7. številka. U Ljubljani, v sredo, 10. januarja 1906. XXXIX. leto. Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter veHa po pošti preieraan za avstro-ogrske dežele za vse leto *6 K, za pol leta 3 K, za četrt leta H K hO h, za en mesec I K 3d Gustav-Adolf-Vereina in Siidmarke stroga navodila za svoje postopanje, katerega končni cilj mora biti: nemške Jesenice, ki naj postanejo temelj nemške propagande na Gorenjskem. Pri zadnjih občinskih volitvah so prišli Nemci prvič z barvo na dan in naskočili Jesenice. Toda ta nastop je bil prenagljen, nemštvo takrat še ni bilo dosti utrjeno, in združenim slovenskim strankam se je posrečilo, rešiti občino. Pretehla so 3 leta. razmere so se bistveno predrugačile, pri zadnjih volitvah so stali Slovenci proti Nemcem, danes stojita nemško-nacijonalna in slovensko klerikalna stranka združeni proti slovenski napredni stranki. Slovenska javnost vpraša po pravici, zakaj ne gresta obe slovenski stranki skupno proti Nemcem, in kdo je kriv. da temu ni tako. Slovenska napredna stranka na Jesenicah lahko s čistjo vestjo odgovori: mi ne. Pred letom smo ponudili klerikalcem roko v spravo pod pogojem, vsak polovico, a klerikalci s tem niso bili zadovoljni, v svoji pohlepnosti so hoteli vse, in ker se jim mi nismo izročili na milost in nemilost, so zavrgli kompromis in nam napovedali boj. Sprejeli smo ga, dasi težkega srca ; čutili smo. da nas čaka neizmerno delo. Kljub temu. da smo bili s klerikalci nasprotniki, smo vendar pričakovali od njih. da bodo postopali 7, in sicer na Češkem 69, na Moravskem *2<> in v Šleziji 2: Poljak o m in Malo-rusom v Galiciji! >5, Malorus* mi v Bukovini 3, Polj akom v Šleziji 2: Hrvatom v Dalmaciji 7, Srbom v Dalmaciji 3: Slovencem v Istri 2, na Goriškem *J. v Trstu 1, na Kranjskem 11, na štajerskem S, na K o r o š k e m '2. Nemci dobe 196 mandatov, Italijani 15, Iv u muni 4. Krakov, *>. januarja. Neki ugledni politik se je izjavil o vladni volilni reformi: Kaj naj Še govorimo z vlado? OdloČila je brez nas in proti nam. Poljaki so izločeni od aktivne politik'-. Knotno zastopstvo Poljakov v Galiciji je razbito. Galicija še ni zrela za direktno volilno pravico, zato je direktna in enaka volilna pravica proti Galiciji in proti Poljakom naperjen čin. Kako bo baron G am se h odstranil zapreke, nam je zagonetka. Reči pa smemo: Pot volilne reforme je šfi dolga i n težavna. Ć a k a j o jo še veliki in hudi boji in zaključek bo, kakor je rekel baron Gautsch: padec ali uspeh. Dunaj, 9. januarja. »Zeitu poroča, da vlada nikakor ne počaka, da zbornica odkloni volilno reformo. Kakor brž vlada uvidi, da ne dobi potrebne dvotretjinske večine, ali da se namerava s katere strani predlogo obstruirati, bo takoj razpustila državni zbor ter čimprej o razpisala nove volitve, pri katerih bi vladi služila za agitacijo splošna in enaka volilna pravica. Nova zbornica bo rešila le volilno re< formo, nakar se zopet razpišejo nove volitve na temelj u novega volilnega reda. Srbsko bolgarska carinska zveza — propadla. Dunaj, !>. januarja. Srbski ministrski predsednik je izjavil v .Neue Fr. Presse**. da se je carinska zveza z Bolgarijo zopet opustila. Bel grad, 'J. januarja. Grožnjam in zahrbtnim spletkam z Dunaja so je posrečilo, razdreti na temelj n slovanske vzajemnosti zasnovano « arin-sko zvezo med Srbijo in Bolgarijo. Stališče srbskega ministrstva je vsled tega zelo omajano. Med srbskim kraljem in bolgarskim knezom se je vršilo brzojavno spo-razumljenje o tem, kaj se naj zgoih*. Dunaj, januarja. V jutrišnji »kupni ministrski konferenci se naznani formalna izjava srbske vlade, da hoče za avstrijsko trgovinsko pogodbo žr t v (»vati i -ari tisk o zvezo z Bol garij.-. Ako bo LISTEK. „Mučenik!". (Mučeniki. Slike iz naše protireformacije. Napisal A. Aškerc.) (Dalje.) Mors tua. vita inea — to spoznanje je vodilo katoliško eerkev, ko je šla z nadvojvodom Karlom in pozneje z nadvojvodom Ferdinandom v boj proti slovenskemu protestantizmu. Začela je ta boj s preganjanjem pr-voboritelja reformacije. Trubar je bil izgnan iz svoje domovine, baron Ungnau. bil prisiljen se izseliti in sledili so jim še drugi. Predikante so podili križem domovine kakor bi bili brezpravni. V drugi fazi tega boja se j»- spravil nadvojvoda Karel posebno nad prebivalce mest in trgov, češ, da je priznal versko ravnopravnost samo protestantskim plemenitašem in njih podložnikom, ne pa tudi prebivalcem mest in "trgov, v tretji fazi, za časa nadvoj. Ferdinanda in škofa Chr&na, pa se je ubijanje protestantizma izročilo inkviziciji in ta je svoje rabelj-sko delo izvršila tako virtuozno, da je razmeroma kmalu iztrebila zadnje sledove reformacije. Pokatoličanjenje se je izvršilo s kruto silo, a izvršilo se je tako temeljito, da tega Slovenci Še do danes nismo preboleli in morda ne bomo nikdar. To nasilno pokato-čanjenje je vzelo Slovencem toliko življeuskih moči in energije, toliko poleta slovenskemu duhu, da ni zameriti, če se časih najdejo ljudje, ki obn pa vajo nad našo prihodnj ostjo. Doba reformacije- in kmetskih vstaj je gotovo najlepša v zgodovini naše preteklosti, protireformacija pa najtragičnejša. Tako velikih dogodkov kakor tedaj, ne pozna povestnica slovenske sužnosti, niti tok o markantnih mož in žena, kot so se pojavili v tistih časih. Samo takrat seje pokazala slovenska eneržija kot elementarna moč — in pozneje nikdar več. Noiša preteklost nam podaja malo zgodovinskih snovi, ki bi bile vredne, da jih uporabi pesnik ali romanopisec. Največ takili sujeto v nam podaja še protestantska doba in doba protireformacije; H dve dobi sta tudi našemu srcu najbližji, tako z občečlo-\ < škega, kakor z narodnega stališča. Kdor pozna zgodovino reformacije in protireformacije ter uvažuje vse razmere, ta mora priznati, da je naš narod takrat bil vprav titanski boj, poln požrtvovalnosti in brezpri-mernega heroizma pa tudi poln tragike. Hamletovi dvomi in Learove bolesti so takrat pretresale dušo slovensko in če je narod v tem noju podlegel, leži krivda izven njega in je ta poraz tragična konsekvenca takratnih razmer, kakor poraz Čehov na Beli Gori. Si parva licet componere magnis — boji reformacije in protireformacije nas spominjajo nehote na boje Shakespearovih kraljev in Calderonovih alkaldov in zato se ni čuditi, da je začel Aškerc iz te dobe zajemati snovi za svoje pesniške umotvore. Aškerc je mož, ki nima smisla za malenkosti vsakdanjega življenja in se zanima samo za velike probleme in za velika vprašanja. Iz njegovih umotvorov spoznamo njegov značaj, njegovo energijo, njegovo neukionlji-vost in njegovo moštvo. V drugih razmerah bi bila usoda morda napravila iz njega imenitnega vojskovodja, kajti narejen je iz tistega testa, iz katerega se delajo junaki. Takemu značaju so seveda simpatični sorodni ljudje, taki, kakršni so se med Slovenci pojavili v dobi reformacije in protireformacije. Lani je Aškerc obelodanil svojega ^Trubarja**. V tej pesnitvi nam je podal z višjega stališča razmnevano sliko reformacije, kakor se zrcali v življenju tega izrednega moža, ki jo ustvaril temelj slovenskemu kulturnemu življenju. Očitalo se je takrat Aškercu, da je predstavi] Trubarja kot prvoboritelja za svobodo in slovenski nacijonahzem, češ, da se je Trubar boril le za novo vero in da mu je bila slovenska knjiga Le sredstvo za razširjenje nove vere. Kako malenkostno je tako očitanje. Aškerc je v reformacijskem gibanju iskal in tudi našel velike večne principe, ki so bili v tem boju gonilna moč, četudi se jih udeležene osebe morda niso zavedale. Saj vidimo dostikrat, kako se iz malih vzrokov vnamejo boji, pri katerih se gre za največje principe. V bojih med nemškimi cesarji in med papeži se je šlo v prvi vrsti za investituro, v principu pa za posvetm> gospostvo papežev; pri kmetskih puntih se je šlo za odpravo neznosnih tlakarskih razmer, v principu pa za emancipacijo kmetskega stanu; ko je Bismarck 1. 1866. in 1S70. provzročil vojno, mu je bil cilj povečati Prusko in jo postaviti med nemškimi državami na mesto Avstrije in bržčas se sploh ni zavedal, da je s tema vojnama ustvaril nemški imperij ali zem. Prav tako je tudi z reformacijo in s proti reformacijo na Slovenskem; za vsemi boji tega časa so skriti veliki principi duševne svo- bode, politične avtonomije in slovenskega liacijonalizma. Aškerc je ta vodilna načela v ^Trubarju- postavil v neposredno ospredje, kar je sicer poetična licencija ali Bgodovinake resnice s tem ni žalil. V „ Trubarju** nam je Aškerc naslikal dobo reformacije, kakor se zrcali v življenju tega svoje vrste edinega slovenskega moža : v ..Mučeni-kih** nam je pokazal podobo protire-forniacije, kakor se zrcali v njenih žrtvah. Rekli smo že, da sta nadvojvoda Karel in pozneje nadvojvoda Ferdinand v zvezi s katoliška . erkvijo izvedla protireformaeijo z najkrutejšo silo in z inkvizicijsko neusmiljenostjo. Oznanjevalce in pripadnike evangelija so izganjali iz domovine in jih podili v bedo, jih metali v ječo in jih postavljali na sramotni oder. Ločili M moža od žene, otroke od staršev; uničevali so brezobzirno eksistence, izganjali iz služb vse sumljive ljudi in stikali po celi deželi /a slovenskimi knjigami, da bi jih uničili. Skoro pol stoletja je trajala ta persekucija, dokler ni bilo vse prebivalstvo zopet spreobrnjeno h katoliški ven. (Dalje prih.) ministrska konferenca smatrala to izjavo za povoljno, se začno pogajanja za trgovinsko pogodbo s Srbijo nadaljevati, ali pa se bodo stavile še nadaljne zahteve. Pariz. januarja. Med Srbijo in Bolgarijo dogovorjena carinska zveza je napotila tudi F r a n c i j o , da je pretrgala pogajanja za t r g ovi nško pogodbo z Bo 1 g a i j o; Francija namreč ne mara dovoliti Srbiji iste ugodnosti, kakor jih ima Bolgarija: v slučaju srbsko-bolgarske carinske zveze pa bi to seveda morala storiti. Dogodki na Ruskem. Gostidarstvenaja duma. Petrograd, t>. januarja. (Jar se je vdal pritisku reakcijonarne dvorne stranke ter vkljub Vi t e j e m u protestu odredil, da se novi parlament skliče šele prihodnjo jesen. Odgo-ditev se je napovedala posebno zategadelj, ker so zastopi na Rusko-Poljskem zahtevali, da se mora vojno stanje preklicati, sicer na gredo volit. Za odpravo vojnega stanja pa se zdi dvornim krogom še prezgodaj. Vstaja v Livlandiji in Kurlandiji. Riga. 9. januarja. Vrhovni gubernator S o 1 o gub je razdelil* guber-nijo v tri okrožja ter za vsako okrožje pooblastil po enega generala. — Par-nik „Wolga" neprestano odvaža nemške naseljence. — Mesto R o s t o k je vojaštvo šest dni obstreljevalo. Revo-lucijonarji so popolnoma poraženi. Nad mestom in okrožjem je proglašeno vojno stanje. Razmere na Kavkazu. Odesa. 1>. januarja. Položaj na Kavkazu je zelo resen. Ruske vlade pravzaprav ni več: revolucijska stranka je neomejeni gospodar. Namestnik je moral iz Tiflisa zb e -žati ter se skril s svojo rodbino v neki utrjeni samostan, kjer ga v s tasi o bi eg a j o. Finančni položaj na Pruskem. Bero lin, 9. januarja. V poslanski zbornici je finančni minister baron Rheinbaben predložil proračun za leto 1 V>CH >., ki izkazuje 2.910,344.396 mark dohodkov in izdatkov, kar pomeni za 11**2 milijonov več kot leta 1905. Obenem je naznanil, da je obračun za leto 1904. dal 30o" milijonov mark prebitka. Dopisi. Iz Mirne na Dolenjskem. Župnik Tone Kocijančič je nepoboljšljiv grešnik. V lemenatu se je sicer učil samih lepih čednosti, a nič se ga ni prijelo. Lepe čednosti so po njegovem prepričanju le za oznanjevanje diTigim, da bi se pa sam ravnal po njih, to mu ne pride na mar. „Slov. Narod-* ga je že tolikrat okr-taČil. Kocijančič se jezi zoper to, a da bi postal drugačen, tega mu ne pripusti njegova narava. Svojo silno jeznoritost je pokazal celo na sveti dan. 6—7 let stari otroci so šli v cerkev jaslice gledat in se smej ah ondi, ko so videli pastirce, ki so pasli ovčice. Tone je stal za vrati in prežeče gledal, kdaj se kdo izmed otrok pregreši. Ko vidi in sliši smeh, spusti se kot nor vanje. Vsi so mu ušli razen enega, katerega je župnik zgrabil in ga tepel zaradi nedolžnega smeha. Jezus je male otročiče vabil k sebi, naš Tone jih pa podi od njega. Kocijančič je tudi svojega škofa izobčil iz cerkve. 10. decembra je na priž-nici povedal, da bo izobčil vsakega, kdor se bo za od njega odstavljenega organista potegnil. Ker je škof dal potem organistu ukaz, naj orgla, in je ta res orglal, moramo si misliti, da je škof po Kocijančiču izobčen iz cerkve. Tone imenuje našo faro umazano in črno. Ako je res kaj v njej Črnega in umazanega, je edino zakrivil župnik sam, ki je Mirno spremenil v Nemirno, ker seje na vseh oglih prepir. Pri nas smo ljudje, ki spoštujemo vzornega duhovnika. Da bi pa kdo take kozle streljal, kot jih Kocijančič, se pa ne sme misliti in pričakovati. Načelstvu „Zadružne zveze v Ljubljani". Na dopis načelnika „Zadružne zveze", g. dr. Kreka, v „Slovencu" z dne 3. t. m. — tudi mene vodijo razni razlogi, da se javno oglasim. V navedenem dopisu je dr. Krek omenil, da izvira napad na „Zadružno in gospodarsko zvezo" in na „Gospo- darsko društvo** v Trnovem, obelodanjen v ^Slovenskem Narodu** dne 23. decembra pr. 1. od mene, dalje da sem hud na „Zvezo**, na dr. Kreka, da sem z ozirom na to, ker mi je kot bivšemu revizorju „Zadružne zveze" delovanje iste dobro znano, za nasprotnike zadružništva klasiška priča, da tudi nacelstvo „Zveze" dobro pozna moje delovanje, da me javno odvezuje moje obljube glede na uradno tajnost in me končno poživlja, da naj vse, kar bi služilo moji strasti o „Zvezi" in njenem delovanju v kolikor je to združeno z osebo dr. Krek a, spravim na dan. Kar se tiče obelodanjenega na pada v ^Slovenskem Narodu**, mi še niti na misel ne pride, skrivati se za kulise uredniške tajnosti — in javno izjavljam, da izvirajo napadi na gospodarsko delovanje „Zadružne zveze** od mene. Kar se pa tiče nadaljne vsebine dopisa dr. Kreka, osobito glede izjave, da nacelstvo „Zvezeu dobro pozna tudi moje delovanje in glede javne odveze moje obljube na uradno tajnost pa bodi nekoliko daljši odgovor. Tedaj „Zvezi** je, kakor se je baš načelnik dr. Krek javno izrazil, znano tudi moje delovanje — kot Vaš bivši revizor. No, to bi bdo pac žalostno, če bi načelstvu „Zveze** ne bilo znano, kaj in kako nje uradni organi delujejo. Dr. Krek je hotel mene s tem izrekom v neko slabo luč postaviti, tako da bi bilo iz tega sklepati, kakor da bi „Zveza" mene radi kakega važnega vzroka iz službe odslovila. Kaj stvarnega o načinu mojega delovanja ni hotel povedati, zato pa mi ne preostaja drugega, kakor da se. častiti gospodje, v načelstvu nekoliko natančneje pomenimo o tem poglavju, drugače se bode na zunaj še vedno mislilo, da sem bil jaz največji slepar in falsifikator bdanc, osobito še, ker me je „Slovenski Narod" že itak mnogokrat nazval kot dobroznanega fal-sifikatorja bilanc itd. Pripomnim pa, da se pri tem ne bom poslužil dane mi javne odveze od strani dr. Kreka glede obljube na uradno tajnost, ker smo o teh zadevah že pri sodišči! v Novem mestu obravnavali, seveda ne tako odkrito, kakor hočem navesti. Dotakniti se hočem predvsem zadev že mrtvih kon-sumnih društev v Dolenji vasi in Ribnici. Čemu to, saj nam še živi prevelike bolečine napravljajo, si bodete gospodje gotovo mislili. Kar je umrlo — naj v miru počiva — kaj ne ? Toda gospodje, temu ni tako. Rane, katero ste meni vsled kon-suninih društev v Ribnici, Dolenji vasi in v Marnbergu prizadjali, so nezace-ljive. Bridke ure, katere sem moral radi Vas. samo da bi se politični razvoj Vaše stranke ne oviral, pretrpeti, mi ne bodo zginile do smrti iz spomina. Falsitikacije bilanc, radi katerih sem bil kaznovan, vsled česar Še danes trpim na ugledu, ste mi naročili Vi in Vaši politični kolovodje. Ob vsaki reviziji slabo stoječih društev — kajti povsod je imela in ima „Gospodarska zveza** ogromne vsote za terjati — ste mi naročili in dali smer za delovanje rekoč: društvo ne sme iti v konkurz, „Gospodarska zveza** nima ničesar za izgubiti itd. Službo revizorja pri Vaši zvezi opravljati je res umetno delo. Revizor bi moral v zmislu zakona izvršiti v vsakem oziru pravdno revizijo — toda kako je mogoče to storiti — ker je skoraj pri vsakem konsumnem društvu „Gospodarska zveza" z ogromnimi terjatvami angažovana in razne izgube z zadolžnicami fmgirane. In zato sem se moral tudi jaz vedno ozirati vsled Vaših ukazov na ta Damoklejev meč, ki je pri izvrševanju revizije konsum-nih društev visel nad mano, drugače bi se pa „Gospodarska zveza" že davno izločiti morala tega sveta, ali pa bi gospodje morali šteti par sto tisoč — seveda če bi jih imeli toliko na razpolago. Učitelj mojih fals^fikacij pa je bil tudi dr. Šusteršič. Vnebovpijoče je namreč dejstvo, da sem bil kaznovan tudi radi dejanja, katerega sem napravil po ukazu dr. Šusteršiča. Dr. Šusteršič mi je ob času, ko je bilo že bilančno znano, da je konsumno društvo v Dolenji vasi pri Ribnici pasivno, odločno rekel in zabičal, društvo ne sme iti v konkurz, naj se napravi karkoli mogoče. Ker pa so se vsled sumljivih vpisov v društvenih knjigah očitale takratnemu poslovodju Josipu Žužku nepravdnosti, mi je dr. Šusteršič nas veto val, naj postavim v bilanco za preteklo leto med aktiva to sumljivo terjatev pri Žužku. Jaz sem dr. Susteršiču pripomnil, da se taka terjatev, katera je še n» sumu in potom sodnije Še ne dokazana, vendar ne more smatrati za kak aktivum društva. Ker je pa on le trdil, da je to pravilno, sem bil jaz to postavko res uvrstil med aktiva, kar še danes dokazuje bilanca, nahajajoča se v kazenskem aktu v Novem mestu. Preiskovalni sodnik g. dr. Dolenc me je na to opozoril, da ta postavka ni noben aktivum društva in jaz sem potem napravil zadolžnico, predložil jo odboru v podpis in jo potem postavil v bilanco. To manipulacijo je okrožno sodišče smatralo kot nepravilno in kažnjivo. Poleg kazni pa ste me za poboljšek obremenili še za stroške zastopnika dr. Šusteršiča v znesku 1411 K 99 vin., na račun katerih ste mi na plači odtegnili 600 K. A dr. Šusteršič še terja v prizivni instanci narasle stroške v znesku 213 K 8 vin., tako da vsi zastopniški stroški znašajo skupno nič manj kakor lb*25 K 7 vin. Zato tedaj, ker jaz nikdar nisem naročil zastopnika, temveč je „Zveza" napotila mene sama k dr. Susteršiču in dr. Šusteršič mi je sam rekel, da me bo po naročilu „Zveze" on zastopal, naj pa plačujem jaz zastopniške stroške in še celo tistemu advokatu, kateri me je takorekoČ v izvršitev falsitikacije napeljal. Kar sem napravil, sem napravil po Vaših ukazih, po Vaši vednosti in zato ste mi prikrajsevali mojo zasluženo plačo. Lepa je ta, da morajo revizorji „Zveze" isti s svojo plačo za pokritje deficitov pomagati. Revizorji „Zadružne zveze** si naj to zapomnijo, sicer pa sta osobito glavna revizorja „Zveze" toliko bolj pametna, da sta si vsak za okrog 3000 K pred-ujema preskrbela, in bi od plače za kak enak slučaj ne bilo mogoče več od trga vati. In kakšen je bil konec konsumiiih društev v Dolenji vasi in v Ribnici, radi katerih ste me gnali tako v ogenj. S konkurznim konduktom sta bila v občutno škodo članov pokopana. Meni pa ste prizadjali nezaceljivo rano, napravili bridke ure, spravili me takorekoČ ob dobro ime in za nagrado, ker sem se v svojo škodo za Vas pehal in trudil, ste mi pa od plače odtegnili 600 K, in dr. Šusteršič me terja tudi še za 213 K. Bog naj Vam plača za tako res milostno dobroto. Gospodje, ali je bilo to potrebno ? Ali ni bila dolžnost naČelstva in dr. Šusteršiča kot pravnega konsulenta „Gospodarske zveze" mene celo opozoriti na pravilno izvrševanje revizije, ne pa nasprotno nasvetovati kažnjiva dejanja? Gospod dr. Krek, to je menda tudi uradna tajnost, ker sem bil radi takega tajnega ravnanja kaznovan. Zakaj nista dr. Krek in dr. Šusteršič tudi takrat rekla sodišču, da je tako delo revizorja uradna tajnost in da me sodišče ne sme kaznovati? Ali bi ne bilo enako v zadevi, katero sem razkril in ovadil državnemu pravdni-štvu glede manipulacije načelstev „Zadružne in Gospodarske zveze- radi deficita pri „Gospodarskem društvu ** v Trnovem, kar bi prej ali slej prišlo na dan. Za Seliškarjevim hrbtom bi se zopet prav junaško skrivali in za eventualno zastopstvo bi najeli zopet dr. Šusteršiča, seveda na moj račun, da bi si z mojo mesečno plačo pokril zopet mastni ekspenzar. Kar se tiče pa Vašega gospodarskega dela pri „ Gospodarskem društvu" v Trnovem, se mi ne vidi vredno na dolgo in široko peresa kvariti, ampak Vam hočem tudi v tem slučaju pribiti pečat učitelja — za falsitikacije bilanc in izjavljam, ne da bi se kaj poslužil dr. Krekove odveze glede dane obljube na uradno tajnost, da je to, kar sem na Vaš ukaz v bilancah „Gospodarskega društva" v Trnovem izvršil več kot sleparija in nočem takih sleparskih manipulacij na vesti imeti. Imejte in opravičujte jih le sami. Zmagonosno naznanjate v „Slovencu" z dne 8. t. m., da sem jaz liberalce nalagal, navedel jim napačna imena, napačne številke in napačna dejstva. Da sem nalagal državno pravdništvo in da sedaj slavno nacelstvo „Zveze" študira, kaj bi napravih; z mano in z g. Pircem (ne vem kaj Vam je g. Pire v tej zadevi napravil, spodtikujte se raje nad svojima ravnateljema v tej zadevi, kakor pa nad ravnateljem kmetijske družbe g. Pircem, kateri v zadevi z menoj v nobeni zvezi ni i in da se je državno pravdništvo prepričalo o ne-osnovanosti napadov in da je ustavilo preiskovalno postopanje. Meni je to čisto vse eno ali se je državno pravdništvo za mojo ovadbo kaj zmenilo ali nič, ali ste gospodje v preiskavi ali ne — tudi če dobite magari od ministrstva diplomo za to — mi je enako — samo Vaših grehov nočem na vesti imeti. Ampak zvijajte se, kakor hočete — javno Vam konštatujem — da 1. bilo „Gospodarsko društvo" v Trnovem 1. 1903. za 60.000 K pasivno, da ste mi naroČili, da ne smem o tej izgubi nikomur razen dekanu in kaplanu Oranicu omeniti in da naj se imenovana pospoda pustita zavarovati za 120.000 K; 2. da ste mi naročili ta primanjkljaj pokriti tako, da se je od terjatve pri „Gospodarski zvezi" napram „Gospodarskomu društvu" v Trnovem odpisalo 60.000 K. — „Gospodarska zveza" pa je dobila za pokritje zavarovalno polico, glaseco se na 120.000 kron in neko zadolžnico, podpisano od dekana dr. KržiŠnika in kaplana Ora- nica za znesek (50.000 K. To je tingi-rana zadolžili< a. Iz česa pa naj ta dva gospoda plačata 60.000 K — mogoče iz svojega dolga. Saj še niti del premije nista hotela oziroma mogla plačati, s čim pa 60.000 K. Ali ni to smešno ? 3. da je primanjkljaj pri J Gospodarskem društvu** v Trnovem v letu 1904. narasel na 90.000 K in da ste mi naročili terjatev pri „Gospodarski zvezi" zopet za 30.000 K odgrizniti — vse pod kritjem zavarovalne police : 4. da „Gospodarska zveza" seveda z denarjem „Zadružne sveze? plačuje zavarovalne premije in da ona trpi obresti od 90.00(3 K: 5. da je vsled tega „Gospodarska zveza" danes pasivna za nad sto tisoč, in da je bila bilanca za 1. 1904. falsificirana : 6. da je „Gospodarsko društvo -v Trnovem, ako danes likviduje, za najmanj 20.000 K zopet pasivne; 7. da je bilanca „Zadružne zveze-za L 1904. falsificirana; 8. da je „Zadružna zveza- enako manipulacijo izvršila pri „Kmetijskem društvu" v Laškem in Marnbergu na Štajerskem. Vsaj pred par meseci ste imeli pri „Kmetijskem društvu** v Laškem 40.000 K še popolnoma nepokritih, morda da ste pozneje pustih zavarovati vikarja Goriška v Celju, ali pa to breme preložili na ramena ondotne posojilnice — potem seveda bi bila zopet posojilnica pasivna. V Marnbergu Vam tudi visi v zraku ali pa na ramenih posojilnice nad 10.0UO kron; 9. da so se vse te manipulacije izvršile pod krilom „Zadružne zveze" kot avtorizovane revizijske oblasti; 10. da se Vaše revizije ne izvršujejo pravilno. Jaz ne poznam nobene točke v revizijskem zakonu, katera bi dopuščala, da bi uradnik „Zveze- Se] k posojilnici, jo pregledal — sestavil revizijski zapisnik — Vaš nadrevizor ali ravnatelj ali Bog si vedi katere naslove že vse ima, pa bi kar po domače revizijski zapisnik podpisal in naznanil sodišču, da je posojilnico v V. V. revidiral — med tem ko še niti za kraj ne ve — kjer ima posojilnica svoj sedež. Tako je in nikakor drugače tudi če me pustite obesiti. Prepuščam Vam zopet popolnoma svobodno študirati — kaj naj „Zadružna zveza- napravi z mano. Ljubljana, 9. januarja 1906. Dragotin Seliškar, mlekarski podjetnik. Dnevne vesti. V Ljubljani, 10. januarja. — Osebne vesti. Višji sodni svetnik pri deželnem sodišču v Ljubljani dr. Al. F o h n je imenovan za svetnika pri nadsodišču v Gradcu: na njegovo mesto v Ljubljani je imenovan za višjega sodnega svetnika Julij Pole c. Brez ošabnosti pri nas ne gre! Pri nas je še vedno nekaj ljudi, ki menijo, da je državno poslaništvo nekaka sinekura, ki poslancu ne prinaša drugega nego denarja in rožic. Obenem mislijo, da je poslanec bog, ki lahko vse naredi, in na kojega finančni minister komaj čaka, da odpre državno vrečo in da mu iz nje na&teje, kar se le zahteva. Končno so tudi prepričanja, da je poslanec v njihov kimpež vprežen osliček, katerega sinejo brcati in bičati, kakor se jim ljubi. V to vrsto volilcev spada tudi dr. Požar vodja višje dekliške ali pravzaprav vodja višje klošterske šole ljubljanske. Ta gospod je v hotelu „Iliriji" po „Slovenčevem** poročilu nekako takole govoril: G. Požar opozarja na poslance. Kako so se dunajski poslanci potegnili za uradnike, od katerih so dobili mandate. Obžaluje, da so ravno uradniki v najžalostnej-šem položaju, kar se tiče poslancev, ki jih volijo uradniki. „Na nas se obračajo le, kadar se jim gre za mandat.** Naj se povabijo in se jim pove, kaj store za svoje volile e drugi poslanci. Obrniti se je na tistega, ki ima v prvi vrsti dolžnost in pravico iti v ministrstvo in se ondi potegniti za uradnike. Imajo pa uradniki tudi poslanca, ki je sam uradnik in ki se bo gotovo rad potegnil za uradnike, to je dr. Ferjančič. Organizacija urad-ništva na jugu je silno potrebna. V prvi vrsti se gre sedaj za povišanje aktivitetne in draginjske doklade. To naj se na shodu obravnava v prvi vrsti. Posebna deputacija naj gre tudi k deželnemu predsedniku. Iz besed predsednika Jerovca smo izvedeli, da leži pri ministrstvu že tri leta nerešena prošnja ljubljanskega uradniŠtva za zvišanje doklad Treba je p<>- d r e z a t i n a se jako lene poslance, da bodo urgirali rešitev te prošnje! Iz ust gospoda Jerovca je moral gospod Požar izvedeti, da je sploh na svetu taka prošnja Goep. dr. Požarja zanimanje za to prošnjo ni bilo posebno voliko. se jV šele sedaj zvedelo o nji. Vzlic temu si prisvaja pravico govoriti o lenih poslancih. Prav kakor bi državna zborni e a pravilno funkcijonirala, in da je bil državni proračun pravilno rešen od letu do leta! In samo takrat) poznajo naši poslanci uradnike, kadar se jim gn-za mandat! To so lastne besede dr Požarja! Mož še vedno šivi \ stari veri. da se pri nas kdo trga za mandat. Ni je bolj neumnej.se trditve od te. Kar ima naša stranka poslancev na Dunaju, nobeden ni navezan na svoj mandat, posebno pa ne poslanec ljubljanskega mesta, ki je dosedaj še vedno storil vsak korak, ki se je od uradniške strani zahteval od njega. Da se pri tem ne doseže mnogo, temu so krive zamotane parlamentarne razmere, in pa okoliščina, da vsakočasni finančni minister nima tistega dobrega srca, kot ga ima dr. Požar. Svetovali bi mu, da naj v bodoče računa »z dejanskimi razmerami, in da naj svojo ošabnost nekoliko pristriže. Bo boljše! Tudi naj pomisli, s kakimi nasprotniki imamo opraviti! Koliko časa pa je še tega . kar je dr. Šusteršič v deželni zbornici govoril, da kranjsko uradništvo ni za drugega, nego da žre, žre in žre! Take surovosti padejo v naših ministrstvih na plodno zemljo! Ali ste kdaj čuli, da bi se bil dr. Požar šopiril s svojo ošabnostjo proti Susteršiču! Nikdar niste kaj takega čuli, a tudi v bodoče kaj takega čuli ne bote. A mi vemo zakaj ! Velik politični najivnež j župan Loy v Kočevju. Na jeziku nosi svoj „proč od Rima** in v zasebnih krogih bi najraje vse „pfatbm- na grmadah sežgal. Če pa pride do volitve, potem Lov kar gori. kako bi mogel slovenski klerikalni stranki na pomoč priskočiti. Tako je bilo pri Plantanovi volitvi. ko je župan kočevski topil svoj loj na ljubo novomeškemu proštu! Tudi pri zadnji volitvi je bil šukljetov hlapec, in izdal je ta-le arogantni oklic: „Sloveiiisch-liberaler Sch\vindel. Ein anonvmer „Vereinigter Wahlaussehu-s- verbreit.i unter den Gottscheer VVahlern einen Auiruf zu Gunsten des liberalcu slo-venisch-radikalen Kandidaten Georsr Drobnič. Achtung! Dieser -Vereinigte Wa*hlatisschuss- besteht aus sonst nie-mandem als einigen liberalen sloveni-schen Hetzern. welche unter die deut-sehen \Vahler des Gottscheer Beair-kes Verwirrung und ZwiecrpaU tragen \vollen. Die Parole der deatscfaep Gottscheer ist und bleibt : N i e m a n d W a h 11 den 1 i b e r a 1 - s 1 o v e h i -s c h e n K a n d i d a t e n Drobnič.** K < »-čevski Lov je res i apreden mož! Na eno stran kriči: „proč od Rima-! na drugo stran se pa brati s proštom Elberfcom. Sedaj je [»ostal še celo Šukljetov ministrant. Heil! Poštna vest. Poštni kontrolor Viktor Klinar je premeščen i/. Pulja v Trst. — Šolska vest. Proviaotioni učitelj na pripravnici v Gorici, g. J o s. Ciselj, je imenovan definitivnim glavnim učiteljem na tem zavodu. — Repertoir slovenskega gledališča. Iz pisarne „1 m amatu nega društva** se nam piše: V četrtek, dne 11. januarja se uprizori v sezoni prvič velika drama .. V s t a j e n j e- po L. Tolstega slavnem romanu Glavni vlogi Katjuše in kneza Dimitrija igrata gdč, S p urna in KOSp N u Č i ć. Drama nam kaže veleintei■»•-santne slike iz ruskega življenja, ter doseže predstava gotovo popoten uspeh kakor leta PAU, ko se je drama predstavljala na slovenskem odru prvič. — Slovensko gledališče, sinoči smo doživeli per tot diserimina re rum reprizo „Z v o nov k o r n e v i l j -škili". Igralo in pelo se je včeraj razmeroma dobro, vendar pa s j »red stavo nismo bili tako zadovoljni, kakor pri premieri. Solisti so bili na isti višini, kakor pri premieri, samo gdč HoČevarjeva je bila očit no nedisponirana, kar se je zlasti epa-žilo v višjih legah. Zblaznelega Ga-sparda je mojstrsko igral g. L i e r kar tudi to pot pohvalno omenjamo Zbori so bili zelo nesigurni: med petjem so se opetovano slišali kre-ščeči disakordi tako pri moškem, ha- jj0r pri ženskem zboru: v moškem {bom BO posamezniki cesto prišli iz t:tkra in na enem mestu se je celo ^rodilo, da je eden izmed pevcev zavrsil svojo „pesemu cel taki kasneje, kakor drugi njegovi sopevci. Priporočamo moškemu, kakor ženskemu zbora, da se nekoliko več potrudita, m ne bo treba v bodoče zopet (trajati. Gosp. Zachu znova svetujemo, naj s*- vendar odvadi, da ne •jo pel skozi nos: povemo mn odkrito, (ja pri nas ne bo žel nobenega uspeha ilotiej, dokler ne bo opustil te svoje razvade. x. Odbor Ženskega telovadnega društva v Ljubljani11 opozarja s« enkrat vse p. n. članice na svoj gesti redni občni zbor, kateri se vrši jutri, v četrtek, dne 11. t. m. ob (i. uri zvečer v damski sobi ..Narodnega doma**. Generalne skušnje za oratorij „Visoka pesem" za zbor in orkesl bodo v ..Narodnem domu" v g etrt« k in pel e k , obakrat od p o 1 u 0 s m ili zvečer dalje. Vsi cenjeni ; se nujno prosijo, da pridejo sigurno in točno. Pevskemu društvu »Slavec" !f' pristopila gospa J o sipi na Sumi- slaščičarica v Ljubljani, kot n s t an o v n i član z zneskom 40 K. Živela! Za mestne uboge podaril je gosp. Hajko Samsa, o. kr. ravnatelj dež. deske v p. in „Vzaj. podp. društva** povodom praznovanja svoje sedemdesetletnice znesek 60 K. Osrednji odbor deželne zveze za pospeševanje prometa tujcev na Kranjskem je imel dne 3. t. m. tretjo sejo, pri kateri so bili navzoči razven 8 odbornikov še drž. poslanec dr. Andrej F e r j a n č i č, koncipist gospod dr. Fran \Vindi-sclier kot zastopnik trgovske in obrtniške zbornice za Kranjsko ter g spod A. D i trie h iz Postojne v imenu komisije za Postojnske jamo. Odbornik gospod dr. Valentin Kri-[»er je poročal o seji. kije bila dne 9. decembra 1905. 1. v zadevah tujskega prometa pri e. kr. železniškem ministrstvu na Dunaju, in katere se je on udeležil kot zastopnik deželne zveze za pospeševanje prometa tujcev na Kranjskem. Poročal je nadalje, kaj se je sklenilo o priredbah za avstrijsko razstavo, ki bo leta 1906. v Londonu, in o udeležbi avstrijskih društev za povzdigo prometa tujcev na tej razstavi v oddelku -potovanje skozi Avstrijo. ** Xa njegovo poročilo in 1 : (log se je sklenilo, da se deželna zveza za pospeševanje prometa tujcev na Kranjskem udeleži londonske razstave in se pri tem posebno ozira na Postojnsko jamo. Razstaviti se ima skupina, sestoječa iz slike iz Postojnske jame, dalje iz slike s triglavskega pogorja in različnih fotografij iz vseh delov naše dežale, — med temi zlasti iz Ljubljane —. poleg tega iz raznih predmetov iz Postojnske jame in iz dveh kipov, predstavljajočih moškega in žensko v kranjski narodni noši. Izvršitev sklepa se je naložila administrativnemu odseku odbora pod vodstvom poročevalca odbornika gospoda dr. Valentina K r i s p e r j a. Odbornik c. kr. okrajni glavar gospod Štefan L a p a j n e izjavi, da se komisija Postojnske jame udeleži londonske razstave skupno z deželno zvezo, ter da bo dala deželni zvezi Ha razpolago ves potrebni materijal, o ga ima deloma že zbranega, zlasti zbirk., stalaktitov. Odbornik gospod župan Jakob Peternel naznani, da se bo zdraviška komisija na Bledu udeležila londonske razstave v od- i -Letovišča in zabavišča. Na predlog vodstva deželne zveze se je sklenilo, da se izda poučna knjiga o tern. kaj je treba vedeti pri prometu S tujci glede stavbarstva, kuharstva, reklame itd. Redakcija dotične knjige se je poverila odborniku gospodu dr. osipu T o m i n š e k u. Zaradi zgradbe hotelov, ki so potrebni zlasti Ha Gorenjskem, se je sklenilo, da se iina baviti posebni odsek z vprašanjem, kako financirati podjetje za zgradbe potrebnih hotelov. Odsek se ]*aa konstituirati iz članov odbora deželne zveze in iz kroga interesentov na <4,jrenjskem. iz Ljubljane in eventualno tudi iz (4orie.e in Trsta. V od-s^k je povabiti tudi „Slovensko pla-Biasko društvo." Ker so agende deželne zveze v kratkem času znatno narastle. se je sklenila ustanovitev društvene pisarne. Vzelo se je na znanje, da je vodstvo zveze že najelo v ta namen posebni lokal v hotelu rLlovrl-. Odrediti bo le še, da se Ppčne v kratkem redno uradovati. -kontno se je sklenilo, da se razstavijo £ Ljubljani na primernih mestih pla- atl o priredbi Mozartovih koncertov 113 lumaju od dne 15. do 17. t. m., Za kar je prosila zvezo deželna zveza za pospeševanj e prometa na Nižje Atrijskem. Državni poslanec g. clr. 11 dre j Ferjančič izjavi, da bo z e>"ljeni podpiral deželno zvezo in Prav rad prevzemal posredovanja v a2riih vprašanjih, tako n. pr. kadar j? zastopati koristi prebivalcev Bo-v nJa, ko steče tamkaj nova železnica. 2Javo je vzel odbor z zadovoljstvom na znanje. Seja se je zaključila po Surnem posvetovanju. Mestna prodajalna mleka v Ljubljani« Kadi udobnosti občinstva je počela mestna prodajalna mleka z današnjim dnem prodajati mleko tudi poleg policijske stražnice v Trnovem. Mleka dobavlja sedaj mestna občina vsak dan nad 2000 1 ter se občinstvo ponovno opozarja na izvrstno kakovost zajamčeno polnega mleka mestne prodajalne. Odjemalcem nad 5 1 se odslej mleko dostavlja tudi v stanovanje. Naročniki blagovolijo naj se priglasiti v glavni prodajalni na magistrat u. Falitna tvrdka v Ljubljani. Trgovina z železnino in mešanim blagom Madile, AVutscher in komp. (poprej E. Hamnierschmidt i je napovedala insolvenco. Pasiva znašajo 400.000 kron. Glavni upnik je prejšnji imeji-telj tvrdke in neka graška banka: nadalje dolguje raznim cementnim tovarnam dO.000 K. Upnikom se ponuja TOodstotna poravnava. Poštne znamke za pisma se podraže od U' na 12 vin., kakor smo že poročali. Nasproti temu se pa cena dopisnicam za lokalni promet zniža od 5 na 4 vinarje, vsled česar dobi država za dopisnice na leto 700.000 K manj nego doslej. Srbski prestolonaslednik Gjorgje na Slovenskem. V glasilu srbskih častnikov rVojski~ z dne 23. decembra liX)5 čitamo, da je srbski prestolonaslednik Gjorgje meseca avgusta potoval po slovenskih deželah in bival incognito tudi v Ljubijani. „Vojska** piše pod naslovom ^Potovanje naslednika srbskog prestola** o prestolonaslednike vem bivanju na Slovenskem tako-le: «lz Benetk se pride po razmeroma ne dolgi vožnji po suhem na slovensko zemljo, a nato v njeno glavno mesto Ljubljano, mesto lepo, veselo, a najmilejše raditega, ker se lahko tu govori srbski. Ako se Človek zatopi v rodoljubne misli in z duševnim očesom premotri prostranost jugoslovanskih dežela in jugoslovanskega govora z vsemi njegovimi dialekti, od Ljubljane do Vitoša pod Sofijo in od Velike Krajine do Skadra in dori do Bitolja in Orida. kjer stanu-jejo Jugoslovani, objemo ga čutila radosti, da smo mi tako velik narod in da je naša zemlja tako prostrana, obenem pa se nam vsele v srce tudi čuvstva tuge in žalosti da smo mi v političnem oziru najnesrečnejši narod v Evropi, razcepljeni in razkosani, zdihujoč pod jarmom in pritiskom oholih narodov in držav. Ta čuvstva so objela tudi visokega potnika, ki je prepotoval od Ljubljane do Boke-Kotorske. a nato preko Hercegovine in Bosne jugoslovanske zemlje, ki ječe pod tujo vlado. V Slovencih je zelo razvita zavest o jugoslovanskem bratstvu in edinstvu. »Ne vem. kje je Belgrad, ali to vem, da žive tam naši bratje Srbi," tako se je izrazil neki preprosti Slovenec napram spremljevalcu njegove kraljeve visokosti, ko je slišal, da so potniki iz Bel-grada. Kolika ljubezen veje iz teh preprostih besedi! Naravno je, da je ta zavednost še veliko bolj in krep-keje razvita v krogih slovenske inteligence, med voditelji tega poštenega, dobrega oddelka našega plemena, ki po posredovanju Hrvatov* polagoma sprejema jezik svojih južnih bratov. To je proces našega duševnega edin-stva, ki bo, ako bog da, tudi predhodnik naše politične zajednioe. Radost in zadovoljnost ste navdajali njegovo kraljevsko visokost ves čas, ko je bival v glavnem mestu Ljubljani med tem simpatičnim narodom, ki je nam tako blizu v jeziku in tako enak v čuvstvih. kar se na radost da opaziti na vsak korak. Tega ni moči nikdar pozabiti!** — V konkurz je prišlo trgovsko podjetje R. & E. Rooss v Kranju. Konkurznim komisarjem je imenovan g. dr. Valentin S t e m p i h a r. Spoštuj nedelje in praznike. Iz Mengša se nam piše: Prav čudne razmere vladajo v mengški pivovarni. Kakor je znano, je po smrti prejšnjega lastnika Stareta prevzela mengško pivovarno -L j udska posojilnica** ter jo postavila na katoliško podlago, pri tem pa se je tudi držala gesla „svoji k svojim** in nastavila kot uslužbence le trde češke Nemce. Ti postopajo z domačini, kakor pes z mačko. PlaČe imajo izborne ter se jim nudijo vse udobnosti in slajšanja, zaradi česar so proti domaČim "delavcem še okrutnejši, plačujejo jih pa prav po beraško. V soboto dne (). t. m. na praznik sv. Treh kraljev, je zaukazal pivar (Braumeister) delavcem, da morajo iz postaje Jarse-Mengeš zvoziti v pivovarno v Mengeš en vagon premoga. Delavci so to jako neradi storili, ker ni bilo potrebe, pa so vendarle morali. Postajenačelnik jih je hotel poslati nazaj prazne, ker pa je miroljuben mož, je slednjič le dopustil. Ljudje so se na trgu čudili temu početju in se je slišala tudi marsikatera krepka beseda. Neki star pobožen možiček je rekel: To bo pa sedaj žlindrapir dober, ki ga bodo s tem premogom skuhali, gotovo ga bodo še sveti Trije kralji pili. — Živio „žlindr a p iif. — Pobiranje mostnine je dovolila deželna vlada za most pri St. Jakobu čez Savo za dobo pet let in sicer: za enouprežen voz 20 v, za dvouprežen 40 v, za pešce (brez ali z ročnim vozičkom) 4 v, za kolesarje (i v, za gnano živino, govedo po 6 v, za drobnico po 4 v, za avtomobil pa 50 v. Dovoljenje je izdano g. Andreju Mauerju, ki je napravil most. — Novi poveljnik meščanske garde novomeške mestu umrlega A. Vertačnika bi baje rad postal nje do-zdanji poročnik Košiček, t. j. tisti, ki je novomeški godbi zadel skoro smrtni udarec. Poroča se pa, da dela Košiček račun brez krČmarja! Dva nova mostova čez Krko pridno v kratkem graditi, t. j. onega mad Stražo in Vavto vasjo ter pri Gorenjem polju, mestu podrtega vsled povodnji 1. 11*04. Pa če misli kdo, da bo to zasluga poslanca Dularja, se prokleto moti. Cigani so m ga opeharili. K posestniku Mulecu vjLazah so prišli na Novega leta dan štirje cigani s konjem, da bi ga zamenjali z njegovim. Ker so brez prenehanja s cigansko nadležnostjo vanj dražneii, se je dal lahkoverni mož preslepiti, da je menjal svojega konja s ciganovim in še 40 K obljubil pridati, če bo ciganski konj brez napake. Cigani so njegovega konja odvedli, a po 40 K jih Čez določeni čas ni bilo. Ko je dal Mulec konja preiskati, je živinozdravnik našel, da je na vseh štirih nogah bolan, in da ne bo kmalu zdrav. Mulec ima škode 400 K. Zabavno društvo v Krškem priredi dne 1. svečana t. 1. v dvorani g. K. Schenerja v Krškem igri: l ^Dobrodošli, kdaj poj dete domov V**, 2) rBratranca**. Po igrah prosta zabava in ples. Vabila in natančni spored se razpošljejo v kratkem. Slavni občinski uradi Krškega in okolice se vljudno naprosijo, da slavno občinstvo na primeren način obvestijo. — Samomor. Orožniški postaje-vodja Fran P i r h iz Orešja pri Krškem si je v vojaški bolnišnici v Trstu prereza! z britvijo vrat. Našli so ga mrtvega v postelji. Pirh je bil slaboumen. Telovadno društvo „Sokol" z ženskim oddelkom v Zagorju Ob Savi priredi v nedeljo, dne 14. januarja t. 1. v prostorih g. Ivana Miillerjaveselico. Spored: A. 1. „Dobro d o š 1 i! K d a j p o j d e t e dom u?*-veseloigra v enem dejanju. 2. Raztresene a**, burka v enem dejanju. B. Prosta zabava, pri kateri sodeluje slavni pevski klub rZagorje** in slavni zagorski orkester. Vstopnina: 1. vrsta 2 K. II. do IV. vrste 1 K, od V. vrste naprej 60 vin., stojišča 2' I vin. Začetek ob 7. uri zvečer. K obilni udeležbi vljudno vabi odbor. Slovenska nezavednost. Kako nekateri Slovenci tlačijo sami sebe pod tujčevo peto, naj svedoči vloga, ki jo je poslal okrajnemu šolskemu svetu v Maribor občinski za-stop Sv. Martin pri Vurbergu. (Jlasi se: An Die lob Bezirkscdiulrath in Marburg. Gefertigte Gemeinde Ver-stehung St. Martin b. Wurmberg Bez. Marburg. AVird bekont gegeben, das am 19 November 1. J. \var Gemeinde A nsschusssizung, \vegen deutschen un-beriht in 3 klassige Volkssehulile in St. Martin. Lob Bezirksschulrath in Marburg wird sehr hoflih gebeten in drite Klasse mehr deutsches Unteriht ein fiihren zu wollen. Soli sich unsern Jugend mehr deutsch lehrnen zu un-sere gegend komen vile deutsche Obst Handler vegen dos ist sehr notwen-dig. daj s sich unsere Kinder deutsch lehrnen Solen — Tako torej! Če pride k tebi, slovenski kmet, barantat kak nemški kravji ali svinjski kupec, ali kupec s sadjem in vinom, takrat moraš in hočeš znati nemški! Kajpada, ker kupec pri tebi išče dobička m ti bi se rad postavil, da ne znaš samo svojega materinega jezika! Sramota za take nezavedneže! Dolžnost vsakega Slovenca je, da skrbi, da se spoštuje slovenski jezik na njegovih tleh in upreti se mora vsakdo, da rojeni Slovenci zaničujejo svoj materinski jezik! — Narodna čitalnica v Mozirju priredi dne 14. januarja veselico. — Zaradi natakarice sta se sprla v Mariboru v neki gostilni pekovska pomočnika Andrej Pšernie in Franc Košič. Košiču se ni zdelo vredno pretepati se zaradi ženske, pa jo je ubral iz gostilne, PŠernič je pa razbil vse, kar mu je prišlo pod roko in se je pri tem *ob neko steklenico tako obrezal, da so morali poklicati zdravnika. Aretaciji se je ustavljal kot nor in šele ko je prišlo več stražnikov, so ga ukrotili in odvedli v bolnišnico. — Prijet postopač. V soboto so pripeljali dornberški orožniki v goriške zapore postopača Jurja Breganta iz Kranja. Bregant je pobegnil iz ljubljanskih zaporov, kamor ga po 14dnevni prestani kazni v Gorici zopet privedejo. — Predsednikom goriške tr- fOVSke Zbornice je zopet izvoljen osedanji predsednik Paternolli. — Tržaška podružnica „Slovenskoga planinskega društva" ima 13. t. m. ob pol 9. uri zvečer v restavracijski dvorani hotela „Balkan** (II. nadstropje) svoj redni občni zbor. — Krvavi pretepi v Trstu. Ivan Šverca iz Škorkelj pri Trstu je svojega brata Leopolda ustrelil v glavo in roko, ker ni hotel poslušati njegovih svetov, naj ne bo s starši oduren. Prvega so zaprli, drugega pa odpeljali v bolnico. —Alojzij Geinolj od ravno tam je pa Antona Speharja tudi iz Škorkelj s kamnom po glavi tako nabijal, da se je Spehar nezavesten zgrudil in da najbrž ne bo okreval. Dijaško podporno društvo V Pazinu je izdalo poročilo za VI. društveno leto 1904/1905. Iz tega poročila posnemamo, daje k društvu pristopilo to leto 10 ustanovnikov, tako da znaša njih skupno število 147. Rednih Članov ima društvo 181. Članarina je znašala 1843 K 10 h, skupni dohodki pa 15.534 K 19 h. Preteklo leto je društvo podpiralo 129 dijakov, ki so dobili 17030 K 78 h. Med temi je bilo 109 Hrvatov in 20 Slovencev. Ker so stroški nadkriljevali dohodke, je moralo društvo iz zakladne imovine, k akor tudi od zasebnikov si izposoditi znesek 8024 K ob* h. Faktično stanje premeženja« znaša 8454 K 49 h. V teku šestih let je izdalo društvo 89.442 K 03 h podpore. Ker se je letos vpisalo v pazinsko gimnazijo 235 dijakov, med katerimi je tudi vec Slovencev, ki so večinoma revni, obrača se društveni odbor na rodoljubna slovenska srca, naj mu priskočijo s kakršnimi si koli darovi na pomoč. — Nora zima. Gdč. Mara Iva-novna Tavčar, učiteljica v Kopanju, nam je poslala lep šopek ravno razcvetelih zvončkov, gospa T r a v n o v a z GrKnc pa dve Črešnjevi vejici, ki ju diči krasno cvetje in množina popkov. \Je ne bo teh spomladanskih glasnikov kar naenkrat iznenadil sneg ? — Pod vlak se je ulegel snoci na progi Dolenjske železnice blizu mostu na Kodelijevem 221etni Ivan Zaletel, četovodja c. in kr. 13. topni-čarskega polka iz Varaždina, rodom iz Ljubljane, ki je služil eno leto prostovoljno in je prišel 1. t. m. na stalni dopust. Vlak mu je glavo skoraj popolnoma odrezal. Nesrečnež je, predno je storil ta obupni čin, položil poleg sebe čepico, ovratnik, sabljo in vizitko, s katero še zadnjikrat pozdravlja obžalovanja vredne roditelje in nekega prijatelja. Poiiesreč^nčevo truplo so prepeljali v tukajšnjo gar-nizijsko bolnišnico. Vzrok samomora je neznan. 1000 K nagrade. Na policijskih oglasih je razstavljen lepak, na katerem je pisava roparskega morilca, ki je dne 29. grudna li*05 umoril v Stutgartu H21etnega delavca Bogoljuba Eberla in mu ivropal 1000 mark v zlatu in škatidjo s hranilnično knjižico. Pismo so fotografovali in razposlali po raznih mestih. Dozdevni morilec je do 30 let star, srednje postave, svetlordečih las in brk in govori nemško v švabskem narečju. Pri sorodnikih umorjenca je rekel, da je rHans von Ulm**. Natančnejši podatki so razvidni na lepaku. Kdor dobi sled, ki bi služila v izsledbo roparskega morilca, dobi 1000 K nagrade. Vsa tozadevna pojasnila naj se naznanijo mestni policiji. Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko <>0 Slovencev, 40 Hrvatov, 19 (Črnogorcev in 18 Ogrov. V Heb je šlo 25, v Inomost 19, v Scheibbs 20, na Hrušieo pa 18 Hrvatov. Predvčerajšnjim je prišlo iz Amerike 8 Hrvatov, 22 jih je šlo v Selško dolino, 11 Domžalk je šlo pa na Dunaj plest slamnike. — Izgubljene in najdene reči. Neka dama je izgubila zlat prstan z briljantom. Prstan ima v sredi podol-gast, temnomoder kamen in je vreden 100 K. — Kari Perkon, stroj ep aznik pri g. Globočniku, je našel zlat poročni prstan na poti iz Šiške v Kolodvorske ulice. Kdor ga je izgubil ga dobi v Prečnih ulicah št. 4, pritličje na desno. — Lovski pes se je zatekel dne G. t. m. k posestniku Ivanu Petriču v Gumnišah pri Šmarju št. 11. Lastnik dobi popis psa pri mestni policiji. „Ljubljanska društvena godba" priredi jutri zvečer v mali dvorani hotela r U n i o na društveni koncert za Člane. Začetek ob 8. uri. Vstopnina za Člane prosta, nečlani plačajo 40 vin. — „Šramel"-kvartet koneertnje danes zvečer v kavarni „Prešerenu. Začetek ob 9. uri. Vstop prost. * Najnovejše novice. E r n e s t Haeckel je nevajno zbolel. — Rodbinska drama. Na Dunaju se je hotel sedlarski pomočnik G. Gracan ustreliti zaradi nezvestobe svoje žene. Krogla pa je zletela na stran ter zadela njegovega 41etnega sina v srce. Nesrečni oče -e je tako razburil, da so ga morali prepeljati na psihijatrično kliniko. — Velike sleparije se sa-sledili pri gališki deželni banki v L v o v u. Književnost. — Zvonček". Vsebini 1. štev.: 1. Štiri dobe. Eng. (tangi. Pesem 2. Kadar delimo dobrote. Andrej \( a p e. Povest. 3. Zaspani Jožek. B o-risov. Pesem. 4. Otrokove božiču.-sanje K (tangi. Pesem s podobo v barvotisku. 5. Sto volkov in — nobeden. Ivo Trošt. Povest (>. Dr--;ilke. F. (J. Hrastničan. Povest. 7. Sprava. Juraj Pangrac. Povest. 8. Angel oznanja rojstvo Gospodovo. Podoba v barvotisku. 9. Na saneh Podoba v barvotisku. 10. Na saneh. E. Gangl. Pesem k podobi. 11. Te-pežniki. Kompoljski. Povest. 12. Pouk in zabava. Novoletno voščilo. F r. Roj e c. — Snežec. Vinko Krek. Uglasbena pesem. — Iz življenja ptic. — Telesna visokost Kvropejcev. — Dostavek k imenom rešilcev. 13. Kdo ga bo V Podoba. 14. V sedmo leto. Telefonsko in brzojavna poročila. Dunaj 10. januarja. Danes ponoči ob 12 uri 6 minut 30 sek. je bil tu prav močan poti 68, kateremu je čez 20 sekund sledil drugi, še močnejši sunek. Na potresni opazovalnici je drugi sunek poškodoval nekatere aparate. V obeh telefonskih centralah je bila zmešnjava, ker so bili aparati premaknjeni. Dunaj 10 januarja. V zadevi volilne r e f o r m e sta bila danes Pacak in dr Šusteršič pri Gautschu Dunaj 10 januarja. Danes ob 2. popoldne je imel skupni ministrski svet sejo, na kateri je določil direktive za pogajanja s Srbijo in Bolgarsko zaradi trgovinske pogodbe, posebno z ozi rom na srbsko-bolgarsko carinsko unijo. Dunaj 10. januarja. Fejervarv je bil danes dolgo časa pri cesarju, da mu poroča o stanju razmer na Ogrskem. Dunaj 10 januarja. Poljski poslanci so zapustili po več dai trajajočih posvetovanjih o volilni reformi Dunai, ne da bi bili stopili v zvezo zGautschem To je najbolja si natura položaja Dunaj 10 januarja Uradno se razglaša, da je popolnoma izmišljena vest različnih ogrskih listov, da se je nadvojvoda Josip včeraj pogajal z grofom A p p o n y i-jem zaradi sprave med krono in med madjarsko koalicijo Ljubno 10 januarja. Trgovska in obrtna zbornica je namesto umrlega dr. Pfaffingerja izvolila za državnega poslanca bivšega sekcij8kega šefa v železniškem ministrstvu dr. Fr. L i c h a r-zika Budimpešta 10 januarja. Po severni Ogrski je bil danes ponoči skoro povsod potrea Najmočnejši so bili potresni sunki v Požunu Tudi v Zagrebu je bil potres, a prav neznaten. Pdtrograd 10 januarja. Knez Voroncov-Daškov naznanja, da se znova razširja revolucij a po Kavkazu. Vstaši so se deloma polastili železnic. Voroocev je vsled tega razglasil v Tiflisu in povsod, koder teče železnica, vojno stanje. Policija je izsledila več zalog bomb in aretovala mnogo revoluejonarnih agitatorjev. Rim 1C. januarja Etna bljuje že več dni velikanske množine pepela, ki ga nosi veter do Katanije in še dlje Beroiin 10. januarja. Držav nega tajnika Richthofena je zadela kap in je njegovo življenje v najresnejši nevarnosti. London 10 januarja. .Standard0 poroča, da so se vstaški vojaki mandžurske armade polastili transsibirske železnice. Vojaki so neki docela podivjani in ropajo po vseh ob železnici ležečih mestih in vaseh. Car je zaukazal posebno ekspedicijo proti njim. Za prebivalce mest, uradnike I. I. d. Proti lezkotam probavljanju in vsem nasledkom mnogega sedenja in napornega duševnega dela je aprav neobhodno potrebno domače zdravilo pristni „Moll-ov Seidlitz-prašek", ker vpliva na prebav ljenje trajno in nravnovalno ter ima olajševalen in topilen učinek. Škatljica velja 2 K. Po postnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dao lekar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagate t na DUNAJI, Tuchlauben 9 V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamk in podpisom 3 81 — 1 Henneberg-svila samo direktno! — črna, bela in barvana, od 60 kr. do gld. H'35v per meter za bluze in • bl?ke Franko in ie ofnrliijriio se poiije na dom. Bugata izbtra vzurcev se pošlje s prvo pošto io\uriin z» milo Hennetieric, Ziirieti. 1 '21 — l Darila. Upravništvu našega lista so poslali: Družbi sv. Cirila in Metoda so darovali: Gospod Kluka iz Brda 2302 K, nabral na Silvestrov večer, z željo, da se dohodki družbe sv. Cirila in Metoda v novem letu podvoje. — G. Josipina Kraigher 5 K, nabrala v puščici tobakarne Kraigherjeve. — Gosp. Ivan Modic iz Bloške police 14 K, kot globo pravdne stvari Matevž Hribar iz Bloške police 2. — Skupaj 4202 K. — Srčna hvala. Živeli nabiralci in darovalci! Za ..Učiteljski konvikt**: SI. učitelj-stvo v Tržiču 18 K, namesto venca na krsto umrlemu [nadučitelju gosp. Jos. Kraglu. — Skupaj 18 K. — Lepa hvala! Živeli!—Vsoto smo izročili g. Dimniku. Za ..Domžalskega Sokola*': Gosp. Ed. Engelman, c. kr. okr. živinozdravnik v Otočacu 10 K. — Srčna hvala! Živel! — Svoto smo poslali g. J. Kuharju v Domžalah. Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka v Ljubljani1'. Uradni kurzi dun. borze 9. januarja 1906. Naložbeni papirji. 4*2° o majska renta . . . 4*2*7, srebrna renta . . 4% avstr kronska renta . 4 Denar Blago W90 100 10 100-05 100-20 zlata 99 85 100- 117 ik> 118-10 95-85 9005 4° 0 ogrska kronska renta 4% . zlata 4° 0 posojilo dež. Kranjske 4*- ./ 0 posojilo mesta Spljet 100'GO 101 G0 114-35 99-50 11455 101- A\ 0 410' 1 C 41 o 4l ,°/o A 1 o ^ It it 4' 40 4" 3° 4' 41 2°/o - - Zadar 4ti°o bos.-herc. železniško posojilo 1902 . . . 4U 0 češka dež. banka k. o. 4° ž o 410 zast. pisma gal. dež. hipotečne banke . . pest. kom. k. o. z 10"„ pr...... zast. pisma Innerst. hranilnice..... zast pisma ogr. centr. dež. hranilnice . . . z. pis. ogr. hip. ban. obl. ogr. lokalnih železnic d. dr. . . „ obl. češke ind. banke prior. lok. želez. Trst- Poreč...... prior, dolenjskih žel. . prior. juž. žel. kup. 1 ,: , 0 avstr. pos. za žel. p. o. Srečke. Srečke od 1. 18601 . . . „ od 1. 1864 .... „ tizske...... „ zem. kred. I. emisije ■ n ft- * „ ogrske hip. banke . „ srbske a frs. 100'— j, turske...... Basilika srečke . . . Kreditne „ ... Inomoške „ ... Krakovske „ ... Ljubljanske „ ... Avstr. rdeč. križa „ ... Ogr. „ „ „ . . . Rudoltove „ ... Salcburške „ ... Dunajske kom. „ ... Delnice. .fazne železnice..... Državne železnice .... Avstr.-ogrske bančne de!n. . Avstr. kreditne banke . . Ogrske „ „ . . Zivnostenske „ . . Premogokop v Mostu (Brux) Alpiuske montan .... Praške žel. ind dr. ... R i m a-M uran v i..... Trboveljske prem. družbe . Avstr orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe VaiUte. C. kr. cekin......i 20 franki....... 20 marke.......' Sovereigns.......j Marke........! Laški bankovci.....j Rublji........ Dolarji........ 100. 100-— 10050 10150 99*75 91) 80 9995 100-10 100-40 101-40 106-30 107-30 100 50 10L50 100 — 100— 10040 100 90 99-50 100*50 100- 101-— 99 90 99*50 317 75 100 75 120 669 1631 075 787* 246 655 524 2570 524 275 562 L63 90 121*90 25 670-25 — 1639*50 50 676*50 788 50 247* -665 — 525 50 — 2588 — 50 525 25 — 276 — — 566— — 166*— .50 50 11 :J5 19 15 2352 23-94 117*62 95 65 250 25 4 84 11-39 19 18 2359 24— 117-82 95*85 251 25 5 — Žitne cene v Budimpešti. Dne 10. januarja 1906. Termin. .| za 100 kg K 17-26 Pšenica za april . „ oktober . . f„ 100 Rž .. april . . . \ „ 100 Koruza „ maj . . . . „ 100 Oves „ april ... „100 Efektiv. Neizpremenjeno. 4 » 1 n 16 88 14 14 13 66 14-48 Meteorolosično porodilo. Višina nad morjem 30C-2. Srednji zračni tlak 736 0 mm. rt = Čas StaDJe 2 O opazo- **** I > j Vetrovi vanja S 2 J v mm g J Nebo 9. 10. 9. zv. 7331 — 0-6 si. jug megla 7. sj. 732 2 - 1 9 s), jug , megla 2. pop , 733 8 — 1 5 li avzhod, megla Srednja včerajšnja temperatura: 0*7°, normah-: —2 7C. — Padavina v mm 0*0. Izjava. Moj mož Jakob Bole, železniški uslužbenec v p. od danes naprej ni več upravičen v mojem imenu sklepati pogodbe ali sprejemati denar. Za dolgove ki bi jih on delal na moje i m o, nisem plačnica. 132 posest, in gostilnićarka v Spodnji Šiški št 88. kakor tudi druga prirodna domača žganja se dobivajo pri F. Pustotniku u LJubljani na Sv. Petra cesti št. 31. Večja naročila se razpošiljajo iz lastne žganjarne v BUgovici pošta Lukovica. Na zahtevanje se cenovnik in vzorce pošilja franko. 138 i K. grof Strassoldo, s^v-vw-Srv-s/-\>C^^c--v\ v Strassoldu Da Primorskem Izpričuje, da je želodčne bolečine, vsled katerih je trpel dve leti, odstranila edino le uporaba (tudi odvajalno) II 37 9 2 želodčne tinkture G. Piccolija lekarnarja V Ljubljani, Dunajska cesta. 1 steklenica velja X0 vin. in se vnanja naročila izvršujejo z obratno pošto. Izurjenega strojepisca iprrjmf 109 % notar Hudouernlk u Ljubljani s 15. januarjem t. 1. !!Cenjene dame!! Fini francoski moderci s pristno ribjo kostjo se dobe pri tvrdki 62—2 Senica t Zupan tjubljana, Selenbti rgove val. Zt. Za večjo trgovino na Gorenjskem se sprejme takoj trgovski pomočnik mešane stroke vešč slovenščine in nemščine v govoru in pisavi. V železninski stroki dobro izurjeni imajo prednost. Ravnotam se sprejme iz dobre hiše, vešč slovenskega in nemškega jezika ter s primerno šolsko izobrazbo. Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda**. 136—1 Ponudbeni razpis. V konkurzni sklad zapuščine Leopolda Jerana, prot. firme tukaj, spadajoča zaioga špecerijskega blaga se odda na podlagi konkurznooblastnega odobri'a ponudbenim potom. Ponudbe se lahko do inkl. 15. t. m. ustmeno ali piameuo podajo pri upravitelju konkurznega sklada, dr. Maksimilijanu pl. VVurzbachu, odvetniku v Ljubljani, na Bregu št. 10. Ravnotam se tudi lahko ogleda zadevna inventura in cenitev vsak dan od 9. do 12. ure dopoldne, izvzemši nedelje in praznike, in se izvedo tudi natančnejši ponudbeni pogoji. Upraviteljstvo Leopold Jeranovega konkurznega sklada. Si 3. Cenjenemu občinstvu vljudno javljam, da pricnem z današnjim dnem na Marijinem trgu peci maroni kjer bom postrezal z vedno sveže peče* i tu i žlahtnimi maroni, ki jih v svojem patentovanem aparatu brez dima pečem precej bolj okusno in čisto in jih oddajam v gorkih zavitkih. Najhitrejša postrežba. Opozarjam tudi na to, da je več vrst maroni, med njimi nekaj jako dobrih in stanovitnih za zimsko sezijo, ki trajajo do marca in jih rabijo po vsej Evropi. Ker poznam tukajšnje in zunanje blago, imam vedno najboljšo kakovost kostanja, tudi Češkega. Obilnejra obiska pr si z odličnim spoštovanjem 13.5— 1 Ivan Maichin. Predpust — 'u j ne gledališke in poulične lasulje (baroke), kite, br de, Leichnerjeve šminke in puder, kakor tudi vsakovrstno W parfumerijo ~"*JW priporoča tvrdka Senica & Zupan, Ljubljana, Šelenburgove ul. 3. Lasulje za društvene igre se tudi Izpo-sojujejo 61 5Ž Jnmo do 8. februarja 1.1. Mirna'stranka iftče[za majev term: malo stanovanje obstoječe it ene ali dveh malih s«iM%w m* po»«»«i. S sklepom c. kr. okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 6. januarja 1' oprav. Štev. A I 748 5 77, dovoljena prodaja v zapuščino zamrlega go šentpetrskega župnika Martina Malenška v Ljubljani spadajoče premic kakor pohištva, obleke, perilo, vinske zaloge itd. vršila se bodej v petek, dne 12. januarja 1906 ter pričela dopoldne ob 9. uri v šentpetrskem župnišču v Ljubljani V Ljubljani, dne 8. januarja 1906. Aleksander JCudovernik, c. kr. notar kot sodni komi>a:i 110- 2 „A.4\er t StVr.tt.vstr.VV.i f.ur\«W.«T. W Največja izbira **W najboljših in najcenejših dvoholes in ^ šivalnih strojev za rodbino in obrt. Pisalni stroji. # Večletno jamstvo. * Vezenje poučujemo brezplačno, i Lastna delavnica za poprave. IVAN JAX ln SIN g LJubljani, Dunajsko cesta it. 17. I Naznanilo in priporočilo. g Naznanjam vljudno slavnemu občinstvo, da sem otvoril g nožarsko delavnico ln »sovino LSSSSK g °* z drugimi v nožarsko obrt spadajocimi stvarmi. Poprav e, vsakovrstne zl c brusitve in poliranje se izvršujejo točno. Na zahtevo se ponikljajo j2w kakršnekoli reči. Za dobrohotno podporo se najtopieje priporoča VV 5 Anton Leben. nožar, na Starem trgu štev. lž I HOTEL ..VEGA". I Otvoritev tega novourejenega hotela v Spodnji Šiški se vrši 14. januarja 1906 ob 3. popoldne s sodelovanjem ljublj. društvene sodbe. jUPOKEDi 1.) Koncert od 3. 6. ure. 2.) Prosta zabava s plesom. Vstopnina pjesta Točila se bodo bizeljska, Ijutorrerska in vipavska vina ter dolenjski cviček in izborno mengiško dvojno marčno pivo K obil ni udeležbi vabi najvljudneje z Anton Maver. Sprejema zavarovanja Človeškega življenja po Qajraznovrstnej6ih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena droga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje aa doživetje m smrt z zmanjfiu: očimi se vplačili. Vsak član ima po preteku petih at pravico do dividende. SLAVZJA' vzaje m na zavarovalna banka vPra^;. Rez. fondi: 31,865.38680 X. Izplačane odškodnine in kapitalljo: 82,737.159-57 K Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države ■ vneultozl ■lovnimlio • narodno uprtvo. 2 • 4 V m pojMoU« daj«: Generalni nstop w Ljubljani, legat pisarne so ▼ lastne) bančnej Lili Zavaruje poslopja in premičnine prot: požarnim škodam po najnižjih cenah Škode cenjuje takoj in najkulantneje Oživa uajboljši aloves, koder poslal Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in obenokoristno namene. Lastnina in tisk ^Narodne tiskarn8a 19 696361 T^-