Leto LXIX Štev. 205 ft V L|ubl|anff v torek, 2. septembra 1941-XIX TolM"a Naročnina meaečno 12 Lir, ca inozem-»tvo 20 Lir — m-deljska kdaja celoletno 34 Lir, za inozemstvo 50 Lir. Ček. raS. LJubljana 10.650 za naročnino fa 10.349 za inserate, Podrufnicat Novo mesto. Izključna pooblažčenka za oglaševanje Italijanskega ia fnjega izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milano. VE* Izhaja vsak daa zjutraj rasea ponedeljka ia daava po praznika. | Uredništvo la apravai Kopitarjeva 6, Lfabljana. | Redazlon«, Ammlnhtraziooei Kopitarjeva 6, Lnbiaaa. i Telefon 4001—4005. Izreden pomen sestanka Duce-Hitler Osnova novega reda v Evropi - Velik odmev po vsem svetu r a per Ia pnbblieftS dl ne Pubblicita Italiana PrezžS — Cena C 0.70 Abbonamenti: Met« 12 Lira; Estero, me-M 20 Lire, Edizione domenica. anno 34 Lir«, Estero 50 Lire. C. C. Pj Lubiana 10.650 per gb abbonamenti: 10.349 pet 1« iaterzionl. F i 1 i a 1 e I Novo mesto. provenienza italiana S. An Milano. Berlin, 1. sept. s. Vsi nemški listi še naprej posvečajo cele strani srečanju Duceja s Hitlerjem na vzhodnem bojišču in pravijo.: »Novi evropski red je vedno bil cilj Hitlerja in Mussolinija, ki sta se sedaj srečala na vzhodnem bojiiču v trenutku, ko se oborožene nemške sile ob boku italijanskih vojakov bore proti boljševizmu. Zgodovina bo pokazala, da sta Benito Mussolini in Adoli Hitler dala za izpolnitev svojega poslanstva vso svojo strastno vero in to od trenutka, ko sta skušala prepričati druge države o tem, da je treba odstraniti napake in krivice iz versaill-ske mirovne pogodbe. Da se konča boj med njuno obnovitveno voljo in med okorelo ter Jalovo reakcijo, je bilo treba odločiti z orožjem in tako je nastala vojna v letu 1939. Vsako srečanje med Mussolinijem in Hitlerjem je vedno pomenilo mejnik v razvoju zgodovinskih, političnih in vojaških dogodkov. Novo snidenje ima torej že samo po sebi prvenstveni Somen. Njegov značaj je zlasti poudarjen zaradi raja in dobe, v kateri je potekal. S kamenito hladnokrvnostjo dokazujeta Mussolini in Hitler svoje tovarištvo in svoje prepričanje o zmagi v trenutku, ko se Sovjetska Rusija maje v svojih temeljih in ko Anglija ne ve na udarce Osi odgovarjati z drugim, kakor z napadi na majhne države. Zmaga je sedaj gotova. To bo zmaga miru in zmaga vseh evropskih narodov, kakor to jasno zatrjuje uradno poročilo o sestanku obeh poglavarjev. V nasprotju z versaillskimi načrti, ki so hoteli Evropo uničiti, stoji pred nami volja držav Osi, ki hočejo dati evropski celini mir, ki ne bo temeljil samo na sili orožja, temveč na upoštevanju koristi vseh narodov. Italija in Nemčija nočeta dajati zapovedi, temveč hočeta voditi ▼ popolni zavesti o svojih dolžnostih. Sestanek med Duce-jem in Hitlerjem je demonstrativno potrdil dej- stvo, da bo gotovo dosežen cilj držav Osi. Ta cilj aga nad Hitler in Mussolini sta na prednjih črtah ev- je zmaga nad boljševizmom in nad bogataStvom. ropske revolucije zapečatila svoje tovarištvo ter hkratu postavila temelje za novo Evropo in za plodno sodelovanje med narodi naše celine. Duh prve bojne črte in tovarištvo, to so označbe . za duhovno skupnost in za istovetnost osebnih stališč, pa tudi za narodno in idejno zvezo med njima. Hitler in Mussolini sta ure in ure dolgo med štirimi očmi obravnavala različna vojaška in politična vprašanja. V slogu uradnega poročila se zrcali stališče popolne stvarnosti in popolne jasnosti v idejah obeh poglavarjev. Os se bori za Evropo in njen program, ki je bil zdaj razglašen, ne vsebuje brezmejnih fraz o sreči, ki jo bo pri- nesel svetu. Toda tudi ne vsebuje grožnje o svetovni politiki v slogu oklicev, ki jih dajejo tisti, ki trdijo, da se bore zoper samovladna stremljenja narodnih socialistov. Hitler in Mussolini imata s svojimi narodi noge trdno postavljene na zemlji evropske celine. Ka ogromnem vzhodnem bojišču ni Mussolini dobil samo potrdila o neomajnem prepričanju v zmago, temveč tudi potrdilo'za zgodovinski pomen obeh revolucij. Omeniti je treba le globoko razliko med zunenjim okvirjem sestanka poglavarjev Osi in med okvirjem posveta med Rooseveltom in Churchillom, ki sta se sešla daleč od vojnih dogodkov, pa je takoj jasna razlika med svetom bo- gataštva, demagoškim in praznim ter med stvarnim in tvornim svetom držav novega reda. Hitler In Mussolini. dva kaplarja iz svetovne vojne, sta hotela živeti dneve svojih čet, ki se pod njunim zapovedništvom bijejo za evropsko omiko. V pravem vojnem predelu, v neposredni bližini odločilne točke sedanjega boja sta dva najpomembnejša vojaška poveljnika naših dni pro-tresla do dna vprašanja in cilje, ki so v zvezi z vodstvom vojne do končne zmage in z urejanjem tiste nov 3 Evrope ki ji bo zmaga dala najvišji pomen. Za ta novi red je bilo veliko storjenega zlasti na evropskem jugovzhoda, kjer se mu jo na pobudo držav Osi odprla pot. Tentativi nemici presso Tobruk stroncati Bollettino No. 454. II Quartier Generale delle Forze Armate comunica: Sul fronte di Tobruk tentativi di avvicina-mento del nemieo sono stati nettamente stroncati dalla immediata reazione dei nostri reparti che hanno inflitto perdite ali aversario. Velivoli nazionali hanno bambardato allog-giamenti di truppa, impianti portuali ed appre-stamenti difensi;vi della piazza, dove sono stati provocati numerosi incendi. La caccia germanica ha abbattuto un »Blen-heim«. Apparecchi avversari hanno lanciato bombe sn alcune localita deli Lsola di Rodi. Qualche ferito e danni di scarsa entita. Nei diversi settori dello scacchiere di Gondar costante attivita dei nostri reparti che hanno sventato azioni deli aversario ed hanno sor-preso elementi nemici disperdendoli e cattu-rando quadrupedi e materiale. Sovražni poskusi pri Tobruku odbiti 453. vojno poročilo pravi: V severni Afriki na kopnih frontah topniški dvoboji. Nemška letala so bombardirala britske mornariške edinice v pristanišču Tobruka. Angleško letalstvo je izvršilo polete nad Tri-polis in povzročilo nekoliko žrtev ter nekaj škode. Naše torpedno letalo je v bližini Tripolisa sestrelilo veliko sovražno bombno letalo, ki se je v zraku vnelo. Ob obletnici začetka vojne Rim, 1. sept. s. Človeštvo se danes spominja 1. septembra 1939, ki je pomenil začetek velike žaloigre, katera že dve leti pretresa svet. Človeštvo ve, da si je Poljska s komaj dvajsetimi leti državnega obstanka in s svojimi 30 milijoni različnih prebivalcev z izjemo kakega norca ni domišljala, da bi mogla kljubovati Nemčiji, toda v spopad so jo pognale roke Anglije, Francije in Združenih držav in to s pomočjo izrečne angleške obljube, da bodo vse bogataške sile takoj posredovale na poljskih bojiščih. Toda poljski narod ni videl nobenega angleškega, francoskega ali severnoameriškega vojaka ne na Visli, ne pri Kut-aem, ne pred varšavskimi zidovi. Potem je dobila Francija nauk, ki ga je zaslužila. Anglija in Amerika sta še na nogah. 1. september 1939 pomeni začetek tiste žalostne in malo »lavne angleške in Rooseveltove politike, ki je nadaljevala s tem, da je neštete države drugo za drugo vrgla v spopad kakor Poljsko. Vse so dobivale stalne obljube o angleško-ameriški pomoči, te pomoči pa ni videl noben narod, ki se je žrtvo-.val zanje. Po dveh letih boja in nepretrganih poratev Anglija in Amerika nadaljujeta s to s\ojo taktike, ki je prav tako nora kakor trmasta in zaraJi katere spepad polagoma objema ves svet in ga pilni z nekoristnimi bolečinami in nekoristnimi razvalinami. Anglija in Amerika prav dob^/> veita da ne moreta ne vojaško in ne po prostoru dobiti voine, teda Se naprej širita in podaljšujeta spopad v upaniu, da potem os ne ro zm:iga'a To nekoristno podaljševanje vojne spet 'zraža isto anglosaksonsko ošabnost, ki je silila Anglijo, da je napovedala vojno Nemčiji ravno tedi). ko jc F.vropa piišta do uresničenja poslednje nemške zahteve po spremembi meja. To sprememDO so smafrali v Lordonu kot prehuj udarec za angleški ugled, ki se je bil odkrito obvezal s sIov;timi n( r >Stvi Dve leti svetovne žaloigre tisoč razvalin, tisoč bolečin, vsa stavba omike v nevarnosti — vse to ima za izhodiSče angleški ponos. Lastna ošabnost je omamila angleško govoreče bogataše, da so se kakor Samson pridružili misli, naj se podere svet in naj izgine stoletna omika, samo da ne bo nihče mogel reči, da se je angleški ponos moral kdaj ukloniti pred voljo, ki je bila različna od njegove. Če ta volja izraža zavest velike večine sveta, to Angležem nič ne pomeni. Oni smatrajo vse narode kot navadno človeško gorivo za pogon angleških pomorskih in vojaških kotlov. Rim, 1. sept. AS. Italijanski tisk posveča dolge komentarje ob drugi obletnici začetka vojne. Med drugim se spominja izjave ameri-' škega generala johnsona. po kateri je Churchill v Londonu 1 1936. izjavil, da Nemčija postaja preveč močna in da jo je treba pobiti, preden bi bilo prepozno. »Messaggero« piše. da je bolj-ševiška intervencija dala vojni plutokraci.je proti proletarskim narodom svoj pravi značaj to na je osem Churchiil-Roosevciiovih iočk od- krilo suženjstvo, kateremu bi bili podvrženi Italija in Nemčija v primeri zmage Anglosasov, kar pa si ni mogoče misliti. Proti temu nečloveškemu programu, ki bi vrgel Evropo v brez-dno, sta Duce in Hitler podčrtala načela pravice ter politične, gospodarske in moralne avtonomije, ki lahko garantira pravi mir in solidarno sodelovanje narodov. Njih zmaga je matematična sigurnost. »Popolo di Roma« pravi, da je Anglija z edinim ciljem, podaljšati ana-hronistično in nesmiselno supremacijo, vrgla Evropo in ves svet v vojno. Anglija in Amerika vesta, da ne moreta dobiti vojne, pa vendar nadaljujeta po dveh letih porazov s posluževa-njem vseh sredstev v nadi, da jim bo čas dal zmago, katere drugače ne morejo dobiti. Tudi turinski listi podčrtujejo voljo in angleško odgovornost za sedanjo vojno in pri tem opozarjajo na prizadevan ja Duceja, da bi se i /.ognili spopadu, kar pa je Anglija upropastila. f Včeraj popoldne so nasprotnikova letala odvrgla bombe na okraj LicatO (Agrigent). Med civilnim prebivalstvom so bile ubite štiri osebe, devet pa je bilo ranjenih. V vzhodni Afriki so bili v odsekn Uolkefita britski letalski napadi brez posledic. V drugih odsekih bojišča pri Gondarju so naše čete izvršile z uspehom akcije lokalnega značaja. V Sredozemlju so naša lovska letala napadla formacijo sovražnih bombnikov. Sestreljeni sta bili dve letali vrste Wellington. Italijansko vojno poročilo št. 454. Iz glavnega stana italijanskih vojnih sil poročajo : Na fronti pri Tobruku so poskusi sovražnika, približati se, bili odločno odbiti po takojšnji reakciji naših oddelkov, ki so prizadeli izgube nasprotniku. Naša letala so bombardirala prebivališča čet, pristaniške naprave ter obrambne naprave, kjer so bili povzročeni številni požari. Nemški lovci so zbili en »Blenheim«. Nasprotna letala so metala bombe na nekatere kraje otoka Rodos. Bilo je nekaj ranjenih in mala škoda. V uradnih sektorjih okraja (iondar je bila stalna delavnost naših oddelkov, ki so onemogočili akcijo nasprotniku in so presenetili sovražnikove čete, jih razpršili ter ujeli konje in material. Rim, t. sept. AS. V Rim je prišla druga številna skupina častnikov nemške policije, da bi obiskovala peti orientacijski tečaj o organizaciji in delovanju policije v italijanski Afriki. Anglo-ameriska vojna proizvodnja je nezadostna Berlin, 1. sept. AS. Nemški tisk se danes bavi z izjavami angleških listov in ministra Edena z ozirom na popolno vojaško nepripravljenost Zedinjenih držav in nemožnostjo poslati vojno pomoč Sovjetom. Angleška propaganda je mesece in mesece razširila fantastične vesti o moči angleškega oboroževanja in o brezmejnih možnostih ameriške pomoči. Obljubljala je tudi v besedah široko pomoč boljševiškemu zavezniku, toda prišel je sedaj mrzli curek. »Volkischer Beobachter« piše, da je prvi zvonec alarma zazvonil v dobi sestanka Roosevelt-Churchill, ko je hilo jasno rečeno, da mora Moskva čakati še mnogo mesecev, predno more pričakovati kakšno pomoč od demokracij. Ker je propadla ta možna ofenziva olajšanja, zaradi realnosti dejanj, sedaj jasno govore angleškemu ljudstvu in boljševikom: Ne moremo vam pomagati. Naša vojna proizvodnja je nezadostna, da bi vzdržala to veliko vojno, ki smo jo začeli in ni treba računati na možnosti ameriške industrije. Zato trpite naprej, ne delajte pa si iluzij o materialni pomoči. Ne bomo vam dopustili pomanjkanja vsakodnevnega kruha. To je način, katerega hočejo demokracije vdihniti sodelovanju narodov, ki je pa čisto drugačen od onega, ki ga zagovarjata in praktično izvajata državi osi, Belgijske vojne izgube Bruselj, 1. sept. Uradno sporočalo število belgijskih izgub v maju lfMO. Mrtvih je bilo «500 vojakov, 18.583 je bilo ranjenih in 200.000 je prišlo v ujetništvo. CM teh je do sedaj oproščenih 120.000. Civilno prebivalstvo je imelo več izgub kot vojaštvo. Kajti mrtvih je bilo okoli 10.000. Od civilnega prebivalstva je zbežalo okoli 1.5 milijona ljudi v Francijo, ki so se vrnili potem v Belgijo s pomočjo nemških zasedbenih oblastev. Poleg tega se nahaja okoli 25.000 Belgijcev, ki so zbežali na ladjah v Francijo, sedaj v Angliji, 5000 v Francoskem Maroku, na Portugalskem in v Zedinjenih državah. Letalski napadi na Nemčijo Berlin, 1. septembra. AS. Nekatera britanska letala so letela v pretekli noči zahodno in jugozahodno nad Nemčijo in vrgla nekaj bomb. Povzročena škoda je nepomembna. Nočni lovci so zbili osem letal. Nekatera sovražna letala, ki so hotela priti nad Berlin čez Baltsko morje, so bila ustavljena zaradi silnega ognja protiletalskega topništva glavnega mesta. Današnji številki »Slovenca« so priložene položnice. Prosimo cenjene naročnike, da se jih čimprej poslužijo Nc pozabite istočasno nakazati tudi naročnino za 'Slovenčev koledart (9 tir za koledar in 2 liri za pošiljatvene stroške). — Naročite koledar ž e sedaj, ker ga bomo tiskali le naročeno število. Letos bo koledar izšel mesec dni prej kot lani. Od danes dalje zatemnitev od 21 zvečer do 6 zjutraj Eksc. Visoki Komisar za Ljubljansko Pokrajino z ozirom na lastno odredbo z dne 10. junija 1941-XVIII, ki se nanaša na zatemnitev in zaradi izkazane potrebe določa novo uro za zatemnitev. Do nadaljnega se mora stroga zatemnitev izvajati od 21. ure zvečer p do 6. ure zjutraj. Organi javne varnosti bodo skrbeli za strogo izvajanje tega določila. Prestopniki bodo kaznovani po zakonu. Zdravstveno stanje Lavala in Deata Pariz, 1. septembra. DNB. Včeraj zjutraj je nastopilo odločno zboljšanje zdravstvenega stanja tako Lavala kot Deata. To izboljšanje se je nadaljevalo ves dan, kar izhaja iz poročila, ki je bilo izdano včeraj zvečer. Zatiranje komunizma v Franciji Pariz, t. spt. DNB Maršal Petain in njegova vlada sta odločena iti v zatiranju komunističnega delovanja tako daleč, kolikor je potrebno, je izjavil De Brinon ameriškim časnikarjem. V odgovoru na vprašanje o neinško-francoskih odnošajih je izjavil, da so odnošaji normalni, vendar se ne vrše nobeni razgo?ori splošnega političnega značaja. Sovjeti še bombardirajo perzijska mesta Teheran, 1. sept. s. Navzlic temu, da so bile že pred štirimi dnevi ustavljene sovražnosti v Perziji, je nekaj sovjetskih letal bombardiralo petrolejske naprave v Tazvinu ter uničilo na tisoče litrov bencina. Voditelji Angloiranske petrolejske družbe so ta napad obsodili in pravijo, da so Sovjeti hoteli s tem premišljeno zadeti bogastvo, ki skoraj v celoti pripada njihovim angleškim zaveznikom. 2e po uradnem prenehanju sovražnosti so Sovjeti bombardirali tudi perzijski mesti Šarud in Hošad. Shodi bolgarskih ministrov in poslancev v septembru Sofija, 1. sept. s. Bolgarski ministri in poslanci bodo v septembru imeli po državi vrsto shodov, na katerih bodo razlagali notranji in zunanji položaj Bolgarije, poglavitno glede na sedanje čase. Namen teh shodov, na katerih bodo govorili voditelji bolgarskega javnega življenja, je, prikazati v pravi luči mednarodne dogodke glede na koristi države. Glede notranjega položaja bodo razpravljali zlasti o gospodarskih vprašanjih, ki jih bo Bolgarija morala v bodoče reševati. Madžarska izvaja protijudovsko zakonodajo Po uzakonitvi zadnjega p roti judovskega za* kona, madžarska vlada vsestransko izvaja njegova določila in preganja iz vseh važnejših in vplivnejših mest judovske nastavljence. Tako je pred dnevi vladni komisar za preskrbo in nadzorstvo nad delom obvestil vodstvo združenja madžarskih kino lastnikov in združenje madžarskih izposoje-valcev, da morajo gotova določila protijudovskega zakona takoj izvesti. Tako morajo odpustiti iz službe vse judovske nastavljence pri izdelovanju filmov, režiserje, tiskovne referente, izposojevalce filmov in razne agente. Pri prodajanju in izposo-jevanju filmov ne sme biti nikjer judovskega na-stavljenca. Vsak tak slučaj bo sodišče zelo strogo kaznovalo. Judovski vpliv v madžarskem tisku je že popolnoma odstranjen. Madžarska časnikarska zbornica šteje trenutno še vedno 139 judovskih članov, med založniki 6ta še dva, med glavnimi uredniki pa ni več nobenega juda. Madžar=ko časopisje v zvezi z izvajanjem protijudovske zakonodaje opozarja tudi na okol-nost, da živi v sami Budimpešti 200.000 judov, ki imajo od 270 000 stanovanj, kolikor jih je v tem mestu, 52.000. Judi imajo v Budimpešti tudi največje hiše ter 6e 6teka od njih v njihove žepe letno 90 milijonov pengov najemnine. Razen tega imajo judje v svojih rokah 342.000 ha rodovitne zemlje. Dve tretjini te zemlje so jim sedaj že odvzeli. Nemški propagandni minister dr. Goebbels na mednarodni kinematografski razstavi v Benetkah Benetke, 1. sept. «. Nemški propagandni minister dr. Gobbels je na povabilo ministra Pavo-linija včeraj priletel v Benetke, da se udeleži začetka mednarodne kinematografske razstave na Lidu. Na letališču ga je sprejel minister za ljudsko kulturo in ga prisrčno pozdravil ter se razgovarjal z raznimi vodilnimi osebnostmi iz stranke ter iz vodstva razstave. Ko je pregledal častni oddelek in sprejel pozdrave narodnosocialistične skupine v Benetkah ter otrok iz Hamburga, ki so na letovišču na Lidu, je v spremstvu ministra Pavolini,ja odšel na krov jahte »Cvprus« ter se potem odpeljal mimo okrašenih nabrežij v fašistovski dom, kjer mu je bil prirejen slovesen sprejem. V kraljevi palači se in vpisal tudi v dvorno knjigo Nj. Visok oš li vojvode Genovskega. Finci so zavzeli Viipuri (Viborg) Rim, 1. septembra. AS. Italijanski tisk podčr-tuje pomen uspeha maršala Mannerheima, katerega čete so zavzele Viipuri. S tem, da je bilo zavzeto glavno mesto Karelije, je Finska končno izbrisala krivice mirovnih pogodb. Finske čete napredujejo naprej od VLipuriju ter sodelujejo z nemškimi silami ob obeh bregovih Ladoškega jezera. Sedaj je pot za zasedbo Leningrada prosta. Helsinki, 1. septembra. AS, Čete maršala Mannerheima, ki so zavzele Viipuri (Viborg), nadaljujejo s čiščenjem ozemlja. Finci so uničili ali ujeli ostanke 115. in 130. ruske divizije. Berlin, 1. sept. s. 30. avgusta so Sovjeti skušali z oklepnimi vozovi napasti postojanke neke nemške pehotne divizije na. srednjem delu bojišča. Napad je bil odbit, poten pa je pehota prešla v protinapad in zadala nasprotniku krvave izgube. Uničenih je bilo sedem oklepnih voz. Na nekem drugem kraju srednjega bojiiča so Nemci po trdih, a zmagovitih bojih zajeli 2170 mož ter veliko orožja. Na severnem delu bojiiča se je nemški napadalni oddelek z drznim naskokom polastil važnega mosta. Med drugimi boji je nemška protiletalska baterija uničila tri sovjetske topničarke in motorno torpedovko, en večji in en manjši parnik. Nemško letalstvo je 30. avgusta v bojih sestrelilo 100 sovjetskih letal, hkratu pa bombardiralo zbiranja sovjetskih čet in železniške naprave na severnem bojišču V Zaporožju so Nemci večkrat presenetili sovjetske oddelke, ki so se vkr-cavali, in jim povzročili hude izgub«. Uničeni so bili celi oddelki konjenice. 10. avgusta ponoči je nemško letalstvo z do"brim uspehom bombardiralo vojaške cilje pri Brijansku. Zadeto je bilo železniško križišče ter stavbe na postaji., V okolici mesta ie bilo zadetih tudi nekaj skladišč streliva. Pri Orelu je bilo vržneih s tira več voj. vlakov. Berlin, 1. septembra. AS. Od 12 pokrajin, ki tvorijo Ukrajino, je padlo v roke zaveznikom sedem pokrajin v celoti, dve pa delno. Površina sedmih pokrajin znala 246.000 km3, Število prebivalstva pa 16,724.000. Vsa Ukrajina ima 40 milijonov prebivalcev. London priznava napredovanje Nemcev pri Gomelu Newyork, I. sept. DNB. Newyorški nedeljski tisk se peča najbolj z izjavami Roosevelta o naraščajoči nevarnosti za Zedinjene države, kar prinašajo listi pretežno brez komentarja. To izjavo smatrajo za nadaljnji poskus dvigniti vojno razpoloženje in za )>otrdilo, da bo bližnji Rooseveltov govor v radiu najbrž važen. Listi podčrtujejo sovjetska poročila o neki, po ruskih vesteh uspešni ofenzivi pri Smolensku, češ da so bili Nemci prisiljeni k umiku. V manjši meri pa listi podčrtavajo berlinska poročila o katastrofalnem sovjetskem umiku iz Talina, kakor tudi londonsko poročilo, o katerem tamošnji uradni krogi Smatrajo, da nemški prodor južno od Gomela počasi, todu stalno napred uje. Bern, 1. sept. AS. Usoda Odese izgleda odločena. ker moskovski viri poročajo, da je bil v pretekli noči napaden prvi pas njenih utrdb. To postavlja v svoji strašno kruti neizvesnosti problem velikih mest. Milijoni Rusov so obsojeni živetj od tega. kar jim more dajati Stalin in bolezni ter beda teže na teh nesrečnikih! Kila številka zadostuje za pogled na te dogodke. Poldrug milijon prebivalcev je zapustil Leningrad in ostali trije in pol milijoni prebivalstva obenem s četami garnizije so obkroženi, da se bojujejo z lakoto bolj kot s sovražnikom. To poveču je še bolj pritisk. Nemško vojno poročilo z dne 31. avgusta Hitlerjev glavni stan, 51. avgusta. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo naslednje uradno vojno poročilo: Kakor je že bilo objavljeno v posebnem poročilu, so finske čete uničujoče porazile v hudem boju sovjetske sile na področju pri Viborgu ter 30. avgusta zavzele mesto samo. Istočasno so prodrli finski oddelki v sredini Karelske ožine v smeri proti Leningradu, pri čemer so zavzeli mnogo ozemlja. Ob angleški vzhodni obali so bombardirala bojna letala v poslednji noči razne pristaniške naprave. Nadaljnji letalski napadi so bili usmerjani proti letališčem v srednji Angliji. Enote vojne mornarice so sestrelile ob nizozemski obali 8, lovska letala pa ob norveški obali 3 angleška letala. Posamezni angleški bombniki so prodrli v poslednji noči nad severnozahodno Nemčijo. Protiletalsko topništvo je sestrelilo eno sovražno letalo. Nemško vojno poročilo z dne I. septembra Hitlerjev glavni stan, 1. sept. Vrhovno poveljstvo nemških vojnih sil poroča: Odredi nemške vojske so po 26. avgustu uničili na Dnjepru severno od Kijeva 2? sovjetskih monitorjev in topničark. V poteku čiščenja na Estonskem je bilo zavzeto pristanišče Hapsnl na zapadni obali. Pri bojih za Reval, ki so bili zaključeni 28. avgusta, je bilo ujetih 11.422 mož, zajetih pa 293 topov, 91 oklopnih voz, dva oklopna vlaka in številni vojni material. V Finskem zalivu so nemške pomorske enote nadaljevale z minskimi operacijami. Zagledale so nad hO gorečih sovražnih ladij v področju, ki je bilo podminirano. V Atlantiku je neka podmornica potopila iz zelo zavarovane spremljave z večkrat ponav-ljanimi trdovratnimi napadi štiri sovražne trgovske ladje s skupno 14.000 tonami. Na britanskem otoku so v pretekli noči močnejše letalske skupine bombardirale uvozno pristanišče Hull. Bombni zadetki so povzročili močno škodo v dokih, preskrbovalnih obratih in skladiščih mesta ter povzročili več velikih požarov. Druga bojna letala so bombardirala nadaljnje pristaniške naprave na angleški vzhodni, obali ter letališča v grofiji Lincolnshire. Sestrelili m» nad Anglijo dva bombnika. V severni Afriki so bili uspešni napadi nemških bojnih letal usmerjeni v včerajšnjih večernih urah proti vojaškim napravam pomorskih oporišč Aleksandrijo in Port Saida. Britanska letala so v zadnji noči priletela nad zapaduo Nemčijo. V stanovanjskih predelih, v ostalem v Koiiiu, so zaradi bomb nastale škode na poslopjih. Napadalni poskusi posameznih »o-iražnih letal v severni in severovzhodni Nemčiji so bili brez rezultata. Nočni lovci In protiletalsko topništvo je sestrelilo sedem nemških bombnikov. Servizio svolto dsll'Autotreno sanitarto: 43.000 visite In 64 localita L'Alto Coinmissario per la Provincia di Lubiana ha ricevuto il Dott. Duce, medico provin-ciale Direttore delPAutotreno Sanitario del Mi-nistero delTInterno, il quale gli ha presentato la relazione ed il documentario fotografico relativo al servizio svolto in Slovenia nel periodo 16 giu-gno — 31 lugio. Dalla relazione risulta che sono stati visitati 38 centri abitati in 34 giorni di ef-fettivo servizio, ed eseguite N. 28.845 visite da diversi specialisti, mentre nel precedente periodo del mese di maggio, in 21 giorni di 6ervizio, era-no state visitate 26 localitA ed eseguite 14.335 visite. Complessivamente, qulndi, dal mese di maggio al 31 luglio, in 55 giorni di servizio, sono state eseguite 43.200 visite in 54 diverse localita. L'Eccellenza Grazioli ha espresso il proprio compiacimento per 1'ativitA svolta dalla predetta complessa unitft sanitaria ed ha dato istruzioni per il servizio che continua regolarmente. Le popoln z ion i slovene si dimostrano sempre oltre modo riconoseenti e soddisfatte per questa umanitaria istituzione voluta dal DUCE ed attu-ata dalPEccellenza Petragnani, direttore Generale della Sanitž pubblica. Autoservizi pubblici nei giorni di domenlca e festivi sospesi Con il provvedimento 27 agosto corr. No. Uff. 355/110 1'Alto Commissariato, Ufficio Motorizzazi-one Civile, ha ordinato che, in analogia di quatito avvienne nelle altre provinrie del Regno, a par-tire del 1 settembre p. v. Pesercizio di tuttl gli autoservizi pubblici di linea, venga sospeso nei giorni di domeniea e festivi. Di ci6 si inforniano tanto la imprese di auto« corriere quanto il pubblico. Benzina per usi industrlali non verra assegnata dopo 1'ottobre prossimo Si avvertono gli interessati che a partire dal mese di ottobre prossimo, data la limitata dispo-nibilita di carburante, non verrž assegnata benzina per azionare macchine per la segatura Idi legna da bruciare, per la preparazione dei fo-raggi, per la pulitura di macchine da stampa ed altro. . j Gli interessati dovrarmo provvedere a tra-sformare i loro. impjanti con motore elettrico, o a gassogeno od a metano, e per quahto riguarda'' la pulitura di macchine ad adoperare altri pro-dotti detersivi. Itatfjanttlna brat uiltella 79 Naš teta) italijanskega jezika se nadaljuje po nekajtedeskem odmoru. Prenehali smo, ko smo predelali najbolj »itno poglavje — rabo konjunktiva. Naše cenjene učenke in naii cenjeni učenci so imeli zdaj lasa dovoli, da so se tistega poglavja dobro naučili, da so prejšnjo snov pridno ponovili in da so se vrhu tega — po svojih lastnih, nam izraženih željah — tudi odpočili. Tako upamo, da bodo zanaprej lahko sledili našim nadaljevanjem z ista svežostjo kakor so jim sledili do naših »počitnic*I DEVET IN DVAJSETA LEKCIJA Seznanili se bomo s pogojnikom. Pogojnik je naklon, ki ga poznamo tudi v slovenščini: Rad b i Vam nekaj povedal. Rad bi Vam bil nekaj povedal. Značilna zanj je besedica »b i«, Vemo tudi, da imamo v slovenščini sedanji in pretekli pogojnik: jaz b i povedal, jaz bi bil povedal. Oba časa sta v slovenščini sestavljena in obema je dobrodošel — osebni zaimek, ker včasih sicer ne bi ločili osebe I Tudi italijanski pogojnik (il condizionale) ima dva ča6a, sedanjega (il condizionale presente) in preteklega (il condizionale pasšato). Seitavljen pa je samo drugi. Prvi se tvori iz osnove s posebnimi obrazili Oglejmo si najprej prvega. Condizionale presente. Sedanji pogojnik ie tvori na enak način, toda z drugačnimi obrazili kakor f u t u r, prihodnji čas. Za osnovo je namreč tudi pri njem prav za prav nedoločnik, ki se včasih seveda spremeni in tako na prvi pogled skrije. Najvarneje je zato, da si zapomnimo obrazila, ki jih je treba pridevati nam že znani osnovi (del glagola, ki nam ostane, če odbijemo nedoločniku njegovo končpicoi to je: ali -Are, ali -4re oziroma -čre, ali -frel). Sedanji pogojnik se tvori pri pravilnih glagolih takole: 1. Glagoli prve (na -are), druge (na -ere) in t r e t j'e (na -žre) spregatve pridevajo osnovi naslednje končnice: -erei, -erčsti, -eržbbe, -erčmmo, -ereste, -erebbero. Torej: Parl-Are. — Parl-erži — jaz bi govoril, parl-erčsti — ti bi govoril, parl-erAbbe — on bi govoril; parl-erčmmo — mi bi govorili, parl-ereste — vi bi govorili, parl-eržbbero — oni bi govorili. Tem-Are. — Tem-er4i —■ jaz bi se bal, tem-erčsti— ti bi se bal, tem-er£bbe — on bi se bal; tem-erčmmo — mi bi se bali, tem-erčste — vi bi se bali, tem-erebbero — oni bi se bali. Crčd-ere. — Cred-erei — jaz bi verjel, cred-erčsti — ti bi verjel, cred-erebbe — on bi verjel; cred-eremmo — mi bi verjeli, cred-ereste — vi bi verjeli, cred-eribbero — oni bi verjeli. 2. Glagoli četrte (na -ire) spregatve, in sicer brez razlike (to je, če podaljšajo osnovo z »-isc-« ali nel) pridevajo nepodaljšani osnovi naslednje končnice: -irei, -iresti, irebbe, -iremmo, -ireste, -irftbbero. Torej: Sent-lre (sent-o). — Sent-irei — jaz bi slišal, sent-iresti — ti bi slišal, sent-irebbe — on bi slišal; sent-iremmo — mi bi slišali, sent-iržste — yi bi slišali, , j«nt-irtbbero — oni bi slišali. Fin-ire (fin-isc-o). — Fin-irAi — jaz bi končal, fin-irčsti — ti bi končal, fin-ir£bbe — on bi končal; fin-irčmmo — mi bi končali, fin-irčste — ri bi končali, fin-iribbero — oni bi končali. 3. Posebej navedimo sedanji pogojnik obeh pomoinik o v, essere in avere: £ssere.— Sarti — jaz bi bil, sarAsti — ti bi bil, sarčbbe — on bi bil; saremmo — mi bi bili, 6areste — vi bi bili, sarebbero — oni bi bili. Avčre. — Avrči — jaz bi imel, avržsti — ti bi imel, avrebbe — on bi imel; avrčmmo — mi bi imeli, avrčste — vi bi imeli, avrAbbero — oni bi imeli. Condizionale psssato. Pretekli pogojnik tvorimo po vzgledu ostalih sestavljenih časov s sedanjim pogojnikom pomožnega glagola in s preteklim deležnikom. Torej: Pomožaika. Essere. — SarAi stAto itd. — jaz bi bil (bil).., Avčre. — Avrii avtfto itd. — jaz bi bil imel... Pravilni glagoli « »avere«! Parlare. — Avrei parlato itd. — jaz bi bil govoril... Temčre, — AvrAi temiito itd. — jaz bi se bil bal.. Crčdere, — Avrži creduto itd. — jaz bi bil verjel... Sen tire. — Avr« sentito itd. — jaz bi bil slišal ... Finire. — A vrči finfto itd. — jaz bi bil končal... Pravilni glagoli s »essere«: Ritornare. — Sarei ritornAto itd. — jaz bi se bil vrnil.., Partire. — Sarei partito itd. — jaz bi bil odšel... LavArsi, — Mi sarei lavAto itd. — jaz bi se bil umil... Raba pogojnika v prostem stavku. 1. S pogojnikom izražamo željo; Partirži volentižri — jaz bi rad odšel. 2. S pogojnikom izražamo negotovost, slovenski »b a j e«: Lo zlo avrebbe vendiito la siia časa — stric, je baje prodal svojo hišo. 3. S pogojnikom vljudno in skromno nečesa prosimo: Mi vorrčste prestAre qu«sto libro? Bi mi hoteli posoditi to knjigo? 4. S pogojnikom skromno izražamo svoje mnenj e: Penserei che qužsto m6do sarebbe migliore — jaz bi mislil, da bi bil ta način boljši. 5. S pogojnikom izražamo dvom: Non saprii — n* (da) bi vedel (= ne vem zagotovo). O rabi pogojnika v zloženem stavku bomo govorili v prihodnjih nadaljevanjih. Berilo. Bšl compenso! Un pčvero ragAzzo trascinAva faticosamčnte1 su per un ripido pendfo un carrčtto cArico di legna. Un signčre, mčsso' a compassične, 1' aiuto a trainArlo fino in cima Alla salfta, e bonaria-mčnte3 gli disse: — Ma c6me« si« fa* ad* affidare Ad un ra-gAzzo cčme te un carrčtto cosl pesAnte? --Eh, rispose il ragAazo, Anehe io l'ho fdtto oeservAre al mlo padrčne, ma Mi mi ha risp6sto che c«rto avr4i» trovAto« quAlche imbecile che mi avribbe aiutAto» ... Pripombe: f. . „4 beeeda je prislov, izveden ti pridevnika f»-ticftso, -a; za žensko obliko je pritaknjsns konftnica -mente. — ' parttoipio passato glnjjola mnovere = gi-hat.l, ganiti. — » tipet prislov, izveden iz pridevnika boii«rlo, -a. — « eAme Rl fa » .. . = kako. ds . . »v lndirektnera grovoru izraža (pretekli) pogojnik prihodnje dejanje, gledano kot domnevo. GaipcrtLoKitvo Omejitev porabe bencina za strojni pogon in za čiščenje Vse prizadete opozarj amo^ da od meseca oktobra dalje zaradi pomanjkanja razpoložljivih količin goriva ne bodo oblasti več nakazovale bencina' za pogon strojev za žaganje drv, za rezanje krme, za čiščenje tiskarskih strojev in drugega. Vsi prizadeti naj svoje naprave oskrbe z električnim motorjem, z motorji na plin iz oglja ali na metan. Za čiščenje strojev pa naj uporabljajo druge snovi.; Ukinitev avtobusnega prometa ob nedeljah in praznikih Z razpisom z dne 27. avgusta t. 1. št. ur. 355-110 je Visoki komisariat, urad za civilno motorizacija odredil, da se zaradi izenačenja s prilikami v pokrajinah Kraljevine počenši s 1. septembrom t. 1. ukine avtobusni promet na rednih progah ob nedeljah in praznikih. O tem se obveščajo tako avtobusna podjetja kakor občinstvo. • Avtarkija na vseh področjih. Avtarkija prodira v Italiji na vseh področjih. Po najnovejših poročilih iz države se je raztegnila uporaba av-tarkičnih goriv tudi na ladje za rečno plovbo. Na veliki padski vodni poti so že stopile v promet ladje in vlačilci na pogon z metanom, lesnim plinom, kakor tudi ladje na električni pogon. Na pogon z metanom je ena ladja, druge vrste sta dve, na električni pogon pa jih je šest. Te ladje redno opravljajo svojo službo. Ribji konzum v Italiji. Na osnovi podatkov Glavnega komisariata za ribolov, ki vodi ta važni gospodarski odsek po načelih avtarkije, je ribje blago, ki je prišlo na trg leta 1910. doseglo že 346.191 kvintalov. V notranjo prodajo je veliko šlo, od tega 329.190 kvintalov, in sicer 276.870« morskih rib, 38.337 kvintalov rib iz slanih voda, to je iz raznih laguno in dolin ter 14.483 kvintalov sladkovodnih rib. Italijanski notranji trg jo použil tudi 5.589 kvintalov rib, uvoženih iz inozemstva, dočim je Italija sama izvozila na zu- Anglija hoče potegniti Turčijo v vojno nanje trge 99.785 kvintalov. Stanje italijanskega ribolova se je pred nedavnim izboljšalo s pridobitvijo novih obal, bogatih na ribah. Aktivnost italijanskega finančnega trga. — V prvem polletju letošnjega leta je bila za italijanski finančni trg značilnejša živahna delavnost v pogledu izdajanja novih delnic in obveznic. Kakor poroča »l'Informazione Economica Italiana«, so se v prvem polletju leta 1941 osnovni kapitali delniških družb pomnožili za 2 milijardi in 288 milijonov lir; od tega je 2 milijardi in 84 milijonov delnic že izplačanih v gotovini. Eno leto prej, to je v prvi polovici leta 1940, se je osnovhi kapital italijanskih delniških družb povišal za eno milijardo in 491 milijonov lir. Koliko znaša konzum vžigalic v Italiji. V letu 1939-40 je v Italiji, kjer ima država razen v Zadru monopol na vžigalice, zelo porasla uporaba vžigalic. Razen v Zadru, ki v teh številkah ni upoštevan, je znašala uporaba vžigalic, kakor Sledi: 20.649,925.000 vžigalic vrste »cerini«, 3.019,948.000 vžigalic vrste >Minerva«, 5,642.000 vžigalic »proti vetru«, 4,798.000 vžigalic vrste »a strappo«, 130. tisoč vžigalic vrste »uso camerac in 7.828,858.000 vžigalic raznih drugih vrst. Malo se je zmanjšala uporaba žveplenih vžigalic, ki je padla v dobi 1938-39 od 40.326,858.000 na 39.879.738.000 v letu 1989-40. Preskrbo s potrebnimi žveplenkami opravlja na široko razpredena industrija, ki obsega približno 25 tvornic, katere izdelujejo različne vrste vžigalic iz lesa in voska. Tudi' ta industrija. ki se kakor po številu, tako tudi tehnično vedno izboljšuje, se je zadnja leta vključila v bitko za čim popolnejšo neodvisnost narodnega gospodarstva od tujine in je začela izdelovati celo vr9to tipov avtarkičnfh vžigalic. Vzporedno z izdelovanjem vžigalic napreduje tudi proizvodnja belega in rumenega fosforja (Agit.). Maksimalne cene za svinjske kože za podplate ter za velblodje kože. Ministrstvo ze kor-poracije je, kakor poroča Agenzia d'Italia e del-1'Impero, v zvezi z maksimalnimi cenami za prodajo kož in usnja, odredilo, da naj znašajo maksimalne cene za prodajo velblodjih kož ter svinjskih kož, namenjenih za podplate, znašajo vsaj 10 odstotkov manj kakor za goveje podplate. Korporacijski sveti so pozvani, naj po svojih f vincah določijo temu odgovarjajoče maksima cene. pro-maksimalne Sofija, 1. sept. AS Bolgarski listi pripisujejo poseben pomen in važnost poslanici, ki jo }e poslal predsednik lneni turškim oboroženim silam. Znano je, da je v tej poslanici napovedal predsednik lneni možnost, da bodo turška prizadevanja za ohranitev nevtralnosti ostala brezuspešna zaradi vzrokov, ki niso odvisni od njene vkra-jini z nujno prošnjo, da bi lo našo akcijo podprli 6 čim večjimi denarnimi prispevki. Doslej smo rejeli v ta namen naslednje zneske: po 500 lir: larl Kovač, Stari trg pri Rakeku; Trboveljska nremogokopna družba v Ljubljani; Hrovat & komp. v Ljubljani; Zlender A. v Ljubljani; Kovač Karel in Kovač Franjo, Stari trg pri Rakeku. Po 100 lir: Fabiani & Jurjovec, lekarna Sušnik, Hif>otekarna banka in pivovarna Union, vsi v Ljubljani ter Verbič Tone na Vrhniki. — 76 lir: Ljudska jx>šojilnica v Ljubljani. — Po 50 lir: Stu-pica Irma, trgovina z železnino. Sedej Ivan, tov. cementnih izdelkov, Prvo delavsko konsumno društvo, Učiteljska tiskarna, Zeschko A in Prod. zadruga ljublj. mizarjev, vsi v Ljubljani, Kotnik Fr. na Verdu ter »Motvoz in platno« v Grosupljem. Po 40 lir: Kolinska tovarna. Sušnik, veletrgovina z železnino in I. C. Mayer, vsi v Ljubljani ter Do-micelj A. na Rakeku. Po 38 lir: Hrvatska dežjlna banka d. d., podružnica v Ljubljani. Po 30 lir: Adamič Ivan M., vrvarna, Ljubljana. Po 25 lir: Hrehorič F., manufaktnra v Ljubljani. Po 20 lir: Dolinar Andrej, pekarna, lekarna dr. Stanko Kmet, šuštar Franc, parna žaga. Eherle Josip, ju-velir, Babnik Jakob, vodni instalater in »Naša sloga«, trgovina s cerkvenimi izdelki, vsi v Ljubljani. Lir 17.96 Ciuha Josip, trgovec v Ljubljani; lir 15 Bogomir Zargi, modna trgovina v Ljubljani. Skupno torej 4.381.95 lir. — Navedenim bla-godušnim darovalcem se v imenu naših najrev-rteiSih hnlnikov nailskreneie zahvaljujemo in top- K lo prif>oročamo njihovi nadalnji naklonjenosti. Ako izražamo na eni strani svoje izredno veselje in zadovoljstvo nad dejstvom, da so se ti-le v polnem razumevanju naše prepotrebne in nujne akcije za ta sklad dejanski odzvali in nas blago-dušno jx>dprli, moramo na drugi strani poudariti naše umevno razočaranje, da je še zelo mnogo takih, ki so nas prezrli. In spet v imenu naših bednih bolnikov, ki jim neizprosna jetika jemlje življenjske sile, prosimo in apeliramo, da bodo tudi oni, ki so šli preko naših prošenj, v katerih je skrito mnogo solza naših bolnikov, spremenili svoje brezbrižno stališče napram naši akciji, uvideli nujno jx»trebo tega sklada, zlasti v današnjih težkih dneh ter opravičili svoje nepojmljivo in neumestno oklevanje s čim izdatnejšim denarnim prispevkom, ki ga tako nujno potrebujemo, da lahko udejstvimo visoki cilj, preskrbeti vsakemu jetičnemu rojaku jrotrebno nego in oskrbo. — Protituberkulozna rr.aza v Ljubljani. — Vpisovanj« v trgovsko učiliSče »Chrlrtoiov učni zavod«, Ljublfana, Domobranska cesta 15, za enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti se vrši dnevno dopoldne in popoldne. Informacije in nove ilustrirane prospekte daje ravnateljstvo osebno ali pismeno. (Telefon 43-82.) — Za vse, ki pišejo v inozemstvo. Za ves čas vojne veljajo za pisemsko pošto, namenjeno v inozemstvo, naslednja določila: Prepovedano je, čez mejo pošiljati razglednice in vizitnice. Za pisma je prepovedano uporabljati podložene kuverte. V pisma je prepovedano vlagati fotografije pokrajin ali krajev in fotografije vojaškega značaja, prav tako izrezke iz časopisov, nepopisan pisemski papir in kuverte, znamke in papirnati denar. V pismih se smejo uporabljati samo naslednji jeziki: albanski, amarski, angleški, arabski, bolgarski, češki, danski, francoski, grški, italijanski, japonski, kitajski, koreanski. latinski, madžarski, nemški, nizozemski, norveški, perzijski, poljski, portugalski, romunski, ruski, slovenski, srbsko-hrvatski, španski, švedski, turški in ukrajinski. Poštna uprava priporoča, da se znamke lepijo v desnem zgornjem kotu naslovne strani, ob zgornjem robu zadnje strani kuverte pa naj se čitljivo vpiše naslov pošiljatelja. — Sadje na Dolenjskem je srednje obrodilo. Iz Novega mesta nam pišejo: Sadna letina kaže na Dolenjskem srednje dobro. Zgodnja jabolka so že dozorela in že se vrši živahna kupčija. Večina sadja, zlasti jabolk pride na ljubljanski trg, zalo bo Ljubljana z dolenjskim sadjem dovolj dobro preskrbljena. Zgodnjega sadja sicer ni veliko, vendar je bilo prodanih že lepo število belični-kov, ki so najboljša zgodnja jabolka. Več pa bo poznih jabolk, ki so bolj trpežna in dolgo časa trpe. Iz slabšega sadja in onega, ki pada predčasno z drevja režejo krblje in jih suše ali pa tako sadje drozga jo v mošt, tropine pa spravljajo za žganje. Mnogi napravljajo iz njih tudi jesih. Priporočati je, da bi sušili mnogo sadja, ker bo suho sadje mnogo pripomoglo k zimski prehrani, in se tudi suho sadje lahko in dobro proda. Svoječasno se je po Slovenskem mnogo sadja posušilo, 6aj ni bilo skoraj kmečkega gospodarstva, kjer ne bi stala poleg drugih gospodarskih poslopij tudi sušilnica za sadje., Ti časi se morajo zopet vrniti, ker suho sadje mnogo zaleže. Ljubljana I Vpisovanje v Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti na Trgovskem nčllUču Robida, Ljubljana, Trnovska ulica 15, se je pričelo. Pojasnila v pisarni ravnateljstva. 1 Trije naši slovenski umetniki bodo priredili pod okriljem Glasbene Matice ljubljanske v petek, 5. t. m. ob 20 v Frančiškanski cerkvi cerkveni koncert z izbranim umetniškim sporedom. Ga. Franja Golobova je priznana odlična naša koncertna in operna pevka, izredno lepega obsežnega glasu. Prof. Jan Šlajs je v zadnjih dveh letih precej zopet solistično nastopal ter je uveljavil svoj sloves resnega umetnika, katerega poznamo tudi kot izvrstnega vzgojitelja naših violinistov. Pridružil se jima je prof. Drž. glasbene srednje šole Pavel Rančigaj, ki je znan mojster na orglah. Njihov spored obsega predvsem dela iz klasične literature, iz sodobne pa dela Re-gerja, Premrla in Miletiča. Predprodaja vstopnic za ta koncert je v Knjigarni Glasbene Matice — cene od 10 lir navzdol. ■1 Dr. Perko zopet ordinira. 1 V Ljubljani umrli od dne 22. do 29. avgusta 1941: šega Alojzija, 61 let, šivilja. Poljanska cesta 49; Jošt Franc, 75 let, vpokojenec, Dvora-kova ul. 3; Schulz Antonija roj. Pavlič. 75 let, vdova trg. poslovodje, Igriška ul. 3; Prepeluh Marija, roj. Bricelj. vd. Štele, 53 let, posestnica in gostilničarka, Hradeckega 76; Kumar Mihael, 65 let, zasebnik, Japljeva ul. 2. —• V ljubljanski bolnišnici umrli: Dernovšek Alojzij, 53 let, vodovodni instalater, Sv. Petra c. 79; Hubalek Marija, 53 let, žena predilniškega delavca, Kočevje 14; Lau-ter Franc, 19 let, delavec. Cesta v Mestni log; Mi-klavič Franc, 45 let. špediter, Predovičeva ul. 22; Janežeč Josipina, 66 let, vdova žel. vratarja, Sv. Jerneja 49; Jardas Mirko, 31 let, delavec,' Borovec 9, obč. Kočevska Reka; Predan Janko Franc. 20 let, dijak, Vodnikova 35. I Seznami davčnih osnov izdelovalcev cementnih izdelkov, vodn.jakar.jev, opekarn, krovcev, zidarjev, tesarjev, kamnosekov, pra-žarn, pilarjev, steklarjev, brusilcev stekla, peča rjev, keramikov, slaščičarjev, medičarjev, svečarjev, voskar.jev. tapetnikov, pletilj in ve-zilj in strojnih pletilcev so tudi že razgrnjeni do 14. t. m. v vratarjevi sobi v pritličju ieve hiše magistrata in interesente opozarjamo, naj si te sezname_ ogledajo. 1 Cankarjevo nabrežje zaprta Zaradi ureditve cestišča je mestni tehnični oddelek zaprl del Cankarjevega nabrežja od tromostovja za ves vozni promet. Zapora bo trajala samo nekaj dni. 1 Oves na knjižice za meso. Mestni preskrbovalni urad je minuli mesec v nekaj dneh na svoji stojnici na Vodnikovem trgu razpečal 8 tisoč kilogramov ovsa za rejo perutnine in drugih malih živali. Poleg le množine je pa oddal tudi društvu »Mali gospodar« 4000 kg ovsa za razdelitev med člane, ki se pečajo z rejo malih živali. Čeprav je ovsa le malo v naši pokrajini, ga je mestni preskrbovalni urad spet preskrbe!, da bodo naše gospodinje lahko zredile piščeta, ki jim jih je dobavila mestna občina, in tudi druge živali. Tako bo torej oves spet naprodaj na stojnici preskrboval nega urada na Vodnikovem trgu oaslej samo vsak torej in vsak petek. Zaradi omejene količine in pravične razdelitve ovsa bo pa mogoče kupiti oves samo na nabavno knjižico za meso, kamor bo prodajalec na zadnjo stran zabeležil prodajo Vsaka družina bo dobila samo 5 kg ovsa po dosedanji nizki ceni 2 liri za kilogram, naprodaj bo pa oves že današnji torek. I O zatvornici pod Scntpetrskim mostom smo minuli mesec večkrat brali, da je bila za 26. avgust razpisana zadnja licitacija, ki pa ni uspela. Da pa ta zmota ne bi zlasti za prehrano Ljubljane tako važnega vprašanja Se bolj zavlačevala, moramo našo javnost opozoriti, da je bil projekt za zatvornico odobren že 1. 1934 s proračunom 4 milijone 300.000 din. Leta 1939 so bila pa ta dela razdeljena na tri etape in je bila sedaj končana šele prva etapa, ko so bili narejeni vsaj betonski temelji za zatvornico. Ta dela so bila preračunjena na samo 8 mesecev, e trajala so od pomladi 1939 do jeseni 1941! Z licitacijo dne 26. avgusta, ki pa ni uspela, naj bi bila pa oddana šele druga etapa r a betonske stebre i proroiunom 456.000 lir, a ko bodo ti stebri zatvornice stali, bo prišla na vrsto Sele tretja etapa z železnimi vrati zatvornice, ki so bila preračunjena na 494.000 lir. Ta dela bodo v sedanjih razmerah proračun gotovo podvojila. K«r je zatvornica pod šentpetrskim mostom neodložljiv pogoj vsem nadaljnjim delom za osušitev in melioracijo Ljubljanskega barja, se je vsa naša za splošne koristi skrbna javnost razveselila razpisa druge etape ter sedaj zelo obžaluje, da del ni bilo mogoče oddati. Vsa Ljubljana in okolica se mora namreč zavedati, da je melioracija Barja življenjskega pomena ne samo za Ljubljano, temveč tudi za vso Ljubljansko pokrajino, ki sama ne pridela dosti žitaric in jih je že doslej morala uvažati. Ko bo pa vse Barje zboljšano in plodno, bomo na vsem Barju lahko pridelali 2000 vagonov koruze, sai bi lahko v plodno polje spremenili 11.000 ha, poleg tega bi bilo pa še 500 ha pašnika in manj vrednih zemljišč. Ker pa pri reji prašičev z 20 kg koruze _ priredimo 3 kg masti, bi z Barja dobili najmanj 300 vagonov najboljše svinjske masti, poleg svinjskega mesa. Meliorizirano Barje bi kmalu postala bogata žitnica Ljubljanske pokrajine in zato bi se z Ljubljanskega barja razlilo blagostanje prav kmalu po vsej naši pokrajini S to zavestjo pa spet poudarjamo, kako veseli smo vsakega večjega napredka pri zatvornici na Poljanah, ki bo z njimi zaključena regulacija Ljubljanice. 1 Preprečen požar. V ponedeljek so bili okrog jjol enih popoldne klicani ljubljanski gasilci pred Sofijo. Tam je začelo goreti v kle-ieh hiše št. 1. Vnela so se drva v drvarnici. Ogenj je povzročil precej dima in za to je bilo videti žarišče požara bolj nevarno, kakor je bilo v resnici. Gasilci, ki so bili takoj na mestu, so mogli le ugotovtii, da so domači sami ogenj že zadušili in da lahko puste domače same. I Kolesarji morajo biti disciplinirani. Danes je potekel rok, ko morajo vsi kolesarji imeti na zadnjih blatnikih bel oplesk in steklene luči. Za varen promet ob času zatemnitve je to nujno potrebno. Ogromna večina kolesarjev je že vestno izpolnila to dolžnost, tako da je le redkokje še najti kolo, ki ne bi bilo na blatniku belo popleskano. Zamudniki bodo pa pohiteli te dni, da se izognejo policijskim kaznim. ki jih čakajo, če se predpisov ne bi držali. 1 Osraošolec realne gimnazije, odličnjak, lepega vedenja, sin kmetskih staršev, lepo prosi, da ga sprejme kaka družina kot inštruktorja za hrano in stanovanje, ali pa vsako zase. — Sporočila na upravo »Slovenca« pod »Gorenšek«. Radio Ljubljana Torek, 2. septembra« 7.30 Poročila. 7.45 Popevke in melodije. Med odmorom ob 8 napoved časa. 8.15 Poročila v italijanščini. 12.30 Poročila v slovenščini. 12.45 Koncert saksofonista Miloša Zi-herla. 13. Napoved časa in poročila v italijanščini. 13.15 Uradno vojno poročilo v slovenščini. 13.17 Orkester pod vodstvcm mojstra Petralija, 14 Poročila v italijanščini. 14.15 Radijski orkester in komorni zbor pod vodstvom Draga Marija Šijanca: slovenska glasba. 14.45 Poročila v slovenščini. 17.15 Plesna glasba — orkester Adamič. 19.30 Poročila v slovenščini. 19.45 Pestra glasba. 20.20 Komentarji k dnevnim dogodkom v slovenščini. 20.30 Lirična sezona ElAR-ja: Riccitelli: Tovariši. 21.30 Predavanje v slovenščini: Nicotera: »Ljudski režim«. — 21.45 Orkester pod vodstvom mojstra Manna. 22.15 Izvlečki iz oper. 22.45 Poročila v slovenščini. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Dunajska cesta 43; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4 in mr. Ustar, šelenburgova ulica 7. Poizvedovanja Izgubila se je v nedeljo popoldne denarnica s srednjo vsoto denarja od Bellevue-ja do Ti-voljia na poti za Cekinovim gradom. Pošten, najditelj naj jo proti nagradi vrne v trgovini šumi, Gradišče. Izgubil se je sveženj ključev po Ciril-Metodovi ulici in Poljanski cesti do Zmajskega mostu. Pošteni najditelj se naproša, da jih odda proti nagradi pri vratarju »Slovenca« v Kopitarjevi ulici, Iz Trsta Gasilci r Trstu so dobili najmodernejše gasilne priprave. Organizacija poklicnega gasilstva v Trstu je na izredno visoki stopnji. To so ugotovili tudi že v Ljubljani, ko se je mudila tam četa gasilcev. Sedaj so tržaški gasilci pomnožili svoj orodni park z novimi najmodernejšimi orodji. Med temi sta dve veliki avtomobilski brizgal-ni »Fiat 626-r. Poleg šoferja in častnika je na vsakem vozu še prostora za- 8 gasilcev v zaprti kabini, na vsakem je tank za 1000 litrov vode, zložljive lestve, vrvi, maske, rezervna motorna brizgalna ter bruha iz vsake naenkrat po H cevi vodo. Za borbo proti jiožarom velikega obsega je namenjena avtomobilska brizgalna »Spa 3S<, ki ima poleg motorne brizgalne za vodo Še posebno pripravo za brizganje gasilne pene. Nove so tudi majhne motorne brizgalne na motornih tricikljih za gašenje s peno, dalje velik transportni avtobus za prevažanje moštva in motorni vodni tank z vsebino 25 hI. Vsa gasilska motorna vozila so dobila tudi nove akustične signalne aparate, in sicer električne zvonce. Kadar zazvone gasilski signalni zvonci j>o ulicah, se morajo ustaviti vsa druga vozila ter se umakniti ob rob pločnika, pešci pa se morajo umakniti na pločnike, tako da imajo vozila gasilcev prosto pot. Umrl je v Trstu pred dnevi g. Julij Modrijan. Pokojnik je bil nad 30 let uradnik bivše Tržaške posojilnice in hranilnire. V Trstu so ga vsi poznali in ga imeli radi. Nešteto prijateljev si je pridobil s svojim milim, ljubeznivim značajem, saj je vsakomur rad ustregel, če je le bilo v njegovi moči. Bil je v mlajših letih izvrsten pevec ter se je vneto udejstvoval v pevskih društvih. V posojilnici je bil kot uradnik sitno vesten in natančen. Svoji soprogi je bil vzoren mož, otrokom pa najboljši oče. Zapuščena družina ga bo težko pogrešala, prav tako pa njegovi prijatelji, ki ga bodo ohranili v trajno lepem spominu. Zad- nja leta ga je mučila huda bolezen ter ga priklenila nt bolniško posteljo, toda trpljenje Je prenašal boguvdano in s pravo krščansko j>otr-pežljivosljo. V spremstvu številnih prijateljev in domačinov so ga položili k večnemu počitku na pokopaliSču Sv. Ane v Trstu. Naj počiva v miru, svojcem naše globoko sožalje! Iz Gorenjske Gorenjske mlekarne dovršene. Nemške oblasti so dokončale vsa dela pri graditvi velikega mlekarskega obrata Gorenjske mlekarne. Mlekarne bodo zbirale mleko od kmetov in ga predelovale v trpežne mlečne izdelke. Z obratom so začele 1. septembra. Davčna uprava r Litiji ukinjena. Z najno-večjo odredbo je ukinjena davčna uprava v Litiji. Njeno krajevno območje je priključeno davčni upravi v Kamniku. w Šolski pouk na Gorenjskem. Ta mesec prične na Gorenjskem redni šolski pouk v vseh ljudskih šolah. Med novim učiteljstvom bodo nemške oblasti pridržale tudi 60 bivših jugoslovanskih učiteljev, ki so 6eda,j na tečaju v Celovcu ter bodo nekaj časa poučevali najprej na Koroškem, nato bodo pa prišli zopet nazaj. Iz Spodnje Štajerske Notranji minister dr. Frick je pregledal poslovanje podrejenih uradov tudi na Spod. Štajerskem. Iz Gorenjske se jo notr. minister dr. Frick pripeljal tudi na Spodnje Štajersko. V Dravogradu ga je sprejel in pozdravil načelnik civilne uprave za Spodnje Štajersko dr. ttberreither, s katerim je nato nadaljeval potovanje čez Slovenj Gradec, Šoštanj, v Dobrno, od tu v Celje in nato v Rogaško Slatino. Tekom svojega zadržanja na Spodnjem Štajerskem je še obiskal Brežice, nato se je pa vozil ob Sotli in je pregledal delovanje podrejenih ustanov v Ptuju in Radencih, nakar se je pripeljal v Maribor, kjer mu je v slavnostni dvorani mariborskega gradu šef civilne uprave predstavil vse svoje sodelavce. Zvijanje pokojnine. Z naredbo šefa civilne uprave so vse pokojnine na Spodnjem Štajerskem do končne ureditve tega vprašanja in popolnega izenačenja s pokojninami v Nemčiji zvišane za 50%. V Mariboru sta se poročila športnik Kari Jur-gec in Frida Stropnik. Podporne akcije Štaj. dom. zveze povsod dobro delujejo. Posebno močno se udejstvujejo v ptujskem in trboveljskem okraju. Premoženje Kozlasa, prejšnjega grškega predsednika in atenskega župana — zaplenjeno Pri pregledu arhiva v atenski občini in v predsedništvu vlade, je sedanja grška vlada ugotovila, da je prejšnji atenski župan in zadnji predsednik grške vlade pred razsulom, Kozias, zagrešil več nepravilnosti, radi katerih je proti njemu vloženih več tožb. Kozias si je na ta način pridobil veliko premoženje, ki so ga sedaj zaplenili. Pred sodišče bo prišlo tudi še več drugih grških velikašev, ki m-60 mogli dokazati, da so na zakonit način prišli do svojih velikih premoženj. Radi pobijanja korupcije, sedaj preiskujejo premoženja javnih funkcionarjev ne samo od leta 1936 dalje, temveč tudi za vsa prejšnja leta nazaj. • c POSTNI Pi LOT Resnično, bil je kapitan, ki je nedaleč od Miškovega letala padal skozi ozračje. »Mišek,« je zavpil, reši me!« »Kapitan, kar pomirite se!« mu je odvrnil Mišek. »Še sekundo, pa sva skupaj!« Mišek je na vso moč krenil z letalom proti kapitanu in je bistro pazil, kako bi ga ujel v letalo. »Kar pod njega bom zavozil, pa mi bo padel na sedež,« si je dejal. Tako misleč, je obračal letalo v kapitanovo smer. »Presneta reč, dobil ga bom I« je vzkliknil. Cez nekaj hipov je bilo njegovo letalo prav v Usti smeri, kakor je padal kapitan. V velikanskem loku je kapitan Zamašek telebnil vprav na sedež, tako da s» je letalo streslo in bi se bilo 6koraj prevrnilo. Štev. 306. ^mmtmmmammmmmmm KULTURNI OBZORNIK Slovenska simfonična in komorna glasba Pretekla koncertna doba je izpričala precej močno in pomembno udejstvovanje v produktivnem smislu na področju simfonične glasbene stva-riteljnosti. Izmed trinajstih simfoničnih del smo slišali devet novih. Blaž Arnič je dal dve, L. M. škerjanec dve, Slavko Osterc dve, Anton Lajovic eno, Filip Bernard eno, Jurij Gregorc eno, po eno že prej izvajano pa Osterc, Matija Tome, De-meter Zebre in L. M. škerjanc. Arničeva simfonična stvariteljnost je najmočnejša po svoji notranji silnosti in predstavlja najvišje vrednote domače tovrstne produkcije. Že dolgo prej smo spoznali ArniSevo nadarjenost, toda na najbolj dostojen način nam ga je predstavil in utrdil splošno prepričanje o veljavi njegovega umetniškega dela Lovro Matačič; ta je s svojo zelo uspelo izvedbo »Pesmi planin« razpršil tudi zadnje dvome širših in ožjih krogov, ki še niso Arničevemu delu mogli dati odgovarjajočega priznanja in mesta. Drugo Arničevo delo, ki ga je izvajala Ljubljanska filharmonija pod dirigentom D. M. Šijancem, je »Zapeljivec«. Dočim je prva v formalnem oziru zgrajena bolj prosto in učinkuje kot globoko doživetje lepote planinskega veličastja, utripa narave in njene poezije, se B. Arnič v drugem delu po zgradbi drži načel, ki so si v marsičem sorodna sonatnim. Na videz pro-gramatični naslov ie oznaka za osnovno gibalo — inspiracijo, iz katere je Arnič zajel lepoto, ki jo je odel v formo, prepojeno z močnim dramatsko-estetskimi učinki. »Zapeljivec« je po notranji intenziteti še močnejši od »Pesmi planin«. L. M. Škerjanca »Mafenka« je koreografska simfonična pesnitev, ki temelji na vsebini Cankarjeve črtice. Skladba je poglobljena v reflek-eivno-meditativnem smislu in jo izpolnjuje .plesno oblikovanje. Do danes je to najboljše tovrstno delo, ki je tudi dobro instrumentirano. Eno najboljših Skerjančevih simfoničnih del predstavlja »Koncert za klavir in orkester« v treh stavkih. Tu je skladatelj na najtesnejši način znal povezati klavirsko igro z orkestrom v pristno in skorajda intimno muziciranje. Prežeto je z najrahlo-čutnejšimi odtenki glasbenih lepot; lepo izpeljano v klavirskem in orkestrskem delu, daje utis estetsko učinkovite ter notranje prepričljive zgradbe. Prvič je bil izveden tudi zadnji stavek »Druge simfonije«, Allegro con brio. Največje zanimanje je vzbudila Osterčeva »Simfonija«. Delo najskrajnejše sodobne smeri je zasnovano v štirih delih: Marche, Caprice, Mu-sique funebre, Tocate. »Simfonija« je vprav svojstveno Osterčevo zasnovana in zgrajena ter predstavlja svojevrstno delo v svetovni literaturi sodobne stvariteljnosti. Kakor velika večina Oster-čevih del, čaka tudi to na enakovrednega inter-preta, ki bi mogel izčrpno podati lepoto in notranje razgibati poslušalca do prepričljivega estetskega učinkovanja. V celoti dela nismo mogli dojeti v duhovnem smislu, pogrešali smo notranje intenzitete, učinkovalo Je bolj zvočno; zanimivost je v gradnji in prav v Osterčevi svojskosti, ki ga loči celo od ostalih sodobnikov. Pač pa smo popolnoma dojeli »Ouverture classique«, ki je živa v poteku ter notranje napeto stopnjevana skladba, grajena v horicontalnem smislu. »Mati« je simf. slika, ki je komponirana v smislu dopolnitve ko. reografskemu utelešenju. Anton Lajovic je po daljšem času ustvaril »Pesem jeseni«, ki kaže skladatelja lirične na-ture; Lajovic je ustvarjalec nastrojenj, ljubitelj nežnih barv in iskren v muziciranju. Delo je prepojeno mehkobe, otožnosti, rahločutnosti in predstavlja jesen kot simbol Življenja, človekovo na-strojenje. Skladba je bila dvakrat izvedena. Matija Tome je prispeval suito »Nizki rej« v treh delih: Na traticl, Nagajivka, Poskočnica. Zgrajena je po ljudskih napevih iz Ziljske doline. Poizkus, uporabiti ljudske plesne pesmi, se mu je najbolj posrečil v srednjem delu, ki je najbolj dosledno in strnjeno grajen ter najmočnejši po estetskem učinku. Tudi zadnji stavek je dober, a prekratek, dočim je prvi prezrahljan in notranje nerazgiban. »Rapsodično kolo« je delo Filipa Bernarda, ki uporablja ljudsko glasbeno motiviko in ljudski plesni ritem. Dosledno grajeno, je učinkovito po svoji intenziteti in pristnosti izražanja. Instrumentirano je dobro. Močne vrednote vsebuje »Vizija« Demetra 55e-breta, ki je skladbo zasnoval kot koreografsko dopolnitev. Jurij Gregorc je prejel prvo Lajovčevo nagrado za »Prčlude m6Iancolique«, v kateri je mladi komponist, sluatelj Glasbene akademije, pokazal znaten talent. Iznajdljiv v melodiki, je t velikim smislom za inštrumentacijo ustvaril dobro delo, čigar melodika sloni na ciganski tonski lestvici. Gregorčeva muzika je liričnega značaja. Poleg naštetih simfoničnih del, med katerimi so vsa doživela krstne izvedbe, razen Osterčeve »Ouverture clasique«, Tomčevega »Nizkega reja«, Žebretove »Vizije« ter Škerjančeve »Druge simfonije« (razen III. stavka, ki je bil prvič izvajan), moramo omeniti še klavirski trio Danila Svare, L. M. Škerjanca, Slavka Osterca in Blaža Arniča. Dela teh je izvajal klavirski trio (Lipov-šek, Šedlbauer, Ornikova), katerega koncert je prav lepo uspel. Dela predstavljajo pomembno vrednost. \ Med drugimi novimi skladbami je omeniti še škerjančev »Intermezzo romantique), Sama Huba-da »Vizijo« in Prevorškov »španski ples« — vse tri za violino. Za violino so tudi škerjančevi »Nesodobna bagatela« in »Lirična bagatela« ter Vi-herjev »Perpetuum mobilec. Rezultat slovenske produktivne glasbe v pretekli koncertni dobi nudi torej prav razveseljivo sliko. Upati je, da bomo tudi v bodoči sezoni imeli priliko slišati lepo število domačih del in da se bo ob koncu pokazala prav taka plodnost kakor v zadnji dobi, sil. Iz tritedenske obrambe spet k napadu Prof. Umberto Urbani: Slikar Fran Tratnik Zmaga katoliške protireforme med Slovenci v začetku sedemnajstega stoletja pomeni zmago humanistične kulture in baročne umetnosti nad gotsko, katera je imela premoč skozi stoletja, neovirana tudi za časa italijanskega preporoda. Delo na polju umetnosti, započeto od škofa Hrena in od jezuitov, je doseglo vrhunec v začetku osemnajstega stoletja po zaslugi »Academiae operosorum«, pod vplivom katere ima med drugim v beli Ljubljani današnji videz stolnica, frančiškanska in uršulinska cerkev, semenišče, mestna palača in drugi resnični biseri baročnega sloga, kakor jih imenuje Fran Erjavec v »Slovencih« (»Slovenci«, izdaja Ljudske knjižnice, nekdanje Jugoslovanske knjigarne, 1928). Tudi so se za časa »Academiae opersoru«, ko so nemški in holandski umetniki imeli v Sloveniji toliko dela za obnovo cerkva in. gradov v baročnem slogu, poleg Slovencev Misleja, Graho-varja, Jugovca, Mačka in Zamrla, predvsem uveljavili Italijani Giulio Guaglia (1668—1751) in Francesco Robba, katerega vpliv je trajal do Matije Langusa (1792—1856), čigar čopiču dolgujemo freske ljubljanske stolnice, strop frančiškanske cerkve in druga genialna dela, ki dokazujejo njegovo romantično ljubezen do baročnega sloga in italijanskgea preporoda. Langus je, kot prijatelj slovenskega Petrarke, Franca Prešerna, izvršil sliko Julije Primicove, »slovenske Laure«. Ker je nemogoče tukaj imenovati največjih predstavnikov devetnajstega stoletja, je upravičena trditev, da začenši od Janeza Wolfa (1825 do 1884) slovenski umetniki, posebno slikarji, lahko tekmujejo z najbolj uglednimi umetniki ostalih evropskih držav. Še vedno so jim Italijani učitelji, toda boljši slovenski učenci so vedno samostojnejši; v njih delih se že zrcali karakteristika slovenskega naroda. Po zaslugi bratov Šubicev, učencev idealista Wolfa, je slovenska umetnost vzbudila občudovanje po evropskih glavnih mestih. Ivan Šubic (1850 do 1889) je veliki slikar romanticizma, njegov brat Jurij (1855 1890) pa je velik predstavnik realizma. Umetniško delovanje bratov je čudovito opisano v krasni knjigi znanega umetniškega kritika Franca Mesesnela »Janez in Jurij Šubic«, katero Je izdala v razkošni obliki s 135 reprodukcijami Narodna galerija leta 1939. Naj iz mojih zapiskov iz Mesesnelove knjige navedem besede Janeza Šubica, katere je pisal češkemu slikarju Hynaisu, ko se je po triletnem prebivanju na beneški Akademiji pripravljal obiskat druga italijanska mesta, preden bi se stalno naselil v Rimu. »Pozdravite mi drage može petnajstega in šestnajstega stoletja. Izročite moje pozdrave tudi florentinskim gospem od Ghirlandaia in devicam Svete Marije Novelle; moje spoštovanje podobam patra Bartolomeja, moje poklone onim od Beata Angelica; skoraj bi pozabil najlepšo med vsemi gospemi, Fornarino od Rafaela in Sveto Cecilijo iz Bolonje.« Najmlajši Wolfov učenec Je bil tudi Anton Ažbfe (1862—1905), iz katerega slavne šole, ustanovljene v Monakovem, je izšel skoraj ves stari rod slovenskega modernizma. Iz te šole so izšli Jama, Grohar, Sternen in Častitljivi prvak slovenskih impresionistov Rihard Jakopič (rojen 1. 1869). Že Erja"ec je po pravici trdil, da so slovenski impresionisti bližji Segantiniju kot Nemcem ali Francozom, čeprav so bili slednji njihovi učitelji. Kot nasprotniki francoske površnosti in čistega nemškega verizma se Slovenci niso zadovoljili s čutnim zaznavanjem, pač pa jih je naravni nagon navajal doumevati bistvo stvari. Zasluga slovenskih impresionistov je tudi, da so se združili v močno skupino, katera si je zagotovila pred- nost doma, tako tudi v tujini z zadružnimi razstavami. Ljubljana ima Od leta 1909 paviljon Ri-harda Jakopiča, v katerem se prirejajo razstave tudi tujih slikarjev. Ne da bi imenoval imena sodobnih slikarjev od starešin kakor Sternena, Smrekarja, Gasparija, Vavpotiča do mlajših kakor Kosa, Jakca, Pilona in bratov Kralj, ne kiparjev od Gangla in Zajca do Bernekerja, Dolinarja, Napotnika, ne arhitektov od Fabijanija, Jagra in Vurnika do slavnega Plečnika, se bomo zaenkrat ustavili pri slikarju Franu Tratniku, mojstru slovenske slikarske šole ekspresionistov. Tratnik ne spada k četi slikarjev kateri, kadar srečajo na poti potrpežljivega novinarja, ga neutrudno oglušujejo, pripovedujoč mu o svojih uspehih. S Tratnikom je bilo drugače, vsakokrat, ko sem ga zaprosil, naj mi pove kaj o sebi. Dozdeva se mu, da je v svojih aforizmih povedal vse, kar je imel j>ovedati o umetnosti in umetnikih, »o naravi, ki je v prsih umetnika vžgala nemir, kakor da bi hotela ovekovečiti življenje človeštva«, o umetniškem delu, »pepelu plamenov koprnenja in volje, katerih iskre so za hip prešinile večne daljave«, o umetniku, kateri »je prejel zlato čašo od narave, da prelije skrivnostno tekočino, izvirajočo iz srca, očiščeno, v jezero duše ...«, o Michelangelu, kateri ni slikal za cerkve, ker je hram njegove umetnosti Sikstinska kapela in kadar se v njej čita sveta maša, pride Kristus kot gost v njegovo hišo. Lahko bi citiral še mnogo drugih Tratniko-vih misli in izrekov iz njegovih pisem, kot na primer iz pisma iz Firenc od 20. nov. 1922, naslovljenega prijatelju Janku Kralju, da je bil šel v Italijo ves željan »videti umetnost, ustvarjeno od največjih veleumov stoletij«. »Moja pot v Italijo,« piše Tratnik, »je bila samo izpolnitev mojih dolgotrajnih želja. Prišel sem v Firenze kakor v Me-ko, da bi oživil svojo vero. Pregovor pravi: spoznaj resnico in v njenem zrcalu išči lastno podobo. Napotil sem se pred glavni oltar dobrega duha, pred Čisto resnico umetnosti, prečiščeno po stoletjih, da bi občutil neskončnost njene večnosti in spoznal samega sebe... Koliko občutkov mi vzbuja mesto, po katerem hodim I Zunanji svet mrgoli, poje in joče v hipu življenja ob vznožju spomenikov, živih prič večne lepote duha... To mesto Je polno nesmrtnega življenja; v njem človek občuti bližino Danteja, Giotta, Michelangela, Leonarda...« Prvi koncert v novi sezoni V pretekli sezoni smo v našem koncertnem življenju pogrešali med drugimi glasbenimi prireditvami večje število koncertov. Razen pevskega zbora »Ljubljane«:, ki je pod Simonltijem izvajal Palestrinovo »Missa Papae Marcelli« in Lukačičeve motete, ni bilo nikakega koncerta, ki bi pokazal lepoto cerkvene zborovske ali instrumentalne glasbe. Poleg omenjenega je sicer Orkestralno društvo Glasbene Matice ljubljanske izvajalo Skerjančevo Slovensko mašo. a to izven rednih prireditev. Pogrešali smo zlasti vsaj eden orgelski koncert. Zato je pač umestno, da je Glasbena Matica organizirala kot prvi koncert nastopajoče nove sezone s programom duhovne glasbe, ki ga bodo izvajali v petek, dne 5. t. m. ob 20.30 v frančiškanski cerkvi trije priznani umetniki: koncertna in operna pevka ga. Franja Golobova (alt), prof. Glasbene Akademije ljubljanske g. Jan Šlajs (violina) in pa profesor istega zavoda g. P. Rančigaj (orgle). Program obsega dela iz svetovne in domače li- V dunajskem listu »Neues Wiener Tagblatt« popisuje vojni poročevalec Heribert von Hauth iz tiskovnega stana meseca avgusta, kako se je nemška vojska na nekem odseku ruskega bojišča po treh tednih brambe spet spravila k napadu. Njegov popis je: Nekaj tednov so ležale nemške čete na severnem zahodnem bregu reke. Med črtami Je tekla široka, deloma zamočvirjena rečna dolina, polna mrtvih rokavov in potočnih pritokov. Tam na oni strani so na položnih hribčkih bili boljševiki. Tamkaj so se zakopali ter so pri svojem zakopavanju pokazali toliko mojstrstva, da se je takoj videlo, da imamo opravka z izurjeno četo. Na nasprotnikovi strani se je nagomililo toliko sovražne artilerije, ki je skušala s svojim dobro merjenim in močnim ognjem omajati naše brambne postojanke. Toda tukaj se je spet izkazalo, da je nemški vojak v brambi prav tako žilav in do smrti pogumen kakor je nepremaglljiv v svojem napadu. Ce se kje na kakem koncu orjaške fronte izkaže, da bi nadaljnje napredovanje ne bilo primerno in da splošni položaj zahteva zaenkrat zgolj obrambo, tedaj se vedno znova izkaže, kako vsestransko je nemški vojak izurjen. Prav tako, kakor je bil šolan za napad, je bil tista leta pred vojno ter med odmori med vojno pripravljen na vsakršen način vojskovanja. Kakor so boljševiki poskušali naše postojanke omajati i močnim topniškim ognjem ter celo i globokimi napadi, prav tako so poskušali vdreti v naše postojanke. Z močnimi silami so menili, da morejo vdreti v naše črte, ki so o njih sodili, da jih je bil oslabit njihov topniški in letalski ogenj. Toda taki poskusi se ob čuječnosti naše pehote vsekdar ponesrečijo ter se vedno končajo z najhujšimi sovražnimi izgubami. Vendar pa so boljševiki upali, da bodo sčasom z vedno novimi napadi odpornost naših čet vendarle spodkopali, zlasti zato, ker njihovo vodstvo — drugače kakor naše — vojakov ne hrani, temveč jih kar naprej goni v pogubo. Zdaj so minili tedni »nedelavnosti« — kakor nemški vojak imenuje tako ležanje v brambnih postojankah. Spet smo stopili k napadu. Ko smo ležali na bregovih reke S., je bilo vse prlprav-Heno za napad. Trdo in žilavo se brani sovražnik. Sicer Je naše topništvo in naše težko orožje že močno zdelalo zakopanega sovražnika, zlasti tamkaj, kjer naj bi si mi izsilili prehod Čez reka Iz Srbije Srbija ima svojo vlado Namesto dosedanjih komisarjev je Srbija dobila v petek, 28. avgusta, zopet svojo vlado in svoje ministre. Novo srbsko vlado Je sestavil evoje-časni vojni minister armadni general Milan Dj. Nedič. Do sestave vlade je po poročilu »Donau Zeitung« prišlo tako-le: Vojaški poveljnik v Srbiji je na prošnjo ministrskega komisarja Ačimo-viča pooblastil generala Nediča, da sestavi srbsko vlado. General Nedič je naročilo sprejel ter je vojaškemu poveljniku v Srbiji predložil naslednjo listo svoje vlade: Ministrski predsednik, armadni general Milan Dj. Nedič, notranji minister Milu Ačimovič, gradbeni minister inž. Ognjen Kuima-novič, prometni minister in minister i* pošto, brsojav in telefon Jogi! Kostič (armadni general v p. in biv. senator), minister sa delo Panta Dra-škovič (senator v p.), minister brez listnice Mom-čilo Jankovič, minister za finance dr. Ljubiša Mi-kič, minister za pravosodje dr. Čedomir Marjano-, vlč, minister za kmetijstvo in ljudsko prehrano dr. Miloš Radosavljevič, minister za gospodarstvo Mihajlo Oljčan, minister sa prosveto dr. Miloš Tri-vunae, minister za socialno politiko in Ijndsko zdravje dr. Jovan Mijuškovič. Vojaški poveljnik je predlog sprejel ter je generalu Nediču v veliki skupščinski dvorani izročil tozadevne dekrete. Tu so vojaškemu poveljniku predstavili tudi ostale člane vlade. Predstavitev nove srbske vlade vojaškemu poveljniku v Srbiji, letalskemu generalu Danckel-mannu in izročitev polnomočij ministrskemu predsedniku je bila v veliki skupščinski dvorani v navzočnosti šefa Štaba pri vojaškem poveljniku v Srbiji oberstleutnanta Gravenhorsta, šefa upravnega štaba državnega svetnika dr. Turnerja, poveljnika propagandnega oddelka v Srbiji hauptmanna dr. Lipperta in vojaškega upravnega sveta dr. Kiessela. Potem, ko Je državni svetnik dr. Turner ministrskega predsednika in člane vlade predstavil vojaškemu poveljniku v Srbiji, je vojaški poveljnik pozdravil novo vlado ter je pri tem poudarjal, da se na loti dela z največjo zavestjo odgovornosti s pomočjo predvidene reorganizacije deželne uprave in s podporo vseh dobronamernih moči v korist srbskemu ljudstvu. Ministrski predsednik se je vojaškemu poveljniku zahvalil s krajšim govorom, da je srbsko ljudstvo dobilo zopet vlado. Dal je tudi zagotovilo, da bo vlada odločno in s trdno voljo vpostavila v deželi red in mir in bo z nemškim Reichom v bodočnosti prijateljsko sodelovala, pri čemer je posebno poudarjal korektno zadržanje nemških vojakov napram Srbskemu ljudstvu. Pri odhodu iz parlamenta je straža izkazala čast ministrskemu predsedniku Nediču.« Pouk na nemških šolah v Belgradu. Na vseh nemških ljudskih, meščanskih in srednjih šolah v Belgradu se prične pouk 8. septembra. Ustreljen komunistični roditelj. Iz Gornjega Milanovca poročajo, da se je orožniški patroli s prostovoljci posrečilo izslediti in presenetiti ter uničiti štiri komuniste, ko so se ravno zbrali v bližini vasi Nevade. Študent Nikolič, vodja zloglasne skupine učitelja Rakiča. ki ie bil udeležen pri številnih sabotažnih dejanjih, ie bil po borbi na begu ustreljen. Pomanjkanje tramvajskih vos. Kakor znano, je bilo pri bombardiranju Belcrada uničenih tudi precej tramvajskih voz na odprtih progah. Po razstrelivi savskega mostu, jih je ostalo dosti tudi v Zemunu. Zato je sedaj v Belgradu zelo veliko terature. Girolamo Frescobaldi: »Preludij in fuga v g-molu« (izvaja na orglah prof. P. Rančigaj); G. F. Hiindel: »Sonata v o-molu« za violino in orgle (izvajata prof. J. Slajs in P. Rančigaj); J. S. Bach: »Blagor Tebi...«, »Ljubljena smrt«. M. Reger: »V podobah gledam Tvoj obraz« (izvajata F. Golobova in prof. P. Rančigaj); J. S. Bach: »Aria« (izvajata prof. J. Slajs in P. Rančigaj); St. Premrl: »Fuga« (izvaja profesor P. Rančigaj); A. Stradella: »Molitev«, G. F. Handel: »Mesiia« (izvajata F. Golobova in prof. P. Rančigaj); S. Mihelčič: »Preludij«. M. Reger: »Intermezzo« (izvaja na orglah prof. P. Rančigaj). Po programu in izvajalcih utegne biti ta koncert najlepši uvod v novo sezono. Koncert bo trajal eno uro in četrt. Gotovo bo ta večer otvoritve našega koncertnega življenja v bodoči dobi posetilo lepo število poslušalcev in ljubiteljev glasbe Ko pa naši pešci gredo čez reko, takrat sovražnik spet začne streljati iz svojih lukenj, iz svojih postojank, ki jih težko izslediš. Tudi boljševiške baterije še niso umolknile. Kljub temu pa se je prehod čez reko na raznih krajih posrečil. Pionirji že delajo prehode, da hI takoj mogle če* tudi naše motorizirano čete in težko orožje. Pehota na oni strani že pometa sovražne postojanke. V najhujšem boju z nasajenim bajonetom končno uniči sovražnika. Naš napad se vedno bolj razvija, dokler ne pride tja do velikih gozdov. V gozdu se spet razvije hud boj. Vse prednosti ima sovražnik, ki je v teh tednih imel dovolj časa, da se Je pripravil za ta napad. Ob gozdnih poteh je raztrosil mnogo min, in sicer celo prav spretno, da jih komaj odkriješ. Tukaj smo naleteli tudi na oklepne ovire, kakršnih doslej še nismo našli. Tudi te dokazujejo nenavadno boljševiško sposobnost, ki so sploh mojstri v vseh obrambnih delih. V sredi cest smo praznili globoke zaminje-ne jame ter zgoraj na cesti odkrivali minska skrivališča, pokrita s tenkimi debli, dračjem in smrečjem. Cez to navlako so potresli prav takega peska, kakršen leži povsod po potih. Ze čez dan komaj zapaziš take pasti. Pešec lahko kar mirno gre čez nje, ne da bi se vdrl v past, kakor tudi lahko stopi na mino, ki se pod njegovim korakom ne razleti. Toda naši vojaki vedo. da sovražnik prav tukaj močno deluje z minami. Kraji zraven mostov so največkrat podminirani, zato na to najbolj pazijo. Sumljiva mesta zato zaznamujejo, da se sledeče čete, zlasti pa vozila tukaj ne ponesrečijo. Pozneje pionirji pobero mine, kakor hitro imajo čas. Naše čete vedno globlje rinejo v ta ogromni gozd. Rinejo naprej vedno v boju in vedno pazeč na zahrbtnega sovražnika ter na njegove mine, pasti in druge take reči. Po vaseh se boljševiki skušajo spet ugnezditi in nas zadrževati. Nazadnje ga pa vendarle uničimo in zajamemo, da se naposled le ostanku posreči umakniti se Se naprej. Uničen sovražni vojni material, mrtvi boljševiki zaznamujejo pot našega napredovanja. Ob tej poti pa skromni grobovi z belimi brezovimi križi oznanjajo ter pričajo, da naši uspehi in naše zmage zahtevajo kot pogoj požrtvovalno in trdo delo naših vojakov. Boj, ki se je zdaj tukaj v tem kraju vnel in ki smo ga na tem malem odseku sami doživeli, bo v velikem prostoru, kjer se povsod bije. končan z odločilnim in velikim uničenjem sovražnika. pomanjkanje tramvajskih voz, ki so vsi prenapolnjeni. Pomanjkanje bo trajalo tako dolgo, dokler občina ne bo dobila novih voz iz Italije in Nemčije. Cetntškl vojvoda Kosta Pefanae poziva srbske letnike na poslušnost nemškim vojaškim oblastem. Po imenovanju nove srbske vlade je četniški vojvoda Kosta Pečanac izdal proglas na srbsko ljudstvo, v katerem ga poziva v borbo proti komunistom in ostalim razdiralnim elementom, ki so se v zadnjem času Javljali v Srbiji. V proglasu poudarja, da bodo obsojeni na smrt vsi, ki bodo poškodovali ali pa tudi poskušali poškodovati državno ali zasebno last in vse, kar pripada nemškim zasedbenim oblastem. Svoj proglas zaključuje s pozivom, da naj srbsko ljudstvo posveti vse svoje sile in sposobnosti konstruktivnemu delu in slogi. Živojin Nešič nmrl. V četrtek, dne 28. avgusta, je v Belgradu umrl glavni ravnatelj Veifer-tove pivovarne in ravnatelj rudnika »Kostolac« Živojin Nešič. Iz Hrvatske Sarajevo ima novega Zupana. Za novega sarajevskega župena je imenovan muslimanski industrijalec Hasan Demirovič. Država bo nadzorovala Izvoz sadja. Ministrstvo za obrt, veleobrt in trgovino izdeluje zakonski osnutek o nadzorstvu nad izvozom sadje in vseh sadnih izdelkov. V to svrho bo ustanovila posebni osrednji urad za izvoz sadja in sadnih izdelkov. Pogozdovanje dalmatinskih in hercegovskih goličav. Hrvatski gospodarski krogi, kakor tudi pristojna ministrstva so sprožila vprašanje pogozdovanja dalmatinskih in hercegovskih goličav. Ker pa rešitev tega problema zahteva ogromnih denarnih sredstev in dela več rodov, ga bodo pričeli reševati šele po končani vojni. Revolucionarni odbor hrvatskih vojakov Iz 1. 1918. Hrvatski vojaki bivže avstro-odrske armade, ki so se 5. decembra 1918 v Zagrebu z orožjem uprli proti združitvi Hrvatske z bivšo Jugoslavijo, so si pred kratkim ustanovili lastno organizacijo. Zastopniki tega društva so bili oni dan sprejeti pri poglavniku, kateremu so izročili tudi posebno spomenico. Poglavnik je ob tej priliki izjavil, da bodo vsi ti vojaki uvrščeni v ustaško vojsko kot prvi hrvatski ustaši kot posebna edinica. BolflevUke laži proti HrvatakL Hrvatsko časopisje ostro nastopa proti lažem, ki jih pošilja v svet o Hrvatski moskovski radio. Dnevnik »DanaS« tako poroča, da je med drugimi neresničnimi novicami moskovski radio tudi poročal, da je dala hrvatska vlada zapreti dr, Mačka. Omenjeni dnevnik zavrača te laži in poudarja, da je dr. Maček še vedno na svojem posestvu v Kupincu, da mu ni nihče nič žalega storil in da mu tudi nihče ne želi kaj hudega storiti. Spopolnitev hrvatske tehnike. Po ustanovitvi hrvatske države bo zagrebška tehnika dobila še več novih zavodov. Tako zavod za zrakoplovstvo, zavod za avtomobilizem in zavod za poljedelske stroje. Poselski red iz leta 1857 na Hrvatskem razveljavljen. Hrvatska vlada je razveljavila poselski red, ki je bil do sedaj veljaven na Hrvatskem ter bo izdala novega, sedanjim razmeram odgovarjajočega. Po statističnih podatkih je na Hrvatskem zaposlenih kakih 25.000 služkinj. Od tega jih odpade na Zagreb 10.000. Nove stavbe v povrnjeni Besarabiji morajo biti v romunskem stilu Na svoji zadnji seji s« je romunska vlada ba-vila z vprašanjem obnove v povrnjeni Besarabiji, ki so jo kakor znano sovjetske armade pred svojim umikom popolnoma uničile. Sprejeti so bili potrebni sklepi za hiter dovoz stavbnega materiala, predvsem kamenja in lesa. Pri tem so pa posamezni člani vlade zagovarjali stališče, da je pri obnovi besarabskih mest treba gledati, predvsem na to, da bodo vee nove stavbe zgrajene v romunskem stilu. Vulkan Stromboli zopet bruha Že nekaj dni vulkan Stromboli zopet bruha lavo. Prvi večji izbruh je spremljalo votlo in zamolklo bobnenje, nakar se je proti nebu pričel dvigati močan oblak pepela. Vulkan j« večkrat pognal iz svojega žrela tudi velike množine kamenja. Ognjena lava je v okoliških vinogradih povzročila več požarov. Stran f| »SLOVENEC«, torek, i septembra fMi-JTDC. Btev. Boguslav Kn«»yiskij 1 RIM K meni se je priplazil majhen deček, deset-ietnik, v kratkih hlačkah in bosih nog. Nima na sebi nič drugega, kakor slabe sandale, kratko maj-co, pas in srajco. Ves čas je blizu mene, včasih me prime za roko in govori svojo misel: >0,< je rekel in se vsemu čudil, »kako lepo modre in rdeče kapice imajo te gospodične. Ta ptiček, ki tako kriči, se imenuje ,merlo\« Dekleta v pisanih kapah se smejejo in so raz. Igrana, lepih postav, lahke poskakujoče hoje ter se drže za ramena in roke. »Che bel bambino,« kličejo mojemu fantičku in gredo dalje na Palatin s svojimi fanti. Gredo preko Clivija Palatina (Clivius Palatinus) in imajo zidove na levi strani, na desni pa kričeče kose, ali ,merle', kakor jim pravijo tukajšnji dečki, pa tudi rumeno cvetoči lovor, vijoličasti španski bezeg in sinje glicerine, pred seboj pa sonce, samo sonce. »Cara, carina, gioia, mio amore,« delajo pripombe fantje. Dve deklici pokažeta jezike tem nastavljajo-cim se fantom. Nevoščljive so starejšim. Vendar pa se sprehajajo po Palatinu, da ujamejo kakšno hipno ljubezen. Lepa, pa tudi grda usta se vidijo na Palatinu. Dekleta, ki so komaj zrasla za visoke pete, si ma-žejo usta z živordečim karminom, oči bi rade imele široke, zato si podaljšujejo trepalnice ter se trudijo za graziozne počasne kretnje. »O da, ljubezen je velika stvar!« govori mlado dekle fantu, ki sedi z njo pod cvetočim lovor jem. Stopnice vodijo na desno. Po teh stopnicah !e šlo nekaj parov v živo pisanih oblekah, ki so se stisnili na malo teraso, potem pa šli pod ru- Tempelj vestalk na Forum Romanam meno enonadstropno hišo, kjer so se izgubili izpred oči v podzemlju. »Tu je samo dračje in grmovje,« sem slišal govoriti, »pa je tudi lestev, pa tudi kosje gnezdo!« Razmaknili so prehod ter prišli na drugo stran podzemlja. Takoj se jim je pokazala široka pot in okoli nje precej prostora, kjer je bilo videti temelje Flavijeve palače. Na sončnem in pred vetrom zaklonjenem mestu je sedel na kamenju groteskni, visoki človek, gledajoč na levo stran, kjer rasto tri pinije precej razmaknjene, pa vsaka zase. Blizu njih stoji stara cerkev, pri njej stara hiša z rahlo se kadečim vitkim dimnikom ter s še bolj vitko palmo. Groteskni človek je nekaj zamrmral sam vase, kakor da se je nečesa Spomnil. »Strah me spreleti, kadar on vztrepeta,« je rekel stari nadzornik vile Flavijcev. Dve ptici sta zakričali, ker stopili sta dve deklici in ju spla-šili. Groteskni človek je pogledal na desno k tlom. Njegov pogled pa je šel mimo deklic k dvema vrstama belih stebrov, rastočih iz razvalin. »Pojdiva, bojim se ga!« je rekla druga. Steza in dekleti, ki se držita v moji bližini, zavijejo na desno. Steza in dekleti 6e vijejo med zidovjem. »Ti, fantek, si pa res fleten,« je rekla ena teh deklic mojemu dečku in ga prijela za roko. »Kako ti je ime?« »Umberto!« je odvrnil deček in izginil z njima. Sedaj smo ob vitki palmi, stari cerkvici in pri dimečem se dimniku, na katerega je gledal pesnik. Tu so še ostanki starih stavb, ki pa so samo še kup kamenja. Videti je vhod v tako razvalino, kakor da v njej prebiva kakšen pu-ščavnik. Vrata niso zaprta, vreče leže še sveže na tleh ter oblanbe. »Strah me je sicer stopiti vanjo,« je rekla tista, ki drži Umberta za roko, »toda vseeno grem.« Stopnice vodijo navzdol v podzemlje. Tu 6toji mizarska delavnica. Takoj se tudi oglasi iz globine človeški glas: »Kdo je tam?« Gotovo je slišal naše korake in naš šepet. Pride stari človek z naočniki na nosu, kladivo drži v eni roki, dleto v drugi, kapo iz papirja pa na glavi. Stoji pri mizi, na kateri leže kosi razbitega marmorja. Kladivo, svedri, dleta, ža-gice in krtače Tu so krtače iz žice, sirkove in zimnate, metlice iz perja, čopič ter jeklene ostrine, noži, gobe in kline. Pipo je vzel iz ust in jo položil med to orodje, razložil predse te kose marmorja in razlagal, kam kakšen kos spada. Tako leže na desni strani kosi nekega deškega kipa, na levi pa dekliške glave. ° II L3UBLDANSKI KINEMATOGRAFI Predstave ob 16.. 18. la 20. url Men Izmed najlepših lilmov nove sezone tt Film večne pomladi in poezije! Zbogom mlada leta Maria Denis - Adriano Rimoldi - Clara Calamai Nabavite si vstopnice v predprodaji (11—12 dop.)! KINO MATICA . TEL. 22-41 Baznošno orientalsko filmsko delo, divne španske pesmi in plesi Marocco V gL vlogi Imperio Argentina, Španska filmska _ . „ _ in gledališka umetnica KINO SLOGA - T £ L. 27-30 Cavallerla rusllcana Film južnaškega temperamenta, vroče ljubezni in raznaijene ljubosumnosti. — Čarobni posnetki krasne siciljanske folklore.--Isa Pola. Doris Duranti, Leonardo Cortese, Carlo Ninchi KINO UNION - TE L. 22-21 Sistem kart tudi na Madžarskem Minister za prehrano je dobil pooblastilo, da lahko uvede po celi državi ali pa samo v gotovih pokrajinah karte za nakup moke, kruha in testenin. Karte za vse navdene življenjske potrebščine bodo v kratkem tudi izdane in sicer najprej v sami Budimpešti. Urad za preizkušanje vitaminov Zaradi spopolnitve preskrbe ljudstva z vitamini, ki so, kakor znano, neobhodno potrebni človeškemu telesu, so v nemškem notranjem ministrstvu ustanovili posebni državni urad za preizkušanje in preiskavo vitaminov. Anekdota Bismarck in krojač »Železni« kancler Bismarck se je nekega dne pojavil na plesni prireditvi, na katero je lahko vsakdo prišel, samo če je hotel plačati visoko vstopnino. Med številnimi gosti je Bismarck kmalu opazil tudi svojega krojača Kohlmeierja. Kancler ga je nagovoril in vprašal, kako mu kaj ugaja prireditev. Krojač je pri odgovoru napravil važen obraz in mu je odgovoril takole: »Čisto prijetno je, ekscelenca, samo, no, malo mešano je.« Kancler je domišljavega krojača potrepljal po rami in mu v veselem tonu odvrnil: »No ja, dragi gospod Kohlmeier, na prireditvi tudi ne morejo biti sami krojači.c MALI OGLASI V malih oglasih velja pri iskaafu službe vsaka beseda L 0.30, pri ženitovanjskih J« beseda po L 1,—, pri vseh ostalih malih oglasih pa fe beseda po L 0.60. Davek sc račnna posebej. Male oglase je treba plačati tako) pri naročilu. B Sliižte B sprejmem, ul. 26-1. Dobe: Služkinjo Florijanska b Prodamo Kompl. Rontgen, pribor za posnetke: stativ za žarnico, stativ za kasete, 4 kasete z folijami, Buky-blendo, distinktor, omarico za pregled slik, zaščitni predpasnik, ak-komodac. očala ter nekaj filmov skupaj alt posamezno zelo poceni prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10825. 1 Redno poučujem klavir, nemščino, francoščino, odrasle, osnovno ln srednješolsko mladino. Vpisujem dnevno od 10 do 16. — Potočnik, strok, dipl., Groharjeva 2 vhod Tržaška 1-1. u Letošnje novo kislo zeije imam v vsaki množini na razpolago po najnižji ceni. J. Oražem, Moste-Ljubljana, 1 Vsakovrstno zlato briljant« In srebro kupuje po najvišjih cenab A. Božič, Ljubljana Frančiškanska ulica 8. Vsakovrstno zlato kupuje po najvlSjlh cenah CERNE, Jnvelir, LJubljana Voltov* ulica 5t t Jttelc: Enosobno stanovanje iščeta dve osebi. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Točnost 10830«. c Ali ste fe naročeni na Vsak naročnik zavarovan Pohištvo Elegatno spalnico v orehovi korenini prodam: Pohištvo, Rožmanc, Podolnica-Horjul. |ŽtonU| Dobrega psa čuvaja kupim. Naslov: Bltenc, Sp. Zadobrova 29. j |Kimlmp| Wertheim-blagajno srednje alt večje velikosti kupt Maradt Tyrševa št 38. Namizni štedilnik kupim. — Ivan Pirnat, Tržaška c. 106, Ljubljana. k KURIVO ToST CORA TORIHO • 1835 AMARO CORA eol selz: ottimo aperitivo liscio: efficace digestivo s sodavteo: najboljši aperitiv — sam, brez sodavice: zelo učinkujoč za dobro prebavo 12° EKSPORTNI LEŽAK Budjejoviško pivo TOČI SE V AVTOMATIČNEM BIFEJU DAJ-DAM Gradbeno podjetje G. Tonnies, nasl. družba z o. z. v Ljubljani, javlja, da je 30. avgusta 1941 umrl gospod Emil Tonnies stavbni podjetnik, soustanovitelj družbe, njen bivši družabnik in dolgoletni ravnatelj. Prominentnemu strokovnjaku in izkušenemu veščaku bomo ohranili trajen, časten spomin. V Ljubljani, dne 30.avgusta 1941. Dolarske hijene Oba opazujeta drug drugega. Grill je obupan, Palmerja pa teži krivda, ki si jo je nakopal. Končno zamahne Grill z roko in ponudi stol. »Prosim, sedite, gospod Palmer!« Palmer odloži najprej klobuk in plašč in se vsede nasproti Grillu. »Vi se torej pišete Palmer, Frank Palmer, pa so vas zamenjali z Grillom... Mislim, da je bolj točno, če rečem: izdajali ste se za Grilla!« S porogljivim nasmehom nadaljuje: »Priznam, človek ima le malokdaj priložnost, da bi sedel tako stoodstotnemu in popolnemu dvojniku nasproti.« Palmer molči, premišljuje, kako naj bi vse skupaj razložil Grillu. Podzavestno mu je obvi-sel pogled na steklenici z whiskyjem. Saj bi se res prilegel kozarček, če bi človek z njim mogel utopiti svoje misli in slabo vest. Grill opazi ta pogled. Vstane, prinese kozarca in natoči najprej Palmerju: »Prosim!« Nato natoči še sebi in z zagrenjenim nasmeškom pravi: »Samo tako človek lahko potolaži svoj obup! Kar pijte, se vam bo vsaj jezik raz-vozljal.« »Hvala,« pravi Palmer in s požirkom izprazni kozarček. »Nisem mogel več zdržati, gospod Grill! Morava se pogovoriti!« »Ne verjamem, da mi bo to kaj pomagalo.« »Morda vendar! Vsaj vedeti morate, kaj se je zgodilo.« Palmer ne zapazi, da je Grill znova natočil kozarčka. Podzavestno izpije tudi drugi kozarec. Kmalu mu postanejo misli jasnejše, nič več ni tako potrt in skesan. Vse se mu zdi mnogo manj pomebno, mnogo lažja se mu zdi izpoved. »Doma sem iz Liverpoola v Angliji. Moj oče je bil Šved, mati pa je bila Angležinja.« »Kaj spada to k najini zadevi?« »Ne, ne!« ga ustavi nestrpno Palmer in napravi zopet globok požirek že iz tretjega kozarčka, ki ga je Grill pravkar napolnil. Tudi Grill si privošči požirek. »Hočem vam le povedati, da sicer redno živim v Liverpooolu. lam me je nekako pred tremi meseci opozoril znanec na časopis. Sredi med drugimi inserati je bila natisnjena moja slika!« »Vaša slika?« Grill je postal pozoren. »Ali če hočete vedeti resnico, vaša slika, gospod Grill! Pač pa je mislil moj znanec, da je to moja slika, jaz sam sem bil v dvomu, da je bila priobčena moja slika. Nisem se mogel spomniti, da bi se dal kdaj tako fotografirati. Na kratko, vsa zgodba se je začela s to sliko in jaz ...« »Trenutek! Torej je bila v časopisju moja slika. Vaš znanec pa je mislil, da je vaša, čeprav ste vi dvomili, da bi bilo to res.« »Tako je! Pod sliko je stalo kratko besedilo, s približno tole vsebino: Oseba, ki jo kaže gornja slika, se naproša, naj se v zadevi neke dediščine oglasi pri notarju Yesfieldu v Londonu, Regentstreet 19. In nič več! « »>Tn vi ste poiskali tega Yesfielda?« »Spočetka še ne... Vsa stvar se mi je zdela čudna. Nisem se mogel spomniti, da sem bil kdaj tako fotografiran. Mož na sliki je imel majbne brčice, jaz sem sicer pred nekaj leti, ko je bila moda, tudi nosil take brčice. Toda, da bi se dal z njimi fotografirati, si nisem mo- gel misliti. Podrobnosti v obleki pa so bile že tako nejasne, zlasti zaradi slabega tiska v časo- Fiisu, da iz njih nisem mogel ničesar sklepati, z istega razloga nisem mogel razbrati podrobnih potez v obrazu. Skratka, bila je slika, s katere se ni dalo skoraj nič določenega ugotoviti. Najprej nisem mislil niti pisati... Toda misel na dediščino je za majhnega bančnega uradnika zapeljiva. Končno sem pisal. Povedal sem pošteno, da sam ne verjamem, da bi bil iskani Da me pa vendar zanima, če mi hočejo kaj spo- sporočiti. Pismu sem tudi priložil svojo foto- sraf:jN°o skvj vica, ki jo je spočetka mešal v whisky, stoji u ___: t xi .. ' ■ 1 _ - ' 1 ___-___ in naprej?« Spet si privoščita požirek whiskyja. Grill zopet napolni kozarce. Soda- pozabljena ob strani. Oba pijeta čisto, močno žganje. »Nadaljevanje je bilo kaj čudno. Nekako po štirih tednih, odkar sem poslal pismo, dobim pošto od notarja Yesfielda. Pisal mi je, da sem v resnici iskana oseba, čeprav nekaj podrobnosti še ni popolnoma jasnih. Dediščina izvira od nekega daljnega sorodnika mojega očeta, moj posnetek pa je moj sorodnik našel slučajno v nekem ilustriranem časopisju.« »Hm,« zine Grill. »Tudi meni se je vsa zadeva zdela čudna. Toda, ker je notar zahteval, naj pošljem svoje listine, češ, da so potrebne zaradi ugotovitve točnih podatkov, sem to storil, čez teden dni sera dobil obvestilo, da moram zaradi dediščine odpotovati v Newyork in da naj zato pri banki vzamem trimesečni dopust. Kaj rad sem ubogal in odpotoval v London. Tam sem dobil nadalj-na pojasnila. Zvedel sem, da je bil moj sorodnik bratranec mojega očeta, katerega pa nisem nikdar poznal. Jaz sem zelo podoben svojemu pokojnemu očetu. Ker je bratranec videl mojega očeta zadnjič, ko je bil v mojih letih, si tra je zapomnil takšnega, kot sem jaz sedaj. V neki ilustraciji je mnogo let kasneje videl moj obraz na nekem skupinskem posnetku. Najbrž sem bil nekoč v množici fotografiran, ko sam nisem vedel za to. Umrli bratranec mojega očeta si je izrezal sliko iz ilustracije in nad mojo glavo napravil križec. Nato je najbrž na vso zadevo pozabil. Ko je umrl. ni zapustil nobenega znanega dediča. V njegovi zapuščini so našli to sliko. Ker so iskali dediče, so mislili, da je oseba na sliki sorodnik ter so ga začeli iskati. Tako je prišla slika moje glave v številne časopise v Angliji.« »Vi mislite, slika moje glave!« ga popravi Grill z nasmehom. »Tega najbrž ne veste, da v ameriških časopisih te slike nikjer ni bilo videti.« »Seveda nel Saj se mi še sanjalo ni,« se opravičuje Palmer. Grill zopet natoči že skoraj prazna kozarca. Nehote se smehlja, ko premišljuje, kako pretkano je bila zasnovana past, v katero se je ujel. »Zdi se mi,« pravi, »da so vas in mene pošteno potegnili za nos!« Dvigne kozarček in napije Palmerju: »Priznam, prav noben.ega vzroka nimava, da bi se jezila drug na drugega. Na zdravje!« Oba izpijeta. Palmer hiti, da bi se izpovedal. »Tako mi je razložil vso stvar noiar v Londonu. Z notarjevim priporočilnim pismom v žepu sem se pripeljal v Newyork. Tu naj bi obiskal advokata v Jersev Cittyju. V njegovi pisarni sem našel moža, ki je vse skupaj zasnoval. »Kako se je pisal ta mož?« »Tega tedaj seveda še nisem vedel... Bil je to Sam Rackley, kakor sem zvedel pozneje. Predstavil pa se mi je kot Morton.« »Aha!« vzklikne Grill in pokima. »Tu mi je torej Racklev, ki se je izdajal za Mortona, sporočil, da je bila vsa zadeva z dediščino navadna pretveza. Nikdar ni živel stric, ki bi mi kaj zapustil. Ko mi je to povedal, sem zdivjal. Razsajal sem, toda advokat in stari Rack!ey sta se mi le smejala. Ko sem se pomiril, sem seveda vprašal najprej, kaj naj pomeni vsa ta sleparija. Stari Rackley je prav tedaj zapustil sobo in odvetnik mi je hitro razložil, da je stari nekoliko prismuknjen milijonar. Vj, kot Američan, si niti misliti ne morete, kako čudno si mi zamišljamo v Evropi ameriške milijonarje. Pri nas veljajo skoraj vsi za bol) ali manj udarjene. Vemo, garali so vse življenje, ko pa sede na kupu dolarjev in na stara leta ne vedo več, kaj bi z njimi počeli, si pa izmišljajo vse mogoče neumnosti.« Za Llodsko tiskamo 9 Ljubljani: Jože Kramaril Izdajatelj: Ini Joži Sodil Urednik: Viktor Cenili