Leto XXIV., St 254 Uparaihn, L|nbl|an», rtjccuujevs oJJo > Teleton & i 1-22. 11-23. 11-24 Injcramj xJdelek: Ljubljana, Pncamjera ulica j - Teleloo to. 31-25, 31-26 Podružnica Novo mesto: Lioblianska cesta 42 izkliu^no zastopstvo za »glase iz hali i« to inozemstvo. UPI S A^ MILANC (iačuni i ta Liubljanskc poKraimo po poštno čekovnem zavodu ta. 17.749, za ostale kraje Italije: Servizio Cooti. Con. Post. No 11-3118 Pofcnfoa (Uu c bst bezahb LJubljana, nedelja j. novembra 1944 Preis — Cena C Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Mesečna naročnina 25 Ur Uredništvo: Ljubljana — Puccinijeva ulica 6L & Telefon St 31-22 31-23. 31-24. ■ ■ —— Rokopisi se ne vračajo ErMfterter Widersfand auf Walcheren und an der unteren Maas Nordamerikaner bel Hiirtgen auf ihre Ausgangsstellungen zuriickgevvorfen — Feindlicher Panzerangriff auf die Siidwe stfront von Diinkirchen zerschlagen — Sovv jetische Vorstosse gegen Briickenko pf bei Dunafoldvar erfolglos — Starke feindliche Angriffe siiddstlich Budapest abgeschlagen — Erfolgreicher deu- tseher Angriff bei Goldap de, den Ronco-Abschnitt ostlich und nordostlich Forli zu iibersehreiten. Aus dem Fuhrerhauptquartier, 4. Nov. DNB. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt: Auf VValeheren und an der unteren Maas setzten unsere Truppen dem von Schlacht-fliogern und Panzer n unterstiitzten kanadi-schen und englisehen Angriffen erbitterten Widerstand entgegen. Nordostlich Roosen-daal und bei Oosterhout sind harte Kampfe mit dem in unsere Stellungen eingedrunge-nen Feind im Gange. Siiddstlich Helmond vvurden die angrelfenden Briten unter Ab-scliuss mehrerer Panzer abgevviesen. Die im VVald von Huertgen auf schma-ler Front vorgedrungenen Nordamerikaner vvurden durch unsere Grenadiere auf ihre Ausgangssteliungen zuriickgeworfen. Sud-ostlicli davon vvird um einzelne Ortschaften hcftig- gekampft. Von der lothringischen Grenze siidiich des Rhein-Mame-Kanals bis in den Raum St. Die hielten vvir nnser Hauptkampffeld gegen den erneut in mehreren Abschnitten angreifenden Feind. An der Strasse Remi-romont—Gerardmer konntea franzosisehe Verbande erst nach mehrfachen erfolglosen Angriffen geringfiigige Einbriiche erzielen. Zusammengefasstes Feuer aller Waffen zersehlug einen stiirkeren feindlichen Pan-zcrangriff auf die Siidvvestfront von Diinkirchen. Durch leiehte Flak der Festung Lorient vvurden zvvei Kriegsfahrzeuge des Gegners versenkt und vveitere in Brand ge-srhossen. JEigene Spiihtrupps sprengten vor St. JNazaire feindliche Bunker und stiessen bis 30 km ostlich der Stadt in das von arae-rikanisehen Truppen besetzte Gebiet vor. In Mittelitalien vvurden Vorstosse der Nordamerikaner vvestlich Imola efcenso abgevviesen, vvie Versuche britiseher Verban- Die dicht vvestlich Rhodos gelegene Insel Calchi ist vvieder vom Feinde gesaubert vvorden. In Mazedonien stehen unsere Truppen ln harten Kampfen gegen die in zahlrelchen Abschnitten erneut angreifenden bulgari-schen Verbande. Eigene Angriffe gegen die Bolschevvisten am Oberlauf der vvestlichen Morava sind im gutem Fortschreiten. An der Donau biieben bolschevvistische Angriffe gegen die Briickenkopfstellung bei Dunafoldvar erfolglos. Panzer und Panzer-grenadiere sehlugen siiddstlich Budapest an der Bahnlinie nach Szolnok starke feindliche Angriffe in erbitterten Kampfen ab. Die nordvvestlich Ungvar auf 10 km Breite mit Panzernnterstiitzung angreifenden Bolschevvisten konnten nur einen geringfugl-gen Einbruch erzielen. In Ostpreussen brachte ein eigener Angriff bei Goldap trotz hartnackiger sovvje-tiseher Gegenvvehr gute Erfolge. In Kurland liess die Heftigkeit der feindlichen Angriffe siidostlich Libau nach. Da-gegen setzen die Bolschevvisten im Raum von Autz ihre zusammengefassten Durch-bruchsversuche mit Panzern und starker Artii lerieunterstutzung fort. Sle scheiterten an dem zahen VViderstand unserer Grenadiere. Einzelne Einbriiche vvurden abge-riegelt. In Nordfinnland verlaufen unsere Marsch-und Absetzbevvegungen bei geringer Ge-fechtstatigkeit planniassig. Der Feind setzte seine Luftangrlffe auf die Zivilbevolkerung im linkarheinlschen Gebiet fort und warf ausserdem mit schvva-cheren Kraften verstreut Bomben unter anderem auf Miinchen, Wien und Berlin. ©S Izlivu Schelde m južno ud Budimpešte žarišči obrambnih bojev Severaosaseriški susiki pri Aashnu — Bcji v Kurlacdiji popustili — Uspešne cpefacij« na Balkanu ln v Italiji Berlin, 4. nov. Kakor so se junaki Bresta in St. Maloja uspešno zoperstavili s svojo odločno voljo množičnemu napadu sovražnika, tako so tudi grenadirji 64. pehotne divizije pod vodstvom generalnega majorja Eberdinga in z njimi topničarji mornarice kakor tudi padalski lovci uspešno kljubovali sovražnikovim napadom na predmostju južno od izliva reke šelde. Skoraj štiri tedne so kljubovali sovražnikovi premoči, ki bi morala, kakor ji je zapove-dalo sovražno vodstvo, zlomiti njihov odpor najkasneje v treh tajskih čet V njem nravi, da ima čunkirška vlada tri mil jone rednih vojakov in milijon komunističnih gverilskih čet. Te na ne bi mogle spričo slabe oborožitve zadrževat; več kakor le pol milijona Japoncev. Najslabša kitajska stran so vpoklican vojaki. Njihova zgodba se pričenja s tem da pride v vas naborna komisija in pobere do 50 mož. katere spravi v taborišče, kjer jih zastražijo in cesto celo zvežejo, da ne bi uši. Z dnevnim obrokom, ki znn'a manj kaker 200 gramov riža. morajo vojaki na bojišče, ki je pogosto do 1200 km f':ileč Zgcd' se. da se tak oddelek med potjo skrči na polovico, ker vojaki pomro ali de>-zertirajo. Pomanjkanje opreme jc never etno. K tajska vojska dejansko nima niti poljskega topništva, niti potitsnkovskjh topov ali protiletalskega topništva. Vsa čunkinška Kitajska ima le 5.000 tovorn'"h avtomob.lov. Bencin je tako redek, da stane liter 150 kitajskih dolsrjev. V Kvanlungu je letos umrlo milijon ljudi, ker ni bilo na razpolago nikakife P rev ozn h sredstev za dovoz živil na to ozemlje. Bolnirka oskrba je pod kritiko in umre dejansko več vojakov, kakor pa jih pade v boju. vMi v Kvejlln Šanphaj, 4. nov. Kakor poroča »Central Nevvs«. je priznalo čunkinško vojno poročilo v četrtek, da so vdrle japonske čete v Kvej-l'n. gavno mesto pokrajine Kvangsi. Za se-vernovzhodna ki vzhodna predmestja ter za severn kolodvor so se razvili sloviti boji že 31. oktobra. Za ©bnov® kitafeke vojne Industrije Amsterdam, 4. nov. Kakor javlja agencija Reuter iz Washingtona, se bo Donald Nslson, Ijivši načelnik ameriškega urada za vojno proizvodnjo vrni' na Rooseveitovo željo naza' v Čunking, kjer bo sodeloval pri reorganizacija kitajskih vojnih naporov in pri pospeševanju kitajske vojne industrije. &r.r<8 fei3M3n;fo Sa Japonsko Bern, 3. nov. »United Press« javlja iz Bulkarešte: Rumunska vlada je sklenila prekiniti dip^matske odnose z Japonsko. Rumunski zunanja minister je o tem obvestil japonskega poslanika in ziarrosiil za obojestranski odpoklic dnp^oms^ov. Smmft^rar Potsova Stockholm, 3. nov. Kakor javlja agencija Reuter iz Sofije, je izvršil bolgarski zunanji nrnLter Ivan Popov v neki bukareštanfki bol-ni "niči samomor, potem ko je sprejel nekega »inozemskega diplomata« Celo agencija Reuter je dala v narekovaj besedi »inozemsk diplomat« ter je s tem povsem odkrito priznala politično ozadie te smrti. Popov je bil zunanii minister v Filovovi vlad in je 1. 1941 napovedal vojno Ve iki Britaniji ter Zedinje-n:m državam. Do 9 septembra t 1. je bil bolgarski pcshPn k v Bukarešti. Pozval5 so ga. naj se vme v Sofijo, da ga bodo sodili Očividnn je bil skrvnositn- obi kova'ec kak 6ov etsk: kom sar iz Bolgarije, ki je pozval Popova, nuj odide z njim Mr-dtem ko ie komisar čakal, se je Popov rajši prostovoljno ločil od življenja. Zatemn:tev od 17«lo do 6.2o Ogorčen odpor na Valherenu in eb spodnji Maasi Američani vrženi pri Hnertgena na izhodiščne postojanke — Sovražnikov oklopniški napad na jugozapadno bojišče Dun kerqua razbit — Brezuspešni sovjetski sunki proti predmostju pri Dunafoldvar n — Močni sovražnikovi napadi južnovzhodno od Budimpešte odbiti — Uspešen nemški napad pri Goldapu bi vzhodno in severnovzhodno od ForMja prekoračili odsek pri Roncu. Otok Calchi, ki leži tik zapadno od Ro-dosa, smo zopet očistili sovražnika. V Makedoniji se naše čete trdo borijo proti bolgarskim oddelkom, napadajočim ponovno v številnih odsekih. Lastni napadi proti boljše vikom ob zgornjem teku za-padne Morave dobro napredujejo. Ob Dun a vil so bili brezuspešni boljševiški napadi na predmostne postojanke prt Dunafoldvaru. Oklepniki in oklopniški grenadirji so južnovzhodno od Budimpedte oo železniški progi proti Szolnoku v ogorčenih bojih odbili močne sovražnikove napade. Boljševiki, ki so napadali severnozapadno od Užhoroda na 10 km širine s podporo oklopnikov, so dosegli le majhen vdor. V Vzhodni Prusiji je bil lastni napad pri Goldapu kljub trdovratni sovjetski pro- tiobrembi uspešen. V Kurlandiji je popustila silovitost so-vražnikevrh napadov južnovzhodno od Lie-paje, nasprotno pa so nadaljevali boljševiki na področju Antza s podporo oklopnikov ln močnega topništva osredotočene prebojne poizloise, ki pa so se izjalovili ob žilavem odporu naših grenadirjev. Posamezne vdore smo zajezili. Na severnem Finskem so potekli naSI pohodi in odmikalni premiki ob majhnfb spopadih po načrtu. Sovražnik je nadaljeval letalske napade na civilno prebivalstvo v levem odseku Porenja jn je vrgel razen tega s šibkejšimi silami raztresene bombe med ostalim na Miinc.hen, Dunaj in Berlin. Fiihrerjev glavni stan, 4. nov. DNB. Vrhovno poveljništvo oboroženih sil objavlja: Na Wnlherenu in ob spodnji Maasi so se naše čete ogorčeno upirale prod kanadskim in angleškim oddelkom, ki so napadali s pomočjo borbenih letal in oklopnikov. Severnovzhodno od Roosendaala in pri Oosterhoutu so trdi boji s sovražnikom, k: je vdrl v naše postojanke. Južnovzhodno od Helmonda smo odbili napadajoče Britance in uničili več oklopnikov. Američane, ki so na ozki črti prodrli v gozdu pri Huertgenu, so vrgli naši grenadirji na njihove izhodiščne postojanke. Južnovzhodno odtod se silno borimo za posamezne kraje. Od lotrlnške meje, južno od prekopa Ren-Marna pa do področja St. Die smo obdržali naše črte proti sovražniku, ki ponovno napada v več odsekih. Ob cesti Re-miremont-Gerardmer so dosegli francoski oddelki šele po večkratnih brezuspešnih napadih majhne vdore. Z osredotočenim ognjem vsega orožja smo razbili močnejši sovražnikov oklopniški napad na južnozapadno bojišče pri Dunkerquu. Lahko protiletalsko topništvo trdnjave Lorient je potopilo Z nasprotnikovi vojni ladji in zažgalo nadaljnje. Lastne izvidniške skupine so pognale pred St. Nazalrom v zrak sovražnikove bunkerje in prodrle do 30 kilometrov vzhodno od mesta na ozemlje, zasedeno po ameriških četah. V srednji Italiji smo prav tako odbili sunke Američanov zepadno od Imole. kakor tudi poizkuse britanskih oddelkov, da '^alasi predlagan m vedj® naroda BudiiiipLoii, 3. nov. V četrtek se je sestal madžarski parlament. Predsednik Tas-nady Nagv je prebral dve pismi, ki jih je naslovil bivši državni upravitelj na obe zbornici parlamenta in v katerih sporoča svoj odstop. Nadalje je sporočil predsednik, da je bil sklican na podlagi obstoječih zakonskih določil tako zvani državni svet, ki je 27. oktobra sklenil, da ne bodo sklicali obeh zbornic parlamenta na skupno zasedanje, kjer naj bi izvolili novega državnega upravitelja glede na to, ker je del dežele vojno področje. Volitve državnega upravitelja bodo kasneje. Do takrat bodo imeli le začasno vodstvo. Nato je predložil namestnik min. predsednika Szollosy parlamentu zakonske predloge, ki določajo glede na začasno vodstvo mesta državnega upravitelja, da sprejema parlament na znanje odstopitveno izjavo Nikolaja Horthyja z dne 16. oktobra 1944. Parlament sprejema nadalje z odobravanjem na znanje, da opravlja kraljevski madžarski ministrski predsednik Franz Szalasi začasno tudi posle državnega upravitelja. Parlament odlaga volitve novega državnega upravitelja in poverja posle državnega poglavarja kraljevskemu madžarskemu min. predsedniku Francu Szalasiju, ki ima tudi naslov »vodja naroda«. Vodja naroda mora priseči parlamentu. Vodja naroda bo sedaj izva- jal vse pravice, ki pripadajo državnemu upravitelju. V kolikor ne bo imenoval drugega min. predsednika, bo opravljal tudi posle min. predsednika. V tem primeru mora imenovati namestnika min. predsednika. Med službeno dobo vodje naroda tako zvani državni svet ne posluje. Nadalje je ukinjen zakon o ustanovitvi mesta namestnika državnega upravitelja. O tem zakonu bo sklepal madžarski parlament na svojem zasedanju v petek popoldne. Zaffenrba židovskega precspcže^Ja na Madžarskem Budimpešta. 4. nov. Po pravkar izdani vlrdni uredbi preide vse židovsko premoženje na Madžarskem v pose6t madžarske države Izvzeta so le neposrednja potresna in sta-novanjeka sredstva ter živila in kurvo za 14 dni. Židovska zemljišča in nepremičnine bodo prenesT v zemljiških knjig?h na madžarsko državo. Unravo zaplenjenega premoženja bo vodil poseben urad Zaplenjeno premoženje bodo uporabili predvsem za popravo vojne škode in za podpore vojnim oškodovancem. O^lo, 4. nov. »Morgenpositen« piše. da je v Tronsoju vsi? polno beguncev. Vse razpoložljive prostore in celo cerkev so uporabili za bivališča pred boljševiki bežečih ljudi. Razorožitev francoskih makijevcev Lizbona, 3. nov. General de Gaulle je zaradi vzdrževanja javnega reda in miru prisiljen, da na lep ali na grd način razoroži skupine francoskega podtalnega gibanja, v vrstah makijcev pa je zaradi te razorožitve, ki je bila že deloma izvedena, nastal tolik od^or, da so zagrozili komunistični sodelavci de Gaulla z odstopom, če ne bodo takoj prenehali razoroževanje. Kaže se, da je de Gaulle sklenil, da ne bo ukinil te odredbe, čeprav se podaja v nevarnost, da bi izgubil simpatije Moskve. V vsakem primeru je to za de Gaulla zelo nevarna igra, ker v Moskvi nikdar ne bodo zadovoljni, ako bi de Gaulle prekinil komunistično revolucionarno delo v Franciji. Na drugi strani se kaže, da ne preostaja de Gaullu noben drug izhod, kakor da načrtno izvede razorožitev, ker je vsa Francija razbita zaradi delovanja teh skupin in skupinic podtalnega gibanja, zaradi katerega vlada v vsej Franciji stalen nered in nemir. ženeva, 3. nov. Po poročilu agencije Reuter je Politbiro francoske komunistične stranke objavil javen protest proti odredbi de Gaullove vlade glede razorožitve milic. Auf den Nachschubstrassen der Karpaten In langen Kolonnen geht es zu den vordersten Stellungen (Foto Knaadr — Atlantic) Na oftkrbovaflnlli Dolge kolone vozil oskrbujejo skrajne sprednje poetojspke Izjava pravi, da je politbiro začuden, ker postopajo s francoskim odpornim gibanjem na tak način komaj dva meseca po vkora-kanju zaveznikov. Z vznemirjenostjo opazuje zapostavljanje ljudske suverenosti in demokratičnih oblik. V protestni izjavi močno napadajo de Gaulla in izjavljajo, da zaradi reakcije odpornega gibanja ne bodo mogli izvesti razpusta FFI. Politbiro zaključuje svoj protest s pozivom, naj mobilizirajo organizacijo, ki bi preprečila de Gaullovo odredbo. Tukaj nasprotujejo de Gaullu na povsem boljševiški način ter napovedujejo odkrito aktiven odpor proti njegovi odredbi o razorožitvi notranjefranco-skih sil. Berlin, 3. nov. De GauDova vlada je sklenila amnestirati one osebe, ki so bile pred 17. junijem 1940 obsojene zaradi kršitve vojaških zakonov, če so se priključile odporniškemu gibanju. Ta amnestija velja torej za vse one pripadnike komunistične stranke, ki so se branili izvrševati vojaško službo. Generalni tajnik francoske komunistične stranke Thorez, ki se je moral doslej zadrževati v Moskvi in ki je bil zato, ker se je branil izvrševati vojaško službo, pravomočno obsojen na smrt, se lahko sedaj vrne v Pariz, kajti general de Gaulle je pripravljen, da rehabilitira tega ubežnika ln mu stisne roko. In Pierist Amsterdam, 4. nov. Kakor javlja radio London, je sporočila belgijska komunistična stranka, da bo nadalje podpirala Pier-lotovo vlado. Ta sklep je bil izvršen po razgovorih s Pierlotom, ki je obljubil, da bo ostro kaznoval »izdajalce«, zvišal sredstva za proizvodnjo, preskrbe! življenske potrebščine ter reformiral vojsko. Thoarez odpotoval v Francijo Stoekhohn, 3. nov. Po nekem poročilu agencilje Reuter iz Moskve je znani francoski komunistični voditelj Maurice Thorez na poti v Francijo. Arabski protest pnrti snovanju židovske palestinske države Madrid, 4. nov. Drugega novembra, na dan Baifourjeve izjave je bilo v Jeruzalemu veliko zborovanje arabskih strank v Palestini, k$ se ga je udeležilo 100 zastopnikov, na katerem so protestirali psobt novemu dovoljenju sa naselitev desetfisoč Zidov v deželi, ter proti Rooseveitovi in Deweyjevi izjavi o uStancpibvi zidoGsfce dežave v Palestini. VTOTRO« St 254 4 = NMdJh, 5. AL 1044 »Svoboda" v Sovjetski Rusiji Poročali smo že, da se mudi v Ljubljani bivši sovjetski vsenčSiški profesor Sergej Grotov. Poročali smo tudi ie o njegovem razgovora z ljubljanskimi novinarji, iz tega razgovor a objavljamo v naslednjem Se nekaj zanimivosti, ki jih je prof. Grotov pripovedoval novinarjem. SVOBODA BESEDE Ko sem bdi na prisilnem delu, so prihajali v taborišče posebni odposlanci, ki so razpravljali o raznih dnevnih vprašanjih. Ob koncu je predavatelj navadno pozval poslušalce, naj izrazijo svoje pripombe in naj vprašajo, ako kake podrobnosti niso dobro razumeli in ako žele še kaj razlage, čudovito je to, da nikoli nihče ni imel nikakršnih pripomb, le nekoč se je nekemu Kavkazcu ponesrečilo, da je vprašal po podrobnostih, pa se možu ni prav nič obnesla njegova prostodušnost. Predavatelj je namreč govoril o strahovitih mukah, ki jih sovjetski ujetniki trpe v nemških ujetniških taboriščih. Na poziv, naj se kdo oglasi, ako česa ni dobro razumel, se je javil omejeni Kavkazec, narednik taboriščne straže: »Tovariš, prosim pojasnila: za kakšne ujetnike pa gre?« »Za naše ljudi v nemškem ujetništvu.« »Kje pa so bili ujeti ti ljudje?« >1, kje neki, na fronti.« »Torej so to vojaki rdeče vojske?« »Kaj pa drugega!« »čudno! Saj si zadnjič pri predavanju dejal, da Nemci nikogar ne ujamejo, marveč vsakogar pobijejo.« »Tega nisem nikoli dejal, ti nisi prav razumel, ko ne znaš dobro ruski... « »Natanko tako si dejal, kakor sem rekel.« »Molči!« je zarohnel predavatelj in zaključil »debato«. Narednika so še isti dan zaprli in poslej ga ni nihče več videl. SVOBODA KRITIKE Ko je Aleksej Tolstoj izročil svoje delo »Peter Veliki« gledališču, je bila napovedana prva predstava v hudožestvenem tesu-tru za kritike in cenzorje. Predstavi je prisostvoval tudi Stalin, ki je proti koncu zadnjega dejanja nenadoma vstal in zapustil gledališče. Režiser Bersenjov je preplašen spremil vsemogočnega gosta k izhodu in se nekoliko pomudil z njim. Medtem se je predstava končala in nastopili so cenzorji in kritiki, da dajo svoje uradno mnenje o drami. Trije najodličnejši so delo že odklonili, češ da pomenja proslavljanje monarhije in carizma. Očividno pod "dojrnom Stalinovega nenadnega odhoda so silno zarohneli proti pisatelju. V tem se je vrnil Bersenjov in prekinil četrtega, ki se je tudi že pripravljal, da obsodi pisca: sTovariši, zelo važna novica! Tovariš Stalin je zelo zadovoljen z današnjo dramo, ki dokazuje, da je bil Peter Veliki predhodnik in pionir naše velike revolucije.« Zdaj so se vsi trije kritiki na vso moč izmotavali. da niso tako mislili, da so jih navzoči napačno razumeli itd. Četrti pa se je tako prestrašil, da je pustil na pultu svoje zapiske, torbo in naočnike. Mož se je kasneje štel srečnega, da ni bil zinil še nobene besede. SVOBODA UDEJSTVOVANJA Najslavnejši cerkveni pevec v carski Rusiji je bil diakon Maksim Mihajlov, ki je pel pri božji službi moskovskega patriarha. Pod boljševiško oblastjo je bila cerkev zaprta, patriarh v zaporu ubit, Mihajlov pa je bil prideljen moskovski operi. Preteklo je več let. Nekega dne jc Mihajlov v svoje presenečenje prejel ukaz, naj zopet obleče diakonsko mantiljo, sestavi cerkveni zbor in odpotuje v Bolgarijo na agitacijsko turnejo. Tam je odlični cerkveni zbor zadivil vso javnost s svojim petjem, zlasti pa Mihajlov s svojim prekrasnim basom. »Kjer se goji tako lepo cerkveno petje, tam gotovo ne more biti govora o preganjanju cerkve,« je bil soglasen zaključek Bolgarov. To pa je tudi nameravala sovjetska propaganda, ki zna lahkoverneže prijeti na pravem koncu. SVOBODA BIVANJA V Sovjetski zvezi na stotisoče državljanov bedno životari na pristnem delu v koncentracijskih taboriščih. Po krivdi nihče ne vpraša. 2e če je kdo »sumljiv suma«, da bi morda le utegnil biti sovražnik židovske komunistične oblasti, se čez noč znajde v zaporu, odkoder s stoodstotno verjetnostjo odide na prisilno delo. Komu se po preteku let posreči, da se dokoplje do svobode, dobi spričevalo, da se sme naseliti kjer koli, toda z opazko »minus 5«, »minus 10« itd. »Minus 5« pomeni, da se ne sme dotičnik vrniti v pet največjih mest evropske SSSR: Moskva, Leningrad, Odesa, Kijev, Harkov. Kdor dobi »minus 10«, so mu zaprte vse prestolnice republik in avtonomnih področij. Prof. Grotov je po 5 letih prisilnega dela dobil »minus 20«, tako da se sploh ni smel pokazati v kakem večjem kraju. SVOBODA VERE »Sem veren pravoslavni kristjan, toda prejemanje svetotajstev je v Sovjetski Rusiji strogo zabranjeno. Duhovnika je težko dobiti. Mene so v Rostovu dobro poznali, zato se mi je kmalu posrečilo priti v stik s svečenikom. Neka znanka mi je dejala: Pojdite v ono zakotno ulico k stari perici. To je bivša nuna in vas bo napotila dalje. Perica me je napotila k nekemu mizarju v nasprotnem delu mesta. Ta mizar je bil duhovnik. Po daljšem razgovoru me je peljal v klet, odslužil tam zame posebno mašo, me spovedal in obhajal.« Tako pripoveduje prof. Grotov o toliko hvalisan: svobodi vseh vrst, ki jo baje jamči celo sovjetska ustava... Leta 1936. je država s posebno uredbo določila, da »e izvrši likvidacija kmečkih dolgov. Dolgovi 60 bih v večini primerov znižani za 50%, katere so kmetje dolžni plačati v 12 lcth v enakih obrokih (anuitetah). Prva anuiteta je zapadla v plačilo 1. novembra 1936. Likvidacija teh dolgov je bila poverjena Privilegirani agrarni banki. Dolžniki iz naših krajev so spadali v poslovno področje podružnice banke v Ljubljani, ki je prevzela 37.530 dolžnikov z L 99,750.000.— znižanega dolga, od katerih jih je po razpadu države ostalo v Ljubljanski pokrajini le še 9.700 z zneskom L 27,320.000.—. V prmeru z dolžniki iz ostalih pokrajin države so slovenski dolžniki najbolj redno plačevali letne obroke, čeprav so tudi pri njih znašali neplačani zaostanki precejšnje zneske. To prvenstvo našega kmeta moramo pripisati predvsem njegovi vestnosti, čutu dolžnosti ln prevdamem gospodarjenju. Z nastopom vojnega časa. ki je povzročil v kmečkem gospodarstvu občuten obrat na boljše, je uredba o likvidaciji kmečkih do'gov :zgubila svoj prvotni in glavni smoteT. zaščito kmečkih dblžnkov in znižanje njihovih dolgov. Bremena, ki so dotlej zares hudo težila kmečka ramena, so zaradi nenadnega ln izrednega povišanja cen kmetijskih pridelkov ter sočasnega povečanja denarnega obtoka polagoma sama od sebe odpadla. Dolg. ki je poprej marskateremu gospodarju belil glavo, je na mah postal komaj omembe vredna malenkost. Isto kot v prejšni svetovni vojni se dogaja tudi v sedanji, da vojna prinese veliko likvidnost kmečkega stanu in mu tako omogoči do lahke razdolžltve. V podkrepitev tej trditvi naj služijo za primer podatki o plačilu dolgov pri Privi!e>-glrani agrarni banki v Srbiji in na Hrvatskem. V mesecu februarju letos so znaša'; kmečki dolgovi v Srbiji le še 293 milijonov dinarjev od približno 1 milijarde dnarjev. za kolikor ie Privilegirana agrarna banka do 6 aprila 1941. prevzela teh dolgov. Odplačevanih jc b'lo torej približno 700 milijonov, in to večji del v zadnjih vojnih letih. Na Hrvatskem je vlada pozvala dolžnike, naj plačajo svoje dolgove Dri Privilegirani agrarni banki v celot! do konca leta. Do tfk sneta poziva gotovo ne bi prišlo, če dolžniki ne bi bili zares v stanju, da se pozivu odzovejo. V Ljubljanski pokrajini je odplačevanje potekalo tudi v novem položaju doka i zadovoljivo vse do septembra 1943. Vsled nastopa izrednih razmer v pokraiini pa se je dotok plačil od tedaj občutno skrči Izterjava anuitet je sedaj mogoča le na področju 5 davčnih uprav in še to Ie deloma. Letna anuiteta dolžnikov iz teh 5 davčnih uprav znaša L 1,258.000.—. dočim znaša za vse do žnike iz 11 davčnih uprav v pokrajini L 2,170.000.—. Poleg plačil tekočih letnih obrokov in zaostankov iz precfhodn h let pa se v zadnjem času množe primeri, da dolžniki v celoti plačah ostanek dolga To dejstvo kaže na razsodnost in skrbnost kmečkih gospodarjev, da se v sedanjih prilikah rešijo dolga in očistijo v zemljiški knjigi svoja posestva vseh bremen. »Dolg je sčab tovariš« pravi pregovor m tega se zaveda vsak umen gospodar. Kako ne bi bil ve6el. če se mu sedaj nud priložnost, d!a z odprodajo nekaj svojih pridelkov odpravi z lahkoto prej težko breme dolga, ki ga je pritiskalo in mu celo grozilo z uničenjem. Pri tem pa se tud' zaveda, da bo to breme v mirnem času postajalo zopet težje, ker bodo tedaj cene pridelkom začele padati oziroma da bo skočila zopet vrednost denarja in tako postalo tudi plačilo dclgov težje. Privilegirana agrarna banka je že sestavila zg davčne uprave sezname za izterjavo IX. S* anuitet, ki dospe 1 novembra letos, tako da ostanejo za prihodnja leta še 3 obroki. Po podatkih o dotoku plačil iz pretekl:h let je razvidno, da so v izterjavi najuspešne. ši jesenski meseci, ko kmet vnovči sivoje pridelke. Prav zarad; tega je tudi zakonodavec predvidel v uredbi zapadlost letnega obroka na 1. november. Višina obroka skupaj z morebitnimi zaostanki predstavlja za večino dolžnikov prav neznaten znesek z vidika današnjih razmer. Zato ni nobenega opravičljivega razloga, da ne bi mogli biti takoj plačani. Umevno, da pridejo pri tem v poštev tista gospodarstva, ki niso bila prizadeta z vojaškimi nastopi. Dolžnikom, ki so plačila zmožni, bi bilo zato v njihovo korist samo svetovati, da pla-I čajo poleg tekočesa obroka tudi še ost nek do!ga. ki itak znaša samo še 3 obroke, pri čemer pa se jim prizna popust na obrest:h, če jih plačajo predčasno. Glede tega naj se obrnejo na banke neposredno ali potom svoje davčne uprave, da se jim izstavi obračun celotnega dolga, nakar jim bo banka po prejetem plačiu dostavila izbrisno pobotnico in vrn.Ia kritne listine, na podhgi kater.h so prvotno najeli posojilo. Brezbrižne dolžnike pa je treba opozoriti, da ima banka pravico zahtevat p'ač:.o celotnega dolga, če letni obroki niso plačani v redu. Letne obroke izterjuje banka potom pri-sto nih davčnih uprav. Dolžn.kl pa jih lahko plačajo tudi na blagajn.' banke osebno ali nakažejo s čekovno položnico To velja zlasti za dolžnike iz tak h krajev, kjer davčne uprave sedaj ne poslujejo, pa so v stanju ln žele poravnat, svoj dolg Vsak količkaj prevdaren dolžnik skuša že sam od sebe izkorltiti sedanje zani ugodne gospodarske razmere s tem, da izpo'n svoje obveznosti in po možnost poravna vse dolgove, da b. po končani vojni lahko začel brez starih težav in skrbi z vodstvom svojega gospodarstva. Čeprav je dober del dolžnikov že sam pra-vlno precenil sedanj! položaj, je treba na to opomniti tiste dolžnike., k. b! utegnili nasesti krivim nasvetom n kreniti na napačno pot, kar bi morali pozneje obžalovat.. Liberija pod ameriška kontrolo Ženeva, 3. nov. »News Ohromele« jav'ja. da ni postala republika Liberija samo prvo severnoameriško oporišče ob zapadnoafrški obali, marveč da nameravajo postaviti to dr-j /avo pod popolno ameriško nadzorstvo. Ka-i kor poroča »Walstreet Journal«, odpotuje v kratkem v Liberijo neka severnoameriška ko-misi ja, ki bo skrbela, da se pospeši gospodarski razvoj dežc'e Komisija bo proučila možnosti za nadaljnje razširjen e plantaž gume, ki so še v ameriški posest ter za eksploatoc' ;o z'ata že'eza in drugih rudnin. = Valutni polom Grčije. V zadn ih tednih je v Grčiji nflacija zavzela tak obseg, da lahko govorimo o popolnem polomu grške drahme. Najmanjši zneski, s katerimi se računa, so danes milijarde, saj sitane najslabša c gareta 4 mili arde drahem. Kakor poroča agencija »Erchange« iz Aten, je zadnji ponedeljek tečaj zlatega funta dosegel 5300 milijard drahem. Spričo kaotčnih valutnih razmer je vlada dovolla industrijskim podjetjem, da lahko vodijo kreditne posle y zlatu namesto v drahmah. Teden dobrodelnosti Kakor vsako leto. $o bo tudi letos vrSU v •vsej ljubljanski škofiji od nedelje, dne 5. novembra dalje, teden mikxiamosrtl, k; ga priredi škofijska dobrodelna pisarna skupno z Vlncencijevimi in Elizabetnlm! konferencami. Prva nedelja v novembra je v ljubljanski škofiji določena, da se takrat zahvaljujemo Bogu zs poljske pridelke, ki nam jih je naklonila božja dobrota. Ta dan je po cerkvenih določilih predpisana po vseh cerkvah tudi zbirka za siromake. Najbolje se namreč Bogu zahvaljujemo s tem. če iz krščanske ljubezni po svojih močeh darujemo za reveže od svojih pridelkov, oziroma od s vej'h dohodkov. Krščanska dolžnost je, da vsak pomaga revežem po svojih močeh. Božji blagoslov svojemu delu na polju in pri sivojih podjetjih si naj h treje In najbolj zanesljivo zaslužimo z deli krščanske dobrodelnosti. Brez dejavne krščanske ljubezni v na9 6ploh nj žive vere! S talenti, ki jih je vsakemu naklonila božja Previdnost, si tudi najsigumeje odkupujemo nebeško kraljestvo. Teden milodamosti naj š1«*© odpre vsa naša srca za lajšanje bede. ki jo je v toliki meri posebno med Slovenci povzročila vojna. Na tisoče beguncev, .zropanlh in pogorel cev, na stotine in stotine sirot dviga k nam svoje roke in kliče na pomoč. Naša sveta dolžnost je, da jih oblečemo, da jim damo kruha n preskrbimo stanovanje V teh časih je nujno potrebno, da je vsa naša dobrodelnost organizirana Poleg uradne Socialne pomoči skuša tudi škofijska dobrodelna pisarna z Vlncencijevim' in Elizabetni-mi konferencami ter raznimi pomožnimi podpornimi odbori v našem narodu lajšati vojno gorje. Potrebe 90 vedno večje ln vse naše dobrodelne in eocijalne ustanove komaj koma najdejo vire za svoje pomožne akcije. Škofijska dobrodelna pisarna v Ljubljani podpira danes okrog 10.000 beguncev, okrog 500 ljubljanskih družin ter pomaga nad 400 d jakom. ki so izgubili starše ali so jim domovi uničeni, da morejo nadaljevati svoje študije. Za vse te je letos do novembra meseca izdala 8,150000— Lir. Poleg tega so pa tudi Vincencijeve in Ellzabetne konference izdale lepe storisočake za podporo siromakom škofijska dobrodelna pisarna ima za begunce sivoje podružnice v Grosupljem, v Novem mestu. v Vel. Laščah, v Ribnici in na Rakeku. Vsi ti odbori zelo uspešno delujejo v pomoč beguncem, izropanlm in pogorelcem. Poleg tega vzdržuje za begunce ljudsko kuhinjo v Novem mestu in Vel. Laščah ter pomaga begunskim kuhinjam na Rakeku in v Ribnici. Za vse te dobrodelne namene se bedo na zahvalno nedeljo po vseh cerkvah ljubljanske škofije nabirali mili darovi, pri kmetih na deželi pa tudi živila za reveže in posebno za staro obleko, čevlje in za kuhinjsko posodo. Prosi mo, da bi darovale! bagovolili prinesti te predmete v župne pisarne, al pa naravnost v škofijsko dobrodelno pisarno. Poljanska cesta št 6 — Slomškov zavod. Enkratna posebssa pomeš dnižlnsrkisn glavarjasn Šef pokrajinske uprave je potrdil sklep ravnateljstva ZSZ z dne 28./9. 1944, po katerem se izplača vsem družinskim glavarjem, ki so bili v mesecu avgustu 1944 upravičeni do zakonitih družinskih doklad iz sredstev Blagajne za izplačevanje družinskih drklad enkratna posebna pomeč v višini 137«/, od enomesečnih družinskih doklad. Ta enkratna posebna pomoč se delavskim družinskim glavarjem »odmeri na isti oimovi k?kor družinskim glavar-jem-nameščencem. Nakazovanje te pomoči se prične v nekaj dneh. Zavod za socialno zavarovanje Ljubljanske pokrajine. ©pszi&rio Opozarjamo na prr»dnv:uijc ruskega univerzitetnega prof. Grotova S®.rgeja, ki bo danes, v nedeljo 5. XI. ob 9. zjn'raj v veliki dvorani Uniona. Prof. Grotov, kj je pred kratkim pribežal iz Sovjetske zveze, bo pre-rlaval o življenju v rdečem res ju, kakor ga je sam doživel, razen tes:a pa bo predvajal še izredno zanimiv film o metodah sovjetskega režima med nedolžnim prebivalstvom. Prosimo občinstvo, da pride k predavanju točno ob 9., ker se ho takoj začelo predvajanje filma. Vstopnine ni. •Jasraelte se na romane »DOBRE KNJIGE«! Plašilo za izdajstvo Bern, 4. nov. Po vesti »United Pressa« iz V7ashingtona je izjavil predsednik senatnega zunanjepolitičnega odbora Tom Con-nally, da ne smejo države kakor Madžarska. Rumunija in Bolgarija upati, »da bi se izmazale brez kazni in odškodnine za storjena zločiratva*. Dokončni mirovni pogoji, je dejel Connally, so še vidno nedoločeni. Glede Italije je dejal, da jo je treba smatrati kot »izjemo« vendar ji bo treba vsekakor naložiti gotove omejitve. Bern, 4. nov. Iz poročil Švicarskih dopisnikov v Rimu je razvidno, da Bonoiri-jeva Italija kljub vsem zavezniškim dip'o-matakem kretnjam še od daleč ni enakovredna država. Dopisnik »Journala de Gene ve« poroča, da novo ;menovani italijanski poslanik v Londonu ne razpolaga s poslopjem poslaništva, temveč stanuje v hotelu. Mncžsstvena izgoni iz Estonske Štockholm, 3. nov. Estonski novinar Oskar Mimd, ki -e pobegnil na S edsko, poroča, da so prišli na Estonskem na oblast vsi možje bivše estonske sovjetske republike. Celo šef GPU-ia Kumm je zopet na svojem mestu N-^-Ije poroča Mand o rrmožestverih odgonih 'z- Estonske. Letnike 1903 do 1926 so odpeljali vre do zadnjega v Sovjetsko zvezo, češ, da jih bodo izobrazil. Nadaljne desettsoče Estoncev so poslali na prisilno delo na vzhod. Železniški problem v Franciji Ženeva, 3. nov. Med vodstvom francoske železniške družbe in angloameriškmi zased-benimi oblastmi je prišlo do resnh nesporazumov. Vodstvo železniške družbe vztraja pri tem, da se obnove porušene železniške proge, ker lahko le redni železniški promet omogoči upravo deželo. Slabe zveze med Parzom in mnogimi okrožji so za daljšo dobo nedopustne. Nasprotno pa zastopajo angloameriške vojaške oblasti »tališče, da ie treba v prvi vrsti vzpostavit; one železniške proge. k. so potrebne za oskrbo angloamerišrih armad. Vsled tega so tudi brezobzirno zaplenile vea železnišk. material, ki služi za gradnjo železniških prog. VAS ZANIMA, KAKO DELAJO SOVJETI, KAMOR PRIDEJO? Prisfite v nedeljo 5. novembra ob 9* uri v veliko dvorano hotela Union, kjer bo s SUmom preiaval pobegli univ. prof. Grotov Sergej in slišali ter videli boste! Obvestila »Prevoda« Delitev racioniranih živil za november Od 7. novembra 1944 prejmejo potrošniki prt svojih stalnih trgovcih naslednja živila (izvzemši kruh, ki ga lahko kupujejo dnevno pri pekih): A. V mesta Ljubljani znotraj varnostnega pasu: 1. Na osnovno živilsko nakaznico (vijoličasti podton brez pretiskanih črt): 225 g kruha dnevno na odrezke od L do 10. XI. Namesto kruha lahko potrošniki nabavijo po 7. XI. na prvih 10 dnevnih odrezkev 1860 g krušne moke in 15 g kva_ sa. Pri nakupu kruha pritiče kvas samo peku. Delitev preostale količine kruha oz. moke bo objavljena naknadno. 1000 g riža in 500 g testenin na prvih 15 odrezkov za živila za juho z datumi od 1. do 15. XI. Delitev živil za juho za drugo polovico meseca bo objavljena naknadno. 0.5.(pol) del olja na prve 4 odrezke za maščobe z datumi L, 2., 3. in 4. 11. 500 g sladkorja na vseh deset odrezkov za sladkor. 250 g kavnega nadomestka na odrezek »26 ab«. 250 g ®oli na vse 4 odrezke za sol. 75 g mila na oba odrezka za milo in 100 g pralnega pra&ka za mesec november in december skupaj na odrezek »23 ab«. Za meso so določeni odrezki od »1-Nov« do »16-Nov«. 2. Delitev racioniranih živil na dodatne živilske nakaznice za ročne delavce (RD), delavce pri težkih (TD) in najtežjih delih (NTD) ter nosečo žene in mladino °d 9—18 lef (DoMc) bo objavljena pravočasno v časopisih. 3. Na nakaznico 7a pridelovalca krušnih žit (brez preriskanih črt): po 40 g kvasa na odrezek »111« in »112«, skupno 80 e. 4 Na dodatno živilsko nnkaznico »Do-Ma« (brez nretiskanih črt) za otreke do 3 !et starosti: 500 g sladkorja na odrezek »108«. 5. Na dodaiino živilsko nakaznico za kruh za bolnike: 100 g kruha dnevno na odrezke cd 1. do 10. XI. Namesto kruha lahko nabavijo na prvih 10 dnevnih odrezkov 826 g krušne moke in 5 g kvasa. 6. Npv do*r.tno živilsko nakaznico za meso za bolnike: 50 g mesa dnevno pri odrejenih mesarjih. 7. Na družinske nakaznice A. B in C (brez pretjfskanih črt): 5 škatljic vžigralic na odrezek »A—4«. 10 škatltfc vžigalic na odrezek »B—4«. 15 škatljic vžigalic na odrezek »C—4«. 8. Na ho*iv Ska nakazila, ki jih je izdal Bolniški od.«ek MFU v Ljubljani, lahko izdajo trgovci svojim staln5m odjemalcem vsa nakazana živila, razen trdih maščob. B. V mestni Ljubljani izven zapornega pasii ter v ohč?r»ah Ježica in Polje: 1. Na osnovno živilsko nakaznico (vijoličasti podton s pretiskano zeleno črto): Kruh ali mrka. kvas sladkor, olje, kavin nadomestek. «ot. milo !n pralni prašek velja isto kot za Ljubljano znotraj zapornc-nega pasu. 1000 g rfža. na prvih 10 dnevnih odrezkov za žsivila za juho z datumi ol 1. do 10. XI. Delitev ostale k^ičine živil za juho bo objavljena. r.fkncdno. 230 e zaseke rt naslednjih 19 odrezkov za maščobe z datumi vključno od 5. do 23. XI. Na spodnjo vrs' i odrerkov za maščobe cd 24. do 30. XI. ne pritiče jo nika-ke maščobe. Zaseko bodo delili upravičencem — ob-čnnom mesta Ljubljane zunaj zapornega pa člani počasti' z izvolitvijo za častnega člana S svojim neumornim in delovn m življenjem s>i je pokojni dr. Rogina zaslužil v polni meri večni mir in počitek. Našel ga bo v družbi nažih drugih zaslužnih mož, ki so že pred njim od?li iz vrst živih, pri Sv. Križu Njegovim hudo prizadetim sivoieem :7rekamo naše iskreno sožaije! Pomeša bitk na utaižarskf pusti Nekaj besed o novomeškem vodovodu Dr. Anton Rogina je učakal 82 let. Rodil se je 27. marca 1862 v Podgorju pri Slovenjem Gradcu. Njegov oče je bil ugleden kmet starodavnega rodu. Pokojni dr. Rogina se vse svoje življenje ni izneveril svoji družini m svojemu rodu. Vedno je očitoval značilne poteze kremenitosti. veliko življenjsko silo. simi-sla za skupnost in posameznika. Kljub vsoki starosti se je ohranil mladostnega do zadnjega. Po dovršenih osnovnih pripravljalnih naukih je oče poslal nadarjenega dečka ni gimnazijo v Mariboru, nato pa, ker ga je vleklo k višji izobrazbi in globljim posegom v znanost, na univerzo v Gradcu, kjer se je posvetil pravu. Že kot akademik se je dr. Anton Rogina na-g'o uveljavljal med svojimi tovariši. Živahno Novomeščani so dolgo časa morsl" bili zadovoljni, da so si težili žejo, če niso imeli trškogonskega cvička, z zeleno Krko, ki tiho teče pod mostom !r. o i i? p ino, n t kateri stoji mesto. Pred nekaj s'o leti mesto, ki je bilo obzidano z močnim obz.d-jem, še ni imelo vodovodne napeljave. Cemu tudi? Krka je tekfa zelo b'izu. Še dandanes so dobro ohranjeni kraji, zlasti na severni in južni strani mesta, kjer so skozi mestno ob zid i e vodile stopnice do reke, iz katere so brhke meščanke črpale vodo za vsakdanjo porabo. Mnogo pozneje je dobilo mesto nekakšen vodovod, ki pa je bdi zelo primitivci. Na trgu je bil postavljen železen vodnja1-, katerega so dali stari meščani vliti na Fužinah pri Dvoru, kjer so kopali železno rudo in jo talili v plavžu, čigar ostanki so še dianes vidni. Ta vodajek je bilo prav lego.) umetniško delo. Iz njega je v več curkih brizgala voda v široko železno kotanjo. In tu sem je hodilo m acLo in staro žarastvo po vodo, tu so si stare in mlade Novomejščanke zaupale svoje »tajne« iti si pripovedovale najnovejše dogodke. V tihi mesečni noči je pritajeno šumenje vodnih curkov tega vodnjaka navdahnilo našega pesnika Dragatina Ketteja, da je spesnil ono lepo in znano pesem »Na trgu«. Stari vodnjak, ta lepi spomenik na nekdanje romantične čase, so meščani prodali v Avstrijo v Traberk, kjer menda še danes krasi tamošnji trg, namesto da bi novomeškega. V€£ razumevanja m omejitve elektrike! V glavnem Ljubljana z razumevanjem upošteva izredne razmere vojnega ča3a ter se brez ugovorov ravna po raznih odredbah in predpisih, ki nalagajo skrajno skromnost na najrazličnejših poliih, zato se pa moramo tembolj čuditi v listih skoraj vsak dan objavljenim pritožbam zaradi omejitve dobave električnega toka. Neprestano čitamo najrazličnejše želje, ki jih spremljajo popolnoma nepremišljeni in zato neizpolnjivi predlogi, kaj naj storita mestna elektrarna in tramvaj. Ugotoviti moramo, da vsi pisci in predlagatelji računajo samo s sve jimi potrebami ter se niti najmanj ne brigajo za najnujnejše potrebe splošnesti. Mestna elektrarna in električna železnica pa morata skrbeti za vso mestno občino ljubljansko in skušata vrt reči čim največjemu številu vojaških in civilnih oblasti, zlasti pa tudi čim največjemu številu prebivalstva sploh. Zato mestno županstvo neprestano opozarja na uvidevnost in potrpljenje, vendar je pa še desti ljudi, ki teh opozoril ne marajo razumeti samo iz sebičnosti. Ker nekateri nezadovoljneži morda vendar niso poučeni o razmerah, kako mestna elektrarna te?Vo preskrbuje mesto in okolico z električnim tokom, naj upoštevajo, da je pred vojno Ljubljana z bližnjo okolico dobivata električni tok iz e!ektram v Velenju, Trbovljah in Tacnu ter so bile zato električne naprave v centrali mestne elektrarne samo za rezervo. Minulo polet, je je pa dobava iz Velenja in Trbovelj popolnoma izostala, medtem ko centrala v Tacnu dodaja le še polovico električnega toka kot pred vejno. Tako terej mestna elektrarna mora preskrbovati sedaj ves ljubljanski okoliš z lastnimi napravami, torej s parno turbino z 2700 KW in s parnim" strojem s 400 KW. Iz tega vsakdo lahko izračuna, da ima mestna elektrarna za p-eskrbo Ljubljane z električnim tokom j sama na razpala.eo le 3100 KW in 350 KW, j k; iih dobiva iz Tacna, skupaj torej samo i 3450 KW. Pri tem obratovanju so pa stroji obteženi do skrajnosti. Popolnoma je torej jasno, da mestna elektrarna pri sedanjih razmerah ne more zadovoljiti vseh svojih konsumentov ter je zlasti v opoldanskih urah, ko stranke zaradi pomanjkanja kuriva kuhajo z elektriko tetr zvečer od 17. do 20. ure, ko gori največ žarnic, prisiljena odklopiti posamezne mestne dele. Prav zato, da ima zvečer čim več konsumentov luč, mora biti ob tem č&tu največje porabe elektrike ustavljen tudi tramvajski promet ter je prepovedano obratovanje motorjev. Pomisliti tuli moramo, da je lansko Zimo najvišja obtežba elekt ične centrale znašala 4700 KW, letos bo pa gotovo prekoračila 5000 KW, ko jih centrala pri pelni obtežitvi zmore le 3450 KW. Ce bi torej mestna elektrarna hotela vstreči raznem željam, da bj n. pr. o mraku vozil tramvaj in obratovali motorji, bi bila zato vsa Ljubljana zvečer vsaj za 2 uri brez luči in vsa gospodinjstva sploh brez toka. Da pa prebivalstvo obvaruje pred to najhujšo omejitvijo, je mestno županstvo že predlagalo, naj ce o mraku za-pro vse trgovine, gostilne kavarne, pisarne in skladišča, da bodo drugi imeli električni tok. Spet prosimo prebivalstvo za več razumevanja in za upoštevanje izrednih razmer tudi pri dobavi električnega toka, saj mara vsa javnost uvi leti, da mestno županstvo ne zna delati čudežev, p av taJto pa tudi nikakor ne sme delati izjem. Cfa bi morda prikrajšala veliko večino Ljubljane samo zaradi koristi mnogo manjšega števila prebivalstva. Nezadovoljneži naj pa naposled vendar že pomislijo na mnogo hujše stiske in težave, zlasti pa tuli na to, da mnogo večja mesta kot n. pr. sosednji Zagreb sploh nimajo več tramvaja, končno naj se pa tudi zavedo, da je Liubljana kljub vsem strahotam vojne še vedno nekak blaženi otok reda in miru. Novomeščani so dobili tedaj prvi moderni vodovod, po katerem je pritekala čista studenčnica. Vodovod je bil za mesto, ki je š c o nekaj nad 2.000 prebivalcev, moderno u e-jen. Rezervoar pri »-božjem grobu« na Grmu je bil eden največjih daleč naokoli. Ko pa se je začelo mesto širiti in prebivalstvo množiti, vodovod ni bil več kos vsem potrebam. Mnogokrat se je zgodilo, da v višje ležečih krajih, kot na Grmu. v Koloniji, na Miarofu, pa tudj v Kapitlju vode po več dni ni bilo v ceveh, ker so jo porabile stranke v nižje ležečih hišah. Mestna občina je imela pred izbruhom sedanje vojne namen vodovod preurediti in ga prilagoditi potrebami časa, kar pa je vojna preprečila. Še celo več. Tako so se časi pred 100 leti zopet povrni'i. le di so tedaj meščani pild bolj čisto vodo kaikor danes, ko so vsi kanali speljani vanjo. V vročih pasjih dneh je mestna občina odredila, da se namesti ob Krtki v Bršlji-nu, kjer se še ne izteka vsa kanalska nesnaga v reko, vodna črpalka, ki po'i-ne v rezervoar na Malem griču okoli 250 kub. metrov vode nief dan. Seveda ta množina vode ne zadostuje za vise potreba, saj se je celo pred, ko jie mesto dobivalo dnevno po 1.500 kuib. metrov vode, čutilo pomanjkanje. Vendar je bilo za prvo silo kojkor toiko zadovoljivo, posebno š?, ko je bila ob grmskem kopelčšču na Težkem potoku postavljena druga vodna črpalka, k; pa je siaima seveda tudi premala in je zadostno oskrbovala komaj grmski mestni Okr^j. Meseca avgusta je začel obrat \ rovi vodovod, ki je postavljen ob T. k . potoku blizu Bojar.čevega mfina. C palka tega vodovoda je na električni pogon. Potegne in potone po ceveh 780 1 vode na minuto ali dnevno 561 kub. metrov. Vodovod ustreza vsem modernim zahtevam. Voda iz potoka teče skozi pet čistilnikov, ki so napolnjeni s kamen em različne velikosti ter s savskim prodom in finim peskom V strojnici je priprava za d sin-fekcijo vode s klorom. Vodovodu je priključen nov transformator, tako da ima vodovod lastno pogonsko sredstvo. D tok vode iz potoka do črpalka je zadosten in se tudi v hudi suši ni bati, da bi vode zmanjkalo. Ves cevovod pa je s1 ar. Cevi so pobrane iz zemlfje od starega vodovoda od rezervoarja do Gotne vasi. Imajo premer 150 mm in tečejo p~oti Grmu spoed-no s cevovodom, kri pelje v ŠmheL Sedaj delujeta obe črpalki in dajeta skupno 811 kub. metrov dnevno, kar je sicer premalo za meslo. Zato je mestna občina odredifla, da voda priteka v cevi deljeno po posameTvh mestnih predelih. Ob zmerni in štcdlrivi porabi pa voda zadostuje za vse mesto. Konzumeriti si morajo le napolniti posode ob času, ki je za to določen. Ko pa bo v novi strojnici postavljena namesto sedanje nizkotilična re-novirana visokotlačna črpalka, ki bo imela kapaciteto 1500 litrov na mnuto, kar se bo zgodilo v najkrajšem času, bo vse mesto zadostno preskrbljeno z dobro pitno vodo. Voda iz novega vodovoda zaenkrat še ne priteka v rezervoar, ampak se izliva po ceveh naravnost v mesto. Ko bo montirana nova črpalka, bo tudi ta nedostatek odpadel. Vsekakor moramo biti Nov >m>ef č. ni hvaležni vsem odločujočim čmiteiLjem, da so poskrbeli za vodovod Kaj je vredna dobra in zadostna množina vode, ve le tisti, ki mora s trudom daleč hoditi ponjo. Stanovalci na Grmu, v Koloniji in drugih višje ležečih krajih bodo zato tem boltj srečni, ko jim voda priteče po ceveh na dom. »Donauzeitung« od 1. novembra t. 1. objavlja iz peresa vojnega poročevalca Edgar-ja Bissaigerja naslednji članek: Meseca septembra so sovjetske napadalne konice, katerim sta sledili boljševiška ter rumunska pehota, dosegle pri Velikem Va-radinu in južno od £fcga mesta madžar sko ravnico. S tem so stopile borbe v jugovzhodnem obmejnem prostoru nemške ar-žave v zelo resen stadij. Izkustva zadnjih let so namreč potrdila, da struge rek, tudi če imajo zamočvirjena nabrežja, za moderno opremljeno napadalno vojsko, ki uživa vrhu tega podporo znatnega letalstva, ne pomenijo ovire. Bilo je torej pričakovati, da bodo potem, ko so si odprli vrzel v idealno področje za oklepnike na evropsk. ce-iini v madžarski pusti, Sovjet: sprožili pre-mikalno vojno z največjo svobodo kreta-nja. Pričakovati je bilo, da bodo te čete zopet uporabile tako zvano taktiko pahljače ter se razpi šile s sunki v več raznih smeri. Na zemljevidih višjega vodstva nemške vojske so se zdele takšne operacije kakor pest, ki bo najprej skušala vtisniti fionto, nakar se bodo oklopniki razpršili na vse strani. Za t:stega, ki je v obrambi, nastane v takšnem položaju naloga, da raztrgano fronto čim prej zopet spravi skupaj tei poskrbi za njeno varnost, še preden nastopijo komplikacije. Odbiti je treba eno konico za drugo, z drugimi besedami povedano: treba je ustavti prodirajoče oklopniške sile ter jih. če je tc mogoče, obkoliti m uničiti. Na madžarski ravnici so operativni c:lji Sovjetov zasledovali troje strateških smotrov. Prvi takšen smoter je bil viden na nevernem delu bojišča. Njegov namen je oii, obkolit! nemško vojsko, ki je polagoma prihajala s karpatskega ozemlja. V ta namen zastavljena sovjetska oklopniška armada je hotela pri tem sunku, ki se je razvil iz prostora pri Aradu, suniti v hrbet nemške vojske. Da bi ji zadala udarec iz nasprotne strani, to je bil pravi smisel težkih borb na področju prelaza Dukle. Drugi sunek oklepnikov je bil namer jen z juga. Zadel je na najtršo obrambo ter se je vedno nanovo zrušil z izredno visokimi izgubami. Sovjetom se je sicer posrečilo v teku več tednov trajajoč:h premikalnih bojev, da so najprej zasedli Veliki Varadin, pozneje tudi Debrecin. Pri tem pa sta bila dvakrat dva večja oklopniška zbora odrezana z bočne strani ter sta se lahko rešila grozeče pogube le na ta način, da sta pre- . pustila dragoceno orožje, topove, oklepnike ; in vozila samo za ceno rešitve jedra svo-I jega moštva. Pot'., katere si je izbrala za | umik nemška vojska, so ostale deloma nedotaknjene, deloma pa so si jih Nemci sami zopet odprli. Srednj prst razprte roke je jasno kazal v smer B udimpeš La - D un aj. Ta sunek je bil izvršen vzdolž ceste pri Szolnoku in Kečke-metu ter je bil jasno naperjen prot. Budimpešti. Še prečno je bila prekoračena Tisa, pa so nastopili nemšk oklopniški oddelki, ki so v sodelovanju z madžarskimi divizijami razbili močne rumunske, pa tudi sovjetske strelske oddelke pri Szolnoku. Tretja oklopniška konica, recimo palec razklenjene roke, je sunil proti spodnji Donavi, v prostor proti Bački in Beogradu. Namen tega sunka je bila združitev rdeče vojske na področju Eeograda s Titovimi oddelki. V nadaljnem razvoju pa je bil namen te akcije ustaviti premika)ne pokrete nemške vojske ter jim zapreti pot iz grškega in macedonskega prostora, čeprav se je Sovjetom tu in tam posrečilo doseči kakšen majhen uspeh, se je vendar izkazalo, da so utrpeli v bitkah pri Debrecinu in Szolnoku hude izgube S tem je nemška vojska pridobila mnoge dragocenega časa za zgraditev novih obrambnih črt, 3o»jetom pa je prav na ta nač.n zmanjkalo sile, katera bi jim cila pozneje dobrodošla Nasprotnik je moral zaradi tega v prostoru med Donavu in Tiso ter za napade ob srednji Tisi pritegnit oklopniške oddelke iz Banata ter irvršit; druga premike, ki so omogočil Nemcem prot sunke. To je doved-lo ne le do oslabitve boljševišltih napadalnih sil. temveč tudi do počasnejšega tempa vojaškega pohoda, kar že samo ob sebi predstavlja uspeh. Vrhu tega pa je ta položaj povzročil, da .so morali Sovjcti opustiti svoje dalekosežne cilje ter se morajo še danes boritf ob Tisi. namesto da bi iz Budimpešte izvršili nameravan- udarec proti Dunaju ali pa. da bi skušali suniti iz Beograda skozi Hrvatsko prot: Trstu. Seveda še niso vse krize na jugovzhodu premagane. Od vodstva in čet bo položaj terjal še mnogo resnih ur in napona sil. Največje vojaške nevarnosti, nasta.le z izdajstvom Rumunije in Bolgarske, pa tudi zaradi nesigurnrga zadržanja Madžarske v prvem času pa so odstranjene. Sovražnik spričo nemške obrambe ne more več računati, da bi njegovo napredovanje proti mejam Nemčije imelo ZIlcL^a j kratkočacnega sprehoda. Iz pogovora s slikarjem Milošem š\ ucem »R-di bi, da v?m zopet kaj povem za vaše čitatelje. Hm! Težko je goverit mlademu slikarju, laže je slikati. Tako malo vem 'n zram; spričo množice starih n velikih umetnikov je res bolj prav. da mlad človek molči. Vendar naj vam zaradi občinstva, ki mi je zares naklonjeno, usticžem. AH sem zadovoljen z uspehom razstave? Kako bi ne bil! Čas:, ko sem pričakoval od življenja in od ljudi ne kaj posebnega. amp'k nekol ko tistesa toplo človeškega, ki je prav zaradi tega veliko, ker je t?ko pristno človeško. ti čas; so za menoj. Zato se danes razveselim sleherne malenkosti, da je v nji le nekaj lepote, trohica razumevanja, morda celo ljubezni. Razstava je dobro obiskana, da«i mot jo alarmi, vendar je tudi gmotni uspeh že zagoni jen. KaT se pa tiče mene :n mcjegi dela — ea pač cenim in vem. v čem je njegova vrednost. Zakaj vsak. še tako preprost motiv mi je dal dovolj lepote, ki sem jo skušal včash bolj. včasih manj Dremišljeno vložiti v vsako podobo, skrbne se Izogibajoč sleherne, tudF najmanjše vsilj.vosti ki bi mogla spominjati na afekbranost in neiskrenost. Res je. da bi lahko izbral tudi druge motive kje iz mesta, toda mesta nmam red Nimam ga rad, ker sem bil svoj živ dan v sovražnem razmerju do ljudi, s srci, ki so otopela zavoljo ošab-nosti, predsodkov in druge vsakdanje navlake. Vendar, kakor je res, da je člove&i napuh s spremljajočimi ga atributi: neumnostjo m zlobo, tako neskončno velik, da ga tudi neskončna ljubezen ne more premagati, je vendarle res. da sem vldjub vsemu našel sko- Vaclav Držaj: »Mislim, da ga ni človeka, ki bi se v današnjih časih, ko je vse odmerjeno — pri-čenši s pametjo, pa tja do lesenih klincev za čevlje — otepal povabila na gosposko kosilo pri ugledni družini, ali na mastno večerjo pri kakem črnoborzijancu, hm, ali na popoldanski prigrizek pri odlični dami... Menim, da ga ni bitja! Izjema je, najbrže, samo moja malenkost, ki odklanja zapeljive sirenske klice!« Tako mi je dopovedoval davčni uradnik Suhec. Čudil sem se temu zatrjevanju ter v svojem začudenju in iz radovednosti dejal: »Ne razumem vas prav, gospod Suhec! Odklanjati povabila v današnjih časih, odklanjati dobrote je greh, je smrtni greh! Istočasno je taka odklonitev žalitev, nesmrtna žalitev za gostitelja. Malo pomislite na izdatke, ki jih ima gostitelj: maščoba, maščoba, maščoba, gospod Suhec! In pa sladkor, bela mokca, lešniki, orehi... Pomislite malo! Kdor vabi, ne bo vabil na krompir v oblicah in močnik! Gostitelj bo pripravil najmanje: kurjo juhico z rezanci, ocvrtega piščanca, pečeno kokoško, praško šunko, srbsko, francosko in rusko solato, kavijar... V kozarcih se bo penil pristni tokajec in končno bo strežnica prinesla na bogato obloženo mizo tudi pristno turško kavo — hm, pravu tursku kafu!« »Ali se zavedate, da grešite, da smrtno grešite, če odklanjate take dobrote ...« Davčni uradnik Suhec je med mojim pripovedovanjem prebledeval, lovil je sapo, nato pa izbruhnil: »Dragi gospod, če bi vi doživeli kaj takega ali sličnega, kakor sem jaz doživel, bi se prav gotovo t^idi odrekali povabilom. Kdor ni poskusil, se ne zna vživeti v moj položaj!« Prestal je za trenutek, nato pa je zopet izbruhnil: »Poslušajte, potem pa sodite!« »Trikrat, človek, trikrat sem šel na led in nikoli več me nihče ne spelje. O, da bi jo bes! Prišla je do mene, vsa sladka in se zahvaljevala na uslugi, ki sem jo od srca rad napravil. Ne mislite, da zaradi povabila. Na povabilo še mislil nisem, ko je za mojim hrbtom nekdo kot v zadregi zažgo-lel: »Gospod Suhec, ne zamerite, vendar si štejem v dolžnost, povabiti vas na kosilo. V soboto ste naš gost. Nič posebnega ne bo, nu, upam, da boste zadovoljni. Ne mislite, da je to kako plačilo! Ne, ne! Samo mala pozornost in hvaležnost. »Molčal sem. a ona je že zonet navalila: ,Recite, da pridete!' V zadregi sem pristal na povabilo. »Prišla je sobota. Praznično oblečen sem se znašel pred vratmi gostiteljice. Pozvonim. Odprla so se vrata, na pragu se je pojavila hčerkica, ki je vsa v zadregi povedala, da mamica spi, in sicer v desni sobi, pa-pa v spalnici.« »Pozdravite mamico in papana ln recite jima. da mi ni mogoče čakati, da brzim v mesto v upanju, da v kaki gostilni iztaknem še kak prigrizek,« sem dejal ter zbežal po stopnišču k Izhodu. »Tisti dan, dragi gospod,« je zdihujoče govoril gospod Suhec, »sem ostal brez kosila, ker gospoda kosi po trinajsti uri, do mesta sem imel uro hoda, ob štirinajsti uri pa naše slavne krčme in restavracije v današnjih časih nimajo kosil na razpolago.« »Nerodno je bilo to vabilo!« sem vpadel v besedo. »Nerodno, zares nerodno!« »Nu, sklenil sem, da se v lwdoče ne dam zavesti,« je pristavil gjuhgc ter do- dal: »Med tednom pa me je gostiteljica zopet ujela na cesti...« »Gospod Suhec, gospod Suhec!« je žvr-golela. »Oprostite, za božjo voljo oprostite naši nerodnosti. Pozabili smo; v vzhičenju, ker se je vse tako lepo uredilo, smo pozabili. Kaj ns, da ne zamerite? Prosim, prosim, pridite v nedeljo. Popraviti hočemo, kar smo zagrešili. Vživite se v naš položaj, pa boste oprostili! Torej, gospod Suhec, v nedeljo ob štirinajsti uri!« »Po dolgem razmišljanju sem pristal na povabilo s pripombo: če vam ne dela vabljenje nikakih neprilik.« Zopet je zažgolela: »Domače kosilce, gospod Suhec: kurja juhica, malo pečene kokoške in še nekaj malenkosti. Saj boste prišli. Torej na veselo svidenje!« In je stekla zadovoljna in nasmejana čez ulico. V največji vročini sem tisto nedeljo kolovratu proti predmestju, kjer je gospoda kraljevala v lepo urejeni vili. Ob desetih sem sicer malenkost zaužil, kar pa ni zadostovalo. V želodcu sem čutil praznino, zato sem nestrpno čakal, da so mi na moje zvo-nenje odprla vrata. »Ali sem prezgoden, ali sem zakasnil?« sem vljudno vprašal in si brisal s čela znoj in prah. »Gospod Suhec, oprostite, prosim, oprostite, da vas ne morem voditi v jedilnico. Prepričana sem bila, da bomo z Dolenjskega dobili kokoško in mast in pečenko, pa so nas potegnili. Ne zamerite, gospod Suhec, nerodno nam je, a kaj hočemo, ko so pa časi tako čudni. Ce Imate malce časa, bi vas prosila, da pogledate kratek sestavek, ld ga je napisala moja hčerkica. Zdi se mi, da je duh*>vito napisano.« »Oprostite, gospa, pa v drugo!« sem dejal, se okrenll in zdivjal po stopnišču. Zavedajte se, da 6e v devetindevet-desetlb primerih morda ne bo dejanske-sp napada sovražnih letal, se enkrat lahko zgodi, da bo zares. Zato ne Izrivajte o »ode in držite se danih navore glava. Špinača krožn k 5 lir. rodkev 3 za 5 lir. repa po 2 liri, kida repa 10 lir kg. jabolka 10—12 lir kg, orehi 40 lir kg. napol rdeči paradižniki 8 lir kilogram, panrika 2 liri kos. Mnogo je bilo sladke smetane po 20—30 lir skodelica, sirčki po 2 lin. Precej je bilo tudi surovega masla po 14 lir kolobarček (5—6 cftg). Česna, čebule in krompirja ni b;lo. Petelnčki in jarčke po 100 lir komad. Jajc tudi ni bilo ali pa le — za sol ali petrolej. Ljudje s ccnami seveda niso bil zadovoljni, ali vsaj najnujnejše se mora kupiti, četudi je pretirano drago. V kratkem bodo oblastva ukrenila vse. da bo na trgu red in da se ne bo zahtevalo za blago pretiranih cen. Za to pa bosta odgovarjala i "rodaia^c i kupec kajti res je. da nekaterim visoke cene ne g*edo do živega, saj so temu primerni tudi dohodki, zato plačajo vsako ceno — v škodo onim družinam, ki morajo trikrat obmit vsako liro. preden jo izdajo, če se hočejo vsaj skromno prebiti skozi ves mesec. Vse kupovalke bodo oblasti zelo hva-ežne, ako se ji bo posrečilo ustaviti navijanje cen in jih stabiizirati. S štajerskega V Celju fjo imeli te dni službeni sestanek, na katerem je okrožni vodja Dorfmei-ster podal smernice za delo v naslednjih tedn:h. Z veseljem je ugotovil, da so se povečale zbirke za Zimsko pomoč v Laškem, Rogaški Slatini ter celjski okolici, štabni vodja Mertznich je poročal o oddaji žita na področju celjske občine, okrožni .vodja pa je pojasnjeval politični in vojaški položaj ter je pozval zborovalce, naj dokažejo s svojim ponašanjem, da so vredni današnjih velikih dni. Na zapadnem bojišču je padel Karel Mikuž, lastnik kavarne iz Gradca. Na italijanskem bojišču je padel štajerski rojak desetnik Bogomir Senekovič iz Gradca. Zapušča ženo in druge sorodnike. V Gradcu je umrla grofica Jelačičeva Olgu. Pokopali so jo v soboto 28. oktobra na graškem pokopališču. V Gradcu je umrla 26. oktobra Terezija Korunova. Pokopali so jo dne 30. oktobra. Nadalje so umrli: Antonija Rotmanova, upokojenec državnih železnic, Anton Zaj-ko, 73letni Martin Doki, 25'.etni Oton Horvat, kmetica Terezija Pšchlerjeva ter za-sebnica Marija Vesjakova. V Gradcu je umrl 27. oktobra Štefan Kožar. K zadnjemu počitku so ga položili dne 30. oktobra. Nesreča z granato. V Gofovljah pri Celju so našli otroci ročno granato. Pokazali so jo 42letnemu Francu Mušiču, ki io je tako dolgo ogledoval, da mu je eksplodirati a v rdkah. Pri tem so bili ranjeni 14letni Alojz Mušič in lOletni Karel Mušič. Nesreče in nezgode. 43 letnega Jožeta Cokarja iz Maribora je avtomobil podrl, da je dobil poškodbe na glavi. 28 letni Stanislav Avbelj iz Maribora je prišel med delom z roko v stroj, ki mu je odrezal desni palec in kazalec. 58 letni posestnik Janez Lorbek iz Sv. Jakoba je padel ter si zlomil roko. Ponesrečenci se zdravijo v mariborski bolnišnici. Z Gerenfskega V šmohorju so priredili zborovanje, katerega so se udeležili številni domačini, mašiti in ženske. Prišel je tudi okrožni vodja s predstavniki civilnih in vojaških oblasti. Vodja za kmetijske zadeve je na sestanku obravnaval vprašanje prehrane, proizvodnje, oddaje in razdelitve pridelkov, potem pa je sledilo poročilo o političnem in vojaškem položaju. Višja šola v Beljaku je obhajala te dni 751etnico svojega obstoja. Ob tej priliki je bila prirejena primerna svečanost, katere so se udeležili tudi predstavniki beljaškega mesta. V Vetrinju na Koroškem je priredil okrožni vodja Hochsteiner iz Kranja zborovanje, na katerem je zborovalcem pojasnjeval politični in vojaški položaj. V Prevaljah so pokopali 671etnega Janeza Volino, ki je bil 43 let član ondotnega gasilskega društva. Na grobu mu je izrekel poslednje slovo okrožni gasilski vodja iz Velikovca, k besedi pa se je oglasil tudi krajevni skupinski vodja Glantschnlgg. V Zgornjem Dravogradu so sklicali sestanek v ondotni šoli, kjer je višji skupinski vodja Fercher-Lendorf govoril pripadnikom stranke o Sovjetski Uniji in židov-stvu. Na bojišču so padli koroški rojaki: višji desetnik Franc Mačnik iz Celovca, vojak Jožef Mežnar in njegov svak Ignacij Gro-belnik iz Velikovca. V Dolah na Koroškem je izgubil kmet Mihael Lengfeldner letos v septembru sina Siegfrieda, ki je padel na zapadnem bojišču. V Velikovcu je nabrala mladina za jagode nad 1000 mark izkupička ter je to vsoto poklonila Nemškemu Rdečemu križu. Spremembe v železniškem prometu. »Karntner Zeitung« poroča, da so s 1. novembrom nastopile nekatere omejitve v železniškem prometu med Celovcem in Mariborom. Vlak št. 611, ki vozi lz Spodnjega Dravograda proti Mariboru, olhaja odslej lz Dravograda ob 4.05 minut ter prihaja v Maribor kakor doslej. Vlak št. 621 odhaja iz Celovca proti Spodnjemu Dravogradu ob 17.32 s prihodom v Spodnji Dravograd ob 19.44 Vlak št. 612 o ini je padel na dvorišču in si zlomil desn:co. — Levo nogo «i je zlomil pri padcu P.aoid Karna iz Semeniške ukce 3 — Z voza je padel 62letni Umbert Glešič iz Ulice sv. Gabriela 18 m si zlomil desno nogo. — Slična usoda je doletela 32letno E do Go-rieri iz Slovrenca pri Moši. — Lev;co si je izpahnida 8Ietna Irida Bresan iz R omama ob Soči. Iz Hrvatske Poglavnik je 25. oktobra posetil več kor-poracijskih ustanov v Zagrebu ter je sporočil svoje pozdrave vsem hrvatskim kmetom. V soboto 28. oktobra je ob'iskal razstavo umetniških planinskih slik dr. Milana Bečeka. Ta razstava je bila prirejena v umetniškem paviljonu za proslavo 70-letnice hrvatskega planinskega društva. V Zagrebu je umrla gdč. Silvija Kram-berger, uradnica tvrdke L. R. Bačič na Su-šaku. Zgodovino Medjimurja so dobili pred kratkim Hrvati lz peresa znanega profesorja Rudolfa Horvata. Knjigo krasijo razne skice in podobe ter zemljevid, prikazujoč med-jimursko ozemlje. Betežsišca KOLEDAR Nedelja: 7. novembra: Engelbert. Ponedeljek, 8. novembra: Bogomir. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Poletne noči Kino Sloga: Granlhotel Paradiž Kino Union: Raj na zemlji Kino Moste: Ples s cesarjem PRIREDITVE V PONEDELJEK Kinematografi nespremenjeno. DEŽURNE LEKARNE Nedelja: Dr. Piccoli, Dunajska cesta 6; Mr. Hočevar, Celovška cesta 62, Mr. Gar-tus, Moste, Zaloška cesta 47. Ponedeljek: Dr. Kmet, Ciril-Met.odova 43; Mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4; Mr. Ustar, šelenburgova ulica 7. Nedeljsko zdravniško dežurno službo ima od sobote od 20. do ponedeljka do 8. ure zjutraj mestni zdravstveni svetnik dr. Ci-ber Fran, Ljubljana, Štefanova ulica št. 7, telefon 36-41. Zatemnitev od 17.io Co 6.2o DRŽAVICO GLEDALIŠČE Obiskovalci gledaliških predstav prosijo potom gledališke uprave, da bi dame, ki sede v parternih sedežih, odložile klobuke v garderobah. DRAMA Nedelja, 5. novembra, ob 14.30: Triglavska roža. Izven. Cene od 40 lir navzdol. Ob 17.30: September. Izven. Cene od 40 lir navzdol. Poneleljek, 6. novembra: Zaprto. Torek, 7. novembra, ob 17: Jakob Ruda. Red B. * Mirko Kunčlč: Triglavska roža. Pravljična igra v treh dejanjih. Režiser E. Grego-rin. Glasbo zložil in pevske točke vodi H. Svetel. Marij Skalan: Srptpmbcr. Drama v treh dejanjih. Kraj: Ljubljana. Cas: leto 1938. Režiser: M. Skrbinšek. OPERA Nedelja, 5. oktobra, ob 17: Clivia. Cene od 60 lir navzdol. Ponedeljek, 6. novembra: Zaprto. Torek, 7. novembra, ob 17. Manon. Red A. * Sodobna opere! a iz filmskega življenja je Dostalova »Clivia«. Libreto: C. Amberg. V slikovito Boliguaysko pokrajino postavljeno dejanje, kjer nastopajo gauchi, je živahno in razgibano. Moderna šlagerska glasba vsebuje pevne, učinkovite točke. — Prevod: F. Milčinski Kraj: V južnoameriški republiki Boliguay in okolici, čas: Sedanjost. Solo plešeta: Japljeva in Poga-čar. Dirigent: S. Hubad Režiser: E. Fre-lih. Scena: ing. E. Franz. Koreograf: ing. P. Golovin. Kostumi: J. Vilfanova. — Pri tej predstavi nastopi prvič v vlogi filmske igralke Clivie Gray Janja Baukart-Sterle-tova. Oddajniška skupina Jadranska Primorje RADIO LJUBLJANA NEDELJA. 5. NOVEMBRA 7.00—7.10: Poročila v nemščini. 7.10—9.00: Veseli zvoki za nedeljsko jutro. Vmes: od 8.30 do 8.40: Poročila v slovenščini. 9.00 do 10.00: Prenos osrednjega nemškega sporeda: 10.—10.15: Poročila v nemščini. 10.15—11.05: Prenos 6lužbe božje iz stolnice. 11-05—11.30: Prenos osrednjega nemškega sporeda 11.30 do 12.00: Slovenska ljudska oddaja. 12.00—12.30: Opoldanski koncert. 12.30—1240: Poročila v nemščini in slovenščini; napoved sporeda. 12.40—14.00: Nemški liuddci koncert. 1400 do 14.10: Poročila v nemščini. 14.10—15.00: »Pozdravi iz domovine«. — Radijski orkester vodi D. M. Šijanec. sodeluje Komorni zbor. 15.00—15.45: Glasbeni ženitveni oglasi. 15.45 do 16.00: 15 minut za podeželje — ing. Viktor Repanšek: Praktična navodila kmetovalcem za november. 16.00—18.00: Koncert za vojake. Vmes: od 17.00 do 17.15: Poročila v nemščini m slovenščini. 18 00—19.00: Nesmrtna glasba nemških skladateljev. 19.00—19.30: »Majhen koncert« (Miran Viher, violina; Marijan Lipovšek. klavir). 19.30—19.45: Poročila v slovenščini. 19 45—20.00: Kaj prinaša prihodnji teden. 20.00—20.15: Poročila v nemščini. 20.15—22.00: Prenos osrednjega nemškega sporeda. 22 00—22.15: Poročila v nemščini in napoved sporeda. 22.15—23.00: Ple6ni orkester vodi M. Vodopivec. 2300—24.00: Prenos osredniega nemškega sporeda. Naročite se na romane »Dobre knjige" ETNO UNION Telefon 22-81 Umetniška komedija KAJ NA ZEMLJI Hans Moser, Adele Sandrock, Heinz Riihmann, Theo Lingen in drugi odlični dunajski igralci Predstave ob 10 30. 15., 17. in 19. uri KINO SLOGA Tel. 27-30 Flilde Krahl in Albert Matterstock v sijajni veseloigri GRAND HOTEL PAKADIES Predstave ob 10., 15.. 17. in 19. uri J vi ."»o vi A 1 lt^ A Telet <>f Zabavna ljubavna komedija POLETNE NOČI Rene Deltgen, Suse Graf, Ernst von Klipstein Predstave ob 10.30, 15.. 17. ln 19. uri j KINO MOSTE Marika Kock poje in pleše v filmu PLES S CESARJEM Predstave: delavnik ob 19., sobota ob ! 17. in 19., nedelja ob 10.30, 14.30, | 16.30 in 18.30 Vrtnarjev® delo v novembra Ljubljana 4 novembra V okviru mno u ne druge oglase b L— sa bmndo. vendar pa plačajo posredo. vale! L LH sa besedo. Najmanjši Iznos ma te oglase J* t lt- Za vsak oglas J« treba plačati dii. ivpro*. taks« I* *-**• — dajanje naslova ali ižfre P* L l— Službe išče GOSP. POMOČNICA starejša, samostojni, i5če službo k mali družini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Samostojna«. 29)11-1 KUHARICA, vajena vsega dela in dobre kuhe. <"Sče službo pri dobri boljši družini. Gre tudi za gospodinjo h gospodu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Varčna in poštena«. 29588-1 DEKLE z znanjem kuhe in ostalih hišnih del želi službo pri dobri družini. Ceni. ponudbe na ogl. odd. lutra pod »Stalna služba«. 29386-1 KUHATI bi se rada naučila dekle. Zeli priti v kako kuhinjo ali slično. Želela bi tudi nekaj plače. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pridna in poštena«. 29397-1 FRIZERKA ki zna tudi moško želi premeniti službo. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Frizerka«. 29334-1 DOBRA SOBARICA in likarlca za privatno stanovanje — dobi takoj službo. Gostilna »Mrsk« Rimska 4. 29249 la KUHARICO pridno, dobro ln pošteno. ki Je pripravljena opravljati vse ostalo go. upodinjsko delo. Išče ena sama oseba. Vsi po goji ugodni. Predstaviti se: Ulica 3. maj* ">. IV. 29423 1a GOSP. POMOČNICO pošteno in zmožno tudi mešč. kuhe. sprejmem. — Naslov v ogl. odd. Jutra. 27969-1 a POSTREŽNICO za trikrat tedensko za par ur dopoldne sprejmem. — Rimska 10. levo. 29422-la HOTELSKO SOBARICO sprejmem. Pojasnila vsak dan r opoldanskih urah. — Naslov v ogl. odd. Jutra. 29472-la fanta za prevažanje s triciklom in lažja dela. sprejmem. Niko Malgaj. trg; in gost.. Knezova ulica 19. 29377-la GOSP. POMOČNICO sprejmem fc družini s tremi otroki. ŽRlasiti se od 1^. ure dalje. Kotnikoma 15/1. desno. 29466-la GOSPODINJO samostojno, z znaniem- kuhi, iščem za takoi - k tričlanski družini. Zplasiti se v Šiški. Podlimbarskega 25. Karol Hočevar. 29626-la POŠTENO DEKLE sprejmem za vsa hišna dela Naslov v os! odrt. Ju-tra. 29681-la VEČ DELAVK mladih, začetnic, "prejme litcwraiija Čermžar.— Igriška 6. 29609-la SAMSKI GOSPOD 50-leten. iš*e po!=t*^5n -co. ki zna nekoliko kuha«. Nudi hrano in plačo. Poslati sliko na ogl. odd. Jutra Dod > Prijateljstvo« 29749-la POSTREŽNICO sprejmem dvakrat tedensko za dopoldanske ure. Nebotičnik. 4. nadstropje, vrata 410. 29615-la VAJENKO-CA sprejme špecerijska trgo vina. Naslov v opl odd. Jutra 29349 44 ČEVLJ. VAJENCA sprejmem takoj. Pirnat — Ižanska c. "53. 29464-44 BRIV. VAJENCA spreime takoi Kastelic Franc — Kolodvorska ul. 41. 29262-44 VAJENKO za damsko frizersko obrt. t-piejmem takoj.— Rep Viktor, frizer. Gledališka 8. 29580 44 ŠIVILJ. VAJENKO sprejmem. Naslov v ogl. odd. lutrv 2*9714-44 VAJENKO........ prejme takoj dam-ka krcrtačica v- Jesenkovi ul .ci 8-m. 29667 44 Prodam GLASOVIH dobro obran len, * brezhibnem stanju. zelo ugodno predam. Mestni trj? 311. od 9. do pol 12 in od 2. do 3. ure. .T 430 6 DAMSKE ČEVLJE 36-37. nove ln rabljene, zamenjam Naslov v ogl. odd. Jutra 29447^ 2 POSTELJI lz trdega lesa ln eno žimnico na peresih, prodam. Naslov v ogl. oddelku Jutra. 29151-6 LEPO OBLEKO moško, popolnoma novo iz predvojnega blaga.— prodam. Ogled dnevno Od 12. do 13. in 19. dO 20. ure. Naflov v oglaB-nenm odd. Jutra. 29149-6 MOSKfl KOLO Speztal Westo. zelo dobro ohranjeno prodam. Naslov v ogl odd Jutra. 29346-6 NOV KOŽUH raki maček krasen. — prodam. Na.«lov v oglas nem odd Jutra. 29446 6 VREČE 100. 85 ln 50 kg, prodam. Podbevšek Filip. Obirska 4. Šiška. TONKINO kompletna aparatura za normalni kino-film z ojačevalcem ln transformatorjem Za 110 ln 220 volt, vse original tovarniško. malo rabljeno. Kino Je prenosljiv, primeren Zt društva in srednjeveške dvorane — ima krasen čist ton. Ugodno naprodaj. Ponudbe na odd Tutra pod »150.000« 29324 6 BLAGO za moško obleko rjavo, športno e podlogo, prodam Celovška C. 49 T. 29320-6 GLOBOK VOZIČEK nov. lep. zunaj in zno trai tapeciran, kromanl blatniki in krmilo, predvojni material prodam. ReziJanska ul. 5. Kolegija. 29323 6 RADIO spreiemn:k. 5 cevni. 4 valovne do'žlne krasen model, kvalitetni, popol. nema nov. prodam Na orrled od 13 drv 15. ter od 19 dalje. Naflov v ogl. odd. Jutra. 29387 6 OTROŠKI VOZIČEK »lobok orodam PredvoJ nI miteri.-l. Naslov ▼ Vil odd -Tutra. 29361 6 SNEfcKE ST. 37 in dr^lke s čevlji, pro dam. Ogledati lz prijaznost; v nedp'1o dopoldne pri g. Jerovšku — »pvM«ri« Dunajska c. 12 dvorišče. 29404 6 FN-TIGE nemške, večjo količino, ugodno prodam. Ogled dopoldne Naslov v n%\. odd Jutra. 29401-6 PREMOG X. Pagačarfk LJTTT514ANA. Bohoričeva ulica 5 Telefon 20-5» PRODAM: steklen pr>bor, novo posteljno farr.ituro in druge gospodinisle predmete. Naslov v oclas. odd. lutra. 29549-6 »PARKER« in T.Osmia« r>r>!nilni peresi crodam. Vmešati v trgovini »Šile« Miklošičeva 18. 29531-6 2 JAPONSKI VAZI originalni, vredni 60.000. ugodno prod-m. Naslov v oel odd. Jutra. 29403-6 VOLNENO BLAGO čmo. za damski plašč aH kc*tum. ugodno pro. dam. Celovška 49 I. 29319-6 2 KOSA BLAGA z?, daraski športni plašč modrega in sivega, — iia^Jdiin prodam. Celov ?ka 49 1 29318 6 V zaklonišču naj oo obnašanje posameznika Se bolj pazljivo, ker so ljudje nervozni in nestrpni. Vedno misli na to, da ne storiš svojemu bližnjemu ničesar, kar ne (M bilo povšeči Tehs samemu! — Vpitje, sprehajanje, prerivanje, neumestne šale ne spadajo v zaklonišče. D. Goebeler: 29 Sestri ia »©si« Roman »Pojdimo torej vsaj zdaj še v paviljon, tam lahko skupaj sedemo k vodi. So tudi predstave na poletnem odru. Vaju ne miče?« »Da,« je Cilika vzkliknila, »da, to bi lahko napravili!« Roza Fabriciusova pa je kratko in hladno odrezala: »Najbrže si pozrbib, da ima sestra Renata danes prosto in da ob takih dnevih nikamor ne hodiim. Sestra Gerda je še premlada, otrok in nadzorstva ji ne morem zaupati« »Torej ne bo nič, CiJifka. Skoda, rad bi vsi ju bii seznanil z neko pevko, ki danes prvič nastopa. Poznava se še iz Kodanja; kot kabaretna veličina z lepo prihodnostjo bi te gotovo zanimala. Cilika, če se prav spominjam, si že kot otrok dobro igrala in pela, in tamle vidim klavir.« Pokazal je na glasbilo, ki je stalo v sosednji sobi. »Celo pevske ure imam pri Artosijevki, ki je bila prej članica opere.« »Kako zanimivo!« Pogledal ji je naravnost v oči. »Lundborgova, ki nocoj poje v paviljonu, bi bila torej vseikako dogodek zate. Same te sestra Roza staremu prijatelju gotovo ne zaupa?« Temna rdečica je planila Razi v obraz. Z rastočim nemirom je bila poslušna njim razgovor. Kaj je bilo to, kai je kanil ta človek? Isikala je besed in jih na^ac-nic našla. Hladno ga je premerila od gtave do nog, kakor da ga tehta in ocenjuje: »Oh, zakaj je ne bi zaupala? Na tak;ga star ga prijatelja se pač res lahko zane eni.« Te besede je izrakla s posebnim p;uia 'ko-.->, in res je bi zdaj on tisti, ki se mu Je jezno zabliskalo v očeh. Nato se je zasmejal: »S'ar sem, da a še vedno ne dovolj, da bi smel hcd:t.i mladim deklicam za varuha. Nu, pus i ^o i o, odložimo za drugič, morda -e ve.rd irle ponudi priložnost, da vaj vi zvedem v Lun ".-borgovo —« Obrni! se k Ciliki. »Ma.s-kaj bi se lahko naučila od nje.« »Od kabaretne pevke?« je Roza pod-smehJjivo vprašala, in m iez;ku ji je b'lo, da bi dostavila: »— ki jo H poznnš!« Toda udrža'a se je in obmiia pume nek drugam: »Sploh se čudim, da si še tu. Kaj ne pojdeš spet na Nizozemsko, v stričevo -tovarno?« »Jeli, to bi ti bilo všrč'« je ponrslil e prihuljenim gnevom, vendar se je prijazno nasmehnil: »Ne. draiga . stara prijateljica, stričeva tovarna se je zdavnaj prelevila v delniško družbo. Zase sem našel tu prav čedno službico, kasneje p« pojdem spet po svetu. Tak pri Artosijevki se učš?« s? Je mahoma obrnil k Ciiliki. »A tam študiraš menda same operne arije? Krasno! Nu, kaik udaren šlager je vendarle vsa ikaj drugega.« »Da, šlagerjev tam ne s išiš, to Je f re-poved?no!« je menila Cilika. >Saj jih tudi treba ni!« se je Roza oglasila,- - »Kako da ne?« Cilika je zd?.jci vzrojila in vzplamte-a. »Za učenie je vse dobro, Mia Ho.mo--.-a je to Artosijevki v oči povedala. A ta je že taka, da prizna saino težke in resne stvari.« »Mar reci izbrane, paj re tudi ve ele glasbe ne ogiblje, in mi tuk-j taki-to re, pri naših malčkih je zn.rum -ama r.dot in rarjanje.« »Kakor da bi to zadostova'0 — v^aj meni!« Cilka se je čedalje -fco-j razvnemala. »Da. z otroki naj bi še biiio, a ti pa stric Heinz bi hitela zmerom samo B:ethov;na, Schumanna in Wagnerja. Jaz pa sem še mlada, da, mlada ssm.« »Tako ir/ada, da te je srce veselo. Cilika!« je smehoma rekel Tcmaž Mil-ei. Prijel jo .je za roko in jo stisnil, čuteč, kako mu jo prepušča in skrivaj vrača stifk za stisk. »In zdaj se priporočim!« Vstal je: »Hotel sem samo pog edati, kako 6e imate, ko sem bil tako blizu. Koncert v paviljonu se ob sedmih prične.« ^ - »Zakaj ni balo moči iti z njim?« Ko Je odšel, je Cilika stopila pied sestro. OJi so ji sifale od jeze. »Vsaj enkrat bi iroeJa trohico izprnnsmbe, m s pevio bi se ŠPORTNI VOZIČEK predam. Kavjkova s/I. levo 1. 29439-6 OIKOSK1 VOZIČEK, predvojni, avto-model, dobro ohranjen, prodam ali zamen |am za kurjavo. S ter, Čemetova 23. Sižka. 29440-6 Damska športna JOPICA (angleška) ugodno naprodaj. Na ogled: Ster, Cer-netova 23. Si^ka. 29441-6 BLAGO za dve športni obleki, v sivem, poceni prodam. Šter, Čemetova 23. Ši^ka. 29442-6 PETELINČKF. tri mesece stare, zamenjam za protivrednost. Naslov v ogl. odd. Jutra. 29443-6 ZIMSKO SUKNJO. predvojno blago, za manjšo postavo, prodam. Lom-bar, Celovška 43. 29445-6 MOŠKO OBLEKO. temnosivo, novo, predvojno blago, prodam. Oblak. Šiška. Na Jami 8. 29426-6 Starinski KLAVIR, popravila potreben, prodam poceni ali zamenjam. Poizve se od 8 do 12 in od 14 do 18: Gerk. Ciril-Metodova 33 . 29427-6 MOŠKI ČEVLJI, lepo ohranjeni, predvojno blago, rjavi. št. 43, naprodaj. Naslov v ogl. odd. Jutra. 29428-6 Železna POSTELJA, bela. dobro ohranjena, in več drugih stvari ugodno naprodaj. Jelen, šmartin-ska 24/11. 29429-6 SUKNJO, prvovrstno, za 13 letnega dečka, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 29421-6 GOJZERJE ?t. 37, prvovrstne, zamenjam za št. 39. istovredne, doplačam. Naslov v oglas, odd. Jutra. 29417-6 ČEVLJE, visoke, moške in ženske, skoraj nove. prodam. Šiška. Železnikarjeva 14/1. 29418 6 ZIMSKI PLAŠČ za 16 letno dekle naprodaj. Samb dopoldne. Naslov v oglas. odd. Jutra. 29402-6 ZIMSKO SUKNJO in blago za lep damski plašč ter za moško športno obleko prodam. Vprašati: Rimska 9/II vrata 16. 29407-6 GAšPERčEK naprodaj. Zaloška c. 121. 29408-6 HARMONIKO, klavirsko, skoraj novo, na 120 basov, in šestcevni radio »Eumie«. model 1938, prodam. Naslov v oglas, odd. Jutra. 29409-6 ČEVLJE, zelo dobro ' ohraniene. z nizko peto, št. 37, zameni am za športne z visoko ali srednjo peto. Naslov v ogl. odd. lutra. 29412-6 HARMONIKO, klavirsko, 80 basov, z registrom, garantirano predvojno, prodam ali zamenjam za 48—60 basov. C., Karunova 10, Trnovo. 29413-6 PRODAM: renesančni predalnik, vloženo empir mizico, razne slike in raznovrstne knjige. Novi trg 5/II. le*-o. 29399-6 Lepotično GRMIČJE, raznobarvno, prodaiam za pomlad in raznovrstno sadno drevje itd. Vrtnar. Pod hribom 40. 29598-6 ŠIVALNI STROJ z dolsim čolničkom do-bro ohranjen. za domačo uporabo ugodno prodam Vodnikova ce^t? št. 165-1. 29618 6 MOŠKO KOLO dobro ohranjeno, m pro-daj. Poizve re: Strelska 10, pritličje, vrata 3. 296196 AKTOVKO skoraj novo. usnjeno — prodam. Poizve Cesta 3. maji št. 5. saion Truda, modistka. 29620 6 RADIOAPARAT in majhen usnjen kovčeg. prodam. Ce-ti na Rožnik 43 pritličje. 29621-6 PRODAM malo rabljeno peresno žimnico Naslov v oglasnem odd. Jutra. 29622-6 KREDENCO tridelno. m;zo in stole, še novo. nepl6s-kaiio. — predam. Babnik Jože. mizarstvo. Bleiweisova 52 dvorišče. 29606-6 DAMSKO KOLO lepo, moderno, sive barve. z dinamo svetilko, prodam. Ambrož. Dunajska o. 71. 29657-6 VIŠINSKO SONCE proda Hinko Privšek. — Gradišče št. 7, nasproti dram.=kega gledališča 2S563 6 PENDEL URO proda Hinko Privšek. — nasproti dramskega Ele. dslišča. 29564 6 SVETILKE petrolejke. Droda Hinko Prljšek. Gradišče 7, nasproti dramskega gledališča. 29565 6 LIKALNIK električni, kuhalnik, rešo. proda Hinko Privšek. Gradišče št. 7. natproti dramskega ggledališča 29567-6 ZIMSKE JOPE krznene, plišaste, volnene. boe in mufe. proda Hinko Privšek Gradišče štš. 7, nasproti dramske ga gledališča. 29566-6 RADIOAPARAT znamke Orion, 4 cevni. ugodno prodam. Ogled v Knezovi ulici 22-1. desno. od 17. ure naprej. Jerše Viktor. 29587-« ŠTEDILNIK popolnoma nov, t dvema pečicama poni klan in nekaj blaga za predpasnike. triko maje in damske hlače, prodam. Nunska 3, Juvan. 29716-® OTROŠKE ČEVLJE št. 37, v zelo dobrem etanju, prodam. Vilar — g06tilna. Ulica 3. maja št. 5. 29617-6 GLASBILA mandolina. tambuiria. gosli, viola kitare, flau-to, saksofon, gramofone, harmonike, stojalo za note. proda Hinko Privšek. Gradišče 7 nasproti dramskega gledališča. 29575-6 OTROŠKO POSTELJO medeninasto, z železnim vložkom. proda Hinko Privšek. Gradišče 7, na-sproti dramrkega gledali šča 29576-« 6KORNJE čevlje, galoše. snežke — proda Hinko Privšek, Gradišče št. 7. nasproti dramskega gledališča. 29577-« SAKSOFON sopran. proda za 2400 lir Hinko Priršek. Gradišče 7, nasproti dramskega gledališča. 29578-« ŽELEZNE POSTELJE zložljive, proda Hinko Privšek. Grad:šče 7, nasproti dramskega gledališča 29574-« USNJENO JOPO s krznenim ovratnikom, damsko, proda Hinko Privšek, Gradišče 7, na. sproti dramskega gledališča. 29561-6 SANKE in gugalneera konj ička proda. H rko Privšek, — Gradišče št. 7. naproti dramskega gledališča. 29562-6 PULT in VITRINO s premikajočimi steklenimi vrati, pripravno za • galan-teriio aii bižuterijo, ter lepo črno hrastovo opravo za pisarno prodam. Novi trg št. 5/II, levo, od 10 do 16. 29400-6 NOČNI OMARICI z marmorno ploščo, do bro ohranjeni, proda Hinko Privšek. Gradišče 7. nasproti dram.«keg* gledališča. 29560-6 ALPAKA SREBRO 16 komadov, proda Hin ko Privšek Gradišče 7, naproti dramskega gle. daiišča 29569-6 RADIO APARATI dobre zn-mke. novodo-šli. naprodaj. — Hinko Privšek, Gradišče 7, nasproti dramskega gledali šča. 29568-6 SLIKE Grohar. Jama itd., ugodno prodam. Naslov v ogl. odd." lutra. 29512-6 DAMSKO KOLO skoraj novo, prodam za Lit 8000. Reber št. 13. 29513-6 MOŠKO SUKNJO črno, poceni prodam. — Vprašati pri krojaču. Gosposvetska 8-11. 29514-6 ŠIVALNI STROJ plfitilni stroi, odejo, predvojno blago, prodam. Flo-rihnska 10 II. 29506-6 BEI. KOŽUH za 10—!4-!etno deklico — prodam Naslov v oglas, odd. lutra. 29508 6 MOŠKE ČEVI.JE st. 42, več parov, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 29509-6 PRODAM: '.ep. usnjen moški jopič, % kv. m suhega javorje-vega lesa. šivalni stroj Singer. pogrezljiv. okrogli čol-niček, slavoisko narodno nošo in žerfki zimski, črn nlašč. Naslov v ogl. odd. jutra. 29510-6 OTROŠKO KOŠARO s stoialom. ckoraj novo — prodam. Šiška, Kavškova 13 Grud.-n. 29503-6 OTROŠKE ČEVLJE visoke, rjave, št. 36. dobro ohranjene, zamenjam za enake št. 33. Naslov v ogl odd. I utra. 29505-6 DAMSKO KOLO odlične nemške znamke — malo rabljeno, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 29497-6 RADIOAPARAT najboliše nemške znamke. Z jeklenkami, tipa 1942, 5 plus 1, prodam. Naslov v osi. odd. 29498-6 ZIMSKO SUKNJO črno. predvojno blago, prodam. Rimska c. 24/11 — levo. 29487-6 KLUB GARNITURO usnieno. prodam. Na ogled v mizarski delavnici na Go-sposvetski 16. 29488-6 KLAV. HARMONIKO na 28 basov, zamenjam za navadno, ter prodam suknjič. Ogled v nedeljo od 8. do 12. Pod ježami 15, Vidmar. 29490-6 BELO POSTELJO čjsto kompletno, stensko ogledalo in kuhinjsko mizo, prodam. Koroščeva 30. 29491-6 MLADE ZAJCE zamenjam za mrvo. Eržen, Medvedova 8/II. 29492-6 moško obleko novo, kompletno in več letnikov Ljubljanskega Zvona, prodam. Nsslov v ogl. oddel. Jutra. 29489-6 seznanila, gotovo bi se lahiko kaj naučila od nje.« »Težko da več in boljšega, kakor od Artosijevke « »A vsaj kaj drugega.« Roza se je zresnila. »Na ta nesmisel ti ne maram odgovarjati, Cilika, in vobče ti ne bom odgovarjala. Kar je Tomaž Malten sto-rid, ne samo meni, ampak tudi najinemu očetu in tebi, da, tudi tebi« —povzdignila je glas — »to ne spada med stvari, ki jih ni moči pozabiti in odpustiti, ampak med tiste, za keitere ima spodoben človek samo prezir. Zato sem proti Tomažu Maltenu tako nedostopna in hladna.« »Heinz.« je rekla nekaj minut pozneje, ko je bila sama v svoji sobi: »Oh, Heinz Jordan, kolikšna sreča, da si zdaj tu. Brez tebe kmalu ne bi več vedela kod ne karo.« * Velika operacija snahe sodnega svetnika Helfardinga je bila srečno končana. Heinz Jordan je stopil izpod vhoda bolnišnice m se globoko oddahnil, ko je krenil v sme-joči se pozni poletni dan. Spat je bilo rešeno -človeško življenje, žena je bila vrnjeni možu, mati otrokom. Bil je vesel, neskončno vesel! Zdaj pa še malce izprehoda po starem domačem mestu. Stopal je po vijugastih ulicah in zasanjanih trgih, pozdravljal znane stavbe, med njimi svoj očetni dom ia kjec je bik Bt/iA E&feisUte&A nekdaj otrok in mlado dekle, hišo, ki je po njenih, od starosti rjavih sitopnicah stopala za očetovo in materino krsto in kmalu potem z mlajšo sestrico v stisko in bedo, v boj, ki se je nazadnje končal z njeno zmago. Moja Roza — zdaj vendarle moja Roza! je pomislil z vročim, globokim občutkom sreče. Zvečerilo se je bilo. s sodnim svetnkem je bil domenjen, da za slovo popijeta kozarec Vina. Helferding ga je že čakal, ko je prišel. Sedla sta tesno vkup in kmalu prišla od dogodkov zadnjih ur do starih spominov. Tudi Helferding je btl s Hein-zovim očetom vred zvesto pomagal Rozi pri njenih poizvedbah. Veselilo ga je, ko je slišal o nji toliko lepega. »Da,« je rekel, »da, ta Fabriciusova zadeva. Sicer pa, aii veste, da je bil tisti Adolf Hunter še mnogo večji lopov, nego smo vsi mislili? Ni še dolgo, kar so prišle razne stvari na beli dan.« »Da marsikaj šušljajo o njem, sem vedA že od očeta; sicer pa sem nedavno tega v Kodanju spet govoril o njem — takisto s starim ^uedlinburžanom, Tomažem Malte-nom. Gotovo se ga spominjate.« »Kaj 6e ga ne bi!« se je zasmejal stari gospod. »Se predobra Ta je bil namreC tudi zapleten v Huintetjeve istorije ^—« »Kaj?« Heinz Jordan ga je debelo po* / KONCERTNI KLAVIR otaicjgi, odlične znamke, močnega glasu, prodam. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dunajska mehanika«. 29496-6 PRODAM: kompletno otroško posteljico, posteljo iz trdega lesa brez vložka. 2 karnisi ter 10 kg morske trave. Malgajeva 6/1, levo. . „ 29493 6 MOŠKO SUKNJO črno, kratko, bele srajce št. 40 in ženske čevlje (sa-1 ona rje) ter galoše št. 37. prodam ali zamenjam. Pav šetova 33a — pritličie. 29494-1 KOLO NSU žensko, dobro ohranjeno prodam. Naslov v ogl. odd Jutra. 29486 6 POSTELJO z omarico in mizo. pro dam. Naslov pove oglav odd. Jutra. 29484 6 SPODNJE HLAČE moške, triko Maco, pred vojne, nekai komadov prodam. Naslov v ogl. od del. Jutra. 294"?9 6 GOjZERICE št. 38, prodam. Maslov * ogl. odd. lutra. 29178 <■ MOŠKO KOLO skorai novo sive barvt prodam. Krakovski nasip K — pritličje levo. 29476-6 DARILO primerno za gospoda pro dam. Naslov v ogl. odd Jutra. Ogled od 15. do H 2947"* ( MOŠKO KOLO nov o, ugodno prodam. Ogled od 13. do 14. ure Naslov v ogl. odd. Jutra. 29470-6 STARO OMARO dobro ohranjeno, prodam Matjanova pot 13. Z.s. Šiška. 29471-6 KRZNEN PLAŠČ Foln. privhm. Ogled trgovini. Florijanska 11. 29362 6 2TMNICO ▼ odličnem stanju ugodne pročr.m Naslov v oglas, odd. lutra. 29365-6 PREDVOJNO BLAGO sivo. volneno, za zimske mošVo obleko, prodam. — Nasf^ pri kroiaštvu Te kavec Gradišče 4. dvorišč" 29367-6 PRAŠIČKE jakširske pasme, 8 tednov stare, takoj prodam. Novak Jakob, Za vasjo 8. 29369-6 ČRNO SUKNJO fino. črno. dobro ohranjeno, volneno blago za damsko obleko ali plašč in 9 skorai novih kegljev, prodam Drenikova ul. 31 — od 12. do 14. 29370-6 PAJACA za 14-letnega vajenca, delovne hlače za čez, tre-nizke, več telovnikov, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 29357-6 LEPO KLOP za pisarno ali čakalnico, prodam. Naslov v oglas, odd Tutra. 29355-6 ZIMSKO SUKNJO črno, z žametnim ovratnikom. za 170—180 cm visokega gospoda, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 29356-6 BELO VATO Za 2 odeji, rjuhe, krzno, črno barvan »Opozon« — usnjeno damsko potno ta-ško, veliko, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 29384-6 DAMSKI PLAŠČ Za manjšo postavo, rjav, angleško blago, zamenjam Za zdrava zimska jabolka in kurjo pičo. Trost, Šmar-tinska 14/1. 29385-6 PREPROGO »Arseman^, 3 x 2 m, zelo reečno. primerno tudi za pisarno, prodam. Oglega se v trgovini »Umetnost« — Kolodvorska 30. 29382-6 SPALNICO kompletno, belo emajlira-no. v dobrem stanju, prodane. Naslov v ogl. odd. Jutra. 29V78-6 LOVSKEGA PSA ptičaria, 2 leti starega — prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 29379-6 GRAMOFON koncertni (velik v omarici), s pioščami prodam. Naslov v ogl. odd. lutra. 29396-6 MOŠKO SUKNJO zimsko, odlično ohranjeno, predvojno blago za močno postavo in moder damski plašč, prodam ali zamenjam. Ogled dnevno od 12. do 15. ure. Naslov v ogl. odd Jutra. 29392-6 DELAVSKE ČEVLJE rabljene, št. 42, nizke, la-kaste št. 40 in otroške visoke št. 36. ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 29393-6 PREŠO ZA SADJE popolnoma novo in pečico (gašperčka), prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. — Ogled od 4. do 6. ure pop. 29390-6 RADIO, zelo dobro ohranjen, su-per, petcevni. prodam za 10.500 lir. Tržaška 24. 29457-6 PETELINE, Lenhorn, pet mesecev stare prodam. Koseze. Podutiška 20. 29458-6 KOKOŠ 2ameniam za protivrednost ali prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. . 29451-6 URO-BUDILKO. moderno, tvrdke Kienzl, prodam. Ogled od 14 do 15. Naslov v ogl. odd. Jutra. 29452-6 PREPROGO, 2.70X1.45. popolnoma novo, elegantno, poceni prodam. Ogled oopoldne. Tržaška 8/1, desno. 29453-6 Nove prešite ODEJE prodam. Naslov v oglas, odd. Jutra. 29454-6 LEPO AUBO starinsko, krasno ohranje no, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra 29465-6 DAMSKI PLAŠČ črni, s krznom, skoraj nov, prodam. Naslov v ogl. oddel. Jutra. 29467-6 MODRE SALONARJE št. 39. zamenjam za športne polčevlje št. 38. Naslov pustite v ogl. odd. Jutra pod »Športni« 29133-6 GRAMOFON malo rabljen, z ploščami, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 29106-6 MOŠKO KOLO itrapacno, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 29328-6 RJAVE ČEVLJE usnjene, srednja peta, št. 38, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 29261-6 DEC. TEHTNICO nosilnost 500 kg, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra 29260-6 KOZO zaradi pomanjkanja prostora, ugodno prodam, lahko tudi z senc.n. Naslov v ogl. odd. Jutra. 29282-6 LEŠNIKE laške, žlahtne, za saditev v novembru, prodam. Amon — Bleiweisova 48. 29276-6 DAMSKI PLAŠČ prodam Ploch. Koleziiska 17 29290-6 PSA azbečarja. 9 mes. starega, poceni prodam. Aleševčeva ul. 74 čez gorenjsko progo. 29296-6 KOZO mleka rico. radi pomanjkanje krme. poceni prodam, "od eozdom 8 Šiška. 29317-6 SOD za 400 I -rodam ali zamenjam. Na slov v ogl odd. lutra. 29337-6 PERZIJSKI BLAZINI -asni, veliki, ozadje safi an usnje, prodam. Nfa lov v ogl. odd Tutra. 29460-6 PRODAMO: taro otnmano, omare, mi 7e pisalne mize. stolčke, vitrine. cvetlična stojala, 'vodelno lestev. biljard, le rregrinialo za otomano. itroške vozičke in postelj e. lepo predsobno steno, "imnico. posteljo kavni ser i'is. moška kolesa in dru-trn. Trcovina »Ogled« — Mestni trg 3. 29342-6 SPALNICO epo šperano, s trodelno omaro in psiho, prodam: Trgovina Ogled«. Mestni Tg 3. 29342-6 PRAZNE ZABOJE za zapakovanje. poceni proda trgovina »Ogled«, Mest ni trg 3. 29343-6 FOTO APARAT Voigtlander«, Comjair ana-stigmat »Skopar« 1 :4,5, Fo 10.5 cm. z stojalom, prodam. Naslov v ogl. odd. lutra. 29373-6 PRAŠNI SESALEC (Saugaparat) »Fulgura« — električni, sobni, prodam. Naslov v ogl, odd. Jutra. 29372-6 MOŠKO BLAGO za zimo ' sivo in riavo dobro primerno za damski kostum, prodam. Florijanska 40, pritličje. 29555-6 POSTELJO kompletno, trd les. prodam. Ogled ob delavnikh med 13. in 14. uro. Na slov v ogl. odd. Jutra. 29548-6 HLODE za podsrešja aH zaklonišče, dobro ohranjene, prodam. Ogied Cerkvena ulica 21/11, vrata 41. PRODAM aH zamenam za protivrednost dva elektro kuhalnika na eno litoželezna plošča, ter športne čevlie št.42 za pumparice ali kratek zimski suknjič. Salon Fanči« — Kongresni trg 3. 29551-6 OTROŠKI VOZIČEK globok in športni, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 29552-6 DELNICE TPD prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Delnice«. 29553-6 PULOVER ženski, modre barve, predvojna volna, v najboljšem stanju, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 29515-6 SMUČ. OBLEKO za 4—6-letno deklico ali dečka prodam. Gerbičeva 47 29516-6 ZIMSKI SUKNJIČ površni, dobro ohranjen — poceni prodam. Trnovski pristan 10, prva vrata. 29518-6 BLAGO za moško obleko s podlogo, vse predvojno, prodam. Ogied od 12. do 16. ure. Naslov v ogl. odd. Jutra. 29519-6 PISALNI STROJ »Remington«, pisarniški, v brezhibnem stanju, prodam Knezova 37, priti., levo, Šiška. 29521-6 ŠIVALNI STROJ pogrezljiv, prodam. Ogled do 14. ure. Resljeva 30 — podpritličje. 29522-6 PREPROGO 2% x 3'/s, rabljeno, prodam najboljšemu ponudniku. — Naslov v ogl. odd. Jutra. 29524-6 JAHALNE HLAČE damske, črne in škornje št. 37, prodam. Parmova 39, III. nadstr., desno (pri Tyrševi 37 levo). 29525-6 POSTELJO z žimnico in nočno omarico ter moško obleko, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 29526-6 MOŠKO SUKNJO zimsko, črno in usnjene črne gamaše, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 29528-6 PRAŠIČ izkoristi za tvorbo mesa in mastj le 50% dane hrane. Želite doseči 80% izrabo? Potreben preparat z navodili glede pitanja-reje prejmete pri: Inž. Prezelj — Wolfova ul. 3. 29529-6 2IMNICO polnjeno z morsko travo, prodam. Naslov v og!. oddel. Jutra. 29533-6 RADIO APARAT Minerva šestcevni, prodam. Vrhovčeva ul 14. 29536-6 VOLNENO OBLEKO drap in volneno rdečo jopico. oboje damsko, s kratkimi rokavi za manjšo postavo, ugodno prodam. — Naslov v ogl. odd .Jutra. 29534-6 VISOKE ČRVLJE št. 45, dobro ohranjene za nizko ceno prodam. Pod-milščakova l6a, pritličje — Bežigrad. 29543-6 DAMSKO PELERINO dežno, temnomodro, dobro ohranjeno in usnjeno damsko aktovko, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 29544-6 MIZARSKO ORODJE žeblji, vijaki, klej vse novo — gojzerice št. 32, dobro ohranjene — usnjene moške rokavice, posteljo nepleskano. prodam. Naslov v ogl. odd Jutra. 29545-6 PISALNI STROJ mali »Meteor« se ugodno proda. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Meteor«. 29547-6 PUNČKO celuloidno, 56 cm veliko, prodam aH zamenjam. Naslov v pgl. odd. Jutra. 29592-6 ŠTOFASTO OBLEKO kompletno, prodam za 2000 lir ali zamenjam. Poizve se Podmilščakova ul. 16/a. 29542-6 PRISTNO PLATNO novo, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. Ogled popoldne. 29535-6 5 m ČRNEGA BLAGA za damski plašč aH kostum prodam. Naslov v ogl. odd. Jurta. 29539-6 KRZNEN PLAŠČ za srednjo postavo, blago za moško obleko, temno si vo in en par gojzerjev št. 41 prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 29539-6 RADIO APARAT 4-cevni Berliner, zelo dobro ohranjen, ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 29541-6 VALVASORJA izdaja !679. III. del (gra dovi), prodam. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod »Redka knjiga«. 29588-6 ŠIVALNI STROJ pogrezljiv, ugodno naprodaj. Verstovšek, Mandelče va ul. I/II (Trnovo). 29589-6 ŠIVALNE STROJE moška in ženska kolesa, proda Hinko Privšek. Gra dršče 7, nasproti dram. gledališča. 29570-6 FOTOAPARAT Voigtlaender-Brilliant, pro da Hinko Privšek, Gradišče 7. nasproti dramskega gledališča. 29571-6 DESERTNI PRIBOR rje prost, 26 komadov, nroda Hinko Privšek. Gradišče 7. nasproti dram. gledališča. 29572-6 DAMSKI PLAŠČ črn, s krznenim ovratnikom in mufom. skoraj nov. proda Hinko Privšek. Gradišče 7, nasproti dram-•kega gledališča. 29573-6 KOMISIJSKA TRGOVINA Hinko Privšek. se je preselila v Gradišče 7, nasproti Dramskega gledali >ča ter prodaja: moške zimske sulenie in obleke, damske plašče in jope. volnene jope. moške škornje. usnjene in suknene eolenice, snežke. galoše, damske čevlje, blazine, ka-nne. rjuhe, otroške športne in globoke vozičke, moška in ženska kolesa, električni kuhalnik, rešo. likalnik, svetiljke za nočne omarice, umivalnik in vrč, šivalne stro>e pisalne stroje, računski stroi, za izžemanie perila, radioaparate, gosli, violo, tamburico. mandoli no, kitare, citre, krilni in gozdni rog, flauto. harmo nike. klavirske, diatonične in male za otroke, gr.-imn fone, kadilnc Rjrniture. damske torbice, usrren kov čeg, rute za n.irodno no-šo. otroška banjica, zavese medeninasta karnisa. akto-ke, fotoaparat. samnvjr. servis Za liker in 295S3-6 OMARO violino, moško obleko, stensko uro »repe*irko«. po steljo, lep lestenec »aj-.h-. ster« ogledalo, tričetrtins^o violino, slike, ugodno na Drodaj. Naslov v ogl. odd. Tutra. 29 85-6 GUMIPLAŠČA dva, rabljena, prodam. Ši šenska c. 48. 29586-6 PRODAMO več železnih, belo emaili ranih postelj z mrežami, primernih za bolnice, kon vikte itd. ABC, Ljubljana Medvedova c. 8, poleg kolodvora Šiška. 29594-6 ZAMENJAM popolnoma nove, nizke rjave športne ženske čevlje št. 39, za gojzerice št. 39-po dogovoru. Naslov v ogl. odd. Jutra. 29595-6 KANARČKE Harcarje, letošnje mladiče, prvovrstne pevce in ročni voziček, prodam. Milčin-skega 62, Šiška. 29596-6 Domače platno nekaj metrov, prodam. — Ogled od 8. do 10. ure. Mena, Hradeckega 37. 29597-6 zimski plašč težkj, moški, dobro ohranjen, prodam. Krakovski nasip 22. 29598-6 ROČNI VOZIČEK z diro, prodam. Rožna dolina, cesta VIII/9. 29599-6 ŠIVALNI STROJ »Singer«, za domačo uporabo ter kos blaga za moško obleko in ženski kostum, prodam zaradi bolezni. Kamniška 13. 29600-6 POSTELJO, žimnico, nočno omarico, mizo, moško kolo, zimsko suknjo za močno osebo, prodam. Naslov v ogl. odd. jutra. 29601-6 MOŠKE ČEVLJE št. 45 in suknjo, prodam. Igriška ul. 6, dvorišče, levo. 29602-6 SPALNO VREČO :n nahrbtnik, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 29603-6 RADIOAPARAT Suprem in manjši Siti, ugodno proda Radioglas. Topniška 16. 2960i-6 BLAGO za moško obleko ln raz nI novi kovčki, zelo poceni naprodaj. Naslov v ogl. odd. Jutra. 29692-6 KRZNEN PLAŠČ posebno lepega kroja, si.' ve barve s kapuco, par-krat nošen, prodam. — Aleksandrova 4-HT. vrata 17. 29684-6 RADIOAPARAT 6-cevni, elegantne oblike, velik, vse moderne naprave, kovinsko kombinirana kaseta, prodam Naslov v ogl. odd. Jutra. 29685-6 MOŠKO KOLO balonar. lepe oblike. Izvrstne konstrukcije ln darilo za gopoda, prodam. Naslov v oglasnem odd. Jutra. 29686 6 ŠKORNJE št. 41 zeln dobro ohranjene, prodam. Ogled od 10. do 12. ure. Naslov v ogl. odd. Jutra. 29677-6 BLAGO za moško obleko zame" njam Za predvojno rjavo damsko blago. Prodam nošeno d&msko tor bico ln čevlje št.'37. — Trgovina »Elita«, Sv. Pe tra c. 25. 29682-6 GOJZARJE št. 42. moške, visoke mo ške čevlje št. 42 ln niz. ke št. 41. visoke boks ženske čevlje št. 37, vse dobro ohranjeno, prodam. Svet06avska 6, Bežigrad, pdppritličje. 29706-6 MOŠKO KOLO dobr0 ohranjeno, prodam. Oražnova ulica 5. ob tobačni tovarni. 29707-6 OTROŠKI VOZIČEK prodaSn. Naslov v oglasnem odd. Jutra. 29708-6 ŽENSKO KOLO nemške znamke, v dobrem stanju, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Adler«. 29624-6 DAMSKO KOLO dobro ohranjeno, prodam. Trsteniakova 3. 29625-6 KOLESI damsko ln moško, najboljše znamke, zelo poceni prodam. Merkur — Puharjeva 6 29688-6 2 STRUŽNICI rabljeni (velika in mala) ugodno naprodaj. — Merkur. Puharjeva 6. 29690-6 OTROŠKI trlcikeljčki za 1—3 let stare, zelo ugodno naprodaj. Merkur, Puharjeva 6. 29691-6 MOŠKE ČEVLJE nove. rjave, nizke, ševro usnje, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 29710-6 OTROŠKO TRIKOLO dobro ohranjeno, prodam ali zamenjam pro-H doplačilu, za dvokolo. Ogled od 12. do 1. ure, Mizgon Bleiweisova 77, ii. nadstr. 29712-6 VISOKO OMARO iz češnjevega lesa za obleko ali perilo, prodam. Naslov v ogl. odd Jutra. 29713-6 OBLEKO temnomodro, za 14-letnega dečka ter površnik za 10-letnega in opremo za novorojenčka, prodam. Naslov v ogl odd. Jutra. 29670-6 MOŠKA SUKNJA temno modra, se zamenja. Ogled iz prijaznosti kroja-štvo Šlibar, Škofja ul. 10 (Tabor). 29671-6 KOLO 3 mesece rabljeno »Legna-no«, prodam za 9000 lir. Falatov Franjo, uradnik z S. z. Miklošičeva c. 20/11. 29643-6 DAMSKI KOŽUH (sealskin) star, črn, triče-trtinski, prodam. Ogled dnevno od 14. do 16. ure. Bežigrad 10. pritličje. 29697-6 ČRN PLAŠČ s sivim pele ovratnikom in mufom, zelo dobro ohranjeno. prodam za 5000 lir Naslov v ogl. odd. Jutra. 29698-6 ŠIVALNI STROJ namke "Columbia« dobro ohranjen, prodam. Ogled samo dopoldan. Poljanska št. 53. 29699-6 DBKTTSKE čevlje st. 35. sem š. popolnoma, -ore. domače delo, pro-d.-m. Naslov v ogl. odd 29700-6 PADTO - + 1, od'ičen. poceni pr<~. dr,m. Hišnik. Celovška 126 G-'etov Mr.l; "9701 fc otroški voziček "■"'.im. Nss'ov v ogl odd ^C" 29702-6 AGO a. obliko ali plašč in 2.50 -n gradla. prodam K'ade-8. 29704-6 KURNIK - roste nreže 2x1x1, na d-eh ko!es-'h. prodam Gr,- ev""a i-.fB 29673-5 č^vljf neške. v'soke. to-ple r »sniem ^hJPte. št. 46. prodam. Mjlčinskeg2 3 živic vrata 7. 29674 6 konja mladega in lepega, dobrega za vsako uporabo, prodam. Naslov v ogl. odd Jutra 29675-6 MOŠKA OBLEKA iz temnomodrega najfinejšega blaga, naprodaj. Ogled od 10. do 12. ure. Naslov v oel orM Tutra. 29675-6 4 RJUHE skoro nove. ugodno pro. dam. Naslov v ogl. odd Jutra. 29607-6 SMUČARSKE ČEVLJE krom. z dvojnimi podplati. predvojne, nove, št. 37 zamenjam Za št. 39. Id. Vodnikova c 157 29610-6 GOJZERICE št. 37, ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 29612-6 radio 4 valovne dolžine, večji format, zelo čist in močan glas. tovarniško nov predvojni, res nekaj prvovrstnega, prodam za 21.900 lir Naslov v ogl. odd. Jutra. 29647-6 2 PRAŠIČKA Po cca 30 kg težka, prrx dam v -ponedeljek med 10. in 12. uro. Cesta v Mestni log 85 29750-6 MOŠKO KOLO dobro ohranjeno, ugodno prodam. Ogled med 13. in 15. uro. Naslov v ogl. odd. Jutra. 29614-6 KOLO ZA DEČKA od 6 do 12 let original »Rixe«. prvovrsten mate rial. prodam za 6000 Ur. Milčinskega 8. 29645-6 DAMSKE ČEVLJE nizke, močne. boks. št. 40. nove, prodam. Celovška c. 55-1. 29653-6 MOŠKE ŠKORNJE št. 43. prodam. Trgovina z zelenjavo. Mestni trg 12. 29650-6 MOŠKO KOLO dobro ohranjeno, z dobro pnevmatiko. prodam. Muzejska Ul 3-1. desno. 29651-6 SLIKO Jakopiča, prodam. Povh Medvedova 1-I-, nasproti gor. kolodv. 29652-6 AZBESTNE CEVT cca 150 m. velikost od 10 do 15 cm, ugodilo prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 29646-6 BLAGO Za moškn obleko, s pod Iogo, in damske čevlje št. 38, ugodno prodam. Kocjančič. Vodna eteza 1-n., pri Starem trgu 6. 29654-6 GAŠKERČEK ln železno ploščo za štedilnik, prodam. Ka stelic Rimska 2-EH. 29655-6 PRODAM ženski krznen plašč, črni sil in bosansko preprogo, velikost 3.50x2.50 Naslov v ogl. odd. Jutra 29662-6 ŠIVALNI STROJ Singer, pogrezljiv, po. polnoma nov, šiva naprej in nazaj, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra 29664-6 KRZNENO JOPO rjave barve za srednjo postavo, malo nošeno — ugodno prodam. Ogled lz • jaznosti v trgovini K.nger. 29663-6 TRICIKEL nosilnost do 200 kg is jeklenih cevi. 1 leto g» ranclje. prodam. Ambrož. Tyrševa 71 29658-8 SESALEC ZA PRAH ugodno naprodaj. Elek tro-Lux. L Brlšček Rim ska c. 6-1. 29114-7 22 A. 2. PANJEV čebel z dovolj no zimsko hrano, prodam. Kastelic Dolenjska cesta 5. 29660 6 DAMSKI PLAŠČ 6m. za srednjo postavo dobro ohranjen, prodam za 3000 lir. Ogled med 14. ln 16. uro. Naslov v ogl. odd. Jutra. Verlag - zk — Fttr de# ZIMSKO SUKNJO črno rabVenOi prodam. Račič, Verstovškova ulica 19. 29666-6 2ENSKI PLAŠČ čm. in nekai oblek pro dam Naslov v ogl. odd. Jutra. 29668-6 RUJAV GRADL za moško perilo in blago za navadno obleko, prodam. Naslov pustite v ogl. odd. Jutra pod »Do srede« 29687-6 ZOPET KUPUJEMO Škatle od »Mama« mleka. B. Guštin Vodnikov trg 2 J-426-7 VSAKO antikvarično slovensko knjigo, revijo, časopise, posamezne odtise kot tu di stare listine kupuje ln -najboljše plafta knji-parna Jane? Dolžan. — Ljubljana Stritarjeva ul. 6. J 407-7 SNEŽKE dobro ohranjene, visoke ali nizke. št. 40, kupim. Naslov v ogl. odd. Jutra. 29559-6 STEKLENICE različnih VTSt. kupujemo Dobro plačamo. Na Vašo željo Jih prevzamemo na domu. B Guštin Vodnikov trg 2 J 318 N ? KRZNENE PLAŠČE bele kožuščke, lisičje, di-hurjeve, kunjc boe, dobro ohranjene in kože domačih živali, kupuje Rot. krznar-stvo. Mestni trg 5. 401-7 PISALNE STROJE dobro ohranjene boljše znamke, kupi takoj po najvišji dnevni cen! tvrd ka »Ever©i=t» Prešemova ul 44 J 429-7 NALIVNA PERESA boHše vrste ln dobro ohranjena, stalno kupu Je tvrdka Everest. Pre. šernova ul. 44. J 431 7 ELEKTRONKO UY 11. novo ali dobro ohr-.njeno. kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Elektronka« 29220-7 KINOPROJEKTOR 9'/; mm vz-imem za nekaj dni v najem proti dobr; odškodnini. Po. nudbe na ogl. cdd Jutra pod »Vrnem nepoškodovano* 29259 7 GOJZARJE dum^ke št. 38 39 ku nim al' zamenjam Naslov v i>gl odd .Tutn 29305-7 RAD O MATER AL žarnice, bloke td do bro ohranjen ali nov — stalno kupuje tvrdka Evere t Prešernov, uli Ca 44. 29374 7 KNJIGE, slovenske, vsake vrste, do bro ohranjene, takoi kupim. Ponudbe na ogias. odd Jutra pod »Zaseb na knjižnica«. 28731-7 STRUŽNICO, novo ali malo rabljeno, z motorjem, kompletno, eno-metrsko, in vrtalni stroj z motorjem kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod: »Stružnica«. 29264-7 GOJZARICE ali ženske visoke štrapacne čevlje št. 38 kupim. Naslov v oglas. odd. Jutra. 29501-7 PREPROGO, perzijsko, manjšo, potrebujem takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Denar takoj«. 29436-7 HANDATLAS, Andrejev aH Stielerjev, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Novejša izdaja«. 29437-7 ZNAMKE vseh vrst, tudi pokrajinske, kupim. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Ugodno«. 29430-7 JEDILNICO aH delovno sobo s knjižnico. moderno, v dobrem stanju, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Jedilnica«. 29434-7 VINSKE SODE, v dobrem stanju za prevoz, večje pletenke in kjantari-ce, večjo količino, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sodi in baloni«. 29435-7 LEPO SUKNJO za 15 letnega fanta kupim. Naslov v ogl. odd. Jutra. 28681-7 KOLO od 200 do 500 ccm, v dobrem stanju, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Motor«. 29414-7 Otroške SNE2KE št. 25, dobro ohranjene, kupim. Naslov v ogl. odd. Jutra. 29415-7 GOJZERJE mo$ke. ženske in deške kupuje stalno in prevze ma v komisijsko prodalo Hinko Privšek. Gradi, šče 7. nasproti dramskega gledališča. 29580-7 ZIMSKO PERILO damsko, moško in deško kupuje stalno Hinko Privšek. Gradišče 7. na-=r>roti dramskega srleda. lišča. 29581-7 DAMSKE PLAŠČE zimske, v barvah kupuje in prevzema v komisijsko , prodajo Hinko Privšek. Gradišče 7. na. sproti dramskega gledališča. 29582-7 VIOLINO tričetrtinsko, kupim. Vod-matska 22a. 29502-7 KUPIM KNJIGO Z ognjem in mečem, izdajo Matice slovenske leta 1892 do 1893. Ponudbe na ogl. odd. Jutra, pod »Zabavna knjižnica«. 29500-7 MOŠKE GALOŠE št. 42, kupim ali zamenjam. Tržaška c. 47, Lovše. 29482-7 ŠIVALNI STROJ dobro ohranjen, pogrezljiv, z okroglim čolničkom, kupim. Tržaška c. 47, LovSe. 29483-7 GOJZERJE št. 44 in nahrbtnik, kupim. Prinesite k meni. Naslov v ogl. odd. Jutra. 29480-7 ROČNI VOZIČEK močan, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutm pod »Mala dirca«. 29474-7 SUKNJIČ dobro ohranjen, iz predvojnega blaga za gospoda manjše postave, kupim. — Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod »Suknjič«. 29376-7 BLAGO za moški športni plašč — kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Moški plašč 1944«. 29395-7 GOJZARJE i št. 36. dobro ohranjene, kupim. Ponudbe na ogl. odc 443« 29661-7 HIŠO ali stavbno parcelo do 300.000 lir, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Parcela« 29197-20 HIŠO ali VILO, eno- ali dvodružinsko, kupim do 500.000 lir. za Bežigradom aH v šiški. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nujno rabim«. 29499-20 PARCELE v Šiški, na Viču ob Dunajski cesti, v Mostah in Streliški u!.. prodam. — ReaUtetna pisarna ZAJEC Andrej. Tavčarjeva 10. 29537-20 NOVEJŠO HISO z gostilno, ob prometni cesti v LJubljani, prodam. Ponudbe na oglas ni odd. Jutra pod »Tudi zamenjam* 29695 20 ZEMLJIŠČE za večjo vsoto, za lažjo industrijo kupim kjer koli v Ljubljani ali okolici. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Naznačiti kraj«. 29630-20 V CENTRU MESTA prodam novo 5 stanovanjsko hišo z vsem komlortom. Pojasnila — Jančar. Sv. Petra n. 27 29678 20 LEPO PARCELO kupim takoj za vsak znesek z ozirom na kraj in bližino mesta. Ponudbe n« ogl. odd. Jutra pod »Denar položen takoj«. 29631-20 LEPO VILO komfortno, dvostanovanjsko nad 1000 kv. m vrt^. na Mirju, zamenjam za manjšo hišo ali vilo. Isto tudi prodam in kupim manjšo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Cenena 1,450.000 lir«. 29632-20 HISO stanovanjsko, z gostilniškim obratom, v središču mesta, prodam za 1,200.000 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Bližina pošte«. 29633-20 LEPO POSEST ob prometni cesti tik tramvajske postaje, prodam za 2,300.000 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »To čka za vse«. 29634 20 TRAVNIKA 16.000 kv. m, prodam za lir 700.000. Uporaben je tudi za industrijske svrhe. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lepa ploskev« 29635-20 ZEMLJIŠČE zelo suho, na severnem delu Ljubljane, veliko 4000 kv. m, v bližini tramvajske postaje, prodam po 150 lir kv. m. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Industrija — parcelacija« 29636-20 LEPO PARCELO stavbno, na robu Mirja. v izmeri 780 kv. m. prodam za 295 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sončen kraj«. 29637-20 PARCELO na lepi sončni legi v Rožni dolini, prodam po 500 lir kv. m. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »690 in 645 kv. m«. 29638-20 LEPO PARCELO pod Rožnikom, veliko 1100 kv. m, prodam za 280.000 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zelo sončna«. 29639-20 PARCELO v šiški. na lepem prostoru in bližini tramvaja, prodam po 530 lir 1 kv. m. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »670 kv. m.«. 29640-20 SONČNO PARCELO v neposredni bližini sredi šča mesta za zidavo vile. veliko 700 kv.m. prodam za 380.000 Ijr. Ponudbe n-. oel. odd. Jutra pod >^uhi zemlia« 29541 -20 REALITETNA PISARNA H->biian Miro. Cigaletova "n. proda več lepih stavbnih parcel v vseh delih me sta po zelo ueodnih cenah Kličite tel. 36-97! 70642-?0 »v»( f? p m PLETILJA za nogavice dobi delo na dom. Naslov v ogl. odd. Jutra. 29389-3 GOSPODIČNA sprejme na dom za šivati staro perilo in nogavice — leno štonam .Naslov v ogl. odd. Jutra. 29468-3 UČITELJ roučuie učence liudske šole in dijake njžjih razredov sednie šole. Ponudbe na ogl. odd. Jufa pod »Učitelj«. 29527-3 VELIKO PODJETJE išče družabnika, event. se tudi proda. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mesečni fiksni zaslužek 30 000 lir« 29693-3 KONVERZACIJO francosko, rabim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prednost profesor«. 29672-3 GOSTILNO sredi mesta, dam v najem samo sposobnemu gostilničarju, ki drži dobro pijačo in kuhinjo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Renomirana« 29495-17 RADIO APARAT vzamem proti mesečni odškodnini, v najem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Najem«. 29340-7 KOBILO dam v oskrbo in rabo dobremu gospodarju. Naslov v ogl. odd. Jutra. 29463-17 BRANJARIJO vzamem v najem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kjer koli«. 29284-17 VELIKO PARCELO 550 kv. m, za I. 1945, sedaj trava, ki pa se lahko preorje, oddam v najem na Fužinah, to stran bloka. — Izve se: Rimska 29a De-bevec od 12. do 15." pop. 29310-17 kllOfMilifiB STANOVANJE veliko enosobno. zračno in svetlo, v centra, zamenjam Za dvosobno tu di izven centra. Najem, nina zelo nizka. Ponud be na ogl. odd. Jutra nod »Protiusluga« 29557-21 ZAMENJAM enosobno stanovanje s plinom, za enako v notranjosti bloka. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Primerno stanovanje«. 29628-21 STANOVANJE enosobno, hišniško, brezplačno, s pHnom, v novi hiši. se zamenja za stanovanje proti plačilu. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lepo stanovanje«. 29629-21 Stanovanja KDOR PRISKRBI stranki brez otrok stanovanje 1—2 sob, dobi brezplačno opremljeno sobo za več mesecev. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Usluga«. 29420-2 la STANOVANJE -^obno. v mestu, iščem za takoj. Javiti na oglas, odd. Jutra pod »I«. 295 56-2 la Sobo odda OPREMLJENO SOBO oddam postrežnici, ki bi prevzela popravljanje in manjša dela v gospodinjstvu. Naslov v ogl. odd. Jutra. 29473-23 SOBO z 2 posteljama (brez perila) — oddam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 29481-23 OPREMLJENO SOBO sončno, s posebnim vhodom in souporabo kopalnice, oddam gospodu. Naslov v ogl. odd. Jutra. 29383-23 SOBICO takoj oddam gospodu, ki ima lastno perilo. Naslov v oel. "dd Jutra 29VO-23 OPREMLJ. SOBICO s posebnim vhodom, z uporabo kopalnice oddam boljši osebi takoj aH s 15. novembrom v novi hiši za Bežigradom. Naslov v ogl. oddelku Jutra. 29558-23 NA STANOVANJE sprejmem zaoesljivo žensko gospodinjo, ki bi me oskrbovala. Sem sam, ves dan odsoten. Ponudbe z opisom razmer na ogl. odd. Jutra pod »Izven centra«. 29461-23 OPREMLJENO SOBO oddam ves dan odsotnemu gospodu. Naslov v ogl. odd. Jutra. 29623-23 OPREMLJENO SOBO oddam s 15. novembrom v Verdijevi ulici 9, vrata 16. 29627-23 OPREMLJENO SOBO sončno, s posebnim vhodom. oddam gospodični na Miriu. Marmontova ul. 40. 29669-23 {Uujt PRAZNO SOBO s posebnim vhodom — iščeta mlada zakonoa za takoj aH pozneje. Oba v Rlužbl. Naslov v oglas nem odd. Jutra. 29156-23& SOBO e posebnim vhodom — išče mlajši samski go spod z lastno posteljni, no, proti nagradi. Ponudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Mlajši gospod« 29350 23a OPREMLJENO SOBO išče dekle, najraje bolj v središču mesta. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Središče«. 29507-23a OPREMLJENO SOBO išče za takoj vlakovodja drž. želez. Naslov v ogl. odd. Jutra. 29485-23a PRAZNO SOBO s prostim vhodom, za a-koj aH za 1. dec.. išče solidna gospodična. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točna plačnica«. 29358-23a OPREMLJENO SOBO iščeta dve preprosti gospodični, v središču mesta. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »15. november«. 29353-23a OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom, v središču mesta, išče boljši aospod. Ponudbe na ogl. •^dd. Jutra pod »Plačam dobro«. 29391-23a PRAZNO SOBO a'i oprem'ieno, išr- gospodična na Mirju ali v bližini za takoj. Ponudbe na oel. odd. Jutra pod »Dobri rospei«. 29459-23a OPREMLJENO SOBO nairaie v centru, išče gospodična za takoj. Ponudbe na oel. odd. Jutra pod »Podoeč«. 29523-23a OPREMLJENO SOBICO preprosto aH kot sostanovalec, iščem za takoi ali s 15. nov. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Železničar« 29546-23a SOBO išče gospodična, s posebnim vhodom. Zato bi pomagala v gospodinistvu ali pa proti plačilu. Ponudbe na ogl. odd Tutra pod »Sobica« ?9605-23a PR\7NO SOBO išče soliden gospod, naj rajši v bližini Sv. Petra Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Sv. Peter« 29679-23a SOBICO ali kabinet Išče samski gospod. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Samostojna gospodinja« 29648-23a GOSPODIČNA, stara 34 let. čiste preteklosti, želi znanja z zna-čajnim gospodom zaradi možitve, starim od 34 let naprej, z državnim uslužbencem ali obrtnikom. — Vdovci z enim otrokom niso izključeni. Samo resni dopisi na ogl. odd. Jutra pod »Iskrenost«. 29469-25 GOSPODIČNA, stara 29 let, mirnega značaja. želi znanja zaradi možitve z gospodom v starosti od 29 do 35 let. Prosim le resne dopise na ogl. odd. Jutra pod »Stalna služba«. 29455-25 GOSPODIČNA želi znanja z gospodom, radi ženitve. starim od 40 let naprej, najraje železničarja. Dopisi na ogl. odd. Jutra pod »Zima«. 29283-25 24-LETNI FANT dobro situiran. z lastno delavnico želi spoznati v svrho ženitve mlado. Inteligentno, dobrosrčno gospodično. Dopise po možnoeti s sliko (tajnost zajamčena) na ogl. odd. Jutra pod »Srečno« 29694-25 KJE JE »ON«? Tisti, ki bi mu lepa in bogata 20 letna mladenka postala prijateljica, kasneje žena. Slika zaželi ena. diskrecija za. jamčena. Neanonimne dooise s polnim naslovom na ogl. odd. Jutra pod »Zimski dnevi« 29683-25 KMEČKI FANT mlajši, z dobrim posestvom išče v svrho ženitve mlado eospodično, z nekaj gotovine. Slika zaželiena. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Srečna pomlad«. 29696-25 Vse denarne in trgovske posle z vršim hitro točno ln solidno Priporoča w- RUDOLF ZORE. LJUBLJANA, Gledališka ulica 12 TeL 38-10 KLAVIRJE strokovnjaško popravlja in uglašuje Prva kranjska iz-delovalnica klavirjev, Ljubljana. Privoz 10. Tel. 33-40 _ J 402-37 LASTNIKI glasovirjevl Poslužujte se telefonske številke 39-23. kl pokliče špeclel no tvrdko za uglaševanje ter popravila glas o vlrjev in harmonijev. — Jurfesek, Zrlnjskega 7U Ljubljana. J-S37-37 VASE ROKAVICE in u-njene čevlje vse 1» delke iz usnja barvamo in semiš čevlje čistimo po najnižji ceni Džemai Halrula Mestni trg 11 J-340-N 37 VA2NO! Sporočam g. Jerebu, ki je dal trg. Pirnatu v de lo blago za tri srajce, naj pride po izgotovlje no perilo k šivilji Angeli Pleško. Del. dom. soba 12-IH. 29649-37 KOŽO divjega prašiča in dve Jazbečjl. viseče pred tr. govino Sever. FltoriJan-ska 3. na! odnašalep teh takoi vrne. sicer b0 zasledovan. 29659 37 IZGBLJENA je bila moška, zapestm ura Anker. v petek 3. t. m. zvečer od Rimske preko šelenbuigove ln Pražaiove v Saško. Poštenemu najditelju plačam nagrado 1000 lir.— Naslov v ogl. odd. Jutra. 29708-37 Prevodi, prošnje, prepisi. razmnoževanja, informacije »SERVIS BIRO«, Šeienburgova ulica 4 telefon St. 2109 Opozorilo Organi policijskega zbora so prejeli strog ukaz, da javijo sleherno prekrši-tev zatemnitve ter vse kršitelje zatemnitvenih predpisov takoj prijavijo. — V interesu občinstva je, da se pokorava predpisom protiletalske zaščite, ker bo sicer v nasprotnem primeru zadela krivce občutna kazen. Isto velja za neupoštevanje predpisov ob priliki letalskega alarma. Bodi kmet, študent, gospod, krema RAP1DA povsod BRIVNA KREMA ■n It r» T TN - vr ^ mifrr RAPIDA P B O I Z.V- ODI: VAN K A IT klobtjcarna „P A.f K44 Vam strokovno osnaži, preobleka ln prebarva VaS klobuk, da izgleda kot nov. — Lastna delavnica. Se priporoča RUDOLF PAiK, LJUBLJANA, SV. PKTKA CESTA ST S8 MIKLOŠIČEVA CESTA ST. 12 (Nasproti hotela Union) »»>»«»«* »titttn SPOSOBNE za Izdelavo drv, sprejme Ravnateljstvo drž. LJUBLJANA, Puccinijeva ulica štev. D (palača Pokrajinske hranilnice) Prav dober zaslužek v akordu! Ra^ne ugodnosti: dodatna karta za najtežje delavce, delno plačilo z drvmi L t. d. f Vsem sorodnikom in prijateljem sporočamo žalostno vest, da je umrl naš ljubi sin in brat, gospod ing. Možina Franc Sv. maša zadušnica bo v ponedeljek 6. novembra 1944 ob pol sedmi zjutraj v cerkvi sv. Družine v Mostah. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh dneh stali ob strani in z nami sočustvovali. Ljubljana, Kanin je, Sovodnje, dne 4. novembra 1944. Globoko žalujoči: MOŽEVOVI: FRANČIŠKA, mati; FRANC, oče; LADO, brat; ZORA sestra; družine: JESE-NOVEC, KANDUS, ČEŠCUT in CERNIC t Dotrpel je naš ljubljeni soprog, oče in sin, gospod TOME VILKO ŽEL. REVIDENT V POKOJU Pogreb bo v nedeljo 5. t. m. ob uri popoldne z Zal — kapele sv. Andreja — k Sv. Križu. Ljubljana, 3. novembra 1944. ANA TOME roj. DEBELAK, soproga; ing. VITO, sin; MARIJA, hči; FRANCIKA TOME, mati; LJUBICA roj. ŠIŠKA, snaha ter rodbine: DEBELAK, UPENEK, LESJAK, PTACEK SehrtfUeiter • Urejuje* Itovorto Ravljen — Fttt Konsorttnm »Jutro« ah ttabantarja: Fran Jeran konzorcij »Jutra« kot izdajatelja: Stanko V tram — F«» »Narodna tiskarna A. Q«t als Urncfc« telle — Za »Narodno tiskarno