XVII - 78-79 - 1996 grahasta penica Sylvia nisoria. Naj na- vedem še zbrane biometrične podatke: dolžina peruti 88 mm in teža 28.8 grama. Seveda sem jo v roki tudi dokumentarno fotografiral. Do sedaj najbolj kasen pod- atek pri nas izvira iz leta 1979, ko sem grahasto penico ujel v JCIIšah ob Savi, in sicer 21. novembra. Dare Sere, Langusova 10, 1000 Ljubljana MLINARČEK Sylvia curruca LESSER WHITETHROAT - Adult with 2 young on 25th 1995 at Maribor V letih 1993 in 1994 sem na območju Studencev pri Mariboru večkrat poslušal petje mlinarčka sredi gnezdilnega obdob- ja. V obeh letih je pel od maja do julija kar po vrtovih v okolici naše hiše. Temu nisem posvečal posebne pozornosti, saj sem sicer neutrudno prepevajočo ptico imel za negnezdeči osebek. Do takrat sem na- mreč mlinarčka poznal predvsem kot množičnega gnezdilca pohorskih visokih barij na nadmorski višini nad 1200 me- trov. Dne 25.6.1995 pa sem na sosedovem dvorišču opazoval odraslega mlinarčka, ki je krmil vsaj dva letenja še zelo nevešča mladiča, kar je nedvomen dokaz o gnez- ditvi te vrste v neposredni bližini. Luka Božič, Pintarjeva 16, 2106 Maribor ČRNOGLAVKA Sylvia atricapilla BLACKCAP - 3 wintering on January 1996 at Slovenska Bistrica Med novoletnimi prazniki, 2. januarja 1996, sem skozi okno opazoval "boj" med kosi, brinovkami in škorci za jabolka, ki sem jih bil nastavil po drevju. Toda priletel je še en konkurent- samica črnoglavke , ki ji je uspelo nekajkrat kljuniti v ostanke jabolka. Cez čas sem opazil še samca črnoglavke in ta nepričakovani "par" je postal reden gost na drevesu pod mojim oknom. Privoščil pa si je tudi ocvirke, ki sem jih nastavil med drevesne razpoke. Ta opažanja sem nato podkrepil še z lovom za obročkanje. Prvič v tem letu sem razpel mreže 21. januarja in ujel samico črno­ glavke, naslednjo nedeljo (28. januarja) pa sta se ujela kar dva samca črnoglavke . Glede na dosedanja kar redka pojav- ljanja črnoglavk v zimskem času (ZOAS - ACROCEPHALUS Sovinc 1994) ocenjujem, da je zadrževanje teh ptic okoli mojega doma v Slovenski Bistrici tudi posledica primernega okolja in zadostne hrane. Poleg grmičevja je zelo dobro obrodila indijska trta, ki se razpro- stira čez južno in vzhodno fasado hiše. To pozobajo tudi-kosi, šmarnice in taščice že v novembru, letos pa so jo škorci in kosi obirali do konca decembra. Tudi s krmlje- njem drugih ptičev sem začel že v začetku novembra, tako da je bilo raznovrstne hrane v obilju. Spremljanje "tria" je bilo potem ves februar lažje opazovati, ker so imele črnoglavke na nogi obroček. Za konec moram priznati, da mi je zaigralo srce, ko sem ugotovil, da so "moje" črnoglavke še vedno tu in vztrajajo ob dobri hrani, kljub neobičajno slabemu vremenu. Iztok Vreš, Grogova 6, 2310 Slovenska Bistrica KROKAR Corvus corax COMMON RAVEN - Pair teeding their young on 4th September 1996 at Vrhnika Od 15.7 . do 27 .7.1996 je bil med delom na zaznamovalni postaji opazovan par krokarjev, ki sta dva- do trikrat dnevno letela na bližnje smetišče na Vrhniki po hrano (izjemi sta 25. 7. , ko je bil opažen le en osebek s hrano, in 26.7. , ko ni bil opažen nobeden). Vedno sta se vračala y smeri proti Močilniku, zato sva 24. 7. z D. Seretom pregledala tamkajšnje stene. Gnezda kljub ugodnim skalnim policam in relativnemu miru nisva našla. Nasled- njega dne, 25.7., sva način opazovanja spremenila, saj je visoko drevje v okolici postaje onemogočilo zasledovanje krokar- ja z daljnogledom tako dolgo, da bi natančneje določili lokacijo gnezda. Med- tem ko je krokar na smetišču iskal hrano, kar je lahko trajalo dobre pol ure, sem se odpeljala na bolj pregledno mesto. Z daljnogledom sem nato sledila vračajoči se ptici do gnezda levo od kamnoloma nad Verdom, kjer je dobesedno poniknila. Ker je krokar zadnja leta bolj številčen gnezdilec v Sloveniji, je seveda možno, da je par gnezdil na drevesu in ne na skalni polici (v podporo temu bi lahko bilo dejstvo, da mnoge stene pri Verdu s primernimi policami redno uporabljajo plezalci za vadbo). 167