liiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimi
I Štev. 22.
lillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
injiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimi
LJUBLJANA, 27. maja 1921
|i|iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|ji
Leto II. I
TIiiiiiiiii...........im.........im.........milili.......IIIIIIIIII.....I........I........im.....................................I............................MIIIMIII................im......................................mil.......miiiiiiu................................
SLAVIA (Praga) - ILIRIJA.
Ni ga kluba na kontinentu, ki bi se mogel ponašati s tako slavno zgodovino kot praška Slavia. S, K. Slavia je utemeljitelj češkega sporta in njegov voditelj od postanka v letu 1890. do danes. S. K. Slavia je bil, ki je ponesel češke barve zmagovito v skoro vse centre evropskih narodov. S. K. Slavia je, ki doseza tudi dandanes, da spoštujejo tuji narodi v
šele pokazala pravi nogomet in nam dala na razpolago trenerja, ki je dal našim igralcem prvo teoretično in praktično znanje in ki je vodil našo Ilirijo do prvih zmag.
Poset Slavije je bil torej za nas poset dragega prijatelja, to še tem bolj, ker smo pozdravili v njej zastopnike bratskega nam naroda češkega.
Praška Slavia v Ljubljani: Moštvo, ki je igralo 21. t. m. proti Iliriji.
(Hana, Seger, Rauch, Ruda, Steinhauser, Mareš, Benda, Zajiček, Jirkovsky, Bielka, Jahn.)
njegovih športnih uspehih ime češkoslovaškega naroda in njegove mlade države.
S.	K. Slavia je športni učitelj in vzor tudi nam Slovencem. Marsikdo še pomni prvi poset Slavije v Ljubljani leta 1912. Naš nogomet je bil takrat še v prvih početkih, naši igralci vsi še nedorasli, brez skušenj, brez znanja in brez zmag. Slavia nam je
Slavia je dospela v Ljubljano v petek zvečer. Na kolodvoru so jo pričakovali zastopniki naših športnih organizacij. Sprejema se je udeležil tudi generalni konzul češkoslovaške republike dr. Beneš. Predsednik Ljubljanskega nogometnega podsaveza, ravn. Jug, je pozdravil Slavijo v kratkem nagovoru v imenu Jugoslovanskega nogometnega saveza.
Moštvo, ki je zastopalo pri nas barve S. K. Slavia, ne sestoji iz igralcev sedaj aktivnega prvega moštva Slavije, večina igralcev pa je še do poslednjega časa nastopalo za I. moštvo, n. pr. Rauch, Steinhauser, Seger, Bielka, Jirkovsky, Drugi so vzeti iz rezerve. Moštvo reprezentira dobro kvaliteto češkega nogometa; igro, kot jo je razvilo v nedeljo, v Ljubljani doslej ni podalo še nobeno moštvo. Temelj njihove igre je napadalni sistem, izgrajen do detajlov.
V	nasprotju z običajno kombinacijo jugoslovanskih moštev paralelno z golovo črto, ima češka igra izrazito, energično potezo proti golu. Odločilno prednost imajo Čehi tudi v kolosalnem šutu na gol, kakršnega dandanes ne zmore nobeno naše moštvo. Drugih lastnosti, ki morajo biti lastne vsakemu prvorazrednemu moštvu, tehnika, placiranje itd., niti ni treba, da omenjamo.
Ilirija se je povzpela v igrah proti Slaviji do lanske forme. Prvi halftime nedeljske tekme, ko je potisnila Slavijo v obrambo in si priborila rezultat 2:1, more smatrati celo za svojo doslej najboljšo igro. Posebno Pelan, Deržaj, Pretnar, Vidmajer, Zupančič II, Bregar so bili v izvrstni kondiciji, pa tudi vsi drugi so bili popolnoma na mestu. Tavčarja je nadomestoval v soboto Hus, v nedeljo Vrančič, Kot kandidata za reprezentativno moštvo L. N. P. sta debutirala v moštvu Diirschmied in Schalecker od celjskih Atletikov.
Diirschmied je prvovrsten napadalec z izredno tehniko in agilnostjo, ki moštvo izdatno ojačuje. Tudi Schalecker je ugajal.
Podrobni potek obeh iger priobčimo prihodnjič.
S
Prvenstvena tekma
SSK. Maribor — S.-V. Rapid (Maribor) 3:0 (0:0).
S	to tekmo se je odločilo najbrž prvenstvo Maribora v prid S. S. K. Maribor. Maribor ima prestati le še tekmo z mariborskimi Atletiki; ako izide zmagovito ali vsaj z neodločnim rezultatom tudi iz te tekme, mu je prvo mesto sigurno, ako pa tekmo izgubi, bo odločevala boljša diferenca golov. Dosedaj je imel prvenstvo Maribora dolga leta S.-V. Rapid.
Za tekmo je vladalo naravno veliko zanimanje, ki ga ni mogla zmanjšati niti istočasno prirejena konjska dirka na Teznu. Igra je bila ves čas napeta, zanimiva. Odločitev je padla šele v zadnjih 20 minutah. Na obeh straneh se je opažalo spočetka mnogo nervoznosti in negotovosti. Maribor kot Rapid si je istotako izsilil 2 kota, ne da bi dosegla kak uspeh. Proti koncu prvega halftima se je gibala vsa igra le v sredi, na obeh straneh sta zaustavili napade že krilski vrsti. Druga polovica je pričela z veliko ofenzivo Rapida, ki pa je naletel v backih Skrabar-Adamovič na trdo oviro. Maribor je napade polagoma paraliziral in prehajal vedno bolj sam v napade.
V	21 minutah se posreči centru Gašiču 1. uspeh za Maribor. Publika navdušeno aklamira. Rapid odgovori vnovič z ostrimi napadi, hoče izravnati, vendar zaman. Mariborova obramba, ki jo je podpiral zlasti še half Stauber, je odrinila Rapidove napadalce zopef od gola in vnovič se je uveljavljala Mariborova na-
padalna vrsta. V 29 minutah pade pO Vogrincu drugi gol in od tega hipa Rapid docela popusti. Maribor zagospoduje na prostoru absolutno in doseže v 39 minutah še tretji gol.
Igro je vodil g. Šuput.
Predtekma obeh rezerv je končala s 4 : 1 v prid Rapida. — Sodnik g. Nemec.
O
Kolesarska dirka Ljubljana—Logatec.
Kolesarska Ilirija je priredila v nedeljo 22, t. m. svojo drugo kolesarsko dirko v sezoni. Dirka je bila prvotno pripravljena za Planino, a jo je v zadnjem hipu vlada prepovedala, »češ, da ima vojaštvo pomi-selke proti dirki do državne meje,« in morala se je skrajšati na Logatec. Neumestno je, da je prišla prepoved tako pozno, ko je bilo v Planini že kosilo naročeno, in sicer vse pripravljeno, odpovedati se pa ni moglo več.
Za dirko je bilo prijavljenih 16 dirkačev, ki so startali v 2 skupinah: v glavni in v skupini juniorjev. Manjkalo pa je med njimi precej znanih imen, kojih neudeležba nam je povsem neumljiva. Menda je zopet ono, nam Slovencem tako pogosto lastno svojstvo lenarenje, ki ubija vsako voljo in veselje do dela. Hipno se navdušimo, delamo na vse pretege, nato pa pojenjujemo ali pojenjamo popolnoma. Tu treba športne vzgoje, športne discipline in vztrajnosti!
Vreme je bilo ugodno ali cesta je bila blatna napol in le mestoma osušena, tako, da so bili na več točkah nevarni mastni »otoki«, ki so svarili pred neprevidnostjo. Tak mastni del ceste je tudi povzročil težki padec sedmih dirkačev iz glavne skupine, ki pa k sreči ni neugodno končal. Kakor je ob suhi cesti prijetna vožnja pod vodstvom, tako je treba na taki cesti skrajne previdnosti. Treba je slediti vedno tako, da je mogoč izhod v slučaju prednikovega karambola.
Doseženi uspehi so nad vse razveseljivi. Cesta ima na 29.2 km nad 6 km klanca, bila je blatna in vendar je dosežen čas, ki je za začetek sezone močno presenetil. Dosegel ga je vrhu tega še gosp. Umek, ki se je šele letos posvetil dirkanju in kaže lep napredek. Tudi juniorji imajo sprejemljiv čas. Na prvo mesto je prišel Goltes, ki se razvija pravilno in stop-njema. Tretji Špolar je istotako novinec in je prav dobro vozil.
V naslednjem podajamo potek dirke:
Točno ob 10. uri je odpustil starter g. Goreč ju-niorje. Bili so: Pečnik, Šimenc, Špolar, Goltes, Križ, Bar, Meze. Malo nesigurnosti, a že so bili v lepi vrsti in vozili so skupno dalje. Na Brezovici je Križ zaostal tako, da so se mu odtrgali, ostali so pa vozili kompaktno do vrh Vrhniškega klanca ter prišli prav ugodno na cilj. Za zmago se je razvil boj med Golte-som in Pečnikom, v kojem slednji podleže. Goltes je vozil kot prvi 1:4:20, Pečnik 1:4:22, tretji je bil Špolar v 1 : 4 : 48, četrti Bar A., peti Meze, šesti Šimenc.
Ob 10. uri 5 minut so startali starejši v glavni skupini. Bili so: Šolar, Zanoškar, Škrajner, Umek, Kiirner, Perdan, Bar Vinko in Nardin. Start je pokazal, da je za njimi daljša doba skušenj, odpeljali so krasno, bilo je veselje slediti na lepi Tržaški cesti. Umek je prevzel vodstvo. Nekako pred železniškim
prelazom na Viču spodrsne momentano Škrajnerju, ki je padel čez cesto, nanj pa še šest ostalih dirkačev, ki so vozili /tikoma skupaj. Škrajnar se je poškodoval, a je vozil dalje. Kiirner je pa moral vsled močnejše poškodbe izstopiti. Šolar in Perdan sta si poškodovala kolesi in nista mogla nadaljevati. Ostali so vozili potem prav lepo dalje, le Umeka niso več dohiteli. Vozil je sam, prehitel v Vrhniškem klancu ju-niorje ter prispel kot prvi na cilj. Vozil je 58 min. 36 sekund. Za njim sta prispela Nardin in Zanoškar v ostrem boju, ki je postavil Nardina na drugo mesto z 1:00:24, Zanoškarja na tretje z 1:00:24 "/r,. Četrti je prispel Škrajnar, ki je bil občutno poškodovan, a je vztrajal do konca, v 1:01:48, peti Bar Vinko, katerega je oviral krč do boljših uspehov, v 1:02:2.
Po dirki so priredili dirkači z ostalimi izletniki kolesarji in motociklisti lep izlet v Planino, odkjer so se proti večeru skupno vrnili.
m
Pomladanska dirka
15. in 16. maja t. I. v Mariboru.
Prijavljenih konj: 44.
I Dirka Karla Pachnerja. Q. Heat.
Daljava 1800 m — 9 tekmovalcev. — Častna darila g. F. Filipiča in 8000 K.
6	letni ogrski žrebec Sarajevo g. F. Filipič, Maribor,
I.	1770 m, 2 : 53.
4	letni jugoslovanski žrebec Firlefanz g. Welle, Maribor, II. 1790 m, 2 : 53 : 5.
9	letni ogrski skoplj. Gyapa, g. Kirbiš, Maribor, III. 1840 m, 2 : 57.
4	letni jugoslovanski žrebec Notabene, gosp. Lippitt, Turniš, IV. 1740 m, 2 : 57 : 2.
10	letna avstr, kobila Katica, g. Hafner, Zagreb, V. 1840 m, 2 : 58.
II.	Dirka amaterjev.
Daljava 2000 m — 8 tekmovalcev. — Častno darilo g. F. Skoberneta in 3500 K.
7	letni ogrski žrebec Gamaš g. Filipič, Maribor, I. 2150 m, 3 : 38.
5	letna jugoslovanska kobila Lisette g. Konig, Celje,
II.	2040 m, 3 : 43.
7 letna avstr, kobila Brunhilde, g. Lippitt, Turniš, lil. 2130 m, 3 : 46.
7 letni avstr, žrebec Tegetthof, g Hafner, Zagreb, IV. 2130 m, 4 : 01.
7	letni avstr, žrebec Honved, g. Welle, Maribor, V. 2350 m, 4 : 09.
III.	Dirka Karla Pachnerja. II. Heat.
6	letni ogr. žrebec Sarajevo, g. F. Filipič, Maribor, I. 1770 m, 2 : 46.
4	letni jugosl. žrebec Notabene, g. Lippitt, Turniš, II. 1740 m, 2 : 46 : 5
4 letni jugosl. žrebec Firlefanz, g. Welle, Maribor, III. 1790 m, 2 : 52.
8	letni avstr, skoplj. Lord Jubilar, g. Funk, Zagreb, IV. 1820 m, 2 : 52 : 5.
8	letna jugosl. kobila Duocenta, g. Penzinger, Maribor, V. 1790 m, 3 : 00.
9	letni ogr. skoplj. Gyapa, g_ Kirbiš, Maribor, VI. 1840 m, 3 : 01.
Rezultati Heatvožnjei
L Sarajevo. — II. Firlefanz. — III. Notabene. —
IV.	Gyapa. — V. Lord Jubilar.
IV.	Prinz Dillon dirka.
Daljava 2000 m — 7 tekmovalcev. — Častno darilo poverjeništva za kmetijstvo in 3500 K.
6 letna jugosl. kobila Pina, g Filipič, Staranovavas, L 2100 m, 3 : 46.
6 letna jugosl. kobila Nigra, gosp. Slavič, Grabe, II. 2080 m, 3 : 47.
6 letna jugosl. kobila Pavlina, g. Slavič, Grabe, III. 1900 m, 3 : 53.
8 letna jugosl. kobila Fareda, g. Brunderl, Veržej, IV. 2020 m, 3 : 53 : 5.
4	letna jugosl. žrebec Danko, g. Slavič, Ključarovci,
V.	2100 m, 3 : 57.
5	letna jugosl. kobila Salva, gosp. Herič, Boreči, VI. 1900 m, 4 : 02.
6	letna jugosl. kobila Varna, g. Žajdela, Berkovci, VIL
V.	Dirka Karla Pachnerja
odpade.
VI.	Dirka Alfred pl. Rossmanit.
Daljava 3000 m — 4 tekmovalci. — Častno darilo g. F. Koniga in 4000 K.
7	letni ogr. žrebec Gamaš in 6 letni ogr. žrebec Sarajevo, g. F. Filipič, Maribor, L 2970 m, 5 : 18 na 1 km 1 : 47.
6	letna jugosl. kobila Zabfalo in 6 letna jugosl. kobila Tip-Top, grof Jankovich - Cabuna, II. 3000 m, 5 : 22 na 1 km 1 : 48.
10	letna avstr, kobila Katica in 9 letni ogr. skopljenec Gyapa, g. Kirbiš, Maribor, III. 3300 m, 5 : 41 na 1 km 1 : 43.
7	letna avstr, kobila Brunhilde in 5 letna avstr, kobila Riza, g. Lippitt, Turniš, IV. 2940 m, 5 : 43 na 1 km 1 : 56_
VIL Ljubljanska dirka.
Daljava 2400 m — 6 tekmovalcev. — Častno dar. in 4000 K.
6 letna jugosl. kobila Sedil Bahr, g. Lipitt, Turniš, l. 2550 m, 4 : 00.
8	letni avstr, skoplj. Lord Jubilar, g. Funk, Zagreb,
II.	2420 m, 4 : 01.
6 letni avstr, žrebec Makensen, g. Kirbiš, Maribor,
III.	2590 m, 4 : 04.
6 letna jugosl. kobila Egga, grof Jankovich - Cabuna
IV.	2390 m, 4 : 10.
6 letni avstr, žrebec Honved, g. Welle, Maribor, V. 2590 m, 4:11 : 5.
VIII.	F eniks-dirka.
Daljava 2000 m — 7 tekmovalcev. — Častno darilo poverjeništva za kmetijstvo in 4000 K,
6 letna jugosl. kobila Pina, g. Filipič, Staranovavas, I. 2140 m, 3:40.
6 letna jugosl. kobila Preda, g Filipič, Staranovavas, II. 2080 m, 3:44.
6 letna jugosl. kobila Preda, g. Slavič, Grabe, III 2100 m, 3:44:2.
5	letna kobila Salva, g. Herič, Boreči, IV. 1920 m,
3:36.
4 letni žrebec Danko, g. Slavič, Ključarovci, V. 2100 m, 3:50.
6	letna jugoslov. kobila Varna, g. Žajdela, Berkovci,
VI.	1920 m, 3:54.
6 letna jugoslov. kobila Pavlina, g. Slavič, Grabe.
IX.	Mariborska dirka.
Daljava 2000 m — 5 tekmovalcev. 1 častno darilo in 4000 kron.
4 letni jugoslov. žrebec Notabene, g. Lippitt-Turniš,
I.	1980 m, 3:13.
4 letni jugoslov. žrebec Firlefanz, g. Welle, Maribor,
II.	2160 m, 3:20.
8	letni avstr, skoplj. Lord Jubilar, g. Kirbiš, Maribor,
III.	2120 m, 3:25.
4 letni jugoslov žrebec Bismark, g. Aranjoš, Zagreb.
IV.	1960 m, 3:44.
7	letni avstr, žrebec Tegethoff, Doner, Zagreb, V. 1980 m, 3:56.
X.	Tezenska dirka.
Daljava 2400 m — 6 tekmovalcev. — Častno darilo g. Alfred pl. Rossmanita in 4000 kron,
6 letna jugosl. kobila Fareda in 5 letna jugosl. kobila Salva, g. Bunderl, Veržej, I. 2400 m, 4:41.
10 letna avstr, kobila Katica in 9 letni ogr. skoplj. Gyapa, g Kirbiš, Maribor, III. 3120 m, 5:25.
8 letna jugosl. kobila Duocenta in 7 letna avstr, kobila Brunhilde, g. Lippitt-Turniš, IV. 3020 m, 5:41.
©
Propozicije za lahko-atletični miting
za prvenstvo srednjih šol kraljev. SHS.
1.	Zagrebški Hašk priredi 9. in 10. junija t. I. lahkoatletični miting za prvenstvo srednjih šol.
2.	Tekme se bodo vršile na igrišču Haška v Maksimiru ob pol 3. popoldne.
3.	Tekmuje se za bokal, prehodnje darilo Haška, ki se nahaja sedaj v prehodni posesti I. realne gimnazije v Zagrebu, kot prvo darilo, ter za bokal veletrgovca Schollera, ki se nahaja v prehodni posesti
-imiiiiiimiiiiiiHiiHiiHiiimiiHiMiiMiiimmmHiiii
Kolesarska
dirka
Ljubljana —
Logatec:
Končni boj med Zanoškarjem in Nardinom.
Fot. J. Kunaver.
IIIIIIIHIMIIIHIHIHI;
10 letni jugoslov. skoplj Jopic in 11 letna jugoslov. kobila Albana, g. Helfried Rossmanit — Log, II 2480 m, 4:47.
6 letna jugosl. kobila Egga in 5 letna jugosl. kobila Sava, grof Jankovich-Cabuna, III. 2740 m, 4:58.
4 letni jugosl. žrebec Danko in 6 letna jugosl. kobila Nigra, g. Slavič, Ključarovci, IV. 2580 m, 5:11.
6 letna jugosl. kobila Pina in 6 letna jugosl. kobila Preda, g. Filipič, Staranovavas, V. 2640 m.
6 letna jugosl kobila Pavlina in 6 letna jugosl. kobila Varna, g. Žajdela, Berkovci, VI. 2300 m.
XI.	Jugoslovanska dirka.
Daljava 3000 m — 4 tekmovalci, — častno darilo g. Ro-senberga in 5000 kron.
6	letna jugoslov. kobila Zabfalo in 6 letna jugosl. kobila Tip-Top, grof Jankovich - Cabuna, L 2960 m, 5 • 10.
7	letni ogrski žrebec Gamaš in 6 letni ogrski žrebec Sarajevo, g. Filipič, Maribor, II. 3120 m, 5:22.
Trgovske akademije v Sarajevu, kot drugo darilo. Bokala dobe oni zavodi, katerih atleti so dosegli prvo in drugo mesto, ki se podelita po številu točk. (Prvo mesto troje, drugo dve točki itd.) V trajno posest bokala dospe oni zavod, ki dobi prvenstvo trikrat zaporedoma ali pa štirikrat z enkratnimi presledki.
4.	Rok event. potrebnih predtekem kakor tudi točni spored tekmovanja bo določen in razglašen
6.	junija potom časnikov in zavodov.
5.	Pravico tekmovanja imajo vsi učenci srednjih šol, ki bodo prijavljeni potom svojih ravnateljstev.
6.	Tekmovanje razpade na dva dela:
A.	za tekmovalce, ki do 1. januarja t. 1. niso dovršili 16. leta.
B.	za tekmovalce, ki so do 1. januarja t. 1. dovršili 16. leto.
Tekmovanja za udeležence pod A. so: tek na 50 m,
štafeta 4 X 50 m z leltečim startom,
met bambusovega kopja v daljavo in višino (oboje z zaletom),
skok v daljavo in višino (oboje z zaletom). Tekme, navedene pod A, ne štejejo za prvenstvo. Pod B. navedene tekme so: tek na 100, 200 in 1500 m,
štafeta 4 X 100 z letečim startom (velja dvojno število točk),
tek na zapreke (5 zaprek),
renči prvi trije; bokale pa dobita oba najbolje kvalificirana zavoda.
9.	Zadnji rok za prijave je 2. junija do 6. popoldne. Prijave naj se naslovijo na Hašk, Kavarna »Zagreb« v Zagrebu. Prijavnine ni. Naknadne prijave se ne uvažujejo.
10.	Tekme se bodo vršile po pravilih Lahkoatle-tičnega saveza za Hrvaško in Slavonijo. Po istih določbah se tudi rešujejo vsa sporna vprašanja.
metanje krogle, diska in kopja, vse z obema rokama,
skok v višino in daljavo z zaletom in brez zaleta
skok s palico,
troskok menjaje nogo (leva—leva—desna ali obratno).
7.	Vsak zavod more javiti za posamezno konkurenco kvečjemu 4 tekmece, za štafeto pa eno moštvo z rezervo.
8.	Nagrade v obliki kolajn dobe v vsaki konku-
Kakor vidimo je razpisal Hašk obširen program. Spoznal je, da v zdravi javni konkurenci tiči največja propaganda za sport, ki se je začel širiti tudi na Hr-vatskem med mladino v velikem obsegu.
■IIIMIIIIIIIIIflllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllli«
Pravilnik Zbora nogometnih sodnikov.
§ 1. Zbor nogometnih sodnikov tvorijo vsi po izpitnem poverjeništvu izprašani sodniki, ki imajo sodniško izkaznico.
§ 2. Sedež zbora je v Zagrebu.
§ 3. Z. N. S. izbere iz svoje srede predsednika in tajnika in v slučaju potrebe tudi največ petčlanski odbor. Tajnik vodi tudi blagajniške posle.
§ 4. Delokrog Z. N. S.:
a)	izpraša in kvalificira po svojem izpitnem poverjenstvu kandidate, ki so se prijavili za sodniški izpit;
b)	vodi kontrolo nad sodniki; dotičnim, ki bi se izkazali za nesposobne, more odvzeti pravico do sodenja;
c)	izstavlja sodniške izkaznice;
d)	rešuje pritožbe sodnikov in prijave proti sodnikom;
e)	posluje, ako bi se grešilo proti časti sodnikov in ako treba zastopati interese sodnikov;
f)	odločuje v spornih vprašanjih sodnikov;
g)	stavlja predloge Jugoslovanskemu nogometnemu savezu, v kolikor se tičejo njega;
h)	rešuje dopise J. N. S.;
i)	v slučaju potrebe tolmači nogometna pravila.
§ 5. K sodniškemu izpitu se pripuste le osebe, ki so dovršile 2t. leto. Kandidat mora poslati tajniku pristojbino 80 K ter točno izpolnjeno sledečo prijavnico in izjavo;
Prijavnica.
Podpisani želi položiti sodniški izpit in prosi, da se mu določi rok za polaganje teoretičnega izpita.
Ime in priimek;...................
Leto in kraj rojstva:..................
Stanovanje:.......................
V	............... dne..............19 . .
Izjava.
Izjavljam, da se hočem pokoravati vsem pravilom Jugoslovanskega nogometnega saveza in da hočem soditi vedno pravično in po svojem najboljšem prepričanju.
Podpis:.................
V	..............dne................19 . ,
§ 6, Izpitno poverjenstvo določi rok za izpit. Dotičnemu, ki določeni dan ne pride k izpitu, kakor tudi dotičnemu, ki izpita ni položil, zapade pristojbina 80 K in se mora k prihodnjemu izpitu prijaviti na novo. Ako more navesti za svojo odsotnost upravičen razlog, ga zabeleži odbor za prihodnji izpit, ne da bi se mu bilo treba prijaviti na novo.
§ 7. Izpit se polaga pismeno, ustno in praktično na igrišču. 2a pismeni in ustni izpit se zahteva: točno poznavanje nogometnih pravil, pravil saveza in podsaveza, pravilnika Zbora nogometnih sodnikov in mednarodnega saveza, preden se pripusti kandidat k praktičnemu izpitu, treba, da je sodil tri prijateljske tekme ali treninge v navzočnosti savez-nega sodnika. Nato mora fungirati pri tekmah, ki jih vodi kak savezni sodnik, kot stranski sodnik. Praktični izpit polaga kandidat s tem, da, vodi eno ali na zahtevo poverjenstva več prijateljskih tekem. Ako položi kandidat praktični izpit, se mu izstavi sodniška izkaznica, ki jo podpišeta predsednik in tajnik Z. N. S. — Kdor izpita ni napravil, se more šele po preteku treh mesecev pripustiti k ponovnemu izpitu. — Proti sklepom izpitnega poverjenstva, kako je kdo položil sodniški izpit, ni priziva.
§ 8. Z. N. S. vodi točen seznam sodnikov. Iz seznama črta one, ki so iz zbora izstopili, ali ki zaradi kazni ne smejo izvrševati poslov sodnika.
§ 9. Savezni sodniki se delijo v tri razrede; novoimenovani sodniki se uvrste brez izjeme v 3. razred.
§ 10. Za prestop iz nižjega razreda v višjega veljajo sledeče določbe: V 3. razredu mora ostati vsakdo eno poletno ali eno jesensko sezono (najmanj tri mesece), v 2. razredu eno poletno in eno jesensko sezono (najmanj šest mesecev). Po poteku teh rokov sc more naprositi Z, N, S. za premestitev v višji razred. Sposobnost prosilca presoja Z. N. S. z večino glasov in na podlagi predloga izpitnega poverjenstva. Sodnike, ki se tekom časa izkažejo za manj sposobne, more Z. N. S. premestiti v nižji razred. Za tak sklep je treba tričetrtinske večine glasov ob prisotnosti najmanj dveh tretjin sodnikov, ki bivajo v Zagrebu.
§ 11. Delokrog sodnika: Prvorazredni sodniki vodijo prvorazredne prvenstvene in reprezentativne tekme. Drugorazredni sodniki vodijo drugorazredne prvenstvene in ako manjka prvorazrednih sodnikov, tudi prvorazredne prvenstvene tekme. Tretjerazredni sodniki vodijo prvenstvene tekme drugega B-razreda in v pomanjkanju drugorazrednih sodnikov tudi tekme drugega razreda. — Prijateljske in internacionalne tekme vodijo sodniki, za katere zaprosijo interesenti.
§ 12. Za ureditev sporov in spornih vprašanj voli Z. N. S. od slučaja do slučaja poseben petčlanski odbor.
§ 13. Proti saveznim sodnikom more odrediti Z. N. S. sledeče kazni:
a) pismen opomin; b ukor;
c)	izključenje od sodenja za gotovo dobo;
d)	trajno izključenje.
Proti izrečenim kaznim obstoja v roku osmih dni pravica priziva na upravni odbor J. N. S., ki odločuje končnoveljavno potem, ko je zaslišal zastopnika Z. N. S. in prizivnika.
§ 14. Igralci, ki so po savezu kaznovani in opravljajo za-eno čast sodnika, ne smejo v dobi kazni soditi nobene tekme.
§ 15. Sodnike za prvenstvene tekme delegira po Z. N, S. posebno izbran petčlanski odbor. Sklepom tega odbora se mora vsak sodnik pokoravati. Ako kakšen sodnik ne more soditi gotov čas ali gotov dan, mora' to pravočasno javiti tajniku Z. N. S. — Sodnika za prijateljske tekme izbereta sporazumno oba kluba. Izbrani sodnik se mora najmanj pet dni pred tekmo pismeno ali po zastopnikih obeh klubov obvestiti. Ako sodnik za dotično tekmo ne more prevzeti funkcije, je dolžan, to zastopnikoma takoj ali pismeno izjaviti.
Ako se dva kluba ne moreta zediniti za sodnika, nominira vsak klub tri sodnike, od katerih nasprotni klub dva črta. Med preostalima odločuje žreb, ki ga morata obe stranki priznati.
§ 16. Po odboru odnosno klubih izbrani sodniki imajo biti pravočasno na igrišču. Ako sodnik ne pride na igrišče 15 minut po času, ko bi se morala tekma pričeti, izbereta oba kluba drugega na igrišču prisotnega saveznega sodnika.
§ 17. Tekme sme voditi po Z. N. S. imenovani sodnik, V izvanrednih slučajih more Z. N. S. dovoliti, da sodi neimenovan sodnik.
§ 18. Profesionalni trenerji in igralci ne morejo pod nobenim pogojem fungirati kot sodniki.
§ 19. Sodnik je dolžan referirati o vsaki tekmi tekom 48 ur tajniku podsaveza. O prijateljskih ali internacionalnih tekmah je treba poročati le, ako so se med tekmo dogodili incidenti.
§ 20. Pristojbina za vodenje tekme znaša 80 K. Ta znesek plača:
a)	pri prvenstvenih tekmah oba kluba;
b)	pri prijateljskih ali internacionalnih tekmah klub, ki je
tekmo priredil.
Od sodniške pristojbine imajo poslati sodniki 20 K tajniku Z. N. S.
§ 21. Sekcije Z. N. S. v delokrogu podsave-z o v. V svrho delegiranja sodnikov k prvenstvenim tekmam na
Jugosl. kolesarski prvak Pavlija, Zagreb.
teritoriju podsavezov tvorijo izprašani sodniki dotičnega pod-saveza posebno sekcijo.
§ 22. Člani te sekcije morejo biti izključno le po savezu imenovani sodniki, ki imajo savezno legitimacijo. Sekcija določi tajnika, ki vodi vse pismene posle. V slučaju potrebe izvoli sekcija odbor za delegiranje sodnikov. Ravnati se je v tem slučaju po § 15.
§ 23. Glede referiranja o tekmah glej § 19.
§ 24. Sekcije Z. N. S. niso podrejeni organi podsaveza, temveč le izvršujoči organi Z. N. S. v delokrogu dotičnih podsavezov.
Otvoritev športnega prostora Sparte in Primorja.
S. K. Sparta in S. K. Primorje si prirejata na Dunajski cesti tik za artiljerijsko vojašnico lasten športni prostor. Otvoritvena tekma se vrši v nedeljo 29. t. m. ob 17. uri. Igra L moštvo Ilirije ojačeno z nekaterimi kandidati za reprezentančni team L. N. P. proti kombiniranemu moštvu Sparta-Primorje.
Reprezentativno moštvo Ljubljanskega nogometnega podsaveza igra v nedeljo, 5. junija, v Zagrebu proti Reprezentaciji Zagrebškega nogometnega podsaveza. V ljubljanski reprezentaciji bo najbrž 9 igralcev Ilirije in 2 igralca celjskih Atletikov.
Prvenstvene tekme v Ljubljani se prično vsled tehničnih zaprek šele v nedeljo 5. junija. Kot prvi igrajo na prostoru Ilirije Primorje in Jadran ter na prostoru Sparte Hermes in Akademiki in rezerve Primorja in Jadrana.
Dne 18. in 19. junija igra v Ljubljani prvak Graza F. C. Sturm.
Prvenstvo II, razreda v mariborskem okrožju N. L- P.
Prvo mesto zavzema Korotan z 2 dobljenima tekmama in 4 točkami, drugo Svoboda z 1 dobljeno in 1 izgubljeno igro (2 točki), na tretjem mestu je Ptuj.
Svoboda, Maribor — S. K. Ptuj 4:1 (3:1). Zaključna prvenstvena tekma v mariborskem drugem razredu je končala z zmago Svobode. Velika diferenca gre na rovaš ptujskega golmana. — Sodnik g. Šepec. — Tekma je bila razmeroma dobro obiskana. Igro je močno oviralo slabo igrišče.
Hrvatski nogomet. Zagreb: Hašk-Slavija 3 : 1 (prvenstvena), Šparta-Croatia 2 : 1 (prv.). II. razred prvenstvene: Slaven-Zmaj 3 : 1, Zagreb-Proleter 3 : 1, Poštarji-Železničarji 2 : 1.
Split : Gradjanski, Zagreb-Jug 7:1; goli: Granec 4, Heinlein, Pavlekovič, Vragović po 1. — Hajduk-Gradjan-ski, Zagreb 2 : 1. »Novosti« poročajo, da so se dogodili pri tej tekmi gorostasni incidenti vsled surovosti Hajdukovih igralcev in nekorektnosti sodnika. Poročilo je za enkrat sprejeti z rezervo.
Češki nogomet. V pragi se je absolviral o Binkoštih izvanreden program. Od. 15 do 18. t. m. se je igralo nič manj kot 11 internacionalnih tekem. Gostovali so v Pragi Maastrichtsche V. V. (Holandci), Old boys Basel, Vic-toria, BeH*n in Pfeil, Nurnberg. Rezultati: Victoria Ž.-Maastrichtsche V. V. 5 : 0, Victoria Ž,- Old bovs Basel 3:2, AFK Vršovice - Pfeil 4:1, Deutscher FC-Victoria Berlin 3 : 3, Victoria Berlin-Pfeil 1 : 0, DFC-Maastricht-sche V. V. 6 : 2, AFK Vršovice-Victoria Berlin 5 : 1, Sla-via-Old boys 2 : 2, DFC-Pfeil 9 : 0, AFK Vršovice Maastrichtsche V. V. 6 : 2, Sparta-Old boys 5 : 0.
Meteor Vinohrady je igral v Chaux de Fonds v Švici z FC Chaux de Fonds 3 : 1.
S K. Bratislava je igrala v Ženevi s Servette 2 : 3 in 1:1.
AFK Vršovice so porazile v Strasbourgu SC Seleast 7 : 0, komb. team Red Star—ASC Racing 6 : 0 in reprezentanco Strasbourga 8:1.
Turneja Slavije: K o d a n j : Slavia-komb. team Danske 2:0, Slavia-Boldklubben af 1903 2:2, M a 1 m 6 : Slavia-FF Malmo 7:1, Dunaj: Slavia- Floridsdorf 6 : 2. 16. t_ m. se je Slavia s turneje vrnila in še isti dan igrala z Old boys Basel 2 : 2. Igrala je torej v času od 6 do 16. t. m. 5 težkih tekem.
Tuji rezultati: Dunaj: (prvenstvene) Rapid-Sport-klub 3 : 2, Simmering-WAC 2 : 1, Amateure-Hertha 2 : 2, Floridsdorf-Hakoah 0 : 0, WAF-Wacker 2 : 2.
G r a z : Sturm-Grazer AC 1 : 0. Odločilna tekma za prvenstvo Štajerske. Sturm igra 18. in 19. VI. v Ljubljani proti Iliriji.
Švica—Avstrija. V St. Gallen se je vršila nogometna tekma med reprezentacijskim moštvom Švice in Avstrije. Prvi polčas se je končal kljub ostrim napadom Avstrijcev z 0 : 0. Igra je iztekla neodločno 2 : 2.
Največ zmag v »English-Cup« ima dosedaj Aston Villa. Ta klub je dobil trofejo šestkrat, in sicer 1887, 1895, 1897, 1905, 1913 in 1920. Po pet zmag sta odnesla Wolverhamp-ton Wanderers in Blackburn Rovers. Prvi so zmagali v prvem letu 1872, 1873, 1876, 1877, 1878; zadnji 1884, 1885, 1886, 1890, 1891. Ostale zmage odpadejo na 20 klubov.
Neobičajna tekma »starih gospodov« nogometnih klubov F. C. Brugge in V. G. Ostende se je vršila v Belgiji. Vsako moštvo je moralo skupno tehtati vsaj 800 kg in biti staro skupno najmanj 400 let.
Klub kolesarjev in motociklistov Ilirija v Ljubljani
razpisuje za nedeljo, dne 29. maja 1921, parno dirko na progi Ljubljana—Kranj—Kamnik—Ljubljana, 68 km. Start ob pol dveh pri km 1 na Gosposvetski cesti, cilj pri km 2 na Dunajski cesti. Posebna določila: Start je dovoljen le paru dveh dirkačev, ki morata priti skupno na cilj, ker se sicer diskvalificirata. Sestavljanje ozir. menjanje para med dirko ni dovoljeno. Par se smatra na cilju, kadar je prednje kolo zadnjega dela para čez trak. Starta vsak par v intervalih efte minute. Vrstni red na startu določa žreb. Prijave sprejema drugi blagajnik g. Ogrin do 27. t. mes. zvečer. Prijavnina 2 dinarja za par. V ostalem veljajo splošne določbe za dirko, objavljene za prvo dirko letošnje sezone. Prvi trije pari dobe nagrade, v slučaju, da je pet prijav, sicer le prva dva para. V soboto ob sedmih zvečer na vrtu restavracije »Novi svet« sestanek dirkačev in funkcionarjev. V nedeljo zvečer ob 7. uri sestanek vseh članovkluba in prijateljev kolesarskega sporta na vrtu restavracije »Novi svet«. Dirka se vrši ob vsakem vremenu.
Zagreb—Stubičke Toplice—Zagreb 70 km se je vozilo v nedeljo, 15. t. m. Dirko je priredil Hrv, bicikl, ki Sokol. Rezultati so bili sledeči: Prvi Slavko Žnidarič v 2 : 24-5, drugi Jernejčič v 2 : 24-8, tretji Rudolf Fanti v 2 : 30-5, četrti Gatarič, peti Cesarec. S težkim kolesom je bil prvi Petrinec. Startalo je 15 dirkačev.
Kolesarski klubi se snujejo v Novem mestu, Medvodah in Osijeku.
Prva kolesarska dirka v Splitu po vojni se je vršila v nedeljo, 24. aprila, na progi Split—Stabreč—Split, dolgi 14-7 km. Dirko je organiziral stari kolesarski klub, edini v Dalmaciji, ki pa ima izborne kolesarje. Zmagal je Bretić, ki je prevozil progo v 30 min. 56'/< sek. 12 sek. pozneje mu je sledil Asanović.
Pariške dirke. 14. t. m. so se vršile v Parizu velike dirke na 100 km z motornim vodstvom. Zmagal je Georges Seres z 1 : 28 : 28.
Kolesarske dirke v Angliji. Po daljšem presledku je priredila »National Cyclists Union« velike kolesarske dirke v Londonu. Tommy Hall, nekdanji nosilec svetovnega rekorda, je prevozil 1 miljo (1609 m) z motornim vodstvom v 1 : 333/6, 5 milj je vozil 7 : 401/5.
Union Motocycliste de France je priredil dne 24. maja non stop dirko za motorna kolesa in cyclecare na progi 255 km. Povprečna hitrost je bila določena na 30 km in tekom cele dirke se ni smelo prekiniti z vožnjo. Izmed 49 tekmovalcev jih je končalo le 33 dirko, med temi le 7 brez kazenskih točk.
Stara klasična kolesarska dirka okoli Piemonta na
progi 316 km se je vršila 24. aprila. Zmagal je G. Brunero v 12 : 10 : 30 (srednja hitrost 350 m). Znani italijanski dirkač Girardengo je zaostal zaradi defekta.
Distačni marš na 100 km se je vršil na progi Milano— Monza—Sesto_ Izmed 60 tekmovalcev je dospel prvi na cilj Dorato Pavesi v času 10 ur 4 : 203/s (srednja hitrost 9-908 km na uro), — Drugi je dospel Giusto Umek z 10 : 55 : 30. Najslabši čas je znašal 20 ur 21 minut.
K matchu Dempsey—Carpentier. Dne 2. julija se bo vršil v Jersey City match med dosedanjim svetovnim prvakom Amerikancem Dempsey in Francozom Carpentier. Arena, katere zgradba je znašala 100.000 dolarjev, bo imela obliko osmerokotnika. Višina bo 12 m, prostora za 52.000 gledalcev. Sedeži okoli kroga bodo stali 50 dolarjev, najcenejša stojišča 5 dolarjev. Obseg amfiteatra bo večji nego oni v Reno, a manjši kot arena v Toledo, ki je obsegala 80.000 gledalcev. — Po pravilih boksa v državi New-Jersey ne sme prekoračiti match 12 krogov po tri minute. Dempsey izgubi prvenstvo le, ako bo premagan ali diskvalificiran, kar se zgodi v slučaju »foula«.
RAZNO
Angleški način merjenja časa. Pri prireditvah amaterskih klubov se vedno meri čas s takozvanimi stopp-urami, kojih sekunde so razdeljene na petinke. S temi urami pa ni mogoče eksaktno določiti prekoračene proge. Zato se poslužujejo zlasti v Angliji in Škotski profesionalni tekači na krajše proge natančnejših priprav, ur s šest-
najstinkami sekunde. S tem je mogoče določiti progo natančno do cole. Tako so merili čas tudi potom električnih naprav. Pištola štarterja je bila zvezana s štoparico na cilju. V trenutku, ko je tekač prekoračil cilj, se je ustavila potom električnega toka in se je nato dognal čas med strelom in prekoračenjem cilja.
Veliko darilo športne akademije. V seji dne 30. aprila se je podelilo veliko darilo Akademie des Sports (10.000 frankov) za 1.1920. letalnemu kapetanu Buillemainu, ki je prvi preletel Saharo iz Algira preko Dakkara v Timboktu. Že 1. 1911. je dobil Buillemain nagrado za polet Pariš— Rim. Drugi so bili 1. 1912. Garros (Tunis—Rim), 1913 Pegoud (Looping poleti), 1914 Vita, 1915 Berlin, 1916 Guy-nemer, 1917 moštvo gollette »Kleber«, 1918 Fouck, 1919 Carpentier, prvak v boksu.
Jugoslovanski nogometni savez.
Federation Internationale de Football Associatton )e sprejela z dopisom od 4. V. 1921 Jugoslovanski nogometni savez za svojega člana.
Ljublj. nogometnemu podsavezu se je dala subvencija K 10.000 za popravila športnih prostorov.
Ljubljanski nogometni podsavez.
Termini za prvenstvene tekme drugorazrednih klubov v Ljubljani so se izžrebali sledeče:
5. junija: Primorje-Jadran, Hermes-Akademiki,
12. junija: Primorje-Hermes,
19. junija: Sparta-Primorje, Jadran-Hermes,
26. junija: Sparta-Akademiki,
29. junija: Sparta-Hermes, Jadran-Akademiki,
3. julija: Primorje-Akademiki, Sparta-Jadran.
Pred tekmo prvih moštev igrajo prvenstveno tekmo vselej rezerve. Akademiki in Sparta so prvenstvenih tekem rezerv za pomladansko sezono oproščeni.
Igrišče določi od slučaja do slučaja LNP. Financielno vodi tekme blagajnik podsaveza, prebitek se deli po zaključku prvenstva. Event. reklamo imajo preskrbeti klubi sami.
Prijavljeni so:
za S. K. Sparta, Ljubljana: 217. Pintar Anton; za S. K. Svoboda, Ljubljana:	Kovačevič Aleksander,
Ackermann Dragotin;
za S. S. K. Maribor, Maribor: Kalabek Franc, Heifler Jos.; za S. K. Svoboda, Maribor: Anrater Josip, Bahun Vinko, Breznik Josip, Engler Anton, Erzenšek Mihael, Erzcnšek Rudolf, Gernjak Alojzij, Kilzer Rudolf, Kocian Mihael, Koljenc Walter, Loschnig Vlado, Magdič Drago, Otrokar Ivan, Polan-čič Franc, Robič Ivan, Senekovič Franc, Simone Alojzij, Schicht-ner Peter, Schichtncr Ferdinand, Wagner Josip, Wagner Maks, Wehowski Karol, Wistan Emrich, Wivid Henrik, Zeichen Franc.
T a) n i k.
Prvenstvene tekme dne 5. junija: Prostor Ilirije: Primorje —Jadran. Prostor Sparte:	Hermes—Akademiki, predigra: Primorje rez.—Jadran rez.	L. N. P.
Kolesarski podsavez Ljubljana se osnuje v prvih dneh junija. Vsi kolesarski klubi se opozarjajo, da pripravijo pravočasno predloge za glavno skupščino in imenujejo pooblaščenec.
Kolesarski odsek Sp. zv.
S. K. Hermes. Naslov S. K. Hermes se ne glasi več Knezova ulica 123, kakor je bilo to pomotoma v zadnji številki »Sporta« objavljeno pri seznamu članov nogometnega podsaveza, temveč edino le Ljubljana, Kolodvorska ulica 150 v. r. Bruno F a v a i.
SPORT izhaja vsak petek. ej©)El Naročnina četrtletno (14 številk) 56 K; posamezne številke 5 K. Inserati po tarifu. E5E>3 Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Narodni dom. BjEj Izdaja Športna zveza Ljubljana. EEi Urejuje Stanko Virant. B3)£2}£2} Klišeji in tisk: Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani. @i