režnik SLOVENSKO ZDRUŽENJE ZA PROJEKTNI MANAGEMENT Informacije o ZPM in projektnem managementu letnik VI, številka 2, 21. avgust 2020 KAZALO 3 Beseda urednice 4 Uvodna razmišljanja predsednika ZPM dr. Igorja Vrecka 8 Napovednik dogodkov ZPM 8 Projektni forum 2020: Projektni management v start-up in scale-up podjetjih 10 Projektna Slovenija v osnovnih šolah 10 Projekti na osnovni šoli Lava Celje 11 Izobraževanje na daljavo na osnovni šoli Lava – prva in nova resnicnost 17 »Projekti« – dodana vrednost za ucence OŠ Lava 26 Porocila 26 Zahvala Renatu Golobu 27 Program IPMA SloCert 29 Zakaj postati clan ZPM? 31 Oblike clanstva v ZPM 32 Korporacijski clani ZPM 33 Oglaševanje v ZPM mrežniku Naslednja številka ZPM mrežnika bo izšla 27. 11. 2020. Clanke in prispevke s fotografijami (z navedbo avtorja), ki naj bodo v obliki zapisa jpg cim boljše kakovosti, za naslednjo številko ZPM mrežnika pricakujemo najkasneje do petka, 6. 11. 2020, na e-poštni naslov mreznik@zpm.si. Vabljeni vsi, ki bi želeli objaviti svoje izkušnje in posredovati znanja vodenja projektov in projektnega managementa širšemu krogu bralcev. ZPM mrežnik (elektronski casopis); Informacije o ZPM in projektnem managementu; ISSN 2536-2453. Uredniški odbor: Mojca Skale (odgovorna urednica), Igor Vrecko, Brigita Gajšek, Matjaž Madžarac, Rok Petje, Lovro Krajnc, Anton Hauc; Lektoriranje: Eva Štraus, Anglos d.o.o.; Oblikovanje: Damijan Toth, Pro Mundus d.o.o.; Izdajatelj: SLOVENSKO ZDRUŽENJE ZA PROJEKTNI MANAGEMENT; E-naklada: 1000 izvodov; Izhaja: 3-krat letno (marec, avgust, november); Facebook: www.facebook.com/Slovensko.zdruzenje.za.projektni.management; Spletna stran: www.zpm.si/zpm-novicnik/ BESEDA UREDNICE Spoštovane bralke in spoštovani bralci ZPM mrežnika. V sesplošen precejšen dogodkovni mrk zaradi COVID19 se nekako pozna tudi v naših prispevkih. A kot piše tudi predsednik ZPM v svojih tokratnih uvodnih razmišljanjih, smo in bomo vsled COVID19 prica številnim spremembam, ki se jim bomo tudi sami prilagajali in se spreminjali. Tudi v ZPM bomo vzpostavili komunikacijske kanale, ki nam bodo omogocali vecje sodelovanje in energijo za delovanje v drugacnih pogojih. Tako so se morali prilagoditi v izobraževanju; v nadaljevanju vam predstavljamo, kako je to izvedla Osnovna šola Lava iz Celja. Njihova ravnateljica, ki je lani prejela najvišje državno priznanje Nagrado za življenjsko delo na podrocju vzgoje in izobraževanja osnovnega šolstva, nam bo predstavila tudi druge pomembne projekte za dodatni razvoj osnovnošolskih otrok. Vabimo vas na Projektni forum in upamo, da ga bomo lahko izvedli tudi v korona casih, in sicer 16. novembra 2020 v Ljubljani pod naslovom Projektni management v start-up in scale-up podjetjih. Vec spremljajte na naših spletnih straneh. V tej številki se tudi zahvaljujemo Renatu Golobu, dosedanjemu direktorju programa IPMA SloCert, ki delo predaja Mileni Sokolic. Preberite njene cilje in program dela. Vabimo vas, da se vkljucite v jesenski ciklus certifikacije in da se že danes prijavite na informativni dan SloCert, kjer boste iz prve roke izvedeli vse podrobnosti o pogojih certificiranja, o izpolnitvi prijavnice in seveda o celotnem postopku pridobitve certifikata IPMA. K projektom spada tudi dopust. Imejte se lepo in ostanite zdravi. mag. Mojca Skale, odgovorna urednica ZPM mrežnika Tudi v ZPM bomo vzpostavili komunikacijske kanale, ki nam bodo omogocali vecje sodelovanje in energijo za delovanje v drugacnih pogojih. UVODNA RAZMIŠLJANJA PREDSEDNIKA ZPM DR. IGORJA VRECKA dr. Igor Vrecko V prejšnji številki ZPM mrežnika, ki je izšla konec marca, v rubriki »Uvodna razmišljanja predsednika ZPM« nisem mogel mimo koronavirusa, ki je ravno tedaj pricel kazati svojo moc v Evropi in tudi že v Sloveniji. Razmišljal sem o vplivu, ki ga bo imel koronavirus na strukturo projektov, ki bodo preferirani v naslednjih mesecih, in o vplivu, ki ga bo imel na stroko projektnega managementa. Spoznanja iz obdobja od marca do danes, tako v Sloveniji kot tudi globalno, kažejo na neke nove trende, med katerimi jih je kar nekaj skladnih tudi z mojim takratnim razmišljanjem. A resnici na ljubo moram povedati, da sem takrat nekako živel v pricakovanju, da bom danes, ob pisanju rubrike v tej številki ZPM mrežnika, že lahko razglabljal o (bolj kot ne) koncnih ugotovitvah posledic koronavirusa, ne pa šele o trendih, ki se danes kažejo in jim še ni videti konca. Takrat sem še živel v pricakovanju, da poletje 2020 ne bo kaj pomembno drugacno, kot je bilo poletje 2019 in poletja vsaj zadnjih desetih let. Vrhunec poletja 2020 nam danes kaže precej drugacen obraz, kot smo ga bili navajeni iz preteklih let. Ob tem ne mislim na nekoliko bolj muhasto vreme ali na zapozneli nastop prvega pravega vrocinskega vala v primerjavi z zadnjimi leti, pac pa seveda na koronavirus, ki je še vedno z nami in med nami. Ce smo februarja in marca letos, ko se je virus pojavil v naših koncih, praviloma menili, da moramo malo potrpeti in biti previdni kakšna dva, mogoce tri tedne, smo že konec marca zaslutili in kmalu spoznali, da bo šlo dejansko za dva, verjetno celo tri mesece prilagoditve naših življenj pojavu novega virusa. Meseca junija, ko se novi primeri obolelosti zaradi koronavirusa v Sloveniji skorajda niso vec pojavljali, ko smo vsakodnevno spremljali zelo pozitivne informacije tudi s strani NIJZ in ko je preteklo že vec kot dva tedna, odkar je Slovenija kot prva izmed evropskih držav preklicala epidemijo koronavirusa, smo bolj kot ne verjeli, da je »koronakriza« za nami. Verjeli smo, da je izkušnja zaustavitve javnega življenja in delovanja številnih podjetij, pa obolelih in umrlih, omejitev gibanja, samoizolacij, karanten in drugega, samo še spomin. A spomin, ki nam bo dolgo ostal precej živ, saj je tako izjemno posegel v naš vsakdan. Optimizem glede tega so nam dodatno vlivali poletni meseci, ki so bili pred nami, in v casu katerih je številcnost virusnih obolenj tradicionalno obcutno nižja kot v jesenskih in zimskih mesecih. Realnost, ki jo živimo danes, nam že kaže nerealnost oziroma pretiran optimizem naših predpoletnih pricakovanj. Virus je še vedno prisoten in se agresivno širi, tudi v poletnih mesecih, kaj šele v prihajajocih bolj mrzlih mesecih, kakor hitro postanemo samo malo prevec sprošceni in nanj pozabimo. Pogosto ga poskušamo pozabiti povsem zavestno, ker je dejansko naporen in nam onemogoca živeti življenja in delovati v okolju in gospodarstvu na nacine, kot jih najbolje poznamo in smo jih navajeni. Še bolj pogosto pa nanj pozabljamo resnicno podzavestno, saj zavestno (še) ne moremo sprejeti misli, da bi bil naš nacin življenja v prihodnosti tako izjemno drugacen, kot smo ga poznali doslej. Zato smo še kar v pricakovanju njegove minljivosti; rezultati Googlove aplikacije Google Trends kažejo, da je v tednu od 27. 7. do 2. 8. v zvezi s koronavirusom bilo drugo najbolj iskano vprašanje »kdaj bo konec koronavirusa?« Ker se bolj kot ne zavedamo, da virus sam od sebe ne bo minil, smo dejansko v permanentnem pricakovanju cepiva ali zdravila, ki bi nas obvarovalo oziroma pozdravilo ob napadu virusa. Zato ne presenecajo informacije najvecjih svetovnih spletnih brskalnikov, da so v zadnjih mesecih ob vprašanju »kdaj bo konec koronavirusa?« najpogostejša podvprašanja o tem, kdaj (koncno) bo cepivo in zdravilo na trgu, kje in od koga se ga bo dalo nabaviti, pod kakšnimi pogoji in za kakšno ceno in podobno. Izkušnja tako izrazito spremenjenega nacina življenja, kot smo mu bili prica od sredine marca do sredine maja, in še dalje vse do danes z uporabo zašcitnih mask v javnem življenju, razkuževanjem rok na vsakem koraku, našo stalno izpostavljenostjo opozorilom o nujnosti ohranjanja varne razdalje in podobno, nam je vsem bila popolnoma nova. Mnenja o tem, ali gre za pozitivno ali negativno izkušnjo, so, zanimivo, precej deljena. V javnosti mnogo bolj prevladuje negativna obravnava te izkušnje, zato se je tudi kmalu pojavil izraz »koronakriza«. Beseda kriza se praviloma povezuje z negativnimi rezultati in nezaželenimi stanji, ki jih želimo kar Še bolj pogosto pa nanj pozabljamo resnicno podzavestno, saj zavestno (še) ne moremo sprejeti misli, da bi bil naš nacin življenja v prihodnosti tako izjemno drugacen, kot smo ga poznali doslej. V javnosti mnogo bolj prevladuje negativna obravnava te izkušnje, zato se je tudi kmalu pojavil izraz »koronakriza«. Nismo pa zasledili na primer besedne zveze »korona ozavestitev« ali celo »korona razsvetljenje«. Pa bi lahko, a za to (še) nismo pripravljeni in zreli, zato tudi (še) nezmožni tako gledati na »korono«. Namrec, ugotoviti moramo, da je cloveštvo ob koronavirusu po dolgem casu zares odprlo oci in se iskreno zacelo spraševati o tem, kako živimo in kaj delamo ter kako naša življenja in delo vplivajo na to, kje živimo in kako dolgo bomo še lahko »tukaj« živeli in delali na nacin, ki smo ga usvojili in ga prakticiramo predvsem zadnjih dobrih sto let. najhitreje in kar najuspešneje prebroditi, zato ne preseneca, da v medijih in tudi sicer pogosto zasledimo besedno zvezo »korona kriza«. Nismo pa zasledili na primer besedne zveze »korona ozavestitev« ali celo »korona razsvetljenje«. Pa bi lahko, a za to (še) nismo pripravljeni in zreli, zato tudi (še) nezmožni tako gledati na »korono«. Negativnost oziroma pozitivnost izkušnje je odvisna od vidika ali zornega kota, s katerega izkušnjo opazujemo in obravnavamo. Omejen ali celo povsem onemogocen dostop do zdravstvenih storitev za posameznike, zaustavitev proizvodnih in prodajnih procesov v podjetjih in posledicna odpušcanja, cakanja na delo in s tem praviloma zmanjšanje mesecnih družinskih prihodkov, pa povecano število likvidacij in stecajev podjetij, onemogoceno fizicno obiskovanje bližnjih v domovih starejših obcanov, nadalje zdravstvene, fizicne in psihicne stiske ob obolelosti in tudi že ob samem strahu zaradi nevarnosti obolenja z novim virusom, nepredvidene in zato tudi nenacrtovane obsežne financne obremenitve državnih, obcinskih in drugih proracunov, je samo nekaj primerov vidikov, ki nam kažejo izrazito negativno plat koronavirusa in naših izkušenj z njim. Po drugi strani ne smemo zanemariti vidikov, kot so na primer povecanje casa druženja med družinskimi clani, ocišcenje rek in ozracij, naša spoznanja o krhkosti nacina življenja, kot ga poznamo, izjemno hitra prilagoditev številnih delovnih procesov za delo na daljavo, krepitev uzavešcenosti pomena socialne plati naših življenj, pa pomena samooskrbe, socutnosti do nemocnih posameznikov v naši družbi, in še in še in še. Tudi ti vidiki so pomemben del celotnega spektra posledic pojava koronavirusa in ti vidiki imajo resnicno pomembno pozitivno plat. Vprašanje »Ali bo koronavirusu uspelo doseci, da bo cloveštvo v povezavi z njim nekoc namesto o korona krizi govorilo o korona razsvetljenstvu?« se mi je v zadnjih mesecih že nekajkrat prikradlo v misli. Namrec, ugotoviti moramo, da je cloveštvo ob koronavirusu po dolgem casu zares odprlo oci in se iskreno zacelo spraševati o tem, kako živimo in kaj delamo ter kako naša življenja in delo vplivajo na to, kje živimo in kako dolgo bomo še lahko »tukaj« živeli in delali na nacin, ki smo ga usvojili in ga prakticiramo predvsem zadnjih dobrih sto let. Ugotoviti pa moramo tudi, da je koronavirusu že uspelo doseci nekaj izjemnega. V izjemno kratkem casu je dosegel izrazito upocasnitev delovanja cloveštva, kar jasno kažejo dejansko vsi danes uveljavljeni ekonomski parametri, s katerimi se meri aktivnost in uspešnost držav – na primer bruto družbeni prihodek, število delovnih dni, obseg prodaje, uvoza in izvoza in drugi. Ta upocasnitev je nastopila globalno in skorajda lahko recemo hkrati na vseh koncih sveta. Verjetno lahko bolj kot ne vsi priznamo, da si še pred dobrega pol leta nismo znali zamišljati, da lahko nekaj tako hitro in tako mocno poseže tako izrazito v naša življenja. In to hkrati, po celem svetu. V zgodovini cloveštva najdemo zelo malo primerov, ki so imeli tolikšen globalni ucinek. A prav vsi tovrstni primeri so bili na poti razvoja cloveštva pomembni mejniki, po katerih je prišlo do izrazitih sprememb nacina življenja in delovanja cloveštva - praviloma na bolje! Kaj vse to pomeni za projekte in projektni management, pa management portfelja projektov in programov projektov? Zagotovo dosti, a vseh posledic, razumljivo, (še) ne znam(o) napovedati. Kar pa že znam(o) napovedati, se nanaša na vprašanje koncepta delovanja projektnih in drugih timov, ki bodo poslej delovali bistveno bolj virtualno, praviloma pa hibridno; projektov bo številcno manj, a ti bodo bolj premišljeno – strateško, celovito, trajnostno in sistemsko – izbrani in presojani ob njihovem izvajanju, hkrati tudi bolj racionalno in uspešno izvajani, zato bodo kot takšni tudi bolj dolgorocno koristni, torej uspešni; projekti bodo zahtevali profesionalen, kompetenten in povsem predan kader ter prilagojeno organiziranost tako na projektih kot v organizacijah, ki bodo projekte izvajale; razvoj IKT in umetne inteligence se bo intenziviral za uporabo v projektnih okoljih; projekti bodo v odnosu do kontinuiranih procesov okrepili svojo moc, zato se jim bo pomen v širši družbi povecal … Nakazal sem samo nekaj sprememb, ki se obetajo stroki, s katero se ukvarja Slovensko združenje za projektni management. Utemeljitve in širše obrazložitve posamezne napovedane spremembe si tokrat ne morem privošciti, saj bi to presegalo predvideni prostor in namen tokratne rubrike »Uvodna razmišljanja predsednika ZPM«. Bo pa zato o tem toliko vec napisanega v naslednjih uvodnih razmišljanjih in ostalih vsebinah ZPM mrežnika. Ob tem vas vabim, da se mi pri teh razmišljanjih pridružite. Delite s slovensko strokovno projektno javnostjo svoje misli, ideje, rešitve in predloge s podrocja projektnega managementa, bodisi da so te spodbujene s koronavirusom ali pa tudi kako drugace. Ostanite zdravi ter obilo projektnih in razvojnih uspehov vam želim! Kaj vse to pomeni za projekte in projektni management, pa management portfelja projektov in programov projektov? Zagotovo dosti, a vseh posledic, razumljivo, (še) ne znam(o) napovedati. Projektni forum je osrednji strokovni dogodek Slovenskega združenja za projektni management. S tradicijo želimo nadaljevati tudi letos, zato dogodek nacrtujemo 16. novembra v Ljubljani pod naslovom Projektni management v start-up in scale-up podjetjih. Tako zagonska kot hitro rastoca podjetja morajo biti pri svojem delovanju in razvoju še posebej agilna, ce želijo v današnjem dinamicnem okolju pravocasno izkoristiti zaznane priložnosti. NAPOVEDNIK DOGODKOV ZPM PROJEKTNI FORUM 2020 PROJEKTNI MANAGEMENT V START-UP IN SCALE-UP PODJETJIH Avtor: Rok Petje, sekretar ZPM P rojektni forum je osrednji strokovni dogodek Slovenskega združenja za projektni management. Gre za enodnevno konferenco, na kateri se zberejo strokovnjaki in raziskovalci s podrocja projektnega managementa. S tradicijo želimo nadaljevati tudi letos, zato dogodek nacrtujemo 16. novembra v Ljubljani pod naslovom Projektni management v start-up in scale-up podjetjih. Med udeleženci imamo vsako leto vse vec mladih, kar pa ni nakljucje. Navade in pricakovanja mladih glede dela, ki ga bodo opravljali, glede oblike, kako bodo delo opravljali, in glede njihovih motivacijskih vzvodov se namrec precej spreminjajo; mladi si želijo vec svobode in neodvisnosti, zato ni presenetljivo, da prav v projektih in projektnem delu vidijo možnosti svoje uveljavitve – posledicno pridejo na Projektni forum, da bi spoznali možnosti izgrajevanja na projektih utemeljene kariere. Prav z mislijo na mlade in njihove možnosti vstopa na karierno pot po eni strani ter razmišljanjem o spodbujanju nastajanja novih podjetij, predvsem pa krepitve rasti obstojecih podjetij na drugi strani, na letošnjem Projektnem forumu 2020 postavljamo v središce mala in srednje velika podjetja, izmed katerih se bomo posebej osredotocali na start-up in scale-up podjetja. Tako zagonska kot hitro rastoca podjetja morajo biti pri svojem delovanju in razvoju še posebej agilna, ce želijo v današnjem dinamicnem okolju pravocasno izkoristiti zaznane priložnosti. Zaradi izrazite omejenosti razpoložljivih in dosegljivih virov morajo biti še posebej ucinkovita v izvajanju aktivnosti, ob tem pa izjemno osredotocena in agilna ob sprejemanju odlocitev, ki jim zagotavljajo uspešno nadaljevanje svoje zacrtane zgodbe, saj prostora za napake v tovrstnih podjetjih skorajda ni. Vse navedeno pa se mocno prepleta s projekti, saj prav s projekti nastajajo start-up podjetja in okoli projektov se praviloma vrtijo temeljni procesi start-up podjetij, v scale up podjetjih pa se rast dosega samo in izkljucno z uspešno in ucinkovito realizacijo pravih projektov. Zato bomo na Projektnem forumu 2020 govorili o izkušnjah start-up in scale-up podjetij z izvajanjem projektov, o posebnostih projektov in projektnega nacina dela v tovrstnih podjetjih, o pomenu in specificnosti projektnega managementa za njihovo rast in razvoj, pa tudi o možnostih zagotavljanja zunanjih virov (kadrovskih, financnih ipd.), potrebnih za doseganje zastavljenih ciljev rasti in razvoja. Za vse dodatne informacije spremljajte našo spletno stran, kjer bomo objavili vse podrobne informacije v zvezi s konferenco. V kolikor aktualne razmere ne bodo dopušcale organizacije dogodka v klasicni obliki, bomo pristopili k iskanju alternativnih možnosti. V kolikor aktualne razmere ne bodo dopušcale organizacije dogodka v klasicni obliki, bomo pristopili k iskanju alternativnih možnosti. Bogat nadstandardni program ter razvoj številnih projektov, ki mladim omogocajo celovit razvoj osebnosti, so danes njihov zašcitni znak in osnova za prepoznavnost šole v širšem okolju. Priznanja niso le poklon njej, temvec predvsem poklon delu, predanosti in volji ter priznanje vzgoji in izobraževanju kot temelju vsake razvojno naravnane družbe. PROJEKTNA SLOVENIJA V OSNOVNIH ŠOLAH PROJEKTI NA OSNOVNI ŠOLI LAVA CELJE Avtorica: mag. Mojca Skale V eseli smo, da lahko v ZPM mrežniku predstavimo projekte Osnovne šole Lava Celje ter mag. Marijano Kolenko, ravnateljico OŠ Lava Celje. Svojo profesionalno pot je pricela kot uciteljica razrednega pouka, nadaljevala s poucevanjem likovne pedagogike in tehnike ter nekaj let opravljala delo v svetovalni službi kot pedagoginja. Sedem let je vodila Sklad za ljubiteljske kulturne dejavnosti v Celju in zdaj že 15 let vodi OŠ Lava Celje. Tako kot so bila pestra njena podrocja dela, tako je pestra pot ravnateljice osnovne šole. V 15 letih ravnateljevanja je sledila jasni viziji in filozofiji šole, kar se zrcali v lepo vzgojenih ucencih ter v njihovih zelo dobrih rezultatih, v vedno bolj usposobljenih in samozavestnih zaposlenih ter v številnih uspehih na podrocju razvoja šole. Razvoj šole je posledica pretehtanih vsebinskih podrocij, jasno postavljenih vrednot, nenehne skrbi za dobre medosebne odnose na vseh ravneh ter v povezovanju šole z okoljem. Bogat nadstandardni program ter razvoj številnih projektov, ki mladim omogocajo celovit razvoj osebnosti, so danes njihov zašcitni znak in osnova za prepoznavnost šole v širšem okolju. Njena predanost delu in skrb za razvoj šole ter okolja, v katerem je zelo dejavna, je bila opažena tako v strokovnih krogih kot v lokalnem okolju, kjer deluje na razlicnih podrocjih. V letu 2019 je prejela najvišje državno priznanje Nagrado za življenjsko delo na podrocju vzgoje in izobraževanja osnovnega šolstva. Januarja 2020 je bila izbrana za naj osebnost leta - Celjanko leta - ki ga podeljuje casopis Celjan na osnovi glasovanja obcanov, aprila pa je prejela priznanje Mestne obcine Celje, srebrni celjski grb. Priznanja niso le poklon njej, temvec predvsem poklon delu, predanosti in volji ter priznanje vzgoji in izobraževanju kot temelju vsake razvojno naravnane družbe. Najprej nam bo predstavila, kako je potekal agilni projekt »Izobraževanje na daljavo«, v nadaljevanju pa redne projekte, ki jih izvaja OŠ Lava Celje. PROJEKTNA SLOVENIJA V OSNOVNIH ŠOLAH IZOBRAŽEVANJE NA DALJAVO NA OSNOVNI ŠOLI LAVA – PRVA IN NOVA RESNICNOST Avtorica: mag. Marijana Kolenko, ravnateljica P etek, 13. marec 2020, je pred nas postavil novo situacijo, ki je nismo pricakovali, ki je nismo poznali in smo vanjo takorekoc »strmoglavili«. Svet je padel v klešce koronavirusa, popolne neznanke, nepredvidljivega obnašanja, nepredvidljivega razvoja, predvsem pa množicnega strahu. Bil je tu in nas dobesedno prikoval v domove, saj smo z njegovim širjenjem najpogosteje slišali stavek: »Ostani doma.« In res smo ostali doma, vsi, ki smo zaradi narave dela imeli to možnost. Po zaprtju vrtcev ter vseh šol smo se znašli pred popolno neznanko »izobraževanja na daljavo«, ki ga nihce ni prav dobro poznal, ni bil primerno usposobljen zanj, predvsem pa ne primerno opremljen s tehnologijo. Zacelo se je nekaj novega, neznanega Petek, 13. marec, je tako postal za vse nas »crni petek«, saj se je prvic v zgodovini zgodilo, da so se zaprle vzgojno-izobraževalne ustanove in so otroci ostali doma. Šole smo se znašle v situaciji, ko v prvem trenutku nismo vedele, kako bomo v ponedeljek, 16. marca, pricele z delom na daljavo, a smo se izjemno hitro, takorekoc cez noc prilagodile popolnoma novim okolišcinam. Staršem in otrokom sem poslala prvi nagovor, kaj se je zgodilo, kakšna so priporocila in kako bomo priceli z delom na daljavo. Priceli smo intenzivno zbirati podatke o primerni opremljenosti tako družin Po zaprtju vrtcev ter vseh šol smo se znašli pred popolno neznanko »izobraževanja na daljavo«, ki ga nihce ni prav dobro poznal, ni bil primerno usposobljen zanj, predvsem pa ne primerno opremljen s tehnologijo. Iskali smo razlicne možnosti za pošiljanje povratnih informacij uciteljem, otroke motivirali za veliko gibanja, opravljanja razlicnih domacih opravil, eksperimentov, predvsem pa priporocil, kako se naj varujejo okužb, kako naj ravnajo samozašcitno ter pazijo na ljudi v svojem okolju. 12 kot uciteljev, vzpostavili spletne ucilnice, oziroma jih dopolnili tako, da so lahko ucenci predmetne stopnje priceli z delom takoj, saj so nekateri ucitelji uporabljali spletne ucilnice že v preteklem obdobju. Prek spletne strani smo vzpostavili e pošto za ucence razredne stopnje in priceli z delom. Prvi teden je minil v znamenju ponavljanja ucne snovi ter pripravljanju gradiv s pomocjo delovnih zvezkov, pripravljanju ucnih listov z napotki, kaj naj otroci delajo, kaj naj berejo, samostojno obnovijo. Iskali smo razlicne možnosti za pošiljanje povratnih informacij uciteljem, otroke motivirali za veliko gibanja, opravljanja razlicnih domacih opravil, eksperimentov, predvsem pa priporocil, kako se naj varujejo okužb, kako naj ravnajo samozašcitno ter pazijo na ljudi v svojem okolju. Drugi teden je bil še zahtevnejši, saj smo morali ucitelji pridobiti nova znanja glede uporabe digitalnih medijev, kar pomeni, da sta se pricela tudi intenzivno ucenje uciteljev in pomoc na daljavo ucencem in družinam, ki niso obvladali tehnologije in niso imeli pogojev za ucenje na daljavo. Racunalnikar je iskal tehnološke možnosti, preverjal komunikacijske kanale, ki bi bili najbolj enostavni za uporabo in tudi brezplacni, kar bi omogocilo cim hitrejše vkljucevanje vseh 465 otrok oziroma družin ter bili dostopni tudi ucencem iz socialno šibkejšega okolja. Pomoc otrokom in družinam brez racunalnikov Razredniki so kmalu ugotovili, katere družine nimajo tehnicnih pogojev ali pa tehnologije ne znajo uporabljati, in stekla je hitra akcija pomoci tako racunalnikarja kot uciteljev, ki so tehnologijo uporabljali tudi pri pouku v šoli. Kot ravnateljica sem takoj pricela iskati donatorje in možnosti za pridobitev nekaj racunalnikov, s katerimi smo uspeli pomagati družinam in ucencem pri delu na daljavo. Po dveh tednih smo ugotovili, da bo izobraževanje na daljavo verjetno trajalo dlje, kot je bilo slišati iz medijev, in da bomo morali priceti tudi z obravnavo ucne snovi na daljavo. Tako smo v nadaljevanju intenzivno iskali možnosti za vzpostavitev video-povezav, ki so zaživele že v tretjem tednu in so se pokazale kot pomembna dodana vrednost izobraževanja na daljavo, saj so ucenci pogrešali stik z ucitelji, predvsem pa kakovostno obravnavo snovi pri posameznih predmetih. Izvedba ankete – odlicne povratne informacije, kako smo uspešni Odlocili smo se tudi za izvedbo obširne ankete, namenjene staršem, ucencem in tudi uciteljem, s katero smo preverili njihovo doživljanje izobraževanja na daljavo, s cim so zadovoljni, kaj jim povzroca najvec težav, kakšne probleme cutijo v povezavi s tehnologijo, kako se uspejo v družinah z vec otroki organizirati pri delu, še posebej tam, kjer so tudi starši delali na daljavo. Anketa se je pokazala kot zelo dobra praksa, saj smo na osnovi povratnih informacij laže prilagodili šolsko delo. Prilagodili smo število ur pouka, urnike, ki so razbremenili tako ucitelje kot ucence pri delu, saj se je takoj pokazal primanjkljaj prisotnosti uciteljev in njihove razlage snovi otrokom, povecali smo število ur športa, da bi s tem zagotovili dovolj gibanja otrok in tako ohranjali zdrav življenjski slog. Ucitelji so priceli s timskim nacrtovanjem izobraževanja na daljavo, povezovali predmete in ucne cilje, snov pripravljali bolj celostno, se poglobili v metodiko in didaktiko ucnih gradiv, primerno za izobraževanje na daljavo, in drugimi prilagoditvami. Anketa nam je ponudila številne predloge in razmišljanja staršev in ucencev za izboljšave pri pripravi ucnih gradiv, video sestankov z ucenci, video razlag ucne snovi, povezovanje otrok, ki se niso odzivali na poslana gradiva (nekateri so še vedno mislili, da so to pocitnice in situacije niso vzeli dovolj resno), podajanje povratnih informacij v obe smeri, casovni okvir opravljanja nalog in podobno. Že cetrti teden je pokazal vso resnost situacije, otroci so se morali zaceti odzivati in delati za šolo. Glede na to, da se je nakazovalo daljše casovno obdobje, ko bomo morali delati v novih okolišcinah, smo intenzivno iskali rešitve tudi za vse ostale dejavnosti, ki podpirajo ucenje. Vzpostavitev video­konferencnega okolja Video-konference so postale redna oblika dela tako uciteljev z ucenci kot moja redna oblika dela s kolektivom. Prek video povezav smo usklajevali številne aktivnosti med ucitelji, pripravljali izobraževanja na podrocju digitalnih znanj ter didakticnih znanj, ter se v prilagojeni obliki izobraževali po programu fit pedagogike, ki je odlicna pomoc za samostojno ucenje ucencev ter koncentracijo pri ucenju. Anketa se je pokazala kot zelo dobra praksa, saj smo na osnovi povratnih informacij laže prilagodili šolsko delo. Že cetrti teden je pokazal vso resnost situacije, otroci so se morali zaceti odzivati in delati za šolo. Prek video-povezav smo lahko dnevno komunicirali tako z zunanjim kot notranjim svetom, videli smo se, se poslušali, iskali rešitve, sproti odpravljali težave, se spodbujali, opogumljali, si bili v oporo. Verjamem, da smo uspešno zmogli izpeljevati izobraževanje na daljavo tudi zaradi zelo sistematicno zastavljenega komuniciranja ter predvsem tehtno izbranega obsega informacij. 14 Video povezave so nam bile nova normalnost za sklice strokovnih aktivov ter nacrtovanje dejavnosti, za prve sklice roditeljskih sestankov, še posebej na predmetni stopnji, saj so devetošolci prihajali v zakljucno obdobje šolanja. Tudi roditeljski sestanki so nam odkrili mnogo zanimivega, saj smo ugotovili, da imajo tudi nekateri starši težave z uporabo tehnologije in so jim bili otroci v veliko pomoc. Zdaj, ko gledam nazaj na prehojeno izkušnjo izobraževanja na daljavo, si sploh ne morem zamisliti, da ne bi imeli na razpolago vseh teh tehnicnih možnosti in da bi bil telefon ali e-pošta edina oblika komuniciranja. Prek video-povezav smo lahko dnevno komunicirali tako z zunanjim kot notranjim svetom, videli smo se, se poslušali, iskali rešitve, sproti odpravljali težave, se spodbujali, opogumljali, si bili v oporo. Prav tako smo preko video-povezav sodelovali na številnih strokovnih srecanjih, ki so jih organizirali Zavod RS za šolstvo, Ministrstvo za šolstvo in strokovne podporne institucije, ki so pripravljale okrogle mize, strokovne pogovore. V video obliki smo se srecevali razlicni strokovni timi v okviru razlicnih razvojnih projektov, tako na regijski kot državni ravni. Komunikacija na vseh ravneh in na vse nacine V casu izobraževanja na daljavo je bilo izjemno pomembno predvsem podrocje komuniciranja, in to na vseh ravneh. Kot ravnateljica sem vzpostavila protokol komuniciranja z vsemi deležniki, ki smo bili vpleteni v izobraževanje na daljavo. Od prvega dne dalje sem starše sproti seznanjala s preverjenimi informacijami, potekom razvoja izobraževanja, navodili za delo otrok, informacijami ministrstva na osnovi uradnih okrožnic. Nacini komuniciranja so bili razlicni in izbrani glede na pomen sporocila: e-Asistent, e-pošta, video posnetki, nagovori, telefonski klici, video-konference in sestanki, redne objave na FB strani. Verjamem, da smo uspešno zmogli izpeljevati izobraževanje na daljavo tudi zaradi zelo sistematicno zastavljenega komuniciranja ter predvsem tehtno izbranega obsega informacij. Na ta nacin smo z otroki, s sodelavci, s starši, z zunanjim okoljem in drugimi deležniki vzpostavili medsebojno zaupanje ter pozitivno podporno okolje, kar so pohvalili takorekoc vsi zaposleni in starši. Vracanje otrok v šolo in ugotovljena dejstva Tedni izobraževanja na daljavo so bili izjemno naporni in delovno obsežni, a smo se prav vsi iz te izkušnje ogromno naucili. In ko smo nekako zaceli obvladovati novo realnost, smo morali zaceti vzporedno pripravljati nove pogoje za vracanje otrok v šolo. Težko opišem, kaj je bilo bolj naporno in zahtevno, ali organizacija in vodenje izobraževanja na daljavo ali vracanje otrok v šolo. Vracanje otrok v šolo nam je namrec povzrocalo ogromno logisticnih, organizacijskih, kadrovskih in tudi vsebinskih težav. Kljub temu, da so se v šolo najprej vrnili najmlajši ucenci od 1. do 3. razreda, smo morali zaradi izjemno neživljenjskih varnostnih pravil NIJZ vkljuciti dve tretjini uciteljev. Izjemno zahtevna organizacija in spoštovanje pravil so pred nas ponovno postavili številne težave, ki smo jih nekako uspeli razrešiti. Vracanje druge skupine otrok – devetošolcev – ter kasneje postopoma vseh ostalih, ki se je zakljucilo 8. junija, je od vseh nas zahtevalo necloveške napore, da smo organizirali pouk in dejavnosti ter zagotavljali izvajanje varnostnih pravil, da ne bi prišlo do okužb s koronavirusom. Ucenci so se izjemno veselili ponovnega vracanja v šolo, še posebej srecanja s sošolci in ucitelji, a za šolo – vodstvo in ucitelje – je bilo to izjemno stresno. Šolsko leto smo zakljucili s pozitivnimi obcutki, kljub temu, da je bilo to eno izmed najzahtevnejših obdobij v zadnjih letih. Kaj nam je uspelo in kje so se pokazale najvecje sive lise? Pogled na obdobje izobraževanja na daljavo nam zdaj, z enomesecnim odmikom od tega obdobja, ponuja realno sliko. Ob koncu šolskega leta smo opravili temeljito samoevalvacijo in evalvacijo tega obdobja, iz katere lahko izlušcimo vredne ugotovitve. Kaj nam je uspelo? Starši, ucenci in ucitelji so izpostavili pozitivne ucinke izobraževanja na daljavo, med katere sodijo: • vsi smo pridobili nove izkušnje ter se fleksibilno prilagodili popolnoma novim okolišcinam, • cez noc smo morali priceti intenzivno razvijati digitalne kompetence, brez katerih nikakor ne bi mogli uspešno izpeljati izobraževanja na daljavo, • ucili smo se vsi: ucenci, starši, ucitelji in postali prava »uceca Izjemno zahtevna organizacija in spoštovanje pravil so pred nas ponovno postavili številne težave, ki smo jih nekako uspeli razrešiti. Ob koncu šolskega leta smo opravili temeljito samoevalvacijo in evalvacijo tega obdobja, iz katere lahko izlušcimo vredne ugotovitve. Ocaranost pa se lahko zgodi le v medsebojnem stiku in navdušenju, ki ju nikoli ne moreš pricarati prek racunalniškega ekrana ali pametnega telefona, pa ce si še tako zelo dober ucitelj. se skupnost«, • intenzivno smo razvili medsebojno sodelovanje, skupaj iskali rešitve, se podpirali, opogumljali drug drugega, • zelo smo »oklestili« ucne nacrte in izlušcili temeljna znanja, kar je bila vedno velika težava, • uspešno smo komunicirali na vseh nivojih ter iskali pozitivne rešitve, • uspelo nam je vzdrževati stike z vsemi ucenci in starši, tudi tujci, ki so se všolali tik pred pricetkom izobraževanja na daljavo, • uspešno ocenili znanje in pridobili manjkajoce ocene, • ucenci in tudi ucitelji so razvili kompetence, ki jih sicer ne bi uspeli: digitalne, organizacijske, komunikacijske, iskanje virov moci, odgovornost, vrednotenje in samovrednotenje ucnih dosežkov, oblikovanje povratnih informacij, preventivno ravnanje in skrb za lastno zdravje ter zdravje ljudi v okolju. In katere sive lise smo odkrili: • pokazale so se izjemno velike razlike med ucenci na podrocju IKT ter razvitih digitalnih kompetenc, • na plan so prišle velike razlike v podpornem domacem okolju, • pokazale so se tudi velike razlike pri motivaciji za ucenje, pri samostojnem ucenju ter pri oblikovanju povratnih informacij, • po povratku v šolo smo ugotovili, da ucenci doma niso imeli ucnega »reda«, saj so izgubili miselno kondicijo, ki jo otrok potrebuje za uspešno ucenje, • pri preverjanju znanja po povratku v šolo smo odkrili številne vrzeli v usvojenem znanju, kljub temu, da so otroci redno in dobro delali doma, • prav tako se je pokazalo, da so ucenci pozabili na spoštovanje dogovorov in pravil, ki so v šoli pogoj za varno in kakovostno ucenje, ter smo potrebovali veliko casa, da so se ponovno povezali v pravo oddelcno skupnost. Ob koncu naše izkušnje izobraževanja na daljavo lahko zapišem, da smo jo uspešno prestali, uspešno pripeljali otroke do konca nenavadnega šolskega leta in da bomo za novo šolsko leto, ce se ponovi izobraževanje na daljavo, imeli ugotovljene sive lise za dobro podlago pri nacrtovanju izboljšav. Smo pa vsi enotnega mnenja, da otroci potrebujejo šolo, potrebujejo socialne stike s sošolci in ucitelji in da prav nic ne more nadomestiti živega stika. »Ucitelj uci z odnosom, zato je nenadomestljiv v svoji živi navzocnosti. Za ucenje je namrec nujno potrebna ocaranost.« Ocaranost pa se lahko zgodi le v medsebojnem stiku in navdušenju, ki ju nikoli ne moreš pricarati prek racunalniškega ekrana ali pametnega telefona, pa ce si še tako zelo dober ucitelj. PROJEKTNA SLOVENIJA V OSNOVNIH ŠOLAH »PROJEKTI« – DODANA VREDNOST ZA UCENCE OŠ LAVA Avtorica: mag. Marijana Kolenko, ravnateljica OŠ Lava O snovna šola Lava Celje je ena izmed desetih osnovnih šol v Mestni obcini Celje. V svojih 43 letih je doživela številne spremembe na razlicnih podrocjih. Na tej poti sprememb so bili dobri, a tudi slabši casi, kar je vedno vplivalo na kakovost dela v šoli, predvsem pa se je odražalo v uspešnosti posameznih generacij ucencev. V letih njenega delovanja se je zgodilo tudi veliko sistemskih sprememb, ki so bile vedno uspešno implementirane v življenje in delo šole. Vecje spremembe na poti razvoja šol Najvecja sistemska sprememba je bil prehod z osemletnega šolanja na devetletno šolanje, ki se je odvijal v obdobju med letoma 2004 in 2006, saj se je šola prikljucila v zadnjem krogu uvajanja devetletke. Šola Lava je bila potrebna nove energije ter predvsem vsebinskih sprememb. Tako smo šolo v zadnjih 15 letih razvijali vecplastno. Nujno je bila potrebna prenova celotne šole ter s tem vzpostavitev ustreznih materialnih pogojev za varno bivanje in razvojno delo, sistematicno je bilo treba zasnovati profesionalni razvoj zaposlenih, kar je osnova za nova znanja za šolo prihodnosti, na novo zasnovati in sistematicno razvijati IKT opremo s pripadajocimi znanji zaposlenih ter »prevetriti« vsebinsko strokovno podrocje, kamor štejemo ucne nacrte ter vse razvojne in vsebinske projekte šole, ki otrokom omogocajo pridobivanje sodobnih znanj, predvsem pa razvoj zmožnosti in kompetenc za vstopanje v popolnoma drugacen svet. Vedno bolj pogosto slišimo, da nihce ne more napovedati, kateri poklici, ki so danes še vedno aktualni, bodo v prihodnosti še obstajali in kateri bodo poklici Tako je mlade ljudi treba v procesu šolanja pripraviti za življenje v neznanih okolišcinah, saj se vse zelo hitro spreminja, znanje hitro zastareva, poklici spreminjajo svojo podobo. Postajamo razvojna šola, ki ne samo sledi vzgojno-izobraževalnim novostim, temvec tudi narekuje razvoj v širšem slovenskem prostoru. 18 prihodnosti, zato je nujno treba tem spoznanjem prilagoditi tudi šolanje. Tako je mlade ljudi treba v procesu šolanja pripraviti za življenje v neznanih okolišcinah, saj se vse zelo hitro spreminja, znanje hitro zastareva, poklici spreminjajo svojo podobo in zato bodo v prihodnosti pomembnejše osebnostne lastnosti, predvsem pa razvite zmožnosti in kompetence, ki jih bodo lahko uporabili ne glede na poklic. Kakšna šola smo danes? Danes lahko z gotovostjo zapišem, da naši ucenci dobijo bogato popotnico v znanju, vrednotah, ki jih usmerjajo na poti odgovornega ravnanja, v razvitih kompetencah, ki jih bodo potrebovali na vseh stopnjah izobraževalnega procesa, ter v bogatih izkušnjah, ki jih naberejo v devetih letih aktivnega sodelovanja na razlicnih dogodkih v šoli in okolju. OŠ Lava iz leta v leto postaja ena izmed najbolj prepoznavnih šol v regiji in tudi državi. Postajamo razvojna šola, ki ne samo sledi vzgojno-izobraževalnim novostim, temvec tudi narekuje razvoj v širšem slovenskem prostoru. V teh letih smo si z jasno postavljenimi strateškimi cilji ter bogatimi vsebinami, ki smo jih razvijali v šoli, pridobili nazive: eko šola, zdrava šola, kulturna šola, Simbioza šola in pridružena Unesco šola, kar kaže na dolgoletno sistematicno delovanje na teh podrocjih. V letu 2012 smo bili nagrajeni s Kumerdejevim priznanjem, ki ga vsako leto petim izbranim vzgojno­izobraževalnim ustanovam ali posameznikom podeljuje Zavod RS za šolstvo za dolgoletno razvojno delovanje šole ter za odlicno partnersko sodelovanje z Zavodom. Intenzivno smo sodelovali v številnih inovacijskih projektih, kot na primer: zgodnje uvajanje tujega jezika – anglešcine – od 1. razreda dalje, nekajletni projekt Bralno opismenjevanje, razvoj formativnega spremljanja, oblikovanje in preverjanje Modela državljanskih kompetenc, preizkušali smo ucni nacrt za nov predmet s podrocja podjetnosti – »Izzivi prihodnosti« – in številnih drugih. Od leta 2013 dalje se ponašamo s certifikatom kakovosti v vzgoji in izobraževanju – kakovost za prihodnost, ki ga je težko pridobiti, še teže pa vzdrževati in potrjevati. Na certifikat kakovosti smo ponosni, saj smo z nenehnim izboljševanjem in preverjanjem uspešnosti stopili na pot pozitivnih sprememb ter na pot odlicnosti delovanja vseh naših kljucnih deležnikov: zaposlenih, ucencev, naših staršev ter ljudi in ustanov, s katerimi šola leta in leta dobro sodeluje. Za našo šolo je velik dosežek, da se zavedamo in delujemo v skladu s krogom PDCA, ki od vseh deležnikov zahteva nenehno nacrtovanje, delo, evalvacijo uspešnosti ter ponovno nacrtovanje izboljšav, kar je v nenehno spreminjajocem se družbenem in šolskem prostoru predpogoj za dvig kakovosti. Prav tako zadnjih nekaj let spremljamo trende izboljševanja, kar nam utira pot k odlicnosti. Z jasno vizijo v prihodnost s projekti V teh letih smo jasno zastavili vizijo razvoja šole ter postavili hierarhijo vrednot, ki vodijo zaposlene pri delu z otroki ter jih želimo razviti in privzgojiti tudi otrokom, saj bo to njihova najvecja dota za življenje v nepredvidljivem svetu, ki ga že doživljamo. Jasno smo postavili hierarhijo vrednot, ki nas vodijo pri vzgojno-izobraževalnem delu, saj se zavedamo, da v procesu odrašcanja nekaterih stvari ne smemo zamuditi, med njimi je tudi razvoj vrednot in vrednotnega sistema. Zavedamo se, da otroci v življenju ne bodo mogli biti uspešni brez ponotranjenja temeljnih cloveških vrednot, kot so spoštovanje in samospoštovanje, odgovorno ravnanje, aktivno delovanje in sodelovanje, skrb za lastno zdravje, medsebojna pomoc, solidarnost, humanost, pravicnost in delavnost. Ker nam ucni nacrti ne ponujajo dovolj prostora, da bi ob ucnih vsebinah razvijali in privzgajali tudi vse temeljne vrednote, smo se odlocili, da otrokom ponudimo to možnost v okviru bogatega nadstandardnega programa in številnih projektov. Nekaterim projektom smo se prikljucili na osnovi razpisov, nekatere projekte pa smo avtorsko zastavili in jih razvijali na šoli. Razvojne projekte šole smo snovali in sistematicno vpeljevali izkljucno iz razloga, da oplemenitimo in nadgradimo ucne nacrte, ki otrokom nikoli ne morejo ponuditi številnih izkušenj, novih sodobnih znanj in spoznanj, tako kot vsebine projektov. Cilje posameznih projektov povezujemo ter jih uspešno umešcamo v letne nacrte pri vseh predmetih po vsej vertikali. Sledimo jasnemu nacelu, da cim vec ciljev projektov umestimo v redni pouk, nekaj jih sistematicno umešcamo v nadstandardne programe, nekaj pa jih otroci lahko dosegajo v bogati ponudbi razširjenega programa šole ter v okviru interesnih dejavnosti. V teh letih smo se redno prijavljali na razpise številnih inštitucij, ki so ponujale razlicne možnosti za vpeljevanje novih vsebinskih sprememb. Zadnjih 15 let smo redni razvojni partnerji Zavoda RS za šolstvo, agencije SPIRIT, MIZŠ, SIQ – Inštituta za meroslovje in kakovost Ljubljana, Obmocne obrtno podjetniške zbornice Celje, CMEPIUS (mednarodno sodelovanje), podjetja FIT4KID Ljubljana, izobraževalnega centra Nekaterim projektom smo se prikljucili na osnovi razpisov, nekatere projekte pa smo avtorsko zastavili in jih razvijali na šoli. Cilje posameznih projektov povezujemo ter jih uspešno umešcamo v letne nacrte pri vseh predmetih po vsej vertikali. Z vpeljevanjem novih projektov smo mnogokrat izkoristili tudi možnost za brezplacno strokovno izobraževanje zaposlenih. »Rastoca knjiga« je izviren slovenski projekt, ki ima globoke korenine na Dolenjskem in veliko sporocilno vrednost za prihodnost. MI Griže, Šole za ravnatelje ter številnih zavodov in podjetij, s katerimi smo skupaj razvijali nove metodicno-didakticne pristope, iskali sodobne strategije poucevanja ter preizkušali modele sprememb v osnovnošolskem prostoru. Z vpeljevanjem novih projektov smo mnogokrat izkoristili tudi možnost za brezplacno strokovno izobraževanje zaposlenih. Tako so strokovni delavci bili deležni številnih odlicnih izobraževanj v okviru zastavljenih projektov, dobili možnost preizkušanja in implementacije novih znanj v prakso ter predstavljanja dobrih praks na strokovnih srecanjih in konferencah, raziskovali ucinke vpeljanih novosti ter pridobili možnost napredovanja. Naši razvojni projekti – naši »paradni konji« V zadnjih 15 letih nam je uspelo na šoli zgraditi bogato strokovno podporno okolje, v katerem se razvijajo strokovni delavci šole, predvsem pa ucenci. Razvojni projekti šole so od vseh zaposlenih, še posebej od strokovnih delavcev šole, zahtevali nenehno spreminjanje, sistematicno ucenje, preizkušanje spoznanj v praksi ter bogato osebno napredovanje. Vsa leta smo preudarno vpeljevali projekte, ki podpirajo vzgojno delovanje in otrokom pomagajo oblikovati zdravo osebnost in razviti obcutek za socloveka, spoštljivo komunikacijo, za medsebojno pomoc, da bi bili socutni, empaticni ... Po dolgih letih se je pokazal izjemen vpliv na vzgojni del ucnega procesa, kar smo dosegli z vsebinami eko šole in zdrave šole ter z oblikovanjem kodeksov obnašanja za vse deležnike: najprej smo skupaj z ucenci oblikovali Kodeks obnašanja ucencev, ki pomaga, da se znajo otroci primerno obnašati v vsakdanjem življenju, na prireditvah, ob obiskih kulturnih ustanov, ob obiskih zunanjih obiskovalcev v šoli, kadar gredo na mednarodne izmenjave, predvsem pa vsakodnevno doma in v šoli. Oblikovali smo tudi Kodeks obnašanja zaposlenih ter Kodeks obnašanja staršev, s katerima smo otrokom pokazali, da moramo tudi odrasli spoštovati dogovore obnašanja, biti spoštljivi do otrok ter med seboj, kako se pravilno nazivamo, komuniciramo, si dopisujemo, predvsem pa spoštujemo pravila bontona, kamor sodijo tudi lep govor, pozdravljanje, spoštljivo odzivanje ter spoštovanje drugacnosti in razlicnosti. S kodeksi obnašanja smo uspešno uredili odprte in iskrene odnose in jih še vedno urejamo, saj se odrasli in otroci zelo spreminjajo. V zadnjih letih veliko skrb namenjamo aktivnemu sodelovanju v gibanju Rastoca knjiga ter se trudimo s privzgojo vrednot v okviru Modela državljanskih kompetenc. »Rastoca knjiga« je izviren slovenski projekt, ki ima globoke korenine na Dolenjskem in veliko sporocilno vrednost za prihodnost. Idejo Rastoce knjige so leta 2000, na prehodu v novo tisocletje, zasnovali veliki Slovenci: pisatelj Boris Pahor, odlicni Tone Pavcek, dr. Janez Gabrijelcic ter nekatere druge vidne odlicne osebnosti. Gibanje podpira in mu priznava žlahtni pomen tudi Državni svet RS. Tako smo Slovenci zasnovali nekaj lastnega, velikega, saj se je ideja Rastoce knjige razširila že v 15 držav sveta. Izjemnega pomena pa so vrednote, ki jih pred mlade postavlja Rastoca knjiga ter odrasle zavezuje k odgovornosti, da mladim vrednote privzgojimo. Tone Pavcek je ustvaril pesem »Rastoca knjiga«, ki v prvi in zadnji kitici razkriva vse­obsežnost pomena tega izjemnega gibanja in vzgojnega prizadevanja: »Rastoca knjiga« je vec kot knjiga. Je skrinja narodne zaveze. Je duh, ki se nad casom dviga. Je zvezda stalnica, ljubezen. Je knjiga. In med nami biva. Kot listina, kot dar rodov, kot dragotina neminljiva, kot živ simbol, kot kruh in sol. »Rastoca knjiga« je spomenik knjigi, ki ni samo knjiga. Projekt ni usmerjen samo v preteklost in sedanjost, ampak predvsem v prihodnost. Mlade in odrasle nagovarja k osebni rasti, razvoju, izboljševanju sebe in drugih, medsebojni pomoci in k temu, da stopijo na pot odlicnih ravnanj, izražanja, razmišljanja. Sloviti akademik in pisatelj iz Trsta, Boris Pahor, ki je tudi eden izmed utemeljiteljev ideje Rastoce knjige, je za »Rastoco knjigo« zapisal: »Edino ljubezen bo rešila cloveštvo.« Tako na simbolicen nacin dobivamo posebno »Rastoco knjigo«, ki nenehno poudarja in sporoca, da hocemo biti narod znanja, kulture in odlicnosti – narod rasti. V tem gibanju smo se prepoznali tudi mi, kot šola, zato aktivno sledimo nacelom Rastoce knjige, s tem pa ustvarjamo pogoje za razvoj celovite osebnosti in razvoj pozitivnih lastnosti ucencev. Tako so postali nekateri cilji Rastoce knjige tudi naši dolgorocni cilji, s pomocjo katerih usmerjeno razvijamo cetrti Delorsov steber UCIMO SE BITI – razmišljajoci, aktivni, srecni, zadovoljni, radostni, zavedamo se lastne vrednosti in šibkih tock. Vsako leto izdamo Koledar abecede odlicnosti Rastoce knjige, ki nas z vrednotami ali izbranimi besedami, s katerimi oblikujemo otrokovo osebnost, vodijo vseh 12 mesecev tekocega leta. Npr. crke abecede odlicnosti, mojstrstva in etike CDEF se ucimo in udejanjamo: C: clovek, clovecnost, cujecnost, carobnost ... D: dom, Projekt Pozdrav ptic miru je hkrati vsakoletni opomnik odraslim ljudem, da so odgovorni za varovanje miru na vseh ravneh: v duši, v družini, v sosedskem okolju, v družbi, med narodi. domovina, delo, duša, domoljubje, dialektika … E: empatija, enakost, enakopravnost, etika … F: filozofija (rad imam znanost), filantropija, fantazija, fascinantnost … Koledar odlicnosti prejmejo vse družine, ki tudi doma sledijo našim usmeritvam. V pripravi imamo že peto Rastoco knjigo, ki jo vsako leto skupaj oblikujemo ucenci, zaposleni, starši ter izjemni posamezniki in odlicni ljudje v Celju in Sloveniji. Avtorsko smo v preteklih letih razvili dva zelo pomembna projekta, ki s cilji dopolnjujeta razvoj mladih osebnosti v zavedanju, kaj pomeni biti odgovoren in aktiven državljan, ter zavedanju, da sleherni posameznik lahko spreminja obstojece stanje na bolje. Cilji projekta Pozdrav ptic miru in projekta Model državljanskih kompetenc se prekrivajo predvsem v naslednjih skupnih prizadevanjih: • razvijanje socialnih vešcin za strpno sobivanje s poudarkom na razumevanju multikulturnih in socialnih znacilnosti evropskih družb in tudi razvijanje kompetenc za konstruktivno sodelovanje v socialnem okolju ter polno in aktivno udeležbo v državljanskem življenju, • spodbujanje kulturnega dialoga na osnovi razumevanja kodeksov oziroma splošno sprejetih ravnanj v razlicnih družbah in okoljih, • navajanje na odgovorno ravnanje, predvsem razvijanje vešcin za aktivno spreminjanje ravnanj na osnovi kriticne presoje s poudarkom na razumevanju pomena dobrega fizicnega in duševnega zdravja kot vira zase, za svojo družino in za ožje socialno okolje ter znanju o tem, kako to doseci in vzdrževati z zdravim nacinom življenja. Projekt Pozdrav ptic miru je hkrati vsakoletni opomnik odraslim ljudem, da so odgovorni za varovanje miru na vseh ravneh: v duši, v družini, v sosedskem okolju, v družbi, med narodi, ter da imajo vsi na svetu pravico do miru kot pogoja za izobraževanje, kakovostno napredovanje in svobodno življenje, za ustvarjanje, osebno rast … V okviru tega projekta vsako leto odpiramo aktualne družbene probleme: zmanjševanje nasilja, aktivno državljanstvo, multikulturnost, migracije in clovekove pravice ter številna kriticna vprašanja. Projekt smo uspeli razširiti v celoten slovenski prostor ter izven meja države. Avtorsko smo oblikovali tudi projekt Model državljanskih kompetenc, s pomocjo katerega sistematicno razvijamo odnos do domovine, države, njenih simbolov, do premicne in nepremicne dedišcine, do maternega jezika, do ljudskega izrocila, do znanja, knjig in umetnosti. Ob projektih, s katerimi uspešno oblikujemo otrokovo osebnost in sistem vrednot, zelo intenzivno in preudarno razvijamo projekte, s katerimi pri otrocih usmerjeno razvijamo predvsem kompetence, ki jih bodo potrebovali v prihodnosti. Najnovejša spoznanja govorijo v prid razvoja kompetenc pri otrocih, a jim šolstvo še ne sledi. Nam je uspelo v teh letih s pomocjo strokovnih podpornih institucij vpeljati nekaj odlicnih pilotnih in razvojnih projektov, ki jih implementiramo v prakso in dokazujemo, da smo na pravi poti. Izpostaviti želim najbolj ucinkovite razvojne projekte, ki uciteljem, predvsem pa ucencem omogocajo najbolj kakovosten razvoj kompetenc, ki jih ucni nacrti ne omogocajo. Pred leti smo priceli z intenzivnim izobraževanjem vseh uciteljev v programu FIT4KID, ki je v šolo vnesel pravo »strokovno revolucijo«, saj lahko s pomocjo novih spoznanj nevroznanosti, na katerih temeljijo aktivne metode poucevanja in ucenja, ucitelji ucence motivirajo za samostojno delo, jim omogocajo ucenje v gibanju, otroci so izjemno aktivni, ucijo se v igri, krepijo koncentracijo in pozornost, znajo poiskati vire, ki jih potrebujejo za ucenje, prevzamejo odgovornost za rezultate ucenja, se ucijo kriticnega razmišljanja, ucijo se sodelovanja v timu, raziskovanja lastnih nacinov ucenja, razvijajo ustvarjalnost ... Posredno razvijejo vseživljenjske kompetence, ki otroke postavljajo v aktivno razmišljajoco vlogo. Vzporedno s FIT pedagogiko smo implementirali spoznanja formativnega spremljanja napredka ucencev. Formativno spremljanje napredka vsakega posameznega ucenca prinaša uciteljem in ucencem izjemne koristi. Ucitelji pridobijo povratne informacije o znanju in o šibkih tockah posameznega otroka, ucenci pa se ucijo vrednotenja svojega lastnega napredka, samovrednotenja in samoregulacije. S formativnim spremljanjem ucenci razvijajo naslednje kompetence: odgovornost, samostojnost, kriticno mišljenje in kriticno vrednotenje, naucijo se nacrtovati cas, delo, išcejo nove pristope za ucenje, spremljajo lastni napredek, sposobni so se soociti s porazi in poiskati rešitve. V zadnjih letih intenzivno razvijamo 5-letni projekt POGUM – kompetence podjetnosti. Pred tremi leti smo bili izbrani med 30 razvojnih šol v Sloveniji, ki usmerjeno razvijamo kompetence podjetnosti, ki jih bodo mladi v prihodnosti nujno potrebovali, da bodo podjetni, samostojni, uspešni, prilagodljivi novim razmeram. V projektu POGUM (PO-djetnost, Gradnik za-Upanja V zadnjih letih intenzivno razvijamo 5-letni projekt POGUM – kompetence podjetnosti. Ob predstavljenih projektih snujemo in izvajamo še vrsto drugih projektov, ki ucencem prav tako pomagajo pri ucenju in spoznavanju samih sebe, predvsem pa pri razvoju osebnostnih lastnosti ter razvoju kompetenc. Mladih), ki pomeni »Krepitev kompetence podjetnosti in spodbujanje prožnega prehajanja med izobraževanjem in okoljem v osnovnih šolah«, spodbujamo nacine razmišljanja in razumevanja podjetnosti v osnovnih šolah kot zmožnost razvijanja ustvarjalnosti, inovativnosti in proaktivnosti posameznika in skupin. Kljucna cilja projekta sta: • razvoj, preizkušanje, implementacija, spremljanje in evalviranje celovitega modela podjetnosti v osnovni šoli ter odprtega in prožnega prehajanja med osnovno šolo in okoljem, • opolnomocenje šolajocih (ucencev v osnovni šoli) in strokovnih delavcev (uciteljev, svetovalnih delavcev, drugih strokovnih delavcev, vodstvenih delavcev in ravnateljev v OŠ) s kompetenco podjetnosti. S številnimi dejavnostmi ucencem omogocamo razumeti, kaj je podjetnost in katere kompetence bodo razvili z lastno aktivno udeležbo. Samoiniciativnost in podjetnost kot »sposobnost posameznika za uresnicevanje svojih zamisli« vkljucuje ustvarjalnost, inovativnost in sprejemanje tveganj ter sposobnost nacrtovanja in vodenja projektov za doseganje ciljev. Ta sposobnost je v pomoc posameznikom, ne le v njihovem vsakdanjem življenju in v družbi, ampak tudi na delovnem mestu pri razumevanju ozadja njihovega dela in izkorišcanju priložnosti, je pa tudi podlaga za bolj posebne spretnosti in znanje, ki jih potrebujejo tisti, ki ustanavljajo socialne ali gospodarske dejavnosti ali k temu prispevajo. To bi moralo vkljucevati zavest o eticnih vrednotah in spodbujati dobro upravljanje. Ker Svetovni gospodarski forum veckrat omenja, da bodo ljudje do leta 2030 najbolj potrebovali pomembne precne vešcine, kot so sposobnost reševanja kompleksnih vprašanj, kriticno mišljenje, kreativnost in sposobnost uravnavanja medsebojnih odnosov, še toliko bolj zavzeto raziskujemo možnosti ponujenega projekta POGUM, s pomocjo katerega bodo ucenci razvili želene vešcine in precne kompetence. Ob predstavljenih projektih snujemo in izvajamo še vrsto drugih projektov, ki ucencem prav tako pomagajo pri ucenju in spoznavanju samih sebe, predvsem pa pri razvoju osebnostnih lastnosti ter razvoju kompetenc. Mednje sodijo projekti: 8 krogov odlicnosti, projekt Medgeneracijskega sodelovanja, Turizmu pomaga lastna glava, mednarodne izmenjave Erasmus+, Vodni agent, Energy school. Razumeti šolo prihodnosti Javna osnovna šola mora biti trdno zasidrana v zavesti našega naroda, saj vsem otrokom omogoca vsaj »približno« enake možnosti za razvoj in napredovanje. A hkrati je nujno potrebno, da tudi v osnovnih šolah sledimo spremembam in potrebam družbe. Ne samo, da razvijamo kognitivni del možganov pri mladih, temvec da intenzivno oblikujemo celovite osebnosti, ki bodo razvile obcutek za socloveka, delovale v prid skupnosti, s svojim znanjem in razvitimi kompetencami skrbele za svojo rast in razvoj ter za rast družbe kot celote. Prihodnost bo za nas sprejemljiva le takrat, ko bodo te generacije otrok, ki jih vzgajamo in izobražujemo danes, humane, cutece, fleksibilne, prilagodljive, odgovorne, predane, predvsem pa se zavedale prednosti delovanja v skupnosti. Na OŠ Lava se trudimo slediti novim spoznanjem in novim potrebam, zato tudi tako intenzivno vpeljujemo nove sodobne pristope pri poucevanju, postajamo »uceca se skupnost«, ki se zaveda trajnostnega vseživljenjskega ucenja, aktivnega sodelovanja. Naši številni projekti, ki jih vpeljujemo premišljeno in preudarno, nam pomagajo spreminjati pedagoško prakso. Otrokom omogocajo aktivno vlogo, ponujajo številne možnosti, da se lahko prav vsak razvija in dobi priložnosti za prihodnost. Menim, da smo z izjemno raznovrstnostjo izbora in razvoja projektov, ki ucencem in uciteljem omogocajo osebno oblikovanje, razvoj in napredek, pripravili odlicno osnovo za prihodnost. Na prvo mesto postavljamo osebnost posameznika, v nadaljevanju pa njegovo znanje, sposobnosti, spretnosti, izkušnje, kompetence. Vse je domišljeno in zato verjamem, da bodo naši ucenci zmogli kljubovati negotovi prihodnosti, predvsem pa verjamem, da jim dajemo dobre temelje za to, da bodo kriticno in eticno prihodnost tudi oblikovali. Naši številni projekti, ki jih vpeljujemo premišljeno in preudarno, nam pomagajo spreminjati pedagoško prakso. Na prvo mesto postavljamo osebnost posameznika, v nadaljevanju pa njegovo znanje, sposobnosti, spretnosti, izkušnje, kompetence. Tako lahko danes z zadovoljstvom ugotovimo, da je v letu 2019 bila dokoncno urejena in izdelana vsa dokumentacija – pravilniki in obrazci, potrebna za izvajanje certifikacijskih postopkov po ICB/ICRG4, in da je v tem letu bil uspešno izveden pilotni ciklus certificiranja po novem standardu. V imenu Slovenskega združenja za projektni management se Renatu Golobu zahvaljujem za velik prispevek k razvoju in uspešnosti programa IPMA SloCert. POROCILA ZAHVALA RENATU GOLOBU Avtor: dr. Igor Vrecko, predsednik ZPM J anuarja 2019 je funkcijo direktorja programa IPMA SloCert v ZPM prevzel Renato Golob. Takrat smo se na tem programu soocali z dvema velikimi izzivoma – 1) zakljucitev prehoda na certificiranje po novi razlicici standarda ICB/ICRG4 in izvedba pilotnega ciklusa certificiranja po novem standardu ter 2) okrepitev baze kompetentnih in ustrezno usposobljenih ocenjevalcev na tem programu po novem standardu ICB/ICRG4. Renato Golob se je z vso vnemo uspešno spopadel z obema izzivoma. Tako lahko danes z zadovoljstvom ugotovimo, da je v letu 2019 bila dokoncno urejena in izdelana vsa dokumentacija – pravilniki in obrazci, potrebna za izvajanje certifikacijskih postopkov po ICB/ICRG4, in da je v tem letu bil uspešno izveden pilotni ciklus certificiranja po novem standardu. Enako lahko glede razširitve baze ocenjevalcev povemo, da imamo danes 8 aktivnih ocenjevalcev, kar pomeni, da lahko neodvisno od števila kandidatov v slehernem trenutku izvajamo certificiranja po vseh štirih certifikacijskih nivojih – A, B, C in D –, ter na vseh treh podrocjih – projektni managerji, managerji programov in managerji portfeljev. Renato se je letos spomladi odlocil, da se v svoji karieri posveti novim izzivom, sicer še vedno na podrocju projektov in projektnega managementa, a ne vec v okviru programa IPMA SloCert. Na njegovi novi karierni poti mu želimo obilo uspehov, ki ob energiji in delavnosti, ki jo je izžareval v funkciji direktorja programa IPMA SloCert, zagotovo ne bodo izostali. V imenu Slovenskega združenja za projektni management se Renatu Golobu zahvaljujem za velik prispevek k razvoju in uspešnosti programa IPMA SloCert. POROCILA PROGRAM IPMA SloCert Avtorica: Milena Sokolic, direktorica programa P ravijo, da je cas negotovosti tudi cas za nove priložnosti. Letošnje leto je še kako polno vprašanj, a tudi sprememb, ki odpirajo nove izzive. Program IPMA SloCert se je uspešno soocil s številnimi izzivi že veliko prej, najprej že pred dobrimi dvajsetimi leti, ko je bil uveden v Slovenijo, nato pa ob nadgradnjah in spremembah, ki so bile uspešno obvladovane najprej pod vodstvom mag. Andreja Škarabota, nato dr. Igorja Vrecka, pa mag. Andreja Kerina in nazadnje Renata Goloba. S prilagoditvijo sistema SloCert novim pravilom IPMA ICR 4.0, vkljucno z razširitvijo sklopov certifikatov na podrocje programa in portfelja ter posodobitvijo nabora kompetenc IPMA ICB 4.0, je program IPMA SloCert zadovoljil zahteve IPMA. S tem se je postavil dober temelj, ki bo omogocil, da se lahko posvetimo kandidatom in kvalitetni izvedbi certifikacijskih postopkov. Tako na tej tocki tudi z veseljem in vso odgovornostjo prevzemam vodenje programa IPMA SloCert. Kot clanica ZPM in v vlogi nove direktorice programa IPMA SloCert si želim, da se dvigne njegova prepoznavnost ter razumevanje kompetenc, vrednosti in doprinosa certificiranja tako posamezniku kot organizaciji, v kateri posameznik deluje. Vecina projektnih managerjev v to vlogo stopi po nakljucju. Tako imenovani »accidental« projektni managerji postanejo projektni managerji na svojem delovnem mestu, medtem ko je fokus njihov izobraževanja in strokovnega razvoja praviloma v drugih domenah Certificiranje tako po eni strani pomeni profesionaliziranje vloge že izkušenih posameznikov ter po drugi strani dobro karierno iztocnico za motivirane mlade ljudi, ki jim izkušenj primanjkuje. Tudi trendi v svetu kažejo, da kot družba postajamo vse bolj projektno orientirani, medtem ko projekti postajajo vse kompleksnejši. V septembru 2020 bomo še kot del prvega certifikacijskega cikla letošnjega leta izvedli problemsko delavnico in intervju za raven B in C. Prav tako bomo v septembru Kot clanica ZPM in v vlogi nove direktorice programa IPMA SloCert si želim, da se dvigne njegova prepoznavnost ter razumevanje kompetenc, vrednosti in doprinosa certificiranja tako posamezniku kot organizaciji, v kateri posameznik deluje. Certificiranje tako po eni strani pomeni profesionaliziranje vloge že izkušenih posameznikov ter po drugi strani dobro karierno iztocnico za motivirane mlade ljudi, ki jim izkušenj primanjkuje. Tudi trendi v svetu kažejo, da kot družba postajamo vse bolj projektno orientirani, medtem ko projekti postajajo vse kompleksnejši. Ceprav menimo, da se certificiranje kvalitetnejše izvede po obstojecem modelu, predvsem kadar gre za delavnico in intervju, smo na ZPM na tovrsten (spletni) nacin izvedbe certificiranja pripravljeni. priceli z drugim ciklom. V zadnjem cetrtletju 2020 pa nas caka validacija certifikacijskega sistema, ki jo bo opravila IPMA. Zaradi trenutne globalne zdravstvene situacije se organizacije in ljudje poskušamo prilagoditi virtualnemu svetu bolj kot kadarkoli prej. Vedno znova se tudi izkaže, da smo hitreje in bolj prilagodljivi, kot to verjamemo. IPMA je v mesecu marcu objavila smernice za izvedbo spletnega certificiranja. Ceprav menimo, da se certificiranje kvalitetnejše izvede po obstojecem modelu, predvsem kadar gre za delavnico in intervju, smo na ZPM na tovrsten (spletni) nacin izvedbe certificiranja pripravljeni. Za konec bi želela še dodati, da mi je v cast in zadovoljstvo prispevati k ZPM, zato se entuziasticno podajam v vlogo, ki mi je zaupana. Ob tej priložnosti tudi vabim vse bralke in bralce ZPM mrežnika, ki še niso certificirani ali pa se jim izteka oz. se je že iztekel rok veljavnosti certifikata, da se prijavijo v postopek (re)certificiranja. Milena Sokolic je vodja oddelka posebnih projektov in strateških iniciativ na zasebni visokošolski instituciji, kjer sodeluje pri pripravi projektnih prijav, vodenju in kontroli izvajanja projektov. Vpeta je tudi v doktorski študijski program Projektni management, ki se izvaja v tesnem sodelovanju z najbolj aktivnimi clani IPMA. V mednarodnem okolju deluje že vec kot petnajst let, kar jo še posebej motivira za delo na programu IPMA SloCert. ZAKAJ POSTATI CLAN ZPM? C lani Slovenskega združenja za projektni management so del velike družine strokovnjakov v Sloveniji, in preko mednarodnih združenj IPMA® in ICEC tudi v svetu, ki se strokovno in/ ali raziskovalno srecujejo z razlicnimi podrocji projektnega menedžmenta. Gre za podrocja kot so to na primer vodenje projektov, sodelovanje v projektnih timih, vodenje programov ali portfeljev projektov, vodenje ali delovanje v projektnih pisarnah, kontroliranje ali revizija projektov, narocanje ali upravljanje projektov in podobno. Clanstvo v združenju prinaša posameznikom in podjetjem vrsto koristi in priložnosti, ki dalec presegajo stroške letne clanarine v združenju. V nadaljevanju izpostavimo samo nekatere med njimi, ki pa so sicer predmet stalnega dopolnjevanja. Clani ZPM: Projektni forum imajo 40% znižano kotizacijo na vsakoletnem osrednjem strokovnem in družabnem dogodku - Projektnem forumu, na katerem se srecajo direktorji podjetij, predstavniki javne uprave, direktorji programov projektov, projektni menedžerji in drugi, ki se ukvarjajo s projekti ali jih zanima podrocje projektnega menedžmenta. ZPM mrežnik prejemajo ZPM mrežnik, e-glasilo združenja, ki izhaja trikrat letno in vsebuje vrsto strokovnih in splošnih informacij, ki jih v svoji vsakodnevni praksi potrebujejo projektni menedžerji in drugi, ki se srecujejo s projektnim delom. Gre za informacije o novostih in dogodkih na podrocju projektnega menedžmenta, predstavitve uspešnih projektnih menedžerjev in realiziranih projektov, priložnosti sodelovanje in podobno. za projektno P r ojec t P erspec tiv es prejemajo letno izdajo e-verzije revije Project Perspectives, ki izhaja v angleškem jeziku in jo izdaja IPMA. Revija prinaša projektnim menedžerjem in menedžerjem programov ter njihovim nadrejenim in vodstvom podjetij najnovejša svetovna spoznanja in inovacije s podrocij, povezanih s projektnim delovanjem. Vsako leto revija obravnava doloceno aktualno temo, objavlja pa rezultate raziskav in študije primerov projektov, koristne akademikom in praktikom projektnega menedžmenta. IPMA NewsLetter prejemajo IPMA NewsLetter, e-glasilo mednarodnega združenja IPMA, pripravljeno v angleškem jeziku. Glasilo po eni strani zagotavlja clanom ZPM, da so stalno na tekocem z dogodki in strokovnimi aktivnostmi razlicnih projektnih organizacij širom po svetu, hkrati pa je odlicna priložnost, da v mednarodnem okolju predstavijo svoje projektne dosežke. Partnerji ZPM imajo 5 – 10% popusta na storitve in produkte, ki jih ponujajo partnerske organizacije združenja. Gre za popuste pri nakupu programske ali strojne opreme, namenjene projektnemu delovanju, popuste iz naslova svetovanj, pomoci pri prijavi projektov na razpise, pri financiranju projektov in drugo. Mednarodni združenji IPMA® in ICEC pridobijo s clanstvom v ZPM hkrati tudi clanstvo v mednarodnih organizacijah IPMA® - International Project Management Association in ICEC ­International Cost Engineering Council. IPMA® SloCert imajo 5% popust v ZPM-ovem programu mednarodnega certificiranja – IPMA® SloCert, v okviru katerega kandidati pridobijo mednarodno veljaven certifikat s podrocja projektnega menedžmenta, ki je prepoznaven po vsem svetu, predvsem pa v 52-ih državah, clanicah mednarodnega združenja IPMA®. Program ZPM Educa imajo 10% popust v okviru programa usposabljanja ZPM Educa, v katerem se v majhnih skupinah – lahko tudi v zakljucenih skupinah za izbrano podjetje – vrši izobraževanje in usposabljanje iz vseh podrocjih projektnega menedžmenta. Informacije in povezave permanentno pridobivajo v elektronski, pisni ali ustni obliki najnovejše lokalne in mednarodne informacije s podrocja projektnega menedžmenta ter imajo možnost navezovanja stikov in izmenjave izkušenj z najpomembnejšimi nacionalnimi in mednarodnimi organizacijami ali strokovnjaki. Spletna stran ZPM imajo preko spletne strani ZPM dostop do vrste neomejeno dostopnih informacij in podatkov, pa tudi do vrste drugih uporabnih in vrednih informacij oziroma podatkov, ki so dostopni samo clanom ZPM – z osebnimi uporabniškimi imeni in gesli – ne pa tudi širši javnosti. prejemajo informacije o literaturi, programskih paketih, kongresih, seminarjih doma in v tujini, po želji pa prejmejo tudi informacije o potencialnih partnerjih pri izvajanju projektov ali pa predlog perspektivnega mladega kadra z ustreznim znanjem in osnovnimi izkušnjami na podrocju projektnega menedžmenta. Promocija imajo prednostno možnost promocije in predstavitve lastnih spoznanj, izdelkov ali projektov z objavo v reviji Projektna mreža Slovenije, v glasilu ZPM mrežnik ali ob razlicnih dogodkih združenja. Sekcija Mladi projektni menedžerji imajo dostop do najmlajših clanov združenja – dijakov ter študentov dodiplomskega in podiplomskega študija, ki se v okviru združenja povezujejo v sekciji Mladi projektni menedžerji – MPM. MPM zagotavlja vzpostavljanje praviloma prvih sodelovanj na podrocju projektov med mladimi in podjetji. V ta namen MPM koordinira strokovne prakse, prireja srecanja in delavnice s projektnimi menedžerji, oglede podjetij in rezultatov projektov in podobno. MPM tako zagotavlja najmlajšim clanom možnost pridobivanja izkušenj in poznanstev, ostalim clanom pa priložnost za prepoznavanje najprimernejšega in najperspektivnejšega kadra za lastne potrebe. potencialnega M rež enje imajo preko številnih strokovnih in predvsem družabnih dogodkov ZPM vrsto priložnosti za srecevanje z drugimi clani združenja in posamezniki, ki delujejo v razlicnih projektnih okoljih, s tem pa možnosti za utrjevanje ali vzpostavljanje novih osebnih in poslovnih partnerstev. Baze podatkov OBLIKE CLANSTVA V ZPM Individualno clanstvo Individualni clani združenja uživajo vse koristi, predstavljene v rubriki Zakaj postati clan ZPM. Združenje se trudi permanentno širiti koristnost clanstva, zato velja stalno spremljati novosti o tem na spletni strani združenja. Clanstvo dijakov in študentov Clanstvo dijakov, študentov in rednih podiplomskih študentov zagotavlja ob bistveno znižani clanarini vse ugodnosti, kot jih imajo individualni clani. Ob vclanitvi v združenje morajo dijaki in študenti rednega dodiplomskega ali magistrskega študijskega programa svoj status izkazati z ustreznim potrdilom in ne smejo biti starejši od 26 let. XL Korporacijsko clanstvo Organizacije, ki se odlocijo za XL korporacijsko clanstvo, pridobijo naslednje pravice: • ugodnosti v obsegu 6-ih individualnih clanarin v združenju, • dodatnih 10% popusta pri prireditvah in udeležbi na Projektnem forumu ter konferencah in dogodkih v organizaciji ZPM, • 15 % popusta pri objavi oglasov v publikacijah združenja, • 3 brezplacne udeležbe na seminarju po lastni izbiri iz programa ZPM Educa, • pravico do uporabe logotipa ZPM, • objavo naziva in emblema organizacije v publikacijah ZPM in ZPM mrežniku, • objavo naziva in emblema organizacije na spletnih straneh ZPM ter aktivna povezava do njenih spletnih strani. L Korporacijsko clanstvo Organizacije, ki se odlocijo za L korporacijsko clanstvo, pridobijo naslednje pravice: • ugodnosti v obsegu 4-ih individualnih clanarin v združenju, • dodatnih 8% popusta pri prireditvah in udeležbi na Projektnem forumu ter konferencah in dogodkih v organizaciji ZPM, • 10% popust pri objavi oglasov v publikacijah združenja, • dve brezplacni udeležbi na seminarju po lastni izbiri iz programa ZPM Educa, • pravico do uporabe logotipa ZPM, • objavo naziva in emblema organizacije v publikacijah ZPM in ZPM mrežniku, • objavo naziva in emblema organizacije na spletnih straneh ZPM ter aktivna povezava do njenih spletnih strani. M Korporacijsko clanstvo Organizacije, ki se odlocijo za M korporacijsko clanstvo, pridobijo naslednje pravice: • ugodnosti v obsegu 3-ih individualnih clanarin v združenju, • dodatnih 5% popusta pri prireditvah in udeležbi na Projektnem forumu ter konferencah in dogodkih v organizaciji ZPM, • 5% popust pri objavi oglasov v publikacijah združenja, • ena brezplacna udeležba na seminarju po lastni izbiri iz programa ZPM Educa, • pravico do uporabe logotipa ZPM, • objavo naziva in emblema organizacije v publikacijah ZPM in ZPM mrežniku, • objavo naziva in emblema organizacije na spletnih straneh ZPM ter aktivna povezava do njenih spletnih strani. KORPORACIJSKI CLANI ZPM ZDRUŽENJA ZA PROJEKTNI MANAGEMENT ESOTECH d.d. Preloška cesta 1, 3320 Velenje Spletna stran: www.esotech.si KRKA, tovarna zdravil, d.d. Šmarješka cesta 6, 8000 Novo mesto Spletna stran: www.krka.si Telekom Slovenije d. d. Cigaletova 15, 1000 Ljubljana Spletna stran: www.telekom.si NUMIP, Vzdrževanje, montaža in proizvodnja, d.o.o. Knezov štradon 92, 1000 Ljubljana Spletna stran: www.numip.si Litostroj Power, d. o. o. Litostrojska 50, 1515 Ljubljana Spletna stran: www.litostroj-ei.si Nova Ljubljanska Banka Trg republike 2, 1520 Ljubljana Spletna stran: www.nlb.si POŠTA SLOVENIJE d.o.o. Slomškov trg 10, SI-2000 Maribor Spletna stran: www.posta.si ELES, ELEKTRO SLOVENIJA d.o.o. Hajdrihova 2, SI-1000 Ljubljana Spletna stran: www.eles.si NEC NOTRANJSKI EKOLOšKI CENTER, CERKNICA Popkova ulica 4, 1380 Cerknica Spletna stran: www.nec-cerknica.si Agencija POTI, d.o.o. Stegne 7, 1000 Ljubljana Spletna stran: www.agencija-poti.si OGLAŠEVANJE V ZPM MREŽNIKU Razlogi za oglaševanje Glasilo ZPM mrežnik predstavlja odlicno priložnost za predstavitev organizacij in podjetij, ki se ukvarjajo s projekti, ki izvajajo projekte in ki nudijo izdelke ali storitve, namenjene projektnemu delu. Bralci so vsi clani Slovenskega združenja za projektni management, ob teh pa še vec kot 1.000 narocnikov na e-informacije združenja ter obiskovalcev spletne strani združenja. Zato v oglasnem delu glasila ponujamo razlicne možnosti in oblike oglaševanja, podrobneje predstavljene v spodaj navedenih Splošnih pogojih oglaševanja v ZPM mrežniku. V primeru, da se odlocite za oglaševanje v našem glasilu, Vas prosimo, da nas kontaktirate na elektronsko pošto: info@ zpm-si.com. Splošni pogoji oglaševanja v ZPM mrežniku 1. Cene Cene v ceniku že vkljucujejo DDV in veljajo za objavo pravocasno oddanega oglasa. Pripravo, obdelavo in popravljanje oglasov zaracunavamo posebej, glede na obseg dela. 2. Narocilo oglasnega prostora Osnova za objavo oglasa je narocilo, dostavljeno v pisni obliki po elektronski pošti na naslov info@zpm-si.com. ZPM mrežnik izhaja trikrat letno: v februarju, juniju in novembru. 3. Reklamacije Reklamacije sprejemamo le po elektronski pošti na naslov info@zpm-si.com, v roku 8 dni po objavi v glasilu. Za napake, ki so posledica slabe predloge, ne odgovarjamo. 4. Vsebina oglasov Sporocila oglasov morajo biti v skladu s kodeksom oglaševanja in veljavno zakonodajo. Za vsebino objave je odgovoren narocnik oglasa. 5. Nacin priprave oglasov Oglase sprejemamo v TIFF formatu, EPS formatu ali JPEG formatu. Slikovni elementi morajo imeti najmanj 300 dpi resolucije in morajo biti v CMYK barvnem modelu. 6. Dostava oglasov Izdelane oglase je treba dostaviti najkasneje: do 01. 03. za marcevsko številko do 31. 07. za avgustovsko številko do 31. 10. za novembrsko številko. 7. Druge oblike oglaševanja Za oglaševanje v obliki, ki ni opredeljena s cenikom se sklenejo individualni dogovori po posebej dogovorjeni ceni. 8. Ugodnosti za oglaševalce • oglas v dveh številkah, dodatni 10 % popust, • oglas v treh številkah, dodatni 15 % popust, • placilo oglasa pred izidom številke, dodatni 5 %, • dodatni 5 % popust imajo korporacijski clani Združenja, ki imajo status clana tipa C, • dodatni 10 % popust imajo korporacijski clani Združenja, ki imajo status clana tipa B, • dodatni 15 % popust imajo korporacijski clani Združenja, ki imajo status clana tipa A. Možne oblike in cenik oglasnega prostora OBLIKA 1/2 1/2 1/3 1/3 FORMAT 1/1 1/4 pasica ležeca pokoncna ležeca pokoncna VELIKOST[MM] 210 X 297 210 x 148,5 105 x 297 210 x 99 70 x 297 105 x 148,5 210 x 35 CENA [EUR] 490,00 250,00 250,00 200,00 200,00 150,00 150,00