n sobot, nedelj irhaj* vsak dWl ^ in prasnikov. ^ucd ddily except Saturdays, Sundsys and Holidays PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE UTO-VEAB XXXVI Cena lista je $6.00 Entered as aecond-cUaa matter Januarv 1«. 1m3. at Um poct offlc« at Chicago. Illinois, under the Act of ConirMs o« March I. im CHICAGO 23. ILLm PETEK. 3. NOVEMBRA (NO ^ 3). Ti Uredniški in upravniškl proaturi: 2057 South l.uwndalc Ave. Office »f Publication: 2887 South Lawndale Ave. Telephone. Bockwell 4904 1944 Subacription $0 00 Ycarly STEV. NUMBER 216 Acceptance for mailing at speciai rate of postagr provided for ln seetion 1103, Act of Oct. 3. 1917, authomed on June 4. 1918. Tri dalmantinska pristanišča padla; J ameriška armada obnovila ofenzivo /avezniki dobili kontrolo nad zalivom reke Schelde z okupacijo Flushinga, tretjega največjega holandskega pristaniščnega mesta. VCVJvft«* ——------ " • " -------- Ameriški in briUki letalci vrgli 10,000 ton miniofpr 0/fotonil bomb na Kolin.—Ruti okupirali ogr.ko želez- mim*l*T OaSlOfU niško križišče v prodiranju proti Budimpešti. Stalin naznanil počiščenje petčamskega dis-trikta v severni Finski.—Ameriške čete se približale Carigari, zadnji japonski trdnjavi na filipinskem otoku LONDON, 2. nov.—Britske in partizanske čete so dsnes savse-1, Split. Metkovlč in Dubrovnik, tri velika pristanišča na dalma-tin0ki obali. Je nasnanll nemški komunike. Isti viri naznanjajo. da paril« lanske ln britske čete sedaj kontrolirajo 100 milj dalmatinske obale. LONDON. 2. nov.—Čete prve imeriške armade so obnovile oftnzlvo v sektorju Južnovshod-no od zavretega Aachena. Prodrle so dve milji daleč od Vos-»enacka, ki leži 28 milj Jušnosa-padno od Kolina, velikega nemškega Industrijskega središča. London, 2. nov.—Zavezniki so dobili kontrolo nad tri milje širokim zalivom reke SchelBe, ko so se britske čete izkrcale na južnem in zapadnem obrežju otoka Walcherena in okupirate Flushing, tretje največje holand-sko pristaniščno mesto. Zavezniškim parnikom Je ofaprt dostop do Antverpa, velike belgijske luke. Ko bodo odstranjene mine in druge ovire v zalivu, bodo parili dovažali potrebščine zavezniškim armadam v Antverp. Doslej so morali zavezniki preva-. žati bojni material na holandsko fronto iz Cherbourga po železnicah in cestah in iz drugih luk ob obrežju Normandije. Nemška sila okrog dva tisoč vojakov še drži nekaj krajev belgijskega obrežja, kjer se reka Schelde izliva v morje, toda izgubila je trdnjave v bližini Brestoma na nasprotni strani Flushinga. Kolone druge britske armade so udrle v Geertruidenberg in zaprle pot Nemcem, ki se nahajajo v južnozapadni Holandiji. Britski in ameriški letalci so ponovno napadli Kolin, nemški komunikacijski in industrijski center. Vrgli so več sto ton razstrelilnih in zažigalnih bomb, ki so razbile mnogo poslopij in zanetile ogromne požare. V zadnjih treh dneh so britji in ameriški letalci vrgli 10,-000 ton bomb na Kolin. To je 1500 ton bomb več nego so jih zmetali Nemci na London v dobi enajstih mesecev L 1940 in 1941. mesta, in čez sto drugih naselbin. ^ i'r. Moskva je prej naznanila okupacijo Kecskemeta, nemške trdnjave in četrtega največjega ogrskega mesta. To ima čez 80,-000 prebivalcev. Kecskemet je padel po ljuti bitki, v kateri je bilo čez pet tisoč Nemcev ubitih. Moskva poroča, da so Rusi v zadnjih dveh dneh ujeli čez 6000 sovražnikov. Druga sovjetska armada se vali proti Budimpešti s severovzhodne strani. Ta je zavzela čez 40 naselbin, med temi tri v bližini čehoslovaške meje. Pričakuje se, da se bosta ruski armadi združili. Moskva ne omenja operacij sovjetskih armad na Poljskem in v Vzhodni Prusiji. Maršal Stalin je v odredbi dneva naznanil počiščenje petčamskega distrik-ta v severni Finski. Leyto Filipini, 2. nov.—Oddelki prve ameriške divizije so se približale Carigari, zadnji japonski trdnjavi na tem otoku, poroča general Douglas MacArthur. Ta leži samo sedem milj stran od edine ceste, ki je odprta Japoncem. Ameriški letalci podpirajo operacije čet. MacArthur je naznanil, da so letalci metali bombe na japonske baze na otokih Ne-gros, Mindanao in Bacolod. Pearl Harbor, Havaji, 2. nov. —Admiral Chester W. Nimitz je bilo več ameri rusko-britska posvetovanja glede poljske Uradni krogi naznanili dosego sporazuma STALIN REVIDIRAL STALIŠČE London. 2. no?.—Uradni krogi so naznanili dosego sporazuma med premierjem Churchillom in maršalom Btalinom, ki sta nedavno konferirala v Moskvi, da ne bo Rusija in ne Velika Britanija storila nobenega koraka glede rešitve poljskega vprašanja brez posvetovanja med njima. Reprezentantje zavezniških držav sodijo, da je sporazum velika pridobitev. Velika Britanija je priznala sovjetske interese na Balkanu, zlasti v Rumunijl, Bolgariji, Jugoslaviji in na Ogrskem, Rusija pa britske v vzhodni Evropi. Poljska ubežna vlada v Londonu je zdaj bolj osamljena nego je bila kdaj prej. . , „ . I Premier Churchill ni samo preko Atlantika v angleške luke.' podpiral Stalinovega stališča, da McMaster je dejal, da bo del mora Curzonova linija, začrtana kanadske bojne mornarice vržen po prvi svetovni vojni, tvoriti v akcijo proti japonski sili na mejo med Poljsko in Nemčijo, Pacifiku po porazu nemške obo- temveč je zavrnil tudi zahtevo Delna demobilizacija bojne mornarice • Ottawa. Kanada. 2. nov.—Vojni minister J. L. Ralston je resig-niral. Kot vzrok je omenjen spor s premierjem Kingom in drugimi člani kabineta. Spor je nastal zaradi vprašanja ojačanja kanadskih sil onstran morja. Poročilo pravi, da bo Ralstona nasledil general A. G. McNautfhton, bivši poveljnik kanadske armade v Angliji. Mornarični minister H. McMaster je naznanil delno demo-bilizacijo kanadske bojne mor narice po zaključenju vojne v Evropi. Enote mornarice spremljajo konvoje, ki prevažajo orožje, strelivo in druge potrebščine Domače vesti Oblaki Chicago,—Glavni urad jednote je 1. nov. obiskal Ernie Reven, član društva S59 SNPJ, ki sluil prl marinlh in se nahaja na 30-dnevnem dopustu. V vojni na centralnem Pacifiku je služil dve leti. o Is Clevelanda Cleveland,—V opasnem stanju se nahaja v luteranski bolnišnici Joseph Yartz, ki je delal pri 3ishop St Babcock Co. na E. 55 st., in ob času eksplozije plina pri East Ohio Gas Co. dobil hude opekline.—V okrajni mrtvašnici je Še vedno 74 ožganih tru< sel nespoznanih oseb, ki so izgubile življenje v znani katastrofi. Te žrtve nameravajo skupno pokopati, ker ni več upa nja na identifikacijo - Pri dru< ifcini Bačnik v Euclidu so sa oglasile vile rojenice in pustile dvojčka, oba fanta—lz bolnišnice st* Je vrnila na svoj dom mrs. Frances Leveč, ki je srečno prestala težko operacijo. rožene sile na evropskih bojiščih. Ekonomska obnova francoske Gvineje Začasna vlada sestavlja program Stanislava MikolaJczyka, da mo ra biti ]Lvov vrnjen Poljski. Mikolajczyk se mora borit proti opoziciji v svoji vladi, ki zavrača Curzonovo linijo kot bo 'dočo mejo. Churchill je odprto I povedal članom poljske ubežne ' vlada, da se bo morala Poljsks zanašati na pomoč RuBije prot Nemčiji, če bo slednja skušala v bodočnosti z agresijo ponovno okupirati izgubljene pokrajine na vzhodu, aovf« Letalska konferenca v Chicagu Ruiija ne bo potlala reprezentantov t Chicago. 2. nov.—Mednarodna Obnova odnoiajeV 8 /d-' letalska konferenca se Je včeraj pričela v hotelu S t even su. Na to čudna politika francoske začasne vlade Kitajski komunisti proti diktaturi Kaiiek se uprl zahtevi za reorgani-ziranje vlade poslalo delegate Al držav, klavni predmet razprav Je regu-iranje civilnega letalstva v povojni dobi. Delegate je po odprtju konference pozdravil Adolf A. Berle, pomožni državni tajnik. Dejal e, da je popolnoma uverjen, da lxi konferenca sprejela važne zaključke glede razmaha civilnega letalstva. . Danes bo govoril preti delegati lord Swinton, načelnik britske delegacije. On bo orisal glavna vprašanja in probleme, ki čaka-o rešitve. Njemu bodo sledili načelniki delegacij drugih držav. Sovjetska Rusija Je v zadnjem momentu naznanila, da ne bo joslala reprezentantov ns kon-erenco. Kot vzrok je navedla, da so bili na konferenco povab-jeni predstavniki Španije, Portugalska in Svlce, držav, ki zavzemajo neprijateljsko stališči napram Sovjetski uniji. Prej Je uilo naznanjeno, da bo Andrej Gromiko, poslanik v WashingtO-nu, načelnik ruske delegacije na konferenci. New Delhl. Indija. 2. nov.— Poročilo iz zanesljivih virov prs vi, da je Lin Tzuhan, besednik kitajskih komunistov, poslal pl smo voditeljem "Kuomintanga" (narodne stranka) v Čungktngu v katerem zahteva razpust dlk tature ene stranke in ustanovi tev koalicijske vlade. "Resna kriza je zajela Kitaj _ sko," pravi Tzuhan. "Ta Je po me po Krajine . vo)>|kega, ekonomske-elake armade I . . ..............VkI.u Detve y straši s komunizmom »i Hillman politični poglavar v Ameriki iistično Španijo ParU. 2. novembra.—General ta^r * *ulturne8" Kr'" Charles de Gaulle, predsednik začasne francoske vlade, je naznanil sestavljanje programa za ekonomsko obnovo Gvineje, kolonije v Južni Ameriki. Ta naj ^ ^ , _-------------- c bi postala z razvojem bogata ko- Jin povedai( da mora skleniti " lonija v okviru francoskega im- Kporazum z odborom za osvobo- navljajo civilne administracije. Izgleda, da je tudi Stalin spremenil svoje stališče glede Poljske. V avgustu, ko je Mikolaj-czyk prišel v Moskvo, mu je Sta naznanil, da je —- ^nia ških bojnih ladij poškodovanih.^ 8e je izrekla proti stari v drugi bitki z japonsko pomor-1 koncentrirana sko silo pri Filiprnlh, v 1taton.P J. ^ 8,a(lkorJfl ln so Japonci izgubili 60 bojnih la- » ......j dij. Admiral ni razkril imen ameriških ladij, ki so bile poškodovane v bitki. Rim, 2. nov,—Peta ameriška armada je odbila več nemških protinapadov na svoje pozicije m južni strani Bologne, komu mkacijskrga centra v severni Italiji, in vrgla sovražnika na Z*'J ' velikimi izgubami. Enote armade so zasedle višine . Ni/ini San Pietra, križišča ceste ^"gna-Rimini. C<*te '»sme britske armade so ^'•■inovile nova mostišča, oku MHdolo in konsolidirale pozicije na ozemlju ob re-msi V bitki za posest Mel-ilo ubitih več sto Nem- ctv Zavezniško poveljstvo poročs ^'britske vojaške straže vko v Solun, drugo največje o,i to in glavno luko ob I '•< m morju. Radio Berlin Pf,,j naznanil umik nemških '' " Soluna. London. 2. nov.—Ruske čete so 1 ,;ir-nju proti Budimpešti kih planjavah med Dona "kupirale Lajosmizse ' ko križišče, 33 milj juž ' mo od glavnega ogrskega Jelavske demonetra-cije v Londonu London, 2. nov.—Tri tisoč delavcev je demonstriralo pred parlamentom za povojno uposli-tev. Demonstracija je presenetila avtoritete. Policija je pognala demonstrante na dvorišče ozadju parlamenta, aretirala pa ni nobenega. Laborit D. N. 3ritt je svetoval delavcem, naj pošljejo svoje delegate v urade ministrov. Demonstracija je bi-.a protest, ker so nekatere tovarne zaprle vrata in odslovile delavce. ki Hor doU U¥a 1 gritii Evi ruma, ker se je izkazala za škodljivo. Ta politika ni krila potreb prebivalcev. Sedanji program predvideva razvoj poljedelstva in živinoreje. Zemlja je ugodna za pridelovanje riža in zelenjave, ki se bo izvažala na druge francoske otoke in poseščine na Karibej-skem morju. Med temi sta otoka Martinik in Guadeloupe, ki sta bila odvisna od uvoza riža iz Indokine in britskih kolonij. Gvineja ima tudi druge vire bogastva, ki še niso dotaknjeni. Eden izmed teh so gozdovi. V katerih raste čez 400 različnih vrst dreves. Vlada je nsglasila, da se program ne bo mogel izvajati brez dotoka več tisoč delavcev iz Francije. Gvineja je velika kolonija, v kateri pa živi le okrog 30.000 ljudi. i9rotivladne demon-gtracije v Bukareiti London, 2. nov.—Radio Moskva poroča o velikih protivlad-nih demonstracijah v Bukarešti, taterih se je udeležilo čez 70,000 Judi. Demonstrantje so zahtevali resignacijo vlade, katere predsednik je general Konstantin Sanatescu. To naj bi nasledil režim demokratične fronte Nepotrjeno poročilo iz Rima pravi, da so člani rumunske vla de resignirsll ln ds je krslj Mihael sprejel resignacije. Rooševelt bo govoril Boštonu Washington, D. C., 2. nov -Bels hišs je naznanils. da bo predsednik obiskal novoangle-ike države in govoril v Bostonu. Masa v soboto zvečer. Njegov govor bo po radiu oddajan po vsej deželi. PretJ prihodom v Boston bo Rooscvelt obuka Bndgeport in Hartford, Conn S ved »ha za mednarodno kooperacijo Stockholm, Švedska, 2. nov,-Zunsnjl minister Christisn E Guenther je izjavil v psrlamen-tu. ko se je sestal v svojem za-Hedanju, da Je Svedsks za med-nsrodno kooperacijo Ona bo prispevala svoj delež k naporom katerih cilj Je ustanovitev svetovne organizacije za vzdrževanje in zaščito miru po zaključenju sedanje vojne. Ekeplozija na f rane o-shem vlaku pri Parizu Psriz, 2. nov.—Eksplozija na vlaku, naloženem z municijo, pariškem predmestju, je razbu rila prebivalce. Kosi razb.tegs vlaka so prileteli na proator, kjer 20 minut prej atal geners' d i tev Poljske, ki je bil ustanov en v Rusiji in čigar glavni stan e zdaj v Lublinu Ko je poljski jremier drugič obiskal Moskvo, ni Stalin ponovil zahteve. Mnenje prevladuje, da Jo Rublja naklonjena ustanovitvi take poljske vlade, v kateri naj bi mele vse gru|>e reprezentacijo. Zavezniške priprave za ofenzivo Poraz nemške sile v tem letu London, 2. nov -Iz zanesljivih virov se doznava, da m se Velika Britanija, Rusija in Amerika sporazumele o na' rtih glede ve-ike ofenzive proti Nemčiji. Pričela se bo najbrž« ts mesec kljub odločnemu ln obupnemu odporu nacljskih sil, da »e Nemčija potisne na kolena pred novim le-tom. O pripravah gl-de zavezniške ofenzive so im- vršili razgovori se lK> poostrila, če ne bo koalicij ska vlada nasledila diktature generala Kaišeka. Komunistične organizacije bodo vztrajale borbi za priznanje." Zdaj se polagoma odkriva ozadje odpoklica ameriškega generala Josepha W. Stllwella kot poveljnika zavezniških sil na K tajskem, v Burmi in Indiji. Ozadje Je kombinacija strategije in diplomacije, ki se lahko pojavi le v Orientu. Ameriška politika v tem delu sveta se je pričela oblikovati, ko sta dospela v Cungking general Pttrick llurley in Donsld M Nelson, bivši načelnik odbora za vojno produkcijo, kot Roosevel-tovs osebna odfjosianca. Oba sta pritiskala na diktatorja Kaišeka za poglobitev kooperacije z Ameriko v vojni proti Japoncem. Hurley In Nelson sta odprlo povedale Kalšeku, da je njegova vlada razočarala Ameriko, ker m htonla nobenega koraka za dosego sporazuma med njo lii komunisti v severovzhodnih provincah, ki v^iljo uspešne o per a-tU je proti Japoncem. Tak sporazum bi pospešil pora/. ja|>on-hkih sil na Kitajskem. Hurley in Nelson sta zahtevala tudi re REPUBLIKANCI IZGNANI IZ KONZULATOV Washlngton. D. C., 2. nov,— Spomini na dneve, ko je socialist in predsednik francoske vlade ,eon Blum pasivno podpiral reakcijo v Španiji, se oživljajo v 3sriiu, kjer Je sedež začasne francoske vlade generala Chsr-lesa de Gaulla. Francoski zuns-n j i urad igra dvoobrazno politi-'ko, da opraviči koketiranje s španskim diktatorjem Francom. Izgleda, da bodo oni Američani, ki so videli v generalu De Gaullu simbol nove, prerojene Francije, razočsrani. Očitno je, da bo general barantal s diktatorjem Francom lz istih bedastih razlogov, katere je Blum nsgla-al, ko je odklonil pomoč španskim republikancem v času civilne vojne, Barantal bo z onimi, ki nočejo dati španskemu ljudstvu prilike, tla si Izbere vlado, kakršno hoče. De Gaulle priznava in podpira Franca iz razlogov "nujnosti", čeprav je obsojal Ameriko, ko je še Imela zveze s francosko vlado v Vlchyju. Namesto da bi Iskorlstll priliko ln pomagal onmi, ki hočejo strmoglaviti Francov fašistični ružim, mu De Gaulle nudi podporo, da se vzdrii na krmilu. On Je proti španskim republikancem, ki bi radi ustanovili vlado v Madridu, katera bi reprezenti-rals špansko ljudstvo, Francoski zunanji urad je namignil, da bo De Gaulle obnovil dinlomatične uc| noša ju s fašistično Španijo. Proti Spancem V Franciji, ki lovražtjo diktatorja Francs, bo De Gaulleva vlada ostro nssto-pala. Smatra jih za politične izgnance in begunce. Republikanci, ki so zasedli španske konzulate v južni Franciji, so že dobili klofuto, ko so morali zapustiti te konzulate. Obmejne kraje, kjer so se vršile bilke med španskimi republikanci in četami redne španske armade, stražljo francoski vojaki, "da se zaščiti nevtralnost Francije", To je dokaz, da se Je De Gaulle postavil na stran španskega diktatorja. Boston, Mass., 2. nov.—Govor-nar Thomas K ,Dewey, predsedniški kandidat republikanske stranke, Je na shodu v tej trdnjavi irskih katoličanov plediral za poraz predsednika Roosevel-ta pri volitvah prihodnji torek. Privlekel Je na dan komunistično strašilo in poudarjal, eini ie ni „11 vaškimiveščah tiral je tud obdolžltve proti ge- ^ K„wir< (M tam bo odšel prerojena država, ^prsvebiU uVt^M Amffl. nI , . —. , kater, ps iz vsrnoMnlh/; kjer bo imel akoro devet Met poi diktaturo. Sin ob&odil generala Mihajloviča konferenci zaato,»al W. Averell I ra/logov niso bile razkrite HarnrAan, ptsilanik v Rusiji On je nedavno doK|>"l v Washlng-| ton, kjer Je ptiro^al predsedniku Rooaeveltu o zaključkih »prejetih ns konferenci Churchill, Bulm in Rooeevelt nočejo dvigniti upanja množic, ki bi lahko zmanjšalo nspore za ogromno borbo, ki se prlpravljs dasi vsi vidijo možnost fKirsza Nemčije v prihodnjih dveh me »eclh Odpfir bo morda še trsjsl v nekaterih o»arnl)*mh krsjth znotraj Nemčije Načrti za fcončnl napad na Nemčijo so vojaška Ujnost Pričakuje ae, da bodo ruske arma i dva »hoda enega v Wllkes-Bar- prej notranjo, v vtijnl pa pod na-reju drugega pa v Bcrantimu. Iz |oljsko. Sentim. nt je proti po-pjnnsvlvsnlje se bo vrnil v New vratku kralja Jurijs, ki je vla-York kjer bo v soboto govoril v dal deMo * okovano fjeatjo __* i! 1 L 1 1 /<<..n.li i in ki/t/linij 1 Madlson Stjuare Gardnu. ChaTles"de_ Gsulle, predaedn.k na vzhodu is^a.r.o udarile fiantM^k« vlade Nekaj ljudi je po Nemčiji kot zavezniške sile bilo rsnjenih. London, 2. nov--Branko Ml- , .. u'.'.mm hajlovič, sin generala Mlhsjlovl \KontIškaCija MušBOll Ča, poveljnike četnikov v Ju«o ntj9vega premoienja slavij!, Je obsodil svojegs očeta /fa/j:j zaradi izdsjstvs ln »tjdelovsnja t nemško okupacijsko silo. Na-/nam I je, da ae Je pridružil «isvo» bodi I ni armadi maršala Tita, "ds zbriše sramoto svojega tiče ta " Hči Grozdans le tudi obsodila Rim, 2. nov,—Vlada Je odredi la konfiskacijo vw?«a premo! Grški izdajalci in kvlzlingl, ki so kooperirali z nemško okupacijsko silo, se »krivsjo. TI vedo, kakšna usoda jih I« zadela, če pridejo v rok« giskih gertlcev, ki m u pomočjo britskih čet osvobodili svojo dom<#vlno Vč#raj )" bila četrta obletnua inva/ije Grči J* po italijanskih svojega očeta kot izdajalca, ko skacijl Je <»bjavlla uradna teanl ae je pridružila partizanom Is- ška agentura. Mnenje prevladu Javila je, da je postal hlspec Nemcev in Izdajale* Interesov svoje domovine .v - - - w ml« h/ 1 f r'-' i nja bivS«*j{M diktatorja Mus»lu M, vršile paradf In »hodi, pfikrsjinah. Naznanilo o konfl- n- katerih so govorniki vseh političnih strsnk naglašali važnost dogodka. Fašistična Italija, ki je je, ds je Musaoltni vložil vh ji akušala p*jdjarmitl Grčijo, Je del svojega bogastvs v brazilske obležala rbltana tleh in nacljako banke. 1 Nemčijo caks Uita usoda. PROSVETA PETEK, 3. NOVEM RTU PROSVETA THE ENLIGHTENMEHT GLAMLO IM LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPOBNE JEDNOTE Oi .iMi publiabod br Slovene National Bm^U Soctotr Naročnin« M Zdruiene driave Osven Chloog«) in .. jKT M 00 u pol lot«. 11.50 io čotrt lotoi m Chicago la okolico Cook Co.. 17^0 sacelo loto. $3 74 aa pol lota; aa inoM*nstvo M^O. Suabcriptlon r.t..: lor ibo Unllod Stalo« (oncept Chicago) and lijM p« ,a«r. Chicago and Cook Counir $7M por fMi, foroign counlries »100 por year. ^ ■■ C*n« oglaaov po dogovoru—Rokopisi dopisov bi nonafotenih m na vračalo. Rokopisi literarno vsebine (trtico, poveeii. ^mT pesmi Itd.) sa vrnelo pošiljatelju lo v slučaju, io Jo priloftil ® Aorartising rates on agroement—Manuscripl« ot conununicatione «ad unaolicilod «rtlclos irtll not bo raturnod. Other manuaoripis. «uck aa storioa. pUjs. poems. elc~ will bo rotumod to sonda« only 0hon acconpaniod by sell-addresaod and siansped onvolopo. Naslov na vso. kav ima slik ■ listom i PROSVETA 2857-39 So. Lavrndalo Avo.. Chicago 29, Iliiqo!a MEMBER or THE FEDERATED PRESS Glasovi iz naselbin IM Datum v oklepaju nu prlrnti (NovemHer 30. 1944), poleg va*ega imena na naslovu pomeni, da vam Je s tem datumom potekla naročnina. Ponovite Jo pravočasno, da se vam list ne ustavL ________ Kompanijski unionizem v politiki Amerika je edina industrijska dežela na svetu s politično demokracijo, ki je brez močne delavske ali socialistične stranke. »>Tukaj še vedno velja buržva/.no pravilo, da kapitalist in delavec, farmar in bankir, siromak in bogatin, izkori&cevalec in izkoriščani imata v politiki iste interese in glasujeta za iste kandidate na listi te ali druge kapitalistične stranke. Moč glasovnice se v tej veliki deželi—na eni strani silno bogata in razkošna, na drugi pa revna in v času gospodarske krize brezposelna in tudi lačna—moč glasovnice se s strani delovnih mas še vedno izraža v tradicionalnem političnem geslu: "Nagradi prijatelja in kaznuj sovražnika," ali pa tudi na samih obljubah, kaj vse bo ta ali oni storil, ako bo izvoljen. Ker navadno ostane le pri obljubah, se pri prihodnjih volitvah "suvereni" državljani zaže-nejo, da pomečejo "kruke ven" in izvolijo zopet "dobre" kandidat*. To s«* ponavlja od volitev do volitev, iz leta v leto. Pes se v krogu lovi za lastni rep in ostane vedno na istem mestu. V tej igri, po volitvah navadno postane razočaran, toda politično ne modrejši. Dasi se zelo jezi na korumpirane politične mašine in zabavlja čez one, za katere je glasoval ali celo agitiral, toda ob prihodnjih volitvah je vso to pozabljeno in zopet pleše v starem kolobarju. Mnogi si tudi ustvarijo Mojzesa, za katerim su pripravljeni drveti čez drn.in strn. Ako se oozneje izkaže, da niso dobili "dveh kar v vsako ffffražo" in pečenih kokoftl na sleherno mizo, marveč kronično brezposelnost, iz katere jih je začasno rešUale globusna vojna, tedaj je zopet razočaranje in zopet ijcejo* drugega političnega odrešenika. ako s starim niso več zadovoljni. Taka je približno politična "zrelost" ameriških delovnih mas in malomcščanstva. Svojih intensov se zavedajo le kapitalisti, gospodarji Amerike in pa njih politični in intelektualni valpeti, ki tvorijo ali služijo korumpiranim mašlnam starih strank. Nagrada teh valpetov so bolje ali slabše plačane politične službe, ali pričakovanje teh služb. Dejovno ljudstvo pa pridno drži bisago. Ta politična nezrelost delovnih, mas v tej deželi jc zopet v polnem cvetju v sedanji volilni kampanji. Sploh letos Se bolj bujno cvete kot je cvetela kdaj v zadnjem pol stoletju. Iz svojih razlogov so ae ji pridružili letos tudi "komunisti," ki imenitno ribarijo v kalnem. Tudi mnogi bivši socialisti iu progresivci ho postali pravi kapitalistični valpeti—nekateri radi služb ali pojitičnih aspiracij, drugi, ker ao izgubili vero v ideje »n nauke, katere so nekoč izpovedovali. Oprijeli so se kapitalističnega šablonizma in kompanijskega političnega unionizma in zdaj /uvajajo še druge. Se več: v opravičevanje svoje politične degeneriranoati skušajo metati blato tudi na one, ki še verujejo v velike ideje in nauke. Oslepeli so toliko, ds ne vidijo, da more »vet ozdi uveli in se izvleči iz pekla edino le, ako ae oprime velik'h idej in naukov demokratičnega socializma. Kdor misli, da bo prišlo do uresničenja teh idej skozi kakšno kapitalistično stranko, ki je neka I let slučajno paradirala pod znamko "new deala," se zelo moti in je pozabil, kar se Je kdaj naučil iz življenja Med temi Je tudi precej naših, drugače delavsko zavednih in dobro mislecih delavcev, katei m predvsem veljajo te besede. No mislimo, da bomo koga spreobrnili in jih zopet privedli nazaj na pota načel in principov. Ako lo ozdravljiv^ Jih bodo mogli ozdru-viti le dogodki prihodnjih let mi nobene besede. Izkušnje so najboljša šola. Tragično je le, du se ljudje tako malo uče iz izkušenj. POROČILO O CLEVELAND-SKI KATASTROFI Cleveland, O. — Čitali ste v ameriških časopisih in slišali po radiu o strahoviti polarni katastrofi, kj je zadela mesto Cleveland v petek, 20. oktobra. Eksplozija, ki je zanetila velik o-genj, se je zgodila v bližini slovenske naselbine, to je na 62. cesti, kjer se nahaja plinska družba East Ohio Gas Co. Eksplodirali so veliki rezervoarji, v katerih je bil tekoči plin. Računa se, da je bilo prizadetih okoli 40 do 44 blokov, kjer stanujejo skoro sami Slovenci in nekaj Hrvatov. Hiš pa je zgorelo ali se porušilo približno 250. Na tisoče in tisoče ljudi je ostalo brez strehe. Človeka groza strese, ko gleda na razdejani prostor. Danes, ko to pišem (28. oktobra), so našli 135 žrtev, a identificirali so jih komaj 61. Ostali so tako obžgani ali pa sežgani, da se jih ne more spoznati. V raznih bolnišnicah pa leži mnogo oseb, ki so bile obžgane. Nekateri so težko poškodovani in marsikateri je že podlegel opeklinam. Mesto Cleveland ni bilo še v svoji zgodovini tako prizadeto, kot'ga je prizadela ta strašna katastrofa. Leta 1908 je Cleveland zadela tudi velika katastrofa, ko je v ljudski šoli na 52. cesti zgorelo 270 nedolžnih otrok. Čudno pa je, da je tudi v tisti nesreči izgubilo življenja največ slovenskih otrok. Vzroki eksplozije plinskih rezervoarjev niso znani. Nihče ne ve, ali noče vedeti, kaj je povzročilo eksplozijo. Najbrže se ne bo nikoli izvedelo. Sušlja pa se, da je eden rezervoarjev .puščal tekoči plin že precej časa. Ali je to resnica ali ne, je težko reči. Vse kaže, da je plin-uhajal in se vžgal v zraku, nakar je nastala strahovita eksplozija in razgna-lo je prvi rezervoar, nato pa vsled velike vročine, ki je nastala po eksploziji, je razneslo še drugi rezervoar. Goreči plin je nato zanetil ogenj na vseh straneh. Drugi rezervoar je eksplodiral šele ob devetih zvečer istega dne. A čudež vseh. čudežev je bil, da se nista raznesla ostala .dva rezervoarja, kajti vročina je bila npznosna. Ogenj bi prizadel še veliko več škode, ako bi pihal severni veter, to je od jezera proti jugu. Vedeti je treba, da je plinski no progo. Promet v tem kraju je bil ustavljen več dni. Najbolj prizadete so tri ulice. Te so: 61., 62. in Carry ave. Na teh ulicah so razdejane skoro vse hiše in poslopja, izjem je le nekaj. Delno so poškodovane tudi 63. cesta, 55. in St. Clair ave. med 62. in 55. cesto. Pritisk zraka je razbil tudi nekaj šip v Slovenskem narodnem domu na 64. cesti. Tiskarna Enakopravnost tudi ni trpela posebne škode razen izložbenih oken, ki jih je vrglo ven. Tiskarna Ameriške domovine in. poslopje tudi ni poškodovano. Tudi Grdinov pogrebni zavod ni bil razdejan. Nekaj škode pa je na Knauso-vem polju, v katerem se nahaja The North American banka. Pogorela pa je Grdinova dvorana na St. Clair ave. Vsega priznanja je vreden cle-velandski župan Prank Lausche. Ob času katastrofe je bil na agitaciji kot kandidat za governerja države Ohia. Takoj je prihi-tel v Cleveland in se podal na kraj nesreče in tolažil nesrečne rojake in druge. Kjer koli je mogel, je pomagal, svetoval in ukazoval. Vsa čast in priznanje našemu županu! Prihodnjič nadaljujem spis o elevelandski katastrofi, Anton Jankovlch. a tedaj pa pričnejo zopet igrati ko nas je "komandiral" Hoover. za dolarje in celo več. : Ne smemo pozabiti Hooverjevih Nekoč je neki mladenič igral "vasi," krušnih vrst in velike za visoke vsote, s vedno vse iz- j brezposelnosti! Slišala sem, ko gubil. Povedal sem mu, da izgublja vsako pot najbrže za to, ker je tisti peni, s katerim so igrali njegovi pajdaši lahko tako narejen, da je na obeh straneh skupaj s{>ojen in tako lahko ima na obeh straneh "glavo ali pa rep." g Od tedaj naprej fant ni več igral, kajti pričelo se mu je svitati, da ga goljufajo. Znano je, da* poštenjak nikoli ne dobi, ampak samo goljufi. Milijoni so že zaigrali vse, kar so imeli, dočim se maste za njih denar profesionalni lopovi. Razumljivo, da slednji ne morejo živeti od zraka ali pa božje šti-me. . . V Ameriki ni strokovnjaka, ki bi bil zmožen izračunati, koliko denarja izgube ljudje pri raznih hazardnih igrah vsak dan. Ako se bo igranje nadaljevalo v tem tempu, potem bomo lahko rekli, da je Amerika dežela igralcev. Veliko se igra za denar pri belem dnevu, vpričo vseh, še več pa v raznih igralnicah, brlogih in beznicah. Igralci so največji siromaki na svetu, ki zapravljajo težko pri-služeni denar, a profesionalni lo povi se pa rede na njih račun. Frank Kroll. IGRANJE ZA DENAR Brookfield, Mo.—Že večkrat sem nameraval na kratko opisati igranje za denar. V tovarni, v mestu Monroeju, Mich., kjer sem delal, so delavci-trpinl neprestano igrali. "Mož ali cifra?", sc vzklikali, stavili in izgubljali. Stavili so od pet centov do dolarja, nekateri strastni igralci p i celo do pet dolarjev. Včasih sc igrali za denar celo med delom in čestokrat po delu. Neki dela vep m». je pravil, da so pričeli igrati kvarte takoj po delu" na-mfteto da bi šli domov, se skrili v kakšen kotiček in igrali skozi vso noč. Nekoč je neki delavec v eni noči priigral 600 dolarjev. Tedaj so delali v tisti tovarni skoro sami strastni igralci. Služili so lep denar, a ga takoj za-fučkali. Razne hazardne igre so se razpasle po vsej Ameriki. Ko sem se pred kratkim vozil z busom sem videl skoco na vsaki avtobusni postaji igralce za denar-« "mož ali cifra," ali po angleške "glava ali rep" . . . Med igralci požar'veliko "hujšf "kot napaden civlil1i18tc a" vo->a*e * . Mlr> hnllio rti MIa o lam akImi 1,, in ga je skoro nemogoče kontro- lirati, kajti plameni lete in švi gajo v zraku na vse strani. Sreča v nesreči je bila, ker nista eksplodirala ostala tanka. Ako bi, potem bi bila tista ok«-lica popolnoma uničena. Prav tako je bila velika sreča, ker so bili otroci v času razstrelbe v šoli. Gasilci, policija in druge organizacije so se imenitno izkazale pri reševalnem delu. Komaj je izbruhnil požar, a so bili na licu mesta mnogi policisti, gasilci in osebje Rdečega križa. V nervozni naglici so švigali sem Toda kdor neče biti razočaran, kakor tudi ne kriv zavajanja dru-gih. naj ne pozabi. da načela 'n principi še vedno vtiljwju» da jejn tja, dajali povelja, nudili po-načclnu politika edina zdrava »n ♦* daljšega vidik« lutU najbolj moč ranjencem in odpeljavali koristna delavstvu «n človeštvu. Brez nje se utopite v gnojnici političnega oportunizma najslabše vrste. Zavedamo »e, du je drvenje orotl deročemu toku zelo nehvaležno in navidezno tudi neplodonosno delo. Pravimo navider.no, kajti v lealnosti morete preprečiti škodljivo jioplavo edino s tem, ako m toku postavile po robu in gi /ajezite. To pravilo velja tako na )x>lju aplicirane vede kot tud' na polju narodnega gospodarstvu, ki t!« usmerja politika In deroči tok morete zajeziti le, ako ste dovolj močni; če niste, vas seveda tok pobere in odnese s seboj. 1/. levu vidiku gledamo tudi na tekočo volilno kampunjo, ki je po vsebini in politični vzgoji ena izmed najbolj praznih. Suče se le oktog dveh osebnosti, Rooaevelta in Deweyja, ne okrog perečih notranjih in zunanjih problemov, pred katerimi se nuhaja dežela. Razlog /a to je, ker n* toliko močne opozicijske ali tretje stranke, k i h« kaj fttclu V piejšnjili pt< dftedntških kampanjah je vsaj socialistična stranka nekaj štela m silila pred Javnost ra/pravo o važnih gospodarskih in socialnih tiioblemlh. Ptot* kapitalizmu in a«»cialnim krivicam ao grmeli lud« komunisti. Slednji so se popolnoma poburfva-/ili, Mjcialiatična stianka ie pa i»hka ln ladi strogih volilnih zakonov v mnogih di/avah aoloh n na glasovnici. Vendar bi pa milijon kIumiv. oddanih za njen program, več štelo kot bodo šteli vsi delavski i*l«»nvit oddani /a to aH drugo kapitalistično stranko. Ametilko d< I a val v o a«* je oiavlno naučlo ocenjevati kompamj-tki unionizem v tovarni. Spoznalo je, da je le goljufija in da so knmpanijake unij« !« « "»die boaaov. Tod« tud» kompanijski um.» politiki m nI« t»«>l}ši V re»nh « >• -.lepilen, ker v bistvu uči. du mi interesi kapitalista lil delavca, farmarja In bankirja. sitomaka »n bogatina enak* Zato bo tej vojni sledila šc večja brrzpoaelnoM kot je bila med n|«», i»u m0 bo izvoljen Roow»*-velt all l)rwev. ln sklenili bodo tudi tak mir, d.i im-bo človeštvo »jokalo In še krvavelo. mrtvece. Tudi ambulančni avtomobili so drveli gori in doli. Bilo je tudi veliko zdravnikov in bolničfirk. Takoj so pripravili več- prostorov za ranjence, glavni stan pa je bila Wilsono-va Aola na 55 cesti. Tam so nekateri brezdomci tudi prenočili. Veliko poguma in hrabrosti je pokazala clevelanAska policija in prav tako gHNllci. Neutrud-Ijtvo S4> vršili delo v bližini eksplozije In podili ljudi iz gorečih hiš. Ljudje no silile v hiše, da bi rešili denar in razne listine ln dokumente. Policisti so imeli polne roke dela, da so jih stran odgnali, nekatere celo s silo. Pri tem pa ne smemo pozabiti.* da ao v ozračju vse povood letali goreči plazi plin« in kogar je plaz aadel je /goi» I Poleg letečega gorečega plina «o bile še druge nevarnosti in strahote, Plinske cevi pod tlakom ao eksplodirale in povzročile veliko nesreč, še več pa strahu In bobnenja. Nihče ni vedel kje ho kaka cev razpočila In vrgla v zrak človeka ali pa ambulančni avtomobil Taka eksplozija je razdejala cesto na 92 eestl in St. Clair ave in poulič- Nič boljše ni bilo v tem oziru, ko sem prišel v to mesto. Vstopil sem v restavracijo in slišal "glava ali rep?" Ako si prav blizu, hitro spoznaš, ali igralca igratu za veliko ali majhno vsoto. Danes te vrste igralce, ki igrajo "mož ali cifra," nihče ne nadleguje. Igra ie videti zelo nedolžna, navidezno kratkočasenje s tistimi bakrenimi peniji. Ko pride mimo stražnik in vidi penije na tleh, lepo odkoraka naprej, VSAKEGA NEKAJ ' Export, Pa.—Že dolgo časa se Dripravljam, da bom zopet napisala nekaj vrstic za našo Prosveto, katera je zelo priljubljena ned člani in je več vredna za Slovence kot jo cenimo. Vsaka .lovenska hiša bi morala biti na-očena na Prosveto. Pravijo, da je bolje pozno kot nikoli; zato sem se odločila, da »e ob tej priliki najlepše zahva ju jem vsem darovalcem in prijateljem, ki so se udeležili naji ne zlate poroke, ki se je vršila 6. julija tega leta. Nameravala ;em še zahvaliti vsem imenoma v obliki oglasa, toda ker je bilo •ez dvesto imen, sem vprašala ipravnika Prosvete, koliko bi tala taka zahvala, sem dobila dgovor da $35. To pa je malo ireveč za naju, ki sva revnega tanu, zato vas prosim, da se za lovoljite, da se kar skupno vsem '.ahvaljujem. Iz srca želim, da >i vsi, ki ste se udeležili najine date poroke, tudi obhajali 50-etnico skupnega zakonskega živ-jenja. Zdaj pa bi nekaj rada napisa-a, toda ne vem kako bi začela, la bi bilo vsem prav. Vseeno 'aom napisala moje skromne mili. Nahajamo se v kritičnem ooložaju, zato moramo dobro premisliti, komu bomo oddali ivoj glas na dan 7. novembra. Jaz sem revna rudarjeva žena, oovrhu tega pa tudi stara, sve tujem pa vam, da pojdite volit ;n volite po svojem prepričanju, toda nikar se ne pustite zavajati in ne poslušajte onih, ki so naši sovražniki. Volite za tistega, ki nam je dal kos kruha in ne za tistega, ki šele obljubuje, da ga bo dal. Dragi rojaki! Samo prikličite si v spomin, kako malo obleke in obuvala ie bilo na razpolago, O VOLITVAH IN DRUGO Canonsburg. Pa.—Vojni metež je zadel vse ljudi v Ameriki Tudi Slovence. Ker smo maj hen narod, moramo pač sledit; drugim in izvrševati svoje doli nosti, ki nam jih nalagajo. l'u-kajšnji Slovenci se približno ta ko udejstvujeom in gibljemo kot v drugih naselbinah. List Prosveto radi čitamo, kar je nam v korist. 1 Iz dopisov je razvidno, da se naši rojaki v raznih naselbinah zelo zanimajo za predsedniške volitve. Tudi jaz želim sprega voriti nekaj besed. Tiste, ki jih bomo izvolili se daj v razne državne in zvezne urade, bodo ostali na izvoljenih mestih štiri leta. Delavstvo bi moralo voliti pristaše demokratičnega socializma, toda zaenkrat še ni prilike za delavsko stranko in delavskih kandidatov ni na glasovnici, zato moramo pač tako postopati, kot najbolje kaže za nas. V okrajih Washington in Green kandidira v državno le-gislaturo naš društveni član Pe ter Ilish, ki je slovenske narodnosti.. On ie bil poprej mestni svetovalec. On je zmožen in dober bojevnik za delavske pravi ce. Ne pozabimo na volilni dan svojih socialnih principov! Markp Tekavec 138. APEL fa ROJAKE V NORTH CHICAGU IN WAUKEGANU Wauk«gan. IU—V sredini številki Prosvete sem omenila, da se je odzvalo lepo Itevilo Slovencev in Slovenk na sejo, katero je sklical odbor št. 9 JPO-SS in št. 36 SANSa v Slovenskem narodnem domu. Ustanovili smo relifno organizacijo. Izvoljen ie bil odbor, ki ima nalogo zbirati denarne prispevke, kakor .udi oblačila, pe rilo, obutev in sploh vse nujno potrebno blago za naše trpeče brate »n sestre v Jugoslaviji. Rojaki in rojakinje v naši naselbini! Apeliram v imenu tega odbora, da ocfpreU vaša srca in velikodušno pomagate, da zberemo č»m voč za staro domovino. Vsakdo naj se zaveda, da narod iz katerega smo izšli, danes umi-|ra v bedi in pomanjkanju. Bodimo v tej ajftciji složni in ne ozirajmo se na politična ali versks prepriča n/a Slovencev je tako majhno število na svetu, »t-for ote 1» „„. cdp.l|-n» «, .ui»*).ko el sknf^ J odbora! M«ry Krlimsnt* tajnica št 39 SAN* AGfTfRAJTE ZA PROSVET« prrf* 3 NOVEMBRA PROSVETA Jugoslovani v Metriki V ^Sovjetskega poslanika, |]acije "}e priredilo naše društvo P°ie vflbimo na slavnost, kiv svojih prostorih poseben velik Pik,J- z- LU1 (Se nsdsljuje.). 1 času je odbor slučaj- Igoslovenski Glasnik v Santiago de Chile/ E1 Popular v Antofa-gasti, Chile, itd.). Ob priliki italijanske kapitu novabimo--------, - ---------- — 1 tedaj pripravljalo ^^časnikarski sprejem, na kate-l Je l()b priliki narodnega rem je bilo navzočih dvajset do-L?Ve na spreten način izpo-sloval, da je odstopila proizvajalna firma Clusa Filma cploten dohodek te gala-pi:odstavt,* v korist našega društva. Dasi — resnici ;ia ljubo pri znano — se tega filma /al ne more smatrati za nikak umetniško in tehhično dovršeni umotvor, je njega predvajanje vsekakor doneslo društvu $3000.00 mex. (nekaj nad «00 dolarjev) čistega dobička, ki ga je društvo Far KAlif^a« ilariai BONDS STAMPS vse take, ki so postali nezanesljivi. Armada je prvo in poglavitno Francovo oporišče v sedanji Španiji. Armada je še vedno skrajno nezaupna napram vsem levičarskim težnjam. 5. Falango sicer sovraži ves narod, in njeno članstvo ne presega več kot 10 do IS odstotkov prebivalstva, toda v zameno je jako disciplinirana ln izvrstno organizirana. Falanga nastopa z veliko brezobzirnostjo in krutostjo, Franco jo le vedno podpira, akoravno mu je Amerika jasno pokazala, kaj o njej misli. Opozicija proti fal^nfl* P" je razpršena, neenotna, nesložna. Po leg tega pa jo duši tudi neusmi Ijeno zatiranje. Franco jc poskusil .obvladati svojo čedalje nevarnejšo sRua cijo s tem, da se je poskušal od deliti od osišča ,v pogledu zuna nje politike, med tpm ko Je v notranjosti še poostril kruto zatiranje vfceh elementov opozicije. Toda tudi ta nakana ga ne bo nakazalo potom jugoslov. konzu-1 rešila, vsaj ne po mnenju teh la v Mehiki, gospoda Augustina poznavalcev razmer, v trenotku, Legorrete, v celoti organizaciji k0 se bo končala vojna v Evropi American Friends of Yugoslavia Edino vprašanje je, da-li bo ta v Nevv Yorku (takrat še ni bilo preobrat v Španiji prišel soraz- Poslanica pisatelja Adamiča iaatnaga pradaadnlka Juino-alovanakih Amerltanov ob oavobojenlu Belgrada po ra* diu preko OWI Slovenska Narodna Podporna Jednota tftST II So. Lawadaia Av«. Chicago 23. Illlnol« GLAVNI ODBOR U vrtal «4nk pmtotdnlk , nikake zveze z narodno osvobodilno armado v Jugoslaviji) z merno mirno in nekrvavo, ali preko velike in silno krvave re- naročilom, naj se denar porabi I Volucije. za nakup paketov za naše voj- Washingtonski viri navajajo nike, nahajajoče se v osiščnih u- tU(li goVorice, da se nahaja tre- jetniških taboriščih (Dalje prihodnjič.) Kaj se godi v Španiji? Napisal Herbert Seligmann Najbolje informirani krogi v Washingtonu so prepričani, da Francov režim ne bo mogel preživeti konca vojne v Evropi. Ti k^ogi, ki dobro poznajo španske razmere,, pravijo, da je najmanj 85 do 90 odstotkov španskega prebivalstva proti falangi, s katero je Franco še vedno kar najtesneje povezan. V tej opoziciji proti falangi se nahajajo pretežno večine ljudskih množic, in sicer ne glede na to, da-lKstoje na desni ali na levi. ^ Že dvakrat prej je bilo pričakovati nemirov jn izgredov v Španiji, prvič, ko je padel Mus-t solini v Italiji, a drugič, ko je zaveznikom uspelo pregnati Nemce iz Francije ter tako pretrgati stik med Španijo in Nemčijo na topnem. Opozicija proti Francu jc globoka in stara. Da se njegovim nasprotnikom do zdaj še ni posrečilo, prevrniti njegovo vlado je pripisati različnim vzrokom Omenjeni krogi so nekatere teh vzrokov imenovali: 1. Franco in nemška propagan da so v dušah španskega naroda zasadili strah pred komunizmom To pa kljub temu, da je odstotek komunistov zelo nizek—pravijo da ne presega 6'; niti ne v tako zvani "rdeči" Asturiji. Y letu 1932 so imeli komunisti na Span skem komaj notno približno 10,000 Nemcev na španskih tleh, ki se bore v vrstah Francovega vojaštva. Po mnenju teh krogov ni na Španskem niti 600 nacistov, in večina od njih je celo internirana. Spraviti preko španske meje 10,000 v kortesu, a leta 1936 so imeli lc 16 sedežev, od katerih so dobili I Nemcev bi bilo nemogoče opra-8 le kot člani volilne levičarske!^ ng 8krivaj( p0 mišljenju teh koalicije. osebnosti. 2. Španski narod se je preveč Kar se tiče odnoftajev med —nekoliko fatalistično in vdano Španijo in Ameriko, gospodarska —zanašal na prihod zunanje po-1 vojna je zdaj končana. Naše na moči. Ta fatalizem je paraliziral kupovanje španskega materiala napor naroda. Komunisti so gle- ^ je nehalo meseca aprila, rav dali in še gledajo proti Rusiji. n0 pred invazijo Normandije. Ta Monarhistične stranke se dolgo korak je bil že dolgo v naprej upale na pomoč s strani Anglije, odločen in nikakor ni v zvezi z Ko je premier Churchill pohva-1 ameriško-španakimi političnimi lil Franca, so se monarhisti za- odnošaji. Časnikarji, ki trde, da čeli obračati proti Ameriki. Jas-hemu ni tako, so napačno infor-no je, da Amerika ne bo šla takoj mirani. daleč, da bi pomagala monarhi- Vsekakor pa je treba priznati stom. da je stališče Američanov ln An- 3. Skupne španske opozicije so gležev napram Španiji ^.zlično zelo raznovrstne in se še niso ze- in celo nasprotno. Britanija Je dinile. Med njimi najdemo ko- odvisna od Španije skoro za vse muniste, socialiste, republikance, svoje dobave kalija in za 42'; zmerne republikance, liberalne svojeja železa. Poleg tega dobi monarhiste, karliste ter Baske in va iz Španije velike količine Katalonce. Povrh teKa pa so te oranž. Amerika pa ne dobiva iz številne skupine še razdeljene po Španije nlčessr, kar bi bilo po različnih prvakih in drugih ele- trebno za njeno narodno gospo-mentih, ki se prerivajo v opsred- darstvo. Za Britance Je je Španski sekcionizem je torej na možnost revolucije v Španiji ena poglavitnih zaprek, ki je najbrže jako neprijetna, poseb-ovirala edinost med opozicional- no ako bi imela tn revolucija nimi strankami. motiti mirni ln redni dovoz orne 4 Franco drži trdno še da- njenih »urovin iz špannkega nes v rokah armado, vsaj v veli- ozemlja na Angleško ki meri, akoravno je tudi arma- Zedinjene države nimajo no da proti falangi. Ona .je kljub benih interesnih zvez s temu ostala lojalna napram com. Zedinjene države tudi nI Francu. To je uspelo le radi te-1 majo rade falango- kar je Ves svet je te slišal o tem, kaj se godi v Jugoslaviji. Jugoslavija je na tem, da postane svobodna ln se znebi strahot nemške okupacije ln sramote narod? nih izdajalcev, njihovih poma-gačev in sokrivcev. Za nas tukaj v Ameriki je to velika vest —prav posebno za one, ki so kot jaz bili rojeni v Jugoslaviji. "Govorim vam vsem, ki se borite in ki delate v Jugoslaviji, kot častni predsednik Slovensko-ameriškega narodnega sveta ter kot ameriški pisatelj, ki mnoge izmed vas osebno pozna ie izza časa svojega obiska v Jugosla-vi jI pred U leti. V teku zadnjih dveh let sem si prizadeval, da bi objasnil in raztolmačil Američanom čudoviti razvoj osvobodilne borbe, ki se je začola v moji rojstni Sloveniji, ki se Je potem vnela v Srbiji pod neposrednim vodstvom Tita ter ae v teku zadnjih dveh let razširila po vsej deželi. Dolgo časa Je vladala v Ameriki precejšnja zmeda glede dogodkov v Jugoslaviji. Danes pa razume skoro vsa Amerika, kaj se je pripetilo in zakaj. In Amerika je hvaležna in navdušena. Mnogi Američani so spoznali teku zadnjega leta ali pa v teh zadnjih mesecih, d« je ono, kar se dogaja v Jugoslaviji, zelo sorodno naši lastni ameriški revo-uciji pred stolnšestdesetiml leti, kateri so se tudi nazivall ne-cateri naših borcev partizani. Vaši jugoslovanski partizani so celo zbudili v nas {>onos na to, da so prvi svobodoborci, ki so se nazivali partizani, nastopili v ameriški zgodovini. Večina Američanov Je dobila silno globok vtis od maršala Ti VINCBNT CAtNKAH (1 I a vioca. ii umik ............... ANTON T HOJ AH. «1. pomoftni tajnik MIRKO Q, Kl'MF.1. |l blagajnik..... LAWHKNi K URAOIKHKK. tajnik bul odd MlCHAKt. VMHOVNIK. dtr»kt. mlad PMU.lt* CIODINA, upravitelj «U«il« ANTON UARUKN, urrdnlk kU»iIo M07 So l.awndal« Ava . Chtcaao U, IU. 3M1 Bo Lawndala Ava , Chlca«o U. IU mt So. Uwn4aW A v«., Chicaa« «. Ul MM So. UwndaU Ava , Chicaga 13. III. MSI Ho l.awndala Av», ( l>U. Proapari Ava, Clarandon llllte, III. ....................... M Wratelo* Ava. Paru. III _______________1131 E. MIh Bt., Cleveland I. Ohio O lavni idravnlk ____________________nu Bo. Hldgawa>. Chicago U, III. bilo ga ker je Franco zelo skrbno iz- Fiancu pt^ovno povedano z na, dva sedeža od 475 biral svoje generale in odslovil I večjo jasnostjo.-ONA ta, njegovega sijajnega ln hrabrega vodstva. Mnogi Izmed nas smatrajo, ds je on ana velikih osebnosti, ki je prišla napovrije v tej strahotni zmešnjavi groze in slave v tej vojni/ Mnogi hi-med nas »mo polni občudovanja, ko čujemo imena drugih jugoslovanskih prvakov—Josipa Vidmarja, Vladlmlrja Nazora, Ivana Rlbarja, Borisa Kidriča in gene-rulov Popovlča, Dapčevlča in drugih. Pozdravljamo vas vse. Zdaj, kot sem rekel ln kot vi celo bolje veste kot Jaz, Je dan vaše popolne osvoboditve tik pred nami. Želim, da bi vedeli vsi vi borci in patriotje, da so Govor maršala Tita simpatičarjev »Pj-mi direktor Carl j' pr ■TT« sherman v dvllal volni. Da la raa pravi pokol la Btlio zadnja gnosda laponaklh volskov. na proalavl druge obletnice ustanovitve prve dalmatinska udarne brigada dne II. Beptembra 1944 Tovariši borci, oficirji, pod-ofleirji in politkomisarji prve dalmatinske brigade ln drugih edinlc XXVI. divizije! Danes praznujemo rojstni dan ene izmed najboljših naših edlnic: obletnico ustanovitve slavne prve dalmatinske brigade. Predno govorim dalje, oddsj-mo pozdrav junakom, ki so žrtvovali svoje življenje za svobodo našega naroda v prvi dalmatinski brigadi! Prva dalmatinska brigada je nastala Iz msllh partizanskih odredov, ki so se drznili dvigniti se proti sovražnemu okupatorju še v prvih dneh okupacije leta 1941. Slavna je pot, po kateri je korakala prva dalmatinska brigada. Ustanovljena pred dvemi leti iz številnih partizanskih odredov Dslmsclje, ima za seboj sijajne vojaške zasluge. V številnih bitkah je utrpela ogromne žrtve, utrpela tako v< likanske žrtve, da je danes med vami zelo malo onih, ki so tvorili vašo brigado ob njenem začetku. Borba pri Livnu, borbe pri Jajcu, borbe v centralni Bos nI In njen sijajni pohod v največjem mrazu in globokem snegu v dolino Neretve, kjer se Jc v četrti sovrsžni ofenzivi razvila najMljajnejša bitka naše osvobodilne borbe, bitka za osvojitev silno utrjenega Prozora, da bi s« dočnost In (v MO narodi Jugoslavije v tej težki ln krvavi borbi utrpeli velike žrtve, niso bile te žrtve zaman, kajti razsvetlil«* »o lice ns ših narodov pred vsem napred nim človečanstvom, kajti padle »o za skupno zavezniško stvsr v borbi proti največjemu aovraž niku človeštva nemških In dru gih okupatorjev Poleg tega Je v tej borbi prva dalmatinska brigada, kakor I vse druge naše adl nlee narodno-OBVobodllne voj kke, bila noalteljlca one Ideje, a katero ao danes prežeti vsi kraji naše zemlje, vsi pravi rodoljubi —to je ideja bratstva In edlnstva Jui(oslovsnskih narodov Danes Imamo svojo narodfto oblast, Imamo najvišji or«»n na-lodne oblasti v Jugoslaviji—An-tlfušutlčno vrče narodna«« osvo-bojen Ja Jugoslavije To so velike pridobitve ta vojne, plafane s krvjo In življenjem najboljših sinov Jugoslavije. V tej borbi rtlamo dokazali samo to, da se naši narodi znajo boriti, temveč tudi lo, da se naši narodi znajo tudi »aml upravljati. Skozi vw» dobo teb nadčloveških naporov tn mnogi Izmed nas v Ameriki navdahnjeni s ponižnostjo, ko gledamo na vaše vojaške in revolucionarne uspehe, da delimo z vami občutek zmago»lavlja ter da bomo nadaljevali svoja prizadevanja, da vam pomagamo materialno ln moralno v teku mesecev in let, ki prihajajo, ter da smo tudi prepričani, da boste vi »aml storili vse potrebno v smo-ti u, da vaša zmaga, ki je tudi naša zmaga, požene v bodočnosti kali tiatega cvetja, ki so si ga zaslužila hrabra ljudMtvB Jugoslavije,— SMttT frASlZMU! SVOBODA NAHODU!" borb Je padlo tudi precej očitkov od raznih strani. Bilo Je raznih poizkusov, da se omogoči ta zgodovinska borbf, ki Jo vodi naš narod, toda premostili smo vse zapreke in dunes ne obstaja ts* ka sile, kt bi nam mogla odvzeti te pridobitve, Izvojene s krvjo in življenjem najboljših sinov narodov Jugoslavije. Se Je nekaj špekulantov, Ae so sovražniki, toda bilo bi nens-ravno, če bi jih ne bilo, kajti sovražniki in izdajalci svojega lastnega naroda se ne morejo preko noči preleviti v rodoljube. Ti tistanejo izrodkl, toda nadevajo si novo ma»ko ln podmene. To Je mračna, nazadnjaška klika doma, ki ima svoje zveze tudi z InozemNtvom, in sedaj, ko se nahajamo pred uru končne zmage, poskuša ta reakcija utrditi si svoj položaj, negledajoč pri tem niti na sredstvs. Požrtvovalni, od ljudstva za* početi borbi našega naroda, katera se vodi za zavezniško alvsr, »e je dane« posrečilo v veliki meri luzkrinkatl te sovražnike nove, federativne, demokrs-tlčne Jugoslavije. In ravno v»led tega, km »o ti protinarodnl elementi prešli rta nove metode v svojem H-aki lonarnem delu, o-aobllo radi tega, ker mi se »krili pod jaunjctovo kožo ln »e u-tihotapi ja Jo v vr»te narodno-o-»vob raka i tMt aurcMB« GORNJE MESTO PftOSTSTA poviarr iz zacbzbčkzga življenja BOOOMII M A O A J M A (Nadaljevanje* Marrfike Je n*kaj drugega, Krilen M ob- *tfrr*>l pred to lep*/to, če M Jo M//rda to v podse vesti In /Mto njegov bes, de ne rr*/f* do te tuje lepote Menrtke ne dvomi, da j* umetnica. din J« življenje v njej »IIno In pol- 00 duše, hi Jo Je podedovala od tistih dni, k// Je njeno ljudstvo pe* skozi K/leče morje. Ona Je »večenle* svoj« vere In svoj« ljudstvo 1 jo I// do hiezriiejMostl, 7a»U/ M r i* mogel užaliti nikogar bolj, kot M-rn užalil Mandko, ko w m i^mtMVlI Marijo nad njo. Razumela je dobro, ds nisem mislil tedaj ns telesno lepoto, ampak aern primerjal dušo enega sveta z dušo drugega svefa Zato se hoče oris ns vsak način osvetltl radi rnojlh besed In me zmagati. Žal, da ona r»e v«, da to ril več potrebno. Man-Mka, »večerih'«, Je zmagala sredi belega tempi j« In »toji njena duša čista, lepa In visoko nad oarnt, On« čez robove ne miza. Simon je to najprej zapazil in ne da bi mislil na kaj posebnega, je umvnšI te lase Kazpolofil Jih je ob vratu doli na prši. Stopil je korak nazaj, da bi videl, če j« lepo uredi i Tedaj je zagledal tudi šope cvetja ob Jelki in tako je vedel, da ao bile Lina In njene tovarišic« že tu. Rože, ki jih je prinesel s seboj in poprej postavil na mizo, je položil n« njene prsi k rokam, ki so bile sklenjene v nemo molitev. Nato se je spomnil na oče-' tov oder ln s« je zamislil, ali bi molil ali ne bi. Takrat je veroval v Boga in je molil. Sedaj je vedel, da je Bog, a vere ni imel več. Zato ni molil. Bleda svetloba je pedala skozi vrata, ki jih j« pozabil zapreti. Zdelo »e je, da se sončna lisa lesketa tik tam ob vratih. Simon je strmel v ta bledi, razsvetljeni obrez in se čudil, de ni v tej url niti najmanjše žalosti v njegovi duši. Dolgo je tako nepremično stal. Spomnil se je, du pi v življenju nikdar poljubil njenih ustnic. Sklbnil se j« In jih je poljubil sedaj rahlo ln boječ«. Potem Je zojpet dolgo opazoval bledi obraz. Ker s« Jelka nl prav nič premaknila, celo ustnic nI premeknlle, je položil prst na nJ«no lice In lahno potresel glavo. "Jelka!" "Jelka!" "M« n« slišiš, ti moje zlato srce, ti lepa prl-juteljlcu moj« duše?" "Jelka!" Tedaj se Je zasmejala. Polagoma so se jI premeknll« ustnice, lahno so se zagibale, kot da bi šele sapica stopila Izza njih. "Jelka, ljubim te." Odprla J« oči, Le za hip so zasijale. Izgovorila Je besedo ln Simon jo je slišal. V pri hod -nnjem hipu so bile oči zopet zaprte, ustnice hludne in nepremične. Simon Je nekaj zakričal ln Je poln radosti zbežal lz kapele, begal nekaj časa mod grobovi, ne da bi vedel, kam ho-Č«. Potem Je Jekel skozi vrata, kl jih je zagledal pred sebojl Kupole so se zibale v nebo. T«k«l J« po rebri, Sele, ko je bil med hliaml, se J« spomnil, da je pozabil Iti 'H grobarju ln ga vprašati, kdaj bo pogreb. Obrnil se je ln se vrnil. Toda aedaj Je že ležala groza v njegovih očeh. 24. f . Sredi noči Je družba hrupno pripela iz črne-ga Jagnjota, Tudi najeti šoferji so se napill. Kden za drugim ao ih« rinili na vozove. Simon so Je |mguul na prvegu tik šoferja in potegnil Reglno zu NcboJ. Krilil Je z rokami in objemal šoferja. "Jaz sem Rus. Bil sem knez ln nekoč bogat človek," Je blebotal šofer ln odrival Simona od scIhv Simon ae Je grohotal, Vozovi ao oddrveli na llico In krenili v hrib. Kričanje ln petje Je zaorllo med zasnežena drevesa, kl ao bliskovito božala nekaj naaej. "Jaz pa vem za pot, sem že hodil tod s svojo ljubico nu sprehod," Je pel Simon stoje. Regina ga je silila: "Sedi, padel boš, Simon," J« klicala. Simon je zagrabil z obema rokama za laae ln mu stroaal glavo. "Goni, knez, gonit Kje imaš regulator?" — "Pusti me, tla ne zletimo v drevo, da, v drevo!" — "Goni, knvzl" Ta je pognal avto v zadnjo mogoče brzino. Polmesec na nebu, kl je bilo aedaj Jasno ln polno zv«zd, ae Je aibal radi te blazne vožnje v ogromnih lokih na to ln ono stran. (Dalje prihodnjič.) .«001 Grešnik Lenart življenjepis otroka Ivan Cankar T« kal Je pač irkel goape* Meaoda* HUiedl teh čtlinov, (Se nadaljuje) Ko ne je Vrnil na cesto, je bil »vet pttjatefl In lep, po dolini so ae nihale bele in Iti oče lučk«, migljate so ln tslskakoval«, Igla« le so »e med seboj, toliko d« nl »Ii4«l njih smeh« N« obeh stre* nrh mu Je »ukilja le*ko Visela let mu tolkla ob kolena "tlo »l«o*kl Negoda, natlačt si, ttahe • ki Neg k i »»vaj«1 Alt sativ ke» » . " ln misvl se |e ustavila nt um^U \*\v mkamoi Nila Jo te Mam da bi trkla "Eahv kri J« fvNs^kt ta moj lačni nfcrat?** Nl \ndrl sum, kakv U* lwsta| . «t« )*t t4el domo\. Oni ar tr i »«M»irl In torti Irt kr vvdM da i stoti sisnti utar l\v»tv» ft t* biis •vetilka >r ^svrrU I>t4 pHKilse ' Iv ms M a maM ln |r tv sta kr ^ ; o i>|d|'*%ra fisiut« k kisU m b>» so« |shI k.< >♦ itvfiJ b' « v sitigmla ju^v te mrla a svetlimi očmi na njegovo nabasano suknja Mati ga je pogledala natanko In šlo j| je na airch, 'Kaj at pijan. l^nartV HSaj res, mati, hudo sem pijan!'' so je zasmejal naglas Ozrla so je na čižme, ki se jih je držalo blato ta palec debelo. "Kakšen pa si? Kod si hodil?" *Bog vodi, kako aem kolovra-ttl po polju! Glejte, toliko mm prinesel, da sem že komaj noail!" Vlekel jr lz suknje koa sa ko-aom. sladke špehovke, dišeče tn mtttne lepi> zapečene, polne rumenih ocvirkov. Nazadnje je polotil na mizo še bob. ki je bil vee t meč kan "Vse to mi dali!4* VRHNJA PLAST "Kaj ie bi ga nagaaia?" "Blagi ljudje so Julčetovi, čeprav so bogati; ne pozabi nanje zvečer, ko boš molil!" "Ne bom, mati!" Mraz ga je stresel o{l premočenih nog ter mu segel spolzko prav na dno srca. VII. Mnogo prijateljev je imel Lenart, med ljudmi pa nobenega. Ljudje ne marajo tistih široko odprtih oči, ki gledajo predaleč in pregloboko, ao zamaknjene v svetla brezdna sanj in slutenj. Ob četrtkih je hodil v gozd f>o suha drva. Šel je najrajši sam, da se je brez nadležnih prič pogovarjal s svojimi tovariši in prijatelji. Nihče jih ni imel toliko po številu, nihče tako lepih, odkritosrčnih in zveatih. Zanesel se je nanje, zaupal jim je brez dvoma ln strahu; ln tudi oni ao zaupali nJemu svoje najtlije skrivnosti, kl jih drugače plaho zaklepajo tujim očem. Komaj je stopil mednje, mu je bil lahek korak, so mu lica zardela, se mu je srce razvedrilo, odprlo se nastežaj svetlobi ln ljubezni. Pot je držala mimo razpale kapelice, nato skozi temno globel, obokano z visokim, košato raz-raalim leščevjem ln zastraženo s temnim robidovjem, ki je izte-galo ln krifalo svoje tenke, dolge veje od obeh strani. Ob deževnem Čaaw je tekel potok po tej globeli ter se pod kapelico porazgubil ln potuhnil v jarke in kotline. Poleti se je udirala noga v izpran, gladek pesek; le v hladnih kotih, kamor ni seglo solne«, so oatale blatne luže.. Iz globeli so je vapel kolovoz visoko v klance, vil se po grapavi, pusti rebri, nazadnje pa se izgubil kakor potok, se razcepil v steze, ki so blodile križem po kamenju in grmičevju, mimo živih mej in podrtih plotov ter potonile po zapuščenih lazih. Nad puščavo so Šumeli bukovi gozdi. Tja se je napotil Lenart. Ob jasnih polttnih dneh je bil omamljen od vročine, ki je puhtela iz ru/paljenih tal. od belega, ožganega kamenja. Tako je bilo vse prepojeno s solnčno lučjo, da Ae svoje sonce ni videl. Ljubil pa je tudi to puščavo, ki je težko sople pod solncem; in ljubil je solnce samo, ki se nt več samotno in tiho vozilo po nebu. temveč ae pojoč prelivalo od ob- zorja do obzorja, oklepalo z vročim objemom ter pilo vase vse, kar je bilo na nebu, v zraku in na zemlji. Tudi on sam, Lenart, je bil prašek v tem vesoljnem, živem solncu, je bil žarek toplote in luči. Kadar je solnce obnemelo ter se ustavilo za oblaki in je strmela zemlja pusta in.ggla v svoji žalostni samoti, je bilo tudi njegovo srce kakor kamen med kamenjem. Bratstvo je vstalo, še zvestejše v tesnobi in bridkosti. Ko je stopil v gozd, mu je bilo sladko in milo, kakor da je stopil v toplo izbo svojega pravega doma. Od vseh strani so ga pozdravljale prijazne besede, se mu je smehljalo tisočero ljubeznivih obrazov. Ni bilo treba šele kresne noči, da je razločno govorilo vse, kar je bil Bog z življenjem navdahnil. Vsaka stvar pa je govorila po svoje, a tako modrostjo in izkušenostjo, kakor ji je bila dana, z glasom zvonkim in zamolklim, prešernim ali umerjenim, z dušo veselo ali potrto, z otroškim smehom ali s prevdarno reanobo ataroati. Vse pa je poznal po imenu in licu ln ljubil je vse enako; z veselimi se je smejal naglas, z žalostnimi je bil žalosten, z resnimi je modroval, Slišal je in vedel, kaj je v svojem košatem vrhu pripovedovala izkušen* bukev, razločil je pobožno molitev, smreke, v nebo zamaknjene. Svojo govorico sta govorili robida in malina, po svoje je šepetala visoka praprot. Poznal jih je, kakor da jih je vi- Vaš spomin ZA UMRLIMI Vaše cvetice POSLANE ZA POGREBE V TOLAŽBO ONIM. KI SE ŽIVE del ie v zibki, vse velike in male, prav do bilke na jasi, do zvončka v mahu, do mravlje pod štorom. Nad svetlim obronkom kraj gozda ao ee zibali metulji, bili ao kakor kaplje božjega aoln-ca» kakor drobne pesmi. Veverica ae ni plašila, če je stopil na suho dračje; postala je na veji, vzdignila glavo in košati fep, gledala nanj z razposajenimi, črnimi očmi, vabila ga v višave, ne veseli ples med vejami. Zajec je hušknil izza grma, poetri-gel z ušesi, potresel z belim smrčkom ter ae napravil skokov ma na svojo lačno pot. (Se nadaljuje.) Razni mali oglasi "BUS rnsr STALNO DELO 4 DOBRO DELOVNO STANJE Dobra plača—pridite še danes I Oglasite se Edgeioater Beach Hotel v uposlovalnem uradu 5357 Sheridan Road HIŠNICE—JANITRESSES I dobe 4-urno popoldansko delo po 2:30 P. M. pri BO01NE ELECTRIC CO. 3254 W. Ohio. SLUŽKINJA za splošna hišna de la, mala druiina. Soboto in nedeljo prosU. Plača S18.00. 104 South Paakaide.—AUStin 7611. AH ste naročeni na dnevnik "Proavato"? Podpirajte avol llaftl _3 NOVEMpp, mali ogl^ Hotelske služkin je ; in čistilke STALNO DELO »JS*1™ OKOLIŠ FuU" ali "port ^ „ $«.00 na mesec Oglasu. * ^ EDGEWATER BEACH HOTD v uposlovalnem uradu 5357 Sheridan Road DELO DOBE auto grt _ , pj lika naučiti se mehanične str2 Dobra pUča. Oglasi u * 280 AKROV FARMA—S akrov obdelano, ostalo šuma i pašnik. 10 glav živine. 2 konu orodje ter koruza in oves C« je $8,000. Pišite na John G« zynski—Necedah, Wi> POTREBUJEMO KOVAŠKEGA POMOČNIKA ca delo na Power Hammer in nakovalu. STENBERG FORGING C0 3717 Milwaukee Avenue ' Phone Avenue 8290 "FRY COOK" Dobra plača, vprašajte Šefa North Shore Hotel—Evanston. _University 6400. FIREMEN-KURJAČI za stoker kotel, nočno ali dnevi* delo, dobra plača. YELLOW CAB CO., 57 E. 21st Street. PRODA SE 3-stan. 2-5 in 1-3 sobn hiša v dobrem stanju, na 2041 W Homer St., Chicago 17, 111. Načrt za čisto električno kuhanje v vaši po-vojni kuhinji Ne saj ... Ne dima ... Ne smeti. To je električno kuhanje! Ravno tako čisto kakor električna svetloba. Zelo važen pomen, ko pripravljate načrt kuhinje za vse življenje. Električen štedilnik ne dopušča grdih črnih vlag, kvarnih vašim krasno dekoriranim stenam in stropu. Zavese in zagrinjala ostanejo čiste dalje časa. Ne bo vam potrebno čistiti loncev in ponev . . . umili jih boste skupaj z drugo posodo. Električen štedilnik pa boste umili ravno s tako lahkoto kakor površje porcelenaste mize. Obriše se le z vlažno cunjo in v istem hipu se bo svetil. Da, gospa Moderna, radovali se boste čistosti z električnim kuhanjem . . . tudi hitrost, lahkoto in štedljivost. Vaš sj>omin naj si torej Ukoj zabeleži da:< V moji povojni kuhinji moram imeti avtomatičen električen štedilnik." q»pc i COMMON WEA L T H EDISO* COMPAJff ' KUHARSKA KNJIGAi \ Recipes of Ali Nations RECEPTI VSEH NARODOV »3.00 i NOVA IZDAJA STANE SEDAJ KaJttaJeMo 821 mmH T» knjiga )e nekaj peetbisga ae one. Id ae zanimajo za kuhanji tn ee hočejo v njen čimbolj izvešbati in itpcpctalU.^ _ % La* L»s4»a tlaa •a nastavi «Uk v N«« Teefcm. ffOAaCia ftetab svete attk«k ki as« )* prt Naročite pri KNJIGARNI SIOVENIC pubushin6 CO. ti« Weat lfttk Strael Toek IL T. TISKARNA S.N.P.J. apee)awa vaa v tiskarsko obrt spadajoča dala Tlaka vabila sa veeelke in shode, vizitnico. časnike, knjige, koledarje, letake itd. ' slovenskem, hrvatakem, alovaškem. češke®, sngleškem Jeziku in dragih........ VODSTVO TISKARNE APELHA HA ČLANSTVO DA TISKOVINE NABOČA V SVOJI TISKA«** ____Vsa pojasnila daje vodstvo tiskan- Plfet* po iatarnucg« u SNPJ P R!N T E RY ll