360 IN MEMORIAM IN MEMORIAM PROF. DR. JO@E KASTELIC 1913–2003 Pozdravljena Hélada! Hélada večna! Večno na novo nam znova in znova rojena! Zdaj bomo potovali v tvoja bela mesta. Na otoke egejske. Na Kreto mikensko stoterih čudes. Postajali med lovori Delfov, v oljčnih gajih ob Álfeju. Čakali Dioniza z vencem trsa vinskega na glavi, na Plaki pod Akropolo, nad Trgom, pred zatonom sonca nad Pirejem. Posedali pred gostilnicami Súniona – Súniona belorokih stebrov nad sinjo Egejo. Poslušali omamna godala orkestra škržatov v krošnjah dreves s priprtimi vekami v dremotnem žarenju poldneva. Sánjali favne! Jože Kastelic, Ode, str. 89 Jože Kastelic v Knososu leta 1961 20/360- 366kastelic m - prelom 15.11.2004 09:53 Page 360 361 IN MEMORIAM * Izbrane odlomke druge izmed treh poljudnoznanstvenih oddaj, ki jih je profesor Kastelic leta 1962 pripravil za RTV Ljubljana, objavljamo po tipko- pisu iz njegove zapuščine, ki vsebuje avtorjeve lastnoročne poporavke. Na- slovni list vsebuje daktilografski zapis: »POLJUDNA ZNANOST / S POTI PO GRČIJI / II. / OLIMPIJA IN DELFI / REDAKCIJA: BORIS KUHAR / ODDAJO JE NAPISAL IN BO PREDAVAL: dr. JOŽE KASTELIC / REŽI- SER: FRAN ŽIŽEK / ASISTENT REŽIJE: NEDELJKA KACIN / TAJNI- CA ODDAJE: MIŠA PIRNAT / ODDAJA 21. febr. 1962«. V desnem zgor- njem kotu prve strani preberemo še zaznamek: »T S POTI PO GRČIJI / T OLIMPIJA IN DELFI / K KNJIGE / K PREDAVATELJ / R GRŠKE PO- KRAJINE«, na desnem robu na koncu besedila [str. 8] pa: »T predaval je dr. Jože Kastelic / T redakcija Boris Kuhar / T realizacija Fran Žižek«. Prepis upošteva vse avtorjeve naknadne izboljšave; korigirani so očitni pravopisni spodrsljaji pretipkovalca (na primer »Karidbe« recte Karibde); zaradi lažje berljivosti pa so tu in tam zamenjana in dodana tudi ločila. Smiselno emen- diran je pasus, ki se v tipkopisu glasi »potezami, figurami Centaurov«, v »potezami figur Centaurov«. Nespremenjene so ostale v času, ko je besedi- lo nastalo, uveljavljene oblike zapisa antičnih imen (torej »Scila« namesto »Skila«; »Edip« namesto »Ojdip«); dosledno so ohranjene tudi posebnosti Kastelčevega osebnega sloga (npr. »trenotek« namesto »trenutek«). Na des- nem robu vsebuje tipkopis zaznamke ilustracij, ki so v oddaji spremljale pre- davateljeva izvajanja; zaradi preglednosti so ti navedki vnešeni v opombe pod črto, tako da zaporedne številke v tekočem besedilu niso vstavljene na koncu stavka, ampak so prislonjene ob besedo, skupaj s katero se je posa- mična slika pojavila na ekranu. [Redigiral Stanko Kokole] Takole se je v svoji Helenski odi Jože Kastelic še zadnjič kot poet spomi- njal poti po Grčiji. O tem doživetju je pripovedoval kot predavatelj več kot štiri desetletja poprej v nizu televizijskih oddaj, s katerimi se je že pred- stavil kot tisti zanosni interpret antike, ki se bo pozneje tako neizbrisno zapisal tudi v spomin številnih slušateljev umetnostne zgodovine na ljub- ljanski Filozofski fakulteti. V imenu vseh se Zbornik za umetnostno zgo- dovino poklanja Manom nepozabnega profesorja z objavo nekaterih nje- govih besed o obalah Egejskega in Jonskega morja, Olimpiji in o Delfih. Jo`e Kastelic S POTI PO GR^IJI * Grčija je razmeroma majhna dežela in možnosti življenja niso v njej nikoli bile posebno velike in bogate. /.../ Zato pa se obzor- ja širijo na morje in grške zgodovine ter kulture – pa tudi sedanjega živ- ljenja – si ni mogoče misliti brez te stalne prisotnosti morja in brez 20/360- 366kastelic m - prelom 15.11.2004 09:53 Page 361 362 IN MEMORIAM 1 dia Nauplija 2 T Krf 3 T ribiči pred Krfom 4 T ladje v Pireju 5 T tempelj ob morju vseh neomejenih možnosti, ki jih nudi. V starih časih je bila plovba po morju težka in zelo nevarna, Grčija in njeni otoki pa so omogočali, da je bilo razmeroma lahko priti od enega zaliva do drugega, od enega otoka do drugega, od enega konca na drugi kraj dežele. Brž ko pa so se bodisi kot trgovci ali kot kolonizatorji ali kot morski roparji Grki spusti- li na daljša potovanja, do Sicilije v Jadransko morje in do Afrike, pa so že nastajale pustolovske in fantastične zgodbe brez konca in kraja. Odisej je blodil deset let po morju, preden se je vrnil k svoji zvesti Penelopi na Itako – in česa vsega ni doživel: bil je v sladkem ujet- ništvu pri vili Kalipso, umaknil se je strašnim prelivom Scile in Ka- ribde, ušel je Sirenam, rešil je tovariše pred čarovnico Kirko, ki jih je že bila spremenila v svinje. Eol mu je podaril meh, v katerem so bili zaprti nevarni viharji, rešil se je pred velikanom, enookim Polifemom. Da, morske daljave so bile nevarne, a mikavne. Ob obalah domače dežele pa vlada zatišje. 1 Tu smo v Naup- liji, prav na južnem koncu Peloponeza, v Naupliji, ki je bilo nekoč pri- stanišče za Mikene, v srednjem veku benečanska utrdba, saj vidimo njeno značilno trdnjavo na vhodu v pristanišče, v osvobodilnih vojnah proti Turkom pa je bila prva predhodnica nove Grčije. 2 Na drugi strani, v Jonskem morju nas pozdravljajo enaki prizori, na primer dva majhna otočiča v bližini Krfa v sijajnem kontrastu – eden skriva svojo malo cer- kvico med gosto zelenje, drugi je ves pozidan in obljuden. Morje skriva v sebi pogubne pošasti, 3 a daje vsakdanjo hrano ljudem kot pri nas na Jadranu – tile ribiči so s svojimi mrežami v plitvi obalni vodi potomci Odisejevih tovarišev in nadaljujejo tisočletno izročilo. 4 V pristaniščih se drenjajo ribiške in tovorne barke, pa naj bo to daleč na otokih ali pa v Pireju pred Atenami, kjer vidimo zadaj gole griče Atike s kamnolomi marmorja in znamenitimi pašami za čebele. 5 Morje je povsod pričujoče – najlepša tempeljska arhitektura ob morski obali je Pozejdonov tempelj na Sunionu v Atiki, a tudi na otokih – kot na primer tu na Rodu – se ste- brovje belih marmornih arhitektur druži v idealno skladnost s sinjino 20/360- 366kastelic m - prelom 15.11.2004 09:53 Page 362 363 IN MEMORIAM neba in modrino morja. Morda ni nikjer na svetu arhitektura tako narav- no spojena s pokrajino kot ravno v Grčiji. 6 Zdaj smo v starem Korintu – bogatem mestu trgovcev in obrtnikov, ki so ga Rimljani leta 146 pr. n. š. razrušili istočasno s Kartagino, a ga je spet pozidal Cezar. Apolonov tem- pelj obvladuje sedaj prostrano arheološko cono, zadaj pa se širi Korint- ski zaliv tja gor proti zahodu – tod vodi pot v Italijo in Dalmacijo. / . . . / 7 Najpomembnejši kraj na Peloponezu pa je prav gotovo Olimpija. Stare Mikene so bile znane le v bronasti dobi in kasneje samo v homerskih pesnitvah. Znova jih je odkrila šele moderna znanost. šparta je igrala v grški zgodovini veliko vlogo kot nasprotnik Aten in kot konservativno središče bolj vojaške in politične vrste, kjer je kul- tura bila kar skoraj nezaželjena, pa ni nikoli mogla zavzemati po svoji pomembnosti prvega mesta. Drugače je z Olimpijo. Od leta 776 pr. n. š. so se tu skozi ves stari vek vsake štiri leta zbirali najboljši atleti anti- ke in tekmovali v raznih disciplinah. Zmagovalci so dobili lovorov venec, toda čast, ki je bila s tem v zvezi in sloves ni zaostajal za prizna- nji, ki jih daje atletiki in športu moderni svet. Imena zmagovalcev so bila znana vsem. Olimpijska ideja pa ni bila samo v fizičnih uspehih in v paradi mladostne moči grških atletov, ampak je sicer razdrobljene in med seboj razdeljene ter velikokrat sprte grške državice združevala v takoimenovanem svetem premirju ves čas priprave in izvedbe iger. Tako je služila v grškem svetu Olimpija tisti ideji, kakršni služijo olim- pijske igre še danes – ideji miru. 8 Mir diha in izžareva tudi olimpijska pokrajina. Dve majhni rečici se tu zlivata, na ploščadi rastejo hrasti, pinije in borovci; bogata rečna vegetacija, ki je v Grčiji tako redka, prekriva bregove potokov in ko stopiš po dolgi vožnji ob morski obali od Korinta preko Patrasa in Pirgosa na majhni olimpijski postajici z vlaka, te zagrne takoj tišina in nekakšna veličastna idila. 9 Namesto lahkomiselnih bogov, ki gospodujejo drugod, sta gospodarja Olimpije dve najvišji grški božanstvi, Zeus in nje- gova soproga Hera; in njuna templja sta najbolj vidna arheološka spome- 6 dia Tempelj v Korintu 7 K predavatelj 8 dia razvaline Herinega templja 9 dia Herin tempelj 20/360- 366kastelic m - prelom 15.11.2004 09:53 Page 363 364 IN MEMORIAM nika Olimpije. 10 Preden so atleti lahko nastopili v stadionu, so trenirali v palestri in gimnaziju izven glavnega obzidja. V teh prostorih so stanovali tudi sodniki za igre, v bližini so bile stražnice, 11 nato pa prostori za goste, ki pa večinoma niso mogli dobiti prenočišč v zidanih stavbah, ampak so si poiskali kraj za šotore in zasilno bivanje. Središče Olimpije je bil teh- nično stadion, idejno pa vsekakor Zeusov tempelj. 12 Na ploščadi pred vhodom je gorel sveti ogenj in na tem mestu se tudi danes še vsako četrto leto med prepevanjem Pindarove Olimpijske ode prižge olimpijski pla- men, ki ga potem tekači poneso v daljne kraje, Melburne, Rim, Tokio. V svetišču je stala Fidijeva mojstrovina – kip sedečega Zeusa iz slonove kosti in zlata v nadnaravni velikosti – prikazan je bil v trenotku, ki ga opi- suje Homer – pritrdil je z glavo, kodri so se mu vsuli ob licih in stresel se je mogočni Olimp. 13 Od vse te slave so ohranjene sedaj le še ruševine, potresi ter vojne so porušile slavno svetišče. 14 Zeusov tempelj je bil okrašen s plastičnimi grupami, ki so deloma ohranjene in predstavljajo prvi vrh grškega kiparstva. Prika- zana je borba med Centauri in Lapiti, ki branijo svoje žene pred ropar- skimi pošastmi. Milina ženskih obrazov 15 kontrastira z grobimi poteza- mi figur Centaurov. Vse je v gibanju, izid boja pa je že odločen – red bo zmagal nasilje. 16 Najbolj znan kip v Olimpiji je seveda Praksitelov Hermes, ki vam ga tu pokažem samo v izrezu: idealno lepa glava sim- bolizira vso dolgo pot, ki jo je prehodila grška umetnost od svojih začet- kov do IV. stoletja. 17 Toda Olimpija je danes predvsem kraj ideje in ker je tako oddaljena od prometnih potov v Grčiji, kraj pokrajinske in arheološke idilike; zbirke v muzeju so šele na drugem mestu. Nepozaben je pogled na velika drevesa, med katerimi stoje ostanki starih stavb in kjer moti tišino samo žvrgolenje ptic in cvrčanje cikad. Toda scena se bo takoj izpremenila. Bogata vegetacija Olim- pije bo izginila, ravnica se umaknila, široka reka se izpremenila v dro- 10 dia stebrišče gimnazija 11 dia drug pogled na gimnazij 12 dia ruševine Zeusovega t. 13 dia porušeni stebri 14 T ženska figura 15 T figura Centaura 16 T Hermes 17 R Olimpija 20/360- 366kastelic m - prelom 15.11.2004 09:53 Page 364 365 IN MEMORIAM ben potoček. Skozi gorske soteske 18 pridemo med pusto skalovje in dolgo časa nas obdajajo le vrhovi Parnasa z redko vegetacijo ter redki- mi pastirskimi kolibami – stroga, odbijajoča -- skoraj in nad vse resna – je scenerija, kamor so postavljeni Delfi. A grška dežela je vedno polna kontrastov. Iz hlada in puščobe stopiš za ovinkom 19 v sonce in pred teboj se širi panorama delfskega pobočja, s tisoči in tisoči oljk; z nepre- glednim gozdom oljk vse dol do morja, ki se svetlika na koncu doline. Še pred dobrimi petdesetimi leti je na kraju starih Delfov stala vas. Francoski arheologi so jo odkupili in porušili, prebivalcem pa so zgradili novo v bližini. Tako je bilo mogoče izkopavati Delfe. 20 Pod rdečimi stenami Parnasa je na pobočju prostor za teater, stadion, zakla- dnice in reprezentančna poslopja raznih grških državic, čisto v središču pa za preročišče, kjer je Pitija v transu napovedovala bodočnost in dajala nasvete vpraševalcem, ki so prihajali z vsega sveta. 21 Veliko je ruševin, zidovi iz najrazličnejših epoh. 22 Razmeroma zelo dobro je ohranjeno gle- dališče, pod katerim stoji Apolonov tempelj. 23 Podoben, samo večji in še bolje ohranjeni teater, največji v Grčiji, pa je bil v Epidavru na Peloponezu. 24 Čisto zgoraj pod skalami Parnasovih pobočij leži v popolni izolaciji stadion. 25 Med najlepšimi ostanki v Delfih je takoimenovani tho- los – okrogla stavba, ki je služila Apolonovemu kultu in od katere stoje še danes trije stebri, daleč vidni znak Delfov ob prihodu iz soteske proti glavni terasi. 26 Od takoimenovanih zakladnic je rekonstruirana zakladni- ca Atencev – vse stene so obložene z napisi, med njimi pa sta dva poseb- no znamenita – dve odi Apolonu z notami, s čemer nam je ohranjena naj- starejša grška muzika. Kakor je bila Apolonova glasba resna in kakršne so bile te ode, taka je bila tudi arhitektura. 27 Še bolj monumentalni so stebri ogromnega templja Apolona v Delfih – resni dorski stebri, izvede- ni v rumenkasto rdečkastem kamnu in zelo velikih dimenzij. 18 dia pokr. Okoli Delfov 19 dia delfska terasa 20 dia pogled na celoto 21 dia staro obzidje 22 T teater v Delfih 23 dia teater v Epidauru 24 T stadion 25 R Tholos s 3 stebri 26 R zakladnica Atencev 27 dia Apolonov tempelj 20/360- 366kastelic m - prelom 15.11.2004 09:53 Page 365 366 IN MEMORIAM V takem kraju je seveda vsaka malenkost obložena z legen- do in vsak kamen ima svoj pomen. 28 Delfi so veljali za središče, popek, zemlje, ki ga predstavlja kameniti blok. V Delfih, oziroma v njihovi bli- žini, je 29 Sfinga zastavila kralju Edipu uganko: zjutraj po štirih, opol- dne po dveh, zvečer po treh – kaj je to? In Edip je uganko razrešil in odgovoril: človek, ki kot otrok kobaca po štirih, hodi kot mož po dveh in se kot starec opira na palico. 30 V Delfih so tudi našli znameniti kip kočjaža, ki je po stilu na začetku grške plastike, po lepoti pa je že sorod- nik Praksitelovega Hermesa v Olimpiji. /.../ 31 In še tretjič izpremenimo scenerijo: od idilične Olimpije in od Apolinične lepote Delfov se umaknemo še bolj v gore! Prehodimo pa tudi časovno veliko dobo in iz šestega in petega stoletja pred našim štet- jem stopimo v srednji vek. Grška slava je minila, središče sveta se je pre- maknilo najprej v Rim, nato pa v Bizanc; in že so ogrožali grško kulturo Tu rki. Že je bil tudi Bizanc na poti navdol. V Grčiji so se v zapuščenih in od sveta odmaknjenih krajih ustvarili posamezni religiozni centri, ki so kakor v srednjeveški Makedoniji in Srbiji predstavljali tudi jedro nacionalne tradicije – taka je bila sveta gora Atos, in taki so mnogi manjši in manj znani kraji po vsej Grčiji. 32 Tule vidimo za turiste morda najbolj privlačen kraj Meteora v Tesaliji, kjer gruča majhnih samostanskih poslopij gnezdi na izoliranih visokih skalah, tako da so ponekod ljudi in živež z vrvmi dvigali na vrh. 33 Poleg Atosa pa je vendarle najznamenitejši kraj Mistra nad Šparto. Kakor stari Bar v Črni gori je tudi tu celo sred- njeveško mesto na pobočju zapuščeno in le nekaj cerkva je pokritih, 34 da se ne poškodujejo dragocene slike. Drugače pa pokriva vse obširno pobočje hriba ruševina stavb, med katerimi so potem zgoraj višje proti 35 vrhu razvaline glavnega gradu, v katerega je po Goethejevi viziji zvabil Faust lepo Heleno. In res, ko stojiš na vrhu porušene trdnjave, nad katero krožijo orli in spodaj v prepadu šumi od dežja narasla voda, le daleč v dolini pa se belijo hiše Šparte, čutiš, da si v drugem svetu – antika je za teboj, za teboj pa tudi grško sonce in grška kultura. /.../ 28 T Popek zemlje 29 T Sfinga 30 T kočjaž 31 K predavatelj R Mistra 32 T Meteora 33 T Cerkev v Mistri 34 T mozaik v Dafnih 35 dia razvaline Mistra [Uredil Stanko Kokole] 20/360- 366kastelic m - prelom 15.11.2004 09:53 Page 366