štev. 34 Cena 15 cHn PTtfJ, 28. avgusta 1959 Leiffl«: Xri| Poletni meseci gredo h kraju in problematična žarišča na svetu postajajo vsak dan bolj aktualna. V ospredju dogodkov je obisk Eisenhov/erja v Evropi, napovedan obisk Hruščeva v ZDA v sredini septembra, boji v Laosu in petlet- ni' alžirski problem. Vsi ti dogod- ki imajo skupni imenovalec v tem, da bi jih naj rešile velike sile, za- to pa se je potrebno enkrat sesta- ti in odkrito pomeniti o odnosih sil in o morebitnih koncesijah. Zakaj potuje Eisenhower v Ev- ropo, je znano vsem. Zahodne za- veznike hoče prepričati o svoji lo- jalnosti do Atlantske politike, na drugi strani pa jih hoče' prepriča- ti, da je sedaj končno napočil čas, .ko je napetost nesmiselna in za svetovni mir škodljiva. Na drugi strani se lahko vprašamo, aii ni že sedaj napočil čas, da bosta Ame- rika in Sovjetska zveza sami mi- mo svojih zaveznikov reševali svetovne probleme? Vsem je zna- no, da vodijo Velika Britanija, Francija in Nemčija svojo politi- ko, ki se sicer v načelu strinja s politiko NATO, vendar je toliko lastna, da je zahodna enotnost omajana. Kaže, da gre med temi štirimi silami vedrto za to, kdo bo koga prepričal in kdo bo prevzel smernice svojega zaveznika. Adenauer bi rad za vsako ceno ohranil napetost med blokoma, ker bi le na ta način lahko zgradil močno vojsko, ki bi morda kasne- je hotela s silo združiti Nemčijo in počenjati stvari, dobro znane iz prve polovice 20. stol. Francozi bi radi igrali v NATO prvo violino, tako da bi laže realizirali svoje na- črte v severni Afriki in da bi kasneje zopet postali močna vele- sila. Britanci so spravljivi, ker ve- do, da bodo samo s potrpežljivo politiko pridobili več, kot z bes- nim zaletavanjem v svetovne pro- bleme. Američani pa so bili do ne- davnega odločno proti vsakemu pogajanju s Sovjetsko zvezo, po smrti zunanjega ministra Dullesa pa spreminjajo svoje metode. V tem labirintu nasprotij mora- jo rešiti najprej nemški problem in to skupno' z berlinskim, nato pride na vrsto razorožitev, vpra- šanje atomsikih poskusov in vnsta obrobnih, toda važnih zadev, kot S(5 Laos, Formoza, Alžir, afriške države, pakistansko-indijski odno- si ter drugo. Že samo s sporazu- mom o delni ali celo popolni raz- orožitvi, bi ustvarili na svetu vzdušje, da morajo vsak problem rešiti s pomočjo sporazumevanja, ne pa s pomočjo sile. Zato je jasno razorožitveno vprašanje v stikih med Vzhodom in Zahodom najvaž- nejše in zato je tudi Eisenhovver povedal, da bo najprej govoril s Hruščevom o tej zadevi. Sporazumevanje med Vzhodom in Zahodom pa lahko dosežejo tu- di preko trgovinrj. Države, ki ne trgujejo, so skregane in odnosi so podobni kot v prioravah na voj- no. Če pa imata dve državi želo razvito trgovino, so medsebojni interesi tako veliki, da gledajo druga na drugo, če že pride do nesporazumov. Prvo pravilo velja za ZDA in SZ, kajti njuna med- sebojna trgovinska izmenjava ne dosepa niti ameriške izmenjave s Perujem. To je absurd, o katerem zadnje čase mnogo govorijo. Tudi iz tega vidika je izmenjava obi- skov med Hruščevom in Eisen- hoverjem zelo na mestu. PredSog novega zakona D asnaunih šolah V predlogu novega zakona, ki je v javni razpravi, je tudi več odstavkov, ki govorijo o ocenjevanju učencev v osnovni šoli in nadaljevanju njihovega .šolanja ne glede na učenčeve težave v katerem izmed učnih predmetov. Ta .sprememba v openjevanju je nujna zato, ker je praktično delo v zadnjih letih pokazalo, da .število otrok, ki so končali popolno obvezno šolo. nikakor ni bilo zadovolji- vo. Vse preveč je bilo učencev, zlasti na podeželju, ki so kon- čali šolanje v tretjem ali celo v drugem razredu gimnazije. Precej izmed teh ponavljavcev je imelo negativne ocene iz predmetov, ki v vsakodnevnem življenju morda niso izredno važni, iz tujih jezikov itd. Predlog novega zakona oziro- ma sprememba v ocenjevanju ima namen razne pomanjklji- vosti čimbolj odpraviti. Redni šolsiki pouk je v pred- logu novega zakona podaljšan na 210 učnih dni v letu, kar po- meni, da bodo povsem odpadle pripombe nekaterih staršev o dolgih šolskih počitnicah. V prvih treh razredih bo kot do- slej poučeval vse predmete en učitelj, medtem ko bo v četr- tem razredu razredni pouk že pričel prehajati v predmetne- ga. Kljub temu pa bi naj bil predmetni pouk v celoti uve- den šele v šestem razredu, v petem pa bi večino predmetov še vedno poučeval razrednik. Doslej se je prehod iz četrtega razreda s povsem razrednim poukom v peti razred z docela predmetnim poukom namreč pokazal kot preostra oblika in za marsikatera učenca tvdi usodna sprenaemba v njegovem šolanju. Glede ocenjevanja bodo izšli še posebni predpisi. Ocene — pozitivne in negativne — bodo ostale v veljavi v celotnem osnovnem šolanju. Ocene za posamezne predmete bo kakor doslej predlagal učitelj določe- nega predmeta ali razrednik, končno oceno pa bo določil raz- redni zbor. Ze doslej je v ne- katerih šolah po potrebi raz- pravljal o ocenah razredni zbor, s sprejetjem novega za- kona pa bo tako ocenjevanje uzakonjeno. Kljub temu bo učitelj pri vzgoji in poučeva- nju seveda samostojen. Učenci od prvega do vključno tretjega razreda bodo napredo- vali praviloma v naslednji višji razred ne glede na šolski uspeh. Le tedaj, če učenec v prvih treh razredih v več predmetih slabo uspeva, razrednik lahko odloči, da bo razred ponavljal, vendar se mora o tem posveto- vati s starši in z drugimi pri- stojnimi činitelji. Za učence, ki iz raznih vzrokov ne morejo slediti pouku v nižji osnovni šoli, pa je treba poskrbeti v Ijomožnih šolah, z učenjem v krožkih in s čimvečjo pomočjo učiteljev in šolskih tovarišev. Učenci od četrtega do sed- mega razreda bi naj po pred- logu novega zakona napredo- vali v višji razred tudi v pri- meru, če so ob koncu šolskesra leta prejeli iz enega ali dveh predmetov negativno oceno, vendar morajo imeti v nasled- njem šolskem letu iz teh pred- metov pozitivno, če hočejo i- predovati. Kdor je ocenjen ne- gativno iz treh ali več predme- tov, mora • razred ponavljati, prav tako ga ponavlja tisti, ki ima eno ali dve negativni oceni iz predmetov, za katere je bil negativno ocenjen tudi v prejš- njem šolskem letu. Popravnih izpitov med počitnicami več ne bo, razen za učence osmega razreda, ki bi naj imeli mož- nost popravnega izpita tudi iz več kot dveh predmetov. Ves novi način ocenjevanja in napredovanja učencev v viš- je razrede ima namen mladini pomagati in doseči, da bi uče- nec kljub neuspehu v enem ali dveh predmetih dosegel popol- no osnovnošolsko izobra'zbo in se tako čimbolj pripravil za svoj poklic oziroma za življe- nje. Tak namen ima tudi spre- memba glede trajanja šolanja. Učenec izpolni obvezno šolanje na koncu tistega šolskega leta, v katerem je dopolnil petnajst let starosti. Če je izpolnil svoje obvezno šolanje pred petnaj- stim letom, lahko izstopi seveda po uspešno opravljenem osmem razredu. Učenec ne more iz- stopiti pred petnajstim letom starosti, če ni uspešno končal osem razredov obvezne šole, kot se je to dogajalo doslej. Če učenec kljub petnajstemu letu starosti ni uspešno končal osnovne šole, ima kasneje še možnosti polaganja privatnih izpitov. Vsekakor pomeni to lep in pomemben napredek v šem osnovnem šolstvu. Zidarska dela na 40-stanovanjskem bloku Tovarne glinice m aluminija Kidričevio v Ptuju so že zeio daleč Od izvira do izliva Drave Trije Večerovi novinarji, Branko Senica, Milan Golob In Mirko Cepič, smo se podali na pot po Dravi od »izvira do izliva«. Dra- vo, k, je dolga 749 km m izvira naToblaškem polju v Italiji, smo prepluli v 17 dneh. Za operacijo, kot smo jo ime- novali, smo se odločili, da sezna- nimo ljudi v naših krajih z zgor- njim in spodnjim tokom Drave, da obiščemo koroške vasi in poiz-. vemo, kako živijo ljudje ob reki, ki je ix>leg Save največja reka v Sloveniji. Tudi za gospodarski in turistični pomen reke smo se zanimali. Ker smo potovali na izvir Drave preko Italije in to preko Južne Tirolske, smo najprej presene- čeni obstali, ko smo videli kako zadnje čase spoštujejo Italijani dvojezičnost. Vsi javni napisi so v nemščini n ita'i:janščini. Ko pa smo kasneje prispeli na Koroško smo doživeli obratno preseneče- nje. Čeprav živi, predvsem južno od E>rave, še vedno strnjeno na- seljena slovenska manjšina, ni- smo nikjer zasledili niti sloven- sko pisanega imena, kaj šele slovenskega napisa. Izjem je bilo malo. Le nekaj dni po našem odhodu so šovinisti v Celovcu po- novno razbili in odnesli napisne table na slovenskem sedežu v Celovcu. Turističen pomen Drave v gor- njem toku je v primerjavi s ko- roškimi jezeri i zredno majhen, ker je Drava prederoča, za šport- ne namene pa imajo v Avstriji še ustreznejše reke. Pri nas so pogoji za tovrstno gospodarsko dejavnost mnogo boljši, niso pa izkoriščene vse možnosti. Razen ob jezeru za centralo Mariborski otok, nimajo še nikjer čolnarn ali v/eekend hišic, kjer bi lahko ljudje preživeli nekaj dni dopu- sta. V spodnjem toku, kjer prehaja madžarska meja zopet »na suho«, kot so nam pravili, pa je ribištvo v taki meri, da so si zgradili po- sebne ribiško-turistične domove. Prenočnina velja, na primer, ^za člana 30 dinarje^;. Nekaj takega bi lahko napravili tudi ribiči v slovenskem delu Drave. Gospodarski pomen reke se je v zadnjih letih povsem spreme- nil, kajti nekdanja vodna zveza za splavarje je prekinjena in na- rnesto lesa nam daje reka sedaj elektriko., V Avstriji nameravajo zgraditi na Dravi še najmanj štiri elektrarne, pri nas pa bodo zgra- dili poleg Ožbalta še eno v bližini Loke. Tako bo poleg sedanjih osem central na Dravi kasneje 14 central, kar je iz gospodarskega vidika izredno važno. Vse te cen- trale skupno bodo dajale mnogo več elektrike, kot so je pridobi- vali pred vojno v vseh jugoslo- vanskih centralah. To je samo drobec našega po- tovanja. Mirko Cepič Ob nedeljah 23. avgusta t. 1. je odprt III. mednarodni sejem teh- nike v Be-cgradu, na katerem so razstavljeni v glavnem iz- delki strojne industrije, elektro- industrije ter kovinsko predelo- valne m kemične industrije. Po- udarek letošnjega beograjskega sejma tehnike je na skladnosti med možnostmi naše ključne .n- dustrije. m splošnimi potrebami našega gospodarstva in medna- rodne blagovne izmenjave. Tudi inozemski razstavljavci so se po- trudili razstavit: blago, ki je na- šemu gospodarstvu :n ljudem najbolj potrebno. Letos razstavlja na III. med- narodnem beograjskem sejmu tehnike skupno 1105 podjetij, 508 domačih in 597 inozemskih i.z 25 držav, od tega 20 evropskih. Se- jem bo odprt do 2. septembra. 27., 28. in 31. avgust bodo veljali kot komercialni dnevi sejma. Obiskovalci sejma, predstavnik: gospodarskih organizacij in ko- lektivni obiskovalci ter zasebniki na sejmu ogledujejo izdelke na- še gradbene operative m indu- strije gradbenega materiala, me- hanografska sredstva, opremo za obrtništvo, samopostrežbo v tr- govini :n gostinstvu, zlasti pa iz- delke industrije motorjev in mo- tornih vozil. Po številu razstavljavcev ;n razstavnem prostoru je na sejmu najibolj zastopana strojna indu- strija. Tudi inozemski razstav- ljavci se postavljajo s precejš- njim številom strojev, ki se pri nas še ne proizvajajo. Združenje podjetij in ustanov, za napredek poslovanja gospodar- skih organizacij je za čas sejma organiziralo vrsto predavanj :n demonstracijo razstavljenih stro- jev. Podjetjem, ki so v pla'nu za nabavo opreme in rekonstrukcije, je Narodna banka omogočila na- kup deviznih sredstev. Poslova- nje treh glavnih bank in drugih zavodov fia velesejmu znatno vpliva na živahnejši razplet po- slov. Poleg velikega števila domačih obiskovalcev pričakujejo v Beo- gradu tudi večji obisk inozemsk h gospodarskih delegacij in posa- meznih inozemskih gospodarstve- nikov, ki se zanimajo za pc«eb- ncsti letošnjega beograjskega sejma. Kari Marksov trg v Beogradu Beograjski arheologi kopljejo Beograj-ski arheologi raziskuje- jo letos zgodovinska najdišča v več krajih. Skupaj s sodelavci »Zavoda za zaščito spomenilka kulture Vojvodine« so odkopalj v Sremski Mitrovici — rimskem Sirmiumu — arhitektonski kom- pleks poznorimskih term s cen- tralnim gretjem. Sodijo, da je kopališče spadalo k večjil vili. V Belctici pri Valjevu so odkrili več grobov iz bronaste dobe. Nada- ljevali so tud: dela pri Caričinem gradu, enem najpomembnejših bizantinskih najdbišč v našii drža- vi. Na tem mestu kopljejo arheo- logi že pol stoletja. Doslej so iz- kopali šest cerkva, več javnih po&lopij, delavnic, mestnih ulic s trgi ter zidove i mestnilmi vrati, Uredba o desetotSstotnem popustu pri nakupu premoga v poletnih mesecili je dosegla svoj namen Vroči dnevi niso odvrnili ljudi od nakupa premoga m drv za zi- mo. Na mariborskih cestah vidi- mo iz dneva v dan vedno več vprežnih m tovornih vozil, nafK>I- njendh s premogom ali z drvmi. Zaradi diferencialnega progresa pr.i nakupu, ki velja še do 1. ok- tobra, Mariborčani v zadnjem času pospešeno naročujejo pri obeh podjetjih potrebne zaloge. Davi smo viptašalii pri trgovskem pod- jetju Kunvo in Železničar, kako je z zalogam: in povpraševanjem po premogu in drvih. Pri trgovskem podjetju Želez- ničar so nam povedal., da je za- loga drv dovoljna. Tudi nekaterih vrst premega je dovolj v zalog , predvsem kockastega lignita iz Velenja. Rjavega premoga iz rud- nikov Trbovlje, Zagorje in Laško je sicer še nekaj v zalog., toda zairadi vedno večjega povpraše- vanja po tej vrst: premoga bodo zailoge v kratkem splahnele. Pro- dajalna dobiva od rudnikov sicer redne poš.Ijke, toda naročil je že toliko, da je nova pošiljka v ne- kaij dneh že razprodana. Tudi pri trgovskem podjetju Kurivo so nam povedali, da je dnv in lignita dovolj v zaJogi, zaradi vedno večjega F>oviprase- vanja pa primanjkuje rjavega premoga. UrMba o diferencialnem pro- gresu pri prodaji premoga n drv v poletn.h mesecih je dosegla pri ^^AP9V^^ potrošnikiih svoj na- men. Desetodstotni p>opUiSt pri na- kupoi je namreč mnoge izpodbudil k temu, da so prem-og in drva za zimo kupili že v p>oletnrih mese- cih. S tem po so tudi razbreme- nili zaloge v trgovskih pvcdjetjrh. V prejšnjih letih so bila namreč vsa skladišča čez poletje polna, ljudje pa so začel, z nakupom zimske zaloge šeile jeseni. M. M. (Po Večeru) PTUJSKI TEDNIK PTOJ, 28. avgusta l'^"9 Farma za piščance in race na Haidini Kmetijska proizvajalna poslov- na zveza Ptuj je zaprosila Občin- ski ljudski odbor v Ptuju za dode- litev 40 ha zemljišča hajdinske gmajne iz sklada SLP, ki je bilo svoječasno dcMleljeno izvoznemu podjetju »Perutnina« v Ptuju za gradbene namene, KPPZ Ptuj na- merava namreč graditi na tem zemljišču nad 300 objektov farme za rejo piščancev — pohancev za domače potrebe in za izvoz z let- no kapaciteto nad 500.000 piščan- cev ter farme za pitanje rac z let- no kapaciteto nad milijon rac. Dosedanje kapacitete pitališč za piščance in race v Sloveniji zao- staja za kapaciteto v Sloveniji ob- stajajočih valilnic in je med dru- gim tudi zato nastala potreba po povečanju kapacitete pitališč. oid- iočeno je, da bosta tudi na ob- močju ptujske oteine 2 farmi, in sicer nia zemljišču hajdinske gmajne, ki je glede na bližnjo Studenčnico in vse ostalo najpri- mernejše za tovrstni obrat. 2e v postopku za dodelitev ome- njenega zemljišča izvoznemu pod- jetju »Perutnina« je bilo pt>udar- jeno, da bo še vedno ostal del gmajne hajdinskim koristnikom, ki bodo lahko dosegli na manjši meliorirani površini enako koli- čino krme I«>t sedaj na celotnem nekultiviranem zemljišču. Delno je k melioriranju pristopilo že podjetje »Perutnina«, ki je med drugim očistilo strugo, da se vo- da laže odteka. Raiširitev hajdinske postale Ptujska občina je predlagala Železniškemu transportnemu pod- jetju v Ljubljani, da bi dalo so- glasje za zgraditev stalne nakla- dalne in razkladalne postaje in po- stavitev industrijskega tira na hajdinski železniški postaji, za kar postaja potreba zlasti glede na na- meravano graditev tovarne močnih krmil na zemljišču, ki je bilo kmalu po osvoboditvi predvideno za graditev sladkorne tovarne ^in so tam tudi že začeli z zemeljski- mi deli. Nadaljnji gospodarski razvoj Ptuja in njegove okolice v tem predelu bo potrdil utemelje- nost tega predloga občine in nuj- nost razširitve hajdinske železni- ške postaje. Kot predvidevajo, bo postavljenih na industrijski tir pri hajdinski postaji samo za tovarno močnih krmil nad 2000 vagonov s surovinami za predelavo in meša- nje močnih krmil, najmanj 1000 vagonov pa bo v tovarni nalože- nih zh odpremo gotovih izdelkov tovarne v razne kraje Jugoslavije, ostale količine izdelkov pa bodo zvozili s tovornijni avtomobili. Ta predlog ptujske občine pod- pira tudi Veterinarski zavod Ptuj in podjetje za projektiranje »Agro- biro« " Ljubljana. Slednje podjetje izdeluje idejni načrt za tovarno krmil. Svfnfska Icuga v vaseh Hoče, Rogoza. Hotinja vas, Trniče, Zrkovci, Brezje, Sko- ke, Miklavž in Dobrovci je mno- žično izbruhnila svinjska kuga. Zaradi lokalizacije in zatrtja te bolezni, je v teh krajih ustavlje- no izdajanje živinskih potnih li- stov, poleg tega pa je sprožena vr- sta ostalih ukrepov, da se ne bi ta bolezen razširila še na druge kraje. Pr^ovedana je vsaka kupoprodaja svinj, izgon na skupne paše, pregon po javnih poteh in izpuščanje svinj v ograjene pašnike. Prepovedano je tudi vsako klanje svinj (tudi v zasetme namene) brez dovoljenja uradnega veterinarja. Najstrožje pa je v omenjenih krajih prepove- dano prevažati svinje v veteri- narske ustanove ali k veterinarju. 2::aradi zdravljenja ali cepljenja svinj lahko intervenira veterinar le doma. Vsi svinjerejci morajo vsak pojav obolelosti svinj prijaviti ve- terinarju. Z gornjim pojavom in ukrepi so <|o nadaljnjega ukmili sejme za plemenske svinje. G gornjem pojavu in ukrepih so seznanjeni vsi občinski ter kra- jevm uradi v mariborskem okraju, na krajevno običajen način pa tu- di vsa javnost. Škropljenle sadnega drevja Občina je odredila, da se škrop- ljenje sadnega drevja izvrši iz- ključno samo preko kmetijskih za- drug, ki so dolžne skrbeti za to, da je sadno drevje pri njih oči- ščeno in pravilno poškropljeno. Kljub odredbi pa so kmetijske za- druge naletele na težave na tere- nu. Nekaterim kmetom se je zde- lo škropljenje »predrago«, drugi pa so se izgovarjali, da so v škro- pilnih ekipah »smrkavci«, ki niso dorasli temu delu in ki imajo sar mo kakšen tečaj itd. Nekateri kmetovalci so se tudi upirali iz- sekavanju hudo okuženega drevja, ki bi služilo kot nadaljnji vir okužbe. Vse takšne primere je obravna- val sodnik za prekrške v Ptuju, ki je vsem naložil primerne kazni. Naše področje je zelo prtmerno za sadjarstvo in bi bila velika ško- da, če bi ga zanemarili, ali pa za- radi svoje malomarnosti in ne- razumevanja celo uničili. Sadno drevje napadajo iz leta v leto no- ve bolezni, ki groze, da ga bodo uničile. Izgovori, da je škroplje- nje predrago, niso utemeljeni. Škropljenje res ni poceni, toda kdor želi, da mu sadno drevje pri- naša dobiček, mora zanj tudi ne- kaj žrtvovati. Tudi tisto o »smrkavcih« ni na mestu. Kmetijske zadruge uspo- sabljajo primerne ljudi in tudi te- čaji so vedno popolnejši. Vseka- novih boleznih sadnega drevja, ka- . kor pa bo tečajnik več vedel o kor marsikateri kmetovalec. Vsak kupec na trgu bo bolj ve- sel lepega in zdravega sadeža, ka- kor pa slabega z okuženega dre- vesa, zato ni neum.esten predlog, da svoje sadovnjake bolj čuvajmo. Ignac Rebemak Na prodajnih mizah po trgu, kn so lepo razvrščene in oddaljene posebej za sadje, zelenjavo, mleko in mlečne izdelke, že več let ni več naglavnih rut in na njih raz- porejenih domačih pridelkov, ka- kor je to bilo še včasih v navadi, ampak so beli, oprani in zlikani prtiči, ali pa papir, da je na mizi prijetno pogledati stvari, ki so na prodaj. Po mizah, kjer prodajajo sadje, ni zamazanih in neokusnih košar in cekarjev. Če se pojavijo, tam ne morejo ostati, »saj je tu- kaj živilski trg, ne pa kramarija« pravi nadzornik Rebernak. Na mi- zi za mleko in mlečne izdelke vi- dite čiste posode za mleko, po- stavljene na bel papir ali zlikan bel prtiček. Posoda za smetano, sir in surovo maslo je prekrita s prozornimi najlonskimi prtiči. Ne- kvalitetno mleko, sir, smetana in surovo maslo ni na prodaj. Z njim mora takoj s trga žena ali dekle, ki ga je prineslo na prodaj. Nad- zornik Ignac pregleda vse blago po mizi in če ni primerno za pro- dajo, mora s trga. Nobena proda- jalka živil ne želi biti javno osra- močena vpričo vseh ostalih proda- jalk na trgu zaradi slabega blaga, zato se jih večina potrudi in pri- nesejo kvalitetno blago. Ko pobira tržnino, obide nadzornik vsako mizo in večino žena že pozna zaradi stalnega prihajanja na trg. Vsaka je deležna njegove prijazne besede, po potrebi pa tudi potreb- nega pouka ali svarila. Ker pač sa- nitarna inšpekcija nima vedno časa obiskovati trg, opravi nadzornik Ignac potrebno namesto nje. Glav- no je, da na trgu ni nereda in da odnesejo obiskovalci s trga vtis, da prodajalci živil ne mislijo samo na prodajo, ampak tudi na kupca, ki ima rad za plačilo v r-edu blago. Nadzornik Rebernak je vedno rad. v pomoč tudi organizaciji SZDL Breg. Zlasti ko ta prireja razne nastope in prireditve, je on vedno med tistimi, ki so tam za- radi dela. Sam se je odločno bra- nil, da bi ga omenjali v časopisu, vendar naj bo tokrat — po želji gospodinj, ki iz dneva v dan oce- njujejo njegovo delo v vsestran- sko korist. V. J. Šttrlileset let od ustanovitve KPJ Spominski dnevi KPJ Se^ptatibrB 1920 — prvo nedelj« (odilej vsako leto prva ne- mideljio v septembru) praznuje komunistična mladina mednarodni mladinski dan. 2. septembra 1920 — 160 političnih in strokovnih zaupnikov mariborskega delavstva se izreče za Tretjo internaoionalo. 3. septembra 1920 — se začne petdnevna splošna stavka vsega delavstva Julijske krajine proti neznosnemu izred- nemu položaju na političnem, upravnem, sodnem in go- spodarskem področju p^oikrajine. 1. septembra 1922 — izide prvi list slovenske delavske mla- dine »Proletarska mladina« (zadnja števiilka 15. oktobra 1923, potem list prepovedan). 31. avgusta do 7. septembra 1936 — svetovni mladinski mi- rovni kongres v Ženevi; jugoslovansko delegacijo vodi Ivo Ribar; ob pripravah se tudi v Sloveniji razvije mla- dilnsko gibanje za mir. 3. septembra 1923 — v Mariboru štiriindvajseturna protestna stavka delavcev železniških delavnic. 1. septembra 1935 — v Ljutomeru prve podeželske demon- stracije Ljudske fronte pod vodstvom KP; pade Alojz Mavric. 29. avgusta 1936 — v Ptuju ob pripravah za mirovni kongres v Ženevi velika mirovna akademija. Konec avgusta 1936 — ustanovljena v Španiji stotnija Matija Gubec, kjer je okrog 40 odst. Slovencev; hkrati okrog 20 Slovencev v italijanski stotniji Gastone Sozzi. 3. septembra 1939 — delegatsko zborovanje za ustanovitev Zveze delovnega ljudstva Slovenije; sklene izdati pro- glas »Kaj hočemo« (izide sredi novembra), Dogodki pred 20 leti že po prevzemu oblasti 1933. leta, posebno pa še s priključi- tvijo Avstrije 1958. leta, je za- čel Hitler rušiti politični red, ki je nastal v Evropi po 1. sve- tovni vojni. Ta nasilni dogodek nacističnih mogotcev je povzro- čil v Evropi sicer velik preplah, vendar takratni vladajoči reži- mi v Zapadni Evropi niso bili dovolj odločni, da bi energič- no ukrepali proti temu nasilju. Pošiljali so sicer protestne no- te, ki pa niso mogle zadržati Hitlerja in njegovih pomaga- čev od započetili nasilnih ak- cij. S priključitvijo Avstrije je nacistična Nemčija dosegla tu- di gospodarski učinek, kajti »pridobila je na eni strani zla- sti zaklad avstrijske Narodne banke in premoženje Židov; na drugi strani pomembne zaloge lesa, nekaj železa in drugih kovin ter dobro razvito tekstil- no industrijo.« (Sodobnost 1959, stran 219). Še istega leta v septembru je postala žrtev liitlerjeve napa- dalnosti Češkoslovaška. Po miinchenskem sporazumu med Nemčijo, Italijo, Anglijo in Francijo 29. septembra 1958 je morala Češkoslovaška odstopiti Nemčiji Sudetsko ozemlje. Miinchenski sporazum je postal usoden za nadaljnji razvoj ev- ropske in svetovne politične zgodovine. 14. marca 1959 '> je odcepila Slovaška, s katero je imela Češka stalne spore za- radi notranje ureditve skupne države. Podkarpatsko Rusijo pa so zasedli 15. marca 1959 Madžari, istočasno pa je pre- ostalo Češko zasedla nemška vojska. Konec je bilo češkoslo- vaške državne samostojnosti; iz slovanske države je nastal nem- ški protektorat. >Z zasedbo su- detskega ozemlja so Nemčiji pripadla bogata ležišča kvali- tetnega premoga ter važne sli- rovine, ki jih je morala po- prej s tega ozemlja Nemčija uvažati (les, kaolin, grafit). Po- zabiti ne smemo tudi izvrstno razvite industrije, ki je nem- ško kapaciteto bistveno pove- čala. Češkoslovaška pa, ki je imela aktivno+rgovinsko bilan- co, je prin^sh^ Nemčiji še de- vize ter vrsto važnih industrij- skih surovin in visoko razvito metalurgično industrijo.« (So- dobnost 1939. str. 219). Da se je Hitler laliko polakomnil teh ogromnih narodnih bogastev, je poslal v smrt nešteto čeških rodoljubov. ODNOSI ^ffiD NEMČIJO IN POLJSKO 1. septembra tega leta mi- neva 20 let od nacističnega na- pada na naslednjo državo Polj- sko, poseljeno s >slovanskim gnojem«, kot se je Hitler iz- ražal v svojih govorih. Višek je dosegla gonja proti Poljski po 26. marcu 1939. ko so nem- ški časopisi začeli objavljati vesti o dozdevnem preganjanju nemške manjšine na Poljskem. Hitler je že od leta 1934. za- vajal Poljake z miroljubnimi izjavami, saj so imeli Nemri v tem času druge žrtve na pro- gramn, kot smo videli iz gor- njegla izvajanja. Vsa ta leta Hitler ni osporaval poljskih pravic do svobodnega pristani- šča Gdanska. po zasedbi Sn- detov pa je spremenil STOjt) r>olitiko do Poljske. Odslej za- hteva Cdansk rn eksteritorial- Bo cesto in želernico skcrr.i poljski koridor. Poljska je vztrajno zavračala te nemške zahteve. Zanfmrn firerjevi načrti o Poljski, y>riobčeni t knjigi >FTrnpa pre^ viharjem«: >m. gig za Gd^k, Gre za zaokroženje našega živ-* Ijenskega prostora na vzhod in zagotovitev prehrane. V l^vropi ne vidimo nobene druge mož-' »osti. Če nas bo kdaj usoda prisilila, da se bomo morali boriti z Zapadom. bo dobro, če bomo imeli na Vzhodu dovolj prostora. Torej odpade vpra-< sanje, ali bomo s Poljsko ravi nali v rokavicah. Moj neomaj-? ni sklep je, da bomo ob prvi priložnosti Poljsko napadli. Stremeti moramo za tem, da prizadenemo nasprotniku ta- koj v začetku uničujoč udarec. Pri tem ne igra vprašanje pra- vice ali krivice nobene vloge. Tudi pogodbe niso važne.« Kot pogoj za uspeh proti Poljski postavlja Hitler nevtralnost zapadnili držav. Poljska se je vedno bolj za-; vedala, kakšna nevarnost ji preti od Nemčije, zato si je po-* iskala zaščito pri Angležih, ki so ji zagarantirali njeno neod-^ visnost. (31. marca 1959). Hitler se je v svojih padvii.'ih zave-« dal nevarnosti zveze med An-* glijo, Francijo in Rusijo. Zatd je pohitel in sam sklenil 23. av-t gusta 1939 prijateljski in nena- padalni pakt z Rusijo. (Tajni dodatni protokol je določal med drugim razdelitev Poljske in Baltiških držav med obe po- godbenici). Ta pogodba med največjima dotedanjima na- sprotnikoma je delovala na svet kot bomba. Seveda pouda-- riti moramo na drugi strani, df Poljska ni hotela ničesar slišati o zvezi s Sovjetsko zve- zo. Kljub številnim diplomat-t skim posredovanjem zlasti S strani Anglije, da bi se izognili vojni, je dal Hitler povelje za. napad na Poljsko, ki naj začne 1. septembra 1939 ob 4,45 zjvH traj. Z VDOROM NA POLJSKO JE NEMČIJA SPROŽILA DRUGO SVETOVNO VOJNO Pred samim vdorom so Nem^ ci s svojimi agenti stalno iz-* živali v Poljski in na nemško-' poljski meji. Tako so med dru- gim SS-oddelki, preoblečeni v poljske uniforme, napadli nem- ško radijsko postajo pri obmej- nem Glivicu. Kot dokaz padlih poljakov v borbi so Nemci sa- mi najeli 15 kaznjencev, jih z injekcijami umorili, preoblekli v poljske uniforme in jih raz- stavili ob radijskem poslopjtL 'o nemški vojaški zasedbi Slo- vaške, so Poljaki 30. avgusta razglasili splošno mobilizacijo. Da bi Hitler upravičil svojo krivdo zaradi izbruha svetovne vojne, je objavil tik pred za- četkom sovražnosti neiskrene' pogoje v 16 točkah za spora- zum s Poljsko potem, ko je že dal povelje za napad. V teh po- gojih zahteva med drugim Nemčija Gdansk in plebiscit v koridorju. Kocka je padla, Nemci so ob določenem času brez vojne na- povedi vdrli preko pnljsko- nemške in poljsko-slovaške m.eje ter tako začeli drugo sve- tovno vojno. Ob nemškem napadu na Poljsko je predsednik poljske republike Moscicki izdal na- slednji proglas narodu: ^Danes zjntraj je začela nemška voj- ska napad na poljsko državo. V tem zgodovinskem trenutku apeliram na vse vas, Poljake in Poljakinje, da se zberete okrog našega vrhovnega po- veljnika v boju za svobodo, ne- odvisnost in čast poljskega na- roda ter daste primeren odeo- Tor nemSkim napadalcem, ka- kor ste to že ponovno storili poprej.« (ge nadaljuje) na ptujskem živilskem trgu v sredo 26. avgusta 1959. POVRTNINA: krompir 15, zelje v glavah 12, korenček 40, peteršilj 50, solata v glavah 30 — 50, so- lata endivija 30 — 40, čebula 30 — 40, česen 100, kumare 20 — 25, kumare za vlaganje 50 — 70, fižol v stročju 25 — 30, luščen fižol 50, paprika 40, koleraba 30, cvetača 40, rdeča pesa 30, rdeče zelje 30, ohrovt 30, paradižnik 25 — 30, buče 10. SADJE IN SADEŽI: jabolka 20 — 40, hruške 60 — 80, slive 30 — 50, ringlo 50. breskve 60 — 80, gobe 150 — 200. PERUTNINA IN JAJCA: kokoši 400 — 600, piščanci 400 — 700, jajca 15 din za kos. MLEKO IN MLEČNI IZDELKI: mleko 30, smetana 160, sir 40 — 90, surovo maslo 500 — 550 drn za kg. ŽITARICE IN MLEVSKI IZDEL- KI: ajdova kaša 100, pšenica 30 — 40, oves 25, koruza 30, ječmen 40, proso 60 din za liter. MAŠČOBE: zaseka 300, uvožena mast 325, domača mast 400 din za kg. Trg je bil srednje zsdožen, tre- nutno pa primanjloije jajc in pe- rutnioe, OBVESTILO Vse živinorejce na območju občne Ptuj obveščamo, da bo po sklepu Sveta za kmetijstvo in gozdarstvo in Sveta za blagovni premet Občinskega ljudskega odoora Ftnj prvi •redni SEJEM PLEMENSKE fN PLEMENE ŽIVINE V PTUJU prvi petek v mesecu septembru, t. j. 4. septembra 1959. Na sejmtt smejo prodajati plemensko in pJemeno živatno: 1. individualni:, kmetijski prodzvajalci, 2. splošne kmetijsike zadruge švorjo lastiio ipiemensko in plemeno živirjo ter irfemeinsiko - jiih članov, 3. državna kmetjska gospodaistva, 4. gosrpodansike organizacaijie, ki so registnraaie za pro- dajo on nakup pilemenslfee in plemene živine. Živinski potni llisti nrarajo ibi'tii zistavl^jeni za sejean- ple- menske oziroma plemene živine. Vsaka proda^ja živrine za zaksoV je aibsoiutno prepovedana. Odd. za gospod, in kom. eadeve OJjčLO Ptuj cesto se pripeti slučaj, da se morajo vozniki vseh mogočih vozil zagovarjati pred sodnikom za pre- krške zaradi tega, ker v cestnem prometu niso uporabljali hiči. Predvsem nekateri kolesarji ni kakor ne morejo razumeti, zakaj so potrebne luči. Izgovori so zelo zanimivi. Mnogi se izgovarjajo na svoje »mačje oči«. Sporno vpraša- nje je tudi, kdaj se morajo luči prižgati. Vsakdo se izgovarja, češ, s^j še vidim. Res je, da se še vi- di in da še ni popolna tema, toda smisel luči ni samo v tem, da voz- nik vidi cesto pred seboj, benrveč je to tudi signalni znak za druge voznike, ki so na ta način opo- zorjeni, da je nekje neko drugo vozilo in tako postanejo nanj po- zorni, kar je pri veliki hitrosti, polmraku in slabi preglednosti ce- sto .nemogoče. Zato je pravilno, če zahtevajo naši varnostni organi vse te reči, saj so včasih odločil- nega pomena v našem cestnem prometu. Dobro bi bilo, da bi se tega zavedali vsi državljani, ki se poslužujejo kakršnihkoli vc«il v našem cestnem prometu. ^ Dornava NAČRT SZDL ZA DELO. PO POČITNICAH Pred nedavnim je. razpravljal odbor SZDL Domava na seji, ki se je je udeležil sekretar občin- skega odb. SZDL Andrej Mršek, o programu dela organizacije SZDL po končanih šolskih počit- nicah. Odbor je zbral predloge za sprejem nekaterih članov SZDL v 23elje k zdravniku, da ugotovi, če ni bacilonosec kaJcšne otroške bt>- leznL To je vsekakor potrebno, saj bi v nasprotnem primeru biili ogroženi vsi zdravi otrocL Ob vpisu se mati tudi seznani z raz- nimi predpisi. Ker se otroc igra- jo, pla-zijo, mora biti otrok temu primemo oblečen. V lepi praznični obleki se neugodno počuti, ker ga ta ovira pri igri. Zato je primemo, da prinese otrok s seboj igralne hlačke, razen tega pa tudi copate, ki jih ob odhodu shrani v poseb- no vrečico. PriporočanK* mate- ram, da copatke zaznamujejo, saj v začetku otroci večkrat poza- bijo na nje, copatki pa so si po- dobni. Veliko važnejša kot materialna, je duševna priprava na vrtec. Zgrešeno je, če mati govori otro- ku: »Nič me ne ubogaš, v vrtec te bom dala! Boš videl, kaiko boš moral tam ubogati!« Ko pa se zares odloči, da ga bo daJa v vrtec bodisi da so jo k temu pri- silile okoliščine, bodisi ker bi ga rada s tem bolje pripravila na šolo, se otrok upre in noče v vrtec. Zakaj, nam je vsem jasno. Koliko truda bi bilo prihranje- nega vzgojiteljicam, koliko skrbi materam in koliko težkih trenut- kov našim malčkom, če bi z njimi pravilno ravnali. Saj je skoraj neverjetno, kako se nekateri otroci upirajo, ko jih mati pri- pelje v vrtec in kako se pozneje navežejo na vzgojiteljico, ko uvi- dijo, da je v vrtcu l«po, včasih lepše kot doma. Saj je tu lu izbiro toliko različnih igrač. Otrok ni omejen v prostoru kot do:na v svojem kotičku, če cra sploh ima. Tudi družbe za igro je do- volj. In potem še pravljice, lut- ke itd. Zato se mi zdi pK>trebno opo- zoriti matere na to, da povedo otrokom, kako je v vrtcu- lepo. Ko nas otrok ustavlja pred iz- ložbo igrač in lepih slikanic, mu povejmo, da imajo otroci v vrtcu vse te lepe igrače in še drugačne. Ko posluša po radiu cicibane, mu povejmo, da poje.jo sami taki\ otroci kot je on. Mati naj izko- risti sleherno priložnost, da pri- bliža otroku vrtec kot nekaj le- pega. Otrok naj se veseli trenut- ka, ko bo smel, ai ne moral iti T vHsc, ^ J. a, Mestni kino Ptuj predvaja od 28. do 30. avgusta ameriški barvni vistavision film »ISKALCI«. Predstave dnevno ob 18. in 20. uri, v nedeljo pa ob 16. in 20. uri. Kino Dornava predvaja od 30. do 31. avgusta ameriški film »MOJ VOHUN- ČEK«; od 5. do 6. septembra kita.iski film »PREHOD PREKO JANG CE«. Kino Muretinci predvaja 29. in 30. avgusta ameriški film »ONSTRAN V GOZDU«; 5. in 6. septembra ameriški film »KADAR PRIDE ZIMA«. N0VI KRVaDAJALCI PoHtaia sa trajisfuaijo krvi Ptuj 13. avg^usia so darovali svojo kri krvodajalci VIL tereaa ci- vilnu zaščite Bre::. Organiza- torju Lenartu Vlesariču in krvo- dajalcem se iskreuo zuhvalj - jemo. /ahvaljujt;mo se tuJi podj (jcma >Avtoopremi< in >Delti«, ki sta z razumevanjem pristopili k akciji. Darovali so: Matilda Veselic, Vlado Janko- vič, Ruža Vukasovič, Leopolda Kacjan, Angela Gajser, Štefka Matjašič, Jože Štraus, Mirko Dragar, Marija Lovrenčič, Ja- nez Bezjak, Anton Stubičar, Franc Simenko, Ivan Zemljak, l'>anc Kosec, Alojz Foršnerio, Marija Lukman, Francka Pe- tek, Matilda Ilorvat, Ivanka Zajšek, Katica Zajšek, Kristi- na Vozlič, Srečko Pintarič, Te- rezija Koštomaj, Cenovefa Osterc, Marija Veselic, Anica Jabločnik. Vida Jarc, Marjeta llentak, Marija Brus, Marija Rimerle, Roza Cvetko, Ivan Po- točnik. Feliks Gerdak, Anica Furman, Neža Artenjak, An- drej Mršek, Milka Benčič, Mar- tina Lipovšek, Antonija Kram- berger. Lizika Veselic, Rado Potočnik, Ivanka Pulko, Mirko Hebar, Lizika Mlakar, Marija Resnik, Marija Vajgl, Jože Mikša, Neža Arnejčič, Ana Grabi, Nežka Ilrženjak, Julčka Vidovič, Roza Lipovšek, Ignac Crnezel, Marija Trafela, Ostali so še: Neža Prosenjak, Jernej Bauman, Vinko Zmauc, Franči.ška Šegnla, Tončka Nji- var, Marija Vobner, Stanko Kacjan, Marija Letonja, Roza- lija Lašič, Ivana Svenšek. Ljud- mila Svenšek, Janez Kacjan, Janez Cebek, Amalija Rotvajn, Alojz Slavinec, Ivanka Kos, Ivanka Bombek, Viktorija Šut, Anton Feguš. Zbor slevenske mltid^tne in t^ornikov v nedeljo, 18. t. m., je bil« na Partizanskem Rogu (tako se itaenuje sedaj prejšnji Kočevski Rog), veliko miiadintsko in partizansko slavje, ki se ga je udeležilo tudi nekaj tab«or- nikov iz Ptula. V Podstenicah, kjer je bil 17. maja 1943 ustanovljen Glavni liniciativna odbor Zve ze slovenske miladine so se zbrali mladinci, skojevci borci, ka so se borili tod, m taborniki iz vtse Slovenije. Slavnotstnl govor je imel tov. Janez Vipotnik, člasi IK CK ZKS. Na slavnostni tribuni pa so bili: Ivan Ma- ček, Viktor Avbelj, Stane Kavčič, .Tanko Rudolf, Franc Lju- bej, Tone Kropovšek i. dr. Spomfinski steber je odkril tov. Belo^vlovie in ga izro- čil tahomikioim v varstvo. (|estavek udeleženca Boštjana Pir ca bomo objavil}! JM-Ihodnjlč) Še en oddelek za duševno defektne otroke Dom za duševno defekitn^ otro- ke v Domavi bo z ureditvijo no- vega oddelka za haibtlttacijo o(xok in dosedanjih pisarn upra- ve doma dosegel maksimalno ka- paciteto, t. j. 210 otrok. Grad- beno podjetje »Remont« Ptuj kori- čuje sedaj slikarska in pleskarska dela v treh preurejenih sobah prejšnje uprave. V tem novoure- jenem oddellcu iz treh sob bo 24 za habilitiranje spoisobnih otrok. Po tej notranji preureditvi v no- tranjosti bivšega gradu v Dor- navi so končane vse za to zgrad- bo, ki je pod zaščito spomeni- škega varstva, dopustne spre- membe. Dom ureja sedaj tudi kanalizacijo in čistilne naprave, ker je že obstajala nevarnost, da bi se zaradi neodgovarjajoče ka- nalizacije pokvariia pitna voda. Bodoča širitev zavoda je pred- videna z zgraditvijo paviljona s kapaciteto 100 postelj, kar bo ko- maj zadoščalo že sedaj prijavlje- nim potrebam po sprejemu no- vih -gojencev. Lokacija za novi paviljon še ni določena, bo pa vsekakor v pvodaljšiku gradu. Za sc«ičenje, zlasti na posteljo navezanih otrok je že letos po- skrbel zavod s premično vrtno lopo s platneno streho in železno konstrukcijo, tako da .jo bodo lahko prestavljali po vrtu glede na senco ali sonce. Odkar ima zavod televizor in odkar vrtijo v Domavi domače in uvožene filme, se v domu zapo- sleni uslužbenci ne čutijo več ta- ko navezani na Ptuj kot prej, ko so v Domavi pogrešali razvedrilo za prosti čas. Ko ^mo se v nedeljo 23. avgu- sta vračali z markovskega poko- paJišča, kamor smo pospremili p>akojinec|a Franca Kodriča iz Stojnc, nismo mogli verjeti, da je to resnica. Komaj 23-letni Franc, aktivni telovadec in član TVD »Partizana« "Markovci, nas je za vedno zapustil. Kot član dmž;iie, ki razume pomen in ko- rist telesne vzgoje,tudi pri kmeč- ki in delavski mladini, se je že v zgodnji mladosti začel udej- stvovati pni domačem »Partizanu«. Kdo med najbolj aktiv- ne člarae. VelSpa množica ljudi na njegovi zadnji pofti je potrdila njegove vrline m zasluge. Bil je tudi akti- vm gasilec ter v tem dmštvu delal nič manj marljivo, kot pri TVD »Partizanu«; Dragi Franc! Odšel si, a tvoj kremeniti in po-šteni značaj je oBtaJ med nami kot trajen spo- menik po.štenega, požrtvova'lnega mladinca in člana družbenih or- ganiizacij našega kraja. S tvojo smrtjo TiLso z.qubili samo starši dobrega sna, temveč tudi naše društvo TVD ^^Part-zan« enena od najbolj marljivih priinadnikov. Spomin na te bo ostal trajno med nami. Pripadniki »Partizana« Markovci Radiotelevizija Ljubffuna Radijski program LJUBLJANA NEDELJA, 30. AVGUSTA 6.00—6.30 Nedeljski jutranji pozdrat — vmes ob 6.05—6.lo Poročila, vre- menska napoved in dnevni koledar. 6.30 Reklame. 6.40 Prireditve dr.eva. 6.45 Vedri zvoki. 7.00 Naipoved časa. poro- čila, vremenska napoved in radijski koledar. 7.1.=) Igra instrumentalni kvin- tet jLA. 7.35 S pesmicami Po Evropi. 8.00 Mladinska radijska igra. 8.30 An- ton Trost: Fantazija na slovenske na- rodne pesmi. 8.40 >'axodne na letkočem traku. 9.00 Zahavna matineja. 10.00 Se pomnite, tovariši . . . Alojz Ravbar: a) Smola pa taka. b) Brdhta in Oliga. lft.30 Naš koncert za ietoviščarje. 11.00 Ktelodije a la carte. 11.30 Nace Grom: Kosmet danes in jutri. 12.00 Naši po- slušalci čestitajo in jMJzdraivljajo -- I. 13.00 NaT>oved časa, poročila, vremen- ska naimved in objava dneA,'nega spo- reda. 13.15 Obvestila in zabavna glas- ba. 13.30 Za našo v«s. 14.15 Kaši po- sJušalci čestitajo in pozdravljajo — 11. 15.00 Napoved časa. poročila, vremenska napoved in obvestila. I5.1.=i Reklame. 15.30 Nedeljski onerni koncert z našimi solisti. 16.00 Humoreska tega tedna. 16.20 Operetni zvoki z orkestrom Hans Carste. 16.42 Ivan Matečič Rofligov: Otroci v naši - zgodovini. 17.00 RO minut športa in glasbe. 18.00 Radijska igra — Calderon de la Barca: Sodnik Zalamejskl. 18.51 lean Sibelius: Festivo. 19.00 Za- bavna elasba, vmes obvestila in reklame. 19.30 Radiiski dnevnik. 20.00 Kedeljski intervju. 21.00 ilonrtna poročila. 21.10 Melodije za va;. 22.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednii dan. 22.15 Plesna glasHa. 23.00 Poročila in pregled tiska. 23.10 Popevka za popevko. 23.40 Ralph Wauehan Williams: Koncert za oboo in godala. 24.00 Zadnja poročila in zaklju- ček oddaje. Nesreča ne počiva! v ptujski bolnišnici so bili ozi- roma so še na zdravljenju zaradi raznih poškodb: ♦ Poškodbe na glavi: Ciril Hor- vat, Formin 14, je padel po ce- sti; Jožefo Hebar, Osluševci 55, je neznanec udaril z motiko po glavi; Marija Kjjnc, Maribor, Mai- strova 30, je padla z motorja; Janez Fridl, Ločki vrh 11, je pa- del s skednja; Janka Turka, Gor- ca 61, je brcnil konj; Alojz Plam- berger, Ptuj, Lackova 1, je padel s kolesom; Anton Duh, Kicar št. 122, je padel s kolesom; Franc Stiplovšek, Spuhlja 2, je padel z motorjem; Matildo Pihler, Loč'ki vrh 44, je nekdo udaril s kolom po glavi; Frido Vogrinec, Pavlovski vrh 50, je nekdo udaril s kolom po glavi. Poškodbe roke: Neža Rakuša, Cvetkovci 77, se je vrezala s sr- pom; Franca Toša, Vitomarpi 42, je zgrabil jermen mlatilndce; Ma- rija Kelc, Zamušani 72, je padla na srp; Ivan Kuzma, Veličane 70, pKDŠkodba pri delu; Franc Klin- ger, Borovci 3, je padel s stavbe; Marija Štangel, Jelovica 39, se je vrezala s srpom; Ignaca Kranjca, Ptuj, Pol.jska cesta, je pKjškodo- vala žaga; Franc Rogina, Brstje 39, je padel z drevesa; Roza Ranfl, Muretinci 50, je padla z voza; Cecilijo Lorber, Stoperce št. 14, je podrla krava. Poškodba prsnega koša: Ivan Vidovič. Pobrežje 48, je padel pod traktor. Poškodbe po telesa: Jožeta Majcena, Nova vas 58, je nekdo poškodoval s kolom; Leopold Babšek, Tmovec 13. je padel in si poškodoval kolk. Poškodbe noge: Ivan Ra!iaiša', Mala vas 12, se je zbodel; Janez Trbuc, Kicar 79, se je vrezal; Ivanka Smolinger, Dravinjski vrh št. 12, se je vrezala s srpom; Te- rezija Štrucl, Libanja 48, je pa- dla; Jože Petrovič, Majski vrh št. 44. je padel f>od voz; Brani- siava Horvat, Ptuj, Miklošičeva ul. 6, je padla s kolesa; Martin Hentak, Kicar 59, se je vrezal s srpvom; Davorin Kramer, Sela 31, se je poškodoval pri nakladanju drv; Srečko Bratušek, Gorenjski vrh 46. je padel; Alojz Valenko, Dornava 4, je padel; Jurij Oreš- kovič, Varaždin, poškodovan pri avtomobilski nesreči; Marija Vin- cek, Stojnci 37, je padla z voza; Terezija Ouš, Dolič 35. je padla; Rojstva, poroke in smrti na matičnem področju Ptuj ROJSTVA: Dečke so rodile: Elizabeta Šketa, Trnovska vas štev. 20 — Srečka; Marija Vi- dovič, Zetale 83 — Janeza; Leo- joldina Mastnak, Varož 25 — Darka; Katarina Roj^o, Drste- la 3 — Branka; Ang^ela An žel, Kicar 69 — Zlatka; Marija Hor- vat, Skorba 34 — Ivana; Ana Vincek, Stojnci 71 — Janeza; Gera Ferčič, Bukovci 71 — Ja- neza; Veronika Cestar, Gradi- šče 16 — Drafja; Marija Dob- nik, Zlatoličje 24 — Ivana; Ka- tarina Novak, Radomerje 25 — Branka; Marija Jelen, Sedla- šek 69 — Vladimirja; Ivanka Pucko, Muršičeva 5, Ptuj — Janeza; Ana Kalčič, Trniče 30 — Draga. — Deklice so rodile: Ljubica Kozel, Stojnci 39 — Silvo; Antonija Toplak, Ločki vrh 48 — Marijo; Marija Doki, Selce 39 — Zdenko; Frančiška Kaučič, Ormož — Jožefo; Mari- ja Horvat, Skorba 34 — Ano; Angrela Hazemali, Mihovce 28 — Bernardo; Alojzija Satler, Trnovski vrh 54 — Ivanko; Eli- zabeta Kline, Markovci 68 — Zdenko. POROKE. Poročili so se: An- ton Kekec iz Brstja 42, livarski delavec, in Roza Hernec iz Spuhlje 127, poljska delavka; Zvonimir Šerdoner iz Maribora, strojni tehnik, in Alojzija Ko- rošec iz Ljubljane, računovodi kinja. SMRTI. Katarina gpritzey iz Prešernove ulice 25, Ptuj, roj. 1872, umrla 25. avgusta' 1959; Marjeta Mohorič, Nova vas 45, roj. 1898, umrla 20. avgusta 1959; Alojzija Kociper, Vinski vrh 71, roj. 1944, umrla 13. av- gusta 1959; Zlatko Glavica, Kungota 45, roj. 1959, umrl 12. avgusta 1959; Janez Pucko, Ptuj, roj. 1959, umrl 7. avgusta 1959. Is^ostAfainfe od pred-' Pri ptujskem sodniku za pre- krške se je doslej zagovarjalo že večje število mladincev zaradi neupravičenega izostajanja od pouka predvojaške vzgoje. Ta ma- lomarna navada se je ponekod zelo razpasla, tako da je včasih pri pouku namesto 20—^30 mla- dincev le 4—5. Izgovori so cesto zelo jalovi in naravost otročji. Mnogo se jih izgovarja, da niso vedeli, kdaj bodo predavanja, če- prav se za to sami sploh niso po- zanimali. Nekatera mladiina poftika pred- vojaške vzgoje ne jemlje preveč resno ter ne hodi na predavanja, niti na vaje. Ker mladinci kljub opominu ne pridejo, jih zato kli- čejo na odgovornost k sodniku za prekrške, ki jim odmeri de- narne kazni. Te kazni so vseka- kor ostre, saj znašajo od 2000 din navzgor. Mladinci se ne zavedajo, na kakšne težave bodo naleteli pri odshiženju vojaškega roka, kjer jih ne bodo prav nič veseli, ko ^bodo videli, da niti predvoja- ške vzgoje niso vzeli aesu NOETOVA BARKA Profesor Sormeborn z, univerze v Indiani predlaga, naj bi pod granatnim skalovjem izdelali pod- zemeljske »Noetove bairke«, ka- nK>r bi se ljudje zatekli v pri- meru atomske vojne in se tako zaščitili pred radioaktivnim se- vanjem. Spla? lozio, ki ga socializem mora odpraviti I (Nadaljevanja in konec) Pra^v tako se nikakor ne da za- govarjat »pr.ncip«, ki ga je za- govarja! naš zakonodajni odbor skoraj brez opozicije. Tuda naj- bolj duhovit zagovor tega nesreč- nega principa vodt saimo k še huj- ši zmed.. Trd:tev namreč, da je »splav«. k| si ga ženska sama na- pravi, »legalen«, lahko rod: zelo tragične posledice. Skoraj nera- zumlj vo je, da so paslanc. izha- jali zgolj iz »dejstva, da po pred- pisu kazenskega zakonika noseča ženska, ki si sama odpravi plod, ni kaznovana«. Saj vendar prav nobena ženska, kdor kol ji od- pravi plod, ni kaznovana. Mar je zaradi tega dejstva za ženske vsak splav lepalen? Seveda bi bi^o strašno, če bi bila v Jugoslavj legalna pralv naiholj .surova, naj- bolj barbarska ob! k a .splava, nam- reč t!.5t9, ko si splav napravi žen- ska sama. Zdravniki vedo, kaj vse poče- njajo ženske, če so do kraja za- puščene od moža al« od nezakon- sflcega očeta, obupane :n nespo- sobne, da bi prevzele nase odgo- vornost za otroke, ko s!, na pri- mer, predirajo v svoj: popolni ne- vednosti maternxio se poeiur žujejo še strašne jših sredstev. Razume se res samo po sebi, da nihče ne sme smatrati takega splava za legalnega m dovolje- nega. Nasprotno je res: v Jugosla- viji je prav vsak splav, ki ni na- pravljen na pod.ag. medicinske al. sociaJne indikac.je, nedovoljen. Sploh, kam vod. takšno tolmače- nje člena 140, kakcir je dovedlo nekatere posJance do opisane »človekoljubnosti«? Vsaka ženska brez izjeme, ki želi splav, lahko reče, da s- ga bo sama naredila, če zdravnik ne najde indikacije, in gg po tej log.k lahko progla- sila za »dovoljenega«. Nekateri poslana pa zahtevajo legal zac jo pomcči pri takem »dcvoljenem« splavu ;n torej »liberalizacijo« splava. Tako tudi padejo do vse- splošne pravice do splava, ki naj nadomesti med cnsko in sociakio indikacijo kot nepotrebno. Poro- čilo zakonodajnega odbora zahte- va namreč edino to, da se ne pre- korači treh mesecev nosečnosti in da se splav izvrši v zdravstve- nem zavodu. Na ta način bi naš: zdravstveni zavodi, namesto da ljudi zdravijo in namesto da se bor jo za pre- ventilvo, množično spiavljah. Če ženska odpravi plod pri ba- hta ^li tudi pri zdravniku, toda ne na temelju zakonske indikac.- je, vendar nihče ne bo trdiJ, da je bili splav legalen zato, ker no- sečnica ni bila kaznovana. Zakaj pa ženske ne kaznujemo? Zato, ker je že dovolj kaznovana, če mora nasilno odpravljati plod, dalje, ker se izpostavlja veliki, celo življenjski nevarnosti. Prav- zaprav bi moral; kaznovati tudi moža ali nezakonskega očeta, če bi bila kazen res zdravilo. Edino v tem primeru bi ne billo diskr:- minaaje, pa še takrat bi ženska nosila glavni delež, namreč riz - ko, bolečine, šok in psihično škodo. Nam pa ne gre samo za žen- sko enakopravnost, ^mpak za mnogo več, hočemo z ene strani odpraviti neko družbeno zlo in z druge plati dvigniti moralo na višjo soci ar stično stopnjo, torej humaniizirati našo družbo. To pa je se^-eda zelo težak in zamotan proces, ki zaihteva ogromno na- porov m — velke socialistične dosledn^-sti. Seveda, marsakatera žena in ttJ«d- družina, nam bo lahko i^la: »V , komunisti, prav lepo govori- te, posebno o human-'zmu v ko- munizimi. Toda nu smo danes v stiski, želimo, na primer, splav. Vi nam ga pa ne dovolite.« Kako lahko bi torej bilo poslušati one poslance, ki misilijo, da je za žen- ske velika pridob tev, če smejo tudi pK> deiset- do dvajsetkrat na odpravo plodu in si potem uničijo zdravje ali celo žrtvujejo živi je-' nje. Toda ka'kšne bi bile še ostale posledice? Splava ne bi več sma- trali za nekaj slabega, možje bi cinično gnal- ženske na aborter- sko pnizo. In naša dežela b« se »proslavila« ne samo po porastu splavov z vsemi slabimi pvasiledi- cami, arriipak tudi po padcu roj- stev. Saj je res, da je Sovjetska zveza nekaj časa 'mela »legali- Zračijo« sp-ava, toda kljub temu število krdminalnh splavov ni padlo. Izhod :.z stiske je samo eden, namreč preventiva, da splav ne bo več potreben. Do takrat pa imamo uzakonjeno medicinsko :n socialno indikacijo, ki jo moramo le življenjsko in ne b rokratsko uporabljati, pa bo najhujša sti- ska odvmjena. Nikdar pa ne sme- mo pozabit , da je tudi ta pomoč samo trenutna — do pnanovne sti- ske. Zato se moramo vedno ih z vsemi močna bor ti za trajno re- šitev, a ta reš tev je odprava po- trebe po siplavu. EVjkler je pri rok^ trenutna, če- prav slaba rešitev stiske, se bo seveda madokdo zajn-jnaJ za pre- ventivo. Zato je splošno prepri- čanje, da legalizacija splava delu- je proti kantracepcijd, proti pre- ventiiva. Stvara zato ne smemo poenostavljati. Ta boj za trajno odpravo st ske je kar najibolj raz- novrsten, gospodarski, kulturni, moralnovizgojni itd. Temu boju se ne mot-emo in ne sTn.emo izogn t:, če hočemo usi.tva.riti zares takšne socialistične odnese, ki bodo .slu- ž-Ji nam v čast, drug m pa v zgled. Zato moramo pvosvečati vedno večjo pozornost v>prašanjem žen- ske enakopravnost: v družini, pravilnemu pojmovanju splava, razveze, dolžna&ti do otrok in ta- ko dalje. Brez vsega tega ni so- cialističnih družbenih odnosov. Posebno komiunist, je prav le- tos poudaril tovariš Tito, bi mo^ rali v lastnih vrstah znova začeti s kritiko v tem pogledu kot je to bilo pred vojno. Tako je za raz- veze dejal, da b« »slučajne na.pva- ke ne smeie poistati splošen po- jav, in da bi morali sprožiti močno gibanje, da bi bulo tega čim manj, da b; se lahko nova pokolenja razvijala po praviln jKrti«. Takšno močno gibanje b» morali sprožit tud: proti lahkomiselnemu pojmo- vanju spdava. Z zakonom smo le postavil temeje našemu boju, sicer smo si pa naložili moratoo dolžnost, da odpravmo splav ne s paragrafom, arr-iak s s^ra'-- st.čniraa sredstvi. Dr. Jože Potrč V čitalnici študijske knjižnice še en potopis s ptujskega območ|a Nadaljevanje in konec.« Seidl ne more d-^-volj pre- hvalit lepega razgleda s hriba pri Veliki Nedelji (Kurady Kogel), ki ga je opeval profesor Anton Zu- pančič. Nadalje opisuje Se d! grad Vur- berk, ki lež na gorskem hrbtu med Mariborom m Ptujem. Grad se dv guje na skali iz rečnega konglomeirata, ki strmo pada proti jugu, dočim je hrib proti severu razmeroma položen. Na južni stra. ru grajskega hr:ba raste dobro vino. O nastanku gradu navaja pisec še neko drugo varianto ■j'jdske pripovedke. Po njej je zmaja ubil neki romar. Ranjena žival se je povlekla preko strmi- ne, kjer je še danes vidna brazda, m se potop 1 a v šumečih dravskih valovih. V omenjeau knjigi .sta med dru- gim dva jekicreza z upodobljenim vurberškim gradom n Ptujem. Zlasti Ptuj z .gradom v ozadju je kaj romantično pnkazan. Na Dra- vi vidimo celo jadrnico z jamibori, na levem bregu pa skladišče lesa, železn šk°qa mostu pa seveda ta- ksist še Hi. biia srp. AN * PTUJSKI TEDNIK PTOJ, 28. avgusta 1959 Kana-tisk zoologd poreč a jo, da je icse na otoku Nova Škotska napadla čudna bolezen. Izgublja- jo v d ji voh, ŽTo pa vse od kra- ja, bree izibire. Naravoslovci me- nijo, da je bolezen posledica ne- navadne prehrane. Zaradt topleje sega podnebja se je namreč spre- menilo tudi rastlinstvo. Mf;čru vetrovi hrume čez de- želo in morje, ogromne koliičine vode se zlivajo iz oblakov, niha- joče temperature pa uničujejo cele žetve. Nenadne vročine se menjajo s hladnimi poletji. Kata- strofalne poplave in snežni za- met, kakršnih ljudje ne pomn:^ jo, se vrstijo druiga za. drugo. O taicih .^premembaih in nenavadnih po-javh javljajo z vseh kontinen- tov .n gre verjetno za obsežen proces, o katerem- so že sprego- vorili najboljši znanstveniki, ven- dar pa nihče ni dal zajdovoljive«- ga odgovora. Nedvomno pa je, da se tallfjo, velikansika ledišča na obeh ze- meljskih tečajiih, kar kažejo skrb- na merjenja ameriškega geograf- skegfa dnšštva steoz: desetletja. Na nekat.er:h mestih, kjer. je bid leta 1900 še debel led (nad 80 m), ni danes o njem niti sledu. Leta 1952 je ameriški ledolomilec J!€^twind« prispel v odprti vodi na 800 kilometrav blizu severnega tečaja. Grentendski ledeniki se trgajo in, .pda^ajo proti jugu in nastajajo nova kcfpna. Toda ne samo na sevecu^ celo v Afriki, na Krlimandžaru m v iKenijskem go- rovja izginja večni sneg. Tudi to še ni- yse, V Kasniadii^nai Aljasiki, v skaiMfejatPEkih <(teželaih in v Sibi- riji se šjrijo rastHn© vedno bolj prot-isevrani, rastlmampa sledč tu- di dLvjad. V sevemSi nKjrjih uja- mejo zadnje čase ribe, ki jiih v tistih zemljepi'sn3» širsnaih nd»o še nflcoli ujela. Proučevanja so pokazala, da ofljstoja neflca zakonitost v vre- menskih eprememfoah, k: nasta- nejo pniM.žno vs^h 80O let. Po- gosto nastc^ jo Slišna časi, ki trajajo več generacij. Pravijo, da so bSle 2000 let 'pced našim štet- jem siBŠe vzrok seKtve narodov. V srednjem vek« so bili n. pr. adfpsJci prelaz:: brez snega, Gren- landija pa je biila — kakor kaže njeno ime — zj^ena zemlja. V 12. stotetju pa so naistopili hlad- nejši časa in posledica je bila za- ledesnitev Gren.i>a- raščajoča industrializacija, Id irpliva na zg'OŠčevanje toplote in na izhlapevanje. Ogromne koli- čine ogljikovega dioksida, ki pride v zrak prt izgorevanju p»re- moga, olja in bencina, občotno spreminjajo atmosfero. Zaradi tega in zaradi povečane toplote se je tudi spremenila smer zrač- nih tokov. E*rav tako se je spre^ menila • smer nekaterih morskih tokov, ki vplivajo na vreme. Vedno bolj pa so glasne govo- rice, da so glavni vzrok vsem tem sprememibam eksplozije atom.skih in vodikovih bomb. Res je, da se pri teh {Joskusih sprostijo veli- kanske energije, n so pa še do- kazali, da bi to vplivalo na širše področje. Seveda zanikajo vpliv atoTOskh eksplozij na vcemenske razmere razisikovakš atomske energija Plri zadnjih poskusih z atomskimi bombami v Jtižnem morju .so prav posebno opazovali njihov vipliv na vreme, i«so pa miog^ ugotoviti n*č posebnega. Iz zigomjih razgtebijanj .stledi, da je nešteto vzrokov za sedanje vr!emen.ske p>o&e'bnosti. Nekaj pa je gotovo. Čeprav bo temperatura nsaraščala v dosedanjem teku, ne bo treba človeku še več tisoč let spreminjati dosedanjega načina življenja. Toda vse življenje je p>odrejeno večnim, nespremenlji- vim zakon^om narave in narava prav gotovo ne bo dovolila preve- likega ogrevanja, ampak bo pra- vočasno vistvarila jKrtrebno ravno- vesje. »DRAVA« : JNA 13:10 V nedeljo, 23. avgusta, je bil napovedan turnir v malem ro- kometu, na katerem bi sodelovale dve vojaški ekipi, ekipa ptujskih študentov in ekipa »Drave«. Ker pa študentov ni bilo na igrišče, je odigrala mlada ekipa »Drave« samo eno tekmo s prvo vojaško ekipo. Ekipa »Drave« je na svojem igrišču po povprečni igri prema- gala prvo vojaško ekipo s 13:10 (6:5). Pri »Dravi« je nastopilo ne- kaj mladincev, ki sp pokazali ze- lo dobro igro, vendar je k po- vprečni igri obeh moštev pnf>o- mogla sončna pripeka. tf V soboto, 29. avgusta 1959, ob 17, uri bo na stadionu SD Dra- va Ptuj nogometna tekma sin- dikalnih reprezentanc »KOLONIALE« Maribor — P. I. K. Ptuj (Peko-Izbira-Ko- nus) Ljubitelji nogometa vijuduo vabljeni! Velika nogometna tekma med ribiči in lovci bo v nedeljo, 15. sept. na stadionu >Drave«. Nastopajo sami »težki« asi. Obe moštvi sta že na taborjenju pod vodstvom izkiišenega tre- nerja. Dokončna sestava mo- štev bo določena po končanem treningu. Opozarjamo vse ljubitelje vrhunskega nogometa na obja- vo zasedbe v prihodnji števil- ki kmMB na kozmetičnem trgn v današnjem, modernem časa ni »zlatolaska iz dežele sanj« več sen, temveč stvarnost, s katero se dnevno srečujemo, saj imamo ne- šteto (več ali manj dobrih) sred- stev za nego glave, oziroma las. Težko- se je odločiti, kateri prepa- rat je boljši, učinkovitejši. V tem pogledu je treba upoštevati mne- nje ženskega sveta, ki se na takš- ne zadeve razume in ravna p>o na- čelu: moderno, kvalitetno in po- znano. Tako oceno so si v svetu vsekakor pridobili izdelki firme Hans Schvvarzkopf iz Hamburga, ki so uvedeni ne samo v Evropi, tem- več tudi v Ameriki, Aziji in osta- lih kontinentih. Zakaj smo morali povedati vse to? —, To naj bi bil obenem tudi že odgovor na nekatere ugovore zoper to, da je Tovarna »Zlatorog« v Mariboru prevzela licenco za iz- delavo novih preparatov za nego las ravno od firme Hans Schvvarz- kopf. »Nega' las je potrebna današ- njega časa in povpraševanje po tovrstnih izdelkih je iz dneva v dan večje. Proces proizvodnje ko- zmetičnih izdelkov je zamotana zadeva in zahteva od proizvajalca izkušenosti in znanja. Podjetje Hans Schvi^arzkopf je s svojo dol- goletno prakso in izvežbanimi strokovnimi kadri doseglo take uspehe na področju izdelave spe- cialnih sredstev za nego las, da je postalo svetovno znano. Že samo ime firme Schwarzkopf in njen zaščitni znak — silhueta črne gla- ve — sta garancija za solidnost in kvaliteto izdelka in za uspeh. Zato smo se potrudili in dosegli sodelovanje z omenjeno firmo na podlagi licenčne pogodbe. Na ta način nam bo firma Šchvvarzkopf posredovala svoje bogate proiz- vodne izkušnje, kar nam daje ga- rancijo, da bomo lahko vsestran- sko zadovoljili tudi najbolj za- htevnega potrošnika.« Tovarna »Zlatorog« v Mariboru je pri nas znana po svojih kvali- tetnih izdelkih. 2^to vodstvu to- varne ni vseeno, kakšne preparate bo v bodoče še uvedlo. Gre pred- vsem za kvaliteto. Temu primer- no si je tovarna poiskala tudi li- cenčnega partnerja za izdelavo novih preparatov. Tovarna »Zlato- rog« bo s to proizvodnjo pp licen- ci samo pridobila, ne glede na to, da so proizvodi, ki so v svetu že vpeljani, znatno cenejši, kakor bi bili proizvodi, ki bi jih morali do- ma šele osvajati z mnogimi poiz- kusi in dragimi raziMcavami. Hotsl ZH ptice Neki Anglež je ittredil v svojem dvorcu ob Ženevskem jezeru hotel za ptice. Krilatim gostom je prepustil prvo nadstropje. V lepih sobah se je že nasefilo nad tisoč gostov, ker so vrata in okna stalno odprta. KRIV JE MONSIEUR T3člteljica francoščine je razla- gala: »Madame se reče po fran- cosko poročeni ženski, made- nrK>iselle dekletu, moškemu pa monsieur. Tonček, kakšna je razlika med madame in made- moiselle?« »Monsieur,« je takoj odgovoril Tonček. PREGLAVICE S SLONOM Gasilci v Augsbnrgu so biK kar hitro na nogah, ko se je ta večer raztegel po njahovi postaji alarm Poziv na pomoč je prihajaj iz ene glavmh ktetk za ^one v cirkusu Althoff. I*škaj minut kasneje je šest gasfli^d^ avtomobilov že dr- velo na kraj nesreče. Toda nika- kega sledu o ogn|u. Od kod torej alarm? Končno so ob vsesploš- nem smehu ugotovili, da je eden izmed debelokožoev stopil na napravo za sproženje alamra. ARHEOLOŠKO ODKRITJE V FIREJU v atenskem pristanišču Prrej so nedavno izkopali kip fanta iz 6. stoletja pred našim štetjem. Arheologi menijo, da je to od- kritje velikega pomena. Razen tega kip« so našli še več drugih, najlepši med njinti pa je kip ženske rz 4. stoletja. OLJE iz KAVE Brazilski strokovnjaki proučo- jejo možnost, dh bi spričo nara- ščajočih zalog kave pridobivaii iz kavra"h zm olje, OPERAajSKA DVORANA V HELIKOPTERJU V Sovjetski zvezi so izčeiaRi nov helikopter, ki je pravzaprav leteča operacijska dvorana. V njej je vse, kar potrebuje zdrav- nik za zapleteno operacijo, med drugim tudi transfuzijski aparati, pripomočniki za narkozo, umetno dShanje itd. Zraven operacijiske mize so v dvorani še štiri ležišča za operirane bolnike. Zdravni'ki menijo, da se bodo ti helikopterji olmesli predvsem v odročnih kra- jffi, kjer ni primernega prostora za operativni poseg. TRINADSTROPNA JAMS V soteski Tare pri vasi Vaškovd je podzemeljska jama, v kateri so tri dvorane. Iz ene v drago je so pokazali, da tanin zn^atno po- odkrili leta ig'42 partizani, ki so jo trporabljali vsa vojna leta. Že večkrat smo v našem te- dniku posredovali bralcem, kako skušajo razni »naivneži« priti na naiven način jn brez potrebne učne dobe do kvalifilkacije. Od- kritih je bilo že več primerov, ko so posamezniki misHili, da je do- volj, če nekaj poradirajo in malo s črniilom djopacajo, pa je kva- lifikacija in višja plača že tu. To pot nt moj nanren, da bi ofpisail one osebe, ki so radirale svoj dejanski poklic ali pa na svojo roko 'vpisale v deHovmr'knji^ žico šolsko izobrazbo, temveč ho- čem opisati primer, ki je bil predihodno skrbno pripravljen in v neki meri) tudi že izveden. Dne 27. jdhja 1959 je M. K. iz Ptuja vzel pri svojem delodajal- cu delovno knjižico z izgovorom, da jo mora dostaviti pristojnemu organu zaradi vpisa fcvaildlikacije — gre namreč za nekvalificirane- ga delavca, ki je do tega trenut- ka delovno knjižico imefl v redu, vendar je ob vstopn delovno razmerje dedodajtalca prevaril, da je kvadificiran in je to tudi za vsako ceno hotel doseči. M. K. je vedel, da do tega vpsa rednim potom nikoli ne bo prišel, ker se nikoli n: učiS in zato tudi nima n<:d>enih dokumentov. Kot je sam izjavil, je zato napravili ustrezen načrt, kako se bo dokopal do TBradnega peSaita ter si nabo sam vpisal vse potisebno. De je svoj načrt do pochTobnost! lahko tive- 1 javil, so mu sjeio verjetno mo- rale bfti znane raztn^e v ptujski PoBredovalnici za -defe, da je v prvi pisamii le ena sama uržliiz- benka :n da so dtšfefli sčcfskiiž- benci na dopustih. Torej je tre- ba .zbrati le še ugoden trenutek, ko ne bo strank, ki bt ga lahko izdale, zaradi česar bi kvaJif ka- aja šla p>o »vodi«. Ta trenutek je M. K. našel po dveumem ča^ kanju, saj je iz pcdjetja odšel ob osmih zjutraj, svoj naklep pa .•uveiljavil kmailu po deseti ur;. Ko fje iptpjšel v pisarno, je takoj stro- igo uradno vprašal tamkajšnjo aisltižbeniKo po šefu urada. Ker ga !je ta pozniala in vedela, da je iz »proizvodnje, ga je takoj najavila fpri šefu. Ker pa je uslužbenka enorala čez prvo v drugo sobo, je imed tem časom M. K. ostali v pr- ivem prostoru sam in izkoristil •trenutek za uresničitev svojega načrta. Usltižbenka se še ni vmi- fe, ko se je M. K. pojavil med ivrati šefove s^dbe z uraidnim pe- čatom že v žepu. To pot ma šef nt jbiH več potreben, temveč se je izgovarjal, ko da išče neko tretjo •osebo, za kat«-o je sicer vedel, KJa se ne natiaja tulcaj, in se je nato hlitro zgribtl. Uslužbet^a je (takoj ob povraitka k svoji delov- ini mizi opaziOB, da ji manjkai luradni pečat. Sum je podel takO,1 na M. K. ilh krivec je bil takoji (odkrit. Pečat je moral vrniti, še 'preden si je vpisal kval-fikacijo. Pri vsem tem pa gre tiodi za- siioga jwistojnim organom IM, ki BO znalli onecgiči«) tricrepaiti, da je tobdo^eni pokazal prostor, kamor ije sikril pečat. Prii osebni in bišnf ipreisikavj pečata namreč nisO' na- šli, šele pozneje je obdolžerti pcv jkazal skrito^ gnmioo pečata v šte-^ •diiniku in ostaM del pečata v stranfšoa. fjo)" OBJAVA Popravni iz:piti učencev osnov- ne šole Ivana Spolenjaka Ptuj bodo 31. avgasta 1^9. Prizadeti naj vlože iMrijave za pripust k iz- pitom pri šolskem ujpraviteljs'Mi. Predviden začetek šolskega le- ta 1959/60 bo konec septembra. Datum začetka rednega pouka bo objavljen. Šolski upravitelj: France ^Gron^ OBVESTaO VPISOVANJE NA GLASBENI ŠOLI PTUJ Vpisovanje dosedanjih učencev bo 2. in 3. sept. od 9. do 11. in od 14. do 16. ure. Sprejemni iz- piti novincev bodo 4. septembra ob i^em času. Vpisovanje no- vincev bo 7. septembra ob istem času. Vpisujemo v odseke za Mavir, vioHno, violončelo, kontrates, kla- rinet, trobento, pozavno in ostala trobila. V pripravljalni oddelek vpisu- jemo učence od 6. do 8. leta sta- rosti. Ravnateljstvo OBVESTILO Obveščamo vse starše pred- šolskih otrok, da bo vpisova- nje v vrtec na Bregu 1. in 2. septembra 19'=>9 od 8. do 12. ure. 7 rednim delom pričnemo septembra 1959 v dosedanjih prostorih na Zagrebški cesii štev. 9. Ob vpisu je treba predložiti zdravniško potrdilo otroka. Uprava OBJAVA Obveščamo vse starše šolo- obveznih otrok iz šolskega oko- liša Osnovne šole Toneta Žni- dariča, da bo pričetek redne- ga pouka v četrtek, 3. septem- bra 1959. Vsi učenci, razen no- vincev, naj se zberejo ob 8. uri nsa šolskem dvorišču. Učenci, ki bodo začeli letos hoditi v I. razred, naj pridejo v spremstvu staršev na šolsko dvorišče dne 3. septembra 1959 ob 15. nri. Isto velja za šolo v Prešer- novi ulici v Ptuju. Ravnateljstvo osnovna , šole T. Žnidariča; Ptuj OBJAVA Razpisujemo tečaj iz pro- metnih predpisov za mopedi- ste. Tečaji bodo v Avto-moto društvu v Ptuju in njegovih krožkih v Gorišnici, Markov- cih, Cirkovcah in Majšperkn. Prijave sprejema Avto-moto društvo Ptuj in navedeni krož- ki najpozneje do 10. septem- bra 1959. Avto-moto Ptnj OBJAVA Harmonikarska šola DPD >Svobo<:le< Ptuj, bo sprejemala nove učence 6. septembra 1959 od 9. do 10. ure v Narodnem domu v Ptuju. GOSPODINJSKO POMOČNICO ve- ščo kuhanja sprejmem takoj. Pogoji ugodni. Pisat:: Šlajpah, , Ljubljana, Jesenkova 6. ZDRAVNIKOVA DRUŽINA PRIDNO IN POŠTENO GOSPO- DINJSKO POMOČNTCO. Ponud- be na Jtistina Marčič, Jesenkre, Gorenjska. ŽENSKO, staro od 45 do 50 lei za skupno gospotTii^st^ iščem. Ivan Roškar, Masrihot, Pobrežje, Makedonska 37, GOSPODINJSKO POMOCm CO, vajeno vseh gospodinj-, skih del. k 4-elan&'ki (feitCTni iščem. Naslov v Tipra'»i. RAZFIS Iščemo rejnike .v Ptuja in oko- lici, ki bi bili pripnravljeni pre- vzeti v popolno oskrbo proti pla- čilu otroke od 1 do 14 leta sta- rosti. Prijave sptejema oddetek za zdravstvo in socialno varstvo ob- činskega Ijud^cega odbora Pkjj. RAZPIS Otroški vrtec Ptrrj ra^pjsnje mesto ADMINISTRATORJE Plača po pravihrikn javnih uslužbencev. Prijave posfeiii do 10. septembra 1959 pri npravi vrtca. Uprava VSELJIVO ENODRUŽINSKO HIŠO z gospodarskim po- slopjem in 2,5 ha njiv na Sp. Hajdini 6? prodam. LEPO VSELJIVO HIŠO ugodno prodam. Franc Šoštarič, Vi- dem pri Ptuju. PRODAM STOJEČO OTAVO. Franc Majcenovič, Budina 44. I ha TRAVNIKA blizu železni- škega mostu in mlina pro- dam. Naslov v upravi. RENOVIRANO HIŠO, primer- no za pekarno, medičarno ali slaščičarno, na prometnem kraju blizu Ptuja prodam. Naslov v upravi. RADIO »SAVICA« prodam, še z garancijo. 10.000 din pod ce- no. Naslov v upravi. NOVO SLAMOREZNICO pro- dam. Naslov v upravi. TAKOJ VSELJIVO HIŠO v Spuhlji 4? prodam. POSESTVO S HIŠO v Gorci Podlehniku prodam. Žgeč, Dor- nava štev. 57, p. Moškajnci. Razprodaja poljedelskih strojev, orodja in raznega pohištva po zelo ugodnih cenah. Ogled pri PENIC, Sel- nira ob Dravi 34. ZDRAVJE JE ZSlKLftrU SEDEM ZKAKOV, KI LAHKO POMENIJO RAKA 1. Vsaka ranioa ali krasta, ki se dolgo ne zaceli; 2. vsaka neboleča btrta ali otek- kna, zlasti v prsni žlezi, ustnšeah, jeziku ali dragih mehkih delih telesa; 3. vsaJča nenavadna icCT9Rtitev ali izcedek^ 4. vsaka sprememba v barvi ali velikosti bradavice aH materinega znamenja; 5. tRtovratno motenje v želod- ca ali nenavadna iajgeba telesne teže; 6. trdovratna hripavost s^- kar- šelj ali težave pri požiranJER 7. vse nenavadne spceirasaš^^ rednem odvajanja. Kajpak ti znaiki še ne pomenajo raka, res pra je, da rak zelo po- gosto začenja kazati svoj obraz prav s takimi znaki. Brž ko opazite na sebi katerega od opisanih znakov, posvetujte se z zdravnikom. Čas pri raku ni samo zlato, temveč življenje. Razpis KomTsTja za usln3)eiiske za- deve Občinskega ljudskega od- bora Ptnj ra zpi sn je naslednja prosta mesta v iiprav- nih organih in zawdih Cft>LO Ptuj: 1. šefa odseka za prosveto in kulturo — učitelj ali pred- metni učitelj; 2. tajnika na osnovni šoli Cir- kulane — popolna osnovna šola (ali 4 razrede gimna- zije) : 5. tajnika na osnovni šoli Lov- renc — pogoj kot pod 2.; 4. tajnika na osnovni šoli Majš- perk — pogoj kot pod 2.: 5. pomožnega uslužbenca na krajevnem uradn Cirkovci — osnovna šola; 6. pomožnega nslnžbenra na krajevnem uradu Hajdina — osnovna šola; 7. dva davčna izterjevalca na Upravi za dohodke — nižja strokovna izobrazba; 8. dve strojepiski — admini- strativna šola ali nižja stro- kovna izobrazba z nekaj prakse. Pravilno kolkovane z roko pisane prošnje z izčrpnim živ- ljenjepisom vložite pri Občin- skem ljudskem odboru Ptuj do 15. septembra 1959. Prosilci mo- rajo izpolnjevati pogoje i« 51. člena zakona o javnih usluž- bencih. Temeljna in položajna plača po predpisih. Komisija za uslužbenske zadeve ObLO Ptuj Izdaja »Ptujsto tednika Du-ekior Ivan Kranjčič. Urejuje odbor Odgovorni urednik Anton Bauman Uredništvo m uprava » Ptuju, Lackova 8 Telefon 156. Čekovni rač im pn Komunahu banto MarftKJC, podružnica v Ptuju, štev. 604-708-5-2tt&. Rokopusov a« vračamo. Xiska Mariborska tiskarna, Man bor. Letna naročoma 500 dn, polletna 230 dm.