Številka 03 • Glasilo Obcine Ig • Leto XXVIII • April 2022 • BESEDA UREDNIŠTVA /////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Dragi bralke in bralci! T okratna številka je ob-vala Obcina Ig – na osrednji sežnejša, kot smo bili proslavi z glasbeno gostjo vajeni v zadnjem casu. Nino Pušlar so bila podeljena Ko jo boste prelistali, boste obcinska priznanja, vrnil se je zagotovo ugotovili, zakaj. V tudi najvecji šahovski dogo­ preteklem mesecu je prazno-dek v obcini. Vec o proslavi ob PISANJE CLANKOV – navodila avtorjem prispevkov v Mostišcarju Pred oddajo piscem priporocamo naslednje korake: -Vzemite si cas in še enkrat v miru preberite svoj clanek. -Clanek naj ima naslov, ta naj bo kratek in jedrnat – do 30 znakov s presledki. Ce je daljši, ga raje razdelite v nadna­slov in glavni naslov. -Ne pozabite se podpisati, nepodpisanih clankov ne obja­vljamo! -Uredite in izberite slikovno gradivo ter predvidite pod-pise k vsaki fotografiji (gl. še posebna navodila o slikov­nem gradivu). Uredništvo Mostišcarja SLIKOVNO GRADIVO – navodila avtorjem prispevkov v Mostišcarju 1. Fotografij ne vstavljajte med besedilo, ampak jih pošlji­te vsako posebej v obliki, kot ste jih prenesli s fotoaparata. Primerni so npr. formati jpg, tif. 2. Za objavo so primerne fotografije velikosti najmanj 500 KB. Manjše fotografije niso uporabne! 3.Ne pozabite pripisati avtorja fotografije in komentarja, ki ga želite imeti zapisanega pod njo. Slikovnega gradiva, ki ne bo ustrezalo zgornjim navodilom, žal ne bomo mogli objaviti. obcinskem prazniku in vseh nagrajencih preberite v rubri­ki Aktualno. Pestre so strani, namenjene kulturi – ta bo nov zagon do-bila tudi z nedavnim odprtjem Doma kulture Ig, ki je zrasel ob gasilskem domu (vec o tem v prihodnji številki). Veliko se je dogajalo v šoli in vrtcu, o ce-mer izveste v Koticku za mla­de. Ucenci so imeli operni dan, zanimivo so obeležili svetovni dan poezije, ki se datumsko si­cer ujema s praznikom Obcine Ig. V Zgodovini naših kra­jev ne spreglejte vabila na aprilsko predavanje iz serije Barje, ali te poznam. Potekalo bo namrec na terenu, na arhe­ološkem najdišcu Pungart, ob ižanskem gradu, kjer bo zad­nje izsledke predstavila razi­skovalna ekipa arheologov. Življenja župnije ne za­znamujejo samo prazniki v cerkvenem koledarju, ampak so tokrat izjemoma župljani pripravili slavje ižanskemu žu­pniku, ki je praznoval okrogli jubilej. Pogovarjali smo se z ak­tualnim poveljnikom civilne zašcite Obcine Ig Matejem Mahkovcem, v rubriki Ižanska pažarna pa mladi, stari med 6 in 15 let, ne spreglejte povabila v vrste PGD Ig. V rubriki Šport tokrat pi-šemo o šahu in karateju. Na 7. memorialnem turnirju Vesne Rožic in 18. mladinskem tur­nirju Ig 2022 se je zbralo vec kot 120 šahistov, karateisti cla­ni Karate-do kluba Ig Shoto­kan so se udeležili Državnega prvenstva v para karateju in dosegli odlicen rezultat. Na koncu sledijo oglasi, med njimi tudi volilni oglasi za prihajajoce državnozborske volitve in – po dolgem casu spet – koledar prireditev. S sprošcanjem ukrepov se nam­rec veca tudi število prireditev v naši obcini. Podprite društva in se udeležite njihovih do-godkov, ki bogatijo družabno življenje naše obcine. Želimo vam prijetno branje in lepe velikonocne praznike! Uredništvo Mostišcarja Rok za prihodnjo številko Gradivo za naslednjo številko Mostišcarja zbiramo do cetrtka, 5. maja. Predvideni izid številke je 15. maja. Svoje prispevke lahko pošljete do roka na e-pošto: mostiscar@obcina-ig.si oz. na naslov: Uredništvo Mostišcarja, Govekarjeva cesta 6, Ig. Za prepozno oddane prispevke ne moremo zagotoviti objave. Mostišcar je uradno Prejmejo ga brezplacno vsa gospodinjstva v Obcini Ig. Cena izvoda za narocnike je 1,80 EUR. 14. april 2022 glasilo Obcine Ig. Naslov uredništva: Mostišcar, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Uredniški odbor: Maja Zupancic, odgovorna urednica, Telefon: 01 280 23 10 Matjaž Zupan, namestnik odgovorne urednice, E-naslov: mostiscar@obcina-ig.si Gregor Bolha, Tina Škulj, Andreja Zdravje Izdajateljski svet: Suzana Bratkovic Zavodnik, Zdravko Lektoriranje: Katarina Mihelic Bajt Grmek, Mirko Merzel, Anton Modic, Franc Toni Prelom: Camera, d. o. o., Ljubljana, tel. 01 420 12 00 Naklada: 2.700 izvodov Tisk: Present, d. o. o., tel. 01 427 22 79 Ustanovitelj: Obcinski svet Obcine Ig Distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o. Izdajatelj: Obcina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Naslovnica: Aleš Anžic Uredniški odbor si pridržuje pravico, da prispevke primerno priredi za tisk tako po obsegu kot po izrazu. Rokopisov ne vracamo. Clanki morajo biti opremljeni s podpisom avtorja. Obcinsko glasilo Mostišcar z obcasno prilogo Uradne objave izdajatelja Obcine Ig je na podlagi Zakona o medijih Obcina Ig (Uradni list RS, št. 35/2001) vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS pod zaporedno številko 354. ISSN 2350-4412 Mostišcar (tiskana izdaja), ISSN 2536-4111 Mostišcar (spletna izdaja) Minister za infrastrukturo na obisku v naši obcini V sredo, 30. marca je Obcino Ig obiskal minister za infra-strukturo Jernej Vrtovec s sodelavci. Z županom Janezom Cimpermanom so govorili o problematiki cestno-promet- ne infrastrukture v naši obcini, med drugim tudi o prometni stra­tegiji. Župan je poudaril pomen iskanja možnosti lažje prometne povezanosti z glavnim mestom in okoliškimi obcinami.  Minister Jernej Vrtovec z županom Obcinska uprava Velika noc je praznik veselja, novega upanja in življenja, zato naj velikonocni cas obudi novo upanje, poraja radost in veselje ter nas navdihne s svetlimi mislimi na prihodnost. Veselo praznovanje velike noci vam želi župan Janez Cimperman s sodelavci Obcina Ig Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Sprejemna pisarna 01/280-23-00 Župan 01/280-23-02 Direktor obcinske uprave 01/280-23-04 Družbene dejavnosti 01/280-23-10 Komunalne dejavnosti 01/280-23-12 Gospodarske dejavnosti 01/280-23-08 Kmetijstvo 01/280-23-24 Požarna varnost in zašcita 01/280-23-24 Turizem 01/280-23-18 Financno-racunovodska služba 01/280-23-06 Urbanizem 01/280-23-16 Obcina Ig Sprejemna pisarna Uradne ure: ponedeljek: od 8. do 12. ure sreda: od 8. do 12. ure in od 13. do 17. ure petek: od 8. do 12. ure V sprejemni pisarni so vam na voljo splošne informacije, obrazci vlog in navodila za njiho­vo izpolnjevanje ter informacije o predpisa­nih prilogah. Telefon: 01/280-23-00 E-pošta: info@obcina-ig.si Mostišcar 03 | April 2022 Nacini obvešcanja uporabnikov javne službe oskrbe s pitno vodo za leto 2022 S kladno z dolocbami Pra­vilnika o pitni vodi (Ur. l. RS, št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09, 74/15, 51/17, v nadaljevanju Pravil­nik) in z vsebino strokovnih priporocil Nacionalnega inšti­tuta za javno zdravje obvešca-mo o nacinih in rokih obvešca­nja uporabnikov pitne vode v posameznih primerih glede na zahteve Pravilnika. Vabimo vas, da se z vsebino obvestil seznanite. Obvestila so stalno objavljena tudi na spletni strani Obcine Ig. Sistem Golo-Zapotok (Golo, Zapotok, Škrilje, del Vi-sokega, Podgozd, Dobravica, Sarsko, Klada) - Sarsko – oglasna tabla (obe strani) - Klada – oglasna tabla - Golo – oglasna tabla pri ga­ silskem domu - Golo – avtobusna postaja Gora - Golo – Golec – avtobusna postaja - Golo 37 – podružnicna šola in vrtec Golo - Golo – Hrastje – avtobusna postaja - Golo pri št. 164 – oglasna ta­bla Hrastje - Zapotok – Mali Kurešcek – kozolcek - Zapotok – Rebernice – ogla­sna tabla - Zapotok – oglasna tabla av-tobusna postaja (odcep) - Zapotok – Vrtace – kozolcek - Zapotok – Zaurbanca – ko­zolcek - Zapotok – Ježa – kozolcek - Zapotok – avtobusna posta­ja – obracališce - Škrilje – Krajcek – oglasna tabla - Škrilje – avtobusna postaja pri Škrilje 50 - Škrilje – Mali Vrhek – ogla­sna tabla - Škrilje – Tlake – oglasna ta­bla - Škrilje – avtobusna postaja Ledine - Podgozd 40 – kozolcek - Dobravica – avtobusna po­staja - Dobravica – kozolcek v vasi Sistem Visoko-Rogatec (Visoko, Rogatec nad Želim­ ljami) - Rogatec – v vasi pri ko­zolcku - Rogatec – na avtobusni postaji pri naselju Raj nad mestom - Visoko – pri Lenarcicu - Visoko – na kozolcku - Visoko – oglasna tabla (Vi-soko pri 101) - Visoko – oglasna tabla (Vi-soko blizu 23) - Visoko – oglasna tabla pri trgovini na Golem Sistem Iška vas (Iška vas, Iška) - Iška vas – oglasna deska pri gasilskem domu - Iška vas – oglasna deska na koncni postaji mestnega avtobusa 19I - Iška vas – oglasna deska v POŠ Iška vas - Iška – kozolcek pri odcepu za Gornji Ig Iz vodarne Brezova noga (Kremenica, Draga) - Kremenica – pri kapelici na Kremenici - Kremenica – drevo pri hiši Kremenica 14 - Draga – drevo pri mostu v Dragi - Draga – obvestilo CUDV Draga Iz vodarne Brest (Ig, Kot, Staje, Brest, Mate- na, Iška Loka, Vrbljene, Stra- homer, Tomišelj, Podkraj) - Staje – oglasna tabla pri bi-feju - Kot – oglasna tabla na za-cetku naselja - Iška Loka – oglasna tabla pri gasilskem domu - Iška Loka – kozolcek pri Iška Loka 1f - Matena – oglasna tabla pri gasilskem domu - Matena – oglasna tabla pri Matena 37a - Brest – kozolcek pri gasil­skem domu - Vrbljene – oglasna tabla na gasilnem domu - Vrbljene – oglasna tabla na­sproti kamnoseštva Žunko - Strahomer – oglasna tabla nasproti Strahomer 20 - Strahomer – oglasna tabla pri mostu - Tomišelj – oglasna tabla na gasilskem domu - Tomišelj – oglasna tabla pri igrišcu - Podkraj – oglasna tabla pri avtobusni postaji - Ig – oglasna tabla pri Obci­ni Ig - Ig – oglasna tabla pri Cen­tru Ig - Ig – oglasna tabla pri poko­pališcu Sistem Gornji Ig (Gornji Ig) - oglasna tabla na zacetku naselja Gornji Ig Režijski obrat Clen pravilnika Vzrok za obvešcanje Cas obvešcanja Nacin obvešcanja 9. Vzrok neskladnosti pitne vode, hišno vodovodno omrežje ali njegovo vzdrževanje Od zacetka veljavnosti ukrepa, a najpozneje v sedmih dneh 1. Osebno – pisno obvestilo po pošti 2. Obvestilo na oglasni deski uporabnika(-ov) hišnega vodovodnega omrežja 3. Telefonsko obvestilo upravniku v primeru vecstanovanjskega objekta 21. Obvešcanje v primeru omejitve ali prepovedi uporabe pitne vode Od zacetka veljavnosti ukrepa, a najpozneje v dveh urah (obvešca se vsak dan do preklica) 1. Lokalni radio: Radio Slovenija (Val 202, 1. program), Radio Zeleni val 2. Spletna stran upravljavca www.obcina–ig.si 3. Informacijske tocke Na zacetku in ob preklicu veljavnosti ukrepa, a najpozneje v 24 urah od zacetka oz. preklica ukrepa 4. Aplikacija www.npv.si (obvešcanje NIJZ, ZIRS, NLZOH) 22. Obvešcanje, kadar se izvajajo ukrepi za odpravo vzrokov neskladnosti Od zacetka veljavnosti ukrepa, a najpozneje v enem dnevu 1. Lokalni radio: Radio Slovenija (Val 202, 1. program), Radio Zeleni val 2. Spletna stran upravljavca: www.obcina–ig.si 3. Informacijske tocke 31. Obvešcanje v primeru odstopanja Na dan pridobitve dovoljenja, a najpozneje v sedmih dneh 1. Lokalni radio: Radio Slovenija (Val 202, 1. program) Radio Zeleni val 2. Spletna stran upravljavca: www.obcina–ig.si 3. Informacijske tocke 34. Letno porocilo o skladnosti pitne vode Najmanj enkrat letno (najpozneje do 31. marca za preteklo leto) 1. Obcinsko glasilo Mostišcar 2. Spletna stran upravljavca: www.obcina–ig.si 3. Aplikacija www.npv.si (obvešcanje NIJZ, ZIRS, NLZOH) Navodila o prekuhavanju vode Z aradi vremenskih razmer v Sloveniji je treba v nekaterih delih države prekuhavati vodo. Zato svetujemo, da uporab­niki nenehno spremljajo navodila upravljavca vodovoda (tudi v primeru prekinitev ipd.). V primeru prekuhavanja vode pa priporocamo upoštevanje spodnjih navodil. Ko voda zavre, obicajno zadostuje, da burno vre še minuto. Ker se pogoji delovanja na klice spreminjajo z narašcajo nadmorsko višino, je najbolje vretje podaljšati. Zaradi vecje varnosti pripo-rocamo, naj voda vre tri minute. Tako unicimo ali inaktiviramo vegetativne oblike patogenih bakterij, viruse ter tudi ciste giar­diae in kriptosporidijev. Tri minute vretja zagotavlja tako široko varnost, da to vodo lahko uživajo tudi osebe z mocno oslabljenim imunskim sistemom. Zaradi možnosti dodatnega onesnaženja prekuhane vode je najbolje, da ostane v isti posodi, v kateri smo jo prekuhali. Hrani-mo jo v hladilniku v isti in pokriti posodi. Tako pripravljeno vodo lahko za pitje uporabljamo 24 ur, izjemoma do 48 ur. Ce je voda motna, moramo pred prekuhavanjem odstraniti ve-cino delcev. To dosežemo z usedanjem in nato filtracijo skozi vec plasti ciste, najbolje prelikane tkanine ali skozi cist papirnat filter (npr. pivnik, filter za kavo). Ker je prekuhana voda lahko manj pri­jetnega okusa, za pitje priporocamo pripravo caja oziroma drugih napitkov, lahko pa jo zaužijemo v obliki juhe ali kakšne druge jedi. POVZETEK: - Dezinfekcija pitne vode s prekuhavanjem je varna metoda. - Tri minute vretja pomeni široko varnost. - Ce je voda motna, jo pred prekuhavanjem zbistrimo z useda­ njem in nato filtriramo. - Prepreciti je treba možnost dodatnega onesnaženja. - Vodo shranimo na hladnem. - Za pitje jo uporabljamo 24 ur, izjemoma 48 ur. Režijski obrat Obcine Ig Vir: Nacionalni inštitut za javno zdravje Urnik Zbirnega centra Matena Letni cas (od aprila do oktobra): sreda, 9.00–13.00 ter 15.00–19.00 Zbirni center Matena je odprt tudi vsako prvo soboto v mesecu od 9.00 do 12.00. Ce je ta dan praznik, je zbirni center zaprt. Režijski obrat Vodovod, kanalizacija – 24-urna dežurna služba: 041/408-407 Stanje vodomernega števca lahko sporocite: - po telefonu: 01/2802-314 - po elektronski pošti: rezijski.obrat@obcina-ig.si - prek elektronskega obrazca, ki ga najdete na www.obcina-ig.si Išcemo crna odlagališca – brezna smeti O bcina Ig si že vec let prizadeva, da bi temeljito ocistili našo obcino vseh smeti. Uspeva nam postopno. Lani smo s pomocjo clanov Društva za raziskovanje jam Ljubljana ocistili brezno v hribovitem delu obcine. Naprošamo vas, ce imate informacijo ali v vaši okolici opazi­te vecje odlagališce oz. brezno, da nam posredujete fotografije z mikrolokacijo, da lahko v prihodnje nacrtujemo cišcenje s clani Društva za raziskovanje jam Ljubljana. Informacije zbiramo na: info@obcina-ig.si Obcinska uprava Objave Obcine Ig v glasilu Uradni list Republike Slovenije Od 1. 3. do 1. 4. 2022: - Sklep o imenovanju Obcinske volilne komisije Obcine Ig,UL št. 35, 11. 3. 2022 MEDOBCINSKI INŠPEKTORAT Tel.: 01/788-87-57, e-pošta: inspektorat@grosuplje.si Uradne ure za stranke na sedežu Obcine Ig: ob ponedeljkih od 9. do 11. ure Uradne ure po telefonu so: od ponedeljka do petka od 8.30 do 9.30 Obrazci za pisne vloge, s katerimi se lahko stranke obracajo na medobcinsko inšpekcijsko nadzorstvo, se vlagajo po pošti, osebno v poslovnem casu ali v elektronski obliki. MEDOBCINSKO REDARSTVO Tel.: 01/788-87-53, e-pošta: redarstvo@grosuplje.si Uradne ure po telefonu za obcane so vsak dan od ponedeljka do petka od od 8.30 do 9.30 PODROCJE UREJANJA PROSTORA IN VARSTVA OKOLJA Tel.: 01/788-87-59, e-pošta: jasmina.selan@grosuplje.si Po dveh letih spet proslava ob obcinskem prazniku Obcina Ig ima svoj praznik 21. marca v spomin na zgodovinski dogodek, ko so se ižanski kmetje leta 1848 z napadom na grad uprli fevdalni ureditvi. Obcinstvo na proslavi ob obcinskem prazniku Skupina Borovnicke na glavnem odru P o dveh letih premora so razmere dopušcale, da je Obcina Ig pripravila proslavo ob obcinskem pra­zniku. Ta je potekala v petek, 18. marca, v Športni dvorani na Igu. Na njej so bila pode­ljena priznanja Obcine Ig za leto 2020 (ko je bila proslava s podelitvijo tik pred zdajci zaradi epidemije odpovedana) in 2022. V letu 2021 razpisa za podelitev priznanj ni bilo. Po-deljeni sta bili tudi priznanji za najboljšega športnika in ekipo leta 2019. V kulturnem programu proslave so sodelovali: otroci Vrtca Ig (skupina Pišcanc­ki), ki so pripravili folklorni nastop; ucenci OŠ Ig so se predstavili s plesno himno; Orkester harmonikarjev Bu­car pa s priredbama narodno­zabavnih skladb Harmonika in Slovenski vojak. Društvo Fran Govekar Ig nas je prestavilo v case padra Žajblja, njihove Borovnicke pa so uvodoma zapele slovensko himno, v na­daljevanju pa še pesem Krila. Glasbena gostja vecera, ki je nastopila na koncu proslave, je bila pevka Nina Pušlar s skupino, ki je s svojimi pesmi-mi navdušila polno dvorano. Progam je povezovala Branka Božic. Ob proslavi je Društvo de­klet in žena postavilo letno razstavo svojih rocnih del, Društvo Fran Govekar Ig pa razstavo ilustracij Julijane Peršic za roman Padar Žajbelj, ki ga je društvo izdalo konec lanskega leta. Zahvaljujemo se vsem, ki so prispevali k uspešni izvedbi dogodka. Padar Žajbelj Orkester harmonikarjev Bucar Vrtec Ig je pripravil folklorni nastop. Priznanja Obcine Ig za leto 2020 Priznanja: • Franc Brancelj za aktivno delo pri razvoju kraja • Jožica Anzeljc za prizadev-no delo na družbenem po­drocju • Iva Lesica za prispevek na podrocju turisticne dejav­nosti • Janez Škulj za aktivno delo na podrocju prostovoljnega gasilstva • Jože Šivec za aktivno delo pri razvoju kraja (priznanje mu je župan izrocil naknad-no, saj se proslave ni mogel udeležiti) Zlate plakete: • ŽPZ Žene dveh vasi za 20 let delovanja • Nevenka Marija Kovac za dolgoletno prizadevno de­lovanje na družbenem po­drocju • JožeKrašovec za dolgole­tno aktivno delo na podroc­ju družbenih dejavnosti Castna obcanka je postala Jožica Kovacic. Športnik leta 2019 je bil Mark Škulj, ekipa leta pa ekipa Starejši decki ekipa Starejši decki A, letnik 2004 (ŠD Mokerc). Predstavnik ekipe in športnik leta 2019 Priznanje je prejel Jože Šivec. Priznanja Obcine Ig za leto 2022: Priznanja: Zlate plakete: • Klub harmonikarjev Kumše za 10 let delovanja • Silvaprodukt za 70 let delovanja • Janez Petrovic za aktivno sodelovanje ICZR z lokalnim • PGD Iška vas za 110 let delovanja okoljem • KD Mokrc za 20 let delovanja • Marjeta Žebovec za aktivno društveno udejstvovanje • Društvo Fran Govekar Ig za 30 let delovanja • Tomaž Kocar za domoznanske izdaje o Ižanskem • Nadja Janežic za aktivno društveno delo na podrocju glasbe Castni obcan je postal dr. Kajetan Gantar. Vsem nagrajencem iskrene cestitke. Obrazložitve vseh priznanj Maja Zupancic so objavljene na spletni strani obcine. Aleš Anžic, Enchpro Prejemniki priznanj za leto 2022 Castni obcan Kajetan Gantar Prejemniki zlatih plaket za leti 2020 in 2022 V Zahvala Zahvala za podeljeno zlato veliko cast in ponos mi je imenovanje plaketo Obcine Ig za castno obcanko Obcine Ig. To visoko priznanje potrjuje, daje bilo 31 let moje­ S poštovani župan Janez Cim-vse nas. Hvala njihovim možem in ot­ga dela v ižanskem vrtcu opaženo in nagrajeno. perman, spoštovani svetnice in rokom, ki jih razumejo in pri delu pod-Ob tej priložnosti se želim zahvaliti županu svetniki, iskrena hvala za vašo pirajo. Janezu Cimpermanu, ki je podal predlog za pobudo in podeljeno visoko priznanje Seveda ne morem omeniti vseh šte­imenovanje, in obcinskemu svetu za potrditev Obcine Ig za moje dolgoletno priza-vilnih predavateljev in vodij delavnic. predloga. devno delovanje na družbenem po-Veliko jih je, ki so radi prihajali tudi Iskrena hvala tudi vsem nekdanjim sodelav­drocju. Moja zahvala gre seveda tudi iz bolj oddaljenih krajev Slovenije na kam in sodelavcem, med katerimi sem preživela obcinskim sodelavkam in sodelavcem Ižansko in z veseljem delili svoje zna­prijetna delovna leta in s katerimi smo se sku­ter številnim drugim iz OŠ Ig, Vrtca Ig, nje tudi z nami. paj trudili za isti cilj – dobrobit predšolske vzgo-mag. Simoni Vucko Mole iz Lekarne Ig, Naj na koncu omenim tudi svojo je v našem okolju. vsem v Župniji Ig in drugim, ki so ka-družino. Tisto prvo in zdaj tako zelo Hvala tudi vsem staršem, ki so moje delo korkoli sodelovali z menoj v vseh teh mojo – razširjeno. V vseh letih ste me podpirali in tvorno sodelovali s svojimi predlo­letih. podpirali, nikoli godrnjali, ko sem pot-gi. Velika zahvala gre mojim ženam rebovala vašo roko, ste mi jo podali. Posebna zahvala pa vsem generacijam in dekletom iz Društva žena in deklet Brez pripravljenosti biti z menoj na ižanskih otrok, ki so v teh 31 letih obiskovali na podeželju - Ig. Najprej tistim, ki so tej poti vseh številnih dobrih ljudi bi enote ižanskega vrtca. Prav oni so prispevali k z menoj že od vsega zacetka, in vsem, težko karkoli storila, morda celo pre­uresnicitvi mojih mladostnih poklicnih sanj. ki so se nam pridružile pozneje. Hva-maknila. Zato vsem – velika hvala! la, ker ste mi zaupale in ker verjamete, Jožica Kovacic da je naše skupno delo pomembno za Nevenka Marija Kovac . POSLANSKI KOTICEK /////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Zadnja redna seja v tem mandatu P oslanke in poslanci smo dnjih obcinah, na obmocju ka-doma starejših obcanov. Omo-in gotovo bi nam ga uspe­imeli v marcu zadnjo red-terih sem bila izvoljena (grad gocili smo tudi razširitev kon-lo pridobiti z dobro vsebino. no sejo DZ v tem manda-Turjak, OŠ Preserje). Pri na-cesije za dodatnega družinske-Koncno se za obcino, ki je na tu, a je bilo jasno, da bo zago-šem županu je bil minister za ga zdravnika. seznamu dedišcine Unesco, to tovo še kakšna izredna seja, kar infrastrukturo Jernej Vrtovec, Trudim se tudi, da se po-tudi spodobi. se je tudi zgodilo. Sprejeli smo ki je ob obisku zagotovil, da novno naredi razmislek, ali To je zadnji prispevek, ki vec sprememb zakonov s pod-bo v najkrajšem casu narejena sta hrib Pungart in Ižanski ga pišem kot poslanka v skli­rocja kmetijstva pa tudi socialeobvoznica Škofljica, ki jo tež-grad primerna lokacija za nov, cu 2018–2022. Zahvaljujem se in digitalizacije. Še kar veliko ko cakamo tudi Ižanci. Pred-bistveno vecji ženski zapor. vsem za sodelovanje, pobude, nacrtov imamo, a se je mandat stavniki šolskega ministrstva Mislim, da bi morali zapor ideje, predloge, tudi kritike. prehitro iztekel. Sploh zadnji pa so obiskali Vrtec Ig. Pov-zidati spodaj na mestu, kjer Želim si, da bi se intenzivno dve leti, ko smo vodili vlado. sod se vidi napredek, veliko je danes odprti oddelek za delo za našo Slovenijo in Ob- Vlada je v tem casu obiskala je novogradenj, saj so obcine moške, ki se bo po izgradnji cino Ig nadaljevalo s takim vse regije, v petek, 1. aprila tudi prejele višja sredstva z naslo-novega moškega zapora v Lju-tempom, kot smo ga zastavili južni del Osrednjeslovenske va povprecnin, razbremenili bljani preselil tja. Ižanski grad v zadnjih dveh letih. Za to se regije, kamor spada tudi naša smo jih nekaterih stroškov, ki pa bi namenili za hotelsko in bom po svojih moceh trudila. obcina. Obmocje regije je med jih je prevzela država, okrepilo turisticno dejavnost. V nasled­najbolj razvitimi v Sloveniji, pa se je tudi sofinanciranje z nji evropski perspektivi je za Alenka Jeraj, zato pa tudi privlacno za nove evropskimi in proracunskimi to na voljo ogromno sredstev poslanka v Državnem prebivalce. Prirast v naši in sredstvi. V zadnjih dveh letih z naslova kulturni turizem, zboru RS sosednjih obcinah je izjemno velik, zato se vse obcine spo­padamo s pomanjkanjem pot-rebne infrastrukture od cest do vrtcev in šol. Na nekaterih obiskih sem sodelovala tudi sama. Obiskali smo podjetje KIG d.d, si ogledali obmocje Unesco dedišcine, sodelovala pa sem tudi pri obiskih v sose­je bilo objavljenih vec razpi­sov, na katerih je uspešno kan­didirala tudi naša obcina, npr. za prizidek k vrtcu, upamo, da tudi za izgradnjo kanali­zacije Iška vas, Iška. Sredstva je možno pridobivati, le ce so pripravljeni projekti. Podelje­na je bila koncesija podjetju Vitadom in Lobium za gradnjo Obvešcam vas, da vsako soboto ob 8.30 na Radiu Zeleni val porocam o dogajanju v Državnem zboru. Vsako soboto pa lahko preberete mojo kolumno na Portalu Osrednje Slovenije (https://portal-os.si/). Za vse informacije sem na voljo na 01/478-95-80 ali GSM: 051/374-475. Lahko se mi oglasite po e-pošti: alenka.jeraj@dz-rs.si. Lahko obišcite mojo Facebook stran, kjer objavljam aktualne misli in vse o svojem delu v DZ. Za napredek Obcine Ig V tokratnem prispevku se bomo osredotocili na podrocje otroških igrišc. Kot smo navedli že v casu lokalnih volitev leta 2018, se clani LZU zelo aktivno zavzemamo za gradnjo šport­ne infrastrukture in otroških igrišc, ki bi bila prilagojena tako potrebam naših aktivnih športnic in športnikov kot tudi drugim – otrokom in mlado­stnikom, družinam in starej­šim s ciljem krepitve zdravega in aktivnega življenjskega slo­ga. Zato si želimo, da bi otro­ška igrala in zunanja igrišca postavili v vseh vaseh Obcine Ig. Seveda so prioritetna tista igrišca, ki jih uporabljajo tudi otroci iz šole in vrtca. Cilji, ki bi jih dosegli z vzpostavitvijo takih površin, so naslednji: - izboljšanje kakovosti življe­ nja vseh prebivalcev naše obcine, - zdrav razvoj otrok in mladi­ne, - aktivno preživljanje proste­ga casa, - povecanje uporabnosti in privlacnosti prostora, - uvrstiti Ig na zemljevid uspešnih obcin, ki se zave­dajo pomena zdravega in aktivnega življenjskega slo­ ga. Ker so proracunska sredstva omejena, se zavzemamo, da bomo gradnjo igrišc sofinanci­rali tudi z nepovratnimi sred­stvi. Ena od možnosti je sofi­nanciranje preko Fundacije za šport, ki preko vsakoletnih razpisov sofinancira izgradnjo takih objektov, na kar smo že ob zacetku mandata opozorili tudi obcinsko upravo. Zelo smo veseli, da se je v tem mandatu tudi na našo pobudo in zahtevo zgradilo igrišce na Golem in obnovilo igrišce v Iški vasi. Zemljišce za igrišce Golo je bilo kupljeno že pred leti, ven­dar se stvari dlje od tega niso premaknile. Z nastopom man-data LZU so bila v proracunu za leto 2020 zagotovljena sredstva za izdelavo projektne dokumentacije in vsega, kar je bilo potrebno za zacetek grad-nje. V proracunu za leto 2021 so bila zagotovljena tudi fi­nancna sredstva za izgradnjo. Projekt se je sofinanciral tudi z nepovratnimi sredstvi Funda­cije za šport. V letu 2021 je bilo tako urejeno vecnamensko ograjeno igrišce, parkirišce in igralne površine za otroke ter obnovljeno vrtcevsko igrišce. Prav tako je bilo na našo pobudo obnovljeno igrišce v Iški vasi. Izvedla se je razširi­tev igrišca, na dodani površini je bilo izvedeno asfaltiranje z grobim asfaltom, postavljeni so bili novi stebri za reflektor­je in izvedena koncna prepla­stitev s finim asfaltom. Veliko pripravljalnega dela so opravi­li krajani s prostovoljnim de­lom, za kar smo lahko izjemno hvaležni. Želeli bi, da bi vsako leto v obcinskem proracunu name-nili sredstva za izgradnjo oz. obnovo vsaj enega športnega oz. otroškega igrišca. Seveda je treba najprej zagotoviti pri­merna zemljišca in urediti vso potrebno dokumentacijo, na osnovi katere pa lahko kan­didiramo tudi za sofinancira­nje projektov z nepovratnimi sredstvi. Zato smo ob nastopu man-data predlagali, da se v nacr­tovanje otroških oz. športnih igrišc vkljuci svete vaških skupnosti, ki bi sodelovali pri iskanju primernih zemljišc ter nato tudi v fazi priprave pro-jekta, saj le tako lahko pripra­vimo projekte, ki bodo ustre­zali potrebam posameznega kraja. Zelo smo veseli, da je na naš predlog obcinska uprava v tej smeri tudi pozvala svete vaških skupnosti, in upamo, da bomo tako lahko pripravili vecletni nacrt ter skupaj do-locili prioritete za postavitev igrišc. LISTA ZLATKA USENIKA ZA NAPREDEK OBINE IG Lista Zlatka Usenika za napredek Obcine Ig Simona Pavlic je prejela srebrni Skladno z 11. clenom Odloka o glasilu Obcine Ig – popravljeno in precišceno besedilo imajo izven volilne kampanje politicne stran­ke, neodvisne liste in druge osebe, ki so kandidirale na lokalnih volitvah, na voljo polovico brezplacne strani za porocanje o svojih lokalnih aktivnostih. Do polovice brezplacne strani je upravicen poslanec državnega zbora oziroma evropski poslanec iz Obcine Ig. V primeru daljše objave se razlika obracuna po veljavnem ceniku oglasnega prostora. Uredništvo Mostišcarja • KULTURA ///////////////////////////////////// znak SDS N a letni konferenci OO SDS Ig, ki smo jo ime­li na materinski dan, 25. marca 2022, smo materam oz. vsem pristnim ženskam podarili primulo, naši zvesti clanici Simoni Pavlic pa pode­lili srebrni znak SDS. Simono, domacinko iz Vrbljen, dobro poznate tudi bralci Mostišcar­ja, saj je v zadnjih letih napi­sala kar veliko clankov. Bila je predsednica Ženskega odbora SDS Ig, veckrat je vodila volil­ni štab, nepogrešljiva pa je bila tudi na razlicnih dogodkih in predavanjih, ki smo jih organi­zirali. Vsako leto je pripravila tudi prireditev ob dnevu dr­žavnosti pri Kuharjevi kapeli­ci. Simono zdaj življenjska pot pelje na Dolenjsko in v OO SDS Ig jo bomo zelo pogreša­ li. Želimo ji vse dobro na novi poti z njenim izbrancem Ro­kom. Alenka Jeraj, predsednica OO SDS Ig Šopek je Simoni Pavlic izrocil podpredsednik Tone Krnc. Želimo vam vesele in blagoslovljene velikonocne praznike. Naj nam svetloba velikonocnega jutra daje upanje, da tudi za najvecjimi preizkušnjami pride rešitev. Lepo praznovanje velike noci OO SLS Ig Društvo Fran Govekar Ig praznuje 30 let delovanja 30 LET Clani društva s priznanjem za 30 let delovanja Šopek za nagrajenko Nadjo Janežic N a prireditvi ob obcin-skupaj skrbimo za ohranjanje ka Jeraj in Zdenka Vinšek sta skem prazniku smo dedišcine, ljudske in umetne prebrali svoji pesmi. prejeli zlato plaketo pesmi, za vzgojo mladih in Nato smo nadaljevali z zbo­za delo. Ponosni smo na pre-kulturni utrip v naši obcini. rom clanov, kjer smo prisluh­hojeno pot ter vse koncerte, V slovesnem vzdušju smo nili porocilom o delu v pre­prireditve, razstave in vecere, izvedli tokratni Zbor clanov teklem letu in potrdili Nacrt za ki smo jih v teh 30 letih prip-Društva Fran Govekar, kjer delo Društva Fran Govekar Ig. ravili. Hvala tudi vam, ki nas nas je na zacetku obiskal Fran V letu 2022 bo zelo slovesno in podpirate, ki ste naše zves-Govekar (Andrej Špacapan), zanimivo, saj so aktivno s svo-to obcinstvo in nas s svojim zapele pa so nam Borovnicke jim delom po kratkem premo­obiskom in aplavzom nagra-in pevke Ženskega pevskega ru zaradi koronavirusa zacele dite za opravljeno delo. Tako zbora Perunike. Pesnici Alen-vse skupine. Društvo Fran Govekar Ig praznuje 30 let delovanja. Ob tej priložnosti smo izdali roman Frana Govekarja Padar Žajbelj s podnaslovom Kronika vasi na Ižanskem. Vabimo vas na prireditev z naslovom Na zboru clanov smo cesti-tali Jožici Kovacic, ki je posta-la castna obcanka Obcine Ig, in Nadji Janežic, ki je prejela priznanje za 30-letno delova­nje v društvu v razlicnih sku­pinah. Zacela je kot igralka v gledališki skupini, nato kot zborovodkinja vodila Ženski pevski zbor, zdaj pa vodi Bo­rovnicke. Hvaležni smo Nadji za res predano delo v društvu, MOŽ NAJBLAŽJEGA SRCA, predstavitev romana Padar Žajbelj. Prireditev bo na dan knjige, v soboto, 23. aprila 2022, ob 19.30 v Domu kulture Ig. Sodelujejo: Pevci Moškega pevskega zbora Ig, clanice in clani Gledališke skupine Pod odrom, clanica Likovne skupine Julijana Peršic Vljudno vabljeni! ki je tudi zaradi nje znano da­lec naokoli. Ponosni smo, da smo ob okrogli obletnici izdali roman Frana Govekarja Padar Žajbelj, ki nas bo spremljal vse leto na mnogo naših prireditvah. Ce si še niste zagotovili svojega izvoda, je pravi cas, da za to poskrbite. Narocila sprejema-mo na info@dfg.si. Ilustracije je prispevala Julijana Peršic, ki smo se ji s šopkom zahvalili na Zboru clanov DFG. V letošnjem letu bo vecina prireditev, ki jih bomo orga­nizirali v društvu, posvecenih naši obletnici. Izjemno vese­li smo tudi, da je dokoncana kulturna dvorana in vas bomo od zdaj na vecino prireditev vabili v Dom kulture Ig. Dolga leta smo cakali na primeren prostor za prireditve, ki jih or-ganiziramo, in veseli smo, da se je to zgodilo ravno za naš 30. rojstni dan. Tako bomo še z vecjim navdušenjem hodili na vaje in za vas pripravljali raz­licne dogodke. Najbolj veseli pa bomo, ce nas boste prišli pogledat. Vabljeni na naše do-godke! Alenka Jeraj, predsednica DFG Ig Simona Purkat Marcevski Govekarjev vecer G ovekarjev vecer je po­tekal na prvi pomladni dan, na dan, ko pra­znuje Obcina Ig. 21. marca so uporni ižanski kmetje napadli ižanski grad. To je tudi dan po­ezije in dan lutkarjev. Osrednja tema je bil roman Padar Žajbelj. Fran Govekar je roman Padar Žajbelj napisal v zrelih letih. Snov je crpal iz ocetove ižanske šolske kroni­ke. Njegov oce je bil namrec naducitelj na Igu. Vnuk Fra­na Govekarja Bogdan Kilar je Društvu Fran Govekar Ig podaril rokopis romana, in leto, ko obeležujemo 30 let de­lovanja društva, v decembru pa smo praznovali 150-letnico rojstva Frana Govekarja, je bil pravi trenutek, da roman izda-mo. Ilustracije zanj je prispe­vala slikarka Julijana Peršic in so si jih obiskovalci ogledali na priložnostni razstavi. Kako so nastajale, je Julijana orisala v kratkem pogovoru. Prisluhnili smo dvema od­lomkoma iz romana, ki so jih interpretirali igralke in igralci gledališke skupine Pod odrom. Andrej Špacapan je zaigral Govekarja oz. pripovedovalca, Franci Donko padarja Jožefa Žajblja, Mateja Jere Grmek njegovo ženo Berto in Franci Orhini smrkavega Tineta in kmeta Gamsa. Za glasbo je na klavirju poskrbela Ema Meglic, sledile so pevke Ženskega pevskega zbora Perunike, ki so nas prav pomladno razveselile. 30 LET Alenka Jeraj Zamaškonjam Zabojnik Zamaškonjam nastal v Iški vasi U cenci Podružnicne šole Iška vas so sodelovali na ustvarjalno-trajno­stnem natecaju Zamaškonjam, ki ga je sponzorsko podprla blagovna znamka Pilot. Za Zemljo in za naš planet naj­vec storimo, ce v trajnostnem duhu vzgajamo otroke – najprej s svojim zgledom, nato pa še s predajanjem znanja na ljudi, s katerimi sobivamo. Zato smo se odlocili, da obo­gatimo aktivnosti ozavešcanja o ekoloških temah s prispeva­njem v nagradnem natecaju v dveh kategorijah, in sicer zbiranjem plasticnih pokrovc­kov za društvo Vesele nogice in izdelavo najbolj kreativ­nega zabojnika za plasticne pokrovcke. Sponzor natecaja bo desetim zmagovalnim šo-lam podaril 100 pisal Pilot Od plastenke do pisala. In kako je nastajal naš Za­maškonjam? Postopoma in premišljeno. Notranjost Zama­škonjama smo namenili zbira­nju plasticnih pokrovckov, ki se jih je v dveh mesecih nab-ralo za dve polni 100-litrski V sredo, 16. 3. 2022, smo imeli na OŠ Ig kulturni dan, na katerem smo spoznavali opero. Na šoli smo gostili dva operna pevca, so-pranistko Evo Cerne in teno­rista Klemna Torkarja, ki sta nam predstavila operne skla­datelje skozi cas. Najprej smo dve uri preži­veli z razrednicarko in z njo Navodila za locevanje odpadkov vrecki. Prostor smo dodatno zapolnili še z mini zabojniki za zbiranje odpadnih baterij. Zu­nanje stranice smo opremili s sponzorsko nalepko Zamaško­njama in jih še dodatno oboga­tili z ekološkimi vsebinami za pravilno ucenje locevanja od­padkov. Izdelali smo maketo iz stiropora za kroženje vode na našem planetu in vkljucili še druge teme medpredmetnega povezovanja – uro, matema-ticno magnetno tablo za urje­nje seštevanja in odštevanja za prvošolce/drugošolce ter Kroženje vode na Zemlji poštevanko za tretješolce. Naš Zamaškonjam ni le zabojnik, nastala je ucencem prijazna maskota ucnih pripomockov. V praksi je že preizkušen in odzivi so spodbudni. Sodelo­vanja v natecaju smo se lotili srcno in smo ne glede na uvr­stitev zadovoljni, saj smo se pri svojem delu potrudili in naucili veliko novega. Manca Hace, PŠ Iška vas Kulturni dan operno popotovanje ponovili snov, ki nam jo je pripravila uciteljica za glasbo, da smo lažje sledili predstavi pevcev. Po malici smo se preselili v športno dvorano, kjer je sledi-la zanimiva predstava. Govori-la je o paru, ki se je razšel, pa se je z aplikacijo opera spet našel. Zacelo se je tako, da sta se nekje srecala in oba sta gle­dala v telefon. Cez cas je za nji-ma poklical skladatelj in jima na telefone namesti aplikacijo opera. Tako sta lahko spozna­vala številne pomembne glas­bene osebe v casu baroka in klasicizma. Vsakemu posebej so dajali pomembne življenj­ske in ljubezenske nasvete. Odpela sta tudi nekaj duetov. Sopranistka Eva je povedala, da poje tudi arije iz opere Ca­robna pišcal. Po zvocniku smo poslušali odlomke iz znanih oper. Prikazala sta nam tudi, kako je opera primerna za vsak tre­nutek, ko si jezen, vesel, ža­losten, zaskrbljen ali pa samo osamljen in ti je dolgcas. Med predstavo sta se še preoblekla in plesala. Všec nama je bilo, ko sta pela skupaj in sta se jima glasova mešala. Na koncu sta Eva in Klemen odgovarjala na naša vprašanja, na tleh telovadnice so se jima pridružili štirje prostovoljci. Ob koncu smo se poslovi­li ter odšli v ucilnice reševat križanke o predstavi ter pisat porocilo. Vsem, ki imajo radi predstave in glasbo, ogled to-plo priporocava, saj nam je ta­kih stvari v zadnjih dveh letih primanjkovalo. Koncujeva pa takole: Klemen in Eva sta nas cez to potovanje popeljala in veliko novih informacij nam predala! Mateja in Tadeja Železnik, 8. a Mirjam Secnik Svetovni dan poezije – blackout poetry N a svetovni dan poezi-pri pouku anglešcine preiz-cili v svojo pesem, potem pa s del ostajajo anonimni. je, ki je bil v ponede-kusili v pisanju poezije. Na crnim flomastrom precrtali os- Nika Pintar, ljek, 21. 3. 2022, so se nakljucnih knjižnih straneh so talo besedilo ter tako ustvarili uciteljica anglešcine ucenci 8. razreda, 3. skupina, poiskali besede, ki so jih vklju-'blackout' ucinek. Avtorji treh na OŠ Ig Svetovni dan poezije V 4. a smo na svetovni dan poezije, 21. marca, prebrali vec zbirk poezij, kot so Mehurcki, Kaj ima sonce najraje in Išcemo hišico. Us-tavili pa smo se tudi na Odvratnih rimah Roalda Dahla in se preizkusili v pisanju svojih pesmi. Nika Krampelj 7 kozlickov in volk Mama koza je po hrano odšla, da družina ne bi lacna bila. Kozlicki sami so doma bili in hišo cuvali. A lacen volk na oknu visi in si kozlickov želi. Brina Uršic Kaca s kronico Živela je kaca kraljica, v vasi pa revna kmetica, ki kup otrok je imela in za lacna usta lan je mlela. Kaca na obisk je prišla, otroke s tem zelo osrecila. Dali so ji vse, kar je želela, a ostati ni hotela. Volk v hišo vdre in kozlicke poje. Najmlajši pa se v uro skrije, saj mu srce hitro bije. Mama išce svoje otroke, volku v trebuhu nekaj poje. Mama škarje zdaj vzame in kozlicke reši iz velike jame. Enkrat mama je doma ostala, da bi otroke varovala. Pa je kaca prišla in ženico prestrašila. Kmetica se v zmaja je spremenila, kaca jo je picila in vse rešila. Zmajevka se je razblinila, kaca pa za vedno izginila. Ana Petrovcic Žabji princ Na vrtu se je punca igrala, ko je žoga odskakljala. Punca dan je prejokala, ko je žaba priskakljala. O, kraljicna draga moja, ali žoga ta je tvoja? Kraljicna res debelo gleda od zacudenja je bleda. Hvala ti za vrnjeno to žogo, zdaj ti dam še jaz nalogo. Prosim najdi prstan moj, a pazi, saj ne bom s teboj! Ti, kraljicna zala, jaz nisem vel´ka budala, s tabo bi se zarocila in morda še porocila. Kraljicno kap je zdaj zadela, saj moža še ni hotela. Oce žalosten je bil, ker je hcerko izgubil. Tu se pravljica konca, ker jaz jokam zdaj za dva. Tekmovanja iz znanja V svojem skoraj 9-letnem šolanju sem se udeležil veliko tekmovanj z raz­licnih podrocij. Velika vecina je bila šolskih, zato jih bom predstavil mlajšim ucencem. Nekaj tekmovanj je na voljo že za ucence na razredni sto­pnji. To so npr. tekmovanja iz logike, matematike in sloven-šcine. Vsem tem tekmovanjem v zadnji triadi dodamo še tek­movanja iz zgodovine, geogra­fije, fizike, kemije … To pome­ni, da je izbire res veliko. Na šolskih tekmovanjih za dose-ženo znanje lahko prejmemo V torek, 22. 3. 2022, se nas je 7 ucencev iz OŠ Ig podalo na državno tekmovanje osnovnošolcev iz veleslaloma. Avtobus nas je odpeljal na Roglo. Po priho­du na smucišce smo si nadeli opremo in se odpravili navzdol po smucišcu. Za zacetek smo se najprej ogreli, testne vožnje pa žal nismo mogli opraviti. bronasta priznanja. Najboljši se nato pomerijo še na regij­skih in državnih tekmovanjih, kjer se potegujete za srebrna in zlata priznanja. Veckrat se mi je zgodilo, da sem se na tekmovanje slabo pripravil, a sem vseeno prejel bronasto priznanje. Bilo pa je tudi obratno, saj je velik del dosežka odvisen od zbranosti pri pisanju. Tekmovanje za Cankarjevo priznanje iz slo­venšcine zahteva prebrano knjigo ali dve ter odlicno pisa­nje razlagalnega spisa na raz­pisano temo. Tekmovanje za Vegovo pri­znanje s podrocja matematike vsebuje zbirko matematicnih nalog, kjer 'samo obkrožite' enega od odgovorov. Tekmo­vanje iz logike se mi zdi po­dobno matematicnemu, ven­dar malo zahtevnejše. Tekmovanje iz tujih jezikov preverja splošno znanje o tujih jezikih, slovnico, besedišce. Tekmovanja iz znanja bio-logije, zgodovine in geografije so si med seboj podobna, saj morate najprej raziskati dane vire, potem iz te snovi tek­mujete, dodana so še splošna vprašanja iz teh predmetov. Vem, da obstaja še vec tekmovanj, na katerih nisem sodeloval, se pa lahko najde nekaj za vse, ki se želijo pog­lobiti v posamezno podrocje. Udeležbo na tekmovanjih pri­porocam, saj so izvrstna za nova znanja. Hkrati je to tudi izvrsten nacin za prejem pri­znanja iz rok ravnateljice pred vsemi ucitelji in ucenci na zadnji šolski dan. Kian Hodžic, 9. b Državno tekmovanje v veleslalomu Ob 11.00 se je zacela tekma moje kategorije, vendar se ni­sem ravno izkazala. Na cilju sem si snela startno številko in pocakala, da se mi pridru­žita Sara in Manca. Nekaj casa smo smucale, potem pa smo odšle na malico. Pocakale smo naše fante in bordarko. Po razglasitvi rezultatov smo nekaj casa skupaj smu- V deželi domišljije V 4. a smo se podali na potovanje z Dorotejo in psickom Totom do carovnika iz Oza v Smaragdno mesto. Pustili smo domišljiji prosto pot in se odpravili na cisto svoja potovanja. Nekaj zapisov bomo predstavili tudi vam. Doroteja in pet otokov Doroteja ni vedela, kam pada. Ko je njena hiša pristala, je zabobnelo. Doroteja se je zelo prestra­šila, ampak nato je stopila iz hiše in zagledala cudovito po­krajino. Trava je bila iz kislic in mavricnih barv, drevesa so bila iz lizik, oblaki iz sladkor­ne pene, živali iz želeja in reke iz cokolade. Zagledala je ljudi, ki so bili podobni njej. Ko se je zazrla okoli, je videla otoke, ki so lebdeli v zraku. Doroteja sploh ni mogla verjetni svo­jim ocem. Mislila je, da sanja. Njen kuža Toto je zacel lizati drevesa. Hiše so bile iz mede­njakov in okna iz zmrznjenega švepsa. Doroteji je bilo tam zelo všec. Sklenila je, da obiš-ce tudi druge otoke. Na otoku Slašcica, kjer je bila, je bil pri­vezan most, ki je vodil na otok Džungla. Ko je Doroteja prišla na drugo stran, je zagledala modre ljudi. Spomnila se je, da je z mamo gledala film Avatar. Tako je vedela, da so ti modri možicki Avatarji. Na tem oto­ku ji je bilo zelo všec, vendar je želela spoznati še druge cali, nato pa smo na hribu de­kleta izgubila fante, kjer so se kotalili in se po svoje zabavali. Na podelitvi se ni nihce iz-med nas uvrstil na stopnicke, toda pomembno je, da smo se potrudili, da smo sodelovali. Smucarski dan je hitro minil, ob treh smo se odpravili pro-ti domu. Na avtobusu smo za spomin dobili vsi še majhno otoke: otok Slašcic, otok Džun­gle, otok Dinozavrov, otok Jamskih ljudi in njen najljubši otok Oblakov. Tam je ostala za vedno. Zala Krampelj Otok opic Nekega jesenskega dne je nad našo vas prišel orkan in z njim drveca voda. Voda je s seboj odnašala vse, tudi našo hišo. Ko je hišo zajela voda, jo je tri ure odnašala s seboj. Po treh urah se je hiša koncno ustavila. Zadela je v otok Koko. Ko sem stopil na otok, sem vi-del drevesa polna kokosov. Po kokosovih palmah so skakale opice. Opice so se basale s ko­darilo – svincnik, kemicni svincnik in radirko. Ceprav bi si rezultate lah­ko ogledala na spletni strani, si jih nisem, saj mi je bolj po­membno, da smo preživeli lep dan brez pouka. Leja Gacnik, 8. a kosovimi orehi in se lovile. Ko so me opazile, so me pozdravi­le in povabile k igri. Z opica-mi sem igral nogomet in pil kokosovo mleko. Po vec urah zabave je prišel opicji kralj. Bil je najvecji in najdebelejši. Vprašal me je, kaj delam na otoku opic. Razložil sem mu, kaj vse se mi je zgodilo. Kralju sem se zasmilil in ponudil mi je pomoc. Poklical je prijatelja in ga vprašal, ali lahko zgradi letalo. Odgovoril mu je, da lah­ko. V eni uri je bilo letalo zgra­jeno. V solzah sem se poslovil od svojih opicjih prijateljev in odletel z letalom. Ceprav me je bilo na zacetku strah, je bila to najboljša dogodivšcina mojem življenju. Martin Krainer V vesoljez raketo Živijo, sem Domen in to je moja zgodbica. Ko sem bil še majhen (star približno pet let), sem poletel v vesolje. Ta misel se je zace-la pri štirih letih. Naredil sem nacrt rakete, ki je bila videti kot ta na sliki, in jo zacel gra­diti. Najprej se mi je zdelo tež­ko, ampak nisem obupal. Ko je bila narejena, sem se prip­ravljal na vzlet. Zdelo se mi je super. Ko sem vzletel, me je zacelo zelo tresti. Trcil sem na Mars in videl veliko sivo, crno, zeleno, oran­žno in modro mesto. Previdno sem se mu približeval, ker sem videl polno Marsovcev, stra­žarjev in ogromno letecih kro­žnikov. Zagledali so me! Mislil sem, da je po meni, ampak ni bilo, saj so me sprejeli in okronali, ker niso imeli poglavarja. Ve- Pisanje pisem otrokom z redkimi boleznimi O troci iz skupin Pika-bruarja v sodelovanju z druš­polonice in Ježki v tvom Viljem Julijan otrokom enoti Hribcek smo fe-z redkimi boleznimi napisali del sem, da bom moral domov, ker me starši pogrešajo. Pre­bivalcem Marsa sem povedal, da se moram vrniti na planet Zemlja. Ponudili so mi tri dari-la. To so bila leteci avto, robot pomagac in nova raketa, saj je bila moja bananaraketa uni­cena. Nisem vedel, kam naj bi dal ta darila, zato sem jih vpra­šal, ali bi šli z menoj. Rekli so, da bi. Ko sem prišel na Zemljo, sem objel starša. Domen Budimir Dežela sladkarija Nekega dne sem bila s se­strico Ajdo, mami in ocijem ter našim mackom Skajem na vrtu. Pulila sem plevel, Ajda se je igrala na drevesu, mami in oci sta sadila sadike, naš ma­cek pa je seveda lenaril. Cez nekaj ur je zacelo zelo mocno in hitro deževati. Deževalo je tako hitro, da sem bila prepozna, da bi se umaknila na suho. Tako me je odplaknilo v cudežno deželo. V tej deželi je bilo vse iz sladkarij. Hiše so bile iz cokolade, drevesa so bila lizi­pisma. Najprej smo ob poseb­ni predstavi spoznali življenje otrok v bolnišnicah, nato smo narisali risbice, napisali lepe misli in pisma okrasili. Prepri- Predstava o življenju otrok v bolnišnicah ke in ptice so bile iz bombo­nov. Ko sem prehodila tretji-no vasi, sem zagledala hišo iz bele cokolade. Vstopila sem in zagledala gospoda, ki je bral. Ta gospod ni bil navaden gos-pod, saj je bil iz piškota. Ko me je zagledal, me je vprašal, kaj delam tukaj. Povedala sem mu svojo zgodbo in to, da bi rada šla nazaj domov. Odgovoril mi je, naj grem cez cudežni gozd do snežne palace, kjer bom našla Snežno kraljico, ki mi bo pomagala. Koncala sva pogo-vor in šla sem v gozd. Na poti sem videla ovcko iz sladkorne pene jokati. Šla sem do nje in jo vprašala, zakaj joce. Poveda-la je, da jo boli tacka. Pomaga-la sem ji. Za placilo mi je dala tri kovance. Ko sem prehodila polovico gozda, sem zagledala tržnico s sladoledom. Ker je bil sladoled videti zelo slas-ten, sem ga kupila za tri zlat­nike. Prehodila sem preostali del gozda in zagledala velike hribe, posute z belim snegom. Preckala sem vse hribe in pri­spela do majhne hiške. Vstopi-la sem in tam so me postregli z obilno malico. Pojedla sem jo, se zahvalila in odšla. Na poti sem srecala gospo, ki je nesla jabolka v košari. Jabolka so ji padla na tla. Pomagala sem ji jih pobrati in v zahvalo dobila tri jabolka. Preckala sem veli­kansko goro. Na vrhu je bila tržnica s smucmi. Odšla sem do tržnice. Tam so trije zelo lacni gospodje prodajali smu-ci. Rekla sem jim, da imam tri jabolka, in oni so bili ravno trije. Ponudila sem jim kupci­jo, da jim dam jabolka, ce mi oni dajo smuci. Gospodje so se takoj strinjali. Tako sem s smuckami oddrvela cez goro. Ob vznožju gore sem zagle­dala velikansko belo palaco. Vstopila sem. Tam sem zagle­dala Snežno kraljico. Tudi njej sem povedala svojo zgodbo in to, da bi rada šla domov. Rek-la mi je, da ni problema. Samo poljub mi da, jaz pa naj pomis­lim, kam želim iti. Dala mi je poljub in jaz sem si zaželela iti domov. Takoj sem se znašla doma. Vsi so me bili veseli. Jaz pa njih. Sara Kovac cani smo, da so bili bolni otro­ci pisemc veseli, z veseljem pa jim bomo dan polepšali še kdaj. Vrtec Ig Naše risbice in pisma za bolne otroke Pustno veselje v enoti Hribcek T udi letos smo v eno-ti Hribcek z veseljem pricakali maškare. Že v dnevih pred pustom smo navdušeno prepevali pustne pesmi, izdelovali razigrano okrasitev in nacrtovali pustno zabavo. V pustni povorki smo odga­njali zimo in razveseljevali va-šcane, za konec pa smo uživali v pustni zabavi pred vrtcem. Vrtec Ig Vtisi ucencev 5. razredov šole v naravi na Debelem rticu U cenci 5. razredov so bili v zacetku marca v šoli v naravi na Debe­lem rticu. To so njihovi vtisi. Na Debelem rticu je bilo za­bavno. Zelo mi je bilo všec to, da smo delali veliko razlicnih stvari. Najbolje je bilo, ko smo šli z ladjico v Piran. Zelo dob-ro pa je bilo to, da smo bili ves cas s prijatelji. Ni mi bilo všec to, da so fantje trkali na vrata. Vcasih je bilo zabavno, vcasih pa nadležno. Pri nogometu je bilo super to, da je ucitelj nare­dil dve skupini deklet. Potem smo igrale. Bilo je zabavno, ampak se je prehitro koncalo. Alina Suljic, 5.c Ko smo šli v šolo v naravi, je bila pot zelo dolga. In ko smo prišli, smo šli v sobe. Fantje smo spali v eni sobi, punce pa v dveh. Prvo noc smo bili zelo pridni, drugo pa malo manj, tako da nas je uciteljica prišla opozorit. Zjutraj smo vstajali ob 6.30, in tako je bilo vsako jutro od ponedeljka do petka. Na Debelem rticu smo se imeli zelo lepo. David Šabic, 5.c Šli smo na Debeli rtic. Moj najljubši dan je bil cetrtek. Z ladjo smo šli v Piran ter med vožnjo videli delfine in klobu-carje. Kupili smo prevec stvari in nekaj razglednic poslali do-mov. Šli smo v muzej školjk. Meni je bilo zelo fino. Lahko bi šla še enkrat. Julija Lovšin, 5.c V šoli v naravi smo se ime­li zelo lepo. Imeli smo veliko prostega casa, zato smo ve­likokrat igrali košarko ali pa nogomet. Tudi hrana je bila tam zelo okusna. Dopoldne in zvecer smo hodili na pla­vanje. Zelo mi je bilo všec, ko smo plesali in streljali z lokom, žalostno pa, ko sem morala že cez dva dni domov. Anja Jakic, 5.c V šoli v naravi mi je bilo zelo všec. Veliko smo se gibali in hodili na sprehode. Kosila in vecerje so bili zelo dobri. V sobi se nismo kregale, saj ni bilo casa za prepire. Ko smo se odpravile spat, smo vse takoj zaspale. Uciteljice so nas zbu­jale z glasbo. Bilo mi je zelo všec. Maša Antic, 5.c V šoli v naravi sem se ime-la odlicno, ceprav sem zaradi virusa prišla dva dni pozneje. Najbolj mi je bilo všec, ko smo streljali z lokom in igrali ko­šarko. Na žalost se je ena moja prijateljica poškodovala, dru­ga pa zaradi bolezni odšla do-mov. Kljub vsemu je bila šola v naravi nepozabna izkušnja. Sara Celan, 5.c Soba se predstavi Kaya se cudno smeji, Julija v blazino krici. Sara poje v krasne tri, Ajda v postelji leži. Maša kopalke si skoz‘ suši, Tjaša se ves cas smeji, Planika pa v postelji hitro zaspi. Ajda Grum, 5.c Malica Plesna himna na obali Na letošnjem Sejmu Alpe-Adria na Gospo­darskem razstavišcu, ki je osrednja turisticna se­jemska prireditev v Sloveniji, se je letos spet predstavila pi-sana bera razlicnih ponudni­kov, med drugim organizacije in društva iz cele Slovenije, tudi tokrat pod okriljem Tu­risticne zveze Slovenije. Slo­venijo so bogato zastopali s predstavitvijo svojih regij, kra­jev, turisticnih znamenitosti, organiziranih poti, krajevnih praznikov, šeg in navad ter s pestro kulinaricno ponudbo. Lokalno pestrost so ponekod nadgradile tudi znamenito­sti širšega, celo svetovnega pomena. Med drugim tudi povabilo na stalno razstavo Kolišcarji z Velikega jezera, na letošnji Kolišcarski dan in ta­bor ter k drugim aktivnostim v povezavi z dedišcino kolišcar­jev in kolišc, ki ga je pripravilo Društvo Fran Govekar Ig. Ljud-bila na tovrstni stojnici prvic, je bila izkušnja zanimiva, z obiskovalci iz prve roke bi bilo vredno predstavitev nasled­nje leto še nadgraditi. K temu v pomoc bo morda priskoci-la še obogatena predstavitev Unescove dedišcine prazgo­dovinskih kolišcarjev na tere­je so se na stojnici predvsem zanimali za ogled najstarejše­ga kolesa, morebitnih ostan­kov kolišc ali t. i. kolišcarske vasi – naselbine v naravni ve­likosti – ter za obisk Kolišcar­skega dne in tabora za otroke, ki bosta tudi letos potekala v mesecu avgustu. Ceprav sem Rimska vas na Vrhniki U godna strateška lega je odlocilno vplivala na razvoj poselitve in trgovskih poti na skrajnem za­hodnem delu Ljubljanske ko­tline, tj. na obmocju današnje Vrhnike. V sredini 2. stoletja pr. n. št. je tu stala prekladal­na postaja pod nadzorom kelt­skih Tavriskov, kjer so trgo­vsko blago, ki je prihajalo po kopenskih poteh iz smeri da­našnje severne Italije, preložili na ladje, s katerimi je po Lju­bljanici in Savi nadaljevalo pot vsaj do Segestike, današnjega Siska, takrat osrednjega pro-metnega in trgovskega središ-ca. Bogastvo, ki ga je prinašal nadzor nad trgovino, in ugo-den strateški položaj sta prite­gnila pozornost rimske države, ki je obmocje Vrhnike v sredi­ni 1. stoletja pr. n. št. vkljucila v svojo državo. Rimljani so tu ustanovili vas, ki jo pisni viri navajajo pod imenom Naupor­tus in velja za eno najstarejših rimskih naselbin na obmocju današnje Slovenije. Del Navporta, ki je ležal ob glavni cesti Akvileja–Emona, je bil leta 2005 raziskan ob zašcitnih arheoloških izkopa­vanjih na obmocju ledine Ko-cevarjev vrt. Veliko kolicino drobnih najdb z izkopavanj smo v zadnjem casu podrob­neje proucevali ter z njihovo pomocjo ugotavljali vec stole-tij dolgo poselitev prostora. Najstarejši ostanki sodijo med 7. in 4. stoletje pr. n. št., tj. v cas starejše železne dobe. Gre za vecje kolicine lesa s nu, na ižanskem obmocju Lju­bljanskega barja. Marjeta Malešic Alenka Jeraj sledovi sekanja in žaganja, ki jih razlagamo kot ostanke ci-šcenja obmocja in odlaganja odpadnega lesa. Med drugim desetletjem pr. n. št. in zacet­kom druge polovice 1. stoletja n. št., tj. v rimski dobi, so zgra­dili lesene, verjetno stanovanj­ske stavbe, med katerimi so izkopali mrežo odvodnih jar-kov, ki so imeli stene obložene z lesom. Z vodo so se oskrbo­vali s pomocjo vodnjakov. Tu je živelo veliko priseljencev iz Italije, ki so s sabo prinesli nove navade v nacinih pripra­ve hrane. Uporabljali so veci­noma iz Italije uvoženo fino namizno posodje, kuhinjsko posodje pa so kupovali pri domacih loncarjih. Ostanki amfor kažejo, da so iz Itali­je uvažali oljcno olje, vino in konzervirane oljke, iz Španije vino in znamenito ribjo omako garum, s Krete, vzhodne obale Male Azije in Bližnjega vzhoda pa vino in datlje. V drugi polo-vici 1. stoletja n. št. so lesene stavbe porušili, zasuli vodnja­ke in jarke ter izravnali celot-no obmocje. Na tem mestu so postavili tri skladišca. Ko so jih cez nekaj desetletij poruši­li, so na njihovem mestu zgra­dili velik pravokoten objekt s tlakovano notranjostjo, za katerega domnevamo, da je bil ograda. V tem obdobju prebivalci Navporta niso bili vec tako odvisni od uvoza in so se, kot kaže keramicno po­sodje, vecinoma oskrbovali že z domacimi izdelki. Enkrat po 2. stoletju n. št. so ogrado podrli ter na ozkem pasu ob cesti postavili vsaj dve zelo slabo ohranjeni stavbi, kate­rih namembnost ni jasna. V premešanih zgornjih plasteh so ležale še drobne najdbe iz 3., 4. in prve polovice 5. stole-tja n. št., ki jih razlagamo kot ostanek rabe prostora v pozni antiki. Takrat je Navport ležal na širšem obmocju vzhodno­alpskega obrambnega siste-ma Claustra Alpium Iuliarum, sestavljenega iz utrdb, stolpov in zapornih zidov, ki je vzhod-no mejo Italije varoval pred vpadi razlicnih barbarskih ljudstev. Med najdbami iz tega obdobja prevladujeta pred­vsem fino namizno posodje iz velikih loncarskih delavnic na obmocju današnje Tunizije in kuhinjsko posodje iz bližnjih loncarskih delavnic. Vse kaže, da je bilo obmocje Kocevarje­vega vrta opušceno po sredini 5. stoletja n. št., kar se ujema s spremembo vzorca poselitve. Zaradi vpadov razlicnih bar-barskih ljudstev so se ljudje postopoma izselili iz izpostav­ljenih, vecinoma obcestnih nižinskih naselbin ter zgradili nove, na dobro branjenih in težko dostopnih višinah. Tina Berden, ZRC SAZU, Inštitut za arheologijo • DOBRO JE VEDETI ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Gobarski kodeks Mikološke zveze Slovenije Splošne dolocbe - Pri nabiranju gliv upoštevaj zakonske predpise in ta kodeks. - Ne povzrocaj nepotrebne škode na ras­tišcu, cim manj poškoduj rastline, listni opad in tla v gozdu. - Ne premikaj lesnih ostankov v gozdu, razen ce je to nujno potrebno za pravil-no dolocitev glive. - Ne nabiraj primerkov gliv le zaradi nji­hovega videza. - Glive poskušaj dolociti na rastišcu, in ce je le mogoce, tako, da jih ne odtrgaš. - Stari gozdovi, negnojeni travniki, šotna mocvirja in drugi redki habitati so po­sebno pomembni za ohranjanje gliv, zato v njih gobari posebno previdno. Nabiranje gob za hrano - Zavedaj se, da so številne gobe zelo strupene, zato nabiraj le tiste, ki jih zelo dobro poznaš in jih lahko uporabiš za hrano. - Ne nabiraj gob, ki jih ne nameravaš uporabiti. - Spoštuj in varuj preostale vrste gliv, vkljucno s strupenimi vrstami. - Ne nabiraj redkih in zavarovanih vrst gliv. - Nabiraj le najbolj pogoste in množicne vrste gob in le takšno kolicino, kot jo lahko porabiš ti sam. Upoštevaj predpi­se, ki dolocajo, da lahko v enem dnevu nabereš le dva kilograma gob in eno gobo poljubne teže. - Ne nabiraj premladih primerkov gob (gumbkov). Daj gobam cas, da se razvi­jejo in dozorijo. - Na nekaterih obmocjih je nabiranje gob za hrano (uživanje) prepovedano, zato se vedno vnaprej prepricaj, ali ni obmo-cje, kjer boš nabiral, zavarovano. • OBCANOV KOTICEK ////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Romanje na Brezje Z mlajšim bratom Jože- tom sva zajemala življe­ nje skozi otroštvo in po­zneje skupaj, a vsak po svoje. Delila sva si izkušnje, uspehe in tudi poraze. Verjetno sva si precej podobna v svojih idea-lih, v vsakdanjem življenju pa precej razlicna. Tudi najini do-movanji sta blizu drugo dru­gemu. Pred 35 leti sem se pri delu doma hudo ponesrecil. Moja diagnoza je bila precej klavr­na. Poleg žene mi je bil Jože velika podpora in pomoc pri okrevanju. Z veliko volje in vztrajnosti sem se zadovolji­vo rehabilitiral. Žal se je uso­da poigrala tudi z bratovim zdravjem in zdaj imam prilož­nost, da mu vsaj nekaj tega, kar je on nudil meni, vrnem. Poleg vsega tudi še drugace. Še pred novim letom sva se z ženo odlocila, da poromava na Brezje s priprošnjo za Jo-žetovo zdravje. Povabila sva še sorodnike, prijatelje in žu­pljane naše fare. Na obletnico Jožetove operacije smo se po­dali na pot ob 4. uri zjutraj iz Strahomerja. Pridružili so se še v Vrbljenah, Ljubljani, Med-vodah, Kranju in Podnartu, od koder nas je šlo do Brezij kar trideset. Ob 18. uri smo imeli zakljucno mašo, h kateri se je nekaj naših faranov in sorod­nikov pripeljalo tudi z avtomo­bili. Jožetu smo pokazali, da smo z njim tudi v molitvi. Upa-mo, da bo v prihodnosti lahko Nabiranje gliv za preucevanje - Pogosto je potrebno nabiranje gliv v znanstvene namene. Prepoznavanje in preucevanje je pomembno za naše na­daljnje spoznavanje gliv in za njihovo ohranjanje. - Nabiraj le toliko primerkov, kot je pot-rebno za popis in zanesljivo dolocitev (determinacijo). - Zabeleži tocno lokacijo, naravno okolje (habitat) in datum najdbe vsake vrste gliv. - Ce imaš dovoljenje za znanstveno pre-ucevanje gliv (npr. nabiranje v zavaro­vanih obmocjih, nabiranje zavarovanih vrst), ne izkorišcaj tega v osebne ali ko­mercialne namene. - Sodeluj in posreduj podatke v podat­kovno bazo MZS, obdrži le en primerek (eksikat) za svojo zbirko (mikoteka, fungarij, herbarij). Gobarsko mikološko društvo Ig cim bolj samostojno preživljal svoj cas z družino in bližnjimi. Janko Purkat Ižanski župnik Janez Avsenik praznoval abrahama Župnik Janez Avsenik z narodnimi nošami in gasilci K er prihodnost ni v na­ših rokah nic ne vemo kako bo z nami. Naš je le sedanji trenutek in zato je prav da smo prijazni eden do drugega, da slišimo eden dru­gega in da poslušamo eden drugega. V tednu pred tiho nede­ljo, natancneje 30. marca je ižanski župnik Janez Avsenik praznoval okrogli jubilej 50 let. Clani druge zakonske sku-pine imajo svoja srecanja ob ponedeljkih zvecer in tako so mu v tednu župnikovega oseb­nega praznika pripravili po­sebno presenecenje s pogosti­tvijo in z obiskom Abrahama. Na predvecer njegovega rojstnega dne so mu gasilci ižanske župnije postavili mlaj ter z zakonci župnijskih zakon­skih skupin, cerkvenimi pevci z Iga in Pijave Gorice, Ženami dveh vasi, in Martinovimi ani­matorji zapeli napitnico, pre­pevali in pripravili pogostitev na župnijskem dvorišcu. Slavljenec je ob somaševa­nju duhovnikov daroval sve-to mašo tudi na Kurešcku pri Kraljici miru, kamor se je na sicer zimsko zasneženo sobo-to pripeljalo mnogo romarjev, ki prihajajo vsako prvo soboto v mesecu. Po namenu zakonske sku-pine darovano sveto mašo je slavljenec opravil na tiho nedeljo. Z vidnim veseljem je pozdravil navzoce narodne noše in predstavnike petih gasilskih društev, ki delujejo na podrocju ižanske župnije. Še posebej nas je veselilo, ker so se že torkovega slavja veli­kodušno udeležile Žene dveh vasi, na tiho nedeljo pa tudi gasilci nekdanje župnije Golo, ki je od januarja 2020 pridru­žena župniji Ig. Pri slavnostni maši so narodne noše in gasil­ci slavljenca v špalirju pospre­mili k oltarju, Martinov zbor s spremljajoco skupina Pol plaš-ca, Martinovi animatorji in mešani cerkveni pevski zbor s solistkama Brigito Gregorcic Lenarcic in Lidijo Sušnik pa so s petjem olepšali slovesno sve-to mašo. Clani prve zakonske skupi­ne so pripravili film župniko­vega življenja, katerega smo z zanimanjem pogledali na velikem platnu in tako še bolje spoznali Janeza Avsenika. Slavljenec je vse prisotne povabil na zakusko. Za zdra­vljico je bilo poskrbljeno z vini, cajem, kavo in sokovi, za domace slašcice in sendvice pa so poskrbele domace go-spodinje, ki so se izkazale za prave mojstrice. Vsi sodelavci župnije Ig in drugi župljani iskreno vošci-mo slavljencu in se pridružu­jemo vošcilu, izrecenemu pri sveti maši: Dragi gospod župnik! V življenju vsakega od nas je dan, ki je cloveku prav pose-ben. Vsaj en dan v letu je tak. Dan, ki ga vrne na zacetek, ker ga spomni na blagoslov rojstva. En dan v letu je tak, ko clo­vek obstane in prešteje leta, ki so minila, in ugotovi, da je ko­maj na pol poti, kot ste danes že sami dejali. Minulo sredo je bil verjetno tak dan za vas. Prav vse v našem življenju je božje delo. Vaših 50 let je božji dar ne le vam, ampak tudi nam v ižanski fari. Pred leti, ko ste prevzeli vo­denje naše župnije, smo pred oltarjem videli duhovnika, ki je izražal mir in blagost. Skozi cas pa smo pri vas opazili tudi potrpežljivost, dobrotljivost in krotkost. Sveti Pavel v zna­nem odlomku o sadovih Svete­ga Duha omenja med drugim tudi te darove, darove Svetega Duha, ki jih pri vas lahko zapa­zi naše oko. Kot duhovnik ste bili postav­ljeni pred veliko poslanstvo. V zavedanju, da je Bog mogocen v nemocnih in mocan v šibkih ter da ne pomaga popolnim, ampak nemocnim ljudem, ki vse stavijo nanj, ste mnogo komu pomagali z molitveno podporo. V psalmu št. 50 sem naš-la takole zapisano: »Kdor prav dela, bo videl Božje zvelicanje.« Za vošcilo bom uporabila kar besede dobrodošlice ob vašem prihodu na Ig: še naprej zaupajmo drug drugemu, so-delujmo, povezujmo se v miru, poštenju, iskrenosti in prija­teljstvu. Ce vam bo kdaj težko med Ižanci, vedite, da ste zdaj že nekaj let naši, mi pa vaši, in da pri tem Bog pricakuje od vas in od nas, da nikoli ne dvomimo o njegovih nacrtih. Iskreno in s hvaležnostjo vam cestitamo ob vašem roj­stnem dnevu vsi tukaj zbrani in po nas tudi tisti, ki se dana­šnje zahvalne svete maše niso mogli udeležiti. Ostanite še naprej clovek prijaznega nasmeha in božje­ga miru. Bog je prav vas izbral in poklical med nas. Bog vas živi! Andreja Podržaj Alenka Jeraj Župnijska Karitas Ig Troštova ulica 12, 1292 Ig Uradne ure Karitas Ig Župnijska Karitas Ig ima uradne ure vsak drugi petek v mesecu od 17. do 18. ure v ucilnici župnišca. Transakcijski racun župnijske Karitas Ig, na katerega lahko prispevate svoj dar za pomoc ljudem v stiski: SI56 0209 8026 0579 946 (NLB, d. d.). 10. Obcni zbor Župnijske karitas Ig I zvedli smo 10. redni obcni zbor Župnijske karitas Ig, kjer smo sprejeli porocilo o delu in financno porocilo ŽK Ig v letu 2021 ter plan dela in financni plan za leto 2022. Kljub vsem težavam zaradi koronavirusa smo tudi v lan­skem letu ves cas pomagali ljudem v stiski. Iskreno se zah­valjujemo vsem dobrotnikom, sofinancerjem in donatorjem, ki z nami lajšajo stiske ljudi. Prav posebej se zahvaljuje-mo Obcini Ig za sofinanciranje naših programov in s tem laj­šanje stisk ljudi v naši obcini. Za vso pomoc in podporo pri našem delu se iskreno zah­valjujemo predsedniku naše ŽK župniku Janezu Avseniku. Hvala za pomoc tudi kaplanu Tadeju Ložarju. Dobri Bog naj obilno poplaca vajino dobroto. Ker naša ŽK v aprilu letos praznuje 10. obletnico ustano­vitve, smo ponosni in veseli, da smo v vseh teh letih lahko pomagali številnim posame­znikom in družinam, ki so potrebovali našo pomoc. Še enkrat hvala vsem, ki ste nam v vseh teh letih nesebicno po­magali in podpirali naše delo. Zahvala dobrotnikom O b pogrebu pokojne Dani­ce Tavželj iz Iške so svoj dar namenili za potrebe Žu-pnijske karitas Ig: Slavko Žu-pec z družino, Ljubljanska c. 78, Ig in Mateja Križman z dru­žino, Logatec. Iskrena hvala. Župnijska karitas Ig Pogovor s poveljnikom CZ Obcine Ig Matejem Mahkovcem Mostišcar vam v zadnjih številkah predstavlja delovanje civilne zašcite in gasilstva. Ce smo vam podrobno odstrli pogled v življenje bivšega poveljnika, je prav, da vam predstavimo tudi aktualnega poveljnika civilne zašcite Obcine Ig Mateja Mahkovca. Pozdravljen, Matej, prosim te, da se na zacetku predstaviš obcanom in bralcem Mostišcarja. Pozdravljeni in hvala za po­vabilo na pogovor. Star sem 44 let in prihajam iz Bresta. Osnovno šolo sem obiskoval na Igu, šolanje nadaljeval na Srednji elektrotehnicni šoli ter dokoncal višješolski štu­dij poslovnih ved. Moja prva zaposlitev je bila v domacem okolju, in sicer v Kovinski in-dustriji Ig, kjer sem bil zapo­slen pet let. Poklicno kariero sem nadaljeval v Slovenski vojski, kjer sem zaposlen še danes. Sem porocen in oce dveh sinov. Kdaj te je zaneslo v gasil­stvo? Si imel kakšnega vzornika? Vsa moja družina, stari oce in starši, je bila od nekdaj pre­dana in aktivna v gasilstvu. Stari oce je bil aktiven že v združenem društvu Tomišelj-Brest ter nato pri ustanovitvi in gradnji gasilskega društva v Brestu. Tudi moj oce je bil dolgoletni tajnik PGD Brest, mama pa zelo aktivna na po­drocju tekmovanj. Gasilstvo imam tako že v krvi. Sam sem v gasilstvo vstopil že s šestimi leti. Tekmoval sem v ekipah pionirjev, mladincev in pozne­je v clanskih ekipah. Sodelova­nje na gasilskih tekmovanjih in veselicah mi je bilo vedno v zadovoljstvo, saj je bila to priložnost za druženje, zabavo in povezovanje. Predanost in požrtvovalnost ter reševanje in pomoc drugim so mi že od nekdaj blizu in upam, da se bo to preneslo tudi na rodove za mano, saj je pomagati soclo­veku najlepše dejanje. Navdu­šenje nad gasilstvom sem že prenesel na svoja sinova, ki že zagnano sodelujeta v društvu. Katere so bile tvoje doseda­nje naloge in funkcije? Že v zgodnji mladosti pri dvajsetih letih sem prevzel funkcijo poveljnika Prostovolj­nega gasilskega društva Brest, ki sem jo opravljal vec kot 10 let. Vmes sem bil nekaj let tudi podpoveljnik društva, vsa leta pa sem bil tudi v upravnem odboru Gasilske zveze Ig. V želji po napredku in spre­membah v vasi sem bil en mandat predsednik Vaškega sveta Brest. Kako koordiniraš delo v službi, z družino in prosto­ voljstvom? Moram priznati, da imam sreco, da tudi žena prihaja iz gasilske družine in lažje ra­zume, koliko prostega casa je treba žrtvovati, da vse skupaj uskladiš. Tako gasilstvo kot tudi zdaj civilna zašcita vza-meta precej prostega casa, ki bi ga lahko namenil družini in drugim aktivnostim. Vendar je mnogo lažje, ce z veseljem opravljaš to poslanstvo in vi-diš pozitivne rezultate opra­vljenega dela. Za tabo sta že dve leti vodenja štaba CZ, kako gledaš na ti dve leti? Vodenje sem prevzel od predhodnika Toneta Pucihar-ja, ki je bil velik clovek na tem podrocju. Od njega sem se og­romno naucil. Stopiti v njego­ve cevlje ni bilo lahko. Zacet-no obdobje je bilo zame zelo težko, saj sem se moral sez­naniti z zakonodajo, odloki in drugimi predpisi na podrocju civilne zašcite. Nova funkcija mi je prinesla tudi ogromno odgovornost, saj lahko vsaka nepravilna odlocitev povzroci negativne posledice. Zato sem vesel, da imam okoli sebe ljudi, ki so vredni zaupanja in dobro podkovani vsak na svojem po­drocju. Kot na vseh podrocjih se clovek tudi tukaj ves cas uci, spoznava nove stvari in se vedno nekaj novega nauci. Po-leg vsega tega pa nas je kmalu po zacetku mojega mandata prizadela še epidemija covi­da-19. Ker se z epidemijo in vi-rusom še nikoli nismo srecali, so bili zacetki težki in naporni. Kako meniš, da smo se kot obcina odrezali v casu prve epidemije? Epidemije, tako kot ves svet, tudi mi nismo poznali. Zahvaljujoc angažiranosti in hitremu odzivu vseh v štabu smo v tem casu zelo hitro za­vihali rokave ter se odzvali na zacetno situacijo. Vsi vpleteni smo vedeli, da moramo ravnati tako, da bo zdravstveni sistem zdržal. Oskrbeti je bilo treba vse, ki so to potrebovali. Kot vsi smo imeli tudi mi zacetne težave pri dobavljanju zašcit­ne opreme, zašcitnih mask in razkužil. Cene na trgu so zelo poskocile, z dobavo smo bili omejeni. Opremo smo zago­tovili za potrebe zdravstvenih in oskrbovalnih služb v obcini. Vseh potreb sicer nismo mogli popolnoma zadovoljiti, vendar je menim, da smo delo opravili na visoki ravni, verjamem pa, da se najde kdo, ki z našim de­lom ni bil najbolj zadovoljen. Da smo epidemijo dobro obvladali, je eden najvecjih uspehov našega skupnega dela. Kako je epidemija vplivala na aktivnosti na podrocju zašcite in reševanja? V štabu civilne zašcite smo ljudje, ki nismo v funkciji za­radi štaba, ampak zaradi vas, obcanov Obcine Ig, da smo vam na razpolago predvsem v situacijah, ki jih sami ne mo-rete rešiti. Še posebej je bila težka preizkušnja epidemije, ki še vedno ni cisto za nami. Menim, da smo se ljudje v tem casu malo oddaljili drug od drugega, ni vec povezanosti, hkrati se bojim, kako se bo to kazalo v prihodnje. V tem casu je bilo zelo malo oziroma sko-raj nic tecajev, izobraževanj in vaj, ki so nujno potrebni na podrocju zašcite in reševanja. Vendar sem optimisticen in preprican, da se bo s sprošca­njem ukrepov življenje vrnilo v stanje pred epidemijo, s tem pa se bosta vrnili aktivnost in medsebojna povezanost. Kako gledaš na razvoj civilne zašcite v naši obcini? Imel sem sreco, da sem prevzel štab civilne zašcite v dobri kondiciji. Odzivi na ne­nehne izzive kot so poplave, neurja in požari so bili vedno dobro organizirani, s cimer smo preprecili hujše posledi­ce. Dokazal se je pomen hitre organizacije, usklajevanja in ucinkovitega delovanja civil-ne zašcite v povezavi s tesnim sodelovanjem z Gasilsko zve­zo Ig. To sodelovanje moramo vzdrževati in še naprej krepiti, povezanost vseh reševalnih služb v naši obcini, da se naše življenje cim prej vrne v usta­ljene tirnice. Trenutno že nacr­tujemo naslednji tecaj, in sicer za bolnicarja. Kaj bi si v prihodnje še želel na podrocju civilne zašcite? Popolne varnosti in zašcite nikoli ne bomo mogli doseci, lahko pa stremimo k vecji var-nosti naših obcank in obcanov s preventivnimi akcijami, izo­braževanji in ozavešcanjem na podrocju civilne zašcite. Ob tem vabim vse mlade, ki ima­jo interes, da prispevajo nekaj dobrega v skupnost, da se nam pridružijo, lahko kot gasilci, bolnicarji ali clani civilne zaš-cite, vedno so dobrodošli. Imaš poleg službe, prosto­ voljstva, tudi kakšen hobi? Vsekakor mi služba, zaradi katere sem velikokrat tudi vec dni odsoten, vzame precej casa in energije, vendar pa mi jo družina znova povrne. Z druži-no se radi podamo na kakšen izlet ali potovanje, kjer si sku­paj naberemo nove energije in moci za to vcasih tudi stresno delo. Zelo rad se družim s pri­jatelji, s katerimi ob nedeljah spijemo kavico, obujamo spo-mine ter poklepetamo o teko-cih stvareh. V toplejših dnevih se rad s sinovoma in necakinjo s kolesom ali peš povzpnemo na Planinico ali Krim. Kaj bi na koncu sporocil našim obcanom? Ižanci in Ižanke smo vedno znali stopiti skupaj in prepri-can sem, da bomo to znali tudi v prihodnje. Zavedam se, da morda kdo izmed vas z našim odzivom in delom ni bil vedno zadovoljen, se bomo pa tudi v prihodnje trudili pomagati obcanom. Za lastno varnost, varnost drugih ter zašcito pre­moženja lahko najvec naredi-mo sami, z izobraževanjem na tem podrocju ter medseboj­nim sodelovanjem in pomocjo. V prihodnje si želim cim manj dogodkov, pri katerih bi bilo potrebno posredovanje siste-ma zašcite in reševanja. Matej, hvala za tvoj cas in pogovor. Želim ti uspešno delo poveljnika civilne zaš-cite in dobro sodelovanje z vsemi iz gasilskih vrst. Naj nas povezuje skrb za skupno dobro vseh obcanov. Andreja Zdravje Arhiv Mateja Mahkovca Ižanska mladina se vraca v gasilske vrste Po krajšem premoru ižanski gasilci spet kre­pimo svoje mladinske vrste. K vpisu vabimo vse ot­roke, stare med 6 in 14 let, ki se želijo preizkusiti v gasilstvu in se med sabo aktivno družiti ob cetrtkovih popoldnevih. Obljubljamo zabavo pod vodstvom izkušenih gasilcev, ki so tudi sami starši majhnih otrok. Na željo otrok se bomo udeležil razlicnih gasilskih tekmovanj, tudi orientacije in smucanja, predvsem pa bomo tedensko poskrbeli za zabav-no druženje. Skupine se bodo oblikovale na novo in prav vsak bo imel možnost, da po­kaže, kaj ga zanima. Starši, ne skrbite! Vaši ot­roci bodo v dobrih rokah. Pri nas se ne bodo naucili le pomoci drugim, temvec tudi medsebojnega sodelovanja in K vpisu ste poleg otrok va-ob 9h zjutraj. Vrata vam bodo Z gasilskim pozdravom, na moralnih vrednot, predvsem bljeni tudi vsi zainteresirani široko odprta! pomoc! pa jim želimo približati tradi-starši in drugi obcani. Pridružite se našim vrstam Vec informacij: 040/290­cijo ižanskega gasilstva ter s Pridružite se nam vsak cetr-ter s tem zagotovite nesebic-909 (Jan Bukovec)tem ohraniti 'Ižansko pažarno tek ob 17h v gasilskem domu no pomoc na Ižanskem tudi za abrambo' tudi za naslednje ro-na Igu. Tam nas najdete tudi naše naslednje rodove. Sekcija za mladino dove! vsako prvo nedeljo v mesecu PGD Ig • ŠPORT /////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// 7. memorialni turnir Vesne Rožic in 18. mladinski turnir Ig 2022 N a Igu so se v sobo-se virus širi in lahko prepreci je bila stalna clanica sloven-to, 19. marca, na ša-sodelovanje tako igralcem kot ske mladinske in pozneje tudi hovskem turnirju v organizatorjem. Zato smo bili clanske ženske reprezentance, spomin na Vesno Rožic in na prijetno preseneceni, da se je nastopala je na mnogo prven­mladinskem turnirju ponovno turnirja kljub vsemu udele-stvih doma in v tujini ter tudi zbrali šahisti. žilo 123 igralcev, kar je sicer na razlicnih odprtih turnirjih. V okviru obcinskega pra-manj kot na zadnjem predko-Dosegla je vec odmevnih re-znika je Šahovski klub Ig orga-ronskem turnirju, pa vendar zultatov, od naslovov držav­niziral veliki šahovski turnir. pomeni lepo številko za turnir. ne prvakinje v mladinskih in Po dveletnem premoru zaradi Poznalo se je, da se dogod-clanski konkurenci do 4. mesta slabih epidemioloških razmer, ka v takšnih razmerah težje na evropskem mladinskem pr-ko se je tudi šahovsko dogaja-udeležijo tujci. Tako so prišli venstvu med dekleti do 18 let nje v veliki meri preselilo na štirje iz Avstrije in mednaro-do naslova prvakinje Sredoze­splet, smo ponovno priredili dna mojstrica s Hrvaškega. Je mlja l. 2004. Za reprezentanco tradicionalni mladinski in Ves-pa udeležba zagotovo znak, je – ob hkratnem študiju medi­nin spominski turnir. Prireja-da si šahisti želijo igre v živo. cine – igrala na vec evropskih nje tovrstnih dogodkov še ved-Mnogo udeležencev se Vesne in svetovnih prvenstvih ter ša- Prva poteza: župan Janez no nosi doloceno tveganje, saj spomni iz šahovskih partij, saj hovskih olimpijadah in pokalu Cimperman Zmagovalca Lara Janželj in Zmagovalci (z leve): Domen Tisaj, Jure Borišek, Zmagovalke (z leve): Petra Kejžar, Lara Jure Borišek Jure Plaskan Janželj, Vesna Mihelic Mitropa. Tudi pri tokratni izvedbi smo obdržali ustaljeni proto­kol. Po pozdravnem nagovo­ru, ki ga je izpeljal župan naše obcine Janez Cimperman, je ucenka OŠ Ig Ajla Beganovic prebrala povzetek iz Vesnine­ga spisa Kaj mi pomeni šah. Do zdaj je vsak memorialni turnir obiskal selektor moške reprezentance mednarodni mojster Matjaž Mikac, ki je bil vec let tudi selektor ženske re-prezentance. Letos je bila go-stja na odprtju tudi sekretarka Šahovske zveze Nina Rob, do-godek pa je k ogledu pritegnil tudi nekatere naše sokrajane, kar je navsezadnje eden od smislov velike prireditve v kraju. Po napetih dvobojih na ša­hovnicah je koncna zmaga ponovno pripadla velemojstru dr. Juretu Borišku, drugo mes-to je osvojil mojster Domen Tisaj, ki je bil hkrati tudi naj­boljši mladinec, tretje pa moj­strski kandidat Jure Plaskan. Za Jureta Boriška je turnir na Igu prakticno edini odprt tur­ku, odigranem v spomin na Vesno, iz srca želimo vsi nje­govi prijatelji. Nagrado za najboljšo žensko je prejela mednarodna mojstri-ca Lara Janželj iz Šahovskega kluba Ig, ki je zasedla 10. mesto v absolutni razvrstitvi. Nagrade memorialnega tur­nirja so bile razpisane za naj­boljših 10 v absolutni konku­renci in za najboljših 10 žensk. Turnir je štel za 18. mladin-ski turnir Ig 2022. Podeljenih je bilo 10 kompletov medalj v kategorijah do 10, 12, 14, 16 in 20 let, loceno za dekleta in fan-te. Med mladinci je bil najbolj­ši Domen Tisaj, ki je v skupni razvrstitvi zasedel drugo mes-to. Najboljša mladinka je bila Vesna Mihelic. Sojenje je vodil mednarodni šahovski sodnik Bojan Arzen­šek s pomocnikom Francom Poglajnom. Ižanski šahisti so se solidno odrezali. Najboljši trije so bili Jan Župec, Igor Jelen in Jaka Cop. Vsi rezultati in bilten tur­nirja so dosegljivi na spletni strani: https://www.sah-zveza. na tradicionalnem šahovskem dogodku. V veselje nam je bilo, da so bili tudi najmlajši udele­ženci izjemno sodelovalni. K prijetnemu vzdušju na turnir­ju je poleg sodelujocih prispe­vala tudi lepo okrašena dvora­na. Zaradi gostoljubnosti vseh sodelujocih pri izvedbi (pod­porniki ŠK Ig, sodelavci OŠ Ig, PGD, ki so posodila mize ter številni drugi) poteka turnir v prijetnem vzdušju. Želja organizatorjev, da bi takšen turnir postal tradicio­nalno druženje ljubiteljev ša­hovske igre, se je letos ponov-no uresnicila. »Skupna dejavnost nas to-rej združuje in šah je resnicno to!« Tanja Bakan Rožic Franc Poglajen nir v pospešenem šahu, ki se si/prireditve/festival/169 . ga zadnja leta udeležuje, saj Veliki turnir nam je tudi le-mu naporna poklicna pot ne tos uspelo izpeljati brezhibno omogoca dovolj prostega casa. in poželi smo pohvale udele-Zato je bil zelo vesel, da je sla-žencev. Udeleženci so izžare­vil že petic zapored, hkrati pa vali zadovoljstvo, da se po treh mu zmago prav na tem dogod-letih ponovno lahko srecajo Statistika turnirja: Velemojstrov = 1, Mednarodnih mojstrov = 3, Mednarodnih mojstric = 2, Mojstrov FIDE = 6, Mojstric FIDE = 4, Nacionalnih mojstrov = 1, Nacionalnih moj­stric = 1, Število federacij = 3Število igralcev = 106, Število igralk = 17, Vseh skupaj = 123 Zahvala Iskreno se iz srca zahvaljujemo vsem, ki ste si prizadevali za izvedbo in požrtvovalno sodelovali pri organizaciji 7. me-morialnega turnirja v spomin na našo Vesno Rožic. Clani Ša­hovskega kluba Ig, ki ste namenili svoj cas za pripravo turnirja kljub osebnim okolišcinam, sodelavci Osnovne šole Ig, pisarne Šahovske zveze Slovenije, župan in Ajla z uvodnimi besedami ter vsi drugi podporniki, ki ste poskrbeli za ureditev dvorane in okolice ter za odlicno izvedbo prireditve. Brez vseh vas in drugih, ki jih niti ne moremo posebej našteti, memorialni tur­nir ne bi bil ponovno izjemen šahovski dogodek v Sloveniji. Hvala vam, Tanja, Adrijan in Samo Rožic Ižanski karateisti uspešni na državnem prvenstvu K onec meseca februarja prvaka. zalo na dober rezultat vseh Vsem skupaj iskrene cestit-so se trije clani doma-Tekmovanja, ki je bilo orga-tekmovalcev, v finalu se je to ke ob odlicnem uspehu, po-cega ižanskega karate nizirano v Polzeli, se je udele-le še potrdilo. Nika je postala hvala gre pa tudi staršem, ki kluba udeležili Državnega pr-žilo 20 para karateistov, ki so državna para karate prvakinja vztrajate na poti, polni izzivov.venstva v para karateju Karate bili razdeljeni v šest kategorij. pri dekletih do 16 let. Anže je zveze Slovenije. Svoje nastope Nika, Anže in Mark so izvrstno v kategoriji oseb z Downovim Matej Kabaj, prof., so odlicno opravili, saj smo na nastopali vsak v svoji katego-sindromom prepricljivo zma-glavni trener kluba tekmovanju dobili dva nova riji kat. Že v kvalifikacijskem, gal, Mark pa je osvojil drugo državna prvaka in enega pod-prvem krogu nastopov je ka-mesto pri moških nad 16 let. Celodnevni vzponi na Krim T udi letos smo uspešno izvedli ce-Tovrsten nacin življenja imamo namen Janko Purkat lodnevne vzpone na Krim. Sobota, nadaljevati ter ga promovirati tudi dru­ 26. marca, nam je bila naklonjena, gim. pa saj smo to že nekaj mesecev prej napo­vedali. Že ob 3.30 se je ducat pohodnikov odpravilo proti našemu Krimu. Zatem so sledili posamezniki ali pari, ki so si zadali vsaj trikrat v enem dnevu premagati 800 m do vrha. Dokazali smo si – vsaksebi – da sta nam gibanje in šport pomembna v vsakdanjem življenju. Kar 19 nas je napra­vilo vsaj tri vzpone, 10 po štiri, ena pred­stavnica pet in trije po šest vzponov, to je 4.800 m vzponov v enem dnevu. Še najvec pa je bilo takih, ki se jim želja po vsaj treh vzponih ni uresnicila in so ugotovili, da bodo morali narediti v prihodnosti še vec. Najpomembneje je, da smo dogodek kon-cali v veselju vseh udeležencev ter brez nezgod. Zagotovo je bilo kar nekaj utru­jenosti, a to je dobro in koristno. Skrbniki Doma na Krimu so pohodnike nagradili z brezplacnim cajem, za tri vzpone pa z eno­loncnico. Dogodek je financno podprla tudi zavarovalnica Vzajemna. Vabljeni na predvolilni golaž v sredo, 20. 4. 2022, ob 17.00 na parkirišcu pred gasilskim domom Ig. Pice iz krušne peciSolate Testenine Jedi po narocilu Oglas vsebuje 4 kupone za 10% popust ob enkratnem narocilu. Popusti se ne seštevajo Nudimo vam odkup vseh vrst GLS tako listavcev kot iglavcev po konkurencnih cenah in zagotovljenemu placilu. Prav tako nudimo tudi posek in spravilo lesa. BAZA predstavlja mlado, dinamicno, energicno nepremicninsko agencijo, z ljubeznijo do fotografije, arhitekture, notranjega oblikovanja, dela z nepremicninami in ljudmi. Prišla pomlad je na tvoj vrt, kjer pticki žvrgolijo, in rožice cvetijo, a tvoje delovne roké vec jih ne béro. V miru si odšla, nam pustila delcek si srca. ZAHVALA Med svojimi najdražjimi je zaspala naša draga ANGELA PODLIPEC Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrecene tolažilne besede, tople stiske rok, darovane maše, cvetje in svece. Iskrena hvala gasilkam in gasilcem PGD Golo in Škrilje, ki ste drago mami ponesli k vecnemu pocitku. Zahvala gre tudi govornikoma Jožetu Virantu in Mateji za ganljive poslovilne besede, zdravnici Mariji Štefancic Gašperšic in njenim sodelavkam, patronažni sestri Ingrid, županu Janezu Cimpermanu in njegovim sodelavcem, GZ Ig, DU Ig, KD Mokrc, kaplanu Tadeju Ložarju, Rozi Virant ter Pogrebnemu zavodu Vrhovec in njihovim pevcem za pesmi slovesa. Življenje je kot reka, ki v morje se steka ... Vsi njeni • VABILA ///////////////////////////////////////// • KOLEDAR PRIREDITEV ///////////////// Mali oglasi so brezplacni in jih sprejemamo na naslov: Obcina lg, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig ali na elektronski naslov: mostiscar@obcina-ig.si. Rok za oddajo malih oglasov za objavo v prihodnji številki je 5. maja 2022. Dream in English: Treasure in the Orchard MKL – Knjižnica Ig Ustvarjalna delavnica za otroke Labirint Muce Copatarice MKL – Knjižnica Ig Predavanje Prazgodovinsko naselje Pungart nad Igom Društvo Fran Govekar Ig Cemažev pohod v Šcurkov graben Društvo Zapotok Mož najblažjega srca Društvo Fran Govekar Ig Kresovanje z ansamblom Prebrisani muzikanti PGD Vrbljene - Strahomer Predavanje Kako se pripraviti na potovanje MKL – Knjižnica Ig Potopisno predavanje Kolesarsko popotovanje po Srednji Ameriki Društvo Fran Govekar Ig Letni koncert Moškega pevskega zbora Ig Društvo Fran Govekar Ig Spoštovani oglaševalci! Ponujamo vam možnost zakupa križanke, ki jo lahko prilagodimo vaši dejavnosti. Namesto klasicnega oglasa se predstavite v križanki! Za podrobnosti pišite na mostiscar@obcina-ig.si. Mostišcar 03 | April 2022 39