iSn Tra. RET. 177 urnim, ■n.&iutm MM 18®) Izdaja in ttuu cuopizno-motuiko f«djet|| Slovanakl fua-Covalec — Direktor: Rudi Janhuba — Glavni ta diarond urednik: Sergej Votnjag — Za tisk odgovarja Franc Plove) — uredništvo: Ljubljana, TamllCevi ulicx itev i. telefon Itev 23-122 d0 23-52« — Uprava: Ljubljana, Tomšičeva ulica Itev. 5-II. telefon Rev. 23-522 do 23-52« — Oglasni oddelek) Ljubljana. Kardeljeva ulica Itev «. telefon Itev. 21-85«. sa ljubljanske naročnike 28-KS, za . zunanje 21-832 — Poštni predal 2* — Tek. r. so-KB s Z-3C7 — M sečna naročnina tat din V1SEUEY OMOTOM I1REIKCU0 TTUI1V1 Branili bomo našo suverenost - No poti iz Aleksandrije v Kairo so egiptovskega predsednika na vseh postajali navdnioiio pozdravljali — Egiptovsld finančni ukrepi glede imovino SueSke dražbe — Delnice bodo izplačali Sele tedaj, ko bo nova egiptovska uprava prevzela vso Imovino družbo KAIRO, 28. JuL (AFP). Predsednik republike Gumni A bdel Naser se je danes dopoldne vrnil iz Aleksandrije v Kairo. .Na poti do Kaira, se je predsednikov vlak ustavljal- na vseh večiih postajah, ker s« je prebivalstvo v velikem Številu shiralo, da bi pozdravilo predsednika. V krajšem govoru, ki ga Je Imel v Tanta.hu, je Naser dejal: »Egipt bo kategorično zavrnil vsako -vmešavanje katere koli tuje vlade v nacionalizacijo Sueškega prekopa in bo to vmešavanje imel za nedopustno kršitev naših notranjih zadev«. Predsednik Naser Je odpotoval iz Aleksandrije davi ob. sedmih. Ogrc terna množica ^iudi, ki se ie privalila iz vseh delov mesta, je ie ob zori čakala na ulicah, po katerih ae je peljal predsednik Našer. in pred železniško postajo. Med navdušenim pozdravljanjem se je predsednik ' Naser komaj prebil do Na otoku Vido Predsednik Uto počastil spomin srbskih vojakov KRF, 28. Jul. (Tanjug). Predsednik republike Tito je popoldne ob 18.30 počastil spomin srbskih vojakov, ki so med prvo ■vetovno vojno umrli na Krfu in so pokopani -v mavzoleju na otoku Vido. Predsednik Tito in njegova soproga Jovanka Broz sta se pripeljala v pristanišče skupaj s svojima gostiteljema kraljem Pavlom in kraljico Frederiko ter člani kraljevske dru-. žine -prestolonaslednikom Konstantinom in princesama. Ob prihodu avtomobila, ki ga Je vozil kralj Pavle sam, je številno občinstvo v pristanišču pozdravilo predsednika Tita, njegovo soprogo in kraljevsko družino. Na to so se predsednik Tito s soprogo, veleposlanik Miša Pavičevič, generala Sumonja - Sprejem na »Galebu« -Krf, 28. jul. (Tanjug). Poveljnik eskadre predsednika republike kontraadmiral Bogdan Pe-koti-č Je priredil sinoči na šol-gki ladji »Galeb« koktejl ob priliki prihoda eskadre na Krf. Na sprejemu so bili veliki maršal dvora Levidis, predstavniki civilnih in vojaških oblasti ter številni oficirji grške vojske in mornarice. in Zeželj prepeljali z osebnim čolnom kralja Pavla na otok Vido. Predsednik Tito je m to obiskal mavzolej, v katerem je pokopanih okrog 1000 srbskih vojakov, ki pa je. hkrati tudi‘spomenik deset tisoč vojakom, podoficirjem in oficirjem srbske svojega .-vagona. Ie vseh vaš vzdolž železniške proge, ki drži iz Aleksandrije v Kairo,- ao ae zbirali delavci in kmetja in-glasno pozdravljen svojega predsednik*. Takoj po vrnitvi • it - Aleksandrije Je predsednik- Naser pred več tisoč 'Egipčani .izjavil, da se ne bo nobenemu posrečilo prestrašiti Egipt, na njegovi .poti. Pripomnil je,. da 6e plovba po Sueškem /» prekopu nadaljuje brez motenj. Predsednik je nato izjavil: »Branili bomo našo; suverenost in našo neodvisnost do zadnje kaplje krvi',« in" dodal, da bo ‘ Egipt »na silo odgovoril s silo«. Dejal je, da propaganda, ks jo sedaj uganjajo n« Zahodu ob nacionalizaciji sueške družbe, »dokazuje, da imperialisti niso niti imeli namena vrniti Egiptu nekega dne ‘ Sueza«.. Egiptovski finančni minister el Kaj suni je zahteval od vseh egiptovskih bank in finančnih ustanov, naj mu! nemudoma pošljejo pregled tekočih računov družbe Sueškega prekopa in seznam delnic [in drugih vrednostnih papirjev družbe, ki so deponirane1' v teh bankah. V isti okrožnici je« finančni mini--ster prepovedal »sleherno operacijo s tekočimi računi družbe bodisi, i izplačili v državi bodisi s prenosom v tujino«.' Narodna vštevši tu reeerve. nepremičnine, depozite in drugo fenedDO družbe v tujini. Naser bo~ odpotoval' ▼ ZSSR oradi avgusta KAIRO, 28. jul. (AFP). — V uradnih 'kairskih krogih se- je danes zvedelo, da bo predsedniš ka ' Naserja na njegovi poti v Sovjetsko zvezo spremljala delegacija, ki jo bodo oestavljale vidne osebnost-; in tehnični strokovnjaki. Naser hi nsoral sredi . avgusta odpotovati • ds Egipt* na obisk v Sovjetsko zvezo in vzhodnoevropske - države.. Zvedelo se je tudi,' da bodo v delegaciji minister, ta . komunalne zadeve in planiranje Abdel Latif Bogdadi, minister za prosveto in predsednik- državne komisije za nuklearno energijo Tarnal Edin, minister . za. zunanje zadeve Mahnaud Favzi dn minister Ahmed El d Bakuri. -Predsednik N*«ef dvigasestavo na »Navy Housen« v Fort Saldu po odhodu sadnjib britanskih vojakov 'is 'eone SneSkega prekopa. Egiptovska zastava vihra zdaj.: tudi na upravnem poslopja dražbe Sueškega prekopa. ODMEVI Ml MKnOMlUZlCUO SUESKEB1 PREKOPI Navdušenje v Afriki In Aziji Sudan: Pogumno in pomembno dejanje — Damask: Ukrep, kl Je povzročil eksplozijo radosti med arabskimi narodi — Indija: Pouk tistim državam, ki Selijo soliti pamet nevtralistom Po obisku mavzoleja je predsednik Tito s soprogo in člani svojega spremstva zapustil otok Vido in s« z motornim čolnom odpeljal na ladjo Galeb. Pred obiskom na otoku Vido. sta ‘predsednik Tito. in njegova soproga obiskala staro kraljevsko palačo »Esplanade« na Xrtu, v kateri je sedaj Več muzejev. . uradni. krogi še niso komentirali o nači>- terih držav, da bi »solile patnet nevtraJistom«, ata ga samo poepe- voi»fe pokopanih »a Krfu in v ^^ ***, od okolici, večinoma p. v mortn. „ odprij. p^.hn«- ^ sklw 0 „«Wiaaoiji ' SSLiTSS&At ga tekočega računa v korist nove uprave družbe. V uradn^krogih. te J« tem sklepu dejal, da pomeni tpo- ; Veli^' ^tahij^oTkaaši^^ 7 pbscisedoik cevlcnsfce vlade- ?an- Šketa nttkooa. ki bi Jih mo- P”1110 “ JV-mcmono do-m^. od jea,U) pri^aila do tega teranvk': Izjavi, »da utcgpe. t Sueškega p.e.-topa Ki 1 « katereza. bo ime! Esioc vei&o ko- ,vi„. r-H i, „ j-a.:- j- »kieo odviAio Imeti resne ixwie rali izplačevati v Skladu sebičen členom zakon« o nallz&ciji, ‘ izplačali šele takrat, ^ de^jv.roVolucio- ta. teo bo egiptovska uprava prekopa prevzela vso imovino družbe, Ukrepi v Veliki Strogo nadzorstvo nad egiptovskimi Sterlinfikiml sredstvi, ]WokiranJe zlata, gotovine in vrednostnih papirjev sueške dražbe — Egipt Je zavrnil britansko protestno noto LONDON, 28. Jul. (Tanjug). Britanska vlada Je začela i*va-lati prve resne ukrepe po sklepu egiptovske vlade o nacionalizaciji družbe Sueškega prekopa. Vlada Je danes sporočila da Je bilo od sinoči uvedeno strogo nadzorstvo nad vsemi razpolo -ljivimi egiptovskimi šteriinškimi sredstvi v Britaniji In da zlata, gotovine in vrednostnih papirjev, ki Jih ima sueska družba v Veliki Britaniji, ni mogoče osvoboditi na egiptovsko zahtevo. Pravijo, da bodo ti ukrepi resno prizadeli Egipt. svobodo plovbe po prekopu, ki Sklep o teh sankcijah so sprejeli na sestanka med pr';m:erom Edenom, zunanjim ministo-rr, Lloydom in finančnim mčni-gtrocn Macmillanom po posvetovanju s francosko in ameriško vlado. V Londonu še vedno zelo resno gledajo na položaj, ki je nastal po egiptovskem koraku. Eden Je davi sklical še en sestanek važnejših članov vlade, ki zo se ga udeležili tudi šefi štabov oboroženih sil. Z-unanji minister Selwyn Lloyd je danes proučeval zadnja poročila iz Kaira in reakcije iz drugih delov rveta. Forečgen Office je nenehno v stiku s Parizom in Was-hingtonom. Položaj je za brjtan-*ko diplomacijo tembolj resen, ker poročila iz arabskega sveta govore o navdušenju, ki ga ie tam povzročila egiptovska akcija. Ker je Egipt zavrnil britansko protestno noto. na odgovor ni mogoče računati. Egipt meni, da Je bila nacionalizacija dejanje »uverenostd in da Britanija nim* pravice do vmešavanja, medtem ko je London popolnoma nasprotnega mnenja. Trdijo, da Britanija ne namerava storiti nove -korake do prihoda franco-»ksga zunanjega ministra Pine-guja v London. Egiptovska akcija bo glavni predmet razgovorov, ki jih bo Pineau v ponedeljek vodil b Selwynom Lloy-dom. V Londonu prav tako menijo, da je bil korak egiptovske vlade nezakonit in da resno ogroža VREME Stanje. 28. Julija: Dolina nizkega zračnega pritiska, ki se razteza vzdolž vzh-cdnega Atlantika, ae • svojimi frontalnimi motnlaml približuje kontinentu, v všinah pa Je hladnejši zrak že prodrl do erednje Evrope in povzroča ne-rtato!Inosv ozračja. Naazovrd za nedeljo: Menjajoče ge dblačno vreme s krajevnimi nevltieomi. Temperature ponoči jnod 1« 'n IS. v Pri mori u okotl. M. nadvSje dnevne do 28 stopinj ima mednarodni pomen. V britanski prestolnici opozarjajo, da so s tem dejanjem prizadeti interesi rne samo treh zahodnih držav, marveč tudi Britanske akupnostd narodov in Številnih drugih držav in da je potemtakem ve* Zahod proti Egiptu. Ko je komentiral sporočilo britanskega finančnega ministra o blokiranju egiptovskih šterlin-ških terjatev v Veliki Britaniji, je zastopnik egiptovskega veleposlaništva v Londonu izjavil, da ta sklep ne ogroža anglo-. egiptovskega sporazuma, po katerem je Velika Britanija dolžna sprostiti Egiptu, njegova šterlin-ška dobroimetja Izrazil je upanje, da zaradi tega ukrepa ne bo. trpela trgovina med Egiptom in Veliko Britanijo. name egiptovslke vlade«. To bo po njegovih besedah omogočilo Egiptu, da brez tujega kapitala finansira graditev asuanskega jezu. Hkrati je izrazil upanje, da bosta Egipt in Sudan sklenila sporazum o IzkoriiČanju reke Nrlav vzajemno korist in blagostanje. Predsednik narodne dem ek rabite-stranice Ali Badd Rahman je izjavil, da je bila nacšpnaihizaotja-»očilična ipolitična in gospodairsk* akcija, ki urrijuije neodvisnost«. Damask, 28. jul. Sirijski minister za zunanje zadeve Šalah Pitar je o govoru egiptovskega predsednika Naserja v Aleksandriji de-ia!, da se je Naser s tem govorom obrnil do vseh arabskih narodov. O nacšonallšzaciji je dejal, da je ta ukrep, »katerega namen je izkoreniniti imperializem, povzroči! eksplozijo radosti med arabskimi narodi«. Predsednik slriijske vlade Sabri Asali pa je predsedniku Naserju poslal svoje čestitke. New Delhi, 28. juh Indijski laih&o neka nezadostno razvita s.— . , država, kakor je Egipt, da na ža- Pakisrana, Burme m^Indo- še, da bo ta korak »pripeva! h krepitvi zaupanja arabskih držav in da 'jih bo, *podbu-dil na energičen boj za njihovo nacionalno neodvisnost in ozemeljsko nedo-’ k!ivo*t«. BKomanistc o zgodovini partija -Mpskva, 28. >ul.. (Tanjug).-O*^-gon iCP Sovjetske- zveze »Komu- litev svoje časti in nacionalnega - uezije adi na,,-id|ji. dr-'. n**«, pšše'v novi fcavitki, da; bi - - - -- - - ... -------- ---------’—J*— hho potrebno. izdati no. dijo: dr. Smigovc 8;5, nž - :i<,taov-Mc in Gennellc 8 (1), Bajec in Puc ». Trampuž tn Vospernik 7, Cuderman' 6.5. (1). Longer 8.5: Leš-n*t: S. 'mi. Levačrč 5 (l) m MtSu ra l.s. Prekinjena partija Cudennan e Geimric tm i s* J Mvmn POMČSflLEV J •*. m - m rovar* mm Ali ie v naših kolektivih dovolj resnih revija uspehov in napredka naporov za O' individualni pšorflnotel p«t ttslu is proizvodnosti podjtetj »ploh, o organizaciji dala ta pfo- cesa proizvodnje, o analitičnem ocsaijevanju delovnih mest, prihrankih, aniAavapju ■ trošite v itd,, je bilo lani in letos veliko govora. Tem problemom je bilo posvečenih mnogo razprav. Marsikaj Je bilo o vsem tem napisanega.. Zabele*»ni aa bik tudi rasni uapehi, ki ni *nmmn polMNsta racij, atanraar proizvajal c*v ta svatov pri ljudskih odborih nepogrešljiv, sestavni del nate družbeno-goepodarsfee dejav- nerič Za sedaj Je te vedno značilno to, da podjetja in družben o-politične organizacije iščejo in tipajo, kje in kako začeti ter e čim sistematično nadaljevati, da ta IR. MNtal Man kot« vsa HgnM v pestrosti ta kakovosti izdelkov domače industrij s ln obiti »egla podjetja v prizadevanju dvignita proizvodnost podjetij »ploh, ustvariti razne prihranke je zmanjšati stroške. Kljub pfeeejšnjdgn ta poema bruna uspehom ter gleda na ta, da se ne more prehitevati razvoj a pa je splošen uspeh in napredek tega prizadevanja dose-daj vendarle izostal, predvsem še ni uspelo ustvariti gplpšjie psihoze med množico neposredr Cih proizvajalcev e neobhodni potrebi povečanja proizvodnosti. prav tako še ni prišlo do eggni-»iranega in načrtnega »banja vseh proizvajalcev, da bi pfo-ces naraščanja proizvodnje in prodoiltfjivnosti hitreje napcedor Val tor zavzel potrebne širine. Kaže, da delavski eveiti in družbeno politične organizacije V podjetjih ne zahtevajo dovolj vztrajno itako organizacijo dela, ki bi sistema točno poapoševala naraščanje proizvodnosti. Ker nii onaziti dovoli organiziranega prizadevanja od te strani, bi bilo pričakovati, da bodo dala toliko večjo pobudo uprav -na vodstva in vodilni atrekov-njaiki podjetij, ki so aa tem prav toliko zainteresirani in i;m je globlji pomen tega to!3ko razumljivejši. Vendar tega na splošno, ča izvzamemo posamična prizadevanja, ni čutiti. Ker n.i možno administrativno posega/ti v delo samoupravnih Organov, Je ožje ali širše, pa-»arnično ali množično prizadevanje za izvršitev omenjenih nalog odvisno od stopnje zavesti fci pripravljenosti delovnih kolektivov, njihovih organov upravljanja in upravnih vodr Žrtev podjetij ter od tistih gospodarskih ukrepov in instrumentov, ki vzpodbujajo k večji posamična in splošni storilnosti. Ra-»umljive je, da je v itakih odno-»ih politična akblvizacija ©d stra- Jah do- zagotovili izvedbo teh izredno ZASTOJ V POTROŠNJI CEMENTA SAMO PREHODNEGA ZNAČAJA? Kakor je znano, je Zvezni Izvršni svet pred kratkim zni-Šal stopnje prometnega davka v strojegradnji in industriji cementa. Ta ukrep naj bi zboljšal prodajo omenjenih proizvodov na tFŽiišču. V tem smislu Je tudi Izvršni svet glede cementa ledal še poseben odlok, po katerem morajo proizvajalci cementa znižati prodajne cene ta cement Za toliko, za kolikor Je z omenjeno uredbo znižana »topnja prometnega davka za cement. Tovarne cementa sp to ge storile ln znižale cene cementa povprečno nekaj za nad 8 din pni kg. Omenjeni ukrep naj bi vsaj deloma omilil položaj, ki je nastal v predaji in proizvodnji cementa z zmanjšanjem investicijske graditve ln s same spremembo struktur« Investicij. Pripomniti j« treba, da je bilo ustrezno s spreminjanjem strukture investicij čutiti rahle nastajanje v potrošnji cementa še pretekle leto. Potrošnja je »naiala lani 1,368.000 ton, med-šem ko je zmogljivost tovarn« »naSala 1,800.000 ton. V prvi polovici lanskega leta J« povprečna mesečne potrošnja znašala okrog 100.000 ton, letos pa te okrog 64.000 ton. kar pomeni, da je tržišče letaš absorbirale temo okrog 64 odstotkov lan-•Sdh količin. Izvoz pa je letos nekoliko ugodnejši. V prvih šestih mesecih smo izvozili 192.000 top, v primeri c 383.000 tonam* v vsem lanskem letu. Vendarle pa so zaloge cementa kljub temu znatno narasle In snaJajp trenutno ekrog 204.000 ton v primeri z nekaj m*«J kakor 1E0.000 tonami ab keneu kanskega leta. Zaradj vsega tega je proizvodnja cementa v prvih testih mesecih letošnjega leta e na šala 74 odstotkov v primeri » Btani-re.no odnosno 67 odstotke« glede na zmogljivost tovarn. Zmanjšanje proizvodnje ni enakomerno v vseh tovarnah. V primorskih tovarnah, ki več izvažajo, je zmapjšanje proizvodnje zrurino manjše, kakor v ostalih, Vendarle pa lahko pričakujemo, da bosta le omenjani ukrep, kakor tudi tedanja pte šivi tov gradbene dejavnosti mpltoaia, da te ho petpagnjg cementa povečal* i* g tem gprostilp tudi proizvodnja. Potemtakem lahko smatramo trenutni zastoj v proizvodnji cementa kot prehodni poj »v, kajti potrebe našega gospodarstva n« vseh področjih nedvomno narekuje jo ne same normalne proizvodnjo toga poiF«?TlbB«M pomembnih gospodarskih nalog, Kateri so vzroki, kj zavirajo ta omejujejo gibanje za večjo proizvodnje? Vzrokov st to ja veš Jp njihova proteina večina je subjektivnega izvora. Prvič: Nemajhna vlogo v p*j-»adevanju za povečanja proiz-vadnoatj igra oklepanje tradicionalnega načina dela in organizacije podjetij, kj teli za tem, da bi ostale pri starem, se boji večjih sprememb, k* hi vsaj v začetku zahteval* vaš naporov ta tako dalj«. Ge je te deloma razumljive pri preprostelših proizvajalcih in članih delavskih svetov, pa tako. gledanje ne mere biti opravičljivo prj upravnih vodstvih jn strokovnjakih, saj je pfsv njim zaupana konkretna organizacija dela ip procesa proizvodnje « podjetjih. Prav zate »i tudi ne moremo zamišljati uspešnega dela podjetij brez ustreznih organov, ki N znanstveno proučavala vse, kar praktično vpliva na večjo ali manjšo proizvodnje. Drugič: Oviro predstavlja tudi enostransko pojmovanje storilnosti. Mnogokrat se ne razlikuje med sterilnostjo, Uri je dosega pri delu posameznik in proizvodnostjo podjetja, v kater; zasledimo razne elemente od večjih ali manjših stroškov, boljšega eli slabšega izkoriščanja zmogljivosti in surovin, pa do večje ali manjše poFabe pomožnega materiala in energije. Razprave o večji storilnosti ln proizvodnosti se neredko zreducirajo na vprašanje večjega priganjanja ljudi k delu, k večjemu trošenju fizičnih sil človeka Itd, Bistvo večje Storilnosti in proizvodnosti pa ne leži v tem. Večja proizvodnost je odvisna od vrste organizacijskih ukrepov. Ža večjo storilnost in proizvodnost je bistveno to, da a pravilno organizacijo ia delitvijo deta, racionalnim iriterišitantam delovnih sposobnosti človeka, odpravljanjem razmakov med posameznimi gibi lin fazami dete in končno z ustreznim nagrajevanjem, povečamo intenzivnost dela. Dejansko gre za to. da bi dosegali ob istih oziroma celo manjših fizičnih naporih isti oziroma večji učinek prj delu. Tretjič: Mnenje, da so velika investicije edino zdravilo za povečanje proizvodnosti samo potrjuje napačno razumevanje borbe za višjo produktivnost. Tako na primer tovarna »Niko« v Železnikih zahteva od okrajnega ljudskega odbora Kranj več sto milijonov za novo tovarn. .Pri tem pa je jasna, da tolikšnih sredstev ni na razpolago, niti niso bile take smernice družbenih planov. V pogojih intenzivnih gospodarsko-po-litičnih priprav z* organizirano gibanje v borbi za večjo proizvodnost, bi dodeljevanje velikih investicij na splošno le odlagalo organizirano in sistematično pri., zadevsnie za večjo proizvodnjo. Četrtič: Sklicevanje na zunanje okoliščine in pomanjkljivosti (kot na primer nezadovoljiva oskrba s surovinami, njihova slabša kakovost, pomanjkanje energije, kreditov ipd.), ko je govora o višji proizvodnosti, pomeni dejansko 1* opravičevanja premajhna*« dvig «torilB*aU, Zunanja akolnngti ta pom a n j- kljiveati namreč ne morejo preprečiti in biti vzrok za to, da se n* tavaj« notranja učvtetitva ta ne izboljšuje organizacije dela. Zunanje okoliščine in pomanjkljivosti sicer lahko zmanjšajo uspehe podjetij, izražene v količini i* vrednosti proizvodnja, M morejo pa jih zanikati, ča po izraženi v skrajšanju delovnega časa, manjšem številu zaposlenih, v raznih prihrankih itd. Pri vsem tem gre torej za to, da a* prelomi * ekeatenelp tradicije, ki teči M tam, da bi e*ta- le prd Starem. Mnoga vprašanj« organizacijsko Tv-oievodneB* značaja se *• ▼ teku razprav praeej iakritaslizirSla to« bi odlaganja siatamstičnega dal« na znanstveni organizaciji dala in propana proizvodnje po podjetjih 1« škodovalo ia odl«g«lo izboljšanja matarjalnaga položaj« da-leveev. in uzlutbeneev. Zal tudi V industrijsko razvitih središčih, kot Je na primar Kranj, v podjetjih i* niš« P°- stpvta oppinoT ta daloRUi h»f« krilita *t*ete»vnjafc*v, ki bi pa-drobnejše proučeval* organizacije dela in prače* proizvodnja, izvedli analitično ocenitev de- Ifarliborahl tod*. toadtoton»l-na foapodpnk* rervij* —varpa Slovenije, im d**i odpri »vri* vrata, tri tetos v bolj nejm-kladnih proetorih kakor doalej-Kjoub teij nevšečnosti, ki trn vle- domače industrid« to y*e peetrej-ša Izbira blaga iščeta ob naraščajoči konkurenci tržišča in Ja s tem Mariborski teden d .ob 11 še svojo posebno vlogo. Industrija ln obrt sta danes že v povsem lovnih mate, »prejemali in pr*- če te lete in povzroča mriogo ne- drugačnem položaju, kakor ate verjali razne predloge za bolJSo organizacijo dela, proučevali ra-cionalizatorske in novatorsk« predloge ter tehnične izboljšave. pripravljali manjša rekonstrukcija in ustrezno razmestitev at rajnih parkov, ygotavlj ali intenzivnost dela, analiziral* vzroka m «n J šega izkoriščanja zmogljivost* itd. Organi upravljanja ta družbene politična organizaeije bi morale bolj zavzeti za to, da se postavijo v podjetjih ustrezni organi z jasno začrtanim programom, delokrogom in konkretnim* nalogami za proučevanja organizacije dela in procesa or o izvori n te. v ooHiatju. Tudi nagrajevanje ljudi, ki hi v omenjenih organih delali, bi bilo gleda na dokajšnjo jasnost v primerjanju uspešno, kar bi dalo tudi najboljši finančni učinek za podjetja. Ž-ak potrebni stroškov, pa lahko re- bili še pred dvema, tremi leti. lemo, da je letošnji, po vrsti Takrat so kupci iskali blago, XIII. Mariborski teden resničen danes pa že blago išče kupce, prikaz uspehov in napredka v Poudarek letošnjemu Maribor-kakovosti in peat/opti izdelkov *kemu tednu dajejo predvsem domače industrije ter veren pri- tekstilna, kovinska, lesno-prede-k*z pospešenega razvoja nate in- lo-valna in živilska industrij*. .duetraje’ ne samo v industrijskem MafibojV to njegovi giriS okolici. temveč več ali manj po vsej državi, saj razstavlja okrog 100 podjetij iz severovzhodne Slovenita. poleg tega p* 14 podjetij ie drugih republik. Udeležbo inozemskih r*totovlj*vcev pa *o morali zaradi pomanjkanja razstavnega prostor* letos odkloniti . Medtem ko j« imel Mariborski teden prej Anja late kakor v*« podtem« prireditve v državi zaradi pomanjkanja blaga več aM manj manifestativen značaj, dobiva leto« vse bolj važen komercialni pomen. Velik napredek delovne skupine FA0 Frouftivctiijo soiMto pred plosovi Inalmdouniild 28. Jul. Jutzi «« bo Vlasini začele III. redno zasedanje delovne «kupjh« PA6 (Organizacija gdruženih narodov za hm«hjstvs ln prehrane) za ureditev hudournikov in zaščito pred plazovi. Poleg 5 uglednih jugoslovanskih strokovnjakov bo zasedanju prisostvovalo 26 tujih delegatov, med katerimi bodo uraduj zastopniki PAO, strokovnjaki dFŽav-članic te delovne skupine (Francije, Belgije, Norveške, Zahodne Nemčije. Avstrije, Švice, Italije in Turčije), icgkof todi epazor valci iz Poljske in Sovjetske zveze. V prvem delu zasedanja bode strokovnjaki razpravljali o re- feratih prof- Rosiča (Jugoslavija), Čapicoinija (Italija), Vid-mana (Francija) in Webra (Avstrija). fci obdelujejo zaščito proti plazovom, konzerviranje zemljišč v hidroenergetskih bazenih in ureditev hudourniških področij. Udeleženci tega mednarodnega posvetovanja bodo obiskali tudi Grdeliško in Ibarsko sotesko, zatem pa bodo na Jablanici proučevali konserviranje in zaščito zemljišč pred erozijo, kakor tudi preprečevanje usedlin v J a bi antskem jezeru. Zlatem bodo obiskali naprave za ureditev hudournikov v SenJski Dragi, ob koncu pa m bodo seznanili z ureditvijo hudourniških podro- čij v bkolioi Bohinja in Bleda, kjer bodo zborovanje zaključili 10. avgust*. Pri obisku posameznih krajev bodo tuje strokovnjake s posebnimi referati seznanili s preprečevanjem eru- zije, urejanjem hudournikov in borbo proti plazovom na določanem področju. Zasedanje delovne Skupin« FAO je velikega pomena za večino evropskih držav, zlasti pa z* Jugoslavijo, kjer je več kakor 50% gorskega sveta izpostavljenega eroziji im kjer se zaščiti proti plazovom in ureditvi hudournikov posveča »osebna pozornost. Včeraj in dane# Kongres esperantiste*-delavcev končan Beograd, 28. jul. Danes J« bil končan XXIX. kongres Svetovne delavske organizacije esperantistov, ki se je začel pred tremi dnevi v Beogradu, a sprejetjem resolucije in sklepa, da bo XXX. kongres organizacije prihodnje leto v Rotterdamu od 3. do 9. avgusta. V resoluciji pozdravlja kongres ponovno vzpostavitev stikov z e^perantisti-delavei i* vzhodnoevropskih držav in izbrala željo po čim tepnejših stikih z esperantisti i? izvenevrop-skih držav. Kongres Je priporočil izvršnemu odboru organizacije. naj nadalje razširja zveze z vsemi delavskimi organizacijami, zlasti pa Se s sindikalnimi gibanji in esperantskimi organizacijami po svetu. Resolucija obžaluje slabe uspehe mladinske sekcije d e lavce v-esperantist ev. izreka Pa priznanje uspehu stroške esperantske organizacije, katere III. kongres je bil obenem v Beogradu. Kongres je odklonil predlog, naj bj izvršni odbor Svetovne organizacije esperantistov valili p* kongresu, to S« bado zato to nadalj« voliij s referendumom. liki obiskali nekatere kraje ter* Imeli nekaj neuradnih sestankov z esperantisti. Obisk predsednikov Jugoslovanskih most > Veliki Britaniji Beograd, 28. jul. Na povabita britangke vlade bo delegacija Stalne konference mest Jugoslavije obiskal* sredi novembra Veliko Britanijo. V delegaciji bodo predsednik beograjskega ljudskega odbora Miloš Minic, predsednik ljubljanskega ljudskega odbora dr. Marijgn perjnastia, predsednik titograjskega ljudskega odbora Iko Mirkovič in predsednik splitskega ljudskega odbora Rade Dumanič. V Veliki Britaniji se bodo mudili približno dva tedna in bodo razen Londona obiskali tyd.i druga mesta, da bi spoznali delo in organizacijo krajevnih oblasti v Veliki Britaniji, Izmenjava delegacij med jugoslovanskimi in britanskimi mpsti izvira še iz lanskega leta, ko so štiri predsedniki naših mest obiskali na povabilo britanske vlade Veliko Brita- Obisk pov«l|nika ameriške vojn« mornarice Beograd, 28. juL Po obvestilih Jugopresa bo poveljnik šestega brodovja ameriške vojne mornarice C. R, Brotvn v začetku avgusta prispel v Jugoslavijo s križarko »Salem«, V Jugoslaviji bo ostal tri dni kot gost Jugoslovanske vojne mornarica. Letošnji razstavni paviljoni mariborske ln druge jugoslovanske tekstilne industrije kažejo neprimerno večjo in pestrejšo lz-biro, pole* tega pe tudi kakovostno blago, ki se lahko meri z vsakim inozemskim izdelkom. Kovinska industrija, ki ee je prejšnja leta omejevala v glavnem na obdelovalne ln kmetijske stroje, razstavlja letos znatno več raznih galanterijskih po-tr.ošnih .izdelkov, predvsem pa strojev in naprav za pomoč gospodinjstvu. V tem pogledu so nekatera pod-jetja povsem izpre-me-nila vrsto svojih izdelkov. Pri vseh standardnih izdelkih kovinske industrije pa se opaža vidno izboljšanje kakovosti in specialnosti. Razveseljivo je tudi, d* so se letos pojavile na Mariborskem tednu tudi nekatera podjetja, ki doslej v Mariboru svojih Izdelkov še niso razstavljala. Zelo pestra je razstava naj-r*z!ičnejših kmetijskih strojev, predvsem talcih, ki so posebno B»gres za amatna gnojila Sarajevo, 28. jul- Člani sekcije za mehanizacijo kmetijstva pri Zvezni kmetijski zbornici so imeli danes v Sarajevu sestanek, na katerem so razpravljali o načrtu uredbe p regresiranju umetnih gnojil in sredstev za zaščito rastlin. Pravico do regresa za ta sredstva naj bi imele vse kmetijske proizvodne organizacije, kmetijska posestva, kmetijske zadruge, kmečke delovne zadruge in kmetijske lekarne. Na ta način bi bilo omogočeno, da bi regresirana umetna gnojila in sredstva za zaščito rastlin dobili po teh organizacijah tudi individualni proizvajalci. Na sestanku sekcije drugih večjih pripomb ni bilo, razen glede roka 3 mesecev za namenske kredite. Ti krediti ostajajo pogosto neporabljeni sar-adi prekratkega roka. pri mernl tudi ss hdbavtbo wa» IJo. Vsekakor j« zelo saolmiv oddelek proizvodov anverUDc« industrije plastike, ki prikazuje uporabnost plastičnih mas za naj— razkčnejte namene. Z zelo okusnimi to kako vete nimi -izdetki j« zMtopema le»no— predelo-vailna industrija, ki razstavlja -razno modemo pohištvo, mariborsko podjetj« .Oprema« pa je priredilo v svojih prostorih te posebno razstavo sodobnega pohištva. Razen izrazito gospodarskih! razstav sta Mariborskemu tednu priključeni tudi dve n« samo zamiimivi, marveč tudi vseskozi poučni razstavi, gasilska in lovska. Gasilska razstava kaže razvoj gasilstva v severni Sloveniji, lovska razstava pa ima poleg razstave trofej dn lovskega orožja tudi spretno urejen živalski vrt z nekaterimi primeri domače divjadi. Nedvomno bo Mariborski te* de n s svojo pestrostjo to kvalitetnimi izdelki privabljal ve* 6®* trajanja od 8. avgusta številna obiskovalce, ki imajo n« železnici 25 °/a popusta. RO. ! Gradnja stanovanj v Sloveniji S prispevkom 10% od plad bodo dobili letos v Sloveniji okoli 5 milijard 600 milijonov dinarjev za gradnjo stanovanj. V prvem polletju so zbrali v stanovanjskem skladu okoli 2 milijardi 500 milijonov dinarjev, ki jih je večina že angažiranih za gradnjo stanovanj, bodo mnoga podjetja in ustanove vložila 10 do 20% skupnih sredstev, namenjenih za gradnjo posameznih objektov. Iz republiškega sklada, ki bo znašal okoli 60 milijonov dinarjev, so doslej porabili samo 19%. Republiški sklad se uporablja tudi kot pomoč za gradnjo stanovanj v krajih, kjer nimajo dovolj sredstev, pa so potrebe po stanovanjih zelo velike. . Gradbena podjetja so se ž» preusmerila na gradnjo stanovanj, vendar pa njihove zmogljivosti še niso popolnoma izkoriščene. Zaradi povečana gradnje stanovanj se zmanjšujejo stroški graditve. Licitacije so se pokazale zelo koristne, ker prevzemajo gradbena podjetja posamezna dela povprečno za 20% ceneje, kako* pa je licitacijska eena. Letošnje mature in diplomski izpiti S šolskim letom 1955'56 s-ta s* se bo povečalo število matu- uvrstili z otvoritvijo VIII. r. rantov. V kolikor so podatki med popolne gimnazij« v LRS mani, se jih j« večin* odločila še zadnji dva gimnaziji v Ajdov- — —j-h-u ščini in Idriji. Tako se je pove_ nijo. Nedavno se je mudila v Jugoslaviji skupina britanskih Okoli 900 delegatov iz 17 dr- županov in so se ob tej pri tov, ki sp se udeležili toga kon- :1' *---J-1'----- gresa, bo ostale ta par dni v naši državi te bode ob tej pri- liki dogovorili o nadaljnjem sodelovanju posameznih mest obeh držav. KSSSJK Bvfgoafa patoplfena ladja v Benetkah (tanit 27, jyl. Veliko plovno dvigalo »Veliki Jože«, last pod-tatj* »Bredospas« Iz Splita, bo mes«ea avgusta odšlo v Benet-k«, kjer bo g* neko italijansko tvrdko dvignite to morja potop-Utfte podmornico »Medusa«. Ta itelldgnaka pedmernica lafi 11.5 m globoke In tehta 100 too. Pe- čalo število osmošolcev na naj.-višje po osvoboditvi doseženo število 1500, jn sicer 762 moških, ter 738 žensk, skoraj enako število obeh. Šolska mreža popolnih gimnazij je namreč tako sestavljena, da je omogočen obisk teh zavodov učeneem na vseh republiških področjih. Zanimiva je pri tem ugotovitev, da zanimanje za višje razrede tudi na deželi stalno raste, kar je še posebej treba ©meniti za -industrijske centre Ravn«, Idrijo, Jesenica, Trbovlje. Po statističnih poročilih je pd 1500 osmošolcev razred izdelalo 1322 ali 88.1%, ki so skupno s «3 privatist: opravljali maturo v junijskem roku. Od teh jo je uspešno opravilo 1152 ali 84.2%, 154 j« dobilo popravne izpit«, ostalih 57 pa mora maturo v celoti ponoviti. Pri navajanju uspehov ne smemo zamolčati, da so na novomeški in ptujski gimnaziji izdelali 100%, da ima večin* zavodov povprečje okrog 90%,.da je najnižji odstotek na Jesenicah, Ajdovščini in Postojni, Med predmeti, ki delajo tudi maturantom največ težav, j* na prvem mestu matematika, materinščina 1» tuji jeziki, med- ta bo bržkone trajalo 3 dp 3 dpi, tem ko je pri Izbirnih predme- _ Detajl is partizanske tlskagne »Trilof«, k! J« obnovljen* v sklep* Iriikta. temveTtuzU nj*a« ag- rck«*jtru*riJ P«rtig«nskhi ttsfcsrn vjggiB 1« MWeJ«a Vfltal jjaihjs parstsaj* BTftfUjTi s um Mori Malhi ■Jugoplaitikt« ' ^ IIT, 97. jul. — N« pobudo domačih I*d«tev*le»y hladilnt-ta* J« tovarna »Juoepl«*tika« I« (tahto aačela Izdelovati lco-Mjfh plotee I* nove plastične mas« «ton*nor. Splitska tovarna J« načel* Izdelevett tudi vt lato mm mtevalne pasove tegavsko ln vojne mornaric©, kakor tudi *» letalstvo. Prav teke la delujejo ta Isto plastične Ute«« viteške predmete, ki n*-dtelteitaje plutmdito. Tovarna »Jueoplasttka« bo ▼ kratkem postal« n* tog tudi prvo entha-!«te J« poli vi nilske mate, *a katero te močne sani m« živilske industrij*. Pr*v teko pripravil« proizvodnjo «*|čitnih roka- vte I* čevljev jz polivinila, ka te Rtasti potre hrti delavcem v kemični industriji. Tovarna bo tgfetavnta tud! rimsko obutev I« polivi r« 1 skega ntetorlal«, kemtenimne s krznom. kakor tudi vrsto drugih predmetov s* taditftrijako % Uroka pptoo#-«K , tih (fizika, kemija, biologija ali zemljepia) sorazmerna mate negativnih »cen. Pri Jesenskih popravnih lepit Ih e« bo procent kandidatov, ki «© uspešno opravili maturo, dvignil za nadaljnji študij na visokih šolah. V primerjavi * gimnazijami pa je slika v zaključnem razredu (V. letniku) učiteljišč dokaj drugačna. Učiteljišč* so danes šs vedno edini zavodi, ki pripravljajo in usposabljajo naš učiteljski naraščaj. Teh zavodov imamo v LR Sloveniji 6, in sicer Ljubljeni, Mariboru, Celju, Novem mestu, Kopru in Tolminu. V V. letniku je bilo 361 učite-ljiščnikov, in *ieer 71 moških ia 290 žensk. Medtem ko je razmerje med moškimi in ženskami na gimnazijah 1:1, je na učiteljiščih 1:4, na -posameznih zavodih kot n. pr. v Novem mestu celo 1:39 ali v Tolminu 1:26. Razpravljati o tem pojavu ni nalpg* tega članka, je pa zanimiv podatek pri proučevanju vprašanja o poklicni izbiri naše mladine- Od 361 učiteljiščnikov v zaključnem razredu je razred izdelalo 329 ali 91.1%, ki so skupno z 9 privstisfci opravljali učiteljski diplomski izpit v junijskem‘roku. Uspešno ga je opravilo 271 ali 80,1%, 48 ima popravni izpit, 18 pa bo moralo ponoviti diplomski izpit v celoti. Proceptualno najboljši uspeh ima Ljubljana (92,7%), nato Celje, Nov© mesto, Maribor, Tolmin, najnižji 53.8% pa koprsko učiteljišče. Največ neuspehov je pri materinščini in egodovlni, ki er je itovilo negativnih ocen skoraj dvakrat večje kot pri pedagoških predmetih. To teh podatkih lahko računa- mo. da se bodo naše Aol* pomladila s približno 300 novimi učnimi močmi, ki bodo le ▼ neznatni meri izpolnile vrzeli v našem šoloobveznem sistemu. Potrebe po učiteljskem kadni so še vedno velike in presegajo večkratno število kandidatov, ki zapuščajo letno naša učiteljišča. Tudi v prihodnjem šolskem letu sl ne moremo ve. ko obetati, število učiiteljiščnikov v zaključnem razredu bo nekaj več kot 200. J. *. DR. MIRKO CERNIC CENE NA SimSKIH TRGIH PRETEKU TEDEN Pretekli te«ea so bile tržnice as trtne dneve v natte »etrpšnih središčih bogato zalotene z zelenjavo ln sadjem. Zaradi povečane ponudbe blaga so se pocenile zelenjava In drugi kmetijski pridelki predvsem novi krompir, fe-bula, sladko arije, sveti paradižniki, sveta paprika, litol in grah v stročji« ter selena solata. Na trgih Je bilo od nove zelenjave te precej kumar, pese in cvetače pa tudi te endivija. Od sadja Je b|l* precej breskev, hrušk |n Jabolk. včerajšnji flvllskj trg v Ljubljani je bil na primer najbolje zalafen v imošnJem le*U, Nov! krompir s* prodajali,p« Jš do 17 din za k«, zelje v glavah PO 2$ do 3S din, zeleno kolerabo 4S do «• din, peso 3f do 4« din. korenje 4« de SS din. zeleno po M, netr-IIIJ po S» din, ohrovt po M do 4»' din, elavnate solato M do 41 din, endivijo po 4« din, radlč po 4« do SS din, špinačo pe ss de ■» Ote. evaSade p* l " pe is do k din, mala kumarlee po 4s de st din, stročji ritei po 25 do is din, grah po ss do ss din, zeleno papriko pe g« do IS« din. jedilna buče po 28 do 3«, čebulo po 4S de ss din, češenj p* S« d|p, svete gobe pp se do 3SS din, Jabolka po ss de so din. hru-ike 58 din, breskve 18« de las din. Jajca IS de IT din za komad. — NaJniŽJe cene nekaterih gornjih artiklov v tednu do n, Julija so bi|e v Sloveniji za krompir v Gorici 14 din. za čebulo igtotam 44 din, za . sveži paradižnik ss din v Kopru, zg sladko zelje H din v Kopru, za svežo papriko ss din v Kopru, za fitel v stročju M din v Kopru in za Jabolka as Us v Gorici. Pe primerjamo razpon een ss gornje artikle z razponom v preteklem letu v istem tednu, vidimo, d« Sta letos doseala pitje cene krompir In paradižnik, medtem ko so cene ostalih artiklov vlij« haker v preteklem leta. Kap je s silovitim udareem zrušila krepko telo 7Z-letnega kirurga in medicinskega pisca, dolgoletnega primarija mariborske Splošne bolnišnjee dr. Mirka Černiča. Bil je še poln delovnih načrtov za prihodnja leta. Njegov« življenjsko delo, obsežni »Slovenski zdravstveni besednjak«, ki ga je napovedala Državna založba Slovenije, je v tiskarni pripravljeno za tisk. Sedaj je skupaj s mariborskim tovarišem dr. Držečnikom pripravljal anatomijo ia fiziologijo, delo, ki ga je močno mikalo že s terminološke plati. V tiskarnlški pripravi je tudi zbirka njegovih medicinsko - jezikovnih kritik »Vejavica«. Sredi tela ln drugih opravkov Je to bojevito ln neugnano dejavno osebnost v vrstah slovenskih zdravnikov nenadoma udarila smrt. Ob TS-letnicl dr. Mirita Černič* so bili tudi v dnevnikih prikazani njegovi prispevki v slovensko zdravstveno literature. Ni bil samo prizadeven popularizator medicine, marveč tudi in sicer predvsem zdravstveni terminolog. — Ljubil je slovenski jezik, spremljal z gorečim zanimanjem našo književnost in si prizadeval, da bi tudi v zdravstveni knjigi, zlasti kar zadeva anatomsko in fiziolo-ško-patološko nomenklaturo, zavladal duh dobre slovenščino. — Morda je tu in tam šel predaleč v svojem prizadevanju, da bi del vsakemu pojmu iz medicinskih panog dobro, v ljudskem duhu tvorjeno domačo besedo, vendar Pa so mnogi njegovi predlogi obveljali, Pomembno j« bilo že to, da Je opozarjal — dostikrat s temperamentom ln polemično vnemo — na problem Jezika » medicinskem slovstvu, torej n* Izrazno — oblikovno stran, ki J« bila prltlčno omalovaževana. Pri Slov. knjižnem zavodu Ja dr. Mirko Černič urejal Zdravstveno knjižnico, prav tam s« izšle tri knjige njegovih prevodov de Kruifa. ?-d !*♦' Je Prešernova knjižnica izdal« v visoki nakladi njegov »Zdravstveni priročnik«. Kot zdravnik - kirurg J« bil na naši severni meji dobr« znan ln Je s svojim dolgoletnim delom prispeval k razvoju mariborske bolnišnice. Jesen svojeg« življenja Je preživljal pod vinorodno Kalvarije v Mariboru, vedno poln zanimanja za vse, kar vodi naš narod * napredku. Njegovo del* te »hranile nj-zo« spomin! •- , Man - Man Kratka novica agencija Reuter je oznanila, da se je Število »incidentov*, ki jih povzroča Mau-Mau, zmanjšalo od 100 na mesec septembra 1955, (ut manj kot trideset junija 1956. To je zelo lepo. Toda tačuri, ki so ga plačali Kikuji, je precejšen. Nad 15.000 Kikiijev je bilo ubitih, okoli 70.000 jih je še vedno v taboriščih, ostali, okoli 1 milijon ljudi, pa so se morali preseliti. s svojih raztresenih domačij in Šivijo v vaseh, ki so »pod dobrohotnim nadzorstvom uslužbencev njenega, veličanstva«. Večina Kikujev, pivtvijo, se je že odpovedala misli, da je Mau-Mau najboljši način za Izgon belcev— čeprav jih je na otoku Manda ob Keniji še 12.000, ki nočejo ničesar slišati o tem, da bi se sprijaznili z belo nadvlado. Preden je začela delovati 'organizacija Mau-Mau, so beli naseljenci želeli čimprejšen odhod predstavnikov Londona in hoteli postati samostojen dominion. Sedaj o tem ni več govora. Se več, pravijo, da. bodo jeseni volitve predstavnikov črncev v zakonodajno telo kolonije. To stališče podpira celo Združena deželna stranka, v kateri so samo belci. Zadnje čase vlada belcev tudi ne preganja več črnske sindikalne zveze, ki jo vodi Tom Mboya, kar je lepo, ne glede na to, da so komaj pred par meseci prepovedali vzpostavitev afriškega kongresa. Če se bo Mboyu posrečilo ostati izven zaporov in ohraniti svojo organizacijo, potem, pravijo, bo morda le dokončno potemnela zvezda Joma Ke-nyatte. Osnovno vprašanje, ki se postavlja v zvezi s položajem v Keniji, .pa je, ali so se res belci sprijaznili s tem. da mora deželi vladati vlada, v kateri bodo ljudje vseh barv. Kazalo bi. da ne. Vsi poskusi, da bi črnci lahko kupili zemljo v neobdelanih pokrajinah »belega visokogorja«, so bili zaman, in izjava enega izmed-belih voditeljev, Blundela.' da bo treba enkrat črncem jasno povedati: »Do sem. naprej pa nikamor!«, ne vzbuja prevelikega upanja. Močno' dvomljivo je, da bi tako polovični ukrepi lahko zadovoljili rastoči nacionalizem v vzhodni Afriki. A. Furlan »Compagiiie unlverselle dn canal maritime de Suez" Počitnice BUža se avgust in vse odhaja na počitnice. Za novinarje nastopa klasično obdob-je »kislih kumar in morskih kač«. Tudi avstrijski parlament, najprej Nationalrat, za njim pa še Bundesrat (senat) Mta zaključila zasedanje in se, spremljana od voščil svojih predsednikov odpravila na dopust. Prvi del osmega zakonodajnega obdobja avstrijskega parlamenta je sicer opravil precej dela, dober zalogaj pa mu ga je še ostalo: usoaa avstrijske nafte, izvajanje državne pogodbe, konkordat z Vati Jeanom, šolsko vprašanje, zračni promet in morda še agrarna reforma (ta je razburua duhove prav na zadnji seji Na-tionalrata v zvezi z vprašanjem razdelitve Esterhazyje-vih fevdalnih posestev na Gradiščanskem) bodo dala še veliko lepih priložnosti za parlamentarne spopade, bodisi v zbornici sami ali v kulo-arjih ali pa v občutljivih instrumentih. avstrijskega koalicijskega ravnotežja med socialisti in ljudsko stranko. To razmerje se je zadnje . iase močno spremenilo v korist Ljudske stranke. Strogo enakopravna razdelitev funk-Ci' v vseh ministrstvih in državnih ustanovah je bila po zadnjih volitvah preurejena na škodo socialistov; v večini koalicijskih organov, ki urejajo razmerje med strankama to potisnjeni nekoliko v ozadje. Najbolj občutljivi točki sta tu obramba in pa nacionalizirana podjetja. Vse teži v tmer krepitve klerikalnega kanclerja Raaba. V zvezi s tem je - tudi vse bolj očitna okrepljeno, samozavest, da ne rečemo agresivnost avstrijskih . krščanskih demokratov, t. j. j ljudske stranke. Raab — in z \ njim Ljudska stranka — je dosegel stanje, ki mu malodane omogoča, da fungira kot zadnja instanca v vseh strankarskih sporih v koaliciji. Kljub temu pa ostaja t». še naprej edina realna možnost — neke vrste nelagodnih političnih počitnic — za Av-ztrijo. J. Stvlar Tak je našlon dražbe, ki je bSa l*s(nica aueskega prekopa in ki je letos 12. julija snela 98. občni ■bor rvofjih delničarjev in bi torej morala v krakam praznovati Stoletnico svojega obstoja. Dražba je ena nmjve&jih mednarodnih družb na svetu la njene dolinice so vodilne na pariški borzi. Po poda* fcih so sredi julija trgovali delnice te družbe po tečaju okoli 87.000 francoskih frankov, imenska vrednost delnice pa znaša 250 zlatih frankov. Dražba ima svoj sedež v Parizu. Družba je bila ustanovljena pred 100 Jeti z glavnico 200 milijonov zlatih frankov, ki je bila razdeljena na 800.000 delnic pv 250 zlatih frankov vsaka. Po bilanci za konec 1. 1955 je bilo od vseh delnic v obtoku samo 378.768. modrem ko Jih je bilo do tega ■dne amortiziranih že 421.232, kar pomeni, da je v skctro stoletnem poslovanju že popolnoma amot-tizira.la nad polovico svojega vloženega kapitala- Vendar pa tudi na te amortizirane -delnice še vedno izplačuj« dividendo in obresti. Poleg tega kroži še vedno mnogo-obveznic te družbe, ki imajo tudi visok tečaj, čeprav je njihova imenska vrednost zelo nizka. Družba je imela ves čas svojega obstaja ogromne dobičke iti to dokazujejo tudi zadnje bilanie, čeprav se je v Egiptu posrečilo, da je poveča! svoj delež pri dobičkih družbe šele od d. 1949 naprej, šetle letos je prišlo do sporazuma med egiptovskimi oblastmi itn zastopniki družbe glede ogromnega premoženja, ki ga ima družba izven Egipta. Z-adaia pogajanja su privedla do rezultata, da egrntov. deviiz. oblasti niso še naprej kontrolirale družbe, vendar se je zavezala, da bo držala večji dol svojega premoženja v Egiptu. Tako bi morala že do konca 1956 imeti v Egi-ptu 10 milijonov egiptovskih funtov, do konca leta 1"963 pa bi maral ta znesek narasti na 20 milijonov funtov. Ce pogledamo sestav družbine-ga premoženja po staeiiui dne 31. decembra 1955, vidimo, da je le majhen del tako kratkoročnih kot dol goročnih pla smanov naložen v egiptovskih funtih- Med kratkoročnimi plasmani jih je bčilo naložen ih v Egifptiu kom sij 9%, v Franciji 22To. v ftintbh šterlingih .pa 6S’'". Med dolgoročnimi pla-srnami dražbe jih ie b*1o v Egiptu naloženih samo 3 odstofce, ▼ francoskih frankih 64 odstotkov, v funtih šterlingih 16 odstotkov itd. Pri'tem so znašali kratkoročni iplasmaoi ‘preračunano na francoske franke 19 mil-par-d, dolgoročni pa za 16.26 millijarde. Zadnja leta je postajala družb« vedno bolj mednarodna holding-d-ražba, ki je posedovala najrazličnejše obveznice in delnice. Tako n. pr. je imela francoskih delnic za 8.521 milijonov frankov, delnic, ki se morejo vnovčiti v Franciji, za 1.318 milijonov frankov, _ bal gibkih delnic za 624 milijonov, angleških za 2.502, dolarskih za 500, egiptovski pa samo za 150. 75 milijona frankov. Če seštejemo počet njenih dcllnic, vidimo, da je dražba posedovala za 13.617 milijonov francoskih frankov raznih delnic. Zaira-d* tega je tudi delež, ki ga i ma/o njeni vrednostni parterji vseh vrst, pri skupnem čistem dohodku vedno boli naraščali in je lani znašal 1.7 milbjarde frankov. Glavni dohodek dražbe pa so še vedno kanalske pristojbine, ki so samo lani vrgle dražbi 32.6 m i l rard-e frarfcov. Skupno je znašal čisti dobiček dražbe s prebitkom iz prci'šn>ega leta 16.3 milijarde francoskih frankov, medtem ko je znašal leta 1954 15.6 milijarde frankov. Od skupnega či- stega dobička ja e dividendo od ustanovn-ih deležev in eden izmed potomcev, grof Lesseps je še vedno član. upravnega odbora. Upravni odibor tvon 32 članov, od katerih ic 18 Francozov, 7 Angležev (od tega 3 zastopn.tci angleške vlade), 1 Američan in 1 Nizozemec, medtem, ko se je šele"' zadnja 'leča" posrečilo zvišati število egiptovskih upravnih svetnikov na 5. Sedaj je pravzaprav glavni paket delnic v rokah angleške vlade, ki stoji nasproti številnim, pa malo pomembnim delničarjem iz vrst drugih narodnosti, zlasti v Franciji. Angleška vlada ima od še neamortiziranih delnic okoli 45 odst okov, pridobila pa si jih j* v času, ko je bil egiptovriši ke-div v finančnih težavah. Po -prvotni pogodbi bt morala dobiti egiptovska vlada* vsako leto tudi 15 odstotkov dobička dražbo. Toda zaradi finančnih težav svojih vladarjev je egiptovska vlada 'leta 1880 to svojo pravico odstoolla posebni družbi, ki je postala koristnik te pravice- Predstavnik te dražbe je ena največ-jih francoskih depozitnih bank »Comacti-r Nadona-l cfEscompte« v Pairizu. V lanskem letu -je dobila egiptovrika vlada na podlagi pogodbe iz leta 1949 1.1 milijarde frankov iz dobi-cka družbe, nadalje so ji dali davki, ki breme-ne delničarje itd., 2.1 milijardo, dražba pa je plača,la v Egiptu 1.2 milijarde frankov davkov, kar je torej 4.4 milijarde frankov ali komaj dve petini čistega dobička. Tako so imeli vedno lovili delež cd prekopa delničarji, ki so n. pr. lani dobili na dtf.nico 1.429.28 frankov obresti ter 9.500 frankov dividende, torei skupno 10.929.28 franka. Po odbitku davkov jim -je ostalo v Franciji še 7.246.28 frankov na delnico in se je ta papir torej izredno visoko obrestoval. PODATKI O PREKOPU Saeški prekop so gradili od 1. W* do 1. 1869 in je bil slovesno odprt ob navzočnosti številnih vladarjev s vieza sveta dna 7. novembra 1969. • Tedaj s® bile ladje seveda še majhne, zato je prftk«*T> dolgtr časa zadostoval po svoji globini za promet. Toda od preloma stoletja naprej pa se jc velikost ladij vedno bolj večal* in zaradi tega je morala družba že od leta 1899 naprej »talno poglabljati prekop/ 5?d«j je prekop dolg 169 km. če pa računamo še dovozne kanale za vhodni pristanišči Port Said in Suez, pa znaša dolžina prekopa 165,7 km in jc prekop dolgo čase veljal kot najdaljši. Sedaj ga prekaša po dolžini belomor-ski prekop z 227 km, vendar z manjšo globino. Globina prekopa je 12,9 m, sedaj pa ga poglabljajo, da bo znašala 13.25 m. Povprečna »irira prekopa je 69 n*, toda na dnn 45—IM m, na morski gladini p« 89—135^ ra. Sredi svojega poteka teče prekop skozi Veliko jezero Amer, nadalje nekoliko severneje tudi skozi jezero Timsah (pri Izmajliji). Ob smeri sever-jng drži na desni strani prekopa tudi železnica, prav tako tudi na J.eT* strani, vendar ne v celotni dolžini. Poleg tega drži na desni strani skozi vso dolžino prekopa tudi cestna zveza. ki pa je na levi strani krajša. Od Izmajlije do Sneza je tndi vodovod * pitno vodo. Do sedaj je bila po fonaži najveČja ladja, ki je vozila skozi prekop, >11« de France« n 45.0S9 tonalni. Promet v prekopu izredno narešf« In je bil lani trikrat večji kot 1. 1933. Lani je vozilo skozi prekop 14.666 ladij * ned 344 bruto tonami'. To pomeni, da je vozilo dnevno skozi prekop 44.2 ladje v primeri s 36,2 let« 1934. Skupna neto tnv.nl« ladij, ki so pinte skozi nrekon. je narasln od 142.494.444 n« 115.756.444 ton. V promet« prevladujejo ladje — cisterne tankerji, ki Tata* nete ▼ tre! i letelatvi a, ki hitreje In Ide Dremanje velike dalje. Prav mate plijt tkmU prekop tudi vojnih ladij, njihov' delež v premeta je zastal komaj 1,4 'It. Izredno veliko pa plnje flad prekop praznik ladij. To to »kopo vsi tankerji, M vozijo prazni po netto «a Srednji vzhod. Ce pogledamo promet ladij po u. stavah, vidimo, da »o bile Jani najve« zastopane v prometu naslednje države* prevozi milijona br. toa Velika Britanija Norveška . . . Liberija • • « Francija . . ■ Ttalija • . Panama . . . . . 18» . . 1496 < . 1*17 . . 1*76 , . 904 44,36 »,* 1*« 14,« 12.45 11,1 , K'.‘' ' \ ‘v. i. f; ■ . - 'iv* ’s--m i L if?,,/'k* .u ' k,, .. -• - **p» ovs-v y:^\ 1 p»--t tv- "v 1 . .. Lansko leta Je plulo skoai prekop tudi 52 jugoslovanskih ladij (let* 19M 25) s 180.380 (leta t950 U9.999) brnta tonami oeipoma 12#^49t (let* 1954 83.365) neto tonami. Poleg tega pa »o zastopane v pomorske ni prometu »firom vse države iit dežele na sveta« Pri liberijski iir paisauski a*»t*vl g*a izključno za tankerje, ki plajejo pod to zastavo, so pa pravzaprav Tast mednarodnih kapitalistov. Potniškf promet je razmeroma hen. Lani je doseglo število potnikov no ladjah, ki so plule skozi prekop, samo 161.738 vojaških oseb in 339.834 civilistov. Promet blaga po tež! kaže, da jo večji promet v smeri jug-sever kot promet sever-jug; vendar pa v promet n jng-sever prevladuje surova nafta, nadalje pa tndi drago masovno blago. V prometu sever-jng je bilo laai prevoženih 28.082.804 ton blaga« od tega največ obdelanih kovin (2,7 milijona ton), cementa (2.7). gnojil (2.45), nafte itd. (1,9) in strojev (1.9 milijon ton). Zanimivo je._ da vozijo po prekop« sovjetske ladje nafto in proizvode v Sibirijo: nafte in proizvodov je poslala Sovjetska zvez* 447.988 ton. od tega je šlo v Sibirijo po tako dolgi morski poti 402.000 toni V smeri jug-sever je bila glavni tovor nafta in njeni proizvodi za 64.893.808 ton: slede: rude i« kovine »J milijona ton, žito im moka 13, oljne rastline 1.8, tekstilne snovi 1.74 in kavčuk 1.35 milijona ton. Nafte ▼ožijo največ iz-- Knnnifa. nato i* Saudove Arabije, Irana, Iraka itd. V glavnem pa je nafta usmerjena v Veliko Britanijo, Fran^jo, ZDA (8,6 milijona ton!), »ato v Italijo. Nizozemsko, Belgijo in švedsko. Skupita je bilo laai v smeri j»g-sever prevoženega blaga za 87.426.088 ton. Letos so bili dohodki od prometa^ v prekopu 5e večjr kot lani. Po zadnjih objavi jeitil« podatkih ▼ mesečnem biltenu družbe z« 15. julij 1956 so dale tranzitne pristojbine junija letos 2.972.788 egiptovskih funtov, lani ju-»*ija pa samo egiptovskih funtov. Promet junija je znašal 13,342.00.'» ton blsga, lani junija pa sam® 9,475.8«C ton. “Povečanprometa je 51® predvsem n« račun večjega prometa v smeri jng-sever zaradi vedno večjih dovozov nafte s srednjega vzhoda. Drago Potočnik Pogled na Port Said, v ospredja Lesseptav spomenik. Odmevi na obsodbo Po obsodbi bivših nacistov pred danajskim sodiščem — Ostri n(b> padi socialistov in komunistov na ministra Grafa Od našega stalnega dopisnika na Donaja DUNAJ. 28. jal. eškerit s. v nem-tkem pa kmriaj 1% celotnega *■-voza. Nova tovarna ti tena ▼ Angliji. Neka angleška industrijska družba bo zgradila tovarno za proizvodnjo ti tam. Tovarna bo stala 2 milijona funt-šteriingov. Tovarno bodo postavili v Wa-lesu in bo dtarajena do konca prlhod2*j«0a teta. Pa tudi v Izvozni struktur; je bil zadnje čase dosežen določen napredek. Franclja je ler>o uspela pri plasiranju svoj e industrijske opreme v tujino, predvsem v Latinsko Ameriko. S tem Je dokazala, da se tudi ona usposablja za splošno konkurenco na svetovnem trgu. Podobni uspehi »o VIJ* dosežen' tndi na Srednjem vzhodu. Poleg Izvoza »vo-Jih avtomobilov. kjer Je Franclja s svojimi znanimi vrstami: Renault, citročn. Peugeot *m drugimi posebno uspešna, Je »snela tudi z Izvozom trk«-* stilnih strojev. Kmetijstvo Je važna panoga francoskega gospodarstva. Okrog 36 •/• aktivnih prebivalcev Je zaposlenih v kmeti*stvn (v Veliki Britaniji samo 5 sl'. Francij** spada v vrsto nriv-čjlh -ahednoev-ronskih proizvajalcev »Ha in sladkorne nese. S ’T enJHJon' goveje živtne T milijon* prašičev ima v Zaho-dnJ Fvropl vsekakor pomembno mesto. Posebno ugodna žetev .1« bila leta 1953-54. ki Je b!i’» za 9 Te V«-Ja od povprečnega donos« prejšnjih treh let. riosmodarsko J-rio 1954-55 Je bilo nek-* si«b?» Toda prav to let« Je nrid“i»k žita dosegel rekord. Tzvoz žitaric le bil maksimalen; Za 79 % več kot prelšn!« leta. Naslednjih nekaj številk bo Sc Jasneje pokazal« podobo francoskega kmetijstva v primerjavi z ostalimi važnejšim* proizvajalci n* Zahodu. Ce potrošnjo umetnega gnojila v Franclji zaznamujemo s 199, notem le analogn** Ste-vj.lka za Veliko Britanijo 177. za D»n**ko 792. za Zahodno NemčUo p* 341. Traktorjev Imajo v Franclji več kot 3990 To Je v šte*-"*u traktorjev n« lCflč ha takoj, za v«., lik« Drltanjilo. Zahodn- NemčJI« ln Dansko, ker na 191)9 ha površine pride le * traktorjev. / Ce povzamemo splošno gosmo-da—sko poč! ti* v« Franclje-, lahko rečemo, da fežl za modernizacijo twd»*«tri-Je in kmefjstva. da bi *'.f.w(i« hbfiletiirije rtandard fi*t dosegla več!« konkurenčno zmožnost Franclje na svetovnem trgu. S. Planin*. Urednik pariškega radikal-uegaK Mendis-Franceovega »L‘ Expressa* Servan - Schreioer Me je zameril ministru za narodno obrambo Bourges Ma- nourgju zaradi kritiziranja vladne politike v Alžiru. Ministru za obrambo je bilo naposled dovolj in je g. J. J-Servan-Schreiberju, rezervnemu oficirju, poslal poziv za Alžir. ■ Schreiber je napisal uvodnik, v katerem je dejal, da bo storil svojo dolžnost, a nikakor prostovoljno. Zamisel francoskega obrambnega ministra ni slaba, le da ni bila morda izkoriščena v dober namen. Toda na svetu je precej ljudi, ki bi jim lahko poslali take pozive v dober namen. Kaj ko bi MacCarthy. ta ameriški lovec na rdeče čarovnice, dobil poziv, s katerim bi moral iti za eno leto na seminar, ki bi obravnaval vprašanja mednarodnega sodelovanja in bistvo socializma. Disciplina vojaška. Predavanja od osmih zjutraj do osmih zvečer. Za kosilo ena ura odmora. Cangkajška bi morda tako poslali služit na kitajsko celino v kak revolucionarni polk, predsednika južnoafriške vlade Strijdoma pa bi lahko poslali služit rok v kako črnsko enoto — morda V Liberijo. Najbrž bi vsi naredniki prosili za premestitev v tisto enoto. Po letu dni, ko bi se Strijdom vrnil domov (če bi se vrnil), bi morda imel drugačne nazore o plemen-Bk.em razlikovanju. »Naše ljudstvo mbra imeti daljnosežen načrt, da bi se v nekaj desetletjih znebilo gospodarske zaostalosti in v znanosti a so grški. Naij Britanci obdržijo ozemlje, [prebivalstvu pa naj dajo na razpolago ladje, da se bodo odpeljali v Grčijo! Morda bo res v začetku nekoliko hudo, toda čas pozdravi vse in čez sto let bodo tudi te težave pozabljene! Zamisel je vredna Nobelove nagrade! Nagrade, ki bi jo dobil mož z genialno idejo v obliki prižgane palice dinamita, ne de-narfa. Škoda je le, da ideja ni prišla na površino že prej. Sicer bi b'Jo malo težko irenspcrlirati 350 milijonov Indijcev (kam le?!), pa Uidi ideja ni popolnoma enaka, toda od prvega koraka ni daleč do drugega. Sicer pa, ciprski Grki so grški, ciprski Britanci so britanski, ciprski Titrki pa so turški. Naj gredo vsak na svoj konec! Ali bi te morda kdo izmed naših bralcev rad naselil na prelepem, toplem, sončnem in popolnoma praznem otoku v vzhodnem Sredozemlju? NAJMLAJŠA AFRIŠKA REPUBLIKA - SUDAN Pravijo, da je pokojna Eva Pešcem (da ne bo kdo dejal češ, ne spoštujemo pravvla >de mortuis nil rei-ji bene. ..«, povemo kar takoj, da je naslednje njej v prid, pravijo, torej, da je takrat, ko je bila na obisku v Italiji in jo je množica ljudi zmerjala z grdim vzdevkom in še pridevnikom >fašistična« odgovorila jasno in kratko: »Fašistična nikoli!« Ne vemo, če je res, kar poročajo anali svetovnega dogajanja, toda odgovor kaže na pogumen tmaiai) pokoptice. Vsem nam ni dan tak pogum. Filmski podjetniki v Ameriki Mt na primer pomagajo s čarobno formulo »Vsaka podobnost z živečimi ali pokojnimi osebami je Zgolj slučajna in nenamerna ...» Pa gre. Toda Joe MacCarthy nikoli ni bil med tistimi, ki bi se branil |povedati, kaj misli o tem ah onem. Če je zaradi lega kdo prišel dobesedno na psa — po kakem posebno sočnem zasliševanju pred odborom Senata ZDA za neameriško početje — si je kvečjemu dejal ' kvt stari Rimljani: Nulla dies sir,e linea Zadnje čase je sicer tudi sam prišel malce rta psa, zato je riema—a bolj občutljiv in ni našel v razpravi o imeniki pomoč• nič bolj tehtnega kot da je vprašal nekega uglednega diplomata Združenih držav, če mu je res žal, da ga ne morejo pospraviti tako kot Berijo ... Ugledni diplomat je to zanikal, kanti vsak ve, da je vsaka podobnost med Joejem in Lavrentijem MgoAj slučajna in nehotena. v prihod nortl. Urejanj bodo no- moderni turizem, bi nabrali slovi predeli, ki jih bodo im eno- venski arboretumi (govorim v vali po znanih slovenskih in tu- množini, ker pri nas potrebuje, jih botanikih in ljubiteljih mo Se več arboretumov) postati prirode. Pozabljen« ne bo- taka zanimiva turistična pri-■ta na Mičurin in ne Kugy. vlačnost, za katero nam ne bo Sleme hriba se te zdaj - Imenuje smelo bili tal nobenih, Se tako »Pantičev vrh«, novo jezero, ki visoko finančnih sredstev, bo nastal« v ■ mikavni doltol ob Eda Kom*vH tajskih primulah, ali pa naj občuduješ veli koc ve tna rododem-drona, kaknina drugod v Jugoslaviji zlepa na najde#. Prekratek je dan, da bi s« sredi te razgibane rasti sprehodil le p« drevoredu krilatih oreSkarjev to posedel tam ob jezeru v seoci japonskega javora, ali p* m ob novem skalnjaku naužil lepote planinske flore. Četudi ei vee te mikavno«* le bežna ogledat, nekaj bot v Vpitjem potoku jaano spaenal — odnos človeka do narave nekdaj in odnos, ki M. mora imeti človek do nje v naJHh časih. Izpod nekdanjega dvoma sa razprostirata formalni del pee-ka, ki -ga krasi geometrične pravilno in nespremenljivo oblikovano grmičevje puApena. Spomini n« barok in franooakl vrtni alog. Je ta del park« po svoje lep in zelo zanimiv in bo tudi, kar je popolnoma pravilno, takten te naprej oh rani en in negovan. Vendar pe ne čuti človek ob pogledu na to strogo ln nenaravno obliko temnosele-*»ega pušpana tiste topline, kakršna te objame, ko pogledal na sproščeno oblikovanje pej-aašnih motivov v drugih predelih parka. Ob njih močno začutil živahnost rasti in vidi# tako v drevesu in vsaki drugi rastlini nekaj kar. diha Is Uvl. In tp slednje le pravzaprav tisto, kar vodi arboretum prt vam svojem delu. ▼ trdikMh, odkar sbetafa. je e e-«au» tm t } unnz rozoemus ; »e. ■ V ▼edidrtaT«. Itile mjbogstaj-Rs mesto. Najjvečj« jugoelovan-«ko pristanišče. JugoaEavjJ« v Znatemi Talno se mi podijo po (fla vi has-lova za enodnevno doživetje v roškem .pristanišču. Tetko ee je odločiti. Preveč Je lepih Vtisov, preveč zanimivih dodive-48ii. V ireškem pristanišču ne najdemo samo Jugoslavije, tu najdemo skoraj ves svet. • * * Sončno jutro m« sname s br-tanvlakd s stotipo'potnikov. Nat« •e začne tekala s kovčki po r«-Skih ulicah..- feamo petna jat minut še nujarika do petih, ko od* piujeob jfa-ve ladje s pristanišča. Pred l^fega-jno pa je naval, vpitje, prerivanje. Vsak bi rad prvi dobil kanto. »V Crikvenicol Tri Raba. Pag, Split, Dubrovnik! Čakajte,, mi smo pm’i! Ne, mi tue uradnica,‘ki predaja karte (at izgubila živcev. S preudarnimi kretnjami pobira objave lin fizdaija karte. Ladja pa že daje signal za odhod. Na »Ohridu« visijo na vseh koncih, kot jagode Ra grozdju, potniki. V prlstani-Bču pa jih še na stotine čaka na »Maribor«, ki bo ob po-1 ofm:h Odplul v Kotor. »Aleks Santič« 4>o odpeljal popoldne potnike na Hab, »Bakar« .pa v Koper. »Partizanka« se bo odpravila čez nekaj ur v Benetke. Podna j« do-Biačth in tujih turistov. • * • Reška luka. Z vrha Trsa*a je tasnjo prav veličasten pogled. Od 6u je vidiš v vsej njeni veličini. -i ječmena. Zato ga kar z več. e.rv-atoTiji- prenašajo-v silose in Es vagone. Vse je: avtomatizirano. Zlto merijo s pomočjo več mer. 80.000 kg g« tako »tehtajo-Eta uro. Ob »Zagrebu«- »o pravkar prl- Brtale »Užioe« s težkim tovorom bombaža iz Egipta. Za njim je priplul »V-ranjič« s kromovo rudo iz Albanije. Na drugem koncu pristanišča je privezano »Sarajevo«, na istem stebru kot velika grška ladja »Vasatllkl«. Prva je prišla s težkim tovorom ječ-treni lz Sev. Afrike ln naklada •sfej uh UHa li m Famaguste m CNpiu. Draga J« prtpsldsls MN «o* aladhaila te Kul)«. Dvigala ga peteaiajs Is nenasitnega, globokega, večnadstropnega ladijskega trupa na vagone. Teden dni rastaUdajo ladjo. Zmanjkalo J« vagonov, sladkorja ie n«, gamo oamtahta ai 949 vagonov, t. j. 10 dolgih vlakov sladkorja ja pripeljala »«mo ta ladja, In iaMh ladij ja več v pristan Itču. ; Velika 1 tel i j enaka tovorna ladja »Portorose« razklada ril ze Ceikoslovaška. Pripeljale ga ja iz Kttajek«. eCapa Palmam te Liberije ja pripeljal 10.90« ton premoge za Avstrija te Norfolka v Ameriki. »Chšng Algeus* grška tovorna ladja pa je pripeljala sa nea 11.000 ton pr«nu)ga te Baltimora, a e e Dvtgalo se s ogromnhni Mesnim 1 čeljustma $8riije v črni premog. Naenkrat zgrabi tri do štiri tong tovore ln čeljusti a« apet aapro. Visoko na dvigalu pa sedi en sam delavec in opravlja s tem velikanom. Ogromen čel j ustnik se dvi-gne in potuje z ladje do vagona ah skladišča. Tako zagrabi trikrat ali štirikrat in vagon j« pod«. ✓ Ko človek gleda ta železne velikane, se čuti v trenuitku močan in velik. Saj so mu ti stroji tako pohlevni. Kolik® Jijudi pa j« moralo nekdaj razkladati tako ladjo? Sedaj pa en sam človek g tem dvigalom lahko iztovori miliijon pet sto tisoč kilogramov na dan. Toda vseeno je v pristanišču zaposlenih nad 2 tisoč delavcev. In v skadiščih je na deset in deset tisoče ton dragocenega tovora; žita, masti, sladkorja, bombaža, dragih začimb, et rojev in avtomobilov. Težke milijarde ležijo v tem blagu. Zato tudi imajo Reko za naj bogatejše mesi to v državi. • * * Vsaka ladja pa je košček držav«,: kateri pripada im živi svo- IZDOLkOV Z A 8 WS$1 Z velike čezoceanske ladje »Marie« razkladajo vreče a sladkorjem s težkimi žerjavi, kakršnih je mnega v pristanišča. Je evojevretoo življenje- l*a »Fortonoss«, sem zalotil male 6r-nolaae Italijan« ravno pni kosilu. Spre! trn® so navijala na vilice metrske makarone. Na rnloi pa je stala chiantarica. Na » Vassili-. ki« sem srečal kuharja Zamorca Johna, ki je pripravljal neko čudno jed iz fig, rib in banan. V španščini m,i je razlag«! recept. Zato mi je njegova mešanica fig, rib in banan tudi odlil španska vas. Presenetili »o me tudi Turki ■ avoj-o moderno urejeno veliko potniško ladij® »Ege«. To je linijska ladij a, ki plu]« od Istanbula do Reke. To pot je pripeljala poleg tovor« še 350 turških turistov. Ko je pristala, so ti zapeljali sivoje avtomobile z ladje in se odpeljali za dva dnii v Opatijo, Lovran in Orikvenico. Ladja pa je medtem razložila tovor. Ko sem si ogledal to, komaj .leto dni staro ladjo, sem našel na njej vse, kar človeku poželi srce. Posebno prvi razred Je Izredno luksuzno opremljen. Imel sem vtis, da sem prišel v moderen hotel. Povsod fotelji, preproge, poseben salon za koncerte, kinodvorana, restravracija, bar z godbo. Vse, prav vse za prijetno vožnjo ta zabavo. Se pravi ha- 00R0MEN PRIDELEK PARADIŽNIKA ' V MAKEDONIJI Letolnji pridelek paradižnika v Makedoniji j« presegel vsa pričakovanja:. Ta nepričakovani položaj — pojav ogromnih količin paradižnika na .trgu — pa grozi, d* bi te količine utegnil« propasti. Velika pobuda je imela za posledico hitro in občutno znižanje-cen,---kar bi utegnilo--imeti' slabe posledice prihodnjo' leto.’ Razen tega obstaja nevarnost, da .bi ta živilska industrija pravočasno in interverinirala oziroma povečala svojega odkupa. Za rešitev tega vprašanja je makedonska trgovinska zbornica hitro ukrepala/ preko zvezne industrijske zbornice in predelovalne Industrije v državi, je povezala vea podjetja, naj bi povečala proizvodnjo oziroma odkup. Tako naj bi podjetja, ki so zainteresirana za odkup paradižnika, poslala v Makedonijo vso razpoložljivo embalažo, katere pomanjkanje predstavlja v Makedoniji poseben problem. Trgovinska mreža pa naj poveča plasma paradižnika in paprik« na domačih .trsih in na trgih v drugih republ., obenem p« naj da tudi trgovina'.na razpolago vso stvo j o. embalažo. Glede na to, da so v tej akciji angažirana odkupna podjetja živtlak« industrije, zadruge in trgovina. Je mogoče gledati a zaupanjem n« končni rezultat. Vendar je treba imeti pred očmi, da Je položaj kritičen in da kaj lahko propadejo milijoni. Kupujte knjig« Zaloibr »SLOVENSKI POROČEVALEC« recn a deaetimi MgtanI Gcktojasad ta Turkinjam# »etn odkril na ladji. Tako ptehajejo peta«)** dn# turiški turisti iz pristanišča v prte stanišče. Med njimi so v glavnem industrialci in trgovci, pa-tlčneži, ki at lahko privoAčšfjo tar ko razvedrilu. * * • TJre ln ure moraš hoditi po prahu in dimu, po pristanišču, če hočeš, spoznat«, kako. utripa njegovo srce, Za vili en j e v raškem pri-stam-iišču je izredno živahno. Tako je v tem delu, kjer pristajajo velike čezoceanske ladje, tako je tudi tam, kjer se ena ob drugi tiščijo manjše ladje in ladjice. Tu najdemo manrjšj tovornjak »Savinjo« ob »Buzetu«, »Vihor« in »Istranki«, »Koper« ob »Senju«, »Ljubico« ob »Dragi«. Vse tja do Starega kanala, kjer je bčlo nekoč reško ’ pristanišče se vrstijo te ladje. Prišle so z otokov in obalnih mest. S Paga so pripeljali kmetje vino, iz Sila na Krku boks.it. Ribiči la Bakra prekladajo s barke na tovorni ’ avtomobil tune za izolsko tovar- . no. Iz »Senja« je v pristanišču ; več starim motornih jadrnic z drvmi. Ob njih so privezani še ; manjši čolni reških ribičev. Zu- i na,j pred pristaniščem pa čaka že več dni velika angleška’ ladja z 10.000 ton premoga iz Amerike. Ni prostora zanjo. Pred dokom ladjedelnice »Mirka Lemao« pa čakajo naše veljk* ladje »Plitvice«, »Split« ln »Kozara« na pregled in popravilo. Star kapitan p« mi Pt» raztagta, da j« »bonaca« v pris-tanišču. To bi naj pomenilo, da je še mata ladij. * * * Zvečer se prižgo luči na ladjah v pristanišču. Mesto pa zaživi svoj« svojstveno -življenj«. Od »Doma pomorščakov« - da- »Treh palm«,:»Zlate školjke«,.'»Galeba« ■in »Kvarnerja«; i>Ovsai\pvaiKini In slovenlčta# čujed angleščino, španščino, francodčtao, arabščino, vse mogoče jezik« sveta. Ob zagorelem Dalmatincu »edi kot gora močan Zamorec, ob njem pa objema svečenico ljubezni majhen »Uhlja# Japonec, Bučrvo in živahno j« n« Reki nočno življenje. Do Jutranje »ne je žtvo po barih tu tudi na ulicah. Takrat pa ve znova začne na Reki sov dan. B. Kuhar a mafltaa, pol mastna iu suha kresna, ha eni a sa yaafco priliko, »Gitaa« sobna pasta im ustna voda, »Wotah« parfumi ia »Corty« kolonjake vod«, »Bel-noi« črtala za ustnice, šamponi za umivanje les, briljantine vseh vrst, tičkov* ta orehovo olj«, slieorin, tuš aa tsopelivca. »Veaonol«, olj« aa aončenj«, laki za nohte, »Vegum« suho milo, »Vesnad« sredstvo sa čiščenje madežev, »Srčni as« sa pomivanj« posod« ln š« na deaatine drugih Isdelkov — vee it« j« proizvodnja »Vedroge — v eled roganje, Reklama ▼ dnevnikih, diapozitivi v kinematografih, lepaki v izložbah in raaatavljem predmeti v oknih drogerij govore p tam in vsak dan snov« opozarjajo nas«. In zaradi vsega tega sme ta dni obiskali Veledrogarijo, oziroma njene majhne ln skromne delavnic« na Lavrici pri Ljubljani. Direktor podjetja tovar>| Kramar nas je spremil na kratek obhod po vseh prostorih, a res na kratek obhod. »Tu j« naša čudodelna kuhinja«, se je posmejal. In res daje prostor s mnogimi čudnimi aparati, lonci in epruvetami, nasičen s premnogimi dišečimi vonji, nenavaden in skrivnosten videz, kakor delavnica starih alkimistov. »V tem aparaitiue, so nam pokazali na j več j ega med vsemi v prostoru, »kuhamo nago zobno pasto »Gibbs«. Stroj je iz-nerjavečega jekla in kremo kuhamo pod vacuujriorri. To j« edina zobna krema, ki se kuha m j« zaradi tega tudj sterilna. Stroj »o p z.,n po načrtih tovarne »Gibbs« izdelal; v Italiji -tn od tam »mo ga uvozili. Naslednji aparat j« homogenizator za črtala za -ustnice. Kq sestavine za črtala skuhamo in jih zmešamo, jih potem homogeniziramo, da je snov kompaktna in barva enakomerno porazdeljen«. Kreme za nego kože »Tokalon« kuhamo v posebnem mešalcu, nato pa pridejo na vrsto še razni predelovalen! postopki,- ki so potrebni za vse vrste, razen z« suho krem«. Po kuhanju mora snov stati štiri dni, da pridobi še potreben blesk. Potem kuhamo pri nas še šampone, briljantino in drugo«. - »Vse, kar so nam povedali, je bilo v glavnem samo naštevanj«. Kuham® to, izdelujemo ono itd. »A kako in iz česa delat« vse te neštete kozmetične izdelke, brez katerih zlasti žensk«, ki s« trudijo za svojo osebne nagni, vsak dan taše iivijo?« Smejali sor e«. m m »No; tega ‘pa ne bost« iavedelj v nobeni podobni kozmetični -te-varid. Tp Je afcrtao* vnKktupo-•ebej in v tej Skrivnosti vsa vrednost in uspeh vsak« pas« bej«, so nam povedali. Izvedeli sjno le, da izdelujejo na primer briljantino v trdem atanj-u v treh barvah: rumeni za plavo-lase, zeleni za temnolas« in modri za sivolase. Tekoči šampon v polivinilnih vreikah, ki je zad-_nj« čase vzbudil tako pozornost, da je izdelan na podlagi lavril-alkohola in ne na podlagi luga, kakor vsi dosedanji ter da m po umiranju a njim lasje zavarovani ’ pred prhljajem, so nam tudi zaupali. Prav tako J« olj« sa sončenj« »Veaonol« izdelano na podlagi ecrana, ki zapira pri mazanju por« na koši in parafina, ter je koža na ta način pri sončenju zavarovana pred vnetjem in pred opeklinami. Tudi to so nam povedali, da je v njihovih domačih kolonjskih vodah 85 odstotkov alkohola ter do 20 gr eteričnega olja, kar jamči za kakovost. In »Bel-ami« črtala ra ustniee, ki so se dobre obnesla, bodo kmalu dopolnila še nova »Colibri« črtala v 12 barvnih niansah in dobre kakovosti. Podjetje »Veledrogerija«, ki bo septembra praznovalo šele drugo obletnico obstoja, se je . v tem kratkem času ' že močno uveljavilo na trgu g svojimi izdelki. Najprej je bile zamišljeno kot drogerija-grosisti ki bi naj - kozmetične in dnuge izdelke uvažala, oziroma bi dobila tuje licence za proizvodnjo. Vendar ■o se ugodneje’ obnesle pogodbe za polnilna 'meeta, sklenjene a' 4 znanimi tujimi tovarnami »Wonth«, »Coty«, »Gibbs« in »To-kalon«. Od teh tovarn mora zdaj »Ved rog« nabavljati baz« za vsak izdelek — pri kolonjskih vodah eterična olja, pri kremah pa prav teko potrebno base in standardni parfum. Velik« (dav« ima' »Vedrog« s embalažo. Prev zaradi embalaže, kolikor so jo morali doslej uvozit; — predvsem stekleničke za parfum in kolonjsko vodo »Ifforth« in »Caty«, so bili ti Izdelki silno dragi. Prodali so jih sicer precej, a kupovali so Jih le - »denarni ljudje«. Doma takih - steklenic iz polbruSenaga -stekla še ne delamo. Venda- se bndo prav »Carty« bolonjske vode zdaj znatno pocenila, ker bo steklarna v Hrastniku za »Vedrog« začela izdelovati primerne stekleničke lepe zunanjosti: Tudi krem« »Tokalon« in »Gibbs« bodo dali v prodajo v manjših tubah — okrog 80 din, ki pojdejo nedvomno - bolje v prom-eit, kakor velike po 100 akroma 140 dinarjev............. Kar zadeva kreme »Tokalon« je polovica potrebnih surovin (glicerin, vodki, l«nolin ln drugej domač« proizvodnje. Tudi embalaža je domača in pa delovna sila. Zaradi tega so tudi te kreme pri nas najcenejše (v Italiji stan« tuba »Tokalon« 230 lir, v Nemčiji 9 marki, v Svlci 2.M frankov in v Franciji 199 frankov). »Če uvoziš gotov proizvod, v katerem je polovico vode, kakog v vsaki krem.1, s« pravi, da uvoziš tudi 40 do 6Q odstotkov vod«. Torej plačaš carino in faktor tudi za vodo«, je dejal direktor. ’ »Čemu le? Vod« imamo tudi doma dovolj in poleg vod« še mnoge druge, za proiavodnjo potrebne surovine«. Za odprte domače kolonjsk« vode uporabljajo tudi vse domače surovin«, tako eterična olja, kj jih dobivajo od podjetij »Pliva« in »Biljana« v Zagrebu in od »Etol« v Celju. Te kolonjsk« vode so zelo dohr« kakovosti, ter j« pe njih v«lako povpraševanj«. Vse ostalo, kar' izdelujejo, ao prav tako njihovi lastni domači proizvodi. Vsi so že patentirani in imajo znamke zaščitene. »Zakaj? Konkurenca med ko* zm-etičnimi podjetji je v-elika* Podjetja zelo rada kopirajo in v teh ozirih niso ravno preveč tankovestna. Zato so tudi prava imena surovin, ki jih uporabljamo, naša velika skrivnost ia naš uspeh« so nem povedali. Veledrogerija proizvaja dane* nič manj kakor sto različnih izdelkov in ima okrog 10 milijonov dinarjev mesečnega prometa. Da bodo zadostili vsemu povpraševanju, bodo vsekakor nujno morali proizvodnjo količinsko še precej povečati. V na- ' čutu imajo Se celo vrsto kozmetičnih izdelkov, od katerih nekatere že preizkušajo. Obetajo-še precej novega. Kaj vse, pa naj ostane njihova skrivnost, dokler s« ne bodi pojavili ti izdelki v prodaji fcot nov pomemben uspeh prizadevanj »Ve-lediagerije« in njenih ljudi. —vi. : eftevij v# Formalni del parka ■ nespremenljivimi geometričnimi Oblikami. Spomin na barok in francoski vrtni slog. BMru cente, ki pelje lz Kamnika v Radomlje, le« odmaknjen v gozdnati svet Volčji potok. O njerp mnogi vedo 1« to, da je znamenit Po lepem gra-Ičlnskem parku, _ le redkim pa Je znamo, de Je to ustanova, ki opravlja pomembno ln velita« prosvetno delo. Volčji potok v preteklosti Zgodovina Volčjega po-toka sega daleč tja v srednji vek; c-a ta čas spominjajo ostanki starega gradu (tloris stolpa in Eidov), ki jih lahko vidimo na slemenu hriba. Volčji potok omenja tudi Valvazor v svoji knjigi »Die Eh.rt des Herzog-tums Krain« (čast Vojvodin« Kranjske), kjer pravi, da je ta kraj dobil ime po volkovih, ki so se kaj radj klatili v tamkajšnjih gozdovih in d« je v 16. stoletju gospodarila na posestvu rodbina Bonhomo, ki si Je tudi ogradila nov grad. Volčji po-to k Je akoi{ stoletja menjal več gospodarjev. Leta 1882 ga je kupil Ferdinand Souvan, ki je preuredil grad v čudoviti graščinski dvorec. Tegs dvorca zdaj -ni več. Med zadnjo vojno ga je v aprilu 1944. leta tind čil požar. Souvanov sin L*on, ki je po očetu podedoval Jjosest u o, pa Ja apramestal trav- nike in njiv« pod dvorcem v pank, ki ga Je skrbno Izpopolnjeval s nasadi domačega ln eksotičnega drevja. Po vojni je prešlo posestvo pod agrarno reformo in ga je leta 1949, po smrti Leona Souvana, upravljala ekonomija podjetja »Gradis«. Tri leta pozneje ste bila park ln parkovni gozd na predlog Zavoda za spomeniško varstvo LRS izločena kot prirodna znamenitost iz agrarno-reformnega razdelilnega sklada in z zakonom zaščitena. Posestvo pa je prešlo v upravo agronomske in gozdarske fakultete ljubljanske univerze, katera daje zdaj Volčjemu potoku tisti sloves, ki mu Po vsej pravici pripada. Narava se je ponujala Nar#va le dala Volčjemu potoku silno bogastvo. — Njegov« lega, geološki sestav in klimatska ugodnosti, starodavna tuj* ln domača dreves« ter druge dragocene rastline so klical«, naj jih človek izkoristi njemu v prid ln v prid njegovi napredni ustvarjalnosti. Ob tem klicu narave je agronomska -in gozd a rek« fakultet« spoznala, da Je Volčji potok kot mbdi ustvarjen m te, d« sc «■ preuredi v sodobni arboretum — prinad—tavji« prasvetao ate* v«, ki so bo ukvarjata merjolaim študijem Šiv« J« in drugih rostka In ki bo n* podlogi lastnih ugotovitev ocenjevala razvoj tako posmean« rastlin«, kakor tudi rastlin« v strnjenih skupinah. Fakulteta j« vztrajno zastopala mnenja, da bd bil takšaa arboretum pni »as v«č kot potraben is spričo vodno večjih sahtov sodobnega urbanizma ln aaiaCa celotnega gospodarstva. Sodobna zdravstvena ln higienska ureditev mest, trgov in vasi zahteva namreč vedno več novih .parkov, dreves in nasadov. S tem raste tudi potreba Po lepotnih drevesih ln grmičevju. katerih vir} so semena eksotičnih in starih domačih dreves, ki Jih je pa treba razumno gojiti. (Koliko dragih deviz bi potrebovali, če bi teh dreves ne imeli doma in bi Jih morali nabavljati iz tujine!) Kaj pomeni eno samo drevo, smo žal, zelo pozno spoznali. V prvih letih po osvoboditvi, ko je bilo treba obnoviti porušene domove, ceste In mostove, Je bilo uničeno marsikatero dragoceno drevo, večkrat prav po nepotrebnem. V tistem prešernem zamahu sv-obode je bilo to sicer do neke mere razumljivo; kajti takrat bi težko kdo razumel, kaj pomeni lepotna vrednost pokrajine. Manj razumljivo pa Je bilo to, da so razni upravniki kmetijskih posestev podiral, orjaške hraste samo zato, da so napravili prostorček na sončku svojim prašičkom in teletom. Podobno usodo so doživeli tudi naši gozdovi, ki smo Jdh kar tjavdan redčili to tako uničili marsikatero bukev, hrast in »taro tiso. Sele potem, ko je Zavod za spomeniško varstvo opo-ioril na tako nesmiselno uničevanje to prikazal veMtao gospo-daretveoo • in gojitveno vrednost drevja, smo »»čeli neteoBfco bolj eenttl a pvega Teh «twh grehov n« tl niti omenila, če ee n« bi ponekod š« zdaj dogajal« podobna roti. Mislim, ti j« ra t* »krajni ča*. da gledamo na dr«v« kot a« Živo koristno stvar, n« pa kot n« kakšen vzorec brez vrednosti I Tudi v Volčjem potoku j« po nepotrebnem padalo staro drevja in bil« uničen* marsikatera drug« vrat« dragocenost, dokler ni temu napravila konec agronomska in gozdarska fakulteta, NJena zamisel, naj bi posestvo preuredili v prirodoslovno-pro-svetno ustanovo, J« postala stvarnost z odločbo sveta za prosveto in kulturo LRS o ustanovitvi arboretuma Volčji potok, kot ustanove s samostojnim finansiranjem. Ko smo začeli uveljavljati družbeno uprav, ijanje, je tudi arboretum dobil svoj osemčlanski upravni odbor, v katerem »o znanstveniki, razni strokovnjaki in javni delavci. Naloge arboretum* so zelo obširne. So znanstvene, Informativne in kulturno-prosvetne. V arboretumu zdaj pod skrbnim vodstvom prof. Inž. Jeglič« načrtno in sodobno urejajq revijo živega drevja, vzgajalo ip dopolnjujejo drevesne zbirke za znanstvena raziskovanja in biološka proučevanja. Te zbirke #o namenjene tudi propagandi ll» informativni službi. Ni namreč vseeno, kj« naj raste to ali ono drevo. V arboretumu dobi# navodila o pravilnem vrednotenju domačega in tujega (JrevJa aM druge rastline za tista namen«, ki jih’ pač potrebiijel. Delo poteka načrtno in po sodobnih načelih Ko j« agronomska In gozdav-aka fakulteta pr«v*«la Volčji potok v upravo. Je aredi »ana-marje-nih in zapuščenih predalov naši« 141 listnatih dreves, med njimi 98 eksotičnih ** 9* 98 i*!*vc*v, ijied tajni M tf tujih pokrajin. Zd«J tehtao vMI« S naaašta te nrasMIte fl« tat tat tisoč vrst drevss ta pet Sto vrst drugih rastlin. M»d njimi w tudi tata, ki jih svet ša prsd nedavnim m poznal, kot na primer igteve« Metae«quat«, ki »o Jo od kr El na Kitajskem žel« 1947, l«te in ki »daj ž« tre-tj« leto prav lepo napev« ▼ Volčjem potoku. In rože! R«» ns vež, ob katerih naj aa ustaviš, ali Ob vrtnicah, ki s« razcvetelo v vseh barvah to barvnih odtenkih ln ob žgočih kitajskih ppimuteh, «11 čudu jež velikocvetn« dron«. kakršne slavili zlepa tek je dsn, razgiban« drevoredu pega tp koristnega del*. V skladu s sodobnimi arboretski-mi načeli in vzporedno z vzgojo oovuh in novih rastlin, so najprej previdno očistili gozdno zaledje parka to postopoma pomlajevali parkovni sestoj. Skrbno j« očiščeno tudi jezero s otokom, ki J« zaradi previsokih nanosov humoanega blata postalo preveč močvirnato. Do tega • jezera so speljane nov« poti. ki bodo povezovati« vae bodoče predel« in objekt« arboretuma. Tam, kjer J« bil: prej zapuščen in « robidovjem obrasel pesko-lom, j« zdaj skalnjak, 2ivahna planinska flor* ob njem te vabi, da e« povzpneš po Seidlovih serpentinah na grajski hrib. Nova sta tudi mirno in tiho počivališč« pod lipami in razgledišče na »Capkovih prisojah«. Olepšani lij urejeni so tudi š« drugi prej močno zanemarteni in zapuščeni predeli, speljan je vodovod, popravljene stanovanjske hiši ee in adaptirano 'manjše gospodarsko poslopje, v katerem bo dendrološki laboratorij. Povsod, koder hodiš, lahko vidiš skozi zelenilo drevj« čudovit« razgled* v prostrano krajin«. Marsikj« j« p« la sekira. Ni p« pel« morda »ato, da bi uničevala, t«mv«č te zavoljo tega, d« j« ve njegovi risbi sta ostali na Dunaju v sloviti »Albertini«, v bron vlita »Venus« je našla stalno mesto v Umetnostnozgodovinskem muzeju, ostala dela pa so romala na razstave po za« hodnonemških mestih, odtod pa bodo šla na Dansko, Niz-oosem^ sko ln v Anglijo. , Dane HobM* ' I* ameriške Krafikt1: A. Landeck, Slepa ulica. Smrt češkega pisatelja Rezača Sodobna češka literatura le izgubila enega izmed predstavnikov današnje proze: V&dav* Rezača. L. 1901 v Pragi rojeni Všclav Voravka je bil zjnan samo pod psevdonimom, s katerim se je začel oglašati že po prvi, svetovni vojni. Najbolj Si njegovi romani iz predvojnega: časa (Vetrna setev, Slepa ulica* Črna svetloba) obravnavajo družbene konflikte; prvi še sega,-v svetovno voJno, v drugem prikazuje gospodarsko krizo da njene posledice v kapitalističnem in malomeščanskem svetu, v tretjem analizira praška trgOTjsko družino m kaže znatno psihološko poglobitev. Po osvoboditvi se je Rezžč pridružil ti-' stim pisateljem, ki oblikujejo v romanih novo stvarnost in skušajo skozi konflikte današnjega češkega človeka dogledati prihodnje razmere, ustvarjene na temeljih socialistične, ‘družbena in ekonomske preobrazbe. V velikem romanu »Nasledstvo« je Vaclav Rezač pripovedno obdelal življenje naseljencev na nekdanjem sudetskem ozemlju, kjer so se znašli ljudje iz raznih krajev in z različno preteklostjo ter skušali ustvariti na le delovne kolektive, marveA tudi nove človeške odnose, sloneče na etiki socializma. Rez&S je prikazal to novo sožitje in obenem z njim se spopade med starim svetom in naprednimi Uudmi, ki oblikujejo novo, socialistično vas. Tematiko prvega velikega romana te vrste« romana, ki je z njim dosegel lep uspeh, je Rezšč nadaljeval T 9e obsežnejšem romanu »Bitka«, ki je izšel lansko leto. V njem prihajata stari svet, poosebljen v nekaterih reakcionarno usmerjenih osebah, in novi svet, ki ga predstavljajo »novotarji« na vasi, do odločilnega spopada. Med nove ljudi sodi Baga>r, M ga kritika označuje za eno naj-pozitivnejših socialističnih osebnosti v novem češkem romanu. »Nasledstvo« in »Bitka« sta literarno pričevanje o velikih, v globine vrtajočih spremembah v današnji Češkoslovaški. »Bitka« je doživela le tri izdaja^ zadnjo v 70.000 izvitih. B.% tuUI 1958 m Zgodba o dveh čeveljčkih, eni punčki in tetki copatki Bila Je velika, velika ladja in tem so jim pomagali vsi potnike In mornarji in celo sam kapitan, in veridar ga niso našli. Tista velika ladja Pa j« plula naprej od pristana do pristana in v enem od njih je morala tva nji se je vozila majhna punčka, ki je imela na vsej -^jm-anjše čeveljčke, zato p«. tudi najlepje. Take rdeče z ^p-Co in belimi vezalka- mi. Vsakdo jih je občudoval, še bolj j'ih j« občudovala ona, najbolj pa sta -se občudovala čeveljčka sama. Ce sta le mogla, sta se osi rala drug v drugega, ko j« capljala drobnih nožič po ladji, pa tudi pogovarjala sta se. Kaj sta govorila, seveda nin_ &e ni vedel, saj imajo tudi čeveljčki svojo govorico, ki le ne more razumeti vsak. Večkrat pa sta bila tudi žalostna, -posebno zvečer, če ju ni položila lepo skupaj, temveč vrgla vsakega v svoj kot. Ob takih večerih bi punčka, seveda če ne bi bila spala, lahko slišala, kako vsak v svojem kotu vzdihujeta pozno v noč. Lepega dne pa se ]« zgodilo nekaj res hudega. Punčka, ki Je oži hudega sluteč capljala po adji, se je vrnila nazaj v kabino' z enim samim čeveljčkom. Lahko si mislite, kako ji je bilo pri srcu in kateo šele je bilo čeveljčku, ki. je ostal sam. Sli 90 iskat njegov parček. Preiska. S so vso tisto veliko ladjo. Pri punčka izstopiti. Bilo jo je žalostno videti, kako s« je v očetovem naročju ozirala za ladjo, ki je izginjala na obzorju. Se bolj žalostno pa j« bilo videti osamljeni čeveljček na njeni bingljajoči nožiči. Kdor bi ga bal natančno pogledal, bi lahko vtidel. kako mu gre na jok, ko se je oziral po morju za tisto veliko ladjo, ki j« odpeljala s seboj njegovega tovariše. In vendar ni jokal, saj je bil priden čeveljček, ki je znal potrpeti. Nekaj pa mu je nekje na dnu srca reklo, da se vendar nista za zmerom ločila. In se tudd nista. Zgodilo pa »e je tetico!«. Ko je tista velika - ladja priplula čez širna morja v zadnje pristanišče, so se vsi potniki iz. krcali in mornarji so jo začeli čistiti, da bi se lepa vrnila nazaj. Ko so jo tako čistili, prali, pometali, in brisali, je eden mornarjev našel izgubljeni čeveljček. Našel ga je pod stop- PRAVLJICA o zeljnatih glavah Ko sem bila ie majhna, mi je teta pripovedovala veliko pravljic. Od vseh pravljic pa mi je najbolj ugajala tista o zeljnatih glavah in zapomnila sem *i jo tako dobro, da vam jo sedaj lahko povem od začetka do konca. Bilo je v jeseni, ko Je Ustje odpadalo in so na polju zorele zeljnate glave. Bile so tako velike in debele, da sta gospodar in gospodinja nekega dne sklenila, da jih naslednje jutro porežeta. Ko so zeljnate glave slišale pomenek gospodarja in gospodinje, je nastalo na njivi veliko razburjenje. Zeljnate glave, ki so vedele, da jih čaka naslednji-dan smrt, so začele na ves glas jokati. Jokale so tako glasno, da so jih slišali palčki in vsi zaskrbljeni prihiteli pogledat, kaj se je zgodilo. Glavarica vseh zeljnatih glav je palčkom povedala, kaj jim grozi in oni so sklenili, da jim bodo pomagali. Palčki so začeli premišljevati, ugibali so in. ugibali, najmlajši palček pa je uganil pravo. Poslal je druge palčke po nože in lesene količke, potem pa so vsi začeli z delom. Izruvali so zeljnatim glavam prave noge in vsaki pritrdili še eno leseno nogo. Delo jim je šlo urno od rok in še pred jutrom je imela vsaka glava dve nogi. Zeljnate glave so se palčkom zahvalile za pomoč in odšle z njive. Hodile so in hodile in ko so se utrudila, so iskale prostor, kjer bi se lahko odpočile. Končno so s ustavile v velikem parku, polnem lepih rož. Tam so posedle po klopeh. Ko so tako sedele, je pripeljal mimo voznik prazen voz. Kako se je začudil, ko je videl geljnate glave lepo sedeti na klopeh! Povabil jih je na svoj voz in glave so posedle po vozu. Voznik je počil z bičem in zavil skoži mestne ulice na trg. Gospodinje so zagledale velike in lepe glave, pritekle so k vozu in jih hotele kupiti. Voznik pa se ni zmenil zanje in je hitel dalje. Zeljnate glave so se kmalu naveličale hitre vožnje. Druga za drugo so poskakale z voza in se znašle na. pločniku. Sonce je že zahajalo, glave pa niso vedele, kam bi na noč. Žalostne so sedele na pločniku in premišljevale. Kar so jih predramili iz premišljevanja težki koraki. Po cesti je stopal cirkuški ravnatelj. Kar obstal je od začudenja, ko je videl na pločniku toliko zeljnatih glav Gledal jih je in opazi, da imajo glave obraze, roke in noge. Ko so se nekaj časa tako ogledovali, je ravnatelj nagovoril glave in jih vprašal, kam so namenjene. Povedale so mu svojo zgodbo in tudi to. da sedaj iščejo službo. Ravnatelj jih je povabit * seboj v cirkus. Poiskal je baletnega učitelja in ta jih je preizkusil, če bi znale plesati. Ko je učitelj videl, da so zeljnate glave zelo nadarjene za balet, jih je začel pridno učiti Zeljnate glavre so se z veseljem in pridno učile. Kmalu so začele nastopati in takrat je cirkuški ravnatelj vedno razprodal vse vstopnice. Ljudje so z velikim veseljem gledali mične baletke, ki so zrasle iz nerodnih zeljnatih glav. Vesna Stefančič, TV. razred osnovne Sole Vrtača ;-.s nicaml med .staro Saro. Kako }e prišel tja, kdo ve. Mogoče ga je kdo. ki je šel mimo, nehote brcnil tja, mogoče kako drugače — pa to je vseeno, glavno je, da ga je našel. No, in ko ga je našel, namreč tisti mornar, je bdi resnično vesel. Rekel stf Je: »To je tisti čeveljček, ki smo ga vsi tako iskali, celo sam kapitan. Kakšpa škoda, da punčke ni več tu. Le kam je odšla?« Tega pa ni vedel nihče, tudi sam kapitan n«. Zato je nai mornar vtaknil .čeveljček v svojo torbo in se napotil v mesto. Čeveljčku pa je bilo tesno v mornarje'/! torbi, zato j« v krčmi, .kamor j« mornar zavil, skrivoma zlezel iz nje in se potuhnil pod klop. In ko j« tako čumel pod telop j o dve noči in dva dni, milo vzdihujoč za svojim tovarišem, Je sklenil, da pojde po svetu in ga poišče, pa naj se že zgodi, kar se hoče. Kakor rečeno, tako storjeno. Neke mesečne noči, ko je krčmo zapustil zadnji gost in je natakar zaspal za mizo. je zlezel izpod klopi in odcaplipl kar sam skozi priprta vrata. Ko je stopil na,, ‘cesto, ga je obšel strah, saj tudi ni čuda, ko je bil tako majhen in samoten, na-ra<*nje pa se je opogumil in krenil na pot. Hodil je in hodil celo dolgo noč, in ko je posijalo sonce, je bil še vedno v mestu. Okoli njega pa tisoče in tisoče čevljev, in vsi so bili večji kakor on. pa tudi tovariše so imeli. In obuti so bili. kar je bilo tudi važno, saj jim ni bilo treba ho-diti samim. Naš čeveljček pa je hodil sam, zato je bil tako utrujen, da se je umaknil v skrit kot In tam dremal ves dan. No, zvečer je bil spet toliko spočit, da je mogel znova kreniti na pot. In ko je tako ker sam capljal po mestu, je končno našel Široko cesto, ki Je peljala iz njega v dalj.nl svet. Nič ni pomišljal. Pogumno se je odpravil po nji in hodil, ho. dil. In bi bil še dolgo, da s« ni takrat za njim ustavil svetal avto. iz katerega je stopila debela gospa in vsa začudena vzkliknila: vlojmene. kaj pa je to? Čeveljček, ki hodi sami Kakšno čudo!« Tudi njeni sopotniki so zmajevali z glavami, saj niso mogli verjeti lastnim očem. Naš čeveljček pa se je takrat spustil v tek, saj se je bal, da ga oobero in vzamejo s seboj. In to, česar se je bal, se je tud: zgodilo. Pobrali »o ga in vzeli s seboj. Dom« so ga dali v Stekleno Škatlo in črno oblečen sluga je moral stati ob Škatli noč in dan in paziti nanj. To je trajalo vse do tistega dne, ko se je v hiši prikazal gpspod a cilindrom na glavi. Rekel Je debeli gospe, naj vza- mejo čeveljček iz steklene škatle, da bo pokazal, kaj zna. In res so ga vseli iz škatle m postavili na tla. In naš čevelj-. ček, ki je sklenil, da poišče svojega dragega tovariša, pa naj ga stane, kar hoče. jo je brž pobral proti vratom. Daleč pa ni prišel. Gospod s cilindrom je skočil za njim. ga vtaknil v žep, odštel dokaj denarja in se odpravil, urno kiar se je dalo, naravnost v svoj airkus. Bdi je namreč cirkuški direktor. Zvečer je že bila predstawa. Tisoče in tisoče gledalcev j« široko odpiralo o*i. Ali j« mogoče? so vzklikali. Čeveljček, ki hodi sam! In naš čeveljček, ki ni vedel, zakaj se tako čudijo, je res hodil. Pa ne zato. da bi ljudi zabaval, pač pa zato, ker je sklenil, da bo hodil in hodil, dokler ne najde svojega tovariša. In to je bilo dobro zanj. Zakaj, glas o njem je šel povsem svetu. Vsi časopisi so pisali o čudežnem čeveljčku, ki zna hoditi sam. Njegove slike si lahko videl vsak dan rua prvih straneh, pa tudi fotografirali so ga Sli eo iskat njegovega tovariša, ki je živel že dolgo časa žalostno življeoije. Da ne 'od punčka več jokala ob pogledu nanj, so ga vrgli med stare škarpete. takšne, ki so že zdavnaj odslužile in ležale med drugo neporahno šaro tam gori na podstrešju."Ni se~ dobro razumel z njimi. Zamerile so mu, da jim je kratil spanj«, ko ie ponoči milo vzdihoval in »e predeval sem ter tja. Najbolj pa se je jezil .nanj zverižen, presušen, zgrbančen škorenj, ki je bil med vsemi največji zaspanec. »Nič ne rečem,« je brudnal, »res je, da je ni večje nesreče ta čevelj, kakor če ostane sam na svetu, brez tovariša, vendar poglejte mene. Tudi jatz sem bil ob svoj par. Pet let bo že tega, kar so ga podgane požrle. No, zdaj jih ni več, da bi še nas. Zato bodimo veseli, da lahko v miru in brez skrbi pre. jpfmo še ta leta, ki so nam ostala.« »Ze, že,« Je ugovarjal« stara eopata, ki je bila dobrega srca, »ampak on je še mlad. Komaj Je začel živeti, pa Je že hil ob neprestano in celo filmali. No, in tako .ni čudno, da je lepega dne prišel glas o nj-em tudi v hišo, kjer je živeta punčka, ki ge je bila izgubila na tasti veliki. veliki ladji. »Glejte, glejte!« Je Tekel njen očka. »-Saj to je vendar čeveljček. ki je bdi nekoč tvoj!« svoj par in prišel sem med nas.« Potem se je obrnila k njemu, ga pobožala po beli- .kapici in mu rekia: »Siromaček moj nesrečni, kar k meni se stisni, d ti povem pravljico.«' Matej Bor Konec prihodnji!.' Mimi Malenšek Križanka „METULJ“ Veflaravn*: t. osebni »-fenek. 3. kratica za zvezni odbor, 5. strupene kače, 7. povzroča vzhajanje testa, 8. glavni Števnih, ». Krnica za zvezno upravo, 11. predlog, 12. nikalnica, 13. staro oroije. 15. kratica za glavni MLbor, 17. znak za prvino stroncij. 18. priostren drog. pilot, 19. grob, neotesan, 21. to leto, 23. ime in priimek voditelja največjega kmečkega upora. 26. jutranja zarja; žensko ime, 27. stikanje, stičišče, 28. V A, 2». znak za prvino Iridij, M. nasprotno od lačen, 31. takšen, 33. prepevati; vrstilni Stevnik, 34. te tako, tudi tako'. 35. znak za prvino litij. 36. veznik. Nav pično: l. vogal, 2. gora bfes Postojne. 3. zanesenost, pa-tos, 4. domača tival. S. predlog, 7. kadar, 10. napraviti ugotovitev, 11. izbirati, odbirati, 14. naj višja gora v Zasavju, IS., preprečevati, 17. imeti slutnje, 11. odeja. 20. oster greben; predlo*. *2. Športna panoga; apetit. 24. kratic* za Jugoslovanska armada. 25. kratica za Glavni stan, 3«. kurir, poslanec, 32. tatarski poglavar; kaplja. REŠITEV križanke »riba« 1. LO. 3. ribič. 5. pirat, 6. slaba, S Avala, 13 otava, 14. slaboten, 15. SG 1*. vi. 17. stil, 1*. repi, 20. ovoj. 21. planika. 22. da. NAVPIČNO; 1. Ura.' 2. oba. 3. riba. 4. Italija, 5. pavi, «. st, 7. lavina 9. val, 10. AB, 11. LO, 12. At, 13. ogel, 14. sto. 15. srp. 17. sva, 19. Pad. 20. ok. NAGRADE Med reševalci križanke »Riba« sta bila za knjižni nagradi izžrebana Mihec Grobelnik iz Celja ln Miroslav Kastelic iz Ljubljane. Oba nagrajenca bosta dobila slikanico »Zvitorepčeve dogodivščine«. PO TE PINC E K * Andrejček je že od nekdaj imel rad Šivali. Se ko Je bil čist« majhen fantiček v pleničkah, Je prijazno mahal ptičkom, metuljčkom, muckam in psičkom. Ko pa je shodil, je poskugal vso živali, ki jih je srečaval doma in na nlici, uloviti in Jlb pobožati. Zato je tudi najraje imet polže, ki so ga lepo počakali, vse druge živali, ki so bile hitrejše, pa se niso hotele zmeniti za njegovo naklonjenost in so mu vse po vrsti uhajale. Zato ni prav nič čudnega, da je Andrejček takrat, ko je znal že lepo hoditi in tekati, postal pastirček. Če bi doma imeli krave ali ovčke, bi bil Andrejček čisto pravi pastirček. Toda Andrejček stanuje v predmestju, kjer je premalo prostora za krave in hleve. Edine živslice, ki jih Andrejček pase, so piščanci. P* je vseeno pastirček in koliko dela ima! Ne verjamete? Ste že kdaj morali takole zvečer uloviti' deset ali dvanajst piščancev? Potem sploh ne veste, kakšne preglavice lahko povzroča taki« večerni lov! Ce pa je v taki rumeni jati Se kakšen posebna nagajiv piščanček, tak, kakršen je Andrejčkov Potepin ček, potem pa' je dela že čes glavo, preden so vsi piščanci lepo n« varnem. Potepinček vsak večer poskrbi, da se Andrejček pošteno upeha. Ko Andrejček poskrbi za ostale piščance, se pravo delo Sele začne! Potepinček je neutrudljiv. Leti sem, teče tja, skrije se pod drva, v travo, pod star zaboj in venomer nagajivo čivka, češ: fant, le potrudi se! In Andrejček se res vsak večer pošteno trudi. No, pa tndi Potepinček se vsak večer naveliča letanja ln skrivanja, tako da ga Andrejček končno 1* ujame. Veselo se mu nasmeje in ga stisne k sebi, saj ima prav tega nagajivega Potepinčka od vseh piščančkov najraje. »Našli ga bomo. We sV-bi, deček, prav zatrdno *a bomo našli.« Potem Je u&azal nad Beflega orliča odvedetjo. Ko sta ga stražnika peljal« čez trg, so nenadoma srečali trgovca, očka Christophepja. Beli orlič Je nehote obstal, ko ga je ugledal in tudi trgovec s« je ustavil. Stopil je bliže in ga nagovoril. »Slišal sem, da te skupaj s tvojo materjo držijo tu za talca,« Je rekel in mu pomolil pest sladkorja, pomešanega z ingverjem. »Slišal sem. a nisem verjel. Na vzemi!« Bell orlič je z mešamimi občutki vzel sladkor — nobenemu belcu ni več zaupal. Toda očka Christopher je imel poštene, dobre oči, v njih je bilo odkrito sočutje. »Očka — ali ne veš. kaj je z mojim očetom?« je naglo \*prašal. »Oh. jei. Jej, Jej,« Je zastoka I trgovec in sočutno zmajal z glavo. »Skoda velikega Meta-cort“ fl&telji. Na medicinski fakulteti Je do fconfeala študij dne 7. jmlja Mara Trampuž. Prijatelji iskreno česfci-tajol Dr. Pance Pavrt, Can- karjeva 7, od 30. juLida do 20. DV- jusija ne ordinira. Zdravstvene izkaznice upokojencev — Okrajni odbor upokojencev Ljubljana, obvešča člane ln tudi vse ostale upokojence, Ici niso člani društva, da je pri nagih podružnicah, posebno v Ljubljani, za upokojence in njihove tene še vedno veliko število nerazdeljenih zdravstvenih izkaznic. Kdor jih še ni prevzel, naj to takoj stori, ker bomo delitev zaključili. Zaostankarji bodo imeli pozneje več potov in težav pri Iskanju teh izkaznic, brez katerih ne bodo mogli uveljaviti pravice do zdravstvenega zavarovanja. — OODU Ljubljana. Zdravniška dežurna služba Po-liklinike v Ljubljani (za nujne primere), Miklošičeva ce*ta 20, soba 5t 7, tel. 23-081. Dnevna dežurna služba samo za tuj ne obiske na domu vsak dan od S. do 13. in od 17. do 19. ure. Od 13. do 17. ure naj se bolniki obračajo za obiske na domu na Zdravnike pristojnih zdravstvenih domov. Vsakodnevna nočna dežurna Služba od 20. do 6. ure za nujno pomoč v ordinaciji in za nujne obiske na domu, ob nedeljah in praznikih pa tudi od 7. do 20. ure. Pediatrična dežurna služba za obiske na domu: a) dnevna pediatrična dežurna služba od 7. do 20. ure, b) nočna pediatrična dežurna Služba od 20. do 24. ure. V vseh nenujnih primerih naj Se bolniki obračajo na pristojne ambulante zdravstvenih domov. Uprava klavnice Ljubljana — Mesarska cesta 1 sporoča svojim odjemalcem ledu, da bo s 1. avgustom 1958 pričela dostavljati led na domove. Naslove in naročila Sporočite na telefon štev. 30-934. SAP AVTOBUSNO IN TURISTIČNO PODJETJI SAP TURIST -*iro| BIRO IussuahaJ LJUBLJANA Prireja ne j več j e potovanje ▼ letošnji sezoni * posebnim vlakom ln posebno luksuzno potniško ladjo v BARI — RIM — NEAPELJ — CAPRI — BARI. Zahtevajte informacije pri SAP »- Turist biroju, Ljubljana, Miklošičeva cesta 17. telefon 30-645. Za Qm—gl nckatCT ln izlet po Koroška 0* sprejemamo prijave! Pohitite! Prav tako »prejemamo prijave ga izlete n* jesenska velesejma Ra Dunaj in v Innsbruck ter aa aoktoborieete« v Muaehen, 9 i trni min m turistično podjetje SAP — Turist bir0 Ljubljana. fjjfflamoRfr Kedelja, as. Julija: Dežurna lekarna: »Melje«, Meljska cesta 2. NARODNO OLEDALIBC* Ob 20: Gotovac: »Ero z onega Sveta«. — Gostuje Josip Sutej. Predstava bo ns Rotovškem trgu, V slabem vremenu pa v gledall-Iču. Prodaja vstopnic od 10. do 12. ure pri blagajni v gledališču ln od IS. ure dalje na Rotovškem Šrgu. RADIO 6.00 do 11.18 Preno* sporeda Ra* Ria Ljubljana: 11.15 do 11.3S Oddaja v madžarščini; 11.35 do 14.15 Prenos sporeda Radia Ljubljana: 14.15 do 15.00 Želeli ste — poalu-lajtel 15.00 do 33.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana. KINO Ptuj: Indijski barvni film »Man-gala hči Indije«. Murska Bohota: ameriški barva! film »Tri ljubezn'«. CELJB Edravninca dežurna sluiha: dr. lože Čerin, Cankarjeva ^llica 9. Uprava aa gozdarstva LRS — LjuDijana se je preselila iz Gre-, gorfcičevo 21 v Parmovo M-III blok. Nove telefonske številke so: 32-878 (direktor), 32-87« (sekretariat), 32-884 (ekonom, fin. odsek), 32-885 (ostali referati). S tem popravljamo včerajšnjo objavo. NOVEJŠE KOROŠKO SLIKARSTVO. Razstava v Moderni solariji se dokončno zapra dane« ob 19. uri. Šolski odbor Glasben« lot« — Ljubljana Center sklicuje roditeljski sestanek staršev, ki imajo otroke na glasbenih šolah v Ljubljani, za torek 31. julija ob 18. uri r Hubadovi dvorani, Vegova 7. —• Razgovor bo o povečanju Šolnine. Vaš usnjem plašč, površnih, aktovko, kovčefk, čevlje in klubske garniture prebarva, nogavice poprav* hitro, solidno in poceni Barvarija usnja Dobravec, Ljubljana, Stari, trg 17. »Avtobusni promet« — Celje ia- vršuje Izletniške vožnje a udobnimi avtobusi od 25 do 41 sedežev., Naročnikom, nudi komercialni popust na potniško tarifo. Naročila sprejema uprava. Titov trg it. 8. telefon štev. 33-54. N ON STOP! Kolektiv trgovine »KAVA«. Titova cesta 38. obvešča potrošnike, da si lahko nabavijo vsa živila in gospodinjske potrebščine neprekinjeno od 6. do 21. ure. — Se priporočamo! Slike za legitmacJiie vatn v dveh urah izdela Foto-Grad. Ljubljana, Miklošičeva cesta 36, Opozarjamo gradbena podjetja na razpis licitacije za gradnjo stanovanjskega bloka v Ljubljani, za predračunsko vsoto 66,466.000 din, ki je objavljen v Uradnem listu LRS Št. 24,56 na strani 260. Uprava cest OLO Ljubljana, Vilharjeva cesta 14. Uprava za ceste LRS — Tehnična sekcija Celje obvešča vs« koristnike javne ceste štev. 11/330, da bo most v tiru iste ceste v km 58.000 v Krškem preko Save zaradi večjega popravila zaprt za vozila preko 3 tone. Promet za ta vozila se preusmeri po okrajni cesti Krško — Brege — Skopic« — Krška vas, ki veže konec ceste II. reda štev. 330 v km 72.015 pri mostu v Brežicah in obratno. Za vozila do 3 t Je promet preko mosta dovoljen. Zapora mostu bo dne 1. avgusta 1956 in je predvidena do 15. septembra 1956, definitivno pa do preklica. Zaradi dopustov večine okulistov Poliklinike posluje od 1. avgusta do 30. septembra 1958 okulistični oddelek Poliklinike samo v znatno zmanjšanem obsegu. Zaradi tega bodo pregledi za predpis očal samo ▼ r«s nujnih primerih. S POSEBNIM VLAKOM IN POSEBNIMI AVTOBUSI NA OGLED MEDNARODNIH AVTO-MOTO DIRK L J U B E L M 5. avgust. Predprodaja vstopnic, vse prijav«, vse informacije pri 8AF-TURIST BIRO Ljubljana, telefon 30-845. Pozivamo cenjene stranke, ki imajo pri nas v čiščenju, pranju ali barvanju svoje predmete več kot 6 tednov, da izgotovljene takoj dvignejo v naših poslovalnicah. »Labod«, kemična čistilnica, pralnica, barvarna, Ljubljana. Pododbor ZROJ Trnovo ponovno poziva vse rezervne oficirje, ki še niso izpolnili anketnih listov, da se v četrtek, 2. avgusta 1956, od 16. do 19. ure zglasijo z oficirsko knjižico v Karunovi ulici 14. ROŽNO MLEKO je novost. Izdelano iz najboljših surovin, dobro parfumirano in zelo izdatno. Zahtevajte Teint Bell ROŽNO MLEKO. K sodobni stanovanjski kulturi spadajo GO-KO tituli v toaletnih prostorih. Ne s silo, ampak s pametjo čisti obleko! Vse mastne madeže očistiš z lahkoto s preparatom Flek. Pazi — zahtevaj samo FLEX. eSOLSTVtm OPOZORILO ABSOLVENTOM SREDNJIH SOL Svet za šolstvo LRS vab! absolvente srednjih šol, ki imajo ve- telje za učiteljski poklic, da s« prijavijo za vpi« v peti letnik učiteljišča, kjer bo v primeru zadostnega števila prijav odprt poseben abiturtentski oddelek ali pa bodo prijavljene) vključeni v redne pete letnike na učiteljiščih. Absolventi srednjih šol bodo obiskovali pouk strokovnih predme- AVTOBUENA PROGA CITJ1 — ROGAŠKA SLATINA — ROGATEC prične dne 31. t. m. redno obratovati vsak delavnik, po nasled- Rj«m voznem redu: Km 14.36 odhod C«lje prihod 7.36 ,, i5i«t Grobelno 7.06 -l 15 vi Rogaška Slatina (.15 46 16.06 pribo« Rogate« odhod 8.60 Večna cen. s. relacijo Colja - *Q€**±. »j?«™. ™ «RjR — Bogateč 160 (Uh. Atlah«1 arama! — oailo. tov, 1« katerih bodo ob koneu šolskega leta opravili dopolnilni diplomski izpit in s tem pridobili kvalifikacijo za učiteljsko službo. Interesenti naj takoj pošljajo Svetu sa šolstvo LRS v Ljubljani, Zupančičeva ul. 3, kolkovan« prošnje za sprejem. Prošnji naj priložijo v overovljenih prepisih zadnja šolsko spričevalo ln spričevalo o maturi oziroma diplomskem lipitu, poleg tega pa I« kratek življenjepis, mnenje mla-dintke organizacija ln dopisnico s svojim naslovom. Izjavijo naj tudi, na katerem učiteljišču M najraje študirali. Rckrstarlat iveta aa telašve Lua. RAZPIS ra sprejem gojencev v Zavod M slepo mladino v Ljubljani. Zavod za slepo mladino bo sprejemal s šolskim letom 1956/57 novince — slepe otroke od petega leta starosti dalje na šolanje in izobraževanje. V Zavodu je oddelek za predšolsko vzgojo, osnovna in nižja gimnazija. Zavod apre-jema tudi zelo slabovidne šoloobvezne otroke, ki zaradi ogroženega vida ne morejo sladiti pouku v rednih šolah. Kratko pismeno prijava, z navedbo osebnih podatkov in točnim naslovom prijavljenega otroka lahko lzvrše starši, šolska upraviteljstva ali skrbniški organi. Na osnovi podatkov prijava bo ravnateljstvo Zavoda za slepo mladino dalo ostala navodila za sprejem. Rok za prijave: 15. avgust. — Ravnateljstvo Zavoda za slepo mladino Ljubljana, Langusova 14. R razpis Štipendij Na osnovi temeljnega zakona o štipendijah (Ur. list FLRJ št. 32,55) razpisuje Komisija za štipendij« pri Svetu za prosveto ln kultura LRS skupno 5» (petdeset) štipendij za študij na: Prirodoslovno - matematično -filozofski fakulteti v Ljubljani za skupine: matematika, fizika in kemija; Akademiji aa glasba v Ljubljani ; Akademiji za upodabljajočo umetnost v Ljubljani; Akademiji za igralske umetnost ▼ Ljubljani; Višji pedagoški šoli v Ljubljani za skupine: matematika, fizika, defektologija; Višji šoli za telesne vzgojo v Ljubljani; Visoki šoli za telesno vzgojo v Beogradu; Višji gospodinjski šoli — Groblje pri Ljubljani; Srednji glasbeni šoli v Ljubljani in Mariboru. Višina štipendije se bo določala po Odloku o višini štipendije (Uradni list FLRJ št. *3'55 in št. 30'56). S štipendisti bodo sklenjene pogodbe. Izčrpno utemeljeno prošnjo, kol-kovano z din 180. je treba vložiti pri Svetu za kulturo in prosveto LRS, Ljubljana, Zupančičeva 1 do 15. septembra 1955. K prošnji je treba priložiti: 1. potrdilo o premoženjskem stanju, 2. potrdilo o prejemanju ali ne-prejemanju otroškega dodatka. 3. izkaz šole o študijskem uspehu z izrecno navedbo, da ima prosilec pogoje za vpis v višji letnik. Abiturienti srednjih šol priložijo maturitetno (diplomsko) spričevalo,- dijaki srednje glasbene šole pa zadnje letno spričevalo. Pomanjkljivo opremljenih prošenj ne bomo obravnavali. Komisija za štipendije pri Svetu sa kulturo ta prosveto LRS »STROKOVNI IZPITI LABORANTOV FROSVETNOZNANSTVENB STROKI. V servisa« določb čl. 1 tk> 3 »Navodil za opravljanje strokovnih izpitov uslužbenoe-v v prosvetno-zmanstveni stroki1, Cktd. E« (»Objave 9PK«, leto TFT., *tev. 5 z dne 14. avgusta 1952, str. 7 do 8) ter »Dapai.no! k nevodilom za opravljanje strokovnih Izpitov za naziv laboranta prasvertnoznstnstve-ne stroke« (»Objav« SPK«. lete V., Ate-v. 3 z dne 15. aprMa 1654, str. 7 do 8; dalje »Objave SPK«. leto- V., štev. 4 z dtn« 25. maja 1954, str. 12 do 18 in »Objave SPK«, leto V., štev. 7 z dne 18. oktobra 1964. »tir. 36), p kandidate, M topotaj ujejo ▼ zgoraj navedenih »N*vabilih« vsebovan« pogoj« ea oo a poaefcno odrtih« utnutart, da vložijo do 3*. avgaata 1 1. lootaeeočoo pdsaiza pcognje s Turni potrebnimi prilogami za pripustitev k opravljanju strokovnega iapiiba v Jeoandtatan toirmmu. Prodnd* je trobe v ■nSdii ec. S taemdb (ohr. 7) dootavta potom ustanov« na naslov: »IZPITNI KOMISIJI e« Strokovne izpete laborantov prosvet-aoauaMvene otroke, v roke taj-r. C. Nučiču, Kenrtdold od-prtrodnalovMOrnaitoznaitščne fakultet« Uinvvans« ▼ Lč ubij and, Vegova ul. 4.« Prošnje marajo vsebovati tudi nafeemčen —Tri— ustanov*« in bivališče tamctataita. Prijave ne starih oe-vel Jamrata Obrazcih n« bodo upoštevane. O kraju in 6aou izpitov, ki bodo predvidoma v prvi palovšei meseca oktobra 1966, bodo vsi ireono prijavljeni Jcanktoctatt pcenročoono obveščeni. Sveta« kamMta ček (radijska igrica); 8.30 Prijetna nedeljo vam' želijo izvajalci slovenske narodne glasbe; 9.30 Se pomnite tovariši — Janko Dolinar: Stari in novi anand s križišč partizanskih poti na Primorskem; 10.0« Nedeljski simfonični koncert — Arcangelo Corelll: Coneerto grosso v B-duru op. • It. I — W. A. Mozart: Koncert za violino la orkester št- 3 v G-duru — Antonin Dvofak: Peta simfonija »Iz novega sveta«; 11.18 Oddaja za Beneške , Slovence; 12.00 Pogovor s poslušalci; 12.10 Opoldanski glasbeni spored; 13.30 Za našo vas; 14.15 Želeli ste — poslušajte! 16.10 Reportaža: Prokletije; 14.43 Glasbena medigra; 17.00 Promenadni koncert; 18.00 Radijska igra — Carlo Goldoni: Mirandolina; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Večerni operni koncert; 31.00 Športna poročila; 22.15 bo 23.00 Nočni koncert — Ivo Petrič: Divertimento; Karol Pahor: Istri-Janka; Primož Ramovš: Simfoni-etta; 32.15 do 23.00 UKV program: Plesna glasba: 23.00 do 24.80 Oddaja za tujino — na valu 337.1 m (Frenoa iz Zagreba). 0 PUTNIK SLOVENIJA Vas obvešča: 4. avgusta avtobusni Izlet na Bled in Ljubelj. Ogled GORENJ-' SKEGA SEJMA v Kranju. Odhod iz Ljubljane ob 1«. url. 3. avgusta avtobusni izlet v LOGARSKO DOLINO. — Odhod iz Ljubljane ob 6. uri. Istočasno Vas vabimo, da «e udeležite naših avtobusnih Izletov, ki jih prirejamo v inozemstvo: stalni dvodnevni avtobusni izleti PO KOROŠKI in v TRST, tro- dnevni avtobusni izlet na DUNAJ, štiridnevni avtobusni izlet v MILANO, štiridnevni avtobusni izlet PO DOLOMITIH (Bolzano - Trento - Cortina), petdnevni avtobusni izlet v PRAGO, štiridnevni Izlet v MUNCHEN (ob priliki Oktober-festa) in šestdnevni izlet z avtobusom in vlakom v RIM ln NEAPELJ. Zahtevajte točne programe v najbližji poalovalnlcl »PUTNIK -SLOVENIJA«. Vse izlete prirejamo z lastnimi, udobnimi turistlč- IPORED ZA NEDELJO »UNION«: ameriški film »ŽRTVOVANI«. Brez tednika. Predstave ob 1», 18 in 30.30. v glavni vlogi: John Wayne in Robert Montgo-mery. Ob 10 matineja istega filma. Danes zadnjikrat. •ROMUNA«: nemški rum »LAŽNI ADAM«. Tednik FN št. 39. — Predstave ob 16, 18 in 20.30 uri. V glavni vlogi: Rudolf Plat« in Oskar Sima. Ob io uri matineja istoga filma. •SLOGA«: amer. film »ČLOVEK IZ ALAME«. Tednik FN It. 39. Predstava ob 17, 18 in 33. Ob I« matineja istega filma. •VIC«: francoski film »GOSPOD RIPOIS«. Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20.38. V glavni vlogi: Gerard Philip«. •80CA«: Zaprto. Prodaja vstopnic v vseh kinematografih od 9—11 in od 14 dalje. LETNI KINO »BEŽIGRAD«: nem. film »LA2NI ADAM«. Predstava ob 20.30. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave. MLADINSKI KINO L Al — Kotnikova 8: predvaja za mladino ameriški barvasti film »PEPEL-KA«. Predstave vsak delavnik ob 15, vsak torek, sredo, četrtek in petek tudi ob 10. uri, vsako nedeljo pa ob 8.30 in 10.30. — Telefon 32-454. •SISKA«: ameriški film »GREH ENE NOCI«. V gl. vlogi: Spencer Tracy ln Katherine Hepburn. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 15 dalje. »TRIGLAV«: ameriški barv. film »SNEG NA KILIMANDZARU«. V glavnih vlogah: Gregorje Pečk ln Ava Gardner. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 14.30 dalje. Danes zadnjikrat. LETNI KINO — DOM JNA: jugoslovanski film »JUBILEJ G. IKLA«. Predstava ob 20.30. — Predprodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave. »LITOSTROJ«: ameriški barvasti film »LAHKO JE LJUBITI«. — Predstavi ob 13 in 20. Predprodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave. ŠENTVID »SVOBODA«: švicarski film »OTROCI EVROPE«. Predstavi ob 18 ln 30. VEVČE: ameriški film »STEZA SLONOV«. ZADOBROVA: franc, film »VRAG V TELESU«. CRNUCE: angleški film »PREGANJAN DO SMRTI«. Predstavi ob 17 in 20. DOMŽALE: ruski barvasti film »SPRAŠEVANJE VESTI«. Predstave ob 16, 18 in 20. KAMNIK »DOM«: francoski film •ŽENE SO NEVARNE«. BLED: ameriški barvasti film »MIRNI ČLOVEK«. Predstave ob 14,' 16, 18 in 26.30. NOVO MESTO »KRKA«: ameriški kriminalni film »SMRT PRIHA-JA«. KRANJ »STORZlC*: matineja ob 30 angleški film »VESELI NORMAN', ameriški film »MOZ Z REVOLVERJEM« ob 14. ameriški film »PESMI ZLATEGA ZAPA-DA« ob 16 18 in. 20, zadnjikrat. KRANJ — »LETNI PARTIZAN«: premiera nemškega filma »FANFARE LJUBEZNI- Ob 36.29. KRANJ »SVOBODA«: premiera amer. filma »MOZ T. REVOLVERJEM«. ob 15. 13 in 2c. JESENICE »RADIO«: amer. barv. film »VELIKA NAGRADA«. — Predstavi ob 14 ln Pl. v orimeru slabega vremen« pr«ds*av» tudi ob 18. Ob io matlnela emeriške-ga filma »VESELO. IN BREZ SKRBI«. JESENICE »PLAVŽ«: amer. film »VISOKA BARBARA«. Predstavi ob 18 in 20. V primeru olabega vremena predstava tudi ob 16. Ob 10.30 matineji ameriške«« filma »VESELO IN BREZ SKRBI«. •PORID CA NEDELJO Poročila: 6.85, 7.8«, 13.04, 1Ž.66, 17.06, 19.06 ta 22.66. 6.06—7.00 Nedeljski jetranji po- adrav; 7.35 Operetna melodije; 1.06 Otroška predstava — J. Per-ta — M. Koda: Konjiček srbet*. OPOZORILO Slovenskim rojakom, ki se M obisku v domovini. V »Izseljenskem tednu« od 6. do 12. avgusta vabi Slovenska izseljenska matica vse rojake, ki so na obisku v Sloveniji k čim večji udeležbi, zlaotl na naslednja prireditve: 1. Dne 8. avgusta v sredo, na proslavo in izlet ob priliki odkritja spomenika ameriškemu pisatelju slovenskega rodu Louisu Adamiču v Grosupljem pri Ljubljani. Pričetek »lavno«ti ob ,J0. url dopoldne. 2. Dne 9. avgusta ob *. url zjutraj otvoritev izseljenske razstave v dvorani Zavoda za socialno zavarovanje, Ljubljana, Kidričeva 8, pritličje. 3. Dne 11. avgust« na osrednjo kulturno prireditev v Ljubljani, dvorana Slovenske filharmonije, Trg revolucije 1, ob 8. uri zvečer. Jugoslovanska radiodifuzij« razpisuje NATEČAJ za izvirne radijske Igre Pogoji natečaja: Svoboden izbor teme. Natipkano besedilo ne sme obsegati več ko 45 strani z navadnim razmakom (približno 30 vrst na strani). Adaptacije že izvajanih ali objavljenih del ne bodo upoštevane. NAGRADE: Prva nagrada 300.000 din Dve drugi nagradi po 200.000 din Tri tretje nagrade po 100.000 din V nagradi ni vračunan odkup radijske igre za izvajanje, za katerega velja posebna tarifa. Razen nagrajenih del bodo va« sprejemljive radijske igre odkupljene za izvajanje v radiu. Tipkana besedila s šifro pošljite v štirih izvodih na naslov: Jugoslovanska radiodifuzija — Beograd, Knez Mihajlova ul. broj 19-IV, pošt. predal 284 »Za kon- kurs radiodrame«. Rok za vlaganje tekstov Je 1. februar 1957. Žirijo za oceno del sestavljajo: Smobad Zlatko, predsednik jugoslovanske Radiodifuzije, Pešič Vladimir, glavni uradnik Radia Beograd, Dr. Hugo Klajn, režiser, Roksandič Duško, književnik, Smaselc Emil, dramaturg, Boškovski Jovan, književnik. Rezultati bodo objavljeni na dan Jugoslovanakega radia, 15. maj a 1947. • * Splošno gradbeno podjetje »GRADITELJ«. Celje, Dečkova c. št. 10 a poziva vse svoje delavce in uslužbence, ki so leta 1955 zapustili to podjetje in imajo po členu 58. Uredbe o plačah (Uradni list FLRJ št. 54-54) pmv:co do deleža pri dokončni razdelitvi plač iz dobička za leto 1953, r.aj se javijo v roku treh mesecev od dneva objave zarad« izplačala. Kdor se ne io javil v tem roku izgubi pravico do izplačil« na ta del plače ii dobička. ' -a LICITACIJA Vojna pošta 9685-12 Ljubljana razpisuje pivo pismeno javno licitacijo za oddajo gradbenih in obrtnišikih del obj aktov visoko-grsdnje v S«otvidu — Ljubljana v predračunski vrednosti 25.coo.ooo dinarjev. L1oitoc.ii a ho 36 avgust« 195« v prostorih Vojn« pošte št. 9885-12 Ljubljana 3C«bto8kova ulica št. 2, ok> 30. VEV Ponudbe sprejemamo do 9. ure tataga dne. L:<6taale|e »a lahko udeležijo vsa registrirana gradbena podjetja. Podjbr z načrti za licitacijo dobrte m*d uradnimi urami od 7. do 14. - ure v prootorih Vojne pošte 9«15-i2 Ljubljana P»m»ne ponudbe pošljite v zapečateni kuverti neposredno licitacijski komisiji ali po redni pošti Poleg ponudbe Je predložiti: 1. Izjavo, da «0 podjetju znani licitacijski pogoji ter da pristane na nje. . 2. Garancijsko plamo Narodne banke v višini 2 *£ od proračunske vsote. 1 Dokaz o rngtotraerijl podjetja. Iz pisarne Tata« paftta 96*5-13 T Jati*]B— «4 RAZPIS Upravni odbor Zavoda sa roba bUiiacijo invaflidov — Zdravilišče LaAlco. razpisuje v snlslu u. člena S točke pravil zavoda ter uredbe o podelitv; štipendij, štipendijo *a * fizioterapevtke. Pogoj: dovršen». srednja šola e zaključnim izpitom. Prošnje vloži«* do A arvguaš« 1906 leta prt upravi itraartllSča. Jugoslovanska radiodifuzija razpisuje NATEČAJ ■s popevke (Šlagerje) ta plesne komad« Prva nagrada aoo.608 dta Dve drugi nagradi po 150.000 din Tri tretje nagrade p.o 100.000 din in še tolažilne nagrade. Žirija bo poseoej nagradila najboljše aranžmaje in tekste. Prednost pri nagrajevanju Imajo tiste skladbe zabavnega sektorja, v katerih bo dosežen naš nacionalni izraz, in ki so komponirane a sodobnimi glasbenimi sredstvi. Skladbe ne »mejo biti predhodno izvedene ali objavljene, lahko pa »o pisane za klavir, glas in klavir pli aranžirane. Rok za predložitev sklad za objavljeni natečaj je 1. februar 1957. Skladbe polij it« pod šifro na naslov: Jugoslovanska radiodifuzija — Beograd, Knez Mihajlova 19, poštni predal 2»4 »Natečaj za zabavno glasbo«. Žirijo za oceno del sestavljajo: 1. Sibl Ivan, direktor Radia Zagreb, 2. Tepavac Mirko, direktor Radia Beograd, 3. Apih Milan, direktor Radia Ljubljana, 4. Bogdanov Kočko, skladatelj, 5. Adamič Bojan, skladatelj, 6. Stojanovič Josip, skladatelj, 7. Simič Borivoje, skladatelj. Izbrane skladbe bodo Izvedene na jugoslovanskem radijskem festivalu zabavne glasba v maju 1967 ~v Beogradu. NATEČAJ EA SKUPNE VAJE ZA LETO 1957 Partizan Slovenije, zveza z« telesno vzgojo, razpisuje natečaj za sestavo teh-le skupin vaj za nastope za leto 1957: 1. skupne vaje za moško deco, Sf 2. skupne vaje za žensko deco, 3. skupne vaje za pionirje, 4. skupne vaje za pionirke, 5. skupne vaje za mladince in člane (skupaj), 6. skupne vaje za mladinke in članice (skupaj), 7. hkratne vaje za poseben nastop za mladince ln člane (skupaj), 8. vaje s kiji ali s palicami za poseben nastop mladink in članic (skupaj). Vaje so lahko proste vaje (se pravi brez slehernega orodja) ali pa vaje s kakim ročnim orodjem, ki se lahko povsod dobi in ni drago. Vanje so lahko vrinjene borilne prvine ln prvine iz iger. Dolgost vaj s ponovitvami vred: za deco minut 2—2V1, za pionirje in pionirke minut 3—3Vi, za mladino ln članstvo minut ,Ca aa bo to}« not!gnila, postavljal ec rasen nagrade ta Čajni honorar ga natte. Parttaaa MovobIJ« jpaooa oa šalaea« vogal«. SMi id ni* v Izg cabne žene, n»Š0 mame, atare mb» ma, prababice ip tete MARIJE KRKOVIČA p. d. Pre.ta"Ceve Iti ja umrla 15. JuliJa\v 75. letu sta« roatd ln ono jo pokopu U ob veliki udeležbi sorodnikov tv občanov, ■e iskreno zahvaljujetrt,- z vs® družino, vsem udeležencem po-greba, darovalcem vencev\in cvetja, posebno še dr. Francu Lebin-gerju, ki Je dolgih osem leti lajšal pokojnici trpljenje v njeni bolezni, enako tudi domačemu )fup-niku Campl za pogrebne obrede ter dobrim sosedom, prijatelje,vi in znancem, ki so na kakršenkoli način pomagali rajnicl v njenezh življenju in nam ob tej težtcl; usodi. Kres niški vrh It 86, dna & julija 1656. ' Frane Kukoviča m voo družin«« Vtom, an «be om nadeta dtata dmOs te FRANCA KORITNIKA ga aprenafU m aortnjl poti aa ■«. trva6j«aj«mo. Foeebno zahvalo bSUrijim aoaetfoin sa etonjene ush»- gie' r,gl. odd. .radia Lj-ubljam«*. 2iaio^očli: žen« Amalija, «tao-v« Franci, in Vidci, hči ataptate B drultoianA. nfeosrij«. M. jrttab ZAHVALA Ob bridki ta pnaratot še VuMjatop MF. Ph., MARIJU FUVAN Se zahvaljujemo veem, Id so to spremil* ne n j eri* sadnji poti, Ji darovan ercetje in\z zsamd aoču-etvovali. Iskrena hw« dr. Sadar Fnanou, 301 ji je lefllAia taplijeraje, bolniški sestri MaricL Iturikovš ■;ji sosedom zn vso pomoč v časa njene boletzmL v Zaft^oO. EegeiTs o.«»»»»<«»1»»»»««»»»«»»»».»»» DEKLE S SREDNJEŠOLSKO IZOBRAZBO išče zaposlitev v Ljubljani. Ponudb« pod »Začetaiea« v ogl. odd. 15470-1 GOSPODINJO, mlajšo, ki zna kuhati, išče slov. družina v Beogradu. Pogoji dobri. Ponudbe v ogl. odd. pod »Dobra družinska pomote. 15467-1 VODOVODNEGA INŠTALATERJA sprejmem. Naslov v ogl. odd. pod »Trezen«. 1544S-1 POMOŽNO STREŽNICO za gostišče Ljubelj sprejme takoj Turistično društvo v Tržiču. 15428-t LESNA PODJETJA izučim, vpeljem strojno izdelavo bukovih sodov, oskrbim naročila. Ponudbe pod »Bukovina« v ogl. od. 15519-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO, brezdomko, ki ima veselje tudi do zunanjih del. -prejmem za stalno. Vavpotič Agata, Kamnik, Graben 37. 15318-1 BRIVSKI MOJSTER išča kjerkoli zaposlitve. Pavlič Drago, Novo jnesto. Novi trg 3. 15536-1 UPRAVNIKA ZADRUGE s potrebno izphTazho takoj sprejmemo.. Ponudbe do 5. avgusta 1956 na Kmetiisko zadrugo Pijava gorica, p. Škofljica. 15399-1 ŠOFERJA, mlajšega, sprejmemo. Tr- £ovsko podjetje »-Galanterija« v jubljani, Trubarjeva 1. 15597-1 Tovarna konierr »ARlUCjONI« Izola pr! Kopni »prejme takoj v službo absolventk« ekonomske srednje šole Plača in ostalo po dogovoru. Ponudbe pošljite na gornji naslov do 5. VIIL POSTREZNICO s* >«tk d*n »Dret« mem (lahko upokojenko)- 9trukelj, Ravbarjeva 5. 155S6-1 STENODAKT1LOGRAFINJA, * veliko maturo in dvoletno prakso, išče službo. Obvladam tudi administracijo. Ponudbe pod *T«koj« f oglas-odd. 15376-1 KMETIJSKA ZADRUGA DRAGOMER. pošta Brezoviea pri Ljubljani, sprejme za svojo gostilno poslovotljo. Osebe s strokoimo usposobljenostjo in ki bi lahko polotile kavcijo naj pošljejo pismeno ponudbo na gornji na»lnv 15502:1 REMONT TREIC — TaSoJ za.po-sl mo 2 zidarja ta 4 delaveg Kača po tarifnem pravilniku, stsnovshj« za burim preskrbljena. ISTIM—1 KMETIJSKA ZADRUGA Kranjska gora razpisuje mesto upravnika zadruge, pogoji: dobra pozna, vanje kmetijske stroke, ter veto komore! atleti h poetov zadruge. — Plač* po kcietolvui pogodbi. — Ntstcp službe s I. avgustom 19M. Ponudbe poiljJite uprevj KZ Kranjska sor*. 1*790-1 MLINARSKEGA POMOČNIKA — dohregt, veofine^a, sprejmeun vr službo. Naslov v ogl. odd. 15737-1 rnanCni in obratni KNJIGOVODJA dobita stalno službeno mesto v Kofpru. Pogoj: dokončana dvo razredna trgovska Sola in vsaj 4-letna praksa samostojnega dela v fin. oziroma obrartnrvnesn knji&ovoslefevu. Ponudbe pomito pod »izurjene moč. na ogL otM. SP Ljubljana. 13756—1 TA TAKOJŠEN NASTOP Iščemo kvalificirane kleparje, ličarje, tapetnitee, kovače, e]«totrovarii_ Oe in nekvalificirane mlajše delavce se priučitev. »Karoserije«, Ljubljana, Kamniška ud. 23. 15754-1 KNJIGOVODJO SPREJMEMO. V poštev pridejo samo dobre moči. Pismene ponudbe v ogl. odd. SP pod Hfro »Knjigovodja«. 1379*—! TRGOVSKO PODJETJE »USNJE« v Ljubljani sprejme v službo.: finančnega knjigovodjo in honorarno meč za dopoldanski čas verzlranega v knjigovodstvu (p, etrojepiaju. Pismene ponudb* pošlji*« ne upravo podjetja. 15753-1 VEČJE INDUSTRIJSKO PODJETJE v Ljubljani išče dva kovinostrugarja m dva orodjarja. Nastop slulbe takoj. Plača po ta« T*fnem pravilniku. Ponudbe pošljite pod »Avgust 1956« v oglasni oddelek. 15791-1 SLUŽBO TRGOVSKEGA POTNIKA iščem. Ponudbe pod »Pot« niik in poklicni šofer« v oglgsni oddelek. " 15778-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO — srednjih let, pridno, pošteno, samostojno, sprejmem. Gostiln* »Na vasi«. Vodnikove 106. 15759:1 SLOVENSKA DULfžlNA V OPATIJI išče pošteno dekle ali mlajšo upokojenko za pomoč t gospodinjstvu. Lepa soba — ostalo po dogovora. Ponudb« aa naslov v oglasiti odd. 15668-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO, starejšo. ki »n« kuhati, sprejme takoj 4-članska družina. Zglasite se v popoldanskih urah pri Kavec, Ljubljana. Prešernova c. 3. 15665-1 VOZNIKA sprejme Prevozništvo, Zaloška 35, najraje kmečkega farjta. 15663-1 ČEVLJARSKEGA POMOČNIKA, mlajšo moč. sprejmem. Ješe — Cesta na Loko 20, Trnovo-Ljubljan«. 15655-1 IŠČEM .nt.UŽBO, kot pisarniška moč, za vodenje kakršnih koli evidenc ali pomožnih pisarniških del. — Filipič Zorko. Vrhnika, Opekarska št. 2-3 15652-1 ZASLUŽEK SLIKE ZA LEGITIMACIJE Vam » dveh urah lepo izdela Foto »Pauli«, Trubarjeva (bivša Sv. Petra cesta). 11U07-2 > DEKLETI, najraje študentki, potrebujemo 2* delo v komercialni kojl na Vinski razstavi v Ljubljeni. Ponudbe pod »Prijetna zunanjost« v ogl. odd. 15598-2 VSE VRSTE MIZARSKIH DEL, stavbeno ih pohištveno po zmernih eenaji prevzemamo. Izdelava solidna. Naslov v ogl. odd. 15614-2 OTROKE vzamem v oskrbo aa nekaj ur- Slomškova 17/11, levo. 13411:3 HONORARNO ZAPOSLITEV KOT KORESPONDENTKA s popolnim znanjem francoskega jezik* iščem. Ponudbe jiod »Študentka« v oglasnem oddelku. 1-5437-2 FRANCOSKO KONVERZACIJO '"t 4 -'Vh KOVAŠKEGA VAJENCA, pridne. ga m poštenega, sprejmem z v*o oskrbe. Mušič. Splošno kovaštvo Loka pri sgengJu si. 1UM-1 VAJENCA za elefctro stroko sprejmem. OMimo pisane ponudb* poAljlte na oglasni oddelek pod »DeSaven kmečki fant«. 15608-J VAJENCA »prejmem. Hrome, ključavničarstvo, Sneberje, Ljublj ama. 15*82-3 MIZARSKEGA VAJRNCA »prejme. Kadlve AndrsJ, IJubijan*, Fdlje 1-2. 13718-3 VAJENCA aprejmem. Mehanična delavnica, Smertlnškt 136. UM.I ................ ¥1JENCB t tosaisldh Ib A miaarsk* ■prejmemo pod pogoji: 1. da Je dopolnil 14 let starosti in ni «tar«j 91 kot 18 let, A da je . uapetoo končal najmanj dva razreda gimnazije ali enakovredne strokovne tole ali šest razredov osnovna tole, A da je telesne ln duševno zdrav. Nagrada (plača) po tarifnem pravilniku. Oskrbo (stanovanje, hrane, obleko itd.) imajo lahko pri podjetju ali izven podjetja. Prispevek za oskrbo pri podjetju po dogovoru Ir premoženjskem stanju. Plamen* prošnje pošljite do IB. VTI. 1*66 na naaknr: Podjetje »TESAR« Ljubljana Parmova nllea to Prilo*ito šolska spričevala tn potrdilo občine o premoženjskem stanju. —■ v prošnji navedite svoj natančni naslov, O rešitvi prošnje boste pismeno obveščeni. dim. Cenjen« nonudbe pod »Konverzacija« v ogl. odd. 13537-2 dober Zaslužek na dom dobijo Primorci, samo iuošk(. Ponudbe v ogl. odd. pod »Dober zaslužek«. 1S51T-8 KEMIČNA TOVARNA. MOSTE-LJUB-LJANA. sprejme v službo zidarja za vzdrževanje obratnih zgradb in inženirja kemije, po ^možnosti a prakso. Ponudbe pošljit« 7 t*:ni-štvo podjetja, kjer »e tudi osebpo zglasite. Plača po tarifnem pravilniku. 15396-1 NATAKARICO, polkvalificirano, srednjih let. sprejme gostišče v Ljubljani takoj. Ponudhe t ogla*, riid. pod »Postern«. 15387-1 BIFE na Gorenjskem Išče 8 kval ir ficirani nataOcaribi. pošteni, spretni m prikupne zunanjosti. Plača po dogovoru. Nastop službe takoj. Ponudbe pod šifro »Gorenjska« v agl. odd. 1*?»*-I ■Mlllipimm«« KMETIJSKA ZADRUGA T o. ). HOTEOaf 1CA proda naslednje stroje: TRAKTOR FIAT s prikllufikom, kosilnica In d*s-btazdnim plugom, čistilnik za iito, vslikl format, puhalnik za ssno. tožki kmečki vaz tn pndnft kanec voza, Omenjeni stroji bodo naprodaj po zelo ugodni ceni, interesenti s; jih lahko vsak dan ogledajo pri Kn**» tijski zadrugi Hotedršica. Upreval odbor KS HOTEDK0ICA *v* ******* ***** VAJENCA aa kovij»«*li»kar*V> ob») •prejmem, liiaodrti Aloja, Čelov-ika cesta M. '* ^ 1M01-3 kljucavniqarszegA vajenca sprujmem takoj. Stel« Herman, Vi, krče (0, p- Medrodv istoM SODARSKA ZADRUGA TACEN sprejme t*koj večja števila v«j«B: cev. 15446-3 IMPOBT »CHEMO« Egpart, Ljub, ljana’ Maistrova 10, aerejm« Vajenca za kemično strcJko za nadrobno trgovino na Titovi e. tf. Interesenti naj se osebno gglaše nji naj pošljejo p;s«rie.he ponudbe na upravo podjetja. 15753-1 VAJENCE aa *tr»j|»* Eljučavni-čarsko stroko z dokončano nižjo *rednj<} šolo soriejmeima v V&, Pismene p>onudbe osebno dostavite v tajništvo Kartonaini to« varni, Ljubljana. Čufarjeva ulica štev. 16. IčTS.Shi DVA VAJENCA za strojno ključavničarsko stroko sprejmemo takoj. Prednost imajo stanujoči v zgomii Siski — »Agroservis«, Draga štev 41, Ljubljana. 15788-3 VAJENCA, predvsem moškega -» vzame takoj v uk Kmetijska zadruga Dobrova prt Ljubljani. — Javite se v zadrugi. 15779-3 KLEPARSKEGA VAJENCA sprejmem. Nahtigal. Ljubljana, Titova štev. 41. 15777-3 MIZARSKEGA VAJENCA »prejmem tak°1 a« P9 dogovoru. Mizarstvo Kajaer »rane. Pod gor« štev 24-a Šentvid nad Ljubljano 1577*-! MIZARSKEGA VAJENCA sprejmem. Kernjalk. Ljubljana. Tržaška cesta 82. 15771-3 VAJENCE KLEPARSKE ia VODOV, INŠTAL. STROKE; »prejme državni obrtni mojster Pičmaa Lovro, Ljubljana, Ilirska 15. 1S678-3 ČEVLJARSKEGA VAJENCA sprejmem takoj. Ješe’ -- Češi* n* Loko 20, Trnovo, Ljubljana, 15636-3 —»i« ................... t »»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»m«—a««—*——»»«»»»»»«»» Upravni odbor BOZDHEHA G0SP0DUSTVR HB4NJ razpisuje natečaj za izpopolnitev delovnih meet: SEKRETARJA PODJETJA ■ visokošolsko ali srednješolsko izobrazbo in z večletno prakso v upravnih poslih; UPRAVITELJA Gozd. obrata Skolfa Lolra; GOZDARSKI INŽENIR ali GOZDARSKI TEHNIK s prakso; 3^ POMOČNIKE UPRAVITELJEV gozdnih obratov v Škofji L>c»ki, Tržiču fn na J e zenskem: gozdarski inženirji, tohkP zadetpika« 2 PROJEKTANTA 2* projektiranje nizke Ir trlsokogradnjet gozdarski inženir ali gradbeni inženir, lahko tijdl gradbeni tehnik; 2 GOZDARSKA INŽENIRJA ali TEHNIKA operativna dela pri gozdnih gradnjah; BLAGAJNIKI direkcij« v Kranja srednješolska izobrazba; MATERIALNEGA KNJIGOVODJO Pri gozdnem obrat« V Škofji tonu, f •rednJeSolmko Izobrazbo. Plača po taritoam pravllnlkn podjetja. Naatop iM> b* takoj ali po dogovoru. Vlog« a življenjepisom tn opiaoRi dosedanjega služhovanja naslovite na dlrek. eljo Gozdnega gospodarstva Kranj, de Sl. julija Uto NtoMMMMeeei VHOD ZA LOKAL, izložbeno okno, steklena vrata in rolo, ugodno ■•predaj, Ljubijaaa. Srediaka ul. S. 18533^ MOTOR SAKS. »*«■•. odlično ohra-aj«a, proda«a, Pcroviek Franc, mizar- Škofljica. 15321-4 HLADILNO OMARO na led ugodno prodam- Cigaletova 1/1, desno. 13361-4 RADIO ZNAMKE »SIEMENS« ugodno predam. 2ieon. Kebetova 16, pri Novih hlokin. Šiška, 15560-4 RADIO ORION, sedemcevni, bufter omara in raztegljivo mizo predam. Kalčie, Celovška 330. I555S-4 ŽENSKO KOLO, nemške znamke, trpežno, kompletno, z lučjo, dobra okraajeao, prodam. Fras, Prule 23. 15555-4 KAVC, furniran, a trodeinimi originalnimi šlarafija blazinami, pripadajočo knjižno polico, v odličnem stanju, prodam. Fr«*, Prule 23. 15534-4 MOŠKO KOLO, dobro ohranjeno, prodana. Sraartinska 18. desno. 13532-4 MLATILNICO, ZNAMKE AUSTRO, BULBAU WELS, v zelo dobrem stanju, ugodno prodam. Ciuha, Sla-p« 34 pri Ljubljani. 19549-4 RADIO, diatonično harmonike, dvo- krilno hreden«x». mina ia 2 stola prodam. Celovška eesia. Blok 11/111. Virimzr. 15544-4 PLETILNI STROJ IDEAL 8/3* in harmoniko, diatonično, prodam. Šmartno 46 pod Šmarno roro. 15340-4 AVTO *VOLKSWAGEN«, povo).i tip. » brezhibnem stanju, prodamo. Re-tgvilng postaja Ptuj. 15530-4 UPRAVA KLINIČNIH BOLNIC, Ljubljana, Zaloška cesta 2. ho »azpro-Aajal« dne 3. avgusta 1954 ob 8. u*i aaajedaje predaetei bakrena ku-biajtke kotla, klima napravo, prevozno sadno Skropilaiee, sadno stiskalnico, brzopa?ilnik 150 1, 2 štedilnika železna 24", 1 3 to jež zidap itedjlnik 26" s bojlerjem. lesena okna in vrata s okviri. avtopla56et rabljene, lesene mize tn stole, so-boteaniSne omaric« aa instrumente, stajice za otroke. — Uprava kliničnih bolnic. 15600-4 »VE3PO«, skoraj novo. v odličnem stanju, prodam. Ponudbe v oglasn. odd. pod »Takoj«. 15593-4 OTROŠKO KLAVIRSKO HARMONIKO* dobro obran jeno, znamke »Victoria Italy«, 32-basno, prodam. Kočevar. Lj., Jamova 41. 15564-4 ZENSKO IN MOŠKO KOLO (nemško) prodam. Ogled od 8. do 10. ura. Dalmatinova, 13/TV, vrata It, 10. 15591-4 MLATILNICO, nemlko, aa tri vreč«, ln vodno Črpalko, primemo za hHni vodovod, prodam. Hočevar Franc, Hrušiea 6, Ljubljana. 153SI9-4 MEHANIČNO IN ELEKTROMEHA-NICNO ORODJE z inventarjem ia jedilni pribor za 12 oseb prodani. Ofled v nedeljo od 10. do 14. nr«. Miklošičeva 28. dvorišče, Kneževič. 15589-4 AIQTQRNQ KQLQ* cm*, v dobrem stanja prodam. Florjanska 33. Lj. 1559-5-4 BRILJANTNI PRSTAN, 1 karat, pro-dam. Ponudb« ped *ža zdravje« v ogl. odd. 15553-4 3 m* SUKIH MECESNOVIH DESK IN PLOHOV prodam. Jurečič, Tržaška _!<•. 77. 13374-4 8THOJ 2A IZDELOVANJE ZIDNE OPEKg ia ilovice prodam ali zamenjam za protivrednost. Naslov v _ ocL odd. 1?57Q:4 ZLATO ZA ZOBE ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. 15569-4 MOTORNO KOLO ngW, 33« NZ, v vozne« »t»nju, a**>rodaj. Ježiea. Savlje 74. 15567-4 STRESNO OPEKO hebovec poceni Bradam. Poizvedbe: Žitnik Janez, Sp. Pirniče št. 34. Medvode. 15538-4 OMARA, zračna, za shrambo, živil, jeklen gevjpt z glave za sjiskanje »adja. poceni prodam. Drenikova št. 17/1. 13522-.4 PODVODNA ČRPALKA OARVENŠ-UTA, 75 l/min. 45 tn pritiska, naprodaj. Ponudbe na Qzeha, Zagreb, Trg Republike 5, pod št. 12980. j 3391-4 RADIO »MBfBRVA« prodam. Končni/k!, Vodraatsika 14. 15637.4 NEMŠKE OVČARJE (mladiče) pro_ dam. KamnogoriStea 26. Dravlje, Ljubljana. 15636-4 HLADILNI STROJ (kompresor) za dva prostora hlajenja, dobro Ohranjep, ugodno prodam. Šentvid ?«. Ljubljana. 13633,4 ZENSKO KOLO, lepo in dobro, ugodno prodam. Tržaška cesta 107. 15*34,4 TRAVERZB poceni prodam. Premrou, Zaloška 48. 13*31-4 UGODNO PRODAMO: ekobeljni etroj-debeta.ik., iirina . slcoblj. 400 mm, železne konstrukcije, elektromotor priključen, cena 200.000 din, skobeljni stroj-de-. belnk, iirina skoblj, 600 pom, 1to«stru!ccije železno - lesena, eleltta:. prodor priključen, cena 400 000 dih, v Obeh slučajih cena brez elektromotorja. ' Stroji so na raapolago konec septembra 1958. Ponudbe pošljite na naslov: Leene podjetje Prevalje. 14777-4 RISALNI STROJ Portabel, akora) nov, prodam. Ogled od 7. do 9. in od 13. do 18. ure. Naslov v ogl. odd. 15451-4 EMBV1C NI GBNVRATOll znam« ke Siemens Schuckeri i7 KVH, 40 v 1.500 obr/minuto, prodamo. Kemična tovarna »ARBO« pošta Ljubljana,Polje tel. 383-166. 15490-4 ■»■im MonaaAi ■ mm. Jeiv, S oleandra, a mirti, 1 dreto«« predata, u. i|MM I dšM, dobra *h»aaj«aj, iaranova 17. . 15498-4 »TORNO K v odličnem od ponedeljka . . vis, pri Miklavčiču, Rolo4T«r»kS 1*-Ljubli«na, 154*3-4 KNJIGOVEZU ImAb stroj aa zla- taaj*. Yyttoj|* j »Smrekar«. • PetIroviVevo aebrežje It. 65. I***«-* POPOLNOMA NOVO 9PERANO SPALMCO ter rahUino kuhinja ugodna prodam, xe»arsk* T, vhod »Karlovške 1M87-4 ŠPORTNO KOLO. moško, dobre ohranjeno, pratom- R*vnih*rjeva št, 4, pritličie levo. 154S0-4 TOVORNI AVTO, 2-tonski, prodani. za 500.000 dia aii zamenjam, za osebnega Pisipene pcnipibe SP Celje po a »Izpraveu«. 15335-4 MOTPRNO KOLO N9U, 115 em», v zelo dobrem stanju prodam. Cevne«. Studenec 1. Polje (Fužinzki grad). 133111,4 ZENSKO KOLO,, lepo, prodam. Maraž, InŽlCR 10O 15342-1 WEEKRND HIŠICO, Zložljivo, ku_ htaja, gob« 7X4, poceni prodam. Vprašajte: Eipprova 18, vrata 39, Trnovo. 15548-4 POVUTALA (Reiberje) garnituro od 5—.30 m/m, ikora vsa nova, prodam. Rimska cest* 13, lev«, 15552-4 novo Športno mo&ko kolo (uvozno), prodam. Vodnikov trg k, dvorišče, ed I.—18. ure, Gašperlin. 15527-4 HRASTOVO SPALNICO, rabljeno, dobro ohranjeno ugodno pro_ dam. ObirsBca 17, LAVratroJdlci Bločg vrp.m 4coio, H89T-4 PRODAM skoraj nov 100 kubični movnr, damsko ta rn°*ko kolo ih tricikel, nogilnoat 300 kg. Me-banlčua delavnice, vleka 4. 151*4-4 •TEDILNCK, totoRfA. TtHto Parani prodam. X«e, Linhartova 14. 15592-4 MOŠKO KOLO, 4nbn| oteanlrao zaznenjem ae tenak« *li prodam. Geletova 94. 158*0-4 ■UHI PLOHR, borova, m* roleto, breekrve. Javorovo, bukov«, pro. dam. Grilc. Vodic* nad Ljubljano. 154*5.4 FILMSKA KAMERA t mm znafh-k* »ADiMTRA« ugodno nagvodaj. Ponudhe pod »Ugoden nakup« ▼ ogL odd. IMM-4 GAb|LSKl VOZ za «no da»etiuo, brez brizgalne, ugodno naprodaj.' Gasilno društvo Mengeš. 13309-* “"Dlg' - POZOR, GRADBENA PODJETJA ^ . _ "olomitni ■ek aa terenora. (njmo na razpolago dolomitni pe- 1.* Rei »mort - Sostro. 15905-4 REMONT - 6OSTRO proda osnovna sredstva: kobilo Mnr*, 3 konjska komata, 2 voza. 2 stabilna motorja 6 KS, kopalno banje. 15304:* PREDNJI MOST ZA FIAT 1544. W«-ajalaik 1180 ta? ra »n« del« prodam. Naslov v podružnici lista Ptuj. 15301-4 PISALNI »TROJ ZNAMKE »L. C. SMITH«, dobro .ohranjen, in lep jedilni servis sa 12 oseb » srebrnim robom, češki porcelan kakor tudi več drugih stvari ugodne prodam. Poljanska cesta 36. 15020-4 DVOKOLESA od 7000 lir naprej in motorna dvokolesa od 45.000 lir naprej in nadomestne dele dobite pri tvrdki Marcon, Trat, ulica Pleta 3- Obiščite nas! 10924-4 : nasl I KOMPLETNA DVOERILN.4 OKNA in novo sobno peč prodana. Kladez-na 10, Ljubljana. 15309-* TRICIKEL prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 15*24:4 DAMSKO ITALIJANSKO 8?ORTNO KOLO in moško Itrapacno prodam-Ogled od ponedeljka ,?ri»raj 7 mehanični delavnici. Poljanska c. 31. ' ' " 19*13-4 SPALNICO IZ TRDEGA'LE9A poeeni prodam. Poizvedbe: Cankarjevo nabrežje št. 9/1, desno. 15*08-4 ŠTEDILNIK, sidan, s bakrenim kotlom. ugodno predam. Gradišče 19/Iff, desno. 15*0*--* PAVA, lepega, mladega, ugcdpo priv dam Kumar Ciril, Ajdovščina. 15389-4 MOTOR GUMI. »•««•>. v odličnem Stanju, prodam. Cotar, Ajdovščina. 153SS-4 MOŠKO KOLO In RADIO prodam. Trata 19. 13S78-4 SKORAJ NOV ŽELEZNI ŠTEDILNIK poceni prodam. Scopeljeva st. 22. 15377-4 ZRLEZNI ŠTEDILNIK, vfidljiv, desni, ugodno prodam. Linhartova št. 22. 15376-4 GUMI VOZ, nov, 16 ool, prodam, Frbežar Anten, kovač, Sraarje-Sap. 15373-4 SAVICA RADIO, nov, prodam «li za« menjam za klavirsko harmoniko, 80 b asov, r. registrom, doplačjlo. Ditner, Bežigrad, Preradovičeva 14. 15Sf6-4 ŠPORTNO MOŠKO KOLO ugodno prodaja. Tržaška 59« 1.9^64-4 SROBELNU PORAVNALNI STRQ,T« ^ ▼semi priklučki p podam. Ogled vedno pri Kobale Antonija, mizarstvo Slov bistri?«-. J§4.73-4 dobro ohuanieno mqtqrnq KOLO NSU, 200 cm', in nvefkp kx>.lo, Radovljica. Kopališka 3, prodam. Ogled od 15. ure dalje vsak dan. 15476-4 AVTO STEYER 51 prodom. B». ŽekS. Vrhnika. 1551*:* GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK uradno prodam D.rc-nikova 20. 15513-4 NEKAJ STAVBNEGA LESA ta 13 m železne žične ograje prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 19919:* AVTO FORD TAUNUS, osebni, v odličnem stanju, prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 15511-4 ŠIVALNI STROJ PFAFF, l«vo ročni, čevljarski, prodam. Dravska 10. Ljubljana. 14989-4 DOBRO OHRANJEN KAVC * žimaioo prodam. Oblak, Šentvid, lekarna. . 19*624 KRAVO. 8 in pol meseca brejo, prodam. Černivec, Dravlje, 18459-4 BLAGAJNO, ialaa—. «t«iato, sraUJ« velikosti prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 15457-4 SACH1 MOTOR, 87 cem, predam. N«»i«T v oglasnem oddelku.' 1*453-4 DRV - 35* cm* — NZ —, brezhiben. firodom. Ogled: ponedeljek 30. ju-iia_L. L StrU»ta_ lija, Celje. -4 ČEVLJARSKE STROJE, levoroftna, nov«, Atšer ln Uurhnait a.v :o- topler ta za ris delat, na ro&U poigon prodam. Zimdefic Vrhov, ci 1« 156*0-4 KOMPLET KASON aa anrto Bat- Ford 31, Anke »Zadružni dom« ia * kom gum z« -vjirežno živino 730 x» naprodad. AvtA»scrvl* JMLUiee. 15747—4 MOTORNO KOLO »Rodge« 800 cent v prav dttbron atam ju i»o***««*8*4**.*«««««».»*0«*«»***»»»»»»»*«*»»»*0*»»«»***i**—Mri hišniku, kesljeva 91 (pršzemlje). 15332-4 RADIO sprejemnika »Telefuniken« in »PhiHps« ugodno naprodaj — Pohlutkarjeva 39. Vič. 15577-4 TOPC-m«O prodam. — Šušteršič, Pržsnj 31, bloki. 15543-4 MOTORNO KOLO DKW 590 XZ, v odličnem stanju, solo ali s prikolico, original Feltoer (zadnji model), prodam. Zupančič, Vošnjakova 16 (poleg Odpada). 15533-4 Brv ALKI STROJ v omari, nov, ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. 15427-4 LANCIA AUGUSTA, 4 sedežna, v brezhibnem stanju, registrirana, poceni naprodaj. Strupeh, Celje, Kersnikova 1. 15492-4 UOšKO ITALIJANSKO KOLO, novo, Julia, prodam. Pugljeva 11. Kodeljevo. 1S624-4 MOTORNO KOLO DXW 98 ccm prodam. Zon tar Franc, Medvode. 15623 -4 •SACHS« motorno kolo. zelo dobro, prodam. Prešernova c. 13, dvorišče. 15520-4 moški Šivalni stroj prodam. Ogled: Ročna dolina e IX. št. 4« 15619-4 OSEBNI AVTO v voznem stanju prodam za 269.000 din, nujno. — Trnovski pristan 16, Ljubljana. ■ 15618-4 AVTO Opel Kadet, dobro ohranjen, ugodno prodam. Ogled: Kolodvorska 3, Predalič. 13817-4 PIANINO prodam. Naslov v ogl. odd. 15615-4 BUHE SMREKOVE DBSKRE prodam. Naslov v ogl. odd. 15613-4 MOŠKO KOLO naprodaj. Vprašajte Jarc Alojz, Poljanska 8, Ljubljana. 15698-4 OSEBNI AVTO. dobro ohranjen, prodam zaradi bolezni za 330.000 din. Dopisi na ogl. odd. pod »Izredna ugodnost«. 15608-4 MOŠKO KOLO, dobro ohranjeno, prodam. Gabron. Gallusovo nato. 13. pritličje, desno. 15549-4 POSTELJO Z ŽIMNICO in omarico prodam. Naslov v ogl. odd. 15645-4 STETER, 5 sedežni, v odličnem stanju, kompresor, sesalec za prah. prodam. Živec, Rimska 17. 15644.4 ITALIJANSKO MOŠKO KOLO in električni kuhalnik na dve plošči poceni prodam. Hribar, Jamova ul. 41. 15643-4 VZIDLJTV ŠTEDILNIK, nov kompleten, prodam za 90.000 din. — Naslov v ogl. odd. 1S639-4 KUOJASkl Plu-T prodam. Naslov v oglasn. odd. 15679-4 KUHINJSKO POJIISTVO, dobro ohranjeno. prodam. Naslov v ogl. odd. 15677-4 ITALIJANSKO ŠPORTNO MOŠKO KOLO prodam. Habič, Vevče. novi blok 4 15676-4 SPALNICO (barok) prodam. Prešernova c. 16, priti. levo. 15675-4 PRODAM kotel za žganjekuho, aluminijasti liti kotel za pralnico, stroj za rezanje mesa in slanine št. 32, steklene balone po 50 1, visoke pipe, elekiroinstala-cijski ir.at#«al ter razno poljedelsko in hiša« »rodje. — Ogled vsak dan od A ere dalje. Rožna, dolina c. V št. 2. 15672-4 KLAVIR prodam. Naslov v ogl. odd. 15671-4 MOTOR »PUCH 125« ugodno prodam. Ogled: Cementar, Vodovodna 3 a. 15667-4 ZENSKO IN MOŠKO KOLO, inozemski model, prodam. Krajec, Oki-škega 20. 15666-4 ZENSKO ITALIJANSKO KOLO »BI-ANCHI«, zelo dobro ohranjeno, prodam. Ogled: Mehanična delavnica, Poljanska 31. 15664-4 ZENSKO IN MOŠKO KOLO poceni prodani. Novi bloki 4/IV. Šiška, stanovanje 2. 15661-4 PLANINO prodam. Zaje, Pražakova št. 10,'II. 15660-4 DKV 125 cm prodam. Društvena 15, Ljubljana. 15659-4 SOLA ZA PSE-VODICE SLEPIH -Ljubljana, Kleče 16. proda 2 (1 + 1) — tri mesece stara Airedaleterierja z rodovnikom. 15658-4 ZUNDAPP, 358 ec, prodam. Bardorfer, Mengeš. 15654-4 MOŠKO KOLO, dobro ohranjeno, prodam (19.000 din). Idrijska 22. 15653-4 zomEnoom ZA MOTOR SO—123 ccm Aam radio »Savica«. Ostalo doplačam. Ponudbe v 4%?]. odd. nod s7»rr)r»n javn#. 15562-6 ZAMENJAM TRUBO B, dobro ohranjeno, skoraj novo, za nov ali dobro ohranjen Euphonlum (bariton) normalne oglasitve. — Sajovic Jože, Bistrice 126, Tržič. 15028-« MIZARJEM nudim avto ca pohištvo v zamenjavo pod ugodnimi pogoji. Dopisi na ogl. odd. pod »Takojšnja zamenjava«. 15602-6 SVINEC, star, rabljen, > Tsaki koli- DVE STANOVANJI ▼ prometnem “* - * dnevnih cenah. kraju Dolenjske, blizu kolodvora ________ za upokojenca, prodam. ‘onudbe pod »Ugodno 5« v ogl. odd. 15505-7 STAVBNO PARCELO v Valburgu -Smlednik prodam. Naslov v podr. SP Kranj. 15383-7 NJIVO 3338 m1 v Šmartnem ob Savi ' prodam. Cena po dogovoru. Kupec naj se javi na naslov: Miklavčič Roza, Slovenska vas 13, p. Stara 15471-7 cerkev, pri Kočevju. TRAVNIK 3304 m1 ob Ižanski cesti, 15 min. od tramvaja, prodam. Ižanska cesta 178. 15460-7 PARCELO 1900 m* ob Celovški cesti, Dravlje, prodam. Naslov v oglasn. odd. 15458-7 NOVEJŠO HISO z vrtom prodam. Pohar, Moste. Žirovnica pri Jesenicah. 15436-7 TRAVNIK, primeren tudi za stavbišče, prodam. Ob Perucijevi cesti: pojasnila pri Grabeljšek Franc, Celovška c., Blok 6/FV m. 15431-7 TRAVNIK pod Rudnikom prodam. Vprašajte: Tržaška cesta 40/b — Pečaver. 15545-7 TRIINPOL DO ŠTIRISOBNO STANOVANJE, komfortno, z možnostjo vselitve oz. zamenjave s trisobnim komfortnim, kupim. Ponudbe v ogl. odd. oorl »lanez«. 15557-7 ENOSTANOVANJSKO HIŠO X lo_ Kalom/ vseljivo najfcasnej« v pol leta. možna ureditev dveh sta- HUPimi VESPO, dobro ohranjeno, kupim do 200.000 din. Ponudbe v oglas. odd. pod »Procent ohranjenosti«. 15479-5 PLANINCI - FOTOAMATERJI! Odkupimo nekaj lepih zimskih motivov (negative). Zaželen format 6/6. Plačamo dobro. Ponudbe pod »Planinski zimski motivi« v ogl. odd. 15357-5 CONTAX FOTOAPARAT, a dostavnimi objektivi, kupim. Ponudbe v ogl. odd. pod »Brez posredovalca«. 15041-5 čini kupujemo po Cementarna Anhovo, zastopstvo v Ljubljani, Krojaška St. 6. 13766-5 VEC »ŽEPHIR« PECI, rabljenih ali novih, kupi Planinsko društvo v Zagorju ob Savi. 15412-5 MOTOR ZA AVTO »STEYER 2*4« ali vsaj motorni blok ali pa Lancia-Aprilia motor kupimo. Ponudbe pošljite Upravi Zdravstvenega doma Jesenice. 15386-5 PLETILNI STROJ, čeprav manjka igla, kupim. Transformatorska postaja Črnuče. 15519-5 BENCINSKI MOTOR, dobro ohranjen, moči 4—8 KS, 600—1100 obratov, kupim. Vodno hlajenje srednje težke konstrukcije. Stenko Franc, Kolovrat 30, p. Medija-lzlake. 15433-5 MOTORNO KOLO, povojne izdelave, kupim. Ponudbe z opisom in ceno pod »Gotovina« v ogl. odd. 15556-5 PEC ZA DELAVNICO kupim. Ponudbe pod »Dobro ohranjena« v ogl. odd. 15547-5 AVTO štirisedežni. samo dobro ohra,-njen, kupim. Koželj Jože, Celje, Partizanska 43. 15533-5 HLADILNICO, vzidljivo, kuoimo takoj. Ponudbe: Mesnica Bori pri Ptuju. 15531-5 MALO RABLJENO VESPO kupim. Ponudbe s ceno in kilometražo, hitro: Jožef Bračun, Karlovac, Kovačičeva ulica 3. 15473-5 TKLSSKOP vilice za motor 129 ccm Icupim. Rekar Mirko, Mojstrana. 15746-5 STROJČEK za zapiranje konzerv kupi .Kmetijska zadruga Kranj_ ska gora. 15746-5 LUSCIL.VI STROJ avtomat »Omega«. »Kaiper« ali slično kupim; lahteo dam v zameno tudi »Rein— tabel«. Kovačič, mlin Novo m«_ sto. Kandija. 15741-5 BOLJŠE ZNAMKE MOTOR 8 točnim opisom in ceno na naslov Primožič, Bohinjska Bela, kupim. 157366 OBČINSKI LJUDSKI ODBOR IDRIJA kupi od pravne osebe avto Fiat BaliUa ali Fiat 1109 v dobrem vnetnem stanju. Ponudbe e ceno pošljite na gornji naslov. 14355-5 SVINEC, star, rabljen, v vsaki količini kupujemo po dnevnih cenah. Cementarna Anhovo, zastopstvo v Ljubljani. Krojaška St. 6. 13786-5 ELEKTRIČNI ŠTEVEC, dobro ohranjen, kupim. Ponudbe pod Cena« v ogl. odd. 15629-5 MLINSKI VALJAR, dupli, Sroft, 800/250 kupimo. — Ponudbe na »Koncentrat«. Bačka Topola. 15595-5 PLETILNI STROJ št 8. doli 40— 60 kundm. Naslov; Končan Jože, Nar. banka, delavnice, Titoc-a 1. 15607-5 iv mm i PEKARNO dam v najem ali prodam takoj. Tudi perzdaner svilen kot nov, 3 x 2.16 m. Ponudbe pod Šifro »Pekama« v osi. odd. 16734-4 MESARIJO z dvosobnim stanovanjem. vrtom in kletnimi prostori na prometni točki v Ljubljani,, ugodno UPOKOJENKA Ače sobe* varuje otroke, najraje dojenčka. Osta_ lo po dogovoru. Naslov v ogl. odd. 15589-9 VISOKO NAGRADO in enoletno stanarino dam za večjo prazno sobo (zaželena manjša pritiklina) vseljivo takoj ali pozneje. Ponudbe v ogl. odd. pod »Intelektualka«. 15579-9 ZAMENJAM enosobno stanovanje z enakim kjer koli. Lah Jože. Ljubljana, Vodnikova 86. 15575-9 DVOSOBNO STANOVANJE iSčem. Smer Ježica, St. Vid. Ponudbe pod »Visoka nagrada« v ogl. odd. 15568-9 KDOR MI POSODI 59.909 din dobi sčtbo. Ponudbe v ogl. odd. pod »Črnuče«. 15550-9 SORO IN KUHINJO, sončno za takoj, I. nad- zamenjam. Loftni_ kacjeva 1, Vič, Ljubljana. Verbič. 15698-9 ZAMENJAM: Sobo in kuhinjo s pritiklinami v centru ter sobo v Šiški za dvosobno stanovanje. Ponudbe na ogl. odd. pod »sončno«. 15683-9 VELIKO SOBO s posebnim vhodom v centru zamenjam za enosobno ali večje stanovanje. Ponudbe pod »Nisem podnajemnik« v ogl. odd. 15687-9 novam j, prodajo dediči. Naslov DVOSOBNO KLETNO STANOVA. NJE v centru zamenjam za enosobno s pritiklinami tudi v Centru. Ponudbe pod »Ne kletno« V OgL odd. 15686-9 D\ObwriI\U STANOVANJE s kaujne- tom v I. nadstr. v centru zamenjam. SP Celje. 15746-7 DVOSTANOVANJSKA HISA ali stanovanje ločeno, v Stražišču pri Kranju naprodaj proti gotovini. Kranj, Savski breg 13/1. 15744-7 DVOSTANOVANJSKO HIŠO z lepimi gostinskimi lokali na pro_ VDOVEC z lastnim domom želi spoznati čedno gospodinjo za za skupno gospodinjstvo za eno osebo. Ženitev ni izključena. Plamene ponudbe podružnici Maribor pod »JESEN«. 15338-11 DRŽAVNI USLUŽBENEC, star 37 let želim resnega poznanstva z vdovo ali ločenko z lastnim stanovanjem. Ponudbe v ogl. cdd. pod »Srečen zakon«. 15281-11 KATERA DOBROSRČNA OSEBA, bi nudila 50.09 din posojila. Proti dobn nagradi. Naslov v ogl. odd 15551-11 MODELE ZA ODLITKE vam izdela točno in solidno Ileršič. Rimska cesta 13. 15581-11 VDOVA z lepim stanovanjem in pokojnino žefl., resnega zzirmja s treznim intelj.gentom do 66 let. Ponudbe v ogl. odd. pod »Marica«. 15573-11 ŠEKLE, prijetne zunanjosti, želi spoznati dobrosrčnega moškega, starega od 39—49 let. Ponudbe v ogl. odd. pod »Iskrena«. 15566-11 URADNICA srednjih let želi znanja z resnim starejšim gospodom. Pod »Prijateljstvo« ogl. Odd. 15693-11 INTELIGENTNA. UPOKOJENKA želi poznanstva s starejšim inte-ligentom. Ženitev možna. Dopise pod: »TopJo ognjišče« v ogl. Odd. - 15883-11 Ponudbe pod »September« t ogl. DRŽAVNI NAMEŠČENEC -red- odd. 15503-9 metnem kraju v Kranju prodam. LEPO SOBO s 2 posteljama (kopal- ”-------* »«-_).- »V i C nica) za 2 meseca. Postoin- ska 5/T 15499-9 OPREMLJENO SAMSKO SOBO, centralna peč. kopalnica, posebni vhod, za enosobno ali veliko sobo, lahko izven Ljubljane zamenjam. Ponudbe pod »Nagrada« v ogl. odd. 15497-9 ZENSKI SREDNJIH LET nudim hrano in stanovanje za malo pomoči t gospodinjstvu. Naslov SP Celje. 15493-9 Marenčič Marija, Kranj. Savski breg 7, Gorenjska. 15743-7 8MREKOV GOZD ec a 44 a, lepo zaraščen, naprodaj. Naslov v Ogli. Odd. 15735—7 ZAZIDLJIVO PARCELO 1800 m* pri postaji Medvode, prodam. Naslov v ogl. odd. 15633-7 STAVBNO PARCELO 665 m* pri postaji Domžale prodam. Poizvedbe: Mlinska 4. Domžale DVOSTANOVANJSKO HI S O z lokalom, lepim aartnim vrtom, garažo ob Titovi, prodam. V poštev pride kupec iz Ljubljane zaradi zamenjave stanovanja. — Naslov v ogl. odd. 15612-7 DVOSTANOVANJSKO . HISO, z udobnima dvosobnima stanovanjem« in lepim vrtom za Bežigradom, prodam za 2,800.000 din. Ponudbe v ogl. odd. pod »No. 14077-7 SOBO ZAMENJAM v PleterSnikovi 26. Bežigrad. VISOKO NAGRADO DAM tistemu. . ki mi odstopi ' manjše enosobno stanovanje ali garsoniero. Pismene ponudbe pod »Nujno« v 'ogl. odd. VISOKO NAGRADO komfortno dvosobno stanovanje v Ljubljani. Cenjene ponudbe pošljite pod »50.000« v oglasni oddelek. 15702-9 15606-7 OPREMLJENO SOBO s klavirjem vejša«. ZAZIDLJIVO PARCELO prodam. Naslov v ogl. cdd. 15646-7 NEDOGRAJENO STANOVANJE v novj stavbi ali parcelo za dvojček, bližina center Ljubljane, kupim. Ponudbe pod »Inženir« v ogl. odd. 15662-7 PRODAM HISO. vseljivo, z 2800 m* zemlje v ljubljanski okolici. Rotar S., Vn. Gorice 34, pošta Brezovica. 15729-7 HIŠICO Z VRTOM ALI NJIVICO v okoliei Ljubljane kupim; lahko je tudi preužitkar. Ponudbe pod »Skromen dom« v ogl. odd. 15725-7 Išče mlada dijakinja pri dobri družini. Plača dobro. Ponudbe pod »September« v ogl. oddelek SP. 15766-9 njih let. žečd spoznati dobrosrčno in pošteno dekle od 20—30 let za skupne izlete. Poznejša ženitev nj izključena. Diskretnost zaj'a«ndeina. Resne ponudbe peljite v ogl. odd. pod »Izleti«. 153JS-’1 T-LETNA DEKLICA želi na počitnice na kmete. (3 tedne v avgustu — proti plačilu.) Cenjene ponudbe pošljite na ogl. odd. Slov. poročevalca. Ljubljana, pod »Deklica iz Ljubljane«. -11 STAREJŠI USLUŽBENEC, samec, se poroči z dekletom do 40 let. Ponudbe t>od »Pametna gosoodi-hja« v ogl. oddelek. 13767-11 lo31 J-0 TA POČITNICE 4 postelje, kuhi-nudim za nja na razpolago. Gorjuše - Bohinj. Ponudbe na podružnico Je senice pod »0-100«. 15749-li KATERO MLADO, l®p>o detkle iz Ljubljane se želi ipofro&t1! s tridesetletnim inteligentom. Ns-dlov ln sliko proti diskretni vrnitvi pošljite na ogl. odd., pod »Resno«. 15610-111 15223-9 AZPIS Podjetja Elektrogospodarske skupnosti Slovenije bodo sprejela za šolsko leto 1856/57 učence z nižjo srednjo šolo v starosti od 14 do 17 let, ki se bodo šolali v Elektrogospodarskih šolah v Cerknem in Mariboru za poklice: ELEKIR0M0NTERJE ZA OMREŽJE IN INSTALACIJE, ELEKTROMEHANIKE, OBRATNE ELEKTRIČARJE ter KOVINARJE (bodoče strojnike za Hdro-in termoelektrarne). Kandidati naj se javijo osebno ali pismeno pri naslednjih podjetjih Elektrogospodarske skupnosti Slovenije, kjer bodo dobili vsa podrobna pojasnila: Elektrarna Brestanica Elektrarna Dravograd Elektrarna Fala Elektrarna Mariborski otok Elektrarna Medvode Elektrarna Moste, pošta Žirovnica Elektrarna Sava, Kranj, Stara cesta 5 Elektrarna Šoštanj v gradnji Elektrarna Trbovlje Elektrarna Velenje Elektrarna Vuhred v gradnji Elektrarna Vuzenica Soške elektrarne. Nova Gorica, Blok XIB/B Eiektro-Celje, Celje, Mariborska Z Klektro-Gorica, Nova Gorica, Cesta IX. korpusa M Elektro-Kočevje Elektro-Koper Elektro-KranJ Elektro-KrSko KI ek tro-Ljubi Jan* mesto, Ljubljana, Krekov trg M Elektro-Ljnbljana okolica, Ljubljana, Parmova 33 Elektro-Maribor mesto, Maribor Vita Kraigherja S Elektro-Marlbor okolica, Maribor,. Heroja Tomšiča S Elektro-Novo mesto Elektro-Sežana Elektro-Slovenj Grade« , Elektro-Tolmin Elektro-TrbovIJe El ektro-Žirovnica POSEST POSEST NA SUSAKU, pripravna za transportno podjetje, naprodaj. Nadstropna hiša s štirisobnim komfortnim, vseljivim stanovanjem, 2 dvosobna, 2 ulične lokala in 2 shrambi. Stavba z dvema dvosobnima stanovanjema, stavba z dvema delavnicama (mehanična in mizarska), dvosobno stanovanje s pritiklinami, ter garaža z zemljiščem in posebnim vhodom. Naprodaj v celoti ali delno. Ivan Godina, SušaSc, Kumičlčeva 61. 15474-7 WEE5EVB HIŠICO na Pokljuki —Gorjuše z 300 m zemljišča in vodovodom prodam za ISO tisoč din. Naslov v ogl. odd. 15442-7 ZAZIDLJIVO PARCELO, Bežigrad. prodam po ugodnš ceni. Bricelj. Wolfov» A 15495.7 STANOVANJSKO HISO v Crikvenici. takoj vseljivo. z velikim lokalom, t centru, prodam. Nikola Katnič. Crikvenioa, Tomislavova 7. 15534-7 STAVBNO PARCELO 314 m’. St. Vjd- zamenjam lep© komfortno dvosobno stanovanje za slično v Ljubljani. Informacije: Fleter-gnUtov* štev. 12-1. levo, Ljubljana. 15760-9 SOBO .kjerkoli v Ljubljani s klavirjem ali brez iSče Študent srednje glasbene šole. Ponudbe na naslov; Mihelčič. Novo mesto, Trdinov* 9. 16740-9 ENO ALI DVOSOBNO stanovanje namenjam. Teslov* 20, Mirje. 15628-9 prodam. Dolenc, Zaloška 24. 15721-7 POSOJILO dam 150—20« tisoč ra ZAZIDLJIVO PARCELO na Mirju, enosobno stanovanje alf sobo, ali Lepi pot, 921 m', ugodno prodam. visoko nagrado. Ponudbe v ogl. posvItvo ,. . 15T19-7 odd. pod »Nujno« 16625-9 POSESTVO prodam ali dam v najem. a. . Pripravno je oredvsem ra sadjar- VISOKO DENARNO nagrado dam stro In jagodičevje. Jož« Godec, 23 enosobno s+anovatrtj« ali 3^5 BEOGRAD-LJUBLJANA, — takoj PREKLICUJEM nerasnlčn* bss-e- ikri sem jaih ■i®re,kei proti Zvorhkotu Piirfco\^ču i te Sattn-er-17. Jernej Zanešfloar, L.ju*b-IjaTia, PrešennNjiva in vrt« v o?I. odd. 15670-11 DOBER OBRTNIK srednjih let. zid. mojster, želi pošteno gospodinjo pod »Boljša bodočnost« v otrl. odd. 15674-11 GOSPODINJIM za stanovanje! Pismene ponudbe pod »Yestna< t oglas, odd. 15700-11 NA KOSILO IN VEČERJO sprejmem nekaj abonentov. Naslov v ogl. odd. 15600-11 Jevnica, p. Kresnice. 15717-7 ENODRUŽINSKO HISO blizu centra zamenjam za hišo, primerno za obrt. Pismene ponudbe ▼ ogl. odd. pod »Le»p dom«. 15708-7 ZA KUHINJO IN SOBO ali samo sobo dam visoko nagrado. Ponudbe pod »Nujno« v ogl. odd. 154234 ENOSOBNO STANOVANJE s kabinetom, lepo parfketirano, za. menjam za enosobno! IYxiucLbe pod »Si&ka« o ogL odd. 15421.1 KOMFORTNO DVOSOBNO STANOVANJE V Novem mestu zamenjam za enako v Si&ki. Možna kombinacija Maribor in Ko. veliko sobo. Naslov v oglasnem oddelku. 15823-9 DVOSOBNO KOMFORTNO stano. vanje zamenjam za štirisobno v S-Skl, BežzijgtradRi aSd centru — Vodnikova 27. 15611-9 VSELJTVO SOBO — center proti posojilu oddam. Ponudbe v ogl. odd. pod »250.000«, 15641-9 DVOSOBNO, kletno stanovanje zamenjam z* enosobno. Naslov v Oga. odd. 15601-9 MANJŠO PRAZNO SOBO 8 po. sebnim vhodom v centru zame. menjam za veliko sobo kjerkoli. Ponudibe pod »Visoka nagrada« V ogl. odd. 15632-9 PODNAJEMNICO Šiviljo RAZPIS Na podlagi 90. člena Uredbe o ustanavljanju podjeti-j in obrtov razpisuje Komisija za razpis mest direiktorjev Občinskega ljudskega odbora Ljubljana-Cemter mesto direktorja •EKSPORTPROJEKT« podjetje za komercialno in turi-stično propagando. Ljubljana, Cankarjeva c. 4-1. ___________________________________ per. Naslov v ogl. odd. 65410-9 Trata, ugodno prodam. Ponudbe pod DVOSOBNO KOMFORTNO STA* »Zazidljiva« » ogl. odd. 15594-7 KOVANJE zamenjam za večje. VSELJIVO KOMFORTNO STANOVA-NJE p up dam. Ponudbe pod »Gotovina« v ogl. odd. 15565-7 CRIKVENICA! Vila z devetimi sobami in pritiklinami naprodaj. Vrt, terasa in lastno kopališče, najlepši krat za oddih. Zgradba premore 40 ležiič. Točne informacije daje Singer, Ljubljana, Trubarjeva 24, telefon 22-18$. 15344-7 HIŠO z dobro vpeljano gostilno v industrijskem kraju Posavja prodam. Naslov v ogl. odd. 14266-7 GOSTILNIČARJI! Naprodaj gostilna v obratu z vsem inventarjem, na izletniški točki Ljubljane. Mladi gostilničarji bodočnosti Naslov v ogl. odd. 14265-7 STAREJSI, MIRNI, ZAKONSKI PAR s 1 otrokom, kupi malo posestvo, vseljivo, s prevžitkarjem. na obroke, do 400.000 din; najraje Gorenjska. Birso Ivan, vrtnar, Slajmarjeva št. 3, Ljubljana. 15500-7 V NEPOSREDNI BLIŽINI ČRNOMLJA prodam njive. Naslov SP Celje. 15401-7 ENODRUŽINSKO HIŠICO, novo ali nedograjeno, v Ljubljani ali okolici kupim. Ponudbe v ogl. odd. pod »Gotovina takoj«. 15464-7 PARCELO 1862 m*, OtoČe na Gorenjskem, prodam. Leži ob železniški in avtobusni postaji. Ponudbe pod »Ugodno« v ogl. odd. 15475-7 ENOSTANOVANJSKO HISO. vseljivo, Potrebne kvalifikacije: Fakultet- sprej- na izobrazba. 3-Ietna praksa na m«m. Naslov v ogl. odd,. 15630-9 vodiinih mestih, od tega vsaj eno ENOSOBNO SONČNO STANOVANJE l^to v propagandni stroki, ali I>* v centru zamenjam za dvosobno popolna srednja šola z 10-letno kjerkoli v Ljubljani, lahko tudi splošno komercialno prakso, od podstrešno. Plačam selitev. Ponud- tega 3 leta na vodilnih mescih in be pod »Cimprej« v oel. odd. 15669-9 vsaj eno leto v propagandni stroki Ponudbe ^poS^Tvečsotono« v'ogl! K£OR MI ODDA VEČJO PRAZNO ^aznanj« vsaJ ene«a Je' odd 13406-6 SOBO, mu nudim nagrado in even- nvn^uvnvn ktavovANJE S tunino posojilo. Ponudbe pod »Praz- Koikovane prošnje z življenje- KaSSetot* in ko- soba« v ogl. odd. 15726-9 P™ ter opisom strokovne uspo- n; na Ta! SOBICO iščem t Ljubljani, grem tudi spbljenosti dostavite Občinskemu palnico ter prr&Mmamina Ta- M stanovalko. Nastev t ogl. odd. ljudskemu odboru LJublj ana-Cen-boru, zamenjam za enosobno s 15709 9 ter. Kresija kabinetom in kopaOmco ter pri. ZAMENJAM SOBO, 6X6, štedilnik, tiki mami. Ponudbe v ogl. odd. pritikline, za eno ali večsobno sta’ RAZPIS r P0^, 13401.9 novanje. Gosposka 6. vrata 1. Komisija sa volitve in imenova- STCDENT iSče stanovanje za je- 1S703-9 nja Občinskega ljudskega odbora •en. Za protiusiugo Inštruira ENOSOBNO KOMFORTNO STANO- KAMNIK matematiko. Ponudbe pod »Ok_ VANJE v centru mesta za dvosoibno kjerkoli zamenjam. Ponudba pod »Avgust« v ogl. odd. 15704-9 tober« v oel. odd. 15398-9 INTELEKTUALEC, sajnski išče sobo v Ljubljani. Plača po dogovoru. Ponudbe pod »Intelektualec« v ogl. odd. 15374-9 LEPO NAGRADO DAM TISTEMU, ki mi preskrbi družinsko stano_ vanje v okolici Ljubljane. Po. n:'^be pod »September« v ogl. Odd. 15315-9 DVOSOBNO KOMFORTNO STANOVANJE, v centru, zamenjam za trisobno. Ponudbe pod »No. vejša stavba« v ogl. od. 15454-9 PRAZNO SOBO, iščem nedograjeno, ali v slabem stanju popravim na lastne stroške. Ponudbe v ogl. od. pod» Zidar«. - 15435-9 DEKLE, stara 35 let, išče prazno sobo, za uslugo pomaga v gospodinjstvu (dopoldne) Ponudbe pod »Poštena« v ogl. odd. 15434-9 DNE 22. VH. 1958 SEM IZGUBIL na Prešernovi cesti pri odcepu na Parmovo ulico usnjeni sedež od kolesa. Vrnite na Podmilšča-kovo ul. 16/a, proti nagradi. Bomčar. 15458-19 IZGUBLJENO DENARNICO z osebno legitimacijo, dne 21. VII. 1956, prosim, vrnite osebno izkaznico na naslov v osebni iz- *tveni stroki. razpisuje na podlagi los. člena Statuta občine KAMNIK naslednja delovna mesta: 1. načelnika oddelka za gospodarstvo in komunalne zadeve, 2. načelnika oddelka za finance, 3. knjižničarja za občinsko ljudsko knjižnico. • Pogoji: pod 1. ekonomist ali pravnik z večletno prakso v upravi in gospodarstvu, pod 2. srednješolska Izobrazba z večletno prakso v gospodarstvu ali upravi, pod 3. srednješolska izobrazba z večletno prakso v prosvetno znan- lcupim. Trgovina Pri Stadiona. Tl- PRAZNO SOBO išče upokojenka, tova eesta 82, Ljubljana. 15482-7 ki bi ----------- kaznici. denar si lahko obdržite. 15455-19 ZATtjsKEL be je PES Doberman lastsiiilc Ra dobi. Vidovdanska 9, vr»t»r. 15563-16 Pravilno kolkovane proinje predložite tukajSnji komisiji do 16. avgusta 1936. R ‘ Protiperonospoma služba Poročilo z* dne 28. vn. 1958. Včeraj je bilo še vedno lepo in toplo vreme po vsej Sloveniji. S remije dnevne temperature so se gibale od 2« do 24 stoprnj C. Ma-rcsimaine temperature 3o se dvtg-mre na 2S siopinj C. Povprečno minimalne temperature so bil« to stopmn t—. Napoved: Na Primorskem Je bilo zaanjih dni lepo in suho vreme. Giorane jagcae so toliko razvite. da so že izven nevarnosti od peronospore. vsied česar smatramo. -da proti peronospori ni potrebno več škropita rodnih vinogradov kljub temu, da je še pričakovati kakšnih manjših pioh. Izjemoma iahko petič poškropimo le one vinograde, v katerih je nevarno3t, da nam pridelek zmanjša kakšna druga glivična bolezen (bela alj črna gni.oba) m pa vinograde, ki so brli v zadnjem času mečno prizadeti po toči. Miade vinogradniške nasade lo trsnice pa redno škropite do dne 15. avgusta z 1’« bor deško brozgo, kateri vedno primešajte 0,2 do 0.3 odstotka Cosana. V tem suhem in toplem vremenu je pričakovati večja nevarnost od oidija, zaradi tega svetujemo vinogradnikom Primorske, naj redno žveplajo ali škropijo vinograde z 0,3’A Cosanom. Ku-mulusom ali Sumporolom. Kmetijski inštitut LRS in Hidrometeorološki zavod LRS. OBVESTILO ČEBELARJEM! Za čas Od 22. do 26. julija smo prejeli tridnevna poročila *o gibanju teže tehtnice opazovalnih panjev od naslednjih gozdnih opazovalnic; Nemci pri Lc-kvah, Predmeja, Podkraj, Hrušica, Ravber-komanda. Rakek, Kalce prj Logatcu. Preserje. Rakitna. Iška, Fara ob Kolpi. Cfmošnjice, Rog prt Kočevju. Podstenice, Občice, Podturen., Jurka vas, Ribnica na Pohorju, Lovrenc na Pohorju, Slivnica Pohorje, Šmartno na Pohorju ih Martinček na Jelovici. Vse postaje razen Fare ob Kolpi. k( je imela donos do 0,30 kg. so beležile upadek teže kontrolnega panja. Odslej bomo obveščali tedensko. pogosteje pa le v primeru, če bo javljeno pomembno zboljšanje. Kmetijski inštitut Slovenije. KAJ BOMO DELALI PRIHODNJI TEDEN V KMETIJSTVU Sadjarstvo: v intenzivnih tn pritličnih nasadih bomo konec julija prenehali s stalnim obdelovanjem zemlje pod sadnim drevjem.' Od sedaj je primerno.-in pravilno, da pustimo rastj travo tn plevel, k; bodo deloma odvzemali nekaj vode v zemlji za svoje potrebe ter omejili koreninam sadnih dreves preveliko upOršbo vode za bujno rast v jeseni. Sadnemu drevju s tem malo pomagamo. da pravočasno zaključi bujno rast ter asimilirane ogljikove hidrate uporabj za zoritev mladega lesa, dobro izgraditev brstov ln posebno še cvetnih brstov. Sadna drevesa se bodo tako bolje pripravila Za naslednjo zimo. Pri na novo zasajenih drevesih fie sedaj lahko marsikaj popravimo. kakor smo navedli v prejšnjih nasvetih. Sedaj že zorijo zgodnje sort« jabolk, breskev, hrušk in sliv. Paziti moramo, da ne trgamo prezgodaj, ampak šele, ko se bliža čas prave drevesne zrelosti. — Skrbno z roko obrano sadje lepo pakiramo v primerne posode ter ga pazljivo prenesemo do potrošnika oziroma do trga. Vinogradništvo: V vinogradih škropimo po napovedih protlpero-nosporne službe. Škropimo ž 1.5*/« bordojsko brozgo. Proti oidtju dodajamo COSAN. Za zatiranje grozdnega molja pa GEZEROl, 50 v konoonracij.i 0.2*/«. pievemo. oziroma trgamo zalistnike ter vršičke in povezujemo mladice. V trs-nicah in mladih nasadih redno škropimo prot- peronospori ia rahljamo nastalo skorjo. Zaščita rastlin: Razen škropljenja proti škrlupu. jabolčnemu zavijaču, ameriškemu kaparju in drugim sadnim škodljivcem bo v prihodnje tudi važno pravočasno DObiranje črvivega odpadnega sadja. Črvivega in nagnileea . sadja ne smemo puščati v sadovnjakih, ampak ga Je treba vsako jutro pobirati, da gosenice ne zlezejo iz njega ali, da se dalje širj gniloba. — Tudi to je eden . izmed ukrepov za zatiranje jabolčnega zavijača in gnilobe. Pridelovalci malin tn črnega ri-biza PO končanem obiranju plodov poškropite svoje nasade z 0,3-odstotnim DITHANOM ali 1—L5*/t bakrenim apnom. Da uničite Ustne uši na malinah ln ritoizu, pripravljeni brozg) vedno primešajte 0,03 do 0.06'/» Fosfemo 20 alj . p« Parathion ali E 605 - Forte v istih koncentracijah (30—50 ccm na 100 litrov brozge) «11 Lindan olje v koncentraciji 0.2V«. Ce uporabljate Fosfemo 30 Parathion ali E SOS -Forte. bodite previdni, ker so sredstva ze’o strupena. V polje-deljstvu redno škropimo proti koloradskemu hrošču in krompirjevi plesni Paradižnike škropimo • 0,0—o.?*'. Dithanom. V vinogradih na Primorskem žveplamo vinograde proti oidlju. Čebelarstvo: Narejence tn pozn« roje krmimo, če tehtnica pada. Obnožinske sate prestavimo ▼ medišče ali v shrambo, da Uh bomo uporabil) spomladi. Strniščnim krmnim mešanicam dodajam® seme repice sračice. ajde. sončnice. fecellje, ki bodo nudile .čebelam pozno obnožinsko pašo. V stmišče sel etn o inkamatko ih »«• deno deteljo. Kmetijski Inštitut Slovenija Ljubljana. ENOSTANOVANJSKO HISO, vseljivo ▼ Celja, prodam. Cesta na grad 59. 15481-7 15425-9 HIBO i gospodarskimi poslopji, pet- TRGOVSKI POMOČNIK išče pra_ deset »rov njive, travnika, in sa- no sobo, nudi nagrado in po_ po potrebi v dopoldanskih _ •_ .... urah pazila na otroka. Ponudbe , \ PSIČK A. foxteri1er. «11. pod »Nujno, avgust« v ©gl. odd. dovojaka prodam za 570.000 din ob državni cesti in železnici. Ponudbe pod »Upokojenec 5« t ogl. odd. 15507-7 POLOVICO HIŠE c gostinskimi in trgovskimi lokali, dve dvosobni stanovanji, pritikline, vrt, nekaj minut «»d kolodvora in ura«iov, ugodno prodam. Ponudbe pod »Dolenjsko 1« v ogl. odd. 15504-7 MANJŠO HISO s sadnim in zelenjad-nim vrtom, pol ure od Trebnjega, pripravno za upokojenca prodani. Ponudbe pod »170.000« v ogl. odd. 15506-7 VES GRADBENI MATERIAL za eno- maga pri delu. Naslov v ogl. Odu:vo«. 15548.9 LF90 0PMMM9N O SOBO oddam tafcoj dvem ali trem ose-bagn do konca atvguet*. Noetov v Od. Odd. OBVESTILO Na podlagi zakona o oddajanja in izvajanju gradbenih del (Ur. na ime »Besi«. Novi zelen list LRS št. 17/35) razpisuje Spioš-OVpaUtilk z znamko. Najditelj naj na bolnica Koper, prvo javno lilo odd, eii sporoči n* Hradec- citacijo za oddajo gradbenih, kega štet'. 70. 15736-10 gradbeno obrtniških in instalacij- V BLIŽINI KOZINE sem Izgubil skih del za prizidek operacijskih dva suknjdča. zavita v dežni prostorov pri klrurgičnem oddel- . plašč, črnega žametnega jm svet- Ku Splošne bolnice Koper v Izoli, lomodrega dvovrstneea — Za Licitacija bo 13. avgusta 1956 ob nagrado vr-mte: Adamič Titova 10- url v upravi Splošne bolnice cesta štev. 25. ‘ 15705-10 Koper v Kopru. POMOTOMA ZAMENJANA dva Proračunska vsota za dovršitev kovčka v pomedel tek. dne 83 .t. del znaša 26.426.000 dinarjev. Rok m. ob oribodu vlelka ob 23.30 uri. *» dograditev vseh razpisanih del iz Pulja, s katerim eo se vrnil! 1« 31- december 1956. Višina var-pionirjl taborniki TVD Bartiza- Sčine znaša 0,5% od proračunske na Narodni dom 'r. Llubijame. vsote objekta in jo mora ponud-Najditelje teh knvč>«*v namroša- n!k položiti ob vložitvi oonudbe mo. rt» oddalo kovčke ori hi»_ *" najkasneje ob začetku licita-nUku TVD Partizana v Narodnem ciJske obravnave. Ponudbe mora-domu, vhod Iz Prešernove M 1° hiti opremljene v skladu s 15791-10 Predpisi pravilnika o postopku UOSK0 STVO JOPICO, izenibij«- Prl. Javni pismeni licitaciji za od-no dne Vt. julij* od Novih blo- St*1re, 28. dru- vin«, 82. pijavka, vampir, 83. »e- mar, 63. aceton, 66. Romani, 66, go Mtjvefije grško mesto (luk« ročnost, saneaenost. totanus, 67. potnetasn. Navpična« blizu ustja Vardarja), 89. pritok Nsvpiiaei 1. glavno mesto dr- 6. Cflril) Mod). /0D1LI1 e A STATIKA POGOJ: gradbeni intontr a pooblaotOam aa grajali tiranja. — Plaža »a tarifnem pravilniku kg pa »**-vilnlku a. normah. Plamen*: ponudbe doatavtte na aideet %taW ps »Jek« i« biro r. Ljubljani, Kidričeva L ODLOK 0 HIŠNEM BEDO HVOZNO-UVOZNO TRGOV. PODJETJI V LJUBLJANI sprejme v službo takoj ali pozneje« SEKRETARJA — PRAVNIKA z večletno prakso v upravno-pravnih poetih. USLUŽBENCA za carinsko transportno službo ta KOKESPONDENTKO z znanjem tujih. Jezikav. Ponudbe pošljite v ogl. odd. pod šifro »Zunanja trgovina«. PODJETJE PREVOZNIŠTVO SISKA LJUBLJANA, Milana Majcna 14 (bivša Jernejeva ulica) RAZPRODAJA a avtndaša aa tovorna avtomobila znamke 218, Varl 8, Pad BB in Chevrolet — stari tip. Ogled vsak dan med uradnimi urami. OBČINE — SOLE — INTERNATI o!l Se veste? lana Industrija MESTINJE p. Podplat pCOLOR« - T0V1KNI BA2V DT LAKOV - MEDVODE UPRAVA CEST OLO LJUBLJANA, Vilharjeva cesta 1« Osebni avtomobil SKODA »KOMBI« nov# naprodaj. LJUBLJANA * Zaloška cesta 28 DENAR IN KOLO JE UKRADEL' Vsako nedeljo je v prostorih podjetja lesne industrije v Podpeči ples kamor pride mlado in staro itz Podpeči in okolice. Zadnja čase prihajajo tja tud-i mnogi ih oddaljenih krajev. Tako je prea kratkim tudi Z. J. iz Jezera prišel na veselico in pustil skoraj novo športno kolo zunaj v temi nezaklenjeno. - Toda tistega v«. čera se je pojavil 'neznan tat ilt Jože je moral oditi peš domov. Tudi pozneje Je moraii vsak daj* na delo peš. Miličniki -iz Borovnice in kriminalistični organi is Ljubljane so po temeljitih poizvedbah pri neki hiši našli špic«, ki *o pripadale temu kolesu. Pozneje so ugotovili, da je Stan* M. iz Loga pri Brezovici prodaj nekomu torpedo, ki je bil prav tak kakor oni na ukradenem kolesu. Ko je Stšne sp-ozna'!, da s« zbrani dokazi močnejši kakoj njegove laži. je tatvino priznal im tudj pokazal žito, v katerem J* imel ukradeno kolo skrito. S tem grehom pa je prišel na dan š« drugi. Stane je dalj časa živel pri posestniJcu L. jz Jezera in mu tudi pomagal - Pri 'poljskih delih. £atd ga ie imel kot domačega član* družine in mu vse zaupal. To zaupanje pa je izkoristil. Splazil s« Je v njegovo spalnico, jnu ukradel 17.000 din m začel popivati. Ko s* je drugič vrnil v omaro, mu J* iz žepa suknjilča izmaknil te tiso« čaka. T NAROČILNICE j STA PONAREDILA »Gradbeno podjetje »Zidar« 16 Stične ima svoja gradbišča tudi v Ljubljani, med drugimi v Hajdrihovi ulici. Delavci, ki tu delajo, nimajo svoje menze, zato Jim vodstvo pbdjetja daje žigosane naročilnice, ki Jih sami izpolnjujejo in kupujejo ž njimi V trgovini živila. Tudi delavca S« A. in D. F. sta prejemala tak® naročilnice. Ko sta jih ogledovala, sta se odločila, da jih bosta ponaredila. D. T. se je prvi s ponarejeno naročilnico oglasil v veleblagovnici »Nama«, kjer Je izbiral obleko ln blago. Bil je zela izbirčen in mu Je morala prodajalka pokazati različne vzorce. K« sl je vsega nabral za 38.000 din. Je izročil naročilnice in izginil z blagom in obleko. Za njim j« prišel tudi S. A., ki Je prav tak® kupil obleko, čevlje in drug* stvari. Vse bi. bilo v redu, č* ne bi račun za nabavljeno blag® prišel na upravo podjetja, kjer jim o taki naročilnici ni bilo ničesar znanega. Kmalu so tudi ugotovili, kdo sta ponarejevalca« ki se bosta morala zaradi tega zagovarjati pred sodiščem. J, leaom X. Z. ki j« brezskrbno pustil na kolesu aktovko, vredno «500 din. Ko se J« vrnil. Je opazil, da aktovke ni več. Ugotovili so, da Jo J« ukradel Rupe itn Jo takoj prodal v drugi gostilni, z izkupičkom pa začel takoj popivati. Drugič «e Je predrzne* pojavil ▼ gostilni »Fortuna« na Vodovodni cesti, odkoder- je izvabil W. M. ih ga začel pred gostilno' objemati, čeprav ga Je prvič videl, - nato ‘ pa se Je nenadoma od njega .poslovil. W. M. je ob prihodu domoi/ ugotovil. dg mu je neznanec ‘izmaknil iz žepa zlata in navadna ‘očala ter nalivno pero, vredno aOOO din. Dna 17 Julija pa se je Rupe v mestu spoznal, z K. I., kat enemu je povedal. da je prišel iz zapora in ga nato vodil jz- gostilne; v gostilno. Končno sita zaključila (popivanje v baru »Nebotičnik« v zgodnjih jutranjih urah. Ko je K. I. za mizo zadremal-, mu Je tat vzel iz žepa denarnico, iz nje Pg '18.000 din in izginil. Sedaj so teža kriminalistični organ; priprli to prijavili Javnemu tožilcu. T FO TUJIH LISTNICAH n SEGAL Pred kratkim se je gospodinje C. A. peljala z avtobusom i* Dvora proti Ljubljani. Med potjo Ji Je nenadoma (postalo slabo, zaradi tega se je nagnila naprej lov svojo torbico, v katerj Je imela denarnica z denarjem in dokumenti, pustil« polog sebe na sedežu. N« postaji v Krki. kjer se je že nekoliko opomogla. Je ugotovila, da J,i je bila iz torbice ukradena listnica t dokumenti ln denarjem. Tatvino Je prijavila službujočemu miličniku v vasi. Ko je potove-doval. Je oparil, da Je prišel iz stranišča neznanec, ki Je hotel »topit,! nazaj v avtobus. Miličniku Je postal sumljiv, zato. ga je legitimiral. pregledal njegove žepe in v njih našei zmečkan denar. V stranišču p« je našel ‘listnico z dokumenti. ki' jo je tat pravkar odvrgel. Tako Je bili v petih minutah lizsledan tat v oseb; M. Rupe. Nek*J dni pozneje te -je pojavil ?red gostilno »Sokol« v Ljubljani. )• to j* priip*ljal ■ *v»oJiim ko* , »»»♦»•9to»*»»»s*»«»»»,>s«»»*»»»e»s«».»«.»»»^*Ae»..».s*!>L»e».***.**ž4, s »TKANINA« - KRANJ TG»T»«|« mastopnlks s» manufakturo« !■ galaatorlJslM ■prejmemo takoj. - . . 3 razpisuj* TRETJO JAVNO DRA2B0 r ponedeljek, 30. Julija 1956, v Strojnih obratih ▼ Povto-tovi ulici 12/.a. Pričetek dražb* ob II. url. * Na dražbi bodo prodana rasna osnovna aisdstoa boš: tovorni avtomobili, osebni avtomobili, traktor, razne prikolic«; • motorna kolesa, motorne trikollce, kompresorji, tricikel in razn-i manjši obdelovalni stroji. Pojasnila dobit* na t*l. 22-459 ali 82-851 Int. 4» EL E K T R 0 P R 0 JE K T VEČJE T8S0VSK0 PODJETJE V UUBUAM LJUBLJANE, Hajdrihov« 1-01 KOMERCIALNEGA DIREKTORJA in $EFA GOSPODARSKEGA SEKTORJA % POGOJI: . Ekonomska fakulteta in 3 leta praksa. — Popolna srednja šola ln 10 let praks*. — Nepopolna srednja šola ln 15 let prakae. — Znanj* v leam stroki. Pismene ponudbe z življenjepisom pošljite pod šifro »Sposobnost«. 5710-A PODJETJA« TOVARNE! Nastop službe takoj. Plača po tarifnem pravilnika. Prevzamemo zastopniška mesta i- dvema samostojnima pisarnama in lastnim telefonom v strogem centru mesta Ljubljane. Razpolagamo tudi z velikim skladiščem. V poštev pridejo večja podjetja in tovarne. Cenjene ponudbe pod »Zastopništvo- Ljubljana«. Povsem nepričakovano je preminul naš sta DR. MIRKO ČERNIČ primarij v pokoja Njegov spomin nam bo ostal vedno svetal. Pogreb bo ▼ ponedeljek, dne 30. julija 1958. ob 17. uri, na mestnem pokopališču na Pobrežju. Žalujoči: žena Marija, sinova dr. Mirko jun. in ing. Dušan ter hčerkii Bariča Adamič ln ing. Stazika Simičeva ter ostalo sorodstvo. Na podlagi 90. člena uredbe o ustanavljanju podjetij ta obrtov (Uradni list FLRJ, št. 51—424/53) in 10. člena zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov Uradni list FLRJ št. 34—371/55) razpisuje komisija z* razpis mest direktorjev Obč. ljudskega odbora Bled mesto DIREKTORJA gostinskega podjetja hotel »JELOVICA« na Bleda POGOJI: višja šolska izobrazba a najmanj 3-letno prakso ali srednja šolska izobrazba z najmanj 10-letno prakso na vodilnem mestu v večjem gostinskem podjetju ln po možnosti znanje vsaj dveh tujih jezikov. Kolkovane ponudbe z življenjepisom in opisom dosedanjega službovanja ter dokazili o strokovni izobrazbi pošljite Občinskemu ljudskemu odboru Bled, najkasneje do 19. avgusta 1956. Komisija ■» razpU mest direktorjev Občinski ljudski odbor Bled VECJJE INDUSTRIJSKO PODJETJI V LJUBLJANI ki bl /bil* primerne s* preureditev v večje skladišče. •— Pismen* ponudbe pošljlt* pod šifro »Skladišče«. — 8712-A Podružnica slovenskega zdravniškega društva V Mariboru naznanja žalostno vest, da Je nenadoma preminul njen dolgoletni' član in nestor slovenske zdravstvene besede, primarij DR* MIRKO ČERNIČ Slovensko zdravniško društvo sporoča, da je umrl Ohranili ga bomo v trajnem spominu, RAZPIS KMETIJSKO GOZDARSKO POSESTVO NOVO MESTO Prisrčna jahvala vsem, ki ste naši slatl mami, start mami, teti in svakinji FRANJI BREMSAK roj. JANČAR upokojenki tobačne tovarne Izkazali zadnjo čast ter ji poklonili toliko cvetja In vencev. Posebna zahvala duhovščini in tov. dr. Pavlu Jezeršku za ves trud v času bolezni. Počivaj mimo ljuba mama. Žalujoči hčerki Anča Simončič ln Tranka Anita z družinama. FINANČNEGA KNJIGOVODJE direkcija NOVO MESTO FINANČNEGA KNJIGOVODJE za Kmetijski obrat CRMOSNJICB BLAGAJNIKA Gozdni obrat CRMOSNJICB BLAGAJNIKA Gozdni obrat MOKRONOG 0BRAT0VNEGA KNJIGOVODJE direkcija NOVO MESTO KOMERCIALISTA za pomočnika iifa kumarici« direkcija NOVO MESTO REFERENTA za zemljiški kataatar direkcija NOVO MESTO GRADBENEGA TEHNIKA - GEODETA direkcija NOVO MESTO STROJEPISKE, ki obvlada stenografijo direkcija NOVO MESTO Interesenti morajo imetd ustrezno šolsko Izobrazbo in vsaj 3-letno prakso ter morajo predložiti ne gornji naslov prošnjo in življenjepis. Nastop službe možen takoj ell po dogovora. Plača po tarifnem pravilniku. primarij Zaslužnega člana, dolgoletnega sodelavca in urednika »Zdravstvenega vestnika* bomo ohranili slovenski zdravniki v trajnem in častnem spominu! SLOVENSKO ZDRAVNIŠKO DRUŠTVO Po daljši bolezni j* umrla naša draga mama, stara mama, babica in teta HELENA 0NIC vdova po postajnem nad so rolka Pogreb bo v nedeljo, 27. Julija, ob 16. uri, ▼ Gotov-ljah. Proeizno sa tiho eožalj* ln blag spomin. Ljubljana, Gotovi j*. Riibnlca na Dolenjskem. Bodbtna Onlčev* la sorodstvo. ■KOVINOTEHNI«, veletrgovina s tetan. železnino, : CELJE, Maribonka ceata 13 razpisu]« naslednja delovna mesta: ! KOMERCIALISTE verzirane v železntnarsha »trato lu I IZUČENE 2ELEZMINARJE za delovna mesta i SEFA POSLOVALNICE. REFERENTA V POSLOVALNICI ; ali KOMISIONARJA V SKLADIŠČU, • STEN0DAKTIL06RAFINJ0 " po možnosti z znailjem nemščine. Ponudbe * navedbo šolske Izobrazbe, kvalifikacij ter z opisom dosedanjega dela. sprejema uprava podjetja. II ......................................... PBSONAiNA KOMI8UA OKKAJNEGA UCOBUOA ODBORA NOVO MK STO razpisuje ■MSto Sefa novoaotanovljenega Katastrskega orada ▼ Trebnjem z nazivom geometra ta Se 1 geometra sa Trebnje ter dva geometra sa Katastrski urad v Novem mesta. Plamene prošnje z življenjepisom dostavite Uradu tajnika OLO Novo mesto do 15. avgusta 19541. Plača po uredbi, dopolnilna plača in. položajni dodatek zagotovljen. IHrt fant to tlijo VCeml dopoldne se Je v kopališču OMJe začelo republiško prvem ■ vo v skokalh v vodo. TJdele-šecu so dara dveh ljubljanskih društev (Ljubljane in Ilirije) ter kranjskega Triglava. Prijav Je bilo sioer več, vendar so nekateri »»radi bolezni odpovedali nastop. SJiasM cneinjka skakalcev Iz društev zunaj Ljubljane, ki so v ligi nastopali dovolj uspešno, vendar ee zdi. da ne obvladajo prvem st ve- nlaga sporeda. Dopoldne so tekmovalci skakali e 3-metrske deske, ženske pa * •tolpa, nn sicer vsega 13 moških tn ara« 3 skakalke. Videti jv bilo nekaj lepiih skokov, vendar presneto, za ta naslov tekmovanja. Rezultati (3 m): Dobrin 78.7«, Fo-renta 71.14, Keber (vsi I) 63.69, Ko-šorok (L3) 59.ai, SinSc (T) 58.15, Vrtačnik (J.j) 53.41; stolp: 1. Tuta 25.60, Keber (obe C 24.58, Kulj-jš (HJ) »1-13. Zdravstven* postaj* Cankova razpisuje mesto medicinsko sestre ra delo v preventivni In pomožni zdravstveni postaji v Rogaševcih. Plača po uredbi, dopolnilna plača od' 2500 do 4500 din. Nastop službe takoj ali 1. X. 1956. Interesenti naj pošljejo • ponudbe Zdravstveni postaji Cankova. LESNO INDUSTRIJSKO personalna komisij« razpisuje mesto UPRAVNIKA Zdravstvenega dom« Kranj. Pogoj: zdravnik s stro- kovnim izpitom in večletno prakso. Pravilno kolkovane proinje z obširnim življenjepisom pošljite do 15. VIII. na naslov OtoLO Kraiij — svet aa zdravstvo. preda ODPRT PAVILJON velikosti 41.20x12.00 m In višine (vrh krova) 6.05 m. Paviljon Je zelo primeren za kak letoviški kraj, kino ali restavracijo. Konstrukcija Je montažna, za streho Je predviden salonitni krov, za tlak pa kamenite plošče. Ogrodje Je leseno, zelo solidno izdelano In obito z ladijskim podom. Cena paviljonu Je fco. vagon Tržič 1,500.000 dinarjev. In to brez tlaka in salonitnega krova. Podjetje Je pripravljeno Izvršiti v režiji tudi montažo paviljona. Koliko je od Bleda do BledaT Po trasi V. jugoslovanske alpske ocenjevalne vožnje za avtomobiliste in motoriste bo merila pot 357 km. Ta mednarodna prireditev, ki Jo najdemo tudi v kole-sportmh organizacij FIA IN FIM, bo letos dokaj poyzno — 23. septembra. Start in cilj bosta — kot običajno na Bledu. V prvi, 37 km dolgi etapi bo vodila pot po sli-darjih mednarodnih avto moto koviti dolini Save Bohinjke. Druga etapa do.Idrije (navzdol so nevarne serpentine) meri 89 km. To je najtežja etapa. Na tej poti skozi Škofjo Loko si bodo vozači nabrali največ slabih točk; na cilj posameznih etap morajo namreč privoziti ob določenem času. Točnost je pri ocenjevalnih avto moto vožnjah nexaj tako usodnega kakor gol pri nogometu. Toda na tej drugi etapi Je Rovtarica. Vožnjo na ta hrib bodo. ocenjevali posebej, in sicer tako kakor smo to vajeni na dirkah — po hitrosti. Kdor bo tukaj v svoji kategoriji prvi, mu potlej ne bo treba skrbeti za točne prihode tako na-, tanfino kakor tistim,' ki bi na Rov-taricl znatneje zaostali. V tretji etapi bo vodila pot po dolini Idrijce na Col in navzdol v Ajdovščino, od tu (v IV. etapi) ob Soči v Tolmin. Najlepši alpski kraji! Fot od Tolmina čez Vršič v Kranjsko goro je predzadnja, peta etapa, meri 81 km. Konec bo zopet lažji, toda možnosti tudi ne bo več mnogo. Jugoslovanska alpska vožnja na Bledu je postala zlasti lani, ko so jo podaljšali na to traso, zelo popularna med avto . moto športniki, ker po sedanji dolžini dejansko omogoča ocenjevanje, kt v resnici nekaj pove o sposobnostih ln vrednosti posameznega vozača. Zaradi tega in spričo lepote naših alpskih predelov je zelo priljubljena tudi v tujini. Kljub kratki življenjski dobi privlači V. jugoslovanska-alpska vožnja tudi razmeroma mnogo znanih vozačev iz tujine. —c« D«MadM alkoholnih pijaB, lOra« na Dolenjskem, razpisuj« mosta RAČUNOVODJE plač« po dogovoru, samsko stanovanje zagotovljena, 'mesto R0FERJA ZA KAMION šofer ne sme piti, samsko stanovanj« zagotovljene. Pismene ponudb« s življenjepisom pošljite upravi podjetja. razpolago x določenim Številom strojev lastne proizvodnje, ki Jih točno dobavlja: UNIVERZALNE STRUŽNICE UNIVERZALNE REZKALNE STROJE NAMIZNO STOJEČE VRTALNE STROJE ELEKTRIČNE BRUSILNE STROJE Gradbena podjetje •GRADBENIK« • IZOLA ■prejema z« delo v Kopni _ in Izoli kvalificirane sidaije in nekvalificirane gradbeno delavce. Nastop takoj. Skupinsk« samska stanovanj« ugotovljena. Kvalitetna hrana po ugodnih cenah zagotovljena v mestnih delavskih. restavracijah — menzah. — Ostali pogoji ugodni. —. Interesenti naj si preskrbijo dovoljenje za bivanje v obmejnem pasu pri pristojnem (svojem) Tajništvu za notr. zadev«. \ Vso Informacije dobite v prodajnem oddelku pod|et|a na telef. številko: 41-755, 41-287, 41-078, 41-529, hišni 032, oziroma na MARIBORSKEM THINU in na sejmu v Skoplju, kjer bodo stroji razstavljeni in v pogonu. Obveščamo vse poslovne prijatelje, ustanove in. ostale organizacije, da naša tovarna, saradt kolektivnega letnega oddiha, od 8. do 19- avgusta 1956, ne bo obratovala. Prevzemanje pošiljk se bo vršilo redno. Po kratki in mučni bolezni je'dane« v 70. letu starosti umrla naša dobra mama, babica, sestra, teta in'tašča FRANJA OSVALD Dan ln uro pogreba bomo objavili naknadno. Kranj, Tret, Skopo, dne 28. julija 1956. Žalujoči: hčerki Ela Ocepek z Jano te Lija Pirjevec z družino, brata in sestre t«r ostalo sorodstvo.