203. številka
Ljubljana, v ponedeljek 7. septembra.
XVIII. leto, 1885.
Izhaja vsak dan ivečer, izimsi nedelje In praznike, ter velja po pošti prejeman za avstrijsko-ogoruke dežele za veo loto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., z» jeden meseo 1 gld. 40 ki. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld. za ćetrt leta 3 gld. 30 k'., zn jndt<i ukih^c l gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po
10 kr. za mesec, po ..0 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več., kolikor noitZuĐK znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopno petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedcnkrat tiska, po 5 kr,, če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolč frankovati. - Rokopisi se ne vračajo.  Uredništvo in upravništvo Je v Rudolfa KirbiŠa hiSi,  Gledališka Itolbft*. Upravni št va naj ae blagovolijo pošiljati naročuiuo, reklamacije, oznauila, t. j. vso adiaioittratlvne nt.ari.
Zaradi jutršnjega praznika izide prihodnji list v sredo 9. septembra 1885.
V Ljubljani 7. septembra.
—*— Prijatelj iz Šlezije, ki ima za povzdigo strokovnega obrtniškega pouka pripoznane zasluge, pisal mi je nedavno, naj bi mu poročal o namerah in koristih nemškega „Schulvereina" v naših krajih, kajti čudno se mu zdi, da se v Šleziji v ta namen nabirajo ogromne žrtve, dočim se za obrtniški pouk no žrtvuje ničesar.
To vprašanje napotilo me je zopet na idejo obrtniških šol, na koje se tudi pri nas nihče ne spominja. Odkar je cesarski svetnik g. Murni k pred dvema letoma v mestnem zboru to misel sprožil, je stvar popolnem zaspala in še sedaj nemarno nikakeršnega izobraževališča, katero bi jemalo ozir na obrtniški strokovni pouk. Ustanovitev dveh nemških šol v Ljubljani ob jednem, je že sama ob sebi nasprotna gotovo opravičeni misli: bi li ne bilo veliko umestneje, ko bi, bodi si že kranjska hranilnica ali pa mestni zastop zato skrbel, da bi se ustanovila z onimi novci obrtniška šola, ki bi domačemu ljudstvu in davkoplačevalcem gotovo več koristila nego dve nemški šoli, izmej kojih bode vsaj jedna popolnem brez potrebe in pravi „požiralnik mestnega imetka".
Saj vender nesmo v tako ugodnem denarnem položaji, saj nam denar za davke ne doletava pri oknih, da bi ga mogli po nepotrebnem tratiti, dočim nam za potrebščine novcev primanjkuje. Mislimo Ji vsi svoje sinove vzgojiti za doktorje in uradnike? Kdo jih bode pa redil, če bodeta obrtnija in rokodelstvo zanemarjena? Taka politika vodi nas popolnem na beraško palico.
Nahajamo mari v našem šolstvu v minulih desetletjih kak napredek z ozirom na potrebe obrtnika ali rokodelca! Današnji čas terja tudi od teh vse drugačno znanje nego nekdaj. Imamo li mej našimi mnogoštevilnimi šolami le jeden sam razre-dek, v katerem bi se poučevalo dečke, ki se mislijo priučiti rokodelstvu, izvežbati v takih vednostih, ki bi jim koristile v poznejšem praktičnem življenji,J Koliko zgube in sitnosti ima marsikateri obrtnik, ki ni imel prilike, da bi se bil naučil za njegovo obrt potrebno korespondencijo, knjigovodstvo itd., kar mu je poleg strokovne naobraženosti živa potreba, i
Do 14. leta imel bi deček, ki je dovršil {z 10. ali 12. letom ljudsko šolo, času dovolj, da bi pohajal še dve leti kako šolo, ki bi bila pripravnica za obrtniške stroke. Ondu pridobil bi si podlago za vse življenje, postal bi mnogo inteli-gentneji in s tem tudi pripravneji za vsako obrtno podjetje. Kdo pa je kriv pritožbam, koje iz ust narodnjakov pogostem slišimo o domačih obrtnikih, ki se nekaterim dozdevajo tolikanj nevedni, da rajši podpirajo sleharnega tujca? Kaj ste pa za nje storili? —
Ker se je v zadnjih letih tolikrat in vsestransko poudarjalo, da treba nehati s političnimi eksperimenti; da se prične doba skrbi za zboljšanje in povzdigo produktivnih krogov, nadejali smo se, da doleti tudi kaka mrvica obljubljenih dobrot naše zapuščene, — da, pozabljene kraje; a najskromnejši up je po vodi. Kakor v vseh narodnih vprašanjih, tako ostalo je tudi pri tem. Nič, nego samo prazne besede!
In sedaj? Niti besed več!
Navstali so zopet razburjeni časi. Politiški valovi pluskajo visoko, kakor nekdaj, in v takih časih ne preostaje našim državnikom „majhnim in visokim" časa, pečati se z vprašanji za vsakdanji kruh. Saj tega njim ne primanjkuje; zase preskrbeli so si postelj, že tako, da bodo jo, če se tudi podere, obležali na mehki blazini! Čemu se tedaj ukvarjati s tako nepomenljivimi stvarmi, kakeršne so zahteve volilcev!
Popeli smo se pač kvišku, daleč gledamo — potreb v našem obližji pa ne vidimo. Dal Bog, da se tako postopanje ne bi maščevalo, kakor se maščuje postopanje liberalcev, ki so liberalizem rabili zase in ožemali produktivne stanove, katere so z raznovrstnimi politiškimi in gospodarskimi osnovami do kosti oglodali. V vsej ustavnej dobi opazujemo še vedno ponavljajoč se način, da se poli-tiške stranke produktivnim stanovom le toliko časa laskajo, dokler konja dobro ne zajašejo; kakor hitro pa se čutijo, da so trdno v sedlu, pozabljen je mali mož, — pozabljene storjene obljube; prične se pa ob jednem s tem tudi začetek konca take stranke; in če pade, nihče ne pretaka solz po njej!
Naši možje so sedaj na najboljšem potu pri-
praviti sebe in pa „ konservativen" princip na isto stališče, kakor so pripravili liberalci liberalizem — in ta konec zove se „ad absurdum"! Naj bi imeli naši poslanci v prihodnjem državnem zboru vedno pred očmi obsodbo, katero so Nemci sami izrekli o nemškem liberalstvu. Naj skrbijo, da bode od obljubljenih dobrot konservativne sisteme palo vsaj nekaj drobtin tudi mej ljudstvo; da ne bodemo, ko bi se kedaj tudi ta sistema podrla, imeli povoda, govoriti o konservatizmu „zase"!
Politični razgled.
Notranji' dežele.
V Ljubljani 7. septembra.
S £cakcga prihajajo poročila o novih izgredih, katere so prouzročili tamošnji Nemci. Tako je napalo dva Ceha in jednega turškega trgovca z južnim ovočjem, ki so šli na trg v Friedland 30 Nemcev in jih nevarno poškodovalo Vedno ščuvanje proti Čehom po nemških listih rodi lepe plodove.
llrv.tisK.i regnikolarna deputacija odložila je svoja posvetovanja do 20. t. m.
V u a nje države.
NeniSko-.spaiijaki spor utegne postati celo osodepolen za španjsko kraljestvo. Ako Španija ne dobi od Nemčije Karolinških otokov nazaj, utegne nevoljni narod pregnati kralja in proglasiti republiko. Nekatera znamenja že kažejo na to. Bivši spanj -ski minister Salmeron izjavil se je proti nekemu časnikarju, da se španjskim pravicam do Karolinških otokov ne da oporekati. Ko bi kralj vzprejel kako razsodišče v tej zadevi, je izgubljen. Posebno se obračajo pogledi sedaj na bivšega republikanskega predsednika maršala Serano. Ta sicer sedaj to stvar le od strani opazuje, mogočo je pa, da se postavi na čelo republikanskemu gibanju, ko bi videl, da obeta kaj vspeha. Posebno pa tudi sedaj proslavljajo generala Salamanco, kateri je poslal Nemcem red „liudečega orla" nazaj. Francoski listi o tem sedaj še dosti mirno pišejo, a v kratkem je mogoče, da se javno mnenje tudi na Francoskem obrno proti Nemčiji in to bi bilo za poslednjo pomisleka vredno.
1'rnsija je začela iztiravati tudi francoske podložnike, kakor poroča nek poljski list. To bode gotovo v Parizu napravilo veliko nevoljo. Več avstrijskih podložnikov, kateri so dobili ukaz, da se imajo izseliti, prosilo je, da bi se jim podaljšal obrok, do katerega se imajo izseliti, pa se jim to ni dovolilo. Mej pregnanci iz Prusije je nad 9000 zidov.
LISTEK.
Potopisne arabeske.
XVI.
Kaj ne, da ste se čudili, gospod urednik, kako da sem pri opisovanji starodavnega Srema mogel zamolčati, da je ondu imel svoj škofovski sedež slovanski naš apostol — sv. Metod? No, da tega nesem storil iz verskega indiferentizma, zlasti letos, ko se po vsem brezmejnem Slovanstvu proslavlja tisočletnica Metodova, o tem ste menda pač pre-pričaui. Nego bil je temu navlašnemu zamolčanju drug uzrok! Bal sem se namreč, gospod urednik, da bi me ne proglasili „krivim prorokom", češ, da Vas mamim s zgodovino naših pradedov, ki je baje znotraj otla, zunaj pa nje nikjer nič ni, ali ka-liV
Da je papež Hadrijan II. bil posadil sv. Metoda „na stolico sv. Andronika, apostola izmej LXX. učencev Gospodovih", to ste mogli čitati v raznih knjižicah, ki so letos izšle v proslavo našega bla-govestnika. Toda, da-li pa je sv. Metod res prebival prav tukaj v Mitrovici, za to Vam pa no morem jamčiti; kajti prcuzvišeni njegov današnji na-
slednik, vladika Strossmaver, trdi, da mu je bila stolica v Moroviei, v selu višje gori proti zapadu na sotočji Bosuta in Studve, in sicer tam, kjer še zdaj stoji stara gotska cerkev — no, ogledala si njo bodeva poznejše!
Bodi si temu tako ali tako: izvestno je, da se je v Mitrovici bavil presveti naš apostol in ta zavest me je prošinjala tukaj na posvečenih tleh z neko sveto spoštljivostjo . . .
Sploh pa se mi je Mitrovica jako prikupila! Ne samo, da je mesto lično in snažno ter ugodno v prometnem oziru, temveč tudi njegovi stanovniki so Vam vrlo prijazni, uljudni in veseli! Preživel sem mej njimi kaj prijetne dni! Pa so Vam ti ljudje tudi živahni, okretni in delavni, da jih je veselje gledati! Tu na glavnem trgu na primer, kjer je vsako jutro, zlasti pa ob nedeljah in praznikih vse polno seljanskih prodajalcev, razvrščene so prostorne šta-cune, kjer imate na izbero vsakovrstnega blaga, v postranskih ulicah pa imajo različni rokodelci: čevljarji, krojači, mizarji, ključarji itd. svoje delavnice. Zlasti se tukaj izdeluje narodna obleka. Tu-le imate razobešenih na dolgih jermenih na stotine in stotine parov opank, vse nabite na kopita; tam zopet
cele zaloge belih in rujavih kabanic in oprsnjakov, prešitih s pisanimi rožami; platnenih in suknenih gać, okrašenih z živobojnimi trakovi in obšivi.
In če pridete doli na Savino obrežje, razgrne se pred Vami bujno trgovinsko življenje! Tu se nahajajo velika skladišča Jkoruze. žita in vsakovrstnih drugih poljskih pridelkov, ki se izkrcavajo, prevažajo, nakladajo in presipavajo vse križem, namenjeni na iztok in zapad! Tu vidito ljudi raznovrstnega plemena in čujete različne jezike! Tukaj zagledate tudi marsikaterega plavičarja in lesnega trgovca sem doli z Gorenjskega in iz Solčavskih planin . . .
A propos! Sava Vam je tukaj pri Mitrovici jako široka! Vi, gospod urednik, ki njo poznate še od doma, kot mlado, bistro planinsko deklo tam gori ob njenem izvoru, kjer skače in pleše izmej temnega smrečja črez sive, strmo pečine in prepeva liki vesela pastirica svojo jarno šumečo pesem, Vi rečem, bi nje ne spoznali zopet tu doli na ravnem polji! Polagoma, mirno, ravnodušno in jednakomerno nalik ponosnoj gospe*, katerej se je v izobilji posvetnega življenja že umirila vroča mladostna kri, vali Vam tukaj mati Sava širno svnje vodovje, ka-
II u* iju misli okrog Merva nasaditi pavolo. Trvi poskusi so se neki že jako dobro obnesli. Pa-vttla tu ravno tako dobro vspeva, kakor v Ameriki. To je gotovo velikega pomena za rusko obrtnijo.
tiranski spor bode poravnan čez nekaj dnij, ako se ne pokaže nenadoma kaka nova tež-koča. Kakor je izjavil angleški minister za Indijo, lord Churchil v Sheftieldu na nekem shodu, bode Anglija vsprejela ruske predloge. Na poslednjo rusko noto bi že bila Anglija odgovorila, pa je hotela poprej zvedeti, kaj lord Dufferin in emir mislita o ruskih predlogih. Ko sta ta dva oba izrekla, dasta zadovoljna ž njimi, ni nobene /avire več spo-razuniljenju z Kusijo. Angleži pa morajo vendar misliti, da mir v Srednjej Aziji ne bode trajen, ker jako hite utrjevat severno indijsko mejo. Razen tega si pa tudi prizadevajo na vse načine ohraniti prijateljstvo vseh indijskih domačih vladarjev, da ne bi njim v kakem kritičnem trenutku odrekli pomoči.
Angleški komisar sir Drumond \Voltf ostane še precej dolgo v Carigradu ter pojde še le pozneje v Egipet. Konference, katere ima s turškimi državniki, zadržujejo pa v turskoj stolici. Kakor se čuje, pogaja se pred vsem zastrati Sudana. S Turki bi se rad pogodil, da bi pomagali pridobiti to de/eio zopet Kitiptu. Turčija se baje ne bode direktno udeležila ekspedicije katera naj bi se odposlala v Sudan. Zato S6 pa bode sestavila posebna egiptovska vojska, katerej bodo zapovedovali albanski, čerkeški in drugi turški častniki. Upa se, da bodo egiptovske čete, katerim bodo zapovedovati častniki velicega kalifa, ložje kaj opravile v Sudanu, nego li angleške.
Pred nedavnim časom smo poročali, da misli egiptovska vlada prositi sir Diumonda Wolffa, ko pride v Egipet, za angleški protektorat. Kakor se je poročalo, se je temu hudo protivila duhovščina. Ta vest se je pa kmalu dementovala od angleške strani in odločno zatrjevalo, da Anglija niti ne želi protektorata. Kakor se je stvar sedaj pojasnila, ta vest ni bila povsem izmišljena, četudi je nekoliko drugačna, kakor se je poročala. Anglija bi bila rada, da bi Egipčani pripravili veliko, Angležem prijazno demonstracijo, ko pride Wolff v Egipet. Za to muol je že bila pridobila ministerskegu predsednika Nubar pašo. Adrese z mnogimi tisoč podpisi Iti se bile izročile pri tej priliki Wblffu in podkralji. V teh adresah bi se bila proslavljala angleška uprava v Egiptu in prosilo, da se še bolj utrdi. To seveda bi bili Angleži porabili v svoj prid pri daljšem reševanji egiptovskega vprašanja. Začeli so se že bili nabirati podpisi. Ker je pa mohame-danska duhovščina bila proti temu, se ni moglo dobiti dosti podpisov, zato se je vsa stvar opustila.
I/ ILjilbijame 7. septembra. [Izv. dopis.] (Metodova svečanost v Borovnici.) Kdor se je bil včeraj za trdno namenil na Metodovo svečanost v Borovnici, moral je še zadnje trenutke misliti, da mu bo narodno veselje, katerega se na-deje, popolnem pokaženo. Dež, ki je zadnji čas menda vse vreme vzel v svoj monopol, lil je včeraj cel dan in gostje Ljubljanski — bilo nas je okolu 30 — smo v deževji došli v prijazno Borovnico. Slabe avspicije torej za svečanost na planem! Toda tik pred začetkom svečanosti začelo se je tudi ja-sniti in komaj jedno uro časa, že se je nad nami razpenjalo nebo čisto kot ribje oko. To je bilo kakor navlašč. Morebiti, če bi marsikoga ne bilo opla-šilo slabo vreme, bil bi slavnostni prostor, tlasi-ravno zelo obsežen, preozek in prekratek za vse. Saj je bil itak in tudi navzlic ustopnini prenapolnjen. A opravljen je bil zelo okusno in prirejen
prav praktično;.stalo je vse to gospodarja, g. Lovra Verbiča. mnogo truda.
Na kolodvoru nas je pričakovalo in pozdravilo gasilno društvo Borovniško; za nami je prišel drug vlak, ki je goste pripeljal iz Logatca, z Rakeka, iz Cerknice itd. Okolu sedme ure pa so od Vrhnike sem po cesti prikoraka'a z godbo na čelu gasilna društva, ki so se bila na Vrhniki sešla, to so bila. gasilno društvo Logaško, Ilorjulsko, Vrhniško in Ver d s k o. Ko seje z vsemi temi raznimi in obilno zastopanimi uniformanci popoln)! slavnostni prostor, imeli smo pogled, ki ga le red-kokedaj da katero slavnostno občinstvo. Mej gasilci, katerih je vsega vkupe bilo okolu 200, jeden je bil celo iz Smarij — vrvela je civilna oprava, kmetska suknja in gospodsko krilo. Ne morem Vam povedati, odkod so bili vsi gostje, imenovale so se sploh vse vasi iz okolice, mnogo neuniformovauili je tudi sicer prišlo iz Vrhnike, iz Logatca, iz Begunj, celo iz Smarij pod Ljubljano itd.
Program se je začel zvrševati s krepkim pozdravom, govorjenim od nadučitelja gospoda Fran Paplerja. Zatem je nastopilo osmero pevcev Ljubljanske Čitalnice, znanih grl: gg. Pribil, Štefan č i č, Št a m car, Pelan, V al en ta, Zagorja n, N o 11 i in S k a 1 e. Neopisno navdušenje je vselej odmevalo, ko se je pesen izpela. Pri drugi priliki so pevovodjo gosji. Va lento vzeli z odra in ga na rokah nosili mej občinstvom. Tombola je imela svoj navaden tek: mnogo poklicanih malo izvoljenih. Pomen slaVnosti je razložil gosp. drd. Danilo Maj ar on. Kazal je slovenstvo v IX in XIX. stoletji. Globok in resen učinek je govor napravil na vse navzočne. Po končanem govoru so govornika dvignili možje in ga nosili mej burnimi živio klici. Mej posameznimi točkami je svirala Vrhniška godba. Ko se je stemnilo, razsvetlil se je oder na dvorišči pripravljen in pričela seje igra, burka „Z ara lije ni vlak." Prav izborno se je igrala in zato vzbudila moj občinstvom veliko dobre volje. Igrali so gospodje z Vrhnike, kakor je videti, posebni Častilci Talije. Imen jim ne vem. Te in druge podrobnosti prepuščam drugemu peresu. Moj namen je le, hitro in to v debelih potezah predočiti prelepo slavnost včerajšnjo v Borovnici. Točka v programu bili so tudi umetni ognji, ki so bili dobra paša za oko! Po oficijalnem programu nastopila jo prOSta, neomejena zabava. Dvorišče se je res pre-menilo v morje veselosti. Nekateri 80 rekli, da je Dunajski „Prater* to, drugi pa so trdili, da le »Kranjec* more biti tako vesel. Tukaj in tam petje, ples na dvorišči, ples v dvorani, in okolu in okolu vriskanje. Ob jednajsti uri smo Ljubljančanje poslovili se, pustivši še vse veselo, pojoče in plešoče, kakor je bilo. Vesoli smo bili popoludneva in večera in častitali smo vrlim možem iz Borovnice, da morejo tako vse prirediti in da uživajo toliko simpatij. Veliko je tudi storila znana Vrbičeva hiša, ker je gostom stregla s tako točnostjo in izbornosti o.
Iz t'riicgii Vrha nad Idrijo 4. septembra. [Izv. dop.] V ponedeljek t. j. 31. avgusta umrl je tukaj po dolgej bolezni trgovec gosp. Ivan Šmidmajer v 2G. letu svoje dobe. Ž njim izgubila je naša vas jako priljubljenega moža. Bil je komaj tri leta tukaj, a ni ga človeka v vsej občini, ka-
teri ne bi ga bil spoštoval, kar je tudi zaradi svoje priljudnosti in miroljubnosti popolnem zaslužil.1
Ranjki bil nam je velik dobrotnik, ker pred njegovim prihodom morali smo tukaj pri drugem trgovci (razun Šmidmajerja je tukaj še jeden trgovec) vsako reč prav po židovsko plačevati, ali v tri ure oddaljeno Idrijo jo iskat hoditi. Ranjki pa je imel pošteno ceno, zato je tudi vsakdo pri njem rad kupoval.
Kako je bil ranjki povsod priljubljen, pokazal je v sredo dopoludne najbolje njegov pogreb, kateri je bil tak, da ljudje lepšega ne pomnijo. Prišlo je bilo mnogo njegovih prijateljev iz Idrije in okolice, kateri so mu zapeli žalostinki „ Blagor mu' in „Jamica tiha." Umrli bil je vedno prav zaveden narodnjak, ter mnogoleten ud Idrijske Čitalnice.
Šmidmajer zapustil je mlado udovo in polletno hčerko. Upamo in želimo, da bode gospa Šmidma-jer še na dalje prodajalnico obdržala, ter nam kakor poprej vedno z dobrim blagom stregla; sicer bodeino primorani, ako ne bode konkurencijo, blago pri starem trgovci po ceni, katero si bode zopet po svojej volji nastavil kupovati.
Zadnja sobota bila je za naš kraj osodepolna. Okolu sedme ure zjutraj privriščal je strašen vihar. Podrl je mnogo polnili kozolcev, več hiš čisto odkril in cele kose gozda polomil. Nekaterim posestnikom je samo v gozdu veter po več sto goldinarjev škode naredil. Viharju sledil je dež, kateri je lil kakor iz škafa. Raztrgal je vsa pota in njive. Grmelo in treskalo je kakor, da bi so s idnji dan bližal. To je trajalo do dveh popoludne. Najstarejši ljudje še ne spoinijo tacega dneva in Bog naj nam ne da več tacega doživeti. — n.
Domače stvari.
— (Presvetli cesar) podaril je občini Stari trg v Črnomaljskem okraji 300 gld. za razširjenje šole.
— (Sklepa kranjske hranilnice), da se nemškemu „Schulfereinu" iz reservnega zaklada di večja vsota za ustanovitev nemške deške šole, in da se ta šola leto za letom primerno podpira, deželna vlada kranjska ni potrdila.
— (Tiskovna pravda »Slovenskega Naroda".) V 21 i dan t. m. dopoludne ob 9. uri začne so pred porotnim sodiščem v Ljubljani obravnava v pravdi g. Matije Jonkota iz Bolca proti našemu odgovornemu uredniku, g. Ivanu Želez ni-karju zaradi pregreška razžaljenja časti.
— („Večerni prilogi") za danes samo toliko, da naj vzame „Deutsche "VVaeht" v roke in čita članek „Slovenische Selbstbekenntnisse,(, da se prepriča, kako gg. Glantschnigg, llakusch & Co. eskomptujejo njene članke „Slovenski jezik in naše gimnazije".
— (Vabilo k občnim zborom „Narodne šole," „društva v pomoč učiteljem, njihovim vdovam in sirotam" in „Slovenskega učiteljskega društva,") ki bodo 9. in 10. t. m v Ljubljani v mestnej dvorani, in sicer po tem-le vsporedu: 1. V 9. dan t. m. zvečer ob G. uri bode zborovala „Narodna šola." 2. V 10. dan t. m. bode ob 8. uri zjutraj pri sv. Jakobu sv. maša (pri kateri se bode pod vodstvom g. učitelja J. Majerja pela g. Nedvedova maša za moški
kor bi slutila, da njo v nekaterih urah objame mogočnejši drug. preširni Dunav in njo ponese v naročje brezkončnega morja . . .
Jako prijeten, rekel bi, poetičen Vam je sprehod tukaj na Savineni bregu, zlasti na večer, po solnčnein zatonu, ko zlata zarija oblije njeno mirno tekoče valovje! Onostran reke, ob tako imenovani Novi Mitrovici razgrinja se širna Srbija; daleč ondu na jugu vtoče se od iztoka tja gori na zapad, proti Bosni, nepretrgani rob sinjega pogorja — veličastna slika ravninskega večera razvija se tukaj pred Vami! Toda srce, to večno neutešno srce, plava Vam, planinskemu sinu, v pogledu pO reki navzgor proti zapadu, v divni naš planinski raj . . .
Frišedšega na svoj stan pri „zolenem vencu", ugodnem hotelu ondu na glavnem trgu, pozdravi me sem preko dvorišča zveneča godba. Zdaj se še le spomnim, da sem povabljen h gledališki igri, katero predstavijo člani „srbskega pozorišta" v Novem Sadu v dvorani Mitroviške Čitaonice. Naglo se napotim tja in baš kn ustupim, šumel je zastor kvišku. Predstavljal se je isti večer igrokaz „Naši seljanci", slika iz srbskega narodnega življenja spisal Jaša Popovič v Zomboru. Bil Vam je to pristen
igrokaz iz srbsko-narodnega življenja. Igra se je pričela s prepirom mej dvema sosedoma z obligatno intervencijo njijinih krepkejših zakonskih polovic, vsled česar pa je iz neznatnega prepira nastalo smrtno sovraštvo. Ali kakor je že slučaj nagajiv, imela sta ta dva seljanca vsak po jednega otroka in sicer, kakor navlašč, jeden hčerko, drugi pa sina. Da se je čili Rado zagledal v brdko Smiljano in ta zopet v njega in to vzlic vsemu mej sobnemu sovraštvu njijinih roditeljev, to se ne zgodi samo v igri lca glumiščnih deskah, temveč tudi v življenji.
In kakor je to že navada, odkar so očka Adam obgrizli tisto prepovedano jabolko — zvita zaljubljenca shajala sta se brez vedenja svojih sta-rišev, kar na skrivnem. Ni čuda, da je pri mladih ljudeh bil kmalu ogenj v strehi. A kjer gori, tam se tudi kadi in ta ljubezenski dim zavohali so kmalu tudi roditelji naše zaljubljene dvojice. In zdaj je še le nastal pravi požar! To Vam je bil krik in vrišč, da je vse grmelo!
Škoda, da niste bili ondu: mogli bi si zabeležiti marsikak krepek izraz za moderno kranjsko psovko-slovje! Zlasti obestranski materi bili sta kaj iznajdljivi, da bi bil človek mislil, da sta iz kake „Blatne vasi"!
„Šta, ova dunda neka mi dojde u kuču?" vzkliknila je zaničljivo Radivojeva mati. „Ovaj lole, da mi odvede hčerku?" vrne soseda ljubeznjiv poklon svojej hčerki in tako dalje brez konca in kraja — tout comme chez nous na političnem polji! Naravno, da je sovraštvo naraslo še višje, zlasti, ker sta si nasprotni stranki začeli kljubovati in nagajati. Da so ta prepir podpihovali še drugi ljudje, to veste iz svoje skušnje. Vsled večnega nagajanja prišel je jeden sosedov v dolgove in to pri lihvar -skem „čivutu", kateri ga je po svojej ljudomili navadi poleg vnebovpijočih „kamata" (obresti) še povrhu opeharil, tako, da ga je spravil na boben. Na drugi strani pa so zlobni jeziki neizkušenemu pastirju Radivoju otrovali vero v zvestobo njegove Smiljane —■ revež je nekaj časa samotarji po širnem polji pri svojih ovcah, potem se je prevrgel v zapravljivca ter naposled zbežal iz očetove hiše. Tu je najlepši trenotek vse igre! Neskončno ganljiv je prizor, ko nastopi Rado s palico v roki, gledajoč svojo rojstveno vas, zapoje:
„Z Bogom selo, z Bogom kućo bolo! Z Bogom njivo, z Bogom druga solo!"
Njegovo milotožno, širokozvočno petje priva-
zbor: „K tebi srca povzdignimo!"), potem ob 9. uri bode najpred zborovalo rudovsko," potem pa „Slovensko učiteljsko društvo," kjer bode na vrsti: a) ogovor predsednikov, b) tajnikovo poročilo, c) blagajnikovo poročilo, d) razprava: Kaj in kako bi društvo slovstveno delovalo? e) posamezni nasveti, g) volitev treh pregledovalcev društvenih računov. Iz odbora „udovskega," „učiteljskega društva" in »Narodne šole."
— (Žandarji na Kranjskem) nabrali so mej seboj 114 gold. 93. za posestnike v Kostanje-viškem okraji, po toči poškodovane.
— (Obsojen) je bil preteklo soboto g. J. Farkaš na 10 dnij zapora in v povrnitev sodnij-skih troškov, ker je g. S. obrekoval.
— (Ogenj.) V soboto zvečer ob VaG" uri začelo je goreti na g. Kneza posestvu na llovci št. 32. na Ljubljanskem barji. Pogorela je hiša in hlev. Ljubljanska požarna hramba bila je jako hitro na mestu, pogasila in omejila je požar. Dekla Urša Do-linarjeva, ki jo prašiče iz svinjaka spravljala, opekla se je prav hudo na rokah in nogah. Prenesli so jo v bolnico. Posestnik pogorelih poslopij bilje zavarovan.
— (Katoliško tiskovno društvo) kupilo je v 1. dan t. m. J. Leonovo tiskarno v Mariboru.
— (Sleparico), Antonijo Špehal, o katerej smo pisali, da se po Ljubljani klati in razne stranke nadieguje in slepari, prijela je včeraj tukajšnja policija.
— (Človeško okos tu i c o) izkopali so preteklo soboto blizu Rudolfinuma. Ležala je l1/« meter globoko. Poleg nje našli so nož, zapono in nekaj novcev. Lobanja je nenavadna in se je shranila za muzej. Na prostoru, kjer so našli okostuico, so za francoske okupacije streljali in zakopavali ogle-duhe in francoski vladi sovražne meščane.
— (Zli nasledki, ako se vojaško ne pozdravlja.) V 3. dan t. m. obsodilo je vojaško sodišče v Trstu tri vojake 19. lovskega (kranjskega) batalijona zaradi puntanja na smrt Generalsko po-veljništvo v Gradci premenilo je smrtno kazen v 5, oziroma 4 letno ječo na trdnjavi. Povod je naslednji: Obsojeni trije lovci srečali so pred kratkim, vračajoč se v Trst, četovodjo 61. pešpolka, ne da bi ga, kakor je predpisano, pozdravili. Četovodja je ustavi, navstano prepir in jeden lovcev sune četovodjo. Slednji prime dotičnika in mu veli, kakor tudi dvema lovcema, da morajo ž njim. Mejpotoma menila sta se zadnja dva, kako bi četovodji vzela bajonet, da bi potem vsi trije zbežali. Sklep ta se sicer ni z vršil, a pred vojaškim sodiščem prišel je na dan. Zaradi tega bili so obsojeni zaradi puntanja. Zatoženci, kmetski sinovi z Gorenjskega, zagovarjali so se j)o tolmači. Jednega odposlali so v 4. dau t. m. na trdnjavo v Olomuc, druga dva pojdeta v Komorn.
— (Velika tatvina.) V 3. dan t. m. popo-ludne mej 3. in 4. uro utrli so dosedaj nepoznani tatje v prodajalnico Štefana Klopčarja v Nadanjem selu na Notranjskem in ukrali 1 bankovec za 100 gld., 4 po 50 gold.. desetakov in petakov za 800 gld., in nekaj srebrnega denarja, vkupe 1119 gld. 66. kr.
— V Trstu) spustili bodo v 9. dan t. m. ob navzočnosti cesarje viča Rudolfa in cesarici nje
Štefanije nov parobrod v morje. Ime mu bodo „Po-seidon," dolg bode 127, širok 42, visok pa 13 metrov. Torej največji parobrod avstrijsko-ogerskega Lovda. Namenjen je za vožnjo v Indijo in Kitaj, opravljen bode jako elegantno, razsvetljen pa električno.
— („Narodne Biblioteke,") ki jo tiska in zalaga J. Krajec v Rudolfovem, izšel je 19. snopič. Vsebina: Berač, povest. Iz nemškega poslovenil J. P. — Elizabeta, angleška kraljica. Zgodovinska črtica. Iz nemškega poslovenil J. P. — Snopič stoji samo 15 kr.
— (Vabilo k zabavnemu večeru,) katerega priredi Ljutomerska Čitalnica v torek dne 8. septembra 1885. v gostilni gospoda J. Vaupotiča. Vspored: A. 1. Zvezna, moški zbor, Nedved. 2. Tiha luna, mešani zbor, D. Jenko. 3. Slovo, moški zbor s spremljevanjem orkestra, F. Vilhar. 4. Deklamacija. 5. Večerna, mešani zbor. F. Vilhar. G. Danes tukaj, jutri tam, moški zbor, Kocijančič. Med posameznimi točkami svira godba. B. Ples. Začetek ob pol 8. uri zvečer. Ustopnina za osobo 20 kr.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Celje 7. septembra. Občni zbor „Slovenskoga društva" vsprejel resolucijo: Južna železnica naj upelje jezikovno ravnopravnost, zniža tarife. Slovenski poslanci naj osnujejo z Dalmatinci poseben subklub. Pomnožen je slovenskih ur na učiteljišči Mariborskem ne zadostuje, treba izvesti resolucijo državnega zbora iz leta 1880 ter uvesti slovenski učni jezik.
Madrid 7. septembra, V ministerskem sovetu pod predsedstvom kralja, izjavil je mi-nistersld predsednik: Nemci morajo Karolinške otoke zapustiti, da je Španjci zasedejo. Sicer se bode Nemčiji odposlal „ultimatum." Časniki in vsi „cortes" podpirajo ministerstvo. Španjska ne sine Nemčiji dati nikakega zadoščenja. Dve Spanjski ladiji imata neki nalog, da Karolinške otoke Nemcem šiloma z orožjem odvzameta. — Nemški poslanik rekel je mi-nisterskemu predsedniku: Ko bi bila Nemčija poznala pravice Španjske do Karolinških otokov, bila bi zabranila vsako zasedenje, dokler bi se ne bilo doseglo sporaziunljeiije. Otokov bi se ne bili polastili, da je bila brzojavna komunikacija možna. Dogodek na Yapu pa ne I more uplivati na pravno vprašanje. Isto tako < izrazil se je minister vnanjih zadev v Bero-I linu proti španjsketnu poslaniku. V Madridu je mirno.
Kodanj 7. septembra. Ruski car in carica dospela semkaj, a takoj odpotovala na graščino Fredensborg.
Madrid 5. septembra. Prebivalstvo sežgalo I je javno pred „Puerta del Sol" drog in nemško za-I stavo, katero so s palače nemškega poslaništva : strgali s klici: Doli z Nemčijo! Demonstrantje šli i so potem čestitat generalu Salamanei, ki je pa bil odsoten. Več generalov posvetovalo se je z mini-i sterskim predsednikom. Okolu GO osoh so zaprli, ; vojakom se je zapovedalo, da uduše izgred. Ko so : vojaki trg Puerta del Sol in bližnje ulice obstavili, i razšla se je polagoma množica s klici: Živela ! vojska! — Liberalni listi soglasno zahtevajo, da se Nemčiji boj napove.  V arzenalih se pridno dela.
Zvečer bila pred kraljevo palačo demonstracija s klici: Živio Alfonzo! 50 žandarjev straži palačo nemškega poslanika.
Madrid 5. septembra. Agitacija narašča. Blizu GOOO osob s španjskimi zastavami vrvi po ulicah. Pred hišo vojaškega društva in pred Atene-jom čuli so se klici: Smrt Nemcem! Živela Španjska! Govori se, da se sestavi ministerstvo za narodno obrambo. Častniki onih treh parobrodov, ki so ostavili otok Yap, so odstavljeni.
Pariz 5. septembra. »Pariš Journal" piše: Politika Francoske v španjsko-nemškem sporu bode le opazovalna. Mi nemarno povoda, umešati se v prepir in moramo se spominjati na 1870 leto. Drugi listi jednako govore. Freveinet brzojavil je poslaniku Des Michels naj bode jako previden.
za
MOMIiEt »IBKO
katera se vrši v nedeljo 13. septembra 1885 ob 2. uri popoludne v /aui v Savinjske j dolini.
9)
L Pričetna dirka (prva vožnja).
Državna darila.
Dvakrat po dirkalnem krogu z dvo- in štirikolesnimi vozovi (uplača 2 gld.) za žrebce in kobile V. konje-rejskega okoliša savinjskega plemena, kateri se tukaj še neso udeležili dirke.   Starost ne čez 5 let;
pleme se mora dokazati. 1. državno darilo 4 zlate, 2. dižavuo darilo 2 zlata, 3. državno darilo 1 zlat. II. Dirka plemenskih konj.
Državna durila.
Trikrat po dirkalnem krogu z dvo- in štirikolesnimi vozovi (uplača 3 gld.) Za kobile in licencirane žrebce V. konjerejskega okoliša savinjskega plemena starost 3 do G let. Pri kobilah se mora dokazati rod in da so se v zadnjih 3 letih za pleme rabile.
1. državno darilo 10 zlatov, 2. državno darilo 4 zlate, !i državno darilo 3 zlate, 4. državuo
darilo 1 zlat. III. Društvena dirka. Subskribirana darila (uplača ;i gld.) Trikrat po dirkalnem krogu z dvo- in Štirikolesnimi vozovi. Za konje vsakega plemena in vsake starosti udov štajerskega konjerejskega društva. 1. darilo 6 zlatov, 2. darilo 4 zlat«, b\ darilo 3 zlate, 4. darilo 2 zlata, f). darilo 1 zlat. Ta dirka odpade, ako se no oglasijo na njo vsaj trije dirkalci. Konje je treba dan popreje naglasiti pri gosp. Jak. J a niču v Žavci in pri tej priliki tudi dotične zneske uplačati. Dirkalna pravila veljajo ona Graškega dirkalnega društva.
Po dirki veliko kmetsko jahanje
jedenkrat po dirkalnem krogu (1 kilometer) na ne-sedlanih konjih savinjskega plemena, brez ozira na
starost in brez uplače. Darila Žavskega trga: 1. darilo 5 križevačev,
2. darilo 5 srebr. gold., 3. darilo 8 srebr. gold.,
4. darilo 1 križevač. Ust op niče so dobivajo pri reditelji g. Josipu
Sirci po 50 in 20 kr. Dne 12. septembra t. I. je v Žavci tudi premiranje konj. Odbor.
bilo Smiljene iz luše in zdaj je navstal prizor, pri katerem ni ostalo suho oko nobenemu gledalcu, zlasti konečni duet presunil je svojo sladko milobo vse poslušalce.
Nastopilu je katastrofa. Smiljanin oče prišel je vsled čivutovega oderuštva na boben. Toda zvitemu Abrahamovem je spodletelo! Baš, ko je stezal roko po seljančevem posestvu, nastopil je Radivo-jev oče in ponudil sosedu zahtevano vsoto denarja ter ga na tak način rešil pogina. Na kar so se Bovražni sosedje spravili in se je praznovala zaroka Radivoja b Smiljano, pri kateri so je na odru zaplesalo pristno „kolo" z vsemi običajnimi obredi.
Igralo se je izvrstno, isto tako se je pelo izborno, osobito tenorist (Rado) bil je kar očarljiv. Predstava se vrši vsa v pristni narodni obleki. Igra je polna dražestnih prizorov iz socijalnega življenja: uiti bvab — to objeetum fopabile v Srbih — ne manjka! —
In tako obiščejo ti gledališčni igralci vsa ta-kajšnja mesta in znatnejša sela in igrajo povsod po pet do osem dni.
Drugi dan, ko je bila zopet nedelja, udeležil
sem se pravoslavne maše. Tu sem slišal izborno umetno cerkveno petje na koru. Bil je mešani zbor, ki je pel in odpeval toli milo in skladnoglasno, da sam kar strmel in to brez vsega instrumentalnega spremljevauja. Zlasti oni večno se ponavljajoči „Gospodin pomiluj! in pa tist milozvočni razširjeni A-a-a-a-a-a-min! ne zgine mi vse žive dni iz spomina!
Po maši šel sem še naposled gori v Zvonik ter si od ondot s ptičje perspektive ugledal vso Mitrovico in širno nje okolico. Od tam le zgoraj vidi se po vsem ravnem Sremu, tja gori proti se-verju do Fruške Gore, in preko Save na jug po vsej rodo viti Serbiji, od sinje gore Avale gori do bosenskih planin
In nisem plezal brez vse koristi po strmih in mračnih zvonikovih stopnjicah navzgor, prepričal sem se ob jednem, da ima Mitrovica samo jedino poslopje z dvema nadstropjema in to je — kaznilnica!
V ponedeljek jutro pa sem se poslovil za nekaj dni od Mitrovicc, ter odpeljal ob Savi navzdol po samotnem obrežji, mimo košatih gozdov skoz selo Jarak v arbauaško naselbino — JIrtkovce.
Tu so večinoma katoliki, vrlo lepi ljudje, visoke, tenke, rasti, začrnelega, ovalno podolgastega obraza, bliščečih črnih oči in las, katerim se takoj pozna, da niso srbskega pokolenja, premda dan danes govorijo le srbski. Razen llrtkovec so tudi Ni-kinci arbanaška (Klementinska) naselbina.
Iz llrtkovec krenil som po kratkem prestanku zopet proti severju. Vožnja je bila, vsled večdnevnega dežja, silno težavna in dolgočasna; blato pa toli globoko, da se je še isti voznik bal, da se ne ugreznimo s konji vred. Ob jesenskem deževji in po zimi tudi ni moči voziti, kar je tudi zaznamovano na vojaškem generalnem zemljevidu! Tukaj sem toraj skusil vso prijetnost breztolažne vožnjo po tem brezdanjem blatnem jezeru!
Toda: svaka sila do vremena! Po večurnem gazenji samotnih poljskih cest dospeli smo na pravilno navoženo okrajno cesto, po kateri so nas utrujeni konji polagoma zapeljali v prostrano „trgo-višče" — Ruma, katero Vam bodem pa predstavil v prihodnji arabeski!
V Rum i.
Prostosl av Krot anov.
IT JL Z U A ITI XU O-
Ker sva zdaj gotova s prezidavanjem svoje prodajalnice na drobno in se je kupčija zopet preselila vanjo, usojava se najudaneje opozarjati na svojo bogftto, za letni čas z nova najbolje preskrbljeno
zalogo manufakturnega in modnega blaga.
Najtopleje zahvaljuje se na dozdanjem zaupanji in obečajoč najpoštenejšo postrežbo po najnižji ceni tudi zanaprej, uljudno vabiva čestito občinstvo, da mnogobrojno obiskuje najino prodajaluico, in prosiva za obilna naročila z dežele
z največim spoštovanjem
KRISPER & URBANG
Poslano.
V 107. Štev. „Slovenca" od dne 31. avgusta 1885 se nahaja notica „Neotesanca'1 z inicijalom Vat;.. . Ker se to ime z mojim popolnem slaga, izjavim očitno, da omenjene dopisnice jaz nesem pisal in tudi nikomur pisati dovolil. Pisava ua dopisnici tudi ni moja in podpis „Vagu ne opravičuje treh pik za temi črkami.
Kopanj, iln.'- 5. septembra 1885.
Ljutlevit Vaguja, (514) učitelj.
Poslano.
Umsko Niikno! Brnsko sukno je svetovno znano. Da pa tudi privatno občinstvo more dobivati v malem te sloveče izdelke, ustreza Brnska firma Moritz Bum v Brnu (katera obstoji od 1822. leta) tudi manjšim naročilom po jako nlzkej ceni.
Tržne cene * EJubljanS
dne 5. septembra 1.1.
		gl.:kr.			jI. kr.
Pšenica, h k ti.   .  . .		634		Špeh povojen, kgr. .	—166
Rež,	n       •    « .	5 36		Surovo maslo, „	-84
'■ Ječmen,	n      .    . ■	4	38	Jajce, jedno ....	-!2'5
Oves,	n ...	2	77	Mleko, liter .... Goveje      meso, kgr.	—1 8'
1 Ajda,	n ...	4	H 7		-64
Proso,	n ...	5	86	Telečje        „ „	- 54
Kuril/, 1,	» ...	5	10	Svinjsko      „ „	— 66
Krompir,	» ...	2		Koštrunovo   „ „	- 34
Leda,	» ...	8	—	Pišanec .....	— 40
Grah,	n ...	8	—	Golob......	— 17
Fižol,	D ...		50	Seno,   100 kilo   . . Slama,   „    „     . . Drva   trda, 4 □ metr.	1 60
Maslo,	kgr. .		90		1 89
Mast,	n 1	—	80		7 40
Speh frišen, „		—	54	„   mehka,   „ „	5 40
Meteorologično poročilo.
Dan	Cas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
4 a, š !	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	730-87 mm. 73074 mm. 734-91 mm.	14-6° C 180° C 12 6° C	si. zah. si. vzh. si. vzh.	obl. obl. obl.	9-30 min. dežja.
** a ©	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	735-92 mm. 73479 mm. 735-28 mm.	10-4" C 188*0 142 C	brezv. brezv. si. zah.	megla obl. ja0.	l'80mm. dežja.
Srednja temperatura 15-1° in 14'4°, za 0 9° in 1-4° pod normalom.
D"ULnaJ©lca "borza.
dne* 7. septembra t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.)
Papirna renta..........82 gld. 85 kr.
Srebrna renta.......... 83 ,  40 „
Zlata renta...........109 „ 60
5°/0 marčna renta.........99 „   75 „
Akcije narodno banke....... 869 „   — „
Kreditne akcije......... 286 „10 „
London............124 ^   90 ,
Srebro........... .    — „  — „
Napol. ...... 9 „   92»/, „
C. kr. cekini ........ 5 „   87 ,
Nemške marke.........61 . 25
Pretužnim srcem javljamo podpisani vest o smrti svojega iskreno ljubečega soproga, oziroma očeta, gospoda
JANEZA HUDOVERNIKA,
c. kr. sodnega adjnnkta v pokoji,
kat ri je po dolgotrajnej mučnej bolezni, prejeroši bv. zakramente za umirajoče, danes popoludne ob 3. uri, v 63. letu svoje starosti, zaspal v Gospodu.
Sv. maše zadušnice brale so bodo v farni cerkvi Zatiški in Šent Vidski.
Pogreb bode dne 8. septembra ob 4. uri popoludne.
Nepozabljivega ranjcega priporočamo vsem znancem in prijateljem v blag spomin.
VZatičini, dne 5. septembra 1885.
Leopoldi 11 a Hud o v orni k,
udova.
Lndovik, Aleksander, Janko,
sinovi.
(520)
Dva dijaka
vaprejmeta se v stanovanje in hrano, -i. 14, II. nadstropje.
Sv. Petra cesta
(519—1)
Št. 197. M. š. sv. (5H-2)
Pričetek šol.
V mestnih ljudskih šolah v Ljubljani, in sicer: v I. in II. deški mestni ljudski šoli, v mestni dekliški ljudski šoli, v nunski dekliški ljudski šoli, potem v mestni deški in dekliški ljudski šoli z nemškim poučnim jezikom, kateri poslednji se bosta na novo odprli o začetku šolskega leta 1685/86, prične se Šolsko leto
v 10. dan Neptomhra 1885.
Vpisovanje se bode vršilo v 14. in 15. dan septembra t. I. in sicer: za I. mestno deško ljudsko šolo v licealnem poslopji, za II. mestno deško ljudsko šolo v šolskem poslopji na Cojzovi cesti, za mestno deško šolo z nemškim jezikom (I. razred) v učni sobi (v Mahrovi hiši na cesarja Josipa trgu, pri tleh na levo), za mestno dekliško ljudsko šolo v redutnem poslopji, za mestno dekliško ljudsko šolo z nemškim poučnim jezikom (I. razred) ravno tam v učni sobi, in za nunsko dekliško ljudsko šolo v nunskem samostanu.
O. Icr. mestni Holftlci svet, v Ljubljani, v 2. dan septembra 1885.
Frvosednik: Grasselli.
Učenec
vsprejmo so
v nekej mehanične.) delavnici.
Natančneje pove iz prijaznosti upravništvo „Slovenskega Naroda". (516—1)
Konjska kovačija
v Tržici na Gorenjskem, stoječa na vodi, preskrbljena z vsem orodjem in v prav dobrem stanu, daje se vsled smrti
v najem.
Najemniku je treba znati tudi vole podkovati.
Ko-
vačnica je najstarija v Tržiči in na najboljem glasu, dela vedno obilo. — Prav ugodni pogoji se zvedd pri
(507-2) Ani Dornig v Tržiči.
*±*±±±±±±±±±±$****
Išče se
3
•K
za mešano prodajalnico z usnjem, kateri je slovenskega jezika popolnem zmožen in razume tudi knj pri knjigovodstvu.
Pisma pod črkami II. poste restante Itukck. (505—2)
It
H-
Dr. N|»raii|r«'ir"?ovc V
kapljice za
Tajni medicinski in dvorni sovernik dr. Riickinfc, medicinski sovernik dr. 1'ohn, dr. Miinning in mnoge druge zdravniške avtoritete ho je preskusile in je za izvrstno domače (ne tajno) sredstvo priporočajo proti vsem želodrnira in trebuinim Poletnim, Pomagajo takoj proti migreni, krni v želodci, omedlevici, glavobolju, trebuhobolju, zaslizenju, želodčuej kislini, vzdigovanjn, omotici, koliku, škroleljnom itd., proti zlutej žili, zapretju. Hitro in brez bolečin mera in povrnejo slast do j odi j. Poskusite samo z malim in prepričajte se sami. Jedna stekl. 50 in 30 kr.
Pri gospodu lekarjl Svobodi, pri Zlatem orlu, 1111 Prcširnoveni trt(u. (716—70)
V NARODNI TISKARNI v LJUBLJANI
dobi so knjižica
otoica
Spisal duhoven ljubi j unske škofije.
Cena IO Irr.
Čisti dobiček te knjižico namenjen je v podporo slovenskega Šolstva osnovani „Družbi sv. Cirila in Metoda". (518—1)
H. BRANCHETTA
zaloga klobukov
v Ljubljani, na Kongresnem trgu St. 7,
poleg- g-led.alJ.s4a, priporoča svojo bogato zalogo svilnatih in klobukov lz klobučino, kap, specijalitet klobukov za dedke,
slamnikov vsake vrste. (495—3j
CHAPEAUX-CLAQUES
domače in inozemske izdelke, po najnovejši obliki in fagonu. Najkulantnejsa postrežba se zagotavlja.
Podpisani usoja ei naznanjati slavnemu p. n. občinstvu, da se dobiva od i. avgusta t. 1. v
BI
l>ri riNelier-ji,
Kongresni trg- št. 13,
črna kava po 10 kr. — Nadalje je ta kavarna preskrbljena z mnogovrstnimi časniki, slovenskimi in nemiklmi. — Za obilni obisk priporoča se vsem narodnjakom
(455-6)
z odličnim spoštovanjem
Josip Kramar, kavarnar.
4
iz pivovarne bratov 54 os Be rje v
(6—36) priporoča
v zabojih po 25 in 50 steklenic A. MAYER-jeva
trgovina s pivom v steklenicah v Ljubljani.
Tinktura
za kuna očesa.
Najboljše in najgotovejše sredstvo zoper kurja očesa in zoper trdo kožo na nogi. Ima to prednost, da se s to tinkturo kar s penzeljčkom pomaže bolni del na nogi. V kratkem času odpravi ista brez bolečin vsakotero tr-dino z bolnih delov na nogi. Stcklcnieica z rabilnim ua-vodom in penzljera vred velja 40 kr. (,408—B)
Prodaja iti vsak dan razpošilja zdravila s pošto na deželo :
LEKARNA TRK KOCK Y" "jjEkT zraven rotovža v Ljubljani.
Kdor pristno Brnsko volneno blago
dobivati želi, obrne naj se z zaupanjem na (517—1) miJMtareJšo Bi'un1<o firmo asa Nukno
Meter po 2—7 gld.    MORITZ BUM v BRNU.     Ustanovljeno 1822.
Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Žele z nikar.
"............       "' "s
n n 2 n
i
n n n
i
Lastnina in tisk -Narodno Tiskarne".
Svojim p. n. odjemnikom uljudno oznanjam, da sem svojo že 20 let obstoječo delavnico iz Krojaftkili ulic v
novozgradjeno ključaničarsko delavnico
v Gledališke ulic*e si. §9
kjer se nahaja i moja železuinMka prodajolnica, premestil.
Zahvaljujoč se najuljuduojo za meni do sedaj izkazano zaupanje, prosim, da bi blagovolili vsa svoja naročila pošiljati v novo delavnico.
Z velespoštovanjem
ALBIN C. AHČIN.
Prejšnja delavnioa odda se takoj kot magacin ali pa za kako drugo poslovisde. (515—1)
56990431
C.+/.^