Za bolnike na voljo vecina storitev V Kamniku se v zadnjih tednih soocamo s skokovitim porastom okužb s covidom-19 in narašcanje za zdaj ne pojenja. V Zdravstvenem domu Kamnik je na voljo še vedno vecina storitev kot pred epidemijo, zaželeno pa je, da uporabite elektronske možnosti narocanja. Jasna Paladin Kamnik – Število primerov okužb v obcini Kamnik krepko presega slovensko povprecje, realno število pa je zagotovo nekajkrat višje od uradnih številk. »Ucinko­vitost ukrepov se pokaže s krepkim zamikom, z zami­kom okrog enega tedna pa se praviloma pojavijo zaple-ti, ki nas lahko pripeljejo v bolnišnico, in žal bo tudi ki so v vecji nevarnosti za težji potek bolezni. Nižje ab-solutne številke dnevno po­zitivnih v Kamniku nas žal še ne morejo razveseljevati, saj se zdaj brisi jemljejo mnogo bolj ciljano na posa­mezne skupine ljudi in za­radi preobremenitev labora­torijskih kapacitet v manj­šem obsegu kot do sedaj,« opozarja direktor Zdravstve­nega doma Kamnik dr. Sašo Rebolj. Vse informacije in povezave za narocanja so na voljo na spletnem mestu www.zdkamnik.si. število ljudi v bolnišnici še nekaj casa narašcalo. Znano je, katere so za zaplete bolj ogrožene skupine, torej sta­rejši in kronicni bolniki, de­jansko pa zanesljivega pote­ka bolezni ne moremo pred­videti pri nikomer. Zdaj ni cas za razpredanje o tem, kateri ukrepi so bolj in kate­ri so manj smiselni. Zdaj je cas, da razmišljamo, da smo morda okuženi sami, in da se obnašamo tako, da okuž-be ne prenesemo na niko-gar, še najmanj pa na ljudi, OBCINSKE NOVICE Dan ponosa, enotnosti in samozavesti V nedeljo, 25. oktobra, smo praznovali državni praznik dan suverenosti. Vsakoletno proslavo ob spomeniku pri Domu kulture Kamnik so na­domestili zgolj s polaganjem vencev. stran 3 A ne glede na covid-19 živ­ljenje tece dalje, s tem pa tudi druge bolezni in zdrav­stvene nevšecnosti, zato z obiskom zdravnika, ce je to potrebno, ne odlašajte. »Vse paciente pozivamo, da naj se obrnejo na svojega zdrav­nika tudi v primeru, ce je treba poskrbeti za poslabša­nje kronicne bolezni, pri kakršnih koli poslabšanjih zdravstvenega stanja, saj za­radi novega koronavirusa ostale bolezni niso izginile. Nikakor ne želimo na ta ra- AKTUALNO Strah nam pri bolezni ne pomaga Število okuženih z novim ko­ronavirusom še kar narašca in s covidom­19 se pobliže sooca tudi vse vec Kamnica­nov. Svojo izkušnjo s to bo­leznijo nam je zaupala Nina Irt. stran 6 cun poslabšanja zdravstve­nega stanja zaradi drugih težav, saj to zares ni potreb-no,« pomirja Rebolj, a pou­darja, da je ob obisku zdrav­stvenega doma treba upo­števati dolocena pravila. »Že od prvega vala epidemi­cepte, napotnice, bolniške liste paciente prosimo, da uporabljajo elektronske možnosti narocanja na naši spletni strani in se izogibajo klicanju po telefonu, kadar to res ni nujno. Osebje am­bulant sprejme in obdela »Vse paciente pozivamo, da naj se obrnejo na svojega zdravnika, saj zaradi novega koronavirusa ostale bolezni niso izginile. Nikakor ne želimo na ta racun poslabšanja zdravstvenega stanja, saj to zares ni potrebno.« Nihalka do preklica vozi le dvakrat dnevno Velika planina – Od ponedeljka, 26. oktobra, nihalka in se­dežnica na Veliko planino zaradi vladnih ukrepov vozita po spremenjenem voznem redu. Nihalka bo obratovala le dva­krat dnevno, in sicer ob 9. in ob 16. uri. Sedežnica do nadalj­njega ne vozi, prav tako je zaprta gostilna Zeleni rob. Nov vozni red velja do sprostitve ukrepov in priporocil. J. P. Popolna zapora ceste na Kranjski Rak Krivcevo – Komunalno podjetje Kamnik obvešca, da na dr­žavni cesti Podlom–Kranjski Rak–Luce velja zacasna spre­memba prometnega režima. Med 27. oktobrom in 11. de­cembrom bo cesta za promet od ovinka za naseljem Kališe do parkirišc na Kranjskem Raku zaprta, saj bodo sanirali zemeljski usad. S kamniške strani bo v casu popolne zapore možen obvoz cez Krivcevo in Šunce na Kranjski Rak ter na Veliko planino in obratno. J. P. Cepljenje proti gripi trenutno ni mogoce Kamnik – Ceprav so v drugi polovici oktobra tudi v Zdrav­stvenem domu Kamnik zaceli cepiti proti sezonski gripi, kar je za vse, ki imajo urejeno zdravstveno zavarovanje, letos brezplacno, je zaloga cepiva na državni ravni zaradi izje­mnega zanimanja, ki je neprimerljivo s prejšnjimi leti, že pošla. »Na cepljenje zato ne narocamo vec, cepimo pa še vse tiste, ki so že naroceni. Upamo na novo pošiljko cepiva v drugi polovico novembra, žal pa ne vemo, koliko odmer­kov bomo prejeli,« nam je potrdil direktor zdravstvenega doma dr. Sašo Rebolj. J. P. Telefonska številka za pomoc Kamnik – Obcina Kamnik ima še vedno vzpostavljeno števil­ko 051 374 207 (Katja Vegel – Obcina Kamnik) za obcanke in obcane v stiski in njihovo oskrbo oziroma dostavo nujnih življenjskih potrebšcin (hrana in zdravila), ki velja izkljucno za oskrbo starejših obcank in obcanov, ki živijo sami, in tistih, ki so oboleli in nimajo nikogar, ki bi jim priskrbel nuj­ne življenjske potrebšcine. Poklicete lahko od ponedeljka do nedelje med 8. in 18. uro. J. P. je velja, da v zdravstveni dom ne vstopamo, ce ima-mo kakršne koli znake okužbe dihal. Za tovrstne bolezni sta loceno na voljo odrasla in otroška covid am-bulanta, obe imata dostop z zunanje strani zdravstvene­ga doma. Za pregled se je, tako kot za vse ostale stori­tve, treba najaviti in se do-govoriti za termin. Za vse ostale obravnave so še ved-no na razpolago izbrani zdravniki. Za e-posvete, re- ZANIMIVOSTI Blagoslov opravili, veselica bo pocakala Clani Prostovoljnega gasil­skega društva Kamniška Bis­trica imajo novo gasilsko vozilo in s tem v celoti poso­dobljen vozni park. Kraja­nom ga bodo predstavili predvidoma prihodnje leto. stran 8 tedensko okrog osem tisoc telefonskih klicev. Ce upo­rabimo druge možnosti, omogocimo lažji dostop do telefonskega posveta tistim, ki elektronskih storitev niso vešci,« še pravi direktor zdravstvenega doma, ki pro-si tudi za nekaj strpnosti. Zaposleni v zdravstvu na­mrec delajo na robu zmog­ljivosti in se dan za dnem trudijo z razlicnimi bolniki, kar od njih terja tudi veliko požrtvovalnosti. ZANIMIVOSTI Skrbi za cvetlicna vrata v Kamnik V Kamniku imamo sedem krožišc, ki so nekakšna vrata v mesto, zato je pomembno, da so lepo urejena. Zanje pa tudi za druge javne površne v domaci obcini pod okri­ljem Arboretuma skrbi An­dreja Pogacar Špenko. stran 13 V soboto v Stahovici popolna zapora Zaradi asfaltiranja bo del državne ceste v soboto, 7. novembra, med 7. in 20. uro za promet zaprt. Jasna Paladin Stahovica – Gradbena dela pri rekonstrukciji križišca, gradnji plocnika in obnovi komunalne infrastrukture v Stahovici so po nekaj mese­cih pri koncu in izvajalec del, Komunalno podjetje Kamnik, obvešca, da je na vrsti le še asfaltiranje, zaradi cesar pa morajo državno cesto Stahovica–Crnivec v dolžini 450 metrov (pri go-stilni Bac) v smeri Crne v soboto, 7. novembra, med 7. in 20. uro za ves promet zapreti. V casu popolne zapore bo obvoz za smer Kamnik– Gornji Grad in obratno mo-žen po državni cesti skozi Tuhinjsko dolino. V primeru slabega vremena bodo asfaltiranje izvedli 14. oziroma 21. novembra. Foto: Gorazd Kavcic Obcinske novice Gradnja v polnem teku Gradnja Zbirnega centra za ravnanje z odpadki v Suhadolah naj bi bila koncana v štirih mesecih. Jasna Paladin Suhadole – Izbrani izvajalec SGP Graditelj je skupni pro-jekt obcin Kamnik in Ko­menda zacel graditi 1. okto-bra, dela pa za zdaj potekajo po terminskem nacrtu in morajo biti po podpisani po­godbi zakljucena v štirih mesecih. Izvajalci zato upa­jo na milo zimo. Še preden pa so gradbeni stroji lahko zakopali v ze­mljišce, na katerem bodo zgradili sodoben center za ravnanje z odpadki, je mo­ral koncesionar, to je podje­tje Publikus, od tam odstra­niti vecjo kolicino bal z od­padki. Dela trenutno pote­kajo na spodnjem nivoju, enem od treh, ki bodo do-stopni po klancini, kar bo obcanom omogocilo bistve-no lažji nacin dostopa do zabojnikov in oddaje kosov­nih odpadkov. potrebni za zajezitev širje­nja virusa, pa s seboj prina­šajo tudi vecje socialne in gmotne stiske nekaterih ob­canov, kar opažajo tako v kamniški Župnijski karitas kot tudi Obmocnem združe­ni, saj se v bistvu že ves cas ukvarjamo z osnovnim pre­živetjem prosilcev,« nam je povedal tajnik Župnijske ka­ritas Martin Gorenc. Da so razmere izredne in se moramo ljudje glede na Foto: Aleš Senožetnik Foto: osebni arhiv Viktor Mikek Martin Gorenc nju Rdecega križa Kamnik. okolišcine tudi pravilno odz-Sicer v Župnijski karitas vati, pa pravi Viktor Mikek, Nujno varstvo otrok je podaljšano Posamezno upravicenost do korišcenja varstva presoja vsak vrtec posebej. Jasna Paladin Kamnik – Obcina Kamnik obvešca, da so kljub splošne-mu zaprtju vrtcev po vsej Sloveniji, katerega namen je zajezitev širjenja epidemije covida-19, zacasno podaljšali nujno varstvo otrok. V obci­ni Kamnik je varstvo organi­zirano v naslednjih enotah: Vrtec Antona Medveda Ka­mnik –  v enoti Pestrna, Za­sebni vrtec Peter Pan, Za­sebni vrtec Soncek – v enoti Trobentica in Zasebni vrtec Zarja. »Predšolska dejavnost se bo izvajala fizicno v vrtcih le v nujnih primerih in v obse­gu kadrovskih zmogljivosti vrtcev. Poudariti velja, da je zaradi vecjega števila okužb zaposlenih v vrtcih njihovo delo zelo okrnjeno. Glede na epidemiološko sliko v obcini Kamnik lahko pricakujemo, da se bo tovrstni trend še ne­kaj casa nadaljeval, zato je treba varstvo temu ustrezno prilagoditi. Varstvo se zago­tavlja glede na nujnost raz-mer in v okviru razložljivih prostorskih kapacitet in ka­dra. Posamezno upravice­nost do korišcenja varstva presoja vsak vrtec posebej,« pravijo na obcini. Ukrep velja od 2. novembra do preklica. ODGOVORNA UREDNICA: Jasna Paladin jasna.paladin@g-glas.si, 031/868 251 OGLASNO TRŽENJE: Mateja Žvižaj mateja.zvizaj@g-glas.si, 041/962 143 ZAHVALE, OSMRTNICE, NAROCNINE: malioglasi@g-glas.si, 04/201 42 47 narocnine@g-glas.si, 04/201 42 41 KAMNICAN-KA (ISSN 2463-8536), ustanovitelj Obcina Kamnik, Glavni trg 24, 1240 Kamnik; izdajatelj: Gorenjski glas, d. o. o., Kranj, Nazorjeva ulica 1, 4000 Kranj Dobrodelne ustanove zaradi krize z vec dela Pri kamniškem Obmocnem združenju Rdecega križa in Župnijski karitas v zadnjih tednih zaradi koronakrize zaznavajo vec potreb po pomoci. Prosilci potrebujejo pomoc v hrani, placilu položnic, povpraševanje je tudi po osebnih racunalnikih. Aleš Senožetnik siceršnjih, "obicajnih" raz­ merah. »Je nekoliko vec ra-Kamnik – Kamnik spada znih svetovanj, daljših raz-med obcine, ki v zadnjih te-govorov in vec prošenj za dnih beležijo precejšnjo rast placilo stanovanjskih stro­okužb s koronavirusom. Za-škov, ogrevanja in dodatne­piranje javnega življenja in ga zdravstvenega zavarova­drugi omejitveni ukrepi, nja. Razlike v vrsti pomoci pravijo, da se prošnje prosil-sekretar kamniškega obmo­cev v zadnjem casu bistveno cnega združenja Rdecega ne razlikujejo od prošenj v križa, ki dodaja, da opažajo Poklonili so se žrtvam vojn Tradicionalne osrednje spominske slovesnosti ob prvem novembru na Žalah letos ni bilo, so pa predstavniki obcine in drugih organizacij ob vecjih spomenikih položili vence. Jasna Paladin Kamnik – Že v petek, 30. ok­tobra, so predsednik Združe­nja borcev za vrednote NOB Kamnik Dušan Božic­nik ter podžupana Bogdan Pogacar in Aleksander Uršic v imenu Koordinacijskega odbora veteranskih organiza­cij Obcine Kamnik venec po­ložili k spomenikoma pad-lim v NOB in med prvo sve­tovno vojno. Na sam dan spomina na Župan je nato na kamniških Žalah s predsednikom Zdru­ženja slovenskih castnikov Kamnik - Komenda Marja-nom Schnablom, predsedni­kom Društva general Maister Kamnik Jožetom Berlecem, predsednikom Zveze vetera­nov vojne za Slovenijo Ka­mnik - Komenda mag. Zvon­kom Cvekom in Vojkom Droskom v imenu Policijske­ga veteranskega društva Se­ver – odbor Kamnik položil še cvetje k spomenikom pad-vecje povpraševanje po pre­hrambnih artiklih, saj je sti-ska ljudi vecja. »V takšnih razmerah je solidarnost med ljudmi višja in prav je, da pomagamo sosedu, prija­teljem, ce vidimo, da pomoc potrebujejo,« še dodaja so-govornik. Obe organizaciji sta se na zaostritev razmer dobro pripravili. Kot pravi Gorenc, jim bo ob trenutnem številu prosilcev zaloga prehramb­nih izdelkov zadostovala do konca leta, dokupiti pa bodo morali še pralna in cistilna sredstva, ozimnico, morda tudi še nekaj hrane. »Posa­mezniki povprašujejo tudi po drugih stvareh, kot so ra-cunalniki in bela tehnika. Prosilci bi si želeli vec po­moci pri placilu osnovnih položnic,« o potrebah ljudi v stiski pravi Gorenc. »Hrano smo nabavili, nekaj smo je prejeli s strani Rde-cega križa Slovenije, nekaj pa smo je tudi sami kupili v Eti. Ljudje bi želeli tudi sad-je ali kakšne priboljške za otroke. Prav bi prišila sredstva za osebno higie-no,« dodaja Mikek. Poleg šestih osnovnih šol v obcini sta obe organizaciji prejeli tudi po 1357,50 evra iz t. i. koronaracuna. Kot pravi Gorenc, jih bodo pri Karitasu vecinoma porabili za nakup ozimnice, placilo položnic za elektriko (pred izklopom) ter placilo ogreva­nja nekaterim, ki v akciji Družina iz razlicnih vzrokov za pomoc pri ogrevanju niso sodelovali. Tudi pri Rdecem križu bodo sredstva porabili za blaženje posledic krize, pomoc socialno ogroženim in za humanitarne namene. (sedež uredništva, tel. 04/201 42 00, info@g-glas.si) mrtve, 1. novembra, sta ob lim med prvo svetovno vojno, Casopis Kamnican-ka izhaja dvakrat na mesec v nakladi 14.000 izvodov, brezplacno prisotnosti Castne enote Slo-spomeniku Edvarda Peperka, ga prejemajo vsa gospodinjstva in drugi naslovniki v obcini Kamnik in okolici. Tisk: Delo, d. o. o., Tiskarsko središce; distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o., Maribor venske vojske in trobentaca »piramidi sprave« in spome- Orkestra Slovenske vojske niku padlim v NOB. Župan Nenarocenih prispevkov in pisem ne honoriramo in ne vracamo. Pisma bralcev so omejena na 3000 znakov skupaj s presledki, pošljete jih lahko odgovorni urednici župan Matej Slapar in je cvetje položil tudi h kapeli­ ali na naslov: info@g-glas.si. Casopis Kamnican-ka lahko narocite, narocnina za leto obrambni minister položila ci v Parku spomina in opomi­ 2020 znaša 37,40 EUR (22 izidov po 1,70 EUR). cvetje k spomeniku Rudolfa na na Kopišcih v Kamniški Pri spomeniku Rudolfa Maistra se je poklonil tudi Casopis Kamnican-ka bo naslednjic izšel predvidoma 20. novembra 2020, prispevke Maistra na Trgu talcev. Bistrici. obrambni minister mag. Matej Tonin. lahko pošljete najkasneje do cetrtka, 12. novembra 2020. Obcinske novice Dan ponosa, enotnosti in samozavesti V nedeljo, 25. oktobra, smo praznovali državni praznik dan suverenosti, ki pa je minil skladno z ukrepi proti širjenju koronavirusa. Vsakoletno proslavo ob spomeniku pri Domu kulture Kamnik so tako nadomestili zgolj s polaganjem vencev. Jasna Paladin Kamnik – Clani Obmocnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Kamnik - Ko­menda in Policijskega vete­ranskega društva Sever Ka­mnik od leta 2015, ko je bil 25. oktober dolocen za dr­žavni praznik, ta dan obele­žijo s proslavo ob spomeni­ku, ki so ga postavili v parku Doma kulture Kamnik. Zaradi omejevanja druženja do šest oseb proslave letos niso mogli pripraviti, so pa praznik obeležili s položitvi­jo vencev. Z dnevom suvere­nosti se spominjamo dogod­kov, ko je v noci na 26. okto­ber 1991 ozemlje Slovenije zapustil še zadnji vojak JLA, s cimer se je koncal proces slovenskega osamosvajanja. Jugoslovanska vojska se je iz pristanišca v Kopru si­cer zacela umikati že 20. ok­tobra, 25. oktober pa je bil dolocen kot zadnji dan umi­ka. Zadnji vojaki JLA so se vkrcali na ladji Venus in PO­9, ki sta pluli pod tujima za­stavama, zato sta po medna­rodnem pravu veljali za tuje ozemlje. Zadnji vojaki JLA so ozemlje Slovenije zapus­tili 25. oktobra 1991 ob 23.45. Ob spomeniku v Kamniku so se že dva dni pred pra­znikom, v petek, 23. okto-bra, zbrali župan Matej Sla-par ter predsednika obeh veteranskih organizacij mag. Zvonko Cvek in Janko Brinovec. »Dan suverenosti se obeležuje kot dan pono­sa, enotnosti in samozaves-ti, kar je ohranjalo naš na-rod skozi stoletja. Odhod JLA z našega ozemlja za vse, ki smo sodelovali v osa­mosvojitveni vojni, predsta­vlja vrh slovenske osamo­svojitve. Teritorialna obramba je bila zaradi uspešnih priprav v letu 1990 in letu 1991 vojaško pripravljena za zavarovanje odlocitev slovenskega vod­stva. Letos smo praznovali 30-letnico Manevrske struk­ture Narodne zašcite, kot enega pomembnih pomni­kov naše zgodovine. Skupaj s policijo je na bojnem po­lju ohranila samostojnost in suverenost naše mlade države,« je ob prazniku za­pisal predsednik Obmocne­ga združenja veteranov voj­ne za Slovenijo Kamnik -Komenda mag. Zvonko Cvek. Zacela se je obnova ceste skozi Podgorje Po vec letih obljub in cakanja se je v preteklem tednu le zacela rekonstrukcija ceste skozi vas Podgorje. Luknje pa še ne bodo zakrpane v celoti, saj je letos na vrsti odsek v dolžini dvesto metrov. Jasna Paladin Podgorje – Krajani Podgorja na obnovo ceste skozi vas opozarjajo in cakajo že ka­kšnih petnajst let. Stanje ceste se je mocno poslabšalo v zadnjih letih, ko je obcina temeljito prenovila cesto cez polje, tista skozi vas pa je služila kot obvoz. Spomnimo, da so Podgorci v zacetku letošnjega leta zbrali 320 podpisov, s kate­rimi so izrazili ogorcenje, da je bilo za projekt v prora-cunu predvideno premalo denarja, clani Sveta KS Pod-gorje pa so celo zagrozili s svojim odstopom. Župan je že pozimi poudaril, da na izsiljevanje ne pristaja, in opozoril, da je takšnih in še slabših cest v obcini še kar nekaj in da bodo ceste ob-navljali skladno s financni-mi zmožnostmi. Najprej se bodo lotili obnove dvesto­metrskega odseka, izbrani izvajalec (Komunalno pod-jetje Kamnik) pa je dela za-cel v ponedeljek, 2. novem-bra. »Rekonstrukcija poško­dovanega vozišca v dolžini dvesto metrov zajema uredi­tev ustroja, izgradnjo mete-orne kanalizacije, javno razsvetljavo in asfaltiranje. Socasno z gradnjo ceste se bo zgradilo tudi opticno omrežje,« pravijo na obcini. Po terminskem planu bodo dela predvidoma zakljucena v mesecu decembru. V tem casu oziroma vse do 15. ja­nuarja bo veljala spremem­ba prometnega režima. V casu popolne zapore bo za lokalni promet urejen obvoz po lokalni cesti Kamnik– Podgorje in javni poti Pod-gorje. Policisti: Kamnicani vecinoma spoštujejo ukrepe Drugi val epidemije novega koronavirusa je znova prinesel vrsto omejitev, tudi t. i. policijsko uro, s katero se vecina od nas srecuje prvic. Kakšen je nadzor in kakšne so globe? Jasna Paladin Kamnik – Nadzor nad upo­števanjem ukrepov tudi v obcini Kamnik izvajajo zdravstveni inšpektorji, v sodelovanju z obcinskim re-darstvom pa tudi policisti. In kaj opažajo na terenu? »Splošne ugotovitve s tere­na so, da se obcani Kamni­ka po vecini zavedajo resno­sti, so odgovorni in vecino-ma spoštujejo z odloki od­rejene ukrepe za preprece­vanje širjenja koronavirusa. Obcasno smo obvešceni o posamicnih primerih krši­tev, nekaj pa jih zaznamo tudi sami. Najveckrat tam, kjer tudi obicajno pride do zgostitev ljudi, kot so me-stna jedra, okolica trgovskih centrov, bencinskih servi­sov, športnih objektov …« nam je na vprašanja odgo­voril predstavnik za odnose z javnostmi na Policijski upravi Ljubljana Tomaž To-maževic. Policija je od sobote, 26. ok­tobra, postala izvirno pri­stojna za nadzor nad neka­terimi odlocbami odlokov (nošenje zašcitnih mask, prehajanja obcinskih meja, prepovedi združevanja, gi­banja med 21. in 6. uro), zaradi cesar bodo k izvaja­nju ukrepov iz odlokov poli­cisti pristopili aktivno in intenzivneje. »Policija tako lahko sama izvaja prekrškovne postop­ke za posamezne kršitve. V primeru, da so izpolnjeni pogoji, izrecejo opozorila, ce gre za hujše kršitve, pa izdajo placilni nalog. Do se­daj so policisti na obmocju Kamnika izrekli vec opozo­ril, nekaj pa je bilo tudi iz­danih placilnih nalogov. Policija še vedno za vse to-vrstne kršitve presoja po na-celu sorazmernosti, možno je tudi izrekanje opozoril glede na stopnjo kršitev. Globe so predpisane v raz­ponu od 400 pa do 4000 evrov za posameznika,« nam še pojasni Tomaževic in doda, da se najvec kršitev nanaša na neuporabo mask in druženja. Niso pa zaznali veliko kršitev preckanja ob­cinskih meja, tudi ne deni-mo planincev iz drugih ob­cin, ki bi izkoristili lepe dneve za obisk kamniških planin. »Za konec lahko ponovno poudarimo, da se glede na trenutno situacijo obcani v veliki meri držijo ukrepov in nam s tem olajšajo delo in tako bistveno pripomorejo k zamejitvi širjenja bolezni. Vsekakor vsem svetujemo, da tako ostane še naprej. Vsak posameznik se mora zavedati svoje odgovornosti in resnosti, ker namen ukre­panja policije ni v izrekanju glob, ampak da se zagotovi spoštovanje predpisov, ki pomagajo zajeziti širjenje bolezni. V primeru, da obca­ni kljub temu zaznajo kršit­ve, pa naj o tem obvestijo policijo na št. 113,« še sporo-cajo s policije. Obnova dvestometrskega odseka dotrajane ceste na severnem delu Podgorja / Foto: Jasna Paladin Pomoc potrebujejo številni okoli nas. Ne spreglejmo jih! Obcina Kamnik se je skupaj z Obcinskim štabom Civilne zašcite in Obmocnim združenjem Rdecega križa Kamnik ponovno odlocila za odprtje posebnega racuna za zbiranje donacij, katerih namen je blažitev posledic epidemije covi­da-19 in pomoc tistim, ki jo potrebujejo. Že v prvem valu smo kar nekaj sredstev razdelili pomoci potrebnim in tudi tokrat smo se odlocili, da odpremo tekoci racun in poma­gamo tistim, ki to potrebujejo. Denar lahko donirate na transakcijski racun Obmocnega združenja Rdecega križa Kamnik, Ljubljanska cesta 1, 1240 Kamnik, in sicer na TRR številka: SI56 0231 2001 1158 889 ter z obveznim pripisom namena: KORONAVIRUS 2020. Prvi most že koncan, sledi še sanacija drugega Hruševka – Obcina se je skupaj z izbranim izvajalcem, podjetjem Euronep Eko, lotila sanacije dveh dotrajanih mostickov na obcinski cesti v Hruševko. Dotrajana objekta bodo porušili, prenovili podpornike in postavili nove mon­tažne elemente, da pa bo promet do vasi omogocen, so se obnove lotili postopoma. Prvi most je tako že prenovljen in tako so cez njega preusmerili obvoz. V tem tednu so se lotili podpornikov za drugi most in potrebne ureditve stru­ge, da bodo lahko namestili montažne plošce drugega mo-stu. Dela bodo predvidoma koncana v drugi polovici no-vembra. J. P. www.kamnik.si Obcinske novice, mnenja Izposoja knjig je mogoca Jasna Paladin Kamnik – Iz Knjižnice Fran-ceta Balantica Kamnik spo­rocajo, da si brezsticno lah­ko izposodite naroceno gra­divo, kar pomeni, da brska­nje med knjižnimi policami do nadaljnjega ni mogoce. Izposoja narocenega in vra-cilo izposojenega gradiva sta mogoca v osrednji enoti v Kamniku in v Krajevni knjižnici Komenda, kjer sta v ta namen pripravljeni oznaceni prevzemni mesti. Narocilo gradiva lahko opra­vite z aplikacijo Moja knji­žnica ali po telefonu obrato­valnem casu: 01 831 12 17 (Kamnik) in 01 834 3298 (Komenda). Izposojeno gra­divo lahko vrnete, ni pa nuj-no, saj v casu veljave predpi­sanih ukrepov zamudnina ne tece. Dobava serijskih publikacij v knjižnici je nemotena. Clani knjižnice si jih lahko izposodite na enak nacin kot preostale vrste gradiva, torej po vnaprejšnjem narocilu. Enoti v Šmarci in Motni­ku sta do nadaljnjega zaprti, potujoca knjižnica v tem casu ne bo delovala. Plecnikovi zakladi v Kamniku že leta 2007, ob 50. obletnici Plecnikove smrti in 135. letnici njegovega rojstva. Takrat sem si jo tudi sam prvic z navduše­njem ogledal. Kasneje je razsta­va gostovala še v drugih mestih ter v tujini, zadnjih nekaj let pa je bila spravljena v depoju. Vse­kakor ne bi bilo prav, da bi tam ostala. Za njeno ponovno po­stavitev sem dolžan izreci iskre-no zahvalo dr. Prelovšku, saj je razstava velik dar Obcini Ka- Mnenje obcinske svetnice V pricakovanju proracuna za leto 2021 Nives Matjan, svetnica LMŠ November bo odlocilen mesec za številne priložnosti, da postanemo še boljši v boju pro-ti epidemiji in da se ne ustavi-mo, ampak svoj fokus usmeri-mo v zastavljene cilje, ki smo si jih zadali že v predvolilnem casu. Obcinska uprava pripravlja osnutek proracuna in upam, da bomo svetniki povabljeni k njegovemu soustvarjanju. Pri-cakovanja so velika kljub manjšim prihodkom. Nada-ljuje naj se zastavljen program urejanja obcinskih cest, javnih poti in s tem zagotavljanje ob­canom boljše povezave. Ne smemo pozabiti na projekt iz­gradnje nove šole, ki se je pre­vec oddaljil, upam, da nas na novembrski seji caka potrditev investicijskega programa za gradnjo. Podpirajmo še naprej turizem in z njim povezane programe. Pomagajmo vsem turisticnim, Svetniki Liste Marjana Šarca smo z veseljem potrdili projekt in spremljali pot do realizaci­je. Srednjeveški trg je temelj za atraktivno turisticno destina­cijo, kar mesto Kamnik zago­tovo je. Te dni je prav cudovita razsta­va fotografij iz casov dnevov narodnih noš in oblacilne de­dišcine, prav prijetna osvežitev Šutne in pohvale ustvarjal­cem, ki tako poskrbijo, da je mesto še lepše. Zdaj je potrebno skrbno nacr­tovanje v smeri nakupa strate- Mnenje obcinskega svetnika Nacrtovanje je pol uspeha Bogdan Pogacar, svetnik NSi Nacin vodenja ter usmerjanja skupnosti, pa naj si bo to dru­štvo, podjetje, obcina ali drža­va, imenujemo politika. Druž­ba je sestavljena iz posame­znikov razlicnih svetovnona­zorskih pogledov, prepricanj, poklicev, interesov in zato mora nekdo sistemu vladati, ga usmerjati, postavljati pra­vila in vse dejavnike povezova-ti v smislu skupnega javnega interesa. Javni interes, ki izhaja iz po­treb skupnosti, pa je tisti, ki mora imeti prednost pred inte­resom posameznika ali manj­ših interesnih združenj. Dober voditelj je tisti, ki javni interes prepozna in ga zna preko svo­jega demokraticnega vodenja uresnicevati. Volja ter vizija nista dovolj, voditelj mora imeti ekipo, ki njegovo vizijo preko strateško nacrtovanega procesa uresni-cuje v javno korist. Za strate­takšne ocene delijo. Obcina Kamnik je v zadnjih dveh le­tih v gradnjo sekundarnih ka­nalizacijskih vodov vložila vec kot tri milijone evrov lastnih sredstev, letos je pristopila k izgradnji Zbirnega centra za odpadke v Suhadolah z vre­dnostjo vec kot 1,1 milijona evrov, v letu 2020 je bilo v pre­novo cest vloženih vec kot 0,5 milijona evrov. Pomembno je, da je vodstvo obcine sposobno prepricati državne institucije, da svoje investicije usmerijo na obmocje obcine Kamnik. ponudnikom malim in veli- Tako je država letos prenovila ških zemljišc v obcini, pa ne ško nacrtovano izvajanje prio- NOVA SLOVENIJA (NSi), OBCINSKI ODBOR KAMNIK, DVORAKOVA 11A, LJUBLJANA da o mamicah z vozicki in mali- Ceprav se zgodba o urejanju mi otroci sploh ne govorimo. sprehajalne in kolesarske poti v Kljub vsem težavam je zacetek južnem delu naše obcine vlece del predviden v sklopu ukrepov kot jara kaca, se zadeve pocasi mnik, pohvaliti pa moram tudi kim, v sorazmerju z zagota­ ritet obcine je župan Matej Korenovo cesto, Slovenske že­ samo na obmocju nekdanje Arhitekt Jože Plecnik je ume­ ostale, ki so sodelovali pri ures­ vljanjem sredstev za uresnicitev smodnišnice, ampak tudi na Slapar v septembru obiskal leznice prenavljajo peron na njihovih turisticnih produktov. obmocju Stola, na katerega je vseh 22 krajevnih skupnosti in postaji Kamnik Graben, ne S prenovo Glavnega trga v obcinska uprava pozabila. z njihovimi predstavniki preg-gre pa zanemariti nadaljeva­ prejšnjem mandatu je bil reali-Upam, da dobimo na mizo ledal opravljeno delo v pre-nja urejanja struge Kamniške ziran eden vecjih strateških kvalitetno pripravljen doku­ teklem obdobju ter se seznanil Bistrice. V naslednjih dveh le- s potrebami posameznih kra-tih se bo zacela gradnja kole­ projektov za razvoj mestnega ment, ki bo zajemal vizijo ra­ središca, ki je tako postal pri-zvoja mesta in ne klical k me- jevnih skupnosti z namenom sarskih poti med Godicem in vlacnejši za privabljanje turi-secnim popravkom — reba­ vkljucitve lokalnih projektov v Kamnikom ter Kamnikom in stov, pa tudi obcani smo zado-lansom, kot je bilo to v letoš­ obcinski proracun 2021. Ljubljano. voljni in ponosni na prelepo njem letu, pa ni bil vsega kriv Takšen pristop nekateri ime-Zagotovo najvecji projekt tega ureditev mestnega jedra. covid-19. nujejo drobljenje s pomanjka-desetletja pa je izgradnja OŠ njem vizije in poguma za reše-Frana Albrehta. Za ta projekt tnik svetovnega merila, na ka-nicitvi te zgodbe, da lahko zdaj terega smo lahko izredno po-pri nas pobliže spoznamo tudi nosni. Še danes pritegne števil­ druge Plecnikove mojstrovine. ne tujce, predvsem strokovnja-Vabljeni, da si ob primernem ke, ki imajo veliko željo doživeti casu ogledate razstavo in se njegove stvaritve v živo. Ali navdihujete nad zakladi moj­ poznamo dela, ki jih je ustvar-strovega nedosegljivega duha, jal? Na Kamniškem jih imamo kot se je o Plecnikovem ustvar­ kar precej in velja si jih ogledati. janju izrazil škof Anton Vovk v V zacetku mandata sedanjega govoru ob arhitektovem pos­ župana je dr. Damjan Prelovšek lednjem slovesu. podal predlog, da bi v Mekinj- Dr. Jernej Markelj, obcinski vanje vecjih projektov. Vendar bo potrebno precej vec poguma ne gre za pomanjkanje vizije kot pa vizije, verjamem, da bo skem samostanu postavili na svetnik NSi Kamnik ogled njegovo razstavo o živ­ politika prepoznala nujnost te ljenju in delu Jožeta Plecnika. Veliko razstavo je Prelovšek za Narodno galerijo sicer pripravil in poguma, ampak bolj nepo­investicije in delovala v jav­znavanje realizacije zakljuce­ nih projektov s strani tistih, ki nem interesu. Sprehajalna pot ob Kamniški Bistrici na vec mestih še otroška igrala in zunanji fitnesi. V naši obcini pa je kar nekaj za­pletov. Vecni odgovor so bila neurejena lastništva, potem medobcinsko (ne)sodelovanje, sedaj se caka podpis sporazu-ma za protipoplavne ukrepe. Zato se sprehajalci v zadnjih nekaj kilometrih, v slabem vre- menu, še vedno prebijajo skozi blatno in slabo urejeno pot, ki jo je pred leti naredil prostovoljec, UTOKOVA JAMA je PRILOŽNOST in NE BREME lahko postala vecnamenski pros-tor. Prostor, ki bi zadovoljil želje po parkovnih površinah v bližini mestnega jedra, v katerem bi se prepletalo delovanje razlicnih ge­neracij, saj smo predvsem mladi dolžni skrbeti za starejše, ki pa imajo lahko pomembno vlogo v obliki mentorstva. Stanovanjska soseska Mali grad bi dobila nujen zunanji prostor, ki bi povezoval tudi ostale stanovanjske skupnos- ti. S tovrstnim vecnamenskim pro- storom bi povezali tudi južni in severni del mesta. Treba je zaceti transparenten dialog z lastnikom zemljišca, ki naj pove kdaj in kako bo saniral prostor in kakšen je njegov nacrt ureditve prostora. Pogoji morajo biti postavljeni v skladu z obcinskim OPN, izje­ mnega pomena pa je sprotno ob- vešcanje obcanov z dogajanjem. Edis Rujovic, svetnik LDP Voda je darilo narave cilj, ker ima vsakdo pravico do pitne vode. Uporabnike vode iz zajetja Iverje skrbijo tudi nekon­trolirani, grobi posegi v naravo, ki so v zadnjem casu v porastu. Gradnja na vodovarstvenem ob-mocju ni dovoljena. Vemo, da narava vseh teh posegov ne prenese in da predstavljajo veli­ko nevarnost za zajetje Iverje v Stahovici, ki se napaja iz Kam­ niške Bistrice in potokov, ki se stekajo vanjo. Zakaj je pred Ali se kdaj vprašate, od kod pri-kratkim dvakrat manjkalo vode tece, zakaj je takšna, kot je in in je bila onesnažena? Ali res kaj se bo zgodilo, ce se bo one-mislite, da bi z vrtino globoko snaževanje podzemnih vod na­najmanj 150 m rešili problem daljevalo. Veckrat sem opozar-pitne vode? Sama in tudi moji jala na problematiko varovanja kolegi iz svetniške skupine LMŠ okolja v dolini Kamniške Bistri-to ne verjamemo, ker še vedno ce in Velike planine, ki je po ostaja izvirni greh – onesnaže­ strukturi visoko kraški svet, ki vanje, macehovski in neodgo­ vse posrka vase in potem to vorni odnos. Ukrepajmo - voda pronica v dolino. V našo pitno je naš edinstveni zaklad, ki nam vodo. Ravno tako so tu prisotni omogoca živeti in preživeti. fekalni in gospodinjski vodi iz Karla Urh Svetnica LMŠ objektov v bistriški dolini. To je treba urediti prioritetno in ne prelagati odgovornosti. Oskrba s kakovostno pitno vodo mora biti najpomembnejši trajnostni OBCINA KAMNIK, GLAVNI TRG 24, KAMNIK, SVETNIŠKA SKUPINA LISTE MARJANA ŠARCA za izboljšanje poplavne varnosti odvijajo v pravo smer. V prora- Kamniške Bistrice v letu 2021. cunu obcine Kamnik so predvi- Zato v teh cudnih casih ko se dena sredstva za ureditev še stvari, ki so že dogovorjene us- zadnjega dela poti in prikljucitev tavijo, v Listi Sandija Uršica z na domžalsko stran, kjer so poti optimizmom gledamo naprej in urejene že kar nekaj casa. Ce verjamemo, da bo rekreacijsko pogledamo malce cez plot v so- pot kmalu v boljšem stanju. sednjo obcino, lahko vidimo kako se stvari streže. Robert Prosen Na celotni trasi 15tih kilometrov Svetniška je pot res lepo urejena. Levi in skupina LSU desni breg Bistrice povezuje kar nekaj mostov, poleg pa so Aktualno V spomin Marica Fticar Sredi oktobra me je presenetila novica, da je umrla Marica Fticar. Bila je moja prva šefinja, ko sem prišla delat v Svit v dekora­tivni oddelek. Bila je resna, nikoli ni govorila tjavendan, tudi smejala se je malo. Moj prvi stik s keramiko je bil tako resen; pokazala mi je, kaj moram delati, na kaj moram biti pozor­na, potem pa na delo. V oddelku se je cutilo, da jo vsi spoš­tujejo. Nikoli ni dvignila glasu, ni bilo treba. Redko je sode­ lovala v naših službenih dogodivšcinah, vcasih smo opazili, da se smeje – takrat se je smejala s celim telesom in tega ni mogla skriti. Z leti se je sprostila in smo se veliko smejali skupaj. Pogovarjali smo se in iz teh pogovorov je bilo razbra- (Še) brez okužb med stanovalci Kamnik – Dom starejših obcanov Kamnik (na sliki) ostaja eden redkih v Sloveniji, kjer med stanovalci okužbe s koro­navirusom doslej še niso potrdili; ne v prvem in ne v dru-gem valu; vsaj v torek, 3. novembra, je bilo še tako. Z zelo zahtevnimi razmerami se vsi zaposleni tako spopadajo od-licno. »Vsak dan sicer opravimo vec testov, saj sumi za okužbo pri naših stanovalcih ostajajo, a pozitivnega testa za zdaj med njimi še ni bilo. Stvari so nepredvidljive in se lahko hitro obrnejo, smo pa v skladu s kriznim nacrtom na more-bitne okužene pripravljeni,« nam je povedala direktorica doma Maja Gradišek. So pa okužbo v prejšnjem tednu po­trdili pri dveh zaposlenih, ki sta bila nemudoma umaknjena iz delovnega procesa. J. P. Foto: Jasna Paladin LOCENO ZBIRANJE ODPADKOV NA EKOLOŠKIH OTOKIH Poleg locenega zbiranja odpadkov v okviru posameznega gospodinjstva imate obcani na voljo tudi loceno ti njeno modrost. Nikoli nas ni okarala, vcasih smo kasneje doživeli kakšno pridigo. Takrat se je namrec v oddelku nab-ralo kar nekaj mladih slikark in vcasih smo bile zelo razpo­sajene. Ni pa bilo šale, ko je šlo za delo. Zahtevala je zavzetost, po­zornost in lep izdelek. Ni nam bilo težko, saj smo vse rade hodile v službo, znala nam je približati to delo. Po vsakem glazurnem odžigu peci nas je zbrala v skladišcu in nam na naših izdelkih pokazala napake in povedala, kako se jim izogniti. Ce smo delo dobro opravili, nas je znala pohvaliti. Vcasih nam je ustregla in nam pripovedovala o svojih zacet­kih v slikarnici. Zaposlila se je leta 1956 in delala še s soro­dniki Schnablov. Imela je lepe spomine na sodelavce, sicer pa nikoli ni govorila slabih stvari o komerkoli. Skupna leta so minila kot blisk, leta 1988 se je upokojila. Ko sem organizirala prvo vecjo razstavo o kamniški kerami­ki v letu 1996, sem ugotovila, da v tovarni nimamo nobene­ga arhiva, nobenega pisnega ali slikovnega gradiva. Vzrok za to so bile veckratne selitve in celo požar. Zatorej sem se oglasila pri gospe Marici in z veseljem mi je pripovedovala o svojem delu. Takrat sem cutila, kako zelo je bila predana delu s keramiko. Z veliko ljubeznijo je govorila o delovnih izzivih, o novostih v poslikavi. Slikarke so hodile v Narodni muzej v Ljubljano iskat novih idej, prerisovale so razlicne motive s starih italijanskih majolik. V muzeju so našle tudi stare krožnike in majolike s posebnimi motivi (cvetlicnimi, figuralnimi, arhitekturnimi, živalskimi) in napisi vseh vrst. Precej je bilo izdelkov tudi iz njihove delavnice – s celimi zgodbami. V casu njene zaposlitve so zaceli izdelovati grbe mest, zacela je sodelovati z zunanjimi sodelavci. Tako so grbi na celu majolike prav gotovo njena zasluga. Po tem je kamniška keramika postala znana, delali smo za vsa vecja turisticna mesta po takratni domovini Jugoslaviji in Slove­niji. Tudi vsak Kamnican pozna tako majoliko, vecina jih še ima doma. Ob naslednji vecji razstavi sem jo povabila, naj napiše bese­dilo za knjižico, ki smo jo izdali; šlo je za 150-letnico kera-mike v Kamniku. Tudi takrat je z veseljem sodelovala. Ob vsakem takem dogodku, ko smo se srecevali, je bila izredno vesela. Dejstvo je, da nas je mlade znala oblikovati v dobre slikarje. Ni pa na nas vplivala samo pri delu, tudi osebno­stno nas je oblikovala. S svojim zgledom, nacinom življenja, s svojim nauki nam je dala življenjsko popotnico. Po odhodu v pokoj ni vec delala s keramiko, našla si je drug medij. Ke­ramika pa je ostala njena velika ljubezen. V letu 2014 smo v Kamniku ustanovili Kulturno-umetniško društvo Hiša keramike, zakaj pa ne majolika. V svojih pro-storih smo gospo Marico Fticar pocastili z razstavo njenih del. Na razstavi je bila tudi najvecja majolika, last Bojana Križaja, ki jo je poslikala gospa Marica. Bojan Križaj nam jo je posodil prav za to priložnost, z njo smo prebudili veliko custev. Narisati smucarja na snegu zahteva ogromno zna­nja in izkušenj, vsega tega je imela gospa Marica v izobilju. Ta majolika je del razstave, ki se v tem mesecu seli iz Naro­dnega muzeja v Ljubljani v Medobcinski muzej Kamnik na Zapricah. Tu bo razstava gostovala eno leto. Zelo mi je žal, da gospa Marica ne bo videla svojega dela. Razstava nam je vsem ustvarjalcem slovenske in kamniške kulturne dedišcine priznala naše zasluge za delo s keramiko in ustvarjanje ma-jolike. Razstavljenih je veliko del gospe Fticarjeve. Vem, da bi ji ob tem igralo srce. Tisto srce, ki je bilo tako veliko, da ga je razdajala drugim. Tisto srce, ki se je utru­dilo in prenehalo biti. In skoraj prepricana sem, da bi nek­je v njenem srcu našli kamniško majoliko. Vsem njenim najbližjim izrekam iskreno sožalje. Irena Radej zbiranje in odlaganje razlicnih vrst odpadkov v za to postavljene zabojnike na tako imenovanih ekoloških otokih. Na vsakem ekološkem otoku se nahajajo zabojniki za loceno zbiranje: PAPIRJA casopisi, revije, prospekti, katalogi, zvezki, knjige, pisarniški papir, pisemske ovojnice, ovojni papir, papirnate vrecke, kartonska embalaža, lepenka … EMBALAŽE plastenke pijac in živil, plastenke cistil in pralnih sredstev, plocevinke živil in pijac, sestavljena embalaža – »tetrapak«, plasticne vrecke, plasticna in kovinska folija, plasticni kozarcki in loncki … STEKLA steklenice živil in pijac, steklena embalaža zdravil, steklena embalaža kozmetike, kozarci vloženih živil … Prav tako je v okviru dolocenih ekoloških otokov možna še oddaja odpadnih oblacil in tekstila in drobne elektricne in elektronske opreme ter odpadnih baterij (OEEO). Vse obcane ponovno pozivamo, da v posode na ekoloških otokih oddajate zgolj odpadke, ki tja sodijo oziroma, da v okviru ekoloških otokov ni dovoljeno odlaganje na primer kosovnih, gradbenih, nevarnih in ostalih odpadkov. V primeru, da boste prica nepravilnemu odlaganju odpadkov, se lahko obrnete na pristojno obcin­sko inšpektorico – T: 01 831 81 21; E: bogomira.skvarca@kamnik.si. PRIMER NEPRAVILNEGA ODLAGANJA ODPADKOV Molkova pot - pred podjetjem Helios Kemostik Stahovica - pot na Sv. Primoža PUBLIKUS D.O.O., VODOVODNA CESTA 97, LJUBLJANA Aktualno Strah nam pri bolezni ne pomaga Število okuženih z novim koronavirusom še kar narašca in s covidom-19 se pobliže sooca tudi vse vec Kamnicanov. A redki svoje izkušnje želijo deliti z javnostjo. Nina Irt ni takšna, saj želi s svojo izkušnjo bralcem zmanjšati strah pred to boleznijo. Jasna Paladin povrtajo s palcko globoko po nosu. Kamnik – Covid-19 med nami zbuja razlicne odzive Kako dolgo ste cakali na iz-– od strahu in paranoje pa vide in kakšna navodila ste do popolne ignorance. Pov-dobili ob novici, da je test sem razumljivo je, da na vi-pozitiven? ruse vsak od nas reagira Ko sem se prijavila na test, drugace, in medtem ko ne-so mi sporocili, da bom na kateri oboleli zgolj smrkajo, izvide testa predvidoma ca-drugi potrebujejo intenziv-kala do naslednjega dne, ko no terapijo. me bodo poklicali, ce bo test Ena redkih, ki o preboleva-pozitiven. So mi pa predla­nju te bolezni želi govoriti z gali, naj za vsak primer javnostjo, je Nina Irt, sama poklicem, ker se lahko Kamnicanka, za katero šte-zgodi, da komu pozabijo vilni vedo, da je brez dlake sporociti izvide. Ker klica na jeziku. To je njena oseb-res ni bilo, sem na številko na izkušnja. »korona mobija« poklicala sama in izvedela, da sem na Kako in kdaj ste izvedeli za seznamu pozitivnih. Naroci­okužbo z novim koronaviru-li so mi, da moram obvestiti som? svojo zdravnico in doma v V cetrtek, 22. oktobra, sem izolaciji ostati deset dni od se zjutraj normalno odpravi-vzetega brisa. Prav tako so la na delovno mesto, saj še mi svetovali izolacijo za dru­ nisem vedela, da imam povi-žinske clane, s katerimi ži-tamina C in D ter zaužila liko socutje do vseh tistih, ki šano temperaturo. Res sem vim. Vprašala sem, kaj lah-dodatke, kot so cink, selen, takšne srece nimajo. imela za seboj nekoliko ne-ko sama naredim, dokler ne magnezij, in popila ogrom­prespano noc in zjutraj sem dobim svoje zdravnice, in no ingverjevega caja z me-Niso pa vsi tega sprejeli z nekoliko težje vstala, a nobe-svetovali so mi le, naj uži-dom in limono. Že naslednji odobravanjem. Zakaj meni­nega obcutka, da se mi nekaj vam veliko tekocine in naj dan sem se zbudila mnogo te, da ne, in kakšnih pri­ kuha, nisem imela, niti ne hodim ven. To je vse. boljša. Vrocine ni bilo vec. pomb ste bili deležni? simptomov ne. Vendar je to Ostajal je le manjši glavobol Res niso vsi prepoznali jutro pri kontroli merjenja Kako so na vašo novico rea-in tisti cudni obcutek omoti-moje dobronamernosti. Ne-temperature v službi ter-girali vsi, s katerimi ste bili v ce v glavi. Zato sem veliko katere že od zacetka moti mometer pokazal povišano minulih dneh v stikih in ste pocivala. Zvecer sem opazi-moja kriticnost do aktualnih temperaturo. Nemudoma jih morali obvestiti o pozi-la, da sem izgubila tudi vonj ukrepov. Deležna sem ra­sem odšla domov, poklicala tivnem testu? in okus. Drugih simptomov znih pritiskov in celo gro­svojo zdravnico in takoj ob-Presenetljivo pozitivno. Vsi pa ni bilo – niti naslednje ženj. Da, vsi priznavamo vi-vestila vse, s katerimi sem so mi zaželeli cim hitrejše dni. Veliko sem meditirala rus. Tukaj je. Za nekatere bila v zadnjem tednu v stiku. okrevanje in cim manj za-ob sprošcujoci glasbi ter de-strašen, za nekatere usoden. Zdravnica mi je takoj sveto-pletov. Prav nobenega ocitka lala dihalne vaje. Globok Verjamem pa, da je stres vala, naj opravim test za ko-ni bilo od nikogar. Pred-vdih in izdih. Vsak dan po najboljša podlaga za (katero­rono. Dala mi je številko vsem so mi vsi izrekali hva-pol ure. To res pomaga. koli) bolezen s težjim pote-»korona mobija«, takoj sem ležnost, ker sem tako hitro kom. Zato je treba ljudi poklicala in dobila datum in sporocila, da sem pozitivna O svojem pocutju ste zaceli spodbujati, ne pa jih dodat­uro testa že naslednji dan. in tega ne skrivam. To me je vsakodnevno porocati tudi no strašiti. Zakaj nam raje presenetilo. Kako pa naj rav-na Facebooku. Zakaj taka ne pripovedujejo, kako naj Kje ste opravili test? Menda nam drugace? Meni se to odlocitev? poskrbimo za svoj imunski je malce neprijetno … Kako zdi odgovorno. Izvedela pa Okolica me pozna kot neko-sistem, da ne zbolimo? Za­je bilo? sem, da nekateri to skrivajo. ga, ki že od zacetka korona kaj nam ne dodelijo Test sem opravila kar v ko-Takoj ko so moji prijatelji in krize zelo veliko bere o aktu-brezplacnih odmerkov vita- V spomin Mirina Cvikl Zupancic (1938–2020) V 83. letu starosti je svojo življenjsko pot sklenila dolgole­tna direktorica kamniškega muzeja, arheologinja, muze­alka, dobitnica Valvasorjeve nagrade za življenjsko delo Mirina Cvikl Zupancic. Leta 1963 je postala direktorica dve leti prej ustanovljenega kamniškega muzeja. Njena prva in najtežja naloga je bila vzpostaviti primerne prostore za muzejske razstave, zbir­ke in delovne prostore zaposlenih. Najvec moci in tudi zdravja jo je stala prenova celotnega kompleksa gradu Zaprice. Pod njenim vodstvom se je prenovil tudi stranski trakt, stolpici in grajsko obzidje. Pred propadom in do-koncnim unicenjem je rešila lesene, s slamo krite kašce, ki so jih prenesli na grajski plato. Tako je nastal eden prvih, ce ne prvi muzej na prostem v Sloveniji. V 70. letih 20. stoletja je kot predsednica ZKO Kamnik in Kulturne skupnosti Kamnik skrbela za razvoj kulturnega življenja v vsej kamniški obcini. Tako so bili v tem casu prvic razpisani gledališki in koncertni abonmaji, organizi­rane muzejske in likovne razstave s spremljajocimi publi­kacijami in zloženkami. Tedaj sta bili obnovljeni dvorana Kino Dom in dvorana – razstavišce Veronika. Leta 1980/81 je bila pobudnica in vodja projekta adaptacije mešcanske hiše, v kateri je nastala Galerija Miha Maleš. Sodelovala je v kulturno-politicnih forumih v slovenskem prostoru, saj je bila namestnica predsednika Skupnosti muzejev Slovenije, namestnica predsednika sveta Trigla­vskega narodnega parka, namestnica predsednika Kultur­ne skupnosti Slovenije ter clanica raznih ekspertnih sku-pin s podrocja kulture. Tu se je predvsem zanimala in zavzemala za razvoj na podrocju muzealstva in muzejske zakonodaje. Kot arheologinja je že v casu študija sodelovala na velikih izkopavanjih anticne Emone, tudi Ptuja. Kljub preštevil­nim funkcijam, vlogam in nalogam, ki jih je opravljala v kamniškem muzeju, je vodila tudi vecja ali manjša arhe­ološka zašcitna izkopavanja v Kamniku, Mengšu, na Tro­janah, v Blagovici. Opravila je vec topografskih pregledov terena in leta 1967 sta z Majdo Žontar izdelali temeljno topografijo gradov na Gorenjskem, leta 1971 še protitur­ških taborov na Gorenjskem. Z zbiranjem upognjenega pohištva in razstavo je kamniški muzej postal muzej, ki hrani najbogatejšo zbirko Thonetovega pohištva na Slo­venskem. Postavila je temelje stalnih zbirk v Moravcah in na Krumperku pri Domžalah – slamnikarstvo. Vedno si je prizadevala za izdajo kvalitetnih publikacij, razstavnih katalogov, vabil, zloženk. Pomembna se ji je zdela celostna ponudba nekega projekta. Vzpostavila je visoke kriterije profesionalno opravljenega dela, tako z vse­binskega kot oblikovnega in tehnicnega vidika. Brez njenega dolgoletnega truda bi ne bilo osnovnih pogo-jev za opravljanje muzejske dejavnosti v Kamniku, marsi­katere zbirke, povezav in znanja. Zahvaljujemo se ji za njen trajni prispevek k varovanju tako premicne kot tudi nepremicne dedišcine. Sodelavci Medobcinskega muzeja Kamnik Med epidemijo se oglaša zvon z Malega gradu Kamnik – Kot v prvem valu epidemije se tudi zdaj vsak vecer ob 20. uri oglasi zvon sv. Roka z Malega gradu. »Zvon nas vabi k skupni molitvi za vse bolne, njihove sorodnike, zdra­vstveno osebje, delavce javnih služb in ustanov, ki delujejo na Kamniškem, ter za vse, ki so v kakršni koli stiski, in za prenehanje epidemije koronavirusa,« pravi kamniški župnik Luka Demšar. J. P. rona 'drive-in' hiški pred Zdravstvenim domom Ka­mnik. Zelo dobro so organi­zirani in gnece ob mojem prihodu ni bilo. Testa sem se kar precej bala, a medi­cinska sestra je bila zelo nežna. Malce je res neprije­tno, vendar ne boli. Le malo DVORIŠCNA IN GARAŽNA VRATA, ZAPORNICE, OGRAJE , KONTROLA PRISTOPA ... 041 812 178 DORMAN d.o.o., info@dorman.si Zaprice 10, 1240 Kamnik www.dorman.si sosedje izvedeli, da sem zbolela, sem zacela preje­mati klice, sporocila in izra­žanje podpore preko vseh možnih kanalov. Na kljuki na vratih so me pricakale dobrote mojih prijateljic in dobrih sosed. Domac kruh, domac sok, zdravilna zele­njavna juha s cmocki ... Sem bila kar ganjena. Kako naj potem clovek ne ozdravi hit-ro, ce pa ima okoli sebe takšne prijatelje in dobre ljudi? Kakšne simptome ste torej imeli v teh dneh? Najprej sem se dobro naspa-la in že to mi je pomagalo. Prvi dan sem zaznala nena­vaden obcutek v glavi – kot ce imaš zelo nizek pritisk in si malce omoticen. Zelo sem bila žejna, malce me je hote-la boleti glava. Vzela sem vi-alnih razmerah doma in po svetu in to tudi iskreno ko­mentira. Ob tem, ko sem sama postala cel covid-stati­stik, sem zacutila nekakšno poslanstvo in lastno potre­bo, da odkrito porocam svo­jim prijateljem na FB-ju o poteku svojih simptomov. Takrat še nisem bila popol­noma prepricana, da se mi stanje ne bo zakompliciralo. Cutila pa sem, da moje sta­nje ni tako hudo, in sem s pozitivnimi objavami želela zmanjšati strah ljudi, ce slu-cajno zbolijo za tem viru­som. V poplavi groznih no-vic se mi je zazdelo prav, da porocam o možnosti, da nekdo (ki je celo astmatik), na lažji nacin preboli ta vi­rus. V vsaki objavi sem seve­da povedala, da imam sreco, ker se mi bolezen ni zakom­plicirala, ter sem izrazila ve­minov C in D, saj to poma­ga? Nekateri mi ocitajo, da s svojim porocanjem zavajam ljudi, ker ne bodo vzeli bo­lezni dovolj resno, ker sem jaz tako hitro ozdravela. Ampak nikomur nic ne za­merim. Vsakdo živi svojo realnost. Vem, da ljudem ni lahko. V skrbeh smo vsi – kaj bo, kako bo, kdo od na­ših bo zbolel, morda umrl. Kakšna izkušnja je torej za vas ta bolezen? Pozitivna. Tako in drugace. Ostajam optimisticna, dobronamerna in hvaležna. Sedaj je bistveno tudi, da smo solidarni eden z dru­gim, da si pomagamo, da smo odgovorni, da si dvigu­jemo motivacijo in pozitiv-no vibracijo s smehom, da dihamo kot prijatelji, dobri sosedje, družina. Kultura Germov realizem V Galeriji Miha Maleš je na ogled gostujoca razstava Dolenjskega muzeja z izborom del iz opusa slikarja Josipa Germa (1869–1950). Igor Kavcic Razstava Germovih del je bila v Dolenjskem muzeju Kamnik – Uspešno medmu-postavljena lani, ob 150. zejsko sodelovanje Medob-obletnici slikarjevega cinskega muzeja Kamnik z rojstva, tokrat gostuje v Ka-Galerijo Miha Maleš in Do-mniku. »Z namenom širše lenjskega muzeja je obrodi-pricevalnosti je razstava za-lo še eno odlicno likovno snovana tako, da prikazuje razstavo. Od sredine okto-likovno ustvarjanje Josipa bra in vse tja v pomlad bo v Germa v splošnem pregledu galeriji na ogled razstava in je nekakšna sinteza vseh slik iz zapušcine znanega njegovih slikarskih prizade­dolenjskega slikarja in kul-vanj, poznanemu in dostop­turnega zanesenjaka Josipa nemu gradivu adekvatno,« Germa. je ob razstavi zapisala kusto-sinja Katarina Dajcman, ki je iz sicer dokaj homogene­ga opusa izbrala dovolj raznolika dela, ki dokazujejo Germovo umetniško širino. »Tu so dela, ki osvetljujejo Germov slikarski razvoj, saj kažejo njegove zacetke, od­zive na socasne evropske to-kove na prelomu stoletja, prikazano pa je tudi ustvar­janje, ko se je zaradi pedago­škega dela in vsestranske dejavnosti slikanju posvecal vedno manj.« Sicer slikar Josip Germ sodi med vidne predstavni­ke akademskega realizma ob prelomu 19. stoletja, ki ga odlikujeta natancna ris­ba in bogat kolorit. Zagoto­vo najbolj pricevalno in iz­povedno delo Germovega dunajskega obdobja je nje-gov mladostno vzneseni Avtoportret iz leta 1893, ki je ob mnogih drugih zani­mivih delih, povezanih tudi z Gorenjsko (grad Kamen, slap Savica in gorski moti-vi), na ogled na tokratni razstavi. Germ se je rodil v Adlešicih, kasneje se je družina prese­lila v Novo mesto, kjer je obiskoval osnovno šolo in gimnazijo. Nadarjenost za risanje je kazal že v gimna­ziji, zato se je odlocil za štu­dij slikarstva na Dunaju, ki ga je nadaljeval še v Pragi. V Pragi odpre atelje, poleg tega poucuje še na Strakovi akademiji risanje in umetnostno zgodovino. Leta 1905 je na vrhuncu svoje moci, pri 36 letih, zapustil Prago, eno tedanjih najpo­membnejših evropskih kul­turnih žarišc, in se vrnil v Novo mesto. Odzval se je vabilu za poucevanje na no-vomeški gimnaziji. Leto Germovega prihoda v Novo mesto sovpada z letom smrti Janeza Trdine – v smislu na­rodnozavednosti in pripa­dnosti liberalnemu ga nasle­di. Pri Germu so se ucili risanja mnogi poznejši umetniki, umetnostni zgodovinarji in drugi pomembni strokov­njaki: Jože Cvelbar, Božidar Jakac, Anton Podbevšek, Zdenko Skalicky, Marjan Mušic, Jože Gorjup, Oton Berkopec, Jože Gregoric, Emilijan Cevc, Bogomil Ko­melj, Vladimir Lamut in drugi. Kot profesor je veljal za prvovrstnega strokovnja­ka, vestnega, pravicnega in dobrohotnega. Ne samo slikanju, Germ je ves svoj prosti cas posvecal tudi javnemu in društvene-mu življenju v Novem mes-tu. Aktivno je bil dejaven v novomeškem Sokolskem društvu, prav tako v Dolenj­skem pevskem društvu. De-loval je tudi v Narodni cital­nici, njegova najdragocenej­ša zamisel pa je bila ustano­vitev Javne knjižnice. Raz­stava bo v Galeriji Miha Maleš postavljena vse v pri­hodnjo pomlad, na ogled pa bo, ko se sprostijo zašcitni ukrepi in bo galerija znova odprta. Fotografije na zidu Barutane Razstava f/192 nadaljuje cikel razstav na prostem, ki jih clani Foto kluba Kamnik pripravljajo od leta 2005, ko so na Glavnem trgu v Kamniku odprli prvo z naslovom Oko Kamnika. Aleš Senožetnik Kamnik – V sredo, 14. okto-bra, se je odvil še eden zad­njih dogodkov pred zaostrit­vijo ukrepov za zamejevanje širjenja koronavirusa. Clani Foto kluba Kamnik so odprli razstavo f/192, ki si jo je vsaj še do novega leta mogoce ogledati na zidu pred Krea­tivno cetrtjo Barutana (za Domom kulture Kamnik). Razstavo in delovanje kluba je predstavila predsednica Ana Stanovnik Percic, o Kreativni cetrti Barutana in dejavnosti, ki potekajo na tem obmocju, ter sodelova­nju s Foto klubom Kamnik pa so spregovorili Rok Ko-sec, Goran Završnik in Du-ško Dovc. Zbrane je pozdra­vil tudi kamniški župan Ma-tej Slapar. Velikoformatne crno-bele fo­tografije (velikosti 2 x 2 me-tra) prikazujejo znane in tudi manj znanje motive Kamni­ka in okolice. Posebnost tok­ratne razstave je, da so po­snete z najpreprostejšo op-ticno pripravo, camero obs-curo oz. kamero luknjicarko, ki za svoje delovanje ne pot-rebuje lece, svetloba pa foto­grafski film osvetli skozi majhno luknjico. Od tod tudi naslov f/192, ki predstavlja razmerje med velikostjo od­prtine in gorišcno razdaljo, ki je danes v uporabi pri teh napravah, ki so jih sicer poz­nali že Kitajci v petem stole-tju pred našim štetjem, a se­veda do pojava fotografije slike, ki jo je prikazovala, niso znali ohraniti. Z razstavami na prostem clani Foto kluba Kamnik vseh 15 let delovanja kluba želijo približati fotografijo širši (kamniški) javnosti. Leta 2005 so pripravili prvo z naslovom Oko Kamnika, velja pa omeniti tudi razsta­vo v šutenskih izložbah, v rovu pod Malim gradom in razstavo v avtobusu, ki so ga »pripeljali« v središce Ka­mnika. Na tokratni razstavi na zidu Kreativne cetrti Barutana pa razstavljajo: Ana Stanovnik Percic, Mitja Hofer, Bojan Mijatovic, Pina Lenart, Jana Bratuž, Primož Poljanšek, Dušan Letnar, Janez Glavac, Duša Colnar, Liza Praznik in Ilona Mrgole. Likovna razstava v izložbi V izložbi trgovine Koticek pod srecno zvezdo je bila na ogled razstava Monike Pešic z naslovom Barva vodi poteze copica. Jasna Paladin Kamnik – V casu, ko so gale-rije zaprte, je zelo dobrodoš-lo, da si kakšna likovna dela lahko ogledamo kar z ulice, s pogledom v izložbo. To so mimoidocim med 19. in 24. oktobrom omogocili v trgovinici Koticek pod srec­no zvezdo nas Maistrovi uli­ci, kjer so razstavili dela mlade likovne ustvarjalke Monike Pešic iz Kranja. »Barva je v mojem slikar­stvu glavna nosilka slikovne strukture ter vodi tako pote­ze copica kot tudi doloca cu­tenje in vsebino. Barva v mojih delih svoj prostor naj-veckrat zasede kakor pljusk – po nacelu slucajnosti in spontanega gibanja. Osebe v slikah so podvržene moji in-timni sodbi in jih vodi psi-hološki moment,« svoje ustvarjanje opisuje avtorica, ki ustvarja tako s copicem kot s keramiko. Petindvajsetletnica je letos diplomirala na Pedagoški fa-kulteti v Ljubljani na smeri Likovna pedagogika, in sicer iz podrocja slikarstva. Skulp­turo Morski organizem, ki je bila na ogled tudi v Ka­mniku (na fotografiji) je pred dvema letoma razstavi-la že na Mednarodnem trie­nalu keramike UNICUM v Narodnem muzeju Ljublja­ne. Mamut gostuje v Dolenjskem muzeju Kamnik – Dolenjski muzej Novo mesto je v sodelovanju z Medobcinskim muzejem Kamnik pripravil gostujoco razsta­vo z naslovom Mamut po mamutu. Uradnega odprtja zara­di vseh ukrepov ni bilo, je pa avtorica razstave, arheologinja Janja Železnikar iz Medobcinskega muzeja Kamnika, na­mesto tega pripravila predavanje. Razstava bo na Dolenj­skem gostovala še vse do konca maja prihodnje leto. J. P. Novo v petkovih številkah Gorenjskega glasa Dnevnik, ki ga piše Gorenjec Davor Tavcar o svoji izkušnji s covidom-19. Zanimivo, napeto in aktualno. in Rubrika o gorenjskih priimkih. Imate tipicen gorenjski priimek in vas zanima, kaj pomeni, od kod izvira? Spremljajte Gorenjski glas www.gorenjskiglas.si Zanimivosti Blagoslov opravili, veselica bo pocakala Clani Prostovoljnega gasilskega društva Kamniška Bistrica imajo novo gasilsko vozilo in s tem v celoti posodobljen vozni park. Krajanom ga bodo predstavili predvidoma prihodnje leto. Jasna Paladin Zgornje Stranje – V soboto, 17. oktobra, so se gasilci Pro-stovoljnega gasilskega društva (PGD) Kamniška Bistrica razveselili novega in po tipizaciji Gasilske zveze Slovenije polno opremljene­ga gasilskega vozila GV-1 na štirikolesni pogon, in ceprav je bil to za vse clane in celot-no gasilsko društvo prav po­seben dan, se zaradi vseh ukrepov proti širjenju virusa nove pridobitve (še) niso mogli veseliti v družbi kraja­nov. Vozilo kupili z izdatno pomocjo donatorjev Uradnega sprejema za vozi-lo namrec niso mogli prip­raviti, saj se je po takrat ve­ljavnih ukrepih na dogodku lahko zbralo le najvec šest oseb. Ogled in predstavitev vozila bodo naredili takoj, ko bodo razmere dopušcale, so sporocili iz društva. »Novo vozilo smo kupili z izdatno pomocjo podjetja Calcit in nekaterih drugih donatorjev, s tem pa smo svoj gasilski vozni park krepko posodobili. Najsta­rejše v naših garažah je zdaj vozilo za gašenje gozdnih požarov, ki je staro deset let,« nam je povedal podpo­veljnik PGD Kamniška Bi-strica Dušan Mali in predstavil, kaj vse novo vozi-lo prinaša. Za posredovanje na vseh terenih Vozilo, v katerem bo prosto­ra za devet gasilcev, ima po-leg novih sesalnih in tlacnih cevi, razlicnih gasilskih ar­matur, motorne žage, dihal­nih aparatov in drugega orodja tudi novo in sodobno prenosno motorno crpalko. Primerno je za posredova-nje v urbanih naseljih in na­ravi. Novo vozilo bo služilo tudi za prevoz gasilske mla-dine in gasilcev na razlicne prireditve. Prostovoljno gasilsko dru­štvo Kamniška Bistrica s svojim delovanjem pokriva veliko in zahtevno obmocje kamniške obcine, predvsem ves gorski svet vkljucno z vse bolj oblegano Veliko pla­nino, pa tudi naselja, kot so Zgornje in Spodnje Stranje, Stahovica, Godic … Društvo združuje 54 clanov, od tega 26 operativnih gasil­cev, z njimi pa živijo vsi oko­liški kraji, zato bi bila prido­bitev novega gasilskega vo­zila velik dogodek za vse. A novo vozilo so tokrat prica­kali v res majhni skupini. »Naš župnik Anton Prijatelj je opravil potrebni blagos­lov, da bomo vozilo po pot-rebi že lahko uporabljali, na gasilsko veselico s krajani pa bomo morali pocakati na prihodnje leto oziroma do konca epidemije. A zagoto­vo se bomo primerno pove­selili,« nam je še povedal Dušan Mali. Kronika šmarske župnije v zajetni knjigi Izšla je knjiga Župnije Šmartno v Tuhinju z naslovom Šmartinski zbornik. Štefka Legedic Šmartno v Tuhinju – Zbor­nik je podatkovno in vsebin­sko bogat, zajema obdobje od antike do današnjega dne. Knjiga – kronika je strokovno in vsebinsko do-vršena. Ni kaj dodati in tudi ne crtati. Avtor knjige, pro-fesor slovenšcine Brane Šimenc, je naštudiral vse kronike Župnije Šmartno v zadnjih 300 letih in še mno-go drugih publikacij in tudi pricevanj tistih, ki so dogod­ke v burnih casih župnije doživeli. Njegovi komentarji so argumentirani in zanimi-vi in vsakokrat dopolnjujejo vsebino. Izlušcil je ravno prave in zanimive dogodke in podatke. Vsebina kronike je osredo­tocena na župnijsko cerkev v Šmartnem. Ne vsebuje samo verskega življenja žu­pljanov, ampak zajema zgo­dovino celotne župnije, ki obsega petnajst vasi in je vpeta v širše dogajanje v žu­pniji in tudi v svetu. Zelo zanimivi so dokumenti in pricevanja iz leta 1955, ko so rušili v Šmartnem zvonik in kako so dijaka izkljucili iz kamniške šole in iz vseh šol, kljub temu da sploh ni sode­loval pri dogodku. Knjiga je lepo oblikovana in tudi opremljena s fotokopi­jami izvirnih dokumentov in fotografijami. Te dni bo prišla iz tiska, razdeljena je na vec poglavij in obsega 340 strani. Predstavljena bi bila na dan godu sv. Marti­na, vendar pa je predstavitev vprašljiva zaradi epidemije covida-19. Za našo župnijo je bil po­memben duhovnik Franc Mihael Paglovec (1679– 1759), ki je pisal in prevajal knjige, prepesnil vrsto bese­dil, širil pismenost in izo­brazbo, ustanovil šolo za nadarjene decke, obnavljal in gradil cerkve, ustanovil posojilnico in hranilnico. Naj mi bo oprošceno, ce to priložnost izkoristim za pro-šnjo in pomoc. Pagloviceva kronika, ki ima za šmarsko župnijo veliko kulturnozgo­dovinsko vrednost, je izgub­ljena. Zadnjo sled za njo smo našli v prevodu te kro­nike, ki ga je opravil profe­sor Ivan Zika iz Kamnika. V 9. opombi svojega prevoda je na stani 93 takole zapisal. »Šmarskemu župniku g. Vladimirju Zmetu se zahva­ljujem, da mi je brez pridržka dal na voljo ves žu­pnijski arhiv, prav tako pa tudi njegovemu predhodni­ku g. Ignacu Škodi za prija­zno privolitev uporabe neka­terih ugotovitev v prevodu«. Pagloviceva kronika se po prevodu ni vrnila v Šmar­tno, mogoce je sedaj založe­na kje v zapušcini dedicev prof. Ivana Zike. Prosim vsakega, ki karkoli ve o iz­gubljeni Paglovicevi kroniki ali bi nam jo lahko kako dru­gace pomagal najti, naj pok­lice Župnišce Šmartno ali št. 051/231-386. Policijska kronika Poskus vloma v vozilo Neznanec je na Perovem z neznanim predmetom na vzvod poskušal vlomiti v osebni avtomobil, vendar je od dejanja odstopil in povzrocil materialno škodo. Policisti o storilcu še zbirajo obvestila. Najden denar na bankomatu Obcanka je sporocila, da je na Perovem pri trgovini Tuš na bankomatu Nove Ljubljanske banke našla denar. Napisan je bil zapisnik o najdenih stvareh, obcan, ki je denar pozabil, pa se lahko zglasi na policijski postaji in ga prevzame. Druženje na javnem kraju kljub prepovedi Policisti so v Volcjem Potoku obravnavali obcane brez na­mešcenih zašcitnih mask, ki so prišli na omenjeno lokacijo z namenom druženja in popivanja. Obcani so bili seznanje­ni s kršitvijo odloka o zacasni splošni prepovedi gibanja in zbiranja ljudi na javnih mestih in površinah v Republiki Slo­veniji. Zoper vse osebe sledi predlog na Zdravstveni inšpek­torat Republike Slovenije. Glasna glasba in izklop elektrike Policisti so v Kamniku obravnavali kršitev po Zakonu o varstvu javnega reda in miru zaradi predvajanja glasne glas-be v stanovanju kršitelja, ki se na zvonjenje in trkanje na vrata stanovanja policistov na kraju ni odzval, iz stanovanja pa je bilo slišati nerazumljivo vpitje in še glasnejšo glasbo. Ker na kraju ni bilo mogoce vzpostaviti javnega reda in miru, je bil izvršen ukrep zacasnega izklopa elektrike, ki jo je izklopil dežurni delavec Elektra Ljubljana. Kršitelju bo izdan placilni nalog. Po ulici brez zašcitne maske v casu policijske ure Na Ljubljanski cesti sta policista obravnavala osebo, ki ni nosila zašcitne maske, pri sebi pa ni imela osebnega doku­menta. Oseba je bila seznanjena s kršitvijo Odloka o zacas­nih ukrepih za zmanjšanje tveganja okužbe in širjenja okuž-be z virusom SARS-CoV-2 in Odloka o zacasni delni omejitvi gibanja ljudi in omejitvi oz. prepovedi zbiranja ljudi zaradi preprecevanja okužb. Izdan je bil placilni nalog, sledi pred-log pristojnemu prekrškovnemu organu. Zaseg neznane snovi V Podgorju sta imeli policistki v postopku obcana, ki sta mu zasegli dve PVC samozapiralni vrecki z vršicki neznane ze­lene posušene snovi rastlinskega izvora, za katero se sumi, da gre za prepovedano drogo. Po analizi bo zoper kršitelja uveden postopek o prekršku. Spušcen pes Na Groharjevi ulici je deklica peljala na sprehod psa, ki je skocil v prijaviteljicinega otroka, medtem ko se mu je ta približal in se ga ustrašil, k sreci pa je najhujše preprecila prijaviteljica o tem dogodku obvestila policijo. Sledita zbira­nje obvestil in placilni nalog po zakonu o zašciti živali. Tatvina registrskih tablic Neznani storilec je z osebnega vozila v Kamniku odtujil re-gistrski tablici in s kraja odšel. Sledita zbiranje obvestil in kazenska ovadba na pristojno državno tožilstvo. Drzna tatvina kolesa Policisti so obravnavali kaznivo dejanje drzne tatvine. Ne-znani storilec, oblecen v sive hlace in crno jakno s sivo ka­puco cez glavo in masko cez obraz, je brez besed oškodo­vanca prijel za ramo in ga potegnil s kolesa, ki mu ga je odtujil. Zaradi uporabe fizicne sile je oškodovanec padel po tleh in se lahko telesno poškodoval. Neznani storilec se je nato z odtujenim kolesom odpeljal v smeri proti Mercator-ju. Sledita zbiranje obvestil in kazenska ovadba. Tatvina med spanjem domacih Policisti so obravnavali kaznivo dejanje drzne tatvine. Ne-znani storilec je skozi okno vstopil v garažo, kjer je bila manjša kovinska blagajna. V casu vloma so bili v stanovanj-ski hiši clani gospodinjstva, vendar ki so spali in niso nice­sar slišali. Sledita zbiranje obvestil in kazenska ovadba na pristojno državno tožilstvo. Tatvina torbice iz stanovanja Neznana storilka je na obmocju Kamnika vstopila v stano­vanje, izkoristila nepazljivost oškodovanke in ji odtujila tor-bico z vsebino. Sledita zbiranje obvestil in kazenska ovadba. Mladi Unikatni, ekspresivni in povezani Before Time je mlada kamniška zasedba petih edinstvenih posameznikov, ki skupaj ustvarjajo unikatno glasbo. Letos so bili zmagovalci sedme sezone Špil lige, kjer so navdušili z avtorskim repertoarjem in odrsko igrivostjo. Maša Likosar Kamnik – Skupina Before Time se je oblikovala leta 2017, sprva kot triclanska, kasneje sta se jim pridružila še dva clana. Kitarista Ale-ksander Leon Štukelj in Toni Lah, bas kitarist Peter Mandelj Mejac, bobnar Do-men Flerin in glavna voka­listka Naja Lipicnik so obi-skovali in dokoncali glasbe-no šolo Kamnik, kjer so se tudi spoznali. »Takrat smo bili še otrocicki, zdaj pa smo po vecini sedem­najstletniki, trije clani pa trenutno obiskujejo še Kon­servatorij v Ljubljani,« je zaupala Naja. Pravijo, da predvsem igrajo, in sicer al­ternativni rok s pridihom modernega indie zvoka, ustvarjajo tudi avtorsko glasbo. »Z glasbo želimo sporociti poslušalcem svojo ekspresivno stran in pri­stnost, vendar je interpreta­cija naše glasbe odvisna od vsakega posameznika. Bese­dila so neposredna, in ce smo iskreni, jih še vsak od nas interpretira za odtenek drugace,« so povedali. Sprva je skupina po zaslugi Mladinskega centra Kotlov­nica in Doma kulture Ka­mnik nastopala v Kamniku, kasneje so glasbeni domet razširili. Nazadnje so v sklo- Jesen v vrtcu Zarja V mesecu septembru je vrtec Zarja odprl vrata dvainštiridesetim na novo vpisanim otrokom. Veselemu vrišcu in smehu se je pridružila tudi kakšna solzica, ki jo je prej kot v štirinajstih dneh odpihnil veter in posušil soncek. Milena Urankar Kamnik – Vrtec ima prostor-no igrišce in naravni senzor­ni vrt, obilico sprehajalnih poti v okolici, zato precejšen del casa namenimo igri na prostem. Z mesecem oktobrom vsako leto pride praznovanje – Te-den otroka, na katerega se v vrtcu dobro pripravimo. Le-tošnja tema je bila »odgovor je pogovor«, ki poudarja medsebojne odnose, pris­luhniti drug drugemu, sode­lovanje. V slogi je moc in skupaj zmoremo. Pravljice na jutranjem krogu, gibalne in didakticne igre, igre na prostem so kar klicale k raz­misleku in pogovoru. Otroci so odtekli jesenski kros in za uspešno premagano progo skupin iz podobne scene. Seveda pa nekje v oblakih obstaja tudi želja po lastni zgošcenki, najti moramo le še prave ljudi za sodelova­nje,« so sklenili clani skupi­ne Before Time. dili smo jih in zasadili cebu-lice tulipanov, ko bodo za­cveteli, zajcek ponovno pri­de k nam. Oktober je za nas res pose-ben mesec. Praznujemo roj­stni dan. Vrtec Zarja je pred desetimi leti prvic odprl svo­ja vrata. Od takrat vsako­dnevno prag naše Hiše sme-ha in igre prestopi vec kot 150 otrok. Letos smo pra­znovali še posebno slove­sno. Zarja je poklonila otro­kom lesena igrala v senzor­nem vrtu, otroci pa so zapeli in zaplesali. Posadili smo cešnjo po vseh pravilih, s pomocjo gospoda Orešnika. Komaj cakamo pomladi, da zacveti. V zrak smo spustili deset rumenih balonov, opremljenih z najboljšimi željami in naslovom. Kdor naše sporocilo najde, naj se nam oglasi. Veseli bomo. Seveda pa se za rojstni dan spodobi tudi torta. Naši ku­harji so se letos še posebno potrudili. Spekli so deset lepo okrašenih tort in nas prepricali, da je tudi zdravo lahko odlicno. Še za konec: v vrtcu Zarja je lepo. In na mnoga leta. Šola na daljavo? Mala malica! Ana Potocnik Kamnik – Od 4. septembra do 9. oktobra so na Osnovni šoli 27. julij Kamnik poteka­li Tedni vseživljenjskega ucenja. V okviru nacional­nega projekta smo na šoli pripravili delavnice z naslo­vom Digitalna preobrazba družbe. Izvedli smo pet de­lavnic, preko katerih so se ucenci usposabljali v upora-bi razlicnih spletnih aplika­cij. Ucenci so sodelovali v delavnicah Spretna uporaba aplikacije Zoom, Spretna uporaba aplikacije Zoom nadaljevalna delavnica, Bodi mojster v pošiljanju elek­tronske pošte, Kako napi- Razpis za študente Mladinski svet Kamnik je objavil nagradni razpis za najboljšo zakljucno nalogo dodiplomskega ali podiplomskega študija. Jasna Paladin Kamnik – Pogoj prijave na razpis je tema, ki obravnava obcino Kamnik, kljucne pro-bleme, s katerimi se soocajo mladi, problematiko mladih in participacije, problemati­ko obcine Kamnik, prednos-ti in slabosti naše obcine, Obcino Kamnik in njen posluh za mlade, stanovanj­sko problematiko, brezpo­selnost mladih, t. i. beg mo- Otroci so se razveselili novih igral Kamnik – Obcina Kamnik je v enoti Rožle Vrtca Antona Medveda Kamnik uredila novo kombinirano igralo, ki je na­menjeno otrokom od drugega leta dalje, za najmlajše pa so na novo oblikovali Rožletov vrticek za malcke. Novo igralo s podlago so namestili tudi v enoti Pestrna. J. P. Alenka Kodele je tokrat pripravila svoj izbor najboljšega peciva iz priljubljenih in tudi že razprodanih knjig: Torte in tortice, Pite in zavitki, Caša sladkega, Piškoti, Piškotki in drugacno pecivo, Najboljši piškoti. Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Nazorjeva ulica 1 v Kranju, jo narocite po tel. št.: 04 201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si. Ce želite, da vam jo pošljemo po pošti, se poštnina zaracuna po ceniku Pošte Slovenije. šem seminarsko in domaco nalogo na racunalniku in telefonu? in Z ucitelji in so-šolci na Teams. Spoznali so korake uporabe aplikacij ter kako biti cim bolj spreten v šolanju na da­ljavo. Ravno tako so se nau-cili, kako v uporabi aplikacij usposobiti svoje starše in stare starše. Vodja projekta je za ucence in za vas pripra­vila tudi slušno razlago upo­rabe aplikacije Zoom, elek­tronske pošte in kako ucite­lju poslati domaco nalogo na daljavo. Interaktivne raz­lage si lahko ogledate na in-ternetni povezavi, ki je obja­vljena na šolski spletni stra­ni. žganov, koncept milenijske generacije in podobno. Študentje se na razpis lahko prijavijo tako, da predispozi­cijo svoje zakljucne naloge pošljejo na e-naslov mladin­skisk@gmail.com. Zmago­valno temo oziroma nalogo bo izbral upravni odbor Mla­dinskega sveta Kamnik, zmagovalec pa bo za nagra-do prejel 250 evrov. Rok za prijavo se iztece 22. novembra ob 12. uri. pu Špil lige igrali na Kino Šiška Open, malo pred tem na Trnovfestu. »Nastopamo manj kot bi, ce ne bi bilo co­vida-19, a tudi pred tem nis-mo veliko igrali, tako da pravzaprav vecjih spre­memb ni,« so dejali. V sed-mi sezoni Špil lige, ki se je zakljucila septembra, pa niso le nastopali, temvec tudi zmagali in za nagrado prejeli snemanje enega 'sin-gla' in nekaj nastopov. Špil liga je sicer natecaj za dija­ške skupine, kjer se je v zad­njih letih zvrstilo ogromno odlicnih zasedb, kot so Koa­la Voice, Joker Out, Kiwi Flash in podobni. »Najprej nismo vedeli, kaj natanko pricakovati, a že prvi cetrtfi­nalni nastop je bil eden pre­lomnih nastopov za nas do takrat. V polfinalu pa smo po prenosu igrali v živo,« so zaupali in nadaljevali: »Bila je krasna izkušnja, pridobili smo veliko poznanstev in se spoprijateljili z drugimi sku­pinami istega rajona. Ce smo iskreni, ne vemo, zakaj smo zmagali. Najbrž je bila odlocilna unikatnost in naša povezanost, naklonjena pa nam je bila tudi sreca.« Clani so zaupali, da so letos manj dejavni kot obicajno, še vedno imajo vaje, ko je to mogoce, najdejo pa vec casa za pisanje novih skladb. »Glavna želja je še naprej ustvarjati avtorsko glasbo, prvi neposreden cilj pa je snemanje skladbe v studiu, ta bo naš prvi studijski izde­lek. V prihodnosti se želimo uciti od drugih slovenskih prejeli medalje. Na ves glas so navijali drug za drugega. V kuhinji so nas razveselili s pecenimi jabolki, pod dreve­si v senzornem vrtu so bili še slajši. Jabolka, korenje, deteljico in druge dobrote smo vsakodnevno namenja­li svojemu dolgouhemu go-stu. Na pocitnicah smo ime­li zajcka. V bližini njegove hiške so naše gredice. Ure­ Šport Keglja že štiriinštirideset let Brane Potocnik, prijatelji ga klicemo Bac, je clan Kegljaškega kluba Kamnik že od leta 1976. Leon Pirman Kamnik – Rojen je bil leta 1954 in že zelo mlad se je navdušil za kegljaški šport. Vrsto let je bil clan prve moš­ke ekipe kamniškega kluba, v zadnjih letih pa je aktiven v drugi kamniški ekipi. Brane, nam lahko opišete svoje kegljaške zacetke? Po novi zaposlitvi leta 1976 sem po nakljucju s sodelavci odšel na kegljišce, kjer so že imeli obcinsko ligo, v kateri so sodelovale ekipe kam­niških podjetij. Takoj sem ugotovil, da imam veselje za ta šport. Z nekaj treningi sem postal zanimiv tudi za klub, takratni trener prve eki­pe Kamnika me je povabil na klubske treninge in zelo kmalu sem pristal v prvi eki-pi. Kar nekaj let smo tekmo­vali na starem kegljišcu in potem kar naenkrat ostali brez njega. Po odtujitvi keg­ljišca smo se selili s kegljišca na kegljišce Gradis Ljubljana, Repovž v Domžalah in na­zadnje Triglav Kranj. Tako je bilo do leta 2005, ko smo zgradili novo šeststezno kegljišce v Mekinjah. Bilo je naporno, toda naši uspehi so bili kljub selitvam odlicni. Kako ste sodelovali pri grad-nji šeststeznega kegljišca? Izgradnja novega kegljišca je bila tudi zame prelomen cas in tudi sam sem aktivno so-deloval. Bil sem clan nadzor­nega odbora pri gradnji. S skupnimi mocmi vseh cla­nov nam je uspelo. Velika zahvala vsem, ki so s svojimi mocmi pomagali, da bodo tudi naslednje generacije v Kamniku uspešno kegljale. Takoj po zacetkih igranja na novem kegljišcu ste postali clan prve moške ekipe. Naš primarni cilj je bil preboj v 1. ligo. Bilo je cutiti veliko pozitivnega duha in navdiha, saj je bilo novo kegljišce veli­ka prelomnica za vse nas in to se je odražalo tudi pri re-zultatih. V treh letih smo se uvrstili v 1. ligo. Po kakovosti še vedno zaslu­žite mesto v ekipi. Pri svojih letih sem še vedno trden clen druge ekipe. Mi je pa v veselje, da je kar nekaj mladih perspektivnih igral­cev, ki že mocno trkajo na vrata prve in druge ekipe. Igrali ste z mnogimi svetov­nimi prvaki. Kdo je na vas pustil najvecji vtis? Res je, da sem v dolgoletni karieri igral proti mnogim vrhunskim igralcem. Naštel bi samo nekaj zelo pre­poznavnih iz pretekle gene-racije: Darko Bizjak, Boris Urbanc, Hari Steržaj, Boris Benedik, Franc Kirbiš, Uroš Stoklas, Marko Oman, Zdravko Štrukelj ... Vsi našte-ti so mi bili velik vzor. Dosegli ste veliko vrhunskih rezultatov. Na katerega ste najbolj ponosni? V dolgoletni kegljaški karie­ri sem bil štirikrat klubski prvak, drugih in tretjih mest sploh ne štejem. Zame je bil najvecji uspeh ekipni preboj v 1. ligo ter osvojitev naslova ekipnega državnega prvaka v sezoni 2013/14. Kakšni pa so vaši športni na-crti? Po 44 letih kegljanja se je nabralo kar nekaj poškodb in mislim, da bo pocasi tre­ba zakljuciti z mojim tek­movalnim delom kegljanja. Ob koncu bi rad omenil še moje soigralce, s katerimi smo si izborili do tedaj naj­vecji uspeh kluba – preboj v 1. ligo: Rudi Vidic, Franci Grubar, Drago Flerin, Šte­fan Flerin, Matej Turk, Zdravko Štrukelj, Slavko Zorman in Marko Oman. Za prihodnost kluba ni tre­ba skrbeti, saj imamo kar nekaj mladih igralcev. Nove medalje za kamniške plavalce Kamniški plavalci so ponovno odlicno zastopali barve kamniškega kluba na treh oktobrskih državnih prvenstvih, ki so v 50-metrskih bazenih potekala kasneje kot po navadi. Matjaž Spruk Kamnik – Od 15. do 18. okto-bra je v olimpijskem bazenu v Kranju potekalo Letno od­prto združeno državno pr-venstvo Slovenije za kadete, mladince in clane. V Kranju je nastopilo 354 plavalk in plavalcev iz šestindvajsetih klubov iz Slovenije, Izraela, Hrvaške in Srbije. V štirih dneh so se pod budnim oce­som trenerja Plavalnega klu­ba Kamnik Calcit Mihe Po-tocnika za najboljša mesta potegovali njegovi varovan­ ci: Živa Prašnikar, Taja Vej­novic, Han Jakopin, Jan Lu-štek, Gašper Stele, Eva Ben-de in Žana Peterlin. Gašper Stele je dvakrat sto­pil na stopnicke in si pripla-val dve bronasti medalji na 800 m prosto in 1500 m prosto. V nedeljo, 18. oktobra, je v Kranju potekalo tudi držav-no prvenstvo v paraplava­nju. Pod okriljem trenerja Emila Tahirovica se je tek­movanja udeležil Patrik Ja­godic, clan Plavalnega kluba Kamnik Calcit in clan slo­venske paraplavalne repre­zentance. Tekmovanja se je udeležilo 49 paraplavalk in paraplavalcev iz desetih klu­bov in društev. Pomerili so se v štirih plavalnih slogih (prosto, prsno, hrbtno in delfin) na 50- in 100-metr­skih razdaljah. Patrik Jagodic je dvakrat sto­pil na najvišjo stopnicko in si nadel zlati medalji. Najhi­trejši je bil na 100 m prosto s casom 1:10,42 in 100 m delfin z 1:23,21, prislužil si je zasluženi zmagi. Od 9. do 11. oktobra pa je v Kopru potekalo Moštveno in posamicno državno prven­stvo za mlajše decke/mlajše deklice in za decke/deklice. Tekmovanja v koprskem 50-metrskem olimpijskem bazenu se je udeležilo 287 tekmovalcev iz sedemindvaj­setih slovenskih klubov. Od tega je barve Plavalnega klu­ba Kamnik Calcit zastopalo dvaindvajset plavalk in pla­valcev. Pod vodstvom trenerja Mihe Potocnika so nastopali: Iza Videc, Ivana Lukan, Tevž Štupar, Nik Peterlin, Miha Justin, Andraž Cencelj, Mark Anej Lapuh, Aleks Te-mnikar in Rok Vejnovic; pod vodstvom trenerja Emi-la Tahirovica: Tajda Spruk, Ana Avbelj, Nina Vrhovnik, Taja Klemen, Klara Temni­kar, Justina Pika Lapuh, Liam Negodic, Nace Žen, Tymur Beshlyk in Matevž Vrhovnik; pod vodstvom tre­nerke Lare Seretin pa: Anna Losieva, Tita Šenk in Tian Majdic. Nik Peterlin je bil v najdaljši disciplini 1500 m prosto najbolj vzdržljiv, ohranil najvec moci in tako prehitel vse konkurente in na koncu stopil na najvišjo stopnicko ter bil okronan za državnega prvaka. Prav tako je prvo mesto in s tem naziv držav­nega prvaka osvojil Rok Vej­novic v disciplini 200 m hrbtno. Žle najboljši Slovenec na evropskem prvenstvu Kamnik – V švicarskem mestu Monte Tamaro – Montecene­riju so se gorski kolesarji v krosu v merili na evropskem pr-venstvu. Najboljši rezultat med slovenskimi mladinci je us-pel clanu kamniškega Calcit Bike Teama Blažu Žletu, ki je bil navkljub tehnicnim težavam v zadnjem krogu 39. Njegov klubski kolega Matic Kranjec Žagar je evropsko prvenstvo koncal na 42. mestu. V reprezentanci je bil tudi Rok Naglic, ki pa se je zaradi prebavnih težav nastopu odpovedal. K. E. Odbojkarska tekmovanja so zacasno prekinjena Kamnik – Predsedstvo Odbojkarske zveze Slovenije je 22. oktobra sprejelo sklep o 14-dnevni prekinitvi vseh odbojkar­skih tekmovanj. Za tekme so tako prikrajšani tudi clani OK Calcit Volley, ki bi morali zadnji oktobrski dan igrati proti ekipi Union Volleyball Raiffeisen Waldviertel, minuli torek in sredo pa s skopskim Vardarjem, a so morali obe tekmi pre­ložiti zaradi bolezni v ekipi. Kdaj bodo igrali z najboljšo ma-kedonsko ekipo, bo znano v prihodnjih dneh. M. Š. Šport Poleti na mivki, pozimi v dvorani Pred slabimi tremi tedni je Odbojkarska zveza Slovenije za nekaj casa prekinila vsa tekmovanja pod svojim okriljem, vendar clanske ekipe, ki nastopajo v prvi ligi, lahko še naprej nemoteno trenirajo. To velja tudi za aktualne državne prvakinje, za katere v letošnji sezoni igra tudi Zala Špoljaric. Miha Štamcar Kamnik – V lanski predcas-no prekinjeni sezoni se 18-letni Kamnicanki Zali Špoljaric s kamniškimi princeskami sicer ni uspelo uvrstiti v 1A odbojkarsko ligo, zato pa so v skorajda isti zasedbi prišle do mla­dinskega naslova. Naslov državnih prvakinj eden najlepših spominov »Že v predlanski sezoni smo bile blizu naslova dr­žavnih prvakinj. Imele smo prav tako kakovostno zased­bo, vendar so bile takrat v finalu Mariborcanke pre­mocne. Tudi zato je bil lan-ski naslov državnih prva­kinj pri mladinkah še toliko slajši in bo zame eden iz-med najlepših odbojkarskih spominov, ki ga bom še dol-go nosila v srcu,« se zaslu­ženega naslova danes spo­minja Špoljariceva. Poleti je z Lano Žužek v clanski konkurenci osvojila drugo mesto na državnem prvenstvu v odbojki na miv­ki, Kamnicanki pa sta na­stopili tudi na evropskem prvenstvu do 22 let, kjer sta v Izmirju osvojili deveto mesto. Na mivki tudi na turnirju svetovne serije »Letošnje poletje je bilo zame nepricakovano zelo zanimivo. Ceprav je bilo za­radi koronavirusa veliko tur­nirjev v odbojki na mivki odpovedanih, so bili zato preostali turnirji za vse igralke še toliko po­membnejši. Mislim, da je bila sezona odbojke na miv­ki za naju zelo uspešna. Naj­vecji uspeh je zagotovo dru-go mesto na državnem pr-venstvu, dobili pa sva tudi priložnost nastopiti na tur­nirju svetovne serije v Lju­bljani, kjer sva pridobili dra­gocene izkušnje. Kot nagra­da za ves vloženi trud je prišlo še evropsko prvenstvo do 22 let, kjer sva v osmini finala morali priznati pre­moc poznejšima finalistka- Osemnajstletna Kamnicanka Zala Špoljaric letos prvic igra v clanski ekipi državnih prvakinj Odbojkarskega kluba Calcit Volley. / Foto: Klemen Brumec »Verjetno si vsaka odbojkarica želi igrati v ligi prvakinj. Zame bo to nova izkušnja; in da bom do nje prišla že v svoji prvi sezoni v prvi clanski ekipi, bo nekaj posebnega. Biti del ekipe, ki bo igrala na tako visoki ravni, bo zame cast.« ma,« se je dijakinja cetrtega letnika Gimnazije in sre­dnje šole Rudolfa Maistra v Kamniku dotaknila poletja. Smeha in zabave na treningih ne manjka Prav zaradi odbojke na miv­ki je izpustila del priprav, manjkala pa je tudi del za-cetka sezone, a je to hitro nadomestila. »Na zacetku je bil prestop z mivke v dvora-no kar težak, saj sem bila na mivki zelo aktivna skoraj šti­ri mesece. Mislim pa, da je »Zdaj je veliko vec treningov, kot jih je bilo z drugo ekipo. So tudi napornejši, toda ce nekaj rad delaš, ti nikoli ni težko – in tako je tudi pri meni. Na trenutke je kar težko usklajevati šolo in šport, zato se moram zahvaliti svoji razrednicarki in vodstvu šole, ki imata razumevanje, ko zadeve postanejo pretežke.« bila vendar prav ta hitra za­menjava dober zagon za za-cetek sezone, saj so bili pred mano novi cilji. Ker sem ve-cino igralk poznala že od prej, z nekaterimi smo tudi skupaj igrale v mladinski ekipi, mi je bilo toliko lažje. Moram reci, da imamo cu­dovito ekipo, odlicno kombi­nacijo mlajših in starejših igralk, ki nam pomagajo z nasveti, skozi katere se zrca­li njihova izkušenost. Med sabo se dobro razumemo, zato smeha in zabave na tre­ningih nikoli ne manjka.« Veseli se igranja v ligi prvakinj Do prekinitve so Kamni-canke v državnem prvenstvu edina ekipa brez poraza, v kvalifikacijah lige prvakinj pa so morale priznati pre­moc poljski ekipi LKS Commercecon Lodz. Toda zanje to še ne pomeni, da so ostale brez nastopa v naj­mocnejši ligi v Evropi, kajti zaradi odpovedi nekaterih ekip so dobile posebno po­vabilo Evropske odbojkarske zveze. »Verjetno si vsaka odbojka­rica želi igrati v ligi prvakinj. Zame bo to nova izkušnja; in da bom do nje prišla že v svoji prvi sezoni v prvi clan-ski ekipi, bo nekaj posebne­ga. Biti del ekipe, ki bo igra-la na tako visoki ravni, bo zame cast. Cetudi so bile Poljakinje v kvalifikacijah premocne, smo na povratni tekmi v Kamniku dokazale, da lahko enakovredno igra-mo tudi proti boljšim eki­pam,« se igranja v ligi prva­kinj veseli Špoljariceva, ki je že lani dokoncno zamenjala svoje igralno mesto. Z mesta sprejemalke se je preselila na mesto proste igralke. »Ce sem iskrena, si na trenutke želim, da bi še lahko igrala v napadu. Žal na tekmah to ni možno, zato pa so naši treningi raz­noliki in vcasih dobim tudi priložnost, da napadam, tako da takrat izkoristim in vso željo in jezo preusme-rim v tiste žoge. Ceprav pravijo, da ni vse v velikos-ti, žal v odbojki to obicajno ne drži. Že nekaj casa sem vedela, da bo v clanski od­bojki zame najbolj primer-no mesto proste igralke in da se bom na tem mestu lahko najbolj razvijala in napredovala,« je odlocna 170 cm visoka odbojkarica, ki se veseli vsakega trenin­ga posebej. Usklajevanje šole in treningov ni vedno lahko Ker je v zadnjem letniku srednje šole, mora veliko casa nameniti tudi šolskim obveznostim. »Zdaj je veliko vec trenin-gov, kot jih je bilo z drugo ekipo. So tudi napornejši, toda ce nekaj rad delaš, ti ni­koli ni težko – in tako je tudi pri meni. Na trenutke je kar težko usklajevati šolo in šport, zato se moram zahva­liti svoji razrednicarki in vodstvu šole, ki imata razu­mevanje, ko zadeve postane­jo pretežke. Ker me ob kon-cu šolskega leta caka še ma-tura, mi ta podpora, ki jo dobim v šoli in seveda doma, veliko pomeni,« je odlocna mladinska reprezentantka Slovenije, ki približno že ve, kaj bo študirala po koncu gi­mnazije. Zagotovo pa še zdalec ni rekla zadnje bese­de na odbojkarskih igrišcih. Prve tocke v Boksarski ligi Slovenije Katarina Kumer Kamnik – Boksarji Boksar­skega kluba Hayat so se od petka, 2., do nedelje, 4. okto-bra, mudili na vseslovenskih boksarskih pripravah v Ter­mah Olimia, ki so se zaklju-cile s spektakularnimi dvo­boji v 3. kolu Boksarske lige Slovenije. Za Boksarski klub Hayat je v kategoriji pionir­jev do 32 kg nastopil nadarje­ni 10-letni borec Stepan Kho­lodov, ki prihaja iz Rusije. Za Stepana je bilo to prvo tek­movanje v boksu, a je poka­zal, da je iz pravega testa in se nicesar ne boji. Z dobro taktiko in dovršenimi udarci je nasprotniku narekoval tempo in na koncu zmagal po tockah. Stepan je že dan prej blestel na tatamiju in v judu osvojil srebrno kolajno, a mu je kljub temu ostalo še dovolj moci za še eno zma-go. Ta uspeh je velik korak tudi za Boksarski klub Hayat, ki je letos odprl skupino Boks za otroke v Kamniku in Komendi ter se tudi z mlajši-mi zacel udeleževati tekmo­vanj in nastopov v ligi. Tri zlate in tri srebrne za judoiste Komenda – V nedeljo, 18. oktobra, je v Novi Gorici potekalo tekmovanje za slovenski pokal v judu v starostnih kategori­jah mlajših deckov in deklic U12 ter starejših deckov in de­klic U14. Judo klub Komenda se je tekmovanja udeležil s šestimi tekmovalci, ki so se vrnili vsak s svojo kolajno. V skupnem seštevku je Judo klub Komenda osvojil cetrto mes-to. Prvaki 3. Pokala Gorice so brez izgubljene borbe postali Kamnicana Žiga Pahor (U14) in Leon Adrovic (U12) ter Ko­mendcanka Haya Veinhandl Obaid (U14). Vsi so že izkušeni judoisti, ki trenirajo že vec kot šest let. Drugo mesto pa so osvojili Anej Kladnik Volf (U14), Juš Tarle (U12) in Karim Veinahndl (U12). Tudi oni so se odlicno borili in premagali nasprotnike vse do finala, kjer pa se ni izšlo po nacrtih. K. K. Zanimivosti Letina boljša od pricakovanj Letošnja sezona jabolk v zapriški drevesnici je boljša od pricakovanj, saj je spomladi pomrznilo precej cvetov. Aleš Senožetnik Kamnik – Podjetje Mirosan, s sedežem v Petrovcah, skrbi za okoli 140 hektarjev sadovnjakov, vecinoma na obmocju Savinjske doline, dvajset hektarjev pa obdelu­jejo tudi v zapriški drevesni­ci, kjer gojijo predvsem ja­bolka. Letos so bogato obrodili tudi kmecki sadovnjaki Sadjarji na Gorenjskem so vecinoma zadovoljni s ka­kovostjo in kolicino letoš­njega pridelka in tudi zapri­ška drevesnica ni izjema. »Letošnja sezona je na kon-cu boljša, kot smo pricako­vali. Spomladi je pomrznilo precej cvetov, zato smo pri-cakovali precej slabši pride-lek jabolk. Vremenske raz-mere pa so nato preko cele­ga leta bile optimalne, zato so se plodovi lepo razvili in tudi s pridelkom smo zado­voljni,« nam je pojasnil di­rektor podjetja Mirosan Vlado Korber, ki sicer doda-ton jabolk, od tega pod Zap-ja, da sezona še ni koncana, ricami okoli 800 ton. V saj obirajo še premijska ja-skupno število so vkljucena bolka Kiku. tudi tista jabolka, ki gredo Pridelek bo pri posameznih zaradi dolocenih »lepotnih« sortah nekoliko sicer vseeno napak v predelavo, teh bo zmanjšan zaradi spomla-okoli tisoc ton. danske pozebe, a v grobem Kot pravi Korber, je šla pro­se v podjetju nadejajo 4800 daja letos vsaj na zacetku nekoliko slabše kot lani, kar pripisuje dejstvu, da so bo­gato obrodili kmecki sadov­njaki in ohišnice, zdaj pa se stanje normalizira. V letošnjem letu skorajda ni panoge, na katero epide­mija koronavirusa in z njo povezani ukrepi ne bi imeli vpliva. Kot pravi Korber, se je vpliv koronavirusa pri prodaji najbolj obcutil mar-ca, ko so ljudje naredili vec zalog, trenutno pa prodaja tece normalno, saj se ne pricakuje zaprtje tovrstnih trgovin. Porast sajenja sadnega drevja in grmicevja V podjetju Mirosan se že od samega zacetka delova­nja družbe, ki sega v leto 1954, ukvarjajo tudi s pri­delavo sadik. Ponujajo vec kot 150 razlicnih sadnih vrst, med katerimi vecino vzgojijo sami. Se ljudje v zaostrenih razmerah, ki jih narekuje koronavirus, vec odlocajo za sajenje sadnega drevja? »V kriznih casih je vedno prisoten porast saje­nja sadnega drevja in grmi-cevja, saj ljudje v svoj vrt raje posadijo drevo ali grm, ki jim poleg okrasa in sen-ce nudi tudi zdrav pride-lek,« odgovarja Vlado Kor­ber, ki dodaja, da se ljubi- V knjigah in naravi išcejo drevesa Projekt Branje je iskanje, ki ga Knjižnica Franceta Balantica Kamnik letos vodi že cetrto sezono, traja še vse do 3. decembra. Jasna Paladin Kamnik – Letošnjo cetrto se­zono družinskega projekta Branje je iskanje, ki se je za-cela 8. septembra, na med-narodni dan pismenosti, so v knjižnici osnovali z mislijo na morebitno epidemijo in imeli so prav. Pripravili so ucni list za celo družino ozi­roma t. i. bralni zemljevid ter na njem oznacili nekaj prav posebnih dreves v obci­nah Kamnik in Komenda. Letošnja rdeca nit projekta so namrec drevesa. Branje je iskanje je medob-cinski projekt, ki spodbuja družinsko branje, krepi par-tnerstvo med šolskimi knji­žnicami, splošno knjižnico in razlicnimi gospodarskimi in kulturnimi ustanovami. V okviru projekta družine vec kot le berejo, odkrivajo namrec tudi lepote lokalne­ga prostora, spoznavajo kul­turno dedišcino ter se udele­žujejo kulturnih prireditev. Pri odkrivanju zanimivih dreves, ki so predstavljena v okviru projekta, smo pred teljski sadjarji pri odlocitvi, kaj posaditi, odlocajo za ustaljene in preverjene sad-ne vrste, radi pa poskusijo tudi s kakšno sadiko iz iz­bora novosti oz. manj po­gostih vrst pri nas. »Dokaj Letošnja sezona je v podjetju Mirosan dala okoli 4800 ton jabolk, od tega okoli 800 ton v zapriški drevesnici. V skupno število so vkljucena tudi tista jabolka, ki gredo zaradi dolocenih "lepotnih" napak v predelavo, teh bo okoli tisoc ton. ustaljeno se že odlocajo za fige, kaki, kivi, kostanj in ameriške borovnice, radi pa posegajo tudi po skupini odpornih sort jablan,« pra-vi sogovornik. Foto: Jasna Paladin dnevi zmotili tudi Petro Drobež, ki je s hcerkama Mio in Hano prebirala zani­mivosti o rdecelistni bukvi, ki se nahaja za obcinsko stavbo. Vec o drevesih lahko izvemo s klikom na e-ze­mljevid, ki je objavljen na spletni strani knjižnice, zlo­ženko pa si lahko tudi nati­snemo. Družine, ki želite sodelovati, se lahko vpišete v šolski ali splošni knjižnici. Ob vpisu prejmete izkaznico, v kateri zbirate žige. Knjižnica je za vse udele­žence tudi letos pripravila nagradno igro. Družina ali posamezniki, ki bodo do 3. decembra letos prebrali eno knjigo, poiskali eno drevo s seznama, ki so ga pripravili v knjižnici, in oddali en ustvarjalni izdelek, bodo so-delovali v žrebanju za zani­mive nagrade. Zakljucne prireditve letos ne bo, druži­nam, ki bodo oddale bralne izkaznice, bodo razdelili pri­znanja in knjižne kazalke po pošti oz. jih bodo lahko prevzeli v knjižnici. Zanimivosti že od otroštva. Najprej je park obiskovala s starši, nato je tam opravljala štu­dentsko prakso, pripravni­štvo, sedaj pa v njem službu­je že 32 let. »V tem obdobju sem šla prakticno skozi vse delovne faze, od vzgoje rastlin, parka, terena, proda­je in svetovanja v prodaj­ nem centru, nato pa sem se ustalila v projektivi, kjer na- crtujem hortikulturne zasa­ ditve. Raznolikost del me je Skrbi za cvetlicna vrata v Kamnik V Kamniku imamo sedem krožišc, ki so nekakšna vrata v mesto, zato je toliko bolj pomembno, da so urejena. Da so lepo zasajena, ocvetlicena in povecini opleta, opazi vecina, malokdo pa ve, da je za vse to zaslužna Kamnicanka Andreja Pogacar Špenko, ki pod okriljem Arboretuma skrbi tudi za druge javne površne v domaci obcini in marsikje drugje. Jasna Paladin te Florale in prejela zlato medaljo na evropskem tek-Kamnik – Pristna Kamni­ movanju v urejenosti mest canka, kot se uvodoma opiše in vasi. Skrbeti za ta cvetlic-Andreja Pogacar Špenko, je ni grb pa ni tako preprosto, z Arboretumom povezana saj ima precej neugodno Foto: Gorazd Kavcic lego, ki pogojuje izbor pri­mernih enoletnih trpežnih rastlin, ki so za namecek ujete še v specificne barvne odtenke. S svojim širokim znanjem in bogatimi izkušnjami skrbi za nacrtovanje in iz­vedbo razlicnih javnih pa tudi zasebnih površin po vsej Sloveniji, vcasih pa tudi onkraj njenih meja. Pri tem se srecuje z razlicnimi pro- storskimi omejitvami, želja- LAŽJI SUDOKU Rešitev: obogatila in pripomogla k mi lastnikov in casom, ki ga Andreja Pogacar Špenko je zaslužna za urejena kamniška ti lahko posvetijo vzdrževa­ temu, da sem si nabrala ve­ liko izkušenj, ki jih s pri­ krožišca in tudi za cvetlicni grb pod Malim gradom. nju zasajenega, in seveda dom uporabljam tako pri omejitvami glede denarja. svojem delu kot pri pisanju »Navadno vkljucujem rastli­ 8 1 3 2 8 6 2 5 3 1 8 7 9 7 8 2 3 4 1 7 8 9 6 4 7 5 6 3 9 razlicnih clankov ter tudi v televizijskih oddajah s to te­matiko,« nam opiše svoje izkušnje. Vprašali bi jo tako lahko marsikaj, kar je povezano s cvetjem in grmicevjem, a tokrat smo se osredotocili na lepo urejene javne povr­šine v kamniški obcini. »Kamnicani moje delo, ki je – se razume – izvedeno s po­mocjo terenskih ekip, naj­bolj lahko opazijo ob spre­hodih skozi mesto pa tudi med vožnjo po kamniški obcini. Hortikulturno ureja­nje parkov, krožišc in umi­gojeno z vladarjem, ki se mu rece denar. Kot smo že navajeni, tega ni v izobilju, zato sem vsako leto pos­tavljena pred dilemo, kako ustvariti cim bolj izvirne in zanimive zasaditve, a pri tem ne preseci pogodbenih denarnih okvirov. Zanimivo je, da ima kamniška obcina dalec naokoli najvec, kar se­dem krožišc. Moje mnenje je, da so ti ambasadorji obci­ne, saj jih vsakodnevno opa­zi najvec obcanov kot tudi mimo potujocih turistov. Na zacetku, ko jih je bilo manj, sem dvakrat na leto vkljuce­sežemo nenehno poživljajo-ce nove kombinacije. Z leti pa se je njihovo število pove-calo, denar pa je na žalost ostal na istem nivoju, zato sem bila primorana enole­tne nasade vsaj delno zame­njati s kombinacijami traj­nih nasadov,« se pogodbe z Obcino Kamnik ter s tem povezanih izzivov dotakne Andreja Pogacar Špenko, ki pa je zaslužna še za eno mestno zanimivost – cvetlic­ni grb z Veroniko in zmaje-ma, urejen na zelenici pod Malim gradom. Zamisel za to je dobila leta 2001, ko je ne, ki imajo cim manj ško­dljivcev ali bolezni oz. so tr-pežne in niso invazivke ali alergeni,« nam predstavi eno od svojih strokovnih stalnic. Cesa pa bi se lotila v domacem mestu, ce omeni­tev ne bi bilo? »V Kamniku vidim še veliko tock, ki bi se dale oživiti in urediti, a tr-dim, da je bolje manj in to v redu kot veliko, saj to potem rado uide iz rok. Letos sem predlagala tudi lokacijo Ka-cevega mamuta in njegovo hortikulturno ureditev, a se bojim, da bomo morali na izvedbo še nekaj casa poca- Kamniški gozdovi v prihodnjem desetletju Kamnik – Samo še do petka, 6. novembra, poteka javna razgrnitev in javna obravnava osnutka gozdnogospodarske­ga nacrta gozdnogospodarske enote Kamnik (2020–2029), in sicer v rednem delovnem casu na sedežu Krajevne enote Kamnik na Tunjiški cesti 21 v Kamniku. Zaradi epidemije lastnikom gozdov in zainteresirani javnosti priporocajo, da si nacrt ogledajo na spletni strani enotnega spletišca držav­ne uprave med javnimi objavami, kjer si je mogoce ogledati vsa gradiva. Zaradi aktualnih zdravstvenih razmer bo javna razprava potekala tako, da lahko lastniki gozdov ter vsi os-tali zainteresirani posamezniki in organizacije podajo v casu javne razgrnitve osnutka nacrta pripombe in predloge z e-sporocilom na naslov andrej.jeklar@zgs.si ali pisno na naslov Zavod za gozdove Slovenije, Obmocna enota Lju­bljana, Tržaška cesta 2, 1000 Ljubljana. Po koncu javne razgrnitve bo opredelitev do pripomb dostopna na spletni strani Zavoda za gozdove Slovenije. J. P. Kamniški sudoku 7 8 1 3 9 9 7 4 3 5 7 2 5 9 4 6 9 8 4 3 6 5 2 9 8 4 1 6 7 1 8 TEŽJI SUDOKU Rešitev: ritvenih otokov ni samou­ vala predvsem enoletne ra­ obcina Kamnik prvic kandi­ kati,« sklene naša sogovor- Navodilo za reševanje: v kvadrate vpišite števila od 1 do 9 tako, da mevno, temvec je vedno po­ stline, s katerimi lahko do- dirala na tekmovanju Enten­ nica. se ne bo nobeno število ponovilo ne v vrstici ne v koloni ne v enem izmed odebeljenih devetih kvadratov. Pripravil B. F. v lBela @volkuljaBela Ni se ti zmešalo. Dovolj dolgo Podgana, ki govori slovensko. živim med vami, da sem se naucila Se mi je dokoncno zmešalo? jezik. Le uporaba rodilniku mi dela težave. No, pa saj vam tudi. KAJ?! Saj to je ... naravnost ... ... grozno! Grozansko! Porazno! šokantno! Popolnoma škandalozno! Mizerno! Neadekvatno! Neokusno! Absolutno kolosalno! Docela sen-Nezaslišano! Neprimerno! Ne-zacionalno! Totalno katastrofalno! spodobno! Kriminalno! Kapitalno! Povsem eklatantno! Nadvse ... Sapramensko! Sakraboltsko! Peklensko! Prezirljivo! Presunljivo! Perfidno! Zlohotno! Obsceno! Os-tudno! Ogabno! Opolzko! Ošabno! Oholo! Ojej! Ojoj! Ohohoho! Prireditve, zanimivosti Prireditve v novembru Koledar prireditev pripravlja Zavod za turizem, šport in kulturo Kamnik. Ce želite, da je vaša prireditev omenjena na tem mestu ali v elektronskem mesecniku Kam? V Kamnik!, izpolnite elektronski obrazec http://bit.ly/Vpis-Dogodka. Številne druge prireditve v obcini Kamnik najdete na uradni spletni strani Obcine Ka­mnik www.kamnik.si pod rubriko Kam v novembru? ter tudi v elektronskem mesec­niku, ki vsak zadnji petek v mesecu pride v vaš elektronski predal. Prijave preko obraz-ca Ostanimo v kontaktu na dnu spletne strani www.visitkamnik.com. ARBORETUM VOLCJI POTOK Sobota, 7. novembra, ob 11. uri, Arboretum Vzimovanje vrtnic Preden debela snežna odeja prekrije vrtnice, jih moramo primerno oskrbeti. Treba jih je obrezati, pognojiti in zašcititi pred nizkimi tem­peraturami. Kako in koliko, boste zvedeli na delavnici, ki jo bo vodil Matjaž Mastnak iz Arboretuma Volcji Potok. Placa se vstopnina v park. Predstavitev je brezplacna. Obvezna prijava na prireditve@ar­boretum.si. Nedelja, 15. novembra, ob 8.30, Arboretum Ornitološki sprehod Jutra so v Arboretumu posebej lepa. Cudovite parkovne prizore obo­gati pticje žvrgolenje, drevesne vejice pa popestrijo silhuete drobnih pticic, ki se podijo med krošnjami. Ornitologinja Alenka Bradac iz DOPPS-a vam bo povedala vec o življenju in navadah ptic, ki jih bos­te opazili v parku. Priporocamo, da s seboj prinesete daljnogled, da jih boste lahko opazili cim vec. Placa se vstopnina v park. Vodenje sprehoda je brezplacno. Prijave niso potrebne. KIKŠTARTER Cetrtek, 12. novembra, ob 18. uri, KIKštarter Dušan Bremec: Nasveti iz prakse vodenja timov in projektov Predavatelj nam bo podal znanje o tem, kako uspešno voditi time in projekte. Povedal nam bo, kako je zacel svojo karierno pot, nam predstavil napake, ki jih delajo gradbena podjetja, in razložil, na kaj vse je treba biti pozoren pri nadzoru vecjih gradbenih projektov. Du-šan Bremec je po poklicu svetovalec in ima 33 let izkušenj z izvedbo razlicnih projektov na podrocju gradbeništva. Cetrtek, 19. novembra, ob 18. uri, KIKštarter Aleksander Katulus Vidmar: Gaming kot poslovna priložnost in nacin življenja Ce vas zanima industrija iger, potem je vaša udeležba na dogodku obvezna! Aleksander se je z »gamingom« prvic srecal v rani mladosti, ko je zacel uporabljati osebni racunalnik. Industrija iger ga navdušuje zaradi svoje konstantne rasti in zmožnosti množicam vedno ponudi-ti nekaj novega. Vstopnina: 10 evrov/za clane brezplacno (clanarina 15 evrov) Bucne igrarije V zadnjem tednu letošnjega oktobra je Arboretum Volcji Potok gostil zanimivo jesensko razstavo, na kateri so cas buc združili s pravljicnim svetom. Razstava takšnih in drugacnih buc je prepletla pravljicni otroški svet skozi vec prizorišc v parku, dodali pa so ji še pridih noci carovnic. Alenka Brun Volcji Potok – Na žalost se je razstava zgodila ravno v casu izjemnega poslabšanja epidemiološke slike in spre­jemanja novih ukrepov za zajezitev okužbe covid-19, tako da je v tistem casu park obiskalo precej manj ljudi, kot bi jih privabila razstava in lepo vreme v normalnih razmerah. Arboretum ostaja odprt Je pa park drugace odprt, ve­lja obicajni odpiralni cas, med obiskom pa morate upoštevati predpisana pripo-rocila in ukrepe. V parku so bili v oktobru na ogled dinozavri, kiti, cvetlic­ne iluzije, okrasne trave, kuža Cvetko, aktualna pa je bila omenjena razstava z naslovom Bucne igrarije, na kateri so cas buc združili s pravljicnim svetom, dodali pa so ji še pridih noci carov­nic. Za slednjega so poskr­beli izobešeni strahci, ki so v vetrovnih dneh prav simpa-ticno plapolali med prizori. Lepo so jih dopolnile tudi carovnice v letu na lesenih metlah iz šibja. Buce in svet pravljic Zgodbe o Sneguljcici in sed­mih palckih, Janku in Metki, Pepelki, Carovniku iz Oza, neustrašni Kung Fu, pandi, Trnuljcici in Malem princu so tako spremenile jesenski sprehod po parku v pravo ca­robno popotovanje. Najbolj so uživali najmlajši, prizorišca pa so navdušila tudi odrasle. Sprehod so dopolnili še prijet­ni prizori v parku samem, saj so se drevesa že odela v pisane odtenke jeseni. Za pridih carovniške zabave so poskrbeli iskrivi duhci. Novo platno z repliko Souvanovega dvorca Jasna Paladin kosti, natisnjena na platno. Tega so nedavno nadomesti­Volcji Potok – V Arboretu-li z novim, ki pa ima za obi-mu si že vrsto let želijo na skovalce parka dobrodošlo novo postaviti med drugo novost – odprtino za okno svetovno vojno požgani Sou-ter stopnice, ki vodijo do tja vanov dvorec, ki je bil nek-(na fotografiji). daj središce parkovne uredi-Obiskovalci tako lahko skozi tve, vse do takrat pa za ambi-»okno« obcudujejo pogled, ent in pravo predstavo skrbi ki so ga nekdaj na park ime­replika dvorca v naravni veli-li clani družine Souvan. Foto: Arboretum Volcji Potok Bucna pot do tokrat rahlo drugacne carovnicine hiške iz znane pravljice o Janku in Metki Ob poteh, po bolj ali manj njem sprednjega dela nade­skritih kotickih parka, pa so nete srhljive ali simpaticne obiskovalca nagovarjale še obraze, jih v postavitvah zvezde tega casa: buce. Raz-uporabite za jesenska tihoži­licnih velikosti, barv in ob-tja; pa tudi tiste, s katerih lik. Takšne, ki jih lahko iz-lahko pripravite izjemno dolbete in jim z izrezova-okusno bucno juho. Zanimivosti, zahvale V gorah že zimske razmere V jesenskih dneh so hribi zaradi toplotnega preobrata in megle v dolinah še bolj privlacni, a na Planinski zvezi Slovenije opozarjajo, da so razmere za hojo že zahtevnejše. Zaprta je tudi že vecina planinskih koc. Jasna Paladin Kamnik – V sredogorju sne­ga seveda še ni, je pa na vseh poteh veliko odpadlega listja, ki pokriva mokre kore-nine, luknje, voda pa ponoci zaradi nizkih temperatur zmrzne. »Pri hoji moramo biti zato še posebej previdni, poleg kakovostnih cevljev svetujem tudi uporabo pla­ninskih palic za boljše rav­notežje,« svetuje Kamnican Matjaž Šerkezi, strokovni sodelavec PZS in gorski re-ševalec. Višje, nekje okoli 1500 me-trov nad morjem, pa se bomo na osojnih straneh gora že srecali s snegom. »Ta je cez dan odtajan, raz­moci podlago in povzroca manjše usade, ki gredo tudi cez planinske poti in povzro-cajo nemalo težav pri hoji, saj korak zaradi nestabilne podlage ni vec zanesljiv. Ce sneg cez noc zmrzne, pred­stavlja za obiskovalce gora nevarnost za zdrs. Še pose-bej nevaren je na mestu, kjer se sneg sreca s podlago, se pravi na njegovih koncih, saj tam nastane tanka, pro-zorna plast ledu in v prime-ru, da nanjo stopimo, cevlju ne nudi dovolj trenja in pri­de do zdrsa in padca. Pov-sod, kjer pot poteka po sne­gu z naklonino, svetujemo uporabo cepina in derez in seveda obvezno znanje upo­rabe. Na položnih poteh in kolovozih v nižje ležecih predelih in planinah, kjer so tla že pomrznjena, pa bodo prav prišle derezice,« še opozarja Šerkezi. Na planinsko turo se dobro pripravite Dodaja, da se moramo pred odhodom v visokogorje po­zanimati o stanju nevarnos-ti proženja snežnih plazov (na spletni strani Arso), da ne smemo pozabiti na topla oblacila in visoke pohodne cevlje (ne obuti lahkih špor­tnih copat), da moramo še posebej skrbno izbrati pla­ninsko pot, saj pozimi niso takšne kot poleti, da je pri­porocljivo hoditi s pohodni-mi palicami, da se moramo dodatno zašcititi pred vet-rom in da moramo pred od­hodom preveriti, ali je pla­ninska koca na našem cilju še odprta. Vecina planinskih koc je do konca oktobra na­mrec že zaprla svoja vrata. Dobra misel v vsak dom Kamnik – Društvo Feniks 3., 10. in 17. novembra ob 18. uri vabi na spletne delavnice za osebno rast, pozitivno razmi­šljanje in dejanja z naslovom Dobra misel v vsak dom. Sklop delavnic je namenjen vsem, ki želite izboljšati sposobnost izražanja svojih potreb, želja, realizacije lastnih potencialov, postavljanje lastnih meja ... Delavnice so brezplacne, saj so sofinancirane s strani Obcine Kamnik. Potekajo na Facebo­oku, nanje pa se lahko prijavite na info@drustvo-feniks.si. Ce se bodo ukrepi s strani NIJZ sprostili, bodo delavnice ob petkih v prostorih centra Holistik v Kmaniku. J. P. ZAHVALA V tišini izrednih razmer je v krogu svoje družine pod zvonovi mekinjske cerkve našla zadnje zemeljsko domovanje naša mama, babica in prababica Marica Fticar rojena Kališnik Hvala vsem, ki ste nam v dneh slovesa pomagali nositi bolecino, in vsem, ki ste ob njenem slikarskem in re-stavratorskem delu z njo delili bogastvo ustvarjalnih in cloveških vezi. Hvala g. župniku Pavlu Piberniku in p. Franciju Senicarju, ki sta ji omogocila, da se je poslovila od zlatecega oltarja svojega Življenja. Njeni: Tone, Marjanca, Helena in Veronika z družinami ZAHVALA Ko pošle so ti moci, zaprta trudne si oci, ceprav spokojno spiš, z nami še naprej živiš. Svojo življenjsko pot je v 95. letu sklenila naša draga mama, babica, prababica in teta Franciška Šuštar roj. Sušnik Ob boleci izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodni­kom, prijateljem, sosedom in znancem za izrecena soža­lja, darovane sv. maše, svece in cvetje. Zahvaljujemo se tudi g. župniku Pavlu Piberniku za lepo opravljen obred, osebju DSO Kamnik, izvajalcu Tišine, praporšcaku in pevcem za ganljivo zapete pesmi. Žalujoci vsi njeni ZAHVALA Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo vecno ostal. V 94. letu se je od nas tiho poslovila draga žena, mami, mama, stara mama in sestra Francka Nahtigal 1927–2020 Ob boleci izgubi se zahvaljujemo vsem za izrecena soža­lja. Zahvaljujemo se g. župniku Luki Demšarju in KPK Kamnik za lepo opravljen obred. Vsi njeni Podgorje, oktober 2020 ZAHVALA »ona pa je legla na hrbet na smrt utrujena ... spocila si bo, clovek v belem jo je tiho pokril, otroci, pustite mamo, bodite tiho, zaspala je.« (Edvard Kocbek – Otroci pustite mamo) Z odpadanjem prvih jesenskih listov je v rokah svoje hcerke utrujena zatisnila svoje oci Zdenka Pogacar 1. 5. 1931–4. 10. 2020 Ob boleci izgubi drage mame, babice, sestre in tete se zahvaljujemo požrtvovalnim sestram in strežnicam Doma starejših obcanov Kamnik ter razumevajoce­mu osebju Internisticne prve pomoci. Na njeni zad­nji zemeljski poti se zahvaljujemo za osebno doživeto spremstvo provincialu p. Marjanu Cudnu s korom fran-ciškanskih bratov kamniškega franciškanskega samo­stana, glasbeni popotnici kvarteta Grm s trobentacem in violinistu Samu Mikušu. Hvala tudi vsem, ki ste jo z nami ob pticjem petju pospremili, in tistim, ki ste nam izrekli sožalje, bili v mislih z nami ter jo spoštovali. Žalujoci: hcerka Andreja z družino in ostalo sorodstvo JAVNI VODOVODNI SISTEM: 041 616 087 JAVNA RAZSVETLJAVA: 031 407 047 Komunalno podjetje Kamnikd.o.o. ODPADNE VODE: 041 326 256 Cankarjeva 11, 1241 Kamnik VZDRŽEVANJE OBCINSKIH CEST: 031 625 524 24 UR NA DAN POGREBNA SLUŽBA: 041 634 948 Merilo naše uspešnosti je zadovoljstvo naših uporabnikov. KOMUNALNO PODJETJE KAMNIK D.O.O., CANKARJEVA CESTA 11, 1241 KAMNIK ZAHVALA Dolgost življenja našega je kratka. Kaj znancev je zasula že lopata! Odprte noc in dan so groba vrata, al dneva ne pove nobena pratka. (France Prešeren) V 89. letu starosti nas je zapustila naša draga Jožefa Kemperl Iskreno se zahvaljujemo vsem za izrecena sožalja, podar­jeno cvetje in svece. Hvala pevcem in g. župniku za lepo opravljen obred. Hvala osebju DEOS-a CS Gornji Grad. Vsi njeni Oktober 2020 ZAHVALA Si kot sonce v življenju sijal, za vse svoje dobroto in ljubezen razdal, odslej boš kot zvezda blesteca, naj ti bo v vecnosti dana sreca. (J.Drinovec) Florijan Šunkar 1924–2020 Od našega dragega ata smo se poslovili 9. oktobra. Želeli bi se zahvaliti vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, pevcem in LD Špitalic - Motnik za darovano cvetje, svece ter spremstvo na zadnji poti. Zelo ga bomo pogrešali. Hvala vsem, ki ga boste ohranili v spoštljivem spominu. Vsi njegovi V Vatikan tudi okraski iz Kamnika Do božica je še mesec in pol, a priprave na praznicno okrasitev Vatikana so v polnem teku. Smreke in okraske za okrasitev trga sv. Petra in vatikanskih uradov bo letos podarila država Slovenija, v skupini za pripravo okraskov pa aktivno sodeluje tudi Kamnican Peter Ribic, ki ima s krašenjem Vatikana že bogate izkušnje. Jasna Paladin Kamnik – Peter Ribic iz Ka­mnika skupaj s Sabino Še­gula iz Radovljice, s katero sta bila dolgoletna sodelavca v Biotehniškem centru Nak-lo, pri krašenju vatikanske bazilike ob veliki noci sode­luje že od leta 2001, zadnja leta pa tudi ob božicu, zato ne preseneca, da so ju k so-delovanju povabili tudi le­tos, ko se bodo prav v božic­nem casu zacele slovesnosti ob 30. obletnici plebiscita za samostojno Slovenijo. K sodelovanju sta ga povabila vlada in ministrtsvo Darovali bomo veliko, kar tri-in gozdarstvo. »Rdeca nit ok-stavlja nacin izdelave okra­»Slovenija je v Vatikanu bo-deset metrov visoko smreko, raskov bo medgeneracijsko skov iz slame in oblancev. Ti žicno smreko zadnjic posta-ki bo krasila Trg sv. Petra, in sodelovanje kot boj proti osa-jih bodo nato v svojih sredi­vila leta 1996, zdaj pa smo pa 42 manjših, od dva do šest mljenosti in izkljucenosti sle-nah – v društvih, domovih za cakali kar deset let, da nas je metrov visokih smrek oziro-hernega v naši družbi. Prav starejše, osnovnih šolah, ta velika cast doletela znova. ma jelk, s katerimi bomo ok-tako bo projekt promocija vrtcih in drugje – izdelovali Vatikanu bo naša država rasili zunanje površine mesta slovenskega gozdarstva in še nekaj dni. Pred dvema ted-smreke podarila zato, ker se in vatikanske urade,« nam je prikaz Slovenije kot zdrave, noma smo tako obiskali eno prav v božicnem casu zace-povedal Peter Ribic, ki sta ga ciste in trajnostno naravnane od njunih delavnic, ki so jo v njajo slovesnosti ob obletnici v delovno skupino, v kateri je države,« pa nam je povedala skladu z vsemi ukrepi in pri­plebiscita in ker je bil Vatikan med drugim tudi etnolog dr. Sabina Šegula, ki te dni po porocili pripravili v atriju ena prvih držav, ki nas je pri-Janez Bogataj, povabila Vlada vsej Sloveniji vodi delavnice, Mekinjskega samostana. znala kot samostojno državo. in ministrstvo za kmetijstvo na katerih mentorjem pred-Kako izdelati okraske, so se Gašper Ribic ob okraskih, ki bodo krasili tudi božicne smreke v Vatikanu / Foto: Jasna Paladin AVTO CERAR SERVIS IN TRGOVINA, D.O.O., TKALSKA POT 6, KAMNIK • mehanicna popravila za vsa vozila • kleparska in licarska popravila • cenitev vozil za zavarovalnico Triglav in Zavarovalnico Sava • vulkanizerstvo • avtovleka osebnih vozil • izposoja vozil • pranje in cišcenje vozil Okraski so izdelani iz slame in oblancev, vsi pa imajo tudi simbolni pomen. / Foto: Jasna Paladin »Darovali bomo veliko, kar trideset metrov visoko smreko, ki bo krasila Trg sv. Petra, in pa 42 manjših, od dva do šest metrov visokih smrek oziroma jelk, s katerimi bomo okrasili zunanje površine mesta in vatikanske urade.« ucile uciteljice iz Osnovne šole Toma Brejca Kamnik in Zasebnega vrtca Soncek. Poudarek je na medgeneracijskem povezovanju Okraski iz slame bodo krasi­li smreke na zunanjih povr­šinah Vatikana, iz oblancev pa v notranjih prostorih, ok­raski pa imajo tudi svojo simboliko. »Iz slame izdelujemo an­gelcke in pa zvezde oziroma snežinke, ki predstavljajo zasneženo gozdnato pokra­jino Slovenije, mir, cistost. Snežinke so razlicne, edin­stvene. Tako simbolizirajo posameznikovo individual-nost. Iz lesenih oblancev pa nastajajo cvetovi iz petih zank, ki predstavljajo pet ce­lin, krogi z malimi vstavlje­nimi svitki, ki predstavljajo varen objem v družini, nesi­metricna srca in pa pticki, ki ponazarjajo svetega duha, simbol svobode,« nam je predstavila Sabina Šegula. Okraski, ki nastajajo po vsej Sloveniji, se bodo zbirali do 10. novembra. »Nato sledi pregled slehernega okraska, ki mora zadostiti dolocenim kriterijem; a poudarjam – tiste, ki jih bomo izlocili, ne bomo zavrgli, prav vsi bodo našli prostor na smrecicah, ce ne v Vatikanu, pa pri nas,« zakljuci Sabina, ki bo okraske v Vatikan odposlala do sredine novembra, ob koncu novembra pa se bosta v Vatikan podala skupaj s Petrom in okraske tudi na­mestila po vseh smrekah. Dela jima ne bo manjkalo, saj jih bosta zgolj na eno približno pet metrov visoko smreko morala namestiti okoli dvesto.