Izdajat BRITANSKA OBVEŠČEVALNA SLUŽBA Ceae za aaroSalks m es e čao: v tuzemstvu 2 šiliaga v inozemstvu 5 šilingov POSAMEZNA ŠTEVILKA 50 GROŠEV Pod soncem bo nekaj novega . • . V naši razrvani dobi, ko ljudje požirajo drug drugega kakor se med seboj požirajo pobesnele mravlje, prihajajo iz Amerike zanimive vesti. Pa ne prihajajo ravno iz Amerike, ampak iz tistega neznanega pro= stranstva, ki se imenuje vsemirje. V Kaliforniji so končali z deli pri do« slej največjemu daljnogledu na svetu. Dalj« nogled bo kmalu v rabi. Verjetno bomo kmalu zvedeli zanimive novice, o nam neznanih svetovih. Morda bomo potem iznenadeni in nas bo sram na« ših medsebojnih borb, ki so v primeri z ve« likimi tajnami narave smešne, podobne boju mikrobov v čaši vode. Nov daljnogled je zelo zapleteno izdelan. Leča je neverjetno fino brušena. Daljno« gled je obenem največji reflektor in naj« močnejši fotografski aparat na svetu. Od vseh do sedaj izdelanih daljnogledov je petkrat močnejši. Uporabljali ga bodo največ za opazova« nje in proučevanje planetov (nebesnih te« les). Zlasti pa bodo s pomočjo tega novega daljnogleda poskušali dognati možnosti no« vega življenja na Marsu in skrivnosti nje» govih takozvanih »kanalov«. Ta neverjetni daljnogled, ki je delo sla« bih človeških rok in duha, nam bo morda odkril take veličastne in neverjetne Stvari, rekel bi nečloveške, ki jih skriva vsemirje in o katerih naša šolska modrost niti ne sanja. Morda bo postavil na glavo vse.do« sedanje znanje o zvezdoslovju'in kar je z njim v zvezi. S pomočjo novega daljnogle« da bodo morda odkrili nova vsemirja, nove zvezde. S pomočjo tega daljnogleda bodo skušali ugotoviti, ali je vsemirje brezkon« čno. Tiste daljne zvezde, o katerih je bilo do sedaj tako težko kaj vedeti, bodo morda sedaj tako blizu, da jih bo mogoče natanč» no proučevati. Istočasno bo novi daljno» gled pomagal, da bodo s proučevanjem brezkončno velikega prišli do dna brezkon« čno majhnemu, to je atomu. Toda njegova največja zasluga za člove« štvo bi bila, da bi s svojim velikanskim od« kritjem novega, še neznanega sveta vsem ljudem dokazal, kako brezkočno neumno in nesmiselno je vse njihovo prizadevanje, če ne morejo živeti v miru in ljubezni med se« boj na tako majhnem in osamljenem pla« netu kakor je naša zemlja. C. Celovec, 27. avgusta 1948 Številka 35 Kremi: Še se govori in upa Trije opolnomočenci zapadnih velesil so imeli v ponedeljek štiri in pol ure trajajoč razgovor s Stalinom in Molotovom. Ta po« govor je hil najdaljši v teku zadnjih te» dnov. Po razgovoru je ameriški opolnomo« čenec rekel, da po njegovem mnenju to ni bil zadnji sestanek. Ko je odgovarjal na ra« zna vprašanja je izjavil, da so prišli peko« liko dalje. Pričakujejo dober izid, so pa pripravljeni tudi na nasprotni slučaj. Mo« skovski radio je poročal o tem sestanku. Na ta način je bila sovjetska javnost šele drugič obveščena o poteku pogajanj med zastopniki zapadnib velesil in sovjetskimi politiki. Prvo poročilo o odločilnem razgovoru s Stalinom in Molotovom je dobil britanski zunanji minister Bevin šele v torek zjutraj. Bevin in njegovi najožji svetovalci so ga takoj v zgodnjih jutranjih urah pričeli pro» učevati. če so v ponočni seji med opolnomočenci zapadnih velesil in Stalinom dosegli bistve« ni sporazum ali vsaj osnovo za nadaljeva« nje pogajanj, najbrž še ne bo tako kmalu znano. Če pa je bil pogovor brez vsakega uspeha, bo molk kmalu prekinjen. Toda tudi vse to so še ugibanja. Izid je odvisen od tega, ali je Moskva pripravljena še naprej poizkušati onemo« gočiti zapadne velesile v Berlinu ali ne. Če bi Stalin priznal nadzorovanje štirih velesil nad berlinsko valuto, bi bila glavna zapreka prekoračena. Ukinitev berlinske blokade bi bila samoposebi umevna. V torek je v teku dopoldneva sprtjel Britanski zunanji minister Bevin ameriške» ga veleposlanika Duglasa in francoskega veleposlanika Massidia. Pozneje je prouče« val Sin Strang skupno z obema veleposle« nikoma poročila iz Moskve. V torek so pri« bajala še ves dan poročila iz Moskve. Pričakovati je, da se bodo vršile v Kre» mlu še nadaljne seje. V uradnih britanskih krogih so izjavili, da ni še govora o vrni« tvi britanskega opolnomočenca Franka Ro« bertsa. V uradnih krogih in v tisku je nastopil nov optimizem. Ta optimizem so povzročila poročila iz uradnih krogov v Londonu, ki pravijo, da je generalisim Stalin na seji v ponedeljek ponoči prišel z novimi idejami, ki baje uglajajo pot nadaljnim pogovorom. O vsebini teh idej še ni nič znanega. V diplomatskih krogih pričakujejo sedaj, da bodo dobili posebni opolnomočenci treh zapadnih velesil v Moskvi od svojih vlad nova navodila, nakar bodo z Molotovom podrobno razpravljali o predlogih. Po seji z zunanjim ministrom Molotovom, bodo imeli posebni opolnomočenci še razgovor z genaralisimom Stalinom. V diplomatskih krogih poudarjajo, da je ta način razpravljanj običajen pri konferen» cah s sovjetskimi državniki. Dejstvo, da ni prišlo pri teh pogajanjih do poloma in da bodo skoro gotovo pogo« vore nadaljevali, upravičuje upanje, da bo zmagata pamet in se bo posrečilo štirim velesilam najti osnovo za nadaljne pogo» vore. Kdaj se bodo pričeli naslednji pogovori v Moskvi odvisi od tega, kdaj bodo dobili za« stopniki zapadnih velesil nova navodila. Jugoslovanski časopis »Borba« sporoča, da so češke oblasti odredile, da se morajo vsi češki turisti, ki so na počitnicah v Ju» goslaviji, vrniti najkasneje do 16. avgusta na Češkoslovaško. Kot vzrok za ta ukrep so navedli, da se Jugoslavija ne drži določil turistične pogodbe. Časopis »Borba« trdi, da to ni res, ampak češkoslovaške oblasti nočejo, da bi Čehi na lastne oči videli, da so vse obtožbe Kominforma proti Jugoslaviji izmišljene. Ukinili so izdajanje potnih listov Češko« slovaškim državljanom za potovanja v Ju» goslavijo. Iz Irana poročajo, da je podal tamkajšnji jugoslovanski poslanik in vse osebje jugo« slovanskega poslaništva ostavko, ker se po« poktoma strinjajo s Kominformom in nje« govimi obtožbami proti maršalu Titu. Angleška princezinja Margareta Rose je 21. avgusta obhajala osemnajsti rojstni dan iiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiii V Washingtonu je zunanji minister Mar» shall pričel proučevati poročila iz Moskve. Predsedniku Trumanu so jih sporočili po radijotelefonični poti. Ruski časopisi so prinesli samo kratko uradno vest, da je sprejel generalisim Sta» lin zastopnike zapadnih velesil. Sprejeli so zaščito Sovjetske zveze. • V zadnjih desetih dneh so izvedli na po« velje maršala Tita čistke v vodstvu vojske in politične policije. V teku te čistke so aretirali okrog petdeset članov OZNE, ker so sumili, da stojijo na stališču komin« forma. Čistko vodi notranji minister Ran« kovic. Pre dnevi se je izvedelo, da je istočasno z Jovanovičem, katerega so ustrelili na be« gu v Romunijo, zbežalo z letalom tudi ne» kaj drugih jugoslovanskih generalov, med njimi tudi generalni polkovnik Popivoda. Omembe vreden je tudi poskus pobega enega izmed najvplivnejših komisarjev ju» goslovanske vojske, generalnega majorja Petričeviča. Kaj se dogaja v Jugoslaviji? Blankers-Koen, štirikratna holandska olimpijska zmagovalka (desno) v teku čez zapreke na 80 m. — Oh priliki olimpijskih iger v Londonu je britanska poštna uprava izdala posebne poštne znamke. FRANCIJA Nekomunistične sindikalne zveze Franci« je, ki as,stopajo okrog 2,500.000 delavcev so sklenile, da ne bodo več sodelovale z vlado, ker se tudi ta po njihovem mnenju ni izkazala za zmožno izvesti politiko, ki bi odgovarjala interesom države in zagotovi» la delavcem ustaljeno kupno moč. Te sindikalne zveze so sporočile ministr« skemu predsedniku Marieu, da bodo poča« kale do 1. septembra in proučile uspehe po« litike sedanje vlade. Nekomunistične sindi« kalne zveze so bile ob tej odločitvi pod vplivom vedno bolj naraščajočega nemira med delavci. Ta nemir izrabljajo komunisti že več tednov, ker so oni že s prvim dnem napovedali boj gospodarskim načrtom mi» nistra Eeynauda. Minister Reynaud je pozval v svojem ra» dijskem govoru Francoze, naj bodo edini in naj več delajo, če se hočejo izogniti nevar* nostim inflacije. Poudaril je, da ne bo do« bil noben Francoz več blaga četudi bi zvi« šali mezde, dokler bo ostala sedanja proiz« vodnja na isti višini. Preteklo nedeljo so v vsej Franciji sve« čano proslavili obletnico osvoboditve Fran» cije leta 1944. Pri LTsle sur le Doubs v vzhodni Fran» ciji se je pripetila v nedeljo ponoči težka železniška nesreča. Brzovlak Lion—Straß« bürg je trčil s tovornim vlakom, pri čemer je bilo 60 oseb težko ranjenih in tri ubite. Po deseturnem zastoju so mogli promet zo» pet odpreti. TRST Pri izrednem kongresu komunistične par» tije Svobodnega tržaškega ozemlja so skle« nili, da izključijo vse člane, ki simpatizi» rajo s Titom, iz partije. Izredni kongres komunistične partije na svobodnem tržaškem ozemlju je zaključil svoje delo. Sprejeli so novo ustavo in za» ključno resolucijo glede splošne politike komunistične partije v Trstu. Izvolili so tudi novi centralni odbor, katerega člane bodo v kratkem imenovali. ČEŠKOSLOVAŠKA Po poročilih »Mlade Fronte« je izostalo v Ostravi 5350 rudarjev od dela potem, ko so dobili izplačane mezde. To število pome« ni eno tretjino vseh rudarjev. List »Mlada Fronta« ugotavlja, da so se pomnožili izo» Stanki delavcev v zadnjem mesecu od 9,8 na 11, odstotkov. S tem, da delavci ne pri« dejo na delo ima država dnevno 12 milijo» nov kron škode. Tudi stahanovski delavci ne vzamejo dela za resno zadevo. Pri čistki sokolskih društev na Češko« slovaškem je bilo ponekod izključenih iz krajevnih društev tri četrtine članov. Češkoslovaška vlada je zvišal-» davek na kapital na rento preko enega milijona kron letno, za 13 odstotkov. FINSKA Finski ministrski predsednik, Fagerholm, ki pripada socijalnodemokratski stranki je izjavil, da se demokratični red na Finskem obnavlja odkar ima oblast nova soeijalno demokratska vlada. Razen tega je tudi iz« javil, da se finska zunanja politika ni iz« premenila in da bo Finska ohranila svoje dobre odnošaje s Sovjetsko zvezo. Fager« holm je obtožil komunistično Ijudskodemo« kratsko zvezo, češ da hoče izzvati pri Sov« jetski zvezi nezaupanje v sedanjo finsko vlado. PALESTINA Iz Jeruzalema poročajo, da sponadi ve« dno kršijo premirje. Čez dan in ponoči se strelja brez vsakega cilja. Prebivalstvo, ki se je na boje že navadilo se zaradi tega ne vznemirja več. Živil je dovolj na razpolago, vendar pa je pomanjkanje vode zelo veli» ko. Vsaka oseba dobi dnevno 9 litrov vode. Zastopniki židovskih oblasti so pričeli pogajanja z vodilnimi arabskimi osebnost» mi. Proučiti hočejo možnosti za pričetek mirovnih pogajanj. Po mnenju opazovalcev bo Transjordanija pozdravila ta židovski korak. Irak in Transjordanija sta sklenili da združita svoji armadi. Obe vojski bosta pod vrhovnim poveljstvom Iraka. ZDRUŽENE DRŽAVE V New Yorku so otvorili mednarodno konferenco o nalogah, ki jih ima današnja žena pri svetovni obnovi. Konferenca, ki se vrši pod pokroviteljstvom narodnega sveta ženske katoliške mladine, se udeležuje 50 deklet, ki zastopajo 26 držav. Med drugim bodo razpravljale o vplivu, ki ga imajo politične in gospodarske spre« membe na delo, na vero in družino; o od« noša jih med cerkvijo in državo, o pravnem položaju ustanov v okviru orgnn'zarije Združenih narodov in o zdravstvenih vpra« šanjih. Vlada Združenih držav je zahtevala od Sovjetske zveze, naj odpokliče sovjetskega generalnega konzula v New Yorku, Jakoba Lomakina, ker je on s svojim zadržanjem pri dogodku glede sovjetskih učiteljev, ki so odklonili repatriacijo, kršil mednarodna pravila za inozemske funkcionarje in zlora« bil privilegije svojega položaja. Ameriško katoliško združenje za medna« rodni mir je pred kratkim razpravljalo o potrebi po ustanovitvi mednarodnega so« dišča, ki naj bi razsodilo primere rodomora ali uničenje rasnih ali političnih skupin. To sodišče bi moralo upoštevati sklepe Glavne skupščine, ki je proglasila rodomor za zlo» čin, ki spada pod mednarodno pravo. Sedemčlanski odbor je sestavil osnutek po« godbe. O tem osnutku je sedaj pričel raz« pravljati gospodarski in socijalni svet v Že« nevi. Dokončni osnutek bodo predložili septembra Glavni skupščini Združenih na» rodov, da ga ho ratificiralo 22 držav, ela« nie omenjenega sveta. JUGOSLAVIJA V raznih predelih Jugoslaviji se pojav» Ijajo pri spravljanju letošnje rekordne leti« ne težkoče, ker primanjkuje goriva za pre« vozna sredstva. Države, ki pripadajo ko» minformu so pričele namreč izvajati gospo» darske sankcije napram Jugoslaviji. Tudi cene so narastle. Tako stane sedaj liter na« miznega olja 270 Din, dočim je stal pred dnevi še 150 Din. Jugoslavija je uvažala skoro 80 odstotkov olja iz Albanije in Ro« munije. Beograjska mladina gradi skupno z osta« lim prebivalstvom prestolnice novo železni» ško progo med Beogradom in Pančevom. Proga je dolga 30 km. Zemeljska dela so skoro dogotovljena. V Ljubljani se je vršila, razprava proti obtožencem Andreju Bohincu, Vlastimiru Kopaču, dr. Romanu Vidmarju in Viljemu Brezarju. Prvi trije so bili obsojeni na smrt in zaplembo celotnega imetja, zadnji pa na 16 let prisilnega dela in izgubo političnih pravic za 5 let. Obtožnica jim je očitala sodelovanje z gestapovskimi agenti in vo= hunstvo v Dachau v korist gestapu. Dva jugoslovanska štabna častnika v uniformah sta pretekli teden zbežala na madžarsko ozemlje. Madžarskim oblastem sta izjavila, da častniki jugoslovanske voj« ske vedno bolj obsojajo Titovo politiko. NEMČIJA Ves pretekli teden so se vršile v sovjet« skem sektorju Berlina racije, pri katerih se niso ozirali niti na zavezniške državlja« ne. Prišlo je celo do streljanja med pripa» dniki nemške policije vzhodnih in zapadnih predelov. K dogodkom na Potsdamskem trgu piše list »Socialdemokrat«, ki je pod britanskim nadzorstvom: »Bliža se nevar» nost in sicer resna nevarnost. O tem ne more nihče več dvomiti. Posebno resno je treba vzeti dejstvo, da uporablja sovjetska zasedbena oblast silo. Posebno je treba opozoriti tudi na to, da so žrtve terorja tudi člani zavezniških sil. Vsled tega ni v nevarnosti samo berlinski mestni svet, am« pak tudi ugled demokratičnih zasedbenih sil. Vse to priča, da ni v ozadju črna bor« za, ampak vse kaj drugega. Berlinčani so doslej vse te dogodke prenesli v miru in redu.« Uradna sovjetska poročevalska agencija je sporočila, da je sovjetski vojaški guver» ner, maršal Sokolovski preložil občinske volitve, ki naj bi se vršile oktobra meseca, na jesen prihodnjega leta, ker so ga zapro« sile za to stranke, ki so pod komunističnim vplivom, češ da imajo premalo časa na raz» polago pripraviti se na volitve. GRČIJA Grški generalni štab je sporočil, da sta se združili skupini vladne vojske, ki sta prodirali vzhodno in zahodno od gorovja Gramos, že na večih točkah. Ozemlje, ka» terega imajo partizani še v svojih rokah obsega komaj 20 kvadratnih kilometrov. Vladne čete so zasegle orožje, ki bi zado» stovalo za opremljenje dveh brigad. Voj» ni minister je izjavil, da je bitka za Gra« mos končana in bo zavladal v osvobojenem ozemlju kmalu zopet red. Partizanske čete se umikajo na albansko ozemlje. Glavni štab grške vojske je sporočil, da je odpor gveriljskih čet v gorovju Gramos zlomljen. Ostanki gveriljcev so se umaknili v Albanijo. Albanska vlada je odbila ura« dno zahtevo grške vlade, naj razoroži vse upornike. Toda albanski radijo je javil, da bodo odvzeli vsem, ki so prišli v Albanijo orožje. Grška vlada je odredila vpoklic nadaljnih 30.000 mož v vojsko, da zavarujejo grške meje, ker se vračajo grški uporniki iz Al« banije v Grčijo v vojnem stanju. Doslej je ponovno prekoračilo mejo 1500 upornikov. ITALIJA Stavka italijanskih pomožnih delavcev, ki jo je oklicala pretekli teden italijanska ko» mimistična stranka, se je še isti dan kon» čala. ROMUNIJA Tiskovni šef romunskega veleposlaništva v Združenih državah, Alfons Vogel, je spo» ročil, da odstopi iz političnih razlogov s svojega mesta. Njegov namen je ostati v Združenih državah kot politični begunec. AVSTRIJA V nedeljo je imel avstrijski zvezni mini» ster za soeijalno skrbstvo, Karl Maisel, v Rohrbachu govor, v katerem je poudaril do sedaj dosežene uspehe pri obnovi Avstrije in svaril pred demagoškimi težnjami, ki stremijo za tem, da ogrožajo dosedaj dose« žene uspehe. Rekel je med drugim, da se vlada bori proti vsem poizkusom, napraviti Mednarodna konferenca, ki so jo sklicali zato, da bi določili nova jamstva za svobo» dno plovbo po Donavi, se je končala, po» tem ko so si države pod komunističnim gospodstvom zagotovile nadzorstvo nad važ« no reko in odobrile konvencijo, ki je plod sovjetskih možganov. Veleposlanik Čaven» dish Cannon, vodja ameriške delegacije, je imenoval ta dogovor kot rezultat »cinične solidarnosti«. Združene države, Velika Britanija in Francija se niso udeležile podpisa konven« cije in so izjavile, da je ne sprejmejo. Za« hodne velesile zatrjujejo, da sovjetska kon« vencija pretvarja cilj, ki so ga preje dalo» čili na konferenci desetih držav. Sovjetski režim imia izključno nadzorstvo v komisiji, ki je sestavljena iz predstavnikov podonav» skih držav in Sovjetske zveze. Pri svojih iz Avstrije žarišče nemirov. Opozoril je de« lavce pred gesli o zvišanju mezd, ker je ja« sno, da prihajajo s takimi gesli oni, kate» rim ni po volji gospodarska in politična stabilnost v Avstriji. 15. septembra bodo odprli promet preko železniškega mosta pri Tullnu, katerega so nemške čete ob svojem umiku leta 1945 po» rušile. Ta most je velike Važnosti, ker veže sever in vzhod preko Donave in je edini že« lezniški most v tej smeri preko Donave. ŠVICA švicarska zvezna vlada je pozvala Zvezni svet naj ratificira soudeležbo Švice pri Marshallovem načrtu za pomoč Evropi pod pogojem, da Švica ne bo prišla zaradi tega v noben blok in bo lahko svobodno trgo« vala tudi z onimi državami, ki niso članice tega načrta. Švicarska vlada smatra Mar« shallov načrt za izključno gospodarski ukrep, ki naj pomaga Evropi obnoviti svo« je gospodarstvo. Osnova švicarske zunanje politike je njena nevtralnost in solidarnost. poizkusih, da bi dosegle cilj svobodne plov« be po Donavi, so Združene države, Velika Britanija in Francija predložile 28 poprav« kov k sovjetskemu osnutku, ki je bil spre« jet kot temeljni osnutek. Vse te poizkuse pa je odbila večina sedmih držav — Sovjet« ska zveza, Jugoslavija, Češkoslovaška, Ukrajina, Madžarska, Bolgarija in Romu« nija. Nasprotno pa je ista skupina držav spre» jela vse člene, ki jih je predlagal sovjetski delegat. Dokončno besedilo konvencije se razliku« je od originalnega osnutka samo v nekaj besedah majhnega pomena. Glasovanje je dalo sedem glasov za, enega proti, to je bö glas Združenih držav, dočim sta se Velika Britanija in Francija vzdržali glasovanja. Vznemirjenje ob Jovanovičevi zadevi se pomirja Razburjenje, ki je nastalo ob ustrelitvi jugoslovanskega generala Jovanoviča ob njegovem poizkusu pobega v Romunijo se je naenkrat pomirilo. Težko je reči, kaj je vzrok temu nena» dnemu preobratu, toda izgleda, da dogodek, ki je precej vznemiril jugoslovansko jav» nost, vendarle ni imel tolikega vpliva na armado, niti na celoten narod. Kot se je sedaj izvedelo, v resnici ni bi» lo nikake zveze med nenadnim odhodom Višinskega s sprejemom, ki ga je na dan Jovanovičevega pobega 10. avgusta prire» dil zunanji minister Simič. Sovjetska aktivnost v Jugoslaviji je zelo velika. Kot izgleda, je bil Jovanovič ena iz» med onih osebnosti, ki je uživala popolno zaupanje sovjetske politike. Lahko bi se celo zgodilo, da bi ga Sovjeti postavili na čelo nove jugoslovanske vlade, če bi se mu bil beg posrečil. Jovanovič je bil človek, ki je imel v Ju» goslaviji velik vpliv. Zelo zanimivo je pri« pomniti, da je njegov brat Blaže Jovanovič še sedaj minister v črnogorski vladi. Upošteva joč vse okoliščine, smatrajo Jo« vanovičev slučaj kot osamljen, kajti vojska stoji še vedno za maršalom Titom, ki ima Dogodki v Berlinu Komentar »Yorkshire Post« pravi k dogodkom v Berlinu: »čisto jasno je, da so sedanji ber« linski dogodki posledica preračunane so» vjetske politike, črna borza je že star ber« linski pojav, pa se vendar doslej sovjetski policiji ni zdelo potrebno posegati izven svojega področja na zahodna področja; še manj se ji je zdelo potrebno, da bi tam streljala na Nemce ali jih lovila. Zdaj je pričela delati te stvari z očividnim name« nom, da bi poskusila, če je mogoče na ta način doseči, da bi postal položaj za zaho» dne sile v Berlinu nevzdržen. Zmešnjavi, ki so jo povzročili v upravi, so skušali dodati še fizično poseganje v zaho« dna področja. Zahodne sile morajo biti bu= dno na straži. Če v odločilnem trenutku ne bodo trdne, se lahko zgodi, da bo njihov položaj res nevzdržen. Dokler se ne bodo moskovska pogajanja bodisi uspešno, bodisi neuspešno končala, ni verjetno, da bi Sovjeti v Berlinu storili kaj takega česar ne bi bilo mogoče popraviti. Zanimivo je, da je smel nemški berlinski časopis »Kurier« (ki izhaja na sovjetskem Sovlttika konvKNlla o Donavi predvsem med mlajšimi veliko pripadnikov. Prav tako lahko on in Rankovič računata na tajno policijo, zato trenutno ni pričako» vati kakih iznenadenj, a... na Balkanu se lahko vse zgodi. Eno, kar o Jugoslaviji drži, je dejstvo, da niso Jugoslavani pripadniki vzhodnega, niti»zahodnega bloka. Oni so sami zase in to olajšuje sedanji Titov položaj, proti kateremu se bori Kominform. A. Werth * Uradno glasilo KPJ »Borba«, je pono» vno pozvala, da se poostri nadzorstvo nad »javnimi in skritimi sovražniki naše parti» je in naše domovine.« Incident s prejšnjim šefom generalnega štaba, Jovanovičem, ki je hotel pobegniti v inozemstvo kaže, da je treba nadzirati predvsem višje uslužbence. »Edinstvo v partiji in enotnost v naro« dnih masah, jeklena odločnost vodečih ele» mentov in naše slavne vojske,« piše >Bor« ba«, »ne bo oslabljena z izdajstvom kakih Tukhačevskih.« Tukhačevski je bil sovjetski maršal, ka« terega so radi izdaje kaznovali s smrtjo 1937. leta. področju) objaviti poročilo, da popravila železniške proge med Berlinom in zahodno Nemčijo lepo napredujejo in da bodo v kratkem izvedli poskusno vožnjo na popra» vljeni progi. Če bo Sovjetom kazalo, bodo lahko vsak čas rekli, da je proga poprav« Ijena in da lahko pričnejo voziti vlaki med zahodnimi področji in Berlinom. Sovjeti so torej za vsak primer pripravljeni bodisi za nadaljevanje sodelovanja z zahodom, bo» diši za uporabo sile. Ali so zahodne države prav tako priprav» Ijene če bi se to zgodilo? Sovjetom so že veliko popustile. Pred moskovskimi razgo« vori so jasno izjavile, da niso mogoči splo» šni razgovori o nemškem vprašanju, dokler ne bo odpravljena blokada Berlina. *\li so Sovjeti temu pogoju ugodili? Kaže, da ne. Morda nam te koncesije ni treba obžalo« vati, če naj res pripomore k zbližanju med vzhodom in zahodom. Če pa bi se pogaja« n ja razbila, bodo morale zahodne države vsekakor zlomiti blokado Berlina. Prav ta» ko bodo morale pospešiti delo za vključitev zahodnih nemških področij v širši zahodno« evropski sistem. W. n. Ewer ' Po pojmovanju zgodovine, na katerega mora pristati tudi komunist, ima vsak člo= veški napredek svoj izvor in mora izvirati iz nasilnega spopada nasprotnih si sil ali sistemov. Ta razvoj se po marksistični dok= trini izražava v kapitalistični družbi v ob= liki razrednega boja. V trenutku, v katerem se je kaka kapitalistična država zrušila in je bil ustanovljen socialistični režim, se spopad nujno prenese na narodno podlago, kjer prične — kot zahteva to zgodovina — oster spopad med novo socialistično repu» bliko in kapitalističnim svetom, torej med dvema taboroma. Če hočemo razumeti sovjetsko zunanjo politiko, bodisi iz perspektive ali iz seda» njega trenutka, moramo vedeti, da temelji ona stalno na predpostavki, na načelni predpostavki o neizbežnosti tega spopada, »več ali manj dolgega in ostrega spopada«, kot pravi Lenin. To je podlaga, vendar cela slilva ne končuje tu. Sovjetsko stališče proti zunanjemu svetu je globoko pod vplivom nacionalističnih in panslavističnih idej. Stvar ni bila taka v prvih letih so» vjetskega režima, ko so s sumnjičenjem gledali na nacionalizem. Po drugem deset» letju pa se je stvar hitro razvijala. To je imelo svoj vzrok deloma v izolaciji države, deloma v stalinski politiki »socializma v eni sami državi« in v posledici tega v osla« bljenju mednarodnh idealov ter končno v hotenem izkoriščanju starih rodoljubnih čustev za dviganje zvestobe do novega re» žima. »Sovjetska oblast« ni postala le sred» stvo za revolucionarne smotre, temveč tudi Sama sebi namen. Tako so se sovjetska država in sovjetska načela — nacionalizem in komunizem zdru» žila v goreč nacionalni komunizem. Začetkoma, v prvih mesecih revolucije, boljševiški voditelji niso prav nič dvomili o svojem zgodovinskem poslanstvu. Njiho« Va revolucija je »uvedla novo dobo«, dobo proletarskih revolucij v deželah imperiali» zrna, in »ustvarila trden in učinkovit te* melj za svetovno revolucijo« (po besedah Stalina Samega). Oni so bili prepričani — kot je prerokoval Zinovjev iz mesta pred* sednlka sovjetske internacionale — da bo vsa Evropa v dveh ali treh letih postala so» vjetska republika in tako je, popolnoma naravno, nov režim prešel v ofenzivo. Nova sovjetska vlada je v enem Svojih prvih proglasov obljuhilai »vsako možno podporo delavskim razredom celega sveta in vseh dežel za uničenje gospostva kapita* lizma in polastitve oblasti«. Toda namesto revolucij v Evropi in Azi» ji je prišlo do zavezniške intervencije v Rusiji. Vpliv borbe proti temu internacio» nalizmu je bil globok; izkušnja je, ne brez podlage, potrdila prepričanje o neizbežnosti spopada med kapitalističnim svetom in so» Vjetskimi republikami in tako dokazovala pravilnost teoretične domneve. Zapustila je v žilavem ruskem duhu ne* porušljivo prepričanje, da bodo takoime» novane imperialistične sile ob prvi priliki, ko bodo zadosti močne, znova poskusile z orožjem uničiti sovjetski režim. Od angleškega izkrcanja v Murmansku leta 1918 dalje, so bili Rusi prepričani, da jim stalno preti nevarnost napada. Ta in* tervencija je pa imela še drugo neposredno posledico. Sovjetska država je zmagovita izšla iz svojega prvega boja za obstoj, ven« dar je bila popolnoma izčrpana in zelo bli* zu popolnega gospodarskega zloma. V na» slednjih letih je moral politiko voditi bi* stveni smoter: nadaljnji obstoj sovjetskega režima in obnova njegovega porušenega go* spodarstva. Zato je bila neobhodno potre» bna dolga doba mini. Spopad s kapitali* stičnim svetom so morali odložiti. Potrebna je bila trgovina s tujino. Zaželena je bila pomoč iz tujine, od kapitalističnega sveta. Za te namene je bilo potrebno vzpostaviti prijateljske politične odnosa je. Postalo je potrebno politično, gospodarsko in vojaško premirje. Doktrina je lahko še nadalje vztrajala na neizbežnosti konflikta; dejstva pa so vztrajala na neizbežnosti sodelova» nja. Lenin je že dal najbolj vročim glavam Kominterne razumeti, da revolucija ne mo» re biti stalna ofenziva in ofenziva povsodi. Izjavil je, da je v vojni za zrušen je medna» rodne buržuazije bistveno to, kar on ozna» čuje za »manevriranje«, izrabljanje kon* flikta med sovražniki radi koristi, pridobi* vanje na času in sklepanje kompromisov z možnimi zavezniki, čeprav so ti le priložno* stni, nestalni in kolebajoči««. Tako je Lenin učil svoje tovariše, da re» volucionarna dolgoročna strategija ni ne» združljiva z neposredno taktiko miroljub* nega. sodelovanja. Boljševiki so še v Brest* Litovsku stali na stališču: »Zagotoviti si premirje v tem trenutku znači zavojevati ves svet,« kot je izjavil Lenin. Šli so v Ge« novo. Lenin je izjavil: Ne gremo kot bolj» ševiki, temveč kot trgovci. Sklepali so trgovinske sporazume z eno državo za drugo, izvedli so politični spora* zum z Nemčijo; skušali so in tudi dosegli so priznanje in vzpostavitev * prijateljskih demokratskih odnošajev z mnogimi kapi» talističnimi državami, udeleževali so se mednarodnih konferenc; sklepali so nena* padalne pogodbe z vsemi sosednjimi drža* vami; končno so pristopili k Društvu na» rodov. Niso bila vedno mirna ta leta med obema vojnama, ni primanjkovalo nespora* zumov, napetih odnošajev in začasnih pre« lomov z eno ali drugo kapitalistično drža* vo. Toda glavna smer sovjetske politike je bila jasna in dosledna. Skušala je obdržati mir, medtem ko je gradila gospodarstvo in oboroženo silo Sovjetske zveze. Važno je ugotoviti, da doktrine o neizbe» znesti spopodia niso opustili, temveč jo ce= lo.ponovno poudarjali. Toda poleg te doktrine je pod silo raz*> mer nastala nova doktrina, ki ima za mo* žen začasen modus vivendi med obema ta* boroma. Lenin je izjavil, da je »obstoj so* vjetske republike ob strani imperialističnih držav za daljšo dobo stvar, ki si je on ne more misliti.« Stalin sicer ni zavrgel nauka svojega mojstra, vendar je izjavil, da ob* stoj dveh nasprotnih si sistemov ne iaklju* čuje možnosti dogovorov. Morajo obstajati določene meje med dvema si nasprotnima sistemoma, toda znotraj teh mej so spora» zumi popolnoma možni, pa naj si bodo krajše ali daljše narave. Poudariti je treba, da so skušali doseči sporazume z vsemi državami. Na politiko niso vplivali ideološki oziri. Politika se je oizrala le na Sovjetsko zvezo, kot je izjavil Stalin. »Ne gre za fašizem,« je znova zatrdil Stalin. Zato ni videti nikake dejanske ne* doslednosti v sovjetskih poizkusih za skle* nitev pogodb s Hitlerjem v letih 1933 in 1939. Litvinov se je popolnoma odkrito izra» zil o tem vprašanju leta 1933. »Mi naravno čutimo, je izjavil, simpatijo za trpljenje naših starih tovarišev. Toda mi marksisti smo pač zadnji, katerim se lahko očita., da smo pustili čustvom narekovati našo politiko. Ves svet ve, da mi lahko vzdržujemo in da tudi vzdržujemo dobre odnošaje s kapi* talističnimi državami vseh režimov, pa tudi s fašističnim režimom.« To je bilo leta 1933. Leta 1939 sovjetska politika nikdar ni kazala vpliva kakršnega koli čustva za nacizem ali proti njemu. Dogovori med Molotovom in Ribbentro* pom so sloneli na boljševiški domnevi (ki se je pozneje izkazala za zmotno), da bodo omogočili Sovjetski zvezi ostati ob strani in se v miru krepiti, medtem ko bi kapitali* stične države slabele ter se izčrpale v vojni. Ti dogovori pa so iz drugega vidika zna» čili spremembo. Prvič je pokazala Sovjet* ska zveza svojo ozemeljsko ekspanzijo: zahtevala in pridobila je nova ozemlja, ki jih je izgubil carski imperij, priključila Baltske države, anektirala vzhodno Poljsko in Besarabijo ter del Finske. In kot v časih carjev je Sovjetska zveza zahtevala vpliv* nostno področje v vzhodni Evropi in ju* žnozahodni Aziji. Skušala je doseči bolj ali manj trajen do* govor z Nemčijo na podlagi medsebojnega priznavanja hegemonije (gospostva) v ob* močju, določenem s skupnim sporazumom. To je Važno, ker kaže isto zamisel, kot je bila očitna v povojni dobi. Temelj sovjet« ske politike v Teheranu, Jalti in Potsdamu je bil, da priznajo zahodne sile na tih orna pravico Sovjetske zveze, da si zagotovi, da bodo obstajali v vseh z njo mejočih drža» vah njej zvesti režimi. In v prvem trenutku je Sovjetska zve» za postopala točno tako, kot da obstaja sporazum z zahodnimi silami, da se one pe zanimajo glede njenega vplivnostnega po» dročja. Potem se je pokazalo, da ta spora* zum ne obstaja; da. so zahodne sile priča* kovale, da bodo Poljska, Romunija itd. stvarno neodvisne; da so pričakovali umik Sovjetske zveze iz severne Perzije; da bi se uprle sovjetskim zahtevam po odstopu turškega ozemlja in po ustanovitvi opori* šča v Dardanelah. Prišlo je do prvih težkih spopadov med Sovjetsko zvezo in zahodnimi silami v Var* nostnem svetu in v drugih ustanovah; za* radi teh spopadov obstaja zdaj vzdušje konflikta (spopada). Zveza iz časa vojne se je pričela cepiti na dva tabora. Znova se je začela uveljavljati stara dvostranska sovjetska politika: notranji spor med mi* slijo O neizbežnosti ostrega boja med So* vjetsko zvezo in takoimenovanimi imperia* Program prihodnjega zasedanja Združenih narodov V prihodnjem septembru se bo pričelo v Parizu tretje redno zasedanje Glavne skup* ščine Združenih narodov, katera bo morala proučiti mnoge in zapletene mednarodne probleme. V Lake Successu so pred kratkim objavili začasni delovni program, ki obse* ga 48 postavk, h katerim pa se bodo pred začetkom zasedanja pridružile še druge. Med najvažnejšimi vprašanji, ki so vpisa* na v dnevni red, bodo obravnavali tudi na* slednje: Koreja Na svojem zadnjem rednem zasedanju je Glavna skupščina ustanovila začasno komi» sijo za Korejo z nalogo, da opazuje potek splošnih volitev, ki so predstavljale prvi korak k ustvaritvi združene in neodvisne Koreje. Komisija pa. še ni mogla priboriti dohoda do severnega področja dežele, ki je pod zasedbo Sovjetske zveze. Zaradi tega so bile na osnovi sklepa male skupščine omejene volitve na zasedbeno področje Združenih držav, v katerem živita dve tre* tjini korejskega prebivalstva. Komisija je nadzirala potek volitev in je ugotovila, da so te volitve dejansko potekale svobodno v polnem spoštovanju demokratskih svobo» •ščin. Zdaj je glavna skupščina pozvana, da prouči poročilo začasne komisije zn Kore* jo, katero prikazuje tamkajšnie zadržanje Sovjetske zveze, ki je preprečila izvedbo prvotnega načrta za združitev dežele. • Grčija Glavna skupščina bo morala proučiti po* ročilo svoje posebne komisije za Balkan* katero je ustanovila na svojem poslednjem rednem zasedanju, da bi ta izvršila preiska» ve o sporu med Grčijo in njenimi sosednji* mi državami. Kakor je znano, ni mogla ko* misija dobiti dostopa v ozemlje Jugoslavi* je, Bolgarije in Albanije, toda je kljub te* mu izvedla vse možne napore, da bi pora* vnala sporne stranke in je tudi izvedla ob* širne poizvedbe o obmejnih spopadih. Pred tem pa je druga komisija, ki jo je imeno* val Varnostni svet. lahko ugotovila, da so obmejne države dajale pomoč uporniškim silam gveriljcev v severni Grčiji. Atomska energija O tem vprašanju smo v zadnjem času že večkrat razpravljali; tako tudi v zadnji številki našega lista. Glasovanje v Varnostnem svetu Glavna skupščina bo morala proučiti predlog Argentine za sklicanje splošne konference, na kateri bi razpravljali o vprašanju pravice veta (ugovora) v Var* nostnem svetu in o poročilu male skupščine ZN, ki nasvetuje nekatere popravke h gla* sevalnemu sistemu. Ti predlogi, ki so bili objavljeni začetkom tega, meseca, obsega* jo možnost, da bi Glavna skupščina zahle* vala od petih največjih velesil, da se po* svetujejo med seboj radi dosege sporazuma glede odprave veta iz vseh sklepov, ki ima* jo značaj »postopka«; dalje iz sklepov, ki se tičejo miroljubne rešitve sporov, in iz sklepov glede sprejema novih članov med Združene narode. Argentina pa je zahteva* la revizijo (ponovno proučitev) Listine ZN radi popolne odprave pravice veta. Svoboda obveščanja Glavna skupščina bo odobrila sklepe, ki jih je odobrila ženevska konferenca za svo* bodo obveščanja in katere so že predložili v proučevanje Gospodarskemu in socialne* mu svetu Združenih narodov. Kršitev človečanskih pravic s strani Sovjetske zveze Glavna skupščina bo morala preučiti pro« test južnoameriške države Čile, ki obtožu* je Sovjetsko zvezo, da je prekršila osnovne človečanske pravice ter da je kršila diplo* matske običaje in ostala načela, ki so do* ločena v Listini ZN. Razdelitev sedežev v Varnost, nem svetu Indija želi razpravljanje o ponovni raz* delitvi sedežev, ki so prihranjeni šestim nestalnim članom Varnostnega sveta, «po* števajoč zemljepisno stališče. lističnimi državami in mislijo o potreoi spo» razumov z istimi, pa naj bodo več ali manj trdni. Pojavila se pa je še ena zapletenost. Po drugi vojni vidi Moskva enako kot po prvi celo Evropo na robu poloma. Izgledalo je, da nastaja nov položaj za revolucijo. Pri takem položaju bi naravno bila dolžnost komunistov izrabiti priliko in obnoviti re* volucionarno ofenzivo, o kateri je govoril Lenin. Toda o tej obnovljeni veri v nepo* sredno predstoječo revolucijo so nastali dvomi; dvomi, če so izgledi revolucije v za* hodni Evropi res tako veliki, kot se je zde* lo; mesto poloma je začelo prihajati do no* ve ustaljenosti kot pred 30 leti. Zato izgleda v tem trenutku sovjetska politika zagonetna in težko razumljiva, ker govorijo sovjetski državniki z dvema glaso* voma. Ta dva glasova sta odsev dveh misel* nih linij: one, da je vojna neizogibna in^da so trenutne prilike ugodne za politično ofenzivo, druge pa, da je v interesu Sovjet* ske zveze zaželjen modus vivendi (način rešitve iz te zapletenosti), ki je potreben tudi zaradi trenutnih prilik. To pa je vprašanje, katerega še Moskva sama ni odločila in tudi ne moremo napo* vedovati, v katerem smislu bo padla cdlo» čitev. Mi smo skušali tu le podati ključ za razumevanje sovjetske politike, ki ga je is* kati v njeni dvojni tradiciji, v komunisti* čni in nacionalistični, in v odvisnosti te tra* dicije od zunanjih prilik, odnosno od razvo* ja sedanjega svetovnega položaja. Evropska bolezen (Handiester Guardian) Če opozujemo danes stanje v povojni Evropi, nam pride nehote na um odlomek iz Shelleyevega eseja »Obramba poezije«, s katerim bi se dalo dobro označiti sedanje evropsko stanje. Shelley govori o neizprosnem sovraštvu, o potrpežljivi prekanjenosti in o neumor* nem iskanju načinov in sredstev, s katerimi bi bilo mogoče povzročiti sovražniku kar majvečjo muko in škodo. To je zlo, ki je morda odpustljivo pri sužnju, ni pa odpust* Ijivo pri tiranu. S temi sredstvi si lajša zavest premaganec, zmagovalec pa si z njimi greni svojo zmago. Shelleyev kontrast je podoben današnji Evropi. Vse države, ki so občutile nemško zasedbo, imajo za seboj trdo šolo štirih let odporniške brezzakonitosti in patriotizma. Ljudje, ki so se predali stvari za svobodo, so se borili proti krutemu nasilju. Borba je tila sprva brez izgleda in je terjala od ljudi veliko poguma in vztrajnosti. Razme* re so zahtevale tudi delovanje po načelih in metodah, ki nasprotujejo morali, v ka* kršni je bila vzgojena Evropa. Za Evropo, ki ima vse to za seboj, bi bilo že v normal* nih razmerah zelo težko uravnati politično življenje nazaj v zdravo osnovo ter popra* viti vso gmotno in moralno škodo. Za bo* dočega zgodovinarja bo presenetljivo dej* stvo, da je bilo v tej popolnoma bruzmo* čni, razdejani Evropi storjeno vkljub vse« mu ne tako malo, ampak tako veliko. Njeno gospodarsko življenje je že zadi* halo. Pri tem ji sedaj veliko pomaga Arne* rika, toda tudi delež Evrope same ni maj* hen. Ta njen delež je posledica sodelova* nja med evropskimi narodi in posledica že* Ije po obnovitvi Evrope kot zveze svobod* nih narodov, ki hočejo svobodno živeti. Tem načelom pa grozd sedaj nova nevar* nost — brezzakonitost in gazenje moral* nih načel. Vse to je postalo privlačno kot politična teorija za ljudi, ki drugače niso imela upanja, da bi se otresli nepovoljnih razmer v lastnem življenju. Komunisti od* krito zagovarjajo brezobzirno unorablja* nje sile. Otresli so se vseh obzirov do mo* ralnih načel in si na ta način pridobili sim« patije takih ljudi. Vojne in revolucije ustvarjajo nove vire moralne vitalnosti (poživijenja). Spretno vodstvo lahko to vitalnost usmeri tako, da soustvarja novo svobodno družbo. Komu* nisti pa so na nesrečno vse to zlorabili v svoje namene, da utrdijo svojo tiranijo. Znali so zajeti surovo navdušenje, katere» ga. nikdar ni brzdal kak obzir na etična načela, in ga spremenili v hladno sovra* štvo. Zdaj lahko dela spretni propagandist s tako nastrojenimi ljudmi po mili volji kar hoče. Teror udarja po celih razredih brez obzira na krivdo posameznikov. »Li* kvidiranje« (uničenje) političnih nasprot* nikov se zdi komunistom povsem samo* umevno. Politični nasprotnik ne izgubi sa* mo državljanskih pravic, ampak tudi vse ostale človečanske pravice, večkrat celo tu* di življenje. Ker je Evropa spoznala to nevarnost, si želi danes vodnikov, ki bodo znali obuditi duha svobode, ki je sedaj zasenčen z du* hom razrednega in strankarskega sovra» štva, povzročenega s komunističnimi ide* jami. V sedanjem stanju nas sicer veliko stvari tla Ji jn nam jemlje ’1c'ru->r. to la eno je gotovo: Danes se že prriuria p—- ?„ duh, ki stremi po svobodi. Hadđćr Stefansson Na samotni islandski kmetiji Gradur se je pripetilo nekaj zelo neprijetnega. Hišna oskrbnica je odpovedala službo in Jon je bil v največji zadregi. Niti najmanj ni bil na to pripravljen. Da je bilo kaj ta* kega v njegovem gospodarstvu sploh mo» goče! Saj se je morda pripetilo, da jeseni ni dobil srečno vseh svojih ovac s planin ali da so mu spomladi poginila jagnjeta, da so mu obolele krave ali je ušla rdeča ko» bila, da se je seno slabo sušilo — vse to je bilo mogoče in vselej si je znal pomagati ali pa se z nezgodo sprijazniti. V tej stvari pa ni vedel ne kod ne kam. Gudni je bila pri njem že 15 let za hišno oskrbnico, prav odkar mu je umrla žena. Nikdar ni bilo govora o tem, da bi mogla oskrbnica zapustiti hišo, dokler bo kateri od obeh živel. In sedaj je prišlo to čezenj kakor strela z jasnega neba. Srdito je zasa» dil vile v velik kup sena, ki ga je pravkar nameraval nesti ovcam. Dobro je vedel, odkod oskrbnici ta prismojena misel: tista mestna gos, ki je Gudni jeseni obiskala, ji je zmešala glavo. Lepo reč mu je skuhala. Da jo je le moral vrag prinesti! Gudni, Jonova hišna oskrbnica, je bila pri štiridesetih letih, velika in debela in ne ravno grda, dobrovoljna in delavna. Kot dekla je bila prišla na kmetijo, in ko je Jo» nova žena umrla, je brez vseh besed eno» stavno ostala. Za Jona je bilo to ob sebi umljivo in za Gudni izprva tudi._ Polagoma so tudi ljudje na drugih samotnih domači» jah uganili, da je tako edino prav, ter ni nihče poizkušal Gudni pregovoriti, da bi šla proč. Sama pa prav za prav nikoli ni bila čisto zadovoljna s svojim mestom. Na kmetiji je bilo zelo samotno, razen nje in Jona je bil pri biši samo še rejenec, ki ga ie bil Jon nekoč prevzel od občine kot siroto, in sle» dnjič nekaj mesecev poleti po en delavec. V 'hiši je bilo malo žhdjcnja, Gudni pa je ljubila izpremembo. Njene sanje so bile mnogokrat bolj živahne, nego je bila resmč» nost. Sedaj je prišla ta prijateljica ^ in skalila hišni mir. Mestno ozračje, s tujimi izrazi pomešana govorica in lahka kri so vplivali na Gudni kakor solnce na kup sne» ga. V teku štirih ur je prijateljica njene nazore postavila na glavo. Jon je postal smešen star norec, hiša je bila podganja luknja, delo suženjstvo in ljudje po kmeti« jah bolj neumni nego njihove lastne^ovce. '■Sedaj je Gudni zasanjala o lepih hišah v mestu, o veselih in odličnih ljudeh, o finem življenju, o nadi na lepo mesto gosposke ključariee, o lahkem delu in še nečem po» sebnem — nečem, o čemer je pričakovala, da ji življenje tega ne sme ostati dolžno. Zato je enostavno odpovedala in se Jonu smejala, ko je videla, kako je bil presene« čen." Na dan križne maše, ko posli menja» Vajo svoja mesta, je hotela oditi tudi ona. * Neke nedelje pozimi je Jon osedlal svojo rdečo kobilo in se napotil v dolino. Ves čas je bil premišljeval o težavni zadevMn še vedno mu ni hotelo v glavo, da bi šla Gudni iz hiše. Nič še ni poizvedoval po novi oskrbnici; tudi si je mislil, da ne bi bilo ta« ko lahko, katero najti. Sedaj je bil name« njen v Holar, da se pogovori o stvari z uradnim načelnikom. Morda je utegnilo biti kaj protizakonitega v Gudnini odpovedi. Jon je bil slabe volje in ni opazil, kako za« dovoljno je rdečica poplesavala po ledu. Se« daj jo je pognal v lahen dir, da bi bil preje na cilju. Snežilo je. Jonova brada je bila polna iv ja, tako da ga je bilo nekam divje videti, ko je jezdil svojo pot. Popoldne je dospel v Holar in našel uradnega načelni» ka pred njegovo hišo. Sigurdur, uradni načelnik, je bil velik in obilen, zelo živahen in pravi šaljivec, ki je očividno pozabil, da bi si bil nadel svojemu položaju primeren uradni obraz. Povabil je Jona v hišo in ga vprašal, kaj je kaj no» vega. Načelnik je takoj opazil, da ima Jon ne« kaj na srcu, da pa ne more z besedo na dan. Zato mu je najprej natočil kozarček žganja, da bi se mu jezik razvezal. Ko je Jon popil svoje žganje, se je zgodilo, kakor je Sigurdur pričakoval: postal je zgovoren. A samo, kolikor je bilo treba. V kratkih besedah je povedal, kaj namerava Gudni in zahteval, naj si načelnik kaj izmisli in prepove Gudni oditi iz službe. »Zakaj sili prav za prav v mesto ? Saj bo vendarle samo zapravila svoj denar, ki ga je vsa ta leta zaslužila pri meni, in to niti ni tako malo. Govoriti moraš s to neumno Uršo in ji pojasniti ,da posli ne smejo kar tako letati iz službe.« Videlo se je, kako so Jonovi pravni na« zori zabavali načelnika ;toda prikrival sc je in skušal Jona z raznimi ugovori le še bolj podkuriti. »To boš vendar mogel narediti; zakaj si pa potem uradni načelnik,« je slednjič od« ločno povedal Jon. »Gudni ni mogoče držati, če hoče na vsak način iti in je pravočasno odpovedala. Naš zakon tega ne dopušča.« Jon je postal resno srdit. »Eh, kaj pa ona razume o zakonih?« »Saj jo lahko sam pridržiš,« je smeje me« nil načelnik. »Jaz?« —• Jon je bil tako osupel, da mu je pošla sapa. »Kako naj pa to napravim?« Načelnik je resno gledal predse, kakor da bi premišljeval o zapleteni pravni zadevi. Jon je napeto čakal. Slednjič je Sigurdur vstal in začel ko« rakati po sobi. Zabaval se je in nalašč še mslo molčal. Potem je iznenada dejal: »Poroči jo.« Jon je odprl usta in gledal načelnika, kakor da bi bil naenkrat spregovoril v či« sto tujem jeziku. Sigurdur je s težavo ostal resen. »Dobro me poslušaj, Jon.« — Sigurdur mu je položil roko na rame. »Samo deset let si starejši kakor Gudni in prost kakor ona. Vse ženske v njenih letih bi se rade poro« čile, in mislim, da je to tudi en vzrok, za« radi katerega ti je sedaj odpovedala, Ver» jetno je, da bi te rada imela. Čisto cel mo» žak si še, veš, čeden možak. Razen tega te dobro pozna in tudi ne bo rad® zapustila kraja, v katerem je tako dolgo živela. — Nu, in plače ji tudi ne bo treba dajati, če se poročita. Če pa umrješ, ostane premo« ženje njej. Oba sta brez otrok, torej ni no« bene ovire, da se ne bi vzela, ksr bi bilo za oba prav. Toda ti morda nočeš in potem se tu pač ne da nič narediti.« »Peč — hočem — samo če ostane.« Sigurdur se je smejal na vse grlo. »Tak torej! Boljšega sveta ti ne morem dati. Če bosta poročena, ti ne bo več ušla, če tega ne bo preje storila.« Jon je ves gorel. Naenkrat se mu je za» zdelo, da tu nima kaj iskati in da se mora žuriti domov. Komaj je strpel, da je pQpil kavo in še kozarček žganja, potem pa je jadrno odjezdi!. »Na gostijo me boš vendar povabil!« je zaklical Sigurdur za njim. Že na potu z doma je bil Jon nepotrpe« žljiv, sedaj je rdečka doživela, da mu ni mogla dovolj hitro teči. Podi^jo je, da je led škropil naokoli in da so švigale iskre, kadar je podkev udarila na kamen. Slednjič je Jon konja ustavil in razjahal, da bi se spenjena žival nekoliko odpočila. Hitra ježa ga je zopet pomirila in učinek alkohola je splahnel. Sedaj mu je prišlo ne» kaj na misel! Kako naj prav za prav to na« pravi, da bo dobil Gudni za ženo? Zasnu« biti jo je seve treba, kajpada. Toda — Jon si je s skrbjo segel v kuštrave lase. Kako neumno, da se o tem ni posvetoval z načel« nikom. Saj g® lahko odbije, reče, da ga ne mara. In kako naj jo prav za prav zasnubi ? Kaj naj ji reče? Seve je bil takrat svojo ženo zasnubil, da. Toda to je bilo vendar nekaj čisto drugega, in razen tega sedaj ni več vedel, kaj je bil rekel tedaj — če je bil sploh kaj rekel. Ali Gudni ne bo zapazila, zakaj jo sedaj snubi, se mu smejala in po« tem vendarle šla? Da, to je bila v resnici težavna stvar. Ko bi jo imel le že za seboj. Zlezel je zopet na konja in sedaj je rdečka lahko šla korakoma, jezdecu se naenkrat ni več nikamor mudilo. Ko je Jon gnal kobilo v hlev, je na dvo« rišču srečal Gudni. »Dober dan,« je dejal Jon. »Rad bi — ne« kaj — s teboj — govoril,« Jecljal je, grlo mu je bilo čisto suho. »Nu, kaj le — sedaj grem vendar v hlev.« .»Pa potem, ko se vrneš.« Jon si je olaj* šan oddihnil in šel v izbo. Nikogar ni_ bilo v njej. Sedaj se je mogel mirno zbrati. Za oba dela prav, je dejal uradni načelnik, nu, da — toda on je pa le posestnik kmetije, a ona samo dekla.« Mlada ni več in še ni tako gotovo, da bi se mestni gospodje tr= gali za kmetsko deklo, ko imajo dovolj tistih finih gospodičen s kratkimi in ozki« mi krili. Naj bo vesela. Sicer pa tudi še ni gotovo, da bi jo zasnubil. Pokazati ji hoče le, kako prismojena je njena misel, da na« merava iti proč, ko jo čaka v mestu edino le revščina. Jon je stisnil pest. Naj samo gleda! Taka norost. Toda če bi vendarle šla, potem bo ostal brez hišne oskrbnice. Lepa reč! Ne, najboljše je, da ravna mirno in premišljeno. In najboljše je, da se cele bedaste stvari zopet otrese. Aha, že priba« ja. Jon je v grlu že zopet čutil suhoto. A ničesar si še ni domislil, kaj naj ji reče. Vrata so se odprla in notri je prišel — Sveinn, rejenec. Jon je bil vedno bolj na« taknjen. Vražji fante! AH naj mu sedaj ta pritepenec zmeša štreno in uniči srečo! Jon je pravkar iskal pretveze, da bi fanta po« slal iz sobe, ko je vstopila Gudni. »Kaj si mi pa hotel pravkar reči?« se je takoj obrnila na Jona. »Jaz — ne — da — bilo je tisto zaradi »Breze«. Jon je bil kakor udarjen. »Zaradi »Breze« — kaj pa je z njo?« »Lafi na Felli jo je hotel kupiti.« »In kaj?« »Nu, hotel sem te vprašati — če naj jo prodam. Gudni je hotela počiti od smeha. »Mene vprašaš, če naj prodaš svoje živinee! Saj tega preje nikoli nisi storil.« »Jaz »Breze« ne bi prodal,« se je vmešal Sveinn. »Jezik za’ zobe!« je zakričal nad njim Jon. §e tega se je manjkalo. Bilo je že pro« ti njegovemu dostojanstvu, da je govoril tako z Gudni, sedaj vtika pa še predrzni paglavec notri svoj nos. »Ali greš jest? Jon, jed je že na mizi. —-In mislim, da »Brezo lahko prodaš, če ti jo dobro plačajo. Saj ti ni ravno treba dveh krav, a morda bi bilo še bolje, da bi ono drugo prodal.« »Sploh ne prodam nobene,«« je_ zbesnel Jon, »to se pravi, Brezo prodam, ec mi bo tako všeč. Vama pa to prav nič mar ni!« Planil je iz izbe in se ni več pokazal. Gudni se je zelo čudila. Ta srditost ji’ je bila nekaj čisto novega, in Jon je preje tudi nikdar ni vprašal za njeno mnenje. Nikakor se ni spodobilo, da se je Sveinn norčeval iz starega, in rekla mu je, naj molči. * Dnevi so postajali jasnejši, prišel je maj in z njim križna maša. Bilo je vendar vreme, kakor bi hotelo poslom, ki so se selili, obljubiti nekaj prav dobrega. . Jon se še vedno ni mogel odločiti, da bi Gudni zasnubil. Konji so stali pred. vrati osedlani, dva jezdna konja in tovorni konj za Gudnijine stvari. Jon jo je hotel spre« miti v mesto. Bil je molčeč in pobit. Nikoli ni bil pri nobenem de’u tako^neroden, no« beno se mu ni zdelo tako težko kakor to. Veliko enostavnejše je bilo pokopati rajno ženo. To je pač moralo biti, ono pa nikakor ne. Slednjič sta vendarle odjezdila, spredaj Jon, ki je gnal pred seboj tovornega ko« n ja., Gudni pa za njim. Pot v mesto je bila precej dolga. Na nekem počivališču sta raz« jahala in Jon je vzel tovor tudi raz tovorno živinče. Ni si mogel predstavljati, da bi mogel tovor še kdaj zopet naložiti na ko« n j a. Dolgo sta sedela molče drug poleg dni« gega. »Sedaj torej greš — za zmerom —,« je rekel Jon in zamišljeno grizel travno bilko. »Da,« je kratko odvrnila Gudni. Beseda ji je šla težko z jezika, kajti že si je želela nazaj na staro domačijo in vse veselje do mesta jo je minilo. »Da, tako je pač, mladi rod ljubi izpre* membo.« Jon se je zagledal v rdečko, ki se je zadovoljno valjala po travi. »Oh, saj nisem več tako mlada. Tudi sem bila vedno tu na deželi, drugod se bom go« tovo težko privadila..« »Zakaj pa potem prav za prav greš?« je vprašal Jon. Že se je bal, da je s tem stav» kom bleknil kaj neprimernega. Gudni so se zasolzile oči, molčala je. »Ali nočeš postati moja žena in iti z me» noj nazaj domov?« Jon je temno zardel, ko je to tako preprosto povedal. Toda. dru» gače ne bi bil mogel za nobeno ceno. Zrasel je v svetu dejstev, lepo besedičiti ni znaf. Če mu je poginila kaka žival, ni rekel, da je po kratkem trpljenju preminila, mar» več. da je »crknila«. Gudni je istotako zardela. Nenadoma se ji je zazdelo, da vidi ob poti polno kupov kamenja— sami kažipoti, ki so kazali nazaj v staro domačijo. Ne, snubec ne bo osramočen. — Po dol» gern molku je Gudni slednjič dejala: »Se» daj se nikakor ne morem takoj vrniti. Zde* lo bi se smešno. — Par dni bom ostala v mestu, saj lahko rečeš, da sem šla sorodni« ke obiskat. Ta čas pa lahko porabim, da naročim prstana.« Jul. Sini: Lord je globoko pogreznjen sedel v svo* jem fotelju in oddaleč opazoval igrače. Ogledoval je zeleno polje, čez katero so se kotalili zlatniki sreče, ogledoval roke, ki so lovile to srečo. Te roke so bile zelo dolge in žilaste, čisto drugačne kakor navadne človeške roke. Pa tudi obra.zi so se mu zdeli vsi podaljšani, kakor da jih je krč raztegnil. Oči so tiščale iz jamic, nosovi so bili dalj» ši. Eden se je potil in bil rdeč kakor rak, drugi je bil bled kakor vosek in mrzel ko mrlič. Lord se je čudil Samo temu, da so bili ti razbujeni, od strasti prevzeti ljudje hazarderji z dolgoletno prakso. Lord se je spomnil na svoj plemenitaški grb in prišlo mu je na misel, da je v levem oglu tega grba kocka, pod njo pa napis: »Fortuna vitrea est.« (Sreča je iz stekla). V šestnajstem stoletju namreč je neki pre» dnik zaigral celo graščino z naslovom vred, pa je dal vstaviti tisto kocko in napis v grb, da bi svaril potomce pred igro. Ta strah pred igro se je nekako podedoval od očetov na sinove in vnuke in lord še nikdar ni imel kart v rokah, čeprav je bil član Al* bemarlskega kluba. Lord ni niti na borzi špekuliral, niti kockal ali hazardiral, rajši je bral, ker je bil vnet čitatelj. Lord je imel tudi vero, in bil je v ostalem filozof, ki je sovražil posvetnost in materijo. Pa je stopil v dvorano mož, oblečen v ze» lo ponošen in reven kožuh. Lord je strmel, kako da spuste takšnega človeka v klub. Moža je zeblo in sedel je blizu kamina in lorda. Bil je zelo bled, kakor jetičen, prsti so mu bili kakor mrtvaški. Naenkrat, ko je zaglednal lorda, je segel v žep, nekaj časa brskal po njem, pa izvlekel končno kocko in jo vrgel na mizo. »Pet,« je dejal. »Ta številka me danes že sedmič preganja. Cekin dam na število pet, lord, ali stavite?« »Gospod,« je odgovoril lord, »jaz ne igram.« Prišlecu se je spačil obraz. »Kadarkoli čutim, da bi imel srečo, ne najdem nikogar, ki bi hotel z menoj igrati. Danes so me povsem izropali, *toda vendar bi se rad peljal na svoje posestvo. Stavite lord, čeprav samo radi razlogov človeko« ljublia in obljubim vam, da nikdar več ne pridem semkaj.« »Gospod,« je dejal lord, »jaz ne igram. Posodim vam, kolikor hočete, magari do ti» soč funtov, toda igral ne bom.« Mož s kožuhom je vzdihnil. »Tako grdo še nikdar niso izrabili polo* žaja nesrečnega človeka. Razumite me, jaz nočem posojila, hočem igrati.« In je jezno dostavil: »Stavim zlatnik na petko. AH velja?« »Naj bo,« se je zasmejal lord, »vi ste zelo svojeglavni.« Mož s kožuhom je vrgel kocko. Izgubil je in obledel. »Dvojno ali pa nič,« je začel iznova m mrzlična vročica mu je stopila v lice. In zo« pet je vrgel kocko. .. Izgubljal je kar naprej m to toliko časa, dokler se ni zgrudil na naslanjač in vzdih» nil: »Ne morem več dalje! Dolžan sem vam tisoč funtov. Znesek dobite jutri.« Lord bi bil najrajši rekel, da naj si mož znesek obdrži, toda v Albemarlskem klubu ni bila taka navada. In drugi dan je res dobil tisoč funtov po pošti. Ugibal je in ugibal, pa si ni mogel zmisliti, kaj naj bi z denarjem počel. Zdelo se mu je, da ni prav ravnal in de» nar ga je na roki kar pekel. Sklenil je, da ga bo razdelil ubožcem. * Lady Ingeborg, lordova zaročenka, je zve* dela, da je lord priigral tisoč funtov. In je kmalu govor nanesel na neko biserno ogrli* co, ki stane natančno tisoč funtov in ta ogrlica se je zableščala na vratu lady In« geborg. Lord se je te ogrlice bal. Zdelo se mu je da ni ogrlica, nego hudičev rožni* venec. In se je mučil, kakor se muči pravi puritanec. Potem je sklenil napraviti vsemu konec in se zapreti v neki samostan blizu Floren» ce. Toda lady Ingeborg je uporabila vsa sredstva, da lord ni šel v samostan, nego v Nizzo. In ko je nekega dne pohajal z lady po parku v Monte Carlu, je nenadoma ugledal na cesti moža, katerega je bil nekdaj osku» bil za tisoč funtov. Mož ni imel več kožuha, toda lord ga je spoznal po vdrtih očeh in jetičnem licu. Mož je šel naravnost lordu nasproti. »Nesrečo imam,« je dejal z bridkim sme* hom na ustnicah, »včeraj sem izgubil pri ruleti stotisoč frankov in sem v enakem položaju kakor takrat v klubu in bi vam bil zelo hvaležen, če bi mi hoteli danes posoditi onih tisoč funtov, katere ste mi takrat po» nudili.« Ko je to govoril, so žarele na njegovem licu rdeče rože tuberkuloze. Ko je dobil de» nar, je pohlepno skočil nazaj v igralno dvo» rano, lord pa je olajšan vzdihnil. Kakor da se mu je skala odvalila od srca. Tisti dan na vsej Cote d’Azure ni bilo srečnejšega človeka, kakor je bil lord. Drugi dan je vedel ves svet, da je jetični mož pridobil ponoči neverjetno bogastvo pri ruleti. Lord ga je srečal drugi dan na bregu, pa ga skoro spoznal ni več. Kar po« mladil se je bil ponoči. Kakor osvajač sveta (Nadaljevanje na 8. strani) Za naše gospodarje! Beljak v bodočnosti Pri zlati pšenici-črn kot dimnikar SVOBODNA ZONA NAJ ODPRE VRATA NA JUG Dobra žetev žita za vsakdanji kruh je nekako plačilo za trud, znoj in napor cele= ga leta. Veselje in zadovoljstvo se vzbuja v kmetu, ko vidi, kako lije iz mlatilnice in čistilnice lepo zrnje. Vendar pa vseeno ne moremo prištevati mlačve k prijetnim de= lom v teku kmečkega leta. Saj delavci pri mlačvi včasih niso nič manj črni kot pa ru= darji, ko pridejo iz rudokopa. Več je razlogov, da postanejo delavci pri mlačvi tako črni. Zlasti letos bo veliko pra= hu pri mlačvi, ker je zaradi deževnega vre= mena in neviht žito poleglo in tudi ni bilo po žetvi mogoče, da se popolnoma posuši. Soj je letos deloma poleglo še ono žito, ki je drugače zelo odporno proti poleganju in ima poleg tega še kratko slamo. Zaradi pomanjkanja kalijevih umetnih gnojil tudi žita na onih njivah, kjer so bile lani okopavine in so bile zato dobro pogno» jene z domačim, to je hlevskim gnojem, niso dobila dosti kalija. V zemlji pa je bilo dosti dušika, ki je vplival enostransko na bujno rast in žito je poleglo. Toda prah, ki se dviga iz mlatilnice za* radi opisanih razlogov, ni tako nevaren. Nevaren pa je črni prah, ki prihaja od žita samega. Ta prah pa je posledica najbolj nevarnih glivičnih bolezni, ki napadajo naše žitne rastline. Rja in snet Rja je glivična bolezen, ki napada bil ali steblo, liste, rese in pleve žitne rastline. Ta bolezen povzroča, da se žitna rastlina ne more pravilno razvijati, zrno ostane ne= razvito, lahko in prisilno dozori. Razvoj rje na žitu je zelo odvisen od po= loža ja kraja, od klime (podnebja), vlage in v veliki meri tudi od sorte žita. Nekatere žitne sorte so namreč zelo odporne proti rji. še bolj nevarna žitna bolezen je sne t. Glivice te bolezni so v žitnih zrnih, ki zgle» đs jo, kot bi bila ožgana in se večkrat spre» menijo v nekako sajasto snov. Vrste sneti Trije so načini, kako glivice sneti napa» da jo žitne rastline. Prva oblika sneti je pri koruzi. Tu se razvije sajasta mazava snov nia steblu ali na listih ali pa na storžih in celo tudi na cvetu in na korenini. Klice te sneti na koruzni rastlini pridejo navadno iz zemlje. To bolezen preprečimo zato s tem, da sejemo koruzo na isti njivski po» vršini šele najpreje vsakih pet let. Prašna snet Ko gresta v klasje ječmen in pšenica, zapazimo večkrat, da se razvije namesto zrnja temnorjava snov, ki je odeta s tanko srebrno sivo kožico. Ko pa izraste klas iz nožnice, se ta kožica takoj razpoči in spore ali semena te glivice raznaša veter po vsej njivi. Pri tem se okužijo s temi sporami zdravi cveti žitnih rastlin. Tudi iz okuženih cvetov v klasu se razvijejo navidezno zdrava zrnai. Tako ne moremo razlikovati zdravih zrn od obolelih, iz katerih se šele prihodnje leto spet ra z vi= je klas s prašno snetjo. Prašna snet se to» rej razen pri ovsu — pojavi šele naslednje leto po okuženju. Ako opaziš torej na njivi ječmena, pše» niče in ovsa klase s prašno snetjo, je po» moč v tem, da si takoj preskrbiš drugo, zdravo seme, ker je pri današnjih sredstvih proti tej bolezni doma mogoče le težko uni* čiti to bolezen. Smrdljiva snet Pri tretji vrsti sneti, ki napada v gla* vnem pšenico in ječmen, pride do okuženja tako, da pride okuženo zrno v zemljo in nato spora ali seme sneti raste skupaj s kalčkom žitne rastline. Rastlina se razvija normalno in bolezni na zunaj niti ne vidi» mo. V notranjosti klice pri zrnu pa se ra» zvijejo spore sneti, šele pri mlačvi, včasih pa šele, ako zmanemo zrnje v roki, oziro» ma pri mletju, se pokaže prah te sneti. Pri mlačvi pridejo spore ali seme te sne* ti na zdrava zrna, jih tako okužijo in ako tako seme sejemo, se razvijejo spet zrna s sporami smrdljive sneti. Na njivi poznamo take okužene rastline po tem, da stoji klas pokonci (ker je lažji), da. je klas slabše razvit in da se p o z n e j e prebarva rumeno kot pa pri zdravih rast* linah. Te bolezni smo krivi sami. Odpraviti jo moremo namreč s tem, da pred setvijo se» me razkužimo. — Večkrat je pa ta bolezen tudi v zemlji; zato ne sejmo iste vrste žita dvakrat zaporedoma na isto njivo. Opazujmo zato žito, ko raste, in opazuj» mo, kako se praši pri mlačvi ter po tem sklepajmo na okuženje žita po sneti. Ne sejmo nikdar žita, o katerem sumimo, da je okuženo po sneti, vedno ga pred setvijo pravilno in pravočasno razkužimo. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ * . in za nase gospodinje Sadje odpada Spet je prišel čas, ko začne sadje odpa» dati. Na to vpliva deloma suša, na to vpli» vajo razne bolezni in na to vplivna končno veter. Ako tako sadje pustimo na tleh, je to najboljša prilika, da se morejo razviti ra* zne, deloma tudi nevarne sadne bolezni in se morejo neovirano razširjati razni sadni škodljivci. Razen tega pa je še gospodarska škoda znatna, ker moremo to sadje v go* spodinjstvu zelo koristno uporabiti. 1. Sadni kis Odpadlo sadje poberemo, nagnite dele iz* režemo, nato operemo, zmeljemo in stisne» mo. Iztisnjen sok zlijemo v lesene posode ali v velike steklenice in pustimo, da pre» vre. Vrenje in nastajanje kisa pospešimo s tem ,da za vretje uporabljamo lesene po» sode s široko odprtino, da more zrak vpli» vati na čim večjo površino tekočine. Vre» nje pospešimo tudi s tem, da postavimo po» sode s sadnim sokom v topel prostor. Sladkor, ki je v sadnem soku, prevre r.: j= preje v alkohol in ogljikovo kislino. v)glji» kova kislina izhlapi, alkohol pa ostane v soku. Pod vplivom zraka prevre alkohol v ocetno kislino. Po daljšem času se napravi na površini tekočine tanka kožica, katere ne smemo preveč raztrgati, ker vsebuje bakterije ocetne kisline. Da je končano ocetno vretje, spoznamo po močnem ocetnem vonju in okusu. Tako moremo dobiti poceni zelo dober sadni kis. 2. Posušenosadje (krhlji ali kloci) Odpadlo sadje poberemo, operemo in osnažimo. Večja jabolka nato zrezemo v tanke rezine ali ploščice. Te naberemo na vrvico in obesimo ob oknu ali na podstre» šju na sonce, dokler niso suhe. Rezine pa sušimo tudi na pečnjaku v peči ali pečici. Pri tem pa moramo zelo pa» žiti ,da je vročina enakomerna in ne pre* velika, ker bi se drugače sadje prežgalo. Pri sušenju jabolčne rezine večkrat obr» nemo, da so lepo enakomerno posušene. Tako dobimo zelo trajen sadni proizvod, ki je zelo okusna hrana kot kompot in potre* buje prav malo sladkorja. Pa tudi presno, to je nekuhano, je tako suho sadje prav okusno. Da je sušeno sadje bolj trajno in da. se pri shranjevanju ne pokvari in ne začne postajati plesnivo, ga moramo res dobro posušiti. Nato pa sadje spravimo v vrečo, ki jo obesimo v zračnem in suhem pro* stom. 3. Jabolčna mezga Jabolka, zrežemo v koščke in kuhamo s čim manj vode, dokler ne postanejo mehki, nakar jih stisnemo skozi sito. Sadno kašo nato kuhamo, dokler se ne zgosti, nakar jo osladimo. Na. 1 kg mezge dodamo približno 15 dkg sladkorja. Zelo ugodno vpliva na okus mezge, ako dodamo še malo dišav (ci* met, citronina kislina). Mezgo damo nato v steklenice oziroma doze, dobro zapremo in kuhamo okrog 30 minut pri 90 stopinjah Celzija. Steklenice hranimo nato v hladnem prostoru, doze pa preje še ohladimo v hladni vodi in posuši* mo ter prav nalahno namažemo z mastjo. 4. Sadni mošt Odpadlo sadje preberemo, operemo, zme* Ijemo in nato stisnemo. Sok diamo v sod in pustimo prevreti, nakar ga pretočimo v drug snažen sod in pustimo, da se očisti. Tako imamo nov mošt za delavce že za je* senska dela na polju. Ne le velike plode, tudi drobno sadje, ki je odpadlo, zbiramo in ga polomimo ali svinjam ali pa ga vržemo — ako je zelo črvivo in gnilo — na kompost. S tem pre* prečimo razširjenje nevarne sadne bolezni »monüija.« in pa razširjenje mnogoštevil» nih živalskih sadnih škodljivcev. Že od nekdaj je bil Beljak središče za* nimanja avstrijske trgovine. Dejstvo, da je šlo pred vojno nad 'A celotnega avstrijske* ga železniškega prometa v inozemstvo pre» ko Beljaka, je prisililo upravo državnih že* leznic, da je v Beljaku zgradila postajo, ki je ena med največjimi v Avstriji. Potreba uvoza, ki je v povojnem času iz* redno pridobila na svojem pomenu, je Be* Ijačane prisilila, da so ponovno pričeli mi* šiiti na načrt o svobodni zoni v Beljaku. Že po prvi vojni so nameravali v Beljaku ustanoviti brezcarinsko cono, da bi tako olajšali trgovanje z inozemstvom in pove» čali ugodnosti tranzitnega prometa. Zaradi inflacije in težke gospodarske krize so mo* rali ta načrt žal opustiti. Ker se pa pomen Beljaka kot železniškega in trgovinskega središča tudi po drugi svetovni vojni ni zmanjšal, temveč je nasprotno le porastel, ni čudno, da so se gospodarski krogi po* novno oprijeli starega načrta, katerega na* meravajo, vsaj delno, že v razmeroma krat* kem času realizirati. Da bi tudi javnost dobila vpogled\v pred* priprave za ustanovitev svobodne cone, je družba, ki namerava načrt izvesti, sklicala zastopnike koroškega tiska in jim dala na razpolago naslednje, za razvoj trgovine in gospodarstva zelo zanimive podatke. Na tiskovni konferenci pretekli četrtek v Beljaku, ki se je vršila ob navzočnosti be* Ijaškega župana g. Pečnika, zastopnikov državnih železnic in trgovske zbornice, je direktor g. Schreiber razložil pomen svo» hodne zone. G. direktor Schreiber je pouda* ril, da je družba za ureditev svobodne co» ne zasebna zamisel, ki pa je našla veliko razumevanje pri oblasti, upravi državnih železnic in trgovski zbornici. Družba ima pred seboj že podroben načrt dela v bodoč* nosti, ki je potrebno za ustanovitev svobo* dne cone. Kot glavna naloga bi bila iz* gradnja obsežnih skladišč, ki bi mogla sprejeti več tisoč ton blaga letno, kar bi pomenilo že pri Samih prevoznih stroških velik prihranek. Zdaj n. pr. gre blago, ki pride iz Italije ali Trsta v Avstrijo, najprej na Dunaj, kjer ga vskladiščijo in ga šele nato razvažajo v posamezne kraje. Večkrat se zgodi, da blago, ki je namenjeno za Be* Ijak sam, gre najprej na Dunaj in šele_ od tam pride po več mesecih nazaj v Beljak. Če bi bila v Beljaku na razpolago primerna skladišča, bi lahko blago vskladiščili tu in ga potem po potrebi odpremili dalje. V zvezi s skladiščnimi napravami je nuj* no potrebna izgradnja velike in modeme Hladilnice, ki bi prišla v poštev predvsem pri prometu z zelenjavo in sadjem, pa tudi pri trgovini rib in drugih mesnih izdelkov. Moderna hladilnica bi ohranila mnogo bla* ga v svežem in uporabnem stanju. S povečanjem trgovine bi bila nujna tudi izgraditev posameznih panog industrije, ki bi naj bila po sedaj obstoječem načrtu tudi pritegnjena v okvir svobodne cone. Kot najpomembnejša in najnujnejša bi prišla v poštev lesna industrija, predvsem pa na* prave, ki bi lahko uvožene surovine takoj v Beljaku predelale v uporabno blago. Čeprav je realizacija načrta zaenkrat še v bodočnosti, je iz okoliščin vendar možno sklepati, da bodo načrti takoj ko mogoče izvedeni. Po izjavi beljaškega župana g. Pe* čnika ,bo mestna občina storila vse za čim» prejšno izvedbo obstoječih načrtov. Tudi zastopnik železniške uprave je obljubil svo* jo pomoč, zato ni čudno, da so Beljačani, ki so že neštetokrat pokazali svojo podjet* nost, polni obtimizma in računajo s tem, da bodo imeli kmalu svojo svobodno cono. Kmet - brez šole MIŠLJENJE KOROŠKEGA IZOBRAŽENCA Koroška deželna vlada je pred kratkim objavila v časopisih pogoje za sprejem učencev v kmetijske šole in po» goje za sprejem kmečkih deklet v km e» tijsko*gospodinjske šole. V raz» glasu je naštetih pet kmetijskih šol in tri kmetijsko»gospodinjske šole. Pouk se pri* čne 15. oktobra. V poročilu o delu kmetijske zbornice je njen predsednik dne 14. julija omenil, da je za kmetijske in za kmetijsko*gospodinjske šole toliko število prosilcev, da je mogoče vsako jesen sprejeti komaj eno tretjino prosilcev in prosilk, ker je še premalo kmetijskih šol. Kakšna možnost je za slovenske kmečke fante, da obiskujejo kmetijsko šolo in ka* kšna možnost je za slovenska kmečka de» kleta, da na Koroškem obiskujejo kmetij* sko=gospodinjsko šolo ? Že koncem prejšnjega stoletja so začeli ustanavljati kmetijske strokovne šole in so takrat tudi Slovenci na Koroškem zahte* vali slovensko kmetijsko šolo. V tej šoli naj bi se v eno» ali dvoletnem tečaju nau» čili bodoči kmetovalci vsega tega, kar bodo pozneje potrebovali, ko bodo prevzeli do« mače posestvo. Ako pride danes kmet v trgovino :n hoče kupiti najnavadnejši, tudi luksuzni pred» met, mu sme tega prode,ti le izučen proda* jalec. Le za kmetovanje ni treba nikake izobrazbe, za slovenskega kmeta pa razen tega tudi ni nikake možnosti za tako kme* tijsko strokovno in stanovsko izobrazbo. Izredno važno je za vzgojo kmečkih fantov, da dobijo ravno v najnevarnejši in odločilni razvojni dobi, to je okrog 16—18 let, primerno izobrazbo na šoli, ki jih ne* kako dvigne iz enoličnosti domače kmetije. Tako primemo izobrazbo pa morejo dobiti kmečki fantje le na strokovni šoli, ki mu podaja ves vzgojni, stanovski in strokovni pouk v njegovem domačem, ne pa v tujem jeziku. Na Koroškem je od približno 500.000 prebivalcev danes okrog 36% kmečkega prebivalstva, to je okrog 180.000. Od tega števila je skoraj polovica c ju* žnem delu Koroške in bilo bi dobro, ds ima to prebivalstvo svoje strokovne kmetijske in kmetijsko=gospodinjske šole. M. GOSPODARSKE VESTI Lelina v Evropi dobro kaže Ameriško ministrstvo za poljedelstvo objavlja, da letina v Evropi na splošno do* bro kaže in da dosedanji računi še vedno veljajo. Hladno in vlažno vreme v juniju in v začetku julija je sicer žitu nekoliko ško» dilo, toda krompir, korenje in pašniki so se popravili. Kot še vedno se računa, da bo dosegla žetev v Evropi (brez Sovjetske zveze) ka* kih 50 milijonov ton. Lansko leto je zna* šala samo 35 milijonov ton in pred vojno povprečno 55 milijonov ton letno. Ameriški Izvoz rib Specialist za razpečavanje rib pri službi za ribe in divjad v ameriškem notranjem ministrstvu Arthur Sandberg razpravlja s predstavniki ameriške ribje industrije glede obnovitve iznozemskih trgov za ribje proizvode. Sandberg, ki je bil pred kratkim dode* Ijen k uradu za mednarodne poljedelske od» nošaje pri poljedelskem ministrstvu, ima nalogo proučiti inozemski trg. Zdaj raz* pravlja v Ameriki, kasneje pa bo odpoto» val tudi v Evropo. Osnova za njegov načrt je sodelovanje ameriške ribje industrije pri evropskem obnovitvenem programu. Zmrznjena jajca Na državni univerzi v Luisiani so pred kratkim odkrili nov način konzerviranja jajc, ne da bi pri tem počila lupina. Ta na* čin omogoča konzerviranje tega dragocene* ga hranila za več tednov in mesecev, ne da bi pri tem izgubilo svojo svežost. Zmrzuje* na jajca po novi metodi ohranijo tudi svo* jo zmožnost za valjenje, če jih poprej po* polnoma otajamo. študiju tega vprašanja so posvetili več kot dve leti dela, ker je bilo treba najti na* čin za zmanjšanje prostornine za povečani obseg, ki nastane zaradi zmrznjenja. Jajce konzervirajo v temperaturi od 7 do 9 stopinj pod ničlo. _ Dr. Kaloyereas, ki je iznašel ta novi na* čin konzerviranja, pripravlja sedaj priro* čnik s katerim bo seznanil z novo metodo poljedelce, kokošjerejce in trgovce. Izvoz britanskih avtomobilov V le devetih mesecih je britanska avto* mobilska družba Austin Motor Co. v veliki meri ^povečala izvoz lahkih avtomobilov v Združene države in Kanado. V tem času je družba prodala Združenim državam za 8,5 milijonov dolarjev avtomobilov in nado* mestnih delov, Kanadi pa približno za 3,25 milijonov dolarjev. PRIDOBITVE ZNANOSTI ,MPF novo živilo Pred kakšnima dvema letoma so pričeli v nekem laboratoriju v Kaliforniji zanimive poizkuse z novim proteinom, s cenenim ži= vilom, katerega so nazvali »nadživilo« ali na kratko »MPF«. Nekatera presenetljiva svojstva tega nadživila so: 56 gr MPF vsebuje eno lre= tjino dnevne potrebe po proteinu, kalciju, železu in vseh glavnejših vitaminih razen vitamina »C«. Če kuhamo deset minut v vodi isto količino MPF, ima ta enako hra= nilno vrednost kot celotni jedilni obrok, ki je sestavljen iz govejega mesa, mleku gra= ha in krompirja. Vendar pa stane ta kolk čina MPF le tri cente (kar je približno 1.70 šil), K temu moramo še upoštevati, da zavzema ta snov desetkrat manjši prostor kot pa običajna živila ter da jo je mogoče ohranjevati v nedogled brez zmrzovanja. To svojsko in ceneno živilo hranijo v skati jah. Kadar ni kuhano je podobno tem= nemu kristalnemu sladkorju. Po kuhanju pa dobi okus mesa ter ga je mogoče upo= rahljati kot moko v juhah, kot primes k mesu ali pa lahko iz njega naredimo pol= pete in podobno. Če ga pridamo k ostalim živilom, ne poveča tem le hranilne vred= nosti, temveč jim tudi v veliki meri izbolj= ša okus. Človek, ki ima v veliki meri zaslugo za odkritje MPF, je Clifford Clinton, lastnik restavracije v Los Angelesu in znani člo= vekoljub. Po zgledu svojih staršev je Ciin» ton nad eno desetletje poskušal priprav» Ijati v svojih restavracijah skoncentrirana in cenena živila ter mu je uspelo nripraviti tip kosila za ceno 5 centov (2.90 šil), ki ima eno tretjino kalorij, ki so potrebne za en dan. Clinton, ki se je dobro zavedal sila res» nega preb ra n ievalnega položaja, v katerem se. je znašel svet po koncu vojne, je nago» voril profesorja za biokemijo na Kalifor» nijskem tehnološkem institutu dr. Henryja. Borsooka, naj iznajde posebno živilo, ki bi lahko prispevalo k rešitvi resnih prehra» njevalnih problemov. K Clintonovi pobudi je takoj pristopilo Združenje kalifornijskih kemikov, ki je v sodelovanju z njim doba» vilo tehnološkemu institutu laboratorij=ku= hinjo, tehnika in kasneje glavnega franco» skega kuharja. Dr. Borsoock je za osnovo svojih poizkusov vzel sojina semena, ki so zelo redilna stročnica, katera pa ni bila nikoli priljubljena zaradi neprijetnega okusa, ki ga ima vsled olja, ki je njena sestavina. Dr. Borsoocku se je posrečilo od straniti 94% tega olja, ne da bi pri tem vzel soji kaj njene hranilne vrednosti, ki jo ima zaradi velike količine proteina. Novo živilo je torej sestavljeno približno 86% iz sojinih semen. Ostanek pa tvorijo vitamini in bivstvene mineralne sestavine, čebulni prah, sol, fermenti, trave in droži. Edinai Važna sestavina, ki jo novo živilo nima je vitamin C, katerega so izpustili, ker se s kuhanjem ali s kakršno koli to» ploto razkraja. Vendar pa naj povemo, da kalorična vre» dnost MPF ni zelo visoka ter da nova zmes tudi ne bo mogla razrešiti vseh problemov. Kljub temu pa bo zaradi njenega bogastva na proteinu lahko njen prispevek k izbolj» sevanju prehranjevalnega položaja sveta precejšen. Ko je dr. Borsock dovršil MPF je Ciin» ton spoznal, da je dovršen šele en del na» loge. Poskrbeti je bilo treba za porazdeli« tev novega živila deželam, ki so ga potre» bovale. V ta namen so stvorili ustanovo na netrgovinski osnovi z imenom «Jedilni obroki za milijone«, katera se vzdržuje v celoti z zasebnimi prispevki. Do danes je že 32 podpomiških ustanov v Združenih državah kupilo od te ustanove 5 milijonov obrokov MPF ter jih poslala v 21 držav Evrope' ter Daljnega vzhoda. Pred krat» kim pa je ta ustanova dobila naročila za MPF opl verskih podporniških združenj, tako katoliških kakor metodističnih in pro» testantskih. Ustanova »Jedilni obroki za milijone« je v svojem prvem letu brez re= klam zbrala nad 50.000 dolarjev prostovolj» nih prispevkov, s katerimi je lahko poslala precejšne količine svojega proizvoda ra» znim državam. Veliko količino MPF so na» kazali »prijateljskim vlakom« za Italijo in Francijo. Ko pa je požar v nekem pariškem skladišču uničil velik del dragocenega pro» izvoda, je ustanova brž nadomestila izgubo z drugo brezplačno pošiljko. Toda smoter »Jedilnih obrokov za mili» jone« se ne ustavlja le pri olajševanju la» kote. Ustanova hoče nič manj kot prepre» čiti lakoto. V losangeleških laboratorijih že delajo poizkuse za pripravo drugih živil s še večjo hranilno vrednostjo. Do zdaj je že več vlad pokazalo živo za» nimanje za MPF in to ne samo, da bi do» bile dobave, temveč predvsem, da bi lahko pričele same z njegovo proizvodnjo. V mnogih državah kot v Indiji, na Kitajskem, Nemčiji, Avstriji so še v teku poizkusi, ki so mestoma pod pokroviteljstvom samih vlad. „KURARO" smrtonosni strup džungle, uspešno zdravilo Indijanci Južne Amerike obširno upora» bljajo »kuraro« (smrtonosni strup iz divje_ vinske trte džungle) za zastrupitev konic puščic, katere uporabljajo pri lovu. Ameriški strokovnjak za džunglo, Ri» chard C. Gill, si je pridobil njihovo zaupa» nje, jih opazoval pri tajnem pripravljanju strupa ter si nabavil mnogo kilogramov rastlin in zelišč ter jih prinesel kemikom ter zdravnikom Združenih držav, katerim je uspelo odkriti skrivnost »kurara« in ga pimenio prepariranega uporabiti v medi» cini. »Kuraro« se lahko uporablja za aneste» zijo ter nudi začasno olajšanje žrtvam krčne paralize, zmanjšuje pa tudi kolcanje med operacijo in povzroča tako osljbljenje mišic, da sliči to že neki vrsti začasne pa* ralize. Eer pa je njegov učinek le kratko« trajen, »kuraro« ni nevaren, 1 m m m v? | m •5.3 IS184 i S 86 S7 m 88 | 89 m w mr i mr 91 | - ■r i ,5 m 94 | 93 mn ar i. i i mr m 100 | IB 1011 i S i m H l»IT i 1 HP 1 i m w4i i i i m U>5 BI S Besede pomenijo: Vodoravno: 1 vrsta knjige, letopis; 7 jo imenujejo »mili kraj«; 13 žensko krst« no ime; 19 strupena žuželka; 20 Mencin* gerjeva povest; 21 oziralni zaimek; 22 azijsko gorovje; 23 slaboumen; 24 kratica za »starejši«; 25 vrsta žita; 26 proga, m a* dež; 28 koroški izraz; 29 premetena po= teza; 31 označka za kemično prvino; 32 znamka avtomobilov; 33 snov za postelj* njake; 34 prijeten vonj; 36 naglas ostri vec; 38 azijska država; 39 oblika ženskega krstnega imena; 40 kratica m »tega dne«; 41 danes zjutraj; 43 starogrški sli* kar; 45 dolgouhec; 46 slovenski znanstve* nik, matematik; 47 moško krstno ime; 49 otroški izraz za očeta; 51 ime mnogih ko* roških športnih društev; 53 oblika vodne površine; 54 izobraževališče; 55 prebivalec neke celine; 57 mlinsko korito; 59 žensko krstno ime; 60 ploskovna mera; 61 letovi* ški otok pri Benetkah; 62 merilka časa; 63 starorimski pesnik; 65 menihovo obla* čilo; 67 vzklik ob bolečini; 68 kuianje, ob* lika ust; 69 druga košnja; 71 poldrag ka* men; 73 veznik; 75 oblika vzpetine; 76 vo= dno prevozno sredstvo; 78 ustanovitelj arabske dinastije; 80 vas: 82 vrsta stavbe; 83 gora na Tirolskem; 84 oblika moškega krstnega imena; 86 svetopisemska oseba; 88 upanje: 90 grška črka; 91 boječ; 92 del drevesa; 94 beseda iz očenaša; 96 vzklik; 97 pritrdilnica; 98 omet, zidna prevleka; 99 pokrivalo; 100 prva ženska: 101 naj* manjši delec snovi: 102 vrsta psov: 103 ju* tranja padavina: 104 nerodovitna travnata pokrajina v Rusiji; 105 nepravi oče. Navpično: 1 del organizma; 2 koni* ca; 3 pevska nota; 4 javna pristojbina; 5 svetopisemska oseba; 6 abesinski naslov; 7 nizko ležeča pokrajina; 8 oblika osebne* ga zaimka v dvojini; 9 ruska reka; 10 ose* bni zaimek; 11 ljudstvo, nacija; 12 dišeča tekočina; 13 travniška žival; .14 ženska oseba iz sv. pisma; 15 nauk o moralnih vrednotah; 16 veznik; 17 zunanji izraz žalo* sti; 18 riževo žganje; 25 drag kamen; 27 romanski svojilni zaimek: 28 kratica aka* demskega naslova; 30 čaša; 32 kralj pti* čev; 33 mizarsko orodje; 34 pozdrav ob slovesu: 35 član srednjeveškega naroda; 37 sorodnica; 38 tirolska reka; 39 opravek, dolžnost; 40 številka; 42 veznik; 44 nebe* sno telo; 45 okroglast krožnik; 46 tekoči* na; 47 svetopisemska oseba; 48 pijača; 50 kot pri 36 vodoravno; 52 gorenjska reka; 54 drobna palica; 55 rumunsko mesto: 56 poziv k molčanju; 58 grška sveta gora; 61 lesena stavba; 62 napad (češki); 64 šahov* ska figura; 66 mesto v južni Arabiji; 68 kot pri 54 vodoravno; 69 sadno drevo; 70 operni spev: 72 razlika med kosmato in čisto težo; 74 mohamedanski bog; 75 sple* teni lasje; 76 moško krstno ime; 77 drug izraz za smuči; 79 večno mesto (italijen* ski); 81 prostor v gledališki dvorani: 82 del drevesa; 83 vrh žitne bilke: 84 poljski sadež; 85 začimba; 87 čista teža; 89 žita* rica; 91 trije isti soglasniki; 92 majhno na* selie; 93 cerkveni pozdrav; 95 »ima svojo moč«; 98 dva enaka samoglasnika; 99 ča* sovni veznik. imiiiHiiiiiHmnmimimmiHimimmMiinimiiHHmiiiiiiiHiimHiiiiimmuimimiiimimiiiiiniiiiiiiiimimiimimHimmiiiiiiiiiiniimmimmiii iiiimiimimiiiimimimiiiimiiiiiiiiiiiimiimiiimiiiimiiiiimitmniinOT farno 1 šiling mesečno 1 S pričetkom šolskega leta (septembra), bomo pričeli z izdajanjem 4. letnika mla* dinske revije ifllltadi Hototan* »Mladi Korotan«, ki je predvsem med na* šo šolsko mladino močno priljubljen, bo tudi v tem letu izhajal na dvanajstih stra* neh in prinašal vsemogoče zanimivosti za šolo in dom. Slike, zanke in uganke ter po* vesti in navodila za učenje bodo za vsakega dobra in primerna zaposlitev. Ker bomo tiskali le omejeno število iz* vodov (le toliko kolikor bo naročil), svetu* jemo, da še danes odpošljete upravi »Mlade* ga Korotana«, Klagenfurt-Celovec, Völker* markter Ring 25/1 naslednjo naročilnico, ki jo lahko pošljete v odprtem pisemskem ovitku kot tiskovino: NAROČILNICA Priimek: • . ....................... Krstno ime: •.»»»••»••• Pošta: .••■<»•(••••• Vas (ulica)..............Št.: . . . Podpisani naročam mladinski mesečnik »Mladi Korotan« za leto 1948/1949. Datum.................. Podpis:. Kdor plača vso naročnino naprej, plača le 8.— šilingov! SLOVENEC, kmečki delavec, star 25—40 let, dobi službo pri dobri kmečki družini v Rožni dolini. Naslov v upravi »Koro* ške kronike«. SLOVENKA, vdova z enim otro-kom, stara 32 let, želi spoznati poštenega, izobraže* nega Slovenca v starosti 33 do 43 let. Je lastnica opremljenega stanovanja. — Na* slov v upravi »Koroške kronike«. PRODA3I novo enonadstropno hišo z bal» konom, s 4 ha posestva, lepo lego in do* bro razvito sadjerejo. Kraj je zelo pri* meren za letovanje. 10 minut do železni* ške postaje. Naslov v upravi »Koroške kronike«. M IDI IM AMR star 56 let, močan in priden delavec, skrben in varčen (ne kadi in ne pije) išče primerne zaposlitve pri po* šteni vdovi, po možnosti na mlinu, žagi ali gostilni. Eventualna ženitev ni izključena. Za začetek zakonske* ga življenja je denar na razpolago. Samo resne ponudbe s sliko je po* stati na naslov: Poty Viktor, Graz. (Stmk.), Förbergasse 9/1. R. Ssec& je te sUMa (Nadaljevanje s 4. strani) je korakal med lepimi damami po obrežju. »Vaš tisočak, lord, mi je prinesel boga* stvo,« je hitel, »takšno bogastvo, da lahko plačam vse svoje dolgove — že deset let, odkar igram, nisem nikoli oobil — in pa še vaše posestvo lahko kupim za ceno, katero boste rekli.« Predrznost je lorda razburila. »Moje posestvo ni na prodaj, gospod,« je dejal, »tisti tisočak pa dajte rajši ubož* cem v Nizzi, jaz ga nočem nazaj.« Lord vso noč ni spal. Strašne vizije so ga mučile. Vedno je videl pred seboj skrivno* stnega moža s kožuhom. Zahvala Vdani v nedoumljive sklepe božje previdnosti se ob težki izgubi na» šega ljubljenega sina in brata Valentina Kaiserja pd. OSTERMANOVEGA., ABSOLVENTA 7. GIMNAZIJE, prav prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so rajnega v tolikšnem številu sprem» Ijali k večnemu počitku in molili za pokoj njegove duše. Predvsem se zahvaljujemo preč. g. župniku Piceju, ki nam je prvi prinesel težko vest o nesreči, nas tolažil in se mnogo trudil za lepi pogreb. Zlasti smo mu hvaležni za njegove globoke besede na grobu pokojnega. Naša prisrčna zahvala velja tudi preč. g. dekanu Thumerju, ki je pogreb vodil, in vsem drugim preč. gospodom duhovnikom in gg. bogoslov* cem, g. ravnatelju dr. Göllesu za njegov lepi nagovor in dijakom, ki so z obilno udeležbo izkazali zadnjo čast pokojnemu. Posebno se zahvaljujemo tudi vaškim fantom, ki so z velikim tru» dom prinesli Folteja s Pece domov in ga nesli k večnemu počitku. Tuhi šmihelskemu cerkvenemu zboru za lepe in pretresljive žalostin* ke prav posebna zahvala! Vsem številnim, ki so darovali vence in cvetje v tolikem številu, Bog plačaj! Večna v e s, dne 13. avgusta 1948. ŽALUJOČA DRUŽINA OSTERMANOVA. Po cele dneve je bil tako nerazpoložen, da je bil sebi in drugim v breme. Jedel in spal ni skoro nič in nekega dne je mirni in pošteni lord v navalu jeze strgal lady Ingeborg ogrlico z vrata in jo poteptal z nogami. Lady Ingeborg je drugi dan brez sledu izginila. Vsak človek je vedel, s kom. Bila je najlepša ženska v vsem Monte Carlu, oni jetičnih pa največji bogataš v vsem Monte Carlu. Lord pa si je radi tistih tisoč funtov, ogrlice in ledy Ingeborg nakopal močno nevrastenijo. Prodal je vse svoje imetje in postal menih v nekem samostanu blizu Flo* renče. Svet se mu je zagabil do dna in spo* znal je prekletstvo zlata hudičevega. IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIH žo daka vo&ia Za ženske pravice Z vlakom se pelje navdušena agitatorica za ženske pravice in razlaga svoje misli mlademu sopotniku: » ... boste videli, da je čisto blizu čas, ko bo ob sobotah tudi ženska potegnila celo moško plačo!« Delavec, ki sedi poleg, se vtakne vmes z žalostnim obrazom: »Moja žena jo že vsako soboto potegne.« Dobra reklama je polovica vašega uspeha! Oglas v „Koroški Kroniki“ vam bo pri tem pomagal V deževnih dneh je dobra knjiga najboljši prijatelj! Mnogo lepih slovenskih knjig lahko naročite pri upravi »Korošk* kronike«. Na razpolago so sledeče knjige: Ivan Cankar: Križ na gori (ljubezenska povest) — — 3 šil. Karel Mauser: Rotija (kmečka povest) — — — — 4 šil. Karel Mauser: Sin mrtvega (povest iz povojnega časa) — 4 šil. Karel Mauser: Prekleta kri (kmečki roman) — — — 7 šil. Bazilij*Kunčie: Mladinske pravljice — — — — — 3 šil. Razen teh knjig naj ne bi v nobeni hiši manjkal »Album Koroške« v katerem je zajeta vsa lepota naše zemlje. Znižana cena le 20 šilingov. Skrbite za pametno zaposlitev svojih otroki Naročite jim mladinski list »Mladi Korotan«, ki bo pričel s prihodnjim mesecem ponovno izhajati. Naročilo pošljite na upravo »Mladega Koro* tana«, Klagenfurt=Celovec, Volkermarkter Ring 25/1. „Kou-kj octde!«!' mi* ■/h i-.ik ivifk . Coovtu, Volkciuuuktn I im . Ja|> rtr \!i* K;, »bvcSfVv.nna «l’i'ka " ini^tvo lista le » Celovcu Volk* •■wektei K*».’ Ring 25 I. - felefct 3651. - Mesečno naiočnno je treba plačah v naprej. - Ro k op* še ne vračajo s i I, i ? ■* k». ■ liti >'» *’pi-tva m »sl.isni .i ü« .tiili.a v Celovcu.