97. številka. V Trstu, v soboto 3. decembra 1887. Tečaj XII. C fV Opazke. Vsi dopisi ne pošiljajo uredni&tvu v ulici 1 orrente, 12.Vsak list mora biti frank i ran. Rokopisi ne ne vračajo. <£>jf*i«> Inserati (razne vrste naznanila in po-fllanice) ne zaračunijo po pogodbi ; pri krutkih oglasih z drobnimi črkami se plačuje za vsako besedo t nov. .Naročnino, reklamacije in inaerate prejema cpravništvo, ulica Torrente 12. EDINOST •Edinosti izhaja dvakrat na tedon, vsako sredo in soboto ob 1 uri popoludne. (sjsnsts Cena z a vse l<^tr» s prilogo ? for , zrn pol » for 50 nov., za četrt leta I for. ?5 nov — Edinost brez prilogo stane za celo loto A for., zi pol leta 3 for., za četrt leta 1 for. nov. — Posamezno številke so dobivajo pri oprav-niatvu, v prodnjalnicah tobaka v TrstTI po u nov., v Gorici in v Ajdovščini p® Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. O nov »V (Minoiti je u i o i*» Iz deželnih zborov. Istrski deželni zbor. III. aeja dne 1. decembra 1887. Predsednik odprfc sejo ob 11. uri dp. Navzoči vsi zastopniki, razun barona Laz-zarini-ja i dra. Delbcllo, kakor tudi gg. škofov. Tajnik Dr. Bubba prečita zapisnika I. in II. seje, in po predsednikovem pra-šanju, ako ima kdo na zapisnike kaj opaziti, vzame besedo gosp. zastopnik Zamlič ter reče: „K zapisniku prve seje imam staviti majhno opazko. Jako obžalujem, da nista videla potrebo pri odprtju zbora niti gosp. predsednik niti zastopnik c. kr. vlado, da spregovorita samo eno besedo v jeziku velike večine prebivalstva našo pokrajine. — Manjina navzočega slavnega zbora je vendar v tem jeziku izrazila svoje čutke udanosti proti presvitlemu vladarju, cesarju in kralju, kličeč navdušeni „živio!" Radi tega želim in prosim, da se v tem smislu popravi zapisnik". Ko je dovršil gosp. govornik svoj hrvatski govor, izjavi predsednik, da jezika, kateri je rabil g. zastopnik, ne umč, tedaj tudi ne vč, kaj je govoril. G. Zamlič izjavi na to v talijanščini, da zahteva, naj se stavi v zapisnik, da so zastopniki manjine pri pozivu g. predsednika na nazdrav „Ev-viva" Nj. Veličanstvu klicali izrecni „Živio". Predsednik mu opazi na to, da nikakor ni potrebno staviti vsake posamezne pregovori one besede v zapisnik, ampak da zadostuje, ako je v stenogra-fičnem protokolu. Na strani manjšine so je na ta odgovor čul glas: „Kakor druga leta", to pomenja, da niti v zapisniku niti v stenografičnem protokolu nikdar ni bilo čitati slovanskega nazdrava „Živio". Na to se preide na dnevni red. V prvej vrsti se prečita dopis c. kr. namest-ništva glede na močijo lanjskega leta zastopnika g. Jenko o gozdnih zadevah v podgradskem okraju. Dalje se čita dopis c. kr. deželnega šolskega sveta ozirom na resolucijo, sprejeto v minolcm letu o nepovoljnom vspehu šolskega poduka in o pomanjkanju italijanskih učiteljev. Dalje so boro poročilo kmetijskega deželnega sveta, gledč predloga za zidanje deželnih poslopij in za nameščenjo stalnega ravnatelja in tajnika kreditnega zavoda. Zatem čita predsednik dve interpelaciji zastopnikov večine in sicor se praša PODLISTEK. Mej Davljenci. (Carl Muy-eve prigodbe v Sahuri.) (Dalje.) V divjih dolinah aurerskega gorovja srečaš leva redko, tudi zavoljo sile, s kojo sem potoval, nisem imel upanja, na kralja živali osebno zadeti, ali vsejedno je bilo mogoče dobiti njegov sled, ali njegov glas čuti, Sicor ni bila še večnost minola, kar sem sprožil zadnji strel in resnično želel sem čuti glas moje puške, in na kako lovsko žival nameriti. Mej gorami se ve da je bila priložnost, rabiti risanico in repe-tirko, koji som kupil z revolverjem in lovskim nožem vred v Front Strcetu v St. Louis-u, ker vsak lovec ve, da se dobi tain najbolje in najzanesljivojo orožjo. Brzovoz smo imeli za seboj, kar smo tudi želeli. Konji, ki smo jih jahali, bili so nekega majhnega berborskega plemena. Jahali mno že kakih 12 ur, ali pri vsem tem smo dirjali neutrudljivo proti strani, kamor «mo imeli še dobro 4 uro, še celo sivčku, s kojega hrbta so brezkončne noge velikega Ilasana skoraj do tal segale, ni bilo dosta mar težkega bremena in za korak ni zaostal. v prvej: Je li ros, da se je predsedništvo J deželnega šolskega sveta začelo dogovarjati z ministerstvom, da bi seje istega šolskega sveta več ne bile v Poreču, ter se tako storil še nek daljni nepostavni korak v tem oziru, ker ima do sedaj deželni šolski svet svoj sedež v Trstu. Druga interpelacija se tiče izročenja pošte novemu parobrodnemu društvu „Sociota istriana di navigazione". Na to se oglasi gosp. SpinČić, izjavljajoč, da ima tudi on interpelacijo na si. deželni odbor. Predsednik pa ga je koj opozoril, naj stavi svojo interpelacijo v italijanščini, povdarjajoč, da niti on sam, niti članovi deželnega odbora, niti zbora, ne poznajo govornikovega jezika. Zastopnik g. Spinčič opazi, da bore svojo interpelacijo v hrvatskem in italijanskem jeziku, ter začne s čitanjem v hrvaščini. Predsednik mu seže nekako jezno v besedo in ga pozovo, naj čita samo talijanski, ker niti deželni zbor niti deželni odbor ni obvezan poznavati druzcga jezika, razun italijanskega. Gosp. govornik pa na to neustrašen praša predsednika, da li mu dovoljuje govoriti hrvatski ali ne. To prašanjo je g. predsednika nekako v zadrego pripravilo, kajti izjavil je, da prav za prav hrvatskega govora zabraniti ne more. Interpelant čita tedaj hrvatski, ali gospodi zastopniki veČine in galerija so vsak na svoj način rogajo, predsednik pa ni našol vzroka da pozove na rod. Prav tako so člani večino izklikovali pri branju isto interpelacije. čitano v italijanščini Jn to je najlepši doka/,, da je ista pravo zadela. Praša so namreč v prvej Vrsti, zakaj ni si. deželni zbor dovolil podporo za zidanje šolskega poslopja v Marezigi, daljo, zakaj se ni podpirala zgradba cesto Krkavce-Buje in konečno v kojej svezi stoji ta odbitev z glasovi, koji se čujo v občini Pomjanskej, da namreč ta občina nobene podporo ne dobo, ker je slovanske zastopnike izvolila. *) Pri 2. točki dnevnega reda poroča zast. g. Babuder v imenu šolskega odbora o raznih prošnjah za podpore posameznih oseb učiteljskega stanu. Dotični predlogi se sprejme po poročevalčevem nasvetu. Pri 3. točki dnevnega reda poroča g. zastopnik Campitelli v imenu financijal-nega odbora a) o računu zakladov in dcpo-zititov in ptujega denarja za leto 1886. b) *) To jalci zanimivo interpelacijo prinesemo pozneje v cdoti (Op Ur.) Okolo nas je ležala stepa v rumenkastem svitu. Kolikor je oko dosezalo, bila je planjava popolnoma gola in prazna, ali dežela je kazala danes redko živo opravo. — Fum-es-Sahar (usta puščave) so so odprla in bruhala mnogoštevilne be-duinske pastirje, koji so gonili svoje čede k vadoin, da bi mulilo tam pičle rastline. Na brzih konjih z vihrajočimi burnuži in leskotajočimi kopji, kamele in ovco ob-jahajoč, ulekli so se slednji, spromljevani od žen in otrok, ki so pršili na vse strani planjave in nenavajenemu očesu naprav-ljali vtisok fantazmagorije. Od tu so se vzdigovale višine, ki so mejile širno planjavo in pomikale so v zmiraj ožjo dolino. Pogled, koji jo krožil dozdaj zmiraj še na brezkončnej planjavi, bil je zdaj zaprt med golimi in nazimi stenami, ki so navpično proti nobu molele. Jahali smo mej njimi in propadi, v kojih globini oko gleda sivorumeno vodo deroče gorske reke, kojo, ko smo dospeli v dno, morali smo kakih štiri ali petkrat pre-bresti. Bila jo Ved-el-Kantara, v kojo valovili je Julij Gerard, drzni levov lovec našel smrt. Na mestu, kjer jo reko pre-bredel, napravil mu je oddelk francoskih vojakov spomenik s kupom kamenja. Velel sem ustaviti. „Si poznal Gerarda, levovega morilca?" vprašal sem Stnfelstajnerja. „Seveda, gospod!" odgovoril mi je. o računu zalog bratovščin za leto 1886. — Pri tej točki spregovori gosp. zast. Zamlič hrvatski, rekoč: „Drago mi jo, da morem nekoliko besed spregovoriti v pohvalo si. deželnega odbora. V poročilu istega se namreč čita, da je v teku leta nekoliko bolje gledal na vredenjo imanja bratovščin. Nadejam se, da bode od sedaj nnprej še resnejo pazil na to, da so računi bratovščine uredč, posebno pa priporočam, da se upraviteljstva o pravem času obnovo, da se sestavijo točni inventarji posameznih bratovščin ter da so iz istih izpusti, kar je novtrljivo ali izgubljeno ter da so bode moglo prav vedeti, koliko ima vsaka občina ali kraj bra-tovskega premoženja, kakor tudi letošnjih dohodkov in proti temu ustanoviti letni strošek. (Na temelju §§. 18 in 26, naredbo od 1. marcija 1870)." Na to spregovori gosp. zast. Volarie to-le: „Strinjam so popolnoma z gosp. prcd-govornikom, ali predno preidem na predmet dnevnega roda, želim so nekaj izjaviti. Kakor zastopnik čisto hrvatskih občin sem so odločil rabiti v vis. zboru izključ-ljivo svoj materni jezik ter bi v»led tega prosil gosp. predsodnika, da izvoli odrediti, da dobim v bodoče stenografa, kateri bi mogel mojo govore bilježiti. Gosp. predsednik sam zna, da ^verba volant et scripta manent", za-to pa tudi želim, da bodo moje besede tako vpisane, kakor sera jih izgovoril ter da mi si no bode s koje strani ali v javnosti karkoli drugače tolmačilo. Jaz, gospoda, spoštujem Vašo narodnost in Vaš jozik, ali videč, kako brezobzirno se jo danes proti nam postopalo, »klenol sem, da so službeno tukaj tako vedem kakor da ne razumim, ali vsaj da ne govorim italijanščine. Mi tukaj smo vsi zastopniki isto pokrajine; kakor pa Vi od nas zahtevato znanje obeh deželnih jezikov, tako bi mogli tudi mi z isto pravico tudi zahtevati od Vas, da go-vorito jezik večine prebivalstva naše pokrajine. Vsekako pa bi bilo umestno, da bi so gosp. zast. Carupitelli pravičneje in uljudnejo proti nam obnašal. (Živio na levici). Preidoč na dnevni red preporočam si. zemeljskemu odboru, da tudi bolje pazi na notranji način uprave bratovščin, posebno pri tistih občinah, kjer dotični glavarji pridržuje sobi izključljivo pravico, da „Bil je Francoz, padel jo v to vodo in v njej utonil.* „Poznaš emira-el-Areta, gospoda levov, Hasan ?" vprašam Kubašija. „Bil je neverec, ali skoraj tako srčen, kakor Ilasan el Kebir," odgovoril mi je ponosno. „Po noči je sam iskal gospoda z debelo glavo (leva), našel ga in umoril; ali vangil el Ua (kralj oaz) ga je raztrgal in požrl, ker ni bil moslemin, ampak mož iz Darharba (nemosleminske dežele)." „Motiš se, Hasan, emira-el-Areta ni raztrgal lev, ki zadavi prej sto moslemi-nov nego jednoga kristijana, ampak utonil je v valovih Ved-id-Kuntara in njegovi bratjo so mu sezidali spomenik. Zgrabite orožje, možje; njihov glas mora duhu naznaniti, da pozna potnik zapovednika „gospodu z debelo glavo, " „IloČe li zadoneti moja puška k uhom duha, koji Er-iia'f-ta ne pozr.a, sidi!" vprašal je Hasan. „Tudi kristijan živi v Er-Rai'-tu (božjem pogledu), ako umre, Ilasan, ker Bog je v zvezdah in vseli nebih. Ali no govori tvoj prorok o Aisu (Jezusu) in Marijam, Jmramza hčeri (sveta devica), ki v nebesih prebivajo in Boga od obličja do obličja gledajo?" „Sidi, zakaj nisi sajd (zarojenec Ilasana in Hosejna)! Poznaš fum-el-kuran (usta kuratia), hand-el-ard (tok zemljo) in batu-el-djine (hribove raja). Tvoj glas je, opravljajo in razpolagajo z bratovščinim premoženjem. V pokrajini imamo poseben pravilnik, po kojemu ni uprava dotičnega premoženja prepuščena samo načelnikom, ampak izvoljenim občinarjem in zastopnikom cerkve. Bilo je pritožb osobito gledfi občino Creško, kjer dotični glavar razpo-lagn, kakor mu jo drago; ravno tako se godi tudi v občini Osorskej in Krškej in jaz kot zastopnik cerkve sem čital na računu zadnje za leto 1884. to-le: „Hssendo stato chiuraato di regola a prendero aola-mente parte in alcune pertrattazioni ad alcuni oggetti, cos\ non puo eolla sua firma rattificarc un complossivo rendiconto od emettere un giudizio sulT andamento deli'azionda amministrativa". Taka opazka je bila tudi na računu za leto 1886. in slavni deželni odbor je take račune vendar potrdil. V občini Krškej je bilo še drugih neredov, posebno pri sekanju gozda „Ma-gnakiš". Na vso te pritožbo so ni imelo obzira. "— Gosp. govornik navaja v tej zadevi čine, koji jasno dokazujo čudne razmero v tej občini in zaključi :„ Vsled navedonih nepristojnosti predlagam, da zahteva slavni deželni odbor od uprav raznih bratovščin, posebno pa od tistih, ki imajo nepokretnin in gojzdov, zapisnike vaeh sej, v katerih se je razpravljalo o načinu uprave dotičnega premoženja". Mej tem govorom vstane g. dr. Bubba ali predsednik mu vend ar ne dovoli spregovoriti. Koj po dokončanem govoru gosp. 7.nnt. Volariča pa prprllntrn ct dr. Bubba konec debate. Njegov prodlog jo večina sprejela, mej tem ko so zastopniki hrvatsko stranke izjavili: „Lepa svoboda govora in razpravljanja!" Sploh so v teku tega govora bili naši poslanci večkrat v položaju, da so morali pozivati sami razne rogovi-leže na red, ker tega gosp. predsednik sam ni storil. — G. zastopnik Spinčič, videč, da jo debata končana, izjavi, da ima šo nek poseben predlog, ali tudi ta njegov predlog je uže naprej pobijal gosp. predsednik, opazujoč, naj čita samo italijanski, ker on hrvatski no razume. Rekel je sicer, da ima vsak pravico govoriti v svojem jeziku, vendar pa zahteva, naj so govori izključljivo talijanski, Gosp. Spinčič praša, kakor uže po-prej, gosp. predsednika, da li zabranjuje hrvatski govoriti ali ne. Predsednik priznajo, da take oblasti nema in vendar zahteva, naj so samo tali janski govori. (Menda dokler so on jeziku no priuči!) Predla- kakor glas katiba (molivec v mošeji), ki govori samo resnico. Slušal bodem Tvoja povelja." Iz štirih covi — ker tudi vodnik jo mojoj volji ustregel — zadonel jo trikratni strel časti levovomu lovcu, od skalnatih sten je odmeval smrtni pozdrav, potem smo jahali dalje proti soteski Kantari. Tu so stopile kamenito steno do obrežja reke, ki jo polnila širjavo soteske. Skoraj pol ure smo morali jahati po penečih valovih, in slednjič smo dospeli v kotlato dolino divjo-veličastnega značaja. Strmo, robato, nehotično so so vzdi-galc črnorumeno skrilnate stene, na vznožji pokrite z mešanim kamenjem in stvarjale na jugu velikansk skalnat zid, kolosalno soteske, podobne zevajočej rani v glavi gorovja. Bil jo to Fum-es-Sahar ; vodil je proti oazam Sibana. Iiobate skale Aureškega gorovja so bile na desnoj ; temne skrilnate steno na levej so delale pričetek Džebel-Sultana. Mej njimi je bil karavanski seraj El-Kantara. kjer smo prenočili. Serajdži (krčmar) nam jo pripravil pristno turško kavuo (kavo) in po večerji smo si užgali pipe, jaz sem se nmlonil na zid in poslušal govorjenje potnikov, dvoh zidov iz Tolga in nokoliko Arabcev, kojih pot so je tu na ustih puščave zjedinila. Glavni govornik jo bil moj dobri Hasan el kebir, ki si jo prizadevul prigovar- gatelj pa vendar v občnem kriku galerije in mahanjem predsednika čita hrvatski in potoni talijanski svoj predlog, naj deželni odbor z vso silo zahteva, da vse nprave bratovščin o pravem času polagajo svoje račune in naj se dotični deli denarja razdelijo, kakor to postava veli. —■ Večina ni hotela, da se o tem predlogu razpravlja. Razpravljati se samo dve točki in to o obračunu za leto 1886 in proračunu za leto 1888 o zakladi za mirovino deželnih uradnikov ter o obračunu desetinske zaklade za leto 1880. Obe točki, kakor ostalo bilo je sprejeto po predlogu gosp. poročevalca. Zatem jo gosp. predsednik naznanil, da bode prihodnja seja v ponedeljek, dne 5. t. m., in objavil dnevni red iste. Ob enem pa opozori gosp, zastopnike manjšine, da deželni odbor ni konstituirana oblastnija, ampak da so člani isto izvoljeni, dalje, da zna on samo talijanski, ter naj se tedaj predlogi stavijo samo v tem jeziku, ker ne sprejema v ozir niti hrvatskih govorov, niti hrvatsko pisanih predlog, celo ne hrvatsko-italijanako pisanih predlog,ampak samo to, kar se govori in piše edino italijanski in pri vsem tem še pravi, da je vsakemu dovoljeno služiti se svojim jezikom. (Jeli to ironija ali ka-li ?) Oosp. zast. dr. Laginja prosi, da mu se dovoli sedaj staviti neko opazko, ker mu predsednik uže prej mej sejo ni dovolil govoriti, ali niti zdaj ni imel vspeha. Predsednik izjavi, da bi ta opazka izazvala debato, a on da tega no dovoli, ampak sejo za končano proglasuje. Kranjski deželni zbor. II. seja dno 30. novembra 1887. Prečitan in potrjen je bil zapisnik zadnje seje in razdeljeno došle vlogo in peticije. Gosp. deželni predsednik naznanja, da predloži kot vladen predlog osnovo zakona za vredbo zdravstvenih zadev. Ob enem izreka zahvalo deželnemu odboru, ki jo pri sestavi te osnove marljivo sodeloval in nadeja se dobrega vspeha od tega novega zakona za deželo Kranjsko. Pred pričetkom dnevnega reda je izročil poslanec gospod Svetec v imenu vseh deželnih poslancev ta le nujni predlog: Slavni deželni zbor naj sklene: 1. Deputacija deželnega zbora naj izreče V nrovnin ^aoil mi pl*i '«r»»ran. >>«uln STj. Veličanstvu Franc Jožefu I. o priliki praznovanja 40letnice Njegovega vladanja če-stitanjo in udanost vojvodine Kranjske. 2. Povodom tega praznovanja odpre so leta 1888. deželni muzej „Iludolfinum" in prosi se Najvišjim potom, da se te slovesnosti udeležita Njega cesarsko in kraljevo Visočanstvo presvetli cesarjevič in Nje ces. in kralj, visočanstvo cesaričinja Štefanija. 3. V pokritje troškov dovoljuje se deželnemu odboru neomejen kredit. Podpisani so vsi deželni poslanci. Tudi knezu in škofu se naznani, da z svojim podpisom pristopi temu predlogu. Nujnost tega predloga je slavna zbornica soglasno potrdila in g. Svete«! je takoj svoj predlog vtemeljeval, govorčč tako-le : „Prihodnje leto bodo praznovali avstrijski narodi združeni pod blagotvornim žeslom presvetle Habsburške dinastije pomenljivi praznik 40Ietnico pretnilostljivega našega gospodarja in vladarja Fr. Josipa I. Uže v navadnem rodbinskem živenji jo tak god povod radosti in veselju. Koliko znamonitejši pa je tak praznik v zgodovini prostranega silnega cesarstva, v živenji mogočnega od 40 milijonov verno uda-nih podanikov presrČno ljubljenega vladarja. (Živahno odobravanje.) Tudi vojvodina Kranjska bode tekmovala pri tej priliki z drugimi kraljestvi in deželami naše monarhije v glavnih nehlinjenih pojavih ljubezni in udanosti. (Dobro , dobro!) IJre 4. leti, takrat ko seje praznovala šeststoletnica one prisege, s kojo so se predniki naši za vse veke zavezali pre-svetlej Habsburškoj rodovini, bila je naša dožeht toliko srečna, da jo jo obiskalo Nj. Veličanstvo. Pri tej priložnosti je položil cesar Fr. Josip sam temeljni kamen veli-čanstuej zgradbi, katera se po Najv.premi-lostnem dovoljenji imenuje po Nj. ces. visokosti prestolniku Rudolfu. Ponosno dviguje se naš „Rudolfinum", preznamenito zbirke njegove so prava dika našoj deželi. To delo bodo popolnem dovršeno prihodnjo loto. Gotovo je opravičena iskrena želja zvestega prebivalstva vojvodino Kranjske, da kar je presvetli oče pričel, dovrši Nj. prevzvišeni sin, (dobro!) spremljan od svoje preblage soproge, katera z svojo Ijubez-njivostjo očaruje milijone vernih podanikov, (Dobro, dobro!) Sam ob sebi utemeljuje se moj nasvet, mereč na to, naj se prosi Nj. Veličanstvo premilostljive dovolitve, da se Nj. ces. visokost cesarjevič Prestolnik in Nj. ces. visokost cesarčinja Štefanija osobno udeležita slovesnega ot-vorjenja našega Rudolfinutna. In ako nas dojde ta sreča, da so usliši preponižna ta prošnja, tedaj bodemo sprejemali prevzvišena naša gosta ne le z običajnim nju dostojnim ceremonijeloin, temveč z ono iz globine naših src kipečo ljubeznijo (dobro !), s katero je naša dežela vedno bila udana presvetlej Ilabsburš-kej dinastiji. Z možato zavednostjo smemo ponavljati besede, izražene v adresi kranjskega deželnega zbora leta 1883 do Njih Veličanstva: „Šest stoletij je minolo, odkar je Kranjska dežela preslavnej Ilabs-burškej rodovini prisegla udanost in zvestobo. Zgodovina spričuje, da se ta pri-ooga nikdar ni prelomila, da so kranjska zvestoba nikdar ni majala." (liurno odobravanje.) V tej zvestobi vztraje naš narod, pričakujoč zgolj od svojega viteškega vladarja obrambo svojih ustavnih pravic (dobro!) in uresničenje svojih materijalnih teženj. (Ponovljeno odobravanje.) Narod naš, ne meneč se za neke osamIjeno iz tujine importirane glasove (burno odobravanje in ploskanje z rokami), kojo je dežela naša odločno obsodila (ponovljeno burno odobravanje in ploskanje), in katerih pri tej slovesnej priliki nečem daljo omenjati, narod naš bode vedno neustrašeno stal na braniku avstrijske državno ideje (viharno odobravanje) ter srečno svojo bodočnost iskal in nahajal v tesnej zvezi s presvetlo Habsburško dinastijo. Stoječ na tem stališči nasvetujem v jati poslušalce, da ga morajo imenovati Djocar beja, človeškega davljenca, Jože Korndorfer je sedel poleg meno in iz dol zega časa držal zaprte oči. Le včasih jih jo odprl in čul se jo kak truden vzdih, ali jezni mašala na samosvojno poveli čavanje Kubašijevo Ferka o Nurab. Prišla je tudi govorica na stvar, ki me je izvenredno zanimala. Imel je namreč serajdži malo čedico skopcev (koštru-nov), od katere si je, če tudi po noči blizo seraja zaprta, že nekoliko noči zaporedoma panter po jedno brezplačno prisvojil. „Serajdži!" velel sem. „Sidi!" odgovoril je bliže stopeč. „"Veš gotovo, da je bil panter?" „Da, sidi. Videl sem njegov sled, velik je in oster; samica je, kojo naj Allah zaklinja! Jaz sem ubog kovodži (kavar-nar) in imam tri in dvajset ovac. No more li k bogatinu morivka? Samec no ropa čode reveža !tt Jezni moslemin ni poznal postav in pristojnih čutov ženskega dela živalstva. „Zakaj jo ne umoriš?" sprašam ga. „Samico črnega pantra umoriti, sidi? Noveš li, da jo pod njeno kožo hudič, ki vsakega raztrga, ako jo hoče umoriti." „Ali ne veš, da živi pod tvojo kožo el-subak, satan straiiu, ki ti jo srce požrl in kri popil. Ti si vernik in se bojiš žene? Allah varuj tvojo hišo, sicer prido sultana pantra in na tvojem divanu bodo spala in pila iz tvojo čepinje kavo!" „Čedo mi požre, ali hiši se no pri- bliža. Ne veš li, da je vsak, ki moli surat-el-iklaf, varen pred divjo zverjo?" „Surat-el-iklaf jo dober, ker vas ga je prorok naučil, ker kolikor časa ga trikrat na dan moliš, ni te še mačka požrla; jaz imam pa surat, ki jo mogoČneji. kakor vsi Aja-ti vašega svetega pisma; vse sovražnike uniči, ako ga molim." „Povej mi ga, da so ga tudi jaz naučim, sidi!" „Ne povem, ampak pokažem ti ga!" Vzel sem puško in nameril nanj. „To je moj surat proti vsem sovražnikom!" Skočil je prestrašen v stran. „Be isim bilahi radjal, za božjo voljo, bežite možje! Ta sidi je zgubil pamet. Ima puško za surat-el-iklaf in nas hoče umoriti!" Odložil sem puško. „Sodite mirno, možje! Pameti nisem zgubil, ker nemam pantra, za fiejdana (hudiča), ampak za mačko, ki jo z svojim suratom umorim. Vstanem in pristavim: „Serajdži, pokaži mi ograjo tvojih ovčic!" „Si li zblaznel, sidi, da hočeš k ograji? Noč je tunina in samica pantra ne pride proti jutru, kakor drugo ropno živali, ampak približa se v polnoči. Naj le žre ovco, mene pa no raztrga!" „Tedaj mi naznani kraj, kjor jo ograja!" „Dobiš jo v sto korakih naravnost proti severu, kjor so zvozde." (Dalje prih.) soglasji z vso zbornico ta le predlog : (Prečita se enkrat od vseh poslancev obeh strank podpisani predlog.) Potem nasveluje, naj so prva in druga točka sprejmeti takoj, tretja točka pa naj se izroči finančnemu odseku v pretresanje i naj so zasedanju izvoli deputacija, ki se posije k presvetlemu cesarju. Tudi ta predlo,g obvelja. Po prestopu na dnevni red jo bil predlolg deželnega odbora zastran uvedenja cepljenja koz z animalnim cepivom v posvetovanje izročen finančnemu odseku. Upravnemu odseku pa so bila izročena: a) Poročilo deželnega odbora o trtnej uši na Kranjskem, prav tako poročilo njegovo z nasvetom, da sme deželni odbor v §. 27, junija 1885, drž. zak. štev. 3, 1. 1886 določeno tretjino odškodnine povodom na-redb proti trtnej uši prevzeti na deželni zaklad; b) poročilo o sklepih deželnega zbora zarad odprave tarifne nejednakosti. Poslanec Murnik poroča o nujnem predlogu deželnega odbora glede začasnega; nadaljuega pobiranja deželnih naklad za 1. j 1888 ter predlaga: „Slavni deželni zbor naj sklene: i 1. Za pokritje primanjkav deželnega,! zemljiško-odveznega in normalno-šolskega zaklada za 1. 1888 pobirati se morajo od' 1. januarija 1888. I. počenši do dneva Najvišjega potrjenja deželno-zborskih sklepov prav tiste priklade, katere so se potrdile, in sicer: z Najvišjim odlokom dno 23. avg. 1887 za zemljišfio-odvezni zaklad in z Najvišjim odlokom dne 29. | marcija 1887 za normalno-šolski zakladi namreč: a) za deželni zaklad z 18% od polne j predpisane svote vseh neposrednih > davkov z državnimi dokladami vred ;' — z 20% od užitnine od vina, vinskega in sadnega mošta in od mesa; I b) za zemljiško-odvezni zaklad z 1G%' na skupno svoto vseh predpisanih ne- j posrednih davkov z državnimi dokla-' dami vred in z 20% od užitnine od vina, vinskega in tsadnoga mošta in od mesa; c) za normalno-šolski zaklad z 10% na skupno svoto vseh predpisanih nepo-srednjih davkov z državnimi dokla-1 dami vred. 2. Deželnemu odboru se naroča, sklepu pod točko 1. nemudoma pridobiti Najvišje potrjonje." Vsi ti predlogi se spojino brez ugovora. Dalje poroča isti poslanec o volitvi poslanca Višnikarja, ki se tudi broz ugovora potrdi. Poročilo deželnega odbora glodč deželno naklade od porabljenih žganih opojnih tekočin za 1. 1888. se obravnava kot nujen predlog ; poročevalec Murnik nasve-tuje te le predloge, ki so potrdijo brez ugovora: 1. Da se poravna nedostatek pri deželnem zakladu, pobirati je za leto 1888. v smislu zakona od 5. avgusta 1887. nastopne deželno doklade : a) od porabljenih likerjev in vseh osla-jenili opojnih tekočin broz razločka na stopinje alkoholovino od hektolitra po 6 gld. a. vr.; b. od vseh ostalih porabljenih žganih opojnih tekočin po stopinjah lOOdel-nega alkoholomotra za vsako hoktoli-tersko stopinjo 18 kr. a. vr. 2. Ta deželna naklada smo zadevati samo porabo in so no sme pobirati ne pri izdelovanji žganih opojnih pijač, no pri njih uvažanji v ozemlje dežele ali v kateri kraj zunaj Lljubljano, ne pri trgovinskem prometu v množinah 1 hektolitra ali nad to mero. Deželno naklado jo v Ljubljani, katera velja za zaprto mesto, pobirati pri uvozu žganih opojnih pijač in kot naine-8tek za take tekočine v mestu samem izdelane, primerno doklado pri izdelovanji takih tekočin ; povračati je naklado pri izvozu takih tekočin iz Ljubljano v onej meri, po katoroj jo mestna občina ljubljanska zavezana, po obstoječih predpisih povračati mestne doklade. Po deželi pobirati je naklado po volji dotične stranke, kedar so te pijače spravijo v obrtne prostore ali shrambe, ali pa kadar se nastavijo. 3. Deželnemu odboru se naroča, da izposluje Najvišjo odobrilo teh sklepov. Potem je poslanec Klun poročal o Eroračunu hiralniškega zaklada za 1. 1888, i je bil po predlogu finančnega odseka potrjen. Zaklade jo 2517 gld. 07 kr. , potrebščino pa 2500 gld. ; toraj bodo pre-ostajalo 17 gld. 07 kr. , ki naj se z inter-kalarom vred, ki utegne nastati, v smislu §. 7. dotičnoga štatuta in deželno-zhoro-vega sklepa z dne 18. okt. 1884 po nekoliko kot ustanovni zaklad za deželno hi- ralnico plodonosno naložč, po nekoliko pa obrnejo v podporo ubožnim občinam za oskrbovalne stroške hiralcev. Dalje je poročal o računskem zaključku istega zaklada za leto 1880. Skupnih do« hodkov je bilo 5116 gld. 91 Vs kr., vku-pnih stroškov pa 5026 gld. 68i/s kr., toraj jo konečno v blagajnici ostalo 90 gld. 23 kr. Občinam so je bilo za podporo hiralcev razdelilo 525 gld. 75 kr. Račuu je bil po predlogu g. poročevalca odobren. Prav tako jo bil potrjen računski zaključek ustanovnih zakladov za 1. 18S6, o katerem je poročal poslanec Klun. (Konec prih.) Politični pregled. Notranje dežele. O zvestobi in udanosti Slovencev državi in cesarju piše „Grazer" Volksblatt: Slovenski časopisi in stranke so skoraj onodušno zavrnoli rusko stališče, iz česar so lahko presodi vrednost onih denuneijacij, katere so prijavili nem-ško-liberalni časniki in osobo na najvišjih mestih. Ti ljudje delajo z lažjo in goljufijo, da očrne zvesti narod in njegove voditelje. Dalmatinski deželni zbor je izročil v seji dne 28. t. m. dotičnemu odseku predlog o ustanovljenji deželnega kreditnega zavoda in deželnega zaklada za zboljšanje zemljišč in sploh sveta. Podal se je tudi predlog, naj sc uvede ruščina po vseh ondašnjih srednjih šolah kot obli-gaten predmet, ker je jako važna za Dalmatince, ki mnogo občujejo z ruskimi lukami. V In o mostu so je ustanovil odbor, katerega naloga je prirediti obrtniško razstavo, V hrvatskem saboru interpeloval je dne 28. t. m. vlado poslanec A m ruš, zakaj jo bil zagrebški župan Badovinac odpuščen iz službe. V ogrskej poslanskoj zbornici je 30. novembra interpoliral poslanec Oetvoa zastran volitve trgovinskega ministra grofa Szechenyi in vprašal, ali trgovinski minister misli, da so vjema z njegovo stopnjo, ako poslanstvo pridrži, dalje, kako misli ministorski načelnik popruviti razžalitev ustavnega prava volilcev in ali ne misli, da je potreba cesarju poročiti, kako je prišel trgovinski minister do poslanstva. Na Ogrskem je ljudstvo vedno bolj razburjeno, iz raznih krajev se čuje o nevarnih izgredih; posebno Rumunci na Erdeljskem delajo ogrskej vladi veliko preglavico, tako celo, da vlada pošilja v razne kraje vojako, da potlači nemire in red vzdržuje. V Kostanji so nedavno zaprli 80 rumunskih odličnjakov v tesno, zatuhlo in umazano klet. Vsled tega je ljudstvo srdito in bati se je daljših izgredov. Vnanje dežele. O shodu ruskega i nemškega cesarja se piše iz Petersburga, da je carprišol prav zadovoljen na Rusko. Vendar z nobeno besedo ni omenil, da je imel njegov pogovor z nemškim cesarjem i knezom Bismarkom političen značaj. Iz Pariza pa so poroča, da jo car prišel v Berolin vsled nekih pogovorov mej Bismarkom i ruskim poslancem Šuvalov-om. Bismavk jo neki rekel, da bolgarskemu prašanju no daje nikako važnosti. Zveza z Avstrijo in Italijo so no dajo primerjati s zvezo z Rusijo, katero posebno zato ceni, ker je tu posel z možem, ki lahko stori, kar mu je drago, ne pa a parlamenti, katerim manjka volje, ako imajo sredstva, ali z ministri, katerim manjka sredstev, ako imajo voljo. Srb s ka sk u pščin a je 27. novembra pričela svoje zborovanje. Predsedoval je najstarši ud, državni svetnik Spasič. Izvoljen je bil poverjeniški odsek desetih članov in sicer pet liberalcev i pet radi-kalcev. Bolgarsko sobranje jo sprejelo srbsko-bolgarsko pogodbo glede zveze obojestranskih železnic. Na Bolgarskem so razne stranke v vedno večjem nasprotji, vsled česar je položjo vedno težavnejše. Koburški princ je .sicer poskušal, da bi sprijaznil in zje-dinil Stambulovo vladino stranko s Kara-velovo in Radoslavovo, a ni so mu posrečilo. Arnavti še vedno napadajo srbske pokrajino. Vsled tega jo srbski zastopnik na turškem dvoru Novakovič zopet opozoril turško vlado na to stvar in se pritožil. Ker pa jo turška vlada trdila, da Arnavti ne napadajo srbske, ampak Srbi turške pokrajine, zahteval je srbski zastopnik, naj se izvoli mešana komisija, da stvar preišče. Iz Rima se poroča, da je 30. nov. ogrski kardinal Simor na čelu 500 ogrskih romarjev izročil papežu adreso z 1.800.000 podpisi. Papež mu jo odgovoril i nagla-šal, da je bila Ogrska vedno papeževemu prestolu udana ter nazadnje blagoslovil vso Ogrsko. — Na papeževe zlate maše dan pridejo v Rim skoraj vsi kardinali, katerim dopusti zdravje. Iz Avstrijsko-ogrske bodo tam dunajski pokneženi vrhovni škof Gangelbauer i vrhovni škof iz Kaloče IIaynald, Razen teh pride tudi Pražki pokneženi vrhovni škof grof Schon-born, pokneženi Tridentinski škof Valussi i skoraj gotovo tudi Spljetski škof Calo-gero. Romarsko popotovanje iz Avstrije se je na mesec april odložilo. — Papež je bil jako vesel, ko je čul o govorih škofa Sehlaucha v ogerskej delegaciji ter opata Hauswirthv avstrijskej delegaciji ter izjavil, da o priliki izreče obema svojo zado-voljnost. Mej Italij ani i Franco z i je razpor vedno veči. Italijani ne morejo pozabiti, da so Francozi zasedli Tunis, toliko manj, ker tam živi mnogo več Italijanov nogo Francozov in menijo imeti nekatere zgodovinske pravico na to deželo. Na Tu-neškem so vodni prepiri mej tema narodoma. Francozi se za Lahe malo brigajo, ne dopuščajo jim italijanskih šol, in tako so morali Italijani doslej obiskovati fran-cozko šolo, katero je ustanovil kardinal Lavigerie. Italijanske duhovnike, kateri so Italijane družili, izgnala je francozka vlada. To Italijane hudo peče. K vsemu temu je italijanska vojna ladija „Colomeou zasačila pri Oboku v Adenskom zalivu neko francozko ladijo, na katoroj je bilo mnogo Francozov in Rusov, namenjenih Abesin-cem v pomoč. Ta stvar utegne povzročiti diplomatiške razgovore mej Francozko in Italijansko. Na Francoskem je zmešnjava šo vedno velika. Načelnik francosko republike jo 1. t. m. v ministerskem svetu izjavil, da vsled promenjonoga položja parlamentu nikakega naznila ne pošlje. "Vsled tega jo ministerstvo zopet odstopilo. V parlamentu ni edinosti, pred njim se zbira množica, nekateri kriče: Živel' Boulanger, Bmrt Grevy-u, drugi zopet nasprotno. Mnogo vojakov je bilo v Pariz poklicanih, pred Boulangerjevim stanovanjem jo celo krdelo redarstva. Iz Londona se poroča v „Presse", da ni res, da jo Avstrija posebna prijateljica bolgarskemu knezu Ferdinandu, ona se malo zanima za njegov prestol. Avstrija bi rada dovolila, da se Koburžau odpravi, ako bi se s tein bolgarsko prašanje lažje rešilo. DOPISI. Iz Ponikve, dne 25. nov. [Izv. dop,] Gotovo se še spominjajo drugi čitatelji „Edinosti," kako grdo je pred nekoliko meseci nek dopisnik pral in črnil naš mili kraj. Zdaj je prav isti dopisnik jel udrihati po St. Viškogorcih; g. dopisnik misli, ker zna nekoliko pisati, da ne more drugače svojo umetnije priobčevati, nego da po Bvojih rojakih udriha. Močno so motite, ko Št. Viškogorco imenujete, da so prepira želni; iz mojega dopisa bo razvidno, da ste Vi prvi med tistimi, ki nam ljubi mir kalijo. Ali ni škoda, da znato pisati, ker z svojim strupenim peresom svoje rojake napadate in pred svetom črnite. Ali je Vam toga potreba? Ako ste tako uneti za narodni napredek, kakor v Bvojih dopisih pišete, prizadevajte se svoje rojake k napredku spodbujati, in bodite jim v zgled kot dober rodoljub. Domače prepire res na domačem pragu poravnajmo. Zakaj pa sto jih prav Vi žo toliko mod svet zatrobili, in s tem svoje mirne rojake prod svetom očrnili P Da bodo dragi čitatelji „Edinosti" vedeli, kdo sneti v skledo svojo, in kdo nam ljubi mir kali, naj to pojasnim. Ko so bile občinske volitve na Pečinah razpisano, prigovarjal jo nek mož, da bi župana na Ponikvah izvolili. Ali jo bilo to kaj napačnega P Ob času volitve ima vsak prosto besedo, lahko svetuje za enega ali druzega. In Vi l g, dopisnik, ko ni za vašega očeta svetoval, jeli ste ga javno v „Edinosti" črniti, in sramotiti vso Ponikvo, Ko smo mi za resnico vzeli sulico v roke, da bi surove napade od svojega kraja odpravili, unel so je pravi „boj", kakor jo dragim čitateljem „Edinosti" in „Sočo" gotovo še znano. Toraj gospođino dopisnik : Kdo je bil kriv toliko prepira, sovraštva in noslogo P Kdo jo bil tukaj glavni „hujskač"? Kdo drugi ko Vi ! Ko niste imeli resnice ha svojej strani, morali ste obmol-knoti. Ali sto potem mirovali P O, nikakor ne ! Kako ste potem se svojo originalno pisavo črnili nekega tukajšnega fanta. Ni moj namen, danes obširno govoriti. Dne 7. avg. t. 1. smo imeli pri nas navadni shod s cerkveno slovesnostjo. Prav na isti dan ste napravili Vi, g. dopisnik, iz sovraštva do nas, v svojih prostorih javen ples, češ, ljudstvo pojde po končanej službi božjej najprej na vašo plesišče in „Po-nikovci" od nje ne bodo imeli nobenega dobička. Ali ni to grdo? Kje imate svoj rek? „Sloga jači, nesloga tlači", drugodi gotovo ne, ko na papirji. Gospodine dopisnik, ko bi hotel vzeti svetilnico v roke in Vam svetiti, spisal bi lahko cele litanije, s katerim bi vse predale „Edinosti" napolnil, in svet bi Vas jasno poznal, da imate spičasto pero za svoje rojake; dovolj! Dragi čitatelji naj tolmačijo, kdo je prepiraželjen. Rodoljubi na Št. Viškej gori, vidite, da sem se tudi jaz zavoljo Vas nekoliko potegnol, ker vem, kako mi je bilo hudo, ko je omenjeni dopisnik pral naš rojst-veni kraj, kakor zdaj Vaš ! Vem, da tudi Vi veste, da z omenjenim dopisnikom so ni vredno prepirati „naj piše kar hoče". To vendar ve, da sam eden se ne more prepirati, toraj sam se gotovo ne bo prepiral; obmolknimo. Ko pridemo na goro, pili bomo kozarec sladkega na zdravje g. dopisnika. X. Domače vesti. Odlikovanje. Cesar jo podelil Ivanu Tscheleschniku, stotniku primorskega domobranskega bataljona št. 72 povodom umirovljenja križec za zasluge. Gosp. Oroslav Dolenec, ljubljanski mestni odbornik, izročil je 100 for. prvo-■ mestniku „družbe ss. Cirila in Metoda" ter postal njen pokrovitelj. Dal Iiog, da bi se naši bogataši bolj pogosto spominjali te prekoristne družbe. Italjane vzo-mimo si v izgled in njih navdušeno delovanje za „Pro patria". Ob vsakej priliki, bodi žalostna ali vesela, je Italjanom to društvo na mislih, ob vsakej priliki nabirajo za nje doneske. Mesto vencev na rakev pokojnih pošiljajo denar v blagajno „Pro patrie". Celo občine vpisujo se kot člani v to društvo. Hrvat8ki ban dal je na predlog profesorskega zbora na kr. vseučilišči v Zagrebu perovodji kraljevega mesta Zagreba dr. Gjuri Vrbaniču dovoljenje, da kot privatni docent smo predavaduti narodno gospodarstvo in upravo narodnega gospodarstva; a na predlog profesorskega zbora modroslovne fakultete našemu rojaku dr. Avgustu M uši ću, profesorju na kr. zagrebškej gimnaziji, da sme kot privatni docent predavati grško slovnico na imeno-vanej fakulteti. Cesare Rossi urednik italijanskega glasila „!'Indipendente", bil jo obsojen na 60 for. globe zaradi govora, ki ga je imel na trgu sv. Jušta nad krsto pokojnega urednika Juretiča. Profesorji, ki so ob jednem državni poslanci, tako so poroča z Dunaja, odstavljeni so od službe, dokler se no odrečejo poslanstvu. Prvi, ki ga jo zadela ta naredba ministra Gauča, jo naš prof. Šuklje. Mi o takoj naredbi skoraj dvomimo. Profesorje moramo šteti mej državne uradnike, ti pa imnjo po zakonu „ex uff'icio" odpust za čas zasedanja državnega zbora, ako so poslanci. Odbor ženske podružnice sv. Cirila in Metoda v Trstu jo zdaj zelo delaven. Naš list je užo poročal svojim čitateljem, da je načelništvo sklonolo napraviti letos otročičem, obiskujočim slovensko zabavišče, božičnico v čitalničnih prostorih in da se vneto domoljubno naše damo neutrudno žrtvujo za našo siromašno deco, za katero nabirajo gorke zimsko obleke, perila in družili tudi denarnih doneskov, s katerimi se imajo kupiti otroška oblačilca in drugih potreb. Denes nam jo prijetna dolžnost javiti, da bode božič niča v sredo 21. decembra t. 1. ob 3. popoludne. Upamo, da nam bodo moči prihodnjič kaj natančnejšega povedati o tej otroškej veselici. Narodno gospo, gospodične in gospodje! dokažite tudi vi v kratkem svoje rodoljublje, podpirajte požrtvovalni ženski odbor in izvolite pošiljati svoje darove prvomest-nici žensko-podružnico Č. gospoj Ve kosi a vi V a len čiče vej, stanujočej v via Nuova št. 30. II., ki jih hvaležno sprejema. Vsa darila objavi pozneje „Edinost". Pekovska zadruga v Trstu. Zadnji ponedeljek so imeli, in to na poziv tuk. magistrata, pekovski mojstri skupščino, v katerej so pod predsedovanjem Dr. Ar-tico, ustanovili pekovsko zadrugo. II krati so si izbrali predsednika g. L. Kosančiča in za odbornike to le gospodo: Karla Maurer, Franca Grotz, Fr. Jeršeka, Jožeta Cernicha, Matijo Lanipicha in Henza. V sredo jo bil ta odbor povabljen na magistrat, kjer so so sestavila pravila zadruge, katera se predlože namestništvu v potr-jenje. Ljubljanski Sokol osnoval je „Slovenski klub borilcev", ki bode imel svrho širiti in gojiti ta sport mej svojimi člani. Želimo mu mnogo vspeha, ob enem pa pripor čamo ta dogodek našim Sokolašem v preudarek. Izvolijo naj tudi oni pomisliti, da imajo sokolska društva vse druge svrhe, kakor prirejati izkljuČljivo plesne zabave. V prvej vrsti je telovadba, drugo pride samo. „8port" v Ljubljani si pridobiva mej Slovenci vedno več privržencev, osnoval so je tam tudi „slovenski bicikliški klub". Učittlji sežanskega okraja bodo imeli v dan 19. deo. uradno okrajno učiteljsko konferencijo v Sežani. Na dnevnem redu je tudi vnžna točka: „Vedenje učencev v soli in zunaj šole, vzroki slabega vedenja in kak 6 bi se ti vzroki dali odpraviti?" To točko mora vsak učitelj pismeno rešiti ter dotični izdelek poslati Hlavnenm c. kr. okr. šol. svetu v Sežano. V dati konferencije odloči c. k. okr. šol. nadzordik referenta. Prav je, da se dajejo učiteljem take naloge ; kajti one pospešujejo nadaljno izobraževanje učiteljev, prirnorajo pa tudi marsikaterega letargičinoga učitelja, da so uri v slovenskem spisovanji ter da mu takč počivajoče pero ne — zrjavi. Križane osrečil je magistrat z novim županom ali „capovilla". Ta nova zvezda v sv. Križi jo Jakob Košuta pokojnega Matijo. Videli bodemo, kako bode novi župan spolnjeval svoje dolžnosti, bode li imel kaj samostalnosti, ali bode v vsem in povsod samo prepokorni sluga slavnega magistrata, kakor je to vsem njegovim tovarišem v okolici navada. Razpisana je služba popotnega učitelja poljedelstva za slovenske krajo na Tržaškem, Goriškem in v Istri. Plača 1000 gold. na leto in 600 gold. potnine v mesečnih obrokih; prošnje do 31. dec. t. 1. c. kr. namestništvu za Primorje. ki izide meseca aprila ali maja prihodnjega leta. Obsezal bode razen druzih pedago-gično-ditaktičnih tpisov tudi: ukoslovje, črteže šolskih stavb s pojasnili, navod za risanje strojev (mašin) itd. I)a bode vsebina knjigi tem zanimivejša in tnnogovr-stnejša, uljudno vabimo p. g. slovenske šolske pisatelje k prijaznemu sodelovanju. Primerni pedagogično-ditaknični ali meto* dični spisi, pa tudi popularno-znanstveno razprave naj si blagovolijo doposlati do konca tega leta ali vsaj do 1. februvarja 18H8. 1. društvenomu odboru v Krško. Od vsestranske in krepke podpore p. n. tovarišev in tovarišic je zavisno nadaljno razcvitanje „Pedagogiškega društva" in Pedagogiškega letnika". Na slovenskem učiteljstvu pa je ležeče, da se povzdigne naše prvo šolsko literarno društvo na stopinjo „Hrvatskega pedagogijsko književnega zbora", ki že od leta 1871. izdaja po 3 do 4 knjige z razno pedagog'ično vsebino in v novejšem času celo pedago-gične klasike. Zato prosimo tudi vse ne-pisatelje, da pristopijo v polnem številu društvu in nabirajo novih udov, ker le vkupno delo rodi moč in napredek. Letnimi iznaša samo 1 gld. Odbor bodo nadnlje le tiste štel med ude, ki plačajo letnino pred izdajo „Letnika". Pozneje bode cena knjigo večja. V zalogi imamo še nekaj „Pcdagogiških letnikov" 1. 1887 po 1. gold. 45 kr., nekaj „Občnih vzgojeslovij" po 85 kr. in nekaj „Poukov o črtezih" 35 kr., s poštnino vred. Tiste p. n. gospode pa, ki so prejeli in obdržali kako knjigo od „Pedagogiškega društva", uljudno prosimo, naj nam brzo pošljejo novce zanjo, kajti z novim letom jo treba obračuniti tudi s tiskarjem. Dragi tovariši in tovariš«ce! Delajmo vsak po svoji moči in vspeh bodo časten za nas in za narod! V Krškem, meseca novembra 1887. Odbor. Dnitnftnjpj Številki na&cga lista priložena je mala, lična brošura, kot cenik lekarne Piccolijeve v Ljubljani, kojo našim čast. bralcem gorko' priporočamo. RAZNE VESTI. Nesreča. Na Črnem morju trčili sti na krimskem obrežji ladji „Simeus" in „Vesta", obe last Odeškega paroplovnega društva. „Vesta", ki jo bila prazna, po-greznola se je takoj in utonilo je 35 mornarjev. Na Dunaju so zaprli te dni dva pruska učitelja, nekega Simona pl. Libo\vitzki in Ivana Schenda zaradi prosjačenja. V tej blažonej Pruskej vender no moro biti tako dobro, ako hodijo nemški učitelji v Avstrijo beračit. V bolnici V Padovi nastavljena je doktorica Ana Kulišov, ki slovi zaradi svoje učenosti na kliniki, kot pomočnica prof. Do Giovanniju. Tudi doma na Ruskem so ženske, ki so zvršile zdravniško studije nastavljeno kot voditeljico bolnic za ženske in otroke in pokazalo se je, da imajo pri otrocih in pri ženskih več sreče nego moški, kajti one si mnogo lažje pridobijo zaupanje svojih malih klijentov nego moški. Književnost Povodom tristoletnice Gunduličeve izda hrvatsko akad. društvo „Zvonomir" na Dunaji krasno ilustrovano spomenico ter se je obrnolo na vse prve hrvatske pesnike, da okrasć spomenico svojimi prispevki, kar so tudi zagotovili. „0 Slovanih, osobito o ruskem narodu"; narodopisni načrt. S porabo spisov nekaterih najnovejših pisateljev spisal X. Y. Trst, Tiskarna Dolenc 1887. — Cena 30 aovč. — To najnovejše delo uže znanega pisatelja X. Y. je vse hvalo vredno, ker širi poznavanje sorodnih nam narodov. Pisatelj pa je po svojih posnetkih dokazal svoj talent, kajti izbral je le odlomke, koji razmere karakterizujo. Knjižico tedaj smelo priporočamo. Discorsi proferiti nella Camera dei Depitati a Vienna nei giorni 14 e 2G Maggio 1887 dal deputato Domenico dr. Vitezič duranto la discussiono del preventivo per 1'anno 1887, (Traduzione dali'originale testo todesco). Trieste Tip. Dolerc 1887. Cena 15 novč. POZIV! „Pedagogiško društvo" v Krškem izda 'tudi zi leto 1888. „Pedagogiški letnik", Tržno poročilo. Kava. Trg v preteklem tudnu slab, cene so phdul«. Kio po f. 9 MENIŠKE KROGUICE (Pillole dei Frati.) kri čisteče ni proti hemoroidam, koje izdeluje P. Fonda 1'armacista v Piranu. Prepotrebne za vsakega, kateri trpi na hemoroidah, zabadanju, breztežnosti, plavoboiji, tJ(j ani velikem mestnem trgu, priporoča tukaj popisana najboljša in sveža zdravila. Ni ga dneva, da 1 »i ne prijeli pi menih zahval o naših Izborno skusemh domačih zdravilih. Lekarne Trnkoczy-jevih tirm so : Na Dunaji dve in ena kemična tovarna v Grudei (na Štajerskem) ena pa v Ljubljimi P. n. občinstvo se prosi, ako mu je na tem ležeče, da spoda navedena zlravila s prvo poŠto dobi, da nas' v tako le napravi: Lekarn« Trn-k6czy poleg rotovža v Ljubliani. Marij a celjske kapljice za želodec, katerim se ima na tisoče ljudi zahvaliti aa zdravje, imajo izvrsten vspeh i»ri vseh bo-1 znlh v ž ilodc.u in so ne-nrekosljivo sredstvo zoper mankan|e slasti pri jedi, slab želodec, urak, vetrove, koliko, žlatenlno, bljuvanje glavobol, krč v želodcu, bitje sroa, zaba-»anje, yliste, bolezni na vranici, na jetrih In zoper zlaložllo.Steklenica velja 20 kr , 1 tunat 2 k I d., 5 tucatov samo 8 gld. Mvarilol Opozarjamo, da se tiste istinite MARIJACEL JSKE kapljice dobivajo samo v lekarni TRNK0CZY- ja, zraven rotovža na velikem trgu v Ljubljani. §tupa za živino. Cvet za konje. I c ODČtVA esenca »lekarja Piccolija - v Ljubljani' Ta pniv rlubra Ktiipa pomakli nnjlioljo vri vteh bolc/nlh kr tv, koni in praKlecv Konje varuje ta fuipa trganja po Prnvlh , b-rcavk vseh nalezljivih kuJnih bolezni!, k«Kl.|a, p1 ličnih In vratnih boleinij. t»r odpravlja vse g 1 stm. oidi vzdržuje konj" d«be:e okrogle i iskrene. Kravo dajo mnogo dobrega m lok a. Zamotek z rahilnim navodnm vred velja le 50 kr., 5 zamotkov samo 9 pl. Vsa ta naStet.a zdravila se snmo prava v lekarni TRNKOGZY-ja zraven rotovža In vsnk dnu s poŠto razpošiljajo vmsm 12—12—12 Ta esenca. ki s^ na reja io nekem re-| prn gospoda dr. E. viteza Stiickla, c. kr. vladincga svetovalca in deželno-sanitet-liega poročevalca za Kranjsko, je t.iko-tvana „Tinctura Rhei composita", katera zdravlje v*e želodčeve in trebušne bolezni, odpravlja telesno zaprtje, zlato žilo t t. d. (gliej navod, ki jo vsakej steklenici pridejen) — Izdelovnteli pošilja jo v /a-bojčkjh po 12 stiklenic po pl. 1*3U po pošinein pov/.etji. Poštnino trpe p t. na-! robniki — Te steklenice prodaja vpol5kr 1 eno, večina lekarn na Kranjskem, Stirskem, Koroškem, v Trstu, na Primorskem, v Istri, Dalmaciji in v Tirolih. 50—50 V Trstu: Ehisoletto, Ponte Rosso; Ed. pl. Leute rnbucg, Gi&rdin Pubiicn; G. pl. Leutemburg, Piazza S. Giovanni; Foraboschi, lnkarna »al Gummello«, Corso; Picciola, Piaz/a Barriera Veno h a; Pozzetto, Palazzo del Lloyd; Praxmarer, Palmzo Municipale; Prendini, Paiaz/o Model o; Kavaslni, Piazza d^Ua Stazione; Uovis Piazzi della Lepna; Sara val, za magistratom; Serravallo, Piazza Cavana; Suttina, lekarna »I.iprandl«, Piazza della Dogana; Udovicirh, Via Farneto;Xi-covich, 'Via S Niccold; Zi.mtti, Via Nuova Cvet proti trganju (Grlolit .je odločno najbdjie zdravilo zoper protin, ter revma-Mzem, trganje po udih. bolečine v križi ter živcih, oteklino, otrpnete ude in kite itd., malo časa če se rabi, na mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj se samo »cvet zoper trganj« po dr. Maliću» z zraven stoječim znamenjem 1 kr , tucat 4 cld. 50 kr. £1ni na steklenici stoječimi znamenja, ni pravi ga precej vrnite. Planinski zeliščni »irup kranjski. za odrasle in otroke, ie najboljši zoper kušelj, hripuvost, vratobol, jetikn, prsne in pljučne bolečine : l steklenica 50 kr , 1 tucat S gl. Samota sirop za kr, je pravi. Kričistilne Itr^oglj ice, ne smele bi se v nijednein gospodinjstvu pogrešati in so se uže tisočkrat sijajno osve-dočile pri zabasanji človtškega telesn, glavo-61u, otrpnelih udih. skaŽenem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatljah A 21 kr.; jeden za zavoj s 6 žUatljami 1 gld. • 5 kr. Razpošiljava se s pošto najmanj jeden zavoj. ZDRAVILA ZA ŽIVINO. (Suhutzin rke, steklenice 50 zraven cvet in NajboljSn mazilo za ko. J° poiiiiiffa pi| prctćgu (U, ot°* lunil kolen,kopitnih bolesni, otrp-nei ji v bokn, krii Itd. otfkunji nnff t m»!iur|ih na no fjah. izvijHiiji t B Sanji b« Ua.op'-avrt i auSlui Itd..s kratka . pri vgeh vnanjih Dole/nin In hibah. d 8t«klonica 7. Tiibll-nim navodoin vred stane le 1 prid., 5 g stoki z rabilulm navodom vrud samo 4 ald dobijo v Ljubljani TRŽAŠKA HRANILNICA Sprejemlje denarne vloge v bankovcih od od 50 sold do vsacega zneska vsak dan v tednu razun praznikov, in to od 9—12 ure opoludne. Ob nedeljah pa od 10 — 11. ure zjutraj. Obresti na knjižice..........3Di„ Plačuje v«ak dan od 9—12. ure opoludne. Zneske od 50 gld. precej, od 50—100 je treba 1 dan odpovedati, 100—1000 H dni in čez 1000 pa 5 dni poprej. Eskomptuje inenjice domicilirane na tržaškem trgu po .... . ... il/t Poaojuje na državne papirje avstro-ogrske do 1000 gld. po........5% višje zneske v tekočem računu po . 4V«°/< Daje denar proti vknjiŽeniu na posestva v Trstu. Obresti po dogovoru. v Trstu. TRST, 1. oktobra 1880. 21-21 Ozdravljenje plućnih bolezni Tuberkuloze, (sušice, jetiko), naduhe, zaprte supe), po plinovi kroničnega bromhlj&lnega katara Ud EXHALACIJI (po roktalnej injekcyi). Najneverjetneji, skoraj nedosegljivi idejal zdravnikov je z ovim postopanjem popolnoma dosežen i Ob osupljivih, nepogrešivih vspehlh govore najjasnejše sledeča pisma slavnih profesorjev, koja navedemo v kratkem, toda kolikor mogoče z lastnimi besedami, In koja so bila tudi potrjena po zdravniških listih tii - in inožemstva; Prof dr. Bergoon. Po tridnevne) plinovej ehalaciji po r-ktalnej injekciji, izdatno pojomanje kašlja in izvr/.ka, potem popolno prenehanje, — nrallca, pot in hrlnavost je posve izjinola, — Truplo se re li vsaki teden za T/, — 1 K. Ravno tako brzo o>.-dravljenje tudi pri starej, cel6 pri miliirnej tuberkolozl. — BolnUt se ozdravi ter more tudi najtezjiu posel zopet opravljati —" Prof. Dr Ctirnil. Pri naduhi se nor« pol ure po plinovej exhalaciji laglje sonsti — Ako se exhalaciia dalje rabi, s>i naduha ne povrne več. Zoper šsuiei in naduhi je plinova exhalacija izkušeno, izvrstno sredstvo" Prof. Dr. Dujardln Beaumetz: «Cdo pri ufotilčnem crlu. poSkodovun-mu po tuber-kolo'i, so se v 2—U tednih zacelile otekline dasiravno je bila uže polovica pljuč ra-z iejii.ii h.> Dr. M. Langhlln, vodja bolnice v Filadelfiji je vporabil pllnovo exha1acijo pri 30 bolnikih, koji so bili uže v najzadnjetr stanju tuberkuloze in vsi so popolnoma ozdraveli Vsaki dan pa se množć zravnijka noroč la o srečnim ozdravlj nju, ter je razun navadenih spričeval še mnogo druzih od slavnih profesorjev. Tudi v c. k. jav e} bolnici na Dunaju se vporabljuje stroj ca plinovo exhalacijo. — Imamo mnoiro spričeval odsravelih. C. kr. izkij. priv. stroj za plinovo exn»laoijo (Rectal-Jnjector) se dooiva z vsemi pripravami za pripravljanje p/iva in z popisom za vporavo za zdravnike, ter ga more rabiti tudi vsak bolnik sam pri Dr. K\RLU ALTMANN, Wien VII., Mariahilferstasse N. 80/A ter stane gl. 8.30 z omotom proti getovem novcu ali provzetju. — Ozdravljenj ' ni niti težavno, niti ovira vsakdanji posel. Naravno olj o iz jeter od polenovke (Baccala). najizbornejše kakovosti, kojega z dobrim vspehom zakazujejo najboljši mestni zdravniki. — Iz jate kakovosti napiavlja se tudi zeleno ali jodoželezno (ferrato) olje. Zaloga v lekarni G. B. Rovisa Corso štev. 47. 7—10 | Ljubljanski Zvon. I | Gld. 4.60. t | Gld. 2.30. -- Gld. 1.15. g »smmm as) m PRI JULIJU GRIMMU dežnikar, Barriera Veechia 1H je zelo bogata zaloga dežnikov za gospe in gospode za jako nizke cene. — Deiižiki iz honbaža od 90 novč. naprej. Dežniki iz volne in satina od f. 1.40. naprej. Dežniki židani od f. 2.50, naprej. Mali dežniki za otroke od 25 novfi. naprej. Sprejemajo se vsakovrstni popravki za 'ako nizke cene. 24—104 Androna Gusion št. 2 v Trstu priporoča veliko zalogo sadja vsake vrsta najboljših plemen na drobno in debelo. ^ Prevzame vsako pošiljatev na deželo, katera so izvrši točno in solidno. 100-88 LINIKAi za spolne in želod-čeve bolesti, nasiop« -okuženja i oslabonja rnožke slabosti, polucij", Žgečo vodo, močenje postelje, puSčanje krvi, zablije v. de, in za vse bolezni mehurja, droba In živcev. Tudi pismeno po najnovf j$om znanstvenem postojanju z neškodljivimi sredstvi 39—79 — 104 C. Stroetzđl, .specijalni rdravnik Linuan in fJodenaeo. Piunione Adriatica di Sicurtš » i rMlu Zavaruje proti požarom, provozu po suhem, rekah in morju, proti toči. na zivenjc v vsih kombinacijah Glavnica in resorva društva dne 31. desembra 1833 Glavnica druŠtvn gld. U,WO.HOO- — Reservni fond oi. dobičkov » 530.022 02 Posebna reserva dobičkov od zavarovanja na življenje 150.000-— Rezervni fond za podjetje na premikanja vrednostnih efektov I tU .500 — I'remijna reserva vs^h oddelkov » 7,342.780'86 Reserva za skotic » 207 60P— V portfelju: F'rcmiie. ki se imajo potirjati v prihodnjih letin . » 16,954,118'57 Skupni znesei; v. h 3kod plačanih odi. 1 >38 do 1883 gld. 114,949.847 01 Urad ravnateljstva U3—125 Via Valdirivo, Št. 2 (v laslnej hiSi)* flasg^iSS^-MIN^^l Marijaceljske želodečne kapljice, izvrstno delujoče zdravilo pri vseh boleznih na želodcu Neprecenljive dobroto jo posebno vpliv njihov pri notufinosti, slabosti želodca, ako z grla smrdi, napenjanju, kislem pehanju, koliki, žolodei- nem kataru, goroćifie (rzavci) pri preobilnoj produkciji nlin, rumenio! blu-vanju in gnjusu glavobolu, (uko boli iz želodca) krč v želodcu, zabasanji, preobilnosti jedi in pijač v želodcu, proti glistam, bolezni na vranici in jetrih in tudi proti zlati žili ali himorojdatn Cena steklenici jo z nakazom vred Hiuno 35 nov Glavni zalog ima lekar-ničar Mk angolju varhu" M iS ltiaady KroiitNicr, .'J a oravn V Trntu jih pa dobito pri lelcarni^nrju I. Seravallu blizo staroga sv. Antona ItKMSKO Isukno in volneni izdelki Kdor so hoče oblačiti posegi i ceno, naj piše po uzorco na Tucli-Pabrika-Lager Friedrich Brunner cT. Briinn. Op. Jako bogati uzorci za gg. krojače nefrankirani; kar ho komu n«:-dopade, so zamenja. 17—18 Lastnik društvo „Edinost". Izdatelj in odg#vorni urednik Julij Mikota. Tiskarna Dolenc v Trstu.