http://www.mandrac.si, urednistvo@mandrac.si
tednik
1260
ČETRTEK,19. JULIJ 2018 / ŠTEVILKA 1260, LETO XXIII / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA / CENA: 1,50 EUR
iJllllillllliPIIII lilij1
I v'7 8 9 6 1 2 'U 4 O 6 7 1 ''

Veni
TOPLE MALICE I N KOSILA
tel. 05 6416 333 / mob. 041 684 333 www.fastfoodveni.com
Poletje je
X;
'MS
Zato Mandrač odhaja na običajen ejriptedenski ODDIH. Naslednji četrtek, 26. juli torej ne bomo napolnili vbšega poštnega nabiralnika. Vračamo pa se 2. avgusta.
Vsem bralkam in bralcem želimo prijetho poletovanje.
Ali sploh znamo živeti brez graditi
Morda pesniki in pisatelji za pisanje potrebujejo muze, novinarjem so dovolj zapisi ali druge vrste informacije. Moja tokratna novinarska “muza” je bil zapis na znani informativni spletni strani.
(Mef) “Stari Delamaris bo postal turistično rekreativno območje, pod streho naj bi bil v letu in pol, ” se je nerodno zapisalo avtorju, ki je seveda hotel povedati, da naj bi bil v tem času sprejet občinski prostorski načrt, ki vključuje tudi revalorizacijo degradiranih območij, ki jih Izoli ne manjka. Sem sodijo v prvi vrsti območja Ladjedelnice, Delamarisa in Ribe, kmalu bo kaj podobnega tudi območje Rude, vsa ta zemljišča pa so v zasebni lasti in je prostorsko načrtovanje pravzaprav edina možnost občine, da vpliva na to, kaj se bo s temi zemljišči zgodilo. Doslej smo že videli nekaj predlogov potencialnih investitorjev, ki bi gradili hotele in druge turistične objekte, okranclane z zelenjem in rekreacijskimi površinami, kar pri Izdanih ne vžge več, saj še pomnimo, kako so nas nategnili z
gradnjo vodnega parka Livade od katerega so ostala samo stanovanja in en trgovski kompleks.
Ta zapis nastaja na terasi malega apartmaja turističnega naselja v bližini mesteca Stintino na severozahodu Sardenije. Tukaj za ceno 28.50 Eura na dan dopustujem v nekdanji tonnari, stavbi v kateri so nekoč prenočevali ribiči, ko so čakali na prihod jate tunj, ki so bile njihov najpomembnejši vir preživetja. Te razmeroma dolge, pritlične, enostavno grajene stavbe so z nekaj obnove in urejanja postale turistični kompleksi in nov vir dohodka domačinov, ki so se iz ribičev prelevili v turistične delavce in samostojno ali pa v sklopu apart hotelov oddajajo ta svoja nekdanja prenočišča v najem turistom iz vsega sveta. Uredili so plaže ali pa so jih pustili kar take, kot jih je
ustvarila narava, uredili so okolico stavb, zasadili veliko mediteranskega drevja in grmovnic, pretla-kovali poti, opremili apartmaje z vsem kar potrebuje sodoben turist, dali prostor majhnemu bifeju z jutranjo kavo in trafiki s časopisi v kateri lahko kupiš tudi kakšno tipično Sardsko specialiteto ali spominek. Tonnare so tik ob morju, sonce je na nebu, veter pihlja enkrat sem, drugič tja. Kot pri nas. Pomislil sem na to, da tudi mi že imamo svoje tonnare, tam pri Vili-žanskem zalivu. Ene so bile nekoč ladjedelniške delavnice, druge so bile obrati Delamarisa. Imamo tudi pomol, imamo turistično atrakcijo v obliki izolskega brezna, imamo ostanke nekdanje cerkve, imamo ostanke rimskega pristanišča in ladje Rex na drugi strani zaliva, imamo tudi suho marino, skrat-
ka, imamo tonnare, ki bi nam jih na Sardeniji gotovo zavidali. Ampak ne. Nam kaj takega ne gre. Mi bomo vse te objekte podrli, zato da bomo zgradili nove, takšne ki z izolsko preteklostjo nimajo nobene zveze in bodo pol leta zgolj tujek v tem prostoru.
Še lepša in večja tonnara bi lahko bil nekdanji Argo s svojimi mogočnimi tovarniškimi halami in stolpnico, kjer bi lahko bila izjemna razgledna točka z vrhunsko restavracijo. Nič ne bi bilo treba graditi. Vse je že bilo tam.
Še danes sem prepričan, da bi bilo treba za vse večne čase vzeti pooblastila tistemu, ki je dovolil rušenje za vse večne čase grajenih delavnic nekdanjega Arga. Namesto tonnare imamo zdaj parkirišče in prostor za cigodrom. Če to ni žalitev za vsakega normalnega Izdana.
mn
INTES4 SNNTMOIO BANK
NAROČNINA - SPOROČILA - MALI OGLASI tel. 040 211 - 434 / urednistvo@mandrac.si
Pisma iz metropole
Vsak resen časopis ima dopisnika v glavnem mestu. In ga imamo tudi mi. Že res, da je vsak vikend “doma” v Izoli, a vendarle. Zoran Odič je upokojeni a ne odpisani novinar z veliko začetnico. Tisti, starega kova. Vsak teden za Mandrač prinaša zanimiva spoznanja, zgodovinska dejstva in razmišljanja.
Avtor kolumne izraža svoje mnenje, ki pa ni nujno enako mnenju uredništva.
PIJAČA IN KAJENJE UBIJATA
Niti brata Taviani, filmska režiserja, niti cirkus Montyja Pythona, niti Orson Wells, ni ga človeka na svetu, ki bi si mislil, da se bodo v Londonu, v prestolnici Združenega kraljestva, ki, menda noče več biti kolonija EU, pa jo zapušča, pa jo ne zapušča, tako kot se otroci skregajo, pa se »nočem več igrati s teboj,« a drugi odgovarja: »Ne jaz se nočem več igrati s teboj,« nihče si ni mislil, da bi se v takšnem Londonu sestali »državniki« (kot piše v časopisih) Zahodnega Balkana. Ma kaj ne poveš, »državniki« tipa Izetbegovič. Dačič in njim podobni (manjka Šešelj et Co.) so se sestali, da bi se pogovarjali o približevanju svojih držav Evropi. Prepričujejo sebe in vse okrog sebe, Angleže, Francoze, Nemce, vse Evropejce, Ruse in Američane, Kitajce in Japonce, pingvine in golobe po parkih, kako so vse njihove države pravne države, človekove pravice so svete in zavarovane z zakoni in zapori, z ustavami in deklaracijami. Vse je na papirju zapisano in potrjeno, in ve se, papir vse prenaša in trpi. Le ljudje se ne morejo videti, tako, kot se ne moreta videti Združeno kraljestvo in EU. Kljub temu, da je v EU kajenje v zaprtih prostorih prepovedano, se po mizah valjajo škatle cigaret, cigar, pipe in tobak za žvečenje.
»Kaj pa to piše?« se sprašuje predsedujoči in pokaže na škatlo sarajevske Drine, ki leži pred Izetbegovičem. Na škatli je zapisano:
RUŠENJE UBIJA! RUŠENJE UBIJA! RUŠENJE UBIJA!
V srbskem, hrvaškem in bosanskem jeziku, naj vsak izbere, katera vrstica je njegova. Že to je dokaz kako se v BiH spoštuje enakost, posebej ko je govora o ubijanju. Čeprav se zdi, da v tem kar je zapisano v treh jezikih ni nobene razlike, pa so razlike nepremostljive, pa ne zaradi jezika, temveč zaradi oblastnikov, ki govorijo vsak svoj jezik, v katerem enako izgovarjajo besede, enako zagovarjajo vrednote, kot sami trdijo, a se v resnici niti ne razumejo, niti se ne pogovarjajo, niti se ne dogovarjajo. Oblastnikom oblast samo služi, da bi še naprej proizvajali sovražnost zaradi razlik, ki to sploh niso. Ljudje so lahko različnih ras, veroizpovedi, pripadnosti državi, čeprav so anatomski enako grajeni, enako so lačni, ali siti, na isti način so spočeti in rojeni, tudi enako serjejo, različno so obarvani in izobraženi, o različnih rečeh govorijo z istim jezikom, tako kot z različnim jezikom govorijo o istih rečeh.
To me je spomnilo na resnično sceno, ko sem sedel s Turkom, Francozom, Makedonko in Grkom, in smo naročili pijačo. Memet je naročil raki, Honore pastis, Viktorija mastiko, Hristos pa ouzo. Pijača je bila ista - janeževo žganje. Z minimalno razliko v načinu postrežbe. Ouzo in pastis postrežemo v visokih kozarcih z ledom in vodo, Memetov raki v majhnem, 0,3 kozarcu, in vsak je trdil, da druge pijače niso enake njegovi, ker to pijačo, že od prazgodovine, proizvaja samo njegova in nobena druga zemlja. Pa sem vzel Memetov raki, prelil ga v visok kozarc z ledom in vodo in skoraj je prišlo do vojne - Honore je za pastis trdil, da je samo francoski, Hristos da samo Grki imajo ouzo, raki je prav tako samo turški, Viktorija pa se obrnila stran in pazila, da ji ne polijemo mastiko.
In tako nastaja populizem, ki je drugače navaden sovražni nacionalizem in šovinizem in rasizem in sovraštvo do drugega. Nekaj takšnega, kot mastika, ouzo in raki, da pastisa niti ne omenjam. Vsi so si enaki, tako kot je sovraštvo enega do drugega enako. To lahko imenujemo populizem ali šovinizem. Ali pa mastika ali pastis.
Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer bo v sredo, L avgusta, ves dan v Izoli. Ob tej priložnosti se bo srečala s podžupanom občine Aleksejem Skokom in se v občinskih prostorih pogovarjala z vsemi, ki menijo, da so jim kršene pravice in ocenjujejo, da jim lahko Varuh pomaga do njihove uveljavitve.
Tako imenovano poslovanje zunaj sedeža je oblika dela Varuha, katere namen je približati institucijo tistim, ki jo potrebujejo in ne morejo priti v Ljubljano. Povprečno enkrat na mesec varuhinja s svojimi sodelavci obišče določen predel Slovenije. Ob
tej priložnosti se lahko posamezniki, ki so se predhodno prijavili na razgovor, srečajo z njo in ji predstavijo svoje težave.
Za pogovor z varuhinjo in njenimi sodelavci se je torej treba prijaviti na telefonsko številko 030 720 225 najpozneje do ponedeljka, 30. julija, do 15. ure. Pogovori se bodo odvili v pritličju občinske stavbe na Sončnem nabrežju 8.
Po pogovorih, predvidoma ob 15. uri, bo varuhinja ugotovitve poslovanja predstavila na krajši novinarski konferenci v občinskih prostorih. Točna ura novinarske konference bo znana dan pred poslovanjem, ko bodo zbrane vse prijave.
MANDRAC je tednik Izolanov
Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354
tel. 040 211434
elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej
Uredništvo: Aljoša Mislej, Drago Mislej, Davorin Marc. Primož Mislej (foto) tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika® mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,50 EUR. / Četrtletna naročnina: 18 EURO. Založnik: GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.tel. 040 211434 / Prelom: Graffit Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522.
Občinski prostorski načrt
Tukaj parki, tam fabrike
Občinski svetniki so prejšnji četrtek obravnavali prvi predlog občinskega prostorskega načrta. Pripravljen naj bi bil v letu in pol.
Na zadnji seji občinskega sveta so izolski svetniki v prvem branju sprejeli občinski prostorski načrt (OPN). Izola je tako prva obalna občina, ki se je lotila priprave tega dokumenta.
V	zasnovi izolskega prostorskega načrta je zapisano, da je »glavni nosilec razvoja v občini še naprej mesto Izola z obalo. V zaledju bosta nosilni naselji razvoja Korte in Šared.« Kot pomembno razvojno območje je omenjen obalni pas, »ki se bo preko zelenih obalnih območij, ob upoštevanju racionalne rabe prostora ter ranljivosti prostora in okolja, navezoval na sosednje občine ter sooblikoval celostno obalno potezo Slovenije.« Nadalje je poudarek na urbanem razvoju, predvsem umeščanju športno rekreacijskih dejavnosti v urbani prostor, turistična ponudba pa bo usmerjena v »valorizacijo kulturne dediščine starega ribiškega mesta z navezavo na turistične proizvode, vezane na obalo in morje ter v razne oblike prenočitvenih kapacitet.« V dokumentu niso pozabili na zdravstveni turizem, niti na turistične priložnosti, ki jih ponuja zaledje, območja kmetijstva pa bodo skoncentrirana na območju pobočij Izolskega amfiteatra in vzhodnem delu občine, kjer prevladuje zelenjadarstvo, vinogradništvo, oljkarstvo in v manjši meri sadjarstvo, so še zapisali, kmetijske površine in gozdovi pa se v največji možni meri ohranjajo.
»Pozabljene« ceste so še aktualne?
V	prostorskem načrtu je predvideno načrtovanje lokalnih povezav, kar pa je, kot so zapisali, odvisno
od »dokončanja hitre ceste Koper - Izola - Lucija, ki bo razbremenila celotno mestno cestno mrežo in vzpostavila pretočne povezave med obalnimi občinami.«
Če bi do te ceste prišlo, OPN predvideva, da bi cesto pri Rudi in Prešernovo namenili izključno kolesarjem in pešcem. Načrtovana pa je tudi gradnja cestne povezave Jagodje -Šared in slemenske ceste med Šaredom in Markovcem, »ki bo dodatno povezovala izolsko zaledje z Izolo in Koprom«, je še zapisano.
Turizem in zelene površine?
Če pogledamo na zemljevid občine v prostorskem načrtu pridemo do nekaj zanimivih ugotovitev. Celotno območje ladjedelnice in Delamarisa bo namenjeno turizmu. Kot tudi trikotnik pri hotelu Delfin, pa območje nekdanjega kamnoloma, kjer naj bi pred leti umestili vodni park in skoraj celoten priobalni pas od San Simona do pod Belvederja. Turističnim vsebinam pa naj bi v prihodnje namenili tudi območje od avtokampa Jadranka, vse do deteljice in Rude. Predvidenih je tudi več parkov in športno rekreacijskih območji, med drugim tudi na območju sedanjega parkirišča pri ladjedelnici.
Kaj pa Argo?
Gospodarstvo bo še naprej doma v industrijski coni, namenjeno pa mu je tudi območje nad še ne zgrajeno povezovalno cesto med novim krožiščem pri obvoznici in Južno cesto, kjer imamo trenutno zelene površine.
Na območju nekdanje tovarne Argo je predvidena ohranitev vhoda in še obstoječih objektov. »V preostalem delu kompleksa se predvideva program skladno z značajem mestnih turističnih območij, torej hotelske in druge turistične nastanitvene stavbe, gostinske stavbe, trgovina, kultura in podobno.« Gradnja stanovanj pa ni dovoljena. Podobno je na območju Ribe, s tem, da je predviden tudi park z obnovo škvera in vodnjaka, kot so na Občini pred časom sicer že napovedali, am
KAJ, BAJE, NAPOVEDUJE CIA EVROPI?
piše: Ivo Vajgl
V	recepciji očem skritega majhnega hotela Solun v Skopju dnevnik Večer, ki ga prodajalci v glavnem makedonskem mestu skupaj s še nekaj barvitimi dnevnimi listi prodajajo na ulici že zgodaj zvečer, berem o napovedi ameriške Cie za prihodnost Evrope. Za delitve gre. In tukaj agencija, ki ima velikokrat prav in velikokrat ne, predvideva, da se bo Evropa v prihodnjih letih razdelila na tri kose: staro, novo in pravoslavno Evropo. V slednji, ki je ob članku ilustrirana z markantnim zemljevidom naše celine, bodo v pravoslavni Evropi poleg Rusije še Romunija, Moldavija, Srbija, Bolgarija, BiH, Grčija, Ciper in Zakavkazje z izjemo Gruzije. Čemu služi ta napoved v makedonskem časniku?
Tukaj sem na svojem zadnjem potovanju pred nekaj tedni počitnic zato, da pomagam ogreti makedonsko javnost za vero v evro-atlantsko prihodnost njihove države. Na
r	/.	•	...	ZAVEZNIŠTVO LIBERALCEV IN
ulicah glavnega mesta se zbirajo nasprotniki	demokratov za evropo /z
sporazuma o novem imenu Severna Makedonija, ki naj nadomesti osovraženo oznako EVROM. Protestniki vpijejo, da je skopska vlada prodala državo in ljudstvo, njihovo stoletno identiteto in ponos. To mi zagotavlja v daljšem pogovoru tudi vodja opozicijske stranke VMRO Kristijan Mickovski. Napoveduje odpor do zadnjega trenutka, z zadnjim legalnim sredstvom - glasovanjem proti sporazumu prihodnjo jesen. Pripoveduje, da je država na robu gospodarskega zloma, da vlada preganja opozicijo in zahteva amnestijo za tiste, ki so sodelovali pri lanskem napadu na makedonski parlament, in za one, ki so obtoženi na osnovi telefonskega prisluškovanja in zapisov, ki so prišli v napačne roke. Poskušam sobesednika prepričati, da je sporazum z Grki o spremenjenem ime- : nu zadnja priložnost za Makedonijo, da se vkrca na vlak za integrirano Evropo. Pogumnejšega sobesednika na grški strani Makedonija v dogledni prihodnosti . ne bo več dobila in to bi moralo prevladati nad argumentom trenutne prevlade na domači politični sceni, menim.
Predsednika Sobranja (makedonskega parlamenta) Talata Xaferia v dol- | gem pred-večernem pogovoru v prazni zgradbi ljudskega predstavništva obvestim o glavnih črtah poročila o napredku, ki sem ga kot stalni poročevalec Evropskega parlamenta za Makedonijo pripravil za obravnavo v prihodnjih mesecih. Predsednik je odločen in izčrpen sogovornik. Zna z nezadovoljno opozicijo, ki je bila navajena vladati. Ve, da mora biti najbolj tradicionalna makedonska stranka vključena v končen sporazum o prihodnosti države, ki bo drugačna od napovedi Cie in fantomske (najverjetneje ruske) agencije Stratfor, na katero se sklicuje dnevnik Večer. O tem se bodo državljani Makedonije izrekali jeseni na referendumu.
Z Nikolo Dimitrovim, zunanjim ministrom, ki je funkcijo prevzel iz čistih domoljubnih vzgibov, potem, ko je skupaj z družino preživel vrsto let na Nizozemskem kot samostojni raziskovalec, večerjava na terasi gostilne Baba Cana. Tri ure besedujeva o Makedoniji,
Evropi, Trumpu, beguncih, Rusih v Rusiji in njihovih agentih na Balkanu, o resnični zgodovini makedonskega naroda in umetniških dodatkih k tej zgodovini. Menim, da bi se morala makedonska vlada, skupaj z zgodovinarji in politologi, bolj potruditi, da z resnično zapleteno zgodovino Makedoncev, ki so jih večkrat usodno prikrajšali za njihova pričakovanja in pravice, seznani evropsko javnost. Ni dovolj, da o tej zgodovini vsak dan z ganljivo natančnostjo razglabljajo na Kanalu 5 makedonske televizije. V barviti in dramatični zgodbi jugovzhodne Evrope, ki jo večina imenuje Zahodni Balkan, je - znana stvar - preveč slavne zgodovine, čustev, upanja in prevar, kreativnosti in agresivnosti... V sredo sodelujem na sestanku nacionalnega parlamentarnega odbora za evropsko integracijo, kjer bo glavni gost evropski komisar za širitev Johannes Hahn. Makedonija bo po tem sestanku tudi formalno začela s procesom “screeninga”, usmerjenega prilagajanja nacionalne zakonodaje in standardov tistim v EU, preden se bodo, po sklepu sveta EU junija prihodnje leto začela prava pogajanja o prihodnjem članstvu države v EU.
V	Skopje sem priletel v ponedeljek prek Prištine, potem ko me je Adria stlačila v skupino 'prebukiranih' potnikov za mojo želeno destinacijo. Nič hudega, sestanke smo nekoliko pre-programirali, sam pa sem dobil priložnost, da se z ljubeznivim sodelavcem našega veleposlaništva v Skopju, ki me je pričakal v Prištini, temeljito pogovorim o tem, kam po njegovem pluje kosovska barka. Možakar ima za seboj več mandatov na Kosovu in v Makedoniji, veliko ve in zna povedati, zato dolgo potovanje med dvema prestolnicama ni bil izgubljen čas.
Do Zahodnega Balkana slovenske zgodbe o sestavljanju koalicij ne segajo, je pa tukaj vseskozi prisotna senca orbanizacije tega dela Evrope, s podobnimi gesli in strahovi, ki jih širijo populisti od Baltika do Jadrana in Egejskega morja.
Objavo je finančno podprla skupina ALDE - Zavezništvo liberalcev in demokratov za Evropo v Evropskem parlamentu
Ivo Vajgl je dolgoletni novinar, diplomat in evropski poslanec ALDE/Desus, vedno bolj Izolan in naš politični komentator. Eden tistih s katerimi se lahko pogovorite tudi med sprehodom po našem mestu.
MAMBR/M: 4	Četrtek, 19. julij 2018, št. 1260
--------------------------------------Proslava--------------------------------------
Občinska proslava je napolnila Manzioli
V petek je Manziolijev trg gostil proslavo ob občinskem prazniku, na kateri so podelili priznanja in nagrade, a začelo seje še pred tem. Najprej v galeriji Insula, kjer je skupina fotografov Andragoškega društva Morje pripravila fotografsko razstavo nagrajencev, nato z otvoritvijo parka Borisa Benčiča.
1
Občina Izola 11. julija praznuje občinski praznik v spomin na množičen odhod Izolanov v partizane leta 1944. Proslava je priložnost, da župan podeli priznanja in nagrade, ki so jih letos prejeli Tatjana Kodarin, Drago Mislej - Mef, Marinka Štok in Primorski poletni festival. A to je bil le zaključek slavnostnega dne.
Začelo se je v galeriji Insula z odprtjem razstave z naslovom Portreti nagrajencev. Skupina ljubiteljskih fotografov Univerze za tretje življenjsko obdobje, ki jo vodi Remigio Grižonič, je pred svoje objektive postavila letošnje občinske nagrajence. Kot je povedal gostitelj razstave, Dejan Mehmedovič, je to le prvi korak
pri projektu, ki ga je vredno še nadgraditi. Razstava bo na ogled do 31. julija.
Nadaljevalo se je na zdaj že uradno poimenovanem parku Borisa Benčiča, kjer je Dejan Mehmedovič nagovoril prisotne, teh je bilo veliko, o življenju in delu izolskega slikarja. Spomnil se je njegovih začetkov, plodnega sodelovanja s prehitro preminulim Romildom Pustetto in Benčičeve umetniške vsestranskosti. Povedal je tudi, da je bil Boris Benčič predvsem hiper realist, ki pa se je zavedal, da je njegova »panoga« v zatonu, zato se je odločil za nadgradnjo oziroma razgradnjo lede z maličenjem svoje lastne figure.
Otvoritev sta kulturno obogatili plesalki društva Erato, ki sta na svojevrsten način odkrili štiri spominke plošče, ki zdaj krasijo park. Sledila je proslava, ki se je začela z nagovorom župana Igorja Kolenca, nadaljevala pa s podelitvijo nagrad in priznanj.
Denarno nagrado v višini 2.100 evrov z ustrezno listino za leto 2018 je za dolgoletno delo z jutranjimi telovadci, za širjenje ozaveščenosti in izobraževanje o zdravem načinu življenja in rekreaciji prejela Marinka Štok, ki vsako jutro v sklopu Šole zdravja s svojo skupino ^ i.Si telovadi in širi zdravi način življenja.
Priznanje Občine Izola v obliki plakete s srebrnim grbom je župan podelil Primorskemu poletnemu festivalu, ki že 25 let širi kulturo na Primorskem. Priznanje je prevzela predsednica in mati festivala Neva Zajc, ki je v zahvalnem govoru povedala nekaj zanimivih in zabavnih izolskih anekdot festivala.
Priznanje Občine Izola v obliki plakete z zlatim grbom Občine Izola in ustrezno listino sta letos prejela Tatjana Kodarin
1=
3 ~ L
MarinkaŠtok
za dolgoletno delo na področju izobraževanja in Drago Mislej - Mef za življenjsko delo in izjemen prispevek k slovenski glasbeni sceni, k živahnemu kulturnemu in družbenemu utripu domačega kraja ter dvigu kulturne ozaveščenosti.
Za konec so številni prisotni lahko uživali v koncertu 3 Big band Orchestre pod vodstvom Aleša Boljeta. Letos so se kot gostje predstavili Sebastjan Morato, vrhunska Marina Martensson, kateri se je na odru za eno skladbo pridružila tudi sestra Emilia in za konec Enzo Hrovatin, ki je predstavil nekaj »faraonskih« klasik, za katere lahko potrdimo, da odlično zvenijo tudi v »big band« formatu.	AM

Izola - Isola
Recept za zlato je učenje
Tako pravijo Andrej Laganis, Aja Golob in Anja Lakoseljac, trije letošnji izolski zlati maturantje, ki pa še niso povsem prepričani, kaj bi radi počeli v življenju. Pri teh letih to tudi malokdo ve.
Aja Golob, Anja Lakoseljac in Andrej Laganis imajo nekaj skupnega. Vsi trije so Izolani, vsi trije obiskujejo Gimnazijo Koper in vsi trije so dosegli 30 oziroma več točk na maturi, so torej zlati maturantje.
Letos je bilo v Sloveniji skoraj 94 odstotkov dijakov, ki so opravljali maturo, uspešnih. Od tega jih je 271 dobilo 30 ali več točk, med njimi tudi trije Izolani.
Aja, Anja in Andrej so dijaške dni zaključili z odliko, zdaj pa jih čaka naslednji korak, študij. Anja in Andrej sta se odločila za študij medicine, Aja pa za pravo. »Za pravo sem se odločila predvsem zato, ker ne vem, kaj bi študirala in sem upala, da mi bo ravno pravo všeč. Če pa mi ne bo, se bom pač prepisala. Mislim, da to ni nobena drama«, pravi Aja, ki je prepričana, da je pri teh letih težko vedeti, kaj bi počel vse življenje. S tem se strinjata tudi Andrej in Anja, ki pravi, da se je za študij medicine odločila »en
teden pred oddajo prijave. Nisem vedela kam, ampak medicina me vsekakor zanima.« Andrej je podobnega mnenja, saj pravi, da se je odločal med različnimi fakultetami in nobena druga smer ga ni posebej privlekla. Sta pa oba gledala predvsem naravoslovne smeri.
Na maturo se pripravljaš od začetka
Sicer pravijo, da so vedeli, kaj jih čaka na maturi, saj so jih na to pripravljali takorekoč od začetka dijaških dni. »Že prvi dan šole so nam povedali, da imamo zdaj še štiri leta do mature, tako da
Prihaja Art sejem
Kulturno durštvo Alle porte vabi na ogled Art sejma - izdelki domače in umetniške obrti, ki bo 21. julija od 8.00 do 21.00 ure na Promenadi ob morju.
Društvo invalidov Izola
Tradicionalno srečanje invalidov na Kopah
Člane in podporne člane Dl Izola, obveščamo, da bomo skupaj z Dl Piran dne. 04. 08. 2018 organizirali tradicionalno srečanje invalidov na Kopah.
Ura odhoda: 06:15
Dan odhoda: sobota, 04.08.2018
Prijave sprejemamo vsak dan od ponedeljka do petka med 08.00 in 13.00 uro. Ob sredah pa med 12.00 in 17.00 uro.
Vljudno vabljeni!	Predsednik Dl Izola:
Franc Poropat
to res ni bila neka neznanka«, je povedala Anja, ki pravi, da si narediš največjo uslugo, če se sproti učiš, sicer ti na koncu lahko zmanjka časa. Od konca četrtega letnika do začetka mature je namreč vsega en teden in če nisi že pripravljen, se to lahko pozna. »Jaz sem se matematiko sproti učila, slovenščino pa večinoma zadnjih nekaj dni, ker vsega pa sproti res ne moreš delati. Preveč je testov in predmetov za to«, se ne strinja Aja, ki pravi, da vendarle štiri leta stalno jemlješ
novo snov, tako da jo moraš v vsakem primeru še enkrat predelati.
Brezskrbno poletje
To bo verjetno njihovo najbolj brezskrbno poletje v bližnji prihodnosti, a to ne pomeni, da ga bodo preživeli brezskrbno. Vsi trije bodo namreč delali čez vse poletje, nato pa si privoščili potovanje. A nič pustolovskega, pravijo. »Noben road trip, vse bo do minute natančno načrtovano«, se nasmejejo. »Ne upamo se znajti v kakšni neprijetni situaciji«, je dodala Aja, ki pravi, da »za tista prava poletja pa bo še čas. Upam, da že med študijem«.
In nasvet za bodoče zlate?
»Učite se, učite se in učite se. Vsak ima svoj sistem, ampak na koncu je pomembno, koliko se učiš. Zdi se mi, da celo bolj kot to, kako pameten si«, pravi Aja. »Veliko pa je odvisno tudi od sreče«, dodaja Anja, »še posebej na ustnem izpitu, kateri listek izbereš pa to, kako ti tisto leto ugaja naloga.« A brez učenja, pravijo, ne gre. ftM
Poletje se je začelo s francoščino
-V	CT-TJ:CW
Kulturno društvo Peter Martinc, ki povezuje obalne ljubitelje francoščine, je na začetku julija že petič zapored pripravilo enotedensko poletno šolo francoskega jezika za osnovnošolce.
Potekala je v OŠ Vojke Šmuc v Izoli, učenci druge in tretje triade pa so na sproščen način pridobivali nova znanja iz jezika, za katerega znajo povedati, da sploh ni težak. Večina se je z njim spoznavala že v lanski poletni šoli ali pa pri šolskih izbirnih vsebinah. Posebej zanimive so bile ustvarjalne delavnice, kjer so mladi slikali, peli in tudi pekli. Ker mnoge šole ne zagotavljajo pouka francoščine, je teden dni pouka v poletni šoli, kjer učenci preživijo dopoldan in del popoldneva, dragoceno nadomestilo za manjkajočo priložnost. Zanimivo je tudi, da prihajajo v to šolo tudi iz drugih krajev Slovenije, letos pa jo je obiskovala tudi učenka iz Bruslja. Zadnji dan so učenke in učenci skupaj z učiteljicama Mašo in Katerino pripravili zaključni nastop za starše, kjer so zapeli in uprizorili utrinek iz vsakdanjega življenja.
Neva Zajc
Paulinova in Novel naletela na trda oreha

Jadranje

Trenerske rošade znotraj izolskih selekcij
Poročali smo že, da je na izolsko, vselej “vročo” klop sedel Fredi Radojkovič. Toda pred kratkim je postalo jasno, da to ni bila edina sprememba v menjavi trenerskega posla v RD Butan plin Izola.
Če so se v domačem taboru veselili prihoda Izolana Fredija Radoj-koviča, so na drugi strani s precej manj zadovoljstva “pozdravili” drugo, sicer nepričakovano trenersko spremembo. Dolgoletni trener mlajših selekcij in obenem ženske ustanovljene ekipe ŽRK Izola Peter Mičovič, je minuli teden tudi uradno prevzel krmiljenje članske ekipe RD Kopra 2013 in tako zamenjal slovitega Veselina Vujoviča.
Ob trenerski prelomnici mu želimo veliko uspeha!
V RD Butan plin Izola niso stali “križem rok” in takoj poiskali zamenjavo. Borut Hren, dober poznavalec izolskega rokometa in izkušen trener, je tako prevzel vodenje kadetov, ki imajo eno najperspektivnejših generacij, hkrati pa bo svoje znanje prenašal tudi na članice ženskega rokometnega kluba. Kljub dogovoru z (sedaj že bivšim trenerjem) Mičovičem glede novih igralcev v mladinskih vrstah sporočamo, da cilji ostajajo še dalje nespremenjeni in visoki, kar pomeni, da vodstvo s trenerji vred želijo projekt izpeljati brez vsakršnih pretresov.
Trenerski kader za prihajojočo sezono 2018/2019 bo izgledal takole:
RD Butan plin Izola
Članska ekipa: Fredi Radojkovič Mladinci: Peter Božič Kadeti: Borut Hren Starejši dečki: Matej Nadoh Mlajši dečki: Branko Franovič Mini rokomet: Branko Franovič ŽRK Izola Članice: Borut Hren Mladinke: Matej Marinac Kadetinje: Matej Nadoh Starejše deklice: Tone Barič Mlajše deklice: Branko Franovič Mini rokomet: Tone Barič/Branko Franovič	Martin Franetič
Janežič in Prinčič šesta v srebrni skupini
Z zadnjimi plovi se je danes končalo letošnje odprto evropsko prvenstvo v razredu 49er. Peter Lin Janežič in Sebastian Prinčič sta prvenstvo na koncu končala na šestem mestu v srebrni skupini, oziroma na 31. mestu v skupnem seštevku. Prikazala sta zelo dobro jadranje in rezultat je zelo dobra napoved pred bližajočim se svetovnim prvenstvom, na katerem se bodo podeljevale prve olimpijske vozovnice.
Komentar krmarja Petra Janežiča: »Danes so bili še zadnji trije plovi. Prva dva sva res dobro odjadrala in naredila samo nekaj manjših napak. Tretji plov pa sva na tretjini prve orce delala kazenski obrat, ker sva slabo ocenila ali prečiva ali ne na leve uzde. S tem sva bila v ozadju in se nisva mogla prebiti v ospredje. Večja napaka v taki skupini, kjer je konkurenca zelo izenačena, stane veliko. Z rezultatom smo zelo zadovoljni. Evropsko je bila dobra priprava na svetovno zaradi konkurence in ker smo videli, kje se še moramo izboljšati.«
Evropska prvaka sta postala Španca Diego Botin in lago Marta.
Zaključeno svetovno prvenstvo razreda laser 4.7
V Gdynii na Poljskem se je zaključilo svetovno prvenstvo najbrž najpopularnejšega mladinskega prehodnega razreda laser 4.7, ki so se ga udeležili tudi trije slovenski jadralci. V šestih tekmovalnih dneh je organizatorjem uspelo izpeljati 11 plovov, kar
je plov manj od predvidenega. Kot edini Slovenec se je v zlato skupino in torej med najboljše uvrstil Gašper Strahovnik, ki je letošnje prvenstvo končal na 45. mestu. Svetovni prvak je postal Singapurec Daniel Hung. V srebrni skupini je tekmoval Janez Zabukovec, ki je na koncu tekmovanje v tej skupini zaključil na 36. mestu. V smaragdni skupini (4. jakostna skupina) je Klemen Petrovič zaključil na 18. mestu.
Namizni tenis
Nemčija zaustavila mladinke
Tretji tekmovalni dan evropskega prvenstva za mlajše kategorije v romunski Cluj-Napoci je reprezentanca Nemčije kar dvakrat zaustavila slovensko izbrano vrsto.
Najprej so v kvalifikacijah za uvrstitev v osmino finala s 3:0 slavili nemški kadeti, nato pa so z 0:3 proti svojim vrstnicam izgubile še slovenske mladinke. Za mladince je bil v kvalifikacijah za uvrstitev med 16 najboljših usoden Azerbajdžan, za katerega igrajo kar trije kitajski igralci, kadetinje pa so tekme v skupini Q začele z zmago proti Cipru s 3:2. Z malce boljšo dnevno formo bi slovenske mladinke morda lahko premagale Nemke, ki so dvoboj začele z minimalno zmago njihove najboljše igralke Franziske Schreiner proti Katarini Stražar. Zadnji niz se je končal na razliko. Praznih rok je v dvoboju z Anastasio Bondarevo ostala tudi Alekandra Vovk, ki je do zmage prišla le v prvem nizu, brez pravih možnosti pa je proti Lauri Tiefenbrunner bilalzolan-ka Lea Paulin. V sredo jih v boju od 9. do 16. mesta čaka tekma s Hrvaško.
Brez pravih možnosti, da bi tudi prihodnje leto igrali v prvem kakovostnem razredu so bili slovenski mladinci, ki jih je s 3:0 premagal Azerbajdžan. Toda za azerbajdžansko reprezentanco igrajo sami kitajski igralci. Izolana Matijo Novela je premagal Xinyu Yang, Roka Trtnika Khin-hang, Taja Lavriča pa Chenxi Wang. Slovenija bo v sredo igrala v skupini K za uvrstitev od 17. do 28. mesta, nasprotnika pa bosta Luksemburg in Portugalska.
Uspeh izolske tenisačice
Tina Komac je na odprtem prvenstvu iz tenisa za deklice do 16 let osvojila 1. mesto. Dosežek ni nobeno naključje, saj je zanj trdo delala. Seveda pa za to ni dovolj le jeklena volja.
V veliko pomoč sta ji pri tem Tenis center Izola s športno ekipo, trenerjema Laro Okički in Juretom Hrovatom ter fizioterapevtom Matejem Voglarjem iz ProActive fizioterapije, ter Matic Horvat iz Hangar bara, ki ne skrbi le za kulturno življenje v Izoli, temveč s sponzorskimi sredstvi podpira tudi mlade izolske športnike!
Četrtek, 19.julij2018,št. 1260
Poletje polno zvezdtic)
V	času naše tokratne poletne Šole na počitnicah smo se v našem novinarskem tednu ukvarjali z marsičim, od trgovin z živalmi do turistične ponudbe Izole. V bistvu se učimo, da smo lahko novinarji in reporterji od vsepovsod...
Trgovina Mr Pet
Trgovino smo obiskali v našem tednu odgovorne skrbi za živali. Prodajalcem smo zastavili nekaj vprašanj, in ugotovili, da imajo v ponudbi največ ribic ter ponudbe za akvariste, ampak trgovec nam je pojasnil, da največ obiskovalcev pride k njim z kužki. Najbolj prodajan artikel so pasji briketi, najbolj čudno vprašanje, ki so jim ga zastavili pa je bilo, če prodajajo tudi kruh...
Trgovina Zootic
V	Zooticu so najbolj prodajana in iskana žival pritlikavi kunci. Ljudje, ki največkrat iščejo nasvete, so lastniki psov ali muc, najbolj nenavadno vprašanje pa je bilo, če je potrebno ribam dajati pitno vodo (temu smo se nasmejali tudi mi...)
Kaj pa turizem?
V	Hotelu Marina smo izvedeli, da imajo 49 sob, v katere lahko sprejmejo do 120 gostov. Največ gostov prihaja iz Avstrije, najboljša sezona pa je od aprila do konca avgusta. Zaposlenih imajo šest kuharjev, ki jih gosti hvalijo, predvsem zaradi suffleja - najbolj prodajane sladice. Pritožb gostov skorajda nimajo.
V	Izolandu, kjer se ukvarjajo z izposojo koles, so nam povedali, da je v slovenski Istri več kot dvajset kolesarskih poti, s katerimi so kolesarji zelo zadovoljni. Največ koles izposodijo pomladi ter poleti.
Naslednja postaja je bila Izolana -hiša morja. Najprej smo jih seveda povprašali, zakaj so spremenili ime, saj smo isto stavbo kar nekaj let obiskovali pod imenom Muzej Parenzana. ime se je menjalo, ker je prostor prevzela Občina Izola, ter je poudarek sedaj bolj na barkah in morju. Urnik imajo dopoldan od 9. do 12. ure in popoldan od 18. do 21. Največ obiskovalcev imajo poleti, in sicer med Slovenci iz štajerskih koncev, od ostalih turistov pa iz Nemčije.
V	gostilni Istra so najbolj prodajana hrana kalamari, največ gostov pa prihaja iz Italije,
Nemčije in Češke.
Od pijač prodajo največ coca-cole, vina in piva, najdražja hrana na meniju pa je ribja plošča.
V	trgovini Light blue prodajo največ oblačil, ki so uvožena iz Italije in Turčije, največ gostov pa prihaja iz Italije in Nemčije.
V	prodajalni Souvenir Lavander prodajo največ hidrolatov proti komarjem in za boljši spanec, pa tudi krem in masažnih olj.
Nikoli nam ni dolgčas
Da pa se ne dolgočasimo niti v prostorih društva poskrbijo bolj ali manj zunanji gosti. Matija Bra-čanov nam je prinesel njegovo ge-konko Laylo, že dan za tem pa so nas obiskali oskrbniki živali iz koprskega vivarija Bioexo, ki so nam prinesli predstavit gekona, agamo, pitonko, madagaskarske sikajoče ščurke ter ptičjega pajka. Pitonka se je sicer hotela odpravit malo na sprehod, pa smo jo pravočasno ustavili, česar so bili zelo veseli naši gerbili (mongolske podgani-ce), ki so ljubljenčki društva.
Obiskali smo tudi Veterinarsko ambulanto Izola, kjer sta nas Luka in Marko Gombač popeljala na ogled njihovih prostorov, nam pokazala ravnokar izpuljene mačje zobe ter nas pogostila s piškoti ter sokom.
MAMMEt/M) 7
Preozki avtobusi
Nas je pa precej zbodla neka neprijetna situacija - ko smo se peljali z lokalnim avtobusom na Belveder, se je na avtobus poskušala vkrcati mamica z otrokom v vozičku, ki je imela pri tem nemalo težav, saj so bila vrata preozka in stopnice previsoke. Ko se je nekako uspela spraviti na avtobus, pa je bil prehod preozek, da bi se lahko premaknila kaj dosti naprej od vmesnih vrat. Ko je na naslednji postaji isto poizkušala še ena mamica, je obupala in se je odločila, da raje čaka naslednji avtobus, zato apeliramo na odgovorne za mestni in primestni promet, da preučijo ustreznost avtobusov, saj so popolnoma neustrezni tako za otroške kot za invalidske vozičke... (ne nujno vsi, ampak delno zagotovo). Pa da ne boste mislili, da se drugače dolgočasimo - vsakodnevne obiske plaže nam je popestrila Knjižnica na plaži, do konca poletja pa nas čaka še marsikaj - še en obisk Bioexa, spanje na Svetilniku, obisk razstave kač v Piranu, v naši tiskarni tiskamo majice, za katere design izdelajo otroci sami, gledališka predstava, kino matineja pa še marsikaj - kaj naj rečemo, počitnice so zakon! Novinarji: Natan, Ariel, Astrid, Kiara, Rubi, Melissa, Matija, Taja, Aleks, Tina, Špela, Klara, Matic, Nika, Lea, Lina
Ostali opazovalci in tihi pomočniki: Mia, Sofia, Rene, Leon, Zal, Matthevv, Robin, Neja, Tobija, Mia M., Teo, Nina, Vito R„ Vito, Svit, Erik, Art, Vita, Iris, Trisha, Maša, Gašper, Tine, Tilen, Miha, Maja, Tari, Saša, Mija, Stefan, Manuel, Iris, Vita, Pika in mentorice Barbara, Martina in Suzana.
Na morju ne manjka doživetij
Odpravili smo se na izlet z barko Giovanno II, kjer nas vsako leto prijazno gostita Boštjan in Igor. Po kar nekaj skokih v morje smo se okrepčali s čevapi in hrenovkami ter polni novih doživetij odpluli nazaj v Izolo.

20.30 Ljubljanska ulica - Pri špini
koncert Četrtkova srečanja pri špini TRIJE MUŠKIŠTIRJE ljudski etno
20.7. petek
21.00 Letni kino Arrigoni
THE DREAMS
20.00 Plač pod Belvederjem _ 20. in 21. julij
IZOLA MJUZIK FEST
21.7. sobcHBEEEli	J
18.00 Park Pietro Coppo
Lutkovna predstava PANTONE FELICE
20.30 Manziolijevtrg
(PO)LETNI KONCERT MoPZ Izola
23.7. ponedeljek
20.30	Manziolijevtrg
Veliki orkester EtnoHisteria Koncert
21.30	Letni kino Arrigoni _ 23. in 25.julij
TERMINAL
21.00 Manziolijevtrg
ISOLA MUSIČ FESTIVAL koncert skupine Folklub Davide Billa: Van De Sfroos, Ruggeri Francesco Moneti: Modena City Ramblers Jacopo Ventura: Folkamiseria Francesco Ottani: Lassociazione Matteo Luraghi: Flavio Oreglio E Luf Silvio Centamore: Van De Sfroos, Ruggeri, Carotone Matteo Carassini: Trenincorsa, Diego Scaffidi: Van De Sfroos, Grignani Anga Persico: Van De Sfroos
25.7. sreda
21.00 Alietova ulica
26.7. četrtek
21.00 Manziolijevtrg
IZOLA POD VOLTI
Duet Tina Krmac & Andrej
ISOLA MUSIČ FESTIVAL koncert
llaria Graziano & Francesco Forni
27.7. petek
21.00 Manziolijevtrg
ISOLA MUSIČ FESTIVAL koncert
Tinkara Kovač & Band
28.7. sobota
20.30 Lonka
Tradicionalna folklorna prireditev Izolafolk folklorno društvo Prekmurje Lendava
30.7. ponedeljek
21.00 Letni kino Arrigoni
GLASBA JE ČASOVNA UMETNOST 3, LP FILM LAIBACH
5.8. nedelja
20.30 park Pietro Coppo
Pojemo za vse ljudi
Koncert
13.8. ponedeljek
od 13 do 17 avgusta _Manziolijeva palača
Več kot glas
Poletni jazz tečaj, ki ga vodita priznana londonska vokalistka Emilia Martensson in pianist Barry Green. Tečaj je namenjen pevcev, ki želijo osredotočiti svojo osebno izražanje in pridobiti zaupanje z izvajanjem in z ritmom. Razpoložljivost je omejena, www.beyondvocals.info
Mestne knjižnice Izola
obvešča, da bo od 1. julija 2018 do 31. avgusta 2018
knjižnica za uprabnike knjižnica odprta po sledečem, poletnem urniku: ponedelje in četrtek: od 8.00 h do 12.00 h in od 18.00h do 20.00h torek, sreda, petek:	od 8.00h do 15.00 h
sobota in prazniki:	zaprto
Skrbimo za zapolnitev vašega prostega časa
http://center-izola.si
Center za kulturo, šport in prireditve	http://www.odeon.si
Centra per la cultura, lo šport e le manifestazioni	gra
Izola - Isola	iU 6 tS
Ta teden v Izoli ne spreglejte
MANZIOLIEVTRG •'Ponedeljek, 23. julij 2018 ob 20.30
VELIKrORKESTER H ETNOHISTERIA
y v **.'*•'< 'gth
70 glasbenikov iz 22 držav
iz vseh koncev sveta.
ALIETOVA ULICA m Sreda; 25.>julij 2018 ob 21.00
* m f
IZOLA POD VOLTI,
-T '"»I j' «
DuoTina Krmac 8t Andrej
Rezervacija in prodaja vstopnic: **** Galerija Alga, Kristanov trg 1, Izola (05/64184 39,051 394 133, (051/ 396 283, info@odeon.si) - vsak dan pol ure pred projekcijo;
blagajna prizorišča - v uri pred dogodkom.
m/wtok/m: 9
Galerija Alga
skupinska razstava
4 POGLEDI skupina Me4
Razstavljajo: Vesna Marion, Vlasta Markočič, Mojca Lenardič in Ksenija Pfeifer.
Razstava bo na ogled ves mesec
Galerija Insula
razstava
PORTRETI
NAGRAJENCEV
Skupina ljubiteljskih fotografov Univerze za tretje življenjsko obdobje pod vodstvom Remigia Grižoniča je pred svoje objektive postavila letošnje občinske nagrajence.
Razstava bo na ogled do 31. julija 2018.
Galerija Plač Ljubljanska 32 razstava ilustracij in striposlik
Neznani kavboj Martin Removš
Sončna dvorana!■■■■■■■■■
interaktivna likovna razstava
V globine
Razstavlja varstvo OT(r)OK Izola. Razstava bo na ogled do 2.8.2018. Urnik: sre,čet: 10.00 -12.00, pet, sob: 16.00 -18.00
Galerija Drat Ljubljanska ulica razstava sodobnega nakita
OfRjewelry Olga Košiča in Rok Mar
Kava bar TISA
fotografska razstava Univerze za tretje življenjsko obdobje
MARIJA GRIŽONIČ
Štanjel
IRENA GREGORC
Studijski portret MESTNA KNJIŽNICA IZOLA
Razstava popotniških fotografij z naslovom PORTRETI - iNDIJA, nEPAL, eTIOPI-JA, VZHODNA TURČIJA. Pripravila jo je Nataša Hostnik, in razstava Ribiških predmetov. Pripravil jo je Janez Janežič, ljubiteljski etnolog in zbiratelj starin iz Kopra.
4 pogledi skupine Me4
Razstavljajo: Vesna Marion, Vlasta Markočič, Mojca Lenardič in Ksenija Pfeifer.
Skupina Me4 je sestavljena iz štirih ustvarjalk, katerim je skupno pedagoško delo, so profesorji likovne umetnosti in pa strast do likovnega ustvarjanja. Tudi zasebno prijateljujejo že več let in med njimi se je spletla osebnostna in ustvarjalna nit.
Vsaka od ustvarjalk ima svoj lasten pristop, ki ga razvija že leta. Vse ustvarjalke so razstavljale na mnogih skupinskih in samostojnih razstavah. Vse so prav tako ustanovne članice Društva likovnih pedagogov Primorja, kjer tudi organizirajo različne dejavnosti za učence osnovnih šol.
Na njihovi prvi razstavi, kot skupina Me4 so ustvarjalke postavile na ogled nekaj na novo nastalih slikarskih in grafičnih del. Vsem je skupna senzibilnost do ustvarjanja in ženska energija, ki se prepleta skozi vsa dela.
Gledalec se lahko prepusti svojemu lastnemu pogledu in razumevanju.
Razstava bo na ogled v galeriji Alga ves mesec.
Četrtkova srečanja pri špini
Danes, 19, f, - 20 J§ Trije muškištirje
SSudsIki etra®
Skupina Trije muškištirje je začela delovati leta 2016 v Franciji, ko so se člani skupine spoznali na gostovanju v St. Tropezu. Povezuje jih ljubezen do ljudske glasbe. Sicer pa člani zasedbe sodelujejo z nekaterimi med najbolj zanimivimi domačimi etno in jazz zasedbami, od Gala Gjurina, Tinkare Kovač in Severe Gjurin, do zasedb, kot so Čedahuči, Good vibra-tions, Fed Horses, Samo Budna & Band itd.
Poletno branje
v Arheološkem i
parku in na območju Svetilnika
JULIJ, AVGUST: KNJIŽNICA NA PLAŽI do 31. 8. 2018
Poletno branje do 31.8.2018 v Arheološkem parku in na območju Svetilnika (ob lokalu Vitaminček).
Knjižnica na plaži je promocija branja in zabave z brezplačno izposojo in vračilom knjig, namenjena vsem, ki se na plaži kratkočasijo s knjigo. Izposodijo si jih brez formalnosti vpisa in članarine, vrnejo jih v knjižnico na plaži ali v Mestno knjižnico Izola.
Urnik odprtosti:
1.	Arheološki park Simonov zaliv:
julij/avgust: torek - nedelja od 17.00 - 20.00.
Mestna knjižnica Izola bo julija in avgusta v Arheološkem parku prisotna z dogodki, namenjenimi lepi besedi:
-	20.7.2018 ob 18.00 uri: Pravljična ura z delavnico -10.8.2018 ob 18.00: Pravljična ura z delavnico
-	16.8.2018 obl8.30 Srečanje bralnega kluba Ki ra knjiga; Marguerite Jour-cenar: Hadrijanovi spomini
2.	Svetilnik/ob Vitaminčku, na Kopališki ulici:
julij/avgust: ponedeljek-nedelja od 10.00 - 18.00.
14.7.,21.7.,28.7., 4.8.,11.8.,18.8.,25.8. ob 11.00: krajše lutkovne animacije in kamišibaj gledališče za otroke
Kulturna stran
Dan odprtih vrat samostojnega učenja
V Mestni knjižnici Izola bodo imeli konec julija dan odprtih vrat Središča za samostojno učenje, kjer bodo, med drugim, predstavili tudi aplikacijo, preko katere lahko dostopamo do informacij z vsega sveta.
Znanje je pomembna vrlina, o kateri nas povprašuje sodobni svet in raznorazne oblike izobraževanja so na dosegu roke praktično na vsakem koraku. Znanje pridobivamo v izobraževalnih ustanovah, na različnih tečajih, v revijah in na spletu. Pri slednjem ni potrebno posebej poudariti, kako so informacije hitro dostopne, pozabljamo pa na to, da nam na spletu pretijo tudi pomanjkljivi in neverodostojni viri znanja.
Tega se zavedamo tudi v Mestni knjižnici Izola, kjer v ta namen pripravljamo dan odprtih vrat našega Središča za samostojno učenje, kjer predstavljamo oblike neformalnega samostojnega učenja s pomočjo preverjenih in verodostojnih virov. Samostojno učenje je namenjeno vsem, ki se zaradi pomanjkanja časa ali oddaljenosti od izobraževalnih ustanov ne morejo vključiti v kakšno od organiziranih oblik izobraževanja, kjer udeleženci znanje pridobivajo, utrjujejo ali nadgrajujejo brezplačno. Prav tako predstavlja obliko zadovoljevanja potreb na področju izobraževanja odraslih in je pod okriljem Andragoškega centra Slovenije.
Prednost samostojnega učenja je večja avtonomnost udeleženca, saj si sam izbere vsebino, čas, ritem in gradivo, cilje učenja ter prevzame odgovornost za svoj napredek pri učenju.
V Središču se lahko samostojno učimo tujih jezikov, uporabe računalnika, različnih splošnoizobraževalnih vsebin, urejamo svoje digitalne fotografije s pomočjo preprostega računalniškega programa, naučimo vsaj nekaj osnovnih fraz tujega jezika, pokukamo v vsebine iz osebnostne rasti, ekologije in medsebojnih odnosov, poiščemo pomoč pri pisanju vloge za zaposlitev v primeru brezposelnosti, oblikovanja dokumentov in podobno.
V Središču za samostojno učenje se zavedamo, da je danes življenjski tempo prilagojen hitrim pogledom v pametne mobilne naprave, zato smo pripravili vpogled v podatkovno zbirko PressReader, veliko
pridobitev za člane slovenskih splošnih knjižnic, ki omogoča branje svežega dnevnega časopisja preko računalnika in vseh pametnih naprav z operacijskimi sistemi Android, iOS, Win-dows 8 ali BlackBerry 10.
Med njimi so na voljo številni svetovni ugledni časniki ter tudi slovenska Dnevnik in Večer. Poleg politično informativnih časopisov portal omogoča dostop do številnih revij z aktualnimi vsebinami, podatkovna zbirka pa omogoča tudi dostop do arhiva vseh naslovov do 90 dni.
Na dnevu odprtih vrat vas bomo seznanili z dostopom in uporabo PressReader-ja in spoznali, kako lahko čas za informiranje, ki ga najdemo med raznoraznimi postanki sredi obveznosti, izkoristimo kakovostno s preverjenimi in verodostojnimi viri. Lepo vabljeni v prostore Središča za samostojno učenje v Mestno knjižnico Izola v torek, 31. julija od 8.00- 15.00.
Erika Gregorič
Prihaja 8. Šalšiada
60 let od začetka šolanja
Še je živ spomin na preteklih šestdeset let, ko smo leta 1959 kot prvošolčki prvič stopili čez prag nekdanje italijanske šole Dante Alighieri. Po petih letih sta se nato naša razreda A in B preselila in premešala z ostalimi razredi v osnovni šoli Vojke Šmuc. Čas je bil za snidenje.
Srečanje smo imeli v gostišču Jasna nad Belvederjem v Izoli. Na žalost je prišlo manj kot polovica povabljenih, zadnjih nekaj let pa smo tudi izgubili nekaj sošolk in sošolcev ter našo prvo razredničarko, tovarišico Mileno Zajc.
Naša generacija že vrsto let nadaljuje tradicijo z dobrodošlico in stiskom rok. Klepetanje in obujanje spominov se je zavleklo v pozne nočne ure. Za pijačo in jedačo so gostinci dobro poskrbeli, slaščičarna Renata iz Škofij pa je poskrbela za odlično torto.
Vsak razlog je lahko dober za veselico. Šestdeseta obletnica pa še toliko bolj.
D.F.
1 GOSTILNA
/ JVTTV
V soboto, 4. avgusta bodo v Ljubljanski ulici že osmič kuhali tradicionalno istrsko šalšo. Od 9.00 do 12.00 bo šalša na kurilnikih, ob 13.00 pa je na vrsti pokušina. Vsaka tekmovalna ekipa poskrbi za paradižnike in dodatke, za ostalo poskrbijo organizatorji - društvo Izolani in Ljubljanska ulica. Šalše bo ocenila strokovna komisija. Zmagovalci dobijo prehodni pokal. Prijavite se lahko preko SMS sporočila na 040 211434 ali na mail uredni-stvo@mandrac.si
Število ekip je prostorsko omejeno, zato pohitite s prijavami!
Četrtek, 19. julij 2018, št. 1260
--------------------------------------------------------------Predzadnja
Kriminalije	ll
Oropal jo je v bolnici
Policisti so obravnavali tatvino v SB Izola, kjer je neznani storilec izkoristil nepazljivost ženske in ji iz torbice ukradel Iphone 7 črne barve, vreden 800 evrov.
Ukradli so kolo
Policisti so obravnavali tatvino moškega treking kolesa Giant, sive barve z rumenimi napisi, vrednega 550 evrov.
Pobrali so orodje in pancerje Iz gospodarskega objekta je nekdo ukradel nahrbtno škropilnico 201, ročno škropilnico, bencinski agregat 750w, bencinsko verižno žago (Gardenia), baterijsko žago Parkside, pancerje št. 45, starejše smuči Elan, rezalnik za ploščice (rezilo 30 cm) in snežne verige za osebni avto. Lastnik je oškodovan za 500 evrov.
Lotila sta se lastnika
Policisti so intervinirali v enem od gostinskih lokalov v Izoli, kjer sta se vinjen zaposleni in njegov prijatelj spravila na lastnika lokal. Zoper oba so izvedli hitri postopek.
Pobegnil in napihal
Policisti so obravnavali prometno nesrečo z manjšo materialno škodo, po kateri je povzročitelj pobegnil. Ne dolgo po nesreči so voznika izsledil, odrejen mu je bil alkotest, ki je pokazal 0,86 mg/l.
Drago žaljenje
Občanka je prijavila, da jo je pred stanovanjem žalil in na njo kričal
pijan sosed. Ob prihodu policistov v večstanovanjsko stavbo, je vinjen stanovalec nadaljeval z žalitvami, žalil je tudi policiste. Ker se ni umiril, je bilo zoper njega odrejeno pridržanje. Prislužil si je tudi denarno kazen.
Na plažah še kar kradejo
Nepridiprav je na plaži v San Simonu izkoristil odsotnost kopalca in mu ukradel nahrbtnik, ki ga je imel na plaži zraven brisače. Prav tako sta na PP prišli dve občanki, ki sta prijavili, da so jima na plaži ukradli dva mobilna telefona.
Sporna dopustu Mož in žena, ki sta preživljala dopust v Izoli, sta prišla v spor, pri tem je mož tudi udaril ženo. Možu so izdali plačilni nalog. Globa za povodec Občan je sprehajal svojega hišnega ljubljenčka. Ker psa ni imel na povodcu, mu je bil izdan plačilni nalog.
Alkoholno nad recepcijo
Iz hotela so prijavili, da na recepciji in parkirišču neznani moški razbija inventar. Razbijač je bil izsleden. Ugotovljeno je bilo, da je vinjen občan poškodoval del recepcije in zunanjosti pred hotelom. Zoper njega sledi kazenska ovadba.
Vozilo je zagorelo
Policisti so bili obveščeni, da v Jagodju gori parkiran avtomobil. Na kraj so odšli gasilci, ki so požar pogasili. Policisti nadaljujejo s preiskovanjem požara.
Hauba party je bil preglasen
V nočnem času je poklical občan in naznanil, da ga moti hrup izpod Belvederja, kjer imajo »hauba party«. Policisti so na kraju poskrbeli za zmanjšanje jakosti glasbe in dvema kršiteljema izdali plačilni nalog zaradi motenja nočnega počitka.
Okradli so jo v gostilni Občanka je prijavila, da ji je nekdo med večerjo v eni od gostiln v Izoli ukradel denarnico in mobilni telefon, ki ju je imela v torbici, obešeni na robu stola.
Odšla je Ema Hamer
Draga naša Ema, pogrešale bomo tvoje zgodbe in tvoj smeh, druženja ob jutranji kavi in sproščen klepet.
Vedno boš v naših srcih. Četudi si odšla, te bomo ohranile v najlepšem spominu.
Hvala ti Ema za vse lepe trenutke!
Prijateljice s kave
Izola, julij 2018
Ne nasedite vsiljivcem
V minulih dneh smo na številko 113 prejeli več klicev, v katerih so nas občani obveščali o osebah, ki zbirajo prostovoljne prispevke, nekateri od teh naj bi imeli plakate z navedbo, da gre za gluhoneme osebe. Ti primeri so bili zaznani v mestnih središčih in v neposredni bližini nakupovalnih centrov na območju Kopra, Izole in Pirana.
Prejšnji teden so policisti PP Izola po prejetem klicu občana izsledili štiri državljane Romunije, za dva so policisti ugotovili, da sta dejansko zbirala prostovoljne prispevke. Ker je bilo njuno dejanje v nasprotju z 5. členom Zakona o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-1) jima je bila izrečena globa. Kazenska sankcija je predvidena v 17. členu in znaša od 104,32 do 208,65 EUR (fizična oseba), od 417,29 do 834,59 EUR (pravna oseba in samostojni podjetnik) ter od 208,65 do 417,29 EUR (odgovorna oseba).
Če nekdo na javnem kraju na vsiljiv ali žaljiv način koga nadleguje z beračenjem za denar ali druge materialne dobrine, se kaznuje z globo v višini 41,73 EUR, kot to določa 9. člen ZJRM-1.
Občanom svetujemo naj, preden izročijo prostovoljni prispevek, od osebe zahtevajo na vpogled dovoljenje upravne enote. Če oseba tovrstnega dovoljenja nima, je to lahko znak, da zbira prostovoljne prispevke brez dovoljenja in s tem izpolni znake prekrška. Če oseba pokaže dovoljenje, pa občan posumi, da dovoljenje ni pristno oz. originalno, naj o tem nemudoma obvesti policijo na številko 113 in poda čim podrobnejši opis oseb in morebitnih vozil s katerimi so se odpeljali s kraja, saj je za tovrstne osebe značilno hitro menjavanje lokacij ravno z namenom, da bi se izognili policiji. Občani naj se pri tem po nepotrebnem ne izpostavljajo, saj gre v večini primerov za dobro organizirane kriminalne združbe, ki se ukvarjajo s tovrstnimi dejanji in praviloma ne delujejo individualno temveč v skupini.
MALI OGLASI
Nepremičnine
Zaposlimo
Zaposlimo prodajalca na BS OMV v Izoli, zainteresirani pokličite na Tel.041 345 750. LP BS OMV IZOLA
KUPIM
Kupim dvosobno stanovanje ali del hiše na slovenski obali. Telefon: 051 311 180
NAJAMEMO
-Urejen, zaposlen mlad par z otrokom išče stanovanje, tel 040 186 899
-	Najamem dvoposteljno sobo s sanitarijami ali manjšo garsonjero v Izoli za več let. Sva srednjih let, mirna, brez obiskov in redna plačnika. Tel. 041 240 545 Majda
-	Umirjen in urejen starejši par najame delno ali v celoti opremljeno stanovanje v Izoli za daljši čas. Najem 350 Eur + stroški, tel. 070 503 698
- Najamem enosobno stanovanje v Izoli za dlje časa. Tel: 041 909 615. Nina.
-	Najamem ali kupim zemljišče za postavitev srednjega kontejnerja. Tel. 068153959
Najamem osvetljeno enoposteljno sobo v Kopru, Izoli ali Portorožu kjer je na voljo uporaba kuhinje in kopalnice ( pečica.pralni stroj- nujna). Tel: 070 655 346
-	V Izoli ali okolici najamem svetlo in primerno ogrevano garsonjero za eno osebo, zaželeno brez televizorja in zgolj osnovno opremeljeno. Tel. 051 205 609 (klic ali sporočilo)
PRODAMO
-	Na Brkinih prodam lepo, veliko, povsem obnovljeno hišo s 7.3 ha zemlje: gozd, njive, travniki in sadje. Primerna za večjo družino, obrt ali kmetovanje. V račun stanovanje na obali ali ljubljani. Tel.: 031 688 900
-	Prodam kmetijsko zemljišče v velikosti 1416 m2 na mirni lokaciji ob reki Dragonji. 041/478-034 Oktavio
ZAMENJAVA
-	Menjam hišo na Notranjskem, nad Kanjonom Iške, za stanovanje v Izoli. Stara Izolanka. Tel 041 834 900
-	Menjam novo opremljeno stanovanje v bloku Velenju (2. nad. - 60m2) za stanovanje v Izoli do 40m2 z doplačilom. Vzamem tudi stanovanje v najem, do 200 eur mesečno najemnino. Tel: 070 780 530
Razno
-	stare kope prodam (cca 50 komadov) primerne za pokrivanje kažet tel. 031 532 701
-	Podarimo 4 rabljene jogije v dobrem stanjuJel: 041 679 743
-	Najamem ali kupim zemljišče za postavitev srednjega kontejnerja. Tel. 068153959
-	Prodam gumirano obleko za suho potapljanje - (in reševanje) - Canepa & Canpi Genova (Italia) - Ni bila še uporabljena. - Velikost do 180 cm. Cena 120 Evrov. Tel. 031 779 282
-	Prodam belo posteljo, ogrodje iz masivnega lesa (185 x 160 x 55 cm) z gibljivim letvenim dnom in kvalitetnim posteljnim vložkom. Pokličite na 030 356 542.
-^5?ČEVAl]y^
GRILL
+386 (0)41 858 473
Gotovo že poznate naše jedi z žara, zdaj pa pripravljamo tudi
bogate MALICE 4,00 € - 5,00 €
okusna KOSILA 8,00 €
prava nedeljska KOSILA 9,0 €
Saj veste kje? Med parkom in Lonko.
IZDELAVA:
LETAKOV
VSEH VRST NALEPK MAJIC
TISKANJE:
PLAKATOV
STISKARNA MANDRAČ Tel:040/43-29-43
KNJIG V MEHKI VEZAVI
NUDIMO:
OBLIKOVANJE
POMOČ PRI OBLIKOVANJU