Leto LXVL, št. 143 LJubljana, ponedeljek 26. Junija I933 Cena Din 1.- Izhaja vsak dan popoldne. Izvzemal nedelje in praznike. — Lasera« do 80 petit 4 Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji lnserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za Inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO EV UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica st. 5 Telefon st. 3122, 3123, 3124, 3125 In 3126 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg fit. 8. — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon St- 26 _ CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1. telefon tt. 65, podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon St 190 — JESENICE, Ob kolodvoru 101. Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani it. 10.351« SNOVANJE GOSPODARSKEGA BLOKA PODUAVSKIH DRŽAV Razgovori med zastopniki Male antante in Francije v Parizu so se nanašali na gospodarsko reorganizacijo Srednje Evrope, kar Je obenem temelj sporazuma med Francijo in Italijo Pariz, 26. jnniga. r. Ju g o slovenski runanji minister g. Jeftić in češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš sta včeraj po večdnevnih konferencah s francoskimi državniki odpotovala iz Pariza. Pred svojim odhodom v Prago je im&l češkoslovaški minister dr. Beneš snoči daljši razgovor tudi s predsednikom francoske vlade Dala-dierjem, s katerim je prav tako razpravljal o vseh mednarodnih vprašani, zJasti o pc-dunavstkem problemu. Kakor izjavljajo v političnih krogih, so imeli vsi razgovori Paula Bon-courja zadnje dni z zunanjimi ministri Male aniante namen, razčistki vprašanja, ki so v zvezd s prizadevanji, da bi se doseglo zbližanje med Francijo in Italijo. Kakor znano, je Mussolini v zadnjem času ponovno namignil francoskim državnikom, da je treba iskati podlago sporazuma med Italijo in Francijo v Podunavju. Francoska vlada je bila zaradi tega stopila v zvezo z zastopniki Male antante, da zve njihovo mnenje o položaju v srednji Evropi. Povsem gotovo je, da bi po francoskem nazirao ju unija med Avstrijo in Madžarsko še bolj poostrila nasprot-stva v Podunavju, vendar pa bi v Franciji pozd-raviiH osnovanje gospodarskega bloka nasledstvenih držav avstro-ogrske monarhije. Misel za osnovanje takega bloka je naletela na pomisleke italijanske vlade, ki se na drugi strani strinja s francosko vlado v toliko, da bi bile gotove gospodarske z-veze med nasiedstvenimi državam; sposobne omiliti politično in gospodarsko napetost v Podunavju. Trenutno razpravljajo med. obema vladama, kako daleč nai bi segale te zveze. Kakor zagotavljajo, obstoja namen, da se doseže načelen sporazum med rimsko tn pariško vlado, na podlagi katerega bi se predložil skupen predlog petim podunavskim državam. Za primer, da bodo pogajanja z italijansko vlado do-vedla do konkretnega uspeha, je nameravan sestanek Daladierja in Mussolini ja. Češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš je izjavil novinarjem, da je razpravljal s francoskim zunanjim ministrom o \seh aktualnih zunanje-političnih zadevah in da je zelo zadovoljen, ker je mogel ugotoviti popolno soglasje. Vprašanje monarhistične restavracije v Avstriji in na Madžarskem po njegovem zatrdilu nd aktualno. Glavni predmet razgovorov v Parizu je bilo vprašanje gospodarske reorganizacije v srednji Evropi. Dr. Beneš je poudaril, da je Mala antanta pripravljena pričeti pogajanja zaradi novih dogovorov, ker se morejo gospodarski interesi podunavskih držav med sebo; prav dobro izpopolnjevati. »Pariš Soir« piše, da je za Malo antanto očividino glavno vprašanje gospodarska reorganizacija srednje Evrope. CLU, ki se ga hoče doseči, je za-ključitev pogodb, na podlajji katerih bi se ustvarita na popolnoma gospodarskem področju skupina podunavskih držav, ki bi v tem pogledu povsem zadoščale svojim potrebam. Odpraviti bi se morale gotove carinske ovire, ker politične meje v centralni Evropi ne odgovarjajo gospodarskim interesom. V enakem smislu piše tudi »Temps«, ki omenja Tardieujev načn o sodelovanju podunavskih držav ter pravi o njem, da se zaradi mednarodnih razmer v zadnjih letih ni mogel uresničiti, dočim se je sedaj politični položaj bistveno i-zpremenil. ker je na vidiku zbližanje med Francijo in Italijo. Ne samo Avstrija, temveč vse podunavske države se morejo v svojih nacionalnih okvirih samo tedaj razvijati, če pospešujejo med seboj izmenjavo blaga in spravijo v sklad svoje gospodarske interese. Dogovor Male antante z Avstrijo in Madžarsko in priznanje popolne samostojnosti vsake posamezne države bi bila povsem logična, sodelovanje Francije in Italije pa bi moglo le zagotoviti uspeh takega načrta, ki bi prinesel politični in gospodarski mir. To naj bi bila tudi prva naloga nalijansko-Jrancoskega sporazuma. Italija proti restavraciji Habsburžanov Pariz, 26. junija. AA. V zvezi z načrtom o obnovi avstrijsko-madžarske unije roroča rimski dopisnik »Matina« svojemu listu: Vsi tukajšnji listi kategorično demanti-rajo informacijo, ki jo je prinesel neki angieški list o nekakšnih Musso:;n:jevih načrtih v srednji Evropi, ter najstrožje obsojajo način, kako se širijo vesti o tem. Na prošnjo tujih novinarjev, naj bi podal kakšno izjavo o tem vprašanju, je odgovoril italijanski državni podtajnik zia zunanje zadeve Suvich, da ne more ničesar izjavit; o teh načrtih, ker vobče ne postoje. Francoski poslanik v Rimu de Jouve.-nel, kj so ga tuji novinarji in dopisniki inozemskih listov v Rimu prav tako prosMi za izjavo o vprašanju avstrijsko-madžar-ske unije, je odločno odgovoril, da Musso- lini doslej ni ie nikoli sondiral pri iran-coski vladi terena glede povratka Habsburžanov na prestol, temveč je bil celo mnenja, da bi bil tak načrt v nasprotju s cilji in ambicijami Italije, ki ni zato zrušila svojega močnega soseda, bivše avstro-ogrske monarhije, da bi sedaj ponovno vstala na njenih mejah. O kakšnem načrtu avstrijsko-madžarske unije, ie rekel de Jouvenel, ni sploh nikoli bilo govora na nobeni dosedanji mednarodni konferenci. Gre samo za delen gospodarski sporazum med Avstrijo in Madžarsko, toda izvedba tega načrta ie naletela na vse hujše težkoče zato, ker je Avstrija zaščitila svoje kmetijske izdelke, Madžarska pa je začela razvijati svojo industrijo. Vsekakor je gotovo, je na koncu izjavil francoski poslanik, da delajo bivše zavezniške države, ki so zagotovile neodvisnost Avstrije, sedaj za njeno državno konsolidacijo. Odločna akcija Mušanova proti makedonstvujuščim Večni politični umori so naposled prisilili bolgarsko vlado k izrednim ukrepom— Uvedba smrtne kazni za politične zločine — Obsežna racija v Sofiji Sofija, 26. junija. AA. Parlament je v soboto popoldne pri drugem čitanju sprejel zakonski nacrt o uvedbi smrtne kazni za politične zločince. Smrtna kazen bo po novem zakonu grozila tudi tistim, ki so umor samo poskusili, ne da bi ga izvedli. Sofija, 26. junija. AA. V soboto zvečer in včeraj je bila Sofija v nenavadnem stanju. Po ulicah so križarile čete policistov, stražnikov in vojakov, ki niso nikogar pustili iz hiše, ter vršili hišne preiskave po vsej Sofiji, iskaje skritega orožja in sumljive osebe. Vsako gibanje po ulicah je bilo prepovedano. Vlada je izdala proglas na prebivalstvo, v katerem mu javlja te odredbe in ga poziva, naj ohrani popoln mir ter naj, pomaga organom, ki vrše preiskavo. Proti tistim, ki bi se protivili, grozi proglas, bo vlada najstrožje nastopila. Vso noč so vojaki v bojni opremi, orožniki in stražniki patrulirali po ulicah in hodili po hišah, ter vršili preiskavo. Kdor ni imel legitimacije, so ga odvedli na policijsko stražnico, kjer so ga podvrgli podrobnemu izpraševanju. Celokupna oblast v mestu je v rokah vojaštva. Aretiranih je bilo zelo mnogo osumljencev, ki se niso mogli legitimirati ali so pri njih našli orožje. Ker je bilo vsako gibanje po ulicah prepovedano in ljudje niso smeli niti iz hiše v hišo, tudi gostje niso mogli v restavracije, in tako je mnogo tujcev ostalo brez kosila. Vse ulice so popolnoma mirne in tihe. Mesto daje podoben vtisk, kakor dne 9. junija. Mislilo se je, da bo preiskava po hišah končana že dopoldne, pa se je nadaljevala še popoldne in trajala še pozno v noč. Kako stroge so odredbe, ki jih je izdala vlada, dokazuje tudi to, da prepoved gibanja po ulicah veljala celo za osobje poslaništev in tujih misij. Izvzeti so le poslaniki osebno. Budimpešta, 26. junija. A A. Potniki, ki so prišli iz Sofije, pripovedujejo, da je mesto v obsednem stanju. Oblasti so ustavile ves železniški promet razen mednarodnih vlakov. Policija je izvršila mnoge hišne preiskave in aretacije, da razčisti gnezda makedonstvujuščih, katerih atentati deželo silno vznemirjajo. Presenetljiv rezultat Sofija, 26. junija. AA. Bolgarski tiskovni urad je izdal snoči tale komunike: Policijsko ravnateljstvo sporoča, da je kot rezultat današnje akcije policija zadržala na stražnicah okoli 50 oseb, pri katerih so našli orožje in bombe in ki jih izroče sodnim oblastvom. Med njimi je tudi več komunistov, ki jih je policija že iskala. Razen njih so policijski organi zadržali še 1104 osebe, ki niso imele legitimacij; policija skuša dognati njihovo identiteto, da jih izpusti ali pa internira. Pri izvršenih hišnih preiskavah so policijski organi odkrili okoli 250 pušk, 600 revolverjev, 200 ročnih bomb, 400 vžigalnikov za bombe, 1 peklenski stroj, vrečo plroksilina in 1 avtomatsko puško. Kljub temu novi umori in atentati Sofija, 26. junija, AA. Včeraj ob 2. uri zjutraj je naznan morilec v ulici Sveto-slava Perčera ubil študenta veterine Cvetan ova Boteva, doma iz Leskovčeca. Morilcu se je posrečilo pobegniti, ker takrat v tem okraju še ni bilo vojaške blokade. Predvčerajšnjim popoldne pa so ubili v Sofiji bivšega tajnika delavskih sindikatov Josifa Nikolova Toševa, po poklicu elektrotehnika. Morilec je seveda pobegnil V soboto ponoči okrog 22.15 so neznanci vrgli bombo v tiskarno Kamberov v Sofiji, ki je last matere nedavno ubitega komunista Nedeljka Kam berova. človeških žrtev ni, stvarna škoda je pa velika. Italija šoti Avstrijo Dunaj, 26. junija. Včerajšnji dan je v Avstriji potekel popolnoma mirno. Akcije narodnih socialistov so popolnoma pojenjale, vendar pa je vlada, da bi preprečila nadaljnje izgrede, ojačila v posameznih okrajih policijsko oziroma vojaško stražo. Tako je bil odposlan v Solnograd motorizirani lovski bataljon zaradi ojačenja tamošnje vojaške posadke. Kakor se zatrjuje, je italijanska vlada narodnim socialistom v Trbižu, ki pripravljajo tamkaj razne prevratne akcije proti Avstriji, sporočila, da so ji takšne kcije, ki bi se začenjale na italijanskih tleh, nezaželjene. Med posvar-jenimi 19 narodnimi socialisti so bili trije Avstrijci, ostali pa so Nemci. Sodba v brnskem procesu Brno, 26. junija. Pred državnim sodi-šče/v Brnu >e bila danes razglašena sodba v procesu proti skupini čeških fašistov, ki so meseca januarja izvršili napad na vojašnico v Brnu. Kakor znano, sta glavna voditelda te »revohicijec pobegnite v inozemstvo ter sta se nejkaj časa mudila v Splitu, od koder sta biJa preko Rumunije izgnana na Češkoslovaško in tam aretirana. Obtoženih je bilo skupno nad 60 udeležencev. Obso-jemi so: glavni obtoženec tega upora Kobzinek na 6 let ječe, njegov pomagač drogerijski pomočnik Gajdl pa na šest mesecev ječe. Vodja fašistov bivši general Gajda je bil oproščen, prav take so bili oproščeni major Uvira in še dva konjeniška kapetana. OstaH obtoženci so obsojeni na 6 mesecev do 4 leta ječe, skupno 45 let in 6 mesecev ječe* Ameriški episkop Mandarije nevarno zbolel New York, 36. junija. AA. Iz Čikaga poročajo, da je srbski pravoslavni episkop ameriško-kanadski Mandarije nevarno zbolel in so ga morali prepeljati v čikaško bolnico. Po najnovejših vesteh je njegovo stanje zelo resno. Ljubljana v pričakovanju slavnostnih dni Hiše v zastavah in zelenju — Sokoli in drugi gostje lajajo pran Ljubljana, 26. junija. Ljubljana, ki je bila te dni okrašena le z zastavami, se je pričela danes krasiti tudi z zelenjem in venci ter girlandami. Posebno svečano obleko je odela palača Ljubljanske kreditne banke ob nebotičniku. Po vsej balustradi prvega nadstropja se vije dolg venec, za njo pa ob vsem širokem pročelju stoje okrogla lovorjeva drevesa. Tudi balkoni EL nadstropja so že okrašeni z zelenimi girlandami. ves zelen je pa tudi zgornji rob palače. 2 vseh. oken vihrajo male zastavice, a tudi po vseh ulicah že vidimo hiše z okni, polnimi malih zastav. Bogato z zelenjem in venci ter zastavami sta okrašena tudi portal ln balkon glavnega kolodvora. A tudi po hotelih in privatnih poslopjih so že pričeli krasiti balkone z zelenjem. Ulice so vse žive rdečih srajc in slikovitih narodnih noš. Posebno pozornost vzbujajo seljaški Sokoli iz okolice Niša s svojimi tesno se jim pruegajočimi, vsemi z gajtani (portami) pošitimi oblekami. Krepki čsrnogorci se izprehajajo po mestu ob vsakem koraku pa srečaš tudi žensko narodno nošo, ki nam kaže vso raznolikost narodnih noš velike Jugoslavije. Posebni kavalirji so mornarji, ki so včeraj naj-vljudnejše sprejeli bratske češke Sokoliće, se pomešali med nje in jim pomagali nositi kovčege. Tudi danes spremljajo po mestu Sokoliće in jim razkazujejo zanimivosti mesta. Izredno mnogo je pa tudi na ulici uradništva, saj velik del državnega, banovinskega in mestnega uslužbenstva z vso požrtvovalnostjo dela v raznih zletnih odsekih. Ljubljana je kakor začarana in vse se razume med seboj, saj Ljubljančani naenkrat govore vse slovanske jezike, posebno talentirane za jezične umetnosti so pa gospodične. Razen Cehov in drugih Sokolov smo včeraj zjutraj sprejeli tudi okrog 35 Američanov, naših rojakov. Pod vodstvom delegata Sokola v Clevelandu brata Drašlerja, rojenega Borovničana, je prišlo okrog 25 naših rojakov. Z lepim govorom je redke goste pozdravil predsednik izseljeniškega odbora dr. Joža Bohinjec, ki je izrekel dobrodošlico tudi v imenu mestnega župana, nadalje so pa govorili tudi izseljeniški komisar Fink, zastopnik >Krke« akademski slikar Jakac, naš zaslužni ameriški konzul« Rems in zastopnik Rafaelove družbe. Davi ob 6. je s poldrugajrno zamudo prispelo s posebnim vlakom iz Niša 1300 Sokolov, ki je med njimi 600 seliakov, razen tega S3 je pa pripeljalo tudi 200 članic iz niške župe, tako da je vseh prišlo 900 več, kakor je bilo prijavljenih. Ob 10.60 je prišlo s Cetinja 700 Črnogorskih Članov, ki jih je med njimi tudi 150 v narodnih nošah, in 150 Članic, ki jih nekaj tudi noai bogato Črnogorsko narodno nošo. 2upski ljaki, to je kmetje iz okolice Niša, ter stasiti kmečki Sokoli iz niške župe, stanujejo v Nušakovi fahalnici v Trnovem, kjer jih gostoljubni Trnovčani prav gostoljubno sprejemajo in goste z bobom. Crnogorci so v šoli na Zoisovi C3sti, NiŠlijke in Crnogorke pa stanujejo pri uršulinkah. S Crnogorei se je s Cetinja pripeljalo tjdi 70 mornarjev, ki bodo z ostalimi mornarji nastopili. Na kolodvoru je vsako uro živa h ne j Se, ker tudi z vsemi rednimi vlaki prihajajo Sokoli. Kakor redni vlaki, tako tudi posebni vlaki privažajo na stotin? več gostov, kakor je bilo prijavljenih. S Cehi imamo siedai že 8000 Sokolov in Sokolić y Ljubljani, čeprav pridejo davne mase šele prihodnje dni. Če računamo neprijavljene goste, bo število vseh Sokolov in Sokolić na Vidov dan gotovo visoko preseglo 90.000. NTa ko:odnroru sta ob Izhodu ikra j restavracijskega vrta postavljeni dve pomožni blagajni za vlake na Gorentjfeko ln Dolenjsko, pri tem izhodu je pa tudi dovoljen vhod in izhod k tecn vlakom. Stanovanjski urad, ki ima največ dela, se je moral raz&iriti s štirimi barakami, ki stoge ob Masarvkovi cesti takoj onstran opisanega vhoda. Pripeljalo se Je tudi 2e vojaštvo iz Maribora ln Celja, danes se pa iz ćuprije pripelje 200 gojencev anti-ljeričBke podoficirske šole. Dva vlaka Čehov in čehlnj se je đavi odfpeljaJo na Bled. V Ljubltano Je prlšJo tuđi že 6 senatorjev in toliko drugih gostov, da so stan ovan jak emu odseku že skoraj poftla stanovanja po hotelih, zlasti pa manJJka privatnih stanovanj. Stanovanjski odsek ponovno najvljudneje proai, naj pplvatn/i-ki takoj odstopijo a obe in postelje, da bomo lahko udobno spravili pod streho drage nam gaste. Omeniti moramo, da plača stanovanjski odsek privatne sobe prav dobro. Na Viču In v Rožni dolini naj prebivalstvo prijavi sobe br. Jeloonlku v Rožni dolini. Silno mnogo odgovornega dela ima tudi železniški odsek, ki dirigira vse transporte. Vlaki sicer prihajajo precej redno, drugi pa spet z velikimi zamudami, vendar je pa navzlic ogTommeimi navalu na kolodvoru najpopolnejši red, saj vse vodi naš isikušeni prometni mojster, Sel g-lavtnega kolodvora br. Livrvtk. Vsi socialistični poslanci v Nemčiji aretirani Tudi akcija proti klerikalcem se nadaljuje — Žide hočejo izstradati BerHn, 26. iunija. r. Akcija proti posameznim strankam, zlasti pa proti socialnim demokratom, je dovedla do mnogoštevilnih aretacij. V Draždanih so bile iizvršene preiskave pri 200 voditeljih socialno demokratske stranke, izmed katerih so jih aretirali 150, med njimi vse doslej še proste svobodne socialno demokratske deželne poslance ki občinske odbornike na Saškem V Bremenu so včeraj aretirali 20 funkcionarjev socialno demokratske stranke, v Gorlitzu 9 socialističnih vodite-rjev, in prav tako mnogo tudi drugod. Tudi v zvezi z akcijo proti bavarski ljudski stranki je bilo izvršenih večje število aretacij. Včeraj je prevzel celotno vodstvo zveze krščanskih strokovnih organizacij posebec pooblaščenec narodno socialistične obratne organizacije KJaper. Tudi posle vseh podorganizacij so prevzeli zastopniki narodne socialistične stranke. Uvrstitev krščanskih strokovnih organizacij v nemško delavsko fronto bo izvršena v najkrajšem času. London, 26. junija, r. Iz Berlina javljajo, da zavzema tihi bojkot zidov v zadnjih dneh tako obliko, ki se mora označiti za naravnost neverjetno. Na- rodino-socialistične ceMce pripravljaj© proti nemškim Židom bojkot v preskrbi z živili, kakršnega do sedaj še ne pozna zgodovina. V doslednem času židovskim rodbinam skoraj ne bo več mogoče kupiti žirvil. Organizacija velikih nemških trgovcev z živili je sklenila, da ne bo več Židom odajala živil. Ker so bili bivši židovski veliki trgovci z živili »izenačeni«, bo najbrže v kratkem prišlo do tega, da si židovenskemu saveznomu kapetan«. Da je bila tekma na tako visokem športnem nivoju, je mnogo pripomogel avtoritativen sodnik, ki je nastopil z avtomobilsko trobento m samokresom za pasom. Prvi so se znašli črkostavci, ki so pokazali izredno duhaprisotnoat. Novinarji se še niso bili dobro postavili, že so črkostavci zabili vodilni gol, na katerem ima največ zaslug sodnikova objektivnost, ki je črko-stavce bodril. Zmagoslavje v vrstah črko-stavcev se še ni poleglo, ko so novinarji s sijajnim trikom izenačili. Sredi igrišča Je nastala velikanska gneča, nikdo ni mogel do žoge. Priliko je izrabilo levo krilo znani karikaturist Mironovič, ki je žogo enostavno skril pod dres in z njo tekel v nasprotni gol. Sodnik sprva gola ni hotel priznati, ko pa je Mironovič svojo akcijo ponovil, je gol obveljal in sodnik je igraču ves navdušen čestital. Bil je to trik, proti kateremu je znanje angleških profesijona-lov prazna slama. Nato je sledilo nekoliko odmorov. Novinarji so pokazali večjo izdržljivost in so porabfii odmor za solo akcije, od katerih so nekatere prinesle celo gol. Črkostavci pa so si med odmorom toliko opomogli, da so kmalu zabili več golov in so vodili s 7 : 2. Sodnik je protestiral, kar pa ni nič pomagalo. Ker tako ni moglo iti dalje, je sodnik novinarjem dal Častno izjavo, da bo storil vse, da ne bodo novinarji prejeli niti enega gola več. Sodnik je bU mož beseda, z vso strogostjo je pričel praktično izvajati dano obljubo. Neki novinar je spodtaknil črkostavca. Sodnik je črkoatavca promptno izključil: igrač, ki pade, ne spada pred občinstvo. Nastala je zaradi tega huda de-Sata med občinstvom in sodnikom, debata, ned katero J* p*cflo precejšnje število golov. Ker števila ni bilo mogoče točno dognati, je sodnik pobaral oba vratarja, ki pa sta trdila vsak svoje. Sodnik se je tedaj izkazal kot pravi Salomon. Da ne bo prepira, je sam zabil nekaj golov in je tako stanje izenačil. Moštvi sta zahtevali še četrti podaljšek. Sodnik pa je kratkomalo igrače drugega za drugim izključil, pokazalo pa se je, da so imeli novinarji 13 igračev. Zanje sta igrala tudi oba stranska sodnika. Sodnik je zgodovinsko igro odtrobil in so potem v garderobi fiksirali končni rezultat 13 : 13. Prvi pozdrav dragim gostom Jesenice, 26. junija. Dragi nam slovanski gostje so bili v nedeljo popoldne izredno lepo sprejeti. Jesenice so bile v zastavah, ves peron lepo okrašen s cvetjem in zelenjem ter čeho-slovaŠkimi in jugoslovenskimi trobojnica-mi. Na peronu se je zbralo okrog ^000 ljudi ter Sokoli z Jesenic, Javornika, Mojstrane in Blejske Dobrave s sokolsko godbo in prapori na čelu. Navzoči so bili tudi gasilci z Jesenic ter tovarniška požarna bramba in zastopniki državnih oblasti, državnih uradov, občine ter nebroj društev in organizacij. Ko je privozil prvi vlak, je jeseniška sokolska godba zaigrala gostom v pozdrav sokolsko koračnico, tisočglava množica pa je goste pozdravila z viharnimi »Zdravo« in »Na zdar« vzkliki. V imenu sokolskega društva Jesenice je pozdravil goste starešina br. dr. Maks Obersnel, ki je naglasil, da so bili češki Sokoli tisti, ki so se pred 29 leti vozili skozi Jesenice in s tem dali pobudo za ustanovitev Sokola na Jesenicah. V imenu oblasti je goste pozdravit obmejni policijski komisar g. Cermak, v imenu mestne občine župan g. Jože Zab-kar, v imenu SKJ pa brat Poharc iz Ljubljane. Vsem se je za pozdrave zahvalil v imenu čehoslovaškega sokolstva načelnik brat dr. Miroslav Klinger, na kar je godba zaigrala češkoslovaško in jugoslovensko državno himno. Sledile so navdušene ovacije bratom Čehom, ki so dosegli višek, ko je privozil na postajo drugi vlak s češkimi Sokoli. Sokolstvo iz Prage in okolice se je burno pozdravljalo s Sokoli iz seve-ročeških žup, v sredi pa domačini, kar Je nudilo pestro sliko slovenske vzajemnosti in bratstva. Med prisrčnimi pozdravi in »Na zdar« klici so igrale poleg domače še tri češke sokolske godbe, na kar so mea viharnimi pozdravi odpeljali vsi trije češki sokolski vlaki proti Ljubljani. JFrnsr Toiler; Jetnikove noči (Iz zbirke »Pesmi jetnikov*) Noči prinašajo neslišno nam ihtenje; na tvojo ateno trka kakor plah korak otrok zavzet prisluhneš: Bi hotel kdo teh dvoje rok? In veš, da $ežeš z njima le v kamćnje. Noči prinašajo ječanja, kljubovanje, in v divji sli po ženski hrepeniš, v krvi navalu ves blediš, sivis, iz sanj reže* se spak ti v zasmehovanje. Neznane pesmi pridejo z nočjo in v rosi, žametni metulji, zacvefo, poljubijo ne s skritimi stvarmi, rad bi jih vjel, a le jih nt Do njih je ni pori, da stopil bi na njo nikoli več ne vjameš njih melodij. (Prevedel M. Klopč-č) Ernst Toller, nemški dramatik in pesnik, nastopi drevi ob 6. v dramskem gledališču, kjer bo bral iz svojih del, med drugim tudi iz zbirke »Pesmi jetnikov«, v kateri je zbral sonete, napisane v raznih nemških zaporih in kaznilnicah, kjer je presedel več let. Iz te zbirke prinašamo gornjo pesem. Neurje in dež, dež • • Ljubljana, 26. junija. Čedalje bolj se uveljavlja rek, da je na svetu vse narobe zadnje čase ter da zaradi tega ne more biti normalno tudi vreme. Kot da se bliža drugi vesoljni potop je nebo neprestano pokrito s težkimi oblaki, že nad dva meseca imamo povsem jesensko vreme. Ob vesoljnem potopu je baje deževalo samo 40 dni, pr? nas pa dežuje vse leto. V petek se je »napravilo« vreme, nihče ni več mislil, da bo še deževalo, tudi nekatere vremenske napovedi so nas tolažile, dq£e je nebo končno spametovalo. Včeraj je široko zopet narinil težke ob-blake z juga, vendar smo imeli še precej lepo vreme. Pri nas smo zdaj že zadovoljni, samo če ne dežuje, četudi je še tako oblačno. Ponoči se je pa zopet začel vražji ples. Po 22. je začelo grmeti, čim je pa ponehal veter, je začelo liti, kot da ni deževalo že pol leta. Grmelo je skoraj vso noč. Tudi zjutraj nam je priredil Elija precej glasno budnico, da so ljudje začeli skakati s postelj že ob 6. Bliskalo se je in grmelo, »da je bilo veselje«. Od časa do časa je tudi treščilo, da se je stresla zemlja in so zazvenele šipe. Vmes je lilo, »kot se spodobi«. Ob 7. je dež nekoliko ponehal, zato je pa začelo tem bolj liti po 8. Dočim so bile včeraj ulice nabasano polne, je vladalo zjutraj na njih mrtvilo. Oblaki so ležali zelo nizko, vlačili so se celo po Rožniku. Nihče ni več upal, da se bo še zjasnilo. V Ljubljanici so morali zopet ustaviti delo. Včeraj so začeli betonirati dno, ki so ga izpraznili po zadnjem nalivu, ponoči se je pa zopet nateklo skoraj meter visoko vode. Davi so vlačili iz poplavljenega dela les in vozičke. Delavci so bredli vodo do pasu. Pod tromostjem so utrjevali jez, zagatno steno, ki še ni dograjena od zadnjega naliva, ko je voda odnesla jez. Ob 10. se je za trenutek pokazalo solnce, ki so ga mnogi pozdravili s takšnim veseljem. Toda to veselje bo najbrž kratko. Zdaj ne more več nihče zaupati vremenu. Težki oblaki se Še neprestano kopičijo tam od črnega juga. Vendar temno nebo ne more povsem zatemniti prazničnosti naših ulic. Povsod veselo plapolajo zastave. Grad govori... Ljubljanski Grad, ljubljanski Grad, Graščakov vsak ima te rad. Ponos zvestobo v nas sadiš, prijateljstvo v srcih gojiš. Le vsem klubuj in čvrsto stoj, pozdravlja te graščakov roj. Iz grajske himne. Kot osivel očak zdi starodavni ljubljanski Grad nad zelenjem. Okrog njega so stisnjene hiše, kot piščeta okrog koklje. Zgodovina Gradu je zamotana, kolikor Je pa je, je razmetana po raznih revijah in publikacijah. Zdaj in zdaj se odkrije kak drobec. Silno pozornost je zadnje dni vzbudil rov, ki so ga našli pod temelji Gradu na vzhodnozapadni strani, torej pri najstarejšem delu, in pa vodnjak tik ob »šancah«. Kam vse vodi rov, ni dognano, zdi se pa, da je moral voditi pod dvoriščem do mesta in do »šanc«. če človek od daleč ogleduje Grad, se mu zdi, da je mrtev, zasanjan v viteške dobe kranjskih deželnih stanov, grofov in baronov, ki človeštvu niso skoro drugega zapustili kot svoje ime in svoje grbe v kapelici na Gradu, v kateri patronuje sv. Jurij. Vendar pa Grad ne spi, o kaj še, življenje v njem je pisano, od vseh vetrov so se natrpali ljudje v grajske prostore, ni ga stanu skoro, ki bi ne bil zastopan na Gradu. Ni Je pa tudi luknje, ki bi ne bila zasedena. Če bi občina pregradila še podstrešja, vemo, da bi ne ostala prazna. Grad bogatašev ne pozna. Delavski sloj v njem prevladuje. Pozimi se zgodi, da strada in zmrzuje, toda neko čudno potrpljenje ga drži pokoncu. Kadar Je kdo že tik obupa, se pa potolaži v gostilni »Pri francoski š tirni«. Tam je dobra kapljica in poleg dobre kapljice zaleže tudi poštena odkritosrčna beseda. Marsikdo je hvaležen gostilničarju Grilu za izdatne usluge, pa najsi bodo v intervencijah, nasvetih, ali pa v materijalni obliki. O, očitali so Gradu, da spi. Joj, kakšno krivico so mu delali. Res. da graščaki ne bobnamo po svetu o raznih naših jubilejih, obletnicah in zaslugah, zato pa je naše tiho delo tem izdatnejše. Spoznali smo namreč, da sloga jači, nesloga tlači in danes je vse naše delo enotno usmerjeno. Težava tega ali onega je težava nas vseh in če je treba poskrbeti za to ali za ono zboljšanje, je to skrb nas vseh. Zato smo pa že marsikaj dosegli, česar drugače ne bi. V znamenju sloge in razumevanja za skupno stvar se je vršil v četrtek sestanek JRKD. Sestanku je prisostvoval ves Grad ne glede na stan in starost. Poročala sta delegata g. dr. Cepuder in g. občinski svetnik Rebek. Grad spi, so nam očitali, ker nismo kurili Janezovega kresa. O, če bi vedeli, kaj se pripravlja za vidovdanski, jutrišnji kres, bi morali priznati: Grad se drami. Pobudo za ta kres je dal gostilničar »Pri francoski štirni« Gril. Kres se pripravlja s polno paro. Poskrbljeno je za les, za govore, deklamacije, poskrbljeno je za lampi-jončke, ki jih bo nesla na »eance« grajska mladina. Materijala za kres je že sedaj toliko, da bo grajski kres najveličastnejši, kar jih Ljubljana pomni. Tako nameravamo počastiti spomin vidovdanskih herojev, ki so ustvarili s svojo krvjo današnjo svobodno Jugoslavijo. Pri pripravah sodeluje skoro ves Grad, veličasten bo pa sprevod grajskih prebivalcev, ki se bo pomikal v žaru lampijonč-kov proti »šancamZarja« v Zgornjem Kaslju je včeraj 25. t. m. priredilo zanimivo medklubsko kolesarsko dirko na progi: Vevče—D. M. v Polju—Fužine—stepa-nja vas—Radeckega cesta—Dolenjska cesta—smarje—Grosuplje—Višnja gora in obratno v Vevče. Dolžina proge je znašala 62 km. Start, na katerem je bilo enajst dirkačev (5 glavnih in 6 juniorjev), je bil ob 1:55. Čeprav je pihal oster nasprotni veter, so vsi vozili precej hitro. Okrog Šte-panje vasi ima Močnik defekt, katerega pa brž popravi in ujame skupino že v nekaj kilometrih. Ko tako pridirjajo do železniških zatvornic za česnovarjeni na Dolenjski cesti, so te bile spuščene. Čeprav je bil vlak že blizu, si dvojica vendar ni dala miru. Nepotrpežljiva Kačič in K osmina urno preskočita zatvornico in pred sopihajočo lokomotivo še drugo, naglo sedeta na kolesi in odeli r jata. žalostno je zaostala skupina buljila oči za ubeglima in mrmrala na železniškega uslužbenca, ki je zatvornice prepočasi odpiral, tako da je eden dirkačev še z glavo butnil ob nje. Tedaj se vname lov na vse pretege. Zlasti so se odlikovali v tem Trobec, Močnik bi Gartner. K osmini je med potjo odnehajo krmilo, zaradi česar se je moral nekoliko ustaviti. Oba tiča sta kmalu bala spet v skupinskih kleščah ter se jima je tako njun ubeg izjalovil. Do šmarskega klanca je skupina pri vozila kompaktno, nakar se je prt vzpenjaju že začela trgati, kajti dokaj močno sta po- tegnila Gartner in Lauri h ter kmalu pridobila kakih 200 m naskoka. Tudi Kosmi-na napne mišice in ima pri Grosupljem dvojico v pesteh, slo je tako do trga v ViAnji gori. Junior ji so obrnili že nad višnjegorskim klancem in tako imeli skrajšano progo za kakih sedem kilometrov. Urno jo maže ta K osmina in Gartner obratno, za njuna, pa še Vitrin, Svete in Moćnik, kateremu pa tostran Višnje gore na ostrem ovinku navzdol kolo spodrsne in fant se močno pobije, tako da je moral prekiniti zasledovanje. {Snergiftoj Tine je s tem imel pravo smolo, Na cilj v Vevče so dirkači prispeli v naslednjem redu: 1. Gartner Fr., Ljubljanica, v času 2:15, 2. Kc>srnina a., iPTimorje«, 2:16, 3. Vitrih. Zarja, 2:19, 4. Svete, »Primorje«, 2:21. Junior ji: 1. Laurih K., Zarja. 2:04, 2. Praprotnik St., Zarja, 2:13, 3. Hamber-gar SI., Zarja, po dirki, ki jo je vestno vodil stari kolesarski ljubitelj g. plankar Iv. s pomočjo g. Podiede M. in drugih, se je razvila lepa športna zabava z razdelitvijo daril, z motorji sta dirko spremljala gg. Prešeren (Ljubljanica) in Ložar (Zarja), ki pa zaradi defektov, katerih sta bila deležna oba, nista mogla svojih dolžnosti opravljati v redu, kajti drugače bi nesrečnemu Močniku gotovo priskočila na pomoč. 'm Koledar. Danes: Ponedeljek, 2.6. junija, katoličani: Visilij, Tvan in P. Hrana, pravo, slavni 13. junija. Današnje prireditve. Kino Matica: Ljubi me nocoj! (premiera). Kino Ideal: Fantom Dumitorja. ZKD: Zvočni film 0 vsesokolskom ra«*-tu v Pragi leta 193.2 ob 14. v kinu Matici. Kino Šiška: Nekoč je bil valček Zabavni večer sokolstva od 20. naprej na veseličnem prostoru s sodelovanjem čeških sokolskih godb. Vstop prost. Ernst Tollerjev recltacljski večer ob 18. v dramskem gledališču. Dežurne lekarne. Danes: Kamor, Miklošičeva cesta 2U. Trmfcoczv, Mestni trg 4. 0» sita nt rešeta Moč je moč, če je je kaj in če je junaška. Ampak niso vse moči enake. Poznamo delovno moč, kurja prsa, krokodilova jajca in kupno moč. To slednjo je najtežje opredeliti. Recimo, da lahko kupim vsak dan za dva dinarčka krompirčka, za en dinarček korenčka in za petdeset par peteršilčka, ali pa da si lahko privoščim za cel stotak kulinaričnih dobrot opoldne in za pol stotaka zvečer, povrhu pa š3LOVENSKI NAROD«, dne 26. junija 1933 Stran 3 HOTELIRJE, RESTAVRATERJE, GOSTILNIČARJE, KAVARN AR JE in TRGOVCE SgSlSES pa.fa^dno.ugodno priliko za oglase, ki jih priobčimo v torek pred posetoo ^Jo w*?e.8VeCaD ločeno od dragih oglasov tako, da pridejo še DO '^0rrSR/DOTOLD^lJPEAVA »SLOVKNSKEGA NABODA« SE JUTM Dnevne vesti — Finančni direktor g. dr. Valjavec Ljudevit je shižbeno odpotoval v Beograd. NadomestAije ga g. pomočnik Avgust Sedlar, ki sprejema stranke vsak delavnik od 10__12. — Seja odbora Zveze mest. V Osijeku je imel odbor Zveze mest v soboto sejo. Sprejet je bil proračun Zveze za tekoče leto, ki bo predložen skupščini zveze v septembru v Novem Sadu. V zvezi s proračunom se je obravnavalo tudi vprašanje glasila Zveze mest. Sklenjeno je bilo, da začne Zveza mest po možnosti že letos izdajati svoje glasilo, vsekakor pa prihodnje leto. Zveza se bo obrnila na prometno ministrstvo s prošnjo, naj se magistratni uradniki v vseh pravicah izenačijo z državnimi tako, da bi imeli vozne olajšave na železnicah. Obravnavalo se je tudi vprašanje zavarovanja magistratni b uradnikov za primer onemoglosti. Zveza bo posredovala, da pride v novi zakon o mestih določba, da so mestni delavci izvzeti iz zavarovanja pri okrožnih uradih. Zveza bo sama poskrbela^da bodo mestni delavci za primer smrti aH onemoglosti zavarovani, in sicer po vseh mestih enako. Velika narodno-sokolska veselica _ Kongres Jugoslovenske pevske zveze. V Subetici se je vršil včeraj kongres J-ugo&lovenske pevske zveze, ki se ga je udeležilo S5 delegatov iz raznih krajev države. Najvažnejša točka dmeraega reda je bil predlog Strossmayerjeve župe, naj bi se prenesel sedež zveze iz Beograda v Zagreb, ker aveza v Beogradu v 10 letih ni pokazala posebne delavnosti. Za predlog Je gdasovalo 9, pmoti pa 37 delegatov, dočim so se Slovenci z 21 glasovi glasovanja vzdržali. Sledile so volitve nove uprave in je bil za predsedinika iz-"roliJen senator in predsednik Glasbene Matice v LJubljani dr. Vladimir Ravnili ar, za podfpredsednrka đt. Nikola Bogdanovi č iz Beograda In dr. K orel 16 iz Zagreba., za tajnika pa M U etri ko Ž i viko vi Ć. _ Diplomirana je bila na glasbeni akademiji v Zagrebu s prav dobrim uspehom gidč. Mila Cer fen ova, hči g. kopemika dr. Jos čerina, čestitamo! _ Pr*i jutramji vlak iz Kranja In Iz Novega mesta v Ljubljano dne 29. junifla. Za udeležence sokolskih prireditev bo vosfl na praznik droe 29. Junija na progi JJovo mesto - LćuthJjana gl. kol. potniški vlak. ki odhaja ia Novega mosta ob 4.39 in prihaja v Ljaibljano ©L kol. ob 7.07 in na progi Kranj - f.Lj(}*rbajana gL kol. potniški vti&k, ki odhaja \% Kranja ob 6.24 in prihaja v Lifubtano gL kod. ob 7.14 mm. Lmenovaina vlaka vozita sicer samo ob delavnikih. Potniki na progi Novo mesto-LrJTibljana ki Kranj - Ljubljana se opozarjajo, da uporabljajo prvi vlak, ki je drugi vlak namenjen za udeležence iz Bele Kra;-me, odintosno za gorenjske udeležence do Kraotja. Nedeljski promet na (progi Kran3 - Tržič ostane neizp remenjem. _ Iz državne službe. Premeščeni so višji zdravstveni pristav dr. Edo Plscher od dvorskega k dardžanskemu sreskemu načelstvu. podnadaornik policijskih agentov Prane Grad od uprave policije v Ljubljani k upravi policaje na Cetinje, pristav Alojz Juvan od tešanjskega k tesliškemu sreskemu načelstvu; za ekonoma državne bolnišnice za duševne bolesni v Novem Celju je imenovan administrativni uradnik in vršilec dolžnosti ekonoma Anton Man fred. _ Sokolska moč, jubilejna koračnica, ki jo jc poklonil kapelnik dr. Jos, Cerin IČflibidj. Sokolu, se dobi za Mavir v veeh knjigarnah. Glej inserat! _ Natečaj za zdravnike m lekarnarje. Sanitetni oddelek vojnega ministrstva razpisuje natečaj za 10 zdravnikov in 5 lekarnarjev, ki bodo sprejeti v aktivno vojaško službo v činu aktivnega sanitetnega odnosno apotekarskega poručnika. Prošnje je treba vložiti do 10- julija. Podrobnosti natečaja so razvidne iz >Službenm Novin« SL 139 z dne 23. t m. _Nov grob. Včeraj je po kratki bolezni za vedno zatisnil oči znani posestnik in gostilničar na Poljanski cesti g. Viktor Kalam Pokojni je bil v Ljubljani splošno priljubljen kot mož izredno simpatičnega značaja in dobrega srca. Poleg domačih ga bodo težko pogrešali mnogi prijatelji. Pogreb bo jutri ob 16.30 s Poljanske ceste 52. Bodi mu lahka zemlja, težko prizadetim svojcem naše iskreno sožalje! I TO L ? _ Vreme. Vremenska napoved pravi, da ^o spremenljivo oblačno nagnjenje k ne\antam in nekoliko topleje. Včeraj je nekoliko deževalo samo v naši banovini, drugod je bilo pa vedro. Nalive smo dobili zopet ponoči, zlasti proti jutru. Davi ob 7. smo imeli v Ljubljani že zopet 18 mm padavin. Najvišja temperatura je znašala včeraj v Zagrebu in Beogradu 25, v Ljubljani 22 stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubljani 752.9. temperatura je znašala 13 stopinj. __ Nesreče. V soboto popoldne se je ripetila huda nesreča na Mestnem trgu. Z drvečega tovornega avtomobila je padel hlapec Ivan Babnik in se precej pobil po glavi. Reševalmi avto ga je prepeljal v bolnico, kjer se do nedelje ni zavedel, včeraj se je pa njegovo stanje že izboljšalo. Na cesti blizu Višnje gore je neki voznik podrl 33-letnega poeestnikovega sina Antona Vidioa, ki je zadobil hude notranoe poškodbe. — Delavec Alojzij Jerman iz Knezdola pri Trbovljah, se je zaletel s kolesom v nekega avtomobilista in se pobil na glavi ter po telesu. Dve lažji nesreči sta se pripetili tudi na so-kolskem telovadišču. V bolnico so morali prepeljati Jožico Mervarjevo, zobotehnico iz Zagreba, ki je zadobila lažje notranje poškodfbe ter Slavka Zelenka iz Most, ki si je menda nalomil desnico v komolcu. — Poskusen samomor. V Zalogu je včeraj pil Mzol mizarski pomočnik Bruno V. Prepeljali so ga v bolnico, kjer so mu izprali želodec in je že izven nevarnosti. Vzrok poskrusenega samomora ni znan. — Lažni učitelj tat, slepar in vlomilec. Zagrebška policija je aretirala te dni pustolovca Antona Raguza iz Travnika, ki se je izdajal za učitelja Josipa Hitreca odnosno Josipa Perkoviča. Mož ima na vesti mnogo tatvin, sleparstev in vlomov. Policija ga je izročila sodišču. — Dve ženi v enem dnevu rodili pet otrok. V Jajcu in v bližnji vasi šibenici sta rodili dve mlaeri ženi v enem dnevu pet otrok. Lahkoverni ljudje pravi j«, da je to znak dobre letine. — Samomor v kinu. V Subotici si je končal v petek popoldne v kinu življenje 22-1 etni strojnik Julij Gjurišin. Pognal si je dve krogli v srce. Bil je nesrečno zaljubljen, imel pa je ženo in otroka, a izvo-Ijenka ga kot oženjenega ni marala. To ga je pognalo v smrt. — Strašen zločin, v vasi Sajan blizu Velike Kikinde je bil te dni izvršen strašen zločin. 22-letni Gjuro Orčik je ubil svojega očeta, svojo mačeho in 2 polsestri. Ko se je Gjurov oče Andrej v drugič oženil, je bilo konec miru pri Orčikovih. Oče in sin sta se vedno prepirala, zlasti zato, ker mu oče ni hotel odstopiti niti pedi zemlje. Zato je Gjuro sklenil osvetiti se. Pred dnevi je prišel k očetu in kmalu sta si skočila v lase. Nenadoma je sin izpod suknjiča potegnil skrito sekira ter očeta oplazil tako močno, da mu je preklal glavo, še na tleh ležečega je večkrat udaril. Nato je stopil v hišo, kjer je srečal mačeho. Na njeno vprašanje, kje je oče, je odgovoril, da je >že mrzel«, zdaj pa pride na vrsto ona. še predno se je zavedla, zakaj gre, jo je udaril s sekiro po glavi. Mačeha je padla, Gjuro je bil pa prepričan, da je mrtva. Nato je stopil v spalnico, kjer sta spali 12-letna polsestia Viktorija in 8-letna Marija, katerima je presekal glavo. Težko ranjena mačeha se je medtem splazila iz hiše k sosedu in mu povedala, kaj se je zgodilo. Gjuro je po zločinu mirno legel v hlev, prepričan, da nihče ne ve, kdo je zločinec. Ko so ga pozneje orožniki prijeli, je zatrjeval, da nima pojma o zločinu, šele ko so mu povedali, da je mačeha živa, je priznal zločin. — Močan potres, Ia Beograda poročajo, da so zabeležili pofcresomeri snoči močan potres v daljavi 1010 km. — Ciganka ukradla otroka. Veliko razburjenje je te dni povzročila na periferiji v Novem Sadu vest, da je neka ciganka ukradla 4-letno Mariško, hčerko Fran j a Kardoše. Ciganka je pograbila otroka, ga posadila na svoj voz ter pognala kpnje v dir. Na krike drugih otrok je prihitel oče, ki je obvestil policijo. Zasledovali so cigane in Marico rešili. Zločinska ciganka je hotela na vozu otroka oslepiti ter ga je zbadala z iglo v oči. Mariško so prepeljali v bolnico, kjer so zdravniki ugotovili hude poškodbe, upajo pa, da ji bodo vid rešili. Zverinsko ciganko so hoteli ljudje linčati. Pri zapeki, krvnem prenapolnjen ju trebuha, kongestijah, bolečinah kolknih živcev* pri bolečinah v kolku, zasoplje-nosti, hudem srčnem utripanju, migreni, šumenju v ušesih, omotici, pobitosti, povzroči naravna »Franz Josef ova« grančica izdatno izpraznjenje črevesa in osvoboditev od občutkov tesnobe. Iz Ljubljane —lj Diplomski ispiti na Tehniški »red-nji šoli v Ljubljani so bili zaključeni dne 21. junija. Kot odposlanec gospoda ministra trgovine in industrije je izpras ovalnemu odboru predsedoval g. ing. H r o v a t Alojzij, univ. profesor v Ljubljani. Na arhi-tektonsko-gradhenem odseku je opravljalo izpit 9 kandidatov. Izpit so uspešno opravili kandidat je: Bjčar Adolf, Gradischnigg Erik, linarif Ivan (prav dobro), Mrše Anton, Srimpf Edvard, za tri mssece je bil odklonjen 1 kandidat, za šest mesecev 1 kandidat, za leto dni 2 kandidata. Na strojnem odsekn ie opravljalo izpit 26 kandidatov. Izpit so uspešno opravili kandidatje: Amon Ervin. Ažman Drasotin. Bajec Viktor, Bertoncelj Oskar, Bizjak Karol, C^pin Jožef, Divjak Branko, Drobine Emerik, Jan Jožef (prav dobro). Kefer Djuro, Koeevar Frančišek. Korošec Vladimir, Kraieher Danilo (prav dobro), Lavrencič Marjan (prav dobro). Nastran Viljem, PetkovSak Nikolaj, Prassel Eduard, Sindik Josip, Stojan Martin (odlično), U caka r Božidar (prav dobro). Vrečko Franc, za tri mesece so bili odklonjeni 4 kandidatie. za šest mesecev 1 kandidat. Na elektrotehniškem odseka je opravljalo izpit 18 kandidatov. Izpit so uspešno opravib" kandidat je: Bursrar Jožef, Holz Franjo (prav dobro), Jerčln Friderik (odlično). Lorenzutti Drago, Pavli! Miroslav, Pesocky Valentin (prav dobro), Poženel Anton, Vajda Ivan, Vlček JiH (odlično), Znidar Rihard (prav dobro), Zorga Rudolf, za tri mesec» je bil odklon jen 1 kandidat, za šest mesecev 2 kandidata, za leto dni 4 kandidatje. Na geometrskem odseku sta opravila izpit uspešno 2 kandidata: Mle-kuseh Andrej in Nadler Ivan. —I j REfoarjeva cesta, ki leži v smeri Groharjeve ceste na trnovski strani Gra-dasčjce, bo končno tudi urejena. Vendar Se ni zravnana po vsej širini. Na desni strani je namreč ob hišah, ki so bile prej agrajene, stara cesta 2 metra nižja, na drugi strani so pa začeli graditi vile pozneje, ko se je cesta že ravnala po višini novega mostu, če bi divigmili cesto tudi pri stare>ših hišah, bi nastala iz pritličij kleti in treba bi bilo tudi dvigniti vrtne ograce. Tega se hišni lastniki seveda branijo, zato bo zdaj utrjena cesta samo na eni strani, na drugi Je pa ozek hodnik pod novim cestiščem. Od ceste se cepi v hudi strmini na desno cesta ob Gradaščici (Kopališka ulica). Tudi te ceste ne morejo urediti, dokler no bo rešena kočljiva zadeva z Riharjevo cesto. Strmina pri mostu je takšna, da je onemogočen vozni promet iz Kopališke ulice proti mestu. Navozili 60 že precej nasipnega materijala, da bi uredili nabrežje, kaže pa, da bo še treba potrpeti. — Razstava Ljubljanskega Sokola na velesejmu zaviljon N je odprta vsak dan od 9. do 18. Z zletnim znakom vstop 2 Din, sicer S Din. — Manjšinska in lutkovna razstava na velesejmu v paviljonu M je odprta vsak dan od 9. do 18. z zletnira znakom vstop 2 Din, sicer S Din. —Ij Film o praškem vsesokolskem zle-tu na sporedu ZKD. Za zietne dni bo predvajal ZKD v Elitnem kina Matici prekrasen zvočni film, ki nam kaže lanski vsesokolski zlet v Pragi. ZXD bo s predvajanjem tega filma nedvomno ustregla Sokolom, ki tega krasnega filma Se niso videli. Filmi, ki je v zvočnem in fotc-tehničnem ozdru sijajno uspel zasluži vse pozornost. Predstave v Elitnem kinu Matici bodo danes in jutri ob 14. uri, v sre do ob 11. uri In v četrtek ob 1.30 uri v Elitnem kinu Matici. Razpored predstav tega filma je objavljen tudi po vseh šo- 26., 27-, 2S., 29: junija lah, kjer so nastanjeni Sokoli \a opozarjamo že danes v Ljubljani se nahajajoče :>okoiske Čete, da si čKazine« in ne 27. t. m., kakor je bilo prvotno javljeno, ker je na ta ian pozdravni večer na čast sokolskih gostov na Ta toru kot uvod v sokolske dni. Opozarja 210 vse krajevne organizacije, da imajo pravico udeležbe na skupščini samo sre-ski delegatje in to samo s poverilnico krajevnega odbora. Sreski odbor JRKD. —lj Veselifcni prostor na velesejmu bo za rasa sokolskih svečanosti t. j. od danes do 29. t. m. obratoval vsak večer od 7. urd dalje v polnem obsegu. Odprt bo danes do 24. ure, 27. in 28. do 2. ure in 29. do jutra. Za razvedrilo in ples skrbe Številne godbe. Vsak dan bodo igral 3 tidi priznane češke sokolske godbe, katerih ena je že včeraj, ob svojem prvem nastopu, izzvala aplavze poslušalcev. Vhodi na veselični prostor: S Celovški ceste nasproti pivovarne Union in iz Lattermannovega drevoreda (od hotela Tivoli in Bellevue). 28. in 29. junija bodo takoj po telovadbi na sejmskem prostoru velike narodni veselice. Danes in jutri vstop na veselični prostor prost 28. in 29. junija pa se bo pobirala vstopnina, ki znaša 4 Din, za imejitelje zletnih znakov pa samo 2 dinarja. —Ij Umrli so v Ljubljarti od 16. d0 22. t. m. Jamni*ar Uršula, 81 let, vdova vpokoj. drž. želez., Vidovtdanska c. 9. Jarše Janez, 72 let, mizarski pomočnik, Japltfeva ul. 2. Graul Marija, roj. Svetllin, 75 let, zasebnica. Ailjaževa ul. 29/pr. Legat Pavla, 84 let, bivša ključarica, Jap-l/jeva ul. 2. Vončar Ivana, 74 let, modieti-nja, VidovHlanska c. 9. 'uoncar Ivana, roj. Zobec, vdova po županu kočevskem. Poganska c. 16. — V ljubljanski bolnici umrli: Okršlam A^ata, roj. Mernik, 55 let, žena delavca, Medvode 21. čotar Vida, hči knjigoveza, Dravska ul. 7. Urban Pavel. 1 in pol leta, sin posestnika, žiganja vas 11 pri Tržiču. Grabnar Vika, 1 in pol leta, hči trgovskega pomočn., Rožna dolina c. V/24. Urbane Josip, 53 let, železn. nadkurjač v p., Dev. Mar. Polje 74. Ple-ško Stanko, 10 mesecev, sin trafikanta, Vrstovtšikova uL 10. Regallv Minka, 53 let, zavar. uradnica v p., Gosposvetska c. 10/11. Grebenšek Terezija, 31 let, dni-narica, št Ilj pri Velenju. Tavčar Marija, 39 let, žena dninarja, Nemški Rovt 26. Sojer Ivana, 14 let, hči progov. čuvaja, Notrance gorice 33. skrbeč Dragica, 3 leta, bči delavca, Moste, Predovičeva ul. 42. _lj Razstava ženskih ročnih del. Za čas pokrajinskega sokolskega zleta priredi Drž. osrednji zavod za ženski domači obrt v Ljfubljani, Novi tng razstavo ženskih ročnih del in spominskih predmetov. Oglejte si našo razstavo na Novem trgu šft. 4. _lj Sokoli! Sokoliće! posetite slaščičarno in kavarno >Petriček< na Aleksandrovi cesti 6. Prvovrstni sladoled in najboljše pecivo. 363-n —Ij Istrani — dijaki pazjn&ke gimnazije so vabljeni na važen dogovor v torek 27. t. m. ob 20. uri pri Kolovratu ziede prihoda našega dr Dinka Trinaestica _Ij Sličica z nase promenade. Naša pro- menaiia aaie vedaio kaj zaniunvt^a Preteklo nedelo'o je vzbudil pozornost pasan-tov aplašen voliček, ki se je meni nič, tebi nič nemoteno izprehajal po promenadi in grozil, da nasadi na roge vsakega, ki bi se mu približal, še imenitnejši je bil pa prizor, ki so ga videli v petek zvečer številni sprehajalci. Na vogalu Prešernove in šelenbursove ulice js stal znan ljub Danski gisdaiin. Prav zvedavo je motril brhka ljubljanska dekleta in jih stro-koraoasko ocenjeval. Revež ni slutil, da mu je usoda že za petami. Kakor furija je namreč privršala z nasprotne strani lepa črnolaska in še prodno se je gizdalin zavedel, zakaj gre, mu je trikrat krepko zažvižgalo okrog ušes. >Ti, baraba, boš mene opravljal.. .c, so Še čuli mimoidoči, nato jo je gizdalin, ki trde o njem, da je pravi ljubljanski Don Juan, jadrno popihal, ona jo je pa zmagoslavno in r zavesti, da je dostojno branila svojo čast, ubrala na promenado. Priporočana pet Lutz Cenejše je in nič slabše »Hubertoa« milo, pristen domač izdelek. Izdeluje se v Celju, a prodaja se v vsaki trgovini. Odkrita laž. — Pri vas k v službi Miha Bervar, kaj ne? Ali bi mogel govoriti z nji-m? Sem namreč njegov stari oče. — Obžalujemo, prepozno ste prišli. Vaš vnuk je namreč prav kar vzel dopust, češ, da gre za vašim pogrebom. Zvočni kino Ideal Film naših lepot, epopeja naših gora in rek! Fantom Durmitorja Film je izdelan in posnet v najlepših in najbolj romantičnih krajih nase države. V glavnih vlogah ITA RINA HINKO NUĆIČ Predstave ob 4., »£8 in Vi 10 zveč. Sokolstvo v naših vaseh V slovenskem predelu naše domovine je sokolska ideja pognala zdrave in globoke korenine tudi v naših vaseh. Tod imamo ali samostojna sokolska društva afc sokolske čete, ki vrlo zavedno in požrtvovalno izvršilno sokolske naloge in dolžnosti. Dokaz temu ie tudi večje število sokolskih domov, ki so jih bratje in sestre zgradili sami z velikimi žrtvami, a tudi z veliko ljubeznijo do naše vzvišene, vsem nam skupn-e sokolske stvari. Kmetovalec v naših kraj* je obrnil svoje b^tre oči sam vase in jo prišel do spoznanja, da more in mora sam odločati o svoji usodi, da mu ni treba valpeta, M bi ga ravnal po svoji volji, nego, da je tudi kmetovalec svoboden državljan v svobodni državi. Naš kmet točno izpolnjuje svoje dolžnosti nasproti vsem uradom, zakaj naj bi se metal pod peto onega, ki bi ga hote? trdo držati v sponah odvisnosti in nesamo-stojnosti? To samozavest daje našemu kmetiške-mu Ijnđstvu ideja sokolskega bratstva in sokolske enakosti, ki ga navdaja s ponosom, da je tudi njegova žuljava, toda vsega spoštovanja vredna trda dlan v ogromni verigi slovanske sokolske moči. Visoko se dviga čast in pošteno ime našega toneta Sokola pod sokolsko zastavo kot gotovo poroštvo našega skupnega napredovanja v vsakem pravcu javnesa življenja. Bratje Sokoli z našega podeželja, pozdravljam Vas v našem sokolskem krogu. Zdravo! E. Gangl. Film o IX. vsesokolskem zletu PosetnlKe pokrajinskega zleta opozarjamo na zvočni fiim o IX. vsesokolskem zJetu v Pragi, kj ga predvaja Zveza kulturnih društev v glavnih zletnih dneh Q8., 27., 28. in 29. t. m. v prostorih elitnega kina Matice. Predstave se vrsi 26. In 27. točno ob 14. uri, 28. ob 11. uri, 29. pa ob pol 12. uri. Na fitai opozarjamo predvsem posetnike zleta ia oddaljenejših krajev, ki sicer ne bodo imeli več prilike istega vtideti. Naj ne bo Sokola ah Sokohce, ki si ne bi Šel ogiedati še v slikan nevidne gmr.'diJGZine manifestacij? sok ^ske misli, sokolske discipline in vsesokolskega bratstva. Fotografiranje na zletišču Fotografiranje na zletišču je dovoljeno samo z izkaznico zletnega odbora. Zato si morajo vsi oni. ki hočejo vzeti na zleti- šče fotografični aparat, preskrbeti izkaznico v zLetni risarni in viden znak. Za izkaznico in znak bo treba založiti nejznatno kavcijo oziroma podati reverz. Kavcija se bo vrnila takoj, ko prejme zletni odbor od vsake fotografije no eno kopijo brezplačno za svojo zbirko; enako bo odveza! zletni odlbor tud' one, ki so dali reverze. Kdor nima take izkaznice in znaka s fotoaparatom, ne sme na zle/tišce. Vsako razpečavanje fotografij o telovadbi in drugih zletnih prizorih si pridržuje izključno zAetni odbor na osnovi zakonitih predpisov in mora vsak fotograf pred razpečevanjem predložiti posnetek v odobritev. Negative uspelih fotografij bo zletni odbor odkupil. Opozarja so naposled, da bo zletn> odlbor morebitne zlorabe zasledoval. Izletnikom po zletu Izletniški odsek za I. pokrajinski zlet v Ljubljani je izdal lično brošuro s seznamom vseh izletov po dravski banovini in na Jadran. Opozarjamo vse one brate in ostalo občinstvo, ki namerava po zletnih dneh napraviti iztete, da si nabavno »Izleta a navodila«, ki stanejo z legitimacijo Din 6.—. Legitimacije brez »Izletain navodil« se ne bodo pod nobenim pogojem izdajale. Legitimacije in navodila se bodo dobivala pri izletnem odseku v avli Na-Todmega doma, na kolodvoru in na vseh krajin, ki jih bo označil IzLetni odsek. Vabimo vse brate, da si čim prej nabavijo iegitimacje za i-zk\te, da ne bo navala ofc zletnih dneh in po zletu. * — Slovanski sokoloki večer na Taboru. Zletni odbor pj-iredi Jutri ob 20. v dvorani sokolskega doma na Taboru pozdravni veče sJovan&kim gostom. Pri pozdravnem večeru bosta sodelovala godba >Sloge£ ter Završanov kvartet. Po ofici-jelmih pozdravih bo družabni večer s pde-ecffl na letnem telovadišču, kjer Je v ta namen postavljen plesni oder. TelovadiŠče bo sijajno razsvetljeno. Pozdravne govore v dvorani bodo prenašali zvočniki na telovadišču. Vabimo narodno žensovo, da Be udeleži pozdravnega večera po možnosti v narodnih nošah. Vstop z tletmim znakom prost, sicer pa 3 Din za osebo. — Na vetielirnem prostoru na Ljubljanskem velesejmu se obratuje za časa sokolskih svečanosti, t. i. od 25. do 29. t m. vsak večer od 7. ure dalje v polnem obsegu. Poskrbljeno je za dobra zabavišča, pijačo in jedila. Za razvedrilo in ples skrbe tudi številne godbe. Vstopnica, ki upravičuje do 3nkratnega vstopa na veselični prostor znaša 4 Din, za imejitelje zletnih znakov, ki naj se nosijo vidno, pa 2 Din. Glavni vhod na veselični prostor je vselej e Celovške ceste nasproti pivovarni Union. Zlaati opozarjamo na to, da bodo dne 28. in 29. t nv takoj po končani telovadbi na sejemskem prostoru velike narodno veselice. Narodna zabava, koncerti, ples itd. — Dovoz z avtomobili k aletnemu prostoru. Dovoz z avtomobili za imetnike častnih vstopnic v ložah k zletišču 6e vrši v evrho nemotenega peš-prometa izključno preko Ninske ulice, mimo tivolskega ribnika tar Gradu (pod Turnom, Tivoli), skozi Lattermannov drevored do bifeja Tivoli, odkoder imajo častni gostje samo par korakov pes do posebnega vhoda k Častnim ložam. Avtomobili ostalih posetnikov imajo dostop le do križišča BleiweJsove cest- a Puh ar je vo ulico ali do Celovške ceste do odcepa ceste za veHsejmom pri kopališču Ilirije. Seja sprejemnega odseka bo drevi ob I>ol 19. v sejni dvorani Narodnega doma. Vse brate prosimo, da se seje zanesljivo udeležijo. Predsednik. Poziv rediteljstvu. Pozivamo vse brate reditelje severne tribune in godbenegu paviljona, da pridejo jutri točno ob pol 5. aju-traj pred rediteljsko pisarno na žletlsču. V sredo 28. t. m. morajo biti vsi reditelji zbrani točno ob pol 6. zjutraj pred roditeljsko pisarno na zletišču. Prosimo zanesljive udeležbe in točnosti. Poziv viškega Sokola svojemu članstvu. Vse članstvo, naraščaj in deco obveščamo, da je stanovanjski odsek za pokrajinski zlet v Ljubljani določil kot stanovalce na Viču bratsko Sokolsko župo Karlovac. Člani bodo nastanjeni v šoh, članice pa v Sokolskem domu. Viški Sokol bo priredil svojim dragim gostom svečan sprejem na dolenjskem kolodvoru, oz. pri prihodu v viško občino. Karlovčani prispejo v LJubljano jutri popoldne ob 15.30 na dolenjski kolodvor, kjer jih bo sprejelo odposlanstvo viškega Sokola. Ostalo članstvo, naraščaj in deca z zastavicami in v krojih odnosno v civilu z znaki se zbere ob 16. v Sokolskem domu k pozdravu. Hišne posestnike vljudno prosimo, da za časa zletnih dni razobesijo zastave v pozdrav in počastitev sokolskih gostov. Podaljšanje policijske ure v zletnih dneh. Banska uprava je dovolila, da smejo biti v dneh od 26. do 29. junija v območju mesta Ljubljane odprte gostilne do 2. zjutraj, kavarne pa vso noč z omejitvijo, da se po 2. uri ne smejo točiti alkoholne pijače. Podaljšanje policijske ure velja tudi za vele-sejmske prostore. Danes in jatri točno ob 14. uri tonSiltn o praškem vsesokolskem zletu leta 1932 v Elitnem kinu Matici Vse v Ljubljano dospele sokolske čete, ki še niso videle tega krasnega filma, opozarjamo na to izvrstne filmsko delo! BbHB ft. »SLOVENSKI NAROD«, dne 26. Junija 1933 Sto* 143 A. Dfinety: 104 (Dve sirot* Komai Videč odhajajočega zdravnika je potegnila za seboj Luizo in jo ubrala z njim. — Dobri gospod... — je začela svojo staro pesem. Prebil jo je MHc: »Vrag vas vzemi«, izgovorjen osorno in odločno, vendar je j>a ponovila naskok. Vlekla se je za zdjavnikom, ponavljajoč s hrapavim gfasotn: — Dajte vbogajme aleni siroti... — Slepi... kdo pa je slep?... to dedele? Prepričana, da ji miloščina ne more uki je hotela Frocnancfka potrkati na zdravnikovo sirce, da bi bila mitoščana čim večja. — Da, dobri gospod, sdepa je! — V teb letih? — se je začudM zdravnik... Ubogo dekle! Firochairdika je bila vsa »rečna. Da bi si zagotovila pričakovani uspeh je pritisnila na na/boS milo zveneče strune. — Ah, da! Koflfika nesreča za njeno ubogo družino! Toda v njeno veliko presenečenje je kazalo, da je gosipod sploh ne posluša. Vsa niegova pozornost je veljata dekletu, ki kar ni mogel od njega odvrniti pogleda. Kar je starko ceio popisni v stran, stopil k slepi siroti, jo prijel rabio za ramo, in jo obrnil s obrazom k tebi, rekoč: — Dajte da pogledam njene očL Frochardka ni mogla zadržati srditega pogJeda. — Njene oči hočeie videti? čemu pa? . — je zagodradaia. "fioda zaman je ponavljala: »Čemu pa?.Čemu pa?« Zdravnik je delal tako, kot da je v svojem kabinetu ala pni boiniiku na donim. — Pajd&e, drago deta; gedlte sa hip semle, — je deiail prijazno. Beračica ae je bafta radovednežev, ki vedno privabijo mestno stražo, radovednežev, ki hočejo vse videti, vse spoznati in vse vedeti. Spretno je pomolila svod kozavi obraz med stepo siroto In zdravnika, rekoč ^ednjemn: — Bezate no, zaman boste gledali, tu se ne da nič storiti. — Kdo vam je pa reket *of Beračloi je saprio *o vprašanje sapo. Kaj je mogla odgovoriti? Ah, če bi bela Lutea vedela, pred kom stojjil... Ce bi bda sfotša, da bi jo ta c*±-jasni, dobri neznanec prav lahSo o-tmgaJ iz krempljev krute starke in Jo spravil v zavod za slepce! Gotovo bi ga bila brez oklevanja prosila naj se je usmili in jo raS iz Prochardkinih krernp&ev. Toda začni se te gias krute starke, ki bi ii bil temelj it o pregnal take m£-A če bi I bile rojfle po glavi. — V^prasnflete me, todo mi je povedal da dekleta m nobene pomoči? .••Hm, že mnogf! Zdravnik je samo sfcoctrignt s čemet*. In da bi vzbudil zaupanje ne««Cne slepe, g je saAepetai na uho: — Zdravnik sem, drago deta. — Zdravnik! — je wkliknife Lniza in skJenfta roke, kakor bi hotela naslo- viti vročo prošnjo na moža, ki je tako prijazno govoril z njo. Učeni zdravnik je mislil, da bi bilo mogoče vrniti siroti vid. Ves zatopljen v misli o tem zanimivem primeru — Luizo je namreč že smatral za svojo botaico, ki naj bi jo ozdravil — ni videl srditega pogleda stare beračice, v njegovih očeh Luizine matere. Zdravnik je hotel vedeti o dekletu vse, kar ga je zanimalo. Ne oziraje se na razjarjeno beračaco je začel preiskovati bolnico, da bi ugotovil, kako je oslepela. Govoril je tako prijazno, da je Lui-zin obraz kar žarel od veselja in hvaležnosti. Rada bi bila pripovedovala temu neznancu o vsem: o svojem žrv-Kenju, o svoji nesreči, o svojem trpljenju. Toda čutila je na sebi Frochard-kki pogled, kS jo je kar pekel. — AM niste slepi od rojstva? — jo je vprašal sočutno. — Ne, gospod... Ta nesreča me je doletela, ko trti je bilo Štirinajst let — Štirinajst let! — je ponovil zdravnik. Frochardka je dobro slišala ta vzklik. Najraje bi bila odvlekla Luizo in pustila pred cerkvijo čudaka, ki se ji je zdel bofld podoben detektivu, nego zdravniku. Toda svojo jezo je morala krotiti kajti zdravnik je nadaljeval: — S štirinajstimi letH... In od takrat vas ni nihče leča? Luiza je hoteia odgovorit!. Ze je začela živo: — Od takrat, gospod... Toda Frochardka je skočila liki hi-Hena med zdravnika in svojo žrtev, rekoč: — Tako smo siromašni, gospod, da oi bi4o sredstev. Težko je popisati strah, ki je obšel tisti hip Luizo. Ne da bi mislila na Fro-chardkino maščevalnost je vzkliknila vsa iz sebe: — Če bi vedeli, gospod, kako grozni nesreči bi me iztrgali... — Ah, pasja dlaka! — se je požurila izdaviti Frochardka, da bd prikrila zdravniku pomen Luizinih besed... — Ah, dobri gospod, saj sami veste, da ni večje nesreče, kot biti step!... Ce bi sirota videla, bi lahko delala, namesto da proseče izteguje roko... svojo ubogo roko, ki gotovo ni bila ustvarjena za to. In obrnila se je k Luki, da jo je lahko dregnila s svojim koŠSenim komolcem in jo prisilila k odgovoru, kakršnega je hotela ona. — No, ali ni res, dušica? — Je vpra-šaJa sladko. Luizo so te besede pretresle v dno 'duše. Dala se je tako. da se je vsa tresla. In znova je podlegla starkini votJf. — Da, — je zajecldala z drhtečim glasom... — delala bi... Zdravniku se je sirota Še bolj za-stnfflla. Pride! jo je za roko, rekoč: — Pomirite se... pomirite se, drago dete. Govoreč z Luizo je namignil Fro-dhardki, naj stopi z njim malo v stran. In ko je beračica oklevala, je dejal: — Stopite sem, mati! FTochardka se mu je približala z iztegnjeno roko, kakor da prosi vbogajme. In s priliznjenim, tihim glasom je zajecljala: — Tu sem, plemeniti gospod! Toda stara beračica je zaman nastajala roko, da bd dobila vbogajme. Zdravnik je mislil na nekad drugega, ko jo je pokMcal v stran. — čujte, — ji je zašepetal, — treba jo bo previdno pripraviti... — Kaj? — ga je prebila beračica. — Da, ne smete i takoj povedati... — Kako to?... ne povedati ji... kaj? — je vprašala beračica prestrašeno, ker se je že bala, da bi ji zdravnik ne vzel Luize. — Kaj se ji ne sme povedati? — To, kar upam! — je zašepetal zdravnik v odgovor in pokazal na Luizo, ki je napenjala sluh, da bi zvedefa, o čem se pogovarjata. Frochardkm obraz je takoj Lcpremenil izraz. Bala se je nevarnosti, a zdaj je spoznala, da ni še najhuje, da se ji obetajo še strasnejše muke. Zdravnik je nadaljeval tiho: — Razburila bi se preveč... — Hm, mfelKte? ... — Kri bi ji pritisnila v giavo in v oči... — Dobro, dobro, — ga le prebfla Frochardka, — bom že pazila na to. Dobri zdravnik je hotel dati dozdevni materi več nego samo megleno nado. Obrnil se je k stari beraČici, rekoč: — Zagotavljam vas, da bi se mogla operacija v polni meri posrečiti. — Ah! ah! — je vzkliknila Frochardka. V tem je bilo začudenje, srd, grožnja, a moglo je biti tudi samo začudenje. Luiza je prestrašeno poslušala; toda zdravnikovih besed ni slasala, ker je govoril pretiho. Slišala je samo Fro-ohardkin vzklik. — Kaj neki ji pripoveduje? — je pomislila. Ubogo dekle, kaj vse se ji je še obetalo?... Se vedno je napenjata sluh, toda slišala je le nekaj Frochardkinih besed, pa Še njihovega pomena ni razumela. — Ah... mogla bi se, pravite? — je odgovorila Frochardka. — Tiho! — jo je opozoril zdravnik. — Privedite mi jo v bolnico Satat Louis. — Da, da v bolnico, — se je zahe-hetala babnica v duhu, — poznam jo, že večkrat sem bfla v njj... Zdravnik se je ozrl na starko, da bi se sponmfl, če jo je že kdaj videL — Saj fes, — je dejal čez nekaj časa, — zdi se mi, da sem vam že stre-gel... Da... da, če se prav spominjam, ste vdova po... Frochardka ga je potegnffla od Luize in zašepetaia: — Po usmrčenem zločincu ... tabo reefte. — Frochardova vdova! — je vzkMk-nil zdravnik. — Ne spominjam se pa, da bi bili imeli to hčerko. Beračice taka malenkost ni mogla spraviti v zadrego. Takoj je našla primeren odgovor. Globoko je vzdihnila in odgovorila: — Ta je prišla k nam iz kraja, kjer je trpela bedo in pomanjkanje ... Sprejela sem Jo iz usmiljenja... Pri meni je našla srečo. — Srečo! — je ponovil zdravnik io skomignil z rameni. Potem je zašepetal beračici na uho: — Ko se malo pomiri, ji previdno povejte. Stroj za obujanje mrtvih Presenetljiv poskus ameriškega zdravnika, ki je po daljšal bolniku življenje za dva dni Marsikaj znajo že delati ljudje in dan za dnem čkamo o novih izumih, na druga nebesna telesa je zahrepenel človeški duh in že se delajo prvi poskusi, da bi človek v svojem neprestanem prizadevanju po izpopolnitvi premagal privlačnost zemlje. Toda o poskusih izumiti stroj za obujanje mrtvih Še nismo slišali. Zdaj je pa prišla na vrsto tudi ta senzacija, ki seveda zaenkrat še ni v polnem obsegu verjetna, je pa vendar zanimivo in značilno, da prkie človek tudi na tako misel. Zdravniki ameriškega okraja Mil-waukee (Visconsin) so imeli te dni zborovanje, ki je na njem doktor Albert Hyman kot gost iz New Yorka izjavili: »Dva dni sem držal pri življenju starega newyorškega milijonarja VVer-fbla in sicer že potem, ko so bili zdravniki ugotovili njegovo smrt. To se je zgodilo na vročo željo bolnika samega, ki je hotel še govoriti s svojim sinom, hitečim k njemu z letalom iz Los An-gelesa«. Seveda je ta izjava zdravnike presenetila in od vseh strani so se cula vprašanja, kako je bilo mogoče ohraniti pri življenju še dva dni človeka, ki fe bil po mnenju zdravnikov že mrtev. Dr. Hyrnan je presenečenim kolegom pojasnil svoj presenetljivi uspeh. Pravil jim je, da je imel njegov pacijent srčno napako in bo Je z en je bila tako napredovala, da se mu je po brezuspešnem lečeniu na kliniki naglo bližala smrt. Mož je pa moral svojemu sinu osebno sporočiti važne rodbinske zadeve in milo je prosil dr. Hvmana naj mu podaljša življenje do sinovega prihoda. In tedaj >e dr. Mvman prvič preizkusil svoj novi izum, stroj, ki učenjak o nJem še moče podrobno govoriti, ker ga mora še izpopolniti in keT pomeni tako presenetljiv uspeh, da bo strmel ves svet, ko zve zanj. Ko je milijonar VVerfel po smrtnem boju omahnil na blazinice in ko so zdravniki ugotovili, da je umrl, je dr. Hyman pognal svoj stroj, ki umetno oživlja srce. Zborovanju je prisostvoval tudi dr. Hvmanov asistent, ki je pravil: »Videli smo. kako je potisnil dr. Hyman v bližino milijonarjevega srca nekaj votlih igel, napolnjenih z neznanim serom, ta čas je pa deloval njegov stroj, če2 pičlo uro je »mrlič« odprl oči in po kratkih presledkih, ko je bil onesve-ščen, je pričakal svojega sina, ki je prispel čez 12 ur po začetku operacije Asistent je predložil uradno potrjen protokol, da je milijonar \Verfel govoril s svojim sinom SO minut pri polni zavesti. Takoj po razgovoru s sinom je bilo na milijona nje vo željo ustavljeno delovanje stroja, ki je bil podaljša' možu živliienje. obenem mu je pa povzročal hude bolečine. In tedaj se je milijona rjevo srce res ustavilo, mož je drugič umrl Esperantski almanah Knjiga, ki bi jo lahko nazvali ključ do vsega sveta, je izšla te dni v 9000 izvodih kot 21. izdaja znanega in zeio razširjenega almanaha svetovne zveze »UniversaJa Esperanto Asocio« (UEA) v Ženevi. Knjiga se se imenuje »Almanah esperantskega pokreta 1933«. Prvi almanah je izšel leta 1908. Med svetovno vojno esperantski almanahi niso izšli. Letošnji almanah obsega 448 strani in prinaša podrobne informacije o vsem, kar pride praktično v poštev. če hoče človek potovati po svetu. Letošnji almanah prinaša naslove esperantskih delegatov (zastopnikov UEA) v 2.015 mestih 74 držav, dalje sezname 1099 krajevnih esperantskih klubov v 993 mestih, 39 narodnih esperantskih zvez v 35 državah s 25.000 člani, 44 strokovnih esperantskih organizacij. 13 narodnih in enega mednarodnega esperantskega instituta, celoten seznam esperantskih glasil in sicer 51 propagandnih, 30 mednarodnih in 12 delavskih, 14 delavskih esperantskih organizacij s 13.209 članov in 2 mednarodnih delavskih organizacij. S tem pa program esperantskega almanaha še ni izčrpan. Poleg zgodovinskega pregleda o delovanju založništva almanaha in drugih informativnih člankov prinaša podrobna in zanimiva poročila o koristih, ki jih imajo člani UEA. Te koristi bo znal oceniti samo tisti, ki si je moral pomagati v stikih z inozemstvom s tujimi, često plačanimi uslugami._ Obiskujte naša letovišča Dumas sladokusec Slavni avtor »Treh mušketirjev« je bil izboren kuhar in večjo važnost je polagal na svoje kuharske uspehe, nego na svojo literarno slavo. Za dober kuharski recept ali dobro jed je bi pripravljen žrtvovati vse svoje interese in celo vso svojo osebno udobnost. Nekega dne se je mimogrede ustavil pri svojem prijatelju Forcheru in ga lepo prosil, naj mu posodi 20 frankov. Dumas je bil namreč pozabil denai doma in ni mogel najeti izvoščka, da bi se peljal domov. Ko se je vračal od prijatelja z 20 franki v žepu. je zaslišal, da ga nekdo tiho kliče. — Aha, to ste vi, Klementina, — je dejal. Bila je prijateljeva kuharica. — Gospod, — je dejala, — ko ste bili zadnjič pri nas, ste me pohvalili, da sem tako okusno pripravila jurčke — Da, imenitni so bili, — je odgovoril Dumas. — In mislila sem. da bi vam ustregla, če bi jih vam nekaj vložila. — In dala mu je kozarec lepo vloženih gobic. Dumas ji je stisnil v roko od prijatelja izposojenih 20 frankov in odšel z gobicami peš domov. Pri zdravniku. — Gospod doktor, kaj naj storim proti nervoznosti svojega moža? — Oba morata odpotovati. — Kam pa? — Vsak v drugo smer. ZAKONSKA HARMONIJA — Prijatelj, nekam suh in izmučen se mi zdiš. Ali si bolan? — Jaz ne, pač pa moja žena. Drživa se stroge dijete. TARZAN II. DEL JE IZŠEL KNJIGO BOMO RAZPOSILJALJ NAROČNIKOM TAKOJ, CE BODO IZNOS DIN 20.— IN 3 DIN POSTNE PRISTOJBINE POSLALI OB ENEM Z NAROČILOM. NAROČILA NASLAVLJAJTE NA TJPRAVNIBTVO »JUTRA« LJUBLJANA, KNAFLJEVA ULICA 5. JE IZŠEL M umni pogrebni uvod Globoko užaloščeni naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš srčnoljubljeni soprog, oče, brat, stric in svak, gospod Viktor Kalan posestnik in gostilničar dne 25. t. m- po kratki in mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb blagega pokojnika bo v torek, dne 27. junija 1933 ob %5. uri popoldne od doma žalosti, Poljanska cesta 52, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 36. junija 198S. JOŽICA KALAN roj. MARINKO, soproga — MILAN, VIKTOR in JANKO, otroci, in vsi ostali sorodniki. Vsaka bemeda 40 |ft& Plača mm lahko tudi v znamkah, ta odgomar znamko! - Na vprašanja hram znamka mm i u od&ooariama. Najmanj*? 06laz IHn 5^— mmtm SLUŽBE FANTA do 16 let starega, sprejme v službo V. 2ibert, Zidani most. 2774 HIŠNO perfektno v serviranju in likanju, z dobrimi spričevali, — iSčem za deželo. Souvan, Volčji potok, Jarše. 2772 Modna konfekcija Najboljši nakup A. PRESRER, LJUBLJANA, Sv. Petra oesta 14. 11/T SOBNA OPREMA za gospoda (Herrenzimmer), prvovrstna, obstoječa iz 10 komadov, zaradi odvisnosti ceno naprodaj. Naslov v upravi >SL Naroda« ali pri mizarju Tomšiču, Kašelj. 2773 PLETILNI STROJ 12/36, dobro ohranjen, zelo ugodno proda Franjo Fefer, Vrhnika. 2776 NOVOZIDANO HIŠO tristanovanjsko, z velikim vrtom proda Antonija Brezar, Primskovo št. 96. 2775 STANOM 250 DIN MESEČNO dvosobno stanovanje s pritikli-naml in vrtom. — Naslov v upravi »Slov. Naroda«. 2727 KUPIM KUPIM ŽAGO na 1—2 gatra, parno lokomo-bilo, pomožne stroje in naprave za pranje. Podrobni opis z označbo cene na naslov: L. Defour, Zagreb, Gajeva 17. 2770 LOKAL T centru mesta, zelo prostoren, s pritiklinami in velikimi izložbenimi okni, se odda takoj v najem. — Naslov pove uprava lista. PAzrso ZA ZGRADITEV MLINA iščem kompleten mlin ali po-edine mlinske stroje. — Ponudbe na naslov: Lenhardt Anton, mlin, Velika Kikinda. 2777 MNOGO RAZNIH PRILIKA kuća, posjeda, trgovina, gostiona, mlinova, tvornica, raznih strojeva kupuje i prodaje bez provizije Daruvarčan, Daruvar. — Novi popis bezplatno. 2771 Revež aH potepuh — menimo za slabo oblečenega. Zunanjost je, žal, merilo naše vrednosti. Lepo boste oblečeni, ako nabavljate tkanine pri: A. Zlender, Mestni trg 22 Na obroke! — Na hranilne knjižice! POHIŠTVO. Moderne orehove, politirane spalnice, črešnjeve spalnice, masivne, šperane spalnice, pleskane 3000 Din, pleskane spalnice 1800 Din, kuninjske oprave 850 Din, kuhinjske kredence 450 Din, omare 380 Din, postelje 200 Din. Kdor si želi nabaviti poceni in trpežno pohištvo, naj se oglasi pri nas. Sprejemamo popravila in naročila po konkurenčnih cenah. Se priporoča mizarstvo »Sava«, Kolodvorska 18 — Miklošičeva 6. — Telefon 2780. 41-L VINO CEZ ULICO štajersko belo liter Din 6.— Bizeljsko rdeče liter Din 8—. Cviček liter Din 8.— Portugalka štaj. liter Din 9.— Rizling la. liter Din 9.— Burgundec beli liter Din 10.— Jabolčnik liter Din 4.— 2 G AN JE Tropinovec pristni 1. Din 20.— Slivovka prist. stara Din 24.— Fini čajni rum, lit. Din 24.— ter raznovrstno žganje, likerje, konjak, desertna vina, kakor tudi vedno prvovrstne sveže delikatese nudi po konkurenčnih cenah in se priporoča S. J. Jeraj, Sv. Petra cesta 38 Klavirji? Planini! Kupujte na obroke od Din 400.— prve svetovne fabrikate: Bo sendorter, Stelnway, Forster, Petrof, Bolzl, StingJ original ki so nesporno najboljši 1 (Lahka, precizna mehanika.) Prodaja jih Izključno le sodni lz vedenec in bivši učitelj Glasbene Matice Alfonz Brezni!' Aleksandrova cesta 6L 1 (vogal Beethovnov* ulice) fifiajujai Josip gnf^rf^V fia »Nevedno tiskarno«; Ffean — 2a u£ravo in del Usta: Oton Chrlstoc. — 9m 9 l^nhQanv