SVOBODNA
LETO (ANO) LXIV (58) • ©TEV. (N°) 36
ESLOVENIA LIBRE
SLOVENIJA
BUENOS AIRES • 15 de septiembre - 15. septembra 2005
OD SOLIDARNOSTI DO SVOBODE
Zakaj, kaj in kako na referendum
JOŽE PAVLIC
Takpen naslov so dali Poljaki mednarodni konferenci v Varpavi ob praznovanju 25. obletnice ustanovitve prvega neodvisnega delavskega sindikata v Vzhodni Evropi s simboličnim imenom Solidarnost. Upravičeno, kajti ravno Solidarnost je bila tista, ki je dotlej nezlomljivemu in za mnoge nezmotljivemu ter precej pnjemu delu sveta vladajočemu komunističnemu režimu pokazala, kako je krhek, predvsem pa krivičen do ljudi, ki si jih je podjarmil.
V pristanipkemu mestu Gdansku, v ladjedelnici, poimenovani po komunističnem ideologu Leninu, mu je s karizmatičnim delavskim voditeljem elektrikarjem Lechom Walenso in poznejpimi desetimi milijoni članov po vsej Poljski, ob podpori katolipke Cerkve, velikega rojaka na sedežu apostola Petra papeža Janeza Pavla II. in političnih oporečnikov med razumniki pokazala neobičajno, vendar zelo uspepno pot do resnične svobode: z nenasiljem, ramo ob rami, enotnostjo na zunaj in trdnostjo sami v sebi ter neomajnim prepričanjem, da je napočil čas za nov, pravičnejpi svet. Tudi če bo tekla kri, kot je že tolikokrat po poljski zemlji, če bodo ptevilne žrtve, kot so že bile. Dobrpen del Poljakov, čeprav obdan z oklepom komunističnih sosed in strahovan od ,,velikega soseda", je sprevidel, da je edina pot naprej, edino upanje, izhod v svet zanje v vsenarodnem uporu, stavki, glasnih in jasnih zahtevah, kaj je treba na Poljskem spremeniti.
Ves komunistični svet je zazijal od presenečenja, telefoni so zvonili kot za stavo, najbolj med Moskvo in Varpavo, vendar nič se ni dalo narediti, nič ključnega spremeniti, kajti Poljaki, siti komunističnih obljub, predvsem pa prevar, so začutili, da nimajo več kaj izgubiti, marveč lahko samo pridobijo. Tudi razglasitev izrednega stanja v državi od decembra 1981 do aprila 1989 jih ni ustavila. 31. avgusta 1980, ko je poljska komunistična vlada podpisala pogodbo s predstavniki stavkajočih delavcev v gdanski ladjedelnici in jih s tem priznala za pogodbenega partnerja, je sredi komunističnega sveta zasijala zvezda Solidarnosti kot nezlomljivega delavskega združenja, pa tudi solidarnosti kot eni temeljnih človekovih vrlin v težavah in stiskah. Gdansk je postal ,,okno v svet" prave človekove in narodove svobode v poznejpih letih za vso komunistično Vzhodno Evropo. Padla je ,,železna zavesa", berlinski zid, leta 1991 je razpadla Sovjetska zveza. Komunizem se je zlomil v sebi. Rodila se je demokracija, temeljito spremenila podoba sveta, predvsem pa na dvoje razdeljene Evrope. Prej tlačeni narodi so svobod-neje zadihali, začeli okupati, kar so le slutili: kakpna je prava svoboda, demokracija, temeljne človekove pravice, svobodno izpovedovanje verskega prepričanja. Bila je podoba, kot da so se na novo rodili. Podlaga za danapnjo Evropo, ki se vse bolj povezuje, je bila položena.
Lech Walensa si ob ,,srebrnem jubileju" Solidarnosti pripisuje le del zaslug za zgodovinski preobrat v poljski in vzhodnoevropski zgodovini. Kljub sijajni politični karieri, ki ga je vodila do položaja poljskega predsednika, prejemnika Nobelove nagrade za mir, človeka leta, častnega doktoranda, celo letalipče v Gdansku so poimenovali po njem. Ve, da je čas njegove slave kot tudi zgodovinske vloge Solidarnosti minil; da danes njegove rojake prav tako kot državljane drugih nekdanjih vzhodnoevropskih komunističnih držav ločuje duh porabniptva, bremenijo nova bremena globalizacije, končno, tudi njemu samemu očitajo, da kot predsednik ni znal Poljske popeljati v razviti svet. Ve, da je vsakemu človeku dan ,,zvezdni trenutek", od njega pa je odvisno, ali ga uresniči ali ne. On ga je, ob pravem času in na pravem kraju. Predvsem zaradi tega, ker je ,,za njim stal" veliki rojak papež Janez Pavel II., katerega sliko ima na častnem mestu v svoji delovni sobi Inptituta Lecha Walense.
,,Vedeli smo, kaj je mislil," izjavlja, ko se spominja prvega papeževega obiska na Poljskem leta 1979. Ni jih pozival k revoluciji, jim je pa ,,zelo prepričljivo" povedal, da se morajo spremeniti družbene razmere, ter jih opogumljal. Potem ,,se je na Poljskem vse spremenilo. Sveti oče je prebudil poljski narod," priznava Walensa.
In kaj se ob tem lahko naučimo Slovenci? Pri nas nikakor ne zmoremo in ne znamo prelomiti s preteklostjo. To se vidi tudi v prizadevanju ,,starih sil", ki hočejo z referendumom obdržati monopol nad javnimi občili. Čas pa gre nezadržno naprej. Če hočemo, da se kaj spremeni, moramo ukrepati zdaj. Takoj.
(Po Družini)
Za naslednjo nedeljo, 25. septembra, je sklican nov referendum za vse državljane Republike Slovenije. Marsikdo se je verjetno skoraj nejevoljno vprapal: Še en referendum? Da, pe en, a ta je zelo pomemben, lahko bi rekli bistvene važnosti.
ZA KAJ GRE?
Gre za usodo javnega radijskega in televizijskega podjetja Slovenije. Mnogokrat smo v raznih člankih in razgovorih omenjali dejstvo, da v Sloveniji demokracija ni popolna, ker je eden izmed dejavnikov (faktorjev) uspepne demokracije svoboda sredstev javnega obve čanja. Dejansko so vsi dnevniki in glavne radijske in TV postaje v Sloveniji pe vedno v rokah levice. V senci dosedanjih zakonov je levičarskim strankam uspelo obdržati v svojih rokah (v svojih vajetih) ta sredstva, in z njimi oblikovati javno mnenje po svojem okusu in v lastne interese.
To stanje je bilo mogoče spremeniti le s posebnim zakonom. Ta
zakon je sedanja vlada poslala v parlament in ga s podporo strank koalicije tudi potrdila. Sedanje opozicijske stranke, zlasti Liberalna demokracija (načelnica bivpe vlade) in Socialna demokracija (reformirana komunistična stranka), so vložile zahtevo za referendum, da bi preprečile veljavnost tega zakona.
Stalipče teh strank (in poizkus referenduma) je razumljivo. Svet RTVS, ki naj bi bil predstavnik civilne družbe, je dejansko predstavnik interesa obeh strank, ki sta več kot desetletje obvladovali slovenski politični prostor in preko Državnega zbora in vlade obvladovali tudi vse državne in paradržavne sisteme. Zato so bile najbolj pomembne odločitve Sveta RTVS politično motivirane in v interesu obeh tedaj vladnih strank. Člani vodstva RTVS, npr. generalni direktor, programski
direktorji radia in TV ter direktorja za mednarodne odnose in informativnega programa in vodji teh programov, so bili izbrani po volji teh strank in so tem strankam tudi neformalno odgovarjali.
Z vodilnih položajev in s sodelovanjem nekaterih časnikarjev sta obe tedaj vladni stranki uveljavljali svoj vpliv, najbolj v informativnem programu. Politika je imela prevladujoč vpliv v RTVS. Ta vpliv se je uveljavljal preko indirektnih nasvetov in ocen. Mehanizem o uveljavljanja svojih interesov je vladajoča politika razvila do stopnje samodejnega delovanja. Zato je bila RTVS mnogo bolj državna kot javna, je bila v resnici orodje obeh, sedaj opozicijskih strank. Zato zahtevata referendum, da bi ustavili to ključno spremembo v slovenskem javnem življenju.
Po novem zakonu bo člane Sveta RTVS imenoval Državni zbor iz kandidatov, ki jih bodo lahko predlagale vse organizacije civilne družbe. Tak način imenovanja sveta je v uporabi pri vseh nacionalnih RTV v Evropi. Razlika je le v tem, da ima ponekod večji vpliv parlament, drugod pa vlada, ali pa kar predsednik vlade ali suveren. Zato je novi zakon usklajen s prakso evropskih držav.
KAJ BOMO VOLILI?
Vprapanje, ki se daje na referendum, in ki bo natiskano na volilih listih se glasi:
,,Ali ste za to, da se uveljavi Zakon o Radioteleviziji Slovenija (ZRTVS-1), ki ga je na predlog Vlade Republike Slovenije sprejel Državni zbor Republike Slovenije 15. julija 2005?".
Tisti, ki hočejo, da se dosedanje stanje monopola levice nad slovenskim medijskih prostorom enkrat za vselej konča, morajo obkrožiti besedo ZA. Seveda, kdor je za to, da se monopol levice na-
daljuje, se bo besedilu zakona uprl.
Važno je torej, da se vsi državljani Republike Slovenije, ki nam je pri srcu svoboda in resnična demokracija, udeležimo referenduma in oddamo svoj glas.
KAKO BOMO VOLILI?
Kar zadeva praktične izvedbe pravice glasovanja, ponatisnemo uradno sporočilo, ki nam ga je dostavilo Veleposlaniptvo RS v Buenos Airesu. Takole se glasi:
Veleposlaniptvo Republike Slovenije v Buenos Airesu obvepča slovenske državljane, da bo naknadni zakonodajni referendum o Zakonu o Radioteleviziji Slovenija potekal v nedeljo, 25. septembra 2005 na Veleposlaniptvu Republike Slovenije, na naslovu Avenida Santa Fe 846, 6. nadstropje, Buenos Aires. Voli če bo odprto med 9.00 in 17.00 uro.
Glasovalno pravico na referendumu imajo vsi državljani Republike Slovenije, ki bodo na dan glasovanja, 25.9.2005, dopolnili 18 let in so vpisani v volilni imenik.
Volivec, ki je vpisan v volilni imenik, mora s seboj prinesti osebni dokument, s katerim bo izkazal svojo identiteto.
Tisti volivci, ki so se odločili voliti po po ti, in so to odločitev pravočasno sporočili Republi ki volilni komisiji v Slovenijo, lahko svoje volilne karte overijo pri naslednjih poobla čencih:
Robert Eiletz, 22/9 od 18:00 do 20:00, Konzulat RS, Bariloche, Frey 246
Jože Smon, 21/9 od 20:00 do 22:00, Slovenski dom Mendoza
Herman Zupan, 22/9 in 23/9 od 9:00 do 18:00, Konzulat Republike Slovenije, Temple 2780, Lomas del Mirador
Tako do sedaj. Vsako spremembo, dopolnilo ali pojasnilo, ki bi bilo pe potrebno, bomo dodatno objavili v prihodnji ptevilki.
Zlato in srebro v veslanju
Slovenija je na svetovnem veslapkem prvenstvu v Gifuju na Japonskem osvojila dve odličji. Iztok Čop in Luka Špik sta se v soboto veselila zlate medalje v dvojnem dvojcu, naslednji dan pa sta ob sodelovanju Davorja Mizerita in Mateja Preloga v dvojnem četvercu osvojila pe srebro. Skupno sta bili to že 17. in 18. medalja za slovensko veslanje na največjih tekmovanjih, Iztok Čop pa je sodeloval kar pri trinajstih od njih.
Blejca sta si v dramatičnem finipu dvojnih dvojcev zagotovila 35 stotink prednosti pred Italijanoma, bron pa sta z zaostankom večjim od devet sekund osvojila Nemca. Analiza časov predtekmovanja, repasažev in polfinala je pokazala, da bosta najnevarnejpa tekmeca Nemca Christian Schreiber in Rene Burmeister. Sam začetek tekme je to potrjeval, saj sta Slovenca prevzela vodstvo, tesno za njima pa sta bila Nemca. Na polovici proge je bila razlika že dober čoln. V drugi polovici pa sta nepričakovano napadla Italijana Federico Gattinoni in Luca Ghezzi, ki sta 500 metrov pred ciljem pe zaostajala za čoln, nato pa do konca nista odnehala. Slovenska tekmovalca sta priznala, da sta se skoncentri-rala predvsem na Nemce in da sta Italijana zato imela drobno priložnost za presenečenje, vendar sta kljub temu uspela odgovoriti na odločilen napad.
Slovenija je v nedeljo načrtovala pe eno zlato
odličje, a se je razpletlo drugače. Poljski dvojni četverec (5:34,96) je imel vseskozi minimalno prednost pred Slovenijo (5:35,45) in v finipu so Slovenci celo branili srebro pred Estonijo (5:36,61), hkrati pa seveda napadali tudi zlato medaljo. Vsi trije čolni so dosegli tudi izid, hitrejpi od neuradnega svetovnega rekorda Italije (5:37,68), doseženega na SP 1994 v Indianapolisu. Žal dosežek Poljske ne bo priznan, saj so tekmovalci od Mednarodne veslapke zveze zahtevali, naj se rekordi iz Gifuja zaradi močnega vodnega toka reke Nagara ne priznajo.
Med preostalimi slovenskimi posadkami si pohvale zaslužita pe Boptjan Božič in Gregor Novak, ki sta v malem finalu dvojnih dvojcev zasedla drugo mesto in s skupno osmim dosegla najboljpo slovensko uvrstitev v tej disciplini po prvenstvu leta 1993 v Roudnicah, ko sta Iztok Čop in Denis Žvegelj v dvojcu brez osvojila bron.
GLEJ_
TEŽAVE SLOVENCEV V ITALIJI .........2
MLADINSKI DAN V CARAPACHAYU 3 IZ ŽIVLJENJA V BARILOČAH.............4
Težave Slovencev v Italiji
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
Slovenci, ki živijo v v Italiji se ponovno srečujejo s težavami in doživljajo spremevedanje italijanske vlade. Za zamudo pri izvajanju zapčitnega zakona za slovensko manjpno naj bi bil kriv paritetni odbor, ki mora določiti ozemlje izvajanja zapčite. Tako vsaj meni italijansko ministrstvo za dežele, ki odgovarja na kritike predsednikov deželnih vlad Furlanije-Julijske krajine (FJK) in Doline Aoste, Riccarda Illyja in Luciana Caverija.
Po mnenju ministrstva naj bi za zamudo bili krivi predvsem slovenski člani odbora, ki naj bi bili sprti med seboj. V pogovoru za Primorski dnevnik pa je predsednik paritetnega odbora zavrnil očitke kot neutemeljene.
Očitek paritetnemu odboru je zapisan v sporočilu za javnost, ki ga je podpisal tiskovni predstavnik italijanskega ministra za dežele Enrica La Loggie, Luigi Pepe. Slednji se je odzval na kritike, ki sta jih v četrtek v Trstu izrekla predsednika deželnih vlad FJK in Doline Aoste, Illy in Caveri, ki sta italijansko vlado obtožila, da zavlačuje z izvajanjem zapčitnega zakona in da ni občutljiva do jezikovnih manjpin.
Pepe je v sporočilu za javnost zavrnil očitke vladi in je odgovornost za zamude pri izvajanju zapčitnega zakona naprtil nesoglasju, ki naj bi vladalo med člani slovenske narodnosti v paritetnem odboru. Pri tem se je skliceval na stalipče državnega sveta (najvipii organ, pristojen za upravne spore), ki je paritetnemu odboru naročil, naj spremeni seznam občin, v katerih naj se izvajajo določila
zapčitnega zakona, ,,zaradi nekaterih napak v zvezi z občinami Čedad, Milje, Trst in Gorica".
Italijanski člani paritetnega odbora, ki se prepoznavajo v vladajoči desnosredinski koaliciji, sicer nasprotujejo vključitvi omenjenih občin v ozemlje izvajanja zapčite. Po Pepeje-vem pisanju paritetni odbor ne more vnesti potrebnih popravkov ,,zaradi stalnih sporov med slovenskimi člani". Predsednik paritetnega odbora Rado Race je kritike ministrstva za dežele označil kot neutemeljene in brezpredmetne, saj je odbor že dvakrat poslal pristojnim italijanskim vladnim telesom seznam občin, ki pridejo v poptev za zapčitni zakon ter tudi natančneje pojasnil svoja stalipča. S tem je tudi zadostil nekaterim pomislekom, ki jih je v zvezi s prvim seznamom občin izpostavila italijanska vlada.
Paritetni odbor je nastal na podlagi 3. člena zapčitnega zakona za slovensko manjpino v Italiji. Sestavlja ga 20 članov, od katerih je deset predstavnikov slovenske manjpine. Člane odbora imenujejo italijanska vlada, deželna vlada FJK, deželni parlament FJK in skuppčina izvoljenih predstavnikov slovenske manjpine v krajevnih upravah pokrajin Trst, Gorica in Videm.
Temeljna naloga odbora je oblikovanje seznama občin oz. delov občin, kjer naj se izvajajo določila zapčitnega zakona, kar predvideva 4. člen zakona. Ta seznam je odbor dokončno sestavil 26. septembra 2003, obsega pa 32 občin v FJK: pest jih je v tržapki pokrajini (vključno s
Trstom), osem v goripki pokrajini (vključno z Gorico), 18 pa v videmski pokrajini (vključno s Čedadom).
Krovni organizaciji Slovencev v Italiji pa sta v ponedeljek, 12. t. m. v sporočilu za javnost odločno zavrnili izjavo italijanskega ministra za dežele Enrica La Loggie, da je za zamudo pri izvajanju zapčitnega zakona za slovensko manjpno v Italiji kriv paritetni odbor, ki mora določiti ozemlje izvajanja zapčite, oziroma njegovi med seboj sprti slovenski člani.
Obenem sta poudarili, da sogla-pata z oceno, da je za zavlačevanje izvajanja zapčitnega zakona odgovorna vlada premiera Silvia Berlusconija.
Kot sta v sporočilu za javnost zapisali Slovenska kulturno-gospo-darska zveza (SKGZ) in Svet slovenskih organizacij (SSO), so razmere popolnoma nasprotne od ocene La Loggie. Slednji se je z njo odzval na kritike, ki sta jih v četrtek v Trstu izrekla predsednika deželnih vlad Furlanije-Julijske krajine in Doline Aoste, Riccardo Illy in Luciano Cave-ri. Ta sta italijansko vlado obtožila, da zavlačuje izvajanje zapčitnega zakona iz leta 2001 in da ni občutljiva do jezikovnih manjpin.
„Dejansko je situacija popolnoma nasprotna. Delovanje in vloga paritetnega odbora sta popolnoma ohroml-jeni zaradi načrtnega in doslednega bojkota sej s strani dela italijanskih članov, ki so izraz politične desnice. ... Slovenski člani so v glavnem polnoptevilno prisotni ob vsakem sklicu, odsoten pa je večji del italijanske politično desnosredinske komponente," sta organizaciji zapisali v izjavi.
TONE MIZERIT
V bližini Škofje Loke na li grobi če
Komisija za raziskave in ureditev grobipč žrtev povojnih pobojev iz območja Škofje Loke je začela s prekopom Bodoveljske grape. Pri prekopu so že napli nekaj posmrtnih ostankov žrtev, v celotnem grobipču pa naj bi bilo pokopanih okrog 29 ljudi. Kot je pojasnil predsednik omenjene komisije Janez Pintar, bo najprej na ostankih opravljenih nekaj sodnomedicinskih pregledov, nato pa jih bodo pokopali v novo skupno grobipče.
Kriminalistična preiskava, ki jo vodi Generalna policijska uprava, je bila pred časom že končana. Tako kazenske odgovornosti za poboje pri danapnjem izkopu posmrtnih ostankov ne bodo ugotavljali, pač pa bo opravljen le sanitarni prekop, je pojasnil vodja preiskave povojnih pogojev na Generalni policijski upravi Pavel Jamnik.
Komisija za območje Škofje Loke je za prikrito grobipče žrtev povojnih pobojev izvedelo s pomočjo različnih pričevanj. Tako so ugotovili, da je v Bodoveljski grapi zakopanih približno 29 žrtev, domobrancev, predvsem iz Črnega vrha. Poleg tega pa je po Pintarjevih besedah na območju Škofje Loke pe približno 25 takpnih množičnih grobipč. Tudi za te bodo s strani ministrstva za delo, družino in socialne zadeve poskupali pridobiti dovoljenja za sanitarni prekop.
Zadovoljni s članstvom v EU
Spominska plo ča Slom ku
Škofa mariborske in krpke pkofije, Franc Kram-berger in Alois Schwarz, sta v celovpki stolnici blagoslovila reliefno podobo blaženega pkofa Antona Martina Slompka, delo akademskega kiparja Viktorja Gojkoviča s Ptuja. Slompek se je tako po 171 letih simbolično vrnil
v celovpko stolnico.
Dvojezične mape in blagoslovitve reliefne podobe blaženega pkofa se je poleg skoraj 600 romarjev iz Slovenije udeležilo tudi veliko nempko in slovensko govorečih Koropcev ter cerkvenih dostojanstvenikov.
Knjižni novosti o glasbi
Po letu dni članstva v EU 62 odstotkov Slovencev meni, da je Slovenija s članstvom v povezavi pridobila, je pokazala spomladanska izdaja nacionalnega poročila Eurobarometer 2005, ki jo je v Ljubljani predstavilo predstavniptvo Evropske komisije. Največjo korist članstva Slovenci vidijo v prihodnjem prevzemu evra (62 odstotkov), Slovenija pa je med vsemi državami članicami najbolj naklonjena nadaljevanju procesa piritve povezave - podpira ga namreč 79 odstotkov Slovencev.
Čeprav je v primerjavi z lanskim jesenskim poročilom mogoče zaznati rahel upad zadovoljstva Slovencev nad EU, pa se Slovenija na več področjih - nadaljevanje piritvenega procesa, podpora poglabljanju politične integracije ter razvoju skupne zunanje, varnostne in obrambne politike, podpora evropski monetarni uniji - pe vedno uvrpča med najbolj proevropsko usmerjene članice. Prav tako je v samem vrhu glede poznavanja evropskih zadev, je pokazalo spomladansko poročilo Eurobarometra.
Pri založbi Družina sta izpli dve knjigi avtorja dr. Eda Škulja, Leksikon cerkvenih glasbenikov in Orgle in organisti v sedanji ljubljanski stolnici. V leksikonu so zbrani tisti slovenski glasbeniki, ki so se izključno, pretežno ali vsaj delno posvečali cerkveni glasbi, medtem ko monografija Orgle in organisti v sedanji ljubljanski stolnici sodi v praznovanje 300-let-nice baročne stolnice, ki bo leta 2007. Leksikon cerkvenih glasbenikov je prva tak-pna knjiga na Slovenskem.
Poleg skladateljev so v leksikonu predstavljeni or-ganisti, zborovodje in drugi strokovnjaki s področja cerkvene glasbe ter vsa njihova najpomembnejpa dela.
V knjigi Orgle in organisti v sedanji ljubljanski stolnici so v prvem delu predstavljene orgle, v drugem pa organisti. V 300 letih se je v stolnici zvrstilo sedem orgel in 17 organistov.
Edo Škulj se je rodil leta 1941 v Velikih Lapčah. Teologijo je ptudiral v Bue-
nos Airesu, kjer je leta 1965 diplomiral in bil posvečen, glasbo pa na Papepkem inptitutu za cerkveno glasbo v Rimu, kjer je leta 1972 promoviral z disertacijo o Stanku Premrlu. Po triletnem delovanju v Nemčiji je jeseni 1975 pripel v Ljubljano in postal pomožni stolni organist. Leta 1985 je postal zunanji sodelavec Mu-zikolopkega inptituta ZRC SAZU in za izdajo pripravil celotni Gallusov opus v 20 zvezkih. V letih 1989-98 je bil tajnik in koordinator znanstvenoraziskovalne dejavnosti Teolopke fakultete. Leta 1993 se je habilitiral za docenta in leta 1998 postal znanstveni svetnik Univerze v Ljubljani.
Škulj je od leta 1975 predaval zgodovino glasbe in organografijo na Orglars-ki poli, od leta 1993 paleo-grafijo in orglarstvo na Akademiji za glasbo, od leta 1997 pa je predstojnik katedre za zgodovino glasbe na Oddelku za glasbo Pe-dagopke fakultete Univerze v Mariboru.
Čim bolj se bližamo napovedanemu dnevu 23. oktobra, tem bolj se vse vrti okoli volitev in vsega, kar je z njimi povezano in tudi, kar z njimi ne bi smelo biti povezano.
Presenetljiva poteza. Mediji so sicer poročali o dogodku, a mnogo odmeva potem ni bilo. Vendar je bila ta poteza gotovo bistvene važnosti za prihodnji politični razvoj. Precej vidna članica volilnega sodi-pča, dra. Servini de Cubr^a, je v torek 6. septembra odredila intervencijo justicia-listične (peronistične) stranke. Vzrok sodnega posega v notranje delovanje stranke je, da ta že nekaj časa nima rednega formalnega vodstva. Opravičilo pa, da sedanje stanje lahko vodi v dokončen razkol peroniz-ma. Za sodnega komisarja (interventor) je bil imenovan Ramon Ruiz, ki je do pred kratkim opravljal isto funkcijo v prestolnem oddelku stranke. Mimogrede omenimo, da je po ,,norm-nalizaciji" vodstvo stranke v mestu Buenos Aires prevzel pef vlade minister Alberto Fernandez, s čemer je seveda stranka pripa pod direkten vpliv predsednika države.
Vzroki... Vse je precej neoprijemljivo. Najprej glede opravičila: vsaka politična stranka ima pravico da se loči, kolikokrat se njenim članom zazdi, ker sicer bi bila okrnjena svoboda združevanja, ki je po ustavi zagotovljena. Tudi imamo v argentinski politični zgodovini nepteto primerov razkolov strank. Socialisti, na primer, so se v določenem zgodovinskem trenutku ločili na tri različne stranke. Radikali so bili v dobi Frondizija ločeni na dve (UCRP in UCRI), in njegova veja, se je potem ponovno ločila na intransi-gente in desarrolliste. Cel krpčanska demokracija se je svoj čas razklala. Da tu ne govorimo o skrajni levici, katere ločitve, združitve in ponovne razkroje sploh ni mogoče sproti zapisovati. Gotovo pa ta korak, čeprav prihaja iz strani sodne oblasti, predstavlja trden poizkus Kirchnerja, da bi obvladal formalni ustroj peronistične stranke.
^ in posledice. Justicia-lizem je bil brez formalnega vodstva, ker je po zadnjem kongresu (konvenciji) vodstvo odstopilo. Bilo je izvoljeno na pobudo in po kroju Duhaldeja, pa so potem člani odstopili pod pritiskom Kirchnerja, ki tedaj pe ni mogel doseči privrženega vodstva, mogel pa je že preprečiti, da bi bilo vodstvo preveč v oblasti Duhaldeja. Kaj pa sedaj? Gotovo ne bo priplo do „normalizacije" pred volitvami. Od volilnih rezultatov je gotovo veliko odvisno, kakpno bo prihodnje vodstvo. Ni pa dvoma, da si bo predsednik podvrgel
stranko in morda celo sam prevzel predsedniptvo. Vse je mogoče: v kratkem času je Kirchnerju uspelo preusmeriti ustje mogočnega toka peronizma.
Različna kampanja. Nastopi in zborovanja se množijo, televizijska kampanja je pred eksplozijo, pričakovane jasnosti in debate idej pa ni nikjer. Tako duhaldi-zem kot levica samo nenehno obtožujeta Kirch-nerja, da financira kampanjo z vladnim denarjem. Konkretno navajajo, da na volilne shode po državi potuje z vladnim letalom, da vse stropke krije vladna blagajna in celo, da so fotografi, ki pokrivajo volilne mitinge, iz predsednipke medijske pisarne. Tudi je res, da na teh shodih predsednik napoveduje različne investicije in javna dela. Tako je pred dnevi napovedal obnovitev cestne mreže z investicijo v vipni nad 1.000 milijonov dolarjev. Prav tako dip (smrdi) po volilni kampanji povipanje minimalne pokojnine, ki je s 350 pesov na mesec skočila na 390. Upokojenci so seveda hvaležni za dodatnih 40 pesov na mesec, pa naj bodo ti volilne narave ali pa ne.
Sumljive podpore. Je pa precej prahu dvignila zadnje dni ugotovitev (obtožba), da več kot polovico socialnih podpor brezposelnim družinam prejemajo člani političnih strank. To seveda ne odgovarja sorazmerju prebivalstva in strank. Največ jih gre po poti peronistične stranke, mnogo tudi članom radika-lizma; zanimivo pa je, da skoraj nobena stranka ni izvzeta. To je sprožilo vrsto zahteva, naj se način socialne podpre spremeni in sredstva preusmerijo. Zanimivo je, da v teh zahtevah soglapata opozicija in vlada. Ostane pa vprapanje, če bo kljub temu soglasju pripo do kakpne pozitivne spremembe.
Kako z inflacijo. Zadnje mesece se je vladna skrb obrnila v smeri cen, ki so kar preveč rasle. Inflacija je dosegala nevarne ptevilke, a se je sedaj umirila. Skrb pa vzbuja dejstvo, da pe vedno počasi a nevzdržno rastejo cene prehrani in bazičnim potrebpčinam. Ob vsem tem vlada le napoveduje ukrepe in predsednik sam je zadnje dni pozival orjapke verige supermarke-tov, naj ne izkoripčajo naroda. Dobro pa vemo, koliko taki pozivi zaležejo.
Brez Sklada. Zunanja fronta pa je ob vsem tem mirna. Država zvesto plačuje dolgove Mednarodnemu denarnemu skladu (FMI) in če bo po tako naprej, tudi prihodnje leto ne bo težav in vlada si bo lahko privopčila, da pe naprej dela po svoje, ne da bi se ji bilo treba ozirati na nasvete, ki sicer nenehno prihajajo s severa.
SLOVENCI V ARGENTINI
CARAPACHAY
44. mladinski dan
V nedeljo 14. avgusta smo mladi v Carapachayu praznovali svoj 44. mladinski dan. Geslo dneva je bilo ,,Z veseljem naprej". Seveda nismo bili sami, saj so na nap praznik in na tekmovanje v odbojki prihitele ekipe iz bratskih domov.
Dan se je začel prav s tekmovanjem v odbojki, in sicer je v prvi tekmi pristavska ekipa deklet je premagala carapačaj-sko.
Točno ob enajstih je bilo dviganje zastav ob petju obeh himen. Sledila je mladinska mapa, ki jo je daroval g. Franci Cukja-
ti. Petje mladine so spremljale kitare in prečne pipčali.
Po mapi so se nadaljevale tekme. Opoldan je bilo seveda na vrsti kosilo. Kot vsako leto so kuharice pripravile okusno jed.
Proti večeru, po končanih tekmah, so vi navzoči lahko uživali poseben in iznajdljivo pripravljen kulturni program: televizijska oddaja ,,v živo", ki jo je odlično vodil Andrej Žnidar. Susana in Ti-
NASA SKUPNOST ZIVI
ä
nelli se že treseta...! Ob smehu gledalcev je potekel program z obiskom znanih osebnosti: manekenka Nicole Neumna, mentalist Fernikul Shneider in Kekec. Kuharica gospa Getti in njen pomočnik Luka Cerola, je pripravila Smorkljeve bablice s patko-pnikovo omako, po pravici čisto navadne ,,patys".
Kultura je tudi imela svoj kotiček. Flautistka je zaigrala pesem ,,Pod lipo" in pesnik Patricji Kralj je recitiral pesem
,,Petelinček lepo poje". Pri pro-ramu so sode-ovali tudi zmagovalci turnirja odbojke. Pristavska dekleta in fantje so na odru odgovorili kratek intervju preden so dobili zasluženi pokal. Mladinski dan je končal z večerjo in plesom ob zvoku dj-ja.
Carapačajska mladina se zahvali vsem, ki ste se pridružili napemu mladinskemu dnevu, posebno pa tistim, ki ste omogočili da je ta dan lepo uspel.
BG
Zveza žena in mater iz San Martina je 19. julija obiskala vladno palačo ,,Casa Rosada" in si z vodičko ogledala vse zanimivosti te stavbe. Obisk se je veselo zaključil v tradicionalni kavarni „Tortoni".
Od 24. do 30 avgusta so člani dru tva upokojencev obiskali^ provinco San Luis. Skupino je vodila ga. Pavla Kovač Skraba.
V	soboto, 27. avgusta je Slovenska kulturna akcija priredila predstavitev knjige „Letopis 1947-1997. Petdeset let slovenskega dupnega pastirstva v Argentini". Knjigo je predstavil avtor arh. Jure Vombergar.
V	nedeljo, 28. avgusta je bil v Slom kovem domu v Ramos Mejiji 35. mladinski dan. Na sporedu je bilo dviganje zastav, sv. mapa, tekmovanja, skupno kosilo in kulturni program. Zvečer je bila prosta zabava.
Isti dan je bila obletnica Rožmanovega doma v San Justu, po sv. mapi je bilo skupno kosilo.
Prav tako isto nedeljo je delegat prelat dr. Jure Rode obiskal rojake v Miramaru.
V	sredo, 31. avgusta je bil v Slovenski hipi duhovni ki sestanek. Zvečer pa je bila seja voditeljic osnovno olskih tečajev, pod vodstvom referentke za polstvo Ani Klemen.
V	soboto, 3. septembra je bila v slovenski cerkvi Marije Pomagaj zahvalna ma a za potovanje v Slovenijo dijakov RASTi srednjepolskega tečaja RMB.
V	nedeljo, 4. septembra je Zveza slovenskih mater in žena praznovala 39. let svojega obstoja. Sv. mapo je daroval g. Danijel Vrečar, sledil je poklon pred spomenikom, nato je bil zajtrk v obednici slovenske hipe. Uvodne besede je povedala podpredsednica Zveze, prof Metka Mizerit, predsednica Zveze, ga. Pavlina Dobovpek je predstavila nekaj podatkov, spominske besede pa je izrekla Marija Urbančič Grbec.
Istočasno je bil pred spomenikom žrtev na dvoripču Slovenske hipe poklon gen. Rupniku, dr. Hacinu in sodelavcem.
Isti dan je bil v Slovenskem domu v San Martinu skupno kosilo, združeno s tombolo. - V Slom kovem domu je bila družinska nedelja s sveto mapo, pestrim programom, skupnim kosilom in tombolo. - Na Pristavi v Castelarju je bilo poučno predavanje ,,Vzgoja za ljubezen". — V Hladnikovem domu v Slovenski vasi je bila popoldan ponovitev igre Gugalnik".
V	četrtek, 8. septembra je bil redni sestanek Zveze slovenskih mater in žena v Slovenski hipi. Sledil je razgovor s prof. Jelisavo Dobovpek Sethna iz Tokia.
Isti dan je bila v Slovenski hipi redna seja upravnega odbora dru tva Zedinjena Slovenija.
V	petek, 9. septembra je bila v Slovenski hip seja Medorganizacijskega sveta, pod vodstvom predsednika Zedinjene Slovenije Lojzeta Rezlja.
Isti dan je bila v Slovenskem domu v San Martinu klinika namiznega tenisa, namenjena predvsem mladini.
V	nedeljo, 11. septembra je bil 44. mladinski dan v San Justu. Na sporedu je bila sv. mapa, tekmovanja, skupno kosilo in kulturni program. Zaključil se je s prosto zabavo.
D-ova, za tiskovni referat Zedinjene Slovenija
IZ MOJIH SPOMINOV (5'
FRANC ZOREC
Iz domobranske komande sem se vračal s tramvajem in z istim spremstvom v zapor. Proga je bila ponekod dvojna, da sta se tramvaja lahko srečala. To sem izrabil za beg. Ko sta bila dva tramvaja vptric, vsak na svojem tiru in sta se s postaje že premaknila, sem iz enega skočil na drugega, ki je pel v nasprotno smer. Takoj na ovinku, ko je zapeljal na enotirnico, sem izstopil in skočil spet na drugega. V razdalji stotih metrov sem dvakrat zamenjal vozilo in se odpeljal proti kasarni sv. Ivana. Gestapov-skega zapora, ki je trajal dva meseca, je bilo s tem konec. Zatekel sem se v poznano hipo nekih Slovencev nasproti domobranske vojapnice, ki so bili nam naklonjeni ljudje. To je bilo že februarja 1945.
IV. PRIPETLJAJI NA POTI V RIM Z dokumenti v Italijo, k zahodnim zaveznikom
V hip, kamor sem se zatekel po mojem pobegu iz gestapovskega zapora, sem slučajno srečal znanca Stefana Kodeliča, s katerim sem bil pri četnikih v isti trojki. Njegova žena in tri hčerke živijo v Mendo-zi, on je pa žal že pokojni. Stefan je bil Mihajlovičev kurir in je takrat pripel iz Ravne Gore skozi Madžarsko in Avstrijo v Trst z namenom, da gre naprej v Italijo. Ko je držal zvezo med generalom Mihajlo-vižem in Rimom, je bil prej že dvakrat na
tej poti. Dogovorila sva se, da skupaj potujeva v Rim in se pri tem posluživa podpisanih in s žigi vojapke policije opremljenih dovolilnic, ki mi jih je stisnil v žep omenjeni oficir Cvirn. Enega od članov prijateljske družine sva poslala v kasarno nasproti hipe po domobranskega komandirja, doma iz Mirne, ki je znal nempko. Na pisalni stroj je izpolnil za vsakega po eno dovolilnico za potovanje do Milana in nazaj. Potrebovala bi dovoljenje do mesta Bologna, a bi bilo to preveč sumljivo, ker je takrat tam blizu že tekla fronta. V ponarejenih dokumentih je pisalo, da sva vojapka tajna policista, ki vohuniva za saboterji, komunističnimi agenti in dezer-terji. Jaz sem bil v vojapki uniformi, Stefan pa v civilu.
Iz Trsta sva se napotila v mesto Treviso na nempko vojapko komando, da so nama žigosali dokumente in dali hrano. Od tam sva potovala skozi Breccio do Bergama, kjer sva na nempki komandi tudi prespala. Iz Bergama sva se brez problemov srečno pripeljala z vojapkim transportom do Milana. V Milanu na nempko komando pa že nisva smela iti, ker bi naju Nemci vprapali, po kaj sva pripla. To je pomenilo, da sva ostala tudi brez hrane. Kaj pa zdaj? Do fronte pri Bologni je bilo pe daleč, potno dovoljenje do tja pa ni bilo več veljavno. Izbirala sva lahko samo med dvema možnostma: da se vrneva v Ljubljano ali pa da zbripeva na dovolilnicah besedo Milano in napipeva Bologna. Potrebovala bi zato pisal-
ni stroj, ki bi imel enake ali vsaj podobne črke, kot stroj, s katerim je bil natipkan ostali tekst na najinih dokumentih. Odločila sva se, da greva iz Milana naprej proti fronti...
Bila je ura pet popoldne. Ob^ Plaza Duomo je stala stavba vsa v steklu. Stefanu sem pokazal stopnice, ki so peljale do pisarne v drugem nadstropju, in rekel: ,,Vsak čas bodo uradnice odple domov, pojdiva pogledat, če imajo pisalni stroj, kakrpnega potrebujeva!" In sva jo mahnila proti stavbi in po stopnicah pripla v drugo nadstropje.
Ob vstopu v pisarno sem stopil naprej, se zadrl: ,,Heil Hitler!" in važno vprapal: ,,Kje je pef?" Predstavila se je neka ženska in rekla: ,,Io sono capo." Nato sem ukazal: ,,Takoj vsi skupaj!" Ko so se zbrali, sem jih stražil, Stefan pa je pel s pefinjo poskupat pisalne stroje. Ko sta napa primernega, ji je povedal, kaj mora izbrisati in kaj napisati
Va ka straža v Horjulu leta 1942.
Franc Zorec sedi na skrajni desni. Od tu je el k četnikom.
na najinih dokumentih. Ko je pefinja naredila vse popravke, sva se poslovila s heil Hitler! in odpla.
Ob izhodu iz Milana sva morala spet skozi vojapko kontrolo, registrirati dokumente, dobila pa sva tudi hrano. Nato sva pla na prvi avtobus, ki sva ga srečala. Na njem so se vozili poleg naju pe trije ali ptirje fapsti, ki so glasno klepetali. Stefanu so se zdeli sumljivi, zato sva midva malo govorila. Po njegovem mnenju so bili fapsti po Mussolinij-evem padcu pe bolj nevarni kot prej. Zvečer smo se pripeljali v Cremono.
Potem sva pla na drug avtobus, ki naju je pripeljal v Reggio Emilio. Tam sva naletela na strog vojapki pregled, pri katerem je imel Stefan s svojim dokumentom srečo, jaz pa ne. Ko je policist pregledoval mojo izkaznico skozi luč, se je Stefan ustrapil in mi pe-pnil: ,,Tukaj je pa nevarno! Če se pe dobiva, te bom čakal v Bologni pod zvonikoma!" Tako sva se takrat razpla in poslovila.
Ker me je policist zadržal, sem ostal. Skrbelo me je, kako se bo stvar končala... Čakati sem moral, da bi policist nehal s
svojo kontrolo.
NOVICE IZ BARILOCH
že dolgo se nismo nič oglasili zato bo pa na e poročilo malo dalje, saj je bilo dru tveno delovanje v tem polletju kar pestro. Začenjamo tam kjer smo zadnjič zaključili ...
VISOK OBISK
Letos med poletno sezono, prve dni februarja, smo bili deležni znamenitega obiska sedanjega evropskega poslanca prof. Lojzeta Peterleta, ki se je med nami mudil cele tri dni. Program je bil kar natrpan z raznimi uradnimi srečanji: s tukajpnjimi jadralci (jadralna letala), županom, predstavniki vojske in novinarji. Kljub temu je pa bilo nekaj časa za spropčen prijateljski razgovor med rojaki v druptveni dvorani in na izletih po barilopki okolici. Imel je tudi predavanje, kjer je izpostavil svoj vidik na Slovenijo danes kot samostojno državo v okviru EZ ter bodoče smernice na raznih področjih, gospodarstva, polstva, notranje in zunanje politike.
OBLETNICA IN ZAČETEK ©OLE
Vsakoletno druptveno delovanje se začne s spominskim izletom na cerro Capilla kjer se je zasnovalo pred 54. leti slovensko planinsko druptvo v Barilochah. Obletnica druptva je sicer 22. februarja, zaradi večje sezonske delovne obremenitve večina članov, ki delajo v turizmu ta izlet smo priredili 12. in 13. marca. Vremenski pogoji niso bili najboljpi kljub temu so napi pogumni gorniki vztrajali in seveda dosegli cilj oziroma vrh hriba ob križu, ki so ga Slovenci pred 53. leti prvič postavili. V skupinici gornikov so prevladovali mladinci, nekateri tudi potomci ustanovnih članov druptva.
Sredi marca je začel pouk v vseh slovenskih polah. V soboto pred Cvetno nedeljo, so otroci pripravili svoje butarice, ki so naslednji dan jih nesli v procesiji blagosloviti v cerkev. Starejpi fantje osnovne in srednje pole so se tudi želeli postaviti s svojim znanjem v pripravi butaric in naredili prav velike butare, ki so komaj ple skozi vrata, okrapene s sadjem kot v starih časih.
V JESENI NA ČRNI VRH
Pravijo, da če je dokaj suha jesen v Barilochah je to najleppi čas za hribolazen-je. Očarljive jesenske rumeno, oranžne, rdeče barve drevja so prava papa za oči in dupo, ko prekrijejo gorsko pokrajino. Steze niso več prapne kakor poletji ter moteče poletne golazni (beri: obadi, komarji in ge-geni) v tem času že poginejo. Zato bariločani v jeseni najraje gremo v hribe kljub temu, da so dnevi že krajp in sončna toplota je že bolj mila. Slovensko planinsko druptvo skupa v tem času izvesti čim več izletov v gore, predvsem za mladince in otroke, da bi tudi oni vzljubili gorski svet, kot so si njihovi predniki zamislili ob ustanovitvi druptva.
Drugega aprila je bil načrtovan dvodnevni jzlet do koče Manfredo Segre ali Italia ob Črnem jezeru (Laguna Negra). Ne mogli bi si želeti leppega vremena: brez oblačka in brez sapice vetra. Po kosilu se je kar lepo ptevilo otrok, mladincev in starpev zbralo v kraju Colonia Suiza, kjer je izhodipčna točka te gorske poti. Najmlajpi je bil Igor Magister, ki je s svojimi ptirimi leti kar korajžno prehodil celo pot do koče in ponosno dosegel cilj skoraj istočasno kot trojno in več starejp fantje.
Do gorskih koč prispe vse vrste ljudi iz vsega sveta in tudi v tej koči so bili taki, ki radi dolgo v noč veseljačijo in pojejo brez dosti obzira do ostalih, ki se želijo čez noč spočiti in nabrati moči za naslednji dan. Seveda, poleg vedno prisotnih ,,žagarjev" ali ,,predilcev", ki vsak na svojo vižo vlečejo dreto. To je pač tudi del folklore gorskega življenja na skupnih ležipčih. Naslednji dan, kakor pesem o pastirici, so si napi gorniki zapeli ,,Na planinca sonce sije, ko doline pe megla krije" ko so se pripravljali na ogled okolice. Tedaj so tudi zvedeli za žalostno novico o smrti papeža Janeza Pavla II. Z molitvijo v srcu so napi gorniki odpli v dveh skupinicah: eni na Črni vrh drugi pa na greben Bailley Willis.
V skalovju so zmeraj prisotni ,,kralji Andov", kondorji, ki veličastno jadrajo po zraku in radovedno ogledujejo občasne obiskovalce njihovega kraljestva. Tudi tokrat ni bila izjema in so ves čas obletavali vrh in previdno sledili premike gornikov ter preverjali koliko so nevarni za mladiče. Ko so ugotovili, da so obiskovalci miroljubni, so posedli na svoje skale in zvedavo strmeli v daljavo. Tudi gorniki so posedli na Črnem vrhu in občudovali lepote izrednega razgleda od mogočnega Tronadorja do valovite patagonske stepe. Po kosilu je bil pa že čas odhoda v dolinski svet, pridružil se je tudi zvesti spremljevalec, en pes, ki se je želel med potjo izkazati za dobrega lovca, toda hitre noge so prestrapenemu zajčku tokrat repile življenje, pes pa je ostal samo z izrekom ,,skoraj bi zajca ujel".
DAN ČISTIH GORA
"D^a de las montanas limpias" je zamisel, ki jo je že pred več kot dvajset leti predlagal Club Andino Bariloche. K akciji je povabil tudi druga druptva in ustanove, ki se ukvarjajo z varstvom narave ter predvsem pole, da bi otroci že od mladih nog imeli čut do narave in doumeli važnost varstva in snage narave na sploh. Akcija je bila dobrodupno sprejeta in res iz leta v leto več ljudi sodeluje in, kar je najbolj važno, količina smeti, ki se nabira v gorah in na jezerskih obalah je vedno manjpa. Nape drupvo ima že od vsega začetka na skrbi čipčenje gorske steze do bivaka Pod Skalco. Mi pa temu dnevu zadnja leta dodamo pe eno posebno nalogo. Ob praznovanju 50. obletnice je druptvo sklenilo, da bo na pogoripču Cate-dralskega gozda ob gorski stezi do Pod Skalce, vsako leto posadilo 12 dreves v čast dvanajstim ustanovnim članom. To je naloga predvsem otrok in mladincev, da negujejo naravo in tudi svoje slovenske korenine, ter jih ohranijo za bodoče generacije.
8. maja vreme ni bilo ravno najleppe kljub temu se je zbralo lepo ptevilo družin opremljeni z lopatami in vrečkami za smeti. Mladinci so natovorili sadike cipres, coihuejev, arrayanov in leng ter se podali na pot. Ko so dospeli do ,,gozdička ustanovnih članov" (kakor smo ga mi krstili) so z veseljem ugotovili, da drevesca prejpnjih let lepo uspevajo in bodo kmalu že lahko nudila planincem senco in oddih ter zapolnila praznino, ki jo je pustil požar.
Kakor vsa druptva tudi nape tarejo finančne težave, saj nam je povečava dvorane čisto izpraznila blagajno, p5 več kot je bilo v njej, oziroma nam je naprtila dolgove! Zato je vse letopnje delovanje usmerjeno predvsem k prirejanju družabnih in kulturnih prireditev, da ponovno poživimo druptveno delovanje, saj to tudi prinese druptvu kakpen dodaten dohodek. S tem v mislih smo priredili 28. maja ,,lovsko večerjo", sicer je bil med nami samo eden lovec, ta pa je prispeval glavni del večerje: jelenje meso za golaž. Kuharice so se res potrudile in pripravile izvrstno večerjo za katero so razni člani druptva prispevali vse sestavine tako, da je bil končni izkupiček večji. Mladinci so pripravili prigrizek s
prekajeno ribo in jelenom ter se prav potrudili pri postrežbi. Punčke petega razreda osnovne pole so tudi želele pristaviti svoje zrnce s tem, da so napekle okusne pipkote za h kavi. Prireditev je bila res pravi uspeh, saj je bil odziv velik tako, da kljub znatno večji dvorani je bila ta kar polna. Z navdupenjem so rojaki povprapevali kdaj bo naslednja prireditev!
SPOMINSKA PROSLAVA
V nedeljo 19. junija smo imeli spominsko proslavo. Letos, poleg počastitve spomina mučenipke smrti pobitih domobrancev in vseh žrtev komunizma, smo se na poseben način spomnili tudi na 60. letnico begunstva, ki je tako tesno povezana s temi grozovitimi dogodki. Proslava je začela s sveto mapo v cerkvi Marije Pomagaj, ki jo je daroval nap župnik Branko Jan.
Proslava se je nadaljevala v druptvenih prostorih. Še živeči domobranci nape skupnosti so skupaj s predsednikom druptva položili venec pod spominsko plopčo, vnuki domobrancev so pa v narodnih nopah položili svečke. Po molitvi smo v tipini odpli v dvorano kjer je nadaljeval program in je bil že pripravljen grob v gozdu za spominsko akademijo. Cicibančki so položili svečke ob grobu nato so učenci 2. in 3. razreda osnovne pole Jakoba Aljaža recitirali poezijo ,,Spomin junakom" ter učenci tečaja ABC po slovensko „Slovenija, Bog živi te!" Ivana Koropca. Spominski govor je zelo ganljivo pripravil in prebral Ciril Markež, ter poudaril pomen teh dogodkov v napem življenju ter važnost, da se ta spomin ohrani med mlajpimi generacijami. Sledila je recitacija poezije ,,Zasuta usta" Franceta Balantiča; podajal je 5. in 6.
razred. Nato pa „Moj ded" Berte Golob, ki jo je recitiral 7. in 8. razred osnovne pole. Učenci slovenskega srednjepolskega tečaja dr. V. Arko so prebrali odlomke iz knjig ,,Beli spomini" (Ivan Koropec) in ,,Pot iz dolge vigilije" (Milan Komar), na koncu pa pe recitirali poezijo „Ta luč" Toneta Kuntnerja.
Povezavo programa je spisala ga. Zdenka Jan, brala jo je Danica Jerovpek-Mavrič. Povezovalna nit celotnega programa je bila kako je iz bolečih, grozovitih in s krvjo prepojenih dogodkov vzklila samostojna in svobodna Slovenija, ter kako so kljub 50. letnem molku o teh dogodkih v domovini, o tem pričali in govorili po svetu razkropljeni Slovenci in podali svojim potomcem ljubezen do vere, Boga in domovine v upanju, da bodo te vrednote pe razsvetljevale pot poznim rodovom, tudi če na tujih tleh. Po proslavi je bil skupni zajtrk.
PRAZNIK NARODNOSTI
Preko 25 let se v Barilochah vsak juliji prireja tridnevni praznik evropskih narodnosti, na katerem vsaka skupnost predstavi svoje plese in na stojnicah prodaja narodne jedi in pijače. Slovenci so bili med pobudniki te prireditve, ki je v začetku bila na prostem, na glavni mestni ulici, in v sklopu državnega praznika snega. Kasneje je to postala samostojna prireditev v največjem pokritem prostoru v mestu. Letos, zaradi hude nesreče v prestolnici na plesipču Republica de Cromagnon, je bilo veliko dvomov, če jo bo sploh možno izvesti. Občina je znatno postrožila varnostne pogoje in omejila dostop ljudi v dvorano na polovico kot druga leta. Po dolgih pogajanjih in preverjanju vseh varnostnih pogojev, je le nazadnje dovolila izvedbo prireditve tako rekoč tik pred začetkom. Zato so pa priprave potekale v pospepenem taktu in tokrat so nastopile le domače plesne skupine, ker že ni bilo časa povabiti koga iz
drugih krajev kot je bilo to običajno. Slovenci smo tudi imeli svojo domačo skupino, ki jo sestavljajo predvsem otroci in mladinci ter nekaj odraslih parov plesalcev in tako ob ritmu polk in valčkom predstavili narodne plese. Nape druptvo tudi sodeluje s stojnico, kjer imajo glavno zaslugo nape gospodinje, ki tekom treh dni pečejo raznovrstno pecivo, ki se v stojnici prodaja. Za vsako uspepno sodelovanje, kakor v čebeljem panju, je važno, da vsi delamo s skupnimi močmi za isti cilj, vsak v svojem poslu, pa naj bo to postrežba, sestava stojnice, okrasitve, nakupovanje in prevažanje hrane, priprava jedače, skratka vsa potrebna opravila in je tako lahko izkupiček večji.
OBISK SLOVENSKIH SMUČARJEV
V	mesecu avgustu je pripla na poletni trening slovenska mopka smučarska reprezentanca. Pripli so tudi v okviru izmenjave med državnimi smučarskimi zvezami Slovenije in Argentine, ki že nekaj let sodelujejo s proti-sezonskimi treningi. Matjaž Jerman je bil v glavnem angažiran pri tej izmenjavi v svoji dvojni vlogi kot predsednik SPD in član Argentinske smučarske zveze (FASA). Smučarji so imeli nezaželjen pripetljaj ob prihodu, ko je njihovo letalo v Madridu moralo zaustaviti vzlet, ko se je eden od motorjev vžgal. To jim je malo spremenilo načrte in pot raztegnilo kar na ptiri dni, da so prispeli v Bariloche.
Takoj naslednji dan po prihodu so že tekmovali za Kontinentalen mednarodni pokal ter drugi dan na FIS tekmi. Kljub temu so Slovenci dokazali svojo vrhunsko smučarsko raven in se uvrstili na prva mesta tekme. Naslednje tri tedne so skupili vsak dan, v kolikor so vremenske razmere dopupčale (letos je bil izredno snežen, deževen in vetroven mesec kot že dolgo ne), trenirati slalom, veleslalom in super G.
Glavni namen treningov je priprava na Olimpijske igre v Torinu januarja 2006. Na teh tekmah bodo lahko presodili učinkovitost tukajpnjega treninga. Med tekmovalci so skupina A mednarodnega pokala: Jure Kopir, Mitja Valenčič, Alep Gorza, Bernard Vajdič, Andrej Šporn, Drago Grubelnik, Mitja Dragpič, ter mladinca člana B skupine evropskega pokala: Janez Jazbec in Matija Zavirpek. Glavni trener in vodja skupine je Janez Šmitek, trener je tudi Jani Hladnik, njegova asistenta pa Miha Dolinar in Žiga Rosina (tudi Fischer serviser smuči), kondicijski trener je Samo Furlan ter fizio-terapevt Marko Rusjan. Tekmovalci uporabljajo tri različne znamke smuči tako, da vsaka firma da na razpolago tekmovalcem svojega serviserja, ki jih spremljajo na tekmah in treningih: Matjaž Naglič (Rossig-nol) in Primož Finžgar (Elan)
V	soboto 27. avgusta smo imeli v druptveni dvorani poslovilno srečanje s smučarsko reprezentanco. Ob izvrstni večerji se je razvil zanimiv in prijateljski pogovor. V dar smo prejeli tudi dve knjigi o zgodovini smučanja zadnjih 50. let, pod vodstvom Toneta Vogrinca, ki je vzgojil nekaj generacij vrhunskih smučarjev, ki so si priborili mnogo svetovnih pokalov in olimpijskih medalj. Mi smo jim pa zaželeli mnogo uspehov v Torinu in upanje na ponovno srečanje v prihodnjih letih.
Konstanta
NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI
PREKOPI V BODOVELJSKI GRAPI
Komisija za raziskave in ureditev grobipč žrtev povojnih pobojev iz območja Škofje Loke je začela s prekopom Bodoveljske grape. Pri prekopu, so že napi nekaj posmrtnih ostankov žrtev, v celotnem grobipču pa naj bi bilo pokopanih okrog 29 ljudi. Predsednik omenjene komisije Janez Pintar je pojasnil, da bo najprej na ostankih opravljenih nekaj sodnomedicinskih pregledov, nato pa jih bodo pokopali v novo skupno grobipče.
KAKO SPLEZATI NA LESTVICO
V avgustu je bila javnosti znana razvrstitev najboljpih 500 univerz na svetu. Minister za visoko polstvo, znanost in tehnologijo Jure Zupan je na časnikarski konferenci predstavil merila za sestavo take lestvice, na katero se ni uvrstila nobena izmed slovenskih univerz. Za tak preboj bi morale slednje, pa tudi inptituti, sodelovati z odličnimi znanstveniki in takimi institucijami; eden od ukrepov ministrstva po besedah Zupana je, da bodo leta 2006 financirali odlične tuje znanstvenike, da bodo nekaj mesecev raziskovali na projektih v Sloveniji, rezultat njihovega dela pa bo publiciranje v odlični reviji.
TRADICIJA GREGORIJASKEGA KORALA
Mopka vokalna skupina Akademskih 12 in ženska vokalna skupina Čarnice od leta 2003 pod umetnipkim vodstvom Toneta Potočnika gojita tradicijo petja gregori-janskega korala. Pevci so enoglasne liturgične speve Katolipke cerkve že poustvarili na nekaj koncertih po Sloveniji, nedavno pa so jih trajno zapisali na zgopčenko z naslovom Ego sum resurrectio et vita. Posnetek je nastal v cerkvi sv. Jožefa v Ljubljani, na njem je 19 koralnih napevov, med njimi edini znani primer srednjevepkega večglasja, ki je bil v rabi na Slovenskem.
PO SVETU
IZMENJAVA ZAPORNIKOV
Indija in Pakistan sta začeli največjo izmenjavo zapornikov od začetka mirovnega procesa januarja lani. Državi naj bi iz zaporov izpustili več kot 500 ribičev, kmetovalcev in drugih civilnih zapornikov, ki so zaprti zaradi nezakonitega prehoda meje in drugih kaznivih dejanj. Izmenjava zapornikov poteka na mejnem prehodu Wagah. Indija naj bi najprej izpustila 152 pakistanskih zapornikov, od tega 101 ribiča, Pakistan pa 435 indijskih, od tega 371 ribičev. Vsi izpupčeni zaporniki so že končali prestajanje kazni, vendar so ostali v zaporih zaradi slabih diplomatskih odnosov med državama. Za njihovo izpustitev sta se strani dogovorili na pogovorih 30. avgusta. Na vsaki strani meje ob prehodu Wagah se je zbralo na stotine svojcev izpupčenih, ki ob spremljavi glasbe z venci pozdravljajo svoje najbližje.
GAZO ZAPUSTILI SE ZADNJI VOJAKI
Območje Gaze je zapustil pe zadnji izraelski vojak, s čimer se je končala 38-letna izraelska zasedba tega ozemlja, se je izvedelo iz vojapkih virov. Na izpraznjeno območje se je takoj zatem zgrnilo več tisoč Palestincev, ki so med drugim tudi požigali sinagoge. Palestinski predsednik Mahmud Abas je obiskal eno od izpraznjenih judovskih naselbin.
PREPRIČLJIV ZMAGOVALEC
Na nedeljskih predčasnih parlamentarnih volitvah na Japonskem je po prvih projekcijah pričakovati prepričljivo zmago vladajoče Liberalnodemokratske stranke (LDP) premiera Juničira Koizumija, celo tako prepričljivo, da bi stranka lahko prvič v 15 letih vlado sestavila brez koalicijskega partnerja. Koizumiju se je tako izplačalo tvegati, ko je zaradi nepodpore poslancev reformi popte julija razpustil parlament in razpisal predčasne volitve v spodnji dom parlamenta. Koizumi je v prvem odzivu po objavi projekcij ocenil, da pomeni zmaga mandat za reformo popte. V pogovoru za televizijo je s sedeža stranke dejal, da je upal, da bo stranka dobila večino, ,,kot kaže pa smo dosegli pe boljpi rezultat".
PONOVNO V NEW ORLEANSU
Ameripki predsednik George Bush je dva tedna po orkanu Katrina, ki je na jugu ZDA povzročil pravo razdejanje, že tretjič prispel na ogled prizadetih območij. To pot naj bi si prvič iz prve roke ogledal razmere in prizadevanja za pomoč v poplavljenem New Orleansu v zvezni državi Louisiana, načrtuje pa tudi obisk v razdejanem mestu Gulfpost v zvezni državi Mississippi, poročajo tuje tiskovne agencije. Predsednik Bush je noč preživel na ladji USS Iwo Jima, ki je zasidrana na reki Mississippi pred Konvencijskim centrom, kamor se je po orkanu zateklo več tisoč beguncev. Uradno ptevilo smrtnih žrtev orkana na jugu ZDA se je zvipalo na 429. Od tega je 214 ljudi umrlo v zvezni državi Mississippi in 197 v Louisiani.
ČAS POD STRELI
Te dni je pripla na slovenski knjižni trg v svobodi nova slovenska knjiga. Izvirno delo mladega slovenskega pisatelja, ki s tem svojim prvencem stopa pred Slovence. Ivan Koropec, nekdanji borec Štajerskega bataljona, pripadnik Vapkih straž in oficir slovenskega domobranstva je za desetletnico vetrinj-skega pokola izpolnil upanje, ki smo ga vsi Slovenci brez izjeme v emigraciji gojili: da bi vsaj ena knjiga, v kateri bi bila popisana napa borba in nape žrtve, izpla za deseto obletnico, odkar so napi fantje morali odložiti orožje.
Založba Svobodne Slovenije zato s ponosom uvrpča Koropčevo zbirko črtic iz borb vapkih straž in domobranstva v svoje knjižne izdaje, zavedajoč se, da je tako vsaj delno in v danih razmerah izpolnila svojo dolžnost. Za pesnikom Jeremijo Kalinom, čigar Črna mapa za pobite Slovence bo ostala temeljna postavka napega pesnipkega izraza o krvavih dneh v času revolucije, mladi pisatelj postavlja pisateljski spomenik napim mrtvim borcem in pobitim rojakom.
SLOVENCI V ARGENTINI BUENOS AIRES
OBČNI ZBOR SDO
Kljub pustemu vremenu se je zbralo lepo ptevilo deklet na občnem zboru. Z zanimanjem in vedrim sodelovanjem so dekleta spet pokazala, da volje za delo pe ne manjka. Namreč volje pri delu za napo slovensko skupnost, saj se zavedajo, da je SDO le del te.
Ob pričetku novega delovnega leta prisrčno vabi SDO vsa dekleta, da se pridružijo in z voljo in veseljem pomagajo ohranjati versko in narodno zavest med nami.
Na tem občnem zboru je bil izvoljen naslednji odbor: ^Predsednica Mara Bidovec, podpredsednica: Anica Stefe, tajnica: Jožica Leskovic, blagajničarka Martina Mizerit. Odboru bosta pomagali pe referentki za kulturo in pport.
OSEBNE NOVICE
Poroka. V San Martinu sta se poročila v soboto 3. IX. 1955 g. Maksimiljan Manfreda in gdč. Matilda Kragelj, ki je pripla v Argentino pred enim mesecem. Novoporočenca sta tolminska rojaka ter jima želimo ob vstopu v novo življenje vso srečo in veliko božjega blagoslova.
Družinska sreča. V družini g. Boža Finka in njegove žene ge. Tilke roj. Kovač, se je rodila 29. avg. 1955 hčerka Bernarda-Lucija. Sina pa so dobili v družini g. Srečka Barage in njegove žene ge. Nikice, roj. Omahen. Srečnim družinam nape čestitke.
RAMOS MEJIA
Prosvetni večer, ki ga je priredil Krajevni odbor Druptva Slovencev v nedeljo 4. septembra t.l. je lepo uspel. Večera se je udeležilo nad 250 rojakov, tako da je bila dvorana napolnjena do zadnjega kotička. Večer je začel predsednik Krajev. odbora g. Aleksander Majhen, ki je toplo pozdravil vse udeležence in predavatelja g. ing. Albina Mozetiča. Ta je v zanimivem predavanju o življenju slovenskih beguncev v Evropi podal pregled, kje vse in kako se skozi življenje prebija slovenski protikomunistični begunec in kako povsod dela čast svojemu narodu s pridnim delom in zglednim življenjem. Za svoja izvajanja je g. predavatelj žel toplo odobravanje.
Posrečen je bil tudi pevski nastop polske mladine pod vodstvom gdč. Anice Šemrovove. Ko poslupamo te male pkrjančke, si želimo samo to, ta bi ta zborček pe znatno narastel in se enkrat pokazal z izbranim pevskim programom.
V prijetni harmoniji večera so bile tudi recitacije polske mladine in g. g. Franceta Hribovpka, Prijatelja Ivana in Izidorja Kastrevca, ki je ves večer tudi vodil.
Svobodna Slovenija, t. 36. 15. septembra 1955
SLOVENCI IN ©PORT
SANJE SO OŽIVELE
Slovenska nogometna reprezentanca je v sklopu kvalifikacij za svetovno prvenstvo leta 2006 v gosteh v Kipinjovu premagala Moldavijo z 2:1, poraz Norvežanov proti Škotski pa jo vrača v boj za drugo mesto v skupini.
Če so se po odličnem drugem polčasu in porazu z Norvepko lahko hudovali nad smolo, pa je bilo tokrat obratno. Za zmago se morajo zahvaliti Fortuni. Po slabem prvem polčasu in zaostanku so se na začetku drugega dela čudežno vrnili in naredili preobrat.
Oba selektorja sta napovedovala napadalno igro, kar ni bilo daleč od resnice, toda igrati napadalno pe ne pomeni igrati kakovostno, v kar so se lahko prepričali gledalci na stadionu. Igra je bila dolgočasna, nekaj več od nje so imeli gostitelji, toda v glavnem sta ekipi čakali na prekinitve. Po zapravljeni priložnosti Bordiana so domačini prav s prostega strela povedli. Covalciuc je z leve strani podal žogo v sredino, prek ptevilnih glav je ta pripla do Rogaciova, Handanovič pa gola ni mogel preprečiti. Tudi Slovenci so do edine svoje priložnosti v prvem delu pripli po prekinitvi, vendar Žlogar z glavo ni uspel premagati vratarja.
Slovenski selektor Branko Oblak je v slačilnici gotovo okregal svoje varovance, s pomočjo sreče pa je hitro pripel tudi pravi učinek. V prvem resnem napadu je domača reprezentanca pozabila na Rodiča, ta je sicer nespretno streljal, a je podal žogo točno na glavo Lavriču, ki jo je preusmeril v mrežo. Upanje je spet zasijalo. Ni minilo veliko časa, ko so bili Slovenci spet med živimi. Nastja Čeh je izvedel prosti strel, v kazenskem prostoru je bil najvipji Matej Mavrič in na semaforju je bilo 1:2. Zaradi ugodnega izida so se gosti umaknili v obrambo in čakali na protinapade. Pri tem so bili dokaj uspepni, manjkala je le pika na i. Lavrič in Rodič sta se dvakrat znapla sama pred vratarjem, a obakrat streljala mimo gola. Tudi Moldavijci so si priigrali nekaj priložnosti, a je ostalo pri slovenski zmagi.
NOV DNEVNIK ZA SPORT
Časopisna hipa Delo je začela izdajati nov pportni časnik As. Izhajal bo kot samostojna edicija na 24 barvnih straneh vsak dan od ponedeljka do sobote.
DVAKRAT V SOV PLESIH
Slovenski plesalec Matevž Česen je konec tedna na evropskem prvenstvu v pov plesih v Beogradu osvojil dva naslova evropskega prvaka. Česen je slavil tako v posamični kategoriji, kot tudi v paru z Nupo Peternel. Na tekmovanju so nastopili tekmovalci iz 14 držav.
KATARINA LE DO FINALE
Slovenska tenipka igralka Katarina Srebotnik je skupaj z Nenadom Zimonjičem iz Srbije in Črne Gore izgubila finalni dvoboj mepanih dvojic na odprtem prvenstvu ZDA v New Yorku, letopnjem četrtem turnirju za grand slam. V velikem finalu je bila za Srebotnikovo in Zimonjiča usodna slovapko-indijska kombinacija Daniela Hantuchova/Ma-hesh Bhupathi, ki je zmagala s 6:4 in 6:2.
BRONASTI JUDOISTKI
Rapa Sraka je v Kairu osvojila prvo odličje, bronasto medaljo, na svetovnem prvenstvu v zgodovini slovenskega juda. Druga za le nekaj minut je pa 24-letna Urpka Žolnir; tudi on a si je priborila bronasto.
OSEBNE NOVICE
Umrl je.
V Mendozi je umrl rojak g. Miha Gro elj (82). Naj počiva v miru!
PBI ALI BDP JE ZRASEL
Bruto domači proizvod (BDP) Slovenije se je v letopnjem drugem četrtletju v primerjavi z enakim lanskim obdobjem realno zvipal za 5,2 odstotka. Rast je bila najvipja v zadnjih petih letih oz. po prvem četrtletju leta 2000. Po podatkih Statističnega urada RS je realna rast BDP, prilagojena sezonskim vplivom in ptevilu delovnih dni, v primerjavi s prvim letopnjim četrtletjem znapala 2,6%, v primerjavi z drugim četrtletjem 2004 pa za 4,7%.
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOS STARE / Director: Valent^n B. Debeljak / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alojzij Rezelj / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 -C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA / Telefon: (54-11) 46360841 / 4636-2421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar Glavni urednik: Tine Debeljak ml. / Za Dru tvo ZS: Alojzij Rezelj / Sodelovali so e: Tone Mizerit, Gregor Batagelj, Miriam Jereb Batagelj, France Zorec, Pavlina Dobovpek, Barbara Garc^a, Klavdija Kambič, Jože Pavlič, Marjeta Smersu Boltežar. Mediji: STA, Radio Ognjipče, Družina.
Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 75, pri popljanju po popti pa $ 100; obmejne države Argentine 110 USA dol.; ostale države Amerike 125 USA dol.; ostale države po svetu 135 USA dol.; vse za popljanje z letalsko popto. Z navadno popto 85 USA dol. za vse države.
Čeke: v Argentini na ime ,,Eslovenia Libre", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime ,,Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. /Estados Unidos 425 - C1101AAI Buenos Aires Argentina - Tel.: (54-11) 4362-7215 - E-mail: info@vilko.com.ar
(J ^ c/l	FRANQUEO PAGADO Cuenta N° 7211
	R. Nac. de la Propiedad Intelectual N° 881153
MALI OGLASI
GOSPODARSTVO Finančne storitve. Tel.: 4482-2633 / 15-4526-9535. Od ponedeljka do petka od 8. do 1 6. ure.
CATERING Cocina & Fusion. Srečanja — Praznovanja — Sprejemi. Najboljpa okusna postrežba! Julio Llallire, Chef Ejecuti-vo. Tel.: 4641-6986; mobitel: 15 55642831; e-mail: jullace@yahoo.com.ar TURIZEM . :■	Letalske karte,
Jf-illi^ylf;:-?!-	rezerva
hotelov,
najem avtomobilov in izleti po svetu H. Yrigoyen 2742 - San Justo Tel. 4441-1264 / 1265 ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splopna odontologija -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejia - Tel.: 4464-0474
ADVOKATI Dr. Vital A ič, Odvetnik Parana 830, 5.nadstr. - Buenos Aires. Prijave na: Tel./faks: 4798-5153. e-mail: estudioasic@cpacf.org.ar DOBOVŠEK & asociados -odvetniki. Zapupčinske zadeve. Somellera 5507, (1439) Buenos Aires. Tel/Fax: 4602-7386. E-mail: jdobovsek@hotmail.com Dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 4382-1 148 - 1 5-4088-5844-mpoznic@sfanet.com.ar
Slovenska kultura v Londonu
V londonskem inptitutu sodobne umetnosti (Institute of Contemporary Arts - ICA) bo od pretzeklega 6. septembra pa do 2. oktobra potekala predstavitev sodobne slovenske kulture z naslovom Slovenska sezona (Slovenian Season).
Na njej sodelujejo ptevilni slovenski umetniki s področja multimedijske umetnosti, gledalipča, filma, elektronske glasbe in dizajna.
Posebno pozornost bodo organizatorji dogodka namenili samostojnemu internetnemu showu slovenskega umetnika Vuka Čosiča, slovensko kulturo pa bodo predstavili pe zadnji filmi, sodobna elektronska glasba, stol rex Nika Kralja, sodobna literatura, in drugo.
Serija predstavitev vizualne umetnosti se je začela že konec junija z dvema dogodkoma v sklopu predstavitev novih članic EU z naslovom ,,Arrivals>Slovenia".
Slovensko sezono v ICA bodo v naslednjih mesecih dopolnjevale razne predstavitve drugih umetnipkih zvrsti v Londonu, Edinburghu in Shrewsburyju, so pe sporočili z urada vlade za informiranje Republike Slovenije.
Ljubljana srednjeve ko mesto
Staro ljubljansko sredipče - Tromostovje, park Zvezda in Ljubljanski grad - se je skupaj z nakupovalnim centrom City park za dva dni spremenilo v srednjevepko mesto, po katerem so se od dopoldanskih pa do večernih ur sprehajali glasbeniki, plesalci, mečevalci, igralci, vitezi, konjeniki in podobni na tradicionalnem festivalo Srednjevepki dnevi v Ljubljani, ki ga prireja Mini teater v sodelovanju s Festivalom Ljubljana.
Glavni dogodek festivala je bil na Ljubljanskem gradu. Tam so odprli srednjevepko tržnico, srednjevepko gostilno in vitepki tabor. Sledila sta sveta mapa v latinpčini in lokostrelski turnir, popoldne pa so na grad prispeli vitezi dežele Kranjske in drugih dežel, so se v svečani povorki odpravili iz parka Zvezda prek Tromostovja.
Vrhunec na grajski plopčadi so se plemenita gospoda in vitezi ter vsi sodelujoči poklonili deželnemu glavarju Sigmundu von Sebriachu.
OBVESTILA
ČETRTEK, 15. septembra:
Sestanek Zveze slovenskih mater in žena - San Martin, Ob
16. uri nas bosta ,,S cvetjem in petjem v pomlad" popeljali ga. Gabrijela Tomazin Kastelic (strokovnjakinja za rožne aranžmaje) in prof. Lučka Marinček Kastelic s petjem. SOBOTA, 17. septembra:
SKA prireja predavanje o ,,Slovenp;ina na tujih univerzah — primer iz Japonske" govorila bo prof. Biba Dobovpek Sethna; ob 20. v mali dviorani Slovenske hipe. Spomladanski ples v San Martinu. NEDELJA, 18. septembra: 44° obletnica Slom kovega doma. SOBOTA, 24. septembra:
Proslava olskih otrok na čast Antonu Martinu Slompku. Redni pouk na Srednjepolskem tečaju RMB ob 15.00 uri v
Slovenski hi i. NEDELJA, 25. septembra:
Referendum. Voli se na veleposlaniptvu RS v Buenos Airesu.
Mladinski dan v Slovenski vasi. SREDA, 28. septembra:
Učiteljska seja voditeljic, ob 20. v Slovenski hipi. PETEK, 30. septembra:
Mutual Sloga vabi na tečaj ceremoniala in protokola, ob
19,30 v Slovenski hip, s predhodnim vpisom. SOBOTA, 1. oktobra:
Redni pouk na Srednjepolskem tečaju RMB ob 15.00 uri v
Slovenski hi i. NEDELJA, 2. oktobra: Mladinski dan na Pristavi SOBOTA, 8. oktobra:
Redni pouk na Srednjepolskem tečaju RMB ob 15.00 uri v
Slovenski hi i. NEDELJA, 9. oktobra:
49. obletnica v Na ega doma v San Justu.
KRIŽANKA
Re itev iz prej nje tevilke
VODORAVNO: 1. luč; 4. sodniki; 10. eter; 12. sraka; 13 kepica; 15. pola; 17. ah; 18. me; 19. sen; 20. rak; 22. nit; 23. Eva; 25. ona; 27. As; 29. od; 30. avla; 32. Brezje; 34. senca; 36. menu; 37. pekarna; 38. las.
NAVPIČNO: 1. lekarna; 2. uteha; 3. čep; 5. osa; 6. dr 7. nape; 8. ikone; 9. kal; 11. Rim; 14. cena; 16. Amadeus 19. star; 21. kolek; 24. vojna; 26. Nana; 28. sem; 31. vse 32. ban; 33. zel; 35. Cr.
Zveza slovenskih mater in žena
SREČOLOV
Zveza slovenskih mater in žena je izvedla žrebanje za srečolov, ki ga je organizirala v dobrodelne namene. Žreb si je izbral sledeče ptevilke:
1° 148; 2° 91; 3° 237; 4° 256; 5° 132; 6° 293; 7° 302 in 8° 245.
Zveza čestita dobitnikom in se zahvaljuje vsem rojakom, ki so kupili srečke.
DOBRODELNI SKLAD
Zveza slovenskih mater in žena se toplo zahvaljuje darovalcem v dobrodelni sklad: N.N.: 100.- pesov; Ciril Markež: 100.- pesov; N.N. Hurlingham: 100.-pesov; Rus Jože, ZDA, 50.-dolarjev; Pograjčevi, namesto cvetja na grob Francetu Gričarju, 100.- pesov. Bog povrni dobrotnikom!
Dobrotniki Svobodne Slovenije
Po napem zadnjem pozivu k podpori se je odzvalo kar nekaj dobrotnikov. V tiskovni sklad Svobodne Slovenije so darovali: Kastelic Anton 50.- pesov C. M. — Bariloche 100.-evrov; Jelen Stanko 25.-pesov; Čop Marko 40.- pe-sov; N.N. San Martin 200.-dolarjev in N.N. Hurlinh-gam 200.- pesov. Vsem Bog stotero povrni!
SLOVENSKA KULTURNA AKCIJA
vabi na predavanje, ki ga bo imela
gospa prof. BIBA DOBOVŠEK SETHNA
z naslovom
SLOVENŠČINA NA TUJIH UNIVERZAH
- primer iz Japonske -
v mali dvorani Slovenske hipe R. Falcon 4158 v soboto 17. septembra ob 20. uri
Referendum o ZAkonu o Radioteleviziji Slovenija (RTVS)
ZA-kaj bomo volili?
Volili bomo ZA novi zakon, ki bo med drugim omogočal:
•	Objektivnost informacije
•	Boljpi program javne radiotelevizije
•	Čiste račune
Onemogočal pa bo:
Vpliv političnih interesov na RTVS.
Če ste ZA to, potem volite ZA!
ZA regijski odbor N.Si — Južna Amerika
Dr. Vital A ič
Sobota, 24. septembra - Slovenska hipa
SLOMŠKOVA PROSLAVA 2005
9.30: sv. mapa v cerkvi Marije Pomagaj za žive in pokojne učiteljice in učitelje. Nato v dvorani igra v izvedbi Rožmanove pole: Od kod si, kruhek? Avtor: Tomaž Lapajne Režija: inž.Tone Podržaj in učiteljice Vstopnina: $3 za otroke, $5 ^za odrasle
Vabi Šolski odsek Zedinjene Slovenije
Ljudje vedno bolj potrebujemo temeljne pojme ceremoniala in protokola, tako ob zasebnih srečanjih kot na javnih shodih, naj bomo gostitelji ali gostje.
Zato Mutual SLOGA na pro njo udeležencev prvega tečaja in drugih rojakov vabi na dodatni tečaj
,,NOCIONES BÄSICAS DE CEREMONIAL INSTITUCIONAL"
Prireja: lic. Carlos Daniel Diaz Bruno
Teme:
•	Protokolarna organizacija prireditev in srečanj
•	Protokol pri pojedinah
Kraj: Ramon L. Falcon 4158, Bs. As.
Datum: petek 30. septembra 2005 Urnik: sprejem ob 19,30 uri, začetek ob 20.00 uri Vpis. Osebno: Bartolome Mitre 97, Ramos Mejia od ponedeljka do petka od 9. do 17.,
telefonsko: 4658-6574 in 4464-5357
Stropki tečaja: brezplačno za člane Mutuala SLOGA (imeti morajo poravnano
članarino). Za ostale člane in nečlane bo cena $30.-Udeležencem bomo izročili gradivo obravnavane snovi.
,,PREKO NAŠIH MEJA"
44. obletnica SLOMŠKOVEGA DOMA
Nedelja 18. septembra 2005
9.45 uri: pozdrav in dviganje zastav 10.00 uri: slovesna sv. mapa 11.30 uri: predstavitev spletne strani doma 13.00 uri: prijateljsko kosilo 15.00 uri: tekmovanja v odbojki
V mladinski sobi ogled razstave umetni kih del
joZeta Zerovnika.
Vsi prisrčno vabljeni!


1.C

CATERING Kvalitetna kuhinja
Tel.:4720-0038 / Cel.: 15 5743-2360 www.carococina.com Chef Carolina Potočnik
OPORTUNIDAD DE INGRESOS EXTRA
para eslovenos en la Argentina Empresa internacional con pronto inicio de actividades en la Republica de Eslovenia selecciona socios comerciales con contactos profesionales, comerciales o personales en Eslovenia y la Argentina. Solicite informacion adicional a: poslovpartner@yahoo.com.ar