QtlJ^' NOVEMBRA 1980 - ŠTEVILKA 46 - LETO XXXIV - CENA 6 DIN fiLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC Z UREDNIKOVE MIZE Za našim majhnim delovnim kolektivom je spet eno uspešno dejanje. Osmi teden domačega filma je bil po svoji vsebini in smotru še bogatejši, vsaj kar zadeva tisti delež, kije bremenil pleča in ustvarjalni duh organizatorjev ter Celja v celoti. Ni neskromno, če rečemo, da je naš kolektiv dobil priznanje Metoda Badjure, zasluženo. Ni časa za oddih. V redakciji nastaja slavnostna številka Novega tednika za Dan republike. Nepolnih šest tednov je še do konca leta in gotovo od nas pričakujete vsebinsko bogat novoletni Novi tednik. Morda se vam v mislih mota kakšna ideja, ki naj bi jo uresničili. Sporočite nam jo. i JURE KRAŠOVEC^ 60 LET NOGOMETA V CEUU - IZVOZ JE: DEVIZ NI! HAGRAJENI SLOVENSKI FILMSKI DELAVCI Kljub težavnemu letu v slovenski kinematografiji, je Teden domačega filma 80 v svojem osmem letu obstoja opravil svojo vlogo. Kljub stabilizacijskim prizadevanjem na vseh področjih, je celjsko združeno delo pokazalo nemalo razumeva- nja za izvedbo te manifestacije. Na našem posnetku so nagrajeni slovenski filmski delavci, ki so v enem letu ustvarili sicer količinsko skromno bero, v kakovostnem pogledu in z vidika trenutne težavne, a ne brezizhodne situacije, pa vendarle dragoceno delo. Več o tednu domačega filma berite na 10., 12. in 13. strani. Na sliki so nagrajenci ob govoru predsednika sveta TDF Jureta Krašovca. Foto: Edi Masnec OBMOČJE KONČAJMO SKUPNO NALOGO! Mlekarna v Arjl vasi bo veljala 590 milijonov Ni naključje, če imajo ne- katera vprašanja v zvezi z iz- gradnjo objektov mlekarske industrije na celjskem ob- ■^o^ju na sejah sveta občin '^^Ijske regije že kar stalno ■^esto. Gre za nalogo, ki ima po dogovoru občin prvo me- ^to med vsemi, gre za nalož- ki je navzlic stabilizacij- skim ukrepom, ne kaže za- vlačevati. Že tako se pripra- va na začetek gradnje vleče- jo predolgo. Zato že v teh ne- "^^i letih nekaj velikih spre- '^emb v vrednosti naložbe. zadnjem izračunu bo ^•"adnja mlekarne v Ar j i vasi J^^^a okoli 590 milijonov di- piev. Od tega naj bi z zdru- ževanjem sredstev zbrali 400 J^jijonov dinarjev. Tu so se DoH • posameznih občin in ^^S poslovnimi rezultati po devetih mesecih smo zadovoljni,« pripoveduje Andrej Šibila, predse- dnik delavskega sveta TOZD Elektrokovinar Laško. »Porabljena sred- stva smo realizirali v pre- cej nižjem odstotku kot celotni prihodek, posledi- ca tega pa je, da je doseže- ni dohodek znatno višji od planiranega, prav tako čisti dohodek. Tudi ob koncu leta pričakujemo ugodne poslovne rezulta- te. Glavne težave, ki nas spremljajo so: problema- tika oskrbe s potrebnim repromaterialom, velika konkurenčnost na trgu in s tem težave pri pridobi- vanju del. Izmed mnogih stabilizacijskih ukrepov, ki smo jih sprejeli, se naj- bolj trudimo zniževati stroške. To nam sedaj le- po uspeva, zavedamo pa se, da še ne smemo biti zadovoljni. Pomembna naloga, ki je pred nami, je tudi izdelava takšnih me- ril za nagrajevanje po de- lu, ki bodo resničen odraz delavčevega prizadevanja in prispevka. Dosedanja merila so namreč pokaza- la nekatere nepravilnosti oziroma pomanjkljivosti. Boljši pogoji dela v zad- njih dveh letih so tudi ra- zlog, da naši delavci vse manj odhajajo od nas. Kljub temu, da so osebni dohodki nizki, ni čutiti nezadovoljstva. Dobri, to- variški odnosi so tisti, ki nas držijo skupaj. Tudi topli obrok za naše delav- ce je vsak dan priprav- ljen. Lastnih počitniških kapacitet sicer nimamo, je pa v okviru delovne or- ganizacije lepo poskrblje- no za letovanje naših de- lavcev. Njihov letni oddih je poceni, saj z združeva- njem sredstev omogoča- mo regresiranje počitni- ških zmogljivosti. Nič ne pretiravam, če rečem, da je pri nas samoupravlja- nje na visoki ravni in da je takšnih delovnih ko- lektivov malo. Delavci se živo zanimajo za proble- matiko in jo v slogi rešu- jejo. Prostovoljno delo za skupne cilje je pri nas že kar navada, ko pa smo bi- li, ne še davno tega, v di- lemah zaradi odplačeva- nja kreditov, so bili naši delavci takoj pripravljeni odpovedati se delu oseb- nega dohodka. Seje sa- moupravnih organov so v prostem času in to se zdi našim delegatom edino prav. Z dobro pripravlje- nimi sejami smo jih uspe- li skrajšati od nekdanjih osem na največ dve uri. Seje so tako tudi plodne- Veliko je še problemov, o katerih na sejah razprav- ljamo. Dobri rezultati vzorno samoupravno de; lo je porok, da bomo tudi tistim težavam, ki se narri zdijo danes velike, v bliž- nji prihodnosti kos«. Čeprav je TOZD Elek- trokovinar iz Laškega majhna, je bilo vredno o njej povedati nekolik^ več, kajti majhna je le po številu zaposlenih delav- cev in po obsegu poslova- MARJELA AGREŽ . 20. november 1980 NOVI TEDNIK - stran 5 ^pORMIF^ANJE V ŽALCU 790 PRISPEVKOV V NT l^flelali so dobro poročilo Cvet za vprašanja informi- iaP" OKSZDL 2alec je večkrat obravnaval pro- upinatiko na področju infor- ^ranja- vendar občasno. Svisno pač od tega, kdaj so p pojavljali kakšni proble- \j V informaciji, ki so jo dnevi pripravili, pa so Lansko prikazali celovito ^j.Qblematiko informiranja ■ Lj na glavnih področjih. V združenem delu izhaja v ufini 25 internih glasil. Do J ^aja 1980 je izhajalo tudi tfiasilo v Ferr^itu in sicer na gvoju SOZD ITC. Glasilo ne j^aja več in v Ferralitu pra- vijo, da ga bodo začeli izdaja- ti prihodnje leto. Izhajal naj [,j i Kako bo z napra- vami? ,^0 zagotovilu vodje po- slovne enote Golte v okviru y^lenjske Rdeče dvorane, JJnana Preloga, bodo Golte ?^Prli pred praznikom repu- ^.ike letos, najverjetneje 27. novembra. .."Te dni je snega na Medve- JJ^l^n in okoli njega okoli cm. Bilo ga je več pa ga je °Plo vreme pobralo, ^lede vlečnih in podobnih ^^Prav je vse po starem. Nič ^^^ega. 2al, nam v tem času " uspelo namestiti niti 300 /•^trov dolge vlečnice, ki bi obvezovala Medvedjak s j^^^^mimi stani. Prehitel nas ^^s, oziroma slabo vreme. Gondola bo obratovala normalno. Tehnični pregled je bil opravljen in ta naprava za prevoz smučarjev bo pra- vočasno nared! Da, prav gotovo vas zani- ma, kako bo s cesto in par- kirnim prostorom Planinske ravni. Novo cesto, ki pelje proti Goltem, bomo plužili in vzdrževali samo do parkir- nega prostora. Urejeno bo tudi parkirišče, ki bo lahko sprejelo okoli sto vozil, mor- da kaj več. Od parkirnega prostora do Golt, to pa je pol ure, bo treba peš, kajti sedež- nice od tod do samega sredi- šča še nismo uredili, ker tudi nismo imeli denarnih sred- stev. Povsem drugače bo na povratku. Zadnji del ceste, od parkirnega prostora do Morave, bomo steptali, tako da bo vožnja s smučmi po njej več kot mogoča. Tudi ni in ne bo nevarna. Ceste v zadnjem delu pa ne moremo usposobiti, ker še ni povsem urejena in zgrajena, torej še nima uporabnega dovolje- nja. Gostinske usluge v hotelu ter v planinski koči, ki bo te dni spet odprta, bo nudil ko- lektiv velenjskega gostin- skega podjetja.« Takšne so torej vesti, ki se nanašajo na Golte. Torej - vse po starem, vsaj zaenkrat: gondola in dosedanje vlečni- ce. Cesta pa skozi Smihel le do parkirnega prostora Pla- ninske ravni. ZBOR KOMUNISTOV V SLOVENSKIH KONJICAH »Komunisti lahko in moramo prese- či težave, s katerimi se srečujemo v našem gospodarstvu , je na zboru ko- munistov občine Slovenske Konjice poudaril sekretar Medobčinskega sveta ZKS Celje Janez Zahrastnik. Komuni- sti, ki so se v ponedeljek sestali na zbo- ru, so mu z zanimanjem prisluhnili. Go- voril je o aktualnih notranje in zunanje političnih vprašanjih, zlasti o gospodar- skih in z njimi povezanimi političnimi zapleti. Na območju celjske regije se srečuje- mo zlasti z neustrezno strukturo proiz- vodnje, pri čemer konjiška občina izsto- pa s strokovnimi programi, ki so jih podprli politični organi in kažejo visoko stopnjo učinkovitosti in strukturnega učinka, kar velja zlasti za delovne orga- nizacije Unior, Konus, LIP, Comet... Zato so tu tudi strukturni premiki boljši kot drugje, več je razvojnih programov in posledično doseženi dobri rezultati gospodarjenja, predvsem na izvoznem področju. Sicer pa v regiji močno zao- staja ustvarjena akumulacija, planske priprave 67 TOZD še ni uresničilo, kva- lifikacijska struktura zaposlenih ne ustreza, preveč je še nestrokovnega de- la, zgrešenih investicij, pojavlja pa se že tudi vprašanje, kako bomo zaposlili na- ravni prirastek prebivalstva. Težave so številne, preseči pa jih moramo. Seveda ne bomo uspeli čez noč. Maks Brečko, sekretar občinske kon- ference pa je na zboru govoril o nekate- rih nalogah konjiških komunistov. Naj- več pozornosti je namenil sklepom kon- ference komiteja, ki je kritično ocenila aktivnost komunistov v pripravah na te- melje plana. Aktivnost so sicer ocenili pozitivno, vendar jo bo potrebno še po- večati in bolj dosledno upoštevati zakon o planiranju. Maks Brečko je govoril še o ustanovitvi treh novih osnovnih orga- nizacij ter opozoril na programsko volil- ne konference SZDL in na priprave za kongres. MILENA B, POKLIC MB 8. stran - NOVI TEDNIK Št. 46 - 20. november KAKO NAČRTUJEMO - CELJSKA OBČINA 1985:51,635.000 DIN ZA KULTURO Predvidena prispevna stopnja za leto 1981 je 1,69% v zadnji številki Novega tednika smo pisali o »Uri pravljic«, načinu, kako so bi- le podane informacije v sep- tembrski številki delegat- skega glasila o temeljih pla- na kulturne skupnosti celj- ske občine za obdobje 1981-85. Danes imamo pred seboj nove podatke, ki opredelju- jejo temelje plana za novo srednjeročno obdobje in bo- do podani delegatski bazi v razpravo. Poglejmo, kakšni so: Zavod za spomeniško var- stvo bo zaradi novega zako- na o varstvu kulturne dedi- ščine razširil obseg najnuj- nejših nalog, kar bo terjalo minimalno kadrovsko krepi- tev. Zgodovinski arhiv bo usmeril vse napore v pripra- vo temeljne dokumentacije za pridobitev novih prosto- rov. Pokrajinski muzej bo skušal zaključiti adaptacijo in v skladu z možnostmi predstaviti pripravljene zbir- ke. Muzej revolucije bo sku- šal urediti že pridobljene prostore in v njih predstaviti revolucionarno gibanje in povojno socialistično izgrad- njo na našem področju. Knjižnica Edvarda Karde- lja bo obdržala sedanji ob- seg nabav (razen novih na- bav za podružnične knjižni- ce) in v skladu z možnostmi zagotavljala pogoje za rast iz- posoje. Celjski zbornik bo lahko izšel enkrat letno. Obrazi pa trikrat v sedanjem obsegu. Slovensko ljudsko gledališče bo razvijalo de- javnost v sedanjem obsegu, kar pomeni 6 domačih pre- mier in približno 170 pred- stav v sezoni, pa gostovanja drugih gledališč v sedanjem obsegu. Lutkovno gledali- šče Pionirski dom bo z dve- ma premierama in približno 60 ponovitvami letno dopol- njevalo ponudbo za najmlaj- še. Zavod za kulturne prire- ditve bo skrbel za osrednji del glasbenega in likovnega življenja (15 koncertov, 15 li- kovnih razstav letno), za pro- gram poletnih kulturnih pri- reditev in za organizacijo mednarodnega Mladinskega pevskega festivala. Filmska dejavnost bo našla svoje me- sto v dosedanjem obsegu, vse podpore pa bo deležen tradicionalni Teden doma- čega filma. Kulturna skup- nost bo zagotavljala mate- rialno osnovo za delovanje 38 amaterskih društev in dejavnosti, ki so združene v ZKO Celje, skrbeti pa bo tre- ba tudi za vzdrževanje obsto- ječih prostorov. Tu so še šti- pendije, krepitev sodelova- nja s pobratenimi občinami, izobraževanje organizatorjev kulturnega življenja, spod- bujanje umetniške ustvarjal- nosti in znanstvene raziska- ve, itd. V letu 1981 bi rabili za kul- turo v celjski občini 46 mili- jonov, 1982 48 milijonov, leto pozneje 50 milijonov in 42 ti- soč dinarjev, leta 1984 nasta- ne po planu minimalna razli- ka in sicer 51,186.000 dinar- jev in leta 1985 je znesek 51,635.000 dinarjev. Predvidena prispevna stopnja za kulturo bo v pri- hodnjem letu za kulturno skupnost občine Celje 1,09, za Kulturno skupnost Slo- venije pa 0,6% ali skupaj 1,69% od bruto osebnega do- hodka. Poglejmo na kratko, kakš- ne so še naložbe v prostore za kulturno dejavnost, kaj bomo torej urejali na tem po- dročju: Kulturna skupnost bo sofinancirala dokončanje adaptacije Pokrajinskega muzeja. Prav tako bo prima- knila svoj finančni delež pri pripravljalnih delih za grad- njo prostorov Zgodovinske- ga arhiva Celje, saj bi rešitev tega problema lahko v Celju tudi imenovali zgodovinsko, saj se že vleče mnogo let. Kot sovlagatelj bo kulturna skupnost tudi pri adaptaciji zgradbe Zagate 2 za potrebe Muzeja revolucije. O podrobnostih bomo po- ročali sproti, nekatere po- stavke, ki smo jih gledali na najrazličnejših tabelah pred leti in še pred nedavnim pa bodo terjale posebno osvetli- tev (grad, gledališče, Lem- berg in še nekatere druge). D. MEDVED KOORDINACI JSKI ODBOR O VLAKU BIE Jutri bo v Celju 6. seja Medobčinskega koordi- nacijskega odbora za po- vezovanje občin SR Slo- venije, ki sodelujejo v manifestaciji vlaka Brat- stva in enotnosti. Ocenili bodo letošnjo manifesta- cijo vlaka BIE, ki je pred meseci pripeljal iz Srbije v Slovenijo, obravnavali in sprejeli finančno poro- čilo ter zaključni račun. Osrednja pozornost pa bo namenjena obravnavi pobude Medobčinskega koordinacijskega odbora v SR Srbiji, ki se zavze- ma, da bi »slovenski« vlak odpeljal v Srbijo že prihodnje leto in ne šele leta 1982, kot bi to bilo po doslej utečenem voznem redu. Sprejeli so stališče, da bi tako vlaki potovali vsako drugo liho leto, to- rej 1981, nato 1983 itd. Mnenja so, da bi tako v prihodnjem letu počastili jubileje naše revolucije pa tudi obletnico množič- nih deportacij Slovencev iz Štajerske s pričetkom 7. junija 1941. Prvi tran- sporti so prihajali v Arandželovac, Lazarevac, Gornji Milanovac, Užice, Požego, Vrnjačko banjo itd. Transport Slovencev z Gorenjskega so odpelja- li med 6. in 10. julijem ter so prihajali v Valjevo, Ve- liko Orašje, Varvarin, Kruševac itd. V naštetih mestih bi poleg vseh dru- gih 31 srbskih občin po- sebej proslavili 40 letnico prihoda Slovencev v nji- hove domove. Slovenski koordinacij- ski odbor ima ob takš- nem predlogu nekaj teht- nih pomislekov in pri- pomb, katere bo poskušal jutri razrešiti in zavzeti stališče do srbskega pred- loga. Predlog za vlak BIE v prihodnjem letu je po- dala Občinska konferen- ca SZDL Cuprija in je bil pri srbskem Medobčin- skem koordinacijskem odboru soglasno sprejet. TONE VRABL ČDK JE ZAŽIVEL Ni naključje, da je novo učno obdobje stalnega seminarja Človek, delo, kultura steklo v času tedna domačega filma in tudi prostorsko v okolju razstave fotografij Zorža Skrigina. Delavska univerza kot organizator je pričela z uresničevanjem zanimive zamisli, da bodo posamezne teme seminarja vezane na vidne in pomembne kulturne dogodke v Celju. Posnetek je z začetka dela seminarja v četrtek, 13. novembra, več o programu in prvi temi pa v prihodnji številki Novega tednika. Foto: Edi Masnec KULTURA V OBDOBJU 1981-85 DO VSAKEGA OBČANA Najprej je treba dokončati začeto v šentjurski občini si bodo v prihodnjem srednjeroč- nem obdobju prizadevali za uresničevanje ustavnega na- čela, da bi kulturo čimbolj približali delovnemu člove- ku. Zato bodo programske naloge zastavili tako, da bo čim več občanov, zlasti mla- dine, sodelovalo v kulturno- prosvetnih društvih, kjer naj bi se krepil amaterizem na vseh področjih kulturnega udejstvovanja. Kulturno izražanje učen- cev na osnovnih šolah naj bi bilo organizacijsko še bolj povezano s prosvetnimi društvi. Na drugi strani pa mora priti bolj do izraza po- vezovanje prosvetnih dru- štev z organizacijami združe- nega dela v smislu prirejanja različnih prireditev ob posa- meznih priložnostih tako v samih delovnih organizaci- jah kot v kraju. Tam, kjer v planskem ob- dobju niso uspeli zagotoviti ustreznih prostorskih mož- nosti za razvoj in razmah kulturnega življenja, bi kaza- lo z ustrezno organizacijo in usklajevanjem med posa- meznimi nosilci v občini in krajevni skupnosti zagotovi- ti večnamenske objekte. Se- veda pa bo pred tem potreb- no še marsikaj dopolniti pri' investicijskih izgradnjah, ki datirajo še v to srednjeročno obdobje. Med novogradnje pa naj bi vključili izgradnjo večnamenskega doma na Prevorju, izgradnjo^ kultur- nega doma v Šentjurju in v Dramljah. Na področju knjižničarstva naj bi v na- slednjih letih v vseh krajev- nih skupnostih formirali iz- posojevališča knjig. Dejavnost na področju kulturnega življenja bodo v šentjurski občini širili še v razvoj likovne kulture in ki- nematografije. MATEJA POD JED NOVOSTI PRI PREŠERNOVI DRUŽBI Danes ob 17. uri bo v prostorih republiške konfe- rence SZDL v Ljubljani novinarska konferenca Pre- šernove družbe. Konferenco so pripravili ob izidu re- dne letne zbirke Prešernove družbe, pri kateri je izšlo letos 23.000 izvodov šestih knjig. Letošnja zbirka prinaša koledar, kakor ga je uredil Tone Fajfar, slovenske otroške pesmice, ki jih je uredil Janez Menart ilustrirala pa Marlenka Stupica, Antona Ingoliča Delovni dan sestre Marije, Stevana Jakovlje- viča Veliko zmedo, Miha Likarja Zdravje v družini in Maxa von der Gnina Blodni ogenj in plamen. MP ZANIMIVOSTI IZ POKRAJINSKES« MUZEJAVGEUU MUZEJ IMA VEČ RENESANČNIH STOLOV Ob željah, da bi v vsa- kem najmanjšem muzeju čim bolj nazorno spozna- vali zgodovino stanovanj- ske kulture tudi s pomoč- jo očuvanega stilnega po- hištva je dobro, če vemo, da je to skoraj nemogoče, saj niso niti v svetovnih muzejskih zakladnicah ohranjeni pohištveni ko- si, ki bi izvirali iz vseh preteklih obdobij. Se posebno malo je očuvanega pohištva iz srednjega veka, pa čeprav je že tedaj pohištvo pred- stavljcilo zanimiv del hiš- ne in cerkvene opreme. Ta oprema pa je bila seve- da namenjena zgolj naj- nujnejšim potrebam in ni prenatrpano napolnjeva- la danih prostorov. Zanimivo je, da je bila že v poznem srednjem ve- ku izdelava pohištva po- razdeljena na tesarje, mi- zarje, strugarje in rezbar- je, ki so opravljali speci- fična dela na določenem delu pohištva. Važen je tudi podatek, da so že ta- krat začeli izdelovati po- hištvo iz neenakih desk in, da so s tem uveljavili napredno skeletno kon- strukcijo s povezavami delov na utor. Pri izdelavi pohištva v času renesanse pa so po- svečali največjo pozor- nost oblikovanju in krasi- tvi pohištva. Takrat je bi- la vodilna dežela v izdela- vi pohištva Italija, kajti imela je v Firencah, Ri- mu, Bologni, Benetkah in drugje visoko razvito in cvetočo umetnoobrtno dejavnost, ki je s kvalite- to svojih izdelkov razšir- jala značilnosti »svojega stila« na vso pohištveno obrt v osrednji Evropi. V renesansi je bila med pohištvom izredno cenje- na skrinja. Namenjena je bila shranjevanju obleke in posteljnine. Bila je tre- zor za dragocenosti. Po- krovi nekaterih primerov pa so služili tudi za sede- nje in celo ležanje. Kot nov tip renesanč- nega pohištva se je uve- ljavila omara, v katero so shranjevali predvsem garderobne artikle. Pojavila se je tudi kre- denca za glinasto, kositr- no in stekleno posodo. Istočasno se je razvila tudi karakteristična kabi- netna omarica za čuvanje dragocenosti in prvič so začeli uporabljati ko- modo. Uporabljale so se poste- lje, tudi dokaj velikih di- menzij, ki so bile oprem- ljene z baldahini, kateri so omogočili izoliranje v prehodnih prostorih. V rabi so bile manjše okrogle mize. Jedilna mi- za je bila prenosna, se- stavljena je bila iz plošče, ki je bila položena na no- ge katere so po uporabi odstranili. V času renesanse je bilo v rabi tudi več vrst sedež- nega pohištva med kate- rim je cela vrsta značilnih stolov. Zanimivo je, da se je v celjskem muzeju očuvalo več primerov tipičnih re- nesančnih stolov. Omeni- ti je treba lesen, reliefno okrašen naslanjač z ini- cialkami IHS, ki je bil pr- votno v cerkveni rabi. Poleg tega ima muzej še več dragocenih stolov, ki so znani pod imenom »sgabello«. Enačice teh stolov so se obdržale v uporabi skozi stoletja, vse do danes. V kopiji iz 2. pol. 19. stol. je zastopan na stalni muzejski razsta- vi zložljiv stol v obliki črke X z naslonjalom, ki je znan pod imenom »se- dla savonarola«. Značilna renesančna primera sta tudi dva ena- ka stola iz orehovine. Ta imata po štiri žlebičaste ravne noge, ki so na ra- zličnih višinah konstruk- cijsko povezane s hori- zontalnimi prečkami. Dve plošči visokega na- slonjala in ona pod sede- žem, so okrašene z volu- tasto reliefno rezbarijo okrog središčne gladke ovalne površine. Zadnji nogi preideta v vertikalna nosilca naslonjala, ki se zaključujeta v rezljanih li- stih. Tak stol je za upora- bo dokaj neudoben zara- di ozke sedežne ploskve in strmega naslonjala. Za- hteva vzravnano, skoraj ceremonialno držo, ka- kršna je tudi bila edina možna v tedanjih modnih oblačilih. Stola sta nastala kot de- lo domačih mojstrov pn nas in sicer po vzoru to- vrstnega italijanskega se- dežnega pohištva iz poz- norenesančne dobe, to je v času med 2. pol. 16. ii^ 17. stoletjem. MILENA MOSKON SREČANJE KNJIŽEVNIKOV POBRATENIH MEST Na pobudo občinske skupščine in občinskih družbenoP^ litičnih organizacij Siska, pobratene občine s Celjem, - pred dnevi srečali književniki s Siskom pobratenih Bitole, Celja, Požarevca, Prijedora in Svilajnca. Celjske književnike je zastopal Borivoj Wudler. ^ Gostje so z branjem svojih del nastopili v srednješolsk , centru za usmerjeno izobraževanje ter v Knjižnici in ^' niči. ^ Te trenutke pa so izkoristili še za razgovore o knjižeVH delu v posameznih občinah in drugem. A>A6 - 20. november 1980 NOVI TEDNIK - stran 9 j^ko Vagner Mirko Presinger Ratko Dobrajc Zlaiko Jeriček Franjo Hlačar Franc Klanjšek Franc Posinek Alojz Marinček SO LET NOGOMETA V CELJU S PROSLAVO V LEPSI JUTRI ljubljanska Olimpl/a premagala Kladivarja 6:1 v nedeljo je bilo veselo na Glaziji, nogometnem igrišču, ki se počasi po- slavlja, saj ga v prihodnje ne bo več. Izgubili bomo še eno športno igrišče, namesto, da bi jih na novo pridobivali, fal smo nemočni, da bi kaj storili za ohranitev objekta, ki ima bogato zgo- dovino, kot malokateri njemu podo- ben. Hladno nedeljsko popoldne je na Glazijo, ki je že bolj podobna gradbi- šču, privabilo več kot 2000 ljubiteljev nogometa, nekdanjih in sedanjih, da si ogledajo nogometno tekmo med Kla- divarjem in ljubljansko Olimpijo ter prisostvujejo proslavi 60-letnice igra- nja nogometa v Celju. Sam obisk z-nova potrjuje, da v Celju še vedno vlada veliko zanimanje za nogomet. Prav bi bilo, da bi Kladivar v bodoče vsako leto pripravil po dve do tri takšne tekme, kot jo je z ljubljansko Olimpijo. To bi bilo dobro za razvoj njihovih mladih igralcev, ljubitelji no- gometa bi imeli kaj gledati in še kak- šen dinar bi kanil v sicer obubožano klubsko blagajno. Ljubljanska Olimpija zasluži vse priznanje, saj je prišla v Celje z vsemi svojimi najboljšimi igralci, kar sicer pri takšnih ekipah ni v navadi. Kljub težavnemu terenu (mokro in blatno) je bila igra lepa, žal pa je Celjanom kma- lu zmanjkalo moči. Gostje so slavili 6:1 (3:1). Povedli so preko reprezentanta Petroviča 1:0, izenačil je Kneževič, na- to pa so dali gole Domadenik, Iskra, dvakrat Voljč in ponovno Iskra. Ob tej priložnosti so prodajali tudi spominske značke, brošure z zanimivi- mi teksti in fotografijami ter klubske zastavice. Žal so to prodajali samo na enem mestu, kar je v tisti gneči bilo slabo. Po tekmi je bila krajša slovesnost v prostorih Tehničnega centra, kjer so podelili tudi petnajst spominskih pla- ket, ki so jih dobili Ratko Dobrajc, Franjo Hlačar, Zlatko Jeriček, Franc Klanjšek, Alojz Marinček, Franc Posi- nek, Mirko Presinger in Janko Vagner (vsi na zgornjih slikah), Ivan Hriber- nik. Tone Kopušar, Dušan Kokotec, Riko Presinger, Božidar Ravnikar, No- gometna zveza Slovenije in Medobčin- ska nogometna zveza Celje. Zadnjih pet posameznikov žal nismo uspeli fo- tografirati, ker jih ali ni bilo ali zaradi česa drugega. O zgodovini Kladivarja je govoril predsednik NK Kladivar Branislav Pecarski, v imenu pokrovitelja delov- ne organizacije Ingrad direktor inženir Marjan Prelc, v imenu TKS in ZTKO Celje predsednik lO TKS Bojan Pla- ninšek, predsednik lO NZS Miroslav Samardžija in v. d. predsednik Medob- činske nogometne podzveze Celje Jan- ko Križnik. Posebni priznanji sta od Medobčinske zveze nogometnih so- dnikov Celje dobila Janko Vagner in Mirko Presinger, izročil pa jima ga je Marjan Goleš. Posebno presenečenje večera pa je bil nastop starejših nogometašev Kla- divarja, ki so pod taktirko Ratka Do- brajca odločno zapeli staro Kladivarje- vo himno, ki sta jo že leta 1930 napisala in uglasbila takratna učitelja v Grižah Jože Zupanek in Radovan Gobec. Zaključna kitica: »NK Kladivar - naše veselje - tebi prisegam - srce ti dam!« To pa naj velja tudi za sedanjo in bodo- če generacije, ki nadaljujejo bogato tradicijo NK Kladivar v našem mestu. Tekst: TONE VRABL Foto: TONE TAVCAR Kapetana ekip Kladivarja Goran Savič (levo) in Olimpije Vili Ameršek sta pred tekmo ponesla venec k plošči, kjer so vtisnjena imena štirih Kladivarjevih članov, ki so padli med vojno. Pred tekmo ob Kladivarjevem jubileju sta se obe ekipi s sodniki tudi fotografirali. Brez dvoma zanimiv arhivski posnetek za kasnejše rodove! Tekmo je sodila celjska sodniška trojka, kot glavni sodnik > Marjan Goleš (to je bila njegova zadnja tekma, sodil pa jih I je okoli 600!) in pomagala sta mu Alojz Me/avc in Karel i Šeško. i IZBIRAMO ŠPORTNIKA IN ŠPORTNICO CELJA OZEK KROG FAVORITOV Proglasitev bo 12. decembra v Hali Golovec Leto je naokoli in zno- va se pripravljamo na izbor najboljšega šport- nika in športnice v naši občini. Tudi letos bodo to izpeljali predstavniki TKS, ZTKO in Novega tednika ter Radia Celje. Pri letošnjem izboru je prišlo do nekaterih spre- memb, kar še posebej ve- lja za število končno izbranih najboljših športnikov in športnic. Zadnja leta je bilo v na- vadi, da so novinarji in športni delavci preko an- ketnih listov izbirali po deset najboljših športni- kov in športnic. Žal je ve- dno prihajalo z ene ali druge strani do različnih pripomb. Še posebej tež- ko je bilo sestavljati žen- sko »listo«, saj v Celju pravega, kvalitetnega ženskega športa razen v] kegljanju in atletiki ter i nekaterih drugih mini- malnih izjemah (strelja- nje, umetnostno drsanje in še kaj) ni. Letos bomo tako prvič izbirali samo po tri naj- boljše športnike in šport- nice, vsi pa bodo na zak- ljučni prireditvi dobili po- kale, darilne bone in di- plome. Ker je krog izbi- rancev močno zožen to tu- di pomeni, da prihajajo v poštev samo tisti športni- ki, ki so svoje uspehe do- segli v zveznem in medna- rodnem merilu, osvajali medalje, postavljali rekor- de... Zaradi lažje orienta- cije tistih, ki bodo sodelo- vali pri izboru, bomo k po- sameznikom, ki imajo možnosti za izbor, dodali še krajšo opisno oceno njegovih letošnjih dosež- kov. K dosežkom pa je treba še dodati razširje- nost in kvaliteto športne panoge, športnikov odnos do dela v klubu in šolanja ah študija itd. Proglasitev najboljših športnikov in športnic CELJE 80 bo v petek, 12. decembra 1980 v hali Go- lovec, kjer bodo izročili priznanja tudi najbolj per- spektivnim mladim šport- nikom in najuspešnejšim v trim športnih igrah. Po proglasitvi bo tretji šport- ni ples. PREDSTAVLJAMO KANDIDATE Vsa celjska športna društva smo zaprosili za krajše ocene njihovih naj- boljših športnikov. Te ocene smo dobili in iz njih pripravili naslednji zapis. KOŠARKA: Matej Jan- žek (srebrna medalja z MEP 80) in Robert Me- dved sta igrala v mladin- ski državni reprezentanci. Drago Dubrovski in Jože Unferdorben v mladinski republiški reprezentanci in Jani Cencelj in Alek- sander Turk v kadetski re- prezentanci Slovenije. ALPINIZEM: Franc Canžek, Janez Crepinšek, Aco Pepevnik, Aleš Sto- par, Bojan Šrot in Jože Zupan. HKD Celje: Metka Hla- din (prva na republiškem in druga na državnem pr- venstvu med članicami v umetnostnem drsanju), Matej Pangerl (prvi na re- publiškem in državnem prvenstvu) ter Jernej La- kner, Petra Prodan, Lea Vodušek, Mateja Aubreht in Lidija Cene, ki so osvo- jili prva mesta na republi- škem prvenstvu v različ- nih kategorijah. V hokeju na ledu sta stalna člana državne članske reprezen- tance Ignac Filipovič in Silvo Poljanšek, mladin- ske pa Franc Grabler. ŠAH: Matjaž Mikac (še- sti na republiškem mla- dinskem prvenstvu). AD KLADIVAR: Rok Kopitar (sedemkrat izboljšal državni rekord - 49,11 in bil peti na 01 v Moskvi ter dvojni prvak Balkana itd.), Stanko Li- sec (stalni član državne re- prezentance), Numan Ukič (peti na BAI, član re- prezentance SFRJ, rekor- der SFRJ na 20 km in te- ku na eno uro), Ida Bun- derla (stalna članica drž. reprezentance), Stanka Prezelj (druga na držav- nem prvenstvTi, članica reprezentance SFRJ) in Mojca Cetina (dvakratna republiška prvakinja, dru- ga na državnem, članica mladinske drž. reprezen- tance in četrta na neura- dnem prvenstvu sveta »gimnazijada«). DRUŠTVO LT EMO: Branko Leskovšek (prvi na evTopskem prvenstvu), Peter Bezgovšek (prvi na državnem prvenstvu) in Sinjo Zarič (drugi na dr- žavnem prvenstvu). AERO KLUB CELJE: Bogdan Lilija (četrti na drž. prvenstvu)! STRELJANJE: Jože Jeram (rep. »zlata pušči- ca«, dvakrat drugi na dr- žavnem prvenstvu). Tone Jager (rep. prvak in več drugih odličnih uvrsti- tev), Alenka Jager (repu- bliška in državna prvaki- nja med mladinkami). KARATE KLUB SLAVKO ŠLANDER: To- ni Špiljak, Marko Teršak, Bojan Pušnik, Jani Špi- ljak, Gorazd Lukman, Janko Kramer in Zdravko Grahut. JUDO KLUB »IVO REYA«: Marjan Fabjan, Štefan Cuk, Stanko An- derle. KEGLJAŠKI KLUB CELJE: Janja Marine (dr- žavna prvakinja in nastop na svetovnem prvenstvu), Lojzka Bajde, Eva Lu- dvik. .. DVIGANJE UTE2I: Marko Urankar (prvak SR Slovenije), Franjo Molnar, Zoran Sišmanovič... ROKOMETNI KLUB CELJE: Stanko Ander- luh, Igor Razgor in Ro- nald Pušnik (nastopi za mladinsko reprezentanco SFRJ) itd. KARATE KLUB CE- LJE: Matjaž Fajs (II. me- sto na rep. prvenstvu)! V letošnjem izboru bo sodelovalo 50 športnih no- vinarjev in športnih de- lavcev. Pokale za najbolj- še podeljujeta TKS in NT- RC, izdelali pa jih bodo v Steklarni »Boris Kidrič« v Rogaški Slatini. TONE VRABL 10. stran - NOVI TEDNIK Št. 46 - 20. novembei MOZIRJE FINALIZACIJA V PROIZVODNJI Leta 1965 že 5269 zaposlenih v občini Predlog dogovora o teme- ljih družbenega plana mozir- ske občine za naslednje sred- njeročno obdobje vsebuje prenekatere več kot zahtev- ne naloge. Ne gre samo za dosego nadpovprečne go- spodarske rasti, da bi lahko stopili v korak z gospodar- sko razvitejšimi občinami, marveč v tej zahtevi tudi za prestruktuiranje gospodar- stva, za prehod od količine na kakovost, od ekstenziv- nosti in intenzivnost... na boljšo izkoriščenost obstoje- čih zmogljivosti, tudi za bolj preudarne naložbe. Da, v na- ložbah morata prevladati rentabilnost ter izvozna usmerjenost. Takšne so skupne naloge, ki pa dobivajo v posameznih poglavjih dosti bolj konkret- no vsebino. Predvidevajo, da bo znaša- la stopnja zaposlenosti 3,2% in da bodo po vsem tem ob koncu novega srednjeročne- ga obdobja, se pravi 1985. le- ta, zaposlovali v občini vsega skupaj z obrtniki in delavci pri njih 5269 ljudi. Letos je vseh zaposlenih-4519. Toda ne gre samo za število delav- cev, temveč še zlasti za nji- hovo kvalifikacijsko struk- turo. Zato nameravajo pove- čati število delavcev z višjo in visoko strokovno izobra- zbo v proizvodnji od seda- njih 2 na 4%, v negospodar- stvu pa od 6 na 8%. Hkrati s tem bodo zmanjšali število delavcev ozkega profila v proizvodni sferi od 53 na 45%. Seveda pa so vse te na- loge odvisne tudi od uresni- čevanja kadrovske in štipen- dijske politike, od poti od ekstenzivnega zaposlovanja v intenzivo. Kmetijska proizvodnja bo tudi v prihodnjo zadržala svojo usmeritev v govedore- jo s posebnim poudarkom na prireji mleka, vzreji klav- ne živine in plemenskih te- lic. Bolj kot doslej bodo spodbujali dopolnilne proiz- vodne usmeritve, ki se seve- da v dolinskih predelih bi- stveno razlikujejo od tistih na hribovitih kmetijah. Osnovna naloga v gozdar- stvu bo v izboljšanju tehno- logije dela, v nadaljevanju gradnje gozdnih cest, v po- večanju sečnje glede na re- publiški dogovor za okoli de- set odstotkov, itd. V industriji stopa zlasti v tem obdobju na prvo mesto že začeta skrb za uveljavitev hitrejše finalizacije v proiz- vodnih procesih. Storjeni so že prvi koraki za močnejše povezovanje med lesno in- dustrijo in gozdarstvom itd., i.td. Na področju drobnega go- spodarstva pravzaprav nič novega. Zato je tudi prihod- nje aktualna selektivna davčna politika in spodbuja- nje deficiratnih dejavnosti, prav tako večja dohodkovna tehnološka, kadrovska in or- ganizacijska odvisnost med zasebnim sektorjem in orga- nizacijami združenega dela. Naloge na področju turi- zma dobivajo prioriteno me- sto. Zato tudi dokaj velik za- logaj na investicijskem po- dročju. Veljal naj bi kar 255 milijonov dinarjev. Gre pa za nov hotel v Mozirju s 100 po- steljami, za nadaljnjo razširi- tev kmečkega turizma, za postavitev nekaj brunaric v Logarski dolini, prav tam za ureditev camp prostora, za Golte in še kaj. M. B02IC PREBOLD VELIKO DOBRIH POBUD Razvita inovacijska dejavnost v tekstilni tovarni v Tekstilni tovarni Pre- bold inovacije že dolgo niso več neznane. V minulem ob- dobju so posamezniki ali skupine delavcev z raznimi izboljšavami, iznajdbami, predlogi... prispevali po- memben delež k posodobitvi proizvodnega procesa, zmanjševanju stroškov, uve- ljavi novih izdelkov, dvigu kakovosti itd. V tovarni delujejo komisi- je za inovacijsko dejavnost tako v temeljnih organizaci- jah kot v delovni. Komisije tudi predlagajo najboljše predloge za nagrade. Letos so v tovarni podelili nagrade in javna priznanja dvanaj- stim zaposlenim. Med njimi sta zlasti velik delež prispe- vala Zvonko Brinar in Vladi- mir Skok iz razvojnotehnič- ne službe, ki sta ob sodelova- nju še drugih uspela sestavi- ti in dati v pogon stroj za barvanje indigo osnov. Tako je stekla lastna proizvodnja indigo - jeans tkanin, ki se v ničemer ne razlikujejo od italijanskih in ameriških. Stroj so izdelali v domači ključavničarski delavnici, kar je spodbudilo misel, da bi začeli sami razvijati to de- javnost. Ob dejstvu, da so tovarni- ški ključavničarji in drugi delavci vzdrževanja naredili že doslej nekaj strojev, misel ni odveč. Nasprotno. Pome- ni celo pomeben korak 1300- članskega kolektiva v prido- bivanju dohodka in s tem sredstev za osebne dohodke. Na posnetku letošnji ino- vatorji - nagrajenci. Od leve proti desni: Ivan Širše, Franc Cizej, Ferdo Skrabe, Vlado Skok, Zdravko Trnov- šek, Franc Goropevšek, Jože Lubej, Franc jug. Zoran Farčnik, Anton Brinar, Ivan Banko. Na posnetku ni Bo- neta Zabkarja. DARKO NARAGLAV FILMSKI DELAVCI OBISKALI AERi IN LASTOVKO Ekipa slovenskih filmskih delavcev v sestavi Jože G Berta Meglic, Peter Zobec in Nejc Pengov so v petek pq dne obiskali Aerov obrat neskončnih obrazcev, potem p se pogovarjali z organizatorji kulturnega življenja. ] Na Polzeli pa je ekipa filma Splav Meduze obiskali varno nogavic Polzela. Na sliki ekipa filma v pogovd Emilom Strahovnikom, ki pojasnjuje proizvodni procd Foto: D. M. -1 CEUE KAKO V1981. LETU? V razpravi osnutek družbenega plana za 1981. leto Kako v prihodnjem letu, v prvem letu novega petletne- ga srednjeročnega obdobja? Vprašanje, ki se pojavlja zla- sti v času prve razprave o po- litiki izvajanja družbenega plana občine v naslednjem letu. O tem pa tudi o osnutku družbenega plana za nasled- njih pet let bo tekla razprava tudi na sejah zborov celjske občinske skupščine ob kon- cu tega meseca. Na dlani je, da možnosti za pridobivanje celotnega do- hodka in dohodka ne bodo lahke. Zato bo delo zahteva- lo večje kakovostne premike in seveda vse tiste ukrepe, ki lahko pripomorejo k večji učinkovitosti gospodarjenja. Tudi prihodnje leto bodo morala sredstva za osebne dohodke, za zadovoljevanje skupnih in splošnih družbe- nih potreb naraščati za naj- manj deset odstotkov poča- sneje od rasti dohodka. Tudi delež skupne porabe v pri- hodnjem letu ne bo večji od letošnjega. Sicer bi se naj realni druž- beni proizvod v prihodnjem letu povečal za 3,5 do 4 od- stotke, industrijska proi vodnja za 1,5, izvoz za 8, m za 4, zaposlenost za 1,5 ti produktivnost za 2,5%. Gib nja v prihodnjem letu sc celoti usklajena s stopnja.1 rasti v petletnem obdobju Kot rdeča nit se skozi« naloge vleče ustalitve: skrb. Tudi v prihodnjem le' in tudi v naprej. V prihodr: leto pa se prenašajo tudip^ nekatere neuresničene na- ge pravkar zaključene; planskega obdobja. M LAŠKO VSA PODPORA IZLETNIKU Še letos območna SIS za preskrbo Bila je to pomembna seja, ne samo zaradi vsebine, tudi zaradi zaključkov in stališč. Zadnja seja sveta občin celj- skega območja je bila prete- kli petek v Laškem. Vodil jo je predsednik tamkajšnje občinske skupščine Jože Raih. Že uvod je napovedal izre- dno delo. Razprava o poteku priprav in razprave o usta- novitvi območne interesne skupnosti za preskrbo je na- mreč opozorila, da pobuda ni naletela na pričakovan od- mev. Poleg tega so še vedno odprta vprašanja usklajeva- nja v republiškem prostoru. Uveljavila se je pobuda, da naj bi sredstva za njeno delo zbirali iz dohodka delovnih organizacij in ne iz čistega dohodka. Delo za ustanovitev ob- močne skupnosti bo teklo naprej. Odbor bo vodil akci- jo, ocenil stanje in znova po- sredoval stališča svetu ob- čin. Po mnenju sveta občin naj bi območno interesno skupnost za preskrbo usta- novili že prihodnji mesec. Svet je nadalje ocenil vsa vprašanja v zvezi z gradnjo objektov mlekarske" indu- strije v regiji, se pravi mle- karne v Arji vasi in sirarne v Šmarju. Enotno stališče je, da je treba s pripravami po- hiteti. Na dnevnem redu seje je bila tudi problematika avto- busnega potniškega prome- ta v regiji in v tej zvezi ra- zvojni vidiki celjskega Izlet- nika. Svet je podprl razvojne poti Izletnika in priporočil, naj kolektiv tudi v prihodnje išče pota za najboljše oprav- ljanje svojih nalog in stori- tev, tudi ob sodelovanju in povezanosti z drugimi kolek- tivi. To še predvsem velja za vzdrževalno in servisno služ- bo itd. Poleg drugega so pri- poročili, da naj se v prihod- nje uveljavi delitev sredstev ob registraciji vozil med po- sameznimi občinami v regiji. Ne gre za velika sredstva, vsega skupaj le za okoli 1,6 milijona dinarjev, pa vendar za deleže, ki bodo marsikje veliko pomenili. PREJELI SMO POMOČ SOČLOVEKU ŽE PRESENEČA Kako malo je pravzaprav potrebno, da človeku podarimo trenutek, ki izžareva zadovoljstvo in hvaležnost na obrazu, je pokazal dogodek izpred nekaj dni. Ve- seli smo bili sicer obiska moža, ki nam je o tem svojem dogodku prišel pripove- dovat v uredništvo, ob tem pa smo zače- li tudi malo globlje razmišljati. Starejša zakonca iz Zagreba, veseleča se težko pričakovanega snidenja s svoji- mi najdražjimi, ki živijo v Celju, sta se peljala s potniškim vlakom iz Zagreba v Celje. Pri železniški postaji Stranje je prišlo do neljubega zapetljaja in vlak se je moral za dlje časa ustaviti. Da bi pot- niki lahko nadaljevali z vožnjo, jih je v bližini že čakala kompozicija vagonov za Celje. Treba je bilo torej le prestopiti iz enega v drug vagon. Pa to nekaterim, posebno starejšim potnikom, ni bilo lahko, kajti zadnja stopnička je bila kak- šen meter visoko nad gramozno površi- no tal. Pa še vsa prtljaga je bila poleg. Sreča v nesreči, bi preprosto rekli ob dejanju sprevodnika, ki je zakoncema takoj ponudil pomoč in ju, s prtljago vred, varno odložil na tla ter jima nato pomagal vstopiti v drug vagon. Res je bila to sreča v nesreči, vsaj za omenjena potnika. Bilo pa je pravzaprav v tem še nekaj drugega. Zgodilo se je dejanje, ki je nekoga presenetilo. In prav to, da pre- seneti, je zaskrbljujoče in žalostno. Ka- juh je v eni svojih pesmi dejal: »Tovariš si mi in ostaneš za vselej tovariš.. ■ kadar je ura trpljenja dvanajst, takrat močneje začutiva svoje človeštvo; t^' krat je med nama vse polno vezi...« To je zapel pred šestintridesetimi leti, v ča; su največjih preizkušenj človeštva. Ali danes, ko nam je lepo, pozabljamo na vse tiste vrednote, ki opredeljujejo člo- veka kot družbeno bitje in ki so se^ času naših največjih stisk skovale d" najlepših oblik? , Sprevodnik, čigar lepo, a vse prereo- ko dejanje v našem vsakdanu, je zap^' slen pri 2G Ljubljana, ZTO Celje. skromnosti našima potnikoma ni hote izdati svojega imena. Kljub temu st^° izvedeli, da je bil to Anton Belej iz CelR MARJELA AGKE^ MB §t, 46 - 20. november 1980 NOVI TEDNIK - stran 11 VASA STRAN ^ POSEK i TOPOLOV ■ v vašem cenjenem časopi- P 5U na strani 11, »Vaša stran«, že več mesecev teče polemi- ka o poseku topolov za stolp- Inico Trubarjeva 55a v Celju. Sam način pisanja vsebuje ie prizvok tendencioznega pisanja, ki je daleč od objek- tivnega in realnega obvešča- nja. Na to zlasti kaže še obja- va posnetka dopisnice, ki naj bi jo napisala predsednica hišnega sveta! Nerazumljivo je, da tako ugleden časopis in njegov uredniški odbor 'lahko verjame v pristnost ta- ke dopisnice. Predsednik hišnega sveta nima nobene- ga pooblastila o samostoj- nem odločanju brez soglasja ) hišnega sveta, prav tako ni- ma pravice odločitve zbora stanovalcev ali hišnega sveta posredovati ali prekrojiti v p neformalni obliki in privat- 5 no. Ne moremo verjeti, kako" je mojgel vaš časopis tako primitivno napisano dopi- ; snico vzeti za pristno? Mor- da pa boste šli do konca in • odkrili pisca (moškega ali žensko) dopisnice, ki jo je . vaše uredništvo prejelo 1. oktobra? Vso zadevo je podrobno obravnaval hišni svet stolp- nice Trubarjeva ul. 55a in si- cer na svoji seji v petek 23. oktobra 1980. Sklenil je za- devo obširno obrazložiti in tudi nakazati, zakaj smatra način pisanja v vašem cenje- nem časopisu kot tedencio- nalno. Stolpnica Trubarjeva ul. 55a, Celje, je bila zgrajena v letu 1959. Znano je, da takrat še ni bilo s predpisi regulira- no, da mora biti pri vsaki no- vi stavbi obvezno tudi ureje- no okolje. Stolpnica je dejan- sko ostala brez urejenega okolja dolga leta. Hišni sveti so večkrat poskušali z razni- mi vlogami tako pri takratni Krajevni skupnosti OTOK., kot pri SO Celje doseči, da bi se uredilo okolje stolpnice ! ter naredila zelenica. V letu 1975 je bilo dogovorjeno, da bi se vnesla ureditev v plan za leto 1976 pod pogojem, da sredstva prispevajo tudi sta- novalci stolpnice, da hišni svet oskrbi skico za ureditev zelenice. Tako je hišni svet naročil in plačal poenostav- ljen načrt za ureditev zeleni- ce in parkirnih prostorov ob stolpnici. Precej visoka sred- stva predvidena za celotno Ureditev bi stanovalci le tež- ko zbrali, poleg tega pa so se IJinogi temu tudi proti vili, ker na celem Otoku le ta stolpnica ni imela urejenega okolja. Končno je bilo dogo- vorjeno, da bo material in dovoz tega plačan iz planira- |:^ih sredstev KS Otok oz. SO Celje v letu 1976, medtem ko Vsa dela opravijo stanovalci sami! Iz teh sredstev sta bila plačana zemlja in pesek sku- paj s prevozi ter 186 beton- skih ploščic za poti na novi ^elenici. Spomladi 1976. leta '^Pril, maj in delno junij) je "ilo okoli stolpnice pravo "Mravljišče. Vsi stanovalci so Sodelovali pri akciji za uredi- '^v zelenice in parkirnih pro- storov. Tisti, ki pri fizičnem ^elu niso mogli sodelovati, so iz svojih sredstev po- ^rbeli za pijačo in jedačo, j^udi za rože so stanovalci ta- ^''at zbrali denar in ga še zbi- ,^10 vsako leto. Prav vse je 'lo narejeno ročno brez vsa- ke mehanizacije. Za ureditev svojega okolja so stanovalci opravili nekaj tisoč prosto- voljnih delovnih ur. Seveda se NT o tem ni razpisal! Po ureditvi zelenice jo nih- če ni prevzel v upravljanje, čeprav na celotnem Otoku ureja zelenice Vrtnarstvo. Tako mora hišni svet sam tu- di danes skrbeti zanjo. V ko- likor hišni svet ne bi bil tako uporen, bi stolpnica še danes ne imela urejenega okolja! Edino, kar je rastlo za stolp- nico, so bili sporni topoli, ki so se v 16 letih razvili iz skro- mnih sadik v mogočna dre- vesa, katerih vrhovi že sega- jo do sedme etaže stolpnice. Ti topoli so globoko korenin- ske vrste z velikimi rodnimi zahtevami ter kot taki odje- dajo življenjski prostor osta- lemu rastlinskemu življu. Poleg tega je te vrste topol po svoji lesno anatomski strukturi krhek. Kljub trudu pri urejanju novo urejene ze- lenice, je le-ta slabo uspeva- la, saj so ji topoli sproti posr- kavali življenjske sokove. Hišni svet je na novo zeleni- co posadil tudi 18 različnih drevesnih sadik, ki iz istih vzrokov prav tako niso uspe- vale. O poseku topolov je raz- pravljal zbor stanovalcev stolpnice dne 17. 12. 1979 in sprejel sklep, da se topoli od- stranijo, obenem pa je po- oblastil hišni svet, da uredi vse formalnosti v zvezi s po- sekom. Na podlagi tega skle- pa je hišni svet zaprosil SO Celje za dovoljenje za posek topolov. Hišni svet je prejel odločbo št. 352-11/80-6/UT, s katerim se dovoljuje posek in istočasno nalaga zasaditev drugih drevesnih sadik kot so: breze, širokolistni javor in dr. Posekanih je bilo 10 topolov, tako je danes za stolpnico zasajeno 28 mladih drevesnih sadik. Glede na polemiko v NT je hišni svet sklenil, da kljub pravnomoč- ni odločbi ostalih treh topol ne bo dal odstraniti, poudar- ja pa, da nima prav nobenih možnosti za vzdrževanje ostalih topolov (obrezovanje vej in oblikovanje krošenj) zato glede na njihovo krhkost ne prevzame nobe- ne odgovornosti za posle- dice. Se nekaj besed o tem, da je vaš cenjeni časopis o poseku teh topolov pisal tedenciona- listično. V mestu Celje ni bil to edini primer poseka starih dreves, ki so ali niso bili za* menjani z mladimi drevesni- mi sadikami. Pred štirimi le- ti je bil izvršen posek 9 pri- bližno enako starih in veU- kih topolov v Ul. V. preko- morske brigade v Celju. Ostanki panjev so še danes vidni! NT o tem ni pisal. Se lansko leto je na Savinjskem obrežju, od bivšega lesenega kapucinskega mostu v smeri novega cestnega mostu, rast- lo nekaj čudovitih golog-ov (Crataegus pentagina et mo- nogina), ki so bili res v okras temu delu mesta. Krošnje glogov je možno čudovito oblikovati, cvetje teh okra- snih dreves je izredno prijet- no za oko, okolju kjer rastejo pa dajo več življenja. V letu hortikulture so tako čudovi- te gloge nadomestile breze, katerih lepota se z glogi sploh ne da primerjati! NT se niti z enim samim stavkom ni potegnil za gloge, ki so bili res nekomu napoti! Sicer bi lahko našteli še več prime- rov, ko so starejša drevesa zamenjale mlade drevesne sadike. Nekdo pač hodi okrog z zavezanimi očmi, si- cer bi lahko med drugim tu- di videl, koliko topolov je bi- lo v letošnjem letu polomlje- nih, kar vse dokazuje, da je njihova lesno anatomska struktura res krhka. Vse pisanje v NT kaže na to, da je bil problem take na- rave, ki se je tikal le neposre- dne soseščine stolpnice in ne regijskega značaja in da ob- stajajo ljudje, ki imajo rajši neurejeno kot pa urejeno in čisto okolico. Uredništvu NT pa samo to: vsak občan nima in ne kupuje NT, zato bi lah- ko pismeno zahteval poja- snilo ali pa bi se pri hišnemu svetu tudi lahko oglasil eden od novinarjev in bi se zadeva razčistila na resen in objek- tivni način ter na kulturni ravni! Predsednik zbora stanovalcev FRANC BEVC Predsednik HS MALČI LAMPRET UREDNIŠTVO: Najprej lepa hvala za dolgo pismo in odgovor. Nanj smo čaka- li, saj veste, več mesecev. Hkrati pa se opravičujemo, da smo zadevo obravnavali tendenciozno. Če so bila vljudna vprašanja, ki smo jih skozi več mesecev nekaj- krat ponovili, da nam odgo- vorite, kdaj in zakaj je vaš hišni svet sprejel v letu hor- tikulture sklep za posek to- polov, tendenziozna, potem v resnici ne vemo... Opro- stite, da smo posegli v vaše odločanje, v delo, in ne soli- te nam pameti, kakšne so pristojnosti predsednika hišnega sveta. Do danes, do prejema vašega pisma, tega nismo vedeli. Čeprav bi lahko vaše pi- smo občutno skrajšali, saj smo zaradi javnosti dela primorani objaviti le tisti del, ki zadeva vprašanje, za- kaj in kdaj se je hišni svet v letu hortikulture odločil za posek dreves, smo zato, da bi dokazali, da nismo ten- denciozni, senzacionalistič- ni in še kaj, uvrstili na to stran vaše celotno pismo. Zaradi objavljene dopi- snice, pa tole: v uredništvu, žal, nimamo organa, ki bi preiskoval in ugotavljal re- snično avtorstvo prispev- kov, ki jih dobimo. Sicer pa priznajte, prav ta dopisnica je pripomogla, da ste se od- ločili za pisanje tega pisma, torej za odgovor na vpraša- nje, ki je vzbudilo velik od- mev in še kaj. Zakaj niste odgovorili že na prvi zapis (objavljen 6. marca letos), ki je bil dopolnjen s foto po- snetkom posekanih dreves? Če bi hoteli, bi to polemiko, kot imenujete ta primer (polemika pa to ni), končali že pred meseci. Glede očitkov, o čem vse nismo pisali, pa tole: kako lahko to trdite, ko pa bi lah- ko iz zaključka pisma ra- zbrali, da Novega tednika ne prebirate redno. Morda pa tudi ta primer kaže, da bi kazalo ta naš časnik pogo- steje, če ne redno, vzeti v roke. Pa pustimo ta razmišlja- nja, da ne bomo spet izpadli tendenciozno. Še enkrat, hvala za pismo in odgovor. KAJ JE S KOPALIŠČEM V DOMU UPOKOJENCEV? v 44. štev. Novega tednika z dne 6. 11. 1980 je bil objav- ljen prispevek tov. Podlesni- ka z naslovom »Kaj je s ko- pališčem v Domu upokojen- cev?« Radi bi povedali na- slednje: S kopališčem v našem do- mu smo imeli težave že od vsega začetka, zato je že v letu 1975 bil sprejet sklep, da se s to našo zunanjo dejav- nostjo preneha. Zakaj? Stro- ški so bili previsoki tako, da jih s prihodkom ni bilo moč v celoti pokrivati. V naših sa- moupravnih aktih imamo opredeljeno, da nobena od stranskih dejavnosti ne sme bremeniti oskrbnega dne na- ših oskrbovancev. To velja tudi za kopališče. Vendar je že v letu 1976 bil pritisk ob- čanov Celja, ki so se posluže- vali našega kopališča tolik- šen, da smo začeli z razgovo- ri, katera interesna skupnost bi nam del stroškov pokriva- la. Takrat je na to sodelova- nje bila pripravljena le Ob- činska zdravstvena skup- nost, ki nam je v okviru pri- spevka za zdravstveno var- stvo naših oskrbovancev da- la še 0,30 din za oskrbovanca za porabljeno vodo v kopali- šču. In to je bilo tudi vse. Kopališče je poslovalo do maja 1979. leta, ko nam je zbolela delavka. Ker smo medoštevilen kolektiv, te vr- zeli z delavci zaposlenimi v osnovni dejavnosti nismo mogli pokriti. Zato smo bili primorani kopališče zapreti. Ze pred tem pa smo ugotovi- li, da bo treba kopališče sani- rati, saj so dotrajane kadi, tu- ši, mešalne baterije, pa tudi kanalizacija nam je ves čas povzročala določene težave. Ugotovili smo tudi, da bi za sanacijo kopališča potrebo- vali najmanj 300.000 din. To pa so za našo delovno orga- nizacijo sredstva, ki presega- jo naše zmogljivosti. Dom sam posluje že osmo leto, po- javljajo se nam okvare, ki jih moramo odpraviti, če hoče- mo normalno opravljati našo osnovno dejavnost. Ti stro- ški pa tudi niso majhni. Kot ustanova posebnega družbe- nega pomena, smo to tudi dolžni. Razumemo, da obča- ni, ki so se posluževali naše- ga kopališča, negodujejo za- radi te naše odločitve, ven- dar v dani situaciji nismo mogli ravnati drugače. Gle- de kopališča je tekla razpra- va tudi na lO skupnosti so- cialnega skrbstva. Vendar tudi skupnost nima denarja, ki bi ga lahko namenila za sanacijo, člani lO skupnosti soc. skrbstva so na seji 20. 6. 1980 zavzeli stališče, da naj bo nosilec te akcije KS Cen- ter, saj je največ občanov brez kopalnic ravno iz te KS in so se posluževali našega kopališča. To stališče je bilo KS Center tudi posredova- no. Odgovor KS pa je bil pravzaprav tak, kot smo ga pričakovali. Tako je prišlo do gordijskega vozla, ki ga ni moč kar tako razvozlati, saj nihče v Celju ne čuti potre- be, da bi svoj delček v njem popustil. Menimo sledeče: Ce kopa- lišče obstoja, čeprav potreb- no sanacije, potem ga je po- trebno urediti. Ker pa gre za širši družbeni interes, mora za reševanje tega problema poskrbeti širša družbena skupnost. Nikoli nismo re- kli, da te zunanje dejavnosti ne bomo opravljali, rekli pa smo, da ne pod takimi pogoji in ne na račun naših oskrbo- vancev. In če smo tudi mi ustanova posebnega družbe- nega pomena, potem bi mo- rala širša družbena skupnost biti prva, ki bi priskočila na pomoč pri reševanju tega za- res perečega problema. Predlagamo, da svoje pove in doreče tudi Komite za družbene dejavnosti naše občine, svet za socialno poli- tiko pri SZDL in morda še kdo. S skupnimi močmi bo- mo, v to smo prepričani, tudi ta problem rešili v zado- voljstvo vseh tistih, ki so se kopališča posluževali. Direktor MARIJANA MUNIH UREDNIŠTVO: Najprej lepa hvala za obširen odgo- vor in pojasnilo. Menimo, da ravnate prav in da v re- snici ni moč prenesti bre- mena za poslovanje kopali- šča na oskrbni dan vaših stanovalcev. Strinjamo se tudi s pozivom, naj bi o tem še kaj rekli drugi. Na sode- lovanje v tej razpravi tudi mi vabimo Komite za druž- bene dejavnosti celjske ob- čine. Svet za socialno politi- ko pri OK SZDL in morda še koga. Torej, na dan z be- sedo, mnenji in stališči, zla- sti pa konkretnimi predlogi za rešitev vprašanja. ŠEMPETER: KDO BO SODELOVAL? Edina organizacija, ki ima primerno urejeno mformira- nje v Šempetru, je OO ZSMS. Sami so postavili vehko oglasno desko, poleg tega pa so se lotili tudi urejanja glasila, ki naj bi bilo ogledalo celotne KS. Vendar se na njihovo vabilo k sodelovanju ni oglbsil nihče - vsaj doslej še ne. FOTO: E. MASNEC ZAD SKRIT, VSE VPREK POSLUŠA Podoba je idilična. Dobri stari kozolec, pokrit s slamo. V njegovem varnem zavetju pa teliček... Teliček...? Kaj je že to? Že mesarji so ga izgubili iz spomina, da o potrošni- kih niti ne govorimo. Presenečenje ob nastajanju te foto- grafije je bilo obojestransko. Foto: MATEJA PODJED POROKE CELJE Poročili so se trije pari. ŠMARJE Poročil se je 1 par ROJSTVA CELJE Rodilo se je 20 dečkov in 32 deklic SLOVENSKE KONJICE Rodilo se je 6 dečkov in 4 deklice SMRTI CEUE ANTON PETELINŠEK, 76, Bezenškovo Bukovje; KRISTINA JUHART, 52, Slov. Konjice; IVAN KO- SEC, 78, Celje; MARIJA PELKO, 59, Celje; KAROLI- NA ZDOLŠEK, 81, Laško; IVANA TURK, 47, Podčetr- tek; KAROLINA LAPOR- NIK, 57, Laško; Dr. JOŠKO PEZDIRC, 66, Celje; ANA TERŽAN, 75, Žalec;, MARI- JA PAJK, 75, Planina pri Sevnici; FRANC TRATNIK, 45, Celje; MARIJA KOLAR, 58, Šmarje pri Jelšah; ŽIVO- DIN BOGDANOVIC, 32, Ce- lje; MARIJA REZAR, 79, Vojnik; NEŽA GROBIN, 85, Pristava; PAVLA KOVA- ClC, 81, Celje; RUDI DRE- VEN, 55, Celje; IVAN BUR- JAK, 65, Velenje; KLEMEN STEGENŠEK, 63, Celje; IVAN ŠTRUKLEC, 33, La- ško; MARIJA GRUBIC, 89, Celje; MARIJA TOVOR- NIK, 65, Celje. SLOVENSKE KONJICE RUDOLF POKLIC, 44, Jernej pri Ločah; FRANC GUMZEJ, 58, Nova Dobro- va, Zreče; FRANČIŠKA RECNIK, 78, Zbelovska go- ra 78; MARTIN KVAS, 60, Boharina 9; KRISTINA JU- HART, 52, Slov. Konjice; KRISTINA SAMEC, 75, No- vo Tepanje 10; FELIKS VIDMAR, 68, Nova Dobro- va, Zreče; ROZALIJA ROU- DI, 65, Vitanje 49; IVAN PUNGARTNIK, 71, Hudinja 45; KARL OBAD, 71, Hudi- nja, Vitanje; STANISLAV MAVHAR, 46, Hudinja 22, Vitanje; MARIJA TAJHAR, 66, Gračič 15, Zreče; NE- DELJKO DEJIC, 25, Nova Dobrava, Zreče. ŠMARJE PRI JELŠAH JOŽEFA CERNELC, 73, Polje pri Bistrici 14; MARI- JA KRAMER, roj. Gabron, 85, Dekmenca 45; JURIJ MOTOH, 83, Babna gora 20; MARTIN CVETKO. 84, Bu- če 27; JANEZ RESNIK, 72, Križan vrh 11; MARIJA OSOJNIK, 63, Trebče 18; ANTONIJA FERENCAK, 88, Ratanska vas; MILICA TKAVC, 53, Tavčarjeva 7; TEREZIJA PELKO, 83, Žu- pančičeva 10. ŽALEC JOŽEFA GORIčAN, 70, upokoj. Ojstriška vas 13; VIKTOR ROŽANC, 82, upo- koj. Kapla 37; ANTONIJA VOVK, 85, kmetovalka. Stu- dence 52; JAKOB NAGLIC, 72, kmet. Male Dole 28; FRANČIŠKA PINOSA, 73, gospodinja. Ljubljanska, Ce- lje; MIHAEL JELEN, 52, kmet. Kale 16. slovensko ljudsko gledališče celje Četrtek, 20. 11. 80. ob 14. in 19. uri: Borivoj Wudler: ODPRITE VRATA, OSKAR PRIHAJA Petek, 21. 11. 80. ob 18. uri odpade predstava zaradi bo- lezni v ansamblu. Abonma za Laško in izven. Ponedeljek; 24. 11. 80. ob 15.30 in 19.30 uri: Borivoj Wudler: ODPRITE VRATA. OSKAR PRIHAJA prodajni center hudinjsi Karpo Godina Irena Felicijan NAGRADE IN PRIZNANJA METOD BADJURA Žirija za podelitev Nagrad Društva slovenskih filmskih delavcev »Metod Badjura« za vidne dosež- ke na področju kinematografije v SR Sloveniji v letu 1980 v sestavi: Boštjan Hladnik, predsednik, in člani Mile De Gleria, Marjan Ciglič, Talal Hadi, Željko Kozinc, Majda Umnik in Rado Likon je pre- gledala tri celovečerne filme v proizvodnji Viba filma, tri kratke filme v proizvodnji Viba filma, štiri kratke poučne filme v proizvodnji DDU Univerzum in šest kratkih študijskih filmov Akademije za gle- dališče, radio, film in televizijo. Zaradi znanih kriznih razmer v slovenski kinema- tografiji je letošnja bera izredno skromna. Vendar žirija ne more mimo dosežkov posameznih ustvar- jalcev in jih je v skladu s pravilnikom o podeljeva- nju nagrad nagradila. 1. Zlato plaketo »Metod Badjura« z diplomo in nagrado 15.000 din prejme Karpo Godina za režijo filma »SPLAV MEDUZE«, v proizvodnji Viba fil- ma in RTV Beograd. Žirija je nagrado podelila so- glasno. 2. Srebrno plaketo »Metod Badjura« z diplomo in nagrado 10.000 din prejme Irena Felicijan za kostumografijo v filmih »Prestop«, in »Na svidenje v naslednji vojni« v proizvodnji Vibe filma. Nagra- da je bila podeljena soglasno. 3. Posebno priznanje »Metod Badjura« z diplo- mo za mlajšega snemalca prejme Tine Perko, za kamero v filmu »Prestop« v proizvodnji Vibe filma. Nagrada je bila podeljena soglasno. 4. Posebno priznanje »Metod Badjura« z diplo- mo za najbolj celovitega filmskega avtorja - študen- ta prejme Boris Jurjaševič za film »Etuda za balet- ko in filmarje« in AGRFTV.'Nagrada je bila pode- ljena z večino glasov. 5. Priznanje »Metod Badjura« z diplomo prejme Janez Verovšek za kamero v kratkem filmu »Oseb- no življenje skulpture« v proizvodnji Viba filma in AGRFTV. Nagrada je bila podeljena soglasno. 6. Priznanje »Metod Badjura« z diplomo prejm.e ing. arh, Mirko Lipužič za scenografijo v filmu »Na svidenje v naslednji vojni« v proizvodnji Viba fil- ma. Nagrada je bila podeljena soglasno. 7. Priznanje »Metod Badjura« z diplomo prejme Boštjan Vrhovec za režijo poučnega filma »Kako nastane avto« v proizvodnji DDU Univerzum. Na- grada je bila podeljena z večino glasov. 8. Priznanji »Metod Badjura« z diplomo prejme Metod Pevec za vlogo mladega Berka v filmu »Na svidenje v naslednji vojni« v proizvodnji Viba fil- ma. V zapisniku žirije ni navedeno ali je bila nagra- da podeljena soglasno ali z večino glasov. 9. Priznanje »Metod Badjura« z diplomo prejme organizator TDF Novi tednik in Radio Celje za popularizacijo domačega filma. Teden domačega filma je v letih svojega nenehne- ga napredka postal ne le osrednje srečanje dosež- kov na področju domače filmske ustvarjalnosti, pač pa je s svojim nenehnim poglabljanjem odnosov med ustvarjalci in gledalci, delavci, šolarji in dru- gimi občani, razvil pomemben prispevek za še bolj- še samoupravno organiziranje kinematografije. Obenem pa uspešni in prizadevni celjski organiza- torji ostajajo pomembna opora in vzor zvestobe domačemu filmu. Nagrada je bila podeljena soglasno. DIALOG NELOČLJIVIH JE STEKEL Na posnetku je ekipa filma Splav Meduze v pogovoru z obiskovalci predstave. Letošnji pogovori neposredr predstavah so pokazali na veliko potrebo dialoga neločljivih: tistih, ki filme ustvarjajo in tistih, ki jih gledajo. Vsebi vzdušje pogovorov narekuje trajnost te oblike dragocenega preverjanja sporočilnosti domačega filma, ^oio- Edi M' POGOVORI O FILMIH ZRELOSTNI IZPIT GLEDALCEV Priznamo, da nas je bilo malce strah. Se zdaleč si ni- smo mogli predstavljati, ka- ko bo osrednja novost letoš- njega Tedna domačega filma pogovori gledalcev z ustvarjalci filmov - odjekni- la med ljudmi. Pa smo se k sreči ušteli. Mirno lahko re- čemo, da so bili prav ti pogo- vori največja dragocenost Tedna, saj so naleteli na od- mev med mnogimi gledalci. Bili so živi, zanimivi, pa tudi odkriti in kritični. Ustvarjal- cem filmov, režiserjem, igralcem, scenaristom in drugim filmskim delavcem so jasno dali vedeti, da je celjska filmska publika raz- gledana, da zna ceniti doma- či film in da tudi zna ločiti slabe filmske izdelke od filmskih mojstrovin. Skrat- ka, da so celjski gledalci v dobrem smislu besede vzgo- jena filmska publika, ki zna gledati film in se je sposobna o njem na kakovostnem ni- voju tudi pogovarjati. Začelo se je s prvo projek- cijo premiernega filma Pre- stop. V dvorani doma JLA se je po filmu zbralo kakih tri- deset gledalcev, ki so ustvar- jalcem tega slovenskega fil- ma jasno povedali, da si takšnih filmov ne želijo gle- dati. Film da je nedodelan, so menili v pogovoru gledal- ci, nejasen v svojem sporoči- lu, zanj pa je značilna slaba igra igralcev. Veliko bolj za- dovoljni so bili gledalci s fil- mom Petrijin venec, posebej pa jih je navdušil Sijanov film Kdo tam prepeva. Ta komedija s tragičnim kon- cem, kot je svoj film označil režiser Sijan, je med kakimi osemdesetimi gledalci, ki so se zbrali na pogovoru, pusti- la močan vtis. Prvič zato, ker je film lahkoten za gledati in dalje tudi zato, ker ima v sebi globoko sporočilo. Tudi slo- venski film Splav meduze je sprožil veliko zanimanje gle- dalcev, zato so se v velikem številu zbrali na pogovoru z ustvarjalci filma. Mnogokaj je bilo treba še razjasniti o času, ki ga riše film, o ljudeh, o katerih govori. Zanimiv krog gledalcev se je zbral na pogovoru o filmu Skrivnost Nikole Tesle, tisti predvsem so prišli, ki jih življenje in delo tega velikega znanstve- nika zanima. Tudi o filmu Poseben postopek se je ra- zvila zanimiva razprava med gledalci in ustvarjalci filma, najbolj živahna pa je bila vsekakor ob slednjem pre- miernem filmu letošnjega TDF Na svidenje v naslednji vojni. Ločevala se je od prejšnjih razprav predvsem zato, ker je ustvarila dva ta- bora gledalcev: tistim, ki jim je bil film všeč in onim, ko so menili, da je prepojen z nihi- lizmom, da je tendenciozen in da ga pravzaprav ni bilo treba posneti. Polonca Muhin Špela Naraks Otmarli Valter Jager Jelka Krempl Nataša J» TITOVI FILMSKI DNEVI V sedmih občinah celjske- ga območja so gledalci toplo pozdravili spored Titovih filmskih dnevov. Za sedaj smo zbrali samo nekaj vti- sov, predvsem mladih, da povedo, kaj čutijo ob teh fil- mih. V anketi, ki sta jo pri- pravila sodelavca Tone Tav- čar in Edi Masnec odgovarja- jo občani iz Žalca, Polzele, Šempetra in Šentjurja. POLONCA MUNIH iz Žal- ca: »Prav ta film, ki smo si ga ogledali nas je med vsemi najbolj navdušil. Spet smo videli in slišali našega tovari- ša Tita in bili smo srečni. Ra- di bi, da bi lahko gledat! več takšnih filmov, ki n* pomagajo razumeti poi" tovariša Tita v naši zgodc ni in sedanjosti.« SPELj\ NARAKS izP|* le: »Otroci smo si z velit veseljem ogledali film. nam je prikazal navdu^ pozdrav Korejcev, ko jiti tovariš Tito obiskal. SpoS li smo, da so tudi drugi nai di sveta tovariša Tita c& in ljubili kot velikega boi za mir in enakost.« OTMAR URANJEK Šempetra: »Ob gledanju ma o tovarišu Titu smo Po- bili, da ga ni več med nan^ smo predstavo navduši spremljali. Srečni smo. obstajajo številni fili^^'; nam bodo ohranili svete' dragega predsednika, d^!, bomo lahko vedno znoVS" življali.« , . MATJAŽ PUR iz PoM^ »Tovariša Tita so povsod. ^ mor koli je prišel sprejo', ^ z navdušenjem. Bil je [ ostal simbol miru. Takega sprejeli tudi v Koreji, k]^^. | mu pripravili najveli^^s; , ši sprejem. Ta film ^^^^^i j ogledali, želeli pa bi ^' tudi druge.« t VALTER JAGER »Program Titovih fili^^l^ * si jih je ogledala naša^o' NAGRADE NOVEGA TEDNIKA, RADIA CELJE IN REVIJE STOP Tudi letos je podelila žirija v sestavu Bogdan Pogač- nik, predsednik, člana Miha Brun in Štefan Žvižej na- grade Novega tednika. Radia Celje in revije Stop, ki se podeljujejo izključno za igralske dosežke. Igralec leta je Metod Pevec za vlogo mladega Berka v filmu »Na svidenje v naslednji vojni«. I Igralka leta je Olga Kacjan-Srdič za vlogo učiteljice Kristine v filmu »Splav Meduze«. Nagrado za debitantsko vlogo prejme Miloš Battelino za vlogo velikana Znidaršiča v filmu »Splav Meduze«. Igralec in igralka leta prejmeta grafiki slikarja Jože Horvata-Jakija. Nagrada za debut pa je m.ala skulptura kiparja Vasilija Cetkoviča-Vaška. Metod Pevec Olga Kocjani Miloš Battelino KplNSKEGA tviru 8. tedna do- filma v Celju so Kzeli letos pripravili »teden mladinske- ■J^. V tednu dni so W^ obiskovalcem Fj^vili naslednje fil- mistirci, Letalci veli- „eba, Izbor kratkih ,y in film Prišel je jja ljubezen spoznaš, pizatorji DPD Svo- polzela m Društvo ■gljev mladine so za ovalce pripravili najsko prodajo tac, ki so bile zelo ^ Predstave so bile dan ob 15,30 uri, no pa si je filme glo okoli tisoč pet- edalcev. Lovitelj je bila, kot tejinja leta. Polzela, ma nogavic, ki je jela pokroviteljstvo pn premieri filma ^meduze. T. TAVČAR Imtjaž Pur Fiiipina Horvat .zdel zelo primeren za « osmih razredov, ki podoben učni pro- medtem ko je bil za ^0 mlajše kar prepe- *'enclar, v vseh je bilo • da je Tito še med ria- 8a ne bo nikdar mogo- abiti.« ^ KREMPL Šent- l^slim, da si organiza- zaslužijo vso poh- Ker so v teden vključili o Titu. Med ljudmi "1^ vladalo veliko zani- \ nič čudnega ni, če 'Predstava tudi pri nas J['t)urju dobro obi- !^Sa jazbec Sent- * »unodvorani je bila J^. tišina. Mnogo gle- iz kina odhajalo s J v očeh. Ko smo gle- J^^. se nam je zdelo, ^6 živi, da ni umrl. tudi res, da je Tito srcih vseh nas.« ?^Na HORVAT Sent- ^smi TDF bo za vedno I^Ponriinu. Predvsem ^ Titovih filmskih dni. }^^, ker smo lahko nj^^eh tudi pri nas v J- Med obiskovalci rj^'. predstavniki vseh ijjj' od cicibanov do i]; Jiudi. Pravzaprav 'zbirno našega Tita.« SKROMNO A ODLOČNO o FILMSKI VZGOJI V USMERJENEM IZOBRAŽEVANJU V petek je v Narodnem do- mu potekalo tradicionalno posvetovanje slovenskih filmsko-vzgojnih delavcev, ki sta ga pripravila Zveza kulturnih organizacij Slove- nije in organizacijski odbor TDF. Dejstvo, da bo v na- slednjem šolskem letu film- ska vzgoja končno postala sestavni del umetnostne vzgoje v vseh slovenskih srednjih šolah, je že samo po sebi določilo temo letošnje- ga posvetovanja. Kaže pa, da se večina šolskih vodstev in bodočih uresničevalcev no- vega učnega načrta tega še ne zaveda, saj se je od 470 vabljenih posvetovanja ude- ležilo le približno 50 udele- žencev. Prisotni pedagogi so zato toliko bolj enoglasno izrazili potrebo po aktivnejši vlogi Zavoda SRS za šolstvo pri utiranju novega progra- ma v prakso in zahtevo po oživitvi dejavnosti Društva filmsko-vzgojnih delavcev, katerega dejavnost je zaradi razkrojevalne vloge posa- meznikov skoraj zamrla. Več optimizma vzbuja dej- stvo, da je v 70 ur umetnost- ne vzgoje končno vključena tudi filmska, čeprav le z 10 urami. Odpor nekaterih pe- dagogov bo tokrat laže pre- magati, saj je poleg načrta pripravljen že tudi ustrezen priročnik in ustrezni filmi na 16 in 8 mm traku, v učni pro- gram pa je mogoče učinkovi- to vključiti tudi program šol- ske televizije za filmsko vzgojo. Ker je 10 ur za spoz- navanje filmskega medija nedvomno tesen obseg, se bo treba pri uresničevanju programa dosledno izogibati frontalnemu pouku in dolgo- veznemu historicizmu, na- mesto tega pa uvajati semi- narsko delo ob posameznih primerih, ki jih bodo učenci gledali v okviru pouka. Celo- ten program umetnostne vzgoje bo uspeval le pod po- gojem, če se bo dosledno izo- gibal verbalizmu in pozitivi- zmu in namesto tega uvelja- vil učenca kot resničnega osebka v doživljanju in spoz- navanju posameznih medi- jev in njihovih temeljnih za- konitosti. Pri tem bo nujno potrebna uporaba sodobnih avdiovizualnih sredstev, predvsem interne televizij- ske mreže, in smotrno načr- tovana izraba kulturne po- nudbe v kraju, kjer šola de- luje. Glede ocenjevanja so ude- leženci soglašali, da je pri ka- kovostno izvajani filmski in umetnostni vzgoji nasploh nepotrebno, saj pri tej vzgoji ne more biti odločilen obseg znanja, ampak je temeljni cilj osebnostni razvoj vsake- ga posameznika, ta pa ne more biti ocenjen. Za usposabljanje mentor- jev filmske vzgoje je doslej skrbela predvsem ZKO Slo- venije z občasnimi seminarji in Dopisna delavska univer- za Univerzum iz Ljubljane z dvoletno dopisno filmsko šolo. Udeleženci so opozori- li, da bodo kratkoročno mo- rale šole reševati kadrovske probleme s pedagogi, ki so se že vključevali v te oblike, dolgoročna rešitev pa bo edi- nole uvedba filmske študij- ske smeri na ustreznih ka- drovskih šolah in akademi- jah ter pedagoška usmeritev na AGRFTV. Na posvetovanju, ki ga je vodil Jože Humer, predse- dnik komisije za pripravo načrta umetnostne vzgoje, so se udeleženci seznanili tu- di z izkušnjami mladinskih filmskih gledališč, s poseb- nostmi mladinske, filmske ustvarjalnosti, z amatersko filmsko ustvarjalnostjo in s programom šolske televizije na področju filmske vzgoje. Kljub skromni udeležbi daje posvet vendar veliko realnih obetov, da bomo tudi na po- dročju filmske vzgoje konč- no storili prvi korak iz napol ilegalne v redno vzgojno-izo- braževalno dejavnost. SLAVKO PEZDIR NAŠEGA JOŽETA ZUPANA NI VEC Tako rad je prihajal na teden domačega filma. Tako prisrčen in spontan je bil njegov nastop pred gledalci, ki so si ga vedno znova želeli, posebno še mlajši v osnovnih in sred- njih šolah. Od prvega leta Tedna domačega filma pa vse do lani je prihajal med nas, da bi šel v šole in delovne kolektive, da bi kar naprej in vedno znova govoril o kulturi, o gledališču, o filmu, o igralstvu, o lepi slovenski umetniški besedi, da bi bil čimbližje človeku kot človek. Pa ga je v dvainsedem- desetem letu spodneslo, ravno na dan, ko bi spet moral priti v Celje med svoje prijatelje. Lansko leto smo mu ob njegovi sedemdesetletnici podeli- li posebno priznanje v zahvalo zvestobi naši ma- nifestaciji. Jože Zupan se je rodil 25. avgusta 1909 leta v Ljubljani. Pred drugo svetovno vojno je nasto- pal kot amater na ljud- skem in rokodelskem odru. Od začetka delova- nja Radia Ljubljana, je bil član radijske igralske eki- pe. Pe letu 1947 je opravil avdicijo v Ljubljanski Drami in ostal v njej vse do svoje upokojitve. Pre- cej je nastopal v sloven- skih in jugoslovanskih filmih: Na svoji zemlji, Ti- stega lepega dne, Trst, Slovo Andreja Vitežnika, Minute za odmor, Samo- rastniki, Kekčeve ukane, Lucija, Po isti poti se ne vračaj, Amandus, Onkraj, Rdeče klasje, Pastirci, Let mrtve ptice. Čudoviti prah in drugo. Živo ga po- mnimo tudi v televizijski drami Kaplan Martin Ce- dermac. Jožeta Zupana zdaj že krije slovenska zemlja - njenim ljudem se je raz- dajal do zadnjega. Spomi- na nanj, na njegov topel glas, hudomušen pogled in človeško toplino ter igralsko zapuščino pa ne bo nikoli prekrila pozaba. D. M. DRAGOCENI STIKI fEMNI MANJKALO Filmska ekipa v sestavi: režiser Jože Gale, maskerka Berta Meglic, asistent Peter Zobec in asistent kamere Nejc Pengov je danes obi- skala osnovno šolo Veljka Vlahoviča, kjer se je pogo- varjala v glavnem o osnov- nih filmskih elementih, kar je pač značilno za vse pogo- vore v osnovnih šolah. Zna- čilno za te pogovore je tudi to, da se otroci razživijo naj- bolj takrat, ko že mora ekipa na pot, tokrat na celjsko gi- mnazijo. Za spomin na obisk osnovne šole Veljka Vlaho- viča, so člani ekipe prejeli vsak po eno grafiko linore- zov, ki so jih otroci izdelali pri likovnem pouku. Na celjski gimnaziji so se vprašanja filmskim delav- cem vrtela bolj okrog krize v slovenski kinematografiji, o tem, da smo Slovenci intro- vertirana nacija, ki ji ni dano, da bi ustvarila uspešno film- sko komedijo, kakršno si že- lijo gledalci, o prihodnji pro- dukciji Viba filma in celo o problematiki okrog Dražgo- ške bitke. Zaradi problematike tega aktualnega filmskega škan- dala, se je v Aeru najbolj razvnela maskerka Berta Meglic, rekoč, da so najbolj umazani tisti, ki so najmanj hodili po blatu. Jože Gale je izrazil svoje mnenje, da gre za napake, ki so se rodile v samem začetku projekta, ki ni bil dobro pripravljen. Ne- kaj je bilo govora tudi o naši distribucijski politiki, ki ni najboljša, saj so se v prete- klosti distribucijska podjetja množila kot gobe po dežju in sicer z edinim ciljem nagra- diti čim več denarja. Najbolj pošteno politiko je pri tem vodila ljubljanska distribu- cijska hiša Vesna film, ki pa bo v prihodnjem letu zaradi omejevanja uvoza lahko ku- pila v tujini le dvanajst fil- mov. Na pripombo, da bi lahko pri snemanjih angaži- rali več amaterjev, je Peter Zobec dejal, da so jih do se- daj angažirali zelo veliko, vendar jim jemljejo zaradi ekonomičnosti s tistih po- dročij, kjer snemajo (primer Bele trave v Celju). Nekaj pa je bilo standarnih pripomb, ki se ponavljajo iz leta v leto in sicer take, kot je ta, da si človek po napornem delu že- li razvedrila in ne komornih in nekomunikativnih filmov, kakršne proizvajajo pri nas. MAJDA UMNIK Z razgovora v celjski gimnaziji SKLEP ŽIRIJE, KI JE OCENJEVALA CELJSKE IZLOŽBE Žirija v sestavi: Rafko Počivašek, Marlen Tremšak in Gre- gor Svab si je dne 15. 11. ob 10. uri ogledala celjske izložbe, ki sodelujejo v natečaju za najboljšo izložbo TDF Celje 80 in se odločila, da podeli eno prvo in dve tretji nagradi. Žirija je bila enotnega mnenja, da ureditev celjskih izložb v celoti ne dosega ravni preteklih let. Ker organizatorji TDF že vrsto let spodbujajo in usmerjajo aranžiranje celjskih izložb, žirija meni, da se posamezne delovne organizacije oziroma njihovi aranžerski teami glede na materialne možnosti, vnaprej znane termine niso dovolj angažirali in da pri tem iz leta v leto ni izrazitejšega napredka. To je tudi razlog, da žirija ni podelila druge nagrade, ampak se je odločila za eno prvo in dve enakovredni tretji nagradi. Prvo nagrado v znesku 3000 dinarjev je žirija soglasno podelila izložbam MOE '"ELJE. Dve enakovredni tretji nt.^ ^di in denarna zneska v višini po 1000 dinarjev je žirija soglasnv. odelila izložbam Tkanine, in TEKO Celje. ] Del prvonagrajene izložbe celjske Mode 14. stran - NOVI TEDNIK Št. 46 - 20. november iggj MIROSAN DOBRA BERA Pridelali so 2700 ton jabolk Za letino v prestopnih le- tih radi reko, da veliko obeta in malo da. Tudi letos je do- bro izgledalo, pa smo videli, da nam jo je zgodnja zima ponekod krepko zagodila. TOZD KK HMEZAD Žalec Sadjarstvo na Mirosanu pa se lahko pohvali s povpreč- no leto. Nabrali so sicer pre- cej manj sadja kot lani, toda lanska letina je bila rekor- dna. O letošnjem pridelku in delu na plantaži nam je tako- le povedal direktor ing. Vid Korber: »Letošnja letina je bila či- sto normalna, ni bila sicer re- kordna kot v prejšnjem letu, vendar lahko rečem, da je bi- la po kvaliteti znatno boljša kot lanska. Sicer sorta jona- tan ni bila kaj posebnega, tu- di po količini je izpadala, ta- ko, da smo bili prav presene- čeni. Sorta zlati delišes nam je ta izpad povsem pokrila. Letos smo pridelali tri vago- ne jabolk po ha, oziroma 270 vagonov ali 2700 ton pridel- ka. Lahko rečem, da je bila kvaliteta zaradi temeljite za- ščite pred boleznimi in škod- ljivci prav dobra, tako, da smo nabrali samo 330 ton in- dustrijskih jabolk, kar po- meni 13 odstotkov celotnega pridelka. Vse ostalo je bila prva kvaliteta, ki smo jo lah- ko tudi dobro vnovčili. Z obiranjem smo pričeli 22. oziroma 23. septembra in končali bi na dan, ko je pri- čelo deževati. Zaradi znanih vremenskih razmer po 8. ok- tobru smo morali manjšo ko- ličino obrati v dežju in po njem. Tudi z obiralci nismo imeli problemov. Prišli so vsi, s katerimi smo se dogo- vorili, pa tudi tu v okolici je zanimanje za obiranje večje kot pred leti. Prodaje po za- bojih je bilo letos manj, kar smo tudi pričakovali, saj je bila sadna letina, tudi pri kmetih, dobra, zato smo se že prej dobro pripravili in ve- čino pridelka prodali trgov- skim organizacijam. Del ja- bolk, okrog 600 ton smo spravili v hladilnico in bodo prišla na trg spomladi. Zado- voljni smo, da smo letošnji pridelek pospravili v opti- malnem času, za trpežnost jabolk namreč ni dobro, če so obrana prepozno. Pravo- časno spravilo smo si zagoto- vili z zadostnim številom ljudi.« Ob koncu nam je tov. ing. Vid Korber povedal še, da tudi njih ovira sedanje vre- me, saj je na plantaži polno dela. Predvsem niso mogli doslej pospraviti drevesnice v kateri imajo okrog 120 ti- soč sadik, ki bi jih ob nor- malnih vremenskih razme- rah morali že dostaviti kup- cem. Vreme kaže na boljše in zato upajo, da bodo zamuje- no delo lahko nadoknadili v naslednjih dneh. Potem se bodo lotili obrezovanja dre- ves, ki traja vse do pomladi. T. TAVCAR KOMENTAR KRI NI VODA! O letošnji zlati jeseni pač ne morenno govoriti, ker nam jo je vreme pošteno zagodlo. Govorimo o bitki za pridelke, poslušamo o vse več akcijah mladine in pri- padnikov JLA, pa drugih občanov, s katerimi si obe- tamo izpod snežne odeje in razmočenih polj pospraviti letošnje pridelke: koruzo, sladkorno peso, zelje, groz- dje, sadje in še nekatere poljščine. Res, da o akcijah solidarnosti poslušamo predvsem na drugih geograf- skih širinah in dolžinah v Jugoslaviji: v Vojvodini, na Brkinih, v severovzhodni Sloveniji okrog Radgone in drugod, kot da pri nas - recimo kar v celjski regiji, ni malo pridelka, ki je še obtičal v zemlji. V Celju smo slišali sicer za nadebudne osnovnošolce s Hudinje, ki so šli pomagat kmetom pri spravilu pri- delkov, ampak o kakšnih večjih pobudah ni bilo go- vora. Mogoče znamo hitro ukrepati le ob poplavah, elementarnih nezgodah, kot so požari, potresi, ampak pri letošnji bitki za pridelek je, kot kaže, pošla sapa pobud za akcije in solidarnost. Najbrž bodo kmetje le pobrali počasi vse pridelke, nekaj jih bo zaradi zmrzali verjetno le za industrijsko predelavo, zlasti sadje, sicer pa se ponavlja in se še bo, vedno ista in nam vsem znana jesenska podoba mest- nih romarjev na podeželje - po pridelke. Spet se bodo. trdneje navezale takšne ali drugačne sorodniške vezi in nadebudni sinovi in hčere, pa vnuki in vnukinje, se bodo v pločevinastih škatlah pripeljali k svojim na deželo - po pridelke, ki dobivajo v mestih zaradi dragi- nje še posebno težo in vrednost. Pripeljali se bodo torej vsak k svojim in jih »osvobo- dili" za marsikateri plod matere žemljice... Pa ne, da bi jim očitali sorodniške in »sorodniške« vezi, saj kri vendar ni voda. Le tako bolj zase tuhtamo, ali so se in, če se bodo, vsi mestni in obmestni »predelovalci« kmetijskih pridel- kov tudi spomnili na letošnje težave spravila plodov zlate jeseni. Konec koncev, saj kri vendar ni voda! ^ MITJA UMNIK V LAŠKI OBČINI ŠE VEČJI POUDAREK ŽIVINOREJI Za pospeševanje kmetijstva, ki mu v naslednjih pe- tih letih nameravajo v občini Laško posvetiti kar naj- več pozornosti, bodo združili 11 milijonov dinarjev. Ta sredstva bo prispevalo celotno združeno delo občine Laško po enotni stopnji od brutto osebnih dohodkov oziroma iz dohodka. Tako bodo lahko v občini regresi- rali obrestno mero za najete kredite, nabavili plemen- sko živino in reprodukcijski material, sofinancirali na- menske objekte, zdravstvene akcije v živinoreji, kakor tudi pospeševalne in izobraževalne akcije. S pospeše- vanjem razvoja živinoreje se bo okrepila tudi veteri- narska služba z boljšo organizacijo ter strokovnim ka- drom, ki ga je v laški občini danes še premalo. Glavna usmeritev razvoja kmetijstva v občini Laško bo še nadalje v govedorejsko proizvodnjo, in sicer v pridobivanje mleka, pitanje govedi in vzrejo plemen- ske živine, ki mora biti osnovana na doma pridelani krmi. Na manjših kmetijah se bodo v naslednjem sred- njeročnem obdobju še nadalje krepile dodatne dejav- nosti, od katerih sta že sedaj lepo vpeljana industrijska načina reje prašičev in perutnine. M. A. TUDI KMETIJSKE NALOŽBE NA KOPITO MOŽNOSTI POSPEŠITI PROIZVODNJO HRANE! Združevanje da, toda kako in za koliko? Ze nekaj časa je v javni razpravi v občinah na širšem celjskem območju osnutek samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti za po- speševanje proizvodnje hra- ne in preskrbo prebivalstva. Nosilci javne razprave naj bi bili sindikati v združenem delu in SZDL v krajevnih skupnostih. Razprava po ob- činah različno odmeva, v glavnem pa oblikovanje te SIS ne poteka gladko, oziro- ma njeno nastajanje v zdru- ženem delu ne poteka s pre- veliko naklonjenostjo. V se- danjih gospodarskih hudih časih, ko vse sile usmerjamo v racionalno porabo, splošno in skupno, in v bitko za izvoz, večje naklonjenosti za kakršnokoli SIS tudi ne kaže prič^ovati. So pa vseeno za širše celjsko območje po- membna nekatera dejstva, ki bi jih ob tej razpravi ne smeli spregledati. Tako je dejstvo, da bomo morali povečati stalež živine, sicer se bomo kljub precejš- njim možnostim (govedore- ja) za proizvodnjo hrane, še vedno ali pa vse bolj, otepali s problemi prehrane in pre- skrbe. Celjska medobčinska zbornica je na zadnji seji izvršilnega odbora podprla predlog, da bi na širšem celj- skem območju vložili v kme- tijstvo nekaj nad milijardo dinarjev, kar pomeni več kot 32 odstotkov sredstev, pre- dvidenih za kmetijske nalož- be v naši republiki. Istoča- sno je delež naše regije v slo- venski kmetijski proizvodnji komaj dobrih 15 odstotkov, zato najbrž kaže razmisliti, ali ne bi kazalo skrčiti pre- dvidena sredstva predvsem pa gradnjo objektov in stro- jev. Prednost naj bi imele na- ložbe v proizvodnjo mlade pitane govedi, svinj in mle- ka, pa za izvozno zanimiv hmelj. Banke so v glavnem brez denarja, zato bi edino zdru- ževanje sredstev za proiz- vodnjo hrane v vseh proizvo- dnih organizacijah združene- ga dela, lahko dalo dovolj realnih finančnih plodov. Po celjskem predlogu naj bi se ta sredstva združevala v vsej republiki, prav tako so mne- nja, da bi bilo potrebno davčno politiko naravnati na spodbujanje kmeta za pove- čanje proizvodnje za trg. Na celjskem regijskem prostoru že precej kasnimo z uresničevanjem agroživil- skih družbenih dogovorov in samoupravnih' sporazu- mov, posebna smola pa je še ta, da o njih odločamo v neugodnih ali vsaj dosti manj ugodnih splošnih go- spodarskih razmerah. Še posebej hudo pa je, če raz- prava v občini nima prave politične usmeritve - in tu- di zadolžitve. V Celju pa ni malo dokazov, da je temu tako. MITJA UMNIK HMELJARJI NA DELU Sneg je pobelil polja in delo je zastalo. Ni mogoče orati, da| bi posejcdi ozimino in kar je najbolj zaskrbljujoče, na poljih] je ostalo precej pridelkov, ki jih kmetje rešujejo izpod snega, j Hmeljarji pa te dni gnojijo hmeljišča s hlevskim gnojem.J Dobro pognojena zemlja v jeseni je pogoj za dobro rast rastUne v naslednjem letu. T. TAVČAR) STROKOVNJAK SVETUJE SADNE VRSTE IN SORTE ZA VRT Piše: Mojca Sodin Sorte jablan lahko razdelimo tudi glede na odpornost oziroma občutlji- vost na škrlup in jablanovo plesen. Poznamo sorte, ki so proti tema bolez- nima odporne, kot na primer: PRIMA - je nova perspektivna sor- ta, ki so jo vzgojili z večkratnim po- vratnim križanjem z divjo sorto malus floribunda. Ta je namreč popolnoma neobčutljiva na škrlup. Sorta zori ko- nec avgusta, obstojna pa je krajši čas. DISCOVERV - je tudi novejša per- spektivna sorta, odporna proti plesni in neobčutljiva na škrlup. Zori v prvi dekadi avgusta, v kleti pa zdrži tudi do pet tednov. Dobra stran sorte je tudi v tem, da se plodovi dobro drže na dre- vesu in ne odpadajo. Je neobčutljiva za odtiske in dobro prenaša prevoz, žal pa lahko v določenih letih, ko se pojav- lja rjavost plodov, razpoka tudi tretji- na plodov. PRIOLOV DELIŠES - je prva pri- znana domača sorta, ki je podobna sor- ti James grieve. Zori v prvi dekadi sep- tembra, sredi septembra postane užit- no zrela in se ohranja do decembra, celo še dalj. Je spur tip, poleg tega pa se pri sorti rado razvije več plodov iz istega socvetja. Ker so plodovi debeli, rado pride do izrivanja le-teh in pred- časnega odpadanja. Zato je potrebno redčenje, ki je lahko kemično ali ročno. LORD LAMOURNE - je angleška sorta, ki zori v prvi polovici septem- bra, ohranja pa se do decembra. Pri- merna je tudi za skladiščenje v hladil- nicah, kjer se ohranja tudi do marca. Zarodi zelo zgodaj in daje velike pri- delke, tudi na hladnejših območjih. Sorta je odporna proti mrazu, skrlupu in jablanovi plesni, občutljiva pa za virusne bolezni jablanov mozaik in upogljivost jablanovih vej. Zato je po- trebno uporabljati brezvirusne vegeta- tivne podlage na katere cepimo cepiče od zdravih dreves. Tudi sorte ALKMENE, JAMES GRIEVE in MB 623 so sorazmerno od- porne. Sorte, ki so močno občutljive na ja- blanovo plesen pa so: JONATHAN. IDARED, VISTA BELLA, JULY- RED, MANTET, WINSTON, BO- SKOP CLOSE QUINTE, LOBO, JER- SEYMAC, KOKSOVA 72, IMPERIAL MCINTOSH... Za škrlup so občutljive naslednje sorte: IMPERIAL MCINTOSH, VI- STA BELLA, JULVRED. JERSEV- MAC, WELLSPUR, MUTSU, QUIN- TE, EMPIRE, SPARTAN... Visoko kakovostne jablanove sorte pa so: MANTET - je kanadska sorta, ki zori v začetku avgusta, ohranja pa se do 14 dni. Spada med najbolj okusne polet-. ne sorte, škoda je le da so plodovi zelo občutljivi na obtiske. Rada tudi izme- nično rodi, drugače pa so plodovi de- beli, okroglaste oblike in proti muhi zoženi. Koža plodov je gladka, zeleno rumeno obarvana, tudi neznatno rdeče progasta. Sorta je tudi sorazmerno od- porna proti škrlupu, pozebi ter srednje občutljiva na jablanovo plesen. ALKMENE - je nova nemška sorta, odporna proti pozebi, skrlupu in jabla- novi plesni. Zarodi zelo zgodaj in re- dno. Zori v začetku septembra, plodo- vi pa se ohranijo do začetka decembra. KOKSOVA 72 - je domača selekcija koksove oranžne renete. Je rodnejša. trpežnejša in manj občutljiva 'kakor koks oranžna reneta. Zori v prvi deka- di septembra in se ohranja do decem- bra, v hladilnici tudi do marca. FANTAZIJA - je poljska sorta, k' zori sredi septembra in se ohranja do januarja. Plodovi so debeli, rdeče obarvani, sladko-kiselkastega okusa s prijetno aromo. JONAGOLD - je nova ameriška sor- ta. Zori v zadnji dekadi septembra aH ^ začetku oktobra, užitno zrela pa je oO novembra do januarja. Je triploidna sorta in zato ni opraševalec drugi*^ sort. (Se nadaljuje' ^ 4fi^20. november 1980 NOV! TEDNIK-stran 15 qBMOČJE TURISTIČNA POBUDA turistična društva in tradicionalne prireditve v dejavnosti turističnih /iruštev na celjskem območ- u zavzemajo tradicionalne rireditve pomembno, če že Pg prvo mesto. To so tiste, ki " av tako opozarjajo na živ- Lnje in delo društev in v •ečini primerov ohranjajo stare narodopisne običaje. V .gj aktivnosti turistična društva v večini primerov ni- so sama, marveč jim poma- gajo še druga, čeprav tistih, bi se pravzaprav morali ukvarjati z njimi, ni. Letos je bilo na celjskem območju okoli štirinajst talcšnih prireditev, morda še ^.£(5. V ta okvir niso zajeta tista, ki jih pripravljajo zdra- viliški kolektivi predvsem za svoje goste. Teh je bilo dosti več. Najstarejša med tradicio- nalnimi prireditvami na celj- skem območju je flosarski bal na Ljubnem ob Savinji. Letos je slavil dvajsetletnico. To je lepa prireditev, ki pou- darja splavarstvo, kot znači- len trenutek gornjesavinj- skega človeka v letih pred vojno. Navzlic temu, da ima svojo fiziognomijo, bi morda kazalo ves program dopolni- ti s kulturnimi nastopi, na vsak način pa pridobiti več sodelavcev. Podobno obeležje ima hmeljarski dan v Braslov- čah. Žal, ima braslovško dmštvo pri organizaciji tega praznika premalo podpore. Zato ni naključje, če nekate- ri razmišljajo o tem, da bi prenehali s to prireditvijo. V Celju dobiva vse večjo veljavo turistični teden, ki je dobro zamišljena in izvede- na akcija. Samo letos se je v enem tednu zvrstilo petnajst prireditev. In to dobrih, uspelih. Na Dobrni se uveljavlja Noč pod kostanji. Čebelarski praznik v Gornjem gradu ima ustaljeno vsebino, ki prav tako temelji na etnogra- fiji. Praznik piva in cvetja v Laškem je prav gotovo naj- večja turistična prireditev na celjskem območju, ki vsako leto dosega tudi izredne uspehe. Tudi obisk je tu naj- močnejši. Pomembno je tu- di, da ima svojega pokrovite- lja, kar ji zagotavlja nadaljnji obstoj in razvoj. Kmečki prazniki, ki jih pripravlja turistično društvo Mozirje, so več kot lepi in značilni, tembolj, ker tudi opozarjajo na stare običaje. Podobno velja za praznik na Plešivcu pri Velenju. Večer jugoslovanske folklore v Strmcu pri Vojniku je dogo- dek, ki vzbuja čedalje večjo pozornost. V Šoštanju, žal, ni osrednje prireditve. Pobudo turističnega društva je zdaj prevzela mladina. Tudi Vransko se ponaša ne le s kmečkim praznikom, mar- več še z drugimi uspelimi ak- cijami. V Lučah že vrsto let ohranjajo s turističnimi pri- reditvami stare domače obi- čaje, ki so vezani na pripravo volne, na delo v gozdu, na citre itd. Čeprav je Rogaška Slatina tista, ki ima po zaslugi zdra- viliškega kolektiva največ stalnih prireditev, tu ven- darle manjka osrednja. Očitno je, da bodo turistič- na društva tudi v prihodnje pripravljala te in morda še druge prireditve. Pobuda bo vsekakor na njihovi strani. Prav pa bi bilo, da bi v njej ne ostala osamljena. Primer Braslovč je zgovoren dokaz, da turistično društvo potre- buje pomoč, v tem primeru še predvsem od Hmezada. Letos je ni bilo. Tudi pokro- vitelji so več kot zaželeni. Si- cer pa ta bežen pregled še govori, da bi se morda po- dobnih nalog lahko lotili še v Šentjurju, Šempetru, Podče- trtku in še kje. Značilen je še podatek, da si je letošnje turistične prire- ditve na celjskem območju ogledalo najmanj 60.000 ljudi! M. BOŽIC O DELU TD Po sklepu zadnje ple- narne seje Celjske turi- stične zveze bodo na pri- hodnjem srečanju turi- stičnih delavcev celjske- ga območja v okviru tega organa razpravljali o delu turističnih društev in tudi območne zveze. Gre za vprašanje, ki vse bolj do- biva svojo veljavo, gre za veliko družbeno vlogo tu- rističnih društvenih orga- nizacij, ki so marsikje, zlasti na celjskem območ- ju, edini nosilci turistič- nega življenja in dogaja- nja na svojih območjih. Turistično društvo Ljubno ob Savinji je letos počastilo dva pomembna jubileja - 50- letnico društvene dejavnosti in 20-letnico flosarskega bala. K tema čestitljivima obletni cama se pridružuje tudi tale posnetek s flosarskega bala. Tudi on ima svojo zgodovino. TURISTIČNI DROBIŽ PROSPEKT SONČNI JADRAN - Turi stična zveza Jugoslavije in Gospodarska zbornica Jugoslavije sta izdali novi pro- spekt »Sončni Jadran«. Poleg splošnega opisa obale, so v prospektu opisane tudi prometne zveze obale z zaledjem, možnosti za kopanje, nastavitev, obisk spomenikov in izlete. Prospekt je izšel v nakladi 400.000 izvodov, sicer pa je natisnjen v francoskem, angleškem in nemškem jeziku. PROSPEKT PETROLOVEGA GOSTIN- STVA - Petrol, TOZD Gostinstvo, je izdala prospekt, v katerem z besedo in sliko pred- stavljajo motele Lom, Čatež in Podlehnik ter restavraciji v Tepanju in Tržiču. S skice je razvidna tudi razporejenost teh objektov ob glavnih prometnih žilah. Besedilo je na- tisnjeno v slovenščini, nemščini, angleščini in italijanščini. Sicer pa so se Petrolovi go- stinski delavci odločili tudi za organizacijo kulinaričnih tednov. Medtem, ko sta Marti- nov in kostanjev teden v restavraciji Tepa- nje na sloveniki pri SI. Konjicah končana. bodo sledili še teden narodnih jedi, teden polžev in teden kolin. KNJIŽICA O BOLNIŠNICI FRANJA - Mestni muzej Idrija je izdal drobno knjižico o bolnišnici Franja. Avtor besedila je dr. Viktor Volčjak, partizanski zdravnik in graditelj bolnišnice. Knjižici je dodan pose- ben list z opisom Mestnega muzeja Idrija z depandansami in Partizanske tiskarne Slo- venije. POT SPOMINOV IN TOVARIŠTVA - Od bor za izgradnjo poti spominov in tovarištva je izdal prospekt, v katerem je opisana krat- ka zgodovina Ljubljane med NOB in pot, ki jo gradijo občani in mladinske delovne bri- gade. CERKNIŠKA PLANINSKA TRANS- VERZALA - Planinsko društvo Cerknica je markiralo planinske poti na štiri vrhove okrog Cerknice. Trenutno vodijo iz Cerkni- ce tri poti: na Veliki Javornik, Slivnico in na Špičko, iz Bločnic pa na Križno goro. Vsak- do, ki želi prehoditi te vrhove, dobi v planin- skem društvu Vodnik po cerkniški trans- verzali. Na voljo so tudi serije treh značk. Za en prehojen vrh je na voljo bronasta značka, za tri srebrna in za vse štiri zlata. SREČANJE PO OČETOVIH STOPINJAH Marinka Krašovc: Vodja strežbe v hotelu Merx Sla je po očetovih stopi- njah. Delo v domači gostilni jo je zamikalo. Vzljubila ga je. Zato je odšla v gostinsko šolo in jo končala. Zdaj je Marinka Krašovc vodja strežbe v hotelu Merx v Ce- lju. In ne samo to, tu v hotelu Merx je že od vsega začetka, od junija 1971. leta. Tudi ta podatek govori, da ima rada to delo, čeprav ni lahko, zla- sti za žensko ne, če je hkrati žena in mati. »Velikokrat, ko se odprav- ljam na delo, me desetletni sinek sprašuje in opozarja, ^e bi ne šla kam drugam, če oi ne menjala poklica. Pa mu odgovarjam, da me to delo Veseli in da bi se drugje ne ^f^ašla tako dobro, kot se tu.« Marinka Krašovc je že tri- l^sjst let med gostinskimi de- '^vci. Kot šef strežbe pa že ^ve leti. Odgovorno delo. Za- •"adi gostov, zaradi ugleda, ki §a hotel ima, zato, da se tisti, ^ enkrat obiščejo ta hotel Potem še vračajo... "K vam zahaja veliko tuj- ^^v. Kako je z znanjem dru- jezikov?« "Čeprav ne obvladam no- benega v celoti, se vendarle ^ nemščini in angleščini ne Pestim prodati. Tisto, osnov- da tujemu gostu povem ^di v njegovem jeziku, kaj "^amo, oziroma kaj lahko J^nudimo, znam dobro. To Pa je seveda glavno. Ne gle- na to čutim potrebo, da bi fnorala učiti še naprej. To P' tudi rada storila, če bi ime- p le več časa. Moj delavnik namreč po navadi razbit ^ dva konca, velikokrat med njima ni počitka. Odvi- sno od dela. Svoj vpliv pa ima tudi utrujenost. In ven- dar se bom morala spoprijeti tudi s tem,« je dodala Marin- ka Krašovc. In potem še beseda o priz- nanjih, ki jih je kolektiv do- bil tudi po njeni zaslugi na minulem gostinsko-turistič- nem zboru Slovenije. Dva pogrinjka, ki so ju pripravili po njeni zamisli in njenim vodstvom, sta dobila plaketi. Torej, ne samo zavzetost, tudi visoka strokovnost! »Hotel postaja že premaj- hen, kaj pravite?« »Da premajhen je, zlasti pa je premajhna restavracija. Zato seveda naša prizadeva- nja po gradnji prizidka, ozi- roma drugega dela. Kdaj se bo uresničil ta načrt, je zaen- krat težko reči. Na vsak na- čin ga bomo skušali uresni- čiti čimprej!« Stisk roke in pozdrav, in že je hitela h gostom, ki so med- tem prišli. Dobre volje, pri- jazna.. . M. BOŽiC CELJE: VREMENSKA HIŠICA Nekoč, zlasti v letih pred vojno, je imelo Celje poleg vremenske hišice v Mestnem parku še eno, ki pa ni bila hišica v pravem pomenu besede, marveč le ustrezne na- prave v izložbenem oknu drogerije Sanitas v Prešernovi ulici. Podatke o temperaturi zraka, vlažnosti, pritisku in o vremenu, si je lahko sleherni človek zbral in uredil sam. Kot kaže, se vremena jasnijo tudi na tem področju. V pripravi je namreč postavitev nove vremenske hišice na prostoru med začetkoma Vrunčeve in Mariborske ceste, na zelenici, ki bo urejena poleg nove poslovne in upravne stavbe Elektro Celje. Pravijo, da ni vseeno, kje stoji takšna hišica. Prostor, kjer bo postavljena, baje ustreza vsem pred- pisom in pravilom za njeno najboljše delo, za registriranje podatkov itd. Pa tudi sicer je ta lokacija več kot primerna, saj bo hišica na prostoru, kjer hodi mimo vsak dan zelo veliko ljudi. ljubljanska banka Splošna banka Celje IZ DELA SAMOUPRAVNIH ORGANOV LB SPLOŠNE BANKE CELJE v mesecu oktobru in začetku meseca novembra je bila v orga- nih upravljanja LB Splošne banke Celje precejšnja aktivnost. Izvršil- ni odbor banke se je sestal dva- krat. V oktobru je sprejel spre- membe in dopolnitve Načrta ure- sničevanja srednjeročnega plana Ljubljanske banke Splošne banke Celje za obdobje 1976 do 1980 v letu 1980, v mesecu novembru pa poročilo o uresničevanju letnega načrta. Spremembe načrta banke so pogojevali ostrejši pogoji gospo- darjenja in spremembe na po- dročju kreditno-monetarne politi- ke, ki terjajo restrektivnejšo poli- tiko. Za doseganje ciljev letnega na- črta so delegati izvršilnega odbo- ra banke podprli predloge ukre- pov na področju zbiranja in zdru- ževanja sredstev ter za področje usmerjanja naložb, s katerimi bo možno doseči cilje opredeljene v letnem planu banke. Za področje zbiranja in združe- vanja sredstev predlagajo delega- ti, da delovne organizacije vse na- pore usmerijo v krepitev akumula- tivne sposobnosti gospodarstva, banki pa, da si prizadeva povečati sredstva prebivalstva, s tem, da ne načrtuje omejevanja ukrepov na področju kreditiranja občanov. Pri usmerjanju naložb so se stri- njali s selektivno kreditno politiko, kjer bo banka dajala prednost kratkoročnim kreditom za izvoz blaga in storitev, odkupu kmetij- skih pridelkov (pšenica, koruza, sladkor), eskontu menic za zago- tavljanje izplačila osebnih dohod- kov delovnim organizacijam, ven- dar le do višine 50% izplačane mase osebnih dohodkov za tekoči mesec* Na področju kreditiranja inve- sticij pa so delegati sprejeli odlo- čitev, da bo banka do konca leta dajala prednost kreditom za na- ložbe v primarno kmetijstvo, pre- ventivnim sanacijam in naložbam v prednostne dejavnosti katerih transe v letu 1980 morajo biti po- krite z namenskimi viri. MB 16. stran - NOVI TEDNIK Št. 46 - 20. november V NEDELJO REVIJA V UBOJ AH v nedeljo popoldne bo po enem letu po- novno živahno v dvorani DPD Svoboda v Libojah, kjer domačini pripravljajo osmo revijo narodnih ansamblov iz domala vse Slovenije, pridružili pa se jim bodo tudi zamejci. Doslej so pripravljeni: Hmeljarski instrumentalni kvintet in oktet »Boris Ki- drič« iz Velike Pirešice,. Ansambel Franci- ja Lipičnika iz Zagorja, Mali trio iz Zagor- ja, Ansambel Planika iz Šoštanja, Dobri prijatelji iz Brežic, Šaleški fantje iz Vele- nja, Ansambel Staneta Škode iz Izole, Vo- kalni kvartet Frankolovčani, ansambel iz Dobja pri Planini, ansambel Zvončki iz Vojnika, Celjski instrumentalni kvintet iz Celja, ansambel Francija Zemeta iz Vojni- ka, Vojniški instrumentalni kvintet iz Voj- nika, Vetrovi iz Radeč, ansambel Sloveni- ja, ansambel Vikija Ašiča, Savinjskih se- dem in Veseli hmeljarji iz Žalca. Možno je, da se bodo v zadnjem trenutku pridružili še ostali vabljeni ansambli, kot Primorski fant- je, ansambel Braneta Klavžarja, oktet Polja- na s Prevalj, Griški kvintet in drugi. Organi- zator tudi tokrat pripravlja presenečenje, saj bos »frajtonarico« nastopila sedemde- setletna ženica iz Bukovžlaka pri Celju. Koncerta bosta dva in sicer ob 14. in 17. uri. Po prijavljenih ansamblih, med kateri- mi so mnogi, ki so najboljši v Sloveniji, se obeta razigrana in glasbeno kvalitetna nede- lja v Libojah. Tudi tokrat je pokrovitelj Ke- ramična industrija Liboje (165 let), sodeluje- ta pa tudi Kulturna skupnost in ZKO obči- ne Žalec. Na posnetku so člani ansambla VESELI HMELJARJI iz Žalca lani v Libojah, ki so poleg ansambla Francija Zemeta iz Vojni- ka edini, ki so doslej nastopili na vseh libojskih revijah. Letošnji nastop bo že ta- ko osmi! TONE VRABL Foto: V. LAVRINC V AVTOBUSU ČVEK NA ENI NOGI Oni dan, ko sem se peljala z lokalnim avtobusom v smeri proti Ljubljanski cesti v Celju, sem kot potnik v nabito polnem vozilu slišala pogovor, ki se mi ga zdi z nekaj vrsticami vredno opisati. Sprevodnik je pobiral denar za vožnjo in spotoma delil še ciklostilne lističe, s katerimi so nas potnike obvestili, da se bodo odslej tudi tovrstne usluge podra- žile. Medtem... Potnici: »Eh, saj to ni nič novega. So nas že pred nekaj dnevi opozorili, da bo tako. Peš zato že ne bomo hodili.« - Peš ne, ampak malo bolj udobno bi se pa lahko za ta denar vseeno vozili. Saj stojim komaj na eni nogi in to res ni najbolj prijetno, četudi le za kratek čas. Bi pa že lahko dali kakšen dodatni avtobus, saj ja vidijo kakšna gneča je. Še posebno danes, ko je nevozni dan. »Mene pa najbolj jezi, da na postajališčih ponekod ni tabel z voznimi redi. Razbili so jih kakšni mulci ali kaj jaz vem kdo. V Medlogu smo komaj odkrili, kje je avtobusno postajališče, ker štrli iz pločnika samo ko- šček železnega droga. Pa stojiš ob njem in milostno čakaš na avtobus, ki je že zdavnaj odpeljal. Pa grem peš do Otoka, tam spet ista pesem in tako nikakor ne morem ugotoviti, kakšen je vozni red.« - Mogoče bode pa zdaj, ko bodo dobili od nas več denarja, le uredili tudi avtobusna postajališča in jih opremili tako, da bo znal priti na avtobus tudi tisti, ki se ne vozi redno in vsak dan in zato ne ve za vozni red. »Ha, ti pa veliko pričakuješ! Sicer pa - spodobilo bi se." MATEJA PODJED SKRB ZA CESTE Zima je čas, ko se tig vidi, kako so kje skrb^' ceste. Dobro vzdrževan; sta je namreč pogoj za p| no in varno vožnjo. Na področju Žalske ^ ne je vsega 660 km cest teh vzdržujejo cestna i^ munalna podjetja, ostal( krajevne skupnosti sarrif s pomočjo cestnih in ko nalnih podjetij. Ceste po jevnih skupnostih poprg, jo predvsem z udarni^ delom, marsikje pa so c, šča tudi zanemarjena. ' krajevne skupnosti nan ska sredstva porabijo za drugega, pa tudi delovne cije niso dobro pripravlj in zato tudi ne uspejo. Tudi na tistih cestiščih so v oskrbi zato usposot nih delovnih organizacij vse tako kot bi moralo 1 Tu gre predvsem za zavl; vanje pri odpravljanju .škodb, kar stanje še posi šuje. Glede na to, bi moi omenjene delovne organ cije sproti nadzirati cesti in odpravljati vse, tudi i manjše poškodbe sproti, bi vzdrževanje samo poet lo. Dobro bi bilo, da opravljale nadzor tudi na stih cestah, ki so v pristoj sti krajevnih skupnosti, bi tudi tukaj uporabi sredstva kot so namenjt ter z organiziranim deli ceste vzdrževali v prirn nem stanju. T. TAVC, prodajni center hudinja v SREDO, 26. NOVEMBRA III. ABONMAJSKI KONCERT Na III. abonmjaskem koncertu se bo celjskim ljubiteljem glasbe predstavila naša izvrstna flav- tistka, umetnica svetovnega formata Irena Gra- fenauer. Dobitnica mnogih mednarodnih nagrad in priznanj se bo v dvorani Narodnega doma predstavila z deli Bacha, Poulenca, Francka in Lovca. Poleg nje bo kot spremljevalec in solist nastopil eden naših najvidnejših pianistov Aci Bertoncelj. Kot solist bo izvajal Chopinovo glasbo. FILTER SE PREDSTAVLJA Mladi Prebolčani se še spomnijo skupne Filter, ki jih je včasih navduševala, delovala pa je v okviru OO ZSMS. Ker je nekaj članov moralo k vojakom, je skupi- na prenehala igrati, sedaj pa so se fantje spet zbrali in se bodo občinstvu predstavili v soboto ob 19. uri v kinodvo- rani Prebold. Na bas kitaro igra Marko Eberlinc, bobne Jože Briš- nik, kitaro Roman Zelič in bas kitaro Janko Napotnik. Vsi fantje tudi pojejo. Zapisati je treba, da imajo fantje kar 24 lastnih skladb in da so jih lahko slišali že tudi poslušalci Radia Celje. J. V. DEDEK MRAZ PRIHAJA! Približuje se novo leto, zato se na Polzeli že nekaj časa pripravljajo na prihod Dedka Mraza. Skrb za to je prevzelo Društvo prija- teljev mladine. Pripravili so vrsto novolet- nih prireditev, ki bodo razveselile predvsem najmlajše. Tako kot vsako leto bodo tudi letos z obi- skom in kratkim kulturnim programom ra- zveselili varovance v Domu oskrbovancev v Šeneku na Polzeli. Tudi tisti otroci, ki zara- di bolezni ne bodo morali na prireditve, ne bodo prikrajšani. Dedek Mraz jih bo obiskal na domu s svojim spremstvom in jih obda- ril. Pred domom Svobode bo urejen Kekčev gaj, kjer bodo potekale vse .prireditve in obdaritev. Dedek Mraz bo prišel na Pom 23. 12. ob 9. uri. Takrat bo tudi igrica So# Oka za otroke iz VIO Polzele, Braslovčj Šempetra. Naslednji dan popoldne ob 15| bo risani film, 25. bodo soet nastopili s Sof co OKO, 26. 12 bo lutkovna igrica, ki sol pripravili malčki iz vrtca, po predstavi pa* dedek Mraz obdaril predšolske otroke o dveh let starosti dalje. Predzadnji dan If; bo dedek Mraz obiskal tudi šolarje in tis' od prbega do četrtega razreda tudi obdaT- Najmlajši bodo torej na Polzeli imeli zal* vesel zaključek leta in gotovo gre vsem, ki; za to prizadevajo, pohvala. Na sliki: Pi^^' Ijična vas z dedkom Mrazom lani. T. TAVCA" TOVARNA SOLI NA PAGU Sol. Kdo ve kdaj jo je človek spoz- nal. Nekateri pravijo, da jo je začel uporabljati že v prazgodovini. Kakor- koli že, sol se danes pri nas in v svetu mnogo uporablja. Ker se je njena poraba na svetu ne- prestano večala, so znanstveniki začeli razmišljati, kako bi sto in večletni na- čin pridobivanja soli iz morja povečali oziroma industrializirali. Star način, ko v velike bazene napeljejo morsko vodo in nato čakajo, da ta voda s po- močjo sončne toplote izhlapi, je na- mreč zelo odvisen od vremena. Niso bili redki primeri, da zaradi tega pri- delka soli sploh ni bilo oziroma je bil ta zelo majhen. Iz teh raziskav se je že pred leti rodil postopek, ki je le še delno vezan na vreme. Gre namreč za to, da morsko vodo pustijo v bazenih le krajši čas, da le ta doseže določeno stopnjo slanosti, nato pa to solnico v posebnih kotlih izparijo. Naraščanje potreb po morski soli pa je zajelo tudi Jugoslavijo. To dejstvo je odločilo, da so se tudi pri nas začeU zanimati za novi postopek. Tako so v začetku novembra po ne- katerih težavah in zatikanjih odprli obrat za pridobivanje morske soli po novem postopku v solinah na Pagu. Te soline so po starem načinu proizvedle od 3000 do 12.000 ton soli, odvisno od vremena. Po novem postopku bodo te soline, ki so, mimogrede povedano, pričele obratovati že v rimskem času proizvedle 25.000 ton kvalitetne mor- ske soli. Ta pridelek bo seveda stalen. Po predvidevanjih naj bi že letos pro- izvedli, kljub razmeroma kratkem ča- su, lO.OOO ton Na Cl. Kljub temu, da je nova solarna na Pagu stala 350 milijonov dinarjev kar ni malo, pa so paski solinarji prepriča- ni, da se bo naložba kmalu povrnila. Še več, načrtujejo celo nadaljnjo razši- ritev, ki bo realizirana v prihodnjem srednjeročnem obdobju. Takrat bodo na Pagu proizvedli 70.000 ton morske soli. »Tovarno soli« pa bodo gradili tudi v portoroških solinah. Ko bo zgrajena tudi ta, soli ne bo treba več uvažati. To dejstvo je seveda zelo razveselji- vo, saj si v času stabilizacije zelo priza- devamo zmanjšati uvoz tistih dobrin, ki jih lahko izdelamo doma. Sol pa je prav gotovo ena izmed njih, saj imamo morje, ki je neizčrpni vir le te, samo izkoristiti ga je treba. MATJAŽ GALJOT ZMAGA IN PORAZ V ODBOJKI V nadaljevanju tekmovanja v II. zvezni odbojkarski ligi so igralci Šempetra gostovali v Zagrebu in z ekip" Novi Zagreb izgubiU 3:1. Ekipa Šempetra je pokazaJ^ povprečno igro. Posebno so se izkazali v tretjem set^- ki so ga zmagali kar 15:2. Nastopili so naslednji igralci' Račnik, Mlakar, Prislan, Lazar, Božič, Slokar, Zupa^'^' Rojs, Cilenšek in Žičar. Na lestvici so s 4 točkami osmem mestu. V soboto bodo doma igrali z ekip" Pakraca, ki je na lestvici drugi. Ekipa selekcije Savinjske pa je v slovenski Hž'' vzhod v Braslovčah premagala ekipo Topolščice 3>' Za Savinjsko so nastopali: Srajherm, Holc, Matko, rovt. Krivec, Cmak, Baš, Mežnarič, Žnidar, KurneJ' Pustoslemšek. Na lestvici so na 3. mestu. V nasle^' njem kolu bodo gostovali v Vuzenici. ^,o T.TAVCAP^ 46 - 20. november 1980 NOVI TEDNIK - stran 17 PROGRAM DELA PD PREBOLD pD Prebold bo še na- prej nudilo svojemu član- stvu program, ki bo omo- gočal čim več rekreacije v riaravi. Redno sodelova- nje z DPO in KS, združe- nim delom, ostalimi tele- snokulturnimi organiza- cijami, MDO, PD in PZS je porok, da bo tudi pri- hodnje leto delovno. Ta- ko se poudarili pred dne- vi na občnem zboru, ki so ga pripripravili v domu pod Reško planino. Sicer pa načrtujejo pri- hodnje leto sedem izle- tov, šest orientacijskih pohodov, 11 pionirskih izletov, šest mladinskih izletov in dva seminarja. Ko omenjamo šolanje, je treba omeniti cicibanovo planinsko šolo, pionirsko planinsko šolo in tečaj za planinske vodnike in gor- ske stražarje. Na vseh teh tečajih bodo tudi pre- boldski mladinci. Gorski stražarji bodo skrbeli za ureditev nekaterih pla- ninskih poti ter okolice planinskega doma, izved- li bodo akcijo Savinjske Alpe, se udeležili semi- narja za mlade planince in še bi lahko naštevali. Sicer pa jih čaka veliko dela tudi v domu pod Re- ško planino, na področju propagande in sodelova- nja z drugimi planinskimi društvi. J. V. NAČRT DELA PIONIRSKEGA PLANINSKEGA KROŽKA NA OŠ POLULE V pionirski planinski krožek od 6. do 8. razreda je vključenih 44 učencev. Načrti našega planinske- ga krožka so naslednji: Na vseh pohodih se bomo seznanjali s kraji in do- godki znanimi iz NOB ter ohranjali in čuvali tradici- je NOB. Spoznavali bomo planinsko floro in favno. Seznanjali se bomo z ne- varnostimi pri hoji in po- hodih v gore. Pobirali bo- mo tudi smeti, ki jih bodo puščali za sabo kulturno in planinsko nevzgojeni pohodniki. Sodelovali bomo tudi s planinskimi krožki na osnovnih šolah Hudinja, Štore, Veljko Vlahovič in s planinci na osnovni šoli Turije pri Doboju. Našo planinsko dejavnost bomo povezali s poukom telesne vzgoje, biologije, zemljepisa, zgo- dovine in drugimi pred- meti. O naših izletih bo- mo pošiljali sestavke v Planinski raj - planinsko rubriko Novega tednika. Zaključili bomo Savinj- sko pot in pričeli hoditi po Zasavski poti. Poslušali bomo dve planinski predavanji in sicer: s poti po Peruju nam bo predaval tov. Ko- želj Rudi, o vzponih na Himalajo pa tov. Ciril De- beljak. Januarja se bomo ude- ležili spominskega poho- da v počastitev bitke Po- horskega bataljona na Osankarici. Drugi spo- minski pohod v zvezi z ohranjanjem tradicij NOB bo pohod po Do- brovi j ah v mesecu marcu, ki ga bo že drugič organi- ziralo PD Polzela. V počastitev dneva mladosti in v spomin na tovariša Tita bomo orga- nizirali skupno s planin- skimi krožki na osnovnih šolah Store, Hudinja, Veljko Vlahovič in osnov- no šolo Turije pri Doboju pohod na čreto. O bitki na Creti nam bo pripovedo- val tov. Zupane Ludvik- Ivo. Kot, vsako leto, bomo tudi letos organizirali pla- ninski pohod po poteh I. Celjske čete na Resevno. Poleg planincev se ga bo- do udeležili vsi učenci od 6. do 8. razreda. Pri spo- meniku padlima borcema Cvetki Jerinovi in Duša- nu Laho nam bo pripove- doval tov. Marjan Jerin. Ob koncu šolskega leta pa se bodo najbolj izurje- ni in opremljeni planinci še povzpeli na Savinjske Alpe; Raduho, Olševo, Korošico, Kamniško sed- lo in Okrešelj. čeprav je naš program precej obširen, smo pre- pričani, da ga bomo v ce- loti izvedli. MOJCA TOMAŽIC ALMA M. KARLIN SAMOTNO POTOVANJE 35 . ^3svetj so me ogorčili - priznam, toda okoliščina, ki sem J^"at zaradi nje od jeze pihala kot predpotopni zmaj in ki ^ danes sili k smehu, je bila ponudba nogavic. V Evropi ^ začne ljubezen z rožami ali s pogovori pod oknom, v ^^riki z nogavicami. Moški iz širokega kroga mojih znan- nsA-^ so me srečali »v tednu tatvine«, so se mi na poseben f^^^ ^"lehiaJi in mi med pogovorom zatrjevali, da imam ^ne noge, ki bi bile v svilenih nogavicah - te pa bi mi z 5 ■'^^.^JJm veseljem prav radi poklonili - še ljubkejše, nakar jim vselej zagotavljala, da se - kar zadeva mene, po- stnico tako čednih nog in torej glavno osebo v tej zadevi je bolje počutim v bombaževinastih nogavicah, kijih tud slava tovarnam, ki izdelujejo take nogavice - {f^\y^^iko lažje zakrpati. Ko bi bila sprejela nogavice, ki so Pa ponudili, bi bila lahko odprla trgovino z njimi. Ker ca^^^ odklonila, nisem postala bogatejša z nogavi- pač pa s poznavanjem ljudi. se^° ^^^"^ tednu sem postala surova, surova na kubik. Kaj Jo^ '^orda koga prosila pomoči? Sem mar komu pod- s^fj,^' nimam pravice razpolagati sama s sabo? Začela Od r^^ izogibati vsem, ki sem jih poznala. To je pomagalo! So J^^^^tuta za raziskavo sladkorja sem dobila prevode, ki obdržali nad vodo, za nekoga drugega sem delala k (js listin in za bishopsi muzej sem prevajala knjigo '^oK ^^^"^ V angleščino. To, da sem morala zaslužiti, so lej s ^^^^J vsi, samo Institut za raziskavo sladkorja ne. Vse- kot? ^obro plačali, jaz pa nisem nikoli zahtevala več, ^^^^^^'^ ^^"^ dobivala v Panami kot tolmačica. ^^no izkoriščanje se mi je vselej upiralo. »Vaša mala prijateljica je gos!« je rekel gospe M. eden izmed ponudnikov nogavic in jaz sem bila tega vesela. Znano je namreč, da letajo gosi z lastnim perjem. ZADNJI HAVAJSKI PRINC Kadar je umrl princ s pravo poglavarsko ali kraljevo krvjo, so se v starih časih pokazala na nebu nenavadna znamenja, na obali Waikikija pa nenavadne ribe. In zdaj je ležal na odru zadnji pravi havajski princ. Nekaj tednov je ležal v zelo krščanski cerkvi z zelo po- ganskimi običaji. Ob treh zjutraj smo zavili z obalne poti proti cerkvi in odšli na kor. Spodaj je v cerkveni ladji stal ogromen mrtvaški oder, ob njegovem zglavju pa je na neke vrste prostolu sedela mrtvečeva žena, obdana z najbliž- njimi dvorjani. Morala je bedeti noč in dan, oddaljiti se je smela le za kratek čas, samo za tako dolgo, da je lahko kaj pojedla. Bila je oblečena čisto v belo in se je svetlo odbijala od zelenega ozadja okrasnih dreves. Okoli odra so stali možje iz nemešane krvi v prekrasnih prastarih oblačilih iz peres, ki so jih v življenju zdaj posled- njič nosili. Ti plašči so tako lepi in nenavadni, da cenijo en plašč na milijon dolarjev. Zelo okusno so sestavljeni iz rumenih in rdečih peres. Ta peresa so posebni lovci na ptice izpulili iz repa živim pticam, ki so jih potem spet izpustili, kajti vsak ptič ima samo po dve taki peresi! Za en plašč so zbirali peresa skoraj sto let! Tak plašč je nosil najpomembnejši poglavar Kamehameha, vsah pa je samo tri ali štiri. Drugi gospodje so imeli iz peres samo ovratnike, ki so bili še vedno lepi in dragoceni, so pa pokrivali samo ramena in torej niso segali do tal. Moški so stali negibno, pregibali so samo roko, ki so v njej držali kahili, to je veliko pahljačo iz peres, in z njo tako odganjali od trupla duhove. Okoli mrtvaškega odra so v velikem krogu stale orjaške, tri metre visoke kahili in tudi te so se od časa do časa zganile. Najlepše in najbolj pretresljivo pa je bilo petje. Stare Havajke, ki so še poznale skrivnostne nareke, so pele ža- lostnike, in česa tako pošastnega, kot so bile te žalostinke nisem pozneje nikoli več slišala. Zdelo se ti je, kot bi bil prestavljen v davno preteklost, v kraljestvo Nekoč, zaslutil si temačne vasi, ki si skoznje ni upaJ iti nihče, kajti čarov- nik je skrivaj oprezal za žrtvijo in ugrabil tistega, ki si je upsd iti skoznjo, da ga je žrtvoval bogovom, če za svečane priložnosti ni ustrezal majhen, popolnoma brezdlak pes, ki je zrasel ob ženskih prsih. V takšni noči je najbrž stal na poti proti Paliju zloglasni lomilec kosti, in vsakogar, ki si je drznil iti po tej poti, objel in mu polomil najprej kosti, potem pa še tilnik, in to je počenjal, dokler ni šel mimo njega pameten in pogumen mladenič - bil je nag in dobro naoljen in zato spolzek - ter lomilca kosti ubil. Slišal si divji bojni krik, nagli tek k dolgim bojnim čolnom., drsenje lesa po mokrem pesku, za vsem tem pa ženski jok... Ob petju so vriskali valovi; ko so udarjah ob obalo, se je smejalo tropsko sonce, je tožila divjost praljudstva, spodaj v ladji pa so se nenehoma in brezglasno poleg knježjega trupla in nad njim sem in tja premikali kahili. Ko so zgoraj na koru utihnile ženske, so spodaj v cerkveni ladji zapeli moški, in znova si moral misliti na strme skale, in na uničujoče visoke plime, ki pogosto obiskujejo obale teh otokov, ssmjariti o Poli, grozljivi boginji ognja, ki drema v »hiši večnega ognja«, v Hale mau mau, in brez prestanka čaka na človeške ljubimce, da bi jih zvabila v pogubo. In potem si mislil na Nove Havaje, na izumirajoče ka- nake, na majvredne mešance, na tujce, ki se gredo tu gospodarja, in starim pregrehom dodajajo nove, ki svoje novo orožje nalagajo na ramena starim vojščakom in iz vsega kujejo densur, celo iz sonca na waikikijski plaži, kjer ukrivljene palme zaupljivo prišepetavajo svoje sanje valo- vom in kjer veter šepeta v dolgoiglastih kasuarinih, kot šepeta mati ob otrokovi zibeli. PISATEUSKO VESEUE Bili so dnevi, ki sem skoraj obupala. Po napadu si nisem mogla več privoščiti fižola z vonjem po mesu, a tudi posta- rani učenec je odpotoval. Iskal je ustrezno plantažo, a na Havajih ni našel nič primernega; zemlja je bila tu draga in tudi če si jo dobro obdelal, nisi nikoli vedel, ali boš žetev lahko tudi prodal. Zato se je odločil, da se najprej ustavi v Pagi na ameriškem delu Samoe, nazadnje pa se je naselil na otoku nedaleč od Tahitija. Z njim so z mojega jedilnika izginili tudi jabolčni zavitki. In še vedno sem tičala v osovraženem paradižu Tihega oceana in morala poslušati, kako so mi ženske očitale nemoderne obleke, in prenašati, da so moški metali za mano posnetke svojih src v najcenejši izdaji. Tedaj pa mi je pisala mama, da je pri nemški založbi izšlo moje delo »Moj mali Kitajec«, in že nekaj tednov zatem sem hkrati s knjigo prejela ugodne ocene. Poštar je z jeznimi pogledi škilil na nemški naslov, jaz pa sem šla s svojim bremenom zelo zadovoljna domov, razložila knjige po postelji in si spet domišljala, seveda ne več tako živo kot takrat na privezniku na Bologni, da sem določena za to, da svetu iztrgam vsaj eno nogo. Toda danes čutim, da je - v prenesenem pomenu seveda - svet iztrgal nogo meni. Tako je pač na tem svetu, ki naj bi bil izmed vseh, kar jih poznamo, Najboljši. Če je res naj- boljši, potem je močno ponesrečen kupček ilovice. 18. stran - NOVI TEDNIK št. 46 - 20. november MLADI PIŠEJO Pridno nam pišete. Tako pridno, da se je nabralo toliko sestavkov, da jih ne bo mogoče vseh uvrstiti v va^o rubriko. Treba bo narediti torej izbor. Ne sicer po kvaliteti, saj so vsi vaši prispevki dobri, ampak po aktualnosti dogodkov, o katerih ste nam pisali oziroma nam še pišete. Za kaj gre? Še danes namreč prihajajo v naše uredništvo vaši prispevki, v katerih nam pišete o počitnicah, o tem, kako ste počastili Dan mrtvih, o Dnevu pionirjev in tako dalje. Časopis pa je eden tistih medijev, ki zahteva, da o dogodkih pišemo sproti, da smo kar se le da aktualni. O tem ste se najbrž tudi učili v literamo-dopisniških krožkih, kjer pridno ustvarjate. Pred nami je Dan republike. Prvošolčki, ki ste danes še cicibani, boste sprejeti v pionirsko organizacijo. Ste poma- gali pri spravilu poljščin? Kaj se trenutno dogaja na vaši šoli, v vašem kraju? O vsem tem nam pišite in to takoj, ko vaše budno in kritično oko kaj opazi. Dogodkov okrog nas je veliko, zato se nam še naprej pridno oglašajte. Lep pozdrav! ZA PRAZNIK NOVA CESTA 12. oktobra je praznik obči- ne Slovenske Konjice. Za ta praznik je naša vas dobila dve asfaltirani cesti. Dolgi sta kilometer in pol. Mnogo dela so opravili krajani sami. Na- vozili so pesek, ga zravnali, uredili bankine. Otvoritev ce- ste je bila svečana. Udeležili smo se je tudi mi, učenci. Pri- pravili smo deklamacijo o av- tomobilih. Trak sta prerezala krajana Adolf Znidar in Stan- ko Bukovšek. Vaščani so pri- pravili pogostitev za vse, ki so se udeležili otvoritve. Ce- sta je za njih velikega po- mena. MARKO LAZNIK, 3. r. Stranice PADLA SEM V JAMO Nekega popoldneva mi je mamica naznanila veselo no- vico, da bom odšla k stari ma- mi. Bilo je zelo lepo, zadnji dan pa sem še enkrat hotela v gozd. Ko sem tako zamišlje- no tavala, mi je kar naenkrat zmanjkalo tal pod nogami. Znašla sem se v temni luknji in bila tako prestrašena, da sem kar onemela. Ker me dolgo ni bilo, so me šli iskat. Slišala sem jih in se jim od- zvala. Ko so me potegnili iz jame, so se začeli smejati, ker sem bila umazana od nog do glave. Bila sem zelo jezna, ker so se mi smejali. Od takrat vedno gledam, kod hodim Bojazen, da bi še enkrat padla v jamo, raste z mano vred. NATAŠA VEBER, 7.a COS Fran ROŠ, Celje MOJA NAJUUBŠA ŽIVAL Vedno sem si želel imeti eno žival. Hotel sem imeti psa, muco, a nazadnje sem dobil papagaja. Kadar me zagleda, skače po kletki in se prekopicuje. Seveda je potem okoli njega vse fKjlno smeti. Kadar ga spustim iz kletke, leta po sobi kot nor. Star je komaj štiri mesece, a če ga pokličem, že razume, če leti, se pokaka tu- di na mene. Vedno se pogo- varjam z njim, ker hočem, da bi govoril. Kadar sem dopol- dan sam doma, mi ni več dolgčas, saj imam Kokija. MATEJ JAZBEC, 3.a OS Slavko Slander, Celje TELOVADNICA Ko sem prvič prestopila šolska vrata, se mi je šola zde- la mračna, zatohla... Takoj si vedel, da si prišel v šolo. Ko pa si obrnil pogled na telova- dnico, te tudi ni razveselilo. Sola je stara, tudi telovadnica je stara. Vsem je rojila po gla- vi misel o novi telovadnici. Cez nekaj let pa so se že širile govorice o novi telovadnici. A mi se nismo zmenili zanje, ker smo menili, da se iz tega ne bo izcimilo nič. Kot vidite, pa se je. Po dolgem pričako- vanju učiteljev in učencev sa- mih je le zrasla najsodobneje opremljena nova zgradba - telovadnica. Služila nam bo, da bomo lahko še bolje telo- vadili in dosegli nove uspehe. Seveda pa ni zgrajena samo za nas učence, zgrajena je tu- di za občane, ki se bodo po- poldan rekreirali. Za otvori- tev sta tovarišica in tovariš telovadbe pripravila pro- gram, kjer smo vključeni sa- mi učenci sedmih razredov. A žal, kot sami veste, nas je ob otvoritvi pregnalo muha- sto vreme. No mogoče je tako bolje, ker telovadnica še ni urejena. Vsi pa upamo, da bo prav kmalu in da bomo lahko začeli telovaditi v njej. Mno- go truda je potrebno za tak- šen objekt, zato jo bomo mo- rali vsi skrbno čuvati. ANITA SELES, OS j. celjske čete, Ceijf^ SREČANJE S TOVARIŠEM TITOM Moj stric Stanko se je sre- čal s tovarišem Titom. Pove- dal mi je tole: »Ko sem hodil v šesti ra- zred, me je tovarišica predla- gala, da grem z drugimi sreč- nimi pionirji čestitat našemu maršalu Titu za njegov rojst- ni dan. Bil sem zelo vesel. Prišel je najsrečnejši dan v mojem življenju. Po dolgi vožnji 2 vlakom smo prispeli v Beograd, kjer sem potem prvič od blizu videl našega tovariša Tita, mu tudi čestital in stisnil roko. Odšli smo v dvorano, kjer so nas čakale dobrote. Potem je prišel tova- riš Tito, se vsedel k naši mizi, nas vprašal, od kod smo. Na- to smo vsi skupaj zapeli pe- sem Jaz pa pojdem... Za spo- min smo se skupaj slikali in dobili smo bonboniero. Sliko in škatlo skrbno ču- vam še danes in mi je naj- dražji spomin na srečni dan, ko sem lahko videl tovariša Tita. Se zdaj se spominjam, kako prijazen je bil maršal z nami, nič se ga nismo bali. Znal je navezati stik s pionir- ji, se z njimi šaliti in pogovar- jati.« Take sreče niso imeli vsi. DANI PODPECAN, 2. r. OS Stranice ŠPORTNI DAN v naši osnovni šoli imamo na leto 4 športne dneve. Veči noma so porazdeljeni na let- ne čase. Na začetku šolskega leta imamo planinski pohod. Pozimi se gremo sankat ali smučat, pomladi pa imamo športna tekmovanja. V četrtek, meglenega, je- senskega dne, smo se vsi učenci zbrali na dvorišču in igrišču. Odpravili smo se na letošnji prvi športni dan, ki je bil organiziran na Smohorju. Končno smo po daljši hoji prispeli na vrh, kjer smo se odpočili in okrepčali. Kasne- je smo si začeli pripravljati ogenj za peko kostanja. Kar težko smo nanosiU dovolj drv, da je ogenj končno le za- gorel in da smo lahko pekli kostanj. Nestrpno smo čakali na prve pečene kostanje, a kaj, ko jih je kmalu zmanjka- lo. To vedro dopoldne je kar hitro minilo in morali smo se vrniti domov. Tudi ta športni dan je kar prehitro minil. Upam, da bo takih skupinskih doživetij čim več. IVICA VOGA, 7. c OS Primoža Trubarja, Laško BILI SMO V TOVARNI LIP v sredo smo imeli ekskur- zijo v LIP v Slovenskih Ko- njicah. Zbrali smo se učenci 4. a in 4. b razreda ter izpred šole odšli v LIP. Pod vod- stvom tov. Lidije smo si ogle- dali tri TOZD in sicer: TOZD Zaga, TOZD Mizama in TOZD Vratama. V TOZD Za- ga, žagajo hlode v deske, plo- he, tramove in krajnike. Pri vsakem stroju smo se ustavili za nekaj minut in si ogledali potek dela. Iz TOZD Zaga smo odšli v TOZD Mizama. V tem TOZD delajo izdelke: mize, stole, otroške posteljice itd. v tem TOZD je zaposle- nih veliko žensk. Nazadnje smo si ogledali še TOZD Vra- tama. Imenujejo se po tem, ker v tem TOZD izdelujejo sama vrata. Delo v LIP je bilo včasih bolj težko kot sedaj, saj imajo sedaj za vse stroje. Ekskurzija je bila poučna, ker smo se od nje veliko nau- čili. Iz LIP smo odšli nazaj v šolo, kjer smo imeli Se 3 ure pouka. SABINA REBERNIK, 4 a. OS Edvard Kardelj, Slovenske Konjice KAJ JE ŠTUDIJ 08 DELU? Vedno sem si predstavljala, da poznamo samo redni p,tu- dij. To se pravi, da hodi.^ sa- mo v .šolo. Lansko leto se jo mamica ob službi vpi.sala .še na Višjo ckonomsko-komercialno .šo- lo ali krajšo VEKS. Do lani toroj sploh ni.som vodola za to •šolo in za tak način .študija. Mamico som opazovala z veli- kim zanimanjem, kajti poleg službo -SO JO morala .šo veliko učiti. Nisem mogla v<>rjeti, da ji bo vse to uspelo: učiti se, polog službe opravljati go- spodinjska dola in še vzgajati brata in mene. Pravimo, da se taki štu- dentje, ki študirajo poleg službe, izobražujejo ob delu. Predavanje imajo popoldan, včasih pa tudi ob sobotah. Študentov ob delu je vedno več. Za izredno šolanje je tre- ba plačati tudi šolnino. Šolni- no si plača vsak sam, včasih pa jo plača podjetje, kjer je študent zaposlen. Ze redni študij je zelo te- žak, zato upam, da bom lahko študirala redno in ne ob delu. Zavedam se, da moram sedaj mamici še bolj pomagati, da bo uspešno končala študij ob delu. DARJA TURNSEK, 6. d OS Primož Trubar KAKO JE NASTALA MOJA KNJIŽNICA Besede iz naslova mi misli zanesejo v moje zgodnje otroštvo. Bila sem takšna kot večina otrok, da bo prišla ma- mica in mi prebrala pravljico. Zavzeto sem jo poslušala in se utapljala v pravljičnem svetu, ki me je kaj kmalu po- nesel v svet sanj. V tem času je bila moja knjižnica sestavljena iz kupa otroških slikanic. Veliko sem jih prelistavala in dobro se spominjam, da so pravo vre- dnost zame imele tedaj le sU- ke. Bila sem razočarana, če sem kdaj odprla knjigo, ki jo je brzda starejša sestra. Na- mesto živih, barvastih podob, so bile povsod črne čačke, za- me pravi labirinti, iz katerih nisem našla poti. Počasi, za starše verjetno hitro, sem dopolnila leto, v katerem je bilo konec mojih brezskrbnih, otroških počit- nic. Zažela sem hoditi v šolo in se naučila brati in pisati. Tako živo mi je v spominu, kako smo vsi v razredu imeli odprta berila in z drobnim kazalcem zasledovali vrste. Pri eni takih ur sem dobila knjižico, ki je bila namenjena najboljšemu bralcu v razre- du. Koliko veselja je bilo ta- krat v meni! Kaj vse mi je pomenila ta majhna knjiga! Morda je bil to trenutek, ko se je v meni zavestno porodi- la želja po lastni knjižnici. Ta- ko se je na policah v moji sobi pričelo nabirati vedno več knjig in tudi vedno bolj zajetne so postajale. Dobila sem jih za rojstne dneve, za novo leto. Seveda pa je v mojem živ- ljenju prišlo tudi obdobje, ko nisem hotela zaostajati za drugimi. Kakor večina mojih vrstnikov sem tudi jaz začela prebirati stripe. Toda moje namišljeno veselje do njih je ugasnilo prej, preden je sploh zagorelo. Hladna voda za ta plemenček važnosti je bil spomin na pravljice, ki sem jih nekoč tako rada posluša- la, in za knjige, ki me čakajo in vabijo na p)olicah v moji sobi. Za trenutek me je takrat obšel val sramu, a se je kmalu spremenil v veselje. Ponosna sem bila sama na- se, da sem čmo-belo goljufijo zmetala v kanto za smeti, ne da bi me kdo sploh opozoril. Začel se mi je odpirati čudo- viti svet knjig, pred katerim se ne moreš zapreti, če ga le malo poznaš. Police v moji sobi so se ve- dno bolj polnile, knjižnica se je večala. Imela sem veliko mladinskih knjig, poseben čar pa so zame imele knjige, ki sem jih odkrila na babiči- nem podstrešju. To so bile težke, debele in zaprašene »bukve«, napisane v starem jeziku. Občutek, ki me je nav- dajal, kadar sem imela takš- no knjigo v roki, je bil včasih zelo tesnoben. Sama sem bila na podstrešju. Poltema! Ča- kala sem samo, da bo naen- krat iz knjige priplaval duh in me stisnil okoli vratu. A tudi ti občutki so sčasoma izginili. Ko sem hodila v šesti ra- zred, za darila nisem več do- bivala knjig. Nadomestile so jih plošče, plakati. Knjige sem potiskala vedno bolj na stran, zanimale so me druge stvari. Vendar vem, da so plo- šče in vse to, kar nas mami, eno, svet besede pa drugo, bogatejše, ski-ivnostnejše. Kadar berem knjigo, me ose- be v njej ovijajo v svoje skriv- nosti, čedalje bolj se pogre- zam v črne znake. Na trdih tleh pristanem šele takrat, ko je zadnja stran za mano. Zelo rada berem knjige, v katerih ni popolnega zaključka. Tako še nekaj dni premišljujem in napenjam možgane, dokler si ne ustvarim svoje lastne po- dobe o delu. Od vseh knjig, ki jih imam . v svoji mladinski knjižnici, najraje sežem po Znamenitih kitajskih novelah. Zgodba Nefritna boginja je zame naj- lepša od vseh, kar sem jih do sedaj prebrala. Poleg moje knjižnice ima- mo doma še eno, lahko bi ji rekli »družinska«, ki pa je kar precej bogata. Zadnje čase opažam, da me vedno boli va- bi, da vse pogosteje posegam po knjigah s teh polic. Ali bo moja počasi le še spomin na mladost? Ko jo včasih obja- mem s pogledom, me navda- ja lep občutek. Rada imam te knjige, še najrajši tiste tanke knjižice iz časov, ko sem bila še otrok. Ko kdaj v razmišljenosti odprem kakšno slikanico, se moram nasmejati slikam in besedilu, hkrati se v meni po- raja malo žalosti. Naenkrat bi se rada vrnila v brezskrben svet otroštva. To se včasih zgodi skoraj vsem nam, ki že komaj čakamo, da bomo odrasli. Kaj je šele z odra- slimi? A brez skrbi. Meni bo osta- la moja knjižnica in dokler bom imela to, bom lahko kdaj pa kdaj kolo časa zavrte- la daleč nazaj. Hkrati s tem pa me spremlja občutek, da mi je velik del vse notranje lepote in znanja dala knjiga s police. JANKOVIČ Breda, 8.c OS I. Celjske čete, Celje URA SAMOSTOJNEGA UČENJA Na celodnevni osnovni šoli mi je najbolj vščeč ura samo- stojnega učenja. Po rekrea- tivnem odmoru se začne ura samostojnega učenja. Na na- vadni šoli je bila to peta ura. Na mizo si pripravim pere- snico, knjige in zvezke. Po- mislim, katere naloge je treba napraviti. Danes imam za na- logo slovenščino, matemati- ko in angleščino. Za sloven- ščino moram napisati pet stavkov, v katerih je prislov- no določilo kraja. Za mate- matiko izračunam pet nalog. Nato se lotim še angleške na- loge. Napišem šestnajst stav- kov v ednini in v množini. Ce nalog ne znamo rešiti sami, nam pomaga tovarišica. Ko končam vse naloge, se še učim angleščino. Potem si pripravim vse za naslednji dan. Naše moči so pošle in zato je potrebno kosilo. Ko zazvo- ni, se vsi postavimo v vrsto in gremo h kosilu. KSENIJA ULAGA, 5. b. COS Fran Roš, Celje NAŠA DOMOVINA JE SREČNA V domovini je zelo lepo. Otroci, ki nimajo domovine, niso srečni. Naša domovina je svobodna. Govorimo v svojem jeziku. Svobodo so priborili partizani. Nekateri ljudje še niso svobodni. RENATA KONEC, 2.r OS Stranice PROSTOVOUNE DEJAVNOSTI V COŠ V šoli v Zrečah pišemo, ra- čunamo, se igramo in gremo h krožkom. Vsak dan jih je devet. Najraje hodim k pev- skemu in dopisnemu, k po- slušanju glasbe pa ne hodim rada. Dopisni krožek vodi to- varišica Francka, pevskega pa Branka. Vse tovarišice so dobre. Pri krožkih je zelo pri- jetno. VALERIJA VIDECNIK, 4. a OS Zreče DOPISNIŠKI KROŽEK Konec avgusta smo se v So- li zbrali k prvemu dopisni- škemu krožku. Ta krožek ra- da obiskujem. Zraven sem prinesla spis, ki sem ga napi- sala doma. Skozi celo leto bom z veseljem obiskovala riaš dopisniški krožek. IRENA FIJAV2, 3. r. Strsmice MOJA SKRB ZA ČISTOČO OKOUA Zelo rada imam lepo in či- sto okolje. Za to moramo skr- beti vsi. Jaz skrbim za lepo okolje tako, da ne mečem smeti po tleh, ampak jih skrbno mečem v koš. Ce vi- dim na tleh papir, ga pobe- rem in vržem v koš. Želim, da bi vsi otroci metali papirčke v koše. MARJANCA ORE2, 3. a OS Zreče MOJ NAJUUBŠI KROŽEK Moj najljubši krožek je ve- zenje. K vezenju nas hodi šestnajst deklic. Iz vrvice se učimo plesti razne vozle. To- varišica nas je naučila šivati razne prtičke. Pri vezenju spoznamo vedno kaj novega in smo vsi veseli. IRENA KUMAR, 3. a : PRIJATEUSKO ! SREČANJE v petek, 24. oktobra, so i prišli k nam učenci iz osnov- j ne šole Ivana Kovačiča-Efen- j ka v Celju na prijateljsko sre- j čanje. Skupaj z našimi učenci so si ogledali zgodovinske znamenitosti Pilštajna in okolico Lesičnega. Ob enih se je začela prija- teljska tekma. Igrali smo ko- šarko. Najprej smo igrale de- klice. Zmagale smo 8:3. Tudi fcmtje so zmagali, in sicer kar 20:6. Po tekmi smo pekli ko- stanj. Ob štirih popoldne smo odšli domov. Vsi učenci naSe šole želimo, da bi nas učenci osnovne šole Ivana Kovači- ča-Efenke še večkrat obi- skali. ANICA POTOČNIK, 8.r. OS Lesično, ii 46 - 20. november 1980 ^ —.- NOVI TEDNIK - stran 19 l/0£tA PORAŽENA Z BORCEM Košarkarji Libele so v 4. kolu I. B zvezne lige tretjič igrali doma in prvič izgubili proti vodečemu Borcu iz Cačka 89:81. Celjani so igrali slabo. Največ košev so dali Pribanovič 18, {lauptman 15 in Gole 14. Po četrtem kolu je Libela z dvema zmagama in dvema porazoma ter s štirimi točkami na sedmem mestu, v petem kolu pa bo gostovala v Tuzli proti Sloboda . Dita. To je ekipa, ki je v zadnjem kolu pripravila največje presenečenje z zmago nad Montigom v Zagrebu. Boj bo torej težak in Celjanom se v 5. kolu ne obeta kaj posebno dobrega. Na sliki je ekipa Libele (stojijo od leve proti desni) trener Zmago Sagadin, Kafedzič, 0ubrovski, Muha, Musovič, Gole in Medved, spredaj pa Aničič, Miloš Sagadin, Sabolčki, Pribanovič, Hauptman in Kuljat. Foto: TONE TAVCAR PROTI ZVEZDI LE TOČKA Znova se sprašujemo, za- kaj so srečanja med Celjem in Crveno zvezdo vedno ostra in nešportna? Tokrat smo mislili, da se bo ta tradi- cija prekinila, kajti pred sre- čanjem je vodstvo gostov prosilo upravo HDK Celja, da bi se ti odnosi izboljšali. Domačini so pristali s pri- pombo, naj gostje to dokaže- jo na ledu in ne v klubskih prostorih. Toda prošnja od- bornikov Crvene zvezde in novega vodstva je bila le že- lja teh, kajti igralci Crvene zvezde so na l^du pokazali vse drugo kot športno igro. Po vodstvu Celja 1:0 in 3:2 so pripravili številne nešportne vložke, zavlačevali srečanje, ki je trajalo polne tri ure in še dobrih deset minut. Višek pa je bil v 35. minuti, ko je igra- lec Piščevič kar fizično želel obračunati z gledalci ob ograji. Zaradi tega je bil sicer izključen, toda tudi metanje predmetov na ledeno plo- skev ni bilo športno s strani celjskih navijačev, pa čerav- no so bili ogorčeni nad igro gostov in slabim sojenjem sodnika Ulčarja z Bleda, ki je izgubil kontrolo in avtori- teto. Celjani so zaradi številnih prekinitev izgubili ritem, v napadu zaigrali slabše, kar je bilo povod, da je Tomič, vra- tar gostov, obranil številne udarce. Da pa bi bila nesreča še večja so gostje pri rezulta- tu 4:3 nekaj sekund pred koncem rezultat izenačili. Tako je bil končni rezultat 4:4 (1:1, 2:1, 1:2). Strelca za Celje sta bila Po- Ijanšek 3 in Felc. Na lestvici so Celjani ostali na petem mestu. Včeraj so odigrali sre- čanje v Novem Sadu proti Vojvodini, jutri pa gostujejo v Zagrebu proti Medve- ščaku. KLJUB VSEMU JESENSKI PRVAKI Kljub temu, da so Celjani v predzadnjem kolu izgubili proti Mehaniki v Mostarju, so ob koncu jesenskega dela prvenstva na prvem mestu! V zadnjem kolu so namreč doma premagali Slavonijo Di iz Slavonskega Broda 32:25 (15:13) in tako ob pora- zu Mehanike proti Inlesu 18:26 obdržali prvo mesto. Imajo 17 točk, medtem ko imata zasledovalca Rovinj in Mehanika točko manj. Celjani so v prvenstvu osemkrat zmagali, dvakrat izgubili proti Rovinju 20:25 in Mehaniki 15:24 ter igrali neodločeno 26:26 proti Union Dalmaciji. Imajo ugo- dno gol razhko 266:236 ter s tem precejšnjo prednost pred nadaljevanjem prven- stva, ki se bo pričelo zadnjo soboto marca prihodnje leto. Zadnje srečanje proti Sla- voniji Di je bilo poprečno. Celjani so imeli pobudo, to- da »odlepiti« se niso mogli. Sele pri rezultatu 19:19 sta se razigrala Kalin in Božič in že je bilo 23:19. Kasneje so svoj delež dodali še mlajši igralci in tako uspešno zaključili je- sensko sezono. Strelci za Aero: Božič in Anderluh 8, Razgor 5, Kalin 4, Kleč 2, Tomič, Medved, Ramšak, Selčan in Jonak pa po enega. J. KUZMA NA KRATKO TERŠEK, ŠPILJAK, LUKMAN... Karate klub Slavko Slander je v dvorani Tehničnega centra or- pmziral četrto tekmovanje v full contact karateju za listo najbolj- th v Jugoslaviji. Izmed Celjanov M zmagala MARKO TERSEK v peresni in JANI SPILJAK v pol- srednji kategoriji. Na lestvici po Stinh nastopih vodita v svojih kategorijah Marko Teršek in To- ne Spiljak, medtem ko je Jani Spiljak šesti. Podobno tekmovanje je bilo tudi v nedeljo v Zaboku, kjer sta zmagala JANI SPILJAK in GO- RAZD LUKMAN, četrta pa sta Ibila TONE SPILJAK in ZDRAVKO GRAHUT. Prvič so nastopili tudi člani karate kluba Celje. STANE CRETNIK in KA- REL TRAMSEK sta osvojila tret- je mesto v lahko oz. srednji kate- iloriji. ' D. SNEDIC TURNIR ROKOMETAŠEV VETERANOV v soboto, 22. novembra, bo v C«liu v hali Golovec in v Žalcu ^' dvorani nove osnovne šole 'nrnirekip rokometašev vetera- nov. Tekmovanje se bo začelo 10. uri. Finale bo v hali Gola- v«c V ekipah bodo nastopili "^dkanji odlični slovenski ro- •^ometaši in med njimi Džekič, ^«'ič, Šafarič, Šile (sedanji tre- Kolinske), Radič, Domnik, "^^man, Presinger, brata Gor- ^'t- Levstik, Požun, Šetinc, Po- Torej rokometaši, ki so pred deset in več leti navduše- ljubitelje rokometa. Zma- govalna ekipa bo prejela pokal '^^vega tednika in Radia Celje. tv '^VALIDI ŽALCA DRUGI ^ Mariboru so člani Društva "^validov Maribor ob svoji tride- ^tletnici pripravili šahovski tur- kjer je sodelovalo deset ekip ^ Slovenije in Hrvaške. Ekipa J^Stva invalidov 2alec v posta- ^ Primožič, Habe, Holobar, Le- •^ovšek in Černelič je osvojila za ^fi^aeini odlično drugo mesto. ^^ORT OB JRajevnem prazniku vrbja •^'ajani Vrbja pri Žalcu so .^oslaviii prvi krajevni praznik ^ tem pripravili tekmova- ^ v šahu, namiznem tenisu ter '^m nogometu, kjer je nasto- pilo blizu petdeset športnikov. V šahu je zmagal Grobelnik pred bratoma Žagar, v namiz- nem tenisu Tomo Žagar pred bratom Marjanom in Vogrin- cem, nogometno srečanje med veterani in mladinci pa se je končalo neodločeno 8:8. JOŽE BROBELNIK NOGOMETNI REZULTATI v uredništvo smo dobili ura- dno glasilo Nogometne zveze Slovenije »Slovenski nogomet«, kjer so objavljeni točni podatki o dosedanjem poteku v različnih slovenskih nogometnih ligah, kjer tudi nastopajo predstavniki širšega celjskega območja. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA - VZHOD po 11. kolu: vo- di Ptuj, 3. ELKROJ Mozirje 12,4! UNIOR Slovenske Konjice 11, 7. SAVINJSKA Vransko 7 in 8. STEKLAR Rogaška Slatina 5 točk (nastopa osem ekip). MLADINSKA LIGA »A« po 9. kolu: vodi ljubljanski Slovan, 9. KLADIVAR 6, 11. ŠMARTNO 1 točka (nastopa dvanajst ekip). MLADINSKA LIGA »C« po 11. kolu: vodi Maribor, 2. DRA- VINJA Slovenske Konjice 14, 3. ELKROJ Mozirje 12, 6. SAVINJ- SKA Vransko 10 in 7. STEKLAR Rogaška Slatina 7 točk (nastopa osem ekip). TV DRUGA ZMAGA KOVINARJA v II. SKL - vzhod so košarkar- ji Kovinarja iz Štor gostovali v Dravogradu in zmagali 117:114 (40:59). V začetku drugega polča- sa so domačini celo vodili že z 28 koši razlike, nakar so gostje zai- grali presing, zmanjševali razliko in na koncu celo zmagali. Strelci; Džuričič 35 (195 cm višine in 140 kg telesne teže!), Metličar 24, Planko 17, Slatau 15, B. Mackov- šek 12, Erjavec 9, Kitanovski 5, igrala pa sta še Ulaga in Boksan. Trener M. Mackovšek. V 3. kolu bo Kovinar Store igral proti Zla- torogu iz Laškega. BOJAN MACKOVŠEK PORAZ ELEKTRE, ZMAGA COMETA v enotni SKL je šoštanjska Elektra gostovala v Skofji loki proti Lokainvestu in tesno izgu- bila 83:81. Comet iz Slovenskih Konjic je gostoval v Kopru in zmagal 81:77. Na lestvici je po drugem kolu Comet tretji s štiri- mi točkami, Elektra pa predzad- nja brez točk. V 3. kolu bo Elek- tra igrala doma s Triglavom, ki je sedmi in Comet prav tako doma Lokainvestom, ki je šesti. TV ZMAGA CEUANOV NA GOSTOVANJU Uspehi celjskih strelcev se vr- stijo kot po tekočem traku. Ce- ljani so to pot nastopili v Novi Gorici, kjer so e pomerili s tek- movalci SD »PANOVEC« na tekmovanju v počastitev DNE- VA REPUBLIKE. Tekmovali so z zračno puško serijske izdelave od 400 možnih krogov. Celjani, ki niso nastopili v najmočnejši sestavi, so se tudi iz tega gosto- vanja vrnili kot zmagovalci, premagali so domačine za 26 krogov. Tokrat je izredno dobro streljal Ervin Seršen, ki je zma- gal s 372 krogi. Drugo mesto je zasedel Tone Jager s 365 krogi, tretji je bil Danilo Hrobat iz No- ve Gorice s 362 krogi itd. Celja- ni bodo konec tedna nastopili še na močnem turnirju v Doboju, kjer imajo realne možnosti za visoko uvrstitev tako v ekip- nem kot posamičnem tekmova- nju z zračno puško. T. J. PORAZ NA JESENICAH v republiški hokejski ligi so pionirji in mladinci Celja po uspehu proti Tivoliju in Olimpiji doživeli prva poraza. Pionirji so na Jesenicah izgubili proti Kranjski gori 1:11, mladinci pa proti Jesenicam 2:22 DERBI ZA RUDARJA v predzadnjem kolu jesenske- ga dela prvenstva v IL zvezni ligi so nogometaši Rudarja iz Velenja doma v republiškem derbiju proti Svobodi iz Ljub- ljane zmagali z 1:0. Zadetek je dosegel Tmanič v 24. minuti. Na lestvici so Velenjčani osmi in imajo 14 točk, v prihodnjem ko- lu pa bodo igrali proti Leotarju. ŠTIRIKRAT PRVI Judoisti Ivo Reye so nastopili na kontrolnem tekmovanju v Murski Soboti. Med najboljšimi slovenskimi tekmovalci so osvo- jili v štirih kategorijah najboljše mesto. Zmagovalci so Jagrova ter Cuk, Oštir in Fabjan. NOV PORAZ GOLOVCA v 4. kolu republiške odbojkar- ske lige so igralke Golovca igra- le na Ravnah proti vrsti Franja Malgaja iz Dobrij. Kljub dobri igri pa so zaradi slabega servisa izgubile 2:3. V prihodnjem kolu igrajo v soboto v Celju proti Partizanu Vič iz Ljubljane. Derbi v moški republiški ligi med Savinjsko in Topolšico v Braslovčah pa se je končal z zmago Savinjske 3:2. VELENJE PETO Rokometašice Velenja so prav- tako zaključile jesenski del pr- venstva v II. zvezni ligi. V zad- njem kolu so igrale v Slavon- skem Brodu in premagale Slavo- nijo DI z 24:13. Najboljša posa- meznica je bila Omeragičeva, ki je dosegla 10 zadetkov. Na lestvi- ci so Velenjčanke s trinajstimi točkami pete in najbolje uvršče- na slovenska ženska rokometna ekipa. CELJE DRUGO, ŽALEC ČETRTI Na Pokljuki je bil prvi del re- publiškega moštvenega dela pr- venstva, na katerem sodelujejo tudi šahisti Celja in Žalca. Vrstni red pa je naslednji: Ptuj 28, Celje 27,5, Jesenice 23, Žalec 22,5 itd. Celjani so dosegli štiri zmage, saj so premagali Vrhniko 9:1, Radensko 7:3, Fram 6:4 in Kranj 5,5:4,5. Žalec pa je premagal Vr- hniko 7:3 in Kranj 5,5:4,5 ter igral neodločeno 5:5 proti Fra- mu in Ponikvi. SKROMNA OBDOJKA v II. ZOL - moški, vzhod je ekipa Šempetra gostovala v Za- grebu in izgubila proti Novemu Zagrebu 3:1. Po šestih kolih je na lestvici med desetimi ekipami Šempeter osmi s štirimi točkami. V prihodnjem kolu bo igral do- ma proti Pakracu, ki je trenutno drugi. Odbojkarice Ljubnega so go- stovale v Mariboru in v 4. kolu izgubile proti mladi ekipi Brani- ka 3:2. Na lestvici so s tremi zma- gami in enim porazom na odlič- nem četrtem mestu. V prihod- njem kolu bo Ljubno igralo do- ma proti ekipi Partizan Tabor, ki je tretja, Golovec pa proti Mežici, ki je druga. TV USTANOVLJEN KOLESARSKI KLUB Po dolgotrajnih pripravah so v Celju končno po več letih ustanovili kolesarski klub, ki ga bo kot predsednik vodil EDI STEPIŠNIK. Podpredsednika sta ACO IBRAIMOV in MITJA CMER. Na ustanovnem občnem zboru je bilo več kot šestdeset kolesarjev ter številni gostje, ki so mlademu celjskemu kolesar- skemu kolektivu obljubili vso nadaljno pomoč. Poleg priprave na tekmovanja bodo v prihod- nje med drugim organizirali še celjski kolesarski maraton v dolžini 80 kilometrov pa kole- sarjenje iz Celja preko Kozjan- skega do Kumrovca in nazaj, kolesarsko dirko celjskih direk- torjev itd. TV TUDI BRATEC V REPREZENTANCI Zvezni trener naše državne ho- kejske reprezentance Ladislav Peycha je te dni povabil v držav- no reprezentanco še enega celj- skega igralca in to napadalca Vojka Bratca, ki je že lansko leto uspešno nastopil za našo izbrano vrsto. To odločitev je prinesel v Celju po srečanju med Celjem in Jugo- slavijo ko je Vojko Bratec dose- gel štiri zadetke proti državni re- prezentanci. Tako bo Vojko Bra- tec skupaj z drugimi celjskim igralcem Nace Filipovičem na- stopil koncem meseca v Vzho- dnem Berlinu proti NDR. PETO IN ŠESTO MESTO V Zagrebu je bilo v soboto in nedeljo letošnje državno prven- stvo v kegljanju dvojic za žen- ske. Iz Celja so nastopili štirje pari. Najboljši rezultat sta dose- gli Eva Ludvik in Lojzka Bajde, ki sta bili peti z 836 keglji in Tanja Gobec ter Metka Lesjak s šestim mestom in 834 keglji. J. KUZMA NAGRADE V CEUE IN NA PONIKVO Za nami je že deseta nagradna šahovska igra, s katero smo začeli januarja letos in jo pripravlja znani celjski šahist Franc Pešec. Opravili smo tudi zadnje žrebanje, kar je bilo delo gosta v novembrski oddaji direk- torja tozd TTG MILANA GRŽELJA. Tokratni nagrajenci so: 1. nagrada: FRANC DECKO, Vojkova 1, Celje 2. nagrada: ELIZABETA KORAT, Po- nikva 18, Ponikva 3. nagrada: OTILIJA LOTRiC, Zagrad 49, Celje. Dobili smo 53 odgovorov, od tega 50 pra- vilnih. Prvo člansko državno prvenstvo za posameznike v šahu je bilo v Celju. Vsi trije nagrajenci dobijo nagrade GORENJE Vele- nje, dvignejo pa jih lahko v našem tajništvu. Čestitamo! Za enajsti kupon bo prispeval nagrade TTG Celje in sicer: 1. nagrada: Silvestrovanje za dve osebi v hali Golovec, 2. nagrada: tridnevni penzion za eno ose- bo na Pirševem domu in 3. nagrada: en dan za dve osebi na Pirše- vem domu. TV ŠAHOVSKA NAGRADNA IGRA 11 Celjski železničarji vsako leto ob svojem prazniku organizirajo veliko tekmovanje v brzoturnirju. To tradicionalno tekmovanje, ki je bilo letos že šestič, privabi vsako leto znane slovenske in tudi druge šahiste. Vprašanje: kdo je bil zmagovalec brzoturnirja ob letošnjem praz- niku železničarjev v Celju? MILENKO ŠIBAREVIČ ZVONKO MEŠTROVIČ ROBERT CEGLAR Pravilni odgovor obkrožite, kupon izrežite, nalepite na dopisnico in pošljite najkasneje do 10. decembra v naše uredništvo. Tokrat prispeva nagrade TTG CELJE - TTG CEUE - TTG CEUE - TTG CEUE - TTG CELJE - 20. stran - NOVI TEDNIK Št. 46 - 20. november it PROMETNE NESREČE IZSTOPILA POD TOVORNJAK Pred upravno zgradbo Pre- vozništva Donat v Rogaški Slatini je pripeljal Frančišek Pucelj, 45 iz Rogaške Slatine in iz osebnega avtomobila je izstopila Milica Tkavec, 53 iz Rogaške Slatine. Prav takrat je iz dvorišča Prevozništva pripeljal tovornjak s priklop- nikom, ki ga je vozil Franc Čretnik, 28 prav tako iz Roga- ške Slatine. Voznik tovorne- ga vozila je zadel osebno vo- zilo tako, da je Tkavčeva pad- la po cestišču pod kolesa pri- klopnika in na kraju nesreče umrla. Pešec na sredini ceste Na regionalni cesti Vele- nje-Celje se je v kraju Bevče zgodila smrtna nesreča, ko je voznik osebnega avtomobila Franc Venek, 33 iz Velenja zadel pešca Franca Lepenar- ja, 46 iz Slovenj Gradca, ki je hodil po sredini cestišča. Voznik se je poskušal pešcu umakniti v levo, vendar mu to ni uspelo, tako da ga je zadel s sprednjim delom vo- zila. Pešca je vrglo na pokrov motorja in nato še na streho, kjer je po nekaj metrih vož- nje padel na tla. Poškodbe so bile tako hude, da jim je Franc Lepenar takoj podle- gel. ZANESLO JO JE z osebnim vozilom se je iz Rimskih Toplic proti Laške- mu peljala Alojzija Obrez, 43 iz Laškega in v ostrem de- snem ovinku v Udmatu je za- peljala na poledeneli del ce- ste, kjer jo je zaneslo na na- sprotni vozni pas. Takrat je nasproti pripeljal s tovornja- kom Milan Jurič, 31 iz Loke pri Framu, tako da sta obe vozili silovito trčili. Voznico osebnega avtomobila so tež- ko poškodovano prepeljali v celjsko bolnišnico. Material- ne škode pa je za okoli 900.000 din. ZAPELJAL V VLAK Voznik motornega kolesa Vjekoslav Kunštek, 54 iz Do njega Brezna pri Pregradi je vozil proti Rogatcu in na kri- žišču ceste z železniško progo kljub signalnim napravam prehitel dva stoječa avtomo- bila in zapeljal na prehod. Ravno takrat pa je pripeljal vlak, v katerega se je Kun- štek zaletel. Pri tem je dobil pretres možganov, in po- škodbo vratnih vretenc. ZAPELJAL V AVTOBUS Po Trubarjevi ulici v Celju je iz mesta proti križišču s Čopovo ulico peljal z oseb- nim avtomobilom Martin Je- lene, 33 iz Stor. Iz neznanega vzroka je vozil po levi strani cestišča, tako da se je zaletel v avtobus, ki je bil parkiran ob pločniku. Voznik si je pri tem zlomil obe stegnenici in so ga prepeljali v celjsko bol- nišnico. MLAKA GA JE PRESENETILA v Rogaški Slatini se je po Sotelski cesti peljal na kolesu z motorjem Vlado Mikša. 25 STEZE PODALJŠALI VELJAVNOST PROMETNEGA DOVOLJENJA iz Malega tabora. Ker je zape- ljal v mlako vode, ki je bila na cesti, je izgubil oblast nad vo- zilom. S sopotnikom Ivanom Spoljarjem sta padla in se težje poškodovala. ZAPELJAL S CESTE Pred odcepom za Dramlje je voznik tovornjaka Miro- Ijub Jankovič, 30 iz Celja za- peljal iz ceste ter se prevrnil 25 metrov globoko pod cesto. Voznik se je pri tem lažje po- škodoval, škode na vozilu pa je za pkoli lOCPOO din, KRONIKA Minulo soboto in nedeljo je v Celju in okoliških krajih prišlo do več pretepov, ki jim je botroval alkohol. Tako je prišlo do pretepa v gostilni Števec v Ljubečni, kjer je Marjan Gabrič, 28 iz Slane, zabodel z nožem v trebušni predel Zmaga Cirkulana, 24 iz Ljubečne. Ko je to videl Bojan Cirkulan, 21 tudi iz Ljubečne, je poskušal Gabri- ču izviti nož iz roke. Ker ga ta ni izpustil, ga je močneje sti- snil za roko in mu jo pri tem zlomil v podlahtnici. Oba po- škodovana so prepeljali v celjsko bolnišnico. Neznani storilci so razbili tudi vsa okna ter pohištvo na železniški postaji v Radečah. Domnevajo, da so storilci obiskali disko klub v gostilni Stmad v Hotemežu, in ko so čakali na vlak, so se izživljali z razbijanjem. Stepli so se tudi v dvorani Golovec, kjer sta se spoprijeli dve skupini obiskovalcev. Ko se je pretep končal, se je skupina odpravila proti Hu- dinju. Ko so prišli do stare opekarne, jih je z avtomobili prehitela nasprotna skupina in pretep se je znova začel. V pretepu je Jani Spiljak s kla- divom udaril po glavi Marka Arzenška, 21 iz Celja in ga hudo poškodoval. Kasneje pa je poškodbo prijavil tudi Emin Simončič iz Celja, ki je tudi sodeloval v pretepu. OPOZORILO GOSTINCEM Uprava javne varnosti Ce- lje opozarja na primer, ki se je pripetil v bifeju društva upokojencev v Žalcu. V ta bi- fe je prišla skupina gostov in se napotila v posebno sobo. K točilnemu pultu pa je pri- stopil moški in naročil pijačo za goste v posebni sobi. Ko je natakarica odšla v ta prostor, je izkoristil njeno odsotnost in iz nezaklenjenega predala vzel 13.000 din. Storilcu so na sledi. EKSPLOZIJA PLINA V MEŠALNI POSTAJI Prejšnji teden je prišlo v mešalni postaji Plinarne Ce- lje ob Bežigrajski ulici do eksplozije plina, ki ji je botro- vala malomarnost. Posebna komisija je na- mreč ugotovila, da je bilo po- škodovano tesnilo na glavi pnevmatskega ventila. Zara- di tega je plin uhajal v prosto- re mešalne postaje in napol- nil ta prostor tudi izven nje. Kako je prišlo do vžiga pli- na, komisija ni mogla točno ugotoviti, domnevajo pa, da je vžig povzročila iskra z elektromotorja črpalke, ki je izven tega prostora za požar- no steno. Tisto noč bi moral biti na postaji dežuren Bojan Višnje- vec, 21 iz Celja, ki je prišel že v službo nekoliko vinjen. Ka- sneje je pod izgovorom, da gre po cigarete, ponovno od- šel v gostilno. Ko se je vrnil, je čuvaju povedal, da ne mo- re ostati v službi in je odšel domov. Zoper Višnjevca je Uprava javne varnosti Celje odredila pripor. ALPINISTIČNI KOTIČEK Letošnja letna plezcdna sezona se izteka. Vsak čas se bo treba spoprijeti z zasneženimi vrhovi in stenami. V soboto, 15. 11. 1980 je bil v domu v Logarski dohni zaključek letošnjega delovanja alpinističnega odseka v Ce- lju. Hkrati smo sprejemali tudi pripravnike med člane in tečajnike med pripravnike. Med pripravnike je bilo spreje- tih osem tečajnikov, trije pa imajo naslednji mesec popravni izpit. Med člane je bilo sprejetih šest pripravnikov. Vsi sprejeti so pokazah vehko teoretično in praktično znanje. Z delom v preteklem letu smo lahko več kot zadovoljni. Narejenih je bilo več kot 600 vzponov, med njimi nekaj zelo kvalitetnih. Uspešna je bila tudi druga celjska alpinistična odprava na Norveško, katere se je udeležilo enajst članov odseka. Na koncu smo izvoUli nov odbor alpinističnega odseka. Za načelnika je bil izvoljen Slavko Cankar, gospodar za opremo bo še naprej FVanc Canžek, blagajnik Janez Crepin- šek, za alpinistično šolo pa bo skrbel Jože Zupan, ob pomoči ostalih alpinističnih inštruktorjev in članov odseka. Letošnja alpinistična šola se začne v četrtek, 20. 11. 1980 ob 18 uri v prostorih PD Celje, Stanetova 1. Spodnja sta- rostna meja je 16 let, zgornje ni. Mlajši od 18 let morajo na vpis prinesti pismeno dovoljenje staršev. Vpis je tudi še možen vsak četrtek ob 18 uri do konca tega meseca. A. S. < SLOVENSKE KONJICE: VEČ ZA VODO IN ODVOZ SMETI Cene vodarine in odvoza smeti so v konjiški občini povišali za dobrih 28 odstot- kov. Tako je sklenil Izvršni svet, ki je upošteval politiko cen po veljavnem družbe- nem dogovoru. Samouprav- na interesna skupnost za ko- munalno in cestno dejavnost pa je na pobudo komunalne- ga podjetja predlagala znat- no višje cene in pri tem na družbeni dogovor o izvaja- nju politike cen proizvodov in storitev v letu 1980 ter nje- gove dopolnitve pozabil. Preprosto. Pri tem je izvršni svet ugotovil, da pri predlo- gu cen na ravni komunalne- ga podjetja sploh niso sode- lovali porabniki storitev, če- prav to določa zakon o ko- munalnih dejavnostih po- sebnega družbenega pome- na. Prav tako bi morali po- rabniki sodelovati, če bi o zvišanju cen komunalnih storitev razpravljala skupšči- na skupnosti po zborih. Kar na preveliko stvari so »poza- bili«. Prav gotovo pa ne bi pozabili cen, kakršne so predlagali, tudi zaračunava- ti. Občan si nehote oddahne, da ne morejo cen kar tako postavljati. Pa čeprav bi bile čisto upravičene. Cene, po katerih bomo že prihodnjič plačevali, pa so takšne: za vodarino bo v go- spodinjstvih treba odšteti 5,35 dinarjev za kubični me- ter porabljene vode in pri ostalih uporabnikih 7,65 di- narjev. Za odvoz smeti bodo gospodinjstva plačevala 0,84 din za kvadratni meter, ostali pa 1,36 dinarjev. Odvoz s kontejneri pa velja 544 dinarjev. MBP STEZE pmsiiu m OBJAVO ¥ RADIU CEUEl ZŠAM ŽALEC razpisuje LICITACIJO za prodajo ZASTAVE 750 letnik 1977 Izklicna cena je 25.000,00 dinarjev. Licitacija bo v soboto, 22. 11. 1980, ob 9. uri na avto poligonu pri Šempetru. TOZD ZOBOZDRAVSTVO Celje, objavlja urnik skozi vse leto in sicer: dežurna zobozdravstvena služba je na TOZD ZOBOZDRAVSTVO CELJE, II. nadstropje. Sobota od 14. do 19 ure, nedelja in državni prazniki od 9, do 18. ure. ZANIMIVOSTI DOMA IN V SVETU UTRINKI S POTI PO SKANDINAVIJI SKANDINA VSKA NASELJA SO UREJENA Hišf v vseh treh skandi- navskih deželah, ki smo jih obšli, so skrbno v/.drževane. Podiv.elske hiše so lesene- moiita/ne, pa tudi v mestih |e vi-cina enodružinskih hiš večina lesena samo velike stavbe bloki so /idane. Vzrokov za tak način grad- !i|e je verjetno več; eden je nedvomno v tem, da je v skandinavskih deželah obili- ra gradbenega lesa, drugi ra- zlog bodo verjetno nizke /imske temperature, ki jih les slabše prevaja kot klasič- na gradnja, svoj delež pa ima ru-dvomno tudi ekonomič- nost, hitiost gradnje in tradi- cija. Za zunanji izgled hiše je odločilna fasada, ki je pri nas navadno ometana z malto ali .škropljena. Pri lesenih hišah la.sado enostavno pobarvajo, kar se dogaja po potrebi v (ialj.ših ali krajših presledkih in kar ne predstavlja velike- ga stroška. Za barvanje ni potrebno odranje, zato ni po- tii4)no kako specialno stro- kovno znanje - vse to pa bar- vanje poceni. Vzdrževanje naših fasad je drago, zato jih redkeje obnavljamo, posle- dica pa je, da niso lepe. Vide- li smo vrsto najrazličnejših montažnih hiš - zelo eno- stavnih, pa tudi zelo kompli- ciranih, tako da še zdaleč ne moremo govoriti o kaki eno- ličnosti. Tudi pri nas bi lah- ko v krajih, kjer je dosti lesa, gradili več montažnih hiš. Pomislimo samo, koliko lesa porabimo pri naši klasični gradnji samo za razno paže- nje in odranje. Pa še nekaj smo opazili - kakih na pol podrtih, zapuščenih in zane- marjenih stavb takorekoč ni. Pri nas je takih zadev čisto po nepotrebnem vse preveč verjetno bi morali našo gradbeno zakonodajo po tej plati izpopolniti, pa bi bil lahko izgled naših naselij prikupnejši. Avtobusna vožnja od Nar- vika proti jugu v mestece Fauske je kar hitro minila. Vrhovi Lofotskih otokov, ki smo jih videvali na zahodni strani so bili čudovitih oblik. Most preko Saltfjorda je bil zelo visok in dolg - tam smo se tudi ustavili ter opazovali naraščajočo plimo v fjordu, ki je prihajala iz oceana. Ime- li smo občutek, da voda iz Atlantika dere v fjord in da to ni zaliv, temveč reka. Bila je sobota in izredno lepo vre- me, zato je bilo ob fjordu pol- no izletnikov, ki so se tam sončili, lovili ribe in se na različne načine zabavali. Do- sti domačinov se vozi na vi- kende s svojimi prikolicami v katerih je prenočevanje najcenejše, pa tudi priprava hrane ni draga. Večerjali smo v motelu ob fjordu, ki je bil ves iz lesa, zgrajen pa zelo domiselno in okusno. Pred motelom smo opazovali pasjerejce, ki so iz tega predela Norveške pripe- ljali svoje štirinožne ljubljen- ce na kinološko razstavo in ocenjevanje. Ce bi človek so- dil njihov standard po znam- kah avtomobilov in pasmah psov, bi lahko mirno rekel, da je ta visok. Slučaj je nanesel, da smo ob parkiranju našega avto- busa na trgu v mestecu Fau- ske, naleteli zopet na našega človeka. Možakar je bil iz Sr- bije, zaposlen pa je v topilni- ci bakra. Kar milo se mu je strilo, ko smo mu povedali, da smo Slovenci - imeli smo občutek, da bi najraje z nami odpotoval v Jugoslavijo. Pri- povedoval nam je, da je na- šel svojo ženo, Norvežanko na plaži nekje v Dalmaciji ter si tu v daljnem Fauskeju ustvaril dom in družino. Pohvalil se je, da ima lepe osebne dohodke in urejeno materialno stanje, vendar ima hudo domotožje in da ne ve, če bo tu dokončno obstal. Vožnjo proti Trondheimu smo od Fauskeja naprej na- daljevali z vlakom v katerem smo imeli rezervirane spalni- ke. V prospektu norveških državnih železnic smo našli naslednje podatke: norveška železniška mreža je dolga 4.241 km, 76% celotne želez- niške mreže je v vzponih in le 24% poteka po ravnih tere- nih, več kot polovica prog je elektrificirana. Železniški ti- ri se prebijajo skozi 775 pre- dorov in preko 3.000 mostov, najdaljši, predor je dolg kar 10.700 m. Kljub velikemu številu osebnih avtomobilov v deželi, se poslužuje železni- škega prevoza letno 30 mili- jonov potnikov; tudi tovorni promet je znaten, saj znaša teža celotnega prevoznega blaga 30 milijonov ton - od tega pa je kar 20 milijonov ton železove rude na ofotski progi. PIŠE: 11 ERNESTREČNIK Vodoravno: 1. smučanje, 6. vrsta žuželke s trdimi kri (poklopnicami), 11. doba, v kateri plod zapusti materin telo, 12. manjša zunanja poškodba, 13. vrsta lepotnega azil skega grma, posodovke, 15. vzpenjava zelika z lijastimic« tovi, 16. velika afriška reka, 17. časovna obdobja, 19. vrst osvežilne pijače. 20. Theodore Roosevelt, 21. pripravah pečenje mesa tik nad žerjavico ali ognjem, 23. Pietro NenB 24. vrsta žitarice (cvete belo ali rožnato), 26. naprava s sprejemanje in oddajanje elektromagnetnih valov, 28. ^ bog prepira, 30. umrli italijanski komik, 31. osir, 33. voflt' ravna površina, gladina, 35. vulkanizirani kavčuk črne bai^^ z večjo primesjo žvepla, 37. blagajna, 39. Tine Srot, namen, 42. Tebaldi Renata, 43. del živalskega telesa, 4: junak pisatelja Julesa Verna, 46. ožina na Malaki, 47. ags' podobna rasthna, 49. pisec satir, 51. sovjetsko glavno rr\e^_ 53. strokovno mnenje o določenem delu, znanju, 54. srbsi arhitekt (Ivan), 55. indijski fizik - Nobelov nagrajenec (<> drasekhara Venkata). Navpično: 1. rt na Kreti, 2. kraj na prehodu iz Sp;, Zg. Savinjsko dolino, 3. mejno gorstvo med Evropo in Azfl 4. debela palica, 5. tuje žensko ime, 6. Hugo Riemann, beograjska igralka (Eva), 8. glavno mesto Norveške, oporni zid, 10. flavti podobno pihalo madžarskega izvora, | listina s katero se izumitelju zagotovi varstvo izuma,' jezdenje, 18. ime pesnika Aškerca, 21. pameten pre<^ razsodnost, 22. tuberkoloza, 25. drobovje, 27. v astronoi" '»nova zvezda«, ki nenadoma zažari in izgine, 29. alban* romanopisec s Kosova (Hasan), 32. menica, s katero P^^r jemo dolg, 34. nabrušenost, ostrost, 35. razporeditev w ških enot drugo za drugo, 36. glavna misel, predmet kak« govora ali razprave, 38. pokrajina v Burmi, 39. mehko preja, 41. glavni, vrteči se del električnega stroja, 44. pri^ vanje hrane ob določenih časih, 46. odtenek barve, ruH^ kasto bel, smetanast, 48. gorski reševalni čoln, 50. kravica, 52. naša in srbohrvaška črka. REŠITEV KRIŽANKE, OBJAVLJENE V PREJŠN^ ŠT. NOVEGA TEDNIKA Vodoravne: AFERA, PASAT, ROLER, ALBINO. MELJ, ARKA, ATA, NEGA, KES, DU, MANIRA, J;; ANKA, ASEPSA, ALGA, TKON, ELAS, ALES, KRAJJo OGER, TI, JERMEN, 2E, ATI, NEON, HAN, JAKI, 2INA. GRANDE, TAPET, AARAU, ARICA. TISKARSKI ŠKRAT, ALI KAJ? Ce ne verjamete, da smo imeli v Celju v preteklem tednu' kar dve soboti, si pozorno oglejte tole fotografijo, iz katere je i razbrati, da je Zdravko Čolič pel v hali Golovec v soboto, 15. i novembra, karateisti pa so se v državnem prvenstvu pome-, rili v isti hali v soboto, 16. novembra. Da pa le ne bo kakšne; zadrege, naj povemo, da se je vse srečno izteklo in da je bilo' državno prvenstvo v karateju v nedeljo, 16. novembra. 15.! november je bil že dolgo rezerviran za soboto, ki pa je bila vi zadnjem tednu kljub tej očitni, a, na žalost, dovolj vidni pomoti, le ena. ... M. A. ALI ZE VESTE^ VARAŽDINSKI GRGUR NINSKI Morda mi Spličani ne bodo zamerili, če jim po- vem, da imajo tudi Varaž- dinci svojega Grgurja Ninskega, ki jim ga je Ivan Meštrovič podaril že leta 1929. Res je, da se lahko Spličani pohvalijo, da imajo osem metrov vi- sokega Grgurja, medtem ko je varaždinski pol manjši. Res pa je tudi, da je varaždinski kip starejši od splitskega. Varaždinci se ob svojem spomeniku spominjajo tudi nasled- njega pripetljaja: mestni očetje se nikakor niso mogli sporazumeti, kje naj bi postavili spomenik. V stari mestni dvorani je prišlo med mestnimi oče- ti do takšnega prepira, da je večja skupina mož odš- la z besedami: Ali mi ali Grgur Ninski! Grgur je vseeno dobil svoj prostor: v starem središču Varaž- dina. ENA NIČ Preberite si še eno lov- sko (toda resnično) zgod- bo: Milan Josič iz Cvrt- kovca pri Doboju se je vračal iz gozda s svojim lovskim psom. o katerem pravijo, da se ne prestraši niti volka. Nenadoma je pred njiju skočil zajec. Pes se je vrgel nanj, toda v svojo nesrečo. Zajec ga je s svojimi ostrimi šapa- mi tako opraskal, da se je pes prestrašil in pobegnil. Zajec pa je mirno mahnil na svojo stran. MAVRICA PIJE VODO V vaseh okrog Garešni- ce v Moslavini starejši lju- dje na različne načine ra- zlagajo mavrico. Pravijo, da mavrica pije vodo iz reke. Ce bi se kdo znašel na tistem kraju, bi ga vo- da pogoltnila ali pa bi ga mavrica vrgla v zrak. Bar- ve mavrice imajo po nji- hovem svoj pomen: zele- na pomeni žganje, bela pšenico, rumena koruzo, rdečkasta pa vino. Širina pasov posameznih barv pove, kaj bo v tekočem letu najbolje obrodilo. POSLEDNJI JASTREBI Na otoku Rabu živi tudi ena od poslednjih kolonij beloglavih jastrebov na naših otokih. 2ive samo še na severnih straneh Krka. Na Rabu žive v ste- nah Kamenjaka. Aleksan- der Grče iz Barbata na Rabu je pri steni Soldat, blizu zaliva Mag, našel ostanke ovce, ki so jo raz- trgali orli. Tudi orU več- krat preleti j o Bar bat, na- to pa lete proti Velebitu. NOVI TEDNIK - Glasilo občinskih orgaruzacij SZDL Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Zale«' Uredništvo: Celje, Trg V. kongresa 3 a, poštni predal 161. Naročnina in oglasi: Trg V. kongresa 3 a-Glavni urednik Novega tednika"^ Radia Celje Avgust Ribič. Odgovorni urednik Novega tednika Drago Medved, odgovorni urednik Radia Celje Branko Stamej