Poltnina platen« f gotovini.
Leto XV., štev. 215
Ljubljana, sreda 19« septembra 1934
Cena J.— Din
upravniStvo: LJubljana, Kn&fljeva ulica &. — Telefon fit. 8122, 3123. 3124, 8125, 8126. Inseratnl oddelek: LJubljana, Selen.
burgova uL 3. — TeL 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica
St. 11__Telefon fit. ,2455.
Podružnica Celje: Kocenova ulica St.
3. — Telefon fit. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: LJubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wlen fit 105.241.
Naročnina snaSa mesečno Din 25*—» Za inozemstvo Din 40.—,,
Uredništvo:
Ljubljana, Knafljeva ulica 6. Telefon 8122, 8123, 3124, 3125, 312«. Maribor Gosposka ulica 11. Telefon fit. 2440, Celje, Strossmayerjeva ulica fit. 1* Telefon fit. 65.
Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarifu.
Po
cmd
Pred dnevi smo objavili članek >Pred skupščino CMD«. Sedaj, po izvršeni glavni skupščini, ki je bila v nedeljo na Vrhniki, nam je isti pisec, preizkušen narodno-obrambni delavec, poslal naslednja razmotrivanja :
Ce je balo treba dokaza, da smisel za narodno drobno delo, za nacionalno samopomoč in plemenito požrtvovalnost v našem narodu ni umrl, je ta dokaz sijajno doprinesla letošnja glavna skupščina CMD. Že sam obisk zborovanja je priča živega zanimanja za nacionalno delo. Na vrhniški Zbor niso prišli samo domačini in bližni sosedje, od vseh strani naše ožje domovine so prihiteli delegati, v posebno častnem številu oni od oddaljene severne meje. Pa ni bilo na sfcupščini število udeležencev glavno. Sveži nacionalno-borbeni duh ji je dajal posebno obeležje, duh pozitivnosti in iniciativnosti. Do izraza je prišla enotna volja, ki je preko osamljenih želj po enostranskih solucijah izvojevala manifestacijo delovne solidarnosti. Izvoljeno je bilo vodstvo, od katerega smeta pričakovati družba sama in vsa naša javnost, da bo vodilo armado nacionalnih delavcev naprej in navzgor do vedno novega podviga.
V zadnjih letih je bilo slišati vedno žešče glasove nezadovoljstva z našim narodnoobrambnim delom. Vzrokov za to nam danes ni treba naštevati niti o njih razpravljati. Kritika, ki se je od sleupščine do skupščine iznašala, ni težila za rasdiranjem. Bila je zdrava in konstruktivna, hoteč odpraviti ovire, M so se stavile ozdravljenju in novemu razmahu na pot. Želja, da CMD stopi zopet na svoje staro slavno mesto in prevzame vodstvo nacionalnega drobnega dela, je vodila zborovalce, da so se na koncu živahnih in mestoma nervoznih debat našli na skupni točki. Burno odobravanje, ki je sprejelo soglasno izvolitev novega vodstva, pa je prepričevalen dokaz za globoko razumevanje nacionalnih dolžnosti in odgovornosti.
Na Vrhniki je bil zopet vzpostavljen ord živi kontakt med vodstvom in armado, M je neizogiben pogoj uspešnega dela. Vodstvu ne bo težko najti poti v najširše narodne vrste ter jih znova zbrati in organizirati v ono enotno telo, ki ga je reprezentirala družba v svojih najboljših časih. Glavno, sicer manj vidno, pa toliko bolj potrebno delo čaka krajevne edinice. Že od lani do letos se je pokazal napredek v številu aktivnih podružnic. Menda se ne motimo, če pripisujemo ta pojav prebujajoči se želji po notranji obnovi, ki je prišla iz vrat članstva samega. Koliko več uspehov bo mogoče doseči, če bo zdrava iniciativa iz centrale vdihnila duha obnove v sprejemljive in pripravljene duše nacionalno čutečih ljudi! Prerokovanje sicer ni hvaležen posel, vendar se ne bojimo, da bi se prehudo motili, če si obetamo za prihodnjo — petdeseto — glavno skupščino vsaj podvojenih rezultatov.
Toda družba, čeprav seveda potrebuje ?a svoje delo velikih materialnih sredstev, ni samo centralna blagajna; njene podružnice ne morejo biti samo črpalke narodnega davka. Njen pomen na idejnem polju je še večji in važnejši. Ne samo denar, Obirati in družiti mora pred vsem ljudi, pridobivati n*iih srca in duše. Družbine podružnice so bile v težkih avstrijskih časih prava nacionalna ognjišča, okrog katerih se ie zbiralo vse, kar je bilo zdravega, narodnega. Prav posebno se je to občutilo na ogroženih tleh, v bližini narodne meje in v umetno vzdrževanih otokih germaniza-cije. Cirilmetodarji niso bili samo požrtvovalni darovalci, bili so pred vsem borbeni uporniki proti tujstvu, glasniki prave ljubezni do rodne zemlje in ma-ternega jezika. Ta duh zdravega pozitivnega nacionalizma se mora vrniti v družbine postojanke in napraviti iz njih šole za pravo nacionalno in državljansko vzgojo.
Na dlani je, da vse to ne pojde brez smotrene propagande. Zato se seveda družba ne bo smela ozkosrčno ogibati primerne publicitete. Svojega dela ne bo smela pred javnostjo zakrivati in ne zamujati priliko, da dokaže svojo upravičenost do obstanka. Vsak posamezni član mora imeti delež na družbinem življenju, da bo smatral vsak njen uspeh za svoj, vsako njeno akcijo za svojo lastno zadevo. Kadar bo to doseženo, bomo imeli v družbi in njeni centrali vrhovno nacionalno avtoriteto, kakor jo potrebujemo in mnogokrat bridko pogrešamo.
V kaki obliki bo vodstvo skrbelo za publiciteto in propagando, je vprašanje, o katerem bi bilo še prezgodaj razpravljati. Ni pa več debate o tem, da mora naša organizirana narodna obramba imeti svojo tribuno, pa naj je to lastno glasilo ali stalna rubrika v uglednem organu javnega mnenja. Po vrhniškem volilnem rezultati* smemo z zaupanjem rešitev tega vprašanja kakor tudi prilagoditev osrednjega vodstva moder-Dim potrebam prepustiti novemu vodstvu. Samo ena želja nam bodi dovoljena: da se s to rešitvijo ne odlaša niti en dan dalje, kakor je treba zaradi tehničnih priprav. Cirilimetodova družba je stopila v
Rusija sprejeta v Društvo narodov
Skupščina Društva narodov je na svoji snocnji seji sprejela Sovjetsko unijo kot članico z 39 glasovi izmed 49 oddanih — Rusiji je bilo priznano tudi stalno mesto
v svetu Društva narodov
Ženeva, 18. septembra, d. Na včerajšnji popoldanski seji političnega odbora skupščine Društva narodov, na kateri je bila sprejeta resolucija o sprejemu Rusije v Društvo narodov, je zbudil posebno pozornost govor francoskega zunanjega ministra Barthouja, ki je predvsem odgovarjal na ugovore švicarskega delegata Motte. Med drugim je poudaril, da se je vlada Sovjetske unije izjavila pripravljena prevzeti vse obveznosti pakta Društva narodov ter jih tudi izvrševati. Francoska vlada je prepričana, da je odbila ura, ko je treba sprejeti v Društvo narodov tudi ruski narod, ki šteje nad 160 milijonov ljudi. Motta sam je v prejšnjih letih govoril o tej možnosti. Barthou je zagotovil, da bi samo po sebi umevno mogel tudi sam navesti pritožbe proti Rusiji in da se prav tako ne strinja z njenimi socialnimi in političnimi doktrinami, toda v Društvu narodov ni mesta, da bi se primerjale med seboj socialne in politične doktrine, ker gre predvsem za odločitev o vprašanju, ali je sprejetje Rusije v interesu Društva narodov in svetovnega miru ali ne. Barthou je poudaril, da spada v ono kategorijo svobodomiselcev, ki se zavzemajo za to, d« se spoštujejo verska prepričanja in da vlada popolna verska svoboda. Razen tega tudi misli, da je boljše, če so zastopniki Sovjetske unije v Društvu narodov kakor pa izven njega.
Angleški pravosodni minister Eden je izjavil, da se je Anglija vedno zavzemala, da bi postal največji del sveta kolikor mogoče reprezentativen, zaradi česar prisrčno po-
zdravlja sprejetje Rusije, ker se bo s tem privedel velik del človeštva v Društvo na rodov.
Italijanski zastopnik baron Aloisi je izjavil, da se pridružuje kot predstavnik države, ki je prva izmed vseh v Društvu narodov zastopanih držav priznala Sovjetsko unijo, načelom, ki sta jih označila njegova predgovornika.
Poljski zunanji minister Beck je opozoril na dobre in lojalne odnošaje, ki obstojajo med njegovo državo in Rusijo ter je poudaril, da mora Poljska samo pozdraviti, če bo tudi ruski narod prevzel breme dela za ohranitev svetovnega miru ter. ga delil z drugimi državami, zastopanimi v Ženevi.
Po govorih češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Beneša, kanadskega delegata Bennetta in turškega zunanjega ministra Tevfika Ruždi beja, je predložil predsednik političnega odbora Madariaga načrt resolucije, ki priporoča skupščini Društva narodov, naj se odloči za sprejem Sovjetske unije.
Na predlog švicarskega delegata Motte se je vršilo o tem resolucijskem predloga javno glasovanje. Zanj je glasovalo 38 držav proti pa tri, in sicer Švica, Nizozemska ter Portugalska, dočim se je vzdržalo glasovanja 7 držav. Zastopniki nekaterih drugih delegacij v času glasovanja niso bili v dvorani navzoči. S tem je bili ta zadeva rešena v politični komisiji ter predložena v končno rešitev skupščini Društva narodov.
Razvoj in rezultat
zgodovinske seje
Ženeva, 18. septembra, č. Plenarna seja Društva narodov, na kateri so glasovali o sprejemu Rusije, se je pričela ob 18. Za njo je vladalo v vsej Ženevi izredno veliko zanimanje. Novinarske tribune so bile že naprej vse rezervirane. Tajništvo Dru-Stva narodov je odredilo, da se imajo novinarski sedeži kontingentirati, zmanjkalo pa je tudi sedežev za delegate. Zato so posamezni delegati zavzeli tudi prostor okrog sedežev. Posebno mnogo je bilo tudi nemških novinarjev, ki so menda pričakovali posebnih senzacij, da menda Rusija v zad« njem hipu ne bo sprejeta ali pa da bo Švica izstopila iz Društva narodov. Na drugi strani je bilo veliko zanimanje za nocojšnjo sejo razumljivo tudi zaradi tega, ker je bilo napovedano, da bo po glasovanjih in pozdravnem govoru predsednika Sandlerja govoril tudi ruski ljudski komisar za zunanje zadeve Litvinov, ki je danes prispel v Ženevo. Z njim so prispeli tudi ruski poslanik v Helsingforsu Rosen-beng, svetnik pariškega poslaništva Stein, pravni svetnik Jegoričev in več mednarod-no-političnih strokovnjakov.
V francoskih diplomatskih krogih so zatrjevali, da namerava Rusija po sprejetju v Društvo narodov takoj započeti akcijo, da bi se pariški Briand-Kelloggov pakt spravil v sklad s statuti Društva narodov, tako da bi veljale za vsako državo, ki je sprejela ta pakt, v primeru kršenja iste sankcije kakor za članice Društva narodov. Ker smatra Briand-Kelloggov pakt vojno za zločin, bi se proti vsakomur, ki bi kršil ta pakt, postopalo kakor z zločincem.
Pričakovanje nemških novinarjer, da bo nocoj prišlo do senzacij, se je deloma že pred sejo razblinilo. Švicarski zunanji minister Motta je namreč podal o stališču Švice podrobno izjavo zastopniku švicarske brzojavne agenciie, v kateri je poudaril, da bi bila največja napaka, če bi Švica sedaj izstopila iz Društva narodov, ker bi se s tem popolnoma izolirala. V ostalem je Rusija sprejela vse obveznosti pakta Društva narodov. Da je v švicarski javnosti tako močno narastel odpor proti sprejemu Rusije v Društvo narodov, je bilo predvsem krivo dejstvo, da ima ženevski kanton socialistično vlado, ki je nasprotnica komunizma. Tako je bilo že pred končno odločitvijo o sprejemu Rusije v Društvo naro-tfov definitivno rešeno vprašanje, da Švica ne bo izvajala nobenih posledic mednarodnega značaja. V ostalem kakor Švica tudi še pet drugih držav de jure ni priznalo Rusije, pa so vendarle njih delegati glasovali za njem sprejem v Društvo narodov.
Varnostne priprave
Varnostne oblasti so na francoskem kakor tudi na švicarskem ozemlju okrog Ženevskega jezera izdale vse mogoče varnostne odredbe, da se ne bi Litvinovu kaj pri-petilo. Že ves pretekli teden so zapirali celo nedolžne ljudi. Tako so aretirali včeraj nekega nemškega novinarja v letovišču Evian les Bains ob Ženevskem jezeru, ker so ga opazili, kako je popil kavo v hotelu, v katerem je stanoval Litvinov. Areti-
svoje petdeseto leto. Ni se nam treba več bati, da bi stali na jubilejni dan osramočeni pred narodno javnostjo. Cirilmetodovski duh je zopet našel samega sebe, živi in hoče živeti. Letošnja glavna skupščina nam to dokazuje in garantira. Doživeli smo pomemben dan za našo narodno obrambo, zadoščenje za nacionalni optimizem in pravico do upanja, da bo Vrhnika v zgodovini družbe pomenila toliko, kakor nekdaj Bohinjska Bistrica,
rali so ga na železniški postaji. Šef policije ga je podrobno zaslišal, nato pa izpustil in se mu celo opravičil, češ, naj upošteva, da so policijski organi nervozni spričo tolikih odredb za varnost ruskih državnikov in diplomatov.
Zanimanje za rusko delegacijo
Ruska delegacija pri Društvu narodov, komisar za zunanje zadeve Maksim Litvinov, pariški poslanik Vladimir Potemkin in helsingforški poslanik Boris Stein so bili danes glavna atrakcija vse Ženeve. Že popoldne, ko so prispeli v Ženevo in se nastanili v hotelu »Angleterre«, se je pričela zbirati pred hotelom ogromna množica ljudi. Do 18. se je na šetališču pred hotelom nedvomno zbralo nad 10.000 ljudi. Hotel »Angleterre« stoji ob Wilsonovi obali jezera, ki je glavno ženevsko šetališče. Policijske oblasti so seveda pričakovale proti-ruske demonstracije in so zato postayile pred hotel močne oddelke varnostnih organov. Prav tako je bila tudi dobro zastražena zgradba, v kateri je zvečer zasedala skupščina Društva narodov. Oboroženi policijski oddelki so napravili na tujce vtis, kakor da je Ženeva v obsednem stanju. Vse oborožene sile pred zgradbo Društva narodov je vodil sam predsednik vlade ženevskega kantona, socialni anarhist Nicolle.
Ko je pred palačo prispel švicarski zunanji minister Motta, sam zastopnik socialistične vlade, je množica izbruhnila v burne manifestacije za Rusijo in proti njej. Nacionalisti so bili v večini in so vzklikali Motti, komunisti pa so viharno protestirali, vendar je ostalo vse to vrvenie brez hujših posledic.
Radovednosti ženevske množice pa na vse zadnje vendarle ni bilo ustreženo. Skoro nihče ni opazil Litvinova in njegovih spremljevalcev, ko se je njihov avtomobil ustavil pred enim izmed štirih stranskih vhodov v zgradbo, kjer so ruski delegati vstopili.
Dočim je množica pred poslopjem nestrpno čakala na izid današnje seje skupščine Društva narodov, so se v sejni dvorani zbrali že vsi delegati in novinarji. Seja, ki bi se bila morala pričeti ob 17.30, se je za pol ure zakasnila. Vsa mesta so bila do kraja zasedena. V dvorani je bilo tudi polno fotografov, ki so uporabljali tudi močne žaromete. Za rusko delegacijo so bili v dvorani rezervirani štirje prostori pred sedeži jugoslovenske delegacije.
Otvoritev seje
Predsednik Sandler je po otvoritvi seje takoj dal besedo poročevalcu in predsedniku šeste politične komisije Madariagi, ki je v imenu odbora predlagal skupščini, naj sprejme Rusijo v Društvo narodov.
V debati se je prvi oglasil k besedi švicarski delegat Motta, ki je izjavil, da je že snoči na seji šeste komisije obrazložil stališče Švice, sedaj pa izjavlja, da bo v imenu Švice glasoval proti sprejemu Rusije v Društvo narodov. Dodal je še, da se bo Švica vzdržala glasovanja o priznanju stalnega mesta Rusiji v svetu DN, ker je velesila.
Ko so po Motti govorili še irski delegat De Valera ter zastopniki perzijske, argentinske in portugalske vlade, ki so podali slične izjave, je skupščina prešla k javne mu poimenskemu glasovanju o sprejemu Rusije v Društvo narodov. Glasovali so po alfabetskem redu držav. Za Jugoslavijo, ki je kakor ostali dve članici Male antante, glasovala za sprejem Rusije v Društvo narodov in za to, da se ji dodeli stalno me-
sto v svetu Društva narodov, je oddal glas njen stalni delegat pri Društvu narodov g. Konstantin Fotič.
Izid glasovanja
Ko je biLo glasovanje zaključeno, je predsednik sporočil naslednji izid:
Prisotnih je bilo 49 glavnih delegatov. Za sprejem Rusije v Društvo narodov Je glasovalo 39 držav _ proti pa 3 države i« sicer Švica, Portugalska in Nizozemska. Vzdržalo se je glasovanja 7 držav in sicer Argentina, Belgija, Kuba, Luksemburg, Panama, Venezuela in še ena južno-ameri-ška država. Sprejem Rusije v Društvo na-
rodov so vsi prisotni sprejeti v bornim hi
dolgotrajnim aplavzom.
Stalno mesto Rusije v sveta DN
Takoj nato je skupščina prešla k glaso-vanju, ali naj se Rusiji dodeli stalno mesta v svetu Društva narodov. Med tem je pri. šel v dvorano še en glavni delegat, tako da »o bili prisotni zastopniki 50 drža«. Za stalno mesto Rusije v svetu DN se Js izreklo 40 držav, 10 pa se jih je vzdržalo glasovanja. Tudi izvolitev Rusije v svet Društva narodov je bila sprejeta z bumfap odobravanjem.
Navdušen sprejem Rusov
Nagovor predsednika skupščine Društva narodov Sandlerja na ruske delegate
Tedaj so točno ob 19.15, ko je predsednik verifikacijskega odbora s tribune sporočil da je ob 19. pregledal pooblastila ruskih delegatov in ugotovil, da so v redu, vstopili v skupščinsko dvorano pri zadnjem vhodu Litvinov. Potemkin in Stein. Bili so sprejeti z novim odobravanjem. Litvlnu se je tedaj približal najprej rumunski zunanji minister Nikola Titulescu m mu Iskreno čestital.
Nato je predsednik Sandler, ki Je socialist in švedski zunanji minister, oficielno pozdravil rusko delegacijo in rusko državo ter dejal, da zavzema danes Rusija v Ženevi važn0 mesto. Sandler ni hotel podati bilance razprave o vstopu Rusije v Društvo narodov, ker je smatral, da je odločitev padla in da je Rusija prevzela vse obveznosti, ki Izhajajo iz pakta Društva narodov in ostalih paktov, ter da je pripravljena te svoje obveznosti izpolnjevati tako, da bo vsem zadoščeno, kakor jih izpolnjujejo tudi vse ostale države, ki so članice Društva narodov. Naše Društvo narodov, je dejal, se je povečalo za važnega člana, bodočnost pa bo pokazala, vse posledice njegovega pristopa. Dan 18. septembra 1. 1934. bo zabeležen kot datum važnega pokreta v mednarodnem sodelovanju. Pridružil se nam je 160milijonski narod države, ki ima bistveno vlogo na dveh kontinentih, v Evropi in Aziji. Ob koncu svojega govora je prosil ruske d*segate, naj s svojim delom doprinesejo čim več k ustanovi, ki jo je sicer ustvarila
doba po veliki vojni, ki pa žen trajno slu« žiti miru. Dolgotrajno odobravanje jo dokazalo, da so vsi prisotni soglašali i njim.
Izjava Litvinova
Predsedniku Sandlerju je odgovoril votfc ja ruske delegacije Litvinov. Ko je stopal proti govorniški tribuni, so mu prisotni priredili ovacije. Preden pa je stopil na tribuno, se je ustavil pri francoskem zunanjem ministru Barthouju in mu z obema rokama stisnil roko. Ta Izraz prisrčnosti Je napravil vtis. kakor da se Litvinov pred vsem svetom zahvaljuje francoskemu zunanjemu ministru za njegovo uspešno akcijo glede sprejema Rusije v Društvo narodov.
Litvinov Je govoril v angleščini. Njegov govor je trajal pol ure.
V svojem govoru je izrazil zahvalo članicam Društva narodov za povabilo Rusijo in za dodelitev stalnega mesta v svetu Društva narodov. Nadalje je govoril 0 problemih, ki so danes na dnevnem redu mednarodno političnega življenja ln je Izrazil prepričanje, da bo sodelovanje Rusije s članicami Društva narodov v največji meri koristilo delu za ohranitev miru. Neprestano naglašanje miru in zopet miru je izzvalo med prisotnimi še posebno pozornost.
Ko je ob 20.26 Litvinov zaključil svoj govor, so se mu vsi oddolžili s prisrčnim odobravanjem.
Zadovoljstvo v Rusiji razočaranje v Nema ji
Moskva. 18. septembra, d. Rusfei listi objavili na prvem mestj obširna poročila, da je ruska vlada sprejela povabilo za vstop v Društvo narodov. Ta vest je tem bolj presenetila rusko javnost, ker ni prej ruski tisk ničesar pisal o možnosti takega povabila. O Litvinovu so ruski listi neprestano poročali, da je na dooustj. Sedaj poudarjajo miroljubno politiko Sovjetske unije, kakor tudi, da je zasluga prav te politike, če je bila Rusija pozvana, naj vstopi v Društvo^ narodov. Obenem tjdi opozarjajo, da Društvo narodov brez Sovjetske unije ne bi moglo uživati popolnega zaupanja svetovne javnosti. Vladno glasilo »Izvestja* piše med dragim: >Vlade, ki so zainteresirane pri ohranitvi svetovnega miru, so spoznale, da bi ostala njihova prizadevanja brez sodelovanja Sovjetske unije kot aktivne članice Drjštva narodov neplodna. Zveza narodov, v kateri bi ne bil zastopan glavni predstavnik miru, bi nikdar ne mogla uživati zaupanja ljudskih množic. Poznamo vse neuspehe Društva narodov. Doslej ni mogla Sovjetska unija izvesti nobenih direktnih ukrepov za zagotovitev miru. Va drugi strani vidi, da hočejo nekateri Slani Društva narodov braniti svetovni mir in zato smatra za svojo dolžnost, da vstopi v Društvo narodov, ki more po izstopu dr-iav z militaristicnimi stremljenji postati, £ar je nekdaj označil Stalin kot zavoro utilitarističnim pustolovcem.
Berlin. 18. septembra, d. Čeprav o spre-emu Rusije v Drjštvo narodov tudi v Nem-
čiji že nekai tednov niso več dvomili, navajajo vendar nemški listi razne argumente proti njemu, ki eo bili že ponovno na ve-deni v dolgotrajnih razpravah o tem vprašanju. Nikakor ne zbuja začudenja, če se v nemški javnosti tolmači vstop Rjsije v Društvo narodov kot izdajstvo zapadne kulture, katere rešiteljica se predstavlja narodno - socialistična Nemčija, ki žanje za to zgolj nehvaležnost. Tako piše >Berliner Bgrsenzeitungc, da stopa Rusija na mesto Nemčije in da se za borbo proti hitlerjev-ski Nemčiji hoče pridobiti država, ki spravlja zaradi svojega podzemeljskega rovarjenja vse civilizirane narode sveta v najhujšo skrb zaradi lastne bodočnosti. Skrivnostnost tega sovražnika zapadne kulture zbt*a strah v vseh civiliziranih narodih. Kljub temu so mnoge njihove vlade storile vse, da bi izvabile Rusijo k ženevskemu omizju-
Nepovoljno razpoloženje nemških listov zaradi dogodkov v Ženevi, povečuje tudi možnost, da bo postal Litvinov predsednik prihodnjega zasedanja sveta Društva narodov. Sovjetska unija, meni hitlerjevski list >Angri!f<r je zato tako silila, da bi bila sprejeta v Društvo narodov, ker bi mogla na predsedniškem mestu v njegovem svetu lažje vplivati na svetovno javnost v primeru spopada z Japonsko.
Splošno 'lgotavljajo z oŠ vidnim nezadovoljstvom. da bo mogel imeti Litvinov na mestu predsednika sveta Društva narodov tudi zelo velik vpliv na zadržanje Društva narodov glede na posaarsko vprašanje.
Novo izzivanje Madžarske
Odločna zavrnitev madžarskega delegata v politični komisiji zaradi napadov proti državam Male antante
ženeva, 18. sept. č. V šesti politični komisiji Društva narodov je prišlo danes do novega incidenta, ki ga je izzvala Madžarska, da bi škodila Mali antanti. Nastop madžarskega delegata pa je zastopnik držav Male antante tako diskreditiral, da je nazadnje vsa politična javnost odločno obsodila zahrbtne madžarsl:e manevre in namene.
V odboru so razpravljali o onem delu poročila generalnega tajništva Društva narodov, ki se tiče mednarodnega intelektualnega sodelovanja. Razprava je imela v glavnem akademski značaj. Prvi se je oglasil k besedi madžarski delegat Eckhard Tibor, ki je svoj govor iapremenil v pravo polemiko proti vladam držav Male antante. Nenadni izpad madžarskega delegata pa ni rodil od Madžarov pričakovanega rezultata, ker ga je češkoslovaški poslanik v Parizu Osuski kot zastopnik držav Male antante odločno zavnil. V svojem govo-
ru, ki je na vse prisotne napravil globok vtis, je poslanik Osuski ponovno dokumentiral dejstvo, da so navedbe madžarskih delegatov in agentov lažne. Eckhard je v svojem govoru med drugim dejal, da so v Jugoslaviji, na češkoslovaškem m v Rn-muniji vlade prepovedale publikacije v madžarščini, ki so čisto literarnega umetniškega aii tehničnega značaja, kar je seveda v nasprotju s .priporočili skupščine Društva narodov, Osuski pa je ugotovil, da širi Madžarska v države Male antante literaturo, ki ni ničesar drugega kakor propaganda za madžarski iredentizem. Kar se tiče znanstvenih knjig, je ugotovil, da pošilja Madžarska v države Male antante knjige in zemljevide, ki kažejo, da sta Bratislava ln Zagreb madžarski mesti.
V kuloarjih Društva narodov so živahno komentirali odgovor Osuskega in dbsojali madžarska izzivanja in laži.
Predlogi za gospodarsko obnovo Evrope
Hfedparlamentarna konferenca za trgovino je sprejela včeraj serijo resolucij glede gospodarske obnove
Evrope
Beograd, 18. septembra. Ob 10. dopoldne je bila otvorjena v dvorani Narodne skupščine plenarna seja mednarodne parlamentarne trgovinske konference. Seji so prisostvovali vsi člani komisije za obnovo Evrope in komisije za denarstvena vprašanja in mnogo naših poslancev in senatorjev.
Senator dr. Jankovič, ki je otvoril sejo, je poročal o sklepih vrhovnega sveta, nanašajočih se na račune blagajnika Ln na stanje financ. Predlagal je, naj skupščina izrazi blagajniku siru Stanleyu Johnsonu priznanje. Vrhovni svet je nadalje sklenil, da prevzame predsednik 19. konference g. dr. Jankovič predsedniško mesto stalne uprave konference, ki je v Bruslju, in sicer do prihodnjega sestanka konference v Londonu meseca ju nitja 1. 1935.
Po nagovoru dr. Jankovlča se je sir John Sandeman AHen zahvalil delegatom za vzajemno delo v blagor človeštva, posebej še naši delegaciji za organiziranje konference in prisrčni sprejem.
Nato so govorili še šef belgijske delegacije Koelman, vodja francoske delegacije Leredu in rumunski delegat Dragomi-rescu, dekan pravne fakultete v Jassyju, ki je v imenu svoje delegacije počastil spomin pokojnega belgijskega kralja Alberta kot vojaka in miroljuba.
Po prehodu na dnevni red je konferenca sprejela naslednje resolucije, in sicer:
Trgovinska Izmenjava
Mednarodna parlamentarna trgovinska konferenca smatra kot neobhodno potrebo, da se čimprej odpravi gospodarska kriza, katere popuščanje že napovedujejo nekatera srečna znamenja. V ta namen naj pri bodočih mednarodnih pogajanjih služijo za podlago konstruktivne misli prvega zasedanja londonske konference.
Države, zlasti evropske naj odpravijo ali vsaj ublaže protekcionistične ukrepe, bodisi na avtonomen način, bodisi v soglasnosti z drugimi državami po dvostranskih ali mnogostrauskih sporazumih, ki naj jih čim bolj prilagode svojim razmeram.
Gospodarsko zbližanje med posameznimi državami, kč ie tako potrebno naj se ne izvede na način, ki bi škodoval drugim državam, pač pa tako, da bo ostalo načelo o državah z največjimi popusti zavno vodilo evjopske trgovinske politike in bodo preference samo izjeme, upravičene s pravilno ureditvijo p referenčne ga trga, ne pa sredstvo za še večje zvišanje carinskih meja za izdelke drugih držav.
Mednarodna parlamentarna trgovinska konferenca ie prepričana, da s čisto gospodarskega stališča obstoje osnove, ki dopuščajo izvedibo gori naštetih misli, jn nujno apelirajo na razne države, naj se kar najbolj potrudiijo, da odpravijo ali vsaj ublaže vse vzroke nesporazumov, nastalih iz političnih momentov. Edino razčiščeni e mednarodnega političnega položaja more znatno olajšati mednarodne trgovinske od-nošaje, ki jim bodo brez tega neprestano grozile razne neznane in nepričakovane nevarnosti
Prav tako je bfta v celo*! sprejeta resolucija
o pokrajinskih paktih,
ki pravi:
f Regionalni paleti imajo svoj raison d etre in so koristni, če pospešujejo: 1. združevanje držav, kti so si po svoji gospodarski strukturi sorodne. To velja zlasti za sosedne države in za učinkovito gospodarsko obnovo irjibove polatike; 2. da omogočijo carinsko zbliževanje med državami in obnovo mednarodnega trgovinskega režima.
Železniški aranžmani
Mednarodna parlamentarna trgovinska (konferenca je prepričana, da je okrepitev železniškega prometa (potniškega in blagovnega) s stiki, ki jih ustvarja, in z izmenjavo blaga, ki jo opravlja med narodii, eden izmed glavnih Oiniteljev moralne in gospodarske obnove Evrope. Zato je potrebno, ako se hoče doseči okrepitev, da se izvede evropska mednarodna železniška proga, ki bi ustrezala splošnim interesom in bd imela posebne ugodnosti. V ta namen izraža željo, naj bi se sprejeli ukrepi, primerni za povečanje in izpopolnitev železniškega omrežja jn za tehnično zboljšanje. pri čemer je treba upoštevati tudi nekatera popravila, skrajšanje prog, olajšave za tranzit in neobhodno potrebno znižanje tarif. Mednarodna parlamentarna trgovska konferenca misli, da je treba ustanoviti poseben mednarodni odbor, ki bi se mogel sestaviti v okraju katere že obstoječih mednarodnih organizacij in bi imel dovolj pooblastil, da bi mogel proučiti in predlagati ukrepe, potrebne s stališča mednarodnega sodelovanja. Te ukrepe bi potem prizadete vlade ratificirale v svrho ustanovitve medevropske železniške zveze.
Soglasno Je bila nato sprejeta resolucija
o ojačenju kupne moči kmetov,
k je bila že objavljena, kakor jo je sestavil odbor za kmetijske zadeve.
Na dopoldanski seji tega odbora pred p&enarnim zasedanjem, je prvi govoril francoski delegat Tardy, ki je očrtal razvoj pojma lastništva zemlje v posameznih državah in ugotovil splošnjo težnjo, da se ustvarijo manjše posesti, ki bi pridelovale relativno več poljskih pridelkov kakor velike posesti. Zagovarjajoč to tezo se je skliceval tudi na knjigo dr. Frangeša »O agrarni reformi«, ki je izšla v buHetfnu mednarodnega agrarnega in^fttnfa y gimu.
Alžirski delegat Vagnon je govoril o
vlogi kapitala v poljedelstvu in opozoril na nezadostnost dosedanjih kreditnih ustanov.
Dr. Oton Frangeš je poudaril, da so agrarne reforme usipele samo v državah, ki so v njenem Izvajanju pomnožile število srednjih kmetsk:h posesti- Države, kjer so nove posesti manjše kakor srednje, niso uspele z agrarno reformo. Glede zvišanja cen poljskih pridelkov je naglasil, da je ugodno sredstvo sklepanje prefe>-retičnih dvostranskih pogodb, vendar pa preferenciali ne simejo biti majhni, temveč morajo segati do 100 odstotkov. Pri takšnem preferencah! se cene poljskih pridelkov v agrarnih državah morejo dvigniti pri izvozu do 300 Din, v agrarnih državah samih pa vsaj za 100 Din. Na ta način bi se moglo zelo hitro popraviti gospodarsko stanje agrarn h držav, ki bi v okvirju zvišanja cen svojih pridelkov postale čimdalje boljše konzumenfcke industrijskih izdelkov držav, ki jih izvažajo. Glede na agrarne kredite je poudaril, da dosedanje zakonske določbe vzhodnih evropskih držav v splošnem upoštevajo, da je treba kmetu v prvi vrsti ohraniti kreditno sposobnost in da se je ne sme omejevati Kmetsko prebivalstvo v teh državah je na najboljši poti, da pride iz nabiralnega gospodarienja v denarno in kreditno. Temu prebivalstvu je treba naglega in poceni kredita za njegove kratkoročne potrebe. Izmed dolgoročnih kmetskih kreditov enega deila sploh ni mogoče izterjati in to je ravno ona razlika med prejšnjo prometno vrednostjo, po kateri je kupil zemljo in njeno današnjo gospodarsko vrednostjo.
Javna dela in gospodarska obnova
Mednarodna parlamentarna trgovska konferenca misli, da so mnoge resolucije mednarodnega urada za delo, Društva narodov in njegovih organov ter razprave na valutni in gospodarski konferenci v Londonu zadosti pokazale, da predstavljajo javna dela tako v nacionalnem kakor v mednarodnem okvirju eno izmed sredstev za oživljenje gospodarskega delovanja in za ublažitev posledic krize.
V raznih državah se izvaja politika javnih del po raznih načelih glede na njihov značaj, finansiranje^ upravljanje in končni gospodarski rezultat, zaradi česar je izredno težko dognati zadovoljive zaključke.
Javna dela postajajo z vsakim letom najbolj bistveni del gospodarskih in socialnih programov posameznih vlad. Mednarodna- ureditev javndh deJ bi mogla znatno koristiti pri oživljenju splošnega svetovnega gospodarskega delovanja. Zato naj Društvo narodov nadaljuje že začeto proučevanje tega problema in naj se posebno prizadeva pri zbiranju materiala o izkušnjah, pridobljenih v tem pogledu v posameznih državah, o vplivu javnih del na oživljenje gospodarstva in na delovni trg, ter naj sprejme načrt o združitvi nacionalnih prizadevanj v mednarodnem obsegu za uresničenje pobud na tem področju in olajšanje medsebojnega sodelovanja zainteresiranih vlad.
Nadalje je bila sprejeta resolucija
skupsetus dr. Karte EumaonZtJa je bOa
popoldanska plenarna seja mednarodne parlamentarne trgovinske konference, obenem pa tudi letošnja konferenca zaključena. v zunanjem ministrstvu so zvečer priredili svečan banket v čast vsem delegatom. Jutri se parlamentarci odpeljejo korporativno v Topolo, da se poklonijo manom pokojnega kralja Petra Velikega Osvoboditelja. Med potjo si bodo ogledali tudi šumadijo, predvsem pa venčansko vinogradniško zadrugo. Zvečer odpotujejo v Zagreb.
o stabilizaciji denarjn
kii je bila prav tako že objavljen«.
Popoldanska seja
Popoldne se je plenarna seja nadaljevala. Predsedoval ji je dr. Velizar Janko, vič. Nadaljevala se je debata o kmetskih vprašanjih v zvezi z resolucijo kmetijske komisije. Ko je angleški delegat Dywson končal svoj govor o denarstvenih problemih, je dobil besedo jugoslovenski delegat dr. V o š n j a k, ki je v daljšem govoru podal sliko kmetskih vprašanj. Nato so govorili španski delegat Cantos, jugoslovenski delegat dr. Slavko šečerov. In vodja poljske delegacije Iwanowski, ki so označili svoja stališča v zvezi s predloženo resolucijo, ki jo je skupščina nato tudi sprejela.
Resolucija
o kmetijstvu
se glasi:
MPTK misli, da dvostranski preferenčni dogovori morejo pripomoči k zboljšanju gospodarskega položaja poljedeljskih držav in da morejo povečati kupno moč aa industrijske izdelke samo tedaj, če 1. se sklenejo v širini skale, ki naj gre vse do 100%, 2. če ukrepi za ozdravljenje kmetskih kreditov vselej upoštevajo različnost uporabe kmetijskih kreditov, zlasti o različnosti prejšnje vrednosti zemljišč in sedanjih pridelkov, ker te razlike kmet ni zmožen amortizirati s svojimi dohodki.
Nato se je začela debata o vprašanju izenačenja avtorskega prava. Govorili so jugoslovenski delegat dr. R a v n i h a r in belgijski delegat Albert, ki je pohvalil jugoslovenski zakon o avtorskem pravu. Jugoslovenski delegat Mita Dimitrije-vič je obrazložil resolucijo komisije in prečital njeno besedilo, ki ga Je skupščina soglasno sprejela. Resolucija
o mednarodnem izenačenju avtorskega prava
se glasi:
MPTK jemlje na znanje sporočila, ki jih je dal zastopnik Zavoda za mednarodno izenačenje privatnega prava glede poprejšnjega načrta zakona o prodaji in Izjavlja, da se v mejah svoje pristojnosti zanima za vprašanja, ki se v njem tretirajo, ter ga prosi, naj jo obvešča o svojem delu na tem polju ter ji tako da priložnost, da v primernem trenutku predloži svoje predloge o tem vprašanju. Z goyorom predsednika naše Narodne
Svoji k svojim
Ljubljana, 18. septembra. Akcija »Svoji k svojim«, ki je kot poseben odsek pridružena oblastnemu odboru Narodne odbrane v Ljubljani, je sklicala aa nocoj gospodarski sestanek v dvorani zbornice za TOI, na katerega so bili povabljeni zastopniki vseh najvažnejših gospodarskih, socialnih in strokovnih organizacij in korporacij. Na dnevnem redu je bila predvsem določitev programa za teden akcije »Svoji k svojim« z devizo: kupuj domače blago.
Sestanek je otvoril s kratkim nagovorom predsednik akcije »Svoji k svojim« ravnatelj dr. Dular ki je poudaril, da je vsak narod v tej dobi avtarkije navezan predvsem na konzum domače produkcije. Na predlog vojvode Trifunoviča-Birčanina je bilo pred kratkim sklenjeno, naj bi se vršil pod devizo »Kupuj domače blago« poseben propagandni teden od 7. do 13. oktobra po vsej državi. V smislu tega načrta naj bi se vršil dne 7. oktobra v Ljubljani velik nacionalni gospodarski miting, na katerem bi sodelovali predstavniki vseh gospodarskih, kkulturnih nacionalnih in strokovnih organizacij. Za isti dan pr pravlja Sokolska konjenica v Ljubljani razvitje prapora in vodstvo akcije je že storilo potrebne korake, da ibodo Sokoli to svojo manifestacijo pridružili mitingu. Razen Sokolov bi sodelovali pri akciji tudi četniki in streljačke družine. Mimo propagandnih prireditev bi se vršila stalna propagandna akcija po radiu, časopisju, lepakih in kinu. Celotna akcija naj bi se zaključila s koncertom trboveljskih slavčkov.
Na podlagi .poročila dr. Dularja se je nato razvila kratka debata, v katero so posegli med drugimi podpredsednik Zbornice za TOI Rebek, zastopnik organizacije aranžerjev, ravnatelj grosupeljske vrvar-ne Dular, zastopnik Združenja trgovcev Fabiani itd. V splošnem &o vsi govorniki podčrta vali potrebo enotne nacionalne gospodarske akcije ter poudarjali, da je takšno gibanje stvar vseh gospodarskih ln konsumentskih slojev. Na koncu je zlboro-vamje odredilo podrobnosti glede izvedbe propagandnega tedna in mitinga, s katerim se bo ta teden pričel. V glavnem bo bili določeni vsi govorniki za veliko manife-stacijsko zborovanje 7. oktobra.
Poljsko odlikovanje ministra dr. Novaka
Beograd, 18. septembra. AA. Poslan;« poljske republike g. Vladi slav Sčhwarz-burg-Giinther je danes izročil ministru za socialno politiko, in narodno zdravje dr. Franu Novaku red Poloniae restitutae I. stopnje. S tem redom ga je blagovotol odlikovati predsednk poljske republike.
Pristojnost mestnih občinskih uprav
Beograd, 18. septembra, p. Ministrstvo za notranje zadeve je objavilo navodilo o enotnem izvajanju člena 89. zakona o mestnih občinah, ki govori o tem, kako imajo mestne občine postati pristojne za svoje ozemlje kot oblasti 1. stopnje. Glede na to bodo spadali v njihovo kompetenco posli, ki se tičejo zdravstvenih in veterinarskih zadev, tržnih zadev po* določilih o življenjskih potrebščinah, o pobijanju draginje in o merah, posli civilnih zadev in gasilstva, čiščenje in vzdrževanje cest, kanalov itd. Ko bo stopil v veljavo novi zakon, preneha na ozemlju mesit pristojnost dosedanje oblasti I. stopnje, gilede teh poslov, v kolikor jih že doslej mesta niso izvrševala. Vse nedovršene zadeve, ki se nanašajo na te posle, se najkasneje v 15 dmeh potem, ko stopi novi zakon v veljavo, prenesejo v kompetenco mestnih občinskih uprav, ki jih imajo dovršite.
Odgoditev balkanske konference
Carigrad. 18. septembra. w. Predsednik balkanske konference Hasan Bej je izjavil novinarjem, da je bila peta balkanska konferenca odaodena iz treh vzrokov. Najprej je sporočila Jugoslavija, da ne bo poslala nobenega zastopnika h pogajanjem, iz Albanije na vabilo sploh ni prišel noben odgovor in končno je tudi Bolgarija odklonila udeležbo na konferenci. Upa, da se bo konferenca vendarle vršila meseca oktobra, kar se bo odločilo prihodnje dni v Ženevi.
Dr. Joža Bohinjec:
Zdravniki in delavsko bolezensko zavarovanje
Ministrstvo za socialno politiko je potrdilo kolektivno pogodbo, kj jo je sklenil Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu z »Zvezo zdravnikov delavskega zavarovanja kraljevine Jugoslavije«. Pogodba ureja pravice in dolžnosti zdravnikov v službi uradov, zavodov in ustanov delavskega zavarovanja. Veljavnost pogodbe je določena na dobo petih let in se more šele po preteku te dobe odpovedati. Ta doba je morda malo predolga; vendar pa bo s tem dana možnost, da oba interesenta problem zdravniške službe v delavskem zavarovanju na podlagi praktičnih izkušenj do podrobnosti proučita in se tako usposobita, da to velevažno vprašanje uredita v zadovoljivejši obliki.
V delavskem zavarovanju je vprašanje ureditve zdravniške službe najvažnejša naloga, ki jo ima rešiti zavarovanje, odnosno državna zakonodaja. Zdravstvena služba spada k najvažnejšim in bistvenim nalogam zavarovanja. Težnje zavarovalnice morajo iti za tem, da svojo zdravstveno službo po najmodernejših vidikih izpopolni in tako doseže, da so zavarovanci zdravljeni uspešno, hitro in ekonomično, kolikor je to po moderni zdravniški vedi sploh mogoče. Zato igrajo in morajo igrati v zavarovanju zdravniki najvažnejšo ulogo.
Dobri ureditvi zdravniške službe v delavskem zavarovanju se mora vse drugo podrediti. Služba zdravnika v delavskem zavarovanju je skrajno težka in odgovorna, pogosto izredno mučna in neprijetna. Zdravnik je v bolniškem zavarovanju pravi frontni vojak, iki mora prvi in pogosto tudi sam premagati vse težave, ki jih v njegovo ordinacijo prinaša novodobno bolniško zavarovanje, ki sprošča v človeku mnogo nemoralnih strasti in poželenj. Zavedati se mora, da v službo delavskega zavarovanja spadajo samo dobri in skrajno vestni zdravniki, toi so sposobni, da se po-globe v dušo zavarovancev, v njihove socialne težave, v njihova moralna gledanja <n v kulturno stopnjo. Ako kje, velja zlasti v zavarovanju načelo, da zdravnik ne zdravi 'bolezen, marveč človeka.
Problem ureditve zdravniške službe v zavarovanju ni samo ali v prvi vrsti materialnega značaja, kar zdravniki v svoji zahtevi po prosti izbiri zdravnikov sami poudarjajo, temveč v enaki ali morda v še "večji meri moralnega in etičnega značaja. Odnos bolnika do zdravnika mora sloneti na moralnih načelih, ako naj bo zdravljenje uspešno. Zato morata biti i zdravnik i bolnik sposobna, da ta odnos prepletata z moralnimi in etičnimi nitkami Toda ne za-pirajmo oči pred dejstvom, da danes skoraj v človeški družbi ni ustanove, v kateri bi se morali boriti z več nemoralnimi instinkti. kakor ravno v zavarovanju. Nikjer «e interesi tako ne križajo, kakor v zavarovanju. Te interese spraviti v harmoničen sklad, je umetnost, kateri ni bil še nihče do danes dorasel. Nimamo zato države, ki bi problem zdravniške službe zadovoljivo rešila. Niti Nemčija, ki je domovina zavarovanja, tej nalogi ni kos in s •stalnimi reformami išče izhoda iz gozda zamotanih vprašanj.
V iskanju po zadovoljivi rešitvi zdravniške službe so ustvarili več sistemov zdravniške službe v socialnem zavarovancu. Najstarejši in na j razširi ene j ši je sistem vezane zdravniške službe, po katerem se more zavarovanec v slučaju bolezni obrniti le na svojega rajonskega zdravnika, izvzemši nujne slučaje. Nasprotje temu sistemu je sistem proste izbire zdravnika z
raznimi variacijami Danes se ta sistem uveljavlja v mnogih državah, zlasti r ocit, v katerih sloni zavarovanje na močnih finančnih temelj h- Prosta izbira zdravnika je gotovo ideaL Toda v praktični izvedbi žadeva ta sistem na nebroj težaiv in nevarnosti, katere je treba parallzirati z raznimi nesimpatičniim in pogosto tudi nesoci-alnimi kavtelami. Prosta izbira zdravnikov prinaša s seboj zlasti veliko nevarnost za finančno ravnotežje v zavarovanju. Ta nevarnost je najtežji razitog proti uvedbi proste izbire, kajti ako ni idealno ure-'jen. pomeni za zdravnika večje zasužnje-nje kakor vezana zdravnica služba, o 'kateri pravijo zdravniki, da Jemlje njim svobodo dejanj in nehanj.
V jugoslovanskem zavarovanja dt> da-•nes nismo imeli enotno urejene zdravniške službe, ki bi b:ia> kolektivno pravno •urejena. Z novo pogodbo smo dobili prv« •pravne temelje za ureditev zdravniška •službe po enakih načelih za vse državo« ozemlje. Pogodba siomi na načeki vezane zdravniške službe in je podčrtano, da sistem proste izbire zdra<vnikov za naše razmere ni izvedljiv. Na ta način imamo teis tipe zdravnikov v našem dettavsikem zava-< to vanju: zdravnike po kolektivni pogodbi •zdravnike po posebni individuak* pogodbi Cspecialisti in zdravniki v zdravstvenih ustanovah), pomožne zdravnike (praktUcan-ti) in zdravnike uradnike po službeni pragmatiki s praivico do stalnosti in pokojnine. Zdravnika uradniki imajo t>lH postavljeni v krajih z nad SOO zavarovanci Zdravniki specialisti naj imajo poJožai * značaj zdravnikov uradnikov. S temi predpisi so utrjene in 'razširjene eksistenčne možnosti zdravnikov. V vprašanj honorarja osvaja pogodiba princip pavšalnee* honorarja po členu in na leto. Le izjemoma je priznan honorar po posameznih storil vah. Pavšalni honorar je določen po števtia članov, ki spadajo v zdravnikov rajon. Honorar znaša do 50 članov Diin 1800 letoo in narašča tako, da p«ni 701 do 800 San* doseže Din 25200 kmo. Ta- skala je strjena na podlagi povprečne zavarovane dnevne mezde 24 Din in se mora pri zr*i-šanju ali pad'cn mezde za reč kakor 20 % primerno spremeniti. Na ta način so bono? rarji prOagodeni finančnemu položaju zavarovanja. Honorarja po pokrajmah flteo diferencirani ter je merodajna povprečna zavarovana mezda v državi. Pogodba pfi-znava zdravnikom zavarovanje za sfačaj nesreče v službi ali za slučaj obolenaa a« nalezljivi bolezni Za slučaj bolezni so pa eavarovani samo zdravniki uradniki
Reševanje sporov je pridržano ©osebnemu razsodišču, kateremu predsodnje poklicen sodnik. Pogodba prizna tri txritažu« instance. Sedanjim zdravnikom so prkSob-tiene pravice v celoti varovane in ne morejo biti prisiljeni, da pristanejo na novo pogodbo. Zato v Sloveniji ne bo bistvenih sprememb.
V interesu dobrega razvoja nagega zavarovanja je, da so iz zavarovanja' izločeni spor,i med uradom in zdravnfkf, <b •imata tako oba ČInrtelja možnost zbirati Igradivo za boliSo m zadovoijivej&o rešitev tega nad vse zamotanega vprašanja. Vsa. skrb mora biti vedno posvečena zdrav-tfu zavarovancev. V tem duhu )e treba razlagati tudi vse dofočbe nove pogodbe, elasti besede: zdravniki so dolžni, da pri zdravljenju Članov postopajo vestno ta z največjo skrbnostjo ter se morajo z vsem »svojim zdravniškim znanjem truditi, <Ja bolnim članom vrnejo zdravje m sposobnost za delo.
Kongres Fidaca
Izpust internirancev v Avstriji
Dima], 18. septembra. w. Kakor poročajo »Wiener Neueste Nachricbten«, je bil general Schneller, ki je zavzemal vodilno mesto v razpuščenem republikanskem Schutzbundu. izpuščen iz koncentracijskega taborišča v Wollersdorfu. Obenem ste bila izpuščena tudi prejšnji socialno-demokrat-ski poslanec Horvateck in bivši poslevode-či dunajski občinski svetnik Weberl. Na prošnjo kmetijisklih krogov ie bilo izpuščenih iz koncentracijiskih taborišč 400 narodnih soc:alistov, ki niso bili direktno udeleženi pri prevratu meseca julija.
Marksistična zarota v Španiji
Madrid, 18. septembra. AA. Desničarski list »Informaciones« priobčuje podrobnosti o senzacionalni zaroti socialistov in komunistov. Zarotniki so hoteli postraliti ministre na dan prenosa ostankov kapetanov Gallana in Hernandeza, ki Ma bila ustreljena v Jaci tik pred ;zbruhom španske revo-luo-r*. Zarotniki so se hoteli nato polastiti Madrida in uvesti proletarsko diktaturo z Largom Caiballerom na čefht.
Beograd, 18. septembra. AA. Od 22. do 30. septembra bo v Londonu 15. redni letni kongres medzavezniške federacije bojevnikov. Jugoslovensko delegacijo bo vodil predsednik jugoslovenskega FlDAC-a Ljubomir Stefanovič, njeni člani pa bodo za združenje rezervnih Častnikov Milan Jovanovič, podban v p., »za zvezo dobro-voljcev podpolkovnik Lujo Lovrič in za združenje vojnih invalidov Božidar Nedič. Kot stalni član sveta FlDAC-a je dodeljen jugoslovenski delegaciji tajnik našega poslaništva v Parizu Miljutin Mirkovič. Na dnevnem redu kongresa so organizacija miru in vprašanja, ki posredno ali neposredno zanimajo člane medzavezniške federacije bojevnikov.
Šef francoskega generalnega štaba v ČSR
Budjejevice, 18. septembra, d. Včeraj je prispel semkaj šef francoskega generalnega štaba Maurice Gamelin, ki bo prisostvoval letošnjim vojaškim manevrom na češkoslovaškem. V njegovem spremstvu sta tudi načelnik operacijskega oddelka francoskega generalnega štaba polkovnik Dame in načelnik kabineta šefa general, nega štaba podpolkovnik Ricard.
Smrt češkoslovaške letalke
Hradec Kraiove, 18. septembra, d. Včeraj je padlo pri vasi Ruseku na zemljo letalo »g 18«, last Masarykove letalske lige. Pri nesreči se je ubila znana letalka Va. lentova. Podpolkovnik Zeleny, ki je letalo pilotiral, je bil hudo ranjen in Je med prevozom v bolnico umrl. Letalo Je zašlo v višini 500 m v vrtinec ln se ni moglo več vzravnati ter je treSčllo z vso silo na tla.
Milrtarlzacifa mladine v Italiji
Rim, 18. septembra. AA. Ministrski svet je sprejel uredbo o vojaški pripravi mladine med 8. in 21. letom potom balilskih društev in drugih fašističnih mladinskih organizacij. Rezervisti se bodo vežbali ob nedeljah v oddelkih milice. Vse te vojaške vaje bodo pod vodstvom generalov.
Švedski orestolonaslednik v Grčiji
Atene, 18 septembra. AA. švedski prestolonaslednik in njegova soproga sta prispela v Patras. V četrtek bosta obiskala Atene,
Otvoritev nizozemskega parlamenta
Haag, 18. sept AA. Danes se Je os običajni ceremonijalni način začelo novo zar sedanje nizozemskega parlamenta. Kraljica Viljemina je prišla v parlament s presto-lonaslednico Julijano in svojim spremstvom. Prestolna beseda poudarja med drugim, da tudi Nizozemska v čim dalje večji meri čuti posledice gospodarske in moralne krize, ki je objela ves svet Razvoj gospodarskega življenja na Nizozemskem in v nizozemski Indiji povzroča velike skrbi. Na vsem svetu se kaže nova tendenca po oboroževanju. Čeprav si nizozemska vlada zelo prizadeva, da ne bi te težnje prodrle, ima vendarle dolžnost upoštevati potrebe obrambe države.
Ko je kraljica Viljemina prečftala pre-stolno besedo in še preden je po starem običaju vstal najstarejši poslanec, da pozove parlament, naj z vzkliki pozdravi vladarico, je nenadoma vstal komunistični poslanec Rustan, po rodu iz nizozemske Indije, in začel manifestirati v duhu svoie stranke. To je pri drugih poslancih zbudilo silno ogorčenje. Rustana in še dva druga komunistična poslanca so poslanci takoj izrinili iz dvorane, poslanci so pa kraUici priredili viharne ovacije.
Bolgarska kraljica v Neaplju
Neapelj, 18. septembra. AA. Davi je prispela semkaj bolgarska kraljica Ivana. Na postaji so jo sprejeli italijanska kraljica Helena, italijanski prestolonaslednik in člani dvora.
Mellon obtožen utaje davtov
Washington, 17. septembra. AA. Ameriške davčne oblasti so vložile tožbo proti bivšemu ameriškemu finančnemu ministru Mellonu tn zahtevajo, naj plača nad 8 milijone dolarjev zaostalih davkov. Obenem zahtevajo plačilo milijona dolarjev globe, ker ni izpolnil davčnih obveznosti. Tožba trdi, da je Mellon za svojega ministrovanja Izdelal in izvajal pravcat načrt, da U se izognil plačevanja davkov.
Vremenska nanoved
Dunajska vremenska napoved aa Bredo: Večinoma oblačno ^ časa do časa deževna
Zobni kamen resna stvar je I Kalodont le rabi,čeH zdravja mar je!
IfllllMIIllIlHIlllllHIII
SARGOV

PROTI ZOBNEMU KAMNU
Naši kraji in ljudje
Dva sestanka županov gornjegrajskega sreza
Ljubno, 18 septembra V petek sta se v Ljubnem ob Savinji v lokalu občinske uprave vršila kar dva važna sestanka vseh županov gornjegrajskega sreza in občinskih funkcionarjev. Na dopoldanskem sestanku so poročali predsednik županske zveze g. Babnik, tajnik začasne uprave razlaščenih veleposestniških gozdov g. Brnčič ter nadsvetnika inž. Ur-bas in Puppis o izvedbi agrarne reforme v pašem srezu. Poročila imenovanih gospodov, posebno še poročilo g. Brnčiča, so bila vzeta na znanje z odobravanjem in splo-Žino željo, naj se z vsemi sredstvi in poudarkom dela na tem, da se agrarna reforma v tem srezu nujno izvede, ker bo to brez dvoma v splošno korist, še posebno r korist malega človeka. Popoldne pa se je vršil drug sestanek, odnosno seja Županske zveze za srez Gor nji grad, na katerem sta ob polnoštevilni udeležbi poročala predsednik Babnik h» tajnik kr. banske uprave g. Gorkič; na dnevnem redu sta bila uredba in štatut o občinskih uslužbencih, izvajanje občinskega proračuna in slučajnosti. Posebno izčrpno, jasno in vsem razumljivo poročilo je podal k prvi točki banovinski tajnik gospod Gorkič. Razvila se je o predmetu poljudna, za občinske funkcionarje potrebna in prekoristna debata, kakršnih bi ne bilo nikoli preveč. V interesu vseh občinskih funkcionarjev kakor tudi oblastev bi bilo, da bi se taki sestanki pogosteje vršili. Vsem poročevalcem velja presrčna zahvala
Velik napredek letalskega prometa
Ljubljana, 18. septembra Kratko smo že beležili statistične podatke o letošnji seziji prometnega letalstva v dravski banovini. Ker je napredek nd lanskega leta naravnost kolosalen, bo vso našo javnost nedvomno zanimala podrobna statitika.
Na progi Ljubljana-Zagreb je letelo 108 potnikov, od teh 101 Jugosloven in 7 ino-remcev. Na progi Ljifbljana-Sušak 697 potnikov, od teh 549 Jugoslovenov in 148 :no-»emcev. Na progi Ljubljana-Celovec (v avgustu so leteli le dvakrat tedensko) je bilo 35 potnikov, od teh 26 Jugoslovenov in 9 inozemskih.
Iz Ljubljane je odletelo v letošnji sezo" ni: 840 potnikov, od teh 543 moških, 266 žensk m 31 otrok. Jutgoslovenov je bilo 676, inozemcev pa 164. Prtljage je bilo prenesene 12.600 kg, robe 306 kg in pošte 43 kg 121 gr. Frekvenca je bila povprečno 75 odst. Od 251 predvidenih letov je bilo izvedenih v odrejenem času 245, povprečno tedaj 98.5 odst. Sigurnost prometa je bila 100 odst. V Ljubljano je doootovalo 822 potnikov.
Celotni zračni promet s potniki, k! so dopotovali in odpotovali v Ljubljano, znaša tedaj 1662 potnikov, dočim je celotni srračni promet v vsej državi lani znašal 1947 potnikov.
Zadružni dom v Črnomlju
črnomelj_ 18. septembra.
Letošnjo pomlad se je pričela akcija za esgradbo Zadružnega doma v Črnomlju. Prekoristna misel je zorela in je našla mnogo navdušenih pristašev. Te dni se je v hotelu Lakner v Črnomlju vršila važna seja načrlstva in nadzorstva novoustanovljene Kmetijske zadruge. Ob sodelovanju ureskega načelnika, vladnega svetnika g. dr. Trstenjaka in po izčrpnem referatu sreskega kmetijskega referenta g. Emera-na Stoklasa, ki sta ofba bila duša cele lepe zamisli, je odbor sklenil_ da se takoj
Pri želodčnih težkočah, zgagi, zmanjšanem občutku za tek, zapeki, pritisku na jetra, tesnobi, tresenju udov, zaspanosti povzroči kozarec »Franz Josefove« grenčice takojšnje poživljanje zastale prebave. Zdravniška sporočila iz tropič-nih dežel slave »Franz Josefovo« vodo kot važen pripomoček proti griži, kakor tudi želodčnim obolenjem, ki nastopajo v zvezi z mrzlico.
prične z graditvijo doma, bi naj bo zgrajen na prikladnem prostoru v samem mestu.
V domu bodo kleti in skladišča za vnov-čevanje kmetijskih pridelkov odnosno za njihovo zamenjavo za razne kmetijske potrebščine, čistilna postaja itd. H gradbenim stroškom bodo prispevale razen sreskega kmetijskega odbora seveda tudi vse občine in vse kmetijske organizacije vsega sreza. Podporo je dala tudi banovina, odzvali pa so se tudi mnogi domačini. Vsem iskrena hvala!
čeprav je delež 50 Din za revne belokranjske kmete precej visok, šteje zadru-
ga že v samem njenem začetku lepo število zadrugarjev, ki pa še vedno raste. Kmetje pač uvide vajo potrebo tamenjave dobrin, ki jih je na drug način le silno težko spraviti v denar, a potom ddbro organizirane produktivne in vnovčevakne zadruge jim bo kupčevanje olajšano.
Obširno in prakitično urejeno stavbo zadružnega doma, ki bo v ponos vsemu srezu, bo mogoče spraviti pod streho že do konca letošnjega leta, dočim bodo instalacije dogotovljene šele spomladi, nakar bo zadruga takoj lahko pričela s svojim prekoristnim delom.
Umor matere, ki razburja vso Dolenjsko
20-letni morilec je priznal, da je s polenom potolkel 50-letno Marijo Pustovo, mater osmih otrok
Ribnica, 18. septembra.
Dolenjo vas pri Ribnici razburjajo v zadnjih letih razni zločini. Lani so strašili tam trije roparji, potem je prišlo do krvavega dogodka v neki rodbini, bilo je nič koliko tatvin, a najstrašnejši od vseh je zločin, ki se je dogodil včeraj dopoldne. Sosedje so našli umorjeno daleč na okrog znano in spoštovano posestnico Marijo Pustovo, ki je bila stara 56 let in mati osmih otrok.
Sosedje pripovedujejo
o zločinu tole: Marija Pustova je prišla ob 11. domov s polja, da bi skuhala kosilo družini, ki je kopala krompir. Doma je bila popolnoma sama. Nekaj minut po 11. je izpred hiše klicala sosedo Ivano Bojčevo, naj pride k njej, da ji bo nekaj važnega povedala. Bojčeva, ki je tudi sama pripravljala kosilo, se je naposled pozivu odzvala in Bustova ji je pripovedovala, da je našla v hiši nekega moškega, ki je premetal posteljo in iskal tudi nekaj po omarah. Ko ga je vprašala, kaj išče, je naglo odšel, ona pa je še zaklicala za njim, da ga bo naznanila, če je v hiši kaj zmanjkalo. Pu-stova sprva ni hotela izdati sosedi, kdo je bil sumljivi obiskovalec, naposled pa ji je le povedala, da je bil to — Zobcev fant.
Bojčeva je novico že spotoma povedala sosedi Mariji Hrenovi in sosedu Janezu Pogorelcu, ki je pozneje krenil k Pustovim, da bi tudi sam slišal, kako je bilo z obiskom sumljivega fanta. Mož je postal pred oknom, pogledal je v vežo in ker ni bilo nikogar ne videti, ne slišati, je ves začuden zaklical: Kje pa ste?
Ker ni bilo odgovora, je stopil v kuhinjo in tam našel Marijo Pustovo ležečo v krvi na tleh z razbito glavo in z izkaženim obrazom. Prestrašen je klical sosede, ki so takoj prihiteli ter z grozo motrili umorjeno gospodinjo. Pozvanim orožnikom se je od vsega pripovedovanja sosed in sosedov zdel takoj najbolj važen in sumljiv
obisk Zobčevega fanta v hiši umorjenke. Ivanka Bojčeva je ponovila, kar ji je bila povedala nesrečna Pustova, zakonca Marija in Janez Hren pa sta pristavila, da sta videla 20 letnega Karla Zobca prihajati iz Pustove hiše. Najprej ga je videla žena, kako uro pozneje pa mož. Orožniki so se takoj podali k Zobčevi hiši, ki je sredi vasi. Fanta so našli v hlevu, jer je stregel živini. Ko so mu napovedali aretacijo, ni bil prav nič razburjen. Odvedli so ga v Pustovo hišo, kjer je pred truplom umorjenke mirno odgovarjal na vsa vprašanja: »Jest jo najsm!«
Pogled na žrtev strašnega zločina ga ni niti malo razburjal. Mirno je poslu-
šal tudi sosede, ki so orožnikom opisovali odkritje zločina in tudi njegovo sumljivo pohajanje okrog Pustove hiše.
Ko so ga orožniki vprašali, kje je bil ves dopoldan, je odvrnil, da je preobračal otavo na Križni loki. Popoldne pa sa se orožniki prepričali, da to ni bilo res. Zaradi dolgotrajnega deževja je bila otava na Križni loki že vsa segnita ter preraščena od poganjajoče trave.
Tisti dan in tudi prej je ni nihče preobračal.
Orožniki so napravili hišno preiskavo tudi na Zobčevem domu, fant pa je med tem vklenjen in zastražen sedel v izbi. V izbi je bilo tudi nekaj sosedov,
ki eo silili vanj z vprašanjem, kaj je
počel v Pustovi hiši. Drugi so mu spet prigovarjali, naj pove resnico. Fant pa je vsem, kakor prej pred truplom umorjenke, odgovarjal: »Jest jo najsm!« — Enemu, ki je motril njegovo obleko in srajco, pa je nekam ironično dejal: »Le glej, ne boš ničesar našel!«
Ko je tudi sodna komisija pod vodstvom sodnika g. Tschinkla opravila svoje delo, so orožniki osumljenca odvedli v Ribnico.
Zločinčevo priznanje.
Zobec, ki so ga zasliševali najprej na občinskem uradu, potem pa na orožni-ški postaji, je naposled spoznal, da si je ves zagovor pokvaril s svojo lažjo o preobračanju otave. Priznal je, da se je vrnil v Pustovo hišo ves jezen, ker je slišal, kako ga je Pustova pred svojo sosedo obdolžila tatvine. 2e pred hišo je pobral debelo poleno ter udaril z njo gospodinjo, ko je sedela v kuhinji in lupila krompir. Pri opisovanju napada pa je venomer zatrjeval, da ni hotel žene pobiti do mrtvega. Trdil je tudi, da jo je udaril samo enkrat in da je takoj omahnila in za vpila: O, joj! Ko je obležala na tleh, je tekel domov in ostal tam, dokler niso prišli ponj orožniki.
Karol Zobec še ni dopolnil 20. leta in je po vsej vasi in okolici na slabem glasu. Vaščani so ga opisovali kot trmastega in razburljivega fanta, nekateri pa so že precej časa sumili, da krade. Fant je tudi staršem in sestram delal hude preglavice.
Žrtev mladega zločinca, Marija Pustova, pa je bila splošno znana kot zelo skrbna mati in dobra gospodinja. Lepo je vzgojila osem otrok. Najmlajši obiskuje v Ljubljani četrti razred gimnazije. Prebivalci Dolenje vasi in vse ribniške doline toplo sočustvujejo z nesrečno družino, ki je na tako tragičen način izgubila svojo dobro mater.
Cela kampa pred sodniki
Mali kazenski senat sodi vlomilce, tatove parje — Razprava pozno v noč
Ljubljana, 18. septembra Pestra družba je sedela danes na zatožni klopi pred malim senatom. Raznih vlomov
in sle-
in sleparij je bilo obtoženih 12 izgubljencev, med temi tudi prav mladi ljudje, ki jim ne diši pošteno delo. Dolgotrajno razpravo je vodil g. Fran Orožen, obtožbo je zastopal g. dr. Hinko Lučovnik, obtožence pa je branilo kar 6 odvetnikov in stražilo 5 paznikov. Prišle so na dan prav čudne zanimivosti iz življenja kriminalnih tipov. Vrstile so se pred sodniki mnogotere slike, kako so vlamljali, kaku so sleparili, kako trgovali s ponarejenimi hranilnimi knjižicami.
V spominu je zlasti drzni vlom v stanovanje arhitekta Mihajla Osolina na Cankarjevem nabrežju, izvršen 12. februarja. Tu sta dva vlomilca odnesla razne zlatnine, srebrnine, raznih dragocenosti in starinskih stvari za 15.080 Din. Načrt za vlom je bil domenjen že v ljubljanskih zaporih. Mlad vlomilec je kar v aktovko metal zlatnino, potem pa je plen delil s pajdašem na polovico.
Drug velik vlom je sledil 22. junija v pisarno knjigoveznice Ivana Bonača. Izginilo je iz blagajne 10.189 Din, pripravljenih za delavce. Vlomilec Tone Pogačar se je splazil skrivaj v pisarno, po vlomu je preskočil dvorišče knjigoveznice in prišel .na dvorišče Jadransko-podunavske banke. Tu se je skril v smeti. Ze drugo jutro so ga prijeli.
Druga poslovna družba, ki ji je načelo-val mesar Janez Pregelj, je ponarejala hranilniške knjižice in jih skušala spraviti v promet. Pa ni šlo. Štirje kompanjoni so tuhtali in govorili: »Koga bi lahko nabik-sali?« Ponaredili so 2 hranilni knjižici Ljudske posojilnice tako, da so napravili iz 1000 Din vloge kar 15.000 Din in iz vloge 400 Din 12.000 Din. A jih nikakor niso mogli spraviti v promet Osleparili so samo dve osebi za 750 Din, potem pa so se bahali, da so vendarle dva kmeta oošte-no nadrli...
Druga dva kompanjona te pestre družbe Viki Kokalj in Maks Gantar sta se
spravila na sleparije z zavarovalnimi policami, dalje s špekulacijami na vojno škodo in ponarejanje hranilnih vlog. Posamezno ali skupno sta oskubila 15 kmetov za najrazličnejše zneske od 10 Din do 3540 Din. Najbrezvestneje sta sleparila ubogega posestnika Jakoba R. iz Bitenj pri Kranju, obrala sta ga za najmanj 6000 Din ip mu nazadnje podala v jamstvo ponarejeno knjižico. Sleparije sta vršila kar obrto-ma, povsod sta se predstavljala za poštena agenta ljubljanskih zavarovalnic in za revizorja. Ponaredila sta biia hranilno knjižico Vzajemne posojilnice v Ljubljani z vlogo 10 Din ter vpisala 86.760 Din, drugo pa Kmetskega hranilnega in posojilnega doma z vlogo 10 Din na 79.600 Din.
Obe knjižici sta zastavila. Izdala pa «ta
tudi lažne menice.
Celotna družba ima na vesti Se marsikaj sleparij, tatvin in vlomov po ljubljanski okolici. Obtoženci so pred sodniki hladno priznavali svoje grehe. Niso mnogo olepšavah, pač pa skušali drug drugega še nekoliko »potunkati«. Razprava je trajala pozno v noč in bo sodba šele naknadno razglašena
Povratek rojakov v tujino
Ljubljana, 18. septembra
Naši dragi rojaki iz Nemčije in Nizozemske, ki so srečni m zadovoljni prebili nekaj tednov v domovini, so se včeraj spet zbrali v Ljubljani in se z večernim brzo-vlakom odpeljali nazaj čez meje. Vsem je bilo letos izredno všeč, niso se mogli na-čuditi cenenemu življenju zlati na deželi. Zato so se založili za pot s to in ono dobroto, da jim bodo spomini in vtisi ostali iz domovine čim dalje ohranjeni v podobi njenih plodov. Na banski upravi pa so tudi dobili lepo popotnico in sicer 500 lepo vezanih poučnih in zabavnih knjig iz lanske velike knjižne zbirke naših akademikov.
Na kolodvoru so se od bratov in •ester
pred povratkom v daljno tujino poslovili poleg številnih svojcev nekateri njihovi prijatelji in znanci, železniška uprava p« jim je dala poseben, velik vagon, da so Ubi-ko v njem nemoteno potovali do Mona-kovega. Odpotovalo je okrog 60 mož m žensk, lepo število upokojencev iz Nemčije kakor iz Holandske pa je ostalo v domovini, kjer bodo na jesen življenja uživali blagodat trdo prislužene renta
Vasovalca je obstrefil
Gornja Radgona, 17. septembra
V noči na torek 11. t. m. je Kark> France, posestnikov sin iz Brengove, v družbi tovarišev popival v gostilni Jakoba Kožarja v Kunovi pri Negovi. Zaužiti alkohol je družbo ojunačil za ponočno vasovanje. Sklenili so, da se zglasijo pri TonSki Sekov-čevi v Kunovi.
Ko se je družba napotila proti posestniku Francu Slekovcu v Kunovi, je naletela na družbo treh moških, med katerimi sta bila tudi Slekovec Franc in Kreft Jožef iz Kunove. Kakor je dognala orožniška preiskava, je Karlo Franc brez povoda začel kamenjati na cesti stoječo mošiko družbo, pri čemer je zadel Slekovca v glavo, Krefta Jožefa pa je nato, ko je prispel do njih, 6 kamenjem precej poškodoval na glavi in vratu. Med tem je Slekovec pobegnil pred nasilnežem in se potem doma odpravil k počitku v seno. Ker se je bal, da ne pride za njim Karlo in ga napade, se ja oborožil z lovsko puško.
Kmalu je prispela Karlova družba in začela klicati Tončko, ki jim pa ni hotela odpreti. Ko je šel nato Karlo France okrog hiše, je opazil Slekovca Franca. Karlo je potegnil žepni nož ter skočil za Slekov-cem, ki je oborožen s puško zaklical grozečemu Karlu Francetu prav po vojaško: »Stoj«. Ker Karlo ni obstal, je Slekovec ustrelil in zadel Karla v dlan levice in v desno stran trebuha. Poškodovani Karlo France je zbežal k sosedi Antoniji Fleisin-gerjevi ter tamkaj obležal. Slekovec je pogledal okrog hiše še za ostalimi fanti m udaril Janeza Simoniča do hrbtu in glavi s puškinim kopitom.
Tovariši so Karla Franceta zjutraj okrog 6. prenesli k zdravniku dr. Vilku Weixlu pri Sv. Troiici. Slekovec Franc se je drugo jutro sam napotil na orožniško postajo ter ovadil zadevo. Ker ni imel orožnega lista, mu je bila puška odvzeta. Za poškodbe se bo zagovarjal pred sodiščem.
Med blaznico in kriminalom
Jakob Mrzlikar izročen sodišču
Ljubijana, 18. septembra Zasliševanje Jakoba Mrzlikarja na policiji, ki je včeraj trajalo ves popoldan do 7. in zaslišanje nekaterih prič je brezdvomno potrdilo prvotno domnevo, da morilec svoje žene duševno ni povsem v redu. Njegove izpovedi so precej zmedene in nejasne, pri tem pa se mu ves čas tresejo roke. Z ženo je živel v blaznem, neznosnem zakonu, in kakor kaže, je prišel v jetniško celico kakor v miren pristan. Kakor je bila ona mnogo starejša od njega, tako je bila tudi duševno močnejša, on pa je v zakonu z njo moralno in telesno povsem propadel. Prezirala ga je, ga zmerjala z barabo in vlačugarjem, v njem pa je rasla mržnja proti nji in strah, da ga misli spraviti s poti. Osumil jo je, da ga hoče zastrupiti, in je pred kratkim prinesel ha mestni fizikat v preiskavo klobaso, ki mu jo je dala za kosilo. Dan pred umorom, v nedeljo, je obiskal svojo sestro Marijo, ki je poročena v Zeleni jami. Vse zadnje dni je bil neizrečeno potrt in sestri je nejasno izjavil, da tega zakonskega življenja ne more več prenašati in da bo vsemu napravil kraj. Sestra se je bala, da si bo sam kaj napra-
vil. Ko ga je vprašala, kje zdaj stanuje, je povedal: — Prenočujem tam, kjer me pač najde noč. Obiskal je tudi brata Franceta, ki je za hišnika nekje na Bleiweisovi cesti, in tudi nanj je napravil precej zmeden vtis.
Policijski nadzornik g. Macarol, ki vodi preiskavo, je zaslišal več prič, med njimi tudi njegovega brata in dve sestri. Ena izmed sester je prav tako živčno bolna kor on, a njegova mati je umrla v blaznici. Te podrobnosti zadosti jasno osvetljujejo vzrok in značaj viškega umora. Jakob Mrzlikar je bil že sam po sebi dovolj neuravnovešen in slab, da bi bil težko deležen velike sreče v življenju. Ko mu je mimo drugih zdražb in nadlog — po njegovem trdnem prepričanju mu je tudi žena storila, da je spolno obnemogel — na koncu se zagrozila, da ga bo spravila v blaznico, je bila mera polna in segel je po samokresu.
Vsekakor pa se bo ta tragična prerokba umorjene žene po vsej priliki do neke mere izpolnila: razen sodišča, ki mu je bil Jakob Mrzlikar izročen po zaključku policijske preiskave, se bodo zanimali zanj brez dvoma tudi psihijatri.
■
Ob pozabljenem Slovenjgradcu
»Država v državi je Slovenjgradec in dolina ob njem«, je soglasno ugotovilo gostilniško omizje, ki se sicer v ?iasaem prerekanju ni moglo zediniti glede družabnih, narodnostnih in gospodarskih prilik okraja.
Kos predvojne miselnosti, stare predvojne miselnosti se je v tem pozaoljencm predelu naše banovine ohranil v socialne>n na-ziranju in gledanju ljudstva tako zre^to, kakor bi ga ne bilo najti do nedavnega niti pri sosedu onstran meje.
»Ob Velenju na eni strani, na drugi ob Rušah se končuje naša dežela«, je vzklikn'1 ogorčeno in poudaril s pikrim cinizmom v Slovenjgradec premeščeni uradnik, ki je pravkar prispel iz solnčnejših in družabnej-ših krajev in mest naše solnčne banovine.
»Kaj boste zabavljali in obrekova'i!« je prekinil počasi in samozavestno stari sic-venjgraški »purgar«. »Ko vaša velika mesta in danes slovita letovišča in zabavišča niso pomenila še dosti kaj, smo bili mi že daleč na okoli znani in uvaževani.«
»Taka je pač usoda, prijatelj. Kakor je v življenju človeka, tako tudi v zgodovini narodov, okrajev in mest,« odvrnem in popravim. Iz nekoč narodnostno mejnega in prav pomembnega mesta, ki je združevalo vso moč in slavo predvojne javne oblasti, ki je sicer zelo točno in zvesto izpolnjevalo vsa naročila nemškega Gradca, je postal slovenski »Gradec« malce pozabljeno in gospodarsko na sever zaprto mesto, mimo katerega so šle dokaj neopaženo vse velike prometne in socialne pridobitve našega časa.	•
toga, ki je vajen gledati stvari sa-
mo z materialne strani, bo ugotovitev bolela. Obstoja vendar tudi druga plat, pogled v stvar, pogled nazaj in naprej, v dušo naroda in pokrajino, ki nam odkriva
doslej povsem skrite čare in mikavnosti. *
Zadnji potniki iz Celja in Savinjske doline so izstopili v Velenju. Vlak premikajo s tira na tir, odvzamejo par vagonov in slednjič dajo močno okrnjenemu vlaku signal, da odpelje. Odpelje opremljen, kakor v resnici za drugo deželo ali državo. Dva, trije utrujeni in molčeči potniki, zleknjeni ob kotih klopi, so ostali v vlaku. Postaje Selo, Paka, Spodnji Dolič in slednjič Mislinje. Malo sprememb pri potnikih, toda temveč sprememb v naravi.
Čudovito romantična je vsa dolga, ozka dolina in soteska od Velenja do Mislinja. Skoda, da smo tako pozabili na njo! Le drvarji, lesni trgovci in lovci čuvajo danes tod mikavne in mične tajne narave, bregov, čeri in podzemskih jam. »Da ne utegnejo vodilni domači činitelji za ta kos prelepe naše zemlje vzbuditi več zanimanja,« si mislim, ko opazim skozi okno, da se pelje na kolesu po cesti s puško na hrbtu in s sinčkom od spredaj za šaleško dolino gospodarsko toliko zaslužni šolski upravitelj g. Stopar.
Vedno močnejše sopiha vlak, vedno bolj strma je pot. Tu in tam pregluši naš stroj močno deroča zelena Paka. V divjem, raz-bičanem besnenju je lani odtrgala marsikateri kos ceste, odnesla marsikateri jez in porušila mnogo mlinov in žag. Dva. trije tuneli, vijugasta gladka cesta, čeri in soteska: Huda luknja. Danes zapuščena, nekoč precej znana in uvaževana. Povsem razpadla je že stavba, nekoč gostilna pred podzemsko jamo. Mimo dere Paka, čez njo
most in ob njem na vsaki strani visoke čeri, ki pod obokom ob cesti hranijo še spomenik graditelja ceste, nadvojvode Friderika.
Onstran Spodnjega Doliča rujave razvaline Valdeka in potem vijugasta, prav napeta cesta proti Mislinju. »Južnoštajerski
Semmering«, so rekli nekoč.
•
Ob Mislinju, 600 metrov visoko ležeči, trgu podobni vasi, razvodju dveh naših rek, Savinje in Drave, začenja prav za prav slovenjgraški okraj, Mislinjska dolina in tudi — Pohorje. Ne več proti Celju in proti Savinji, ampak proti Slovenjgradcu in Dravi tečejo sedaj vode. In tudi potniki, ki vstopajo, se peljejo vsi v »Gradec«, kakoT pravi Slovenjgradcu še danes preprosto ljudstvo. Le par izletnikov, ki so bili na Kopi na Pohorju, se pelje naprej do Maribora.
Krasen, solnčen dan. Srebrno jasen pogled se odpira proti grebenu bližnje UršJje gore, daljni skalnati Peci in proti Koroški. Celo kamenito cerkev sv. Uršule je videti iz vlaka. Planinski dom v Mislinju in restavracija pri Iršiču bežno zgineta mimo. Hitrejši postaja vlak in močnejše narašča število potnikov. Znatno hladnejši, ostrejši zrak piha nasproti.
Kakor san je ta pokrarna. Široka dolina z belimi vasmi in tudi trdnimi kmetijami, ki kljub krizi zaradi skromnosti ljudstva ne tožijo toliko, kakor drugod. Gozd na levo, gozd na desno, gozd v dolini in gozd ob vodi. gozd ob Pohorju in gozd ob Graški gori* črni gozd in zeleni travniki vsepovsod — Ob Mislinji pa ravna, temna koruzna polja, bela ajda in že porjavela krompirišča. Vse skoz tako, do šmartna
in do Slovenjgradca. Krompir najboljše in najbolj cenjene vrste v banovini se prideluje tod, beli krompir »kresnik«.
Slovenjgradec — mesto: beli cvet ob zelenem šopku zelene pokrajine. Zasanjana trnuljčica naš<» mnogolične domovine. Krepke gospodarske podvige sicer kaže tu in tam mesto, toda vsi ti podvigi čestokrat kmalu upadejo zaradi neugodne prometne lege in zaradi — krize. Mesto imenitna preteklosti, rojstni kraj Huga Wolfa ia pesnika Gola.
Čudovito prijetna in -lepa je okolica In kdor se je kdaj naselil tu, le težko je odšel odtod. »Radi zdravja ostanem, radi zraka« izjavi marsikateri penzijonist. — Toda nisem prišel zaradi mesta, čeprav bi me mikalo, da bi se pozdravil s prleškimi prijatelji, ki imajo po vojni v mestu tako vplivno besedo
Kriza in gospodarstvo je geslo današnje ga časa. Gozd in živina sta najvažnejši pridobitni panogi okraja. Le malo je industrije.
Kakor oče s svojim otrokom, tako js človek povezan z gospodarskimi zasnovami, ob zibelki katerih je stal. »Nova mlekarna in mlekarska zadruga, kako kaj uspeva?« »Dobro, vedno boljše,« mi sporoča g. Lobe, »ob hvalevrednem sodelovanju vseh činiteljev mesta«. »In veliko razstavo živine bomo imeli 21. septembra ter
Eremiranje,« mi pripoveduje naprej g. Lo-e, ne da bi ga bil vprašal.
Na travnik ob Suhodolnlci greva. Povsod se pase bela zadružna živina. Cisto belo, večjidel izenačeno govedo povsod, v vsej dolini, po vseh bregovih in jasah. Kako blagodejno vpliva pogled na te izenačene živali! Celo laika mora razveseliti ta
slika. »To smo izpodredili, ono selekcionirali, drugo razstavili«, mi pripoveduje naprej spremljevalec — živinorejec, in ali mi verjamete, da Vas dirne prav bo?estno ob misli: »To je bilo tvoje, in sedaj ni več; tukaj si ti snoval in si tu sedaj samo več ali manj dobrodošel gost!« Da, človek «e zaljubi tudi v ustvarjajoče delo selekcije živine, kakor se zaljubiš v vsaki drug poklic ali šport.
Marsikam sem še hotel. K Borovnfkn v Legnu, h kmetu-akademiku inž. Vrbnjaku, k Apatu in Rogini v Podgorju, toda prišel 6em samo do tovariša inž. FePberja, znamenitega rejca štajerske kokoši, ki se tu vedno bolj približuje standardu. Toda v Podgorje mi ni mogoče več, čeprav me veže obljuba
Le v duhu grem spet po poti skozi Dobravo v starem in temnem gozdu, v katerem je tiho in svečano, kakor v cerkvi. »Kje so tiste stezice, ki so včasih bite...« V srednjem veku je pripadal tudi ta del bivše Štajerske h Koroški. Ln od tedaj je menda ostalo tu še toliko tožnosti in tihe lepote.---V stari šoli me bodo čakali, pri Šmidu bi se moral oglasiti m tudi Rogini ne bo prav, če ne bom pogledal njegove lepe živine. Pa bomo drugič, tovariši! In drugič bomo tudi zapeli in nrar po podgorjansko hišno bo.
Mrak se vedno gosteje spušča k zemlji in jesenske megle vstajajo iz doline. Stari grad nad Starim trgom, ki ga obdaia mistika keltske in rimljanske naseljenosti, zre čuječe
iz temnega gozdnatega okolja. Daleč je še do postaje. Zaradi tega pozdravljeni prijatelji ob Uršlji gori in — na svidenje!	Fran Werntg
Samo te dane« največja senzacija
zgodovinski velefilm
HENRIK VIII.
IN NJEGOVIH 6 ŽENA
V glavni vlogi slavni G Laughton, znan iz filma ELITNI KINO MATICA	»V znamenju križa«
Telefon št. 21-24 Predprodaja od 11.—%3. Predstave ob 4^ 7.%, 9.%
Domače vesti
*	Kongres slovanskih lekarnarjev se bo vr&il cd 1. do 7. oktobra v Beogradu, Zagrebu in Splitu in sicer od 1. do 3. okt. v Beogradu, od' 4. do 6. v Zagrebu, 7. okt. pa v Splitu. Z zasedanjem kongresa v Zagrebu je spojena tudi proslava petdesetletnice farmacevtskega odseka filozofske fakultete v Zagrebu ter kemijsko-farmacevt-ska razstava. Razen jugoslo venskih bodo sodelovali tudi lekarnarji iz Poljske, češke in Bolgarije. Na kongresu bo tudi več znanstvenih predavanj. Svoj prihod so prijavili tudi nastop,niki farmacevtskih fakultet iz Pariza, Nancyja in Strasbourga.
♦	Vojaške vesti. V službovanje so ,priseljeni: artiljerijski poročnik Varšek Stanko referentu artiljerije konxan.de III. armijske oiblasti artiljerijski poročnik Lu-dovik stok, kot vršilec dolžnosti manipulan ta skladišču 10. samostalnega artilerijskega diviziona; artiljerijski podporočnik Emil Cof kot vodnik 1. diviziona 27. artilerijskemu polku zrakoplovni kapetan 2. razreda Anten šuh kot izvidnik zrakoplovni poizvedovalni skupini, zrakoplovni poročnik Viktor Gliha kot manipulant tehničnemu skladišču 1. zrakoplovnega polka; zrakoplovni kapetan 2. razreda Jožef Kro-par kot komandir 81. eskadrili; zrakoplovni kapetan 2. razreda Leon Bradaška pa kot komandir 2. čete komandi aerodroma 6. zrakoplovnega polka.
pcašek <za pcanie fe dometi, JbolisL JU*
♦	V ocfbor CM D je bil v nedeljo na vrhniški skupščini poleg dam in gospodov, iki smo jih že navedli, izzvoljen tudi g. dr. Jakob Rebemik, šef Zdravstvenega doma v Celju, čigar ime je iz našega poročila pomotoma izostalo.
♦	Zahvala. Vodstvo Družbe sv. Cirila in Met>oda v Ljubljani se ob završitvi lepo ospele 45. velike skupščine na Vrhniki kar najiskreneje zahvaljuje ondotni CM podružnici za ves trud in izredno požrtvovalnost ki jo je izkazala za to slavje. Prav posebno se zahvaljuje za prisrčno dobrodošlico predsedniku podružnice g. Ivanu Gromu, podpolkovniku v p., vrhniškemu učiteljstvu in šolski mladini za ljubek sprejem, kakor tudi mnogoštevilnemu občinstvu, malima deklicama za ganljive pozdrave in lepe šopke, izročene predsednici CMD, dvorni dami ge. Fran ji dr. Tavčarjevi in podpredsedniku g. dr. Simonu. Dolarju, za tople besede vrhniškemu županu g. mag. pharm. Stanku Hočevarju, ki je x iskrenimi besedami pozdravil skupšči-narje v imenu občanov. Dalje zastopniku banske uprave g. Josipu Brezniku, prosvetnemu načelniku, in vsem zastopnikom oblasti in korporacij, senatorju in narodnim poslancem, ki so s svojo prisotnostjo počastili veliko skupščino. Iskrena hvala vsem delegatom in družbinim članom, ki so s svojo navzočnostjo dokazali ljubezen do družbe. Prav topla zahvala pa tudi tr-žanom Vrhnike za pozornost in hvala vsem ki so na ta ali oni način pripomogli, da se je velika skupščina tako lepo izvršila.
♦	»Sklad septembrskih žrtev« se je
ustanovil ob 25 letinici žalostnih dogodkov v korist OM.D. Lansko leto so se izdali v ta namen odkupni bloki. Prosimo vse CM podružnice, ki jih imajo še v zalogi, da se potrudijo jih razpečati. Družba ima še dovolj teh blokov v zalogi in prosimo naročil.
♦	Nov sodni tolmač. Apelacijsko sodišče v Ljubljani je imenovalo dr. Pretnerja Leona odvetniškega pripravnika pri dr. Lovrenčiču Ivanu, advokatu v Ljubljani. Tavčarjeva ulica 12, (tel. 228S) za zapriseženega sodnega tolmača za nemški, italijanski in francoski jezik.
♦	Smrt uglednega črnogorskega rodoljuba. V Lipovem blizu Kolašina v črni gori je umrl nekdanji lipovski plemenski kapetam Milivoj Bcjič. Ta mož je bil zgled značajnega svobodoljubnega Črnogorca. Pred vojno je ib-il med voditelji tako zva-nega klubaškega pokreta, ki je zahteval revizijo črnogorske ustave ter združenje črne gore s Srbijo. V prvih dneh okupacije so Bojiča avstrijske oblasti internirale in je vso vojno .preživel na Madžarskem v nekem taborišču črnogorskih in srbskih internirancev. Po osvobojenju je posvetil vse sile napredku svoje domače občine ter si pridobil za njo in za napredek vse črne gore velike zasluge.
♦	Novi grobovi. V Gornjem gradu je umrla gospa Marija Kranjčeva, soproga višjega davčnega upravitelja v p. Pogreb bo jutri, v četrtek, ob pol 11. — v Ljubljani na Poljanski cesti je umrla gospa Frančiška Vrhovčeva, soproga posestnika. K večnemu počitku jo bodo spremili jutri ob pol 16. — V Gornjem Logatcu je umrl v 58 letu starosti g. Joškr Rihar_ višji veterinarski svetnik, vzor narodnjaka. Pogreb uglednega moža bo jutri ob 16. — V žicah je umrl daleč okrog spoštovani trgovec in posestnik Andrej Na gode. Pogreb ibo jutri ob 15. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskre, no sožalje!
♦	Naši izseljenci v Holandiji. Brezposelnost v Holandiji je veliko večja kakor se to splošno misli. Po statistiki zadnjih tednov je od 8 milijonov prebivalcev 3-60 tisoč brezposelnih. Za dravsko banovino je poseb.no občutna repatriacija naših rojakov iz Holandije. Vsako četrtletje je tam reduciranih okrog 30 rudarjev, družinskih očetov, ki jih potem z družinskimi člani in pohištvom pošiljajo v Ljulbljano. Delodajalec v Holandiji plača "do Ljubljane voz-nino in tevornino, v Ljubljani pa trkajo repa tri iranci na vrata izseljenskega referata banske uprave in vseh ostalih social-vih ustanov, proseč za podporo. Večinoma nimajo niti toliko sredstev, da bi mogli v svoje domovinske občine. Repatriacije so za naše gospodarske razmere sploh dvakratna izguba. Prvič potrošijo izseljenci ob izseljevanju velike vsote. Za izseljevanje v prekomorske dežele se porabi za osebo okrog 10.000 Din, v kontinentalne države pa najmanj po 1000 Din. V času dobre konjunkture so izseljenci kmalu vrnili ta denar domovini^ sedaj pa so potreibne državne podpore za vrnitev in za preživljanje izseljenskih invalidov.
♦ Spomenik žrtvam avstrijskega nasilja v črni gori. Ob cesti, ki vodi iz Nik-šiča v šavnik so prebivalci vasi Dragovo-ljiča in Lukova ogradili velik vodnjak, na njem pa namestili .ploščo z imeni 80 žrtev avstrijskega nasilja v zadnjem letu okupacije. V imenovanih vaseh je izvršila neka avstro-ogrska vojaška četa strašen pokol j. četa se je utaJborila v Lukovu ter ustanovila naglo sodišče, ki je obsodilo na smrt 80 najuglednejših vaščanov. Povod tega krvavega sodišča je bila smrt nekega orožniškega narednika, ki ga je ustrelil četnik Radcjica Vojinovič. Orožniški narednik je nekoč srečal na cesti, ki vodi iz Nikšiča, Vojinovičevo sestro ter jo kratko-rnalo ustrelil, ko je dognal, da vodi njem brat četnike v planinah. Pobudo za počastitev spomina žrtev avstrijske soldateske je dal bivši ban, pokojni dr. Staničič. Spominski vodnjak je že dovršen, ploščo z imeni pa bodo odkrili v prihodnjih dneh.
♦ Kemalove ljudske čitanke v Skop I ju. Muslimanski živelj srbskega juga se v splošnem le polagoma modernizira in zaostaja daleč za 'bosanskimi muslimani. V družabnem življenju imajo še močne vplive stari konservativni elementi. V pogledu pismenosti pa se vendarle kaže tudi pri muslimanih srbskega juga velik prevrat. Neka knjigarna v Skoplju razpečava v zadnjem času z velikim uspehom Kemalove ljudske čitanke v latinici. Naprednejši muslimani, ki odobravajo sploh vse Kemalove reforme, zahtevajo uvedbo latinice. Stare arabske pismenke zagovarjajo poleg trdovratnih konzervativcev sicer še mnogi starejši muslimani z utemeljitvijo, naj ostane arabska abeceda že zaradi tega ket so v tej pisavi pisane in tiskane vse verske knjige in tudi važni dokumenti, če bi se verske knjige in razni dokumenti prevedli v latinico, bi lahko nastala razna kriva tolmačenja tekstov. Naprednjaki pa zatrjujejo, da je treba odpraviti arabsko abecedo na vsak način, pa naj bi to tudi škodovalo raznim starim listinam. Latinica 'bo razširila pismenost med najširšimi sloji, dočim jo komplicirana arabska pisava omejuje samo na nekatere kroge. Ke-malova ljudska čitanka v latinici je bila tiskana lani v Carigradu in se iz nje stari in mladi kaj kmalu nauče latinice. Abeceda ima 11 samoglasnikov in 22 soglasni-kov.
♦ Bitka orožnikov s hajduško tolpo.
Konec zloglasnega hajduka Ivana Babejiča v okolici čuprije je za nekaj časa odvrnil pozornost od nevarne razbojniške tolpe, ki jo vodi neki Radenko Miletič. Ta tolpa je izvršila že več zločinov v okolici Požarevca, zadnji njen zločin pa je bil v vasi Smoljincu, kjer so razbojniki ubili
uglednega posestnika HlstMa. To M Je
zgodilo že pred tedni, za razbojniki pa ves čas ni bilo sledu. Te dni pa je bilo sresko načelstvo v Požarevcu obveščeno, da se pet razbojnikov skriva v neki samotni hiši blizu Sanoljinca. Orožniki so to hišo pozno zvečer obkolili im ko so se ji previdno približali, so pričeli razbojniki 'n nje streljati. Padlo je od obeh strani okrog 1-50 strelov in je razbojnikom med borbo uspelo, da so se polagoma zadaj za hišo umaknili na varno skozi gosto koruzno njivo. Močni orožniški oddelki še vedno zasledujejo nevarno razbojniško tolpo.
Samo še danes velika filmska drama ljubezni, strasti in flirta
madamsatan
To delo so ustvarili najboljši igralci.
ZVOČNI KINO DVOR. Predstave ob 4., 7. in 9. — Cene 4.50 6.50 Din.
♦ Važno pojasnilo. Zopet se kar od danes na jutri pripisujejo različnim zobnim kremam posebni uspehi proti zobnemu kamnu, ne da bi se bile napravile kakršnekoli iz-premembe v njih sestavi. Posebni uspehi se dajo doseči samo s posebno sestavo. V zvezi s tem je treba z vsem poudarkom ugotoviti, da ima sulforicinov oleat po dr. Braunlichu, ki deluje tako uspešno proti zobnemu iiamnu, v naših krajih samo in edinole Sargov Kalodont v sebi. Natančne preiskave znamenitih znanstvenikov potrjujejo dejstvo, da odpravi Sargov Kalodont, če ga stalno uporabljamo, zaradi tega ker vsebuje sulforicinov oleat, nevarni zobni kamen in ne pusti, da fbi se napravil drug, — ne da bi zobem kakorkoli škodoval.
citroen avto
model 1934, 7 CV z gasilske tombole v Kranju
SE TAKOJ PRODA!
Ponudbe na »Prost. gas. četo Kranj«.
7889
♦	Avtobusni promet na progi Sv. Lovrenc na Pohorju trg — kolodvor obratuje od danes naprej spet redno z odhodom iz trga ob 6. uri zjutraj s prihodom na kolodvor ob 6.15 ter z odhodom iz kolodvora ob 6.55 in s prihodom v trg ob 7.10.
♦	Obledele obleke barva v različnih barvah In plisira tovarna JOS. REICH.
Iz Ljubljane
u— France Kuglič 60 letnik. Kdo ne pozna Kugliča? Pri »Slonu« je že 15 let. Rodil se je v lepi Ziljski dolini, kjer je tudi preživel mladost. V poklicu ga vidimo 1. 1803. v Gorici, kjer se je udejstvoval v vseh naprednih društvih kot odbornik več let. Leta 189<8 si je izbral družico iz ugled!ne rodbine Skočirjeve iz Tolmina. V srečnem zakonu sta vzgojila dva otroka. Hčerka Marica je učiteljica v Brežicah, ■ sin Francž pa arhitekt v Ljubljani. Skrbnemu očetu in narodnjaku čestitamo z željo, da bi dočakal še mnogo let v veselje svojih otrok in neštetih prijateljev.
u— Ljubljanski festival v zvočnem filmu. Vse prireditve slovanskega plesnega festivala je zagrebški »Svetloton« filmal z zvočno aparaturo. Snemanje je režiral Ferdo De lak, ki je improviziral nastope posameznih nacionalnih skupin tudi izven oficielnega programa sredi naravne okolice. Včeraj zjutraj so v kinu Matici za po izkušnjo predvajali nekaj odlomkov zvočnega filma pred ožjim krogom interesentov. Film je v režijsketn in tehničnem pogledu prav doforo uspel in bo pri občinstvu brez dvoma dosegel mnogo vdobravanja — saj bo' vsakdo, ki se je udeležil festivala z veseljem še enkrat pogledal to veličastno revijo narodne umetnosti in narodne noše, oni pa, ki niso mogli na festival, se bodo ob zvočni sliki lahko enakovredno odško-■dovali za to veliko doživetje.
u— Protestno zborovanje naSega združenega ženstva zaradi napadov na ženske pravice bo drevi ob 18. v dvorani Delavske zbornice. Ženske, na zbor!
u— Načrt za spominske plošče pokojnim v cerkvi sv. Cirila ln Metoda je izgotov-Ijen in kamnoseško podjetje Alojzija Vodnika hiti z delom, da bo vse delo do 1. novembra izvršeno. Na Vseh svetih zvečer bo slovesen blagoslov teh plošč. Načrt je mojstrsko izdelal g. prof. Plečnik in bo nekaj edinstvenega v vsej državi morda v Evropi. Do sedaj je oddanih 105 plošč razne velikosti. Tako n. pr. je Glasbena Matica na osemkratni velikosti ohranila .prihodnjosti spomin na vse skladatelje, ki počivajo na pokopališču Sv. Krištofa. Društvo Rokodelskih pomočnikov na svoja
Danes film pesmi, ljubezni in sonca
Strastni poljub
v katerem poje slavni španski tenor
Don Jose Mojica
opojne ljubavne pesmL
ZVOČNI KINO IDEAL Predstave danes ob 4^ 7. in 9. ari
ustanovnika in zgradttelja doma. Več plošč ohranja spomin padlim vojakom, o katerih se ne ve, kje je njihov grob. Kdor še želi do L novembra imeti ploščo, ima še čas do 1. oktobra. Pozneje bodo plošče tudi dražje. — župni urad sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.
u— Kakor poročajo z Atlantika, se je
velikansko potniško letalo F. P. 1 javilo. Vzrok, da je moralo pristati, leži v dejstvu, da je motor zaradi prav malenkostnega nedostatka odpovedal. Glavni pilot Hans Allbers je javil da se letalo dvigne že danes in upa doseči cilj do petka ob pol 15. Nam se obeta, da bomo imeli redko priliko videti tega orjaka med nami. Kje in kdaj bo pristal, se še ne ve, eno pa je jasno, da mu je Ljubljana določena kot etapa na velikem poletu čez morja in kontinente. To letalo je zgrajeno na poseben način in lahko kljubuje najhujšim viharjem in valovom morja. Tudi še tako močne zračne struje mu ne morejo do živega. Sila motorjev je tako velika, da se skoro ne da izraziti. (Kogar bo stvar zanimala, bo imel dovolj prilike, da si tega velikana ogleda od blizu.
u— Dijaki rojstnega letnika 1914, ki
bi radi že letos odšli k vojakom, morajo takoj vložiti obrazložene prošnje pri svojem poveljstvu vojnega okrožja, ki bo te prošnje predložilo vojnemu ministrstva v rešitev. Brez ministrskega odobren ja ne bo vpoklican letos noben dijak rojstnega letnika 1914.
u— Ogromne množine sadja v avgustu.
Po .podatkih mestnega dohodarstvenega urada je bilo avgusta uvoženo v mesto 487.498 kg raznega svežega 6adja, d očim julija 457.943 kg. Vsega skupaj je bilo letos v osmih mesecih uvoženo že 1,443.333 kilogramov svežega sadja, če računamo povprečno ceno sadju 3 Din kg, lahko zapišemo, da je Ljubljana samo za sveže sadje letos izdala že nad 4,329.999 Din. Glavni tovorni kolodvor je uvozil 101.000 kg linijski urad na Metelkovi ulici 91.836 kg," potniški kolodvor 67.562 kg. Tu je potreba upoštevati v .prvi vrsti prodajalke sadja, osobito Belokranjice, Dolenjke in štajer-ke, ki oseibno v jerbasih prinašajo sveže sadje na trg. Linijski urad na Tyrševi cesti je imel 67.929 kg uvoženega sadja. Drugi linijski uradi so zabeležili prav neznatne množine sadja.
NOVA DAMSKA KAPELA
igra vsak večer v
KAVARNI CENTRAL
V soboto in nedeljo odprto celo noč. 7931
Iz Celja
Lastavice so šle na pot. Dokaj pozno so letos lastavice zapustile ljubljansko okolico. Ker so bili do Malega šmarna dnevi razmeroma hladni, so se nekateri tropi že zgodaj pripravljali na selitev Drugi pa so še ostali v naših krajih in jih še nočejo zapustiti, ker so se pojavili prav lepi in topli dnevi. V okolici je še videti manjše trope lastavic, ki v jutranjem hladu nekoliko prezebajo, čez dan pa se živahne zbirajo in se odpravljajo na polet
Rože kradejo. Kakor kažejo n ©kateter e pritožbe, fci prihajajo policiji, se zadnji čas zelo množijo tatvine rož in okrasnega zelenja, ki ga imajo ljudje na oknih pritličnih stanovanj. Posebno v rdeči hiši na Poljanah je bilo pomoči ukradenih raznim strankam mnogo skrbno negovanih kaktej, pa tudi palma se tatu ni zdela pretežka, da je ne bi odnesel. Ker predstavljajo nekatere vrste kaktej precejšnjo vrednost, je upravičen sum, da jih ne kradejo samo »iskreni ljubitelji« eksotičnih rož, temveč da so si neki ljudje omislili s to krajo dobičkonosno trgovino. Policija bo temnim trubadurjem, ki jih žene v polnočnih arah pod tuja okna samo grešna ljubezen do eksotičnega cvetja, posvetila večjo pozornost.
Predavanje o vkuhavanju sacfja bo 19. t. m. ob 16. v prostorih Zveze gospodinj, Breg 8-p. Vstop prost.
Iz Laškega
Pri revmatizmu v glavi, ledjih, plečih, živčnih bolečinah v kolkih, usedu (He-xenschuss) se uporablja naravna »Franz Josefova« voda z velikim pridom pri vsakdanjem izpiranju prebavnega kanala.
P. n. občinstvu naznanjam, da o tvorim z dnem 1. oktobra t. 1. moj
zobotehniški atelje
in se slavnemu občinstvu najtopleje priporočam.	7978
IVO KORDAN
dentist In tehnik
Laško.
e— O socialno političnih problemih v naši državi bo predaval g. dr. Cvetko Sh-bar, uradnik v ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje v Beogradu v nedeljo 23. 1 m. ob 10. dopoldne v Celjskem domu. Predavanje priredi Društvo jugoslovenskih akademikov v Celju. Za članstvo udeležba obvezna, vsi drugi iskreno vabljeni.
e— Cesto na grad bo tre&a zaradi znatnega prometa v doglednem času na nekaterih mestih preurediti. Na štirih ostrih ovinkih pod Kalvarijo, dalje pri brvi čez Voglajno, pri odcepu ceste prt športnem igrišču in pri hiši g. Vanovška bo treba cesto nekoliko razširiti in zmanjšati nevarne ovinke, ki sedaj preprečujejo pre-gled ceste. Ker novih hiš od 6pcrtnega igrišča do »Skalne kleti« niso gradili j>o regulacijskem načrtu, sedaj te hiše niso v vrsti in sega parcela pred eno izmed teh hiš na ceste. Lastnik te hiše je zabil ob svoji parceli na cesti kole ki so cesto zelo zožili ne glede na to, da je zazidava te ceste sploh brez sistema in estetike. Okoliška občina bo pač morala žrtvovati nekaj denarja, da .primerno uredi to oesto ter se tako izogne nadaljnjim upravičenim kritikam domačinov pa tudi tujcev.
e— Tatvina kolesa. V sobote opoitkie je nekdo ukradel delavcu Josipu Krenn b Socke Lz neke gostilniške veže 800 Din vredno, temnozeleno ple&kano moško kolo znamke »Stvria«.
e— Ne pozabite, da se <Sobfjo srečke dri. razrediie loterije za novo kolo v podružnici »Jutra« v Celju.
e— Kino Union. Daanes ob 16.15 ia tOM zvočni velefilm »King Kong«, in dve zvočni predigri.
Iz Maribora
m— Sestanek marCborsice krajevne «r-
ganlzacije JNS. V mali dvorani Narodnega doana je bil sestanek vseh petih mariborskih odborov JINS. V odsotnosti predsednika senatorja dr. Miroslava Ploja je otw-ril in vodil župan dr. LipoLd. Sestanek je bil polnoštevilno obiskan in je bil namenjen v.prašanju položaja, ki ga je ustvaril novi zakon o mestnih otočki ah, ki bo stnpfl 23. t. m. v veljavo. O določbah zakona Je obširno in izčrpno referiral župan dr. Li-pold, ki je dal razna pojasnila, o eestavi in spremembah zakona pa je poročal narodni poslane dr. Pivko. Po izčrpnih .poročilih obeh govornikov o posameznih določitvah je sledila stvarna debata, nate so se pa obravnavala še razna druga javna in strankarska vprašanja.
a— Nov odbor Društva jn gostov en atefli akademikov v Mariboru. Na $4. rednem občnem zboru Društva j ugos lovenakih akademikov v soboto zvečer, pri Orlu Je bil izvoljen naslednji odbor: za predsednika jurist Zoran Mnlej, za podpredsednika tehnik Tone Germek in agronom Ajbfo Orthaber, za tajnika jurista Stane Peterin in Boris Zakrajšek, za blagajnika komercialist Karel Mlaker in tehnik Bojan Per-me, za odbornika medicinka Zdenka Loši-nova in filozof Drago Cvetko, za revizorja pa jurist Vasiljko Kocuvan in tehnik Mirko Skok.
a— Gledališki abonma na blok Je pssv
.pripraven za one stalne obiskovalce, M se nočejo vezati na določene dneve abemma-na in na določene predstave. Abonent na blok plačuje svoj abonma prav tako v sedmih mesečnih obrokih vedno v prvih petih dneh vsakega meseca ter je upravičen na 22 gledaliških .predstav (12 dramskih, 9 glasbenih in en koncert). Prednost bloka je torej v tem, da njegov lastnik lahko obišče kako predstavo večkrat, obišče gledališče lahko v nedeljo ali na praznik, kakor mu pač kaže, skratka: ni vezan na komad sam, niti na dan predstave. Edino kadar je na lepaku označka »izven« — kar se pa zgodi na leto kvečjem petkrat, bloki ne veljajo. — Prijave za bloke in ža Običajni abonma sprejema gledališka blagajna še do sobote, 22. t. m.
a— Balet mariborskega gledalKča. "\*Be one dame, ki so se javile, pa tuda one, ki se nameravajo prijaviti za gledališki balet se naprošajo, da se sigurno udeležijo sestanka in prve vaje, ki bo v sredo 19. t m. o!b pol 17. v gledališču.
a— Dve nezgodi. V mariborsko boinfi-nioo so pripeljali včeraj popoldne dva mlajša fanta, ki sta postala žrtvi neprevidnega ravnanja z orožjem. V Selnici ob Dravi je ogledoval flolbertovko 13 letni čevljarjev sin Vladimir Požauko. Po nesrečnem naključju se je flobertovka sprožila in je izstrelek razmesaril fantu desno nogo. V Prepoljah pa je brezposelni ključavničarski pomočnik Ivan česnik skušal preizkusiti staro flobertovibo, ki jo je našel na cesti. Flobertovka mu je eksplodi-rada in so ga drolbci ranili 11 a desni roki.
a— Od doma ie pobegnil Včeraj dopoldne se je zslasil na policiji šofer Aiojtzij Bauman iz Koseškega ulice m prijavfi, da je že pretekM petek neanano kam odšel od doma njegov 133etoi sinček Rudo S. Deček, ki ga je oče doslej zaman rekai vsepovsod, je oblečen v kratke sjve h>3ače ia belo srajco ter gologlav. Kdor b4 o nJem kaj vedel, naj sporoči očetu afi predstaf-ništvu mestne policije v Maribora.
KULTURNI PREGLED
Med novimi knjigami
Bublič, „MUiradjordle
i Jugoslavija"
Glavni urednik za^rebžkih »Narodnih No-vin<r Dragan Bublič. čisra r pero je znano ie po nekolikih samostojnih knjigah in sestavkih v raznih revijah, je z zgornjo knjigo (104 strani) porial svoj »prilog povijeeti jugoslovenske slobode^r. kakor sam pravi na naslovni strani. Spi« obravnava zgodovinsko stiov na oodlagi razpoložljivih virov. Strokovnjaku ne n-jdi novih izsledkov, toda njemu ni namenjen: spretnostjo veščega literarnega kramljavca se pisatelj obrača do šiišega občinstva in razvija pred njim skoraj že legendarni lik Črn^a Jurja, ustanovitelja nase dinastije in osvoboditelja nove Srbije, tega embrijp današnje velike Jugoslavije.
0 te i izredni osebnosti, ki je vstala prav iz šumadijskega ljudstva, da začne važno zgodovinsko delo. obstoji le malo nestrokovne in dobro spisane literatire. Njegovo življenje in delo ni zanimivo samo s patrio-tičnesra vidika marveč tudi z občega stališča. Preprost človek, kakor je bil Karsdjor-dje Petrovič, ni samo vodil prve vstaje. — Prvi Uetanak. pišejo spoštljivo Srbi, hoteč poudariti veliki pomen tega akta, — marveč
je tudi organiziral, diplomatsko akcijo. Vzbudil je pozornost Napoleonovega Pariza in carskega Petrograda ter sprožil spletke dunajske in carigrajske diplomacije. V Karadjordju je zaživela Sumadija v vsej svoji rasni sili in neomahljivem svobodo-li ibiu.
Dragan Bublič je z močnimi in živimi potezami prikazal slavnega >Vožda« v vseh peripetijah njegovega življenja in tako ustvaril o njem knjigo, ki ni ne šolsko suhoparna in ne patriotično prisiljena. Posebno zanimiva je tam, kjer pisec razvija svojo m;sel. da med akcijo Karadjordja in današnjim delom za notranje zedinjenje Jugoslovanov obetorii zgodovinsko vidna vez: delo prvega Karadjordjevca nadaljuje knez Aleksander, ki ima etike z Jelačičem in Ilir-ci- S povratkom Karadjordjevičev na srbski prostol se piemontsko delo smotrno razvija vse dotlej, dokler ee ne uresniči veliki jugoslovanski program narodne dinastiije. Pisec je v svojem spisi posebno upošteval enega najznačilnejših dokumentov jugoslovanske politike Karadjordjevičev, »Načerta-nije« Tli je Garašanina. ministra kneza Aleksandra. ki poudaria m/»d političnimi smernicami načelo, da Srbi >ne bi hoteli ločiti svoje usode od usode Ilirskih provinc, kjer
je ista vera, isti jezik, isti narod «
Veliki politični načrt iz L 1844. jo po6tal aktualen šele z nastopom kralja Petra, ki si je posadil na glavo krono, zlito iz Kara-djordjevega topa. In izvršen je bil z zedi-njenem 1. 1918. in pod vlado sedanjega vladarja, ki dovrsuje zgodovinsko delo svojega rodj. Tako duh Šumadije prehaja v jugoslovansko zgodovino in srbska koncepcija črnega Jurja se dopolnjuje z jugoslovansko koncepcijo kralja Aleksandra.
Beograjski zbornik
ruske kulture
Poleg ruskih revij, ki jih izdajajo emigrant je, kakor so n- pr. častitljivi >Sovremen ni zapiski« in dr., je najbsljši obzornik rjske nacionalne kulture v srbohrvaščini izhajajoči »Ruski arhiv« Beograd. Nedavno je ta časopis praznoval skromni jubilej: petletnico izhajanja. Kdor pozna položaj ruskega izobraženca v tujini, ve, da tudi pet let vztrajnega dela kaj pomeni. In kdor pozna »Ruski arhiv«, ve, da njegovih devet in dvaj set zvezkov, kar jih je "izšlo do danes, tvori že majhno knjižnico spisov o ruskem naroda, o ruski kulturi, o današnjem ruskem položaju. Glasilo inteligence v najboljšem ruskem smislu te besede!
Najnovejši (28.-29) zvezek obsega celo knjigo na 328 straneh. Iz obilne vsebine bi opozoril samo na nekatere za/nLmivosti: Tako je Aleksjej Remizov, ki aa poznamo kot enega najoriginalnejših ruskih pisateljev v
emigraciji, prispeval dve fini psihološki študiji »Cvorovi« in »Pustinja u srca«, slednjo kot donesek k proučevanju Nikolaja Gogo-lja. E. Ljacki je zastopan z daljšo, še nezaključeno razpravo o odnosu Tolstega do prirode, je to estetska razčlemba njegovih opisov prirode. O liričnem občutja sveta je spisal Aleks. Prokopenko prodoren eserj z naslovom »Biologija lirskog principa«: nov dokaz, kako globoko sega ruska literarna veda. Prav tako do dna segajoča je razprava prof. I. Lapšina »Gogoljeva estetika«. Izmed literarno - teoretičnih spisov bi omenil še studijo dr. Aleksila Jelačiča o Pisarevu — nadaljevanje cikla avtorjevih informativ-. no odličnih razprav o velikih mojstrih ruske J kritike in socialne misli v 19. stoletju. (Prvi del te serije je nedavno izšel v posebni knjigi.)
Izmed ostalih razprav je vreden posebne pozornosti daljši prispevek Otta Winklerja »Nacional - socializam i Slovenic. Iz dveh temeljnih spisov, pravih evangelijev hitle-rizma: iz Hitlerjeve knjige »Mein Kampf« in ideološko še tehtnejšega Rosenbergovega spisa >Der Mythus des 19. Jahrhanderts« je pisec nabral in strnil v pregldno celoto odstavke, ki razodevajo narodno - socialistični odnog do Slovanov, predvsem pa prav nič prikrito težnjo po teritorialni osvojitvi vzhodno ležečih slovanskih pokrajin, zlasti še načrt razdelitve Rusije. Citati govore
Prepričevalnejše od vsega komentarja! _
Najvažnejšemu problemu današnje ruske politike, t j. sporu z imperialistično Japon-
sko sta posvečeni dve prav zanimivi in obsežni razpravi: M. Krolja >Sovje4ska Rusija, Ja.pan i Sjedinje-ne američke države« in F. Maxina »Strategiski položaj na Dalekom Istoka«.
Splošno zanimiva sta nadalje članka: N-Meljnikova Papouškova »Likovna umetnost i njena evolucija u SSSR« in dr. Nikole Je-lenjeva esej o velikem ruskem sodobnem slikarju Aleksandru Benja. Praiv tako utegne ma rs i kogar zanimati pravna razprarva Klavdije Žuhinove o sodobnem ruskem rodbinskem pravu m inž. agr. S. Vereščaka študija o ruskem agrarfj po vo?T,;
Umljivo je. da je beograjski »Ruski arhiv« nasproti današnji sovjetski državi v kritičnem odnosu, vendar očitno kaže težnjo, da bi bil tudi v tem pogledu objektiven. In prarv tega je najbolj treba. Sovjetska Rusiia je pri nas mnogim, zlasti mladim ljudem, pravi mitos. glede katerega so lahkoverni in nekritični kakor otroci. To pa zaradi tega, ker podlegale skritim propagandnim volivom. a ne poznajo ne prejšnjih ne sedanjih ruskih razmer in se niti ne trudijo, da bi se poglobili v dejanske probleme. Naivna vera si vedno ustvarja kakšen paradiž ali išče Indijo Koromandijo. Resnica je pa samo tam. kjer se argumenti pristašev sekajo z argumenti nasprotnikov; ni toref ne v slepem zanikavanju in ne v naivni veri. marveč v kritičnem presojanju in objektivnem proučevanju. »Ruski arhiv« nudi za to dokaj resnega gradiva- —s.
Gospodarstvo
?ridobnina po zunanjih znakih v praksi
Za revizijo davčnega zakona
Na zborovanjih, ki bo jih imeli zadnje mesece naša trgovci in obrtnika, je precejšen del razprav zavzemalo vprašanje pridobnine. Iz vrst trgovcev in obrtnikov samih so se tule številne pritožbe glede trdot, ki jih je povzročila februarska davčna novela pri odmeri pridobnine. Kakor znano, se je vršil za februarsko davčno novelo dolgotrajen boj v finančnem odboru Narodne skupščine in so bile v teku razprave marsikatere določbe omiljene. Praksa pri izvajanju novih določb za odmero pridobnine pa je pokazala, da bo treba v najkrajšem času zakon revidirati.
Davčna novela, ki j« stopila ▼ veljavo 20. februarja t. L, je uvedla za pridobnino minimalni davek, ki se ravna po višini stanovanjske najemnine in najemnine za lokal davčnega zavezanca. Davčna osnova (čisti dohodek) se za določitev minimalnega davka izračuna tako. da se vzame 2 do 3 in pol kratna najemnina za stanovanje (po višini najemnine) in 10 do 30 odst. najemnine za lokal odnosno obratovalnico. Najemnina za stanovanje pa se zmanjša za 10 odstotkov za vsakega maloletnega ali nepreskrbljenega otroka (največ pa do 40 odst.).
Pri izvajanju teh novih določb se je izkazalo, da tako izračunana »minimalna« pridobnma pogosto daleč presega dosedanjo pridobnino. Zlasti pri malih obratih so se izkazale nepričakovano velike razlike. Znani so primeri, kjer bodo morali posamezni davkoplačevalci po novih predpisih plačati dvakratno, trikratno ali še večkratno dosedanjo pridobnino. Najhujše trdote pa nastanejo v primerih, kadar ima davkoplačevalec več obrtnih listov. Ker se smatra vsaka obrt ali vsako podjetje, za katero je treba po obrtnem zakonu zahtevati poseben obrtni list, kot poseben davčni objekt, niso redki primeri, ko ima obrtnik ali trgovec sicer eno samo podjetje, toda za različne posle dva ali tri obrtne liste. Za posel po vsakem posameznem obrtnem listu pa se mu posebej zaračunava davek in se mu v vsakem primeru vračuna v minimalno pridobnino stanovanje in lokal, tako da plača pridobnino, kakor da bi imel dvoje aH troje stanovanj in dvoje ali troje obratnih lokalov. Tu ne gre morda za vele trgovce ali velike obrtnike, temveč, pogosto tudi za manjše podjetnike. Znani so primeri, ko je bil podeželskemu trafikantu, ki komaj živi od bornega zaslužka, predpisan večkratni dosedanji pridobninski davek sanro zaradi tega, ker poleg tobaka in cigaret prodaja tudi še nekaj razglednic ali pisemskega papirja.
Vsi ti pri men kažejo, da gredo nove določbe glede pridobnine daleč preko cilja. Februarska davčna novela daje sicer davčnemu zavezancu pravico do pritožbe na re-klamacijski odbor, ka lahko po predhodno pribavljenem mnenju pristojnega davčnega odbora ugotovi davčno osnovo pod mini-mom, če zavezanec dokaže, da njegovi dohodki ne presezajo davčnega minama; seveda pa je tako postopanje precej komplicirano. Način odmere pa tudi ni v skladu z osnovnimi načeli našega davčnega sistema, ker ima davčni zavezanec lahko za kritje žtivljenjskih stroškov tudi druge posebej obdavčene vire dohodkov (n. pr. dohodke od rente, od hišne posesti itd.), kar se pa tu ne upošteva. Tako se mešajo principi, ka veljajo za osebno dohodnino, s principi, ki veljajo za ločeno obdavčenje posameznih dohodkov. Te težkoče pa se bodo v praksi šele pokazale. Zato moramo nujno pristopiti k rcvizijS novih določb glede pridobnine.
Pri tem bo treba znova načeti načelno
vprašanje, ali je sploh umestno, da se določa minimum pridobnine po zunanjih znakih življenja davkoplačevalca. Res j«, da imajo tudi ponekod v inozemstvu slične določbe (v Franciji in £elgdji), toda ne za odmero pridobnine, temveč edino za odmero dohodnine. Mi pa dohodnine, ki obremenjuje prav vse dohodke posameznega davkoplačevalca ne glede na izvor, ne poznamo. Pri dohodnini se da tak način določanja minimalnega davka še nekako upra-vičevati zaradi tega, ker se pri dohodnini obdavčijo vsi dohodki posameznika in se lahko smatra stanovanje obvezanca kot nekako merilo za njegove celokupne dohodke. Pri našem davčnem sistemu, kjer plačuje davčni zavezanec za vsak posamezen dohodek bodisi od zemljišča, od zgradbe, od rente, od zaslužka ali od pridobitnega dela posebej davek, je tak sistem nemogoč. Trdote, ki so se pojavile pri izvajanju februarske davčne novele, imajo svoj izvor baš v tem, da služi kot merilo za dohodek od podjetja ali obrti stanovanjska najemnina, čeprav krije zavezanec pogosto svoje življenjske izdatke (stanovanje) iz drugih dohodkov in ne iz dohodkov od podjetja ali j obrti. Če n. pr. stanuje trgovec ali obrtnik v lastni hiši, tedaj se mu vendar ne more vrednost stanovanja vzeti kot merilo za dohodek od podjetja, saj predstavlja to stanovanje vendar dohodek od zgradbe, ki je obdavčen že z zgradarino in torej ne more biti še enkrat obdavčen s pridobnino. Tudi v primerih, kadar ima davčni obvezanec poleg dohodkov od podjetja ali obrti še druge izvore dohodka (zemljišče, zgradbe, kapital itd) se ne more smatrati najemnina za stanovanje kot merilo za njegov dohodek od podjetja, ker sme biti najemnina za stanovanje le merilo za skupne njegove dohodke. Tudi v tem primeru gre za dvojno obdavčenje, ki se še poostri, kadar ima podjetnik poleg dohodkov od zemljišča, zgradb in kapitala več obrtnih listov, ker se mu v tem primeru na podlagi najemnine za stanovanje. ki itak ustreza le njegov.m skupnim dohodkom, odmeri pridobnina dvakrat ali trikrat
Tudi je v nasprotju s principi obdavčenja, ki veljajo v drugih državah, če se vzame za osnovo pridobnint poleg najemnine za stanovanje tudi del najemnine za poslovni lokal, ki predstavlja režijski strošek podjetja in ne more biti zunanji znak dohodka dotičnega podjetja. V Frtnciji se pri določanju skupnega dohodka davčnega obvezanca vzame kot merilo stanovanje davčnega zavezanca in ne tudi najemnina za lokal, ker ta nima s skupnimi dohodki nika-ke zveze. Tudi v Belgiji, kjer imajo sličen sistem (seveda tudi le za dohodnino) se vzamejo za merilo osebnih izdatkov poleg stanovanja še izdatki za služinčad in avtomobil, nikakor pa ne izdatki za poslovni lokal. Kakor vidimo, ima ocenjevanje dohodkov po višini stanovanjske najemnine smisel le pri odmeri davka na celokupni dohodek davčnega zavezanca, torej pri odmeri dohodnine, ki je pri nas ne poznamo, če pa se obdavčuje le dohodek od podjetja, tedaj se nikakor ne more vzeti za merilo stanovanjska najemniua, ker bi to pomenilo mešanje raznih davčnih sistemov; sama najemnina za poslovni lokal pa tudi ne more biti merilo za dohodek. Če se že vzamejo režijski stroški kot merilo dohodka, tedaj se morajo upoštevati tudi drugi režijski izdatki, v kolikor se sploh morejo režijski izdatki v ta namen upoštevati. Vsi ti pomisleki, ki smo jih navedli, kažejo, da tega novega sistema ne bomo mogli obdržati rn da bo treba čim prej napraviti korake za revizijo davčnega zakona.
Gospodarske vesli
= Izplačevanje kvote na staj« vloge pri Ljubljanski kreditni banki. Upravni svet Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani je na svoji seji dne 15. septembra 1934 skle-nii v sporazumu s komisarjem ministrstva za trgovino in industrijo izplačevati na zahtevo počemši s 1. oktobrom 1934 vlagateljem in imetnikom tekočih računov iz njihovega dobroimetja akontacije v iznosu, ki ustreza obrestim za tromesečje od 1. aprila do 30. junija 1934. Pri izplačilih se odbijejo vsi zneski, ki so bili doslej v smislu določil člena 3, točke 3. uredbe predčasno izplačani	1315
— bombardiranje kmečkih dolgov v novi uredbi. V zadnjem času še ponovno ču-je, da v novi uredbi o zaščiti kmetov ni več predvideno lombardiranje kmečkih dolgov, kakor v stari uredbi, odnosno da je v novi uredbi odpadla obljuba, da bodo denarni zavodi lahko lomhardirali zaščitene terjatve nasproti kmetom do 50 odst. nominalne vrednosti. To naziranje pa ni povsem točno. Člen 15. nove uredbe o za-
ščiti kmetov določa dobesedno: »Upnikovim terjatvam na osnovi kmetskih dolgov, na katere se nanaša ta uredba, se priznava prvenstvo do reeskompta odnosno lombar-da pri vseh državnih in privilegiranih denarnih zavodih po navadnih pogojih, in to do višine 50 odjt. teh terjatev«. Isto določbo je vseboval 1. odst. člena 14. stare uredbe, izpadel je le 2. odstavek člena 14. stare uredbe, ki pravi, da bo ministrski svet sporazumno z omenjenimi zavodi poskrbel, da se v ta namen zavarujejo potrebna sredstva v okviru kreditnih možnosti. Ta obljuba pa skoro ne spada v uredbo in je najbrž zaradi tega izpadla, s čemer pa se stanje ni bistveno spremenilo, kajti če vlada v uredbi prizna terjatvam zaščitenih kmečkih dolgov prvenstvo do reeskompta odnosno lombarda, se s tem tudi moralno obveže preskrbeti potrebna sredstva.
= Zamudne obresti pri blagovnih dobavah. Centrala industrijskih korporacij v Beogradu se je informirala v trgovinskem ministrstvu glede vprašanja, kako naj se
Pregled sodobne | češkoslovaške literature
Plodovi ti češki pisatelj A. C. Nor, kj se je pred tedni mudil v Ljjbl>anL, je pravkar izdal nad 60 strani obseeajočo knjižico »Moderni literatura československa«. Njegov spis je ponatis predavanj, ki ji je imel na srednjih in strokovnih šolah Češkoslovaške. (Za naše razmere zanimiv pojav: profesionalni pisatelj nešolnik prireja na šolah predavanja o literaturi 5) Knjižica (je vredna naše pozornosti zlasti zaradi tega, ker podaja kratek informativni in instruktivni pregled povojnega slovstva na Češkoslovaškem. V dragi vrsti je zanimrva zato, ker poroča o češki in slovaški literaturi. (V drugih priročnikih ee obravnava samo ena literatura ali pa vsaka samostojno.) A. C. Nor je s to knjižico nedvomno ustregel ne le dijaštvu, marveč tudi profesorjem in učiteljem češkega in slovaškega jezika, ki slasti v provinci nimajo prilike, da bi zasledovali nove pojave v knjižni in revialni produkciji. Ustreženo pa bo tudi vsakemu drugemu črtatelju, ki ee hoče na hitro roko poučiti o današnjem stanju češkoslovaške literature. Pisec ne navaja samo imen, marveč tudi karakterizira pesnike in pisatelje ter važnejše literarne struje, n. pr. poetizem. Z zgoščenimi primeri kaže stilne razlike med predvojno in povojno poezijo in prozo, kakor se razodevajo n. pr. v slogu in frazeolo-giji (še večje so seveda v novih motivih in idejnih smereh).
Želeti bi bilo, da bi podoben pregled dobili za jugoslovansko literaturo; tudi v na-
šem primera naj bi ga sestavil nešolnik, ker bo samo tako živahen in splošno užiten, kakor je A. C. Nora »Moderni literatura československa. — Pri nas je treba priporočiti Norovo knjižico zlasti absolventom čeških tečajev; odprla jim bo širok, četudi ne podroben razgled v češkoslovaško slovstvo in iih tako približala duhovni sodobnosti tega močno aktivnega in naprednega slovanskega naroda.
Najnovejši zvezek „Življenja in sveta"
Pravkar izišli zvezek ilustrirane tedenske revije »Življenje in svet« priobčuje na uvodnem mestu zanimiv članek »Lišaji«, ki razpravlja o prvem socialnem poskjsu v rastlinskem svetu. Nato sledita nadaljevanji potopisov dr. Fr. Crobatha >Iz Kranja v Chi-oago« ter Margite Matehes »Divji paradiž« (oba s primernimi slikami). V prilogi se bliža koncu dr. Vladimirja Travnenja knjiga »Kuga na Slovenskem«. A. D. je prispeval člančič »Pisatelji - preroki« z zgledi, kako so pisateljevi možgani prehiteli prirodo samo. V rubriki »Človek in dom« piše Božo Gvardijančič o »Odnosu med projektantom, stavbnim gospodarjem in stavbenikom«. Sledijo običajne rubrike Šah. Za misleče glave. Humor, Anekdote in Križaljka z obratnicami. Poleg manjših notic vsebuje zvezek na vnanii strani lepo sliko Bolgarke z ljubljanskega festivala, na naslovni strani pa Vermeerjevo »Pismo«. Revija stane v podrobni prodaji samo 2 Din ter se dobi v vseh večjih trafikah.
hna uredba o maksimiranju obrestne mere
uporabljati pri zamudnih obrestih zaradi prodaje blaga v trgovskih poslih, odnosno aii je mogoče zahtevati višje zamudno obresti nego 8 odst. Po tolmačenju uredbe v trgovinskem ministrstvu veljajo predpisi o maksimiranju obresti na vse odnoša-je dolžnikov brez ozira na to, kako so nastali. Kakor znano, določa uredba, da smejo denarni zavodi zahtevati za obresti posojil največ 4.5 odst. nad eskomptno mero Narodne banke, ostali upniki pa največ 8 odst. Ugodnost denarnim zavodom, da lahko računajo obresti preko 8 odst., ima svoje upravičenje v tem, da morajo denarni zavodi plačevati obresti vlagateljem. Zamudne obresti, ki se pobirajo, kadar kupec blaga ne plača v določenem roku kupnine za blago, pa nimajo značaja stalnih obresti, temveč samo značaj začasne odškodnine. dokler se kupna cena ne poravna, zato ni razloga, da bi se zamudne obresti izenačile z onimi, ki jih smejo računati denarni zavodi. Ako posameznemu prodajalcu niso dovolj visoke zamudne obresti, ima možnost, da pospeši prisilno plačilo računa od kupca. Da je ugodnost višjih obresti (preko 8 odst.-) mišljena samo za denarne zavode in da se to striktno tolmači, je razvidno že iz tega. da se višjih obresti nego 8 odst. ne morejo posluževati niti zavarovalne družbe niti javna skladišča.
= Dobava mesa. Dne 20. t. m. se bo vršila pri komandi dravske divizijske oblasti v Ljubljani javna ustmena licitacija glede dnevne dobave mesa za čas od 1. oktobra 1934 do 31. marca 1935.
Borze
18. septembra
Na ljubljanski borzi so oficielni tečaji deviz danes ostali v glavnem nespremenjeni, le Berlin je bil nekoliko čvrstejši. Avstrijski šilingi notirajo v privatnem kliringu za malenkost nižje, in sicer 8.55 — 8.65. V zagrebškem privatnem kliringu je prišlo v avstrijskih šilingih do prometa po 8.54. v angleških funtih po 230.40 in v španskih pezetah po 5.9750.
Na zagrebškem efektnem tržišču je tendenca v Vojni škodi nadalje prilično čvrsta in ie bil danes zabeležen promet za kaso po 356 (v Beogradu po 355.50 in 352). za december pa po 360 in 361 (v Bogradu po 361). Nadalje so bili še zabeleženi zaključki v 4 odst. agrarnih obveznicah po 41 ter v 6 odst. begluških obveznicah po 60.25 (v Beogradu po 61.75).
D*vtte
Ljubljana. Amsterdam 2302.63 — 2313.99, Berlin 1354.03 — 1364.83 Bruselj 797.46— 801.40, Curlh 1108 35 — 1113.85, London 167.64 — 169.24. Newyork 3326.33—3454.59, Pariz 223.95 — 225.07. Praga 141.12 — 141.98, Trst 290,90 —293.30 (premija 28.5 odst.). Avstrijski šiling v privatnem kliringu 8.55—8.65
Curih. Pariz 20.20625. London 15.15, New-Vork 302.625 Bruselj 71.95, Milan 26-2850, Madrid 41.8750. Amsterdam 207.75, Berlin 122.40. Dunaj 57.30. Stockholm 78.15, Oslo 76.15. Kobenhavn 67.65, Praga 12-7475, Varšava 57.90, Atene 2.93, Bukarešta 3.05-
Dunaj. (Tečaji v priv. kliringu.) Beograd 11.88. London 26.66, Milan 46.17, Newyork 531.25, Pariz 35.56, Praga 21 77, Curih 175.62, 100 S v zlatu 128 S pao-
Efekti.
Ljubljana. Vojna škoda 352 — 355, 7*/o investicijsko 71 — 72, 8«/» Blair 64 — 67, 7% Blair 41 — 42, 4a/. agrarne 41 — 42, e°/o begluške 58 — 60.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda 355 — 357, za december 359 — 360, TU investicijsko 70 — 71.50, 48/o agrarne 40-50 do 41, 7°/« Blair 57.75 — 60, 8°/« Blair 66 do 68. 7>/o Drž. hipotekama banka 68 — 71, 6%> begluške 6o — 60.50; delnice: Narodna banka 4100 den., Priv. agrarna banka 220 do 224. Šečerana Osijek 130 — 140, Trbovlje 85 — 90.
Beograd. Vojna škoda 356 — 356 (355.50, 352). za september 356 — 356 (3o650), za december 360 — 361 (361), 7*/o investicijsko 71-50 — 72.50, 6"/. begluške 61.50 _ 62 (61-75), za december 62 den.. 8°/» Blair 64 do 67, 7% Blair 57.75 — 58 (57.75), 7•/• Drž. hipotekama banka 68 bi. (66). Narodna banka 4120 den., Priv. agrarna banka 220 — 223 (22).
Dunaj. Državne železnice 1415, Trboveljska 11.80, Alpine-Montan- 9.85.
Blagovna tržišča
HMELJ
žatec, 17. septembra, živahno nakupovanje po cenah od 1200 do 1800 Kč za 50 kg traja dalje.
ž»lec, 18. septembra. Pri popuščajoči ponudbi so se cene učvrstile ter se opaža več povpraševanja od strani trgovine zlasti za boljše blago, ki se plačuje od 30 do 40 Din z napitnino. Vse kaže, da se je najhujši naval ponudnikov unesel ln je pričakovati že proti koncu tedna zboljšanja položaja v hmeljski kupčiji.
ŽITO.
+ Chicago, 18. sept. Začetni tečaji: Pšenica: za december 104.50, za maj 105; koruza; za december 7-725, za maj 79.25.
+ Ljubljanska borza (18. t m.) Tendenca za žito nespremenjena. Nudijo se (vse za slovensko postajo, plačljivo v 30 dneh): pšenica (pq mlevski tarifi); baška 79/8o kg po 162.50—165; baška, 80 kg po 165—167.50; koruza (po navadni tarifi): stara 6uha za september po 150 — 152.50; nova umetno sušena s kvalificirano garancijo po 122.50 do 125; moka: baška »C« po 260 — 265. banatska »0« do 265 — 270.
+ Novosadska blagovna boria (18. t. m.) Tendenca stalna. Promet je bil srednji. Pšenica: baška okol. Novi Sad, sredmeba-ška in gorniebaška 112 — 114; okolica Som-bor, gornjebanatska, slavonska 106 — 110; sremska 109-111; južnobanateka 106—108; baška ladja Tisa 120 — 122; 1. Begej 119 do 121; baška, banat. ladja Dunav 118 _ 120; banatska, ladja Dunav 118 — 120- — R«: baška 100 — 102.50 — Oves: baški, srem-ski in slavonski 62.50 — 65; banatski 60 do 62.50. — Ječmen: baški, 6remski, 65/66 kg
104	_ 106; baški jari. 67/68 kg 120—122.50. — Koruza: baška 91—92; okolica Sombor 92 — 93; banatska 85 — 88; sremska. pariteta Indjija 91 — 92: baška ladja Sava
94	— 95: ladja Dunav. Tisa ali Begej
95	do 96. — Moka: baška in banatska »Og« in »Ogg« 187-50 — 207.50; »2« 167.50 - 187; »5« 147.50 - 167-50; »6« 122.50 — 142.50; »7« ,107.50 — 112.50; »8«
105	_ 110; sremska. slavonska »0g« in >0°g< 187.50 — 197.50: »2« 167.50 — 177.50. »5« 142.50 _ 157-50; »6« 122-50 — 132.50: »7« 107.50 — 112.50; »8« ln5 — 110. Otrobi: baški 81 — 83; banatski 79 — 81; baški ladja 86 — 88.
+ Somhorska hlaeovna borza (18. t. m.) Tendenca prijazna. Prometa je bilo &> vagonov. Pšenica: baška, okolica Sombor, srem-
ska ln sHavoaeka 107 — 110; gornjeba&a 109 — 112; banatska 106 — 110; baška in banatska potiska 120 — 122. Oves: b«£ki,
eremski in slavonski 62.50 — 65. Ri: baška 93—102. Ječmen: baški, 63/64 kg 106—110; jiri. 67/68 kg 120 — 122. Koruza; baška m sremska 91 — 94; baška ladja kanal 93 do 96; baška ladja Djunav, Tisa 94-96-
+ Budimpeštanska termins^a borza (18 t m.) Tendenca slaba. Pšeniea: za oktober 15.85 — 15.87, za mare 17.06 — 17.03; koruza: za september 12-« — 12-47, za maj 11.10 — 11.
B0HBA&
+ Ltverpool. 17. septembra. Tendenca mirna. Zaključni tečaji: za oWojber 6^9 (prejšnji dan 6.80). ra december 6 74 (6./6).
+ Newyork. 17. septembra. Tendenca stalna- Zaključni tečaji: loko 13-05 (l2.9o), za december 12.91 (12.81).__
Šport
Novo športno igrišče v Ljubljani
Prihodnjo nedeljo bo SK Jadran o tvoril svoje novo športno igrišče poleg kopališča Kolezija
V	soseščini starodavnega trnovskega kopališča Kolezija je zraslo iz tal novo športno igrišče, katerega je zgradil marljivi SK Jadran. S tem je tudi južni del Ljubljane, zlasti pa okraji dvorski, šentjakobski, tr-novsko-krakovski, dobil trdno podlago za resno športno udejstvovanje. Igrišče leži tik ob kopališču Kolezija in Gradaščici ter je zgrajeno po vseh športnih predpisih. Glavni vhod je iz Gunduličeve ulice, tako da je igrišče pristopno z Mirja, Trnovega in Tržaške ceste po Langusovi ulici.
Na novem igrišču je urejen sedaj nogometni prostor v velikosti 102 krat 61 m. Igrišče bo posejano jeseni s travo, tako da bo na pomlad res lepo zeleno nogometno polje. Poleg nogometnega igrišča bodo uredili še tekališče, na vzhodnem in zaped-nem delu pa prostor za lahko atletiko, dalje ping-pong, odbojko itd. Prihodnje leto bodo z deli na igrišču nadaljevali, postavili bodo tudi primerne tribune za gledalce.
SK Jadran je v svojem 15 letnem obstoju dosegel že lepe športne uspehe v nogometu in v lahki atletiki. Zaradi neugodnih notranjih razmer je društvo moralo marsikaj žrtvovati iz svoje tradicije. Letos pa se je s pridobitvijo novega igrišča začelo zopet razvijati športno tekmovanje. Poleg dveh vrst nogometnih moštev, rezerve in junior-jev, se je ustanovila zopet lahkoatletska sekcija, pomladi pa bo klub ustanovil še več športnih sekcij, tako da se bo društvo udejstvovao v vseh športnih panogah.
V	nedeljo, 23. septembra začno prvenstvene tekme ljubljanskih nogometnih moštev. To priliko porabi SK Jadran, da otvo-ri svoje že verificirano igrišče javnosti. V prvenstveni tekmi nastopijo Jadranaši proti svojemu nevarnemu nasprotniku iz poljanskega okraja SK Marsu. Z ozirom na to, da oba kluba vestno trenirata in je ja-dranaško moštvo čvrsto v rokah svojega strokovnega trenerja g. Ermana. je pričakovati, da bo nedeljska tekma nudila vsem Hubiteljem športa res lepo igro. Jadranaši, ki so z vsem požrtvovanjem sodelovali pri gradnji svojega igrišča, ki bo v ponos vse južne Ljubljane, zaslužijo, da se prebivalstvo. zlasti ono iz domačega okoliša, v največjem številu udeleži te prireditve. Težnje SK Jadrana so gotovo vse pohvale vredne, saj druži v svojem delovanju krog sebe mladino iz delavskih in obrtniških vrst, dijake itd., ki jih odteguje cesti in s tiho vnemo in strogo športno disciplino prinaša svoie žrtve v korist splošnosti. Zahvala pa gre predvsem mestni občini ljubljanski in g. žuuanu, ki sta pripomogla, da je mogel SK Jadran iz tamkajšnje »gmajne« preurediti zemljišče v res lepo športno igrišče.
Prvenstvene tekme II. razreda
V	nedeljo 23. t m. se prično v Ljubljani prvenstvene tekme drugorazrednih ljubljanskih nogometnih moštev. Zmagovalec iz teh prvenstvenih tekem preide avtomatično v podsavezno ligo. V tem prvenstvenem turnirju nastopijo ti-le ljubljanski nogometni klubi: SK Reka. sedanji prvak FI. razreda: SK Jadran, SK Koroten. SK Sloga, mladi železničarski klub: SK Slovan, SK Slavija, dfllje delavska SK Svoboda. Ljubljana. SK Grafika. SK Mladika in SK Mars.
Devet ljubljanskih klubov bo v športnih prvenstvenih tekmah pokazalo svoje moči in svoje znanje. Težko ie danes prerokovati, kateri klub bo zmagovalec, gotovo pa je. da se bo prvenstvena tabela znatno spremenila. Posamezni klubi, zlasti oni, ki imajo svoja igrišča, so se lotili z vso vnemo treninga. Želeti bi le bilo. da bi drugorazredni klubi vztrajali pri marljivem treningu, predvsem pa tudi uporabili svoje znanje za lepo igro. Borba za prvenstvo bo vsekakor zelo ogorčena in je danes težko predvidevati, kdo bo prvak. V poslednji borbi je pričakovati, da se bodo za prva mesta borili Jadran, Reka. Slovan, Grafika in Mars
Težki gmotni položaj, v katerem se nahajajo mladi športni klubi, zlasti oni, ld morajo vzdrževati svoja igrišča, narekuje ljubjanskemu občinstvu in vsem prijateljem nogometnega športa, da podpro tekmujoče klube z zasluženim obiskom.
Ljubljansko prebivalstvo naj ima pred očmi, da združujejo ljubljanski nogometni k'ubi na tisoče ljubljanske madine v svoji športni vzgoji v različnih panogah športa. Trezna športna vzgoja rešuje mladino, športno plemenito vzgojena mladina pa bo dala bodočnosti novih značajnih mož.
V	nedeljo 23. t m. nastopijo ta-le moštva: Reka : Slovan na igrišču Reke, Jadran : Mars na igrišču Jadrana, Korotan : Slavija na igrišču Korotana in Mladika : Svoboda na igrišču, ki še ni določeno.
Službene objave LNP
(Seja u. o. dne 14. septembra.)
Z ozirom na službene objeve JNS št. 30 tč. 28 v »Sportisti« št. 896 se poziva Ča-kovečki SK. da nakaže Iliriji v Ljubljani znesek 205 Din za zunanjega sodnika za prv. tekmo Ilirija : Čakovec v Ljubljani. Enako se poziva Železničar v Mariboru, da
NURBLOND
specialni shampoo za blondinke
le najstarejši In najbolj zahtevan specl-jalnl Shampoo za nego prirodno plavih j las na vsem svetu. Dobiva se povsod.
nakaže Iliriji znesek 205 Din za stroške sodnika pri prv. tekmi Iliri ia : Železničar 3. junija 1934 v Ljubljani.
Na podlagi poročila saveznega sodnika Ramovša se verificira igrišče Slovana v Mostah za vse tekme.
Na znanje se vzame poročilo občnega zbora o. o. Celje s pripombo, da bo podsa-vez izvršil nominiranje okrožnega odbora na prihodnji seji istočasno z odbori za Maribor in Trbovlje.
Na prijavo Hermesa — Ljubljana se uvede potom JNS postopanje za izterjavo dolžnega zneska pri SK Karlovcu. Ker je SK Gorenje— Jesenice zadostil vsem pogojem pravil in pravilnikov JNS, se predloži za sprejem v redno članstvo JNS. Disk — Domžale se pozivi, da javi, ali je Zalog poravnal dolžni znesek. SK Istra — Ježica pri Ljubljani je zadostila vsem pogojem pravil in pravilnikov ter se predloži za sprejem v redno članstvo JNS. Odobrijo se izdelani programi o. o. Celje in o. o. Maribora za tekmovanje v korist podsavezne blagajne dne 16. septembra. Naslov ISSK Maribora se glasi: ISSK Maribor — Anton Filipančič — Maribor, Vetrinjska 6.
Cene vstopnic k prvenstvenim tekmam II. razreda se določijo, v kolikor se kluba drugače ne sporazumeta, kot sledi: sedeži 8 Din, stojišča 6 Din, članske vstopnice za verificirane igralce proti legitimaciji 4 Din, mladinske 2 Din.
JNS je v Službenih objavah štev. 39 od 7. septembra 1934 pod tč. 31 objavil to-le principijelno rešitev glede izbire igrišča za klube, ki nimajo lastnega igrišča: »Če igrata prvenstveno tekmo dva kluba iz različnih krajev, pa v enem kraju sploh ni verificiranega igrišča, se morata obe tekmi odigrati v kraju onega kluba, ki ima igrišče.« Vsi klubi v Ljubljanni se obveščajo, da se po načelnem rešenju JNS z dne 23. februarja 1934 na dan, ko se igra v Ljubljani tekma za državno prvenstvo (med te se računa tudi kvalifikacijska tekma za državnno pr-vestvo), ne sme igrati v Ljubljani noben« prijateljska tekma in tudi ne trening tekma.
J. Stanko L r., I. tajnik.
Službeno ix LNP. Danes v prostorih LNP (nebotičnik, IV. nadstropje) seja zdravstveno-vzgojnega odseka ob 20.15-Naprošajo se gg. dr. Prodan, dr. Tome, dr. Dovgan, Lukežič, Mrdjen, Vrhovnik M., dr. Ahoin M., P. Škerl, da se blagovolijo udeležiti te seje.
Sodniški zbor JLAS. Za damski izbirni miting na igrišču Primorja v četrtek, 20. t m ob 16. se določi naslednja jarriia: Luin, Cerar VI., Megušar, Gor i a,me, Sancin S., \Vindsch, geom. Černe, Vidic jn MicheL Naprošajo se za sodelovanje tudi ostafi gs- sodniki. Luin naj prinese stoperice in startno pištolo.
Komisariiat J. S. Z. S. za L. P. (Službeno). V četrtek 20. t m. se vrši na igrišču Primorja ob 16. iizbirni trening za sestavo lahkoatfletske reprezentance za dvoma teh proti Zagrebu, in sicer v disciplinah: 60 m, skok v višino, 800 m, met kopja in tek 100 m. S. K. Ilirija T. K. D. Atena pošljejo na. start vse atletinje, katere so priglašene v teh disciplinah za drž- prv. posameznic. Po končanem trening-tekmovanju naj se, v svrho dogovora glede nastopa v Zagrebu zgilase po en zastopnik sjartajočih khrbov pri komisarjatu na samem igrišču.
Odbor za Izvedbo Junlorskih pokalnih tekem ima redno sejo drevj ob 19. v klubski soba SK Ilirije v kavarni »Evropi«. Na sojo naj prinese igralec Ljubljane g- Der-ganc dokaz, da ni starejši od 18 let
LTTP (Službeno.) Danes ob 17.30 seja upravnega odbora v posebni sobi restavracije Emona.
SK IUn|a (Lajfkoadetsfca sekcBa). Plenarni sestanek v četrtek 20. t- m. ob 19. v garderobi na starem igrišču. Pred sestankom je obvezen trening za vse atlete. Sestanek je zelo važen, zato naj pridejo vsi. Pri sestanku morajo oddati vsi atleti khi-bovo opremo. — (Hazenska sekcija). Danes in jutri lahkoatletski trening. Pri jutrišnjem treningu se bodo preiakiusile po-edine atletinje v tekiu na 800 in 300 tn, 80 metrov zapreke ter v metu diska. Važno zaradi državnega prvenstva. Na starem igrišču naj bodo zato točno ob 17.30: Omanova, Boža, Marta, Pribošek. Slapar, Zajec, SSva, Lidjja, Ivica, Tratnikova. Izostanek se ne bo opravičil nobeni.
ŽSK Hermes. Obveščamo članstvo, da je umrla mati našega igrača g. Toneta Pleša. Pogreh, na katerega se članstvo vabi, bo danes ob 16. iz Mavrarjeve »lice št 4 v Š ški. — (Nogometna sekefla.) Strogo obvezen trening prve skupine danes jn v petek od 17. daflje. V prihodnjih dneb bodo treningi v večernih urah na razsvetljenem igrišču, in to predvsem za one igrače, ki so zaposleni čez dan.
Iz motosekcije 3SSK Hermesa. Nagrade, kt si jih je priboril za svoj uspeh na I. vseslovanski motodirki v Zagrebu g. Lu-dovik Starič, član 2SK Hermesa, so raz-stavljene pri tvrdki Astra, Aleksandrova cesta.
SK Mars, V četrtek 20. t nv strogo obvezen sestanek za vse članstvo (verificirani ln neverificirani) v gostilni Baver ob 20. Vabi se tudi celokupni odbor.
Slalom klub 34. (Tajništvo.) Danes ob 20-30 seja upravnega odbora v k hibo vem lokalu Šelenburgova ulica 3-1.
T. K. D. Atena (hazenska sekcija). Danes v sredo 19. t m. ob 18. uri hazenski trening. Naprošena je tudi moška družina, da se udeleži tega treninga polnoštevilno.
TKD Atena (Lahkoatletska sekcija). V četrtek 20. t m na igrišču Primorja izbirno tekmovanje med atletinjami SK iMri-je in TKD Atene za sestavo reprezentance, ki nastopj 22. ki 23. t m v Zagrebu v dvomatebu proti zagrebški reprezentanoi. Atletinje Bernik. Sket Ulaga Ema, Puter-le, Dolenc Mary. Smuč Nana, Vrezec, Smuč Ne ta. Ulaga Nada in Podpac morajo b ti najkasneje ob 15.30 na igrišču Primorja.
Umetni dež
V srednjem veku so ga
z zvonovi, potem s topovi, danes pa
ga hočejo imeti z moderno kemijo
Suša, ki je vladala letos v tolikšni meri po nekih delih sveta, je znova pospešila prizadevanja, po katerih bi bilo mogoče proizvajati dež, kadar bi ga človek potreboval. Tako so pred kratkim poročali o poskusih na južnem Japonskem, kjer so hoteli dež z neba »pristreliti«. Prvi veliki poskus te vrste je ostal brez uspeha, pri drugem se je vlil po izstrelitvi 1500 granat triurni dež, toda skeptiki so bili prepričani, da je bilo vse skupaj gol slučaj .
Tudi na Angleškem, kjer so že prej »streljali« dež, je večina znanstvenikov mnenja, da je to najdražja in obenem najmanj uspešna metoda za dosego velikega smotra. Tako zavrača prof. Bilham tudi
vsak drugi poskus za proizvajanj« dežja. »Vzrok dežja je iskati v zračnih tokih,« pravi Bilham, »in ti toki se razširjajo preko obsežnih delov neba. Težko je verjeti, da bi topovski ogenj, ki zavzema seveda vedno le razmeroma majhne obsežnosti, ustvarili za deževanje potrebne pogoje. Celo če bi bilo nebo pokrito z oblaki, bi ničesar ne dosegli, kajti dež nastaja tako, da se neskončno majhni delci vode v oblakih združijo skupaj, granate pa tega stanja ne morejo izzvati.«
Naziranje, da ima velik trušč sposobnost za proizvajanje dežja, izvira še iz srednjega veka. ko so hoteli dež priklicati z zvo-njenjem. Med vojno so menili, da je topovski ogenj na Flandrskem bojišču kriv obil-
nih padavin v Južni Angliji. Toda raziskovalci so ugotovili, da so bile padavine tu L 1915. in 1916. sicer za 21 odst obilnejše nego povprečno, 1. 1917., ko je bil topovski ogenj še hujši, pa je presežek znašal le 7 odst. L. 1912., ko ni bilo absolutno nobenega topovskega streljanja, je bilo leto posebno deževno.
K temu bi bilo omeniti, da poskušajo v Ameriki in posebno v Rusiji neko novo vrsto proizvajanja dežja z nekimi kemičnimi snovmi in meglami. Ta metoda je baje učinkovitejša in, kar je glavno, poceni Vendar pa podrobnosti še niso znane, zlasti ne to, da bi se bili poskusi izvršili v velikem obsegu.
Vprašanje raka
Zgodovina se ponavlja — tudi v razvoju medicinske
vede
V zvezdah bo njegovo ime
Mož, ki je zapustil vse svoje imetje zvezdam
V Chicagu je umrl inženjer Charlonton, vodja neke strojne tovarne. Charlonton se je že davno pred vojno izselil v Ameriko. Ostal je samec. Razen za svojo stroko se je zanimal posebno za astronomijo. Sam si je zgradil celo vrsto opazovalnih instrumentov, tako tudi velik zrcalni teleskop, s katerim je stikal neprenehoma po nebu.
Njegova najbolj goreča želja je bila, da bi odkril tu nekaj takšnega, kar bi njegovo ime ohranilo v zgodovini znanosti. Toda ta želja se mu ni izpolnila. Vendar ga znanost ne bo povsem pozabila, kajti vso svojo gotovino z znesku 18.000 dolarjev je ostavil v korist stvari, ki ji je posvečal vsako prosto uro.	i-v^l
18.000 dolarjev ni velik znesek, če ga primerjamo s tem, kar so drugi ameriški meceni naklonili zvezdoslovju. Spomnimo se n. pr. na chicaškega »kralja cestne železnice« Yerkesa, ki je ostavil pol milijona dolarjev za zgraditev ogromnega teleskopa in čigar ime živi še vedno v imenu ene najbolje opremljenih astronomskih opazovalnic, Verkesove zvezdarne. Njegovo slavo je prekosil drug ameriški milijonar, Hooker, ki je daroval celo 800.000 dolarjev za zgraditev ta čas največjega zrcalnega teleskopa na svetu, ki mu ima zrcalo 2 in pol m premera Zemski ostanki tega mecena poči-
vajo 10 m pod teleskopom, ki nosi njegovo ime.
A navzlic temu, da se Charlontonov dar niti od daleč ne rnore primerjati z ogromnimi vsotami obeh navedenih mecenov, bo znanosti vendar zelo rabil. Charlonton je namreč svoje imetje določil proučevanju tirov malih planetov. Mali planeti, asteroidi ali planetoiSi, so, kakor znano, drobna nebesna telesa, ki krožijo okrog sonca v prostoru med Martom in Jupitrom. Prvega teh malih planetov je odkril 1. januarja 1801. Italijan Piazzi v Palermu. Ta zvezda je prava velikanka v družini sebi podobnih, saj znaša nje premer 800 km, dočim niso premeri pretežne večine ostalih nič dosti večji od 1 km. Ni minilo leto, da bi ne odkrili kakšnega novega planetoida, sam dunajski astronom Palissa jih je odkril več nego 100, a še večje število heidelberški astronom Wolf.
Danes nam je znanih že preko 1300 pla-netoidov rn še vedno odkrivajo nove, in sicer skoraj izključno s fotografskimi postopki. Določitev njihovih tirov je kaj zamotana in težka, a ni brez pomena, ker je mogoče z njimi reševati marsikakšno drago uganko vesoljnosti. V Evropi se bavijo s tem računskim delom posebno nemški znanstveniki. Charlontonov dar bo to delo pospešil in ga dovedel do konca.
Rastlina, ki je izgubila duh
Muškatna zel, mimulus moscata, je rastlina, ki jo je ves svet poznal kot zelo močno dišečo rastlino, kar je razvidno tudi ij njenega imena. Doma je v Severni Ameriki, 1. 1826 so jo prinesli na Angleško in od tam se je razširila po vsem Svetu. Okrog 1. 1909 se je zgodila s to rastlino čudna sprememba.
Na Angleškem so opazffl, da Je Izgubila svoj vonj, zaradi katerega je bila tako priljubljena. To bi se dalo na zadnje razlo.
KitajSki vojskovodja
s< > "	■><	s
žiti a tem, da so nanjo vplivale sčasoma spremenjene razmere za rast. Toda najbolj nepričakovano je balo to, da se je ista sprememba zgodila z vsemi rastlinami te vrste na svetu. Celo v njeni prvotni domovini, Severni Ameriki, ni mogoče dobiti divje rastoče rastline z nekdanjim vonjem. Do Novega Zelanda, kjer so jo prej močno gojili, so iskali dišeče rastline, a je niso našli.
Je res čudno, da se je mogla neka rastlinska vrsta skoraj istočasno in brez vidne zveze spremeniti tako temeljito po vsem svetu. Znanost si že dolgo beld glavo, da bi prišla tej skrivnosti do dna.
Podedljive duševne lastnosti
Sloviti švicarski psihiater Bleuler se ba-vi v nekem članku z vprašanjem, da-li so privzgojene duševne lastnosti podedljive. Pri tem opozarja na primer bernardinskih psov, ki brez dvoma podedujejo nagon za reševanje ponesrečencev v snegu. Prav tako se kaže tudi v novofundlandskih psih in sicer že v nedresiranih mladičih stremljenje po reševanju utapljajočih se oseb.
Pri človeku nam ni znano, da bi ostav-ljal svojemu potomstvu kakšen privzgojeni nagon. Splošne miselne smeri pa se po švicarskem zdravniku podedujejo tudi pri ljudeh in so v teku pokolenj spremenljive.
„Miss Evropa" v Londonu
Več znanih nemških učenjakov je odločno zavrnilo trditev berlinskega biologa in bakteriologa prof. von Brehmerja, da je odkril bacil raka. K tem ugovorom je Brehmer sedaj obširneje spregovoril v pogovoru z nekim časnikarjem.
Učenjak vzdržuje svoje trditve v polnem obsegu. Svojim nasprotnikom očita, da so zavračali njegova odkritja, ne da bi jih niti dobro poznali. On pa jamči zanja s svojim imenom, ki ga noče lahkomiselno spravljati v nevarnost. Bil je toliko previden, da je čakal z objavo svojih odkritij dve leti, potem ko jih je tudi natančno preizkusil. Njegovi nasprotniki pa niso imeli niti prilike, da jih doslej eksperimentalno proučijo in so zato njih napadi nestvarni. O slovitem berlinskem raziskovalcu raka prof. Schillingu so trdili, da je njihovega mnenja, to pa ni res, ker je v strokovnem listu »Medizinische Welt« podal izjavo, da je Brehmer svoje poskuse izvršil z vso na tančnostjo, in nič drugega.
Sicer so pa napadi proti njemu mnljivi, kajti že od nekdaj se proučevalci raka delijo v dva tabora- Eni trde, da je rak le posledica obolenja hormonov ali drugih organov m zapisujejo zato zdravila, ki naj bi obnovila normalno funkcijo teh organov. Drugi pa so prepričani, da ima rak svojega mikroskopskega povzročitelja, ki ga je treba odkriti, če hočemo bolezen uspešno zdraviti. V bistvu gre za boj, ki »e ponavlja v zgodovini proučevanja skoraj vseh kužnih bolezni. Tudi Roberta Kocha so ostro napadali, ko je odkril bacile tuberkuloze, a potem so mu le morali dati prav.
Romantična poroka
V vinogradskem mestnem domu (Praga) sta se poročila te dni 30 letni dr. Mohamed Saleh beg ibn le A rab z 18 letno Hanko Kašparjevo iz Pardubic.
Dr. Saleh je sodnik v AleksandretL Par-dubiški profesor Zelenita, ki potuje des to po Orientu, kjer nabira arabske narodne pesmi, se je ž njim seznanil. Nekoč mu je dr. Saleh dejal, da bi se rad poročil z Ev-ropko. V Parduhicah je bdi Zelenka dostikrat gost v družini Kašparjevi in je svojemu prijatelju priporočil njih 16 letno hčer.
Med obema mladima človekoma se je razvilo vneto dopisovanje v francoščini, izmenjala sta si tudi svoji fotografiji in ker sta ugajala drug drugemu, je dr. Saleh nekega dne sporočil, da pride osebno na češkoslovaško. Zaprosil je za roko svoje izvoljenke in so mu jo starši brez nadaljnjega priznali.
Za poroko pa so delale oblasti nekaj ovir, ker so menile, da Saleh nima zadostnih listin. Posredovalo Je francosko poslaništvo in tako se Je poroka te dni izvršna. Kot posredovalec in tolmač je fungiral pri raznih češkoslovaških uradih edini češki musliman Hadži Brikcia, avtor nedavno izišle knjige >V deželi polmeseca«. Za priči sta bila predsednik češkega kluba prijateljev Orienta in nevestin brat. Poročna gostija je bila v vinogradslcem Narodnem domu in jedi so bale vseskozi češke.
Z rakom je ista. Sedaj ko je odkril njegovega povzročitelja z vso gotovostjo, pravi prof. Brehmer, je postalo vsako prepiranje o tem, da-li je to kužna ali organska bolezen, popolnoma odveč.
Popolnoma odveč je tudi prepiranje o učinkovitosti seruma proti raku, ki ga je isto tako odkril in ki je eden izmed dokazov, da gre pri raku res za kužno bolezen (kar so v ostalem dokazali tudi poskusi s prenašanjem novo odkritih mikroorganizmov na miši). Ta serum je sposoben odstraniti povzročitelje raka povsem iz krvi. Pri lažjih in začetnih primerih zadostujejo injekcije tega seruma, v primeru oteklin pa je treba te najprvo kirurgično odstraniti in šele potem se pacient obravnava s serumom in drugimi primernimi načini leoenja. Prof. Brehmer je svoje metode praktično preizkusil v stotinah primerov, v vseh z istim uspehom.
Plesna zvezdnica
Devetnajstletna danska plesalka JTtsf Theilade vodi balet v Shakespearovem »Snu kresne noči«, ki ga bo imoentral! Reinhardt v San Frančiške
Prva lasulja v Evropi
Prvo lasuljo v Evropj Ja nosfi tmafarakS
kralj Ludovik Sveti V križarskih vojnati je izgubil svoje lase, njegova, mati Btarnka Kastiljska Je potem vsakemu viteza na dvoru, ki je imel njegovim podobne lase. odrezala koder in dala naoravlti Iz teb kodrov nadomestek za izgubljeno lasovje svojega sina. Ludovik Sveti je postal pozneje patron lasuljaraMh cehov.
Finska lepotna kraljica (na levi), ki Je bila izbrana za letošnjo »miss Evropo« ln ki potuje v Chile, kjer bodo volili »miss Univer-sunK, na obisku v Londonu v družbi angleške lepotne kraljice
Podtaknjena dedlčna
V rodovinl s samimi moškimi potomci čaka prvo dete ženskega spola dota 6 milijonov dolarjev
Tragična nesreča pevca Romea
♦ieneral Tsajtingkaj, ki se Je proslavil z junaško obrambo Shangaja pred japonsko premočjo, je obiskal Ameriko. Slika ga kaže v kitajskem delu New Yorka
Russ Columbo je bil kakor Rodolfo Va_ lentino italijanskega rodu, a svoje slave si nI pridobil šele pri filmu, temveč kot »crooner«, »šepetalni tenor« v radiu. Zaradi svoje lepe postave, ognjevitih oči in prijetnega glasu je kmalu postal najpri-ljubljenejši pevec Amerike in je s svojim zasebnim letalom letel po deželi od an-gažmana do angažmana. Bil je pa še bolj častihlepen in nekega dne se je lotil skladanja. Izkazal se je v tej stroki še celo boljšega nego pevec, njegovi »songi« so si mahoma pridobili občinstvo in mu priskrbeli naslov »Romea songov«. Končno se je seveda tudi Hollywood polastil pojočega Romea in nastopil je v filmu >Newyork ponoči«, ki je v Ameriki in drugod žel velike uspehe. V HoIlywoodu se Je zagledal v filmsko zvezdo Carolo Lombardovo, ki mu je ljubezen vračala. V bližnjem času bi se morala vršiti poroka.
A preden Je prišlo do tega, je posegla vmes neizprosna usoda. Columbo se je pripravljal za drug film, ki mu je donašal tedensko okrog 350.000 Din, Carole pa je odšla za nekoliko dni na počitnice v Ar-rovvhead v Kalifornijo. Nekega jutra Je prejela kratko brzojavko: »Pridi takoj z letalom, Russ hipoma obolel. Lanatng.« Nekoliko ur pozneje je bila zvezda v Hol-
lywoodu, a Je našla Columba že mrtvega. Obiskal je bil svojega šolskega tovariša Lansinga Browna in si ogledoval njegovo zbirko starega orožja. Brown je v šali nameril nanj staro pištolo, o kateri je menil, da je prazna. Hipoma se je razlegel pok, pištola se je razletela in odtrgala Brownu nekoliko prstov, Columbo pa se je zgrudil s prestreljenimi možgani na tla. Vsaka pomoč je bila zaman. Ob mrtvaški postelji svojega zaročenca se je Carole Lombardova zrušila v živčnem napadu.
Lakomni zdravnik
Najvišji argentinski sodni dvor se bavi ta čas s tožbo nekega zdravnika, ki zahteva za zdravljenje nekega pacienta nič manj nego 790.000 švic. fr., in sicer samo za svojo pomoč temu bolniku, brez stroškov za bivanje v nekem sanatoriju.
Zdravnik se pri tem neobičajno visokem računu opira na imovinske razmere pacienta, nekega Ballera, ki mu zemljišča in črede živine predstavljajo neprecenljivo vrednost. Sicer je pa tožba naperjena proti njegovim dedičem, kajti Ballero je navzlic visokemu honorarju, ki ga zahteva njegov zdravnik, že med mrtvimi.
Pred nekaj leti je umrl v Ameriki mi. eter Pizerbog, predsednik severnoameriškega steklarskega trusta in lastnik vodilne tvorni ce za steklo v Filadelfiji. Ker je bdi pokojnik zelo imovit, so z velikansko pozornostjo čakali dneva, ko bodo razpečatili njegovo oporoko, da se prepričajo, komu je zapustil premoženje.
V oporoki je stalo, da zapušča Pizerbog sedem milijonov dolarjev gotovine, od tega pa dobe trije tvorničarjevi sinovi samo en milijon. Ostalih šest milijonov je ostalo po določbah testamenta v banki rezerviranih za prvo še nerojeno dete ženskega spola v Pizerbogovi rodbini. Ta določba je imela svojevrsten vzrok. Pizerbogova rodbina se odlikuje po tem, da ima izključno moško potomstvo. Stari milijonar si ni želel vse svoje življenje nič drugega, kakor hčer ah vnukinjo, a ni doživel te sreče.
Najstarejši Pizerbogov sin Je bfl ob očetovi smrti že oženjen, dva njegova brata pa sta bila še samska. Žurno sta začela iskati neveste in sta se kmalu oženila, ne iz hrepenenja po rodbinski sreči, temveč iz lakomnosti po šestih milijonih. Kmalu sta res postala očeta — sinov. Manuel Pizerbog pa Je ubral drugo pot. Dal se Je ločiti od svoje žene in si poiskal novo družico, od katere se Je nadejal hčere.
Pred tedni se je med Pizerbogoviml razširila novica, da Je mati pred porodom. In kmalu nato Je počil glas, da je ManueJova
Življenje na Papui
Vprašanje obleke ne igra med domačini na Papui (Novi Gvineji) nobene posebne vloge. Dečki do 10. leta. deklice do 6. in stari ljudje hodijo enostavno nagi naokrog; mladi možje se zadovoljijo z nekakšnim predpasničkom, namestu predpasnika si obesijo spredaj tudi niz školjk ali celo eno samo veliko polžjo hišo; mlade ženske so oblečene v mična majhna krilca iz velikih listov. To je vse. Tem večjo skrb pa posvečajo nakitu, ki ga ljubita oba spola enako in ki se pri obeh spolih nič ne razlikuje.
Možnosti, da se nakitiš, pa so na Papui nepregledne. Imenujmo samo morske školjke in polžje hiše, ki jih uporabljajo kot obroče okrog rok — ti obroči rabijo tudi kot denar — ogrlice iz pisanih semen, živalskih in človeških hrbteničnih vreten, merjaščevih čekanov itd. Tisoč lepih stvari je mogoče napraviti iz teh tisoč reči in ni treba misliti, da so preveč poceni. Predstavljajmo si n. pr., da predpisuje papu-anska moda iišp in oblačila iz morskih školjk in polžev. Takšen Iišp in takšna oblačila pa najdeš celo stotine kilometrov od obale pri strašnih rodovih lovcev na glave. V prejšnjih časih so ti rodovi vršili svoje grozovite pohode do obrežja, da so prišli v posest vseh teh reči. in ti pohodi so bili tako pogosti, da so morali obrežni rodovi prebivati v naselbinah na kolih, na morju, samo de jih krvi, gtev in liSpa žejni gor-
janci niso napadli iznenada. Danes orožje kolonialnega vojaštva in policije ovira gor-janske divjake, a ker brez lišpa in po pa-puanski modi predpisanih »oblek« nočejo biti, so si izmislili neko določeno dobo premirja v vsakem letu, ko prihajajo do obrežij ali pa morejo obrežniki brez skrbi do njih, samo da si lahko v zamenjavi pridobe teh bogastev.
Nekaj posebnega je seveda naglavni Iišp pri plesnih prireditvah. Takrat nosijo plesalci na glavah velikanske pahljače iz peres rajčic, ki so po barvah in oblikah tako sestavljene. da 9e mora to videti celo evropskemu okusu prekrasne. Tudi drugače se odlični možje m žene krasijo s čelnimi tra-ki iz semen, v katere zatikajo peresa raj-čice aH kazuarja, tudi na lehtih nosijo ka-zuarjeva peresa, skozi nosove in ušesa pa si vtikajo koščke bambusa, živalske zobo-ve, bodice ježevca, kazuarjeve kremplje. To vse je po papuanskem okusu jako lepo.
Se lepše pa se zdi vsem, če hodijo možje do kože obriti na glavi in obrazu. To je višek elegance. Višek menda zato, ker moraš za to lepoto tudi nekaj pretrpeti. »•Britje« na Papui namreč ni tako preprosta reč kakor pri nas. Ležeš s hrbtom na tla. »frizer« sede na tvoje prsi in ovije vsako posamezno dlako, vsak posamezen las s tenkim rastlinskim vlaknom in ti vsako posamezno dlako in las — izpuli. Ni čudno, da so možje, ki na takšno eleganco ne dado mnogo. A todi ti nočejo tekati kakor kak-Sni zanemarjeni divjaki z dolgo brado na-
okrog. Vzamejo torej nekaj blata in ilovice, oroečejo s tem brado in že so tako lepi, da morejo očarati kakšno žensko srce. Kar je za moškega lepo, je lepo seveda tudi za žensko. Tudi za žensko je predpis, da mora biti po poroki do temena »obrita«. No, dandanes je ie malo žensk, ki bi se držale strogo tega predpisa, večina se jih zadovolji s tem, da skrajšajo lase na črva. tri centimetre ali pa si jih izpulijo le deloma. Samo zelo stare ženice so v tem pogledu bolj vestne.
Z ljubeznijo in zakonom na Papui tudi ni tako preprosta reč. Umrljivost med ženskimi dojenci je neprimerno večja nego med moškimi in zato je žensk manj nego moških. Poleg tega bi hoteli hrti papuansici možakarji mnogoženci. Posledica je ta, da jih mnogo ostane brez žene. Zakon pa je drugače respektirana ustanova, če izvzamemo neke prireditve in ceremonije, katerih se včasi udeleži prebivalstvo več vasi skupaj in pri katerih vlada popolna prostost t vsakem ozira.
Zene pa si v ostalem ni težko kupiti. 2e davno, preden so Papuanci prišli v dotiko z Evropci, je znašala kupnina, za katero je oče prepustil svojo hčer možu. ki se je zanjo zanimal, samo nekoliko polžjih obro-čev, prašiča ali celo samo psa, psa tiste pa-puanske vrste, ki ni za nobeno rabo m se tudi nihče zanjo ne briga. S tem pa ni rečeno, da se ženska ceni toliko, kolikor takšen pes. Gre pač za formalnost, za priznavalnino, ki naj simbolično izrazi, da je oče
upravičen za hčer nekaj dobiti.
Mož in žena živita v skupni bajti, samci pa žive v posebni samski koči, kamor ženske nimajo vstopa. Pač pa imajo tudi poročeni možje pravico stopiti v to kočo, da se udeležijo kakšne veselice samcev ali da se tam med seboj kaj pomenijo. Če reče zakonski mož svoji ženi: »Danes grem v samsko kočo,« pomeni to toliko, kakor če bi rekel Evropec: »Danes grem v gostilno« ali »Danes grem v klub«. (O vsem tem poroča ilustriran potopis ameriške pisateljice Mar-gite Matches »Divji paradiž«, ki izhaja v tedenski reviji »Življenje in svet«).
Spalna gimnastika
Prof. Iselin iz Bazileje daje v neki švicarski medicinski reviji navodila za neko vrsto spalne gimnastike, ki naj ola^a in poglobi spanje. Po njegovem mnenju gre pred vsem za to, da se zmanjša notran£ pritisk v lobanji.
To dosežemo bodisi z vročimi nožnimi kopelmi, preden ležemo spat, bodisi z daljšim globokim vdihavanjem in izdihava-njem. Posebno priporočljivo je, položiti pod tilnik žnnnato blazino in upogniti glavo na stran, tako da se hrbtenična do-vodnica pritisne in se možganom zavre prevelik dotok krvi. Ce ne moreš spati, delaj vsaj tako, kakor da spiš, t. j. zapri oči in obrni pod vekami očesni Jabolki navznoter in navzgor. Po teb pripomočkih Je baje veSna nmetugi nsparefl odwč.
žena povila hčerko, s katere rojstvom Ja dokončno zapečatena usocla šestmiHJana&B
dedščine starega Pizerboga.
Z zeleno zavistjo sta sprejela, Manmtm brata to vest. Penila sta se od Jeze, da nS
pripadla dedščina njihovima otrokoma.. Proti določbi, ki Jo Je vseboval testament, je bil namreč vsak odpor zaman, T8m Je stalo črno na belem, da dobi šest mfilJonov prva ženska Pizerbogove krvi.
Ko se je dvignila Pizerbogova teaa s porodniške postelje, Je Manuei sporo® svojima bratoma in drugim sorodnikom, da odhaja z ženo in otroki v Evropo. Brata, ki sta vedela, da se Manuel nikoii ni posebno zanimal za stari svet, pa sta najela zasebnega detektiva in ta Je vzet zadevo v svoje roke.
Najprej je izvohal babico, ki Je pomagala pri porodu. Vprašal jo Je, kako Je bL lo tedaj, ko je prišla mala milijonarka na svet- In babica je povedala, da se je porod iztekel srečno brez komplikacij. Ko pa JI je stisnil detektiv v roko ček za 2000 dolarjev, se je stvar spremenila Babica Je izdala vse, kar je vedela o zadevi. Povedala je, da Je Manuelova žena rodila sina M pa so ga v najdenišnid zamenjali za dete ženskega spola. Bratoma so torej podvrgli dedično zaradi šestih milijonov dolarjev.
Sreča ukradenih milijonov ni trajata dolgo. Brata sta ovadila ManueJa in njegovo ženo državnemu tožilstvu, to pa Je vložilo proti sleparskemu početju tožbo. Manuel Pizerbog je moral vrniti milijone in Jih deponirati v banki, zdaj pa se bo še moral zagovarjati zaradi goljufije.
ANEKDOTA
Ladv Cartwright, soproga podkralja Irske, je nekoč dejala satiriku Swiftu: *Ah, kako imeniten zrak imate tukaj!« Swrft jo je po teh besedah prekinil, rekoč: »Milosti va, rotim vas, molčite o tem na Angleškem, sicer bodo še za zrak zahtevali davke!«
VSAK DAN ENA
>To Je jazz orkester!«
.»Tako? spada ta, M kadi te reJihe tadi zraven?«
(>San*iagsntas» Sbrtx«$
Sok«!
CSelodnevnl društveni peSizlet Sokola, J Tabor bo t nedeljo 23. t. m. za vse oddelke (oboje članstvo — telovadeče in ostalo, oboji naraščaj in deco). Ob 8. zjutraj se zberemo na Taboru, nato najkasneje ob pol 9. odi demo s pihalno godbo na čelu proti Ježici do Črnuč, od tam pa ob Savi do Sv. Jakoba, kjer se bomo ustavili. Hrano lahko vzame vsak s seboj. Za ostal« bo obed skupno skuhan v poljski kuhinji. Obleka primerna, dobro je, če vzamete še plašče, pelerine in dr., ker bomo taborili na travniku ob vodi. Popoldne je namenjeno Igram in razvedrilu. Taborjani — bodite sokolsko disciplinirani. Odzovite se va-Mn domačega društva, zato naj v nedeljo pribiti v naš krog vsak, ki količkaj utegne. Podrobnosti še javimo.
Iz življenja na deželi
Iz Trbovelj
t— Poroka, v nedeljo sta se poročna v tukajšnji farni cerkvi privatni uradnik iz št. Pavla g. Konrad Fetke in gdč. Anica Pleskovič, zasebnica iz Trbovelj. Mlademu paru iskrene čestitke.
tr— Jubilejna sokoisfea tombola. Krasno vreme in pa lepd dobitki so zvabili številno občinstvo ns. sokolsko letno telovadišče, kjer se je vršila jubilejna sokolska tombola. Kakor je pri sokolskih tombolah že običajno, so zadeli skoraj vse glavne dobitke sami revni ljudje. Prvo tombolo, pohištvo v vrednosti 3000 Din, je zadel mlad pastirček iz št. Jurja. pod K umom, Smuk Edi. Spalno otomano je zadel rudar Žagar Ivan iz Trbovelj, moško kolo je zadel upokojeni rudar Trupej Ivan, srebrno moško uro z verižico rudar Močilar Alojzij, žensko zapestno uro pa neki poljski delavec iz Litije. Smučke sta dobila rudarja Kni-fer in Pučnik. Ostale tombole, koše z živili, iso dobile večinoma tudi rudarske družine. Po tomboli se je občinstvo zadovoljno razhajalo. Pred tombolo in po njej je marljivo svirala sokolska godba na pihala, kar je veselo razpoloženje le še poživilo.
Vpisovanje v t*g«v«ko nadaljevalno
Sojo bo v nedeljo 23. t. m. od 11. do 12. ure v IL nadstropju deške narodne šole na
Vodi. Vajenci in vajenke naj prineso s seboj zadnje šolsko izpričevalo in pa 100 Din vpisnine.
t— Nesreča. Otroci Imajo grdo navado, da se obešajo na vozove in avtomobile«. V ponedeljek popoldne je peljala neka deklica krompir na ročnem vozičku. Mimo je pripeljal voz, h kateremu je dekletce pripelo svoj voziček, samo pa sedlo na voz. Pri tem je dobila nogo v kolo, ki ji jo je zlomilo v stopalu. Dekletce, ki je od hudih bolečin močno kričalo, je naložil na voz g. Ačkun in ga prepeljal v bolnišnico. Starši, posvarite otroke, naj se ne obešajo na vozove.
t— Pogrešana. Že nad teden dni pogrešajo sina in hčer dveh uglednih kmetskih posestnikov. Domneva se, da sta si storila kaj žalega, druga domneva pa je, da sta odšla po svetu. Starši obeh so v velikih skrbeh	'
Iz Ptuja
j— lepa solnčna nedelja je izvabila ne. broj meščanov v prelepo okolico. Zlasti veliko je šlo Ptujčanov v Dornavo, kjer je sokolska četa priredila v Pongracovem vrtu lepo uspelo telovadbo. Ptujčani so bili v vsem prav zelo zadovoljni, saj je bil uspeh kar sijajen. Poleg domače čete je nastopilo tudi matično društvo iz Ptuja ln pa čete iz Markovcev, Sv. Andraža, Sv. Antona, Sv. Vida in Sv. Barbare. Povorka je 'bala odlična, saj je korakalo v kroju nad 300 Sokolov, kar je za naSe podeželje skoro rekord. Goste je pozdravil prosvetar br. prof. Ingolič.
J-— Napad. Pretečene dni je bH napaden
posestnikov sin Mere Anton iz Velike Var. niče na banovinski cesti od nekega neznanega moškega, ki ga je brez vsakega po-voda udaril s pestjo po ustih tako močno, da mu je izbil zob ter mu presekal spodnjo in zgornjo ustnico. Orožniki so napadalca. že izsledili
Radie
Sreda, 19. septembra.
LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.50: Poročila. _ 13: Čas, plošče. — 18: Slike iz narave (Herfort). __ 18.20: Plošče. — 18-45:
Komorna jrlasba radio kvin-teta. _ 19.10:
Ustanovitev artilerijske šole v Beogradu rn Ivo Stojanovič- ter njegov nacionalizem. — 19.30: Pot v Jonsko morje (Davorin Rav-lien). — 19.50: Čas, jedilni list. — 20: Pevski koncert ge- Zlate Gijun^jenac. — 20.30: Franckove klavirske variacije izvaja gdč-Poženelova e spremljevanjem radio - orkestra. _ 21: Radio - orkester. — 22: Cas, poročila, plošče.
Četrtek. 20. septembra.
LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.50: Poročila. — 13: Cas, plošče. — 18: ,20. IX. 1908« (Branimir Kozinc). — 18.20: Pogovor e poslušalci. — 18-50: Plošče po željah poslušalcev. — 19.10: Jakob Grfin in naša nacionalna poezija. _ 19.30: Miško Kranjc >Pesem ceste« (prof. Vodnik). — 19.50: Čas,
»jedilni list. — 20: Koroška ura. _ 20.20:
Kcroške narodne na ploščah. — 20.40: Radio - orkester. — 22: čas, poročila, harmonika.
BEOGRAD 19.40: Operetna glasba- — 20.510: Godba kraljeve garde. — 22.30: Ciganska kanela. — ZAGREB 12.30: Plošče.
—	17.15: Klarinet. — 20.30: Iz Beograda.
—	22.15: Ples. — PRAGA 20.10: Simfonični koncert. — 22.25: Godba na pihala- — BRNO 19.50: Šramel kvartet _ 20.30: Spevoigra. — 21.10: Prenos iz Prage. — VARŠAVA 20: Koncert orkestra. _ 21: Operna glasba. — 22.15: Ples- — DUNAJ 12: Orkester. — 16.40: Plošče. — 17-50: Klavirske skladbe. — 19.30: Lahka glasba. — 20.50: Ob desetletnici dunajskega radia. — 22: Šramel kvartet. — 23.20: Ples. — BERLIN 20.15: Koncert berlinskih filharmonikov. — 23: Ples. — K5NIGc?BERG 20.10: Operna glasba- — 21.15: Nacionalne himne. — 22.45: Ples. — SUTTGART 20-10: Mešan program- — 24: Nočni koncert. — BUDIMPEŠTA 17.35: Ciganska godba. — 19.20: Orkester. — 21.10: Koncert na dveh klavirjih.
—	22.20: Plošče. — 23: Ciganska godba. —
RIM 17: Me&»n "lasheni program. _ 20.45:
Orkester. — 23 30: Ples.
Iz Ljutomera
lj— Opereto NedbaiOvo »Poljsko kri«
pripravlja dramski odsek Sokola. Premiera bo 29. t. m. zvečer, prva ponovitev pa 30. t. m.
lj— Dirka Kola jahadev ln vozačev, ki
je bila 2. t. m. zaradi slabega vremena odpovedana, bo 23. t. m. ob 14. na cvenskem dirkališču po istem programu.
Vlomilci so oplenili trgovino
Črmošnjice, 18. septembra
V	noči na nedeljo so neznani storilci vlomili v trgovino g. Emila Šauerja v Črmo-šnjicah na Dolenjskem. V lokal so vdrli skozi okno, ki so ga odprli s pripravnim vlomilskim orodjem, nato pa so skriti v tišino noči neopaženo znosili skoro vso zalogo manufakturnega blaga iz trgovine.
Škoda, ki jo je utrpel trgovec, znaša okrog 28.000 Din. Žandarmerijska postaja v Črmošnjicah je takoj brzojavno obvesti la o zločinu vse bližnje in daljne orožni-ške postaje in policijska oblastva, a doslej storilcem še niso prišli na sled. Kakor se da soditi po vseh znamenjih, je bila na delu dobro organizirana družba, ki pa se bo po vsej priliki izdala, ko bo skušala na-plenjeno blago spraviti v promet
Po strašnem zločinu matere
Zagreb, 17. septembra
V	zapore zagrebškega okrožnega sodišča so iz Karlovca privedli staro posestnico Ano Trulovo in njeno hčer Adelo, ki sta pred dnevi umorili spečega sina, oziroma brata Viljema ter njegovo truplo vrgli v gnojno jamo stranišča. Tudi v Zagrebu so eskorto obeh zločink pričakovale in spremljale, dokler se je le dalo, velike množice in slišali so se ogorčeni klici: Obesite strašni zločinki! Glavo za glavo! V Karlovcu je množica celo navalila na avtomobil in policisti so le s težavo razgnali * demonstrante.
Mnogi, ki so v Karlovcu in v Zagrebu na vso moč demonstrirali proti zločinkam ter zahtevali najhujšo kazen, pa so pri tem le malo razmišljali o bistvu ip o psihozi strašnega zločina. Če bi bili to storili, bi bili morali obsojati tudi pohlep in sebičnost.
Gorilna sfia ivorfeAo^t ujuu ji ^ U
pohlep. Trulovi so imeli hišico * vrtom, hči
Adela pa službo pri železnici. To idilo malega blagostanja je vedno bolj kazil sin Viljem, ki je bil že dolgo časa brez službe. Mati in hči sta videli v njem največjo nevarnost za svojo posest in za udobnost svojega življenja. Očitali sta mu, da ni dovolj vesten pri iskanju kake službe, in grenili sta mu življenje na vse načine. Kadarkoli je prišel domov, da bi kaj jedel, sta
m očitali, d< n18 no dela la da bo
zapravil. V tej jezi matere m hčere jo dozorel naposled morilski načrt. Mati je spečega sina ubila s sekiro in hči ji je pomagala vleči truplo v greznico. Po umoru je šla Adela v službo, mati pa je doma skrbno odstranjevala krvave madeže. Sosedam sta ženski pripovedovali, da je Viljem odšel v Bosno, kjer so mu v nekem rudniku obljubili namestitev.
Obupanci na begu iz življenja
V Mariboru trije samomori mladine v dveh dneh
Maribor, 18. septembra
1 epidemiji strašnih samomorov ne zaostaja Maribor prav nič za Ljubljano m drugimi mesti. Poročali smo, da se je v nedeljo obesil mlad abiturient učiteljišča in da je drugo jutro skočil pod vlak mlad trgovski poslovodja. Niso še pokopali Obeh žrtev obupa, že je v ponedeljek zvečer šla v strašno smrt 171etna lasničarska vrfm-ka Dragica Forstneričeva iz Studencev pri Mariboru.
Dragica se Je pred kratkim hudo z® ljubila v nekega fanta iz Maribora Lasni-čarske obrti se je učila pri mojstru Kosmu. Bila je pod zelo strogim nadzorstvom svojih staršev in je morala biti vedno ob določeni uri doma. Zadnje čase pa sta prišla s fantom najbrže navskriž, kar jo je silno po trlo. Okrog 20. sinoči so jo videli še nekateri ljudje, ko je hodila ob koroški progi, pa so mislili, da čaka na svojega izvoljenca. Toda nesrečna Dragica je čakala na smrt Ko je kmalu po 30. uri pri-vozil osebni vlak, se je vrgla pod kolesa težke lokomotive, ki so jo popolnoma raz-mesarila. Nikdo ni opazil njenega groznega dejanja in nikdo ni bil priča njene strašne smrti. Sele drugo jutro jo j« našel oglednik proge, ki je prestrašen obvestil studenške orožnike o grozni najdbi. Glava in del trupla je ležala na eni strani tira, ostali udi pa so bili raztreseni daleč po progi. Za žalostni dogodek so zvedeli tudi Forstneričevi, ki so takoj slutili najhujše. Prepričati so se morali, da jih temne slutnje niso varale.
Komisija je odredila vse potrebno sa prevoz razmesarjene mladenke v mrtvaš-
nico na ctudenškem pokopališča. Dragica je bila pridna in poštena, njena smrt je za starše silovit udarec. Njeno nesrečno smrt pa objokuje tudi velik krog njenih prijateljic in znank.
Obup ptujskega cestarja
Ptuj, 18. septembra V noči od nedelje na ponedeljek se je obesil v kleti svoje hiše 451etni cestar Alojzij Zoreč iz Rogoznice pri Ptuju. Ker ga zjutraj ni bilo nič na izpregled, so domači takoj slutili nesrečo in ga pričeli iskati. Našli so ga kmalu v kleti. Z eno roko se je držal za vrv, kar da misliti, da se je hotel najbrže v zadnjem trenutka še rešiti, vendar je bilo prepozno. Vzrok njegovega obupa ni znan.
Vremensko poročilo
Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra, 3. tem* peratura, i relativna vlaga, r%, 5. smer in brzina vetra, 6. oblačnost 1—10, 7. padavine v mm, 8. vrsta padavin Temperatura: prve številke pomenijo najvišje, druge najnižje stanja.
18. septembra Ljubljana 7 769.2, 14.4, 94, 0, me^la, —, — Ljubljana 13, 767.3, 21.0, 75, SWL 2, —, —; Maribor 7, 768.1, 14.2, 90, 0, 7, — ■ Zagreb 7, 768.4, 16.0, 80, 0, 1, —,' — Beograd 7 768.5, 16.0, «0, BSE3, t,—, — Sarajevo 7. 769.0, 10.0, 90, 0, 5, —, — Skoplje 7, 769.7, 14.0, 90, 0, 8, — —; SplK 7, 766.5, 20.0, 70, 0, 9, —, —; fcnan-bor 7 767.0, 20.0, 80, NB1, 7, —, —; Rab 7, 767.3, 20.0, 70, 0, 1, —, —.
Temperatura: LJubljana 22.8, ISih B»-
ribor 21.3, 14.0; Zagreb »4.0, I5.O; Beograd 24.0, 14.0: Sarajevo 26.0, 8.0; Skoplje 28.0, 13.0; Split 28.0 19.0; Kuantoor —, 19.0; Rab —, 18.0.
Vremenski pregled 18. t. m.: Vlsdkl pritisk z maksimom nad evropsko Rusijo vlada nad evrop. kontinentom in vzdržuje vedro vreme na vsej južni polovici Evrope. Ciklon je z britanskega otočja premaknil svoje središče na Islandijo, razširil pa Je svoj vpliv na skrajne dele zapadne in severne Evrope, kjer povzroča oblačno ta deževno vreme. Temperatura Je padla v soveraozapadai Evropi in v območja Karpatov. — V Jugoslaviji Je v resne vedro, aa Prtoorju delno oblačno, v Poduoavjn (Novi Sa«d) rahlo deževje. Temperatura aeiz-premenjeoa, najnižja 6, najvišja 29 stopinj.
Napoved za danes: Vedro,
bo še trajalo.
Vročica
NajčešH mak bolezni je zvišana telesna temperatura vročica. Ta nI bolezen sama, temveč njena spremljevalka.
Kadar človeško telo »gori« od vroOco, Je bolnik pač zelo žejen, le redko pa ima dober tek. To si razlagamo tako, da vodne sestavine našega telesa v vročica, močno izhlapevajo, da se kri zgosti in se izločujejo prebavni soki in sline. S tem odpade tek, dočim hlepd izsušeno telo po moči. To je pa važen namigi jaj narave: vročičnega, človeka proti njegovi volji ne sEHmo v jed, pač pa mu dajajmo vode, kolikor si je želi. Ta mu nadomesti vlago, ki jo je teto izgubilo, in mu hladi sluznice kakor neka vrsta notranje kopeli.
Ce pomislimo, kako dobro da hladno mnitje segretemu obrazu, si lahko predstavljamo učinek hladne pijače na bedno telo. Kot takšna pijača, lahko rabi čista studenčnica, sveža mineralna voda, mrzli ruski čaj, malinovec, limonada, razredčeno belo vino itd. Bolnik pa naj ne pije na mah velikih količin. Dobro dč tudi pogosto Izpiranje ust z uiiilo vodo. To gi£3l žejo in hladi, ne da bi se želodec polnil.
Naročite — čitajte »LJUBLJANSKI ZVON"
Postani in ostani člar „Vodnikove družbe"
PRI UTRUJENOSTI EN IZČRPANOSTI VSEGA TELESA PRI STAREJŠIH OSEBAH.
Utrujenim in starejšim osebam toplo priporočamo, da si dado masirati telo s preparatom »Alga« na večer, predno ležejo spat, in zjutraj predno vstanejo. Zvečer vam bo po masaži telo lahko, uživali boste globoko spanje, ki vam da odpočitek in vas okrepča. Zjutraj po masaži ostanite še nekaj časa v postelji. Ko vstanete, vam bodo udje gibki, hoja lahna kot v prerojenem telesu, čutili boste novo svežino, vedrost in življenjsko moč.
»ALGA« se dobiva povsod, 1 steklenica Din 14.—.
222	Reg. S. br. 18117,32.
Mlad
trgovski pomočnik
samski, tehnične stroke dobi nameščen je. Oni, ki imajo prakso v stroki dvokoles, imajo prednost. Ponudbe na Publicitas d. iL, Zagreb, Ilica 9 pod št 38542.	7966
P lise za volane v različnih gubah, specialni entel oblek, volan, šalov itd., aznri-ranje, entel vložkov in čipk, predtiska-nje, vezenje monogramov, zaves, perila hitro, fino in poceni izvrši
Matek & Mikeš, Ljubljana
poleg hotela Štrukelj.	129
Dvogubnat
bazen
s ca. 3.000 1 vsebine ter parno kurjavo proda poceni mlekarna Bernhard, Maribor.
7979
■t
Potrti naznanjamo, da nas je naš dobri oče oztr. stari oSe,
gospod
filagode Ctndrej
trgovec ht posestnih v tiiah
dne 18. septembra t. L po kratkem in težkem trpljenju za vedno zapustil. Pogreb bo v četrtek, dne 20. t. m. ob 3. uri popoldne.
Žide, dne 18. septembra 1934.	7980
Žalujoči ostali.

UVletiamka
za dvokolesa, šivalne stroje, avtoreparature s šoferskim izpitom sprejmemo. Pogoj dolgoletna spričevala. Ponudbe na Publicitas d. <L, Zagreb, Hica 9 pod št 38542. 7967
Mag. št 37.058-34.
7977
RA ZPIS
Mestno načelstvo v LJubljani razpisuje ofertalno licitacijo za
1.	napravo raznih kanalov,
2.	pleskanje raznih ograj.
Ponudbe je treba pod običajnimi pogoji vložiti pri mestnem gradbenem uradu, Nabrežje 20. septembra do torka, dne 25. septembra 1934, do 11. nre dopoldne.
Istotam se dobe vsi razpisani pripomočki.
Mestno načelstvo v Ljubljani,
dne 15. septembra 1934.
Župan ln mestni načelnik: Dr. Dinko Puc L r.
ZAHVALA.
Za vse izraze Iskrenega sočutja, povodom pre-rane in nenadomestljive izgube našega predobrega soproga ln očeta, gospoda
Josipa Krivca
kakor tod! za poklonjene krasne vence ln cvetja,
vsem ki so ga spremili na zadnji poti, gg- govornikoma za poslovilne besede, pevskemu zboru in godbi za žalostinke in vsem, ki so nam na katerikoli nadn lajšali gorje, vsem bodi iskrena hvala.
V Krškem, dne 19. septembra 1934.
7965
Globoko žalujoča rodbina Krivec
Poslovila se je od nas naša srčno ljubljena in dobra soproga, mati, stara mati, sestra, teta in tašča, gospa
Frančiška Vrhove
ROJENA GABER
soproga posestnika
v torek, dne 18. sept po kratki te mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere.
Pogreb nepozabne pokojni ce bo v četrtek, dne 20. t m. ob pol 4. uri popoldne iz hiše žalosti Poljanska cesta 46 na pokopališče k Sv. Križu.
T LJubljani, dne 19. septembra 1934.
JOŽE VRHOVC, soprog; LOJZE, JQ2E, FRANCI, IVAN, VIKTOR, sinovi; MARIJA, IVANKA, FRANCKA, hčere in ostalo sorodstvo. 7976
Oglas.
Privilegirana delniška družba za Izvoz deželnih pridelkov kraljevine Jugoslavije bo potom javne licitacije prodajala na državnem posestvu »Karadjordjevo« pri Bački T6poli (dunavska banovina) dne 30. septembra t 1. ob 10. uri dopoldne in nadalje
122 originalnih simentalskih bikov, nabavljenih v Švici in starih od 8y2—24 mesecev.
Skoro vsi biki, ki bodo izloženi licitaciji, imajo nagrade švicarskih razstav za plemenske bike.
Vsak bik ima svoj pedigrče (dokaz izvirnosti) in potnico, ki se bodo izročile kupcu.
Vsi biki so tuberkulinizirani ln pregledani ter oglašeni za zdrave.
Licitacija se bo vršila po komadu in vzklične cene so od 3.000 do 10.000 Din po komadu.
Lieitirati smejo izključno poljedelci, poljedelske organizacije (zadruge, udruge, kmetijske družbe), občine ter državne in samoupravne poljedelske institucije.
Licitanti so dolžni, da najkasneje do 9. ure dopoldne na dan licitacije polože kavcijo Din 1.000 po komadu.
Ostanek kupnine mora kupec položiti takoj po izvršeni licitaciji za vsakega bika.
Poljedelske organizacije bodo uživale popust od 10 do 30 odstotkov izlicitirane cene.
Vsak kupec se mora pismeno obvezati, da bo kupljenega bika najmanj eno leto uporabljal za oplemenjenje.
Interesenti morejo bite pregledati na državnem posestvu »Kara-djordjevo« dne 29. septembra t. 1. preko celega dne.
Privilegirana delniška družba za izvoz dež. pridelkov kraljevine Jugoslavije.
7947
Tužnim srcem naznanjamo vsem prijateljem in znancem žalostno vest,
ljubljeni in predobri
da nas je zapustil za vedno nad vse gospod
soprog, stric in svak,
&os(eo Jtihar
višji veterinarski svetnih
dne 18. septembra 1934 v 58. letu starosti, po mukepolni bolezni
Pogreb nepozabnega pokojnika ho v četrtek, dne 20. septembra 1934 ob
16. uri iz hiše žalosti' v Gor. Logatcu na tamkajšnje pokopališče.
Maša zadušili ca za pokojnika se bo opravila v farni cerkvi Gor. Logatec, dne 18. septembra 1934.
7974
yfma Rihar roj. Klemenčič, soproga in sorodniki.
Marcelie Tlnajre:
8
Upornica
Roman
„ ' "V tesnem predsobjn, ki ga je razsvetljevala šibka žarnica, se je prikazala postrežnica. Ves okvir kuhinjskih vrat je bil poln njenega obilnega telesa. Ogorčeno je stresala glavo.
>Kaj pa je, Marie?< je vprašala Jozana.
»I nu, gospod terja svoj eter... Ze celo nro traja ta reč. Ameriške juhe ni hotel jesti... ko je tako draga... In trdi, da-jajce ni sveže. Jajce, ki sem ga prinesla naravnost od branjevca na vogalu, tako rekoč izpod kure... In potem je zahteval eter, češ, da ima želodčne krče ... Pa nisem mogla najti ključa domače lekarne ... Tedaj me je oštel... Pravi, da sem nalašč skrila ključ... Kakor da sem ženska, ki se dela norca iz svoje gospode!«
>A mali, Marie, ali je kaj jedel?«
»Crviček leži v postelji in spi... Zdaj moram pa iti... Že tako se bojim svojega starega, kaj poreče!...«
Tako govoreč, je Marie Touretova, ki so jo imenovali Touretto, prevezovala trakove svojega višnjevega predpasnika.
»Gospejina juha je postavljena na gorko in ragu takisto ... Perilo sem odnesla prat... Lahko noč»...<
>Lahko noč, Marie!«
Postrežnica se je sočutno ozrla na Jozano. Služila ni ravno po knežjih hišah. Bila je iz siromašne Mouffetardove ulice in se ni znala vesti. A bila je vrlo in vdano bitje in je občudovala gospo, čeprav je gospoda pomilovala.
Jozana je bila odložila klobuk in Jopico. Skozi prazno obednlco, ki jo je razsvetljevala viseča svetiljka, je stopila ▼ poltemno spalnico, kjer je Slišala otrokovo pravilno dihanje.
>Aha, prišla si!« je rekel Pierre.
Ležal je v postelji in se ni ganil.
>Močno sem se zakasnila,« je zajecljala... >Ne zameri!.,. Zadržali so me... A mislila sem, da bo Marie...«
»Marie!... Malo je manjkalo, pa bi jo bil napodil J... Umazana je, klepetava in lena!... Res lepo žensko si našla!... A saj me nočeš nikoli poslušati... Moja žena mi nikoli ne prizna, da imam prav, niti proti poslom ne! Seveda! Saj nisem več za nobeno rabo, zato tudi nimam besede!...«
>Oh, Pierre, ko sam veš, da ni tako!...«
»Vsem vam že presedam ... V nadlego sem ti ...«
»Pierre, tako ne smeš govoriti! Bolan si, in jaz ti strežem, kakor vem in znam, ne samo iz dolžnosti, ampak zato, ker te imam rada. Ali kdaj pokažem, kakor da bi ti očitala...«
»Ne, tega ne ... a sama pri sebi... Kaj? Jokala boš? ... Da, take ste ženske!... Mar bi poiskala ključ, ki ga je Marie zapravila ...«
»Kateri ključ?«
»Ključ od domače lekarne ...«
»Ali.. .<
»Kaj, ali! Aha, že razumem. Skrila si ga... Ne privoščiš mi etra, ki mi lajša bolečine in me uspava... Kar po pravici povej: skrila si ključ!...«
»Da, skrila sem ga. Doktor mi je rekel...«
»Mar mi je, kaj pravi doktor! Ključ hočem imeti!«
»Prosim te, ljubi Pierre... bodi pameten!... Ali misliš, da
bom delala nekaj, Sar b! S utegnilo škoditi? Lezi, se!.. .<
. daj, pomiri
CENE MALIM OGLASOM
Pa SO par za besedo, Din 2.— davka za vsa* oglas ln enkratno pristojbino Din 3,— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki ISčejo služb. Najmanjši zneseit za enkratno objavo oglatta Din 12.—. Dopisi la ženitve se zaračunajo po Din 'l— za vsako besedo. Din 2.— davka za vsak oglas In enkratno pristojbino Din a.— za šifro ali dajanje
naslovov. Najmanjši znesek ca enkratno objavo oglasa Din 20___
Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Dtn 2.— davka za vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 5,— za šifro al] dajanje naslovov Najmanjši *nwK>h za enkratno objavo oglasa Din 17._
»Ali mi daš ključ ali ne? Prekleta trma!«
Skozi polodprta vrata je padal soj viseče svetiljke v sobo, na; moževo siromašno posteljo in nanj samega ter odkrival njegovo shujšano postavo z dolgimi, v jezi vzdignjenimi rokami...
»Tiho!... Otroka boš zbudil,« je prestrašena rekla Jozana.
Odprla je omaro in vzela ključ, ki je bil skrit pod kupom perila.
»Na — imej svojo voljo! Odgovornosti pa ne vzamem nase.«
Da, roke si umi ješ — če se mi zgodi nesreča!... Hvala lepa!.. .<
Nič ni odgovorila. Ze dolgo je molče prenašala take prizore, ki so se zmerom enako končavali. Kadar se je nakričal in nadivjal in nagrozil, da bo skočil skozi okno, je postal Pierre ves miren in mehak in jel prositi ženo odpuščanja. Zatrjeval je, da ji je dolžnik za vse, da je angel, da jo kleče obožuje, da ne more živeti brez nje in da ji ne bo več dolgo v nadlego ... Spominjal jo je časov njune zaroke, prvih let njunega zakona... Časih so ti otožni spomini tudi Jozano zgrabili za srce. In vsak tak prizor jo je stal nekaj tiste odločnosti, ki jo je tolikanj potrebovala... Pierre jo je delal medlo in izmozgano ... Muhaste, nemirne nature je bil že od nekdaj, obenem se je pa zmerom bal vseh mogočih bolezni in trepetal ob misli na smrt... Nenehoma je izpreminjal način prehrane, zavračal mleko ali trdil, da so živila ponarejena... Mesar, branjevec, mlekar so bili nepridipravi... Lekarnar je zaslužil, da bi ga zaprli ... Doktor je bil osel... In še postrežnica _ pomočnica teh
sleparskih dobaviteljev, ki je molila k Bogu, da bi gospodarja vrag odnesel!...
Vsako jutro se je Pierre Valentin ogledoval v zrcalil.
Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk? Le. ce zahtevate oo Oglasnega oddelka »Jutra« TIS«. %	_
odgovor, priložite UM j.* v znamkah.
Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila In vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana.
Pouk
fcSeseda l Din. davek 2 Din aa ttfro al) dajanje na alova S Din. Najmanjši enesek 17 Din. Dijak) 13 Din
Opremljeno sobo
s lajtrk-om odda.m vieoko-šoiki, proti inetrairajijn aredmje&oilfce in pouku k'a ▼irja. Naai-ov t oglač-n™ oddelku »Jutra«. ->41.13-4
Za pouk prvošolca
ML dri. sprejmem gospodično. Ponudbe na oglae. oddelek »Jutra« ped š-ifro »Prvošolec«.	2-4:54-4
Službo dobi
seeeda l Din. davek 2 Dtn M Slfro ali dajanje na slo1« 5 D^n. Najmanjši enesek 17 Din
Mizarja
■ obrtnim lietom, agilne-ga, sposobnega za vea mizarska dela, zmožnega k«.v d je, iščemo. Eventuelno bi tradi prevzel ca svoj rastre dobro urejeno »trojno delavnico. Ponudbe na ogi. od«L >Jutra« pod Sitno »Samostojen mvzar«,
23® 6-1
Knfigovodlnja
popolnoma samostojna, dobi ifinžbo takoj. V eiektro-tebmčsrih podjetjih še za-poe.ene imajo predmoet. — Ponudbe n« oglae. oddelek »Jutra« pod CTačko »Samo«-o/na 14*.	žij'43-l
Šivajo
sa krpanje iščemo. Pismene pomudbe na o^laeni oddelek »Jutra« pod značko »W. S.«	3*44-1
Vtofčarja
t 4—6 delovminii mojimi!, 3Sčem i novembrom. Po imd.be na naelov: Rcrzma »it. poeta LiimibuS.
SC6M
Kurjača k parnemu kotlu
Sferno. Ponudbe i navedbo plače na Kemi.jeke fcvor-nioe Bertuhard Moster. Zagreb, Sajsmišna 50.
24)140.1
Agronom
§ fakultetno naiofcrazbo. g prakso v oemenogojetvu. dob! etakbo rfužbo. — Pomnite na ogas-mi oddelek« »Jutra« pod »Agromr«m«.
24142-1
Hišnika
oflenjeuega — bTez otrok, sprejmem za oskrbovanje vile im vrta na Gorenj-fik<*m. Ponudbe n« oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »•Hišnik«.	24)120-4
Prvovrstne pletilje
sprejme takoj »Mola« d r. s «. z., Erjavčeva St. 9.
24140-1
Brivskega
pomočnika
pTfefct. ondulerja sprejme takoj FodermayeT. Sv. Pav« v Savin;pki dolini.
241166-1
Kot perica
ali postrežnica
grem dnevno po hišah. — Naslov v veeh poslovalnicah »Jutra«.	Ž4I14S-2
Beseda 1 Din davpk 2 Din za šifro ali dajanje na
slova 5 Din Najmanj« znesek 17 Din.
Radio-aparat
amerflcaTifik-i, petcevni en per z kratkim, srednjim in dolsim valom takoj po-coni naprodaj. Vprašati: Eiektrotom. Tavčarjeva 3.
2415S-9
Plačilni natakar
vsestransko dobro veni ran, fci govori več jezikov išče kjerkoli name^čenje Cenjene pomndbe na ogi oddelek »Jutra« pod šifro »Vesten«.	24152-2
2£
itJeseda 1 Din. davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din
Prijavljen motor
m«'o vožen, novejše a<n-gleSke tipe, kupim proti gotovimi.* Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Do 500 ccm«. 24)135-10
Službe išče
Jeseds 50 para. daven ! Din ea Slfro ali da anje naslova 3 Din. Naj mani« m »«•<>* ia Oln
Gospodična
»tara 27 let, naobra-žena, ki govori sribeko, eiov. ia nemšiko, išč-e elnižbo pri boljši dnižEM. Pomoč pri učenjn. Pomn-ga vsa d.ruga dela. IPomiidbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Veemia in pridna«.
2J1.16-8
Izložbeni aranžer
akordiet. dobi takoj mesto v maimifaiktumri veletrgo-vioi. Ponudbe z referenca-mi poeiafci na osrlaCTi od-d-f^eik »Jutra« pod značko »Stalni zaslužek«.
3*1-72-4
Trg. pomočnica
mJada, išče Službo v tr-go-vi™	blaga —
najraje v kakem večjem nemškem kraju. Začetkom gre tudi proti nizki pači. Pomndbe na og"'«6. oddelek »Jutra« -pod »Tržič«.
24128-2
Inteligentna
prodajalka
sa.m«eto;«Mi moč, želi premamiti ffražbo. — Sprejme m-esto tudi v špecerijski tngovimii aH delikatesi. Pomni be na oglasni oddelek-»J-u-tra« pod šifro »Odlična moč 1. novembra«.
34114-2
G. Th. Rotman:
Peter Plaveč iiit Janko Rjaveč potujeta okoli sveta
Peter i« Jarrko sta jo hitro ubrala nazaj, dokler nista našla grma, ki sta se mogla skriti za njim, ne da bi izgubila razgled po cesti. Tatova sta najprej mirno korakala, potlej se je pa eden mahoma iztrgal "m zdirjal proti grmu, kar so ga nesle noge. Jojmene, jojmene, pa ne da bi se hotel tudi ta skriti za grmom?
Ekonom-šafar
vešč vseh panog gosipo-der-etva, posebno vimoreje jn e-adjereje, eamec z 20'etno prakso, ieli s 1. novembrom prememti sedanjo slmžibo. Cenjene dopise na podružnico »Jutra« v Mariboru pod šifro »Skrben« 24106-2
Ekonom, uradnica
raniTjema v knjigovodfttvTi in vešča goepodlioj&kege vodstva, išče primerno na meščenje. — Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod »Ekonomija«.	24096-2
Pošteno dekle
ki M opravljala vf« hišna deia m ki zna nekoliko kifhaitt ter ljubi otroke.
9! l«t, žeii »l>n«bo r Zagrebu, na Sušakn ali Splita, oziroma Dalmaciji. Nastopi lahko e 15. oktobrom. Pismene ponudbe na ogilas. oddelek »Jirtra« pod značko »Krščanska S'.ov«n-KR«.	24188-2
Plačilna
zmožna, perfektna v tnJiJi jezikih, išče gJužbo za takoj! Lahko po!'Oži kavrijo Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.	24)182-2
Zobotehnik
ve85 drfa v zlatn in fca<v-<Wru. ter opera-tiv, e se-demiletno prakso, vojaščine prost, žel; takoj namestitev. Ponudbe oeloe. oddelek »Jutra« pod šifro »Pošten in marljiv«.
24)183-2
Trgovski pomočnik
modm-e etroke. vojaščine prost, iSče rfoi^bo e 1. novembrom,. NnpVvv v vseh poslovatoiiciah »Jutra
24168-2
Kupim
Beseda 1 Din davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din
Takojšnja pomoč
Kupim partije manufak ture. galanterije in železarne proti takojšnjemu plačilu. Ponudb6 na oglas, oddelek Jutra« pod »Rešitev«.
2356B-7
Žimnico
za poeteljo, kupim aH zamenjam za izborno violino — Čapon, Gliince XIH/7.
24131-7
u* n
Seeeda 1 Din. davek 2 Din za Slfro aU dajanje na slova S Din. Najmanjši znesek 17 Dtn.
Vabimo Vas
k nakupo v najcenejši ob-lačiJnicI k. Pretker. Sv Potr« eeeta 14.	133
2 železna štedilnika
lepa. emajllrana, dobro ohranjena, prikladna za večjo kuhinjo ali gostilno prodam v LJubljani, Kersnikova ulica 7. »Prilika«.	23941-6
Stanovanjski vagon
poceni naprodaj na Celovški ceebi 43 — dvorišče.
24131-6
Pohištvo
Beseda 1 Din davek 2 Din sa Slfro ali dajanje na
■slova 5 Din Nalmanlš; znesek 1'j Din
Kompletno spalnico
in kredenco pol zastonj proda Božič, Kongresni trg ž.	24)175-12
Oblačila
Beseda 1 Din davek 2 Din za šifro al! daianle na slova 5 Din Niimanj« enesek 17 LHn
Iz Vaše ponošene obleke
nepravi naš ameriški bno-likafari stroj zoipet elegantno in čisto obleko. Računamo najnižjo ceno. Josip Bo«, parolikalinica. Kolodvorska ni. 6. 218-13
Lokali
sieseda 1 Din. davek 2 Din za šifro ali dajanje na *lova 5 Din. NajmanJA znesek 17 Din.
Gostilno
moderno urejeno, dobro idočo, oddam zakadi bolezni takoj adi z novim letom. Eventuelno tudi na večletno pogodbo. Ponudbe na oglasni oddeiek »Jutra« pod šifro: »Januar 1S>3&«.
23784-10
beseda 1 Din davek 2 Din za Slfro ali dajanje na Mova a Din. Najmaniš: enesek V> Din
Hranilno knjižico
Celjske mestne hranilnic« vlogo 300.000-^00.000 Din kupim. Resne pomud-be na ogl. oddelek Jutra pod mačko »Sreča 40«.
24153-16
Kompanjona
za dobro idočo vinsko trgovino, z ali bre-z sodelovanja, iščem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »1888*. 24)157-116
Družabnico (ka)
gospodično, vdovo ali ločenko, z 1 otrokom prednost, sprejmem takoj. — Dopise z navedbo kapitala na og-1. oddelek Jatra pod značko »Jesen«.
24134-16
Majhno posestvo
e hišo io vodno močjo proda občina Liti ji. Pomudbe v 14 dneh na občino Litij« 24147-20
Knjižice
Banovinske v Celju (12.000 Din). Hran. i.n pos. ii«m Ljiubljana (26.000 Din) — prodam za gotovino, ker rabim denar. Ponudbe ceno na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Tema« 24159-16
Kratkoročne kredite
rentabilno dnržabništvo — ureditev V6eh poslovnih zadev, posredovanje in zastopstvo pri sodinih m tihih poravnavah, konkurz-ne zadeve, naložbe kapitala, vnovčevamje in nakup
hranilnih knjižic
fa d niig; h vrednot vaon oskrbi solidno komercijal na pisarna Loize Zaje. Ljub'ia na. Gledališka ulica
št. 7.
33217-16
Knjižice
M-estne hranilnice liuVam-ske. z vlogo 72.000 Din. prodam za 75 %. Cenjene ponudbe na pod™?. Jutra v Mariboru pod
24170-116
Vrcifnotc
seseda 1 Din. davek 2 Din ;a šifro aH dajanje na-lova 5 Din. Nalmanjfil znesek 17 Din.
Srebrne krone staro zlato In srebro
k n p n j e rafinerij« dragih kovin » Ljubljani. Ilirska ulica Stev. 36 — vhod 1s Vidovdansk« ceste (prt go stila! M ožina V	70
Vsakovrstno zla^o
kupuje po najvišjih eenab
ČERNE — Juvelir
LJubljana, VVolfova ollea 3
Posredujem denar
aa hranitae knjižice
vseh denarnih zavodov
Rudolf Zore, Ljubljana
Gledališka 12. 24160-16
beseda 1 Din davek 2 Din za šifro ali dajanje na *lova 5 Din. Najmanlš-znesek 17 Din.
Solnčno parcelo
pn'memo za obdelavanj« vrta, oddam v najem n« Mirju. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra c.
24127-00
U Novonisadu
n centru grada proda jem bezteretnu kuču ea sada 5-njem godišnjem bruto pri hodom od dinara 26.000, uz cenu od Din 550.000. plativo sa uložnom knjiži oom Ljubljanske kreditne banke ili traii ee zajam »z ukmjižbu na prvo mesto u aložnioi iste banke. Po-nude: Scbmolka. oglasni zavod, Novisad. Trg Oslo-bod:enja 6, pod »Retka prilika«.	-24146-20
V najem
tleseda ! Oln davek 3 Din za Slfro ali dajanje na
slova 5 Din. Najmanj^ znesek ;1 Din
Gostilno in trgovino
na prometni točiki v Savinjski dolini oddam takoj v najem. Naslov v oges oddelku »Jutra«. 24115-17
Beseda 1 Din. davek 2 Din za šifro ali dajanje na' lova 5 Din. Najmanjši enesek 17 Din.
Kislo zelje, repo in sarmo
prvov reta-o, po brezkonku-renčoi ceni vsako množino dobavlja Homao. Ljubljana, Sv. Pe'r» cest« 83. — Telefon 27-56.	217-33
Sadje
rseseaa i uin. davek J Din za Slfro ali dajanj« na slova 3 Din. Najmanjši *R«w<»r i7 Dtn
Zimskih moštnfh jabolk
spravljenih začetkom oktobra, 1 vagon kupi Podružnica sadjarskega vrtnarskega društva Orla vas pri Braslovčah. Točne ponudbe naj starcijo le lastniki (prekupci izkljiuče-ni) do 28. septembra.
241)17-34
Dija\ike m obe
Beseda I Din davek 2 Din za Slfro alt dajanje ua slov« s Dtn Naimanl^ znesek 17 Oln
2 visokošolca (ki)
sprejmem po nizki ceni na stanovanje. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.
24126-22
Tvrdka
I. REPŠE, Ljubljana
Tesarska ulica 7 (Karlovška c.) priporoča vsakovrstne
specialne patente
LESTVE
za: industrije, trgovce, obrtnike, sadjarje, vrtnarje, hišne posestnike, gasilna društva itd. Lestve se lahko uporabljajo na vse načine, tako da ena lestva nadomešča šest drugih.	1973
Več stojal in trg. prodajanih miz
»o vredni eeni prodam. Po-"rve ee v trgoviin« M. Rer-daje. Maribor, Vetrm«ka ulica št. 30.	24100-6
Več decimalnih tehtnic
6 l<JW! se lahfco tehta 50—900 kilogramov, in v»-lik zaboj za ovee proda trgovec M. Berdajs,- Maribor, Vetrinjefca ulica 30.
24102-6
Sode
in drago vrstne proda trgovec M. Berdaje v Mari.boru, Vetrinjska ml. St. 30.	24101-6
Prodaja tovarne PARKETOV
Iščemo interesenta, ki bi hotel kupiti kompletno tovarno parketov z najmodernejšo novo mašinerijo in cca. 10.000 m2 izdelanega parketa
PO NAJUGODNEJŠIH POGOJIH.
Stanovanje
od ti a
beseda 1 Din. davek 2 Din sa šifro ali dajanje na-lova S Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Trisob. stanovanje
komfortno, odda zavarovalnica »Dunavc v svoji palači Da Aleksandrovi e. — Informacije islotam v družbeni pisarni. 24121-31
Trisob. stanovanje
poieg sodišča oddam, ponudbe na ogl a STK oddelek »Jutra« pod šifro »Mesečno 950 Din«. 24163-21
Stanovanja
Keaeda t Din daiek 2 Din za Slfro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjfe enesek '*« Din
Trisob. stanovanje
komfortno, s kopalnico in pritiklinami. po možnosti z verando, v centru mesta išče mirna stranka s 1. novembrom. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod značko »Mirn« in čista«.
24itM-31.'a
Pozor — Gorenjci, Ljubljančani, turisti
Nedeljski a-rtoistet na Groee Glockner r septembru ia oktobra, vsako soboto. Odhod ob 1. turi ii Kranjeke gore. vožnja če« Podkorensko sedlo. Her-magor Kečah Mauton Heiligenbluit. na®ao ^e« Liena Spi tal - MilM.titer See • Villaoh • Kranjska Ora v nedeljo na večer o turietovskega vlaka. — Cen« z« oeebo ?00 Din Potne inprav« preskrbi podjetje — cena 10 Din. Za naročil« zadostuje dopisnica. — Avtopodjotje M. Juvan, Kranjska gora 234)02-38
Sobe išče
Besed* 90 para. davek Din ea Slfro aU da anje naslova 3Din Najmanjši znesek 19 Din
Sobo
posebnim vhodiom, najraje b stopnic, iščem ze takoij. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Mesto ali periferija«.
24129-23M
Opremljeno sobo
ee.parira.no, lepo in eolnč-no, išče dirž. uradnik za takoj «Ji e 1. oktobrom. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »300—400«.
24133-23/a
Boljšo sobo
bližini univerz« iSčeoi m 2 visokošolki. Ponudbe pod šifro »Univerza 8« na oglaana oddelek »Jutra«."
34130-33/a
Sobo odda
eseda 1 Dtn davek 2 Din «a Stfro ali dajanje na »lova 5 Din Najmanjši 19 mn
Poslužujte se
cenenega pr«nočevanja r DovorenoviTanem hotelu »Soča« na Sv. Petra c. 5.
24165
Prazno sobo
v Dukičevem bloku, soinč-na lega, takoj oddam. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.	24174-23
Dopisi
Beseda 2 Din davek 2 Din. za Slfro aU dajanje naslova S Din. Najmanjši znesek 20 Din
Mlajša dama
samositojna, ee želi spoznati z mlajšim jmteiig-eo-tom, radi razvedrila. Dopise pod »Odkritosrčnost« oa oglasni oddelek Jutra.
24162-24
Stroji
seseda 1 Din davek 2 Din za Slfro ali dajanje na slova S Din. Najmanjši enesek 17 Din.
Šivalni stroj
leip, pogr-ezljiv, kakor tmdi
pletilni stroj
za nogavice SV35 cm. poceni naprodaj. Na ogled pri tvrdkd Ivan Jax in sin Ljubljana, Go6po®vetska c. št. 2.	24171-29
Informacije
I5es«aa i Din davek 2 Din za Slfro aU dajanje na slova 5 Din. Najmanjši enesek 17 Din.
Opozorilo!
Poznana in opazovana oseba, ki je dne 16. t. m. ob 8 10 nrln. zvečer vzela de-namiioo * večjo veoto denarja v trafiki goepoda Nikaf.aučača na Jesenicah (kolodvor), na j iztoči om e-njeni " predmet postajena četaiku ali pa g. Struc-el-rm, trg. zaetopnnkm na Jesenicah, reeta vrači ja Tan-cea-.	241)18-31
Zakaj si je bogat človek izbral to dekle
za zeno
Gospod
z Dolenjskega
H ee j« oglasil radi dela v Stairetovi o'ioi, naj ee iavi takoj ietotam.
24164«
Beseda 1 Din davek 2 Din za Stfro ali dajanje na slova S Din. Najmanjši enesek i? Din.
Telefon 2059
_	Premog
pTJ^ Karbopakete 3C drva in koks ^ nudi
POGAČNIK
Bohoričeva nlica 5
Pleskar in sfikar B. Jančar
etaroraana delavnica Breg št. 6, sedaj v Križevmiški ulici St. 4, se v nadalje priporoča za eoiidmo delo.
24!<50-37
Tovarna se nahaja v Beogradu in ima zasigurano stal-^ no klijentelo. Za pojasnila se je obrniti na: Oglasni | zavod »FAMA« Beograd, pošt. pretinac 493, tel. 2202L
Veliko, prazno sobo
v e"edini mesta takoj odda«. Naslov pove oglasni oddeiek »Jmt.ra«.
23912-23
Sobo za 2 osebi
dijaka (inji) oddam na Miklošičevi cesti štev. 22/HI viala 34.	24141-23
Opremljeno sobo
eotočoo, parketn rano, e posebnim vbodom, v »redi ni mesta oddam bolnemu gospodu aSi gospodični. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.	34132-33
Separirano sobo
t 1 iH t poeteijama oddam takoj z vso postrežbo. Na raspoia^o prehrana. Sprejmem tudi dijake ali di-akinje. Liubliara 7, tibertova 30/1. 24173-33
Med mestom in deželo
posreduje »Jutrov« mali oglasnik.
Strojepiska pripoveduje svoj roman
Gospa B .t. se je nedavno poroči! a » trnom nekega selo bogatega tndmsirijca. V razgovora j« dejala: »Vprašujete me, zaka| si j* moj mož baš mene izbraL Bilo je takole. NameSčeoa tem bila kot ctrofepiska v urad« njegovega očetq. Nisem si mogla privoSčrti rarkošnfh oblek, kakor vse druge mladenke, * katerimi se >e oa dražil, vedno pa sem poevečala veliko painjo svoji polti. Moj mož mi }e sam priznal, da je v prvi vrsti zbudila njegovo pozornost moja čudovito lepa polt. Uporabljam vedno hranilo za kožo Tokalon, belo po dnevi, rožnato pa za noč. Ree j« čudovito, kakšno izpremembo napravijo ti preparati pri vsaki oeebi že ▼ nekaj dneh. Nikdar nočem uporabljati kake druge kreme.«
Krema Tokalon, hranilo za kožo, bele barve (ne mastna) vsebuje čisto oljčno olje ia vrežo smetano. Te sestavine prodro globoko ▼ znojnice in odstranjujejo vso nesnago, do katere nikdar ne more niti milo, niti voda. Zajedalci, razširjene rnofnice ki vsi nedostatki polti naglo izginejo. Koža postane •veža, svetla in gladka.
Da Ise rešite gub, uporablja/t« kremo Tokalon, hranilo za kožo s Biocelom (rožnate barve) — presenetljivim izumom dr. Stej-skala, profesorja dunajskega vseučilišča.
i

K U B A N Y-JEV MATE ČAJ
tirani ter krepAa živce in mišice. Pospešuje prebavo, dela apetit, regulira delovanje srca in ledvic. Kdor ga redno pije, se mu ni bati ne gihta ne revme. Dobi ee v vseh lekarnah v originalnih zavojih po Din 15.—, ali pri zastopstvu: Lekarna Mr. Milivoj Le as tek, Ljubljana, Resljeva cesta L, ako pošljete v naprej Din 15.—. Športniki, turisti, lovci in nogometaši: pijte ga redno!	126
Naznanjam vsem sorodnikom in prijateljem, da me je zapustila moja draga soproga
•MaiiCda tfCrajnc
po dolgi bolezni, previdena s tolažili sv. vere.
Pogreb se vrši dne 20. septembra ob %11. uri pred-poldne na pokopališče v Gornjem gradu.
Gornji grad, dne 18. septembra 1934. FRANJO KRAJNC, višfl davčni upravitelj v
Urejuje Davorin Ravljeo. izdaja za konzorcij »Jutra« Adoll Ribnikai. Za Narodno tiskarno d. d. kot Uskarnarja Franc Jezeršek. Za mseraini dei Je odgovoren Alojz Novak, Vsi v LJubljani