INTERVJU
PISANI SVET
O ohranjanju narave z direktorico t, Kozjanskega i parka Mojco Kunst
str. 26-27


Vrnitev skakalcev v ledeno
Ж ЛА r .-i**
1 Savinjo str.48

PRILOGA
TW SPORED
novi tednik
Tednik za Savinjsko regijo / št. 1 / Leto 77 / 6. januar 2022 / Cena 2,90 EUR / www.novitednik.si
V Celju prvi letos na plan pokukal fantek
Naša medijska hiša Novi tednik in Radio Celje je že oseminpetdesetič obdarila novopečene mamice, ki so v celjski porodnišnici rodile ob prehodu v leto 2022. Zaradi epidemioloških ukrepov smo letos darila predali vodstvu Ginekološko-porodniškega oddelka Splošne bolnišnice Celje, ki jih je izročilo mamicam in njihovim malčkom.
SPORT
POVEDALI SO
Turneja smučarskih skakalk
na Ljubnem str. 38-39
Najboljši izseki iz lanskih intervjujev str. 12-13
novi tednik j	14	rV
Darilo za nove naročnike I MESEC i BREZPLAČNEGA BRANJA ! IN PREDPASNIK i		
str. 48
2
AKTUALNO
ZADETKI
»Leta 1983 je portugalski atlet Fernando Mamede lovil svetovni rekord, ki je bil takrat 27,22. Gledalci so napolnili tribune. V tem teku sem svoj osebni rekord izboljšal za 40 sekund.«
Stane Rozman, nekdanji odličen atlet in predsednik Atletskega društva Kladivar Celje
»Visokodebelni travniški sadovnjaki so res plod ljudi, a če jih znamo ohranjati, so pomemben življenjski prostor za ptice in za številna druga bitja.«
Mojca Kunst, direktorica Kozjanskega parka
»Preteklosti, stvari in bolečin ne moremo popravljati, vendar pa se lahko lotimo popravljanja sebe v vsakem trenutku.«
Maja Alif, lastnica telovadnice za um, dušo in telo
»Švedi so v primerjavi s Slovenci bolj umirjeni. Ne zaprti, le tišji so. Na vseh področjih življenja se držijo načela - ne preveč in ne premalo, temveč ravno prav.«
Sara Svensson, glasbenica, ki živi na Švedskem
»Tisti, ki si radi nekaj privoščijo, pa četudi njihova kupna moč ni velika, to naredijo z veseljem. Včasih pridejo samo po jabolka. Ker imajo, kot pravijo, prav takšen okus kot tista, ki so jih jedli, ko so bili še otroci.«
Barbara Ivezič Vučenović, solastnica dveh trgovin z domačimi izdelki in kavarne
ČETRTEK
PETEK
1
-4
SOBOTA
NEDELJA
Predstojnik ginekološko-porodniškega oddelka mag. Jakob Koren in glavna medicinska sestra na oddelku Marija Šišmanovič z mamicami, ki so rodile na prehodu v novo leto.
Tradicionalna akcija Novega tednika in Radia Celje
Zadnja lani deklica, prvi letos fantek
Tudi letos je naša medijska hiša Novi tednik in Radio Celje obdarila novopečene mamice, ki so v celjski porodnišnici rodile ob prehodu v leto 2022. Epidemija nas pri najstarejši tovrstni akciji v Sloveniji ni ustavila. A je bila razlog, da smo zaradi epidemioloških ukrepov letos darila predali vodstvu Ginekološko-porodniškega oddelka Splošne bolnišnice Celje, ki jih je izročilo mamicam in njihovim malčkom.
SIMONA SOLINIC
Zadnja novorojenčica lani je bila deklica, ki se je na
silvestrovo ob 19.37 rodila mamici Selmi Biberkić iz
Predstojnik Ginekološko-porodniškega oddelka Splošne bolnišnice Celje mag. Jakob Koren: »Ne glede na to, da gre za simbolno srečanje, so ravno simboli v tem času pomembni, saj družbi pokažejo, v katero smer naj bi se premikala. V zadnjem letu se je izkazalo, da nam v družbi manjka smer, ki bi ji morali slediti, zato nekatere stvari trajajo dlje in jih je težje izvesti kot sicer. Vsekakor si želimo, da bi se ta lepa akcija nadaljevala, upajmo, da prihodnje leto v boljših razmerah.«
Žalca. V letu 2022 se je prvi rodil deček, in sicer ob 9.34 mamici Erzi Berisha iz Celja. Druga v letu 2022 je na svet pokukala deklica. Rodila jo je Senta Rajkovača iz Šempetra ob 19.56. V letu 2021 so imeli v porodnišnici Splošne bolnišnice Celje 1.500 porodov. Rodil se je 801 deček, na svet je prijokalo 708 deklic, devet-
Prokuristka medijske hiše Novi tednik in Radio Celje Anica Šrot Aužner, glavna medicinska sestra na Ginekološko--porodniškem oddelku Splošne bolnišnice Celje Marija Šišmanovič, odgovorna urednica Novega tednika Manca Mirnik in predstojnik ginekološko-porodniškega oddelka mag. Jakob Koren
krat pa so se rodili dvojčki.
V	celjski porodnišnici je tako luč sveta lani ugledalo 1.509 novorojenčkov.
Upanje za
prihodnost
»Ob koncu leta 2021 je bila naša medijska hiša Novi tednik in Radio Celje na tradicionalnem novoletnem obisku porodnišnice. Vsako leto se nam pridruži tudi Mestna občina Celje. Letošnji obisk je bil že 58. po vrsti, za kar gre zahvala za posluh in naklonjenost do te akcije vodstvu Splošne bolnišnice Celje in ginekološko-porodniškega oddelka. Kot običajno smo pripravili obdaritev za tri mamice in novorojenčke -za zadnjo, ki je rodila v preteklem letu, in za prvi dve, ki sta rodili v novem letu. Tudi tokrat sta se prijazno odzvali pokroviteljici Tosa-ma Domžale in Nova KBM. S simbolnim obdarovanjem treh mamic, ki rodijo ob prelomu časa, želimo pokazati, kako pomembno je materinstvo za ohranjanje našega naroda. Z veseljem bomo tudi v prihodnje nadaljevali s to plemenito akcijo,« pravi pro-kuristka medijske hiše Novi tednik in Radio Celje Anica Šrot Aužner.
»Ne glede na to, da gre za simbolno srečanje, so ravno simboli v tem času pomembni, saj družbi pokažejo, v katero smer naj bi se premikala.
V	zadnjem letu se je izkazalo, da nam v družbi manjka smer, ki bi ji morali slediti, zato nekatere stvari trajajo dlje in jih je težje izvesti kot sicer. Vsekakor si želimo, da bi se ta lepa akcija nadaljevala, upajmo, da prihodnje leto v boljših razmerah,« je dejal predstojnik Ginekološko-po-rodniškega oddelka Splošne
AKTUALNO
3
Erza Beriša iz Celja in njeno najlepše novoletno darilo	Selma Biberkić iz Žalca je rodila punčko na silvestrovo.	Senta Rajkovača iz Šempetra je druga letos, ki je rodila v Celju. Deklico.
Odgovorna urednica Novega tednika Manca Mimik: »Prihod novih bitij na svet je praznik vse dni v letu, a simbolično je ob odhodu starega in prihodu novega leta še lepše slaviti življenje. Naša akcija je edina tovrstna in zato še toliko bolj dragocena. Zgodbe iz porodnišnice zdaj že kot starši ali stari starši spremljajo tudi tisti, ki so bili pred petdesetimi in več leti med novorojenci, ki smo jih pospremili v svet.«
bolnišnice Celje mag. Jakob Koren.
Vsa ta leta z nami mamice obdari tudi Mestna občina Celje. »Ko smo se pred letom srečali zaradi obdaritve novorojenčkov, ki zdaj že zagotovo pogumno delajo prve korake, smo verjeli, da bo svet premagal pandemijo. Žal ni bilo tako. Globoko sočustvujem z vsemi, ki so zaradi koronavirusa najbolj prizadeti. Čeprav so časi neprijazni, sem zelo vesela, da smo se spet srečali in da lahko predam darila, ki jih Mestna občina Celje po-
darja zadnjemu rojenemu v preteklem letu, prvorojene-mu v novem letu in prvemu Celjanu ali Celjanki,« je ob predaji daril novorojenčkom povedala podžupanja Mestne občine Celje Breda Arnšek.
Najtežje leto doslej
»Preteklo leto je leto, za katerega smo veseli, da je minilo. Upali smo, da se bo epidemija ustavila, a se žal to ni zgodilo. Na našem oddelku smo delo močno prilagodili, zaradi pomanjkanja zaposlenih smo morali zmanjšati
operativni program. Ginekologi specialisti in specia-lizanti so delali na covidnih oddelkih, anesteziologi v co-vidni intenzivi. Včasih smo delali na robu varnosti, saj v vsakem trenutku nismo zmogli zagotoviti oskrbe najhuje bolnih bolnic, nekatere smo selili tudi v druge bolnišnice. Vzpostaviti smo morali popolnoma drugačen režim dela ob upoštevanju epidemioloških pogojev in pogojev za vstop na oddelke. Uredili smo sivo in rdečo cono ter ločeno porodno sobo za covidne porodnice, operacijsko sobo smo morali urediti za carske reze pri covidnih bolnicah in hkrati urediti prostore za druge ginekološke bolnice, ki so potrebovale pomoč,« pravi Koren.
»Želimo si, da bi bilo tega obdobja enkrat konec. Ko bo konec, upam, da bomo stopili na stare tire, saj ogromno
Darila so kot vsako leto priročna in zanimiva. Pokroviteljici akcije sta Tosama Domžale in Nova KBM.
Mestna občina Celje novorojenčke vsako leto obdaruje z enkratnim denarnim zneskom. Po občinskem pravilniku znaša višina pomoči za prvega novorojenca 110 evrov, za drugega 130 ter za tretjega in vsakega nadaljnjega 170 evrov. V občinskem proračunu v letu 2021 je bilo za to zagotovljenih 50 tisoč evrov. Enkratna denarna pomoč v proračunskem letu 2021 je bila izplačana 341 staršem za 343 otrok.
bolnic čaka na posege. V epidemiji smo lahko zagotavljali oskrbo onkoloških bolnic ter pomoč v nujnih stanjih, bolnice z nenujnimi stanji pa čakajo - nekatere več kot leto - kar prej ni bila navada v ginekologiji,« dodaja predstojnik.
Lani manj porodov
»Žal je bilo tudi porodov v letu 2021 manj kot pretekla leta, razloge za to moramo iskati v družbi, ne v porodnišnici. Čeprav smo se lani šalili, da nas morda nosečnice niso našle, saj je naš oddelek obkrožen z gradbiščem ...« dodaja sogovornik. Če je še v začetku leta 2021 kazalo, da bo število novorojenčkov večje, se je v naslednjih mesecih, še posebej jeseni, pokazal izrazit upad števila porodov. V Celju je bilo v preteklih letih dnevno povprečno pet porodov, lani dva ali trije.
»Družine v Sloveniji se v zadnjem času za otroka odločajo pozno. Po naravni logiki nato zmanjka časa za več otrok. V družbi je treba izboljšati pogoje za življenje, potem se bodo mladi prej odločali za družino,« dodaja Koren.
Kdaj nova porodnišnica?
Celjska porodnišnica že vrsto let čaka nove prostore. Čeprav zidovi dela bolnišnične novogradnje že stojijo, kot pravi Koren, ni mogoče pričakovati, da bodo ginekološko-porodniški od-
delek v novogradnjo preselili že letos: »Porodništvo ni bolezen, je varnostni pas, v katerem zagotavljamo rojevanje v varnem okolju. Zato se spodobi, da imajo bolnice in porodnice v tem okolju zagotovljen osebni prostor in udobje. Res je, že leta in leta čakamo nove prostore, vem, da jih bomo dočakali, a verjetno še ne letos.« Nova porodnišnica je predvidena v prvem nadstropju bolnišnične novogradnje, ki je že zgrajena za Urgentnim centrom Celje.
Foto: SHERPA, Danijela Gorišek
Prokuristka medijske hiše Novi tednik in Radio Celje Anica Šrot Aužner: »S tem simbolnim obdarovanjem treh mamic novorojenčkov, ki so rodile ob prelomu časa, želimo pokazati, kako pomembno je materinstvo za ohranjanje našega naroda. Z veseljem bomo tudi v prihodnje nadaljevali s to plemenito akcijo.«
»Vi nosite glavno breme epidemije, skrbite za naše zdravje in življenja. Čeprav delate v izjemno težkih razmerah, svoje poslanstvo opravljate strokovno in srčno,« je zaposlenim v porodnišnici dejala podžupanja Mestne občine Celje Breda Arnšek.
-Since 1923-
Nova KBM
4
PREGLED LETA - GOSPODARSTVO
Najdražje prodana nepremičnina na lanskih dražbah, a ne samo v naši regiji, ampak kar v celotni državi, je bil kamnolom v Veliki Pirešici.
Gospodarstvo celjske regije v letu 2021
Leto je bilo dobro, za nekatere celo odlično
Gospodarstvo celjske regije je leto 2021 pričakalo v dobri kondiciji. Imelo je sicer manj dobička in več izgube kot v prejšnjih letih, manjša je bila vrednost izvoza, a je bil končni rezultat pozitiven, saj je regija leto 2020 končala z 205 milijoni evrov neto čistega dobička. Povprečna bruto plača se je nekoliko zvišala, zrasla je tudi produktivnost. Kako so gospodarske družbe poslovale lani, bo znano šele čez nekaj mesecev, ko bodo objavile svoja letna poročila. A je že zdaj jasno, da so mnoge delale še bolje kot v letu 2020, nekatere celo odlično, da je večini uspelo ohraniti število zaposlenih ali ga celo povečati. Marsikje so se odločili za naložbe v novo opremo ali širitev proizvodnih prostorov. Vendar vse ni bilo dobro. Zlasti v drugi polovici leta se je vedno več podjetij soočalo s težavami pri dobavi surovin, vsa podjetja pa so »ob zid stisnile« višje cene energentov.
JANJA INTIHAR
Tako kot že v letu 2020 so tudi lani največ težav imela podjetja, ki so z večjim delom svoje proizvodnje vezana na avtomobilsko industrijo. Med njimi je na primer Unior, čeprav je po predlanskem 21-od-stotnem upadu čistih prihodkov od prodaje in izgubi, ki je znašala malo manj kot osem milijonov evrov, lani bistveno izboljšal vse poslovne kazalce. Kakšni so bili ob koncu leta, družba še ni javno objavila, a so bile po prvih devetih mesecih številke spodbudne - prihodki od prodaje so bili za 36 odstotkov višji kot v enakem obdobju leta 2020, čisti dobiček je znašal 2,1 milijona evrov. Vendar so v Uniorju napovedali, da zaradi upada naročil, višjih cen surovin in nepričakovanega dviga cen energentov končni poslovni izid ne bo takšen, kot so ga pričakovali. Ocenili so, da bodo ob koncu leta imeli največ milijon evrov čiste izgube ali minimalni dobiček.
Povsem drugače je bilo v družbi Štore Steel, kjer so se po predlanskem 23-odstotnem upadu prihodkov in izgubi, ki je znašala 2,5 milijona evrov, lani spet postavili na noge. Generalni direktor Jani Jurkošek je dva meseca pred koncem leta napovedal, da bo družba imela 30 odstotkov višje pri-
hodke kot v letu 2019 in da bo dobička dvakrat ali celo trikrat več. In to kljub temu da so se v drugem polletju zaradi višjih cen surovin stroški proizvodnje zvišali in naj bi jim dražja električna energija »vzela« najmanj milijon evrov. Štorski jeklarji so se lani, tako kot večina proizvodnih podjetij soočali tudi s pomanjkanjem delavcev. Zmanjševanje stroškov v zadnjih dveh letih je namreč pustilo posledice tudi na kadrovskem področju, saj ljudi, ki so lani in letos odšli v pokoj ali so iz katerega drugega razloga zapustili podjetje, niso nadomeščali, če ni bilo nujno. Na novo jim je uspelo zaposlili štirideset ljudi, s čimer so le »za silo« pokrili svoje kadrovske potrebe.
Gospodarstvo se torej lani kljub nekaterim črnogledim napovedim ni ustavilo in čeprav je kriza zaradi pandemije kar nekaj podjetij spravila na rob preživetja, je večina družb delala dobro ali celo odlično. Ne samo za Cinkarno Celje, ki naj bi ustvarila kar 27 milijonov evrov čistega dobička, Kovintrade ali Cetis, leto se je dobro izteklo tudi za BSH Hišne aparate, kjer so zabeležili rekordno prodajo. Zelo uspešni so bili tudi v celjskem Hermiju, kjer izdelujejo vrhunske neopazne strelovode,
prenapetostno zaščito, kabelske police in konstrukcijske sisteme za sončne elektrarne. Zabeležili so več kot 10-odsto-tno rast prodaje, uvrstili so se med tri najboljša hitro rastoča
JANJA INTIHAR
podjetja v regiji, na izboru najboljših inovacij so dobili zlato priznanje in zgradili novo halo. Začetek obsežnejših naložb,
vrednih 10 milijonov evrov, so lani načrtovali tudi v Celjskih mesninah, a so jih zaradi prevelike zasedenosti gradbincev morali preložiti v leto 2022. V Celjskih mesninah naj bi lani imeli nekoliko slabše poslovne rezultate kot predlani, čeprav so ob ponovnem odprtju gostinske dejavnosti in turizma spet povečali prodajo. Poleg zviševanja cen njihove osnovne surovine so se soočali tudi z velikimi podražitvami energije in embalaže. Posledica tega je bila, da so se s podražitvami mesa morali soočiti tudi potrošniki.
Najbogatejši
Direktor in večinski lastnik Celjskih mesnin Izidor Krivec se je lani vrnil na lestvico sto najbogatejših Slovencev, ki jo je zapustil leta 2017. Kriza, ki traja že dve leti, se očitno ni dotaknila najbogatejših, saj so mnogi še povečali svoje premoženje. Lani je lestvica tudi na širšem celjskem območju prinesla kar nekaj sprememb. Poleg Krivca so se iz celjske regije nanjo vrnili še Franc Pi-šek, lastnik šmarskega podjetja Pišek - Vitli Krpan, ki je bilo letos izbrano za najboljšo gazelo v Savinjski regiji in je dobilo tudi srebrno nacionalno priznanje, Uroš Merc, lastnik podjetja Bisol Group, ki je največje slovensko podjetje za razvoj, proizvodnjo in prodajo fotonapetostnih modulov, družina Pušnik, lastnica podjetja Eho, ki je vodilni proizvajalec hladilnih sistemov in hladilnic v jugovzhodni Evropi, ter družina Ofentavšek, ki ima v lasti podjetje Oplast iz Tepanja.
Najvišje mesto na lestvici je s Celjskega zasedla družina Jager, ki ima v lasti uspešno trgovsko podjetje Jagros. Revija Manager je njeno premoženje ocenila na 118 milijonov evrov in jo uvrstila na 14. mesto v državi. Jagrovi so po bogastvu prvič prehiteli družino Strašek, lastnico podjetja KLS Ljubno. Med sto najbogatejših so se iz naših krajev uvrstili še Ivan Pfajfar in Maša Pfajfar Toplak, ki sta lastnika celjskega podjetja Inpos, družina Albreht, lastnica Zlatarne Celje, oče in sin Ivan in Črt Cencelj, lastnika celjskega podjetja Inel, ki razvija in izdeluje sisteme za
označevanje in sledljivost izdelkov v farmacevtski industriji, Miran Zagožen, ki ima v lasti podjetji Zagožen in Aplast, ter družina Moškotevc, ki se ukvarja z uvozom in s prodajo hrane in pijače ter deluje tudi v gradbeni dejavnosti.
Dražba leta
Najdražje prodana nepremičnina na lanskih dražbah, ne samo v naši regiji, ampak kar v celotni državi, je bil kamnolom v Veliki Pirešici, ki je bil v lasti pred desetimi leti propadlega podjetja CM Celje. Za nakup kamnoloma, kjer so še vedno velike zaloge apnenca in dolomita, ki se uporabljata pri proizvodnji gradbenih materialov za železnice in ceste, so se sredi junija potegovala podjetja PVG iz Kopra, ki se edino od dražiteljev ne ukvarja z gradbeništvom, ter Remont, Voc Ekologija, Kolektor Koling, Pomgrad Holding in Apoc. Večina je dražbo, ki se je začela pri izklicni ceni 13,7 milijona evrov in končala pri ceni 20,02 milijona evrov, kar je krepko nad vrednostmi vseh dotedanjih cenitev, le opazovala. Vanjo se je sicer na začetku vključil Remont, a je kmalu odstopil. Edina, ki sta vztrajala, sta bila Pomgrad Holding in Apoc, takrat še v lasti Aleša Počivalška, ki je svojega tekmeca premagal za 20 tisoč evrov. Čeprav je visoka cena marsikoga presenetila, najbolj je je bila seveda vesela stečajna upraviteljica Milena Sisinger, so poznavalci razmer v gradbeništvu povedali, da ni pretirana, saj naj bi bilo v kamnolomu dovolj surovin še za naslednjih petdeset let.
Vprašanje, kako bo Počival-šek plačal tako visoko kupnino, je kmalu po dražbi dobilo odgovor. Lastništvo v podjetju Apoc sta si razdelila Gic svetovanje v lasti Ivana Cajzka, ki je prevzelo 51-odstotni delež, in Ecobeton, povezan s Poči-valškom, ki ima 49-odstotni delež. V takšnem razmerju sta podjetji zagotovili tudi denar za plačilo kamnoloma. Pri tem sta si pomagali s posojilom v višini 1б milijonov evrov, ki sta ga najeli pri NLB in ga morata vrniti do leta 2026.
Ivan Cajzek, ki je nakup kamnoloma označil za strateško in enkratno poslovno prilo-
Še vedno negotove razmere
»Pravzaprav je težko opredeliti, kaj je bilo slabega in kaj dobrega,« o letu 2021 pravi tomaž Benčina, direktor Regionalne gospodarske zbornice Celje. »Verjetno bi si vsi želeli več jasnosti in doslednosti pri ukrepih države. Na drugi strani moram reči, da so bili ukrepi hitri ter očitno učinkoviti, saj so splošni gospodarski kazalci v državi in regiji dobri, brezposelnost je rekordno nizka. Razmere so bile in so še vedno povsem negotove in nas lahko bližnja prihodnost upravičeno skrbi, saj pandemija enostavno ne poneha.« V takšnih razmerah, dodaja Benčina, je težko napovedati, kaj lahko pričakujemo v letu 2022. »Podatki kažejo, da je velik del gospodarstva, tudi zaradi ukrepov in pomoči, v dobri kondiciji. Vendar nas lahko na drugi strani skrbi izjemen porast cen energentov, ki je predvsem v zadnjem četrtletju prerasel vse razumne meje. Nadomestilo teh stroškov bo zelo verjetno nemogoče povrniti na trgu.«
Direktor celjske gospodarske zbornice opozarja tudi na sistem morebitnega vračanja pomoči podjetjem. Po njegovem mnenju bi bilo smiselno uvesti pravičen sistem in ne črno--bel, ki je trenutno v veljavi. »Ko k temu prištejemo še volilno mrzlico, lahko ugotovimo, da nas čaka vse prej kot dolgočasno leto. Sem optimist in menim, da bo naša iznajdljivost vseeno premagala trenutno razdeljenost v družbi ter se bodo pogoji gospodarjenje in življenja prevesili na sprejemljivo stran,« še navaja Tomaž Benčina v svojem razmišljanju o preteklem letu in o letu 2022.	Foto: arhiv NT (SHERPA)
Tomaž Benčina, direktor celjske gospodarske zbornice
PREGLED LETA - GOSPODARSTVO
5
Gospodarski oskar Zdenku Zanoškemu
Gospodarska zbornica Slovenije je eno od nagrad za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke podelila dolgoletnemu direktorju celjske tovarne arom in eteričnih olj Zdenku Zanoškemu. V podjetju, ki ga Celjani še vedno imenujejo Etol, čeprav so ga ameriški lastniki lani preimenovali v Tastepoint, je delal več kot štiri desetletja. Od leta 2008 do junija lani, ko se je upokojil, ga je tudi vodil.	Foto: arhiv GZS
Zdenko Zanoški



^ I
f
Novo razvojno središče za nove zgodbe
Tovarna BSH Hišni aparati, ki ima v celotnem koncernu BSH zelo pomembno vlogo, saj v njem odgovarja za razvoj malih gospodinjskih aparatov za pripravo hrane, je uradno predala namenu novo razvojno središče. Naložba je bila vredna 4,5 milijona evrov.
Novo razvojno središče je eno najbolj sodobnih v celotni Skupini BSH in z njim je nazarska tovarna še bolj utrdila svoje pomembno mesto v njej ter si zagotovila nadaljnji razvoj in delovna mesta z visoko dodano vrednostjo. V novem središču namreč dela 140 inženirjev. Prvi izdelek, ki so ga razvili,
je povezljiv pametni kuhinjski aparat Cookit, na katerega so v Nazarjah zelo ponosni. Glede na vložen denar in čas je ena njihovih največjih naložb. V ta vrhunski izdelek so namreč vložili približno 100 milijonov evrov.
Foto: arhiv NT (Andraž Purg - GrupA)
žnost, se je lani potegoval tudi za nakup večinskega deleža v Cestnem podjetju Ptuj, a mu prevzem ni uspel.
Nekateri so dobili nove lastnike
Uspešen je bil prevzem celjskega podjetja GTG plin, njegove hčerinske družbe na Hrvaškem in mariborskega Ar-doksa. Posredna lastnika vseh treh podjetij, ki so jih kupili
Istrabenz plini, sta bila znana podjetnika Aleksander in Iztok Govc. Koliko je bil vreden posel, ne prodajalca ne kupec niso hoteli razkriti, ker jih k temu zavezuje pogodba, enako tudi brata Govc nista želela povedati, zakaj sta se odločila za prodajo podjetja, ki sta ga leta 2017 kupila od nemškega dobavitelja industrijskega plina Linde. V Istrabenz Plinih, ki so v lasti italijanske korpo-
racije Siad, vodilne evropske proizvajalke in prodajalke industrijskih plinov, so bili zaradi nakupa zelo zadovoljni in so obljubili, da bodo celjskemu podjetju s podporo in z naložbami zagotovili dodatno rast.
Lani se je nekoliko spremenilo lastništvo tudi v Kovintra-du, ki je sicer v prvih mesecih leta dobil novega predsednika uprave. Marko Staroveški je vodenje tega mednarodnega
trgovskega podjetja prepustil svojemu dotedanjemu namestniku Jožetu Kastelicu, sam se je »preselil« med člane nadzornega sveta. Nekaj tednov pred sejo skupščine, ki je bila konec junija, je največja posamična lastnica Kovintrada postala celjska družba Inpos. Pridobila je 8,8-odstotni delež, ki ga je v kasnejših mesecih še nekoliko povečala. Vstop Inposa v Kovintrade je
Tudi lani samo en sejem
V letu 2021, ko je bilo zaradi slabih epidemioloških razmer večino časa prepovedano opravljati sejemsko dejavnost, je družbi Celjski sejem uspelo organizirati le Mednarodni sejem obrti in podjetnosti.
Z Mosom, ki je bil po obsegu za 40 odstotkov manjši kot leta 2019, celjski sejmarji niso mogli nadoknaditi izgubljenih
prihodkov in so tudi lansko leto zaključili z izgubo. Pozitivno naj bi poslovali šele letos, a le pod pogojem, da bo sejemska sezona takšna, kot jo načrtujejo. Njihova pričakovanja so zelo optimistična, saj naj bi pripravili kar deset sejmov, med njimi tudi tri svoje največje - Agritech, Mednarodni industrijski sejem in Mos. Foto: arhiv NT (SHERPA)
predstavljal svojevrstno presenečenje, a ne samo zaradi zaprtega lastništva v Kovin-tradu, ampak tudi zaradi javnega vtisa, da se nimata prav rada, kar se je še zlasti čutilo ob tekmi za nakup nakelskega podjetja Mersteel SCC. V Ko-vintradu vstopa novega lastnika sploh niso hoteli komentirati, ustanovitelj in direktor Inposa Ivan Pfajfar je povedal, da bi bilo ob vedno močnejši konkurenci tujih podjetij povezovanje tehničnih trgovcev nujno, saj bi s tem veliko pridobili tako na dobavni kot prodajni strani ter bili pomemben »igralec« na mednarodnem trgu. Poleg tega bi se povezani lažje ubranili pred kakšnim prevzemom.
Valilnica gazel
V dveh desetletjih se je le redko zgodilo, da na odru najboljših hitro rastočih podjetij v državi ni stal predstavnik katere od uspešnih gazel iz Savinjske regije. Lani je bil to Franc Pišek, ustanovitelj in direktor šmarskega podjetja Pišek - Vitli Krpan, ki so mu podelili kipec srebrne gazele. Na regijski lestvici stotih gazel so po rasti prihodov v zadnjih petih letih Pišek - Vitli Krpan zasedli šele 88. mesto, kar kaže, da hitra rast ni najpomembnejše merilo pri izboru najboljših.
Večine podjetij, ki so se v preteklih dveh desetletjih potegovala za najboljšo gazelo v Savinjski regiji, na lanski lestvici ni bilo. To seveda ne pomeni, da so se »utrudila« in poslujejo slabo, le njihova rast se je umirila. Od podjetij, ki so se v preteklih letih uvrščala med tri najboljše v regiji, jih je bilo na lanski lestvici le šest. Med njimi je bila tudi Veterinarska postaja Šmarje pri Jelšah, ki je v zadnjih letih rasla zaradi prevzemov drugih veterinarskih podjetij v regiji ter zaradi pridobitve koncesij
za opravljanje veterinarskega dela na širšem območju celjske regije. Letos šmarske veterinarske postaje ne bo več na regijski lestvici gazel, saj se je njen večinski lastnik Tomi Rumpf odločil, da jo bo prodal finančnemu skladu Alfi, ki želi pod svoje okrilje prevzeti večino veterinarske dejavnosti v državi.
Kmalu na svetovno
razstavo
V Celju so lani začeli pisati strategijo lokalnega gospodarskega razvoja do leta 2027. Vodstvo mestne občine je pisanje dokumenta spet zaupalo območni obrtni zbornici, zaradi česar je marsikateri gospodarstvenik, prepričan, da izbor ni pravi, zavihal nos. Pomemben del strategije bo internacionalizacija celjskega gospodarstva, za kar bo še naprej skrbela skupina Celje International, v katero so se poleg gospodarske in obrtne zbornice vključili še Razvojna agencija Savinjske regije, Inkubator Savinjske regije, Klub podjetnikov Zlatorog ter družbi Kovintrade in Celjski sejem. Skupina je v letu 2021 dobila novo vodstvo, ki naj bi delovalo še bolje od prejšnjega. Kaj je doslej že naredilo, ni znano, je pa konec lanskega leta celjske gospodarstvenike povabilo na razstavo Expo v Dubaj. Gospodarsko delegacijo, ki naj bi se iz Celja na Bližnji vzhod odpravila sredi januarja, bo vodil župan Bojan Šrot. Predstavniki mestne oblasti in celjskega gospodarstva se bodo z največje gospodarske razstave na svetu zagotovo vrnili polni novih idej in dogovorov o poslovnem sodelovanju s tujimi podjetji, čeprav naj bi polovico časa, ki ga bodo preživeli v Združenih arabskih emiratih, porabili za turistične oglede največjih znamenitosti v Dubaju in Abu Dhabiju.
6
PREGLED LETA - CELJE
Nova stanovanjska soseska v Dečkovem naselju s šestimi stanovanjskimi bloki predstavlja največji občinski projekt na področju stanovanjske politike v zadnjih dvajsetih letih v Celju. Prva dva bloka s 50 stanovanji je občina namenu predala decembra, ostali štirje s še 92 stanovanji bodo dokončani konec tega leta. (Foto: SHERPA)
Zahtevno, a uspešno leto
Projekti, ki so navduševali in dvigovali prah
Že drugo leto zapored so Celjani v novo leto vstopili brez tradicionalnega silvestrovanja na prostem. In tudi brez koncertov ter gostinske ponudbe na stojnicah Pravljičnega Celja. Epidemija koronavirusa je namreč tudi v letu 2021 krojila dogajanje na različnih področjih ter postavljala številne izzive. Kljub temu župan Bojan Šrot leto ocenjuje kot uspešno. Mestni občini Celje (mOc) je uspelo uresničiti številne zahtevne projekte ter z načrtovanjem novih dvigniti tudi nekaj prahu. Prizadevanja občine in njenih zavodov so opazili tudi na državni ravni ...
BOJANA AVGUSTINCIC
Celje je tudi na račun evropskih sredstev bogatejše za nekatere pomembne pridobitve. Največji sta gradnja približno dva milijona evrov vrednega težko pričakovanega prizidka k Osnovni šoli Hudinja, ki bo končana predvidoma februarja, in prvi del nove stanovanjske soseske v Dečkovem naselju, kamor so se sredi decembra vselili prvi stanovalci. To je največji občinski projekt
na področju stanovanjske politike v zadnjih dvajsetih letih v Celju, vreden 16,8 milijona evrov. V novi stanovanjski soseski, ki bo končana konec prihodnjega leta, bo v 142 stanovanjih dom dobilo približno 400 Celjank in Celjanov. Boljše pogoje delovanja je s 3,8 milijona evrov vredno obnovo stavbe v Gregorčičevi ulici dobil Zdravstveni dom Celje.
Prizadevanja Mestne občine Celje na področju trajnostne mobilnosti niso ostala neopažena. Ministrstvo za infrastrukturo ji je podelilo priznanje za najaktivnejšo občino v Evropskem tednu mobilnosti, prav tako priznanje za dvajsetletno sodelovanje v tem projektu. Ob tem je Celje dobilo še eno pomembno priznanje: ponovno se je uvrstilo med tri najlepše urejena in gostoljubna mesta v državi v jubilejni akciji Turistične zveze Slovenije Moja dežela, lepa in gostoljubna. MCC hostel je zmagal v spletnem glasovanju v konkurenci mladinskih prenočišč.
BOJANA AVGUŠTINCIC
V lepši podobi so zasijali tudi nekateri kulturni objekti. Mestna občina je v letu 2021 obnovila Pelikanovo hišo v Razlagovi ulici. Cilj prenove je ureditev celovitega muzejsko-kulturnega kompleksa, utemeljenega na Pelikanovi fotografski dedišči-
Celje je gostilo tudi odmevne dogodke. Spomladi je bil v mestu skupinski del finalnega turnirja evropskega prvenstva za mlade nogometaše (UEFA Euro U-21). Ob tem je mesto ponovno gostilo kolesarsko dirko Po Sloveniji z udeležbo lanskega in predlanskega zmagovalca Dirke po Franciji Tadeja Pogačarja, ki je tudi dobil celjsko etapo s ciljem na Starem gradu. Junija je Celje na Atletskem stadionu Kladivar ponosno sprejelo slovensko baklo ter se na poseben način poklonilo vsem celjskim olimpijskim legendam za njihove športne dosežke in njihov prispevek k prepoznavnosti Celja v svetu.
ni ter njeni povezavi s sodobno fotografsko produkcijo in dejavnostjo. Na Starem gradu je občina obnovila romanski palacij ter v Gledališču Celje ogrevalni sistem ...
Obnova cest
Občani so se v minulem letu razveselili tudi prenove in asfaltiranja več odsekov lokalnih cest. Mestna občina Celje skrbi za približno 400 kilometrov kategoriziranih cest. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev je prenova nekaterih prišla na vrsto šele v minulem letu, ko je občina za naložbe in večja vzdrževalna dela iz občinskega proračuna namenila približno 1,5 milijona evrov. Tako sta med drugim na vrsto prišla odseka Teharske ceste v skupni dolžini 820 metrov. V načrtu je še gradnja mostu pri nekdanjem Topru, ki se bo navezal na Teharsko cesto in bo izboljšal poplavno varnost na tem območju. Pri mostu, kjer je zdaj križišče, bodo varnost in pretočnost prometa izboljšali z gradnjo krožišča. Dokončno je občina poleti uredila tudi krožišče na Dečkovi cesti, ki je sicer v poskusni obliki delovalo od leta 2020.
Trajnostna
mobilnost
Napredek je bil dosežen tudi pri gradnji kolesarskih povezav v mestu in okolici. Na račun ureditve novih kilometrov kolesarskih stez je občina v središču mesta ukinila nekaj parkirnih mest, kar je razjezilo nekatere voznike. V okviru trajnostne mobilnosti je celjska občina s pomočjo sredstev Eko sklada izvedla največjo širitev sistema Kolesce od nje-
gove vzpostavitve jeseni 2018. Postavila je dvanajst novih postaj in vključila 71 novih koles. Septembra je občina razglasila desettisočega uporabnika sistema Kolesce. Občutno rast števila potnikov je po sprosti-tvenih ukrepih beležil tudi mestni avtobusni promet Celebus. V minulem letu je prepeljal več kot sto tisoč potnikov, povečala se je tudi prodaja mesečnih in letnih vozovnic.
Da bi še bolj poudarila, da je trajnostna mobilnost strateška razvojna usmeritev Mestne občine Celje, je v sodelovanju z Zavodom Vozim jeseni začela kampanjo Celje se pelje. Z novo krovno promocijsko znamko želi navdušiti prebivalce in obiskovalce mesta za trajnostne oblike premikanja.
Za čistejše ...
S sosednjima občinama Štore in Vojnik je Mestna občina Celje poleti začela graditi več odsekov kanalizacije v skupni dolžini 27 kilometrov. Skupna vrednost projekta znaša 9,1 milijona evrov, od tega je projekt v celjski občini ocenjen na 5,8 milijona evrov. Naložba, sofinancirana z evropskimi sredstvi, je za varovanje okolja, ohranjanje virov pitne vode in zagotavljanje boljših življenjskih ter sanitarnih pogojev nujna. Z dograditvijo približno 15 kilometrov kanalizacijskega sistema bo stopnja priključe-nosti na javno kanalizacijsko omrežje v celjski občini dosegla približno 99 odstotkov. Odpadna voda, ki se zdaj na nekaterih območjih iz pretočnih greznic izliva v podtalnico in bližnje vodotoke, se bo po priključitvi na kanalizacijsko omrežje čistila v čistilnih napravah Celje in Škofja vas.
... in bolj zdravo
okolje
V Celju dobro napredujejo tudi projekti, ki jih izvaja in financira država, ocenjuje župan Bojan Šrot. Direkcija RS za vode izvaja nadomestne protipoplavne ukrepe na območju Medloga in Špice. Gradnja bo predvidoma končana v začetku tega leta, vrednost naložbe znaša približno 3,5 milijona evrov. Z ukrepi bodo zaščitili večji del naselij Špica in Medlog.
Varnejša bo tudi igra otrok v celjskih vrtcih. Okoljsko ministrstvo se je konec minulega leta lotilo nadaljevanja sanacije onesnažene zemljine v vrtcih. Potem ko so bili v letih 2019 in 2020 sanirani štirje vrtci, so v letu 2021 na vrsto prišli še trije, in sicer enote Center Vrtca Tončke Čečeve, Iskrica Vrtca Zarja in Luna Vrtca Anice Černejeve, ter otroško igrišče ob Savinji. 1,2 milijona evrov vredna dela na vseh štirih lokacijah bodo predvidoma končana marca. V letu 2022 bo ministrstvo uredilo še zadnja tri igrišča. V tem letu naj bi se sicer po več letih pričakovanj končno začela tudi sanacija odlagališča Bukovžlak in območja stare cinkarne, ki sta zaradi industrijskih bremen iz preteklosti onesnažena s težkimi kovinami, predvsem strupenim kadmijem.
Poslanka Janja Sluga je sicer jeseni pripravila novo različico predloga Zakona o sanaciji Celjske kotline. V njej je predvideno tudi državno financiranje občinskega prostorskega načrta za staro cinkarno. Po besedah poslanke je predlog zakona že vložen in naj bi ga obravnavali na januarski seji DZ.
Na svetovni
turistični zemljevid
Čeprav Celje premore vrsto znamenitosti, ki privabljajo turiste od blizu in daleč, v celjski občini menijo, da ima mesto na področju turizma še veliko neizkoriščenih potencialov. Občina se želi na evropski in svetovni turistični zemljevid povzpeti po visečem mostu, ki ga načrtuje med Grajskim in Miklavškim hribom. Projekt že od začetka dviguje prah. V mestni opoziciji opozarjajo na problematičnost načrtovanja gradnje mostu, na transpa-rentnost pri projektu, saj da o turistični brvi doslej ni bilo javne razprave. Mestna občina je sicer v minulem letu na Upravno enoto Celje vložila vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja za več kot 500 metrov dolg viseči most. Kdaj ga bo občina začela graditi, še ni znano, enako tudi ne, koliko bo znašala končna vrednost naložbe. Po nekaterih ocenah naj bi celoten projekt stal približno 3,7 milijona evrov.
Načrtovan viseči most med Grajskim in Miklavškim hribom je tudi v preteklem letu spodbudil kar nekaj vročih razprav.
Izvedba protipoplavnih ukrepov ob Savinji, s katerimi bo zaščiten večji del naselij Špica in Medlog, bi morala biti končana decembra, a se je zaradi dodatnih usklajevanj z drugo infrastrukturo zavlekla še v začetek
leta 2022. (Foto: BA)
PREGLED LETA - SPODNJA SAVINJSKA DOLINA
7
Zaradi končane obnove letuškega mostu na državni cesti med Šentrupertom in Mozirjem so si oddahnili dnevni migranti, ki so se morali v prometnih konicah zaradi obnove pošteno načakati.
dnost celotnega projekta je znašala dva milijona evrov. Da bodo letovanja otrok in bivanja v Planinskem domu pod Reško planino še prijetnejša, so obnovili notranje prostore, sobo s skupnimi ležišči in požarno stopnišče.
Občina Tabor je uspešno pridobila denar za preureditev občinskega središča, kar bo sodilo zagotovo med največje ali vsaj najvidnejše naložbe tega mandata. Veselo novico, da je upravičena do sofinanciranja približno 180 tisoč evrov vredne obnove, kar za občino s približno 1.500 prebivalci ni zanemarljivo, je izvedela septembra. Z Jurijevim trgom, kot ga bodo poimenovali, bodo v središču pridobili osrednji večnamenski prostor.
In kaj se je dogajalo v sosednji občini Vransko? Največja naložba je bila gradnja druge faze Čistilne naprave Vransko, s katero se je zmogljivost čistilne naprave, ki očisti odpadne vode z območja Vranskega in dela Brodov, povečala z dosedanjih 700 na 1.400 populacijskih enot.
Kaj je zaznamovalo preteklo leto v dolini zelenega zlata?
Sedež Javnega komunalnega podjetja Žalec
Iskali so ga in ga konec leta tudi našli
V mislih imamo novega direktorja Javnega komunalnega podjetja (JKP) Žalec, ki je zagotovo ena stičnih točk občin Spodnje Savinjske doline. Te je lani zagotovo presenetila novica, da bo dolina, v kateri živi malo manj kot triinštirideset tisoč ljudi, ostala brez svojega notarja. V Braslovčah razlogov za veselje ni manjkalo. Dočakali so konec obnove letuškega mostu in prizidka k osnovni šoli. Žalčani so z odobravanjem sprejeli novico, da bo občina uveljavila predkupno pravico glede tamkajšnjega hotela. In kaj se je v dolini še dogajalo?
ŠPELA OŽIR
»V Javnem komunalnem podjetju Žalec vodenje na različnih ravneh ni bilo gospodarno, zato smo se z dosedanjim direktorjem Matjažem Zakonj-škom sporazumno razšli. Največji spor je bil glede Mlekarne Celeia, ki še danes nima ustrezno urejenih poslovnih odnosov s komunalnim podjetjem. Teh zadev ne smemo pomesti pod preprogo, temveč jih mora novi direktor razrešiti,« je sredi septembra v intervjuju ob občinskem prazniku izpostavil braslovški župan Tomaž Žohar. Lani spomladi na prvem objavljenem razpisu, na katerega sta se prijavila dva kandidata za direktorja, se spodnjesavinj-ske občine niso mogle poenotiti glede njune izbire. Drugače je bilo na drugem razpisu jeseni, ko so občine ustanoviteljice le našle kandidata. Svet ustanoviteljev, ki ga sestavlja vseh šest županov Spodnje Savinjske doline, je med osmimi kandidati soglasno izbral Janeza Primožiča iz Prebolda. Novi direktor, ki je službo na čelu žalske komunale začel 1. januarja, je župane najbolj prepričal s svojim razumevanjem razvoja podjetja, ki je uresničljivo v praksi. Občine se strinjajo, da bo moral streti kar nekaj trdih komunalnih orehov. Med njimi je zagotovo
ŠPELA OŽIR
problem velikih onesnaževalcev v dolini.
Brez »svojega«
notarja
V začetku poletja so v Spodnji Savinjski dolini veliko pozornosti pritegnili zapleti pri imenovanju naslednika dolgoletnega žalskega notarja Srečka Gabrila. Postopek se je zavlekel, ker se je eden od kandidatov pritožil. Minister za pravosodje Marjan Dikau-čič, ki je mimogrede tudi sam kandidiral za notarja v Žalcu, ni želel podpisati odločbe, s katero bi odložil razrešitev Gabrila, ki je izpolnjeval pogoje za upokojitev. Spodnja
Savinjska dolina je ostala brez »svojega« notarja. Notarska zbornica je začasno za notarja v Žalcu določila Aleksandra Mraza iz Celja, ki bo v Žalcu v prostorih dosedanjega notarja Srečka Gabrila notarske storitve opravljal do imenovanja novega notarja. Dosegljiv je vsak dan v času uradnih ur. Kdaj naj bi vrhovno sodišče končalo postopek, ni znano. Po nekaterih informacijah naj bi to bilo spomladi.
Od prizidka do mostu
V Braslovčah so sredi maja po dolgih letih prizadevanj za rešitev prostorske stiske v osnovni šoli slovesno odprli vrata prizidka. Za gradbena dela pri skoraj 1,5 milijona evrov vredni naložbi je poskrbelo na razpisu izbrano podjetje Remont. V prizidku, katerega gradnja je trajala približno pol leta, so kabineti, šest novih učilnic, garderoba, dvigalo za gibalno ovirane učence. Prvič v zgodovini braslovške občine je svoje prostore pridobila Glasbena šola Rista Savina Žalec.
To ni bila edina omembe vredna večja pridobitev v bra-slovški občini. V sodelovanju z direkcijo za infrastrukturo je končala obnovo mostu čez Savinjo ter gradnjo krožišča in
Novi direktor, ki je službo na čelu žalske komunale začel 1. januarja, je župane najbolj prepričal s svojim razumevanjem razvoja podjetja, ki je uresničljivo v praksi.
križišča v Letušu. Gre za izjemno pomembno pridobitev za lokalno prebivalstvo. V neposredni bližini mostu so namreč vrtec, podružnična osnovna šola in cerkev. Star in dotrajan most, ki je bil zelo ozek, je bil med prečkanjem zelo nevaren že za odrasle, kaj šele za otroke.
Desetletje »nove«
Komende
Lani je minilo deset let, odkar je grad Komenda zasijal v novi podobi. Osrednja zgodovinska zgradba v strnjenem delu Polzele je po triletni obnovi, ki se je začela leta 2008 in končala leta 2011, postala sodobno kulturno, družabno in turistično središče občine. Danes v gradu domujejo občinska knjižnica s spominsko sobo pesnice in pisateljice ter častne občanke Neže Maurer, glasbena šola, poročna in večnamenska dvorana, razsta-viščni prostor, stara hmeljska sušilnica, butična kavarna in turističnoinformacijski center.
Polzelani so lani začeli obnavljati rojstno hišo pesnice in pisateljice ter častne občanke Neže Maurer. Na obnovo so čakali kar nekaj časa. Zanjo so si namreč prizadevali pridobiti sofinancerski denar. Lani so bili na razpisu končno uspešni in obnova, vredna malo več kot dvesto tisoč evrov, se je lahko začela.
Denar za središče
Med lanskimi naložbami v občini Prebold velja izpostaviti prenovo in dozidavo osnovne šole, kjer sta bili zgrajeni jedilnica in šolska kuhinja. Obnovili so še garderobe v kletnih prostorih in preuredili knjižnico. Šola je še dobila nove prostore za strokovno osebje in sanitarije za invalide. Vre-
V Braslovčah so sredi maja po dolgih letih prizadevanj za rešitev prostorske stiske v osnovni šoli slovesno odprli vrata prizidka.
V začetku poletja so v Spodnji Savinjski dolini veliko pozornosti pritegnili zapleti pri imenovanju naslednika dolgoletnega žalskega notarja Srečka Gabrila. Postopek se je zavlekel, ker se je eden od kandidatov pritožil.
8
PREGLED LETA - ŠALEŠKA DOLINA
Ko se lokomotiva ustavi, požene kultura
Leto iskanja novih virov
Da se bomo vsi skupaj morali slej ali prej posloviti od premoga, je, če ne že prej, v zadnjem letu postalo jasno vsem. Povsem razumljivo je, da se z načinom in predvsem s hitrostjo zapiranja velenjskega premogovnika in z ustavitvijo šoštanjske termoelektrarne nikoli ne bodo strinjali vsi vpleteni. Veliko je že zamujenega, odgovorov, ki jih terja lokalna skupnost, še vedno ni. Čeprav v zmanjšanem obsegu in zdravstvenim razmeram prilagojeno, so življenje v dolini celo leto barvali kulturno-umetniški ustvarjalci, ki iz leta v leto dokazujejo, da jim idej niti v kriznih časih ne manjka.
LEA KOMERIČKI KOTNIK
Koronakriza vir ustvarjalnega navdiha
Da tudi zaprtje ne more ustaviti kulture, so iz tedna v teden dokazovali številni kulturni ustvarjalci. In tudi »šolniki«. Tako je Velenjčan Uroš Kuzman, ki velja za najboljšega matematika med slovenskimi komiki in je hkrati najboljši komik med matematičnimi doktorji, uspel nasmejati vso Slovenijo. Karantena mu ni vzela volje do ustvarjanja. Nasprotno. Z dolgoletnim prijateljem, odličnim glasbenikom Andrejem Hočevarjem, se je lotil zabavnega glasbenega projekta Karantenčice, v katerega je ujel duh časa. Na osnovi glasbenih parodij slovenskih uspešnic se je pozneje rodila še Koronavizija, ki je na humoren način povzela tegobe malega človeka v času epidemije.
Da je ravno kultura tista, ki v človeku ohranja dobro, se zavedajo tudi v Festivalu Velenje, kjer so z napol zvezanimi rokami uspeli izpeljati številne prireditve. Predvsem niso dovolili, da bi epidemiološke razmere odnesle najbolj radoživ in pikast festival daleč naokoli. Pika je prišla v mesto in ga za nekaj dni odela v sončne barve.
Mladostni zanos je vodil tudi ustvarjalce osnovnošolske priredbe muzikala Vesna. »Mi smo solidna firma,« je bilo večkrat mogoče slišati v muzikalu, katerega priredbo so osnovnošolci ob podpori mentorjev in v sodelovanju s Festivalom Velenje pripravili ob 60. obletnici Osnovne šole Mihe Pintarja Toleda Velenje.
O tem, da je nesmiselno v razmerah, v kakršnih smo se znašli, iskati zgolj slabo, je govoril tudi Simon Konečnik - predavatelj, ravnatelj in raziskovalec na področju prihodnosti izobraževanja. Dejal je, da je nestrokovno govoriti o izgubljenih generacijah. »Z novimi pristopi moramo mladim pripraviti popotnico, da bodo gospodarji prihodnosti in ne njene žrtve,« je v intervjuju za naš časopis poudaril dolgoletni ravnatelj.
Pika je prišla in za teden dni v mestu naredila red. Ko se je potikala po Velenju, so obiskovalci od blizu in daleč okrog hodili opremljeni z nasmehom. Tega nam je v drugih mesecih leta velikokrat manjkalo. (Foto: GrupA)
Leto 2021 se je v Šaleški dolini začelo tako, kot se je predhodno končalo. V primežu koronakrize, ki je ljudi po skoraj letu še vedno navdajala z negotovostjo. Kmalu po prelomu leta je postalo jasno, da bosta lokalna skupnost in energetska družba, ki je bila nekoč ponos doline, težko našli skupni jezik. Kot rešitev za prihajajočo energetsko krizo so želeli v Tešu kot dodaten energent ob lignitu uporabiti gorivo SRF iz nenevarnih odpadkov. Prvi so se temu glasno in odločno uprli v Šoštanju, sledili so jim tudi v Velenju. Ker se, kot se je v pravkar minulem letu pokazalo, Slovenci v prelomnih trenutkih ne znamo pogovarjati, je za mnoge še vedno dober projekt propadel. Vsaj za zdaj. A kot je bilo ob koncu leta mogoče zaznati iz izjav vodilnih posameznikov lokalne skupnosti, bi lahko že propadel projekt sosežiga vendarle obudili. Župan Mestne občine Velenje (MOV) Peter Dermol, nekdanji direktor Teša, poudarja, da bo občina vedno podpirala razvojno in tehnološko napredne projekte za pridobivanje toplotne oskrbe.
Vsakršne novice o predčasni zaustavitvi Teša zatresejo občane Šaleške doline. Ne toliko zaradi skrbi, da država po izklopu bloka 6 ne bi imela dovolj lastne energije, bolj zato, ker bi se lahko zgodilo, da bi dolina ostala na mrzlem. Izhod iz premoga namreč pomeni velike težave predvsem za enega najstarejših in največjih sistemov daljinskega ogrevanja v državi. Z odpadno vodo iz Teša se namreč ogreva večji del Velenja, skupaj več kot 40 tisoč ljudi.
»V Savinjsko-šaleški regiji si bomo prizadevali izvesti pravičen prehod iz premogovniške regije v regijo z uspešnim gospodarstvom, zadovoljnimi ljudmi ter zelenim in življenju prijaznim okoljem,« je med drugim zapisano v strategiji, ki je nastala v okviru območnega razvojnega programa regije Saša. A kot poudarja velenjski župan, lokalna skupnost tega bremena finančno ne bo zmogla sama. Pričakuje pomoč države in tudi evropske družine. A so v Velenju že leta 2021 ugotovili, da se na dogovore z najvišjimi vladnimi predstavniki ne morejo zanašati, saj njihove zahteve kljub drugačnim obljubam v državni strategiji niso bile upoštevane.
Namesto rudarstva
zobozdravstvo?
V velenjskem zdravstvenem domu, ki je eden največjih v državi, imajo smele načrte z razvojem zobozdravstvene dejavnosti. To želi vodstvo preseliti iz prostorov javnega zavoda v novo zoboz-
Tudi turizem kot gospodarska panoga
V Šaleški dolini, ki je zaradi načrtovanega prestrukturiranja na prelomni točki razvoja, v sodelovanju s stroko snujejo tudi strategijo razvoja in trženja turizma. V zadnjih nekaj letih je dolina sicer naredila pomembne prve korake v smeri razvoja turizma kot gospodarske panoge, a so ti za pravi turistični preboj premalo. Kot ugotavlja stroka, ki predlaga predvsem razvoj družinskega turizma, je regija turistično še slabo prepoznavna, čeprav ima precej potenciala.
Na čelu Šaleškega turizma je zadnje leto nekdanja bančnica Alenka Kikec, ki je ob nastopu položaja napovedala posodobitve in digitalno nadgradnjo ponudbe. Verjame, da lahko turizem in turistični ponudniki prispe-
vajo pomemben gospodarski delež pri prenovi doline. »Obisk in ponudba zadnjih let dokazujeta, da je Šaleška dolina med turisti in popotniki vedno bolj priljubljena,« pravi direktorica in dodaja, da dolina nudi doživetja, zgodbe in sprostitev.
V Velenju so veliko stavili tudi na nov prireditven prostor ob jezeru, ki so ga poimenovali Vista. S to več kot devet milijonov evrov vredno investicijo je občini uspelo trajnostno sanirati več kot 46 tisoč kvadratnih metrov veliko degradirano območje. Čeprav naj bi prostor omogočal kakovostno preživljanje prostega časa, organizacijo različnih prireditev, družabnih dogodkov, sejmov, izobraževanj, kulturnih in festivalskih srečanj, je večino leta bolj ali manj sameval. Čeprav so bili načrti veliki, se zdi, da v Velenju zares še ne vedo prav dobro, kaj bi z novo pridobitvijo počeli.
Kljub številnim omejitvam zaradi protikoronskih ukrepov so se v Velenju ob koncu poletne turistične sezone lahko pohvalili z novimi mejniki. Tradicionalno je bila najbolje obiskana Velenjska plaža, ki se že več let zapored ponaša z nazivom najboljšega naravnega kopališča v Sloveniji in v vročih poletnih dneh obiskovalcem ponuja možnost sprostitve, ohladitve in dvig adrenalina. Zagotovo bi bil obisk še večji, predvsem pa bi v dolini zabeležili več nočitev, če bi obratoval tudi Kamp Jezero v neposredni bližini. Med ljubitelji kampiranja nekoč zelo priljubljen in tudi dobro obiskan kamp je bil zaradi menjave lastništva in spora med lastnikom ter nekdanjim najemnikom že drugo sezono zaprt. Mnogi upajo, da bo kmalu drugače. Da je kamp ob jezeru odlična naložba in hkrati pomemben prispevek k razvoju turizma, je ugotovila tudi velenjska občina. Kamp, ki ga prodaja Premogovnik Velenje, bo kupila za približno 650 tisoč evrov. (Foto: SHERPA)
leja so zasnovali pester kulturnozgodovinski program. Za uvod v jubilejno leto je občina izdala knjižico Sto-desetkrat o Šoštanju v enem odstavku, v kateri je zbranih sto deset ključnih identifikacijskih elementov zahodnega dela Šaleške doline, ki so prostor sooblikovali v preteklosti in so pomemben gradnik se-
danjosti. Temu so sledili številne prireditve, predavanja in razstave, ki jih je pripravil posebej za to ustanovljen organizacijski odbor. Kljub prazničnemu vzdušju so se v občini srečali s številnimi izzivi, ki so jih, kot pravi župan Darko Menih, uspešno rešili. Kot napoveduje, bo praznično tudi leto 2022.
LEA KOMERIČKI KOTNIK
dravstveno kliniko, ki jo vidi kot edinstven zobozdravstveni UKC, kakršnega Slovenija še nima. Čeprav gre za idejo, o kateri se bo v dolini zagotovo še govorilo, je že dvignila kar nekaj prahu. Posameznike namreč skrbi, da je to le tlakovanje poti do popolne privatizacije zobozdravstvene dejavnosti, in to v regiji, ki je na pragu socialnega obubožanja zaradi napovedanega prestrukturiranja. Bi torej lahko nekdaj rudarsko mesto postala zobozdravstvena meka?
Ponosni na
pridobljene mestne
pravice
Pravkar minulo leto je bilo v šoštanjski občini v znamenju praznovanja 110-letnice pridobitve mestnih pravic. 28. junija 1911 je namreč cesar Franc Jožef I. na Dunaju z odlokom trg Šoštanj povzdignil v mesto. Šoštanjčani so na svoje mesto, njegovo bogato zgodovino in posameznike, ki so jo pisali, zelo ponosni. V počastitev jubi-
Šestinpetdeset tisoč pragov dolga lestev v svet
Tik ob prelomu leta so v Šmartnem ob Paki, kjer so prevzeli organizacijo dogodka ob pomembnem jubileju, proslavili sto trideset let Savinjske železnice in ob tem spomnili na velik pomen železne ceste v preteklosti. Čeprav je gospodarstvo na tirni prevoz v letih po osamosvojitvi skoraj povsem pozabilo, obseg potniškega prometa po besedah Darje Kosman, direktorice za potniški promet Slovenskih železnic, ne upada. Če se bodo uresničili smeli načrti družbe, ki ob pomoči države načrtuje obsežno posodobitev tako prog kot vlakov, se bomo morda Slovenci v prihodnje spet več vozili z vlakom.
27. decembra 1891 je po železniški progi od Celja do Velenja zapeljal prvi vlak. 27. decembra 2021 je ob jubileju po tirih Savinjske železnice, katere vsakdan so sicer skoraj pol stoletja stari vlaki, zapeljal najsodobnejši vlak Slovenskih železnic. (Foto: SHERPA)
PREGLED LETA - KONJIŠKO, VOJNIK IN DOBRNA
9
Leto, ko so načrti za posodobitve tudi razdvajali
Dragocenosti pod streho
Navadno radi rečemo, da se pri uresničitvi smelih in velikopoteznih načrtov rado zatakne pri denarju, a se zgodi tudi, da se razhajanja glede izvedbe pokažejo, ko je zanjo že pridobljen denar. Tako je odmevala dolgo pričakovana obnova cerkve sv. Janeza Krstnika v Žički kartuziji, ki je, potem ko je kulturno ministrstvo zanjo namenilo prva dva milijona evrov, že skoraj obstala. Mnenja stroke so bila namreč povsem razdeljena. Tudi v Vojniku je država končno razvezala malho za gradnjo pločnika, na katerega tamkajšnji stanovalci čakajo že pol stoletja, a kaj, ko si je ob tem zamislila še obvoznico. V zgodovino se bodo zapisali tudi projekti, ki so zaradi srčnosti številnih posameznikov povezali skupnost.
Domiselna streha je bila kar nekaj časa kamen spotike med
strokovnjaki. (Foto: OSK)
* «111 i - i - t '
Stroka je dolgo opozarjala na nujnost obnove Žičke kartuzije, ki od leta 2015 velja za spomenik državnega pomena. Kljub izjemnemu pomenu za širši evropski prostor je (pre)dolgo čakala na izdatnejša finančna sredstva za obnovo. A ko jih je ob znatni podpori poslanca Zmaga Jelinčiča Plemenitega, ki v tem volilnem okraju tudi nabira glasove, vendarle dobila, se je zataknilo pri tem, kako spomenik zaščititi pred nadaljnjim propadanjem. Nekateri so želeli cerkev pokriti s klasično streho, drugim je bila bolj všeč sodobna izvedba pomične strehe z razglediščem. Časa za prepire in mahanje z materialnimi dokazi je bilo malo, saj je morala konjiška občina kot nosilka projekta in lastnica spomenika denar za obnovo porabiti do konca novembra 2021. Cerkev sv. Janeza Krstnika v Žičah je po 180 letih tako ponovno pod streho. S postavitvijo premične strehe obnova dragocenega sakralnega spomenika še ni končana. Po spremembi proračuna za letos je država za nadaljevanje obnovitvenih del zagotovila dodatnega pol milijona evrov.
LEA KOMERIČKI KOTNIK
Pomanjkanje kadra in človečnosti
Medtem ko so se bolnišnice in številni zdravstveni domovi po Sloveniji ob vseh izzivih ukvarjali še s pomanjkanjem kadra, se je direktor konjiškega doma Dejan Verhovšek lahko pohvalil, da tovrstne krize pri
njih (še) ni. Čeprav se je zaradi vseh ukrepov za nekaj mesecev podaljšala gradnja prizidka, so se oktobra v Slovenskih Konjicah veselili tudi 900 kvadratnih metrov novih prostorov, kjer že domujejo fizioterapija, tri ambulante družinske medicine in ginekološka ambulanta. Sočasno so
preuredili še ambulanto nujne medicinske pomoči, poskrbeli so tudi za zunanjo ureditev in dodatne parkirne prostore. Naložba je bila vredna 1,65 milijona evrov, pri čemer je milijon evrov prispevalo ministrstvo za zdravje.
S pomanjkanjem zdravstvenega osebja se že vrsto let soočajo tudi v domovih za starejše. Na to glasno in brez dlake na jeziku ves čas opozarja Irena Vozlič Stjepčević, direktorica Lambrechtovega doma Slovenske Konjice. Pri tem poudarja, da človečnosti ne odreja zakon. Da Slovenija nujno potrebuje enotno sistemsko ureditev področja dolgotrajne oskrbe, čivkajo že vrabci na veji. Številne težave, ki jih je država leta pometala pod preprogo, je dokončno razgalila epidemija koronavirusa. V Lambrechtovem domu, kjer so lani obeležili 150 let delovanja, so te negotove čase dobro prešli. Tudi zato, ker imajo zaposlenega malo več kadra, kot ga predpisujejo normativi. Direktorica, ki izhaja iz zdravstvene stroke, se dobro zaveda, da se je zdravstveno stanje stanovalcev v domovih v zadnjem obdobju močno poslabšalo, kar že samo po sebi kliče po dodatnih zaposlitvah. Ob tem ves čas zagovarja načelo in k temu spodbuja vse sodelavce, da se mora znati vsak posameznik, ki dela v zdravstvu ali sociali, postaviti v vlogo tistega, ki ga neguje, in se ob tem zavedati, da smo vsi na tej poti. »Če nam bo dano, bomo tudi mi enkrat stari,« pravi.
Srečni in hvaležni
V začetku leta smo v Novem tedniku pisali o žalostni zgod-
Po številnih preobratih bodo v Vitanju čez tri leta vendarle dočakali nov vrtec. V začetku lanskega leta jih je najprej zalil hladen tuš iz Ljubljane, saj projekt ni bil izbran za državno sofinanciranje. A se je ministrstvo zaradi kritik, da je desetletje zanemarjalo to področje, vendarle odločilo, da bo za to priskrbelo več denarja. Po obisku vladnih predstavnikov je postalo jasno, da bo del pogače dobila tudi vitanjska občina. Otroci naj bi se v nove vrtčevske prostore vselili leta 2024.
bi tričlanske družine s Stranic, ki je ganila mnoge. Predvsem je povezala širšo lokalno skupnost. Čeprav so številne organizacije vedele, da živijo oče Slavko, mama Cvetka in njun najstniški sin Jože v izjemno slabih pogojih, se je pri načrtovanju obnove skromnega doma vedno zataknilo pri denarju. Dokler niso v življenje družine posegle članice kluba Lions Konjice Vita. Ob podpori prijateljskih dobrodelnih klu-
bov in številnih dobrih ljudi
so v nekaj mesecih zagotovile dovolj denarja za obnovo dotrajane in zaradi požara načete tristo let stare hiše. Skromna in srčna družina se je tako v začetku oktobra vselila v povsem prenovljen dom, ki izžareva povsem drugačno energijo.
Srčnost je ostala, prostovoljci so vanj vnesli svežino in upanje. Napol požgana hiša, stranišče »na štrbunk« nekaj deset metrov stran, umivanje v vedru in podobno so danes zgolj še boleč spomin na neke druge čase.
Nova podoba
brez vetrnic in
kamnoloma
Pretežno gozdnato območje med zreškim vrtcem in trgovino Spar naj bi v prihodnjih letih dobilo povsem novo podobo. Gre za razvojni načrt, o katerem v Zrečah razmišljajo že desetletje. Po napovedih župana Borisa Podvršnika bo v naslednjih desetih letih na tem območju nastalo novo mestno središče z osrednjim trgom, novimi večstanovanjskimi in poslovnimi stavbami.
Zreški svetniki se niso mogli izogniti perečim ekološkim temam. V ospredju sta bila predvsem projekta umestitve vetrnih elektrarn na območju Rogle in širitve oplotniškega kamnoloma. Čeprav sta oba posega vezana na sosednjo občino Oplotnica, bi njuna izvedba močno vplivala na življenje ljudi v zreški občini, so prepričani v Zrečah. »Vetrne elektrarne bi negativno vplivale na razvoj turizma, ki v Zrečah predstavlja pomemben gospodarski doprinos.« Svetniki so odločen ne obema projektoma izglasovali brez razprave.
Ob praznovanju stoletnice prihoda prvega vlaka v mesto so se razveselili prihoda skoraj sto let stare železne lepotice. Po šestih desetletjih, odkar je bila ukinjena železniška povezava Poljčane-Zreče, je pod Pohorjem spet zasopiha-la parna lokomotiva. Muzejsko lokomotivo je Zrečanom, ki se v zadnjih letih trudijo obuditi in na novo zgraditi vsaj nekaj metrov pozabljene železniške proge, v trajen najem odstopila družba Slovenske železnice.
Nove poti vodijo v tujino
V nezavidljivem položaju so se zaradi razmer znašli vinogradniki in vinarji. Ti so se morali soočiti z viški vina, ki so ostajali v kleteh, prihodki pa so upadli. Silvo Žižek, direktor družbe Zlati grič, ki je septembra praznovala 30 let in se poleg pridelave vin ukvarja tudi s celovito gostinsko in turistično ponudbo, ostaja optimističen. Kljub težkim časom v konjiški kleti niso prekinili obnove vinogradov. »Imamo malo izdelkov, vsakega želimo narediti čim bolj kakovostnega. Bistvo dobrega izdelka sta dobro grozdje in rastišče. Zato namenjamo veliko poudarka vinogradom. V zadnjih treh letih smo jih obnovili 12 hektarjev, nameravamo jih 25. Vse to z namenom zagotavljanja sortnih vin z rastiščem izpod Pohorja. To je naša osnovna poslovna ideja, ki jo želimo razvijati. Ne nazadnje je to tudi naša edina konkurenčna prednost. Tehnologijo je mogoče kopirati, enologe je mogoče >ukrasti<, a rastišča se ne da spremeniti. In to je tisto, kar moramo gojiti,« je usmeritev in naložbe v posodobitev vinogradov nazorno pojasnil direktor, ki je na čelu družbe deset let.
V začetku avgusta so v kleti Zlati grič v Slovenskih Konjicah pripravili krstno uprizoritev kulturno-enološkega doživetja Vino je poezija. »Vino je umetnost in vinarji smo lahko včasih podobno kot umetniki zagledani sami vase, prepričani, da je tisto, kar imamo, edino dobro in najboljše. A v resnici vemo, da ni tako. Ker imamo različne ideje, so tudi vina različna,« pravi Silvo Žižek, direktor kleti Zlati grič, ki ga veseli, da so se tudi Slovenci začeli zanimati za sortna vina in prepoznavati njihovo kakovost. (Foto: SHERPA)
Dravinjska dolina je na sončno septembrsko nedeljo gostoljubno sprejela več kot tisoč srčnih tekačev, ki so sodelovali na eni najbolje organiziranih tekaških prireditev pri nas. Konjiški maraton, katerega najdaljša proga sicer meri 21 kilometrov, vedno postreže z imenitnim dodatnim, predvsem glasbenim programom. Piko na »i« vzdušju dajo vselej navijači ob progi. Letos so se lahko ponovno v večjem številu zbrali tudi v startno-ciljnem prostoru. Organizatorji Konjiškega maratona so že devetič dokazali, da je to res maraton z dušo. (Foto: SHERPA)
Koronsko obdobje je očitno dalo zalet Mikovemu prezračevalnemu sistemu. Lastnik in generalni direktor podjetja Mik Franci Pliberšek je tako v obrtni coni že začel graditi novo stavbo, kjer bo prostor za nov razvojni inštitut in proizvodnjo najnovejših prezračevalnih sistemov. Sočasno podjetnik napoveduje gradnjo in ureditev obrtno-poslovne cone ter servisno-poslovnega centra, s čimer naj bi v naslednjih nekaj letih v Vojniku ustvaril do 440 novih delovnih mest. Glede na zapis v občinskem glasilu je Pliberšek tudi že novi lastnik propadajoče stanovanjske stavbe »stara šola«, ki jo je kar nekaj let neuspešno prodajala Družba za upravljanje terjatev bank.
Želeli so pločnik, dobili obvoznico
Krajani, ki živijo ob državni cesti Arclin-Ljubečna, si že leta prizadevajo, da bi jih pristojne službe uslišale in na tem nevarnem odseku zgradile pločnik. Kot kaže, jih je država uslišala, in to ravno v času, ko gradi tudi navezovalno obvozno cesto pri avtocestnem priključku Ljubečna (Celje vzhod). Ne samo da želi država na približno dveh kilometrih problematičnega cestnega odseka zgraditi pločnik, zgradila bi kar dva in cestišče tudi razširila. A kaj, ko je prostora malo, ljudje pa avtomobilov, tovornjakov, pešcev in kolesarjev na domačih dvoriščih ne želijo.
Zatika se tudi pri gradnji kolesarskih poti skozi Vojnik. Država naj bi zgradila približno 20 kilometrov kolesarske poti, ki bo povezala občine Celje, Vojnik in Dobrna. Lastniki zemljišč so bili še sredi lanskega leta odločni: »Za takšen projekt zemlje ne damo.« Čeprav so se s pristojnimi uspeli vsaj srečati in pogovoriti, a ne še tudi dogovoriti.
10
PREGLED LETA - IZOBRAŽEVANJE
Novo Almino hišico za goste so postavili dijaki srednje gradbene šole v okviru praktičnega pouka.	Praznovanje 40-letnice OŠ Frana Roša Celje
V šolah leto karanten in samotestiranj
- I - I	- V V ■
sogovorniki kot cesnja
Zanimivi na torti
Verjetno so bile šole med tistimi ustanovami, ki so v minulem letu zaradi ukrepov v zvezi epidemijo koronavirusa doživljale največ pretresov. Novembra je postalo obvezno samotestiranje vseh učencev in dijakov v šoli in obvezno nošenje mask za vse. To je sprožilo burne odzive tako v šolah kot med nekaterimi starši, a pouk je za zdaj ostal v učilnicah. Mnogi se s strahom sprašujejo, kakšne ukrepe bodo prinesli prihodnji meseci, saj se širi nova različica virusa z imenom omikron. Upajo, da to ne bo spet pomenilo pouka na daljavo, od katerega si mnogi otroci še niso povsem opomogli, ko gre za primanjkljaje v znanju in pri pridobivanju socialnih veščin.
TATJANA CVIRN
TATJANA CVIRN
In kako so se spreminjali ukrepi o odprto-zaprtih šolah? V začetku leta so se v skladu z odločbo ustavnega sodišča v zavode in šole s prilagojenim programom vrnili najprej otroci s posebnimi potrebami. Pobudo za oceno ustavnosti odloka o zaprtju šol sta vložili dve družini iz Celja v imenu svojih dveh otrok, ki obiskujeta osnovno šolo s prilagojenim programom. Po mnenju staršev je namreč država z zaprtjem šol tem otrokom povzročila nepopravljivo škodo. Da tudi za vse druge otroke to ni bilo dobro, se strinjajo vsi. Po skoraj treh mesecih odsotnosti in dela na daljavo so se konec januarja v šole lahko vrnili učenci prvih
treh razredov osnovnih šol in vrtčevski malčki. Vsi drugi učenci, dijaki in študenti so se morali še vedno šolati na daljavo. Po zimskih počitnicah so se vrnili še vsi osnovnošolci in dijaki zaključnih letnikov srednjih šol ter dijaki nižjega poklicnega izobraževanja. V začetku marca je bil lahko v učilnicah srednjih šol tudi del dijakov od prvega do tretjega letnika. Šolali so se po modelu C, po katerem je bila lahko v razredu prisotna polovica dijakov, drugi so imeli pouk na daljavo in so se nato tedensko izmenjevali.
V začetku aprila so se šolska vrata za velikonočne praznike spet zaprla za dva tedna. Na srečo počitnice niso bile več
daleč in do takrat so šole ostale odprte.
Veliko težav so imeli maturanti, ki so se večino časa pripravljali sami. Tudi zato je bila matura v minulem šolskem letu nekoliko prilagojena.
Med novimi
omejitvami
Negotovost je vladala tudi pred prvim šolskim dnem konec avgusta. Šolniki v Celju so takrat napovedali, da bodo naredili vse, da bi šole ostale odprte do konca šolskega leta. Ob upoštevanju vseh ukrepov NIJZ to ni preprosto, saj ti postavljajo pomembne omejitve pri izvedbi pouka, razredi se ne smejo mešati, učenci se ne smejo seliti ... Že kmalu po začetku pouka so se v karanteni znašli številni učenci in dijaki, če so domači
samotesti pokazali, da bi lahko bili okuženi. Nazadnje se je samotestiranje preselilo v šole, učitelji so ga morali organizirati v razredih trikrat tedensko pred poukom. Nasprotovanja niso zalegla. Tisti starši, ki tega niso želeli, so morali otroke obdržati doma. Kako je z njimi zdaj, kako se učijo in kaj znajo, kje dobijo ocene, ni povsem jasno, vse skupaj je precej odvisno od šole in učiteljev.
Navdihujoča
srečanja
V šolah so minule mesece na srečo počeli še kaj drugega kot le krmarili med ukrepi in poukom. V Osnovni šoli Frana Roša so proslavili 40 let delovanja, v Šoli za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje so se veselili novega izobraževalnega programa za fotografskega tehnika. V Srednji šoli za storitvene dejavnosti in logistiko ŠC Celje so odprli ustvarjalni atelje, mladi v Srednji šoli za gradbeništvo in varovanje okolja ŠC Celje pa so ponovno urejali območje nekdanjega domovanja Alme M. Karlin v Pečovniku. V Ekonomski šoli Celje so ponosno odprli šolsko učno trgovino, v Srednji šoli za gostinstvo in turizem Celje učno kavarno. Z Zgodovinskim arhivom Celje so celo izdali kuharsko knjigo, ki temelji na sto let starih receptih iz sevniškega hotela Triglav.
Podjetniški projekt pisanja in izdaje knjige je letos nadaljeval dijak predšolske vzgoje na Gimnaziji Celje -Center Jon Kanjir, ki je izdal že drugo knjigo v seriji poučnih slikanic Luka bere, pri čemer se mu je pridružila dijakinja gimnazije Ana Košir in ustvarila še tretjo knjigo v zbirki. Navdihujoča zgodba dveh mladih, ki imata jasno zastavljene cilje in vesta, da brez prizadevnega dela ne gre.
Podobnih zgodb je bilo v Novem tedniku še veliko, v spominu so mi ostali pogovori s Saro Štinek, mlado zdravnico, ki dela na covi-dnem oddelku v Nemčiji, z nadarjenim montažerjem Ža-nom Žvižejem, prejemnikom kristalnega celjskega grba, in z odličnim klarinetistom Andražem Golobom, ki mu je uspelo priti v elitno druščino berlinskih simfonikov.
Navdihujoča je bila tudi zgodba mladega para Anje Zagoričnik Jarm in Mihe Jarma, ki dokazujeta, da je mogoče polno živeti tudi sredi odmaknjene narave, ki pomaga človeku zaceliti tudi najgloblje rane, kot je tista ob izgubi otroka.
Živali, priloge ...
Tudi v minulem letu ni šlo povsem brez živalskih zgodb, na primer o Tropski hiši v Celju, ki je prinesla ne-
kaj novega v ponudbo mesta, čeprav so jo prav tako prizadele številne omejitve. Epidemija je močno zaznamovala tudi delovanje društev, ki pomagajo brezdomnim živalim, saj so se donacije precej zmanjšale. Tako sem pisala o Zavodu Muri in prizadevanjih ustanoviteljice Katjuše Rajovec, da bi odprla zavetišče za mačke. Celjski Mačji hiši je medtem uspelo urediti nove prostore, kjer bo lažje skrbela za stotine zavrženih muc. Društvo za lepše mačje življenje Vojnik je na primer dobilo pomoč vojniških šolarjev, DPMŽ in šolarjev z Loke.
Lani tudi ni šlo brez številnih prilog, ki sem jih so-ustvarila in pomagala, da so ugledale luč sveta ter prinesle bralcem še več zanimivega branja. Od Pomladne do Mosove in Praznične Peti-ce, vmes so bile v časopisu skoraj vsak teden še kakšne tematske strani, za katere je bilo prav tako treba pripraviti gradivo.
Leto, ki se začenja, bo nekoliko drugačno, saj bodo tudi obveznosti nove in drugačne. Cas nezadržno teče in z njim se spreminja vse, tako mi kot naše delo. Verjamem, da mi bo tudi letošnje leto prineslo polno izzivov, zanimivih zgodb in srečanj.
Foto: arhiv NT (SHERPA, Andraž Purg - GrupA)
repa makija	Ustvarjalni studio Srednje šole za storitvene dejavnosti in logistiko ŠCC
Ana Košir in Jon Kanjir, avtorja poučnih slikanic za otroke
PREGLED LETA - KULTURA
11
Kultura tudi v letu 2021 iskala mesto pod (svobodnim) soncem
V znamenju obletnice in ukrepov
Preteklo leto je za kulturo tako v svetu kot pri nas pomenilo krmarjenje med ukrepi v boju proti koronavirusu. Predvsem v smislu fizične prisotnosti občinstva, ki se je za razliko od leta 2020 lahko, sicer v okrnjenem obsegu, vrnilo na kulturna prizorišča. Največje in najdejavnejše kulturne ustanove in organizacije v regiji so ob sprotnemu prilagajanju ukrepom pripravile številne prireditve, dogodke in razstave. Leto in dogajanje v celotni regiji so zagotovo najbolj obeležili dogodki v povezavi z letom Josipa Ipavca, ki ga je lani razglasilo kulturno ministrstvo.
LUKA ŽERJAV / TINA STRMCNIK
Leto Josipa Ipavca
Na pobudo Občine Šentjur se je leta 2021 širil glas o zdravniku, skladatelju in domoljubu Josipu Ipavcu, ki je umrl pred stotimi leti. Kulturno ministrstvo je namreč sledilo predlogu lokalne skupnosti za obeleževanje na ravni države. Dela tega skladatelja, ki je ustvarjal daleč od tedanjega središčnega dogajanja, so bila v preteklosti izvedena na številnih tujih odrih. Eden od ciljev pobudnikov Ipav-čevega leta je bil, da bi glas o tem velikem ustvarjalcu povzdignili tudi v domovini. Čeprav je Josip Ipavec s svojo umetnostjo presegel državne meje, je bil širši slovenski javnosti dolgo časa malo znan. Pred približno 25 leti ni bilo notnih izdaj njegovih del, obstajali so le rokopisi njegovih samospevov, opera Princesa Vrtoglavka je bila izgubljena. Zdaj je drugače.
V pripravo programa so se dejavno vključili vsi zavodi v šentjurski občini, številne organizacije in društva. Organizatorji so kljub oviram predstavili veliko pestrih vsebin. Ddr. Igor Grdina je napisal delo Slovenski Mozart: Knjiga o Josipu Ipavcu. Založniki - založba Beletrina, Občina Šentjur in tamkajšnja knjižnica - verjamejo, da bo knjiga trajen spomin na avtorja prvega slovenskega baleta. Slednjega smo si v Ipavčevem kulturnem centru lahko ogledali v priredbi učencev ene od plesnih šol in tudi v ko-produkciji Hiše kulture Celje ter Festivala Velenje. Na televizijskih zaslonih smo lahko spremljali koncert samospevov Josipa Ipavca v izvedbi Urške Arlič Gololičič in Marka Hribernika, na ogled so bile številne razstave, Ipavčeva dela so v svoje nastope vpletli številni pevski sestavi. Pokrajinski muzej Celje (PMC)
LUKA ŽERJAV
je z novimi interaktivnimi vsebinami - igrami, kvizom, glasbeno steno - dopolnil razstavo Ipavci, skladatelji in zdravniki v Šentjurju. Dopolnjeno razstavo so si obiskovalci Zgornjega trga lahko prvič ogledali ob odprtju na Poletno muzejsko noč.
Da je bilo življenje Josipa Ipavca tako zanimivo, da bi o njem lahko posneli tri filme, ne le enega, so dejali sodelavci uredništva glasbenih in baletnih oddaj Televizije Slovenija, ki so o tem šentjurskem junaku posneli igrano-doku-mentarni film. Velik zalogaj je prepis rokopisa opere Princesa Vrtoglavka. Morda se bo uresničila tudi želja nekaterih, da bi jo lahko v letu 2022 spremljali na odru katere od opernih hiš.
Predpremiere filma o Josipu Ipavcu so se udeležili svetovalec generalnega direktorja RTV Slovenija za glasbo Patrik Greblo, scenarist Jernej Kastelec, Tatjana Oset, direktorica Knjižnice Šentjur, ki je poskrbela za organizacijo dogodka, šentjurski župan mag. Marko Diaci, urednik uredništva glasbenih in baletnih oddaj TV Slovenija Daniel Celarec, producentka oddaje o Josipi Ipavcu Simona M. Šertel ter igralec Saša Tabaković. (Foto: Andraž Purg - GrupA)
O mačku v žaklju
Veliko prahu je minulo leto dvignilo dogajanje v povezavi z zbirko grafičnih listov, ki jih je zbiratelj Kurt Müller podaril Zdravilišču Rogaška. Dražbe zbirke, za katero je izklicna cena znašala 3,4 milijona evrov, se ni udeležil nihče. Da nočejo kupiti mačka v žaklju, so dejali v slatinski občini, kjer so se odrekli predkupni pravici. Predstavnike ministrstva za kulturo so večkrat pozvali k popisu zbirke, na podlagi katere bi lahko pripravili njeno novo cenitev.
H H
Kure in Možiček v Hiši kulture Celje
V celjski Hiši kulture so kljub omejitvam uspeli uresničiti večino dogodkov, ki so jih pripravili v abonmaju, poimenovanem Koncentracija. Najbolj sta odmevali premieri. Muzikal Kure je premiero doživel 10. junija. Besedilo temelji na zgodbah iz slikanic Lile Prap, ki jih je za oder priredila Nuša Komplet Peperko. Glasbo je napisal Leon Firšt, avtor glasbe za muzikal Veronika Deseniška, v glavnih vlogah nastopata Nuška Drašček in Srđan Milovanović. Hiša kulture Celje, Festival Velenje, Združenje baletnih umetnikov, koreografov in pedagogov Srbije, Albanian Dance Meeting in plesalka Mojca Majcen so v koprodukciji ob izteku leta Josipa Ipavca pripravili novo produkcijo njegove baletne pantomime Možiček, prvega slovenskega baleta.
Kure po motivih Lile Prap so zabavale tako staro kot mlado občinstvo. (Foto: SHERPA)
Muzejem za razliko od glasbenikov in gledališčnikov malo lažje
Muzeji v Celju so pripravili kar nekaj odmevnejših razstav. Pokrajinski muzej Celje je že v letu 2020 načrtoval in v preteklem letu tudi uresničil pomembno sodelovanje na Dunaju, kjer je še vedno na ogled razstava o svetovni popotnici Almi M. Karlin. Postavitev v Weltmuseumu Wien je zasnovana kot monografija Neskončno potovanje Alme M. Karlin avtorice Barbare Trno-vec. Dolgoletna preučevalka Alme M. Karlin je tudi soku-stosinja razstave Sama okoli sveta, ki za slovensko muze-alstvo predstavlja velik uspeh. Mednarodna razstava, ki bo na ogled do 18. januarja 2022, je nastala v sodelovanju enega najuglednejših evropskih muzejev Kunsthistorisches Mu-seuma Wien, Weltmuseuma Wien in Pokrajinskega muzeja Celje ob podpori slovenskega veleposlaništva na Dunaju in
Slovenskega kulturno-infor-macijskega centra v Avstriji. V Celju pa so odprli novo občasno razstavo Zloščeno do visokega sijaja, kositrno posodje iz muzejskih zbirk. Avtor je Davor Mlinarič. Na razstavi so na ogled predmeti, ki jih hrani celjski muzej, in tudi izdelki iz celjskih kositrarskih delavnic.
Muzej novejše zgodovine Celje je junija ob 30-letnici osamosvojitve Slovenije pripravil tri razstave. Pred celjskim Narodnim domom so muzealci pripravili razstavo z osnovnimi informacijami o osamosvojitvenih dogodkih v Celju. V muzeju je na ogled razstava Služimo domovini. Aprila so v Hermanovem brlogu odprli razstavo Hermanov bonton avtorice Jožice Trateški, ki si jo lahko ogledate do konca leta 2022. Ob 80-letnici začetka druge svetovne vojne na Slovenskem je muzej izdal dve novi knjižni izdaji o zgodovini Celja med drugo svetovno vojno, in sicer knjigo Aleša Marđet-ka Trdnjava na jugu tretjega
rajha (Celje med okupacijo 1941-1945) ter drugo dopolnjeno izdajo spominov Ivana Grobelnika - Iva Harmonika, škarje in Stari pisker. Na decembrski Ta veseli dan kulture so v Muzeju novejše zgodovine Celje pripravili razstavo, poimenovano Lepo mesto, in je posvečena 150-letnici Turističnega in kulturnega društva Celje, ki po do zdaj znanih podatkih velja za najstarejše turistično društvo v Sloveniji.
Tudi v celjskem centru sodobnih umetnosti so lani pripravili številne nove razstave, najodmevnejše je sodelovanje s Koroško galerijo likovnih umetnosti. Razstavo Onkraj meja (Beyond borders) sta pripravili kustosinji Maja Antončič iz Centra sodobnih umetnosti Celje in Andreja Hribernik iz Koroške galerije likovnih umetnosti. V Celju je bila na ogled od konca septembra do 5. decembra, nato so jo nadgrajeno odprli še v prostorih galerije v Slovenj Gradcu.
Usoda približno 40 tisoč grafik v zbirki je še vedno neznana. (Foto: GrupA)
Kljub težavam z vodstvom izpeljali Dneve komedije in nove premiere
Gledališče Celje si je v sezoni 2021/22 zadalo, da bo premierno uprizorilo sedem predstav, šest za odrasle in eno za otroke. V juniju je pripravilo 29. festival Dnevi komedije. V približno tednu se je na celjskem odru zvrstilo pet tekmovalnih predstav in zaključna prireditev s podelitvijo nagrad. Na ogled so bile predstave po izboru selektorice Alje Predan, izbrane sicer za izvedbo festivala v letu 2020, ki je zaradi epidemije odpadel. Namesto predvidenih osmih predstav jih je bilo na sporedu le pet. Leto v celjskem gledališču sta zaznamovala tudi nezadovoljstvo z vodstvom in ponovljen razpis celjske občine za upravnika Gledališča Celje, ki se je iztekel pretekli teden. Ali se je zdajšnja upravnica gledališča Tina Kosi, ki je na tem položaju od leta 2007, prijavila na razpis, ni znano. Razpisna komisija je na zadnjem razpisu ni podprla za upravnico. Prav tako tudi strokovni svet Gledališča Celje spomladi ni podal pozitivnega mnenja k njenemu imenovanju. Tudi ansambel celjskega gledališča je nasprotoval njenemu ponovnemu imenovanju.
■Ф-
c
Tina Kosi na junijski podelitvi nagrad ob koncu Dnevov komedije 2020. Ali bo še ostala upravnica gledališča? (Foto: Andraž Purg - GrupA)
12
POVEDALI SO
Odmevne izjave iz intervjujev v letu 2021
Zaznamovali
so
leto
V Novem tedniku ste lahko tudi minulo leto brali intervjuje z zanimivimi sogovorniki z različnih področij življenja in dela. Gostili smo številne osebnosti, ki zaznamujejo ne zgolj našo regijo, marveč celotno državo. Med vsemi, ki smo jih povabili, da spregovorijo za vas v naših osrednjih intervjujih, smo izbrali nekatere in njihove najbolj odmevne izjave.
Foto: SHERPA, Andraž Purg - GrupA, Jože Suhadolnik. osebni arhiv
»O dobrobiti žensk v vodstvenih strukturah organizacij vseh vrst je treba začeti osve-ščati predvsem moške.« Medeja Lončar, direktorica Siemensa Slovenije in predsednica Združenja Manager
»Po eni strani smo Sloven ci in Balkanci takšni, da zaleže samo trda roka. Po drugi strani bi si tudi mi zaslužili malo več topline in prijazne komunikacije. Ne bom rekel, da imamo Slovenci to, kar si zaslužimo, bom pa rekel, da nas je vendarle treba kdaj tudi za ušesa, ker nismo najbolj priden
narod na svetu.«
Uroš Kuzman, matematik in stand up komik
»Mladi morajo vedeti, da njihova svoboda obstaja, ampak da ni neomejena. Njihova svoboda je omejena s svobodo drugega. Zavedati se morajo, če nekoga prizadenejo, da mora takšno početje imeti posledico in da ima posledica svoje sporočilo.« Jerica Lipec, direktorica Prevzgojnega doma Radeče
»Človek mora biti samokritičen in mora vedeti, kje so njegove meje. Ko preseže svoje sposobnosti, kar težko prizna, saj vsak misli, daje najbolj p ame ten in sposoben, potem nekaj časa trpi in na koncu pogori.« Franc Pangerl, častni meščan Celja
»Mi smo v šoli zaradi naših dijakov in ne oni zaradi nas. Naša pedagoška in človeška dolžnost je, da jih ne le učimo, ampak tudi kaj naučimo, da jih ne le vzgajamo, ampak po možnosti tudi vzgojimo.«
Dr. Anton Šepetavc, ravnatelj I. gimnazije v Celju
»Postavlja se vprašanje, kaj bodo v prihodnosti počeli stroji in kaj bo od dela ostalo še za človeka. To razmerje se nevarno ruši. Imeli bomo sicer vedno bogatejšo družbo in na drugi strani tudi vedno več ljudi brez dela.« Simon Konečnik, ravnatelj Elektro in računalniške šole Šolskega centra Velenje
»Bolj kot to, kam gremo, razmišljam o tem, kaj je pomembno zdaj in tukaj. Razoča rana sem zaradi epidemije, ker je pokazala, kot daje tu samo covid, a ni! Po membnoje, da se vidimo, sreča mo, objamemo, in ne daje med nami razdalja.« Suzana Gajšek, celjski odbor Slovenskega društva Hospic
»Če dijaki
niso prebrali kakšne knjige ali rešili kakšnega in-
tegrala, bodo kasneje to lahko nadoknadili. Težko
je nadoknaditi smeh, ki si ga zamudil, ali ljubezen, kije odšla.« Peter Juvančič, ravnatelj Gimnazije Lava ŠCC
»Zavzel se bom za to,
da se duhovniki ne bodo
izčrpavali pri obnovah
kamnov in objektov, pa naj so še
tako lepi in častitljivi.«
Dr. Maksimilijan Matjaž, celjski škof
»Večkrat se spomnim na staro že precej demen-tno in nebogljeno gospo, ki je prosila, naj jo kdo prime za roko. V tistem trenutku je bilo zanjo najpomembnejše, daje ob sebi čutila bližino. Prav to potrebujemo vsi, tudi mladi in zdravi, le da se tega pogosto ne zavedamo. Ko se znajdemo v stiski, to še kako čutimo.« Metka Klevišar, upokojena zdravnica in publicistka
novi tednik	radio celje
POVEDALI SO
13
»Naš uporabnik ne sme biti lačen, žejen, moker in pokakan. Streha nad njim ne sme zamakati in kader mu ne sme biti nedosegljiv. On je nemočen. In tisti, ki zakon pišejo, bi se morali vedno znati postaviti v vlogo tistega, ki leži v postelji.« Irena Vozlič Stjepčevič, direktorica Lambrechtovega doma Slovenske Konjice
»Včasih nas pri uresničevanju sanj ovirajo drugi ljudje. Če rečeš, da bi rad napisal muzikal, ti rečejo, da bo to zelo težko. Res je težko, a ni nemogoče.« Sven Pungartnik Rauter, avtor mladinskega muzikala
»Ce ne spoštuješ narave, tudi ljudi ne ceniš. Smo v začaranem krogu, da vsak misli le
»Ko sedem v letalo, zaupam pilotu, ker se ne spoznam na letalstvo. Če grem v banko, zaupam bančnici, ker je strokovnjakinja na svojem področju. Medtem ko se na medicino zdaj spozna vsak.« Iwona Ewa Kosi, predstojnica Urgentnega centra Celje
»Lju
di so polna usta, ko govorijo o otrocih. Ko je treba pomagati, se velikokrat obregnejo ob vsako malenkost.« Albina Karmuzel, predsednica Občinske zveze prijateljev mladine Šentjur
nase.« Matej Vranič, naravoslovni fotograf, snemalec in režiser
»Vprvi vrsti sem moral premagati sebe, v drugi konkurenco. Oboje mi je uspelo. Zato je bila srebrna medalja trikrat zlata. Na mojih plečih so bila namreč silna pričakovanja.« Franček Gorazd Tiršek, paraolimpijec
»Kot kupci se moramo zavedati, da imamo veliko moč. Če določenih živil ne bomo več kupovali, jih bo morala industrija prenehati proizvajati.«
Tatjana Kruder, strokovnjakinja za živila
»Ce smo pove zaniz naravo, nam gre v življenju lažje. Pri tem ne gre le za znanje o tem, kako se oskrbeti, če hrane zmanjka.« Bojca Januš, permakulturna
vrtna rka
V.
»Ljudje bi se morali zavedati nevarnosti sovražnega govora, moralo bi se ga omejiti in kaznovati, kajti politiki si z njim nabirajo politične točke. Dokler jim tega nihče ne prepreči, nimajo razloga, da bi prenehali to početi.«
Dr. Alma Sedlar, strokovnjakinja za področje preprečevanja korupcije
»Pomembno je, da vsak doma ustvari svojo vsaj majhno knjižnico. Z vsako knjigo, ki jo človek prebere, postane del tega, kar je prebral« Dr. Tanja Ozvatič, ravnateljica Celjske Mohorjeve družbe
J

M
»Če želi Slovenija ohraniti kolikor toliko profesionalni medijski prostor, hkrati pa nastajajo izrazito strankarski mediji, potrebuje levi in žlahtni desni medijski prostor. Sedanja medijska
scena zahteva zelo skrbno strokovno in politično analizo za izhod iz tepajkove mreže.« Jože Volfand, novinar, urednik, pisatelj
»Ljudje marsikdaj ne vedo, kako bi pristopili do nas, da bi bilo najboljše. Bojijo se napak, ampak nič ni narobe, če kdo pride do slepega, se ga dotakne za ramo in ga vpraša, ali želi pomoč in kako lahko pomaga.« Sanja Kos, predsednica Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Celje
14
ZAPOSLOVANJE
Trgotur
Poslovni sekretar m/ž
(Šoštanj)
Kaj od kandidatov pričakujemo: samozavestno, samoiniciativno, hitro odzivno in natančno osebo, na katero se bo direktor lahko zanesel, VI. stopnjo izobrazbe poslovni sekretar ali druge ustrezne smeri, tri leta delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih, dobro poznavanje in uporabo okolja MS office, zaželeno potrdilo ECDL, zaželeno znanje enega tujega jezika. Izbranemu kandidatu nudimo zelo pestro in raznoliko delo z visoko mero samostojnosti in samoiniciativnosti. Pogodba bo sklenjena za eno leto (obdobje nadomeščanja porodniškega dopusta). Stimulativno in redno mesečno plačilo za dobro opravljeno delo. Prijave zbiramo do 21. 1. 2022. KZ Šaleška dolina, z.o.o., Metleče 7, 3325 Šoštanj. Več informacij na www. trgotur.si.
Ličar m/ž (Prebold)
Opis delovnega mesta: priprava površine obdelovancev, nanašanje prahu ali barve na površine obde-
lovancev, pregled in preverjanje pobarvanih delov, ali so v skladu s standardi in pričakovano kakovostjo, sodelovanje pri logistiki v lakirnici, vsa druga dela, ki jih lahko opravlja delavec v skladu s svojo strokovno izobrazbo, usposobljenostjo in preostalo delovno zmožnostjo. K prijavi vabimo kandidate, ki imajo dokončano najmanj III. stopnjo poklicne izobrazbe. Prijave zbiramo do 20. 1. 2022. UNIFOREST, d.o.o., Latkova vas 81 d, 3312 Prebold. Več informacij na www.trgotur.si.
Pomočnik v lakirnici m/ž
(Prebold)
Opis delovnega mesta: čiščenje in priprava površine obdelovancev, nanašanje prahu na površine obdelovancev, pregled in preverjanje pobarvanih delov, ali so v skladu s standardi in pričakovano kakovostjo, sodelovanje pri logistiki v lakirnici, vsa druga dela, ki jih lahko opravlja delavec v skladu s svojo strokovno izobrazbo, usposobljenostjo in preostalo delovno zmožnostjo. K prijavi vabimo kandidate, ki imajo dokončano najmanj
III. stopnjo poklicne izobrazbe. Prijave zbiramo do 20. 1. 2022. UNIFOREST, d.o.o., Latkova vas 81 d, 3312 Prebold. Več informacij na www.trgotur.si.
Traktorist m/ž (Šoštanj)
Od kandidata pričakujemo: IV. stopnjo izobrazbe kmetijske, strojne ali druge ustrezne smeri, eno leto delovnih izkušenj, izpit B-ka-tegorije, izpit za voznika traktorja, izpit za viličarista, ni pa pogoj, zaželen izpit za nanašanje FFS, ni pa pogoj, zaželen izpit za delo v gozdu, ni pa pogoj, samostojnost in samoiniciativnost. Ustreznemu kandidatu nudimo zaposlitev za nedoločen čas s poskusnim obdobjem treh mesecev. Prijave zbiramo do 20. 1. 2022. KZ Šaleška dolina, z.o.o., Metleče 7, 3325 Šoštanj. Več informacij na www.trgotur.si.
Vzdrževalec orodij
/ vzdrževalec m/ž
(Šmartno ob Paki)
Opis delovnega mesta: redno pregledovanje, vzdrževanje in popravljanje orodij, strojev in transportnih naprav, opravljanje preventivnih dnevnih, tedenskih in mesečnih pregledov strojev in naprav: preverjanje privijačenih delov, obrabljenih gibljivih delov, mazanje, čiščenje, nadzor olja, tekočine v hladilnih napravah, prednostno odpravljanje napak, ki povzročajo za-
stoje v proizvodnji in rednem delu, obveščanje delovodje o napakah, ki se pojavljajo ali se jih pričakuje, a jih ne more odpraviti sam, sodelovanje pri izvajanju večjih popravil in remontov, druga dela v okviru delovnega mesta po nalogu nadrejenih. Prijave zbiramo do 18. 1. 2022. MPT d.o.o., Šmartno ob Paki 136 a, 3327 Šmartno ob Paki. Več informacij na www.trgotur.si.
Voznik kategorije D1, D m/ž (Velenje, teren)
Od kandidata pričakujemo: ustrezno vozniško dovoljenje za vožnjo manjšega ali večjega avtobusa, komunikativnost, čut za delo z ljudmi, dosledno upoštevanje CPP in varne vožnje, pripravljenost na opravljanje časovno neenakomerno razporejenega delovnega časa. Z ustreznim kandidatom bomo sklenili pogodbo za nedoločen čas s poskusnim obdobjem treh mesecev. Prijave zbiramo do 31. 1. 2022. APS, Avtoprevozništvo in servisi d. d., Koroška cesta 64, 3320 Velenje. Več informacij na www.trgotur.si.
Delavec v proizvodnji m/ž (Šmartno ob Paki)
Od kandidata pričakujemo: pripravljenost na priučitev delovnih nalog; doslednost, natančnost in samoiniciativnost; ročne spretnosti pri opravljanju dela; fizično vzdržljivost in moč za občasno dvigovanje in prenašanje bremen
do 25 kilogramov; korekten odnos do sodelavcev in strank. Kandidatu ponujamo: enomesečno uvajanje na delovnem mestu in dvomesečno poskusno obdobje; triizmensko delo za polni delovni čas; pogodbo bomo sklenili za nedoločen čas; delo se opravlja 5 dni na teden, občasno ob sobotah; izplačilo morebitnih nadur; fleksibilnost odobritve dopustov in možnosti koriščenja. Prijave zbiramo do 18. 1. 2022. MPT, d.o.o., Šmartno ob Paki 136 a, 3327 Šmartno ob Paki. Več informacij na www.trgotur.si.
Pomožni delavec v
proizvodnji m/ž (Celje)
Od kandidatov pričakujemo: zaželene izkušnje v proizvodnji na istem ali podobnem delovnem mestu, natančnost, strokovnost na svojem področju dela, komunikativnost, urejenost, natančnost, veselje do timskega dela, inovativnost, samoiniciativnost, pripadnost. Kandidatom nudimo: zaposlitev za določen čas 12 mesecev, s trimesečnim poskusnim obdobjem. Z možnostjo podaljšanja v nedoločen čas, delo v mladem, dinamičnem, urejenem in sproščenem delovnem okolju, redno in stimulativno plačilo za opravljeno delo, možnost osebnega in strokovnega razvoja. Prijave zbiramo do 7. 1. 2022. Elastomeri, d.o.o., Bežigrajska cesta 4, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si.
[3 MojeDelo.com
Operater - strokovni delavec (m/ž) (Prebold)
Poglavitne naloge in obveznosti na razpisanem delovnem mestu: priprava in nastavitev strojev, pregled in nadzorovanje pravilnega delovanja strojev, sodelovaje pri vzdrževanju in čiščenju strojev, opravlja druga dela po nalogu vodje izmene in vodje proizvodnje. Bisol Group, d.o.o., Latkova vas 59 a, 3312 Prebold. Prijave zbiramo do 3. 2. 2022. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Montažer (vzdrževalec -električar) (m/ž) (Prebold)
Pričakujemo: izobrazbo elektro ali drugo tehnično smer, dve leti delovnih izkušenj na podobnih delovnim mestih (zaželene izkušnje iz področja fotovoltaike), opravljen izpit za upravljavca male elektrarne je prednost (ni pa pogoj). Bisol Group, d.o.o., Latkova vas 59 a, 3312 Prebold. Prijave zbiramo do 3. 2. 2022. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Skrbnik kupcev (m/ž)
(Savinjska regija)
Za savinjsko regijo iščemo nov perspektiven kader, ki ima navdušenje nad tehnologijo zapisano v svoj DNK. Je tehnologija zapisana tudi v tvoj DNK? Si želiš postati del dinamične in zagnane ekipe UAU? Želiš preseči samega sebe, se strokovno in osebno razviti? Delovno mesto Skrbnik kupcev je eno izmed ključnih delovnih mest, ki pomembno prispeva k uspešnosti našega poslovanja. BIG BANG d.o.o., Madžarska ulica 12, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 16. 1. 2022. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Šankist (m/ž) (Teharje)
Iščemo šankista, katerega delo bo obsegalo predvsem pripravo
pijač v točilnem pultu in skrb za strežno osebje. Picikato gostinstvo trgovina storitve, d. o. o., Teharje 21, 3221 Teharje. Prijave zbiramo do 30. 1. 2022. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Kontrolor (m/ž) (vzhodna in zahodna regija)
Zahteve: želena končana srednja šola tehnične smeri, opravljen izpit B-kategorije, lastno prevozno sredstvo, dve leti delovnih izkušenj na področju nadzora prometa ali prevozov oziroma podobne dejavnosti, odgovornost, natančnost, samostojnost pri delu, iznajdljivost in zanesljivost ... Nomago, d.o.o., Vo-šnjakova 3, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 7. 1. 2022. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Skladiščnik (m/ž) v trgovskem centru Merkur Velenje (Velenje)
Pričakujemo: dokončano IV. stopnjo izobrazbe trgovske, gradbene ali druge tehnične smeri ... MERKUR trgovina, d.o.o., Cesta na okroglo 7, 4202 Naklo. Prijave zbiramo do 31. 1. 2022. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Procesni delavec (m/ž) (Hrastnik)
Kaj vam ponujamo: zaposlitev za določen čas z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas. Steklarna Hrastnik, d.o.o., Cesta 1. maja 14, 1430 Hrastnik. Prijave zbiramo do 2. 2. 2022. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
CNC operater (m/ž) (Hrastnik)
Kakšna so naša pričakovanja: IV. ali V. stopnja izobrazbe srednje poklicne ali srednje strokov-
ne in splošne izobrazbe tehnične ali druge ustrezne smeri, najmanj eno leto delovnih izkušenj, natančnost, skrbnost, zanesljivost in tim-ska usmerjenost, znanje uporabe programov MS Office. Steklarna Hrastnik, d.o.o., Cesta 1. maja 14, 1430 Hrastnik. Prijave zbiramo do 2. 2. 2022. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Vzdrževalec strojnih inštalacij (m/ž) (Celje)
Novi sodelavec/ka bo: pregledoval, vzdrževal in popravljal vodovodno inštalacijo, odtočno kanalizacijo, centralno čistilno napravo in lovilce maščob, parno inštalacijo, inštalacijo komprimi-ranega zraka, inštalacijo centralne kurjave, vsa dodatna strojno-in-štalacijska dela, ki se navezujejo na zgoraj omenjene postavke (mehanska zamenjava elektromotorjev, krmilnih ventilov ...). Celjske Mesnine, Cesta v Trnovlje 17, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 2. 2. 2022. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Poslovni sekretar m/ž, 40 ur tedensko, določen čas (Celje)
Opis del in nalog: izvaja tekoča administrativna dela za potrebe poslovne uprave, skrbi za uspešno izvajanje nalog pisarniškega poslovanja, samostojno piše korespondence v slovenskem, hrvaškem, nemškem in angleškem jeziku. NKD, d.o.o., MDB 2, 8273 Lesko-vec pri Krškem. Prijave zbiramo do 16. 1. 2022. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Kuhar/ica v hotelu Atlantida Boutique 5* (Rogaška Slatina)
Pričakujemo: izobrazba: srednja ali poklicna - smer kuhar, stopnja: IV., V., VI. ali VII., odlično poznavanje kulinarike, delovne izkušnje: dve leti v kulinariki, ... Atlnatida Rogaška, d.o.o., Cvetlični hrib 1, 3250
Rogaška Slatina. Prijave zbiramo do 2. 2. 2022. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Tehnolog kakovosti (m/ž) za dobavitelje (področje elektronike) (Prebold)
Na delovnem mestu boste z vidika kakovosti odgovorni za: vodenje, organiziranje, usmerjanje in koordiniranje projektov z dobavitelji, izdajanje reklamacij ter spremljanje aktivnosti za izboljšave. Odelo Slovenija, d.o.o., Tovarniška cesta 12, 3312 Prebold. Prijave zbiramo do 15. 1. 2022. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Vzdrževalec (m/ž) na montaži (Prebold)
Na delovnem mestu boste odgovorni za: opravljanje nalog vzdrževanja v proizvodnem procesu, opravljanje vzdrževalnih del na strojih v proizvodnem procesu in strojih za vzdrževanje. Odelo Slovenija, d.o.o., Tovarniška cesta 12, 3312 Prebold. Prijave zbiramo do 15. 1. 2022. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Direktor maloprodaje (m/ž) (Celje)
Delovne naloge bodo: vodenje, načrtovanje, organiziranje in koordiniranje dela v maloprodaji v skladu z akti družbe, oblikovanje poslovne politike v maloprodaji skladno s poslovno politiko družbe, oblikovanje cenovne politike in sistema popustov v maloprodaji. Inpos, d.o.o., Opekarniška cesta 2, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 2. 2. 2022. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Komercialist-Kalkulant (m/ž) (Vojnik)
Opis delovnih nalog: kalkulacije ponudb za izdelavo stavbnega pohištva, vključno z okni, vrati, fasadami, zimskimi vrtovi in prezračevalnim sistemom MIKrovent; stiki
s strankami na področju prodaje, stavbnega pohištva; MIK, d.o.o., Celjska cesta 55, 3212 Vojnik. Prijave zbiramo do 16. 1. 2022. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Svetovalec za prebivalstvo (m/ž) v PE Celje (poslovalnica Velenje) (Velenje)
V Deželni banki Slovenije, d.d., iščemo novega sodelavca/novo sodelavko, za opravljanje blagajniških opravil na blagajniškem okencu v poslovalnici, zato vam ponujamo možnost, da skupaj z nami uresničite svoje poslovne ambicije. K sodelovanju vabimo kandidate za delovno mesto: svetovalec za prebivalstvo (m/ž) v PE Celje (poslovalnica Velenje). Deželna banka Slovenije, d.d., Kolodvorska ulica 9, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 31. 1. 2022. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Prodajni inženir (m/ž) (Velenje)
Pričakujemo: vsaj VI. stopnjo izobrazbe elektrotehnične smeri; dve leti delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih; dobro znanje tujega jezika - angleščina; zelo dobro znanje paketa MS office; primerno strokovno poznavanje področja elektrotehnike. FBS ELEKTRONIK, d.o.o., Prešernova cesta 8, 2380 Velenje. Prijave zbiramo do 23. 1. 2022. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Vodja priprave dela - strojno (m/ž) (Celje, teren)
Vsebina nalog: obdelava načrtov za izdelavo v delavnici pri industrijskih tehnoloških sistemih: poznavanje programa Autocad, razumevanje načrtov, poročanje, sprejemanje emailov, odzivnost in komunikativnost. ESOT-IN-VEST d.o.o., Kersnikova ulica 19, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 14. 1. 2022. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
KRONIKA
15
Začetek leta zaznamovala poskusa uboja in umora
Z nožem mahala na ulici in v domu za starejše
Celjski kriminalisti še vedno iščejo 35-letnega P. J. iz Celja, ki je v soboto v Celju z nožem zabodel 38-letnega moškega, s katerim se je zapletel v prepir, ki je prerasel v pretep. 35-letnika čaka kazenska ovadba zaradi poskusa uboja. Dan kasneje se je v domu upokojencev v Preboldu zgodil še poskus umora. Tam naj bi moški z nožem zabodel sostanovalca. Oškodovanca v obeh primerih sta huje poškodovana, a nista v smrtni nevarnosti.
SIMONA SOLINIC
Sobotni primer se je zgodil v Celju nekaj minut pred 11.
uro dopoldne na pešpoti ob železnici med Vojkovo ulico
in stanovanjskim naseljem Plava laguna. Moška se nista poznala. Oba naj bi bila tam s svojima otrokoma. Zakaj naj bi prišlo do spora, ni znano, 35-letnik naj bi pred pretepom uporabil tudi solzivec. Spor se je stopnjeval do pretepa, v katerem naj bi 35-letnik domnevno dvakrat zabodel 38-letnika z območja Šempetra. Poškodbe so bile hude, zaradi česar je poškodovani potreboval tudi
zdravniško pomoč. Storilec je s kraja pobegnil. Policija ve, kdo je, a ga do zdaj še ni izsledila.
Nato se je v domu upokojencev v Preboldu zgodil primer, ki bi se lahko končal tragično. 64-letni stanovalec je z nožem poškodoval 71-le-tnega sostanovalca. Storilca so policisti na kraju prijeli in mu odredili pridržanje. 71-letni oškodovanec je hudo poškodovan, a ni bil v smrtni
nevarnosti. Moški naj bi ga zabodel v spanju.
Okoliščine primera in vzrok kriminalisti še preiskujejo, v prvem sporočilu za javnost je policija omenila, da 64-letnega zaradi dogodka sumijo kaznivega dejanja poskusa umora. Poškodovanemu so prvo pomoč nudili v domski ambulanti, zaradi hudih poškodb so ga nato sprejeli v celjski bolnišnici. Gre za prvi tovrsten primer v tem domu upokojencev.
35-letnega moškega P. J., ki naj bi v Celju zabodel drugega moškega, policija še ni izsledila. Foto: PUC
Previdno pri prodaji na družbenih omrežjih
Policisti pozivajo k previdnosti pri prodaji na družbenem omrežju Facebook. V zadnjem času so pogosti primeri, ko se oseba s kupcem dogovori o prodaji predmeta in njegovi predaji kurirski službi. Na spletni strani nato prodajalec vnese podatke o svoji bančni kartici in potrdi prejem plačila. Ko oseba prejme sporočilo s potrditveno kodo na mobilni telefon in jo potrdi, lahko ugotovi, da so ji na računu neznanci odtujili denar.
Tudi v nacionalnem odzivnem centru za kibernetsko varnost SI-CERT opozarjajo na novo obliko takšnega napada, ki cilja na uporabnike, ki prodajajo izdelke v spletnih malih oglasih. Na spletni strani Varni na internetu pojasnjujejo, kako goljufi običajno delujejo.
Po oddaji malega oglasa v spletnem oglasniku prodajalcu kmalu po SMS--sporočilu ali aplikaciji Vi-ber oziroma WhatsApp piše morebitni kupec, pri čemer uporablja telefonsko številko iz tujine, predstavitvena stran v aplikaciji za sporočanje pa je lažna. Osebo zanima, ali je oglas še vedno veljaven, nato se zelo hitro odloči za nakup. Prodajalcu pošlje povezavo do spletne strani, kjer naj bi z vpisom podatkov o kreditni kartici prejel plačilo za izdelek.
Povezava v sporočilu vodi na lažno spletno stran, ki uporablja grafično podobo Pošte Slovenije. Lažna spletna stran je prirejena za posamezno žrtev in vsebuje podatke o prodajalcu ter izdelku, v nekaterih primerih tudi fotografijo iz malega oglasa. Napadalci na vstopni spletni strani celo nudijo klepet kot podporo uporabnikom. Žrtev tako dobi lažen občutek verodostojnosti spletnega mesta.
Pod krinko nakazila kupnine je treba vpisati podatke o kreditni kartici in potrditveno kodo iz SMS--sporočila. S temi podatki lahko napadalci ukradejo
sredstva z računa žrtve v znesku do limita.
»Ce ste nasedli prevari in vpisali podatke svoje kreditne kartice, nemudoma
obvestite svojo banko. Če je prišlo do oškodovanja, goljufijo prijavite na lokalni policijski postaji,« svetujejo pri SI-CERT.
11:47-?
+387 62 319 790
last seen today at 11:39
D3 ^
Vse sem plačal. Kliknite povezavo. Tam vnesite svojo bančno kartico. Denar bo kmalu prišel. Potem vas bo kurir poklical nazaj
Pošta Slovenije
Slušni aparat Siemens Signia (model Motion SA primax}, cena 490 EUR. Dostava po pošti - Odhod №6099507197
postsi.shop
https://p0stsi.s
■ ■
3 UNREAD MESSAGES
Navesti morate bančno kartico Denar bo prišel takoj Potem vas bo kurir poklical
Kontaktiraia meje tehnična podpora
https://postsi.sl
+
O ® Џ
Višji sodniki potrdili sodbo
Celjski višji sodniki so potrdili predlansko sodbo zoper nekdanjega celjskega gostinca Zvoneta Štormana in njegovo hčer Elizabeto. Kot je znano, je leta 2020 okrožno sodišče oba zaradi poskusa goljufije upnikov obsodilo na pogojno kazen enega leta zapora s preizkusno dobo dveh let. Obramba je takrat predlagala oprostitev.
Pogojno kazen sta dobila, ker je šlo za poskus goljufije, zato upniki niso utrpeli škode. Tožilstvo je namreč obema očitalo, da sta poskušala zlorabiti postopek zemljiškega dolga in tako oškodovati upnike za 155 tisoč evrov. Štormanov gostinski imperij se je zrušil januarja 2014. V njegovem osebnem stečaju je bilo ugotovljenih za skoraj 6,6 milijona evrov terjatev. Nepo-plačanih je ostalo 5,8 milijona evrov terjatev, postopek je bil pred leti pravnomočno končan.
Nadaljevanje sojenja zaradi umora
HI
Na celjskem sodišču se bo danes, v četrtek, nadaljevalo sojenje Gregorju Ducmanu, ki mu tožilstvo očita umor matere na zahrbten in grozovit način ter poskus umora očeta marca lani v Zalogu pri Šempetru.
Krivde na oktobrskem predobravnavnem naroku ni priznal, ob začetku sojenja sredi decembra se ni zagovarjal, a je povedal, da ima težave z mamili že od trinajstega leta. Sodišče je nato zaslišalo Ducmanove sorodnike in prijatelje, pričal je tudi njegov oče. Vsi pa so izpovedali, da naj bi obtoženi svoji mami večkrat grozil, da jo bo ubil. Zadnji narok je zaradi slabega počutja obtoženega odpadel, zdaj naj bi zaslišali izvedence psihiatrične stroke.
Dokazala svoj prav
Delovno sodišče je odločilo v prid nekdanji finančni direktorici celjske bolnišnice Vesni Lavrič, ki je bolnišnico tožila zardi nezakonite odpovedi delovnega razmerja. Omenjena je bila odpuščena zaradi očitkov, da je kot članica razpisne komisije privilegirala enega od ponudnikov in mu izdajala zaupne informacije, o katerih so razpravljali znotraj komisije. Lavričeva, ki naj bi prijateljevala z direktorjem enega od podjetij, ki naj bi se prijavilo na razpis za programsko opremo, je očitke zanikala in svoje navedbe dokazala, zato je sodišče presodilo, da informacij z razpisa ni delila z drugimi. Sodba še ni pravnomočna.
Pijan za volanom
V ponedeljek so policisti na območju Mozirja obravnavali voznika osebnega vozila, ki je vozil pod vplivom alkohola. Preizkus z alkotestom je pokazal, da je imel 0,63 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Vozilo, ki ga je vozil, je bilo neregistrirano, na njem je imel nameščene registrske tablice, ki pripadajo drugemu vozilu. Zoper voznika bodo podali obdolžilni predlog.
Zapeljal v globel
Previdno, če ste tudi vi kaj prodajali in dobili takšno sporočilo.
V	zadnjem tednu sta se zgodili še dve nesreči, v katerih sta se hudo poškodovala traktorist in voznica skiroja.
V	prvem primeru, ki se je zgodil v Čreškovi, je 43-letni traktorist zapeljal s ceste. Traktor je po prevračanju po strmem klancu obstal v globeli. Voznika so z reševalnim vozilom odpeljali v celjsko bolnišnico, kjer je ostal na zdravljenju. V drugem primeru se je poškodovala 51-letnica, ki je na Zdraviliškem trgu v Rogaški Slatini padla s skiroja.
Trčil v otroški voziček
Pred dnevi se je v Velenju zgodila nesreča, ki jo je povzročil kolesar, ki je vozil z neprilagojeno hitrostjo po površini, ki ni namenjena kolesarjem. Pri tem je trčil v otroški voziček in peško. Voziček se je prevrnil, pri čemer je otrok padel iz njega. Na srečo se otrok pri padcu ni poškodoval. Pri trčenju se je lažje poškodovala otrokova mati. Povzročitelju so policisti izdali plačilni nalog.
Iz nahrbtnika ukradel vredne stvari
Pred dnevi je v celjskem trgovskem središču neznanec ukradel nahrbtnik, ki ga je lastnik odložil v restavraciji. V nahrbtniku so bili ključi, denarnica, telefon in več drugih stvari. Nahrbtnik, iz katerega je storilec ukradel vrednejše stvari, so policisti kmalu po prijavi dogodka našli v bližini trgovskega središča. Tatu do danes še niso našli.
16
AKTUALNA PONUDBA
Iščete dober nakup aLi odlično storitev?
I POZOR1-
Preglejte aktualno ponudoo
Zakuhali smo
mesec brezplačnega branja in darilo
V uredništvu Novega tednika in Radia Celje se vedno trudimo, da smo z vami. Da poskrbimo za vašo obveščenost in za zabavo. Vedno kaj zanimivega zakuhamo in tako bo tudi letos.
Vsi naročniki Novega tednika vsak teden prejmete brezplačno prilogo Stop spored. Prebirate lahko tudi vse posebne priloge Novega tednika, kot so Pomladna, Mosova in Praznična Petica, Slovenske počitnice, prilogo, ki izide spomladi in jeseni, hkrati pa v okviru Novega tednika pripravljamo tudi tematske priloge. Vsak naročnik Novega tednika letno prejme štiri brezplačne male oglase v Novem tedniku (do 10 besed), dve čestitki s 50-odstotnim popustom na Radiu Celje, 15-odstotni popust pri objavi osmrtnic in zahval v Novem tedniku ter številne druge ugodnosti.
Vsi, ki se boste naši družini naročnikov Novega tednika pridružili do 31. januarja, boste enajst mesecev plačali in dvanajst mesecev brali. Zadnji mesec boste torej brali brezplačno. Podarite sebi in svojim najdražjim Novi tednik ter s tem čudovite trenutke z aktualnimi vsebinami iz regije. Prav tako boste vsi novi naročniki prejeli predpasnik Novega tednika in Radia Celje Vedno kaj zakuham.
Med vsemi naročniki bomo 1. februarja izžrebali deset prejemnikov darilnih paketov Novega tednika in Radia Celje.
Dobrodošli na našem oglasnem oddelku, kjer vam ponujamo tudi knjigi Kuharske bukve, eno z nasveti o viaganju in drugo o zdravilnih čajih.
Želimo vam prijetno branje Novega tednika, poslušanje Radia Celje in da bi skupaj zakuhali zdravo, srečno, uspešno in prijetno
leto 2022.
novi tednik
Vedno? г mm] I
radio celie
www.nt-rc.si
■Љ^ л • H
RAZSTAVA INI STAL ACHE

TI M A ПСГДО
VRT MCC KAVARNE
lanuar 2022
CELIE - PTUI - ROGAŠKA SLATINA
ŠPORTNI PORTRET
17
Pogovor z mladim nogometašem iz Šentilja Timom Turinekom
»Površna vaja v fitnesu mi je spremenila pogled na nogomet«
Tekmovalni ritem nogometnih tekem po slovenskih ligah se je v začetku leta malo umiril, zato si je lahko nogometaš kluba NK Šmartno 1928, Tim Turinek, ki je pri rosnih osemnajstih letih prvič igral v članski ekipi NK Rudar, vzel nekaj minut za pogovor.
LUKA DIMITRIJEVIC
Tim Turinek je mlad nadebuden nogometaš iz Šentilja, ki mu nogomet predstavlja sprostitev. Že od malih nog mu je igra nogometa pri srcu, z leti pa je spoznal, da se želi z njo ukvarjati resneje. Da obeta, je kazal že v mlajših selekcijah kluba NK Rudar, pri osemnajstih letih je prvič zaigral v članski postavi. Skozi leta se je »našel« na položaju osrednjega branilca, torej ima v igri bolj obrambne naloge. Po prvem nastopu
za člansko ekipo Rudarja ga je 13. avgusta letos velenjski klub posodil ekipi NK Šmartno 1928 v 3. slovensko nogometno ligo, kjer redno dobiva priložnosti v začetni enajsterici. Z ekipo Rudarja je pred tem tekmoval v 2. slovenski nogometni ligi, želja za prihodnost ostaja jasna - braniti barve vijoličastih iz Maribora in tekmovati v elitni ligi prvakov. Spregovoril je o svoji ljubezni do nogometa in o vzornikih ter željah.
»Moj vzornik je Lewis Hamilton, saj je miren, zbran in spoštljiv, še posebej ob porazu.«
»Želim braniti barve NK Maribor in se boriti v ligi prvakov.«
Kaj vam predstavlja igranje nogometa?
Nogomet mi predstavlja sprostitev in priložnost, da s pomočjo igre pokažem svoja čustva in strast.
Se spomnite trenutka, ko ste se začeli zavedati, da se želite z nogometom resneje ukvarjati?
Da, spomnim se. Bil sem v prvem letniku srednje šole. S klubom sem bil v fitnesu in izvajal vaje za moč. Nisem se trudil in vaj nisem izvajal pravilno. Trener je to opazil in mi rekel, da v življenju šteje samo, kar si sam pripravljen narediti zase in trud, ki ga vložiš. Te besede so mi ostale v spominu.
Tim Turinek (številka 22) v dresu kluba NK Rudar. Z mladinsko selekcijo je pri 17 letih osvojil 2. mladinsko ligo in mladinski regijski pokal.
Za kateri klub trenutno igrate in v kateri ligi?
Klub NK Rudar Velenje, ki igra v 2. slovenski nogometni ligi, me je posodil ekipi NK Šmartno 1928, ki igra v 3. slovenski nogometni ligi. V Šmartnem imam zagotovljeno mesto v članski postavi.
Kateri je vaš največji nogometni uspeh?
Nedvomno je to igranje v članski postavi ekipe NK Rudar Velenje.
Kako gledate na nogomet danes v primerjavi s časi, ko ste ga začeli igrati?
Včasih sem na igro gledal bolj kot na vrsto zabave, danes nanjo gledam s povsem drugega vidika - resneje in se osredoto-čam na podrobnosti v igri.
Kje se v nogometu vidite čez deset let?
O tem še nisem veliko razmišljal ... Sebe si zagotovo predstavljam igrati za ekipo, ki ima strastne navijače. Zelo strastno igram nogomet in si zato tudi želim igrati za ekipo s strastnimi navijači.
Kaj vas je nogomet naučil?
Naučil me je vztrajnosti, nikoli odnehati, se potruditi do skrajnih moči in pomena trdega dela.
Najbolj boleč poraz na zelenici?
Lanski poraz proti ekipi NK Drava, saj nisem dobro igral in za tem izgubil mesto v začetni enajsterici članske ekipe NK Rudar.
»Z igranjem nogometa se sprostim in izrazim svoja čustva ter strast do igre.«
Imate športnega vzornika?
Imam. To je moj trener in fizioterapevt Nace Janežič, drugače pa je moj vzornik Lewis Hamilton, dirkač formule ena, ki vozi za Mercedes. Všeč mi je, kako je miren, zbran in spoštljiv, še posebej ob porazu. Tudi sam želim biti takšen. Všeč mi je še posebej, kako je po letošnjem porazu (drugo mesto) spoštljivo za zmago čestital zmagovalcu Versta-ppenu.
Kaj si na svoji športni poti želite doseči?
Moja velika želja je zastopati barve NK Maribor v prvi slovenski ligi, da se bomo borili tudi v ligi prvakov, to bi mi bilo v veliko čast.
Foto: Osebni arhiv, Nikola Ramčević(@ ramca_pho), studiomit.si
18
PREGLED LETA - ŠPORT
Tina Trstenjak najuspešnejša Slovenka na olimpijskih igrah
Prvič so bile poletne olimpijske igre - zaradi vsem znanih razlogov - na neparno leto. Pred njimi smo največ možnosti za osvojitev medalje med športniki s Celjskega pripisali Tini Trstenjak in Žigi Dimcu. Celjanki je podvig uspel, Šempetrana je od njega ločil le en uspešen napad naše košarkarske reprezentance.
DEAN SUSTER
Prvi dan leta 2021 ni bilo množičnega Novoletnega skoka v Savinjo, okopal se je zgolj nekdanji celjski ul-tramaratonec Jože Tanko in nadaljeval tradicijo. Na prvi tekmi svetovnega pokala na Ljubnem so zmagale slovenske smučarske skakalke, na posamični preizkušnji je bila Ema Klinec druga. Razglasitev najboljših športnikov Celja je bila v prostorih Televizije Celje. Zmagali so Tina Trstenjak, Martin Ča-ter, košarkarice in nogometaši, v imenu katerih je priznanje sprejel Simon Sešlar, takratni trener mladincev. V finalu konjeniškega pokala EY 2020 v preskakovanju ovir v Salzburgu je Nina Pangeršič osvojila četrto mesto.
Rokometaši Celja Pivovarne Laško so se po odločitvi EHF uvrstili v osmino finala lige prvakov. Potnik v četrtfinale je bil znan že v Zlatorogu po prvi tekmi, ki jo je PSG dobil s 37:24. »Pivovarji« so v državnem prvenstvu pristali na tretjem mestu (prvaki so bili Velenj-čani). V žrebu kvalifikacij za evropsko ligo so imeli smolo, izločil jih je Gudme. Tina
Robnik iz Luč je bila peta v paralelnem veleslalomu na svetovnem prvenstvu v Cor-tini. Futsalski klub Dobovec je navdušil z uvrstitvijo med najboljšo osmerico v Evropi, nato je naletel na Barcelono. Rogla je gostila svetovno prvenstvo v deskanju, Celjan Tim Mastnak je bil trinajsti v veleslalomu.
Celjski atletski trener Milan Kranjc je po Robertu Rennerju do medalje na velikem tekmovanju popeljal še Tino Šutej, ki je bila druga na evropskem dvoranskem prvenstvu v Toru-nu. Iz Tokia se je vrnila s petim mestom. Predsednik Nogometne zveze Slovenije Radenko Mijatović je v intervjuju za Novi tednik napovedal uvedbo sistema Var na slovenskih zelenicah, a na manjšem številu tekem. »Nepokošeno igrišče na Skalni kleti me je vrglo s tira,« je o dogodkih pred šestimi leti povedal Simon Rožman, ki se je pred dnevi vrnil v NK Celje. Zelo mlada zasedba Ženskega košarkarskega kluba Cinkarna Celje je v ligi Waba osvojila četrto mesto. Svoje vitrine je obogatila s sedemnajstim po-
Boris Trstenjak in žena Silva sta olimpijski nastop hčere Tine spremljala v družbi navijačev ob Šmartinskem jezeru.
kalom za naslov državnih prvakinj in s petnajstim za prvo mesto v pokalnem tekmovanju. Najboljše v državi so bile tudi mladinke in ka-detinje.
Celje je bilo med gostitelji evropskega prvenstva za nogometaše do 21 let. Generalni direktor NK Celje Valerij Kolotilo je izjavil: »Hočemo postati redni kan-
didati za naslov državnega prvaka.« Tako lani kot zdaj se trudijo za obstanek v prvi ligi. Nato je napovedal, da bomo presenečeni nad imeni okrepitev celjskega kluba, in držal besedo, saj so vlagatelji odvezali mošnjiček. V maju so celjski nogometaši še devetič ostali praznih rok v finalih pokala NZS. Vodili so jih trije trenerji, Jiri Ja-rošik, Agron Šalja in Simon Sešlar. Odbojkarice Šempetra so se prešerno veselile tretjega mesta v državnem prvenstvu. Tretjič so bile nogometašice Celja najboljše v državi v futsalu.
Izjemna judoistka Tina Trstenjak je v Lizboni že tretjič postala evropska prvakinja. V Tokiu je zlatu iz Ria dodala srebrno odličje in s tem postala najuspešnejša Slovenka na poletnih olimpijskih igrah. Zelo odmeven je bil tudi preboj konjiške teniške igralke Tamare Zidanšek v polfinale odprtega prvenstva Francije. Na zanimivi prireditvi Slovenska bakla na stadionu AD Kladivar je bila predstavljena celjska olimpijska dediščina in izkazana čast celjskim olimpijskim legendam. Društvo maratoncev in pohodnikov Celje je uspešno izpeljalo še 30. mali maraton državnosti. Iz Tacna sta se celjska kajakaša Jan Ločnikar in Urh Turnšek s svetovnega prvenstva za mladince in za kategorijo U23 vrnila z zlatima ekipnima medaljama. Ločnikar je bil med posamezniki tretji.
Po pravem epu s celjski-
DEAN ŠUSTER
mi judoisti in judoistkami je trener Marjan Fabjan za Novi tednik napovedal kandidaturo za predsednika Olimpijskega komiteja Slovenije. Gorska kolesarka Monika Hrastnik iz Lepe Njive nad Mozirjem je postala evropska prvakinja v spustu. Strelec Franček Go-razd Tiršek iz Gornjega Grada se je s paraolimpijskih iger vrnil s srebrno in z bronasto kolajno. Atleti in atletinje Kladivarja so po daljšem času istočasno postali državni ekipni prvaki, Klara Lukan je na evropskem prvenstvu v krosu osvojila srebrno medaljo. Boksarski klub Intercom Celje je drugič zapovrstjo zmagal v državnem ekipnem tekmovanju, Drago Adamič z Dobrne je pred koncem leta postal selektor državne reprezentance v futsalu.
Foto: SHERPA, Andraž Purg - GrupA
PREGLED LETA - ŠPORT
19

20
MALI OGLASI / INFORMACI JE
V
OTORNA
VOZILA
PRODAM
ŠKODO fabio, letnik 2006, lepo ohranjeno, prodam. Telefon 031 456-356. 6
KUPIM
OSEBNO vozilo, celo ali poškodovano, kupim. Kupim motorna kolesa Tomos. Telefon 031 783-047.	7
STROJI
KUPIM
TRAKTOR, prikolico, trosilec, cisterno, plug, motokultivator, mulčer, koso in drug stroj, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407130.	1080 TRAKTOR in traktorske priključke kupim.
Telefon 041 680-684.	p
TRAKTOR, 65-80 KS, od prvega, največ drugega lastnika, kupim. Resne ponudbe na telefonsko številko 031 612-160. 2
Prazen dom je in dvorišče, moje oko zaman te išče. Solza, žalost in bolečina te zbudila ni, ostala je praznina, ki hudo boli.
ZAHVALA
Ob izgubi dragega moža in strica
VIKTORJA HORVATA
iz Krajnčice 11a, Šentjur (1. 4. 1939-26. 12. 2021)
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izražena sožalja ter podarjene sveče in svete maše. Hvala zdravstvenemu osebju celjskega kardiološkega oddelka in hvala skupini Eros za ganljive pesmi in nagovor. Hvala tudi gospodu župniku.
Žalujoči: žena Marija ter nečakinje in nečaki in ostalo sorodstvo
Sporočamo žalostno vest, da nas jeza vedno zapustila naša draga mama, babika in sestra
HENRIKA KRAJNC -FINC
(rvjena 14. januarja 1931)
Pogreb bo v petek, 7. januarja 20222, ob 14. uri na pokopališču v Kozjem.
Pokojnica bo ležala na dan po°preba od 12. ure v tamkajšnji mzliški vežici.
Žalujoči: sin Mitja, snaha Mili, vnukmji Talia in Maya ter brat
Edvard z družino
SADILEC krompirja, lahko tudi v okvari, kupim. Telefon 068 126-558.	4
Zdravstveni dom Celje 10 NOVIH ZAPOSLITEV V ZD CELJE
IŠČEJO ZDRAVSTVENO-ADMINISTRATIVNE SODELAVCE V (I) - M/Ž
Pridružite se več kot 500 zadovoljnim zaposlenim v ZD Celje in prispevajte k še boljši obravnavi bolnikov!
Za boljšo dostopnost ambulant družinske medicine in pediatrije bodo v ZD Celje okrepili administrativno ekipo sodelavcev. Za opravljanje administrativnih del v zvezi z obravnavo pacientov, sprejemanjem klicev, vpisi pacientov in naročanjem ter urejanjem ostale administrativne dokumentacije za paciente iščejo 10 kandidatov, ki imajo veselje do dela z ljudmi in so po naravi potrpežljivi ter komunikativni. Več informacij na www.zd-celje.si
Sprejmite izziv in pošljite prijavo na: Zdravstveni dom Celje, Gregorčičeva ulica 5, 3000 Celje s pripisom »prijava na razpis - zdravstveno-administrativni sodelavec« najkasneje do 9. 1. 2022.
ZD Celje je imetnik certifikata »Družini prijazno podjetje«.
PRi PRODAJALCIH CASOPiSOV
90,6 95,1 95,9
100,3
KUPIM
radio celie
VMH % Um j / MALO rabljen štedilnik Kuppersbusch kupim.
Telefon 041 724-409.
1147
l4o
5Вкјцј* jfl Pokrajinski «■S if, muzej У*	Celje
ODPIRALNI ČAS:	INFORMACIJE:
TOREK-PETEK	WWW.POKMUZ-CE.SI
10.00 -16.00	MUZEJ@POKMUZ-CE.SI
SOBOTA	03/42 80 962
9.00 -13.00	031 612 618
PRODAM
PRAŠ IČE domače vzreje, od 30 do 300 kg, irodam. Cena: od 100 do 180 kg je 1,7 iURjkg, od 260 do 300 kg je 1,5 EUR,/ kg. Možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509-061. 15 NEJiNICE, mjave, grahaste, čene, pred nesno-stjo, pro.amo. Brezptofra olostava po celotni Slovoniji. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 512-1401.	n
KOKOŠI nasnice jarkice, rjave, grahaste in črne beove, pred n nsnostjo, poodama. Pripeljemo na dom. Talefon 070 545-481.p
Poroke
Laško
Poročila sta se: Dijana KOTNIK iz Celja in Primož DREMŠAK iz Šentjurja. Velenje
Poročila sta se: Irma KOKK: in Nik BERLINGER, oba iz Velenja.
JAVNO VODSTVO CELEIA - MESTO POD MESTOM
Sobota, 8. januar 2022, ob 11.00, Knežji dvor.
Vstopnina: 4€
Ji
:
®©!@®H шШШ
od ponedeljka do petka ob 18.30 m 22.15
ЦЦа ЕТиГКга telemach ■ ■=
kanal 673 kanal 306 kanal 271 kanal 152
Karitas
www.karitas.si
Prinesimo upanje družinam in posameznikom v večjih stiskah.
UPANJE5 na 1919 UPANJE10 na 1919
S poslanim SMS sporočilom boste darovali 5 ali 10 EUR.
Prispevajo lahko uporabniki Telekoma Slovenije, A1, Telemacha, T-2 in Bob.
Svoj prispevek za ljudi v stiski pa lahko namenite tudi z 1% DOHODNINE.
Več na www.karitas.si/dohodnine.
8
DANILO SLIVNIK	^
Šestega januarja 2012 si je sodil sam s pištolo makarov^*^
DEDIŠČINA
Igor Zorčič in Zdravko Počivalšek se spopadata za nasledstvo Mira Cerarja
BOŽIDAR WOLFAND WOLF
Nisem mogel živeti, bil sem popolnoma na psu
PORNOGRAFIJA IZ MAŠČEVANJA
Izprijeno znašanje ljubosumnih in zavrnjenih partnerjev
MALI OGLASI / INFORMACIJE
21
Kakšna sreča me je doletela,
da sem te 21 let imela.
V SPOMIN
31. decembra 2020 me je nenadoma zapustil moj ljubljeni mož
IVAN OBREZ
s Planine pri Sevnici (rojen 16. 6. 1937)
Ne veš, kako te pogrešam.
V globoki žalosti: tvoja ljubeča Frida
»Tako iznenada je prišlo, dragi mož in oče, tvoje slovo. Usoda tega časa je tako hiotela, da je med toliko drugih tudi tebe vzela. Bolečina neizmerna v srcih naših zelo boli, a naša pot in misli vodijo tja, kjer tvoja duša spi.«
V SPOMIN
Minilo je leto dni, kar nas je zapustil dragi mož in oče
JOŽEF GOLEC
iz Trnovelj pri Celju (26. 2. 1947-8. 1. 2021)
Hvala vsem sorodnikom in prijateljem, ki mu v spomin prižgete sveče in postojite ob njegovem grobu.
Žalujoči: vsi njegovi
MLADEGA plemenskega ovna prodam. Tele-fo n 031 612-160.	2
DVA prašiea, težka 170 in 190 g, cena 2 EUR/ kg, prodamo. Možne tudi polovice. Telefon 031 56 9-287.	5
PRAŠIČA za zakol, težkega 160 kg, domača reja,|)rodam. Telefon 031 375-621. 9 TELIČKA (bikec) pasme simentalec, starega 3 mesece, prodam. Več informacij na telefonski številki 041 963-633. 10 BIKA sivca, težkega 150 kg, in mlado brejo kozo prodam. Telefon 5716-516. 12 ZAJCE za zakol ali rejo, težke od 2 kg in pol do 3 kg, 15 EUR/eden žive teže, zelo lepi, prodam.Telefon041 500-394. 13
KUPiM
DEBELE, suhe krave in telice za zakol kupim. plačilo takoj + davek. Telefon 041 653286.	p
OSTALO
PRODAM
TELICO, težko 380 kg in bale, rezane na fi 130, prodam. Telefon 031 862-081, 041 880-798.	1145
PEČ na olje z gorilcem, cisterno za kuriln o olje, nerjavečo alfo za kuhanje lira ne prašičem in dvobrazdni plug Batuje prodam. Telefon 031 709-119, kličite po 17. uri.
1166
MENK
Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno, a kar ni njeno, nam ne more vzeti. In 0o, kar je neskončno dragoceno, je večno, in mkdar ne more umreti.
ZAHVALA
Ob iz6ubi drage mame, stare mame, babice in sestre
TEREZIJE VIDIC
6z Tomstega nad Laškim (13. 1(6. 1938-24. 12. 2001)
se iskreno zahvaljujemo zdravstvenemu osebju ZD Laško. Hvala Mateju Dolarju za pomoč ob smrti in organizacijo pogrebne slovesnosti ter vsem sorodnikom in sosedom za izrečena sožalja. Hvala gospodu dekanu Roku Metličarju za lepo opravljen obred, vokalni skupini Erosi za čudovito odpete pesmi in hvala Leonu Polancu za odigrano žalostinko ter pogrebni službi Zagajšek, d. o. o. Vsem in vsakemu posebej hvala.
Vsi njeni
ZAHVALA
Zapustila nas je ljuba mami, stara mama, pra stara mama in 8estra
JOŽE FA ŠKOBERNE
iz Laške vasi 18, Laško
Iskrena hvala vsem, ki ste j o pospremili na njeni zadnji poti, izrazili ustna in pisna sožalj a ter darovali sveče. Hvala gospodu župniku Iztoku H6nžiču za lepo opravljen obred, go spe Hermini Palčnik za besede slovesa, mešanemu pevskemu kvartetu Oljka za odpete žalostin-ke in trobentaču za ndignano Tišino.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: hči Viktorija s Petrom, vnuk Tilen in pravnukinja Neža
SEM moški, star 56 let. Iščem resno žensko za zvezo, staro od 48 do 58 let. Telefon 041 660-004.	p
46-letni, urejen, s stanovanjem, išče dekle, žensko za zvezo. Telefon 031 837-323.
11
www.novitedmk.si sport@nt-rc.si
Smrti
Celje
Umrli so: Ivana KORBET iz Celja, 89 let, Margareta MIHELJAK iz Klanca nad Dobrno, 91 let, Barbara ZA-KELŠEK iz Dobrna, 85 let, Olga KOREN iz Dobrne, 81 let, Marija KOVAČEC iz Celja, 82 let, Ana POTOČNIK iz Celja, 91 let, Marija VELEPIČ s Polzele, 92 let, Jožef BLEKAČ iz Šmartnega ob Dreti, 85 let, Franc TERŠEK iz Laškega, 78 let, Ida MAVRIČ s Polul, 84 let, Ivan MIKLAVŽIN iz Žalca, 82 let, Janez MOČENIK iz Višnje vasi, 41 let.
Laško
Umrli so: Ana RACMAN z Mrzlega Polja, 77 let, Franc
PLANKO iz Male Breze, 69 let, Janez PLANINŠEK iz Oj-strega, 65 let, Karl LAPORNIK iz Rekes 84 let.
Žalec
Umrli so: Ivan OMLADIČ iz Velenja, 61 let, Slavko FLAJS iz Žalca,64 let, Ivan KOLŠEK iz Andraža nad Polzelo, 87 let, Jože PEČOVNIK iz Jero-nima, 90 let, Hermina MAR-TINŠEK iz Gotovelj, 88 let.
Velenje
Umrl je: Franc BLAGOTIN-ŠEK iz Velenja, 88 let.
Mozirje
Umrli so: Jožefa PAHOV-NIK iz Luč, 81 let, Veronika IRMAN iz Mozirja, 82 let, Janez UGOVŠEK iz Lenarta pri Gornjem Gradu, 66 let, Ruža MAMIĆ iz Velenja, 77 let.
Eno leto že v grobu spiš, v naših srcih še živiš. Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, ostaja praznina, ki hudo boli.
V SPOMIN
Mineva eno leto, kar si zaključil svojo življenjsko pot, naš dragi
VIKI ŽGAJNER
iz Vojnika (23. 11. 1943-4. 1. 2021)
Ostali so le dragoceni spomini, ki nas učijo živeti naprej. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in mu prižgete svečke.
Vsi tvoji, ki te neizmerno pogrešamo.
Ostala je tišina in praznina, ki jo bomo napolnili z bogatimi spomini.
ZAHVALA
Ob izgubi naše mame
MARGARETE MIHELJAK
(1930-2021, Klanc, Dobrna)
se iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja ter darovane sveče, cvetje in maše. Hvala gospodu župniku Milanu Strmšku za lepo opravljen cerkveni obred, Mojci Zaponšek za ganljiv poslovilni govor, sosedi Fridi za molitev in moškemu pevskemu zboru za odpete pesmi. Hvala pogrebni službi Komunale Velenje. Hvala tudi vsem, ki ste mamo obiskovali, še posebej osebju Doma ob Savinji, gospe Adeli za pomoč pri negi in patronažni službi ZD Celje.
Žalujoči: otroci Štefan, Jože, Vera in Vida z družinami
novi tednik
ho cel
Cenjene stranke obveščamo, da
MALE OGLASE, ČESTITKE, OBVESTILA IN OSMRTNICE
za Radio Celje in Novi tednik
sprejemamo v času uradnih ur (7.00-15.00) na sedežu podjetja, Prešernova ulica 19, Celje.
POŠILJATE JIH LAHKO TUDI PO ELEKTRONSKI POŠTI
na naslov oglasi@nt-rc.si
ali jih sporočate po
TELEFONU 03 4225 144.
Hvala za razumevanje. Uredništvo Novega tednika in Radia Celje
p
p
p
p
ШП7Г
ejnovejšezgodovine | celje
Urška Klakočar Zupančič OBLAST, KI ŽELI NADZOR, MORA LJUDI PRESTRAŠITI
Ljudje mislimo, da je narava samopostrežna trgovina
IGOR SAMOBOR
LETO 2021
Lekcije in spoznanja
dr. Jurij Gorjanc OBVEZNO CEPLJENJE NI NAPAD NA NECEPLJENE
ZARADI DNEVNIH PROBLEMOV NE BI ODSTOPIL
BRANJE Z ZANOSOM
ZE V PRODAJI
22
RADIO CELJE / NAPOVEDNIK
Kino
Spored od 6. do 12. 1.
355 - triler, akcijski četrtek, torek, sreda: 17.40, 20.15 petek, sobota, nedelja: 15.20, 17.50, 20.20
Čarobno potovanje na Luno -
kriminalni, drama, triler petek, sobota, nedelja: 15.10 Francoska depeša - komedija, drama, romantični četrtek, torek, sreda: 18.20, 20.40 petek, sobota, nedelja: 16.20, 20.40
Hiša Gucci - kriminalni, drama, triler
četrtek, petek, sobota, nedelja, torek, sreda: 21.00 Igra sovraštva - komedija, romantični
četrtek, torek, sreda: 21.10 petek, sobota, nedelja: 18.30, 21.15
Matrica Obuditev - akcijski, fantazijski
četrtek, torek, sreda: 18.10, 19.45 petek, sobota, nedelja: 15.15, 18.10, 20.10
Sladičeva pica - romantični četrtek, petek, sobota, nedelja, torek, sreda: 17.50, 20.30 Spider Man: Ni poti domov -
fantazijski, akcijski
četrtek, torek, sreda: 17.00, 18.00,
20.00
petek, sobota, nedelja: 15.00, 17.00, 18.00, 20.00 The King's Man: Začetek - akcijski, pustolovski četrtek, torek, sreda: 18.30, 20.50 petek, sobota, nedelja: 18.40, 20.50
Volk in lev - družinski, pustolovski
petek, sobota, nedelja: 15.50 Zapoj 2 - animirani, glasbena komedija
četrtek, torek, sreda
petek, sobota, nedelja: 15.30,
16.30, 17.50
ČETRTEK
19.00 Najbolj grozen človek na svetu - komična drama PETEK
18.00 Francoska depeša - komedija
20.00 Pravi moški - komična
drama
SOBOTA
18.00 Pravi moški - komična drama
20.00 Francoska depeša - komedija
NEDELJA
18.00 Deset v pol - komedija 19.30 Najbolj grozen človek na svetu - komična drama
KINO VELENJE
PETEK
19.00 Spider man: Ni poti domov - znanstvenofantastična akcija SOBOTA
17.00 Bertov dnevnik - družinska komedija
20.00 The King's man: Začetek
-	akcijska komična pustolovščina NEDELJA
16.00 Zapoj 2 - glasbena pustolovščina, sinh.
19.00 The King's man: Začetek
-	akcijska komična pustolovščina PONEDELJEK
19.00 Najbolj grozen človek na svetu - komična drama
Kulturne prireditve
ČETRTEK, 6. 1.
11.30 Glasbena šola Celje, koncertna dvorana
Javni nastop dijakov srednje stopnje
oddelkov klavirja in orgel, brenkal, harmonike ter komornih skupin 17.00 Rdeča dvorana Velenje
Dan slovenskega športa
odprtje razstave
18.00 Celjska kulturnica
Dela iz delavnice Likovne sekcije KUD Bratov Dobrotinšek Škofja vas
odprtje razstave 19.15 Cerkev sv. Duha Celje Novoletni koncert Gimnazije Celje - Center
vstop prost, obvezna prijava na gcc.si
19.30 Gledališče Celje_
Mike Bartlett: Klinc
abonma po posebnem razporedu in izven; tudi v petek ob istem času
PETEK, 7. 1.
11.30 Glasbena šola Celje, koncertna dvorana Javni nastop dijakov srednje stopnje
oddelka pihal, godal, trobil in tolkal, petja ter komornih skupin
18.00 Celjska kulturnica
Slikarska dela Konj in voda iz istoimenske likovne kolonije
odprtje razstave, razstavljenih je 16 slikarskih del v akrilni tehniki
20.00 MC Patriot Slovenske Konjice
Cutart: Mehanska umetnost
odprtje razstave, avtorja: Luka Kavc in Tomi Pšeničnik
SOBOTA, 8. 1.
10.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana
Krickrac, to sem jaz!
plesna predstava Plesnega teatra Ljubljana, AEIOU gledališče za dojenčke in malčke, Mini in Mega Pikin abonma in izven
11.00 Pokrajinski muzej Celje, Knežji dvor
Celeia - mesto pod mestom
javno vodstvo po razstavi
19.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec
Novoletni koncert Godbe Liboje
NEDELJA, 9. 1.
17.00 Avla doma II. slovenskega tabora Žalec
Barbara Leister - Ebner in Monika Kutter
koncert citrarske glasbe
PONEDELJEK, 10. 1.
11.00 Gledališče Celje_
Nava Semel: In podgana se je smejala
mladinski abonma, Mali oder
16.00 Glasbena šola Celje, koncertna dvorana
Javni nastop učencev osnovne stopnje
5. in 6. razred, sledila bosta 7. in 8. razred
19.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana
Tutošomato
glasbena komedija SNG Nova Gorica in Gledališče Koper, Beli abonma in izven
TOREK, 11. 1.
17.00 Vila Bianca Velenje
Provokacija v umetnosti/ Erotika ali pornografija
odprtje likovne razstave članov Društva šaleških likovnikov
19.30 Narodni dom Celje Pihalni orkester Glasbene šole Celje
koncert, brezplačne vstopnice bodo na voljo v tajništvu šole
SREDA, 12. 1.
16.00 Glasbena šola Celje, koncertna dvorana Javni nastop učencev osnovne stopnje
1. in 2. razred, sledila bosta 3. in 4. razred
18.00 Celjski dom_
Božični vokalni koncert glasbenih sestavov Glasbene šole Celje
brezplačne vstopnice so na voljo v tajništvu šole
19.30 Narodni dom Celje
Oskar Laznik (saksofon) in Tadej Horvat (klavir)
Koncertni abonma Zavoda Celeia, vstopnine ni
19.30 Gledališče Celje_
Florian Zeller: Mama
PG Kranj, koprodukcija z Mestnim gledališčem Ptuj, Zimski gledališki trojček, izven
Ostale prireditve
ČETRTEK, 6. 1.
10.00 do 18.30 Mladinski center Žalec, spletni dogodek
Tečaj slovenskega znakovnega jezika
prijave: info@mc-zalec.si
15.15 do 16.45 Tehnopark Celje
Tečaj tehno robo
prijave na spletni strani Tehnoparka
16.30 Knjižnica Šmartno ob Paki Pravljična joga
z vami bosta Maja Praprotnik in Nina Časl
17.00 Galerija Velenje
Pladenj po svoji meri
kreativna delavnica je namenjena mladim in otrokom, starejšim od sedem let; vodila jo bo Nina Cvirn
PETEK. 7. 1.
8.00 do 16.00 Parkirišče pod
Občino Laško - Trubarjevo
nabrežje
Laški sejem
9.00 Muzej novejše zgodovine
Celje_
Tista o hvaležnem medvedu
Hermanova otroška ustvarjalnica ob stalni razstavi v otroškem muzeju; za skupine
18.00 Hiša Sadeži družbe Žalec Zdrav duh v zdravem telesu, v novo leto z Mladinskim centrom Žalec: »Zaobljube na talerju«
predavanje nutricistke Mojce Cepuš
SOBOTA, 8. 1.
10.30 do 12.00 Tehnopark Celje
Cool tool delavnica
primerna za otroke od
8. do 11. leta, prijave na spletni strani Tehnoparka
16.00 Mladinski center Žalec, spletni dogodek Zdrav duh v zdravem telesu, v novo leto z Mladinskim centom Žalec
Kreativno v novo leto - izkustvena delavnica čuječnosti z dr. Aljo Adam
NEDELJA, 9. 1.
11.00 Tehnopark Celje
Soba pobega Gimnazije Lava: Soba prvošolke Ane
prijave na spletni strani Tehnoparka
PONEDELJEK, 10. 1.
13.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje
delavnice, igre, pomoč pri učenju
14.00 Center starejših Zimzelen Topolšica Bralna čajanka čajanko bo vodila Bernarda Lukanc 17.00 Dom svetega Jožefa Celje Pogovori o življenju in smrti
voditeljici: Metka Klevišar in Julka Žagar, z aplikacijo Zoom; povezavo do dogodka boste prejeli ob prijavi ali info@jozef.si
17.00 Knjižnica Mozirje
Ura pravljic z ustvarjalno delavnico
19.00 Celjski mladinski center, spletni dogodek
MCC vam pove podkast: Savina Goličnik (Božiček za en dan)
Kje: na FB-profilu in Youtube kanalu Celjskega mladinskega centra
TOREK, 11. 1.
9.00 Muzej novejše zgodovine Celje_
Moj bonton v letu 2022
Hermanova otroška ustvarjalnica ob občasni razstavi Hermanov bonton; za skupine
9.00 Večgeneracijski center Planet generacij Velenje
Prostoročno oblikovanje gline
začetna delavnica, v sodelovanju s Kulturno-umetniškim društvom Gambatte; delavnico bo vodila Viktorija Meh; obvezne predhodne prijave
10.00 do 11.00 Mladinski center Dravinjske doline
Uporaba računalnika in pametnega telefona za starejše
obvezne predhodne prijave
10.00 do 18.30 Mladinski center Žalec, spletni dogodek
Tečaj slovenskega znakovnega jezika
prijave: info@mc-zalec.si
17.00 Visoče, Planina pri Sevnici
Božična pravljica, jaslice v naravni velikosti
18.30 Mestna knjižnica Šoštanj Santorini - izgubljena Atlantida
potopisno predavanje Damirja Cavnika
SREDA, 12. 1.
9.00 Fotoatelje in galerija Pelikan Celje
V muzej po fotografsko zgodbo
muzejska učna ura za skupine
9.00 do 11.00 TIC Laško_
Domači kotiček prodaja domačih dobrot in izdelkov z okoliških kmetij 14.00 Tehnopark Celje
Delavnica holograma: izdelaj sam svoj avtoportretni hologram za otroke od 5. do 9. razreda; prijave na spletni strani Tehnoparka
15.00 do 16.30 Tehnopark Celje Cool tool delavnica
primerna za otroke od 8. do 11. leta, prijave na spletni strani Tehnoparka
17.00 Galerija Velenje
Kreativna delavnica za odrasle
delavnico bo vodila akademska slikarka Uršula Skornšek; prijave: info@galerijavelenje.si 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Pravljične ure ura pravljic je namenjena otrokom, starejšim od treh let; pripovedovala bo Vesna Gaber Podhovnik
17.00 Knjižnica Rečica ob Savinji
Ura pravljic z ustvarjalno delavnico
18.00 Knjižnica Gornji Grad
Ura pravljic z ustvarjalno delavnico
Razstave
Pokrajinski muzej Celje - Stara grofija: Dr. Juro Hrašovec, prvi slovenski župan Celja, do junija 2022, Zloščeno do visokega sijaja - Kositrno posodje iz zbirk Pokrajinskega muzeja Celje, do oktobra 2022
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
90.6 I 95.1 I 95.9 I 100.3 MHz
Četrtek, 6. januar
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar svetnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Železna cesta; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Intervencija; 12:00 Globalne novice; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Gospodarski utrip
regije (ponovitev); 19:20 Intervencija (ponovitev)
Petek, 7. januar
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar svetnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:15 Milenium; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Od petka do petka; 12:00 Globalne novice; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Global-
ne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:00 Disco mania
Sobota, 8. januar
6:20 Milenium (ponovitev); 7:10 Koledar svetnikov; 7:40 Časoplov; 8:00 Začetek programa; 9:00 Globalne novice; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 11:00 Globalne novice; 12:00 Globalne novice; 13:00 Globalne novice; 14:00 Globalne novice; 15:00 Globalne novice; 16:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 20:00 Nora sobota
Nedelja, 9. januar
6:20 Železna cesta (ponovitev); 7:10 Koledar svetnikov; 7:20 Luč v nas; 7:40 Časoplov; 8:00 Začetek programa; 9:00 Globalne novice; 10:00 Globalne novice; 10:05
Osmrtnice; 11:00 Globalne novice; 11:20 Floradio (ponovitev); 12:00 Globalne novice; 13:00 Globalne novice; 13:10 Čestitke in pozdravi; 14:00 Globalne novice; 15:00 Globalne novice; 16:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:20 Od petka do petka (ponovitev); 19:15 Sončni žarek (vsako drugo nedeljo v mesecu)
Ponedeljek, 10. januar
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar svetnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:15 Šport danes; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Floradio; 12:00 Globalne novice; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes;
15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:20 Športnih 30 (ponovitev) 19:00 Katrca
Torek, 11. januar
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar svetnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Za zdravje; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Poudarjeno; 12:00 Globalne novice; 12:20 Zverinice iz regije; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:20 Poudar-
jeno (ponovitev) 19.20 Za zdravje (ponovitev)
Sreda, 12. januar
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar svetnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Atlas narave; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Gospodarski utrip regje; 12:00 Globalne novice; 12:20 Mali O; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:20 Atlas narave (ponovitev) 19.20 Zverinice iz regije (ponovitev)
NAPOVEDNIK
PPIfll iL
Ш№19 Ii
-! i)! iBBi II,
1 р-ј^Ж .
1	a

OSREDNJA
Knjižnica Celje
* *
*
OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE
Dostop do 400.000 enot knjižnega in neknjižnega gradiva, ^ skoraj 2.000 e-knjig v slovenščini (Biblos), 500 e-knji več kot 200шгоепИоквЈ1ф80ај>Дк1од 40.000 e-knjig v angleščini (EBSCO), več kot 7.000 naslovov serijskih publikacij na PressReaderju (iz 120 držav v 60 jezikih) Dostop na daljavo do 8 podatkovnih zbirk iz različnih strokovnih področij arhiva časopisa Večer ter d Domoznanski portal Kamra Pravljične dogodivščine pri Mišku Knjižku Knjižku pravljični kovčki, Moja izbira je branje, Programi za spodbujanje branja in bralne kulture culture (Z branjem do zvežd, Četrtkovi večeri, predavanja)
Univerza za tretje življenjsko obdobje Knjižnica na obisku, bralno pogovorne urice,
Pravljično ustvarjalne urice v knjižnicah Vojnik,
Dobrna, Šmartno in Štore	Razstave in delavnice
Filozofska, zdravstvena in potopisna pre<täfc£g|jbiga jezika
Koncerti, gledališke in predi
www.knjiznica-celje.si
vrata v vse čase in prostore
Pokrajinski muzej Celje - Knežji dvorec: Kaj počne tukaj samuraj? Vzhodnoazijski predmeti v zbirki Pokrajinskega muzeja Celje, do februarja 2022 Otroški muzej Hermanov brlog: nova občasna razstava: Hermanov bonton; do konca leta 2022 Fotoatelje in galerija Pelikan Celje: Obrazi; do konca leta 2022 Muzej novejše zgodovine Celje: Hermanov bonton; do konca leta 2022, S prsti do znanja, igrače in igre za otroke s slepoto in slabovidnostjo; do 31. 1., Lepo mesto: 150 let Turističnega in kulturnega društva Celje; do 28. 2. ter spletna razstava: Biti ženska v času korone; do nadaljnjega Celjski mladinski center, kavarna: razstava svetlobne instalacije Tine Drčar Ujeta resničnost; do 31. 1.
Knjižnica Šentjur: razstava IV. Ipavčeva paleta - Josip Ipavec, DLU Rifnik Šentjur; do 8. 2.;
ogled možen v obratovalnem času knjižnice
TIC Rimske Toplice: razstava Zdravilišče Rimske Toplice na razglednicah; do nadaljnjega Velika galerija Doma kulture Slovenske Konjice: razstava Maki in abstrakcija šahovnice avtorja Zlatija Praha; do 23. 1. Avla Noordung centra Vitanje: razstava starih božičnih voščilnic, ki so bile poslane pred 70 in 40 leti, Društvo kmetic Lipa; do 10. 1.
Galerija Velenje: razstava A human experience - Fantazijsko funkcionalna/Funkcionalno fantazijska avtorice Jane Zornik; do 15. 1.
F bunker Velenje: Zimski motivi, fotografska razstava velenjskega fotografa Volbenka Pajka, do 31. 1.
Podhod pošta Velenje: razstava MPT praznuje; do konca januarja
Galerija na prostem, pešpot med pošto in Kardeljevim trgom Velenje: razstava Podobe kultne zgradbe skozi čas - ob 50. obletnici Galerije Velenje; do 31. 1.
Podhod Pesje: razstava, Škale, ki jih ni več; do oktobra 2022 Razstavišče Standard Velenje: Nemi opazovalec mest, fotografska razstava fotografij Velenjskega gradu; do marca 2022 Knjižnica Velenje, osrednje razstavišče: Zimska idila ob Škal-skem jezeru, fotografska razstava Frenka Špilerja; do 9. 1. Knjižnica Velenje, sončna stena: razstava 48. Mala Napotni-kova kiparska kolonija; do 31. 1. Knjižnica Velenje, domoznanski oddelek: razstava Mohorjevi koledarji iz zbirke Janeza Oseti-ča; do 31. 1.
Knjižnica Velenje, mladinska soba: Pod pretvezo, razstava plakatov Anje Klinc; do 31. 1.
Knjižnica Velenje, steklena dvojčka: razstava Bralka meseca: Tanja Sajovec; do 31. 1. Knjižnica Velenje, otroški oddelek: Sreča je ..., razstava likovnih del otrok Vrtca Velenje; do 31. 1. Knjižnica Velenje, oddelek za odrasle: razstava Boji za severno slovensko mejo in general Rudolf Maister; do 20. 1. Park velenjskega gradu: razstava Jaslice; do 31. 1. Muzej na velenjskem gradu: Praznični strip in voščilnica, razstava otrok iz vrtcev in šol Šaleške doline; do 31. 1. Muzej premogovništva Slovenije Velenje, vezna soba: Velenjske glinene ploščice - Herbarij, brezčasni zapis narave avtorice Kate Laštro; do 31. 1. Muzej premogovništva Slovenije Velenje, podzemni del muzeja 1: Podzemni Nezemljani -Stane Špegel, razstava skulptur; do 31. 1.
Muzej premogovništva Slovenije Velenje, Ligijev salon - jamski del salona: razstava Poetična podzemna proga - poezija na predstavitvenih tablah avtorjev, ki so ustvarjali v podzemlju: Tatjana Pregl Kobe, Zlatko Kraljić, Božica Jelušić, Tomaž Letnar, Kristjan Koželj, Vlado Poreduš in Stojan Špegel; do 31. 1.
Muzej premogovništva Slovenije, muzejski park: Rudarji, fotografska razstava Aleksandra Kavčnika; do 31. 1. Avla Mestne občine Velenje: Mi smo kultura, fotografska razstava projekta avtorja Jerneja Čamplja; do 10. 2.
Razstavišče Vila Bianca Velenje: pregledna razstava Likovne sekcije KD Polzela; do 11. 1. Rdeča dvorana Velenje: Dan slovenskega športa, razstava ob dnevu slovenskega športa; do 17. 1.
Stalne razstave
Pokrajinski muzej Celje - Stara grofija: Kulturnozgodovinska razstava Od gotike do historiciz-ma po korakih (prilagojeno za osebe z okvaro vida), Alma M. Karlin Poti
Pokrajinski muzej Celje - Knežji dvorec: Celeia - mesto pod mestom, Grofje Celjski, Od šivanke do zvezd (prazgodovinski del stalne arheološke razstave) Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Brlog igrač, Fotoa-telje in galerija Pelikan, Spominska soba Stari pisker Muzej Laško: Laško - potovanje skozi čas, V pradavnem Panonskem morju in Pivovarstvo in zdraviliški turizem. Železarski muzej na Tehar-jah: Teharska koseška skupnost in Šolstvo na Teharjah, avtorja razstav: Slavica Glavan in Matej Ocvirk
Ipavčeva hiša Zgornji trg Šentjur: Ipavci, skladatelji in zdravniki v 19. in 20. stoletju Zgornji trg Šentjur: Zakladi Rifnika - najdbe iz arheološkega najdišča Rifnik (od kamene dobe do 6. stoletja našega štetja, predstavljenih je več kot 600 najdb) in Spominska soba New Swing Quarteta s stalno razstavo Pesem Južne železnice.
23
Pri železniški postaji Šentjur:
Muzej Južne železnice Na vrhu Rifnika: panojska razstava na prostem Rifnik in njegovi zakladi in igrica Lov na zaklad Nekdanje šolsko poslopje v Dobrini: razstava Spominska soba Daniela Artička; ogled je možen po vnaprejšnjem dogovoru, informacije: tic@turizem-sentjur. com
Cerkev sv. Leopolda, Loka pri Žusmu: Muzejska zbirka Glažu-te na območju Žusma Planina pri Sevnici 37: Etnološka zbirka Šmid, Kozjansko žari Atelje MS Zreče: razstava del akademskega slikarja Marjana Skumavca, prva tema stalne razstave so istrska polja Muzej na Velenjskem gradu: Mastodonti, Afriška zbirka, Med romantiko in barokom, Stara trgovina in gostilna, Ko je Velenje postalo mesto, Šaleška dolina 1941-1945, Grajska kapela, Zbirka sodobne slovenske umetnosti Gorenje, Zbirka kiparja Cirila Cesarja, 750 let Velenjskega gradu, Pešpot na Velenjski grad Mestni štadion Velenje: razstava ob 70-letnici Nogometnega kluba Rudar Velenje
Hotel Paka Velenje: 20 let po-
slovno-konferenčnega hotela Paka
Spominski center 1991 Velenje:
Spominski center 1991 predstavlja Šaleško in Zgornjo Savinjsko dolino v procesih osamosvajanja RS
Poslovni center Megatel Velenje: Velenjske zgodbe, zgodbe iz preteklosti in sedanjosti Šolski center Velenje, B-stavba:
Veščina, šport, umetnost, način življenja?
Podružnična OŠ Plešivec: Zapuščina Ane Lušin, Cankarjeve ljubezni
Razstavišče Vile Rožle Velenje:
Dela male Napotnikove kiparske kolonije, Sončne zgodbe mladega mesta
Knjižnica Velenje - osrednje razstavišče: Prva berila, razstava iz zbirke prvih beril zbiratelja in kulturnika Marjana Marinška
ШШШ
ШТТ
živite cenejel
i
Naročniki časopisa ste deležni številnih ugodnosti, ki jih lahko izkoristite s kartico ugodnosti kluba naročnikov Novega tednika. Ne samo, da lahko s kartico izkoristite možnost objave štirih brezplačnih malih oglasov v časopisu (do 10 besed) in dveh čestitk na Radiu Celje s 50-odstotnim popustom. Ker ste član kluba naročnikov, lahko s kartico izkoristite tudi številne popuste v trgovinah in lokalih, ki jih najdete na spodnjem seznamu.
SKINAUT
SMUČARSKA ŠOLA
informacije 041 616 4«

TGPFIT
center za zdravje in rekreacijo
Popusti iz posebnih akcij se ne seštevajo s popustom na kartici
-	CASINO FARAON CELJE, Ljubljanska cesta 39, 3000 Celje - Ob nakupu POP lističa (promocijski) v vrednosti 50 eur vam podarimo POP listič (promocijski) v vrednosti 5 eur. Ob nakupu POP lističa (promocijski) v vrednosti 100 eur vam podarimo POP listič (promocijski) v vrednosti 10 eur.
-	FOTO RIZMAL, Mariborska c. 1, 3000 Celje - 10% popust velja za storitve
-	CELJSKA KOČA, www.celjska-koca.si, telefon 041 718 274, nudi ob izposoji enega kolesa (gorskega ali električnega) drugega brezplačno.
-	MERZELJ Jerica Merzelj Gojznikar, s.p., Dimniki Merzelj- izdelovanje dimnikov, izdelki iz inox pločevine, Kaplja vas 46, Prebold
-	10% popust pri nakupu njihovih izdelkov
-	SKINAUT STORITVE, SIMON JEZERNIK, S.P., Vrunčeva 10, Celje - 10% popust
-	Lai Thai, Tajska masaža Kenika Sripanha, s.p. Teharje 23, 3221 Teharje (zraven picerije Picikato). Več vrst različnih masaž,
20% popust na vse redne cene masaž. Tel: 051 611 078
-	SLADA, D.O.O., Plinarniška 4, 3000 Celje, vse za ogrevanje in vodovod, tel.: 03 490 47 70, GSM 051 626 793 - 10% popust.
-	OPTIKA TERŽAN d.o.o., Mariborska 54, Celje,
tel.: 03/491-38-00. 10% popust ob nakupu korekcijskih in sončnih očal (popusti se ne seštevajo)
-	TOP-FIT D.O.O., Ipavčeva ulica 22, Celje - 10% popust
-	AVTO SAFIR, PROFESIONALNO POLIRANJE IN GLOBINSKO ČIŠČENJE AVTOMOBILA. Jolanda Salamon s.p., Delavnica: Škofja vas 40 c, Škofja vas. Telefon: 041-698-283. www.avtosafir.com - 10% popust na vse svoje storitve
-	PROTEKS d.o.o., Orova vas 14, 3313 Polzela, Industrijska prodajalna, Rimska cesta 188, Šempeter. Telefon: 03 705 00 48, www.proteks.si. -5% gotovinski popust.
-	INSTALACIJE VRHOVŠEK, tel. 051 429 138, www.instalacije-verhovsek.si. Popust: Pri nakupu do 500 EUR 5 % vrednosti, pri nakupu do 2000 -10 %, pri nakupu nad 2000 - 15 % popust.
Podjetje NT&RC, d.o.o.
opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Drago Slameršak Tisk: Salomon, d. o. o.
Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Saša Pukl
E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Bojana Avguštinčič, Tatjana Cvirn, Janja Intihar, Lea Komerički Kotnik, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster, Luka Žerjav
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Telefon: (03) 42 25 100
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti:
agencija@nt-rc.si
Vodja marketinga: Bojan Kunc
NAROČNINE
Telefon: (03) 4225 171
E-pošta: narocnine@nt-rc.si
Mesečna naročnina je 11,37 EUR (4 izvodi) oz. 14,21
EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 307,20
EUR. Številka transakcijskega računa pri NOVA KBM:
SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopisov in
fotografij ne vračamo.
MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE
Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si
24
OD TOD IN TAM
Priprava ugank
Gimnazijska soba pobega
Sobe pobega so vedno bolj priljubljene, saj predstavljajo zabaven in poučen način preživljanja prostega časa. Pred dnevi so že tretjo predstavili na Gimnaziji Lava Šolskega centra Celje. Izdelalo jo je 13 gimnazijcev, še 13 jih pomaga pri vodenju ekip skozi uganke. Te so predvsem naravoslovne, obiskovalec mora namreč v glavi pobrskati za srednješolskimi znanji iz biologije, kemije in fizike.
V zaklonišču Šolskega centra Celje so si dijaki zamislili »rudnik«, v katerem se dogajajo nenavadne reči. Ob koncu delavnika »rudarji« ne zapuščajo »rudnika« izmučeni, ampak z nasmeškom na obrazu in naslednji dan se radi vrnejo. Kaj je njegova skrivnost?
To lahko odkrijejo tudi drugi obiskovalci, ki se na spletni strani šole prijavijo za obisk. V »rudniku« najdejo miselne in spretnostne izzive, ob zabavnih prigodah se bodo smejali in skupaj tuhtali,kakorešitiugankeinskrivalnice. Igra je omejena na 45 minut in je namenjena zabavnemu druženju.
Ideje za izvedbo so dijaki zbirali na naravoslovnem taboru. Za sobo so izdelali pripomočke in jo tehnično opremili. Za pristen vtis »rudnika« so v njem tudi predmeti in ruda Premogovnika Velenje. Z vsako skupino, ki igro odigra, pripravljavci odkrijejo nov način,kako je uganke mogoče rešiti še drugače. Kot pravi
mentorica Lucijana Kračun Berc, je pomembno kakovostno preživljanje prostega časa mladih, ki pri tem rešujejo miselne ali spretnostne izzive. »Reševanje ugank v sobi pobega skupino zabava, nasmeji in poveže. Vsi živijo in dihajo za eno samo stvar: odkleniti zadnja vrata!«
TC, foto: arhiv ŠCC
■
V novi
dvorani brez župana
Tik pred prazniki so se na zadnji seji v letu 2021 in prvič v novi ter sodobno opremljeni dvorani zbrali šoštanjski občinski svetniki. V uvodu so se svetniki seznanili z novo tehnologijo, ki med drugim omogoča tudi elektronsko glasovanje. Kot so ugotovili, je sistem sodoben in preprost za uporabo.
Sejo je v odsotnosti župana vodil podžupan Viki Drev, Darko Menih je svetnike pozdravil iz daljne vroče Avstralije, kjer je obiskal hčerko in svojega najmlajšega vnuka.
Svetnike so na seji obiskali tudi skavti, ki so prinesli luč miru in prebrali svojo poslanico. So pa sicer svetniki med drugim na omenjeni seji potrdili tudi proračun občine za leto 2022.
LK, foto: Občina Šoštanj
Vhod v »rudnik« oziroma sobo pobega
Mercator podaril kavo 13 bolnišnicam
Prva ponovoletna Mercatorjeva akcija je v ospredje postavila pomen majhnih gest, ki pričarajo nasmehe. Na mestnih ulicah so na prvi delovni dan v letu 2022 spodbujali mimoidoče k nasmehu, v zameno pa so ti dobili kupon za kavo Minute. V Mercatorju niso pozabili niti na zaposlene v bolnišnicah, ki v zadnjem letu in pol v svoje plemenito delo vlagajo izjemne napore.
Samo od nas je odvisno, ali bomo tudi v novem letu nadaljevali po starih tirih ali bomo sprejeli boljše odločitve in uvedli spremembe, ki bodo razlog za nasmejano leto. V Mercatorju zato spodbujajo tudi drobne geste pozornosti, ki nas razveselijo. Ena od malenkosti, ki nam vsako jutro s svojo prijetno aromo in odličnim okusom riše nasmehe, je kava. Kava bo razveselila tudi zaposlene v 13 slovenskih bolnišnicah.
i ■
t
Prav zaposleni v bolnišnicah v zadnjem letu in pol svoje delo opravljajo še bolj požrtvovalno in neutrudno skrbijo za najranljivejše. Mercator jih je zato presenetil z majhno pozornostjo kot gesto zahvale za njihovo nesebično delo. Poleg Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana ter Univerzitetnega kliničnega centra Maribor, Univerzitetne klinike Golnik, Splošne bolnišnice Novo mesto, Splošne bolnišnice Ptuj, Splošne bolnišnice Nova Gorica, Splošne bolnišnice Izola, Splošne bolnišnice Brežice, Splošne bolnišnice Trbovlje, Splošne bolnišnice Jesenice in Bolnišnici Sežana, sta v naši okolici kavo prejeli Splošna bolnišnica Celje in Bolnišnica Topolšica.
V celjski bolnišnici so povedali: »Zaradi posebnih razmer in pomanjkanja kadra je zadnja leta
delovni tempo v bolnišnici hud in neizprosen. 24 ur na dan, od ponedeljka do petka, skrbimo za ljudi, ki potrebujejo zdravstveno pomoč in obravnavo. Rešujemo njihove zdravstvene probleme in se srečujemo z njihovimi osebnimi stiskami. Občasno tudi mi potrebujemo odmor, da naberemo novih moči in se povežemo s sodelavci. Ob dobri kavi je takšen odmor veliko prijetnejši!« Kava, ki so jo dostavili iz Spletne trgovine Mercator, bo nedvomno prinašala dobro voljo, čeprav je v danih razmerah marsikdaj težko.
Mercatorjeve »kofetarice« zbirale nasmehe mimoidočih
Prvi ponedeljek leta 2022 so simpatična dekleta v oranžnem, Mercatorjeve »kofetarice«, v večjih
mestnih središčih delile kupone za brezplačen lonček kave Minute. Mimoidoče so spodbujale k nasmehu, v zameno pa so podarjale kupone za kavo. Deljenje kuponov je potekalo v ponedeljek dopoldne na osmih točkah v sedmih večjih mestih središčih, in sicer v Ljubljani, Mariboru, Celju, Kopru, Kranju, Novi Gorici in Novem mestu. V tem času so podelile kar 20 tisoč kuponov. Nasmejani prejemniki so si nato v Mercatorjevih trgovinah postregli z lončkom vroče kave Minute. Najboljši sosed je pomislil tudi na tiste, ki se »kofetaricam« niso mogli nasmejati v živo. Virtualne kupone so lahko prejeli vsi z aplikacijo Moj M in tisti, ki so si jo naložili na svoje pametne telefone. Na Mercatorjevih družbenih omrežjih je potekala tudi nagradna igra, ki je srečnemu nagrajencu prinesla celo leto brezplačnih kav Minute!
Skupno je Mercator v akciji »Kava za nasmeh« podaril kar 70 tisoč kav in pričaral vsaj toliko nasmehov. S tem so v Mercatorju dosegli prvi cilj in nasmejano zakorakali v leto 2022.
www.mercator.si

k
Mercator
moj najboljši sosed
Ted ni ko ve m zgodbe
Št. 1/ Leto 77 / Celje, 6. januar 2022
Slovenske skakalke navdušile tudi zadnji in prvi dan leta
str. 38-39

Foto: Andraž Purg - GrupA
Ni slabega vremena, »Uspeh ne pride čez Od mehanične so le slaba oblačila str. 28-29 noč, a je treba vztrajati« delavnice do fitnesa
26
INTERVJU
O ohranjanju narave z direktorico Kozjanskega parka Mojco Kunst
»Imamo bogastvo,
ki ga ni drugje na svetu«
Da so travniški sadovnjaki, sadni vrtovi, hribovja z otoki suhih travišč in mo-krotne doline ob vodotokih nekaj posebnega, česar ne vidimo nikjer drugje na svetu, je potrdila mednarodna nagrada Meline Mercouri, ki jo je ob koncu minulega leta prejel Kozjanski park. Čeprav je poslanstvo omenjenega javnega zavoda v prvi vrsti ohranjanje narave tega območja, znanega po rastlinski in živalski pestrosti, cilj zaposlenih ni ustvarjanje rezervata, kjer ljudje ničesar ne bi smeli. »Domačinom skušamo pojasniti, da živijo na območju, ki je drugačno od drugih v državi. Kljub temu prinaša številne prednosti, ki jih lahko ljudje izkoristijo sebi v prid,« poudarja direktorica te ustanove Mojca Kunst.
TINA STRMČNIK
Prepričana je, da širjenje glasu o varovanju okolja nima veliko skupnega s postavljanjem prepovedi, česa vse tamkajšnji prebivalci ne smejo. »Bolje je biti zgled in jim pokazati rešitve,« pravi direktorica Kozjanskega parka. Slednji je s svojo prijavo izstopal med več kot 47 sodelujočimi za mednarodno nagrado Meline Mercouri, ki jo Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco) podeljuje na področju varstva in upravljanja kulturnih krajin.
Omenjena nagrada je prvič romala v slovenske roke. S kakšnimi vtisi ste se sodelavke Kozjanskega parka vrnile s podelitve v Parizu?
Vtisi, s katerimi smo se vrnile, so res neverjetni. Mislim, da smo šele ob sprejemu in ob slavnostni podelitvi resnično spoznale veličino nagrade, takrat smo videle, kako so podeljevalci oz. predstavniki Unesca ponosni na nas. Na podlagi fotografij, ki smo jih poslali iz Kozjanskega parka, in na podlagi opisa, ki je bil del nominacije za nagrado, so pripravili film. Ob ogledu na velikem platnu smo bile s sodelavkami presenečene. Preprosto se ne zavedamo, kje živimo in kaj imamo ter kako na naše okolje gledajo drugi. Komisija za nagrado Meline Mer-
couri, ki jo sestavlja pet članov z različnih celin sveta, je v Kozjanskem parku prepoznala nekaj izstopajočega. V zelo lepem spominu sta nam ostala tudi sprejem pri slovenski veleposlanici v Parizu in srečanje z drugimi predstavniki veleposlaništva. Nekaj prav posebnega je bilo doživeti utrip, ki vlada v Unescu, kjer je zaposlenih približno šeststo ljudi iz najrazličnejših držav. Ko se sprehajaš po organizaciji, imaš občutek, kot da je na kupu ves svet v malem.
V Franciji ste bili deležni precej medijske pozornosti, vaš dosežek je odmeval tudi doma.
Med obiskom v Parizu sem imela intervju za Unesco, ki je bil predvajan na Facebookovi strani te organizacije. Med bivanjem v Franciji nas je med drugim dosegla novica, da sta bili sodelavki Vesna Zakonjšek in Barbara Ploštaj-ner, ki sta pripravili gradivo za prijavo na razpis, izbrani za ime tedna na Valu 202. Po vrnitvi v domovino smo si s sodelavci med malico vzeli čas, da smo se pogovorili o naših doživetjih, posladkali smo se s torto. Ugotovili smo, da smo res lahko ponosni na naš dosežek. Na-
je kot direktorica na čelu zavoda Kozjanski park od kon ca leta 2018. Univerzitetna diplomirana geologinja se je po študiju v delo zavarovanega območja najprej vključila na poletnih naravoslovnih taborih. Zdaj je v tej ustanovi zaposlena že več kot dvajset let. Ne njeno pobudo je Kozjanski park leta 2004 uredil geološko učno pot v Olimju, po kateri še vedno rada vodi obiskovalce. »Čeprav je geologija za otroke nekoliko bolj oddaljena veda, lahko v njih, če jim je približana pravilno, vzbudi navdušenje,« je dejala. Ljudi velikokrat popelje še po suhih travnikih, visokodebelnih sadovnjakih in gozdovih parka. Pri delu na terenu si nabere energijo za druge obveznosti, ki jih ima na vodstvenem delovnem mestu. Živi v Srebrniku v občini Bistrica ob Sotli. »Ljudem sem rada zgled. Doma nimam nikoli skrbno pokošene trave ali brezhibno urejenega vrta, saj to ni dobro za biotsko pestrost,« se je pošalila.
grada je sad truda vseh vpletenih. Še posebej smo veseli, da smo jo prejeli v obdobju, ko smo v parku obeležili štirideset let delovanja. Lepšega darila ne bi mogli dobiti. Gre res za priznanje, da delamo dobro, da gremo po pravi poti.
Da je v Kozjanskem parku izjemna biotska raznovrstnost, potrjuje že to, da je Unesco naše območje razglasil za eno od štirih biosfernih območij v državi. Nagrada Meline Mercouri je še dodatna potrditev te svetovne organizacije, da upravljamo edinstveno območje, ki ga ni nikjer drugje na svetu. To moramo znati ceniti. Želim si, da bi to izjemnost še bolj prepoznali domačini in ponudniki najrazličnejših turističnih vsebin pri nas. In da bi znali na dragocenostih našega območja opozoriti vse, ki prihajajo k nam.
Za Slovence velikokrat velja, da nam morajo tujci povedati, kaj je pri nas lepo, dragoceno ali pomembno. Je tako tudi v primeru ohranjenega okolja, kjer živimo? Se sploh zavedamo, kaj imamo?
Mislim, da se tega premalo zavedamo. To, da smo zelena dežela in da pri nas v naravi vlada izjemna raznolikost, se nam zdi samoumevno. Vendar k nam že prihaja veliko ljudi, ki cenijo ohranjeno naravo. Ko sem se iz Podsrede peljala proti Celju, sem opazila, da izvajalci gradijo kolesarske steze proti Podčetrtku. Ob tem bi kdo iz večjih mest morda vprašal, zakaj na podeželju potrebujemo kolesarske poti in kdo se bo vozil po njih. A če bomo imeli pogoje, bomo lahko še bolj razvijali naravi prijazen turizem. Marsikdo, ki se bo podal na kolo, bo lahko pokrajino doživljal čisto drugače, kot če bi med kraji potoval z avtomobilom. K nam obiskovalce privabljajo tudi urejene pohodne in pešpoti. Vse to prispeva, da naravo spoznavajo drugače. Ob priznanju ste prejeli trideset tisoč dolarjev nagrade. Čemu jih boste namenili?
Nagrado želimo vrni-
»Šele na sprejemu v Parizu sem resnično spoznala veličino nagrade. Če bi še enkrat odšla na podelitev, bi se drugače pripravila.«
ti v krajino, zaradi katere smo jo sploh prejeli. Slovenija je ob vstopu v Evropsko unijo začela opredeljevati posebna varstvena območja, znana pod imenom Natura 2000. Takrat je bil na našem območju opravljen tudi popis ptic, ki je pokazal, da so visokodebelni travniški sadovnjaki zelo pomembno življenjsko okolje zanje. Ker so bili omenjeni sadovnjaki v zelo slabem stanju, smo se v Kozjanskem parku leta 1999 začeli posvečati njihovemu ohranjanju. Če bi še naprej propadali, bi namreč izgubili pomemben življenjski prostor in številne živalske vrste. Ljudem smo pomagali pri obrezovanju starih vrst sadnega drevja, skušali smo ohraniti, kar se je dalo. Spoznali smo, da potrebujemo še drevesnico za vzgojo novih sadik starih sort. Od takrat vsako leto vzgojimo približno od dva do tri tisoč sadik, ki jih prodamo. Zahvaljujoč denarni nagradi bomo domačinom, ki imajo travniške sadovnjake, letos del sadik podarili. Želimo jih še dodatno spodbuditi k skrbi za ta sadna drevesa, za to pomembno življenjsko okolje. Del nagrade bomo najverjetneje namenili tudi za to, da bomo kozolec v našem kolekcijskem sadovnjaku preuredili v središče biodiverzitete oz. sadjarstva. Naš cilj je, da bi v njem lahko sprejeli dijake, študente, raziskovalce in jim predstavili našo krajino.
Velikokrat poudarjate, da so visokodebelni travniški sadovnjaki primer, kako imajo lahko od nekega življenjskega prostora koristi vsi.
Ko smo izboljšali razmere v sadovnjakih, se je število ptic povečalo, ustvarili smo torej prostor, kjer lahko dobro živijo. Ptice se hranijo s škodljivci, kar pomeni, da slednji povzročajo manj preglavic ljudem. Ljudje v sadovnjakih pridelajo sadje, ki ga je dovolj zanje in tudi za predelavo. Sadovnjaki so lepi na pogled, so zaščitni znak naše krajine, v vsakem letnem času imajo svoj čar. Spomladi cvetijo, poleti komaj čakamo, kdaj bodo obrodili prve plodove. Pozimi vanje nosimo gnezdilnice in krmilnice, da pomagamo pticam preživeti hladnejše dni. Visokodebelni travniški sadovnjaki so bili tudi povod za prireditev Praznik kozjanskega jabolka, ki je danes ena
»Iskanje rešitev, kako poskrbeti za sobivanje s kakšno ogroženo vrsto, ki v okolju povzroča škodo, navadno ni povezano z velikimi stroški. Naš cilj je rešitev ponuditi pravočasno, preden pride do slabe volje. Kmetje seveda niso ravnodušni, če spomladi ne morejo posejati koruze ali jeseni pospraviti pridelka.«
najlepših etnoloških sejemskih prireditev v Sloveniji, na katero smo zelo ponosni.
Na Prazniku kozjanskega jabolka prikažete, kaj vse lahko naredimo iz tega majhnega sadeža. Tudi varovanje narave lahko gre torej z roko v roki s podjetništvom.
Vesela sem, ko se mladi odločijo, da v svoj sadovnjak posadijo petdeset ali sto sadik jablan in to vidijo kot naložbo za prihodnost. Jabolčnega soka na primer še zdaleč nimamo dovolj, da bi lahko z njim oskrbovali celo Slovenijo. Veliko zanimanja je za jabolčne krhlje. Ljudje, ki prenočijo na območju parka, se zanimajo še za številne jabolčne jedi. Seveda ljudje ne morejo preživeti le s sadovnjakom. Lahko pa je pomembna dodana vrednost, ki jim omogoča boljše življenje. Da je območje, kjer se razprostira park, treba varovati, je bilo začrtano že pred štiridesetimi leti. A do danes se je verjetno ogromno spremenilo.
Ko je bil leta 1981 ustanovljen naš javni zavod, se je imenoval Spominski park Trebče. Kozjansko je bilo takrat označeno kot neko oddaljeno in težko dostopno
INTERVJU
27
Ponosna je, da se je Kozjanski park že leta 2020 uvrstil med pet najboljših sodelujočih, ki so sodelovali na evropskem pozivu za kulturno krajino. Še vedno se ni poleglo navdušenje, ker je bil park izbran za mednarodno nagrado Meline Mercouri, ki jo Unesco vsaki dve leti podeljuje na področju varstva in upravljanja kulturnih krajin. (Foto: Mojca Valenčak)
»Pred časom smo se lotili obnove tako imenovane Tončkine hiše v Podsredi, za katero je marsikdo najbrž menil, da bi jo bilo bolje podreti. A uspela nam je prenova zaščitene trške stavbe, na katero smo lahko ponosni. Iz nečesa, kar skoraj ni imelo več nobene vrednosti, je spet nastalo nekaj dragocenega.«
območje. Ljudje so se večinoma ukvarjali s kmetijstvom, medtem ko gospodarstvo v naših krajih ni bilo razvito. Takrat se je veliko ljudi odseljevalo in odhajalo priložnosti iskat drugam. Naš zavod, ki je med drugim nastal, da bi spodbudil razvoj, je bil najprej bolj usmerjen v kulturno dediščino in v obnovo kulturnih spomenikov, med drugim tudi gradu Podsreda. Če slednjega takrat ne bi začeli obnavljati, bi najbrž tako močno propadel, da bi bila obnovitvena dela kasneje veliko bolj zahtevna.
Leta 1999, ko je bil sprejet Zakon o ohranjanju narave, smo prešli pod okrilje okoljskega ministrstva, dobili smo status regijskega parka, kar je eno stopničko nižje kot narodni park. Naše naloge so se usmerile v ohranjanje in varovanje narave. Vendar s sodelavci vedno poudarjamo, da nismo rezervat, kjer ljudje ničesar ne bi smeli. Skušamo jim pojasniti, da živijo na območju, ki je drugačno od drugih območij po državi. Kljub temu prinaša številne prednosti, ki jih lahko ljudje izkoristijo sebi v prid.
Se je skozi čas spremenil tudi odnos ljudi do omejitev?
Če želijo ljudje na zavarovanem območju prodati svoje zemljišče, morajo spoštovati predku-
»Vsaka slaba stvar je za nekaj dobra. V obdobju epidemije koronavirusa je k nam prihajalo vedno več ljudi, ki cenijo mir in so navdušeni nad tem, da pri nas ni gneče, da ni treba iskati prostih parkirišč.«
pno pravico. Če želijo zaprositi za gradbeno dovoljenje, morajo prej pridobiti naravovarstveno soglasje. Vedno se soočajo z določenimi pogoji. Ko si ljudje nekaj zamislijo, seveda niso navdušeni nad tem, da morajo prej pridobiti kakšen dodaten dokument. Ali da morajo svoje ideje spreminjati ali prilagajati. Kozjanski park seveda ni pristojen za podeljevanje soglasij. A če domačini pridejo k nam in predstavijo svojo idejo, za sodelovanje prosimo republiški zavod za varstvo narave ter skupaj iščemo rešitve. To nam je uspelo že velikokrat in ljudje so bili praviloma zelo zadovoljni. Včasih prebivalci spoznajo, da so tudi omejitve oz. prepovedi smiselne. Da morda res ni pametno graditi blizu vodotokov in podobno.
V zadnjem času je domačinom nekaj sivih las povzročalo sobivanje z bobrom, kajne?
Res je. Pred petimi leti smo bili vsi še zelo veseli, ko smo v naravi opazovali bobrove sledi. Tej živalski vrsti je pri nas očitno lepo, naselila je ogromno površin, zdaj ponekod na kmetijskih zemljiščih, na primer v Podčetrtku, povzroča škodo. Ker bober gradi jezove na potokih, voda poplavlja zemljišča. To jezi kmete, ki želijo tam pridelovati hrano in ne morejo pogrešiti dela svojih površin. V Podčetrtku je bilo kar nekaj slabe volje, v reševanje problematike se je vključila tudi občina. Da bi tudi drugod preprečili poplavljanje, pripravljamo v sodelovanju z Inštitutom Lutra ukrepe, ki bodo primerni za bobra in kmete. S pomočjo ukrepov bomo v potoku vzdrževali primerno raven vode, da bo lahko bober v njej še vedno plaval, višek vode pa bo odtekel. Spomladi bomo skušali čim več ukrepov preizkusiti v naravi. Naš cilj je, da bomo v primeru nevšečnosti lahko takoj uvedli rešitev in preprečili poplavljanje zemljišč ob vodotokih.
Omenili ste, da je bilo Kozjansko pred leti označeno kot odmaknjeno območje. Morda prav ta odmaknjenost omogoča večjo kakovost življenja, saj ni gneče, hrupa, onesnaženja?
Ko sem hodila v srednjo šolo, domačini nismo povedali, da smo s Kozjanskega. Raje smo dejali, da smo iz Obsotelja. Kozjansko je res veljalo za območje, kjer ni bilo ničesar. V zadnjem obdobju se je dojemanje domačinov močno spremenilo, zelo ponosni smo, da smo Kozjanci. Radi poudarimo, da je območje, kjer živimo, nekaj posebnega, tu se dobro počutimo in gostoljubno sprejmemo vse. K nam večinoma prihajajo ljudje, ki cenijo ohranjeno naravo. Slednjo lahko
na primer občudujejo na Vetrniku, kjer so suhi travniki in orhideje. Do tega območja vodi naravoslovna pot, ki smo jo pred časom posodobili z Občino Kozje.
Obiskovalce privablja še grad Podsreda, ki je čudovit. Pika na i so tamkajšnja prenočišča, pred časom smo namenu predali novo središče za obiskovalce. Gostje nam radi povedo, da se med obiskom naših krajev spočijejo. To je povsem drugačno doživetje, kot če bi se človek na primer na izlet odpravil v bolj oblegane turistične kraje. Da ljudje danes znamo ceniti ohranjeno naravo, med drugim kaže to, da so sobe na gradu Podsreda zasedene tudi v hladnejših in ne le v toplejših mesecih.
Kdaj vaša prizadevanja in osveščanja o ohranjanju narave padejo na najbolj plodna tla?
Zdi se mi, da smo najbolj uspešni, ko gostimo osnovnošolce, pri njih največ dosežemo. Ko pridejo domov, o tem spregovorijo s starši, naš glas gre naprej in nekatera prizadevanja se tako lepo uresničijo. Letos bomo poudarek namenili koristnim organizmom. Zanje bodo učenci v sklopu pouka izdelovali posebne hišice, otroci jih bodo nato lahko odnesli domov. Prepričana sem, da jih bodo postavili v naravo in da bo naš namen dosežen.
Osnovnošolce ob naravoslovnih dneh na primer popeljemo čez suhe travnike in jih opozorimo na različne rastline, metulje, hrošče. Po enem od ogledov je k meni prišel fant iz Šmarja pri Jelšah in dejal, da ne more verjeti, da je le
nekaj kilometrov stran od njegovega doma tako bogastvo narave. Čeprav kdaj mislimo, da otrokom narava ne pomeni veliko, naposled vidimo, da se jih dotakne. Velike spremembe se zgodijo tudi ob koncu poletnih naravoslovnih taborov za mlade. Ko odhajajo od nas, se večina udeležencev zna vesti v naravi, postanejo drugačni
»Če znamo ohranjati visokodebelne travniške sadovnjake, so ti pomemben življenjski prostor za ptice in številna druga bitja.«
ljudje. To so lepe zgodbe in vse to nekako ostane z njimi tudi, ko odrasejo.
Številne zanimive vsebine pripravljate, ker ste uspešni pri pridobivanju denarja na različnih razpisih.
Za redno dejavnost dobimo denar z okoljskega ministrstva. Projekti so tista dodana vrednost, ki je vidna v okolju in omogoča dodatna delovna mesta. Nadzor dvoživk ali metuljev je na primer pomemben, da spremljamo, kaj se dogaja z nekim življenjskim prostorom. A domačini tega našega dela večinoma ne vidijo. Drugače je, če smo uspešni pri katerem od evropskih projektov. V sklopu projekta Life Amphicon bomo na primer na Trebčah naredili poseben center za dvoživke, uredili bomo še učno pot. Pri šoli v Lesičnem smo naredili mlako za dvoživke, kjer bodo lahko
učenci spremljali te živali. Mlake bomo uredili še na območju naravnega spomenika Jovsi, kjer bomo odkupili petnajst hektarjev zemljišč.
Dejavnosti, ki jih izvajate v parku, so zelo raznolike - od prenašanja žab čez prometnice do podeljevanja posebne blagovne znamke in prirejanja koncertov glasbenega poletja. Še zdaleč niste omejeni le na varovanje narave.
Glasbeno poletje ima tradicijo, dolgo že več kot dvajset let, in za vse nas je velika dodana vrednost. Zaradi seminarjev in koncertov je poleti na gradu, ki je središče našega zavarovanega območja, zelo živahno. Poleg mladih glasbenikov pridejo njihovi starši. Večina obišče še katero drugo našo vsebino. Poleti si želimo še več dogajanja, povezanega s steklarstvom, saj je bila ta dejavnost v preteklosti pomembna za naše območje. Ob podpori ministrstva smo z denarjem, ki smo ga pridobili iz podnebnega sklada, lahko kupili šest električnih koles, ki jih bomo namestili na gradu. Marsikdo bo lahko lepote našega območja odkrival ob poganjanju pedalov. Ko med grajskimi zidovi nekaj postorimo, ne obstanemo križem rok. Vsa ekipa, ki sodeluje na gradu, ima veliko dobrih idej. Tudi v času, ki ga je zaznamovala epidemija koronavirusa, se je pri nas število individualnih obiskovalcev povečalo. Sicer pa velikokrat poudarim, da so za vsako naravovarstveno območje pomembni narava, kultura in ljudje. Zavarovano območje narave ne bi moglo obstajati brez ljudi.
Foto: SHERPA
28
NA SEVERU
Sara veliko kolesari, plava in teče. Pozimi s tekaškimi copati, ki imajo na podplatih kovinske čepke.	Sara in njen mož Johan sta najprej pet let živela v Göteborgu, drugem največjem švedskem mestu. Fotografija je
nastala na obali v njegovi bližini.
S savinjskega na švedsko podeželje
Ni slabega vremena, so le slaba oblačila
Sara Svensson je v otroštvu igrala flavto in tolkala, medtem ko se je nad oboo navdušila v času študija muzikologije na ljubljanski filozofski fakulteti, kjer je tri leta delala tudi kot raziskovalka. Ljubezen do tega lesenega pihalnega glasbila z dvojnim jezičkom je bila tako velika, da ga je želela študirati. Hkrati je v njej rasla želja, da bi se preselila v tujino, kjer bi pridobila nova znanja in izkušnje. Ker je ob tem želela poglobiti še znanje nemščine, je študijski program izbrala v Gradcu, ki ji je ustrezal tudi zaradi bližine Slovenije. Takrat se ji niti sanjalo ni, da ji bo študij v tujini prinesel tako veliko spremembo v zasebnem življenju.
ŠPELA OŽIR
Na graški glasbeni akademiji je njeno pozornost pritegnil Šved Johan, ki se je v tem avstrijskem mestu mudil na Erasmusovi študentski izmenjavi. Kmalu sta spoznala, da si ne predstavljata več življenja drug brez drugega, zato mu je Savinjčanka sledila na Švedsko. Najprej sta pet let živela v Göteborgu. Pred kratkim sta se iz drugega največjega švedskega mesta preselila na podeželje, malo manj kot tristo kilometrov proti vzhodni obali Švedske. Stanujeta v idilični vasici blizu mesta Vimmerby, kjer je Sarin mož preživel otroštvo. »Vimmerby je prav posebno mestece, znano po tem, da je rojstni kraj Astrid Lindgren. Zabaviščni oziroma gledališki park Svet Astrid Lindgren vsako leti privabi ogro-
mno turistov iz vse Švedske in Evrope, še zlasti Nemčije. Nastopajoči v parku uprizarjajo prizore iz zgodb, katerih avtorica je Lindgre-nova. V mestu na vsakem koraku srečujemo Piko Nogavičko, Emila, Ronjo, Erazma ali katerega drugega nepozabnega junaka iz njenih knjig,« pripoveduje Sara.
Življenje glasbenice
Kot profesionalna glasbenica igra v orkestrih in ansamblih. Poleg tega poučuje oboo in sodeluje pri različnih glasbenih projektih. »Z možem, ki je skladatelj, se veliko ukvarjava s sodobno klasično glasbo in sodelujeva v tovrstnem ansamblu. Ob tem se posvečam še baročni glasbi in igranju baročne oboe,« pravi
Kot profesionalna glasbenica igra v orkestrih in ansamblih. Fotografija je nastala septembra na koncertu z ansamblom Mimitabu.
Svenssonova, ki jo žalosti, da se je kulturno življenje na Švedskem med epidemijo popolnoma ustavilo za kar nekaj mesecev. »Odpovedani so bili vsi koncerti. Za mojega moža, ki lahko komponira doma neodvisno od drugih, to ni bila tako velika sprememba, kot je bila zame in za druge glasbenike.« Čez noč
»Oboa je krasno glasbilo. V vseh orkestrskih skladbah ima vedno prekrasne solo odseke. Ljubezen do nje je bila tako močna, da sem želela študirati ta inštrument.«
so ostali brez dela. A Sara ni sedela križem rok. Odločila se je, da bo med čakanjem, da bo kulturno dogajanje ponovno zaživelo, drugače pripomogla družbi. Delala je v vrtcu. »Poleti so Švedi priporočila glede obvladovanja epidemije začeli opuščati in proti koncu poletja spet začeli prirejati koncerte. Nepopisno lepo je bilo stati na odru in s kolegi glasbeniki igrati pred občinstvom. Upam, da se razmere ne bodo začele slabšati, zaradi česar bomo spet morali prekiniti nastopanje.«
Švedi imajo sicer pri obvladovanju epide mije zanimiv pristop. »V so bili njihovi ukrepi zelo drugačni od slovenskih, a v praksi tako velikih razlik ni bilo. Na Švedskem nismo nikoli imeli prepovedi, temveč zgolj priporočila, ki smo se jih vsi izjemno držali. Ko so oblasti priporočale, naj božič praznujemo le v krogu najožje družine in naj ne potujemo, smo to spoštovali. Nikjer drugje kot pri uporabi javnega prevoza nam ni bilo treba nositi mask. Šole in vrtci niso bili nikoli zaprti, medtem ko so bila nekaj časa zaprta fitnes središča, bazeni in prepovedani različni treningi,« pravi glasbenica in doda, da je preceplje-nost na Švedskem velika, zato se ji zdi, da se ogromno ljudi počuti mnogo varneje, kot so se na začetku pandemije.
»Resnično bolj umirjeni«
Sara Švedsko in Slovenijo zelo težko primerja. Vsaka ima namreč po njenih besedah svoje prednosti in slabosti. »Sistem, ki deluje na Švedskem, morda ne bi deloval v Sloveniji in obratno. V Sloveniji so mi zagotovo ljubše kultura pitja kave in
tržnice, ki jih na severu zares pogrešam. Ni lepšega kot sobotno jutro, ko se zgodaj odpraviš na tržnico po sveže sadje in zelenjavo ter potem še na kavico v eno bližnjih kavarnic.« Kot švedsko prednost izpostavlja sistem, ki omogoča, da državljani veliko birokratskih zadev opravijo s pomočjo spleta. Če potrebujejo nasvet zdravnika, lahko štiriindvajset ur na dan pokličejo posebno telefonsko številko,
Otroštvo je preživela v Kasazah v občini Žalec. Glasbeno šolo je obiskovala v Žalcu in igrala v mnogih orkestrih. Članica Godbe Liboje je postala že pred dopolnjenim desetim letom. »Spomini na prvomajske >špile<, novoletne koncerte, gostovanja v tujini, intenzivne vaje na morju in druženje s prijatelji v godbi me bodo vedno spremljali.« Na fotografiji v roki drži oboo in angleški rog.
NA SEVERU
29
kjer jim medicinsko osebje svetuje in jih, če presodi, da je to nujno, napoti k zdravniku.
S Švedi, ki so zelo prijazni in dostopni ljudje, ima Savinjčanka zelo dobre izkušnje. »Vedno so pripravljeni priskočiti na pomoč. V primerjavi s Slovenci so resnično bolj umirjeni. Ne bi rekla, da so zaradi tega bolj zaprti, le tišji so. Na vseh področjih življenja se držijo načela - ne preveč in ne premalo, temveč ravno prav.« Pri njih še posebej občuduje strpnost do drugače mislečih. »Več prijateljev,
ki so prav tako priseljenci, mi je povedalo, da so Švedi tako ustrežljivi, da če vidijo, da nisi najbolj vešč švedščine, takoj >preklopijo< na angleščino in ti z veseljem pomagajo.« Znano je namreč, da Švedi ne glede na svoja leta zelo dobro obvladajo ta razširjen svetovni jezik, zaradi česar se je bilo Sari težko začeti učiti švedsko, glede na to, da se je z znanjem angleščine brez težav znašla vsepovsod. »Tudi z možem sva se najprej pogovarjala v tem jeziku. Nekega dne sem spoznala, da se nikoli ne
»V teoriji so bili njihovi ukrepi zelo drugačni od slovenskih, a v praksi tako velikih razlik ni bilo. Na Švedskem nismo nikoli imeli prepovedi, ampak zgolj priporočila, ki smo se jih vsi izjemno držali.«
bom naučila švedščine, če je ne bom začela uporabljati. In od tistega trenutka govoriva samo še tako - z izjemo nekaj mojih priljubljenih slovenskih fraz. Johan me na primer rad vpraša: >A boš kavo? <« šaljivo pripomni Sara, ki je švedščino v tem času osvojila do te mere, da ji gre bolje kot angleščina.
Dež in sneg nista ovira
Na severu je pozimi dan zelo kratek. Seveda je pri tem velika razlika med severom in jugom države. Kjer živi Sara, trenu tno sonce vzide ob pol devetih in zaide približno ob treh popol dne, zaradi česar imajo vse hiše in stanovanja na okenskih policah luči. Navadila se je tudi na ostrejše vremenske razmere, na katere je bila pred prihodom na Švedsko veliko bolj občutljiva. »Tu se resnično živi z načelom, da ni slabega vremena, so samo slaba oblačila. Dež ni ovira, vsi imajo dobra oblačila, ki so nepremočljiva. Ljudje kolesarijo v službo v vseh vremen skih razmerah, pozimi z gumami s kovinskimi čepki.« Švedi so zelo povezani z naravo, veliko časa preživijo zunaj in se ogromno gibajo. Sara veliko kolesari, plava in teče. Pozimi s tekaškimi copati, ki imajo na
Njena družina jo redno obiskuje. Izjema je bil le čas zaprtja državnih meja, ko so bili v stiku le s pomočjo medmrežja. Na fotografiji je z mamo Jolando Železnik lani poleti.
Navadila se je tudi na ostrejše vremenske razmere, na katere je bila pred prihodom na Švedsko veliko bolj občutljiva. Fotografija je bila posneta decembra, ko je bilo pred hišo minus 17 stopinj Celzija.

»Švedi so v primerjavi s Slovenci resnično bolj umirjeni. Ne bi rekla, da so zaradi tega bolj zaprti, le tišji so. Na vseh področjih življenja se držijo načela - ne preveč in ne premalo, temveč ravno prav.«
podplatih kovinske čepke. »V zadnjih dveh letih je ogromen razcvet doživel šport, ki se imenuje padel in nad katerim je trenutno navdušenih veliko Švedov. Sama se v njem še nisem preizkusila, a se nameravam. Središča za padel rastejo kot gobe po dežju.«
Za Švede velja še ena posebnost - so veliki ljubitelji slaščic. »V državi ne boste našli niti ene trgovine ali bencinske črpalke, kjer ne bi prodajali gumijastih bonbonov, ki jih poljubno izbereš in nadevaš v pripravljeno vrečko ter plačaš glede na težo,« še pravi sogovornica
in dodaja, da je to zagotovo povezano s tradicijo sladkanja ob sobotah - »lördagsgodis«. Sobota je namreč dan, ko si otroci lahko izberejo sladkarije in zvečer vsa družina skupaj uživa ob sladkih dobrotah. V petek pridejo na vrsto tortilje. Družina si jih privošči po službi in ob tem gleda priljubljen kviz na televiziji. »Tradicionalna švedska kuhinja vsebuje veliko rib, krompirja, omak, masla, stročnic, gomoljne zelenjave, mesnih kroglic in podobnega. Zelo rada kuham in pogosto pripravim tudi slovenske jedi. Zelo vesela sem, da je tu veliko trgovin z orientalsko prehrano, kjer prodajajo stvari, ki jih pogrešam iz Slovenije, kot so kokta, cedevita, bajadera in mnoge druge dobrote,« ob koncu še doda Svenssonova.
Foto: osebni arhiv
»Nikoli si niti v sanjah nisem predstavljala, da bom nekoč živela na Švedskem. Res je fantastično, da z možem prepletava dve različni kulturi, se dopolnjujeva in se iz obeh učiva.«
Na graški glasbeni akademiji je njeno pozornost pritegnil Šved Johan. Kmalu sta spoznala, da si ne predstavljata več življenja drug brez drugega. Pred kratkim sta se preselila na podeželje v idilični vasici blizu mesta Vimmerby, kjer je Sarin mož preživel otroštvo.
30
ZGODBA
Barbara Ivezič Vučenović in Vlajko Vučenović
»Uspeh ne pride čez noč, a je treba verjeti in vztrajati«
Zakonca Barbara Ivezič Vučenović in Vlajko Vuče-novič sta v samo šestih letih poskrbela, da je mestno jedro v Celju dobilo ponudbo, kakršne prej ni imelo. Odprla sta dve prodajalni in eno kavarno, ampak ne vsakdanje. Najprej je bila Domača štacuna z dobrotami z bližnjih in tudi nekoliko oddaljenih kmetij, nato kavarna Prešernova 15 z domačimi zajtrki in decembra lani še butična trgovinica Grofina s čokoladnimi izdelki in pijačami. »Ko sva začela, sem si rekel: >Če bo, bo, če ne bo, pač ne bo, življenje bo šlo naprej,<« pravi Vlajko Vučenović. A je šlo. Čeprav so bili v šestih letih tudi trenutki, ko bi najraje vsemu obrnila hrbet, sta verjela in vztrajala. Med begom in bojem moraš vedno izbrati boj, pravita.
JANJA INTIHAR
Podjetniška zgodba Barbare Ivezič Vučenović in Vlajka Vučenovića se je začela pred šestimi leti, ko je Barbara, ki je po izobrazbi socialna delavka, morala zamenjati službo. »Pogovarjala sva se, kaj narediti, nato je Vlajko nekega dne, ko se je vrnil s službene poti na Gorenjskem, povedal, da je tam v enem od krajev videl manjšo trgovino, nekakšen >pajzelček<, z lokalnimi izdelki. Začela sva razmišljati, da bi nekaj takšnega nujno potrebovalo tudi Celje. Saj ima tržnico in večja nakupovalna središča, ampak trgovinice, ki bi ponujala izključno slovenske izdelke,
v mestu ni bilo,« o začetkih pripoveduje Barbara. Nato sta z možem začela razmišljati, kaj bi kupcem ponudila, kaj je res tisto pravo lokalno. »Za koga je morda lokalno samo Celje z okolico, ampak za naju je lokalno celotna Slovenija. Smo tako majhna država, da je lokalno vse, kar pridelujemo na svojem ozemlju. In vse, kar je slovensko, je treba spoštovati. Le tako lahko potem ceniš tudi doma narejen izdelek, ki ga dobiš iz tujine, in veš, kako se je nekdo trudil, da je naredil nekaj dobrega,« dodaja Vlajko.
Ko sta se odločila, kaj bosta v svoji trgovinici ponujala, sta
začela iskati primeren prostor. Na vsak način sta trgovino želela odpreti v mestnem središču. Pri tem sta imela srečo, saj je bilo takrat v mestu veliko praznih lokalov in sta lahko izbirala. Kot pravita, jima je v srce najbolj sedel prazen prostor v Stanetovi ulici. Nato se je začelo iskanje domačih izdelkov. Na spletu sta spremljala kmetije, poleg tega je Vlajko, ki zaradi svoje službe veliko hodi po terenu, izvedel za nekaj primernih ponudnikov. In sta vzela pot pod noge. Najprej sta obiskala kmete na Celjskem ter preverila, kako delajo in kaj ponujajo, nato sta šla še v druge regije. Prepotovala sta vso Slovenijo. Spraševala sta, ali so pripravljeni sodelovati z njima, razložila sta jim svojo zamisel o trgovinici, v kateri bosta ponujala samo slovenska živila. Z večino kmetov, ki sta jih obiskala takrat, sodelujeta še danes, kar jima je, pravi Barbara, zelo všeč. Z nekaterimi sta morala sodelovanje prekiniti. Domača štacuna, kot sta poimenovala svojo trgovinico, se je v nekaj letih razcvetela. »Kupcev je bilo vedno več, s čimer so tudi zahteve trgovine postajale vedno večje. Nekateri ponudniki, večinoma je šlo
»Ko sva urejala prostore za kavarno, je marsikdo zaradi Domače štacune pričakoval nekakšno kmečko sobo. Vendar sva se že na začetku odločila, da bo notranjost sodobna. Ne nazadnje živimo v mestu,« pravita zakonca Barbara Ivezič Vučenović in Vlajko Vučenović.
za manjše kmetije, niso več mogli dohajati povečanega obsega naročil. Bilo je tudi nekaj primerov, ko sva sodelovanje, ki sva ga začela s starejšimi kmeti, morala prekiniti, ker mlajša generacija ni želela prevzeti kmetije,« pripoveduje Vlajko.
vo ponudbo. Vlajko pravi, da se je v času, odkar jih spremljata, zgodil velik preskok. »Podeželje se razvija, mladi so izobraženi, poznajo tudi tuje prakse in jih prenašajo na svoje kmetije. S svojim znanjem nadgrajujejo recepte babic, kar je zmagovita kom-
Vlajko Vučenović: »Tudi če mi je bilo kdaj žal, da sva se podala v ta posel, tega ne bom priznal. Vesel sem, da sva z Domačo štacuno uspela, in upam, da bo tako tudi s kavarno in z Grofino. Mogoče bova kdaj ponudbo razširila še s čim, ampak o tem trenutno ne razmišljava. Zaenkrat je bilo dovolj.«
Že več kot
sedemdeset
dobaviteljev
Ko sta prvič tako izgubila dobavitelja, sta se bolj kot prej začela ozirati za mlajšimi prevzemniki kmetij in njiho-
binacija. Danes je med dobavitelji Domače štacune že veliko mladih prevzemnikov, ki delajo vrhunske izdelke, s katerimi na tekmovanjih, takšnih pravih, strokovnih, ne na komercialnih, dobivajo najvišja priznanja.« Žal, do-
Kjer je bila prej Domača štacuna, je od lanskega decembra Grofina, s katero sta Barbara in Vlajko ponudbo v čokoladnimi bonboni in pijačo.
daja Vlajko, v Sloveniji premalo postavljamo v ospredje te mlade pridelovalce hrane in proizvajalce domačih izdelkov. »Naši kuharski mojstri sicer povedo, da sodelujejo z lokalnimi kmeti, a ti kljub temu še vedno ostajajo v ozadju, neznani. Naj jih mojstri predstavijo javnosti, naj povedo, da so tudi zaradi pridelkov in izdelkov, ki jih nabavljajo pri njih, dobili Mi-chelinovo zvezdico.«
Prav zaradi prepričanja, da je treba ljudem predstaviti proizvajalce, v Domači šta-cuni že ves čas pripravljajo pokušnje, na katerih se kupci srečujejo s ponudniki in jih sprašujejo o vsem, kar jih zanima.
Barbara in Vlajko sta ob odprtju v Domači štacuni ponujala izdelke manj kot tridesetih kmetij. Danes imata že več kot sedemdeset dobaviteljev, s katerimi sodelujeta celo leto, ter deset ali dvajset sezonskih, pri katerih nabavljata zelenjavo in sadje. »Po nekaj letih, ko je najina trgovinica postala znana in jih je vedno več vedelo, kakšna je najina filozofija prodaje, so naju dobavitelji sami začeli klicati in spraševati, ali bi v ponudbo uvrstila tudi njihove izdelke. Koga bova sprejela, je že ves čas odvisno od tega, ali ponuja izdelek, ki ga še nimamo na policah ali po njem sprašujejo kupci. Žal vseh ne moreva sprejeti, saj nimava na voljo veliko prostora. Določila sva tudi pravilo, da sodelovanja z dobavitelji ne bova prekinila, razen če tega ne bodo želeli sami. Pred časom smo na primer izgu-
Barbara Ivezič Vučenović: »Utrip v mestnem jedru se v zadnjih letih spreminja. Mesto je živahno od jutra do poznega popoldneva. Ob sobotah, ki so že od nekdaj >mus< za obisk tržnice ali posedanje ob kavi, so ulice polne.«
ZGODBA
31
bili gospo, ki je pekla odličen kruh, ampak preprosto ni zmogla več sodelovati z nami, ker je imela še veliko drugega dela in je pregorela. Seveda sva razumela njeno odpoved, saj mora biti skrb za zdravje vedno na prvem mestu,« pravi Barbara.
Lani konec leta sta Domačo štacuno preselila na Glavni trg. Ker so prostori, ki sta jih najela, občutno večji, sta lahko razširila ponudbo domačih izdelkov. A ugotavljata, da je prostora na policah spet premalo.
Tujci se čudijo
Barbara in Vlajko ugotavljata, da se je v šestih letih, odkar sta v tem poslu, število malih proizvajalcev občutno povečalo. Še zlasti v zadnjih dveh letih, ko nam življenje krojijo ukrepi zaradi covida. »Na marsikateri kmetiji so začeli delati izdelke, ki jih prej niso. Večinoma gre za inovativne, drugačne, posebne, kakršnih doslej ni bilo na tržišču. Zato sva lahko na seznam dodala kar nekaj novih dobaviteljev,« pravi Barbara. Vlajko dodaja: »Morda državna statistika govori drugače, da je na splošno ponudnikov manj. Ampak midva na to gledava s svojega zornega kota. Tudi če je izdelkov manj, je njihova kakovost vrhunska. Ko grem na službeno pot v tujino, s sabo vedno nesem kakšen domač izdelek. Ne samo da ga tujci hvalijo, ne morejo ga prehvaliti in ne morejo verjeti, kaj vse delamo v Sloveniji.«.
Z Domačo štacuno sta ciljala predvsem na lokalne kupce, na Celjanke in Celjane. Že ves čas zagovarjata pridobivanje strank z reklamo od ust do ust, ki se je izkazala kot uspešna. V trgovino zahaja približno devetdeset odstotkov rednih strank, od mladih
družin do starejših ljudi. Z njimi sta stkala dobre odnose in jih navadila, da jima ne povedo samo tistega, kar jim je všeč, ampak včasih tudi tisto, kar jim ni všeč. To je zelo pomembno, poudarjata, ne samo da izboljšata ponudbo, ampak da gre kritika tudi do kmeta. »Tudi on se uči in če mu poveš, kaj kupce moti pri njegovem izdelku, bo kaj spremenil in popravil recept. Je pa seveda marsikaj odvisno od okusa posameznika. Spomnim se razprav, ki smo jih s kupci imeli o tem, katero bučno olje je pravo in katero oljčno olje je najboljše. Tudi zato imava na policah enake izdelke različnih proizvajalcev. Predvsem je pomembno, da nama ljudje zaupajo. Vedo, da so vsi izdelki, ki jih dava na police, pristni. Pri iskanju novih dobaviteljev sva že marsikaj doživela. Marsikdo, ki pravi, da je kmet, v resnici ni. Nekoč sem se pripeljal na kmetijo, ki to ni bila, saj je bila že kar tovarna. A težava ni bila, da je imela sodobne stroje. Težava je bila, da je imela ogromno salam in le nekaj prašičev,« pripoveduje Vlajko.
Zaradi ponudbe, pri kateri svojim strankam ničesar ne prikrivata, imata Vučenovića poleg rednih vedno več tudi novih kupcev. »Ljudje vedno bolj za darila kupujejo domačo hrano, kar je zelo dobro in pomeni, da nama uspeva ustvarjati navado kupovanja domačih izdelkov,« zadovoljno ugotavlja Barbara.
Najbolj prodajana so ocvrta jajčka
Kavarna Prešernova 15, ki sta jo odprla leta 2018 in je ime dobila zaradi naslova, na katerem so njeni prostori, je bila logično nadaljevanje zgodbe o Domači štacuni. Vprašala sta se, zakaj ne bi
Barbara Ivezič Vučenović: »Ljudje so za dober, neoporečen domač izdelek pripravljeni plačati več. Tisti, ki si radi nekaj privoščijo, čeprav njihova kupna moč ni velika, to naredijo z veseljem. V Domačo štacuno včasih pridejo samo po jabolka. Ker imajo, kot pravijo, prav takšen okus kot tista, ki so jih jedli, ko so bili še otroci.«
Z Grifino želita zakonca Vučenović navaditi Celjane, da bi uživali tudi v drobnih stvareh, kot so čokoladni bonboni ali kozarec dobrega vina. Pred kratkim sta dobila licenco za prodajo tobaka in ponudbo razširila še s cigarami. Vlajko razmišlja, da bi v Grofini uredila še sobo za pokušnje.
Celjanom omogočila, da bi vse, kar lahko kupijo v trgovini, poskusili tudi v obliki domačih jedi.
»Domača štacuna je bila na začetku bolj konjiček, toliko, da sva imela denar >za sproti<, nato je postala posel. Ker zaslužka nisva želela vlagati v hišo ali avto, sva se odločila še za gostinsko ponudbo. Trgovina in kavarna se dopolnjujeta, saj sta dobaviteljici druga drugi. Zajtrki, ki jih ponujamo v kavarni, so pripravljeni iz izdelkov iz Domače štacune. Če česa ni v njeni ponudbi, kupiva, ampak mora biti izključno slovensko,« pravita Barbara in Vlajko. In zakaj sta se odločila za zajtrke? Ker sta želela še malo popestriti ponudbo v Celju in ker v mestu ni bilo mogoče nikjer pojesti dobrega zajtrka. Poleg zajtrkov, pri katerih so še vedno najbolj prodajana ocvrta jajčka (ki jih, kljub temu, da so narejena na masti z ocvirki, zelo rade naročajo
tudi ženske, se pošali Veljko), v kavarni ponujajo tudi druge prigrizke in sladice. A ne kakršnekoli. »Veliko sva razmišljala, katere sladice izbrati, saj je slovenska kulinarika res bogata, a sva se odločila za najbolj domače. Rižev nara-stek je na primer narejen po receptu moje mame. Ker je najboljši. Ponudba v kavarni ni obsežna, a je tisto, kar lahko ljudje naročijo, res dobro in izbrano,« pravi Barbara.
Tako kot želita z Domačo štacuno Celjane navaditi, naj čim več kupujejo domače izdelke, kar jima uspeva, je želja zakoncev Vučenović tudi, da bi s kavarno meščane navadila tudi na domače zajtrke. Saj si lahko vsak jajca speče doma, pravita, ampak kdaj pa kdaj ni slabo iti ven na zajtrk ter pojesti kaj dobrega.
Grofina za užitke
Ko sta se lani odločila, da bosta Domačo štacuno pre-
Vlajko Vučenović: »Kadar imava z Barbaro čas, skupaj potujeva po Sloveniji in si ogledujeva kmetije, ki želijo sodelovati z nama. Zanima naju, kaj delajo, kako to počnejo. Če začutiva, da gre za pravo zgodbo, se dogovoriva za sodelovanje.«
Po šestih letih je na policah Domače štacune svoje mesto našlo zelo veliko domačih izdelkov, ki jih zakonca Vučenović nabavljata pri malih proizvajalcih v vsej Sloveniji. Barbara pravi, da je v trgovini, po inventuri sodeč, že približno 1.500 različnih izdelkov.
selila drugam, jima je bilo žal, da bi prostore, kjer je bila prej, prepustila komu drugemu. Ko sta razmišljala, kakšno novo vsebino bi jim dala, sta se spomnila, da je bila v njih nekoč Mer-xova Bonboniera. In ker v mestnem jedru že dolgo ni prodajalne s čokolado, je bila odločitev lahka. Torej čokoladni bonboni »na kile« in druge čokoladne dobrote ter različna izbrana pijača. »Pri izboru čokoladnih izdelkov sva ostala v Sloveniji, saj imamo veliko odličnih čokoladnic, pri nabavi pijač sva šla čez mejo,« pojasnjuje Barbara.
Pred kratkim sta dobila licenco za prodajo tobaka in ponudbo v novi prodajalni, ki sta jo poimenovala Grofina, sta razširila še s cigarami. »Želiva, da bi med Celjani ustvarila tudi navado uživanja, da bi se ustavili v najini novi prodajalni, si privoščili dva pralineja in kozarec vina. V življenju preveč hitimo, ne znamo se ustaviti in si privoščiti majhnih užitkov. Vem, da bo treba vztrajati, ampak verjameva, da nama bo uspelo,« sta prepričana zakonca Vučenović, ki razmišljata tudi o tem, da bi v Grofini uredila še sobo za pokušnje, v kateri bi ob pomoči vinskih strokovnjakov pripravljala izobraževanja in pokušine.
V podjetništvo padla iz drugega sveta
Barbara in Vlajko pravita, da jima ni žal, ker sta se pred šestimi leti odločila, da bosta stopila na povsem drugačno pot, kot sta je bila vajena.
»V podjetništvo sva padla iz drugega sveta. Vlajko dela v gradbeni dejavnosti, jaz sem po izobrazbi socialna delavka. Ko sva začela, niti nisva razmišljala, kaj bo, prepustila sva se toku. Kadar je bilo hudo, sva si rekla: >Bodiva tiho, delajva in še počakajva kakšno leto,<« iskreno priznava Barbara. Zdaj, pravita, sta zadovoljna. »Z ekonomsko platjo sicer še nisva zadovoljna in najbrž še nekaj časa ne bova, ampak ko nekaj začneš, moraš vztrajati. Brez vztrajnosti ni podjetništva. Med begom in bojem moraš vedno izbrati boj,« poudarja Vlajko. Domača štacuna je po šestih letih že na zeleni veji, pri kavarni jima je štrene oziroma predvidene izračune zmešala korona. Prvo leto po odprtju je sicer delala dobro, a sta jo potem zaradi ukrepov za zajezitev koronavirusa morala zapreti. Zato ne vesta, kdaj bosta lahko rekla, da je bila tudi odločitev o kavarni prava.
»Mnogi prijatelji me sprašujejo, zakaj vsa ta zgodba s trgovinama in kavarno. Pravzaprav ne vem. Seveda je v ozadju tudi želja, da bi uspela, da bi nekoč lahko rekla, da imava v vseh pogledih uspešno podjetje. S ponudbo, ki je drugačna od druge v mestu, kot tudi po ekonomski plati. Odzivi ljudi so pozitivni in to nama zelo veliko pomeni. To naju drži pokonci. Saj so bili in so še vedno slabi trenutki, ampak ko ljudje rečejo, da delava pravo stvar, pozabiva na težave in greva naprej,« pravi Vlajko.
Foto: Andraž Purg - GrupA
32
DRUGAČNA DELAVNICA
Prenova mehanične delavnice je trajala skoraj pol leta. Nato je 1. oktobra lani odprla svoja vrata. Maja je za predelavo odštela štirikrat več denarja, kot si je zastavila na začetku.
Maja Alif odprla prvi fitnes v Loki pri Žusmu
Od mehanične delavnice do Delavnce za um, dušo in telo
Nedaleč od glavne ceste, ki vodi skozi Loko pri Žusmu, je na griču ob hiši dolga leta stala meha nična delavnica. Skoraj nedotaknjena je trinajst let hranila predmete, spomine ter občutke veselja in neizmerne žalosti. To je bila delavnica očeta Maje Alif, ki jo je postavil nekaj mesecev prej, preden je izgubil življenje. Takrat se je petnajstletni Maji strlo srce, danes pa ravno v spomin na očeta v nekdanji mehanični delavnici vodi svoj fitnes, ki ga je poimenovala kar Delavnca.
MONIKA OSET
»Oče v mehanični delavnici, ki jo je postavil sam, ni mogel dolgo uživati. Imel jo je le nekaj mesecev, potem se mu je zgodila nesreča. Tako je prostor ostal neizkoriščen in je vsa ta leta počasi izgubljal pomen. Ko sem dobila idejo, da bi imela fitnes, sem vedela, da je prav, da izkoristim ta prostor in s tem počastim očeta,« pravi sogovornica, ki s svojo pokončno držo izraža, da se je morala nemalokrat boriti.
Treniranje v fitnesu je pred nekaj leti postalo modna muha in mišičasto, izoblikovano telo normativ. Ste se tudi vi zato začeli ukvarjati s tem športom?
Pred štirimi leti sem že »stotič« shujšala zaradi spremembe prehranjevalnih navad, ampak sem ugotovila, da če želim imeti lepo postavo, potrebujem telovadbo. Sicer nisem nikoli marala športne vzgoje in športa, vendar je bil čas za spremembo. Takrat sem se vpisala v fitnes in začela redno trenirati. Treningi dvakrat na teden mi kmalu niso bili
»Vsak sledi svoji zgodbi in privlači določen tip ljudi. In tako je tudi pri izbiri osebnega trenerja oziroma fitnesa. Kakšen drug osebni trener in jaz ne moreva ponuditi istega.«
več dovolj, zato sem začela obiskovati fitnes trikrat, kasneje kar štirikrat tedensko. Spustila nisem niti enega tedna, razen če sem se poškodovala.
Kaj vas je motiviralo, da po nekaj mesecih niste obupali?
Najbolj neverjetno mi je bilo, da sem videla, koliko telo zmore. Hitro sem spoznala, da je strah, ki ga marsikdo čuti, samo v glavi. Recimo, če ne pogledam, koliko kilogramov dvigujem, s pravo tehniko dvignem veliko več, kot če bi poznala težo. Poleg tega nenehen napredek, ki ga vidim pri sebi v fitnesu, prenašam na vsakdanje življenje. Tako kot zdaj po letih treningov lažje premagujem določene uteži, tako se v življenju lažje spopadam z različnimi izzivi.
Med temi izzivi je bila verjetno tudi De-lavnca, vaš lasten fitnes. Kako se je vse skupaj začelo?
Ideja za Delavnco se je rodila v času prvega zaprtja države zaradi koronavirusa. Fitnesi so se namreč zaprli in nikjer nisem mogla treni-
rati. Zato sem se odločila, da bom fitnes postavila kar doma, vendar izključno zase. Očistila sem očetovo mehanično delavnico in kupila nekaj naprav, da sem lahko trenirala. Potem je prišla na obisk prijateljica in izrazila željo, da bi tudi ona začela telovaditi. Beseda je šla naokoli in hitro sem dobila nekaj rednih obiskovalcev. Število zainteresira nih oseb se je povečevalo in ugotovila sem, da fitnes v Loki pri Žusmu morda ni tako nora ideja, kot se morda zdi.
Ob tem ste se izobraževali za osebno trenerko.
Res je. Vpisala sem se na ameriški tečaj IFPA, ki zajema 140 ur. Izbrala sem ga, ker poudarja
izobraževanje s prakso. Obstajajo namreč tudi tečaji, ki jih lahko opraviš v enem vikendu in pridobiš certifikat osebnega trenerja. Vendar tega nisem hotela. Spreminjanje življenja ljudem na bolje je moje vodilo. Ko oseba s težavami in z željami pride k meni, ji hočem pomagati. Osebni trenerji sicer nismo fizioterapevti, kar pomeni, da pridemo na vrsto, ko specialist z zdravstvenega področja potrdi, da je fitnes dobra rešitev. In še potem lahko kdo naredi več škode kot koristi, če ne ve, kako pravilno izvajati vaje, katero mišico obravnavati z večjo pozornostjo in kje je meja.
»Preteklosti, stvari in bolečin ne moremo popravljati, vendar pa se lahko lotimo popravljanja sebe v vsakem trenutku.«
, Fitnes ste odprli v Loki pri Žusmu, kjer ni meri stnega vrveža in velikega pretoka ljudi. Zakaj? 1 Vas ni bilo strah, da ne bi imeli dovolj obiska?
K To, da je fitnes v naravi, rahlo odmaknjen od vsega, gre z roko v roki z idejo Delavnce. Nisem namreč želela fitnesa, kjer bi se trlo ljudi, am-Нр pak sem se hotela posvetiti individualni celostni obravnavi. Kot sem že omenila, sem želela pomagati ljudem. Sledim ideji »selfnessa«, ki temelji na štirih stebrih: prehrani, gibanju, ču-ječnosti in spancu. Če so vsi ti cilji doseženi, se oseba vrne k svojemu bistvu in začne pot k polnemu, srečnemu življenju. In to bi rada omogočila. Trenutno se izobražujem za prehran-^ sko svetovalko, poleti bom treninge vodila Цк v naravi, prav tako ne stremim samo k B^^ dvigovanju uteži. Če kdo potrebuje po-^^^^ govor, je del treninga tudi to. Sem namreč takšen tip osebnega trenerja, ki se je v življenju srečal s težkimi izkušnjami, zato znam usmeriti v pravo smer glede športa, prehrane in tudi duševnega počutja. Torej, ne, ni me bilo strah, saj ponujam nekaj drugačnega kot drugi fitnesi, ki so v vsakem trenutku polni ljudi. Ampak trening, kot si ga predstavljamo v fitnesu, je naporen in utrujajoč. Kako
»Mami in fant sta dvomila glede moje ideje fitnesa v Loki pri Žusmu. Ampak sem se odločila, da bom to izpeljala. In ko se nekaj odločim, potem se ne ozrem več nazaj.«
28-letna Maja je diplomirala na Fakulteti za turizem v Brežicah, zdaj končuje magisterij. Ker ji je trajnostni turizem blizu, želi Delavnco razvijati v tej smeri.
DRUGAČNA DELAVNICA
33
Fitnes ima trenutno približno petnajst vadbenih naprav, poleg elastik, škatel in podlog še približno petsto kilogramov uteži. Majina želja je, da bi lahko ponudila tudi skupinske vadbe joge in zvočne kopeli.
»Marsikdo se odloči za obiskovanje fitnesa zaradi želje po izoblikovanju telesa. Ampak ko s trudom nekaj dosežeš, ko ti uspe, da lahko dviguješ vedno težje uteži, narediš več ponovitev vaje, s tem premikaš meje v svoji glavi. Dobra postava je na koncu le še pika na i duševni spremembi.«
ste združili skoraj nasprotujoča si pola, torej telesni napor in iskanje notranjega miru?
Treniranje z utežmi in dobro duševno zdravje gresta z roko v roki. Zmerna vadba v fitnesu lahko celo pomaga proti depresiji. Poznamo namreč razliko med kroničnim in akutnim stresom. Kronični stresni dejavniki so služba, finance, pomanjkanje spanca, družina, odnosi, to, kar ves čas vpliva na nas. Trening pa nam povzroča akutni stres. Ko treniramo, smo res pod stresom, ampak je ta dolgoročno pozitiven. In kar je najboljše, akutni stres lajša posledice kroničnega stresa. Torej ko opraviš trening, se zaradi povečanja hormonov sreče počutiš bolje. Predvsem tre-
ning z obremenitvijo je takšen. Uteži so boljše kot dolgotrajna kardiovaskularna dejavnost.
Ste kot ženska v prevladujoče moškemu športu kdaj naleteli na to, da vas je kdo zaradi nežnejšega spola podcenjeval?
Ne, na srečo ne. Je pa druga težava, ki jo opažam. Zdi se mi, kot da obstaja predsodek, da mora biti osebni trener izklesan, mišičast, popoln. Nihče pa se ne vpraša, kaj je v ozadju te osebe. Kaj, če ta oseba res veliko telovadi, kakšna bi bila, če ne bi nič trenirala oziroma posvečala pozornosti svojemu telesu in umu. A nisem še imela slabe izkušnje. Morda je to zaradi mojega pristopa k osebi ali zaradi moje energije.
Foto: Andraž Purg - GrupA
»Starejšim od petdeset let tudi zdravniki močno priporočajo treninge za moč, saj povečujejo kostno gostoto, krepijo mišice in pripomorejo k ohranjanju vitalnosti.«
34
PORTRET
Stane Rozman o svoji prehojeni in predvsem pretečeni poti
Lastnik enega najstarejših slovenskih rekord
ov
tnik ... Najboljših deset Kladivarjevih atletov je leta 1982 v povprečju 1.500 metrov preteklo v treh minutah in petdesetih sekundah. In primerjava z letošnjo sezono: hitreje od tedanjega povprečja sta tekla le dva slovenska atleta.
Kdaj so se začeli prvi uspehi, ki so nakazovali, da je pred vami lepa športna kariera?
Pri šestnajstih letih sem prvič nastopil v slovenski mladinski ekipi, naslednje leto sem postavil slovenske rekorde na progah od dveh do desetih kilometrov za starostno kategorijo do 18 let. Rezultata na tri in pet kilometrov sta bila takrat tudi jugoslovanska rekorda za to starostno kategorijo. V člansko državno reprezentanco sem se uvrstil šele leta 1982, saj sem prvi dve leti študija treniral zgolj enkrat na dan.
Ste za vadbo porabili precej več časa od sprinterjev, skakalcev, metalcev?
Že med šolanjem na I. gimnaziji v Celju sem treniral dvakrat na dan, dopoldne približno dve uri in po pouku vsaj še eno. Treningi dolgopro-gašev so praviloma daljši, vendar si morajo za uspeh vsi, ki se ukvarjajo z atletiko, vzeti čas. Žal kraljica športov ne priznava bližnjic za doseganje dobrih rezultatov.
Je bilo težavno oziroma celo naporno usklajevanje vadbe in učenja?
Prvi dve leti študija sem namenil malo več poudarka fakulteti, tako da sem do četrtega letnika prišel skupaj s svojo generacijo. Kasneje sem v ospredje postavil atletiko, zato sem študij končal dokaj pozno, ko sem počasi že zaključeval svojo atletsko pot.
Ste lastnik enega najstarejših slovenskih rekordov v teku na deset kilometrov (28:32.86). Zakaj vam je to uspelo v Lozani?
Miting Athletissima Lausanne je danes del diamantne lige. Tridesetega junija leta 1983 je portugalski atlet Fernando Mamede lovil svetovni rekord, ki je bil takrat 27 minut in 22 sekund. Pogoji za tek so bili odlični. Temperatura zraka ni bila več kot 20 stopinj Celzija. Gledalci so napolnili tribune. Po približno dveh kilometrih se je oblikovala skupina, ki je tekla v ritmu za končni rezultat 28,40. V tem teku sem svoj
Stane Rozman je nekdanji odličen atlet, po izobrazbi profesor zgodovine in sociologije, od leta 2010 predsednik Atletskega društva Kladivar Celje, že dve leti prej imenovan za direktorja Pokrajinskega muzeja Celje, pred dvema desetletjema je bil izvoljen v mestni svet Mestne občine Celje. Na županov predlog je bil imenovan za podžupana, zadolženega za področje družbenih dejavnosti. Zdaj je pooblaščenec župana (zaradi nezdružljivosti funkcije direktorja in podžupana), zadolžen za družbene dejavnosti. Še vedno je lastnik državnega rekorda v teku na deset kilometrov, ki ga je postavil leta 1983 v Lozani.
DEAN SUSTER
Prijatelji in dobri znanci ga kličejo Rozi. Predvčerajšnjim je praznoval 62. rojstni dan.
Za uspeh v teku na dolge proge je nujno premagovanje bolečin. Ste se tega zavedali, ko ste se začeli ukvarjati z atletiko?
Z atletiko sem se začel ukvarjati v prvem letniku gimnazije. Pred tem sem tri leta treniral nogomet in sem tako kot večina sovrstnikov cele dneve preživljal na igriščih. Bolečina mi ni bila tuja ne pri nogometu ne pri atletiki. Zagotovo bolj boli, ko te nasprotni igralec zadene s podplatom v nogo, kot bolečina od izčrpanosti ob koncu teka.
Ste poznali večino dolgoprogaških asov Kladivarja (tudi olimpijcev), ki so tekmovali pred vami?
Stane Rozman v družbi Daneta Korice (v sredini) in
Petra Sveta Foto: Andraž Purg - GrupA
Generacijo, ki so jo v prvi vrsti predstavljali Simo Važič, Franc Červan in Drago Žuntar, sem poznal bolj po dosežkih, čeprav sem z Žuntarjem nekajkrat tekel po njegovi vrnitvi iz Beograda. S Petrom Svetom, Stankom Liscem in z Numanom Ukićem, ki so še vedno aktualni državni rekorderji, smo pogosto skupaj vadili in tekmovali. Konkurenca je bila pri Kla-divarju med tekmovalci na srednjih in dolgih progah konec sedemdesetih in v začetku osemdesetih let izjemna. Ob zgoraj navedenih je bila še kopica atletov iz moje generacije ali so malo mlajši, Vojko Arzen-šek, Franci Guzej, Aleksander in Samo Cmok, Stojan Plahu-
Ob Stanetu Rozmanu so udeleženci olimpijskih iger v Tokiu Tina Šutej, Klara Lukan in Luka Janežič. Foto: Andraž Purg - GrupA
Po opravljeni maturi na I. gimnaziji v Celju se je odločil za študij na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je diplomiral iz zgodovine in sociologije. Po ukvarjanju z atletiko se je leta 1994 zaposlil kot učitelj zgodovine v Srednji ekonomski šoli Celje, kjer je ostal do leta 2008, ko je bil imenovan za direktorja Pokrajinskega muzeja Celje. V vodstvu AD Kladivar je od leta 2004. Najprej je bil podpredsednik kluba, od leta 2010 ga vodi v vlogi predsednika s pomočjo članov upravnega odbora.
»Težko bi rekel, da sem deloholik. A je res, da sem dejaven na številnih področjih in delam stvari, ki me večinoma veselijo.«
PORTRET
35
osebni rekord izboljšal za štirideset sekund. Žal rekorda kasneje nisem izboljšal, čeprav sem bil večkrat bolje pripravljen, kot sem bil takrat.
Ali trenutno vidite tekača, ki bi lahko progo pretekel hitreje kot vi?
Trenutno v Sloveniji ni tekača, ki bi lahko tekel hitreje od 29 minut. Med mladimi je nekaj talentiranih, to so Vid Botolin, Jan Kokalj in Matija Rizmal, vendar jih čaka še veliko dela. Še posebej dober je Celjan Botolin, ki je izboljšal slovenska rekorda v teku na tri kilometre tako v kategoriji
»Tri leta sem treniral nogomet in sem tako kot večina sovrstnikov cele dneve preživljal na igriščih. Bolečina mi ni bila tuja ne pri nogometu ne pri atletiki.«
U-18 kot v kategoriji U-20. Tudi njegova uvrstitev na evropskem mladinskem prvenstvu kaže, da gre za enega najbolj obetavnih tekačev v zadnjih petnajstih, dvajsetih letih pri nas.
Gostili ste predstavitev knjige jugoslovanske tekaške legende Daneta Korice. V njej je zapisana misel, da so se v prejšnjem stoletju belopolti dolgoprogaši še lahko upirali temnopoltim, kasneje pa so le še belopolte izjeme potrjevale pravilo. Se strinjate?
Konkurenca afriških tekačev je resnično izjemna. V resnici imajo določene naravne prednosti, vendar že primer norveških bratov Ingebrig-tsen kaže, da so še vedno premagljivi.
Kaj je bilo posebnega na dveh ultramarato-nih od Celja do Logarske doline?
Dolžina teka. Disciplina je bila naporna, še posebej če nisi načrtno treniral zanjo. Maraton leta 1992 mi je ostal v spominu ne le po zmagi, ampak zlasti po tem, da smo tekli predvsem ponoči. Koliko reprezentančnih nastopov ste zbrali? Za jugoslovansko atletsko reprezentanco sem nastopil šestindvajsetkrat, za slovensko sem tekel zgolj enkrat.
Katero tekmovanje, na katerega ste potovali z vlakom ali avtobusom, vam je ostalo najbolj v spominu?
Celotna generacija Kladivarjevih atletov se najbolj spominja vrnitve z ekipnega državnega prvenstva v Sarajevu. Imeli smo rezerviran spalni vagon za celotno ekipo in smo se že veselili, da bomo lahko večji del poti v miru igrali tarok. Žal so v Sarajevu, kjer bi morali spalni vagon priključiti na Kozaro ekspres, po pomoti vagon priključili na kompozicijo, ki je odpeljala proti Beogradu. Tako smo se brez rezerviranih sedežev vkrcali v prepoln vlak, ki je bil še posebej znan po svojih zamudah. V tisti gneči je bil največji uspeh, če si lahko sedel na tla, čeprav umazana, in poskusil zadremati za kakšno minuto, preden te je pohodil potnik, ki je šel na stranišče.
Celjsko atletsko društvo ima uspehe, a ima tudi izjemno tradicijo. Kateri so pomembni mejniki v zgodovini kluba?
Če bi moral izpostaviti najpomembnejše mejnike, bi se odločil za tri. To so gradnja današnjega stadiona, ki je bil namenjen zgolj atletiki, prva atletska dvorana v Sloveniji, namenjena atletiki, in prva steza iz umetne mase. Danes smo ponovno pred pomembnim mejnikom. Mestna občina Celje je naročila projektno dokumentacijo za celovito prenovo stadiona Atletskega društva Kladivar. Prvi korak v tej smeri bo storjen letos, namreč takoj po gasilski olimpijadi bo sledila preplastitev atletskih stez na stadionu. Če ste deloholik, kdaj ste to postali?
Med tekom na deset kilometrov na ekipnem prvenstvu Jugoslavije v Sarajevu
»Leta 1983 je portugalski atlet Fernando Mamede lovil svetovni rekord, ki je bil takrat 27,22. Pogoji za tek so bili odlični. Temperatura zraka ni bila več kot 20 stopinj Celzija. Gledalci so napolnili tribune. V tem teku sem svoj osebni rekord izboljšal za 40 sekund.«
»V primerjavi s tekmovalnim obdobjem imam 25 kilogramov več. Da sem pridelal te kilograme, sem se moral precej potruditi, zato si jih s kakšno shujševalno kuro ne mislim odvzeti.«
Finiš teka na pet kilometrov: Stane Rozman za Draganom Zdravkovićem.
V družbi nekdanjih tekmecev, zdaj prijateljev, Stanka Lisca, Petra Sveta, Mirka Vindiša in Romana Kejžarja
Zmaga na slovenskem prvenstvu v teku na deset kilometrov leta 1984 pred Marjanom Kremplom in Stanetom Miklavžino
Težko bi rekel, da sem deloholik. A je res, da sem dejaven na številnih področjih in delam stvari, ki me večinoma veselijo.
Našli ste čas tudi za knjigo Sledi odličnosti, ki ste jo uredili ob stoti obletnici slovenske atletike. Kaj je posebnost monografije?
Veseli me, da je upravni odbor Atletske zveze Slovenije sprejel mojo idejo, da name-
Leta 2002 je bil izvoljen v celjski mestni svet, kjer je bil na predlog župana imenovan za podžupana, zadolženega za področje družbenih dejavnosti. Zdaj je pooblaščenec župana zaradi nezdružljivosti funkcije direktorja in podžupana.
Zmaga na polmaratonu v italijanskem mestu Pieve di Cento
Med njegovim vodenjem je Pokrajinski muzej Celje odprl razstavišče Celeia - mesto pod mestom, obnovil del Knežjega dvora z razstavo Grofje Celjski, postavil prvi del nove stalne arheološke razstave, saj so staro zaradi prenove Osrednje knjižnice Celje morali podreti, poskrbel za novo stalno postavitev o Almi M. Karlin. Za uspešno obnovo Knežjega dvora je Rozman s sodelavci dobil tudi najvišje muzejsko priznanje - Valvasorjevo nagrado.
nimo v knjigi poudarek predvsem slikovnemu materialu iz zgodovine slovenske atletike, statistiko s tablicami rezultatov in razvojem rekordov pa prepustimo spletu. Prvi odzivi po izidu so potrdili, da je bila odločitev pravilna, čeprav se kritikam, da smo koga izpustili ali komu dali premalo pozornosti, nismo mogli izogniti.
Zakaj vam ni uspelo postati olimpijec?
Bil sem med udeleženci prvega svetovnega prvenstva v atletiki, ki je bilo leta 1983 v Helsinkih. Udeležbi na olimpijskih igrah sem bil najbližje leta 1984, ko jih je gostil Los Angeles. Žal v tisti sezoni, ko sem bil resnično dober, ni bilo zame primerne tekme, da bi izpolnil olimpijsko normo.
Za koliko kilogramov ste zdaj težji v primerjavi z obdobjem, ko ste dosegali najboljše
ro7iiltatp?
V primerjavi s tekmovalnim obdobjem imam 25 kilogramov več. Da sem pridelal te kilograme, sem se moral precej 'potruditi', zato si jih s kakšno shujševalno kuro ne mislim odvzeti. (smeh)
Še vedno redno teče tudi vaša žena Tatjana. Se izmenjujeta na Kladivarjevi stezi? Kolikokrat na teden si vzamete čas za dolgotrajen napor?
Tatjana teče praviloma zgodaj zjutraj. Sam raje tečem pozno popoldne. Pozimi se na stadion odpravim takoj po službi v muzeju.
Kakšna je vaša vizija nadaljnjega razvoja in napredka AD Kladivar?
Letos bomo obnovili atletsko stezo. S pripravo projektne dokumentacije bo postavljen temelj za celovito prenovo. Gre za statično in energetsko obnovo atletske dvorane, prenovo pomožnih objektov na zahodnem delu stadiona, novo ureditev teniških igrišč ... Na tekmovalnem področju mora društvo ostati najboljše v Sloveniji, kar bomo dosegli z dobrim strokovnim delom z našimi vrhunskimi atletinjami in atleti ter še z večjim poudarkom na delu z mladimi. Želim si, da bi Kladivarjeva atletska šola, ki je že zdaj ena največjih v Celju, postala še večja. Atletika je osnova za ukvarjanje z večino športov, zato ne nosi zastonj naziva kraljica športov.
T7ntrr ncphni arhiu
36
FOTOGRAFSKI PREGLED LETA
Beležimo spomine
Leto brez vročine in obrazov
Že kot fant sem pred spanjem potoval med planeti in se spopadal s pošastmi iz drugih svetov. Znanstvena fantastika mi je bila mistično privlačna. V najstniških letih sem se boril z zombi-ji in še sanjalo se mi ni, da bom kot odrasel mož padel v realno virusno pandemijo. Izbruh brez glavnega igralca, junaka, ki bi ga zajezil in bi vsi spet srečno živeli naprej.
Policijska ura, prepovedi druženja, omejevanje stikov, celo z družino, šport brez gledalcev, šolanje od doma, maske na obrazih, zunaj, znotraj, legitimiranje
in preverjanje dvomljivih zdravstvenih stanj, enkrat temperatura, drugič ceplje nje, poživitveni odmerki, vse v imenu neke lažne so lidarnosti. Do kam seže naša solidarnost? Je to solidarnost do vseh prebivalcev Sveta? Zakaj potem umirajo otroci zaradi lakote? Zakaj se boji mo migrantov? Smo solidarni do Slovencev, do sosedov, do članov svoje družine? Veliko vprašanj in odgovor je zelo preprost. Mi smo ljudje. Ta kšen je človek v vsej svoji biti.
Upanje umre zadnje. Pa srečno v novem letu.
Besedilo in foto: Edo Einspieler - Sherpa
Največ prireditev na odru so imeli plesalci. Poletna noč v izvedbi Harlekina ... In odplesali smo v novo leto.
VMl4Q? 2 ИЛШС7Ј
FOTOGRAFSKI PREGLED LETA
37
Narava je pokazala moč in »ledeno« obdobje se je nadaljevalo. Nasad jablan v Mirosanu.

Ljubezen želi potrditev in poroka je neke vrste potrditev le te.
- : Л
#
Iii l
Mnogi so stavili na sodobno tehnologijo. V KSEVT-u še posebej.
38
REPORTAŽA
Široki nasmehi pričajo o izjemnem razpoloženju v naši izbrani vrsti.	Zlato sovo je odnesla Marita Kramer.
Slovenske skakalke navdušile tudi zadnji in prvi dan leta
Ljubenci izpolnili vse svoje cilje
Naša reprezentanca na čelu z Niko Križnar. Desno sedi Rajko Pintar.
Smučarsko-skakalni klub Ljubno BTC in Smučarska zveza Slovenije sta se podpisala pod prvo izvedbo silvestrske turneje za smučarske skakalke. Najboljše tekmovalke na svetu so med dvema tekmama skočile v novo leto.
DEAN ŠUSTER
Najbolj vznesena je bila Nika Križnar, saj je v petek zvečer slavila zmago. »Naslednje leto« je bila peta. »Zelo sem vesela celotne turneje. Če bi mi kdo pred dnevi ponudil skupno drugo mesto, bi takoj podpisala. Prvi dan, prvo mesto, to sem si želela in izpolnila cilj, da na domači tekmi stojim na najvišji stopnički ter pojem himno. Škoda, da ni bilo navijačev, ampak smo čutile, da so nas podpirali ob gledanju televizijskih zaslonov. Glede sobote pa ... Zmanjkalo mi je sproščenosti in uživanja v zraku. Zato sem izgubila največ metrov,« je po drugem mestu v skupnem seštevku
Krik Nike Križnar po odličnem skoku.
V
Pristanek Lare Logar
REPORTAŽA
39

Urša Bogataj
silvestrske turneje dejala Kri-žnarjeva.
Majhen zaostanek za Avstrijkami
Slovenske skakalke so ponovno pokazale, da so ekipno izredno močne. O tem pričajo tri uvrstitve na oder za zmagovalke na obeh tekmah. Na prvi je slavila Nika Križnar, tretja je bila Ema Klinec, na drugi je slast stopničk okusila še Urša Bogataj, ki je bila druga. Obenem so se izkazale tudi druge skakalke, ki so sijajno dopolnile ekipni
\ " /

Maja Vtič
Špela Rogelj
uspeh reprezentance. Ta trenutno v pokalu narodov zaseda drugo mesto z majhnim zaostankom za Avstrijo, kar veseli glavnega trenerja Zorana Zupančiča: »Če po takšnem koncu tedna ne bi bili zadovoljni, bi to mejilo na samovšečnost. Za nami sta čudovita dneva z odličnim ekipnim izkupičkom. Po teh dveh tekmah smo se v pokalu narodov zelo približali Av-strijkam. To nas žene dalje, to je cilj celotne ekipe in kot je bilo napovedano, dekleta stopnjujejo svojo pripravlje-
Na uvodni silvestrski turneji je zmagovalka prejela zlato sovo.
Nika Vetrih je članica SSK Velenje.
Nika Prevc iz družine, ki je bila doslej znana predvsem po bratih Petru, Domnu in Cenetu.
nost.« Priznal je, da mu je žal za zlato sovo, ki je romala v roke Avstrijke Marite Kramer.
Sporazum z Beljakom, pohvala prostovoljcem
Idealno bi bilo, če bi zlata sova ostala doma. Sicer pa: dve krasni tekmi, visoke uvrstitve slovenskih tekmovalk, sklenitev sodelovanja z Beljakom za naslednjo silvestrsko oziroma novoletno turnejo ... Predsednik organizacijskega komiteja
Ljubno je obiskal tudi dedek Mraz.
Rajko Pintar je zbral vtise: »Izjemno zadovoljni smo, dosegli smo vse zastavljene cilje. Kar tri naše skakalke so stopile na zmagovalni oder. Za vzdušje v naši reprezentanci je to izjemno pomembno. Dve uri pred sobotno tekmo smo se sestali z Beljačani pod okriljem Mednarodne smučarske zveze. Prisotni so bili predstavniki deželne vlade, direktorica svetovnega pokala Čika Jošida in njen asistent Miran Tepeš, župan Občine Ljubno Franjo Nara-ločnik in mi, domači organizatorji. Sklenili smo sporazum oziroma zavezo, da se ne bomo priključili nemški turneji. Že čez deset dni se bomo lotili podrobnosti za izvedbo tekem v naslednji sezoni.« Pintar je pohvalil vse prostovoljce, ki so bili kljub prazničnemu vzdušju pravočasni in disciplinirani.
Uspehe kovali na
Ljubnem
Koliko bi Ljubencem pomenila osvojitev olimpijske medalje slovenske skakalke v Pekingu? »Vsi uspehi ženskega skakalnega športa so se kovali na Ljubnem. Naše tekme so prinesle odločilne premike, ki so botrovali visokim uvrstitvam na velikih tekmovanjih. Olimpijska medalja bi predstavljala vi-
Skoraj brezhibno je doskočila Katra Komar.
šek. Zaradi uspehov nismo izgubili zagnanosti, kar vsako leto dokazujemo pri organizaciji tekme,« pravi Pintar. Nekaj starejših tekmovalk se je že poslovilo ali se ravnokar poslavlja od tekmovanj, toda za njimi čaka na priložnost mladi rod. »Prvič v zgodovini svetovnega pokala je bila uradna predskakalka članica ljubenskega kluba - Nika Krašovic, ena najobetavnej-ših slovenskih skakalk. Ob tej
priložnosti naj dodam, da je na novoletni turneji Ceneta Prevca zamenjal Žak Mogel, ki je že kot otrok skakal kot član našega kluba.« Naša radovednost bo trajala do konca tega leta - koliko gledalcev lahko sprejme prizorišče pod Rajhovko? In kdaj bo več obiskovalcev, na silvestrsko pozno popoldne ali prvega januarja, ko se vsi radi nadi-hajo svežega zraka?
Foto: Andraž Purg - GrupA
40
PREGLED LETA - ZDRAVJE
Celo leto smo v redni zdravstveni rubriki Zdravje osveščali tudi o preventivi in obolenjih, ki ob covidu niso izginili. Med drugim smo pisali o sladkorni bolezni, hemofiliji, preventivi pred klopi, menopavzi, pomenu vitamina D, prehrani onkoloških bolnikov, mišji mrzlici, krvnih boleznih, o raku prebavil, visokem krvnem tlaku in številnih drugih obolenjih.
Za nami je »bolno« leto
koronavirusa
O čem smo največkrat poročali na straneh, ki so namenjene zdravstvu, seveda ni treba dvakrat ugibati. Epidemija je zaznamovala vse, toda v Novem tedniku smo v tem okviru poskušali opozarjati tudi na stvari, ki so v zdravstvu še posebej pomembne, in na tiste, ki pri tem ne smejo biti spregledane. Pri poročanju smo pogosto naleteli na različne odzive. Za teoretike zarote smo bili tudi »prekleti lažnivci.« Da. Padale so tudi ostre besede, žaljivke in celo grožnje. Samo zato, ker smo želeli predstaviti tisto, kar so ljudje doživeli na lastni koži. In ker so zaradi covida-19 komaj preživeli. A žaljivke nas niso strle in nas ne bodo. V družbi, ' v kakršni živimo in v kateri zdravje očitno ni takšna vrednota, kot bi morala biti, smo na takšne in drugačne besede že navajeni. Ne glede na to vam ponujamo nekaj odmevnejših zgodb in dogodkov, o katerih smo lani pisali na področju zdravstva.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA, Andraž Purg - GrupA, splet
Tako smo se kot edini medij lahko povzpeli na vrh novih nišničnih stavb.
Telemedicina - prihodnost slovenskega zdravstva
Trd boj s še tršim koronavirusom je vzporedno tlakoval pot novim možnostim v medicini. Med njimi je telemedicina oziroma zdravstveno spremljanje bolnikov na daljavo.
Bolnik je pri tem seznanjen z meritvami, ki jih mora opraviti in je s pomočjo informacijskega sistema ves čas v stiku z zdravstvenim osebjem, kar mu poleg okrevanja v domačem okolju daje občutek varnosti. V Splošni bolnišnici Celje so bili med prvimi v Sloveniji, ki so uporabljali telemedicino pri spremljanju covidnih bolnikov, ki so jih po hospitalizaciji odpustili domov. Ko smo vprašanje, zakaj te-lemedicine kot del zdravstvene obravnave na daljavo ne uporabljajo v Zdravstvenem domu Celje, so nam odgovorili: »To bi bilo mogoče, če bi imeli na voljo ustrezno tehnično opremo in kader, ki bi to izvajal, obenem bi moral
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije te storitve tudi priznati, kot jih za bolnišnice, da bi to delo lahko ustrezno ovrednotili in plačali.«
To izjavo je delno ovrgla dr. Dominika Oro-szy, vodja Telemedicinskega centra v UKC Ljubljana: »Zdravstvene ustanove, ki določijo, kateri bolniki bodo vključeni v telemedicino, s tem nimajo stroškov, niti z nabavo merilnih naprav niti z obravnavo bolnikov ne, če ni potrebna nujna pomoč. Mi skrbimo za vso logistiko. Zato bi bili veseli, če bi se v teleme-dicino vključilo več zdravstvenih ustanov, saj bi tako razbremenili tudi zdravstveno osebje, samo sporočiti nam morajo, koliko kompletov merilnih naprav bi želeli imeti, in mi jih omogočimo.« Njene besede pomenijo, da bi se lahko zdravstveni domovi vendarle odločili za tovrstno prihodnost medicine, a se ne.
Merilne naprave, s katerimi zdravniki opremijo bolnike.
V	senci epidemije nastaja sodobna bolnišnica
V	eni odmevnejših reportaž s področja zdravstva smo lani pisali o gradnji novega dela celjske bolnišnice. Kot edini v Sloveniji smo takrat dobili dovoljenje za vstop v novozgrajene prostore, da smo preverili, kako v senci epidemije nastajajo nove stavbe, kamor bodo čez nekaj časa preselili nekatere bolnišnične oddelke. Več kot sto milijonov vreden projekt pomeni za bolnike nove prostore in sodobno opremo pri zdravljenju. Prvi, najverjetneje že letos, naj bi to izkusili kardiološki in otorinolaringološki bolniki. Popolnoma nova bolnišnica, v kateri bodo vsi prostori logistično in sodobno povezani, naj bi bila zgrajena leta 2026.
Lani je bolnišnica energetsko prenovila del nad glavnim vhodom. Ta naložba je bila vredna 5,5 milijona evrov.
Sistem, ki povzroča zmedo in prazni denarnice
Konec maja je Zdravstveni dom Celje presenetil z novico, da prekinja program ortodontije, ker se na razpis za to delovno mesto takrat ni prijavil nihče. A to je bil le vrh ledene gore na področju ortodontije, smo poročali.
Zanimanja za to delo je do- zobozdravstvenega centra,
volj, so dejali na zdravstvenem ministrstvu, v javnih zavodih pa so nam odgovorili ravno obratno. V Zdravniški zbornici Slovenije so dodali, da so nekateri zdravstveni domovi pri ortodontski oskrbi uspešnejši od drugih. Medtem ko so se odgovorni birokratsko zapletali v neživljenjske odgovore na naši vprašanji, kje je težava in ali je težava morda denar, so nekateri starši otrok plačevali vrtoglave zneske za ortodontsko obravnavo, ki bi njihovim otrokom pripadala brezplačno. Ta članek je bil eden odmevnejših, saj smo dregnili tudi v ozadje iskanja specializantov, ki je pokazalo, kot je dejal eden od lastnikov
na »lokalno lobiranje«. Kot je dejal, naj bi bila težava tudi, ker so specializacije mišljene kot delovna mesta v regiji. Na razpis se prijavijo kandi-
dati iz vse Slovenije. Potem je vse odvisno od tega, kako spretno ustanova, kjer je razpisana specializacija, najde ustreznega kandidata. Mnogokrat se zgodi, da v ustanovi lokalno izberejo kandidata, ki je po strokovnih točkah izbora preslab v primerjavi z nekom iz Kopra ali Ljubljane ...
PREGLED LETA - ZDRAVJE
41
Rak zdravstva v zadnjem stadiju
Lani smo od celjske bolnišnice pridobili natančne podatke o številu čakajočih bolnikov na preglede in posege na vseh zdravstvenih področjih in ugotovili, da na prvi pregled pri specialistu čaka »malo Celje« in da so čakalne dobe rak zdravstva v zadnjem stadiju. Čeprav so jih v bolnišnici poskušali skrajšati s povečanim obsegom dela, so jih presenetili naslednji vrhunci epidemije, ko so morali preglede ponovno omejiti. Istočasno so zdravniki opozarjali, da v bolnišnico prihajajo ljudje z višjimi stadiji raka zaradi prepoznih
diagnoz. V Sloveniji se je v zadnjih dvajsetih letih preživetje bolnikov z rakom povečalo za enajst odstotkov. Zdravniki se zdaj bojijo, da bo oziroma je že epidemija takšno statistiko spet potisnila za nekaj let nazaj.
Poleti smo »razbijali« teorijo, da cepljeni ne smejo darovati krvi. Če je krvodajalec cepljen s cepivom mRNA (Pfizer in Moderna) in(ali) z vektorskim cepivom (AstraZeneca, Janssen), lahko daruje kri že naslednji dan, torej po 24 urah, če nima neželenih učinkov.
Nekateri so izigravali sistem
Septembra smo v Novem tedniku odkrili, kako poskušajo posamezniki zaobiti sistem in da jim to kar dobro uspeva. Iz nekaterih vzgojnih in izobraževalnih zavodov smo namreč dobili podatke, da pogoj testiranja takrat ni veljal za vse enako.
Testiranja bi morali opravljati tudi zaposleni, ki so bili cepljeni z enim odmerkom cepiva. A nekateri po drugi odmerek (pri cepivih, kjer je drugi odmerek načrtovan) sploh niso
odšli. Znotraj kolektivov se je med dopusti očitno to nekoliko pozabilo, ob vračanju z dopustov so nekateri, delno cepljeni, prihajali v službo brez testiranja, saj jih nihče ni vprašal, ali so bili vmes cepljeni z vsemi odmerki. Nekaterim delodajalcem je torej zadoščalo, da je bil nekdo pač cepljen s prvim odmerkom in so delavcu zaupali, da bo »verjetno« še z drugim, kar pa se ni zgodilo. V kolektivih pa so se »skrivali« tudi takšni, ki so izigravali sistem.
Zgodaj jeseni je dogodek v Splošni bolnišnici Celje, ko je moral štiriletni deček v hudih bolečinah zaradi opekline noge z očetom čakati pred Urgentnim centrom Celje 40 minut, sprožil val kritik. Zdravnik ga ni sprejel, ker je deček kazal znake respirator-nega infekta, kar je pomenilo, da so mu odvzeli bris, da bi izločili morebitno okužbo z novim koronavirusom. Ta čas bi namreč lahko deček čakal v tako imenovani sivi coni urgentnega centra, a ni. Pri tem je šlo za odstopanje od protokola obravnave, so dejali v celjski bolnišnici, takoj uvedli interni strokovni nadzor obravnave ter se dečkovim staršem opravičili.
Velenje prehitelo druge občine
Za Novi tednik smo lani opravili primerjavo med precepljenostjo v občinah naše regije in ugotovili, da so v nekaterih občinah k cepljenju pozivali zelo dejavno.
V ZD Velenje, ki pokriva občine Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki, so občane že v začetku leta poklicali in jih povabili na cepljenje. Tako je bil odstotek starejših od 60 let, ki so takrat že prejeli prvi odmerek cepiva proti co-vidu-19, občutno večji od nacionalnega povprečja. Velenjska občina in tamkajšnji zdravstveni
dom sta izdala letak o cepljenju s strokovnimi in z organizacijskimi podatki o cepljenju. Brezplačno so ga na dom prejela vsa gospodinjstva. Medtem ko so v velenjskem zdravstvenem domu pri cepljenju in obveščanju ljudi o tem prehiteli marsikateri zdravstveni dom, je bilo od celjskega zdravstvenega doma natančne podatke o strukturi do spomladi cepljenih težje dobiti. V celjskem zdravstvenem domu so takrat tudi dejali, da o »podobnem osveščanju z letaki, kot so to storili v Velenju, niso razmišljali«.
Aprila so se zaradi težje dostopnosti ambulant družinske medicine v ZD Celje na nas obračali številni bolniki. Predvsem so jih jezili telefonski odzivniki in samodejna prekinitev klica, če ambulante niso dobili. V odzivniku je posneto sporočilo ljudi napotilo na elektronsko pošto. Ko so bralci elektronsko pošto poslali, so dobili avtomatsko sporočilo, naj za določene storitve pokličejo po telefonu ... V Zdravstvenem domu Celje so takrat odgovorili, da je zaradi večjega števila klicev telefonska linija zasedena, zato je treba počakati na prosto linijo in da takšnega načina dela ne bodo spreminjali, saj je bil v veljavi že pred epidemijo.
»Vse epidemije so se v zgodovini vedno končale. Povprečno so trajale tri leta. Mi smo v prednosti, saj je bilo cepivo hitro razvito, kar do zdaj nikoli ni bilo možno, in to moramo izkoristiti, saj je to prednost v boju z epidemijo,« je aprila dejala infektologinja in vodja vladne svetovalne skupine za epidemijo doc. dr. Mateja Logar.
Septembra smo preučili predlog Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki je bil v javni razpravi. Prinesel bi pozitivno pravico polnoletnih zdravstvenih zavarovancev v Sloveniji, ki neznosno trpijo in ne morejo upati na izboljšanje svojega zdravstvenega stanja, da bi lahko pod določenimi pogoji zaprosili družbo za pomoč pri uresničitvi svoje odločitve. Zakon bi državljanom omogočil, da bi lahko sami izbrali čas in kraj svoje smrti.
Prihaja epidemija duševnih stisk
Lani smo pogosto, tudi zaradi osvešča-nja ljudi, poročali o duševnih stiskah in s strokovnjaki opozorili, da bo po končani epidemiji novega koronavirusa izbruhnila tudi epidemija duševnih stisk.
Težave v duševnem zdravju naraščajo tudi na Celjskem, kjer psihologi in psihiatri beležijo predvsem porast stresnih motenj in tesnobe pri mladostnikih ter odraslih in demence pri starejših. Med številnimi
razlogi ne smemo spregledati intenzivnih in izrazitih sprememb v družbi ter zmanjševanja psihične odpornosti na stres na eni strani ter na drugi primanjkljaja strokovnih virov podpore in pomoči, s katerim se soočamo že leta. Strokovnjaki še opozarjajo, da med ključne gradnike dobrega duševnega zdravja spada ustrezna komunikacija, ki je bila v zadnjem letu popolnoma porušena in skrhana skoraj na vseh ravneh družbe.
Resničnost covidnih oddelkov
Novembra smo objavili reportažo s covidnih oddelkov Splošne bolnišnice Celje. Z njo smo poskušali tiste, ki v covid-19 ne verjamejo in menijo, da so covidni oddelki prazni, bolniki pa »krizni igralci«, prepričati v nasprotno. Zaradi teorij zarote in zaradi napadov, ki so jih bili deležni nekateri, ki so covid preboleli in se izpostavili, mnogi ne povedo javno svoje zgodbe. V tedniku smo tako novembra objavili fotografije, ki so nastale na vrhuncu četrtega vala v Splošni bolnišnici Celje. Ne, to niso bili namišljeni bolniki. (Foto: A. S)
Pogoj PC?
Decembra smo v vseh občinah na Celjskem preverili, ali se vodstva strinjajo z uvedbo PC-pogoja. Nekateri župani so bili pri odgovorih previdni, nekateri ta pogoj podpirajo. Drugi pa menijo, da mora o tem odločiti izključno stroka. Pogovarjali smo se tudi z vodjo celjske enote NIJZ, epidemiologinjo Alenko Trop Skaza, ki je poudarila, da so si epide-miologi prizadevali - in pri tem uspeli - da je Slovenija dostopnost do testiranja s hitrimi testi vrnila na brezplačno raven. Dodala je, da v aktualni situaciji epidemiologi podpirajo »PC- in T-pogoj«.
42
PODLISTEK
Med nebom in zemljo fotografskega mojstra Slavka Ciglenečkega (i)
Fotografija ohranja delček časa, prikazuje resnične dogodke in pripoveduje zgodbe, ki jih težko izrazimo z besedami. Fotograf ustvarja fotografije narave, pokrajine in ljudi ter poskuša vanje ujeti njihove občutke v ujetem trenutku, ki ostane ohranjen za vedno.
Pokrajino Šmarja pri Jelšah in okolice, ljudi, motive in dogodke, ki obujajo spomine na preteklost in ohranjajo dragoceno kulturno
dediščino tega kraja, je ustvaril fotografski mojster Slavko Ciglenečki. Njegovo delo uvrščamo med umetniško ustvarjanje.
Fotografski mojster
Slavko Ciglenečki je kot fotograf v Šmarju pri Jelšah začel delovati v tridesetih letih prejšnjega stoletja in fotografiral kar sedem desetletij. Ves njegov opus ohranja podobo naravne in kulturne dediščine nekdanjega Šmarja in okolice. Slavko Ciglenečki ni bil le krajev-
Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje.
praznike v Šmarju in okolici, kamor se je največkrat odpravil kar peš. Med potjo je vedno videl kaj zanimivega, kar je fotografiral za svojo dušo. Kasneje je oddaljene kraje obiskoval tudi z motorjem.
Živahno kulturno in družabno življenje v Šmarju med obema vojnama je Slavka Ciglenečkega kot mladeniča spodbudilo k fotografiranju. Slavko ni bil le krajevni fotograf, ki je s fotografiranjem portretov in krajevnih dogodkov preživljal družino, njegove fotografije izražajo tudi njegov izreden umetniški talent. Ljubezen do Šmarja in narave je ustvarila čudovite odtenke šmarske pokrajine skozi njegov fotografski objektiv, posebno mojstrovino pa je dosegal z oblaki, ujetimi »med nebom in zemljo«. Na fotografijah je ohranil stare šmarske stavbe, ki so nekoč oblikovale podobo trga, stare običaje ter mnogo pokrajinskih motivov Šmarja. S fotografiranjem številnih dogodkov v Šmarju in okolici je postal pravi kronist šmarskega življenja. Ves njegov opus ohranja podobo naravne in kulturne dediščine nekdanjega Šmarja in okolice.
Se nadaljuje ...
Mateja Žagar Knjižnica Šmarje pri Jelšah
ni fotograf, ki je s fotografiranjem portretov in krajevnih dogodkov preživljal družino, temveč njegove fotografije izražajo tudi njegov umetniški talent.
Fotografski atelje sta imela z očetom v nekdanji Hrašovčevi hiši v Šmarju, kasneje v domači hiši. Fotografiral je krste, obhajila in poroke ter pomembne družinske
Slavko Ciglenečki, fotograf (1910-2007). Fotografijo hrani Knjižnica Šmarje pri Jelšah.
ALBUM S CELJSKEGA
Šmarje pri Jelšah pozimi, 1934
Razglednica prikazuje vhod v vrt pri hiši šmarskega veleposestnika in narodnega buditelja Franca Skaze ter vrt in hišo družine Hraševec pred župnijsko cerkvijo ob zasneženi cesti, ki vodi skozi šmarski trg. Razglednica z božičnim voščilom je bila poslana 22. decembra 1934 družini Anderluh, ki razglednico hrani še danes.
Pripravila: Mateja Žagar
Na portalu www.kamra.si objavila Knjižnica Šmarje pri Jelšah.
Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje INFO: srecko.macek@knjiznica-celje.si Medijski pokrovitelj: Novi tednik
novi tednik
Vedm г илжој I
NAŠE AKCIJE
43
Ansambel Opoj je nastopil s skladbo Gasilska noč. Prejeli so kipec Orfeja kot najboljša nekvintetovska zasedba. Kvintet Petovia je postal veliki zmagovalec 52. festivala NZG Ptuj 2021.
52. festival narodno-zabavne glasbe
Izjemna predstava kvinteta Petovia
Finalisti 52. festivala NZG Ptuj 2021 so zakladnico narodno-zabavne glasbe obogatili z 12 novimi polkami oz. valčki. V verze in narodno-zabavne ritme so prelili vesele in manj žalostne zgodbe našega življenja. Zagotovo pa so spisali novo uspešno poglavje v 52-letni zgodovini najstarejšega festivala narodno-za-bavne glasbe, ki je letos potekal pri Puhovi domačiji v Sakušaku.
To pa so še dodatno obogatili člani legendarnega ansambla Štirje kovači, ki so nastopili v revijalnem delu
letošnjega festivala. S plesi pa so se predstavili tudi člani FS DPD Svoboda Bolnišnica Ptuj.
Ansambli so se predstavili s tekmovalnimi skladbami in narodno-zabavnimi vižami preteklih ptujskih festivalov, ki še danes navdihujejo tako občinstvo kot vedno nove generacije narodno-zabavnih ansamblov. Najbolj znana med njimi je zagotovo festivalska himna iz leta 1983, skladba Te domače viže, ki so jo leta 1983 na 14. ptujskem festivalu zaigrali Fantje z vseh vetrov. V njej se namreč zrcali
to edinstveno vzdušje najstarejšega slovenskega festivala narodno-zabavne glasbe. Skladba je postala tudi Naj viža 50 let ptujskega festivala. Letos so jo za 52. festivalski večer v Sakušaku zaigrali člani ansambla Upanje.
Strokovna komisija za glasbo je za najboljšo kvinteto-vsko zasedbo izbrala kvintet Petovia, ki je prejel kipec Orfeja in denarno nagrado. Predstavili so se z valčkom
Valček za dedka (Luka Krof, Vera Šolinc). Kipec Orfeja in denarno nagrado je prejel tudi ansambel Opoj kot najboljši ansambel med drugimi (ne-kvintetovskimi) zasedbami. Zaigrali in zapeli so skladbo Gasilska noč (avtorjev Braneta Klavžarja, Mateja Trstenjaka, Braneta Klavžarja). Korenovo plaketo za najboljšo vokalno izvedbo je prejela Larisa Majcen, pevka kvinteta Petovia, ki je izjemno kakovostno in občuteno zapela Valček za dedka.
Besedila letošnjih novih polk in valčkov so ocenili: Liljana Klemenčič (Knjižnica Ivana Potrča Ptuj), Jože Šmigoc (predstavnik družbe Radio-Te-dnik Ptuj) in Franci Smrekar (tekstopisec). Prevladovala so besedila članov Društva pesnikov slovenske glasbe. Izredno lepo besedilo je napisala Vera Šolinc za Valček za dedka, ki je bil tudi izbran za najlepše
besedilo 52. festivala NZG Ptuj 2021. Za najlepšo skladbo 52. festivala NZG Ptuj 2021 je občinstvo izbralo skladbo Nedosegljiva (avtorjev Petra Oseta, Miha Vitovca in Franja Oseta) v izvedbi ansambla Upanje. Polovico glasov za najlepšo skladbo je prineslo spletno glasovanje, drugo polovico so dodali obiskovalci festivala pri Puhovem muzeju v Sakušaku.
Ptujčani smo letos z Juršin-čani ustvarili zgodbo ljubezni do slovenske narodno-zabav-ne glasbe, je ob koncu festivala povedal Drago Slameršak, direktor družbe Radio-Tednik Ptuj, organizatorice te najstarejše in ene najkakovostnejših zgodb slovenske narodno-za-bavne glasbe. Že od nekdaj je za ansamble prestiž nastopiti na tem festivalu. Kakovost v instrumentalni in vokalni izvedbi je njegovo najpomembnejše vodilo.
MG, Foto: Črtomir Goznik
Zvezdana Mlakar
je večna iskalka smisla in resnice, ki se razdaja v gledališču ter v televizijskih oddajah. Pogovorov v svoji oddaji Zvezdana se loteva iskreno, osebno in brez predsodkov, zato ji gostje ponavadi povedo veliko več, kot pričakujemo. Spremljajo jo celo generacije, za katere so bile teme o čustvih, odnosih in notranjem življenju prej tabu; nove so bile tudi za javno televizijo. Sama pravi, da so ji njeni gostje odkrili nove svetove in jo pripeljali do nje same. Tako, kot se spreminja sama, s svojimi gosti vpliva na življenja svojih gledalcev - spodbuja jih k razmišljanju in spremembam. Od nje se lahko učimo spontanosti in navdušenja nad življenjem. Vse, kar počne, dela predano in strastno. Pa naj bo to vodenje oddaje, igranje, predavateljstvo, pisanje ali pa delo na posestvu. V znanju je moč, je prepričana.
Katja Božič, foto: Mateja Jordović Potočnik
SLOVENKA LETA
Sodelujemo v akciji revije Jana, ki izbira Slovenko leta, žensko, ki je na svojem področju zaznamovala leto, ki se poslavlja. Tokrat predstavljamo tretjo dvojico kandidatk.
Kristina Modic
je dipl. ekonomistka, že nekaj let izvršna direktorica Slovenskega združenja bolnikov z limfomom in levkemijo, ki je za rakom zbolela leta 2005, ko je imela šele 33 let. Diagnosticirali so ji maligni limfom. Po ozdravitvi je postala ambasadorka te bolezni in borka za pravice bolnikov s krvnimi raki, ki jih je vsako leto več. Že leta 2007 je s kolegi ustanovila združenje, to je z leti raslo in razvijalo številne brezplačne podporne programe za bolnike ter njihove svojce. V zadnjem letu se je še posebej izkazala, saj sta s prof. dr. Samom Zverom, zdravnikom in legendo slovenske hematologije, ob veliki podpori strokovnjakov, bolnikov in širše javnosti uspela v treh mesecih zbrati kar okoli 850 tisoč evrov za nakup dveh naprav CAR-T, ki za bolnike s krvnim rakom, ki so izčrpali že vse druge možnosti zdravljenja, pomenita novo upanje za zdravljenje in življenje.
Neva Železnik, foto: Mateja Jordović Potočnik
novi tedniki radio celie
(Vpišite ime in priimek kandidatke - samo ene!)
Kupon izpolnite, izrežite in nalepite na dopisnico ali nam ga pošljite v kuverti na naslov:
Uredništvo revije Jana, Vevška cesta 52, 1260 Ljubljana Moste - Polje. Glasovanje bo omogočeno tudi na spletni strani www.slovenkaleta.si.
44
BRALCI POROČEVALCI
Zimski plesni večer
Decembra so na oder Koncertne dvorane Glasbene šole Celje stopili mlade plesalke in plesalci iz nadstandardnih programov Plesne pripravnice 1-4 in Sodobnega plesa.
Mentorica Nikita Omerzu je z nadebudnimi plesalci ustvarila čudovit zimski plesni večer. Sedem plesnih točk nam je pričaralo Božični večer, predstavilo Sladkorne vile in Zvezdno nebo ter Praznično igrišče, na koncu plesnega večera pa so plesalke izvedle še točke Čarobni večer, Hitim in Impulz. Posnetek plesnega večera si lahko ogledate tudi na Youtubu Glasbene šole Celje.
Plesalke in plesalci Glasbene šole Celje ter njihova mentorica so nam zaželeli mirne in lepe praznike. Upamo, da bo še več pestrih plesnih večerov v naši glasbeni šoli.
ML
Kajuhovci najboljši v angleščini
Na mednarodnem tekmovanju Best in English 2021, ki je bilo 26. novembra, se je I. gimnazija v Celju uvrstila na izjemno 7. mesto v konkurenci 595 šol iz 32 držav, kar je najboljši rezultat med slovenskimi šolami.
Na tekmovanju je sodelovalo 45 naših dijakov. Najboljša je bila Nika Škornik, ki je med 17.223 dijaki dosegla odlično 41. mesto na svetu in drugo v Sloveniji.
K ekipnem uspehu šole so prispevali še Nika Razgor-
šek, Martin Steblovnik, Samo Volovšek, Patricija Polutnik, Žana Košenina, Eneja Paradiž in Sonja Drofenik.
Tekmovanje je namenjeno dijakom, starim od 14 do 19 let, in je sestavljeno iz treh delov: poznavanja slovnice, bralnega in slušnega razumevanja. Šole so razvrščene glede na povprečje rezultatov najboljših osmih dijakov.
S četrtim mestom v posebni kategoriji je izvrsten dosežek dopolnila Stella Alexandra Heath.	NP
V Talinu med vrstniki
Estonska prestolnica Talin je od 9. do 13. decembra gostila MEP - Model European Parliament, kjer sta Slovenijo zastopala dijaka Gimnazije Celje - Center (GCC) Andrea Damjanović in Gašper Hlupič. Na petdnevnem zasedanju sta z delegati iz osmih držav pripravljala resolucijo za Evropski parlament, in sicer kot člana odborov za ustavne zadeve, kjer so se mladi ukvarjali s širitvijo EU na zahodni Balkan oz. iskali načine, kako pomagati Srbiji, Bosni in Hercegovini, Albaniji, Črni gori in Kosovu pri izpolnjevanju vstopnih pogojev.
Med 7. in 14. decembrom se je v Talinu v srednji šoli Tallinn English College mudila tudi profesorska delegacija z GCC. Spoznavali so estonski šolski sistem, način poučevanja s poudarkom na projektnem delu in rabi IKT ter metode igrifikacije, njihov način poučevanja in položaj učitelja v družbi ter delo z dijaki s posebnimi potrebami ter z nadarjenimi.
V tem času je GCC dosegla tudi novica, da je šoli Evropska komisija oz. nacionalna agencija CMEPIUS podelila akreditacijo za program Era-smus+ za področje srednjega strokovnega izobraževanja v letih 2021-2027. Lani je
GCC že prejela akreditacijo za splošno izobraževanje. Gre za nov mehanizem EU, ki bo v okviru prihodnjega programskega obdobja omogočal lažjo pridobitev sredstev za projekte mobilnosti na področju šolstva. Za GCC od letos to ob ostalih mobilnostih dijakov in učiteljev pomeni še prakso za dijake programa Predšolska vzgoja v vrtcih v tujini. Tudi tokrat gredo zasluge za uspešno kandidaturo šolski skupini za program Erasmus+ in več kot 20 uspešnim preteklim evropskim projektom.
GCC se ob programu Era-smus+, ki je namenjen zlasti mobilnostim in strateškim partnerstvom v šolskem prostoru, uspešno vključuje tudi v programe Evropskih socialnih skladov, Horizon in Creative Europe, ponašajo pa se tudi s statusom Šole ambasadorke Evropskega parlamenta in uspešno sodelujejo v programu MEP (model Evropskega parlamenta). GCC je leta 2019 prejela tudi Jabolko kakovosti, nacionalno priznanje za najboljše prakse mobilnosti in mednarodnega sodelovanja, leta 2021 pa visoko evropsko nagrado za inovativno poučevanje. Z ostalimi mednarodnimi projekti, ki niso del programa Erasmus+, se lah-
ko na GCC pohvalijo s široko internacionalno partnersko mrežo, ki obsega že več kot 40 partnerskih ustanov po celem svetu, zadnja »širitev« GCC v mednarodni prostor
je tudi Konfucijeva učilnica, ki je v šoli, kjer se lahko dijaki učijo kitajščino kot tretji tuji jezik, začela delovati v lanskem šolskem letu.
GD
Vojniški vinogradniki na Božičnem Vojniku
Vojničani so letos že sedmič organizirali postavitev jaslic. Letos je bilo več kot 70 jaslic razporejenih okoli cerkve sv. Jerneja in v parku ob njej. To daje prostoru še posebno vzdušje. Vse jaslice so bile prelepe, od preprostih do izdelkov priznanih umetnikov. Vsakega izdelovalca je pri izdelavi gotovo vodila lepa misel. Ljudska domišljija ne pozna meja!
Otroci so v spremstvu staršev odkrivali posamezne like, figure, predvsem pa sveto družino. Največkrat so se mlade družine sprehodile čez čarobno razsvetljen »most želja« in se na njem fotografirale. Krasil ga je lep napis: »Čez most božičnih želja ponesi svojo željo, ki skriva se v globini srca!«
Tudi vojniški vinogradniki Mirko (vodja), Franci, Anton, Alojz, Pavle smo v hladnem predbožičnem dopoldnevu postavili društvene jaslice. Te so že sedmič stale na tradicionalnem prostoru, pri fontani ob stopnišču cerkve sv.
Jerneja. Jaslice so tudi letos simbolizirale našo dejavnost. Sveta družina je bila prikazana v vinskem sodu ... S tem smo sledili tradiciji in želji po medsebojnem spoštovanju in sodelovanju, ne glede na razlike med ljudmi. Društvo ima namreč člane iz kar osmih občin.
Vinska trta je trdoživa rastlina, ki uspeva že več kot 4000 let. A je imela v svoji zgodovini tudi težave. Leta 1860 je namreč trsna uš popolnoma uničila tudi slovenske vinograde. A je trta iz te katastrofe izšla še močnejša. Vinogradniki so namreč nove, boljše sorte (laški rizling, šipon, beli burgundec ...) začeli cepiti na ameriške podlage. Okrevanje je bilo dolgotrajno. Srčno upamo, da bo tudi covid čimprej izzvenel, kot so izzvenele epidemije v preteklih stoletjih.
Vojniški vinogradniki smo veseli, da smo s svojimi društvenimi jaslicami spet prispevali majhen kamenček v mozaik prelepega projekta Božični Vojnik!
PAVLE LESKOVAR
».	* 5. t -

V \ f A 9 1 r


f*, • f--' »"»"f • V»1	'
' .v
--------«
"-»V VJ© »
.»v	T *	»	»	ж
•J	* ' *	;	*
BRALCI POROČEVALCI
45
December - mesec dobrote in pozitivnih del
Iz dneva dobrih del je v OŠ Lava Celje predlani zrasel teden dobrote in lani decembra mesec dobrote in pozitivnih ter dobrih del.
Ideja se je porodila v zahtevnem času pred dvema letoma, da bi decembra pri učencih in odraslih krepili zavest, da lahko vsak naredi nekaj dobrega v šoli, doma za soseda, za nekoga v širši skupnosti. Otroke želimo pripraviti na prihodnost in odrasle nagovoriti, naj spodbujajo krepitev pozitivnih čustev, zato tudi iščemo načine, kako vzbuditi občutek za medsebojno pomoč, da bi se oblikovala skupnost pozitivnih in čutečih ljudi.
Še posebej nas je spodbudilo dejstvo, da nam je bila odvzeta možnost prijaznega druženja in ustvarjanja za dolgoletno praznično tržnico, ki smo jo namenili tako otrokom kot staršem in ostalim krajanom. Tako smo želeli kljub vsemu ustvariti nekaj dobrega v decembrskem času, da bi tudi zaradi dobrih namenov in predvsem zaradi dobrih del bolj »dišalo« po praznikih.
Začeli smo z majhnimi koraki. Odločili smo se, da bomo izdelali in na roko napisali voščilnice ter jih podarili v okviru akcije 20.000 voščilnic za starejše. V nadaljevanju se je rodila ideja, da bi izdelali voščilnice in z njimi obdarili tudi starejše v naši mestni četrti. A so se nam zdele le voščilnice malo preskromne, zato smo idejo nadgradili še z lepo izdelanim okraskom za smrečico
ali za okrasitev vrat, a tudi to se nam je zdelo preskromno. Zato smo se odločili, da bomo spekli še piškote in tako ustvarili paketke presenečenja.
Tako je teden dobrote prerasel v mesec dobrote, saj smo združili številne dobrodelne akcije: zbiranje hrane za živali, zbiranje stvari za organizacije in različne hiše, kot so hiša Palčica, varna hiša in za dobrodelni projekti Misija Človek. V šoli nam je uspelo pripraviti »mini« dobrodelne tržnice, ki smo jih pripravili v treh sklopih na šolskem dvorišču in tako otrok nismo prikrajšali za
: l^ggsclDELOVMIIE KRBLTIVNOSr POVEZOVANJ ^*""1 POZDRAV Fl it MiKU K s ' ^	DOBRODELNE AKTiVNOSTJ
ustvarjanje, druženje, uživanje ter razvijanje številnih kompetenc. Ves mesec smo ustvarjali tudi izdelke za obdaritev starejših v okviru naše mestne četrti Lava in v okolici. Uspelo nam je pripraviti 130 paketov presenečenja, ki so jih prostovoljci - učenci zadnjega triletja raznosili po hišah in stanovanjih.
Moči smo združili tako učenci kot odrasli, zaposleni v šoli (kar 23 zaposlenih je sodelovalo v tej veliki akciji). Velika vrednost je, da tudi številni starši podpirajo naša prizadevanja in tako otrokom dajo vedeti, kako pomembno je, da prepoznavamo osamljenost - še posebej pri starejših, ki so ostali brez življenjskih sopotnikov, ki imajo prered-ke stike z zunanjim svetom, ki nimajo nikogar, ki bi jim pozvonil pri vratih in zaželel nekaj lepega za praznike ...
Naša ideja za prihodnost je, da bi bil vsak osamljen krajan ali meščan deležen lepe pozornosti v mesecu dobrote, prijaznosti in pozitivnih dobrih del. Prepričani smo, da tako pri otrocih spodbujamo pozitivne občutke in predvsem spoznanje, da vsak lahko nekaj naredi za ljudi v skupnosti. Uživali smo, ko smo na sobotno popoldne v gospodinjski učilnici skupaj pekli piškote. Dišalo je, bilo je veliko smeha, dobre volje in predvsem topline ob spoznanju, da bomo nekaj malega naredili za skupnost ... Mesec dobrote nam je lepo uspel.
MARIJANA KOLENKO, ravnateljica
Nekaj razmišljanj naših prostovoljcev, ki so odgovorno sodelovali v skupni akciji.
V soboto, 18. decembra, smo prostovoljci pekli piškote za dobrodelno akcijo December, mesec dobrote in prijaznosti. Medtem ko smo pekli piškote, smo se tudi zabavali in se povezali. Bila sem vesela, da sem dobila priložnost pomagati drugim,
ker vem, da vsem ljudem ni lepo v teh časih. Naša dejanja jim tako lahko polepšajo dan.
Marija Božičko, 8.a
Svoj čas rada posvečam drugim ljudem, saj vem, da ne živijo vsi v idealnih razmerah, veliko ljudi je bolnih, sami so, imajo težave z denarjem in še bi lahko naštevala. Zelo sem vesela, ko jim lahko
polepšam dan. Z veseljem delam vse, kar je v moji moči. Menim, da to gradi družbo, prijaznost, povezanost in krepi empatijo.
Pia Krajnc, 8. c
Čutim, da kadar pomagam ljudem, da je to najboljše darilo in me pogreje pri srcu. Všeč mi je, ker prostovoljne akcije načrtujemo skupaj in se nato
odločamo, kako jih bomo izpeljali.
Nikita Štos, 8. a
Za prostovoljstvo sem se odločila, ko nas je učiteljica vprašala, ali bi kdo postal prostovoljec, in ker rada pomagam ljudem. V decembru smo delili darilca za starejše v mestni četrti Lava. S tem smo osrečili številne staro-
stnike, ki nimajo družin in potrebujejo pomoč.
Zoja Zlodej, 8.c
Najbolj mi bosta ostali v spominu peka piškotov in delitev daril starejšim mestne četrti Lava. Odločila sem se, da bom prostovoljka, ker rada pomagam ljudem in ker jih rada vidim nasmejane ter srečne. Lara Sumrak 8.c
Pri dobrodelnih prostovoljnih akcijah rad sodelujem, ker vem, da s tem delam nekaj dobrega in da so veseli tisti, ki jim pomagam, po drugi strani pa to tudi mene veseli. Menim, da tako tudi dobro izkoristim prosti čas.
Teo Jelen, 8. c
novi tednik
Radi pišejo z roko
V začetku decembra je pod okriljem Društva upokojencev Ljubečna začela delovati skupina Pišem z roko.
Članice in člani so se začeli družiti, da bi ohranjali lepo pisanje z roko, da bi si izmenjevali pozitivno energijo, se zabavali, ohranjali kondicijo duševnega zdravja ter ročne in umske spretnosti. Že prva srečanja so potrdila pravilno odločitev ustanovitve skupine. Mentorica Betka Trobentar je navdušena nad prizadev-
nostjo skupine, ki je že uspešno začela delati. Člani so izdelali in napisali številne novoletne voščilnice, ki so že požele veliko navdušenja med prejemniki. Vključili se bodo tudi v Teden pisanja z roko 2022, ki bo organiziran med 17. in 21. januarjem. V skupini je že petnajst članic in članov, kar je več kot sedem odstotkov vseh članov društva upokojencev. Nekaj se jih je na novo včlanilo prav zaradi te dejavnosti.
MILAN BRECL
46
RAZVEDRILO
Dedek je dva dni iskal protezo ...
Molila sem, da bi mi Bog dal dobrega moža in dobila sem ga. Moj mož ni molil in je dobil, kar je dobil.
Ena mi je rekla: »Ti si sam, jaz sem sama, ali veš kaj to pomeni?« »Vem, nihče naju noče!«
»Ata, zakaj po 40 letih zakona še vedno držiš mamo za roko, ko gresta na sprehod?« »Moram, sicer gre takoj v trgovino.«
Oven
Tehtni ca Km
Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili.
V	porodnišnici
V	porodnišnici se pogovarjata dva novorojenčka. Fantek pogleda punčko in ji ponosno reče: »Fantek sem.«
»Kako pa to veš?« vpraša punčka.
Fantek odvrne: »Počakajva, da gre sestra ven, pa ti bom pokazal.«
Ko sestra odide, potegne fantek odejico stran, pomoli nožice v zrak in pravi: »Poglej, modre nogavičke.«
Vlakec
Iz neke psihiatrične bolnišnice je pobegnilo 243 bolnikov. Ker je bil direktor bolnišnice moder mož, se je domislil bri-ljantnega načrta. Svojemu osebju je naročil, naj se postavijo v vlakec in odpravili so se v mesto. Kot je predvideval direktor bolnišnice, so se vsi bolniki z vlakcem vrnili nazaj. Toda, glej ga, šmenta! Namesto 243 bolnikov se je v bolnišnici nenadoma pojavilo 640 oseb ... In nauk te zgodbe? Precej več jih je zunaj.
Kot nekoč
Starejši zakonski par se dolgočasi, pa predlaga mož ženi: »Obujam spomine na leta, ko sva bila še mlada. Dajva, igrajva se kot nekoč! Jaz bom šel v mesto in sedel na zid, kjer sva se dobivala, ti pa zvečer pridi na zmenek.«
Mož se je popoldan odpravil v mesto in se usedel na zid kot v mladosti. Čakal je, prišel je večer, za njim noč in končno jutro, toda žene ni dočakal. Jezen je odšel domov in okregal ženo: »Zakaj nisi prišla na zmenek?«
Žena je odgovorila: »Ker me mama ni pustila.«
Pohitel je
Policist ustavi voznika, ki je očitno prehitro vozil. Reče mu: »Čakal sem vas ves dan.«
Voznik odvrne: »Vem, gospod policist, prišel sem, kakor hitro sem mogel!«
Na letališču
30 MINUT KASNEJE
j
' Г
Jure je zamudil pouk. Ko seje vzpenjal po stopnicahje srečal ravnatelja, ta pa je pogledal na uro in jezno rekel: "Deset minut prepozen!" 'Jaz tudi!" seje oglasil Jure.
V novo leto boste vstopili polni energije, s katero vas bo oskrboval Mars, vaš glavni planet, v sorodnem znamenju. Prednost morate v tem obdobju dati delovnemu področju, saj se vam obeta kar nekaj korenitih pozitivnih sprememb. Zasebno bodite predvsem obzirnejši na čustvenem področju. Vtis lahko naredite s svojim sproščenim nastopom. Vljudnost bo zelo dobrodošla.
3\k

Lev

Vsega lepega je bilo v izobilju, kar vam je ugajalo. Zdaj je čas, ko je treba spet graditi nove zgodbe. Nikar ne zamudite lepe priložnosti, ampak jo zagrabite z obema rokama. Čas za premislek se vam počasi izteka, zato pljunite v roke. Uspešni in prodorni boste. Stara ljubezen ne zarjavi kar tako, o tem se boste lahko prepričali v teh dneh.
škorpijon
Bivanje Sonca v kozorogu in čas po mlaju vam prinašata kar nekaj dobrih okoliščin ter priložnosti. Izkoristiti jih morate v polni meri. Zelo uspešni boste pri končeva-nju zadev. Z uvedbo novosti še počakajte. Čustven odnos iz preteklosti vam ne bo dal miru. Nekdo bo neprestano mislil na vas, zato vam bo prijetno pri srcu. Zagotovo se bodo karte ponovno premešale.
Prvi teden v novem letu bo hitro minil in še preden se boste zavedali, bodo pred vami ponovno stare obveznosti. Dobro premislite, kaj je res pomembno in kaj lahko mirno počaka. Nikar ne dramatizirajte in se ne ukvarjajte z zadevami, ki ne vodijo nikamor. Nekdo vam bo namignil, kaj je najbolje, da naredite. Držite se prvotnega načrta, kar velja še posebej za ljubezen.
Strelec
Dvojčka
Vaša energija ne bo ravno na višku, zato varčujte z močmi v fizičnem smislu. Drugače bo, kar zadeva miselno energijo. Komunikativni boste in polni novih idej, vendar nikar ne hitite. Prepustiti se morate ritmu življenja in vse bo, kot mora biti. V ljubezni boste srečni in čustva bodo tokrat v ospredju, imeli boste dober občutek, da se vse ponovno postavlja na svoje mesto.
Rak
V novo leto boste vstopili polni energije in načrtov. Postopno jih boste lahko uresničevali. Pričakujte nepredviden strošek, ki lahko rahlo zaustavi vaše dejavnosti, povezane z denarjem. Želeli boste več zasebnosti, čeprav občasno živite vsem na očeh. Zavedajte se, da ne zamujate, nasprotno, dogodke prehitevate, kar se vam lahko maščuje.
Kozorog
Na delovnem področju se bodo vaša prizadevanja sukala okoli starih ne do konca rešenih zadev, kar je tudi prav. Več planetov vam v tem času nasprotuje, zato se boste morali za dobro počutje potruditi. Imeli boste občutek, da nimate dovolj podpore in razumevanja. Nasvet, ki vam ga namenjam, je, da se posvetite nekomu, ki ste ga zadnje čase zelo zanemarili.
Trenutno ste ljubljenec zvezd, saj potuje po vašem znaku več planetov. Sonce skrbi za vašo energijo, zato bo počutje dobro. Pluton vam daje moč in potrebo, da preobrazite tisto, kar je treba. Venera s svojo retrogradnostjo od vas zahteva, da se opredelite, kaj želite. Situacija, v katero ste zapadli, je preprosta, bistveno je, da morate odstraniti negativne misli.
Vodnar
Energije boste imeli ob začetku leta dovolj, a bistveno bo, da jo boste pravilno razporedili. V prvi polovici meseca boste lažje uspevali, zato bodite čim bolj dejavni. Če menite, da so že vsa presenečenja uporabljena, se motite. Kar nekaj velikih šele prihaja. Zelo se boste zabavali in želeli iz življenja potegniti tisto najboljše.
Merkur, ki je čisto na začetku leta vstopil v vaš znak, bo poskrbel, da boste izredno komunikativni, ideje se bodo rojevale kot po tekočem traku... Čas bo odličen za napredek na delovnem področju. Nekdo se bo zelo trudil, da vas bo spravil v dobro voljo, kar mu bo uspelo, glede na to, da imate kar nekaj skrbi, ki vam grenijo življenje. Poskrbeti boste morali za bolj zdrav način življenja.
Devica
Ob začetku leta odpirate nov list v knjigi življenja. Čutili boste velik pretoke nove, sveže energije, zato se boste počutili odlično. Občasno boste pozabili stare zamere in težave, s katerimi ste se ubadali v preteklih dneh. Na čustvenem področju boste upravičeno zadovoljni. Mogoče boste dorekli situacijo z osebo, ki vam je bila pred časom pri srcu.
Ribi
Jupiter, ki je že vstopil v vaš znak konec preteklega leta, bo vaš velik prijatelj, saj vam obeta nove priložnosti. Poskrbite, da nobene ne boste zamudili. V četrtek in petek boste gostili Luno, kar dobro izkoristite sebi v prid. Čas trenutno ni vaš zaveznik, zato delujte bolj sistematično. Dosegli boste spravo in z zanimanjem opazovali odziv nekoga, ki mu je veliko do vas.
HOROSKOP JE PRIPRAVILA ASTROLOGINJA DOLORES.
Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi strani
Astrologinja Gordana.
Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265, 090 64 30 in na Facebookovi strani Dolores Astro.
RAZVEDRILO
47
Nagradna križanka
GLEDA Z NAMENOM
NASPROTNO OD POLOŽNO
KrižamKe &
ugamKe
SKOČI-MOŽEK
GLINENA PRST
ŽUPAN V ILIRSKIH PROVINCAH
OKRAJŠAVA ZA
10. MESEC
Povsod z vami
ROSANNA ARQUETTE
AMERIŠKI IGRALEC (JAMES)
IN TAKO NAPREJ
SLAVA (ZASTAR.)
ZDA SO JO UVEDLE PROTI KUBI
OBLIKOVATI SE
STVARNEŽA
PRIČAKOVAN, NAMENJEN
14
AVTOR SLIKE DEKLICA Z ORANŽO
TESTENINE Z NADEVOM
AMERIŠKA IGRALKA WEST
AMERIŠKA TV-SERIJA: PREISKOVALCI NA ...
PADEC
STAR SLOVAN
I. MLAKAR: EN GLAŽ VINA MI ... SRBSKI PE-VECLUKAS
OSCAR VRSTA LEVANT PAPIGE
LED (ANG.)
CHARLIZE THERON PODSTREŠJE HIŠE (ŠTAJER.)
VULKAN NA SICILIJI
LEPILNI, TEKOČI
AVSTRIJSKI SLIKAR (GUSTAV)
LANSKEGA LETA
SLOVENSKA PEVKA ERBUS
OLIVER ANTAUER
15
NAREJENO NA IRSKEM
AMERIŠKI STANDARD
SPREMLJEVALEC EROSA
13
NESTRPEN, VIHRAV
17
DESET ZAPOVEDI
AMERIŠKA PEVKA DELREY
KOKOŠJI SAMEC
PROPELER (ŽARG.)
NAREJEN S ČRTAMI
BODALO (STAR.)
... VPRAŠA, NE ZAIDE
AMERIŠKA TV-SERIJA: TWIN .
CIKEL PESMI SIMONA JENKA
TEKMOVANJE
V TREH DISCIPLINAH
BOJAN EMERŠIČ
DELI VOJAŠKE ORGANIZACIJE
VZHODNO OD RAJA JE ROMAN ... STEINBECKA
PRILOGA DELA
VSAK OD DEDIČEV JE DOBIL ...
NEMŠKI FILOZOF (G. FRIEDRICH)
VRE KOT V .
LIDIJA OSTERC
ARABSKI PLEMIČ
KROMPIRJEVI SVALJKI
ČAS MERIMO V .
MEHKI POKRIVALI ZUNANJI DEL KOLESA
12
ANGLEŠKA
OBLIKA IMENA EVA
18
JUDOVSKI KRALJ
ŽIDOVSKI PREROK
MARČEVE .
VISEČ OKRASEK
... ROKO UMIVA
DLAKA IZ KONJSKEGA REPA
OSKAR DANON VELIKA PROSTORA ZA PRIREDITVE
PAMELA REED
IZTOK TOMAZIN
ANTIČNO RAČUNALO
TALNA OBLOGA
10
MANJŠI, MANJ POMEMBEN DOGODEK
ZLOGOVNA UGANKA
PRIPADNIK GERMANOV
PREBIVALEC LITIJE
16
SUDOKU 499
8	4	6	2					1
			4	6				2
		1						3
7	2					9		
	1			7		5		
			6	1				
3		8						
5					8		4	
					9		7	
SUDOKU190
		8						1
6		1	4					
		4	1			6	7	5
	5				8	4	9	
					2	5	6	
	3				4		8	
						8	3	
4				6	5			
9				2				
REŠITEV SUDOKU 498
REŠITEV SUDOKU 189
4	7	6	8	1	5	2	9	3
3	8	5	4	9	2	7	6	1
1	2	9	3	7	6	4	5	8
8	5	1	2	4	9	3	7	6
6	9	7	5	8	3	1	2	4
2	3	4	7	6	1	5	8	9
9	4	3	6	2	7	8	1	5
5	1	2	9	3	8	6	4	7
7	6	8	1	5	4	9	3	2
7	1	4	2	9	8	5	3	6
3	2	9	5	6	1	7	4	8
8	5	6	7	4	3	1	9	2
1	6	7	4	3	2	9	8	5
4	8	2	9	1	5	6	7	3
9	3	5	6	8	7	4	2	1
2	9	1	3	7	6	8	5	4
6	4	3	8	5	9	2	1	7
5	7	8	1	2	4	3	6	9
9
8
7
NEZAPETI
2
VDAM SEM
6
5
11
3
4
novi tednik
vMny> г i/wmyj/
KUPON
Ime in priimek: Naslov:
Telefon:
Nagradni razpis
1. do 3. nagrada: knjiga Kuharske bukve -zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice ter majica NT&RC
1	2	3	4	5	6	7	8
9	10	11	12	13	14	15	16
17	18						
Obkrožite: a) sem naročnik
b) občasni bralec Novega tednika
S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si.
Podpis:
Upoštevali bomo samo rešitve na kuponu, ki ga lahko pošljete po pošti ali prinesete v uredništvo. Geslo lahko pošljete tudi po elektronski pošti
na naslov tea.podpecan@ nt-rc.si
Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 11. januarja.
Geslo iz številke 52: Skok v novo leto.
Izid žrebanja
1. do 3. nagrado, Kuharske bukve - zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice ter majico NT&RC, prejmejo: Marija Cvikl z Ljubečne, Alojz Preložnik iz Vojnika in Vlasta Bek iz Celja.
Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po pošti.
48
TA PISANI SVET
Idejni oče dogodka Jože Tanko je bil preteklo leto edini, letos pa je v Savinjo skočil kot zadnji. (Foto: Edi Masnec)
Helena Čuvan se tudi pozimi ne more upreti plavanju (Foto: Edi Masnec)
Vrnitev skakalcev v ledeno Savinjo
Po lanski zgolj simbolni izvedbi Novoletnega skoka v ledeno mrzlo Savinjo pri celjski Špici so letos ponovno ob upoštevanju epidemioloških ukrepov pripravili to tradicionalno prireditev, ki je ob sončnem vremenu privabila več sto obiskovalcev.
LUKA ŽERJAV
V preteklem letu zaradi epidemioloških ukrepov organizator prireditve celjski kajakaški klub tradicionalnega novoletnega skoka ni izvedel. Idejni oče prireditve, ki so jo prvič pripravili pred trinajstimi leti, Jože Tanko, je lani simbolno zaplaval sam. Letos se je tradicionalnega novoletnega skoka v Savinjo na celjski Špici udeležilo več kot
petdeset ljudi. Na obali je bilo za ta čas prijetnih 12 stopinj Celzija. Tudi Savinja letos ni bila tako mrzla kot običajno, saj so namerili 5 stopinj Celzija, medtem ko so v preteklih letih običajno namerili približno dve stopinji. Najstarejši udeleženec je imel skoraj 75 let, najmlajši kopalec je štel komaj devet let. Vsako leto v Savinjo skoči tudi Helena Ču-
van, ki je o letošnjem skoku povedala: »Vodo imam zelo rada in se ne morem upreti, da ne bi odprla sezone. Tako da zdaj že kar nekaj let plavam celo zimo.« Ko je prišla iz vode, je o razlogih za to početje dodala: »Plavam malo zaradi norosti, veselja in ker je to moj konjiček. Vedno pravim, da plavam za živali, ker jih je treba več božati in manj jesti.« Zadovoljstvo ob vrnitvi prireditve je izrazil tudi soorganizator Dušan Konda: »Vreme je bilo enkratno, zadovoljni smo tudi z obiskom tako tistih, ki so skočili v vodo, kot tistih, ki prireditev spremljajo z obale.«
Prireditev si je na brežini Savinje ogledalo nekaj sto radovednih obiskovalcev. (Foto: Edi Masnec)