar Ljudmila, šivilja, izstopila sporazumno z upravo podjetja, dne 14. 5. 1964, 13. Mrvar Veronika, tkalka, izstopila sporazumno z upravo podjetja dne 15. 5. 1964, 14. Pavlin Anton, predilec, upokojen z dnem 16. 5. 1964. Poročili so se: 1. Berk Marija, tkalka in Zupan Janez, škrobilec, 2. Semen Anica, tkalka in Knep Jože, ključavničar, 3. Istenič Marija, tkalka, poročena Kimovec, 4. Burja Marija, tiskar poročena Golob, 5. Gotovac Marija, snaž. v menzi, poročena Petkovič, 6. Pečjak Angelca, pom. v kuhinji, poročena S tanjša vij evič, 7. Prelovšek Ivanka, mokra predica, poročena Ilija, 8. Gujtman Verona, tkalka, poročena Pučko, 9. Vrhovnik Ljudmila, tkalka, poročena Nograšek.