S1 siva in e plačan* v gotovini.
woiw.we—
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.
Rena posamezni številki I)in J‘50.
RGOVSKI LIST
Zasopli mm trgovino^ iraclijistrljo lin obrt
ti-fu tv^ii .ywi“fWiW'
iliconištvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. —- Dopisi se ne vračajo. — Si. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953.
Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 D. za pol leta 90 D. za četrt leta 45 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Plača in toži se v Ljubljani.
.ETO Vlil.
Telefon št. 552.
LJUBLJANA, dne 3. oktobra 1925.
Telefon št. 552.
ST EV. 116.
Ivan Mohorič:
Naša izvozno - tarifna politika.
S porastom dinarja je prišel naš izvoz tekom lanskega in letošnjega leta v velike neprilike in se je pri naglih skokih dinarja včasih za cele mesece ustavil, dokler se niso cene na tržiščih vsaj nekoliko prilagodile novi valutni situaciji. Pa tudi to je šlo le z velikimi žrtvami in izgubami. V tej situaciji tudi novi trgovski pogodbi z Italijo in Avstrijo nista prinesli potrebne in žel jene remedure. Zato je bil edini izhod, da se pomaga našemu izvozu iz kriz prehcdnje dobe, da se pri železniških tarifih dovolijo znatni popusti. Akcije, ki jih je naredila Zbornica za trg., obrt in industrijo v Ljubljani tekom lanskega in letošnjega leta v to svrho so bile zelo mnogobrojne. Predvsem so se tikale naših glavnih izvoznih predmetov kakor je les, lesno oglje, opeka itd. Ministrstvo je tekom omenjenega časa odobrilo v obliki začasnih naredb tarifne popuste za razne vrste predmetov, kakor so vino, sladkor, opeka, les, premog itd. bodisi na ta način, da je dotično blago deklasificiralc v nižji blagovni razred, ali pa je dovolilo za večji kontingent prccentualni, navadni 30% popust.
Vse .te posamične odredbe so bile sedaj ob priliki unifikacije tarif prevzete in z novimi dopolnjene v sistem izvoznih tarif. Po novi lokalni tarifi imamo 32 izvoznih tarif za najvažnejše poljske pridelke, ki jih izvažamo pa tudi skoro za vse panoge naše domače industrije.
Izvoz poljskih pridelkov.
Za izvoz poljskih pridelkov obstojajo tri izvozne tarife. Tarifa št. 17. velja za izvoz krompirja od vseli nakladalnih postaj v naši državi do obmejnih prehodov, kakor tudi do morskih in rečnih pristanišč. Za izvoz suhih sliv obstoja izvozna tarifa st. 19, ki velja istotako kot prejšnja. Za izvoz svežega sadja v pol in colovagon-skih tovorih obstoja izvozna tarifa 20, ki velja za iste smeri, kakor prejšnje.
Izvozne tarife za našo živilno industrijo hi pijače so: izvozna tarifa za vino, pivo in šprit ter za zaklano živino in sveže meso. Izvozna tarifa št. 21 za vino velja od vseh postaj, do vseh obmejnih prehodov in pristanišč za pošiljatve v 10 tonskih tovorih in se voznina računa po ugod-nostni tarifi št. 23, ter znaša za prvih 10 km 250 para za 100 kg, pri 100 km 595 para in pri 200 km 880 para.
Izvozna tarifa št. 15 za pivo velja samo od postaj Laško, Ljubljana, Maribor, Zagreb, Sisek, Sarajevo, Sremska Mitroviča, Pančevo in Beograd do obmejnih postaj in se računa voznina po ugodnostni tarifi št. 10. Začetni stavek za prvih 10 km znaša 285 para, pri 100 km 990 para. V notranjem prometu spada pivo pri celovagon-skih tovorih v razred A, kjer znaša tarifa za 100 km 1020 in za 200 km 1745. Znižanje je kakor vidimo torej pri 100 km zelo neznatno in znaša komaj 3%, dočim znaša znižanje pri vinu pri 100 km 42% kar pomeni za naš izvoz vina znatno ugodnost. Tarifa št. 22, za špirit velja od vseh postaj do obmejnih prehodov, pride pa v Sloveniji praktično samo za ljubljansko in raško postajo v poštev.
V enakih smereh velja tudi tarifa št. 32 za sveže meso in za klano živino in se računa tarifa po ugodnost-nem stavku ši. 11 tako, da znaša po-
pust napram splošni tarifi pri 100 km iiUlO tonskem vagonu 60 Din ali 6 %.
Lesna industrija.
Za lesno industrijo imamo 6 izvoznih tarif, ki so iznešene s številkami 5—10. Izvozna tarifa 5 velja za izvoz dog, sodarskega lesa ter obročev iz lesa in pletarskih vrb. Veljavna je ta tarifa samo za 14 postaj, od katerih se nahajajo na območju ljubljanske direkcije Dolnja Lendava in Litija.
Najvažnejšega pomena za našo lesno trgovino je izvozna tarifa 6, pod katero spada žagan les, trami in letve, dalje ves ostali stavbeni les in železniški pragovi nad 2.7 m dolžine. Vozarina se računa po ugodnostni tarifi 23, dočim velja za promet v no-trajnosli države špecijalna tarifa 2. Popust, ki ga nudi ta izvozna tarifa
je razviden iz sledečega pregleda:
\
Dosedanja Nova Nova Razdalja	znižana	špecijalna	izvozna
km	tarifa	tarifa 2	tarifa 6
par za 100 kilogramov od 1—10	230	260	250
od 46—50	430	490	435
od 96—100	650	725	595
od 146—150	810	955	760
od 191—200	940	1145	880
od 291—300	1160	1525	1125
Iz tega torej razvidimo, da je lesna industrija pri izvozu tudi v novi tarifi obdržala znižanje, ki ga je dobila z nariedbo z dne 16. julija 1.1., s katero je bil les v svrho izvoza deklasifici-ran cd razreda B na C.
Izvozna tarifa 7. velja za navadne železniške prage in je nekoliko nižja kot za stavben les. Ta tarifa pa ne pride praktično do veljave, ker sedanja izvozna carina še znatno ovira izvoz pragov.
Izvozna tarifa 8. velja za parkete, frize in se računa vozarina po ugcd-nostni tarifi 16., dočim velja za notranji promet razred B. Znižanje znaša pri prvih 100 km pri 10 tonskem tovoru 60 Din ali 7.5%.
Za izvoz drv velja izvozna tarifa 9. Popreje je veljala za drva izjemna tarifa 2. in je znašala tovomina na 100 kilometrov 290 para. Sedaj pa znaša v notranjem prometu po tarifnem razredu C, tovornina na 100 km 690 para in pri izvoznem prometu pa po ugodnostni tarifi št. 29 150 para. Napetost med tarifo, ki velja v notranjem prometu in tarifo, ki velja v izvoznem prometu, je napram prejšnji tarifi izredno velika in smo mnenja, da bi bilo treba za drva za kurjavo v notranjem prometu deklasificirati.
(Dalje sledi.)
Nekaj pripomb k poučnemu tečaju za. zadružne funkci-jonarje v Mariboru.
(Dopis iz štajerskih obrt. krogov.)
Zbornica za trgovino, obrt in industrijo je priredila za funkcijonarje naših štajerskih obrtnih zadrug in trgovskih gremijev v dneh 27., 28. in 29. septembra poseben poučen tečaj v Mariboru. Časopisi so o tem prinesli kratko poročilo. Kot udeleženec tega tečaja pa smatram, da je bila ta prireditev tako važna in koristna, da je potreba nekaj pripomb.
Predvsem moram ugotoviti, da so nam predavanja zborničnih referentov in drugih strokovnjakov še-le v pravi luči pokazala, kolike važnosti za napredek obrta in trgovine so nam naše organizacije in kako široko in gospodarsko važno polje se nudi delovanju naših zadrug in gremijev.
Predavalo se je o stvareh, o kate-
rih mora vsaj nekaj vedeti vsak zadružni tajnik, načelnik ali odbornik. Čuli smo zanimive stvari iz socijalne zakonodaje, o poslovanju in ustroju zadrug, gremijev, zvez in zbornic, o strokovnem šolstvu, o davkih, carinah, prometu in obrtnem redu.
Popolnoma umljivo je, da je človeku, ki v gospodarskih vprašanjih ni povsem podkovan, nekoliko težko, zapomniti si vse ono važno in zanimivo, kar so nam povedali predavatelji v kratkem času treh dni. Toda od vsake stvari nam je vendar ostalo toliko, kolikor je za funkcijonarje zadruge ali gremija neobhcdno potrebno. Zanaprej bedo lažje delovali in tudi mnogo lažje sami izpopolnjevali , svoje znanje. S tem smo pa dosegli 5 že veliko. Gotovi smo si, da pride sedaj v naše organizacije novo življenje.
Smatram, da so imela predavanja še drug velik uspeh. Uvideli smo veliko potrebo in korist sodelovanja vseh j naših strokovnih organizacij, zadrug, gremijev, zvez in zbornice za trgo-j vino, obrt in industrijo. Le vzajemno ! složno delovanje od male zadruge notri do zbornice kot naše glavne kor-! poracije za celo Slovenijo mere prinesti uspeh. Samo tako bomo prišli do napredka obrta in trgovine.
Na eni strani smo lahko ponosni, da so se naše štajerske organizacije polnoštevilno iz daljnih krajev udeležile poučnega tečaja. Veseli smo, da nam je ta tečaj nudil tako koristne in poučne stvari. Naši zbornici za trgovino, obrt in industrijo pa moramo zato izraziti za njeno delovanje v korist obrta in trgovine svojo najtoplejšo zahvalo in priznanje.
Naša mlinarska industrija in nova železniška tarifa.
V novi železniški tarifi je končno po dolgih borbah vendarle usvojen predlog zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, da se za dovoz žita v mline uvede posebna znižana postajna tarifa. V to svrho je s tarifno reformo vpeljana izjemna tarifa št. 34., ki velja za dovoz žita iz vseh železniških postaj naše države v celovagonskih tovorih v domače mline. Pogoj za porabo te tarife je, 1 da morajo biti pošiljatve naslovljene na eden od domačih mlinov in se morajo cd nakladalne postaje, pa do postaje, kjer se nahaja mlin odpremiti brez prekinjenja. Reekspedicija je torej izkjučena. Ta tarifa velja za 84 prejemnih postaj v celi državi. Na omrežju ljubljanske železniške direkcije uživajo ugodnost te tarife sledeče prejemne postaje, kjer se nahajajo trgovski mlini:
Bistrica, Borovnica, Celje, Čakovec, Domžale, Dol. Lendava, Dravograd -Meža, Jarše-Mengeš, Jesenice, Kamnik, Kočevje, Konjice, Kranj, Ljubljana, Ljutomer, Maribor, Metlika, Novo mesto, Ptuj, Sevnica, Slovenjgra- j dec, Središče, Straža-Toplice, Škofja Loka, Velenje, Zagorje, Zalog, Zida- ' nimost.
Kakor vidimo, so sprejete v to postajno tarifo skoro vse postaje v Okrožju katerih se nahajajo znatnejši trgovski mlini. Prevoznina se računa po ugodnostni tarifi št. 15, dočim se za pošiljatve, ki niso naslovljene na mline, odnosno, ki so adresirane na druge postaje, kakor zgoraj navedene, računa voznina po špecijalni tarifi 1. Razlika med staro špecijalno tarifo 1. za prevoz žita, kakor tudi
med novo špecijalno tarifo in novo izjemno tarife za mline je razvidna iz sledeče primerjalne sestave:
	Stara	Nova	Nova
Razdalja	špecijaj na	špecijalna	mlinarska
v km	tarifa 1.	tarifa 1.	tarifa 34.
1 — 10	280	280	265
96—100	860	925	805
191—200	1370	1550	1360
291—300	1860	2150	1890
391—400	2370	2700	2365
491—500	2880	3250	2840
591-600	3380	3730	3220
Ugodnost nove tarife za naše mline, za katere pridejo povečini razdalje od 300 do 600 km v poštev, se da pravilno oceniti le če uvažujemo, da se po nevi špecijalni tarifi, ki je bila znatno zvišana, vozi moka iz vojvodinskih mlinov v Slovenijo.
Obenem se je prevoz žita v naše mline pocenil vsled dejstva, da je odpravljeno lomljeno računanje med glavnimi progami in lokalnimi železnicami ter med državno in bivšo južno železnico. Prevoznina se računa sedaj na podlagi skupaj seštetih kilometrov vseh prog, ki ležijo med nakladalno in prejemno postajo in le za pretek pripadajočega dela virtualne železnice se računa takozvana dopolnilna tarifa, ki znaša v tem primeru za prvih 15 km 10 Din na 10 tonski vagon, cd 16—25 km 15 Din, od 26 do 30 km 20 Din, od 31—40 km 25 dinarjev, od 41—45 km pa 30 Din.
Dopolnilna taksa se plačuje v območju ljubljanske direkcije na rogaški, tržiški, vrhniški, radgonski in slovenjebistriški progi ter na konjički ozkotirni železnici in končno na vici-nalkah Murska Sobota—Hodoš, ter Čakovec—Dol. Lendava in Velenje—-Dravograd-Meža.
S tem je storjen prvi tarifnopolitič-ni korak za omilitev krize naše mlinarske industrije, kateri se v zadnjem času obrat res ni izplačal in je podjetje za podjetjem ustavljalo obrat in propadalo. Nad leto dni predstavite naših gospodarskih institucij, posebno trgovske zbornice, niso našle upoštevanja in razumevanja na merodajnih mestih, največ iz razloga, ker so proti vsaki olajšavi v prilog cenejšega dovoza žita v mline protestirali Vojvodinci", katerih mlini se nahajajo ,v sredi žitorednih krajev in se jim dovaža žito iz okolice povečini le na vozeh v mline. Naravno je, da so bili ti mlini desinteresirani na taki izjemni tarifi, ter so v znani anketi, ki so je vršila koncem maja v Beogradu v svojem šovinizmu celo odrekali našim mlinom eksistenčno pravico. Ugotoviti moramo, da pozdravljamo z zadovoljstvom objektivnost prometnega ministrstva, ki je to vprašanje rešilo vendarle v predlaganem smislu, dasi ni bilo usvojeno znižanje tarife v celi predlagani višini 30%.
Resolucija Zveze jugoslovanskih hranilnic.*
Zastopniki vseh 26 regulativnih hranilnic Slovenije in Hipotekarne banke jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani, zbrani na sestanku Zveze jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani dne 23. septembra 1925., najodločneje protestirajo proti nameri, raz širiti delokrog podružnice Državne hipotekarne banke v Zagrebu na Slovenijo.
* 0 vprašanju ustanovitve podružnice državne hipotekarne banke v Zagrebu so razpravljali tudi «m» gospodarski krogi v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani dn« 24. septembra, o čemur smo poročali v listu z dne 26. septembra t. 1. — Op. ur.
Utemeljitev.
V Sloveniji se ves denar sodnih varovancev, potem občinski in drugi javni denar steka v regulativne hranilnice kot edine zakonite pupilarno-varne zavode odnosno v Hipotekarno bunko jugoslovanskih hranilnic v
zemske strokovnjake le po neobhodni potrebi. Obenem smo opozarjali na dej-| stvo, da Pravilnik ni v skladu z Zakoni nom in da mu ponekod bistveno na-{ sprotuje.
Naša prizadevanja niso imela prave-I ga uspeha. Praksa ministrstva socialne
Liubljani kot njihovo denarno centra- i politike je postala rigorozna in brezob-lo, docim bi se po določilih zakona o zirna. Prošnje prizadetih so se reševale državni hipotekarni banki moral od- t	in Besto brez upoštevanja podanih
vesti v filijalko Drž. hipotekarne ban- S stvarnih razlogov. Vsled tega se je
ke v Zagrebu, ako bi se njeno ob- ! močje razširilo na Slovenijo.
Ves ta denar so gorenji denarni za- | vodi razposojali po Sloveniji v prvi j vrsti seljakcm, potem obrtnikom in | malim trgovcem ter občinam.
Iz točne statistike je razvidna po- * vprečna izredna nizka izposojilna j obrestna mera ca 10%. Posebno je j povdariti, da služijo komunalna po- > sojila občinam oziroma okrajem za najrazličnejše javne in kulturne namene, kakor ustanovitev šol, gradb cest, melioracije, hipotekarna posojila so porabljena na eni strani kot stavbeni krediti za poprave oziroma zgradbo novih hiš, na drugi sirani kot produktivni krediti kmetskim posestnikom, menični krediti oziroma krediti v tekočem računu pa služijo lokalnim, obrtnim in trgovskim potrebam.
Vsi ti krediti so dolgotrajni fiuanč-ni krediti, ki so se mogli dovoliti le srsled tega, ker so tudi naložbe sodnih varovancev ter javne naložbe v naših denarnih zavodih trajnega značaja in pravzaprav edini stabilni denar v Sloveniji.
Ako se bode moral ta denar odvesti v Državno hipotekarno banko v Zagrebu, bode celi Sloveniji odvzet silno cenen finančni kredit, kar bode povzročilo novi val draginje.
pojavil splošen odpor gospodarskih krogov proti tej praksi, ki je slednjič povzročila nujne intervencije s strani predstavnikov sosednjih in prijateljskih držav.
Neposredno pred kongresom gospodarskih zbornic in organizacij, sklicanem na dan 19. septembra t. 1., se je vršila v Centrali industrijskih korpo-ravij v Beogradu konferehca, ki se je baviia zlasti s tem vprašanjem. Na tej konferenci je naš tajnik g. dr. A. Golia podal stvarne dokaze, da Pravilnik o zaposlovanju inozemskih delavcev na-spictujo zakonu, na kojem temelji. Zlasti smo navedli, da Zakon o zaščiti delavcev v čl. 103. zgolj prepoveduje dovaja n j e inozemskih delavcev, nikakor pa ne zadeva onih inozemcev, ki so bili v času, ko je stopil Zakon o zaščiti delavcev v veljavo, že v naših podjetjih zaposleni. Nadalje zakon sam ustvarja izjemo za nameščence, ki opravljajo višje posle in ki se ne smatrajo za pomožno osobje v smislu tega zakona (§ 3. zakona o zaščiti delavcev). Konferenca je v polnem obsegu pritrdila našim argumentom. Tudi kongres gospodarskih zbornic in organizacij je dne ‘20. septembra t. 1. sprejel resolucijo v našem zmislu.
Pod vtisom take manifestacije in upoštevaje nujne želje, priglašene s strani ministrstva za zunanje zadeve, je f gospod minister socialne politike Milan
Kot upraviteljice pupilarnega in i Simonovič sklical anketo pristojnih urad
javnega denarja so bile regulativne hranilnice primorane kupovati državno rento in vojna posojila, ki jim že 7. leto ne nesejo nikakih obresti. Glede javnih posojil je usoda negotova, ni izključeno, da bode treba odpisati en del, mogoče celo ves kapital. Da hranilnice te izgube krijejo, se jim mora pustiti pupilarni in javni denar še nadalje.
Pri nekaterih hranilnicah je pupilarni in javni denar edina naložba, ki jo sploh imajo, ti zavodi bodo morali naravnost likvidirati, oni pa, ki so preobremenjeni z vojnimi posojili, napovedati konkurz, ako se jim pupilarni in javni denar odvzame.
Regulativne hranilnice so stari zavodi, ustanovljeni že pred 50 leti, ki so namen, na eni strani navajati ljudi k varčevanju, na drugi strani pa dajati česen kredit, popolnoma dosegle. Zatorej je naloga države v prvi vrsti, da hranilništvo, ki dela popolnoma nesebično brez dividend in tan-timej, z vsemi silami podpira.
Ker bi se z odvzetjem pupilarnega in javnega denarja zgodilo ravno nasprotno tega, prosijo zastopniki regu* lativnih hranilnic v Sloveniji merodajne kroge- pri ministrstvih v Beogradu, naj se delokrog Državne hipotekarne banke, podružnice v Zagrebu, na Slovenijo ne razširi.
Noveliranje pravilnika o zaposlovanju inozemskih delavcev.
(Okrožnica Zveze industrijcev na slovenskem oasemlju kralj. SHS v Ljubljani.)
Na temelju Zakona o zaščiti delavcev je ministr socialne politike iz.dal Pravilnik o-zaposlovanju inozemskih delavcev od 9. julija 1924 (Uradni list od 2. avgusta 1924), ki je do sedaj v veljavi. Po tem Pravilniku je ministrstvo socialne politike potom Inšpekcij dela postopalo napram podjetjem, ki zaposlujejo inozemske delavce in nameščence, oziroma napram tem inozemcem. To postopanje je povzročalo prizadetim podjetjem ter inozemskim uslužbencem neprestane težave in velike stroške.
Mi smo se ves čas trudili izposlovati omiljenje postopanja oziroma spremembo določil Pravilnika. Poudarjali smo, da zaposluje naša industrija po veliki večini le domače ljudi, da daje domačinom vso prednost in da namešča ino-
nih mest in gospodarskih predstavnikov, ki se je vršila dne 28. septembra t. 1. pod predsedstvom gospoda ministra. 1 Ankete sc se udeležili zastopniki ministrstev za zunanje stvari, za notranje stvari, za trgovino in industrijo ter za šume in rudnike, nadalje od Centrale industrijskih korporacij gg. Oj. Curč.in, s dr. C. Gregorič in P. Blaškovic, za Zve-j zo industrijcev g. ing. M. Šuklje, potem zastopniki Saveza industrialaca Zagreb, ljubljanske Zbornice za trgovino, obrt in industrijo, zagrebške Trgovske in obrtniške zbornice ter beograjskih komor, slednjič zastopnik Centralnega sekretariata delavskih zbornic.
V večurni razpravi so se obrazložili in proučili vsi momenti, ki kategorično zahtevajo spremembo dosedanje nevzdržne prakse.
Anketa je ugotovila, da se Pravilnik o zaposlovanju inozemskih delavcev od 9. julija 1924 dejanski ne sklada z zakonom. Zakon sam govori le o dovajanju novih inozemskih uslužbencev in se ne tiče enih inozemcev, ki so bili dne 14. junija 1922, ko je stopil Zakon v veljavo, že v naših podjetjih zaposleni. Ministrstvo socialne politike izdaja ali odreka le dovoljenje zaposlitve, dočim je glede bivanja inozemcev v naši državi kompetentno zgolj ministrstvo za notranje /adeve. V-tem smislu je treba izmenjati čl. 6. Pravilnika. Določba § 3. zakona o zaščiti delavcev glede oseb, katerim se poverjajo posli višje vrste, se more v Pravilniku interpretirati v ožjem smislu, kakor da se nanaša le na neposredne predstavnike inozemskega kapitala v tuzemskih podjetjih. Nanovo se naj dovoljuje zaposlitev potrebnih strokovnjakov in specijalistov, kakršnih nimamo doma, in to za primemo dolge roke. — Prošnjam za dovoljenje zaposlitve inozemskih delavcev in nameščencev je priložiti poleg izjave Delavske zbornice tudi izjavo pristojne delodajalske korporacije. Ministrstvo socialne politike bo te prošnje reševalo v izvestnem kratkem roku. Beguncem slovanske narodnosti se ne bodo delale nikake težave niti glede bivanja niti glede zaposlitve. Sedanji Pravilnik se nemudoma zamenja z novim, ki bo vseboval točne določbe v smislu teh smernic.
Gospod minister M. Simonovič je zastavil svojo besedo, da se novi Pravilnik objavi tekom malo dni. Ta Pravilnik bo povsem odgovarjal smernicam, ugotovljenim po anketi. Do tedaj se ukine izvršitev tekočih odlokov ministrstva so-
cialne politike proti inozemcem. Ministrstvo za notranje stvari se takoj obvesti radi skladnega postopanja. Ce so v teku odloki proti inozemcem, ki so biii v naših podjetjih zaposleni že pred 14. junijem 1922, naj poslodavci nemudoma vložijo nove prošnje, v katerih navedejo in dokažejo tako dejstvo. Te prošnje se bodo nemudoma rešile s tem, da preti nadaljnji zaposlitvi ni zadržka. Gospod minister bo skrbel za to, da se podjetjem ne delajo težave glede onih inozemskih-strokovnjakov, ki so se zaposlili po j 14. juniju 1922, ali ki se nanovo zaposlijo, če je taka zaposlitev dokazano potrebna. Zlasti bo skrbel za brzo reševanje zadevnih prošenj vobče.
*
Iskreno nas veseli, da so končne obveljale pravilne zahteve, kpje smo. ^s čas zastopali. V našem prizadevanju nas je vplivno podpirala beograjska Centrala industrijskih korporacij in izrekamo na tem mestu našo toplo zahvalo predvsem g. predsedniku Ignat Bajlony-ju, potem gg. Gj. Curčin-u in dr. C. Gregoriču. V istini bi naše skupno delo morda ne dovedlo do polnega uspeha, da niso zunanje-politični oziri odločili v naš prilog. Ta okolnost pa ne more kratiti zaslug naših odličnih sotrudni-kov in le dokazuje pravilnost našega postopanja.
*
Pri tej priliki poudarjamo našo nujno zahtevo, da na,j industrijska podjetja v Sloveniji tako v svojih obratih kakor v svojih centralah zaposlujejo domačine in naše državljane, kakor delavce, tako nameščence in vodilne uradnike. Zaposlitev inozemskih strokovnjakov se mora omejiti na one slučaje, kjer so taki ino-zemci iz stvarnih razlogov v istini potrebni. Sicer smo uverjeni, da naši p. n. člani soglašajo s to zahtevo. Izrecno pa navajamo, da je tudi anketa v ministrstvu socialne politike od 28. septembra t. 1. jasno pokazala, da se baš Slovenija odlikuje napram drugim pokrajinam, ki j 1 ponekod grešijo proti principu, da se mora ščititi domače delo in domače de- . lovne moči.
Na anketi je prodrlo načelo zaščite do- ■ mačih delavcev in narneSčencev, obenem ] pa tudi načelo zaščite naše produkcije, j Pri reševanju vprašanja zaposlitve inozemcev se morata upoštevati istočasno obe načeli, ki si nikakor ne nasprotujeta.
Naši zakoni o zavarovanju delavcev, o zaščiti delavcev in o ekspediciji dela so storili usodepolno pogreško v tem, da niso strogo ločili med telesnimi delavci po eni strani, in nameščenci, ki opravljajo duševno delo, po drugi strani. V interesu ne le našega gospodarstva, marveč v interesu naroda in države je, Ha se upoštevajo posebni pogoji poedi-nih plasti naroda. Mi si prizadevamo, da se storjena napaka popravi. Nameščenci, naj se izločijo iz delavskih zbornic, pa tudi iz delavskega zavarovanja. Vse vrste socialnega zavarovanja nameščencev naj se združijo v posebni instituciji., neodvisni od delavskega zavarovanja. Prosimo naše p. n. člane, da nas tudi v tem stremljenju zavedno podpirajo.	Tajnik:	Šuklje 1. r.
VELIKE DENARNE LOTERIJE,
za katero so vse priprave že izvršene ter pridejo umetniško izdelane srečke, ki predstavljajo zgradbo, s posredovanjem Ljubljanske kreditne banke v promet že prihodnje dni.
Pogoji loterije so najugodnejši, ker bo slala posamezna srečka le 10 Din, a od odbitkov, katerih je 885 ter znašajo skupno 300.000 Din, so trije glavni dobitki za 100.GH0 !)in. 50.0M) in 20.000 Din, ostalih 882 pa znaša po
10.000	do 50 Din. Kupec srečke to rej na eni strani podpira velevažno kulturno akcijo, na drugi sirani pa za svojo osebo naredi prav dobro kupčijo. Žrebanje se vrši že 15. decembra t. 1.
Pozivamo našo javnost, kateri je na tem, da omogočimo svojim sinovom prvovrsten akademski študij na domačih tleh, posebne pa naše trgovske in druge pridobitne kroge, ki streme zn vzgojo lastnega dobro izšolanega komercijelnega naraščaja., ki naj nam pomaga do gospodarske osamosvojitve ter povzdiga naše trgovine, da velepomembno akcijo društva »Trgovska akademija« podpirajo s tem, da pridno posegajo po srečkah njene denarne loterije.
Pozivamo naše gospodarske korporacije, posebne pa trgovsko društvo in g remi je, da v svojem okolišu store svojo stanovsko dolžnost ter podpirajo stvar, ki je predvsem njihova.
Dober uspeh loterije pomeni zgradbo in opremo lastnega doma naši trgovski akademiji, pomeni omogoče-nje višjega trgovskega študija naši mladini in pomeni, da je naša javnost, ki hoče, da se gospodarsko osamosvojimo, storila svojo dolžnost.
ste
MMM
Ako piješ „Buddha“6i vživaš že na zemlji nj!
KUPUJMO IN PODPIRAJMO Umni
Kolinsko cikorijo
m	d«naii	iidelek.	«
Denarna loterija društva »Trgovska akademija« v ;	Ljubljani.
Z veliko požrtvovalnostjo je društvo Trgovska akademija: v Ljubljani v teku dveh in pol let svojega obstoja zbralo toliko sredstev, da more danes že z vso resnostjo misliti na dosego enega svojih glavnih ciljev, na gradbo poslopja za našo trgovsko akademijo v Ljubljani. Kupljen in J plačan je krasen stavbni prostor ob Bleivveisovi cesti poleg vladne palače, j Vrhu tega je zbrana znatna glavnica ( za gradbeni fond.
j Da se dobe še manjkajoča denarna | sredstva in se more čimpreje pristopiti k gradnji sami, je društvo izposlovalo od poljedelskega ministra dovoljenje za prireditev
industrija.
Jugoslovenska svila na milanskem tržišču. Pred 6 do 7 meseci je bivši minister za trgovino in industrijo dr. Šurmia uvedel nov način prodaje surove svile in sporednih produktov, naših državnih tovarn v Pančevu, Novem Sadu in Novi Kaniži, smatrajoč za ugodnejše, da se svila pošlje na svetovna tržišča, v prvi vrsti v Milan. Kakor je znano se je prodajala doslej svila v Beogradu potom licitacije, pri čemer je imela država navadno zgube, ker je svila prišla skoro vedno v roke raznim špekulantom in to zu katerosibodi ceno, medtem ko ni bito domačim konsumentom nikakor mogoče priti do te svile. Naš milanski generalni konzul g. BojoviC je ponovnokrat predlagal, da se pošlje svila na milansko tržišče, toda zaman, dokler ni bivši minister dr. Šurmiti končno dovolil, da se svila pošlje v Milan in v Lyon. Prva partija svile je že došla pred petimi meseci in to, 7800 kg surove svile in 7000 kg sporednih produktov v Milan in okoli 4000 kilogr. svile v Lyon. S pošiljatvijo je bila poslana tudi tričlanska komisija. Prodaja se je vršila počasi, ker je tvoril« komisija sama po sebi kompliciran aparat. Vendar se je posrečilo, da se je tekom treh tednov prodalo vso svilo in sporedne produkte po zelo dobri ceni in to samo v Milanu, kamor se je moralo postati tudi svilo poslano za Lyon. Država je dobila tako mnogo več dohodkom, nego potom licitacije, a svila »i je našla tržišča, ki bodo stalno povpraševala po njej. Za prvo partijo svile je država dobila skoro 4 milijone italijanskih lir. Gotovo je, da bo našla naša svitu tani tudi v bodoče zelo ugodne kupce.
Davki in takse.
Taksna dolžnost prijav za odmero točilne takse. Prijave točilcev pijač, ki se vlagajo vsako tretje leto za odmero to-, čilne takse, so po razpisu generalne direkcije posrednih davkov z dne 29. XI. 1924 št. 53.944 zavezane taksi po tarifni postavki 231 v znesku 5 Din.
Nadomestna volitev članov in namestnikov v komisije za priredbo občne pri-
Štev. 118.
'•»M—nMIW1»|i|l »m
TRGOVSKI LIST, 8. oktobra 1925.
tfi rnnmmaammmmmKmummmsnimaLfr«.-- —8—bžw~iw 'im—
Stran B.
dobnine. Nadomestne volitve komisijskih članov in namestnikov se vrše po vsej Sloveniji razen v Prekmurju v nedeljo, dne 15. novembra t. 1. Razglas delegacije z dne 29. septembra t. 1. št. 1. B 3966 ex 1925 izide te dni v Uradnem listu in se objavi tudi po vseli občinah na krajevno običajen način, Razglas vsebuje vse podatke o načinu, kraju in času volitve. I)a se izvrše volitve namesto predčasno izločenih in izžrebanih veljavnih komisijskih članov in namestnikov, so davčna oblastva I. stopnje sestavila volilne imenike, ki vsebujejo imena vseh pripadnikov posameznih davčnih družb. Ti volilni imeniki bodo v času od 16. do 31. oktobra l. 1. v uradnih prostorih davčnih oblastev I. stopnje razgrnjeni na vpogled davčnim zavezancem. Celotni volilni imeniki za davčne družbe 1. in 1. razreda bodo razgrnjeni le pri davčnem okrajnem oblastvu v Mariboru, oziroma pri davčni administraciji v Ljubljani, pri ostalih davčnih oblastvih I. stopnje pa le delni volilni imeniki onih pripadnikov teh družb, ki izvršujejo samostojna podjetja in opravila v njih področju. Vpogledati smejo imenike samo pridobnini zavezane osebe dotičnega priredbenega okraja med navadnimi uradnimi urami. Voliti bodo smele le osebe, ki so vpisane v imenik brez ozira na spol, če uživajo vse državljanske in politične pravice in one, ki si izposlujejo vpis v imenik na podstavi reklamacijskega postopanja. Rok za vlaganje reklamacij je določen od dne .16. do 31. oktobra t. 1. Vsak davčni zavezanec sme vložiti reklamacijo le za svojo osebo. Reklamacije se’ vlagajo pri davčnih oblastvih I. stopnje in so proste kolka. O njih odloča končnoveljavno delegacija. Vložitev reklamacij sama na sebi ne zavira izvršitve veljavnih volitev, v Po pretekli reklamacijskega roka bodo smeli davčni zavezanci vpogledati imenik še nadalje do vštetega 5. novembra t. t. samo, če se primerno legitimirajo, da se jim na ta način omogoči izbrati kandidate izmed volilnih upravičencev.
Promet
Italijansko - jugoslovenska konferenca r.a razširjenje mednarodne obmejne postaje na Rakeku. Pri ravnateljstvu železnic v Ljubljani se je pretekli teden sestala ponovno konferenca železniških zastopnikov obeh držav za razširjenje postaje Rakek. Italijansko delegacijo je vodil Comtessadori iz Trsta, medtem, ko je na konferenci predsedoval pomočnik ravnatelja državnih železnic v Ljubljani ipg. Schneller, ki je pojasnil vse vzroke, jki so vodili ljubljansko ravnateljstvo pri sestavi načrta, ki je bil predložen konferenci. Predloženi načrt predvideva tri glavne dele postaje: 1. Potniški kolodvor, Sedanje kolodvorsko poslopje bi dobilo na obeh straneh primerne službene prostore za prometno službo, carinarnico in policijo obeh držav. Ta kolodvor bi imel 6 tračnic. 2. Poseben del kolodvora za sprejem prihajajočih tovornih vlakov, bi imel obsežna skladišča in poseben kolodvor za strojno službo. Tak del bi zavzemal 16 tračnic. Kolodvor za ranžiranje vlakov bi imel tudi 16 tračnic, kjer bi se aranžirali vlaki na obe strani. Na tem kolodvoru bi se morala zgraditi posebna službena stavba. Načrt predvideva tudi zidanje stanovanjskega poslopja za 140 uradnikov (60 italijanskih in 80 jugoslovenskih). Dalje je * načrtu zgradba električne centrale, ki bi služila razsvetljevanju celokupnega kolodvora, pogonu v delavnici in dviganju vode. Kolodvor bi bil dolg okrog 320 m, tovorna kolodvora pa bi ležala na Logatcu. Skupni stroški bi po sedanjem načrtu znašali okrog 70 milijonov dinarjev, s katero vsoto bi pokrili obe državi po predhodno določenem ključu.
Nove radiopostaje. Minister za pošte m brzojav je sklenil, da se zgradijo ra-diopostaje v Skoplju, Podgorici, Zagrebu in Ljubljani.
Železniški promet Vel. Kikinda— Šegedin. Presbiro objavlja, da je mešana komisija, ki se je po sporazumu med jugoslovenskim in madžarskim zunanjim ministrstvom sestala dne 24. septembra v Segedinu zaradi ugotovitve potrebnih podrobnosti za železniški pro-met na progi Vel. Kikinda—Segedin, končala svoje delo. V nedeljo je bil podpisan zapisnik, po katerem se dne 15. oktobra otvori na tej železnici redni pot-
ZLATOROG
niški in blagovni promet. Carinske in politične formalnosti se opravljajo na ju-goslovenskem ozemlju na postaji Banat- 1 s ki Arangjelovac, na Madžarski pa v j Szeregu. Madžari so dovolili naši kra- j 1 je vini v tehničnem in upravnem po- ; gledu vse olajšave, tako da pride la j proga že v izvozni sezoni v poštev.
Gibanje parobrodov. Družba »Oce-ania« objavlja: »Mrav« odpotoval 25. ■ sept. iz Konstance v Anverzo in Rotterdam; »Jadera« bo odpotoval iz Tyne za Jadransko morje; »Zora« na Reki, nadaljeval bo v Split, Šibenik, Sušak, Trst, nato v Las Palmas; »Sava« prispel 25. sept. v Mazagan, nadaljeval bo v Tene-riffo in v Las Palmas; »Kostrena« odpotoval bo 26. t. m. iz Trsta v Šibenik in Gruž, nato v Las Palmas; »Sud« odpotoval 25. sept. t. m. iz Huelve v Anverzo; »Morava« na progi Jadransko-Egejsko- j Črno morje; »Vladimir« na progi Ja- ' dransko-Egejsko-Črno morje; »Diamant« na progi Jadransko-Egejsko-Črno morje. »Oceania«.
Iz naših organizacij.
Gremij trgovcev v Celju opozarja svo- , je člane na določila § 17. cestno policij- I skega reda za mesto Celje, ki se glasi: j Izobešanje in razstavljanje blaga na ulicah, javnih prostorih ter v vežnih vhodih je dovoljeno le v zaprtih izložbah in s predhodnim pristankom. Izobe- ' šanje za prodajo namenjenih predmetov izven izložb, tako, da visijo na ulico, je strogo prepovedano. Prestopki tega paragrafa se bodo kaznovali po § 20. čit. cestno pol. reda.	,
RAZNO.
Komunike o stanju setve v Jugoslaviji.
Finančno ministrstvo je izdalo komunike o stanju setve v Jugoslaviji, ki je bila v drugi polovici avgusta skoro dobra. V valjevski oblasti je bilo stanje odlično, v baški, raški, travniški in bihaški oblasti med odličnim in zelo dobrim, v pri-morsko-krajiški, podonavski, šumadijski, moravski in timoški zelo dobro, v ljubljanski, mariborski, beograjski, osješki, požarevski, niški, kosovski, bitoljski, kruševski, dubrovniški, tuzlanski in vr-baški oblasti med zelo 'dobrini in dobrim, dobro pa je bilo v zagrebški, po-drinski, bregalniški, užiški, zetski, splitski, sarajevski in mostarski oblasti. Bilo je dosti deževnih dni, dež pa ni škodoval. Toča je padala skoro v vseh oblastih, škoda pa je bila samo v beograjski, baški in vrbaški oblasti. Koruza je zelo dobra. Krompir, tobak in deteljina so tudi dobri. Stanje živine je povoljno.
Trgovačko-obrtna i industrijska izložba u Osijeku se vrši od 10. do 18. oktobra 1925 v Osijeku. Legitimacije, s katerimi dobijo posetniki na državnih železnicah 50% popusta, se dobijo v pisarni zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani za ceno po 20 Din.
Poljedelska in industrijska razstava v Kairu. V Kairu se vrši od 20. februarja do 6. marca 1926 velika poljedelska in industrijska razstava. Razstava bo imela sledeče skupine: I. Poljedelska skupina: 1. Poljedelski proizvodi, 2. poljedelska industrija, 3. živina, 4. veterinarska služba, 5. čebelarstvo, 6. svi-larstvo in 7. sadjereja. II. Industrijska skupina: l. Motorji, 2. poljedelsko orodje, 3. prevozna sredstva, 4. tekstilije, 5. pohištvo, 6. gradbeni materijah Namen razstave je pospeševanje poljedelstva v Egiptu in popularizacija uporabe polje-
delskega orodja. Parobrodne družbe, ki vzdržujejo zveze med Evropo in Egiptom, bodo dovoljevale za posetnike razstave 50 do 70% popusta. Za informa-cije je vprašati: Directeur de la Seciete Royale d’ Agriculture B. P. No. 63. Caire.
Važnost jamstvene pogodbe za Nemčijo. Ogromno važnost varstvene pogodbe za Nemčijo naglaša ves nemški tisk. Listi poudarjajo, da pomeni jamstvena pogodba za varnost nemških mej na zapadu konec vnanje politične osamljenosti Nemčije, ki bo kot enakopravna članica Društva narodov lahko zamenjala svojo pasivno politično vlogo z aktivnim nastopanjem. Novo stališče Nemčije bo omogočilo tudi priključitev Avstrije k Nemčiji. Posebno važno pa bo novo politično stališče Nemčije za nemške narodne manjšine v drugih državah, ker jih bo ščitila Nemčija kot enakopravna članica Društva narodov. Za nemške gospodarske kroge pa je važna okolnost, da utegne Nemčija dobiti mandat Društva narodov za pokroviteljstvo nad vsemi ali vsaj nekaterimi nekdanjimi nemškimi kolonijami.
»Trgovski Tovariš«. Izšla je deveta številka »Trgovskega Tovariša«, ki vsebuje sledeče razprave: Nekaj o gospodarski morali, dr. Joža Bohinjec; Vprašanje trgovskih šol, Josip Gogala; Znanstveno obratovodstvo in industrijska psihologija, dipl. mere. Stanislav Klinc; Srednjeveška trgovina v Španiji iii Franciji, Jos. Gogala; Bolniško zavarovanje trgovskih in privatnih nameščencev; šef in pomočnik, Peter Šilc; Posečajte učne tečaje, da si izpopolnite znanje, J. J. K. Razno.
Priporočljivi časopisi. Pri razpečavanju ali nakupu blaga vseh vrst služijo industrijskim in trgovskim krogom v orientacijo najuspešnejše informacijski listi in gospodarske revije »Asien-Export«, »Ost - Export«, Siid - Amerika-Export« »Uebersee - Post«. — Navedeni informacijski listi so nam kažipot po vsem trgovskem svetu, ker so razširjeni na vseh kontitentih. Čitajo jih izvozniki in uvozniki, veleindustrijami in veletrgovci, odpravniki (špediterji) in banke, tovarnarji, različni uradi itd. in so tedaj tudi v visoki meri prikladni za priebčitev oglasov v poljubnih jezikih. Naročila na liste in oglase sprejema trgovska družba »Vera« v Ljubljani, Aleksandrova cesta 8, kateri je poverjeno izključno zastopstvo teh listov za Jugoslavijo. — »Asien-Export« posredVje pri izmenjavi blaga med Evropo in Azijo, izhaja 15. vsakega meseca in stane 80 Din celoletno. — »Ost-Export< služi izmenjavi blaga med srednjo in iztočno Evropo. Izhaja 10. in 25. vsakega meseca in stane celoletno 90 Din. — »Siidame-rika-Export, je namenjen izmenjavi blaga med srednjo Evropo in južnoame-škimi državami. Izhaja 30. vsakega meseca in stane 95 Din celoletno. »Ueber-see-Post« je časopis za ekspert in import vobče. Izhaja mesečno in stane 100 Din celoletno.
Ljubljanska borza.
V petek, 2. oktobra 1925.
Vrednote. Investicijsko posojilo iz leta 1921 den. 81, bi. 88; Zastavni listi Kranjske deželne banke den. 20, bi. 25; Kom. zadolžnice Kranjske dež. banke den. 20, bi. 25; Celjska posojilnica d. d., Celje den. 201, bi. 205; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana den. 220; Merkantilna banka, Kočevje den. 100, bi. 105; Prva hrvatska štedionica, Zagreb den. 1000; Kreditni zavod za trg. in ind., Ljubljana
den. 175, bi. 185; Strojne tovarne in livarne d. d., Ljubljana den. 125, bi. 126, zaklj. 125; Trbovelj, premogokopna družba, Ljubljana den. 365, bi. 370; Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana den. 120, bi. 130; »Nihag«, d. d. za ind. i trg. drvom, Zagreb den. 36, bi. 38; »Stavbna družba« d. d., Ljubljana den. 165, bi. 180; »Še-šir«j tovarna klobukov d. d., Škofja Loka den. 115, bi. 150.
Blago: Bukovi plohi, 35^—45—55—70 mm, od 2.25—4.50, fco meja trans. den. 550; Hrastovi hlodi od 30 cm, I., II. vrsta, fco nakl. post. bi. 480; breza, okrogla, od 10—30 cm, fco meja bi. 380; bukova drva, 1 m dolž., fco naklad, post. 4 vag., den. 17.50, bi. 17.50, zaklj. 17.50; pšenica domača, fco Ljubljana den. 255; koruza sremska, fco nakl. post. denar 182.50; koruza nova, sušena, par. Indji-ja, promt. bi. 162.50; koruza v storžih, par. slavonske postaje bi. 75; koruza nova, november, december, januar, par. slav. post., kasa 100% pri sklepu blago 122.50; fižol ribničan, fco Ljubljana den. 315; fižol mandolon, fco Ljubljana den. 300; fižol prepeličar, fco Ljubljana den. 350; krompir bgli, gladki, fco staj. post. den. 65; krompir Obnerjev (vrsta »Kraljica«), fco štaj. post. den. 60.
II
Najugodnejši nakup
i||	Vam	nudi	L
lujos. ROJINA, LjubljanaJjl
TRŽNA POROČILA.
Kovinski trg okoli 20. septembra. Ameriška zaposlenost v kovinski stroki se je dvignila že na 73% kapacitete, do-čim je znašala lani ob istem času 58%. Naročila prihajajo redno; železnice so pa sedaj z naročili zaenkrat prenehale. Živahno je povpraševanje po surovem železu. Dnevno so producirali v avgustu nad 87.000 ton surovega železa, dočim jih v juliju niso 86.000, 1. septembra je delalo 192 plavžev.. — V Evropi v zadnjem tednu v bistvu nič novega. Zelo jasno se vidi, da je pot do konsolidacije evropskega gospodarstva še jako dolga. Kar se posebej tiče kovinskega trga, vidimo ljuto nadaljevanje trdovratnega boja med kontinentalnimi in angleškimi tvrdkami. Kakor se čuti, so cene na Angleškem tako daleč padle, da bi nadaljni padec ogrožal obstoj obratov. Cene so sedaj iste kakor pred tednom; čakajo, da se bodo cene na evropskem kontinentu dvignile. In res nekako kaže, da se bo tako zgodilo. Nabavni stroški v nekaterih evropskih deželah nikakor ne odgovarjajo prodajnim cenam, samo da nobena dežela noče z znižanjem začeti. Belgijci z vso silo nabirajo novih naročil, da popravijo to, kar so vsled štrajka zamudili; Francija se trudi, da se z nizkimi cenami na trgu obdrži. Situacija je zelo napeta; neprestano govorijo, da bi bil dogovor med kovinskimi industrijami posameznih držav zelo na mestu. Pravijo, da mora biti železo kot važen faktor mednarodne tehnike in mednarodnega gospodarskega življenja sicer res poceni, da pa to ne sme iti na stroške družb in da pomenijo sedanje nizke cene samo višje cene v bodočnosti, ker bedo producenti pozneje hoteli svojo zgubo kriti. In to bo gotovo enkrat prišlo, pa naj se ustanovi evropski kartel ali pa ne. No, bedo že poskrbeli, da izgube ne bodo prevelike. S padanjem deviz producenti v bodočnosti ne bodo več smeli računiti. Bolj bo prišla v poštev tehnika produkcije in pa zvišani delovni čas. Nemci so ga hoteli že zvišati in obenem plače znižati, pa še ni šlo. —' Cene na evropskem ekspertnem trgu so kar stabilne: Železo v palicah 5/8—5/9, valjana žica 5/15.5—5/17.5, surova pločevina 6/11—7, fina 9—11/10. — Na Angleškem je šla produkcija v avgustu spet nazaj, znak, kako slabo se industriji godi. Surovega železa so producirali
445.000	ton, v juliju 496.000, v lanskem avgustu pa 589.000 ton. Jeklo kaže te-le številke: 477.000, 590.000, 537.000. Število delujočih plavžev je nespremenjeno, .136. Doma malo prodajo, položaj je od dne do dne težavnejši. Konsum je oprezen in kupi le najpotrebnejše blago. Eksport se spričo opisanih razmer le zelo težko razvija. V avgustu so eksporti-
rali 288.000 ton, v juliju 307.000, v lanskem avgustu 301.000. Uvoz je znašal v avgustu 233.000 ton, v juliju 213.000, v lanskem avgustu pa samo 174.000 ton. — Vsa Francija govori o proračunu in kako ga bo mogoče kriti. Proračunjenih izdatkov je 36 milijard dohodkov pa 31 milijard. Za kritje bodo pritegnili vse kroge francoskega prebivalstva, v prvi vrsti seveda industrijo in trgovino. Cene na kovinskem trgu so ostale v zadnjem času nespremenjene. Eksport se je glede kvantuma dobro razvijal, samo cene producentom ne gredo v glavo. Po pol-fabrikatih je povpraševanje dobro, po surovi in srednji pločevini manj dobro, po fini pa spet prav zadovoljivo. — Belgijci so dobili v zadnjem tednu večja inozemska naročila in so tovarne za več tednov z delom preskrbljene. Nemško konkurenco so Belgijci z nižjimi cenami prav lahko ugnali, poročila z eksport-nega trga so skozinskoz ugodna. Domači trg pa ni tako uspešen. — Položaj na luksemburškem trgu se v zadnjem tednu ni spremenil, konec belgijskega štraj-ka Luksemburžanom menda ni dosti škodoval. Veliko imajo naročil iz Nemčije, ker imajo nižje cene. — Na Nemškem pa traja stagnacija še kar naprej. Konsumenti nočejo kupovati, ker upajo
na nižje cene, tujih naročil je pa le malo. Semenj v Leipzigu je pokazal, da nemška železna industrija zaenkrat nima tiste konkurenčne zmožnosti, kakor jo je imela včasih. Kartel surovega jekla hoče produkcijo v oktobru znižati za 50%. Cene doma: Železo v palicah 130 zlatih mark, valjana žica 135—140, surova pločevina 140—145, srednja 152—160, fina 165—190. — Na Češkem se javlja pač majhno pomanjkanje denarja, sicer se pa kovinski trg ni dosti spremenil, ne doma in ne glede na eksport.
Dunajska blagovna borza (1. okt.). Temeljna tendenca svetovnega trga ostaja še nadalje mlačna. Uspeh, ki ga je dosegla špekulacija včeraj na ameriških borzah, je ostal skoraj neopažen, je pa vendarle zajezil nadaljnje padanje cen na dunajskem tržišču. Interesenti se še nadalje vzdržujejo kupčij in krijejo le najnujnejše potrebščine ob nespremenjenih cenah. V pšenici je bilo nekaj neznatnih sklepov. Trgovina z ržjo je bila mirna ob le malo spremenjenih cenah. V pšenici je bilo le nekaj neznatnih sklepov. Trgovina z ržjo je bila mirna ob le malo spemenjenih cenah. Pomanjkanje zanimanja s strani konsuma se opaža se nadalje. — Notirale so za 100 kg v šilingih, vštevši davek na poslovni
promet izvzemši carino: pšenica domača 36.50—38, madžarska s Potisja 42 do 43, rž domača 27.75—29.50, madžarska 29—29.50, ječmen 35—47, turščica 30.75 do 31.75, moka št. >0« 71—74, krušna 51—54, ržena 47—49.
AVTO
beurin. pnevmatika, olje, mast, vs* popravila in vožnja. Le prvorrtmi* blago in delo po solidnih cenah umit JUGO-AVTO. d. z o. z. v Ljubljani.
v.** - vo
DOBAVA, PRODAJA.
Dobave. Direkcija drž. žel. v Ljubljani sprejema do 6. oktobra t. 1. ponudbe za dobavo žveplene kisline; do 9. okt. t. l. za dobavo svinčenih zalivk, za dobavo raznih šip, za dobavo mazalk in za dobavo kolesnih obročev; do 13. oktobra t. 1. pa za dobavo »Stauferbuchsen« in cevi. Pogoji itd. na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije. — Direkcija drž. rudnika v Ljubiji sprejema do 10. okt, ponudbe za dobavo krovne lepenke. — Vršile se bodo naslednje ofer-talne licitacije: Dne 16. oktobra t. 1. pri
I intendantiiri Dravske divizijske oblasti j v Ljubljaniiglede dobave 100.000 kg pšenice. — Dne 22. oktobra t. 1. pri upravi drž. monopolov v Beogradu glede dobave 125.000 komadov novih vreč od jute. — Dne 31. oktobra t. I. pri inten-danturi Dravske diviz. oblasti v Ljubljani glede dobave 400.000 kg pšenice. — Direkcija drž. železnic v Ljubljani sprejema do 9. oktobra t. 1. ponudbe za ; dobavo krtač; do 13. oktobra t. 1. za do-' bavo »Schvveisstabe« in za dobavo svinčenih zalivk in vrvice za zalivkanje. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 17. oktobra t. 1. pri intendantu)! Savske diviz. oblasti v Zagrebu: glede dobave 250.000 kg pšenice. — Dne 26. oktobra t. 1. pri direkciji drž. železnic-v Ljubljani glede dobave tekstilnega materiala ter glede dobave bakrenih plošč; pri direkciji drž. rudnika v Zabukovci glede dobave decimalne tehtnice za 1000 kilogr.; pri direkciji drž. železnic v Subotici glede dobave žebljev, žice in vijakov ter glede dobave bakrenega materiala; pri direkciji drž. železnic v Sarajevu glede dobave pleskarskega materiala ter glede dobave čopičev.
Predinetui oglasi z natančnejšimi podatki bo v pisarni Trgovske in obrtniške zbornica v Ljubljani interesentom na vpogled
»GROMI
D. Z O. Z.
carinsko posredniški in spedicijski bureau
E.J1IBEJA.NA.
Kolodvorska ul. 41
Naslov brzojavkam G R O M "
Telefon interurban 8tev. 454
Podružnico: MARIBOR, JESENICE, RAKEK.
Obavlja vse v to stroko spadaJoCe posle najhitreje in pod najkulantnlml pogoji.
Zastopniki družbe spalnih voz S. O. E. ta ekspresne poSUJke.
Brodarsko akclonarsko društvo J
S.del:	-m mjT A ** R«Tn«tdJ.tTo:
Beograd	JL	jr%.	SuSak
Glavno odpravnlšlvo v Trstu. Redna mesečna trgovska proga
Jadransko morje, Marseille, Španija, Maroko do Kanarskih otokov
Odhod	iz	Splita	vsakega 1.	meseca
„	„	Šibenika	„	4.	„
„	„	Sušaka	„	10.	„
„	„	Trsta	„	18.	„
pristaja eventualno v Gružu za: Marseille,- Barcelono, Valen" cije, Oran, Melilla, Malaga, Tangier, Casa-Blanca, Teneriffe in Las Palmas, pristane po potrebi tudi v ostalih medlukah.
Petnajstdnevna trgovska proga za
Egejsko morje
iz: Sušaka, Trsta, Splita, eventualno iz Gruža za: Patras, Kal-mato, Pirej, Volo, Solun, Cavallo, Metileno, Chios, Smirno, po potrebi Ghytion, Dedeagač, Rodi, Kandijo in Kanejo.
Za pojasnila se je obrniti na ravnateljstvo na Sušaku in glavno odpravništvo v Trstu ali na društvena C zastopstva na Reki, v Šibeniku, Splitu in Gružu.
ESENC
za rum, konjak, Hkerje in žganj*
Ekstrakti in arome
za nealkoholna pijač« vseh vrst
Koncentrirani sadni
_1	• za nromatlztranje kan-
Ete II dltov In sladčič
PRAVI MALINOVEC Sadni grog (Punsch) = Limonov sok =
priporoča:
Srečko Potnik ia drug
Ljubljana, Metelkova ul13 !! Zahtevajte cenike II
' Gradbeno podjetje
Ing. Dukič in drug
IJubOano, Bohoričeva ul. St. 24 Telefon Stev. 560	-.	>
>	.	•	V	-	;
u priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela.
Pri tirali
Ljubljana
blizu PreSernovtga spomenika ob vodi
dobite vse potrebščine za šivilje, krojače in sedlarje na veliko in malo
po najnižji dnevni ceni.
V eletrgovtna v
• Oglašajte v ..Trgovskem listu"! -
TISKARNA MERKUR
Trgovsko-industrijska d. d.
Ljubljana
Simon Gregorti-čeva ulica št. 13
Telefon St. 552
Račun pri pošt. ček. za«. št. 13.108
Se priporoča za vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela. Tiska vse tiskovine za trgovino, industrijo in urade; časopise, knjige, koledarje, letake, posetnice i. t. d. i. t. d.
Lastna knjigoveznica.
v Ljubljani
priporoča
šp ecerij sko blago
raznovrstno žganje I moko In deželne pridelke raznovrstno
rudninsko vodo
Lastna pražarna za j kavo in mlin za dišave z električnim i obratom.
CENIKI NA RAZPOLAGO 1
=il=
=111=
6RITZN
KJE SE KUPI?
•Le pri tvrdki
Ljubljana
blizu Prešernovega spomenika ob vodi.
Najboljši šivalni stroj /o lodbinsko ali obrtno robo, svetovno znanih znamk Orltzner - Adler - Ph6nlx. Istotam »osamezne dele za stroje in kolesa, igle, olje, jermena, pnevmatika. Pouk o vezenju n« stroj brezplačen ! — Večletna garancija I Na veLkol Na malo 1
TRGOVSKA BANKA D. D- LJUBLJANA
i
Podružnice:
Maribor, Kamnik, Konjic«, Novo mesto, Ptuj, Rakek,
Slovenjgradec
Dunajska c. 4. (v lastni stavbi)
KAPITAL IN REZERVE Din 19,000.000*—.
Iz vr Suj e vse bančne posle naJtoCneJe in najkulantneje.
Brzojavil TRGOVSKA
Telefoni: 130, M«- 45S-
Ekspozitura:
Prevalje
Irednik dr. IVAN PLBSS, Ljubljana. — Za trgorsko industrijsko d. d. »Merkur« kot iidajatelja in tiskarja A. SKVER, Ljubljana.