95. številka.                             Ljubljana, vtorek 28. aprila.                          VII. leto, 1874.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vaak dan, izvzemgi ponedeljke in dneve po praznikih, fer velja po pošti prcjeman, za avstro-ogerske dežele za ćelo leto 16 g-old., za pol leta 8 gold. »a cetrt leta 4 gold. — Za Ljubljano brez pođiljanja na dotu za ćelo loto 13 gold., za Četrt leta 3 gold. 30 kr., za en mesec I gold. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 krajc. za mesec, 30 kr. za čotrt lota. — 2a tuje dežele za ćelo leto 20 gold., za pol lota 10 gold. — Za gospodo učitelje na ljudskih šolah in za dljake volja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za čotrt leta 2 gold. 50 kr., po pošti prejeman za čotrt leta 3 gld. — Za oznanila se placuje od četiri-stopne petit-vrste 6 kr., će se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. čo se trt- ali vočkrat tiska. Vsakokrat so plača atompolj  za 30 kr.
Dopisi naj so izvole frankirati, — Rokopisi so ne vračajo, — Uredništvo je v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši  „Hotel Evropa". Opravništvo, na katero naj  se blagovolijo posiljati namčnino,   reklamacije,   oznanila, t. j. administrativno reci, je v  „Narodni tiskarni" v Tavčarjovi hiif.
V državnem zboru
je bil v soboto na vrsti četrti in zadnji izmed konfesijonalih predlogov, ki jih je ▼lađa uže zdaj predložila, da nadomestć od-pravljen konkordat. Posvetovali so se nam-rcč o urejeoji vnanjih razmer kloštrov na-s pio ti državi. Postava, katcra je bila tu v generalni debati sprejeta, nikakor ne name-rava hloštrov zatreti ali jih odpraviti, atnpak daje kloštrom pravice, kakor jih i majo druga svobodna društva in občine, samo da si država postavno pridržuje su svojo mogočno roko vnies poseči, kadar ko-li bi kloaterska društva, svoja dclovanja tuko obrnila, kakor nij državi v korist. To je gotovo prav. Da mnogo kloštrov, ki nemajo nobenega poznena več, katerib minibi samo postavajo, beračijo pa rede se; kateri kloštri se polnijo iz taciL studentov, ki ne morejo vseh osem šol iz-delati, za to se uže iz Šente pobirajo, — mnogo tacib kloštrov bi bilo uajbolje kar odpraviti, kakor jib je cesar JoŽef mnogo odpravil, pak mu je ljudstvo za to hvaležuo; to smo videli po vseb onib krajib, kjer so po Slovenskem taki kloštri bili. Meni hi so v starih Časih pač mnogo mnogo dobroga storili za kulturo in literaturo, — a dan-dencH delajo uže le proti kulturi in literaturi, ker čaši so drugi in niinibi drugi.
Posvetovanje je bilo izredno mirno, še klerikalci so popustili ta dan svojo običajno srditost, da si predložena klošterHka postava vendar vstop v redove obtežuje, izntop olaj-iaje, pridobivanje posvetnega blaga oniejuje.
Prvi govornik je Chelnietzkv, proti postavi. On navaja iz zgodovine, koliko so kloštri in redovi za slovstvo in znanost ter za cerkev storili.
Fuchs govori «a postavo. On misli, da bi se bila krajša postava, kar samo z dvema paragrafoma naredila. Čemu bi zavode iz srednjega veka, ki so se preživeli, še hranili in jim privilegije (lajali ? Govornik pojasnuje, kako so se v kloštrih poleg do-brega in lepega tuđi naj grde in najne-sramnejše reci godile. — Dan denes nij več treba, da bi znanost bežala v kloštre. — V Avstriji se je v zadnjih 20, letih meništvo in nunstvo za 259G osob pomnožilo in 184 kloštrov je več, kot pred 20 leti! Torej bi bilo ćelo koristno vse nove ordne prepovedati.
Pater Rainer, sam menib, govori, to so ve da proti postavi. On tarna, da se s to postavo katolička cerkev oškoduje, on pozivlje svobođo in svobodo, kakor da bi se svoboda rajala v kloštrib. Ou se boji, da po&tava boce narediti, da bodo kloštri počast izumrli. On hvali in povzdiga vzvišenont klošterskega življenja in pokliča.
F u x govori za postavo in pravi, da ko bi kloštersko življenje res tako vzvišeno in najlepse bilo, kakor pređgovornik pravi, morali bi mi vni meuihi postati, cei svet bi se moral pomenišiti in si še neožeujenost menihov mislimo, bi s časom kar vsi Ijudje z zemlje izgiuili. Oe hočejo nekateri Ijudje tiho v kloštrih živeti, naj žive, slobodno jim bilo. Ali če iz svojih kloštrov ven stopajo in bočejo vse preobrniti na svetu, katerega ne razumejo mora jim država nasprott stopiti. — Mnogo je ljudij, ki samo zavoljo tega v klošter gredo, ker so leni da bi kaj druzega delali, in ki hočejo le preskrbljeni biti. Za to je vsak delavec, vsak dninar več vreden kakor tak mnib. Sicer pa spoštovanjc pred oniiri usmiljenimi brati, ki se žrtvujejo Ijubezni do bližnjega in bolnikom strežejo in
se na bojižča v nevarnost podajo. — Kar je druzega je nepotrebno.
Dr. Oelz govori proti v precej neote-sanem tirolskom tonu. On trdi, da ljudstvo hoče kloštre, da vre v kloštre. Potem se nepoklican sklieuje na Slovane, ki bodo po njegovem mncaji proti tej postavi.
Dr. IIofTer govori še za postavo in potem se sprejme konec debate. Generalna govornika sta Krzeczunoviez in Ileld. Prvi pravi da postava preveč po policiji vpije in nij svobodnostna,   drugi   odgovarja.
Dr. Kazlag ima kot poročevalec zad-njo brsedo in v jako obširnem govoru za-govarja postavo in pobija razloge (nih, ki so proti njej govorili. Po cerkveni zgodo-vini — pravi — redi nijso podloga cerkvi, tuđi no Kpadajo k hierarbiji, da si imaju hi-storičen potnen. Kanucje so se Npačili, In 5e pater Kaincr svetega Bernarda za pod-poro svojih tiditev navaja, dovolil bi si jaz omeniti izrek 8v. Bernarda: „Hpačen klošter se more skoro samo s tem popraviti, da se do tal uniči." Za cesarja Jožefa je bilo v Avstriji 2.000 kloštrov in nij res če se pravi, da je kloštre odpravil. On je reformo skromno izvrševal in ostalo je po njem še 1523 klos't-rov. Pafi pa je nove fare ustanovit, s čemer je človeštvu boljše vsluge naredil. In za to je posvetno duhovenstvo spomin cesarja Jožefa preko pol stoletja jako čislalo. Država daje klošterskim zavodom pravice korporactj, daje jim pravo jnristiČnih osobnosti, ona ima administrativno zanimanje ob obstauku teh zavodov, in za to mora pravico i meti, da svojo beseđo vmes vloži, ako država neČe popuštati svoje najvišje oblasti.
„Vsaka CIoveška naprava ima dve strani: slabo in dobro.    Jezuvitovski   red se je pač
fcistek,
Nasledki prisilnega celibata.
(Spisal Cisuiontanus.)
(Daljo.)
Dosta naj bo teh papeških umazanostij. Navesti hočem le še tri, štiri karakteristične citate u raznierah papcčtkega   življenja   tište dobe.    Palingen   Manzolli   v  svojem „Zodiacus vitae, Capricor. 818" poje: „Guncti luxurinc atijtiu gulao, furtisquo dalistjuo Cortutiui iiieuiubuut     .......
Pontiliccs nunc bulla juvnnt, smit cactcra migao; Nec praecepta Patruiu, noc Christi doginata curant. Jactant so douiinos reruiu ot šibi cuneta licero."
Baptista Mantuanus, general menihov karmelitov, v svojem spisu ,,de ca-lami tate temporum", lib. III. milo toži:
,,....        Pontificalia tecta Colluvies scolertim,        .        .        vonalia nobis Tenipla, sacordotea, altaria aacni, coronae, Ignes, tliura, proces, cocluui ost venale, D e u s q u o.'-
Rimljani so   se  maščevali s tem, da so v papeže   metali   punČice,   enake   sledeči, ki tri nczniotljivce zadeva: ,,Sixtuiu iononea, Ju li ura tonuore cinaedi, Iiuperiiim vani scurra Loonis habot.1'
Spomina vredna   je   tuđi naslednja P e-trarkova apostrofa do Kima: „Scuola d' errori o teiii]»io d' orosia, O fiicina d' inganni, o prig'ion d1 ira, Di vivi T inforno!
Pinta afacciata, o dovo hai posto speme? Nojjli ndultcri tuoi, nollo malnato Kicehozzo fmte ?
Niiio di tradi monti, in cui si cova Qtwnto mal oggi por il niondo si spande. Di vin surva, di let ti o di vivando, In cui I^us suri a f;i 1' nitima prova, Or vivi si clii a Dio no venga il lczzo!"
Spričevalo sv. li ri gi te, ki ga ćelo rimsko-pobožni Jaran ne more in ne srne zavrefi, da si je res umazano, ponavljamo iz postne meditacije. V četrti kujigi (pogl. '63) njenih od dveh cerkvenih zborov potrje-nih razodenj govori sam   Jezus Krist   od
nevzdržnosti celibatarjev tako-le: , Canonici et presbvteri etiam . . . nunc manifeste lae-tantur tx eo, quod meretrices eorum, intumescente ventre, cernuut inter ali as am-bulare. Ncc ctiam pudet eos, si ab amicis enruni dicitur eis : ecee, ddniiue, cito natus erit vobis filius vel  filia."
Do sedaj smo navnjali spričevala cerkvenih zborov, očetov, svetuikov in zgodo-vinopiscev, katerib noben katolik ne more tajiti; jreduo koncamo to dolgo in nepri-jetno razpravljanjo, bodi nam dovoljeno citirati dva, tri dokumente druge vrste. V začetku 14. stoletju bila je demoralizacija celibatarskega duln»vništva tako ogromno nesramna, da so se farji ćelo drz-nili zahtevati privilegije za svoje pri-ležnice. Robert Anžuski, kralj napo-litanski, ki je potreboval pomoči duhuvništva za vzdržati se na prestolu, dovolil je duhovskim konkubinam, da nijso spadale pod de-želsko, nego pod  duhovsko  sodnijo  ter
posvetit podučavanju mladine, pridigarstvn, in mnogim dobrim nam eno m. On je tndi mnogo udov, slavnih in izvrstnih misijonar-jev izpoalal v tnje in oddaljene dežele. To 80 njegove dobre strani. Ali jezovito vski red ima tadi svoje Blabe strani. On je narodno literaturo, kjer je solo v svojo oblast dobil, nekoliko uničil, nekoliko ne pospeševal. Posebno slovanaki narod ae nema veseliti blagotvornoga de-,lo vanja jezuvitovsk ega reda, kajti jeznvitje so bili, ki imajo bistveni delež na poginu Poljske, ker so ne-varno strankarstvo med posamez-nimi narodi vz goji li. — Ako se je reklo, da se nadzorovanja kloštrov ne uje-majo z državnimi osnovnim! postavami, opo-zorujem na to, da so vsi javni zavodi, Sole itd. podvrženi nadzorstvti države, in kloštri tadi nijso nič dražega, nego korporacije.
„Iznenadil me je izrck g. dr. Oelza, da zbornica nij kraj, ki odločuje kaj je prav in ne prav; vidi se ma torej da on prosi absolutizma. Čudim se še bolj čuti to od zastupnika kmetskih obfiin tacega prebi /al-stva, ki je bilo stoprv pred četrtinko eii'ga etoletja rešeno robote in desetine in je stoprv od tega času človeSke pravice dobilo. — Od g. patra Rajnerja je bilo povedano, da načelo Rvobođs zabtcva, ka so ta postava ne sklene, da ne pridetno navskriž z načeli svobode in državnih osnovnih postav. Ali svo-boda je le nravno upotrebljevanje tega kar pravica dovoljuje in to je kar določujeokrog naših prav in dolžnostij, dokler ne škodujejo pra-vicam kakega drugega. — Jaz menim, da je ta ugovor nicnj odkritosrČen, nego Je pre računjen na efekt. Kajti nihče ne bode trdil, da se more pri Ijndeh Se o svobodi govoriti, ki se s tem nearečne čutijo, ker morajo skupaj stanovati. Tuđi jaz želim proHpeh klošterskih družeb, da bi se te spo-razumele z naprednimi prizadevanji 19. sto-letja. Kajti sicer jih bode po mnenji mnogih človekoljubov Železno kolo svetovne zgo-doviue i brez naše pomoći uničevalno prekoračilo. — Kar pa tište gospode zađeva, ka-terim se ta postava premalo odločna zdi, hoČcm jih samo opomniti izreka: „boljša fitvar je sovražnica dobre stvari".
Pri glasovanji se po tej generalni debati postava sprejme z veliko većino. Za njo so glasovali   (izvzemši  pravnarjev)   tuđi
naši slovenski poslauci, kakor je prsv in samo ob sebi razumno. Tadi Rusini in trije Poljaki so za-njo glasovali.
Politični razgled.
IVotraitJe deisele.
V Izubijani 27. april*. 0 zadnji   seji   ttriavnegc*   &bora
poročamo na prvem mestu. Prihodnja seja bode jutri v torek. Ražen drugih predlogov v drugem branji se menda nadaljuje Specijalna debata, pri kateri bodo skrajni levič-njaki stavili odločnejše popravke v postavi glede vnanjih razmer kl oštro v do države. Uže zdaj pa moremo reci, da bode postava sprejeta po Kazlagoveui poročilu.
Nadvojvoda slthrecht je bil te dni v Zagreba ter je ogledal ćelo garnizono, kasarne, kadetovsko učilišče, vojaŠko bolnišnico in druge vojaške naprave.
Odbor za cerkveno - politične postave offerstee zbornice je naročil komiteju sed-merih udov, naj izdela zakonsko osnovo o civilnem zakonu in pa red posvetovanja za odbor. V ta komite so voljeni Tisza, Joanović, Hofman, Aladar Molnar, Anton Zicby in NikoliĆ.
Tnanje «tr£i»ve.
JFr4Mnco*1ei miniser pređsednik Bro-glie zna tako izvrstno intrigirati, da se mu zna posrečiti, da v monarhično majoriteto spravi zopet slogo, in da na ta način dohode večino za glasovaje o konstitucijonalnih po-stavah. Ta misel je tem bolj opravičena, ker se „Independance belge" in Pariza piše, da se tamo širi g-ovorica, da se je med Mac-Mahonom, IJrogliejem in pa med legitimi-stičuo desnico, ki je bila zadnji Čas tako uporna, naredilo poravnanje na podlagi „anon'mitete republike." Pod to skrivnoatno besedo se pač nema nič drugega razumeti, kakor da Mac-Mahon izgubi naslov pred-sednika republike, ki ga je dobil 20. novembra pr. 1. po članu I. prorogacijskega zakona, in da namesto tepa dobi naslov „sep-tenatni pređsednik" ali „šef ekckutivne oblasti.u Te limanice od Hrogliejeve strani pa so narnenjene menda samo tak im Icgitimi-stom, ki bi bili tuđi z orleanistično monarhiji zadovoljeni. Glavni legitimisti, kakor so la Rochette in Lncien IJrun — ti pa teško, da bi šli na lim kabinetovemn šefu. „Kb'In. Ztg." se iz Pariza piše, da so imeli preteklo sredo legitiiuisti zares sejo, v kateri so se o voj-nem planu pogovarjali. Med drugim »e je izreklo prepričauje, da «o zna pridobiti ćela desuica, ako grof Chamhord Ktvar satn v roke vzame ter povelja daje. Zbor se je na-dejal, da stopi Cliambord zaradi resnosti po-ložja iz svoje  dosedanje   pasivnosti   ter   da
prevzame direkcijo svoje stranke. Ako se to zgodi, priđe grof te dni v Versailles.
Mtalijanski klerikalni list „Gazetta d'Julia" spominjm Pija IX. na ćelo vrsto grehov. Da katolišk časnik kaj takega »tori, to je pač pomenljiva smelost. Splofno tanimanje, ki se ima dandenes za katoliško cerkev v ćeli Evropi, naj opravici, da vza-memo iz oneg-a zatožnega pisma uekaj stav-kov. Vatikanski kronist pis*e: „Noben papei, kar jih je dozdaj bilo, nij bil še tako revo-lucijonaren, kakor denašnjt; on je uzrok, da se je Italija vzdignila, on je pospešil zaradi reakcijonarne premembe mišljenja, da se je Italija zedinila. On je podrl staro, veličastno svetno poslopje papeštva s tem, da je stopil v opozicijo proti gibanju, katero je on pro-uzročil. Svoje proteste je s tem ob vso ve-Ijavo dejal, da je po 20. septembru še ostal v Rimu, in je s tem pripomoprel do konso-lidiranja italijanske sloge, katera bi se bila, ko bi on bil šel iz Rima, morebiti zopet raz-rnšila. Na religijoznem polji pa je bil Še večji revolncijonar — toži dalje duhovni časnikar — kakor na političnem, kajti z geslom: „cerkev sem jaz!" je naredil to v absolutno mo-narbijo, je pripustil ultramontanski in brez-obzirni stranki neomejeno vmešavauje v njene notranje zadeve, liberalne elemente pa je iz nje izbacnil. On je razdejal slogo katoliške cerkve, ki je toliko let obstala. Dokler pa-pež živi, se bode katoliška cerkev vedno bolj rušila, ako bog ne pomaga!"
V nemškent državnem zboru se je postava o cerkvenih služabnikih v (retjem branji neppremenjena sprejela, po budi debati, in »icer z 214 glasovi proti 108. Tuđi tiskovna postava se je sprejela, socijalni demokrati so bili zoper. Civilni zakon se na Pruskem vpelje z 1. oktobrom.
Cesar jo v nedeljo sam sklenil državni zbor. Iroenoval je vojaSko postavo najvaž-nejSi sklep državnepa zbora, porok za var-stvo domovine in evropskega miru.
Dopisi.
ISE TrilOVt'Sf« na Notranjskem 17. aprila. [Izv. dop.] Urejenja zemljiČnega davka tako, da se nikomnr krivica ne bo godila, nego da bo vsak le toliko obložen, kolikor istinito po velikosti, dobrosti, \eg\ ftd. nje-govega posestva nanj spada, je posebno v uaši deželi v«ak davkoplačevalec željno priča kn val. Kajti, da je te reforme trebalo, Iražo oči vidno odpisovanjc previBOcega davka. Nij nas tedaj iznenadilo veliko zanimanje od vseh Htrauij, k<» je vlada dovršeno tarifo razglasila. Posebno pri nas so bila razgo-varjanja o tej zadevi v nekaterih od kmetov
jih je imenoval cerkvene služabnice: ,,con-cubina clerici servitrix ecclesiae". A one nijeo bile zadovoljne s tem privilegijem. Faiji so bili takrat davkov prosti, in njih koukubine so zahtevale tuđi za-se to oproščenje. A kralj Alfonz Aragonski, ki nij bil tako pobožen in farške podpoie cij potrebaval, jiiu tega nij botel dovoliti, nego jih je zavezal k plačcvanju davkov iu je naročil škofuiii izvršitev tega ukaza, ki ee še zdaj shranjuje v Napolji v arhivu grofovske zbornice. Pisan je leta 144(3 iu ima naslov: „Introitus pecuniarum resi-duoruiu focularium coneubinaruir. pres by terorum et d i a c o n o r u m." Glasi se tako-le: „Alphonsus etc. lieve-rendis in Cluisto patribus, epis'opis, consili-ariis ct fidelibus nostris dileetis gratiam et bonam voluntatem . . . Noa certiorati, q u o d mulieres, ijuae sunt concubiuae q u oru mcum <i u e sacerdotum se u c 1 e-ricalium porsouarum^non solverunt
nobis ct nostrac curiae dictum du-catum pro anuis tribus. Kapropter vestras patei nitates hortamur, (juatenus omnes prae-dictas coneubinas sacerdotnai et cle-ricorum sisteutes in vestris dioecesibus, (inoniam tutela clericali satagunt so tucri, ad solvendum dicta jura focularium . . . cogatin et conipellatiš per •mincm coercitioni.s mndum."
K1 avdij d' Enpencc v svojem komentaru k prveuiu poglavju Pavlovega lista do Tita pravi, da so škofjo iste d<-be duhovnom clojuiščali živeti s priležnicuiui, samo da ko njim (škoforu) phičevali nelu davek j dovspeli so ćelo do take uesramuosti, da ho koukubinatovo takso terjali tuđi od tistih rcdkih duhovnov, ki priležnic nijso imeli, ltckli so, uaj jih pa imajo, ako hocejo. „Tur-pisnJinuiu, i|ti'id ct elericos cum concu-bini», pellicibuH et meretriculis co-habitare liberoHque procieare sinuut, ac-cepto ah eis, attjtie adeo alicubi a continen-
tibus, certo q u odam censu. Habeant, ajunt, si veli n t."
In Kornelij Agrippa v knjigi „de vanttate Rc'entiarum" pravi, da zabranivši duhovnom pošteni zakon, prisilili so jih k ncvzdržnofiti in raje so hoteli, uaj infumno živć s konkuhiuami, nepro z zakonsko /eno, in to v nokatciih krajih zato, ker 80 škofje od priležnic dobivali večji dubiček. „Hercmo", nadaljuj«, „da se je neki Skof pri ucki pojedini babal, da ima v Hvoji ško/iji enajst tisoč konkubJnarskih duhovnov, ki mu pla-čujejo vsako Ieto enajst tisoč zlatih škndov." Na Francoskem, piše Ilenrik Estieune v svoji apologiji za llerodota, plačeva!i so furji vladi neki davek, da so bili voj;-škega vkvartiranja prosti, da ne bi vojaki jim kon-kubiu zlorabili.
Preiskavauja samostanov v 16. Htoletju dala so najjasuejši dokaz o nered-nont li menihov iu nun, katere nereduosti so uprav nasledki pjisilnega celibata. V av-
mnogobrojno obiskanih zborih jaka živahna. In to ne brex uzroka. Tarifa je jako visoka, kajti ozirftlo se je pri sestavljanji avot za giati dohodek bolj na nasvete g. referenta, kateri je naše kraje samo od dalefi videl in jih sploh ne pozna, ker nij domačin, nego na predloge domačih mož, kateri so bili pri okrajni cenilni komisiji. Lehko raznmljivo je tedaj, da se strogkov, katere ima kmet pri obdelovanji polja, kliraatičnih in raznih dražih okolnosti) nij tako v poštev jeraalo, kakor bi trebalo, da bo đavek v istini praviSno razdeljen, kar se valjda s to reformo doseCi boce.
Trebalo je se proti tarifi, katera bi bila vrlo krivična, v postavno danem obroku pri-tožiti in v ta namen se je združilo 0 občin, zastopajočih tt3 vasij in eno praščino. Izde-lovanje pritožbe se je izročilo g. Dzimskemu v Ljubljani, kateri je dani mu nalog vrlo dobro izvršil. Popisal je razmere našega kraja izvrstno io tebtno dokazal, da je cena povse previsoka. — Najbolji dokaz, da tarifa nij pravično seatavijena, navel je »klicevaje se na §. 10 postave. V tem §. je izrečeno, da referent mora biti deželan in jezika, katerega narod govori, popolno zmožen. Tu je vlada, kakor smo uže navajeni, postavo vestno vršila, kajti postavila nam je za referenta moža, kateri niti đomačin nij, niti ne govori slovenski! Kake pojme ima on o našem polji, akoravno je znabiti stro-kovnjak na svojem mestu, kažejo najbolje nasveti, katere je stavil. Bili so ffe vi.šji nego vladna tarifa, katera je tako previsoka! In sedaj se je baje pritožil, da je vsf» prenisko stavljeno! Tacega moža nam je tcđaj vlada dala, in potem nai bi se pravično razni ei je davkov uresniČilo? Ako se edino to v poštev jemlje, mora se ćeli dosedanji elaborat zavreči, kajti bila je ne-postavnost.
G. Dzimski je, kakor sem uže omcnjal, pritožbo dobro izdelal. A ba§ pri §. 10, na katerega se najbolje naslanja, je ncdosleden, katera nedoslednost se naravno i na prito-žujoče se občine raztcže. Referent mora govoriti deželni jezik, pravi §. i'n v pritnžbi se g. referentu ta znanost odreka. Vendarj** pritožba pisana v nemščini! Dokaz, da jn deželni jezik nemSki — ka-li? NemSka pritožba in pa v njoj predbacivanje vladi, da nij spoStovala §,   10 dotične   postave   —   to
fireveč v oči bode, da ves utis, kateri bi razni temeljiti razlogi učiniti morali, izgubi na veljavi. — Nov dokaz, kako vlada spoStuje postave, katere govore o ravnopravnosti. Razvidno je pa tuđi, da se naSi župani, ki so se v nemiko uradovanje zaljubili, vedno bolj približujejo cilju — ne-umnosti.
Iz HuMi«* pri Kaki 23. aprila. [Izv. dop.] Prav ugodno vreme imamo scdaj Do-lenjci; ako nas bog ujime varnje nadejati se je dobre letine. Posebno pričakujemo veliko sadja, ker sedaj zelo cvete. Samo bolezen silno razsaja, posebno v bližnji rasici fari. kjer imajo uže, kakor se slili, v tem mesecu nad 20 mrliČev večjidel pri srednji starosti. Koze in doberci močno razsajajo. Čujemo, Ha je tuđi raSka 5ola zaradi nalezliivosti bo-l<«zni zaprta; tuđi bo vsa shodališča lindij, kondnkti mrtvih in procesije prepovedane. Kljubu tej prepovedi je raSki župnik prete-Čeni pouedeljek procesijo na Studenec peljal, pri kateri se je obilo ljndij seSlo. To se famo po sebi razumeva, da ne iz ljubezni do bližnjega, nego iz cerkvenepa dobičkarstva, kajti poslat je svojega ljnbčka nekega Rana, kateri mu je nad dvajset goldinarjev nabral za to shodiffče. Mislimo da take nepotreboe beračije naj hi bile tuđi prepovedane. Zali-bog da prost kmet misli, da fajmoSter vse smo storiti. Ta berač, kateri je tudt do mene priffel, nagovarjal me je, naf vsaj toliko đarujem, da bode za pevke in orelavca; za-toraj sem radoveden, kakffna masa se j« ven-dar popevala, ki bi veljala oMili 20 eld. Vi eroRpod raški učitelj, Vhs prosim, naznanit« nam ono maso, morebitt da hode za ..slovensko glasbpno Matico" primema.
NaS vrli državni poslanec g. Pfeifer si ir zopet noV^brisljiv spominek na blaprosf cple dolenjske dežele vpisal, ker nam je tako iz-datno pomo5 za napravo kmetijske Sole za Dolenjsko pridobil. Slava Vam, naff državni noslanec, in hvala v imenu  ćele   Dolenjske!
Po naSih mislili bi bilo posestvo raSke erras'Sine najpripravniffi prostor za to Solo, kajti ona gradina ima stanovanf, zemljiš?,, vinogradov, travnikov, hoste dovolj in je tako sređišče. Samo to se bojim«, da bi spdanji lastnik te graSfine ne poslu^al svojih oskrh-nikov pri prodaji, ako bi se slavni deželni odbor v kupcijo te praSCine pregovoril, kajti
strijskih dednih deželah nkazal je cesar Ferdinand I. preiskati samostane leta 1503 in resultat je bil, da so v 122 samo-stanih 8 -1.30 menihi in H'.O n u nam i zasledili in nafili 409 (ntiri sto đevetdeset in devet) vz držan ih priležnfc 55 nmo-ženih žensk in 4 1.5 mcniškili in nunskih otrok. — AngleSki zgodo vinar B urne t v svoji histo'iji reformacije, pisanej vsled ukaza samega parlamenta po avtentifi-nih đokumentih, piSe, „da se je pri preisko-vanji nahajalo stamostanov, v katerih so bile vse n u n e „v interes antn em stanu" (izraz an^leSki). Vendar, nadaljnje, molčali borao od tacih neredov, da ne na-polnimo svoje zgodovino s pripovedovanjem tacih raznzdanostij. A nij moCi, nerednostij tacih žensk, razhrzdanosti njih iznovednikov, popa5eno8tij opatov in iuenihov, ki so se pogrezovali v vsakoršne nesramnosti z o<5it-nimi blodnicami iu z omo/.enimi žcuami, mofii nij,   pravim,   tacib   rečij   pozabljenosti
prepuSfati." Nadalje pravi, „da so komisarii poročali vse, kar so v 144 samnstanih bili videli, a da so vmes take ostudnosti, ka-korSnih se niJRo mogle goditi niti v Sodom i in Gomori."
K sklepu nepriietnega naStevanja in pripovedovanja tolikanj žalostnih faktov, vpras"amo na5e Čitatelje: Ako bi no bilo postave pr!silnrts:a celibata ali neoženjenstva, tedaj ako bi bili duhovni pošteno oženjeni, ako bi mogli in smeli biti zakonski niožje ter skrbni, Ijiibezniivi očetje, je li moCi misliti, da bi se bile godile tako nesramue, katoličkomu duhovništvu neCastne, sramotne ncrednoBti in ražu danosti? In ali ne bi se jili še dan denes mnogo mnogo manje godilo, nego se jih v istini godi V Ali Boprotestautovski, pošteno oženjeni duSni pastirji morobiti tuđi takovi ? Ni kakor ne, in še rečem, nikedar nikoli nikjer ne!
(Daljo prih.)
ondi kakor se sliii oskrbuje vecjiđel Slovencem neprijazen dub.
Domače stvari.
—  (Umri) je 25. t. m. gospod Jan. Nep. Kham, oče znanega narodnoga gosttlničarjm čitalniSkega, star 68 let.
—  (Odlikovanje.)    Cesar  je podelil učitelju Matiji Potočni kn v Kranji srebrni zaslužni križ kot pripoznanje  koristnega de-1 ovan ja pri ljudskom nCiteljstvu.
—  (Odlikovanje.)   „SoCa"   piše: 21. in 22.   je   praznoval   gozđarski   načelnik   gr. Thieriot svojo   5Oletnico.   20.   zvečer   mu je godla   goriSka   godba   serenado,    21. dopo-Indne   pa   so se   mu poklonili vsi domaCi iu drugi uradniki   ter načelniki vseh tukajSnjih uradov.    Vsi nradniki, ki spadajo pod njega iz Primorskoga, I«tre, Dalmacije   so mu poklonili krasen album.    PriSel je bil sem na-laSČ sekcijski chef poljedelskeea miniRterstva, rudarski svetovalec Lipold  iz Tdrije   in   veC druzih odličnih osob ;    sekcijskt   ehef  ran je nrinesel imenovanje za dvorneera svetovalca. Ob 3. uri popoludne je bil obeđ za 70 osob, uradnikov in drnzih  goričkih honoracij;   mej obedom godla je vojaSka rodba in toastiralo se   je  na   cesarja,   na  jnbilanta,   na   grofa Lanthier-ja po slovensko  in druge;    zvečer je bila veselica pri   Catterinijn in 21. jo bilo streljanje na tarČo in popoludne izlet z mcfltno godbo v Panovec.    GoRpod Thieriot, jako pravičen,  delaven in i7veđe.n gospod jo v r<*snici zaslnžil to oraci'o, katera uže sama na Rfbi kaže, kako ga Ijubijo njemu podložni uradniki.
—   (M.   TTofssak) v „Slov. Nar." uže mnogokrnt prav natančno naslikani velenred-nik „Kiirnt.  Rlatt-a"je na kol nS nos dobro mu korosko   sredi?f?e   in   uredništvo zapustil ter s*el na Dunaj. kjer bode nekda sourednik „Vaterlandov" nontal. Kakor smo   veReli, da nas je zapustil, tako ob enem   „Vaterlandu" čestitamo,   da  si je   pridobil tako Slovanom sovražno moč.
—  (No va k n i i ga.) V tiskarnici družbe sv.   Mohnrja   v   Olovci   je   priSla   na  svitlo važna   knjiga   ,.Ahp.eednica"  s   pođobami za čitanje i  čtetie. Kisal i spisal And. Fr. Zni-darčić,   vikar   i   c.   kr. okr. Sol. nadzornik tolminski.     ..Abecfdnica" ima 22 čednih po-dob,   s   katerimi se lahko v petih, Šestih dnevih   čitati (brati") nauči.    To  bo veliko polaifouijft za učitelje in učence.  „Abecednica" volja   v   tiskarnici družbe sv. Mohora .'»0 kr. avst. velj.
—  („Kratek   poduk   o zemlji Sci") ro imenuje mala,  1C> strani obsepaioča, prav lična knjižica,   izdana   od   strane   občezna-nega zelo   marljivega   slovenskega   pisatelja na   vojaffkem polji,   gospoda c. kr. stotnika Andrcj   Komelj-a.   ki   je   ravnokar   v tia-karni družbe sv. Mohora izSla   in   bode   gotovo slovenskim   vojakom   v   izdatni   poduk služila.    Na to   malo,   posebno glede obilne množice razkladeb oro-hidro in topografično terminologičnih   izrazov   prav   bogato  delce tem   bolje    opozorujemo,   ker   bi   moglo ob enem tuđi dobro služiti ljudskim m lani.
—  (Tepož) je bil v nedeljo ponoči na starem   trgu    pred   Jurkovčevo    žpanjarijo. Eden je teško ranjen, da so ga morali takoj v  bolnišnico   nesti,   kjer bode teško okreval. Čudno je da zopet nij bilo nobenega policaja blizu.
— (Volitve v mestni zastop) so se tuđi v Celovcn te dai vršile. Razkosanost J6 bila velika ali vendar so vefiji đel mi prejšuji odborniki na novo voljeni. V prvem ▼olilneru reda je dobil, akorarno se Slovani kot faktor uijso udeležili in nij bilo nobene prave organizacije, narodni trgnvec li. C. Bosbacber precejSno manjšino. To izgled sa pribodnjoet. —
Razne vesti.
*   (Cesar)   zdaj   v Neuburgu na zgor-njcm   Štajerskern   divjo petetine strelja.    Ce-sarjevič je uže cei teden tam.
*  (Uboj.)     Josip   Debanič   iz   Zavraja pri   Zagrebu    je    svojega   srrijca    s   kolom ubil.
*  (Dober svet.)   Nek   bankni uradnik v Novem Jorku priđe k imenitnemu advokatu, pa   mu   reče:   „Jaz sem banki nad 100.000 dolarjev ukradcl, pa to še nij na dan prišlo; kaj ini je   storiti?"    Advokat   mu odgovori: nVi   le   nazaj   k banki pojdite, pa jih ukradite   Se   100.000,   potem   pa   zopet   k   meni pridite."  Uraduik gre ter ukrade re« še več kakor 100.000 dolarjev, ter priđe k advokatu nazaj.    Ta   piše   direkciji,   da ji je  njegov klijent ukradel   200.000  dolarjevj pa da jih hoće polovico   nazaj dati, ako stvar skrivna ostane. Direktorji so ponudbo prav radi spre-jeli   in   tat  je  Se denes bogat in spoštovan mož. To se je prigodilo leta 1808 v Novem Jorku, in je prav gotovo resnično.
Tržnu porobila.
Z Dunaja 25. apr. Sejm je bil tuđi ta teđen, kakor po navadi, zelo miren, rekel bi lehko, prav zaspan. Pšenice se je ko-maj 15.000 vaganov prodalo, pa so se komaj obdržale cene preteklega tedna. Jiila je po 8 gl. 20 kr. do 8 gld 60 kr. lleži boljše se je prav malo ponujalo in se je dražje plačevala? slabža je bila po 10—15 kr. ce-nejša. Bila je po 4 gld. 70—5 gld. 10 kr. JeČmen je bil čisto brez kupčev; ponujali fio ga po 15 kr. ceuejo, pa ga še nijso mogli dosti zvesti. Ko ruža se je obdržala pri starih cenab, in se dražje. Bila je po 5 gld. 5 kr. do 5 gld. 2iS kr. Ovsa špekulanti tndi ta teden nijso kaj douti ponujali, pa je v ceoi padel. Za moko nij skoraj nihče po-prašal.
PoHlttno.
Vsea  bolu im moč in zdravje brez teka in  brez stroškov.
Revalescičre du Barry
t> Ivoiif/otiai.
Izvrstno zđrnvilo Revalesciore du I?urry odstrani vae bolezni, ki so k'ku zopcTstiivljtijn, numroč bolezen v želodci, v živcih, v prsili, nu pljućuh, je truli, žlezah, na »Uznici, v dušujuku, v niehiuji in n;i ludvicah, tubcrkole, suSico, iiaduho, kašelj, noprebavljivoat, za-por, drisko, licspcćnost, slabost, zluto žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavico, navnl krvi, Suinenjo v uSusili, medlico, iu bljevanje krvi tuđi ob času nosećoati, sciiltio silo, utožtiost, siiScnje, rcvimitizem, protin, bledicu. — Izpisck Iz Tfi.OOO* Hprićeval o ozdravljenji, ki so vsem lukom kljubovala:
SpriOevalo št. 68.471.
P r u n c 11 o pri Mondovi,
26. oktobra 18G9.
Moj f?ospod! Mori*in vns za^otoviti, da odkar čudovito Ri'vak'sciuro du Jiarry rabim, to je od dveh let, niti nadležnosti svoje starosti, niti tužo svojih 84 let već no ćutim. JMoje noge so zopet šibko postale, moj pogled je tako dober, da nu potrcbiijein očal; moj želudec je inoćuii, kakor bi bil 'M let star, — s kratku, Čutiui se ponilajfii; jaz pridigujem, spovedu-jem, obiskujeui bolnike, potujum jjrecej daleč peš, ćutim svoj uru jasen in svoj Hpouiin učvrsten. Prosim Vas, to izpoved objaviti, kjer in kakor hoćete. Vam zelo udani
Abbe P e t e r C u a t e 11 i, Bach-es-Theol. in župnik v Prunottti, okrug Mondovi.
Sprii«valo 6t. 75.705.
Dunaj, Praterstrasae 22.
maja 1871.
Jaz eem Vam hvalo dolžen za prospeh, kate-rega je Vaša Revaksoiere pri meni napravila. Trpel sem namreč na želodčnem krtu, kašlju in driski, od kojega me je VaSe izvrstno zdravilo odreSilo.
L. Groainann.
Tečnejli kot meso, prihrani Ueval^aeiere pri »draMeuih in pri otrocih 5Okrat uvojo ceno za zdravi In. V pkhastih pufiicah po pol funta 1 gold. 50 kr., i U:ut 2 gold. fKJ kr., SJ funta 4 gold. TO kr., 5 fiin-:j\ 10 gold., 12 funtov 20 gold., 24 fiintov 36 golđ., — Bovalesciere-Biscuiten v   pušicah a 2 gold. 50 kr.
!n 4 gold. 50 kr. — Bevalesciere-Chooolat^e v prahu in v ploićicah u 12 tu 1 ^old, 50 kr., 24 taa 2 gold. 50 kr., 48 tas 4 ^old. 50 kr., v prahu za 120 ta* 10 gold., za 288 ias 20 Kold., — za 576 ta« 36 gold. — Prodaje: Barry *iu Šarrv A. Comp. na Da> a»|l< W«Ilfl0«liKi»ii»e> it. 8, v LJabiJMnl Ed. Vlahr, v <4r»del brntjo Uberanzmeyr, v Ina« braka L>ioc hti & Frank, v Celovel P. Birn-rtachcr, v Loući L. ud vi^ M tili er, v Maribora K. Soletnik & M. Mori A, v Merana J. B. s t oc k h hu 8eu, kakor v vseh mestib pri dobrih le-*arjih in specerijskib tr^ovcih; tuđi razpodilja da-aajska hiaa na vae kraja po poitoih naka7.nioah ali povietjik.
I fcaT" Ailoi ■lrhtkonv«nlr.n'1e wlrd <i«n W. T. Kunden »ntw«der mr&okg:enomm«D odar «•-I        B*n anii>r* Wt»ren ooigetanro it. eln Beweli dar atrengstep Boildltat._____________
Es gilt nur eine Probe,
I um fid) »on beii flatiiimb tullt^eit |lrrifrn ber unten tJcryctd)itftm C5cjjen|ltinbc I       *                                          }n filitr;ru(icn.                                                   I
I                MP* Alh 'W«*ren w«rđen nntar Oarantle đer besten Qnallt&t verkanft.  *«              I
I          VU\n flnte* ctne berara^ giošc tlugiva^l vc\\ ben ncutflcu, piattifiljeti, folvit difur.cfat i^eaciiRanbdr, tvle «8 in  I
I    SI11,- ■ fiiiiL-   lr.'ir« , ibt. t« tflg.fi.Tjt filr Jitng unb '.'lit, fot.itJtn-ui fUi-tine ^Jafl.ttiiie «jii (i^pii * :iJMcnrc0(9ef<1)cnl  I
I    fMtebt fiiv i'iiitu'ii   nj ^crcen <tl9 auđ> fiir Atubcr jeben WUtT3 unb iMiittđ tu .diifoibfactfci *Iii«ii-a. [ \inun faiiit.  I
I           liin Vrfi**i'i-\r((1'ni8 erlall ^cbermann natt getiaucr   Mnflabe ter flbicjf«   oraii* franro jii,ie(iVi(Tt, re ift b,i(jcr  I
J    fi(r Kl- V. 1. -;:rculitiL<ru<0biitf   f>^r   BCtt^'iHiaft, fii^ tin frlttic« 5fiiitvl.it Tomutcn jii Ufiitt. tnrein tat'in foiuD^I  |
I    b t Ipreia đl(i aitit ti« sticneiimirifl afltr auf bem iaj\tr beftntH*i'ii 6>e,iciinaiibe tiettđu ttli<1>tliitf itnf.   tie B rfen«  I
I    b.njcn ,]tW^cn mdrettt mit iFiatfma&ine obtc gegen Qt:iftntiin,i bef iflttva.ie«                                                          I
I                                                                                  Motto dei Hanse«: Hu$ t<iQi.^e ZDoare fann gut (cinl        [
j2?^rWienerLeđerwaaren,-^(Si^mT ^^^itX^^e^tl^xl
9                          brinut dl« ba» btUt ,T>ibrifrtt.                         I fl. l.SO. 1.S0.         "                                                                    f,
I SlSS^*  Ian:c!i    tantiafđ)>'ii.   in ti   eia^Itcif,   1  'Slliđ; B|^B-» «'ene (ligi. 8ernmcffcr,   ta9 @lUđ 85,  35, 4~>,B
■  W^      fr   u:,, 7 , <JUf   ,|, i, i.go; au* feindtm <S0<>" "^^     •'*   8" ft., fl. i, i ^or                                           | Ifltiiili+cr, mit ivrgolttiem IBtiit-^^IeU i @t. fl. 2, ».so,  n^K*** Ci^ie HJJcetfi^auni*   ijjiurtiN^fcifcn nrtb ©viCfu, * V -i, J.i'O, 3.S0                                                                          WK^w     f^iinfle gavott   mib   (činile <5$:iilirci    i  giiiđ : S 3fc^ST" '*"«»'■(!«   VrJlJiftte  2Ji<ttenicnnaie«   filr   t'anitn 6" rt., fl. i, 1.5', v, 3.                                                         'i I «r*^F     cber vcrren, 1 ©t. fr   4i>, no, ho, 80, p. i, bit flomplet (ln;ieri*Kl«   atjuit'fliriiilurtn   mit ttifttm ■•Slat-i j|.i:i,.ai ^ttien >i. 1,20,  15", 2,  J.O.                                       f(t)iiuin unb ^einfieiii, tu eiiiciii (Stui, Ia(ttciifcniiiit   je i I 3JSTS™*'  'l'uftitAe   JUrieftafiOen    i   6iili<   fr.   60,   8n,     na$ $a\)l ber   (tOUuitđ mir   ueift&ietcneii ^viicn   iiitb I A w      fi. i, i5o; 'tiitfl«  €ci«en i ©t. fl. i, S.so, 3,     l'ftifcn fiir aUtrlei    ijarfen utiP l*l'al,  mit   "fitfijeit.i
1 T"i   */ ■''•                                                                                               t?i* i ti-,   iđarrciii!:afi1iiit€!iu]it^aykrfon>ieaiitereit&tdiir(j»
1 ^ift^"   U.iaaentafititn. i St rr. +(>, 60, gi, ft.t, 1.6»,      ve>iuiflt«it, |j.r £\\iđ fl. 3, A, 5, 6, 8,
■  ter^~#      fciiiftc i«t(« fl. 8. ». 0, 3, 3..'0,                        BBBJK^ *''a 'i(*e 2rtf'tieitftucr;€ULie, mitunb o$nt Ciini« 9 'ipišS*'   lJl'o:'>ll"l*er' fr- I0' '"- *'' v5 J feinj"* '« Cefc«r-   IBt^v     i St. ^o. 30, 40, so, <;o rr.
!££*- Jai3ari.,Me,rt« «o 6o so. u. i i so i so   %?&* FurHerren aehrbrauchbar.
3 Al"**      8ici'C..ifcticii <iii* ftaccnt'i- biv, mii ©pelif^lcfi,   ' ""'^rfaUSfanr IciTelte^afirlte, fcin, i»in 6|jcmn, mit
li   it   fl.  « vo  *. i>, a 80. 3 20  3.H0, 4 50, .".                    »pifflei, mii rtdt Ctn&allc:  i feineJ englififcefl đfafirmeffti-,
B 2BBŠ5*"  Sl'.iiietci^le Wei(c=JU>ffer, mit frifler Situiifitunfl,   •i".ij'«fir|>liiftl "»"* la^paami,   1 fe.nt ffiafir.UUintfrr«
2aF»     t  ^t. ti. -i 4>, 8.80   5 50  4, i 'o 5.                 ^«11*'   l   ^rtaQ.«af.rtofe,   i   «&3ieb-  unb SeSIdffttin,
S ^inS**  »Hitfc ,Uafit.ii,   mit veber'iU-erjeđtn unb »t*et,   ' ™uWut:wt:t-Stamm,   l   3'i6""iirrit,  i   Stilrf   f.incl
3 «?»«bf       , £,  n   ,.o   M;o, i im   j/"                                 jJat)in.-aita,   i    €tilđ  'Ji'actfli'cinjbc,   1    £ tliđ ^anbfei:e, I
?4i^~           Dl« fritaate Auawabl             -^imEI   l   Jil'đeI f*'n* "l'^mabe, i  gtacon  rti.tt« Oel,   1   «ovf. I
^^Tbcv fihonften Zlibnmd. ^ oniitai T^oUt' l »'»«'• ^••"'•••»^•n«l
j          50       .        fciu »lit SolbV'Rffiiitđ. rr. 90   fl. 1.50, i.                  "^^7 kYH       »'.         . ^1^                  I
Ji'M.ljt^ciiiptan. ioo niib80'iaiit.tr, ] bt. ft', i, *5, 8, 8.'  T^.k"."«?•'« «'«»joi<>&>1'8<''^vautit 6't fleteni ®e6roii(ti, I
Biftis *:.i b.cn 2a..t (uf   otet Ojer«., >t.it   tatto. Oe.i 1UI-  i ©,* »V.Itn, MBnfUr Oa on   ff S 80,                                 I
U M.iii rein ^eii^.ivtvanrr bt JMiiiabc |>al ter ba« 9UL<i.m  i  aitfJrftreuer ft t  3                                                             I
|6im«H.iftert uiiJmii ttiindbai tUiojnerii«   mit   OJtufif be-   1 "»iil<f W(&frtVfer'ft   3  3 80                                           I
fffiaaTtVjVi^'^V" *"""»«.""» «"*"m«i:     tfal>nf.it  if»   in ffarte   unb ga.;nn  ben.   e.blrn 6iuU t"
,__<«, *„„„■»„, :i P. ^ ,.,o, S.,o, «60.7 60       J^irBeHtcon^rnlrleZlNn^riUen,-«^!? 1^**             JJamen-Necesaaire«             »«i^e in rtinem ^aus^arte fc^Mt fenen. i «t flinTet-2
|iW     miJ Jn&alt aDtr lJla(>rei)uiflten, mit feinfl« au6<ier  h'^Ht w U., fT.  i, ' 2i>.  i   etilrf Brei>t Spiise fl. i. n?
Bviu.'iiat im , it. fto   8 , fl. i, i 60.                                        i.*0, ^.2<>, 1 ©tiJđ aHiitt«i(vrit«!io ft, fl. ivo.     i &tiiđ .'
IX ieicU'tii tntt i-roJjtaii«ft.ittuiij f(. I, 1.50, 3, 4,6.            JKJunkivri(je, ©Ma« lo Jr., .Hinii ;w fr.                                     u
iSCSiSf**"            *'•■ 'i'111"« "Vrn» ft*fl<n friifjrr.              tawtfgr> tfitit BfittniniaA'offtf ("■ vefiint>&eilg.g»ffet1   3"i«. C
1 ikj-"qr    t l^ar sajfeit,   ncucjlt ffacon,   franj. 1'orjtHan,   "»"^    |e? eimfif'Vtnatiirđt ift rein an aHfiHSifrfloff<n, ?
2  r.  lo, fin. 80, fl. j, i.5o.                                                      of birl t«6er ni<6t,  n>le anbm aDJttaDe, i/l fe&t bju«r|>jft^ i^)vo:,cre žoiltn fl U, S, 4, 5,                                                nnt> bleibt imuirr ireifi iinbđi.uifenb.                                      m I '■gtMST'* <v'»  Virtftifdi**  6iaifl*»   O)*frfi*nr  ift  bie  i« ©tilđ «đff«li.<ffel k-Ir.                                                    ■
I  *r^r      uru-^ctrftb atiiitur  au« IBronceguS, &efteb.ent 13    w    fftntt Ibffet fl. 1.20.                                                ■ laud io tfiiirffti.   mib   jtrat:   l li(i-^.iltrr,   i ^^ieibj.na   1>    »    ©l.'itieibffei (T. 1 «0.                                               ■
I1   i>(Nrti,i.(ti, 1 !tl(fitm<vm, * ®*iett>.l'tu4tcr, i Iberino.    1    »    Dtetđi*.'»ier3o Tr.                                                 S Imetci,   1 .r-aiibletietter, t  tVuencusi >   8eb«ririf*rr, «Dt»    1     -   ©nmnfOielJfir. s-  ft.                                              K lltljv i)\ib\i) uut eltijaiitđuaji'tUbrt unb rofict bio« J fl                           »*r Eohte AIpaooa-r.affeI.-^pj                 B
I         -«.■»»             "     **.             1     _____                1 3>Jb. ffifirofffl ti   2 JO, a.Ki., a.5O, 4.30, ».                          P
I          •              "        ftc"e ©ctt«   JI.  3.00, 4.50.               .,          Oiiirftiiflri   i". fr                                                t-
\  : ai^-nVn.,^^^^                                                          1
U*&~         .       Vit,\roi\u*HHiwat)\x>on                  i         SDeffcrt-sUeftcdr, In^clj, $)dn eter »Ufferciornfle. ||
i 5t. eima*, at.-t bitef*, ft, 30, 4o, 60.                         {■"' fi'lnstc Alpaoiu - l.cuclitcr.     <-.Jfa£>)
i  ;t   mit fifcoticf aUtileref, fr. 40, 80, ff. l, 1.S0.                                 ^Bfc; 4",   5",   6",   7",   H",    <j",    nr
, H-.I.MB0II nu.<fletUl;rt,  fl. 1 5», 8, ».40, 8, 4, 6, 6.                    „„,„.  ^g^ ^^    50>    ,;,,    fo,    w„,    t>i,  .1,1* '
5i^S**irUr fllllltflt  linnillifhrlirfi   *ttV  BMip-Ki«  f*bnncn fflore»iiter SBroitce-I.i (tkuifitcr.
'ini: Ut)lv?rsal -Bamen-i olletta-Kaaaette, friarmifl, ncuefti-r rta.-on, 1 '|<aut 3   4,3  fr. Jto :, lem, V'l'I rt, ) m ep.rten, mit  - v*tHtt unb mit rem  1 t'i(ttitarer auB Jilalnifler 10 rr., mit ia(fc 1.1 Ir .intMllt v#n 1 fitiiđ   I.Mitiienfeif«,   1   \}Uccn  $4tfiim,  TJ^C*" «ffte lafitieit l'atcrnen, fe(r vniTufiti    121. mit 1   ^tuđ roattun'ciiiabe,   1 <Sttiđ lof^nfbicael, 1 firifir-   BP^    »(«ubtjtafl, mbl eincii fc&r ntoucu CiiOCiti« tr.uo. t ni 111,   1  ©taiilfauim- t Slacoit   »iJIitertt4(fet, I   f>oar-   7.1, su, Herfaetie ^laue fl. l.ai*.                                                !>
iifior. 1   sžtilif .SaUnpaRa,   1 glacai   .^aarbl, 1   #aax* fo^T* Dvtu<3>e IJitiiriJbre mit flutcut ®lafl,  nii'litiejuf JJomabe,   2a]đnntamm.   1   Žtieltaium , 1  «ammreinlflct,   *^»     einer b.il^en «cire i?enifi^t tlUtt ttuUiii/ crfcimen 1 i mflcti[it)(U>cr, 1 Wa.|ci'"ei:c unb ^u^et, 1 JHeifrerbilifle,  (affen.   1 €tilđ 4n,H0fi., fl. 1,1. ao. 1 •covff i/rfte,   1   yi.i£cltiirfh-,   1   ^biibOrfle.    «Qe9   Don   B^gP*  ^nn^Hiilliir Hnb bie OZviuc^g uititutni  auo
a;i':tt riittlttit uiib rn'iet (iifammen blo» ff. 4.80. «i^^ orwll"IHI* JOron«.iufi. lSiiitfiBiirwntta,itc ji^B^- gciben ^alfftinbcn filr §emn, 1 ©tlltf \$toat% (OTulnenfonn), etnUfc^mbalti-t, eth iTniajeiiflunbrin fijiJ-«"^ oter foiorirt ar,, 36,46. 60 Ir ne« Gia<imiiDftif<$eB aut fetiifleni aJJ«tf«aum, aile« |it« ^otenip« SeiKn-C«art;c8 « 80 fr„ fl  1,1.60.                  fammtn blej ft. lJio.                                                 U9»
HujU-i* maite i$bi« f)c<1)gtt^iUn <Pto»ini6ettc^ner«uf metne«ommUfl«>*'2l6t^eJlunfl anfmerffaK*!efl tft bMba4clttiij( tScftt'đfl biefer Krt, in ttm frirofel ter flciufle ali auQ ha arBfite Vlufttag, tnteU 0tav4c tinl^taBcn*, (^ult «ab inUig tefotjt witt>.   6» emajli P$_bafrtr |U pblrei^eii ■£ji^|en                                               .,.____^
t>iU"<  i'vfti1 iiftcvv.  <ioiiiniiffuut»>*(^cfif)aft                         (3O0—?>)   I
Ituigur frVifilmann. IUir»it llrnlfrflrnljc 2t>r_____|
T-ajci.                                   Pri M»I1*I:   Gaber iz Trsta. — Felkl,               DunSJaka borzft 27. aprila.                   Akcije narodne banke   .   .     975   „   —     „
25. in 26. aprila:                          kemikar it Prage. — Gliikstal, potnik, Hirsch,                         .                                                                 Kreditne akcije    ....     218    „    75     „
Evropa:   Cumin iz Trsta.                          adravnik z Dunaja. — Schemerl, ces. kr. okr.                    (Izvirao telegrafično poroćilo.)                        London........111    „    30     „
Pri Slonu:   Baron  Rotschiitz,  grasčak     glavar ii Tolmina. — Erker iz Kofievja. —         Enotni drž. dolg v bankovcih .   69 gld. 20    kr.         Napol..........8     „    957t „
s Hnđega. — Biisič, mestni notar iz Zagreba.     Banarto. trgovec iz Berlina. — Wettler, trgo-         Enotni drž. dolg v erebni    .   .   73   „   90    „           C. k. cekini.......—    „    —     „
— Grebner, Beller, trgovec z Dunaja.                 vec iz Švice. — Petrival, zasobnik z Dunaja.         1860 dri posojilo.....104   „   30     „           Srebro.........U)i)     „    75     „
IzdateJj in za uredništvo odgovoren: Ivau Semen.
LaatijiDri iu tiHk „ Marodue  tinkarue."