ft, 163 MMm (Ititi rtffliftđl li jitf* ^^ IrUjt. izvzeali poodrfjek,; A Hrt e». ^ V A«išk«ga lt. 20. I. Dxj«iTaf>WJJop s & JtfSm $ piiftA iv ne tpT«{emafo, vjg^^ frreL F. P«rc. — Lastnik thkara tMk n mctec L 7.—, 3 mesece L 32.— in eele Uto L 60.-. Ca inozemstvo »«tcčoo S Kr ve£. — Telefon uredni* v. i. uprave St. 11-57. ^rv AMteUc 12. julija IMS. Posamezna številka 20 cent Letnik L cDINOST Posamezne Številke v Trstu m okolici po 20 cent. — Oglasi se računajo v Cirokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent ocmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L *—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2.—. Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2.— Oglasi naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška Asiikega Stev. 20. I, nad. — Telefon uredništva in uprave 11-5? Narodna duia m pazkt bodo morali voe drugače ko do-sedaj, kaj da bodo pisali. Značilno je, da je tudi občinski konjar m Dolini, imenovan od oblastev, oboutU dolžnost, da se pokloni pred spominom bil podpisan tudi sporazum. Zapisnik bo j izročen Pašiću v odobritev. Jutri se sestane kktb stranke. Na tem sestanku predsednik Pašić priporočal pravljal o Za jutri ali pondeljek se stop vlasfce. V sredo bi bila vlada večletnega župana te občine, svobodno izvoženega po volji ljudstva, pokojega tfosipa Pangerca. In značilno je, da tudi Irraški < Picoolo» ni mogel drugače, nego da je. omenivši njegovo smrt, objavil besedo priznanja. Ta priznanja možu takega kova, kakr-Sen je bil pokojni Josap Pangerc, imajo, če se poglobimo v razmišljanje, globoko pomembnost. Predočimo si Pangerca — -favnega delavca. Ljudstvo mu je pokla-ojaio svoje zaupanje. poverilo mu je upravo svoje občine- in poslalo ga je v deželni zbor kot zastopnika svojih interesov in borca za svoje pravice. In Pangerc je z vsem sv ojim delovanje«! opra- j kalov in radsćevcev) že dovršeno vićii to zaupanje v polni meri. Njegova pot»V (ej vladi bodo dobili radićevci je bila rsekdar prema in ravna. nikoli in fejie. med tmi:nWireiv: pted nikomer ni prikrival svojega mišljenja, pc v sod in vsekdar je bil njegov nastop narodu svojemu brezpogojno udanega sinu. Pangerc je bil borec z odprtim vi-zirjem, svojo dušo je nosil na ctfani, duša njegova je bila odprta knjiga. In narod mu je bi! hvaležen za njegovo j bo udanost. zvestobo in neustra^enosi v j vlada borbi. Zgovoren izraz te hvaležnosti so bile ponovne izvolitve na vodilna mesta v občir^kero, socijalneoi m političnem življenju. Pangerc je bil veren tolmač mišljenja ljudstva pred vnanjim svetom in v ukrotiti maroških vstašev. Če primerjamo samo materialno moč obeh nasprotnikov, potem nam je slabost Francije nerazumljiva« ,, . ____ . . .. . . , toda v vsakem družabnem gibanju igrajo ve. V skupsemi sami krik, prepir m pretep, j liko vIo^ tudi moraIne siIe To poslednje nam kadar se prepirajo samostojni demokrati;^ upoštevati, ako hočemo razumeti skoraj fa-BEOGRAD, H. (Izv.) Danes sta se vrši-, Lokinićer« afera jz radioevci in radikali z zemijoradniki. Tu j talno nemoč velikana, ki ga strahuje pritli- u J-1 i* - j/' -i _t -L ur , t . .1 , M nobenega obzira, tu je nasprotje vecoo. i kovec. Kje so torej vzroki, da vodi Francija la med radikali tn radiceva 2 sestanka in Narodna skupščina se ym sestala ob 9.30. J In vednQS ist{ 'sUnci nastopajo kot! to kolonijalno vojno tako malo odločno in da s tem so bila podajanja medt zastopniki f pos4anec Radpsavlje^ć je starH nujenakter* c*daj ko ^ razpravlja Lukintćeva s« vleče tako dolgo brez nikake odločitve ^cibeh strank zaključena. Podpisan £ billprediog! da davoH državaa podpora po, je^osehno ^^ za hrupne Lr Nfil>rej si oglejmo materialne težkoče. zapisnik pogajanj; nekater, trdijo, da je toči poškodovannn krajem. Tudi ^odanec "ei>jre j^er radićevci Obtožujejo in sa- Ysfka v°I®a stane denarja, tako tudi ta. Kenselja je stavil predlog, naj držaji po- ^Jtoj^i demokrati odgovarjajo s proti-*Tako Je moraIa ravno tc dni Zaključek posojanj med radikali in raliM Pita ostggkii utrnit vMe — MiM in h mznri Lukinićeva afera kredit 180 miljonov to ni ne prvi kateri se vršijo , — — , - , * . - . o-----— r---pripravnih kra* . . - . \r j^ii^i > Nato ie bil izvoljen preiskavami odbor, ^v ^ usode sporazuma. Če ostane vladaijev za zasede. vProti zapadu pa je vročina ^ ZZ^r/d^Zu^r^ preišče delovanje nanistra Li^inića. nacionalnega bloka, potem bo afera z de-; taka da je treba velikega napora za majhne ^ e * iV o*1150' so biH "voljeni naslednji poskoci: mis^o ministra Lukiniča odpravljena. V i »spohe. sporazumu z raAUtaii. t__________,_____ 1 . ____v:____vzdržuje v Maroku, ieije, med te*si portfelj minislrsitva za 90- t , .1 j^i , cnahio politiko, prosvete in agrarne refer-! v ^ 20 fet na- Par podlU^v ^ vzrok dviga me. Zadnji portfelj bo baje Zavzel Pavle ro^i Bknpsouu. - Radić. Nadalje dobijo radićevci 3 državne, Prif^dnjaseja sku^šoaese^v podtajnike in enega izvenpaHamentarnega -pondeljaK. Na svetovalca v finančnem minisirstvu. Ker dnevni red pride interpelacija posiaeca Smodeja o priklopitvi Av- viaciti veiiKa nestrpnost, ker se vesta o repoiane se je amteiin cKK>or nonsir u-on^tuti ii.itu. — cnuicu wiv, n sporazumu niti ne demenlira^ niti ne pc-;tuiral in bil poslanec Valošević izvoljen za pokritje izre«feiih dohodkov, trjujejo. Zdi se, da so radićevci sprejeli za predsednika. ! 2. Prer^ua za L 1925.-26. je vse pogoje radikalov, ker jim gre v prvi vrsti za to^ da pridejo na vsak način na vlado in da rešijo Radića iz ječe ter svo^a ena jc jz prav raz-najeti in plačani drugič zamore! in tretjič francoske čete. Vse te čete imajo za poveljnike francoske častnike, kar se razume dinarja, i samo ob sebi. Že iz tega je razvidno, da ne Fmančiio njinistrstvo je objavilo intere-jmore taka vojska uspešno nastopiti proti santae številke e državnem gospodarstvu.: vstašem, ki branijo svojo posest Po večini (SteviSke v m&iionih dinarjev.) ■ ob.s]°ia vfi&ka iz plačancev in polsužnjev. Ko 1. Proračun za L 1924.-25. Proračunjenij fnde do boJev; Y bližini, ]e umevno da so Ri- rimer za toiSlte druge, ki se postajajo v prve vrste .narodnega snovanja! Kdor se odkrito in brez strahu uveljavlja v javnem življenju •v°i^ga naroda, je — zapisan v črno knjigo. Ne le njegovo javno delovanje, ampak tudi njegovo zasebno življenje je neprestano pod nadzorstvom paznih in strogih Cčes. Tudi v sedanjih časih se ponavljajo poizkusi, da bi se taki javni delavci postavili pred ljudstvom v krivo luč, da bi se ustvarilo navzkrižje med voljo ljudstva ;.n nameni njihovega javnega delovanja. • Toda tudi danes ostajajo taki poizkusi brezuspešni, izvzemši nekoliko sporadičnih nečastni slučajev. Zdravo jedro ljudstva zaupa,slej ko prej tistim, ki nosijo v sebi narodno dušo in ki postopajo ' ' ^ kakor jim veleva ta duša — brez '1 u pred črno knjigo. Oni, ki nam kro-, usodo, naj modro upoštevajo že gori označeno dejstvo, da so predstavniki avstrijskega režima s svojimi metodami iz-p&dkopavaii zaupanje ljudstva le — do niih samih!! To jim bodi v svarilo! V pouk jim bodo Časti, ki jih je izkazalo ljudstvo Pangercu na manifestanten način povodom njegove smrti, vsi tisti prisrčni izkazi priznanja- in hvaležnosti. Ko so zems*e ostanke tega zaupnika ljudstva izročali zem./j, je govorila prava in pristna narodna duša. Njen govor je bil tako silen1 «n nepremagljiv, da so se mu morali pridružiti tudi zaupniki naših sedanjih gospodarev! V naso in njihovo korist bo, če bodo hoteli poslušati in uvaževati glas narodne duše! Primer Pangerčev pa bodi v pouk tudi našim sodržavljanom druge narodnosti. Saj to ravno je, čemur se moramo najbolj čuditi, da v italijanski javnosti ni razumevanja za srčne utripe našega narodno-za-vednega ljudstva. Nerazumljivo je, da oni, ki jim je glavna karakterna poteza ta. da to, kar jim kipi v narodni duši, vre iz nje kakor sii'eai val — da ravno ont ne morejo temi tudi načrta j€S zakonskih načrtov, med Za tiskovni zakon Popoldne so se sestali načelniki opozicije. Seje se je udelefil tudi Pavle Radić," ka pa ni hotel sporazuma Zaiža^e kvoaifc BEOGRAD, 11. {Izv.) uaaes sc , __ _________ _ _______________a , t , toda kako priti do teh čet. Katera francoska vlada bi si upala zahtevati novih čiovešk h * iair žrtev od francoskega ljudstva, ki je v vojn: tore? 4.915, tako krvavelo! Denar se utegne še dobiti. , . - - - n^j 4 Držamfci drok^kf. Dohodki monopola; toda ljudi ne več. Prvič je težko verjetno, da Ureditev proseU m »o*. | &Q ^ mcsec predvideni s 158, | bi Francozi £li, drugič ne smemo pozabiti na a3***" Jfafo so 187 milJ^oao.v. ! komunistično propagando, ker komunisti bi »niči nodaH nik«Jrih dl^ 1't ^.P0**^ \lm Y.iPirotu so 4 se zaJ • En »k porast so <Žale tudi carine, nepo- znali strahovito izrabiti kakšno moreb tno M 1 «5,av iJ f de ključila pogajala za P^aeU med | , trošarina docim so dogodki mobilizacijo. Obramba lastne dežele proti tuji . Na sestanku so razpravljat le Jugoslavije n Bolgar^ Bolgarski delegati so , f,? <»vkim trošarina, oocim so taomociKi :-----... . --------- , . , __ ,----- o delovanju narodne skupščine. odpotovali. od taks padli. 5. Držarvni dolge vi. Predvojni dolgovi ; znašajo 2.217, vojni 15.312, povojni 6.054, ' invaziji je povsem nekaj drugega kakor- pa krvavenje na oddaljenih poljih afriških kolonij. redila, da se Palatinu. Pogreb se je vršil danes ob 17. uri in sicer v cerkev S. Maria Nuova, kjer ostane truplo, dokler se ne pripravi grobnica na Palatinu. o C ■ , 1 „ , .. .. , ... r. r, ' ■ ■ Artilerije, municije, letal in drug h vojnih ben. Bom ho pokopan na Palafenn cionalnega bloka na krmilu. Fo mnenju. po innsbruškem sporazumu 1353, vsi; pripomočkov morejo Francozi v velikanskih RIM, 11. Vlada je sporazumno z ministrom J samostojnih demokratov bi bilo samo to, 24.938 in znaša letna anuiteta 467 milijo-j množinah prenesti v Afriko, toda vse te za notranje zadeve in naučnim ministrom od- j mogoče, da bi se v vlado nacionalnega; ^ov dinarfev. (Računano po dnevnem kur-j tehnične priprave ne izdajo nič brez navdušen. Giacomo Boni pokoplje na bloka pritegnili tudi radićevci. zsu od 30. junija.) i šene in strumne infanterije. Vkljub vsemu teh- Značilna je izjava g. Pribičeviča. v beo- 6. Leteči dolgovi. Boni državne blagajne:! ničnemu napredku v vojni spretnosti sta grajskem «Vremenu», V tej izjavi pravi' za železniško ministrstvo 66, za ostala; °sebna hrabrost in množina človešk. materiala g. jPribičević z vso Odločnostjo, da ima ministrstva 53, 6 odstotni boni, emitirani šc/edn° neprecenljive vrednosti Tega ne kategorične izjave mer<^ajnih faktorjev ,v Ameriki 171 milijonov. jnadomesh nobena masma Morda bo kda, , . ^T j i , . ,.' ! v T. . pozneje v tem oziru drugače, toda danes so radikalne strpke, da se sploh ne našli na Neplačani računi: zelezmsko mm. 220, i potrebni v vojni še srčni ljudje poleg mrzle n kako kombinacijo brez samoetojnah de-:vojno 202, ostala 30 mdlijomav. I mrtve tehnike. mokratov. Razen tega da ve pozitivno, da »Neplačane razHke uradniških plač 744 Glavno mesto francoskega Maroka je Fez, pristojni faktorji nart-dno-radikalne stran- j milijonov. 'kjer je sedež sultana, ki je seveda Francozom ke (to je šef stranke, g. Pašić, glavni odbor ; 7. Na račun reparacij je biio prejetih od pokoren in torej vladar zgolj po imenu. Njega stranke in poslanski radikalni klub) niso, N e m č i j e 15,844.488 zlatih mark, od!in drugih odličnih domačinov se Francozi storili nobenega sklepa tflede koalicije z! Bolgar <9ke po neuillvskem miru 215' P°služuiejo, da z njihovim vplivom drže v radićevci brez samostojnih demokratov, i milijonov 575.960 dolarjev in 23 571 ton! ^trahH liudslY°^ Toda to ljudstvo postaja neza- — ^ ».dnvni.nn ima ^bd el Ivrim srečo v Angleško mnenje o sen. Bonifu. LONDON. 11. Vsi listi so prinesli vest o smrti sen. Boniia. Vesti dostavljajo različne komentarje. Daily Telegraph» piše: Izginil je mož, ki je poznal Rim boljše kakor vsak: moderni arheolog. * «Times» prav : Nikdo ni dosegel sličnih uspehov v rimski arheologiji. Giacomo Bossi je izvabil besedo iz starodavnih rimskih kamnov. Zboljšanje duhovniških plač. RIM, 11. Pravosodno ministrstvo sporoča, da se bodo poviški duhovnišk h plač, ki so bili dovoljeni z ukazom-zakonom 31. marca 1925. od 1. aprila dalje, izplačevali obenem z nakazilom plač za julij. Ti poviški se niso mogli precej izplačati, ker ima verski fond zelo malo uradnikov na razpolago. Prisega novih ministrov. PISA, 11. Danes ob 7. uri je prispel iz Genove minister za narodno gospodarstvo on. Belluzzo. Ob 8.15 se je pripeljal iz Rima novi finančni minister conte Volpi v spremstvu državnega podtajnika cn. Suardo. Ob 9.30 so vsi trijs odpoicvali. v S. Rossore, kjer sta nova ministra položila prisego v roke kralja ob 10 uri. Mfnistra in državni podtajnik so ostali pri kralju na ofcfdu. Ob 13.22 sta conte Volpi n Suardo cd; otovala proti Rimu, on. Belluzzo pa se \e cdp( Ijal z avtomobilom v Viareggio. Angleška mornarico v Genovi GENOVA. 11. Danes je priplula v tukajšnje pristanišče -divizija angleške mornarice, divi-ztjo tvorijo: admiralska ladja Iron Duke, 2 križarki in 5 podmornic. Diviziji poveljuje admiral Michel Hodus. J Angleškim mornarjem se pripravljajo te dni velike manifestacije. dovoljno, vojni. odkar je Izjava g. Pribićevića je torej jasna, P® ^.^T P°sest Maroka resnično ogro- drugi strani pa so jasne tudi izjave radi-11*^3. je plačala dalje Bolgarska 1,960.000, žena. Same to še manjka, da se uprejo Maro-ćevskih delegatov. | zlatih kankov in dala v naturi koruze za! kanci južno od rifanske fronte, pa bi imeli K<4o ima prav? — Nemogoče je izreči' 1,102.900 zl. frankov. Od M a d ž a rs k e ■ Francozi obupno stališče, točne sodbe in tudi najbolj vestna analiza! Je bilo sprejetih 103.090 ton premoga. 1 Abd el Krim, ki je sam študiral v Madridu, dogodkov ne privede do jasnosti. Odloči-! 8. Narodna Banka. Podlaga v kovanem' P°zna dobro moderno vojno taktiko in tehni-tev je namreč v rokah g. Pašića. Kakor bo i zlatu je narastla od *4 milijonov v 1. 1922 naj ko.' ,tu
  • a do sporazuma z radićevci podpredsednik prog širino 0.60 m 482 km. Za leto 1924 veljajo številke 5.510, 2.262 in 482 km. 10. Vloge v denarnih zavodih. L. 1923. 3.581; 1. 1924. 4.800. 11. Ztmanja trgovina. Uvoz: 1. 1922 6441, 1. 1933 8.309, 1. 1924 8.221. Izvoz pa je rasfcel sledeče: 3.691, 8.048, 9.538. 12. Kurs dinarja r Curihu. 31. dec. 1922 5.60, 31. dec. 1923 6.47, 31. dec. 1924 7.85, 30. junija 1925 9.—. 13. Indeks cen: Leta 1913 100, februar 1923 2098, februar 1924 2034, junij 1925 1824. Bilanca je torej ugodna in odtehta vse razumeti, da tudi drntf narod ima sVo|o porajati zopet le zlo! narodno dušo! Dušo, ki kipi v nji, ld yriska v dnevih sreče in plaka ob vsaki krivici in vsakem žaljenju čustev v nji. Prava psihološka zagonetka je, da ravno oni ki imajo tako ognjeno in kipečo narodno dušo, ki daja smernice vsemu njihovemu uveljavljanju, ne morejo razumeti, da ima tudi naše ljudstvo svojo dušo. ter da nočejo upoštevati in spoštovati čustva v nji! Oblastniki in naši sodržavljani italijanske narodnosti naj pridejo že enkrat do spoznanja, da politika, nasprotna narodni duši, donaša le zlo, ki mora neogibno podal podpredsednik radialnega kluba Dragović svojo ostavko. Ce bi ne bilo g. Pašića in če bi odloče-! nesP«ra®^m«' v |*>liitičnem življenju. vali .samo radikalni delegati, potem bi bili____•_R- S. najbrže sporazum med radikali in radićev-' mZ Z. . x ~ ~— itz Kesrd^F^ težAM v MaroKH bo odbit, ko da bo sklenjen ' Kolonialna vona, ki jo vodi sedaj Francija o, j v Maroku proti Rifancem. ie zelo poučna Glede presoje o usodi sporazuma je Abd e! Krim, pre^edn* republike^if in Vjf?° JPrasanje, kaj bo, če bo sporazum obenem vrhovni poveljnik vstaške vojske, odbit. Tedaj postaja vse jasnejše, ker sto- razpolaga baje s 50.000 bojevniki, a na ozem-. „ pijo strankarski oziri zelo v ozadje. Pred- ki sc,daj obvladuje Abd el Krim, ne coske slave, tedaj je pričakovati, da bodo vsem je gotovo eno, da bo v bodoče mno- Prfblv.a ve* kakor 300 tisoč prebivalcev. De. Francozi korenito likvidirali to vprašanje, ne f o težje skleniti sporazum, kakor tlo sedai.: ¥** gorata in se razteza od Melile do ( ozra^e se na še takšne denarne in človeške e sedaj močno^nezadovoljstvo med Hrvati; t°a - * severnem afriškem obrežju. To žrtve. proti sporazumb — in nasnrotte medli 1° l?. tjdcozvano ^sko cono i- se utegne iz take poostrene vojne raz- Hrvatsko Zajednico in HSS^Svori o - ^ ? * nfreČTle ^ ^o se ; pasti kaj hu>šega, je tudi mogoče. V današnjih ze^ iasno — To sil^o ^Ir J^ t „Z ' ŠFT^ uTt™}! °a maI° °2emIje P°lotoka, časih je'voma tako riskantno podjetje, kakor ZJu*^* zgoditi ^ lezi ob Gibraltanu. morda še nikdar j. Se *£k>0 'neznatna se m re da bo sel po Hrvatskem samo| Južno Gd spanske con« leži francoski Ma- vojna je podobna brneči struni, ki odmeva en glas da se ph je skusalo s pogajanji; foko. Francozi .so v tej dezeh sezidali mnogo daleč in vzbudi v veliki daljavi zvočne rsm>n5»rtti 1.7 faLro atrimunito.. ________*i* I cest in zelezmr m tn Tva*->l; - A li:—_ tresljaje opehariti. Iz take «stimunge» more "zrasti icest ^ železnic i» jo zvezali z Alžirijo, vse mogoče in zlasti zopetna absenca i2eIezniška ^re skozi Fez in Tazo, ---c torej mesti, ki sta ogroženi po Abd el Krimu, spaja Maroko z Alžirijo. Zatorej je velike važnosti za Francoze posest te železnice Do vojne med Abd el Krimom in Francijo je prišlo po umiku Španjolcev, ki so zaman žrtvovali 20 tisoč ljudi in velike vsote denarja. Istočasno z umikom so začeli izvajati blokado nad vstaškim ozemljem. Ta okolnost in pa samozavest zmage je prisilila Rifance, da so začeli delati «izlete» tudi na francoski del Maroka. Tako so priili Francozi proti svoji volji v vojni vrtinec, iz katerega je težavno priti. Če primerjamo sile, s katerimi razpolaga Francija, z onimi Abd el Krima, sc moramo čuditi, kako je mogoče, da ne more mogočna Francija, slavna zmagovalka nad Nemci v svetovni voini in drutfa velesila v Evropi, Hrvatov iz skupščine ni izključena. (Glej tudi zadnja telefonska poročila iz Jugoslavije. — Op. ur.) Sicer pa je vladal v skupščini kljub včerajšnjemu pretepu vendarle spravljivejši duh. To se najboljše vidi iz kompromisov, ki jih dovoljuje vlada pri tiskovnem zako^ nu. V zakonodajnem odboru so bile naj-buljše določbe Vladnega načrta Spremenjene in ko bo o njih razpravljal še plenum zakonodajnega odbora in dovolil tudi razne olajšave, potem bo novi tiskovni zakon oproščen vsaj najbolj trdih določb. Ampak novinarji se vseeno ne bodo smeli smejati će upoštevamo še revolucionarne pokrete v Indiji in na Kitajskem, ki so tako oddaljene dežele, moramo tem bolj upoštevati nemire na bližnjem afriškem obrežju. Vsa ta gibanja nosijo iste znake in so v nekaki podzavestni zvezi. Človeška misel je danes veliko bolj gibčna kakor v prejšnjih časih, moderna občila kakor brzojav, telefon, radiotelegrafija itd. so tudi izvrstne prenašalke raznih psihičnih pojavov družabnih organizmov. Zgodovina hiti t vedno večjo brzino v bodočnost. Narofeit« in iirite „EDINOST" •EDINOST* V frsto, drv? 12. jaSfa 1925. Bol potiske In donste narodne manjšine u predvojni Itemtlj! kakor Skoraj Lorene bodi tu bati Nemčijo izguba Alracije m pokrajin na uvzhodn, to je Pomarja, Poznan jske in deloma Šlezaje. Skupno je izgubila Nemčija v •prid Potiski 45.200 lan1 ozemlja s pr*bfižno [4 ms&jocki prebivalcev, od katerih je pa skoraj 80 % P oijakov. hb ta načm je bila vzhodna Prosija oddeljena od Nemčije po znamenitem poljskem koridorju do Baltiškega morja in se je Poljska meja prrbli-iala na komaj 160 km zračne črte glavnemu me »tu Berlinu. V posest gornjih pokrajin je prišla Nem-«5ja tekoči treh defctev Poljake, ki ®o se vršile od leta 1772. A> leta 1795. ki ki so pomenile konec nekdanje moćne poljske države. Seveda se je trudila Nemčija takoj od vsega začetka, da gerrnanizira svote Poljake. Odvzela je Poijakotn šolstvo, pošiljala med nje samo nemške uradnike, sklenila je razlastitveni zakon. In vendar so se vsi germanizat-orični posikusi popolnoma ponesrečili tn to vzlic vsemu poučnemu in igospodarskemu pritišću pred vojno skoraj najmočnejše države 60 milijonov ljudi napram komaj 3 milijone broje či poljski manjšini. Naj sledi (nekolike1 podrobnosti 6z najnovejše zgodovine tega narodnega boja. Predvsem nekoliko podatkov o razvoju germanizacije v Prusiji pred svetovno vofno. Profesor Bockh je is-dal tedaj raz-| pravico o razvoju jezikovnih razmer na Poznanjskern in v %zapadni Prusiji od leta 1881.—1890., iz kater«! je balo razvidno, da je nazadovalo nemško prebivalstvo napram poljskemu v okraju Bromberg za 4 ' in v okraju Poznanj celo za 7 %. O nazadovanju nemštva v občinah Vzhodne marke v dobi 1890.—1900. je priobčil Hans WencHand v zvezku «Nem-ška zemlja kaj zanimive podatke. Pro-menilo se je narodnostno razmerje v 812 občinah Poznanjske in Zapadne Pruske. usmiljenih nemških spon in ravno* ti drobci predstavljajo v '•današnja Danski in Poljski najbolj napreden in zaveden del naroda! Pred stoletji je bila rešitev manjšinskega vprašanja kaj enostavna. Zmagovati narod je enostavno podjar-mljence deloma pok i al aH prodal v sužnost. Dandanes od take stvari nemogoče, a z dušo in telesom. O tem priča tudi njegova nasilnim potom se pa nič ne opravi, Reši manjšinsko vprašanje le ona država, ki nudi manjšinam poki .gospodarski in narodni razvoj, vsaka druga rešitev je nesmiselna in predvsem skrajno nevarna in škodljiva za onega, ki jo izvaja! DNEVNE VESTI PomoUrte an&n npoiaii ji Dodatno na članek pobticne organiza-! s{eVj V(3ak0krat zahtevajo od imejitelja ca>e «Edmoi9ti» pnobčujeroo še članek zna- petega lista, pa naj bo delavec ati kmet, nega strokovnjaka g. G. F. v julijski šte- naj ^ po Q obveznem zavaro- vild Gospodarskega vesinrka o popravah vanju za invalidnost in starost za tekočo davčnsh napovedi. Članek se strinja z že dobo dveh let. priobčensm člankom v četrtkovi «Edi- 2.) Občinski urad naj na tej izkaznici oosti» št. 160 o roku prijave dohodkov iz napiše številko in datum potnega tista, premičnega bogastva (ricchezza mobile m oblastvo, ki ga je izdalo ki kraj v Franciji, redetiti -agrari), samo da še boljopozarja kamor se hoče podati izseljenec. Te za-na previdnost pri pepravi dohodkov. Pn- heležbe se imajo napraviti tako-le; Se je občujemo ▼ cateti omenjen* članek ter o- ^dil v Francijo .... (občina in po-ponovno na rok 31. juKj®. _ krajina) .... s potnim tistom z dne . . . poveće za leto« čas za popravo davčnih & prefektura (aJa kvastura) v . . . . napovedi. < Izkaznice, tako označene, cdp«sije ob- Od 1. maja do 31. juttja imajo davko- ainski urad priporočeno na naslov: Com-plačevalci, ki so vpisani v davčnih sezna- missariato Generale deirEknigrazione — mih negotovih in izpremenljivih dohodkov Roma. v svrho obdavčenja na nepremično imo-, Občinski urad naj tudi, predno iz- vino, letos čas, da zahtevajo poprave teh 10či potni list, zahteva cd interesiranca, dohodkov, ako so se v zadnjem letu njih naj predloži osebno knjižico, ki jo zahteva dohodki bistveno izpreanenili. Ti popravki, 51. pravilnika od 26. avgusta 1924. o ako1 jih davčni uradi priznajo za utemelje- i zavarovanju za invalidnost in starost. Na ne, bi prišli v veljavo s 1. januarja 1926. to knjižico naj napravi isto zabeležbo, ki Omeniti pa moram, da imajo davčni je predpisana za izkaznice, in naj jo na agenti tudi od svoje strani pravico, da za- to iaroči izseljencu, da jo more nas vsako htevajo popravke, ki so v škodo davk-o- zahtevo predložiti francoskim upravam, plačevalca, to je, lahko zahtevajo1 višanje 4) Občinski tiradi naj delavce in kmete, za katere prosi davkoplačevalec pravka, ampak tudi vseh _ _ ^ ________# #_i__^ ______ izgleda v praksi tako, da more davčni dajalca, pri katerem so zaposleni, ne za- agent zahtevati po višek kateregakoli dru- htavajo izkaznice o obveznem zavaro- gega dohodka, ki ga ima prosilec, in ne le vanju za invalidnost in starost (da bi jo tistega, za katerega davkoplačevalec za- izročili občinskemu uradoj, dokler se niso hteva popravek v svojo korist- obvestili pri tem uradu, da je polni list Če hočem biti stvaren, moram pozvati izdan m pripravljen za izročitev. 467 prej nemških občin je v zgoraj ozaa- j davkoplačevalce k največji previdnosti. - ceni dobi dobilo poljsko večino, medtem I ne davijo oredlogov za popravke, ako Rok ia IftOVe proillj« MM iflvaEid- ko je 345 poljskih občin postalo po večini ;niso p^v^m prepričani, da je njihova za- Sk« pOkOjlllM nemških. Potemtakem so pridobili Poljaki! fcteva popolnoma upravičena in da gotovo Deželna delegacija Društva vojnih pohab- v naselitvenih pokrajinah 122 občin. Ce se ruštva vojnih pohab- lgcdnejši. jjj^ zvi$&nje davka. Z drugfcii besedami ljencev in invalidov qpozarja družine padlih Izmed 21 okrožij Vzhodne marke, ki rc£enc preur?arrti morajo, aH bi bila m pogrešanih iz bivše avstro-ogrske armade, predstavljajo 138 novih poljskiJi in 101 končna v so* a davkov na oremično kno^.'i- !e rok ™ vlaganje novih prošenj za po- novih nemških občin, izkazujejo le tri no ^ i^r^nih zahte-anih popravkih v ko,n ne podaljšan do 1. oktobra 1925. Proš- okrožja nemški napredek, medtem ko so w£Virratkiih oooravkih v breme dav- se prdozi mrtvaški h^ oziroma spo- vr - tr T-, „1; , „ 1 t T ; uraanm popravil« v diohc u«v ročilo o izginitvi, ki ga izda občina, kjer je Nemci v ostahh ckrozph deloma celo ob- koplačevalca višja aH mž,a od sedale, imel ^zadeti svoje zadnje bivališče., čutno (od 4.J2 dr> 6.11^) nazadovah.; Davčni -uradi nnajo do ponolncsti izvedeno; -i-— Zgodilo seje to kljub vsemu pritisku obla-, ^jizvedevatno m zaupnico službo in sli-, m0rf Vatlkailftn 1B flhf^lflVSHfn sti m naselitveni komisiji, ki je raztezala.^ vcakrat tudi travo rasti. ™ ffiM "'«»311 U UUBSRIVtflMS svoje dela van je na 40 zapadnop ruskih inj Prijava za pooravek mora vsebovati Kakor je bilo pričakovati, odhod papeževega 118 poznaniskih c-bčin. Poserčilo se je po- natančnc' označbo dohodka, za katerega funciia f ,osUl t-r-tom le 89 poljskih občin. j se zahteva poprava m one, ki naj ostanejo ^^^^^^ s^fMiie^ ad drugih 69 obejn k^er je naselitvena, „eizpremenjeni. V tej novi prijavi se ,e kakor-lz^eda) ni bil odpoklican iz Rima, tem-korodja ^lovaia, je ohranilo 16 oban svoj; treba sklicevati tudi na prvotno vloženo več }e pozVan naj pride v Prago, da poroča nenrski značaj, 49 občin poljski in, kar je priglac^ev. Vse ostalo je razvitbio iz to- ministru za zunanje stvari dr. Benešu o po-najzanimivejse, so postale 4 nemške obči- zac]evoih tiskovin, ki se dobijo pri davčnih ložaju. np vsomii r.o'i^kp■ _____iT>__]_:__xj _-___eom n • že vpisanih dohodkov in to ne le tistih, ki se mislijo izseliti v Francijo, obvestijo l.-j.--: ^wL-«r>tačevalec po- j 0 Vsem tem istočasno, ko prosijo za potni Hfanski p drugih. Stvar H^ Priporočijo pa naj jim, naj od deki^ Večkrat in z več strani se je žfe predlagalo, j popoldne pred Pogorelčevo hišo De kljub vseciu naseljevanju poljske! Ko je berlinski dopisnik «Timesa» v šte vilki od 17. februarja 1903 poročal, da se je dvignilo- število pruskih Poljakov v de- na uradih. Podpisati mora novo prijavo sam Vse čehoslovaške vladne stranke, takoime-" davkoplačevalec, ali pa niegov upravičeni novana koalicijska desetka — so pretresale zastopnik: to pa mora biti označeno na novi položaj dne 8. t. na. Na sestanku je po-prijavi. Družinski poglavar ima pravico 1 očal zastopnikom strank sam ministrski pred-se tlet ju 1890—1900 od 2.765.101 na 3 mi- j £ahWati oo^ravke m se za ženo, za sednk švchla- RazVU ~ 'e Potei" dode" liione 63.490, je zn.na Iondo.sk, l,e j0::T otr«>ke ali za^lnige družteke čianc, kakor ^^'r^TtSdfrp°Se^ ska revija << kot ** vPrasan'e^ no potrdilo, da je bila pritava pravočasno je ylada ^^ ^ tem ^godku vložena, ker bi drugače postala bre^pied- s^ra^e posledice ter odpoklicali svojega zametna, ako bi ne došla na davčni urad v stGpnika pri Vatikanu in pretrgati diploma-piedpisanem roku do 31. jul'ia. Enako po tične odnošaje s sv. stolico? 4.) Ali je vlada 1 " " ' " " "" " ~ od nevarno, Kot fai i.rsko vprašanje i za r,as.» Ko se je razpravljalo v nemški zbornici o naselitvenem zakenu za Poznanjsko in zapadno Prusijo, je izjavil minister vo.n! ^ilo"^^ zahtevl"iz prev-rdnosti tuis za dogovor, Za sedaj je g-— 1---- ^ ^ " Do pičice enake so bile razmere v T e^™««, koaliciji, ako severnem Šlezviku. ki je, kakor znano, ^ ^^ ~ JU ^ S^fag£tMnVljudske ' — — —gotova pritožbena pot. o ti s za nje. V to svrho naj izgleda, do včeraj še nvo bili odloČili, ali naj 3a'-enega uradnika natanč- se interpelacija socijalistov odobri ali «e, ničesar dosegli < The Hinetcenth Century» od meseca julija 1902 prinaša članek o Nemcih in Dancih v severnem Šlezviku, ki se končuje tako-le: «Kakor na Poznanjskem in v Zapadni Prusiji. se godi tudi v severnem Šiezviku. V v«eh šoiah se uči edinole v nemščini, starejšim učencem je prepovedano govoriti v danskem jeziku, danske zastave so prepovedane, danski listi se neprestano plenijo, uredniki se zapirajo in izganjajo iz domovine in končni uspeh vsega tega je, da se čuje povsod le izključno danska govorica.» Gornja izvajanja so kaj dragocen prir spevek k zgodovini in življenju narodnih manjšin. Iz ponesrečenega poskusa germanizacije Dancev in Poljakov je prevsem razvidno, da tudi ogromna premoč proti be tako majhnemu drobcu manjšinskega naroda ničesar ne premore. Nasilje in nestrpnost rodi naravnost železen odpor ogrožene narodne manjšine. Uspeh takega postopanja napram manjšinam je le, kakor je iz danskega in poljskega slučaja razvidno, da stopi manjšinsko vprašanje prej aH slej na mednarodni tapet in to v veŠko škodo in nevarnost države, ki m£sH, da s silo reši tako« komplicirano in važno zadevo, kakor je ravno vprašanje narodnih manjšin. Dandanes se bivšim nemškim Dancem in Poljakom rti treba več bati narodnega Svetovna vojna jih je reiOa ne- gotovo le eno, da je položaj v se vzame v po&tev zadržanje .X . -----— stranke, postal po nastopu papeže- obljuden z Danci, le s lo razliko, daje bilo!™^ Pa n^p-.ova prftozfc-ena pot. yeg& nuociia xof€t zamotan. R«ea čeboslo- slednjih komaj nekaj stotisočev, medtem P^navam pa brez sa je vašk-h socijaiistov So vložili interpeUcijo tudi ko so presegali Poljaki tri milijone. Toda j'? no v našA krasil ob uve^i Jtal^an- slovaški 1] ud ovci in nemški socijalni denvo-tudi proti mali peščici Dancev niso Nemci ^onodajc^ izvi sile iz 1raznih krati. Interpelacija riovaške ljudske stranke razlogov, ki h&do več ah manj vsem jasni, ]e naperjena proti mhristru za zunanje stvan krivice, ki jili je treba popraviti. Davčni dr. Benešu. medtem po zahtevajo aemški so-uradi, kakor tudi davčne komisije se držijo cijalni demokrati, naj se prekinejo vsi odno-ponekod tega načela. A na davkoplače- i z Vat kanom ter naj se vpraAanje popol-valcu samem je- v prvi vrsti ležeče, da se krivica poprav;. Davkarija ne bo sama od sebe črtala -vikdar predpisanih davkov, ako ni bila za to naprošena. In krivda je na strani davkoplačevalca, če se pravočasno ne zgane v varstvo srvojih koristi. noma razčisti. Iz mM ML it JEtiluuT v Trsta — Frančiška vd. Bernanfis — Ti«t: Vam je vojna pokojnina priznana z izkazom 1095 od 30. 4. 1925. Marija vd. Griuaoč Tr«t: Vam je izkazom štev. Delavcem, ki se izsetiuieio v Francije z Tukajšnja kr. prefektura sporoča: Na, podlagi čl. 7. delovne pogodbe med Italijo -- in Francijo uživajo italijanski delavci, ki — Promocija. Na uoiverzi v Brnu je btl odhajajo v Francijo na delo, to ugodnost, te dni promoviran za inženirja agronomije da se jim čais obveznega zavarovanja proti naš rojak Andrej Čok iz Lonjerja. Cesti-invalidnosti in starosti, ki so ga preživeti tamo! v Italiji, šteje skupno s časom, ki so ga — Ivan. Fiaorin. V * Edinosti« od 3. ju-preživeK v Franciji, za določitev mirovine, j lija smo poročali o smrti pomorskega ka-primerne letom njihovega zavarovanja z.petana Ivana Fsamina v Opatiji, tega od-dodatkom od -strani države v zmishr zako- i ličnega na ročki ega borca iz stare istrske nov obeh držav. Da more posamezen it a-: garde. Ivan Fiamin je bil kljub bremenu lijanska delavec, Id je svoje delovno živ- 80. let čil ia veder. Bolezen ga je zrušila ljenje preživel menjajej v Italiji in Franciji, j kot vihar. Toda tudi na smrtni postelji jo v primernem trenutku zadobiti priznanje ohranil svoj zdravi bumor. Zadnje njegove te znatne koristi, je potrebno, da z vso besede so bite: «Ozdraviti me ne morete, točnostjo poskrbi za dokaze o svojih za- tudi bolečin ms ne ublažite; vi pa nama-varovanjskih dobah aH v Italiji ali v žite krov, pa naj gre ladja čim prej, kamor Franciji, da bodo kompetentne uprave ima itiU Že pred nekoliko leti si je kupd imele potrebne elemente za likvidacijo pokojnik prostor za svoj ^rob na kaotarv-penzije. Da se more ugotoviti čas obvez- skem grobju sv. Lucije. V oporoki je danega zavarovanja italijanskih delavcev, ločil, naj ga tam pokopljejo. Ta želja oe dokler sol delali v Italiji, a se potem izoe-. mu je ćzpolaila prejšnjo sredo, 1, ju-liK v Francijo, je odredila oblast: lliia. Fiamin je U1 naš naroden človek z Za hazenc: tečaj prične v sredo dno 15. julija v prostorih D. K. N. Tommasea točno db C. uri zvečer. Vpisnina Lit. 5. T. V. H. Danes točno ob 17.30 se odigra! na igrišču S. D. Adria. tekma, za spccnvn-sko ploščo S. U. med družinama MDF. Trst in M. D. Zarja -- Rojan. Sodnik g. Kra-vos. — Počiva M. D. Sparta, Skedenj. — Športno društvo «Adria r> organiziv» za dan 2. avgusta t. 1. veliko kolesarsko dirko za kupo «Edinosti». Dirka ise bo vršila na 100 km dolgi progi in bo gotovo kot lansko leto privabila tudi letos k tek-i movanju kolesarje ivseh slovanskih športnih društev v Julijski Krajini Poleg kupe,, — ki se mora v svrho prilastitve pribori*! dve leti zaporedoma —• je razpisalo S. D. Adria 10 drugih v svetinjah obstoječih daril. Lastnim Članom dirkačem pa pokloni posebno določena darila, med drugim prvodošlemu Adrijašu veliko zlate svetinjo. Pravilnik dirke, ki bo pravočasno izročen S. U. v odobritev, bo naknadno ob* javljen. Prijave k dirki sprejema S. D,, Adria Trst, ul. Tocrrebianca 39, I. A. Pod' bršček. — Odbor. — Nogometna tekma, ki se bo odigrala danes na igrišču S. d, -Adria* med 1. četo M. d. «Ohzor» in I. četo S. d. * Adria*, obeta biti jako zanimiva. Četa M. d. «Obzor» le bila pri tekmi za kupo g. Povha poražena od čete «Adria». Vsled tega bo danes gotovo napela vse svoje moči, da poravna poraz s km, da premaga pre;šn[ega zmagovalca. Ta prijateljska tekma prične ob 16. uri. Ob 17,30 se prične tekma hazene za spominsko ploščo S. U. raed M. d. «Zarja» iz Ro;ana in družino M .d. dovica», last paroplovne družbe »Cosu- — ML d. «Obzor» javlja tem potom, da je po Hch», zasidranem v prosti luki V. E. III, se je sklepu občnega zbora, ki se je vršil dne 5. t. ! včeraj predpoidne dogodila grozna nesreča. m, s tistim dnem zopet včlanjeno v mladin, društev*. — Odbor. «Zvezi ŠPORTNO UDRUŽENJE (Službeno poročila) Nova članica: sprejme .se kot čianica sprejme p T. D. «Postojna» v Postojni. Pravila bazene: odobrijo se pravila ha-zene, ki se priobčijo v <• Edinosti-.>. Tehnična vodstva: vsem članom T. V. se izda posebna izkaznica opremljena s sliko, ki jih pooblašča, da nadzirajo vse ________ tekme, ki spadajo v njih delckrcg kakor I si]G obrezali, "nato so ga položili na neki to- htdi da imajo brezplačen vstop k njim. 1----- -- *- * « • - • • Seja T. V. nogometa se bo vršila v pon-deljek dne 13. julija ob 8.30 v prostorih ki je zahtevala človeško žrtev. Med drugimi delavci, kii so bili zaposleni pri nakladanju na parniku, je delal tudi 40-letni pomorščak Josip Skopac, doma iz Labinja v Istri; v skladišču parnika je skladal po par metrov dolge trame iz trdega Lesa, k& so jih spuščali povezane v debele snope dol s parnim dvigalom. Nesreča je hotela, da je iz enega teh šopov, ki je bil očividno slabo povezan, nenadoma zdrknilo par tramov, ki so popadali z višine kakih 10 metrov v skladišče. Eden je priletel Skopacu ravno na glavo in £a zadel s tako silo, da se je revež zgrudil kakor ocl strele zadet; zadcb'1 ie strašne rane, iz katerih mu je curkoma lila kri. Tovariši so prenesli ponesrečenca na krov, k^er so ga za «Prosvete», Corso Garibaldi 31. Udeležba obvezna. T. V. L. A. seja se bo vršila dne 15. julija v prostorih «Prosvete» F. Hlzi ob S.30. Udeležba obvezna. ___ T■ ahko-atletska prireditev. Dne 9. avgusta se bo vršilo prvo lahko-atletsko tekmo- svoje delavce, je 55-lelni skladiščnik Mihael vorm avtomobil, s katerim je bil nemudoma prepeljan v mestno bolnišnico. Toda tekom prevoza je revež izdihnil. Smrt je imstopila, kakor je ugotovil zdravnik, predvsem radi izkrvavitve, ker je imel Shopac poleg drugih poškodb tudi presekano glavno žilo na vratu, ■truplo je bilo prepeljano v mrtvašnico bolnišnice — Skladiščnikova nezgoda. Pri delu na pomolu FratslI Bandiera, kjer je nadzoroval vanje, ki ga priredi S. U. in organizira T. V. Opozarjajo se članice, da naj se začno že sedaj pripravljati za to prireditev, da bo čim lepše uspela. Pravilnik bo pra^-vočasno objavljen. Delegiranje k prireditvam: Na kolesarsko dirko' se delegira kot komisar O. S. V. g. Koruza Albert — Na tekmic za spominsko ploščo gdč. Justa Blazina in Mery Furlanova. Tečaji: Za nogometne sodnike se vršijo danes točno ob 9. uri teoretični izpiti. Vpisoma znaša Lit. 10 za vsakega kandidata. Kraj: sedež D. K. N. Via Mazzkii 37. Pocivalcich, stanujoč v ulici Tagliapietra št. 13, prišel po nesreči med dva voza, pri čemer je zadobil hude poškodbe po desni nogi, ki mu jo je tuai zlomilo ped kolenom. Ponesrečenec ie bil prepeljan v mestno bolnišnico. — Razne tatvin!?. Ko je druž na trgovca Josipa Vivoda, slanujočcga v ulici Rezina Elena št. 69. predpreteklo noč spala span;e pravic, nega, so se neznani zlikovci vtihotap li skozi okno v njegovo vilo in pokradli za kakih 10,000 lir perila, oblek in raznih drugih predmetov. Tatvina ie bila prijavljena kvesturi, toda o zlikovcih ni do sedaj nikakega sledu. — Islotako neznani zlikovci so predpre-. teklo noč obiskali biufet drsal šča v Barkov- ToanmaseCi, J Jjah, katerega lastnik je Jakob Talissep, ter pobrali za kakih 300 lir slaščic in likerjev. Vesti z Goriškega k popravku Na našo trditev v nedeljsk' številki «Edinostida ni slovensko društvo «Mladik a > odposlalo goriškemu uredništvu «£dinosti» ni vabila ni vstopnice na svoj koncert, medtem ko je odposlalo vabila in vstopnice uredništvom italijanskih listov, je odbor "Mladike» priobčil v včerajšnji številki «Goriške Straže» popravek, da ai bilo uredništvu »Edinosti» vabilo pomotoma poslano, za kar se je dru-, Stveni podpredsednik opravič i pred .pevskim Tajništvo. __ nastopom v koncertni dvorani navzočnemu go-*Skemu dopisniku «Edinosti» in mu vročil brezplačno vstopnico za prve vrste. Ta popravek ni popolnoma korekten, in meče, morda ne namenoma, senco na goriško uredništvo »Edinosti*. Da pojasnimo, poročamo: Res je, da je društveni predsednik vročil navzočnemu jgorilkemu uradniku "Edinosti* brezplačno vstopnico za prve vrste, ali ravno tako je res, da je bila vstopnica vročena šele precej časa potem, ko ai j« goriški urednik sam kupil vstopnico. Mogoče je med tem časom droit^si odbor prišel do spoznanja, da bi ne bflo niti slovensko, niti krščansko in ledi m sorijshio da se zastopniki italijanskih listov, ki so biti brsz pomote vabljeni na koncert, kopirajo v prvih vrstah. K tej domnevi zapeljuje goriiko nrsdnifltvo okolnost, da ni bilo vab^soo — m tedaj brez pomote — tudi na prvi koncert droitva *Mladika». Ravno tako je tadi res, česar pa popravek ni povedal, da se je goriški urednik ^Edinosti* branil sprejeti ponujeno mu vstopnico, ker mu je bila .vročena s« m* srftvtn R*st» ia a« ob pravem času in ker si je že sam preskrb«.] vstopnico. In tako se je zgodilo, da so poročali o koncertu -Mladike» uredniki in dopisniki italijanskih listov, ki so bili vabljeni na koncert, pa se ga niso udeležili, medtem ko je pomotoma nevabljeni, a vseeno došli urednik Edinosti*, -tega narodnega lista slovenskega*, o koncertu molčal. Goriško uredništvo «Ed nosti». ZVEZA PROSVETNIH DRUŠTEV V GORICI _ Danes, 12. t. m. ob 4 pop. se bo vršila nogometna tekma na športnem igrišču v Solkanu, in sicer med goriško in tržaško slovensko dijaško raprezentanco. Ker se bo tekma, bila za prvenstvo omenjenh dveh raprezen-tanc. utegne biti zanimiva in zato pričakujemo številno udeležbo iz mesta in okolice — Načelnik Klavžar M^utin. — Turneja članov dramskega društva v Gorici. Že javljena predstava, «Smrtna poteza*, za danes, v Solkanu, odpade radi na. stklih tehničnih težkoč. Vršila se bo enkrat pozneje, kar se bo pravočasno objavilo. Kancertol nastop ufenciv glasbene iole Pevekegm in glasb, društva v Gorici Pevsko in glasbeno društvo je zaključilo 25. leto svojega obstoja tudi z javnim nastopom učencev svoje pevske in glasbene šole. Priznati moramo že takoj ob začetku, da nas je letošnji nastop učencev v mar-sičegB presenetit Že vzpored sam na sebi V Trstu, dre 12. julija 1925. je bil sestavljen tako, da ni predstavljal zgolj suhoparne smotre letnega napredka, marveč je bil zamišljen in tudi izveden kot pravi koncert, ki je nudil občinstvu, zbranemu v precejšnjem številu, res umetniškega užitka. Nastopili so učenci od prvega do najvišjega letnika s skladbami za harmonij, klavir, violino in petje. Že prva točka pro- «EDINOST» doba splošnega slačenja črne in iskanja nove PRODAM močno žensko kolo za L 350. Trst, srajce. Na nas jfe sedaj, da poskrbimo, da ostanejo taki mehkužneži sploh brez srajcel Vi pa,, gospoda, spoštujte raje pri našem ljudstvu njegovo pristno slovensko srajco, v kateri raje Piazza tra i Rivi 1, V., Rojan - Sore., 949 KLEPARSKEGA delavca in učenca, iz boljše družine, sprejme Lakovšek, kleparska delavnica. Milje (Muggia). 952 zrorzuje. kakor da bi jo menjalo, ako nočete j DyA jzurjena čevljarska vajenca iščem, doživeti novih m se bridkejsih razočaran,! ! JeIen Molino a yento n 953 grama nas je prijetno iznenadila. Na har- nov most čez Sočo med Strašcami in Podgoro, meniju je i<*ral Kazimir Faganel (I. letnik katerega je po nalogu goriških mestnih pod- orgljarske šnlc) Botazzov preludij na na- jeti, vdelal tržašk. inženir Cuizza Po tea čin kakor bi ga nikdo ne pričakoval od *.ac£u ^ bilnovi most 200 m dolg m 9.50 m ; V i t ' K . „ ■ „-j« širok ter bi stal po dosedanjem proračur.u tako mladega ucenca: z igro m preda- 1 200 000 Ur kalef^ b- kHli jelom^ država vanjem, ki kaze lep glasbem talent. Izmed deloma pokrajina, deloma goriško mesto m nadaljnili točk za klavir je vzbuja! pozor- deloma tvrdka Brunner v Podgori, ki bi nost g. Ivan. Fcmzari (III. letnik klavirske, imela še največje neposredne koristi od no, šole) s svojim res lepim in sigurnim na-, vega mosta. Čez novi most bo tekla elek-stoponi. Točka 5. in 6. programa sta mo^'trična železnica, kj bo spajala preko jilice — Nov mest čez Sočo. Goriškemu mestnemu odboru je bil predložen v odobrenje načrt za ! ŠIVILJA, prvovrstna moč, izvežbana na Dunaju, v Zagrebu in Budimpešti, izdeluje vsakovrstno oblačilo. Priporoča se boljšim družicam. Pride na dom. Viale XX Settem-bre 9, vrata 10. 954 ANTON GULIC, Sežana 31, trgovec z jestvi-nami in raznim blagom, naznanja, da je odprl podružnico v Senožečah (hiša ex Zad-nik). Blago izbrano! Konkurenčne cene! 957 rali odpasti... ker dveh učenk kratkomalo Treh kraljev (Viale XXIV Maggio) Št. Peter k skušnji ni bilo! Izmed višjih letnikov za s Podgoro in Ločniko« in za katero so dovr- klavir se je odlikovala gdč. Anica Simšič. šena že vsa, pripravljalna vela. Cim bo za-» - - . _ i r* • ^ \n t l i- - lamcena podpora vseh viseimenovanih tak- ki ie igrala Gnegovo .Melanehobe, m torjcv ^ r£:ri prcdložen v odobrenje kom- bchumannovo «Noveletie», oba komada z peientnim oblasti«, nak?r se nemudoma pri- dobrim prednašanjem in dnbro -helrn'kn, sfopr k Uresn'čenje nać«-ia novega mosta Skapno z gdč. Danico Primožič sta r|rali bi b'-ezdvorcno prineslo Gorici in tudi njeni uverturo iz Webrove ooere «Frefechutzr. oko-jci v^-ikarsVe korsti. Dekliški zbor je zapel dve pesmi: Adam:- — Občni zbor «Goriskega r»iwniiiw*ri ga drn- čevo «Jurjevanje» in Komelov «Stari štva«. V pondeljek ob 8. uri zvečer se bo preteklost in bodočnost življenja Medo . Zanimala nas je pred vsem Ko- v™l.v Prostorih -Pevskega m glasb, društva, kvromant v Via della Pieta 12, vratT6. melova skladba na Župančičev tekst: da- fc«^^^^^^ I lovori _» jsta vile^osob!to °on e*TrT aIKsrtfcijeki^obc^ ~ j DAUNOG^.^tičae... ^e op,k KROJNA IN MODNA ŠOLA otvori v kratkem letne tečaje. Vpisuje se v ulici Lava-toio št. 5. Voditeljica Tiny Donda — Klam-pferer. 955 BABICA sprejema nina 10, II. noseče. Via iMadon-956 TRGOVSKI POMOČNIK, star 18 let, išče službe na deželi. Maks Gerbic, Ročinj. 95S ta}g postati izvrsten naraščaj za društveni pevski zbor. G. Komel nam ie že znar 1 :.-t ■ Giusio Hirsch, Via Mazzini 36, Trst. (906) skladatelj, ki dela brez velike reklame.) VukoSaVS VilHar TOj. RaŠiĆ .ivo je LS-jg Uce darove delil, mu je natre-) cir. Albin Vilhar : sel največ skromnosti, zato mu je je pa i zmanjkalo za druge. Iz nastoperv posamex-| nih učencev se je videlo, da je g. Komel j tudi dober učitelj. V oddelku za gosli, ki ga vod* priznani glasbenik g. prtfesor Rudolf Lipizer, ^' i« Potem bi se zgodilo. da bi Petrovčič osial sploh brez sra ce. Ali ko je prčela greti črna srajca in so mnogi v rdeči srajci zmrzovali, tedaj so se nastežaj odprla videmska skladišča, iz katerih so pričeli deliti tople črne sraice raznim Pet rovčičem, Cigojem, Lipovžem, Mozetičem in sploh vsem, ki so zanjo prosili. M.; smo že tedaj svarili radodarno-razsipne oskrbnike videmskih skladišč črnih srajc, da prosijo in nosijo ljud;e črno srajco samo zategadelj, ker je trenutno najbolj topla, da pa jo takoj slečejo, čim bo pričela njena toplota po emati. Ker na Goriškem črna srajca ne greje tako prijetno in toplo, kakor je grela za Pisenti-jevih časov, je pričela na Goriškem ževani časti. TRST, dne 11. julija 1925. S tovariškimi pozdravi! Slov. akad. fer. društvo "Balkan* v Trstu. KMETIJSKO - TRGOVSKO DRUŠTVO Vca Ragmeraa 4 - TRST — Telefon 3C-75 NABAVLJA vsakovrsfnavrtna, travnata in cvetlična semena, umetna ftnoiila: fomazejo zHndro, čilski soliter, superfosfal Hd., žveplo, modro galico navadne pluge in obračalnike, grozdne mline in sfiska»nice, gnojnične sesaike siropilniCe' kose Merkur" šape, vile itd itd. otrobe; VTTTOVT li? T ' 3lor^.zo» sezamove tropine, klajno apno, laneno seme, bisuiin itd. fc^U^drva za kurjavo, oglje, med, ovčji sir, maslo, mleko in druge kmetijske pridelke! »Pl^BJEMA v shrerr.bo in v komisijsko razprodajo vsakovrstno blago. POSREPIIJE jr^zeto "godnih pogojih m na podlagi prvovrslruh jamslev posojila in Se kOF tUdi Proii toč? ognjTi in Usmina prilika za poljedelce, preprodajalce in trgovce I n w >t * j. « . - I Sestava vseh dokumentov (tabnlarni iz- 1 la elank* pod Um nalovom odtfovvja dm* ; Wečki> soAie ana^rafična in druga dttro I« toliko kolikor an sakoa volova. ' spričevala), Jbt jih zahteva kr. Finančno nad-! zorniitvo. Vsa«o pokrovitoljstvo v zadevi • vojne odškodnine. Predujmi na konkordate, Spei.i|aKrirana urad za vefso odškodnino RAC. GIUSEPPE BELLfZZI . Trst, Via Ti-Veceflio % l 529 [trgovsko iiii IIBI ifill SODARSKI vajenec, močan, se sprejme. Via Foscolo 42. 945 ŠIVILJA, Angela Bizjak - Saksida, s« priporoča; pride tudi na dom. Greita 4. 946 HLEV - skladišče k da v najem. Vratarica, ; via Molino a vesto 70. 947 j SKLADIŠČE - hlev se da v na jen. Vratarica,' via Bergamasco 9. 948 fMaša zavarovalnica!J UNION" ls li BolKčla mtNM zrarmlRica RT!UI ZAMU6A v TRSTU registrovana zadruga z neomejenim jamstvom ri Via PIERLUlGI ĐA PALESTRIMA 4, pritlitie 1 Obrestuje hranilne vloge, počenši s 1. januarjem 1925 po ^^ 4«/, == HIŠNE vsake starosti, kuharice, sobarice in drugo osobje za hotele v Trstu in zunaj se iščejo. Urad Via Machiavelli 24. Trst. 950 SINGER-jev šivalni stroj, zajamčen 20 let, se proda na obroke. Kupujejo se stari stroji. Acquedotto 60. 951 Delnitki kapital Fr. 20 Miijonov, zav. kapitali v veljavi tez 70 MiJJardov Fr. Ustanovljena 1828. Generalni zastopnik AVGUST RAVNIK - GORICA Via Barzellia! št. 2, L 43 — Zastopniki se še sprejemajo. — | Večje vloge, vezane na odpoved, po dogovoru. | = Davek na obresti' plačuje zavod sam. z I Trgovcem in obrtnikom otvarja tekoče čekovne račune. % z Sprejema tudi vloge na tekefl račun v Dinarjih ter lih obrestuje nnjugadaejse. I I Daje posojila na menično poroštvo, zastavo vrednostnih papirjev, f J ali dragocenosti in vknjižbe. Eskomptira trgovske efekte. | Uradne ure od 9-1 in od 3V*-5Va pop. Poštno-hran. račun Jt 11/1327. Telefon 16 04 ■ Jg PODLISTEK I« II! v. J. KRIŽANOVSKA: 000) Ho€ preteklosti - Roman v treh delih. Iz ruščine prevedel Ivan Vouk. ^ ;eta oekoliko bo,i We ^ro4nate barve avo STJt ^ y»dar.rie ^t1 naš it,sii?r že"vidcti u ^ ^ iuii. . . , . .... , . nasvet, se efahajal, nato se je umiril in se nekako spri- Sklenil sem, da sam odpeljem Paola v Fetraro in rvn ~ roka >e mehanična m more vrsih nekatere ja^ml s svojim položajem. IzrabU sem ta ugodni tre- ni ugovarjal, ko sem do^čil dan cShoda na, nosi rokavico, in komur m znana vsa notek.in mu povedal, kaj sem ukrenil in Srn rekel, ^raien W^č s p^e^o đavo ie iezdil n, zgodba, ne bo ničesar opazil, je pripomnil samo- da bo motfel črez tri tedn* f>Hnniovati v Fmam L moiC€C' s P°ves®?° £Iavo »e Jeadl1 P°" zadovoljno Felicio. — Naučil sem Zen7kab»ora k ženi. V ^ tedne v rerraro f*™™' zapustila Mcmhgnoso; z žalostjo, mebanizev prilagoditi k zapestju, in kako mu ie zju- . 'i1 S**)0 ^ sem opazoval izprememLo na njem. traj in zvečer umivati rano z neko esenco, ki sem mu ,_~ Cemu? — J*c izpregovoril. — Preveč sem pre- Lf° I e shujsal m bil videti višji; obličje je bilo ne- in, tn 7 K.il7nmnm rvrl ™ i_____^P«. preveč zločinov sem naoraivil. da hi motfel zdrave oiedobe, oci so žarele kakor "" * jo dal in z balzamom, od katerega se bo rana naglo ^T! preveč zločinov sem naprajvil, da H mogel bledobe, oči so žarele kakor v vročici, a v zacelila, — je dostavil. z,veti mu"no m srečno. Pa še to, ali bo hotela imeti c"11?1 J^fh so zablestele srebrne niti. Najbolj žalostno «S solznimi očmi sem objel čudežnega človeka, ^ moža P°tablj«nca? P® je bilo gledati bridki, trpeči izraz na njegovem ^ «. j l izkušnje bratovski — Poslušaj, — sem mu rekel, — pozabil boš na 1C,U" ♦V tem času se je gospod Felicio zatopil ▼ delo, ki ga jaz nisem razumel. Iz svojega doma je velel ki mi je v težkih dneh strašne prinesti kovčeg z raakčntim pripravami in meni ne- pomagal in me tolažil. to nesrečo, postal boš oče in nimaš pravice onesre- «Bianca ga ie soreiela ctracfn« - poznammizelsci m mazili. Med temi je bila neka tva- - Jaz sem izpolnil samo svojo dolžnost,, goepod «ti novo žrtev s tem, da zapustiš bHje ki te obožuje, si je vidno prizadevna skril i viLkiTa ^nan^n; nna podobna voslm. Grel ^ to ivarino v vodi, in ko ^ - je odgovoril veselo (na n**> zahvalo. - Tvoj naslednik ti povrne vnovič vesli e do živi jen a. pravila nje^va izpre^emba Nazunff e šlo vse ; gfvpra^al, ka, d^a, Te odgovoril s tajinstvenim Menim, da «e bo naš b oblik jutri prebudil s polno -Bridkost in obup, ki sta polnila srce nesrečnežu, redu. Udal sem se proan ji svoje ne^te ter obli ubil nasmehom: , . zavestjoi in da ne bo manf potrt, če ne bo takoj »ta pri tem pogovoru bruhnila na dan. da ostanem do otrokovega rojstva grofa" Pr*ravI,am P^^'* ~ vas m mladega zapazi -oje ^habljeno^Prehudo razb«jmje bi - Moj naslednik? Saj bo ravnotako preklet Nekega jutra, kake tri mesece po najinem pri. .Dvanaisti dan do ope-acni me i, Z '^U^ tttZ* tt* i"' Bol»e Če dam ubiti r<>istvu' hodu >e Bianca ^toPi,a v vsa z sebeP in / pva^a)?tl dan po operaa7, me ,e Felicio pokli- uminJ. naj se obhaja, to ga bo dvignilo in oostilo. kakor da ga pustim v oblasti zle usode. Girolamo se v solzah. eal k Paolovi poMp. Paolo je se vedno spal. Zeno, •Vkljub temu je bilo prebujenje težko. Paolo ni še nasitil z našo krvjo in z našimi solzami'^ ie - Oče oovei mi 7»L»i * P #J t h ki mu je obraz sijal odI radosti, ,e previdno odgrnil je molčal, z mračnim pogledom je motril umetno. rekel s pretrganim, ogorčenim Zm 1 raeniP N^ooznam tfa ^ pV*J odejo m ,az sem videl da m imela bolna roka nikake roko, a potem je zacepetal: «Skuša! sem ^tolažiti, ^^je ostal otožen SSa vsv^jo^bl Zsih^^f F tTl ^ ,a ^ ,C ? P°Tno^° - Oh, oče, če«. «e nisi pustil umreti!... in molčeč. Martin je med em prineid ^d B^ke ^zHčno n^t ' nC^a tenkega zlatega obroča pritrjena drug^ roka, ki je «Neka| dni se je popolnoma zatopil v mračno pismo. Z najbolj nežnimi izrazi je pr^la moža^aj X Ne S vT/^i^J^^ f mi btla točm posnetek zdrave. U da |e bda ta umetna toda jaz » dobro videl, da divja v nje- se vrne, kakor hitro mu bo zdravje dopuščalo T^ffiJtoSSu ^ ^ «£IHNOSl» V Trstu, dne 12. j»U$* 1925. — Ustje. Danes v nedeljo dne 12. julija se bodo igrale na Ustju Krekove «Tri sestre«, igra v treh dejanjih in «Carodejna brivnica^, iburka. — Iz prijazno&ti sodelujejo: pevski zbor iz Šmarja in pevski zbor iz Ajdovščine pod vodstvom dr. Vuga ter druga sosedna .pevska društva. V slučaju slabega vremena se bo veselica vršila na 26. t. m. — Pričetek ob 4. uri popoldne na dvorišču g. M. Bratina na Ustju št 28. Med odmori bo sviral tamb, zbor iz Dobravelj. — Letošnja proslava 9. avgusta v Gorici Gorica se pripravlja, da proslavi letošnjo obletnico njenega prvega zavzetja od stripi italijanske vojske nadvse slovesno in svečano. Tega dne izroči namreč centralno vodstva «naroane zveze bojevn kov» goriškemu odseku "Zveze v oseben prapor, ki se lahko smaira za dar italijanskih bojevnikov goriškim tovarišem. Ob. tej priliki pridejo v Gorico bojevniki iz cele Italije in tudi iz nozemstva: kakor na pr. iz Aleksandrije v Egiptu, Bruselja in Pariza. Kakor se zatrjuje, se udeležita goriških svečanosti tudi minister za notranje zadeve on. Federzoni in podtajnik v predsedstvu ministrskega sveta on. Suardo. Ni iz- :k!jučeno, da prideta ob tej priliki v Gorico tudi prestolonaslednik Uraberto in ministrski predsednik Mus solini. Pri svečanostih bo sodelovala goriška vojaška posadka in tudi oddelek videmske konjice. Zjutraj se bo vršila na Travniku slovesna izročitev praporja, pri čemer nastopi kot slavnostni govornik član komisarskega triumvirata z. b.», popoldne pa bo govoril na dvorišču goriškega gradu minister za notranie zadeve on. Federzoni. V ravnokar minulem tednu se je vršil sesta-r.ek goriških mestnih organizacij na katerem ;e b 1 izvoljen poseben pripravljalni odbor. kateremu je bila poverjena skrb za priprave. da. bo svečanost dostojno izpadla. — Uničujoč požar v Planini. V Plar-.ini se je vnela hiša posestnika Antona Lahariarja, ki i« v razmeroma kratkem času poslala j sVoraj popolnoma žrtev plamenov. Po požaru povzročena škeda znaša prbližno 20.000 lir. — Napad besnosli. V petek je popadia umo-bolnega Ivana Scmenčiča iz Št. Vida pri Vi-pravi, ki se je lečil v goriški bolnici usm&er. h bratov, tako besnost, da ie pričel razbijati J vse, kar mu je prišlo pod r<5ko. Prihitevš m j sanitejcem se je le s trudom posrečilo ukrotiti j razbesnelega Semenčica. nakar ga je «Zc*. križ odpeljal na bolj varno mesto, v norišnico v S. Osvaiao pr. Vidmu. — Prvačina. V nedeljo, 5 t. in., je priredil j tukajšn i dramatični krožek Medvedovo dra- J mo v štirih dejanjih «Na dnu življenja*, ki je kljub težkim vlogam, zelo dobro izpadla. — Hvalevredna so tudi bratska pevska društva iz Đornberga Orehovelj in Vogerskega, ki so' pred igro in med dejanji z zbranim; pesmicami vzdrževala dobro razpoloženje. Z vesel:em, tako nekako izza kulis, opazujem novo prebu;enje naše vasi na dramskem polju, v čast sebi in narodu. Najprijetnejša mi je £>ila novica, da se «Dra- \ matični krožek* zopet pripravlja na novo I uprizoritev, in sicer novega ljudskega igro- . kaza • Mladi gozdar«, ki je še v rokop su in i bo prvič uprizorjen na pri nas pod vodstvom pisatelja. «Mladi gozdar*, ljudski igrokaz s petjem v petih dejanjih In z uvodom, je dramatizacija izvirnega romana « Mladi gozdar^, ki je izšel lansko leto že v tretji izdaji v «Nar. tiskarn:» v Gorici. Kdor ga ni še čital, naj si ga naroči v Goric v Narodni tiskarni ali kirgarni. — Prepričan sem, da nato obišče igro, ki je bila že od več strokovnjakov pchvaliena. Toliko za danes; vse druge podatke podam o pravem času. — Prvačkovec. skupaj L 15. Srčna hvala! (Denar hrani podru£-i nični predsednik). Srčkana «diktatorca» je nabrala na pobudo g. Frana Udovica star. med izletniki Glasb. Matice v Repentabor L 16, in sicer polovico za šentjakobsko in polovico za svetoivansko podružnico Šol. društva. Za slednjo imenovano §ta darovala Stanko Godina, tovarnar mila, L 5 v proslavo bkgovestnikov in Neimenovani Milko L 50. Denar hrani blagajnik. Srčna hvala.' Z0B0TEHH1ČM1 flMBULATORl) Dr. S. SAKLER E. CUL.IAT Uftfv. med, zobatehnlk TRST — Via Istituto 21 — TRST od 9 do 12 in od 15 do 18 (511) OPČINE — Restavracija Simonlč V nedeljah od 9-18. V četrtkih od 9-14 - ZADNJI MODERNI SISTEM - AlIRODILNICA MARIO FERLIN Sv. Marija Ma*faief avi. Rardupice, PfscS, PJzefi, Prost tj o v, Tabor, Te?!ic*-Šanov, Trst., Usti n/L, Dunaj, Opatija.. — Alll.t-JACfJE v N^riŠV; Avstriji, Jug.-^riaviji, na Poljskem in na Ogrnem. BLAGOVNI ODDELEK *ar SAFES Uvršaj« vse bančne poste pUrd nejboSJimi ^03331. - isd'ija nakaznic« (v^lia) Csnsa d* (talin jicosžo provizijo. Srzojav I Ži VNOST£nSK.A - Trloata 60 TELEFONI: 1073, J089, 2157, 43(2 i! ! [ i« S - (55> v „Eimostr Loterijske številke izžrebane dne 11. julija 1925. Bari — — — — — Firenze 39 64 50 31 84 AHlano i 37 59 84 18 35 Napoii Palermo 12 f 52 64 51 70 63 15 72 7J 23 Rcma 42 54 85 62 68 70 Torino t— ' • 29 Veiiezia 36 59 38 63 33 ImmH in umetnost — Gcografeki vesinik, časopis za geografijo in sorodne vede je naslov nov. važni znastveni publikaciji, ki je začela izhajati v Ljubljani v založništvu ^Geografskega društva v Ljubljani*. Te dni je izšla prva številka z. lično zunanjo obliko, katera prinaša na 80 straneh sledečo velezanimivo vsebino: Dr. V. Bohinec (Ljubljana); Razvoj geografije v Slovencih (z eno sliko v tekstu); univ. prof. dr. Khrlich: Geografija in etnologija; dr. I. Rus (Ljubljana): Morfogenetske skice iz notranjskih strani — 1. Notranjski ravnik (z eno skico v lekstu)) univ. prof. dr. A. Gavazzi: Geografski razpored največje in najmanjše mesečne množine padavin na Balkanskem polotoku (z dvema karticama, pril. 1); F. Baš (Kamenče): Hmeljarstvo v Savinjski dolini (s karto, pril. 2.); dr. I- Rubič (Split): Dužira obale, broj otoka i luka države SlHS; un prof. dr. A. Gavazzi (Ljubljana): O meteoroloških postajah v Sloveniji (s karto, pril. 3.); M. Hafner (Ljubljana); Alpski varstveni park v Dol ni sedmih jezer (s karto, pril. 4 ); Geografske novice (uredil prof. dr V. Šarabon, Ljubljana). — Književnost. Dr. J. Rus; Slovenska zemlja {prof. F. Seidl, Novo mesto); dr. i Wentzel: Zur Bildungsgesch-ichte* des Laibacher Feldes und Laibacher Moores (prof. A Melik, Ljubljana); D. Cree: Yougoslav -Hungarian Boundary Commission (prof. dr. B Svetelj, Ljubliana); dr. R. Savnik (Ljubljana); Pregled doslej izdanih jugoslovanskih zemljevidov države SHS in Balkanskega polotoka. Geografsko društvo na univerzi v L?ubl;ani. ' Geografsk vestoik» bo izhajal dvakrat na leto in bo posvečal svojo pažnjo tudi narod-nir" vprašanjem. Priporočamo to važno publikacijo prt kateri bodo sodelovali jugosloven-ski strokovnjaki na polju geografije in sorodnih ved, našim ukaželinim čitateljem naitople;e. Naroča se na naslov: Geografsko društvo, LHibljana, univerza. Plača se potom oriložnice, ki se priloži bodisi za eno številko 25 dinarjev ali za celo leto takoj 50 dinarjev (oziroma odgovarjajočo vrednost v lirah)._ DAROVI V počeščenje spomina pok Josipa Pargerca .z Doline, daruje Karlo SiSkov-č. Crnika! — Herpelje-Kozma; lir 10 Šolsk. društvu iH L 10 Dijaški matici. Denar hrani upravnlštvo. Za refekcijo šole pri Sv. Jakobu so darovali: Gg. Besednjak Anion in Rodela Anton , po L 5f Samec Miha L 3. Žerial Avgust L 2; LJUBLJANSKA POSOJILNICA r. z. z o^z. t Ljubljani. Telefon it. 9 Mestni trg štev. 6 obrestuje vloge zelo ugodno in sicer: vloge, ki jih izplačuje brez odpovedi . . . po 8 •/• vloge z enomesečno odpovedjo.....po 10*/o vloge z trimesečno oddovedjo.....po 12#/o vloge s šestmesečno odpovedjo.....po 14 Jamstvena stavnica sa vlaga zaaia te nad 11 milijonov Din. Posojila daje le proti popolni varnosti na vknjižbo in na poroštvo. Inkaso faktur in menic. Trgovski krediti. PRILI Skladišče Via Carducci 22 nadaljuje (225) veHko razprodajo kuhinjskih predmete® ao najugodnejših cenah CASSA Ol RISPARHtO UNITA AL MONTE Dl PIETA Dl G ORI Z! A M FJNMZMIK CONTK TMUKN Ustanovljen leta 1831 (GORSKI HOHT) Sedel: Via Carducci 2 OPERACIJE ZAVODA Hranilne vloge hi vloge na tek. račun. Posojila na nepremičnine z eno zapadno dobo, s plačilom na o- broke in z amortizacijo Tekoči {računi z jamstvom na vknjižbe, menice in vrednostne papirje. - posojila občinam in javno priznanim korporacija m. - Predujmi in posojila na vrednostne listine. - Nakup vrednostnih listin ter v tekočem polnleti zapad t Hi odrezkov. - E-skomptovanje in reeskomptova- nje menic. Brezplačno izdavanja nakazil na „Banca d'Italla* in na „Istituto di Credlto delie Casse di Rlspar-rolo Italiane" v Rimu. - Navadna hramba ter uprava vrednot. :::;: Sodni pologi. - - Sodni pologi. STANJE VLOŽENEGA DENARJA preko 125 milijonov dinarjev ali >00 milijonov kron. — SPREJEMA VLOGE na hranilne knjižice in tekoči račun proii najugodnejšemu obrestovan ju. ZLASTI PLAČUJE za vloge proti dogovorjeni cdr>ovedi v tekočem računu najviSje mogoče obresii. JAMSTVO za vse vloge in obresti, tudi tekočega računa, je večje kakor kjerkoli drugod, ker jamči za nje poleg lastnega hraniiničnega premoženja še mesto Ljubljana z vsem premoženjem in davčno, močjo. Ravr.o radi tega nalagajo pri nje! tudi sodišča denar mladoletnih, župni uradi cerkveni in občine občinski denar. — Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici, ker je denar popolnoma varen. TRST Via Carducci št. 20 Telefon 42-33 luksozno in navadno Specijaliteta masivnih sob iz bukuvp^a lesa, po zmernih cenah. (a ■) Vipavsko, istrski refošk in kraški teran. Na debelo in za družine Vftato XX MtftMt« |>re 94 (prej Acquedotto) na drobno in za družine Vi« Gluliani 32. - Telef. 2-41 Priporoča se lastnik (47) FR. STRANOUL Srebrn denar, zlato, briliante kupuje po najvišjih cenah ectlne Alojzij Povh na Piana Garibaidi št. 2 prvo nadstropja (62) LJUBLJANSKA KREDIT iimna h mm Nmjtt UJH.ni - Telefon: fr—18, 22—98 J PODRUŽNICA V TRSTU [ CENTRALA V LJUBLJANI mm is rdim BiaariM H.UB.H8' Teleioa: 5—22—M Obrestuje vloge na vložnih knjižicah po 4 % na tekočih računih po 4 % % vezane vloge po dogovoru. - Prejema DINARJE na tekoči račun in jih obrestuje po dogovoru. — Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle- Podružnice: GORICA, Brežice, Celje, i^ernomelj, Kranj, Logatec :::::::::: Maribor HiUPilKindneia zueza i Jnaoslaoiža Blagajna je odprta od 9l/g—iI24/, in od 14l/a—16 41 Po(fru2nlce: Metković, Novi Sad, Ptuj, ::::::: Sarajevo, SpHt ::::::: iSB^^A^eaec a <