PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi ZakriZ nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izSla zadnja Številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
o- —{ r/, c
» x
c o C X C i—i p-:
e X1 r- e m x x
2 C 2> t_ C C X- 3> T r c. n*: C 3> X
r_
o
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 600 lir - Leto XL. št. 157 (11.880)
Trst, torek, 3. julija
»
e
Ob svečanostih za 40-letnico edinega nacističnega taborišča -	I
V Rižarni in Bazovici pristni duh braL... „ in tovarištva med antifašisti iz vse Evrope
Velika zaključna manifestacija za mir ob prisotnosti krajevnih oblasti, borčevskih organizacij z obeh strani meje in delegacij iz 12 evropskih držav
1^» ■t'iiT Ih	j	mmrnm
	i ifiii gl MM jrj
	
	
	
	
NEVA LUKEŠ
TRST — Vse spominske svečanosti ter druge prireditve, ki so obeleževale slovesno počastitev 40. obletnice začetka delovanja krematorijske peči v tržaški Rižarni, tem edinem nacističnem uničevalnem taborišču v Italiji, so za nami. Ni pa za nami in tudi ne more biti duh, ki je vse te prireditve preveval, duh bratstva in tovarištva, ki je družilo in druži še danes slovenske in italijanske antifašiste, slovenske in italijanske borce, pa tudi vsa odporniška in o-svobodilna gibanja v Evropi v boju proti nasilju, za mir in prijateljstvo med narodi.
V tem duhu so potekale vse prireditve, ki jih je Odbor za obrambo vrednot odporništva in demokratičnih inštitucij organiziral in izvedel tako v Trstu in v Rižarni, v tem duhu so se vse slovesnosti zaključile z veliko manifestacijo za mir ter partizanskim srečanjem v nedeljo popoldne v Bazovici pri Trstu, katere organizatorji so bili pokrajinska vod-
stva VZPI - ANPI, Vsedržavnega združenja deportirancev v nacističnih taboriščih ANED in vsedržavnega združenja političnih preganjancev ANPPIA, organizator kulturnega dela same prireditve pa Tržaški partizan ski pevski zbor »Pinko Tomažič«,, ki je imel v gosteh koroški in partizanski pevski zbor iz Slovenije, na sami prireditvi pa je nastopila tudi godba milice iz Ljubljane.
Velika udeležba ljudi, predstavnikov državnih, deželnih in krajevnih oblasti, županov številnih občin, predstavnikov borčevskih organizacij to in onstran meje, udeležba delegacij odporniških in osvobodilnih gibanj iz kar 12 evropskih držav, številni govori v različnih jezikih, nastop Tržaškega partizanskega pevskega zbora v Rižarni s pesmimi v štirih jezikih — vse to je izpričalo, da ni Rižarna simbol le za tiste, ki so v njej tr peli, za tiste, ki so v njej izgubili svoje drage, temveč simbol in zgodovinski pomnik za današnje in bodoče rodove o trpljenju ljudi, ki so umirali za svobodo, o pomenu borbe, ki so jo partizanski borci, aktivisti, pred-
stavniki odporniških gibanj vodili proti skupnemu sovražniku nacifašizmu, za mir, bratstvo in prijateljstvo med narodi. Tega udeleženci vseh teh manifestacij in prireditev prav gotovo ne bodo pozabili.
Včeraj na Opčinah
Tehniki grozili lastnikom zemljišč namenjenih gradnji ljudskih stanovanj
NA 6. STRANI
Longo in P2 mina za vlado
RIM — Morda se danes začne za vlado vzvratno štetje. V preiskovalni konusiji o loži P2 bo Tina Anseimi predložila sklepno poročilo, v katerem bo potrdila avtentičnost ih verodostojnost seznamov, ki so jih našli v Gellijevi viU. Zdi se torej, da je usoda_ Pietra Longa, tajnika PSDI in proračunskega ministra, zapečatena, m z njegovo tudi usoda vse vlade.
V vladni koaliciji sicer iščejo v teh urah rešitve, da bi se izognili vladni krizi, ki se zdi brez izhoda. Podpredsednik vlade Forlani (KD) namiguje na možnost, da bi lahko preiskovalna komisija rekla, da niso -aV?č) vs* ’z seznama pravi člani lože P2. Sam Longo blaži tone in govori o »preganjanju«, a izključuje svoj odstop. Socialisti skušajo brani-' zaveznika in predsedstvo vlade, a republikanci in liberalci vztra-Jajo- na neomajnosti pri moralnem vprašanju.
Pa čaka še druga mina v J tnsnji razpravi o Morovem umoru,
!nlKDmer S° Znani spori mcd rel
R. G.
Narečni natečaj Študijskega centra Nediža
Moja vas: letos že nad 500 otrok
Beneški župan Mario Rigo (na desni) izroča Laštro Landarske banke Valentinu Birtigu-Zdravku; v sredini župan "'občine Špeter Firmino Marinig
(Foto Paolo Petricig)
GORAZD VESEL
ŠPETER SLOVENOV — Naša na rodna skupnost v videmski pokrajini se vedno bolj odlikuje po prirejanju takšnih kulturno političnih (in tudi gospodarskih) dejavnostih, kale rih odmevnost presega okvir Nadiških dolin in se kot bistveni element na rodnega potrjevanja na čisto svojski način vključuje v naša splošna prizadevanja po obstajanju in razvijanju.
Za zadnji takšen dokaz sta poskrbela Študijski center Nediža in občinska uprava v Špetru. prireditelja vsebinsko pomembne manifestacije, ki se je v nedeljo odvijala v Šempetru. Na tej manifestaciji so skley nili deželni narečni natečaj Moja vas, ki je letos v svoji doslej enajsti iz-verbi spodbudil k pisanju narečnih besedil (za mlajše samo risb) preko 500 otrok videmske, goriške in tržaške pokrajine, in postavili temelje za sodelovanje med občinama Špeter in
Benetke.
Sklenitev natečaja Moja vas pa je letos že drugič tudi priložnost za podelitev priznanj osebam, ki so naš čas ustvarjalno obeležile s svojim kulturno znanstvenim delom. Tako so to priznanje, dano v obliki Lastre Landarske banke, in v obliki darov občine Benetke, - pokrajine Videm in Tržaške kreditne banke, letos prejeli Valentin Birtig Zdravko za pesniško zbirko Spomin na dom. v kateri se zrcalijo desetletja njegove pesniške ustvarjalnosti, tesno povezane z utripom življenja beneških ljudi, kot se glasi uradna obrazloži--tev; Pavle Merku za dolgoletno zbirateljsko in raziskovalno dejavnost, ki je omogočila širši slovenski in italijanski javnosti, da se globlje seznani z bogastvom ljudske kulture Slovencev v Italiji ter še zlasti z njihovo besedno in glasbeno ustvarjalnostjo; Nino Specogna za knjigo Noi e la musica, ki je prvi nalašč za beneške otroke napisan učbenik,
NADALJEVANJE NA 3. STRANI
Trziški delavci blokirali letališče
, DORICA — Letališče v Ronkah je bilo včeraj ves dan blokirano. Zasedli so ga delavci tržLške ladjedelni-V® v	protesta proti vladnemu zavlačevanju pri re-
šitvi krize ladjedelske industrije. Delavci so blokirali tudi državno cesto med Tržičem in Benetkami, tako da so policaji morali preusmerjati promet po stranskih cestah.
Na letališču se je zbralo nekaj tisoč delavcev. Popoldne so na skupščino prišli tudi župani okoliških občin, goriški podprefekt Bariilari, poslanci Baracctti, Fortuna in Rebulla ter senator Battello in zastopniki strank. Govorili so na skupščini pred letališko palačo. Najbrž o® že danes v Rimu sestanek na predsedstvu vlade.
Blok letališča se bo predvidoma nadaljeval tudi da-nes> ko bo v dopoldanskih urah prav na letališču skupna manifestacija vseh tržiških kovinarjev. Govori se, da naj bi se zasedba nadaljevala dokler ne bodo de-■avci prejeli odgovor s sestanka med deželnimi parlamentarci in podtajnikom pri predsedstvu vlade Amatom.
NA 8. STRANI
Začetek seminarja slovenskega jezika in kulture v Ljubljani
LJUBLJANA — Včeraj se je na filozofski fakulteti univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani začel XX. seminar slovenskega jezika, literature in kulture.
Udeležence seminarja in prisotne goste, med katerimi smo lahko opazili nekaj vidnih slovenskih akademikov in predstavnike političnih o-blasti, je pozdravil letošnji predsednik seminarja prof. dr. Jože Koruza, ki je opozoril na nadvse uspešno pot seminarja od njegovega začetka z 20 udeleženci in prav toliko prireditelji pa do letošnjih več kot sto udeležencev. Zanimanje za seminar je raslo vzporedno z zanimanjem za slovenski jezik in pojavila se je po-
NADALJ EV ANJ E NA 2. STRANI
ft
Izvoljeno vodstvo tržaške KZE
TRST — Krščanska demokracija se je vendarle odločila za imeni svojih predstavnikov v novi upravni odbor Krajevne zdravstvene enote, tako, da je skupščina včeraj končno lahko izvolila novo vodstvo, ki bo upravljalo zdravstvo v tržaški pokrajini za leto dni, do popolne obnove skupščine. V upravni odbor so bili v imenu večine izvoljeni Pangher in Sai za KD, Erariova in De Rota za LpT, Sossi (PRI), De Pulciani PSDI in Opelt (SSk); na dve odbomiški mesti, ki po zakonu pripadata opoziciji, pa sta bila izvoljena komunist Pesna to in socialist Rotondaro, ki je nasledil radikalca Granaro.
Pomembne novosti pri Jadranu
Pri združeni košarkarski ekipi Jadrana je prišlo do pomembnih novosti.
Včeraj sta namreč Jadran in Pallacanestro Trieste (Bic) izdala skupen komunike, v katerem med drugim piše, da bo prišlo do naslednje izmenjave: Boris Vitez bo v sezoni 1984/85 igral za Pallacanestro Trieste, Mauro Čuk pa za Jadran. Dogovor v obliki posojila velja torej za eno leto.
Jadran bo tako za leto dni izgubil svojega najboljšega strelca, v združeno ekipo pa se bo vrnil Mauro Čuk, ki bo Jadranovemu moštvu še kako koristen predvsem pod košema.
Visok jubilej Primorja
Športno društvo Primorje slavi ta teden pomemben jubilej, 60-letnico ustanovitve. Sprva se je Primorje u-kvarjalo celo s kolesarstvom in atletiko, ker pa je bilo zanimanje za nogomet veliko, so se lotili tudi te panoge. Kasneje se je Primorje usmerilo izključno v nogomet, ki ga goji še danes.
NA 10. STRANI
• Seminar
NADALJEVANJE S 1. STRANI
treba po simpoziju, ki je letos potekal že sedmič. Zaradi 400-letnice prve slovenske slovnice in prvega slovenskega prevoda Biblije je letošnji jubilejni seminar posvečen pomenu protestantizma za slovensko književnost, seveda pa bo seminar obravnaval tudi druge teme, ki so vezane na pojave v 16. stoletju.
Prisotne so še pozdravili dekan filozofske fakultete prof. Nace Šumi, podpredsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti akademik dr. Bratko Kreft, predsednik Raziskovalnega inštituta prof. Jerman in avstrijski konzul dr. Baiss. Prof. Kreft je še posebej opozoril na 420. obletnico Trubarjeve Cerkovne ordninge in na 400-letnico izdaje slovenske protestantske pesmarice. Slavnostnemu uvodu je sledilo predavanje prof. Franca Za dravca, danes pa se bodo udeleženci razdelili na 13 lektorskih skupin. Vzporedno bodo potekala skupna predavanja in pa posebni tečaji.
Na koncu naj še omenimo, da so med udeleženci prvič prisotni Vietnamci in Japonci, z velikim zanima njem pa sledi seminarju kar precejšnje število Slovencev, ki živijo v Avstriji in Italiji.
(Nak)
Včeraj začetek sodne obravnave pred velikim senatom v Sarajevu
Šešelj obtožen ogrožanja družbenega reda in razbijanja bratstva narodov Jugoslavije
BEOGRAD — Nedavna aretacija skupine izobražencev, gladovna stavka nekaterih priprtih ter peticije v zvezi s tem so v tujini naletele na precej živahen odmev. Ker pa je uradni vir informacij v zvezi s temi primeri veliko bolj skop, so morali novinarji, če so hoteli potešiti radovednost jugoslovanskih bralcev, prav do jugoslovanskega zveznega tožilca Miloša Bakiča. Tako je v zvezi z omenjenimi primeri za beograjsko »Politiko ekspres« med drugim dejal: »Proti Mio-dragu Miliču, Dragomiru Olujiču in dr. Vojislavu Šešlju bomo uvedli legalni postopek, tako kot vedno delamo pri nas. V tujini, pa tudi nekateri pri nas, označujejo takšne in podobne primere kot pregon ljudi naprednih idej, čeprav redno objavljamo podatke, ki kažejo ravno nasprotno.«
Dodal je, da gladovna stavka Nikoliča, Mi-janoviča in Imsiroviča ne more izsiliti neizvajanja zakona v pravni državi, kot je Jugoslavija.
Kritike v tujini na račun jugoslovanskega pravnega sistema zaradi takih verbalnih deliktov so najpogosteje povsem zlonamerne. Iz njih izhaja popolno nepoznavanje družbene stvarnosti in zgodovinskih razmer, je izjavil Bakič in dodal, da je podobno tudi z delom sovražne propagande, ki se prav tako pogosto predstavlja kot navadna kritika oblasti. Glede položaja na Kosovu pa
je izjavil: »Organi kazenskega pregona na Kosovu so se tako usposobili za svoje delo, da so sposobni odkriti veliko število sovražnih skupin. Tudi sodišča učinkovito opravljajo svoje delo, zato večino zadev lahko rešijo v zelo kratkem roku. Vse to je toliko bolj pomembno, ker sovražnik na Kosovu deluje v popolni ilegali in je njegovo delovanje vedno težje odkriti.«
Včeraj pa je Tanjug objavil vest, da se je pred velikim senatom okrožnega sodišča v Sarajevu začelo sojenje dr. Vojislavu Šešlju, znanstvenemu sodelavcu sarajevske univerze in suspendiranemu profesorju fakultete za politične vede. Po navedbah obtožnice naj bi Šešelj od leta 1982 do 1984 deloval z anarholiberalističnih in nacionalističnih stališč ter s tem zagrešil kaznivo dejanje protirevolucionarnega ogrožanja družbene ureditve.
Med drugim v obtožnici piše, da je v nekem gradivu (odgovor na anketo-intervju) zahteval, »naj bi sedanjo vodilno garnituro politično, nato pa tudi ekonomsko razlastili« ter da »naj ZK preneha ovirati in onemogočati nove družbene sile, da bi prišle na politični oder ter prevzele vlogo zavestnega krmarja iz krize«. Zahteval je ukinitev muslimanskega in črnogorskega naroda, ki sta po šešljevem mnenju izmišljena ter sta nastala
tako, da so ljudi s silo pripravili do tega, da so «e opredeljevali zanju, s tem in pa z zahtevo po ukinitvi avtonomnih pokrajin ter razdelitvijo Jugoslavije na Slovenijo, Hrvaško, Srbijo in Makedonijo, je po mnenju tožilca razbijal bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov.
Obtožnica Šešlju tudi očita, da se je zavzemal za ukinitev pouka v jezikih narodnosti na visokošolskih ustanovah, kjer naj1 bi te jezike dosledno zamenjala srbohrvaščina. Šešelj naj bi svoja gradiva pošiljal somišljenikom v Beograd, da bi jih le-ti razmnožili in razdelili.
Med razpravo je bil včeraj zaslišan tudi obtoženi. Šešelj je sicer v preiskovalnem postopku zavračal sodelovanje in ni odgovarjal na zastavljena vprašanja. Zdaj je zanikal vse navedbe iz obtožnice ter zatrjeval, da gre za njegova osebna razmišljanja, ki niso bila objavljena in tudi niso bila napisana za to, da bi jih razdeljevali. Ovrgel je tudi izjave prič, za katere je trdil, da jih vseh niti ne pozna. Obramba je zahtevala, naj preverijo, ali Šešelj sploh zmore prisostvovati sojenju, glede na to, da se že od 21. maja ne hrani po lastni volji (takrat je oklical gladovno stavko). Sodišče je zahtevo zavrnilo, češ da je Šešelj popolnoma sposoben za sodelovanje na razpravi.
Za Moskvo nesprejemljiv odgovor Washingtona
Ker Genova noče, da pojde sedež družbe v Trst
Le besedni dvoboj med SZ in ZDA
MOSKVA — Rahlo upanje, da bi Združene države Amerike in Sovjetska zveza obnovile pogajanja za omejitev oboroževalne tekme, je trajalo pičlih 48 ur. Kremelj je preko svoje tiskovne agencije TASS predvčerajšnjim kategorično zavrnil odgovor Bele hiše, ki je izrazila pripravljenost na pogajanja o prepovedi vesoljskega orožja, čeprav pod pogojem, da se istččasno obnovijo ženevska pogajanja o jedrskih raketah na srednji in veliki domet. Ta odgovor je po pisanju sovjetske tiskovne agencije »povsem nezadovoljiv«, češ da >*edopustno spreminja predmet pogajanj, ki ga je predlagala SZ.
Po mnenju opazovalcev Moskva ni računala, da bo na svoj petkov predlog za pogajanja o demilitarizaciji vesolja dobila kakorkoli pritrdilen odgovor, kajti Washington je bil v preteklosti do podobnih sovjetskih pobud vedno zelo zadržan. Od vsega začetka naj bi torej Slo le za novo epizodo v besednem dvoboju med velesilama.
Na sliki: Ronald Reagan in sovjetski veleposlanik Do-brinin med nedeljskim sprejemom diplomatov v Beli hiši. (AP)
Prodi je ustavil načrt Fincantieri
GENOVA — Predsednik Zavoda za industrijsko obnovo IRI Romano Prodi je na vabilo rimske vlade ustavil postopek o uresničitvi tako imenovanega načrta Fincantieri. Ta predvideva, kot je znano, premestitev sedeža glavnega ravnateljstva holdinga iz Genove v Trst, sicer pa med drugim korenito režijsko in organizacijsko preosnovo finančne družbe in dokajšnjo okrnitev ladjedelnice v Sestri Ponenteju.
Prodi se je za to odločil očitno pod močnim pritiskom, ki ga je na pristojne ministre izvršila enotna sindikalna zveza CGIL-CISL-UIL z mobilizacijo kovinarjev. Ko se je predsednik ligurske deželne uprave Ma-
gnani pogovarjal o problemu z ministrom za ekologijo Biondi jem, podtajnikoma za industrijo in državne soudeležbe Orsini jem in Meolijem, deželnimi parlamentarci, genovskim županom, predsednikom pokrajinske uprave in sindikalisti, je kakih tisoč delavcev zasedlo sedež deželne vlade in izročilo Magnaniju listino s šestimi zahtevami: med temi so zahteve po ohranitvi omenjene ladjedelnice, po odstopu vodstva IRI, odobritvi triletnega načrta o ladjedelstvu in priznanju Liguriji, da je krizno območje, zato ne sme zgubiti sedeža »nove Fincantieri«. Magnani, ki je listino podpisal, je brž telefoniral v Rim, začel se je dvogovor med Prodijem in ministri in Prodi je popustil.
Olajšave za naložbe tujcev v Jugoslaviji
BEOGRAD — Predlagane spremembe zakona o vlaganju tujih oseb v domače organizacije omogočajo odstranitev ovir, ki zdaj stojijo pred tujim kapitalom. Večina članov zveznega pravnega sveta, v katerem so včeraj razpravljali o teh spremembah, je tako ocenila njihov doseg, vendar je hkrati opozorila, da so za dotok tujega kapitala vseeno odločilna gospodarska gibanja v Jugoslaviji.
Poudarili so pomen največjih sprememb, kot so odprava dosedanje omejitve, da lahko tujec v jugoslovansko podjetje vloži največ 49 odstotkov celotnega kapitala in odprava zgornje meje za dobiček tujca, ki bi bil v prihodnje povezan izključno z uspehom v poslovanju. Poleg tega so podprli predlog, da bi pri vračanju kapitala uvedli valorizacijo, ki bi tuji osebi nadoknadila realno znižanje vrednosti kapitala zaradi domače inflacije. Na odobravanje je naetela tudi sprememba, ki tuji osebi dovoljuje enakopravno udeležbo pri sprejemanju poslovnih odločitev. Do zdaj so imeli v glavnem svetovalsko vlogo. Pri tem so priporočili, da bi bili zakonski členi, ki o tem govorijo, natančnejši in obširnejši.
Včeraj so na svetu tudi menili, da s predlaganimi spremembami niso odpravljene vse omejitve, ki jih nalaga ta zakon. Profesor Nikola Balog pravi: »Nekoč smo bili prvi med socialističnimi državami, ki so pravno omogočile tujim osebam, da vlagajo v Jugoslaviji, zdaj pa smo po prožnosti pravnih okvirov, ki to urejajo, med zadnjimi, celo po teh predlaganih spremembah«, (dd)
Weizsaecker prevzel posle
Novi zahodnonemški predsednik republike Richard von. Weizsaecker je v nedeljo prevzel posle, včeraj pa je v svoji rezidenci pregledal enote telesne straže	(Telefoto AP)
Pred rešitvijo za Zanussi ?
RIM — Minister za industrijo Altissimo bo danes zjutraj sprejel upravitelje pordenonskega podjetja Zanussi in zastopnike upniških bank, da pregledajo možne rešitve za ozdravitev in proizvodno utrditev koncema, popoldne pa bo še zaslišal za mnenje sindikalne predstavnike. Kot je znano ostaja, po umiku drugih možnih partnerjev, edina rešitev ponudba švedske transnacionalne družbe Electrolux, ki bi prevzela 49 odstotkov glavnice, medtem ko naj bi po 15 odstotkov vložila Fiat in Medibanca, ostalih 21 odstotkov pa naj bi krili družina Zanussi, dežela Furlanija - Julijska krajina in manjši denarni zavod.
Medtem so na včerajšnjem občnem zboru delničarjev družbe Zanussi v Pordenonu ugotovili, da so se dosedanje izgube povzpele prek 150 milijard lir, kar terja po zakonu zmanjšanje dosedanje glavnice na samih 80 milijard lir.
Zaskrbljenost v Zalivu zaradi nedeljskega napada
BAGDAD, TEHERAN — Nedeljski iraški napad na konvoj trgovskih ladij, ki je plul proti iranskemu pristanišču Bandar Homeini, je povzročil še naknadno napetost v vsem Zalivu. Arabske zalivske države z zaskrbljenostjo pričakujejo iranske protiukrepe. Vsi se namreč bojijo, da bi bil lahko nedeljski napad tista kaplja, ki bi sodu izbila dno in razširila spopad na celotno območje z blokado Hormuške ožine. Včeraj ni še nihče potrdil iraških vesti o sedmih potopljenih ladjah. Le južnokorejsko zunanje ministrstvo je sporočilo, da se je zaradi zadetka dveh raket potopila neka južnokorejska tovorna ladja.
Vode v Zalivu postajajo torej skrajno nevarne. Prav zato ne preseneča vest, da bodo Združeni arabski emirati vsak čas začeli z gradnjo naftovoda, ki bo obšel Hormuško ožino, da bodo lahko nafto vkrcavali v 0-manskem zalivu.
Teheran dosledno grozi, da bo onemogočil plovbo skozi Hormuško ožino, če ne bodo arabske države prenehale podpirati Irak in ga prisilile, da konča z napadi na ladje namenjene v Iran.
Jutri bo stopil v veljavo pomiritveni načrt za Bejrut
BEJRUT — Že jutri bi morali začeti z uresničitvijo tako imenovanega »načrta za varnost in pomiritev v Bejrutu«, ki predvideva umik težkega orožja iz libanonskega glavnega mesta, odprtje vseh prehodov preko »zelene črte«, ki bi jo v praksi odpravili, kot zadnje pa predvideva načrt odprtje bejrutskega letališča in pristanišča.
To spodbudno izjavo je včeraj kljub srditim nočnim spopadom, v katerih je izgubilo življenje dvanajst oseb, dal vodja šiitov in pravosodni minister Beri. Libanonski druži so namreč že v soboto začeli s postopnim u-mikom svojega topništva in drugega težkega orožja iz Bejruta proti Šufu. Šiiti pa bodo kot kaže orožje shranili v neki vojašnici, ki jo nadzorujejo pripadniki redne vojske.
Predsinočnjim so med drugim prispele spodbudne vesti tudi iz krščanskega tabora. Vodja krščanskih milic Fadi Frem se je kot kaže pokoril volji svojih politikov in je obljubil, da bo spoštoval premirje. Fadi Frem pa je še vedno nasproten doseženemu sporazumu.
Sodišče izreklo obsodbe za iredentiste na Kosovu
PRIŠTINA — Na okrožnem sodišču v Prištini so včeraj po štiridnevni obravnavi izrekli sodbe članom sovražne skupine »Novo Kosovo«, ki je delovala s stališč albanskega nacionalizma in iredentizma. Prvoob toženi Naser Grajcevci, vodja te ilegalne skupine, je bil obsojen na 10, njegov namestnik Akilje Dedinci pa na 8 let zapora. Na po 8 let so obsodili Bujarja Zogianija, Halita Be-risa in Osmana Beka na 5 let. Mladoletnega F. H. na 3 leta in 6 mesecev, mladoletno S. B. pa na dve leti zapora za mladoletnike.
Vse razen mladoletne S. B. -Obtožnica bremeni — to pa so med obravnavo tudi dokazali — članstvo v
ilegalni iredentistični skupini »Novo Kosovo«, v okviru katere so delovali, da bi protirevolucionarno ogrožali družbeno ureditev SFRJ s ciljem, da bi ustanovili republiko Kosovo.
Člani te sovražne skupine, ki so jo ustanovili oktobra leta 1981, so načrtovali konkretnfe ilegalne akcije, posebej pa so bili aktivni v akciji ob »obletnici« sovražnih demonstracij na Kosovu. Poleg razmnoževanja in razpečevanja propagandnega gradiva jih je večina aktivno sodelovala v poskusih organiziranja demonstracij pred dvema letoma.
Večina obsojenih so bili študenti ekonomske fakultete v Prištini, (dd)
Obnavljanje nekdanjih stikov med Benetkami in Nadiškimi dolinami
Beneški župan Rigo na Moji vasi v Špetru in podelitvi treh Lašter Landarske banke
(Nadaljevanje s 1. strani)
Sklepni del narečnega natečaja Moja vas je bil v telovadnici srednje šola v Špetru. Množico otrok in njihovih staršev, pa tudi ugledne predstavnike oblasti je v imenu Študijskega centra Nediža v narečju pozdravila vedno zgovorna in simpatična Bruna Dorbolo, ki je izrecno pozdravila predsednika Nediže Pavla Petri-ciga in mu izrekla priznanje za njegovo požrtvovalno delo pri organizaciji te in drugih sedaj že tradicionalnih pobud.
Nato je Živa Gruden utemeljila podelitev Lašter Landarske banke (nagrado Občine Benetke je izročil sam beneški župan Mario Rigo, o katerem bomo več napisali kasneje). Sledila je obdaritev 18 šol, ki so se udeležile natečaja Moja vas, in nad 500 otrok, polovica z Videmskega, ostala polovica pa z Goriškega in s Tržaškega. Letošnje spise in slike so objavili v lepo predstavljeni brošuri Vartac, vsem natečajnikom pa so razdelili 'praktična, marsikdaj
tudi po vrednosti otipljiva darila množice dobrotnikov iz vseh krajev, kjer živi naša skupnost, in še zlasti z območja Čedada.
Na prireditvi je glasbena skupina kantavto-rja Checcha zaigrala nekaj najlepših pesmi pred enim tednom zaokroženega zadnjega Serijama beneške piesmi, prireditve z veliko odmevnostjo in globoko narodno sledjo, ki jo zapušča pri naših ljudeh v Benečiji; zaplesali pa so tudi otroci KD Rdeča zvezda iz Saleža.
Ob koncu bi hoteli opisati še srečanje med občinama Špeler in Benetke, dogodek, ki politično označuje sedanji trenutek, dogodek, ki je ovrednotil tudi Mojo vas in vse, kar se v Beneški Sloveniji dogaja, da bi naša narodna stvar napredovala.
Po nekaj zasebnih stikih med socialističnima županoma Firminom Marinigom iz Špetra in Mariom Rigom iz Benetk je v nedeljo na občinski praznik in na Mojo vas prišel sam župan Rigo s praporom Sv. Marka, da bi potrdil stoletne vezi, ki so bolj v preteklosti kot
sedaj zbliževale Nadiške doline z Benetkami, točneje z republiko Serenissimo. Kot je na zborovanju pred županstvom, kamor je občinstvo prišlo v sprevodu na čelu s pihalnim orkestrom in občinskimi prapori, izjavil špetrski župan Marinig, v prebivalcih Nadiških dolin še ni zamrl spomin na 300 let trajajočo avtonomijo, ki jo je priznavala tem krajem Beneška republika, avtonomijo, ki so jo najprej odpravili Napoleonovi Francozi, za njimi Avstrijci, dokončno pa jo je pokopala Kraljevina Italija. Toda vera v moč demokracije, je dejal Marinig, spodbuja naše ljudi v njihovem boju za kulturni in gospodarski napredek.
Ko je razmišljal o zgodovinskih povezavah Benetk z Nadiškimi dolinami, se je župan Benetk Mario Rigo, socialistični evropski poslanec, spomnil, da so v temelje tega mesta v laguni vgrajeni ustvarjalni napori tolikih narodov, in tudi slovenskega. Kot so Benetke čuvale svoje narečje, brez katerega jih ne bi bilo, je rekel Rigo, tako je ta republika spo-
štovala tudi jezik in navade ljudi v Nadiških dolinah. To strpnost in širino, ki sta vtkani v zapadno civilizacijo, katere sestavni del smo, moramo razvijati v italijanskih in evropskih razsežnostih, je izjavil Rigo in zaželel prebivalcem Nadiških dolin uspešen boj za priznanje svojih pravic in nadaljnje poglabljanje stikov med občinama.
Na zborovanju pred županstvom je deželni odbornik Romano Specogna izjavil, da se stvari v Benečiji spreminjajo, bivši zvezni minister Jugoslavije Janko Smole je zaželel napredek in krepitev povezovanja med Jugoslavijo in Italijo, Pierre Duvoisin, odbornik za finance v kantonu Vaud, pa je govoril o evropski povezanosti.
Nedeljska manifestacija v špetru je bila ponoven dokaz sposobnosti naše skupnosti na Videmskem, da na visoki ravni z vso potrebno odprtostjo prispeva k oblikovanju mednarodnih povezav in h krepitvi pogojev za svoj pravičnejši jutrišnji dan.	rinit »»rt msui
Biasutti starta na mesto predsednika deželne vlade
VIDEM — Na sedežu deželnega vodstva KD so se včeraj sestali predstavniki deželnih tajništev šestih koalicijskih strank, ki podpirajo Comellijevo deželno vlado. Sestanek je sklical deželni tajnik KD Biasutti z name-notn' da komponente šeststrankarske večine preverijo politični položaj po evropskih volitvah. V resnici pa sta bila v središču pozornosti le dva problema in sicer potrditev levičarske večine v tržiškem občinskem svetu in pa nadomestitev demokristjanskega odbornika za kmetijstvo Mizzaua, ki bo po odpovedi podpredsednika vlade f orlanija v kratkem postal evropski poslanec.
Glede Tržišča je Biasutti zelo jezen, ker so socialisti in socialdemokrati spet sklenili sporazum s komuni-sti za vodenje občinske uprave in tako dejansko spet potisnili KD v opozicijo, čeprav sam priznava, da je
nemogoče »mehansko« prenesti koalicije z vrha na bazo. Nadomestitev deželnega odbornika za kmetijstvo pa skriva bolj zapleteno igro in spet postavlja v ospredje notranje zdrahe znotraj stranke relativne večine na deželni ravni. Biasutti jasno hoče (in to vse od zadnjega demokristjanskega kongresa) predsedniško mesto v deželni vladi, ki pa je še vedno trdno v rokah videmskega odvetnika Comellija, ki je sicer tudi demokristjan, pripada pa struji, ki ni Biasuttijeva in je nasprotno večkrat v polemiki s komponento deželnega tajnika. Biasutti hoče zato izkoristiti Mizzauovo izvolitev v Strasbourg in izpodriniti Comellija, ki uživa podporo socialistov in zlasti deželnega tajnika Trombette. Vsekakor o krizi, seveda če bo do nje prišlo, se bo skoraj gotovo spet govorilo v začetku septembra.
Valdo Spini danes v Vidmu
. VIDEM — Na sedežu furlanske trgovinske zbornice bo danes na programu srečanje socialistične komponente znotraj deželne CGIL. Uvodno poročilo bo imel deželni podtajnik CGIL Milocco, zaključke pa bo povzel vsedržavni podtajnik PSI Valdo Spini.
Današnje srečanje, ki ga lahko smatramo kot zborovanje socialistične levice, bo zanimivo tudi, ker bo pokazalo kako socialisti znotraj CGIL ocenjujejo delo Craxijeve vlade in ne preveč spodbudne rezultate, ki jih je PSI dosegla na zadnjih evropskih volitvah.
Kanalska dolina na razglednici
TRBIŽ — Na županstvu v Naborje-tu bodo v soboto, 7. julija, ob 18. uri odprli razstava z nazivom »Kanalska dolina na razglednici«. Gre za razstavo kakih 200 starih razglednic, ki prikazujejo najbolj sugestivne kotičke doline in s tem pravzaprav stoletni , prerez krajevne stvarnosti. Videli bomo, kako so nekdaj izgledali Ponta-belj, Naborjet, Žabnice, Trbiž, Viša-rje in Belopeška jezera.
Kulturni krožek v Naborjetu in pet zbiralcev razglednic, ki so z zgodovinarjem Domenigom pobudniki razstave, hočejo na ta način opozoriti na zgodovinski pomen tega območja ob tromeji, ki je na tem, da postane prvovrstno mednarodno letoviščarsko središče.
Delovanje deželne skupščine in komisij
TRST — Deželni svet bo te dn imel kar precej dela. Na današnj seji bo razpravljal o resoluciji, ki si Jo pod naslovom »Načrt za ovredno tenje pristaniških dejavnosti v dežel m za preporod tržaške luke« složni predložile vse politične skupine in k je v bistvu sklepna listina o rezulta tih številnih posvetovanj ter obiskoi članov komisije za prevoze v raznil pristaniščih.
Skupščina bo potem obravnavali vrsto zakonskih osnutkov, med tem °?eJ’a j° 'zva-ianiu vladnih predpisoi glede dajatvenih olajšav v prid indù strijcem, trgovcem in obrtnikom.
Danes popoldne se sestane prvi (integrirana) komisija, ki bo me< rugim vzela v pretres popravke 1 proračunu 1984-85.
Jutri bo zasedala komisija za jav na dela, a na skupnem zasedanju si nosta sešli tudi komisiji za industriji n za socialno skrbstvo, ki bosta o ravnavali probleme zaposlenosti.
Ogromna škoda v Vipavski dolini
AJDOVŠČINA, NOVA GORICA — Škoda, ki jo je v petek zvečer povzročilo neurje s točo in vetrom v Vipavski dolini in na ožjem območju Goriške ter v Goriških Brdih, je po prvih ocenah izjemno velika. V vipavskem kmetijskem kombinatu po prvih ogledih ugotavljajo, da je na posevkih in pridelkih škode za več kot milijardo dinarjev.
Pospeševalci in drugi strokovnjaki kmetijskega kombinata Vipava namreč že od sobote dopoldne na posameznih območjih ugotavljajo posledice neurja in pripravljajo ukrepe, da bi jih vsaj delno omilili. Najnujnejši ukrep je škropljenje trte in sadnega drevja.
Neurje, ki je sicer trajalo manj kot uro, je zajelo obsežen del kmetijskih območij v ajdovski in novogoriški občini, zalo bodo seveda posledice v celoti znane šele v prihodnjih dneh. Naj-
huje so prizadeta območja v spodnji Vipavski dolini, in sicer: Bil jenska Gorica, Renče, Bukovica, del Vrtojben-skega polja, nato območja mesta Ajdovščine, Stomaža in Lokavško polje ter območje Solkana, Kromberka in Okroglice. Na teh območjih so gosta in ponekod kot oreh debela ledena zrna povsem oklestila sadno drevje, predvsem v nasadih hrušk, breskev in jabolk, trte, povrtnine, pšenico, koruzo in travnate površine.
»Toča je močno potolkla vse najboljše, najbolj intenzivne pridelovalne površino našega družbenega sektorja,« je povedal ing. Ivan Zajc iz kmetijskega kombinata Vipava. »Na 60 hektarih družbenih polj, posejanih s pšenico, je uničenega povprečno 35 odstotkov pridelka. Na 140 hektarih pa bo v povprečju 60 odstotkov manj koruze. Na nekaterih območjih, na primer na Lokavškem polju pri Ajdovščini in pod Lokami na Goriškem bo tre-
ba njive preorati in ponovno sejati. Uničenih je tudi pol travnatih površin, ki smo jih pustili za zeleno pašo. To pa pomeni, da bo manjkalo krme za živino.« V družbenem sektorju vipavskega kmetijskega kombinata bodo letos pridelali tudi 220 vagonov manj grozdja, 440 vagonov manj hrušk, 80 vagonov manj breskev. Na 6 hektarih so uničena vsa jabolka.
V kmetijskem kombinatu bodo škodo v sadovnjakih občutili še bolj boleče, pravijo, ker je toča skoraj v celoti uničila pridelek hrušk, namenjen izvozu. Predvidoma, pravi Mirko Jug iz kombinata, naj bi iztržili 750 milijonov lir s hruškami, italijanskemu kupcu naj bi jih poslali približno 1500 ton.
Očitno je, da bodo nekateri pridelovalci v Vipavski dolini letos ostali brez pridelka. Številnim pa je toča u-ničila delo enega leta. Eden izmed
njih je tudi Stanko Gorkič iz Vrtojbe na Goriškem, ki si je zadnji dve leti prizadeval, da bi poleg zelenjave in grozdja pridelal tudi čimveč pšenice in jo zamenjal za živino. »Ne vem, kaj naj zdaj naredimo. Škoda je o-gromna. Vloženega pa je bilo veliko truda in še več denarja. Lani smo oddali tono pšenice, letos pa naj bi jo še več. Zdaj pa ne vem, ali se bo sploh splačalo požeti tisto, kar je ostalo, ker bodo s tem samo stroški. Imamo tudi mlado živino in zanjo potrebujemo krmo. Tudi vina bo od 60 do 70 odstotkov manj. Toča je potolkla tudi paradižnik, bučke, krompir. Pričakujem, da nam bo družba vsaj davke omilila.«
Kmetje pravijo, da take toče ne pomnijo že tri desetletja. Sistema o-brambe pred njo na Goriškem in v Vipavski dolini pa ni.
SLAVICA ČRNICA
Prejšnji petek v okviru »Koprskih srečanj«
Javna tribuna o širjenju kulture miru
PER Na pobudo Lige za mir SR Slove-KnnrSv-i,V P6*6*0. v Kopru, v okviru prireditve min - srečanj, organizirali odprto tribuno o ru m mirovnih gibanjih. Kot predstavniki Lige <.v,/rVL.lr d° 'se °«Prte tribune udeležili Bogdan O »omiK, Bojan Lubej, Štefan Cigoj. Marija Vilfan, nrfJvL2Z, zameistva Boris Race in Edvin Švab, v paaniki italijanske narodnostne skupnosti Silano bau, Apollinio Abram, Ennio Opassi, nosilci azmh funkcij na obalnem območju, ki se posebej ukvarjajo z mednarodnimi odnosi in sodelovanjem z zamejstvom. Med temi naj omenimo samo Mira Kocjana, Maria Abrama, Dušana For-,®> „ črtomira Kolenca, Lojzko Čotar. Ob tej priložnosti so dali pobudo za ustanovitev sekcije \ge za mir za obalno območje. Kot je med dru-Oim dejal Dušan Fortič, bo sekcija za mir delo-vala kot nekakšno jedro, ki bo v okviru Socialistične zveze dajala raznovrstne pobude s področja mirovnih gibanj in sodelovanja ob meji. Liga seveda ne bo delovala mimo tistih nosilcev in subjektov, ki se v okviru SZDL že ukvarjajo z mednarodnim sodelovanjem in manjšinsko politiko, marveč znotraj njih, preko teh. Del njenega programa naj bi bilo prizadevanje za dosledno u-resmčevanje pravic narodnosti na obeh straneh meje; dajanje pobud za sodelovanje med kraji in ljudmi z obeh strani Jadrana, dajanje pobud za °dprte tribune in razprave o vprašanjih miru in
sodelovanja.
NI OBRAMBE Z JEDRSKIM OROŽJEM Smer razprave na odprti tribuni je začrtal Bogdan Osolnik, ki je podal tudi nekaj uvodnih misli o mednarodnih razsežnostih mirovnega gibanja: da je zajelo milijone ljudi v zahodno evropskih državah, da je ideološko izredno raznoliko, da se v glavnem opredeljuje za neuvrščeno in neodvisno politiko in da je vse bolj solidarno tudi z osvobodilnimi gibanji v svetu. Osolnik je tudi dejal, da mirovno gibanje vse glasneje zahteva, da morajo ljudje odločati o zunanji politiki držav in da je to tudi cilj podružbljanja naše zunanje politike. To gibanje je tudi porušilo nekatere ustaljene mite: češ da jedrsko orožje varuje, ali da to orožje omogoča zgolj obrambno vojno. Vse večjo vlogo igra svetovno javno mnenje na katero apelirajo tudi Združeni narodi. »Mi se moramo vključiti v to gibanje, ki je širše od posameznih držav. . . To gibanje lahko tudi povratno deluje na neuvrščeno gibanje. . . Neuvrščenost ne bi smelo biti samo delovanje vlad in držav, marveč milijonov ljudi,« je še dodal Bogdan Osolnik. MIR S SODELOVANJEM Rastko Bradaškja je med drugim dejal, da »ni prav nič čudno, da se prav nekdanji borci NOB zavzemajo za mir« in da je potrebno z organizirano akcijo v ta boj pritegniti tudi mladino. Bojan Lubej je govoril predvsem o vlogi slovenske in italijanske narodnostne skupnosti v sodelovanju ob meji ter v boju za mir. »Govoriti bi
morali o dolgoročnih ciljih mirovnega gibanja, ki niso samo v odstranitvi raket, marveč v vzpostavitvi pravičnejših mednarodnih odnosov. . .«
Apollinio Abram je med drugim dejal, _ da moramo sjpremeniti ustaljene pojme o pravičnih ali nepravičnih vojnah. Da lahko tudi države, ki se v času miru oborožujejo za obrambo, postanejo ogresorji. Dovolj je, če zamenjajo vlado in zunanjo politiko.
Miro Kocjan je poudaril, da je bistveno, da je v mirovnem gibanju prisotna tudi mladina in da bi se moralo med mladimi ob meji sodelovanje razširiti tudi na druga področja in ne ostajati na goli mirovni problematiki. Edvin Švab, župan dolinske občine je prisotne opozoril, da obstaja tudi v tržaški pokrajini odbor za mir, ki ga razen desnice sestavljajo vse politične sile in predstavniki občin. Pozval je Ligo za mfr, naj sodelujejo s tem odborom. Sedaj pripravljajo pobudo za mirovni shod za denuklearizacijo tega obmejnega območja.
V razpravi se je izkristaliziralo stališče, da v mirovnem gibanju niso tako bistvene gole zahteve po odstranitvi raket, marveč težnje za oblikovanje tako imenovane kulture miru. To ni samo zavračanje nečesa namreč tudi gibanje ne česa novega: odnosov med ljudmi in državami na osnovi strpnosti, medsebojnega poznavanja in odkritosti.
Š. R.
Razstava Spacal-Colò v Špetru Slovenov
ŠPETER SLOVENOV — Od preteklega petka je v prostorih špetrske srednje šole na ogled razstava dveh priznanih slikarjev : Tržačana Lojzeta Spacala in Čedajca Alda Colò-ja. Prirejata jo Društvo beneških likovnih umetnikov in Študijski center Nediža.
Na petkovi otvoritvi je o razstav-ljalcih govoril umetnostni kritik Milko Rener, ki je očrtal ustvarjalno pot Lojzeta Spacala ter podčrtal osnovne značilnosti Colòjevega novo-kubizma. Poudaril pa je tudi pomen skupne razstave avtorjev različnih narodnosti, ki presega meje slikarstva v ožjem pomenu besede. Pri tej misli se je zaustavil v. svojem pozdravnem posegu tudi odv. Bullone, podpredsednik videmske pokrajine.
V drugem delu petkovega večera pa je bil na sporedu koncert Ribniškega okteta iz Ljubljane, ki je s svojim nastopom navdušil poslušalstvo.	»
Razstava je na ogled do 8. julija vsak dan od 10. do 12. ter od 17. do 20. ure.
Z nedeljskih svečanosti ob 40-letnici Rižarne
Oddolžimo se spominu žrtev Rižarne z borbo za mir in prijateljstvo

Takšne množice, kot je v nedeljo dopoldne spremljala v tržaški Rižarni osrednjo spominsko svečanost v počastitev 40. obletnice začetka delovanja krematorijske peči, ta kraj smrti še ni imel. Toda ne toliko zaradi števila udeležencev, saj so vse svečanosti na tem kraju smrti, vedno množične in močno občutene, temveč zaradi raznolikosti ljudi in predstavnikov, ki so se te slovesnosti udeležili. Prvič so bile na njej prisotne delegacije odporniških gibanj iz Belgije, Nizozemske, Francije, Zahodne Nemčije, Vzhodne Nemčije, Danske, Madžarske, Češkoslovaške, Poljske m Sovjetske zveze, medtem ko sta delegaciji osvobodilnega gibanja iz Jugoslavije in odporništva iz Italije navzoči na vseh svečanostih v Rižarni.
Tudi vzdušje, ki je vladalo med udeleženci svečanosti, je bilo posebno, bolj zbrano, bolj občuteno, saj je šlo za proslavljanje obletnice, ki je obudila v nas vseh spomine na tiste strašne dneve, ko je v tej zgradbi začela delovati krematorijska peč in ko so v njej, dan za dnem, noč za nočjo, izginjali slovenski, italijanski in hrvaški antifašisti, zajeti partizanski borci. Tako je bilo vsem, kot bi bile žrtve med nami, kot bi bile njihove besede, s katerimi so se poslavljali od svojih dragih, od življenja, še vedno med stenami Rižarne, v opomin nam živim, da jih ne pozabimo, da nadaljujemo z bojem, ki so ga sami začeli, a ne končali, da se borimo za mir, za takšen svet, ki ga sami niso dočakali.
Pogled na vso to množico je bil enkraten. Prapori mest, odlikovanih z zlato medaljo za odporništvo, ljudi, oblečeni v dele oblačil iz taborišč, delegacije, ki se med seboj po jeziku niso razumele, a so po srcu in svojih občutkih vedele, da so svoji med svojimi, verski obredi, opravljani v hebrejščini, v srbohrvaščini, s strani tržaškega škofa Bellomija pa tako v italijanščini, kot slovenščini, nastop Tržaškega partizanskega pevskega zbora »Pinko Tomažič« s pesmimi v slovenščini, hrvaščini, hebrejščini in italijanščini, pa velika zavzetost vseh udeležencev, predvsem mladih, ki so tokrat, morda še bolj, kot kdajkoli občutili, kaj je ta kraj smrti pomenil in kaj mora pomeniti tudi danes, če nočemo, da bi se takšne grozote ponavljale, ne pri nas, ne nikjer v svetu, vse to je bilo doživetje, ki ga ne bo nihče pozabil.
V imenu Odbora za obrambo vrednot odporništva in demokratičnih inštitucij, v katerem so vključene vse borčevske organizacije, napredne stranke in ustanove, je kot prvi spregovoril prof. Giovanni Marchio, predsednik tržaške pokrajine, ki je v kratkih besedah povedal pomen sve-
Vojska je priskočila na
čanostd in željo organizatorjev, da bi resnico o tržaški Rižarni spoznala predvsem mladina.
V slovenščini je nato spregovorila komunistična senatorka Jelka Gerbec, ki je med drugim dejala, da »je hotel nacizem zgraditi svoj imperij na kosteh in pepelu milijonov antifašističnih borcev, pripadnikov raznih narodov od starcev do otrok. Borci, ki so se dvignili v zasužnjenih državah, so te blazne sanje in utopijo zrušili. Takrat smo vsi obljubili« je še dejala »da se tisti časi ne bodo nikoli več povrnili. To obljubljamo tudi danes. A obljuba terja dolg. Niso dovolj besede, potrebna so tudi dejanja. Tu smo danes zbrani predstavniki osvobodilnih gibanj iz vse Evrope. Delajmo za mir, proti oboroževanju, za premostitev sporov za mizo pogajanj, delajmo za rešitev vseh odprtih vprašanj, za demokratični razvoj, za priznanje narodnostne identitete narodnostnim skupnostim, kot je naša, delajmo zato, da si bomo sosedje prijatelji, ne sovražniki.«
Za njo je v francoščini spregovoril v imenu vseh tujih delegacij Maurice Goldstein, predsednik Mednarodnega odbora za Auschwitz, zatem še tržaški župan Franco Richetti, v imenu Vsedržavnega združenja partizanov Italije pa predsednik Arrigo Boldrini, ki je dejal, da prinaša pozdrave vseh italijanskih partizanov. »Mislili smo, da so se s koncem vojne vse grozote končale, da bo mir zagotovljen. Pa na žalost ni tako. še so v svetu ljudje, ki podžigajo nacionalno mržnjo, ki hočejo sprožiti novo vojno. S takšnimi svečanostmi in proslavami moramo vzbuditi v naših mladih zavest in prepričanje, da vojna prinaša le grozote ter da se morajo odločno, kot smo se mi, boriti za mir in
prijateljstvo med narodi.«
V imenu deželne uprave je spregovoril odbornik Pietro Zanfagnini, ki je v svojem govoru med drugim o-monil tudi Slovence in obvezo deželne uprave, da se zavzame za rešitev njihove zaščite.
Pomemben govor je imel Bojan Polak, član predsedstva Zveze združenj borcev Jugoslavije, ki se je spomnil žrtev Rižarne. »Tu so skupno umirali Slovenci, Hrvati in Italijani. S svojim trpljenjem, s svojo smrtjo pa so postavili temelje boj demokratičnemu sožitju narodov v tem delu Evrope, boljšemu sporazumevanju in sodelovanju med slovenskim in italijanskim narodom med obema sosednima državama, ki sta znali rešiti sporna vprašanja in ustvariti vzdušje prijateljstva ter koristnega sodelovanja.«
Italijansko vlado je na svečanosti zastopal predsednik italijanskega u-stavnega sodišča prof. Leopoldo Elia, ki je med drugim poudaril pomen Trsta, kot mesta, ki bi lahko v bolj združeni Evropi opravilo vlogo povezovanja narodov ter vlogo pomembnega kulturnega središča, odprtega vsem, ki si želijo takšnega sodelovanja.
Med številnimi gosti nedeljske svečanosti so bili, poleg govornikov, številni župani tržaških in drugih občin, izvoljeni parlamentarci, jugoslovanski generalni konzul v Trstu Drago Miro-šič, predstavniki VZPI - ANPI, ANE D, delegacija Zveze združenj borcev Slovenije, v kateri sta bila med drugimi predsednik Bogo Gorjan in Branko Babič, predstavniki vseh naprednih strank in organizacij, predstavniki SKGZ, Združenja aktivistov. Zveze vojnih invalidov, Zveze žensk Italije in številnih drugih organizacij in društev.
V popoldanskih urah na vrtu Gospodarske zadruge
Mogočno partizansko srečanje v Bazovici
Nastop združenih partizanskih zborov in godbe ljubljanskega pihalnega orkestra
V Bazovici je bilo v nedeljo spet eno tistih srečanj, ki imajo čudežno lastnost, da ostanejo dolgo v spominu. Pa ne samo zato, ker je bilo v Bazovici nadalejvanje mogočne dopoldanske svečanosti v Rižarni in torej nekoliko bolj sproščeno nadaljevanje tovariškega srečanja tisočev nekdanjih borcev, aktivistov, političnih prega-njencev, zapornikov in deportirancev, temveč mogoče prav zaradi mednarodnega značaja tega srečanja, ki je resnično izzvenelo kot globoko občutena in trdno zaželena projekcija nekdanjih plemenitih idealov bratstva, svobode, sožitja in miru v današnji, štirideset let kasnejši svet, v katerem še zdaleč ni vse tako, kot ši je ta uporniška množica, ki je prebredla gozdove s puško v roki, zapore in taborišča, želela, da bi bil. Neprestano se oglašajoči neofašisti, ki sta jim sovraštvo in nasilje sredstvo in prevlada človeka nad človekom, naroda nad narodom cilj: skorumpirani oblastvenih!, ki jim je ustava često le zguljen kos papirja; rožljanje z orožjem na raznih koncih sveta, ki obremenjuje naša upanja; kopičenje jedrskih bomb, ki zgrinja temne oblake nad »naslednji dan« — so še današnja stvarnost, ki kliče ljudi in narode k enotnosti in novim naporom. Nedeljska manifestacija v Bazovici (poleg svečanosti v Rižarni) je bila torej ena tistih, ki ne gredo zlahka v pozabo prav zaradi tega, ker je pustila v človeku neki težko opredeljiv, a močno zaznaven občutek optimizma in prepri-
pomoč s poljsko kuhinjo
Čanja, da sta sožitje in prijateljstvo možni, če je le dobra volja. Ljudje z raznih vetrov, z vseh strani naše dežele in države, iz sosednje Slovenije in Jugoslavije in celo iz številnih drugih krajev Evrope, ki so kot dolga reka pod obokom rdečih zastav preplavili Bazovico, so se ob obujanju spominov na nekdanjo skupno usodo zazrli tudi v današnjo stvarnost, ki jo prav tako skupno podoživljajo, in še enkrat spoznali in občutili, da niso in ne morejo biti jezik, kultura, polt ali družbene navade zapreka, ko gre za uveljavljanje občih vrednot prijateljstva, sodelovanja, družbenega napredka in zlasti miru.
Na vrtu bazovske Gospodarske zadruge, pa tudi na glavni ulici vse tja do kala je bilo že v prvih popoldanskih urah kot v mravljišču. Pogledi so stikali za znanci in se razžareli, ko so med množico spoznali nekdanjega soborca ali sojetnika. Stisk roke in objem z nekom, ki ga že štirideset let nisi videl, je edinstven občutek in takšnih občutkov je bilo v Bazovici veliko.
Glavno besedo so pri nedeljski prireditvi imeli borčevska organizacija VZPI - ANPI, Združenje deportirancev in političnih preganjancev in Tržaški partizanski pevski zbor »Pinko Tomažič«. Sprejem in pogostitev takšne množice ni lahka stvar. Potrebna je bila predvsem armada ljudi in odziv je bil povsem na višini, kar je tudi dokaz požrtvovalnosti naših ljudi. K
temu je treba dodati razveseljivo novost, da je prirediteljem priskočila na pomoč sama italijanska vojska, ki je dala na razpolago poseben oddelek poljske kuhinje, ki je poskrbel za pogostitev stotin in stotin gostov.
Na prireditvenem prostoru je bilo nadvse živahno že veliko prej, ko se je začela napovedana slovesnost. Ljudi je namreč pritegnila že' sama vaja nastopajočih skupin, to je Pihalnega orkestra Ljudske milice iz Ljubljane ter partizanskih zborov iz Trsta, iz Ljubljane in iz Celovca. Tudi tisti, ki so prišli od daleč in so jih pred vasjo čakali avtobusi za odhod, so se z veliko težavo ločevali od svojih tovarišev, tako da je od časa do časa kdo pristopil k mikrofonu in napovedal, da bo njihova skupina, v nasprotju s predvidenim programom, na splošno željo pač počakala na kulturno prireditev in odpotovala kasneje.
Vsem, ki so ostali, prav gotovo ni bilo žal. Partizanska pesem in besede govornikov so še poživile veliko srečanje. Na govorniškem odru so se poleg predsednika TPPZ Igorja Pavletiča, ki je odprl slovesnost in navedel razloge, ki so privedli do tega partizanskega srečanja, ter predsednika in podpredsednika po krajinskega VZPI - ANPI Artura Calabrie in Dušana Košute, ki sta pozdravila prisotne, zvrstili predsednik madžarskih partizanov in mednaro-
dne partizanske organizacije Laszlo November, predstavnik SZDL SR Slovenije Jože Smole, predsednik Zveze koroških partizanov Jože Vutte in predsednik vsedržavnega združenja VZPI - ANPI Arrigo Boldrini. Rdeča nit, ki je povezovala vse govore, kratke in jedrnate, je bila ugotovitev, da predstavlja Bazovica simbol nekdanjega odpora proti temačnim nacifašističnim silam in je istočasno simbol današnjega boja proti oživljanju nacifašizma, ki je prav v Bazovici pokazal svoje prave namene, boja proti oboroževalni tekmi, za mir v svetu oziroma za novo kulturo miru, kot jo je imenoval Boldrini, za sodelovanje med narodi in za sožitje, pa tudi za uveljavljanje pravic manjšine. Prav tako je v en glas izzvenel poziv mlajšim rodovom, naj čuvajo zapuščino plemenitih vrednot, ki so oplajale starejši rod in ga prekalile v velikih preizkušnjah pred štiridesetimi in več leti. Govorniki so se dotaknili tudi vprašanja sodelovanja ob meji in dobrih sosedskih odnosov med Italijo in Jugoslavijo. Zlasti sta to poudarila Boldrini in Smolè, ki je med drugim dejal, »da se ob odprti meji, ki omogoča vsestranske stike občanov in na ta način presega umetne pregraje med narodi, vsebinsko bogati sodelovanje med Italijo in Jugoslavijo. Takšno ravnanje omogoča tudi uspešno reševanje medsebojnih problemov. Takšna usmeritev in z njo povezano dosledno uresničevanje Osimskih sporazumov ima tudi- svoj širši evropski pomen. Predstavlja konkretno uresničevanje določil Helsinške listine in krepitev duha evropskega sodelovanja in varnosti«.
Z Internacionalo, ki so jo ob spremljavi odličnega Pihalnega orkestra Ljudske milice iz Ljubljane zapeli združeni partizanski pevski zbori, se je začel kulturni spored. Prvi je nastopil gostiteljski zbor pod vodstvom Oskarja Kjudra, za njim koroški zbor, ki ga vodi Branko Čebin, nakar so združeni zbori skupaj z godbo in pod Kjudrovim vodstvom zapeli Bratje le k soncu, svobodi. La brigata Garibaldi in Vstajenje Primorske, spored pa je zaključil ljubljanski partizanski zbor pod vodstvom Milivoja šurbeka, ki je zapel splet nepozabnih partizanskih pesnil v Adamičevi priredbi. Srečanje se je nato nadaljevalo še pozno v noč v najboljšem vzdušju.
S svečanosti v Rižarni med Boldrinijevim govorom
Del sprevoda s prapori mest


Danes začetek matur na višjih srednjih šolah za 111 kandidatov
Na slovenskih višjih srednjih šolah se bodo danes začeli zrelostni izpiti. Mature bo letos delalo skupno 111 kandidatov, ki bodo najprej pisali nalogo v slovenščini. Jutri bo na sporedu še druga pismena preizKušnja, ki bo različna za vsak tip šole.
Na znanstvenem liceju bodo pisali jutri nalogo iz matematike, na klasičnem nalogo iz latinščine, na trgovskem tehničnem zavodu nalogo iz knjigovodstva, na učiteljišču nalogo iz matematike, na poklicnem zavodu pa nalogo iz fizike (oddelek RTV) in iz kemijskih naprav z risanjem (oddelek KO).
V prihodnjih dneh» bodo na sporedu še ustni izpiti. Od štirih možnih predmetov, ki bodo prišli v poštev za ustni del, bo kandidat izbral enega, drugega pa mu bo določila ocenjevalna komisija. Na znanstvenem liceju bodo maturantje odgovarjali na vprašanja iz slovenščine italijanščine, prirodopisa in fizike; na klasičnem liceju iz slovenščine, italijanščine, zgodovine in prirodopisa; na trgovskem tehničnem zavodu iz slovenščine, italijanščine, zemljepisa in finančnih ved,
na učiteljišču iz slovenščine, italijanščine, pedagogike in prirodopisa, na poklicnem zavodu pa iz slovenščine, italijanščine, elektrotehnike in elektronike (oddelek RTV) in slovenščine, italijanščine, fizike in matematike (na oddelku KO).
Maturitetne komisije, ki so se sestale že včeraj za pregled in porazdelitev dela, so tako sestavljene:
Znanstveni licej : prof. Martin Jev-nikar (predsednik), prof. Elena Terčon (italijanski jezik in slovstvo), prof. Luigia Cristancdc (slovenski jezik in slovstvo), prof. Marjet Dornik (prirodoslovne vede), prof. Carlo Bajc (fizika) ter notranja člana prof. Majda Sancin in Boris Fabjani.
Klasični licej : prof. Egidij Košuta (predsednik), prof. Majda Sfiligoj (i-talijansko slovstvo in jezik), prof. Nada Pertot (slovensko slovstvo in jezik), prof. Marinka Pertot (prirodoslovne vede) in prof. Marija češčut ter notranji član prof. Marta Ivašič.
Trgovski tehnični zavod: prof. Francesco Pisani (predsednik), prof. Mariano Vončina (italijanski jezik in slovstvo), prof. Maria Luisa Cenda
(slovensko slovstvo in jezik), prof. Maria Spazzapan (zemljepis), prof. Silvana Hvalic (finančne vede) in prof. Marko Oblak (knjigovodstvo) ter notranja člana prof. Nadia Pahor in prof. Branka Suiti.
Učiteljišče: prof. Massimiliano šah (predsednik), prof. Antonia Vončina (italijansko slovstvo in jezik), prof. Ida Primožič (slovensko slovstvo in jezik), prof. Rosanna Vatta (pedagogika), prof. Dario Guardiancich (prirodopis) ter notranji član prof. Marta Rener.
Poklicni zavod: prof. Laura Abrami (predsednik), prof. Maria Raunik (italijanski jezik in slovstvo), prof. Roberto Petaros (slovenski jezik in slovstvo), prof. Milena Padovan (matematika in fizika), prof. Silvano Za-ghi (elektronika in elektrika) in notranji član prof. Ester Sferco.
• Župan Richetti je iz tehničnih razlogov odložil današnjo sejo tržaškega občinskega sveta, ki se bo sedaj spet sestal v petek, 6. julija, ob 18.30.
Učni uspehi izpitov na nižjih srednjih šolah
Na nižjih srednjih šolah Cankar pri Sv. Jakobu, Sv. Ciril in Metod pri Sv. Ivanu in na Katinari in Gruden v Nabrežini so včeraj objavili izide zaključnih izpitov, ki jih priobčujemo skupaj Zrjzidi šole Kosovel na Opčinah.
Šola Cankar - Sv. Ivan
3. A razred: izdelali so: Sergio Blasi, Walter Corva, Davorin Gombač, Franco Prodan, Martin Purger, Enrico Ravalico, Peter Šuligoj, Aleš Turk, Tanja Carli, Romana Colarich, Lara Conti, Branka Gabrovec, Petra Jereb, Andra Neubauer, Poljanka Pavletič, Elisabetta Stopar, Katja Volpi.
3. B r.: Damiano Balbi, Andrea Cor-radetti, Tomislav Hmeljak, Marco Marega, Roberto Parovel, Jordan Pisani, Andrea Pressburger, Cristina Bandi, Giuliana Caravello, Ester Derganc, Agata Kuhar, Paola Mozetič, Elizabeth Oberdank, Giuliano Pavlica, Tanja Radetti, Tamara Rodella, Nataša Samsa, Elena Smotlak, Ester Vasta.
Šola Sv. Ciril in Metod -
Sv. Ivan
3. r.: Fausto Antler, Stefano Carli, Dimitri Ferluga, Christian Jakomi-nič, Samo Kokorovec, Paolo Lippolis,
Placati bo moral sodne stroške
Neofašist Menia umaknil prijavo proti Primorskemu dnevniku
Procesa protf odgovornemu uredniku Primorskega dnevnika Bogu Samsi in časnikarki Nadji Filipčič vče-raj ni bilo. Tajnik mladinske neofašistične organizacije Fronte della gioventù Roberto Menia je namreč u-maknil prijavo in s tem pristal, da ga prevod oznake »pretepač« (po slo-vensko-itali jonskem slovarju Janka Kotnika) ne obrekuje, ker ne pomeli »picchiatore«.
„ ® Menti kot pretepaču smo pisali «»• decembra lani, ko smo poročali o njegovem nasilnem nastopanju v ro-janski družinski posvetovalnici. Ta-«rat je mladi neofašist, ob podpori meradov in melonarjev, skočil na ™zo’ «krog katere so sedele pred-T7oi'lUCe uPravnega odbora posvetovalnice, in onemogočil reden potek
skupščine, ker je bila sklicana z dvojezičnimi lepaki.
Neofašista so agenti političnega oddelka zaradi tega prijavili državnemu tožilca in je sedaj v teku sodni postopek, v katerem je Menia obtožen nasilnih dejanj. V takem okviru je jasno, da je njegova »občutljivost« na oznako pretepač hitro izpuhtela in je po tem sodeč zato umaknil prijavo. Seveda je umaknitev prijave podvržena plačilu sodnik stroškov, ki jih bo moral plačati Menia sam.
Številnim pričam in demokratom, ki so nam izrekli ob tej sodni zadevi solidarnost in se osebno angažirali, se toplo zahvaljujemo. Oba urednika Primorskega dnevnika sta branila odvetnika Peter Sanzin in senator Nereo Battello.
ukradeni registrator je žrtev surovega napada že sprejela finančno povračilo, medtem ko je odločno zavrnila vsakršno odškodnino za posilstvo. Pred sodiščem sta se morala včeraj zagovarjati tudi mladeniča, ki sta kupila od Galanteja in France-schinela ukradeni registrator, last Jolande P.
S sodne obravnave o spolnem nasilju
Psihiatrični pregled za mlada posiljevalca
Na tržaškem kazenskem sodišču so včeraj odložili proces proti 20-letnemu rgiu Galanteju in 23-letnemu Brunu Franceschinelu, ki sta pred šestimi meseci pretepla, posilila in na-to se okradla mlado Jolando P. Za zbor’ ki mu je predse d°val df- Brenci. odredil psihiatrična i pregcd in predal akte preisko-ohrarnKU sp'klàku, kot je zahtevala obramba ob povoljnem mnenju jav-
hfn£ t0ZllcS m Prizadete stranke. Ga-tcHai m Branceschinel ostaneta do k-v/rl Y. zaP°ru; ker za obtožbe ropa n(l l nrio zakonik ne predvideva možnosti začasne prostosti.
laÌK d0gPdfkt ki je privedel Jopi,. V-V bolnišnico, Galanteja in
postav1fCh‘nelf P* v zaP°ri Je sPet
vprašanina zal vedno aktualno rednn Je nasilja nad žensko, vzpo-revš^,„Pa -s tem tudi težke razmere v	družbene einarginacije,
ohn . sta od otroških let zrasla krivrt!^(>?enca' Galante, ki je priznal že vnž.i,Je	kljub svoji mladosti
l1 v zaporu, podobno kot
opilS ' ki je wh VSega tudi
tem v zvezi se nam zdi povsem meljeno stališče o dogodku, ki ga u zavzel Popravljalni odbor za za-*von proti spolnemu nasilju, katere-u pa včeraj spet m bilo dano, da na procesu predstavi kot civil-,a stranka. Proti temu se je izre-,el javni tožilec dr. Drigani, tožil-epv predlog pa je osvojil tudi sodni 9pr, kj z zelo dvomljivo utemeijit-ijo ni hotel priznati omenjenemu odboru moralne pravice, da brani kolektivno dostojanstvo žensk pred vsakovrstnim nasiljem. Odbor proti spolnemu nasilju, ki ga sestavljajo Predstavnice demokratičnih ženskih tbbanj- je že v soboto zahteval, da sodišče prizna Jolandi P. krivico, ki P je utrpela, vendar brez zglednih kazni za obtoženca.
Na včerajšnji sodni obravnavi so zagovorniki Galanteja in Francesehi-uela predlagati Jolandi P. neke vrste denarno odškodnino za krajo in ar je absurd tudi za posilstvo. Za
Vrsta zanimivih predstav na festivalu v Miljah
Letošnjemu Mednarodnemu festivalu gledališča mladih botruje zelo naklonjeno vreme. Prijeten hlad v večernih urah privabi namreč v obmorsko mestece veliko število ljudi, ki z radovednim zanimanjem sledi raznovrstnim predstavam, ki si sledijo v naravno sugestivnem scenariju miljskih ulic in trgov.
V	nedeljo se je spored začel v dvorani občinskega sveta z okroglo mizo, na kateri so sodelovati nekateri izmed glavnih govornikov na kongresu »Domišljavi otrok«, ki je bil 19. in 20. maja v Turinu in kjer so si predstavniki industrije, univerze in gledališča mladih izmenjali informacije o otroku. Kongres je bil izredne važnosti in predstavlja važno točko v zgodovini italijanskega gledališča. Sledile so razne predstave.
V	včerajšnjih jutranjih urah so se začeti trije laboratoriji, in sicer v osnovni šoti De Amicis »Potovanje od zvoka do podobe preko giba«, ki ga vodi francoski umetnik Laurent Du-pont in »Glasovna uporaba v razmerju z ritmom in gibanje« v pripravi angleško-francoske skupine »Roy Hart Theatre«. V kinodvorani Volta pa poteka laboratorij »II buffone«, ki ga vodi Remigio Gomez.
Ob 15. uri je bila na sporedu okrogla miza o športu kot predstavi in o motorični dejavnosti. Pri diskusiji so sodelovali znani pevec in bivši košarkar Angelo Baiguera, novinar Bruno Ludis, bivši olimpijski plavalec Mario Del Campo, učiteljici specializiram v motoričnih vajah De Bianchi in Moretti. Sogovorniki so takoj na začetku diskusije ugotovili, da je na-
slov okrogle mize preobširen. Neskladnost diskusijskih tem se je še stopnjevala, ko so posamezniki prikazali svoje izkušnje na zelo različnih poljih.
Ob 17.30 se je v dvorani Roma predstavila skupina »Teatro in tasca« iz Firenc z igro »Svetrolicioliamoci«, nato pa je bila na vrsti skupina »Accademia perduta« s predstavo »La fiaba dell’oro e del sapone«. Večerne ure so bile posvečene filmu »II fantastico mondo animato di Luzzati e Gianini«.
Danes ob 15. uri bo na sporedu o-krogla miza o želji po novih centrih gledališča mladih. Ob 17.30 se nam bo predstavila skupina »Claudio Cavalli« iz Arcare s predstavo »Coriandoli in scatola«. V dvorani Verdi bo ob 19. uri na vrsti belgijska skupina »Theatre de Galafronie« z igro »La soupe au crapaud«. Ob 20.30 bodo člani gledališke skupine »Teatro ali' improvviso« iz Mantove uprizorili »Rolighed«. Ob 21.30 se bodo na Marconi jevem trgu zvrstiti člani skupine »Laboratorio teatro settimo«, ki bodo izvedli igro »Kanner puro«.
Koncert podoknic
V četrtek, 5. julija, bo v sugestivnem okolju Kraške hiše v Repnu koncertiral Obalni oktet iz Izole, ld ga vodi Matjaž Šček. Oktet, ki je pred kratkim z uspehom nastopil v Trebčah in v Križu, bo izvajal splet najbolj znanih slovenskih podoknic in ljubezenskih motivov. Večer prireja zadruga »Naš Kras«, začetek ob 21. uri.
Mitja Rustia, Denis Švab, Erica Barbiere, Patricija Čuk, Cinzia Pemarcici!, Eleonora Prezzi, Erika Succi, Giorgia Tornaseli!, Emilia Torroni, Tanja Ursich, Tanja Železnik. En dijak ni izdelal.
Oddeljeni razredi na Katinari
3. r.: Flavio Dovgan, Fabrizio Pečar, Paolo Rebula, Tamara Bem-hardt, Roberta Del Piero, Martina Lorenzi, Tamara Stanc.se, Vanessa Švara. En dijak ni izdelal.
Šola Gruden - Nabrežina
3. A r.: Miran Ganite, Alessandro Bordon, Martin Frandoii, Vido Kačič, Mauro Franza, Silvano Peric, Mitja Perniameli, Andrea Skerk, Ivan Sta-nissa, Kristjan Zidarič, David Zidarič, Smiljana Gruden, Vera Guštin, Luciana Leghissa, Caterina Mervič, Nadia Metlicovez, Daša Radovič, A-gata Santini, Liliana Vrabec.
3. B r.: Paolo Antonič, Erik Bandoli, Aleksander Daneo, Nicola Gole-mac, Ervin lori, Igor Pernarčič, Paolo Pemaricich, Dario Skerk, Maja Braicovich, Silvia Bonetti, Rosanna Gabrovec, Elena Leghissa, Ksenja Marušič, Tania Masten, Gianna Pahor, Michelle Passerini, Roberta Prosen. En dijak bo zaradi bolezni opravljal zaključni izpit septembra.
Srednja šola »S. Kosovel« Opčine
HI. A razred : Emanuele Bachi, Dimitrij Carli, Doljan Gomizelj, Marko Milcovich, David Ota, Marko Ozbič, David Petaros, Robert Purič, Marjan Raseni, David. Škabar, Stojan Succi, Piero Tognetti, Tanja Cafzi, Valentina Calzi, Elisabetta Ciacchi, Monica Cosina, Mikela Dmovscek, Milena Grion, Ivana Križmančič, Katja Milkovič, Carmen Naturai. Dva dijaka nista bila pripuščena k zaključnemu izpitu.
IH. B razred: Kristjan Canziani, Adamo Carli, Damon Ciuk, Renato Hrovatin, Goran Kolman, Peter Regent, Alan Škabar, Luciano Škabar, Andrea Terzoni, Daria Bucavez, Daniela Ciuk, Giuliana Pečar, Erika Puric, Aleksi ja Rapotec, Barbara Renčelj, Bena Škabar, Mojca Škabar, Roberta Škabar, Tanja Škabar, Alenka Sossi, Martina Vidali. En dijak ni bil pripuščen k zaključnemu izpitu.
HI. c razred: Mitja Cebulec, Edvard Ciani, Peter Križman, Igor Krizmantic, Ivan Milič, Mitja Oz-bic, Branko Sain, Marko Sardoč,, Igor Sosič, Erik Tulliach, Giulio Tau-cer, Nataša Bislacchi, Susanna Calzi, Cristina Carli, Michela Cergol, Daria Renčelj.
IH. č razred: Mario Ciac, Marko Comari, Adriano Germek, Andrea Puric, Tanja Bencina, Sara Bensi, Christina Biber, Isabella Cipollino, Tanja Fitipovic-Grgic, Tanja Gorkič, Neva Lupine, Nadia Marcuzzo, Marina Milkovič, Antonella Pavut, Broda Sussi. Ena dijakinja ni bila pripuščena.
• Rajonski svet za Rojan, Greto in Barkovlje se bo sestal v četrtek, 5. julija, ob 20. uri na sedežu v Ul. S. Ermacora 3.
Jutri premiera v Barkovljah
Burkaški misterij vabi
V Barkovljah bo jutri zvečer, ob 21. uri gledališka skupina Zveze slovenskih kulturnih društev uprizorila delo Daria Foja »Burkaški misterij«. Predstava bo na dvorišču barkovljanskega prosvetnega društva (Ul. Cerreto 12).
Premiera te poletne narečne predstave (tekst je namreč neke vrste zmes tukajšnjih slovenskih predmestnih narečij) pomeni nedvomno prijetno osvežitev za naš kulturni prostor. »Burkaški misterij«, ki ga je svojčas že postavilo na oder Slovensko amatersko gledališče, je režiral Sergij Verč, prevedel pa Boris Kobal.
Predstavo bodo v tem mesecu ponovili še v Piranu, v Mavhinjah, v Ljubljani in v Gorici. Vstopnice za jutrišnjo uprizoritev so na razpolago na sedežu ZSKD v Trstu.
Sest oseb ranjenih pri neuspelem »podvigu«
Huda nesreča v kriškem portiču : . začetništvo ali neodgovornost ?
V nedeljo popoldan okrog 17. ure je prišlo v kriškem portiču do zares nenavadne nesreče, športno društvo California je 'namreč nameravalo z motornim čolnom potegniti v zrak padalca, ki je na nogah imel vodne smuči. Brzina motornega čolna bi padalca dvignila v zrak, kjer naj bi jadral, dokler bi ne čoln zmanjšal brzine. To je bilo prvič, da so v Tržaškem zalivu narediti tak poizkus. Žal pa se je prva preizkušnja tržaških vodnih smučarjev - padalcev končala prav slabo. Že pri prvem poletu se je namreč zataknilo. Le nekaj metrov od starta je namreč 28-letnega padalca Walterja Gostiso zaneslo na desno stran: padel je tako na čeri ob portiču, kjer je več kopalcev sledilo nenavadnemu podvigu.
Vrv in železno ogrodje, ki ju je padalec imel v rokah sta povzročila poškodbe kar šestim osebam: najhuje jo je skupila 21-letna jugoslovanska državljanka Radica Stanojevič, ki stanuje v Ul. Gadoma 21. Poškodovala si je čeljust in izgubila nekaj zob, okrevala pa bo v petinštiridesetih dneh. V dvajsetih dneh bo okreval 20-letni Igor Grisoni iz Ul. San Pasquale 132, ki je utrpel poškodbe na levem kolenu, medtem ko se bo marala 42-letna Mariangela Paberai zdraviti petnajst dni zaradi poškodb na desni roki. Lažje poškodbe so u-
trpeti še Stefano, Enrico in Andrea Lapel. Sam Gos tisa se je pri padcu poškodoval po nogah in bo okreval v dvajsetih dneh.
V zvezd z nesrečo je tržaško pristaniško poveljstvo že uvedlo preiskavo in zaseglo motorni čoln,
John Mayall na Gradu sv. Justa
»Kralj belega bluesa«, skoraj 50-letni angleški kitarist, pevec, klavia-turist in igralec na orglice John Mayall, bo danes zvečer nastopil na Gradu sv. Justa s svojo skupino »Blues-broker s«. Mayall je bil za mlade v letih 1960 in kasnejših v Angliji pravi »glasbeni prerok«; ob njem so se izurili glasbeniki, ki so postali nekaj let kasneje zvezde rock glasbe, kot so bili Eric Clapton, Ginger Baker, Peter Green, Mick Taylor, John Mark, Johnny Almond in drugi. Kljub letom ostaja Mayall še vedno živ izvajalec bluesa, kar prihaja še posebno do izraza na njegovih živahnih koncertih. Začetek koncerta ob 21.15.
• Tržaški pokrajinski svet se bo po volilnem premoru spet sestal v ponedeljek, 9. julija. Začetek seje ob 19. uri.
m
Včeraj pričakovana zaostritev okoli razlaščanj na Opčinah
Tehniki grozili lastnikom zemljišč in hudo zlorabili svoje pristojnosti
Vse kaže, da lahko na vprašanje, ki smo ga pred časom zastavili na naših straneh glede načrtovanih razlastitev za gradnjo ljudskih stanovanj po PEEP na Opčinah, tokrat že odgovorimo: vprašali smo se namreč, če se bo moral tudi na Opčinah ponoviti primer Kolonkovca, ko so morali tamkajšnji kmetje fizično braniti svojo zemljo in svoje pravice. V nedeljo smo tudi zapisali, da je zadnji sestanek predstavnikov prizadetih o-penskih lastnikov zemljišč in Kmečke zveze z odgovornim občinskim odbornikom Pacorjem še enkrat potrdil popolno pomanjkanje politične volje za ustrezno in pravično rešitev problema.
Včerajšnji dogodki na Opčinah ta stališča povsem potrjujejo. Na zemljišča, predvidena za razlastitev in torej za gradnjo ljudskih stanovanj so prišli tehniki, da bi ugotovili njihovo dejansko stanje, na osnovi katerega nato steče postopek za razlastitev, oziroma za prevzem posesti. Lastniki jih seveda niso pustili na svoja zemljišča, odločeni braniti svo-
je pravice na vse razpoložljive demokratične načine in s tem ustaviti krivičen, enostranski postopek razla-ščevanja.
Toda tehniki, oziroma funkcionarji, ki so pooblaščeni le za pregled zemljišč (tako imenovan »atto di consistenza«), so s svojim zadržanjem daleč prekoračili pooblastila. Skušali so ustrahovati ljudi z davkarijo, od lastnikov so zahtevali njihove fiskalne številke, češ da bodo imeli opravka s finančno stražo. Še več, svoje pristojnosti so zlorabili do te mere, da so se spustili na politično raven tega vprašanja: ljudem so dopovedovali, da če bi sodelovali, bi bilo še nekaj možnosti za upoštevanje njihovih zahtev, ker pa očitno »hočejo vojno, naj bo torej vojna«!
Izsiljevanje, zlorabljanje službenih dolžnosti, grožnje in obljube, za katere niso pristojni — vsemu temu smo bili včeraj dopoldne priče na Opčinah. Tehniki in funkcionarji so le izvrševalci, ne pa odgovorni za pogajanja o politični plati vprašanja. Za to sta pristojna le tržaški župan in odbor-
nik za urbanistiko Pacor in le z njima se je torej mogoče pogovarjati o kakršnikoli sporazumni rešitvi. Prav tako niso lastniki dolžni dajati tem funkcionarjem svojih fiskalnih številk, saj zemljišča še niso razlaščena in torej še niso menjala lastnikov. Dokler pa ne bo opravljen tehnični pregled stanja zemljišč, ne more steči niti postopek za njihovo dokončno razlastitev, čeprav je župan že proglasil tako imenovano začasno razlastitev zemljišč za gradnjo po PEEP na Opčinah.
Danes okoli devete ure bodo tehniki in funkcionarji znova na Opčinah, lastniki pa bodo še naprej vztrajali pri demokratični obrambi svojih pravic. Le-teh ni mogoče v nedogled prezirati in vprašanja reševati po goli administrativni poti. Potreben bo politični odgovor nanj, ki bo nujno moral upoštevati pravice in stališča prizadetih lastnikov pa tudi vse naše narodnostne skupnosti, ki ji vsaka razlastitev, ob še tako ugodni odškodnini, prizadene nepopravljivo gospodarsko in narodnostno škodo.
Pregled pestre dejavnosti barkovljanskega društva
KD Barkovlje »za vsakogar nekaj« po dobrem načelu »v slogi je moč«
Oznaka dveletnega delovanja, kot nam ga je predstavilo in utemeljilo vodstvo barkovljanskega društva na sobotnem občnem zboru, je lahko »za vsakogar nekaj«, kar seveda ne spodbija mota, ki si ga je društvo zbralo, to je »v slogi je moč«. V dveh letih so Barkovljani dokazali sami sebi in drugim, da je mogoče delovati tudi na razpotegnjenem predmestnem področju in da je mogoče obnoviti delovanje tudi po dolgoletnem molku.
Kulturno društvo Barkovlje so domačini obnovili kmalu po poimenovanju šole. Tedaj je tudi nastal zbor »Milan Pertot«, ki vadi in nastopa pod vodstvom Sandre Pertot. Prav zbor je postal v društvu največja kohezijska sila, istočasno pa je z doseženimi rezultati zadovoljil in navdušil tako pevce kot vodstvo. Kljub težavam je društveni odbor v dveh letih skušal zadovoljiti čim širšo skupino domačinov. Organiziral je zato rekreacijske tečaje, izlete, predavanja in vrsto družabnih večerov, na katere so Barkovljani še posebno navezani. Novost so bili na primer »izleti« — sprehodi po barkov-ljanskih klancih in pa srečanje petdesetletnikov, vendar odbor ni zanemaril tradicionalne »karamalade«, pustovanja in martinovanja, Prešer-
nove proslave in klasičnih predavanj. Skratka, odbor je skušal vsaj delno zadovoljiti ljudi različnih okusov in izobrazbe, svetovnonazorskih pogledov in starosti s kulturo, športom, rekreacijo in družabnostjo.
Sobotni občni zbor so pozdravili predstavniki Zveze slovenskih kulturnih društev, TPK Sirene in rekreacijskega društva Rumena hiša. Domačin inž. Starec je podal zanimiv
zgodovinski pregled kulturnega delovanje v Barkovljah. Prisotni člani so izvolili nov dvaindvajsetčlanski odbor, ki se bo v kratkem sestal, da bo izdelal načrt za prihodnjo sezono. Se ta teden pa bo društvo gostilo gledališko skupino ZSKD s priredbo Fojevega Burkaškega misterija, saj je društveno dvorišče zelo prijetno za tako poletno pobudo.
(nak)
GLEDALIŠKA SKUPINA ZSKD
vabi na poletno predstavo: DARIO FO
BURKAŠKI MISTERIJ (Mistero buffo)
Režija:	SERGIJ VERČ
Na dvorišču SKD Barkovlje — Ul. Cerreto 12 — jutri, 4. julija, ob 21. uri.
Predprodaja vstopnic na ZSKD.
gledališča
VERDI
Od 10. julija do 12. avgusta bo na sporedu Festival operete 1984.
CANKARJEV DOM - Ljubljana
Srednja dvorana
V petek, 6. julija, ob 19.30 koncert ob 80-letnici slovenske narodne podporne enote in 50-letnici progresivne slovenske Amerike s sodelovanjem Slovenske izseljenske matice.
kino
Ariston (Grad sv. Justa) 21.15 Rock koncert Johna May alla in njegove skupine.
Ariston 21.30 na prostem:	»Sotto
tiro«.
Eden Zaprto zaradi popravil.
Fenice Danes zaprto. Jutri ob 18.00 »L'uomo che sapeva troppo«. James Stewart in Doris Day.
Nazionale Dvorana št. 1 15.30 — 22.10 »Interlude of lust«.
Dvorana št. 2 15.30 — 22.15 »Jesus Christ Superstar«.
Dvorana št. 3 15.30 — 22.15 »Le radici della paura«.
Grattacielo 18 OC — 22.15 «Ufficiale gentiluomo«.
Mignon 16.30 — 21.30 »Mary Pop-pins«.
Aurora 16.00 — 22.00 »Murderrock«.
Capitol Zaprto zaradi počitnic.
Moderno Zaprto zaradi počitnic.
Vittorio Veneto Zaprto zaradi počitnic
Radio 15.30 — 21.30 »La borghese golosa«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Lumiere 16.00 — 22.00 »Dalla Cina con furore«. Bruce Lee.
Alcione 16.00 — 22.00 »Cristiana F. -Noi i ragazzi dello zoo di Berlino«. Prepovedan mladini pod 14. letom.
šolske vesti
Obveščamo šolski pevski zbor šole »1. maj« iz Zgonika, da bo šolabus vozil danes, 3. t.m., mimo običajnih mest od 9.30 dalje.
______________izleti________________
Zveza upokojencev iz Skednja v sodelovanju z ETU - CGIL prireja 15-dnevni izlet v Grčijo od 24. avgusta do 7. septembra. Prostih je še nekaj mest. Za informacije in vpisovanje vsak četrtek, od 17. do 19. ure na sedežu upokojencev v škedenjski ulici štev. 81. Cena izleta je dobra. Prijave sprejema tudi Bianka, telefon 040/814183 v popoldanskih urah.
SPDT prireja od petka, 6., do nedelje, 8. julija tridnevni izlet za srednješolce; iz Doline Trente čez Lepo špičje na Triglavska jezera ter preko Komne čez Bogatin na Krnska jezera in v Dolino Lepene. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI še danes, 3. julija.
SPDT prireja v nedeljo, 8. julija, avtobusni izlet v Lepeno z vzponom h Krnskim jezerom na slavnostno otvoritev planinske koče PD Nova Gorica. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI še jutri, 4. julija.
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
Združenje Italija-ZSSR - SKD Tabor.
V soboto, 7. t.m., ob 21. uri bo na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah nastopil FOLKLORNI ANSAMBEL »STRU-GURAŠ« iz Sovjetske zveze. Predprodaja vstopnic na sedežu združenja Italija -ZSSR, Ul. Torrebianca 13, od 17. ure do 19.30 ter v baru Prosvetnega doma na Opčinah. Vabljeni!
KD I. Grbec - Skedenj priredi v petek, 6. t.m., ob 20.30 v društvenih prostorih diplomski koncert violinista Igorja Kureta, pri klavirju prof. Andrej Jarc. Vabljeni!
KD Rovte - Kolonkovec vabi na večer filmov Sergija Verča, ki bo v soboto, 7. julija, ob 20.30 v društvenih prostorih.
Pevski zbor Primorec poje in pripoveduje — v petek, 6. julija, ob 21. uri v Ljudskem domu v. Trebčah.
PD Slovenec Boršt - Zabrežec priredi jutri, 4. julija, ob, 21. uri v prosvetni dvorani v Borštu preddiplomski koncert violinista Igorja Kureta. Pri klavirju spremlja prof. Andrej Jarc. Vabljeni!
razstave
V	TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20 je odprta razstava FINIUM FRONS - EXPRESS osmih slikarjev dežele Furlanije -Julijske krajine.
V	galeriji Torkla v Dolini se v okviru Junijskih glasbenih in likovnih večerov 1984 nadaljuje razstava vezenin in lesnih skulptur Bogomile Doljak. Urnik: vsak petek in soboto od 18.30 do 20.30.
čestitke
Ob uspešno opravljeni diplomi čestita MARTI VERGINELLI KD Vesna.
mali oglasi
telefon (040)775-275 — vsak dan od 8. do 13. ure
V NABREŽINI prodam prenovljeno večstanovanjsko hišo z dvoriščem, skladiščem in vrtom. Pismene ponudbe na Primorski dnevnik - Oglasni oddelek, pod šifro »Nabrežina«, Ul. Mon-tecchi 6, 34137 Trst.
OSMICO ima Robert Pipan v Mavhinjah.
PRODAM 100 1 terana in 100 1 belega vina po zmerni ceni. Obad, Salež 64, telefon 040/229246.
PRISTNO kraško hišo potrebno popravil prodam. Telefon 040/229126.
OSMICO je odprl Herman Škrlj v Sale-žu. Toči belo in črno vino.
PRODAM Fiat 127 v zelo dobrem stanju. Telefonirati po možnosti od 16. do 18. ure na štev. 040/213526.
OSMICO je odprl Colja v Samatorci. Toči belo in črno vino.
PRI SV. IVANU prodam hišo z vrtom potrebno popravila. Telefonirati zvečer na štev. 040/747736.
MATEMATIKO IN FIZIKO inštruiram za popravne izpite. Telefonirati na štev. 003865/21972.
PRODAM odprta in zaprta otroška vozička ter otroška oblačila. Telefon 040/ 730-495.
PRODAM konjski gnoj, količina dva tovornjaka. Tel. 040/226113 ali 228547.
ZLATO, zlate kovance kupi ali ugodno zamenja zlatarna Sosič - Narodna ul. 44. Opčine - Trst.
VINSKE bratce vabi na osmico Stanislav Gruden v Samatorci štev. 6.
PRODAM dvostranski pletilni stroj, v dobrem stanju, možnost pletenja vseh vrst volne in bombaža v lepih vzorcih, ugodna cena. Pisati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6 — 34137 Trst pod šifro »Lepi vzorci« ali telefonirati v večernih urah na štev. 228468.
V priredbi zadruge »Kriški breg«
Uspela razstava vin v Križu
V	Križu je bila konec tedna 17. razstava vin, ki jo je priredila zadruga pridelovalcev vin tržaške občine »Kriški breg« v sodelovanju s ŠD Vesna, ŠD Mladina in KD Vesna. Razstava je tudi letos zelo dobro uspela, saj je zlasti v nedeljo v poznih popoldanskih urah privabila »na Klanc« nekaj tisoč obiskovalcev. V soboto je v kulturnem programu nastopila folklorna skupina KD Rdeča zvezda iz Saleža, v nedeljo pa gledališki igralec Joško Lukeš in baletna skupina ŠD Mladina. Za ples je igral ansambel Aries.
V	soboto je strokovna komisija tudi ocenila vzorce belega in črnega vina, ki so jih kmetovalci razstavljali. Prvo nagrado je tako za čmo kot za belo vino odnesel Silvio Ferluga, za belo vino je drugo nagrado dobil Emil Cibic, tretjo pa Zoro Tretjak. Drugo nagrado za črnino je prejel Lucijan Košuta, tretjo pa Rudi Košuta.
Na sliki: nastop gojenk baletnega odseka ŠD Mladina.
včeraj - danes
Danes, TOREK, 3. julija NADA
Sonce vzide ob 5.21 in zatone ob 20.57 — Dolžina dneva 15.36 — Luna vzide ob 10.08 in zatone ob 0.14.
Jutri, SREDA, 4. julija
UROŠ
Vreme včeraj: temperatura zraka 27,2 stopinje, zračni tlak 1013,4 mb rahlo pada, brezvetrje, vlaga 62-odstotna, nebo rahlo pooblačeno, morje mimo, temperatura morja 22,6 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI
RODILI SO SE: Azzurra Zorzet, Christian Pugliese, Ivo Kosmač, Angelo Corrado, Paola Valli, Elisa Driol, Sabina Giunta, Giulia Marsich, Luca Pentassu-glia, Daniele Ciambra, Jurij Daneu, A-lessandro Ruzzier, Gaia Debiasio, Lara Fičur.
UMRLI SO: 61-letni Odo Trebse, 66-letni Ettore Novembre, 71-letni Mario Ju-rincich, 42-letna Anna Maria Cotone por. Cavressi, 93-letna Antonia Ocovich vd. Bubnich, 71-letni Antonio Sandrin, 93-letni Camillo Roggero, 65-lttna Elda Nas-siguera, 88-letni Luigi Reggente, 70-letni Mario Bidussi, 84-letni Eugenio Delneri, 89-letna Maria Rustia vd. Cumo, 89-letni Carlo Vouk, 78-letni Ireneo Supancic, 77-letna Anna de Vicariis vd. Gelsomino.
OKLICI: reprezentant Mauro Da Ros in gospodinja Laura Franchini, trgovski potnik Fabio Maiani in frizerka Alessandra Buzzi, prodajalec Fulvio Zucca in uradnica Antonella Sabadini, pristanišč-nik Vili Gandusio in uradnica Diretta Vesnaver, kirurg Davide Franco in učiteljica Patrizia Dorsini, nosač Giorgio Cavalieri in prodajalka Silvia Ghersetich, strojnik Maurizio Latin in prodajalka
Anita Millo, uradnik Eligio Verazzi in uradnica Donatella Ferluga, mesar Roberto Contino in uradnica Cristiana Simeoni, financar Antonio Tiberi in otroška negovalka Cinzia Decorti, agent javne varnosti Renato Ditaranto in delavka Antonietta Rizzuti, delavec Mauro Marussi in frizerka Patrizia Cattaruzza, delavec Francesco Civita in uradnica Lorella Valente, šofer Miloš Husel in zdravstvena delavka Ioredana Flora, pristaniščnik Luciano Veronese in prodajalka Odinea Pregare, pristaniščnik Edoardo Grdina in frizerka Donatella Bonivento, delavec Fabio Tomat in točajka Barbara Del Gos, podčastnik Nicola Taurisano in točajka Floriana Stipandoli, zdravnik Silvio Pastorini in biologinja Mariacinzia Borghese, upokojenec Emilio Drassich in gospodinja Paula Selmanoglu Kmetič, težak Tullio Manzin in gospodinja Ardea Bassani Peterlin, ladijski inženir Gerard Guida Conte in prevajalka Laila Centazzo, uradnik Stefano Cecot in tiskarka Franca Pichierri, šofer Giampaolo Visintin in gospodinja Elisa Štor, železničar Paolo Cechia in uradnica Tiziana Neri, uradnik Americo Amoruso in uradnica Giuseppina Imbesi, električar Luciano Ossolgnach in uradnica Liviana Panunzio, učitelj Giuseppe laluna in učiteljica Jedwiga Tocewicz, telefonski tehnik Sergio Felluga in uradnica Manuela Cocolet, uradnik Roberto Sorini in študentka Michela Tornasi, u-radnik Alberto Pecchiari in agent Mi-chela Floramo, mizar Natalino Savi in učiteljica Sonja Caharija, uradnik Andrea Masset in uradnica Marzia Pou-schè, trgovski potnik Gianfranco Železnik in farmacevtka Gabriella Segatti, uradnik Mauro Pulitanò in študentka Renata Franchini, uradnik Gianfranco Volturno in uradnica Fulvia Lesizza.
DNEVNA SLUŽBA LEkARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44, Ul. F. Severo 112, Ul. Baiamonti 50, Zgonik, Milje (Mazzinijev drevored 1).
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2, Zgonik, Milje (Mazzinijev drevored 1).
LEKARNE V OKOUCI Boljunec: teL 228-124, Bazovica: teL 226-165, Opčine: teL 211-001, Zgonik: teL 225-596, Nabrežina: teL 200-121, Sesljan: teL 209-197.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do I. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 30. ure in praznična od *. do 20. ure.
razna obvestila
Narodna in študijska knjižnica sklicuje 17. REDNI OBČNI ZBOR, v petek, 6. julija, ob 18. uri v čitalnici »Primož Trubar« Narodne in študijske knjižnice v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20.
Dom Mangart v Žabnicah vabi syoje člane in njihove družine na bivanje v domu. Nečlani lahko zaprosijo za izkaznico podpornega člana. Za rezervacije se lahko interesenti obrnejo na urad ZSŠDI (Ul. sv. Frančiška 20, tel. št. 767-304), kjer bodo dobili tudi vsa po-jasnila.
Zadruga »Naš Kras« prireja v četrtek, 5. t.m., ob 21. uri v Kraški hiši v Repnu koncert Obalnega okteta iz Izole, ki bo izvajal splet podoknic pod naslovom »Junijska serenada«.
Slike, ki niso le spomin
Olila
Ce0^s «
Barkovlje nekoč, Čedaz in cesta, ki ji pravimo Obalna. Današnjo Obalno cesto »uživamo« le kakih 50 let; prej ni bila vredna tega imena, ker je skoraj ves tovorni promet šel po Južni železnici ali po Trgovski cesti (Via Commerciale). Nekje je zabeležena anekdota, da se je peljal po Trgovski cesti Franc Jožef in videl muke, ki so jih prestajale vprežene zivah ko so morale premagovati strmino, ki je še kar precejšnja tudi za današl nje konje pod pločevinasto lupino; "pravijo, da je takrat preš vitli cesar izrazil željo, da bi spustili po Trgovski cesti voz brez zavor, nanj pa pnv > zali inženirja, ki je začrtal traso. ..
. Kakorkoli že, leta 1923 so pričeli meritvena dela za novo trgovsko cesto, Obalno (Italijani ji pravijo Costiera), leta 1924 so stekla zemeljska dela, ki so jih končali 1926, in končno so jo leta 1932 asfaltirali.
Ali nam kdo od bralcev lahko pove, kaj je bila Vila Isabella, da si je zaslužila razglednico?
Ljubljana. Cukrarna. ~ Laibach. Zucker«Raffinerie.
ITALIJANSKA TELEVIZIJA
10.00
13.00
13.30 13.45
15.10
16.10
16.30
Prvi kanal
Televideo
Voglia di musica - glasbeni program
Na sporedu S. Rahmaninov Dnevnik
Dov’è la libertà? - film Mister Fantasy H trio Drač - risanka Le avventure di Rin Tin Tin -TV film
16.50	Danes v parlamentu
17.00	Kojak - TV film
17.50	R fedele Patrash - risanka
18.15	Odprti prostor
18.30	Al Paradise - glasbeni program
19.40	Almanah in Vremenska slika
20.00	Dnevnik
20.30	Giallosera - 13. in zadnja oddaja
21.50	Quark - znanstvena oddaja Potovanje okoli sveta
22.35 Dnevnik
22.45	Mister Fantasy
23.40	Dnevnik 1 - Zadnje vesti
23.50	Milan: kolesarstvo
Drugi kanal
10.00	Televideo
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri
13.15	Due e simpatia:
I misteri di Parigi - 2. del filma
14.10 Ques testa te
Trucco o magia - risanka Meglio liberi o selvaggi? - dokumentarec
Lord Tramp - 1. epizoda
17.05	Ricco e strano - film
Igrajo:	Henry Rendali, Joan
Barry, Betty Armnn
18.25 Iz parlamenta
18.30	Dnevnik 2 - Vesti
18.40	Starsky e Hutch - TV film Meteo 2
19.45	Dnevnik 2 - Vesti
20.30	Professione pericolo - film
Igrajo:	Peter O’Toole, Steve
Railsback, Barbara Hershey
22.35 Dnevnik 2 - Vesti
22.45	Sereno variabile
23.40	Dnevnik 2 - Zadnje vesti Tretji kanal
11.45	Tele video
14.55	Tenis - evrovizijski prenos
19.00	Dnevnik 3
19.20 Dnevnik 3 - Deželne vesti
20.00	šola in vzgoja:
Tečaj windsurf a
20.30	Torkov koncert - 1. del
21.30	Dnevnik 3
21.55	La cinepresa e la memoria
22.05	D bacio della pantera - film Stolone Simon, Kent Smith, Tom Conwa
23.15 Studs Lonigan - 5. in zadnji del
00.10 Speciale Orecchiocchio
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
Ljubljana
17.35 Teletekst
17.50	Poročila
17.55 Zgodbe o Poluhcu:
Kako je Poluhec premagal stepenega volka - lutke
18.15	Festival folklore
18.45	Pisani svet:
Palčki nimajo pojma - 1. del
19.15	Risanka 19.26 Zrno do zrna
19.30	Dnevnik 1
20.00	Jenny - TV nadalj.
21.30	Ameriški Slovenci v Greens-burgu
22.00	Dnevnik II.
22.15	Julija - Nadežda Pavlova v baletu Romeo to Julija
Zagreb
17.50	Videostrani
18.00	Poročila 18.05 Koledar
18.15	Pustolovščina
18.45	Glasba za mlade
19.30	Dnevnik
20.00	Dialogi
20.45	Žrebanje lota
20.55 Znajdi se, tovariš - film 22.15 Dnevnik
Koper
14.00 in 17.00 Odprta meja
Danes bodo v oddaji ODPRTA MEJA tudi naslednji prispevki: ŠPETER SLOVENOV — »Moja vas« OPČINE — Ljudske gradnje TRST — Predstavitev »Burkaškega misterija«
GORICA — Jez na Soči GORICA — Koncert zbora »Uspeh« iz Milwaukeeja
17.30	Poročila
17.35 Lovec - TV film 18.25 Kirn & Co - TV film 19.05 La principessa Zaffiro -risanka
19.30	TVD stičišče
19.50	Obzorja :
Atom, ta neznanka 20.20 Izziv - film 21.40 TVD vse danes
21.50	Morava - TV nadalj. Odhod - 1. del
22.45 Zeit im Bild - Čas v sliki
ZASEBNE POSTAJE
Pred časom sem objavil razglednico »Molo San Cario« in napisal, da gre za delček slovenske književnosti. Mislil sem zrnoma slovensko moderno.	_	.
Ko obravnavamo moderno, naletimo na nekaj objektov, kot je M arlo, ves čas pa se srečujemo s Cukramo, ki je imela veliko in
sem pod njo na Ketteja o-
CANALE 5
8.30	La piccola grande Nell - TV film
9.00	Una vita da vivere - TV roman
10.00	L’autista pazzo - film
12.00	I Jefferson - TV film
12.30	Lou Grant - TV film
13.25	Sentieri - TV roman
14.25	General Hospital - TV film
15.25	Una vita da vivere - TV roman
16.50	Hazzard - TV film
18.00	La piccola grande Nell - TV film
18.30	Popcorn - glasbena oddaja
19.00	I Jefferson - TV film
19.30	Baretta - TV film
20.25	West Gate - TV priredba
22.25	Mary Benjamin - TV film
23.25	Sport: boks
00.25 La signora omicidi - film
,	cas pa se srečujer
°go v slovenski književnosti.
Ko sem staknil to razglednico, sem bil presrečen Kdor mi jo je prodajal za drobne denarce pa ni 111 kaj nam predstavlja.
Pa sem se spomnil na podobne trenutke sreče in razburjenosti. Zaidem v tržaško starinarno in ugotovim, da imajo vse štiri
Molo San usodno
in precej razburjen, vedel, kaj je Cukrarna
,, .---“““ v uiz*u>nu slamiamo in ugi*juvim, ua	Stiri knjige
Valvasorjeve Slave; lastnik trga iz nje »sličice« in jih prodaja po tisoč dri Zato sklenem obiti vse naše ustanove. To tudi storim in jim pripovedujem, kaj se dogaja, in jih rotim, naj pokupijo, kar je še ostalo, zaman.
. ..Odštel sem pol svoje mesečne plače, da sem odkupil in tako rešil eno 'tojigo; več nisem zmogel. Sedaj je na moji polici na častnem mestu, ki 11 Pripada.
... Ir vse tiste naše ustanove (nomina s urit odiosa), ki sem jih obredel? Naj Ito l)o še danes žiher sram!
RETEQUATTRO
8.30	Lassie e la squadra di soccorso
9.00	Arrivano i Superboys - risanke
9.15	L'invincibile Blue Falcon -risanke
9.45	Capitan Cavey - risanke
10.00	Magia - TV novela
10.30	Fantasilandia - TV film
11.30	Tre cuori in affitto - TV film
12.00	H magico mondo di Gigi - risanke
12.30	Star Blazers - risanke
13.30	Fiore selvaggio - TV novela
14.15	Magia - TV novela
15.00	D mercato della morte - film
17.00	II magico mondo di Gigi - risanke
17.30	Blue Noha - risanke
18.00	Truck Driver - TV film
19.00	Tre cuori in affitto - TV film
19.30	Chips - TV film
20.25	II cervello da un miliardo di dollari - film
22.30	Quincy - TV film
00.20 Furore sulla città - film
8.30	La grande vallata - TV film
ITALIA 1
9.30	Delitto senza peccato - film
11.30	Maude - TV film
12.00	Giorno per giorno - TV film
12.30	Lucy Show - TV film
13.00	Bim Bum Barn
La famiglia Mezil - risanke Bun Bun - risanke
14.00	Agenzia Rockford •* TV film
15.00	Camion - TV film
16.00	Bim Bum Barn Bryger - risanke Peppero - risanke
La regina dei mille anni - risanke
Bun, Bun - risanke
17.30	Una famiglia americana -TV film
18.30	Ralphsupermaxieroe - TV film 19.40 Italia 1 - kratke vesti
19.50 II mio amico Arnold - TV film
20.25	Simon & Simon - TV film
21.25	L’uomo di Singapore - TV film
22.30	Develin & Develin - TV film
23.30	La sopravvissuta - film 1.15 Ironside - TV film
TELEPADOVA
13.00	Sampei - risanke
13.30	Shogun - risanke
14.00	Cara cara - TV film
15.00	Gli emigranti - TV priredba
16.00	Peyton Place - TV film
17.00	Star Trek - TV film
18.00	Robottino - risanke
18.30	Sampei - risanke
19.00	Sam, ragazzo del West -risanke
19.30	Marna Linda - TV film 20.20 Ruba al prossimo tuo - film
22.00	Sport: Catch
23 00 Hawai Squadra cinque zero -TV film
24.00	Non tomo a casa stasera -film
TRIVENETA
13.30	Addio Giuseppina - risanke
14.00	Top Cat - risanke
14.30	Criminal Story - film
16.00	Filmski spored
16.30	Search - TV film
17.30	Top Cat - risanke
20.45 Licenza di uccidere - film
22.00	Dr. Wedman - TV film
TELEFRIULI
14 00 Mariana, il diritto di nascere TV film
15.00	Cara cara - TV film
16.30	La fossa dei dannati - film
18.00	Starzinger - risanke
18.30	Angie Girl - risanke
19.00	Cara cara - TV film
20.25 La dove non batte il sole -film
22.30	L’ora di Hitchcock - TV film
23.30	Film
RADIO
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Almanah: Veter raznaša besede; 8.45 Glasbeni pot-puri; 10.10 Koncert; 11.30 - 13.00 Opoldanski zbornik: Zapiski na robu; 12.00 Roman v nadaljevanjih: Ciril Kosmač: »Balada o trobenti in oblaku« -vmes: Glasbeni pot puri; 14.10 - 17.00 Radijsko popoldne: Sprehodi po tržaških predmestjih: (2) »Rocol Franja Marušiča«; 15.00 Mladi mladim; 16.10 Naši posnetki v živo - vmes: Glasbeni Usti; 17.10 - 19.00 Odprti prostor: Klasični album; 18.00 Aleksej Arbuzov: »Staromodna komedija«, nato: Glasbena priloga.
RADIO KOPER
(Slovenski program)
6.30,	13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Otvoritev - glasba za dobro jutro - Jutranji koledar; 6.15 Vremenska napoved, cestne razmere, EP; 6.45 Prometni servis; 7.00 Zaključek; 13.00 Otvoritev - Danes na valu Radia Koper;
14.40	Zanimivost, Pesem tedna radia Koper; 15.00 Za varnejši jutri - zav. skup. Croatia; 15.30 Dogodki to odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik, Objave, EP; 17.00 Mladim poslušalcem; 17.33 Glasbeni utrinek iz zamejstva: Senjam beneške piesmi; 18.00 Sotočje; 19.00 Zaključek.
RADIO KOPER
(Italllanskl program)
7 15 12.30, 15.30, 19.30 Radijski dnevnik; 6.15 , 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30 Poročila; 6.00 Glasbeno jutro: Koledarček; 6.35 Vreme na Jadranu; 7.00 Dober dan; 7.50 Time music; 9.15 Edig Galletti 9.32 Lucianovi dopisniki ; 10.00 Popevka tedna; 10.35 Vrtiljak; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah 14.32 Poročila v nemščini - Popevka tedna; 14.45 Casatici Sonora; 18.00 Made in Jugoslavia;
20.00	Zaključek.
RADIO 1
7.00,	8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 19.00 Poročila; 6.05 Glasbena kombinacija;
6.15	Autoradio flash; 6.50 Včeraj v parlamentu; 9.00 Radio anch’io; 10.30 Popevke; 11.00 Jacques il fataUsta, 12. nadalj.; 11.20 I fantastici anni 50, glasbeno potovanje; 12.03 Via Asiago Tenda; 13.15 Master, glasbena oddaja; 13.56 Informacije za turiste; 15.00 Radio 1 za vsakogar; 16.00 Aktualnosti; 17.30 Radio 1 ElUngton 84; 18.05 Programi pristopanja; 18.25 Večerna glasba; 19.15 Verska rubrika; 19.22 Audiobox Specus; 20.00 Radijski oder; 20.48 II leggio; 21.00 Gruppo Italiano Salvataggio Natura; 21.28 Son gentile, son cortese... ; 22.00 I fantastici anni 50; 22.38 Autoradio flash; 22.43 Glasbeni odmor; 22.50 Danes v parlamentu; 23.05 Telefonski poziv.
RADIO 2
6.30,	7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 12.30,
15.30.	16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 Dnevi; 7.20 Verska oddaja;
8.00	Otroštvo, kako. zakaj...; 8.05 Napoved programov; 8.45 La scalata,
7 nadalj.; 9.10 Vacanza premio, poletna igra; 10.30 Kaj hočeš? Luno?; 12.10 in 14.00 Deželni programi; 12.45 Kaj hočeš? Luno?. 2. del; 15.00 Koga obtožuješ?; 15.42 Estate attenti, glasbeno potovanje ; 19.00 Mavnca; 19.50 L’aria che tira; 21.11 Simfonični koncert; 22.20 Parlamentarna panorama;
22.40	Radio 2 - jazz.
LJUBLJANA
6.00,	6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00.
12.00,	14.00, 19.00, 21.00 Poročila; 6.35 Vremenska napoved za pomorščake;
6.45	Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Druga jutranja kronika; 7.35 Prometne informacije;
7.50	Iz naših sporedov; 8.05 Za šolarje; 8.35 Mladi koncertant; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Napotki za naše goste iz tujine; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate; 11.35 Naše pesmi in plesi; 12.10 Danes smo izbrali; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače;
13.00	Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov; 13.20 Osmrtnice, obvestila to zabavna glasba ;
13.30	Od melodije do melodije; 13.50 Mehurčki; 14.05 Odrasli tako, kako pa mi- 14.35 Iz mladih grl; 15.00 Radio danes radio jutri; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Sotočja; 18.45 Glasbena medigra; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Minute z ansamblom Slavka Žnidaršiča; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Mladi na glasbenih revijah in tekmovanjih; 21.05 Radijska igra, Glasbeni intermezzo; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini ; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 Mikrofon za slovenske pevce zabavne glasbe; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Iz filmov in glasbenih revij; 00.05 - 5.00 Nočni program.
Včeraj ni bilo na letališču prometa delavci ladjedelnice zasedli letališče
Delavci tržiške ladjedelnice so včeraj pred poldnem zasedli letališče v Ronkah ter onemogočili promet na tem pomembnem objektu. Istočasno so blokirali tudi avtomobilski promet na državni cesti, ki povezuje Tržič z Benetkami. Popoldne ob 16.30 je bila na ploščadi pred letališčem skupščina delavstva, ki so ji prisostvovali tudi parlamentarci Baracetti, Fortuna, Rebulla in Battello, nekateri deželni svetovalci, goriški pod prefekt Barillari, predstavniki strank ter župani okoliških občin.
Za to akcijo so se delavci odločili včeraj pred poldnem. Najprej so nameravali na Trg republike v Tržiču. Med potjo pa so nekateri sprevod preusmerili na letališče in kmalu je bilo na njem veliko delavstva. Tja so prišli z avtomobili in motorčki. Maloštevilni policaji, ki so bili takrat v službi, niso ovirali delavske demonstracije. Delavci so sredi parkirnega prostora za letala postavili zaboj za bencin z rdečimi zastavami.
Tako so onemogočili, da bi pristalo letalo, ki je bilo namenjeno iz Rima in da bi vzletelo malo pred poldnevom letalo, namenjeno v Rim. Potnike, ki so tam že čakali na
vzlet, so z avtobusom prepeljali na letališče v Benetke.
Kmalu zatem so delavci povabili na skupščino sindikaliste ter župane okoliških občin in zastopnike strank. Sestanek je bil napovedan ob 16.30. Avto z zvočniki pa je šel po okoliških vaseh in vabil prebivalstvo, da pride na letališče.
Prišlo je do pogovora med zastopniki delavskega sveta in poslanci. Zatem so zbranim delavcem spregovorili zastopnik sindikata Corazza, poslanci Baracetti, Rebulla in Fortuna, ron-ški župan De Pace in še kak drug. Parlamentarci so delavcem zagotovili, da bo danes popoldne pri predsedstvu vlade v Rimu sestanek z odgovornimi. Upajo, da bo prisoten tudi predsednik deželne vlade Comelli. Od vladnih zastopnikov bodo zahtevali, da čimprej odobrijo to, kar je bilo že predlagano, in sicer da podpišejo takoj pogodbe z ladjarji za gradnjo nekaterih novih ladij.
Istočasno pa naj se dokončno odobri že izdelani načrt za sanacijo ladja e.ske industrij? SivU pa je iz govorov bila jasna bojazen, da ne bi prej prišlo do krize rimske vlade in tudi da ne bi prevladali interesi Ge-
nove ali kakega drugega kraja, kajti tudi v drugih krajih imajo krizo v ladjedelnicah.
Videli smo včeraj, da je tržiško delavstvo zares vznemirjeno in zaskrbljeno. Nekateri so izžvižgali Rebullo in mu skoro niso pustili do besede. Vendar pa ostaja odprto vprašanje zaposlitve v tovarni, ki je še vedno največja na Goriškem in v kateri danes na žalost ni dela.
Sto delavcev brez dela v Tržiču
Od včeraj je vseh sto delavcev tovarne Laminati Lisert v dopolnilni blagajni. V tovarni je ostalo le 7 delavcev, ki skrbijo za čistočo tovarne. Včeraj so zastopniki sindikata kovinarjev in tovarniškega sveta obiskali komisarja na občini dr. Barillarija, da bi od njega zahtevali poseg za rešitev vprašanj, ki tarejo to tovarno. V tovarni bodo vsak dan skupščine delavcev, njihova zastopstva bodo sproti obveščala javnost o sestankih s predstavniki oblasti in krajevnih uprav.
Šole vzdržuje ERSA
Tudi slovenski mladeniči v posebnih kmečkih šolah
Že nekaj sto kmečkih sinov iz vse naše dežele je v petnajstih letih, ko je bila odprta prva taka šola v Soodovacci, obiskovalo dva ali triletne specializirane šole ustanove ERSA. V teh šolah, ki temeljijo na izmeničnem šolanju in bivanju na domačem posestvu, to se pravi, da dijaki so en teden v šoli, en teden pa doma, se mladi, ki se nameravajo posvetiti kmetijstvu, nauti jo vsega kar je potrebno za vodenje malega kmetijskega posestva, šole so namreč zelo praktične, ne dajejo tistega velikega znanja, ki ga mladi dobijo v petletnem šolanju na državnih kmetijskih srednjih šolah. Nudijo pa mladeniču vse kar mora vedeti, da bo znal voditi malo kmečko posestvo. Tri take šole so v videmski, ena v pordenonski, ena pa v goriški pokrajini in sicer v Gradišču ob Soči. Doslej so take šole, že skoro od vsega začetka, obiskovali številni mladeniči slovenske narodnosti, še zlasti iz števerjanske, goriške in sovodenjske občine na Goriškem, pa tudi nekateri, a teh je precej manj, iz tržaške pokrajine. Nekateri med njimi že pridno pomagajo staršem na njihovih posestvih in so doprinesli marsikaj novega,
drugi pa že tudi praktično vodijo posestvo.
V	Italiji so tovrstne šole le v naši
deželi oziroma v Venetu. Le malo jih je drugje. Bolj so take šole razširjene v Franciji, Belgiji, Španiji in še kje drugje.	.
V	centru ERSA v Rivoltu pri Co-droipu so se zbrali zastopniki nekaterih evropskih ustanov, ki so združene v »Association intemationale des Maison Familiales«. O izkušnjah so govorili razni zastopniki, prvi med njimi predsednik Novè Josserand, za italijanske zastopnike pa je precej obširno govoril predsednik ERSA E-milio Del Gobbo. Sestanek so izkoristili tudi zato, da so ustanovili prvo italijansko zvezo takih društev. Doslej je ta omejena na deželno zvezo društev iz naše dežele in dveh iz sosednega Veneta. Istočasno so tudi počastili trideset mladih Brazilcev, prav tako kmečkih sinov, ki so se dve leti šolali v Italiji.
BERITE
>Novi Matajur«
Danes pričetek mature za 42 goriških dijakov
Spet odprta goriška tržnica
Danes se bo za 42 dijakov zadnjih razredov slovenskih višjih srednjih šol v Gorici pričela matura. Na gimnaziji - liceju Primož Trubar bo pred izpitno komisijo stopilo 11 dijakov, na učiteljišču Simon Gregorčič 10, na strokovnem zavodu za trgovino Ivan Cankar pa kar 21.
Izpiti se bodo danes pričeli s pismeno nalogo iz slovenščine. Od 8.30 dalje bodo dijaki imeli na razpolago šest ur, izbirali pa bodo lahko med štirimi naslovi. Kot v prejšnjih letih bo prvi naslov splošnega značaja, druga dva skupna naslova za vse šole bosta povezana s šolsko snovjo, četrti naslov pa bo specifičen za vsako študijsko smer.
V	sredo bo na vrsti druga pismena naloga, ki bo tudi različna za vsako posamezno šolo. Na liceju bodo prevajali latinski tekst, na učiteljišču bodo pisali nalogo iz matematike, na trgovski šoli pa iz prava. Ustni izpiti se bodo predvidoma začeli konec tedna ali v ponedeljek. Na liceju in učiteljišču, kjer je komisija skupna za Gorico in Trst, bodo tudi morali izžrebati kdo bo prej na vrsti, goriški ali tržaški maturanti.
V	nekaterih komisijah je prišlo do sprememb glede na sestavo, ki smo jo objavili pred časom. Dokončna
sestava komisij je torej sledeča. Licej Primož Trubar:	predsednik
prof. Egidij Košuta, člani prof. Nada Pertot (slovenščina), prof. Marinka Pertot (prirodopis), prof. Marija češčut (latinščina), prof. Majda Sfiligoj (italijanščina), prof. Katerina Faganel - Pazzagli (notranji član za Gorico) in prof. Marta Ivašič (notr. za Trst).
Na trgovski šoli Ivan Cankar: pred. prof. Milko Rener, člani prof. Ljuba Bednarich (zemljepis), prof. Le opold Zubalič (upravne vede), prof. Nataša Sirk (italijanščina), prof. Majda Cibic (slovenščina), prof. Jožef Šavli (notr. član). Včeraj je maturitetna komisija imenovala do datna člana za informatiko in pravo.
Na učiteljišču Simon Gregorčič : preds. prof. Maks Šah, člani prof. Viviana Križmančič (italijanščina), prof. Ida Primožič (slovenščina), prof. Rossana Vatta (pedagogika), prof. Dario Guardiancich (prirodo pis), prof. Sonja Tominec (materna tika in fizika), prof. Marta Rener (notr. za Trst) in prof. Ivan Bratina (notr. za Gorico).
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Alesani, Verdijev corso 57, telefon 84879.
Včeraj so se spet odprla vrata goriške pokrite tržnice prodajalkam in kupcem. A ne na stežaj. Lahko bi rekli, da so vrata le priprta, kajti popravljalna dela niso še končana in bodo trajala še nekaj mesecev. Da pa jo občinska uprava dala nalog gradbenemu podjetju, da usposobi vsaj o-srednji del tržnice in da druga dela dokonča kasneje je bilo že kar nujno potrebno, saj je bilo delo v sedanjih začasnih prostorih nekdanje tovarne v Ul. Gadoma popolnoma nemogoče, še posebej v tem poletnem času Tržnico so v secesijskem slogu zgra-
dili takoj po prvi svetovni vojni. Arhitektonsko pomeni posebnost, zgrajena je bila upoštevajoč takratne potrebe. Pokrita je bila, a pod lopo je bilo mraz, ko je deževalo pa so bile prodajalke vse premočene. Pred nekaj leti so za silo s plastiko zaprli tržnico, da so se prodajalke v njej le nekoliko ogrele. Treba pa je bilo temeljite prenove. Sprva so na občini mislili, da bo delo šlo hitro od rok, potem pa so se zavedli, da je treba veliko popravil in da bodo porabili več sto milijonov lir. Ribja tržnica je bila urejena že pred časom. Včeraj
pa so se prodajalke preselile s svojim blagom v prenovljeni osrednji del pokrite tržnice iz do sedaj tesnega prostora.
Tudi kupci so včeraj pogledali kako je na tržnici. Vendar pa je bilo tako kupcev kot tudi prodajalk včeraj manj od pričakovanega. Veliko ljudi je namreč že na dopustih, zato so priliko izkoristile tudi prodajalke. Zadovoljne so bile na svojem starem delovnem mestu. Ena pa nam je pogodmjala, da ji bodo golobi kljub popravilom še vedno mazali sadje in zelenjavo.
Izlet Štandrežcev na Brione
Že nekaj časa je bilo zaslediti v časopisih vesti, da bo kmalu moč iti na izlet na Brionske otoke in si tam ogledati veliko zanimivosti, ki so na teh otokih, kjer je bila rezidenca pokojnega jugoslovanskega predsednika Tita, še prej pa so bili tu lepi parki. Otočje pa je znano že iz rimskih časov. Ob teh vesteh si je marsikdo zaželel izleta na to otočje. Obiski na Brione so možni le nekaj tednov sem, vendar je treba iti tja v organizirani obliki s skupinskim izletom, ki ga lahko pripravijo tukajšnje zamejske turistične a-gencije v sodelovanju z jugoslovanskimi. Ker pa je za sedaj zanimanje veliko, bo najbrž treba tudi precej čakati, ne bo namreč moč pripraviti izleta od danes do jutri, Tako so nam povedali v goriški turistični agenciji Gotour, ki je že pripravila prvi tak izlet za zamejce iz Gorice in sicer za Štandrežce. V pripravi imajo že tak izlet za konec tega meseca, seveda pa se lahko društva ali skupine pri njih pozanimajo, kako je
s takimi izleti. Kar povejmo, da sedaj stane tak izlet 60.000 lir. Sem so všteti avtobusna vožnja iz Gorice do Pulja, kosilo v Pulju vožnja od Pulja do Brionov in ogled tamkajšnjih znamenitosti.
Prvi so bili na Brionih, vedno v organizaciji agencije Gotour, člani kulturnega društva Oton Župančič iz Štandreža. Bil je to pravzaprav predvsem izlet pevk in pevcev tega zbora, saj so bili med letom precej angažirani tudi z drugim delovanjem na kulturnem področju. Na izlet so šli v nedeljo, 24. junija. Vreme, vsaj na poti, ni bilo med najugodnejšimi. Bližnja kraška in valovita istrska narava bi bila ob sončnem vremenu prav gotovo lepša saj je lotos izjemoma še vse zeleno in bujno. Po kosilu, ki je bilo v Pulju, so se v zgodnjih popoldanskih urah iz fa-žanskega zaliva odpeljali s čolnom proti Brionom v družbi skupine tržaških izletnikov. Po okvirnem zemljepisnem opisu Velikih Brionov in drugih manjših otokov, so se Štandrežci
V spremstvu vodiča podali skazi park, v katerem je našlo rast na stotine raznovrstnih dreves in svoj življenjski prostor veliko število srn in drugih gozdnih živali. Te se nemoteno premikajo med ostanki razvalin, priče antičnega življenja na otoku. Pod bujnim dreves jem imajo svoje prisiljeno bivališče divji sesalci, eksotične ptice ter druge živali, v glavnem dar tujih državnikov maršalu Titu. Po ogledu fotografskega, arheološkega in etnografskega muzeja je prišel čas povratka in tokrat v lepem popoldanskem soncu. še zadnji filmski ali fotografski posnetek s čolna in Brioni so izginili s pozomice.
Štandrežci so bili tudi prva skupina, po odprtju otoka turistom, ki je na tem kraju zapela.
Si kdo želi psa?
Na sedežu društva za zaščito živali (Ul. Boccaccio 6, tel, 82173) imajo na razpolago nekaj psičkov, ki jih ljubitelji živali lahko posvojijo. Ponujajo: 8-mesečno samičko nemškega volčjaka; 3 mesece staro samičko, mašanko velike rasti; približno trileta starega lovskega psa, samca, z belo-rujavo kratko dlako; mladega lisičkarja, samca s svetlo dlako; približno leto starega pointerja oranžno-bele barve.
Urad ENPA je odprt v ponedeljek, sredo in petek od 11. do 12. ure, v torek in četrtek od 17. do 18. ure.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. Nicolò, Ulica Lo maggio, telefon 73328.
Občinski* svet v Sovodnjah
Seja občinskega sveta v Sovodnjah bo v četrtek, 5. t.m., ob 20. uri. Na seji bodo poleg drugih vprašanj razpravljali tudi o načrtu urbanizacij-skih del na področju obrtniške cone v Rubijah ter o varianti k načrtu urbanizacijskih posegov v trgovsko-obrtniški coni ob državni cesti št. 55.
Pridržana prognoza za 17-letnega dijaka
Na avtocestnem odseku pri Vilešu se je v nedeljo popoldne hudo ponesrečil 17-letni goriški dijak Flavio Ghiotto z bivališčem v Ul. Salita Monteverde 6. Peljal se je na vespi skupaj z 19-letnim Missimom Zorzutti-jem, prav tako iz Gorice, Ul. Carducci 57. Med vožnjo v smeri proti Vilešu je menda nenadoma počila guma na zadnjem kolesu vespe. Padec je bil neizbežen.	'
Medtem ko je Zorzutti, ki je u-pravljal vozilo, dobil le nekaj lažjih poškodb, je njegov mlajši prijatelj močno treščil z glavo ob cestni tlak. Ob sprejemu v goriško splošno bolnišnico so mu . zdravniki ugotovili močan pretres možganov, lažjo komo ter u-darce in odrgnine po raznih delih telesa. Pridržali so si prognozo glede o-krevanja.
Še vedno je v pridržani prognozi tudi drug 17-letnik, Paolo Tortora Malucci, ki se je v četrtek ponesrečil v Gorici. Kot smo poročali je bilo njegovo stanje izredno hudo. Včeraj se je nekoliko izboljšalo, vseeno pa zdravniki niso še razrešili prognoze.
Prijaviti vzorce za vinski sejem
Briška gorska skupnost in Ersa vabita briške vinogradnike, naj prijavijo svoja vina za razstavo v Ljubljani. Pokušnje bodo 9. julija, vzorce pa je treba prinesti h Gradnikovim na Plešivo do poteka, 6. t.m. Za vsako vrsto razstavljenega vina mora vinogradnik plačati po 82 tisoč lir in prinesti 12 steklenic.
razna obvestila
Orhideje na območju Furlanije - Julijske krajine. Tak je naslov predavanja, ki bo drevi, ob 21. uri v prostorih društva prirodoslovcev »A. Komeil«, v Ulici Orzarti 58. Predavala bosta prof. Lisini in Černič, ki bosta prikazala tudi barvne diapozitive.
kino
Gorica
VITTORIA 17.30-22.00 »Frenesie bagnate«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
CORSO Zaprto.
VERDI Danes zaprto.
Tržič
EXCELSIOR Zaprto.
PRINCIPE 18.00—22.00 »L’uomo del fiume nevoso«.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.30—20.30 »Nikar nocoj draga«-SVOBODA 20.30 »Človek dinamo«. DESKLE 19.30 »New York 1997«.
PRIZNANO MEDNARODNO
AVTOPREVOZNISKO
PODJETJE
ifiim
La Goriziana
______________________________________________ S. R. L.
GORICA - VIA D. D’AOSTA 180 - TEL. 20-787, 20-866 Prevzemamo prevoz vsakovrstnega blaga
Konec tedna bodo na Proseku proslavili visoki jubilej
Primorje - 60 let naporov in uspehov*
Športno društvo Primorje bo konec tedna na Proseku proslavilo 60. obletnico ustanovitve. Visok jubilej bo praznik ne samo za Prosek in Kontovel, vasi iz katerih je društvo črpalo sile za svoje udejstvovanje, temveč za vso našo zamejsko javnost, saj se pot, ki jo je prehodilo prjseško društvo v teh šestdesetih letih, tesno prepleta s prizadevanji in bojem naše skupnosti za narodnostni obstoj, priznanje in uveljavitev.
Nogometno društvo ustanovili... kolesarji
Pri ustanovitvi Primorja, društva, ki se je na Tržaškem prog a vilo skoraj izključno z nogometom, imajo največ^ zaslug. . . kolesarji. Jeseni leta 1924 so se, »skoraj po naključju« zbrali na Proseku domači kolesarji, ki so nastopali za tržaški klub Adria in bar-kovljanski Val. Pridružili so se jim še nekateri domačini in na »sestanku« je padel predlog, da bi lahko tudi na Proseku ustanovili športno društvo. Zamisel je pad a na plodrsa tla. Po nekaj tednih so že pripravili ustanovni občni zbor, na katerem so dali društvu tudi ime Primorje in določili, da bosta društveni barvi rdeča in rumena.
Društvo je sprva gojilo kolesarstvo in atletiko, ker pa je vladalo veliko zanimanje tudi za nogomet, so se Prò-sedani lotili tudi te panoge. Igrišče so si kar prostovoljno zgradili sami, na »Mali rauni«, kjer se sedaj sečeta državna in pokrajinska cesta. Najpomembnejši uspeh, ki ga je doseg o Primorje v prvih letih delovanja, je bila osvojitev pokala »Naš glas« na turnirju, ki ga je priredilo Slovensko udru-ženje. Prosečarri so v finalni tekmi na Rocolu premagali ekipo tržaške Prosvete z rezultatom 2:1.
Tudi Primorje je moralo v tistih letih okusiti grenkobo fašističnega divjanja proti naši skupnosti. Fašistični vodje so zahtevali od vodstva društva oaj društvo spremeni svoje slovensko ime (zahtevali so, naj se preimenuje
v »Esperia«) in naj se njeni člani vključijo v italijanske vrste. Domačini so odločno odklonili te zahteve, zato so fašistične oblasti 17. avgusta 1927 razpustile društvo. Primorjaši so si ob tem takoj porazdelili športno o-premo, fašistom so izročili le nekaj raztrganih majic, dve preluknjani žogi in blagajniško knjigo. Športna dejavnost na Proseku je tako zamrla vse do konca druge svetovne vihre.
Po drugi vojni križ z igriščem
Žarek svobode je leta 1945 predramil tudi proseške športne jtàlavce. Le-tem so se pridružili tudi Konto veld, z njihovim pristopom pa se je društvo preimenovalo v ŠD Primorje Prosek -Kontovel.
Primorje je odigralo prvo tekmo po osvoboditvi na »Mali rotini« proti reprezentanci IX. korpusa in klonilo z rezultatom 4:2. Društvo je nato še
razširilo svoje delovanje na košarko, atletiko in odbojko. Udeleževale se je turnirjev, ki jih je prirejala zveza ZDTV - UCEF.
Po dveh letih je dobilo Primorje hud udarec : tedaj so začeli graditi državno cesto, ki je igrišče na »Mali rouni« dobesedno prerezala na dvoje. Prose-čand so ostali brez igrišča, zato so morali odigrati tekme na tujih igriščih, kar pa je predstavljalo za že itak skromno društveno blagajno izdatno breme.
Športni delava so zato zgradili novo igrišče, na »Ceroucu« ob državni cesti 202, oblasti pa niso izdale dovoljenja za nastopanje na tem igrišču, ker je bilo preblizu ceste. Leta 1954, po odhodu angleških vojakov, so Pro-sečani upali, da bodo lahko po njih »podedovali« krasno igrišče na »Veliki rouni«, saj so jim le ti obljubili, da jim bodo prepustili igrišče. A tudi tokrat jih je čakalo razočaranje : občina je z igrišča pobrala ograjo, vratnice, cevi za vodo in tako uničila igrišče.
Primorje je nato odigralo še nekaj prvenstev v sklopu ZDTV - UCEF, zaradi vse večjih denarnih težav, in pomanjkanja lastnega igrišča pa je bilo lefea 1957 prisiljeno prekiniti delovanje.
f^ShU,
»Eden, dva, tri, gol, za Primorje simbol« pravi himna Primorja. Enajsterica na sliki je v sezoni 1969/70 zabila kar 110 golov!
Tridnevni Športni praznik na Proseku
Ob proslavitvi 60-letnice ustanovitve Primorja bo konec tedna na Proseku Športni praznik.
V	petek, 6. julija, ob 17. uri bodo na prireditvenem prostoru na Balancu odprli praznik.
V	soboto bo na sporedu prijateljska tekma med Primorjem in enajsterico NK Gospič, zvečer ob 19. uri pa bo na prireditvenem prostoru kulturni program z nastopom pevskega zbora Vasilij Mirk, ženskega pevskega zbora Prosek - Kontovel in folklorne skupine Rdeča zvezda iz Saleža.
V	nedeljo, 8. julija, popoldne bo na »Veliki rouni« tradicionalna jubilejna tekma »Stari - Mladi«, zvečer pa bo na prireditvenem prostoru ples s prosto zabavo.
Italijanska društva bojkotirala Primorje
Premor je bil kratkotrajen. Leta 1963 je skupina mladih sklicala občni zbor in obudila delovanje Primorja. Društvo se je včlanilo v Italijansko nogometno zvezo, vstop Primorja pa ni bil pogodu večini italijanskih tržaških društev. Ker je nosilo Primorje slovensko ime,"so številna društva v prvenstvu bojkotirala proseško društvo. Nogometna zveza je v takih primerih, po pravilniku, prisodila zmago primor jašem brez borbe; Primorje se je tako s samimi štirimi odigranimi tekmami znašlo ob koncu prvenstvu na prvem mestu skupno s tržaško Edere. O napredovanju je odločala medsebojna tekma, na katero so se Tržačani
tokrat predstavili. Prva tekma se je zaključila neodločeno (1:1), v drugi pa so Proseč ani, žal. klonili.
Odtlej je športna dejavnost Primorja strmo rasla. Domačim so z udarniškim delom zgradili novo igrišče na »Vefliki rouni«, ki ga Primorje tudi upravlja. Društvo je začelo aktivno skrbeti za naraščaj; igrišče je opremilo z razsvetljavo, uredilo si je svoj krožek, ki je postal kmalu pomemben dejavnik vaškega življenja.
V pogovoru s predsednikom proseškega društva
D. Kante: Edina pot v združevanju moči
Dario Kante je bil za predsednika Proseškega Primorja izvoljen šele pred dobrim mesecem, zato je še prerano, oa hi o izkušnjah, ki jih ima v tej novi funkciji, lahko kaj povedal. Pri Primorju pa Kante ni novo ime, saj je bil prej šest let blagajnik in odbornik, ® še prej je igral v nogometni ekipi, v teh letih pa se je tako v vasi k°t v samem društvu marsikaj spremenilo: »žal je bolj malo šlo na bo-lje<<- Je menil Kante. »Ljudje se' od nogometa oddaljujejo. Naraslo je zanimanje za druge panoge, zlasti ko-sark°. kar nam ustvarja težave posebno pri mladinskih ekipah, kjer je Vse manj naraščaja«.
i	se tega problema nameravate
lotili?«
»Edina pot je v združevanju moči, saJ na mladinski ravni«.
»ote s tem že začeli?« j . Krasom, ki je najbližji, si že se-) lzP°sojam° igralce«. Pomanjkanje naraščaja verjetno 11 edma težava. ..«
m
8
»Tudi navdušenje, s katerim so nekoč vaščani sledili ekipi, je začelo pojenjati. Nekoč je bilo na tekmah 200 do 300 gledalcev, ob večjih priložnostih se jih je zbralo tudi 600, sedaj pa jih ni več niti polovica. Vzroke lahko iščemo tudi v spremembah, ki jih je samo življenje prineslo. Nekoč se je mladina ustavljala le v vaškem
krogu, nogomet je bil morda edina za bava. Sedaj pa rekreacije, drugih razvedril ne manjka.«
»Mladi imajo voljo do dela?«
»Žal se pogostoma dogaja, da igrajo dve, tri leta, zatem pa pustijo.«
»Kako je z odborniškim kadrom?«
»Sicer ni idealen, vendar se tudi pritoževati ne moremo. Dela še kar dobro, odborniki so angažirani. Zadnje leto smo ga tudi precej pomladili. Z ene strani je to dobro, z druge pa se pozna, da beseda starejših ima še vedno svojo veljavo pri vaščanih«.
»In trenerji?«
»V vasi je nekaj ljudi, ki bi si lahko prevzeli prvo ekipo, vendar so prezaposleni, a tudi drugje slovenskega trenerja nismo mogli dobiti in tako smo se žal morali obrniti do italijanskega. Obe mladinski ekipi pa vadita slovenska trenerja, in sicer Edvard Kralj iz Trebč in Franc Metljak iz Sežane.«
»Poleg ljudi so pri vsakem društvu
bistvenega pomena tudi objekti, društveni prostori...«
»Pred tremi leti smo premestili društveni sedež. Zadruga Kulturnega doma Prosek - Kontovel nam je dala na razpolago sobo, ki pa je pretesna za naše potrebe. Obljubljeno nam je bilo, da bomo dobili še en prostor, kar treba še urediti. Nimamo pa težav z igrišči. Manjka nam edinole manjše igrišče blizu ali v vasi, s katerim bi gotovo uspešneje popularizirali nogomet. Upamo, da bomo tudi to v doglednem času uredili. Kot vsa naša društva smo si navzkriž z računi, saj denarja ni nikoli na pretek, prav obratno. Zadnje čase pa smo se največjih finančnih bremen otresli in vsaj dolgov nimamo.«
»Ste pomislili, da bi se ob nogometu lotili še česa drugega?«
»Delovanje je že itak obširno, da bi se lahko še s čim spoprijeli in tako bomo tudi v prihodnje gojili v glavnem le nogomet.« (db)
PREDSEDNIKI	PRIMORJA
Ivan NABERGOJ	1924/25
Alojz DOLENC	1925/26
Angel UKMAR	1926/27
Josip BUKAVEC	1945/46 - 1946/47
Vekoslav ŠPANGER	1947/48
Josip BUKAVEC	1948/49
Josip ČUK	1949/50 -1950/51
Josip HUSU	1951/52 - 1952/53
Franc PRAŠKI J	1953/54
Josip ČUK	1954/55
Josip FURLAN	1955/56 - 1956/57
Anton CIMA DOR	1963/64
Miro ŠTRUKELJ	1964/65 - 1966/67
Srečko SEDMAK	1967/68
Miro ŠTREKELJ	1968/69 -1970/71
Sergij CIBIC	1971/72 - 1978/79
Oskar VATOV AC	1979/80 - 1980/79
Marjan NABERGOJ	1981/82
Danilo ŽUŽIČ	1982/83 - 1983/84
Dario KANTE	1984/85
Medtem se je članska enajsterica udejstvovala v 3., 2., in v sezoni 1978-1979 tudi v 1. amaterski ligi. Vse to športno delovanje je bilo skozi vsa leta posuto z uspehi in neuspehi, ki so seveda v vsakem športu neizogibni. Ta bogata tradicija naporov in borb za uveljavitev slovenskega športa je naj več ji porok, da se bo Primorje po tem visokem jubileju še naprej razvijalo v smeri, ki so jo pred 60 leti nakazali njegovi ustanovitelji.
TONE SVETINA
Med nebom in peMom
183.
ki S stražarjevega mesta so se zaslišali puškini streli, zadrV*m kmalu sledili mitralješki rafali. Bubnič, ki je Pre >Va^ sovražnika, je vstal, da bi menjal položaj, rafal ^e’ Pohaja še ena kolona z boka. Zadel ga je živi’ ’	Je hi začutil, kako mu iz več ran odteka
Zel l6n^e" ^ePrav je bil hudo ranjen, je streljal naprej.
ene postave med drevjem so obstale, vila n rl() in Fran pa sta vsak s svojo skupino zausta-rišču ta*i*ane’ ^ 50 pdodirali naravnost proti tabo-
XII.
ski /,?.*;reh urah bojev z italijansko vojsko se je Brkinih eD uspelo odtrgati od sovražnikov in se brez boja sklenili^ S*t°zi °hroč v zadnjih trenutkih, preden so ga
vila^fi*0 *n Frane pa sta vsak s svojo skupino zausta-Italijane, ki so prodirali naravnost proti tabo-Qa s Premočjo.
Za Frontalne borbe ni sprejel. Vedel je, da ta pomeni hra hVen Ce smrt- <5e te prikujejo k tlom, ti tudi levja no r°si ne pomaga dosti. Položaje ti razbijejo z mi-v?j.etl> močnejše skupine ti udarijo v hrbet in če te Saejo, si kot preganjana divjad, go - o ° je razdelil na štiri skupine, ki so druga dru-hočja 6 Pri umikanju vse više in dlje v gorska po-
Pritajeni in dobro zakamuflirani so pričakali Ita-
lijane na izbranih pobočjih. Pustili so jih, da so pridrli v neposredno bližino, šele potem so z vso silo udarili po njih. Medtem ko se je moral sovražnik ukvarjati z ranjenimi in ko se je ob velikem vpitju, ki je odmevalo po vsem gozdu, pripravljal na nov napad, so se borbene skupine partizanov nevidno umikale. Sovražnik, ki si je vedno pomagal z minometi, je tolkel v prazno in tudi pehota je z gostim ognjem osvajala prazne položaje.
Streljanje z vseh štirih strani gozda, ki je odmevalo zdaj na tej, zdaj na oni strani, je poveljniku Karlu povedalo, kam in kako naglo se mora umikati. Njemu so bili snežniški gozdovi znani kot lasten žep, za prodirajoče Italijane pa je bil tod vsak korak nevarna neznanka. Njihov uspeh je temeljil zgolj na desetkratni premoči v ljudeh in orožju.
Vojake, ki se jim ni prav nič mudilo umreti, so oficirji gonili naprej s pištolami, vtem ko so se sami skrivali pred partizanskimi kroglami.
V zadnjem boju je Frane vodil skupino, v kateri je bil njegov brat Edvin mitraljezec, Lojze pa pomočnik mitraljezca.
Edvin se je ugnezdil z zbrojevko na ugodnem položaju. Bil je preudaren in vztrajen borec, za boj zagret, pa je mimogrede pozabil, kaj je naročil Karlo: udar in takojšen umik. Ko so se vsi umaknili, ga je moral-poiskati Frane. Edvina je preplavila želja, da bi se boril s premočjo, tudi če bi ostal tu za vedno...
»Gremo, norec! Nehaj streljati! Saj nimamo za seboj vozov z municijo, tudi kosila ti ne bo nihče, pripeljal na položaj ! «
Edvin je ubogal Franeta. Oba z Lojzetom sta ga imela za vzornika. Nikoli nista pozabila, da je prvi prinesel v domačo vas besedo upora in da jih je naučil ravnati z orožjem, streljati.
Ko so spešili skozi redek gozd, so zagledali stre ljaj pod seboj kolono, ki bi jim bila udarila v bok in
zaprla obroč, da se niso umaknili.
Četa se je razvrstila v kolono. Na čelu močne predhodnice v dvema strojnicama je šel Karlo, nato bombaši — če bi se bilo treba prebijati.
Po polurnem maršu so se ustavili na grebenu, s katerega se je odpiral razgled na kotanjo, kjer je bilo taborišče.
Karlo je bil prepričan, da so zunaj obroča. Borci so polegli po tleh. Sestalo se je četno poveljstvo, da bi se odločilo za nadaljnji premik. Bili so soglasni, da se bodo vrnili v Brkine, prav tja, od koder so prišli in kjer jih sovražnik najmanj pričakuje; tam bodo od domačega prebivalstva dobili največ pomoči.
Četa se je znova razvila v kolono. Krenili so proti zahodu. Klinaste sence so padale med drevje vse bolj položno, razkošna svetloba dneva je žarela v listju, korak je bil v mahovju tih in varen.
Na pobočju gore, kjer so se spopadli, pa je še vedno odmevala bitka. Pokanje pehotnega orožja sta gozd in daljava utišala. Eksplozije min pa so odmevale, kot bi kdo z neznansko velikim tolkalom udarjal po bobnih. Karlo je vedel, v čem je šibkost orjaškega stroja, ki se ne zna in ne more ustaviti takrat, ko za njegov zagon ni več nobenega opravičila.
Togost vojaških možganov in njihova zabetonirana logika omogoča njim, partizanom, da lahko kljubujejo tako mogočni sili.
Četa je z nočjo prišla v brkinske gozdove. Iz bližnjega zaselka so posamezniki prinesli hrano in vesti, da Italijanov ni v bližini, ker so pred dvema dnevoma odšli v dolino. Ljudje so bili povsod preplašeni in samo najbolj trdni so bili še vedno pripravljeni tvegati in pomagati. Italijanske posadke so bile posejane na gosto, povsod je mrgolelo oglednikov in patrulj, ki so prihajale tudi v odročne zaselke. Policija pa je med moralnimi slabiči iskala ovaduhe, predvsem ljudi iz nižjih slojev, med brezdelneži in potepuhi.
Kolesarska dirka po Franciji
Van Der Poel v vodstvu
V W1MBLEDONU
Tudi Kriek izpadel
LONDON — še največje presenečenje na wimbledonskem turnirju Jje včeraj pripravil mladi Američan Paul Annacone, ki je v treh setih strl odpor rojaka Krieka. Pošteno pa se je moral namučiti tudi Čehoslovak Ivan Lendl proti Američanu Davisu.
IZIDI
MOŠKI (osmina finala) : McEnroe (ZDA) - Scanlon (ZDA) 6:3, 6:3, 6:1; Lendl (ČSSR) - Davis (ZDA) 4:6, 6:4, 6:4, 5:7, 7:5; Cash (Avs.) - Cur-ren (J. Af.) 4:6, 6:2, 7:6, 6:1; Con-nors (ZDA) - Mayotte (ZDAi 6:7, 6:2, 6:2, 6:2; Sadri (ZDA) - Geru-laitis (ZDA) 6:3, 7:5, 6:7, 4:6, 6:3; Annacone (ZDA) - Kriek (ZDA) 6:3, 6:2, 6:4.
ŽENSKE (osmina finala) : Karlsson (Šve.) - Temesvari (Madž.) 6:4, 7:5; Shriver (ZDA) - Potter (ZDA) 6:4, 6:3; Navratilova (ZDA) - Sayers (Avs.) 6:0, odstop; Mandlikova (ČS SR) - Sukova (ČSSR) 6:4, 6:1; Jordan (ZDA) - Tumbull (Avs.) 6:2, 6:3; Durie (VB) - Graf (ZRN) 3:6, 6:3, 9:7; Maleeva (Bolg.) - Hobbs (VB) 6:2, 3:6, 6:3.
BETHUNE — Tudi včerajšnji etapi (prva na kronometer ekipno od Leu-vroila do Valenciennesa za skupnih 51 km in druga od Valenciennesa do Bethuna posamezno za 83 km) sta pokazali, da doslej ni nikogar, ki bi na »touru« posebno izstopal. Tako je rumena majica znova menjala lastnika, saj jo je Nizozemec Jacques Hanegraaf moral prepustiti rojaku Van Der Poelu.
Potem ko se je v nedeljski drugi etapi uveljavil domačin Marc Ma-diot, je na včerajšnji etapi na kro nomieter zmagala ekipa Renault pred Panasonicom, Kwantumom, Peugeotom Shellom in Carrero-Inoxpranom. V etapi za posameznike pa je v zaključnem sprintu Belgijec Van De Haute za las prehitel rojaka Jonck-heerea in Nizozemca Van Der Poeta. O zmagovalcu je odločal šele foto-finiš, še z njim pa so imeli težave, tako malenkostne so bile razlike. Ru-
meno majico je tako po četrti etapi prevzel prav Van Der Poel.
„ SKUPNA LESTVICA
1.	Van Der Poel (Niz.) v 13.58T1”;
2.	Anderson (Avstral.) po 8”; 3. Hanegraaf (Bel.) 9”; 4. Madiot (Fr.) 13"; 5. Peeters (Bel.) 18”; 6. Le-mond (ZDA) 19”; 7. Fignon (Fr.) 22”; 8. Vandieraerden (Bel.) 32”; 9. Zoetemelk (Niz.) 39”; 10. Jules (Fr.) 42”; 11. Van Den Haute (Bel.) 43”; 12. Veldscholten (Niz.) 46”; 13. Men-theoue (Fr.) 46”; 14. Peiper (Avs.) 50”; 15. Poisson (Fr.) 50”; 33. Visen-tini 112”; 43. Leah 1’26”; 47. Bat-taglin V32” (vsi It.).
• AMERIŠKA OLIMPIJSKA KOŠARKARSKA ekipa je v ekshibicijskem nastopu s 94:90 (52:40) v Minneapo-lisu premagala selekcijo profesionalcev NBA.
Pomembne novosti pri naši združeni košarkarski ekipi
B. Vitez k Biču, M. Čuk k Jadranu
Boris Vitez
ŠZ Jadran in Pallacanestro Trieste obveščata, da bo v okviru razgovorov, med katerimi je bila ugotovljena skupna volja po ustvaritvi novega vzdušja in odnosov plodnega sodelovanja, igralec Mauro Čuk v športni sezoni 1984/85 branil barve Jadrana, Boris Vitez pa barve Pallacanestro Trieste.
Mauro Čuk
Jadran bo torej začel letošnjo novo sezono s pomembnimi novostmi. Boris Vitez je bil vsa ta leta gotovo eden najboljših Jadranovih košarkarjev in celo najboljši strelec v C-l ligi. Tudi v minuli sezoni je igral odlično in je eden najzaslužnejših, da se je naša združena ekipa uvrstila v končnico prvenstva C-l lige. Sedaj pa je
zaprosil za prestop (enoletno posojilo) k Biču.
»Mislim, da je zadnja priložnost, da poskusim, če lahko igram med prvoligaši. Eden od razlogov, da sem zaprosil za prestop k tržaškemu prvoligašu, je tudi ta, da bom moral letos k vojakom. Vem, da nekateri navijači se ne bodo sprijaznili z mojo odločitvijo, upam pa, da me bo večina razumela. Pri Jadranu sem preživel toliko nepozabnih trenutkov, da bom izkoristil vsak prosti trenutek, da bom v družbi svojih dosedanjih soigralcev in Jadranovih prijateljev,« nam je po telefonu dejal Boris Vitez.
K Jadranu pa se bo po nekaj letih vrnil Mauro Čuk, ki je svojo košarkarsko kariero pričel pri Kontovelu, nakar je igral za Jadran, da bi nato prestopil v vrste tržaškega prvoligaša. Mauro je drugačen tip košarkarja od Borisa Viteza. Jadran bo izgubil svojega najboljšega strelca, dobil pa bo centra, ki si ga je vsa ta leta želel.
S to izmenjavo pa je na dlani, da bo moral Jadranov trener spremeniti dosedanji koncept igre.
Odsek za košarko pri UGG odslej avtonomna sekcija
ATLETIKA
Nov svetovni rekord
STOCKHOLM — Na mednarodnem atletskem mitingu v Stockholmu je Portugalec Fernando Mamede postavil nov svetovni rekord v teku na 10 tisoč metrov. Razdaljo je pretekel v 27’13”81, prejšnji rekord Kenijca Henry ja Rona pa je bil 27’22”5.
e V CAORLAH bo 15. t.m. atletsko srečanje med italijansko in zahodno-nemško reprezentanco. Srečanje je bilo prvotno na sporedu 17. t.m.
e DA BI NADOMESTILA ARGENTINCA M ARADONO, se je Barcelo na obrnila do zahodnonemškega društva Werder Bremen, da bi odstopilo napadalca Rudija Voellerja.
• VČERAJ SO V PORTU CERVU
predstavili prvo svetovno prvenstvo za 12-metrske jadrnice, ki bo od 16. 9. do 15. 10. letos v tem kraju.
S sklepom, ki so ga sprejeli na izrednem občnem zboru Goriškega telovadnega združenja (UGG),.se je odsek za košarko pri tem združenju dokončno odcepil od UGG in stanovil avtonomno sekcijo, Finbasket, ki si je prevzela tudi vsa bremena finančnega značaja ter vse igralce, ki so bili last tega združenja.
Potek občnega zbora je bil dokaj tekoč, čeprav so nekateri napovedovali, da se bo članstvo uprlo sklepu upravnega odbora. Na 60 prisotnih se jih je namreč vzdržalo le sedem, nihče pa ni bil proti. S tem se začenja novo poglavje pri drugoligašu Segafredu, ki pa ni odpravil vrsto težav tudi glede nakupa in prodaje igralcev. Pisali smo že, da je novi
trener Asti ubral pot pomladitve e-kipe in s tem vključitve v peterko nekaterih mlajših domačinov, predvsem Bona in Bullare. S tem pa je društvo dalo na prodaj nekatere i-gralce.
Med prvimi, ki so zapustili gorisko ekipo, sta Valentinsig in Tunel. Medtem ko bo drugi naslednjo sezono nastopal pri videmskem prvoligašu Au-stralian, naj bi Valentinsig igral pri Leboleju iz Mester. Rabili smo pogojnik, kajti goriški košarkar, preden podpiše za novo ekipo, hoče od goriškega vodstva odškodnino za svoj doprinos ekipi. Vodstvo se temu upira in trenutno ni še znano, kako se bo zadeva sklenila.
m l m m	mi	m m m
vtisi z nogometnega EP v Franciji
Po nekaj tisoč km domov
nismo niti slutili).
Nadaljujemo in danes končujemo vtisi med našim 20-dnevnim bivanjem v Franciji ob 7. evropskem nogometnem prvenstvu.
Potovanje
Če smo z izkušnjo v Franciji nedvomno zadovoljni (spoznali smo nekatere skrivnosti »nogometnega sveta«, za katere pa nikomur ne bi privoščili tako dolgih in mučnih potovanj z avtobusom širom po Franciji. 'V bornih dvajsetih dneh smo namreč prevozili točno 3.820 km in to večkrat v dolgih kolonah (promet je bil na dan tekem izreden).
Na srečo pa je bil naš šofer Dominique izredno simpatičen, poskr bel je v avtobusu za vsako udobje, do potankosti je poznal vsa francoska mesta, ki smo jih obiskali, pa še posebno Pariz, kjer tudi živi. Kar zasmilil se nam je jugoslovanski šofer druge skupine jugoslovanskih časnikarjev. Verjetno še sedaj išče pot za »Pare de Princes« v Parizu ...
Od vseh mest, ki smo jih v teku tega EP obiskali ali se v njih zaustavili (Pariz, Lens, Lyon, St. E-tienne, Marseille, Le Touquet itd.) sta nas najbolj prevzeli Lille (ob belgijski meji) in Krijtorik (belgijsko mestece ob francoski meji). V Lillu smo se zaustavili le nekaj ur (iskali smo belgijske reprezentante za kratko tiskovno konferenco pred srečanjem z Jugoslavijo). Zelo ljubko je to mestece z bogato zgodovinsko preteklostjo. Prevzela pa nas je tudi prijaznost, gostoljubnost meščanov, ki so dokaj »različni« od ostalih Francozov. V belgijskem mestecu Krijtorik pa smo imeli vtis, kot da smo dopotovali v »pravljično vas« (cerkvice, mostički, značilne hišice itd.). Tudi tu so bili domači prebivalci izredno prijazni, vljudni.
dati vse od sebe. Disciplina na treningih in na tekmah je prvo pravilo za belgijskega selektorja, ki pa je na tem EP ostal brez svoje nekdanje »slavne« obrambe in je tako predčasno končal »francosko avanturo«.
Od vseh nogometašev, s katerimi smo uspeli malo pokramljati, pa smo ostali kar navdušeni nad belgijskim reprezentantom Frankyjem Vercau-ternom (28 let, 36 nastopov v reprezentanci, član Anderlechta).
Kot Piontek, Thys pa še marsikateri drugi danski in belgijski nogometaš nas je Vercauteren takoj presenetil z vprašanjem, kako naj odgovarja: v nemščini, francoščini ali angleščini. Bilo nam je kar nerodno. Pa pravijo, da nogometaši...
Vercauteren je (izven igrišča) čudovit fant: simpatičen, prijazen, razgledan, velik nogometni izvedenec.
Ko je na našem kartončku, ki smo ga nosili okoli vratu, opazil napis — Italija, se je nemalo začudil, kaj počnemo s skupino jugoslovanskih časnikarjev in da naše ime ni prav nič italijansko. In ko bi videli, s kakšnim zanimanjem je poslušal, ko smo mu pripovedovali o naši slovenski skupnosti v Italiji. Če pomislimo pa, da še pri sosedu glede tega naletimo na gluha ušesa ...
Thomas Hallbàck
Na EP smo kajpak spoznali tudi več časnikarjev. Med le-temi tudi mladega Thomasa Hallbacka, posebnega poročevalca iz Helsinkija za časopis švedske manjšine na Finskem. Thomas piše za časopis Hufvustads-bladet (dnevna prodaja več kot 30.000 kopij). Švedov na Finskem pa je več kot 300.000.
Švedska manjšina ima seveda svojo radijsko postajo, nekaj časopisov in revij, svoje kulturne in športne domove, šole in dnevno nekaj ur oddaj na TV.
Kar začudil se je, ko sem mu pripovedoval o težavah naše skupnosti v Italiji.
Na Vercauterna ne bomo pozabili
V	teku EP smo imeli nriložnnst, da smo se pogovorili tudi z nekaterimi nogometaši evropskega slovesa.
Več dni smo na primer v istem hotelu preživeli skupno z dansko reprezentanco. Spoznali smo tako navade danskih nogometašev, malo smo pokramljali skoraj z vsakim danskim igralcem in tudi s trenerjem Piontkom. Posebno pa še z »I-talijanoma« Laudrupom in Berggre-nom.
V	danski reprezentanci ni nikakršnega »posebnega režima«. Vsi reprezentanti so pravi profesionalci. Sami odločajo o svoji »nogometni usodi«. Elkjaer-Larsen na primer ne varčuje s cigaretami, pa tudi pivo ali kaka druga žgana pijača mu dobro zaleže. Na igrišču pa se to gotovo ne pozna. Elkjaer Larsen je bil prav zaradi izrednih fizičnih sposobnosti eden najboljših na EP.
Tudi ostali danski reprezentanti radi do poznega posedajo v baru (v glavnem ob pivu in ob spremstvu ljubkih prijateljic ...).
Podobno kot Danci »preživljajo velika tekmovanja« tudi Belgijci. Trener Guy Thys dopušča svojim fantom popolno svobodo. Vsak je svoje usode gospodar. Na igrišču pa seveda mora
Iz Pariza do Beograda z Veselinovičem
Evropsko nogometno prvenstvo je bilo že mimo. Z avtobusom (ki stilo ga po skoraj 4.000 km vožnje že »sovražili«) smo se po pravi »prometni gužvi« odpeljali na letališče Orly, kjer je čakal na odhod za Beograd tudi (sedaj že bivši) zvezni trener jugoslovanske reprezentance To-dor Veselinovič. Z njim smo tudi potovali v Beograd.
»Toza« se je zelo hudoval nad slabo organizacijo jugoslovanske nogometne zveze in nad neurejenimi razmerami v jugoslovanskem nogometu. Bil je potrt! Po polomu v Franciji so ga vsi »zapustili«. »V meni so našli edinega grešnega kozla za vse napake našega nogometa,« je razočarano dejal Veselinovič.
Tedaj Toza nikomur ni namignil o ostavki. Bilo pa je povsem jasno, da v takem okolju ni želel več trenirati.
Zares žalostno bi bil o sedaj, da bi pravi »krivci francoskega poloma« dobili novega grešnega kozla in pripravili ljubiteljem jugoslovanskega nogometa in športa sploh nova razočaranja.
B. LAKOVIČ
KONEC
Športni teden Gaje
Tenis in nogomet na Padričah
S pričetkom drugega mladinskega teniškega tečaja oziroma tekmovanja se je v soboto na Padričah začel tradicionalni 9. športni teden Gaje, ki je na sporedu vsaki dve leti. Na tečaju — tekmovanju je sodelovalo dvajset mladih igralcev in igralk, ki so ob spodbujanju staršev požrtvovalno merili moči. Med mladinci je zmagal Prelec, ki je v finalu odpravil Aleksandra Kal ca, med deklica mi pa se je uveljavila Rudeževa pred Volpi jevo.
Med mladinci so tekmovali: Prelec, Guštin, Kalc in Gallopin, medtem ko je bila konkurenca med deklicami številnejša, saj so stopile na igrišče Dunja, Daša, Barbara in Matejka Grgič, Prelec, Rudež, čok, Zacchigna in Volpi. Omenimo, da bo tečaj skozi vse poletje; v nedeljo, ob zaključku športnega tedna, pa se bo članska e-kipa Gaje srečala s Koprom.
Pričel se je tudi nogometni turnir »4x4«, na katerem sodelujejo nasled-
nje ekipe: Pizzeria Pam, Pam, Zarja, Skuaziči, All Star, Blu Star, Off. Laboranti, Astra, Gaja 1, Gaja 2, Bar Garibaldi, Gaja 3, Gaja 4, Bar Marino, Kras, Trattoria ai soci da Nada, Trattoria Bella Vista, Ediltecnica in Bor.
Rezultate nogometnega turnirja bomo objavili v prihodnji številki, (dgr)
Briaschi k Juventusu
TURIN — Juventus je včeraj uradno potrdila, da je od Genove kupila napadalca Massima Briaschi ja. Pogodba bo triletna, Genova pa naj bi pri tem vnovčila okrog štiri milijarde lir. S tem se je Juventus tudi dokončno odrekla Brunu Giordanu.
Inter je Hansi j a Muellerja dala na posodo Comu (govorijo o izredno nizki, vsoti), Roma pa je kupila Buriani-ja, za katerega se je zanimal tudi Ascoli, ki je prodal Greca.
Na kolesarski dirki v zgoniški občini
Adrievci so se znova izkazali
Kolesarji lonjerske Adrie so v soboto popoldne dosegli nov uspeh, tokrat na dirki, ki jo je v zgoniški občini priredil tržaški Portuale. Lonjer-ski predstavniki so dokazali, da v deželi nimajo enakovredne konkurence in le za las niso spet slavili v obeh kategorijah kot pred tednom dni v Čedadu.
Okrog 80 tekmovalcev se je pomerilo v kategorijah mlajših in starejših kolesarjev, kjer je Adria spet osvojila absolutno ekipno zmago. V mlajši kategoriji je Zakotnik za nekaj centimetrov v množičnem sprintu zgrešil prvo mesto, potem ko je na ozki cesti ostal zaprt in se je moral tako zadovoljiti z drugo pozicijo. Kronika je kaj skromna, saj je grupa stalno vozila strnjeno in se je vse odločilo v zadnjih 100 metrih.
V starejši kategoriji pa je spet močno zmagal Hafner, kateremu se je upiral le Cerasari, medtem ko je
grupa, ki so jo člani Adrie stalno nadzorovali, prispela na cilj s skoraj dvema minutama zaostanka.
V nedeljo se bodo kolesarji pomerili na dirki za 8. trofejo Agrarie Močilnik, ki jo prireja Adria na krožni trasi Padriče, Trbiška cesta. Bani, Trebče, Padriče in s finalom čez O-belisk in kamnolom Facanoni do cilja na Bazovs ki cesti nad Lonjerjem. Start dirke bo ob 10. uri.
Vrstni red sobotne dirke:
Mlajša kategorija
1.	Barsa (Manfalcune), ki je 72 km dolgo progo prevozil v 1.48’ s poprečno hitrostjo 40 kril na uro; 2. Zakotnik (Adria); 3. Furlan (Soteco); 4. Dol jak (Soteco) ; 9. Lenaršič; 10. Komac; 13. Horvat; 15. Erjavec; 20. Leniša; 22. Godnič (vsi Adria).
Starejša kategorija
1. Hafner (Adria), ki je 60 km dolgo progo prevozil v 1-31’ s poprečno
hitrostjo 39,560 km na uro; 2. Cerasari (Gentleman) ; 3. Barucci (Ravenna); 4. Kunaver; 6. Marušič; 18. Poropat (vsi Adria). (R. Pečar)
totip
1.	— 1. Agnone	1
2.	Zogoto	1
2.	— 1. Capitale Ferra	X
2. Cimelio	1
3.	— 1. B cenilo	1
2. Bacio Ba	X
4.	— 1. Agriele	X
2. Fornero	2
5.	— 1. Dintospina	X
2. Lady Roxana	2
6.	— 1. Ruswarp	X
2. Demon De	L’Aube	X
KVOTE
12 ( 11 dobitnikov) - 30.359.000 Ur 11 ( 280 dobitnikov) - 1.150.000 Ur 10 (3929 dobitnikov) -	80.000 lir
V petek je bil na Opčinah 14. redni deželni občni zbor Združenja slovenskih športnih društev v Italiji
Poročilo predsednika ZSŠD1 Oda Kalana
Danes nadaljujemo in končujemo poročilo predsednika Združenja slovenskih športnih društev v Italiji Oda Kalana na 14. rednem deželnem občnem zboru, ki je bil v petek v Prosvetnem domu na Opčinah.
Pomanjkljiva pa je naša prisotnost v odborih strokovnih zvez. Dobro vemo, da predstavlja tako udejstvovanje dodatno obremenitev za odbornike naših društev. Vsi smo zaposleni pri delu v društvih, a vendar je tako u-dejstvovanje nujno potrebno in koristno. Citiram le primer: tednik Pallavolo je uradno glasilo odbojkarske zveze. Letos izdajajo posebne deželne priloge — vsak teden je na vrsti e-na dežela. No, v prilogi, ki je namenjena naši deželi, je tudi članek o naši odbojki, ki je bil napisan v imenu Združenja. Naslov članka je bil A TRIESTE LA PALLAVOLO PARLA SLOVENO. Tega naslova nismo dali mi, ampak sami uredniki revije. Ker je ta revija razširjena po vsej Italiji, smo morda opozorili del občinstva na našo manjšino, na našo problematiko. Ampak do tega članka ne bi prišlo, če ne bi imeli delovnega človeka v deželnem odboru. To je morda banalen primer, a sodelovanje pomeni tudi soodločanje. Več nas bo v vsaki zvezi, višje mesto bomo zasedli, več bomo soodločali, lažje bomo prodrli s predlogi, ki so koristni našim društvom. .— Vključevanje naših predstavnikov v odbore zvez je pa v pristojnosti društev, ki se morajo pojaviti na volitvah in dogovorjeno glasovati za našega predstavnika. Tako udejstvovanje je dokaz zrelosti naše telesne kulture in izgovori, da ni časa za tako udejstvovanje, so le goli izgovori, ki dokazujejo našo nezrelost ali nedelavnost. Prosim, da nam društva dajo konkretne predloge, kako bi premostili te težave.
Nujno je tudi, da naši ljudje nastopajo na občnih zborih zvez in to ne te v krajevnem merilu. Z veseljem smo sprejeli vest, da je strokovno podkovan član zamejske telesne kulture nastopil na občnem zboru gimnastične zveze v Rimu.
K problematiki sodelovanja z zvezami se bomo še povrnili.
Kar se tiče sodelovanja z Zvezo te-lesnokultumih organizacij Slovenije ^uranio poudariti, da so ti stiki od-l uni in da se poglabljajo iz leta v , t°- Nismo še dosegli dobrega sodelovanja ob meji — na Tržaškem, v ~urici pa so ti odnosi izredno dobri. i l'av te dni smo se srečali s predstav-p.ki telesnokultumih organizacij iz “irana in smo se dogovarjali, da bojno skušali dobiti možnost tesnejšega i konkretnega organiziranega sodelovanja. širom Slovenije je veliko uiteresa za sodelovanje z nami in z nasimj društvi. Tu odbor potrebuje po ■Poe, da bi skušali urediti to sodelo-vanje po panogah, kjer je naš interes
največji.
^ Med važnejše manifestacije bi uvr-. jn srečanje manjšin, ki je bilo pre-t k™ soboto in nedeljo v Lendavi. To
adicionalno srečanje smo popestrili ri.b^WQri med predstavniki manjšin, uu hi se bolje spoznali. Že pred letom smo predlagali, da bi šli naši športniki gostovanje v Železno Županijo (Ma-arska), a do tega srečanja ni prišlo
zaradi upravnih težav na Madžarskem.
Tesni so tudi stiki z nekaterimi strokovnimi zvezami v Sloveniji. Sodelovanje s Planinsko zvezo je že utečeno, ravno tako je odlično sodelovanje z Odbojkarsko zvezo Slovenije — njeno Predsedstvo je bilo pred nedavnim na obisku v Trstu.
Do tesnega sodelovanja je prišlo tudi s Košarkarsko zvezo, a ta stik je trenutno le preveč privatiziran in ga bomo morali do jeseni uokviriti v normalno poslovanje.
Med stiki s strokovnimi zvezami je prišel do izraza tudi tehnični problem: naprošeni smo bili, da bi skušalo Združenje sodelovati pri kontaktih s trenerji ali igralci, ki naj bi nastopili pri nas. Zveze predlagajo, da bi jim opisali kakšnega strokovnjaka ali igralca bi potrebovali, oni bi nam pa svetovali tistega, ki bi tehnično najbolj odgovarjal našim potrebam. Mnenja smo, da je ta predlog umesten in da bi ga morali podpreti. To je pa možno le s sodelovanje z društvi.
Med skupne pobude bi uvrstili še tradicionalni odbojkarski Turnir prijateljstva. Letos bo ta prireditev na Reki — trajala bo dva dni. Predlagali smo, in sprejeto je bilo, da bi bilo zvečer še srečanje med tremi odbojkarskimi zvezami in tudi med sodniki. Na tak način bi dali športnemu srečanju globlji pomen.
Ravno tako smo navezali dobre odnose s Smučarsko zvezo oziroma z društvom smučarskih trenerjev pri Smučarski zvezi Slovenije.
Malo smo naredili tudi na področju stikov s koroškimi športniki. Skušali smo urediti neka nogometna srečanja in pripraviti naš organizirani nastop na največjem planinskem pohodu na Koroškem (Arihova peč). Na žalost nismo izpeljali te pobude, a sem prepričan, da jo bomo tudi na podlagi
Košarkarska komisija pri ZSŠDI
obvešča, da bo košarkarski tečaj pod vodstvom Petra Brumna, potekal od 12. do 17. julija. Zbor igralcev in trenerjev bo v četrtek, 12. julija, ob 8.45 v Borovem športnem centru na stadionu »1. maj«. Pozivamo vse igralce, ki niso še oddali prijavnice za tečaj, da to čimprej storijo ali na stadionu »1. maj« pri vratarju, ali na sedežu ZSŠDI, v Ul. sv. Frančiška 20.
TPK Sirena
obvešča, da je nov sedež ob morju v Barkovljah ves dan na razpolago članom.
TPK Sirena
prireja od 23. do 29. julija jadralni tečaj na deskah. Tečajniki bodo lahko celo poletje vadili s klubskimi deska-
nove razporeditve v izvršnem odboru, opravili.
Zelo važno pa je srečanje med nogometaši iz Sovodenj — Gorice in So-vodnjami — Benečija. Tako poživljamo stik med člani Združenja in športniki iz Benečije. To je viden premik, kateremu moramo slediti, moramo pa seveda še razširiti tak način dela. To je sad dela odbornika Združenja, ki je zadolžen za stike z Benečijo. Prepričan sem, da je nastopil ugoden političen trenutek za take ali podobne pobude.
O združevanju moči je mnogo govora. Ta problematika pride na dan skoraj na vsakem občnem zboru, ali med razgovori z odborniki društev. Seveda moramo pozorno spremljati ta pojav, ki se skoraj samoniklo poraja. Ne smemo dovoliti, da bi te pobude padle v vodo.
Kadar se bomo za vedah, da je le združevanje tisto sredstvo, ki bo omogočilo ojačitev zamejske telesne kulture, bomo storili velik korak naprej. Seveda pa združevanje ne sme pomeniti ukinitve društev ali osiromašiti bazo našega delovanja, saj le skozi masovnost lahko pridemo do kakovosti.
Podajmo le kratek oris teh pobud: v pretekli športni sezoni smo imeli organizirano združene odbojkarske e-kipe (eno društvo ni sodelovalo). S tem poskusom bomo nadaljevali tudi v prihodnji sezoni in izgleda, da se bo tudi peto društvo na Tržaškem na nek način vključilo v sodelovanje.
Vzpodbudno je tudi dejstvo, da sta združeni odbojkarski ekipi (do 15 let) nastopili na troboju proti vrstnikom oziroma izbrani vrsti Slovenije in Hr-vatske. To ni bilo le enkratno srečanje, ampak bo to postal tradicionalni turnir. Prihodnje leto bo na Hrvat-skem, čez dve leti pa pri nas — vsaj taki so načrti. Imeli smo tudi zarodek skupne smučarske ekipe, ki je imela skupne treninge in tudi skupne nastope. Društva so sestavila skupen plan dela in ga tudi izpeljala skoraj
mi. Vpisovanje vsak dan na sedežu kluba na zasutem zemljišču v Barkovljah ali pa po telefonu na št. (040) 764263 po 21. uri.
Športna šola Trst
vabi kandidatke za vaditeljice vrtcev in osnovnošolskih otrok, ki bi se želele udeležiti tečaja v Mozirju, da se za informacije čimprej obrnejo na urad ZSŠDI v Trstu (tel. 767304).
Odsek za rekreacijo ŠK Kras organizira v soboto, 7. julija, nočni planinsko-orientacijski pohod. Zbirališče ob 20.30 v Saležu pred sedežem KD Rdeča zvezda.
TO ZSŠDI za Goriško
obvešča, da bo urad ZSŠDI v'Gorici odslej odprt za stranke od 8. do 14. ure. Ob sobotah je urad zaprt.
100-odstotno, tudi če jim je dolgo časa nagajalo vreme. Vse kaže, da bomo nadaljevali po tej poči tudi v naslednji sezoni.
Ravno tako je prišlo do' tesnejšega sodelovanja na področju košarke, kjer je Jadran že dolgoletna realnost. Naši mladi košarkarji raznih društev so nastopili na turnirjih po Sloveniji in so se na splošno dobro odrezali. Upamo, da je to začetek planskega sodelovanja košarkarskih društev. Vzpodbudno je tudi dejstvo, da se je v to mednarodno sodelovanje vključila tudi srednja šola v Nabrežini, saj so njeni dijaki ravno tako nastopili v Sloveniji v organizaciji ZSŠDI in Sokola. Ravnateljici šole izrekamo javno zahvalo.
Zadnje dni maja smo doživeli tudi prvi skupni nastop nogometašev v dveh kategorijah. Napeli bomo vse sile, da se ti stiki poglobijo in da postanejo tradicionalni. Ker je premik športnikov dokaj draga zadeva, je umestno, da ostanejo zaenkrat vsaj pri nogometu ti stiki na ravni obmejnih srečanj.
Ravno tako smo doživeli prvi atletski troboj: ZSŠDI, Koper in Postojna. Upamo, da je to začetek planskega sodelovanja na področju atletike, saj ta panoga 'preživlja določeno krizo zaradi predpisov italijanske atletske zveze.
Na nekaterih področjih pa nam še ni uspelo, da bi kaj storili: premalo smo se na primer ukvarjali s pomorskimi športi ah z namiznim tenisom, torej s panogami, kjer atleti dosegajo velike uspehe, a vse delo sloni le na društvih. To pomanjkljivost bomo morah v najkrajšem času odpraviti.
Nastaja tudi vrzel — vsaj na nekaterih področjih — pri otroški telovadbi. Po nekaj letih velikega vzpona to naše udejstvovanje počasi usiha. Na žalost je odbor lo posredno obve ščen o takem stanju in nismo mogli ničesar ukreniti. Če so društva za to — in mislim, da so — se bomo v najkrajšem času sestali in skušah dobiti metode dela, ki bi oživele to panogo, ki je podlaga za vse telesno-kulturno delovanje in ki je življenjsko važna za obstoj naših društev. Želeli bi, da bi se društva, ki so v težavah, prej obrnila na Združenje, saj bomo skupaj čisto gotovo dobili
ustrezno rešitev. Skratka, odbor si želi nekaj več zaupanja, saj imamo volje do dela, a ponovno podčrtujem, da potrebujemo sodelovanje, ali vsaj pravočasno obveščanje o problemih.
Strožji predpisi italijanskih strokovnih zvez zavirajo pritok tujih — konkretno slovenskih — trenerjev v naša društva. Proti tem predpisom se ne moremo boriti, ker so bih sprejeti na vsedržavnem nivoju, njim se moramo le prilagoditi. Če ne bomo' vzgajali lastnih kadrov, bo naše stanje iz leta v leto težje. Bodoči vaditeljski kadri lahko nastanejo le iz vrst naših bivših tekmovalcev, saj ne moremo drugod črpati kadrov. Tu se morajo angažirati društva in vplivati na lastne ljudi. S strani Združenja bomo storili vse, da bi olajšali kadrovanje teh potencialnih strokovnjakov, a njihova imena nam morajo posredovati društva, ki délajo na določenem področju. Brez tega ne gre.
Važni so tudi odnosi s sredstvi javnega obveščanja. Večkrat padajo kritike, da časopi, radio ah televizija dajejo preveč poudarka nevažnim dogodkom ali pa da važne izpustijo. Na žalost ta sredstva javnega obveščanja niso glasila Združenja in zaradi tega ne more Združenje diktirati kakšen odnos do športa naj zavzemajo občila. To še ne pomeni, da ne moremo ničesar ukreniti. Skušali bomo vplivati, da bi prišli na vidnejše mesto važnejši dogodki. Da bi nam omogočila to posredovanje, bi nam morala društva javiti 15 dni ah mesec dni prej okvirne programe važnejših prireditev — ne prvenstvenih tekem. Na tak način bi morda dosegh, da bi posredovali pravočasno raznim društvom naše želje. Prepričan sem, da nam bodo (občila) ugodila v okviru možnosti.
Ob zaključku bi se dotaknil še športnega udejstvovanja naših šol. Letos so nekatere šole v raznih športnih panogah dosegle zavidljive uspehe. S tega mesta čestitamo vsem profesorjem in vaditeljem, ki so pripomogli k takemu prodornemu uspehu. Prvenstva niso še končana: tistim dijakom, ki bodo nastopali na vsedržavnih finalih, pa želimo mnogo uspeha, saj je uspeh šole istočasno uspeh zamejske telesne kulture in je sredstvo, da se manjšina uveljavlja med večinskim narodom.
KONEC
obvestila
FIFA
founded 1904
3 KRAT MUNDIAL
Saša Rudolf
(18.)
so >.a desettisoč Indiosov je izgubilo prostost, prodali I„ )ld ,na sever. Preostalih 12 tisoč je pobegnilo po azuju navzdol, dokler niso prišli do slapov. jj. ?Prva so jih skušali odbiti s čolni - drevaki na ra-in vendar ni šlo. Po linijah so se spustili v dolino Počeli tesati nove čolne.
kjpi. ortugalci s severa in Španci z juga so jih stisnili v čol Ce Casa n* bilo dovolj, da bi za vse stesali nove star6’ P*1 1® *6 nekaj sto zbežalo po Paranaju, o-1 p.a 80 skušali prodreti skozi pragozd, v katerem 80 unPrali drug za drugim.
ki nŠpa-ci m Portugalci so na veselje evropskih vlad, cial'1Sr-n*č kaj Pozitivno gledale na jezuitski poskus so-pr lstlCne samoupravne družbe, pregnali misionarje. gozd je znova prerasel vasi, polja in cerkve.
, Preživeli Guaraniji so se raztepli po divjini in se blih^Trma .vrnili K prejšnjemu načinu življenja po pue-• Utopije sredi pragozda je bilo konec. n:, vendar so se nekatere misionske postaje ohrani uo konca druge svetovne vojne. Tedaj so to ob-z .? Pokrajino na tromeji pokupili s pomočjo orga-ra-1,e Odessa preživeli esesovci, ki so imeli odprte UPU s človeštvom, saj jih v neobljudenih krajih a pravice ni mogla zaseči.
S svojo privzgojeno sistematičnostjo so nacisti
zgradili ogromne plantaže, estancie z zasebnimi letališči. Kaj kmalu so spoznali, da je zemlja kot nalašč za plantažno gojitev borovcev, ki tu v sedmih letih zrastejo toliko kot pri nas v štiridesetih. Borov les pa služi papirni industriji. Poleg borovcev so nepregledne plantaže čaja mate, nad katerim imajo bivši nacistični novonaseljenci pravi monopol.
In še plantaže tropskega sadja, zametki turizma — vse to polni žepe potomcev v Južno Ameriko pri-beglih Arijcev. Nič čudnega torej, če je v restavracijah v Puerto Iguazù več plavolascev kot pa ljudi s črnimi lasmi, ki so tipični za Indi osa.
Ti žive v odročnih pueblih, do katerih je moč priti le z avtomobilom po treh, štirih urah vožnje. Življenje je primitivno, na stopnji kot pred štirimi stoletji, saj se ukvarjajo le z nabiranjem sadja in prašičje-rejo. Civilizacija jim je prinesla le alkohol, ki jih uničuje, saj je domači tridesetletnik bolj podoben starcu kot moškemu v polni življenjski dobi.
HINDU CLUB
Premor ob koncu prvega dela Mundiala, ki sem ga izkoristil za ogled slapov Iguazù, je prišel prav tudi Bearzotu, da je nekoliko pomiril evforijo v italijanskem taboru. Čeprav povsem nepričakovano, je bila Italija med 16 finalisti tista, ki je prikazala v Argentini najlepši nogomet. Zmagi nad Francijo v Mar del Plati z goloma Rossija in Zaccarellija je sledilo slavje nad Madžarsko s 3-1 in goli Rossija, Bettege in Benettija. Nato še zmaga nad Argentino (gol je dal Bettega) in Italija je edina končala prvi del s polnim številom točk. To je obenem pomenilo, da so »azzurri« ostali v Buenos Airesu, Argentinci pa so se kot
drugouvrščeni morali preseliti v polfinalno skupino v Rosariu.
Dokaj odročni Hindu club, ki so si ga Italijani izbrali za priprave med Mundialom, je bil opremljen z vsem, kar so nogometaši potrebovali, čeprav je to v bistvu teniško središče s hotelom, restavracijo in širokimi travniki.
Z bivšim reprezentantom Gigijem Rivo in kolegom Athosom Mostijem, s katerim sva imela podobne delovne urnike in sva se poznala še iz Munchna 72, prijateljstvo pa utrdila med svetovnim smučarskim prvenstvom februarja 1978 v Garmisch-Partenkirchnu, je dvakrat-, trikrattedenski obisk v Hindu clubu postal skoraj tradicija.
Tu smo seveda največ govorili o nogometu, čeprav se je vsak razgovor kmalu spremenil v klepet. Še največ z rojakom Memom Trevisanom, državnim reprezentantom iz leta 1940, ko je kot leva zveza igral proti Nemčiji in Madžarski. Memo pa je tudi pod Bearzotovim vodstvom ohranil mesto, ki ga je imel v reprezentanci pod Valcareggijem.
Pripovedoval mi je o mladostnih letih v Skednju, priznal da je edini od družine, ki je pozabil na ške-denjsko slovensko narečje, največ pa se je zaustavil pri začetkih svoje igralske in trenerske kariere.
»Kot Skedenj c sem seveda pričel igrati pri Pon-ziani, toda ob nedeljah popoldne sem na stadionu prodajal gledalcem blazine. Prodajo je imel v zakupu seveda fašistični veljak, ki je na tekme prihajal v črni srajci. Vsakih 14 dni nas je na lastne stroške poslal k brivcu. Preden smo pričeli prodajati blazine nas je postroj il, pregledal, če so bili nohti čisti, obleka v redu, čevlji pa pološčeni. Kdor ni bil v redu je moral domov. Tako sem kaj malega zaslužil, obenem pa osrečil strica, saj sem na tribunah pobiral cigaretne ogorke in se vračal domov s polno papirnato vrečko.«
Naročnina: Mesečna 10000 lir celoletno 120 000 lir V SFRJ številko 15,00 din, naročnina za /oseb mke mesečno 180.00, letno 1 800.00 din, za organizacij m podietio mesečno 250,00, letno 2 500.00
Poštni tekoči račun za ltoll|o
Založništvo tržaškega tiska, Trst 11 5374 Za SFRJ - Ziro račun 50101 603 45361 ADIT DZS 61000 L|ubl|ono Kardeljeva 8/11 nad - telefon 223023
Oglasi Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir 1 st, viš 23 mm) 43 000 Finančni in legalni oglasi 2 900 lir za mm višine v širim 1 stolpca Mali oglasi 550 lir beseda Ob praznikih povišek 20''' IVA 18 - Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu Oglasi iz dežele Furlanije Julijske krajine se noro čojo pri oglasnem oddelku PUBLIEST Trst. Ul Montecchi 6 tel 775 275, tlx 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI
primorski
-B.	dnevnik
3. julija 1984
TRST Ul. Montecchi 6 PP 559
Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270
GORICA Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481)83382-85723
ČEDAD. Stretto De Rubeis 20
Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja LJZTT	Clan Italijanske
in tiska P' NI Trst	IHISn tveze Časopisnih
založnikov FIEG
Manifestacija ob 10-letnici pokola v Bologni
BOLOGNA — »Bologna zahteva pravico« — pod tem geslom bodo tekle letošnje manifestacije ob četrti obletnici pokola na mestnemi kolodvoru, (2. avgusta 1980 je bilo ubitih 85 ljudi, ranjenih pa 200) in ob 10-letnici atentata na vlak Italicus (12 mrtvih in 48 ranjenih).
Potek manifestacij je včeraj orisal bolonjski župan Imbeni, ki je dejal, da bo 2. avgusta velika povorka po mestnih ulicah do železniške postaje, kjer bo komemorativna slovesnost, na kateri bo spregovoril predsednik pokrajine Corsini.
Nova odkritja v zvezi s sodbo proti Galileo
VATIKAN — Kaže, da se v raziskavah o procesu proti Gaiileu obetajo senzacionalne novosti. Galileo Galilei (1564 - 1642), naravoslovec in profesor v Pizi in Padovi, je, kakor znano, spoznal zakone prostega pada, nihala in meta, odkril Jupitrove satelite, Saturnov kolobar itd., ker pa je zagovarjal Kopernikov nauk, je prišel v konflikt z inkvizicijo in se temu nauku moral leta 1633 javno odreči.
No, pater Sergio Pagano in prof. Antonio Luciani, ki »pišeta« vatikanski tajni arhiv, sta prišla do zaključka, da v knjigi o Galileovem procesu ni vse dokumentacije o delu inkvizicijskega sodišča, ampak vsebuje le izvlečke iz sodnih aktov, in to tiste, ki so služili interesom inkvizicije.
Pagano in Luciani sta to ugotovila po najdbi novih tajnih listin v vatikanskem arhivu, na katerih podlagi sta napisala izpopolnjeno izdajo kritičnega prereza procesa po naročilu vatikanske akademije znanosti in samega arhivskega vodstva. Knjiga o Galileovem procesu naj bi, skratka, bila skupek originalov, ki so jih izluščili iz sodnih aktov in jih. nato vključili v serijo Censurae librorum, ki pa je pozneje bila večkrat manipulirana in okrnjena. Šlo naj bi torej za delo, ki izkrivlja resnico o postopku proti Gaiileu.
tez nekaj mesecev bo italijanska državna televizija oddajala nadaljevanko o Krištofu Kolumbu, katere režiser je Alberto Latuada. V teh dncs so posneli prizor odkritja Amerike	(Telefoto AP)
Film o Krištofu Kolumbu
Brazilski general kritiziral vojsko
SAO PAULO — Kritizirati vojsko, to ni kar tako. Posebno, če to stori general. Francisco Mariano Guariba, ki mu je 70 let, je general rezervist in je vselej vestno izpolnjeval svoje dolžnosti. Ko pa je spregovoril na kongresu brazilskega ženskega gibanja, jo je skuhal in bil zato kaznovan z dvema dnevoma a resta.
Guariba je odbornik na občini Sao Paulo, katere župan Covas je član stranke brazilskega demokratskega gibanja, to je najmočnejše opozicijske skupine. Na omenjenem kongresu je general pohvalil vojsko, ki da je vselej častno branila državno suverenost, v isti sapi pa je kritiziral »skupine vojakov«, ki so začenši z državnim udarom leta 1964 začele kršiti ideale, ki so vedno prevevali oborožene sile. S to kritiko se je Guariba pregrešil zoper vojaški disciplinski pravilnik, ki vojakom prepoveduje izjave politične narave.
Na hladnem ni prijetno
1 11	
m i yu	1 4
Možak na sliki vaga kar 585 funtov, se pravi okrog 290 kilogramov. Ime mu je Oscar Nichols, zaprt pa je v zvezni kaznilnici v Lexingtonu (ZDA) »na hladnem« — pa ne samo zaradi vročine. . .	(Telefoto AP)
Strah
pred maturo
BOLOGNA — Danes se na višjih srednjih šolah po vsej Italiji pričnejo zrelostni izpiti. Naravno je, da se jih maturantje do neke mere boje, saj gre za pomembno življenjsko preizkušnjo. Včasih pa se ta zdrava bojazen sprevrže v nerazsoden strah, ki ima tudi tragične posledice.
Tako se je zgodilo 18-lctnemu bo-lonjske.mu dijaku L. D., ki si je iz strahu pred izpiti v noči med nedeljo in ponedeljkom vzel življenje. Obesil se je na domačem balkonu, njegovo truplo pa je prva zapazila neka soseda v prvih jutranjih urah. Poklicala je policijo, a za nesrečnega mladeniča ni bilo več pomoči.
C. Onassis noseča ?
LONDON — Grška milijarderka Christina Onassis pričakuje otroka. Vest je včeraj objavil londonski dnevnik »Daily Mail«, ki pristavlja, da je rojstvo otroka predvideno sredi decembra. Tako naj bi Christina Onassis zaupala svojim prijateljem.
Grška miljarderka je stara 34 let in se je pred tremi meseci omožila z bogatim francoskim industrijcem Thierryjem Rousselom. Po pisanju (zmenjenega lista naj bi se spoznala pred kakimi 10 leti in se tedaj tudi zapletla v krajšo ljubezensko zgodbo. Thierry Roussel je že četrti Christi-nin mož.
Pod sončkom ob Tiberi
Tile dve mladi rimljanski gospe sta si rekli: »Kaj bi sc trudili tja do Ostie!« in sončit sta sc šli kar na Tiberino nabrežje	(Telefoto AP)
V zapor le za vikend
LONDON — Britanski notranji minister Leon Brittan je pred časom predložil v predstavniškem domu načrt o prestajanju krajših zapornih kazni v presledkih. Kaj to pomeni? Kdor je obsojen, denimo, na 6 mesecev ječe, naj ne bi sedel v kehi nepretrgoma pol leta, ampak bi zahajal za rešetke za vikend. Pa še druge možnosti so: čez dan za zapahi, ponoči doma, na primer, s čimer bi obsojencu bila dana možnost, da ohrani redne stike z družino in tudi po potrebi delovno mesto. Take zapornike bi tudi strogo ločevali od zakrknjenih hudodelcev, da bi tako ne bili pod njihovim slabim vplivom. Ne bi pa »zaporniki vikendaši« le sedeli, ampak ■ bi opravljali zahtevna fizična ali umska dela.
Poslanci so Brittanov predlog soglasno odobrili, vendar so že tedaj izbruhnile po vsej Angliji v določenih krogih hude reakcije. Te so se ponovile v preteklih dneh, ko je notranji minister javno obrazložil svoj načrt.
miki muster: Trije hribolazci
(17 )	Pustolovščine Zvitorepca, Trdonje in Lakotnika
DO TISTE 1UVNJ TAM GORI
ZAPRLA BOVA VSE ODPRTINE IN VODA NAJU ..........
AHA, TO ŽE IMAM! 1ASO Sl ZVI-1 JEM IN 'JI GA VRŽEM OVOLI
HODIRJA, SLAB _ S- KAVBOJ BI Bit V TO SIJALO -•	/	J/ C 1£VIM ŽE VSE
/ „------ri? ("POPOLDNE, PA
/A	V S 5E NE UJA-d

Poskusi široke preosnove gospodarskih metod v SZ
MOSKVA — Prvih sto dni Konstantina Čemenka na čelu partije domači tisk ni posebej obeležil, kar v Sovjetski zvezi ni običaj. Vendar to je najbrž v skladu z reklamizirano politiko kontinuitete, v kateri so vsi družbeni procesi in politične kampanje (ki jih je začet Jurij Andropov) še niar dalje v teku z nezmanjšanim tempom.
Če pa je do razlik prišlo, te niso dostopne javnosti. Niti na najvažr šem področju, reformi kmetijstva, ni prišlo do bistvenih popravkov in gospodarski eksperiment velikih razmer, ki bi sovjetskemu vodstvu omogočil odločitev v preobrazbi kmetijstva, je v polnem teku. Njegov cilj je odkriti in pokazati dolgoročno vrednost gospodarskih temeljev za obnovo sovjetskega kmetijskega sistema, ki je star že 50 let.
Po tako dolgem obdobju, pravijo politiki, ekonomisti, znanstveniki in voditelji z baze, vstopa sistem v ero, v kateri je treba dajati prednost »intenzivnim oblikam razvoja«, kar z drugimi besedami pomeni, da je treba zagotoviti maksimalne rezultate ob minimalnih stroških. To je tudi prva postavka tega eksperimenta.
Zakaj pa je bilo za tak korak treba toliko časa? Na to politiki in e-konomislti odgovarjajo, da drugače niti ni bilo mogoče, kajti treba je bilo najprej gospodarstvo čim širše zasnovati. Zato so bili kvaliteta izdelkov, ekonomičnost itd. vedno v drugem pianu.
Doslej obstoječi sistem je omogočal, da enako dobro žive podjetja, ki ustvarjajo le minimalni del nacionalnega dohodka, kot podjetja, na katerih je slonelo prav vse. V nekaj tisoč podjetjih je od novega leta ta sistem zavrnjen in uvedli so eksperiment, da bi preverili njegovo veljavnost. Skratka, če se bodo navodila o intenzivnosti in kvaliteti proizvodnje obnesla, bodo leto razširili na celotno gospodarstvo začenši z letom 1986.
Eden izmed ključev novega sistema je tudi materialna stimulacija podjetij in njihovih vodij ter seveda delavcev, izplačilni fond pa bi bil neposredno odvisen od zvečanja »čiste proizvodnje« in ne od procentov presežkov prvotnih načrtov. Skratka, veliko se s tem ne menja, a kljub temu nekaj bistvenega: namesto administrativnih bodo začele delovati gospodarske metode.