n. številka
V Ljubljani, v ubito, Z9. marca 1913.
Ml leto
•
.Slovenski Narod' velja:
v Ljubljani na dom dostavljen: celo leto. •••••• K 24 —
pol leta .......   . 12 —
četrt leta    ......   .   6 —
na mesec - 2*~
v upravništvu prejeraan:
celo leto .  ...... K 22 —
pol leta .......   . 11*—
četrt leta'  ......   . 5'50
na mesec   ••••••   • 190
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflova ulica št 5 (v pritličju levo,) telefon št 34.
Izbaja vsak dan zvečer isviemii nedelje in praznike.
Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati L t d., to je administrativne stvari.
——— Posamezna številka velia 10 vinarjev. ■
Na pismena naroČila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna tiskarna" telefon št 85.
.Slovenski Narod* velja po pošti:
za Avstro-Ogrsko:
celo leto.......K 25—
pol leta .••«..•   . 13—
četrt leta.......650
na mesec   ......   . 2-30
za Nemčijo: celo leto ... .  . K 30-—
za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.......K 35.—
Vprašanjem glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravz&lšivo (spodaj, dvorišče levo). BnaSiGva nlica št. 5, telefon št 85.
Jugoslovani?
D u n a j, 28. marca.
V Opatiji so se včeraj zbrali zastopniki vsepravaške stranke, ki hoče reprezentirati narod, katerega je dr. Šustersič krstii z imenom »hrvaško - slovenski-. Pravo, ki si ga saj v svojih glasilih uzurpira nedavno ustvarjena politična konfederacija slovenskih in hrvaških klerikalnih strank, biti namreč predstaviteljica celokupnega -hrvaško - slovenskega naroda, seveda ne eksistira in ostentativno poudarjanje hrvaško-slovenske zajednice nasproti jugoslovanski, kovanje dunajske^ resolucije proti reški, je baš v današnjih časih nekoliko deplaeirano.
Četudi se torej vsepravaška organizacija izjema v današnjem političnem toku Jugoslovanstva nekako antikvirano in nikakor ne odgovarja narodnemu razpoloženju in narodni volji, se mora vendar povsem priznavati, da reprezentira precejšen del politične sile, s katero razpolaga danes Jugoslovansivo c monarhiji. Smeri, v katerih se giblje vsepravaška politika, zaslužujejo torej izredno pozornost vse naše javnosti, katera je odlično interesirana na tem, da ostanejo vse stranke, ne glede na ni ogramatična in taktična nasprot-stva v okviru skupne narodne ideje
Poročilo, ki ga priobčuje budim-t Manski list »Pesti Hirlap- o opa-tijskem sestanku, mora vso jugoslo-vansko javnost vznemiriti. Po tem poročilu je vladal na tej konferenci duh, ki je tuj in sovražen vsem pravim narodnim jugoslovanskim idealom, ter karakterizira vsepravaško gibanje kot organizirano stremljenje, izzvati zopet stare nesrečne antagonizme in spore med posameznimi našimi narodi.
Pesti Hirlap- poroča med drugim:
Na dnevnem redu opatijske kon-ference, kateri sta predsedovala dr. Susreršič in dr. Starčević, sta se nahajali dve glavni točki: politične raz-mere na Hrvaškem in jezikovno vprašanje na bosanskih železnicah. Poleg tega se je bavila konferenca z vprašanjem, kake taktike se je treba držati napram Srbom ter ventilirala tudi izglede za nove volitve v hrva-
ški sabor in vprašanje eventualne obstrukcije v državnem zboru kot protestne akcije proti nadaljnemu obstoju komisarijata.
»Pesti Hirlap« zatrjuje, da je konferenca vzela na znanje tudi memorandum, katerega so podali voditelji hrvaške pravaške in slovenske klerikalne stranke pred kratkim prestolonasledniku. Memorandum poživlja dediča habsburške krone na pomoč proti komisarijatu in prosi za preustrojitev monarhije v trialistično državo. Sicer da bo sedaj živeča hrvaško - slovenska politična generacija zadnja, ki je še lojalna. Mladina da se že danes nahaja pod srbskim vplivom in bati se je, da se bo borila za svoje narodne ideale že izven lojalnega okvirja. Memorandum baje navaja, da je Srbija ponudila pravaški stranki svojo pomoč, opozarja na srbsko, od srbske vlade podpirano gibanje na Hrvaškem ter poudarja končno, da zamorejo danes le še iz-ročitelii memoranduma obustaviti vse te nevarne akcije!
Po poročilu madžarskega lista so torej izvršili pravaški voditelji zločin, kateremu bi zamanj iskali para. Moteč dvigniti vpliv svoje stranke na gotovih odločilnih mestih, so denuncirali rodne brate in lastno mladino veleizdajmštva!
Pravaški politiki se morejo očistiti te grde sumnje le, ako predlože dotični memorandum v splošno vednost.
Pri razpravi o jezikovnem vprašanju na bosanskih železnicah je vladal po poročilu madžarskega lista isti bratom sovražni duh, ki preveva memorandum. Saborski predsednik dr. Mandić je skušal dokazati, da se morajo bosanski Hrvati zavzemati za nemški notranji jezik iz dinastič-nih in strategičnih ozirov. Poleg tega, da grozi vlada z raznimi repre-salijami za slučaj, da se to njeno zahtevo odkloni. Poudarjanje, da se morajo Hrvati zavzeti za nemški jezik iz dinastičnih in strategičnih ozirov, je tako denuncijatorično in obre-kovalno, pa tudi tako protinarodno, da ne moremo verjeti, da bi je bil izrekel predsednik bosanskega sabora. Dr. Mandić pa je baje celo tudi izjavil, da bi Hrvati opravljali le srbske službe, ako bi se borili proti nemške-
mu jeziku in torej za utemeljena in samoobsebi umevna prava srbo-hr-vaškega jezika, ker da hočejo Srbi provocirati obstrukcijo v saboru in kompromitirati monarhijo! Nekateri govorniki da so Mandičevim izvajanjem oponirali ter se zavzemali za prava hrvaškega jezika, Mandić pa je njihove argumente pobil z naznanilom, da se bodo v bodoče morali tudi vsi uradniki na ogrskih železnicah priučiti nemščini. Tako naiven dr. Mandić ni bil, da bo nemščina kot notranji uradni jezik iz »strategičnih« oziiov vpeljana tudi na Ogrskem.
Dr. Mandić je zmaga!. Konferenca je sklenila, da se ne protivi nemščini kot notranjemu uradnemu jeziku na bosanskih železnicah.
To so sklenili isti ljudje, ki se na Hrvaškem s tako ogorčenostjo upirajo madžarski železniški upravi, isti ljudje so odobrili »strategične« razloge vlade, ki dobro vedo, da na Ogrskem ti strategični razlogi ne obstojajo, da tam ni treba one enotnosti notranje uprave, ki je v Bosni baje neobhodno potrebna... Ta sklep konference je smatrati kot eden najtrših napadov iz zasede, ki so bili v zadnjem času izvršeni na narodnih pravicah Jugoslovanstva.
Naše konkluzij.e co le hipotetične, temeljijo na infoi-racijah »Pesti Hiiiapa-. V interesu celega Jugoslovanstva bi bilo, da jih moremo popraviti.
Po dosedanjih izkušnjah sodeč pa se nam zdijo poročila budimpe-štanskega lista žal le preverjetna. Stranke, ki se v današnjih časih pripravljajo, da zakličejo med narodno maso Jugoslovanstva na svojem katoliškem shodu vsa gesla najbojevi-tejšega klerikalizma so se že preveč oddaljile od one poti, katere nam vsem začrtava prava in poštena narodna politika. Gesla razdora, sovraštva in nestrpnosti so žalostna znamenja za našo bodočnost.
Zasedanje poslanske zbornice.
Zadnja konferenca načelnikov strank je sklenila, da bo prihodnja seja poslanske zbornice sklicana po
Veliki noči pismenim potom. Predsedstvo je nameravalo končati velikonočne počitnice dne 8. aprila in za ta dan razposlati vabila k seji. Med tem časom pa je postalo zelo negotovo, če se bo parlamentarno zasedanje že v tem terminu začelo. V Lvovu namreč izjavljajo, da bo gali-ški deželni zbor le težko končal svoja dela pred koncem meseca aprila. Ker gre v gališkem deželnem zboru za narodnostni sporazum, tedaj za problem, ki je v državnem in parla-mentaričnem oziru zelo važen, tedal pač merodajni krogi ne bodo nasprotovali, da se zasedanie gališkega deželnega zbora podaljša, saj je delovanje poslanske zbornice precej odvisno od ugodne rešitve poljsko - ru-sinskega spora. Parlament torej ne more upati, da bi mcgel prej uspešno delovati, dokler ni gališki deželni zbor končal svojega dela. Vslea tega nameravajo že zdaj podaljšati parlamentarne počitnice za štirinajst dni.__
?pl mm uojno.
Češki »Narodni Listv« prinašajo ped tem naslovom dopis iz Petro-gracla, ki je že zaradi tega zanimiv, ker nam slika razpoloženje, ki vlada v ruskih krogih. — Dopis se glasi:
Navzlic vsej miroljubnosti ruskih merodajnih krogov, se vendar zdi. da je vojna neizogibna. Javno mnenje v Rusiji žene stvari k razrešitvi in vladni krogi so se začeli zelo izpreminjati v svojem skalnotrdnem prepričanju o potrebi, da se ohrani mir.
Je mnogo vzrokov, zakaj si Rusija ne želi vojne, toda zelo se moti tisti, ki meni. da dela to iz slabosti, ali nepripravljenosti. To je treba odločno naglašati. Nasprotno, v merodajnih krogih so mnogi prepričani, da bo vojna z Avstrijo uspešna. To prepričanje črpajo iz spekulacije, da je ta država zložena iz različnih narodnosti. Kot enega izmed vzrokov, zakaj si merodajni krogi ne žele vojne, mi je sporočil neki vplivni gene^ ral, ki je bil gost carske rodbine: Mladi carjevič je v svoji bolezni, ko mu je bilo najslabše in ko je car bdel pri njegovi postelji, baje parkrat v snu ponavljal prošnjo, da bi car ne
začel z vojno. Od tega časa baje car ni vnet za vojno. Toda koio časa se neprenehoma vrti in stvari zore k hitri razrešitvi. Mir visi na nitki.
Če ne pride do vojne zdaj vsled črnogorsko - srbsko - avstrijskih dogodkov, tedaj nastane baje resni spor zaradi romunsko - bolgarskega slučaja. Navzočnost lozengradskega junaka generala Dimitrijeva v Petro-gradu, spravljajo s tem v stik. Prinaša baje načrt, kako bi se mogla v par dneh uničiti ostala turška armada pri Ćataldži, da bi se na ta način popolnoma osvobodile bolgarske armade, ki so tam koncentrirane. Od rezultata njegovega poslanstva je zelo mnogo odvisno. Za slučaj romunsko - bolgarskega spopada se računa s tem, da bo Rusija okupirala Romunsko, s čemur se povzroči nastop Avstrije. V tem slučaju Nemčija ne bo prisiljena, dokazati Avstriji svoje zavezniške zvestobe in ostane doma, da ne povzroči zapletljaja s Francijo in da se izkaže hvaležno Rusiji, ki ji je že izza časa Bismarcka zelo pri srcu.
Trdno prepričanje tukajšnjih krogov — vojaških, oficijalnih in družabnih je, da Avstrija podleže, če pride do vojne pod temi predpogoji. Naj se nikdo ne moti z dozdevnim mirom ruskim in naj nikdo ne računa z nemiri, ali pa celo z revolucijo v Rusiji. Danes stoje stvari popolnoma drugače, nego za časa rusko-japonske vojske. Oseba, ki natančno pozna razmere na ruskih kmetih, ml je izjavila, da rusko ljudstvo čaka edinole na manifest. In kakor hitro je pokliče car na pomoč Slovanom, vstane cela Rusija do poslednjega mužika in zahodna Rusija se bo čudila — kakih žrtev, navdušenja in hrabrosti je sposoben ruski narod. — Tudi na ruske Poljake naj nihče ne računa. Sabotaža, ki jo pripravljajo gališki Poljaki za slučaj vojne, najde mogoče tu ali tam odmeva na ruskem Poljskem, toda poljsko ljudstvo v svojem jedru popolnoma orepreči te račune. Ni to moje osebno mnenje, kar poročam, toda tolmačim informacije, ki sem jih dobil v krogih, ki so posvečeni v vse gibanje ruskega življenja.
V soglasju z izpremenjenim mnenjem o vojni v merodajnih krogih, sem slišal, da je stališče Sazonova
LISTEK.
Sojsta v miru.
Spisal Vilko M.
(Dalje.)
Žalosten sem pogledal tornistro, a še bolj žalosten sem postal, ko sem zapazil, da sc se držali jermeni na zadnjih nitih. Nedelja je bila, vojno stanje in kje naj zdaj iščem čevliarja? Dober človek mi je pokazal hišo, kjer je stanoval vaški čevljar. Ko sem vstopil, se je gnetla krog njega cela gruča vojakov. Ta mu je molel čevelj, oni tornistro, tretji kak jermen in tako so ga nadlegovali po vrsti. Vsem se je strašno mudilo, a ubogi mož vendar ni mogel vstreči vsem hkrati. Bil je to prototip kmečkega čevljarja. Takoj se mije prikupil s svojo originalnostjo. Ščetinasti, redki in osiveli lasje so mu bili vsi zmršeni. Tupatam se mu jih je staknilo slučajno nekaj v poten šop. Izpod nosa so mu štrleli prav tako zmršeni brki. Po gubastih licih in veliki golši pa se je ježilo celo strnišče sivih kocin neenake dolgosti. Vse, kakor da se je neodpustno sprlo med sabo. Zaradi velike golše, ki jo je skušal utajiti v širokem ovratniku ogoljene financarske bluze, je imel mož jako čuden glas, zlasti, kadar Je
zmerjal kakega vojaka, ki mu je brez dovoljenja izmaknil kladivo, kopito, ali kako drugo orodje. Tako je tudi godrnjal z nenavadnim glasom, če mu je kdo preslabo plačal. Sam ni hotel računiti, temveč se je omejil na prostovoljna plačila. Ker je slabo slišal, so zbijali vojaki na njegov račun najneslanejše dovtipe.
Po dolgem čakanju sem prišel tudi jaz s svojo tornistro na vrsto in ker sem mu odrinil dobro plačilo, me ni pozabil postaviti drugimi vojakom v zgled.
Deževalo je že od ranega jutra. Ko sein se vračal opoldne od prijatelja, poslovivši s* od njega irr njegove blage gospe, so že stale straže zunaj vasi. Močilo jih je po vseh notah. A tudi nam se ni obetalo kaj boljšega; treba nam je bilo biti pripravljenim, da odrinemo vsak treno-tek proti bližajočemu se »sovražniku«. Da me nista še bolj morila žalost in dolgčas, splezal sem na skedenj, kjer je kvartala gruča vojakov. Z gledanjem sem se bil zamotil do mraka. V mraku pa sta se me lotila žalost in dolgčas s tem večjo nadlež-nostjo. Premišljujoč brezskrbnost pravkar minulih dni, sem se domisli! s strahom in grozo na kupo trpljenja, ki sem jo mogel vsak trenotek nastaviti k ustnicam, da jo izpijem do dna. Enakomerno pokanje dežja na ono pisarne je še povečalo apatijo, ki se me je oprijemala z mrzlo, ledeno roko.
Glas je prišel, da morda še ne bo treba odriniti do naslednjega jutra. Vsi so bili hvaležni tej vesti, dasi se ni bilo prav trdno zanašati nanjo in ni mogel nihče računiti z gotovostjo na nemoten počitek. Vsakdo si je le želei, da bi mu ne bilo treba v temni, deževni noči zadeti težke tornistre in korakati po bogznaj kakšnih potih in bogznaj kam? ...
Na široko peč sem si pogrnil par težkih kocev in skušal zadremati. Ni šlo; žalost in skrb mi nista privoščila počitka. Zdaj sem se šele prav zavedel, v kaki blaženosti sem živel skoro ves teden in da sem mogel te ure še k prijatelju, objel bi ga bil hvaležnosti, objel z vsem srcem.
Komaj se je začelo svitati, je bilo treba že na noge. K sreči je nehalo deževati in obetal se je celo ugoden dan. Strašno preletavanje, Vsak je iskal vozno kuhinjo, da si napolni steklenico s črno kavo. Ob tem smo morali vzdržati ves dan v »bitki«. Vsakovrstni glasovi so se mešali po vasi: Klicanje tovarišev, rožljanje orožja, peketanje podkev, ropot voz. Drobne lučice so nervozno švigale semtertja — bilo je, kakor pred veliko bitko.
Prve zarje se še niso razgalile na obzorju, ko smo že stali v vrstah, pripravljeni na odhod. Počasi se je poleglo tisto nestrpno prehajanje in vrvenje. Dolga procesija se je bila uredila v četvorice in se mahom razcepila v dvojice; tja do Lašč so se-
gali prvi. Po sredi so švigali jezdeci: visoki častniki in njih 'spremljevalci. Vse je drvelo tja na čelo »armade«.
Oglasila so se povelja in vzdignile so se noge. Silni koraki so odmevali z nekako tesnobo v rano jutro. Tisto trenotje so mi vstale v spominu vse bojne pesmi, ki sem jih kdaj slišal,vstale so nehote in z zono. V zavesti, da je ta vojska samo fin-girana, so me sprva še nekako zabavale te gromovite bojne pesmi in zdel sem se sam sebi velik in močan v tej ogromni masi. Kmalu pa me je začela žuliti težka tornistra, ki je do tega dne še nisem imel na plečih. Zaaj so me ostavile tiste samozavestne bojne fantazije in lotevala se me je nevojja, naraščajoča z vsakim korakom.
Kmalu onkraj Lašč smo krenili na blatno gozdno pot. Ponekod smo se udirali skoro do kolen v blato in mlake, ki so ostale od dežja. Vojak: so kleli natihem, ali ubogati so le morali, ker se je odurno razrepenčil brkati stotnik in pričel zmerjati na najsirovejši način. Pot se je vila vedno vkreber, po samih hribih in daleč od človeških bivališč. Zaman sem se trudil z orijentacijo, da bi določil, kod nas preganjajo in kam se pravzaprav pomikamo? Gosta megla, ki se je leno vlekla po tem hribovju, je skrbno zakrivala svet okrog nas.
Počasi se je krčila ogromna procesija, ker so se posamezni oddelki
odcepljali na odločene jim poti. Vse to se je vršilo čisto neopaženo. Proti poldnevu nas je bilo le še par deseto-ric v četi.
Tako smo romali brez počitka do dveh popoldne. Prikobacal sera se bil med drugimi ves poten in onemogel na precej strm grič, kjer smo prišli takoj v »ogenj«* Spodaj sem spoznal Bloke. Vrgli smo se na tla in pokali za »domovino«, da je bilo groza. To je bil obenem prvi odmor, utrujenim udom od ranega jutra, ki pa ni dolgo trajal, S strani so nas naskočili številnejši sovražniki in morali smo jo odkuriti s hriba. Spodaj smo dobili ojačenj in treba se je bilo spet kobacati po strmini. Da se nisem opiral na puškino kopito, ne bi bil prišel nikoli na vrh, zakaj srce mi je tolklo s tako silo, da sem se bal kapi. Ko smo se priplazili na vrhunec, našli smo tam mesto sovražnika — naš polk, ki si je že udobno tešil glad in željo z zalogami iz torb. Spodaj se je videlo sovražnika, umikajočega se na vsej črti.
Vesel sem bil, da si nekoliko potolažim lačni želodec z bogatim pro-vijantom, ki me je z njim obdarila prijateljeva gospa pred odhodom iz ' Ponikev. Vse dopoldne nisem imel te prilike, ali tudi zdaj mi ni bila dana. Komal sem se ^legei in odprl torbo, že je bilo treba na noge in spet prijeti puško »ad mairorem patriae glo-riam«.
(Dal^e pilnodnjie.)
omajano m da ima postati njegcv naslednik soustanovitelj in branitelj Balkanske zveze — belgradski poslanik riartwig.
DBlavasjB »Društva jugoslovanskih železniških uradnikov v Trstu" in politične razmere na Slovenskem.
(Poročilo predsednika »Društva jugoslovanskih železniških uradnikov« v Trstu, gosp. Černigoia.)
Za nas, ki smo vajeni bolj mirnega, vedno enakotekočega življenja brez strastnih pojavov, in ki smo pohlevni sinovi prepohlevnega naroda, in nič žalostnejšega, nego govoriti o političnih razmerah na Slovenskem.
Če smo se pa odločili, da govorimo celo na merodajnem društvenem zboru o voležalostnih razmerah, v katerih tiči slovenski narod, — od severa do juga, in od vzhoda do zahoda, tedaj je to okolnost, ki dovolj glasno priča, da vsled medsebojnega klanja velikih političnih strank na Slovenskem, trpe čisto po nedolžnem tudi strokovne stanovske organizacije.
Najraje bi društvo o žalostnem položaju, čigar največjo žrtev občuti narod sam, sploh ne govorilo. Saj doslej se društvo kot tako dosledno ni bavilo s tem vprašanjem. V trenotku pa, ko na narodni podlagi zasnovano društvo občuti na lastnem telesu — na lastnem delovanju, da se vsi koraki, ki jih dela v dobrobit svojega članstva izjalovljajo, — ko vidi od dne do ane. da se mu čedalje bolj ruši temeljni kamen, na katerega si je sčasoma zgradilo ponosno stavbo stanovske organizacije, tedaj je pač Golžnost nas vseh, da na najkompe-tentnejšem mestu dvignemo svoj glas in da merodajne faktorje, naše ljudske zastopnike v dunajskem parlamentu, opozorimo na nevarnost, ki rreti organizaciji sami, pa tudi narodu sploh vsled principijalnega preziranja, oziroma neupoštevanja narodno - stanovske organizacije, kakršna je naša.
Naj nikari morda kdo ne misli, da hočemo naše društvo nadcenje-vati, nasprotno pa smemo tudi zahtevati, da ga nihče ne omalovažuje. Fakt je, in temu ne bo mogel nihče oporekati, da je ravno organizacija železniškega uradništva, železniške inteligence, velikega pomena v ustroju narodnega življenja. Smemo trditi, da krepko, dobro vodeča organizacija železniškega uradništva zavzema v borbi za narodni napredek eno najvažnejših postojank.
Sicer ie pa tudi lahko razumeti, ako so že železnice na eni strani najboljše sredstvo za širjenje kulture, da so tudi na drugi strani obenem najboljše sredstvo gotovim faktorjem za širjenje germanstva! Povsod kamor gleda oko, imamo priliko, videti, da se šopiri in širokousti okoli potomec oholega germanskega rodu. In ako nam država kje otvori novo železnico, ne pozablja nikakor sinov matere Germanije. Povsod jih vidimo: v najbolj zapuščeni gorski ali kraški postaji ravnotako, kakor v provincijalnih glavnih mestih.
Z nastavljanjem nemškega uradništva po čisto slovenskih krajih zasledujejo železniške uprave čisto gotov namen. Nihče ne bo hotel tajiti, da ti nemški železniški uradniki, ki se nahajajo v takih krajih, kjer jih je najmanj treba, ne pospešujejo, bodisi že samo s svojo navzočnostjo, bodisi z aktivno agitacijo, gradnje velikega nemškega rnostu do Adrije. Naj pa tu nihče ne prihaja s praznim izgovorom, Češ, da strategični oziri monarhije zahtevajo gojitev nemškega elementa, posebno po železnicah (Bosna)!
Neoporečen fakt je, da slovenski železniški uradniki trpe pod besnim navalom velenemštva. Predaleč bi zašli, ako bi se hoteli spuščati v posameznosti. Znano nam je vsem, da slovenski abiturijent ne dobi zlepa službe na državnih železnicah; vemo, da železniške uprave gledajo jako temno na slovenske uradnike-, vemo, da posebno uprava državnih železnic zasleduje z Argusovim očesom vsak korak, ki ga store naši tovariši v prid naroda; vemo, da se vsa najboljša mesta podeljujejo uradnikom, ki prisegajo na nemški prapor; vemo, da so zmožni slovenski železniški uradniki navadno zapostavljeni za nezmožniki uradniki nemškega Herrenvolka; vemo, da so od 658 uradnikov v beljaškem ravnateljstvu samo trije Slovenci ali 72%, dočim bi jih moralo biti 156 ali 22%; vemo, da ima pretežno slovensko tržaško ravnateljstvo 421 uradnikov, od katerih ie le 136 Slovencev, ali 327*, dočlm bi Jih moralo biti 409 aH 99%.
Vemo, da uprava Južne železnice slepo uboga nasvete vsemožnega
nemškega »Volksrata«, ki preganja slovenske železniške uradnike iz kraja v kraj; vemo, da na slovenskem Štajerskem in Koroškem m obstanka slovenskemu železniškemu uradniku, še manj pa slovenskemu postajnemu načelniku; vemo, da se tudi na Južni železnici importirajo v Čisto slovenske kraje uradniki, ki ne razumejo slovenskega jezika.
Vse to in še mnogo drugega dobro vemo! Društvo je zato tu, da vodi boj proti tem krivicam, ki postajajo od dne do dne hujše, da pomaga tovarišem, ki jih preganja nemška samogoltnost. Ali društvo kot tako samo navadno ne more storiti mnogo, ker ima na eni strani vezane roke in je na drugi strani mnogo prešibko, da bi samo moglo uspešno uveljaviti svoj vpliv na pristojnih mestih.
Društvo je zbog malega števila članov, žal, preslabotno, da bi samo moglo uspešno delovati na narodnem polju. Tudi proslavljana zaslomba v »Ligi« ne odgovarja povsem pričakovanju. Imamo slučaje, da »Ligino« vodstvo v osebnih zadevah, v nebo-kričečih krivicah, ni moglo preskrbeti našim tovarišem zadoščenja.
Najnaravnejšo, najpriprostejšo zaslombo moremo iskati edinole v krepkem parlamentarnem zastopstvu. Tega pa pogrešamo! In to je žalostno, da, najžalostnejše poglavje našega društvenega življenja.
Naše društvo ni lokalnega, tržaškega, temveč je splošnoslovenske-ga pomena; naše društvo je za tržaško Slovenstvo ravno takega pomena, kakor za Ljubljano, Maribor, Celovec, Gorico; za Primorsko ravno tolike veljave, kakor za Kranjsko, Koroško in štajersko! In ravno z ozirom na to bi moralo naše društvo imeti za seboj krepko zastopstvo parlamentarcev vseh slovenskih krajev. Češke, poljske in nemške organizacije imajo na razpolago močne parlamentarne zveze; njihovo delovanje je lahko, ker imajo na svoji strani ne samo posameznike, ampak tudi cele klube, ne izvzemši najvplivnejših parlamentarcev'.
Pri nas je vse drugače! Politične razmere so tako zasukane, da mestna in deželna inteligenca pri volitvah ne prihaja do uveljavljenja svoje moči, ker jo sila kmetskega elementa visoko prevladuje. Posledica temu je, da imamo v državnem zboru zastopnike kmetskih mas, ki za razvoj industrijalnih obratov in ne v zadnji vrsti tudi železniškega obrata iz'lahko umljivih razlogov ne kažejo najmanjšega zanimanja. Mestnega zastopnika imamo le v Ljubljani in Trstu. Ta dva zastopnika, državna poslanca gg. dr. R a v n i h a r in dr. R y b a f. sta na strani našega društva in sta zanj že jako mnogo storila. Društvu pa samo dva poslanca tudi ne moreta zadostovati. Treba je zainteresirati vse slovenske državne poslance, od prvega do zadnjega, za interese Slovenstva na železnicah. Neprestano prodiranje Nemštva in -sistematična germanizacija čisto slovenskih krajev potom importiranja nemškega uradništva, se da preprečiti le z odločnim nastopom vseh slovenskih državnih poslancev. Gden ali dva poslanca sama ne moreta tudi ob najboljši volji doseči vidnih uspehov, ne za posameznika, še manj pa za splošnost.
Uvidevam potrebo skupne akcije pri parlamentarnih slovenskih zastopnikih. Dokler nimamo v naših parlamentarnih možeh enake za-slombe, kakor Čehi, Poljaki. Nemci v svojih državnih poslancih, tako dolgo ne moremo pričakovati trajnih in vidnih uspehov našega delovanja v narodnem oziru.
Naši gospodje državni poslanci so vseskozi visokega spoštovanja vredni gospodje, ki uživajo med vo-lilci zasluženo zaupanje, a imajo to lastnost, da se, enkrat izvoljeni, zib-ljejo sladko na poslanskem stolcu, ne meneč se za ljute narodne boje, ki Jih bijejo drugi pripadniki naroda. Pri slavnostnih banketih, otvoritvenih shodih, sejah itd., imajo naši gg. državni poslanci nebroj visokodonečih besed in fraz, kakor takrat, ko gre za njih izvolitev; ko pa je treba iz abstraktnih višav doli v konkretno nižino narodnih institucij in njih vsakdanjih borb, tedaj mislijo ti gospodje, da je že rešeno narodno vprašanje, ako se zanje več ne zanimajo.
Narodni državni poslanci so narodnim organizacijam tako potrebni, kakor voda in zrak zdravemu človeku. Organizacijam je zaslomba in mora biti le parlamentarno zastopstvo; brez tega organizacije životarijo, morda celo leta in leta, a slednjič opešajo popolnoma, razpadajo, ker članstvo, ki ima čuteče srce in razum, spoznava, da je brezuspešno biti član takih stanovskih organizacij, ki nimajo parlamentarne zaščite.
Gospodje državni poslanci, ki so izvoljenci zavednega naroda in njegov cvet, so v prvi vrsti poklican!, da čuvajo in negujejo narodne institucije, eminentne važnosti. Državni
poslanci so naši pravi zaščitniki, naši pravi vojskovodje, tolmači naših stremljenj. Oni morejo pospeševati vse narodne ustanove, oni so pa isto-tako tudi lahko vzrok njihovega razpada. Gorje tistim narodnim vojskovodjem, ki jim razvoj in blagor narodnih svetinj ni na srcu. Ena tistih svetinj pa je naše — stanovsko društvo.
Naše društvo je tu. Rodilo je navdušenje za vzvišeno narodno stvar. Po vsej slovenski domovini razteza to društvo svoje delovanje. Poklicano je, da ščiti svoje*narodno-zavedne Člane pred velenemškimi valovi, ki butajo ob trdo steno Jugoslovanstva. Visoka je naloga, ki si jo je društvo svoj čas nadelo in jo sedaj izvršuje po svojih skromnih močeh. Istotako visoka ie tudi dolžnost merodajnih faktorjev, naših gg. državnih poslancev, da se z vso silo, z vsemi sredstvi zavzemajo za to, da se društvu olajša ogromno delo.
Vemo, da govorimo iz duše vsakega posameznega slovenskega železniškega uradnika, ako rotimo vse državne poslance slovenskega naroda, brez najmanjše izjeme, da se vsi, kakor en mož, postavijo ob stran našega, z njihove strani malodanc popolnoma preziranega stanovskega društva. Izgovor enega ali drugega poslanca, da interesi njegovih volil-cev ne dopuščajo, da bi se zavzemal za interese — materijalne, socijalne ali narodne — slovenskega železniškega uradnika — ne drži in ga že danes kar najodločneje zavračamo.
Pred seboj mora imeti narodni poslanec samo en cilj: bodočnost naroda. Vse svoje ravnanje mora podrediti temu stremljenju. In ker tudi mi služimo visokemu idealu — narodnega osvobojenja, zahtevamo, da se vsi izvoljeni poslanci slovenskega naroda postavijo na našo stran, da ramo ob rami z nami skušajo odvrniti nevarnost nemškega navala proti jugu, da z nami vred poskušajo rušiti stebre velikega nemškega mostu do Adrije.
Ljudski zastopniki, ki bi hoteli prezirati naša stremljenja, niso naši prijatelji, niso misijonarji in pijonirji slovenskega naroda; oni so naječit-nejši sovražniki, ne samo železniškega uradništva, ampak vsega — slovenskega naroda sploh.
To hočemo in moramo javno piibiti,da ne bo pozneje — prepozn6. Opozoriti moramo našo slovensko javnost, naše ljudske zastopnike na te prežalostne razmere, v katere nas tira nespametna politika na Slovenskem — v škodo narodu samemu! Opozoriti moramo merodajne narodne faktorje že danes na te ve-leusodne razmere, da nas ne zadene kdaj — očitanje, da smo z zavezanimi očmi tavali po svetu, brez ciljev in se izgubili, ne da bi kdo jokal za nami.
Napredek in obstoj društva je gotov le, ako dobi moralno in fizično zaslombo v vseh slovenskih državnih poslancih.
V nasprotnem slučaju — društvo životari in kdo ve, da mu ne bo kmalu bila zadnja ura?
Ako bi društvo prenehalo obstajati, tedaj smo gotovi, da temu ne bo vzrok nemarnost članstva, temveč edinole neoprostljiva in prokleta brezbrižnost slovenskih poslancev samih.
Opozorili smo danes naše državne poslance pred najvišjim društvenim forumom. S tem smo storili mi svojo dolžnost. Na poslancih je, da oni store v bodoče svojo dolžnost napram nam — napram našemu »Društvu jugoslovanskih železniških uradnikov«.
Besedo in dejanje imajo sedaj gg. poslanci.
Ifojna no Balkanu.
Po padcu Odrina.
Včeraj dopoldne je dobil bolgarski ministrski predsednik Gešov prvo direktno brzojavko iz Odrina od generala Ivanova. Brzojavka še glasi:
Odrin je padel. Bolgarske čete, ki so imele tu velike izgube, so vzele dne 26. t. m. ob 10. zvečer vse utrdbe vzhodnega sektorja in so ob tej uri z vihrajočimi zastavami vdrle v mesto. Med tem so bili Bolgari na drugih sektorjih še zelo daleč od pravega utrdbenega pasu. Njih naskok je imel ie bolj demonstrativen značaj. Po padcu vzhodne fronte je zapove-dal Šukri paša, da se na vseh sektorjih ustavi ogenj, ker se trdnjava zaradi nemožnosti nadaljnega odpora ne more več držati. Turki so nato zapustili utrdbe vseh drugih sektorjev in so kapitulirali/Naskoka so se udeležile samo čete vzhodnega sektorja in sicer 11 polkov naše vojske z vsemi poljskimi «in oblegovalnimi topovi.
General Ivanov poroča nadalje, da je dobil od generala Stepanoviča ob 11. dopoldne iz Svilena sledečo brzojavko: »Z vso gorečnostjo.brat-
skih čustev srbske vojske čestitam vam in četam vzhodnega sektorja, da ste razbili velikanski oklep. Slava vam!«
Srbski tiskovni urad v Belgradu konstatira, da sta se udeležili bojev pri Odrinu 2 srbski diviziji s konjenico. Vsega skupaj je bilo pred Odri-nom 1200 srbskih konjenikov, med tem ko so imeli Bolgari samo 120 konjenikov. Bila je tedaj srbska konjenica, ki je prva udrla v Odrin.
Včeraj so Bolgari zopet popravili železniško zvezo do mostu čez reko Ardo. Vlaki lahko pridejo sedaj do poldrug kilometer pred odrinski kolodvor. Položaj prebivalstva zavzetega mesta ni bil tako obupen, kakor so ga prvotno slikali. Predno so Turki predali mesto, so zažgali razna skladišča. Bolgari so našli še eno veliko skladišče moke. Moko so razdelili med ubožno prebivalstvo. Le malo hiš je poškodovanih. Epidemičnih bolezni ni v Odrinu. Mnogo Turkov je razbilo svoje puške, predno so se udali. Več težkih topov je poškodovanih. Skladišča municije so zletela v zrak. Celo konje so ubijali. Radi-otelegrafične postaje in reklekto^je so na povelje Šukri paše razbili. Bolgarske čete in del srbskih čet stanuje v mestu. Vojaške oblasti so storile vse, da ohranijo mir in red.
Med tem ko prihajajo z vseh strani Bolgarske poročila o velikih manifestacijah in slavljih, so v Carigradu popolnoma potrti. Turško časopisje označuje padec Odnna kot narodno nesrečo. Vendar pravijo, da Turki ne smejo izgubiti poguma, marveč morajo ravno zaradi padca Odrina napeti vse sile, da nadaljujejo vojno, ker ima baje turška vojska pri Čataldži moč maščevati se za padec Odrina. Časopisi slave heroizem Šukri paše in odrinske posadke. »Tanin« pravi, da padec Odrina ne more Turčije prisiliti, da sprejme pretirane zahteve zaveznikov. Turška vojska je odločena, da se brani proti novim bolgarskim vojnim korakom. List kliče velesile na pomoč, da naj pritisnejo na zaveznike.
Strašno naivno se sliši sedaj ravno naglašanje, da bo maščevala turška vojska pri Čataldži padec Odrina, ker je vendar tudi že v Carigradu znano, da Turki tudi pri Ča-toldži nimajo obstanka.
Pri Čataldži.
Drugič stoje Bolgari pred glavnimi utrdbami pred Carigradom. Turška ofenziva, o kateri so sanjali v Carigradu, se je popolnoma ponesrečila. Ne samo, da ni imela prav nobenega uspeha, je turška vojska z velikanskimi izgubami morala zapustiti celo one postojanke, ki bi jih bila mogla držati, če bi se ne bila dala zapeljati k prodiranju. Tepena vojska ni nikdar za ofenzivo, to se je izkazalo že neštetokrat in na izjemo pri Čataldži ni bilo računati. V Carigradu sicer dementirajo vest, da bi bili Bolgari na severnem krilu zavzeli eno turško utrdbo. Prav imajo; Bolgari niso zavzeli ob jezeru Derkos ene turške utrdbe, zavzeli so dve utrdbi. To priznava druga brzojavka iz Carigrada, ki se glasi doslovno:
Carigra,d 28. marca. Na severnem krilu pri ^ezeru Derkos so zavzeli Bolgar« v sredo po besni borbi in z bajonetnim naskokom dve utrdbi. Boj je trajal od torka zjutraj do srede zvečer. Predno so prišla ojače-nja iz San Štefana, so Bolgari popolnoma uničili dva turška polka. Padlo je na naši strani kakih 17.000 mož.
Bolgari so pri zavzetju teh dveh utrdb zaplenili razen velikanske množine municije tudi 13 gorskih in 6 poljskih topov, katerim niso mogli Turki odnesti bistvene in nenadomestljive dele.
Pri Čataldži cenijo Bolgari turško vojsko na 150.000 mož. Če so v enem samem boju Bolgari tako strahovito porazili ravno najtrdnejše turške pozicije, potem je vsako upanje, da bi ne zavzela izpred Odrina ojače-na bolgarska vojska tudi teh postojank. Glasom bolgarskih poročil, ki v tem slučaju gotovo niso točna, ker so že v Carigradu samem priznali, da so Turki izgubili v bojih pri jezeru Derkos 17.000 mož, so imeli v tej bitki Turki 2600 mrtvih in 7500 ranjenih. Glavno pa je, da so Bolgari zavzeli dve utrdbi.
Takih bojev gotovo ni mogoče šteti med boje med predstrazami. In vendar razglašajo v Carigradu vse te boje kot brezpomembne. V Carigradu pravijo, da so Bolgari napadli mesto Indžiz ter prisilili Turke, da so se umaknili čez Čataldžo. Ta brzojavka je prišla gotovo prekasno, ker pravi druga carigradska brzojavka, da so napadli Bolgari turške pozicije zahodno od Bujuk. Čekmed-že, ki leži že na levem bregu Izliva reke Karasu v Marmarsko morje, oziroma ob morskem zaliv u. Bolgari so se približali glavnim utrdbam na
tem kraju na I "00 korakov. Baje so se morali Bolgari umakniti.
Teh vesti, ki jih razširja turška vlada, niti v Carigradu ne verjamejo. Vest o zopetnem padcu Čataldže in o umikanju tu-ške vojske iz vseh z največjo težavo zavzetih pozicij, je v Carigradu naravnost konsternirala. Posebno obupno je razpoloženje v Carigradu, odkar je znano dejstvo, da je padel Odrin. Ko je veliki vezir poročal sultanu o splošni situaciji, se je baje sultan bridko razjokal. Takoj po avdijenci velikega vezirja so odšle na vse turške veleposlanike brzojav«* ke, ki prosijo za pospešitev posredovanja.
Nemški listi zopet hujskajo.
Velikanska ulamaža avstrijske diplomacije ne da nemškim listom miru. Namesto, da bi molčali, da se te blamaže vsaj deloma pozabijo,, so se vrgli na obrekovanja, ter prinašajo sedaj vest, da je bil morilec kralja Jurja grškega Bolgar. Tega jim seveda niti najzabitejši človek ne verjame.
Izmislili so si pa še drugo,
atentat na avstrijskega poslanika na Cetinju.
Nemški iisti namreč pišejo, da se je razširila v Kotoru v nedeljo, ko se je vračal avstrijski poslanik baron Giesl iz Trsta čez Kotor na Cetinje, vest, da se namerava proti njemu atentat. Zato so oblasti zaprle pristanišče in baron Giesl je moral izstopiti iz ladje »Princ flohenlohe« v Novem gradu, kjer ga je čakal avtomobil, ki ga je po ovinkih pripeljal na Cetinje. Na cesti do meje so bili postavljeni vojaki in orožniki. Iz Zadra poročajo, da se je baron Giesl peljai čez Ercegnovi na Cetinje. O uspehu preiskav oblasti zaradi dozdevnega atentata ni še nič znanega, — in najbrže se tudi nič ne bo našlo.
Odrin.
V Sofiji, 27. marca.
Z ozirom na padec Odrina, piše vladno glasilo »Mir«:
Osvojitev silne trdnjave odrinske z naskokom, je eden izmed na;-redkeiših dogodkov v svetovni zgodovini.
To je nov triurni* Balkanske zveze.
Danes še ne moremo podati podrobnega opisa tako smelega, a obenem tudi tako občudovanja vrednega naskoka na odrinske utrdbe.
Zavzetje Odrina se je izvršilo z nepopisno bravuro in neverjetno hrabrostjo.
Bolgarska vojska, ki je v prvi vrsti prodirala z vzhoda in severovzhoda, je udejstvila in oživotvorila poslednje načrte vojne umetnosti in taktike.
Armada je uspešno upotrebila črede volov in bivolov, da se izogne nevarnosti, ki ji je grozila od volčjih jam in žebelinatih žičnih mrež.
Naši vojaki - pijonirji so bili opremljeni z oklepi, ščiti in posebnimi škarjami in tako opravljeni so sekali in odstranjevali bodičaste mreže, s katerimi so bile ograjene utrdbe.
Sami fori, izmed katerih so ime^ li nekateri 11 metrov visoke betonirane, ali pa naravne skalnate stene, so bili zavzeti z naskokom, s hrabrostjo, do sedaj še ne znano v zgodovini.
Odrinski junaki so izvršili delo, ki se je smatralo za nemogoče. Hvala jim!
Oni, ki so v inozemstvu že pričeli govoriti in pisati, da je bolgarska vojska že onemogla in da ni več sposobna za nadaljne akcije in operacije, morajo sedaj umolkniti.
Poudarjati je treba, da so se tudi zavezniške srbske čete, prodirajoče s severa na zapadnem odrinskem sektorju, bile z občudovanja vredno hrabrostjo, dasi jim ni bila dana naloga, da bi naskakovale utrdbe.
2e včeraj ob 9. dopoldne se je raznesla v prestolnici vesela novica, da je Odrin padel v bolgarske roke. Ta vest je izzvala nepopisno navdušenje. Na ulicah so se zbirale množice ljudi, da izvedo nove podrobnosti o tem novem dogodku v osvobo-diteljni vojni.
Ob 10. je bilo že vse mesto v praznični obleki: Nad vsako hišo, nad vsako prodajalno, ob vsakem oknu so vihrale bolgarske trobojni-ci, na ulicah pa je valovala tisočgla-va množica in se pomikala proti vojnemu ministrstvu, kjer se je službeno razglasila radostna vest: »Odrin je padel!«
Pričele so se manifestacije. Ma-nifestanti so nosili narodne trobojni-ce in priredili pred vojnim ministrstvom in pred ministrskim predsedstvom, kjer je bil zbran ves ministrski svet velike ovacije.
TisoČglava množica se je nato napotila po ulici Rakovski in se ustavila pred srbskim poslaništvom.
Buren, gromovit »Ura!« le pretresal ozračje.
Srbski poslanik dr. Miroslav Spalajković je stopil na balkon in se ves ginjen zahvaljeval. Množica ga je navdušeno aklamirala in mu priredila prisrčno ovacijo.
Pred množico je stopil urednik Vladimir Boboševski in imel kratek nagovor:
»Bolgarija je srečna,« je rekel, »da je vložila v zgodovino še en važen list — padec Odrina. To je naravna posledica bajeslovne borbe za osvobojenje.
Pred Odrinom se je znova še enkrat manifestiralo bratstvo med Colgari in Srbi in danes je splošen praznik Slovanstva vzpričo bolgarsko - srbske zveze.«
Poslanik dr. Spalajković je gi-njen objel govornika in vzkliknil:
»Pred Odrinom je zmagala Balkanska zveza, so zmagali združeni Bolgari in Srbi! Živela Bolgarija!«
Množica se je nato odpravila pred grško poslanstvo, kjer je priredba poslaniku Papasu takisto iskrene ovacije.
Veliki polom v.Spar-SVopschussvePBinu, y Laškem trgu.
V L a š k e m t r g u , 28. marca.
Danes dopoldne je bila končana pri »Spar- und Vorschusskassaverei-nu« revizija. Dognalo se je, du znaša poneverjenje ogr om-n o vsoto 4S0.000 K.
Ker je bil danes prvi uradni dan, kar se je zvedelo za poneverbe pri zavodu, je bilo za pričakovati velikega navala vlagateljev. Došlo je tudi precej kmečkih ljudi s knjižicami po pri Nemcih tako varno spravljene prihranke, izplačalo pa se ni nikomur niti vinarja. Češ, da je celjsko državno pravdništvo prepovedalo vsako izplačilo. Razumljivo je, da je bilo veliko tarnanja in preklinjanja.
Ljudje se hudo jezijo na nadzorstvo »Spar- und Vorschusskassave-reina«, ker ni dovolj   vestno vršilo svoje naloge. V tem - Ie nadzorstvu sedi tudi vsemogočni notar Mraulag, načelnik laškega okrajnega zastopa, najvišji poveljnik laških nemškutar-:ev in zaupnik   zloglasne Sudmar-ke .   Ali je res mogoče, da ta tako prebrisani mož nič ni vedel in slutil ) Drolzevih manipulacijah? Ali sploh uč ne ve in sluti, kdo vse je Drolzu : unagai in   od njega denar sprejemal? Na vsa ta vprašanja bi. bilo tre-a osobito pri vodji c. kr. notarijata Laškem in načelniku okrajnega zakopa odločnega in natančnega odgovora.
Številke primanjkljaja pri -Sparil nd Vorschusskassavereinu < so do-?gle tako ogromno višino, da bode sanacija zelo težavna, posebno ker sc poudarja in s slovenske strani od-r>čno zahteva, da se z državnimi li deželnimi sredstvi ne sme izvršiti, četudi bi laški nemškutarji ničesar drugega ne zakrivili kakor da so lahkomišljeno prepuščali vso vod-stvo -Spar- und Vorschusskasseve-reina Drolzu in gledali z občudovala vredno naivnostjo, kako je možu premoženje rastlo, so že povzročili veliko nesrečo v gospodarsko slabo Mtuiranem Laškem trgu in po celem okraju. Propad tega, ki se je pričel z nazadovanjem toplic, bo sedaj ne-vzdrženia napredoval. In naravno bi bil<>, da bi zamenile Laški trg gospodarsko in politično močnejše ter važnejše — Trbovlje.
leseniš&e novice.
Terorizmu župnika  Skubica se
nekateri   čimdalje   bolj udinjujejo. Vkatrniki so se začeli celo ogibati d prednjakom in  naprednim prireditvam, misleč, da se bodo s tem prikupili fajmoštru in da jim bo on poza! zopet na noge. Mi pa, ki Sku-t prav dobro poznamo, se temu Ht.jimo! V prvi vrsti je Skubic ve-i   duševna in še večja politična ... ra/ven   pri   tercijalkah, brez takega najmanjšega vpliva. Tisti, ki menijo, da zrejo v njem svojega oga in odreŠenika, se nam smilijo, mislijo iskati pri Skubicu dobiček. Mož je praktičen in skrbi v prvi vr-/ase in svojce, kar mu ne more nihče zameriti. Pri vsem, kar počne, sce le dobiček, vse drugo mu je preklicano malo mar.
Ne sme si pa Skubic mogoče misliti In peti samemu sebi glorljo v Slovencu«, da mu zavidamo kori-tolovce in suhe veje! S suhimi vejami in sebičneži proč od nas, ker ti so Škodljivci in vedno obračajo plašč po vetru!
S kanončkorn   ie streljal neki taki« pri letošnji procesiji, da s tem počasti Skubica in njegove »špase«. Ne vemo, če mu bo to pomagalo in
doneslo kaj haska. Mi vemo le, da bodo vsi njegovi oferti odbiti, čeprav postane še tako hud klerikalec, ker klerikalci imajo že sedaj preveč takih koritarjev.
Tovarna naj se postavi na popolnoma slovensko stališče, zahteva Skubic v »Slovencu«. Nam bi bilo to vendar najbolj ustreženo, tako bi prišel saj še kak slovenski uradnik, ali mojster, ali delavec do boljšega kruha v tovarni, kar sedaj ni pričakovati. Čudno se nam zdi, da je postal Skubic naenkrat tako vnet Slovenec, seveda le — v »Slovencu«, ki ga od onih, na katere bi moralo biti to naslovljeno, nihče niti — ne povoha! Mi vsi dobro vemo, da je Skubic najstrastnejši zaveznik savskih Nemcev in nemčurjev. — Tovarna na Savi ima izmed 40 uradnikov samo pet Slovencev, med temi so štirje naprednjaci in en klerikalec. — Uradnike naprednega mišljenja Skubic žive ne more videti, črti jih bolj kot hudiča. Da bi jih spravil ob kruh, je že neštetokrat brusil pri ravnateljstvu pete! Nemški, nemčurski in protestantski uradniki so pri katoliškem župniku Skubicu visoko »gor« vzeti, te — radi zveze z Nemci — visoko čisla in spoštuje ter se jim klanja do tal! Naj se postavi Skubic v prvi vrsti proti nemškemu rogo-v iljenju po robu potem naj šele govori, »da se mora tovarna postaviti na slovensko stališče«.
Kuverta je izdala Pongratza —
pošiljatelja rekurza radi šole na c. kr. deželni šolski svet! Tako trdi Skubic v »Slovencu«. Gospod Skubic, katera kuverta je pa izdala razne brzojavke — priobčene v »Slovencu-, poštene kupčije itd. Prosimo pojasnila!
Gojenci konzularne akademije na Dunaju so si dne 26. marca v večjem številu ogledali tovarno na Savi in v Javorniku. Ker so bili uniformirani, jih je liudstvo imelo za častnike.
Kakor so poizvedbe dognale, je
strojevodja G. tudi nekaj kurjih tatvin na Jesenicah in Savi osumljen. Pred meseci je vozil tudi na progi Ljubljana - Trbiž. Vendar pa on ni odgovoren za vse kurje tatvine, ker imamo tu še več takih uzmovičev.
Štajersko.
Iz Celja. V spomin na svojo nepozabno soprogo je daroval g. dr. Josip Sernec razun že omenjenih 200 K Čitalnici v Celju še 200 K Dijaški kuhinji v Celju, 200 K Ciril-Me-todovi družbi, 200 K mestnim revežem in 100 K Celjskemu pevskemu društvu. Velikodušnemu darovalcu prisrčna hvala!
Iz Žalca. Pozivamo somišljenike, da se prav mnogoštevilno udeležijo shoda, ki se vrši jutri, 30. marca, v Hodnikovi dvorani. Na shodu govori dež. posl. dr. V. K u k o v e c o deželnem zboru in drugih važnih političnih vprašanjih. Začetek je ob 3. uii popoldne.
C. kr. štajerska kmetijska družba je imela v sredo in četrtek v Gradcu svoj 90. občni zbor. Iz predloženega letnega poročila posnemamo, da je štela družba v preteklem letu 13S podružnic s 16.608 člani; od teh jih je bilo na Sp. Štajerskem 55 s 5095 člani. Letni račun izkazuje za 1. 1912 1,362.740 K 46 v dohodkov in 1,198.854 K 30 v stroškov; proračun za i. 1913 izkazuje 576.352 K potrebščin in 571.212 K pokritja, torej primanjkljaja 5140 K. Oba računa je občni zbor odobril in dovolil ustanovitev novih podružnic v Limbušu pri Mariboru in pri Sv. Miklavžu nad Ormožem. V revizijski odsek sta bila za Sp. Štajersko izvoljena hotelir Osterberger v Ptuju kot član in Miha Brenčič iz Spuklja kot namestnik. Izmed mnogih kmetijsko - strokovnih predlogov omenjamo sledeče: predlog podružnice v Ribnici na Pohorju, naj bi se vpeljala na kmetijski šoli v št. Jurju ob J. ž. dveletna učna doba (odklonjen); predlog podružnice v Nemški Bistrici, naj bi pozval občni zbor vlado, da porabi ves svoj vpliv za dosego delazmožnosti štajerskega deželnega zbora (sprejet); predlog mnogih podružnic, naj bi se živino-zdiavniki z visokošolsko izobrazbo nastavljali le kot uradni živinozdrav-niki, na deželo pa bi se naj d^lo taKe, ki bi dovršili nekaj gimnazijskih razredov in potem živinozdravniško srednjo šolo (sprejet); predlog podružnice Št. Peter - Mestinje, naj bi se učni načrt v ljudskih šolah na dežel: spremenil v »agrarnem smislu* (sorejet). Za prvega podpredsednika je bil izvoljen dr. E. Klusemann, posestnik v Teschhofu pri Gradcu; dež. posl. graščak Klammer iz ptujske okolice je ostal v manjšini. Izmed odlikovanj omenjamo: zlato kolajno je dobil vino in sadjerejski nadzornik A. Stiegler v Gradcu; srebrno kolajno Ferd. Klemen, posestnik v Konjicah; bronasto Franc Miki, trgovec pri Sv. Marjeti pod Ptujem;
priznaino diplomo gospe Terezija | K u p n i k, posestnica na Podplatu | in Ana Ferschnig, posestnica v Rogatcu. V četrtek popoldne je bil pri »nadvojvodi Ivanu« banket, pri katerem so si gg. predsedniki, dež. odborniki, namestniki in dr. med seboj kadili.
Šaleško učiteljsko društvo poleti v četrtek, dne 3. aprila 1913 v Št. Ilj, kjer se vrši zborovanje ob 11. uri dopoldne v Šoli po zanimivem sporedu. Cenjeni gostje so dobrodošli. Ob neugodnem vremenu se vrši zborovanje ob istem času v Velenju. K obilni udeležbi vabi vljudno odbor.
Drobne novice. Iz Zidanega mosta poročajo, da so se zoper izid zadnjih ponovnih občinskih volitev v Loki pritožili naprednjaki in klerikalci. Volitve bodo najbrž razveljavljene in se bodo vršile še v tretje. — 1 z Mozirja nam piše g. Rudoli Pevec, da ni res, da bi neki Ilovšek poneverii v njegovi šmartinski fiiijat-ki 4000 K in bi pobegnil z njimi v Ameriko Pač pa se je pokazaia ob sklepnem obračunu z Ilovškom neka diierenca, ki so jo že pokrili Ilovško-\\ starši. — I z O r a d c a. Iz mestnega sveta je izstopil svetovalec na-mestniški svetnik pl. Underrain. Vzrok bodo razpori, ki jih imajo v graškem mestnem svetu med seboj zastopniki uradnikov in obrtnikov. — Iz Sevnice. Hrvaški usnjarski pomočnik Blažičko je ukradel dvema svojima tovarišema 100 K in jih je zapravil v Zagrebu. Ko so ga prijeli, že ni imel skoraj ničesar več. — I z Pobreža pri Mariboru poio-čajo, da se je tam klatil dne 25. in 26. marca po vasi stekel pes in obgrizei več oseb. V mestu Mariboru, Pobreža in drugih okoliških občinah je razglašen pasji kontumac. — I z R o-g a t c a poročajo, da so se pojaviii v trgu in okolici veliki teden zopet fal-ziiicirani 5kronski tolarji. Napravljeni so po 5kronskih tolarjih ogrskega kova iz L 1902 in se dado od pravih prav težko razločiti. — Iz Maribor a. V sredo zvečer je na Grajskem trgu kocijaž Likavec z nožem težko ranil izvoščka Ternovška. Storil je to iz maščevanja, ker ga Ter-novšek, sicer po zasluženem, odpustil iz službe. — V Leitersber-g u pri Mariboru so se vršile v četrtek občinske volitve, pri katerih so bili v vseh 3 razredih zopet izvoljeni sami nemškutarji.
varnarja za margarin Warmutha. Ogenj je grozil celi okolici. Škoda znaša okroglo 8000 K.
Primorsko.
Iz Celovca. Narodna Čitalnica v Celovcu priredi dne 13. aprila 1913 popoldne ob 4. uri v veliki dvorani hotela Trabesinger v Celovcu s sodelovanjem dramatičnega društva v Mariboru krasno narodno igro »Giaj-ščak in kmet«. Igra je namenjena po- ! sebno ljudstvu in se vršijo v tej igri ! krasni prizori iz življenja kmetskega j ljudstva. Ker je dramatično društvo j v Mariboru znano že iz lanskega leta vprizorjene igre »V znamenju kri- j ža«, katera je vsem ugajala, je upa- \ ti, da pride k tej predstavi vsak na- ; roden koroški Slovenec. Za primerno zabavo po igri  je preskrbljeno. Cisti dobiček te prireditve je namenjen podpornemu društvu za slovenske 'lijake koroške.
Veliko poneverjenje v Ratffei-senki v Trbižu. Lansko pomlad je izginil \z Trbiža neznano kam bivši podžupan Gustav Prosch strašno zagrizen nemški nacijonalec in sloveno-žre, ki je bil obenem tudi blagajnik trbiške Raiffeisnovke. Takrat so uvedli v zavodu revizijo in nemški listi so poročali, da so našli revizorji v zavodu vse v najlepšem redu. Sedaj pa se je naenkrat izkazalo, da v zavodu ni vse tako lepo v redu, kakor so takrat poročali, marveč da manjka 67.000 K in da datirajo primanjkljaji že od leta 1903. Neumevno je, kako so takrat blagajno revidirali. Obenem se razširja vest, da se bo poravnal ta primanjkljaj iz državnih sredstev (?) Lepa je ta ideja, toda vprašanje je, čc jo bodo mogli Nemci uresničiti. Sanacija naj se izvrši iz državnih sredstev, to se pravi, kron-ce, ki jih je odnesel nemški defrav-dant, bodo plačali vsi davkoplačevalci. Ce bi to prišlo v modo, bi bilo jako ugodno za defravdante in zavode, samo nekaj je treba pri tem pomisliti in to je, kako pride slovenski davkoplačevalec do tega, da prispeva s svojimi trdo zasluženimi groši sanirati zavod, ki je v prvi vrsti deloval na uničenje Slovencev, zavod, od katerega so imeli hasek samo Nemci in katerega je okradel najbolj zagrizen sovražnik Slovencev nemški PrGsch.
Požar. Na praznik po Veliki noči je pogorelo v okolici Kotarč celo posestvo posestnika Pichlbauerja. Pogorela je vsa oprava in tudi vsa živina. Škoda je zelo velika, kako je nastal ogenj še ni znano. — V Beljaku pa je pogorelo gospodarsko poslopje in skladišče posestnika in to-
Tržaški deželni zbor. V četrtek zvečer se je otvori tržaški deželni zbor k novem zasedanju. Deželnemu zboru je predsedoval deželni glavar dr. Alfons Valerio, vlado je zastopal dvorni svetnik Lasciac, navzočih je bilo 52 poslancev. — Predsednik je po otvoritvi prebral cesarski patent z dne 12. t. m., s katerim je bil tržaški deželni zbor određen in je predstavil že omenjenega vladnega zastopnika. Nato je prešel deželni zbor na dnevni red. Prvi je govoril II. podpredsednik dr. Brochi in je poročal o delovanju deželnega odbora, o uspehih sklepov sklenjenih v prejšnjem zasedanju deželnega zbora in o programu za drugi del tekoče sezije. Govornika manjšine dr. Puecher in dr. Sla-vik sta ostro kritizirala njegovo poročilo. Poudarjala sta posebno slabo delovanje deželnega zbora in odbora in izjavila, da njihove stranke v znak protesta ne bodo glasovale, niti za odobritev poročila, niti za delavni program. Vnela se je nato živahna debata, ki je trajala do 1/*9., nakar je bilo zborovanje zaključeno. — Nato se je vršila zaupna seja občinskega sveta.
Samomor   Dunajčanke v Trstu.
V ponedeljek se je pripeljala z Dunaja v Trst elegantno oblečena, približno 28 let stara dekle, ki se je nastanila v hotelu Opatija. Ker jo ni bilo dva dni iz sobe in se na trkanje in klicanje ni odzvala, so vlomili vrata v njeno sobo. Našli so jo nezavestno na postelji. Zdravnik je dognal, da se je zastrupila z veronalom. Neznanka se je vpisala v knjigo za tujce z imenom Frančiška Mauscher, uradnica »Landerbanke« na Dunaju. Odpeljali so jo v brezupnem stanju v bolnišnico. Na mizi so našli zaprto pismo, katero ie vzela policija.
Pošta v Sesljanu. Poletni poštni in brzojavni urad v morskem kopališču Sesljan se otvori že s 1. aprilom t. 1.
Bosanski izseljenci se še vedno vračajo na stroške Avstrije v svojo obljubljeno deželo v Bosno. Včeraj je pripeljal vladni parnik »Tajer« 500 Bošnjakov iz pomorskega lazareta pri Sv. Jerneju v Trst, kjer so jih naložili na poseben vlak južne železnice. V ponedeljek pričakujejo zopet novo pošiljatev iz Soiuna.
Avijatika Hold in Klose, ki sta izvršila v Portorose več jako dobro uspelih poletov, se vrneta na Angleško, ker je avstrijska vlada prepovedala polete zasebnikov ob Avstrijski obali.
Nadvojvoda Franc Ferdinand v Puiju. — Ponesrečen vojaški avija-
ilk. Včeraj se je peljal nadvojvoda Franc Ferdinand iz Trsta v Pulj, da inšpicira avstrijsko vojno brodovje. Vozil se je s parnikom »Lacroma«. Parniku je prišel naproti na vojaškem hidroplanu eden najboljših pilotov avstrijske mornarice fregatni poročnik Banfield v spremstvu še enega častnika. Ne daleč od parnika je napravil Banfield oster obrat, pri tem pa je zgubil ravnotežje in padel. Banfield se je težko poškodoval. Zlomil si je med drugim desno nogo. Ponesrečenca je rešil bližnji torpedni čoln. Na čoln je prišel nato tudi nadvojvoda in je čestital častniku na njegovih uspehih, posebno pa je pohvalno omenil nadvojvoda zavednost častnika povodom nesreče. Banfielda so odpeljali v bolnišnico.
Strela je udarila povodom nevihte na praznik popoldne v hišo posestnika Josipa Lenaca v Zametu pri Reki. Doma je bila samo 45letna gospodinja, katero so našli vso ožgano in mrtvo.
Polet v Ameriko. Iz Trsta poročajo, da so odpotovali včeraj s parnikom Austro - Američane »Colum-bia« iz Trsta na Kanarske otoke avi-jatik Josip Bruckmau, rojen Avstrijec in večletni šefredakteur lista »Illinois Staatszeitung«, inženir E. Kriiger in balonski mojster Fric Peter. Poskusili bodo polet iz Kanarskih otokov v Ameriko. S sabo so vzeli balon Suchard II. Ta poskus nima samo športnega pomena marveč je tudi znanstveno važen. Bruckman hoče namreč dokazati, da tvorijo pa-satni vetrovi edino zračno pot od enega kontingenta na drugega.
Dnevne vesti.
+ Cilji avstrijskih Jugoslovanov. V praški »Union« priobčuje hrvaški pravaš Stjepan Zagorac, bivši saborski poslanec, članek pod naslovom »Vpliv balkanske vojne na Jugoslovane«. V tem članku piše med drugim: »Kardinalna točka stremljenja avstrijskih Jugoslovanov je, da dosežejo svojo združitev in preustro-
jitev sedanje dualistične avstro-ogr-ske monarhije. O kakšnem gibanju med Jugoslovani, da se odcepijo od monarhije, ne more biti in ne bo govora tako dolgo, dokler je upati, da je dana možnost za razvoj in napredek našega naroda v tej državi. A tudi v neverjetnem slučaju, da bi država po znanem receptu iz Pešte skušala s silo zadušiti nase težnje po združitvi in svobodi, bi se v bližnji bodočnosti razvila na jugu monarhije politika, ki bi bila sicer monarhiji sovražna, bi pa kljub temu ne stremila za tem, da bi se avstrijski Jugoslovani združili s kraljevino Srbijo, kakor to nekateri mislijo. Ta politika bi delovala v tej smeri, da bi nastal na našem jugu docela neodvisen državen organizem, ki bi bil enako neodvisen od Srbije in kot tak del Balkanske zveze. Takšna stremljenja bi na Balkanu zelo pospeševali. Na napačni poti pa se nahajajo oni, ki še ianes verujejo na to, da Srbija misii na aneksijo našega juga. Ta trditev nikakor ne odgovarja dejstvom.- Bodočnost in neodvisnost kraljevine Srbije je brezpogojno zagotovljena z odločilnimi zmagami v Makedoniji ir Albaniji. Srbija se bo teritorijalno zelo povečala in prišla tudi v posest svojih zgodovinskih svetišč. Zato danes ne misli več na naš jug . . . Kraljevini Srbiji danes ne ugaja več propaganda takozvane velikosrbske ideje v naših deželah . . . Ta sprememba v mišljenju je posledica balkanske vojne in bo blagodejno vplivala tudi pri nas. Srbija ne išče na našem jugu ničesar drugega, kakor prijateljstvo z nami in našo monarhijo. V interesu monarhije je. da se Srbija v Makedoniji in Albaniji kolikor mogoče razširi in okrepi, da, v našem irteresu je celo, da dobi svoboden dostop do morja. Takšna politika bi napravila v Srbiji globok vtisk. V nasprotnem slučaju bi postalo nasprotstvo med monarhijo na eni strani in med Srbijo in njenimi zavezniki ter zaščitniki na drugi strani, še globlje in neizprosnejše in to nasprotstvo bi preje ali sleje moralo dovesti do oboroženega konflikta. Jugoslovansko vprašanje je torej del balkanskega vprašanja in rešitev tega vprašanja ima za predpogoj rešitev drugega. Kakšna bo rešitev, je v rokah monarhije in odvisi od spoznanja njenih vodilnih činiteljev. Naj se torej vodi takšna ali drugačna politika, eno je gotovo, da bomo mi Hrvatje, Srbi in Slovenci na jugu te monarhije združeno in skupno postopali v vseh svojih narodnih vprašanjih. To skupno postopanje se bo zlasti manifestiralo v borbi za našo združitev. Pri tem našem delu bomo nastopali sporazumno z ostalimi Slovani v monarhiji, zlasti s Cehi. Federalistična preustrojitev monarhije bi bilo geslo, ki bi nas vse lahko združilo . . .« Tako Zagorac! Njegova izvajanja odgovarjajo v marsikaterem oziru dejanskemu položaju in dejanskim razmeram, zanimiva in značilna pa so zlasti zategadelj, ker se tri-alist Zagorac, — pravaši so baje vsi trialisti — previdno izogiblje rabiti v svojih izvajanjih besedico »triali-zem« in zaključuje svoje navode s tem, da proglaša »federalistično preustrojitev monarhije« kot edino' spasonosno rešitevr avstrijsko - slovanskega problema. Zanimivo bi bilo izvedeti, če so hrvaški pravaši res že vrgli med staro šaro trializem, za katerega so se še nedavno tako zelo navduševali?
+ Osamljeni! Ne da se več prikrivati, da je Avstro - Ogrska v svoji mednarodni politiki popolnoma osamljena v svetovnem koncertu. Naša zaveznica Nemčija se drži že dlje časa tako sumljivo reservirano, da so dunajski listi že zdavna prenehali prežvekovati znano legendo o »blinkende Wehr«. Zato so ti listi v zadnjem času jeli bolj kazati na Italijo, kakor da bi ta naša zaveznica zvesto sledila naši politiki, naperjeni proti balkanskim slovanskim državam, skozi drn in strn. Ziasti v konfliktu naše diplomacije s Črno goro, so dunajski nemški listi z vso resnostjo in gotovostjo zatrjevali, da je italijanska soseda pripravljena, celo z Avstro - Ogrsko kooperirati proti Črni gori. Da pa je to samo pesek v oči, je zadnje dni izprevidel že ves svet, saj so glasila italijanske vlade giasno in jasno izjavila, da Italiji niti v sanjah ne prihaja na misel, da bi kooperirala z Avstrijo proti Črni gori. Da pa Italija vobče ne soglaša in ni nikoli soglašala z našo proti balkanskim narodom naperjeno politiko, izpričuje najjasneje govor, ki ga je imel v parlamentu italijanski minister zunanjih del marki di San Giuliano. kateri govor pa so dunajski listi lepo previdno zamolčali, ker bi drugače prišlo na dan, da vodijo javnost nesramno za nos. Dne 28. p. m. je namreč S&n Giuliano podal v parlamentu to-Ie izjavo: »Popolnoma neresnično ]e,da bi bila Italija nasprotovala željam Srbije glede Albanije. Nasprotno, Italija je vse storila, da se izpolnijo legitimne želje Srbije in da se ji otvori pot k Ja-
tiranskemu morju.« — Tega odstavka iz ministrskega govora si niso upali priobčiti dunajski listi, za to so ga enostavno konfiscirali, samo da bi javnosti ne odprli oči. Da, da, naša diplomacija lahko poje tisto znano nemško pesem »Verlassen, verlas-sen, verlassen bin ich, wie ein Stein auf der Strassen...«
+. Podržavljenje ljubljanske policije. Naposled je vendar dospelo imenovanje okrajnega glavarja grofa K ii n i g 1 a za vladnega svetnika in policijskega ravnatelja v Ljubljani in tako bo mogoče, da se s L aprilom izvrši podržavljenje ljubljanske policije. Prevzeti mestni redarji, katere je klasificiral in priporočil gosp. Fink, sicer včeraj še niso imeli dekretov, vendar se je reklo, da jih dobe danes. Poleg redarjev, ki jih prevzame državna policija od mestne občine, dobi pa še precejšnje število novih redarjev. Za službo v Ljubljani so v Trstu od novega leta do sedaj vežbali 30 stražmkov, kar bo po verodostojnih glasovih veljalo neverjetno visoko vsoto, namreč celih 17.000 K. Povrh pride za policijskega agenta še neki mestni stražnik iz
— Bolcana na Tirolskem. Šli so ga najbrže iskat v Bolcan, ker se je na južnem Tirolskem izvežbal v slovenskem jeziku tako dobro, da je specijalno kvalificiran za Ljubljano. Naturalna stanovanja bodo imeli policijski ravnatelj grof Kiinigl, komisar dr. Skubl in zapovednik straže Gersinich, za stražo in pisarne pa bo premalo prostora in menda še sluga ne bo stanoval v hiši, dasi ima vsaka boljša hiša svojega hišnika. Razume se ob sebi, da bo pri državni policiji vse nemško, tudi stražniki bodo imeli nemško komando in bodo morali delati nemška poročila. Kar jih je narodnih, bodo vzlic temu ostali narodni. Ob tej uri, ko se mestni redarji pripravljajo za prestop v državno službo, bodi posebe poudarjam), da je ljubljansko občinstvo vedno znalo ceniti taktno, vljudno in pravično postopanje mestnih stražnikov in upa, da bodo ti stražniki tudi v državni službi ohranili te lepe svoje iastnosti.
Vele izdaj ni ki v Gornjerad-gonskem okraju. Obravnava proti hrancu Bračiču iz Boračeve, ki se je vršila dne 21. marca v Mariboru je spravila na dan še toliko zanimivega gradiva, da je poročilo, katero je »Slov. Narod« prinesel v 68. letošnji številki, še treba dopolniti. Preiskava se je prvotno vodila proti trgovcu Francu Korošcu in kmetu Francu Bračiču zaradi veleizdaje. Siabozna-ni načelnik gornjeradgonskega okr. zastopa, ki je imel svoj čas premnogo opraviti s sodišči je to pot igral \logo denuncijanta. Dne 12. decembra obiskal je sodnika, tudi znanega dr. Meschitza in ovadil, da je bila dne 9. decembra 1912 pri krčmarju Josipu Jogriču zbrana večja družba slovenskih kmetov in trgovcev, kateri so klicali živela Srbija, in izjavili, da bi bila sramota, če bi kdo na Srbe. naše brate, streljal, da se morajo Nemci ven zmetati in postreliti (!). Razen tega so se govorili revoluci-jonarni govori! Med temi osebami ie bil Franc Korošec iz Gornje Radgone kolovodja. G. sodnika je ta ovadba tako razgrela, da je izdai na žandar merijske postaje v Gornji Radgoni, v Radencih in pri Sv. Jurju na Ščavnici ukaz naj z ozirom na to, da se sploh govori, da se vrše v okraju tajna zborovanja, ki imajo nameri ve-leizdajske namere razširjati, kolikor mogoče tajno poizvedujejo o tem. Začele so se hišne preiskave pri kmetu Bračiču in VebariČu v Bora-čevi, izpraševali so se ijudje o revo-lucijskih shodih in lovili eksemplarc
— ilustrovanega slovenskega tednika, skratka nastala je v okraju razburjenost, kakor da bi se res pripravljala revolucija. Bračič je seveda moral takoj v preiskovalni zapor, kjer je presedel božične praznike. Pametni ljudje pa so se smejali temu nespametnemu pretiravanju, ki nikakor ni povzdignilo ugleda javnih oblasti. Konec je bila obtožba po § 305 k. z. zoper Franc Bračiča. Proti Bračiču pričali so sami »Štajercijanci«. In za te prazne besede je bilo treba toliko nepotrebnega hrupa. Opomniti je še, da je sodnik dr. Meschitz obdržal Bračiča en dan v zaporu še potem, ko je imel iz Maribora telegrafični ukaz v rokah, naj Bračiča iz preiskovalnega zapora izpusti. — Torej hiš-ne preiskave, preiskovalni zapor, velikanske razprave, vse za to, ker se je zljubilo znanemu alkoholiku Brač-kotu ovaditi poštenega moža pri sodniku renegatu, ki je dokazal, da ima za vse prej zmožnost, kakor voditi tak odgovoren referat. Da so se obtoženec in vse priče zasliševali samo v nemščini, to je v Gornji Radgoni umevno, pa o tem bodemo še drugod govorili.
+ Brzojavka izpred Odrina. Ko je padel Odrin, je dobilo naše uredni št vo iz bolgarskega glavnega taborišča to-le brzojavko: »Mustafa Pa-
ša, 10.272—29—15— Danes ob 10. dopoldne osvojen Odrin! Živeli Srbi, Bolgari, Hrvati, Slovenci in vsi Slovani! Artilerijski major Kosta Ri-S t i č«.
+ Iz ljudskošolske službe. Namesto obolele učiteljice Ane Mooso-ve je imenovana za suplentinjo na dekliški ljudski šoli v Spod. Šiški prov. učiteljica Ana Gčderer-j e v a.
— Za slovensko umetnost. Rok
za žrebanje srečk umetniške loterije se bliža; jedva 14 dni je-še do tedaj. Srečke pa še vedno niso razprodane. Sicer imamo med seboj več požrtvovalnih rodoljubov in rodoljubkinj, ki so pokazali, da imajo zmisel tudi za slovensko umetnost; drugod pa zopet vlada velika brezbrižnost. V trafiko ge. Cešarkove je prišel neznan starejši gospod, ki je kupil kar 80 srečk, češ, da treba podpirati našo slovensko umetnost. Gosp. stavbnik T. je kupil kar 50, gosp. veletržec G. tudi 50 srečk. Ali takih rodoljubov Je žal malo. Odbor se obrača iznova na vse poverjenike po mestih in na deželi z najvljudnejšo prošnjo, naj blagovolijo pospešiti razpečavanje srečk ter čim preje vposlati denar; sreČkanje se vrši ne prekHcno dne 15. aprila ob 6. zvečer v prostorih »Splošnega slovenskega ženskega društva« v Ljubljani.
— Muslimani zopet na povratku. Sinoči se je iz Trsta mimo Ljubljane s posebnim vlakom peljalo v Bosno 180 Muslimanov^ ki so se ob Času okupacije izselili na Turško, kjer jim jc tamošnja gruda sedaj postala pretrda in se naselijo zopet v rodni zemlji.
— Padli so vsi pomisleki naših gospodinj proti Kollnski kavni primesi, kajti spoznale so, da so ti pomisleki piškavi; saj je Kolinska kavna primes najboljši kavni pridatek, ki giede kakovosti stoji na prvem mestu, obenem pa edino pristno domače blago te vrste iz edine jugoslovanske tovarne kavnih primesi v Ljubljani. Zahtevajte torej v trgovinah izrecno Kolinsko kavno primes in pazite, da je na vsaki škatljici varstvena znamka »Sokol«, ki jamči, da imate v rokah res izvrstno domačo Kolinsko kavno primes.
Odhodnica. Iz Spodnje Šiške nam poročajo: Včeraj se ie poslovil vodja zaloge Goesske pivovarne v Spodnji Šiški gosp. Ivan Treppl. Bil je vsesplošno priljubljen in je rad podpiral humanitarne in narodne naprave. Posebno priljubljen je bil kot družabnik. Na njegovem novem mestu mu želimo mnogo sreče ter želimo, naj ne pozabi onih, ki so ga imeli in ki ga imajo še radi.
Iz Kamnika pri Preserju. Bilo je dne 19.#narca leta 1913. Sveti Jožef je prinesel mraz in sneg. Pri sv. j Jožefu je bilo žegnanje. Dasi je bilo j mrzlo in sneženo, je prihitelo mnogo ljudstva k deseti maši, da niso mogli iti vsi v cerkev; ostalo jih je torej nekaj zunaj: nekaj pri sladščičarju, j nekaj pri prodajalki pomaranč, nekaj ! pri vratih. Seveda, če sekajo otroci I pomaranče, to ne gre tiho, ampak ! precej glasno, da, celo kričijo. Zato so gotovo motili gospoda kaplana v j piidigi, da je po končani pridigi pri-šel iz cerkve, na kar se je začel kre-j gati nad razgrajači. Ko pa je zapazil j pred durmi Sokole, je seveda smatral te za krivce nemira. No — svojih učencev ni videl gospod katehet, \:del je samo Sokole; namrdnil se mu je obraz in izpregovoril: »Svinja-j rija sokolska!« — Nekaj dni pozne-■ je. Lepo jutro, velikonočno jutro... Vstal je. Alleluja! Pred farno cerkvijo čaka mnogo občinstva procesije. Fantje od fare so prinesli iz sosednih podružnic bandera. Vse je svečano in slavnostno . . . Višek te svečanosti in slavnosti so čuki — pardon! — Orli v novih krojih. Ponosni so na svoj »gvant« in na rdeče čepice — kdo je neki plačal njih kroj? — Pobožno se držijo pred cerkvijo — ah, srečni so, napol svetniki! Da, res je; kdor je oblečen v čukarsko uniformo, pride živ v nebesa, četudi je največji lump in roko-mavh. Prihiteli pa so v njih sredo bratci iz Borovnice, da jih je bilo več videti. Seveda, vrniti so jim morali poset, ker so preserski čuki šli v soboto popoldne v Borovnico za procesijo ... Poleg čukarske čete stojijo mali šolarčki, nedolžni otroci, s svojim gosp. nadučiteljem Korbarjem. Kaj se je takrat zgodilo? Stopil je načelnik Čukov pred gosp. nadučite-jja in surovo rekel: »Korbar, mi bomo šli pred Sv. Rešnjim Telesom.« Kje se je ta fant učil manire? Svojega nekdanjega učitelja gre titulirat z imenom brez »gospod«! Pa vpričo otrok! Ali ni to največja nesramnost? Kaj je rekel veliki učenik Kristus? »Pustite male otročiče k meni...« In sedaj so hoteli iti čuki pred Sv. Rešnjim Telesom! Ali niso šli vedno otroci,, mali šolarčki, nedolžni malčki? In s kakšnim namenom so šli čuki za procesijo? Ali ne zato, da so pokazaii svoje nove kroje? Hinavci! Da, pravica je zmagala.
Kakor vedno, tako so šli tudi letos otročiči pred Sv. Rešnjim Telesom. —- Dne 25. marca je bila maša na žalostni gori. Lep, solnčen dan. Že okrog pol 10. je stal gosp. kaplan pri zidu in gledal na prihajajoče ljudi. Prišli so tedaj Sokoli. »Poglejte, čeprav so Sokoli so prišli na božjo pot!« je rekel z ironičnim glasom. Izzival je še dalje in zrl na Sokole, ki so stali pod lipo. Govoril je glasno, da ga je bilo docela slišati. Izrazil se je, da ne bodo prodajalci sladščic več prodajali, ker so Sokoli. Tako je tudi rekel, da bo cerkovnika proč spravil, ker ni njegov sin vpisan pri čukih. Dalje! Ministranta ne bosta več smela ministrirati, ker sta bila pri sokolskih prireditvah. In še dalje! Dijake bo naznanil pri šolskih nadzornikih, ker niso čuki, ampak so Sokoli. Tako; le tako naprej, gospod kaplan. Uničite vse, kar ni vaših misli! Uničite, Če morete! Strite nas, Če nas morete! Telo je sicer šibko, a duh, gospod kaplan, je močan. Ali mislite začeti z inkvizicijo? Sicer so časi inkvizicije minuli; pa Četudi — sokolske misli  ne  boste zatrli
nikdar, slišite, gospod kaplan,--
nikdar! Ko je nekdo rekel kaplanu, da preveč govori in da ga Sokoli lahko tožijo, je izgovoril besede, ki jih še najnižji hlapci več ne govorijo: »Jaz se nanje--« To naj bo katoliški duhovnik? Kristusov namestnik? Ali se tako uči krščanska ljubezen? Kdo je pri nas napravil največ razdora in sovraštva? Gospod kaplan, mi vas in vašo četo pustimo pri miru. In vi? Je-li to v znamenju vere? Rekli smo, da bomo potrpeli. Toda potrpljenje je božja mast in revež je, kdor se z njo maže. Zato je naša potrpežljivost minila. Toda naj bo za enkrat! Kar ste govorili v torek, je bilo preveč. Zaslužili ste, da bi vas tožili. Pa za zdaj še malo potrpljenja. Drugič pa brez pardona. Priče in dokaze imamo. Vi pa, dragi bratje Sokoli, ne obupajte; držimo se krepko; ni nas malo, več je nas, nego Orlov. Naj nas zmerjajo — saj sebe zmerjajo. Gospod kaplan, vi pa na delo, da boste nekaj narodnih ljudi uničili po »krščanski« ljubezni. Le, Bog blagoslovi vaše delo! Saj nas ne boste. Pa četudi. Rajši sem naj-ubožnejši in najnesrečnejši človek na svetu in zaveden Sokol, kakor da bi bil najbogatejši pod vašo nekrščan-sko komando.
Iz Kamnika pri Preserju. Pišejo nam: Dne 24. t. m. je priredil Sokol Kamnik Preserje velezabavno burko »Nemški ne znajc« z obilini drugim sporedom. Obisk je bil jako dober in to ni dalo miru našim zagrizenim nasprotnikom. Med predstavo so, ker si sami niso upali, naščuvali otroke, da so metali kamelje v telovadnico, tako da so se ljudje kar zgražali nad takim početjem. Gosp. Čukcm pa povemo, da s takimi dejanji ne bodo privabili v svoj tabor niti enega člana več, zato bomo že mi poskrbeli. Gosp. kaplanu pa naznanjamo, da se moti, če misli s tem ljudi odvračati od naših prireditev, ako gre strežniku, kateri streže pri maši gledat igro odpovedati službo. In še nekaj, vaši čili Orli se hvalijo, da imajo že kroje. Vprašamo pa najprvo če so ti kroji že plačani? Mislim, da še ne. Vi imate kroje in s tem mislite, da je vse storjeno. Kje pa imate orodje? Ga še ni, kajneda in ga še tudi ne bo. Še se bodete prekucavali po farovškem vrtu, kjer je bil nekdaj semenj za krave, saj menda tja spadate. — Ka-mničan.
Panama v občini Prečina. Menda odkar obstoji samostojno županstvo v občini Prečina, še niso poznali reda tam, kjer ga je najbolj potreba, v občinskih računih. Občina, kakor je majhna, vendar je v nasprotju s svojimi izdatki imela lepe dohodke raznih ustanov itd., a vendar občani tožijo o velikih občinskih dokladah in o občinskih dolgovih. Nasprotno pa so klerikalci pred volitvami še sami okrog bahali, koliko imajo denarja v občinski blagajni in celo v ljubljanskih hranilnicah naloženega. In vendar je zadnji letni račun izkazal samo nekaj čez 400 K gotovine v blagajni. Kje je torej ostali denar? To vprašanje bi bilo lahko vsakemu jasno, če bi se zavedal svojih občinskih pravic, ki vsakemu občanu dovoljujejo ne samo pregled letnih računov v določenem roku 14 dni pred odobritvijo v občinski seji, marveč v zmislu § 66. obč. reda tudi sploh si vsak na svoje stroške sme pustiti prepisati občinski račun. Če misli, da ni vse v redu. Pa kdo se na kmetih briga za občinske pravice? Vsaj niti razumnejši občani ne vedo, da so opravičeni hoditi k občinskim sejam poslušati. Ce se pa že najde kaka bela vrana in se hoče take pravice poslužiti, skrbi župnik Šmidov-nik in skrbe župani za to, da se nihče ne upa se pobrigati, kaj ir. kako se dela z občinsko imovino. Že v letu 1905. Je takratni župan Vintar sam prišel na srečno misel, da občinska imovina ne more biti v redu. S svojim svetoval čera Drčarjem je dal re-
vidirati občinske račune za več let nazaj. Takoj prva kontrola je dognala pomoto v računih, ki jo je prejšnji župan moral takoj poravnati. Kaj je z ostalo revizijo, tega Vintar še do danes ni pojasnil. Niti toliko se ni pobrigal, da bi bil dobil občinske račune nazaj. Pravijo pa, da so ti računi jako vzorni. Čez več let nobenega prenosa ob letnem zaključku, bodisi da je isti izkazal prebitek ali j)rimanjkljaj. Letnice so vse prevr-žene, kar kaže, da se je v knjige vpi-savalo pozneje in kakor je kdo hotel. Umevno je.da brez teh knjig tudi na-daljni računi ne morejo biti v redu. Glede vodstva računov zadnjega časa pod Turkom se raznaša vest, da so knjige na več mestih radirane in prvotne številke prelepljene. Napredni občinski odbornik gosp. Faleskini je sicer zahteval, da se vsi računi, tudi oni prejšnjih let, spravijo v red, toda odbor je to odklonil, češ, sami sebe ne bomo po zobeh tolkli. Ko je za njim njegov tovariš g. Kos zvedel, da se je sam župnik bahal, koliko denarja premore občina, in ko se ga je opozorilo, da Vintar svoje revizije iz leta 1905. še zdaj ni pojasnil, je zaprosil župana za prepis letnih računov. Skliceval se je pri tem na zgoraj citirani paragraf občinskega reda. Župan pa ga je zavrnil, češ, naj išče to pravico kjer hoče, on mu je ne dovoli. In čudno je pri tem, da se temu protivita tudi ravno tista dva odbornika, ki sta že leta 1905. sama osumila, da občinski računi niso v redu, to sta Vintar in Drčar. Če je občinska imovina v redu, je pač zelo čudno, čemu se ti možje, ki so naj-preje sami nanjo vrgli sum, zdaj tako krčevito branijo natančnejši reviziji. Saj bi bilo to le v njih čast in zadoščenje, če se izkaže, da je vse v vzornem redu, kakor bi moralo biti. Kakor slišimo, bo to nedeljo pri občinski seji velik polom. Klerikalci se ga mislijo izogniti s tem, da tistim, ki bi radi imeli red v občini, izrečejo — nezaupnico. Res pravo nezaupnico bodo nekateri dobili, kateri, to se bo kmalu pokazalo.
3000 delavcev k zgradbi belokranjske železnice. Po poročilih iz Dolenjske, pride te dni okrog 3000 delavcev, katere bodo zaposlili po celi progi nove belokranjske železnice. En del teh delavcev je v Novo mesto že dospel z vlakom v sredo. Delavci so ponajveč iz vnanjih krajev. Zatrjuje se, da bodo železniški most čez Krko že v kratkem začel, graditi, oziroma, da se začne s predpripravami za most. Značilno za naše razmere pa je, da ravno v tem času, ko iz raznih krajev drugih dežel dohaja na Dolenjsko toliko delavstva, pa zopet naši delavci trumoma odhajajo v Ameriko. Vlak, ki pripelje tuje delavce k nam, odpelje naše delavce v daljno tujino za negotovim zaslužkom. In še bolj žalostno je, da je med temi izseljenci največ ali posestnikov samih, ali pa njihovih sinov. Posestva na Dolenjskem so v zadnjem času postala strahovito zadolžena. Glavni vzrok teh zadolžitev so prepogosto zdaj že po vsaki večji vasi posejane posojilnice, ki so izpo-četka lahkomišljeno denar ven izpo-soievale. Zdaj pa gredo grunti na boben, kmetje pa v — Ameriko.
Hudoben mož je Jože Grive. Priženil se je v Golobinjek pri Mirni peči. Kmalu pa je začel pretepati svojo ženo Rezo. Vedni prepiri so ga rivedli, da je odšel na Gorenje Štajersko na delo. Čez dalje časa je prišel domov. Žena je mislila, da se je poboljšal in mu je prišla naproti na mirnopeški kolodvor. Že med potjo pa se je začel ž njo prepirati in jo je pošteno nabunkal, predno sta bila Še doma. Potem se je vrstil pretep za pretepom. Ko ni mogla žena več prenašati moža, se je sodnijsko ločila od njega. Od tega časa je šele hud Jože Grive na svojo ženo. Zažugal ji je, da ga bo že pomnila in da ji bo delal škodo, kjer ji bo mogel. Reza Gri-vec ima tudi en vinograd. Ko je prišla dne 12. marca v ta vinograd delat, je našla 33 najlepših starih trt porezanih. Poznalo se je, da so bile porezane šele v pietečeni noči. Škoda znaša bojda nad 150 K. Nihče ne zvrača krivde na drugega, kakor na Jožeta Grivca, ki je menda zelo maščevalen.
Poskusen rop. Pri Spitzerjevi parni žagi na Rogu je za delavce postavljena večja kantina, v kateri sta pila dne 17. marca t. 1. France Sadar in France Marink. Sadar, ki je sicer varčen in priden, se ga je pošteno nalezel, Marinku pa ni šlo vino tako v glavo. Nekako okoli devetih zvečer je odšel Sadar v svojo nedabč stoječo kočo, Marink jo je pa pobral kmalu za njim, vendar Je našel Sa-darja v svoji postelji že spečega! Planil je nanj in ga tepel in davil. Za nekaj časa se je pa le posrečilo Sa-darju, razkleniti Marinkove roke od svojega vratu. V tem hipu je začel kričati na pomoč. Tega se je Marink zbal in Je zbežal z Roga stran popu-stivši službo. Sadar je nekoliko po-
škodo^an. Kor ni bilo preje med njima nobenega prepira, in ker ima Sadar nekaj prihranjenega denarja, mislijo, da je Marink hotel Sadarja oropati. Pravijo, da se je orožnikom posrečilo vj?ti Marinka na begu.
Spolno posilstvo. France Rav-bar je posestnikov sin iz Jurkevasi, star okoli 20 let. Dne 18. marca je šel v gozd drva sekat. V gozdu nekako v sredi med Vavtovasjo in Mraše-vem je srečal osemletno Franco Pire in desetletno Franco Zbašnik, ki ste šle v Vavtovas v šolo. Pozdravile so, on pa je zgrabil Zbašnikovo in jo posilil, med tem ko je Franca Pire ušla. Deklica je povedala doma vse od kraja. Njeni starši pa so šli naznanit »Ravbarja« k orožnikom, ki so ga dne 20. marca prijeli in odvedli k okrajni sodniji v Novo mesto, kjer bo menda imel priliko premišljevati svoj »ravbarski« čin.
Priporočljiv shranite}] hranilnic-nih knjižic. Iz Novega mesta se nam poroča:   Te praznike smo šele zvedeli,   kako dobro je, če ima človek kako   hranilno   knjižico in jo pusti shraniti pri »gospodu« Tonetu Šmi-dovniku, župniku v Prečini. Ob praznikih so se namreč nekje v obljudem Kačji ridi zbrali župnikovi prijatelji in ga na vse pretege hvalili. Nekemu navzočih mož pa je bilo to kajenje le preveč in jim je povedal to-le zanimivo zgodbo: Moja sestra, ki je svoj čas služila tudi po farovžih, je bila kuhana in pečena za te gospode božje namestnike. Bog ne daj, da bi bil jaz kdaj kakšno   zinil čez katerega teh gospodov.   Takoj je bii ogenj in smrten greh v strehi. Ker je s svojim zaslužkom varčevala, je prišla do tega, da je imela v neki hranilnici 2000 kron naloženega denarja.   V strahu, da ji kdo ne vzame hranilne knjižice, jo je dala shraniti našemu »gospodu« župniku. Ko pa je pozneje enkrat rabila denar in je šla k župniku po knjižico, se je župnik delal začudenega, češ, kako more ona zahtevati knjižico, vsaj je ona to knjižico njemu izroči a z namenom, da to hranilno vlogo daruje za novo župno cerkev. Ona je temu ugovarjala, da na kaj takega nikoli ni mislila, da bi svoj težko pri-služeni denar nazadnje dala za novo cerkev. Ali župnik je vztrajal na svojem stališču, da je ta hranilna vloga določena za novo cerkev v Prečim. Tako  sta se nekaj časa semtertje prepirala.   Ko župnik   knjižice le ni bolel izročiti,   mu je ona zagrozila, da gre k odvetniku,  ki bo hranilno knjižico že dobil, ker ona lahko priseže,   da knjižice ni nikdar župniku izročila z določilom kot dar za novo cerkev. Župnik se je te grožnje prestrašil in ji knjižico izročil, seveda rdeč kot puran od same jeze. Tedaj pravi pripovedovalec, se je meja sestra naenkrat spreobrnila.   Moli še, ali vero v »farje«  je   čisto izgubua. Navzoči so kar zijali, ko jim je osebno znani mož to zgodbo pripovedoval.   In da se je po končani povesti marsikomu   ohladilo prejšne kajenje na »gospoda«, to se je dalo posneti iz živahnega razgovora,  ki se je na to vnel. Izprožila se je še marsikatera »povest«, kako je Šmidovnik nabira! denar za novo cerkev, o čemur pa danes molčimo. Ali je župnik Šmidovnik  res   tako   skrben shrani tel j hranilnih knjižic kakor je ta mož pripovedoval, za to mi seveda ne prevzamemo nobene odgovornosti. Da pa se je to res in v javnem lokalu govorilo,   o tem se g. župnik lahko prepriča, ob priliki ko bo imel kaj na Kalu opraviti.
Občinski odbor idrijski je imel v Četrtek svojo drugo sejo v tekočem letu. Po otvoritvi seje in imenovanju overovateljev sejnega zapisnika, se je takoj pričela razprava o dnevnem redu. O računskem zaključku je poročal predsednik gospodarskega odseka odbornik Lipusček, ki je predlagal, da se računi odobre. Nekatera prekoračenja niso našla milosti pri klerikalnih odbornikih, pa so dotična prekoračenja grajali. — Obregniti se zlasti morajo ob vsaki priliki ob dijaške podpore. Tudi dijaškim podpornim društvom na Dunaju, v Gradcu in v Pragi ne privoščijo malenkostnih podpor po 40 K. Na poti jim je tudi stavbna iri kreditna zadruga. Kaka nedoslednost. Pred nekaj leti pa so se vedno spodtikali na tem, da svoječasno ni bila pričela stavbna zadruga poslovati. Tudi bi jih vprašali, kje ima svoj tekoči denar naložen okrajni cestni odbor. Račun je bil po županovih pojasnilih odobren z glasovi naprednih in socijalno - demokratičnih občinskih odbornikov. Klerikalci niso glasovali za odobritev, akoravno so sami pregledovali račune in tudi v ubožnem in stavbnem odseku glasovali za večje izdatke. Po odobrenju računskega zaključka za le o 1912. se je nanovo sklepalo o visočini občinske doklade na neposrednje davke, vsled naročila deželnega odbora v svrho pokritja primanjkljaja občinskega proračuna za leto 1913. Sklenilo se je ponovno diferenciranje občinske
doklade, in sicer na hišno - najemninski davek po 50%, na vse druge, do-kladam podvržene davke pa 97%. Izrazila se Je tudi želja, naj bi c. kr. erar ne protestiral proti diferenciranju občinske doklade. Čudno je res to, da si toliko prizadeva vlada z najrazličnejšimi reformami in predlogi izboljšati stanovanjsko mizerijo s povzdigo stavbne podjetnosti za delav&a stanovanja, a najenostavnejšega sredstva — zmanjšanje občutnega davčnega bremena — z diferenciranjem občinske doklade v korist hišnih posestnikov, noče dovoliti. Morda pa se bo vendar dalo omehčati ministrstvo za javna dela in bo umaknilo rekurz proti diferenciranju občinske doklade v Idriji. Tako so se pričele maščevati klerikalne intrigr nad idrijskim prebivalstvom. Nadalje se je sklenilo, nakupiti nekaj zemljišča od c. kr. erarja v svrho razširjenja obstoječe mestne klavnice. Ko se je obravnavalo še nekaj manj važnih zadev med slučajnostmi, ;e zaključil župan javno sejo in tej je sledila tajna, v kateri so se rešile nekatere prošnje za koncesije in podpore.
Zgodnja spomlad. Marelica ob steni vile g. nadsvetnika Škerlja krasno cvete. V Štrekljevcu v Beli Krajini sta nasproti šole v najlepši svatovski obleki dve češplji, katerima pa cvet že odpada. Žolna je po Dolenjskem že pretekli teden vpila za dež. Nad Črmošnjicami piska v nebo nebroj nebesnomodrih iroben-tic — encijanov. Kos ubira svoj me-ledični baritonski spev v jelševju, zabe so na oklicih, japonska kutna (cvdonia japonica) rdi same zado-voljnosti kot škrlat, morska čebula Iscvla bifolia) in jetrnik (anemonte triloba) sta prepregla ponekodi gozdna tla z modro preprogo, vmes se pa laže Barbara (Tusilago farfara — t: se lažeš Barbara).
Sorodniki se iščejo! Glasom dopisa c. in kr. konzulata v Clevelandu se je ponesrečil   meseca februarja 1912 v Clevelandu v Severni Ameriki neki Martin Misco (Miško?) in icer ga je cestna železnica povozila. Imenovani je bil Slovenec in približ-45 let star. Do sedaj se ni moglo Česar poizvedeti o njegovih morebitnih sorodnikih. Ker bi se za sorodnike zgoraj imenovanega mogla iz-►slovati kaka odškodnina, naj si ti Jase pri okrajnem glavarstvu svo-. .i okraja, oziroma v Ljubljani pn estnem magistrat!! ali pa naj se v tej zadevi obrnejo naravnost na c. in kr. avstr. ogrski konzulat v Clevelandu.
Kinenatograf »!dealc. Slavnemu
bčinstvu se zonet nurii prilika, ob-slavno umetnico Asto Nieisen v glavni vlogi v filmu »Komedijantih Kdor je ž? videl to sveti v no umerinco v raznih slikah, ki >o se predvajal v tem kinematografu, gotovo ne zamud' nn-Iike in si (vsrieda ta velezanimivi fiim. Ostr^e tOvlke s^reda !:akor: Potovalna slika »Fiyoub«, drami ».Senčne slike prerije«' in »Morgiane Franc«, ko-r-like   ' Angažma cowboya*.
L činkovito zdravilo- in Stric Kohl v Gansehauflu« ter znamenita slika
Vodni pajek« so prvovrstne in se Priporočajo, da si jih vsakdo ogleda.
rilektrični voz je včeraj dopoldne na Frančiškanskem mostu podrl 76-letno ubogo Barbaro Šušterjevo iz >inartnega pri Šmarni gori, katera je pri padcu zadobila nad desnim očesom lahko telesno poškodbo. Šušter-ieva je precej gluha in ni čula zvo-nenja.
Kap je zadela včeraj na Marijinem trgu Marijo Markovičevo rojeno 25. januarja 1858. leta v Pivki, občina Naklo pri Kranju, stanujočo na Kongresnem trgu št. 3. Prepeljali so io z rešilnim vozom v deželno bolnico.
Ponarejene krone zopet krožijo po mestu. Falzifikati so precej dobro napravljeni in jih je najložje spoznati po polznosti, mehkobi, posebno pa še po tem. ker nimajo na robu napisa.
Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 17 Hrvatov, 10 Macedoncev in 4 Ogri. 27 Hrvatov ie šlo v lnomost, s v Beljak, 29 na Češko, 16 pa na I ;<senjsko. 40 Lahov se je odpeljalo v
evje, 1S0 na Dunaj, 180 pa v Bu-dapešto.
Izgubila    Je    služkinja Jožefa
Kranjčeva črno ročno torbico, v ka-teri je imela čez 34 K denarja, zdravila, rokavice in žepni robec. — Šolska učenka Štefanija Hrib je izgubila denarnico, v kateri je imela Čez 15 K denarja.
Ušel je srebrni fazan. Kdor ga dobi, blagovali ga oddati gosp. Alojziju Accetto, Trnovski pristan 14.
Pes-ptlčar, belo-rjav, se je prite-pel na železmčno postajo Drenov grič, kjer se tudi dobi.
Zatekla se je mlada lovska psića, temnorjave barve po prsih belo-lisasta. Odda naj se proti primerni odškodnini na Sv. Petra cesti 6.
Narodna obramba.
Občni zbor šentjakobsko-trnov-ske moške podružnice Ciril Metodove družbe bo jutri v nedeljo, dne 30. marca ob 10. dopoldne pri Rastoharju na Karlovški cesti 19, na kar opozarjamo člane, da se ga polnoštevilno udeleže.
Družbi sv. Cirila in Metoda je
daroval ženin g. Karel Slanovic, tovarniški uradnik na Jesenicah, o poroki z gdč. Mar. Plahutarjevo 5 K 76 vin. »Obmejna straža« v Štramarju je nabrala za C. M. družbo pri prvem občnem zboru 1 K. Podružnica ljubljanske kreditne banke v Celju je nakazala od neimenovane stranke 25 ¥ družbi za piruhe. Za »vojno odškodnino« v smislu poziva C. M. podružnice v Matenji vasi je poslal 2 K g. Ant. Požar, sodni oficijant v Trstu. Hvala!
Za C. M. obrambni sklad  so se
nadalje prijavili sledeči p. n. gg. in društva: 10S8. Kamen pok. gospe Jedert Pretnarjeve, roj. Vodnik, plačano 200 K; 1089. Podr. družbe sv. C. in M. v Nabrežini, plačala 200 K; 1090. obitelj Fran Mikeliča v Rojanu, plačala 200 K; 1091. Kamen ge. Jele dr. Murkove, roj. Sernec v Gradcu, plačano 200 K.
Moška podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Postojni priredi v dvorani Narodnega hotela v Postojni dne 6. aprila t. 1. veselico s koncertom, lamburanjem, petjem itd. Vpri-zori se tudi burka s petjem »Moč uniforme«. Z ozirom na namen družbe in na raznovrsten in zabaven spored veselice pričakujemo mnogoštevilne udeležbe.
Društvena naznanila.
Politično in izobraževalno društvo za dvorski okraj opozarja vse svoje p. n. člane, da se vrši letošnji redni občni zbor z običajnim dnevnim redom danes, dne 29. marca t. 1. ob 8. zvečer v restavraciji »pri Zlatorogu«, Gosposka ulica 3 (klubova soba) in jih vabi vljudno, da se ga polnoštevilno udeleže.
Politično in gospodarske društvo za poljanski okraj ima danes zvečer točno ob 7. v svoji društveni sobi na Ambroževem trgu in sicer pri »Konjičku« na dvorišču odborovo sejo. Dolžnost vseh odbornikov, namestnikov in preglednikov računov je, da se te seje zanesljivo udeleže, ker so na dnevnem redu seje velevažne politične in gospodarske zadeve Poljanskega okraja.
Načelnik 'robeniaškega zbora župe Ljubljana I. prosi vse brate trobentače ljubljanskega okrožja, da pridejo v nedeljo, 30. aprila ob 2. popoldne z rogovi v društvene prostore Sokola I. (Trg Tabor 2, skozi dvorišče). Pri sestanku se ukrene vse potrebno glede bodočih skušenj in priprav za letošnje nastope. Starejši br. trobentači naj pripeljejo s seboj tudi začetnike! Pri ugodnem vremenu pričnemo takoj s praktično vajo.
Društvo »Klub slov. amater-fo-tografov« v Ljubljani ima danes v soboto ob 9. zvečer v »Prešernovi sobi« restavracije »Novi svet svoj redni III. občni zbor z obeajnim dnevnim redom ter se prosi vse p. n. člane da se istega udeleže. Odbor.
Redni letni občni zbor »Pogrebnega podpornega društva« c. kr. poštnih in brzojavnih uslužbencev v Ljubljani se vrši v nedeljo, dne 30. marca 1913 ob 4. popoldne v restavraciji Perles (Matjan), Prešernova ulica 9. Gospodje člani in gospe so-članice društva se vljudno vabijo k polnoštevilni udeležbi. Odbor.
Športni klub. Ljubljanski športni klub je imel snoči svoj redni občni zbor, ki se je vršil v zgornjih prostorih restavracije pri »Roži«. Zborovanje, ki je bilo zelo dobro obiskano, je otvoril klubov predsednik nadinže-nir g. P r e l o v š e k s primernim pozdravom. V svojem nagovoru se je spomnil umrlega člana g. K o r o š -c a , nakar je podal kratko sliko o klubovem delovanju tekom minulega leta. Sankališče je bilo žal slabo zaradi neugodnih vremenskih razmer. Tenis prostori so bili dobro obiskani, pred vsem pa se je priljubila Članom in gostom klubova čolnarna, katero bo treba po regulaciji Ljubljanice razširiti. — Nato je podal o podrobnem delovanju kluba natančno poročilo klubov tajnik g. dr. Zupane. Tajnikovo poročilo je bilo z odobravanjem sprejeto. — Iz blagajniškega poročila — poročevalec g. Josip M a 1 e n š e k posnamemo, da je imei klub v minolem letu 3879 kron dohodkov in 3615 K 86 v izdatkov. Denarni promet znaša 7494 K 96 v. — Računski preglednik g. Ivan M e j a č je predlagaj, da se da blagajniku, odnosno odboru odveza z zahvalo za res vzorno delovanje v prid kluba. — Sprejet je bil tudi proračun za tekoče leto — poročevalec tudi g Jos. Malen še k. Pri volitvi v razsodi-
šče so bili voljeni sledeči gosopdje: ( Dr. Jenko, dr. Praunseis, Ubald pl. Trnkoczy, Rohr-m a n Viktor, svetnik B 1 e i w e i s in dr. R u t a r. — Za pregiedovalca računov pa sta bila izvoljena gospoda Iv. M e j a č in K o r e n č a n. Nato se je razvila precej živahna debata o raznih internih klubovih zadevah, Posebno glede čolnarne, na kar je predsednik, zahvalivši se vsem udeležencem za prijazno sodelovanje v prid kluba, kateremu se obeta lepa bodočnost, zborovanje zaključil.
Telovadni odsek »Sokol« Kamnik - Preserje je priredil na Veliki ponedeljek v telovadnici ob 4. uri popoldne burko »Nemški ne znajo«, ki je nepričakovano dobro uspela. V$l igralci — to je bil prvi njih nastop — so povoljno rešili svoje vloge. Sestra Rezika je bila vseskozi ljubka in pravo narodno dekle; njen oče. župan Koren, je bil na svojem mestu, ustvarjen za take vloge. Zlasti so ugajali Miha Robat (br. Košir) s s^ojo »cuštelengo* in kmetje Tone, Jože in Janez (bratje U nek, Rogelj in Suman) s pravim »znanjem« nemščine. Tudi drugi bratje so pokazali, da znajo tudi na odru nastopiti. Udeležba je bila ogromna. Skoro ni bilo prostora. Posebno je bilo videti mnogo ženstva. Poleg igre je bil govor, ki je bil dobro uspel. Sestra Petelinova je lepo deklamirala Moletovo vSokolsko himno«. Tudi proste va;c so precej dobro izpadle. Izvajale so se na nove gramofonske plošče. Telovadnica je bila umestno dekorirana z zastavicami in sokolskimi grbi; zlasti je ugajal napis nad odrom: »Kdor Slovenec, ta Sokol«. Burka sc ponovi na Belo nedeljo ob 4. uri popoldne z drugim novim sporedom. Na zdar! D.
Zahvala. Sokol v Kamniku pri Preserju se zahvaljuje g. drž. poslancu dr. Ravniharju, ki je daroval potom g. Korbarja na plemenitem daru 20 K. Na zdar!
Književnost.
— Sokolski Vestnik 1. IV. št. 1.
je pravkar dotiskan in se je pričel razpošiljati odborom posameznih društev v župi Gorenjski, Idrijski, Novomeški in Ljublani I. Prvo številko se razpošilja skupno na način lanskega leta in v istem številu kakor preteklo leto. Če želi katero društvo kako izpremembo, naj blagovoli to javiti potom svoje -župe upravi S. V., posebno se tiče te želje, da bi se pošiljal list naravnost na posamezne odjemalce.
— Slovvieriski poemat na tle Polsk iein. Przyczynek do dziejo\v romantvzma polskiee:o wšrod Slowian. Dr. Tad. Stan. Grabowski. W Kra-kowie 1913. Nakladem „Towarzystwa Slowiariskiego*. — Pisatelj govori v knjižici obširno o slovenskem pesniku A. Žaklju, znanem pod imenom Rodoljuba Ledinskega in o njegovi pesmi „VitkovoM. O brošuri poljskega učenjaka in dobrega prijatelja Slovencev bomo še spregovorili.
Vse tu naznanjeni? knjige se dobivajo v »Narodni knjigarni« t Ljub-Ii;»nf. Prešernov* št. 7.
Izpred sodišča.
Izpred okrožnega sodišča v Novem mestu.
Čečko II. na Kočevski Planini.
Kaplan Čečko na štajerski Slivnici ima vrednega sodruga na Kočevski Planini (Stockendorf) v osebi duhovnega brata, župnika MiheliČa. Kakor Čečko, je tudi Mihelič v svojih pridigah zagrešil že toliko surovih napadov na svoje farane, da jim je bilo končno vendarle preveč in so farani poslali deputacijo k škofu v Ljubljano, s prošnjo, naj jih škof reši takega božjega namestnika, kajti sicer se zna zgoditi, da bodo farani še tisto vero izgubili, kar jo imajo sami brez takih božjih namestnikov. Škof ve za vse to, ve tudi, da v ta kraj nikakor ne more dobiti božjega namestnika, ki bi bil res po božji volji. (Eden teh dušnih pastirjev je namreč zapeljal Marijino devico, ki mu je potem, ko ga je škof »penzijoniral«, na dom nosila kazat otroka.) Spričo omenjene deputacije je škof moral župnika že opozoriti na evangelij Kristusovih naukov, kajti prihodnjo nedeljo se je Mihelič zopet razkora-Čil na prižnici ter osebno napadel posebno tiste može, ki so ga šli tožit k škofu. Naravno, da so se farani po končani »službi božji« zopet razgrevali glede župnikovega divjanja na prižnici. Farani so že mislili, da je s tem vse opravljeno. Naenkrat pa dobi Andrej Smuk poziv obtoženca — župnik ga toži radi raz-žaljenja časti. Smuku, ki ni bil v oni deputaciji pri škofu in se sploh m bavil z župnikom, se je zdelo čudno, s Čim bi župnika razžalii. Izvedel pa je pri okrajni sodniji v Črnomlju. — Župnik ga je tožil, da je rekel zunaj pred cerkvijo stoječ: »Pfaff! Warum
verkehrts ihr mit diesem Rotzbu-ben!« Med razpravo pa je župnik na podlagi izpovedbe ene priče inkriminirane besede modificiral na besede: »VVas ist das fiir ein Pfaff, der mit Rotzbuben Schlittschuh fahren geht?« Dasi je več prič proti eni sami priči izpovedalo, da obtoženec ni izustil ne ene, ne druge žalitve, je bil Smuk obsojen na 1 teden zapora. Zgodilo pa se je še nekaj drugega, kar stavi božje namestnike v čudno luč, namreč, oni štirje farani, ki so šli k škofu s pritožbo zoper župnika in koje je isti potem v cerkvi osebno zmerjal in žalil, so šli župnika tudi tožit. Pri obravnavi pa so župniku to žaljenje odpustili, samo stroške je moral župnik plačati. Dočim so se torej farani izkazali ket kristjane ter so župniku odpustili, pa župnik ni hotel odpustiti Smuku in je zahteval, da se ga obsodi. (Pa še pravijo, zakaj da vera peša!) Ker se je Smuk čutil nekrivega, je po dr. Slancu vložil priziv na okrožno sodišče. V četrtek se je vršila pred vzklicnim senatom tozadevna razprava. Smuka je zastopal dr. Lotrič, ki je navajal, da od vseh prič nobena ni mogla potrditi, da bi bil Smuk rabil kako tako žalitev. Učitelj Draksler, ki je stal poleg Smuka in bi bil moral slišati take besede, je pod prisego izpovedal, da Smuk teh besedi ni izustil. Edino priča Stricel, ki je baje take besede slišal, pa je stal skoro 80 korakov od Smuka oddaljen in ker so ljudje spričo župnikovega razbijanja na prižnici bili splošno ogorčeni, je slišal pač koga drugega se tako izraziti o župniku. — Po kratkem posvetovanju je predsednik senata dež. sodišča svetnik Zmavec razglasil razsodbo, da se vzklicu Smuka ugodi ter se ga popolnoma oprosti vsake krivde in kazni. V razlogih se razsodba v bistvu sklicuje na zgoraj omenjena izvajanja dr. Lo-triča kot zagovornika.
Ali je preizkuševahšče pri Kmetijski družbi merodajno v spornih zadevah? Pri dvomljivih slučajih ponarejenega, ali sicer izprijenega vina, se Dolenjci radi obračajo na preizkuševališče pri Kmetijski družbi v Ljubljani. Tam, kjer ne gre za civilne pravdne zadeve, je izrek tega zavoda lahko merodajen. Za slučaje pa, ko ima uspeh preiskave na tem zavodu vplivati na odločitev v pravdnih zadevah sploh (tudi v kazenskem postopanju), pa je novomeški vzklicni senat v neki kazenski zadevi, kateri prvotni predmet je bil civilno-pravdnega značaja, odločil tako-le: Izrek mnenja tega preizku-ševališča za sodišče ne sme biti merodajen. Sodišče sme priznati le strokovno mnenje državnega pre-izkuševališča v Gradcu, oziroma državnega strokovnjaka, po razmerah tudi zapriseženega izvedenca, ki se je po obstoječih zakonitih določbah osebno prepričal o kakovosti preiz-kovanega blaga. Za v preiskavo določeno blago n. pr. vino, se mora na licu mesta v dveh enakih množinah uradoma zapečatiti v dve posodi, katerih ena se odpošlje na preizkuševališče, drugo pa obdrži stranka. S tem se namreč omogoči kontrola, da se odposlano blago ni morda že spotoma med vožnjo popačilo (kai se večkrat zgodi na nekaterih železnicah).
Godam salama bič (Goddam sam of betseh.) Pa naj kdo reče, da Podgorci (prebivalci pod Gorjanci) niso moderni. Če se v gostilni skregajo, napravijo to kar po — angleško. Tako je bilo tudi v gostilni Med-Ieta v Vel. Brusnicah, na dan, ko je bil v Novem mestu sv. Antona semenj. Janez Deželan se je prepiral s sosedom Medletom zaradi nekega pota. Ker je Deželan prehudo razbijal po mizi — kozarci so kar leteli na tla — ga je nasproti sedeči Jože Mrak miril, Medleta pa opozarjal, da se ne izplača s takim Človekom se prepirati. To je Deželana, ki je bil že v Ameriki in zna angleško, seveda razburilo in je Mraku zabrusil v obraz: Godam salama bič. To so Podgorci takoj razumeli, da je to slovensko rečeno, nekaj hudega. Prišlo je seveda do tožbe, v kateri so se te besede tako tolmačile, kakor bi bil Deželan rekel: »Ti si presmrkav, da bi jaz molčal, ti prokleti kuzelni sin.« Da se sodnik prepriča o pravilni prestavi, je poklical gosp. Antona Klinca z Gor. Polja, ki je bil več let v Ameriki javni notar in razume angleško. Ta je izpovedal, da je omenjeni izrek »Goddam sam of betseh« v Ameriki splošno znana psovka in znači slovensko; »Od boga prokleti sin kuzle.« Spričo tega je bil Deželan obsojen na 30 K. To mu pa ni bilo všeč in se je pritožil. Pa tudi vzklicni senat je bil istega mnenja, kot prvi sodnik, da zdaj, ko tudi Podgorci znajo angleško, ne gre brez kazni komu take stvari očitati, tudi ne v spačeni angleščini.
*
Zavarovalnica »Balkan«. Svoje-časno so se razširile vesti, Ua se bo vršila glavna obravnava zaradi veli-
kanskih sleparij, ki so jih odkrili pri zagrebški zavarovalnici za smrt »Balkan« že v začetku aprila. Iz kompetentnih virov sedaj poročajo, da je to absolutno nemogoče. Pred-preiskave so se sicer vršile z mrzlično naglico in so v splošnem sicer res že končane, toda izvedenci za knjigovodstvo imajo še ogromno dela in bodo komaj koncem majnika gotovi. Takrat še le boao predložili vse spise državnemu pravdništvu v svrho sestave obtožnice. Tudi za to bo treba precej časa. Tudi vesti, da se je izločilo postopanje proti obtožencu dr. Horvatu in sicer iz političnih vzrokov ne odgovarjajo resnici.
mm stvori.
* Ker nI dobil velikonočnega darila. Iz Brna poročajo. V Neufangu je Engelbert Pausavay ubil svojo teto, ker mu ni dala velikonočnega darila.
* Obsojeni napadalec na italijanskega mornariškega mfr'stra. Iz Rima poročajo: Admiral Gozo, ki je pred 14 dnevi na cesti napadel mornariškega ministra, je bil pogojno obsojen na tri mesece ječe in na 250 frankov globe.
* Žrtve aviatike. Iz Verduna poročajo: Aviatik poročnik Bressari je včeraj ponesrečil s svojim aparatom ter se ubil. — Iz Tokia poročajo: Pri poletu pred člani parlamenta je padel z višine tisoč čevljev Bleriotov aparat. Dva poročnika ki sta bila v aeroplanu, sta se ubila.
* Zagonetna tatvir.a. Iz Rima poročajo: Gospe Wolf \Vertheim, soprogi bivšega velikega trgovca, so baje ukradli dragocenosti v vrednosti 180.000 mark. Rimsko policijsko ravnateljstvo je izjavilo, da ji v zadnjih dneh ni bila naznanjena kaka tatvina. Značilno je, da so bile te dragocenosti pred dobrim letom v Nemčiji zavarovane.
* Sedemnajst   oseb utonilo. Iz
Rzeszova poročajo: V sosedni vasi Babica je mnogo kmetov in kmetic spremljalo svoje sorodnike, ki so šli v Ameriko. Ko so se sorodniki odpeljali, se je hotelo kakih 30 oseb prepeljati na brodu čez reko Vvslok. Kmetje so bili pijani in so začeli brod zibati, da bi ostrašili kmetice. Bilo je opolnoči. Brod se je prevrnil in vsi so padli v deročo vodo. Sedemnajst kmetov in kmetic je utonilo.
* Založnik časopisa In inserent.
Pod tem naslovom bo ekscelenca I. dr. Viktor Mataja, c. in kr. tajni svetnik in c. in kr. sekcijski načelnik v trgovinskem ministrstvu v centralnem društvu časopisnih podjetij v ponedeljek, 7. aprila t. 1. ob 8. predaval v restavrantu »Zum Weingartl« na Dunaju, VI., Getreidemarkt 5. Tako med inserenti kakor založniki je za to predavanje tako zanimanje, da je moči izdati samo omejneno število vstopnic, brez katerih vstop ni dovoljen. Vstopnice se dobivajo, dokler bo še kaj zaloge, v sekretariatu imenovanega društva na Dunaju, VI/1, Rahlgasse 6 (telefon 3653).
* Nova zlata najdišča. Iz Londona poročajo: O novih ogromnih zakladih zlata in drugih dragocenih mineralij poroča brzojavka iz Bom-baja. Ozemlje, na katerem so to našli, leži v Dalbumu, 150 milj od Kal-kute, in pripada zapuščini pred kratkim umrlega princa Mahmuda Buk« tara šaha. Geologa iz Vancouvera, Filipa Billinghursta, so poverili z nalogo, naj preišče omenjeno ozemlje z ozirom na njegove mineralne zaklade. Billinghurst je srečal staro ženo, ki je nabrala že velike množine surovega zlata. Z raznimi darovi jo je pripravil do tega, da mu je povedala kraj, kjer je našla zlato. To najdišče je baje bogatejše nego vsa dosedanja.
* Veliko neurje v Ameriki. »Vos-siche Ztg.« poroča iz Novega Jorka: Nemogoče je, število človeških žrtev le približno označiti. Barometer stoji še vedno nizko. Najhujšega je še pričakovati. Voda v državi Ohio še ne stoji najvišje. Tritisoč oseb je voda odnesla, neštevilno oseb je brez strehe. Škoda znaša nad sto milijonov dolarjev. V Daytonu je 10.000 mrtvih. Deroča reka, široka 3,5 km, se je razlila po deželi. Mesto Hamilton v državi Ohio je izginilo pod vodo. — Iz Novega Jorka poročajo nadalje: Trgovski del mesta Dayton je požar popolnoma uničil. Vsled kratkega stika je v neki trgovini izbruhnil požar, ki se je vsled viharja z največjo hitrostjo razširil. Povodenj in orkan sta onemogočila vse reševalno delo. Več tisoč oseb je poskakalo iz gorečih hiš na poplavljene ulice. Kaznjenci v policijskem zaporu so so osvobodili ter začeli pleniti po mestu. Oblasti so bile brez moči. Baje je bilo usmrčenih čez tisoč oseb. V mestu Columbus se je smrtno ponesrečilo 150 oseb, v Zonesville 250 oseb. V Hamiltonu se je podrl neki hotel. Podirajoči hotel je ubil 50 oseb. Mnogo mest je še zdaj odrezanih od prometa.
Stran 6.
SLOVENSKI NAROD.
■ ■     '■..... ■ I I I   I I Ml I
71 štev.
* Grški kralj Juri L In pekovski pomoćnik. Nesrečni grški kralj Juri J. je bil jako popularen in jako rad nepoznan zahajal med priprosto ljudstvo. Ko je nekega dne šel po pariški ulici de la Paix, se je zgrudil na tla fijakarski konj. Kralj se je obrnil in zadel pri tem v damo, jo pozdravil, dama se je zasmejala ter šla dalje. Ko je nato hotel kralj oditi, mu je pri-.šel nasproti pekovski pomočnik, ki je nesel na glavi koš s pecivom. Kralj se je zadel v njega in v tem trenotku so ležale na tleh zemlje, kolači in pecivo. »Fogoš,« je zaklical deček »ves jezen. »Vi ste Fogoš!« Kralj se je smejal, očital dečku njegovo surovost ter ga poučil, naj ne rabi be-s*d, ki jih ne razume. Fogoš je vendar riba. Pekovski pomočnik je poznal ta izraz, ker je ravno takrat figurira! fogoš na jedilnem listu gostije, na katero je pozval kralj Edvard v Marianskih varili Clemence-aua. Tuja beseda je tako ugajala Pa-rižanom, da so jo začeli rabiti kot zapeljivko. »Toda vi ste vendar fo-goš!« je jezno nadaljeval pekovski ?iOmočnik. Kralj je stresel z gb.vo in rekel: »V moji deželi bi mi noben deček ne odgovarjal.« »In kaj ste pa pravzaprav vi v svoji deželi?^ je vprašal pek. »Kralj,« je odgovoril vladar, se zasmejal ter dal dečku Zlatnik in šel dalje.
* Atentati na kronane glave. Umor grškega kralja je povzročil, da so se začeli spominjati prejšnjih napadov na poglavarje držav. Ruski car Pavel I. je bil leta 1S01 umorjen od zarotnikov, katerim je načeloval grof Pahlen. Sultan Mustafa IV. je dal odstavljenega sultana Selima 111. leta 1808. zadaviti. Prvi črnogorski knez Danilo 1. je padel leta 1860. kot žrtev krvne osvete. Šestnajsti predsednik Združenih severo-ameri-ških držav, Abraham Lincoln, je bil lera 1865. ustreljen v \vashington-skcm gledališču od igralca Botheja. Leta 1868. je bil umorjen srbski knez Mihael Obrenovič v Topčidersken? parku. Sultan Abdul Aziz je bil umor-;en leta 1876. Dvajseti predsednik Združenih severoameriških držav Garfield je bil ustreljen 2. julija 1S8I. v \Vashingtonu. Ruski car Aleksander II. h bil 13. marca 1881. žrtev bomb. k? so jih vrgli pod njegove sani. Leta 1894. je usmrtil italijanski anarhist Caserio v Lvonu francoske-ga predsednika Carnota. L maja 1896. je bil ustreljen perzijski šah Nasr-ed-diu. Nadalje so bili umorjeni leta 1897* italijanski kralj Humbert, leta 1901. predsednik Združenih severoameriških držav Mc. Kinlev, srbski krah Aleksander in kraljica Draga (junija 1903) in portugalski kralj Karel leta 1908. Treba je še omeniti umor naše cesarice Elizabete i", spetcmbra 1898, Umoril jo je anarhist Luccheni.
* Kra!j. ogrska državna dobrodelna loterija. Po Najvišji odredbi priredi peštansko loterijsko dohodar-stveno ravnateljstvo loterijo, katere čisti dohodek je namenjen kulturel-nim in dobrodelnim interesom. Do-luček zadnjih 10 dobrodelnih loterij je donesel skoro 200 različnim humanitarnim in dobrodelnim zavodom vsakemu po 10 do 30.000 K, pri zadnjem žrebanju celo 60.000 K, in sicer otroškim bolnicam, oskrbovalnicam za starost, sirotiščem, zavodom za gluhoneme in slepce, ljudskim kolonijam. Belemu križu, rešilnim in ženskim društvom. Mnogo človekoljubnih zavodov, sanatorijev in poliklinik se ima dohodkom iz te loterije zahvaliti za svojo eksistenčno podlago. Budapcštansko kr. ogrsko loterijsko dohodarstveno ravnateljstvo priredi sedaj XXX. državno dobrodelno ioterijo z dobitki v znesku 470.000 K v gotovini. Glavni dobitek znaša 200.000 K, dalje je pa še 14.884 dobitkov in sicer za 30.000, 20.000, 10.000, 5000, 1000, 500 K itd., vse v gotovini. Nizka cena, velika zmožnost kaj zadeti, in dobrodelni namen srečk nam je povod, da jih občinstvu toplo priporočamo. Žrebanje bo nepreklicno 15. maja t. 1. in pošlje ravnateljstvo vsakomur na zahtevo jgralni načrt gratis in franko. 1101
* Telesno zaprtje je prava muka človeštva. Tudi v trdovratnih slučajih, ko odreko odvajalni preparati in zastonj obiskujemo zdravilišča, se-zimo zaupno po prirodni Franc Jo-žefovi grenčici. Te čiste mineralne vode premnoge kemične analize, ki so jiJi izvršili Attfield, Boutmy, Feh-ling, Licbermann itd., so dokazale, da ima ta voda med vsemi enakimi zdravilnimi vrelci največ učinkovitostih soli. Ravno ljudem, ki zaradi oslabelega delovanja čreves morajo stalno rabiti odvajalna sredstva, je Franc Jožef ova voda prava dobrota. Učinek je vseskozi mil in zanesljiv, in tudi ob daljši rabi ne odreže skoro nikoli. Znameniti inozemski profesor Stokvis jo v svojih predavanjih odlično omenja. Po lekarnah, drogeri-jah in trgovinah z rudninskimi vodami dobi vsakdo staropreizkušeno Franc Jožefovo grenčico. Razpoši-
ljalno ravnateljstvo Franc Jožefovih zdravilnih vrelcev v Budapešti.
Telefonska in brzojavna poročila.
Vojna na Balkanu«
Zavzetje Odrina.
Belgrad, 29. marca. (Izvirno poročilo.) Po uradnih poročilih s srbske strani iz Odrina je bil najbolj izpostavljen ognju 13. srbski polk, katerega dva bataljona 3. In 4. sta Imela nalogo skupno z 52. bolgarskim polkom v noči od 24. na 25. t. in. napasti utrdbe pri Tepelaru. Turki so s tako silo streljali iz utrdb, da se je bolgarski polk moral umakniti, dočim je bilo srbskima batljonoma ukazano, da morata za vsako ceno obdržati svoje pozicije nasproti tem utrdbam. Bataljonoma se ni samo posrečilo obdržati svoje pozicije, marveč sta zjutraj dne 25. t. m. celo z naskokom zavzela Jutepelar. Srbske izgube so zelo velike.
Belgrad, 29. marca. (Izvirno poročilo.) Črnogorski ministrski predsednik je brzojavil srbskemu ministrskemu predsedniku Pasiću to-le: Pa-dec Odrina ostane v vencu slavnih del hrabre srbske vojske kot v večen spomin njene herojske borbe. Veličanstveni dosedanji uspehi proslavljenih bratskih armad srbske in bolgarske se bodo vezali z najnovejšim u- nebom v najčvrstejše vezi. Tudi grški ministrski predsednik Venize-los je poslal iskrene čestitke srbski vojski, ki je pri osvojenju Odrina igrala tako veliko vlogo.
Belgrad, 29. marca. (Izvirno poročilo.) Snoči so prispeli semkaj prvi transporti srbskih ranjencev izpred Odrina. Ranjenci so bili nameščeni po raznih belgradskih bolnišnicah.
Belgrad, 29. marca. (Izvirno poročilo.) Po vesteh vrhovnega armad-uega poveljstva iz Sofije je celokupna konjenica pred Odrinotn obstojala iz kavalerijskih eskadronov dveh srbskih divizij. Srbska konjenica je štela skupaj 1200 mož. Bolgarska konjenica je štela 120 mož, ker je vsa ostala bolgarska kavalerija pred Ča-taldžo in Bulairom. V odrinsko mesto je prva vdrla srbska konjenica. Srbska vojna uprava je od početka vojne do zavzetja poslala v celem 62.000 mož. Naskoka se jih je udeležilo veliko manj, ker jih je med tem časom veliko padlo ali pa so bili ranjeni ali bolni. Bolgarske čete so štele ob času naskoka okrog 50.000 mož. Dasi so bile razdeljene v tri divizije, vendar ni njihovo število bilo večje od srbskih, ker so srbske divizije štele preko 25.000, bolgarske pa 18.000 mož. Trdnjavo Papastepe, ki so jo smatrali za neosvojljivo, je zavzela z briljantnim naskokom donavska divizija in napravila ogromen plen. Pri zavzetju je bil najbolj udeležen 13. pehotni polk, od katerega je padio več nego polovica moštva. Velikih zaslug si je pridobil tudi 20. pehotni polk, ki ie prvi pridrl v mesto in se prebil v neposredno bližno Šukrija paše, vsled česar ie le-ta najprvo ponudil kapitulacijo poveljniku tega polka. Posebno so se odlikovali še 4. polk, 7. polk II. poziva in 1. bataljon istega polka, ki je prvi vdrl v Karagae Od (ega bataljnona so ostali živi samo poedinci. Srbska artilerija je igrala odločilno vlogo. Srbska vojna uprava je namreč pred enim mesecem poslala pred Odrin šest baterij oblegovalnih topov pod poveljstvom Mirka Mi-lovanoviča. Vrhovni poveljnik general Ivanov je odredil da se pet baterij namesti na pozicijah bolgarske tund-žanske diviziie, šesta baterija pa da naj ostane pri srbskih divizijah. V odločilni nočni borbi, ki jo je vodila tundžanska divizija, so ji srbski topovi delali pot za prodiranje s tem, da so s strahovitim obstreljevanjem rušili turške utrdbe. Srbske havbice so takoj prvi dan splošnega naskoka uničile ogromno množino turške municije. Na pozicijah so se vojaki bojevali tudi z ročnim' bombami.
Belgrad, 29. marca. (Izvirno poročilo). Zanimivo je, da sta generala Stepanović in Rašić takoj po premirju predlagala splošen naskok na Odrin, dokazujoč, da je mogoče osvojiti Odrin tekom treh dni. Car Ferdinand ni hotel toliko žrtev in je odlagal glavni naskok do zadnjega časa. Kolikor se more presoditi, bi. žrtve ne bile takrat mnogo večje nego so danes. Plen se razdeli v razmerju srbske in bolgarske vojne sile. Ako se vpošt ^/ajo divizije, bi bilo to razmerje 2:3, ako pase vzame številnost armade, bi znašalo razmerje 2 • 2
trn m
Belgrad, 29. marca. (Izvirno poročilo). Bolgarski vojni minister Niki-forov je brzojavno čestital srbskemu vojnemu ministru ter izrekel željo, da bi skupno prelita kri učvrstila bratske vezi med bolgarskim in srbskim narodom. V brzojavki se bolgarski minister z veliko pohvalo in priznanjem izraža o srbski vojski. Srbski vojni minister je v istem zmlslu od-
govoril na brzojavko svojega bolgarskega tovariša.
Belgrad, 29. marca. Vrhovno po-veljništvo bolgarsko je sporočilo generalu Stepanoviču, da morejo srbski vojaki oditi domov. Transport se prične danes.
Skader.
Frankobrod, 29. marca. Iz Ceti-nja poročajo iz informiranih krogov, da je stališče črnogorske dinastije skrajno ogroženo. Boje se, da se dinastija ne bo mogla držati in da bo prisiljena odstopiti. V Crni gori obstoja stranka, ki namerava združiti črno goro in Srbijo pod eno dinastijo.
Cetinje, 29. marca. Avstro-ogr-ski poslanik na Cetinju baron Giesl je storil pri tukajšni vladi korake, da se ustavi obstreljevanje Skadra, dokler ni dobil Esad paša od porte povelja, da naj zapusti civilno prebivalstvo Skader.
London, 29. marca. »Pall Mali Gazette« poroča, da so velesile odločene, če bi se Črna gora upirala, izvršiti skupno demonstracijo vojnega brodovja ob črnogorski obali Jadranskega morja.
London, 29. marca. »Daiiy tele-graph < poroča iz Dunaja, da je popolnoma negotovo, kaj poreče črnogorski kralj na demaršo velesil. Če bi do konca tega tedna ne ugodil brezpogojno zahtevam Avstrije, potem bo Avstrija s silo ustavila nadaljne operacije pred Skadrom.
»Daily Express« poroča, da je črnogorski zunanji minister v imenu kralja izjavil, da se Črna gora pod nobenim pogojeni ne more podvreči povelju velesil glede Skadra.
Oblegovanje Skadra se bo vršilo naprej, dokler mesto ne pade.
Belgrad, 29. marca. Obstreljevanje Skadra se je zopet pričelo. Bombardiranje se vrši z vso silo.
Kralj Nikolaj črnogorski mrtev?
Pariz, 29. marca. »Giurnal« poroča iz Rima, da je kralj Nikolaj črnogorski mrtev. Že pred par dnevi so prinesli nekateri listi vest, da se je poskusil kralj Nikolaj sam usmrtiti. Te vesti so seveda popolnoma izmišljene.
Srbski vladni list o Skadru.
Belgrad, 29. marca. (Izvirno poročilo.) Predstavitelji velesil še danes niso izročili srbski vladi sklepa glede albanskih meja in obleganja Skadra. Včerajšna »Samouprava« primerja usodo Odrina in Skadra in pravi: Odrin je bil prisojen Bolgarski, ako bi ga tudi zavezniška vojska ne bila osvojila. Skader pa so diplo-matje prisodili Albaniji, četudi bi ga zavzeli zavezniki. Isto razsodišče je v docela slični stvari izreklo različno razsodbo. Črna gora dovoljuje odhod civilnega prebivalstva iz Skadra, dasi se ta odhod zahteva samo zato, da se skadrska posadka more dalj držati. Esad paša odbija Črnogorski predlog, ki ga v bistvu zahteva Evropa z motivacijo, da nima direktiv od svoje vlade. Toda Evropa ne dela nobenega pritiska nanj in njegovo vlado, marveč zahteva, da se bombardiranje ustavi in sicer samo zaradi Albanije, ki predstavlja jabolko razdora za one sile, ki to Albanijo forsirajo in s tem hrabrijo Turčijo v njenem odporu. Dal bog, da bi se ta krivica ob dvanajsti uri popravila.
Albanske meje.
London, 29. marca. Meja med Balkansko zvezo in Albanijo (ne kakor poročajo nemški listi, med Črno goro in Albanijo), bo šla ob desnem bregu Bojane kakih 5 km navzgor, potem severozahodno, tako da ostanejo Gorica, Žogan inTaraboš pri Albaniji. Pri Žoganu pride meja ob Skadrsko jezero, tako da dobi Črna gora južno od jezera 60 (!) štirjaških km novega ozemlja. Od jezera dobi Črna gora sedaj 4/5. Potem loči meja pok rajne Moti je v in Grudo, ki bosta črnogorski, od pokrajin Kastratsjev, Skrelijev in Klementijev, ki bodo albanske ter pride do stare meje kakih 15 km vzhodno od Podgorice, gre nato do neke točke južnozahodno od Andrijevice, obrne se v ostrem kotu proti jugu do gorovja ter teče ob razvodju Drina in ob jezeru Plavi, potem južiiovzhodno ob zahodnem razvodju doline pri Djakovici pri izlivu Ereni-ka. Nato gre meja ob Belem Drinu do neke točke kakih 18 km zahodno od Prlzrena od tod do Dibre, tako da ostane pokrajina Struge albanska. Meja gre potem po dolini Črnega Drina in v južnozahodnem loku na zahodno obrežje Ohridskega jezera. Posamezne detajle bo izdelala na mestu posebna mednarodna komisija.
Pariz, 29. marca. Glasom brzojavke iz Aten je grška vlada zadovoljna, da pripade Valona Albaniji. Ob enem je razglasila, da ne more odstopiti od zahteve po Santi Kva-ranti.
Afera patra Palica.
Dunaj, 29. marca. Avstro-ogrski podkonzul v Prizrenu, Polzel in Škof
Miedia prideta začetkom aprila v Djakovico, da »preiščeta« afero »umora« patra Palica in prestopa »katoličanov« v pravoslavno cerkev. Črnogorska vlada je že poslala svojega zastopnika v Djakovico, da se bo preiskava »nemoteno« izvršila.
Bolgarsko-romunski spor.
Bukarešta, 29. marca. Danes se vrši prva konferenca veleposlanikov v zadevi bolgarsko-romunskega spora. Domneva se, da bo padla odločitev začetkom prihodnjega tedna.
Bukarešta, 29. marca. Iz Petro-grada poročajo ijsti, da sta bili na konferenci veleposlanikov v zadevi spora med Romunsko in Bolgarsko ravno Rusija in Angleška proti Romunskim zahtevam, vsled česar bo Romunska brez dvoma propadla. Na Romunskem pričakujejo v najkrajšem času padca kabineta.
V Carigradu.
London, 29. marca. Vesti iz Carigrada poročajo, da se pripravljajo zelo resni dogodki. Veleposlaniki so pripravljeni pozvati poveljnike sta-cijskih ladij, da izkrcajo moštvo, ki naj bi zasedlo ulice Pere in Galate.
Iz Sebastopola (ruskega vojnega pristanišča v Črnem morju) poročajo, da je odplulo celo rusko črnomor-sko brodovje proti Bosporu, ker računa Rusija z resnimi nemiri v Carigradu.
Mirovna pogajanja.
London, 29. marca. »Reuterjev biro« poroča, da Bolgarska še ni izročila odgovora Balkanske zveze na mirovne pogoje velesil. V odgovoru, ki je že gotov, zahteva Bolgarska za mejo črto Midiia - Saros in priznanje vojne odškodnine, glede katere prepušča Bolgarska dogovorni sporazum med velesilami in Balkansko zvezo. Vojne operacije se ne bodo končale, predno Turčija ne sprejme mirovnih  pogojev Balkanske zveze,
Posredovanje velesil.
Carigrad, 29. marca. Uradno se zatrjuje, da so hoteli danes ob 3. po-poTdne poslaniki velesil storiti korake pri porti. V zadnjem trenutku so to demaršo odložili.
London, 29. marca. Včerajšna konferenca veleposlanikov se je bavila z južnoalbanskimi mejami. Prihodnja obravnava se vrši v ponedeljek.
Balkanska zveza in velesile.
Dunaj, 29. marca. O sedanji situaciji na Balkanu piše N. W. T. da so Bolgari baje zato, da ugode odločitvi velesil, protivijo pa se Srbi in Črnogorci. Demarša velesil glede ustavitve sovražnosti ne ugaja ravno Srbom in Črnogorcem, in sicer zato, ker gre Črnigori za Skader, Srbija pa težko vidi, da stoji general Djavid paša še z več tisoč možmi še v Albanijn — Upati pa je, da se bodo tudi Črna-gora, Srbija in Grška uklonile željam Evrope in da bode mir v kratkem sklenjen.
Boji pri Čataldži.
London, 29. marca. „Daily Mail" poroča, da je bil Enver beg s svojo divizijo od Bolgarov speljan v zasedo, ter so jo Bolgari skoro popolnoma uničili. Padlo je okreg 3000 Turkov.
Iz Odrina.
Sofija, 29. marca. Bolgarski že-nijski oddelki bodo popravili železniški most Čez Ardo pri Odrinu tekom enega tedna.
Degradiran aoveijnik.
Carigrad, 29. marca. Od bitke pri Vizi znani princ Aziz paša je bil od vrhovnega poveljništva odslovljen iz turške vojske.
Razpoloženje v Rusiji.
Kelmorajn, 29. marca. Glasom petrogradske brzojavke je zavladalo v Petrogradu, ko se je izvedelo o padcu Čataldže, veliko navdušenje. Padec Carigrada bi mogel sprožiti vprašanje Dardanel.
Zmaga ljubljanske občine — poraz kranjskega deželnega odbora.
Dunaj, 29. marca. Pred upravnim sodiščem je propadel danes deželni odbor v vseh treh pritožbah: 1. zaradi stojnic, 2. zaradi nekaterih tržno-pollcljskih odredeb In 3. zaradi sestave disciplinarne komisije proti mestnim uslužbencem.
Pritožba deželnega odbora je bila zavrnjena in njegov odlok razveljavljen kot zakonito neutemeljen.
Pravaško-klerikalni sestanek
v Opatiji. Opatija, 29. marca.   O sestanku hrvatskih pravašev in slovenskih klerikalcev v Opatiji je bil izdan poseben 1 komunike, v katerem se pravi med
drugim: V poslednjih šestih mesecih so naši po jeziku sorodniki in sosedje, Bolgari in Srbi, z nepopisno požrtvovalnostjo v nizu krvavih bitk odkupili s krvjo svoje brate po veri in narodnosti in s tem oživotvorili svoje davne narodne ideale. Uspeh balkanskih narodov daje nado tudi Hrvatom, da se bo oživotvorilo hrvatsko državno pravo in da pride v dogledni bodočnosti do združitve hrvatskih in slovenskih pokrajin v zmislu programa dr. StarČevića iz leta 1894. Zato apeliramo na vse pravaške rodoljube, zlasti pa na pravaško mladino, naj ohrani polno vero v pravice hrvatskega naroda. Tudi po zmagi balkanskega orožja je, kakor prej, nujno potrebno, da se zberemo vsi Hrvati in Slovenci v čim najtesnejšo falango in da z pomnoženimi silami nadaljujemo borbo za oživotvorjenje hrvatskega državnega prava in po njem našega narodnega ujedinjenja. To je ne samo plemenit, zakonit in pravičen cilj našega delovanja, marveč je tudi edini predpogoj našega nadaljnega narodnega obstanka. Poučeni po grenkih izkušnjah ne stavimo svojih nad v nikogar izven hrvatskega naroda odbijajoč vsak poskus, da bi bii hrvatski narodkogar-koli slepo protinarodno orodje in stopamo naprej, ponosno dvignemo glavo, stoječ na svojem državnoprav-nem in narodnem programu in zaupajoč samo v boga in Hrvate.
Opatija, 29. marca. Hrvaška mladina v Voloski in Opatiji je izvedela, da nameravajo hrvaški pravaši in slovenski klerikalci sprejeti resolucijo proti fingiranirn zverstvom srbskih vojakov nad Arnavti. Pod vti-skom te vesti je mladina sklenila vprizoriti demonstracije in zabraniti, da bi se tak srbofobski sklep sprejel v občinski hiši, kjer se je pravaško-klerikalna konferenca vršila. Odvetnik dr. Poščič je zatvoril mestno posvetovalnico ter interveniral pri županu, nai pravašem in klerikalcem ne pusti razpravljati v občinski posvetovalnici. Vsled tega so pravaški in klerikalni poslanci morali čakati pred občinsko hišo, kjer se je zbrala velika množica radovednih ljudi. Vstop v dvorano jim je bil dovoljen še le, ko so dali častno besedo, da ne bodo sprejeli take izjave. Obenem so izjavili, da vobče niso imeli namena razpravljati o kakršnemkoli albanskem vprašanju.
Hrvaško vprašanje.
Budimpešta, 29. marca. Ogrska korespondenca poroča iz Zagreba o razrešitvi hrvaškega vprašanja, da bo končano sredi meseca aprila. Nekateri hrvaški politiki pridejo v naj-bližnjein času v Budimpešto, da kon-ferirajo s Khuenom. Lukacsem in Josipovičem o pogojih za razrešitev hrvaškega vprašanja.
Nemške brarnbne predloge.
Berolin, 29. marca. -Norddeu-tsehe Ztg. x objavlja o novi brambni predlogi sledeče: Vojaška predloga zahteva zvišanje mirovnega stanja od 544.211 mož na 661.170 mož. In-fanterija bo imela glasom te predloge 669 bataljonov (do sedaj 651), kavalerija 550 eskadronov (do sedaj 516). pehotna artilerija 55 bataljonov (do sedat 48), pionirjev 44 bataljonov (do sedaj 33), za prometno službo 31 bataljonov (do sedaj 18), tren 26 bataljonov (do sedaj 25). Odškodnina za civilno oskrbo vojaštva se zviša od 12 mark na 20 mark mesečno. Glede izdatkov za brabno predlogo poroča list, da znaša večji izdatek za leto 1913. 435, za leto 1914. 285 in za leto 19K5. 178 milijonov mark. Torej skupaj 898 milijonov mark.
Berolin, 29. marca. Skupno zvišanje vojaštva znaša okroglo 4000 častnikov, 15.000 podčastnikov, 117 tisoč prostakov in 27.000 konj.
Odstop    angleškega ministrskega predsednika.
London, 29. marca. V tukajšnjih dobro podučenih progih se govori, da hoče ministrski predsednik Asquith odstopiti zaradi prenapornega dela. Govori se, da bo njegov naslednik Grev, ki bo obenem obdržal tudi por-tefeuille zunanjega ministrstva.
Angleška mornarica.
London, 29. marca. V poslanski zbornici je zahteval povodom debate o mornariškem vprašanju admiral David Mason sklep za pogodbeno razsodišče z Nemčijo. Glede tega se je vnela živahna debata. Zbornica se je pečala s tem vprašanjem dva dni. Angleška vojna mornarica se bo zopet zvišala.
Kupuje pridno srečko „Sp2oš, ženskega društva" v korist slovenskih umetnikov. 28$ krasinlh dobitkov, slik domačih slikarjev* Srečka i 2 I*
Prosveta.
Iz gledališke pisarne. Danes, v soboto (par) zadnjič »Tosca« z gospo Lili Nordgartovo kot gostom. V nedeljo popoldne (izven abonnemen-ta, lože par) zabavna opereta »Jesenski manever« s subreto gdč. Fantovo v vlogi prostovoljca Marosija. Ob 7. zvečer (nepar) vesela burka za smeh Pred poroko«. Vsled hipne izpre-membe zagrebškega repertoarja odpade v ponedeljek že naznanjeno gostovanje gospe Polakove. vprizori se »Madame Butterfly« z gospo Nordgartovo kot gostom. Predstava bo za par.
Benefica članov slovenske drame. Dne 1. aprila, prvi dan po sklepni sezonski predstavi, prirede člani slovenske drame svojo prvo benciič-no predstavo. Igrala se bo velezabav-na veseloigra »Gospod senatoru, ki je dosegla pred štirimi leti z gospodom Danilom, v naslovni vlogi najlepši uspeli. Velike komične vloge imata gg. Povhe in Bukšek, in sode-I o van je dam ge. Bukšekove, Danilo-\ e, Kreisove, vseh v tipičnih komičnih vlogah nam obeta res lep, zabaven večer. Upamo, da bo slavno občinstvo vedelo upoštevati zasluge letošnjega dramskega ansambla, ki je v mnogih, skrbno naštudiranih dramah, veseloigrah in burkah zabaval občinstvo. Režijo ima g. Skrbinšek.
> Četrtek, dne 3. aprila druga be-nefična predstava slov. dramskega osobja. Vprizori se priljubljena ljudska igra ^Revček Andrejček .
Vseslovanski umetniški kongres v Hodoninu. Sdruženi vytvarnych umČlcu moravsk\'ch   pripravlja za
; rve letošnje majeve dni (v nedeljo, dne 4. maja) velik praznik slovan-skemu umetništvu. »Sdruženi«, ena čilejših mladih   umetniških in v skreno slovanskem smislu delujočih Tganizacij. katere duša ie slavno-uani slikar Joža Uprka, zgradilo si je v Hodoninu   lastno   svetišče — I Imetniški doiru. Zaeno s slavno->':io otvoritvijo   ^Umetniškega do-a«, priredi   Sdruženi- veliko razstavo moravsko - slovaške upodab-oče umetnosti. K otvoritvi in so-: nemu   prvemu vseslovanskemu umetniškemu kongresu, kjer naj se stavita temelj in program bodoče-u skupnemu delovanju slovanskih metnikov. je povabilo društvo vse ! nansKe   umetniške organizacije, .. Lir tudi posamezne odlične slo-an^ke umetnike. Tozadevno se je ludil dne 27. marca   odlični gost Morave, znani kulturni prvobori-. .j in nevstrašeni bojevnik za osvojili.1   ogrskih Slovakov, gospod <>f. dr. Al. Kolisek v Ljubljani, kot član pripravljalnega odbora bora povabi naše umetnike osebno in k ngresu. Nadejamo ,. da se kongresa,   na katerem se de razpravljalo   izključno   le   o i miškin in umetniško-stanovskih i prašanjih,   kakor   skupnem delav- j m programu, udeleže sigurno tudi . m umetniki, ha se omogoči našim j imetnikom udeležba na tem za kui- ' imo zbližanje vseh Slovanov, tedaj rav posebno za naš mali narod ve-. važnega kongresa upamo, da bosta . kakor dežela, vršeča svojo ilturno dolžnost, prispevala vsaj v kritje potnih stroškov vabljenim atom-umetnikom. V.
Poslano.*)
Odprto pismo dr. Bogomilu Vošnjaku.
V nSoči* z dne 22. marca ste j anonimno izrekel proti meni težke j obdolžitve, na katere Vam moram ] lati odgovora tudi pred slovensko j javnostjo.
Cela   avstrijska   javnost  ve, da anes na Slovenskem takozvano o:lirsko gibanje, o katerem so pisali zdavnaj pred menoj nemški, poljski in češki listi, vendar iz dotičnih listov bilo videti, da se širijo o tem giba-napačni nazori in da se hoče na-iti novoilirsko gibanje kot zgolj ciikosrbsko propagando. Smatral sem j za umestno in potrebno, da se iovenska avstrijska javnost informira novoilii>kem gibanju tudi od slo-nske strani in  zato   sem napisal informativen članek v Union v štev.
in 77., kjer pravim doslovno: Seit iniger Zeit macht sich bei den Slo-n einc Stromung bemerkbar, die auf eine nationale, kulturelle und po-litische Vereinigung mit den Kroaten und Serben theoretiseh und praktiseh iiinzielt und die man als eine Erne-nerung des Illyrismus aus den Zeiten der sudslawischen Romantik in den 30er Jahren bezeichen kann. Inauguriert ist diese Strčmung von unserem Schrift-steller Fran Ilešič, an dessen Seite in jungster Zeit dr. Bogumil Vošnjak der slowenische Privatdozent an der Agra-mer Universitat und Theologie-Profesor dr Aleš Ušcničnik in Laibach getreten sind\
Tu sem le kot vesten poročevalec konstatiral to, kar imenovani že delj časa zastopajo, o čemer se je pri nas že ponovno pro in contra pisalo in o čemer danes že vsak šolarček govori. Dr. Vošnjak pa je iztaknil v tem kar denunciacijo! Mož se ne sramuje mi očitati, da baje „s prstom kažem na Vošnjaka, Ilešiča in Uše-ničnika kot na povzročitelje novoiUrskega gibanja, ki ima bojda naravnost izdajalske smotre". Kdor podtika mojemu članku take in podobne sentence, ta je podel značaj, ki išče dlake v jajcu, da bi na ta način dosegel gotove namene, katerih si ne upa naravnost doseči. Dr. Vošnjaku je namreč silno napoti „Napredna Misel". Od tod tudi vsi ti neosnovani napadi, katere je v zadnjem času forsiral v ljubljanskih dnevnikih in goriški Soči proti Napredni Misli in meni, katerega hoče predstaviti slovenski javnosti kot zakletega nasprotnika jugoslovanstva. Ti pa, ki „Napredno Misel" berejo, vedo, da v resnici nisem proti jugoslovanstvu, nasprotno, zavzemam se za vzajemnost med j ugoslovanski m i narodi na najširši podlagi, toda stojim na stališču sloven3ke narodne zavesti in sem odločen nasprotnik ilirstva, ki stremi faktično za uničenjem slovenskenarod-nosti. Za to gre danes spor. V tej točki pa spor ni še rešen. Obe stališči je treba temeljito pojasniti z vseh strani; ampak pri tem se je treba držati strogo stvarnih momentov, ne pa vleči ta spor v dnevno polemiko, kakor to dela dr. Vošnjak že od začetka sem, ki je po zatrdilu verodostojnih prič, pisec znanih anonimnih pamfletov. Ali je to dostojno za vse-učiliškega docenta? In sedaj se vrnimo h glavni točki! Dr. Vošnjak me torej dolži denunciacije. Ta obdolžite-/ je ne le neosnovana, ampak tudi nezaslišana, ker prihaja iz ust vseučiiiškega docenta, ki bi se moral vsekako zavedati pomena take obdolžitve. Pač značilno za dr. Vošnjaka, da se dosledno skriva za uredništva. Mož gotovo ne ve, da obrekuje. Dr. Ilešiča in dr. Ušeničnika naj jaz dolžim antidinastičnih smotrov! Ali mislite, da je še kaj dosti neumnih ljudi na Slovenskem, ki bi hoteli Vašemu nedopustnemu natolcevanju verjeti?
Dr. Vošnjaku so se začele že hlače tresti, ko sem le omenil, da je zastopnik novoilirskega gibanja, ki „hoče delati jugoslovansko kulturno edinstvo v okviru avstro-egr-ske monarhije". Dr. Vošnjak se naj pomiri! Jaz vem še za mnogo večjega izdajnika, kakor je on, in katerega bo lahko državni pravnik prijel na mesto Vošnjaka. Ta veleizdajnik sem namreč jaz sam, ker se potegujem v „Napredni Misli14 št. 3 str. 119 za politično edinstvo Jugoslovanov —- in to je za državnega pravdnika mnogo hujše. Ko bi bil vedel, da je dr. Vošnjak tako toječ junak, bi ga ne bil omenil v Unionovem poročilu. Še nekaj se morava z dr. Vošnjakom tu pomeniti. Zatrjuje se namreč, da je on avtor anonimnega pamfleta „Jugoslovanstvo in Rostoharjade" v Preporodu; dalje da je on svoj čas informiral katoliške kroge v Ljubljani v tem smislu, eeš da sem le vsled protekcije postai docent, kar je moralo potem uredništvo „Slovenca" preklicati in plačati primerno globo; končno se govori, da je on inspirator neosnovatlih napadov na „Napredno Misel".
Dr. Vošnjaka poživljamo, da na vse to odgovi točno in brez ovinkov. Dr. Vošnjak ima torej besedo!
Dr. M. Rostohar.
Darila.
• Zrn vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le tolifco. kolikor določa zakon.
Upravništvu našiti listov so poslali:
Za    Ciril-Metodovo družbo:
Janko Premrov, rač. nadsvetnik v Sarajevu, 11 K 50 v, nabral med ta-mošnjimi Slovenci, neimenovan gospod iz Poljčan 5 K 20 v, mesto nočnega sprehoda na Pragersko, rodbina Knezova v Ljubljani 10 K, mesto venca na krsto pok. ge. Heleni De-bevc, pisarna dr. Fran Tekavčiča, odvetnika v Ljubljani 10 K, iz kazenske poravnave Lrbežnik ca. Lrbež-nik, gospe: dr. Weiblova, Gregora-čeva, Zupančičeva in Guštinova 4 K pod geslom »Šumi Marica«. Skupaj 40 K 70 v.
Za »Rdeči križ balkanskih držav«: Sever Ant., trg. poslov, v Semiču 9 K 20 v, darovali Jos. Judnič, mizar 5 K, Jos. Medvešček, akord. 1 K, gostilna Bukovec — Kot 1 K 20 vin., pl. L. Laterner — Kot 1 K in gostilna Badjurek — Kot 1 K.
Živeli nabiralci in darovalci!
Današnji list obsega 8 strani.
Izdajatelj In odgovorni urednik:
Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne...
Ceno domače zdravilo. Za uravnavo in ohranitev dobrega prenavljanja se priporoča raba mnogo desetletji dobro znanega, pristnega „Mollovega Seldlltz-pranka", ki se dobi za nizko ceno, in kateri vpliva najbolj trajno na vse iežkoče prebavljenja. Originalna Škatljica 2 K. Po poštnem povzetji razpošilja ta prašek vsak dan lekarnar A. Moli, c. in kr. dvorni zalagatelj na Dunaju, Tuohlanben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati Mollov preparat, zaznamovan z varstveno znamko in podpisom. I 33
Ko se pričenja boljši letni čas,
začutijo mnogi hišni posestniki potrebo, da dajo prenoviti svoje hiše in nastane vprašanje o resnično dobri in praktični fasadni prevleki. Po-rabna barva za prevlečenje hiše naj ne bo samo odporna proti vremenu, biti mora tudi porozna, da dobi iz-panvanje in vlaga stanovališč odhod tudi ob zaprtih oknih. Opozarjamo bralce na dobro znano firmo Karel Kronsteiner na Dunaju, III., 1, Haupt-strasse 120, katere nedosežne izdelke slej ko prej priznavajo strokovnjaki.
Vojna pripravljenost tvornic voznih koles Kastrup in Swetlix (v mirnem konkurenčnem boju) omogočuje tej firmi, da se brez vsake težkoče izogne silnemu navalu pomladanskih naročil. Zaloge čez 12.000 koles, delo v jesenskih in zimskih mesecih, to je tista pripravljenost in se je s pomladansko razpošiljanje pričelo z nepričakovano silo, najboljši dokaz, da besede kakor: ^neugodni politični položaj- za trgovino nimajo pomena. Moderna kolesa prve vrste, kakršno je »Es-Ka«, kupujejo ljudje ob vojni ali v miru, zmagovito je nad vsake vrste politike.
Opozoritev! Pomlad pride! Blagovolite pisati po vzorce! V. J. Ha-vliček in brat, kopališče Podebradv, dobro znani, 1. 1887. ustanovljeni izvozni zavod modnega blaga in platna, razpošilja ravnokar izgotovljcne zbirke pomladnih in poletnih novosti, modnega blaga za kostume, obleke in bluze, krasnih zeiirjev, pralne svile, platna za obleke in delena, oprav za neveste, najfinejših dama-skov, mehkih tkanin, namiznih in kavinih garnitur, brisalk, žepnih rut, izšivanega in previtega blaga itd. — Priporočamo to znano reelno in solidno Češko podjetje kar najbolj našim čitateljem. Kdor se sklicuje na naš časopis, dobi vzorce poštnine prosto.
Nobena kapljica
ne koristi tako želodcu, bot jj^Isim želodčni liker
Blizu in daleč Vse ga $ozn&f Kdor ga inia, Ima zdravje dom & I
Zahtevajte pnstnl „FL0RIAN!" Zavračajte ponaredbe!
Naslov za naročila: „FLORIAN", Ljubljana.
i i
i- «
i
n j
e i
Postavno varovano.
Vaši dobri prijatelji in sorodniki
bodo z veseljem pozdravili, ako si daste svoje čevlje bersonirati. Novi podpetnik »Berson« je naprekosljiv.
Presenetljiv eksperiment je za
skoro vse gospodinje prva raba sa-modelnega pralnega sredstva »Per-sil«. Kar se ie prej dalo doseči samo z mencanjem,krtačenjem in rabo jedkih snovi n. pr. klora itd., kar je perilu zelo škodilo, dosežemo sedaj samo z enkratnim, okoli četrt ali polurnim kuhanjem v Persilovem lugu. Koliko Časa, dela in jeze, rednih spremljevalk starega načina pranja, bi si gospodinje prihranile, da so se že prej odločile za poizkus s tem edinim pralnim sredstvom. »Persil« ne deluje samo samotvorno, nego napravi perilo mnogo bolj belo in čisto, kakor je bilo kadarkoli prej, ne da bi se le najmanj lotil perila. »Persil« zato povsod označujejo za najideal-nejše pralno sredstvo, ki ga že po enkratnem poizkusu ruj moremo več pogrešati.
MeteoralogKno prosilo.
Višina nad morjem 306*2 Srednji tračni tlak 736 mm
fas !Stanje S * V* baro-— opazo-
c vanja
metra    s e
v rum   ČZ B
Vetrovi
Nebo
28.
29.
2. pop. 732-9 9. zv. 7344
13-7 jsl.vzsvzh del. jasno 8*7 ' si. zah. i jasno
7. zj. : 7380      22 : si. jug i megla
Srednja   včerajšnja temperatura 9 4'. norm. 60° Padavina v 24 urah (H) mm.
Brez \ sacega druzega obvestila.
Zahvala.
V globoki žalosti ob bridki izgubi svojega predragega, nepozabnega očeta, oziroma starega očeta 1154
Ivana Moravec
posestnika in ključavničarskega mojstra v Idriji
se najiskrenejše zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za obilno udeležbo pri pogrebu in za prisrčne izkaze globokega sočutja.
V Idriji, dne 28. marca 1913.
Žalujoči ostali.
Proda se še malo rabljen
petrni 5troj
8 P. 3. — Poizve se pri 1152
Avoustu Prebita Ljubljana, Velika Čolnarska nI. 29.
pohištva, perila* kuhinjske oprave in dr. stvari
1163
se vrsi
dne 1. in 2. aprila t. 1. v WoKovi ulici štsv. 4 ob 9. uri dopoldne*
Takoj se odda v Lovrani na trgu
jako dobra
V globoki žalosti naznanjamo, da je naš ljubljeni oče, gospod 1162
Ivan Stajer
vratar dež. blaznice na Studencu
danes, dne 29. marca 1913 ob '/j 10. dopoldne po kratki bolezni, previden s sv. zakramenti v 71. letu mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb bode v ponedeljek, dne 31. marca ob 5. popoldne iz deželne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v več cerkvah.
Priporočamo ga v pobožno molitev in blag spomin. Ljubljana, 29. marca 1913.
Gloiioko žalujoča rodbina Stajer.
z vinom in likerji.
Več pove
Mihael Dobrave, špediter v Lovrani,
30
DE
naznanja cenj. gostom, da bo nastopila
■s s 1. aprilom 1913 ::
Začetek točno ob polu 9. uri zvečer.
1161              Fran Krapeš. =-lE
arji!
621
Ako si hočete prihraniti znatnih nepotrebnih izdatkov, tedaj ne kupite in ne naročite nikjer koles ali kolesarskih potrebščin, dokler ne poznate naših cen za leto 1913. ss
n
Najboljši in najcenejši nakup
pri tvrdki
Karel Čamernih & Ko,
LJubljana, Dunalska cesta štev. 9-12,
specijalna trgovina s kolesi, motorji, avtomobili in posameznimi deli. — Mehanična delavnica in garaža.
t
Tužnega srca javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni sin, oziroma brat in stric, gospod 1143
i
Zahvala«
Za vse mnogobrojne dokaze srčnega sočutja ob prebridki izgubi našega nad vse ljubljenega sina, oziroma brata in strica, gospoda
Anton Wisjan   Antona Wis]ana
sedlarski pomočnik
danes, dne 24. t m. ob 3. popoldne, po dolgi in mučni bolezni previden s svetotajstvi mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb pokojnika bode v sredo, dne 26. t m. ob 3. popoldne iz hiše žalosti Spodnja Siska, Celovška cesta št. 67 na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah.
Dragega rajnika priporočamo v blag spomin.
Spodnja Šiška, dne 24. marca 1913.
tslaloU ostali.
i
i
I i
sedlarskega pomočnika
kakor tudi za Številno spremstvo dražega rajnika, izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, osobito pa si. »Šišenski čitalnici«, gospodom obrtnikom, d?ro* valcem prekrasnih vencev in raznim gospem in gospodom našo iskreno, globoko zahvalo. — Obila udeležba pri pogrebu predragega pokojnika nam je bila v veliko tolažbo. Spodnja Šiška? dne 29. marca 1913.
Žalujoči ostali«
DU
5934
49119^^5
Naprodaj fo
z dobro vpeljano trgovino blizu tovaren in blizu kolodvora. — Naslov se iive pri upravni-stvu .Slovenskega Naroda*. 1053
: Dvonadstropna, novozgrajena :
hiša v Idriii
v kateri se izvršuje
10^9
trgovinska ln gostilniška obrt,
ie pod zelo ugodnim! pogoji na prodaj.
Natančnejši podatki v delikatesni trgovini Leni Lapajne v Idriji.
Franc Furlan
nasiedsik Paschingote vdove
I kliučavničarsivo
in
I
O
,4
zaloga štedilnikov #
se nahaja: 535 |
Ambrožev trg štev. 9. |
s stranskim sedežem, 1117
dobro ohranjeno, se za prav nizko ceno proda. — Na ogled in poskušnjo pri tvrdki
Karel čamernik & Ko., Ljubljana, Dunajska cesta štev. 12.
Univ. Med.
1109
em. klinični asistent, strokovni zdravnik za ženske bolezni in porodništvo,
se je preselil na Mesta! trg št. 3 s v LJubljani, paieg „ratovža". :
Ordinira 10.—12. dop. in 3.—4. pop.
najhitreje in popolnoma diskretno in se tudi eventuelno denar preskrbi. — Vprašanja pod „Fili-aliia LJubljana" na upravništvo ::   »Slovenskega Naroda«. ::
Modni salon
Stuchiv - jtfaschke
naznanja in priporoča častitim damam tu in na deželi svojo krasno izbiro ravnokar došlih
ihl
nsmn 1 »ros bmoi um
Žalni kSobuki vedno v zalogi.
Popravila se točno izvršujejo.      1969     Cene brez konkurence I
1 Jflaslo, malisno šhipo, suhe gobe, vinski kamen
jabolka namizna in hruške za mošt, fižol, oves, pšenico, ječmen, bučne peške, koruzno slamo, smrekove storže, želod, krompir, sploh vse deželne pridelke, kakor tudi petrolejske in oljnate sode, ter rnočnate solne in otrobne vreče kupi vsako množino
veletrgovina ANTON KOLENC,
Celje, Graška cesta 22. 3095
31
-•1--:= 5 'M
Redi Inn - zdravo počen* Za otroke najboljše
Linirasnf s šni
Syrup SarsaoariSSae
oompcs ■ sidrom.
Člstflo krrL StcJI. K 3-60 ln 7-50.
Capsid
COStlpOS.
Nadomestilo za Pain-EacpcUer s ridrom. Bolefilne ublcinjoco sredstvo n vdrsueme pri prehlajenja, revaatlzmn, prothra itd. itd. Stetl^i!ea K —*S0, 1-40, 2*—.
Železnato  beljakovinasta tiuktura
s sidrom. Za malokrvnost in btecSičnost. Steklenica X 1*40. Steklenica H 1*40.
Dobim se po lekarnah aH pa naravnost oi
Dr. BICHTEBJF7E lokamo „Prl zlatem levu", Praga Elizabeto* tfida S.
Strogo solidni najsfareiia dodata tordka. J u veli, zlatnina, srebrnina ter razne ure.
Popravila in nova dela po najnižji ceni.
Edina zaloga ur
z znamko
Ceniki zastonf.
Ceniki zastonj.
LudL Cente
juvellr, trgovec z urami ter zaprisežen! sodni cenilec. 234
Ljubljana, Wolfova ulica št. 3.
F. P. VIDIC & KOMP., LJUBLJANA
: tovarna zarezanih strežnikov :
ponudi vsako poljubno množino dvojno urezani
strešnik-zakri
:: s poševno obrezo in priveznim nastavkom.
Brez odprtin navzgor! Stroha popolnoma varna pred nevihtami!
Najpriprostejše, najcenejše in najtrpežnejše kritje streh sedanjosti.
36
0975
Delovanje Mnoštajerskega hmeljarskega društva v letu 1912.
(Poročilo tajnika nadučltelja Petrič-ka na občnem zboru v Žalcu, dne 25. marca 1913.)
Minulo leto bode ostalo hmeljarjem zaradi tega v spominu, ker se je vsa hmeljska kupčija izvršila tako nagle kakor Še nobeno drugo leto. Visoke cene 1. 1911, katere so se vedno zniževale in se nisu več dvignile do začetne visokosti, so povzročile, da je lansko leto kar vse sililo k prodaji; tako da je bil ves lanski pridelek, ki ga cenimo na okroglo 30 000 starih stotov, v teku b—S tednov prodan. Kupčija je bila zelo živahna; kLpovanje je pa bilo prav lahkotno, .kakor še* "nikdar poprej. Naša hmeljar na je poslovala skoro dan in BOč. Pn tej priliki se je pokazala nujnost, da se mora posebno dvigalnik prirediti tako, da ga bode gonila električna moč. Tozadevno je predstojništvo hmeljarne že letos ukrenilo potrebne korake.
Spomina vredno pa bode minulo letu ostalo tudi zaradi tega, ker se je število udov dvignilo na 206;   to se
ima pa društveno vodstvo v prvi vrst! zahvaliti svojim zaupnikom, ki so bili v to svrho nanrošeiii. V prvi vrsti je treba imenovati g. Ludovika Pl a vsak a, ki ie v Šentjurski ob-čini nabral 39 udov. Kot ugleden hmeljar in vesten ud hmeljarskega društva daleč znani g. Florjan Rak je nabral v braslovški občini 37, g. f rane Ose t v vranski in prekorski občini 29. g. Martin O c v i r k v pe-trovški občini 18. g. Anton K o s m e 1 v šentpeterski občini 11 in g. Andrej A n 11 o g a v gotoveljski občini 10 udov. Vsem navedenim zaupnikom bodi za njihovo prizadevanje izrečena od društvenega vodstva prisrčna z r. hvala; obenem so pa naprošeni, da naj tudi v bodoče pridno nabirajo ude hmeljarskemu društvu. Le-to bi pa lahko imelo 4—500 udov, ako bi se \ saj vsi inteligentnejši hmeijarii zavedli velike važnosti in velikega pomena hmeljarskega društva. Najmanjša občina v hmeljarskem okolišu, to je občina Žalec, šteje relativno največ udov in sicer 36; izmed teh stanuje M v trgu in 2 na Zg. LožnicL .Mesto Celje in Celjska okolica štejeta 7 udov. Občini Gomilsko in Št. Pavel štejete po 4, občina Griže 3, občina Mozirje 2; občine: Polzela, Ljubno, Možganci in Marenberg po enega uda. Kazen teh je zvesti ud našega društva g. Martin Zupane v Gradecu in g. Franjo Žagar v Trstu.
Občine: Grajska vas. Velika Pi-rešica, Šmarlin na Paki. Šoštanj, Št. l;i. št. Andraž, Velenje, Rečica, Ko-karje in še nekatere druge občine, v katerih se tudi hmelj sadi, pa nimajo niti po enega uda.
Hmeljska rastlina je vsled suše leta 1911. in vsled bakrenega žiga precej oslabela, kar se je dalo posebne pri spomladni rezi konstatirati. Razen tega je pa tudi suša pospeševala razvoj ličinke hmeljskega kebra
V minulem letu je bilo vreme skrajno nestanovitno, bolj premokro kot presuho. Izmed škodljivcev so sc izmed že imenovanega kebra še prikazali boihaČi in hmeljske uši. ki pa niso napravile zdatne škode.
Obiranje goldinga se je pričelo dne 16. avgusta, ono poznega hmelja pa je sledilo neposredno. Ker je velike važnosti, da se hmelj pravočasno obere, je društveno vodstvo napro-siio vse visoko častite župnijske urade, naj se raz lece objavi, da je obiranje hmelja dovoljeno tudi ob nedeljah in praznikih popoldne. Ako se je tej prošnji ustreglo, društvenemu vodstvu ni znano. Cene hmelja so se pomikale po kakovosti blaga od 80 do 120 K za 50 kg; v predprodaji, zoper katero je društveno vodstvo povzročilo najživahnejšo agitacijo, so pa hmeljarji dosegli do 150 K za 50 kg.
V svrno pouka o umnem hmeljarstvu se je v minulem letu ukrenile sledeče: Društveni tajnik je imel na 13 krajih predavanja in sicer v Vrbju, v Arji vasi, v Levcu, v Šoštanju, v Št. Martinu na Paki, v Bra-s! Ačah, na Kaplji, v Št. Petru, na Polzeli, na Gomilskem, na Vranskem, v Št. Pavlu in v Gotovijah. v seh predavanj so se hmeljarji ude-|< /ii: v prav povoljnem številu. Govornik je pri tej priliki opozoril hmeljarje na veliko nevarnost, ki preti našemu hmeljarstvu od Ogrske tet jim nujno priporočal lepo in skrb-
zbiranje ter sušenje hmelja. Razpravljal je o pomenu hmeljske razstave, o važnosti hmeljskih seme-njev itd.
Povodom predavanja v Št. Martinu na Paki se je oglasil neki Franc Jeiman iz Velikega Vrha ter izročil
predavatelju v stekieničici malo, komaj 1 cm dolgo živalico, ki je imela več nog in spredaj kleščam podobne tipainice ter pripomnil, da je na lastne oči videl, kako je povodom hmeljskega obrezovanja ta mala ži-valica s svojimi kieščami vlekla ličinko hmeljskega kebra. Jerman je smatral to malo živalico kot sovražnika navedenega škodljivca ter prosil predavatelja pojasnila. Ker pa letu tudi sam ni vedel o zanimivi živalic! kaj povedati, obljubil je, da jo bode v svrho določbe vposlal g. prof. Kurrivniku v Maribor. Prošnji predavatelje vi je g. profesor takoj ustregel ter pisal, da je živalca kamena strlga (Steinassel, lithobius urntabi-lis). ki uživa izkljucljivo živalsko hrano in je vsled tega koristna. Zanimivo je torej vedeti, da ima naš hmdjski keber tudi svojega so vraž- I nika, ki mu ga vsi hmeljarji prav iz srca privoščimo. Ta slučaj naj spodbuja vsakega hmeljarja k natančnemu opazovanju vsega, kar se najde in vidi na hmeljski rastlini.
Lepo in skrbno obiranje hmelja se je pa hmeljarjem nujno priporočalo po lepakih in letakih, ki so se razpošiljali ne le udom hmeljarskega društva, nego tudi vsem šolskim vodstvom in vsem občinam hmeljskega okoliša. Na isti način se je tudi razglasilo in razpošiljalo pismo, ki ga je društveno vodstvo prejelo od največjih hmeljskih kupčiiskih tvrdk iz 2ateca; le-te so aamreč društveno vodstvo naprosile, naj stori v ohranitev hmeljarstva na Spod. Štajerskem glede lepega in skrbnega obiranja potrebne korake.
Nameravana hmeljska razstava, k i:era je povzročila društvenemu tajniku prav obilo posla, se je odpovedala vsled sklepa razstavnega odbora zaradi prepičle udeležbe; zgla-silo se je namreč 36 hmeljarjev z 52 vzorci, za katere je bilo pripravljenih 27 daril.
Prireditev nameravanih hmeljskih semenjev se tudi ni izvršila, ker društveno vodstvo ni dobilo potrebne gmotne podpore od c. kr. poljedelskega ministrstva za stavbo hmeljske tržnice; prošnja za tozadevno subvencijo se je letos zopet vložila in sicer je za isto prosilo hmeljarsko društvo in hmeljarna.
Da je c. kr. železniško ministrstvu ugodilo prošnji društvenega vodstva g'ede povečanja železniškega skladišča, podaljšanja nakladišča in prireditvi čakalnice II. razreda, se in a društveno vodstvo v prvi vrsti zahvaliti g. komercijalnemu svetniku Juliju Sonnenscheinu. ki je v to svrho Kot ud železniškega sveta r.a Du-naju storil potrebne korake.
Še drugega uspeha se sme veseliti društveno vodstvo; pravila za novoustanovljeno hmeljsko ozname-novalnico ie e. kr. namestnija v Gradcu po štiriletnem prošnjačenju vendar dne 9. aprila m. i. potrdila. Vsa zadeva povzročila je društvenemu vodstvu prav obilo in prav mučnega dekt.
Občni zbor se je vršil dne 24. marca m. i. Društveno vodstvo je pa imelo 21 sej; dne 4. februarja m. 1. je društveno vodstvo vprizori!;; eliko protestno zborovanje zoper nameravano zvišanje davka na pivo i:, sicer cd 3 K 40 v na 8 K; tega shoda se je udeležilo obilo hmeljarjev iz vseh krajev Savinjske doline. Sprejeta, tozadevna resolucija se je razven od (iruštvenega vodstva odposlala tudi od 17 občin s 366 podpisi potom ža-teške hmeljarske zveze na državni zbor. Občine: Celje okolica, Št. Peter, Griže, Velika Pirešica, Št. lij, Velenje, Šoštanj, Ljubno, Mozirje okolica in še nekatere manjše občine pa vposlane resolucije niso podpisale, ampak jo vrgle v koš.
Ker društveni tajnik opravlja brezplačno tudi tajništvo hmeljarne, naj bo tu še povedano, da je le-ta imela minulo leto dva občna zbora; razventega je imelo predstojništvo in radzorništvo hmeljarne 19 posvetovanj. Društveni tajnik je torej v minulem leta pisal nič manj kakur 44, deloma prav obširnih sejnih zapisnikov ter skrbel za izvršitev sprejetih sklepov.
V strokovnih listih je društveno vodstvo objavilo 12 poročil o stanju hmeljske rastline, o njenih škodljivcih in boleznih, o hmeljski kupčiji, d cenah itd.
Brzojavna tržna poročila so se razglasila na občinski hiši ter v časopisih. (»Slov. Narod« je priobčeval ccio sezono tržna poročila iz Zatca in Norimberka in sicer v glavni kupci jsk i sezoni vsak dan. To bo storil tudi letos. Opomba uredništva.) — Vsled sklepa občnega zbora so dobivale enaka tržna poročila brzojavnim potom na društvene stroške tudi občine: Blaslovče, Št. Jurij ob Taboru in Vransko.
Vsled sejnega sklepa z dne 22. januarja m. i. je hmeljarsko društvo pristopilo osrednji zvezi vseh sred-
njeevropejskih hmeljarskih društev v Zatecu in kot zastopnika za vso štajersko deželo sporazumno z vzhod-noštajerskim hmeljarskim društvom določilo g. Franja Robleka v Žalcu.
Društveno vodstvo je nadalje sklenilo, da se bode hmeljarsko društvo udeležilo svetovne razstave v Sv. Frančiška v Severni Ameriki leta 1915 in tudi razstave poljedeljskih proizvodov, ki jo društvo »Grazer Herbstmesse« priredi v jeseni t. 1. v Gradcu.
Vsled sklepa občnega zbora je društveno vodstvo preskrbelo 300 podob poprejšnjega društvenega predsednika, g. dr. M. Bergmanna ter podobe razposlalo med ude hmeljarskega društva. Gosp. Otto Pollak, grajščak v Novemkloštru, se je društvenemu vodstvu za sliko tako-le zahvalil: »Ich erhielt das Bild des beirauerten Dr. M. Bergmann; ich danke bestens datiir und begliick-vviinsche Sie zu Ihrer guten Idee und glanzenden Ausfiihrung«. Sklep občnega zbora1 glede spominskih plošč za gg. riausenbichlerja in dr. Bergmanna se pa zaradi pomanjkanja gmotnih sredstev ni mogel izvršiti.
Dne 17., 18. in 19. junija m. I. je naš zastopnik in zagovornik v poljedelskem ministrstvu, g. dr. Julij Ol-scho\vy prehodil vso hmeljsko oko-lišče ter podajal posameznim hmeljarjem in tudi društvenemu vodstvu pat ebna navodila glede zabranitve raznih bolezni in v ugonobitev raznih sovražnikov hmeljske rastline. Imenovani gospod je sprožil tudi misel, naj se uvede po celi dolini v ta namen stalno nadzorovanje hmeljskih nasadov, da se zamore pravočasno začeti z obrambnim delom zoper razne hmeljske škodljivce, zlasti zoper rdečega pajka.
Upoštevaje veliko važnost hmeljske statistike, to se pravi, določitev velikosti s hmeljem zasajenega zemljišča in določitev množine pridelanega hmelja, je društveno vodstvo že od nekedaj napelo vse svoje sile v dosego tega — a vse prizadevanje je bilo zaman. Vso zadevo je pa sedaj vzela c. kr. kmetijska družba v roke in je tozadevne okrožnice na hmeljarje in občinske zastopnike že razposlala.
Dne 30. avgusta m. 1. so si ogledali našo hmeljarno, nekatere sušilnice in hmeljske nasade obiskovalci nadaljevalnega tečaja za ljudskoŠol-ske učitelje na kmetijski šoli v Št. Juiiu pod vodstvom g. ravnatelja Belieta in agrarnega inženirja gosp. Zidarska.
Razstava hmelja iz poskuševal-nega nasada se je priredila v nedeljo, dne 29. septembra m. 1.
Na raznovrstna vprašanja glede gnojenja hmelja, glede škodljivcev in bolezni, potem giede tržne tendence in cene hmelja se je vedno odgovorilo z obratno pošto.
Končno naj se še omeni, da c. kr. železniško ravnateljstvo v Beljaku lansko leto zopet ni dovolilo hmelj-skim obiralcem pod tistimi pogoji polovične voznine kot Južna železnica: z ogorčenjem mora društveno voastvo konstatirati, da imenovano ravnateljstvo ni dovolilo dvojezičnih legirnacij, ampak je zahtevalo le legitimacije z nemškim besedilom.
Spomladanska utrujenost se ponavadi pojavi že marca. Ta mesec je vsled ostrih, suhih vetrov in močnih vrtincev prahu za občutljive ljudi posebno nevaren, ne da bi govorili o nenadno se ponavljajočem mrazu, suščevem snegu itd. Kdor čuti prve znake spomladanske utrujenosti, mora misliti tudi na to, da je povečana tudi nevarnost prehlajenja. To pa storimo ravnotako pripravno kakor zanesljivo z rabo Favevih pristnih sodenskih mineralnih pastilj, ki so se že davno vdomačile kot dobro domače zdravilo.
Ali Vaš otrociček že hodi?
Ali ste svojemu otročičku, Ki še ne zna hoditi, že kdaj dali Scottove emulzije? Scot-ova emulzija malega krepi in zlasti njegovim kostem dovaja potrebni Škrob, da se bo kmalu postavljal na nožice, za nekaj Časa pa shodil.
SC0TT0VA
EMULZIJA
je zato tako uspešna v takih slučajih, ker je nenavadno bogata redilnih snovi in obsega zlasti za tvoritev kosti neobhodno potrebne rudninske soli. Ribjega olja ni mogoče nuditi v nobeni boljši obliki kakor je Scottova emulzija, ki je tako lahko prebavna in slastna, da jo celo najmanjši radi uživajo in tudi dobro prenašajo.
pristna Scottova emulzija.
Biti pa mora
Cen« originalni steklenic! 2 K 60 v. Dobiva «e po v«eh lekarnah. Proti vpoliljatvi fto v. v p limenih tnainkah dobite od tvrdke SCOT A BOWNE, d. s. o. s. na Dunaju VII. aklkavaj« so na nal liat enkratno vpoliljatcv polt« koanjo od k k« lokama.
Štampiltje
vseh vrst za orade, dre&tvo, trgovce itd.
Anton htm
graver in izdelovatelj kavčukovih Stamnili}
LjuLIlono, Stari trg 20.
Ce&lki Iranko. 235
Odda se za maj
1150
i \
faaa, Stari trg 11
priporoča
■i
cilindre, čepice Itd.
--- -■— najnovejše faeane-----~
p© najnižja ceni. fcj
Ilustrovani ceniki zastonj in poštnine prosto. |j
o
*3
o T3 •—t
T3
o 3
o
Najcenejše
in soincniKe
domačega izdelka priporoča
tvornica dežnikov in solnčnikov
Ljubljana
Pred Škofijo 19 — Prešernova ulica 4.
npifj p
mm m
Ljubljana, Stari trg 9.
Predno se obrnete drugam, oglejte si mojo bogato zalogo pravih, najfinejših švicarskih ur iz zlata in srebra, ure za dame z diamanti in briljanti, zapestnice, uhane, vratne verižice, poročne in druge prstane, krasne nastavke iz kina srebra, namizna orodja itd.
Zahtevajte cenik,
pošljem ga zastonj!
Vsa popravila izvršujem v svoji Iastnj ::     delavnici točno in solidno. :•
Teodor Kom
(poprej Henrik Korn)
PGhrlvaiec streli in klepar, vpeljale! strelovodov, ter instalater vodovodov
Po Ha »sta SI. 8.
Priporoča se si. občinstvu za izvrševanje vsakršnih kleparskih del ter pokrivanje z angleškim, francoskim in tuzemskirn škriljem z
astat-nantnin ftril jra (Eterait) patent BaiscM
z izbočno in ploščnato opeko, lesno-cementno in strešno opeko.
Vsa stavbinska in galanterijska kleparska dela v priznano solidni izvršitvi.
lin ia takfsjsb      Pestekljna pesoda.
Poprave točno in ceno. Proračuni brezpkčio in pošt prosto.
s sobo, kuhinjo, drvarnico, vrtom in kletjo.  Tržaška  cesta štev- 41.
Hajer, k M cesta 43. I. nađstr.
1133
pripravna za gostilno ali trgovino, z vrtom in gozdi, se ugodno proda.
Več se izve pri Ivan BerčiČu, agentura. Škof j a Loka. 1057
»Neckarsulm« 1 V2 PS. »Peugeot« 2 PS.
»Komet« ter 1134
se prav ga ceni $?od£to.
Kje, pove opravništve »Slov. Naroda.«.
38 stavbnih parcel na, razpolago, na novo reguliranem svetu v Zg. Šiški med drž. Celovško cesto in med drž. železnico, kar bode 15 minut oddaljeno od nameravanih drž. železniških delavnic v Šiški. Ugodna so imenovana stavbišča za delavske hišice. Več pove
V&Ieažin Sregcrc v Mengša.
S95
Pristen dober
«5*
se dobi pri
41
L SEBEHKU 9 SPOt SISllL
gospodična, poštena, izvežbana v gospodinjstvu,  trgovini,   iz  boljše rodbine,
želi stalnega mesta samostojne gospodinje k boSfšenra soiidne-mis, dobrosrčnem neoženjenemu čez 40 let staremu ali starejšemu gospodu. Gre tudi k državnemu ali tudi železniškemu uradniku v mesto ali na deželo. Pisma prosi pod šifro ,,¥rtis&rlca 1242*1 na upravništvo »Slov. Naroda«.
do 12. aprila 1913. 1142
naj obišče
843
80 moderno urejenih sob, električna luč, lift, kopeli, kavarna, restavracija z izvrstno kuhinjo. Zmerne cene.
Edini slovenski kotel na Heki.
Spoštovanjem pero Trpiiiac.
Slovenca, išče izborna velika s: tvornlea papirnatega blaga :s
za čimprejšnji nastop. Reflektuje se samo na moči prve vrste, dobro uvedene, ki se jim nudi pri nas prijetno in stalno mesto. Isto podjetje sprejme
komptoorist
za slovensko korespondenco, ki zna vsaj nekoliko češko ali nemško, — Cenjene ponudbe z navedbo reier reac, zahteve plače m čas nastopa pod papirna obrt11 na upravništvo »Slovenskega Naroda«. >U2
HhHmShI
8GU
Sprejmem tekel
1157
m žagana
(pilarja). Ponudbe na naslov:
Oaiiel Iniilif, pilana. Kitni, inraSko.
sprtima takol proti dobri plači
I. Widerf vrtnar
Ljubljana j   ielanbiirgova ulioa.
1153
Vinograd, novi nasad travniki, njive, gozd, kamnolom, lepa hiša, 2 viničarji, zelo ugodna leia v bližini mesta na Sp. Štajerskem. Velikost 17. oralov. Ponudbe pod „J. V./966". na uprav-ništvo »Slovenskega Naroda«. 966
UUlblUjlb ilustovani glavni km-talog t 40OO slikami o urah, zlatih in   srebrnih, godbenih, jeklenih, usnjatih  in tnunutakturnlh predmetov, orožja itd
G. in kr. dvorni dobavitelj JAN KONRAD razposillalnica, Most it 2368 (Ćesko).
Prave Švicarske niklaste remontotrske ure na sidro, siatem Raskopi K 5—, 3 komade K 1* registrirane »Adler-Roskopf« niklaste reraontoirske ure K 7 —, prava •rebrna remontoirska ura K S-40. Brez rizika! Zamena dovoljena ali denar nazaj.
manufakturne,  galanterijske in špecerijske stroke, 1156
mt želi premeniti službo. -w
Nastopi lahko takoj. — Naslov pove upravniŠtvo    »Slovenskega Naroda«.
to špecerijska trgovina
v Celju se takoj odda.
Pismene ponudbe na »Cvetoča priložnost«, poste restante, Celje.
1141
1250 m nad morjem, blizu Ruške koče na Pohorju
10 sob z 22 posteljami, topla in mrzla kopel, krasni in lahkotni izprehodi po senčnatem, jelovem gozdu, najboljša planinska voda, izborna kuhinja, lahki dohodi iz železniških postaj  Ruše,  Bistrica nad Mariborom,   Maribor,  Fram.  — Cene zmerne.
mmr Sezona od 1. junija do 15. septembra. "W! Natančnejša pojasnila daje
Podravska podružnica Slovenskega planinskega društva, pošta Ruše, Štajersko.
Da se iih ubranite ali jih preženete rabite edini, uspešni, že 60 let od zdravnikov priporočeni, zanesljivo učinkujoči in neškodljivi preparat med.
dr. A. R1XA originalno pasto Pompadonr, oblastveno  preiskano.   Vse  hibe   polti,  nosna in obrazna rdečica, ogrci, gube izginejo prav kmalu, polt in roke postanejo brezhibno lepe in aristokratsko fine. Lonček za po-K 1*—, veliki lonček K 3—.  Dr. A. Rixa milo Pompadour 3 kom. Dr. A. Rixa puder Pompadour, ki mu je dajati prednost pred vsakim inozemskim pudrom, bel, rožnat ali rumen K 3*—. 1H0
K«. Si A. i, ioririi m Dunaju, !l Mm M.
Narodna tis
- v Ljubljani.
arna
Telefon št. 85.
m m a
i
i
Se priporoča v izvršitev vseh tiskarskih del, kakor: časopisov, knjig, tiskovin za urade, hranilnice in posojilnice, cenikov, okrožnic, jedilnih listov, mrtvaških listov itd. itd.
s
s
Telefon št. 85.
a a a
Stanovanle
dve do tri sobe s pritiklinami v bližini južnega kolodvora
se išče za majev termin.
Ponudbe s ceno naj se pošljejo pod
n J. B. 500" poštnoleieče glavna pošta, LJubljana, liso
Na prodaj le
1147
na lepem kraju ob cesti z gostilno in z vsem inventarjem. Kje, pove uprav-ništvo »Slovenskega Naroda«
Redka priložnost!
Radi družinskih razmer se odda
dobro idoča 1155
trgovina
z mešanim blagom na Jesenic h.
Tik trgovine je velika tovarna z več tisoč delavci. Prometa od 80 do 100 tisoč na leto. —
Odda se takoj z zalogo vred.
Interesenti naj si trgovino osebno ogledajo, ::    ker se na pismena vprašanja ne ozira. ::
R. M. Zore, Jesenice, Gorenjsko.
Stroje za valjenje
domače in divje perutnine, donosna perutninar-stva uredi strokovno in ceno, pasmeno perutnino vseh vrst, vse priprave za rejo dobavlja specialna tvornica Nickerl & Go.. d. z o. z., centrala: Dnsaf - Inzersdor Triesterstr. 30, telefon št 9120. Zahtevajte brezplačno cenovnik št. 84. 26S
in Kanado
CUNARD LINE.
Caronia iz Trsta dne 4. aprila 1913. Carpathia iz Trsta dne II. aprila 1913. ivernia iz Trsta dne 24. aprila 1913. in se ustavi v Mestni, Palermu, Neaplju Iz LI ierpola i
Campania dne 5. apriia 3. maja 1913. Manretania dne 12. aprila 10, maja 31. maja 1913.
Caronia dne 19. aprila 17. maja 1913. Carmania dne 2f aprila 24. maja 1813.
s   Pojasnila, vozne karte: =
Andrej Odlasek, Ljubljana. Slomškova ul. 25
Dunaj 1., Karntnerring 4, Trst, Via Ghega S, pri vseh agenturah v deželnih glavnih mestih, vseh potovalnih pisarnah, pri tvrdki Thomas Cook & sin, pri vseh Llovdovih agenturah in agentih Dalmatie. III. razred. Cena: Trst-New York 140 K, otroci pod 12 let K 70— več 20 K pristojbine od osebe.
lov
najboljši plosk za mehka tla.
Keil-ova bela glazura za umivalne mize . 90 v Keil-ova voščena pasta za parkete .
Ha
1137
Kell-ov (ak za pozlatenj okvirov Keil-ov lak za slamnike v vseb barvah Keil-ova pasta za Čevlje   . • . . .
Dobiva se vedno pri Leskovicu A Medenu v Ljubljani.
30
Skofja Loka: Matej Žigon. Idrija: Valentin Lapajoe. Črnomelj: Anton Zore - - ■ A,   „ Kamnik: 1. Petek Kranj: Prane Dolenz. s z
Hadovllica: Oton Homan.    Novo mesto: Wan Picek.    Kočevje: Franc Loy.   :: vt
Povest. — Spisal Blaž P oh lin.
Cena br. š. 1 K 60 vin., vez. 2 K 50 vin., * pošto 20 vinarjev več.
|§^^
Zgodovinska povest. Spisal Iv. Remec.
Cena broš. 1 K 80 vin., vez. 2 K 70 vin., s poŠto 20 vinarjev več.
Ti  najnovejši   zabavni   in  veseli  knjigi   priporoča najtopleje
JtoroDna knjigarna v £jubljani.
V Angleškem skladišču oblek O. BERNATOV1Ć
Ljubljana — Mestni trg o — Ljubljana
dobite največjo izbiro pomladnih damskih kostumov in bluz za dame in deklice, ragtanov in oblek za gospode in dečke kakor tudi obleke za otroke. ::
m •
G. kr. avstrijske
državne železnice.
Izvleček  iz voz
a reda.
Veljaven od 1. maj-a 1212.
Postaja; LJubljana fnžni kolodvor. Odhod.
6«52 zjutraj. Osebni v>ak na Kranj, Tržič, Jesenice, Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, Št. Vid ob Glini, Dunaj.
7-S2 zjutraj. Osebni vlak na Grosuplje, Kočevje, Trebnje, Št Janž, Rudolfovo, Stražo-Toplice.
9- 03 dopoldne. Osebni vlak na Kranj, Jesenice, (z zvezo na brzovlak na Beljak, Inomost, Solnograd, Monakovo, Kdln, Celovec, Line, Dunaj, Prago, Draždane, Berlin,) [direktni voz Reka-Opatija-Solnograd.]
11-30 dopoldne. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice, Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franženfeste, Solnograd, Celovec, Dunaj.
1-31 popoldne. Osebni vlak na Grosuplje, Kočevje, Trebnje St. Janž, Rudolfovo, Stražo - Toplice.
3-32 popoldne. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franz £ sfeste, Celovec,
6- 38 zvćeer. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice, Trbiž. Na Jesenicah zveza na brzovlak na Beljak, Inomost, Solnograd, Monakovo, Vlissingen, (London), Celovec, Line Dunaj.
7- 44 zvečer. Osebni vlak, na Grosuplje, Kočevje., i rebnje. Št. Janž, Rudolfovo.
10- 00 po noči. Osebni vlak na Kranj, Jesenice, Gorico, Trst Na Jesenicah zveza na brzovlak na Beljak, Franženfeste, Inomost, Solnograd, Monakovo, Line, Prago, Draždane, Berlin.
Prihod.
7-23 zjutraj. Osebni viak iz Trsta, Gorice, Jesenic, z zvezo na brzovlak iz Ber-
lina, Draždan, Prage, Linca, (Londona) Vlissingena, Monakovega, Solnograda, Ino-mosta, Beljaka), Tržiča, Kranja.
8- 59 zjutraj. Osebni vlak iz Rudolfovega, St. Janža, Trebnjega, Kočevja, Grosupljega,
9- 51 dopoldne. Osebni vlak iz Trbiža, Jesenic, z zvezo na brzovlak iz Dunaja, Linca, Celovca, Monakovega, Solnograda. Inomosta, Beljaka.
11-14 dopoldne. Osebni vlak iz Gorice Jesenic, Dunaja, Linca, Celovca, Beljaka Tržiča, Kranja.
3- 00 popoldne. Osebni Iz Straže-Toplic, Rudolfovega, St Janža, Trebnjega, Kočevja, Grosupljega.
4- 20 popoldne. Osebni vlak oa Trsta, Gorice, Trbiža, Jesenic, Linca. Celovca, Solnograda, Franženfeste. Beljaka, Tržiča, Kranja.
7- 00 zvečer. Osebni vlak iz Jesenic z zvezo na brzovlak iz Berlina, Draždan, Prage, Dunaja, Linca, Celovca, Kolna, Monakovega, Solnograda, Inomosta, Fran-zensfesta, Beljaka, (direktni voz Solnograd-Opatija-Reka).
8- 15 zvečer. Osebni vlak iz Trsta, Gorice Trbiža, Jesenic, Dunaja, Linca, Celovca Beljaka, Tržiča, Kranja.
9- 13 po noči. Osebni vlak iz Straže-Toplic, Rudolfovega, Št Janža, Trebnjega' Kočevja, Grosupljega.
11-33 po noči. Osebni vlak iz Trsta, Go-nce,Trbiža,Jesenic, Celovca, Beljaka, Kranja
Postaja; Izubijana dri. kolodvor. Odhod na Kamnik: 7-27, 11-50, 3-f2, 7-15, (11-00 ob nedeljah in praznikih).
Prihod iz Kamnika: 6-42, 11-00, 2-411
6-15, (10-30 ob nedeljah in praznikih).
C.kr. državno-železnlsko ravnateljstvo v Trstu.
£epo skladišče
pripravno za iganiekuho oziroma za vinotržce, 1159
se odda v najem s 1. majem 1913 i Zgornji \W.
Več se poizve
pri občinskem tajniku v Zgornji Šiški.
oženjeni?
iPotem zahtevajte nove (vzorce 3 za 1 K, 6 za. jI K 80 h, 12 za K, 34z llustrovan cenovnik i, zdravniškimi nasveto
fratis in franko (zaprtr . Oh). — L Slnge. higieaićna manufaktura, Dunaj L Wissitt0orstr.  8 P
tržni
dajte si priposlati 120 cm široki platneni kanafas po 86 h, pavoinati ka-nafas po 74 h vzorčni kost. Različni ostanki 5—6 m dolgi 40 m K 18'—. Razpošiljanje po povzetju nefrankirano. Pri obratu do K 500*— mesečni rabat Neugajajoče se franko vzame nazaj.
Naročila na upravo .Slov. Nareda- pod
»TkalalM ti—talil kaaalaa".
Aktiva
registrovana zadruge v neornefeno zavezo.
Bilanca za leto 1912.
11
Pasiva.
Štev.	•	Znesek:				> K/)		Znesek:			
		K	-i	1 K	h			K	h	K	h
1 2 4 5 6 7 8 9	Zaostale obresti posojil..... „   kapit. obresti.... Nevzdignjenc obresti efektov   .  . . Deleži pri Zvezi slov. zadrug v Ljubljani „    „ SploS. kred. dmStvu v Ljubljani „    „ Belokr. stavb. In naselb. zadrugi Vrednost hi*e po odpisu K 6924 . . Gotovina koncem L 1912    •  .  • •	188.491 10.452	39 22	1,240.481 39.499 198.943 84.705 4.191 3.290 46.000 1.180 25.S04	75 46 61 61 76 50 76	1 2 3 4 4 6 7	Deleži zadružnikov 2080 po 4 K . . Ne vzdignjene obresti deležev  .  . . „ „ kapit obresti .... Predplačane obresti posojil za 1. 1913. Rezervni zaklad koncem 1. 1911 . . Vstopnina za 1. 1912...... Čisti dobiček......* . .	61.026	84 35	8.320 4.028 1,554.517 6.804 59.777 147 10.003	03 19 20 13 06 84
		790 2.000 500	—					59.675 102	13		
											
							—				
				1,643.597	45					1,643.597	45
											
Aloiali Fablan 1. r.
odbornik.
Ignacij roine 1. r.
odbornik.
U
ravnate!).
Karal MAller L r.
odbornik.
Z glavnimi In pomožnimi knjigami v soglasju našla: 1149
Anton Spralsor 1. r Irana tatina 1. r.
rač. pregledovalca namestnik. računski pregledovalec
Promet znaša v I. 1912 K 1,683.864*52. — Zadružnikov Je bilo koncem 1. 1912 1617 z 1040 deleži v Iznosu K 7760*—. — Hranilne vloge se obrestujejo po 4'/2% in plačuje rentni davek posojilnica sama, tako, da dobe vlagatelji čistih 4Va°/o obrcstL — Posojila se dajejo po o'/rrVo proU vknjižbi ln po tfVo na menice ia dolina pismi a poroitvom
1157
6 H P z dvojno prestavo ter s priklopnim vozom za dve osebi,
se takoj ceno proda!
Jos. Vesel, Ljubljana, Prešernova nI. 20-24. Vprašanjem je priložiti znamko za odgovor.
ma
lastnega pridelka nudim po 46 kron hektoliter franko postaja Roč (Rozzo). Pošiljam po povzetju, pa ne izpod 100 1.
|j ijjfc Hngla prt jtj (Rano), m
V vočfem mestu na Notraniakom ae takoj odda ▼ najem 1145
ostiln
pod izredno ugodnimi pogoji Reflek-tanti morajo imeti na razpolago najmanj K 1000 kapitala. Naslov pove oprav-ništvo »Slovanskega Narodav«.
54
05
10
3381
606
7
7! itcv.
SLOVENSKI NAROD,
Stran 11.
Mistična nedostojnost.
Uvodnik >Napr. Misli« je razburilo uredništvo »Dneva«. To pa ni nobena senzacija več, ker uredništvo »Dneva« je sploh v^dno razburjeno.
Nekateri zatrjujejo, da je bila to pre-računjena razburjenost. O tem ne bom govoril; ampak spregovoriti hočem o žurnalistični nedostojnosti.
Ne mislim braniti uvodnika v vNapredni Misli«, ker ga pred duševno zrelimi ljudmi sploh ni treba braniti. Uvodnik je pisan dovolj jasno, tako, da ga je lahko vsak razumel, kdor je le hotel; pisan je s slovenskega narodnega stališča, na katerem smo še do nedavno stali vsi napredni Slovenci, katerih političen in kulturen program izhaja iz narodnostnega načela.
Opozoriti pa moram na nedostojno žurnalistično demagogijo, katero uganja ljubljanski »Dan« z uvodnikom* Na dan z resnico! 2ur-nalistična nedostojnost je namreč, ako »Dan«, v katerega uredništvu sedita celo dva doktorja, na moj članek odgovarja z nekvalificiranimi psovkami, kakor: separatisti, sorbo-fobi, agenti, podkupljene duše, štre-barji itd. Te izbrane izraze vrnemo s hvaležnostjo urednikom »Dneva« s pripombo, da ne smejo soditi drugih ljudi po sebi.
Moj članek je stvaren; njega stavki so podprti z argumenti. Ako je hotel -Dan« nanj odgovoriti dostojno, bi bil moral moja izvajanja stavek za stavkom zopet ovreči. Jugo-slovanstvo »Dnevovo- mora stati res na jako slabih nogah, če gospodje ne morejo navesti zanj niti enega stvarnega argumenta. Ali mislijo, da se bo dalo jugoslovansko vprašanje pri Slovencih odpraviti le z donečimi frazami ali celo kar s psovkami in natolcevanji? To pa, kar počenja zadnje čase »Dan«, ni nič drugega, kakor politično poneumnjevanje slovenskega naroda — in proti temu se mora vsak trezen slovenski človek postaviti. Zurnalistič. nedostojnost je nadalje, da »Dan« podtika posameznim odstavkom mojega članka proti-narodne tendence in da je »Napredno Misel« uvrstil med nemškutarska lističa »Domačin« in »Štajerc«. To je že prehuda špekulacija na duševne /možnosti »Dnevovfli« bralcev. Gospodje, kdo vas pu naj še smatra za resne?
Resno pa bi se dalo govoriti o paraleli med "»Dnevom« in »Preporodom«, kajti, če presojamo ta dva lističa po njih vsebini, sta si glede naivnosti in votlodonečega frazerstva tako podobna, kakor dvojčka.
Žurnalistično nedostojnost vidim tudi v trditvi, češ, da jaz imenujem »jugoslovansko čustvo -jugoslovansko renegatstvo«. To je čisto navadna mistifikacija, poleg tega pa še slabo preračunjena, kajti »Dan« sam navaja »za večen spomin  ta stavek iz
Napredne Misli . Najdejo se danes na Slovenskem že ljudje z akademič-no izobrazbo, ki se javno okoli babajo,   da niso vce Slovenci, ampak
Jugoslovani . Da. gospodje, tisti Slovenec, ki pravi, da noče biti več Slovenec, je po vseh elementarnih iti socioloških pojmih renegat — ma-gari jugoslovanski renegat! In na tem vase zgražanje np more prav ničesar spremeniti.
Pozna se, da je ostal naš članek »Dnevovičem v želodcu, toda gospodje se naj le pomirijo. Časi, ko so politični šolarji na Slovenskem oblačili in vedrili, so tudi že pri nas minili. Jaz imam vsaj isto pravico, razpravljati o političnih slovenskih vprašanjih kakor »Dnevovi« uredniki in jim že vnaprej povem, da si bom te svobode še večkrat poslužil; njim pa prepustim svobodo da me kritizirajo. Seveda se ne bom dal ugnati s takimi in enakimi praznimi frazami. Kakor so se gospodje  Ilirci  že iz
Omladine< izvolili prepričati, se naša akademična mladina ne da več voditi od fraz in dnevnih porekel, ampak je začela samojstno misliti. To seveda demagogom še nikoli ni ugajalo in tudi to pot ne more ugajati, ampak vendar je to zdrav pojav, ki mora vsakega Slovenca le veseliti. Razumljivo je, da je »Omladina« padla pri »Dnevu« v nemilost. »Dan« je pred kratkim še agitiral za ilirstvo s tem, češ, vsa narodnoradikalna struja se nahaja v jugoslovanskem taboru.    Prišel pa jedementi, in to *e
Dnevovcem« seveda zelo neprijetno. Poznam mišljenje med slovenskim dijaštvom, in reči moram, da je naše dijaštvo že tako samostojno in trezno misleče, da se ne da več voditi od demagogov. To dijaštvo uvi-deva, da današnje ilirstvo ni le tre-notno vzhičenje čustva, katero pa svojih ciljev niti podpreti ne more s pametni razlogi, in da vladajo glede teh ciljev samih tako diverzni nazori, da pri najboljši volji ni mogoče smatrati današnjega ilirstva resnim.
Še eno nedostojnost »Dnevove« žurnalistike DribiJemo na tem mestu
in ta je v pavšalni trditvi, češ, da je »Napredna Misel« proti Srbiji in za Albance. V resnici pa trdi uvodnik, da je v interesu Avstrije, da ostane albanska obal nevtralna, ker bi sicer lahko nastala velika nevarnost za vso avstrijsko trgovino, ki gre skozi slovenske dežele in Trst po Jadranskem morju na svetovni trg. Lega slovenskega ozemlja je tako tesno spojena z Jadranskim morjem, kaker glava s truplom. Zato pravimo, da je v našem narodnem interesu, da ima slovensko primorje s Trstom v osrčju odprto Jadransko morje. Če se naši narodni interesi in interesi monarhije krijejo, me to kot zavednega Slovenca prav nič ne more ženirati.
Da se pokaže vsa maličnost »Dneva«, citiramo dotični odstavek iz »Napredne Misli«: »Ko so srbske čete zasedle Albanijo, se je avstrijska diplomacija zapletla zaradi tega v oster konflikt s srbsko državo. Da je Srbija kot zmagovalka zasedla Albanijo, ozemlje osmanske države, mora videti v tem vsak objektiven presojevalec zgol naravni razvoj vojnega konflikta. V enakem slučaju bi bila Avstrija isto storila. Avstrija v sporu za Albanijo pretirava in iskala je očividno konfliktov. Mi smo to obsodili in priznali Srbiji pravico do svobodnega pristopa k morju. Avstrija pa ima gotovo velik interes na tem, da ostane albanska obal, ki zapira z italijanskim polotokom izhod iz Jadranskega morja, nevtralna in da ne pride v posest njene največje rivalinie — Srbije. (Pripomnimo tu še: — ali Italije.) Na katero stran sc naj Slovenci postavimo v tem sporu? Mi Slovenci iz srca želimo Srbom najlepših uspehov tako, kakor smo se iz srca veselili njihovih zmag. AH naš narodni interes, ki nas spojuje z bodočo usodo Avstrije, nam nalaga, da se postavimo na stran naše monarhije, v kolikor so v tem sporu tangirani njeni in naši življenjski interesi.«
To pa se malo drugače glasi, kakor je pisal »Dan«.
»Dan« se zgraža nad mislijo, da bi se utegnil zavzemati za Albance. In vendar bi bil upravičen to storiti. Zakaj Slovencem, ki že stoletja ječimo pod tujo nadvlado in koprnimo po narodni svobodi, se najmanj spodobi odrekati narodno avtonomijo drugemu narodu. Če pa kdo izmed Slovencev vseeno tako dela, je nrav-no degeneriran človek. O tem naj Dnevovci le premišljujejo.
»Dan« mi oponaša, da ne čutim velikega preobrata, ki se je zadnje mesece izvršil med našim priprostim ljudstvom. Ta trditev je popolnoma odveč, ker sem sam direktno omenjal v članku, da je naša žurnalistika slovenske mase preparirala za smeri, ki ne odgovarjajo našim narodnim interesom. Znano mi je pa, da se mnenje mas preobrača, kakor se preobrača mnenje, časopisja in političnih demagogov. Ali pa hočete morda, da »Napredna Misel« piše v smislu, ki bi odgovarjal temu razpoloženju naših politično zbeganih mas?
Kakor ljubim svojo slovensko domovino in mi je žal, da mi ni dano, živeti doma, vendar moram priznati, da je v tem trenotkti boljše, če jo gledamo od zunaj iz širšega obzorja; zakaj, sicer bi »Napredna Misel vezala take politične otrobe, kakor ljubljanski »Dan«.
Občinstvo torej pridno prebira >Napredno Misel«. Pač zato. ker ve, da se iz nje več nauči, kakor iz »Dneva«.
Mi bomo pisali tudi v naprej tako, kakor nam to veleva naša narodna zavest in interesi slovenskega naroda, katerim hočemo služiti do smrti. S tega stališča se ne umaknemo nobenemu terorizmu.
Dr. M. Rostohar.
* *
Op. ured.: Odgovc/nost za ta članek prepuščamo popolnoma avtorju.
Premočna odvajalna sredstva so kakor znano škodljiva. Zato rabimo brez motečih postranskih učinkov skoro neopazno milo odvajajoče sredstvo, ki prebave ne ovira, nego jo pospešuje in jači — namreč dr. Rose balzam za želodec iz lekarne B. Fragnerja, c. kr. dvornega dobavitelja v Pragi. Dobiva se tudi po tukajšnjih lekarnah. — Glej inserat.
XII. a
Po zdravniških poročilih   se je
izkazalo pri revmatizmu, protinu in nevralgiji kot sigrnrno bolečine tolažeče, za oplabnenje oteklin in obnovljenje gibčnosti členkov sigurno učinkujoče sredstvo »ContrheunaaH« iz lekarne B. Fragner, Praga. Glej inserat. Ia.
Za vinopivce
ia mešanja a t rt ni m sokom:
in na tem ne bo premenil dosti strah pred alkoholom in nikotinom. Male težkoče, ki jih znabiti občutimo po veselem večeru, odstranimo, ako razpustimo v ustih nekaj Favevih pristnih sodenskih mineralnih pas Ulj, ki osvežujejo, odstranjrjo zaslezenje ter nabiranje kisline v želodcu. Skatljico Favevih sodenic bi zatorej morali imeti vedno pri rokah. Stanejo samo K 1*25 in se dobivajo povsod. Poseben znak: im? Fay in bel kontrolni pas z uradnim potrdilom županskega urada kopališča Soden pod T. 28
[jjtoni^:
naravna)
-—**     alkalicna kislina
nevtralizira
vinsko klsllco
prijetno rezočega
okusa. LJe
barva vina.
Zaloge i Ljubljani: Mihael Ksstner, Peter Lasscik In A. Štrabon.
velika steklenica K.2n lltta     *,   k. iM
ir
imm      *t> eeej—daasz.
Proti
22
iodbiu in gumi
izborno deluje dobro znana
antiseptična
Melusine ustna in zobna voda
ki otrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo lx ust.
f ateklea<ea s navodilom 1 krono.
Deželna lekarna Milana Leusteka
v LJubljani, Resljeva cesta stav. 1
poleg Franc JoZeforega jubilejnega mostu. V tej lekarni dobivajo zdravila tudi Člani bolniških blagajn j«*.železnice, c. kr. tobačne tovarne in okr. bel. blagajne v Ljubljani.
MelosSne-ustna Ia sobna voda.
Sunja, Hrvaške, 22. februarja 1908. Blag. gospod lekarnar! Prosim vljudno, pošljite mi zopet tri steklenice Vase izborno delujoče aattsepUtae a elaslns ■stno sobne voda, katera je neprekosljivo sredstvo zoper zobobo!, utrja dlesno in od-stranja neprijetno sapo iz ust Za ohranjenje zob in osveieaje ust jo bom vsakomur kar najbolje priporočat Spoštovanjem Mato Kturinovič, kr. pošte meštar
A. KUNST
Ljubljana Židovska ulica štev. 4.
Velika zaloga obuval
lastnega izdelke za dame, gospode in otroke fe vedno na iibero.
Vsakršna naročila se izvršujejo točno in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznamujejo. — Pri zunanjih naročilih naj se blagovoli vzorce poslati. 40
Pozor! Pozor!
Dobro blago se samo Bivali S
Kupite le dober glasovir in ne
dajte se begati po kričeči reklami trgovcev, ki imajo instrumente v komisiji in ki manj vredno blago na vse pretege hvalijo, da dosežejo večji dobiček. Jaz ne trgujem v komisiji, imam le prvovrstno blago in kupujem lc za gotov denar, ker se le na tak način more dobro robo po nizki ceni prodati. Jamčim pismeno 10 let za dobro kakovost svojih instrumentov. Uglaševanje ter popravila vseh sistemov izvršujem solidno in računam ceno.
i
koBcesijcniranl ugtalevaler. io trgovec slasovirlev v Ljubljani, Poljanska c. 13.
□ □
Josip Stupica
jermenar in sedlar
v Ljubljani, Slomškova ulica št. 6.
Priporočam svojo bogato zalogo najrazličnejših
konjskih oprav
krasno opremljene =====
kočije, druge vozove in najrazličnejšo vprežno opravo
katero imam vedno v zalogi, kakor tudi vse druge v sedlarsko obrt spadajoče potreb-e: ščine, že obrabljene vozove in i: ———•   konjske oprave. ■
SUHnnm
Zastonj
dobi vsak 1 ploš čo in  200 igel, ako naenkrat na-:: roči 6 plošč. ::
s Zastonj :
dobi vsakdo 1 album tn 200 igel, ako naenkrat naroči 10 plošč.
Gramofoni že od 21 K naprej
Avtomati že od 80 K naprej
tudi na prav primerne mesečne obroke.
Posebno ugodni nakup za gg. gostilničarje. Vsa popravila gramofonov izvršujem v svoji lastni delavnici točno in solidno. — Glavni zastopnik največjih tvornic, kakor znamke Angel Zonophon, Favorite, Odeon, Jumbo idr.
Preprodajalci dobijo popust
Zahtevajte cenik, pošljem ga zastonj.
Fr, P. Zajec
Ljubljana, Stari trg 9.
ročnih del
j
v Ljublfanl, Židovska ulioa štev. 5
Predtiskarija
Tamburiranje
Montiranje :-:
Plisiranje :•:
Proda se zidana, z opeko krita
m . 'v 1095
s prostornim vrtom. Cena 2400 kron. Več pove Jože Ko rdet, Karana gorica 5, ===== pošta it. Vid nad LJubljano. =====
z 1 sobo, kuhinjo je s 1. aprilom event. s 1. majem za oddati. — Več se po-izve: Bleiweisova c. U. III. nadstr.
1104
Pozor!
Pozor!
Naznanjam vsem odjemalcem za Drože, da sem preselil svojo znano tovarno v lastno hišo na Krakovski nasip št. 26 ter jo uredil na vodno silo s turbino, zato mi je mogoče, postreči brez konkurence po nizkih cenah in z najboljšim blagom. — Opozarjam pa, da meje materčine drože so za 503/a boljše od vsakih špiritnih drož. Spiritne so mehke in vsebujejo vodo, zato jih nudi konkurenca po 80 vin.
Pričakujem cenjenih naročil in beležim s spoštovanjem
Makse Zaloker
tovarnar drož 362r v korist družbi sv. Cirila in JVtetoda.
Pristno brnsko blago
Spomladanska in poletna sezija 1913.
Kupon m 340 dolg r 1 kupon   7 kron
za poddIdo molko obleko 1 £$£jj
(suknja, hlače, telovnik)    1 kupon 17 kron stane samo    i: ' 1 kupon 20 kron
Kupon za črno salonsko obleko K 20—, dalje blago za površnike, turistovski lo-den, svilnate kamgarne, blago za damske obleke itd. razpošilja po tvorniških cenah kot solidna in poštena vrlo znana :: Zaloga tvornice za sukno
Siegel-lmhof v Brna (Braenn). ■T Vzorci gratis in franko. "V8
Od tega, da direktno naročajo blago pri firmi Siegel-lmhof na tvorniškem kraju, imajo privatni odjemalci veliko prednost. Največja izbira. Stalne najnižje cene. — Tudi najmanjša naročila se izvrše naj-pozorneje in natančno po vzorcu. 517
FRANC KOS
Ljubljana, Sodna ulica št. 3.
Specijalna mehanična
pletilna indastrila in trgovina
za površne io spadne ispite, modelčke, telovnike, nogavice, rokavice, posebne obleke zoper trganje ple-tilni materijal i. t. i
nadrobno in debelo
Šivalni stroji od 70 K naprej 9
38?"   pJetilni stroj ~3^g
patent »Wederman« je edina in najuglednejša prilika za dober zaslužek, poduk brezplačen, trajno delo zagotovljeno; ker se ne poslužujem agent ur so cene veliko nižje. — Stare nogavice se ceno podpletujejo. 233
::   Podpirajte domačo industrijo. ::
Ohranitev zdravega
želodca
zavisi poglavitno t ohranitvi, pospeševanja in uravnavanju prebavljeni* ter odstranitvi zoprnega telesnega zaprtja. Preizkušeno, is izbrano najboljših in najbolj učinkuj očih zdravilnih zelišč skrbno pripravljeno, tek zbujajoče, prebavo pospešujoče in voljno odvajajoče domaće zdravilo, ki zmanjšuje ln o&stranja rasne nasledke na-smeraestt, slabe diete, prehlajenostl ln soprnega telesnega zaprtja, o. pr. goreči-o, napenjanje, p rezilno tvorite v kisline ter krese bo-leslne, |e DR. BOSE BALZAM ZA ZELO DES lekarne B. Fragner t Prag«.
S
varilo! "ii^sr1
ool&stveno zavarovano varstveno znamko. •
Glavna zaloga a lekarna
B. FRAGNER,
L a b. torti dateiifeij jPrl črnem orlu*, Praga Hali srrasa 201 OfBi Stmioii ifiea.
tisfain|s«|s se poett enak dan. 1 oela steklenica S S. 1 peloviena
t S. Ako pošljete po pošti aanrei K M», dnbite 1 malo stekle-DJco, ako K 8-SO eno veliko steklenico, se K 4*T0 dve voli ki a te ki eni oi, s* £ g-— 4 velike siekl., za KIS*—-pe 14 velikih sleklenio poštnino prosto on vse postaje Avstro-ogr.monarhije.
V Utvari: ^frjftfc*-***-
ISSMSnSiaflM
C2A
444
Laserjev
Zahtevajte pri nakopa vedno Izrecno Luserjev ob!iž za turiste
po K IK) najbolji« in n«Jxan«tljlvt)k tredttv« proti kurjim uiesom in žuljem. Dobiva se po vseh lekarnah. Glavna zaloga L. Schvvenk, lekarna, Dunaj, Meidling* — Premnoge p o naredbe, ki nikdar ne dosežejo Laserje ve originalne znamk«, dokaiujejo izborno kakovost Luserjevega obliža za turiste. — Pozor pred pona'edbami.
Zaloga vseh vrst sukna, platna ter manufaktur-::    nega blaga, ::
Manufakturna trgovini
SSV" na debelo in drobno. ~3BH jubljana, Stritarjeva ulica.
Seno se proda!
Nad 15 tisoč kg dobrega  sena so proda v Zg. SiikL Več pove VaL Gregorc v Mengšu. 975
Po ugodnih pogojih se proda
na kraju, kjer je mnogo lesa ter tik železniške postaje ob močni stalni vodni sili
VeČ pove 1090 R. Kunec, Sv. Jurij ob juž. žel., Štajersko.
48
Urah
ozdravi brez vbrizganja pri gospodih in damah vse bolezni spolovil, iztok, kapa-vico, bolezni v mehurju, kjer drugi   pomočki odpovedo.
Skatlja (100 kom.) K 5—. 2 Skatlji za 13     eno zdravljenje. — Izdeluje
Delti' Laboraloire de Prodi. Ounipiii Pariz
Dobiva se pri gen. zalogi za Avstro-Ogrsko:
Ukana MariaMI!, Mml\l Ti. Uszt Fereu-Kr 20
po povzetju ali ako se znesek pošlje napre.
Gramofonske plošče
z najnovejšimi slovenskimi posnetki
so izšle in se dobe v
:: ateljeju za gramofone ::
i totair, LiDhliana
Sodna ulica št. S.
največja zaloga loflbenili anomatov h gramoiOBo?.
Cen j. gg. gostilnčarjem posojajera godbese a v tomate brez vsakega plačila in dajem Se od nabranega denarja odstotke. — Kdor rabi tedaj avtomat, naj se zgtasi — tndi pismeno ako imate gramofon, plslte po seznam naj-::   novejših plošč. ::
na j preizkušene jSe, najzaneslivejše in :    najcenejše =====
:s foalorovo klalo gnojilo u
za vse vrste zemlje dalje 44
arconiiakon, ii kalijevesolitravt snperfosiatž
dobavljajo vse tvornice umetnih gnojil kupčevald kmetijske zadr. in društva.
Samo superfosfat
v ceni ni poskočil 11
Centralna pisarna društva a v str. superfosfat. tvorni c
Praga, P!ik©py17.
HENRIK
2733
MANNHEIM
Največja in najpomembnejša iokomobilna tvornica na Nemškem priporoča
VENTILNE LOKOMOBILE
~  z delovanjem do lOOO HP.--
Za vročo paro najbolj pripraven obratni stroj.
Avstrijska prodajalna pisarna: Z!MUj  H03iTI<3-^£^.iT,   ^"U.xa.aj, 122!,
Najboljša. prečzhuSena, cenena obratna sila za poljedelstvo in in lustrijo
Bernhardtove lokcmobHe in motorji
Postavljajo se brez koncesije, brej dima, brez saj, brez duha.
Naprave za s@sa.ni plin
Najcenejša obratna moč sedanjosti.
ini za drobljenje in mlenje
za obrat na vsako silo (motor, voda, gepelj). — NeJosežna delozmožnost. — Ponudbe, katalogi brezplačno. h   Domača tvrdka.   11 Prva pri V. tvornica Za motorje m EtrOjC Najfinejše reference.
G. Bernhardts Sohne, Dunaj VIL/2, Schdiibrunnersirasse 173 H.
Gospodinje i
M«
Pozor!!
Ne kupujte presnega masla ali nadomestila zanje, dokler niste poizkusile slovite splošno znane svetovne znamke
BLAIMSCHEIHA
MARGARINE
pjUNIKUM** ni rastlinska margarina.
Ijlllliauin veje obistne tolšČe z visoko pasterizirano smetano, ima torej največjo re-dilno vrednost in je resnično zdrav.
liaillfllMIi ni umeten, nego najčiščl „Uniaum    naravni Izdelek.
IIMIKJIMH ie *nfl0l cenejši od na-„yHEl\Uin za**w 10 vadnega presnega masla in zajamčeno mnogo izdatnejši nego to.
SAMO BLAIMSCHEINOV
je   resnično  edino in II ■** ra ■ BW1     pravo nadomestilo za
presno maslo, ki daleč prekaša vse doslej hvalisano.
U NIKU m«
Izdelovanje
BLAIMSCHEINA
je varovano s stalno državno razvidno na vsakem zavitku.
99
UNIKUM"
kontrolo in je to
Cenjena gospodinja!
Ne -Jalte se torej begati od drugih ogiasov in rabite za nadomestilo presnega masla za
pečenje    praženje ___
maslen kruh
samo
kuhanje
BLAIMSCHEINA     U N I K U NI " MARGARINO
Dobiva se povsod. — Poizkušnje gratis in franko.
Združene tvornice za margarino in presno maslo, Dunaj XIV.
Aparat za valjenje
K 45*—, izleže boljše od vsake kure. Zastonj na poizkušnjo.
CL Mucke, Pottendorf št 41 pri Dunaju.
Na stotine referenc in izpričeval iz vse monarhije gratis in franko. ****
236
mešane stroke, ki je vajen potovanja in je upeljan, (tudi začetnik ki bi bil sposoben za potnika) HOO
se sprejme takoj.
Ponudbe z zahtevo plače pod „Polnik 1100" na upravništvo »Slov. Naroda«.
Vinko Maidič
1 III V Kili
(Kranjsko).
Največja proizvajanja priznano naji boljših pšeničnih mok In krmnih izdelkov* ki izvirajo Iz najbolj izbranih pšeničnih vrst. Proizvodi vzamejo jako veliko vode v se in dado kvantitativno nedosegljiv pridelek, kar je zlasti za gospode pekovske mojstre neprecenljive vrednosti.
Zastopstva in zaloge: 65 V Ljubljani, Cerknici, Trnovem, Podgradn, Trstu, Pultu, Reki, Zadru, S p) letu, Ercegnovem, Kotoru Sv. Ludii ob Soči, Beljaku, Celovca! Inomostu, Bolcanu in Tri d en tu
Brzojavi:  Valjčni mlin, Kranj.
Alfons Oblak
Novo mesto, Glavni trg
1067 priporoča
svetovnoznano najboljše
čistilo za čevlje
s= „NEW CREAM" = v črni ter rjavi barvit
Velika zaloga vsakovrstnih
ev
za damoi gospodo ln otroke.
Vsakršna naročila se izvršujejo točno in po nizki ceni.
kite
najfineje kakovosti po 5, 7,9 ln 12 kron — vse vrste lasne podlago in mrežice — barva za lase ln brado »Netil" po 2 in 4 H — toaletne potrebščine — lasulje, brade In drage potrebščine aa maskiranje, vse po zelo zmernih cenah priporoča
Štefan Strmoli
brivec in laoničar
Ljubljana, Pod Trančo št. 1,
(vogel Mestnega in Starega trga).
Izdeluje vsa tasničajrska dola solidno in okusno. Kupuje zmešane in rezane Ženske lase
Stanje denarnih vlog m kuj. iu tek. račun 31. dec. 1912:
H      K 214,160.979'—.
Stanje denarnih vlog na hran. knjižice 23. febr. 1913:
si       K 68,960.714--. sa
Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C. Maver
Centrala na ftnajs. — Ustanovljena 1864. - 29 poftražnk.   Vogal Mariji, ti?.!. Piti? CIS1. (f Ltt JUOUZM Ml
UHiU kapital in reserve S2.000.000 kron.
Preskrbovanje vseh bankovnih transakcij, s. pr.: Prevzemanje dtaaraia vlog ea hranilna
kniilice brei rentnega davka, kontovne knjige Ur na konto-korent % vsakodnevnim vedno ugodnim obre» štovanjem. — Denar ae lahko dviga vsak dan brej odpovedi. — Kup. van je in prodajanje vrssaaatsifc paplrlev strogo v okviru uradnih kurznih poročil. — Shranjevanj. In upravljanje (dapoii) vrednostnih
papirjev in posojila nanje.
Ustmsna In pismen« pojasnila In nasveti # vseb v senčne PlPObO srsd.Jealli trsnsskeljah vsekata* brezplačni.
Najkulantn.jle isvrsevanj. sorsala aarotii na vseh tuzems&ib in inozemskih mestih. — Izplačevanje kuponov in islrebanjs vrsdnostnih papirjev. — Kupovanj, in prodajanje devis, valut in tujih novcev. -* Najem odaja varnih predalov sarnoahrambe (safes) aa ognjevarno shranjevanje vrednostnih papirjev, Hstia, dragotin itd. pod lastnim zaklepom stranke. — Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih papirjev. — Promese ta vsa irtbanja. laalaoUa ia nakanila v Ameriko ia i. Amerike. 1650
■nottvket frjanafe* banka Llobljena. - Telefon štev. 41*
6
34
t Itev.
SLOVENSKI NAROD.
Stran 13.
Trgovina z orožjem in ckr. zalaga smodnika Lechner A Jnngl, Gradec Sporgasse 1,
SfflPSHa^ iHfti Priporoča po tvomiških cenah kot ftX^Slr najbolJSe hranilno orodje avtom, žepne
jSE&T pištole, točno   zastreljene sistemov
Jgr\& „BrowningV  Stevr*.   .Mauser* ln
H .Bavard- samokresi najbogatejše iz-
bire že od K 5*50 naprej, floberti ln karabinarice, dvocevne lovske pulke od 36 K naprej. Patrone, patronske stročnice Itd Itd Cenovnik gratis ln franko. 4658 Ceno^nik gratis ln franko.
Najboljti češki nakupni vir.
Ceno posteljno perje!
1 kg. sivega, dobrega, p ulj onega 2 K; boljšega 2*40 K; oriraa polbelesra 2*80 K; belega 4 K; belega, puhastega 5*10 K; kg velcnnega anelnobelcga. puljenega, 6*40 K, 8 K; kg pnha, sivega 6 K, 7 K, belega, finega 10 K; najfinejši prbni puh 12 K. Naročila ođ 5 kg -naprej franko.
Zgotovljene wsteijelžn» đ°esjs
nanklnga, pernica 180 cm dolga, 120 cm Široka, s dvoma zglavnicama, 80 cmdlg, 60 cm šir., polnjena s novim, sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 16 K; napol puh 20 K; polh 14 K; posamezne pernice 10 K, 12 K, l4 K, 16 K, zglavnice 3 K, 3*50, 4 K. Pernica, 200 cm dolga, 140 cm Sir. 13 K, 14 K 70, 17 K 80, 21 K, zglav-nica, 90 cm dolga, 70 cm Sir. 4 K 50, 5 K 20. 5 K 70. spodnja pernica iz močnega, črtastega gradia, 180 cm dolga, 116 cm Sir. 12 K 80,14 K 80. Razpošilja se po povzetju, od 12 K naprej franko. Lahko se franko zamenja za neugajajoee se vrne denar. — Natančni cenovnik! gratis in franko,     S Benlsch, De&enice it. 767, Češko.
Ivan Jax&sin
v Ljubljani, Dunajska cesta 17
priporoča svojo bogato zalogo
uaznifj I^elcj
aaaa»iBaQss o
ktttr
Šivalnistroji
za rodbino ln obrt.
Brezp'eM kuni za vezenie v hiši.
Pisalni stroji „ADLER",
pielilni stroji
vseh velikosti.
Nič već nisem mogla prebavijati.
Gospa Pellerin, 52 let stara, je živela ločena od svoje rodbine in sc je bala za usodo
svojega sina, ki je bil v vojni na Madagaskarju.
Ki trajalo dolgo, in je opasno zbolela.
.Ves tek sem izgubila*, je pisala, in nisem mogla ničesar več prenavljati. Ce sem le kako malenkost zavžila, me je začela boleti glava in zdelo se mi je, kakor bi bila v želodcu napihnjena: sledilo je temu ali bljuvanje ali pa močni želodčni krči, ki so prcvzročili grozne bolečine. Ker nisem ničesar več mogla prebaviti, sem grozno oslabela, shujšala in postala sem
čisto melanholična.
Od neke prijateljice sem izvedela o čudovitem učinku oglja Belloc pri želodčnih boleznih ter sem sklenila, da jih takoj poskusim.
Vzela sem po vsakem kosilu po dve žlici tega praška in že po 4 dneh nisem čutila v želodcu ne tiščanja ne težav; lahko sem prenavljala pečeno meso ln moj prejšnji tek se
mi je zopet povrnil. Mesto da sem hujšala, sem se jela zopet rediti in k.nalu sem bila zopet obilna, kot preje: ravnotako sem postala zopet dobre volje.
Ko sem se na ta način zdravila 10 dni, sem popolnoma okrevala. Od tistega časa nisem več bljuvala. nisem imela več želodčnih krčev in moje zaupanje v to zdravilno sredstvo je brezmejno. Marija PELLERIN, Argentan (Creuze), Francosko, 3. februarja 1S96.
V resnici zadostuje, da se uživa oglje Belloc po vsakem ko-siiu po 2—3 Žlice, da se v nekoliko dneh ozdravijo želodčne bolezni, da, celo zestarele bolezni in take, ki se zoperstavljajo vsakemu drugemu zdravilu.
Oglje Belloc provzroča prijeten občutek v želodcu, daje tek, pospešuje prebavo in odstranjuje telesno zaprtje, oglje Belloc je ne-prekosljivo sredstvo proti težavam v želodcu po jedi, proti migreni, W  je posledica slabega prebavljanja, proti gorečici, proti vzpehavanju, kakor tudi proti vsem živčnim boleznim želodca in čreves.
Najpriprostejše sredstvo vživati oglje Belloc   v prašku je, da se v kupici na čisti ali posiljeni vodi pomeša in naenkrat aH v presledkih spije.
Oglje Belloc lahko samo koristi, škoditi pa ne more, v kakršnikoli množini ga rabimo Dobiva se po vseh lekarnah.
Poskušali so oglje Belloc ponarejati, ali so te ponaredbe brez učinka in ne ozdravijo nič, ker so pač slabo pripravljene.
Da se izognete vsaki pomoti, pazite natančno na to, da je na vsaki steklenici ime Belloc in naslov laboratorija: Maison L. Frere 19, rue Jacob, Pariš.
Oni, ki se ne morejo privaditi ogljev prašek požirati, naj vzamejo raje pastilje Belloc 2—3 pastilje po vsaki jedi in kadar nastopijo želodčne bolečine, zavzeti zadostujejo popolnoma, ln imajo isti gotov učinek. Pastilje vsebujejo čisto oglje Belloc. Zadostuje v usta jih dati, in s slinami, ki jih raztopi, požreti. 1989
Dobiva se v Ljubljani: Lekarna br. Plccoli, lekarna Sušnik, lekarna U. pl. Trnkoczv A. Bohinc lekarna Ph. Mr. Jos. ČiŽmaf.
Gospa PELLERIN.
Štajerske fužine litega jekla i
_______:--- JKS9
fužine: Judenbnrg (Štajersko) \
Ceotrsia: Dunaj V!.. Wal!gasse 39
II Panner & Co.
Izdeluje najboljša elektr. jekla za :: orodje, konstrukcijska jekla, ::
Jekla za vrtanje kamenja, Jeklo za sekire, nože ln različno domače orodje, s pile, kladva Ltd. s
s; najboljše kakovosti, s;
Dopisuje i slovensko, hrvaško, srbsko, rusko, a     francosko, angleško, Italijansko itd. :i
Bajnui min mm « ujm otroških vozičkov
ia MT.An. so asJHaoIse
time.
M. Pakte
v LJnbllaaL
Mi«i« i parati«.
Josip Rojina
krojač prve vrste
se nahaja sedaj v lastni hiši
ta Ha i
konkurira z največjimi tvrdkami glede finega kroja in elegantne izvršitve.
Tvomila zaloga najfinejših angl. U in frauc. specijalitet blaga.
Novo otvorjeni
cvetlični
salon
Hnigin ulita il. 6.
Vljudno se priporočam s!. : občinstvu za naročbo :
ee ee
svežih kakor suhih s trakovi in napisom v vseh barvah, ki so vedno v zalogi. Dela se izvršujejo v najmodernejši obliki.
Naročila z dežele hitro in točno.   Cene zelo nizke.
Z odličnim spoštovanjem
Viktor Bajt.
550     Naslov za brzojavko i
Bajt, cvetlični salon, Ljubljana.
n
M
n n m
! 72 n m
n
n
m m n n n m «
■
hočete imeti?
Potem jim dajte uživati izboljšano, aromatično ribje olje iz lekarne pri zlatem orlu. Vsak otrok uživa z lahkoto to ribje olje iz katerega je popolnoma odstranjen zoperni duh in vonj. 1 steklenica K 1*80.
Zoper kašelj, zaslize-nost in prehlafenje
je v tem času za otroke najboljše preizkušen in mnogostransko priporočen trpotcev sok. — 1 steklenica 1 krono.
Zaloga vseh  tu- in inozemskih specialitet ter  preizkušenih domačih zdravil
Izborna toaletna sredstva „Ada11.
Vedno svele pijera ipeclalitetc
Oddajajo ae tudi zdravila za člane vseh bolničkih blagajn.
Razpošilja se 2 krat aa dan na vst strini. l»»Ht»miiilIllimiF
Phanm. Mag-
Josip ciiiiH
lekarna pri zlatem orlu
LJubljana, Jariftev trg It S.
ni»mi.«»liiH
laaatt hnh!     MsprtUicao 10. aprila 1913 irebaafa
loterije za ogrevalnlce
408O dobitkov v efektivni vrednosti K 80.000. Prvi M'« glavni dobitki K 35.000, 5000, 1500
se na zahtevo dobitelja odštevži 10% in zakoniti dobitveni davek Izplačajo v gotovini*
Srečke po t krono po vseh trafikah, loteiijah, menjalnicah in v loterijski pisarni; 425 Dunaj I., Goidschmiedgasse 8.
3
Octa-
ItVfjIM
L 1842.
Telefon ftfrifkl fe
15*. 5 a
aaznanzgg
m
BRATA
Prodajalnica:
Miklošičeva ulica št. 6. nasproti hotela „Union".
n:. a
231
eiavmca. %
Igriška ulica štev. 6. g
Električna sila. j
ee
o
fl ca
ob
XXXXXXl XX XX XX
Najnižje Gene.
XXXXXX XXXXXX XX XX XX
Ljubljana, Turjaški trg štev. 7.
232
SKsvC XX
XsKI. (XXXXXX|
xxxxxx
za spalne ln Jedilne sobe, salone ln gosposka sobe. Preproge, zastorji, modroci na vzniel žimnati modroci, otrošM vozički Itd.
Najsolidnejše blago.
XX XX
XX |XXXXXX
Exxxxxx
e*
cd
-2L
*S e
es
113
nenio
z modernimi velikimi brzoparniki iz
Ljnbijane tez Antwerpen v rlsw-York
37 je proga
Red Star Line deča zvezda
Na naših parnikih Firland, Kroonland, Vaderiand, Z cel and, Lapland ln Samland,
ki oskrbujejo vsak teden ob sobotah redne vožnje med Antwerpnom in Novim Yorkom je snažnost, izborna hrana, Vjjudna postrežba in spalnice po novem urejene v kajite za 2,4 ln 6 oseb, za vsakega potnika eminentnega pomena, ter traja vožnja 7 dni.
Odhod iz ljubijane vsak torek popoldne.
Naši parniki vozijo tudi na mesec po večkrat čez Kanado v Severao Ameriko in je ta
vožnja izdatno cenejša kakor na Novi York
Pojasnila daje vladno potrjen zastopnik
Franc Dolenc
v Ljubljani,
Kolodvorska ulica odslej stev. 35,
od južnega kolodvora na desno poleg predilnice«
ZiMa ul. 7.
puškar
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih 63
pušk in samokresov
lastnega isdelka. kakor tudi belgijskih, stslskih in čeških strogo
preilkmaenib pnak, za katere jamčim za dober strel. Posebno priporočam laMft trfOOfke in puške Bock s Kruppovimi cevmi za brez-
dimni smodnik. — Priporočam tudi
veliko zalogo vseh lovskih potrebščin
po najnižjih oertah.
Popravila trn naroibe se izvršujejo ločno in zanesljivo. CtenevtrifcJ na x< h te vanje ametenj «n poštnina preste«
18
989
8246
23
53
vozno kolo
je triumpf avstr. indu-jstnirj*^weOikl   striie voznih koles. • Eger*/B. J    Brez konkurence. ^^mm—im^"^    Nizka cena. Prodaja samo : Ana Goreč, specialna trgovina s kolesi in '
iti koln. Ljubljani. Mariji Terezije cisti Star. 14 (Pri uren svetu).
Prešernove \\\\%
prodala in razpošilja
: po poštnem povzetju :
Iv. H i liliji.
Cena sliki 5 kron.
modni salon damskih in vseh vrst slamnikov.
Priporoča se
Najnovejše   dunajske in pariške oblike.
Žalni klobuki vedno v zalogi.
Cene nizke ! Postrežba točna in solidna 1
Pismena naročila se odpre mi jo obratno.
Z odličnim spoštovanjem
9. Adamič, Kranj.
Kolesarji! Pazite,
9a ne padete v roke raznim špekulantom in ne dajte se premotiti
pri nakupu kolesa od papirnatih obljub, dokler si Še niste ogledali  mojo  veliko   zalogo  prvovrstnih  in originalnih
859
ES-KA IN ADLER KOLES.
hvalite si torej ogledati in prepričali se bodete, da se najboljše in primerno najcenejše kupi samo 0V   P" domači, strogo solidni tvrdki   "ajPS =
ANA GOREČ, specialna trgovina s kolesi in deli.
Ljubljana, Marije Terezije cesta 14. (Novi svet) nasproti Kolizeja. Zahtevajte cenik. Največja izposojevalnica koles.
Ustanovljeno leta 1900.
Pariz 1905
Lcndan 1305.
Slavnemu občinstvu v mestu in na deželi vljudno priporočam največjo zalogo krasnih
inBli ni in trakov
z napisi-
Zunanja naročila se izvršujejo hitro in točno.
s: Cene brez konkurence. :s
V zalogi je vedno do 500 kosov od 2—60 K komad, tako da si vsakdo lahko izbere.
Ljubljana« Mestni trg 11-12.
Ob nedeljah se dobivajo venci v isti hiši v I. nadstr,
FR. IGLIC
ELCKTROTCHHiJKA D6LN1ŠKA DRUŽBA
PREJE
KOLBEN IN DR.
PRAGA-VYSOCANY
Dinamo stroji In električni motorji. Naprave za električno razsvetljavo bi prevajanje električne sile. Električni obrat vseh vrst s: Ventilatorji, ss Tnr-hogeneraiorji, električno železnice In lokomotivo, žerjavi ln dvigala, Obloč-nlco in žarnice vseh vrst. » Vodno turbino vseh sestavov (Franci«, Pelton). 22 Točna, cona in hitra popravila vseh električnih strojev dragih tvrdk. n Vso potrebo za Instaliranje, u ss n n ss
r
krojač
jana, Sv. Petra c. 16
priporoča svojo
veliko zalogo gotovih oblek za gospode in dečke, jopic in plaščev za gospe, nepre-* moč! j i viti havelokov itd. itd.
Obleke po meri se po najnovejših vzorcih in najnižjih cenah izvršujejo.
Pekar a ja,
in kavarna
Stari trg štev. 21.
Filiale:
Glavni trg št. 6,
Kolodvorska ulica št. 6.
X! 3^C       3n« j*«
g. Cadež
v Ljubljani
Mestni trg št. 14
poicg Urbančeve maaof. trgovine priporoča
klobuke
Um. fazno moško perilo, kravate, ovratnike itd. itd.
Plago imam solidno, cene zmerne. Postrežem točno.
L. MIKUSCH
Ljubljana, Mestni trg 15
priporoča svojo veliko izber dežnikov In uolnčnikov.
Popravila se izvršujejo točno in solidno.
Vile, stanovanjske hiše stavbne parcele v mestu kot v okolici se pod Jako ugodnimi pogoji prodajo.
Posredovalnica za nakup in prodajo:
Valentin Accetto
Kolodvorska ulica štev. 8.
mmmmmmmmmmimmmmmmmmmmmm
StacU£nikj&, š_,
(zza, i&dćLat uXončene peči J \
szruzmfzjCL
^cenihjL zjczs&onj'
4Do bcLuru. nastavi, se usaJvemut. naznani i o
dSaMitnph tovarna
Štedilnikov in peci x.xcz.We£s
mšHm
mmm
iulitltiilillltlll
Praktične in cene ograje
za predvrtovecp parke   itd. itd.
791—11.
iz iičastih mrež in kovanega železa preprosto ali tudi najkrasneje opremljene, vrtne ograje iz kovanega železa, stopniske ograje, okenske mreže, ograda za grobove, grobnice, balkone in pročelfa, večkrat snkane sesterooglate, v ognju pocinkane ter stlrioglate strojne žicaste pletenine za ograditve gozdov, travnikov in vrtov, za varstvo proti zajcem, pasjake, lazanerije, voliere, igralisča za £awn-tennis, Rabitzeve stene in monirske gradbe, dalje mreže za pesek in gramoz, jeklena bodeča žica za plotove, ves ograjevalni materijal in vse zadevne izdelke dobavljajo po najnižjih cenah
ii
i vl. mamut im
tvornica sitarskega in klobučevinastega blaga. Vzorčne knjige, preračuni in pojasnila vsake vrste gratis in fr.
POZOEI
Prva, največja, najstarejša in najsposobnejša slovenska tvrdka in izposojevalnica klavirjev in harmonijev na avstrijskem jugu. Velikanska trgovina vsega glasbenega orodja, strun in muzikalij.
AIvFON^  BRE> MISTIK:
učitelj Glasbene matice in sodno zapriseženi strokovnjak c. kr. dež. sodnije
Z'! Ljubljana, Kongresni trg št. 15 ?znvuenzstl cSl
Klavirji, planini in harmoniji
najslovitejših svetovnih tvrdk Bosendorfer. Rudolf (ne Anton) Stelzhammer, (najboljši : angleški sistem sedanjosti), : Holzl & Heitzmann (neprekos-ljivi planini z Lexovo mehaniko;, Bratje Stingl, Czapka, Lanb & Oloss (koncertni 71 4okt. pianini) in Horugel (amer. harmonij od 90 K naprej), imam le jaz, njih edini zastopnik za Kranjsko v 4 velikanski zalogi in izbiri (vedno 30 do 40 instrumentov). Zato svarim pred nakupom event. falsifikatov ali navidezno cenega bofelna zlasti, ker vsakdo kupi pri meni na obroke od R 15 naprej prvovrsten instrument goraj omenjenih najbGljših tvrdk z resnično lOletno postavnoobvezno garancijo. Tudi preigrani klavirji v zalogi. Zamena najugodnejša. Uglaševanje in popravila sol. in ceno. Nobena draga tvrdka ne zamore nuditi tako cenega, ugodnega in zanesljivega nakupa že zategadelj ker goraj označene prve tovarne ne dajo svojih klavirjev na Kranjskem nikomur v zalogo kako edi no meni in drugič pa zato, ker je ta kupčija moj postranski zaslužek in brez vsake režije
Najcenejša in oajnitrejša vožnja v Ameriko s paniki Jeveroneniega L1oyda*
iz
3411
Bremna
v
NewYork
SRONPRIN
s cesarskimi brzoparnlki „KAISEB WILH£LMfi, „£!
VVILHELIrl", „KA1SER VELHELM d. OHOSSE4*,
Prekomorska vožnja traja samo 5 do 6 dni. »■
Natančen, zanesljiv pouk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite
v Ljubljani edino le pri
MU. IHnoll fD M. 2
nasproti občeznani gostilni »pri starem Tišlerju".
Odhod ls LJubljane |e vsak torek, četrtek In soboto. — Vsa H pojasnila, ki se tikajo potovanja, točno in brezplačno. — mm Postrežba poštena, reelna in solidna. f*
Potnikom, namenjenim v zapadne države kakor Colorado, Heksiko, Kalifornijo © Arizoni, Utao, Wioming, Nevada, Oregon to Washlngton nudi nas« društvo posebn HI ugodno in izredno ceno čez Smlvestea. Odhod na tej prosti iz Breran gfe
enkrat mesečno.
se dobivajo pa tudi listki preko Baltfmora in na vse ostale dele sveta kakor l*i Bra lilijo, Kubo, Buenas-Aircs, Colombo, Singapore v Avstralija itd.
35
060562
64
121^999
9
33292860
C. kr. priv. tovarna za cement
Trboveljsko premogokopne dražbo v Trbovljah
priporoča svoj priznano izvrsten Portland-cement v vedno enakomerni, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede tlakovne in podorne trdote daleč nadkrlljujoćl dobroti kakor tudi svoje priznano izvrstno apno.
Priporočila in izpričevala
2607
raznih   uradov  in naj si ov i t e j šib   tvrdk   so   na razpolago.
Centralni urad: Dunaj, L, Maximilianstrasse 9.
lil
]^BF=1ElI^=lElEl[^^l£3[H]S^=][g
Potniki v Severno in Jalno Ameriko
se vozijo sedaj le po domači avstrijski progi
Trst — Now York, Bnenos Aires, Rio de Janerio, Santos itd.
z najnovejšimi brzoparniki z dvema vijakoma, električno razsvetljavo, brezžičnim brzojavom, na katerih je za vsakega potnika preskrbljeno, da
dobi dovolj domače brane z vjnom, svež kruh, posteljo, kopelj itd.
ODHOD PART11K0V: V Severno Ameriko vsako scSoto. v Južno Ameriko vsakih 14 dni.
Prva vožnja iz Trsta v Kanado: 15. marca v Portland; 12. aprila v Quebec.
Vsakovrstna pojasnila daje radevolje brezplačno in prodaia vezne liste glavni zastopnik za
Kranjsko, Štajersko in Koroško
SIMON KMETETZ, Ljubljana, Kolodvorska ul. 26.
BF^I3|gll^=!(g3ElJ^=2Išll^=3SliŽ£l?^=IIal|51E
3H
Tomosovo
X^ Ml. M. .M^ Ml. Ml. Ml Ml. Ml.
23X133333:
priznano dobro umetno gnojilo za vinograde, travnike, deteljišča,
polja in paznike, prodaja na cele vagone in na drobno po ugodnih cenah
veletrgovina z železnšno „MERKUR"
Peter Majdič v
kjer je zaloga ia prodaja tvrdke
Thomasphosphatfabriken G. m. i
790
i. H., Berlin.
x m * n
N
V tej trgovini se prodajajo na debelo in na drobno tudi vsa druga umetna
gnojila kakor: kalijeva sol, kajnit, čilski soliter in žveplenoki-
sli amonfak, nadalje vsakovrstno železnin. blago posebno:
usiitno železo, traverze. cement stresna lepenka, poljedeisK! st?Q]L vsakovrstna oiedie itd.
Perje
za postelje in puh
priporoča po najnižjih cenah
EMIL KRAJEC
preje r. Hiti
Pred Škofijo štev. SO.
Zunanja naročila se točno izvršujejo.
Fr. P. Zajec
Ljubljana, Stari trg 9.
Kot prvi edini slovenski oblastveno konce sion. optik in strokovnjak priporoča svo
optični zavod
kakor vsakovrstna očala in ščipalaike, toplomere, ir ako mere, hvgrometre, daljnoglede vseh vrst, kakor „Zeiss, Busch, Goerz" itd., ter vse v to stroko spadajoče predmete. Vsa popravila izvršujem točno in solidno v svoji z električnim obratom urejeni delavnici.
Zahtevajte cenik, pošljem ga zastonj.
Ustanovljeno 1845.
parno barvarstvo
ter kemično čiščenje in snaženje oblek.
j Appeiura sukna, j
kJQS.REICH><
g Poljani nasip - Ozka ulita št. 4. i Sprejemališče
Selenburgova ulica št. 3.
Postrežba točna. Solidne cene.
X X
Vozovi
-.:   25/30 in 30/35 HP.
Ljubljana,
Dunajska cesto 13
Izborna zalog«
namiznih in nastropnih
svetilk
najnovejše vrste
po nizkih cenah
Iiiberška tvornica avtomobilov z o. z.
524
Karel Camernlk & Ko.
L£ubl|anag Dunajska cesta štev. 9*12.' c«nomik »stooj in poštnine prosto;
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih
pušk in samokresov
lovskih potrebito, vseh del keies (uldklif)
kakor tudi
Mahi ogenj po najoii ceoab.
Cenjenim damam si dovolujem naznaniti,
da preselim mi modni salon 1. aprila ti oa »i m SI. 28.
Opozarjam pri tem na svojo krasno izbero najnovejših modelov In slamnikov, katere zaradi selitve prodajam po jako znižanih cenah.
Modni salon A# Pogačnik Gosposka nI. 7
Popravila pušk, samokresov ia biciklov točno ia solidno.
tesa je treba novesti???
Dote!!! Lepe vsilil
To dobi v gotovini po 2 letih ob majhnih mesečnih vplačilih s pristopom
»Dekliškemu zavetišču11 — („Madchenhort")
ki je tekom poslednjih let 681 članicam izplačalo K 612.900. Vsaka članica plača v 2 letih največ K 296-— in dobi za to za slučaj možitve po 2 letih K 600*— torej obrestovanje vplačil po 124°/o. Sprejem brez posebne starostne meje. brez razlike vere, brez zdravniškega izpričevala. — Pojasnila daje brezplačno 1071 „Madchenhort", prvo splošno hnmanitetno društvo za opremo deklic, ki se može, na Dnnafu L, Franz Josefs-Bai 43. — Predsednik: Prior R. grof Mels-Colloredo. Glavna pbčilnice za Kranjsko: M. Raznožnik, Sp. Šiška št. 149 pri Ljubljani. =====   Zastopniki se sprejemajo pod ugodnimi pogoji. ===============
Automobili Ptich Motornu Hola«
Tipa 1913! 996
Elegantno, trpežno, varčno v porabi, orno In broz šuma!
IIIl M 8 SIN LjuSljana. Dunajska cesta 18.
v Mani
<r    Brez konkurence!
F. L Popper čevlji \
za gospode in gospe so nogam najbolj priležni, lični in najboljše kakovosti.   Naprodaj  samo pri
JULIJI STOR, Ljubljana
X
Prešernova ulica št. 5.
Goysserski čevlji za turiste, higijenični čevlji za otroke in Lawn-tennis-čevlji.
K 12-50—16-50.
w
m m m
w
M
Ljubljana,
Marijo Ter. cesta št U : (Kollzej). :
Ljubljana,
Marile Ter. Gesta št. U : (Kolizel). :
h
"lomane, divani in ž'
===== različne kakovosti.
Velika izbira
Zaloga spauiin ter jeminn
:: v različnih najnovejših slogih. ::
Priznano solidno blago
ter najnjije cene. Zajamčeno trpežni izdelki.
M Zafai
w
w w w
w w
3408
otroških vozičkov,
vsakovrstniti sil ogledal l
p
domsko in otroško konfekcijo
zelo solidne tvrdke
NI. Krištofič-Bučar
Ljubljana.
trg štev. 9. — Lastna hiša.
Krasne
Fine
Moderne
KOSTUME, PRASNE PLASCE, i NOČNE HALJE, B KBILA.
STIUUAlfe SP011TNE EAFEj OTBOSSE CEPIČI,
PEBEIiO.
OTROŠKE **» - m. h MLADENKE
■lgteaitao perilo in drage potrebščino n novorojenčke.
Pošilja na izbiro tudi na deželo.
61
CL
5514
FL
.D
3
.JB4
Ponehale bodo ose kritike o lolstovrtki slatin
Kadilci!
Katare, zaslizenje itd. z ničemer hitreje in boljše ne odpravite kakor če pridno pijete in grgrate Tolstovrško dijetetično kislo vodo.
ako jo sedaj poskusite, ko se je posrečilo vrelec moderno urediti, da nele ne uhaja ogljikova kislina, temveč se je našel In spojil nov, močno ogljikovokisli pritok. Sedaj lahko tekmuje Tolstovrska slatina z vsemi najboljšim ki slimi vodami, ker čvrsto muzira in ima zelo rezek okus. Naročite in prepričajte se. Zaboj s 25 steklenicami velja le 5 kron. Razpošilja se v */b /, 1/2 / in 1 «/2 / steklenicah. Prazne steklenice vseh voda se sprejmejo po najnižji ceni v polnitev. Plakati, analize zdravniških izvedencev in ceniki zastonj in franko. — Tolstovrško naročajo odlični zdravniki za se in svoje bolnike ter za cele bolnišnice, ker je sedaj res najboljša zdravilna in namizna - osvežujoča mineralna voda. Odlikovana na dveh higieničnih razstavah. — Del čistega uobička gre v narodne namene. — Naroča se pri podjetju Tolstovrško slatine, pošta Oučtanj, Koroško. -
NEIGE DE FLEURS
(Cvetlični snegf
nova znanstveno izdelana
krema za roke Id obraz
giensko najboljše toaletno sredstvo sedanjosti. Dobiva se posvodl Lonček 80 h., škatlja K 1*60. Zaloga:   HT „Adria", B. čančara v Ljubljani. "WB Zaloga
PAT
TE
vseh dežela izposluje inženir 94
JVM. €x£liBnULU^. oblastveno avtor, in zapriseženi patentni odvetnik na Dunaju VI., MarSahllferstrasse št. 37.
Visoko, moderno podolo, lepoto linij, udobnost dajo samo Warnerja Rust Proof
(Originalno amerikan. izdelek).
Se pere kakor vsako drugo perilo, ne da bi se odstranile vloge. Bf Za vsak kos se jamči. "VO
Edina zaloga v LJubljani:
Josipina Podkrajšek,
LJubljana, Čevljarska al. 2.
Priporoča tudi veliko zalogo higien. perila Jfigrovega in Tetra ter vse drage modne predmete na]bolfše kakovosti.
Poštna naročila se izvršujejo točno.
!
Ljudevit BoronUs
puškar v Borovljah (Fer-lach) na Koroškem.
se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih . pušek za lovce in strelce po najnovejših i sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi pre-delnfe stare samokresnice, sprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro ! izvršuje. Vse puške so na c. kr. preskuše-valnici in od mene preizkušene. — Itustro-39 vanl oonlkl zastonj.
Kakor na solncu beljeno — izgleda perilo po polurnem kuhanju s primesjo
Konfekcijska šragcsvs^a in zavod za izdelovanje oblek po meri
BUBSIIIIBIB      g     £ B H R% {f K *3ft H3RCSKD!BHX
BHtilKGDiaU      EfcvJ &2 kjg & jg        đ S tflS DUflflHaBBBB
priporoča svoje izborne izžlolke vsakovrstnih
iomladan:
■
VT BI
Strogo solidna postrežba. ISajnižje, stalne cene, liustrovani ceniki na razpolago.
M0BERNOBJIUIft£mD5Tlt
Persil ne vsebuje       kljub svojemu hitremu   učinku -—  nikakih perilu Škodljivih snovi. Zajamčeno neškodljivo pralno sredstvo.
Gottlieb Voith
DUNAJ Naprodaj po vseh frgoolaab.
A. Hauptmanna nasledniki
NOVI
J ■
—= LJUBLJANA. =----
Jvornica kemičnih barv, lakov in firnezev, priporoča:
Ivan ili@¥ičar
umetni in trgovski vrtnar
■ Ljubljana, Kolizejska ulica št. 16
priporoča slavnemu občinstvu opremljeno vrtnarstvo, kakor izdelane vence, Šopke in
svoje bogato tudi okušao trakove. ::
Revmatizem, protm, 1
nevralglfe in ozebline
Oljnate b ar ve
večkrat provzro'isjo neznosne  bolečine.  Za njih hitro  pomirjenje in potolaženje, za oplahnienje oteklin .n obnovo preraičnosti členkov ter odstra- l njenje občutka mrgolcnja učinkuje presenetljivo j .- zanesljivo--t
•v
Dalje ima na razpolago ::  za iiposojevanje .:
ob mrtvačkih odrih drevesne cvetlice: kakor rudi najfinejše dekoracifske cvetlice za dvorane ::   in balkone. ::
_____J l * *
Imam tudi vsakovrstne sadike do najžlahtnej-.sih cvetlic in zelenjadi. Sprejemam tudi naročila za na deželo. Vsa naročila se izvršujejo :: točno in solidno :: I Brzojavke: I. Bizovičar, ■   i: vrtnar, Ljubljana. ::
besedna znamka (rncctolasalici-Uzirsn kostanjev izvleček),
privteranju,masiranjuiervobkladUih. 1 lonček i S
Ako pošljete nnprei K 1*50 dobite   1 iončelc \
>        »       >     K. h*—    »      5 lončkov j, "c c
•       ♦       »     K ?-■-■    »     t      >      \ t o
' a.
Izdelovanje in glavna zaloga v
B. Fragnerja lekarni,
c. in kr. dvorni dobavitelji, Prsga-I£I.t štv. 283.
£azite na ime izdsika tn I zaloge v tzdaovaua. | lekarnah
V Llnblfanl: lekarne Jos. ftlavr, dr. 3, Ficcoli, Jos. CSimaf.
2 m 2 i m
Suhe barve
Emajlne barve
Fasadne barve
Vse vrste: firnežev, čopičev- :; lakov, i;
(Gips)
Olje za pode in stroie
Marlfla trg šf. I,
A.
Naslov zadostuje;
sinovi v UiibSiani.
192
Ceniki zastonj!
Ciniki zastonj!
Ljubljanska kre
anka ¥
Delniška glavnica K 8,000.000.
152
Stft*iiai*jeva ulica štev. 2.
Rezervni fond 809.000 kron.
Podružnice v SpljeiU; Celovcu, Trstu* Sarajevu, Gorici, Celju in agencija v Gradežu.
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči rači ter jih obrestuje od dne vloge po čistih
iS
31 0
Priporoča promese Tiskih srečk
|4  0 k žrebu L aprila 1913 a 8 K. — Glavni dobitek 180.000 K.
Trgovina s špecerijskim blagom.
Trgovina z moko In deželnimi pridelki.
A. ŠARABON, LJUBLJAN
Slav
loga rndninsk
Grenka vodai Apenta, Fran Jožefova, Friedrichallska, Hercules, Hunyadi, Janoševa, PUllna, Rakozvjeva palma, Saratica, Sternov, ZajeČiška. Različne rudninske vedet Bilinska slatina, Bonifacijev vrelec, Contrexeviiiel Emška Kranchen, Fachinška, Francovovarski Natalijin vrelec fiiessnnbelska slatina. Gleichenberškl vrelci. Guberska Srebrenica, Hallska jodova voda. Karlovovaraki vrelci. Erondorfski Šiefanljln vrele«. Levico močna in lažja. Marijinovarski vrelci. Freblavska slatina. Rogaskaslatina: Donati vrelec. Zaboj s 25 stekl. Styria vrelec. Zaboj s 25 stekl. Roncegno, Salvator.  Selter (kraljevski). Vita vrelec,
Vichv, VildunškU Helenin vrelec, Darkavska jodova sol. Karlovovarska vrelčeva sol v kristalih ali v prašku, Mattonijeva močvirska sol.__
1033   ———
Velika praiaraa M kavo in mli/i za dliave
s električnim obratom.
Zaloga vsakOOTstelli