ETOVALEC Ilnstrovan gospodarski list s prilogo „Yrtnar". Uradno c. kr. kmetijske družbe glasilo vojvodine kranjske. Urejuje Gustav Pire. družbeni tajnik. ..Kmetovalec izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter velja s prilogo vred i gld . za gg. učitelje in ljudske knjižnice pa le 1 gld. na leto. — Udje c.. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno. lnserati (oznanila) zaračunajo se po nastopni ceni: Inserat načeli strani 16 gld, na »/» strani 8 gld . lia 1;1 strani 5 gld. in na Ve strani 3 gld. Pri večili naročilih velik rabat. Za ude družbe izdatno cenejši. Vse inserate iz razven Kranjskega sprejemata le Haasenstein & Vogler na Dunaji (Wien I. Wallfischgasse Nr 10). Vsa pisma, naročila in reklamacije pošiljati je c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, v Salendrovih ulicah štev. 5. STAE Mf.E.FBElSMEK rRIESTE. st. Y Ljubljani, 15. januvarija 1888. Leto Y. Obsei;: Kako urediti z dobičkom rejo kuretine. — (lovor gospoda deželnega glavarja in predsednika c. kr. kmetijske družbe grofa Thurna v seji deželnega zbora dne i'2. decembra 1881 — Napake o napajanji naše domače živine. — Razne reči. — Vprašanja in odgovori. — Gospodarske novice. — Uradne vesti c. kr kmetijske družbe kranjske. — lnserati. Kako urediti z dobičkom rejo kuretine.*) Spisal H. C. lian sen. Kuretine reja v naših razmerah more biti prav različna. Z ozirom na darilo, katero je razpisalo društvo za povzdigo perutninstva na Danskem za najboljši odgovor na vprašanje: Kako urediti z dobičkom rejo kuretine, skusil sem sestaviti odgovor na podlogi izkušenj svojih brez ozira na krajevne razmere. Ta odgovor sem pa uredil popolnoma po nalogi omenjenega društva, ki slove: „Kako naj uredi kmetovalec rejo kuretine, ako mu razmere v ta namen niso ugodne, hoče pa vender le pomnožiti dohodke svoje z rejo kuretine? S tega stališča in ker sem prepričan, da more reja kuretine prinašati našemu kmetu, zlasti kočarju, precejšen j dobiček, priredil sem Podoba 1. načrt svoj za rejo 50 kokoši (poleg potrebnih petelinov in piščet). To število ugaja ob največih razmerah. Kakor sem omenil, ne bodem se oziral na vse posebne krajevne *) Ta spis je bil obdarovan z zlato svetinjo od društva za povzdigo perutninstva na Danskem" v Kopenhageim. Na nemški jezik je preložil spis kralj, danski veliki lovski mojster, August pl. Schiitt, ter podaril rokopis s podobami vred c. kr. kmetijski družbi koroški, slavna koroška družba nam je pa rada dovolila, da preložimo spis na slovenski jezik ter nam je prepustila tudi podobe. Uredn. razmere, kakor na dvorišča, hleve i. t. d., ampak popisal bodem rejo kuretine samo za se. Naravno je, da more vsak posneti s tega načrta, kako mu ga je prenarediti za svoje razmer?, zlasti, ako ima uže kaj primernih stavb. Za rejo kuretine je prvič potreba prostora zunaj hiše, po katerem se živali gibajo. Ta prostor za 50 živali ne sme biti manjši nego 8 arov ali eno dobro osminko orala. Ako tudi znaša število časi (30—70, na pr. jeseni, kadar se pridružijo piščeta, pri umnem ravnanji se zniža število do pomladi vender le na 50 kokoši. Prostor bodi zaraščen z drevjem in grmovjem, ki je vsekakor potrebno, da uspevajo živali. Ako je mogoče, naj bo lega južna, zavarovana proti hudim vetrovom, hudemu dežju in silni vročini. Drugič potrebujemo hišice, kjer prenočuje kure-tina, ter ležejo in vale kokoši. Glede velikosti te hišice so celo izkušeni perutninarji različnega mnenja. Jaz menim, da mora imeti vsaka kokoš (oziroma petelin) pičlo '/a '"V1 prostora, torej 50 kokoši preko 14 ™/'2. Hiša naj ima temeljen načrt, kakeršnega kaže podoba 2., in bodi n. pr. 2 m! široka in 7 dolga. Stene naj bodo hiši zunaj kakor znotraj vsaj 2 m' visoke. Okna naredi spredaj in na strani hišice in sicer toliko visoko, kolikor le moreš. Spredaj na obeh straneh vrat naredi luknji, skozi kateri more hoditi kuretina. Streha naj bode lahko sestavljena ter naj moli čez stene. Sicer ti pa kaže obliko take hišice podoba 1. Tla naj bodo hišici tlakana s cementom ter naj imajo proti eni strani strmec in na isti strani tudi cev za odtakanje. Strmec je zato potreben, da se odtaka voda, kadar izpiraš tla. Sicer moreš tlakati tudi z deskami, vender tlakaj rajši s cementom, ker stane ravno toliko in ker ga laže ohraniš čistega in suhega. Res so cementna tla po zimi mrzlejša; to pa moreš popraviti, ako jih imaš nastlana po leti in po zimi s peskom ali pepelom, s šotnim prahom, po zimi pa posebno z reza-nico. plevami i. t. d. Tak nastil je posebno primeren po zimi, ako ne more kuretina hoditi na piano. Zraven oken mora imeti hišica pri strehi ob vseh straneh oddušnike, katere odpiraj in zapiraj po potrebi. Tudi okna morajo biti zaradi zračenja tako narejena, da se odpirajo, da po leti hišico hladiš, po zimi pa imaš toplo. Hišica more biti narejena iz raznega gradiva. Bodi pa zidana ali lesena, ometaj jo znotraj kakor zunaj z malto ter jo pobeli vsaj znotraj na leto najmanj po dvakrat. Streha, mislim, da je najboljša iz desek in oblo-kasta (glej podobo 1.), ki jo ~ moreš ometati z malto, da ti dela ob enem strop. Dvojnih ^ sten, med ka-tere natrpaš ^ žaganja, slame, šote itd., ne priporočam ti, ker se po takih stenah rad zaredi mrčes. Mrčesa se boj pri kuretini, ker ga odpraviš' le težko. Lesene stene delaj iz ne-ostruženih desek, ravno tako oblo-kan strop. Streho naredi tako, da je ne more voda predreti. Za prenočišče kuretini na- Podoba 4. redi v hišici najmanj pet drogov, ki so 3 % debeli in okrogli ter vsi enako oddaljeni od tal, najmanj po 1 '"f. (Glej podobo 3.) Drogi ne smejo biti eden nad drugim, ker hoče vsaka kokoš priti vselej na najviše mesto, vsled česar se med 1. Dobimo od 50 kokoši, ki niso prestare, in katere menjamo ob pravem času, 10.000 jajce, ki so vredna . . 2!io gld. 14 kr. 2. Prodamo starih kokoši in piščet vse leto za . 138 .. $8 .. Vseli dohodkov skupaj . 434 gld. 02 kr. Stroški : t. Krma 50 kokošim v 1155 zimskih dnevih, na dan po 7o kr............115 gld. 50 kr. 2. Krma 50 kokošim v 2 o poletnih dnevih, na dan po 45 kr............iti) .. •S. Različni slučajni stroški................27 .. 77 .. 4. Veči stroški, ako porabimo prostor za rejo kti- retine. mimo porabe za vrt in polje ... 17 .. 30 .. Vseli stroškov skupaj . 250 gld. 63 kr. Ako odštejemo od dohodkov stroške, daje nam kuretinska reja 183 gld. 39 kr. dobička. !7|_ _____ _______ II___„_t y/////////////////A 1 ./'■/,//v/,M I 8 Al Podoba 2. seboj vznemirjajo ter tudi pogrjajo. Droge postaviš najbolje sredi hišice po pičlega pol metra narazen ter jih naredi po tri metre dolge. Gnezda, v katerih ležejo kokoši jajca, postavi ob zadnji strani in, če treba, ob stranskih straneh kakih deset. Za gnezda rabijo najbolje in najceneje stari, na pol prerezani sodčki, n. pr. od cementa. Glej podobo 4. Taka gnezda moreš tudi porabiti za valilna gnezda. Priporočam ti postaviti taka gnezda spomladi na planem pod kak grm, kjer kokoši neso in valijo jajca veliko rajše nego v hišici. Piščetom služijo tudi prav dobro taki sodčki, katere postavimo za hišico na piano. Ta prostor bodi ograjen z mrežo od železne žice. Glej podobo 1. Prvih štirinajst dni naj bodo piščeta s kokljo vred le na tem prostoru, po noči pa naj prebivajo v sodčku. Pozneje se pa presele v glavno hišico med drugo kuretino. ' Da umno redimo kuretino, moramo imeti tudi zaboje za krmo, kakeršne kaže podoba o. Ti zaboji so preko 1 "!/ dolgi ter tako narejeni, da morejo živali do krme le z glavo in vratom. Krme v takih zabojih ne onečedijo živali in se med seboj ne pulijo toliko. Seveda moraš imeti več takih zabojev v hišici in tudi na planem. Posode za pitno vodo morajo biti ali kovinaste ali pa lončene. Vsegdar glej, da bodo čiste; voda ne sme postati sluzna, kisla ali celo smrdeča ter jo zamenjaj vsak dan, po zimi kakor po leti, s svežo vodo. Na planem si poišče kuretina sama primernega pro-: štora, koder se koplje in valja po pesku ali po rahli zemlji. Ker pa pokvari dež ali mraz tudi take prostore, dobro je prirediti kuretini v ta namen prav ceno zelo lahko pokrite prostore, katere naspeš s peskom, pepelom ali s šotnim drobižem. Ta nastil pa moraš na leto najmanj po štirikrat premeniti. Glede dohodkov umne kuretinske reje podajam sedaj nekaj podatkov: 1. Za 2 7 visoko ograjo okoli vseh 8 arov 125 gold. 2. Hišica z dro- Podoba 3. Podoba 5. govi in z gnezdom 138 gld. 88 kr. 3. Posode za vodo in zaboji za krmo (glej pod. 5.) 20 gld. 83 kr. 4. Različni troški za nasade in pose-janje prostora s travo in deteljo 20 gld. 83 kr. 5. Za uakup 50 kokoši dobrega plemena ob pravem času Torej je treba za začetek 479 gld. 15 kr. glavnice. Taka kuretinska reja donaša seveda dobička, prizadeva pa tudi stroškov, kateri so označeni tukaj. Dohodki : Ako odštejemo od tega dobička še 7"/0 od glavnice, s katero si uredimo rejo, z zneskom 33 gld. 54 kr., in odškodnino za prostor z zneskom '20 gld. 83 kr., ostaja čistega dobička 120 gld 02 kr., ali od vsake kokoši 2 gld. 58 kr. Gotovo je marsikaj mogoče urediti ceneje, nego smo tu določili, to je pa zavisno od kokošarja samega. V nekaterem kraji narediš potrebne stavbe za veliko manj denarja, zlasti pa moreš znižati stroške za krmo prav zelo. Kdor dobiva v ceno kuhinjske odpadke, konjsko meso, ribe, hrošče i. t. d., ta si prihrani posebno veliko s krmo. Ako prideluješ veliko holandsko salato na polji, ki je izvrstna piča kuretini, prihraniš najmanj ' 4 imenovanih stroškov za krmo. Pri stavek uredništva: Spis je namenjen v pouk danskim kmetom, vender moreš posneti z njega vse, kako je narediti rejo kuretine za naše razmere, Zraven tega treba ti je pa še posebnega znanja o reji in o plemenih kuretine, kar hočemo ob priliki tudi še prijaviti. G-ovor gospoda deželnega glavarja in predsednika c. kr. kmetijske družbe grofa Thurna v seji deželnega zbora dne 22. decembra 1887. Da sem si izprosil besede k tej točki dnevnega reda, prihaja od tod, ker hočem visoki zbornici priporočiti prošnjo kmetijske družbe. Kmetijska družba stori vse, kar le more, da bi pospešila kmetijski napredek po deželi. Primanjkuje ji pa denarnih pripomočkov za uspešnejše delovanje. Število udov se je pomnožilo izdatno, danes nas je nad 828. Letnina znaša 2 goldinarja za uda, a polovico doneskov dobivajo dotične podružnice za svoje namene. S tistim goldinarjem, ki ga dobi družba od uda, mora zastonj preskrbovati družbeni list „Ivmetovatec", oziroma nemškega „Oeconoma". Z doneski udnimi ne more družba zategadelj nič uspešnega za napredek kmetijski ukreniti. S pičlimi dohodki, ki niti ne znašajo 4000 gld., mora torej družba plačevati pisarniško osobje, osobje podkovske šole, vrtnarja, davke, mora vzdržavati podkovsko šolo, živinozdravnico, poslopja in veliko drevesnico. Ta drevesnica bode ob svojem času veliko koristila deželi. V drevesnici je uže sedaj na 30.000 cepljenih enoletnih do triletnih drevesec. Od leta 1888. dalje bodemo cepili od 16.000 do 18000 drevesec na leto. Iz te drevesnice bode dajala družba nekoliko zastonj, nekoliko prav po ceni izdatno število drevesec. Dalje vzdržuje družba podkovsko šolo, ki je velike važnosti deželi. Sicer dobiva družba za to šolo državne podpore, a ta ne zadostuje nikakor. Ravno tako važna je tudi od družbe vzdrževana živinozdravnica. Gotovo so to zavodi, katerih obstanek je deželi neogibno potreben. Na Štajarskem vzdržuje podkovsko šolo dežela, in na Koroškem dala je dežela 2000 gld. za popravo poslopja, ki ga je podarila tudi dežela. Vsled umnega ravnanja je napredovalo konjstvo pri nas kaj zelo, za kar gre gotovo velika zasluga bivšemu komandantu žrebčarske postaje na Selu, gospodu ritmaj-stru Wildu, kateremu si dovoljujem izrekati tukaj zahvalo (klici: dobro, dobro). Žalostno pa je, da naši gospodarji precej prodado vsa boljša žrebeta iz dežele in da gledajo konju le na vnanjost in nič na rabnost. Temu nedostatku bi odpomogli najbolj, ako bi uvedli tudi pri nas, kakor | so jih po sosednih deželah, konjske dirke za vožnjo v dir (trab). S takimi dirkami bi vplivali, da bi konjerejci dlje časa imeli pri sebi mlade konje ter jih urili, da bi bili rabnejši in krepkejši. Iz prva bi zadostovali po dve dirki: ena na vojaškem vežbališči pri Ljubljani, druga na srenjskem pašniku pri Šent-Jarneji za dolenjsko stran. Seveda bi se smeli teh direk udeleževati le mlade kobile in žrebci, ki so vzrejeni na Kranjskem. Po drugih deželah so dirkarske družbe; tudi pri nas je želeti take družbe. Za sedaj bi mogla to zvršiti družba, oziroma njen konjarski odsek. Še veliko važnejše nego konjarstvo je govedarstvo; ono more najbolj pomagati kmetu, prenašati težave sedanjega časa. Dobro bi bilo, da bi imeli na leto najmanj po tri premovanja po deželi, ali še bolje toliko, kolikor je konjskih. Štajarska dežela daje v to svrho 900 gold. na leto. Lansko leto je dovolil slavni zbor za premovanje v Metliki in v Bohinjski Bisirici 300 gld. Navzoči sem bil pri obeh premovanjih in reči smem, da je bila udeležba kaj živahna, da so gospodarji prignali z veseljem živino na razstavo. Ni dvombe, da tako premovanje vzpodbuja in dobro vpliva na živinorejce (klici: Tako je). Ministerstvo daje za premije po 400 gld. na leto, za režijske stroške mora pa skrbeti družba. Koristno bode, ako dovoli dežela za taka premovanja stalno podporo, (klici: Dobro, dobro!). Ravnokar berem v „Tagesposti", da je dovolil koroški deželni zbor za premovanje bikov od 1. 1888. dalje po 3000 gold. na leto. Želeti je, da bi imeli večo subvencijo za govedarstvo, da bi pomnožili število dobrih plemenskih bikov. Državna podpora v znesku 2000 gld. nikakor ne zadostuje v ta namen, in tudi deželne postave o ravnanji s plemenskimi biki ni moči zvrševati, zato je prosila družba, da jo popravi deželni zbor. Da napreduje konjarstvo tako lepo, prihaja od tod, ker smejo spuščati le licencevane žrebce; ko bi imeli tudi zadosti sposobnih bikov, bilo bi ravno tako z govedarstvom. Za ubrambo trtne uši je uže ukrepal slavni zbor. V tem oziru treba bode pač velike požrtvovalnosti deželne. Ko bi bila družba bolj podpirana v gmotnem oziru, storiti bi mogla veliko več za prevažno sadjarstvo. Družbena drevesnica ne bo zadostovala vsej deželi. Po deželi morajo ustanoviti ljudskim šolam drevesnice in ravno tako kmetijskim podružnicam. Po teh drevesnicah bi lahko kazali, kako je z drevjem pravilno ravnati. Povekšano letno podporo porabili bi "nekoliko tudi za nakup gospodarskega orodja, katerega bi dali občinam v skupno porabo, za popravo potov na planine, za nakup dobrega semena i. t. d. Kranjska dežela daje kmetijski družbi 1050 gold. letne podpore, za katero izrekam visokemu zboru najtoplejšo zahvalo v imenu družbe. Štajarska dežela daje kmetijski družbi za premovanje goveje živine 900 gold., za izdavanje gospodarskega lista 2600 gld., za splošne reči 4400 gld., za kulturnega inženerja 1200 gld., vsega skupaj torej 10.000 gld. Koroška dežela dajala je dosedaj kmetijski družbi 2500 gld., a od letos naprej dajala bode 4000 gld. več za govedarstvo in sadjarstvo, vsega skupaj torej 6500 gld. Kdo more tajiti, da niso slabe kmetijske razmere na Kranjskem in da kmetijstvo vedno bolj ne propada in ne hira?! Naša dežela ima uže v teritorijalnem oziru posebnosti, katere niso ugodne, na pr. močvirje pri Ljubljani, Kras na Notranjskem, pokrajine, ki trpe od po-vodenj i. t. d. Na Gorenjskem izhaja kmetovalec laže, ako tudi ne prav dobro, kajti ima več priložnosti, da si kaj zasluži. Gorenjec laglje proda pridelke svoje, k njemu pa prinašajo denarja tudi tujci. Dolenjci so v dokaj slabšem položaji. Toča jim pobija redno, ljudje nimajo niti potrebnega živeža, iščejo si dela zunaj domovine ter se preseljujejo v Ameriko. Pridelke prodajejo težko in prav po ceni, (klici: Tako je), in to največ zategadelj, ker je vožnja predraga, ker Dolenjska nima nobene železnice (klici: Tako je). Gospodarske težave mora trpeti veliki kakor mali posestnik. Kmetijska družba je uverjena, da pozna slavni zbor kmetijske težnje in da skuša zbojšati kmetovalčevo stanje (klici: Res je). Ob vsakem zborovanji store se ukrepi, ki imajo namen pomagati kmetovalcu. Gotovo ne bo pozabil slavni zbor kmetijskega stanu, ako se mu posreči konvertovanje zemljiškega odveznega dolga, (klici: Dobro, dobro.) Priporočam torej prav živo prošnjo kmetijske družbe in prosim, naj jo blagoizvoli uslišati slavni zbor, kolikor mu je le mogoče. (Živahno in dolgotrajno odobravanje.) Napake o napajanji naše domače živine. Prav pogostoma govore in pišejo o napačni živinski klaji, malo glasov pa čujemo o napačni pijači, po kateri vender živini nakopljejo stokrat in stokrat bolezni. Naj torej malo več izpregovorimo o škodljivi pijači. Škodljiva more pijača biti ne samo, če je dobiva živina preveč ali premalo, ampak tudi če je preveč spar-jena ali premrzla, potem če so v njej kake škodljive reči raztopljene, in če živina ne dobiva klaji primerne pijače. Preveč dobiva živina pijače le malokdaj, ker se je sama varuje; če jo vender le primorajo okoliščine, da pije preveč, to si pokvari prebavila, stanjša redilni sok, in krvi se primeša preveč vodenih delov; iz tega pa izvira, da postane prebavljanje bolj leno in topo, da se napravlja slab, voden redilen sok, in da, se živina po-mehkuži. Zlasti ovcam, katere postanejo žejne po použiti obili soli, je preveč vode nevarno. Veliko večkrat se zgodi in je tudi veliko škod-ljiveje, če živino žeja; zavoljo tega trpi posebno prebavljanje, — kajti v dobro prebavljanje je primerna mera vode neogibno potrebna, — redilni sok postane pregost; popijalnice ga ne morejo posrkati, in torej zastaja dalj časa v želodcu in čevih. Zavoljo tega se vsi telesni soki zgostijo, posebno pa v jetrih, po jetrnih žilah in trebušnih limfatiških žlezah, in naposled se lahko vnamejo in otrde ti deli. Vodene, sluzaste in tudi druge izceje zastajajo, in vsa životna opravila postanejo bolj lena. Posebno škodljivo je pa živini, če stori v veliki vročini veliko hoje in trpi žejo, ker pri tem izgubi že brez tega po pomnoženem kožnem hlapenji mnogo vodenih delov, in napravijo se torej zgoraj imenovane pre-membe pri živini še rajše, in posebno kri se rada razkroji, in napravijo se mnogovrstne krvne bolezni (vrančni prisad ali črm). Pregorka, sparjena pijača pomnoži občutljivost so-pilnih in prebavilnih delov, tako, da prav lahko zbole, če se le nekoliko prehlade; pomnoži tudi vse telesne izceje, raztegne vse organske dele in jih zavoljo tega slabi in mehča. Premrzla pijača je pa toliko bolj škodljiva, kolikor bolj je živina segreta; torej je najškodljivejša, če se je živina zelo segrela od dolge hoje ter jo pije zelo goltno in požrežno. Taka mrzla pijača stori segreti živini tiste premembe, katerih smo že pri prehlajenji omenili; posebno pa trpe sopila in prebavila, in iz tega se napravi lahko krvni naval in vnetje teh delov. Vodi so večkrat gnijoči živalski in rastlinski deli primešani, ali v njej razne soli raztopljene. Taka pijača je posebno takrat zelo škodljiva, kedar je dalj časa stala in se sparila, take luže ali mlake živina časi zavoljo tega pije rada, ker je v njih mnogo človeške scalnice, in ker naši živini soli pomanjkuje zelo, primorana je celo tako škodljivo gnojnico piti. S tem se radi telesni soki spridijo, kri se lahko razkroji, živina pomehkuži, in mnogovrstne prebavilne bolezni se morejo napraviti. O hudi vročini je napajanje živine v tacih lučah zelo nevarno. Razne reči. — Poraba žaganja. Tvrdka „H. Lattermano & Soline in Morgenrothe bei Rautenkrariz" sestavila je železno peč, katero je kuriti z žaganjem. Majhna peč, ki zgreva do 80"j/3 ! velike prostore, stoji 35 gld., veča 45 gld. — Časi zmrznejo ob prav hudem mrazu kuretini rože na glavi. Tako zmrzlo rožo ozdraviš, ako jo mažeš nekaj I dni po vrsti z zmesjo, ki jo narediš iz žefranove tinkture (za J 3 krajcarje), špirita od kafre (za 5 kr) in iz terpentina (za 5 kr.) Roža postane zopet rdeča, oživi in ne odpade. — Zdravilna moč beljakova. Če se urežeš ali opeeeš, nimaš boljšega zdravila mimo beljaka, in to tem bolj, ker imaš jajce vedno pri roki. Beljak je pa tudi izvrstno zdravilo proti i hudi driski. Ako beljak stolčeš in požreš hitro s cukrom ali pa brez njega, ozdraviš od vnetiee želodčne in črevesne. Dve ali največ tri jajca na dan zadostujejo proti navadni driski. Jajce pa tako ni samo zdravilo, ampak je tudi hrana, kakeršna je ob tej bolezni najboljša. — Ako je goveja živina zapečena, t. j. da ne daje I od sebe blata, pravijo, da je neki prav dobro zdravilo kuhan ječmen. — Konjska kopita ohraniti zdrava. Kopito mora kakor vsak drug del konjskega života jemati vodo na se in jo zopet oddajati. Vsled tega smeš rnazati kopita le s tako mastjo, katera more vezati in držati veliko vode. Najboljša taka mast je lanolin. Lanolin je tista mast, ki je vedno uže od narave v ptičjem perji, v očji volni i. t. d. Iz ovčje volne pa delajo lanolin. 100 delov lanolina more na se vzeti 105 delov vode. Ako mažeino nekaj časa krhko in razpoklo kopito z lauolinom, postane kmalu gladko in prožno kakor mlademu konju. — Mravlje odpraviš iz čebelnjaka, ako namažeš vse lesene dele s scalnico, zemljo okoli čebelnjaka pa tudi napojiš s to tekočino. Mravlje precej izginejo. Neprijeten duh, ki se j razvija, pa le iz začetka, ne škodi nič čebelam. Vprašanja in odgovori. i Kakor doslej, odgovarjali bodemo tudi poslej na tem mestu na vprašanja, ki nam bodo dohajala od 6. naročnikov našega lista. Naj se poslužujejo te prilike slovenski gospodarji prav obilo, ker tako pišemo najlaže o tistih rečeh, katere zanimajo najbolj kmetovalce. Uredništvo si bode pa prizadevalo kakor doslej tako tudi letos, da bode odgovarjalo kolikor le mogoče jedrnato in temeljito. Kdor nas vpraša za kak svet, podpiše naj se vselej s vsem imenom, katerega pa seveda ne priobčimo v listu.) Vprašanje 1. Kako jo ravnati z brejo kobilo? Kakšne krme naj ji pokladam ? Dokle, predno se ožrebe smem rabiti jo za delo? Ali škoduje breji, če teče? (A. P. v Lj.). Odgovor: Nekaj smo pisali o tej reči v zadnji lanski številki „Kmetovalčevi". Bolj podrobno je popisana vzreja konjska v Bleivveisovi knjigi „Umna živinoreja", katera je še vedno najboljša slovenska knjiga te stroke. Knjigo doboste v pisarni c. kr. kmetijske družbe kranjske za 80 kr. Z naslednjimi vrsticami odgovarjamo prav na kratko na Vaša vprašanja to le: Kobila je breja 48 — 50 tednov (336 — 350 dni); v tem času morejo sicer delati breje kobile, vender jim moramo prizanašati s težkim delom zadnje 3 — 4 mesece. Zlasti je varovati kobile v tem času daljnjega pota, vožnje po zvoženi ali močvirni cesti, upehanja, mrzle pitne vode i. t. d. Zadnje 3 — 4 mesece sicer ne škodi kobili, ako nekoliko teče, vender ne preveč in zmerno. Zadnji mesec je najbolje, ako je ne rabimo več, vender naj se prosto pregiblje pod milim nebom. Pri tem je pa gledati, da se ne plaši in ne speha. Sploh je ravnati prav skrbno z brejo kobilo, ako hočemo dobiti lepo žrebe. Hlev ji bodi svetal, suh, zračen in prostoren; pokladajte ji zdravega in tečnega sena, zdrobljenega ovsa, varujte je, da se ne preobje, ter ne pokladajte ji krme, ki dela vročino ali pa napenja. Taka krma je na pr. rž, fižol, bob, grah i. t. d. Vprašanje 2. Kje bi dobil kakih 5 dreves pitanega kostanja in ravno toliko dreves pitanega oreha ? Drevesa naj bodo 3m/ visoka. (A. E. na Br.). Odgovor: Obrnite se do graščinskega oskrbništva grofa Lanthierija na Slapu pri Vipavi. Morda ve za tako drevje kedo izmed gg. čitateljev tega lista. Vprašanje 3. Uže več let se bavim z prašičjo rejo, a imam veliko nesrečo z majhnimi prašički. Uže prve tedne poginejo z večine ali pa vsi. Morda je krmljenje vzrok? Svetujte mi, kako naj krmim pravilno mlade prašičke. (R. G. v SI.J. Odgovor: Prav pravite, mnogokrat je nepravilno krmljenje vzrok, da poginejo prašički. Umno pa je krmiti prašičke do 4. meseca tako le: J. —3. tedna naj prašički samo sesajo pri materi. 3.-5. tedna naj poleg materinega mleka dobiva vsak prašiček 25 do 30 dek ječmenove in orehove moke. 5.-8. tedna: '/a 1 Va litra gorkega kravjega mleka in 25 do 50 dek zdrobljenega ovsa in rženili otrobi. 8, —12. tedna: i do 2litra posnetega mleka in zadosti krompirja ali repe, pivovarnskih tropin, zdrobljenega ječmena ali rženili otrobi. 12. —16. tedna: krompirja, repe, zdrobljenega ječmena, rženili otrobi in lanenih preš. Vprašanje 4. Lani ste pisali v „Kmetovalci", da je koristno vprezati tudi krave. Imam precej veliko kmetijo in rad naredim za eno leto poskušnjo s kravami. Po vejte mi, koliko krav nadomesti enega vola ali konja. (S. E. v Z.). Odgovor: Glede dela, ki ga morejo opravljati konji, voli ali krave, velja pravilo, da 3 konji narede toliko, kolikor 4 voli ali 7 krav. Vedno pa morate v čislih imeti, da zelo brejih krav ne smete rabiti za vprego, in da je treba vse dobro preu-dariti, ako nočete ob najhujšem delu priti v veliko zadrego. Vprašanje 5. Naša vas ( Zasip) ima okoli vasi srenj ski pašnik, ki meri 90 orali. Vseh posestnikov tega pašnika je 50; 20 posestnikov je, da bi razdelili pašnik, 30 pa, da ne bi ga. Oni, ki želijo, da bi razdelili pašnik, zasadili bi svoje dele z gozdnim drevjem. Blagovolite svetovati, kako naj ravnajo ti posestniki, da dosežejo namen svoj. (J. Z. v Z.). Odgovor: Ako je pašnik občinska lastnina, sme ukreniti občinski zbor, da se razdeli, a se mora obrniti za to reč do deželnega odbora. Ako je pa pašnik lastnina več posestnikov, sme se razdeliti le tedaj, ako so vsi lastniki zadovoljni. Ker je v zadnjem slučaji zelo težavna razdelitev, z narodno-gospo-darskega stališča pa zelo koristna, sklenil je kranjski deželni zbor lani postavo, ki pospešuje tako razdelitev. Postava je dobila uže najviše potrdilo, manjka le še zvršujočih naredeb. Tej novi postavi je naslov: „Zakon o razdelbi skupnih zemljišč in uredbi dotičnih skupnih pravic do njih uživanja in oskrbovanja." Gospodarske novice. * Dva stara uda c. kr. kmetijske družbe kranjske pobrala je neizprosna smrt ta mesec. Dne 6. januvarija je umrl gospod Josip R upre elit, okrajni zdravnik na Brdu ter url naše družbe od 9. maja 1860. leta. Dne 7. januvarija je pa umrl gospod Ivan Toman, častni kanonik ljubljanski, knezoškofji konsistorijalni svetnik, dekan v Moravčah in ud kranjske kmetijske družbe od 20. maja 1847. leta. Naj počivata v miru ! * Gospod Hanslick, C. kr. ritmajster kobilarske stroke, imenovan je za načelnika žrebčarske postaje v Selu pod Ljubljano namesto gospoda Wilda, ki je bil premeščen v Gradec. * Metliška podružnica o. kr. kmetijske družbe kranjske imela je 2. t. m. občen zbor. Ukrenili so kupiti dva slamorezna stroja in stroj za robkanje turščice. Stroji bodo rabili udom v Semiču, Draščah in Podzemlji. Podružnica ima sedaj uže lepo število strojev, ki precej koristijo udom njenim. Tudi šolskim vrtom ukrenila je podružnica dajati podpore. _ * Ribniška podružnica c. kr. kmetijske družbe kranjske imela je 31. decembra p. 1. občen zbor. Podružnica, ki izvrstno napreduje pod vodstvom gospoda častnega kanonika in dekana M.* Skubica, ukrenila je priskrbeti udom svojim lepega bika muricedolskega plemena. * Postojina bode tudi konkursna postaja za pre-movanje konj. To premovanje, katero bode letos prvič, dovolilo je vis. c. kr. kmetijsko ministerstvo na prošnjo postojinske podružnice c. kr. kmetijske družbe. * Kranjsko ribiško društvo je imelo občen zbor 29. decembra p. 1. V odbor so bili voljeni naslednji gg.: Prof. Franke, deželni gozdni nadzornik Goli, dr. Kaplar, Karinger, Kovač, Lasnik, tajnik Pire, Regoršek, gozdarski mojster Schauta, dr. Volt in baron A. Wurzbach. 7. t. m. se je konstatoval ter si izbral za predsednika dr. Volta, za podpredsednika barona Wurzbaclia, za tajnika Pirca in za blagajnika Karingerja. * V podkovski Šoli C. ltr. kmetijske družbe v Ljubljani je bila dne 27. decembra v pričo c. kr. izpraševalne komisije skušnja iz podkovstva za take kovače, kateri niso hodili v pod-kovsko šolo. Oglasilo se jih je 13, — v prvič je napravilo skušnjo ! 10 kovačev, 3 pa so jo ponavljali. Bilo je 9 Kranjcev, 4 pa štajarski Slovenci. S povoljnini uspehom je prebilo skušnjo deset kovačev, dva moreta ponavljati skušnjo decembra 1888. leta, en kovač pa mora hoditi v šolo, ako se hoče še dalje pečati s pod-kovstvom. Dne 28. decembra pa so se podvrgli skušnji iz podkovstva in ogledovanja klavne živine in mesa učenci tukajšnje podkovske šole. Vsi so bili Kranjci ter dobivali podporo od centralnega odbora c. kr. kmetijske družbe. Po uspehu se vrstijo ti učenci tako le: Markelj Martin iz Zatičine, Zaje .Janez iz Dola, Betica Jakob z Blok, Dolčič Jože iz Zadobrave, Proj Florijan iz Kranj e. Ponavljal je pa tudi skušnjo iz ogledovanja klavne živine in mesa posestnik France Babnik iz Bizovika ter skušnjo prebil s povoljnim uspeliom. * Lioencevanje privatnih žrebcev je bilo, kakor smo uže sporočili v zadnji številki „Kmetovalčevi", te dni v Radovljici, Kranj i in v Kamniku. Liceneevani so bili žrebci nastopnih gospodarjev: Lovrenca Volka iz Ornič, Fr. Rozmana iz Zg. Otoka, Janeza Fistra iz Presrenje, Janeza Janše z Dovjega, Matije Hočevarja iz Zg. Brnikov. Aleša Brganta iz Šent-Jurja, A. Martinšeka iz Trzine. * Sirarsko zadrugo snujejo v Selu pri Bledu. Vodila jo bodeta posestnika Janez Soltlič in J. Mandelc. Prav upravljana sirarska zadruga v Bledu današala bi tamošnjim kmetovalcem lep dobiček, ker bi mogli izdelovati fino namizno su- 1'OVO maslo, deserten sir, keflr i. t. d., kateri izdelki prinašajo veliko veti dobiček, nego ga donaša navadni švicarski sir. Kupci bi bili gotovo poletenjski tuj d v Bledu. * Službo tretjega učitelja na deželni kmetijski, vinarski in sadjarski šoli V Grmu je razpisal kranjski deželni odbor. Plače je 600 gld. in brezplačno stanovanje. Tretji učitelj bode poučeval o predmetih ljudske šole in o čebelarstvu (?). * Proti trtni UŠi. Zagrebški „Gospodarski list" piše: Gospod A. Striga, potujoč učitelj za vinarstvo, priobčil je koncem prošlega leta v „Nar. Kovinah" obširno razlago, kako bi se dala preganjati, če ne popolnoma uničiti trtna uš s konopno vodo. Gospodarski list obeta priobčiti najvažnejše reči iz imenovane razlage, katere hočemo tudi mi posneti ob svojem času. * Pouka o gospodarstvu za preparandije. To je naslov hrvatski knjigi, ki je ravnokar izšla v Zagrebu, in katero je spisal naš rojak, gospod Fran Kuralt, tajnik hrv.-slav. gospodarskega društva. Knjigo je založila deželna vlada, ter stoji 1 gold. * Sadna kupčija na Koroškem v 1. 1887. Po došlih nam sporočilih so prodali lani na Koroškem v druge dežele 750 železniških vagonov jabolk, vrednih 300.000 goldinarjev. * Glavni odbor o. kr. kmetijske družbe koroške v Celovci je imel 1. decembra 1. 1. sejo. Iz zapisnika posnemamo to le: Prošnjo podružnice v Trgu (Feldkirchen) za pomnožitev žebcev odbijejo. Tajnik sporoča o neuspešnem naporu, da bi zboljsali lanarstvo na Koroškem. Podružnici v Železni Kaplji dado subvencijskega bika. Tajnik sporoča o kmetijski šoli v Celovci in o gospodinjski šoli v Marijinem dvorci; v prvo je vzprejetih 34 učencev, v drugo pa 10 učenek. Podružnica „Krška dolina" .javlja, da je sklenila udeleževati se zalaganja c. kr. vojne. Podružnica v Krappfeldu prosi, naj glavni odbor skrbi, da odpravijo mitnice in znižajo obresti hranilničnega denarja. Odbor ukrene kupiti stroj, s katerim se dela stelja iz šote. Poskuse s tem strojem bodo naredili, kadar se vrne strokovnjak, ki se je napotil za to reč v inozemstvo. Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. Seja glavnega odbora dne 8. januvarija 1888. Seji je predsedoval družbeni podpredsednik Jos. Fr. Seunig, navzoči so pa bili gg. odborniki Goli, Lenarčič, Murnik, Povše. Witschl, dr. pl. Wurzbach in tajnik Gustav Pire. Glavni odbor dovoli kranjskemu ribiškemu društvu, da sme seje svoje imeti v družbenih prostorih. Odbohiik g. Goli poroča v imenu gozdarskega odseka o vlogi do vis. c. kr. deželne vlade, s katero prosi glavni odbor, da bi J kmetovalci v prihodnje dobivali gozdne sadike zastonj. Odbornik g. Lenarčič poroča v imenu vinarskega odseka, kaj naj ukrene glavni odbor, da se oživi kupčija z dolenjskim vinom. Predlogi odsekovi se vzprejmejo. Odbornik g. Lenarčič poroča v imenu vinarskega odseka o prošnji vipavske podružnice, da se vzprejme v postavo zoper hroščeka tudi „trtjon" (rhinhites betuleti). Glavni odbor ukrene narediti primerno vlogo do deželnega odbora. Odbornik g Povše poroča o ukrepu občnega zbora, da je ustanoviti posredovališče za prodajo sadja. Glavni odbor stori primerne ukrepe ter naloži tajništvu njih zvršitev. Na poziv deželnega odbora ukrene glavni odbor izraziti mnenje svoje o sedanjem nezadostnem kmetijskem pouku na ljubljanski pripravnici. Poročilo vodstva podkovske šole o izpitih na tej šoli vzame glavni odbor na znanje. Poročilo c. kr. deželnega živinskega zdravnika o premovanji : govedi v Boh. Bistrici vzame glavni odbor na znanje ter ukrene poročilo prijaviti tudi deželnemu odboru. i Rokopis čebelarskega društva ..Pouk, kako rabi koristno med | in vosek" izroči glavni odbor v presojo odbornikoma Lenarčiču in Povšetu ter tajniku Pircu. Poročilo podružnice ribniške o svojem občnem zboru vzame glavni odbor na znanje in ravno tako tudi računski sklep podruž-| niče postojinske za 1. 1887. Tajnik Pire naznani, da je storil pogodbo s tvrdko Hasen-stein & Vogler na Dunaji; po tej pogodbi prevzame ta tvrdka akvi-| zacijo anons zunaj Kranjskega, Glavni odbor določi honorar za urejevanje ..Kmetovalca" v 1. 1887. ter pisarničarju primerno renumeracijo. Za nove ude se vzprejmejo naslednji gg.: Ivan Neinanjič, bogoslovec v Ljubljani; Jurij Jaklič, župnik : v Gotenicah; Matija Verderber, c. kr. poštar in posestnik v Koč. Reki; Ivan Ilromec, mestni kapelan v Kočevji; Franjo Kregal", kapelan v »Šent-Vidu pri Zatičini; Josip Košak. oskrbnik v Podgabru; Anton Krašovic, posestnik v Šent-Vidu pri Zatičini; Janez Bratina, posestnik v Idriji; Janez Gantar, nadučitelj v Studencu pri Krškem; Ignacij Kutnar. župnik v Bučki: .Tarnej Rav-! nikar, učitelj na Krškem; Boštjan Može. posestnik v Dolenji vasi pri Senožečah; Anton Czurda, nadšumar in graščinski oskrbnik v | Senožečah; Matija Sadnek, trgovec, in posestnik v Senožečah; Filip i Kavčič, posestnik na Razdrtem: Andrej Žakelj. posestnik v Ledinah; Karol Benedik, učitelj v Ledinah: Janez Kenda. posestnik v Kanomlji; Franc Rupnik, posestnik v Kanomlji; Andrej Svetličič. posestnik v Kanomlji; Tomaž Svetličič. posestnik v Kanomlji; Ignacij I Uršič, posestnik v Kanomlji; Valentin Gostiža. pesestnik v Kanomlji; Franc Piovtar, posestnik v Kanomlji; Franc Čadež. posestnik v Kanomlji: Franc Kolenc, posestnik v Kanomlji; Herman Mali i. trgovec v Spodnji Idriji; Andrej Preželj. posestnik v Bohinji; Franjo Er-hovnic. c. kr. notar v Ribnici; Franjo Blahna, veliki gozdar v Ribnici; Franjo Podboj, gostilničar in posestnik v Ribnici; Anton j Pajnič. mlinar v Goriči vasi; Anton Pogorelec, kovač in posestnik v Goriči vasi; Andrej Žumer, c. kr. okrajni šolski nadzornik v Ljubljani; Anton Zajec, posestnik na Potoku pri Trebnjem; Dr. Ignacij Kotnik, posestnik v Ljubljani ; Jurij Drobnič. župan v Sodra-žici: Ivan Brinšek, posestnik in trgovec v Trnovem; Anton Domi-celj. vikar v Črnem vrhu: Franjo Korbar, posestnikov sin v Sp. Hrušici; Franjo Lipah, posestnik in trgovec v Dobrunji; Franjo Klemenčič. posestnik v Vel. Loki; Fran D. Krušnik. biskupski kapelan v Poreču; Ivan Rode, tovarnar v Ljubljani; M. Godec. okr. zdravnik v Železnikih; Alojzij Sorč, c, kr. poštar in posestnik v Bolci; Franc Mlakar, posestnik v Hošnici na Stajarskem; Jože Novak, župnik v Povirji pri Sežani; Jurij Cešnik. posestnik in trgovec v Knežaku; Martin Kozjak, posestnik v Zbiljah: Edvard Hanslick, c. kr, ritmajster na Selu; Konšek, posestnik in c. kr. poštar v Trojani; Ivan Fajdiga, posestnik, trgovec in poštar v Sodra-žici; Luka Kovačič, posestnikov v sin Sodražiei : Gregor Pire. posestnik in mlinar v Žimarcih. Poziv gg. udom c. kr. kmetijske družbe kranjske. Uljudno podpisani glavni odbor prosi vse one gg. družabnike, ki še niso plačali letnine za leto 1888., naj jo blagovolijo kmalu poravnati. Letnino v znesku 2 gold. poslati je naravnost družbi v Ljubljano ali pa podružnici, v katero spada dotičnik. Ker bodemo prihodnjo številko poslali le tistim, ki so plačali letnino za 1. 1888., in ker hočemo v kratkem prijaviti imenik družabnikov v letu 1888., prosimo, da jo vsak ud, ki je še dolžan letnino, poravna nemudoma. Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske. Opominja uredništva. Vsled ukrepa glavnega odbora c. kr. kmetijske družbe kranjske bode „Kmetovalec" izhajal 1. 1888. s prilogo, imenovano „Vrtnar". Da se pa ne povečajo preveč itako veliki stroški za izdavanje „ Kmetovalca" s prilogo, ukrenil je glavni odbor tako prirediti tisek, da bode hodila vsebina prejšnjih osmih strani na šest strani, in tako pridobljeni, dve strani predobode „Vrtnar". „Vrtnar" bode pridejan vsaki številki „Kmetovalčevi" izšel vselej na štirih straneh velike osmerke. Redno bode torej izhajal „ Kmetovalec" s prilogo vred na eni tiskovni poli, po potrebi imel bode pa tudi po več berila, kolikor ga ima na pr. denašnja številka. „Kmetovalec" je najcenejši gospodarski list take oblike in s tako vsebino in sicer ne le slovenski, ampak sploh. Ker pa naša kmetijska družba toliko žrtvuje za kmetijski pouk. pravično je, da jo podpirajo razumni gospodarji ter ji pridobivajo novih udov in naročnikov. Uže v zadnji številki lanskega letnika smo pisali, kolikšen uspeh bi družba dosegla, ko bi le vsak ud in naročnik njen hotel pridobiti jej vsaj po enega novega uda ali naročnika, kar je prav lehko mogoče. Mnogo udov nam je ustreglo. Lepa jim hvala! Še enkrat ponavljamo to prošnjo, nadejoč se, da ne bode nihče hotel zaostati. Dosedanjim sotrudnikom pa izrekamo najtoplejšo zahvalo ter prošnjo za nadaljnje sodelovanje. Držimo se gasla: Gospodarski napredek je temelj obstanku narodnosti naše! Uredništvo. *ar INSERATE sprejema ..Kmetovalec" po ceni, zaznamovani na prvi strani. V ..Kmetovalcu" priobčeni inserati imajo najboljši uspeh, kajti list je lazširjen posebno po deželi, zlasti pa v premožnejših kmečkih krogih. Zelo priporočljiv je ,,Kmetovalec" za objavljenja pri nakupu ali prodaji gospodarskih pridelkov, izdelkov ali potrebščin. RAZGLAS gospodarjem, ki želijo semena ruskega lanu. Družba kmetijska kranjska bode prihodnjo spomlad zopet v stanu, gospodarjem našim pravo seme ruskega (rigajskega) lanu iz državne podpore po niži ceni dati, kakor je drugod na prodaj. Da pa odbor ve, koliko naj naroči semena, zato vabi gospodarje, kateri želijo tega lanu, ki v vsem prekosi naš domači in vsak drug lan naj se kmalu, zadnji čas pa do Svečnice, oglase pismeno ali ustno, v pisarni kmeti ske družbe, da odbor zve, koliko naj lanu naroči. (4—1) Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske. Semenarska postaja C. Ramltousek-a v Zborowu, pošta Forbes na Češkem ponuja za pomladansko setev semena sledečih jarih žit in krompirja: Jara žita: Požlahtnena menialna pšenica Zborovska menjalna in velikanska rž Oregonski, švedski Hudikswall in Bestehorn ječmen Zborovski, švedski, Milton. Luher velikanski ligwvski, VVelcome in Trinmph oves itd Krompir: Zgodnji- Zborovski, Oneida. cesarski. Extfci. Barij- Vermond, Early - .VIayflower, Darling in The May Gueen Pozni: Biser, Anderssen Hertha, Aurora, Magnuni oo-num, Eambousek, Unikum. Matador itd Cenike dobiti je na zahtevanje zastonj. Ravno tukaj dobiti je jajca od Endemskih velikanskih gosij, jajce po 80 kr. od Pekinških in Aylesburyških rac, jajce po 20 kr. " (3—1) (2—1) »Ljubljanski zvon". Stoji pol leta gld. 2.30, četrt leta gld. 1.15. mmmmm^mmm^mmmmmmmmmm nt m m m m m m m m m m m m m m pž m XXXXXXXXXXXXXXXXXXXX Najnovejše slamoreznice. "•E ^ Patentovane X varnostne slamoreznice g režejo slamo,v 9 dolgostih od V4 do 3" vrjte slamoreznice X /^F^^sN^m, moreš hipoma vstaviti # gg^n^^^jK^Jk ter tudi nazaj verteti. S IM fllfflP'n nare^e veliko! ft C^llf*^ Wl Z vlakom na verigo X ali pa brez njega! X ^^^Sjižilik, Slamoreznice so nar.e- X JKTZLmi, ijs^ jene, da se gonijo z roko ^ " z nogo ali z gepeljem. y Popolna varnost pred nesrečami. H C. kr. pri vil. X tovarna za tat. stroje, livarna in Mine na par 8 Ph. Magfahrt & Co. na DUNAJI, II., Taborstrasse, FRANKFUKT na M. ^ in BEEOLIN N. (li-i) ft PODRUŽNICE: Budapest, Insterburg, Posen, Oirschau, Hamburg, Osnabruck in Bologna. ^^ Premovani z več kot 200 odlikovanjini ^Z Ceniki na zahtevanje zastonj in franko. xxxxxxxxxxxxnxnnnxnx x X X s X X X X X X s X X X X s X X X mmmmmm^mmmmmm Izvrstno kalivo seme najbolj line zelenadi in cvetic. Za deteljno seme garantujem. da je brez predenice. Raznovrstna semena gospodarska od trav in od gozdnih rastlin. (12—1) Vsa ta semena prodaja po najnižji ceni Ignacij Mayer, trgovina s semenom na Dunaji, I., Augustinerstrasse Nr. 8. Član pregledne postaje za semena pri e kr. kmetijski družbi na Dunaji. Sprejemajo se tudi naročila za I. dolenjoavstrijsko drevesnico v Freihof-Freundorf pri Tulln. — Ceniki semena in drevja na zahtevanje zastonj. ~ iŠT 10.000 parov zimskih hlač za možke, ki so bile namenjene za izvoz, ostalo je nazaj, ker so povišali colnino. Jaz sem dobil nalogo te hlače posamezne ali več sknpaj prodati po vsaki ceni Jaz dam tedaj par zimskih hlač le za 1 gld. 95 kr. (t. j. kolikor je delo stalo). Hlače so najboljši narejene po najnovejši dunajski šegi in da nihče ne dvomi, izrečem, da so hlače elegantne, trdne in gorke zimske hlače, katere nazaj vzamem če to ni res. — Ker te hlače hitro kupujejo naj se vsak požari, kdor jih hoče še dobiti. Kdor naroči, naj naznani dolgost med korakom. — Pošilja se le po poštnim povzetju. Naslov je: (15—li M. Apfel, na Dunaji, I. Wollzeile Nr. 29/72. •ooooooooooooooooooo« Q Vsem, kateri zidajo ali popravljajo kako po- Q Q slopje, ali sploh potrebujejo železnino, naj bode Q fl priporočena zaloga železja in vseh v to stroko Q spadajoče stvari q Andr. Druškovič-a o (poprej Jakoba Nekrepa) 0 n na Mestnem trg-u št. 10, kjer se dobivajo v velikem izboru in prav po nizki ceni okova za okna in vrata, štorje za štokodoranje, drat in cveki, vezi za zidovje, traverze in stare železniške šine za oboke, Portland in Roman cement, sklejni papir (Dachpappe) in _ asfalt za tlak, kakor tudi lepo in močno narejeni štedilni ognjišči in njih posamezni deli. Posebno po nizki ceni dobivajo se stroji in orodja za poljedelstvo, kakor mlatilnice, same ali z vlačilnikom (Gopel), slamoreznice, čistilnice za žito (Trieur), brane in lepo in močno narejeni plugi. (7—1) i\ 0 o Klenert & Geiger f. štajerska drevesnica za sadno drevje in vrtnice - v Gra ►oooooooooooooooooioioooooooooooooooooS