Slev. 122.
f ШШП, у srei сгае ж шша Ш. Posamezna srevmra srane i "50 шп. (j>|g цд,
Naročnina
za državo SHS:
na mesec ...... Din 20
ca pol leta . . • . . «138 ia celo leto .... . 240
za inozemstvo:
mesečnoDia 50
t
Sobotna izdaja:
celoletno
V JugoslevlJi .... Din 40 i inozemstvu , , a , m 60
Cene inserafom:
Enostolpna petitna vrsta mali oglasi po Din 1-50 in Din 2'—. večji oglasi nad 45 mm viline po Din 2*30, veliki po Din 3'»- ln 4-—, oglasi v uredniSkem delu vrstica po Din 6'—,
Pri večjem naročila popust.
Izhaja vsak dan lrvremii ponedeljka ln dneva po prazniku ob 4. nri zjutraj.
PoSlnina Mm v aotevfnt
Uredništvo je v Kopitarjevi ulici 6/1П. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne spre* Jemajo. Uredništva telefon 50. upravniStva 328.
Političen list n slovenski narod.
Uprava je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.630 in 10.349 (za inserate) Sarajevo 7.563, Zagreb 39.011, Praga in Dunaj 24,797.
Moralni temei|i države
Te dni se je vršila na britanski razstavi v Weanbleyu zahvalna služba božja v navzočnosti kralja in vseh predstav iteljev mogočnega britanskega commonwealtha (državne zveze). Ob tej priliki so angleški listi objavili priložnostne komentarje, ki nas globoko uvajajo v miselnost, katera navdihuje največjo in najbogatejšo državo ali pravzaprav zvezo držav na svetu.
Ali je ta razstava — piše n. pr. »Ob-server« — zgolj manifestacija naše materialne moči? AH britanski commonwealth sloni samo na materialnem bogastvu in uepehih? Čemu smo se zahvalili Bogu? Mari zato samo, ker so naše blagajne polne, ker ima naš funt tako visoko vrednost, ker dobičkanosno trgujemo z vsem svetom?
Če smo goli materialisti, ]x>tem je bila zahvalna služba božja v Wembleyu odveč ali pa zgolj lieemerska komedija, oziroma bi svedočila o tem, da Boga smatramo zgolj za plačnika naše trgovske spretnosti. Toda narodi Velike Britanije smatrajo to drugače: zahvalna molitev Bogu je privrela iz duše, ki ima o svojem Bogu resnično krščansko pojmovanje in ki v zunanji moči ter fizičnem blagostanju vidi zgolj sredstvo za uresničenje višjih ciljev.
Ta cil j je zmaga pravice in zakona po vsem sveb;, ustaljenje neprekinjenega miru in bratske družnosti vseh narodov, sodelovanje za politično in gospodarsko vzajemnost navzlic raznolikosti narodov, ki ofe morajo spoštovati. Tako bo človeštvo ravno po spoštovanju raznolikosti narodov in kultur prišlo do soglasja svojih najvišjih vsem skupnih ciljev.
Res, da je tudi angleški narod v tem oziru veliko grešil. Toda mi se tega zavedamo, mi svoje napake popravljamo, se od njih učimo in svojega moralnega poslanstva ne izgubimo pred očmi. Mi smo pripravili svobodo onih, ki smo jih nekoč podjarmili. Če bi bili imeli pred očmi edinole sebe, bi bil imperij že davnej propadel, kakor so propadli španski, portugiški, nizozemski, nemški. Kajti nobena svetovna država se ni imela boriti s tolikimi natur-nimi ovirami kakor angleška. Grešeč in padajoč, smo vseeno videli skozi meglo naših slabosti in krvi, ki se je čestokrat prelivala, svojo nadnacionalno nalogo: vlado končnega krščanskega miru, reda in zakonitosti, splošnega socialnega napredka in demokratične svobode, potrebo izpopolnjevanja sebe in drugih. Mi smo velikokrat zgrešili pot, toda se nismo samo vrnili nanjo, marveč lahko mirno rečemo, da smo od stoletja do stoletja napredovali. Mi smo doma uveljavili načelo »fair playa«, poštene tekme med različnimi strankami za skupni blagor, tujim narodom smo počasi vcepili čut samouvaževanja in jih navajali do stopnjevanega samovladanja. Mi se tako malo bojimo za svoje interese, da se lahko s podjarmljenci od včeraj pogajamo kakor z enakimi. Naša moč je moč velike moralne ideje. Zato smo se zahvalili Bogu na razstavi naše veličine in našega napredka---
To je približni posnetek misli, ki smo jih ob tej priliki čitali v najrazličnejših velikih angleških dnevnikih.
Če zdaj pogledamo na našo državo, moramo na žalost priznati, da naši državnosti — kolikor jo predstavljajo naši sedanji vlastodržci — te moralne ideje in moči skoro popolnoma manj-k a in da je to temel jna rana našega državnega organizma, ki se ne zaceli drugače kakor da tako idejo moralne enotnosti in notranje sile najdemo, oziroma zbudimo. Od tega je odvisno, ali se vzdržimo, in ne od »močne roke« ali od »bloka nacionalnih elementov« ali od »unitaristične ideje«, kakor imenujejo takozvani demokrati svojo zgrešeno koncepcijo države.
Po zmagi na bojnih poljih se je v Srbiji izredno okrepila šovinistična struja, ki veruje zgolj v fizično silo, v premoč orožia in denarja, v izključno pravico zmagovalca. To je njena >moralna ideja«. Mi smo se zedinili r. njimi s popolnoma drugačno miselnostjo. Mi smo se bili navadili visoko ceniti vsako narodno individualnost, kulturni nazor in težnjo po svobodi vsake politično In socialne skupine človeškega občestva; naš v resnici katoliški, to je: uni-
verzalni pogled na stvari pa nas je naučil načina, kako se morejo spraviti vsa ta teženja v skladnost med seboj, ne da bi se poenostavila in posnoličila. V nas se — iz-vzemši za celoto malopomembne plasti — ni razvila kasta, ki bi težila za nasilno nadvlado nad drugimi. Naši kulturni delavci so nas učili širokega človečanskega ideala, ki bi naj mu vsi narodi in stanovi složno služili. Nacionalizem v smislu nasilnega nadvladja, kapitalizem v smislu neomejene oblasti denarja in militarizem v smislu zavojevanja tujega nam je bil vedno tuj. Svetovna vojna in veliki duševni preobrat, ki ga je povzročila, pomeni za nas ravno nasprotno kakor za tisti sloi ki jo zagospodoval v naši državi: pomeni opravič-bo našega krščanskega moralnega ideala, dočim je v Srbiji vladajoča oligarhija po vojni še bolj zašia v malikovalstvo nasilja. Ta ideja, ki jo vtelešuje in skuša uveljaviti naš centralizem, je negacija naše ideje in to trajno ne gre skupaj. Ena mora zmagati, kajti brez enotne, moralne ideje se nobena državnost ne more okrepiti in razvijati dalje, sploh ne more trajno obstojati. Mi^el, ki jo centralisti venomer ponavljajo, da je naša državnost »samaposebi« jaka, da bo »samaposebi« notranje edinstvo ustvarila, je čisto napačna, kajti »samapo-sebi« ni državnost nič — državnost je samo po nas, vzrašča iz naše moralne solidarnosti. Kjer je ta iaka, more trdno vezali medseboj najrazličnejše narodnosti, kakor vidimo v britanskem commonweal-thu, kjer pa ni, lahko razpade najbolj nacionalna država, kakor n. pr. bivša poljska republika, katero je uničila samogolhiost njene žlahte in po njej povzročena brezpravnost »hlopov«.
Naravnost blazna je misel naših cen-tralistov, da se moro ustvariti enota treh narodov, ki vsak predstavlja kulturno razvil edinico, s silo prevlade, katera ne sloni ne na moralni ideji ne na moralnih sredstvih. Zastonj je vtepati ljudem v glavo, da nekaj morajo; ljudje morajo sami hoteti iz neke moralne ideje, po diktatu vesti, iz potreb in teženj svoje notranje duhovne osebnosti, po etičnem idealu, ki ga nosijo v svoji duši in ki jim ga nobena država kot zgolj zunanja organizacija prisilne oblasli ne more dati.
Naš centralizem se mora, ako hoče državo res ohraniti in okrepiti, popolnoma umakniti moralnemu pojmovanju človeške skupnosti, kakor se čezdaljebolj razvija, potem ko smo jdoleli liberalnemu etatizmu preteklega stoletja. Mi moramo najti veliko moralno poslanstvo skupnosti, ki jo imenujemo jugoslovanska država. Takozvani »jugoslovanski unitarizem« nam te moralne ideje ne da; on ni nič drugega kakor velika zabloda.
Nemški a vlada ctistopila.
Berlin, 27. maja. (Izv.) Vlada je pri pogajanjih 15. in 16. t. m. sklenila, da ostane na krmilu do sestanka novega parlamenta. Na včerajšnjih ponovnih posvetovanjih je pa soglasno sklenila, da poda državnemu predsedniku svojo demisijo. Predsednik Ebert je demisijo sprejel in poveril vladi nadaljnje vodstvo državnih poslov. Danes se je pričel predsed. Ebert posvetovati s posameznimi načelniki parlamentarnih klubov. Glavni razlog, da je vlada odstopila, je bil sklep ccntruma, ki je razpravljal o odgovoru nemških nacio-nalcev. Nemška ljudska stranka je cen-trumu sporočila, da mora vlada demisijo-nirati in da se prepusti predsedniku Ebcr-tu, da v smislu ustave ukrene vse za sestavo nove vlade, Centrum se je temu sklepu pridružil.
COOLIDGE PODPISAL PRISELJENIŠKI ZAKON.
Pariz, 27. maja. (Izv.) Iz Washingtona poročajo, da je predsednik Coolidgc podpisal novi priseljeniški zakon. V posebni poslanici na javnost razlaga Coolidge vzroke, ki so ga prisilili, da je podpisal ta zakon.
DVA ANGLEŠKA MISIJONARJA UMORJENA.
London, 27. maja. (Izv.) »Times« poročajo iz Honkonga, da sta bila v Utschcn, provinca Huangsi, umorjena dva angleška misijonarja.
Opozicionalni blok napoveduje oster hoj proti kršenj« parlamentarizma.
RADIKAL? ' PONUDBA ZA SPORAZUM GLEDE ODLOŽITVE SKUPŠČINSKI« SEJ. - EDINO PRLMEREN ODGOVOR DR, KOROŠCA: KONSTATAC1JA VEČINE
OPOZICIONALNEGA BLOKA.
Belgrad, 27. maja. (Izv.) Neparlamen-tarna kriza in njeno neparlamentarno reševanje se je končno danes pokazalo v vsej svoji nagoti, ni se pa sankcioniralo. Kajti ukaz o zaključitvi zasedanja samo dokazuje, da se ni ostalo pri parlamentarnih principih in da to ne more biti sankcija za tako postopanje. Sankcije za tako postopanje no more dati noben akt, kajti z ozirom na to, da se je krši' parlamentarizem, se je kršila tudi ustava. Kršitev ustave pa znači državni udar. Večina ljudstva je bila proti vsakemu nasilnemu aktu. Zahtevala je striktno izvedbo parlamentarnih principov. Ker se tej zahtevi ni ugodilo, je prepuščeno manjšini, da bo nadalje delovala pioti-parlamentarno. Kakor je bilo celokupno delovanje dosedanje opozicije usmerjeno v dobrobit ljudstva in države, kakor se je dosedaj opozicionalni blok boril za pravo in suvereniteto ljudstva, tako se bo boril tudi odslej za ta načela. Boril sc bo zato, da ljudstvo in njegova, volja prideta do one veljave, ki jo ima v vsaki evropski državi in bo v tej borbi z ozirom na jasen položaj primerno uravnala način borbe. Korak, ki sta ga s kraljevim ukazom storila Pašič in Pribičevič, je nadaljevanje Pašičeve teze, da je naša država nadaljevanje stare srbske države in to ne predvojne ustavne Srbije, temveč Srbije iz časov kraljev Mihaj-la, Milana in Aleksandra Obrenovića. Pašič je danes prevzel vsa ona sredstva, ki so« služila takrat oblastodržcem v borbi proti ljudski volji. Kljub sredstvom, ki so takrat bla še mogoča, je ljudstvo zmagalo. Tembolj je zmaga ljudske volje gotova danes. Zato je v vrstah opozicionalnega bloka najboljše razpoloženje. Krogi opozicionalnega bloka smatrajo, da je z dogodki današnjega dne težko prizadet parlamentarizem. Ker smo kot ustavna in parlamentarna država priznani, znači ta kršitev parlamentarizma kot posebno težak protiustaven akt. Opozicionalni blok zahteva, da se ta kršitev popravi in bo to svojo zahtevo tudi jasno naglasil. Če bi se tej zahtevi ne ugodilo, bo opozicionalni blok odločno nadaljeval borbo za suvereniteto ljudstva.
Belgrad, 27. maja (Izv.) Pred današnjo sejo so se vršila neprestano pogajanja, katerih namen je bil izogniti se prečitanju ukaza o zaključitvi zasedanja. Ta pogajanja so forsirali radikali, ki so ta ukaz o izključitvi izsilili. S tem so sami najbolj dokazali vso težo usodepolnega koraka. Če bi se tega ne zavedali, ne bi tako neprestano silili in nadlegovali opozicije. Ta njihov poskus, ki najbolj očito dokazuje kršitev ustave in parlamentarizma je opozicionalni blok odločno odbil. Okrog 10. ure je Ljuba Jovanovič povabil opozicionalne načelnike in jim obrazložil položaj. Na njegovo prošnjo, da naj se zedinijo za sporazum o odložitvi skupščinskih sej, posebno z ozirom na poslanske dnevnice, je odgovoril v imenu opozicionalnega bloka dr. Korošec približno sledeče:
Ker se bo izvršila verifikacija, se bo parlamentarni položaj razjasnil in ne bo moglo biti nobenega dvoma več, kjo je večina. Od vas kot predsednika narodne skupščine zahtevamo, da z ozirom na izvršitev te dolžnosti obvestite o tem novem položaju krono in ji obenem sporočite, da je ta večina pripravljena prevzeti nase vso odgovornost državnih poslov. Obenem naglasite, da je dosedanja vlada po novem položaju očividno postala vlada manjšine, ki nikakor ne more nositi težke odgovornosti za dalekosežen ukaz kakor jo ukaz o zaključitvi skupščinskih sej. Opozicija svojih ustavnih in parlamentarnih pravic nikoli ne bo prodala. Borila se je vedno proti korupciji in nasilju in se bo borila tudi nadalje, da svojo borbo parlamentarnim potom dokonča z zmago. Pripravljena je v tej borbi nositi vso žrtve in se boriti z vsemi sredstvi, ki so ii na razpolago.
S to izjavo dr. Korošca so soglašali vs! predstavitelji opozicije, nakar so se pogajanja konenoveljavno razbila in režim jo bil primoran svojo kapitulacijo javno priznati, da se vzdržuje z očividnini nasil jem in kršenjem ustave.
PREDSTAVKA NA KRALJA.
Belgrad, 27. maja. (Izv.) Opozicionalni blok bo jutri na svoji seji sestavil pisj meno predstavko na Nj. Vel. kralja, ki ga bo opozoril na veliko dogodke, ki bodo sledili, ako ostane v veljavi ukaz o zaključitvi parlamenta. Opozicionalni blok bo sestavil hidi proglas na ljudstvo vsled zaključit-ve parlamentarnega zasedanja.
ODMIK RADIKALOV 01) PRIBIČEVIČA*.
Belgrad, 27. maja. (Izv.) Opozicija bo nadaljevala akcijo za ustavni parlamentarizem. Radikalom je ta akcija opozicije zo-lo neljuba in bi se hoteli pogajati z dr. Korošcem in Davidovičem in ponujajo za ta slučaj, da puste Pribičeviča njegovi usodi!
PROGLAS JUGOSLOVANSKEGA KLUBA.
Belgrad, 27. maja. (Izv.) Popoldne so vsi klubi imeli svojo seje. Jugoslovanski klub bo jutri dopoldne imel sejo. Vsi poslanci Jugoslovanskega kluba so navzoati Na tej seji bodo razpravljali o proglasu na slovenski, hrvatski (bunjevački in šolcač-ki) in srbski narod in ga bodo pozvali, da vztraja v borbi za svojo rvtonomijo in suvereniteto in da se bodo vedno borili proti nezakoniti kršitvi ustave.
OBSOJEN ATENTATOR.
Budimpešta, 27. maja. (Izv.) Pred tukajšnjim kazenskim sodiščem se je danes vršila razprava proti 23 letnemu železo-strugarju Staronu radi nameravanega atentata na državnega upravnika Horthyja, Staron se je pred sodiščem obnašal zelo arogantno in je izjavil, da bi prav gotovo ubil Horthyja, če bi bil prost. Obsojen je bil na 6 let ječe.
Borzna poročila.
27. maja 1924.
ZAGREBŠKA R0RZA.
Na deviznem tržišču je vladalo danes veliko povpraševanje. Tendenca je bila za vse devize m valute čvrsta, samo Pari/, je zopet oslabel. Proti koncu borzo pa so je javilo na trgu veliko blaga. — V efektih promet slab. Slavonija je ostala Se dalje čvrsta. Poleg nje so se iskale delnice Hrvatske eskomptne banke, ki so ostale Čvrste.
Devize in valute.
(V oklepaju tečaji z dne 26. maja 1024.)
Amsterdam 30.4-5 do 30.75 (30.25 do 30.55)., Dunaj 0.11425 do 0.11625 (0.1141 do 01161), Italija 3.59 do 3.62 (3.5875 do 3.6175), London 353.25 da 356.25 (353 do 356), Newyork 80.95 do 81.95 (80.875 do 81.875), Pariz 4.875 do 4.45 (4.45 do 4.50), Praga 2.395 do 2.425 (2.423), Švica 14.375 do 1-1.475 (14.36 do 14.40), efektivni dolarji 80 do 81 (79.75 do 80.50).
Vrednostni papirji.
Hrvatska eskomptna banka, Zagreb 131 'Id 132; Hrv. slav. zem. hipot. banka, Zagreb 66 do 66.75; Jugoslavenska banka, Zagreb 118 do 120; Piva hrvatska štedionica, Zagreb 915; Slavenska banka, Zagreb 115 do 120; 7 odstotno državno in-* vesticijslco posojilo 67 do 75; Dioničko društvo /a oksploataciju drva, Zagreb 121. do 127.50; llrvat slav. d. d. za ind. šočora, Zagreb 1135 do 1145; Narodna šumska d. d., Zagreb 98 do 100; NaSica 100 do 105; Outtman .460; Trboveljska preniogo-kopna družba, Ljubljana 590 do 610; Slavonija d. d. za ind. drva, Zagreb 105 do 107.50.
CURIŠKA BORZA.
(V oklepaju tečaji z dne 26. maja 1924.)
Rolgrnd 0.05 (6.95), Pošta 0.0060 (0.0065), Boi* lin 1.34 (1.3375), Italija 25.10 (25.05), London 24.60 (24.62), Newyork 566 (566), 1'ariz 30.60 (30.90), Praga 16.70 (16.70), Dunaj 0.007975 (0.007p6j, Bukarešt 2.65 (2.70), Sofija 4.10 (4.03)r
Protiustavna zaključite* skupščinskega
zasedanja.
DIPLOMATI IN ANGLEŠKI ČASNIKARJI SE ZGRAŽAJO NAD POSTOPANJEM VLADNE PARLAMENTARNE MANJŠINE. — OTVORITEV SEJE ZAKASNELA
ZA DVE URL
Belgrad, 27. maja. (Izv.) Zaradi težkega položaja, iz katerega ;;o se skušali radikali izkopati s pogajanji, se je pričetek eeje zakasnil in mesto ob 9 se je seja začela šele ob 11. Še pred napovedanim časom so bile vse galerije napolnjene kot še nikdar. V diplomatski loži je tudi danes sedel angleški poslanik sir Young. Poleg njega so bili predstavniki ostalih tujih držav. Detektivov^ (znamenjev režima) je kar mrgolelo po galerijah in hodnikih. Videlo se je, da današnja seja ne bo kakor druge običajne. V resnici je bila to seja, ki se ne da primerjati z nobeno dosedanjo V državi SHS, Po sramoti, ki jo je doživel naš parlamentarizem, pa se gotovo ne more primerjati z nobeno drugo sejo, odkar sploh obstoja parlamentarizem v Evropi. —
Slišali smo neverjetne izjave tujih diplomatov in številnih angleških časnikarjev in drugih, ki so zmajevali z glavami. Že ko je Jovanovič otvoril sejo, in ko so se izvršile običajne formalnosti in ko je bil sprejet nujni predlog Jugoslovanskega kluba glede odškodnine poškodovancem po poplavi, je bila opažati napetost in bojno razpoloženje,
RAD1KALSKI UDAREC V VODO.
Po prečitanju zapisnika je vstal radikalni poslanec Tomo P o p o v i č. Ta se je že dosedaj ovekovečil s svojimi brutalnimi nastopi. Njega so radikali poslali v Ogenj, da zahteva popravo zapisnika v tem emislu, da se mora vanj vstaviti, da opozicionalni blok na včerajšnji seji ni prisostvoval čitanju kraljevega ukaza. Jasno je, da je bil ta predlog sprejet z burnim odobravanjem od strani opozicije in udarec, ki so ga radikali namenili s tem opoziciji, je padel nazaj nanje. Nato se je vršila običajna debata o formalnostih, nakar se je prešlo na dnevni red.
IZJAVA MARKA GJURIČIĆA.
Oba poročevalca — v imenu opozicionalne večine demokratski poslanec P e -č i ć , in v imenu vladne manjšine radika-lec K o c i ć — sta prečitala svoja poročila sredi nervoznega pričakovanja, nakar je Ljubomir Jovanovič dal besedo .predsednik« radikalnega kluba, Marku Gjuričicu, ki je prečital sledečo izjavo:
«Ko se je vršila verifikacija poslancev sedanje skupščine, so demokratski poslanci v verifikacijskem odboru izjavili, da so se ob priliki volitev v narodno skupščino vršila nasilja, zlorabe in kršitve zakona od strani Radičevih poslancev. Zahtevali so najodločneje, da se v verifikacijskem odboru vse to presodi in da se z ozirom na to o pravilnosti njih mandatov storijo sklepi. Naša stranka m mogla sklepati o tem, ker je zastopala stališče, ki je osnovano na zakonu o poslovnem redu in dosedanji praksi, da se verifikacijski odbor ne sme spuščati v kritiko pravilnosti volitve onih poslancev, ki niso predložili svojih poverilnic narodni skupščini, temveč da odbor oceni samo pravilnost izvolitve onih poslancev, ki so poverilnice izročili.
Radi tega in po odločitvi večine verifikacijskega odbora ob priliki generalne debate se ta vprašanja niso reševala. Nenormalni pojav, da izvoljeni poslanci niso izročili poverilnic in da niso prišli na mesto, da izvršujejo svoje dolžnosti, je preprečil to ocenitev, ki bi se na vsak način morala zgodili. Sedaj po enem letu od časa volitev so najprej prinesli poverilnice 20 poslancev Radičeve stranke. Ker je ta stranka z dosedanjo abstinenco pri sodelovanju v zakonodajni skupščini in z mnogimi izjavami hotela na ta način posvedo-čiti, da ne priznava obstoječega reda v na-Si državi, je celo javno mišljenje simpatično pozdravilo prihod Radičeve stranke v narodno skupščino in pod tem vtisom je naša stranka na eni izmed sej verifikacijskega odbora brez debate overovila vso mandate, da dokaže, da želi ludi te poslance videti v narodni skupščini. Pozneje so ti poslanci polagoma predložili poverilnice tudi ostalih svojih članov. Vztrajajoči pri Bvojem dosedanjem stališču, da želimo, da tudi ti poslanci sodelujejo v narodni skupščini, smo prešli na ocenitev pravilnosti teh izvolitev in smo želeli, da se izvrši verifikacija enega dela mandatov, glede drugih pa smo bili mnenja, da je potrebno, da se izvrši na licu mesla preiskava o predloženih pritožbah. Ta naša odločitev je rezultat pravilne in vestne kritike dejstva, ld ga je celokupna opozicija proglasila kot čin nasilja napram Hrvatom in kot posledico naših želj, da Hrvatom nočemo dovoliti sodelovanja v narodni skupščini. Nato je nastopila vladna kriza in opozicija je z vsemi silami trdila, da predstavlja večino in dn je uaiboiiša not, da se ustvari bratstvo med
Srbi, Hrvati in Slovenci in skupno sodelovanje pri državnih poslih. Kriza se je rešila na ta način (Glasovi iz opozicije:: »da je manjšina dobila vladok), da jo vlada imenovana iz vrst radikalne stranke in neodvisnih samostojnih demokratov (Glas iz opozicije: »iz izdajalcev!«). Kakršnekoli so bile naše izjave o sklepih v verifikacijskem odboru, mi smo vsled takega delovanja opozicije prišli v neugoden položaj. Mi ne želimo, da bi se nam moglo očitati, da ne želimo sodelovanja hrvatskega dela pri javnih poslih. Vsled tega smo sklenili, da kljub vsem nepravilnostim in kršitvam zakona ob priliki volitev v narodno skupščino glasujemo za verifikacijo vseh predloženih mandatov. Pričakujemo pa, da bo vlada z vsemi zakonskimi sredstvi storila vse, kar jo potrebno, da se tisti, ki so za časa volitev izvrševali kazniva dejanja, zakonito kaznjujejo in da se v bodoče ne dopusti ničesar, kar bi kršilo ustavo in državne zakone.
DEMONSTRACIJE PROTI LUIONIČU.
Nato je dal Ljuba Jovanovič besedo dr. Edo L u k i n i č u in pri tem se je dvignil gromovit smeh: »Eljen Lukinič! Eljen bači! Eljen!« Pribičevič se jo nervozno premikal na svojem mestu in se histerično smejal. Niti blagi pogledi dr. Žerjava iz lože ga niso umirili. Sicer Lukinič ni izjavil ničesar novega, nego je ponavljal staro pesem o protidržavnosti hrvatskega in slovenskega naroda.
PRISEGA HRVATSKIH POSLANCEV.
Nato je sledil odmor, med katerim so hrvatski poslanci prisegli.
PAŠIČ PREČITA UKAZ 0 0DG0DITVI PARLAMENTA.
Po odmoru se je javil k besedi Ljuba Davidovič, kateremu pa predsednik j ni hotel dati besede, pač pa jo je dal Ni- i koli Pašiču. Proti takemu postopanju je I opozicija burno protestirala. Nastal je v zbornici oglušujoč nenur. Culi so se klici: »Doli korupcija! Doli absolutizem! Živela suvereniteta ljudstva!« Nemir je postajal vedno večji. Pašič je medtem nekaj prečital in nato odšel. Sledili so mu ministri in končno je Jovanovič izvedel, da je Pašič prečital kraljevi ukaz, s katerim se z današnjim dnem zaključuje zasedanje parlamenta do 20. oktobra.
EKSODUS RADIKALOV.
Jovanovič je tudi odšeL Njemu je sledila večina radikalov.
V dvorani so ostali opozicionalni poslanci. Nastalo je napeto pričakovanje. Vsakdo je občutil težo momenta. Nasilje je bilo tako očividno, da so vsi pričakovali, kaj bo opozicija napravila.
IZJAVA POSL. AGATANOVIČA.
Na predsedniško mesto je stopil demokratski poslanec Agatouovič in z gromkimi besedami izjavil sledeče:
Vlada je danes izvršila neparlamen-tarno nasilje, predsednik vlade je prečital nekaj, česar nihče ni slišal. Predsednik narodne skupščine je zaključil sejo narodne skupščine kljub večini narodne .skupščine, ki je hotela delati. Izvršil jo ustavni udarec. Mi smo skupščinska večina, ki predstavlja tudi ogromno večino narodne volje in zahtevamo, da se dela, kajti potreb je toliko, da ljudstvo pričakuje od nas da mu prihitimo na pomoč. Nihče na vsem svetu ne more z nasiljem zlomiti narodne volje. Taki poskusi so se vedno maščevali v nedavni politični zgodovini Srbije. Narod želi dela, in naša dolžnost je, da ostanemo tukaj in zaraditega ostanite tukaj, kjer je naše mesto, in od tu prihitimo ljudstvu na pomoč. Ljudstvo je z nami in želi od nas dela. Ostanimo tukaj!
Gromki aplavz je sledil in medtem je vdrlo v skupščino nekaj provokaterjev in detektivov, ki so delali velik nemir.
OVACIJE DAVIDOVIČU.
Medtem se je na splošno zahtevo pojavil Davidovič in izpregovoril sledeče:
Odkar obstoja ta država, ni bilo takega nasilja. Večini, ki je temeljem zakona in ustave imela in ima pravico, da vzame usodo te države v svoje roke, — tej parlamentarni večini se ne dovoljuje, da vrši svoje dolžnosti in da se poslužuje svoje pravice napram tej državi. Neparlamentar-na vlada Pašiča (klici »Doli z njim!«) je za ceno kršitve ustave in zakona pričela nadaljevati nasilja, da upravlja to državo Šo pet mesecev brez kontrole narodne skupščine. Zaradi tega, prijatelji, pojdimo v našo klube in hladnokrvno ter trezno razmišljajmo, kako bomo čimprejo rešili narod nečuvenega nasilja in še večje korupcije. To je dolžnost, ki čaka vsakega 1х»1епеца državljanu te države.
Gromko odobravanje je sledilo tem besedam Ljube Davkloviča in poslanci so ga dvignili na svoje rame in ga nesli iz skupščinske dvorane. Cela zbornica in vse galerije so ploskale in klicale: »Živio! Ži-vio!«
In vsakomur, ki je videl ta prizor, bo ostal nepozabno v spominu. Iz ministrske sobe pa se je prikazalo par ministrskih obrazov, ki so pa ob pogledu na veličastne manifestacije in ob burnem odobravanju opozicije takoj zopet izginili.
Avtonomija in SLS. «Narodov« politični beležkar se je čisto po nepotrebnem razburil, češ da smo ga osebno napadli, ko smo odgovorili na njegova razmišljevanja o programih opozicionalnih strank. To ni naša navada, da bi napadali kogarkoli, ki kaj napiše, naj bo še tako nestvarno; sicer pa za pisca dotične beležke ne vemo in ga tudi ne ugibamo, zato ga tudi nismo mogli osebno napasti. Dejali smo le, da je tisti, ki je to napisal, doctor confusus, to je, da ni jasno orientiran, in to menda ni noben «napad«. Ta gospod nas tudi danes ni prepričal, da ima prav. On je trdil, da avtonomistični program SLS konkretno in podrobno uvaja «cerkveno-partizansko upravo slovenskega ljudstva«. Na kateri točki našega programa more to dokazati? On ugiba nekaj o notranjih psiholoških motivih, zakaj SLS zahteva avtonomijo, Kako pa more izkazati te motive iz programa? Program je demokratičen do zadnje konsekvence. Po njem se uveljavi v državi resnično volja ljudstva in nič drugega. Če ima slovenski liberalizem za seboj ljudstvo, bo ravno na podlagi drZavnopclitičnega načrta SLS imel za seboj večino. Ni »cerkveni duh« tisti, ki se ga «Narod« pri avtonomističnem programu SLS boji, marveč ljudski duh je, ki ni našim »demokratom« povšeči, ker si na podlagi demokracije ne upajo dobiti vpliva, še manj odločivne večine, ampak se morajo opirati na pomoč belgrajskega režima, če naj sploh kaj pomenijo. Pa se nazivajo — demokrati.
Ordincrni ion, s katerim »Slovenski narod« obravnava kulturna vprašanja, nas oprošča dolžnosti, da na njegove ploskosti dalje odgovarjamo. Storimo to le, da javnost, ki «Naroda« ne bere, vidi, s kako nizkega, stališča ta list posebno zadnje čase motri vsako količkaj nad vsakodnev-nostjo stoječo zadevo. Mi smo na »Narodova« razmišljanja o interkonfesionalnem zakonu odgovorili 23. t. m. v članku, ki je bil po vsebini in obliki dostojen problema in znači stvaren odgovor prav na vse, kar je «Narod« trdil. Vse, kar je »Narod« na ta naš izčrpen esej odgovoril, je bila trditev, da določbe državnega zakona zoper svobodno občevanje vernikov s svojim poglavarjem in zoper omejitev oznanjevanja verskih resnic ne pomenijo afronta proti katoliški cerkvi, ker da veljajo v isti meri tudi za druga veroizpovedanja, katera se proti ingerenci države v te njihove posle ne pritožujejo. Na to notico smo, dasi jo je «Narod« po svoji navadi zopet okrasil z bedastmi vulgarnostmi, takoj stvarno odgovorili v številki 27, L m., kjer smo dokazali, da s stališča demokratične paritetične države ni mogoča nobena druga svoboda napram priznanim verstvom kakor ona, ki popolnoma spoštuje lastne organične zakone vsakega veroizpovedanja po načelu: vsakemu tisto svobodo, ki jo terja njegov lastni bit in ustroi. Na to je «Narod« izlil na nas zopet celo golido ordinarnih izrazov, ne da bi pomislil, kako s tem le samega sebe sramoti, ko je vendar pred časom sam objavljal stvarne članke g. dr. Kušeja, ki je zagovarjal v »Narodu« prav isto tezo kakor mi in jo branil proti plitvemu naprednja-karstvu. «Narod«, ki ni mogel dolgo ostati na tem zanj očividno previsokem nivoju, nam zdaj očita, da smo se «izognili direktnemu odgovoru«, kakor da ni sam vprašal prav po tem, na kar smo mu čisto naravnost odgovorili! To je tak način polemike, da more kulturen človek odgovarjati nanj samo z največjim samopremagovanjem. Sicer pa nam «Narod« stavlja danes še drugo vprašanje: Ali spada med organične zakone vere, če duhovnik v svojem cerkvenem delokrogu »oznanja partizanski strankarski evangelij?« — in pristavlja, da smo to reč «iz previdnosti namenoma prezrli.« Star pregovor je, da so največji ne-vedneži obenem najbolj domišljavi; zato si «Narodov« beležkar utvarja, da mu ljudje «iz previdnosti« ne odgovarjajo. Mi smo na to njegovo vprašanje točno odgovorili že v svojem prvem članku 23. t. m., kjer smo mu iz bistva katolicizma in njegovih organičnih zakonov dolcoBali, da je vprašanje o mejah med duhovnim in posvetnim udejstvovanjem vprašanje zase, in vprašanje o ingercnci države na duhovnikovo delovanje, kadar vrši od cerkve poverjeno mu učeniško funkcijo, zopet vprašanje zase. Naj so meje med duhovnim in posvetnim kakršnekoli in katerekoli, drž. oblast nima nobene pravice omejevati svobodo duhovniškega učcnišketfa in pastirskega delovanja« ki £a vrši kot manda-
te r cerkve, ampak edinole cerkev sama mu črta meje, naznači smeri, vodi in, če treba, popravlja ali celo kaznuje, kakor to jasno določajo njeni kdnoni. Kriterije za to, kaj jc versko in kaj zgolj posvetno, mu postavlja le ona, ki je «steber istine«, kateri je dal njen ustanovitelj »vso oblast na nebu in na zemlji«, katera «vse sodi in ni podvržena nikomur« (,,, »in terris et super gentes et regna plenitudinem obti-net potestatis omnesque iudicat, a nemine in hoc saeculo iudicanda« ... Pavel IV. bulla 1. 1559.) To pa bi tudi »Narod«, ki s temi izrazi žonglira kakor Japonec, lahko vedel, da so istine večnozveličavnega pomena v bitni zvezi z istinami naturnega moralnega in socialnega življenja in da tudi strankarska pripadnost pod gotovimi pogoji ni za večni blagor kristjana indife-rentna zadeva. V Angliji n. pr. je katolik lahko pripadnik katerekoli izmed tam obstoječih strank, ker so po svoji moralni podlagi in duhu vse globoko verske (glej n. pr. Dibelius: England 1923), veliko vprašanje pa je, ali sme katoličan polno-zavestno pripadati liberalnim strankam na kontinentu, ki so porojene iz protikato-liške miselnosti, česar pač noben človek s količkaj zgodovinskim znanjem ne bo tajil. Večni blagor sploh ni nekaj, kar bi se posvetnih vrednot nič ne tikalo, ampak se snuje na njih in se od njih ne da ločiti, kar smo letos v našem listu tudi že v treh razpravah povedali. Zato je tudi duhovnik ne samo upravičen, marveč tudi dolžan vprašanja moralne in socialne narave, ti-čoča se pametnega "ivijenja v državi, ki se po grško imeni.; Reja, obravnavati s stališča njihovega д k Večnemu. Ta ednos določati in ul d, pa je izključna stvar cerkve. Za pametne in kulturne ljudi smo s tem dovolj odgovorili in smo na količkaj resne ugovore vedno pripravljeni odgovarjati; na plebejske replike pa, ki jasno kažejo, da jim ri za razjasnjenje resnice, bomo pa odslej odgovarjali s prezi-ranjem, ki ga edino zaslužijo.
Šc nekaj vejic in pik, pa bodo tudi dekreti za prevedbo sodnih uradnikov zagledali luč sveta. Seveda se niti približno ne more slutiti, kdaj bodo te vejice in pike narejene, in ravno tako ne, kdaj bodo potem te pisane besede meso postale. Nemara se sodnemu uredništvu ni hotelo skaliti nedolžnega veselja, da sc bo smejalo — zadnje, ker je po pri-slovici baje zadnji smeh — najboljši — Toda ljudstvu nikakor ni vseeno, če postaja sodno uradništvo kot hrbtenica pravice in državnega reda vsled brezbrižnosti nekaterih osebnosti skrajno apatično. Javnost je zelo radovedna, kako stališče bo neki zavzela v tej zadevi skupščina slovenskih sodnikov, ki se vrši, če smo prav poučeni, še ta mesec v Ljubljani. Ne oziraje se na strankarsko pripadnost, so vedno glasnejše zahteve, naj se tudi ljudski zastopniki nekoliko pozanimajo za vzroke zavlačevanja, ki segajo morda nekoliko globlje, kakor tudi za pravično razvrstitev, kjer ne bo smelo biti merodajnih hkrati več nasprotujočih si principov!
Imeniten shod demokratske stranke. Za nedeljo, 25. t. m. je napovedala Žerjavova stranka shod v Št Petru pri Novem mestu in sicer v gostilni Jarc. Pred cerkvijo so dali grozilno oldicati, da se bo strogo po zakonu postopalo proti vsakomur, ki bi se upal shod motiti. Nepotreben strah I Na shod, ki se je imel vršiti po jutranji maši, ni bilo niti enega človeka. Razočarana sta poslala ljubljanska poslanca Jarčevo mater na razpotje. »Jejbata!«, je klicala gostilničarka, >pri nas sta dva gospoda iz Ljubljane. Rada bi govorila, pa ni nikogar poslušat.« — Nihče se je ni usmilil in Jgospodov iz Ljubljane« tudi ne. Kislih obrazov sta jo odkurila iz Št. Petra.
Cerklje na Gorenjskem. Na praznik Vne-bohoda dne '29. maja ob B popoldne bosta v Cerkljah na Gorenjskem slovesno posvečena dva nova bronasta zvonova, katera pripeljejo prejšnji dan popoldne iz ljubljanske zvonoli-varne. Posvetil ju bo domači g. župnik svetnik Franc Dolinar. Edou tehta 2G16 kg, drugi pa 1533 in pol kg brez kembljev in drugih oprem, In zopet se bo prav kmalu razlegalo mogočno zvonenje štirih cerkljanskih bronastih zvonov p-) širni in prijazni cerkljanski dolini!
Fara ob Kolpi. Zadnji čas je postalo »Jutro« zolo fantastično. Oprijela se ga je vsekakor bujna fantazija, tako da je v četrtkovi številki prineslo dopis iz Fare ob Kolpi, v katerem naznanja, da bodo v naši občini Jutrovci postavili lastno listo za občinske volitve. Zelo smo radovedni, kje neki je dobilo »Jutro« tako točne informacije. Kdo pa so pri nas sploh počuti demokrata? Nihče! Čudno, da ni »Jutro< prerokovalo, da dobi čisto gotovo pri občinskih volitvah večino JDS. »Jutru« povemo, da pri nas ni nobenih izrodkov in ga prosimo, naj ne blati prihodnjič naše vasi v svojem listu. 0 kakem nesoglasju pri postavljanju kandidatne listo SLS tudi ni nobenega govora, ker Usta je bila soglasno sprejta.
Stari trg pri Ložu. V nedeljo, dne 1. junija, imamo pri nas občinske volitve. Volivnega boja ni nikakršnega, ker ie že naprej zagotovljena absolutna večina SLS. Volivci
pojdite do zadnjega moža na volišče, da bo zmaga čimbolj sijajna. Skrbimo, da pridejo v občinsko upravo le možje čistih rok. — V našem kraju živi neke posebne vrste mu-šica enodnevnica, katera obletava le vode, ter se jih nabere poginolih cele vozove na jezik. Seveda, da brezštevilna množica pogi-nolih mušic onesnažuje vodo, katero so prisiljeni uživati ljudje ker ni vodnjakov; o vodovodu pa sploh ni govora. Že iz higijenič-nega pogleda bi bil vodovod velikanskega pomena, toda to je za enkrat brezupno, kajti zlati časi, ko je v enakih slučajih priskočila dežela in država na pomoč, so za nami. — OrliSki krožek je pri nedeljski tekmi dosegel nepričakovane uspehe pod spretnim vodstvom gdčne. Malči Ponuda. Sploh je naš or-liSld krožek eden prvih. — Pevski odsek izobraževalnega društva nas pa, menda v kratkem razveseli s svojim prvim javnim nastopom, katerega že težko pričakujemo. Bojimo se pa, da bodo nekatere točke le pretežke za podeželske zbore. Neumorno delavni gospod Smolik nas bo pa gotovo rešil tudi te bojazni.	—lj.
Hrastnik. Ker je »Jutro« pred kratkim prineslo sliko o pohištvu g. Grila s trga sv. Jakoba v Ljubljani, sem mnenja, da tudi meni ne bo odreklo, če ga povabim, naj fotografira še moje pohištvo, katerega je dal na cesto postaviti demokrat g. Plavšak s pomočjo trboveljskega občinskega redarja v Hrastniku g. Marna, in to brez vsakega .predhodnega obvestila. G. Mara je prišel k meni dne 2. maja t. L ter ukazal, da se imam izseliti. Dal mi je samo osem minut časa. Podpisani sem ravno izgotavljal naročila k delavskemu plačilnemu dnevu. Imel sem dva učenoa, enega pomočnika, ženo in še dve leti staro deklico. Ker sva se z ženo ustrašila, sva takoj odšla iskat pomoči, v dobri veri, da me ne smejo kar brez vsakega obvestila deložirati. To tem bolj, ker mi je bilo natančno znano, da se o tem pri nobeni seji stanovanjskega oblastva ni nič razpravljalo. Torej je gospod Plavšak ta junaški čin na svojo pest napravil. Temu se ni čuditi, kdor ve, da je g. Plavšak sorodnik (nečak) žene hišnega lastnika gosp. Dernovška. G. Mam je sam kot redar po-
s— Nadškof dr. Bauer hrvatskim Orlom. Povodom katoliškega mladinskega dne je izdal ragrebški nadškof dr. Ante Bauer na orlovsko mladino krasno poslanico, katere konec se glasi: »Postavljamo vas za zgled vsem vernikom našega naroda. Rastite po številu in v svetosti, bodite pravi vitezi, hrabra četa Vn predzidje krščanstva. Poletite na svojih orlovskih krilih v višine in ponesite s seboj čim sečje število hrvatskih mladeničev.«
—	Krščanskosocialnema delavstvu, dru-Stvom in somišljenikom! Pravkar je izšla 5. številka »Socialne Misli«, ki je v celoti posvečena 30letnici krščanskosocialnega po-kreta. Vsebina je tako poljudno prirejena, da jo bo s pridom čital prav vsak naš somišlje-> nik, naša izobraževalna društva pa bodo našla v njej dragoceno snov za predavanja. Vrh-tega je ta številka dragocen donesek k zgodovini SLS. Trije članki nam podajo Krekove glavne socialne ideje, in sicer so to predavanja, ki jih je Krek imel 1. 1894. v »Katoliškem delavskem društvu« o delu in kapitalu, o jBasebni lastnini in o stanovskih zbornicah. Zgodovino krščanskosocialnega gibanja s točnimi letnicami, posameznimi dogodki in imeni prvih naših političnih in kulturnih delavcev pa nam podajajo Josip Gostinčar, Franc Ziller in Ivan Rakovec. Številka se lahko po-sebič naroČi in stane samo 5 Din. Dozdaj se je oglasilo zanjo 180 naročnikov, kar je vsekakor premalo. Zato poživljamo naše somišljenike, naj jo naroče, in sicer pri upravi »Socialne Misli«, Jugoslovanska tiskarna, Poljanski nasip 2. Storć naj to takoj.
—	Umrl je snoči ob 10. v deželni bolnici v Ljubljani Gregor Gašperšič, 14 letni sin načelnika Zebljarske zadruge v Kropi g. Gregorja Gašperšiča. Podlegel je težki operaciji oa glavi. Pogreb bo v četrtek, dne 29. maja ob 2 popoldne iz deželne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Pokojniku svetila večna luč, preostalim pa naše iskreno sožalje!
—	Žepni vozni rod »Ekspree«, veljaven od 1. junija 'Д924, je izšel te dni. Sestavil in založil ga je komite železniških uradnikov v Ljubljani. Pridejana mu je železniška karta. Ta vozni red, tudi po obliki prav ličen, je menda prvi med nami, ki bo res vstrezal svojemu namenu, ne da bi pri kaki daljši vožnji moral potnik iskati še kakega druzega voznega reda. Cena je 10 Din.
—	Treinoetno gibanje. »Društvo za gojitev treznosti« je priredilo 25. maja v Mekinjah dvoje protialkoholnih predavanj. Prvo za šolsko mladino je trajalo poldrugo uro, drugo za odrasle dve uri in pol. Poslušalci so z napeto pozornostjo do konca sledili govorniku g. L. Puharju, ki je v krasni besedi predavanje prepletel s pretresljivimi zgledi in pojasnjeval z nad 50 skioptičnimi slikami. Naj bi tudi to poročilo opozorilo na te vrste predavanja, ki jih omenjeno društvo prireja brezplačno in ki gotovo lahko precej pripomorejo k osvoboditvi od krutega demona — alkohola.
—	čuden slučaj. Ako preštejemo celokupno državno uradništvo vseh strok v Črnl-gori, ter isto razdelimo po narodnosti oziroma prietojnosti, dobimo jako zanimive podatke.
magai nositi moje reči na cesto: ko sva se čez kake tri ure vrnila domov, jaz in moja žena, nisva nalla več ne pohištva ne fantov in tudi ne male deklice. Prizor je bil strašen. Vzrok, da sem « stanovanja postavljen, se navaja, ker da sem stanovanje zasedel brez vednosti stanovanjskega oblastva. Kar je tudi resnično, samo da ni meni niti gosp. Arnšek tega svetoval, ter se tudi ponoči nisem vselil, kakor je »Jutro« pisalo. Da sem. si to dovolil, je krivo dejstvo, da skoro nobeden ne dobi v okvirju našega stanovanjskega oblastva po zakonitem potu stanovanja, pač pa mirno žive oni, ki so zasedli mnoga stanovanja protizakonitim potom. Da je temu res tako, navedem v dokaz nekaj slučajev, ki so znani stanovanjskemu oblastvu I. stopnje v Trbovljah, deloma tudi stanovanjskemu oblastvu II. stopnje v Ljubljani. Služkinja Ž., samica, ima od junija 1923 stanovanje z dvema sobama in kuhinjo, dasi ga ne rabi in ga še do danes ni zasedla. Brivec L. se je brez dovoljenja vselil k B. Gosp. SI. (demokrat) v Studencih je zasedel šest stanovanj. Rudar Tr. je zasedel eno ter ima sedaj dve. Gosp. M., demokrat, je zasedel eno stanovanje ter je dobil 10. januarja 1924 nalog, da se ima izseliti, pa se mu še do danes ni nič zgodilo. Gcsp. S. je dobil nakazano stanovanje v hiši g. R, Kako pa tudi naj bo drugače. Predsednik oblastva je vedno kak posestnik. Društvo hišnih posestnikov je v rokah demokratov, kateri oddajajo stanovanja v svojih hišah privatno, in to taki. Id so člani stanovanjskega oblastva. Ali naj ti gospodje na sejah proti sp.mim sebi nastopajo? Ali naj taki ljudje proti drugim zakon izvajajo, če ga sami gazijo1. Pripomnimo še: Vdovi Apolonijl Skaza je bilo dodeljeno stanovanje 10. januarja 1924, a dodelitev stanovanjskega oblastva se še do danes ni Izvršila, tako da mora 65 let stara žena na kozolcu prenočevati. — Prizadeti gospodje bi pa radi še župana imeli, Časi, ko je na občini vaša žlahta ko-mandirala, so minuli. — To sem napisal zato, da javnost ve, koliko je dati na pisavo »Jutra« in »Domovine«. — Jos, Trbovc, čevljarski mojster v Hrastniku,
— Največji % dajo Črnogorci, kateri so navadno tam, kjer službujejo, tudi doma; ostali % so sami »prečani«, Čehi, Rusi itd. Srbi so redki kot bele vrane. — Kaj ni to čudno? Vsi pa so postavleni doli po izrecni potrebi službe. — Tudi v Makedoniji ni v tem pogledu posebne razlike. — Rešiti se pa moreš teh krajev samo z ostavko na državno službo.
—	Težave ljubljanskih sprevodnikov v Karlovcu. Vlakospremno osebje iz Ljubljane je bilo nastanjeno 1. 1918. v Karlovcu v neki umazani baraki na postaji, ki je bila polna raznega mrčesa, podgan, stenic in miši. Ker nI bilo mogoče osebju bivati v takem stanovanju, se je obrnilo opetovano na železniško upravo, da temu odpomore. Ko se ni nihče zmenil za upravičene prošnje in pritožbe, se je osebje samo obrnilo s prošnjo za nakazilo primernega stanovanja na mestni magistrat v Karlovcu. Županstvo, uvidevši nujno potrebo, je dalo začasno na razpolago potrebne prostore v občinski hiši. Od tega časa bo že kmalu šest let, toda železniška uprava Še do danes ni ničesar ukrenila za preskrbo stanovanja svojim uslužbencem in, kakor je videtfi na to niti ne misli. Ker namerava sedaj mestni magistrat v Karlovcu dotične prostore prirediti za šolo, je železniški upravi odpovedal prostore. Zdaj pa je žel. uprava odločila na postaji Karlovec za ljubljansko vlakospremno osebje neko staro umazano in strohnelo barako, o kateri so se zdravniki že večkrat izjavili, da je za stanovanje ali prenočišče nezdrava ter da se mora zažgati, ker drugače ni mogoče uničiti mrčesa, miši, podgan, stenic in celo kač, ki so se že v tej baraki pojavile. Če že železniška uprava noče z nami postopati človeški, naj vsaj tako ravna kakor z navadno živino, ter nam naj pveakrbi vsaj tak hlev, kakor jo ima živina, ker v taki baraki bi tudi živina morala poginili. — Prizadeto osebje,
—	K nesreči na Bledu smo prejeli sledeče vrstice: Vaš list od 27. maja poroča o nesreči na Bledu, pri kateri se je vsled preob-težbe malega čolniča ponesrečil g. Grilc in srečno rešile druge tri osebe. Kdor je imel kdaj priliko opazovati brodarje na Bledu zlasti ob času shodov, ko se nabere na stotine romarjev tamkaj in je videl drenj na tamoš-njih plitvih ladjah, ali pa sploh, kadar gre za vožnjo kake družbe po jezeru, se mora le čudili, da ni tamkaj več nesreč. Da se take nesreče preprečijo je svoječasno politična oblast odredila merjenje vseh čolnov na Blejskem in Bohinjskem jezeru. Čolni so lako dobili znak, koliko ljudi sme vanje in kako globoko se sme potapljati. Toda merjenje je izvršilo okrajno glavarstvo v Kranju po svojih inženerjih leta 1888 — od tedaj pa ŠO znaki in najbrž tudi tedanji Čolni razpadli, za nove naprave pa se ni nikdo več brigal. Dolžnost občine je pa v prvi vrsti, da se zanima tudi za varnost plovbe po jezeru, žato bi priporbčal, da se glede na opetovane nesreče, ista žgane in potom okrajnega glavarstva potrebno ukrene, da se merjenje čolnov obnovi. — F. 7..
—	Brzojavke sa Belo. Po razpisu mini strslva štev. 24.061 z drfe 21. aprila t. 1. in do
sporazumu z italijansko brzojavno upravo se je otvoril neposredni brzojavni promet med Reko in Zagrebom čez Sušak. Pristojbine za brzojavke iz naše države za Reko so iste kakor v tuzemskem prometu, t. j. sedaj 60 par za slednjo besedo, najmanj pa 5 Din. Državne oblasti, ki so samo v tuzemskem prometu oproščene plačevanja brzojavnih pristojbin, morajo brzojavne pristojbine za Reko plačati v celoti.
—	Napredek ameriških Slovencev. Tiskarna »Amerikanskega Slovenca« v Jolietu, ki je bila v zadnjem času last Commonwealth tiskovne družbe, je to dni prešla v roke rojaka Franka Gospodariča, župana v Rockdale. Gospoda-rič je kupil tiskarno in list za 25.000 dolarjev ter bo sedaj »Amerikanskega Slovenca«, ki je najstarejši slovenski list v Ameriki, izdajal dalje.
—	Organizacija športa mod našimi izseljen "i v Ameriki. »Kranjska slovenska katoliška jednota« v Clevelandu hoče po svojih društvih ustanoviti nogometne odseke in le-te potem združiti v več zvezah. Stvar je v teku.
—	Poštni ipaketi v Albanijo dovoljeni. Dne 15. t. m. se je otvoril paketni poštni promet z albansko državo. Teža paketom je omejena na 5 kg, vrednost pa na 1000 frankov. Paketi namenjeni v Albanijo, se morajo, kakor vobče v inozemstvo naslovljene pošiljke, predložiti carinskemu uradu v pregled, potem pa se oddajo pošti v odpravo.
—	Samomor zagrebškega veletrgovca. Mi-nolo soboto se je v Zagrebu zastrupil znani veletrgovec Robert Drucker. Drucker se jo bil pred par leti ločil od svoje žene. V zadnjem času je želel svoje družinsko življenje obnoviti, ker je zlasti svoja dva otroka zelo ljubil. Vse njegovo prizadevanje pa, da bi se z ženo spravil, je ostalo brez uspeha, ker je žena odločno odklanjala vsako ponovno skupno življenje. To je Druckerja pognalo v smrt.
—	Potniško prtljago za Pieštany ocarinju-jejo odslej samo na carinami v kopališču. Za vse, posebno za težko obolele obiskovalce tega Češkoslovaškega kopališča je to velika ugodnost, ker za njihovo prtljago odpade carinska revizija na meji.
—	Neznana utopljenca. Pri Brodu so potegnili iz Save že na pol razjedeno truplo neznane utopljenke. Bila je okrog 25—80 let stara in Črno oblečena. Okrog vratu je imela na verižici zlat medaljon z napisom »Jezus«, v desnem ušesu pa zlat uhan. — V. potoku Ložnica v okolici Celja so našli okrog 70 let starega neznanega berača. Ko so ga potegnili iz vode, je bil mož še živ, umrl pa je kmalu nato v bližnjem gospodarskem poslopju, ne da bi se zavedel. Pri njem niso našli nobenih listin.
—	Pazile na otroke. Na Selu pri Ljubljani sta se igrala 13 letni France Culkar in njo-gov 5 letni bratec Tonček. Nekje na dvorišču ali v smeteh sta našla fanta dinamitno eksplozivno patrono, ki je imela še nerazstreljeno glavico. Med igranjem jima je patrona eksplodirala z močnim pokom. Oba dečka sta dobila težke poškodbe po rokah in po glavi in so jih prepeljali z vozom v bolnico.
—	Tatvine koles. Kolo z novo pnevmatiko tvrdke Batjel, Gorica, vredno 1500 Din, je bilo ukradeno izpred vile »Peričnik« na Bledu mizarskemu pomočniku Francetu Stare iz Rečice pri Bledu. — Na Brodu pri Radni je bilo ukradeno posestniku in trgovcu Jožefu Papežu kolo, vredno 2500 Din, dalje 6 zavitkov cigaret in 300 Din gotovine.
—	Razne tatvine in vlomi. Svojemu so-pomočniku mizarju Adolfu Kranjcu v Laškem je ukradel mizarski pomočnik Ivan Ptičar, več raznega perila, vajencu Francetu Tadina novo sivo suknjo in 165 Din v gotovini, ter je neznano kam pobegnil. — Dva na videz znana postopača sta vlomila v vinski hram posestnika Franceta Skedelj v >Gaberski gori« pri Brusnicah, kjer sta ukradla 53 litrov domačega žganja. — V spodnjih Praprečah pri Litiji je bilo vlomljeno pri trgovki Mariji Kastelic. Tatovi so odnesli okrog 230 metrov raznega klota, ženskega sukna, iistra, konte-nine, kambrika, dalje eno boks in eno telečjo kožo, 1 kg bonbonov in nekaj sukam : ter 430 Din gotovine, tako da znaša skupna škoda okrog 12.000 Din. Natančnejših podatkov o tem predrznem vlomu še ni. — Isti večer je bilo vlomljeno skozi okno v tobakamo Franca Strekeljna v Sp. Praprečah. Tat je odnesel iz omare za 275 Din raznega tobaka in cigaret in pa okrog 230 Din gotovine. — Pri Sv. Lovrencu so poskusili tatovi vlomiti v tamkajšnjo mlekarno, kjer pa niso imeli sreče, ker so bih bržkone prepodeni. — Ravnotam so hoteli vlomiti tatovi pri posestniku in trgovcu Alojziju Bregarju. Prišli so že v gostilniško sobo, od koder so vlomili v trgovino, kjer pa jih je pregnal pes. Odnesli niso ničesar, pač pa so napravili precej škode na oknih in vratih. — Posestnici Mariji Žitko na Sapu je bil ukraden lonec z 20 kg svinjske masti.
—	Zeparji v vlaku postajajo vedno bolj predrzni in skoro vsak dan se čuje o raznih tatvinah. Tako je bil ukraden med vožnjo iz Novega mesta v Grosupljo Rozl Dožmdnovi iz Celja papirnat zavoj, v katerem je bilo več moškega in ženskega perila in 12 ducatov belega sukanca v skupni vrednosti 1400 Din. — Redovu bolniške čete v Ljubljani Francetu De-teltSu jc bil ukraden v Zagorju ovoj s perilom v vrednosti 1000 Din.
Po svetu.
Republika Urugu5y.
Nogometno moštvo iz Uruguaya je nastopilo 26. maja pri olimpijskih igrah v Parizu in je premagalo naše jugoslovansko zastopstvo v krasni igri 7 : 0. Gotovo se bo kdo zanimal, kakšna je ta država, kje leži in kaj predvaja.
Reka ParanS se združi z reko Uruguayem v velikansk lijak, La Plata imenovan. Lijak je širok 40 do 300 kilometrov! 300 kilometrov jo pa skoraj polovica dolžiue Jugoslavije. Severno od lijaka in vzhodno od Uruguaya se razprostira republika, imenovana po reki. Valovita ravnina je to, najvišji vrhovi no gredo čez 60(J metrs". Podnebje je južnoevropsko, srednja toplota 16 do 18 (Ljubljana nekaj nad 9); sicer je vlažno, a zdravo. Velikanske črede зе pasejo po pašnikih, 1 milijon je konj, 8 do 9 milijonov glav goveje živine, nad 26 milijonov ovac! Ogromne so te številke, če pomislimo, da je Uruguay majhna država, manjša kot Jugoslavija, 179 tisoč kvadratnih kilometrov, ljudi pa da ima samo poldrugi milijon. Naseljena je dežela sedemkrat bolj redko kakor Kranjska.
Prebivalstvo obstoji povečini iz potomcev Špancev in Portugizov, peča se v prvi vrsti z živinorejo in predelovanjem živalskih produktov. Je zelo svobodoljubno, ponosno, bogato, pogunmo. Glavno mesto je Montovideo, to je gora razgleda. Tik ob morju se dviga namreč 150 metrov visoki E1 Cerro, prihajajočim že od daleč viden. Prebivalcev šteje Montevideo 350.000, skoraj četrtino vsega uru-guayskega prebivalstva. Te dni bomo priobčili o njem zanimiv popis. Poleg glavnega mesta druga mesta kar zginejo, prvo za njim ima samo 30.000 ljudi. Nam Evropejcem je znan posebno še Fray Bentos, kjer so velikanske tvornice za pridobivanje mesnega Izvlečka.
Uruguayska novčanica peso se razdeli « sto centavov in je po nominalni vrednosti nekaj več kakor ameriški dolar. Kurz je bil lani nekaj pod dolarjem. Merijo in tehtajo po me. terskem sistemu. Izvoz: volna, meso, mesni izvleček, žito, govedo, ovce, kože, rogovje, mast, nojeva peresa. Zastava: devetkrat belo
in modro z zlatim solncem.
• • •
—	Organizacija katoliških pisateljev ia pisateljic v Avstriji. Pred kratkim je zborovala na Dunaju Zveza katoliških pisateljev in pisateljic v Avstriji ln sklenila, da organizacijo preoenuje in povzdigne. Zveza podpira svoje člane, prireja literarne večere in proslave katoliških pisateljev, pošilja svoja zastopstva k raznim prireditvam itd. Za predsednika Zveze je bil izvoljen dr. Rlhard pl. Kralik, za podpredsednika p. Adolf Inner-kofler.
—	Lepa flolenn. Orientalist univerze v Chicago dr. Broadstod, je potoval več mesecev po orlentu. Pravi, da je iz še neznanih egipt-skih papirnih listin s popolno gotovostjo dognal, da lepa Helena ni samo pesniška osebnost Homerjeva, temveč da je res živela. Če bo šlo tako naprej, bomo kmalu brali tudi kuharsko knjigo Eve, s predgovorom moža т meseca.
—	Testament na manšeti. Bogati kalifornijski živinorejec Futterer se je ponesrečil pri avtovožnji. Bil je z mlado nečakinjo na izletu, ko se je voz prevrnil in ju pokopal pod seboj. Ure in ure sta ležala pod avtomobilom na samotni cesti, brez upanja na pomoč. Vem dar je pa imel Futterer še toliko moči, da je na manšeto leve roke napisal testament. Pripomnil je, da je nesreče sam kriv. Šele po devetih urah so ju dobili in oprostili. Deklica je bila že mrtva, stric je pa umrl par ur nato v bolnišnici.
—	Prostozidarji. Največ jih je v Severni Ameriki, čez dva milijona, imajo pa 15 tisoč lož. Velika newyorška loža ima 900 lož in več kot 200 tisoč članov. Na drugem mestu je Anglija, 5000 lož in 350 tisoč »bratov«. Kanada ima nad rlOOO lož in 12.000 članov, Avstralija ravno toliko lož, a 75.000 Članov. Tudi v angleški Indiji in v Južni Ameriki so prostozidarji zelo delavni; v Chile na primer so ustanovili »družbe za elementarni pouke in so si s tem pridobili dosti pristašev. Sicer pa v Ameriki namen ni čisto isti kakor pri nas.
—	Kobilice v Južni Rusiji. V Južni Ru* siji so se pojavile ogromne množine kobilic, ki so na gosto pokrile vse ozemlje od Odese do Rostova in bregove Azorskega morja. Med Odeso, Nikolajevim in Kersonom je plast kobilic debela 10 cm. Kobilice ovirajo tudi železniški promet in so se morali vlaki na progi ustaviti. Vse zelenje je uničeno. Vlada) je poslala v Južno Rusijo posebne čete, da e pomočjo strupenih plinov uničijo kobilice.
—	»Hudičevi žarkic. O novih žarkih, ki jih je odkril angleški inžener Mathews in ki uničijo na veliko razdaljo lahko zlasti letala, smo že svoječasno poročali. Zadeva teh žarkov je prišla na razgovor tudi v angleškem parlamentu, kjer je neki poslanec interpeli-ral državnega tajnika za letalstvo, če mu je znano, da se za to odkritje zelo zanima neki francoski sindikat in če ga je volja poskrbeti za to, dn ostane to za obrambo Anglije vele-važna iznajdba v rokah angleške vlade. Državni podtajnik Lach je odgovoril, da jo stvar vlad! znana, da pa se mu ne zdi umestno že danes stvar iavno razpravljati«


Mlekarsko zadružništvo na Danskem.
Pred 40 leti je bila produkcija surovega masla po danskih farmah sorazmerno zelo slaba in neenotna, tako, da je bil produkt popolnoma neprimeren za eksport Vsa produ-cirana množina se Je konsumirala doma in cena jo bila zelo pod ono, ki se je dosegla za eksportno surovo maslo takozvano >estate buttor«. Leta 1882. зе je plačevalo eksportno surovo maslo po 142 danskih kronor za 50 kg, za farmsko pa samo S3 d. kr. Produkcija je bila torej zelo nerentabilna. Ustanavljati so ee začele mlekarske zadruge po raznih centrih države; prva jc bila ustanovljena 1. 1882. Mleko, pridelano pri stotinah malih farmer-jjili, se jt zbiralo po teh zadrugah, in tam predelavah} po najmodernejših m:	jcla ni bilo mogoče, da bi te institucije tekmovale takoj v prvem momentu z najboljšimi kvalitetami, toda že leta 1888. je doseglo surovo ma-Blo od ene teh mlekarskih zadrug na razstavi |r Kopenhagenu prvo premijo. Na razstavi v pdense 1. 1900., na kateri so bili razstavljeni mlečni produkti vseh držav, pa so dobile mlekarske zadruge vse srebrne kolajne — 46 po Številu — in 202 bronasti, samo 8 bronastih so dobile privatne tvrdke. Od tedaj pa se ni več produciralo drugo- in tretjevrstiio blago, ampak samo enotno prvovrstno in sicer po celi državi. Zadružništvo je povzdignilo produkcijo farmskega surovega masla na Danskem na višek, ki ga ni nikdo pričakoval in tako priborilo produktu tudi primerno ceno. Far-merji so tako v skupnem delu dosegli rezultat, ki ga ne bi dosegel posameznik vkljub najintenzivnejšemu delu.
Sedaj se nahaja na Danskem 1400 mlekarskih zadrug, ki predelavajo 83 odstotkov vsege v državi produciranega mleka. Zadruge so posejane po deželi in združene v Centrali dansl ih mlekarskih zadrug, s sedežem V Aarhus. Večina mleka se predela v surovo maslo, ki tvori glavni eksportni produkt kra-ljestvr. Ostanek se konsumira doma ali pa se vporabi za produkcijo sira in kondenzirane-ga mleka.
g Uzanco \ lesni trgovini. V soboto, dne 81. maja ob 9 dopoldne sc vrši v prostorih trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani anketa za določitev običajev (uzaiic) za trgovino z lesom na ljubljanski borzi. Na anketo ве vabijo vsi interesenti.
g Carinska konfercnca v Ljubljani. Trg. fn obrtniška zbornica opozarja vse interesen-■ te, da se vrši prihodnja carinska konferenca v petek, dne 30. maja ob pol 7 zvečer v prostorih trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani, Beethovnova nlica 10.
g Carinska konferenca na Rakeka. Trg. fn obrtniška zbornica opozarja vse interesente logaškega okraja, da se vrši prihodnja carinska konferenca danes ob 18. uri v zgradbi glavne carinarnice na Rakeku.
g Denarna kriza in predstoječi velcso-Jem. Dobro organiziran velesejem podaja vedno jasno koujunkturuo sliko. Naša ljubljanska institucija nam je pokazala leta 1921 veliko povpraševanje po vsakovrstnem blagu, leta 1922. in 1923. pa že slabše vsled pomanjkanja gotovine. — Pridobitev razstavljalcev v svrho razstave, velesejmu ni težko, da še premalo je imel na razpolago vsako leto razstavnega prostora, da zadosti vsem povpraševanjem. Težje ie, pridobiti velesejmu sloves kot nakupovalni vir širom države in v inozemstvu. Vsled tega je letos razvil neobičajno veliko reklamo iu propagando za pridobitev kupcev in se ne slraši visokih svot, ki so v to potrebne. Po dosedanjem pregledu obeta biti poset tujcev še dosti večji kot prejšnja leta. Vendar pa je dobil velesejmski urad s številnih strani hrvatskih in srbskih trgovskih krogov veliko priporočil, da apelira na svoje raz-stavljalce, naj prodajajo s/oje blago na daljše plačilne roke. Na ta način zamorejo naši raz-stavljalci skleniti dobre kupčije kljub vladajoči denarni krizi; na vsak način pa mora kupec podati sigurne garancije prodajalcu.
g Trboveljska premogokopna družba. Lani se je nakopalo v rudnikih Trboveljske premogokopne družbe 1 milijo-n 319.730 ton napram 1 milijon 172.726 ton leta 1922. Produkcija bi bila še večja, če ne bi posel lani radi stavke delavstva seJem tednov miroval. V tekočem letu znaša dnevna produkcija 600 do 650 vagonov (t. j. 6000 do 6500 ton). Tudi za preteklo ieto se bo razdelila 50odstotna dividenda.
g Razpust uprave državne hipotekarne banke. Kakor poroča »Jugoslav. Lloyd«, je rvlada od.redila razpust dosedanje uprave Državne hipotekarne banke, navajajoč nepravilnost postopanja pri podeljevanju kreditov.
g Prepovedan izvoz papirja v Romunijo? Trgovinsko ministrstvo je prepovedalo izvoz papirja v Romunijo, dokler ne preide kriza naših papirnatih tvornic.
g Fr. Kotnik ia dr., G'ince, v konkurzn. poravnalnem zasedanju upnikov gornje tvrdke dne 24. t. m. jc odločila večina proti poravnavi, vsled tesar se uvede konkurzno postopanje.
g Jugoslovanska vinska produkcija. Po podatkih poljedelskega ministrstva znaša tiaš vinski pridelek L 1923. 5,115.000 hI. Za do-
mačo porabo bi zadostovala polovica te množine.
g Tvornica vžigalic т Doeu pri Travniku ustavila delo. Kakor poročajo iz Sarajeva je edina tvornica vžigalic v Bosni in Hercegovini v Docu pri Travniku ustavila delo (zaenkrat za tri mesece). Ravno tako se bo ustavilo, oziroma skrajšajo delo v državnih tobačnih tvor-nicah Bosne in Hercegovine. Že sedaj je v Sarajevu 2000 brezposelnih delavcev.
g Produkcija prnmoga т Dalmaciji I. 1823. Lani se je nakopalo v Dalmaciji 101.700 ton premoga napram 89.955 tonami leta 1922. V Dalmaciji sta dva važnejša rudnika Siverid in Velušić.
g Radarska produkcija v Jugoslaviji. Lani se je nakopalo v Srbiji 123.240 ton bakrene rude, iz katere se je iztopilo 6.787 ton bakra, potem antimonske rude 546 ton in iz tega 27 ton antimona. — Železne rude se jo nakopalo v Varesu, Ljubiji in Petrovi gori 244.618 ton leta 1923. Surovega železa se je produciralo v Varešu 23. 026 ton- — V Bosni (Čevljanovič, Somizovac) se je lani nakopalo 5145 ton manganske rude. — V Kreki (Bosna) je bilo lani producirano 2.403.820 hI slane vode in 41.626 kg kuhinjske soli.
g Ukrepi v korist italijanskega vinarstva. Italijansko poljedelsko ministrstvo pripravlja zakonski predlog, ki ima zaščititi posamezne italijanske vinske tipe. Tipične vrste vin katerih okus in zunanjost zariši od vrste grozdja ln načina pridelave, se pogosto ponarejajo, kar ne dela samo konkurence naravnim vinom, temveč spravi ist« tudi ob dob_r glas. Ta zakon, ki sc ima skleniti, o čegar vseb'ni še ni nič natančnejšega znanega, bo zlasti koiistil nekaterim istrijanskim vrstam, ki jih tudi pri nas poznamo še od pred vojne, kakor refosco, brioni, muškatel^c.
g Dvig češkoslovaškega izvoza. V aprilu je izvozila Češkoslovaška blaga v vrednosti 1.508,069.974 Kč. Od marca se je izvoz povečal za 166,117.767 K. Največ se je izvozilo sladkorja, in sicer za 268,696.000 Kč, nasproti 161,128.000 Kč v marcu.
g Bilanca češkoslovaškega bančnega urada. Čisti dobiček češkoslovaškega bančnega urada za 1. J1923. znaša 86.7 milijonov kron, napram samo 2.1 milijona kron za leto 1922. Zlata in srebra je imel bančni urad koncem leta za 1023 milijonov kron, valut za 8.3 milijone; obtok bankovcev je znašal 9599 milijonov kron. Terjatev v inozemstvu je imel urad za 1106 milijonov kron.
g Agrarni teden na Dunaju. Ob priliki agrarnega tedna, ki ga je priredila nižjeav-strijska kmetski zbornica, je govoril 19. maja t 1. predsednik Zwefzbacher o položaju poljedelstva. Ena glavnih ovir za promet poljedelskih pridelkov so visoke tarifne postavke. Tarifi ла poljedelske priilelke so bistveno višje kot pred vojno. Indeks tariiov za žito znaša 17.300, za hranila 18.900, za živino 30.500. Ti tarifi ne obtežujejo samo rentabilnost poljedelstva, temveč podražujejo tudi pridelke za konzumenta. Obdavčenje poljedelstva je bistveno višje kot pred vojno. Po previdnem računanju znaša davčni indeks m nižjeavstrijsko poljedelstvo in šumarstvo 18 tisoč 600 indeksnih točk. (Zlata pariteta avstr. krone znaša 14.400.)
g Zvišanjo voznine i:a ogrskih drž. železnicah. Se predno bo gotova ogrska tarifna reforma, ki bo bazirala na zlati pariteti, se ima povišati voznina za 50 odstot in to v blagovnem in v osebnem prometu. V veljavo stopi koncem t. m.
g Češkoslovaški iivoz v aprilu. V aprilu t. 1. je Češkoslovaška izvozila za 1508 milijonov češkoslovaških kron svojih produktov. V teku prvih štirih mesecev letos je dosegel češkoslovaški eksport 4905.5 milijona češkoslovaških kron. V Jugoslavijo se je meseca aprila izvozilo za 71.8 milijonov češkoslovaških kron ali 4.76 odstot vsega izvoza.
lj Najnovejša portretsa slika gospoda knezoškoia ljubljanskega dr. Antona Bona-venture Jegliča, ki jo je izvršil akad. slikar Franjo Sterle in ki je last slikarja, je povodom rojstnega dne gospoda knezoškofa (29. maj) razstavljea v izložbenem oknu Jugoslovanske knjigarne. Slika se bo najbrže v barvah reproducirala.
lj Promocija. V soboto, dne 31. maja ob .12 bo na tukajšnji univerzi promoviran abs. pravnik g. Stanislav Štrukelj iz Ljubljane za doktorja prava.
lj Na Rožnika bo imelo kat društvo rokodelskih pomočnikov jutri, na praznik Kristusovega vnebohoda, sv. mašo s petjem ob 7 zjutraj. Društvo vabi tem potom k udeležbi vse svoje člaue in prijatelje.
lj Seja pripravljalnega odbora za prazno-vanjo tridesetletnice kršć. soe. gibanja se vrši danes ob 5. uri v prostorih JSZ na Starem trgu. — Predsednik.
lj Umrla je 27. t. m. v ljubljanski bolnišnici gospa Ivanka U r d i h , 24 let stara, žena policijskega stražnika, rojena Repar v Sode-ski pri Novem mc3tu. Pogreb rajnice se vrši danes 28. t. m., ob petih popoldne iz ljubljanske bolnišnice.
lj Brivnice bodo na praznik, 29. t. m. celi dan zaprle.	Načelstvo.
lj Gremij trgovov v Ljubljani objavlja sledeče; Do končne re&ilvo vprašanja ulede
ronotnega praznovanja praznikov po oeli Sloveniji od strani Zveze trgovskih gremijev in zadrug, se obvešča, da bodo trgovine v četrtek, dne 29. maja celi dan zaprte. — Načelstvo.
lj Umrli so v Ljubljani: Anton Colja, sin železniškega delavca, 1 dan- — Julijan Krek, akademik, 20 let — Marjana Gažperc, bivša kuharica, 83 let — Fran Oražem, obrtni delavec, 20 let — Zorana Gorazd, bančna uradnica, 32 let — Luka Grčar, poljski dninar, hi-ralec, 78 let
lj Tedenski idrarstveni izkaz. V času od do 24. maja je bilo v Ljubljani rojenih 38, umrlo pa je v tem času 26 oseb, od tega 4 tujci. Vzrok smrti v 7 slučajih jetika, v 2 pljučnica, v 2 srčna hiba, v 1 rak, ostalo drugi naravni smrtni vzroki.
lj Nalezljive bolezni v Ljubljani Od 18, do 24. maja je bil v Ljubljani naznanjen 1 slučaj škrlatice in 1 ošpic.
lj Vlom za Gradom. Prodvčerajšnjim je bilo vlomljeno v spalnico gostilničarke Ivane Hodnik za Gradom. Tat se je skril na dvorišče, kjer je zlezel na streho drvarnice in od tod skozi okno v spalnico. Vlomil je vrata od omare, kjer je ukradel 3 bankovce po 100 in 30 bankovcev po 10 Din. Tat mora domače razmere dobro poznati in je moral tudi dobro vedeti, kje je imela žena shranjen denar. O vlomilcu nimajo še nobenega sledu.
lj Ceha — in otroške srajce. V Kosovo gostilno v Zgornji Šiški je prišel sedlarski pomočnik Ivan Novak iz Jarš. Ko se je mož malo pokrepčal — napravil je za okroglo 10 dinarjev cehe — je kratko malo izjavil, da nima denarja. Ko so ga aretirali, so našli pri njem za srajco na hrbtu skriti dve še napol mokri otroški srajci, ki jih je nekje ukradeL Mož je že izšolan tat in je prišel šele 22. t m. iz zapora.
lj Nesreča na Poljanski cesti. Po desnem hodniku Poljanske ceste je šla Marija Kordi-ševa proti domu. Ker se je hotela zaradi dežnika nekomu umakniti je stopila nekoliko s hodnika in to ravno tam, kjer vozi električna cestna želDznica prav blizu hodnika K nesreči je privozil ravno tisti hip tramvaj, katerega žena ni slišala, kakor tudi ne svarilnih znakov, ki jih je dajal voznik. Voz je trčil v ženo in jo vrgel po cesti. K sreči pa je voznik voz hitro ustavil, s čemer je preprečil večjo nesrečo. Kljub temu je dobila žena težko poškodbo na glavL Prenesli so jo v bližnjo vežo, kjer so ji izprali rano, medtem pa so poklicali rešilni voz, ki jo je odpeljal v bolnico.
lj Predrzen roparski napad, Včeraj okrog 9. ure je prišel k gospe Podkrajškovi, ki stanuje v II. nadstropju v Šmalcevi hiši na vogalu Marijinega trga in Wol!o've ulice, njej na videz znan človek in je zahteval denar. Ko se mu je žena uprla, je nastopil mož kot ropar, in ji hotel s silo pobrati denar in kar bi našeL Žena je poklicala skozi okno p^moč in prišli so stražniki, ki so zastavili vhodna
glavna vrata, dlva pa rta Sla oa stanovanje. Medtem pa je lopov že pobegnil in je ca dosedaj 6e nepojasnjen način ušel k hfte. Pobegnil je bržkone skozi okna ▼ sosedno hifio • ali dvorišče in od tam naprej.
lj Zasačen tat V trgovino Zaha-ŽiBč na Dunajski cesti je prišel neki France Marinfefc iz Gorjuše m si je ogledoval razno železnino ter stavbno in mizarsko železje. Pri tem pa je izmakni mož skrivaj v žep ključavnico, vredno 58 Din, več medenih žebljev za tapet-nike, eno merilo in en tintnik. Ko je Marin-šek odšel iz trgovine, je vajene«, ki mu jei razkazoval blago, opazil tatvino in je stekel za njim. Dohitel ga je na cesti proti gorenjskemu kolodvoru in ga je tiral nazaj v trgovino. Dasi seveda nerad, mu je moral Ma-rinšek slediti. V trgovini pa je priznal samo tatvino medenih' žebljev, merila in tintnika pa res niso našli pri njem, ker je bržkone pravočasno in ne da. bi fant kaj opazil, vrgel stvari od sebe.
lj Aretirali so na Bleiwe»40vi cesti 49 letno Alojzijo Jančarjevo radi postopanja. Pri. njej so našli konjsko odejo, katero je bržkone kje ukradla. Izgovarjala se je, da jo je pobrala pod nekim kozolcem.
lj Brez karte je vstopil v kamniški vlak 34 letni delavec Josip Milič, doma iz Kočevja. Ko so ga prijeli in izročili stražniku, se je mož izgovarjal, da se je hotel odpeljali v Maribor iskat dela. Pri svojem lažnivem zagovora Je torej celo pozabil, da so ga zalotili v kamniškem vlaku na gorenjskem kolodvoru.
lj Mica Kovačeva. Hlapec Franc GrmfiS-njak ima to slabo razvado, da ne pogleda v denarnico, če ima še ka> denarja, preden gre y gostilno. Imel je radi tega že veljat sitnosti in opravka s policijo. V soboto je zopet prišel v restavracijo k Zlatorogu, kjer je spil liter vina, malo jedel in kadil ter je napravil za 106 kron cehe. Ko se je dobro okrepčal, je enostavno izjavil natakarici, da nima denarja, nakar ga je ta izročila stražniku.
lj Izgnan jo iz ljubljanskega policijskega okoliša za nedoločen čas Leopold Zupančič z Bleda. Bil je že večkrat kaznovan zaradi tatvine.
lj Policijske ovadbe. Včeraj je bilo prijavljenih 21 ovadb in sicer te-le: radi vloma 1, radi tatvine 2, radi pijanosti 1, radi ka-ljenja nočnega miru 2, radi cestno policijskega reda 6, radi pasjega kontumaca 2, nezgode 3, nočni izgred 1, radi telesne poškodbe 2 in radi zglaševalnih predpisov 1.
аанБвшшвнншашжм
OBleke m
OBreke se dobe: Mestni irg 5 OBernaioviE.
мдвв^вапввпвБвпкЕванавнт
MhHanski občinski svet.
Včeraj je občinski svet ljubljanski nadaljeval razpravo o dnevnem redu zadnje občinske sejo.
Odloženi mandati.
2upan dr. Perič da po otvoritvi soje na znanje, da sta občinska svetnika gg. Lah in M i -h e v c (soc. demokrata) odložila svoja mandata. Na njuna mesta prideta namestnika. Občinski svetnik Kralj (soc. dem.) pa odlaga svoje mesto v olimpijskem odboru. Zupan prosi, da se mu imenuje namestnika.
Nit predlog obč. svetnika Pirca je izvoljen v olimpijski odbor obč. svetnik Tokan.
Tlakovanje Aleksandrove eeste.
Na dnevnem redu je kot prva točka poročilo stavbnega urada o asfaltiranju Aleksandrove ceste. V imenu stavbnega odseka poroča obč. svetnik Tokan, da je ponudila zagrebška tvrdka A. Res izvršitev tega dela proti plačilu 1,517.400 Din. Poročevalec predlaga, da se ta vsota dovoli iz že odobrenega kredita.
K besedi se oglasi obč. svetnik dr. Lemež, ki graja, da se stavbni odsek briga za luksuzno tlakovanje luksuzne ceste, mnogo premalo se pa ozira na skrb za predmestne ulice, ki bi bile tudi potrebne nekoliko nege. Tozadevnega konkretnega predloga ne stavi nobenega. Na glasovanju je bil predlog poročevalca sprejat.
Novi too-dniki.
Za popravo, oziroma za izgradbo novih cestnih hodnikov predlaga obč. svetnik Tokan v imenu stavbnega odseka vsoto 240.000 Din. Gre v prvi vrsti za napravo in popravo hodnika v Florjanski ulici in na Resljevi ^eeti.
ObČ. svetnik Pire predlaga, naj so upoštevajo tudi upravičene želje prebivalcev Ravnikar-jeve ulice, ki so že pred leti tudi nekaj žrtvovali v ta namen.
Ker se poročevalec strinja s predlogom obč. svetnika Pirca, so bili predlogi stavbnega odseka sprejeti.
Ulične tablice.
Za napravo novih uličnih tablic za preimenovano ulice in 7Л nove ulice se je občinski svet obrnil na več tvrdk, ponudbe pa so stavile le 4 tvrdko in sicer dve češki tvrdki in dve domači. Za napravo velikih tablic domače tvrdke ne pridejo v poštev, zato predlaga, da se odda delo češki tvrdki Šmalta, ki je najcenejši ponudnik, tvrdki černe pa naj se da naročilo za male hišne tablice.
Na vprašanje obč. svetnika Pirca, če ni ' uubuue tvrdk t: v Jugoslaviji, ki bi izdelala velike
vogalne tablice, odgovori poročevalec, da take tvrdke pri nas ni. Na predlog te ugotovitve sprejme občinski svet predlog odseka z dostavkom obč. svetnika Turka, naj se župan pobriga za carine prost uvoz na Češkem naročenih tablic.
Regulacija Škofje ulice. Nekoliko živahnejša razprava se je vnela »• radi regulacije Škofje ulice. V zvezi s to regulacijo naj bi se ukinila pot med šentpeterskim župniščem in med vojašnica
Poročevalec obč. svetnik Tokan ugotavlja, da je gradbeno ravnateljstvo ugotovilo, da je pot med šentpeterskim župniščem in med nekdanjo šentpetersko vojašnico, ki vodi dalje do šentpeter-skega mosta, privatna last šentpeterskega župni-šča, ki jo vedno lahko zapre. Za javni promet pa je ta ulica brez pomena, kar je ugotovil tudi komisijski ogled na licu mesta. Za vozove je zgrajena tik za cerkvijo itak že nova cestt Komisijskemu ogledu je prisostvoval tudi zastopnik gradbene direkcije, ki je bil mnenja, da se gradbena direkcija ne bo več protivila izpremembi prvotnega načrta, če občinski svet ponovno sklene izpremembo. V imenu stavbnega odseka predlaga poročevalec, da so ta cesta opusti in da se stopi z župnim uradom pri Sv. Petru v dogovor glede regulacije Škofje ulice.
Proti opustitvi starega pota med šentpeter« skim župniščem in vojašnico protestira obč. svetnik Turk, ki nagla3a, da je ta pot že nad 80 let prosta zn pešče in da se ta sendtutna pravica ne da kar čez noč odpraviti.
Medklic: »Kaj pa cesta preko Tabora?« Obč. svetnik Turk: »Tista je pa našaU Proti obč. svetniku Turku nastopi obč. svet« nik Pire, ki pravi, da ne govori le kot občinski svetnik, ampak kot Šentpeterčan. Vsak uvidi, da je regulacija škofje ulice potrebna.
Obč. svetnik Turk: »Ta teden še nel« Obč. svetnik Pire: Tako lahko govorite v Bel« gradu, o ljubljanskih ulicah pa ima za enkrat še nekaj besede tudi občinski svet K rešitvi cele sadove bo treba pritegniti tudi župnika.
Obč. svetnik Turk: Ker je to v njegovo korist! Obč. svetnik Pire: Ne zato, ampak ker smo tudi v drugih slučajih že podobno postopali. Opozarja na regulacijo Holzapflove ulice, kjer je občina lojalno plačala nekemu trgovcu visoko odkupnino za njegov svet, ker je bil občini potreben. Zato pa je treba biti lojalen tudi pri regulacij! Škofje ulice. Promet i>o tej uljd ie velik in oiena regulacija Je auiua jjvli;eUa».
Ob?, svetnik Turk ugotavlja, da on ni proti regulaciji škofje ulice, ampak samo proti opustitvi pota med šontpeterskim župniščem in vojašnico.
Poročevalec obč. svetnik Tokan obstoja pri evojem prvem predlogu.
Po kratkih stvarnih pripombah obč. svetnikov dr. Lerneža in Likdzarja je bil predlog stavbnega odseka odklonjen in se vrne odseku na novo poročanje.
Bohoričeva ulica.
Za regulacijo Bohoričeve ulice predlaga stavbni odsek 100.000 Din. Predlog jo bil sprejet
Dunajska in Vodovodna eeeta.
Sprejet je bil tudi predlog stavbnega odseka, da se izvrši regulacija onega dela sveta, ki leži med Dunajsko in Vodovodno cesto.
Manjši predlogi.
Numeracija hiš se bo izvedla skupno z nu-Ineracijo nekaterih novih ulic ljubljanskih. G. Je-ran&ču na Karlovski cesti se pa dovoli parcelacija njegovega zemljišča.
Strojarska eteca.
Glede te steze se jo občinski svet že večkrat posvetoval. Poročevalec obč. svetnik Tokan ugotavlja, da je ta steza danes popolnoma nepotrebna in predlaga, naj se ugodi prošnji g. Rohrmanna, da se ta steza zapre, njen zgornji del naj se preuredi v malo prodajalno ali kaj podobnega, kjer bi lahko našel svoj zaslužek kakšen invalid, dolenji del pa naj se prepusti g. Rohrmannu proti primerni odškodnini kot skladišče za blago, ki pa ne eme biti take vrste, ki bi sosedom delalo neprilike.
Prošnjo g. Rohrmanna priporoča tudi obč. fcvetnik g. Kavčič.
Obč. svetnik Pire ugotavlja, da je g. Rohr-toann proeil že pred 10 leti, da se ta steza zapre, toda bivši občinski svet je prošnjo vedno odbil.
Obč. svetnik Turk: >To sta zakrivila obč. svetnika Stefe in Kregar s svojimi rekurzi!«
Zupan dr. P e r i č : »Ugotavljam, da takrat, fco je bila proSnja prvič vložena, gg. Štefota in Kregarja še ni bilo v občinskem svetu!«
Obč. svetnik Pire: »Mi pa stojimo na stališču, naj občina svojih občanov ne ovira ampak naj jih ▼ njihovem delu podpira brez razlike strank.«
Predlog odseka je bil nato sprejet Male stanovanjske hiše.
Poročevalec občinski svetnik Tokan je po-ročal, da je izdelano že več osnutkov za take za mesto tako potrebne stanovanjske hiše. Na njegov predlog bodo ti osnutki izloženi 14 dni v posvetovalnici in se bodo povabili razni strokovni eksperti, ki bodo te osnutke ocenili, in povedali nato o njih svoje strokovno mnenje. — Glede priziva dr. J. Pogačnika proti odloku magistrata glede stavbnega dovoljenja za zgradbo hiše ob Mikloši-i$v4 cesti so ni razpravljalo, ker je poročevalec na podlagi ustnega razgovora s stranko predlagal začasno odgoditev tega vprašanja. — Glede priziva tvrdke >Aloma< proti odloku mestnega magistrata glede reklamne stene ob Cosposveteki cesti se je ugotovilo, da je potreben za to ogled na licu mesta.
Pravilniki.
Poročevalec socialno-poiitičnega odseka občinski svetnik Kralj je nato poročal glede pravilnika za podeljevanje podpor odraslim onemoglim in pa o pravilniku za mestno zavetišče za onemogle. V teh pravilnikih je točno označeno, kdo je v resnici onemogel, kako naj se skrbi za res onemogle, kakšne so te podpore in kdo ima pravico do brezplačnega zdravljenja in pogreba. Na predlog poročevalca in občinskega svetnika Pir-c« sta bila ta dva pravilnika en bloc sprejeta.
Stasovanja na grada — ruske stanovanjske razmere.
Nato se je otvorila mestoma jako živahna m sammiva razprava o samostalnem predlogu občin-
Shunee Oliver Cunvood:	29
Kazan, volčji pes.
(Kanadski roman.)
(Dalje.)
Nekega dne se mu je zapičil kos rastline v eno njegovih šap. Lizala mu je neprestano rano, da se izkrvavi in da pride stvar iz nje. Vedno, kadar sta počivala, je položila svojo lepo slepo glavo na Kaza-nov hrbet ali vrat.
V okolici je bilo vse polno male divjačine in v drevesni votlini jo bilo prav prijetno toplo. Celo na lov sta redko hodila preko močvirja naprej, ki jima je bilo tako gostoljubno. Od zelo daleč, iz razsežnih planjav in daljnih vrhov, sta včasih začula lovski klic volkov, toda nista vstrepetala in nista imela želje, da bi se sešla z njimi.
Neki dan sta tekla dalje, kot po navadi, in šla preko planjave, ki jo je bil preteklo poletje uničil požar, ter zlezla na greben, ki je bil pred njima in spet sestopila v drugo nižino.
Tu se je volkulja Sivka ustavila in du-hala. Kazan jo je nervozno in pozorno opazoval nekaj trenutkov, kot je imel navado. Toda skoraj takoj je razumel, zakaj so se ušesa Sivke tako naglo povesila. Divjačine ni bilo blizu, pač pa je človeški duh dosegel nozdrvi volkulje.
Šla sta naprej in čez tristo metrov sta prišla do smrekovega gozdička. V njem sta našla »topeec,21 ki je bila skoraj popolnoma pokrita s snegom. Bila je zapuščena
n Indijanska kote.
skega svetnika Čepel j ni k a (soc. dem.) glede odpovedi stanovanj na ljubljanskem gradu. Predlog stremi za tem, da se odpovedo na gradu Rusom stanovanja. Poročevalec pojasni najpreje, kakšne so razmere na gradu. En del stanovanj se je že prenaredil v stanovanja po večini z 2 sobicama in kuhinjo. V pritličnih prostorih sta. nujejo rodbine z več otroci in to po 2 do 3 družine v eni dvorani. Najbolj žalostna pa so stanovanja v bivših zaporih, v ka-zematah, kjer so v teh temnih prostorih družine z več otroci in pa razni obrtniki, ki nujno potrebujejo svetlobo pri svojem delu. To so večinoma oni reveži, ld so bili pometani na cesto. V enem delu prvega nadstropja pa so ruski begunci, ki so v raznih službah. Ti prostori bi se dali prav lahko in z ne prav velikimi stroški prenareJiti v stanovanja za te reveže. Ruski dijaki zasedajo 2—8 veliki dvorani, ki pa so v takem stanju, da to pač ni več akademsko. Koliko Rusov stanuje tam, ali 40 ali 50, mestni gospodarski urad sam ne ve, kakor tudi ne ve, če so to res sami dijaki in če se ne zbirajo vmes tudi drugi ljudje in če ni grad, kot je bil že včasih, stari avstrijski >PersonaI-sammelstelle«. Mestne stanovanjske razmere
kriče po stanovanjih
in socialno-polltični odsek mora predlagati, da naj izvrši stavbni urad potrebne načrte za stanovanjsko adaptacijo in nekaj drugih prostorov, da naj se odpovedo ti prostori beguncem dijakom, ki pa se naj puste v teh prostorih še do konca šolskega leta. Obč. svetnik Tokan (soc. dem.) je ugotavljal z ozirom na svoje tozadevno poročilo na zadnji seji, da so se mu polagale in očitale besede, ki jih v resnici ni govoril. Rekel je, da so ležali v čevljih blatni in v svojih kožuhih kot mrhovine, nikakor pa jih ni imenoval kot take. Župan je poudarjal, da je beseda mrhovina psovka in se v zbornici ne rabi. — Tokan nadaljuje, da se ga je primerjalo z zloglasnim >Čarugo«. Spričo dejstev, da propadajo naše družine z našo deco v smrdljivih, mokrih in zaduhlih luknjah, je govoril to le o Rusih, ki so na gradu, nikakor pa ne o Rusih kot takih. Občinski svetnik dr. Vidmar je poudarjal, da ta debata ni baš lepa zn. Ljubljano in da se ima marsikdo izmed n^s zahvaliti 7Л£е in za svojce za svoječaano rusko gostoljubnost. Kar pa se godi v Rusiji, jo za nas njihova notranja stvar. Na univerzi imamo dosti Rusov, ki so dobri in pridni dijaki in če se vrnejo enkrat domov, ne bo baš lepo za nas, če povedo, kako se jim je pri nas godilo. Občinski svetnik L i k o z a r protestira proti nameravanemu ukrepu. Občinski svetnik dr. Ler^ež (kom.) jo povdarjal, da poročevalcev, ki grajajo te razmere, ne vodi nobena strast, nobeno sovraštvo proti Wranglu. Pač pa je res, da je njegova armada podlaga ruskega cari-rtičnega režima, katerega cel svet dobro pozna. Nekaj tako škandaloznega in krutega, kot je bil ta režim, pa novejša zgodovina ves komaj pozna. Ruska caristične ječe, ruska Sibirija, nam povedo V30 caristično zgodovino. Mi smo proti, ker ti hočejo vspostaviti zopet ta caristicni režim. Pa še nekaj, milijone in milijone imamo za Wranglovco, za naše reveže in za naše najnujnejše socialne potrebe pa ni >ficka«.
Župan dr. P e r i č je pojasnil, da predloga ka odpoved teh stanovanj ni vodilo morda sovraštvo, marveč le dejstvo, da se pri-rede ti prostori lahko za d r už i n s k a stanovanja, za samce pa bi se dobila lahko primernejša manjša stanovanja. Na ta način bi priredila občina lahko stanovanja za skoro 15 družin. — Obč. svet. Piro je potrdil, da svoječasna komisija občinskega sveta, ki je šla na Grad, da prouči stanovanjske razmere, ni šla z namenom, da bi preganjala Ruse, marveč le zato, da bi proučila, kako bi se vsestransko lahko pomagalo. Imamo v kratkem pred sabo 30 do 35 deložircnih družin in občina mora gledati, kam jih bo spra-
Kazanu se je jezila dlaka, ko se je približal vhodu. V sredi koče, v pepelu in ugaslem oglju, je ležalo, zavito v ožgane odeje, telo indijanskega otroka. Kazan je mogel videti obuto nožico. Telo se je bilo posušilo in komaj ga je bilo duhati.
Kazan je šel iz koče in opazil, da je volkulja duhala podolgast kup nametane zemlje, katerega oblika se je dobro dala razločevati izpod snega. Nato se je vsedla daleč proč.
Tudi Kazan se je približal kupu in du-hal. Tu v zemlji je bila smrt. Rdeča kuga je bila prišla do sem.
Povesila sta repe in ušesa, ko sta bežala proč od tega kraja in ustavila sta se šele, ko sta bila na močvirju v svojem brlogu.
Naslednjo noc je Kazan opazil, da je bila luna silno blocfa in okoli nje je stal rdeč krog. To je bilo znamenje mraza, silnega mraza.
Vedno je bila Rdeča smrt tovarišica silnega mraza. In bolj ko je temperatura padala, bolj je razsajala bolezen.
Po noči je postajalo vedno bolj mraz. Kazana in Sivko je začelo zebsti v drevesni votlini in tesno sta se stisnila drug k drugemu.
Ko se je okoli osme ure zjutraj zdanilo, sta obe živali za istili svoj brlog. Termometer bi bil kazal petdeset stopinj mraza." Na vejah smrek so izgledali jerebi kot krogle in zajci so se poskrili v zadnji kotiček svojih lukenj.
Kazan in Sivka nista našla nobene sle-
" Seveda Fahronbeit
vila, da se ne bodo ponavljali zopet slučaji, kot je bil pred kratkim slučaj na sv. Jakoba trgu. Adaptira se lahko za silo 15 stanovanj; počaka se seveda do konca šolskega leta in naj se dodele dijaki drugim družinam na stanovanje. (Dr. Lemež: Demokrati imate največja stanovanja ▼ Ljubljani, vzemite jihl) — Obč. svet. dr, Ravnikar predlaga dodatno, če bo sprejet poročevalčev predlog, da naj se deložirancem preskrbi stanovanje drugje. Debato je zaključil obč. svet. Kralj, ki je ugotavljal, da mi ne moremo biti gostoljubni tam, kjer nimamo kaj dati gostu. Prav je, če se vam smilijo ljudje, toda čudno se mi zdi, da se vam ne smilijo tudi naša bedna deca in naše družine. Lažje bi dobili ti mladi samci kje drugje stanovanja, kot pa naše bedne družine. — S tem je bila debata zaključena in je bil sprejet uvodoma navedeni predlog poročevalca.
Odgonskl zapori.
Na predlog istega poročevalca glede revizije in poprave odgonskih zaporov na magistratu se je sklenilo, da se doda še četrti prostor, da se določi prostor za desiniekcijo odgoncev, da se predele prostori po^iej za moške, ženske in deco. Tudi naj se določijo za sprejem odgoncev od policije točne uradne ure in da se sprejemajo le očiščene in des-inficirane osebe. — Predvsem pa se ne sme v te prostore v nobenem slučaju nlkdo več zasilno naseliti. — Vsi ti predlogi so bili sprejeti.
Nato je bil zavrnjen priziv Ladislava Vy-biralika proti predpisu pasjega davka.
Šolnina
na mestni ženski realni gimnaziji je bila določena za sedaj polletno na 100 Din. Na predlog obč. svet. Jegliča se zviša šolnina za Ljubljančane na 200, za tujce pa na 400 Din. Plačajo seveda le premožni, ubožno spričevalo velja.
Novi obrtni red.
Glede osnutka novega obrtnega reda je
poročal obč, svet, dr. Rožič. Namerava se namreč vpeljati novi obrtni red, in sicer na podlagi starega srbskega zakona. Bati se je, da bo ta novi obrtni red tehnično in stvarno slab, če ga ne bodo preštudirale in izpolnile razne ptrokovne korporacije. Navede par slabih točk in pomankljivosti v tem osnutku, nakar je bil sprejet njegov predlog, da izposluje občinski svet od ministrskega oddelka za trgovino in obrt v Ljubl;4ni osnutek novega obrtnega reda, da se strokovna prouči in prilagodi našim razmeram, preden se raztegne na celo državo.
Mestna kalorična električna centrala.
Poročevalec obč. svet. O r e h e k je poročal nato o elektrifikaciji mesta. V splošnem jc prevladalo mnenje, da se bo potrebovala za sJučaj male vode močna kalorična rezerva. To rezervo naj bi izvršila občina takoj, nato pa naj bi se prešlo na zgradbo velike hidro-električne naprave. Občina je pozvala več vcletvrdk, ki naj bi izrekle svoje strokovne mnenje in bi napravile ponudbe glede razširjenja parnih naprav. Proračun ne bo presegal vsote 20 milijonov dinarjev. Potrebno pa bo ludi administrativno poslopje za pisarne in pa za stanovanja uslužbencev. Stavil je tozadevno te-le predloge: Kalorična centrala naj se razširi. Za te naprave naj se porabi posojilo 35 do 40 milijonov dinarjev. Stavbeni urad naj izvrši takoj načrte za zgradbo pritličnih stavb, ki se bodo rabile kasneje za razna skladišča. — Obč. svet, dr.
d i in po polurnem brezuspešnem lovu sta se vrnila k 6vojemu drevesu.
Pred tremi dnevi je bil Kazan, kot to delajo pogosto psi, zakopal v sneg polovico zajca. Poiskal ga je sedaj in delil z volkuljo zmrznjeno meso.
Toplomer je neprestano padal. Noč, ki je sledila, je bila jasna, brez najmanjšega oblačka, luna je bila bela kot električna obločnica, okoli nje je bilo mirijad zvezd. Temperatura je padla še za deset stopinj in vse življenje v naravi je bilo ustavljeno. Celo živali, ki imajo kožuhovino, kot ris in kuna, niso nikoli šle v takih nočeh iz svojih skrivališč in lovci so našli naslednji dan vse pasti nedotaknjene.
Lakota še ni bila dovolj huda, da bi bila privabila Kazana in Sivko iz njih brloga. Ostala sta do naslednjega dne doma in prav sta bila storila, kajti zasledila ne bi bila ničesar.
Dan se je napravil, a strašni mraz ni odjenjal. Proti poldnevu so je Kazan odločil, da gre sam na lov.
Bil je tričetrt pasje krvi in hrana mu je bila bolj potrebna kot njegovi tovarišici. Kajti tej je bila dala pametna narava, kot vsem volkovom, želodec, ki je mogel prenašati lakoto. V normalnem času je mogla prenbsti petnajst dni brez lirane. Pri šestdesetih stopinjah pod ničlo pa, ko moči hitreje odjenjujejo, je mogla gladovati vsaj kakih osem do deset dni. Sedaj je bilo pa šele samo trideset ur preteklo, odkar je bila končala zadnji ostanek zmrznjenega zajca in zato je rajši ostala v toplem brlogu.
Kazan pa, ki Je bil lačen, je istikal po vseli grmovjih iu iukruah. Lahen sneg, se-
Vidmar Je poudarjal, da ti predlogi za mesto niso sprejemljivi. Treba je določiti, kolika konjskih sil se rabi. Tudi ni povedal poročevalec, kako si predstavlja najetje tako vi* sokega posojila. Če ne dobi glede teh vprašanj odgovora, mora glasovati proti. — Po-i ročevalec O r e h e k je poudarjal, da zahteva občina najpreje strokovne ponudbe, ki se bodo od strokovnjakov preiskale in predlo-, žile najboljSe občinskemu svetu v odobrenje. Tok jc nujno potreben in zavlačevanje za mesto usodno. Mesto bi potrebovalo toka minimalno za 4000, maksimalno za 6000 konjskih sil, — Sklenilo se je tudi, da je občina pripravljena prevzeti in odkupiti električno zadrugo v Sp. Šiški. Vse to pa so seveda za enkrat le informativni predlogi, ki so bili sprejeti.
Nato je g. župan zaključil sejo in obja-vil, da se skliče prihodnja seja pismeno.
Cerkveni vestnik.
c Na Rožniku bo jutri, 29. t. m. ob 7. fcl
8. uri ev. maša s pridigo.
Dijaški vestnik.
d Akademska kongrcgacija ima redni se* stanek nocoj ob tri četrt na oeem v marija-niški kapeli. Vsi I
d Občni zbor DPD se vrši v petek ob osmih zvečer v Akademskem domu. Na dnevnem redu so tudi volitve. Dolžnost vseh čla^ nov je, da se udeleže polnoštevilno.
Botre že sedaj
opozarjamo, da nudi najboljše, okusno in skrbno izgotovljenc deške OBLEKE po nižji ceni, kakor drugje slabe obleke, le
Drago Schwab, Ljubljana.
Frosveta.
pr Premijera Remčeve >Magdo<t, ki jet bila prošlo soboto v mariborskem gledališču, je bila v celoti uspeh za avtorja iit igralce, številna publika ni štodilu s prizna* njem in burnim aplavzom in je з toplim zanimanjem sledila vsem dvanajstim scenam, ki jih je opremil g. Bratiua kot režiser spričo mariborske gledališke krizo nnravnost sijajno. B r a t i n a je kot karakterni igralec rešil svojo težko vlogo nad vse pričakovanje dobro. Igrati mora namreč celo vrsto lipov v drami, ki so sicer v bistvu vzporedni, a se vendar v, marsičem razlikujejo. To fine nijanso je g. Bratina podal naravnost mojsterski. Ga B u k -. š e k o v a je odigrala glavno in edino žensko vlogo popolnoma v stilu igre. Celo skalo občutij in usod ubogoga dekleta jo od prve do zadnje scene podi.la s toploto in globokimi razumevanjem in veliko diskretnostjo. Goepr K o v i č je s podajanjem svoje vloge Petra, mizarskega pomočnika, zopet pokazal, da je: umetniška potenca, ki se ji obeta bodočnost; Bil je zlasti neoporečen v maski, mimiki m gibih. Tragedija je učinkovala neuavadno globoko tudi na publiko, ki jo mestoma spontano začela aplavdirati. Po osmi sceni je bil avtor z igralci vred klican petkrat na oder. Gledališče mu je poklonilo lo\ orjev venec.
pr 70 letnica Aniona Smareglije. Glasbe« nik Anion Smareglla, po rodu Istran, je pred kratkim praznoval svojo 70 letnico. Ob tej pri-i liki se ga je italijanska javnost zopet sporni nila in osnoval se je odbor, ki hoče glasbeniku olajšali usodo. Sma^eglia jo že več let slep in živi v bedi. Smareglieve opere so se svoj čas pele po velikih evropskih odrih. Najbolje mu je uspela opera »Istrske noči«, ki so jo še pred par leti z velikim uspehom peli v dunajski Ljudski operi.
■■: ." ~ ' _____
stoječ iz drobnih zrn, je bil padel in v njem je našel samo eno sled. Bila je kuna, a je ni mogel ujeti.
Pod padlim drevesom, pri luknji brloga, je zavonjal izborni duh zajca. Toda ta je bil na varnem na dnu luknjo, ravnotako kot jerebi na drevesnih vejah. Kazan je celo uro brskal in kopal zmrzlo zemljo; ko je videl, da je zaman, je opustil to delo.
Ko se jc vrnil k volkulji Sivki po triurnem lovu, je bil na koncu svojih moči. Med tem ko si je bila njegova tovarišica, kot jo je naučil wildski nagon samoobrambe, štedila svojo življenjsko energijo, jo je bil Kazan po nepotrebnem izrabil in je poslal še bolj lačen.
Ko se je vrnila noč in se je svetla luna prikazala na nebu, je Kazan spet šel na lov. S cvilenjem in večkratnim vračanjem je skušal volkuljo Sivko zvabiti seboj. Toda ta je imela ušesa povešena proti svojim slepim očem in se ni ganila.
Temperatura je neprestano padala. Dosegla je 65 do 70 stopinj in vsled možnega vetra je bilo .še bolj mraz. Če bi so bil človek upal na prosto, bi se mrtev zgrudil na tla.
O polnoči je moral Kazan znova odnehati in se vrniti v brlog. Vrtinci viharja so postajali vedno silnejši in Kazan je splezal na svoje padlo drevo in začel mrtvašktt žalostno tuliti v presledkih, v katerih jo molčal, in njegovo tuljenje jc odmevalo v daljavo. To je bil predhodni znak severnega viharja, ki je prihajal od tečajnika in hitel preko velikih Barrens."
" To so najbolj zapuščene planjavo Norih* londa,
Narodno gledišče.
DRAMA.
;'	Začetek ob 8 zrečer.
28.	raaja, sreda: Paglavka, premijera. Izven.
29.	maja, četrtek: Cezar in Kleopatra. Izven.
30.	maja, petek: Dom. Red B.
31.	maja, sobota: Izgubljene duše. Red E.
1. junija, nedelja: Paglavka. Izven.
OPERA.
Začotek ob pol 8 zvečer.
29.	maja, četrtek: Poljub, ljudska predstava. Izven.
30.	maja, petek: Gorenjski slavček. Red D.
31.	maja, sobota: Carjeva nevesta. Red C.
1. junija, nedelja: Manon Lescaut, ljudska predstava. Izven.
Premijera v drami. Opozarjamo na premije-®o veseloigre >Paglavka«, ki bo r. gospo Nablotsko v naslovni vlogi in v režiji g. Putjate v ljubljanskem dramskem gledališču nocoj.
Naznanila
»Ljubljana* ima pevsko vajo mesto v četrtek v sredo.
Rokodelski dom. Danes ob 8 zvečer je pevska (tkušnja 7n sv mašo na Rožniku.
Družabni klub priredi za binkoštne praznike Islet v Postojno in si ogleda slovito postonjsko jamo. Sestanek, spored in odhod iz Ljubljane se objavi pravočasno v Slovencu. Skušalo se bo dobiti polovično železniško vožnjo do Rakeka. Vsak naj ni preskrbi v ta namen potni list ali legitimacijo s fotografijo ter člansko legitimacijo Planinskega društva. Brezplačno dovoljenje za prekoračenje državne meje odnosno vizum preskrbi Družabni klub vsem udeležencem, v kolikor bo to ob tej priliki mogoče. Pismene prijave r znamko za odgovor sprejema ter daje informacije do srede, dne 4. junija odbor Družabnega kluba, Miklošičeva cesta 5
Akademski dom in einer dnovno od 18 do 18 popoldne. — Predsednik.
Velike pevska slavno,it, ki se vrši povodom >Slavčeve< 40 letnice v vseh prostorih hotela Tivoli v nedeljo, dne 1. junija, bo spojena tudi z bogatim erečolovom ■ jako dragocenimi dobitki. Pomožni odbor je pridno na delu, da bo nudil po-setnikom vsestransko zabavo in razvedrilo. Preskrbljeno bo za vsestransko dobro postrežbo v jedi in pijači. Sodeluje popolna godba Zveze jugoslovanskih železničarjev. Slavnost se vrši ob vsakem vremenu. Pazite na prihodnje notice, osobito na objavo dobitkov pri srečolovu.
Slavnostna otvoritev Zadrtirnrja doma v Vav-tivasi. Binkoštno nedeljo ob pol 5 popoldne veseloigra '.»Babilon«, Dato prosta zabava, petje in godba. Binkoštni pondeljek ob 10 dopoldne sv. masa pred Zadružnim domom in blagoslov istega, nato slavnostni govor. Ob 2 popoldne igra >Užitkarjk v proslavo 15 lelnice izobraževalnega društva, nato prosta zabava. Sodeluje godba obrtnega društva Novo mesto. Preskrbljeno bo s pečenimi janci, mrzlimi jedili in pijačo. K obilni udeležbi vabi Kmetijska zadruga
Litija. Prostovoljno gasilno društvo v Litiji razvije v nedeljo, dne 1. junija t. 1. svoj društveni prapor. Slavje je združeno z veliko ljudsko veselico. Pri celodnevnem sporedu svira godba jugoslovanskih železničarjev iz Zidanega mosta. Razvitje prapora ob pol 10 dopoldne. Za polovično vožnjo udeležencem so storjeni potrebni koraki; rešitev se še objavi v časopisju. K mnogobrojni udeležbi vabi odbor.
Podružnica Slov. planinskega društva v Radovljici naznanja, da se vrši njen redni letni občni zbor v pondeljek, dne 2. junija ob 20 v Sokolekem domu v Radovljici i. običajnim dnevnim redom. Obenem se naznanja, da se odpre koča na Begunj-šici v soboto, dne 31. maja.
Izlet k Sv. Katarini priredi »Olepševalno društvo v Rožni dolini« s svojim pevskim zborom v nedeljo, dne 1. junija. Zbirališče na Večni poti pod streliščem. Odhod ob 5 zjulraj. Priklopitev drugih izletnikov pri Vodniku v Podutiku. Po prihodu
služba božja e petjem. Za dobro postrežbo in najboljšo zabavo preskrbljeno. Odbor.
Razbojnik čaruga pred sodiščem
V Osjek je dospela Danica Mtiller, ki hoče pričati proti Čarugi zaradi posilstva. Na razpravi v pondeljek so zasliševali kot pričo bivšega Čaruginega tovariša Franja Mateja, ki je že bil obsojen na 8 let ječe, katero kazen odsedeva v Lepoglavi. Mateja pravi, da je poznal Čarugo že pri vojakih. Ko je kasneje pristopil k Čarugini roparski družini, mu je Čaruga prebral pravila, ki jih je nato podpisal. Družba ga je opozorila, da ga čaka smrt, ako se ne bo držal pravil. Nato opisuje zločine, pri katerih je sodeloval. Krivdo vali na Čarugo. — Nato prideta na vrsto priči Gašo in Teo-dorovič. Ko ga konfrontirajo s Čarugo, vzklikne Teodorovič: »Bo že tako; ta-le gospod tukaj je bil.« — Zasliševanje prič se nadaljuje.
Turistika in šport.
S. K. Jadran poživlja prvo in rezervno moštvo na sestanek, ki. se vrši v petek, dne 30. t. m. ob pol 7 zvečer v lokalu. Udeležba imenovanih moštev obvezna. — Tajnik II.
<S. K. Jadran poživlja redne člane k rednim treningom in to: torek, petek, prvo moštvo; pondeljek, petek, rezerva; pondeljek, četrtek, drugo moštvo, četrtek, nedelja, mladinsko moštvo; lahko-atleti: sreda, sobota; hazena: sreda, nedelja. — Tajnik II.
Najccnejše in najnovejše obleke za dame in gospode dobite samo: Šelenb. ul. 3. Gričar & Me-jač.
Darovi.
Za obnovitev pogorelih katoliških institucij v Splitu so darovali: Županstvo občine Preserje 100 Din, Hranilnica in posojilnica v Radovljici 50 Din, Anton Anžič 50 Din, vimu •М&ГФ—ЧЛНКЖ
Župnt urad Stara Cerkev 40 Din. — Medtem ko se cenjenim darovalcem iskreno zahvaljujemo prosimo, da se spomnijo naše nesreče tudi drugi p. n. naslovi, na katere smo se obrnili s prošnjo. Vedite, da je Dalmacijo zadela tista grozna nesreča ravno v času, ko je bilo upati, da se katoliško gibanje v precejšnji meri razširi in vkorenini med našim ljudstvom. Milijonska škoda zahteva pomoči od vseh strani. Prosimo torej za nujno pomoč!
Društvo »Pavlinovič«.
Za Slavčevo 40 letnico so darovali: Strelski klub »Sigurnostc gostilna pri Mačku Din 60; gospa Tausesova, hotel Lloyd Din 300; gospa Dc Schiava, gostilna :>pri TišlerjiK povodom smrti svojega sina Din 500; gospa Oblakova, gostilna pri Tončkovem Francelnu Din 100.
Našel se je v pondeljek zjutraj pred kavarno »Zvezda« poročni prstan. Dobi se v naši upravi.
Zgubila se je Foersterjeva klavirska šola, zve-7,ana v trdih platnicah, od Mestnega trga do Prul. Prosim vrnitev proti dobri nagradi: A. Skalar, Prule 17.
Kar Vi potrebujete, je Elzafluid. To pravo domače sredstvo prežene Vaše bolečinel Poizkus-na pošiljka 27 Din. Lekarnar Eug. V. Feller, Donjt Stubica, Elza trg št. 134, Hrv.
Meteorologijo poročilo.
Ljubljana 30S m n. m. viš.
Normalna barometerska višina 730 mm.
Can opazovan ia	Ha romate r v mm	Тогшо-muter v O	PeibrO!!). diloreuck v O	Nobo, vetrovi	1'ad.rrao v mm
26.,6. 21 h	731 1	17 6	o-o	dež.	
27./0. 7 h	734-1	18-2	09	obl. j.	13-6
27./0. 14 h	734-6	20-5	1-2	obl.	

P. n. bajnim zavodom
ter industrijskim podjetjem dobavljamo poslovne knjige itd. po posebnem naročilu v priznano fini izdelavi v najkrajšem času.
Knjigoveznica K. T. D. v LJUBLJANI
Kopitarjeva ulica G/KI.
NAPRODAJ:
ZLATA URA z vcrižico — težke vrste, krasno delo — za 3750 Din; STARA (zgo-dovinska) URA s podstavkom za 1000 Din. - Naslov pove uprava pod štev. 3063.
Naprodaj skoro popolnoma
nova PRODAJALNIŠKA OPRAVA: pulti, stelaže itd. Naslov v upravi it. 3046.
Bivši orožnik
48 let, zmožen vseh pisarn, del, iiče kakršnekoli službe v Ljubljani ali okolici. Ponudbe na upravo pod Takoj.
HLAPEC in KRAV AR,
Sprejme se na večjem posestvu in trgovini blizu Ljubljane hlapec in kravar. Pogoj je, da so pridni, pošteni, trezni in mirni ter da so z dežele. Plača mesečno 500 Din. Nastop 1. junija. Dopisi pod «Treznost it. 3071« na upravo »Slovenca«.
Trgovska POMOČNICA
iiče mesta v trgovini z mcš. blagom v mestu ali na deželi. - Ponudbe na upravo lista pod »Trgovska pomočnica« itev. 3047.
Mizarske VAJENCE
kateri so se že 1 leto učili, sc sprejme takoj nn stane-vanje in hrano. — «POSVA« stolarija za gradnju i pokuč-Ivo, Samobor pri Zagrebu.
INVALID
veK kmetovanja in trgov-
stva, z družino, želi priti k dobrim ljudem, kateri nimajo svojcev, da bi jim bil na starost v pomoč, ako mu po smrti svoje premoženje za-puste, ozir. vzame isto v najem. Ponudbe z opisom in pogoji pod »Srečen in zadovoljen« it. 2989 na uprav.
Mizarske STROJE,
malo rabljene, tudi posamezne, kupimo takoj. Prosimo navedbo cen. — Tvrdka «POŠVA«, stolarija za gradnju i pokučtvo, Samobor pri Zagrebu.	3075
NAPRODAJ (radi selitve): Lep harmonij (večji) za ceno 3750 Din, Čelo (izigran) za 750 Din; B klarinet (fini) za 750 Din; Flauta za 200 Din pri Josipu HEYBALU, orga-nista v Kamnika.	3062
S/nČnin seno in deteljo OVUMIJU . ODDAM. -MATJAN, Zgornja Šiika 57.
Industrijsko podjetje
z lepo bodočnostjo, brez konkurence, na zelo prometnem kraju Slovenije, ob železnici, naprodaj za 400.000 Din. — Informacije daje »Urad za pospeševanje obrti Celje«.
HIŠA v Ljubljani
s prostim stanovanjem, in če mogoče z vrtom, se takoj kupi. - Ponudbe z navedbo lege in cene hiše pod »Maribor it. 3055« upravi lista.
pozor!
Slav. občinstvu naznanjam, da bom prodajal cd danes naprej različno blago po sledečih cenah: Ia dom. svinjska mast 35 Din
suha slanina .....33 Din
papricirana slanina . . 34 Din treb. meso (Kaiserfl.) 33 Din soljena slanina .... 30 Din
sveža slanina.....28 Din
Pri večjem odjemu popust.
J. PRIMC,
prckajevalec in mesar, Ljubljana (Šolski drevored.)
V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je umrla naša nepozabna mati, stara mati, prababica in teta, gospa
zasebnica
danes dne 27. maja ob pol 13. uri v 78. letu starosti.
Pogreb preblage pokojnice bo v četrtek dne 29. t. m. ob 5. uri iz Zaloške ceste št. 158 (zraven železn. prelaza) na pokopališče k Sv. Križu. V LJUBLJANI, dne 27. maja 1924
ŽALUJOČI OSTALI.
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.
Naš ljubi fant in brat, gospod
JULIJ KREK,
stud. iur.
nam je danes zjutraj, previden s sv. zakrementi za umirajoče, 20 let star, umrl.
Pogreb bo v četrtek ob treh popoldne iz Kolodvorske ulice St. 13. k Sv. Križu.
Ljubljana, 27. maja 1924.
Rodbina proi. Krek-ova.
Ш
SOBA z 2 posteljama
z majhno predsobo, vso o-pravo, elektr. luč, poseben vhod, SE ODDA s 1. jun. 2 mirnima osebama. Naslov v upravi lista pod žf, 3049,
2 skupno opremljeni SOBI
z vso opravo, s separatnim vhodom, elektr. razsvetljavo, oddam 2 mirnima osebama za takoj ali s 1. jun. Naslov pove uprava pod Stev, 3048.
Enonadstr. HIŠA
naprodaj na Glincah St. 230. - Poizve sc pri I. CUZAKU, Poljanska cesta 42. 3036
HIŠA Z VRTOM
v Zgornji šiSki zelo ugodno naprodaj. Naslov pove uprava lir,ta pod Stev. 3035.
TRBOVELJSKI
PREMOG in DRVA
dobavlja Dražba «ILIRIJA«, Kralja Pttra trg 8. - Plačilo tudi na obroke. Tel. št. 220.
D&Imufiinski
B1
Šivalni STROJ, dobro ohranjen, prodam. Naslov pove uprava lista pod itev. 3042.
(mcblovano ali nc) in kuhinjo, IŠČE zakonski par (1 otrok). Plača mesečno 20C0—3200 K. -Z., študentovska ul. 3, II/3.
svetovne znamke iti
99'
(T O UR) nudi po najnižji
dnevni ceni prornptno tvornica »SPLIT« delniška družba za cement Portland iz skladišča v Ljubljani Aleksandrova cesta 12
PRISTNI, NARAVNI,
1 kg 21 Din
nudi LEKARNA dr. G. PICCOLI v Ljubljani.
lajni јјјјј
Brez IivarJenja blaga lismtdno »nažonjo in vstAovreino bar-
KANTON EOC
Ljubljana, ^olonburgovn ul.ejl aiinoo-vtč 4в.
OBRTNIKI 1
Ncprodnj takoj zaradi druž. razmer enonadstropna HIŠA z vrtom (2 veliki delavnici s stanovanjem) tik ob drž. cesti in trga. Cena izjemno nizka, ugodni plač. pogoji. -Ponudbe na upravo »Slovenca« pod: UGODNO št. 3030.

ie
f
denar, ki ga izdaste
zavržen, zalo ker
reklamo, nikdar ni
za Vas veliko korist, čc jo naročite o pravem času in v takem časopisu, ki ga na deželi največ bero. Vsa tozadevna zanesljiva pojasnila Vam da uprava »Slovenca«, ki Vam s tem prihrani mnogo truda in stroškov ter zagotovi
vredno uspehi
♦♦«■»♦♦ <>-*♦♦♦♦ ♦♦.»<;»>»♦♦♦»♦♦»♦» t» >«»♦♦♦♦« ****
m :
c -
09 :
•3 i
Nnjbolje se kupi brez dvoma
^ Pri nizki ceni ^ Ignac Žargl, Ljubljana
Sv. Petra cesta St. S.
Velika zaloga potrebščin za krojače in Šivilje
vseh vrst in najpotrebnejših kakovosti. Na debelo I	Na drobno!
Za tovarno testenin iščemo popolnoma samostojnega
prvovrsi obratnega vodjo
za skorajšnji nastop. — Obširne ponudbe r. točnim opisom dosedanjega službovanja, navedbo referenc in zahtevo plače naj sc naslove na	,<,лс
Prvi Osješki valjčni mlin d, d. v Osijeku.
Bi)iKiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiii!iiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii:t)iiiiiiii:iiiim!uiii:i;iiiitiiiii(i(iuiiui|]
Trgovci MANUFAKTURNEGA blaga
ITttVjS
na vcietrjjovlno manufalsluine^a blaga
I
s	ž.
I podružnica MARIBOR, Aleksandrova 26, ji
I središnica Zagreb, Duga ul. 6. - Tclef. 334. |
5	s
S kjer se morete osebno prepričati o najnižjih cenah f. ~	in vrio solidni postrežbi.
I NA DEBELO!	NA DEBELO I 1
M	3
^:HiniuttH«MaiiHHiiHiiiMiM?#rsniiwiiiiiiiififtiMninniniiii»Btigii:HiinginiiaiiHi»ili
ŠENTJANŠKI PREMOG
vseh vrst in vsake množine nudi po zmernih cenah za promptno dobavo PRODAJNI URAD ientjanikega premogovnika And. Jakil — LJUBLJANA, Krekov trg 10.
m rašpso
NOVE, najboljše kvalitete, vse vrste, vsak posamezni komad zajamčen. - Prevzamemo tudi stare pile v nanovo nasekanje. - Izvršitev v najkrajšem času, jamstvo za prvovrstno delo; cene zmerne. BRATA KOLENC, tovarna zn pile in pama brn-silnica — Mirna, Dolenjsko.
!МММД1Ш»МШ№В8ДВд
aroi »Pri nizki ceni"
Ш
eo
Sv. Petra ccsta št. 3	n
nudi cenj. odjemalcem po globoko znižanih cenah O
razno damsko, moško in otroško perilo, najnovejše	—• •,J5 bluze, damske obleke, pcrilne, od 140 Din naprej,
"JS razne nogavice v vseh barvah, svilene flor-noga-	®
vice za dame od 38 Din naprej, dalje velika izbera	O
za gospode in otroke, svilene in pletene samo-	SJ
veznice itd. itd.	o
Vino
Vino $
podružnica
vinarske zadruge
„L J U T O M E R C A N"
za ljutomerski in ormožki okraj v Ljubljani, Stara pot 9. poleg vojaške bolnice
nudi svoja zajamčeno
pristna ljutomerska vina
po ugodnih cenah in pod solidnimi plačilnimi pogoji. Vino	Vino
H ti