I	■	i
Naročnino mesečno ^мн^ '	^^^^^^^^^^	^ft ^^^^^^^^^	Ček. račun: Ljub
29 Din, za inozem stvo 40 Din — nedeljska izdaja ce
Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111
^^^H^k	^^В	Ш	шш
inozemstvo 140 Din	-	Ш. Ш	^ПН
Upruvu: Kopitarjeva 6, telefon 2992
SK-'S!^»Ti.,,»S	2 nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Nov napad na pravice koroških Slovencev
Slovenščina na celovški gimnaziji ukinjena — Marijanišče ne sprejema več slovenskih dijakov — Slavnostna seja deželnega zbora — Protest
slovenskih poslancev
„Nedosegljiv sovražnik"
Na zadnjem kongresu komunistične stranke se je spričo nezadostnih rezultatov protiverske,borbe izdala parola, da se mora ta borba voditi odslej ne samo v povečani meri, ampak tudi z večjim navdušenjem in s tehtnimi argumenti, pa bolj z »uma svitlim mečem« nego z grobo in nasilno propagando. Dejstvo je namreč, da je brezobzirno protiver-sko preganjanje zbudilo sočutje do cerkve celo med mlačnimi ali celo brezverskimi ruskimi industrijskimi delavci. Zato komunistična vlada zahteva od bre»b»rnfkov nove, uspešnejše protiverske taktike. »Zveza vojujočih se brezbožnikov«, ki je štela dne 1. januarja t. 1. 35.000 podružnic z dva in pol milijona članov, je dobila ukaz, da do leta 1933 pomnoži svoje članstvo najmanj do 17 milijonov duš. Temu kvantitavnemu narastku na komando pa naj odgovarja tudi kvaliteta protiverske borbe. »Milijonske številke naklad so inrtve brez navdušenja in izvirnega ustvarjanja, ki edino more ogreti ljudstvo.« Stranka ugotavlja, da so strokovne zveze, šole in komunistične mladinske organizacije zelo mlačne v pobijanju vere. »Proliverski ,apostoli' opravljajo samo predpisano mehanično tlako, nasilnost brez duha pa ni zmožna ugasiti ognja vere v duši.« Zato »napovejmo .neizprosno vojno gnusni prazni slami, ki jo mlatijo mnogi delavcem pod krinko protiverske agitacije in dvignimo kvaliteto protiverske borbe« — tako poživlja »Brezbožnik«.
To vse jasno priča, da sovjeti niso zadovoljni s facitom svoje protiverske gonje, dasi so ustanovili 35 univerz brezboštva, posebne protiverske vlake s protiverskimi filmi, posebne štipendije in ugodnosti letovanja na državne slroške za agitatorje, ki se v propagandi brezboštva posebno odlikujejo. Го se razvidi iz poročil v »Brezbožniku« samem. Na primer: V sibirski prestolici Irkutsku je bil proliverski tečaj, na katerega pa kljub veliki reklami ni bilo nikogar! Predavanja so odložili za tri dni in so prišli štirje slušatelji. Kaj storiti? obupno sprašuje »Bezbožnik«. V Ufi, gubernskem mestu, so Ic z veliko težavo zbobnaii slušatelje za protiverske tečaje. V celem jih je bilo 49. Se bolj
čudno je, da srečamo iste težave v Moskvi sami, kjer bi morale nove stalne dvoletne brezverske univerze ustvariti »komunistične propagandne kadre visoke kakovosti« in nadomestiti sedanjo »proti-versko prazno slamo« s »pristno robo«. V moskovski Baumanski četrti, središču težke industrije, niso poslale velike tovarne: »Elektrovod«, Frunzejeva tovarna, Klara Zetkinina tovarna, tovarna galoš »Prevodnik« itd. niti po enega slušatelja na Bau-mansko protiversko univerzo. Seveda so bila pred vsem krive te vpijoče nemarnosti strokovna društva po teh tovarnah in pred vsem — krožki vojskujočih brezbožnikov samih! »Nimamo nobenega časa, da bi se brigali še za to vašo univerzo,« so poročevalcu »Bezbožnika« odgovorili v tovarni »Kras-naja Zarja«. 2aiibog ne poroča list, kaj so mu povedali po ostalih tovarnah. Dalekosežni sklepi XVI. strankinega kongresa ne obrodijo nobenega sadu.
»Bezbožnik« se tolaži s tem, da objavlja na koncu navedenih obupnih poročil s posebno debelimi črkami v pobudo in kot dnevno geslo surovo kreganje, do katerega se je vsemogočnemu Stalinu na ljubo ponižal Maksim Gorki. Za kulturo tako vneti pisatelj-samouk izvaja dobesedno: »Samo slepci ne vidijo, da je pravoslavna cerkev popolnoma javno in cinično razkrinkala svoje nad vse podlo bistvo, svojo suženjsko lakajsko odvisnost od bankirjev in tovarnarjev. Nikoli še menda ni razkazovala tako neprikrito svojega »najsvetejšega«. Ni vredno govoriti o moralni vrednosti gnusne izjave tega nekoč neodvisnega znanega pisatelja. Kje pa so danes v Rusiji bankirji in tovarnarji, da bi podpirali cerkev? A onemogla jeza, ki jo odsevajo te besede, je najboljši dokaz notranje šibkosti sovjetske protiverske fronte. Koliko »slepcev« kljub nasilnemu odpiranju oči še mora biti na Ruskem, če se brezbožniki tako bojijo »nedosegljivega sovražnika« in mu ne morejo do živega, dasi je pod sovjeti prepovedana sleherna verska beseda, in ne sinejo srečati oznanjevalci brezbožnih naukov prav nobenega nasprotstva!? Mar ni to veliki čudež v zgodovini vesoljnega krščanstva?
JVj. Vel. kralj v južni Srbiji
Belgrad, 10. oktobra, m. Nj. Vel. kralj Aleksander je zapustil Niško Banjo, kjer se je mudil delj časa in odpotoval 8. oktobra z večernim dvornim vlakom v Skoplje, kamor je prispel včeraj zjutraj. V Skoplru ee je mudil dalj časa v palači banske uprave v razgovoru z banom vardarske banovine g. Ziko Lazičem. Od tu se je odpeljal kralj z banom Lazičem in poveljnikom armije na učiteljišče, kjer je obiska! več razredov med šolskim poukom. Z dijaki se je prav ljubeznivo razgovar.nl in jih spraševal za domače razmere. Dijaštvo je kralja navdušeno pozdravljalo in ovacij ni bilo ne konca.
Iz učiteljišča se je odpeljal kralj v veliko m od reso Kralja Aleksandra I„ kjer ga je pozdravil ravnatelj Ahmed Mehmedpašič. Kralj se je živahno zanimal za šolske potrebe, kjer je spregovoril z vsakim učiteljem nekaj besedi. Kralj je bil j zadovoljen s poročilom ravnatelja. Iz med rese je ! šel kralj v Sokolski doni, od tam pa na Dušanov I grad, k,er ga je čakal princ Pavle. Tu je kralj i sprejel poročilo jx>veljnika brigade generala Di-mitrijevića. Z gradu si je kralj ogledal Skoplje in okolico. Kralj si je nato ogledal v spremslvu bana in princa Pavla še monastir sv. Pantelejmo-na. Ko se je vračal v spremstvu po skopljanskih ulicah, ga je narod, ki je že zvedel za visoki obisk, navdušeno pozdravljal in radostno vzklikal svoje-j mu kralju. Kraljev avto je vozil čisto počasi skozi množico ljudi in je kralj prijazno odzdravljal velikim ovacijam. Po obedu, ki se je vršil v dvornem vlaku, se jo kralj odpeljal v skopsko črno goro, kijer je obiskal samostan sv. Arhangla v Kučevištu, ki ga je ustanovil kralj Miljutin. Z dvornim vlakom se je kralj odpeljal popoldne v Kumanovo, nato pa v NagoCane, kamor je dospel ob 4 popoldne. Tu so ga pričakovali ministri. Kralj si je ogledal ljudsko šolo, nato je odšel proti Staremu Nagoričanu, da si ogleda cerkev sv. Jurija.
Odlikovanja pravoslavne duhovščine
Belgrad, 10. okt. AA. Nj. Vel. kralj je hotee dati dokaza svoje kraljevske naklonjenosti odlikoval 8 Karagjorgjevo zvezdo I. reda M. Varnavo, arhij-episkopa Pećkega, melropolita belgrajsko karlov-Bkega in palrijarha srbskega; z redom Karagjor-gjeve zvezde III. reda Lasiča Georgija, episkopa temešvar3ko-vellkokikindskega, z redom Karagjor-gjeve zvezde IV. reda Iliča Jovana, episkopa za humsko-hercegovskega, Brankoviča Vasilija, proti-|ereja, predsednika duhovnega sodišča, Guzviča Ste-vana, protijereja paroha cerkve topolske, Gjorgje-vića Čedomira, svečenika cerkve topolske; z redom jugoslovanske krone IV. reda Popoviča Mihajla, protijereja dvora Nj. Vel. kralja, Markoviča Mla-dena, predsednika občine vasi Topole, Miloševiča Ilijo, predsednika občine vasi Radovanje, Hreteno-viBa Jovico, predsednika občino Višovice, Pavlov> Hranislava, ekonoma iz Topole, Markoviča Butli-mlra, ekonoma iz Topole, Stevanoviča Dragutina, ekonoma iz Topole, Manojloviča Dragišo, ekonoma iz Tople; z redom sv. Savo III. reda Tomiča Lon-gina, dijakona dvorne cerkve; z redom sv. Save III. reda Tomiča Longina, dijakona dvorne cerkve; z redom sv. Save IV. reda zastavo pevskega dru-Stva »Karagjorgje« v Belgradu, in Maksimoviča Dra-goljuba, dijakona, tajnika srbske patrijaršije, opro-etivši jih plačila lakse za red,_ _
Dunajska vremenska napoved. Najbrže poslabšanje viremon«.
Celovec, 10. okt. (Izvirno poročilo Slovencu.) Za desetletnico plebiscita sta avstrijska An koroška vlada pripravili svoji slovenski manjšimi •nov udarec v obraz vsem obstoječim predpisom glede zaščite manjišin in proti obljubam koroškemu deželnega zbora /, d'ne I. oktobra 1920. Slovenščina, ki je bila dolga desetletja za slovenske dijake obvezen predmet na celovški gimnaziji, sc z letošnjim šolskim letom ukine. To je odgwor zvezne vlade. Na predstmvko voditeljev slovenske manjšine, ki so zahtevali po-uzakonjeinjc slovenščine od učnega predmeta na celovški gimnaziji. Letos je prviič, da sloven ski dijaki ne botlia vrč imeli slovenskih obveznih ur. Slovenščina je potisnjena v vrsto nt obveznih predmetov. Nadalje i" deželni šolski svet ol) j>r:M\:ki plebiscitne proslave vprašal vse krajevne šolske s.\ctc i'ii vse slovenske katehe-te, ee bi ne kazalo, da bi sc od tretjega razreda dalje poučeval krščanski nauk izključno v nemškem jeziku. Spričo enoglasnega odpora od strn-ni slovenske duhovščine deželni šol-ki svet za enkrat s svojo zahtevo ne bo prepiri.
Celovec, 10.okt. (Izvirno poročilo Slovencu.) Koroški dežel nii zbor je ilmel danes t izredno slavnostno sejo ob prilik,i 10 letniee konr.škega jile-biiseita. Na dnevnem redu je bila kot edina točka slavnostni govor predsednika deželnega zbora socialnega demokrata Luk-sn. Iz dobro informira mili političnih krogiov izvem, da se |x>-slanea slovenske manjšine seje nista udeležila
in sicer iz razlogov, ki sta jih obrazložila v posebni spomenici, naslovl jeni na predsednika koroškega deželnega zbora. V te j spomenici omenjata, da je dne 28. septembru 1920 koroški deželni xlxiir dal slovesno obljubo čuvati jezikovno in plemensko samobitnost slovenskih prebivalcev in se prav posebno brigati za njihov gospodarski procvit. Ta izjava, dana v usode-polnem trenutku, je v glaivnem odločila atzid plebiscita. Zastopniki slovenske manjšine so skozi deset let zahtevali od koroške deželne vlade, du izpolni svojo obljubo. Enkrat jc izgledalo, da bo slovenska manjšina dobila svojo 'kulhvr.no avtonomijo. Koroški deželni zbor |xi je vsako diskusijo o tem vpnaSanju odklonil. Zastopnika slovenske manjšine sta istotako prosili a za gospodarsko jiomoč zn slovemske kraje. V razdobju preteklih deset let koroška deželna vlada nasprotno ni ničesar podvzeila, da bi bila gospodarski položaj Slovencev izenačila z dru-gimi deli Koroške.
V svojem govoru jc |>redficdni!ik Lukus ii/.va-jal med drugim, da sc je boj za enotnost Koroške pričel takrat, ko so Jugoslovani zasedli jezikovno mešamo ozemlje. Izid plebiscita pa jc biil »izraz domovinske ljubezni koroškega prebivalstva, manifestacija za svobodno Koroško, za demokratično Avstrijo in iz.raz pripadnosti nemški kulturi in jezikovni skupnosti«. Predsednik Luikas je pozabil na obljube, dane koroškim Slovencem j>red plebiscitom in sc seveda
Svečana otvoritev
rudnika Trepče
Belgrad, 10. okt. m. Eden najvažnejših rudarskih krajev Kosovcga polja je Trepče, ki se imenuje v listih že leta 1303. Tu se je kopalo takozva-no plameno srebro, ki je slovelo j>o vsem svetu. Rudniki, ki so v tem času tako sloveli, so do leta 1690. j>opolnoma propadli. Leta 1923. pa so nanovo oživeli. Usj>elo je zainteresirati zanje Angleže, ki so osnovali rudnik Novo Brdo, in Trepča Mineš. Angleži so napravili v bližini rudnikov svojo kolonijo pri Zvečanu Razpisali so dve nagradi po 100 tisoč in 50 tisoč za onega, ki bo gojil najlepše cvetje. Gradili so lične hišice za delavce. Poleg imenovanih rudnikov so ustanovili še Zletevo, Janjevo, Kopaonik, Belasica in Brskovo. Na čelu velikemu angleškemu truslu stoji podpredsednik londonske borze Alfred Bity. Slovesni otvoritvi, ki se je vršila včeraj, je prisostvoval Nj. Vel. kralj in zastopniki vlade, trgovinski minister Demetrovič, minister za šume in rudnike ing. Sernec, ban moravske banovine Nestorovič, ban vardarske banovine La-zič, ban zetske banovine general Smiljanič, guverner Narodne banke Bajloni, šef centralnega Presbi-roja Marjanovič in drugi odlični zastopniki državnih oblasti in gospodarskih institucij. Goste je sprejel inženjer Macferson in direktor rudnika Ha-nijen. Točno ob 10 je prispel dvorni vlak z Nj. Vel. kraljem in princem Pavlom. Kralj se je odpeljal v avtomobilu do rudnika, kjer je sprejel angleškega poslanika Hendersonn in podpredsednika londonske borze Bitya.
Nj. Vel. kralj jo z velikim zadovoljstvom ogledoval rudnik z modernimi tehničnimi napravami. Ob eni se je vršil svečan banket. Na banketu je govoril predsednik selekcijon Trusta Bity, nakar je odgovoril Nj. Vel. kralj. Po banketu sta se Nj. Vel. kralj in princ Pavle vrnila z avtomobilom.
ni dotaknil vprašanja enakopravnost i sloveli-skiili pravic do slovenskih šol.
Celovec, 10. okt. (Izvirno )>oročilo Slovencu.) Danes se pričakuje prihod zveznega predsednika Mi'klasa, ki bo jutri popoldne otvoril umetniško razstavo. Zn jutri i>opokbic jc napovedan tudi prihod /veznega kanclerja Vaugoina, za varnost kojegu so pripravljene najstrožje policijske odredbe. Pričaku je se velika manifestacija koroškega lleimatdiensta na čast zveznega koinclorju.
Na plebiscitno proslavo so bili povabljeni tudi vsi člani bivše plebiscitne komisije, ki so pa vabilo odklonili. Tudi princ Livio Borghesc, ki živi sedaj \ svoji lcjni vili, ki inu jo je jx>-darit v znak hvaležnosti za njegovo nepristra-nicist« ob času plebiscitu korofiiki Ileimntdicnst. Jugoslovanski delegat <lr. Jovnnovic ni bil j>o-va bi je n. Najbrž zato ne, ker Nemci ne morejo pozabiti njegovih besed: Jugoslavija teh 15.279 Slovencev, ki so glasovali zanjo, ne bo nikdar pozabila.c
Povabljen je bil tudi zrakoplov »Graf Zcp-pelin«, a na žalost vseh koroških Nemcev in nemčurjev je dr. Eckener povabilo kategorično odklonil.
Iz zelo verodostojnih krogov izvem, da sc odslej ne bodo sprejemali v di jaško v/.gojeva-liščc »Mairianumc dijaki, ki bi navedli, da so slovenske narodnosti. Sprejeti bodo samo takrat, čc se izjavijo, dn so Nemci.
Ivan Vesenjak — član vrhovnega zali. sveta
Belgrad, 10. okt. ЛЛ. Predsednik ministrskega sveta jc na predlog ministra pravde po-stavil g. I v n n a V e s e 11 j a k a. bivšega ministra iz Maribora zn člana vrhovnega zakonodajnega sveta.
Dr. Kulovec razrešen dolžnosti bonskega svetnika
Belgrad 10. okt. AA. Minister za notranje zadeve je s sklepom od 10. t, m. v zvezi s členom 26 zakona o banski upravi razrešil dolžnosti člana banskega sveta dravske banovine za okraj Novo mesto dr. Franca Kulovca.
Imenovanja
Belgrad, 10. okt. AA. Z ukazom Nj. V. kralja na predlog ministra prosvete iu v soglasju s predsednikom ministrskega sveta so |x>stavljeni za strokovnega učitelja v 2-11 na moškem učiteljišču v Ljubljani Josip Jeras, učitelj prve moške meščanske šole v Ljubljani, iste skupine in kategorije;
za tajnika tretje gimnazije v Ljubljani v 5-11 Matija Trobej, začasni predmetni učitelj gimnazije v Celju;
za tajnika gimnazije v Celju v 5-11 Mavricij Berganf, začasni predmetni učitelj isle gimnazije.
Iz carinske službe
Belgrad, 10. okt. m. Z ukazom Nj. Vel. kralja so [»stavljeni v glavni carinarnici v Ljubljani za višjega carinskega kontrolorja Vilko Braun in Mi-Icnko Zarič, v glavni carinarnici v Mariboru za carinskega kontrolorja Stevo Knfajlovič in Bogdan Cvitkovič, za glavnega carinskega skladiščnika Fran Vavpotič, za carinskega inšpektorja v savski finančni direkciji Drago llognar, za višjega carinskega kontrolorjia na Sušaku Alojzij Pipan, v glavni carinarnici v Ljubljani ,je napredoval zn višjega carinskega kontrolorja Niko Aibanez v Mariboru, Milan Jovanovič in Štefan Ratajlovie, v carinarnici n;t Jesenicah je napredoval za višjega carinskega kontrolorja Dragomir Cvrkovič.
Ministri poročajo
o potovanju po južni Srbiji
Belgrad, 10. sepl. Gg. ministri, ki so bili na | inšpekcijskem potovanju po zelski in vardarski ba- ; novini, so se vrnili v Belgrad, potem ko so 9. t. m. ! poročali Nj. Vel. kralju, ki so se z njim srečali ! pri Negoričanu. Ministra Uzunovič in Maksimovič j sta se vrnila v Niško Banjo, kjer se še nahaja pred- j sednik vlade, in mu na kratko poročala o izvršeni | inšpekciji. Predsednik vlade je odločil, da se takoj |
napravijo podrobna pismena poročila o vsem delu, da bo f>otem predsednik ministrskega sveta mogel poročati Nj. Vel. kralju o vseh podrobnostih. Nato se bodo poročila predebatirala in prečitala na seji ministrov, kakor hilro se predsednik vlade vrne v Belgrad, da se bo moglo čim preje sprejeli jx>-trebne sklepe o vseh vprašanjih in željah naroda. — Centralni presbiro.
Sodelovanje balkanskih železnic
Balkanske države sc hočejo osvoboditi tujih vplivov
Atene, 10. okt. as. Na današnjem nadaljevanju balkanske konference je biio soglafno .sprejeto poročilo prometnega o-dbora glede sodelovanj balkanskih državnih železnic. Zveza prometnih sredstev in cest bo pripomogla k izbol »anju trgovine kakor tudi turistike. Sklenilo sc jc sodelovanje kolodvorov, boljša ureditev pomorsko-pro-metnih luk za daljnji vzhod ter za Jadransko in Ćrno morje, pri čemer naj produkti balkanskih držav uživajo pri transportu popolno enakopravnost. Tudi z-a ustvaritev zračno prometnih prog je bil izdelan načrt in dalje naj bi se oživotvorila zveza
za turistiko. Dolje je konferenca scglar.no sprejela poročilo gospodarske komisije ,ki je sklenila vpo-tavitev centralnega urada za proučitev balkanskih mednarodnih gospodarskih vprašanj.
Aten«, 10. okt. аз. Rojalisitcni list »Fruia* odgovarja italijanskemu tisku, da balkanske konference nikakor ni smatrati kot Briandovo in Ve-nizelosovo delo. Balkanska konferenca ima edini cilj: balkanske države združiti in oprostiti tujih vplivov, posebno od onega dela inozemstva, ki ima interese na tem, da ostane smedniSnica Evrope, Balkan, vedno polna.
Iz profesorske službe ■
Belgrad, 10. okt. ni. Za učitelja .v II. 2. jc izstavljen na moško učiteljišče v Ljulbjani Josip Jer-še, doslej na prvi meščanski šoli v Ljubljani, za tajnika III. državne gimnazije v Ljubljani v II. 5. Matija Trobej, zn tajnika na celjski gimnaziji v II. 6. M. A. Bergant, za tajnika gimnazije v Koprivnici v II. 2. Medved Ivan.
Nova ženska gimnazija v Belgradu
Belgrad, 10. okt. AA. Z ukazom Nj. V. kralja na predlog ministra prosvete, na podlagi členov 4, 6 in 7 zakona o srednjih šolah je bila v soglasju s predsednikom ministrskega sveta otvorjena v Belgradu državna štirirazredna ženska gimnazija.
Občni zbor Jadranske straže
I	Split, 10. okt. z. V soboto in nedeljo se vrči
ledem skupščina Jadranske straže. Na dnevnem redu je vprašanje nabave šolske ladje za našo i mornarico. Odbor jc že plačal za .isto prvi obrok \ znesku I milijon Din, ladja bo gotova v juliju 1941. Nabiralna akcija Jadranske straže za .ponesrečence na »Daxi« znaša I milijon Din
Seja gospodarskih zbornic
Belgrad. 10. okt. m. Danes se je vršila v Belgradu seja zbornic TO I, na kateri so bila zastopana mesta Ljubljana, Zagreb, Belgrad in Novi Sad. Pretresalo se je vprašanje davka na poslovni promet.
Francosko svobodomiselstvo ne vodi več franc. naroda
Pariz, 10. okt. Včeraj se je otvoril v Grenoblu
kongres radikalnosocialisllčne stranke, oziroma francoske svobodomiselne buržuazije ali levičarskega karlela.
Rezultati kongresa se pričakujejo v vsej francoski javnosti z iz vest no radovednostjo in pozornostjo, čeprav so časi, ko so radikali diktirali postave in strmoglavljali ter postavljali režime, minuli. Zlasti od leta 1028. dalje ta stranka dan za dnem izgublja političen vpliv v deželi, pride pa seveda Se vedno v poštev /.lasti |>o izvenparlamen-larnili intrigah in akcijah, ki v Franciji od nekdaj močno vplivajo na potek političnih dogodkov. Kar se tiče sedanjih tendenc radikalne stranke, je pač glavna ta, da bi se opozicija proti Tardieujevemu kabinetu poostrila. Temu primerno so na dnevnem redu grenobelske strankarske konference, ki bo trajala od četrtka do nedelje 12. I. ni., take točke no-tranje- in zunanjepolitičnega položaja, ki bodo v bližnjem zasedanju poslanske zbornice in senata predmet najstrastnejših diskusij in odločivnih glasovanj. Sicer se pa to razume samo po sebi.
Ena točka dnevnega reda pa je zbudila prav posebno pozornost francoske javnosti. To je vprašanje razoKtžitve, o katerem bo v Grenoblu poročal poslanec iz Savo je, Pierre Cot, ki je bil do lanskega leta član francoske delegacije v Ženevi, letos od vlade ni bil več pozvan vanjo, tako da je njegova opozicija proti zunanjepolitičnim smernicam sedanjega režima tudi s tega stališča razumljiva. Gospod Cot bo torej na strankinem kongresu v Grenoblu zagovarjal tezo, da se je treba skoro ]»opol-
Postaje za proučavanje vin
Belgrad. tO. okl. AA. Na osnovi čl. 21 zakona o vinu je minister za kmetijstvo imenoval predsednike in člane strokovnih odborov za ocenjevanje in kontrolo enoloških postaj v Zagrebu, Splitu in Mariboru. V Zagrebu je postavljen za predsednika Zdenko Tenkovič. za namestnika pa dr. Lovro Radi-JSević. V Splitu za predsednika Joža Velič, za namestnika Jakob Galčič. v Mariboru za predsednika M rt o Mijoviča, za namestnika Cvetka Robiča, za Hane strokovnega odbora Cvetka Robiča. Ivana Jan-žekoviča in Alojzija Sikerja, /.a vinogradnika dr. J. Primerja in Franja Glinšaka, za vinskega trgovca dr. Vilka Marina, kot zdravstvenega strokovnjaka inž. Ivana Mohoriča, direktorja kmetijske vrgtedne bi kontrolne postaje.
Občni zbor blagovnih borz
Zagreb, 10. okt. p. Jutri v soboto se vrši v Zagrebu redna letna skupščina Zveze srednjeevropskih borz za blago in vrednote. Zveza je bila osnovana pred tremi leti po inicijativi dunajske borze. Preteklo leto je vodila predsedniške posle zagrebška bprza in se radi lega vrši letos glavna skupščina v Zagrebu. Člani zveze so dunajska, budiinpeštan-ska, praška, bukareška. belgrajska in ljubljanska borza. Upati je. da bo še tega leta pristopila tudi poljska borza. Dunajsko borzo zastopajo direktor Stransky, Sokal in Oernst, iz Budimpešte Saniele Vici. JutTajšnji program obsega šest točk.
Belgrajske vesti
Belgrad. 10. okt. m. Poljedelski minister je odobril načrt za izsuševanje Struškega polja. Kakor znano, bo naša država pridobila s tem 120.(X*) ha rodovitne zemlje in se bo s tem rešilo vprašanje pobijanja malarije. Delo prične prihodnje leto.
Belgrad, 10. okt. z. Na belgrajski borzi so se zvišale cene žitu. kar se tolmači kot posledico slabega dovoza ruskega žita na evropska tržišča.
Belgrad, 10. okt. z. V monopolski upravi končujejo zakon o monopolu. Odsek za sol. znamke in drugo je že končal svoja dela. Zakon bo predložen finančnemu ministru. Najvažnejši del zakona bo poglavje o kaznih.
Belgrad, 10. okt. z. V prosvetnem ministrstvu je izdelan načrt zakona o polaganju katehetskih izpitov.
Belgrad. 10. okt. z. Danes so odpotovali Iz Belgrada znanstveniki, ki bodo zastopali našo državo na bizantološketn kongresu v Aienah.
Zagreb, 10. okt. z. Udeleženci kongresa športnih zvez, ki se vrši v soboto 18. oktobra 1930 v Zagrebu, dobijo 50% popusta na železnicah.
Hmelj
Žater. 10. okt. as. Pri nespremenjenem raz(>o-ioženju se na žatskem luneljskem trgu kupuje dalje po 350—000 Kč za 50 kg, eksklnzivno 2% promet-aega davka.
Ker je bil včeraj odobren 10 milijonski garancijski kredit za podporo hmeljske industrije, je />il sedaj ustanovljen limeljski sindikat. Sindikat bo v prihodnjih dneh pričel z nakupovanjem. Kot spodnjo mejo cen je do sedaj določil sindikat: žalski hmelj 400 Kč. ausrhnuerski in raudniški hmelj 300 Kč, daiibaski hmelj 2o0 Kč. Od teh spodnjih mej bo sindikat kupil hmelj, plačujoč ga po kvaliteti primernih cenah. Kakor naglasa komunike sindikata, je la akcija le ukrep v siti.
Koliko brezposelnih je v Italiji?
Riin, 10. okt. AA. Radio postaja Nauen je včeraj razširila vest o tem, da znaša število brezposelnih v Italiji 400.000 in da je življenje v Italiji lenavadno drago. Z uradnega mesta proglašajo to vest za tendencijozno.
Zverinstva kitajskih banditov
London. 10. »>kt. \A. Ileuteri poroda i/ Touteh(.4Hui, da tri inisijoiuirke. ki so jih ubili na Kitajskem, trt«) Inh- ustreljene, kakor so prvotno poročali, temveč м> jim odsekali na НмбпгаМ način glave,
80 vernikov sežganih v cerkvi
f.oiluoir, 10. »A i VV lli-un-ii |Hii<n%i i/ Mehike, da ч> verski nasprotniki zažgali cerkev v S;in Carlosu v državi Tobasoo, v kriterije btf») 80 \.i <rnov /branih |>ri molitvi. Oni. ki niso izgubili življenje v plamenih, bo bili trst rv) je m.
noina razorožiti. Francija, tako misli Col izvajali,
naj prva nudi svetu dober zgled in naj se začne razoroževati, ne da bi si delala preveč skrbi z vprašanjem, ali so doseženi pogoji, ki garantirajo tia-redno varnost, ali ne!
Razumljivo je, da je zuradi lega stališča svobodomiselnega parlamentarnega tabora ogromna večina francoskega naroda zelo razburjena. Gospod Cot in njegovi tovariši postavljajo popolnoma na glavo desedanj tezo vsakega francoskega režima, ki jo je g. Tardieu sanid bolj podčrtal, da je namreč treba najprej zasigurati varnost domovine, |>otem doseči obvezno razsodišče vseh mednarodnih sporov, in šele na koncu razorožiti se.
Ne sauio desničarski krogi, ampak ludi vsa ziiierno-liberalna javnost zaradi tega ostro napada radikale. Zmerni Journal des Debats na primer opozarja radikale, kako da .je politika, ki se je inav-gurirala leta 1024, doživela popolen polom. Nemčija je odgovorila na preveliko zaupljivost Francije s Hitlerjem, z zvezami s sovjeli iu izzivalnimi de-fileji Stalilhelmac. Radikali ne bi smeli več gojiti nobenih ikuI ne v nemške liberalne stranke ne v nemško socialno demokracijo, ki .ie pangermanska. Kako se more stranka, ki je lako dolgo vladala Francijo in ki teži nazaj za vlado, postaviti na tako stališče spričo tako vitalnega problema za Francijo?
Se hujše pa bere svobodomiselnemu taboru levite oficiozni -Temps«. — *Radikatno-sociaiistitna stranka«, tako piše to ugledno glasilo, »je zaostala in ni vef sposobna, da bi sledila zgodovinskemu
razvoju Kvrope. Radikali se dajo voditi od parliku-
lnrnih interesov, od lokalnih vprašanj in od svojih simpatij do socialnih demokratov, sami pa nimajo oei nobene lustnc doktrine in nobenega izvirnega programa za velika vpraianja aktualnega momenta.c Evropa, tako nadaljuje »Temps«, se ostro opredeljuje po cenovnih vidikih, francoski svobodomisleci l»a plavajo v nedoločnih vodah nekega sentimen-ializma, ki ni za naš čas. Slepo sledijo socialistom ludi v zunanjepolitičnih vprašanjih in tako zapravljajo fond patriotizma, s katerim je večina pristašev radikalne stranke že razpolagala.
Radikalna stranka pa se tudi v gospodarskem oziru čedaljebolj bliža popolnemu socializmu — piše »Temps:. Poslanec Chaulemps bo v Grenoblu predlagal resolucijo, da naj se narodni gospodarski svet Izpremeni iz posvetovalnega organa v odločajoči organ, ki bo produkcijo kontroliral in jo racionalno organiziral.
Tega T7- nadaljuje Temps : — večina francoskega naroda ne bo nikoli priznala. To je popolni^ socializacija, državni socializem, ki se francoski biti popolnoma protivi.
Vsi ti pojavi so zelo značilni, ker dokazujejo, da se Francija orijentira čedaljebolj proti bivšemu svobodomiselnemu kartelu, ki je bil nekdaj skoro vsega mogočen. Treba pa je pripomniti, kar se tiče »socialistične« resolucije dobrega gospoda Chau-tempsa, da itak ni odkrito mišljena, ker so bur-žuazni radikali prav tako malo resnično socialistični kakor čisto pomeščanjeni francoski socialisti...
Nova romunska vlada
Mironescu — ministrski predsednik
Bukarešta. 10. oktobra. AA. Rndor poroča, (la je Mironescu takole sestavil novo vlndo: predsednik ministrskega sveta in minister za zunanje zadeve: Mironescu, minister zn notranje zadeve: Mi ha lake, minster za Finance: P o p o v i c i. minister pravde: J u n i n n , minister za kmetijstvo: Mndgearu. minister za promet: Vojconitescn, minister za pro-sveto: Costa C esc o, minister za industrijo: M a n o i I e s c u . minister za delo: H n k v p a n , minister za vojsko in mornarico: Condescu ; minister brez listnice: H a I i f a.
Zn državne podtajnike so postavljeni v predsedništvn ministrskega svela: Ti len, v ministrstvu notranjih zadev: Angelescn, v ministrstvu za znnnnje zadeve G i c i o Pop, v ministrstvu z« kmetijstvo: Paper a k.
č lani -nove vlude so odpotovali v Sinujo. dn položijo prisego pred kraljem Karolom.
Bukarešta, 10. okt. AA. V novo vlado je stopil satno en nov minister in sicer Hnkegan kot minister brez portleljn. Hnkcgnn je bil rektor univerze v Cltijn. Margearu je prevzel ministrstvo za kmetijstvo nn prigovarjanje Mi-hulukcju. ki je prevzel ministrstvo za notranje zadeve. Madgearu so prigovarjali, naj prevzame resor za kmetijstvo, ker se je izkazal na mednarodnih konferencah zn kmetijska vprašanja. Avdijcnea. lekom katere je Mironescu -red-stnvil kralju novi. kabinet, je trajala IS minut.
Bukarešta, 10. oktobra. AA. PredscduKK vlade Mironescu je izjavil dopisniku lista I.uptn«, »la 1к> nadaljevul pro-grani delu star.1 \ Iade in da jc treba smatrati novo vlado snnio kot zamenjavo prejšnjega kabineta. Pnrlamci. tarne seje so bile odgodene za P5 dni, tako <l« se bo Začelo zasedanje parlamenta t. no-veuubrn. Že nu prvi seji bodo razpravljali o proračunu.
„Francija ne ogroža mkogar"
Predsednik republike Dcmniergue je 8. I. in. odpotoval v Brest, da prisostvuje slovesnosti spu-ščenjn kriiarke »Dupleixr v morje. Doumergue se je udeležil banketa, ki ga je priredilo v njegovo čast mesto. Na koncu banketa je predsednik republike imel govor, v katerem je med drugim dejal:
»Naša vojua mornarica je draga vsem Francozom ne samo radi svojih slavnih spominov, ampak tudi zaradi velikih uslug, ki jih izkazuje in jih bo tudi v bodoče izkazovala narodu in prestižu Francije po vsem svetu. Ona odgovarja kategorični potrebi take velesile, kakor smo mi, kojih kolonialni imperij je razširjen po vseh kontinentih.
Republikanska in demokratična Francija nima nobenih agresivnih teženj in ne soji nobenega sovraštva. Toda. kakor je Francija dežela idealiz-
ma, plemenitih čnvntev in spravljivega duha, fako je tudi dežela pameti. Naša pamet pa nam pravi, da hiiio v komaj polsto letih doživeli dva vpada > našo deželo, in zato je naravno in legitimno, da mislimo, kadar govorimo o naši varnosti, na učinkovito iu trdno zasigurano varnost.
Organizacija naše site doka m je, da je njen namen izključni) defenziven. Naša moč ne predstavlja grožnje nobenemu narodu in nima uame-na, da bi favorizirala kakšen napad ali da bi povzročila vojsko, ainpak da se vojski ii-o g n e. V primeri s prej smo našo vojsko na kopnem in na morju zelo reducirali in Francija nikakor ne zaostaja za drugimi državami v razoro-ževanju. Naš minister za zunanje zadeve je to v Ženevi nedavno nepobitno dokazal.«
Popoldne je Doumergue prisostvoval spustitvi križarko >Dupleixv v morje. Križark« ima 10 tisoč Ion.
Pred odločilno bitko v Braziliji
Nasprotnika z veliko silo zbirata vojne sile — Vstaše napredujejo
Rio de Janeiro, 10. oktobra. AA. Državljanska vojna se bliža odločilnemu stadiju. Tako zvezna država kakor revolucionarji so zbrali velike sile za odločilno bitko. Revolucionarji so zbrali v državah Seara. Alagoas in Marantao 30.000 mož. V Riu de Janeiru vre, Minas Geraes so zvezne čete ponovno zavzele. Mnogo mladih Američanov, željnih pustolovščin se je pridružilo na obeh straneh četam.
New Tork, 10. oklobra. AA. Po poročilu iz Porto Alegra, kjer je glavni stan revolucijekih čel, so braziljski uporniki zasedli južni državi Ceara in Maranhao.
Montevideo, 10. oktobra. AA. Revolucionarji ogrožajjo Rio de Janeiro. Ofenziva zveznih čet se je začela v državah Parana in Sanla Catharina.
Rio de Janeiro, 10. oktobra. AA. Oddelki federalne vojske in uslaške čete so se snoči spopadle na raznih bojiščih. Vsak hip pričakujejo novega prelivanja krvi. Spočetka je bila federalna vlada iznenadena, vendar se je brzo znašla v novem položaju. Sedaj je uvedla na raznih krajih Brazilije operacije proti untašem. Redna vojska šteje 46.000 mož, oficirjev je 3000, rezervna vojska pa znaša 130.000 bojevnikov. Od leta 1919. naprej je bra-
ziljsko vojsko poučevala posebna francoska misija. Vojska je ostala zvesta federalni vladi, dočim je mornarica, ki (jo je poučevala posebna ameriška misija, nezanesljiva. Moč ustaških čet ni točno določena, vendar se zdi, da je dokaj velika. Zato pričakujejo dolgotrajne in krvave borbe.
Porto Alegre, 10. okto-bra. A A. Revolucionar-ci poročajo, da so njihove čete zasedle državo Minas Geraes ter da zmagovito prodirajo v državah Rio de Janeiro, Spirito Sanlo in Sao Paolo. Revo-lucionarci so zavzeli mesti Itape-nmna in Mirnce-ma v državi Rio de Janeiro in dospeli do Cindad-campoe. Več križark sc ijim je pridružilo.
New Уогк, 10. oktobra, as. Zdi se, da je v prihodnjih dneh pričakovati v Braziliji na 'dveh frontah odločilnih bojev. Južna armada revolucionarjev je že skoraj dosegla Caslro, kateremu se približuje tudi zvezna armada. Na srednji fronti se pripravlja odločilna bitka ob pomorskem mestu Bella Horizonte. Vlada v Rio de Janeiru je zaplenila 4 ladje »Lloyda Brasilieroc za transport čet. Luka Rio Grande do Sul je blokirana. V Washing-tonu se govori, da ije vlada dovolila Brazifrjaneem nakupovali v Ameriki bombna letala in jih tran-«portirati v Brazilijo.
Ш
Žrtve R 101 na mrtvaškem n&*u
Zadušnica v cerkvi sv. Pavla
London. 10 okt. AA. Davi zgodaj so prenesle letalske čete trupla žrtev katastrofe II I0U iz mrtvašnice v voltiiinstrs-ko dvorane, kjer so bile položene na pare.
Ves dopoldan je bito pravo mm«n.je ljudstva, ki je želelo a/,kazati mrtvim zadnjo čaet. V nepreglednih vrstaJi so čakali najvišja dostojanstvi ni k i dr/nve, ministri in bivši in'iiislri skupno z najpriproistejšinii ljudmi, <lu pridejo no vrsto 'n pokroipijo ч cvetjem obsutc krste.
ZaduSnice \ katedrali sv. Pavi« so *<• udeležili: v zasto|»stvti kralja valcšfci princ, mij-deJje VorSki vojvoda, člani angleške vlade, za-ntoprviki domin ionov. nvinietrski |>rc<Lstxlniik, iranctuski letalski iiunisler Luureiit Купае. itn lijauski letalski minister B«Ilx> in številni
stopmiki inozemskiiilt držav, ki so lioiteli tako pokazati svoje simpatije <lo rnr.vili letulrev ni do Anglije, ki je pretrpela tuiko hudo izgulm.
f crkveno petje zudiit-nice so prenesle bre; . /if-ite postaje po vsem IrrV Д eni imperiju. Za-diiišnieo so brali ob največji tišini in ob globoki pretresenosti \seli nnvzočMi.
Žrtve katastrofe so jK>kiile /. gorami veti ccv, nicd kutcrl.ini se opažajo venci aimlcškcgn kralja in vsaleškcga princ« poleg skromnih iu preprost, h vencev brez napisa.
I.oudou, 10. <Л'1. АЛ. Pred v*e*lin"iislr.sko kapelo, kjer Ic/ij , ila mrtvaških odrih žrtve •-It 10I«. ča:k i ogromna > г.пмсл ljiH.*ha, «l- v.::li žrtve. Ponohliuj ji- Mu \tetu čakujočili ljudi dolgu nad eno miljo.
Fašistični svet sprejel smrtno kazen
za zločince proti državi
Itini, 10. oktobra. AA. Snoči je bila v palači »Veneziai tretja seja okloberskega zasedanja velikega fašističnega sveta. Seji je predsedoval Musso-lini. Prisotni so bili vsi člani, razen ministra Balba. V ponovno razpravo o uvedbi smrtne kazni v novi kazenski zakonik so posegli Giuliauo, Cristini, Arpinati, Giuriatti, Federzoni, Murconi, Rocco in predsednik vlade. Svet je sprejel sklep, ki ž njim poudarja potrebo uvedbe smrtne kazni v novi kazenski zakonik bodisi, da se ž njo potlačijo zločini proti varnosti države, ki .ili predvideva sedanji fašistični zakon za zaščito države, bodisi za navadne, nenavadno hudo zločine.
Milan, 10. okt. as. Veliki faSLtični svet je po triurnem posvetovanju pod Mussolinijevim predsedstvom sprejel na novo smrtno kazen za zločince proti varnosti države kakor tudi proti težkim navndnlm zločincem.
Pariz, 10. okt. AA. Poročajo iz Rima, da jc veliki fašist, svet po govoru, ki ga jc imel Grandi, sprejel prejšnjo resolucijo, po kateri Italija ne more sprejeti kompromisnega sporazuma, če se predhodno ne sprejme pomorska pariteta s Francijo. —
Kralj Boris se poroči Š5, novembra
Rim, 10. oktobra. AA. Po oficioznih Informacijah bo poroka bolgarskega kralja Borisa s princeso Giovanno v tretji dekadi tekočega meseca v Italiji. Sodijo, da bo poročno slavje v kraljevskem gradu v San Rossoru. Ni izključeno, da bodo cerkveni obredi opravljeni v asiškem frančiškanskem samostanu, ker .je znano, dn je princesa Giovanna tretjerednica. V gradu v San Itossoru so obsežne priprave za slovesen sprejem bolgarskega kralja Borisa, čegar prihod pričakujejo vsak dan. Včeraj je bil več kot enourni razgovor med kraljem in kardinalom Malfiem o cerkvenem obredu, кет je bolgarski kralj Boris druge veroizpovedi.
Pariz, 10. okt. Havas po_oča iz Rima, da se širijo glasovi, da bo dopntoval bolgar'ki kralj Boris v torek v Rim ter takoj posetii italijansko kraljevo rodbino, ki se nahaja v poletni rezidrnci v San Ro-saro. Dalje trdijo, da bo kardinal Maffi poročil zaročenca 15. novembra,
Seja magistralnega
gremija
Ljubljuna, 10. oktobra.
Danes ob 5 popoldne se je v magistratni posvetovalnici vršila seja magistratnega gremija, ki je trajala skeraj do pol 8 in so se na nji obravnavale nekatere prav zanimive stvari.
Družbi »Bezalin« se izda koncesija za izdelovanje limonade in oran-ade. — Končno so za avto-taksije prišli taksametri, katere si je večina avlo-taksnih podjetnikov že nabavila, dočim si jih morajo ostali nabaviti brezpogojno do 15. oktobra.— Prošnja »Jugoslovana«, ki bi rad v Knafljcvi ulici napravil izvesno tablo, sc naprava iste odkloni iz estetskih ozirov.
Stajslišia avtotaltcijcv. Nn z-adnH gromijalni »eii je bilo odločeno, da mora pred ko.odvorom stati stalno 8 šofer ev, podnevi in ponoči. Proti temu se je Zadruga avtotaksi ev pritožila, češ da bi bili za nočni čas pred kolouvorom dovolj 4 avtotaksiji. Dočim magistrat nima ničesar proti temu, policija sploh noče vzeti na znanje rešitve tega vprašanja, češ, da je treba prej posebnega komimelnega ogleda. Radi tega se bo o stvari ponovno sklepalo v sporazumu « polici o.
Poročilo Gradbenega urada. V mestni vrtnariji v Tivoliju se bo napravil rastlin ak ter so se tozr.devna dela, ki bodo stala 105X00 Din, oddala najnižjemu ponudniku, stavbni družbi »Gradidom«. — Precej debale je povzročilo poročilo o seznamu poslopij, za katera bi bilo izdati stavbno prepoved in katera bi se morala čimprej odstraniti, ker stoje močno izven regulacijskih črt. Teh poslopij je v Ljubljani kakih 150 v ogromni vrei.no-sti 50 milj. Din. Sklenilo se je, da ie s to stvarjo počaka do tedaj, ko bodo odobreni vsi regulacij, ski načrti mesta. — Pretresalo se je tudi vprašanje ureditve glavnega tivolskega drevoreda od pošte proti hotelu »Tivoli«. Ta drevored se bo uredil čisto po Plečnikovem načrtu ter bo tvoril naraven podaljšek Aleksandrove ceste. — Izdelava ograje pri cerkvi sv. Jožela se cd-da ing. Tavčarju. —' Sklene se poprava vavnih spomenikov. V to svrho je določenih 43.000 Din. Skupaj je v Ljubljani 16 spomenikov, od katerih sta najvažnejša pri Sv, Jakobu in na Kongresnem trgu, ki sta cba potrebna nujnega popravila. Ta dva bosta prišla prva na vrsto, ostali spomeniki se bodo popravili le zasilno, kolikor je na bolj ootrebno. Vsa dela sc oddajo v režijo tvrdki Toman. — Tlakovanje tramvajskega pasu ob novi tramvajski progi proti Šiški in Viču bo stalo okrog 1,000 003 Din. Samo za kocke, ki bodo večje dimenzije, bo treba šteti 890.000 Din.
Izdajo se sledeča stavbna dovoljenja: Hrovatin Maks, adaptacija trgovskega lokala na RimAl cesti; Prek Mihael, hišna kanalizacija, Krakovska ulica; Stopar Davorin, gradnja enon?dslropne hiše v Kobaridski ulici ob arzenalu; Koser Svetozar, gradnja lesene hišice ob Ljubi anici; Dol nar Josrp, gradnja enonadstropne hiše v Verstovškovi ulici; Boh Josipina, gradnja eno-nadvtr. hiše v Rutarjevi ulici; Kambič Franc in Ljudmila, gradnja šeslnad-stropne hiše na Aleksandrovi cesti; »Obnova« d. d., gradnja skladišča ob Vošnjakovi ul.j Direkcija drž. žel., kanalizacija čuvajnice št. 642 ob Erjavčevi cesti; Vilhar Franc, gradnja trinadstropne hiše ob Dvorakovi ulici; Hočevar Maks, gradnja enonadstropne hiše ob Levstikovi ulici; Pavlič Josip, gradnja enonadstropne hiše ob Zeleni poti; Maček Ivan, adaptacija gospodarskega poslopja ob Cegnarjevi ulici; Ponikvar Anton, gradnja pritlične hiše ob Ižanski cesti; Košiša Katinka, gradnja enonadstropne hiše ob Glinški ulici; dr. Oblak Ivan in Seia, gradnja enonadstropne hiše ob Cesti na Rožnik; Milkovič Katarina, gradnja drvarnic пл Einspielerjevi cesti; tiskarna »Merkur«, skladišče in garaža v Gregorčičevi ulici; Slamič Franc, ki je kupil od Ivana Kmeta pi Ulično poslopje v Gospcsvetski ulici, bo tam zgradil dvonadstropni prizidek, dovoljenje 9e mu izda, vendar sc mo-a sporazumeti s sosedi zaradi seivilutnih pravic; Vašelj Ciril, adaptacija izložbenega okna na Turjaškem trgu; Sever Maks, gradnja skladišča na Gospcsvetski cesti; Las«an Ivan, gradnja dvonad-! stropnega podopja na Vodmikovi cesti.
Uporabna dovoljenja so dobili sledeči hišni I poseslniki: Jenko Peter, Brajnlk Ivan, Grebene ' Alojz, Finžgar Jottp, Erjavec Josip, Kovačič Marija (delno), Pregelj Ivan, Zapušek Vid, Paljk Leo-pold, Kocjan Josip, Standard Oil Сотрапу za bencinsko črpal'to na Celovški cesti. Semolič Ana. Ber^ant Valentin,
„Vsakdo naj propade, kdor rod svoj taji — se zemlja ne bo pita njegove krvi! . •
(Koroška narodna pesem)
C o 1 o v e c, 8. oktobra.
Od Podrožico daljo sem se vozil suni v velikani, prostornem ku.pej-u. Dež jc na lahko orosil šiipc, <lu nisem mogel občudovati niti silhuet koroSkiih gora, kolikor bi mi to dopuščala noč. Ne samo iiicniK vsakomur se zgodi sam nitja, da se mora zadovoljiti z razgledom nekaj metrov pred seboj iu s tistimi razgledom, ki ga imaš v sebi.
Noe, rosna okna, prazen kupe, rumena barva klopi, dovoli vzrokov za melanholično ra» ■ položen jc. Tu dol ga vožnja po koroški zemlji! Zemlje nc vidiš, le zavest, da se voziš po njej, te spremlja in le preganja, da si v spominu obujaš vse, kar veš in slutiš o tej grudi, o njeni usodi in o njenih ljudeh. Napis »Rgeembnch« siti reži v dušo in se ti tiho roga: »Kaj to, nekoč je hilla Podrožiea, sedaj je ni več. Tu je samo še llosenbnch!«
Imaim vtis, da se vozim sani v vsem vlaku. Ni kondu'kterja, ni potnikov. Vsaj konduikter naj pride, <l.i prekine /a trenutek to monotonost !
Na drugi, tretji postaji, menda v Bistrici, če sem prav prevedel napis »Feiietritz«, prekine vesel hrup mojo tišino, ki sem sc je žc skoraj navadili. Najprej plane v kupe mož in vihti poln nahrbtnik visoko v zraku, za njim štirje fantje, eden približno sedemnajstleten, drugi trije starejšii. Mož vzklikne: »Zdaj bomo |«i saimi!« Uganem, kaj je hotel reči: Slovenci bomo saimi meti selvoj, nihče nas ne bo grdo gledal, ko bomo v vagonu avstrijskih zveznih železnic govorili slovenski. »Sami!« potrdijo ostuli štirje in eden sc ozre ter opazii v kotu mene, tujca, »še eden jc tukaj!« opozori name ostale. ALi naj tem ljudem povem, naj se zaradi mene kar počutijo same v kupeju? šc enkrat se vrata kupeju odpro. »Grliss Gott!« Dva mlada fanta pr'eedetu k meni. Govorita nemški. Sta turistovsko napravljena. Njuna cepina se na ]x>liei pridružita mojemu kovčegu. Pokinimin . adzdrav.
Onih pet umolkne. Preliirtro je minula radost »zdaj bomo pa sami«! Tiho govore dalje med selx>j. Slovenski. Moja soseda brnjata nekaj o »Hoc listal h Ipartie« med seboj. Ne poslušam ju in raje vlečeni na uho šepet onih petih. Nič posebnega si nc vedo povedati. Kdaj so odšli z donvu iu kdaj prišli v Bistrico.
Žc jc naslednja posta ja tu, »St. Johann« - -
Zihpolje. llumberški grad ob lložu. V ozadju Karavanke.
Št. Jan ž. Vsi potniki k upe j a se dvignejo, tudi moja soseda, obsedim samo jaz. Najmlajši od prve skupine se poslovil od ostalih štirih in so vrne v kupe. Pri vratih sreča moja sosedo ni ju pozdiravi. Najbrže sta trgovska pomočnika ali učitelja kje v št. Janžu ali okolici. »Wirst do bleiben?« vpraša eden fanta. »Še. še!« odgovori tu. »Wie sprichst du?« se ta pošalii, — zdelo se mi je, da je biio 1к>1ј zares — in mu z rokami pokrije usta.
Sama sva v kupeju. Molčiva i.n sc gledava. Vprašam ga končno: »Koliko postaj je do Celovca?« »štiri.« »Katere pa so?« »Žiihpolje, Kot-maraves, Vetrinj, Celovec.« »Tako! Hvala lepa!«
Je to prvi koroški Slovenec, s katerim govorim na tej vožnji. Rad bi izvlekel iz пјерл kaj več in zato nevedno vprašam: »Pa tukaj ljudje šc govore slovenski?«
»O, tukaj je še vse slovenski, tja do Celovca!«
»Pa v Celovcu jc kaj Slovencev?«
»O, so, so! Samo slovenski si ne upaj« tako govoriti! Ampak slovenske vasi so tudi šc za Celovcem.« Fant torej dobro pozna našo nn-rod;t>o mejo.
Pogled s Petelinca (604 m) pri Zihpoljah na Spodnji Kož. V ozadju Borovlje.
»Pa ob Vrbskcm jezeru so Slovenci?«
»Tudii. V Poročali /;o bolj malo, ampak za Poročam i so tudi slovenske vasi. Krumpendorhi pravijo Slovenci Kriva vrba. Tudi okoli Beljaka je še dosti Slovencev. Posebno še v Ziljski dolini.«
»Pa Podjitna?«
»O, ta je pa še vas slovenska, šc gori nad Vcliikovcem so Slovenci !<
»In pni vas?«
»Jaz sem blizu Bistrice doma. Pri nas so sami Slovenci!«
»Pa vas kaj Nemci preganjajo?«
»Tisto pa ne. Avstrija jc republika. Če bi tukaj preganjali Slovenec, bi jih morali povsod.«
Viirliiš ga Slovenca, ponosnega n« republiko! Čakaj, sedaj ti jaz za godom eno. Prav nedolžno vprašam:
»Pa v šoli, kako je kaj? AH sc pri vas otroci kaj uče slovenski?«
»Ne, šoln jc pa vs:i nemška.«
Aha. tako ti torej fantič razumeš preganjanje Slovenccv v Avstriji! Misliš, da je treba res uklopati ljudi, če jih hoče kdo preganjati.
Fant me je razumel Umolkne in osramočen pogleda v tla. Potem j>ove: »Veste, tudi jaz sem mislil že v Jugoslavijo...«
Pogleda skozi okno in pokaže na majhen potoček, človek bi ga kar preskočil: Glina!«
»Kuj je z njo?«
»O!) tej vodi je šla meja plebiscitne cone!«
Bo že res. Niti ta potoček južno Celovca nam ni bil dan za mejo. Lnbudski ponemčeni kmetje, nemčurji in nekaj preslepi jenih. osle-pairje.nih Slovencev je odločilo drugače.
Žihpolje — Mairia-Rein. Kotmaravos — Kiit-mannsdorf. Vetrinj — Vik t r,ing, čudno so pre-krščevali Nemci našo vasi. Vprašam radovedno svojega sopotnika: »In kako pravijo Glini Nemci?«
Se ne moro domisliti. Ugibljc, se ne spomni. Ko zavozi vlak že na celovško iKistnjo. mi za-šepeta: »Glanfnrt.* Tako so ga učili v š0U — ponomčevalnici.
Pred celovškim kolodvorom se poslovim od njega: Kadar pridete v Ljubljano, me obiščite!«
»Bom!... Bodite srečni... liodite srečni!«
Sem videl prav? Fant jc imel solzne oči.
-ck.
Kraljev grad v Zagrebu
Žc dolgo in večkrat sc je govorilo o prihodu Nj. Vel. kralja Aleksandra v Zagreb, obisk pa je bil vsakokrat znova odložen. Zagreb namreč ni imel pravega prostora za dostojen sprejem in prebivališče visokega gosta, ki bi prišel v Zagreb za nekaj časa z vso svojo družino. Nekdanja bonska palača v Zagrebu ima pač nekaj prostorov, toda število njih jc daleč premajhno, pa tudi sicer preskromno. Radi tega sc jc celo pojavil načrt o zidanju novegu kraljev skega dvorca v Zagrebu, ki naj bi po svoji zunanjosti kot po svoji notranji ureditvi odgovarjal namenu, kateremu bi bil namenjen. V banskii proračun jc žc vstavljena vsota t milijon dinarjev.
Toda vprašanje kraljevskega dvorcu je vzela v pretres tudi zagrebška mestna občina. Prizadevanja so prišla žc tako daleč, da je izbran v ta naimen Pongrnčcv dvorec, ki leži n.i najlepši točki Zagreba in sicer ob vhodu v pairk Tuškanec. Mod občino i.n lastnikom dvorca jo dosežen že načelen sporazum, o katerem je zadnjič svetu občinskih svetnikov poročal župan dr. Srkulj. Dvorec s parkom meri 2300 kvadratnih metrov ter ima drvonadslropno zgradbo z licem na Mesničko cesto. Lastnik dvorca zahteva 9.200.000 l>in im na te j pori I u pi so seda j pogajajo. Za prihodnji ponedeljek jc sklicana izredna soja zagrebškega občinskega sveta, ki bo vprn&mjo nnikii|vi Pongračevega dvorca j Tu-škuiiou končnovol javno rešil.
Pomgračev dvorec predstavlja ono o:l najlepše urejenih palač v Zagrebu ter tudi po svoji zunanjosti liaprnvlja na vsakogar najprisrč-nejSi vtis. Dvorce ima skupno / zgradilo v Mo%-nički ulici okrog slo sob, med temi Hi velikih. Skozii poslopje, ki kraljuje v lapein. okusnem In prostornem parku, vodijo izredno okusno urejeni hodniki, ki saimi zase predstavlja jo ve tiiko verando. V dvorcu stanuje zdaj nekoliko rodbin, ki jiuii jo |n stanovanje žo odpovedono hi sicer s i. januarjem 1931. Poloni lucdo takoj začeli s preurejanjem prostorov /;i priibivanp-visokih kraljevskih gostov.
NaiveCio izbiro
kuhinjske posode aluminijasle ter emajlirane od naiceneie dr> najdražje in sicer sive. ruiave, modre i. t. d. nudi edino le tvrdka z železnimi
STANKO HORJANClC
Ltubijano	si. Petra cesio 35
Slovensko ljudstvo na Vipavskem
Po vrhpoljskem umoru — „Novi lisi" izšel — Na meji kitajski zid
Nekatere podrobnosti.
O okoliščinah umora učitelja Sottossantija v Vrhpoljnh se nam poroča sledečo:
Zločin še vedno ni pojasnjen. Umorjeni učitelj Sottosanti je imel brata po imenu Ilugo. Ta Ilugo je svojemu bratu svojčas pomagal v šoli. Za toga časa so se zgodilo ono gorostasm. sti, o katerih ste že poročali. Ta Ilugo jc namreč tisti, ki je pljuval otrokom v usta, da ne bi govorili slovensko. Ilugo je bil tudi moralno slabši od svojega brata.
Umorjeni učitelj pa nosi i.mc Francesco iu res ni bil |Kisobno politično ek s po ni ran. pač pa jc bil na slabem glasu v s|x>lnem oziru in je bil strasten ženskar: tudi z ženo jo grdo postopal.
Pred pogrebom v Vipavi so fašisti udrli, kakor ste že poročali, v Ajdovščini v pisarno odvetnika dr. Birse. škoda znaša 4(HM) lir. Fašiste je vodil fašistovski tajnik Vaccari. postaje-načelnik v Ajdovščini. Nato so so fašisti v u\ toniobiHih vračali p.i Vipavski dolini v Gorico. Imeli so s selvoj gorjuče in ž.ilavko, na avtobusu pa cclo bombe. V IJornbergu so so ustavili in iskali nekega Brica, da ga pretepojo. K sreči Brica n.i bilo doma: iskali «t> gn celo na polju-
Glede na-|Kidu na Slovence \ Gorici jo resnica tale: V nedeljo zvečer so šli i.z kavarno »Evropa« na Travniku V i ni no! še k. skladatelj Lojze Bratu ž. uradnik centralno posojilnico Mulnuršič in odvetniški koncipist dr. liti tur. Fašisti so jih napadli iu pretopil. Bratu ž jo oblo/al s težko rano na glavi. Ko je prišel k zavesti, so jo dvignil in so napravil \ kavarno ves krvav. V kavarni so mu izprali rano in telefonirali ,|x> rešilni avtomobil. Mod tem jo prišel policist Piivon. ga pograbi! in s silo tfiui! na policijo. . .
Končno jo pni-spcl rešilni! алtoinnliil /. zdravnikom, ki ji- zahteval od policijo, dn mu Brntuža izročijo, ker spada v bolnišnico. V bolnišnici so ga nalo vso noč stružili, zjutraj |wi so odšli. Bratu/ še vedno loži v bolnišnici. Mal-naršiču so razbili roko. Fašisti so v Gorici rnz-bilii tudii tablo zdravniku Jaikonšiču. Fašisti so razgrajali tll<li j>o Povrni, Solkanu im Kronbergn.
Zaradi napada na »Novi IU!«. ki je popo! noina nedolžen, so jo ljudstvo zelo razburilo. Urednika dr. Bitežniku, ki jo šel na policijo javit škodo, katero so naredili fašisti v tiskarni, so tam obdržali cel ponedeljek in »orel šele v torek zvečer sc je vrnil domov.
»Novi list« proti zločinu.
»Novi list«, ki je danes zopet izšel, piše o vrhpoljskem dogodku sledeče:
»Grozoviti, nečloveški zločini v Vrhipolju nas sili, da spregovorimo našemu ljudstvu v živo vest resno besedo. Okolnosli vrhpoljskega zločina dokazujejo, da imamo opravka s političnim umorom, z zločinom, ki jc bil izvršen z namenom, da se škoduje ugledu Italijanov ter z namenom, dn so slovenskemu l judstvu nekako koristi.
Kakšna grozna zmota! Kdor je ta umor zagrešil, jc kriv strašnega zločina, ki sc jc izvršil nad nesrečno žrtvijo i.n njegovo družino pa i tudi nad slovenskim ljudstvom. Zakaj nn dobro : ime našega ljudstva jo spet kanil krvav madež. I Kolik o trpljenja im bridkosti more roditi tak 1 zločin! Morilci pa izginejo, ko so zahrbtno i/.
zasede umorili človeka. Potem živijo v blodni I miselnosti, da so »rešitelji- naroda«, ko nič dru-' gcg-a no delajo, ko da dajo duška nizkim nago-j nora maščevalnosti. Kakšna grozna zmota pol-, blaznih možganov!
Proti tej usodni zmoti, ki bi, če bi se razši-; rila, povzročila moralno smrt, notranji |>olom našega ljudstvu, z vso odločnostjo in v polni zuvosti svojo odgovornosti kličemo: Slovenci, j naša krščanska in narodna dolžnost jc, <la odklanjamo v besedi in dejanju politično zločine! Lo na pravici, znnčnjnostii in poštenosti sloni bodočnost našega ljudstva.
Naj izgine vsaka travna mogla i/ glav! Naši prijatelji naj odločno oznanjajo jasno in trdo , krščansko načelo: lit non fackiinus male. ut vo-niant bona (Rinvlj. 3. 8) No delajmo zlega, da ; bi prišlo dobro! Ta temeljna resnica, ki jo tudi i življenje narodov v toku zgodovine potrjuje, ! mora prešinili vsakogar \ nnšein ljudotvu. Zaupamo v 1и>/јо previdnost in v duhovno moč našega rodu ter tudi «ito odklanjamo surovo silo in /.ločin.
S |x*sebno nejevoljo pn zavrača.ino neke kroae v Jugoslaviji, ki s', ne vemo po kakem naslovu, drznejo napadati naš list in slovensko katoliško gibanje v Julijski Krajini. Omenjamo le napad, ki so pa izvršilo zagrebško »Novosti« nn »Novi list«, ker jo načelno obsodil politične zločine. Mi smo .Itvav!jani Italijo, do kr-tere nas vežejo določeno moralne dolžnosti, ki smo jih možato sprejeli in jih Izpolnil jemo. Zvesti smo tudi svojemu ljudstvu, s katerimi hočemo deliti na rodni grudi vesele in Žalostno dni. Slovensko ljudstvo, ki se jc ohranilo in
razvilo s krščanstvom, nuj se tudi v tej dobi -zvesto drži krščanskih načel, tudi če to zahtevu premagovanja in žrtev.«
Preiskava tava slejkoprej v temi.
»Piccolo« poroča:
»Dasi oblast še ni ničesar objavila o rezultatih preiskave, se ve, du je med aretiranimi eden, ki je moralno direktno odgovoren za umor učitelja Sottossantija.
Tisti i ki, ki je umor izvršil, se zdi, da jc s pomočjo članov teroristične organizacije na Vi-jjavskeni neznano kam pobegnil. Vendar so ga identificirali. Gre za nekega Slovanu iz Vipavske doline, ki jo svoj čas zbežal iz Julijske krajine.
Nek Um tek, ki jo bil ob času zločina v Vrh-poljah na trgu, je videl, ko je po strelih hitel k šoli, dva človeka, oborožena s puškama, k t sta jo hitro pobirala proti Colu. liden od' njih je dejal: »Ali si videl, kuko je padel, moral jc umreti takoj.« Fden izmed njih jo tudi neko reč vrgel v potok, najbrž so to bili patronski ovoji. Fantek jc pn to povedal šole sedaj in sicer 7. velikim strahom, ker so ljudstvo silno boji teroristične organizacije. Ugotovilo so jo tudi. da sta dve neznani osebi nekaj dni pred zločinom v Vipavski dolini pri neki ženski zahtevali prenočišča, nakar jc ona rekla: »Zaradi vas bomo vsi zaprti«,* in jima je hotela odreči gostoljubnost. Ta dva pa sta potegnila revolverju. nakar so je /ona seveda morala udatl.«
I/ \ sega tega jo videti, da preiskava oblasti tava še popolnoma \ temi. še /daj-ne vedo. ali so bili trije zločinci alii dva, ali pa celo en sam. ki je imel puško trocevko. Mogoče so jo popihali eelo z avtomobilom, ki jih je čakal nn glavni cesti, ali pa na biči ki jih. Tako piše »Piccolo d i Trieste«.
Govorijo tudi o nekem neznancu, ki se je bil nedavno oglasil v šoli v Budanjah blizu Vrhpalja. pogledal v šolo in vprašal, dali je ta in ta oseba v šoli. Seveda jo to bil laluko samo slučaj. Na vsak način preiskava ni doslej dognala prav nič pozitivnega.
Zavedne Vipavke
Urednik Piecola« je obiskal vrlipoljekega župnika i'upe/a, ki se ie zahvalil oblasti, da ga je varovala pred napadi. Župnik, ki prebiva žc 20 let v VrlipoJju. je izjavil, da so je vest o sa-moumoru učitelja najbrž razširila namenonia o:l strani zločincev. Župnik je izjavil, da so VrliTM»ljčaivi zelo miroljubni ter nc verjame, dn bi bili količkaj udeleženi pri zločinu. »Mi vsi, domačini,« jo rekel župnik Papež, »obžalujemo take čine, ki v prvi vrsti škodujejo nam samim. Tisti, ki jih zagrešijo, škodujejo bolj nam kot pa žrtvam, ki padajo pod njihovimi udarci.«
Italijanski listi tudi smatrajo za potrebno, da hi sc št,-Ie v teli okrajih bolj zavarovale, ker so skora j vso zidane na samoti. Posebno se !>o-jijo učiteljice, ki jih ljudstvo zelo sovraži. Njihovo delo v šoli. je izjavil neki učitelj, je popolnoma zastonj, ker \ družini podirajo ves pouk, ki sc vrši v šoli. Posebno so v tem oziru znane Vipavke, ki sploh svoje može koinnn dirajo.
Moja naj so obda s kitajskim zidom.
^Piccolo« so pri tej priliki pritožuje. ch» ljudje ze.lo lahko prehajajo če/, mejo in fia-vuju, kako jo bivši župan v Vrhpoljah, znn'fli jugoslovanski agitator in goreč antidtaiHjan T vrenčie, ki je prodni svoje |>osestvo in so preselil v Jugoslavijo, bil znpažcn ravno na dan umora, v solioto zjutraj v Gorici.
Po gostilnah ob meji se tudi vsak dan dobijo slovenski listi, ki se potem razširjajo med ljudstvom. Zato bo treba mejo her-metično zapreti, dasi jo to zelo težko. »Piccolo« svetuje, naj bi se meja zavarovala /. železnimi mrežami. Zelo lahko se meja prekoračuje tudi v tolminski coni. Iz Komna jo v kratki dobi prešlo če/, mejo 150 oseb. Istotako prehajajo ljudje mirno mejo na gorskem hrbtu Javorniku in so shajajo s svojimi rojaki v Jugoslaviji. Posebno vipavski okraj je odprt in naravnost mrgoli od agitatorjev, ki prihajajo in odhajajo kot bi bili doma. še celo tako nesramni so. da so na dan, ko se jc v Jugoslaviji v llotoderščici dvignila jugoslovanska zastava, \ trumah šli na jugoslovansko ozemlje, sc tam zabavali ter sc potom mimo vračali domov. Temu pomagajo veliko tudi obmejne izkaznice in turistovske karto. Vse to sc seveda izrablja v irodentistične namene — sc pritožuje »Piccolo«.
Miličniki slabo stražijo Skrivnostni „nekdo"
Kar sc tiče zavarovanja meje, prideta na vsakega miličnika dva kilometra, zato jc razmeroma zelo lahko priti čez mejo. Računa sc, da prehaja mejo v teku enega leta skrivaj 1500 oseb. Tako sc trdi oficielno, v resnici pa jih bo mogoče še olik rut t oliko. »Popolo tli Tries te« \ trdi, da nekdo prav |»osebno rad prehaja mejo in da je to dni prodrl do srca province, v Gorico. Tu da jo imel več razgovorov s svojimi zvestimi prijatelji, ki so mu izkazali svoje gostoljubje, da jo dobil veliko informacij in dn! navodila. Da bi pokazal svojo licustrašcnost, v je na več krajih pojavil oborožen do zob, pi,-tenn pa je spet neopaženo izginil.
I/ tega pač sledi, da fašistični miličniki zelo slabo stražijo mejo, čeprav jih listi silno hvalijo. kako požrtvovalno dn vršijo svojo službo. Doči m meni »Piccolo«, da naj bi so meja zaprla z železno mrežo, predlaga Popolo d i Trieste«, da nn j se število italijanskih grnničurjev pot roj i ali celo počefvori. Žrtev jo bilo preveč
Fašisti so silno ogorčeni, ker jo »Novi lisi« potem, ko so nvu poškodovali stroje, zaščiten od ogromnega aparata policijo, zopet izšel. Kaj ima ta list. tako sc sprašujejo fašistični časopisi, opraviti v tej zemlji, kjer \s.ika roža. ki požene i/, nje. najde hrano v eni kapljici italijanske krvi? Tonili časopisu se je dovolilo, da izhaja zato, dn bi dal informacijo v slovenskem jeziku, namesto tega pa jo posta! politično glasilo, naperjeno proti italijanski državi in fašističnemu režimu.
Fašisti proti »Novemu listu*.
Fašisti so naznanili državnemu pruvdnikn v Trstu Novi list«. Dogodki zadnjih dni. prn-I v i jo. sii obrnili |K>zornost javnega mnenja mi ta list. Njegov odgovorni ravnatelj dr. Engel-bert Besednjak prebiva /o okrog dva mi scen v Ženevi, lako »Novi. lis!« izhaja, ne da bi imel odgovornega urednika na licu mosta. Vsi ostali uredniki in sot rudnik i »Novega lista« pa niso vpisani v seznam časnikarjev in so »a t o , kaznjivi. Glede to dcnuncijacijc so sodi, da Ivo 1 oblast list ustavila vsaj toliko časa, dokler dr-; žavni pravdnik ne bo določil drugega odgovor-! nega urednika, ali |hi dokler so ne vrne dr. Besednjak iz ženeve.
Stran 4
.»SLOVENEC , dne 11. oklobra 1030.
Stev. 233.
Velike povodnjt groze
Ljubljana, 10. oklobra.
Že dva dni i h) vsej Sloveniji vztrajno dežuje. Vsa zemlja je močno razmočena in ne more več sprejemali obilnih voda, ki še vedno v mrkih lijo izpod neba. Po ljubljanski okolici so vsi razori na njivah napolnjeni z vodo.
Povsod po deželi so v leku današnjega dne vse vode zelo narasle in še vedno naraščajo. Sera je pri Medvodah udarila iz struge in se razlila čez j>«t.ia. Potniki, ki so prišli popoldne z Gorenjskega, pripovedujejo, da so komaj mogli i avtomobilom skozi polja pri Medvodah. Tudi leseni most čex Soro je v nevarnosti. Po nižavah je v polju videti, kako štrle iz vode le gole fiiokove preklje.
Močno je naraslla tudi Sava. ki je na nekaterih krajih že stopila čez bregove, Drugod trga bregove struge in oilnaša s seboj zemljo in drevje. Pri mostu na Črnučah je Sava od opoldne narastla za хкого poldrug meter, leče že izveu struge, skoro tik pod novim šlirnovim kopališčem Sava tako hitro narašča, da se kar vidi. kako se dviga. Nosi seboj mnogo drevja in grmovja, ugrabljenega višje gori na Gorenjskem.
Tudi od drugod iz Slovenije smo zvečer dobili poročila, da vode vsepovsod naraščajo ter na mnogih krajih stopajo čer bregove in se razlivajo čez |>olja in vasi. Želo je narasla Kamniška Bistri-ea. dalje Pšata. poleni liradaščica in celo pohlevni Mali graben je stopil čez travnike. Ljubljanica se skozi Ljubljano vali vsa gosta in rumenkasto-rujava, močno deroča. V današnjem |>opoldiievu je narastla Ljubljanica za dober meter ler še kar narašča.
Deževje, ki traja že par dni, bo napravilo dovolj škode, zlasti še. če v resnici nastopijo večje poved nji, kakor se boje poročila iz mnogih krajev.
— PDUL —
odstrani tako' In l>re/. sledu „Crem* Orteol" Dobiva se v tekarnuli. drogcrijuh in »a rtu menjali. Zalo Ca: »Cosiuocheinia, Zagreb, Smičiklasov* SU Jeleloul-i-J
Koledar
Sebota, 11. oktobra: Nikozij. škof.
Krvav boj s pobeglima kaznjencema
I/ kaznilnice v Novi Gradftki je vodil stražnik tri kaznjence mi delo v polje. Med trojico kaznjencev -ta bila (l\u nevarna zločinca, bratu Jožo in Marko P<mIihii'. ki sta preti leti ubila in oropal.i nekega starca in bila zaradi tega obsojene eden nn dosmrtno, drugi |W na JO leino ječo. t)ba brata si« mcntla po dogovoru likratu planila na stražnika, mu iztrgala puško, s katero sta g«i najprej raniUi na lc\i roki. nato pu pobt gin iti. Slišimo je. tla iretji kaznjeuec ni mar«l pobegnili. marveč- je ranjenega stražnika od vedel no/uj v kaznilnico.
/a pobeglima zločincenui so kmalu <kIšIi trije orožnik i. ki м> se v nekem gozdu srečali s noliegliui. Eden izmed orožnikov je zuklical zločinrti naj počaka, za odgovor pa je begunec streljal. Nate |M se je začelo po gozdu divje , preganjanje in zasledovanje zločincev Eden umed orožnikov je hudo ranil jo/a. enega od pobeglih: ta ga je potem pričakal v zasedi z« grmom n gu potem ustrelil. Ztnlei ga je prev v srce ter <e je t rožnik takoj zgrudil mrtev. Ker pa je brl tudi Jo/<> чпп dovolj hudo ranjen in je menda mislil. tla me I>eg zaradi tega ne bo uspel, je nato ustrelil m- sebe. Snel je / leve noge čevelj, si nameril puško v čelo. nato z nožnim palcem «i>rož.il. Ril je takisto takoj mrtev . tločim jc drugi pobegli zločinet. brat prvega. \ splošni zmešnjavi pobegnil v ho«to in ga Sc niso na-di.
Nesreče in pretepi
Novo mesto. 10. oktobra.
Dular .lože, petletni železničarjev sin. si je dal, ko so sosedovi spravljali krompir z njive, nekaj' opraviti pri vozu. Ko so že peljali domov, je na skrivnem sjdezal na voz. Ker je j>a voz po_ slabi cesti odletaval, je vrglo dečka tako nesrečno z voza, da si je zlomil roko v komolcu.
V pretepu je dobil težko poškodbo na glavi 201etni Kranc Perše iz Zbure pri Šmaijeti. Zvečer so se začeli fantje, kakor sani izjavlja, pred njihovo gostilno nekaj prepirati in kregati. Ne vedoč, kaj imajo, je šel Perše ven. da bi videl, kaj pomeni prepir. Brez vsakega povoda pa ga udari z neko ročico po glavi F. S. iz Škocijcna tako močno, da se je takoj zgrudil Pa še na tleh ležeč je dobil par j udarcev po hrbtu, da je moral, seveda največ radi I glave, iz katere je v curku lila kri. takoj v bolniš-uico. kjer so mu nudili pomoč.
24Ielni posestnikov sin iz Dobrave pri škoci-janu se je v nedeljo |>eljal z nekimi fanti iz Ržišča proti Kromarju. Med potjo so se domenili.da bodo dali vsak za liter vina pri gostilni Kromar. Res so se ustavili, ko pa spijejo en litrček. za katerega je j da' Miklavčič, so drugi kar pozabili, da bi še kdo j dal zanj. Miklavčič jim je to oponesel ter hotel j oditi od niih. Beseda je dala besedo, vino je dalo ; komjžo in rezultat je bil ta, da je eden izmed ! družbe udaril po Miklavčieu tako močno z vago od , a. -ia -< je takoj one«veščen zgrudil Fantje so j r1" še na l'uh dali par gorkih.
Ce ženska le preveč laže
V '/■.. -!>u živi ženska menda kuharica u-li	:
< ki jc Ono radodarna v besedah in v	j
Prišla je s to radodarnoetjo celo tako	I
-i' 'la jo obljobnfci nekemu gostilničarju	j
0	L i nai*—lo. ki jih чтг tlim«, pa jih
' : v ^ to.'} tlobiki od noje ljubljene tetke ' n. j S-vcd-i nima ženska nobene tetke in tu* oM in'-jenih 50.000 Din ni bilo «xl ni-*. / se je r«« kuharice lotilo пскнј po-»efa kot чглт: kaj bo rekel gostiln it-« r. ku-,'n-j -«•'- 'ur oldju' /f,i. [ki го /daj ne Iki
Mor L: l*i mislil. «la	lagala!
In neila je ItliUimivIna ženska re*kev — ti ld/.oii ce pa jt ч kdaj o^tel v zadreri!1 ... • !>»<• v je .a -^litiji «frki«rl telefon, v one /jilos;/-n jcie*. ojoj. okradeoa strm na pr; kupovanja /лil, 50.000 Din mi je nek-/'•' Lo -n jih Vo:;u) j >UAnie z Dunaju. Po-
1	!-iloj ffj-Uxla defektrva, ki je poiskat
o •' d..: 5 b--z I
V •
k k
L-
trk*
drv
Ucij
ar
mir
■TO
a i
akr
B' i
z!
TI) 0|Л
o storijo o t'tki jfi '*1 nje doblje-
naootlnl jc
ie tetk-
priznala vse:
aLLaeli.
j.r Ji ni biio v- je \uAt\a s tem, da '/.'■ .»ko vi «:iala /Л-i*IH*»jf eprt izptjitib'. ик;гв1а se •јл'\ pred 4x№čcm zarudi zavaja-
i.
Povodenj na Viču
Ljubljana, 10. oklobra.
Mali graben je radi deževju lako narastel, da je danes popoldne stopila voda čez bregov« in (>o-pluvilu cesto pod gostilno pri Martinu v širini skoro 100 m. Tako je bil onemogočen vsak promet. Delavci v podružnici tovarne pločevinastih in kovinskih izdelkov >Saturnus< radi tega ne morejo zapustiti tovarne, drugi, ki se vračajo iz mesta, pa ne morejo domov. Votla je tako narastla, da buta ob most čez Muli graben. Poplavila je. vrlove in nasade pri tovarni, odnesla nekaj desk in lesa. Prav tako je poplavila dvorišče pri gostilni Krbež-nik. tako da morajo polagati deske, dn si napravijo zasilne prehotl« do gospodarskih poslopij. Do-sedaj je napravila voda precej Škode na vrtovih na Viču. Hujše pa bo, ie dež ne poneha in voda čez noč še naraste.
Povodenj v Celja
Celje, 10 oktobra.
Vsled stalno deževnih dni in zlasti deževja zadnja dva dni je Savinja s pritoki izredno močno narastla Vsa dolina okoli Celja je podobna jezeru, iz kuterega šlrle posamezne hišice. Meslni park jo popolnoma pod vodo, prav tako (ilazija, pomol med Voglajno in Savinjo, travniki na l^novžu itd. Dočiin je še davi ob 8 kazal vodomer le 1.50 nad nornialo, so vode v Savinji opoldne naras'li že nn 2.30, ob | pol 4 popoldne (»n celo že nad 3 m nad nornialo.
Ker dež še kar naprej lije, se je bali, da bo voda še naraslla, kar bi moglo poslati katastro-talno za dolino in Celje. Naraščajoče vode opazuje stalno velika množica meščanov. Iz Savinjske doline same še nismo prejeli podrobnejših poročil. O kakih nesrečah doslej še ui čuti. Znano je le, da je voda na vef mestih vdrla čez železniški tir, ne da bi ga doslej občutneje poškodovala.
Osebne vesli
— Iz vojaške službe. Napredovali so v čin kapetana korvete poročnik bojn ega broda 1. razr Arnold Medlička; v čin kap. U. razr. poročniki , v pehoti Vladimir Sirnik in Josip Tiler; v topni- 1 šivu Milan Oroscn, Ernest Peter in, Anton Sva.jier, Oton Čuš, Dragotin Helbich in Dragotin Dogan; v konienici Stanislav Pire in Oton Egersdorfer; in^e-njerski poročnik Mladen Srnec in geodetski poročnik Slavoljub Ha ne; za nižjega voj. uradnika 11 razr. nižji voj. uradnik III. razr. Fran o Kos, za nižjega voj. kapelnika II. razr. nižji kapelnik lil. razr. Maks Unger in za veterinarskega pomočnika II. razr. pomočnik III. razr. Rudolf Mo-žina. — Imenovani so za vršilca dolžnosti šefa ve-neričnega odelka dravske stalns voj. bolnice г .-nitelni podpolkovnik dr. Lujo Debel.ak; za vršilca dc-lžnosti poveljnika 3 diviziicna 11. topniškega polka topniški kapetan I. razr. Branko Tominšek; za šefa voj. delegacije pri direkciji drž. železnic v Subolici pehotni polkovnik Franjo List; za poveljnika, broda *Zma.)« kapetan boinegu broda Dragotin Valušnig; za vršilca dolžnosti poveljnika broda »Galeb« kapetan korvete Jurij Ra-henberg in za vršilca dolžnosti načelnika adjulanturnega oddelka poveljstva mornarice kapetan korvete Anton Klinar. — Prevedena sta v aktivno službo peh. kap. L razr. Erih Švajbah — v inžen ersko stroko in v rezervo dr. Miroslav Debel,ak, prei sodni kapetan I. razreda.
iVovi grobovi
-f Novi grobovi. Nu Rogoznici jni Ptuju jc umrla gtlčna I izti Armišcva. Blaga poknjnicu je sestra znanega in splošno priljubljenega mariborskega kulturnega delavcu Janka Arnusa, pri katerem je лее let gospodinjila na K(>i->-• škein v llotuiora \ i-»i. Neozdravljivo iiolczeii je prinesla že s Koroške in ji je ravno na obletnico koroškega plebiscita |x>dlegla. Poi.ojilica je tk> zadnjega ž.ilovala za izgubljeno Kortv ko. Plemeniti pokojnici časten spomin, sorodnikoni l>a naše najgloblje sožiilje.
N. p. > ni.!
Mala kronika
•fr Odhod angleškega brodovja. Lad;e angleškega bredovja. ki so napravile našemu Jadranu obisk in bile več časa zasidrane v Šiben ku, so te dni zapustile luko in odplule v smeri p oti Malti, ; kjer je njih stalna pošlo.anka. Občina v Šibeniku 1 ter naše obmorsko poveljstvo je izrazilo poveljniku angleškega brodovja svoje sežalje o priliki nesreče letala K 101.
-k Oblastni odbor Narodne Odbrane v Mariboru bo v leku prihodnjih dni razpošiljal na različne naslove brošuro o Koroški. Kdor je ne bi mislil prevzeti, naj je ne vrača, ampak naj dobi kakega drugeaa odjemalca.
ir V -ali mu je odsekal roko. Dva delavca i v Zagrebu sta iz golega dolgočasja začela sekali drva na nekem dvorišču. Slavila sla, kdo bo poleno z enim zamahom sekire več in boljše razklal. Eden je poleno držai, drugi ,e zamaluiil s sekiro. Ko je tako eden izmed obeh držal poleno, je drugi z vso silo zavihtel sekiro iu mahnil. Toda joj: sekira ni zadela polena, pač pa roko, ki je vsa krvaveč obvisela na eni sami niti v zapestju. Težko ranjeni delavec se je zgrudil brez zavesii, ter so ga odpeljali v bolnišnico, kjer pa se močno bo e zanj, ker mu je odteklo pri krvavitvi mnego krvi.
•fr Čuden samoumor. V Apnlinu se je obesil /Oletni kro'aški mojster Janoš Rant K n emu se je bila svoj čas priselila neka ženska, ki ga je ne-nehoma nagovarjala, da se ž n',o poroči. Pred -nekoliko dnevi se je celo hotela usmrtiti, ker mojster Janoš ni hotel ničesar slišati o žen: t vi. Zadnji hip pa ji je Janoš prereza! konopec, na kalerem je že visela S tem ji je rešil življenje in nato ga je naposled le pregovorila, da se ž njo poroči. Duhovnik je prišel v hišo, poroka je bila končana stvar ?n poročenca sta nekaj dni živela čisto dobro. Zdaj se je pa Rant kar hipoma spomnil, da mu žene v resnici ni čisto nič treba in ker se ie pač ni mogel odkrižati drugače se je obesil.
if V spanju okraden. Na potnike je menda čakal pred glavnim zagrebškim kolodvorom Henrik Blažič. uslužbenec hotela Royal. No, pa je tako * hotelskimi ljudmi: vso noč menda ni miru, vsak čas želi kateri izmed gostov to in ono, treba ;e letati na vse strani. Zjutraj je človek pa zaspan. In tako je tudi Henrik pred ko'odvorom sede! na klop in prav malo zadremal. Približal se mu je v tistem času uzmovič, segel Henriku v žep in mu zmaknil denarnico s 1500 dinarčki. Skoda jih je!
ir »Koroška Slovenija«. Lela 1919 je izMa v komisijski zalogi L. Schwentneria brošura >Ko-roika tloteniju- , ki jo je spisal dr. Jon. C. Oblak. V njej sc obravnavajo različni načrti, ki so se predlagali glede Koroške od naše in nemške strani pred določitvijo plebiscita ler se obravnava zla-Ai oa«e minimalna meja kakor jo predlaga pisatelj
v smislu Gumploviczeve teorije kot prirodna meja. Sploh obravnava brošura pelo slovensko ozemlje iu je dragocen spomin na one čase. Tik preti plebiscitom je izšla 3e druga brošura istega pisca v založbi Tourist oficce »f:prrhodl po koroSki Sloveniji*, ki nam opisuje v glavnih potezah slovensko koroško ozemlje v turističnem oziru in ki je še danes aktualna z ozirom na to. da imajo turisti prost dostop v sporazumno določeno cono onstran Karavank, kakor jo imajo Nemci tostran. Obeh brošur je še omejeno število na ruzpolago.
it Koliko so popili Zagrebčani. Pravijo, da nastopa v Zagrebu »suhi režimt. Pred 4 leti so popili 135.000 hiktolilrev vina, letos do 1. oktobra pa samo 67.000 hektolitrov. Pač pa se dviga kon-zum brezalkoholnih pijač: dočim ho pred -1 leti spili ljudje v Zagrebu le kakšnih 90.000 steklenic kraheljnov, šabese in drugih podobnih pijač, so letos prekoračili že drugi milijon steklenic. Do konca leta bodo spili do 3 milijone steklenic brezalkoholnih pijač. Beremo, da (Oetilničarje v Zagrebu vedno bolj skrbi: vedno več jih je, pa vedno manj ljudje pijejo — kaj bo ...?
•k Moški zbori! Knkti boste na jMuzniik Vseh svetnikov najprimernejše počastili spomin vaših mrtvih tovarošev-pevcev in drugih znancev < Najlepše puč, tla ji-in zupojele nu grobih pretresljive nagrobuice, ki vum jih nudi Murolitmi zbirka. Pesmarica obsegu 20 najlepših nugrob-nic domačih in tujih skladateljev in je izšla v Jugoslovanski knjiga riti v Ljubljani. Cena vezanemu izvodu Din 20, broširanemu Din Ki.
it Zgradarina po novem davčnem zakonu z dne 8. II. 1928, Ur. I. št. 75-26, in pravilniku z dne 28. 12. 1928, Ur. I. 5t. 402-121, z upoštevanjem zakona o sprcmembu-h z dne 18.5. |<Ш im pravilnika z dne 23. 5. 19>0. SI. I. št. 35 iu 36-20. Pojasnila, ključi za izločitev mestnih davščin, za preračuni osnovnega, thnpohiHnegu du\ku, zamudnih obresti in razni vzorci. Dtitkuii so še ključi zu preračun dopolnilnega tluvka k pnidobnini z \ solmi, metisebojiiiiui, i-siotukti /jx zemljariiMi. Uredil in sestavil. Lov rti Novak, davčni kontrolor iu referent za zgradarino pri doivCui upravi za mesto Ljubljana. Cena knjižiiici Din 25. knjižica bo dobro služila vsem hišnim posestnikom, ki morajo ta mesec vlagati svojo prijave dohod-ko\ od zgradb za leto l'»30. Knjižico toplo pri-
|K>roionit>.
-A- Premenljivo vreme zadnjih dni in s tem združena nevarnost pretila enja nas resno opominja na jesenske in zimske dneve, in vsak človek do skrajnosti omeji izdatke za druge potrebe, da se
Kakšna bo letošnja zima?
Razne okolnosti, ki jih opažamo v naravi, nam napovedujejo za letošnjo zimo, da bo zelo hudu in da bo nepričakovano nastopila prememba vremena. Zato obstoji nevarnost, da se bodo širile razne bolezni vsled mraza. Na to misli pač vsak človek najpreje, ker mu je mnogo na tem, da si obvaruje svoje zdravje. Izborno zdravilo so tablete »Toga!«, katere, če se jemljejo pravočasno, ko se pričakuje nastop mraza — obvarujejo človeka pred hujšim obolenjem vsled prehlada, hripe itd. Togal tablete delujejo naglo in zanesljivo proti revmi, išiasu in protinu. — Dobe se v vseh lekarnah.
more za jesen in zimo preskrbeti s toplo obleko in primerno zalogo kuriva. To pa ni vse, kar smo dolžni _svojemu zdiav.u. Vlažen jesenski zrak je najbolj" primeren za razširjenje vsakovrstnih bolezni. Vsakovrstni bacili prihajajo z zrakom v ustno duplino. Z eno samo Anacot-pastiljo, ki jo polagoma raztopimo v ustih, desinficiramo ne samo ustno duplino, ampak tudi vse skrite dele grla, ki so sicer nepristopni več ali manj rednim grgra-čem. Če še u[»cštevanio zelo prijeten okus Anacot-pastilj, se ne bemo čudili, da so iste danes najpopularnejše obrambno sredstvo širokih slojev proti hripi, influcnei, difteriji itd. Proizvajalec dr. Wander je z ozirom na lo sploSno uporabo zamenil lahko zdrobljive steklene cevke za obrambo pa-stilj s cevkami iz aluminija. To praktično novost je treba vsekakor toplo pozdravili, ker se bodo odslej Anacot-pastilje neovirano lahko nosile v žepu ali ročni torbici.
it Ne toži nad stanovanjem. Sam si kriv, ako je v njem zastarela oprava. Kupi takoj loterijsko srečko Doma služkinj in 1. decembra boš za 5 Din lastnik kra-sne oprave in tožbe proti stanovanju bo konec.
it Primarij dr. Minar zopet redno ordinira.
it V oglasu tvrdke Bnta treba pri cenah za otroške čevlje zamenjali drugo vrsto s prvo, torej 90 — 5» in 149 — 129, kar so cenj. čitatelji itak sami opazili.
it Nagrobne spomenike najceneje v najnovejših oblikah dobite pri kanmoseško-kiparsKeni podjetje Franjo Knnovar, pokopališče Sv. Križ, Ljubljaua.
Ljubljana
Most brez struge
Dva vzporedna mostova v Ljubljani
Zc
Ljubljana, 10. oktobra, v avgustu mesecu je mestni gradbeni
urad \ Ljubljani začel z zidavo dveh novih mostov in sicer enega čez Mali graben na Opekarski cesti iu drugega čes Gratltišč.icti v smeri Groharjeva cesta in Hiharjova uKcu.
Ljubljanska ohč.inu zgradi utrni most, ki Ihi vezal Groharjevo cesbo z Rilmrjevo ulico čez Gradaščico. Do sedaj je vezala ti dve cesti le ozka brv za j>ešce, dočiin je 1м1 vsak vtv.ni promet v tej smeri nemogoč. Ker se luunerav«. drugo leto v/.vesti tudi jiopolnu regiilaciju Gradaščico, za katero so žc raz.pieunu tlela, grudijo nov i most popolnoma izven struge, torej nn suhem. Gratlnščica tlela naimreč na tem kraju oster ovinek. Po regnlačncm načrtu pa lio struga preložena drugo leto okrog 20 metrov proti desnemu bregu. Tam tutH grude most, ki bo stal nu dveh krajnili opornikih. Dosedanja temeljim tlela so le počasi napredovala, ker je ovirala tlelo talna voda, katero je ve« čas morala črpati "centrifugalna črpalka. Slabo vreme v zadnjem času jt: tudi precej nagajalo, vendar upajo, da bo sedaj, ko so temeljna dela že skoraj izvršena, šla grntHtcv mostu hitro izpod rok. Most gradi stavbno podjetje Emil Toiuažič in Im> stal približno 200.000 Din. širok bo 15 m. Od lega odpade 10 in na cestišče, |*> dva in |м>1 metra pa nu obojestranska hodnika. Svetin ruz-petiiia mostu meri 9 ni. Zanimivo pri tem mostu jti zlasti to, da teče Gru<taščica 20 in proč otl njega, kar dokazuje tudi precejšnje število radovednežev, ki ogledujejo most brez struge.
Sedanji leseni most ob koncu Opekarske ceste čez Muli graben je bil v izredno slabem stanju in ni nikakor več odgovarjal sedanjemu prometu, ki je zlasti jeseni zelo močan. Saj je ta most edina prometna zveza Ljubljanskega
burja meti Malini grabnom im Ljubljanico. Namesto starega mostu jc projektiran nov, žclezo-betontski most. ki i umi svetle razpet inc 20 in in šitriino 7 iu pol metrov, v kater*) je že vštet prostor za oi>ojos4rimska asfaltirana hodnika zu pešce. Stroški za graditev tega moetu zna'šujo približno četrt in::ri>ijoua dinarjev, gradi gu |xt stavbno podjetje Matko Curk. Stavbna dela so do seckij prav dobro napredovala, tako tla so že izvršena vsa temeljna dela olieli srednjih jhkI-
Kornih stebrov kakor tudi krajnili opornikom, ovi most stoj« nekoliko višje nad starim lese,-liim mostom, po katerem se vrši sedai še ves promed. Ker jc iiMust pomaknjen nekoliko v.ibjo, je s tem ublažen ostri ovinek stare ceste in novi ovinek kakor tudi most lež.itu točno tako kot pretivideva to regulačiii načrt Malega grabna, ki. ga 1ник> začeli prihodnjo |mmii1u<I izvajati, 'lako bo drugo leto prišel na vršiti ves Mali graben, ki bo končno vendur zreguliran, zakar je mestni stavbeni urad razpisal tleki. ki so proračunu na na približno 320.000 Din. Ker se je z novim mostom preloži Iti tudi trusa ceste pred njim. sc Ihi morala novi cesti umakniti stara mitnica pred mostom, namesto katere gratle na desnem bregu Malega grabna ob mostu novo mitnico, ki jc sedaj že pod streho. Hkrati z dograditvijo mostu se bo /.regulirala tudi Opekarska cesta, položili se bodo vodovodni, plinski in kabelski vodi. za katere bodo v mostu zgrajeno potrebne odprtine, da Iki mogoče podal jšali vse to vode v s'lučnju )Hytrebe čez Mali graben. Ko bo novi železobetonski most zgrajen, bodo starega seveda podrli.
Upajmo, tla bosta mostova še letos dograjena in tako omogočila drugo leto dcfinit'vno regulacijo Malega grabna in Gradaščice. кмког tudi Ljubljanice, ki jo gotovo že vsi težko pričakujemo.
11.000 km poti v čolna
Ljubljana, 10. oktobra.
Danes so prispeli v Ljubljano trije absolventje etnološkega oddelka na univerzi v Kolnu. Prepotovali so v zložljivem čolnu lep del Evrope in so se na povratku ustavili v Ljubljani. Tovariši Alfred Pollmann, Tony Schirner in Josef Alinassv so dobili lansko leto enoletno štii>endijo za študijsko potovanje v zložljivem čolnu in so se odpravili dne 22. maja 1929 iz Kolna po Renu navzdol do izliva in po Severnem morju v Holandijo. Takoj v prvih dneh so doživeli lepo dogodivščino. Na Severnem morju med Bremenom in Cuxhafenom jih je zajela megla, zgubili so orijenlacijo in k sreči pristali ob zapuščenem svetilniku Privezali čoln in splezali na vrh svetilnika, kjer so k sreči našli lepo zalogo prejiečenca in vode. Viharno morje pa jim je ponoči odtrgalo privezani čoln in ga odneslo. Tako so bili 4 dni ujeti na svetilniku; k sreči je prišla ladja obalne straže, ko je prišla pregledat svetilnik in jih rešila. Mislili so, da so ob čoln. vendar so ga čez 14 dni dobili nazaj in nadaljevali svojo pot. S llolandije so odveslali mimo Hamburga po Lnbi navzgor v češkoslovaško republiko, naprej jio Ogri do lleba.
Tu so se preselili na železnico, ki jih je pripeljala v bližino Donave. Sestavili so zopet svoj čoln in se po Naabi odpeljali v Donavo in po njej do izliva v Črno morje. Veslali so naprej ob obali Črnega morja do Carigrada, nato skozi Mnrmarsko morje v Egejsko. Obiskali so meniško goro Athos, Solun, Atene in odveslali od tod na Cikladske otoke. Med otokoma Andros in Tinos jih je zgrabil hud vihar. Pogumno so se borili z valovi in čakali nu jiotniški parnik, ki je vozil v isti smeri. Takrat pa radi viharnega morja ni vozil in tako so s skrajnim naporom vozili ob obali naprej še 15 km. Pristati niso mogli, ker je otok padal и strmimi pečinami v morje Če bi se skušali izkrcati, bi не čoln ob pečinah gotovo razbil. Za 15 km so rabili 6 ur in bili ves čas v boju z nasprotnim viharjem. Ko so se končno pririli do prvega pristanišča, so sedeli kljub temu, da je bil čoln neprodušno zaprl, do pasu v vodi, ki se je nabrala v čolnu. Skrajno zmučeni ho se izkrcali, dobri ljudje pa so jim potegnili čoln na suho.
Takih napornih dogodivščin so doživeli na
svoji okrog 11.000 km dolgi poti precej. Obiskali so še otoke Ciper, Par, Naks in nato odveslali na Kreto. Odtod so se vrnili nazaj v Koršut in skozi Ko-rintski kana! šli na Krf. Odtod so hoteli v Albanijo, za kur so morali po vizum v Brindisi v Italiji. Tam jim niso verjeli, da so potniki in jih niso pustili iz mesta. Obiskali so Valono, Drač in Skader. Peš so še obiskali Pirano, Elbasan i. dr. Iz Skadra so se nato po Drinu odpeljali na Ohridsko jezero. Iz Ohrida so se peljali z vlakom, kmalu pa so zopet zaveslali po Preski in Vardarju do Skoplja. Odtod so zopet z vlakom šli čez Sarajevo in Banjaluko v Zagreb in po Savi s čolnom v Belgrad in po Donavi nazaj mimo Novega Sada in naprej po Dravi do Varaždina. Železnica jih je potegnila mimo Maribora v Celje, kjer so po Savinji veslali do Zidanega mosta, odkoder so se potegnili v Ljubljano.
Iz svojih vtisov na potovanju je zanimivo zlasti to, da hvalijo izredno jugoslovansko gostoljubnost in prijaznost oblasti, ki so jim povsod pomagale.' Iz potovanj jio Albuniji pa pravijo, da se pozna vpliv Italije, ljudstvo pa da ni zadovoljno, zlasti ne trgovci. Vrniti se nameravajo čez Italijo aLi Avstrijo. Obiskali bodo gotovo še Trst in se potem napotili do Bodenskega jezera, odkoder bodo po Renu rajžali nazaj v Kelmorajn. Srečno pot!
© Mestna ljudska kopel v Kolodvorski ulici bo radi snaženja kotlov dne 14., 15. in 10. oklobra t. 1. zaprta.
© Brezposelnost... Huda je ta reč in zlasti nekaterim gre bridko do srca. Dela nič, kruha nič, stanovanja nikjer, kaj naj človek še počne na tem ljubem božjem svetu. Tako si je stvar vzel k srcu tudi brezposelni delavec Miloš M., ki je na nekem gostilniškem dvorišču nenadoma zbolel in so ga z rešilnim avtomobilom prepeljali v bolnišnico. Pravijo, da se je bil M morda naveliča! tega pustega življenja, ker so na njem opazili sumljiva znamenja zastrupitve.
© Lekarne. Nočno službo imajo: Vir. liaho-vec. Kongresni trg; Mr. Ilstar, Sv. Petra cesta 78 in Mr. Hočevar, ši£ka.
0 Bnkovn drra. trboveljski premog in koks pri (L >Kurivo«, Dunajska 33, tel. 3434 (Balkan).
Konec manevrov na Ptujskem polju
G. general S. Tripković se poslavlja od čautnieltega zbora
Ptuj, 10. oktobru.
Južna armada je brez težav in ovir prodirala ilalje v smeri proti Ljutomeru. S prevozom artilje-rijo in ostalih vojaških edinic si je osigurala svoje postojanke in se pripravila na močen napad drugega dne.
Sluteč pretečo nevarnost, je severna armada vso noč utrjevala in niaskirala evoje pozicije. Neverjetno vztrajnost je pripisovati tako častnikom-kakor moštvu, da je vztrajalo kljub etrainemu nalivu vso noč na svojih postojankah.
V zgodnjih urah je pričela južna armada napadati severno v okolici Sv. Urbana. Napad je izvršila v dveh kolonah: desna močnejša in leva slabejša. Desna kolona napada v emeri Podtnci— Sv. Urban, leva Ptttj—Ricemberg.
Ideja manevra: z glavno desno kolono na na-
pad, z levo obkolitev desnega krila.
V skrajno slabem vremenu in na poplavljenem terenu je napad popolnoma uspel po zamišljeni ideji.
Po zaključku so je vršila ob hudem nalivu pri Sv. Urbanu pri Ptuju revija čet z defiliranjem, kjer so čete po večdnevnem naporu pokazale svojo eksaktno dieclplinarnost, nakar so se razvrstile po bližnjih krajih, da se v me., o jutri v svoje garnizije.
Gosp. dlvizionar gen. Sava Tri p kov ič je prideil zvečer prigrizek, po katerem se je poslovil od svojih častnikov in tudi častniškega Štaba, ker odhaja na svoj novi položaj kot upravnik vojne akademije v Belgradu. Obenem se je poetovil tudi brigadni general Zivko S» a n is a v I j e v i ć, ki odhaja na svoj novi položaj kot povetjnik vardar-ske divizijske oblasti v Bitolju.
Nova uprava ljubljanske
univerze
Ker je bil po sklepu lanskega šolskega lotu potrjen novi univerzitetni zakon, se je univci • • Mitotna uprav.i izvolila še enkrat po novem uni- ; vorzrtetne.m zakonu, po katerem posluje rektor '.Ive leti, dekani pa, kakor doslej, спк> leto. Po včeraj izvršeni izvolitvi rektorja je univerzi- [ letna uprava takole sestavljena:
Rektor ril. in med. dr. Alfred fterko, profesor medicinske fakultete;
dekani: /.u filozofsko fakuAtc-to dr. Josip Pleinelj, za jurklič-no dr. Jan. Polec, zti medicinsko Til. in med. dr. Evg. Kunsky. za tehnično d'!-. Karel Hinterlechner, zu teolofko <lr. Matija Slnvič.
Lanski rektor jc prorektor, lanski deikani so prode kani. Rektor in proreiktor ter dekani iu prode kan i tvorijo ik> novem univerzitetnem zn- ! konn novo (ika<tein«*ko oblast: iiiMverzitetivr eeikit.
Marthor
□	Svečana izročitev odlikovanj na tukajšnji drž. gimnaziji, štirje profesorji Mariborske gimnazije: Dr. Anton Dolar, Alfonz V a les, Karel Prijatelj in dr. Adolf Pečovnik, no bili
odlikovani z redom sv. Save IV. stopinje. V gredp jim jo odlikovanja izročil ravnatelj dr. Josip To-minšek z intimno domačo slavnostjo, ki se je vršila v lastni dvorani, kjer se je zbral profesorski ; r.bor iu dijaštvo višjih razredov. Gimnazijski mo-ški zbor je zapel primerno slavnostno pesem; nato jo ravnatelj po prisrčnem nagovoru, v katerem je ! podčrtal pomembnost teh štirih odlikovanj v sploA- I nem in osebnem oziru, pripel odlikovancem rede | in pozval navzoče, da vzkliknejo v zahvalo in slavo Nj. Vel. kralja. V imenu odlikov.incev se je toplo in vneto zahvalil prof. dr. Dolar. Gimnazijski orkester je strumno zaigral zaključaico, nakar t»e je siavuost zaključila.
□	V gledališču jc drevi druga letošnja operetna premijera. Uprizori se Leharjev »Škrjan-čkov gaje.
□	Oproščen. V četrtek se je vršila pri tukajšnjem okrožnem sodišču razprava proti Mirku Geratiču iz Negovskega vrha. Obtožnica navaja, da je 13. apr. pri Sv. Benediktu v Slovenskih goricah nagovarjal Avgusta Zemljiča, da pregovori svoje sošolce, brate Orlice, da izstopijo iz Sokola Avgust Zemlji« je pri preiskovalnem sodniku izpovedal, da ga osumljenec ni nagovarjal v gornjem smislu, ampak da se je učitelju Janezu HoSkarju zadevno navedene svoječasne informacije glede prigovarjanja zlagal. Razpravo je vodil dr. Lešnik; obtožbo je zastopal državni pravdnik dr. Hojnik; zapisnikar dr. Dev. Geratiču je zagovarjal odvetnik dr. Le-skovar. Globok vtis so zapustila v razpravni dvorani dr. Leskovarjeva izvajanja zlasti na meetu, ko je navajal: »Ko je prišel obtožeoec k meni z obtožnico, sem ga vprašal. Če morda le ni imel kakih zvez z dejanjem Avgusta Zemljišča. Nato mi je obtoženec odgovoril: »Kaj pozabljate, da sem bivši Orel; ako bi bil storil, kar mi obtožnica očita, bi to tudi priznaL« V svojem obrambnem govoru je nadalje naglašal dr. Leskovar, da je •bivSi »Orel« zbiral v svojih vrstah cvet kmetske mladine ter jih vzgajal k poštenosti in resnicoljub-jju; in obtoženec, ki uživa v domači župniji sloves dobrega, poštenega in marljivega fanta, je bil tajnik Orla pri Sv. Benediktu v Slovenskih goricah. Ob zaključku svojega govora ugotavlja, da ne samo, da niso izvedeni dokazi potrdili obtoženčeve krivde, ampak so nasprotno izkazali njegovo popolno nekrivdo. Mirko Geratič jo bil nato oproščen.
□	Krščanska ženska zveza ima jutri ob šestih zjutraj svojo cerkveno pobožnost s skupnim ■v. obhajilom v baziliki Matere Milosti. Z društvenimi znaki.
□	Iz carinske službe. K tukajšnji glavni carinarnici so nadalje premeščeni carinska kontrolorja Štefan Rafajlovič, doslej v Šibemku in Bogdan Cvitkovič, doslej v Zagrebu, ter glavni skladiščnik Franjo Vaupotič iz Ljubljane. V Veliko Kikin-do pa je premeščen glavni skladiščnik pri tukaij-Snji carinarnici Ernesl černač.
□	Zaslužno odlikovanje. Včeraj dopoldne je feročil okrajni načelnik dr. Ipavic železniškemu uradniku Maksu V e d e r n j a k u odlikovanje jugoslovanske krone V. stopnje. Čestitamo.
□	Zanimiva razprava je bila včeraj pri tukajšnjem okrožnem sodišču. Na zatožni klopi je »edel 40 letni čevljar Alojzij Kožar od Sv. Miklavža pri Mariboru in sicer radi pregreška zoper zakon, oblastvo in javni red. Dne 5. novembra 1929 je namreč v sv« i vlogi na ministrstvo za agrarno reformo in poljedelstvo v Belgradu obdolžil šefa tukajšnjega agrarnega referata J. Osojnika in pa občinskega predstojnika pri Sv. Miklavžu Jakoba Florjančiča, da sta v izvrševanju svoje službe postopala strankarsko; dne 15. decembra 1929 pa Je
Ljubezen Vašega moža
il boste ohranili, ako skrbno pazite na nego telesa. Uporabljajte zaradi tega za Vašo dnevno intimno toaleto preizkušeno sol za izpiranje »I s 1 a« umiva I n o sol, ki čisti zanesljivo in prijetno diši. Proizvaja se v Salini kopališča Ischl, in se dobiva v vseh drogerijah, lekarnah itd._
Urejena prebava in zdrava kri se dosego z dnevno uporabo pol .čaše naravne »Franz-Jose!< grencice. Strokovni zdravniki za motenja v prehrani hvalijo »Frani-Josel«-vodo, ker pospešuje delovanje želodca in črevesa, ргергебије oteklost jeter, zvišuje izločevanje ?.nlča in sečnice, poživlja izmenjavo snovi in osvežuje krt. »Frani-Josefc-grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
žttpanu Florjančiču, ki ga spoštuje radi njegovih zaelug cel mariborski okraj, ob priliki, ko je po nalogu okrajnega načelnika prišel z obtožencem nibit, zopet očital strankaretvo. Razprava se je radi zaslišanja nadaljne nove priče preložila.
□	Nič aerokluhske tombole. Tombola tukajšnjih »Naših krik, ki bi se imela vršiti jutri nn Trgu Svobode, ne 1)0; preložena je na prihodnjo nedeljo dne 19. t. m.
□	Jutri... Na Trgu Svobode tombola invalidov; v Omladinekem domu se predvaja znani film »Devica Orleanska«; v dvorani Prosvetne zveze ob pol 17 predavanje Krščanske ženske zveze; v Unionskem kinu ->Vesoljni potop-".
Št. Janž na Drav. pot ju
Ju4ri se vrši v hi. Jun/o na Dravskem polju
slovesna blagoslovitev novo /.grajenega društvenega doma, ki je last domačega izobraževalnega društva. Istočasno se bo tudi blagoslovita nov« motorna brizgal,na. lHagoslovitvene obrede bo i/.vršil presvitli škof dr. Ivan To-m u /. i č iz Maribora, ki bo daroval sv.jnušo ob 10 v zu pni cerkvi. Popoldne se vrši v novVui domu predstava: »Žrtev »povodno molčečnosti!. Slovesnost sc vrši ob vsakem vremenu.
Celje
■& Slovesni blagoslov palače Ljudske posojilnice v Celju. V nedeljo dne IS), oktobra t .1. praznuje najmočnejša celjska zadruga Ljudska posojilnica svoj veliki praznik: blagoslov svoje nove palače. Z njo bo v nič manjši radosti praznovala naša celjskn agilna prosvetna organizacija, ki bo imela v palači priliko za še živahnejši kulturni misijon.
£r V celjski bolnišnici je umrl včeraj tU letni drvar Franc Pec iz Oplotnice. N. v m. p.I
0 Osebne spremembe na reljski gimnaziji. Na celjski gimnaziji je nameščen kot profesor g. dr. Kajetan Gantar, doslej profesor na gimnaziji v Novem mestu. Gdč. Zdenka K r a s o v i č , suplent-ka na celjski drž. realni gimnaziji je premeščena v Zagreb na II. žensko reajno gimnazijo.
0 Naročila za knjige, ki jih namerava izdajati v serijah Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani, sprejema v Celju tudi Slomškova tiskovna zadruga.
.0 Smučarji! Pri Savinjski podružnici SPD v Celju se je ustanovil posebni zimsko-sportni odsek, ki ima namen gojiti zimski šport kot smučanje, sankanje in podobno. Odsek je že prijavljen pri mariborski zimsko-sportni podzvezi kot član. Vsi smučarji ste vabljeni k sodelovanju. Radi verifikacije pri Podzvezi naj se zglasijo vsi pri g. Kranjcu ali pa pri g. Kopinšku najkasneje do 20. oktobra t. 1., da odsek ne zamudi roka prijave.
& V jarku so ga našli. France C., ki mu je bilo tam v januarju v Mariboru na železnici odrezalo nogo, se ga je bil predvčerajšnjem v Celju nekoliko nalezel. Pozno zvečer jo je mahnil peš v Žalec. Na Ljubljanski cesti pa je izgubil ravnotežje in cmoknil v vlažni obcestni jarek. Okoli polnoči jo že bilo, ko ga je prebudilo pazno oko postave. A France je bij še vedno toliko trd, da ga ni bilo moči spraviti po nogah nikamor. Mocal je priti voziček in v njeni so Franceta zapeljali na stražnico od-nosno v policijski zapor. Tam so ga zelo prijazno pozdravili, ker so ugotovili, da imajo s Francetom že od preje neke »rajtenges.
-C* Minister gospod Preka se je predvčerajšnjim mudil nekaj časa v Celju, kjer je inspiciral zdravstvene zavode.
Krekova knjižnica
V našem slovstvu je že bila dolgo vrzel, ki je klicala po nujni zamašitvi. Imeli smo književno ustanovo za inteligenco, imeli Mohorjevo družbo za kmečke ljudi, nismo pa imeli ničesar za delavstvo.
Tega se je zavedala Delavska založba in začela z izdajanjem Krekove knjižnice. Dvomi in nezaupanje, ki je nastalo v začetku, se je razpršilo, ko je izšel prvi zvezek. »Proletarske novele*: so izzvale splošno priznanje in ko je to priznanje potrdil Sv. Boštjan iz predmestja, ni več nobenega dvoma, da se Delavsi<a založba jasno zaveda svojega pomena in da dostojno maši vrzel. To niso knjige pristransko tendencijozne, nego so izzvale tudi v svetu priznanje o visoki umetniški vrednosti. Kdor je prečital »Proletarske novele:, bo to priznal.
Pri vsem pe so knjige tudi po svoji zunanji obliki lepe in jih lahko postaviš v vrsto drugih publikacij.
Knjige izhajajo redno vsak četrti mesec (torej trikrat na leto) in stanejo mesečno 4 Din. To je zelo malenkostna vsota, ki jo vsakdo zmore in zlasti, ker so knjige neprimerno več vredne Cena je zato malenkostna, da vsakdo lahko naroči in tako podpira lepo proletarsko knjigo.
Naroča se pri Delavski založbi v Ljubljani, Delavska zbornica, Miklošičeva cesta.
Cerkveni vestnik
Karmel na Selu. V sredo dne 15. oktobra, na praznik Velike sv. Terezije bo v Karmelu na Selu prva sv., maša ob У,5 zjutraj, slovesna ob pol '5 in nato še več tihih sv. maš. Popoldne ob 4 ho pridiga in litanije z blagoslovom.
Iz društvenega ftvtfenfa
Stolna prosveta ima v nedeljo dne 12. t. m. ob pol 6 popoldne redni letni občni zbor v Jugoslovanski tiskarni.
Družabni klub. Občni zbor družabnega kluba v Ljubljani se Vrši v soboto, dne It. t. ni. ob 20 v srebrni dvorani hotela »Union« z -»bičajmm dnevnim redom. CIani se nljudno vabijo, .i a so občnega zbora polnožtevilno udeleže. — Odbor.
Družabni klub Ima vsako soboto svoje ke-gljaške večere v hotelu Miklič ob 20.
Prostovoljno gasilno druitvo sa Barju priredi v nedeljo, dne 12. oktobra ob 3 popoldan, vinsko I trgatev pri Češnovarju na Dsleniski cesti. Tatovi ' grozdja iskreno vabljeni.
Gospodarstvo
Zborovanje srednjeevropskih borz. Dne 11.
in 12. t. m. zborujejo že tretjič srednjeevropske borze in siceT letos v Zagrebu. Na sestanku bodo zastopane borze Zagreb, Dunaj, Ljubljana, Belgrad, Budimpešta, Praga in Bukarešta. Leto* predseduje po turnusu zagrebška borz«. Na zborovanju bodo razpravljali predvsem o izboljšanju tehnike borznega kupčevanja, zlasti pa se bodo zavzele za po-1 enotenje vse efektne kupčije.
Promet Pottne hranilnice je dosegel v septembru rekordno višino. Znašal je 6.021 6 milj. Din, v prejšnjem mesecu samo 5.785.3 milj. Din. Istočasno pa so se znižale vloge na ppštno čekovnih računih od 847 na 815.2 milj. Din. Stalno pa napredujejo hranilne vloge, kjer je v mesecu septembru prišlo nad 4000 novih vlagateljev in so vloge narastle od 177.6 na 184.3 milj. Din.
Državna tiskarna v Belgradu. Iz pravkar objavljenega računskega zaključka Državne tiskarne v Belgradu za proračunako leto 1929-1930 posnemamo, da so znašali dohodki 32.7 milj. Din (proračun 20.8), izdatki pa 20.7 (18.95) milj. Din.
Nova delniška družba. S sedežem v Belgradu je bila ustanovljena »Prva mehanička fabrika stekla za prozore«, z glavnico 27 milj. (26.900 delnic po 1000 Din na ime, 1000 Din nom.). Ustanovni občni zbor se vrši 18. oktobra t. 1.
Okrajna sadjarska anketa v Prevaljah se ne vrši, kakor je bilo sprva uradno razglašeno, dne 13. t. m., ampak vsled tostvurnega brzojavnega odloka kr. banske uprave dne 16. t. m. ob pol 9.
Dopolnilni tečaj za že izvežbano avtogenske varilfe. Zavod za pospeševanje obrti Zbornice TOI priredi v livarni Tehniške srednje šole v Ljubljani od 23. do 31 oktobra t. ). poseben avto-genaki tečaj za dopolnitev že izvežbauih varilcev, ki so tak začetniški tečaj že obiskovali, odnosno bih zaposleni delj časa z avtogenskim varenjem. Vežbalo so bo varenje na deeno, levo, naprej in navpično nad glavo, zvarni šiv kot konstrukcijski element, pri železu, bakru, medi, aluminiju in zlitinah, dalje kalkulacija in rentabilnost. Pri tem se bo vse vežbanje vršilo po možnosti na komplicira-liej&ih popravilh predmetov, ki spadajo v meha-Jiištio, ključavničarsko, inštalatersko in strojno stroko. Pozivamo mojstre, pomočnike iu tovarniško varilce, ki so že izvežbani iu bi зе radi v svoji stroki Izpopolnili, da se priglase neposredno ustmeno ali pismeno Zavodu za pospeševanje obr-ta Zbornice TOI v Ljubljani in sicer najkasneje do 18. t. m. Vsak naj obenem preskrbi kak komplicirane^! predmet1 iz svoje stroke, da ga prinese s seboj redi popravila, odnosno vežbanja
Pristojbina znaša za mojstre in delovodje ! loO Din za pomočnike po 100 Din. Podrobnejša navodila dobe prijavljene! pismeno.
Brezplačno popravilo strojev, avtomobilskih hlokov, karterjev itd. Zavod za pospeševanje obrta Zbornice TOI v Ljubljani priredi od 23. do 31. oktobra t. 1. dopolnilni letaj za že izvežbaue avto-genslte varilce. Pri tej priliki se bodo izvršila tudi kompliciranejša popravila raznih strojev in strojnih delov, avtomobilskih in avtobusnih jiarter-jev in blokov ter raznih drugih podobnih pokvarjenih ali zlomljenih kovinskih konstrukcij i/, železa, jekla, aluminija, bakra ali medi. Varenije in popravilo se vrši pod vodstvom strokovnjaka in-ženerja iu varilnega mojstra st rokovnjaško. Da se morejo dobili primerni predmeti, poziva podpisani zavod industrijske in obrtniške tvrdke, lastnike [ avtobusov in avtomobilov ln ostale imetnike gori-omenjenih predmetov, da pošljejo, mi nosno pripeljejo popravila potrebne predmete v livarno Tehniške srednje šole. kjer se jim bode izvršilo popravilo brezplačno. Zavod bo zahteval eanio povračilo za uporabljeni materijal. Vsak interesent mora priti ob zaključku tečaja sam po poslani predmet. — Zavod za pospeševanje obrta Zbornice TOI v Ljubljani.
Prodaja. Dne 21. I. m. se bo vršila pri Kinndi Drav. žand. p. v Ljubljani ustmena licitacija glede prodaje 3080 kg raznih krp od suknens ebleke, volnenega perila in od vojaških odej t^r glede prodaje 1200 parov iznošenih čevljev.
Borza
Dne 10. oktobra 1930. |
DENAR	j
V zvezi z gibanjem na mednarodnem deviz- j nem trgu, kjer so v Curihu tečaji vseh devk po- i pustili (vzrok za oslabitev je velik beg kapitala, j ki gre ves v Švico zlasti iz Nemčije), so tudi tečaii ! pri nas nadalje popustili. Promet je bil znaten, po- j sebno v devizi Newyork, katere je bilo zaključeno i ca. 1.7 miljona, nadalje je bil znaten promet tudi i v devizi Praga. Privatno blago je bilo zaključeno j le v devizi Trst, dočim je ostale devize dala Narodna banka.
Ljubljana (v oklep, zaklj. teč.). Amsterdam 2275 bi., Berlin 1340—1343 (1341.50), Bruselj 786.63 bi., Budimpešta 987.96 bi., Curih 1094.40 do 1097.40 (1095.90) Dunaj 794 40—797.40 (795.90), London 274 bi., Newyork 56.17—56.37 (56.27), Pariz 221.27 bi., Praga 167.06—167.86 (167.46), Trst 294.05—296.05 (295.05).
Zagreb. Amsterdam 2269.50—2275.50, Berlin 1340—1343, Bruselj 786.63 bl„ Budimpsšta 986.46 do 989.46, Curih 1094.40—1097.40, Dunaj 794.40 do 797.40, London 273.63—274 43, Newyork 56.17 do 56.37, Pariz 220.27—222.37, Praga 167.06—167.86, I Trst 294.20—296.20.
Belgrad. Amsterdam 2272—2278, Berlin 1340 do 1343, Čutih 1094.40—1097.40, Dunaj 794.40 do 797.40, London 273.60—274.40, Newyork 56.17 do I 56.37, Praga 167.06—167.86.
Curih. Belgrad 9.1275, Amsterdam 207.55, Atene 6.65, Berlin 122.40, Bruselj 71.80, Budimpešta 90.15, Btikarest 3.0575, Carigrad 2.44, Dunaj 72.59, London 25, Madrid 5210, Newyork 514.45, Pariz 20.1875, Praga 15.265, Sofra 3.73, Trst 26.94, Varšava 57.70, Kopeinhagen 137.65, Stockholm 138.20, Oslo 137.65, HelsringEors 12.95.
VREDNOSTNI PAPIR|1
Tendenca za državne papirje je bila danes slabejša in tečaji so nižji kakor včeraj. Posebno je popustil tečaj 7% inv. pos. v Zagrebu, v Belgradu pa nekoliko manj pri znatnejšem prometu. Vojna škoda je popustila za cele 3 Din. Pa je bil v škodi v Belgradu znatnejši promet. Posebno znatno pa so nazadovali dolarski papirji v inozemstvu v zvezi s splošno stagnacijo na inozemskih borzah. Tudi tečaji na naših borzah so bili slabejši. Promet izkazujejo samo 7% papirji. V bančnih papirjih je bil v Zagrebu običajen promet v delnicah Poljo-, Union- in Jugobanke, nadalje Praštedione po ne-izpremenjenih tečajih. Industrijski papirji so nadalje brez interesa in beležijo zaključek le delnice Slavonije po običajnem tečaju.
Ljubljana. 8% Bler. pos. 92.50 bl„ 7% Bler. pos. 82.50 bi., Celjska pos. 160 den., Ljublj. kred. 122 den., Praštediona 905 den., Kred. zavod 170 do 180, Vevče 124 den., Stavbna 40 den., Sešir 105 dan RUI» 28Љ—300.
Zagreb. Drž. pap.: 7% inv. pos. 85—88.25 (86), agrari 55 bi., vo;na škoda ar. 430 -432 (4"?0), kasa 430—432, X. 432 bi.. XII. 430—433 (430). srečke
Rdeč. križa 52 bi., S% Bler. pos. 93 bl„ 7% Bler. pos. 81—82 (82,75, 82.50, 82), 7% pos. Drž. hip. banke 80—81.875, b% begi. obv. 72—74, pos. m. Zagreb 75 bi., tob. »fefrke 32 bi. — Bančne delnice: Ravna Jora 75—80, Hrvatska 50—60, Katolička 36 do 40, Poljo 56—56.50(56), Kreditna 96—101, Union 191—193 (191), Jugo 78—79 (77.50—78), Lj. kired. 122—132, Medjunarodn« 66—70, Narodna 8.100 do 8.200, Obrtna 37—40, Praštediona 922— 923 (922), Etno 150—160, Srbska 188—190, Zemaljska 128 do 132. — Industrijske delnice: Nar. šum. 25—30, Guttmann 145—147, Slaveks 57—60, Slavonija 200 do 210 (200), Našice 1.100—1,250, Danica 99—103, Pivara Sar. 185—200, Drava 215—230, Šečerana Osjek 295—300, Nar. ml. 20—25, Osj. ljev. 190 do 210, Brod. vag. 60—82.50, Union 120—140, Vevče 124—140, Isis 45—50, Ragusea 397—400, Oceania 199—210, Jadr. plov. 560—600, Trboveljska 365 do 370, Cement Split 450—480.
Belgrad. Narodna banka 8.180, 7% inv, pos. 89—89.25 (338,500), atfrari 54.50—56, voina škoda 446.50—448 (1.900), XI. 451.50—453 (700), XII. 454 do 456 (3600), 7% Bler. pos. 85 (200 dol,), 7% pos. Drž. hip. banke 82.50.
Notacije drž. papirjev v inozemstvu. London 7% Bler. pos. 78—81, Newyork 8% Bler. pos. 87 do 91, 7% Bler. pos. 77—80.
Dunaj. Don. sav. jadir, 89.05, Wiener Bank-verein 17.50, Bodencredit 47.20, Creditanstalt 159, Aussiger Chemische 156, Ruše 35, Slavex 7, Mun-dus 151, Alpine 19.75, Trboveljska 45.60, Prager Eisen 349, Rima Мигапу 77.55.
Žitni trg
Danes javlja Budimpešta zopet slabejšo tendenco in tudi pri nas je položaj zopet postal slab. Zanimanje za blago je malenkostno. Cene pa so tudi nekoliko popustile in sicer za 1—2 pari pri kilogramu. Danes se je zahtevalo za gornjebačko blago 152.50. Nadalje je bila danes zaključevana umetno sušena koruza po 96. Tudi za koruzo je tendenca slaba. V splošnem je položaj na našetn trgu negotov in vse čaka na razvoj cen v inozemstvu.
V Ljubljani »o notacije neizpremenjene.
Novi Sad. Vse neizpremenjeno. Tendenca slabša. Promet: pšenica 16, ječmen 21.5, otrobi 36, koruza 7, moka 1 vagon.
Sombor. Pšenica bč. 80 kg 150—155, bč. okol. Sombor 78 kg 140—145, gor. bč. 79/80 kg 150—155, sr. 78 kg 132.5—137.5, slav. 78 kg 130—135, ban. 79 kg 140—145, ban. Bega kanal 78/80 kg 145—150, ban. ladja Dunava 140—145; oves m rž neizpretne-njena; ječmen sr. 65 kg 100—105, bč. pol. 69/70 kg 130—140, bar. 155—160; poruza bč. prompt 105 do 110, bč. Donava 92.5—97.5; moka bč. 0 in 00 265.5 do 275.5, 2. 235.5—245.5, 5. 205—215. Tendenca slabša. Promet skupno 381 in pol vagona,
Budimpešta. Tendenca slabša. Promet miren. Pšenica okt. 15.42—15.49, zaklj. 12.42—15.44, marc 16.40—16.41, zaklj. 16.40—16.41, maj 16.80—16.81, zaklj. 16.80—16.81; rž okt. 8.65, marec 9.62—9.65, zaklj. 9.61—9.63; koruza maj 12.32—12.51, zaklj. 12.51—12,52, tranzit 11.10 mai 11.10—11.18.
Živina
Mariborski svinjski sejem 10. oktobra. Pripeljani 102 svinji in 1 ovca. Cene: mladi prašiči 5—6 tednov 80—100, 7—9 tednov 150—200, 3—4 mesece 250—300, 5—7 mesecev 400—450, 8—10 mesecev 550—650, 1 leto 900—1000 Din. 1 kg žive teže 10—13, 1 kg mrtve leže 15—17 Din. Prodaniii 45 glav.
Hmelj
Niirnberg, 10. ckt. as. Pripeljanih ie bilo 300 bal, prodanih pa 200; haliertauski slabše kvalitete 55—65 mark, srednje kvalitete 70—90 in prvovrstni 95—105 mark. Razen tega tetnanški I. 200 in planinski hmelj 60—65 mark. Inozemski hmelj brez kupčije. Razpoloženj še nadalje mirno, nakupovanje čvrsto, posebno za haliertauski hmelj.
Iz službenih objav
Razpust društev. Kr. banska uprava je razpustila, ker že več let ue delujejo, nimajo ne članov ne imovine in sploh pogojev za pravni obstoj, sledeča društva: Podporno društvo delavcev in delavk v ljubljanski tobačni torani, Podružnica Krščanske šole v Komendi okraj Kamnik, Podružnica v župniji Rova v istem okraju in Društvo kmečkih fantov in deklet v Radomljah, okraj Kamnik.
Iz zdravniške zbornice. V imenik Zdravniške zbornice jc bil vpisan dr. Jirku Bernard, zasebni zdravnik v Slovunigradcu.
Iz odvetniške zbornice. V imenik odvetnikov sta bila vpisana dr. Rom Rihard v Kočevju in dr. Kerschbaume: Rcinhold v Celju. — Dr. Černe Fer-do sc preseli s svoio pisarno iz Slovenjgradca v Dolnjo Lendavo.
Razpis služb. Rektorat univerze v Ljubljani razpisuje za institut za fiziko mesto asistenta, Prošnie je vložiti do 30. oktobra pri rektoratu. — Za porodniško-ginekološki oddelek splošne bolnišnice v Mariboru se razpisuje mesto diplomirane babice z dovršeno babiško šolo in z najmanj dveletno prakso v bolnišnici. Prošnje je vložiti do 24. oktobra pri vodstvu splošne bolnšnice v Mariboru.
Lov krajevne občine Križe se bo oddal v zakup na javni dražbi v občinski pisarni v Tržiču dne 26. novembra ob 10 za 4 leta in 4 mesece.
Vpisi v trgovinski register. Gustav Stiger, trgovina z mešanim blagom, Celje; Autoiux d. z. z o. z., specijalna elektrotehnična in strojna delavnica, Ljubljana (20.000 Din, aport 10.000 Din; Do-linšek Josip, Barkov Nikolaj); A Goreč d. z o. z., Ljubljana (60.000 Din; Ogrin Franc, Goreč Joso in Kocbek Viktor); F. Heinrihar, lesna industrijska d. d., Škofja Loka (500.000 Din; H. Franc st. in ml. in Stanko); Union, tovarna kisa d. z o. z., Drago-melj (20.000 Din; Sever Martin, Strniša Anton). Danila Bauer, trgovina z lesom, Maribor. Ivan Breščak, carinsko posredništvo,
Izpremembe v trgovskem registru. Lesna eks-portna in industrijska d. d. v Mariboru. (Izbrišejo se dosedanji upravni svetniki: Pavel Horvat, Stje-pan Kenfelj, Florjan Zupane, dr. Janko Orožen, vpišejo se pa dr. Walter Thalman, Artur Pater-nolli, Kurt Thalman, Maks Herman; pravila so iz-
Eremenjena. — DoLnjelendavska hranilnica d. d. v olnji Lendavi (izbris upr. svetnika Strauss Florjan, vpis Wortman Armin). — Tovarna za špirit in drože d. d. Rače (izbris upr. svetn. Haas Rudolf, ing. Lenarčič Milan, vpis Petelin Anton, dr. Glanč-nik Franc). — Jugorhotnberg & Co., d. z o. z. (iz-prememba pogodbe). — Peko, d. z o. z., fabrika-cija in prodaja čevljev prenese sedež iz Ljubljane v Kovor pri Tržiču. — Salus, d. d., Ljubljana (vpis upr. sv. mr. ph. Ančika Josipa). — Trboveljska premogokopna družba (vpis upr. sv. dr. B. Markovima). — Poppaea, F. Hann & Co, (imetnica tvrdke odslej samo Jovanovič Ljubica). — Izbrisale so se radi končanega konkurza podružnice Slovenske banke v Celju, Ljubljani in v Kranju.
Dne 11. novembra 1930 ob 9 bo pri sodišču v sobi štev. 6 dražba neoremičnin: zemljiška knjiga d. o. Apače, vi. št. 196." Cenilna vredn. 43.280 Din; vrednost pritikline 3340 Din; najmanjši ponudek 31.080 Din. — Okrajno sodišče v Ptuju, odd. IV.
Mojstrska vohunka
Te dni je iršla zanimiv* Icaijga H. R. Bern-dorta o glasovitih vohunih u časi svetovne vojae Obširno pofiavje knjig* je posvečeno nemški v\> hunki »MidemiMselle ikvteur«. o kateri piše Bern-dori takole:
Spomladi leu 101$ se je plavila v Barceloni bogati Američanka, ki s* je izdajala za ženo lastnika plintar. in se 2 vsemi svojimi močmi stavila na razpolago spir.skemu Rdečemu križu. Kmalu * organizirala ekspedicijo španskega Rdečega križa na francosko tronto. Fkspedicija. ki je sestajala z 7 dam pod vrhovnim vodstvom bogate Američanke. te prehodila vso francosko fronto in sc ustavljala v vsaki bolnišnici, pa naj bi bila oddaljena ie nekaj kilometrov od bojne črte.
Nekega večera je !v>)nišnici ob Mami komaj
Scr.» x □« CanhjL. vodite! upornikov \ Bran;
k^ahm&ii velikemu navita ranjencev Sestre >o se i »•sem m,>im: trudile, toda niso mogle >pi\4t abver»vari v seh ranjencev. katere so kar nipre; mtaiEii V tem trenotku pa je prišla tis Amen-5 svojim spremstv om in takoj siopili \ ikci-vv Атпегч-anki je pomagala sestri predstojnici, aočrr so ostale španske gospe pomagale drug-od. Teoi ni prinesli saniteici na nosilnicah dva iMji in ie sicer nekega kapetana francoskega ge-жп^-ж^п	:c nekega belgijskega poročnika.
Sesrri. irediucz se r pobrigala za kapetana. Američanka tu z± poročnika. Ta jo je zaprosil za r^L^r;	trm ko mu jo je prižgala, jo e
шаадс .-cezc vi. ш naenkrat kriknd: -Nemška vafanfci - rrtar>>. kaperar. ki je trpel hude bo-ieĆDe -e -	afrrni! 1 svojemu tovarišu in
пш гд _ . д -T: sc in.'r iir* od ameriškega Rkč^i sin. r>t gorar: neatonosti!« Toda p» : -očsik s .mi rr. sr?: Tn±:tvi in zagotavljal.
j jo co deor: teze :z -e ta dnu Made-
■
.iccmr Prikaei. so rinvTuk; ia sedaj je tudi itaprta« rarar.al saj je^si: anr - ra jo. Ti na je	a гз Ујиаш.' rewc r riSriJ .i.
:z šotora. Ubrala. t тгта.: г;л .s travmkev . bližnji	t ^г" ^^ t-ircoi-54 tjčšs
skoćila о^та . . ч л ta т»:- - \ es ču so streiiai: a d; л i: акјеогчз^е.	se : ;e.
da je preš^ ташаијвг фпбхвзж r i.j se je pri-biižala patru"; teitška arrDerjr. < zil cj!a rojakom: • Prcpe: ,\<t —jt tc:	o!< i^d'.j je v i."o. k: jc t* rrtpi: ia iii : povdjstvo^ ■n tam ;« s karto i гм: ггхлтИл francoske armade. гптдсГд t®: nx - rsspcktženie.
Belgijsii рсгосшк nt -<zn z. zma6L Pene A usti n. tako se jt nm immiwal ta pcrcčr.ik. je ie aoigo pczttai n гвабо гл i«e ie есжга: da io ie izczzii kot vohunite. v,.ia -litra: inc ie ttšia.
ienianil « ;« z njo ieta. t>I+ . Вгзађа ш 5epe loiniAi ga i<c tako cčaraia. ia «« je zajfeial nzr. K—- - sta pr.retali -icapce ziere z а-г.г-с-tuOBi Vo2:la -ta j« 'жгА po	rim.
еЈ-лсс.аЈа itevilae amošaje rrdnjane Веке .i* b zeic pocosen na »o. da se -	.iii'i-л
u.f. zanima za vsako podrofccoer po rit nu pa se jima je nedalerl cd жзпбв tat* -rjc'tr:. lito. Dočim je Aaitic jr.cn. u aeiiar » <жа зекл «ino hitro pisaia за papir, 7*ii. t« n ■>»sjn:: :.eter in odnesti pacr > «4® \nvr. l.. t. <-,r kavalir je takoj skoči! za : m. jten fi .f '.n.i rotila, da se ni vredno sofi'. treč-ti-'»«.'.<	• jamo ш dolgo časa ga m. оЈгј
X . -a " dež*! »Mer je deji'.	v:
>N'i ga v jami*. Skočil je v avto in z veliko brzino st* se odpeljala dalje. Austin je bil strašno bled. Na nekem križišču je opazil orožnika. Ustavil je avlo, skočil ven in zaklical orožniku, naj se po-žuri. 2enska, ki je ostala sama v avtomobilu, pa jc v trenutku skočila h krmilu in so s silno brzino odpeljala sama dalje. Avto je rdrvel proti bližnjemu gozdu in se zaletel v neko drevo. V zadnjem trenotku je še skočila z avtomobila, ki se je popolnoma razbil. Nato je tekla naprej in prišla do nekega kanala. Skočila je vanj in plavajoč dosegla čoln. ki je ti čas plaval po kanalu. Obljubila je čolnarju 3000 frankov, če jo prepelje čez mejo. Beg sc ji je popolnoma posrečil.
Austin. ki jo je nekaj čas.t zaman zasledoval, jc dorični listek pokazal svojim predstojnikom. Na listku so bili točno označeni podatki o trdnjavah, kaliber trdnjavskih topov in kako daleč neso. Tajna belgijska služba je sporazumno z angleško ugotovila. da jc Austin nasedel znani nemški vohunki -Madcmoisellc docteur*. Štiri leta pozneje jo je Austin ponovno srečal in tudi takrat mu jc ušla.
Ana Marija Lesserx, tako je biki namreč pravo -io tc vohunke, se je rodila v Berlinu. Ko je b .a stara lo let, je naletel na njo Matthesius, šel nemških vohunov in je odkril v njej irreden talent zi tajno službo. Prvo njeno podjetje je bilo v Vo-k'er sc je tako prikupila nekemu francoskemu častniku, da ga jc morala spremljati pri vseh manevrih. Dekletu je bilo to zelo všeč. zakaj bila jt n voda na njen mlin. Ob vsaki priliki je fotografiran svojega častnika, posebno tedaj, če je biki njegovim hrbtom kaj zanimivega. S celim kurom si.k se je vrnili v \en>čijo in Matthesius ji e rekel, ko mu jc pokazala slike: -To je najvažnejše odkritje v teku radnjih let*.
Deknali je p^otent celo svetovno vojno in s sv o .mi vohunskimi rvniieiji silno koristila nemški armadi Kmilu je pestili znana in Francija je sjKvmsla v njej tako nevarno vohunko. da je razpisala ni njeno giivo pol milijona frankov. Toda na noben r,*o.n e niso mogli dobiti v roke. Dvoje njenih rvvi e-tii smo že v začetku omenili, omenimo še eno. kjer je res v polni meri dokazala svojo sjv>sobnost ii vohunstvo. Leta 1017 je nemški ge-
Društvo odžaganih južnoameriških predsednikov
Južnoameriški predsedniki n. r. zborujejo v gostilni pri »Veselem itrbunku«. JužnonmcrUdu' drJave Argentina, Peni, Ecuador in Bolivija ?o zaporedoma po več ali mani krvavih bojih pos'nlc svoje predsednike v »pokoj*. Sedaj c na vrsti dr. P estes v Brazdi,i. — lrigoycn: »Gospodjel Nov član
sc jc prijavil.«
rano jvbegnila čez mejo. Kmalu za tem sc jc lotila novega podjetja kot ameriška bolničarka, kar smo opisali >e v uvodu. To je bilo tudi njeno zadnje podjetje. Takoj po končani vojni so ji odpovedali živci in svoje zadnje dni preživlja med zidovi norišnice v Švici.
Društvo narodov pripravlja preosnovo koledarja
Ze dolgo časa sc Društvo narodov bavi z mislijo reformirati sedanji koledar. V to svrho jc bila imenovana posebna komisija. Člani tc komisije so tudi zastopniki raznih ver. ker pridejo pri preosnovi koledarja pole^ pedagoških in gospodarskih vprašanj v po-štev tudi važna verska vprašanja. Vladam, ki so članicc Društva narodov, in važnim med-
Novi Caoitani Reagenti- republike San Marino po izvolitvi Ljudstvo jih pozdravlja s fašistovskim pozdravom. Бга Marino šte;e 13 ?00 prebivalcev ia je ena naiman šth držav na svetu. Stoji pod pro-tekioratoc: llai: e. Mala državica ima klmb temu nad 1000 mož močno armado.
neralni štab rabil nujco podatke o moči cove sov- narodnim zvezam je odbor za preosnovo ko-ražnikove vojske. Ana Lesverx se je odpravila v j ledarja razposlal vprašalne pole, naj sc po-Par:z ko( navadna služkinja in to v času, ko so drobneje izrazijo o nameravani reformi. Preže .si nemški agentje pobegnili iz Francije, ker težen del vprašanih je že poslal svoje odgo-yj . — pcstala tia prevroča. Posrečilo se ji je. da •t dir 'i službo hišnice v hiši. kjer je bil glavni .rt. francoske protišpijonaže. Ponoči je čistila -r. r -.rt , r A. Neke noči se je v ugodnem tre-Trtti. vr.r- žsli s'.-jibujočemu podčastniku in mu tomo .i to: згл cur.;o. namočeno v narkotinu. jt aezrvts-.e: a tla in ta trenotek je pora-'.tia . vhiicka
bi Iit.rii. S ; ' rmc..
'T.tr.vw i-'.mnn t eei> -poa francoska policija. t	m so тпг.т vjeti. Zopet je neovi-
vore oziroma predloge. Te je komisija razdelila v dve skupini z označbo »načrt B« in -načrt C*.
Skoro vsi odgovori vsebujejo kritiko sedanjega koledarja, ki ga označujejo kot nedo-statnega. ker je 1. koledarsko leto nestalno, 2. število dni mesecev različno, 3. se novo le-a pogrstila vse spise, ki so ' to ne začne na en in isti dan. 4. pade mesečni Optž. so jo zasledovali vsi j datum vedno na različne dni, 5. je Velikanoč
premakljiva itd. itd.
»Načrt B» in načrt C« soglašata v tem,
da oba posebej označita 3(>5. dan v lelu, n. pr kot prazen dan«. V prestopnem letu naj bi sc uvedla dva »prazna dneva*. S lo novostjo bi se leto vedno začelo na cn in isti dan. V naua'jnjcni sc pa predlogi razlikujejo. »Načrt B-\ jc za ohranitev razdelitve lota na 12 mesecev in sicer naj bi trije meseci tvorili četrtletje: prva dva mcscca naj bi imela po 30 dni, tretji pa 31. Nasprotno pa vsebuje »načrt C« radikalnejše novotarijc. Zahteva razdelitev leta na 13 mcscccv po 28 dni. Trinajsti mescc naj bi sc imenoval »solnčni mcscc« in se vsporcdil med mcscca junij in julij. Na uresničenje teh načrtov bo treba So čakati, ker odgovori zastopnikov verskih skupnosti doslej šc niso došii.
Kuga opira
Neki Američan, katerega so leta 1025. v Mandžuriji ujeli roparji in ki jc bil končno po dolgotrajnem trpljenju osvobojen, jc izdal sedaj o svojih doživljajih posebno knjigo, v kateri med drugim plastično opi.ujc kugo opija med kitajskim prebivalstvom. F!dcn kitajskih generalov, ki so ga s svojimi četami osvobodili, mu jc priznal, da izda letno 5000 dolarjev samo za opij. Roparji so zaposljcvali nakupovalcc opija, ki so pri kmetih pobirali opij kot tribut. Nekega dne jc prišel eden na-kupovalccv k roparski tolpi, s seboj jc imel poldrugi funt surovega opija. Nastalo jc velikansko vpitje zaradi premajhne množine opija. Pa so morali kmetje vojakom, ki bi morali nastopiti proti pridelovanju opija, dati polovico pridelka, da so obvarovali polja pred opustošenjem. Vsak ropar je dobil po 70 gramov strupa. In nekega večera jc ujeti Američan imel priliko opazovali kajenje opija. Na-gnusen smrad se je širil. »Pogledal sem okrog sebe. Na obeh straneh male sobe so ležali roparji, po dva in dva skupaj. Med vsako dvojico je gorela svetiljka. Vsak ropar jc imel v rokah dolgo leseno pipo in jc vdihaval dim, ki je nastajal, ker je ropar držal pipo nad plamenom svetilke. Več kakor 50 od 73 roparjev je ta večer kadilo opij. Kmalu so vsi polegli nezavestni. Še drugo jutro so bili roparji nesposobni za vsako delo. Dva od njih se pa sploh nista več zbudila.. .« — Trgovina z opijem je po vsej Kitajski silno razširjena. Brezvestni trgovci delajo velikanske dobičke, na drugi strani pa uničujejo življenja tisočerih.
Saj sem te vendar poslal k Maijerjevim, da tam popraviš električni hišni zvonec. Pravkar mi je pa Majer telefoniral, da zvonec še vedno ne poje.c
»Dvakrat sem bil tam, pa mi ni nihče odprl, ko sem zvonil.«
*
Sodnik: >Torej vi ste pretepli svojo ženo sredi ulice, zato boste plačali 200 dinarjev globe.t
Obtoženec: »Ali je v tem vštet tudi davek na zabavo?«
#.4
-s*'*-
■ «.М|л/> i
Y iV
n
' • yt'Ai n* iЛљ vл vre*., t*/, /
v }i*0.»«.»;, |ц«г it\,k It ml- J po*t vili nu mr^чh^]t^■ »dr«, predan »o jlll v pom-bntni vlaku tjj.AfK* y inti,iU,* ,/,/>,,* v >ut«fih »a ah mepidjuli v v«ktiuin»ter>ko dvomilo.