usrovENEcm le inserzioni. Podružnica« hha|« vsak dan s|utra| razen ponedeljka in dneva po praznika. Filiale! Novo meato. r v Ni I.vi- * ki XX v IX , , . s Uredništvo In npravai Kopitarjeva 6, Ljubljana. o Novo mesto izključna pooblaščenka za oglaševanje italijanskega » tujega g Redazione, Amminlstrazlonei Kopitarjeva 6, Lubiana. | Concessionaria eselusiva per la pubblicita di provenienza italiana izvora: Unione Pnbblicit& Italiana S. A, Milano. g Telefon 4001-4005. | ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A„ Milano. Un piroscafo inglese di 10.000 tonellate affondato II Quartier Generale delle Forze Armate comunica: N Sul fronte di Tobruk, tiri delle arti-glierie contro le opere della piazza cd azioni locali dei nostri reparti avanzati con cattura di qualche prigioniero. L'aviazione germani-ca ha abatutto tre velivoli avversari in com-battimenti aerei nei cieli della M a r m a -r i ca. Sono arvenute incursioni su Tripoli c su Benghazi, dove un apparecchio nemico, colpito della dilesa controaerea e prccipitato al suolo. i. Sui fronti dello scacchiere di Gondar, le nostre truppe hanno respinto formazioni avversarie, che hanno lasciato diversi morti sul tcrrcno. Apparecchi britannici hanno lanciato bombe su Ragusa e Licata (Sicilia) ed hanno nuovamente attaccato Napoli stanotte. Si lamentano 9 morti e 15 feriti nella popolazione di Licata; a Ragusa e Napoli alcuni feriti. Danni di mediocre importanza. Nel Mediterraneo nostri aerei si-luranti, al comando del capitano pilota Marino Marini e del tenente pilota Ouido Fo-cacci hanno attaccato unita nemiche in navi-gazione: un piroscafo carico da 10.000 tonellate e stato alfondato; un altro piroscafo da 7.000 tonellate e stato danneggiato grave-mente. - Vojno poročilo št. 510 Velik angleški parnik potopljen Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil objavlja: Na bojišču pri Tobruku streljanje topništva na utrdbe v trdnjavi in krajevno delovanje naših prednjih oddelkov, ki so zajeli nekaj ujetnikov. Nemško letalstvo je sestrelilo v letalskih bojih na nebu Marmarike tri sovražna letala. Pri poletih sovražnih letal nad Tripoli in Benghazi je bilo od protiletalske obrambe setreljeno eno sovražno letalo, ki je treščile na tla. Na bojiščih v Gondarju so naše čete odbile sovražne skupine, ki so pustile več mrtvih na ozemlju. M Angleška letala so metala bombe nad Raguso in Licato v Siciliji in so znova napadla Napoli ponoči. V Licati je bilo 9 oseb ubitih in 15 ranjenih med civilnim prebivalstvom, v Ragusi in Napoliju je bilo nekaj oseb ranjenih. Škoda je manjše važnosti. Na Sredozemskem morju so naša torpedna letala pod poveljstvom kapitana letalca Marina Marinija in poročnika Guida Focaccija napadla sovražne edinice na plovbi. Parnik, ki je bil natovorjen in je imel 10.000 ton, je bil potopljen. Neki drugi parnik s 7 tisoč tonami je bil hudo poškodovan. Nemške čete zasedle Harkov Nemške in zavezniške čete so tako zasedle središče sovjetskega gospodarstva Izredno nemško vojno poročilo Hitlerjev glavni stan. 25. oktobra. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja naslednje izredno vojno poročilo: Nemške čete so zasedle Harkov. Tako jc v njihovih rokah eno najvažnejših središč vojne industrije in sovjetskega gospodarstva. Nemško vojno poročilo Hitlerjev glavni stan, 25. oktobra. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: Kakor je bilo že objavljeno z izrednim vojnim poročilom, je bil Harkov 21. oktobra zavzet. Tako je eno najvažnejših oboroževalnih in gospodarskih središč Sovjetske zveze v nemških rokah. Istega dne so nemške čete zasedle tudi prometno križišče Belgorod, ki je "5 km severozahodno od Harkova. Ponoči so bojna letala bombardirala vojaške in vojnogospodarske naprave v Moskvi. V boju proti angleškemu oskrbovalnemu bro-dovju je letalstvo pred angleško vzhodno obalo v zastraženem konvoju potopilo pet trgovskih ladij s skupno 12.000 tonami. Uničen je bil tudi parnik s 4.000 tonami, ki je sam vozil. Pred severno afriško obalo so nemška letala severno od Gambuta zažgala sovražno trgovsko IaOju. Angleški bombniki so ponoči na razne kraje severozahodne in zahodne Nemčije metali eksplozivne in zažigalne bombe, ki so povzročile malo škode na stanovanjskih predelih. Šest sovražnih letal je bilo sestreljenih. Stotnik Golob je dne 20. oktobra dosegel svojo 80., major Liitzov pa dne 24. oktobra svojo 101. letalsko zmago. Položaj po bojiščih Dopisnik Štefanija javlja: Timošenko, poraženi sovjetski maršal na srednjem bojišču, je bil odstavljen že pred osmimi dnevi. Sprva so javili, da je prevzel obrambo Kalinina. Pozneje se je izvedelo, da je bil poslan na jug, da brani fronto na Doncu. Za poveljnika srednjega odseka je bil imenovan genera1 Žukov, ki je desna roka poveljnika generalnega štaba Ša-požnikova. Sovjeti branijo z obupnimi napori Moskvo, toda angleški listi že napovedujejo, da se pripravlja obsežen umik na Volgo in na Don. Med dežjem, vetrom, snegom in blatom, v katerega se udirajo vozovi, topovi in vojaki, se bitka za Moskvo nadaljuje z nezmanjšano silo. Po nemških poročilih je obkolitev prestolnice zelo verjetna. Od začetka vojne se poveljstvo sovjetskih sil neprestano spreminja. Od kraja sta Budjenij in Vorošilov bila podrejena Timošenku. Potem je Stalin kot komisar za narodno obrambo sam prevzel najvišje poveljstvo, ob strani pa je imel poveljnika generalnega štaba Šapožnikova. Sedaj pa so padli Timošenko Budjenij in Vorošilov. Nobeden od teh ni več maršal. Toda uradno je padel samo Timošenko, ki je bil general po poklicu. Ostala dva sta pa »junaka revolucije« in torej neodstranljiva. Stalin noče več maršalov, ker upa, da bo imel več sreče z navadnimi generali. « Helsinki, 25. okt. AS. Tukajšnji politični in vojaški krogi poudarjajo, da je bil maršal Timošenko odstavljen s svojega mesta v najbolj kritičnem trenutku za rdečo vojsko. Maršalu Budjeniju so naročili, da naj gre zbirat oddelke konjenikov, zlasti pa naj izdeluje še naprej proslule steklenice z bencinom, ki naj bi bile sredstvo za boj proti tankom. Te goreče bencinske steklenice so imenovali na fronti »Molotovljev cocktail«. Dejstvo, da je moral oditi Budjeij zbirat rezerve konjenikov, dokazuje, na kakšni stopnji mora biti motorizacija sovjetske vojske. Berlin, 25. oktobra. AS: Pri razbijanju zunanje sovjetske utrjene črte zahodno od Moskve se je zlasti odlikoval tankovski oddelek čete, ki je iz južne Saksonske. Tanki tega oddelka so napadli tam, kjer Sovjeti niti tega napada pričakovali niso, razdrli utrdbe na tem odseku in so z naskokom uničili ves obrambni sovražni sestav. Ta drzni napad je bil kronan z največjim uspehom in je ta oddelek tankov osvobodil pot za nadaljnje prodiranje nemških oddelkov. Rim, 25. okt. lp. Položaj v Moskvi mora biti že resnično zelo napet. Včeraj je moskovska »Pravda« zelo silovito napadla tiste, ki širijo paniko med prebivalstvom in ki skušajo pospeševati disorganizacijo moskovske obrambe in škodovati razmahu sovjetskih čet v zaledju. Včeraj opoldne je moskovski radio ponovil i grožnjo, da bo Moskva zletela v zrak, preden bo- Pred spremembami v angleški vladi Angleško javno mnenje dolži Halifaxa veleizdajstva Stoekholm, 25. okt. AS: »Times« je objavil te dni uvodnik, v katerem kritizira vlado in čisto naravnost zahteva, da naj se iz vlade odstranijo nekatere osebnosti. Švedski politični krogi menijo, da se začenjajo za Churchilla nove velike težave. Ta članek bo namreč presenetil angleško javno mnenje, ki je sicer že nekaj vedelo o nasprotjih v vladi. Angleško javno mnenje je namreč že dolgo prepričano, da Churchillova vlada ni več na višini svoje naloge. Dnevniki v Stockholmu pravijo, da je angleško javno mnenje še vedno pod vtisom Halifaxovih in Knoxovih izjav, ki so v nasprotju z vlado izjavili, da je angleška invazija Evrope nemogoča. Berlinski »Volkischer Beobachter« pa poudarja, da je nasprotje med Churchillovimi in Hali-faxovimi prijatelji zelo smešno. Angleškega veleposlanika v Washingtonu so tako rekoč obdolžili izdaje, ker je preveč pametno govoril o angleških načrtih za invazijo v Evropo in o resni nevarnosti, ki jo predstavlja nemška vojska za varnost Anglije. Nemčija pač ne potrebuje, Halifaxa ali pa sličnega moža za svoje vojne načrte, toda besede o izdajalcu Halifaxu so smešne. Novi oddelki portugalskih čet na Azorih Lisbona, 25. oktobra. AS: Nov oddelek portugalskih -5et ie V >isbo«M -vipotovoi a parniluvn »Carbaho« na Azore, kjer bo okrepil sedanje obrambe na Azorih in na Madeiri. Berlin, 25. oktobra. AS: Včeraj so v nekem kraju zahodno od Moskve v neki kmečki hiši nemški vojaki zajeli tri visoke sovjetske komisarje. Nameravali so si obleči meščanske obleke, da bi se tako prebili do sovjetskih postojank Eden od teh komisarjev in sicer Žid Volinski je izjavil, da je bil dodeljen sovjetski diviziji, ki je nosila številko 125 a, ki je bila šele pred kratkim obnovljena. Topniški oddelki te divizije so pričakovali prihod določenih baterij. Zastopstvo nemškega trgovstva v Firenzi Firenze, 25. okt. AS. Nemško zastopstvo trgovskih združenj je včeraj dopoldne v spremstvu fašističnega vodstva italijanskih trgovskih združenj obiskalo sedež fasištične zveze in je podrobno obiskalo vse vlade ter se zanimalo za organizacijo italijanskega trgovstva. Nemško zastopstvo si je tudi ogledalo oddelek, kjer je organizirano izdelovanje proizvodov umetniške obrti. Letalska nesreča pri Los Angelesu Los Angeles, 25. okt. AS. Izvedelo se je, da je na letališču Hamilton Field v Kaliforniji treščil bombnik, ki je bil med vajami prisiljen pristati. Ve* članov posadke je mrtvili. do Nemci prišli v mesto. Poveljnik mesta je dal postreliti mnogo oseb, ki jih .je obdolžil revolucionarnega rovarjenja. Osebe, ki so hotele zapustiti Moskvo, so biie aretirane in ustreljene. Sabotaž-nih dejanj je v Moskvi vedno več. Zaradi nemarnosti je bil postavljen pred vojno sodišče ravnatelj Osrednjega zavoda za razdelitev mleka v Moskvi. Italijanske čete premagujejo na vzhodnem bojišču velike težave Carigrad, 25. okt. AS. Carigrajski list »Beyo-glu« posvečuje poseben članek italijanskim četam, ki se vojskujejo na vzhodnem bojišču. List našteva vrsto odličnih napadov in zmagovitih bojev, pri katerih so sodelovale čete italijanskega ekspedicijskega zbora, in podčrtava velike težave, ki so jih italijanske čete premagale z vztrajno napadalnostjo. List zaključuje, da Rim ni mogel biti odsoten tej veliki vojni, kjer gre za obrambo evropske civilizacije. Novi Stalinovi izredni ukrepi Stoekholm, 25. okt. AS. V Stoekholm so prispela iz Moskve poročila, da je Stalin razposlal svoje glavne sodelavce in zaupnike po vsej Rusiji. Molotov je odšel v pokrajine ob Volgi, Mani-kov je odšel v Sibirijo in na Daljni vzhod, Berija, prosluli vodja GPU, je odšel v Kavkazijo in Vorošilov v severne pokrajine Rusije. Stalin mora zbirati ostanke razbite vojske Budimpešta, 25. okt. AS. Madžarski listi pišejo, da je moral Stalin ukazati obnovo in novo zbiranje razbitih ostankov sovjetske vojske, in to dejstvo dokazuje, da je sovjetska vojska doživela poraz, ki ga ni mogoče popraviti. Stalin se hoče sicer sedaj uveljaviti kot velik strateg, ko pripravlja zadnjo obrambo Moskve. Stalin misli, da bo še lahko zadržal nemške čete in da bo med tem ča- som zgrajena nova obrambna črta onstran Volge. Toda največja ovira pri vsem tem mu bo pomanjkanje vojnega gradiva. V Moskvi še verjamejo, da bo sovjetska vojska dobila pomoč ii Anglije. — »Pester Lloyd« piše s tem v zvezi, da je položaj Amerikancev in Angležev resnično obupen, položaj ruske vojske pa je katastrofalen. Anglija in Amerika se obotavljata poslati vejno gradivo v Rusijo, ker se bojita, — čisto upravičeno —, da bo to vojno gradivo prišlo v sovražne roke. Položaj v Moskvi je tak, da je tam zmeda dosegla višek. V sovjetski vojski se množe primeri nediscipline in nepokorščine. Sovjetska vlada je prišla v Samaro Rim, 25. okt. AS: Izvedelo se je, da je sovjetska vlada in 200 diplomatov in časnikarjev pravkar prišlo v Samaro. Rabili so pet dni, da so prevozili razdaljo 880 km. Sovjetska vlada se je nastanila v poslopju stare šole. Sovjetskim vojakom manjka obleke Ankara, 25. okt. AS: Moskovski radio je izdal razglas celotnemu prebivalstvu Sovjetske Rusije, da nemudoma prične zbirati obleko za sovjetske čete, ki se bore na bojišču. »Rdeča vojska,« tako pravi razglas, »nujno potrebuje zimsko obleke, ker se ostrina zime čuti vedno bolj. Posebno naj zbirajo ljudje-kožuhe, škornje, ki so nadevani s kožiihovino, in druge tople dele obleke, ki jih je mogoče dobili posebno na kmetih.« »V mnogih odsekih,« pravi moskovski radio, Orient« iz Bejruta novico, da je general Collet, minister de Gaullea pri sirski vladi prepovedal izhajanje dnevniku »Al Ahlk in reviji :>Al Ahad«. »Ahad« je glasilo važne sirijske tajne organizacije, ki je bila ustanovljena v letu 1000 in so člani organizacije bili večinoma Arabci iz Mezopotamije. Člani so se morali bojevati za neodvisnost svojo domovine. Ta organizacija ie bila slična organizaciji »Fetah«, ki je bila ustanovljena istočasno za osvoboditev Sirije. Ta ukrep proti sirijskiin nacionalistom nikogar ne bo presenetil, ker so Angleži že izkazali, kaj mislijo s svobodo Sirije in Libanona. Poleg tega se je Izvedelo, da so Angleži \rrc-vzeli vse tiste urade, ki so bili najpoprej zaupani pristašem generala de Gaullea. Razumljivo je, zakaj so Angleži ravno v Siriji začeli izvajati stare nietode svoje kolonialne politike. Med Angleži in pristaši generala de Gaullea se množijo spori in prepiri. Družine nekaterih do Gaulleovih pristašev so bivale v Kairu, kjer so čakale na odhod v Sirijo. Toda angleške oblasti so jim ukazale, da naj iz razlogov večje varnosti odidejo v Južno Afriko ali pa v Indijo. Ore pa za to, da bi bile to družine pri Angležih za talce proti pristašem generala de Gaullea. Uradna poročila iz Džibutija pravijo, da je guverner francoske Somalije sporočil, da sta včeraj dve majhni koloni Angiežev in pristašev generala do Gaullea prekoračili zahodno mejo te francoske kolonije, napadli obmejne straže in zasedli Dafenaito, ki jo 36 km severozahodno od Ka-diure. Obe koloni prodirata sedaj naprej proti temu mestu. Povečana Koroška Nemški lis! »Frankfurter Zettung* je prinesel dne 19. oktobra članek z naslovom »Das grftssere Karnten*, iz katerega posnemamo: »Obiskovalca glavnega mesta popolnoma nemške Koroške nekoliko začudi tuji ldiom v govorici teh ljudi, dokler se ne spomni, da je Koroška obmejna dežela v Zemljevid povečane Koroške. Zemljevid jc povzet iz nemških lis ton širšem smislu, da je bilo tam pred vojno petino slovensko govorečih ljudi. Pri tem pa ni bilo brez političnega vpliva dejstvo, da je zaradi pomanjkanja naraščaja iz nemškega področja prišel relativno velik del mladih duhovnikov iz slovenskih krajev. Nihče pa ni videl nič posebnega na tem, da so v deželi tudi slovensko govoreči, to terfi tnarij, ker so se vsi čutili Korošce in so to pri glasovanju po svetovni vojni tudi dokazali. Z izjemo Kanalske doline so takrat odstopljeni kraji Koroške zopet vrnjeni Nemčiji. Pri po-tegnitvi nove meje je prišel k temu še del bivše kronovine Kranjske v črti, ki gre tik ob Ljubljani, zajame Litijo in nato zaobseže Jezersko. Ker je bilo na Kranjskem le okroglo 28.000 Nemcev, je prišlo s tem odstopljenim severnim delom razmeroma le malo Nemcev h Koroški, ker leže največji narodnostni otoki na jugu. V sedaj Nemčiji pridruženem delu Kranjske živi približno 175.000 ljudi. Število Nemcev je še majhno, 6 čimer pa seveda še ni rečeno, da še tu tli marsikateri spomin na nemško preteklost. Majhen jezikovni otoček So-rica pokazuje na nekdanjo naselitev tirolskih kmetov po briksenskih škofih, kranjski vojaki še niso pozabili triletne 6lužbe v monarhiji... Dežela (Oau) Koroška, ki je imela doslej okoli 450.000 ljudi, je dobila dokajšnjo razširitev s prirastkom 175.000 Kranjcev. Meja se je pomaknila ob zidu Karavank proti jugu. Ta zid z dosedanjo mejo, ki je bil podoben bolj kamnitemu bregu, kateri je padal strmo proti severu, proti Koroški, dočim pa je bil od juga razmeroma lahko pristopen in je torej prevladoval sever; taka meja je bila naravno manj ugodna za obrambo Koroške in prav tako za izpad iz tega kotla, ki 6o ga morali pri spomladanskem pohodu na Jugoslavijo obkoliti; tako je fo področje, ki je bilo pozneje priključeno, tudi ostalo obvarovano pred vojnim opustošenjem, umikajoči se Jugoslovani so sicer razdrli mostove, do bojev pa ni prišlo. Področje je močno posejano z industrijo, posebno na Jesenicah, v Kropi in Kranju so tovarne, železarne, tekstilne tovarne in usnjarne; industrijski delavec velja kot trden in v znanem smislu žilav: krajevna struktura ustvarja tu podobne okoliščine, kakor pri Švabskih »krošnjarjih«, delavec ima povprečno tudi košček zemlje in ga obdeluje prav tako marljivo kakor kmet. Zelo Požar v San Sebastianu San Sebastian, 25. okt. AS. Hud požar je upe-pelil elektrarno in transformatorsko postajo. Škoda je zelo velika, ker je elektrarna zalagala 6 svojim tokom vse severne španske železnice in bo moral bili za nekaj dni ustavljen promet. Vzrok požara ni znan. razvita je domača obrt, posebno Sipkarstvo in 6lamarstvo. Pozornost vzbuja obiskovalcu zunanja slika dežele (in poznavalci ta vtis potrjujejo): ludi v podeželskih krajih vlada velika snaga, hiše so odlično ohranjene, pobeljene, hišna vrata dragocena, cerkve vidno varovane; nekoliko svetlejša luč nad razsežnim zelenjem je morda najvidnejša razlika od Koroške, če pustimo ob strani jezik. Zaradi nekdaj velikega tujskega prometa z nemške strani je nemščina zelo razširjena,_ tako da se je povsod mogoče sporazumeti. V bližnjem času bo to dovolj bogat doprinos za pronicanje v to deželo — privlačnosti je dovolj. Bled z Blejskim jezerom in lahko dosegljivim Bohinjskim jezerom je znan; od letnega gradiča jugoslovanskega kralja je malo ostalo, na novo bi morali postaviti grad, pa je ostalo delo pri prvem nadstropju. Pozneje so hoteli postaviti »kraljevsko vas« tri ure od Bleda: zgrajenih je kakih 20 alpskih koč, ki bi bile v zvezi s centralnim hotelom, ki so vsekakor zaželene kot gozdno mestece; pohištvo z nekoliko bolj civiliziranim poudarkom — z usnjem prevlečeni kmečki stoli — bi bilo lahko tu adaptirati. Od Bohinjskega jezera radi hodijo na gorski velikan Triglav, 2800 m visok apnenčast masiv; za zimo je tu in pa v Planici, kjer so bili zadnja leta doseženi najdaljši skoki, pridobljen lop kos alpske dežele. Vtis teh bregov s strmimi, v oblake segajo-čimi vrhovi,, velika sila, ki' govori popotniku tudi s področja Kamniških Alp (Jezersko) z 2600 m visokim Grintovcem, ima toliko zaupnega veli-častja alpskeea sveta, kakor da je bilo sem presojeno. Nova nagrada za naročnike ..SlovenCevc knjižnice" vsah, kdor |e naročen on kdor se bo Se pred 3. novembrom 1.1. naroČil na vso zbirko »Slovenčeve hnllžnlce" bo dobil tudi »Slovencev Koledar" lahho za ugodnosino ceno za 9 lir in 2 liri za poši-liatvene stroške, torei shupai za 11 lir dočim stane za nenaročnike naših listov in nenaročnike » Slovenčeve knjižnice" 20 lir. Tako vrednih in poceni knjig vam ni nudila še nobena zbirka* kakor „Slovenčeva knjižnica". Knjige so le po 5 lit« V platno vezane knjige lahko tudi dobite za doplačilo 0 H*, torej skupaj za 11 lir. Vsake knjige je nekaj tiskane tudi na antičnem papirju in yezane v platno. Taka knjiga pa stane 20 lir. Zadnji čas je, da se naročite na vso zbirko, kajti če ste naročeni na vso zbirko, boste dobili 25. knjigo zastonj. Pa ne samo to! Kdor je naročen na vso zbirko »Slovenčeve knjižnice«, katero lahko plačuje mesečno, more dobiti tudi »Slovencev koledar«, po ugodnostui ceni za 9 lir in 2 liri za pošiljatvene stroške, t. j. skupaj za 11 lir. Zaradi te velike ugodnosti smo prepričani, da se bodo oglasili še novi naročniki za vso zbirko »Slovenčeve knjižnice«. Zastopniki! Storite vse, da bo družina naročnikov »Slovenčeve knjižnice« čim večja! Prvo knjigo »Slovenčeve knjižnice« „TrOP brez IlOnCCV" bOHlO V kratkem ponatisnil), ker je popolnoma pošla. Naknadno jo bodo torej dobili predvsem, ki se bodo naročili na vso zbirko »Slovenčeve knjižnice«. »SLOVENČEV A KNJIŽNICA«, LJUBLJANA, KOPITARJEVA ULICA 6 Gospodarstvo . (V Trgovanje z zlatom S kr. dekretom, ki bo objavljen v Uradnem listu v llimu. o porabi zakona z dne 3.'septembra . dovoljuje nekatere izjeme od splošn^ prepovedi prodaje, in nakupa ziata, platine jg dragocenih kamnov. Kupoprodaja je dovoljena' na splošno: za kemične proizvode na podlagi zlata, srebra itd., dragocenih kovin za dentisti-čne in zdravniške svrlie, za laboratorijske svr-he, dragocenih kamnov za umetnostne predmete, za vojno industrijo itd., zlati in srebrni predmeti, ki so namenjeni kultom. Pozlačeni in posrebreni predmeti za verske obrede ne smejo vsebovati več. kot 1.200 gramov finega srebra. Nadalje je dovoljena prodaja starega denarja iz zlata in srebra, ki je bil kovan do leta 1S50, dovoljena je trgovina s srebrnimi urar, mi, z žicami iz srebra za tokstiluo industrijo, s poročnimi prstani iz zlata, ki ne tehtajo več pot 5 gr zlata, polnilnimi peresi, kjer prideta zlato in srebro v poštev samo kot okrasek, objekti iz stekla in kristala, kjer so srebrni okraski. . Banca d'Italia je pooblaščena nakupovati zlato in dajati predujme proti zastavi zlata il} zlatih predmetov, vpoštevajoč ne samo vsebino zlata, temveč tudi vrednost dela, vsebovanega v predmetu. Zastavljalnicam ni treba sestavljati inventarja predmetov v smislu zakona. Pretpoved izvoza platine, zlata itd. velja tudi za Italijansko Afriko in italijanska posestva, pač pa more minister financ obenem i ministrom za izmenjavo in valute in z ministrom za Italijansko Afriko dovoljevati tozadevne izjeme. Opozorilo delodajalcem Pokrajinski namestitveni urad sporoča: Vse delodajalce opozarjamo na določila na-, redbe o ureditvi povpraševanja in ponudbe dela, na podlagi katerih je uvedeno obvezno posredo-i vanje dela za vse poklice samo potom namestitvenih uradov (borz dela). Namestitveni uradi, odnosno oddelki se nahajajo na deželi pri vsakent občinskem uradu, na sedežih okrajnih glavarstev pa poslujejo okrajni namestitveni uradi kot podružnice pokrajinskega namestitvenega urada (javne borze dela), ki posluje v delavskem domu v Ljubljani. Vsak delodajalec, ki želi zaposliti delavca ali nameščenca (tudi hišno gospodinjske in kmečke posle), ga sme sprejeti samo s posredovanjem namestitvenega urada. Za neupoštevanje so v naredbi določene občutne kazni. Delodajalce nadalje opozarjamo, da morajo prijaviti oddelku na- Iz Soriške pokrajine Sv. birma v Bresiovici in v Jamljah. V nedeljo 12. oktobra je goriški nadškof delil zakrament sv. birme v llrestovici in v Jamljah, na meji med dobrdobsko planoto in Spodnjim Krasom. Ob dohodu v Brestovico je prevzviše-nega pri lepem slavoloku sprejel g. župnik Špacapan s sosedno duhovščino in ob navzočnosti zastopnikov vseli oblasti, na čelu jim konzul Carrara-Cajoli. opajski župan, štiri deklice, od katerih so imele tri na čelu simbole vere, upanja in ljubezni, so lepo vrsteč se po domače cleklamirale primerne verze. Krepko je učinkovalo, ko so zadnjo kitico vse štiri toplo poudarile, kar zadivili smo se pa, ko so vsi birmanci enoglasno ponovili zadnji vzklik. Tudi nad-pastirja je uspeli nastop otrok prevzel in je nonovno izrazil svojo polivalo in zahvalo za prisrčen sprejem. Po običajnih obredih je sle- dila slovesna sv. maša s škofovo pontifikalno asistenco in pridigo, v kateri je prevzvišeni v domači besedi pohvalil vse zbrane, zlasti pa mladega in vnetega g. župnika ter podal izbrane misli o roženvenški Materi božji. — P9 sv. maši je nadškof najprej blagoslovil dve novi zastavi za farno cerkev, nato pa podelil zakrament sv. birme več ko 100 birmancem. Po slovesnem potKildanskem blagoslovu se je odpeljal v Jemlje, kier ga je čakala res velika množica ljudi, Tudi tukaj so ga pri krasnem slavoloku pozdravili v domači besedi z dekla-macijo male dcklice. Po toplem nagovoru in izpraševanju krščanskega nauka, ki se je zelo dobro obneslo, ker so otroci točno in jasno odgovarjali, da so jih vsi lahko razumeli, je nadškof birmal okrog 40 malčkov. Lepo vreme, ki je prejšnji dan slabo kazalo, je še boij poživilo mestitvenega urada, na čigar območju obratujejo, v petih dneh ime in strokovno usposobljenost delavcev, ki so jih iz katerega koli vzroka odpustili in- ki-so iz katerega koli drugega razloga samjl prenehali delati, vendar ta prijava ni . obvezna, če gre za ustavitev dela, ki ne bi trajal^- več ko petnajst dni. Industrijski pomen Moskve Moskva je največje industrijsko središče Sovjetske Rusije. Tukaj je predvsem osredotočena tekstilna industrija, ki je pred začetkom raznih petletnih načrtov dajala 80 odstotkov vse tekstilne proizvodnje. Po uresničenju petletnih načrtov je Moskva postala središče še naslednjih industrij: proizvajalnih sredstev, gradbenega materiala, lesne in papirne industrije, hranil ter kovinske in elektrotehnične industrije. Kovinska industrija razpolaga z največjimi podjetji »Elektroslal« in »Srp in kladivo«. Mehanične industrije predstavljajo 20 odstotkov vse evrapske tovrstne industrije. Največja podjetja te stroke so: tvornica lokomotiv in vagonov Kokomna, tvornica vagonov Misti-čeflskij, tvornica avtomobilov »Stalin«, razne tvornice letal, dvokoles in celo ladij. Nekaj tvornic je tudi za orodje, za gradbene predmete, za čevlje in stroje za obdelovanje lesa. V okolici Moskve je v gradbi velika tvornica za šivalne stroje, kmetijske stroje in rudniške lokomotive. 'Moskva ima največjo sovjetsko tvornico krogličnih ležajev, ki daje okoli 50 milijonov komadov letno. V elektrotehnični industriji je velik Elektrozavodsk, ki je bil pred leti moderniziran. Tvornica Dinamo proizvaja tudi Veliko elektrotehničnih predmetov. Ležišča surovin so tudi v moskovski okolici, predvsem za kemično industrijo, ki izdeluje umetna gnojila, anilinske barve, razstreliva, zdravniške in farmacevtske predmete. Velik pomen je v zadnjih letih za dobil a industrija mila, ki je bila modernizirana in je bila delno sploh popolnoma na novo ustanovljena. Nova je tudi industrija gume, ki šteje dve največji podjetji: »Kavčuk« in »Krasnij Bogatil'«. * Novi nacionalni svetniki v korporacljah. Duce je na predlog tajnika stranke in ministra za korporacije imenoval večje število novih nacionalnih svetnikov. Mod drugimi je bil imenovan v korpo-raciji za papir in tiskarstvo za nac. svetnika Rino Alessi, ravnatelj Piccola iz Trsta. Ureditev bančnih vprašanj med Italijo in Hrvatsko. Dne 30. oktobra se sestane v Rimu ita-lijanskohrvatska podkomisija za bančna vprašanja. Ta komisija bo obravnavala predvsem vprašanje poslovanja hrvatskih bank na ozemlju, ki je zasedeno po Italiji. Hrvatsko delegacijo bo vodil dr. Aleksander Hondl. Finančna konvencija med Italijo in Hrvatsko. V sredo, dne 22. oktobra so se začela v Zagrebu pogajanja o sklenitvi konvencije o neposrednih davkih in finančne konvencije med Italijo in Hrvatsko. Razprava bo trajala nekaj dni. Oblačilne karte na Hrvatskem. Dne 21. oktobra je izšla zakonska odredba, po kateri ima pravico do oblačilne karte samo oni, ki ne posedujejo več kot dve obleki in dva plašča razen slavnostnih oblek, za ženske pa velja, da imajo pravico do kart, če imajo 3 obleke in tri sezonske obleke, 3 pare čevljev ln količine nesešitega blaga za obleke, odn. materiala za čevlje. Kupec mora dati prodajalcu izjavo v tem smislu, katero prodajalec izroči potem občinski upravi. Kršilci teh odredb se kaznujejo z zajioroin dp 6 mesecev in kaznijo do 100.000 kun. Karočajte »Slov. koledar« Iz Hrvatske Zadušnica za dr. Trumbiča. Oni dan je bila v Zagrebu zadušnica za dr. Antona Trumbiča. Udeležil se je je tudi zastopnik ustaške vlade. Ob tej priložnosti so pisali hrvatski listi o osebnosti dr, Trunibiča tkot velikega, Hrvata, čloyeka, ki se in za samostojno Hrvatsko, kakor. so. jo sedaj, ustvarili j i#iši,jjft^ravi, lniti staro pogodbo, sporazumeti pa se je še treba o plačilnih pogojih. Prostozidarska razstava v Belgradu. Naš list je že poročal, da v Belgradu pripravljajo razstavo o prostozidarstvu. Ta razstava je bila sedaj odprta v prostorih bivše velike lože »Jugoslavija«. Razstavo je priredila nemška zasedbena oblast ob sodelovanju srbske vlade. Njen namen je, prikazati vpliv prostozidarjev, Židov in komunistov. Razstavljeni so razni dokumenti ln zanimivi predmeti. K odprtju razstave so prišli nemški polkovnik v. Kaysenberg, kot zastop. poveljnika za Srbijo, dr. Hribovšek-Berge in častniški zbor, člani SS oddelkov, nemškega projiagandnega odseka in drugi funkcionarji, izmed Srbov pa prosvetni minister Velibor Jonič, kmetijski minister dr. Miroslav Radosavljevič, jx>štni minister general Kostič, več državnih podtajnikov, župan belgrajski in upravnik mesta Jovanovič in drugi. Občinstvo preteplo žeparja. Na belgrajski »5e-stici« (tramvaj št. 6) je neki žopar poskusil srečo. Občinstvo ga je zapazilo in je pričelo neusmiljeno mahati po-njem. Srečo je poskusil pri nekem delavcu. Ko so. ga pretepali, je kar med vožnjo skočil iz .tramvaja, tako da niti za njegovo ime niso mogli zvedeti. »Ljudje brez srca in duše«. Belgrajska »Obnova« piše: >Danes se dogajajo v Srbiji odvratne stvari. Zaradi komunistov so uničene cele vasi in naselja. Komunistom so se marsikje pridružili najnavadnejši razbojniki, ki delajo pod plaščem »partizanskega« maščevanja in ropajo povsod, kamor pridejo. Tu so ubili inženirja, mu ranili ženo, drugod streljata iz.zasede na rudarje, na tretjem mestu- so oplenili cerkev, nn četrtem zopet prenilatili starca... Ko človek to pregleda, res uvidi, da ti zločini nimajo nikakršne zveze s politiko, najmanj pa s kako politiko pomoči »zaveznikom« in nagajajo okupatorju, ker so ti postopki navadni zločini... To so ljudje brez srca in duše.« Biseromašnik Janez Molj - 90 letnik Ginljiva slovesnost v Kamniku Dno 23. oktobra je dopoldni! 90. leto »voje starosti častitljivi starost« ljubljansko škofije, gospod biseromašnik Janez Kap. Molj, župnik v p. v Kamniku. Rojen je bil v Sp. Brniku pri Cerkljah pod Kranjem 23. oktobra 1851; v mainika je bil posvečen 27. julija 1877 in 1878 nastavljen kot kaplan v Rovtah pri Logatcu. Kaplanoval je potem ie v Tržiču (1880—1883), kjer ga imajo stari župljani še vedno v lepem spominu, in v Smledniku (do 1886). Župnik je bil v Beli peči (do 1891) in potem 14 let v planinski župniji v Stranjah pri Kamniku. Potem je, ko je od 1905 preživel zaradi bolehnosti dve leti v začasnem pokoju v Kamniku, ie od 1907—1914 župnikoval v Sostrem pri Ljubljani. Potem, ko je bival kratek čas zaradi bolezni kot upokojenec v Ljubljani, je opravljal ie (1915— 1933), do svojega 83. leta duhovnijo v Trzinu. Odtlej pa uživa, kakor povsod, od vseh spoitovan, svoj zasluženi resnični pokoj v Kamniku. Vedno je bil vnet služabnik božji, moder gospodar in velik podpornik cerkvenih in prosvetnih ustanov. Dovoljeno mu je bilo da je preteklo nedeljo, dne 19. oktobra, proslavil redki svoj življenski jubilej in hkrati 65-letnico mašništva s tiho sveto mašo v kamniški župni cerkvi. — Ljudstvo od blizu in daleč je napolnilo prostrano cerkev prav do zadnjega kotička in množice so stale še pred cerkvijo. Brž ko je nekdo pred povzdigovanjem intoniral tisto prekrasno Marijino pesem »Marija skoz življenje«, je ta zajela vso množico kot mogočen val do konca sv. daritve. Vsa množica je v nepopisnem ganotju ihtela. Gospod jubilant je sam poudarjal, da je imel zelo slovesno novo mašo, da pa ta po udeležbi in prisrčni slovesnosti daleč ni dosegla te na zunaj tako skromne jubilejne maše. V dolgem svojem življenju ni doživel nič ganlji-vejiega. Tudi vsem udeležencem bo ostala la sv. maša in s tem tudi gospod slavljenec v neizbrisnem spominu. Želimo mu iskreno, da doživi tako čil in zdrav v srečnejših časih in razmerah ie železno mašol —n - 1— Kako je s kongresi Kristusa Kralja? Centrala »Regnum Christi« v LJubljani je začela delovati Znano je, da bi moral biti kongres Kristusa Kralja letos v Saragosi na Španskem. A poletje je za nami in kongresa ni bilo. Španci so najprej rekli, da bo kongres vkljub vojski in bo se ze pripravljali nanj. Potem pa so uvideli, da je mednaroden kongres nemogoč. Pač pa mora biti po končanem tem svetovnem vrvežu čimprej. Ura, ko bo treba misliti, kako vzpostaviti novo življenje, kako zgraditi na zemlji božje kraljestvo, v katerem bi narodi mogli živeti med seboj v pravičnosti in prijaznosti. Seveda so državniki poklicani, da napravijo vna-nji red med državami; a tudi krščanstvo mora imeti pri tem svojo besedo, če se hoče, da bo mir ustanovljen in ustaljen tudi v srcih. Saj so po zadnji svetovni vojni tudi ustanovili »Zvezo narodov«, — ali pa ni bila ta Zveza nekaka ironija?-Sadove njene vidimo. Upajmo, da bo zdaj prišlo na dan kaj boljšega. Takrat — ko se viharji vojne poležejo — bo čas, da katoličani zakličejo v svet: Svet, ali se boš spametoval? Ali vidiš, kam te je privedla tvoja modrost brez Gospodarja med nami? Priznaj ga svojega Gospoda, ukloni se mu in daj 6e voditi po potih, ki ti jih on predpisuje! Et nune reges intelligite, erudimini, qui judicatis terram!... Krščanstvo mora, bolj kot dozdaj, v razvoj sveta poseči. Sv. oče bo gotovo storil svoje; a mi vsi se moramo za njim oglasiti ln glas dvigniti, da se bo slišal do krajev zemlje, če je komunizem to storil, pa bi krščanstvo ne?! Mi smo tudi tukaj — mi, največja družba na svetu, in hočemo tudi besedo pri tem, kako se bo svet vrtil! Kongres po končani drugi svetovni vojni bo izredne važnosti. Z njim se bo začelo šele pravo delo kongresov. Dosedanji kongresi so bili le priprava na to veliko delo. KKK nimajo nič manjšega namena, kakor poskusiti in storiti vse, kar je človeško mogoče, da kraljestvo božje zavlada po 6vetu. Mi katoličani smo bili dozdaj premolčeči, preboječi. Svet je šel mimo nas svojo pot naprej, kakor da nas ni. Tako ne sme biti več. Mi nismo le največja družba, ampak tudi največja duševna potenca na svetu. To duhovno moč je treba izrabiti — v korist človeštvu. Kar posamezniki ne zmorejo, to bo lažje storila množica katoličanov: svetovni kongresi. Iz tega je razvidno, kako ogromen pomen Imajo KKK. Da bi katoličani le hoteli to razumeti, da je v združenju in skupnem pogumnem nastopu moč! Zdramimo se vendar in učimo se od sovražnikov Križa Kristusovega! Na tak kongres se je treba temeljito pripraviti. Zdaj je čas za to. Treba je, da že zdaj mislimo na bodočnost, da nas ne dobi nepripravljenih. Program za kongres sestaviti je stvar ne lokalnega, marveč centralnega odbora. A mednarodni odbor se zdaj ne more sestati. Pa četudi bi bilo to mogoče, kolikokrat pa morejo odborniki iz raznih narodov skupaj priti? In kako težko je pismeno velik in važen program v podrobnostih sestaviti! Zato je potrebna neka centrala tega gibanja. Ta centrala nosi ime »Regnum Christi«. Centrala katoliškega sveta je kajpada v Rimu. Od tam gredo povelja in pobude za kraljestvo božje po vsem svetu. Centrala, o kateri govorimo, je le za posebni namen, ki ga imajo KKK. Ta centrala hoče biti le pokoren služabnik cerkvene oblasti. Vsak vernik pa ima pravico — in dolžnost — širiti kraljestvo božje, kolikor more, pomagati cerkveni oblasti pri njehem visokem poklicu. Kakor pa posameznik, enako tudi vsaka temu primerna organizacija — v popolni odvisnosti in pod nadzorstvom cerkvene hierarhije. Vse to ee razume samo po sebi; a je vendar treba posebej poudariti, da se stvar ne bo napačno tolmačila, češ »Regnum Christi« sega previsoko in si lasti pravice, ki mu ne gredo. KKK hočejo biti l" pomožna sila Cerkve. Ta centrala je v Ljubljani. Ze zato, ker je njen predsednik ljubljanski škof. Pa je tudi mednarodni odbor posebej sklenil, da bodi tako, ker da je Ljubljana za to prav primerno mesto. Ta centrala mora začeti sedaj delovati. Saj je že delovala, kolikor je bilo za sproti treba. A odslej bolj po načrtu, bolj sistematično. Izdelati mora program prihodnjega kongresa. Ta program mora biti vseobsežen: vsebovati mora v glavnem celoten program kongresov sploh. Ker ta kongres bo podlaga vseh nadaljnjih kongresov, ki morajo biti ustrojeni po določenem načrtu. da se ne bo govorilo poljubno vsevprek. Zato kongresni govori ne morejo biti prepuščeni svobodni volji posameznih govornikov, kakor je bilo dozdaj. Govori morajo biti kakor iz enega vliti, tvoriti neko celoto Zato se bo ta program pripravljal, se bodo ti govori v glavnih obrisih sestavljali v Ljubljani. Posamezni govorniki na kongresu bodo potem okostje teh govorov, ki ga bodo dobili v roko, obdali z mesom in jim dali svojo barvo. Okostja pa se bo sestavljalo pri nas na sestankih, katerih se bo lahko udeleževal, kdor bo ali povabljen ali kdor čuti veselje in zmožnost za to delo. Tako je sklenil ožji centralni odbor, ki ima od časa do časa sejo. Tozadevni sestanki se prično prihodnji mesec. Danes, na praznik Kristusa Kralja, pa bo ob 5 popoldne v kongregacijski kapeli pri sv. Jožefu shod in pobožnost sotrudnikov »Regnum Christi«, pri kateri se bo namen in pomen te organizacije bolj natančno razložil. Povabljen je vsak, kdor se zanima za veliko zadevo in ima veselje sodelovati. Jubilej šušteršičeve mame Vsi, ki poznamo šušteršičevo mamo z Rakeka, se bomo danes začudili, da praznuje že svoj 60. rojstni dan. Tako živahna je še in hitra, vedra in mladostno delovna, da edinole sivi lasje pričajo o njenih šestih križih. Sedmerim otrokom je dala življenje, vzgojila jih je v skromnosti in 6trahu božjem. Ni jim dala tvarnega bogastva, ker ga sama ni imela. Učila pa jih je, da je življenje lepo, da ni nič na svetu brez Boga in ljubezni, da je na širnem svetu kruha dovolj za vse, ki hočejo delati. Življenje tudi njej ni prizanašalo. Zaupajoč v Boga in dobrega moža se je neustrašeno borila in ubijala za srečo svojih otrok. Zdaj zadovoljno zre na svoje žrtve, z veseljem pričakuje otroke, ki so odrasli in odšli za kruhom, ter mirno z možem uživa zasluženi pokoj — poln drobnega domačega dela. Pobožno in goreče še danes zapoje Bogu v čast, prav kot takrat, ko je bila še dekle in cerkvena pevka. Ni ji bilo dano, da bi se šolala, zato je izrabila vsak trenutek za samo-izobrazbo. Nekoč je ponoči, zatopljena v knjigo, spletla poldrug meter dolgo nogavico... Ša danes se živo zanima za vprašanja, ki često presegajo obzorje nešolane žene. Daj Bog, da nas ne vara rdečica njenih lic in živi ogenj njenih oči, ampak da bo ta vrla žena doživela še mnogo srečnih let, kar ji iz srca želimo vsi njeni sorodniki, prijatelji in znanci. Nove mezde stavbnega delavstva pri javnih delih Včeraj se je sestala pod predsedstvom kor-poracijskega inšpektorja inž. Masere komisija predstavnikov delodajalcev in delojemalcev stavbne stroke, ki je ob prisotnosti predstavnikov tehničnega oddelka Visokega Komisariata končnoveljavno določila mezde za stavbno delavstvo, zaposleno pri javnih delih (gradnja cest, železnic, državnih poslopij itd.). Za vse to delavstvo veljajo od 17. oktobra 1941 dalje sledeče mezde: pomožni delavci pod 17 let starosti . 2.40 lir pomožni delavci nad 18 let starosti . 3.20 lir kvalificirani delavci (zidarji, tesarji itd.) do enega leta praktičnega dela v stroki............4.50 lir železokrivci, odrarji, minerji, ricarji itd, morajo imeti višje mezde od najvišje mezde delavcev. Vpis motornih vozil v javni avtomobilski register Glasom naredbe Visokega Komisarja št. 119 je bilo določeno, da se morajo vpisati vsa vozila v javni avtomobilski register pri R. A. C. I. (prej Avtomobilski klub). Vsi prizadeti, ki so prejeli vabilo od urada za civilno motorizacijo za pregled motornega vozila in so to opravili, dobijo novo prometno dovolilo pri javnem avtomobilskem registru (P. R. A.) proti izročitvi starega prometnega dovolila. Nova prometna dovolila se morajo dvigniti v 5 dneh po izvršenem pregledu motornega vozila. Oni, ki so to že opravili, lahko dvignejo omenjeno dovolilo v uradu P. R. A. Kdor koli ima lastninsko pravico na motornem vozilu, že vpisanem v javnem registru na ime imetnika prometnega dovolila, sme v roku 30 dni od vpisa v javni avtomobilski register, s prošnjo, 6opodpisano po imetniku prometnega dovolila in predpisno overjeno, zahtevati popravo lastninske pravice.. Opozarja se na to posebno Praznik Kristusa Kralja Danes, ko se človeštvo prenavlja v trpljenju, v krvi in v ponižanju, mu Cerkev stavlja v hvalnici današnjega praznika program, ki nuj bo cilj sedanje in vseh bodočih generacij. Ta cilj je kraljestvo božje na zemlji — edini cilj, ki je vreden vsega našega stremljenja, ker je edina pot, ki vodi iz sedanje strašne zmede. Kakšno kraljestvo božje? »Kraljestvo resnice in življenja, kraljestvo svetosti in milosti, kraljestvo pravice, ljubezni in miru.« Mar ni to kakor odjek daljnje pesmi, ki smo jo že pozabili, a še vedno v podzavestnem hrepenenju odmeva v naših dušah? Da bi zopet resnica vladala na svetu, resnica, ki nas bo osvobodila in ki je edina hrana, vredna človeškega duha. Svetost in milost, ki sta božji dar, ki nas preraja v otroke božje in daje pravi smisel in vrednost našemu življenju, trpljenju in žrtvam. Pa kraljestvo »pravice, ljubezni1 in miru!« Eno izhaja iz drugega. Ker je človeštvo zavrglo pravico in ljubezen, ne pozno več miru. Narodi se čistijo v skupni bolečini kakor v ognjeni peči. Mnogi so vse izgubili, razen vero v Boga in svojo pravico. Drži jih pokonci božjo obljuba, da bodo pravice lačni nasičeni, in da bodo miroljubni zemljo posedli. Praznik Kristusa Kralja je opomin in obljuba. Iz stotisoč naših src se danes in vsak dan dviga klic: Gospod, pridi! Pridi k nam Tvoje kraljestvo pravice, ljubezni, miru! trgovce in vse one, ki imajo katere koli terjatve, za katera so zastavljena motorna vozila, kakor tudi vse one, ki so prodali motorna vozila s pridržkom lastninske pravice. Zgoraj navedeni lahko zahtevajo pri javnem avtomobilskem registru, da se vpiše v njih prid zastavna pravica, ki se lahko uveljavi proti drugim osebam. Vsa nadaljnja tozadevna jiojasnila daje R. A. C. I. — Urad javnega avtomobilskega registra, Ljubljana, Beethovnova ulica 14. Šport Pester spored nedeljskega nogometa Dve tekmi na igrišču Ljubljane, ena na Marsovem Prav polagoma se je polastilo naših gledalcev spet precej zanimanja za nogomet. Zasluge za to imajo moštva sama, ki 6o pokazala od nedelje do nedelje več zrelosti in lepše igre. Večjih presenečenj za enkrat ni bilo, pač pa smo videli zadnjo nedeljo par iger — ali bolje: par odlomkov —, ki vlivajo ti6tim, ki so pričakovali nazadovanje nogometa v Ljubljanski pokrajini, novih nad. Doslej so igTali člani prvega razreda (7 klubov) tri nedelje po vrsti. V osmih tekmah je padlo 30 golov. Ljubljana in Hermes, ki sta na čelu razpredelnice, sta jih dala po 10, Grafika pa, ki je zaenkrat še zadnja, jih je prejela 11. Točnejšo sliko o 6tanju v I. razredu dobimo, če si ogledamo razpredelnico. Številke pomenijo po vrstnem redu sledeče: odigrane tekme, dobljene, izenačene, izgubljene, godov m točke. Ljubljana Hermes Mars stanje danih in dobljenih Jadran Elan Svoboda Grafika 10 10 6 8 1 1 2 2 5 3 9 1 7 U 6 4 2 2 1 1 0 V nedeljo se bodo vsi klubi, razen Hermesa, vnovič spoprijeli Na igrišču Ljubljane bomo imeli v zgodnjih popoldanskih urah kar dvojen spored. Prva tekma bo med Jadranom in Svobodo. To bo hud boj dveh prikupnih moštev za točke. Četudi je Jadran zaenkrat na četrtem, Svoboda pa na šestem mestu, so izgledi na izid tekme odprti. To trdimo zlasti po tem, ko smo gledali preteklo Svobodo v borbi proti Ljubljani. V prvem polčasu so nudili igralci Svobode hud odpor in so podlegli le s pičlo razliko 0:1. Po prvi tekmi bo nastopila Ljubljana proti novomeškemu Elanu. Elanovci bodo verjetno precej v škripcih, potrudili pa 6e bodo, da jih popotna mlaha ne bo preveč polna. Kakor čujemo, bo nastopil Elan okrepljen z nekaterimi vojaškimi igralci. Grafičarji bodo prestali svojo preizkušnjo že dopoldne. Borili se bodo proti preizkušenemu moštvu Marsa. O izidu tekme — če bo šlo kot doslej — ne dvomimo, zanimivo in pomembno pa bo število zadetkov, ki bo lahko povzpelo Mars na drugo mesto na razpredelnici. Hermes bo namreč to nedeljo počival. V II. razredu, v katerem 6odehije pet moštev, je vrstni red zaenkrat tale: 1. Mladika; 2. Koro- Najvišje cene na ljubljanskem živilskem trgu Po dogovoru z zastopnicami in zastopniki konsumentov, prodajalcev in pridelovalcev je mestni tržni urad Visokemu Komisariatu predložil naj višje cene za tržno blago v Ljubljani tudi za prihodnji teden ter jih je ta odobril. Z odlokom VIII/2 št. 1133/4 Visokega Komisariata za Ljubljansko pokrajino veljajo za Ljubljano določene najvišje cene od ponedeljka 27. oktobra zjutraj do nedelje 2. novembra t. 1. zvečer. Najvišje cene, ki je po njih dovoljeno v Ljubljani prodajati v ceniku navedeno blago in ga plačevati, 6o naslednje: Domači krompir na drobno 1.20 L; zelnate glave na drobno izpod 10 kg 0.60 L; zelnate glave na debelo 0.50 L; kislo zelje na drobno 2 L; repa na drobno izpod 10 kg 0.70 L; repa na debelo 0.50 L; kisla repa 2 L; rdeče zelje 0.80 L; ohrovt 0.80 L; cvetača 3 L; brstni ohrovt 3 L; koleraba 1 L; koleraba do 4 komade na kilogram 1.50 L; rumena koleraba 0.50 L; rdeča pesa 1.50 L; rdeči korenček brez zelenja 2 L; šopek zelenjave za juho s korenčkom 0.20 L; črna redkev 1.20 L; pe-teršilj 2.50 L; por 3 L; zelena 2.50 L; domača čebula 2 L; šalota 2 L; česen, 25 glavic na kilogram 4 L; jedilne buče 0.50 L; glavnata solata 2.50 L; endivija 2 L; otrebljeni motovileč 6 L; mehka špinača 2.50 L; trda špinača 1.50 L; liter suhih bezgovih jagod 3 L; liter šipka 2 L; kilogram letošnjega suhega lipovega cvetja 20 L. domača žlahtna namizna jabolka 3.40 L; domača namizna jabolka I. vrete 3 L; domača jabolka II, • -»st« gospodinjskih sort 2 L; domača 'jabolki za vkuhavanje, nedozorela, črviva, obfolčena, nagndta 1.50 L; domače hruške od 2 do 4 L; domače kutine 3 L; žlahtno domače grozdje 4.50 L; domače grozdje samorodndc (izabela, šmarnica) 3 L; domači kostanj kilogram 3 L. — Gobe: a) rumeni in rjavi ježek, rumena griva ((medvedove tačke ali parkeljci), štorovke — vse liter 1 L; b) liter lisičk in večjih zimskih kolobarnic (mraznic, sivk) 1.50 L; c) liter sirovk, ciganov, možkov (jelenovega jezika), žemljevca, ovčjega vimena 2 L; d) liter majhnih sivk (mraznic) za vlaganje 2.50 L; e) kilogram mladih čebularjev in maslenk 3 L; kilogram nerazvitih jurčkov z zaprtim klobukom 10 L; g) kilogram razvitih jurčkov z odprtim klobukom 6 L. Kunci žive teže 10 L. Kjer ni posebej naveden liter, veljajo cene za kilogram. Opozarjamo pa, da vse te cene veljajo 6amo za blago, pridelano v Ljubljanski pokrajini, ker je za iz drugih pokrajin uvoženo blago v veljavi cenik za zelenjavo in sadje št. 3 na modrem papirju. V vsakem šopku zelenjave za juho mora biti tudi vsaj en rdeči korenček. Vse te cene morajo biti vidno označene pri vsem v ceniku navedenem blagu. Pohvalno omenjamo, da se je vidno označevanje cen na živilskem trgu že povsod uveljavilo, prav posebno pa moramo pohvaliti naše trnovske in krakovske zelen-jadarice, ki so s tablicami 6 ceiiami dale vsem drugim prodajalkam in pridelovalkam dober zgled. S tem so odpadla tudi večkrat prav razburljiva pogajanja, da so sedaj gospodinje in tudi prodajalke res zadovoljne z redom na trgu. tan; 3. Moste; 4. Vič; 5. Slavija. Kakšna bo razpredelnica jutri zvečer, bomo videli po tekmah med Mladiko in Vičem ter Mostami ir. Slavijo. Urnik peterih tekem, katere bodo odigrali jutri, je 6ledeč: Ob 14: Jadran-Svoboda, igrišče Ljubljane, sodnik g. Kos; ob 16: Ljubljana-Elan, igrišče Ljubljane, sodnik g. Zajec; ob 10: Mars-Grafika, igrišče Marsa, sodnik g. Dorčec; ob 10: Mladika-Vič, igrišče Mladike, sodnik g. Jerman; ob 16: Moste-Siavija, igrišče Marsa, sodnik g. Zajic. Še ena prireditev na Stadionu V nedeljo popoldne propagandni lahkoatletski miting Atletom je treba priznati, da 60 bili lete« posebno agilni. Priredili 60 pokrajinsko, žensko, ju-niorsko in akademsko prvenstvo, razen tega pa še troboj med Planinci, Ihrijani in Hermežani, ki je nudil izredno živahne in zanimive borbe za točke. Zdi se, da se naši atleti ie težko poslavljajo z zelenih igrišč. Za dane6 in jutri pof>oldne je naznanila Planina še eno prireditev: propagandni lah-ko-atletski miting na Stadionu, obakrat s pričet-kom ob pol treh. Uspeh te prireditve najbrže ne bo odvisen od atletov, pač pa od vremena. Ce bo v nedeljo sončno in če se bo igrišče posušilo, bodo imeli atleti poslednjo možnost, da izboljšajo letošnje rezultate. Po tem mitingu bodo imeli prijatelji številk dovolj materiala za setavo raznih tablic najboljših slovenskih atletov v 1. 1941, Kratek pregled športnih dogodkov Žižkov rival Giacomo Signori se je ponovno uveljavil v plavanju na dolge proge. Zmagal je na tekmi »Traversata di Pisa«. Daljino 1800 m je preplaval v 18 minutah in 47 sekundah — razume se, po vodi dol. To je bila že 16. tekma te vrste v Piši. Umrl je Enrico Villa. znani italijanski kolesar iz prejšnjih časov. Dolgo časa je na6tof>al na kolesarskih dirkah za tvrdko Legnano. Agencija Centraleuropa poroča, da je gledalo letošnje dvoboje za nemško nogometno prvenstvo 720.000 gledalcev. Tekmam za pokal von Tscham-merja und Oslena pa je prisostvovalo 372.000 oseb. Najboljši hrvatski strelci. V hrvatski nogometni ligi 60 6e doslej odlikovali sledeči 6trelci: Ci-mermančič (Gradjanski) 7 golov, Pleše (Gradjanski 4 gole, Lešnik (Gradjanski) 3 gole, Pukšec (Concordia) 2 gola. V zadnji številki »Športa« so objavili Hrvati listo letošnjih najboljših rezultatov v lahki atletiti. Posebno dobre 60 tele znamke: tek na 100 m: Gal 11.2 sek., tek na 800 m Kotnik 2:00.3 min., tek na 1500 m Kotnik 4:04.6 min., tek na 5000 m Kotnik 15:40.2 min., skok v višinS Šram 1.80 cm, 6kok v daljino Urbič 6.98 m, skok 6 palico Dolenec 3.41 m, troskok Gal 13.70 m, krogla Miošič 13 52 m, disk Šoič 42.82 m, kopje Janderlič 50.30 m, kladivo Pu-hovič 44.76 m. Larsen, znani finski smuški prvak je padel na vzhodnem bojišču. Larsen je imel 32 let. Italijansko nogometno prvenstvo. Po vsej državi bodo v nedeljo zanimive prvenstvene tekme. V obeh divizijah A in B nastopi po 16 najboljših moštev. Triestina, ki je član divizije A, bo imela v gosteh Lazio. Sijajno plačana tekma. Nedavno smo na kratko poročali o neusj>elem naskoku boksarja Lou Nova, ki se je lotil svetovnega prvaka Joe Louisa. Louis je zmagal. Nova pa je dobil dolg nos. Kar pa je glavno, sta oba dobro zaslužila: Louis je spravil v žep 193.000 dolarjev, Nova pa — četudi je podlegel - 71.000 dolarjev. * 1 , uh°,reu8,en'„izirfd,en ,a,le,ski ,a,en»- Pri srednješolskih lahkoatletskih tekmah v Askimu (Norveška) so dkriii nenavadno nadarjenega juniorja. To je 17 letni Ingvar Thoresen Pokazal je tele uspehe: met diska 44.65 m, krogia 15.47 m, skok v višino 1.65 m, skok v daljino 5.89 m. Mete je izvršil, to se razume, z juniorskim diskom in kroglo. Jesenice-Kranj 3:2 (2:0). Na igrišču KfD sta nastopih preteklo nedeljo nogometni moštvi Jesenic in Kranja. Pred 400 gledalei so Jeseničani dobili igro z rezultatom 3:2. Na Jesenicah bodo vključili jutri domača športna društva v nemške osrednje organizacije, o tem v zvezi bodo priredili lahkoatletske, nogometne in druge tekme ob sodelovanju Beljačanov, novice Koledar Nedelja, 26. okt. Kristus Kralj; Demetrij, škof in mučenec. Ponedeljek, 27. okt.: Frumencij, škof; Sabina, mučenica; Antonija, devica. — Lunina sprememba: Prvi krajec: 27. oktobra ob 6.04. lierschel napoveduje dež, ob vzhodnlku sneg. Torek, 28. okt.: Simon in Juda, apostola; Cirila, devica in mučenica; Fidel, mučenec. Osebne novice = Včeraj sta se poročila v trnovski cerkvi vet. med. g. Bojan Mervič, živinozd-ravnik v Velikih Laščah z gdč. Vido Spec, uradnico iz Ljubljane. Novoporočencema obilo 6reče m božjega blagoslova. = 60 letnico je te dni obhajala v Gorenji vasi pri Ribnici, priljubljena in znana šivilja gdč. Uršula Virant, agilna in požrtvovalna delavka v naših organizacijah, zlasti v Prosvetnem društvu in v novoustanovljeni Vincencijevi konferenci, kjer načeluje ženskemu odseku. Gdč. Virantova že 15 let vodi ribniško Marijino kongregacijo ter je njena članica od svoje mladosti. Posebno poznajo dobro jubilantinjo reveži. Jubilantinji, ki je verna propagatorica katoliškega tiska, zlasti Bogoljuba, ob lepem jubileju tudi mi iskreno čestitamo! V nekaj dneh bo tiskena Družinska pratika za leto 1942. dobili jo boste za ceno L 2- v Liulski kniigarri, v trgovini Ničman in v vseh drugih knjigarnah in mnogih trgovinah v Ljubljani in na deželi. Ker naklada ni velika, sezite ttikoj po prati ki sv. Družine. Maščobe bomo še naprej dob vali Z ozirom na zlonamerne govorice, ki jih razširjajo razni brezvestni ljudje, da_ namreč od meseca novembra dalje ne bo več hranilnih maščob in du se l>o namesto_ njih delila marmelada, smo izvedeli na pristojnem mestu, da so take lil podobne govorice povsem ne-osnovanc in da bo občinstvo kot doslej tudi še v bodoče dobivalo hranilne maščobe kakor to določajo veljavni predpisi. m — Nova serija mesečnih rekolekcij za duhovnike z deželo se začne v sredo, 29. oktobra ob 10 dopoldne v Domu duhovnih vaj v Ljubljani. Opozarjamo preč. gg., ki prihajajo z dolenjskim vlakom (ob 9.47), da je najbližja postaja Ljubljana-Rakovnik, tako da lahko še pridejo pravočasno do začetka rekolekcije. Tudi vrhniški vlak pride še pravočasno. Zberimo se zopet k duhovni obnovi, ki nam je v teh časih tako potrebna. — Škofijsko vodstvo UA in vodstvo do-ma DV.____ ŽELOD po lir 1.50 do 1.60 kilogram kupuje RALEK, Ljubljana, Wollova 12 - dvorišče. _ — Izmenjava šoferskih legitimacij. Avtomobilski klub opozarja vse imetnike šoferskih legitimacij na naredbo Visokega Komisarja za Ljubljansko pokrajino št. 96 člen 8 z dne 10. septembra t. 1., glasom katere naredbe prenehajo od 1. decembra veljati vse vozniške izkaznice za motorna vozila. Do tega dne je treba izmenjati vozniško izkaznice pri Visokem Komisariatu — urad za civilno motorizacijo. Ker so tozadevne tiskovine že pripravljene, se lahko z izmenjavo že prične ter se dobijo pri Avtomobilskem klubu vse potrebne informacije. V izogib vseh nepotrebnih potov ter nejasnostih — je Avtomobilski klub pripravljen prevzeti za člane posredništvo pri izmenjavi šoferskih izkaznic proti povračflu tozadevnih efektivnih stroškov za tiskovine itd., za nečlane pa proti za to predvideni odškodnini. Prošnji, ki mora vsebovati ime in priimek pro-silra, očetovo ime, rojstne podatke prosilca ter stalno bivališče (naslov), se mora priložiti dve sliki 4.50 X4.50 cm, staro šofersko legitimacijo, uradno potrdilo državnega tožilstva (kazenski list) ter potrdilo o bivanju, ki ga izda v Ljubljani Kvestura (uprava policije), izven Ljubljane pa pristojni občinski uradi in 5 lir v gotovini. Priloge je treba dostaviti Avto-klubu, ki izpolni tozadevno prošnjo na za to že pripravljenem formu-larju. Nove šoferske legitimacije se dvignejo v tajništvu kluba 5 dni po vloženi prošnji. PJŠR1DE LANGOSCA MILANO VIA ACCADEM1A 24 AGENTE AGENT per Acquisti Filati za nakupovanje Tessuti prediv in tkanin Kupile ieso sardimko povesi o ljubezni bogate Marianne do razbojnika Simona NAR mm SIRCO ki jo je spisala Nobelova nagrajenka G R A Z 1A DELEDDA. Knjiga stane le 5 Lir. Dobite jo v vsaki knjigarni in trafiki. — Pomočnikom mesarskih, pekovskih in sla ščičarskih obratov! Od pokrajinske delavsko zveze smo prejeli: Da bi se moglo pristopiti h kolektivni ureditvi delovnega in plačilnega razmerja pomožnega osebja v živilski stroki, je predvsem potrebno, da se pomožno osebje te stroke strne v enoten sindikat, ki bo imel nalogo, da pripravi vse potrebno za kolektivno pogodbo. V »a namen sklicuje Pokrajinska delavska zveza vse prizadeto pomožno osebje na skupni sestanek, ki bo v torek, 28. okt. 1941 ob 18 v prostorih Pokrajinske delavske zveze na Miklošičevi cesti 22 (Palača Delavske zbornice). Ker se za sestanek ne bodo pošiljala pospbns vabila, naj so vsi pomočniki sestanka 'zanesljivo udeleže. — Mlad inteligent, bolan, v velikih materialnih težavah — prosi plemenita srca za majhno gmotno pomoč. Naslov pove uprava »Slovenca«. — Železničarji čebelarji! Pridite po sladkor za pitanje čebel! Sladkor mora vsak sam osebno prevzeti pri Čebelarski zadrugi usl. drž. žel. v Ljubljani. Cena je 4.80 lir za kg. — Sanitetna avtokolona v Dragatušu. Dne 14. oktobra je sanitetna avtokolona pod vodstvom g. dr. Duceja obiskala Dragatuš. Ob 8 so zdravniki-specialisti pričeli naporno delo s pregledi šolske mladine, nato pa še odraslih in so tako opravili es dragoceno delo. Izvršili so 1360 pregledov. Občani Dragatuša se g. dr. Duceju, zdravnikom-specialistom in ostalemu osebju najtopleje zahvaljujejo za veliko delo, ki je bilo izvršeno v kratkem času. — Oddajanje stanovanja v podnajem. Po uredbi Visokega Komisarja za Ljubljansko pokrajino, št. 15 z dne 27. sept. 1941, si mora vsak, ki iioče dajati stanovanje v podnajem, dobiti dovoljenje kvesturo v mestu Ljubljana, odnosno od okrajnega poveljstva v drugiii občinah pokrajine. Predpisano tiskovino: Obra'zcc za prošnjo — cena L 0.75, vpisna pola — L 0.75 in prijavnice (polagati v dvojniku) cena po L 0.10, so naprodaj v Ljudski knjigarni v Ljub-" j a n i, Pred škofijo 5. — Liturgika za srednje in meščanske šole. Spisala dr. Fr. Jaklič in dr. Iv. Vrečar. Druga izdaja, 1911, 212 strani, je pravkar izšla v založbi Ljudske knjigarno v Ljubljani. Cena vezani knjigi L 27. — Knjigarna »Kleinmayr-Bainberg«, Miklošičeva 16, dobavlja redno in hitro domačo in inozemske knjige, časopise, muzikalije itd. Ljubljana 1 Križanske moške kongreganiste vabimo, da se v obilnem številu udeleže danes, v nedeljo popoldne ob pol 5, sestanka borcev Kristusa Kralja, ki bo v kongreg. kapeli cerkve sv. Jožefa. 1 Kongrcgacija Kraljice apostolov za akademike pri oo. jezuitih bo imela prvi sestanek jutri, v nedeljo, 26. okt. ob pol 3 popoldne v samostanu. Dogovorili se bomo o času sestankov. Pridite v velikem številu. Vabimo posebno novince. 1 Posestnike zemlje na Barju, ki je sami ne morejo obdelovati in bi jo dali v najem za pridelovanje sončnic, prosimo zadevnega obvestila z navedbo velikosti parcel in pogojev. Poleg njiv prihajajo v poštev tudi travniki in pašniki, vendar pa zemlja ne sme biti podvržena dalje časa trajajočim poplavam. Obenem vabimo vse one poljedelce, ki zaradi pomanjkanja zemlje na svojih posestvih ne bi mogli saditi sončnic in bi jo bili pripravljeni v to svrho vzeti v najem, naj se čimprej javijo. Tovarna olja Hrovat & Komp., Ljubljana, Palača Ljubljanske kreditne banke, 3. nadstropje. ZIMA MEHANIČNA PREDILNICA Uvoz surogatov M. JAGER, Sv. Petra cesta 17-Fuilne 1 K zlati poroki g. Antona Ažnoha in njegove soproge Uršule se z iskrenimi čestitkami pridružuje tudi podpisano Združenje ptt zvanič-nikov in služiteljev v Ljubljani, katerega član je bil naš Anton vsa dolga leta. Bil je naš veren in zvest stanovski tovariš, ki je kljub naporni službi in očetovskim dolžnostim ohranil svojo svežost in čilost. Želimo mu, da dočaka ob strani svoje zveste družice še dolgo vrsto let duševno in telesno zdravje in da nas ohrani v lepem spominu, kakor ga imamo v enakem tudi mi ter kličemo znova obenem še na mnoga leta! — Združenje zvaničnikov in služileljev v Ljubljani. 1 Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani razpisuje nov stalni abonma, red Torek, samo za Dramo. V tem abonmaju bodo dobili abonenti v sezoni 1941-42 20 dramskih predstav. Prijave za abonma sprejemajo od ponedeljka, 27. t. m. dalje v pisarni blagajne Narodnega gledališča v Drami. 1 Zagotovite si vence in - svečo za okrasitev grobov na praznike mrtvih o pravem času, saj iz okolice letos ne bomo mogli dobiti vencev, ker na deželi nimajo žice za vezanje vencev. Kako je pa z nabavo sveč, našim gospodinjam pač ni treba razlagati. Zato opozarjamo vse prebivalstvo, da si o pravem času zagotovi nakaznice za vence ali sveče pri vsesvetski akciji, hkrati pa pripominjamo, da ima tudi vsesvetska akcija zelo malo sveč ter le omejeno število vencev na razpolago. 1 Danes vsi v Frančiškansko dvorano. Ob petih pop. uprizori Mrakovo gledališče izredno uspelo Mrakovo tragedijo »Slavnostni finale*. Pred prodaja od 10—1 in od 3 naprej pri blagajni pred dvorano. 1 Najlepši Miklavžev večer, ki nanj že danes opozarjamo, bo 5. decembra zvečer v Frančiškanski dvorani. Priredi ga Vincencijeva konferenca župnije Marijinega Oznanjenja. Prireditev bo aranžirana z vso skrbjo in izbranim okusom. Spošto-\ vane starše in ljubitelje otrok prosimo, da že sedaj na to mislite. Vsa pojasnila v pisarni Pax et bonum, Frančiškanski prehod, tel. 43-63. 1 Klavirski koncert pianista Carla Vidussa, ki bo jutri v ponedeljek ob 20 v veliki Filharmo- nični dvorani ima naslednji spored. V prvem de- . Iu sta dve Beethovnovi sonati in sicer št. 1 v f- I molu in op. 111. Drugi del prinaša tri Brahinsove < skladbo in sicer najprvo Moto perpetuo v Webro-vi priredbi in nato Valček ter Variacije na 1'aga-n i ni jev tema. V tretjem delu bomo slišali dve študiji skladatelja Ferrarija, nato pa Lisztov Noctur-110 v as-duru ter prvo in drugo Rapsodijo enega najslavnejših pianistov vseh dob. — Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. 1 Rožnik. Z današnjo nedeljo Kristusa Kralja zaključujemo za tekoče leto redno službo božjo v cerkvi Marijinega Obiskanja na Rožniku. Dopoldne ob 9 bo sv. aiaša s pridigo. Po sv. maši bo blagoslov z Najsvetejšim. Popoldne ob 4 bodo pete litanije Matere božje. Obakrat bo tudi darovanje za cerkev. — Vse častilce rožniške Kraljice toplo vabimo, da se udeležijo današnjega zaključnega romanja na naš priljubljeni Rožnik. 1 Rokodelski oder. Zadovoljni boste danes popoldne ob 5 v Rokodelskem domu ob ponovitvi •lalnove drame »Dom«. Ne zamudite izredne prilike. Preskrbite si vstopnice že v predprodaji dopoldne od 10—12, popoldne eno uro pred predstavo v društveni pisarni, Petrarkova ul. 12-1. — Cene vstopnic so nizke: sedeži po 4, 3 in 3 lire, stojišča 1.50 lire. 1 V Ljubljani so umrli od 17 do 23. okt. 1941: Vovk Josipina, roj. Golmajer, 54 let, žena trgovca, Bleiweisova 18; Andervvald Franc, 53 let, natakar, Vidovdanska 9; Oblak Marija, 79 let, upok. tob. tov., Vidovdanska 9; Skaza Neža, sestra Batilda, 32 let, usm. sestra sv. Vinc. Pavel., Slomškova 20; Zavrl Franc, 16 let, sin delavca, Vidovdanska 9; Šenica Ivana, roj, Mali, 60 let, žena mizarja, Bežigrad 6; Pokovec Helena, 89 let, zasebnica, Zaloška 82; Pavli Mara, roj. Mrak, 55 let, žena trgovca. Sv. Petra nasip 37; Kralj Frančiška, roj. Ljubič, 55 let, žena ključ, mojstra, Veliki stradon 3; Ravnikar Anton, 49 let, proviz. potnik, Vidovdanska 9; Sre-brnjak Ivana, 60 let, obč, reva, Vidovdanska 9; Hrastnik Jožef, 37 let, sin preužitkarja, Vidovdanska 9; Kobal Emil, 28 let, delavec, Stožice 59. — V ljubljanski bolnišnici so umrli: Gobec Ivan, 8 mesecev, sin delavca, Črnomelj 167; Kralj Ivan, 32 let, pos., Kralje 6, obč. Stari trg pri Črnomlju; Špital Terezija, 51 let, tov. preddelavka, Poljanski nasip št. 40; Bec Vinko, 55 let, mizar pom„ Klunova 1; Kirn Terezija, 27 let, kmečka pomočnica, Pot na Rožnik 3; Mislej Peter, 4 mesece, sin mlekar, pom., Karlovška 1. Clv. geometer SIRK JOSIP fv0f0resem pisarno v Cipaletovo 1 (nasproti sodnije). Tel. 46-97 1 Honorarne ure. Rektorat Glasbene akademije v Ljubljani potrebuje za poučevanje italijanščine, slovenščine, narodne književnosti in ev. tudi nemščine honorarne učne moči. Na vsak predmet odpadeta po dve tedenski uri. Reflek-tanti s kvalifikacijo srednješolskih profesorjev naj se javijo pri tajništvu do 30. t. m. Prednost imajo profesorji brez službe z družino. 1 Mestno zdravniško nedeljsko službo ima v nedeljo, dne 26. t. m. mestni višji zdravstveni svetnik dr. Mi s Franta, Poljanska c. 15, tel. 3284. 1 Od doma jc pobegnil 16 letni brivski vajenec Novak Jernej, srednje postave, nazaj počesan. — Kdor o njeni kaj ve, naj sporoči policiji ali orožnikom. Ker je odnesel s seboj tudi nekaj obleke, čevlje in uro, svarim pred nakupom. — Srakar Ivan, Janševa 15. 1 Lepa zimska jabolka dobite pri Fr. Kham, Kongresni trg 8. 1 Misale, brcvirje, vse »Knjižice« in razne druge knjige dobite najugodneje v Mladinski založbi, Ljubljana, Stari trg 30. Gledališče Drama: Ponedeljek, 27. okt.: Zaprto. — Torek, 28. okt.: »Nocoj bomo improvizirali«. Red A. Začetek ob 18.15, konec ob 20.45. — Sreda, 29. okt.: »Dva bregova«. Red B. Začetek ob 18.15. Konec ob 20.30. Opera. Ponedeljek, 27. okt. Zaprto. — Torek, 28 okt.: Zaprto. — Sreda, 29. okt: »La Boheme«. Red sreda. Začetek ob 18.15, konec ob 21. DSITIST PALOVEC KONGRESNI TRG zopet redno ordinira Lekarne Nočno službo imajo lekarne: v nedeljo: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9, mr. Ramor, Miklošičeva 20 in mr. Murmayer, r.. Sv. Petra c. 78. — V ponedeljek: mr. Sušnik, Marijin trg 5, mr. Ku-ralt, Gosposvetska c. 10 in mr. Bohinc ded., Cesta 29. oktobra 31. Poizvedovanja 0d torka, 21. okt. dalje pogrešamo siamsko mačko. Obvestila proti nagradi na lastnika: Pen-gov Božidar, Ljubljana, Kolodvorska ul. 20. Našla se je večja vsota denarja na Kongresnem trgu. Dobi se pri Lenarčič, Pred škofijo 11, Ljubljana. Reven sluga je izgubil večjo vsoto službenega denarja. Pošten najditelj naj ga odda proti nagradi upravi »Slovenca«. Prosim tistega, ki je v prvi polovici tega meseca na postaji Stična vzel tuji pleteni kovčeg, naj ga prinese nazaj in izroči skladiščniku na postaji Stična ali pa naj vsaj vrne dokumente in papir, ki zanj nima nobene vrednosti. Izgubljena aktovka. Pri izstopu pred »Emono« iz voza št. 4 proti Viču sem pozabil v četrtek — ob 19.10 — v vozu staro rjavo aktovko. Prosim, da bi najditelj takoj izročil vsaj vsebino, ki je za najditelja brez vrednosti, v zavitku upravi »Slo-vcnca«, kjer dobi 100 lir za svoj trud. Iz Vrhnike V ponedeljek, 27. f. m. priredi Pro6v. društvo v svoji dvorani pester večer »Za vsakogar nekaj!« Nastopijo priznani ljubljanski gledališki igralci, kakor papa Danilo, Jos. Povhe in gdč. Francka Herčeva. Na glasovirju pa bo spremljal znani ljubljanski klavirist. Spored vsebuje lahke melodi-ozne operne arije, humoristične pripovedke, komične prizore s petjem in zelo zabavno zadevo žalujočega potnika. Komur je do 6meha in prijetnega razvedrila naj pride! — Predprodaja vstopnic v Prosv. domu v nedeljo, 26. t. m. od 14.15 do 15 in od 18 do 18.30. Začetek točno ob 18.15. Konec ob 20.15. V nedeljo, dne 26. t. m. popoldne ob 3 prirede »Mali harmonikarji« z Vrhnike dobrodelni koncert v prid društvu RK. Neopazno se že vadijo % leta pod vodstvom g. I. Sameja, in sedaj hočejo naši malčki pokazati svoj napredek, oziroma hočejo tudi s 6vojim delom podpreti R. K. Na programu imajo našo domačo glasbo, narodne pesmi in otroško rajanje. Vrhničani! Ne zamudite koncerta! — Pokažimo mladini, da znamo ceniti njih trud in tako bomo posredno podprli R. K. Narodna zavest nam veleva, da bomo napolnili dvorano »Prosvetnega doma« ter tako dali malčkom zopet voljo do novih napredkov. Iz Novega mesta Novo mesto pod snežno odejo. Po nekaj dnevih krasnega jesenskega vremena se io vreme sprevrglo. V četrtek zjutraj so med dežjem že padale prve snežinke, ki so proti večeru postajale vse bolj goste, v petek zjutraj pa se je Novo mesto že znašlo pod kar debelo odejo oktobrskega snega, ki je zadal zadnji udarec lepim jesenskim dnevom, ki so jih zlasti izkoristili vinogradniki, ki so po veliki večini trgatev že izvršili. Z zgodnjim oktobrskim snegom so bili udarjeni tisti vinogradniki, ki so, zanašajoč se še na lepo vreme, čakali s trgatvijo in se jim zna sedaj zgoditi, da bodo morali trgati v snegu. Ker je pa znano, da oktobrski sneg ni kaj prida in da navadno hitro izgine, je upanje, da se bo narava kmalu otresla te prezgodnje zimske odeje in da bo mogoče vsa dela še v redu in brez večje škode opraviti. Ponovno opozarjamo okoliške živinorejce, da bo jutri, v ponedeljek, dopoldne ob 9 na kmetijski šoli na Grmu plemenski sejem za biki, na katerega je prignati vse bikce v sta-rosfi nad 10 mesecev. Vsi oni, ki jim je bilo ob priliki licenciranja naročeno, naj si nabavijo bike, naj se sejma udeležijo. Brezplačne vstopnice za kopališče za mesec oktober je Rdeči križ razdelil. Reflektanti za brezplačne vstopnice za november naj se zgla-se prve dni novembra. V poštev pridejo le priseljenci, ki so v oskrbi RK v Novem mestu. Najdena ženska denarnica. Pred kakimi 14 dnevi je bila pri teniškem igrišču na Loki najdena ženska denarnica z manjšo vsoto denarja. Denarnica se nahaja pri Sončevih na Loki, kjer jo lastnica lahko dobi. v Nov grob. V soboto popoldne so na šmihel-skem pokopališču ob udeležbi znancev in prijateljev pokopali g. Petra Biščana, ki je bil po rodu Ilrvat iz bližine Zagreba, in ki ie dolgih 3S let bil zvest sotrudnik v trgovini Ogoreutz. Dolgotrajna bolezen ga je prisilila, da se je zatelel v bolnišnico, kjer mu je smrt pretrgala nit življenja. Naj v miru počival Iz Ribnice Obvestilo cenj. naročnikom. Naročniki »Slovenca« bodo lahko poravnali mesečno naročnino na domu, kjer jih bo obiskal mesečno pooblaščenec naše uprave. V Jurjevcih so zgradili novo sadno sušilnico, kjer že pridno suše sadje. Prav tako ima mnogo dela tudi sadna sušilnica v Goriči vasi. Zima je prinesla Ribniški dolini nove skrbi. Te dni je zapadlo že nad pol metra snega, v višjih krajih že skoraj meter. Južni sneg je napravil mnogo škode na sadnem drevju, ki je nosilo še listje, tako da se je sneg še bolj obdržal na vejah, ki so pod težo klonile in se lomile. V petek je južni sneg potrgal tudi precej telefonskega in električnega omrežja. Kmete skrbi, kako bodo spravili repo in korenje. Zadnji topli jesenski dnevi so namreč mnoge premotili, da niso spravili z njiv vsega korenja, nekateri v višjih legah pa imajo zunaj še celo koruzo, ki ni dozorela. Le smučarji upajo, da bo sneg zmrznil in bo možno smučanje. Ljubitelji snega, ki še takega niso videli, pa se s premraženimi obrazi fotografirajo, da bodo pokazali svojim slike lepega spomina. Iz Spodnle Štajerske Prvi nemški župan v Rečici pri Celju je bil Hans Kriutz (Krivec). Ta je zdaj odšel, ker je na njegovo mesto bil imenovan drugi. Ob slovesu mu je Domovinska zveza priredila lepo odhodnico, kjer sta govorila Deixelberger ter novi župan Konrad Dietner, kateri je obenem krajevni vodja Domovinske zveze. Krivec je imel tudi govor, kjer je naglašal, kako ponosen je, da je zdaj tudi Spodnji Štajer v narodno socialistični Nemčiji. Učite se nemškega jezika! Nemški listi prinašajo članke, kjer vabijo Spodnje Štajerce, naj pridno obiskujejo nemške jezikovne tečaje ter se uče nemškega jezika. Dolžnost in pravico — pravijo oklici — udeleževati se nemških jezikovnih tečajev imajo vsi člani Domovinske zveze, ki ne znajo nemško. Kdor ne bo znal nemško, naj si sani pripiše posledice. Smrtna nesreča z motorjem. Dne 21. t. m. zvečer se je iz Ptuja na motorju vračal 45 let stari cestni mojster Aleksander Mihelič. Nasproti mu je v temi privozil avto, ki ga je s svojo lučjo zmedel, da je zavozil v nekega Jordana ter ga podrl. Pri tem je Mihelič tudi sam padel ter si pretresel možgane. Medtem ko se Jordanu ni zgodilo hujšega, je Mihelič v mariborski bolnišnici umrl. Umrli so: V mariborski bolnišnici: 49 let stara delavčeva žena Jožefa Krempl, 45 let sitari cestni mojster Aleksander Mihelič, 48 let stari zidar Franc Gradečak, 66 let stari bivši gozdar Ludvik Dobaj ter 20 let stara železničarjeva žena Alojzija Veber. — V Celju je umrla Kristina Fliok, rojena Nagen. Iz Gorenjske V Kranju je godba nemških brambovcev priredila pred kratkim javni koncert. Kolesar jo je podrl. Neznan kolesar je te dni na Črnučah nevarno povozil Antonijo Dragarjevo, ki je obležala z dvakrat zlomljeno nogo. Prepeljali so jo na Golnik. Nesreče v tovarni v Guštanju. Delavcu Avguštinu Pongracu, je padel na nogo 50 kil težak kos železa ter mu zmečkal palec desne noge. — Delavec Peter Matjaž je zašel med dva vozička, ki sta mu stisnila spodrtji život. — Zraven delavca Avguština Slemnika je skočil s tira voziček, ki je vozil žareče tekoče jeklo. Pri tem je iz posode brizgnilo tekoče jeklo in Slemnika nevarno ožgalo. NaroČite »Slovenčev Koledar" lako|,!e$edo 5.novembra imele (as Mnogi so koledar vnaprej naročili, pa še niso nakazali naročnine zanj. Vso te vljudno prosimo, da to čim-preje store. Ponavljamo ponovno, da moremo tiskati le naročeno in plačano število izvodov koledarja. zastODMhlt Potrudite se in obiščite Vfako družino v Vaši vasi, kajti le z obiski boste dosegli čim večje uspehe pri nabiranju naročnikov za koledar. Vrzel v izobrazbi Nedavno sem si dal pri krojaču popraviti obleko. Ob tej priliki je nanesei pogovor tudi na te čase in na ljudi iz teh časov. »Zdaj pa človek res nima več veselja, da bi živel,< je dejal krojač. »Ljudje so drug drugemu pravi pravcati volčje. Najrajši bi drug drugega raztrgali in požrli.« »Za praktično krščanstvo so premalo vzgojeni,« sera pripomnil. »Za krščanstvo? Krščanstvo je imelo devetnajst sto let časa, da bi ljudi poboljšalo! No, pa kje smo danes?« »Dragi moj, pozabili ste, da smo imeli ne-£ ?ar®s talie čase, ko je načelo krščanskega sožitja in tovarištva prevevalo vse družabno življenje.« »To mi je pa čisto novo! Kdaj pa so bili na svetu taki časi?« »To je bilo takrat, ko je imela Cerkev še vpliv na oblikovanje družabnega življenja, na primer, v srednjem veku, in predvsem v zgodnjem srednjem veku. Takrat je zabranila skupnost delujočih stanov, ki so bili vdruženi v razne bratovščine, cehe in zadruge, da niso skakali čez ojnice poedini pridobitveni stanovi in mogotci, ki dandanašnji zastrupljajo življenje poedincev in celili narodov.« »O tem pa nisem slišal še nikoli nobene besede,« je dejal mojster in je zmajal z glavo, »da bi bili od srednjega veka dalje nazadovali, ko smo pa vendar zmeraj napredovali? .Saj se zgodovina človeštva premika po črti napredka — in Bog varuj, da bi se povrnili nazaj v srednji vek!« »Ta napredek, kot pravite vi, je bil pa v mnogih prilikah in vprav v družabnem oziru, eno samo izrazito nazadovanje...« Nisem nič več utegnil, da bi bil dokončal ta svoj poučni tečaj, ker so prišli ljudje k mojstru. Jaz bi bil mogel še dosti povedati, če bi bil hotel s pridom omajati stališče obupne črnogledosti, ki je bil ta prijatelj napredka tako zabredel vanjo. Utegnil bi bil navesti, na primer, tisti odstavek iz eneiklike »Quadrage-simo anno«, papeža Pija XI., kjer pravi sveti oče: »Imeli smo svoj čas družabno ureditev, ki sicer tudi ni bila v vsakem oziru popolna, vendar je bila glede na razmere časa in potrebe tistih časov kolikor toliko blizn pravilne ureditve po pameti. Da pa je že dolgo odtlej, odkar ni več tega pametnega reda. pa ni vzrok ta, kakor da bi se ta red ne. bil mogel prilagoditi drugačnim razmeram in potrebam. Vzrok je pač ta, ker so ljudje tako sainopašno ozkosrč-ni, da niso — čeprav je bila to njihova dolž- Zakaj pes lovi zajca Pršel je droban jesenski dežek. Otroci so stali pred šolo, pa jih je dež kmalu pregnal v šolsko sobo. Ker se pouk še ni začel je dejal Ivan, ki je risal nekaj po šolski tabli: »Veste kaj, dajmo si pripovedovati povesti, dokler ne pride gospod učitelj!« »Dajmo!« so bili vsi hkrati zadovoljni. — »Tvan, kar ti začni! Ti jih znaš dosti, ko toliko knjig prebereš!« Ivan je bil vesel te pohvale, pa je začel: »Povedal vam bora zgodbo o psu in zajcu. In vprav tisto, kjer je povedano, zakaj pes lovi zajca. To je bilo takole: V tistih davnih časih je moral nekoč zajec priti v mesto, da bi si priskrbel hrane za svojo družino. Vendar je sel jako nerad v mesto, ker je imel popolnoma raztrgane čevlje. Toda — hočeš nočeš — moral je iti in zato je šel kar lx>s. Skušal je napraviti prijazen obraz, vzel je v roke popotno palico in se odpravil na pot. Ko je stopil na glavno cesto, je zagledal ob njej zapuščeno poljsko gorišče. Vsedel se je k žerjavici, da bi si ogrel noge, soj je bilo jutro hladno, ker je bila ponoči slana. Ni trajalo dolgo, pa je zajec zaslišal, kako nekaj caplja po cesti. Ozrl se je in je zagledal psa, ki je žalostno krevsal vprav proti ognju. Povoliaval je krog gorišča, da bi videl, ali ni kje kak grižljaj za pod zob, ker je bil silno lačen Na sebi je imel svojo najboljšo pražnjo obleko in popolnoma nove čeveljčke. Ko je zajec videl te nove čevlje, se mu je inako storilo, ker on ni nobenih imel, vendar se je napravil, ko da mu ni nič. Prav vljudno se je priklonil psu in pes se je tudi njemu priklonil in ga je še vprašal, kako mu je kaj. Kaj kmalu sta se sprijaznila drug z drugim in sta se pogovarjala o tem in onem. Slednjič je zajec vprašal psa: »Pa kam le greš, ko si tako ves načičkan?« »V mesto sem namenjen. Pa ti?« »Tudi jaz bi šel rad v mesto, da bi si kupil par novih čevljev, ker so moji povsem raztrgani. Odkod imaš pa ti svoje?« »Iz mesta, dragi moj zajec, iz mesta.« »Jako lepo ti pristojijo. Ali bi mi jih dal, da bi si jih pomeril?« Zajec je psa tako prisrčno prosil, da se je pes brez besede vsedel na tla in si je sezul čevelj s prednje desne noge. Zajec ga je obul, šel malo po stezi, se vrnil in je dejal psu, da mu je čevelj čisto prav, vendar da z enim čevljem težko stopa in naj mu da vsaj še enega. Zajec je zda j z obema čcvljema hodil malo sem in tja in dejal: »Izvrstno, dragi moj, vendar ne vem, ali bi mi bili vsi štirje čevlji prav?« Pes mu je dal še oba čevlja z zadnjih dveh nog. Čim si jih je zajec obul, je stekel na žive in mrtve. Pes ga je klical in klical, naj se vrne, a zajec ie tekel kar dalje in dalje. »Oh, oni Načelnik in njegovi ljudje takoj po, begnejo, ako zagledajo le 6eneo Netopirja,« jc za-ničljivo odvrnil gospod Lisjak. Ko sta jezdeca dospela v mesto, je rekel gospod Lisjak Mišku: »Jaz grem v banko po denar, ti pa počakaj tu in pazi. Ako bi videl prihajati Netopirja, me takoj pokliči!« je naročal. »Dobro, velja!« je rekel Mišek. »Niti na kilo-mefer razdalje ne uide mojemu budnemu očesu!« se je pohvalil Mišek. Mišek je čakal pri mestnih vratih. Nekaj časa je bilo naokoli V6e mirno. V tišino pa so nenadoma udarili neki streli iz samokresa. Mišek 6e je začuden ozrl. Zagledal je Netopirja. Bližal se mu ie v diviem diru. Tolovaj ie vrzel Mišku vrečo Jabolka za zimo Lefos so jablane kar dobro obrodile in zato se bo gospodinja kolikor mogoče preskrbela z jabolki, saj so v vsakem, še tako skromnem gospodinjstvu neobhodno potrebna. Jabolka, ki so primerna za shranjevanje, morajo biti popolnoma zrela. Dozoreti morajo na drevesu, Ie tako vpije sadež čim več sokov. Taka jabolka so mnogo odpornej-ša in vzdrže dalje časa. Dozorelo jabolko lahko odtrgamo, ne da bi potegnili z njega pecelj in nalomili rodni les. Plod nekoliko zasučemo in ako se odtrga, je zrelo. Tedaj jabolka oberemo. Nekatere sorte se drže na drevesu prav do konca oktobra. Puhtimo jih kar lepo na miru, kajti čim dalj časa so na drevesu, tem boljši in odpornejSi bodo. Da jabolk ne tresemo, temveč jih obiramo, to ve danes vsak otrok, Ob shranjevanju pa se rav-najmo po sledečih navodilih, ki jih moramo brezpogojno upoštevati, če hočemo imeti jabolka prav do pomladi in še čez. Jesenskih jabolk ne shranjujemo za dalje časa, ker se ne drže in so najboljša novembra in decembra meseca. Tudi ko«mači, boskopski kosmač in kanadka niso posebno trpežni, ker potrebujejo vedno isto temperaturo in zračno vlago. Zato jih ne branimo za pomlad. Najmanj občutljiva so jabolka z gladko kožo in to le zimske sorte, od katerih vemo, da so trpežna. Tako na primer hranimo v primerni kleti zelo dolgo: mošančkar, londonski peping, jonatan, rdeči bellefleur, ontario, bočkovo jabolko, zlato reneto itd. Shranjujemo, kot smo že omenili, le popolnoma zrela jabolka, ki niso nič poškodovana in imajo pecelj. Prezgodaj potrgana in nezrela jabolka niso p^merna za shranjevanje čez zimo. Zato je prav, da počakamo s trgatvijo jabolk kolikor časa je mogoče. Trpežna so Ie tista jabolka, ki smo jih obrali, ne da.-bi se potolkla, opraskala,; odrla itd. Tudi pri prenašanju in nakladanju je treba največje pazljivosti Odbrana jabolka sortiramo ter vzamemo za shranjevanje le ona, ki so popolnoma cela, brez prask in odrtin, brez madežev in hrast in brez izrastkov. Če nimamo časa ali primernega prostora, da bi jabolka takoj razvrstili, jih previdno zložimo v klet ali kara drugam na kup, kjer ne zmrzuje. Pozneje jih odpremimo v zimsko shrambo. Letos bomo morali posebno paziti, da nam sadje v shrambah ne bo gnilo. Zato moramo shrambe prej razkužiti z žveplom ali apnom. Žvepljamo pri tesno zaprtih vratih in oknih, čez 24 ur pa prostor prezračimo in stene, če le mogoče prebelimo. V shrambi pa moramo skrbeti tudi za svez dotok zraka. Zato napravimo pri dnu manjšo odprtino, prav tako pa tudi pod stropom, da lahko svež zrak prihaja, slab pa odhaja. Seveda bomo to uredili le pri stalnih shrambah. denarja in kričal: »Vzemi denar in dirjaj proti hribom! Ne pomišljaj! Dirkal bom za teboj z napetim samokresom!« Pastir in kralj Živel je kralj, ki bi bil rad videl Boga. Zato je poklical k sebi vse duhovnike, učenike in druge učene ljudi in jim je dejal: »Hočem, da mi pokažete Boga in sicer čez tri dni. Ako mi te želje ne izpolnite, vas vržem v ječo in boste strašno mučeni'« Vsi so se pobrigali, da bi ustregli kralju, dobro vedoč, da kralj misli zares, kar reče. Čez tri dni so se javili kralju, da bi sprejeli nase kazen. In vprav takrat, ko je kralj vstal, da bi izrekel hudo sodbo, je vstopil neki pastir in je stopil h kralju, rekoč: »Vaše Veličanstvo, kr^lj, dovoli, da ti jaz izpolnim tvojo željo!« »V redu! Toda vedi: če mi želje ne izpolniš, boš plačal s svojim življenjem! Umorjen boš!« Pastir je nato prosil kralja, naj stopi z njim na dvorišče. In ko sta prišla na določeno mesto, je pastir iztegnil roko proti soncu in je rekel kralju: »Poglej v sonce!« Kralj je dvignil glavo in je skušal gledati v sonce, a jo je brž sklonil, zami/al je in dejal pastirju: »Menda hočeš, da bi oslepel! Saj ni mogočo gledati take svetlobe!« »Gosfiod, tole sonce, ki ne moreš niti malo gledati vanj, je delo Gos[>oda Boga, je le prav majčken del njegovega stvarstva. Kako pa si moreš zaželeti, da bi se približal Bogu in ga gledal s svojimi slabimi očmi, ko ne moreš gledati sonca, ki je spričo Boga Ie kakor noč spričo dneva? Ako želiš videti Boga, ga poišči v svojem srcu.« Kralju je bil všeč ta odgovor, bogato ga jc obdaroval in mu je pri odhodu dejal: »Res je, zdaj vem, kaj je Bog!« In tako je pastir rešil glave duhovnikov, učenikov in drugih učenih ljudi. In glejte! — pes še dandanes lovi zajca! In čiin pride človek s psom v gozd, zavoha pes sledove za zajcem, začne lajati in ga klicati, naj se vrne ..,« »Ali vam je všeč ta povest?« je Ivan vprašal sošolce. »Všeč — in zato nam povej še eno!« A preden je utegnil Ivan začeti, je pozvonilo in v razred je stopil učitelj — pouk se je začel. • Volk je vedno premišljeval, kako bi požrl osla, ki se je pasel po jasi v gozdu, pa se mu to vendar ni nikoli posrečilo. Nekoč pristopi volk k oslu in mu pravi: »Dajva, bodiva prijatelja I šla bova v gozd, naredila si bova kočo in bova tam mirno in zadovoljno živela.« Osel je bil zadovoljen in odšla sta v gozd. Zgradila sta si v gozdu kočo, ki je pa bila tako majhna, da je mogel le eden bivati v njej. Začela sta se pričkati, a volk je slednjič dejal: »Veš kaj? Navadno jc tako, da ima prednost tisti, ki je starejši. Kdor je starejši, naj gre v kočo, a mlajši naj stoji zunaj in naj straži.« Osel je bil tudi s tem zadovoljen. Volk je začel govoriti, da je on starejši, a osel je trdil, da je on. Ker se nista mogla ze-diniti, je rekel osel: »Veš, kaj? Čisto resnico ti bom j>ovedal: ko smo mi osli še majhni, nam starši na kopita zapišejo rojstni dan. Poglej, pa se boš sam prepričal, tla sem jaz starejši; če pa nisem, l>om pa jaz stražil pred kočo.« Volk je tega komaj čakal, saj je bil prepričan, da mu bo rekel, da je še jako mlad. Nataknil si je naočnike in se pripravil, da pogleda oslu na kopito. Tcda.jci pa je osel zamahnil in je udaril volka jxi sredi čela. Volk sc je brez besede zvrnil na tla. Po njem je bilo! Tedaj je osel rekel: »To si že zdavnaj zaslužil! Dobro vem, da si nii stregei po življenju in si hotel živeti na moj račun. A vedi, da nisem tako neumen, kakor si mislijo ljudje, da smo osli zabiti!« Juha iz različnih zelcnjav. Sedaj, ko imamo na razfiolago skoraj vse zelenjave, pač lahko napravimo tako juho. Krompir, zelena in rumena koleraba, karfi.jola, korenček, zeljo ali ohrovt, stročji fižol. Zčleno in rumene kolerabe zrelem na kocke, korenček naribam, karfijole razdelim na majhne poševno kose, ohrovt ali zelje narežem na rezance. Te zelenjave pristavim z mrzlo vodo, osoliin in ko zavre, kuham eno uro. Krompir, ki je bolj mehek, olupim, operem, zrežem na kocke in pridenem zelenjavi. Med kuhanjem zabelim juho s prežganjem, ki sem ga napravila iz masti in moke s pridatkom sesekljane čebule in sesekljanega zelenega peteršilja. Posamezne zelenjave naj bo precej enaka množina. Ko jo juha kuhana, jo potresem s pestjo drobno narezauega drob-njaka. Naša bluza Ženske imajo bluze zmeraj rajši, saj utegneš z bluzo povsem spremeniti kostum. Z dvema kriloma in tremi, štirimi bluzami more biti ženska zmeraj, celo o pražnjih prilikah, lepO oblečena. Na pričujoči risbi vidiš precejšnjo izbiro ličnih bluz za vsakršno priliko. Na levi zgoraj je praktična športna bluza iz flanele ali pralne svile. Zraven je bluza z okrasnimi robčki. Spodaj bluza iz križastega, volnenega blag« ali iz svile za ovratnice. Naprsnik je "lahko' narejen iz drugačnega blaga. Pod to bluzo je vzorec, ki je narejen le iz širokih žamelastih ali svilenih trakov. Zraven je bluza, ki je za dopoldanske prilike narejena iz flanele ali volne, za zvečer pa iz svile ali krepa. Nad to je jako svojska volnena bluza s širokimi, na roko de-lanirai robovi. Na levi zgoraj pa je lepa po-jk .lanska bluza iz satina. Sprodaj je praktična žametasta bluza, ki iran na ramah in rokavih srebrno vezenino. Poslednja je iz svile ali iz čipkastega blaga. Te tri poslednje bluze so primerne k črnemu krilu za pražnj-e prilike. Janez je bil hud pretepač. Danes je stal pred sodnikom. »Vi ste pričo hudo brcnili.« »Brcnil? Kaj šel Prav na lahko sem se ga dotaknil!« Priča ugovarja: >Res je pa, da je nato moja ura spet šla, ko je prej že štiri leta stala.« Kavkaz — dežela natprotil Velika nemška ofenziva na vzhodnem bojišču, ki je prve dni oktobra na novo vzplamtela in na vsem velikanskem boiišču tudi napreduje, resno ograža dva najbogatejša predela Sovjetske zveze, to je Donski bazen in Kavkaz, na katerega južnem predelu so najbogatejši petrolejski vrelci v Evropi. Vedno jasneje postaja, da zasedba Perzije ni bila izvršena samo zaradi zveze med Anglijo in Sovjetsko Rusijo: stara Perzija je važna za Angleže vse bolj kot neobhodno zaledje za obrambo poti v Indijo ki vodi preko verige visoko v nebo segajočih gorskih velikanov, ki tvorijo most men Črnim in Kaspiškim morjem. In kakor dva stolpa se dvigata v tem pisanem skalnatem zidu 5630 metrov Elbrus ter 5043 m visoki Kazbek. Skozi gigantsko divjino mogočnih kavka-ških skal vodi i^mo ena pot, ki jo lahko uporabljajo vozila poleti in pozimi: stara georgij- ska vojaška pot. V globokih dolinah med slikovitim gorovjem žive številna plemena, večinoma vsa polna bojetitosti. Vsaka hiša je majhna trdnjava. Te trdniave so služile prejšnjim rodovom, ko so se bojevali med seboj. Boljševizem je tu le počasi prodiral in ustanavljal kolhoze, saj so boljševiki dobro poznali to ljudstvo: Stalin sam je Georgijec. Obe železnici, ki vezeta Transkavkazijo z Rusijo, sta se izognili gor« in §e vijeta tik ob obali. Velike »o podnebne razlike med severom in jugom in med osrednjimi gorskimi predeli. Od krajev z večnim snegom in ledom pada pokrajina vse bolj, dokler ne postane gozdnata in Čri še naprej proti bregovom Črnega morja, kjer rastejo palme in zore oranže. Potem prideš zopet v nerodovitna močvirja Kolhidske nižine. Kavkaz je res dežele nasprotij. Pekel in nebo sta si blizu. Zbudite me, prosim, ob sedmih Nekaj nasvetov tistim, ki se zjutraj teiko dvignejo Končno je na mizi pečenka, lepo dišeča, ob njej sveža, zelena solata, z oljem zabeljena. Že imaš nož v rokah, pravkar si nabodel lep košček na vilice in ga ponesel proti nosu, ko... Kaj se je zgodilo, kje gori. kdo zvoni kakor ,135 letni Kavkazijee. Na Kavkazu dočakajo ljudje visoko starost. Mnogi ne vedo več, koliko so '"stari. Osemdesetletni starčki menijo, da so še zelo mladi in krepki. In imajo prav, dobro vidijo, spomin jim je izvrsten. Senilnost nastopi šele kasneje, ko res »ostare« nor? Odpreš oči, si jih maneš, pečenke ni več, samo zvonenje 6e še sliši. Budilka te je poklicala. Ostanimo pri budilki. Dobra in koristna iznajdba, ki vsako jutro točno in neusmiljeno opravlja svojo dolžnost. Pa se zgodi, da ti je po prijetnem spanju njen glas tako grozen in . zoprn, da jo jezno zgrabiš in treščiš v steno, I da ne ostane kolešček pri koleščku. Kaj potem? Baku. največje petrolejsko ležišče v Evropi. Na sliki vidimo del postaje, v ozadjn pa nekaj Dctr;l^jskih vrtalnikov in drugih naprav. Teh je cela množica, ki sega notri v Kaspiško morje Gore ▼ centralnem Kavkazu, 4000 do 5000 metrov visoke. Pokriva jih večni sneg. Veriga se ivrsti za verigo in zapira prehod od juga proti severu in obratno. Prehod je mogoč le po dolinah in ob obalah črnega in Kaspiškega morja Ta »lika ni ?z Sumatre, ampak s Kavkaza. Na njej vidimo gozdiček palm, med njimi pa agave: zdi se nam, kakor da smo v tropski pokrajini, pa smo vendar v Kavkaziji. Na jugovzhodni strani Elbrusa v republiki Abhaziji vlada subtropsko podnebje »Ali me boš vedno ljubil, Tone, tudi, če bom nekoč stara in grda?« »Oh, Pepca, starejša boš že postala, grša na ne boš v mojih očeh nikoli.« Budilka mora v pokoj ali k »zdravniku«, ti pa vsako jutro zaspiš. So sicer ljudje, ki zvečer rečejo: jutri vstanem ob šestih in se ob šestih res tudi zbude in vstanejo. Vsi pa nismo taki. Pa sprašujemo tete in bal, ice pa prijatelje, kaj naj storimo, da bo zjutraj pravočasno in lažje šlo. Teta Klara je povedala, da je samo en zanesljiv način, če se hočeš res zjutraj ob dolo- čeni uri zbuditi: ni treba drugegia, kakor da zvečer, ko se vležeš k počitku, s palcem leve noge potrkaš na spodnji levi posteljni rob tolikokrat, ob kateri uri hočeš vstati. Jaka je preizkusil tetino zdravilo. Hotel je vstati ob pol sedmih. Krepko je sunil s palcem leve noge šestkrat v posteljo in pa še z majhnim prstom enkrat, misleč, da bo postelja že vedela, kaj to pomeni: šest udarcev • palcem pomeni ob še^ stih, snnek z malim prstom pa še pol ure, torej skupno ob pol sedmih. Pa se je postelja zmotila, ker ga je zbudila tele nekaj po devetih. Oh, ta teta Klara... Jak« pripoveduje naprej. »Človek božji, kako si vendar za luno,« pravi prijatelj Ciro, »saj imaš vendar telefon pri hiši!« Dobro. Naročil sem gospodični iz pisarne, naj mi zjutraj ob osmih telefonira na dom. Točno ob osmih ie zabrnel telefon. Zbudi me. Toda telefon je bil v sosedni sobi, tako da bi moral iti tja, če bi hotel prijeti za slušalko. Pa si pravim napol buden, napol v spanju: kdo že zopet sitnari? Sicer pa, naj zvoni kakor hoče. Zaradi napačne zveze pač ne bom vstajal. Pa sem si odločno potegnil odejo čez ušesa, ko telefon le ni hotel odnehati. Ko sem se potem v postelji zbrihtal, da sem naročil, naj me po telefonu zbude, se je pomikal urni kazalec že krepko proti desetim. »Naj vas zbudi žena, ki vam prinaša zjutraj časopis, pa ne boste zadali,« svetuje hišnica. Ona prihaja okoli šestin, jutri pa bi moral vstati ob pol sedmih. Misel torej ni napačna. Toda kako ji povedati. Na listek ji napišem in ga obesim na kljuko. Oh, saj ga ne bo videla, Toda kako ji povedati. Na listek ji napišem in ga obesim na kljuko. Oh, saj ga ne bo videla, ko pa je zjutraj zatemnjeno in ni luči. Že vem, kaj mi je storiti. Zložil 6em nekaj piskrov in ponev ter podobne ropotije drugo na drugo, od spodnjega piskra pa napel vrvico h kljuki. Ko bo raznašalka pritisnila na kljuko, ee bo vse podrlo in v sobi bo ropot, da se morem zbuditi, če bo še kaj življenja v meni. Uspeh ni izostal. Ropot je bil izvrsten. Vstal sem. Naslednji večer sem zadevo ponovil. Ko sem se zbudil, ie bil že velik dan, piramida pa je stala nedotaknjena. Bil je vendar ponedeljek, ko ni listov... Prijetna družbo me je povabila na sprehod in bilo mi je veliko na tem, da se ga res udeležim. _ Vstati bo treba najkasneje ob osmih zjutraj. Kaj naj ukrenem, da ne bom zaspal? še en nasvet sem imel, katerega še nisem preizkusil, drugi so že vsi odpovedali. Kaj sem hotel, segelsem pač po zadnji bilki. Skozi papir, s katerim je bilo zaradi zatemnitve zakrito okno, sem zvečer zrezljal na jutranji strani veliko luknjo. Skozi to luknjo bi padel sočni žarek na skrbno pripravljeno zrcalo, ki je bilo obrnjeno tako, da bi se žarek od zrcala odbil meni v glavo. Zanesel sem se na uspeh novega .I.JI—_____i -r• i •__« I_JI_ -U Nerodna Minka je pri kosilu zlila nekaj vroče obare na gostovo plešo. Vsa prestrašena ga gleda in čaka. kai bo. Gost pa jo mirno vpraša: »Ali mislite, da bo kaj pomagalo?« izuma in sladko zaspal. Zjutraj pa je bilo o lačno in so drugi že davno odšli na izlet, ko sem bil jaz še v postelji. še en nasvet sem dobili priporoči se zvečer vernim dušam, zmoli nekaj očenašev zanje in mirno zaspi. Kadar sem tako storil, nisem nikdar zaspal. Sedaj pa ne potrebujem nobenih posebnih »sredstev« za »budnice« več. Zaspe le mehkužneži, drugače pa ae bo zdrav človek z močno voljo zbudil vedno o pravem času. Red in krepka volja sta t rednih razmerah najboljši budilki. Profesor Zgaga, glavni matematik, se je pOročil. Toda ze v kratkem času se je pokazalo, da njegov zakon ni harmoničen. »Saj ni čuda,« je menil njegov profesorski tovariš. »On je matematik, ona pa sepreračualjiva ženska.« Raznoterosti 94%' vsoh Evropejcev med 18 In 70 loti je bilo ali so v volni Statistika nam pove, da je 94 odstotkov vseh za vojsko sposobnih moških, ki sedaj žive v Evropi, bilo ali so udeleženi v vojni. Aktivno niso posegli v vojno Švicarji. Danci, Švedi in Portugalci. Spanci, v kolikor so mlajši od 20 in starejši od 55 let, Čehi, ki so izpolnili 42. leto in niso služili v prejšnji svetovni vojni, Irci in Turki, če so mlajši od 35 let, Norvežani in Nizozemci nad 42 let, in končno Angleži med 36. in 43. letom. V«e te izjeme znesejo 6 odstotkov vseh za vojno sposobnih moških v Evropi. Od ostalih je moralo 77 odstotkov mo- ških zagrabiti enkrat za orožje, 12 odstotkov dvakrat, ostali pa celo trikrat ali večkrat. »Ljubi Bog, dobro pazi nase...« Malo Anico so z drugimi otroki odpeljali iz mesta, ki so ga ponoči obiskovala sovražna letala. Na deželi je bila pri prijaznih ljudeh, ki so jo radi imeli. Prvi večer jo vpraša gospodinja: »Kaj ne srček, da zvečer moliš, preden greš spat?« Otrok je odvrnil, da moli, takoj poklekne, zmoli svojo večerno molitvico in konča: »Ljubi Bog, ohrani mamo in ata pred bombami in prosim te, ljubi Bog, dobro pazi tudi nase — kajti, če se tebi kaj pripeti, je konec z nami...« Blažen opoj... Današnje trdo življenje dopušča človeku kaj malo utvar. Toda, kako naj nesrečneži živimo brez njih? Na srečo pa le nismo popolnoma brez utvar: kaj priprosto gremo vsak dan v trgovino in si jih kupimo celo škatljico. Navadno jih je dvajset, lepo snažno zavitih v svileni ali srebrni papir ali tudi ne. Dobiš jih za majhen denar, če hočeš, si lahko kupiš dražje. Njihova imena imajo čarobni zvok, kakor pravljice iz Tisoč in ene noči... čitatelj je gotovo že uganil, katere so te utvare, ki so vsakemu naprodaj: skrivajo se pod imenom: cigarete... Čemu nam le služijo drobne bele uivarice? Temu_ služijo oblaki cigaretnega dima. za na-vdihnjenje, drugemu za pomiritev, tretjemu za prebavo, četrtemu pa ravno obratno za preganjanje ^ladu, petemu so potrebne za koncentracijo pri reševanju infinitezimalnih računov, šestemu na letovišču, da se lažje raztrese. — Blažen opoj! Utvara, toda izredno usDešna. Vsakemu da svoje... Čudna mllljonarjeva oporoka Ko so na sodišču odprli oporoko ameriškega milijonarja Archibalda Grogha, «o se vsi začudili, listi pa so oporoko takoj objavili kot zanimivost. Oporoka se glasi: »Svoji ženi in njenemu bodočemu možu zapuščam tudi pripombo, da nisem bil tak bedak, kakor je mislile, da sem. Svojemu sinu zapuščam zadovoljstvo, naj se že vendar sam pobriga za svoje neslavno in brezkoristno življenje. Celih 35 let je bil mnenja, da je to meni v zadovoljstvo, pa se je kruto motil. Hčeri zapuščam 100.000 dolarjev — in ta denar bo prav gotovo potrebovala — ker je bilo doslej edino delo tistega človeka, ki je njen mož, to, da jo je vzel za ženo. Slugi zapuščam vse obleke, katere mi je pokradel v zadnjih desetih letih in tudi oni krzneni plašč, katerega sem lansko leto videl na njem v Palm Beachu. šoferju zapuščam vse svoje avtomobile. Ker jih je skoraj vse pokvaril, želim, da bi to koristno delo opravil do konca.« Za dobro voljo Mamica kupuje klobuk za Nuško. Prodajalka ji pokaže lep klobuček. Mamica: »Da, da, gospodična, prav takega si želi Nuška, prav, prav takšnega, samo ne rdečega, marveč modrega s svetlim trakom, iz slame in ne iz blaga, s širšim okrajmkom, pokončnega in ne poševnega, nekoliko višjega... prav takšnega si želi...« »Rada bi govorila z dijakom Poldetom. sem njegova sestra.« »Tako, tako, zanimivo... Sem namreč njegova mama.« »Z idioti se nikdar ne kregam.« »Res je, vedno se strinjaš z njimi.« Jaka Prismuk pride v trgovino in pravi: er dan! Vi gospod, rad bi kupil kravato. Takšno kot ste jo dali mojemu nečaku, dejal bi, da mu ie Peter ime, veste, tistemu plavo-lasemu dečko, ki je bil pred dvema letoma pred binkoštmi pri vas v trgovini, no saj se gotovo spominjate, prosim lepo...« Potnik se je z užitkom kopal v morskem zalivu: »Čudno se mi zdi,« je vprašal domačina vodnika, »da ni tu nič krokodilov?« »Veste,« mu odgovori ta, »sem si ne upajo, ker je prenevarno zaradi morskih psov.« Kanadske petorke Ceclle, Tvonne, Annete, Marte in Anulie ter njihova mama gospa Dione. MALI OGLASI V malih oglasih velja pri iskanfn službe vsaka beseda L 0.30, pri ienitovanfskili oglasih je beseda po L 1>—, pri vseh ostalih malih oglasih pa {e beseda po L 0.60. Davek se računa posebej. Male oglase je treba plačati tako) pri naročila. g SHižbe j Do*&e: Mesarskega pomočnika prekajevalca, ki samostojno Izdeluje mesne Izdelke, spfejmem.. Naslov v upravi pod št. 12184. Faiit 18—10 leten, mofian, posten, dobi stalno službo. Ponudbe na I- o Horvat, Novo mesto, Pugljeva 2. Hlapca E0 do SO let starega, poštenega — sprejmem za vsako delo. Štrukelj Marija,- Dravljo 250, Ljubljana VII. (b Kmečka družina Bobi zaposlonje na posestvu po ugodnih pogojih. Ponudbe' upravi »Slov.« pod »Ugodno« 12.209. (b Iščem hlapca h konjem in za poljska dela. Vertačnik, Jenkova ulica 7. (b Dobra stalna služba! Iščem mlajšo, samostojno, spretno kuharico k dvema osebama. Pismene ponudbe upravi »Sloven.« pod. »Požtena« 12.232. (b Več čevljar, pomočnikov za nova dela ter za gor. ske šivane čevlje sprejme takoj Splošno čeVljar-stvo Jože Bitenc, Tyrše-va 37 b. (b Rudar, nadpaznika in paznika iščemo za takojšnji nastop, kj sta bila žo zaposlena pri jamskem obratu premogovnika. -Ponudbe z navedbo dosedanje zaposlitve je poslati na : Sentjanški premogovnik And. Jaktl, d. d., Krmelj. b Služkinjo srednjih iet za 1«metsKo delo, ,pošte.n*> io marljivo, takoj sprejmem.. Tr.riovtki pristan 20. b j Službe Biejo: Mesto inštruktorja italijanščine alt katerega koli drugega predmeta išče reven abiturient s perfaktnim znanjem italijanščine. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Per-tektno. nanje« 12079. (a Akademik s temeljitim znanjem italijanščine, nemščine in francoščine, i S č e mesto inštruktorja. - Naslov v upravi »Slov.« št. 12000. Trgovska pomočnica Išče službo. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 12.161. (a Spretna kuharica mlajša, išče službo pri manjši družini v Ljubljani. Nastopi takoj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12.212. (a Gospodična s srednješolsko izobrazbo ter trgov, tečajem sprejme kakršno koli zaposlitev. Naslov' v upravi »Slovenca« pod i »Poštenost« št. 12228. a Mlajša kuharica gre h krščanskim ljudem. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Gospodinja« 12.211. Šofer z večletno prakso vseli vrst motornih vozil, išče službo. Naslov v upravi »Slovenca« pod 12.239. a jjKiuiinipB Kupujem vse vrste cunj, Šiviljske, krojaške odrezke, vreče po najvtšjlb cenah. Aloj» Grebene, VoSnjakova ulica St *. telefon 84-26. Odpadke krojaške, šiviljske tn b mbažne kupujem, po dnevni ceni. - Hrenova ulica 8. k Kupim velik, rabljen štedilnik Ponudbe pod: »Uporaben« št. 12178 na upravo »Slovenca«. 1 Fige in brinje tudi na drobno, nudi Sever & Komp., Gospo-svetska cesta 6. 1 Podgane zanesljivo uniči inž. Prez-Ijev »Mlkrotan«, Ljubljana, Wolfova 3,' tel. 34-73. Zavese za zatemnitev iz papirja nudi solidno in poceni Puc Danilo tapetnik Ljubljana, Slomškova 9 Telefon št. 35-71. Snažne, dobro ohranjene spalnice, kuhinje in posamezno kose pohištva, kakor .tudi druge praktične uporabne predmete stalno kupuje Nova trgovina »Ogled«, Mestni trg št. 3. (k Pisarniške omare v dobrem stanju, kupimo. Najraje iz trdega lesa in novejše izdelave na zapiranje z rolojem. - Ponudbe z opisom predmeta na upravo »Slov.« pod šifro »Takoj« št. 12250. k ške galoše št. 45, dobro ohranjene, kupim. Naslov v upravi »Slov « pod št. 12252. k Tehtnico rabljeno (ra,co) z uteži, kupim ali zamenjam za npr, gp. t-akenp, . M?-krouog.. . ...I Gume - odpadke vsako količino vseh vrst, kupuje in plača najbolje »Metalia« - Gosposvetska 16, telefon 32-88. k Pisalni stroj dobro ohranjen, kupim. Plačam takoj. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 12261. k jteovanjaf Oddalo: Opremljeno stanovanje enosobno, odda Punčuh, Glavarjeva 13, za Triglavsko ulico. (č Stanovanje oddam mirni stranki. — Savlje 50, p. Jožica. (č Vaš dežni plašč, ln nogavice z angleškim sredstvom »Waterproof«. — Prodaja: Ivplb & Preda-11«,. Ljubljana.'. ... <1 Obrezovalni stroj (Hobelrpaschlne) šlr. 40, rabljen, prodam. JanežlS Jože, Grosuplje 12. Pisalni stroj novejšega modela, za-jamSeno brezhiben, poceni prodam. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 12.213. 1 i1 ■ ■ i Orehov les suh, 30, 4bi"lV»'m>, proda Anton Urbanči«, Brezovica 42 pri LJubljani. (I Prodamo ve« otoman in drugega rabljenega pohištva. — Trgovina »Ogled«, Mestni trg 3. (i Telefonski dvojček ugodno prodam. Interesenti naj puste svoj •nai slov v upravi »Slovenca« pod- »Telefon* 12.242. - <1 ii ■ -li m || »ili ilj i ■ i. I,- i hijacint, visoke vrtnice, klematis, snežne kepe, prunus triloba, cepljen španski bezeg, asparagus oddaja Poiše, Mala vas št. 40, p. Ježlca. (I Dve peči zelo dobri, prodam. Pin-terlC,. Janševa 14/1. (i Enosobno stanovanje z elektriko in vodovodom takoj oddam v bližini LJubljane; 'cena 100 lir. Poizve. se v upravi Slot .vejica pod št. 12255. č J£tc|o: Trisobno stanovanje išče za 1. december. Ponudbe pod »1. december« na upravo, ali pa telefo-nično na št. 43-41. c Plahto za poltonski avto, prak. tičiia za prevoznike, proda Trgovina" »Ogled« -Mestni trg 3. " ' I Fotoaparat na plošče, 18X18 cm, z vložki za manjše formate, idobro ohranjen, prodam. Strupeh Tone . na pošti v Mokronogu. 1 Zimsko moško suknjo za močnejšo' osebo prodam, Tržaška cesta št. 8, I. nadstr., desno. 1 Otroški voziček globok (gtepan), - z mo-dročkom, kot nov, prodam, Cankarjeva ul. 7, II. nadstr.,' Kodeljevo. 1 Pisalni stroj v kovčegu, Se popolnoma nov, najnovejši model, takoj ugodno prodam. -Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 12262. 1 Smrekovo lubje I (čreslo) 15 do 161000 kg. lepo, suho, naprodaj. -Ponudbe z navedbo cene franko vagon Rakek ali skladiSče Stari trg pri Rakeku na Kari Kova«, Stari trg pri Rakeku. 1 Mizni štedilnik rabljen, in gašperček '-prodam. Hafner Ivan, Hrastje 17, p. Mosto pri Ljubljani. 1 Naprodaj imam: štiri lopo, mlade. 1.5 m visoko Oleandre: po ugodni ceni, ter lep-na*, grobni svečnik- s svetilka, starinski izdelek. Naslov v vseh posloval. »Slovenca« St. 12271. i Radiator rabljen, naprodaj. Brezovica 16 - pri Ljublj. 1 Dam v najem ali obdelavo dobro obdelane njive v Dravljah, 17.000 m", skrbnertiu kmetovalcu. Pojasnila daje hišnica, Tyrševa 36 a. (n Kmetsko posestvo veliko in lepo, s pekarno, poljem, gozdovi In njivami na Dolenjskem prodam. - »Naslov V upravi »Slovenca« pod 12.238. (p Gospodarsko poslopje z novim stanovanjem, v Zalogu, prodam. - Naslov v upravi pod št. 12246. jj Travnik na lepem kraju, 7000 m', naprodaj. Naslov, v upr. »Slo.v.« pod št. 12218. p milMHil Mizarskega vajenca sprejmem. J. Gabrljelčl«, Ljubljana, Jernejeva 47. Mesarskega vajenca poštenih staršev sprejme mesar Mtlller, Janševa 15 Krojaškega vajenca ali vajenko, sprejmem. ■ Krojaštvo, Sv. Petra nasip štev. 41. \ Dva vajenca iz Okol. Ljubljano sprejme Ludvik Pangos, mizarstvo, Trata 15. v Ižiroit j Kravo .Efcjro 4 leta, prodam za-radr fcomanjkanjo krme. Naslov v upravi »Slov.« pod' št. 12.170. (J Kobilo 10,j£t staro, srednje težka, takoj prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod. štev. 12247. j Prodam vola za "pleme;, teža 400 kg, je dober za voz. Naslov V Upravi »Slov.« št. 12251. Zajci orjaki s;a ¥~eJo ln zakol, naprodaj. Brezovica 16 - pri Ljubljani. J Do 22 zajcev z zajčnikom vred, prodam. Ignac Rotar, Vrhnika. j Prodam vilo, enonadstropno,- s 4 sobami in vsem kon-fortom, 750 m» obdelanega vrta, na južnem delu, za 210.000 rUr; vilo, enonadstropno,- dve dvosobni stanovanji, enti enosobno, ograjen vrt, v zahodnem delu,, za 205.000 lir; enonadstropno gostilniško, hl|o( z velikim su--Jl.irn,, ,,šWa&>ščeip, ^čjn.čna. tlm vrtom, ...np,. najlepši ■točki ,LJub.U»i40, za. 440 tiso« lir; parcelo za trg. hišo v centru in razne druge par.ccle. . Kupim h i S e do 300.000 lir, 500 tiso« lir tri* 1,000.000 lir. Realitetna pisarna Zajec Andrej, Tavčarjeva ulica 10, telefon 35-64. p Enonadstropna hiša zidana 1. 1929, s 4 večjimi stanovdnjl s kopalnicami in 2 manjši v pod-^ pritličju, v kleti drvait-rticS, podštrežje priprav, l^ehb' za • napravo dveh stanovanj, elektrika, vodovod, pri htSi obširen Vrt' za stranke, sončha lega. - Cena 600.000 lir. Posestvo enostafiova^hjska hišS z Vrtičeiri ln 800 m«'obdelanega sveta pri hiši, nekaj senožetl in gozda. Gena 150.000 lir. — ObojS- ob drž. (Sesti v večjem pro metnem kraju na Notranjskem. Bfez-brefnen. Prostovoljna dražba. Plačilo taTsoj v gotovini. — NasIoV v'posloval." :>sSlo-Vehča« pod št." 12197. p Francoščino, nemščino, klavir, poučujem. Zaupa na mi osnovno in srednje ^olska mladina ima najboljši uspeh. Grem tudi na dom. Ancta Potočnik, strok, diplom., Groharjeva 2, vhod: Tržaška l/I Učni tečaji za privatiste ysi oni, ki iz katerega koli razloga ne morejo ali f^sa, jnQgli redno do-vr.-iil Ki»oSlov.« pod št. 12.191. (r Pohištvo trd les, naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12.218. (š jl?iin|cm| Lokal za delavnico aH skladiSče oddam. Naslov v upravi »Slovenca« pod 12.217. (n ■ £§jjŠ££ ■ Preselil čem skladiščo na TyrSevo 47,; poleg kavarno Majcen. Krže, pohištvo, Vrhnika. KRIŽANKA Stev. 2 t 2 3 4 5 r, 7 8 D 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 -2 Zi •24 25 2b •A 28 •iJ 30 31 r 33 34 d 138 3U «) 41 42 43 44 . 45 16 4< 18 4U 50 H 32 >3 r>4 55 Triciklje razllSne velikosti dobavlja : Mehanična delavnica SuštarSIŽ, Tyrševa c. 13 j .(Figovoct levo dvorišče), j Šivalni stroji velika zaloga različnih znamk: Anker, Veritas, Central Bobbin, tudi Italijansko stroje, za šivilje, krojače tn čevljarje, tudi rabljene, prodaja najceneje »Triglav«t Resljeva cesta št. 16. g Žereattoc H Soliden uradnik želi poročiti čedno, krSč. gospodično alt vdovo. — Ponudbo upravi »Slov.« pod »Katolik« 12.206, .(ž Vodoravno: 1. tuja beseda za krmarja v letalu, 6. zagozda, kos lesa ali železa, 10. druga beseda za etos, moralo (množina), 15. svetopisemski prerok, 16. bajeslovno [jodzemlje pri Grkih, 17. azijska državica, 18. padec, tudi slovenski izraz za italijansko reko, 19. obravnava v obliki leposlovnega članka, 20. nepravi oče, 21. finsko pristanišče, 22. tuja črka, 24. velika žival, 26. del lidisonovega imena, 28. naslov Gauglove drame, tudi naslov Potrčeve povesti, 29. velik kamen, 31 ruska reka. 52. hrib pri Belgradu, 33. trda snov, 35. vodilo, načelo. 37. slovenski lcposlovec, 39. žensko krstno ime, 40. prevozno sredstvo, 41. nemška reka, 42. vojvodinski kraj, 44. oblika cvetenja, 46. kraj pri Domžalah, 48. kaznivo dejanje, 50. moško krstno ime, 51. nestrupena koča, 52. gosjx>dar, upravitelj, 53. nemško ime za Cheb, 54, vrsta tropskega vetra, 55. pripadnik izumrlega naroda, 56. otočje v Atlantskem oceanu. Navpično: 1. seznam, popisovanje. 2. svetopisemska oseba, 3. oblika vode, 4. prednji del voza, 5. sodobni izumitelj iz področja elektrotehnike, 6. atenski strojar in demagog iz Peri-klejevega časa, 7. lijak, 8. moško krstno ime, 9. številka, 10 rodoviten del jjosestva, 11. italijanska prestolnica, 12. del plačila, 13. reklamno sredstvo (množina), 14. sveto podoba pri pravoslavnih, 23 naslov Finžgarjeve povesti, 24. planinska cvetlica, 25. plemenit plin, 26. prevozno sredstvo, 27. del narodne noše, 28. svetopisemska žena, 30. ameriška država, 33. model, oblika, 34. del prsta, 35. luža, kaluža 36. vodstvo organizacije, 37, prijeten vonj, 38. prebivalci Avstralije, 43. duri, vrata, 45. ruska časnikarska agencija, 46. vrsta vrb. 47. naslov Turgen jevl je-vega romana v slovenščini, 48. hrvatska, reka, 49. vodna naprava, 50. jarem. Rešitev križanke št. 1: Vodoravno: 1. galop. 6. avto, 10. potop, 15. ataka, 16. brom, 17. odica, 18. les, 19. oreli 20. pena, 21. pek, 22. ena, 24. salo, 26. sleč, 28.'nta, 29. Berite Slovenca!, 34. oka. 36. rama, 37. atok, 40. Ter, 41. tek, 43. stol, 45. volk, 47. Kne, 4-S. epika. 49. neon, 50. Zorin, 51. Pamir, 52. ajda, 53. Atika. Navpično: 1. galeb, 2. Atene. 3. las, 4. oko, 5. para, 6. Abel, 7. vrh, 8. top, 9. omclo, 10. ponev, II oda, 12. tip, 13. ocet, 14 Paka, 23. aro, 24. sir, 25. osa, 26. sla, 27. ček, 28. Ant, 30. Ta-tar, 3!. Emona, 32. cenik. 33. arena, 34. otep, 35. kepa. 38. tona. 39. Elza. 42. Kim, 43. ski. 44. le j, 45. vod, 46. kot, 47. k*1 Prva partija " »Koliko je ura?« »Ena.« »Dvanajst... dvanajst let. Mislil sem, da bo prešlo.« Adam si z dolgo roko gladi tilnik. »Jaz le... Ali imaš tudi ti tak neumni občutek?« Stanku 6e čudno zdi, da govori Adam o 6ebi; morda bi mu tudi jaz kaj rekel — na primer, da je bila le nesreča, da sem prišel sem. Adam bi to otovo razumel. — Stanko čuti neko posebno na-lonjenost do tega dolgega, tihega človeka; rad bi mu povedal nekaj lepega in važnega, kar ostane med dvema možema za vedno. »Kaj pa tvoje knjige. Stanko?« je počasi rekel Adam. »Jaz 6em prej tudi veliko bral, ampak potem ima človek svoje —.« Adam 6e z neč:m obotavlja. »Toda če bi hotel katero posoditi Mariji —.« »Zelo rad«, je brž rekel Stanko, to pa zato, da bi Adam ne opazil, kako je v njem nekaj zaškripalo. »Ona... rada bere«, izsili iz sebe Adam »Saj veš, jaz... Pogledal sem tiste njene knjižice, toda... jaz tega ne morem razumeti.« Aaam se je ustavil. »Kako morem vse vedeti, kar je tam napisano! Človek, recimo, gleda nekega... celo življenje... pa ne ve o njem nič, tudi če bi se razkosal. Kako naj veš... na primer... kaj 6i kdo misli, ali kako mu je! Toda v romanih... vedo vse. Tako res ne vem —« Adam je zmajal z glavo in spet nadaljeval pot. »Kaj ti! Ti si študiran človek —.« »Kako pa to veste?« »Pravili so tako. Ampak nič ne maraj, tudi ti boš nekoč f>ozabil. Veš, rudnik ... iz tega ne izlezeš več.« »Zakaj?« »— — Ne vem. Takšna odtujitev. Gledaš na druge ljudi... kakor na tujce, kakor da so od ne- kod drugod ali kaj. Zmeraj si mislim — sežem po čem, pa se vse to uniaž? od premoga. Toda temu se ne moreš ubraniti. Saj veš, temu šivanju pri nas doma... Rajši tja niti ne grem, da bi Mariji ne zamazal šivanja Ne vem... ali 6e tudi tebi ne zdi, da te je sam premogov prah?« »Zdi se mi tako«, je hitro pritrdil Stanko, in srce 6e mu je 6tisnilo od sočutja. Ubogi Adam! Revež Adam, kako bi rad nekaj zakril ali pojasnil! Ubogi Adam, kako je v zadregi —. Adam se je oddahnil. »Torej vidiš. In človek si tega nikoli ne izmije. Nekomu morda nič ne de — ne vem. »Adam je utihnil in stopil malo hitreje, Stanko ga komaj dohaja. Revež Adam' Se malo prej je momljal pompompom in 6e s celim 'elesom majal po taktu; zdaj pa hiti in se kar ključi pod svojim" križem. Zdaj ni več partije, pač pa spet Adam in Marija, Stanko s svojo zapuščenostjo, vsak je spet sam s 6eboj, vsak tako s'rašno sam. Morda je pes Andres zdaj tudi tako sam, pa Pepek in zidar Matula in Suchanek; vsak prežvekuje svojo lastno skrb ali bolest ter hiti domov, z glavo med nagrbljenimi rameni —. Adam se ustavlja pred vrati 6voje hišice. »Bil sem... zelo vesel«, je spravil iz sebe. »Torej lahko noč!« In njegovi koščeni, suhi, vroči prsti močno 6t>i6kajo Stankovo roko'. Stanko je spet tako strašno utrujen — prav za prav žato^en. Po spominu stopa po prstih v svojo podstrešno sobico. Še sleči se mu nt ljubi, sedi na kraju postelje — hipoma ves žalosten. Spodaj je še zacvr-kala kljuka. Bog ve, ali bo lam kdo izpregovoril, ali se bosta pogovorila dva človeka. Mar si nimata nič povedati? Tiho je; nekje daleč žvižga in ropoče vlak, ki vozi premog. Zdolaj je slišati oprezne korake; zaškripala je Adamova postelja, potem pa je vse utihnilo. Revež Adam, si misli še sočutno Stanko, revež, revež! In fiotem ne misli na nič več. XVII. Zjutraj se je Stanko prebudil z blaženim občutkom, danes nn ni treba v šolo. še enkrat sc jc slastno pretegnil, |M)lem se je šele spomnil: kuj šola, prijatelji"! Ampak v rudnik mi ni treba, šele ob petih. Šele ob petih — to je celo morje časa, kakor šolske počitnice. Zunaj je ja?en dan, menda je proti jutru deževalo. .Spodaj žvrgoli kanarček in grulijo grlice, pri sosedovih kokodak« kokoš In Stanko 6koči s jjostclje, da bi ne zamudil te lepote. Le glavo si pomoči v vodo in že teče ven, topota po stopnicah kakor kon j in obstoji na pragu. Moj Bog, to je lep dan! Na vrtu kleči dolgi Adam in vrta s prstom na gredici. Dvignil je glavo, in na njegovem dolgom, suhem obrazu se je pokazalo nekaj kakor nasmeh. »Dobro jutro!« kliče Stanko. Adam se je vzravnal. »Zdravo, Stanko. Tam... tam imaš zajtrk.« To sicer ni bilo dogovorjeno, ampak menda ker je danes tak dan kakor praznik — no, čudne reči se godijo! Že sem tukaj malone kukor doma, čuti Stanko in jc vesel. »Pridem takoj!« kliče, »samo po časopis še grem.« Citati zjutraj časopis, to je tudi kakor praznik. Rudarska kolonija jc kakor pometena, moški so na delu v rudniku, samo mi smo prosti — 110, krasota! »Marija, daj Stanku zajtrk!« pravi Adam v okno. Stanko pa gre po časopis kakor gospod. Kakor gospod, kajpak; toda najrajši bi skakal po eni nogi, tako je vsega vesel. Zdaj sedi pri Adamovih v kuhinji in razgrinja pred seboj časopis. Gospa Marija mu nese zajtrk — Stanko škili na njene bele roke; kaj bi neki rekla, če bi jo poljubil tukajle pri komolcu — morda bi spustila podstavek na tla in rekla polglasno: Kaj delate! — To delam od samega veselja, gospa Marija, o se sme, danes je že tak dan. Samo da je zdaj že prepozno; Marija je postuvila zajtrk na mizo in naravnava beli prt. Šele zdaj vidi Stanko: na podstavku je skodelica kave, koščki kruha in krožniček s ploščicami slanine Stanko je kakor zamaknjen, takole še ni nikoli zajtrkoval; čuti se neizmerno počaščenega in ginjenega, (ako da je kar zardel. »Ilvala!« jevspravil iz sebe in ne ve, kuj bi z glasom, kaj bi i rokami in sploh. Čisto po nepotrebnem se je odkašljal in rekel: »Adam ., Adam mi je rekel, naj vam posodim kake knjige.« lako, zdaj je to zunaj; in Stanko se je oddahnil. lloke gospe Marije so se ustavile na prtu. »Adam?« je ostrmela. »To vam je rekel Adam?« »Snoči... snoči je rekel. Da radi čitate —« »Saj ni z menoj niti govoril,« je rekla nekako zmedeno; no, kaj je to — ustnice ji tre-pečejo, Marija gleda s široko odprtimi očmi nekam za Stankovo glavo. »Meni... meni se še zmenil ni o tem!« »Lahko si izberete, katero hočete,« mrmra Stanko, toda Marija menda ne posluša; še zmeraj gleda tako začudeno, in zdajci ji solze zalijejo oči. Brž se obrne, da bi ji ne bilo videti v obraz. »Je to res sam rekel? Sam od sebe?« je rekla z mehkim in omahujočim glasom. »Potem mu povejte, da... da bom vesela...« In bums! Zaloputnila so se za njo steklena vrata v njeno sobico, na katerih je odznotraj visel bel zastorček. Stanko gleda presenečen za njo in zmajuje z ^lavo — kaj naj tole pomeni? Zakaj naj mu jaz povem — kako da sploh ne govorita med seboj! Ali se bo tam spet oglasil šivalni stroj in zažvrgolel kanarček, kakor malo prej? Ne, nihče menda tam niti ne diha; samo zunaj grulijo grlice na vse pretege. In kaj mi je to mar. si misli nejevoljno Stanko; jaz ne bom nikomur ničesar sporočil, povejta si to sama! In Stanko se spravi na zajtrk in na časopis. Izdelujem razna vre- ^'■jfliSlaimLM. gSM^Ii^ tena za krož- UMimI ne žage. Hi Avtomatične brusilne stroje za bru- šenje gaterskih in krožnih žag. Fran Lončar ildeloratelj avtomatičnih brusilnih strojev Celovška 43, LJubljana VII Vse denarne in trgovske posle Izvršim hitro tn točno. Obrnite se na: Rudolf Zore atedaltSka ulica gtev. 12. Telefon 38-10. fjndska pcsDjiinlui u fiiibljani zadruga z neomejenim jamstvom _♦_ v lastni palači v Ljubljani, Miklošičeva c. 6 nasproti hotela Union sprejema hranilne vloge v vsaki višini in jih najugodneje obrestuje, daje posojila na vknjižbo in proti poroštvu. Posojilnica je bila ustanovljena 1.1895 •v.}..-- ••• f/V" .', ;i V-,1- ' Wa ZAHVALA. Vsem, ki so sočustvovali z nami ob težki izgubi naše nadvse ljubljene soproge, drage tete in sestre, gospe Francke Kralj soproge ključavničarskega mojstra kakor tudi vsem darovalcem vencev in cvetja, se najtopleje , zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni g. dr. VI. Guzelju, primariju Splošne bolnišnice, čč. duhovščini, ge. Žagar, Pip, Bedenčič in Dolenc, ki so blagi pokojnici lajšali njeno trpljenje ob zadnji uri. Zahvalo smo dolžni tudi Zadrugi »Dom jugoslov. obrtnikov«, Nabavljalni zadrugi »Zelezo-promet«, dalje gg. ključavničarskim mojstrom, gospem ključ, mojstrov in vsem prijateljem in znancem, ki so blago pokojnico v tako častnem številu spremili na njeni zadnji poti k večnemu počitka Ljubljana, dne 25. oktobra 1941. Žalujoči ostali. LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI Predstave ob 16. in 19. uri, ob nedeljah In praznikih pa ob 10-30. 15.. 17. in 19. uri Monumentatno zgodovinsko filmsko delo Most vzdihliajev Paoln Barbara, Mariella Lotti, Elli Parvo KINO UNION TEL. It-2t Moiiumentalnl velelilin o znameniti vstaji in junaški borbi Uurov za svobodo OHM KRttGER Gisela Uhlen, Emil Jannlngs, Gustav Grundgens. Radi izredne doižine filma predstave v nedeljo oh 10.30, 14, 1G.30 in 19. KINO MATICA - TEL. 22-41 Amedeo Nazzan, Mario Ferrari Pilot Eucijan Serra Zanimiva življentska zgodba dveh letaleev. očeta iu sina. Akrobacije v zračnih višavah, lepote goriške pokrajine. KINO SLOGA - TEL. 27.30 Krasota belega športa v švicarskih Alpah v filmu Plaz ljubezni V glavni vlogi L. TBENKER Paul Wegen'er v filmu v stilu FRANKENSTEINA. Smrtna past Predstave ob delavnikih ol> 19. ob nedeljah ob 13.S:p, 15.30 in 19 KINO KODELJEVO - TEL. 41.64 TORirO >1835 CORA-CORA Caperitivo di glisto moderne. SI prende con selz. aperlMv modernega okusa. Pije se s sodavico. Soc. Iial. Fralelli BUHLER Milano ViaGoIdonIl7 Implantl completl e iornlturs di macchlne ed accessorl per mollni SiloB - P a s i i li c i Trasportatorl • Macchlne per blrrlilci - Fabbrlche di lalerizl - Macchine per presaofuslonl ecc. INTERPELLATECI. senzu Impegno, per consigli ed oiierte Lamtnatoio per batsa maclnarione (mod. MAE) Valjarna za drobno mletje Kompletne naprave in dobave strojev ter sestavnih delov za mline, silose, tovarne testenin, tranRoortatorje, stroje za pivovarne, opekarne stiskalne livarne itd. KLI&TE NAS brezobvezno za nasvete in ponudbe Zahvala Za vse izraze sočutja, ki sem jih prejela ob nenadni izgubi mojega dragega soproga, gospoda Rudi Masten se prav lepo zahvaljujem. Posebno zahvalo pa izrekam pevcem, darovalcem cvetja in vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, — Maša zadušnica se bo brala v sredo, dne 29. oktobra ob pol 7 zjutraj v cerkvi sv. Frančiška v Šiški. Ljubljana, dne 26. oktobra 1941. Žalujoča žena in ostalo sorodstvo. \ ZAHVALA. Vsem, ki so mi s svojim sočustvovanjem lajšali težko bol ob smrti mojega nepozabnega soproga Antona Murna poštnega upravitelja se najiskreneje zahvaljujem. Posebno zahvalo izrekam čč. duhovščini in zdravnikom novomeške bolnišnice, domači prečastiti duhovščini, njegovim stanovskim tovarišem in gasilcem za častno spremstvo, g. govorniku za prelep poslovilni govor, vsem darovalcem vencev in cvetja in končno vsem sorodnikom in prijateljem, ki so spremili blagega pokojnika na zadnji poti. Doberniče, dne 25. oktobra 1941. Žalujoča soproga Ana. Dolarske hijene --------------------- »Gospod Mees, kaj naj to pomeni?« Stric Paddy ga noče pustiti do besede. »Joj. joj, to mora biti pa nevarna bolezen, če nečak svojega strica ogovarja z gospodom Meesom!« Stričeve oči se bliskajo tako divje, da se Palmer hitro vda in nasloni nazaj na blazino. Le blede ustnice izdajajo, kako divje je stisnil zobe. »Da si zapomniš, moj dragi Jonny, drži jezik za zobmi! Razumeš! Vse, kar je treba napraviti, se tiče samo mene. Jasno?« Medtem ogleduje Palmerjev obraz in še posebej njegove oči. Čim dalj ga opazuje tem bolj dobre volje postaja 6tric Paddy. Že se je prikradel striert Paddyju nasmešek v lice. »Da, da, kar videti ti je na obrazu, kako hudo vročino imaš... To je pa res imenitno! Vsa čast vam, gospod doktor!« Doktor Alves se nalahko prikloni in za-šepeta: »Saj mu ne bo nič škodovalo! Prašek mu je samo povečal krvni pritisk, kar bo ostalo brez vsake posledice.« »To je pa res dobro!« Stric Paddy se muza. Ko hoče Palmer zopet dvigniti glavo, da bi bolje slišal, kaj se menita, ga stric nahruli: »Boš ležal, za zlomka!« Palmer se tako ustraši, da takoj odneha in mirno obleži. Doktor Alves vprašuje naprej: »Kaj pa mislite sedaj, gosjiod Mees?« Stric Paddy potegne zdravnika na stran: »Najprej bi rad vedel, gospod doktor, kaj ste ugotovili... Ali je moj nečak, ali ni?« »Ne, gospod Mees, vaš nečak to ni. To sem z natančno preiskavo jasno ugotovil.« »Brez skrbi, gospod Mees!« »Veste, gospod doktor, v tem primeru ne gre niti za mojega nečaka, niti za tegale tukaj njegovega dvojnika — ampak za Grillovo družbo! Ta mora ostati izven nevarnosti... Za nobeno ceno ne bi hotel, da bi ta hijena iz južne unije, stari Rackley, na kraju vendarle zmagoslavno spravil v žep Grillovo družbo!« »Popolnoma vas razumem, gospod Mees!« »Stari Charley bo ?tregel Palmerju in ga tudi nadzoroval. Ni treba, da bi vedel, da ima pred seboj Grillovega dvojnika. Najboljše je, če misli, da streže svojemu pravemu gospodarju. Če mu bo pri tem prišio še kaj drugega na misel, gotovo ne bo nikomur povedal.« Stric Paddy nadaljuje tiše: »Gizela Morton misli, da ima njen zaročenec nevarno pljučnico. Tega ji sedaj ne bomo izbijali iz glave. Sicer pa lahko midva oba poskrbiva. da ne bo mogla kaj zaslutiti. Prosim vas, da vsak dan večkrat pridete pogledat, kako gre bolniku. Vaša najbolj važna naloga bo pač ta, da poskrbite, da bo Palmer ostal ves čas tako vročičen, kakor je sedaj. Saj mi je hudo, ker vem da ga s tem gotovo mučimo, toda iie gre drugače. Naj vzame vse skupaj za pokoro.« »Kaj pa gospodična Counter?« »Saj res! To bi kmalu pozabil! S toni dekli-čem bom moral spregovoriti še resno besedo. To bom opravil lahko sedaj, ko bo Gizela tu gori na obisku!« »Kako dolgo pa bo treba vleči to komedijo?« Stric Paddy skomigne: »Tega sam ne vem! Prav gotovo pa najmanj do 24. septembra.« Krepko stisne zdravniku desnico: »Torej, najlepša vam hvala, gospod doktor!« Stric Paddy stopi še k postelH. Nagne se nad Palmerja in ga mrko pogleda. Palmerju se zbirajo jx>tne kaplje na čelu. >Mislim da imaš dovolj jasno glavo, Jonny, in da me boš razumel...« Palmer zamahne brezbrižno z roko. Zakaj vse to. saj vendar veš ...« »Prav nič ne vem!« ga ustavi stric Paddy. »Jaz vem samo to, da si hudo bolan .. Lotila se te je nevarna pljučnica, ki je še posebej nevarna zato, ker so te napori zadnjih tednov tako izčrpali. Zdravil te bo dr. Alves, stregel pa ti bo Charley. Gizela je že tukaj v hiši in komaj čaka, da te pride pogledat. Ko bo prišla, boš iežal mirno v postelji, ves izčrpan. Imaš namreč hudo vročino. Sicer se lahko zaneseš name, da bom že poskrbel in kolikor mogoče malokdaj dovolil Gizeli, da te pride obiskat . Seveda boš napram njej prijazen, kakor vedno... Ker si slab in zdelan, ne boš mogel dolgo časa govoriti! Tem boljše kajne!« »Moj Bog, kaj bo pa nastalo iz tega?« zaše-peta Pal mer. Že sluti, kaj hoče stric Paddy doseči, vendar ne ve, kako se bo vse to končalo. Hkrati se boji strica Paddyja, ker je odkril njegovo skrivnost. Seveda mu je tudi hvaležen, ker jo preložil poroko in ga tako skuša rešiti Gizele Mortonove. »Bomo ze še videli k Stric Paddy mu ponudi roko in se smeje poslovi: »Torej, čim prej ozdravi, dragi Jonny... Vsi skupaj moramo biti potrpežljivi in previdni, pa bo spet vse prišlo v pravi tir!« Kmalu zatem pride stric Paddy v sprejem-nieo v pritličju. Gizela plane stricu nasproti: »Ali smem sedaj k njemu?« »Da, Gizela!« Stric Paddy ji prisrčno stisne roko. »Toda prosim vas, ne govorite predolgo z njim in tudi ne ostanite preveč časa pri njem... Za sedaj ga ne smemo preveč motiti. Dr. Alves je obljubil, da ga bo že ozdravil, če bomo le točno držali vsa navodila, ki nam jih je dal.« Gizela pokima: »Saj ne želim nič drugega, kakor da bi čimprej ozdravel!« »No, torej!« pravi stric. Paddy in jo pospremi v vežo. »Kar pojdite, Gizela! To bo vesel, ko vas bo videl!« Gizela hiti po stopnicah v prvo nadstropje, stric Paddy pa gleda za njo. Ko sliši, da so se zaprla vrata Grillove spalnice za Gizelo, se stric Paddv hllro obrne in slopi v delovno sobo. Prvo, kar sliši, je bridko ihtenje. Strica Paddyija kar presune. Solz namreč ni nikdar mogel videti in sedaj sam ne ve, kaj bi. Ko stoji pred nesrečno Ellen, je izgubil začetek pridige, ki jo je namenil zanjo. Ellen Counter ga je slišala. Trudi se, da bi ustavila solze in se umirila. Precej časa mine, preden se ji to posreči. Stric Paddy stoji medlem v zadregi ob njej. Končno se znajde Ellen. Hitro vstane s stola in pogleda; stricu Paddyju v oči. »Gospod Mees, prosim vas, poslušajte me! Dobro vem, da ste vse odkrili! Smatram pa, da ne veste še vsega. Povedati vam hočem, kaj je v tem času prestal Palmer, tfako ga je pekla vesti Nočem, da bi ga krivo sodili in...« »Trenotekk jo ustavi stric Paddy in se ji dobrohotno smeje. Že je poslal boljše volje, ker ne vidi več solz. »Najprej: vi ste v tega čudovitega Francka Palmerja zaljubljeni do ušes, kaj ne?« Zmedena povesi Ellen Counter oči in zardi. Stric Paddy pa se takoj zopet ustraši novih solz. Da bi to preprečil, jo hitro prime in ji dvigne glavo tako, da mu mora pogledati v oči. Dobrosrčno in prijateljsko ji reče: »Saj ni to nič hudega, Ellen Counter. Hotel sem le potrdilo z vaše strani zato, da ne bi ostalo nič nejasnega.« Ellen ob ljubeznivih besedah prisluhne in se opogumi. Hitro potisne stol pred Paddyja Meesa in mu ga ponudi, sama pa obstane na mestu. Nato začne pripovedovati, kako se je vse razvijalo, pove mu o svojem obisku v tej hiši, kako je ozmerjala dozdevnega Grilla in posebej podrobno opiše tisto uro, ko ji je Palmer vse priznal. »Franck tega ni holel, gospod Mees, prav gotovo ne! Prav tako .nikdar ni niti mislil na to, da bi izvlekel iz vsega tega zase kakšen dobiček. Ko ga je prvič prevaril stari Rackley, 6e mu še sanjalo ni, v kako ogabno zadevo je zapleten. Nato pa so dogodki tekli drug za drugim. Ni Se jih mogel otresti in tako je vlekel naprej. Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarii Izdajatelj: inž. Jože Sodja Urednik: Viktor Cenžii