Narodni Gospodar GLASILO GOSPODARSKE ZVEZE. Člani Gospodarske zveze dobivajo list brezplačno. 4- Sklep urejevanja 5. in 20. vsakega meseca. Cena listu za nečlane po štiri krone na leto ; za pol leta dve kroni; X Cene inseratom po 20 h od enostopne petit-vrste, za večkratno za četrt leta eno krono; posamne številke po 20 h. t insercijo po dogovoru. Telefon štev. 143. V Ljubljani, 25. novembra 1900. Peštno-hran. št. 849.87! Kako zboljšajmo svoje gospodarstvo ? (Piše A. Štrekelj.) IV. Zboljšajmo svojo živinorejo! (Nadaljevanje.) Vsakemu je znano, da rastlina, ki ima premalo vode, ne uspeva a ravno tako ne uspeva rastlina, ki ima preveč vode. Kakor pa je voda drugim rastlinam, tako je tudi travi jako merodajen faktor. Kmetovalec strmi vedno za tem, da dobi na travniku pravo razmerje. Ce mu tega narava sama ne da, mora si ga sam umetnim potom priskrbeti. On svoje travnike po potrebi namaka ali razmaka. Z namakanjem dobimo na travniku lahko dva, tri in tudi štirikraten pridelek nego bi ga dobili na nenamakanem zemljišču. Zato so prostori, ki se dajo s vspehom namakati, najbolj sposobni za travnike. Nobeni pridelki ne nosijo tu onih dobičkov, kakor nam jih daje trava. Namakati se pa dajo samo taki travniki, ki so blizu tekoče vode. Posebno če je voda motna in ima mnogo blata, je za namakanje velike vrednosti. Tudi voda iz potokov, kamor se stekajo mestna stranišča je za kmetovalce velike važnosti, in bi se ne smela neporabljena izgubiti. Popolnoma čista voda ima vrednost samo ob času suše. Kadar se namaka, treba je napeljati vodo v posebnih jarkih na travnik, in jo tu enakomerno po njem izpustiti. Travnik, katerega hočemo namakati, ne sme preveč viseti, mora pa se nahajati pod tekočo vodo, ker bi v nasprotnem slučaju ne mogli spraviti vode do njega. Kakor je važno namakanje za suhe travnike tako je važno razmak anj e za vlažne in močvirne. Tara bi rastla brez človeškega vpliva samo revna trda trava, tu sama Ojstrica in trstličje. Z raz-makanjem vlažnih travnikov dobimo lahko najbolj krepka in najbolj rodovitna tla, ki nam dajo mnogo okusnega in tečnega sena. Tudi pri razmakanju se poslužujemo jarkov, ki pa vodo iz travnika odvažajo. Boljši nego odprti so pokriti jarki, kateri travnika prav nič ne kvarijo. Ker so pa postavljeni bolj globoko, delujejo bolje, treba jih je zato manj. Posebno se priporočajo lončene cevi, iz katerih se steka voda skozi špranje (drenaža). Bodi pa jarek takšen, ali takšen, glavno je, da doseže najboljše svoj namen. Kadar travnik razmakamo, paziti je treba, da ne prekoračimo svojega namena, kajti že mnogo-kateri je svoj travnik tako posušil da mu je vzela suša vsako leto pridelek. Fizikalične in deloma tudi kemične lastnosti mokrih in z raz-makanjem osušenih travnikov popravimo najložje s primernim gnojenjem. Za težko zemljo, ki ima malo prstenine, je najboljši gnoj mešanec ali kompost, kateremu smo primešali nekoliko vapna. Tak gnoj rahlja zemljo ter ji da tudi lastnost, da se ložej razgreje ter boljše pretaka zemeljsko mokroto. Vapno prouzročuje, da se or-ganične snovi v gnoju in v zemlji črvsto razkrajajo. Kadar se orga-nične snovi razkrajajo, napravljajo se različne kiseline, ki odpirajo v zemlji tudi druge redilne snovi iz nedohodnih spojin. Vapno pa ni samo zato velike važnosti, ampak ono tudi zemljo rahlja. Ce je gornja plast na travniku šotna (humozna), nadomesti se kompost s peskom, ki se navadno najde nekoliko bolj globoko pod zemljo. Šota ima namreč mnogo vode v sebi. Če tedaj ta po zimi zmrzne, privzdigne šoto in rastline, ki tam rastejo. Posledica je, da se pretrga rastlinam mnogo korenin. Še veča škoda pa se vidi spomladi, ko se zemlja staja. Ker je šota lahka, ostane v privzdignem legi a v nji se napravi mnogo votlin, v katerih so rastliske korenine razgrnene. Rastlina mora radi tega umreti, če pa posuj em po vrhu humozne zemlje pesek, pritiska ta na rahlo zemljo in rastline dobijo vedno trdno stališče. Tudi za humozne travnike je vapno velikega pomena. Posebno priporočamo pa še za travnike, ki smo jih razmočili, Tomaževo žlindro. To gnojilo ne deluje samo s fosforno kislino jako ugodno na rastline, marveč tudi z vapnom, s katerim je fosforna kislina spojena. Govoril sem, kako zboljšajmo svoj travnik. Spregovoriti hočem še pa besed, kako ga je treba rabiti. Glavni pogrešek v porabi delajo naši kmetovalci s tem, da berejo prekasno na travniku rastočo travo. Glavni čas za košnjo je takrat, kadar je večidel trave v cvetu. Rajši pa kosimo prej nego pozneje, kajti, ko je trava odcvela, ne izgubi samo jako mnogo na redilnih snoveh, ampak tudi na prebavnosti. V bilki ob cvetu še mehke tvarine odrvene po cvetu, ker je pa lesenina (celuloza) živini skoraj neprebavna, zato malo izda. (Dulje prih.) Kmetijstvo. Poljedelstvo. Poročilo o poskusih z umetnimi gnojili in o njih uspehih v letu 15)00 na posestvu kmetijskega društva v Kamniku, ležečem v Volčjem potoku št. 10. 1. Poskusi pri ovsu. Poskus pri ovsu se je delal v navedenem redu in s sledečim uspehom: pred dozoritvijo. Pridelek slame je bil za 50 °/o močneji in zrnje za 25 °/o obilneji kot pa na nepogno-jenem oddelku št. 2. b) Oddelek št. 3 je bil glede zrnja manj rodoviten, glede slame pa sorazmeren s št. 1. *) c) Oddelek št. 4 ni kazal posebnih učinkov, pač pa je bil boljši od nepognojene njive. đ) Oddelek št. 5, kjer jc manjkalo dušika, je bil v učinku enak prejšnjemu, vendar je bilo zrnje nekoliko bolj kleno. e) Oddelek št. 6 je bil deloma enak št. 1., vendar v rasti precej zaostal, kar kaže, da je poleg umetnih gnojil za našo zemljo še apno kot gnojilo potrebno. 2. Poskusi pri pšenici. Uspehi poskušnje pri pšenici s solitrom bili so jako očitni, tako, da se je streljaj daleč poznalo po barvi žita in bujnejši rasti, da je močneje pognojeno. Ob času cvetja pa je pšenica na pognojenih oddelkih pala, medtem ko je bila drugod po celi njivi stoječa. Pridelek na žitu bil je tam skoro pičleji od nepognojene njive, vender je bilo klasje veliko in pridelano zrnje debelejše od ostalega na isti njivi. — Pridelek slame bil je za 25 °/o obilnejši od pridelka na enako veliki površini nepognojenih oddelkov. 3. Poskusi pri pesi, krompirju in salati. V tega oddelka podolžni polovici je bila vsejana salata s ko- letos ni bilo vsled obilne moče in dolgotrajnega mraza nikjer lepe salate, sponašale so se na tem poskusnem oddelku različne vrste salate kar najpovoljniše. Drugod jo je napadala rja, marsikje še zeleneti ni hotela; splošno pa nikjer ni hotela rasti. Na našem poskusnem oddelku, kjer je bilo pognojeno na 5 arih površine s 15 kg superfosfata, 15 hj kalijeve soli in 5 kg solitra, pozneje še 15 kg solitarja ob okopavanji, bila je salata odločno najlepša v celem okrožju. Ravno tako sta se spona-šala pesa in krompir. Ne-le, da sta imela lepo zelje, tudi gomolje je bilo debelo, tako da smo pri pesi našli mnogo posameznih rastlin po 5 kg težkih, najtežja je bila 51ji kg. Koder pa se je gnojilo samo s hlevskim gnojem, bilo je vse slabe rasti. Pridelek pese smo stehtali in je pokazal to-le razmerje; los hlevskim gnojem pognojen 420 kg pese. los hlevskim gnojem in umetnim pognojen 1080 kg pese. Za poskus odločene pese nismo nič obirali. 4. Poskusi pri lucerni. Ta poskušnja, ki je bila na dveh arih površine izvedena, pokazala je velik učinek apna na 1 o. Splošna celoletna košnja ceni se na 15°/o obilnejši pridelek; prva košnja na 30 °/o obilnejši pridelek, kot so ga dali ostali nepo, gnojeni kosi. GO m. i. 2. 3. 4. 5. 6. T*- žlindra 4 kg. — žlindra 4 kg. žlindra 4 kg. žlindra 4 kg. kalijeva sol 2’4 kg. — kalijeva sol 2 4 kg. — kalijeva sol 2-4 kg. kalijeva sol 24 kg. solitar 2 kg. solitar 2 kg. solitar 2 kg. — solitar 2 kg. apno 12 kg. apno 12 kg. apno 12 kg. apno 12 kg. a) V oddelku št. 1, kjer se je napravila poskušnja z vsemi 4 važnimi redilnimi snovmi, je bil vspeh najbolj povoljen, kajti oves je bil nad 1 m visok in toliko težak, da je lahno polegel 3 tedne renjem, v drugi polovici pesa in krompir. Čudoviti so bili vspehi na tem oddelku. — Medtem ko *) Opomba ad b): Zrnje je radi tega pomanjkljivo, ker se ni dalo fosforne kisline (ki vpliva na tvoritev zrnja) v žlindri. 5. Poskusi pri domači detelji. Ta poskus je pokazal učinek apna in gipsa, srednji pomnoženi pridelek na 20 °/o obilneji kot na nepognojenih delih. A 6. Poskusi travniku. Ti poskusi izvršeni na 5 arih pokazili so vspeh superfosfara v primeri s Tomaževo žlindro. Dejanski vspeh je ta, da se je na oddelkih, ki so s superfosfatom pognojeni, nakosilo za 30°/o več sena kot na nepognojenih oddelkih, med tem ko je bilo na oddelkih pognojenih z žlindro le 15°/o več sena prve košnje." Pri drugi košnji se je pokazalo obratno razmerje: oddelki s Tomaževo žlindro kažejo 30°/o, med tem ko oni s superfosfatom le 15 °/o obilneje košnjo mimo nepognojenih oddelkov. To je kolikostno razmerje; kakovostno pa je tako, da oddelki gnojeni s superfosfatom nadkriljujejo z boljšo krmo one, gnojene z žlindro. Apno je učinilo pokončanje mahu. Poskus v podobi križa bil je v prvi košnji čudežen. Nakosilo se je nad 50 °/o več sena kot na ne-pognojenem travniku, a pri drugi košnji je palo to razmerje na 40°/o. 7. Poskusi pri drevju. Vsa drevesa, katera so dobila umetna gnojila, pognala so kljub letošnji suši daljše poganjke od prejšnih let. Dolžina teh je od 30 do 50 cm. V Kamniku 23. oktobra 1900. Za kmetijsko društvo v Kamniku, reg. zadruga z neomenj. zavezo : Valentin Benkovič načelnik. Opomba uredništva : Čast zavednemu kmetijskemu društvu, ki hoče na lastnej vzor-nej kmetiji svoje ude vpeljati v pravilno rabo umetnih gnojil. Posameznik se ne more (in tudi nima sredstev in časa, da bi se mogel) baviti s poskusi, ktera gnojila in v kakej množini so potrebna za njegova zemljišča, toda društvo se lahko prepriča, kako se imajo v njega oko- lišu rabiti umetna gnojila na jednakej zemlji in pri istih vremenskih razmerah. Puskusi z umetnimi gnojili so ravnotako potrebni, kot knjigovodstvo. — Gosp. poročevalcu pa smo zelo hvaležni za njegovo pregledno sestavljeno poučno poročilo. Predcnica in deteljina čistilnica. Posebne važnosti za naše kmetijstvo je detelja, ki ima dober glas v svetovni trgovini pod imenom „štajarska detelja41. Veliko tisočakov se iztrži vsako leto za njeno seme in koliko živine se z njo priredi; toda pridelki bi bili lahko še obilneji, ko bi ne imela take hude kvarljivke kakor je pre-denica. Predenica je nitkasta rastlina brez barve in zraste iz majhnega semena; svoje hrane pa ne jemlje iz zemlje kot naše druge zeli, marveč sesa svojo redilno moč iz drugih rastlin, ki jej ravno prijajo, mej te je tudi šteti našo deteljo. Iz predeničinega semena požene majhna kal, ki se pa mora posušiti, ako ne najde v svojem obliž ju kake rastline z mehko bilko kot sta n. pr. detelja in lan. Ta predeničina kal se začne, ko je 8—12 cm dolga, trdno ovijati akoli detelje. Tam kjer se dotika detelje, požene posebne sesalne bradavice, s kterimi pije detelj ni sok, ki je za njen obstanek potreben živež. Kako pa pride predeničino seme v deteljišče? Ker je seme jako majhno in lahko, zgodi se to na različne načine. V prvi vrsti se zanese predenica v deteljo z deteljinim semenom, a mogoče je tudi, da je še iz prejšnjih let ostala v njivi. Predeničino seme je namreč sila žilavo in trdoživo. Sest let pustiš seme na njivi in vendar ti po tem dolgem času zopet požene. Prav mnogokrat se raztrosi predenica tudi z živalskim gnojem. Živina je deteljo, v kteri je predenica, koje seme gre neiz-premenjeno skozi živalsko telo ter pride z gnojem na njivo. Ker je predeničino seme jako lahko, razširja se ta kvarljivka tudi lahko po vetru. Na ta način pride na njive, odtod na travnike in v gozde, kjer jo moreš dandanes prav pogosto opaziti. Poljedelčeva skrb pa bodi, da se od križa s časom tega škodljivega plevela. Ljudstvo to tudi želi, zato ravna pri nakupu detelj inega semena jako oprezno in pogostokrat rado drago plačuje čisto seme, kar je tudi prav. Narisani sliki nam kažeta stroja, s kojimi se očisti detelja predenice. Cena za manji stroj znaša 50 gld., za večji 120 gld., toda za vsako društvo popolnoma zadostuje manjši. Na željo povemo, kje je videti v delu deteljina čistilnica, ki je stala 50 gld. in se da tudi v posojilo, ako je pripravljenih nekaj stotov detelje za očiščenje. Sestava obeh stroiev sloni na dejstvu, da je deteljino in predeni- / čino seme različne debelosti. Premer domače detelje je na širji strani 1—P25 mm, na ožji 0'75—l-25mm, na dolgosti P5—3 mm, okrogljasto predeničino zrnje pa meri v premeru 0'34—V34 mm. Posameznim posestnikom pa se more prav toplo priporočati drug majhen stroj za preiskavanje glede čistosti, s kterim si lahko za lastno porabo, seveda z večjim trudom, očistijo vse seme, a tudi se lahko pri nakupu prepričajo, jeli kupljeno seme res čisto, v kteri namen naj si omislijo stroj razna kmetijska društva, ki preskrbujejo udom dobra, zanesljiva semena. Stroj stane samo 6 kron in sestoji iz treh sitov. V prvem situ, ktero ima največje luknjice, .ostane le zelo debela detelja, kako ptuje primešano debelo zrnje ali kak kamenček; vse drugo pa pade v drugo sito. To ima manjše luknjice zato ostane detelja na situ in samo predeničino in drobno deteljino seme pade v tretje sito. Skozi to pa pride v četrti oddelek le prah in majhno predeničino zrnje. Na ta način se lahko določi, koliko predenice je v 1 kg detelje. V ta namen vzameš 100 jr dotelje. V prvem in drugem situ ostane detelja, v tretji in četrti oddelek pa pride predenica. Tu prešteješ predeničina zrnja ter po-množič to število z 10, da zveš, koliko zrn pride na 1000 g ozir. 1 %, ker si vzel pri poskusu samo 100 to je desetino kilograma. Iz navedenih vrstic lahko uvidiš, da imamo že stroje, s kterimi je moč deteljo popolnoma očistiti. Ker dobiš dobro deteljino seme le prav težko in ga mnogokrat rad preplačaš, zato goljufajo brezvestni ljudje, ki samo po dobičku hrepene, z deteljinim semenom na različne načine. Tako pomešajo našo domačo deteljo z amerikansko, ki je v naših krajih jako občutljiva za mraz. Ako poseješ tako zmes na njivo, najdeš pozneje gola mesta, seveda, ker je ameri- kanska detelja pozebla. Nekateri izdelujejo celo iz stekla detelji podobno pobarvano zrnje in slepijo ž njim ljudstvo. Nekteri kupci imajo sicer že predeničino čistilnico, a kaj pomaga to, če so pa tako brezvestni, da gledajo povsod na debel dobiček in prodajajo deteljo v dveh oddelkih, očiščeno prav drago, smeti, predenico in drobno deteljo pa v boljši kup. Kmetovalci, kupujte vsekako rajši dražje, ker slabo seme se hudo maščuje. Kadar kupujete deteljo, naročite jo od tacega trgovca ali kmetijskega društva, ki vam da poverilo da je resnično čisto seme. Sploh pa imamo v Avstriji kakih 50 trgovcev, kterih je tudi nekaj v naši deželi, da puste užc pri odjemu 5 kg deteljino seme na svoje stroške pregledati, kar se pa mora že pred kupčijo pogoditi. Da čistilnice dobro delajo, naj nam kaže sledeče dejstvo: Neko društvo ima trijer za čiščenje detelje. Hoteli so preskusiti, ali se očisti detelja popolnoma. Vzeli so za poskušnjo en krožnik čiste detelje in en krožnik same predenice. Plevel in detelja sta se zmešala in dejala na čistilnico, ki je popolnoma ločila deteljo od predenice. Za potrditev se je poslal vzorec semena na c. kr. semensko postajo na Dunaj, ki je izdala spričevalo, da je detelja prosta predenice. Kaj pa storiš, ako se je predenica uže na njivi vgnezdila ter tam začela svoje pogubonosno delo ? V tem slučaju skoplješ okoli in okoli jarek, tako daleč, kakor segajo predeničine nitke, dobro je še tudi nekoliko dalje. Prostor pre-prežen s predanico, potem potreseš z listjem ali pa z rezanico, na ktero si poprej nekoliko petroleja polil, ter vse skupaj zažgeš. Ogenj je in ostane najboljše sredstvo proti tej kvarljivki. Priporočajo tudi, da mesta, ktera je prcpregla predenica, z ječmenovimi plevami ali s pepelom zusuješ in zadušiš, tudi razne kisline priporočajo; toda težko je najti zdravila, ktero bi se prav povoljno obneslo. Najbolje je še, da se detelja s predenico sežge, kakor smo prej omenili, potem se tla prekopljejo ter se zaseje k domačej detelji turšica ali grahora, pri lucerni pa njeno novo seme. Dosedaj je bilo treba semena v preiskavo dopošiljati na Dunaj v c. kr. semensko postajo, sedaj pa bode tudi z bodočim letom c. kr. kemična preskuševalna postaja v Ljubljani imela priprave za pregledovanje detelje in plombiranje vreč. Cena bo jako nizka od 1 do 2 kron. Postave, govoreča o predeni-činem pokončavanju, more dobiti še le tedaj svojo veljavo, ko sejejo vsi posestniki ene vasi uže čisto deteljo, bodisi, da si tako naroče ali si jo sami očistijo. Kogar pa predenica in njene lastnosti bolj zanimajo, ta vzemi v roko Cilenškovo knjigo „Naše škodljive rastline11, ki jo je izdala družba sv. Mohorja. Marsikaj se mu razjasni v tej za kmetijstvo preko-ristnej knjigi. Vinogradništvo in vinarstvo. Na kaj je treba paziti, prodno obrezujemo trsje? Trtna režnja je menda najpo-glavitniše opravilo v vinogradu. Ce trto slabo obrežemo, ne vničimo lahko samo pridelka prihodnjega leta, marveč pokvarimo tudi lahko trs za vse večne čase. Razumljivo je tedaj, da morajo opravljati to delo le taki možaki, ki poznajo trtne lastnosti. Dasi se opravlja trtna rez lahko celo zimo, vendar so zanjo nekateri časi boljši, drugi slabši. Ne mislim pa tu na dobro in slabo luno, ki neki vpliva na trtno rez. O njenem vplivu se nisem šepre- pričal in težko, da bi se že kedo drugi. Ko sem rezal sam trte, nisem pazil nikdar na „opazovalko vseh ljubečih11, a vendar so mi rodile trte prav po moji volji. Na mislih pa mi je jesenski čas, ko je trtno listje odpalo, ki je za režnjo trsja najbolj pripraven in najbolj ugoden. Če obrežemo trto v jeseni, zaeelijo se rane do spomladi in ko se trta vzbudi iz zimskega spanja, ni ji treba pretakati s vitlih solzi, katere pa mora točiti, kadar režemo trto sele spomladi. Da solzenjc trti ne prija, misli si lahko vsakdo, če mu povem, da znaša množina soka včasih tudi 10 in več litrov. Kakor pa priporočam jesensko režnjo bolj južnim vinorejcem, katerim se ni bati hudih zimskih mrazov, tako svarim pred njo severne trtorejce, ki so vsako zimo v nevarnosti, da jim trte ne po-zebejo. V takih krajih mora se z režnjo tako dolgo čakati, da nastopi bolj gorko vreme, kajti izkušnja nas uči, da začne pozebati trta od vrha proti dnu, čim bolj je tedaj vrh oddaljen, tem več zdrave trte ohranimo. Ko smo določiti za obrezovanje pravi čas in stopimo s škarjami, ki so za obrezovanje najpriprav-niše orodje, v vinograd, treba nam je v prvi vrsti vedeti, kako stare so trte, ki jih hočemo rezati. Jako nespametno ravnajo naši trtorejci, kateri puščajo trti že prvo leto po eepljenju tudi nad pol metra dolgi napenjalec. Kakor pokvarimo lahko za vedno sicer krepkega otroka, če mu naložimo pretežko breme, tako vničimo lahko že prva leta z neprevidnim obrezovanjem najlepšo mlado trto. Ko smo sadili še domačo trto, bilo je pravilo, da se je trta šele četrto leto popolnoma narezala, a kar je veljalo takrat, velja še v veči meri sedaj, ko se trta s cepljenjem šibi. Priporočam tedaj naj se mlade cepljenke le počasi izpeljujejo. Razim na starost trsja, paziti je treba nadalje na njegovo krep- kost. Čim krepkejše so trte, tem bolj jih lahko narežemo. Dasi nam pravijo mladike same, kako močna je trta, vendar moramo prevdariti tudi sami druge okolnosti, katerih se na trti ne vidi. Če smo n. pr. gnojili trtam pozno v letu ali pa v jeseni, se vpliv gnoja na trti ne pozna še, pač pa se pričakuje prihodnje leto. V t tkem slučaju trto bolj narežemo. A ko preti našemu staremu vinogradu trtna uš s svojim po-gubonosnim delom, tedaj moramo trtne moči še za časa izkoristiti. Tu nam ne sme biti mnogo za trsje, marveč za obilen pridelek. V krajih, kjer vzame pogo-stoma pomladanska slana vinski pridelek, imajo opravično navado, da puščajo daljše napenjalce. V letih, v katerih jih nesreča ne zadene, izkoristiti se hočejo za nesrečna leta namreč z večimi pridelki. Ko stopi pravi rezač pred trs, ne začne ga kar hitro po starem kopitu klestiti, marveč trs najprej dobro pregleda, ali bi ne bilo na njem kaj, kar bi se dalo z režnjo popraviti. Posebno če je deblo pokvarjeno, bodisi, daje previsoko, bodisi, da je skrivljeno, skuša ga na ta način popraviti, da nareže zadej rastočo mladiko a nepotrebni del debla odstrani. Nadalje se ozre tudi v bližino, ali ni tam kako prazno mesto, kamor bi se dal morebiti divji amerikanski poganek povaliti. Ce je trta že vzgojena in ima že svojo obliko, ne napravlja režnja velikih sitnosti. Pač pa je treba mnogo misliti pri mladem trsju, katerega je treba šele speljati. Saj zahteva skoraj vsaka trtna vrsta drugačno obrezovanje! Za ta posel je treba najbolj izurjenih rezačev, ki trto že po lesu poznajo in tudi vedo kaka oblika ji najbolj ugaja. A. Št. Sadjarstvo. Gnojenje sadnih vrtov (oz. dreves-natih travnikov). Ker se bližamo dobi, ko imamo pospravivši božji blagoslov iz polja pod domačo streho nekoliko več časa, zato podajam kot sadjar iz skušnje v pričujočem članku nekoliko dobrohotnih nasvetov svojim stanovskim tovarišem, kako zbolj-šavati nasajene travnike s sadnim drevjem, oz. domače vrtove. O dosti manj važnem gnojenju sadnega drevja z umetnimi gnojili drugi pot kaj, za danes naj spregovorim o najumnejši, pa vendar najnaravnejši in najpriprosteji gno-jitvi z naravnim gnojem: gnojnico, straniščnim gnojem in domačim pepelom; to vam je zmes, ki dela v resnici čudeže v vrtnih in drugih rastlinskih nasadih; ima namreč v sebi vse za rastlinsko hranitev potrebne in sicer neobhodno potrebne snovi: vodo, dušik, fosforno kislino, kalij in apno, ki na eni strani pospešuje drevesno rast, na drugi strani pa tako rekoč odpira materne prsi zemeljske grude sesajočim rastlinskim koreninicam. Tudi gnojnica sama je vže odlično drevesno in travniško gnojilo, ako pridenemo oz. potresemo vrhu nje v mesecih decembru, prosincu in svečanu še lesnega pepela (ako v zalogi, tudi lesnih saj). To jako priprosto in silno ceno — vsaj na deželi kurimo večinoma z lesom — gnojenje z lesnim pepelom je skrajno dobro delujoče sestavljeno apneno-kalijevo-fosforno-kislo gnojenje. Tovariš moj in kmetovalec, zbiraj vsako kapljico toli dragocene gnojnice in človeške tekočine in nikari ne pusti, da bi se ti tekoči cekini raztekali v cestni jarek ali na cesto. Gnojnična jama je poljedeljčev hranilček ali šparovček! En sam človek izloči vsaki dan z vodo ‘21/2 grama fosforne kisline in 3 grame kalija poleg dragocenih dušikovih spojni in sicer nad 12 gramov dušika. Za izvažanje gnojnice rabim ca 3—400 l velik sod, ki je preje držal petrolej in mu je bilo treba samo zvečati odprtine za nalivanje gnojnice zgoraj in okroglo luknjo na mestu pipe za pritrjanje železnega, gnojničnega razdelilnika, ki škropi gnojnico na širino 3—4 metrov enakomerno. Gnojiti je po odpadu listja vinotoka, listopada ali še bolje, tudi sušca do velikega travna z gnojnico in sicer tako, da se povsod! škropi travnati svet enkratno, okoliš drevesa pa, do katerega se razprostirajo drevesne veje, se škropi še enkrat tako močno z gnojničnim ra zdel nikom. Najlepše se izpelje to gorenje gnojenje z gnojnico ob kakem deževji ali neposredno po njem; to gnojenje koristi ob enem drevju in travni ruševini, ako smo napeljali dovolj gnojnice. To gnojenje z gnojnico se z velikim pridom ponavlja po prvi košnji. Ta priprosti način gnojenja, je ob enem tako po ceni in nam prihrani mnogo časa kaže, izredno ugodne učinke, o čemur se more vsakdo prepričati iz prakse, kdor le more jasno gledati in opazovati. Petnajst- in dvajsetletne angl. zlate zimske parmene, kakor tudi petdesetletne mošanckarje, ki so preje dajali le še lešnikom podoben sad, sem videl, kako so se vsled tega priprostega gnojenja popravili in rodili zepet normalno debele, krasne sadove. Da je bila pri tem tudi travna rast mnogo bujneja, menda ni treba posebej omenjati. Nek znanec je pridelal pred par leti od vsakega svojih 45 letnih zimskih mošanckarjev, ki so dobivali vedno le gnojnico in hlevski gnoj v gnojilo, poprečno po 8 metr. stotov popolnoma razvitih jabolk. Da bi pač to tako priročno, priprosto in rodovitno gnojenje posebno na deželi vže en- krat po vrednosti cenili in vsako leto redno dva- do trikrat izvažali gnojnico! Navadno je o gospodarstvu goveja in prašičja gnojnica pomešana še s človeško vodo, ki ima, kakor znano, mnogo več fosforne kisline v sebi nego živalska. Tako postane navadna gnojnica, rekel bi podvojena gnojnica mnogo večje gnojilne vrednosti. (Dalje prih.) Pismo prijatelju. Dragi moj A . .! Veš, da je bila letos splošno kaj brihtna sadna letina pri nas, posebno češpljevo drevje je imelo kar preveč nositi, da se je res človeku smehljalo v prsni košari (tako Ti z novodobnim pesniškim vzletom naznačujem bivališče nositelja vseh blagih čutov); toda, predragi, veš tudi, kako je človeka jezilo malo pred sv. Mihelom dejstvo, da smo morali puščati ta krasni sad tujim prekupcem po ceni od K 1—1-40 za mernik. In kakošen mernik! prekupec bi si bil iz ene kronice najraje napravil Eifelnov stolp iz samih češpelj. Toda čemu ponavljati Ti le predobro znano. Raje kaj druzega! Glej, jaz hodim po svetu in vidim ljudi, vem dobro, kako se po svetu godi. Pri nas v T. na Moravskem (kjer bivam sedaj), kakor sploh po celi Moravi so ljudje bolj pametni. Mesto vreči celo češpljevo sadno letino za par niklastih dvajsetek proč, si napravijo jeseni za celo leto slastne sladke začimbe za v potice, štruklje, knedeljne, tudi krofi se ne sramujejo te omake (zolzen) iz češpelj. Ker vem, kako te zanima vsaka črtica narodne ekonomike (gospodarstva), zato mi gotovo dovoliš, da ti na kratko opišem, kako se napravlja ta tako imenovan češki „P6videl“: Na jedno posodo kuhanega pćviđla (vzemimo, Ti ga hočeš napraviti en škaf s 60 l vsebine) se vzame tri take posode (3 škafe & 6(H = 180 l) svežega sadja, popolnoma zrelih, sladkih češpelj; odstrani, ozir. iztrebi skrbno vsako češpljevo koščico; ako bi to zanemaril, utegnila bi kaka zaostala koščica pri vednem mešanju za časa kuhanja predrgniti kotlu dno in vsa nada bi šla po — ognji. Pa če se to ne zgodi, se koščica kaj rada prime stene, se zasmodi in vse blago je z neprijetnim duhom pokaženo. Ko si iztrebil pečke, kuhaj sveže sadje brez vsake primesi vode ali kaj druzega najpreje pol ure; in sicer če imaš tako veliko posodo, ki drži 3 take, kakršno misliš napraviti povidla, kuhaj v tej naenkrat, ali pa v dotični manjši 3 krat zaporedoma po pol ure; sedaj se prične pravo kuhanje: Vzemimo skrbno osnažen kotel (najbolje bakren, če ne, je dober tudi železen) in ga napolni s skozi pol ure kuhanimi češpljami, pri tem neprenehoma mešaj z dolgo leseno žlico, skrbno pazeč na dno, da se ga ne primejo in se ne zasmodc; kakor hitro se vsebina kotla manjša, dodevaj češpelj, ki si jih vže preje pol ure kuhal (pol ure se morajo kuhati za to, da je vse blago enakomerneje in ne pride med vže na pol kuhano popolnoma sveže vmes); vsa kuha trpi samo kakih 24 ur, — to je približno toliko, kolikor časa mine od današnjega solčnega vzhoda do juteršnjega, — spati pri temu ni treba, saj pa tudi ne moreš, ker ne bodeš pri tem samotaril, kakor pri vas na Kranjskem (kadar manete) pride skupaj pisana družba, ki malo dela, malo pa veseljači, tako je tu pri nas, kadar delamo p o videl. Dekliči zapojo: Nesttijte mladčnci pod okničky Prijd’te radj do svčtnice! Jest-li vas holeji nožic'ky Sednite na lavice. — To je: Ne stojte fantiči pod okenci, J ’ Pridite raji v sobico Ako vas bolijo bedrci, Vsedite se na klopico. Fantini si tega ne dado dvakrat reči ter urno pridejo v vas, zdaj pa se poje in pleše da prej mine čas. Ko mežnar jutru odzvoni, petelini odpojo, kaže gosto stanje kuhanja, da je naprava povidla za letos pri kraju. Vsa masa se zlije v snažen (najbolje nov) lesen škaf, ki ravno toliko drži in ko se shladi, se dene čez lesen pokrov, da miši in druga golazen ne more zraven, zraku pa ne smemo zabraniti pristopa. Hrani se povidel na zračnem prostoru, najbolje na zračnem podstrešji, nikakor pa ne v kleti ali zaduhlem hramu, kjer bi se ga čez zimo lotevala plesenj. Dobro hranjen pčvidel trpi 3—5 let; na vrhu se naredi koža, ki se s časom tako strdi, da je treba pčvidel z nožem proč rezati za vsakdanjo porabo. Sladkorja ni treba pridevati nič, vsaj med kuho ne; pač pa v boljših hišah neposrednje pred uporabo pridenejo povidlu sladkornega prahu, cimeta in drob-eeno zrezljane citronine (limonine) lupine, kar da omaki še posebno žlahten okus. Da je raba pčvidla mnogoterna si lahko misliš; kolikrat bi lahko zlasti mcnj premožnemu ljudstvu, ki doma pridela precej češpelj, na-domestoval povidel nakup dragih grozdink (rozin, cibeb), meda, orehov itd. zlasti o božiču in veliki noči. Kako lahko bi se ta roba tudi dobro prodala, zlasti v velika mesta n. pr. Dunaj, Gradec, tudi Ljubljana bi se ga ne branila, spoznavši njegove vrline. Posebno pa bi Tebi, dragi prijatelj, svetoval, (ki imaš takole po strani tudi besedo pri vašem konsumnem društvu) delaj na to, da si napravite prihodnjo jesen par sto kil pčvidla, ki ga boste prodajali po lastni ceni jako nizko (res poskus bi stal nekaj goldinarjev) in tako vpeljali pri ljudstvu zdravo in ceno domačo slaščico, deloma pa mu pokazali, kako se češplje dade dražje vnovčiti, nego vreči pod noge na pol zastonj prekupcu, ki ve, kje ima iskati nezavednega ljudstva. Z gorko željo, da ostaneš še zanaprej dejanjski prijatelj ljudstva in moj sem vevdno Tvoj Tiževcškdo. Gozdarstvo. Kje kaže in kje je nujno potrebno varovati gozd ž Kadar se govori dandanes o „gozdovih11 naših manjših kmetovalcev, se mi zdi, kakor bi čul o zorni mladosti. „Enkrat je bil mogočen kralj __ ___ __u Danes v mnogih in mnogih naših krajih kmetje vže skoro več ne vedo, kaj je to: gozd, in kjer neko stvar še zmerjajo za gozd, to ni več gozd, ampak večinoma so le gaji in hoste, pa tudi te zginjajo bolj in bolj, ker mej širnim ljudstvom vlada mnenje, da vžitek iz takega „gozda“ ne nese niti za davek, ki ga je treba plačati od njega. No, jaz sam bi skoro temu pritrdil, če tudi ne popolnoma. Zakaj ne popolnoma? Le pomislimo: Pride suša, žito zaostane in če tudi da morda peščice zrnja, ne da nam dosti slame; iz tega nastane pomanjkanje krme in stelje. V kako mnogih ozirih nam kaže svoje dobrote, če tudi morda prezirani gaj! Daje nam klest (veje z mladikami, ki se tu in tam klestijo za pozimsko krmo, zlasti koze rade obirajo klest) katero živina jako rada žre, tudi posušeno in v najslabšem slučaju nam more tudi to malo listja služiti kot dobrodošli nastilj. Pridre pa ravno nasprotno od suše — naliv. V tem slučaju brani gaj, ki stoji ob strani, in to je skoro redoma, da ne more naliv odnašati s hudourniki dobre prsti proč. Po zimi je takovi gaj pribežališče divjadi, po letu pticam, tem najboljšim prijateljicam kmetovalca. Razven tega so taki gaji posredovalci, da se ravnotežje zračnih snovij, to je kisika in dušika ne pretrga. Drevesa vsprejemajo ogljikovo kislino, in to v svojem zelenem listju pod solnčnim vplivom cepijo in porubivši ogljik za ustroj svojega telesa izdihavajo kisik, ki je za življenje vsakega bitja, za gorenje, za gnjilobo in kipenje neizogibno potreben. Seveda, ako kmetovalec pusti ped zemlje za gozd, bi moral tudi skrbeti, da bi bil tam v resnici gozd. Kolikokrat se pritožujemo, da nas Bog kaznuje s sušo, točo, viharji itd. — Ne Bog nas kaznuje, ampak naša lastna nevednost! Ako vem, da moram, ako imam dušo, skrbeti za nravnost in spolnjevati zapovedi Božje, zakaj ne bi, ako imam tudi telo, spolno val tudi prirodne zakone? In ta naravna postava, ki bi jo vsak naš kmetovalec moral znati, se glasi: Pogozdeni prostori morajo biti k skupnem obsegu posameznih pokrajin v gotovem razmerji, da se obdrži ravnotežje med gorkoto in mrazom, med sušo in mokroto itd. nerazrušeno. Ako dalje vemo, da so gozdovi zibelka vrelcev, moramo zlasti tam, kjer smo odkazani na spodnjo vodo ali studenčico, varovati gozd po vsaki ceni. Zato bi se tudi ne imelo vse odpalo listje in zlasti mah iz gozda izgrabivati, da se more v njem deževna voda zadržavati in polagoma skozi zemljo curljajoč zalagati studence. Kjer je kmetovalec odkazan na studenčino, pa neče varovati gozda, si mora za časa pomanjkanja pomagati s kakoršno si bodi vodo in odtod tako pogoste bolezni živine, kakor vrančni prisad i. dr. Kjer je kraj odprt vetrovom, je ravno tako potrebno varovati gozd, kakor tudi tam, kjer se goji sadno drevje: ne le da s tem preskrbimo za pribežališče ptičjemu rodu, brez katerega bi bilo vse / naše sadjarstvo iluzorično (prazno, gola nemožnost), ampak posebno še vsled tega, ker so gozdovi močna ograja proti ostremu pišu, ki cvetje ali nedozorelo sadje trga z drevja in tako uničuje sadje. Kjer ni gozdov, ki bi s svojo toplino uglajali hlad spomladanskih nočij, tam je pozebljenje cvetja vsled nočnih mrazov na dnevnem redu. Pogibelj naših gozdov vidim v njih razdelitvi, ki se je zgodila z namenom prostega dobavanja nastilja iz lastnih parcel, končava pa z brezmejnim izsekavanjem drevja, ne toliko v sramoto nerazsodnega posameznika, ampak v škodo vseh prebivalcev pokrajine. Mlekarstvo in sirarstvo. Najnovejše skušnje v mlekarski stroki. (Nadaljevanje,) Kar se tiče raznih načinov iz-koriščevanja, pridejo posebej v poštev : 1. prodaja mleka v neposredno povžitje, 2. izdelovanje presnega masla, 3. izdelovanje sira ali putra in sira skupaj. Če tudi ne moremo smatrati sedaj navadnih tržnih cen za sveže mleko Bog zna kako visokim, vendar je izkoriščanje mleka na 1. način še najdobičkonosneje, ne samo vsled velike priprostosti ravnanje in radi urnega denarnega preobrata, ampak tudi zavoljo visokosti vnovčenja, ki se pri tem doseže ali more doseči. Eno sredstvo imamo, kojega uporaba se zlasti tam priporoča, kjer se mleko v svežem stanji prodaja in kojega se zamore brez posebnega truda in troskov poslužiti sleherni, da zvikša vrednost mleka, namreč ohlajenje mleka in sicer kolikor moč naglo po mlečvi. Večina v mleku se nahajajočih bakterij, pred vsemi one, ki provzročajo spremenitev mlečnega sladkorja v mlečno kislino, torej kisanje mleka, se razvija v pozora vrednem obsegu še le pri temperaturah, ki leže nad 15° C. Ako se torej ohladi mleko pod to toplinsko mejo (15° C), potem se ali sploh ne tvori mlečna kislina ali pa v. tako malenkostnem obsegu, da se mleko bistveno ohrani v onem stanju, v katerem je zapustilo kravje vime. Ta vpliv nizke temperature je tudi vzrok, zakaj mnoge mlekarne, in to po vsej pravici, zahtevajo, da prineseno mleko ne sme prestopati, zlasti ne v toplejšem letnem času neke določene temperature, ker si hočejo s to zahtevo dati zagotovilo in jamstvo, da se še niso izvršile v mleku spremembe, ki bi potlačile vrednost ne le dotičnega mleka, ampak tudi produktov (masla, sira) iz njega narejenih. Uporaba mleka je tudi, ki utegne postaviti prodajo mleka na popolnoma nove noge. (Dalje prih.) Splošno. Mleko kot ljudska pijača. V 2. št. „Kmetijskega časopisa za Gorenjo Avstrijo14 čitamo pod gorenjim noslovom zanimiv članek, ki ga podajamo našim čitateljem vže zato, ker nam podaja dober svet, kako na hvalevreden način izkoristiti sladko posneto mleko, ki pride iz posnemalnika. Članek slove: Po pravici si prizadevajo na vseh straneh mleko bolje izkoristiti in dohodke od njega povečati, in da je to po iznajdbi posnemal-nega stroja mogoče, o tem pač ni-kdo ne dvomi. Se ugodneje razmere za mlekarstvo bi nastopile, ako bi se mleko kot hranilo primerno čislalo in vsled tega uživalo v večji meri. Posebno bi vpeljavo mleka kot pijača v narodno gospodarskem oziru morali pozdravljati z največjo radostjo in zlasti za delavske sloje si ni lahko misliti dragocenejše in redilnejše pijače, kot je n. pr. sveže, ohlajeno posneto mleko. Tudi otrokom bi se smelo dajati mleko kolikor mogoče dolgo, ker je to najnaravnejše sredstvo zoper žejo. Naša sreča, da so tudi zdravniki začeli delovati v tem smislu in večina njih obsoja po pravici kajenje in uživanje alkoholnatih pijač kot važen sovzrok vedno bolj šireče se nervoznosti našega časa in dunajski vseučiliški profesor Nothnagel imenuje take pijače naravnost strup za otroke pod štirinajstim letom. Ugovor, da je pijača v prvi vrsti poklicana utolažiti žejo, ne glad in da v ta namen ni pripravna vsaka pijača, lahko zavrnemo zgle-davajoč se nad Svedijo, kjer pri nobenem obedu ne pogrešaš mleka. Po zgledu Švedske ravna tudi največja tovarna mlekarskega orodja, delniška družba „Alfa Separator11 na Dunaju, ki oddaja svojim delavcem posneto mleko zastonj, iz hvalevrednega namena, vpeljati posneto mleko kot splošno pijačo in pri tem doseza tudi najboljši vspeh. Ako pomislimo, da se posneto mleko ne more prodati niti po 2 — 3' kr. liter, je s tem pač dovolj dokazano, kako malo spozna svet vrednost mleka, v resnici ne najdeš toliko lahko prebavnih redilnih snovij za tako nizko ceno v nobeni drugi hrani. In da to ni za delavca nobena zguba, ako dobi želodec poleg dobre pijače še lepo svoto redilnih snovij, kdo bi pač v tem dvomil, vsaj se v Nemcih od raznih stranij povdarja vrednost piva, kot „tekočega kruha11. Kako brezumno je to, izprevidi vsak, ako pomisli, da ima en liter piva kot hrana le neznatno trohico večjo vrednost nego pol 2krajcerske žemlje. Ako pa mleko primerjamo s pivom, ima mleko šest do osemkrat večjo vrednost. Ako hočemo vpeljati mleko splošno kot ljudsko pijačo, moramo seveda raznim starim napravam dati z odločno besedo slovo, ter si prizadevati, da z naj večjo snago, s precejalnimi pripravami i. t. d. znatno zviksamo mlečno trpežnostjo in slednjič skrbimo za to, da bo mleko, kakor na Švedskem n. pr. tudi povsodi in lahko dobiti.11 „Alfa-Sporočila11 temu še pristavijo : Zlasti priporočamo onim mlekarnam, ki ležijo v bližini tovaren, da poskusijo, posneto mleko kot pijačo vpeljati med delavske slojeve. Da to laglje dosežejo, bi bilo jako umestno dati delavcem mleko za poskušajo zastonj. Seveda bi morala pa tudi mlekarna skrbeti, da bi odjemalci dobivali mleko vedno v svežem, zdravem, če le moč pasterizovanem in dobro ohlajenem stanji. Vprašanja in odgovori. Vprašanje 80: I. B. k. Br. g. G. Ali bi kazalo na nažej zemlji, od koje Vam pošiljamo poskušnjo, apniti ? Odgovor 80: Vaša zemlja je zelo revna na apnencu, radi tega bo kazalo na umeten način prst na tej snovi obogatiti. Posebno važno je apno za lucerno, domačo deteljo, fižol, grafi oro, tudi pospeši rast zelja in pese. Kako je treba apno kot gnojilo rabiti, dobite v zadnji številki našega lista. Vprašanje 81: I, U. Š. v K. Imam veliko starih senožetij, ki so vsako leto polne lošca, da še vse njive s tem plevelom pokončam, in so tako pičle v košnji kljub gnojitvi, da se še košnja ne izplača. Kakšno je tisto oralo kakor sem že slišal o njem, da je nalašč prirejeno za preroditev starih se-nožetij v njive in potem v travnike in kolika je cena? Odgovor 81: Ako lega in razmerje pripušča, da niso senožeti prestrmo ali premočvirne, jih je najboljše preorati. V ta namen imamo oralo, ktero stane 73 K. Drevo lahko vleče par živinčct brez vsake težave, kjer se sicer mora pri oranji senožctij z navadnim oralom že par močnih konj zelo napenjati. Zemlja se samo odkruši za eno ped, da se korenine podrežejo. Starc senožeti je vedno bolje preorati in na novo zasejali, kot si pa velike troške za umetno gnojilo in posevanje trav delati, kajti pridelki so obilneji in troški nižji, ako se na novo prcorje in zaseje. Vprašanje 82: F. E. pri Sv. K. pri K. Dol. Nameravam posebno fino šunko, klobase in salo pridelati. Ktera krmila so najbolj priporočljiva in kako sc ima postopati? Odgovor 82: Mladi prašiči so najboljši za šunko in klobase, ker je njih meso še mehko, stari pa najboljši za salo. Najfineje meso in salo se pridela, ako se poklada prašičem zadnji čas, prodno se zakoljejo, ječmen ali oves, in sicer razdrobljen, ako je bila žival že od mladega vajena na mehko hrano, drugače lahko tudi cel, ako so živalska prebavila uže utrjena za trdo zrnje. Turšiča povzroča pacalo meso in salo, še bolj pa lanene preše, radi tega naj se zadnji čas pred klanjem te krmili raji nadomestite z ovsom ali ječmenom. Vprašanje 83: I. B. sirar v St. J. Staj. Ali moremo samo z Gerberjevim preiskovalnim strojem in radi nizke specivično teže mleko kot vodeno spoznati ? Odgovor 83: Sama preiskava v mlekarni ne zadostuje, da bi se mogla sodba izreči, ali sc je prilila mleku voda ali ne. Sicer je mleko uže sumljivo, ako ima manj tolšče kot 35 odstotkov in specivično težo pod 28 stopinj. Da za more te z dokazom izreči, da je mleko resnično popačeno, imate še hlevsko preiskavo narediti. Krave v dotičnem hlevu morate sami pomolzli in potem še to mleko pregledati. Ako preiskava pokaže druge številke, posebno višjo sp. težo, potem se sme z gotovostjo sklepati, da se je preje voda prilivala. Slabo mleko prihaja tudi od slabega krmljenja, posebno je sedaj isti čas, ko se poklada Sfavam repa. Vprašanje 84: F. M., R. T. Pr. Pri nas pridelujemo dosti vina od Izabele, to vino je slabše od belega, ima manj sladkorja in tudi manj alkohola. Boljšega prodamo, tistega ktero čisto na zadnje teče, pa pustimo za domačo rabo, to ima dostikrat obilo kisline v sebi, tedaj prosim, kako naj se kislina zmanjša, da se bo rabilo za pijačo. Odgovor 84: Za zmanjšanje kisline v vinu, se lahko poslužujete marmornega prahu, ki pa mora biti prav fin ter popolnoma čist. Pred rabljenjem, se mora seveda v tekočini določiti množina kisline, kakor tudi za koliko °/oo se hoče zmanjšati ta kislina. Za vsak °/oo se vzame fifi'/s g marmornega prahu na hl\ na dva hi 133 g itd. Tega sc najpopred dobro zmeša z dotičnim vinom, ter potom vlije v sod in vso tekočino v sodu s primerno palico pomeša. Prah se spoji s kislino, ter pade potem na dno. Tkn 7flli 'I® sv°ju nbitelj oskrbi pravim i ivu *011, j jiarnrskim dalmatinskim vinom, neka se obrati na podpisanog Juraj tiamulin, Jelša — otok Hvar, Dalmacija. SOO lepih hrastov "LMSt! Kurinju p. Zagradec — Fužine. Vozilo bi se na postajo Dobrepolje ali Zatičina. Pošteni kupci se vabijo. Prinnnnfrii ca • Vzajemna zavaroval-rnpuroud. SO. nicil 1)roti požarnim škodam in poškodbi zvonov. Edini domači zavod te stroke: Ljubljana, Medjatova hiša. Kmetijsko društvo v Vipavi ima na amerikanski podlagi R. Portalis po-žlahtnjene domače trte na prodaj. Pozor gg. gostilničarji in zasebniki! V rasi Kaščerga, pošta Trviž pri Pazinu, jo mnogo zdravega vina, cona od 16 do 20 kr. liter. — Josip Goljan, župnik. Kmetijsko društvo v Vipavi oskrbuje svojim članom: 1. ) Vse potrebščino za vinogradništvo: žveplo, galico, gumico, škropilnice, ce-pilno orodje, orodje in sl roje za kmetijstvo, dalje vsakovrstna semena in umetna gnojila. 2. ) Pridelke t. j. vino kolikor možno raz- prodaja ter vabi p. n. kupce v nakup vina, ter opozarja na izpremenjeni razglas med inserati. Lepega bika, prodaj Miha Leben v Strohlnjn pri Kranju. Hranilnica in posojilnica v Marezigah pri Kopru ima mnogo pristnega černega vina liter od 18 do kr. in Refoška liter od 25 do 35 kr., prosto postaja Trst ter vabi konsumenlc za nakup. Kmetijsko društvo v Gorjah pri Bledu na Gorenjskem ima na prodaj železne izdelke kakor: sekire, krampe, capine, lopate, živinske zvonce prav lične in dr. 9 prascev po 8 tednov starih, jorkšir-ske pasme ima na prodaj Franc Zupan iz Naklega. Več se poizve glede cene pri Mihu Ro ličarju iz Naklega. Trgovina in obrt. Trgovina. Važna prenaredba na železnicah. Pri naših železnicah nahaja se naredba, da zamore odpošiljatelj blaga edino le potom posredovanja postaje, koder je bilo blago oddano, pozneje odrediti, da se isto nazaj ali dalje pošlje ali pa, da se isto izroči kakem drugem prejemniku na prvotno določenem kraju. Ta naredba je strankam v obče neugodna, sosebno neprilična je pa trgovcem z žitom, kateri žito v daljnih krajih kupujejo in iz kupčij-skih ozirov isto navadno oddajajo na svoj naslov. Nemogoče ali vsaj težavno je bilo do sedaj kupcu, da bi o lastnem blagu kaj dru-zega odredil brez posredovanja oddaljene postaje, koder je bilo blago oddano. Dolgotrajnemu zahtevanju trgovinskih krogov odzvala se je vendar železniška uprava, da dopusti vsakojo prenaredbo prvotnega naslova od strani odpošilja-telja potom postaje, kamor je bilo blago oddano; to pa velja samo za take pošiljatve, kojih oddana množica obsega cel vagon. Avstrijske in ogrske železnice določile so sledečo prenaredbo začetkom navedene naredbe: Pri pošiljatvah, kojih oddana množica obsega cel vagon in katere so naslovljene na naslov od-pošiljatelja, dopuščene so prena-redbe naslova oziroma prejemne postaje tudi potom prvotno določene prejemne postaje in sicer le takrat, ako blago ni bilo oddano proti povzetju po prejemu in ako se proti vročbi duplikata izkaže identiteta odpošiljatelja in prejemnika. Navedena trgovskim krogom dobro došla prenaredba uvedla se je s 1 t. m. — Razno. (Umetno svilo) izdelujejo sedaj že v treh tovarnah in sicer v Wolston-u, kjer jo izdelajo na teden 3000 /r/, v Bezancon-u, na dan 900 h) in v Spreitenbach-u z dnevno produkcijo 275 leg. V Belgiji in na Nemškem postavijo v kratkem nove enake tovarne. (Bombaž) [pavolo] so v nemškem delu Afrike pričeli saditi v veliki meri. S tem bode nastala ameriškemu bombažu, ki je do sedaj gospodoval na svetovnem trgu, resna konkurenca. Nemška vlada podpira to podjetje in bode pokrila prve troške. Obrt. Organizacija obrtnega kredita na Nemškem. Od dne 8. do 12. oktobra letos vršil se je v Koloniji ob Renu praktičen socijalen tečaj ljudskega društva za katoliško nembijo. Iz zanimivih poročil, ki so jih zborovalcem podajali razni strokovnjaki o organizaciji obrtnega kredita na Nemškem, priobčiti hočemo v sledečem najvažnejše. Leta 1896. začele so postajati kreditne razmere za obrtnike neznosne. Razne obrtne banke bile so veliki zavodi, ki se niso ozirali in tudi niso mogli ozirati na male kreditne potrebe obrtnikov, kateri zaradi tega naravno niso bili v stanu oddati menic, ki so jih dobivali v pokritje svojih terjatev proti odjemnikom. Organizovale so se torej kreditne zadruge bodisi za posamezne okraje, bodisi za posamezne cehe. Denar za te zadruge dobil se je tako, da so se združevale v centralne banke, katere so dobivale kredit pri pruski osrednji zadružni blagajni in sicer prvotno v znesku 18.000 mark. Nadalje so centralne obrtne banke tudi sprejemati začele hranilne vloge, katere so za I/2 °/o višje obrestovale, kot drugi denarni zavodi, tudi so vpeljale kontokorentni promet, tako da so obrtniki, kakor n. pr. peki, mesarji, stavbeniki itd., kateri imajo čestokrat večje svote, toda le za kratko dobo na razpolago za zmerne obresti, ki so se računale od dne do dne, lahko te svote nalagali obrestinosno pri obrtni banki in vendar lahko vsak hip razpolagali z njimi. Razim tega mora plačati vsak zadružnik opravilni delež. Te banke so tako hitro napredovale, da je v kratkem povišala osrednja zadružna blagajna kredit na 57.000 mark. S pomočjo obrtnih centralnih bank začeli so potem ustanavljati surovinske zadruge, najprve za črevljarje in krojače. Razvidno je iz tega kratkega poročila, kako veselo se razvijajo kreditne razmere za obrtnike na Nemškem, posnemanja vreden izgled za nas. — F. — ZADRUGA Posnemanja vreden izgled: Doslej so imeli dobiček od naših sadnih vrtov le sadni barantači, ne pa sadjerejci. Sadjar je vzel komaj desetinko prave vrednosti sadnega pridelka; zato ni čudno, da se je za ta tako imenitni oddelek kmetijstva tako malo bri- gal, da so celo (in se žalibog še mnogokje godi!) iz mladih ob cestah zasajenih drevesc delali in rezali držala za biče (bičevnike). — 367 - Temu žalostnemu stanju zamore odpomoči edino le združitev sadjarjev v svrho skupnega izkoriščanja sadja. Ko se enkrat ljudstvo uveri da se dado iz sadjereje kovati lepi denarci ter da imamo v zasaditvi vseh do sedaj praznih ploskev, poljskih potov in griv s sadnim drevjem sredstvo, da se lahko tudi pri malem posestvu preskrbi več otrok, potem bo tudi sadno drevje visoko cenilo in se ne bo strašilo nobenega truda in troškov zadevajočih oskrbovanje in gojitev njegovo. S temi besedami, ki so brez dvojbe popolnoma opravičene, se obrača pred kratkim ustanovljeno sadjarsko društvo v Nadvorni v Galiciji na kmetovalec celega okraja, ki se pečajo s sadjarstvom, s pozivom, da pristopijo v svojih lastnih zajmovih (interesu) k temu preko-ristnemu društvu. Sadjarsko društvo v Nadvorni, (mestece to leži na krajinsko kaj zanimivi progi Stanislav-Woroni-enka), je vpisana zadruga z omejenim poroštvom. Pristopnina znaša 4 K, in en delež stane 20 K, ta znesek se pa lahko vplačuje tudi v mesečnih obrokih po 2 K. Iz tega je vže razvidno, da hoče zadruga vse sadjarje svoje okolice združiti, tudi gospodarski naj šibkejše. Kot prvotni zadružni okoliš je veljal s prva Nadvornski sodni okraj, pravila pa dovoljujejo tudi vsprejem udov, ki stanujejo izven tega okoliša in kakor vsa znamenja kažejo, se utegne delavnost te zadruge razširiti na ves južno-vzhodni del Galicije. Korenine te zadruge nam je iskati v zgledu c. kr. avtrijskega pomološkega društva v Gradcu. Je pa to tudi edino pravi pot, ako hočemo povzdigniti sadjarstvo in zlasti v Galiciji se gre zato, da se ljudstvu dokaže, da se tudi iz sadja, ki ga imajo sedaj, lahko dosežejo lepi dohodki. Mlada zadruga deluje tudi s polnim parom navdušene mlade moči v dosego tega namena. Nakupila je vže najvažnejše stroje in priprave za podelovanje sadja, in vsako nedeljo predava strokovnjak v jako poljudnem govoru o važnosti sadjereje; posreduje dalje nakup dobrih mladih drevesc in vže namerava tudi napraviti lastno drevesno šolo (vrt za vzgajanje mladega drevja). Za vstanovitev te zadruge ima največ zaslug c. kr. avstrijsko pomološko društvo v Gradcu, čegar vzgledna pravila so služila tu za vzor, kakor tudi državni poslanec kanonik Kornelij Mandičevski, ki je to gibanje v prvem njegovem započetku z veliko blagohotnostjo krepko podpiral. Oj, ko bi hoteli pri nas, kjer se pridela toliko in toliko sadja vsako leto posnemati ljudje poljskega po Židu skoro popolnoma osiromačenega kmeta! Umolknile bi potem pritožbe, da sadje nima nobene cene in ljudje bi se za drevje bolj brigali nego sedaj. O refakciji pri otrobih. Železnice dopuščajo za 15 °/o znižan tarif pri prevozu otrobov pod naslednjimi pogoji: 1. Otrobi uporabiti se imajo od kmetovalcev za krmo v lastnem gospodarstvu; priložiti je voznemu listu poseben naročilen list, kojega mora potrditi „Gospodarska zveza“. V naročilnem listu zavezati mora se dotičen kmetovalec, da otrobov drugemu, koji ni poljedelec, ne proda in tudi brezplačno ne odda. „Gospodarska zveza11 potrdi v naročilnem listu, da je naročena množica otrobov primerna dejanski potrebi glede na število živine, kojo ima dotični poljedelec v svoji lasti. 4. Kmetijska in gospodarska društva napravijo lahko za svoje člane kmetovalce skupni naročilni list, kojega mora „Gospodarska Zveza11 tudi potrditi. Dotično društvo jamči za to, da se po prejemu otrobi razdele med kmetovalce, kakor je bilo navedeno v naročilnem listu. Naročba oziroma pošiljatev glasiti mora se na cel vagon otrobov. Refakcijo poplača železnica še le po prejemu blaga in sicer proti vlogi voznega lista v originalu. Opozarjamo vsa kmetijska in gospodarska društva, kakor člane kmetovalce na to bonifikacijo od strani železnic. Glede naročil nih listov in glede dotične vloge v povrnitev refakcije, obrniti se je na „Gospodarsko Zvezo11, koja sploh na vsa vprašanja takoj odgovarja. Znižan tarif za semena. Tudi za seme vsakoje vrste privolila je državna železnica poljedelcem 50 °/o znižano voznino, ako se isto uporabi v lastnem gospodarstvu in naročilen list potrdi „Gospodarska Zveza11, kakor pri pošiljatvah otrobov. Določeno pa je, da posamezen kmetovalec na leto po znižanem tarifu ne dobiva več nego 500 kg semena vsakoje vrste. Na zadevna vprašanja rado-voljno odgovarja „Gospodarska zveza11. Denarni promet hranilnic in posojilnic. Hranilnica in posojilnica v Št. Petru na Krasu za mesec januvar: Prejemki 4134 K 60 h, izdatki 3667 K 04 h, denarni promet 7801 K 64 h, prejete hranilne, vloge 1474 K, izplačane hranilne vloge 971 K, dana posojila 1112 K 36 h, vrnena posojila 563 K. Za mesec februar 1900: Prejemki 7740 K 96 h, izdalki 2426 K 16 h, denarni promet 10167 K 12 h, prejete hranilne vloge 5171 K 20 h, izplačane hranilne vloge 1222 K 22 h, dana posojila 1120 X vrnena posojila 1654 K. Za mesec marc 1900: Prejemki 11323 K 49 h, izdatki 6376 K 76 h, denarni promet 17700 K 25 h, prejete hranilne vloge 4067 K 40 h, izplačane hranilne vloge 868 K 38 h, dana posojila 2500 K, vrnena posojila 1512 K. Za mesec april 1900: Prejemki 14878 K 33 h, izdatki 10935 K 74 h, denarni promet 25814 K 07 h, prejete hranilne vloge 7955 K, izplačane hranilne vloge 1469 K 24 h, dana posojila 1450 K, vrnena posojila 1582 K. Za mcscc maj 1900: Prejemki 10012 K 07 h, izdatki 7590 K 02 h, denarni promet 17G11 K 09 h, prejete hranilne vloge 4269 K, izplačane hranilne vloge 5687 K, dana posojila 1900 K, vrnena posojila 1457 K 10 h. Za mesec jnnl 1900: Prejemki 10341 K, izdatki 6288 K 58 h, denarni promet 16629 K 58 h, prejete hranilno vloge 1272 K, izplačane hranilne vlogo 2470 K 56, dana posojila 3680 K, vrnem posojila 340 K. Za mesec juli 1900: Prejemki 9165 K 55 h, .'izdatki 6626 K 74 h, denarni promet 15792 K 29 h, prejete hranilne vloge 3541 K 38 h, izplačane hranilne vloge 2731 K 40 h, dana posojila 1860 K, vrnena posojila 1370 K. Za mesec avgust 1900: Prejemki 11361 K 26 h, izdatki 8091 K 84 h, denarni promet 19453 K 10 h, prejete hranilne vloge 8103 K, izplačane hranilne vloge 686 K, dana posojila 1360 K, vrnena posojila 520 K. Za mesec september 1900: Prejemki 5236 K 90 h, izdatki 3882 K 58 h, denarni promet 9119 K 48 h, prejete hranilne vloge 1633 K, izplačane hranilne vloge 3358 K 44 h, dana posojila 420 K, vrnena posojila 140 K. Za mesec oktober 1900: Prejemki 7009 K 14 h, izdatki 4230 K 38 h, denarni promet 11239 K 52 h, prejete hranilne vloge 3667 K, izplačane hranilne vloge 1902 K 30 h, dana posojila 2304 K, vrnena posojila 1538 K. Y mesecu oktobru 1900. Hranilnica in posojilnica v Kranjski gori: Prejemki 9425 K 59 h, izdatki 7050 K 56 h, denarni promet 16476 K 15 h, prejete hranilne vloge 4662 K, izplačane hranilne vloge 2491 K 96 h, dana posojila 4460 K, vrnena posojila 2060 K. Hranilnica in posojilnica v Leskovici: Prejemki 3314 K 20 h, izdatki 3101 K 80 h, denarni promet 6316 K, prejete hranilne vloge 786 K, izplačane hranilne vloge 348 K, dana posojila 2750 K, vrnena posojila 44)0 K. Hranilnica in posojilnica za farno občino v Kamenjali: Prejemki 1004 K 49 h, izdatki 995 K, denarni promet 1999 K 49 h, prejete hranilno vloge 770 K, izplačane hranilne vloge 154 K, dana posojila 840 K, Hranilnica in posojilnica v Metliki: Prejemki 14593 K 74 h, izdatki 12143 K 21 h, denarni promet 26736 K 95 h, prejete hranilno vloge 5510 K 37 h, izplačane hranilne vloge 9309 K 88 h, dana posojila 2700 K, vrnena posojila 2340 K. Hranilnica in posojilnica pri Sv. ,la-kobn ob Savi: Prejemki 8231 K 32h, izdatki 7777 K 47 h, denarni promet 16008 K 79 h, prejele hranilne vloge 730 K, izplačane hranilne vloge 6578 K 16 h, vrnena posojila 140 K. Hranilnica in posojilnica na Češnjici: Prejemki 8194 K 61 h,_ izdatki 2880 K 18 h, denarni promet 11074 K 79 h, prejete hranilne vloge 2900 K, izplačane hranilne vloge 331 K 20 h, dana posojila 2540 K, Hranilnica In posojilnica v Mirnu pri Gorici: Prejemki 11255 K 39 h, izdatki 10741 K 05 h. denarni promet 21996 K 44 h, prejete kranilne vloge 1310 K, izplačane hranilne vloge 621 K 40 h,dana posojila 820 K, vrnena posolila 180 K. Hranilnica in posojilnica Kojsko-Šmartrn v Brdih: Prejemki 3119 K 08 h, izdatki 2372 K 73 h, denarni promet 5491 K 81 h, prejete hranilne vloge 2536 K, izplačane hranilne vloge 353 K 80 h, vrnena posojila 380 K. Hranilnico in posojilnica v Št. Jurij pri Kranji: Prejemki 3209 K 96 h, izdatki 2659 K 36 h, denarni promet 5869 K 32 h, prejete hranilne vloge 1040 K, izplačane hranilne vloge 637 K, dana posojila 2000 K, vrnena posojila 70 K. Hranilnica in posojilnica na Igu: Prejemki 3145 K 40 h, izdatki 2690 K 54 h, denarni promet 5835 K 94 h, prejete hranilne vloge 2247 K 54 h, ana posojila 2685 K, 54 h, vrnena posojila 60 K. Hranilnica in posojilnica v Polhovem Gradcu: Prejemki 4182 K 48 h, izdatki 3603 K 20 h, denarni promet 7785 K 68 h-prejete hranilne -vloge 180 K, izplačane hra, nilne vloge 3055 K 22 h, dana posojila 500 K. vrnena posojila 500 K. Hranilnica in posojilnica na Frankolovem: Prejemki 1231 K 37 h, izdatki 1062 K 53 h, denarni promet 2293 K 60 h, prejete hranilne vloge 74 K, izplačane hranilne vloge 38 K, dana posojila 1000 K, vrnena posojila 640 K. Hranilnica in posojilnica v Mošnjah: Prejemki 3051 K 94 h, izdatki 2522 K 13 h, denarni promet 5575 K 7 h, prejete hranilne vloge 1470 K, izplačane hranilne vloge 563 K 18 h, dana posojila 950 K, vrnena posojila 600 K. Hranilnica in posojilnica v Renčah: Prejemki 922 K 21 h, izdatki 2794 K 90 h, denarni promet 3717 K lih, prejele hranilne vloge 840 K 11 h, izplačane hranilne vlogo 1940 K, vrnena posojila 40 K. Hranilnica in posojilnica v Črničah: Prejemki 5284 K 43 h, izdatki 3244 K 12 h, denarni promet 8528 K 55 h, prejete hranilne doge 3760 K, dana posojila 1244 K. Hranilnica in posojilnica v Tomaji: Prejemki 1892 K 29 h, izdatki 1421 K 12 h, denarni promet 3313 K 41 h, izplačane hranilne vloge 200 K, prejeto hranilne vloge 1002 K, dana posojila 1220 K, vrnena posojila 120 K. Tržne cene 20. n o verni) ra t. 1. Na trgu v Kranju za 100 kg za pšenico.......................K 15 — . iž............................., l-t1— „ ječmen.............................15' — „ krompir............................. 340 Na trgu v Mariboru za hektoliter za pšenico.......................K 16 80 , rž.............................„ 14 80 , ječmen.........................„ 1340 , oves...........................„ 13'20 , turšico...............................1460 , krompir zn kg.................., 6'— , seno zn kg.................. , 5’— Na trgu v Gorici za 100 kg „ oves..........................., 12 40 „turšico..........................„ 14'— „ krompir........................„ 5'— „ seno..........................., 2'G0 Na trgu v Velikovcu za 100 kg za pšenico........................K 15-60 „rž...............................„15 40 , ječmen..........................„ 13'— , oves.................................,1140 , turšico........................„ 12'— „ krompir........................„ 140 „ ajdo.................................13'20 Na trgu v Celovcu za 100 kg zn pšenico...................... , rž............................ „ ječmen........................ „ oves............................ „ turšico....................... „ krompir....................... , aj'lo......................... Na trgu v Ptuju za 100 kg za pšenico...................K —•—, K 14 — , rž........................„ —, „ 14'— . ječmen....................... , „ 12'— . oves......................„ —, „ 12 — „ turšico......................—'—, „ 12'—- „ krompir...................„ —•—, „ 4'— „ seno la...................„ —•—, „ 2'60 K 15-60 „ 15-40 , 13-, 12 — „ 12 — „ 1.20 „ 13-50 Kmetijska društva, ki so radi neugodnih krajevnih razmer primorana za domačo rabo žito od drugod naročati, naj sedaj porabijo ugodno priliko, ko je cena žitu padla, in naj pošljejo naročila. Cena ajdi je padla približno za 4 krone, cena rži pa za 2 kroni pri 100 kg. IKSt Pozor! Gospodarji! „Grloria“ redilna krma za konje, zabranjuje bolezni, vzdrii konje močne in iskre. „Gloriau začimba krma za govedo, pospešuje prebavljanje, čisti kri, zboljšujo in množi mleko. „Gloria“ prašek za žretje in pitanje svinj, povzročujo, da svinjo rade jedo, da se nabira meso in mast. „Gloriau mlekarski prašek za krave, pospešuje izločenje mleka in odstrsnuje napake mleka. — 1 veliki zavitek velja K 1-20, mali K 0*70, 6 kg v zavitku za poskus po pošti K 6*— poslano z Dunaja. Barteljevo k lajno apno, neobhodno potrebni dodatek h krmi za mlado, molzno in brejo živino, v slučaju, da živina liže, da ima kostne bolezni itd. 6 kg za poskus K 3*--, 100 kg K 21*— z Dunaja. Rusko patentovano mazilo za usnje po pol kg K vio, i kg K 21—, 6 kg K 81--. štedllnl kolomaz, najflnejia kakovost, 6 kg K V40, 100 kg K 24 —, Navodilo brezplačno. Miha Barthel & drug. Dunaj X. (75) 24—4 Občuje se slovenski. 'VB gQ3a30:30l33aQQ(J5Q3QQC)0QC)0003a()Q.Q.(30aCXj; C. kr. priv. pred ognjem in tatovi varne pr* blagajne prodaja najceneje dobro znana tovarna blagajnic M. Adlersfliigel založnik Raiffeisnov!h posojilnic Dunaj, L, Franz Joscplis-Ouai št, 13. (66) 24—22 Lechner & Jung! v Gradcu Sporr-ulica št. 1 in 11. Zalogi na icliko okov za stavbe, železnih cevi, različnega orodja, okov za pohištvo i. t. d. Toiarništa talona bm, flrntža, laU NujccncjSi dohodni IžTlrck. — Ceniki s podobami na (74) 12—2 zahtCTO brezplačno. Dopisi v hrratskem ali slovenskem jeziku. TTTTTTVVVtttttytyTTTTTTYYTT7YTYYVVYVTVYH •o* išče Spretna prodajalka kmetijsko društvo na Igu do 15. decembra ali do 1. januvarja 1901. Pojasnila daje načelstvo. (87) l }AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA.AAAAAAAAAAAAAAIB ► AVGUST REPIC, sodar v Ljubljani Kolizejske ulice št. 16, Trnovo izdeluje, prodaja in C5IQ,<4 A --a** P° najnižjih jJS popravlja vsakovrstne cenah ' Kupuje in prodaja staro vinsko posodo. !▼▼▼t YYYYYYYY YYYYVYVVYVYYYVYYYVYYYVVYVYY7 m m m m M m m m m K S d d m m d m Ee Podpisani priporoča velečastiti duhovščini, kakor slavnemu občinstvu čebelno-voščene sveče za cerkev, procesije in pogrebe, gospodom trgovcem voščene zavitke, kakor jccločl -w za prodajo v škafili po 15, 20, 40 leg težkili prav po ceni. Za čebelarje izvrstni garantirani pitanec v škatljah po 5 leg a leg 60 kr., škalija 30 kr., pošilja se po pošti proti povzetju ali predplačilu. Dobiva se med v satovji in pitanec v škafih po 20—40 leg prav po ceni. Za birmo, Božič, Miklavža i. t. d. prodaja se raznovrstna medenina na debelo in drobno. Prodaja se tudi brinje, brinjevec liter gl d l-20, medeno žganje liter I gld. lastni izdelek. Kupuje se tudi vsaki čas med v panjih, sodčkih, kakor tudi vosek in SllllO satovje, po kolikor mogoče visoki ceni. Za obila naročila se toplo priporoča in zagotavlja točno in pošteno postreči OROSLAV DOLENEC, svečar in lectar, trgovina z medom i voskom, Ljubljana, Wolfove ulice št. 10. _______________________________(79) 12-2 m le m m le ie Edi m Ee m m m Ee le p>> h le Ee Ee Ee h ata m iiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiidiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiihiLHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiib^ m." KOSTI Mj m 44)4) 4. GOlIŠKl ¥IM prodaja Kmetijsko društvo v Št Petru pri Gorici. Cene nizke, naročila se izvršijo točno. (85) 8—3 H Šivalni stroji in kolesa Tovarniška zaloga Ivan lav-a V Ljubljani Dunajska cesta 17, priporoča svoje najbolj priznane šivalna stroje in kolesa Ceniki se dopošljejo na zahtevanje zastonj. e (M) 12-10_________________ Kupovale! trt se uljudno vabijo, da si ogledajo tukajšnjo tr tno šolo, najstarejšo v deželi, ter se prepričajo o čistosti vseh vrst. — Kot speoitrli toto priporočamo j>r*istno JBor*dotmx — tr*te za dobavo rudečega vina. — Istočasno priporočamo svoja najizvrstnejša namizna vina. Graščinsko oskrbništvo Raka na Kranjskem. (so) 3-2 M Presker krojač v Ljubljani sv. Petra cesta štev. 4 sc priporoča preč. duhovščini tor slav. občinstvu v izdelovanje vsakovrstne duhovniške tator tudi druge obleke iz trpežnega in solidnega blaga po nizkih cenah. Opozarja na veliko svojo zalogo izgotovljene obleke posebno na haveloke v naj večji izberi po najnižjih cenah. (72) (i—4 __________________ V (61) 24—20 Vnanja naročila se izvršujejo točno proti poštnemu povzetju. Gabrijel Piccoli lekarnar v Ljubljani, Dunajska cesta dvorni založnik Njegove Svetosti papeža Leona XIII. Lekarnarja Piccolija zobne kapljice, vsled najvišjega priznanja in dovoljenja 1 steklenica 10 h. Štefanijine kapljice imenovane, devajo se na pavoli v votli zob ali pa se namaže bolna čelust, so učinkujoče sredstvo proti zobobolu. Odlični profesorji in zdravniki priporočajo lekarnarja šelodečno tinkturo katera krepi želodec, provzroča veselje do jedi, upliva na pre-havanje in odprtje, zlasti pri onih, ki trpijo stalno na telesnem zaprtju. — 1 steklenica 20 h., 12 steki, z zabojem vred 2 K 52 h. Pri slabokrvnih in nervoznih ali vsled bolezni oslabelih otrocih kakor tudi pri odraslih se uporablja lekarnarja Piccolija A« TT‘ -i n z najboljšim vspehom. Ima 20 do šieiOZnćlLO VinO OOkrat toliko železa v sebi, kakor “druga China-vina, katera nimajo pogosto niti toliko železa, kot navadno namizno vino. Cena polliterski steklenici 2 K. Najboljše sredstvo, da se ohranijo konji, krave, teleta, voli, prešiči, ovce itd. zdravi in močni, je lekarnarja Piccolija „ , . ■ , v . katerega cenijo in radi kupujejo zimski prašek, z„oj,k“ “»S,«,,, Kmet. društvo v Vipavi priporoča preč. duhovščini in drugim odjemalcem s: a j a, in o ©no pristno letošnje vino napravljeno v lastni kleli iz dobrega grozdja svojih članov, deloma po novem francoskem načinu, ki daje vinu finejši okus, po sledečih cenah: L vrste belo vino po 40 Kron, loco Postojna; 2. vrste belo vino po 34 do 38 Kron, loco Postojna; 3. vrste rndeče vino (kakor cviček iz Griž) po 32 Kron, loco Postojna. V zalogi so še stara namizna in dezertna vina, kakor renski rizling i. dr. po prejšnjih cenah. Razpolaga tudi z žganjem, pristnim tropincem in brinjevcem. ♦- Vse vino je zajamčeno kot pristno. ■* Pošilja se v sodčkih nad 56 litrov. Na zahtevanje pošlje se vzorec. — Večjim odjemalcem se dovoli primeren rabat. Kmet. zadruge ! Svoji k svojim ! ______(70) 20—18_____________ 46 >5» ^ozor! # Naiboliša kisla voda je e Jiarij IReg©ršo$B-ov Si s ,55 h S O £ 2 »o ^ t »Marijin studenec« <42. co 0 — v okraju Rogatec. —-4.-^» i % » a. 3* o ^ ^ S Ta slatina je bila po g. profesorju dr. J. Gottliebu v Gradcu l£> K a, IR analizovana in seje ta analiza iz 30. zvezka št. 14, str. 191 1. 1858 d. ^ ct> "S1 s te brošure potrjuje, da se more „Marijin studenec“ prištevati naj- bs 76 rS močnejšim natronovim studencem, in da presega z ozirom na mno- C o K žino svojih delov, osobito dvojno oglenokislcga natrona najbolj slo- veče studence te vrste, kakor studenec v Bilinu, Vichy-ju, Ems-u, Selters-u in Rogatcu. (67) 24.-17 Zaloga in kletarstvo na Glincah št. 20 pri Ljubljani na lastnem posestvu. Slov. vinogradniško društvo v Ljubljani » registrovana zadruga z omejeno zavezo priporoča svojo veliko zalogo pristnih domačih vin starih in novih iz Dolenjske, Štajerske, Istre, Vipave in Goriške. Vino je deloma doma prešano, isto oddaje se v sodih in fino vino v steklenieah. (63) 12-10 Na zahtevo pošiljajo se uzorci brezplačno. C. in Lcr. priv. . tvornica za gasilno in kmetijsko orodje 1.4. Smekal-a v Čehu na Moravskem nudi vsakovrstne brizgalnice za gasilna društva najnoveje sestave s sesalno ill tlačil 110 oprtino na obeh straneh ter s patentom proti zmrzlini. — Brizgalnice proti peronosperi, vsakovrstne cevi iz konoplje in gume; dalje gospodarske stroje vsakojakih vrst. Ceniki brezplačno. Vlačila tudi na obroke, Podružnica B. A. Smejal ▼ v Zagrebu. (G9) so-is as C. kr. priv. zavarovalna družba „Avstrijski Pliir na Dunaji. Uplačana glavnica K 6,000.000 - Premijska in odškodninska reserva K 2,500.000 - Zavarovanje poslopij in vsakovrstnih premičnin proti požarnim škodam. C. kr. priv. zavarovalna družba za življenje „Avstrijski Ph6nix“ na Dunaji. Vplačana glavnica K 2,400.000 — Premijska in odškodninska reserva K 25,940.000 — Zavarovalno stanje K 112,000.000 - Premijski dohodki K 4,700.000 — Zavarovanje na človeško življenje za slučaj doživetja in smrti, otroških dot in starostnih rent. občna zavarovalna družba na Dunaji. Ustanovna glavnica K 5,000.000 - Uplačana glavnica K 1,500.000 - Zavarovanje proti telesnim nezgodam za slučaj smrti,, stalne invaliditete in začasne poškodbe. — Jamstveno zavarovanje za kolesarje, posestnike konj, tovarno in industrijska podjetja. Stalne nizke cene premije in točno kulantno odškodovanje. (82) 11—8 Generalni zastop teh zavarovalnic v Ljubljani, na Kongresnem trgu št. 17 (v novem uršulinskem poslopju) JOSIP PROSEWC (v novem iiršulinskem poslopiii) III M Najboljša in najsigurnejša '‘l&t prilika Stanje hranilnih vlog 30. sept. 1900 nad 5 miljj. K sledenje! Denarni promet v devetih mesecih nad 17 milij. K Ljudska posojilnica preje: Gradišče štev. 1 sedaj: Kongresni trg št. 2, I. nadstr. sprejema Isaallm® ¥l@ge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan in jih obrestuje po pr 41% -m brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsacih vloženih 100 gld. čistili 4 gld. 50 kr. na leto. Stanje hranilnih vlog 30. sept. 1900: 5,853.620 K 97 h Promet v 9 mesecih od 1. jan. do 30. sept. 1900: 17,740.643 K 16 h Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi so obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštnohranilnične položnice na razpolago. V Ljubljani, dne 1. oktobra 1900. ]>r. Ivan Šušteršič, predsednik. Anton Belec, posestnik, podjetnik in trgovec v St. Vidu nad Ljubljano. Josip Jare veleposestnik v Medvodah. Frančišek Leskovic zasebnik iti blagajnik ,Ljudske posojilnice'1. Odborniki: I>r. Andrej Karlin, stolni kanonik v Ljubljani. Karol Kauschegg, veleposestnik v Ljubljani. Matija Kolar, župnik pri D. M. v Polji. Ivan Kregar, načelnik okrajne bolniške blagajne v Ljubljani. Josip Šiška, knezoškofijski kancelar, podpredsednik. Dr. Viljem Schiveitzer, odvet. koncipijcnt v Ljubljani. Gregor Šlibar, župnik na Rudniku. Dr. Aleš Ušeničnlk, profesor bogoslovja v Ljubljani. (81J 4-2 m M m m H KS H ti m š® M m m m ife m m m m® mm Izdajatelj: Gospodarska zveza v Ljubljani. Odgovorni urednik dr. Viljem Schweltzer, odbornik Gospodarske zveze v Ijubljanl. — Tlsck R. Miličeve tiskarne v Ljubljani.