Leto VI., štev. 147 Ljubljana, sobota 27. junija 1925 Poštnina pavšallrana. Cena 2 Din tss Ishaja o& 4. zjutraj. ta Stane mesečno Din 45-—; za lnct; zemstvo Din 40-— neobvezno. Oglasi po tarifu. Uredništvo 1 Dnevna redakcija: Miklošičeva cest* štev. 16/I. — Telefon Stev. 7«. Nočna redakcija: od 19. ure naprej ▼ Knallovi ul, št s/L — Telefcn it. 34. Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko Uprava■ Uprav ništvo: LJubljana, Prešernova ulica it. 54.. — Telefon it. 36. Inseratnl oddelek t Ljubljana, PreSer-nova ulica št. 4. — Telefon it. 36. Podružnici: Maribor, Barvarska ulica St. 1. — Celje, Aleksandrova cesta. Račun pri poštnem ček. zavoda: Ljubljana St. 11.842 - Praha čislo 78.180, Wien'Nr. 105.241. Ljubljana, 26. junija. Kdor je količkaj poznal grške politične razmere, ga poročilo o izbruhu vo-iaške revolucije ni prav nič presenetilo. Res. da se je vmešavanje vojaštva v politiko zadnji čas nekoliko omejilo, ali ostala je še vedno med oficirskim zborom močna organizacija, ki je ob vsaki priliki pokazala, da še živi in da ima jato velike ambicije. Duša te organizacije je bil ves čas general Pangalos, katerega ime se zadnja leta grške zgodovine neprestano imenuje; on stoji tudi v ospredju dogodkov najnovejšega puča. General Pangalos se ie začel imenovati v političnih poslih osooito od septembra 1922., ko je v vojski izbruhnil upor radi katastrofalnega poraza v Mali Aziji. Takrat se je vojska pod poveljstvom polkovnikov Gonatasa in Pla-stirasa uprla, udarila pred Atene, prisilila germanofilsko vlado k odstopu, postavila jo pred sodišče in glavne njene predstavitelje zares justiiicirala. Toda provizorna revolucijonarna vlada, ves čas pod vodstvom Plastirasa in Gonatasa. je ostala monarhistična do kraja; izvedla je sicer spremembo na prestolu, toda pustila ie monarhijo. Tedaj Pa se je v vojski organizirala druga skupina oficirjev in to pod vodstvom Pangalosa, izredno ambicijozne-ga in podjetnega generala, kj ga Plasti-ras ni maral, marveč ga ie boj pričetkom odrinil v stran. Pangalasova vojaška organizacija je zahtevala pri revoluci-ionarni vladi, da jo upoštevajo; začela Pa je vrh tega koi v početku naglašati republikanstvo in izjavljajoč vedno energičneje zahtevo, da se kralj odstavi in uvede republika. Plastiras, tedanji šef revolucije, je moral naposled, da odvrne opasnost novega prevrata in novih zapletljajev. Pangalosa poslati kot armadnega komandanta na fronto v Trakiji, toda tudj ob Marici je nemirni general nadaljeval s propagando, da armada takoj proklamira republiko, brez ozira na neposredno nevarnost s strani Turkov. Ni kazalo drugega, nego da Plastiras Pangalasu vzame poveljstvo in ga pošlje v Solun. Zpova pa je general stopil v ospredje, ko je po ponesrečenem reakcijonarnem puču Metaxasovem prevladal republikanski val med politiki in se je iz vrst bivših venizelistov izobličila republikanska stranka pod vodstvom Papana-staziu: Pangalos s Hadžikirijakosom je bil oni. kj je, naslanjajoč se na močno vojaško organizacijo in na stranko Pa-panastaziuovo, izsilil naglo odločitev v vprašanju državne oblike; brza prevedba Grčije v republiko ie v poglavitni meri delo Pangalosa. Ko pa so se na Grškem duhovi pomirili in je pričela doba mirnega parlamentarnega dela. so se iz vrst politikov vedno glasneje culi glasovi, naj preneha vmešavanje vojaštva v politiko. Toda nasprotno." prišlo je celo do ministrstva Papanasiaziu, v katerem sta bila tudi Pargalos in Hadžikirijakos. Ko pa ie morala ta vlada kmalu odstopiti, je ostala vojaška organizacija na strani, vedno v opoziciji in kritiki. Naj so zmerni politiki še toliko propagirali načelo, da se mora vojaštvo ločiti od političnih poslov. — Pangalos ni miroval, marveč ie neprestano skrbno sledil dogodkom, čakajoč prilike, da se vmeša. Kaj ie bil vzrok, da je baš sedaj nastopi! "ter pripravil vojaško diktaturo neprikrito ali prikrito s sodelovanjem Papanastaziuove ekstremne stranke, je sekundarnega pomena. Morda so bila to pogajanja z Jugoslavijo, morda tudi ne; ako ne ob tei, bi prišlo do vojaške vlade ob drugi priliki. Vladeželina vojaška liga mora pač doigrati svojo vlogo, to ie. kakor je videti, usoda Grčije; nezdravi izrastek vojaško-politične organizacije. ki ga je rodila sprememb in kriz polna najnovejša doba grške zgodovine, se pač ne more izlečiti drugače. Iz skupščinskih odborov Beograd- 26. junija, p. Danes popoldne je imela sejo tretja sekcija za interparla-mentarno konferenco, ki pripravlja materija! za washingtonske konvencije. Velizar Jankovič je poročal o predlogu naše države glede carinske zveze, ki predvideva zmanjšanje uvozne m izvozne carine, dočim je g. Šečerov poročal o konvenciji za opijum. Ncco-j je nadaljeval sejo zakonodajni odbor. Po sporočilu pisma zastopnika pravosodnega ministra dr. Žerjava, da bi sejam prisostvoval tudi strokovnjak Nestorovič, ki naj bi dajal potrebne motive za zakon o ustrojstvn sodišč in državne pravdnike, se je prešlo na dnevni red: razprava o tiskovnem zakonu. Besedo je dobil za male skupine črnogorski federalist dr. Drljevič, nato v imenu HSS or. Lorkovič. ki sta kritizirala tiskovni zakon. Popoldne ob 17. se je nadaljevala seja finančnega odbora. Prvi je govoril poročevalec Gavrilovič, ki je branil politiko finančnega ministra in dokazoval, da le proračun uravnotežen, da ni fiktiven, temveč realen. Dalj s je govoril Sallh Bajič, potem dr. Kulovec in nazadnje Neudorfer. Seja je bila nato zaključena Politične intrige in kombinacije Senzacionalne vesti beograjskih blokaških listov. — Pašičevo stališče: sporazum mogoč le z Narodnim blokom kot celoto. — Razdvojenoslt v radikalskem in radicevskem tabor«. — Oblast ne volitve v zgodnji jeseni kot politično svetilo. Osobito pažnjo ie vzbudila današnja Reč*. ki na uvodnem mestu sporoča: »Po informacijah, ki so popolnoma Beograd. 26. iunija. p. Današnji dan je v Narodni skupščini povzročil precej nervoznosti vsled organizirane akcije blokaškega tiska, ki je danes svojo kampanjo proti Narodnemu bloku prignal do vrhunca. Beograjski in zagrebški listi, ki vodijo to kampanjo, so polni fantastičnih vesti. »Vreme* in »Politika* sta napravila posebno senzacijo z naznanilom, da je vlada pred ostavko in da bo sledila vlada RR. «Politika* pravi, da so z verifikacijo anketiranih mandatov premagane zadnje težkoče za sporazum, katere so delali baje samostojni demokratje ter noroča, da je na včerajšnjem sestanku Ace Stanoje-viča s Pavlom Radičem, o kater n da se veruje največja tajnost, prišlo do de-finitivnega sporazuma med HSS in NRS. Pašič da se je končno odločil za takojšnji razhod s samostojnimi demokrati. Nadalje poroča «Politika». da se bo kralj, ko bodo pogajanja definitivno dokončana, takoj vrnil v Beograd in da bo po sestavi nove vlade pomilostil Stjepana Radiča. kateremu torei ne bo treba stopiti pred sodišče. »Vreme* zopet ie napovedalo, da se službena pogajanja med radikali in radičevci začno danes ter da bodo končana zelo povoljno in hitro. Že tekom dopoldneva se je izkazalo, da so informacije obeh listov, ki so očividno istega izvora, le samovoljne kombinacije, ki naj povzročajo v politični javnosti čim več zmede in nejasnosti. Predvsem se je izkazalo, da informacija o službenih pogajanjih med HRS in HSS ni točna. Niti dopoldne niti popoldne se ni vršila nobena seja delegatov. G. Trifkovič odločno demantira, da bi sploh bil od NRS imenovani kakšni delegati za pogajanja. Pavle Radič je izjavil Vašemu dopisniku, da danes ni bilo nobenih medsebojnih razgovor, pač pa. da je on optimist. Dobro informirani radikalski krosi in člani vlade izjavljajo, da se ni ničesar dogodilo, kar bi moglo dati povod za govorice o izpremembi položaja. zanesljive, je stališče g. Pašiča. predsednika'vlade in šefa radikalne stranke. da se ne more 'kleniti noben sporazum z radičevci brez samostojnih demokratov. G. Paš;e smatra, da bi bila državna in narodna škoda, ako bi se Narodni blok. ki je s skupnimi močmi dosegel zmago narodne in državne stvari, razbil ali pa se samo omajal.* Informacijo »Reči* se z ozirom na včerajšno dolgo konferenco g. Pribičeviča z g. Pašičem splošno smatra za avtentično. Jasno je. da je Pašičeva bolezen, ki zadržuje min. predsednika v njegovi vili ter mu brani se intenzivno pečati s političnimi posli, povod za organizirano kampanje opozicijskega tiska, s katero so nedvomno v zvezi tudi nekateri radikalski politiki, ki koketirajo z radičevci, da bi potisnili sebe zopet v ospredje. V vrstah radikalov vlada vsled Pašičeve odsotnosti nedvomno precejšnja vznemirjenost in pojavljajo se celo ostre kontroverze. Velik del radikalskega kluba je celo proti temu, da se verificirajo radičevski mandati in nocoi se je trdilo, da bo podpredsednik kluba Miliutin Dragovič z nekaterimi ožjimi prijatelji jutri glasoval proti predlogu verifikacijskega odbora. Večina radikalov smatra, da je vse eventualne razgovore z radičevci treba odložiti do jeseni, ko bo Pašič zopet popolnoma okreval. Sedaj tudi sicer ni časa. Narodna skupščina bo po izglasovanju dvanaistin odšla na počitnice, ki bodo trajale do 20. oktobra. Medtem se bodo izvršile oblastne volitve, katerih rezultat naj bi bil merilo za nadaljni razvoj situacije. Za slučai. da bi oblastne volitve prinesle Narodnemu bloku ugodne rezultate, kar se splošno pričakuje. bi bilo po mnenju teh krogov potrebno razpustiti Narodno skupščino ter apelirati na narod, da da vladi Narodnega bloka še trdnejšo večino in s tem za vselej onemogoči blokaško in-trigiranje. Sestanek Narodne skupščine Po daljši debati je bila razprava o obtožbi ministra Lukiniča odložena za 10 dni. — Klerikalci umaknili predlog za nujnost radi odprave davka na ročno delo. — Novi vladni zakonski predlogi. Beograd, 36 junija, r. Današnji sestanek Narodne skupščine je bil otvorjen ob 11. dopoldne. P-o prečitanju zapisnika je sporočil predsednik Marko Trifkovič. da so se voditelji parlamentarnih skupin sporazumeli, naj se danes takoj preide na dnevni red, ker so klerikalci odstopili od svoje zahteve po priznanju nujnosti zakonskemu predlogu posl. dr. Gosarja o ukinjenju čl. 49 zakona o dvanajstlnah za mesece april, maj, junij in julij 1925. radi česar je predlagal, naj se predlog izroči iinančnemu odboru. Skupščina je predsednikov predlog soglasno odobrila. Zatem se je prešlo na dnevni red, na razpravo o zahtevi ministra pravde dr. Eda Lukiniča, da naj se predlog dr. Poliča in tovarišev o obtožbi proti njemu postavi na dnevni red skupščine po 19. juliju t. 1. Govoril je zastopnik ministrstva pravde dr. Gregor Žerjav, ki je izjavil, da je od ministra pravde pooblaščen, da zmanjša rok njegove prošnje od 30 na 10 dm. Nato je govoril i>osI. Radoslav Agatonovič. ki je o omenjeni obtožbi govoril na tako brezobziren način, da se je vsa skupščina škandalizirala. Tako je u. pr. trdil, da dr. Edo Lukinič ni bolan in če je bolan, da ni toliko, da bi ne mogel govoriti. Ko je napadal dr. Lukiniča radi znanega slučaja o sekvestracij Thurn - Taxisovega posestva je došlo do večjega incidenta msd njim in posl. Valerijanom Pribsčevičem ter Gligo-rijem Tadičem. Posl. Agatonovič je nadalje zahteval, naj se obtožba proti dr. Lu-kiniču postavi na dnevni red. Za njim je govoril sam predsednik skupščine Marko Trifkovič ki je ugovarjal posl. Agatonoviču, ki ie trdil, da bi se po zakonu o ministrski odgovornosti moralo danes sklepati ne samo o aretaciji obtoženega ministra dr. Lukiniča. ki zahteva odgoditveni rok desetih dni, temveč, da bi se moralo sklepati tudi o obtožbi proti njemu. Po čl. 9 zakona o ministrski odgovornosti ima obtoženi minister pravico, da zahteva podaljšanje roka in te pravice mu predsednik skupščine ne more odvzeti. Posl. Agatonovič je tudi sam priznal, da vsled parlamentarnih razmer ni moglo priti do sklepanja o tem aktu in da ta predlog ni mogel biti postavljen na dnevni red. Voditelji vseh parlamentarnih skupin so priče in vedo zelo dobro, koliko se je trudil kot predsednik, ^a bi prišel ta predlog čimprej na dnevni red. Nato je zopet govoril minister dT. Žerjav, ki je izjavil, da ni pričakoval, da bo govor posl Agatoooviča tak, kakršen ie hiL in da bo posl. Agatonovič še! v svojih napadih tako daleč. Posl. Agatonovič je govoril o formalni strani vprašanja. Ker je kot zastopnik ministra dr. Lukiniča proučil celo zadevo, bi mogel že danes odgovoriti posl. Agatonoviču, noče pa napraviti iste napake, kakor jo je on. Kar se tiče bolezni dr. Lukiniča, istotako ni pričakoval, da bo posl. Agatonovič tako nedelikaten. Minister dr. Žerjav je energično zanikal, da bi bila bolezen dr. Lukiniča diplomatskega značaja, ker je že dalje časa bolan in so mu njegovi prijatelji svetovali, naj odide v kopališče. Razen tega je hotel minister dr. Lukinič odrti na oddih že meseca aprila toda ravno v tem času se je proti njemu pojavila v tisku znana strahovita gonja in tudi ni kriv, ako se je obtožba proti njemu vložila šele tri mesece kasneje. Ko je dr. Lukinič zvedel, da se sumniči, da je poslal prošnjo z namenom izogniti se odgovornosti, ie takoj odgovoril iz Karlovih varov, da zahteva minimalen rok v svrho predložitve pismene obrambe, ki naj bi se prečitala v skupščini in na podlagi katere naj bi skupščina skle-rila, kdaj bi bilo potrebno, da odgovori osebno. Po odmoru je skupščina prešla na glasovanje ter ie vladna večina sprejela predlog ministra dr. Žerjava kot zastopnika ministra pravde dr. Lukiniča, da se rok odgodrtve skrajša od 30 na 10 dni, računajoč od današnjega dne. Nato ie bilo prečitano poročilo anketnega odbora o radičevskih mandatih ter je bila seja zaključena in napovedana prihodnja za jutri ob 10. dopoldne z dnevnim redom: Razprava o poročilu verifikacijskega od-boTa. Beograd, 36. junija r. Minister pravde je predloži! Narodni skupščini zakonski predlog o ureditvi osrednjega zapuščinskega urada kraljevine SHS. za katerega zahteva nujnost. Minister agrarne reforme je predložil zakonski predlog o fakultativnem odkupu or.ih delov veleposestev, ki so dodeljeni agrarnim interesentom na podlagi obstoječih agrarnih odnošajev. Samostojni demokrati bodo glasovali za nujnost tega predloga, a bodo tudi zahtevali, naj se določi tudi višina odkupnine. Konvencija o Železnih vratih podpisana Beograd, 26. junija, p. Danes popoldne je bila med našo državo in Rumunijo pod* pisana konvencija, ki regulira vprašanje Železnih vrat Blok »narodnega sporazuma" proti radičevskemu »sporazumu" Izjave Lj. Davidoviča na zboru njegovih zaupnikov. vič se umakne iz političnega življenja? Davido- Beograd, 26. iunija Sinoči se je vršil v dvorani »Imperial* zbor zaupnikov Davidovičeve stranke, na katerem je Ljuba Davidovič podal poročilo o političnem položaju. Kot šef opozicijonal-nega bloka «narodnega sporazuma* je g. Davidovič izjavil sledeče: »Opozicijski blok je čvrst, edmsven in nezlomljiv. On trajno in stalno vodi svojo politiko. Ima svoj program. Vsi člani bloka uživajo medsebojno zaupanje. Ako bi se dogodilo, da se katera izmed strank bloka pregreši in izstopi iz bloka, da napravi sporazum s strankami izven bloka, blok ne bo mnogo izgubil: obžaloval bo politično nemo-drost ln nelojalnost, in to je vse.* Ta izjava g. Davidoviča je naravno učinkovala senzacijonalno. Predsednik bloka in z njim pač večina v bloku združenih strank stoji na stališču, da se sporazum. kakor ga programatično zastopa blok. sploh ne da delati s katerekoli stranko izven bloka. Ker radičevci otvorjeno zahtevajo sporazum z radikali, je s tem njihova politika stigmatizi-rana kot protisporazumska in kot izdajstvo programa opozicijskega bloka. S tem se seveda težko strinja Davidovičeva trditev, da je njegov blok »čvrst, edinstven in nezlomljiv*, kar je vse v najostrejšem nasprotstvu z dejanskim položajem. V drugem delu svoje izjave je g. Davidovič tudi otvorjeno priznal, da se »ena stranka* pripravlja na izstop iz opozicijskega bloka, akoravno ie rabil hipotetično obliko. Jasno je. da je s to stranko menil g. Davidovič radičevce. katerih politika se mu zdi tudi nespametna in nelojalna. Utis Davidoviceve-ga govora na navzoče je bil sledeči: Opozicijski blok je v svoji notranji strukturi razbit, ker so posamezne stranke, ki ga tvorijo, povsem različnih nazorov o »sporazumu*. Veči.ia opozicijonalnega bloka smatra, da eventualni aranžma med radičevci in radikali nima nič opraviti z »narodnim sporazumom*, temveč bi bil le prosta medstrankarska kupčija. Glasi sc paradoksno, a je res. da se večina opozicijskega bloka z njegovim predsednikom na čelu v tem oziru popolnoma strinja z večino Narodnega bloka s Pašičem in Pribičevičem na čelu . . . Pod vtisom te konstatacije so zborovalci zapuščali dvorano hotela «Impe-rial». Med njimi se jc raznesla tudi vest. da ie g. Davidovič do skrajnosti razočaran nad dosedanio svojo politiko in da se namerava umakniti iz političnega življenja. Vodstvo njegove stranke k; prevzel Kosta Timotijevič. ki hi naj bi naj iskal novih stikov demokrati . . . s samostojnimi Po grški revoluciji Pangalos sestavil novo vlado. — Proglas in stare obljube. — Nezanesljiva poročila iz Grčije. Aten©. 26. junija, s. General Pangalos je končnoveljavno prevzel sestavo vlade ter si pridržal vojno ministrstvo. Večina častnikov v armadi in mornarici je podpisalo izjavo, v kateri zahtevajo reorganizacijo armade, nepristran sko jurisdikcijo in ureditev agrarnega in begunskega vprašanja. Atene, 26. junija, s. General Pangalos ie izdal proklamacijo. ki jo je podpisal kot vodja revolucije. V proklamacui zatrjuje. da velika večina naroda, armade in mornarice odobrava revolucijo. Pan- galos obljubuje dobro upra\lo, enake pravice za vse. upostavitev javnega reda ter ureditev begunskega vprašanja. Položaj v Grčiji še ni pojasnjen. Beograd. 26. junija, d. Iz Grčije ni danes nikakih zanesljivih poročil. Vsem vestem se vidi, da so cenzurirane in prikrojene po revolucionarnih obla-stvih. zato je nemogoče presoditi, kakšna je v resnici situacija v Grčiji. Le toliko je gotovo, da je revolucija dosedaj potekla brez posebnih žrtev. Caillaux finančni diktator Francije Od zbornice zahteva in bo dobil dalekosežna pooblastila. - Socialistični predlog za uvedbo premoženjskega davka odklonjen Pariz, 26. juniia k. Finančni odbor zbornice je danes popoldne razpravljal o finančni reformi in je po iziavah finančnega ministra Caillauxa odklonil z 19 proti 14 glasovom socialistični predlog glede uvedbe premoženjskega davka in z 20 proti 10 glasovom sprejel predlog, da se pretrese vladni predlog. Danes popoldne je finančni minister Caillaux predložil v zbornici svoj od ministrskega sveta odobreni finančni predlo*, ki je bil takoi izročen finančnemu odboru v posvetovanje. Zbornica in senat imata sejo ob po! U. zvečer, nakar bo pričela debata v odboru. Pariz. 26. junija k. Načelniki frakcij, ki spadajo h kartelu levice, so imeli danes popoldne sejo. na kateri so socialisti podali izjavo, da izid glasovanja ne znači niti preloma kartela. niti končno-veljavnega prestanka politike podpiranja! Socialistična stranka ostane slei-koprej zvesta načelu sodelovanja z drugimi strankami in je pripravljena podpirati vlado, če niene akcije ne bodo nasprotovale socialističnim načelom. Kar se tiče finančne reforme, je bilo na predlog poslanca Loucheuria sklenjeno poiskati posreduiočo formulo, ki bo dovoljevala vsem štirim frakciiam kartela pristati nar osnutek zakona, ki ga ie nredložil finančni minister Cail!aux. Ta formula nai bi obstojala v tem. da se sedanji osnutek zakona zveže s splošnim sanacijskim programom. Da se doseže ta kompromis, je bila zbornična seja odgodena do 10.30 zvečer. Pariz. 26. junija, s. Finančna reforma ki jo je predložil parlamentu finančni minister Caillaux in ki naj bo v nočni seji sprejeta v zbornici in senatu, obsega štiri člene. Prvi člen daje obsežna polnomoč.ia finančnemu ministru. Na ta način bo dobil Cai!laux finančno diktatorično moč. V drugem členu pooblašča finančni minister, da z naknadno konvencijo poveča obtok bankovcev od 45 na 51 milijard frankov. Francoska banka mora v kratkem dovoliti predujem 6 milijard frankov. Člen 3. pooblašča finančnega ministra za razpis posojila, ki je rezervirano za imetnike bonov narodne obrambe. Modali-tete posojila bodo določene z uredbo. Zadnji (četrti) člen določa končnoveljavno višino visečih dolgov. Če bo konverzijsko posojilo po členu 1. zaključeno. bo v bodoče mogoče zvišati ta maksimum samo za oni znesek, Id je potreben za odplačilo zakladnic za kratko dobo. V utemeljitvi predloga naglaša finančni minister, da je finančni položaj Francije zelo kočljiv in bi se utegnil šc poslabšati, če se ne stori odločilni!] korakov. Cail!aux opozarja na to. da bi od povišanega obtoka bankovcev v iznosu štirih milijard frankov, ki je bi! sklenjen v Herriotovi vladi, odpadlo za likvidacijo preteklosti 2.3 milijarde, ostanek 1.7 milijard pa ie že danes popolnoma porabljen, dasi državni dohodki stalno presegajo proračur.anc vsote. Država pa bo morala v kratkem plačati občutne zneske, ki bodo znesli v juliiu 1.8. v septembru pa 3.8 milijarde. V ta namen naj služi posojilo, ki ie navedeno v predlogu. Kongres ruske emigracije Varšava, 26. junija, a. Tukajšnji listi poročaio, da ie prispel v Pariz general Denikin. ki bo predsedoval kongresu vseh antirevolucijonarnih ruskih organizacij Na kongresu se bo sklepalo o novi akciji proti sovjetski vladi. V Pariz so dospeli baie tudi general Vrangel in drugi generali carske armade. Kongres bo posetil tudi veliki knez Nikolaj. Nemčija in garancijski pakt Berlin, 26. junija, k. »VVolfov urad« doznava na pristojnem mestu: Državna vlada je pri posvetovanju francoskega odgovora glede vprašanja varnosti ugotovila, da bodo izvaiania francoske note v kratkem služila kot priprava za definitivno stališče nemške vlade. Nemška vlada, ki bi sporazumno s koncem francoske note tudi s svoie strani pozdravila pričetek pogajanj, ki naj bi dovedla do trajnega miru. bo stremela, da v smislu obrazloženih stremljeni doseže resničen mir. ki nai bi temeljil na obojestranski varnostni pogodbi. Eckener o zrakoplovnem poletu na Severni tečaj Berlin, 26. junija, s. Dr. Eckener, ki je vodil preko oceana Z. R. III., sc jc izjavil v listu »Deutsches Allgcmeinc Zcitung* o nameravanem poletu na Severni tečaj s zeppelini. Priprave bi trajale po njegovem mnenju do maja 1927. Dr. Eckener jc rnne« nja, da bi se po uspelem poletu v polarne pokrajine lahko uvedla stalna zrakoplovna proga med Evropo in Vzhodno Azijo preko polarnih krajev. •e «JUTRQ» št 147 Sobota 27. iVl 19&> Jugoslov. episkopat za srednjeveško reakcijo Ljubljanski škof dr. Jeglič preti ministrstvu, da bodo škofje organizirali upor proti novemu šolskemu zakonu, ki predvideva modernejšo državljansko vzgojo mladine. — Napoveduje kulturni boj in spor z državo, ako se vlada in Narodna skupščina ne podvržeta brezpogojnim zahtevam episkopata. Ljubljanski škof dr. Jeglič je poslal ministrskemu svetu radi načrta novega šolskega zakona o narodnih osnovnih šolah spomenico, iz katere na drastičen način odseva zelotizem in srednjeveška plesnoba svetovnega naziranja naših visokih cerkvenih dostojanstvenikov. Spomenica škofa Jegliča je obenem najboljši dokaz, da uprizarjajo SLS in škofovi listi gonjo proti novemu šolskemu zakonn samo radi klerikalizma in reakcije, ne pa radi »slovenstva, naprednosti in svobodoumnosti», a tudi ne radi gospodarskih obremenitev šolskih občin, kakor oni na goljufiv in sleparski način hujskajo slovensko ljudstvo. Opetovano smo že in bomo tudi v bodoče v našem listu opozarjali na prepad, ki leži v ciljih in namenih med moderno državljansko vzgojo mladine ter med srednjeveško klerikalno in «katoliško« vzgojo. Neštetokrat smo tudi poudarjali, da s politično osvoboditvijo in lastno državo naša duševna svoboda, ki je predpogoj neoviranega vsestranskega napredka slovenskega ljudstva, tako dolgo ne bo dosežena, dokler bomo Slovenci sužnji tutorstva rimske reakcije. Sedaj, ko je v razpravi za napredek naroda eden najbolj važnih zakonskih načrtov, šolski zakon, se klerikalna reakcija kaže v polni luči. Da omogočimo ljudstvu svobodno raz-sojo o velikem spornem vprašanju, pri-občujemo celotno spomenico episkopata, ki se glasi takole: »Ministrstvo za prosveto O. š. St. 26.669 r. dne 16. maja 1925. pooblaščeno z ukazom Nj. Veličanstva dne 16. maja 1925. je dostavilo narodni skupščini »Načrt zakona o osnovnih šolah«. Posamezni škofi, škofovski zbori posameznih cerkvenih pokrajin in celokupni katoliški episkopat so se ponovno obračali na kralj, vlado s predstavkaml, da naj dovede zakonski načrt o osnovnih šolah v sklad z življenskimj potrebami in temeljnimi pravicami katoliške cerkve. Toda episkopat mora z žalostjo ugotoviti, da novi zakonski načrt o osnovnih šolah stvarno nikakor ni vpošteval njegovih opravičenih opomb in zahtev. Da prepreči težke spore med državo in cerkvijo, še več — da prepreči kulturni boj, ki bi gotovo nastal ako bi ta načrt posta! zakon, dviga katoliški episkopat zopet svoj glas, povdarjajoč ona verska načela, glede katerih katoliška cerkev ne more popustiti. 1. Katoliško cerkev je država v ustavi priznala. Zaradi tega se mora vsaka zakonodaja ozirati na njeno ustavo, na njen organizem. Po tem je v cerkvi živo trčenlštvo, kateremu edino je od Boga poverjen verski pouk in vzgoja po načelih vere. To uče-ništvo s polnim pravom zahteva, da katoličan zna in razume verske resnice ter da izvršuje vse svoje krščanske dolžnosti. Ta zahteva se tiče posebno staršev, ki so dolžni, da svoje otroke poučujejo v večnih resnicah ter navajajo na krščansko življenje. Prepričani v duši o resničnosti svoje vere, ne morejo nikdar in nikakor dopustiti, da bi kdorkoli njihove otroke odvračal od resnice in zavajal v zablode. 2. Osnovna šola ima nalogo, da nadomešča starše ter pomaga izobraziti otroke v smislu sodobnih potreb. Odtod sledi, da se mora v šoli poleg drugih predmetov poučevati tudi verouk, in to kot najvažnejši na prvem mestu, in istotako mora šola navajati otroke na versko življenje, ki se kaže v molitvi, službi božji, v prejemanju zakramentov in v drugih po cerkvi odobrenih vajah in pobožnostih. Učiti vero in vodrti celokupno versko vzgojo je dolžnost cerkve, ki jo vrši po svo. jih za poučevanje usposobljenih in od višje cerkvene oblasti pooblaščenih duhovnikih. V sili bi mogla cerkvena oblast poveriti verouk tudi lajikom, ki so položili izpit iz veronauka in ki se odlikujejo s krščanskim življenjem. Dosledno je, da učne knflge za učitelje tn otroke ter ves učni red odobroje in dopušča izključno cerkvena oblast, ker Je za to po svojem znanju in zvanju edino kompe-tentna. Pravtako pripada tudi nadzorstvo izključno verskim učiteljem in nikakor ne lajikom, ki za ta posel niso sposobni. 3. Verske učitelje postavlja cerkvena oblast. V župnijah so naravni verski učitelji vsi usposobljeni dušni pastirji. Ker se število šol hitro množi, je v več slučajih potrebno, da se pošlje za šole poleg dušnih pastirjev duhovnik kot katehet. Ta posel pripada v prvi vrsti cerkveni oblasti. 4. Tem načelom, od katerih cerkev ne ■more odstopiti, nasprotuje več členov omenjenega načrta za osnovne šole. Sploh zapostavlja cerkveno oblast, krši oblast staršev in daje ministru za prosveto pravice, katerih po cerkvenem pravu nikdar imeti ne more. V tem pogledu je krivičen člen 36.. ki se mora ves izpremeniti, člena 37. in 38., po katerih odobruje vse učne knjige minister za prosveto, torej tudi katekizme, člena 94. in 95., po katerih preiskujejo vse učit. kršitve samo šolske oblasti po naredbi ministrstva, čl. 103., po katerem bi mogel v katoHških šolah postati učitelj nekatolik, čl. 120., ki poverja nadzorstvo nad vsemi predmeti ministru, ki more biti nekatolik, čl. 178., ki preti s kaznijo vsem, ki nagovarjajo starše, naj ne pošiljajo otrok v državne šole, členi 179., 180., 188., ki nekako onemogočujejo zasebne šole, čl. 192., ki gre za tem, da storjene oplenitve premoženja katoliških občin in zakladov krije z zakonom. To naj zadostuje. Katoliški episkopat pričakuje, da bo ministrstvo te njegove opombe uvaževalo ter načrt tako popravilo, da bo v skladu z načeli državno priznane katoliške cerkve. Ako ministrstvo te v interesu miru podane pred-stavke ne bi hotelo vpoštevati in episkopa-tu čim preje povoljno odgovoriti je episkopat dolžan svečano izjaviti, da bo po svoji vesti in službi prisiljen, da javno nastopi, protestira in izvede vsestransko akcijo v obrambo vzgoje katoliške mladine. V Belgradu, dne 24. junija 1925. Za obolelega zagrebškega nadškofa: Dr. Ant. B. Jeglič, škof ljubljanski«. Kaj pravi pameten oče o klerikalni vzgoji otrok? (Dopis iz roditeljskih krogov.) Gospodom škofom in ostali duhovščini, ki se sedai toliko razburja in s tako vehemenco podpihuje neuko ljudstvo. je lahko postavljati načela mladinske vzgoje. Pred očmi imajo le svoj interes ter blagobit svojega obrta. Mladina so zanje le sredstvo za dosego njihovih stanovskih in političnih ciljev. Drugače je pri nas starših, ki imamo otroke, moramo zanje skrbeti in gledati. da kdaj kaj postanejo. Kdor nima otrok in ne ve, kaj se pravi učiti in vzgajati lastno deco, bi se sploh ne smel vtikati niti v šolska, še manj pa v vzgojna vprašanja. Pri meni. ki imam cel kup otrok, med niimi že tudi odrasle, naj bi se oglasili gospodje jugoslovanski škofje, preden so kovali spomenico proti moderni šoli, pa bi jim jaz lahko iz svoie izkušnje marsikaj povedal, kar oni še ne znajo. Ako bi jim bilo res kaj za blagor otrok, bi potem kaj drugega napisali, kakor pa so. Navzlic temu. da se jaz sam. kakor tudi moja žena, nenavadno veliko brigava za otroke, moram priznati, da čim večji postaja otrok, tem manjši je vpliv doma nanj. Pravilna je trditev, da je poleg staršev šola glavni vzgojni čini-telj. Mi starši, ki z razumom zasledujemo razvoj otroka, hitro opazimo, kaj dobrega in kaj slabega prinese otrok iz šole domov. Peči moramo, da ie dober učitelj zlata vreden, slab učitelj pa kuga za mladino. Danes starši le želimo, da bi nam šola vzgajala mladino tako. da bi mogla brez nepotrebnih obremenitev duha in teles? kar najhitreje doseči svoj smoter. Pradavni lovec je vzgajal dečka le za lovca; drugače so vzgajali svoje otroke nomadje. drugače sužnji, drugače plemenitaši. Danes vidimo mi v človeku drugačno življenjsko nalogo, kakor na gospodje škofi, župniki in kaplani. Človek bodočnosti bo imel pred seboj še večje življenske težave, ako ga ne bomo vzgojili za boljšega in pametnejšega človeka. Vse moramo storiti. da bo že naš prihodnji rod spret-nejši, razumnejši in plemenitejši. Gospodje škofi pravijo, da smo mi starši dolžni, da svoje otroke poučujemo v večnih resnicah ter da ne smemo dopustiti, da bi se zavajali v zablode. Tu je potrebno, da izpregovorimo par iskrenih besed! Ni vse zlato, kar se sveti in tudi tako zvana katoliška vzgoja bi morala biti temeljito predrugače-na. ako naj bi hotela zadoščati praktičnim potrebam današnjega življenja. Po našem mnenju bi se verski pouk z velikim pridom lahko opravljal po cerkvah, ki so za ta namen večinoma ves dan na razpolago. Tako je tudi po vseh kulturnih državah, kjer so večinoma že odpravili mešanje cerkve in šole. Pomen nravnostne vzgoje se pri verouku po mojih izkušnjah daleko precenjuje. Moj večji fant je obiskoval 8 let gimnazijo. Med tem je imel nad 500 ur verouka, a med njimi je katehet porabil za nravnostno vzgojo kvečiem kakih 30 ur in od teh je bila posvečena samo ena ura dobrini delom. Drugi kateheti seveda love mladino tudi izven šole v svoje zanjke ter jih zavajajo na pota. ki vsa vodijo posredno ali neposredno v klerikalno politično organizacijo. Kaj se pravi 500 ur po nepotrebnem obremenjevati mladino, pa ii vzeti tudi še doma najmanj toliko časa, ve samo tisti, ki spoznava, da bi se otrok v tem času lahko naučil n. pr. enega ali pa dveh modernih jezikov. Pa poglejmo, kaj vse kateheti otrokom vte-pajo! Pri svetopisemski zgodovini na široko in na drobno razpravljajo največ starožidovske pravljice in povesti. Zanimivo je slišati, kaj so si pripovedovali stari narodi. Toda pri verouku se podaja to mladini kot čista, zajamčena resnica, in sicer kot mnogo važnejša in dragocenejša od vseh ostalih resnic, ki se čujejo v šoli. Ali niso z znanstvenega stališča otročje stvari: starost sveta 6000 let — znanstveno tisoč milijonov let? Luč ustvarjena pred soln-cem. Adam iz prsti. Eva iz njegovega rebra. Dež je povzročil vesoljni potop — čeprav je morala voda. ki pada kot dež. najprej izhlapeti. Judje so šli čez morje, z neba je padala mana. Aron je ustavil solnce z razprostrtimi roka- mi Itd., itd. Kakšna zmeda nastaja v duši otroka, ki naj verjame duhovniku in učitelju! Ali je to vzgojno? V teh starih historijah je t::di mnogo nenravnega. Ljudje, na katere se uči otrok gledati kot na svete može, so živeli v dvoženstvu. bili so pripravljeni ubijati svoje otroke (Abraham), varali so starše (Jakob), lomili zakone (David), zlasti pa morili in morili. Ali se ne uničuje s tem v otroškem srcu vzgoja staršev in učitelja? V dobah, ko je bilo človeško znanje še malo obsežno, ko je bilo raziskovanje o svetu in njegovih zakonih še v povojih, so se bavili učeni možje s tem. da so neprestano premlevali. kar so našli pisanega v starih verskih knjigah. Razglabljali so n. pr. koliko vrst angelov je, kaj delajo, kakšen je peklenski ogenj itd., itd. Za take stvari so se vršili včasih celo krvavi spori. Toda nekaj teh spisov je po dolgem prerekanju sprejel kak cerkveni koncil, nastale so dogme. Te se še danes uče otroci na pamet, a zopet kot nekaj daleko. daleko važnejšega kakor vse ostalo učenje v šoli. Veliko teh naukov je celo za odrasle nerazumljivih in menda tudi za gospode škofe neprebavljivih. Za nežne otroške možgane so pa prava muka. ki ubiia mišljenje in zdravo sodbo, ki jo šola hoče in mora imeti. Liturgiki je pri verouku posvečenih kakih 70 ur. Razlaga se v njej, kakšen je oltar, kje se bere evangelij, kai govori in dela duhovnik pri maši. krstu, pri poslednjem olju. kako in v kakšno barvo je oblečen, kdaj se zvoni in s kadilnico kadi. Otroci se uče o olju, blagoslovljeni vodi, svečah itd. Vse to so stvari, ki so morda zelo koristne za duhovnika, ministranta in cerkovnika, a prav malo potrebne navadnemu poštenemu človeku. Ali bi se ne dalo porabiti teh dragocenih ur za stvari, ki so vzgoji koristnejše? Katoliški svetniki so vzori, ideali tega, kako mora človek živeti, da si pridobi po smrti večno blaženost. Spoznavati življenje odličnih ljudi minulosti je gotovo koristno. Vsakdo bi se moral s spoštovanjem spominjati ljudi, ki so vršili več nego svojo dolžnost, ki so se žrtvovali za druge, ki so z odkritji in izumitvami bogatili človeško znanje, boljšali zdravje, lajšali življenje. Take ljudi stavimo otrokom radi v zgled. Toda največ katoliških svetnikov ni nič takega delalo. Ti so navadno bežali pred običajnim rodbinskim življenjem in državljanskimi dolžnostmi ter živeli v puščavi ali drugače ločeni od življenja; molili so. se postili, bičali svoje telo. razbijali sohe tujih bogov in se dajali od njihovih čestilcev ubijati. A mar so to vzori današnjega človeka, ki ga čaka v življenju toliko dolžnosti? O tem niti ne govorimo, da nekateri svetniki sploh živeli niso in da so le plod izmišljotin in zmot. Čaščenje relikvij (večinoma niso pristne) slik in soh, zlasti »čudežnih* je mali-kovalstvo in fetišizem. ki ni nič boljše nego bogoslužje afriških zamorcev in raznih azijskih malikovalcev. katerim se posmehujemo. Prave nravne vzgoje je v verouku, kakor smo videli, malo. Kar je na njem dobrega, bi se dalo vse v mnogo krajšem času v cerkvi naučiti. Mnogo več pa kot krščanske besede, bi zalegla krščanska dejanja prečastitih gospodov. Ako bi pri nas duhovščina pustila divjaško politiko, pa bi se boli brigala za čisto vero, za moderno cerkev in Boga. bi ne spravila nravnosti ljudstva na tako žalostno nižino, kakor jo je. Gospodje škofi, ki so poslali spomenico ministrskemu svetu, naj bi raje prej pomedli pred svojim pragom: poboljšali naj bi z vzgojo predvsem duhovščino in šele potem bi imeli pravico vtikati se v vzgojo naših otrok. Maroška debata v francoski zbornici V Maroku se odločuje usoda ostalih kolonij. — Pain!ev6 obtožuje komuniste vele-Izdaje. — Komunistični kravall. — Skoro soglasna zaupnica vladi. Pariz, 23. iunija. Položaj v Maroku še vedno razburja francosko javno mnenje. Poslanska zbornica je uporabila današnji dan za mestoma celo burno razpravo o tem predmetu. Izid glasovanja o zaupn'ci vladi je zanimiv, ker so proti njej glasovali poleg komunistov tudi že nekateri socijalisti. Večje število slednjih se je vzdržalo glasovanja. Vendar je več kot polovica socialističnih poslancev tokrat še podprla vlado. Ves nacijonal-ni blok je odobril Pajilevčjeve izjave. Vlada ie dobila 510 proti 30 glasom. Takoj v začetku seje, ki jo je vodil Herriot, je povzel besedo sam ministrski predsednik Painleve. •Današnja vladam, je rekel Painleve, «ni zakrivila maroških dogodkov. Ob svojem prihodu na oblast je našla mejno črto severno od Uerge vlomljeno na obsežnem* prostoru :n Fez cgrožen. Brez obotavljanja ie odposlala v Maroko ojačenja, ki jih je bila pripravila vlada g. Herriota in pot v Tez je bila zastavljena. Pozneje so bila potrebna še nadaljna ojačanja. Maršal Lyau-tey jih je dobil. Danes se boj nadaljuje na bregovih Uerge, izključno na ozemlju, ki spada pod francosko varstvo. Le na dveh mestih držimo močne utrdbe onstran reke. Na tej črti zdržujemo napade Rifancev. Ker leži ta črta v francoski coni. Izrabljajo Rifanci to dejstvo pri domačih plemenih. hoteč jih prepričati, da so zmagovalci in da smo mi potrebni miru. Če bi mi v sedanjem trenutku govorili o miru, bi orijentalska domišljija sklepala, da nas vodi slabost, ne pa plemenitost. Paziti moramo, da ne damo potuhe Abd el Krimovi oholosti«. (Viharno odobravanje skoro v vseh klopeh.) V na5faUneni tovoru Je Patelev« fejtvtL da so pajačanja še na fronti, da so oborožena na najmodernejši način, da sanitetna služba izvrstno deluje. Obrnjen k soclJaP-stom, je vzkliknil ministrski predsednik: ■Vprašajo nas, kaj mislimo zdaj storitL In Cujent glasove, k! pravijo: e Izpraznitev*. Ah, ali tisti, ki govore o izpraznitvi, vedo, kai pravijo? Izpraznitev postojank, ki Jih držimo, bi pomenilo omajanje Maroka, Alžlra. nato cele severne Afrike... vstajo plemen, pcfaolj Francozov... Ali so tisti, ki nam dajejo te pogubne nasvete, taki prijatelji vesoljstva, da so slepf za ljubezen napram svojim sodržavljanom?* (Burno odobravanje.) Patalevč je nato izjavil, da je Abd el Krim dobro poučen, da Je Francija pripravljena na mir in da si noče prisvojiti niti koščka rifske zemlje. »Najslabše pa Je. da misli, da hoče Francija mir, ker se boji boja in ker se noče boriti...« Nato Je sledila apologija francoskega civilizatoričnega dela v Maroku. «Trepečem pri misli, da bi bilo z našim odhodom vse uničeno... Če bi po nesreči mogel Abd el Krim uspeti v svojem podjetju, bi bil zrušen ves ugled zapadne Evrope in boj bi prekoračil obseg sedanjega bojnega pozorišča«. Komunistična propaganda. «Zakaj za Abd el Krimom hodijo temne silhuete Hudi tretje iirternacijonale...» In g. Painlevd je prebral tozadevne Zinovje-Ijeve instrukclje, v katerih ta označuje Abd el Krima kot enega najvažnejših adutov proti Franciji. Predsednik vlade Je nato naravnost obdolžil komunistična poslanca Doriota in Semarta, da vzdržujeta zvezo z Abd el Krimom, ki ga nagovarjata k vztrajnosti. Prečital je Doriotov intervju, v katerem ta izjavlja, da »bodo kolonije ubile Francijo«. Navaja razne letake, razširjene v Parizu in na deželi; vojaški podatki so bili natisnjeni v komunističnem časopisju z namenom, da pridejo čim hitreje v roke Abd ei Krimu. Komunist! so v francoskih lukah skušal! onemogočiti odhod ladij z munlcijo. Painlevč Je navajal arabske letake, tiskane v Parizu in razširjene v Maroku. V njih se pozivajo francoski vojald, nai se bratijo z Rifanci. porivajo se k Izdaji. Domačinom se priporoča, da se priključijo Abd el Krimu. En žalosten dogodek kaže vso nevarnost te odvratne propagande: en francoski podofidr Je Ml ubit od vojakov - domačinov, M so nato prestopili k sovražniku«. Velikansko ogorčenje se Je polastflo pri teh besedah zbornice in je še narastlo, ko je Painlevč prečital članek komunističnega poslanca Mariyja, ki po®tva vojake, da »zvežejo* oficirje in izobesijo rdeče zastave. Obrnjen k socijallstooi, jih je Painlev4 pozival pri maitih Julesa Ouesda in Jattre-sa, naj «v tem nacIJonaJnem vprašanju glasujejo nacijonalno, da se ne ločijo od na-cfje v vprašanju, kjer je v opasnostt za-padna, evropska in posebej francoska civilizacija*. Dolgotrajna ovadja je sledila govora ministrskega predsednika. Incident s komunisti. V drugem delu seje je zagovarjal komunist Doriot svoje stališče. Izjavil je, da za-padna civilizacija Izziva perijodične vojne In da proti temu ni drugega zdravila kot razredna vojna. V tem trenotku je skočil polkovnik Ptoot nad Doriota in ga je hotel vreči s govornice. Nastal je splošen pretep. Bhrši vol. min. Maginot se je boksal s Clamomusom, Regls se je premetaval v alzaškim kom. Hueber-jem, FrankHn-Bouillon Je imel na vratu kar štiri komuniste. G. Herriot je vzel klobuk In je prekinil sejo. Ko se je zbornica zopet pomirila, je Doriot nadaljeval v Istem slogu. Zanimiva Je izjava, da bi francoska komunistična stranka takoj izpraznila vse kolonije, če W dobila oblast v roke. V imenu socljallstov je nato govoril Pierre Renaudel, ki je dejal, da mora vlada zasledovati mirovno politiko, da se mora spoštovati neodvisnost Rifa, da se morajo Rifu odstopiti sosedna poljedelska ozemlja in da se mora vojaški rezident v Rabatu nadomestiti s civilnim. Ko sta Painlevč in Briand podala še nekatera pojasnila, je zbornica s 510 proti 30 glasovom sprejela dnevni red, v katerem se obsoja komunistično rovarenje in odobrava vladna politika v Maroku. Politične beležke + «Energičen korak ljubljanskega škofa proti kulturno-bojnim odredbam ljubljanskega velikega župana«. Pod tem naslovom priobčuje včerajšnji »Slovenec« pismo, ki ga je poslal škof Jeglič prosvetnemu ministru kot protest proti temu. da je veliki župan odstavil tri ve-noučitelje. bkof pravi v svojem pismu, da ie postopanje velikega župana »brez veljavnosti« ter prosi prosvetnega ministra. da njegove odredbe ukine, češ da se ž njimi kršijo cerkveni zakoni. Kakor smo informirani, so bili v resnici trije veroučiteljj odstavljeni na podlagi še veliavnega ministrskega odloka iz 1. 1878., ker so močno škodovali interesom in ugledu osnovnega šolstva. Zakonitost postopanja proti krivcem-verouči-tcljem je nedvomna, v ostalem pa odstavitev podprta z delnim priznanjem ter izpovedbo prič. Zupni upravitelj Tome v Adlešičih ter veroučitelj KraSna Franc v Semiču sta med drugim uganjala v šoli politično agitacijo ter zanemarjala svojo učiteljsko dolžnost z izostajanjem iz šole; dekan Gnidovec v Žužemberku pa je bil kot veroučitelj v Dvoru odstavljen, ker je bil v Novem mestu obsojen radi prestopka volilnega zakona. Ker je izgubil volilno pravico, ie v smislu zakona izgubil tudi pravico biti veroučitelj. Vse tri zadeve so se obravnavale disciplinarno in je krivda vseh treh gospodov diognana. Od »Slo- IV RADIO-ZENITEV" venca« je zato več kot drzno, da sedaj piše. da so odredbe proti tem vero-učiteljem kulturnobojne, ker gre v danih slučajih za kazen in za težke po-greške, ki so jih zagrešili prečastiti gospodje ter s tem močno škodovali interesom in ugledu osnovnega šolstva. Časi, ko je duhovščina v šolah delala, kar je hotela. 9;> minuli. Zakoni niso bili izdani le za druge, marveč tudi zanje. Kadar se bo duhovščina poboljšala, kazni zanjo ne bodo več potrebne in tudi ne energični koraki ljubljanskega škofa v tem pogledu. 4- Klerikalna šola od Boga zapovedana! V četrtek zvečer se je vršil v »Ljudskem domu« shod društva »Krščanske šole*, na katerem so protestirali proti zakonskemu predbgu o osnovnih šolah ki se sedai razpravlja v Narodni sV ščtni. Ne bi se bavili s tem shodom ker je za širšo javnost itak brezpome7 /n že zaradi maloštevilne udeležbe, kr^or tudi radi tega. ker so se ga večinoma udeležili šenklavški gospodje in njihove kuharice, ki nimajo, kakor znano, šoloobveznih zakonskih otrok. Glavni govornik pf. Ehrlich, predsednik društva. Pa je na tem shodu iz. A. Nedelja, 28.: ^Ugrabljene Sabinke». Zadnjič v sezoni. Predstava se vrši v korist «Udru ženju gledaliških igralcev®. Pondeljek, 29.: »Stambulska roža*. C. (Ku» poni.) Torek, 30.: »cStambulska roža«. E. (Kuponi.) Zaključna predstava v sezoni. Stanovitni kraljevič. Nocoj v soboto ob osmih se vrši v ljubljanski operi uprizoritev Calderonove drame v petih dejanjih in treh slikah »Stanovitni kraljevič«. Igro priredi Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov, ki praznuje s tem 70 letnico svojega obstoja. Društvo je nekdaj vneto gojilo gledališke igre in je bilo prva šola mnogim Tanjinim učencem, ki so si po/neje priborili častno ime v naš; gledališki umetnosti (Darilo, NučiJ. Povhc. Kovač. Verovšek itd.) Averčenkova »Igra s smrtjo« v Zagrebu. V torek dne 23. junija ie igrala dramska 'ola v Zagrebu Averčenkovo komedijo -s smrtjo*. Predstavo je režiral Bo- ris Krrvecki, v glavnih vlogah sta nastopila Božena Kraljeva in Joža Laurenčič, o katerih se kritika izraža zelo pohvalno ter ju stavi v vrste talentiranega dramskega naraščaja. G. Julij Betetto, član ljubljanske opere gostuje v nedeljo v Zagrebu. Pel bo vlogo kralja v Verdijevi »Aidi«. Gostovanje tenorista Rijavca v Beogradu. V četrtek zvečer se je pela na odru beograjskega Nar. gledališča Massenetova »Manons, v kateri je gostoval kot De Gri-eux naš rojak g, Josip Rijavec. Naslovna vloga .ie bila poverjena ge Popovi. Danes, v soboto, gostuje g. Rijavec drugič v beograjskem Nar. gledališču z vlogo slikarja Cavaradossi.ia v Puccinijevi »Tosci«. Beograjsko lutkovno gledališče v Novem SacU. Beograjsko lutkovno gledališče gostuje v soboto, nedeljo in pondeljek v Novem Sadu s predsvavami Začarani gozd. Gizdavčevo mojsterstvo in Bacil. Poslednji komad prikazuje delovanje bakterij. Gledališče pod vedrim nebom v Splitu. Odbor za Jadransko razstavo v Splitu pripravlja letos več predstav pod vedrim ne- bom v zgodovinskem ambijentu splitskega Peristila. Predstave bodo nadaljevanje iger, ki so se začele uprizarjati 1. 1913., ko se je izvajala drama »Car Dioklecijan« Milana Ogrizoviča. Letos se baje uprizore dela iz antičnih slovstev. Ruska »Sveta Ivana.< v dunajskem Rai-mundtheatru. Te dni ie bila na Dunaju v Raimundovem gledališču premijera Shawo-ve »Svete Ivane« s Tajrovimi igralci. Drama je popolnoma uspela. Naslovno vlogo je igrala Alica Coonen, vendar jo je prekosil Sokolov, katerega smatra kritika za najjač-ji talent v skupini moskovskega Komornega gledališča. — V četrtek je nastopila Igralska družina s Chestertonovim »Četrtkom«, v katerem razkazuje Tajrov vse posebnosti svojega pokretnega odTa. Tajrov ostane na Dunaju še do prihodnjega torka, potem odide na evropski zapad. Prvovrsten uspeh Vike Podgorske v Shawovi »Sveti Ivani«. Na kratko smo zabeležili uspeh, katerega je dosegla Slovenka ga Vika Podgorska v Shawovi »Sveti Ivani« pri premijeri v Zagrebu. Celokupen zagrebški tisk podčrtava važen korak, ki ga je napravila Podgorska s to vlogo v svojem razvoju. Strogi in brezobzirni Lunaček piše v -Obzoru«, da je umetnica s to kreacijo naravnost kronala svojo umetnost. Take stvaritve se redkokedaj vidijo na za- grebškem odru. Mala slovenska Ivana je postala Jeanna d' Are za ansartrb! zagreb ške drame. S svojo iskrenostjo m toplino je izzvala odmev v vseh sodelujočih umetnikih. — Podobno se izraža tudi <>Riječ«, ki piše, da se ie Podgorska v vlogi najnovejše Shawove drame otresla vseh dosedanjih igralskih nedostatkov ter ustvarila lik nedolžnega dekleta, iz katerega govori naivnost in svetost, ponos in pokorščina. Za mlado go Podgorsko je ta sodba gotovo častno priznanje njenih umetniških zmožnosti. Uprava ljubljanskega gledališča bi morala tako sposobno igralko angažirati za slovenski oder. Pomembna izsleditev Medatičeve sTke v Rimu. Znani zbiralec starih slik in umetniško vrednih starin, Jovan Vujid, je izsledil in kupil v Rimu neko znano sliko slikarja Andreja Meduliča ter jo prinesel s seboj v domovino. Damske — promenadne toalete najnovejše kreacije, na izbiro in po meri: Modni atelje M. Šare, Ljubljana Kongresni trg 4-1. Danes zddnjikratl „Ljubav na trgu" R mantična drama v 6 velikih dejanjih v glavni vlogi Amerike — Najslavnejša filmska diva G-ori a Swanson Izven programa Pathe-Journal št 14. Jutri Pat in Patachon — Senzacija! UUBUmSftl DVOR Telefon 730. nem roku sestaviti in poslati mestnemu ma« gistratu popoln seznamek moških in ženskih delavcev, ki so bili zaposleni dne 22. junija 1925., ko se je objavil razglas o teh volitvah v Uradnem listu ljubljanske in mariborsko oblasti št. 58, pag. 373., v njih obratu, ki so izpolnili 20. leto, bivajo že najmanj leto dni v tuzemstvu in ne pripadajo stanu učencev. Naznanila se oddajajo na magistratu. Mestni trg št. 2, I. nadstropje, soba št. 22 (mestna posvetovalnica) v uradnih urah od 9. ure dopoldne do 1. ure popoldne, kjer jo dobiti morebitna natančnejša pojasnila. Razglas je tudi plakatiran na uradni deski na magistratu in pa na vogalih na ulicah na običajnih mestih. Protidraginjsko gibanje v Zagrebu Dinar skače, cene najpotrebnejših življenjskih potrebščin pa ostajajo iste oziroma še vedno naraščajo (primer za to je podražitev stanovanj). Konsument trpi, se zvija in ne more obvladati denarne krize, trgovci in njihovi posredovalci pa se nočejo odreči dobičku, na katerega so se navadili v zadnjih letih. Vprašanje draginje postaja vsakdan boli pereča javna zadeva, in v Zagrebu se že dolgo vrši boj. ki še vedno ni končan in stremi za tem, da se življenje poceni, kaiti ročni in duševni delavec krijeta s svojo revno plačo ko-maida stroške za stanovanie in hrano; na to, da bi si nabavljala obleko in druge potrebščine, pa ne smeta niti mi-sliti. Borbo zoper draginjo v Zagrebu vodi mestna občina, ki ie sestavila poseben odbor. Njegovi člani imajo dolžnost ooazovati gibanje cen in sestavljati diagrame ter pobijati draginjo, kar je spričo močne obrambe in trdovratnosti hotelirjev. gostilničarjev in kavarnanev prav nehvaležen posel. Vendar je odbor za pobijanje draginje dosegel že nekatere uspehe. Na podlagi njegovih poročil so se morale najprej znižati cene mleku, ki stane v Zagrebu od četrtka dalje 50 par pri litru mam kakor dosedaj. Pocenilo se je tudi so-j čivje. povprečno za 1 da 2 Dta pri kikv gramu, in meso. katerega prodajate, zadnje dni zopet 50 par do 1 DLi ceneje; pri kilogramu. Končno je padla cena moki za 10 do 20 par pri kilogram«. Logarska dolina Si Bog nam dal srebra, zlata, a del nam v last je kos sveta, nanj blagoslov nebes rezlil tn v zemski raj ga spremenil. Te besede pesnika Mozirskega so tako lepe. tako navdušljive. kakor je vsakdo navdušen, ko Pride enkrat v Logarsko dolino. Nekako v sredini te doline oskrbuje Savinjska podružnica Slov. plan. društva turisiovsko postojanko, takoimc-novano Piskernikovo zavetišče. Kočo obdaia krog najlepših vrhov Savinjskih Alp. kakor Mrzla gora. Križ. Turška gora. Brana. Planjava. Ojstrica. Planiu-šca. Strelovec. Grofička in Ovčeva ter ie ta kraj vsled svoie zdrave in krasne lege iako primeren kot planinsko letovišče. Piskernikovo zavetišče je izhodišče za najlažje izlete n. pr. k bainokrasnemu slapu Savinje, na Okrešel.i, kier te sprejme dobro oskrbovani Frischaufov dom, v Robanov kot. v Matkov kot in imaš lepe senčnate izlete po bližnjih gozdovih in na Klemenškovo planino. Od koče greš pa tudi lahko na gori omenjene, dolino obrobuioče ponosne vršace. Dohod je najlažji iz Celja preko Solčave (avto), daljši iz Ljubljane čez Kamniško sedlo ali čez Korošico-Škarje. a iz Maribora preko Prevalj-Črne (avto) in Solčavski vrh v Solčavo. Poleg Piskemikovega zavetišča ie postavila neumorno delujoča Savinjska podružnica SPD v Gornjem gradu nov planinski dom. za katero stavbo so darovali mnogi navdušeni planinci po svojih močeh. Za stavbo in njeno izvršbo se je posebno trudil g. sodni svetnik Fran Til-ler v Celju, vsled česar se je sklenilo na občnem zboru gori imenovane podružnice dati stavbi ime Tillerjeva koča. — Otvoritvena slavnost se bo vršila na Vidov dan, dne 28. junija 1925, ob 14. uri ter so obljubili svoje sodelovanje že godba in dva pevska zbora. Po slavnostnem sporedu bo prosta planinska zabava. Umljivo je, da se v današnjih razmerah koča še nI mogla izplačati, da bo treba še mnogo podpore, a prepričan sem, da pravi planine nikdar ne pozabi, kaj je dolžan svojim ljubljenim planinam. ki ga v najhujših urah. ko pohiti na nie. razvedrijo, mu dajo ponovno moč in snago za nadaljnje delovanje v svoji težki vsakdanji službi. Otvoritev Tillerieve hoče vam bodi praznik, ta dan se podajte v Logarsko dolino, da tudi z vašo navzočnostjo do-prinesete obulus k stavbi te ponosne, najmlajše planinske postojanke. Brunon Rotter. Domače vesti POZIV NAROČNIKOM Položnice smo zadnje dni priložili cenj. naročnikom, ki jim poteče naročnina koncem tega mesca. Prosimo jih, da plačajo naročnino takoj prve dni julija. Ker prične s tem mescem tretje četrtletje, prosimo naročnike, da poravnajo po možnosti naročnino za celo četrtletje, oziroma za celo ostalo polovico leta. Uoravništvo «Jutra». * Inserente opozarjamo, da izide »Jutro« tudi v tOTek, po prazniku zjutraj. Oglase za to Številko naj oddajo po možnosti že danes. * Z ljubljanske univerze. Za dekana filozofske fakultete za Studijsko leto 1925/26 je bil izvoljen gospod dr. Nikola R a d o j-čič, redni profesor zgodovine Srbov tn Hrvatov. Kot prodekan bo rungiral dosedanji dekan, gospod prof. dr. Ljudmil Haupt-mann. * Z zagrebške univerze. Zdravnik v Za-kladni bolnici dr. Zlatko Peternel je imenovan za asistenta na kirurgični kliniki medicinske fakultete v Zagrebu. * Kongres železničarjev. V Zagrebu se vrši v dneh 4., 5. in 6. julija sedmi kongres delegatov Udruženja jugoslovenskih železničarjev. * Inženjerski diplomski izpit iz elektrotehniške stroke sta napravila včeraj na tehniški fakulteti ljubljanske univerze gospoda Rafael Eržen iz Begunj pri Lescah in T. Četveri k o v. čestitamo! * Razpisana učna mesta. S šolskim letom 1925/1926 so razpisana naslednja učna mesta: Na tehniški srednji šoli v Ljubljani tri profesorska, oziroma suplentska mesta za arhitekturo; dve profesorski, oziroma suplentski mesti za strojedelstvo; eno profesorsko ali suplentsko mesto za elektrotehniko ter mesto strokovnega učitelja za zidarje; na trgovski akademiji v Ljubljani: suplentsko mesto za komercijalne stroke ter profesorsko ali suplentsko mesto za blago-znanstvo in kemijo; na strokovni šoli za Dirškarstvo v Kranju mesto strokovnega učitelja za izdelavo SDrožil. Prošnje je vložiti do 5. julija pri velikem županu ljubljanske oblasti. * Iz državne službe. S kraljevim ukazom je imenovan za srezkega poglavarja v Šmarju pri Jelšah v 6. skupini I. kategorije dr. Fran Hrašovec, doslej tajnik v ministrstvu notranjih del. — Z odlokom ministrstva notranjih dei je premeščen v notranje ministrstvo Fran Verbič, srezki komisar v S. skupini I. kategorije pri velikem županu mariborske oblasti. Z odlokom ministrstva notranjih del sta postavljena dr. Dragotin Škrinjar pri srezkem poglavarju v Celju za srezkega komisarja v 8. skupini I. kategorije istotam in zvaničnik pri srezkem poglavarju v Brežicah Grga Zuccon za arhivskega uradnika 3. skup. III. kategorije, ki je pridcljen v službovanje srezkemu poglavarju v Gornjem gradu. — Z odlokom prosvetnega ministrstva je Alojzij Podkubovšek, arhivski uradnik 3. skupine III. kategorije 3>ri srezkem poglavarju v Gornjemgradu, imenovan v istem svojstvu k prosvetnemu oddelku velikega župana mariborske oblasti. * Himen. G. Bruno Grisogono, gimnazijski profesor v Šibemku, se je poročil z gospodično Nado C i u h a, hčerko ravnatelja mestne elektrarne v Ljubljani. * Himen. V Zagrebu se je poročil g. Hu-gon R u m p r e t, bančni podravnatelj v Subotici, z gospico Berto W e 11 e r-B irol 1 a iz Zagreba. Bilo srečno! 4 Začasen obči pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani ima danes ob 9. dop. svoj tretji redni občni zbor, ki se vrši v sejni dvorani mestnega magistrata. Na dnevnem redu je med drugimi točkami letno poročilo o poslovanju Pokojninskega zavoda za leto 1924, sklepanje o računskem zaključku za leto 1924, o odvezi načelstva 3n o razdelitvi prebitka. * Otvoritev liške železnice šele 25. julija. Liška železnica, ki bi imela biti slovesno otvorjena na Vidov dan, bo otvorjena šele 25. julija. Čeprav je namreč polaganje tračnic že končano, pa so potrebna še razna zelo važna dela, kakor: nivelacije na postajah, postavitev telefonskih in brzojavnih vodov itd., kar bo končano šele sredi julija. Sele nato se bodo mogle pričeti poskusne vožnje. Zagrebška železniška direkcija je zato določila, da se vrši slovesna otvoritev dne 25. julija, ker se prične naslednjega dne v Splitu velika Jadranska razstava. * Maturant?. goriške gimnazije iz leta 1915 (razrednik g. Khar) praznujemo desetletnico mature dne 28. t. m. v Boh. Bistrici. Prosimo vse tovariše, da se sestanka sigurno udeleže. Iz Ljubljane se odpeljemo v nedeljo 28. junija t. 1. ob 5.22 zjutraj. * Drž. dvorazredna trgovska šola v Celju Vpisovanje za šolsko leto 1925/26 se vrši dne 30. junija in 1. julija vsakokrat od 8. do 11. dopoldne. V prvi letnik se sprejmejo učenci in učenke, ki so dovršili IV. razred srednje šole z nižjim tečajnim izpitom ali nastavni razred meščanske šole s končnim izpitom. V drugi letnik se sprejemajo učenci in učenke, ki so dovršili prvi letnik državne dvorazredne trgovske šole. Učenci in učenke se nai izkažejo pri vpisu z izpričevalom o nižjem tečajnem ali končnem izprtu, oz. z izpričevalom I. letnika ter s krstnim listom. * Na državnem ženskem učiteljišču v Mariboru se bodo sprejemale 30. junija samo tiste kandidatinje, ki imajo do takrat dovršene 4 razrede ali srednjih ali meščanskih Sol. Izpiti tistih, ki dovršijo samo 3 razrede meščanskih šol, se bodo vršili začetkom septembra. * V državno gluhonemnico v Ljubljani bodo sprejeli za šolsko leto 1925/26 nove gojence in gojenke. Interesente opozarjamo na razpis v »Uradnem listu« z dne 9. junija. * Novinarjem. Izleta v Rumunijo se lahko udeleži poleg oficijelne delegacije, ki jo določi Centralna uprava še 15 drugih članov JNU. Na ljubljansko sekcijo odpade 4—5 članov. Kdor se ga hoče udeležiti, naj se nemudoma prijavi Presbiroju zunanjega ministrstva, obenem pa to sporoči tudi odboru oz. predsedniku ljublj. sekcije. Rok za prijave je do 1. julija. Ekskurzija se bo vršila sredi avgusta in bo trajala 10 do 14 dni; stroški so proračunani na okrog 800 dinarjev za osebo. — Predsednik. * Kmetijski tečaj za učiteljstvo v Šabcu. Na temelju odloka g. ministra prosvete ON br 31891 od 22. junija 1925. in v sporazumu z g. ministrom za kmetijstvo Br. 19725/II od 29. maja 1925. se razpisuje tečaj za sprejem 30 učiteljev osnovnih šol za kmetijski kurz s teoretičnim in praktično-kmetijskim poukom, ki se vrši v teku šolskih počitnic na kmetijski šoli v Šabcu. Učitelji, ki se želijo udeležiti tega tečaja, morajo vložiti predpisano kolektivno prošnjo 3. nastavnemu odseku ministrstva prosvete potom pristojnega nadzornika najkasneje do 5. julija t. 1. Udeležnikom tečaja se zagotovijo potni stroški na breme drž. proračuna. Udeleženci imajo skupno stanovanje v šolskem poslopju, izven tega dobivajo brano v skupni menzi za ceno, ki se odredi naknadno z ozirom na materijalne razmere. Prednost imajo oni učitelji, ki uspešno delujejo na nadaljevalnih šolah. — Želeti je, da se za razpisani tečaj zanima tudi slovensko učiteljstvo. * Šolska razstava na Tehniški srednji šoli v Ljubljani. Na željo predsednika Zveze obrtnih zadrug bo razstava otvorjena tudi v nedeljo 28. t. m. in pondeljek 29. t. m. od 9. do 12. ure. Razstavljena so letošnja deia ženske obrtne šole, kiparske in rezbarske šole, obrtno-nadaljevalne šole za grafične obrti in nekaj risb I. in II. letnika višje stavbne šole. Opozarjamo občinstvo, da je» razstavna dvorana okrašena s sliko kralja Aleksandra v polnem ornatu. Slika je najnovejše delo prof. Saše šantla, napravljena v nekoliko manjšem merilu za ravnateljsko pisarno Tehniške srednje šole po veliki sliki za ljubljansko kazinsko dvorano. * Zlet slovenigraške gasilske župe v Ma-renbergu. Na Vidovdan se bo vršil v Ma-renbergu zlet slovenjgraške gasilske župe. Ob tej priliki bo praznovalo marenberško gasilsko društvo 50 letnico svojega obstoja ter priredi popoldne na občinskem vrtu veliko vrtno veselico. Sodeloval bo tudi pevski zbor glasbenega društva »Drava« iz Maribora, kakor tudi domači pevci. Iz Maribora je priglašeno obilo gostov. Vlak odpelje z glavnega kolodvora ob 13.42. Prevoz iz železniške postaje v trg nazaj je ta dan brezplačen. Prireditev se bo vršila ob vsakem vremenu, ter je za slučaj slabega vremena vse preskrbljeno. Gostom, ki hočejo prenočiti v MarenbeTgu, se nudijo udobna prenočišča. * Drobiž iz Brežic. V Čatefkih toplicah so zgradili novo zgradbo in dobe baje tudi telefon. Na občinski hiši pri mestu, kakor tudi na elektrarni ima.no slovenski napis. Pri elektrani je hud močan naliv poplavi! skoro vse stroje in smo sedaj začasno brez razsvetljave. Kako dolgo, ne vemo. — Vila Blažič blizu kolodvora je bila prodana; hišica je lepa in pripravna za penzijoniste. — Na sokolsko tekmo v Beograd je odšlo devet telovadcev in telovadk; udeležba bi bila še večja, a tega ne dopuščajo razmere. — Šumarska uprava se preseli iz Brežic v Krško. Kleparska dela pri elektrarni so se oddala H. Klabutscharju. V slučaju okuženjia neobhodno potreben. * Na naslov Udruženia rezervnih oficirjev. lz krogov rezervnih oficirjev nam pišejo: Vojno ministrstvo je naročilo v Nemčiji na račun reparacij večje število oficirskih uniform, ki jih izdaja potom Udruženja poedinim rezervnim oficirjem proti določenemu prispevku za bodoči Ratnički dom v Beogradu. Letos je poklicanih na orožne vaje tudi iz Slovenije mnogo rezervnih oficirjev, med niimi več državnih uradnikov ki bi si radi nabavili uniforme, pa si od svojih plač ne morejo odtegniti dotičnega prispevka. Zato bi storil tukajšnji pododbor Udruženja rez. oficirjev dobro delo, če bi posredoval pri centrali, da dobe rez. oficirji- državni uradniki uniforme brezplačno. * Za železniške invalide. Direkcija državnih železnic v Ljubljani je poslala Generalni direkciji v Beograd predlog, da se odmerijo rente železniškim invalidnim delavcem, ki so postali vsled nezgode v službi brez svoje krivde nesposobni za nadaljno službovanje pri železnici in so bili člani fondov za starostno preskrbo, v tem smislu, da renta invalidnega delavca ne sme biti manjša kakor penzija z osebnimi in družinskimi dokladami vred. Direktor dr. Borko je ISTROJE Sffi JUPITER! 1 FRANC BAR :: CANKARJEVO NABREŽJE S i V nedeljo, dne 28. Junija 1925 OB VSAKEM VREMENU na igriiCu ILIRIJE ob 17*30 popoldne Concordia (Zagreb) s Ilirija V pondeljek ob 16. popoldne H A Z £ N A V pondeljek ob 16. popoldne Vesna (Zagreb) : Ilirija osebno ponovno priporočil pri Generalni direkciji usvojitev tega tudi socijalno utemeljenega predloga in na posebno intervencijo g. ministra dr. Žerjava je sedaj izdalo ministrstvo za promet nalog na vse podrejene urade, da postopajo pri odmerjanju rent v gornjem smislu. * Slovensko planinsko društvo javlja, da so od 27. junija naprej vse njegove koče otvorjene in oskrbovane, med temi zasilno koča na Krvavcu. Hotel Zlatorog ob Boh. jezeru ima z autoomnibusom dnevno trikrat zvezo iz postaje Bistrica-Bohinjsko jezero. Slap Savice je sedaj veličasten, ker se v gorah sneg tali. Kdor se za to naravno krasoto zanima, naj pohiti k njemu. Hotel Zlatorog je ves prenovljen, postrežba je prvovrstna. Člani SPD plačujejo v depandan-ci iste cene za prenočišče kakor v planinskih kočah. Tudi veliko skupno ležišče, ločeno za dame in gospode, je tam turistom na razpolago. * Službena obleka ženskih uslužbenk pr! sodiščih. Ministrstvo pravde je odredilo, da morajo sodne uslužbenke v pisarni nositi črn dolg plašč z dolgimi rokavi in zapetim ovratnikom brez najmanjšega dekolteja. Ta modna odredba stopi v veljavo 1. julija. Za prvi plašč so dobile prizadete nameščenke od sodne uprave potrebno blago brezplačno na razpolago, pozneje si bodo morale službeno obleko same preskrbovati. * Državno zdravilišče na Golniku sprejme več privatnih bolnikov s pljučno tuberkulozo v prvem in drugem Stadiju v leče-nje. Neozdravljivi bolniki se ne sprejemajo. Dnevna oskrbnina od 100 do 140 Din. Drugih izdatkov ni nikakih. Zdravilišče leži 500 m nad morjem ob južnem vznožju Sto-žiča, 5 km od železniške postajice Križe (proga Kranj-Tržič) ima milo subalpinsko podnebje brez megle, čist zrak, obsežne gozdove. Novo poslopje, higijenske sobe, z največ 6 posteljami, lasten vodovod, lastni vozovi za prevoz s kolodvora. Zdravljenje po modernih načelih (pneumothorax, tuber-kolm itd.) ležalne kure, hrana obilna In prvovrstna, petkrat na dan. Informacije in prospekt daje uprava zdravilišča. Prošnje za sprejem, pravilno kolkovane, opremljene s predpisanim zdravniškim izpričevalom je vlagati na velikega župana ljubljanske oblasti v Ljubljani. 99 RAD80-£ENBTEV" * Gostje, ki nameravajo posetiti kopališča na Jadranu se opozarjajo, da dobijo v pisarni »Vera«, Ljubljana, Aleksandrova 8. točna pojasnila. Sprejemajo se brezplačno naročila za stanovanja in oskrbo. * Cetinje se modernizira. Cetinjska mestna občina je nedavno pričela z deli za polep-šanjc črnogorskega glavnega mesta. Gradi se moderna tržnica in pripravlja se načrt za potrebni vodovod. Popravljajo se tudi šolska poslopja, ki so v vojni mnogo trpela. Končno je občina sklenila, da se čim prej prične s tlakovanjem cetinjskih ulic. * Zaradi slabega spričevala v Afriko. Novosadska policija je prejela prijavo, da so trije novosadsk! gimnazijci, učenci petega razreda, zapustili domačo hišo ter se napotili v svet. V poslovilnem pismu izjavljajo dijaki, da pojdejo zaradi nepovoljnega uspeha v šoli v Afriko, kjer si poiščejo boljšo srečo. Policija je razposlala oblastem poziv, da ustavijo te »odmetnike« in iih pošljejo nazaj v Novi Sad. * Morilka svojega očeta oproščena. Sodišče v Pančevu je svojedobno oprostilo od obtožbe 22 let staro Pijado Jovanoviče-vo, ki je s sekiro ubila svojega očeta, češ, da je dejanje storila v samoobrambi. Te dni je tudi kasacijsko sodišče potrdilo oprostilno razsodbo. * Samomor gledališkega igralca. V četrtek zvečer se je ustrelil v Novem Sadu član tamkajšnjega gledališča, ruski emigrant Valerijan Kalenin. Prepeljali so ga težko ranjenega v bolnico, vendar pa je malo upanja, da bi okreval. Svoje dejanje je izvršil v hipnem razburjenju po hudem sporu s svojo sestro. * Izlet na mednarodno razstavo dekorativnih umetnosti v Par-z, ki ga priredi potovalna pisarna »Vera« v Ljubljani, Aleksandrova 8, se vrši 28. julija z brzim vlakom sem in ija v II. ali III. razredu preko Jesenic-Podroščice-Buchs-Sargans - Zfirfch-Brugg-Basel. Potovanje traja 10 dni. Potni list si mora vsak sam preskrbeti; potrebne inozemske vizume preskrbi »Vera«. Potni načrt dobi vsak prijavljen ec pravočasno. Stroški za vožnjo, prenočišče, hrano In vodstvo znašajo: vožnja v II. razredu Din 3300 v IU. razredu Din 2600. Prijave sprejema »Vera« do vključno 12. julija, kamor naj se obenem pošlje prvi obrok v znesku Din 1300. Izven Ljubljane bivajoči udeleženci morajo sami kupiti do državne meje Jesenice- Podroščica cel vozni listek, ki bo veljal za brezplačni povratek na vstopno postajo. Pismenim prijavam naj se priloži Din 5 (tudi v znamkah). da eden par nogavic z žigom in znamko (rdečo, modro ali zlato) 93-« in »ključ« traja kakor štirje pati drugih, ako kupite eden par. Dobivajo se v vseh prodajalnah. • «GraIička revja». Izšla je ravnokar 3. številka »Grafične revije« za mesec maj in junij, ki objavlja med drugim obširno poročilo o prvem mednarodnem kongresu grafičnih prosvetnih zvez v Leipzigu. Revija je velikega formata z lepo naslovno stranjo v barvah, tehnično lepo opremljena in reprezentira dostojno naš graiični obrt. Izdaja jo Savez grafičkih radnika Jugoslavije v Zagrebu. MARY PICKFORD Iz Ljubljane u— Grcmij trgovcev v Ljubljani opozarja članstvo na razglas o volitvah v obrtno sodišče (Ur. L št. 58). Člani so dolžni do 4. julija naznaniti mestnemu magistratu vse dne 22. junija zaposleno osobje, ki je izpolnilo 20. leto starosti in biva najmanj leto dni v tuzemstvu in ne spada k stanu učencev. Potrebni podatki in tiskovine se dobe v gremijalni pisarni kakor tudi na mestnem magistratu (soba št. 22, mestna posvetovalnica). u— Vidovdanska proslava na Viču. Danes. v soboto dne 27. junija ob 18. uri priredi viška šolska mladina pravljično predstavo «Trnjulčica» s petjem v 5 slikah. Na sporedu je tudi petje šol. mladine in govor o pomenu Vidovega dne. Sobotna predstava ie samo za mladino. — V nedeljo dne 28. junija ob 20. uri se isto ponovi za odrasle. Sodeluje tudi pevski odsek »Olepševalnega društva* v Rožni dolini. Vsi prijatelji mladine uljudno vabljetli! 1368 u— Vidovdanska akademija. Dilaštvo Tehnične srednje šole priredi v soboto dne 27. junija ob pol 20. uri v dvorani Sokola v Mostah slavnostno Vidovdansko proslavo. 1361 u— V proslavo Vidovega dneva. Državne in narodne zastave razobesi ljubljanska mestna občina na Vidovdan, dne 28. junija na svojih poslopjih. Magistrat vabi k enaki manifestaciji tudi vse ljubljansko prebivalstvo. u— Izpit za sprejem v I. razred je včeraj na III. drž. realni gimnaziji v Ljubljani, Beethovnova ulica, povoljno opravilo 75 učencev in učenk. Le 3 učenci so bili zavrnjeni. u— Nacijonalisti! Orjunaši! Pozivamo Vas, da se danes polnoštevilno udeležite v kroju in civllu bakljade In manifestacije na predvečer Vidovega dne. Zbor točno ob tričetrt na 20. na vrtu Narodnega doma. Udeležba strogo obvezna za vse--Oblast nd odbor. u— Absolventinje in absolventi Državne trgovske šole v Liubljan: iz 1. 1920.—21. ne pozabite, da se snidemo ob petletnici na praznik sv. Petra in Pavla ob 10- uri dopoldne pri Čadu pod Rožnikom. Zato fantje in dekleta ter vsi, kl ste že uskočili v zakonski Jarem — na veselo svidenje! Pavliha. u— Društvo najemnikov za Slovenijo opozarja, da se vrši prihodnja javna od-borova seia v sredo dne 1. julija ob 20. uri v veliki dvorani Mestnega doma. Društvena pisarna daje članom dnevno od 18. do 20. ure informacije Sv. Petra cesta 12, pritlično, desno. u— Izlet na Krtino, Brdo pri Lukovici, Dolenje, Rova, Radomlje in Jarše priredi društvo «Soča» v nedeljo dne 5. julija v posledku predavanja, ki ga je imel preteklo sezono g. dr. Andrejka o treh kraj h. Odhod ob 5.15 s kamniškim vlakom do Domžal, povratek v Ljubljano ob 22. uri. Odmori v Krtini, Lukovici (kosilo) in Do-lenjah. Prijatelji društva iz teh krajev dobrodošli. Izletniki naj se javijo do četrtka prih. tedna pri blagajniku g. Sfiligoju, Gledališka 7, III., da pravočasno nareče v Lukovici število kosil. u— Francosko predavanje. Danes, v soboto zvečer predava v vseučiliški dvorani g. Ch. Perez, profesor na Sorbonni v Parizu o temi: Les laboratoires martimes francais. Predavanje bo pojasnjevalo 80 skioptičnih slik. Uljudno se vabijo vsi prijatelji francoskega jezika. u— Pole s podpisi za izenačenje moških in ženskih sorodnikov v dednem pravu se oddajajo v soboto 27. ali v torek 30. junija od 17. do 19. ure v Splošnem ženskem društvu. Rimska 9, pritličje. 1363 u— Srebrno dozo Je pozabil naš poročevalec na občnem zboru- društva «Soča» v restavracijskih prostorih pri «Levu». Doza je velika in ima monogram B. G. Ako bi Jo kateri od gospodov našel, se naproša, da jo odda v uredniških prostorih «Slovenske-ga Naroda*. Iz Maribora a— Mariborska porota je včeraj končala letno zasedanje, v katerem je imela 18 razprav. a— Pomilostitev za Vidovdan. V spomin na Vidovdan so bili pomiloščeni trije kaznjenci mariborske moške kaznilnice, slučajno vsi trije iz Dalmacije, in sicer Križan Bašič in Ivan Kundid. obsojena od okrožnega sodišča v Šibeniku in Blaž Buovac, obsojen v Zadru. a— Stanovanjsko sodišče v Mariboru je začelo delati s polno paro. Vsak teden ima eno sejo, v kateri se dodeljujejo stanovanja, ustne razprave o odpovedi stanovanja in o določitvi najemnine pa bodo najmanj dvakrat na teden. Prvi razpravni dan je bil v četrtek s štirimi odpovedmi stanovanja. V dveh slučajih je bila hišnemu gospodarju dovoljena odpoved radi lastne porabe, v enem slučaju je bila odpoved radi razžalitve gospodarja zavrnjena, ena raz- prava pa je bila preložena. Do sedaj je vloženo že nad 50 odpovedi in tudi neka) tožb za določitev najemnine. Iz Trboveli t— Važna novica za rudarje. Iz kompe. tentnega vira smo zvedeli, da vztraja TPD iz izključno administrativnih ozirov na no. vo uvedenem polmesečnem izplačevanju ru« darskih mezd ter da jc zavrnila protestno resolucijo, ki so jo osebno izročili pred par dnevi delavski zaupniki ravnateljstvu druž» be v Ljubljani. Posledica tega je, da se ne bo vršilo izplačevanje danes, v soboto, ka« kor je bilo dosedaj v navadi, marveč šele 1. julija, naslednje 16. julija itd. t— Poslovilni večer dolgoletnega šolnika. Včeraj ob 8. zvečer jc priredilo učiteljstvo vodenskih in trboveljskih šol v rudniški re» stavraciji poslovilni večer tukajšnjemu nad učitelju v p. g. Ivanu Kernu, ki je deloval v Trbovljah okoli 40 let in vzgojil več ge* neracij. Vsi navzoči so poudarjali, da bo ohranilo trboveljsko prebivalstvo g. nad> učitelja, ki se preseli v Vojnik pri Celju, v trajnem, nepozabnem spominu. t— Otroška predstava «Snegulčicax. Da« nes ob 4. pop. prirede v Delavskem domu otroci dekliške in deške šoie v Trbovljah otroško igro «Snegulčica». Igra se jutri ob isti uri ponovi za odrasle, medtem ko je danes namenjena za mladino. Kolikor nam je znano, so vstopnice že precej razproda* ne. t— Sklep Šolskega leta na vseh tukajšnjih šolah bo danes 27. t. m. s skupno zaključno šolsko mašo v farni cerkvi, nakar se bo vr« šila v posameznih šolah proslava Vidovega dne s primernimi nagovori, deklamacijami, petjem in z razdelitvijo spričeval t— Širši sestanek kraj. org. SDS. se bo vršil nepreklicno v pondeljek 29. t. m. ob 9. dopoldne pri Forteju na Vodah. Opozar« jamo, da ne bo posebnih vabil ter da ie sestanek obvezen za vse članstvo, v kolikor ne bo zaposleno. Sestanka se naj udeleže zlasti novi člani, da se jim bodo podelile članske izkaznice. Prijet tat koles Trbovlje, 26. junija. Danes popoldne je bil aretiran na Vodah brezposelni delavec Rudolf Rataj, rojen le. ta 1907. v Hamburgu v Nemčiji, pristojen v Št. Peter pri Novem mestu Do svoje brez poselnosti je delal Rataj pri stavbnem obra« tu TPD., kjer pa so ga kmalu odpustili ra« radi raznih nerednosti. Da bi dobil potem kje drugod dela, se ni pobrigal in tako je bil nekako prisiljen preživljati se na nepo. šten način. 2e lansko leto se je culo o raz« ličnih vlomih in tatvinah, toda zlikovca se le ni dalo prijeti, ker jo je vedno pravočas« no popihal. Danes pa mu ni bila sreča mila, ker so ga orožniki prijeli prav ko se je učil voziti z ukradenim kolesom. Rataj je sprva trdovratno tajil tatvino koles, potem pa le začel počasi priznavati. Eno kolo je ukradel v Rajhenburgu iz neke veže in ga prodal za 350 Din g. Mihi Pustišku, strojniku v Lokah št. 65. Denar je seveda takoj zapra« vil in se odpeljal v Brežice, kjer je prav ta« ko ukradel eno kolo, baje iz neke gostilni« ške veže. Na tem kolesu, se je tudi učil vo« žiti, ko je bil aretiran. Obe kolesi sta za« plenjeni in sta shranjeni pri orožniški sta« niči. Da ju bosta lažje spoznala lastnika, navajamo signaturo. Prvi iz Brežic ima sle« dečo oznako: »Kolo Spezial Helios Velosa, medtem ko je kolo iz Rajhenburga brez oznake in bi ga bilo spoznati po zvončku, na katerem je vtisnjana slovenska zastavi« ca, in po rjavem gumiju na obeh ročajih. Ni izključeno, da je ukradel Rataj še več koles, katerih tatvine pa noče priznati. Poleg kolesnih tatvin pa ima mladenič na vesti še več drugih hudodelstev, za katere bo sedaj prejel plačilo pred sodiščem. Ta« ko je n. pr. okradcl lansko leto Štefana Hro» vata, hlapca pri Francu Rojcu, pivovarnar« ju v Trbovljah. Med drugim se je spravil tudi nad branjevko Brigito Parfantovo, ki ima stojnico pred Pravdičem in ji ukradel okoli 60 klobas in obilo sadia. Prav tej je ukradel od pretekle sobote na nedeljo več« jo množino čokolade, klobas, sladkorja, sla« ščic in drugih sladkih dobrot. Natančna pre« iskava bo dognala, če ni mogoče v sorodu tudi z vlomom v Kosijevo trafiko, o kate« retn smo že poročali. Na vsak način bo imela sedaj trboveljska okolica dalj časa mir pred njim. Svarilo Podpisani izjavljam, da nisem plačnik za dolgove, katere napravlja moj sin Aleksan« der Moreno, bodisi v denarju ali blagu za moj račun ali za račun Medina t Moreno, Beograd. 1360 Moriz Moreno, trgovec Beograd Obleke najboljše, najcenejie ima v največji izberi J3 Maček LJubljana Aleksan £r97a 12. Krajevni čut pri živalih Najnepojmljivejša in gotovo najčudovitejša lastnost živali je njihov krajevni čut. O njem piše obširno znani prirodo-pisec Th. Zeli v svoji knjigi «Der Hund» in navaja vrlo zanimive podrobnosti, ki jih podkrepuje z mnogoštevilnimi vzgledi. V naslednjem jih hočemo par navesti. Prvič sem se seznanil s krajevnim čutom naših domačih živali, piše Zeli, še kot mlad deček na očetovem domu. Imeli sme staro mačko, ki se je je oče hotel iznebiti. Najprimernejše se nam je zdelo, mačko odvesti daleč v gozd in jo tam ostaviti. Zaprli smo jo torej v zaboj in naložili na voziček ter jo odpeljali. Seveda smo vozili po velikih ovinkih — čeprav je bilo to povsem nepotrebno, ker je bil zaboj zaprt in mačka ni mogla videti, kam jo peljemo. Tako smo peljali mačko kakih pet kilometrov daleč, potem pa smo se v velikem ovinku vračali domov. Medpoto-ma smo se dodobra prepričali, da nas mačka ne sledi. Toda kdo popiše naše začudenje, ko smo doma zagledali mačko. ki je mirno, kot aa se ni nič zgodilo. čepela na svojem starem prostoru! Medtem, ko smo se mi vračali po ovinkih. si je mačka izbrala najkrajšo pot in je davno pred nami že bila doma. Drug vzgled: Pozno na večer smo odrinili z doma. Domov grede smo mo-rali skozi zaraščen gozd. Voznik kmalu ni več vedel, kje je prava pot — bilo je temno kot v rogu —. in mislili smo že, da bomo morali prenočiti na prostem. Tedaj pa se voznik zmisli: «Pustimo konje, naj gredo sami». Storili smo tako in bili smo rešeni; konji so nas po najkrajši poti potegnili domov. Takih slučajev bi mogli našteti še več. Nekateri poznavalci žival so mnenja. da vse živali nimajo v enaki meri razvitega krajevnega čuta in navajajo konje, ki sami nikdar ne najdejo poti domov. Poskusili so nekoč s konjem, ki je bil dolgo časa zaposlen s prevažanjem omnibusa po berlinskih ulicah. Konj ni našel domov. Kako si nai to razlagamo? Žival je v Berlinu leta in leta vozila zgolj omnibus, zato ni imela prilike, da bi si razvila svoj krajevni čut. Podobno opažamo tudi pri ljudeh. Dame, ki hodijo vedno v spremstvu moških, ne najdejo same poti domov, ker jim pač ni treba poznati poti, saj jih spremljevalci privedejo do doma. Za Ljubljano to seve ne velja, ker je premajhna, vsekakor pa za večja mesta. Prav tako se tudi krajevni čut domačih živali tembolj razvije, čim več ima za to prilike. H koncu nai navedemo še posebno zanimiv slučaj, o katerem trdi avtor, da je popolnoma resničen, ker jajnčijo za njegovo istinitost ugledne priče. Neki starejši gospod, profesor St.. je imel krasnega dve leti starega volčjega psa nenavadne velikosti in izredne lepote. Ime mu je bilo Lup. Gospod je imel slabost, ki jo svet tako rad napr-tuje profesorjem: bil je zelo raztresen in pozabljiv. Vsak večer je hodil v stalno gostilno večerjat in ko se je v pozni uri vračal v predmestje domov, je često pozabil na svojega psa, ki ga je bil poprej privezal na dvorišču. Pes je potrpežljivo čakal, da so gostilno zaprli in ga je usmiljena roka natakarice osvobodila verige, ter je nato v velikih skokih zdirjal preko polja domov. Neke noči sta si dve osebi, ki sta čakali, da je profesor odšel, dovolila šalo in odklenili verigo. Gostilničarju sta dejala, do bosta psa pravočasno odpeljala profesorju na dom. To pa se ni zgodilo in pes je izginil. Profesor je takoi pogrešil svojega ljubljenca, in ker psa tiste noči ni bilo domov, se je naslednje jutro podal v gostilno in je tam izvedel, da so mu psa odpeljali. Gostilničar mu ie oba tujca popisal in profesorju se je zdelo, da enega izmed njih pozna. Sel je k njemu na dom. tam pa ie izvedel, da se je do-tični gospod odpeljal za par dni. Profesor je čakal še tri dni, nato pa ie obvestil policijo, ki je omenjenega gospoda res kmalu izsledila. Ta je izpovedal, da se je usodnega večera v spremstvu nekega svojega prijatelja odpeljal z vlakom proti Herschingu ob Ammer- skem jezeru, kjer sta oba prenočila. Ko sta naslednje jutro psa za hiD izpustila, se jima je iztrgal in jima je pobegnil. Sicer pa da je vse skupaj bila le šala in sta psa nameravala še isti večer pripeljati njegovemu lastniku nazaj. Profesorju se cela zgodba ni zdela preveč verjetna, zakai od Ammerskega jezera do Miinchena ni bila prevelika razdalja in pes bi se bil moral že zdavnaj vrniti, če bi ga ne imel kdo priklenjenega. Oblastva so takoj obvestila vse župne urade ob Ammerskem jezeru in dala v tamošnje liste oglase, ali vse je bilo brezuspešno. Nihče ni videl psa. Potem je policija vnovič zaslišala gospoda, ki je odpeljal psa in ta je po daljšem oklevanju priznal, da se je njegovemu spremljevalcu pes tako dopa-dtfi. da ga je sklenil naslednjega dne vzeti seboj v Berlin. Policija je zasledovala dalje in je res ugotovila, da je tistega dne kupil neki gospod, ki je imel seboj velikega volčjega psa, karto za sebe in za psa do Berlina. Dalje stvar zasledovati pa je bilo nemogoče. Mineval je dan za dnevom, psa ni bilo. Preteklo je štirinajst dni in profesor se je hočeš nočeš moral polagoma sprijazniti z mislijo, da ne bo nikdar več videl svojega dragega Lupa. Pusto in prazno mu je bilo v srcu. skušal je najti tolažbo in pozabljenja. a težko je šlo. V ono gostilno ni več zahajal, ker ga je vedno spominjala na njegovega ljubljenca. Izbral si je drug lokal; vsako popoldne je posedal^ na senčnatem vrtu pivovarniške krčme. Nekega popoldne, bilo je v avgustu in solnce je pripekalo, je sedel na vrtu pred vrčem piva. ko nastane naenkrat splošno vznemirjenje: velik volčji pes, mršav do kosti, je planil med ljudi, se preril do profesorja in poskušal med otožnim cviljenjem in zavijanjem poskočiti nanj. Ali ni se mu posrečilo; izmučen do smrti se je zgrudil in se zaman trudil, da bi zopet vstal. Bil je Lup. Pobegnil je svojemu nepravemu gospodarju v Berlinu in tri tedne neprestano begal po neznanih deželah, dokler ni ves izmučen in gladen na smrt dospel v Miinchen. Gospodarja ni našel doma; s poslednjim naporom svojih sil je ubral njegovo sled in se privlekel do gostilne, kjer je našel profesorja. Njegov gospodar kakor tudi gostje, ki se jim je bedna žival smilila, so skušali psu pomagati kakor so vedeli in znali. Dali so mu piti; pes je željno po-hlastal veliko skledo vode in potem zaspal ob nogah svojega ljubljenega gospodarja. Zbudil se je šele čez par ur. Z velikim naporom se je potem vlekel s profesorjem domov, legel na svoje staro ležišče, ki ga je pozdravil z veselim cviljenjem in spal nepretrgoma 24 ur. Se osem dni potem je samo spal, pil in žrl, dokler se ni pomalem navadil na svoje prejšnje življenje. Komedija zmešnjav v francoski zbornici Na seji francoske zbornice v sredo se je pripetila fatalna zamenjava, ki bi lahko povzročila veliko nesrečo, ki pa je vseeno dovedla do komedije zmešnjav. Za sedežem predsednika zbornice se nahaja troje električnih gumbov z napisi: »Zaključek seje», «Alarm» in "Požar*. Ako pritisneš na enega teh gumbov. se takoi sproži odgovarjajoči mehanizem. Ko je odredil v sredo predsednik Herriot, da se zaključi seja. se jc zmotil uradnik, ki je zastopal službujočega tovariša in ni dobro poznal vrstnega reda gumbov, in hotel pritisniti na gumb z označbo «Požar». K sreči ga je pravočasno potegnil drug uradnik za roko. sicer bi se lahko pripetila nesreča. Ako bi pritisnil na nameravani gumb. bi prihodnji trenutek treščilo na glave gospodov poslancev JC.OOO litrov vode s stropa. Zbornica ima namreč nad stropom in v bližnji okolici nameščene velike posode z vodo. ki se na pritisk na odgovarjajoči gumb za predsednikovim sedežem v hipu odpro in izlijejo vsebino v dvorano. da tako pogase požar, ako nastane v zbornici. Ako bi taka množina vode treščila na poslance, gotovo ne bi bil nihče med njimi, ki se ne bi hudo prestrašil in bi se jih v paniki, ker bi vsi vedeli, kaj to pomenja, gotovo več ponesrečilo. Tako se je k sreči zadnji trenutek preprečila v najboljšem slučaju nezgoda. V zmešnjavi pa ie dotični uradnik vendarle pritisnil na napačni gumb. Dal je znak za alarm. Takoj so se zaprla vsa vrata, ki vodijo iz dvorane in jih ni bilo mogoče odpreti. Policijski pre-fekt. ki je bil navzoč v poslopju, je hitel na cesto in v naglici organiziral varnostno službo, ker je mislil, da se je moralo kaj izrednega pripetiti in da je policija nujno potrebna. Več sto policistov je vdrlo v parlament in čakalo nadaljnih povelj. Nihče ni mogel zapustiti zbornice, dokler se ni pojasnila zmota. Hindenburgova delovna soba Ko je maršal Hindenburg nastopil mesto nemškega državnega predsednika, so mu bil za vselitev na razpolago prostori, v ka« terih je opravljal svoje posle njegov preda nik Ebcrt. Ta je opremil predsedniško sta« novanje in zlasti svojo delovno sobo s po« krajinskimi slikami. Bil je namreč velik lju« bitelj narave. V svoji delavnici je dal obe« siti na steno veliko pokrajinsko sliko, mo« derno žensko glavo, delo slikarja Rem« brandta, in nekoliko akvarelov. Hindenburgu ni bila ta oprema prav nič všeč, zato je sklenil takoj ko je nastopil svojo službo preurediti stanovanje. Dal je pozvati k sebi generalnega muzejskega rav« natelja pruske dežele, svetnika Falkeja ter mu naročil, naj izbere take slike, ki bodo všeč njemu. Čez par dni si je upokojeni maršal ogledal več zbirk in si je izvolil za okras dclavnice samo vojaške portrete. Sli« ke so prenesli v predsednikovo stanovanje in sedaj gledajo na državnega poglavarja sodobne Nemčije stari generali, Bismarck in cesarji ter vojvode v paradni vojaški uni* formi. ce na Nassauškem otočju, ki velja kot naj« lepša skupina otokov v Tihem oceanu. To otočje je le zelo malo obljudeno, vendar je polno želv in kokosovih orehov. Ladja se je dne 29. aprila razbila v bližini in posad« ka se je rešila na enega teh otokov. Začeli so pravo robinzonado in se jim je prav do» bro godilo. X Zopet to vreme! V Argentmiji je te dni divjal strahovit »nežni vihar, Id je po« vzročil ogromno škodo. V Buenos Airesu uo trije ljudje zmrznili. Na velikanskih pla« njavah v notranjosti države je poginilo na tisoče živine, sedaj, sredi poletja! X Na obali Scapa Flow so dvignili An« gleži sedaj 13. ladjo nemške vojne m orna« rice, ki jo je poleti 1919. potopila lastna posadka, da ne bi padla nedotaknjena so« vražnikom v roke. Angleži pa so začeli pre« iskovati potopljene ladje, ki niso globoko v vodi in ki skoraj vse mole iz nje. Doslej so dvignili večinoma manjše ladje. Največ je Angležem na tem, da spravijo n« površje nemške oklopne križarke »Hindenburg«, «Liitzow», »Derfflinger* in «Von der Tann» ter nekaj drugih dreadnoughtov. ki so pr« vovrstne vojne ladje. Seveda jih bo treba temeljito popraviti in najbrže tudi izmenja« ti stroje vsekakor pa topove. X Nebesa na zemlji — vzrok sa ločitev. Pred par dnevi se je vršila v Parizu sodna razprav za ločitev zakona. Zena je zatrje« vala sodniku, d« je hotela ustreči želji so« progovi in jc zato opustila vsak prepirček in mu sploh brala vsako željo / oči, ter mu v vsakem pogledu hotela ustreči. Mož pa je svečano zatrjeval, da ga je pohlevno obna« šanje žene zadnje mesece ,n popolno po« manjkanje vsakega interesa pri njej spra« vilo naravnost v obup in di živi rajši na samotnem otoku, kot da bi moral nadalje« vati tako življenje. Sodnik jo cba zakonca pomiril in dosegel poravnavo. — Isti dan se je bavilo sodišče še z enim slučajem za ločitev zakona. Žena industrijea, ki se ne nahaja baš v najboljših gmotnih razmerah, jc zahtevala od njega samo eno biserno ovratnico, češ da ji je neobhodno potrebna za življenje. Mož ji seveda pri najboljši vo« lji spričo slabih gmotnih razmer ni mogel ustreči. Zena je zato zahtevala ločitev, ker da jo mož zanemarja in hoče, da hodi okrog kot beračica. Tudi v tem primeru sta se zakonca pobotala. Miklova morilca obsojena na smrt X Grad Prangins na bobnu. Dne 6. julija bo javna dražba grada Pranginsa v Švici, kjer jo svojčas bival zadnji avstrijski cesar Kari v prognanstvu, dokler ga niso spravili na otok Madeiro, kjer je umrl. Grad je uradno ccnjen na 750.000, pohištvo pa na 145.700 švicarskih frankov (okrog deset mi« lijonov dinarjev). X Zračna proga GdanshStockholm je bila otvorjena v petek. Že prvi dan se je prijavilo toliko potnikov in blaga, da se bo proga izvrstno rentirala. To je zopet nov člen v mednarodnem omrežju zračnih prog v Evropi. X Največja vinska Ma na svetu raste ob reki Onkaparinga v Južni Avstraliji. Stara jc 50 let in je tik nad zemljo 38 cm debela. Trta pokriva 50 kvadratnih metrov površi« nc. Lani sc jo nabralo na njej 2300 kg grozdja. X Nov potres na Japonskem. V sredo so bili na Japonskem trije novi potresi. Prvi je bil na severu Japonske, drugi na jugovzho« du in tretji, ki je bil precej močan, v mestih Kobeju in Osaki. Ne ve se še, ali je bilo kaj škode in žrtev. X Nevaren bhznež. V neki vasi pri Mes« sini je ubil blaznež devet ljudi, štiri jih je pa ranil. Končno ga je ubil eden njegovih sorodnikov. X Avtomobilska nesreča. V nedeljo je napravil klub mandolinistov v Draždanih izlet v Krkonoše s tovornim avtomobilom, ki je imel priklopni voz. Na povratku se je priklopni voz prevrnil, zadel ob drevo kraj ceste in padel na avtomobil. Pri nesreči je bilo 70 oseb ranjenih, med njimi 20 hudo. X Robinzoneda. Dne 16. aprila t. 1. je od« plula jadrnica «Samoa» iz Apije na tem otočju, natovorjer.a z bakrom. Na krovu je imela 18 ljudi, potnikov in mornarjev« domačinov. Odkar je ladja odšla, je zmanj« kala vsaka vest o njej. Vsi so mislili, da se je potopila. Sedaj je našla zabavna jahta nekega ameriškega milijonarja ponesrečen« Ko bo vročina na višku imejte pripravljeno obleko iz slovitega in krasnega „TROP!CAL" angleškega sukna. Najpripravuejša novest za gospode. Lister in platno raznih barv v bogati zalogi. Zaključek obravnave proti Maribor, 26. junija. Danes dopoldne se je nadaljevala z eno« urno zamudo zadnja porotna razprava proti čiču in Žlahtiču. Naval občinstva je bil se« ve danes ravno takšen, vendar je sodišče to pot rigoroznejše postopalo, ker so včeraj« šnji odvišni radovedneži razbili dve drago« ceni šipi. Danes so bili tudi mariborski prav niki skoro polnoštevilno navzoči. V porot« nih klopeh so imeli še dva namestnika za rezervo, tako da je zasedalo 14 porotnikov. Predsednik senata nadsvetnik Stergar je občinstvo takoj v začetku ostro pozval k miru, češ da dvorana ni teater, ampak gre za resne stvari. Razprava je pričela takoj s končnimi go« vori. Pričel je državni pravdnik dr. Gras« selli, ki je v glavnem orisal hudodelsko de« janje m ves zagovor obtoženih v tem, da sta ves načrt umora v glavnih obrisih za« snovala že doma v Ptuju in da se tudi se« daj držita vedno skupaj, kolikor pač mo« reta, z edinim ciljem, rešiti se. Sledil je tem peramenten govor zastopnika zasebne ude« leženke, preostale mladoletne hčerke umor« jenih Miklovih, ki je zlasti povdarjal že od državnega pravdnik a iznešeno važno dej« stvo, da je bila Miklova žena po izjavi sod« nih izvedcncev umorjena z dvojnim orod« jem s topim in ostrim, da sta toraj tudi Miklovo ženo z naglico pobila na tla oba obtoženca, zato da žena ni mogla klicati ni« ti na pomoč. Žlahtičev zagovornik dr. Lipold je opo« zarjal porotnike zlasti na to, da se v pred« metnem groznem umoru, ki ga je itak že sodilo javno mnenje, ne smejo pustiti roditi od čustev, ampak imeti pred seboj samo hladen razum, ki ne pozna maščevanja, am« pak išče le golo resnico, čiču po vsem de« janskem stanu ni mogoče verjeti, da bi imel tako usmiljeno srce, kot se je skušal našli« kati in je vsled tega po mnenju zagovor« nika Zlahtič kriv lc v oddaljeni meri so« delovanja pri čičevem umoru. čičev zagovornik dr. Snuderl pa je na« slikal predvsem žalostne razmere, ii k a te« rih je izšel Čič kot nezakonsko dete iz mla« dosti in skozi nemoralne povojne čase v kaznilnico, kjer je začel podlegati pogubne« mu vplivu vseskozi pokvarjenega Zlahtiča. Slednji je duševno veliko močnejši, kar je pokazala tudi konfrontacija, pri kateri ni Zlahtič niti trenil z očesom od Čiča, ampak je prežal nanj kot grabežljivi jastreb na pišče, medtem, ko mu čič ni mogel niti v oči pogledati. Čič mu je bil tudi hvaležen za sprejem v službo in v rodbino, ko se je po izpustu iz kaznilnice nezaposlen klatil po svetu. Verjetno je torej, da je bil Čič v vsem pod vplivom Zlahtiča, samo njego« vo orodje in da je bil resnično glavni vrši« lec zverinskih umorov le Zlahtič. Ob 14. so končali govori in replike advo« katov in državnega pravdnika ter poduk, ki ga je podal predsednik senata porotni« kom, nakar so se podali ljudski sodniki k posvetovanju. Dobili so 15 glavnih vprašanj, predloženih na podlagi zagovora obtožen« cev. Glavna vprašanja pa so imela še toli« ko pododdelkov, da so dobili porotniki pravzaprav 40 vprašanj — mnogo preveč za razsojanje ljudskih sodnikov. In res je ta kopica vprašanj porotnike tako zmešala, da so odgovorili tudi na dve eventuelni vpra« šanji, čeprav so potrdili dotična glavna morilcema čiču in Žlahtiču. govornikov po, daljšem posvetovanju uvedel radi tega meritorno postopanje v smislu paragrafa 331. k. pr. in porotniki so sc dru« gič podali k posvetovanju ter končno so« glasno potrdili prvo in deveto glavno vpra« šanje, da sta Drago Schwab, Ljubljana, i vprašanja. Sodni dvor jc kljub protestu za« ŽLahtič in čič kriva zavratnega umora Miklove družine Zlahtič šc poleg tega kriv hudodelstva ob« rokovanja in udeležbe na tatvini. Sedaj po 15. uri šele so pripeljali v dvorano zopet obtožcnca, ki so ju morali vesti že skozi sprednja vrata za sodni dvor, ker so bila obojna vrata v dvorano že zopet popolno« ma zasedena po občinstvu. Nastala je muč« na tišina. Predsednik je gledal v zakonik, skozi odprto okno je bilo čuti žvrgolenje drobnih seničic. Predsednik je pričel naglo čitati krivdorek porotnikov. Zlahtič ni tre« nil. Le čeljust mu je nervozno zadrgetala, naglo je požiral sline, ter nepremično zrl proti steni na veliko sliko — Pravice. Čič je stal popolnoma miren. Državni pravdnik predlaga zakonito sod« bo, smrtno kazen na vešahh za oba obto« ženca. Zastopnik mladoletne Miklove hčer« ke zahteva, da se ji prizna odškodnina, kot je to že prej predlagal v spisih. Zagovorni« ka prosita, naj senat priporoča na najviS« jem mestu pomilostitev obsojencev na do« smrtno ječo. zlasti utemeljuje to zagovor« nik čiča, češ da sc je ta kesal, priznal in delal vse le pod vplivom Zlahtiča. Senat je odšel r posvetovalnico, od kode* sc dolgo ni vrnil. Ura se je gibala že na 16^ ljudje, ki so 9edeli v dvorani že od jutra, pa so vseeno vztrajali nepretrgoma do koiu ca — brez obeda. Celo po hodnikih »od* šča jih je bilo vse polno; ki so čakali konca. Tudi prej oficirjev se je prerilo v dvorano; končn oje bil napolnjen že prostor z&go* vornikov za ograjo. Ob 16. so vstopili sodniki z resnimi obr* zi in predsednik je razglasil smrtno obsodbo na vešalih« Žlahtič in čič sc obsojata radi zavratnega roparskega umora Miklove družine v smrt na vešalih. Obsojenca se nista ganila. Pred« sednik šc čita dalje, da morata obsojenca trpeti tudi stroške pravde in izvršitve kaz« ni, izdatke za pogreb Miklovih, takse, med tem ko sc zavrača hčerka za svojo daljno odškodninsko zahtevo na civilno pot. Šele nato pridene predsednik razsodbi konec; da bo Žlahtič prvi obešen in Čič drugi. Tu« di ta izrek sta obsojenca mimo sprejela. Državni pravdnik je poskusil izrabiti še zadnji trenutek, da izve popolno resnico. Poklical jc k sebi Zlahtiča in mu prigovar« jal, naj mu vsaj sedaj pove in prizna, kako je bilo... Zlahtič ni več odgovarjal. Od« peljali so oba, zagovornika sta še prijavila ničnost in sodni dvor z državnim pravdni« kom je odšel k posvetovanju, ali naj pred« loži obsojenca k pomilostitvi na dosmrtno oziroma 20 letno ječo in bilo je koncc tega strašnega procesa. Dvorana se je izpraznila, pred sodiščem pa jc bilo ljudstva kot po kakem velikan« skem shodu. Maribor govori in čita samo o teh morilcih. 6», 1 vagon 460. Tendenca mlačna. Svinjski sejem v Mariboru (26. junija.) Dogon 91 svinj, 1 koza. 2 ovci. Povprečne cene: prasoi 5 — 6 tednov stari 75 — 100 Din, 7 — 9 tednov 125 — 220, 3 — 4 mesece 250 — 300, 5 — 7 mesccev 350 — 450, 8—10 mesecev 625 — 750, 1 leto 1100 Din. Kg žive teže 12 — 1450, kg mrtve teže 1? — 17.50 Din. Prodanih je bilo 63 komadov. Dunajski živinski sejem (25. junija.) Goveda: Dogon 591 glav. Voli, krave in slaba živina so krepko obdržali pondeljkove cene; biki so bili za 10 grošev dražji pri kg žive teže. Svinje: Dogon 2020 komadov. Mesne in debele svinje so se v primeri z glavnim sejmom podražile za 10 grošev pri kg žive teže. Duna;ska borza za kmetijske produkte (25. iunija.) Ameriška tržišča so prometo-vala v slabem zadržanju, četudi so tečaji z izjemo turščice, ki je v Chicagu izgubila 2 centa, zabeležili le majhne spremembe. Dunajsko tržišče je bilo mrtvo in so bile cene v glavnem nespremenjene. Notirajo vključno blagovno - prometni davek brez carine za 100 kg v šilingih: pšenica: domača 51.50 — 52.50, madžarska s Potisja 54.50 do 55.50, Rosafe 51.50 — 52.50; rž: domača 46 — 47; ječmen: domači 36 — 42; turščica: 29.50 — 30.50: oves: severnoameriški 42.50 — 43.50. = Znižana obrestna mera. Denarni zavodi v Sloveniji (banke, hranilnice in posojilnice) so sporazumno z denarnimi zavodi v Hrvatski na seji 24. junija, upoštevajoči razmere na domačem denarnem trgu sklenili, da bodo počenši s 1. julijem znižali obrestno mero za vezane vloge na tekočem računu za 2 odst. Po preteku odpovednih rokov, oziroma po možnosti tudi prej, bo sledilo sorazmerno znižanje debet- oe obrestne mere. Alčo bo trajalo tedanje stanje na denarnem trgu naprej, ]e upati v doslednem Času na ponovno redukcijo obrestne mere. S tem se torej približujemo normalnejšlm razmeram. — Odpoved trgovinske pogodbe z Anglijo. Iz Beograda poročajo, da je naša vlada odpovedala trgovinsko pogodbo z Anglijo, ki jo je sklenila srbska vlada leta 1915., obenem pa izjavila pripravljenost za pogajanja o novi pogodbi. Angleški poslanik Cunard je bil v tej zadevi pri pomočniku zunanjega ministra Jovami Markoviču in se razgovarjal z njim o vprašanjih nove trgovinske pogodbe kakor tudi o uvedbi pogajanj. = Vprašanje odkupa vicinalnib železnic. Sestavljen je posebni komite ministrov, v katerem se nahajajo prometni minister Ra-dojevič, minister za zunanje posle dr. Ninčič, finančni minister dr. Stojadinovič, minister vojske in mornarice general Trifuno-vič ter minister trgovine in industrije dT. Grisogono. Komite ima nalog, da prouči pogoje odkupa vicinataih železnic ki obsegajo v naši državi okrog tri četrtine celokupne naše železniške mreže in predstavljajo v mnogih krajih z nerazvitimi komunikacijami edino prometno sredstvo. = Vagon* lz Madžarske. Prometni minister Radojevič je izjavil da bomo 31. julija dobili od Madžarske 60 lokomotiv tn 400 vagonov, s čemer bo zadostno poskrbljeno za neoviran izvozni promet. = Nova blagovna borza v Sombora bo začela poslovati s 1. avgustom. Ustanovitev te borze je s strani novosadskih borznih krogov naletela na velik odpor in bo torej sedaj poslovanje pokazalo, ali je bila nova blagovna borza potrebna in umestna. = Uradni tečaji za Jollj: 1 napoleondor 225; 1 turška lira 352; 1 angleški funt 280, 1 dolar 57-50; 1 kanadski dolar 57; 1 zlata nemška marka 13.70; 1 poljski zlat 9.70; 1 avstrijski šiling 8.10; 100 francoskih frankov 271; 100 švicarskih frankov 1118; 100 italijanskih lir 216; 100 belgijskih frankov 268; 100 holandskih forintov 2390; 100 rumunskJh lejev 26.50; 100 bolgarskih levov 41.50; 100 danskih kron 1100; 100 švedskih kron 1540; 100 norveških kron 970; 100 španskih pezetosov 840; 100 grških drahem 96; 100 češkoslovaških kron 171; 1 milijon madžarskih kron 810. Ti tečaji veljajo od 1. do 31. julija t. 1. == Carnskj dohodki glavnih carinarnic so znašali v prvi dekadi junija 51,423.316 Din. Največje dohodke je zabeležila carinarnica Zagreb — južni kolodvor, in sicer 13,815.446 Din. Potem slede: Beograd-Sava 5,073.940, Beograd-železniška postaja 4,594.945; Maribor 2,886.377, Ljubliana 2,666.067, Snbotica 2.051.682. Novi Sad 2,185.859, Skoplje 1 milijon 936.601, Sarajevo 1,553.920, Sušak 1,363.249, Split 1,310.932, Veliki Bečkerek 1,066.023 Din. Ostale carinarnice imajo dohodke pod enim milijonom. Od teh omenjamo še naslednje slovenske carinarnice: Jesenice 538.779. Rakek 529.075, Gornja Radgona 113.115 Din. Od I. aprila t. 1. do 10 t. m. so znašaH skupni carinski dohodki 402 milijona 938.067 Din napram 318,313.720 Din v enakem času prošlega leta r = Dobava. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 2. julija ponudbe glede dobave 50 kub. metrov mehkih desk. Pogoji so interesentom na vpogled pri Eko nomskem odelenju direkcije državnih železnic v Ljubljani. Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: 30. junija pri mini-starstvu vojske i mornarice u Zemanu druga ustna licitacija glede dobave 20 vagonov pšenične moke; 13. julija pri Upravi državnih monopolov v Beogradu glede dobave jeklenih trakov za prepasanje 121.000 zabojev; 21. julija pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave 5000 kg či-ščene konoplje za mašenje; pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave orodja, dne 25. iulija pa glede dobave od-bojnikov (Puiierfedem) in spiralnih peres; 25. julija pri Upravi državnih monopolov v Beogradu glede enoletne oddaje utovorja-nja in iztovorjanja soli pri Monopolskem stovarištu soli u Beogradu za leto 1925. Predmetni oglasi so v Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani na vpogled. = V Dravski artiljerijskl radlonici v Ljubljani se bo na dan 13. julija vršila ofer talna licitacija za nabavo raznega železa, vijakov, zakovic, dizalic in svetlljk. Predmetni oglas se lahko vidi v Trgovski in obrtniški zbornici in artiljerijskl radlonici v Ljubljani. = Dobava hrastovega lesa. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do dne 11. julija ponudbe glede dobave 50 kubičnih metrov hrastovega lesa (plohov) ter glede dobave 50 kub. metrov gabrovih polen. Boraje LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kupčijski zaključki). Vrednote: 7% posoiilo 62—0 Vojna škoda 214—0, Celjska posojilnica (200) Ljubljanska kreditna 225—265. Mer-kantilna 100—104. Praštediona 800—804, Kreditni zavod 175—185, Strojne 0—135, Vevče 100—110, Nihag 0-^15, Stavbna družba 265—280, 4 zastavni listi Kranjske dež. banke 20—0. 4'A% kom. zadolžnice Kranjske dež. banke 20—0. — Blago: les: hrastove vozovne deščice I. in II. vrsta, 43 m.n — 2.65 m, 53 mm — 2.85 m, fco meja 1300—0! mecesnovi plohi. 40 in 50 mm. I.. II. in III. vrsta, fco Kranj 0—600; bukovo oglie, Ia eksp. blago fco meja 2 vag. (94.50); bukova drva, I m dolž. lanska sečnja fco naklad, postaja 1 vagon (21.75) poljski pridelki: pšenica Hardwin-ter n., par. Postojna trans. 0—412.50; turščica slavonska, par. Vinkovci, 3 vagoni (190); ječmen, srbski, 60 kg, paT Ljubljana 0—325; oves sremski, foo nakl. postaja 0— 375. ZAGREB. Položaj v efektih brez spremenit). Promet minimalen. Devizno tržišč«: Zjutraj Je dinar v Corflro beležil 8.875—8.925, dočim je v Trstu in na Dunaju poskočil. Zato Je v Zagrebu bila tendenca slabša in so tečaji vseh deviz nazadovali. Tako je padel Dunaj od 818 na 814, Italija od 215 na 213.25, Newyork od 58.05 na 57-875, in Švica od 1126 na 1121. Delalo se Je na pariteti 8.90 za Zagreb v Curihu. Blaga dovolj; proti koncu borze se je ponujalo na višini zadnjih zaključkov. Promet srednji; največ se je trgovalo v devizah na Italijo in Newyork Po borzi je ostala tendenca dalie slaba. Notirale 90 devize: Dunaj S08—820, Berlin 1357.5—1372.5, Budimpešta 0.0805—0.0825, Italija izplačilo 212.9—215.9, London izplačilo 279.55—282.55 Newyork ček 57.5-58.7, Praga 1703—172.9 Švica 1118—1128; valute: dolar 56.65— 57.45, Kč 168.8—171.2, lire 215.5—218.5; efekti: bančni: Hrvatska 30—35, Es-komptna 103—104, Kreditna Zagreb 104— 105,Hipo 56.-56.5, Jugo 98—100. Ljubljanska kreditna 250—360, Obrtna 59—62, Praštediona 800—805, Slavenska 67—68, Srpska 130—131, Narodna 3350—0; industrijski: Eksploatacija 26—30, Sečerana 500—510, Isis 60—62, Slavonija 39—40, Trbovlje 320 —340; državni: 7% posojilo 63.5, agrarne 35, vojna Skoda 216. BEOGRAD. Danes so devize nadalje nazadovale, zlasti London in Švica. Ponudba blaga obilna in je bito vse povpraševanje pokrito s strani privatnih bank. Večja kupčija je bila Ie v devizah na Italijo in Švico. Proti koncu so bile dMze neznatno čvrstej-še. Tečaji so nižji kakor v Zagrebu. Notirale so devize: Amsterdam 2320—2330, Dunaj 814—815, Berlin 1375—1379, ItaKja 213—213.5, London 281—381.25; Newyork 57.80—57.85, Pariz 265—265.5, Praga 171— Švica 1123—1124. CURIH. Beograd 8.90, Newyork 515, London 25.0375, Pariz 23.70, Milan 18.80, Praga 15.25, Budimpešta 0.007250, Bukarešta 2.375, Sofiia 3.70, Dunaj 72.55. TRST. Efekti: obligacije Julijske Krajine 68, Živnostenska 302, Assicurazioni Generali 12.510. Riunione Adriarca A 3870, Riuntone Adriatica B 3825, Cosulich 328, Dalmazia 296, Libera 514, Lloyd 5750. Oze-ania 181, Tripcovich 448, Dalmazia cement 645, Split cement 472, Krka 410; devize: Beograd 47.80 — 48.30, Dunaj 385 — 405, Praga 80 — 82, Newyork 27.50 — 27.90. Curih 530 — 535; valute: dinarji 47.60 do 48. 20 zlatih frankov 105 — 108. DUNAJ. Beograd 12.295 — 12.335. Berlin 168.75 — 169.35, Budimpešta 99.56 do 99.96. Bukarešta 3.2675 — 3.2875, London 34.495 — 34.595, Milan 25.70 — 25.82, New-york 709.35 — 711.85, Pariz 32.62 — 32.78, Praga 21.02 — 21.10, Varšava 135.85 do 136.35, Sofija 5.07 — 5.11, Curih 137.75 do 138.25; dinarji 12.25 — 12.31. PRAGA. Beograd 58.375, Dunaj 475.75, Berlin 804.50. Rim 122.625, Curih 656. BERLIN. Beograd 7.30, Dunaj 59.057, Milan 15.25, Praga 12.434, Curih 81.47. LONDON. (Ob 11.25) Beograd 280, Italija 131.625, Newyork 486.15. Švica 25.03. NEWYORK. (Ob 18.: po našem ob 24.) Beograd 1.72 in pol, Italija 3.69, London 4.86, Švica 19.42. Šport Concordia (Zagreb) : Ilirija Jutri, v nedeljo ob 1730, igrišče Ilirije. Po dveletnem presledku gostuje jutri v Ljubljani zagrebška Concordija, ki šteje med najmočnejša nogometna moštva v dr« žavi. Momentano se nahaja v posebno sijaj« ni formi, kar dokazujejo tudi njeni zadnji rezultati 4 : 2 proti Hašku, 1 : 1 proti Ju« goslaviji, 3 : 1 proti O. B. Basel in 2 : 1 proti UTE Budimpešta. Moštvo ni samo tehnično na visoki stopnji, temveč tudi energično in zadene le redkokdaj na protiv« nika, ki bi mu vsaj v otvorjenem polju ne bi bilo nadmočno. V moštvu je več inter« nacijonalcev: Vrbančič in Pažur (branilca), Benčič (d. zveza) in Bonačič (s. napadalec); jako dober je nadalje srednji half Hamme« rer, najnovejša pridobitev Concordije. — Ilirija bo morala proti temu odličnemu mo« štvu vporabiti vse znanje in vložiti v igro mnogo volje in požrtvovalnosti, ako hoče častno zastopati svoje barve. Upati smemo, da bo to zmogla in da moremo računati na lepo igro in na eno najboljših tekem leto. šnje sezone. — Tribunski sedeži se izdaja« jo v predprodaji pri tvrdki J. Goreč po znižani ceni. Finale za podsavezno prvenstvo v 11. razredu odigrata na praznik, 29 t. m. ob 17. uri na igrišču Ilirije S. K. Slovan, kot prvak II. razreda v Ljubljani, in S. K. Ptuj, prvak II. razreda v mariborskem okrožju LNP. Zmagovalec doseže s prvenstvom II. razreda zajedno napredovanje v podsavezni I. razred, zato sc vnaprej lahko računa na ostro in zelo napeto borbo. Oba kluba sta dosegla v zadnjem času dobre rezultate, kar še povzdigne zanimivost te prireditve. Kot predtekma sc absolvira ob 16. uri dam« ska hazenska tekma med Ilirijo in zagreb« ško Vesno. Hazena Vesna : Ilirija. V pondeljek 29. t. m. gostuje prvič v Ljubljani zagrebška Vesna, ki nastopi v prijateljski tekmi proft družini Ilirije. Vesna je ena najagilnejših hazenskih družin v Zagrebu, kar priča zia« sti dejstvo, da je bila lani opasen konku« rent za prvenstvo Zagreba Hašku, ki je bil takrat še v svoji stari odlični formi. Dru« žina Vesne, katero tvorijo po večini same mlade igralke, predstavlja homogeno izvr« stno vigrano celoto, ki se odlikuje z velikim elanom in borbenostjo. V Ljubljani nastopi s svojo kompletno prvo družino, vsled če« sar se obeta zanimiv in oster boj. Tekma se vrši ob 4. popoldne kot predigra nogo« metne tekme Slovan : Ptuj. Nogometna tekma na Bledu. V nede. Ijo, dne 28. t. m. se vrši na Bledu nogomet« na tekma med S. K. Krakovo iz Ljubljane in S. K. Edinost, Bled«Radovljica. Pričetek tekme je ob 17. uri na športnem prostoru Zeka na Bledu. Zagrebško bazensko prvensh-o. Prošlo nedeljo so se končala poletna hazenska tek« movanja. Lanska prvaka Hašk in Vesna sta morala odstopiti svoji mesti Ašku in Concordiji. Z 10 točkami vodi Ašk, ki je zmagal pri vseh tekmah. Tabela izgleda se« daj nastopno: 1. Ašk (10 točk). 2. Concor« dia (8), 3. Hašk (7), 4. Vesna (4), 5. ZHSK. (2), Viktorija (0). Službene objave Moto-saveza (Iz seje upravnega odbora in sportno-.teh. nične komisije z dne 25. VI. 1925.) Z ozirom na poročilo vodstva dirke I. hr» vatskega motokluba v Zagrebu je razprav« Ijala sportnotehnična komisija o slučaju dirkača Sottlerja ter je sklenila, da se sma. tra z diskvalifikacijo pri navedeni dirki vsa stvar za zaključeno. G. Sottlerja je vsled tega dovoljen nadaljni start pri prireditvah saveznih klubov. — Savez je prejel avtomo« bilske karte, izdane po beograskem avto« klubu ter bo prodajal iste pri tvrdki Goreč, palača Ljubljanske kreditne banke po 60 Din. Avtoklubu, sekcija Maribor, se more« jo dovoliti za termin 15. VIII. motorne dir« ke le pod pogojem, da priredi iste skupno z enim saveznim klubom ter nato prijavi savezu dirke. — Dopis kluba kolesarjev in motociklistov Gornja Radgona se vzame na znanje ter se jim pismeno pojasni njih po« ložaj. — Klube se opozarja, da morajo onim članom, ki se črtajo iz klubskega seznama, odvzeti savezno legitimacijo ter jo vrniti savezu, odnosno prijaviti dotične legitima« cije, da se razveljavijo. V odbor se koopti« ra g. Štefan Krhne, ki prevzame tajniško mesto, blagajniško mesto pa prevzame g. Goreč. G. Barešič pristopi k savezu kot ustanovnik, zakar se mu savez zahvali. Tajnik I. Službeno iz LLAP. Danes popoldne ob 6. uri bazenski trening na prostoru Ilirije. Pozivajo se sledeče hazenašice. da se iste« ga točno m sigurno udeleže: .Tančigaj Vida in Vika, Jermol Sonja in Milena, Privšek Milena, Bernik, Petan, Oman, Vider. Krisch, Čeme Olga, Zupančič Hel., Erbežnik, Pe« trič II. Opremo morajo prinesti igralke s seboj. Proti vsem ki bi se ne odzvale, bo podsavez uvedel najstrožje disciplinarno postopanje. — Tehnični referent. Seja ljubljanskega hazen&podsa^-eta se vrši danes ob 20.30 v damskem salonu ka. varne Emona. Važno. Prosim polnoštevilne udeležbe. — Predsednik. Kolesarski podsavez Slovenije. Danes zvečer ob 8. se vrši razdelitev kolajn in diplom za dirke, ki so se vršile dne 21. t. m. in sicer podsavezne na progi Ljubljana« Krka«Stična«Ljubljana ter dirke na dirkali« šču S. K. Primorja. Razdelitev se vrši v restavraciji »Zvezda* ter se vabijo vsi ko« lesarji in prijatelji kolesarskega športa, da se udeleže teh razdelitev. — Tajnik I. S. K. Ilirija, nogometna sekcija. Šesta« nek mlajših igračev danes, v soboto ob 18.30 na igrišču. Jutri igrata dve juniorski moštvi s Panonijo. S. K. Primorje, nogom. sekcija. Sledeči igralci morajo biti jutri v nedeljo ob 5.15 na glavnem kolodvoru: Janša. Slamič, Vi« dic, Zaleski, Zemljak, .Tančigaj, Čamernik, Erman, Galešič. Buljevič, Majstrovič, .Ta« kaša, Bervar, Wernig. Ob 5.27 odhod v Za« greb. Sokol Sokolska akademija v Kranju. Sokolsko društvo v Kranju je priredilo preteklo soboto akademijo tekmovalcev Gorenjske sokolske župe, določenih za medzletne tekme v Beogradu. Nastopile so tri vrste članov in član'c v višjem oddelku. Vrste, ki so bile sestavljene iz društev Jesenice, Koroška Bela. Kranj in Radovljica, so bile na vseh orodjih in v prosUh vajah dobro izvež-bane. tako da Gorenjska župa lahko pričakuje uspehov na tekmah v Beogradu. Posebno pozornost med občinstvom je vzbudila vrsta višjega oddelka na drogu, ki je po eleganci posameznih tekmovalcev predvajala krasne vrhunske vaje. Pri prireditvi je sodeloval z ljubkimi točkami pod vodstvom nad vse požrtvovalnega br. Završ-riika orkester Narodne čitalnice, ki ie celo prlredftev povzdigni!. Tisto maloštevilno občinstvo, ki je bilo prisotno, ie prišlo docela na svoj račun, kje pa so bili ostali »narodni«? Vremensko poročilo Ljubljana, 26. junija 1925. Ljubljana, 306 m nad morjem. Kraj opazovanja ob Zračni tlak Zračna temperatura Veter Oblačno O—10 Padavine mm Ljubljana . . • 7. 7541 13-0 sev. vzh. dež 6-4 Ljubljana . . 14. 754*9 220 • več. jas. Ljubljana . . 21. 756-5 16-2 sev. ■ 70 Zagieb . . . • 7. 752-1 140 vzhod ■ Beograd . . • 7. 7481 160 jug. zap. » 30 Dunaj . . . 7. pol. obl. 1-0 Praga . . . 7. 7:5-7 140 sever j Inomost . . • 7. Solnce vzhaja ob 4'14, zahaja ob 19*51, luna vzhaja ob 8'56, zahaja ob 23'6. Barometer višji, temperatura višja. Dunaiska vremenska napoved ra soboto: V bistvenem nespremenjeno Do Ohrida in Bitolja 14. V Bitolja L Ohridska cesta pride v Bitolj ob Dra-govu navzdol. Bil je že popoln večer, ko smo se pripeljali, toda ulice so bile dobro osvetljene in z našega zaprašenega avtomobila smo mogli takoj opazovati ceste in hiše ter prodajalne ob njih. Zavzeli smo se, zakaj Bitolj je napravil najboljši vtis. Visoke, bele ali rjave, eno- do dvonadstropne hiše, povsem evropske vnanjosti, prodajalne velike, istotako popolnoma na evropski način urejene z bogato založenimi izložbami, ob straneh ulice trotoar, — resnično, to ni več orijent, to je Evropa, prava resnična Evropa. Drugi dan, ko sem gledal na načrtu Bitolja. kje nas ie vozil avto, sem videl, da smo se pripeljali ob Dragovu. kjer so bitoljski bulevari in po Kralja Petra ulici, ki je poleg Dragorske glavna cesta v Bitolju. Dobili smo tedaj takoi Dred oči najboljši del Bitolja. Ali bog-me, kar sem videl pozneje in drugi dan, ugodnega prvega vtisa ni skvarilo. Ali, da bo slika poštena in popolna, še to: ko nas je avto vozil po Kralia Petra ulici, sem opazoval lepo dvonadstropno fasado, a sem v svoje nemajhno začudenje kar naenkrat zagledal skozi okna drugega nadstropja — svetlo trepetajoče zvezde. Da, strehe ni, stropov ni, tema in praznota zeva skozi sesuta okna. Solunski front je še vedno zarisan tudi sredi Bitolja ... In tu dalje še druga, še tretja razdejana hiša. To so bili naši prvi vtisi v Bitolju. Po ulicah živahno, ali vse ala franga, Turkov in fesov skoro nič. Kamijon nas je zapelial pred hotel «Bosna» sredi mesta na Kralja Petra ulici Prijetna telovadba to, zleztj z voza po skoro pet-umj vožnji — notabene: poštni avto aH privatni pride v uri in pol —; prah se nas je držal v debelih plasteh, da se ni izplačalo otepati se. Nas s prvega kami-iona so popeljali v bogoslovijo, ki stoji v stranski ulici, a vendar blizu imenovanega hotela. Bogoslovija, tudi to bo zanimivo. Zelo sem se zavzel, ko smo prišli preko dvoriščnega vhoda od zadaj v prostorno dvonadstropno poslopje. Oglušujoč šum od vseh strani, do veži se je sprehajalo nekai bogoslovcev, dečkov v enakih modrikastih oblekah in enakih čepicah. V odprti sobi na desni je svi-ral očividno krepak tamburaški zbor, v drugi sobi so prepevali, skratka: na vseh straneh sama živahnost, petje, god-ba. Sprva sem se čudil tej veseli mladosti, ki se z mojimi poimi o teoloških šolah kar nič ni strinjala. Videl pa sem, da se moji pravoslavni znanci prav nič ne čudijo. Dečki so imeli očividno večerni odmor po večerji in pred spanjem — bilo je krog osme ure, morda malo pozneje. Nas niso ogledovali prav nič radovedno. Odkazali so nam veliko sobo. skoro dvorano, kjer so bile postelja pri postelji, slamnice na železnih podsta-vah, prava vojašnica. Umivati smo se morali kar na dvorišču na prostem, kjer je ob strani vodnjak; tudi bocroslovci se umivajo tako, poleti in pozimi. V bogosloviji je med tem veselje nekako potihnilo, posamezni so še stali ter hodili po dvorišču in po veži. vse sami mladi dečki. Poučno je primerjati razmerje med duhovniško jn učiteljsko izobrazbo v Srbiji in razliko z razmerami pri nas v katoliških krajih. Tu napravi dijak najprej štiri spodnje razrede gimnazije z malo maturo, nato pa gre v bogoslovijo, ki šteje pet razredov oziroma letnikov, ali pa so, kakor v Severni Srbiji, internati, kjer se šola gojenec devet let. da opravi hkrati tudi nižjo gimnazijo. Ker mora tudi učiteljski kandidat napraviti najprej štiri spodnje razrede gimnazije, potem pa še učiteljišče v štirih letnikih, imata učitelj in pop nekako isto splošno izobrazbo. Pri Srbih v prečanskih krajih je bilo treba napraviti šest razredov srednje šole in potem še tri ali štiri razrede bogoslovije. Ko smo. si otresli tudi ves prah. kar smo ga odnesli s slavne via Egnatia. smo se vrnili proti hotelu «Bcsna». Čudil sem se. da so bile mnoge trgovine še odprte, dasi je bila že ura devet. Notranja uredba prodajaln me je zopet presenetila; bogate zaloge, raznovrstnost blaga in reklame itd. Da, tu se pokaže že na prvi pogled, da .ie bil Bitolj vajen lepših dni, da ie bil daleko pred vsemi mesti Južne Srbije, tudi pred Skopljem. saj je bil večii in bližji Solunu, preko katerega je prihajal civilizacijski vpliv Evrope v notraniost. To se ie videlo tudi v restavraciji «Bosna», kjer smo večerjali. Tudi to je velik, zelo prostoren lokal, sestoieč iz ene sobe; na jugu se opaža, da nimaio gostilne ali restavracije svojega lokala razdeljenega v več prostorov, marveč imajo le eno skupno sobo, ki je tem večja, čim večje je podjetje. Jelovnik je imel napisano obilico jedi po srednjeevropskem receptu, črnooblečene natakarje. godbo brez pevcev. Na programu se vrstijo kosi iz znamenitih oper, Verdi in drugi: domače glasbe je mani. Za drugi dan je bilo napovedano ob deveti uri skupno ogledovanje mesta. Tako skupno pregledovanje ima smisla le, kadar gre za umetnostno ali zgodovinsko znamenite zgradbe, ker se opozori na marsikaj, sicer pa mi ie bilo vedno nesimpatično. Bitolj v tem pogledu nima kaj pokazati. Nekdo nas je po potu odvračal od tega. da bi veliko časa od- merili Bitolju. češ. Bitolj je enolična cincarsko-grško-jevrejska varoš, kj se ne more ponašati z ničemer sličnim kot Ohrid. Da ie imel gospod precej prav, sem spoznal že po prvih vtisih v Bitolju. Zato sem odšel že navsezgodaj, to se pravi, kmalu po šesti uri ter pričel pregledovati mesto, od konca do kraja. (Konec jutri.) Dopisi SAVA PRI JESENICAH. Podružnica CMD priredi dne 29. junija v občinah Jesenice in Koroška Bela cvetlični dan. Ker je izkupiček namenjen za vzdrževanje otroškega vrtca na Savi. upamo, da se bodo vsi, ki jim je na srcu vzgoja mladine, radevolje odzvali pozivu cvetličnih prodajalk. D. M. V POLJU. Osnovna šola v D. M. v Polju priredi v nedeljo, dne 28. junija v šolskih prostorih Vidcvdansko proslavo, pri kateri sodelujejo učenci in učenke tamkajšnje šole. Na programu je več dekiamacij, nastop pevskega zbora in dve igri »Trile snubci* ter »Čudodelna srajca*. Pričetek prireditve je ob 16. uri. K obilni udeležbi vab starše in prijatelje šolske mladine — učiteljstvo. TOMIŠELJ POD KRIMOM. Gasilno društvo Tomišelj priredi v nedeljo dne 28. j unija ob 14. uri veselico pri »Jankoviču«. Na sporedu dve igri. petje, ples. šaljiva pošta. Vino in jed. Istotam se praznuje ob 10. uri v osn. šoli 40-letnica zaslužnega mladinskega pisatelja in šol. upravitelja Ivo Trošta. K obem prireditvam vsi uljud-no vabljeni. 1365 ŠT. JANŽ NA DOLENJSKEM. Dramat-ski odsek telovadnega društva Sokol v Št. Janžu na Dolenjskem uprizori v soboto dne 27. junija v proslavo Vidovega dne in v pondeljek dne 29. junija na svojem odru v Krmelju Grillparzerjevo dramo »Prababica« Vabi se k obilni udeležbi! 1364 LITIJA. Ravnateljstvo tukajšnje predilnice mi je izročilo za povabilo k otroški prireditvi dne 27. in 28. junija velikodušni dar 200 Din. V prijetno dolžnost si štejem, da se g. ravnatelju naiiskreneje zahvaljujem. — Šolsko upraviteljstvo. ZAGORJE OB SAVI. V nedeljo dne 28. junija ob 14. url bo imela čevljarska zadruga za litijski sodni okraj svoj izredni občni zbor. Istega dne razvije tudi tukajšnji Orel svoj parpor. Občinstvo se obnaša pri klerikalnih prireditvah jako rezervirano. — Občina je zgradila jako lepe udobne stopnice kot dohod k farni cerkvi HRASTNIK. Dvojna mera. Ni še pozabljeno, ko je pred nekaj meseci moral iti v Kanoso pred visokim uradnikom TPD. možem nemškega mišljenja, odličen naš somišljenik, dasi je bila pravica popolnoma na njegovi strani. Danes moramo zabeležiti novo žrtev nemškega gospoda, namreč g. I. Z., rudniškega nadpaznika, moža, ki je bil pred in med vojno vnet narodnjak, na- čelnik naie krajevne organizacije itd. Niegova žena izvršuje gostilniško obrt pošteno in pridno. Pa je prišlo pismo z nečitljivim podpisom (pa od znanih dveh gospodov), ki pravi, da ni prav, če izvršuje žena slovenskega rudniškega uradnika gostilniško obrt. Visoki gospod je pismo predložil v Ljubljano s svojim mnenjem in Slovenec je bil odpuščen, pa ne z veliko odpravnino ali pokojnino kot njegovi tovariši inozemski Nemci, marveč brez vsega. Dobro, če je predpis, da rudniški nameščenci in tudi njihove žene ne smejo izvrševati gostiln:ške obrti, zakaj jo sme izvrševati Nemec, ki je Slovenca odpustil in ki ima v Laškem gostilno z lepim rudarskim napisom, odnosno zakaj jo sme izvrševati njegova ga. soproga? Smo še vedno pri dvojni meri? TREBELNO. Letošnja razstava ročnih del gojencev in gojenk osnovne šole je imela še večji uspeh, kakor lanska. Zanimanje za ročna dela je očividno vedno večje, zato je bila razstava letos bogatejša in tudi številneje obiskana. Iskreno se zahvaljujemo požrtvovalnim učiteljem in učiteljicam, ki s tako vnemo skrbe za napredek in procvit šolske mladine v področju naše šole. BREŽICE. Celjski gimnazijci in gimnazijke nas posetijo danes s trodejansko komedijo »Skapinove zvijače«. Predstava se vrši v Narodnem domu ob pol 8. uri zvečer. Nastopili so s to ;gro z izrednim uspehom po raznih krajih že šestkrat in želi povsod obilo priznanja. Z izbornim igranjem so vzbujali salve smeha. Brežičartom toplo pri poročamo, da si ogledajo Igro. Saj bodo dali s tem našemu idealnemu dijaštvu zadoščenje za trud ter ga podprli moralno in gmotno. Cisti dobiček je namenjen gimnazijski podružnici Ferijalnega saveza, ki omogoča dijaštvu potovanje v počitnicah. Vstopnice so v predprodaji pri g. Umeku. LAŠKO. »Slovenec* se zadnje čase prav besno zaganja v našega gospoda poštarja, češ da se kot državni uradnik udejstvuje pri okrajni hranilnici in da je kot državni uradnik prevzel tudi gerentske posle pri občini Sv. Krištof. Zadnji dop's izvira očividno od boljše roke (uradnika?), a kaže da se nI porodil v posebno brihtni glavi. Dopisnik ne pomisli, da je imenoval g. poštarja za občinskega gerenta vellci župan in tudi ne ve, da ima poštar dovoljenje ministrstva, da sme sodelovati v okrajni posojilnici. Ce hočemo biti tako dosledni, kakor se kaže »Slovenčev» dopisnik, potem moramo povprašati, kako sme naš kaplan ki Je tudi državni uradnik, saj vodi matrike itd., prečepeti brez vsakega dovoljenja po cele dneve v klerikalni posojilnici. In takih kaplanov je po Sloveniji na stotine. SLOV. BISTRICA. Veliki župan dr. Pirk-maler nam sporoča, da je ministrstvo pro-svete dovolilo otvoritev meščanske šole v SI. Bistrici za dečke in deklice s prlčetkom novega šolskega leta 1925.-26. S tem je bilo ustreženo že dolgo goieni želji našega mesta in okoliških občin. Z največjim zadovoljstvom je pa pozdravila to vest naša mladina in njih' starši. Dosedaj so morali jutro za jutrom, tako polsti in pozimi ob poJ 5. uri na vlak, da so mogli prispeti pravočasno v mariborsko meščansko šolo. To bo sedaj odpadlo, dosti na potu zamujenega časa se bo lahko uporabilo za uk in staršem bo sedaj omogočeni izvajati nadzorstvo nad mladino. Posebna zahvala za to važno pridobitev našega mesta gre g. velikemu županu dr. Pirkmaierju ter višjemu šolskemu nadzorniku g dr. Poljancu za njuno naklonjenost in pomoč v tej stvari ter zlasti našemu občinskemu zasiopu, ki se ni strašil bremen, da pomaga oživotvo-ritl ta za naše prebivalstvo važni učni zavod. Kakor je važna ta pridobitev v gospodarskem oziru. ravno tako je pomembna tudi v narodnem. Naši Slovenjebistriča-ni delajo izza preobrata vztrajno, da izru-vajo koremke nemštva, ki je bilo vsemogočno v uradu in izven urada tukaj do leta 1918. Uverjeni smo, da bo prinesla meščan ska šola tudi v narodnem in državnem oziru lepih sadov in nam vzgojila dobrih, zavednih jugoslovenskih trgovcev, obrtnikov in kmetov. ŠT. PAVEL PRI PREBOLDU. Sokolski pevski odsek priredi v nedeljo pešizlet v Št. Peter, kjer bo ob tej priliki nastopil v restavraciji g. Šribarja ob pol 16. uri z raznimi pesmi. STOPRCE PRI ROGATCU. Dne 28. junija ob 3. uri popoldne priredi šolska mladina prvič na novem in stalnem šolskem odru predstavo s prav zanimivim sporedom. Upraviteljstvo šole vabi k obilni udeležbi. SLIVNICA PRI MARIBORU. Tukajšnja osnovna šola proslavi Vidovdan v društvenem domu, in sicer za mladino v soboto, dne 27. junija, za odrasle pa v nedeljo ob 15. uri. Na sporedu Je petje, deklamacje, govor In igra »Snegulčica*. Vstopnina prostovoljna. Cisti dobiček gre za nabavo ubožnih knjig. V nedeljo vsi na vidovdan-sko proslavo v Slivnico. MUTA. Po dvoletnem odmoru nam Je nudila šola na Muti zadnie dni zopet nekai Izrednega. Učiteljstvo je priredilo s šolarji igro »V kraljestvu palčkov«, spojeno z razstavo šolarskih del, risbami in ročnimi deli. Reči moramo, da je uspelo oboje vrlo dobro. Trud, ki ga je imelo učiteljstvo za pri reditev, je bil obio poplačan z uspehom. Mnogo pozornosti je vzbudil tudi strumen telovadni nastop dečkov. Treba je, da na tem mestu izrečemo zahvalo za užitek i šolskemu vodji i učiteljstvu i vsem onim, ki so s svojim delom pripomogli, da je stvar tako lepo uspela. Tukaj na severni in jezikovni meji, kjer se nam je treba Še danes boriti z drugorodniml elementi, so take prireditve še tem večjega pomena. Zato bi bilo pozdraviti, ako bi se kaj sličnega priredilo vsako leto. Izdajatelj in lastnik: rKonzordj «Jutra». Odgovorni urednik: Andrej Ražem Tisk Nerodne tiskarne v Ljubljani Mali oglasi, k) služIjo v posredovalne ln socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5'—. Ženitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din f—. Najmanjši znesek Din 10'- Hiša za trgovino skladišče ca 1m ob železnici (2 joh«), se proda la 80.000 Din. — Naslov poro uprava »Jutra*. 1467® Hišo v Trbovljah na prometnem kraju, proda Marija Boh, Trbovlje I. 14419 "J Ali veste Saj bo vse v ponedeljek 58. t. m. r.a lentpeterskem /egnanju pri »Drasčeku* v Bohoričevi ulici 9 — ob vsakem vremenu? — Glej jutri med dnevnimi novicami. 14816 Slike za legitimacije izdeluje najhitreje fotograf H n g o n H1B9ER. Ljubljana, Valvasorjev trg. 168 Služkinja poštena in pridna, prijetne zunanjosti. stara 18-let, se sprejme v trgovino na de-Zeli. Biti mora izuče-na nekoliko v knhanju ter zmožna opravljati vsa domača hišna dela. Ponudbe z zahtevo plače je poslati takoj na apravo »Jutra* pod »Snažna*. 14608 Instrukcije ia sprejemne ali ponavljal- ne izpite nižjih razredov srednjih šol, daje proti zmernemu honorarju do-vršilec male mature. — Ponudbe na upravo »Jutra, pod »Uspešno*. fdobe) Brivskega vajenca inteligentnega, boljše rodbine, sprejme Stanko Kel-šin, brivec, Ljubljana, Kopitarjeva ulica. 14728 Mehanika prvovrstno moč. sprejme Florjančič. Ljubljana, 5e-lenburgova ulica. 14706 Učenec za špecerijsko trgovino, s potrebno šolsko izobrazbo, se sprejme. Naslov pove uprava »Jutra,. 14577 Kuharice natakarice in sluikinje, se iščejo. — Ponudbe na naslov: Posredovalnica »Ha-bernik». Slovenjgradec 71. 1478« Učenko lepega vedenja, 7. dobrimi spričevali, ki bi imela posebno veselje do trgovine. sprejmem. — Popolna oskrba v hiši. Prednost imajo one, ki so brez sredstev. ozir. starlev ter M po izočenlu rade ostale v stalni službi. Ferd. Hlebš. trgovina mešan, blaga v Kranju. 14766 Postranski zaslužek Kateri potnik bi hotel prevzeti nekaj malenkosti? — Naslov pove uprava »Jutra* 14618 Pletilko '*.hro izurjeno, se sprejme Naslov pove uprava »Jutra* 14785 Siroto ali ubo&o dekle, zdravo in močno, ne pod 16 let staro, ki ima veselje do kuhe in vsega hišnega dela. sprejme dobra trgovska hiša na deželi. — Cenjene ponudbe pod značko »Preskrbljena 318» na upravo »Jutra*. 14553 Prikrojevalka dlrektrice, za izdelovalnl-co ženskega in moškega perila (samo prva moč), se išče. Ponodbe pod značko iPerilo« n» npr. »Jutri*. 14456 Gospodična poštena, pridna, dobra, zanesljiva in neomadeževane preteklosti, simpatična, s čedno pisavo, sposobna voditi redno gospodinjstvo, »e sprejme. — tmeti mora veselje do otrok, ker jim je mati umrla. — Ponndbe pod »Stalno 7266» na upr. »Jutra*. 14832 Službo dobi pri velikem podjetju v Ljubljani, kdor p o 6 o d i proti zmernim obrestim večjo vsoto, za katero dobi popolno varnost. — Ponndbe z navedbo dosedanjega službovanja, visokost posojila in z navedbo zahteve obresti ter plače na npr. »Jntra* pod šifro »Stalno mesto 7313». Nastop službe takoj ali po dogovoru. 14806 (iSčefo) Perfektna slovenska stenografinja in strojepiska, z lepo pisavo ter dveletno prakso, išče mesta v kaki pisarni. — Ponndbe na npravo «Jutra» pod mačko »Vestna 7254». 14710 Kontoristinja zmožna vseh pisarniških del, išče službo. Gre tudi kot blagajničarka. Nastopi lahko takoj. Ponudbe je poslati na upravo «Jutra» pod šifro »Kontoristinja». 14822 Strojnik dobro izurjen, z večletno prakso, išče stalno službo. — Dobro nagrado dobi oni, ki mi jo preskrbi. — Ima strojno in elektr. šolo Ponudbe na upravo »Jutra» pod »Zanesljiv in trezen*. 14796 Mesta išče absolvent slov. trg. šole, ki razpolaga t večjo kavcijo. Naslov pove uprava »Jutra«. 14715 Blagajničarka izurjena tudi v pisarniških delih, iSče mesta. — Ponndbe pod »Blagajničarka na upr. .Jutra,. 14605 Provizijski potnik ki potuje za tukajšnje tvrdke. bi prevzel zastopstva za Slovenijo. Hrvatsko. Srem. Banat. Bačko in Dalmacijo. Ponudbe na upravo »Jntra* pod značko »Provizijski potnik*. 14680 Sobarica začetnica, pridna in poštena, išče mesta. Naslov je poslati: Kostanjevica St._12 Dolenjsko. 14(i3 Lesni strokovnjak s prakso, povsem aanesljlv, dobi takoj prav ugodno mesto. Tudi soudelelba na podjetju je takoj mogoča. Cenjene ponudbe na upr. »Jutra* pod šifro »Parna žaga*. 14755 Preiemalec lesa z dolgoletno prakso ▼ mehkem in trdem lesu. se takoj sprejme. Samci imajo prednost. Ponudbe na poltnl predaj M. M, LjoV liana. 14781 r*r# Vrtne stole prodaja najcenejše Rož ir, a n c 6 K o m p., Ljubljana, Mirje 4. 293 Gostilničarji lil resUvraterji — kupite namizne prte, prtiče barvaste m bele, najceneje pri TEKSTILBAZARJU Ljubljana, Krekov trg 10, prvo nadstropje. 14223 «Wanderer» avto trisedežen, z električno razsvetljavo in samonagonora. v prvovrstnem stanju, se za S9.000 Din proda. Ogleda se pri H. Kenda, Ljubljana, Mestni trg 17. 13754 in pulti, pripravni za ju-velirje aH boljše trgovine, naprodaj. — Ogledajo se lahko na Krekovem trgu štev. 10, pritličje, desno. 14571 Bas star. v najboljšem stanju in kompletno novo. umetno izdeiano spalno pohištvo. se poceni proda. Naslov pove uprava »Jutra* 14543 Dve spalni opravi hrastovi, polirani. proda Ivan Novak, gostilničar in mesar, Vižmarje štev. 65, pošta St. Vid nad Ljubljano. 14533 Ognja varno Ilovico popolnoma suho. dobavlja Josip J. JSnnisch v Mežici, Koroško, Slovenjia. 14656 Motorno kolo dobro ohranjeno. 5 k. s. proda za 4000 Din Pavšič, Pod Ježami 96, Novi Vod mat, 14817 Špecerijska stela?a velika, s predali za moko, se proda. Ogleda se lahko v skladišču »Balkan* na Dunajski cesti. 14797 Drva za kurjavo hrastovi žagani Odpadki, se prodajo po 1200 Din za 10.0011 kg franko vagon Črnomelj. NaročUa sprejema »Dolensko*, d. d. za lesno industrijo v Črnomlju. 14791 Žimnlca za veliko posteljo, se proda. — Naslov pove uprava »Jutra*. 14792 Sobna oprava so proda na Zaloški cesti št. l/I. Ogleda se lahko dnevno od 10. dop. do s. popoldne. 14774 Opravo za spalnico in kuhinjo dobro ohranjeno — proda Ofet. rila »Vekoslava* pri Celju. 14763 Lampijone in zastavice, nudi najceneje tvrdka M. T i č a r. 14770 Prazne steklenice «OdoI» k n p a j e drogerija Anton Kane, sinova. Židovska ul It. t 179 Polhove kože in vse druge, kupuje vedno D. Zdravi č. Ljubljana, Florijanska ulica štev. 9. 254 Sesalko za vodnjak kupim. Naslov pove upr. »Jutra*. 14808 »Uradni llst» letnik 1918—1924, se kupi. — Ponudbe na: »Vero*, Ljubljana, Aleksandrova 8. 14807 Žaga veneclnnka ne za vodni pogon, z lesenimi deli, kakor tudi kaka gonilna moč, »e kupi. Pilecki, Celje, Jurčičeva št. 2. 14550 Posestvo v Savinjski dolni, z vodno močjo, pripravno za vsako obrt, proda Marija Boh, Trbovlje I. 14407 Hiša v Vevčah št. 25. p. D. M. v Polju pri Ljubljani (tik papirnice), pripravna Zl trgovino z mešanim blagom, se proda ali odda v najem — Pismena ali ustna pojasnila se dobe v Vevčah št. 23, zraven brivnlce. Zraven je tudi visok zidan hlev, pripraven ta pekarno. 14802 Kupim hišo eno- ali dvodružinsko, v sredini Ljubljane, v kateri bi lahko dobil do novembra stanovanje 3 sob in pritiklin. Cenj. ponudbe na upravo »Jutra* pod šifro »Cim preje 25*. 14697 Lepa oarcela v izmeri 1080 m«, se proda v Zg. Šiški. Naslov pove ------ -r.,— 14775 uprava »Jutra*. Sode od stroj, olja v vsaki količini, kupimo. Ponudbe na naslov: »Zora* d. z o. z., Ljubljana. Kralja Petra trg 2. 14655 Fotoaparat 10X15. kupim. Ponudbe t navedbo cene pod Šifro »Kasete* na upr. »Jutra*. 1*776 Vila na Sušaku (revijera. Pečin" ob morju) v krasni poziciji, z dvema stanovanjema. 6e p r o <1 a. Poiasnila daje A. Glavan, Sušak-Pečine. 14733 Pozor, lesni trgovci Po zelo ugodni ceni se proda stavbna parcela (njiva) pripravna ra skladišče tik kolodvora Skofja Loka Pojasnila daje Iv. Ziherl, Suha, pošta Skofja Ix>ka. 14726 Vila enonadstropna. dvodruiin-ska, solidno zidana, s stanovanjem za kupca, sc po nizki ceni proda. Vrla ju 880 m. Naslov pove oprava »Jntra*. 14808 Majhno hišico z vrtom, blizu postaj ob gorenjski prod. najraje v Vilmarjih. kupim. Cenjene ponudbe ra upravo »Jutra* pod znamko »Selitev novo-poročencev*. 14768 Prazno sobo s posebnim vhodom, i 8 č e gospodična za takoj sredini mesta ali v bližini MariianiSča.— Ponudbe na unravo »Jutra* pod šifro »Mirna 7255*. 14718 Več dijakov se sprejme na hrano in stanovanje v bližini realke in Srednje tehn. šole. Naslov pove uprava »Jntra* 14703 Stanovanje obstoječe iz dveh ali ene sobe r. vsemi pritiklinami, v novi ali stari hiši, v kateri gospodar lahko prosto razpolaga s stanovanjem, išče mlad zakonski par brez otrok. Plača do 1«*> Din mesečno. Vselitev takoj ali pozneje. Ponndbe na upr. »Jntra* pod šifro »Notarski kandidat*. 14612 Stanovanje v vili ob cesti na Rožnik, v bil-žini mestnega vrta. obstoječe I« 8 solčnih s«b t veliko teraso, kopalnico, kuhinjo in predsobo, se odda s 1. julijem. Ponudbe pod »Lep razgled 1000> sa npr. »Jatra*, 14178 Trgovec išče do novembra v eredi-mesta stanovanje, obstoječe lz 3 sob. kuhinje, kopalnice in kabineta za služkinjo — z električno razsvetljavo. Plača po dogovoru. Cenjene ponudbe na upr »Jutra* pO<1 šifro »Bre« otrok*. 14690 Dijak ie boljSe rodbine, se sprejme na hrano In stanovanje Naslov pove uprava »Jutra* 14702 1—2 dijakinji nižjih razredov, se sprejme prihodnje šolsko leto pri boljši rodbini v popolno oskrbo. Zdravo stanovanje, klavir. Naslov pove uprava »Jutra*. 14362 v vin ob cesti na Rožnik, v bližini mestnega vrta, se odda velika novo opremljena soba s solnčno lego. — Ponndbe na upravo »Jntra. pod značko »Solnčno 800». 14188 Opremljena soba s posebnim vhodom in električno razsvetljavo, se odda solidnem« gospodu s 1. julijem na Dunajski t. št. 61. — Istotam se proda več krasnih oleandrov 14671 Soba se odda mirnemu go> oda. Naslov pove uprava »Jutra* 14805 Soba prostorna in zračna, se odda. Naslov pove uprava »Jutra*. 14809 Opremljena soba s posebnim vhodom, se odda v Kolodvorski ul. 11/1. 14739 Dijak se vzame na stanovanje in hrano pri gimn. profesorju Dopise na upravo »Jutra* pod »Vestna preskrba*. 14795 Lepa soba opremljena — i posebnim vhodom, v I. nadstropju, z električno razsvetljavo, v bližini gl. kolodvora, ee odda 1—2 solidnima gospodoma. — Naslov pove uprava »Jutra*. 14788 Soba s kabinetom se odda takoj, tudi zakonskemu paru. Naslov v upravi »Jutra*. 14775 Sobe diskretno Beparirane, ev. sa pisarne, prazne an opremljene, center, odda »Posredovalec«, Sv. Petra cesta tsa. 14812 Katera samostojna gospodična, dama, vdova aH ločena gospa z lastnim stanovanjem bi vzela 35 let starega gospoda na stanovanje? — Ponudbe na upravo »Jutra* pod šifro »Duševna sloga* Soba s prostim vhodom, se odda v sredini mesta. Naslov v upravi »Jutra*. 1483S 2 opremljeni sobi elegantni, s posebnim vhodom in električno razsvet-lfavo. se oddanta. — A. Kavčič. Selo, Pokopališka ulica it. 25, poleg kemične tovarn«. 14798 I.epa soba se takoj odda boljši gospodični v sredi mesta. — Naslov pove npcava »Jutra* 14793 Opremljeno sobo lepo. v sredini mesta, išče mlad zakonski par s 1. avgustom. — Ponudbe na upravo »Jutra* pod šifro »Jeko*. 14771 Dve sobi opremljeni — • posebnim vhodem takoi i» stopnic, te oddasta Naalov pove 14757 Na stanovanje se sprejmeta dva eospoda na Starem trgu. Naslov v upravi »Jutra*. 14801 Gostilno vzamem v najem v prometnem kraju na deželi, s vsem inventarjem, primer-nim stanovanjem In kletmi, takoj ali s 1. oktobrom Ponndbe na upravo »Jutra* pod Iifro »Dobra gostilna* 14609 Opozarjamo vse interesente, da je pri pismenih vprašanjih, ki naj jih upravništvo pismeno reši, brezpogojno priložiti poštnino ln manipulacijsko pristojbino v znesku D!n 2-—. Posebno opozarjamo na to one stranke, ki žele, da se jim po pošti pošlje naslove od malih oglasov. Vsa vprašanja in prošnje glede naslovov od .malih oglasov" bodo romale v koš, ako ne bo priloženih Din 2*— Dve gospodični Primorki, i 200.000 L gotovine. želita znanja z 2 boljšima gospodoma — v svrho poznejše ženitve. — Pisma s sliko na upravo »Jntra* pod iifro »Mora. Bionda*. 14800 Trgovski lokal t skladiščem, v sredini mesta, se odda Ukoj ali s 15. oktobrom. — Vprašanja pod »St. 111» na upravu »Jntra*. 14589 Za delavnico iščem prostor v sredini mesta. Kdor Ima kaj primernega. naj posti naslov v upravi »Jutra, pod šifro »Mirim obrt*. 14760 Kdo bi posodil 8000 Din ali odkupil dve krasni zlati uri in tako pomagal do lastnega doma polteni družini. Ponudbe na upr. »Jutra* pod llfro »Zlato srce*. 14799 ea Samostojen gospod simpatičen. 82 let star. želi znanja s premožno damo — Prednost imajo one, ki imajo veisli« do botala. — Toffoll, Farno Posta — " MM0 Želez, uradnik želi znanja v svrho ženitve z izobraženo gospodično. neomadeževane preteklosti. ali boljših staršev z dežele, zmožno gospodinjstva in z nekoliko premoženja. Samo resne ponudbe na upravo »Jutra* pod šifro »Značaj 7297». 14789 Srno in mlade lovske resaste ptičarje, se po ugodni ceni proda v Novem Vodmat« št. 62. 14787 Srebrno dozo z monogramom B. G. je pozabil urednik naiega li- fta na občnem zboru društva »Soča*. Kdor jo je našel, naj jo blagovoli izročiti v uredništvu »Slov. Naroda*. nr. Pralni aparat najboljši In najeencjšl, ki varuje perilo in ga snežno-belo čisti, je Samobelin. Gospodinje, ne trudite se z ročnim pranjem, ne dajte perila pericam, ker prište-dite nabavni trošek Samo-belina s trikrntnim pranjem. Cene: 401 Diu 2U0, r, I Din 190. 501 Din 180. 231 Din 170. — Pošilja se po povzetju ali predplačilu. Poštnina se računa posebej. — Naročila sprejema «Vak», vnovčevalnica patentov in izumov, družba a o. z. v Ljubljani, Selen-burgova ulica it. 7. palača Jadransko-1'odunavike banke, H. nadstr., >oba St. 33. 14499 Pozor, keglavci! Klubom oddam keglišče za par večerov. Na razpolago velika dvorana za veselice in sestanke ter lep senčnat vrt. — Postrežba dobra. — Se priporoča A. Valjavec, gostilničar v Sp. Šiški št. 3 (Rcininghansl. 146S4 Inserate za italijanske časopise pre-vzema po original tarifnih cenah Pnbblicita Cehovin, Trst, XX Settembrc 65. 13993 Pozor! Stenice, ščurke. fKidgane ln miši, najradikalneje pokonča najstarejši oblastve-no koncesijoniranl zavod t Stritarjevi ulici št. 7/m. 14536 (7-3 .r-v-s fuH s^a viv. - Priporočamo knjigo: Stojanovič A., Popis bitke in njen pomen z dvema zemljevidoma. Knjiga velja s poštnino vred Din 31'— ter se naroča pri Tiskovni zadrngi v Ljubljani. Prešernova ulica 54 t/ » i ' J eA-j fc-V, ». » »'-» «.1» Č i * a j t e kl Vgm nndl zastopstva in zveze nemških, čeških in avstrijskih tvrdk, ako želite novosti, posk in aktualne predloge. Vzorec z zanimivim planom razpošilja KOVlitSKO RGENCliS U0RŠIČ. Maribor, Urbanova 19. sli zastopnik « Liubliani CEZiBERIJ MIZERIT. Blctoeiscva 5. 3312 fSSBHHHS James Oliver Curwood? 21 Onstran pragozda Pik je vohal ob zatlačenem otvoru, a iz grla mu je sililo renčanje. Začel je kopati, kakor bi se hotel zakaditi ven v temo. Mc Kay je počasi iztrkal pepel iz pipice ter jo spravil v žep. «Poglejvai» je dejal nekoliko vznemirjen. «Sicer je brez smisla. Ker veter tuli tako. Zunaj ne more biti nobeno človeško bitje in ni bil strel, kar sva slišala.« Sunil je parkrat z rokami in nogami ter je odpahnil nakupeni sneg od otvora. Dver je bila v zavetrju, tako da so mu snežni vrtinci švigaii le nad glavo. Tam pa so nosili sneg v celih oblakih. Ni slišal ničesar razen tuljenja in žvižganja in ni videl niti roke, ki si jo je držal pred obličjem. «Tako dolgo so naju preganjali, da sva postala tudi midva že nekoliko nervozna,« si je mislil ter se zopet umaknil v skrovišče. •Najpametneje storiva, ako leževa. Dobro se nama bo spalo — zdravega zraka je dovolj, nikakih moskitov niti muh. a policija je tako daleč, da že kmalu pozabiva, kakšna je. Ako hočeš, popis jeva še nekoliko mrzlega čaja in košček —» Ni dogovoril. Veter je za trenotke odnehal v svoji besnoči, kakor bi hotel nabrati nove sape. A kar je začul takrat, je izzvalo iz njega vzkrik in glasnejše renčanje iz Pikovega grla. Iz črne noč se je ozival ženski glas! V prvem presenečenje bi bil stavil življenje, da se mu blede. Toda bil je jasen, razločen ženski glas prihajajoč iz pustinje; prodiral je vihro, kakor bi v smrtni stiski klical na pomoč, naglo zamiral in se združil s stoka« jočim vetrom. Ženska! Kako bedasta misel! Začel se je smejati. Ženska — zunaj — v takem viharju — nemogoče! A vendar — Pik je bil razburjen — nekdo je zunaj. A kdo? — Roger je zasadil skija drugam in namestil svetilko tako, da je blo videti luč bolje v smeri, odkoder je glas prihajal. Nato je stopil k otvoru in se splazil ven. Pik mu je sledil. Kakor razdražena po njuni smelosti, se je vihra z novo silo zaganjala nad streho te snežne koče. Slišala sta sikotavi glas drobnega, zmrzlega snega, ki se jima je gnal nad glavama kakor salva jeklenih zrn in veter je butal ob nju tudi na tem zavarovanem mestu, zbadajoč ju z ostrim snežnim prahom. Za njima je bila pustinja polna pošastnih stokov. Roger je posluškoval, a ni slišal ničesar ter ni videl ničesar razen krčevitega napora tajnih sil v okrožju tisoč milj. Potem je nastala zopet kratka pavza, kakor bi se burja za trenotke odpo= činjala. Nastala je tišina, a takrat se je ozval znova vzkrik — vzkrik, glede katerega ni mogel Roger dvomiti nič več. Takoj je ustrelil z revolverjem ter začel kričati. Nato sta se s Pikom vrgla v temo. Nova lavina vetra se je zagnala na nju ter ju gonila pred seboj" kakor grebena naježenih valov po vodni gladini. Roger se je opotekal in padel na kolena. V istem trenotku je zagledal motni odsvit svoje svetilke v otvoru snežne koče. Bliskoma se je zavedel smrtne nevarnosti, ako bi izgubil iz oči to slabotno luč. Zopet in zopet je klical v noč ter se, sklanjajoč glavo, vrgel še globlje v temo. Dvakrat se mu je zdelo, da čuje odgovor. Naenkrat sc je opotekel in pade!. Iztegnivši roko, pa je začutil pod prsti nekaj mehkega in kosmatega. Bil je kožuh. Nato je začutil gumbe, pas in zaraslo, bradato obličje. Znova je zakričal, a odgovor jc priletel tako naglo, da se jc zdrznil — ne en glas, nego dva trije — a eden med njimi je bil prodiren. plašen glas ženski. Bližali so se mu, ko je zaklical zopet in naposled je zagledal nekaj korakov pred seboj sive sence, ki so migotale po temi. Krenil je tja, omagujoč pod težo moža, ki ga je našel v snegu. Tiste sence sta bila dva moža, ki sta vlekla za seboj sani, a za sanmi je stopala tretja postava, stokajoč in javkajoč v temi — ženska. «Tu sem našel nekoga v snegu.» je zakričal Roger. «Tu je —» Spustil je svoje breme in nov sunek burje je odnesel njegove poslednje besede. Postava za samni pa jih je slišala in Roger jo je videl takoj nato ob svojih nogah, kako zakriva z rokami in svojim telesom moža, ki ga je on tam našel in kliče ime, katerega v novem tuljenju burje ni razumel. Videl pa je pred seboj dekle. Položil je moža na sani, presvedčen, da je mož mrtev. Dekle je klicalo nanj, česar pa v burji ni razumel, a tudi eden izmed mož, vlečočih sani, je upil nekaj nerazumljivega s hripavim glasom. Roger pa je čutil niegovo težo. ker se je opotekal, trudeč se udržati se na nogah, in vedel je, da mož ni daleč od tega, da se zgrudi na sneg in umre. «Samo nekaj korakov,« je zakričal. «Ali vzdržite?« Njegove besede so priletele do ušes ostalih dveh. Dekle je omahovalo po temi in se oprijemalo njegove rame. Moža sta zopet začela vleči sani, a Roger je držal vrv med njima, čudeč se, da nimajo psov in trudeč se ohraniti pravo smer. Zdelo se je neskončno dolgo, preden je opazil slabo luč v svoji svetilki. Poslednjih petnajst stopinj je bilo kakor borba proti salvam strojnih pušk. Končno so dospeli v zavetje. Mc Kav je pomagal enemu za drugim splaziti sc skozi otvor v pribežališče. Nekaj časa je bil kakor oslepljen ter je videl v nekaki megli le siva obličja in močno oblečena telesa teh, ki jih ie rešil. Moža. ki ga je našel v snegu, je položil na svoje odeje in dekle se je zgrudilo tik njega na tla, jokalo, klicalo moža in ga zvalo svojim očetom. Imela je goste črne lase, a ni bila lepa v tem trenotku, sai je bilo nieno obličje zbičano po burji in oči so ji bile skoraj zaprte. Mož na je bil starejše dobe, sivkaste brade, vojaških brk in plešaste glave. NTi bil mrtev. Odprl je oči in njegove modre ustnice so skušale govoriti dekletu, ki se oslepljeno po burji, še vedno ni moglo zavesti, da ji oče živi. Roger pa je čuti', kako se mu krči srce, ko ga je zdaj ogledoval. Suknja, ki jo je ime! mož na sebi. je bila službena uniforma kraljevske severnozapadne jezdne policije! Počasi se je ozrl, s! pomencal oči in si ogledoval še ostala dva moška. Eden je sede! opirajoč se s hrbtom ob snežno steno, mlajši človek, morda jedva nad trideset let, a strašno bled. Tretji je ležal ves izčrpan na tleh, kamor je padel, ko se je splazil skozi otvor. Tudi tadva oba sta imela uniformo s taško za revolver za pasom. Mož ob steni se je trudil vstati, a zgrudi! se je znova ter sc zarezal Mc Kavu, kakor bi se hotel opravičevati. «To sem ga imenitno polomil, prijatelj!« je godrnjal z razpo* kanimi ustnicami. «Jaz sem Porter iz oddelka N in sem ime! odvesti višjega inšpektorja Tavisha do forta Churchila — Tavisha mi njegovo hčer. Zašel sem pošteno, kaj?« Z naporom se je dvignil na kolena. «Imam konjaka — tam na saneh. Morda bi delal dobro — tisti* male,« in pomignil je dekletu in sivkastemu možu na Rogerjevih odejah. Z rednim is?ses*irawlesfi povzdignete Vaš promet Za gospode naf cenejši nakup: Srajce barv. z 2 ovr. Din 79, 84 srajce barv. z 2 ovr. Din 98,115 srajce Panama Din 98* • srajce bete s pique prsi Din 90'- hlaie sp. kratke Din 42*- pasovi usnieni D n 25'- jopice mrežaste Din 24'- nogavice medne Din 24 - 8.II3I Mi S. IS > > ^V^aiiH^;"^ 'U"^' V t/ VJCr v v, > Elektrotehnike t^ermee ŠKODOV1H ZAVODOV ¥ Plzni Zastopstvo za Jugoslavijo: Uubljana, Setenburgova ul. št 7, hiša Jadranske banke. Dobav liaie: nafsofldnejše hi najcenejše eiektro-mo-tsrla, turbogeneraterle in vse ostale električne stroje. Grade: eJsicirlžne centrale, električne železnice, cukrarae, pivovarne, rudniške naprave Itd. Obračslte se v vseh primer!* na pisarno v Ljubljani. Poset inženirja le brezplačno na razpolago. 315-letno i jamstvo nalpopolulil STOE« VER šivalni (troji s pogrezljlvlm transporterjem (grabele) i enostavnim premikom Ja pripravljen za Stopanje, v&enje ali šivanje LUD. BARAGA LJUBLJANA Šetenburgova n. 6/1. 15-a n Telefon št J80 Telefon St !>«0. naooGannnnanoGnna^nnonaacDann (1 v LJUBLJANI prodaja premog iz slovenskih premogovnikov rseh kakovosti, » celih ragonib po originalnih cenah premogovnikov za domičo uporabo kaker tndi za industrijska podjetja in razpečava na debelo Š£?£3cmski premog in koks vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča posebno prvovrstni češkoslovaški in angleški koks za livaree in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete ftssiov: Prsmstal zavod za premog, i i v LjuliijaBi HiUoiičeva cesta štev. 15/1. 70-a Vljudno naznaniam, da v udobnost občinstva mestu o tvorim v soboto, 27. junija t. I. na Sv. Petra cesti št. 33 v Ljub-ijani lepo urejeno in oskrbljeno ■3P posebno cvetličarno. S Tam se sprejemajo vsa naročila za šopke, vence, napisne trakove, cvetlične dekoracije in dekoracije dvoran v hitro in ceneno izvršitev. Vsak dan sveže cvetje. Obenem sc priporočam za uravnavo, nas.v ditev in popolno oskrbo grobov pri Sv. Križu. Vabim prijazno na ogled cvetličarne. Z odličnim spoštovanjem Pave? Šimenc, nokonafiški vrtnar pri Sv. Krilu, nncoooaaonnnnannoooanononciroa razumen, z večletno prakso v železni stavbi se išče za žeiezokonštrukcijsko delavnico. Ponudbe na Splošno stavbeno družbo, Tezno-Maribor. 3.395.3 FRANJO KLEMEN trgovec REZI KLEMEN roj. BEVC trgovka poročena Huda jama 21. junija 1925 Hrastnik L -J Prostovoljna javita dražba se bo vršila dne i. julija od 9. ure dalje pri Brandtu v Spodnji Šiški, Celovška cesta št. 81 na dvorišču. Prodajalo se bode: mize, omare, stole, orodje za peke, slaščičarje, gostilniško in drugo obrt. Posamezno se lahko ogleda ali kupi že nrei — vsak dan od i. do 3. ure. 3584-a 2 preddeiavca ki sta izkušena in samostojna v izdelovanju ključavničarskega in stavbenega okovja na stroju išče tovarna ..Titan" d. d. 7 Kamniku. 3607-a redrisar (Anreisser) starejši, razumen, samostojen za žeiezokonštrukcijsko delavnico se išče. Ponudbe na Splošno stavbeno družbo, Tezno-Maribor. 3393-a samo prvovrstno blago v vsaki množini v sodih in juta vrečah nudi po najnižji tovarniški ceni Tovarna cementa v Zidanem mostu. Vajenca za špecerijsko stroko ■prejme takoj trgovina v Liubljani. Pridnost, poštenost, primerna šolska naobrazba pogoj. Pismene ponudbe pod ,,Vajenec<< na Al. Company, Ljubljana. «Jutrov» roman LUCIFER katerega tskozinskoa napeta vsebin.*, prepletena e fantastičnimi lapletljaji od začetka do kcn.-a ki prinašajo navdušenemu čitatelju z interepantnim razmotri-vanjem vsak hip presene čenja. ki mu že sledi razočaranj« in konfternacija in zopet presenečenj« tako. da eo čitatelji ne.strpno pričakovali vsako nadaljevanje romana, je izšel in se dobiva pri upravi «Jutra» v Ljubljani. Vsi ki so ga čitali in oni. ki niso imeli te prilike, naj si ga takoj n a r o č e za domače knjižnice. Solj zabavati Vas ne more nobena knjiga! Vezana stane .... 55 Dio Broširana pa .... 45 Din je nova telefonska številka inseratnega oddelka »Jutra*. Radi oglasov kličite samo to številko, na številko 36 se kliče le uprava .Jutra", ne pa inseratni oddelek. Nafvečjo zalogo vsakovrstnega železa, cemeata. nos(lX pocinkane pločevine, kakor vsega stavbnega materliala, okovja za stavbe in pohMtvo, strolev in oroila za vsako obrt in vsega v ielezeicarsho stroko spad^jočega blaga dobite pri tvrdki: JCHNEIDER & UEROUlEK v Ljnbljanl, Dunajska c. 16 po najnlill dnevni ceni. — Na debelo ta drobno I Razven tega priporočamo svojo bogato zalogo vsakovrstnih poljedelskih strojev v priznani najboljil kakovosti kakor pred vojno. 3465-a KOUZEJ-oprema stanovanj, i z 0.2. Ljubljana, Gosposvetska c. 13. Pohištvo Tapefništuo Dekoracija prostora Nsčrft: akad. slikar Gojmir Kos. Jermena za cepi geže, biče (gajžle), tržaške bičevnike, razne krtače, motvoz (špago), pasove (gurtae), dreto in perilne vrvi kupite najceneie v veletrgovin; OSVALD D03E9C Ljubljana 267-a Sv. Jakoba trg S. X X X X X X X X X X X Ljudske knjižnice i Kdor še nima v svoji knjižnici Sienkievviezevcga romana Z ognjem in mečem naj si ga takoj kupi, Bros Din io6'—, vez. Din 120-— brez poštnine. Dobi se v knjigarni Tiskovne za druge v Ljubljani, Prešernova ulica 54. (nasproti glavne pošte. xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx XX XX X X X X X X X X X X X X X X X opozarjamo na najnovejše zvezke zbirke „Ps«osveti in zabavi": Puškin - Prijatelj, Kapetanova hči. Povest. Broš. 24 Din, vez. 29 Din, po pošti 1*25 Din več. Budal Andrej, Križev pot Petra KurJje-nika. Povest. Broš. 17 Din, vez. 22 Din, po pošti 1'25 Din več. Kersnik Janko, Cyc£amen. Roman. Broš. 22 Din, vez. 27 Din, po pošti 1*25 Din več. « Kersnik Janko, Agitator. Roman. Broš. 18 Din' vez. 23 Din, po pošti 1*25 Din več. Zeyer - Bradač, Tri legende o razpelu. Vez 20 Din, po pošti 1-25 Din več. ijjjj Naročila sprejema: K Tiskovna zadruga v Ljubljani. | , * '"V: X Prešernova ulica 54. I XX i XXXXXXXXXXXXXXXX'^^^X hhhbh a—m mu»iumu,m u iBSB1 » ".'MM JUtlil Stanje vioženega denarja preko 130 milijonov dinarjev ali 520 milijonov kron. Sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Zlasti plačuje za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računn najvišje mogoče obresti. Mestna hranilnica ljubljanska (Gradska šiedionica) V LJUBLJANI ."amstvo za vse vloge in obresti, tudi tekočega računa, je večje kakor kjerkoli drugod, ker jamči za nje poleg lastnega hranilničnega premoženja še mesto L j ubija na z vsem premoženjem in davčno močjo.Rav-no radi tega nalagajo pri njej tudi sedišča denar mladoletnih, iupnl uradi cerkveni in občine občinski denar. Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici, ker je denar popolnoma varen. 3S-*