PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana » gotovini Abb. costale I gruppo
Cena 150 lir
Leto XXXI. Št 116 (9118)
TRST, četrtek, 22. maja 1975
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
DELO ZBORNICE, SENATA IN PARLAMENTARNIH KOMISIJ
Dokončno odobren zakon o javnem redu Debata o podjetjih z državno udeležbo
Ostre kritike KPI in PSI zaradi slabega upravljanja in političnega izkoriščanja javnih podjetij
RIM, 21. — Parlament je danes delal s polno paro. Po sklepu načelnikov skupin bi se morala jutri zaključiti vsa parlamentarna dejavnost zaradi začetka volilne kampanje. Danes so zasedali zbornica, senat in številne komisije. Sprejeti so bili nekateri važni zakoni. Najvažnejši zakon sta sprejeli komisiji za notranje zadeve in za pravosodje. Gre za zakon o javnem redu, ki ga je nedavno o-dobril senat. Za zakon so glasovali predstavniki vladnih strank, liberalci in misovci. Komunisti so glasovali proti, neodvisna levica pa se je vzdržala. Z današnjim glasovanjem je zakon dokončno odobren in bo stopil v veljavo en dan po objavi v Uradnem listu.
Kljub odobritvi zakona sta predsednik socialistične poslanske sku-
pine Mariotti in odgovoren v stranki PSI za državne zadeve Balzamo objavila sporočilo v katerem ugotavljata, da se je sicer zakoniti Postopek tega zakona zaključil, da Pa je ocena socialistov o njegovi vsebini nezadovoljiva, ker ne bo pripomogel k odločnemu boju proti kriminalu. Zato so socialisti sklenili, da bodo kmalu predložili nov zakonski osnutek o reformi policijskega zbora javne varnosti.
Z odobritvijo zakona so zelo zadovoljni socialdemokrati in demokristjani. Notranji minister Gui je izjavil časnikarjem, da je bil z odobritvijo novih pravil o javnem redu storjen odločujoči korak na poti prilagoditve zakonodaje novim potrebam v boju proti navadnemu in političnemu kriminalu. Komunistični parlamentarci pa so danes vložili v zbornici in senatu zakonski osnutek o demokratični uskladitvi delovanja javne varnosti in resolucijo komunističnih senatorjev o karabinjerjih.
V	krogih poslanske zbornice se je zvedelo, da bo baje komisija za notranje zadeve že jutri razpravljala in sklepala na zakonodajni ravni o vladnem zakonskem osnutku o podpori časnikom. Komisija za delo poslanske zbornice pa je začela proučevati na zakonodajni ravni zakonski osnutek o povišanju minimalnih pokojnin in o povezavi pokojnin s plačami. Tudi za ta zakon predvidevajo, da ga bo komisija odobrila najkasneje jutri.
V	zbornici se je danes začela raz-Pfava o resolucijah, ki so jih vložile vse skupine v zvezi z upravljanjem in delovanjem podjetij z državno udeležbo. Gre predvsem za vprašanja, ki se tičejo ustanov IRI, ENI in EGAM ter družbe Monte-dison.
Razprava se je začela z obrazložitvijo komunistične resolucije. Govoril je poslanec Ingrao, ki je obtožil krščansko demokracijo, da je kriva za vse kar se slabega dogaja v ustanovah in podjetjih državnih udeležb. Obsodil je vlado, da je dlje časa zavlačevala razpravo o teh Važnih vprašanjih in je zahteval, naj Pristojni ministri dajo jasen odgovor ha hudo krizo, ki pretresa javne Sospodarske ustanove. Ingrao je še Posebno obsodil vodilne osebnosti Jh predstavnike posameznih demo-krščanskih struj, ki izkoriščajo jav-he ustanove v oblastvene namene.
Komunisti obsojajo to početje in Ugotavljajo, da so demokristjani skupno s svojimi zavezniki popolnoma izkrivili značaj in vlogo državnih Udeležb, vlada, pa je celo kršila za-kon, ker ni dovolila parlamentu, da h' Proučil skupno z državnim pro-računom tudi delovne in finančne Programe teh ustanov. Zato je In-§rao zahteval, da mora vlada v najkrajšem času predložiti parlamentu Programsko potočilo za leto 1975 ln za leto 1976; da mora odložiti Vsa imenovanja v javne ustanove }h določiti nova pravila za izbiro kandidatov sporazumno s parlamen-. m. Obenem je Ingrao zahteval po-Jasnila o velikih finančnih in delni-Sk>h operacijah ustanov ENI, IMI in "IR do družbe Montedison. ■ Socialistično resolucijo je obrazlo-j.u bivši proračunski minister Gio-htti, ki je najprej ugotovil, da reso-Ucije v razpravi dokazujejo, kako se vse politične sile zavedajo res-hosti položaja, ki je nastal v ustano-ah državnih udeležb zaradi dege-herativnih odnosov med politično ob-kstjo in vodilnimi osebami javnih Podjetij. Giolitti je izjavil, da socia-‘s« s svojimi kritikami hočejo pri-Pevati k razčiščenju položaja v javnem proizvajalnem ustroju. Poudaril je, da krščanska demokracija P° tridesetih letih oblasti ne more ahtevati, da bo imela od oblasti samo koristi in odklanjati odgovorno-U, ki si jih je nakopala. Bivši proračunski minister je dejal, da je tre-ha ta vprašanja iskreno obravnava-U v okviru celotnega gospodarske-F? Položaja in stvarnosti v državi, m se lahko ocenjuje v občutnem gospodarskem nazadovanju skupno , * * * * visoko inflacijsko stopnjo. Zato je mba tudi ustanove državnih ude-usposobiti, da bodo postale del motnega gospodarskega ustroja za litik° ®ospoc*ars*to *n industrijsko po-
Za demokristjane je govoril posla-cc Ferrari Aggradi, ki je bil svoj-ds minister za državne udeležbe. V istvu je opoerkal vse politične kri-<e in blagohotno priznal samo ne-. re «funkcionalne kritike», se pra-, nekatere «funkcionalne pomanj-; Jivosti in anomalije» v ustanovah ovzavnih udeležb.
Razprava se je zaključila s pose-Fom ministra za državne udeležbe jsaglio, ki je v bistvu poudaril, da treba sedaj doseči točne smotre
industrijske politike, omogočiti večjo razširitev proizvajalne dejavnosti javnega in zasebnegg sektorja, zlasti na Jugu, omogočiti z boljšim načinom kreditiranja boljše izkoriščanje proizvajalnih sredstev in zagotoviti delavcem delo. Tudi minister Bisaglia se je izognil stvarnim odgovorom v zvezi s komunističnimi in socialističnimi kritikami.
Razprava še Do nadaljevala m zaključila jutri. Pričakujejo, da bodo jutri začeli tudi z razpravo o
nju podpisov za referendum o splavu, [stranki PDUP, ki se udeležuje vo-V senatu pa je v teku razprava o ' litev, popravljena.
zakonu o povečanju števila bencev finančnega ministrstva.
usluž-
PDUP bo sodelovala pri oddajah «volilna tribuna»
RIM,'21. — Tukaj so sporočili, da se bo tudi stranka proletarske e-notnosti (PDUP) udeležila vseh televizijskih oddaj «volilne tribune» za prihodnje deželne in upravne volitve. Včerajšnja parlamentarna komisija je to. stranko izključila iz teh oddaj, kar je vzbudilo ogorčene proteste v mnogih političnih krogih, še posebno pa pri časnikarjih. Zato je danes časnikarska zveza posredova-s | la pri radiotelevizijskih časnikarjih, soluciji socialista Fortune o pobira- ' naj se zavzamejo, da bo ta kriza
Odobren zakon o povišanju družinske doklade
RIM, 21. — Senatna komisija za delo je danes' na sklepščni ravni-o-dobrila zakonski osnutek o povišanju družinske doklade. Po novem zakonu bo družinska doklada znašala 2.280 lir tedensko ali 9.980 lir mesečno za vsakega otroka in za zakonca v breme. Višja družinska doklada se bo izplačala od 1. februarja letos dalje. Od 1. julija letos pa bo povišana tudi družinska doklada neposrednim obdelovalcem, spolovinarjem in kolonom na 95.000 lir letno za vsakega člana družine v breme.
PENTAGON KONČNO OBJAVIL DOKONČNI OBRAČUN ŽRTEV
38 Američanov mrtvih pri operaciji za osvoboditev «Mayagueza»
WASHINGTON, 21. — 38 mrtvih in trije pogrešani: to je dokončni obračun ameriških izgub v vojaški operaciji za osvoboditev tovorne ladje «Mayaguez», ki so jo kamboške oblasti zaplenile, potem ko je zaplula v teritorialne vode Kambodže. Pentagon je dolgo časa z raznimi pretvezami zavlačeval objave obračuna žrtev, da bi omogočil Beli hiši, da bi govorila o operaciji proti kamboškemu ozemlju kot o «velikem uspehu». Prvi neuradni obračun je govoril o petih smrtnih žrtvah in 16 pogrešanih, še včeraj pa je neki glasnik Pentagona dejal, da je bilo petnajst mrtvih, medtem ko tri pogrešajo. Šele danes je Pentagon objavil dokončni obračun. 23 marincev je umrlo pri strmoglavljenju helikopterja tik po vzletu iz ameriške baze Utapao na Tajskem.
PRIMORSKI DNEVNIK BO V NEDELJO IZŠEL NA 20 STRANEH S PESTRO IN ZANIMIVO VSEBINO.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiittiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiniiiiiliiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
SINDIKALNI BOJ STE VILNIH DELA VSKIH STROK
Preklicana 24-urna stavka železničarjev Večdnevna stavka splošnih zdravnikov
Odobren zakon o železniškem osebju - Zdravniki stavkajo do vključno 24 t. m.
RIM, 21. — Sindikati železničarjev so preklicali celodnevno stavko, ki bi se morala začeti nocoj ob 21. uri in se zaključiti ob isti uri jutri. Železničarji so preklicali stavko, ker je poslanska komisija za promet danes na zakonodajni ravni odobrila zakonski, osnutek, ki se tiče povečanja števila osebja pri železniški u-pràvi in predvideva tudi prehod vseh del, ki so jih do sedaj dajali v zakup pod upravo državnih železnic.
Zakonski osnutek, ki ga je senat že odobril, se bo moral ponovno vrniti v palačo Madama, ker so bili
v komisiji poslanske zbornice za promet vneseni nekateri popravki. Kljub temu pa predvidevajo, da bo zakon začel veljati v najkrajšem času. Poleg tega zakon o železniškem o-sebju predvideva tudi nekatere druge normativne izboljšave, ki so jih železničarji že dlje časa zahtevali.
Obenem je ministrski podtajnik za promet sporočil železničarskim sindikatom, da jih bo sprejel 27. maja, da se dogovorijo o uveljavitvi vseh do sedaj sklenjenih sporazumov med vlado in železničarji. Tajništvo vsedržavne federacije železničarskih sindikatov je z zadovoljstvom sprejelo na znanje, da je bil odobren zakon
o osebju železnic.
Splošni zdravniki pa so danes začeli stavkati za štiri dni; 23. in 24. maja se jim bodo pridružili še zdravniki ambulant bolniških blagajn. To pomeni, da bodo za štiri dni zaprte vse zdravniške ambulante, za dva dni pa ambulante. zavarovalnih. ..ustanov. Zdràvniki zahtevajo uveljavitev zdravstvene reforme in konvencije med zdravniki in INAM tudi za ostale bolniške blagajne.
Združeni kovinarski sindikat pa je danes sporočil, da bodo kovinarji podprli boj prometnih delavcev, ki bodo 25. maja stavkali, ker zahtevajo naložbe za razvoj javnega prometa. Kovinarski sindikati predlagajo, da bi morali isti dan vsi ostali delavci stavkati štiri ure v znak solidarnosti s prometnimi delavci.
Na zasedanju glavnega odbora CGIL se je danes nadaljevala razprava o gospodarskem in socialnem položaju v državi. Med drugimi je govoril glavni tajnik CGIL Lama, ki je izjavil, da so italijanski delavci sedaj v zelo težkem položaju in pred važnimi odločitvami zaradi vsestranske napadalnosti vladajočih sil, ki bi hotele potisniti gospodarsko politiko na stare kolesnice. Lama je dejal, da
«iiiuiiiMiiiiuiiiiiiiiiHiiiiiHiHiiHiimiimuiiiiHiiiiiimmmiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiiiiiHiimiiiiiiiiiiiiiiiiiirniii
Kissinger v ZRN in Turčiji
skušajo sedaj konservativne sile zmanjšati vlogo združenih sindikatov v političnem in gospodarskem življenju in da morajo zato delavci na te napade odločno odgovoriti. Med razpravo so opozorili tudi na pomanjkanje stikov med sindikalnimi organizacijami in vlado, ki je v zadnjih časih začela popuščati tradicionalni politiki Confindustrie. Obenem so reakcionarne sile začele spletkariti, da bi razbile sindikalno enotnost, ki se ustvarja na vseh delovnih mestih.
Osvoboditev političnih jetnikov v Južnem Vietnamu
SAIGON, 21. — Prva skupina 432 političnih jetnikov, ki so bili zaprti v zloglasnih Thieujevih zaporih na otoku Con Son, je danes prispela z dvema ladjama v Vung Tau. Med njimi so bili tudi taki, ki so preživeli celih dvajset let v zaporih. Bivše jetnike je prebivalstvo mesta pozdravilo z navdušenjem, predstavniki začasne revolucionarne vlade pa so jim izrekli dobrodošlico. Iz zaporov v Con Sonu so že izpustili p-krog 20.000 političnih jetnikov, ki jih je Thieujev režim dal zapreti z raznimi obtožbami, pogostoma brez vsakršnega procesa. Sam Thieu pa je vztrajno trdil, da «v Južnem Vietnamu ni političnih jetnikov», ameriški funkcionarji v Saigonu pa ga niso nikoli demantirali.
Vse politične stranke, ki so obstajale v Južnem Vietnamu pod Thieu-jevim režimom, so medtem razpustili. Vse pripadnike razpuščenih strank bodo registrirali, vendar ne bodo proti njim sprožili nobenih u-krepov. Pač pa bodo morale vse stranke izročiti svoje arhive, orožje in vso imovino novim oblastem.
Poraz Američanov v Indokini odpira možnosti ustvarjanja novih odnosov med državami azijskega Jugovzhoda. Glasilo severnovietnamske partije dela «Nhan Dan» poziva vse države tega področja, naj se dokončno otresejo ameriškega varstva in naj navežejo prijateljske odnose s sosedi. V okviru take politike je namestnik zunanjega ministra Severnega Vietnama Phan Hien dopotoval danes v Bangkok, da bi se dogovarjal o normalizaciji odnosov s Tajsko. Ob prihodu je izjavil, da v sedanjem položaju obstajajo pogoji za vzpostavitev novih odnosov sodelovanja in da bodo pogajanja o tem lahko rodila pozitivne rezultate, če bo tajska vlada pokazala resne namene in dobro voljo.
Anseriški zunanji minister Kissinger je po dunajskih razgovorih z Grelnikom odpotoval na kratek obisk v Zahodno Nemčijo, nato pa odšel v Ankaro, kjer se bo udeležil zasedanja organizacije CENTO. Na sliki: Kissinger se vpisuje v «zlato knjigo» v zahodnem Berlinu. Spremlja za zahodnoberlinski župan Klaus Schiitz.
Tito sprejel mladince
(Od našega dopisnika) BEOGRAD, 21. — Predsednik republike Josip Broz Tito je sprejel danes zastopstvo jugoslovanske mladine, ki ga je vodil predsednik Zveze socialistične mladine Jugoslavije L em Vlasi. člani mladinske delegat ije so Titu čestitali za rojstni dan in ga seznanili s pripravami na proslavo dneva mladosti 25. maja, ko bo jugoslovanski predsednik slavil 83. rojstni dan. Mladinci so Tita obvestili tudi o dejavnosti mladinske organizacije po njenem nedavnem devetem kongresu.
Predsednik Tito je izrazil zadovoljstvo. ker je čutiti večjo dejavnost mladine kot prej. Poudaril je, da je treba v tem pogledu vlagati nadaljnje napore, zlasti pri
delu z mladino na vasi. Pri tem je posebej pomembno čimbolj popolno obveščanje mladine, tudi tiste, ki je na začasnem delu v tujini, o vsem, kar se dogaja in dela v Jugoslaviji.
Predsednik Tito je tudi ob tej priložnosti govoril o pomenu marksističnega izobraževanja. Naglasil je, da je to delo treba povezovati z vsakdanjo jugoslovansko prakso, da je treba to delati sistematično in upoštevati starost in možnosti mladine v posameznih okoljih, Tito se je zanimal tudi za delovne in druge mladinske akcije ter nato govoril o njihovem pomenu za vzgojo mladih. Posebej je opozoril na potrebo po 'razvijanju jugoslovanskega socialističnega patriotizma.
Jugoslovanski predsednik je govoril tudi o nekaterih aktualnih zunanjepolitičnih vprašanjih in naglasil, da mora biti mladina v toku vsega, kar se dogaja tudi na tem področju.
Tito je izjavil, da je zadovoljen z jugoslovansko mladino, da pa je treba vztrajno delati za to, da se mladi še širše zajamejo in angažirajo v dejavnosti mladinske organizacije.	V. B.
POTRDITEV TRADICIONALNO DOBRIH ODNOSOV MED PARIZOM IN BIOfiRADOM
FRANCOSKI ZUNANJI MINISTER NA TRIDNEVNEM OBISKU V SFRJ
Jeana Sauvagnarguesa bo sprejel tudi predsednik Tito
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 21. — Francoski zunanji minister Jean Sauvagnargues je pripotoval popoldne s posebnim letalom na štiridnevni uradni in prijateljski obisk v Beograd na vabilo svojega jugoslovanskega kolega Miloša Minica. Šef francoske diplomacije je po prihodu v Beograd skupim Jugoslovanskih in francoskih časnikarjev izjavil, da prinaša poslanico predsednika Giscarda D’E-stainga za maršala Tita in da se zelo veseli izmenjave mnenj o poglavitnih problemih, ki težijo svet, s predsednikom Titom, s katerim se bo srečal jutri dopoldne. Minister Sauvagnargues je dodal, da njegov obisk v Beogradu, kamor prihaja po vrsti let, odpira novo obdobje v jugoslovansko-francoskih odnosih, za katere je sicer značilno tradicionalno prijateljstvo.
Po mnenju francoskega ministra Pariz in Beograd podobno ocenjujeta številna mednarodna politična in gospodarska vprašanja, ker daje možnosti za nujno tesnejše sodelovanje tudi na tem področju.
Proti večeru so se v Beogradu pod vodstvom Miniča in Sauvagnarguesa že začeli prvi uradni jugoslovansko - francoski razgovori. Dvojica ministrov je tako kot kasneje v zdravicah na slovesni večerji, ki jo je zvezni tajnik za zunanje zadeve priredil v čast francoskega zunanjega ministra, izrekla pripravljenost jugoslovanske in francoske vlade, da se odnosi in sodelovanje med državama dvignejo na novo, višjo raven. Šefa jugoslovanske in francoske diplomacije sta načela tudi nekatera mednarodna vprašanja, o katerih bosta širše razpravljala jutri, ko bo ministra Jeana Sauvagnarguesa sprejel poleg predsednika Tita tudi predsednik zveznega izvršnega sveta Džemal Bijedič.
Francoski zunanji minister bo poleg Beograda v petek in soboto obiskal še Titograd in črnogorsko primorje.
VLADO BARABAŠ
Grličkov v Romuniji
BEOGRAD, 21. — Na povabilo centralnega komiteja romunske komunistične partije je danes odpotoval v Bukarešto tajnik v izvršnem komiteju Zveze komunistov Jugoslavije Aleksander Grličkov. Z zastopniki romunske partije bo vodil razgovore o odnosih in sodelovanju med partijama, posebej pa o pripravah na evropsko konferenco komunističnih in delavskih partij. O teh vprašanjih se je Grličkov nedavno pogovarjal v Moskvi z vidnimi zastopniki sovjetske komunistične partije.
LIZBONA, 21. — Predsednik portugalske republike Francisco Costa Gomes bo od 13. do 15. junija urad no obiskal Romunijo. Sporočilo so dali danes v Lizboni.
SOCIALISTI BAJE GROZIJO Z IZSTOPOM IZ VLADE
Zaostritev na Portugalskem po zaprtju lista «Republica»
Danes v središču Lizbone socialistična protestna demonstracija
LIZBONA, 21. — Začasno zaprtje Po pisanju omenjenega lista sta so-socialistično usmerjenega dnevni- cialistična predstavnika tudi pouda-
ka «A Republica» je povzročilo zaostritev odnosov med portugalskimi levičarskimi silami, še zlasti pa med Soaresovo socialistično stranko, ki so jo nedavne volitve potrdile za najmočnejšo portugalsko stranko, in gibanjem oboroženih sil. Socialisti so ostro obsodili sklep vojaških oblasti o zaprtju dnevnika, češ da gre za protidemokratični u-krep in za popuščanje skrajni levici. Tajnik socialistične stranke Soares in drugi najbolj ugledni strankin voditelj Zenha sta včeraj imela dolg pogovor s predsednikom republike Costa Gomesom, pri katerem sta po nekaterih nepotrjenih vesteh zagrozila celo z odstopom iz vlade. Danes se je sestalo socialistično vodstvo, ob zaključku seje pa niso objavili nobenega poročila. Glasnik stranke je samo povedal, da so strankini voditelji zahtevali takojšen sestanek z revolucionarnim svetom. Jutri bo na osrednjem lizbonskem trgu velika protestna demonstracija socialistov, ki so za zjutraj napovedali važno tiskovno konferenco. Sam Soares, ki bi moral danes odpotovati v Pariz na srečanje z voditelji nekaterih evropskih socialističnih strank, je sklenil ostati v Lizboni.
Kot smo omenili, ni uradnih vesti o akcijah, ki jih namerava socialistična stranka sprožiti za rešitev vprašanja dnevnika «A Republica». Dnevnik «Jornal novo» pa piše — sklicujoč se na «verodostojne vire» — da sta Soares in Zenha v razgovoru s predsednikom republike napovedala, da se ne bosta udeležila vladnih sej, dokler ne bo rešeno vprašanje dnevnika «A Republica».
rjala, da smatrata rešitev vprašanja, dnevnika kot pogoj za nadaljnje sodelovanje socialistov v vladi. Ko bi tega vprašanja ne rešili na način, ki bi bil sprejemljiv za socialiste, bi ti utegnili celo izstopiti iz vlade in tako povzročili hudo politično krizo.
Portugalski minister za informacije Jesuino je po televiziji zavrnil obtožbe o domnevni pasivnosti njegovega ministrstva v sporu zaradi dnevnika «A Republica». Minister je obžaloval «strankarsko manipulacijo spora» ter ocenil kot «zelo nevarno» manifestacijo, ki so jo za jutri napovedali socialisti.

Zunanja ministra Jean Sauvagnargues (levo) grajskem letališču.
in Miloš Minic na beo-
fiiiuiiiimmiiiiiiimiHiiiiiiiimmiuiiiiiiiiiimiiiiiuiiiiuinuuiiifiiiimiimiiiiiiiiimiimiiiimiiiimiiiitun
CESTITALI SO MM
Ob 30-letnici izhajanja Primorskega dnevnika smo prejeli številne čestitke časnikarskih . združenj. iz.,Italije in Jugoslavije, uredništev številnih dnevnikov, predstavnikov izvoljenih upravnih teles, slovenskih ustanov, združenj in društev ter zasebnikov. Vsem prisrčna hvala.
UREDNIŠTVU PRIMORSKEGA DNEVNIKA
Upravni svet Cvetličarsko - vrtnarske zadruge s Proseka pri Trstu vam iskreno čestita ob vašem pomembnem jubileju in vam izreka najboljše želje, da bi se še vnaprej zavzemali za pravice našega kmeta.
PREDSEDNIK DRAGO STARC
SPOŠTOVANO UREDNIŠTVO!
Ob vašem jubileju ob 30-letnici izhajanja Primorskega dnevnika izrekam najiskrenejše čestitke uredništvu, delavskemu kolektivu in sodelavcem z gorko željo, da bi še naprej neprekinjeno izhajali.
VAŠ VEČLETNI NAROČNIK MARIJ TRAMPUŠ
PRIMORSKI DNEVNIK — TRST
V imenu društva Pravnik v Trstu in osebno vam ob vašem lepem jubileju izražam tople čestitke in voščila.
ZA DRUŠTVO PRAVNIK V TRSTU t. č. PREDSEDNIK dr. FRANE TONČIČ
UREDNIŠTVO PRIMORSKEGA DNEVNIKA
Ob vaši 30-letnici prejmite iskrene čestitke vodstva in vseh članov ŠZ BOR.
Primorski dnevnik je doslej veliko pripomogel k razvoju in krepitvi manjšinskega športa. Naša želja je, da po tej poti nadaljuje tudi v bodoče, ker samo s skupnim delom bomo lahko dosegli cilje, ki si jih vsi želimo.
PREDSEDNIK EMIL GOMBAČ
SPOŠTOVANO UREDNIŠTVO!
Ob 30-letnici izhajanja vašega dnevnika vam iskreno čestitamo in želimo še vel'ko uspehov pri vašem plodnem delu. Hkrati izražamo priznanje za vaše poslanstvo med zamejskimi Slovenci in ustvarjanju mostu sodelovanja med oberpa narodoma.
DRUŽBENO - POLITIČNE ORGANIZACIJE IN SKUPŠČINA OBČINE SEŽANA
VABILO
30-letnico izhajanja Primorskega dnevnika, ki je sicer padla na 13. maj, bomo proslavili v nedeljo, 25. t. m., v Kulturnem domu s sprejemom, ki se bo začel ob 10. uri dopoldne. S krajšim koncertnim programom bo nastopil oktet «.Gallus» iz Ljubljane, ki bo s sodelovanjem znanega gledališkega igralca Poldeta Bibiča izvajal spored pesmi, vusvečen 30-letnici osvoboditve. Sledili bodo priložnostni nagovori ter podelitev priznanj najstarejšim nameščencem Založništva tržaškega tiska.
Osebnih vabil za sprejem ne pošiljamo, pač pa s to objavo vabimo vse naročnike, čitatelje in prijatelje Primorskega dnevnika, skratka vse, ki bi želeli z nami počastiti ta jubilej, da se sprejema in tovariškega srečanja, ki bo sledil, udeležijo. Vsi bodo naši dragi gostje!
UREDNIŠTVO PRIMORSKEGA DNEVNIKA in RAVNATELJSTVO ZTT

Poslanski komisiji za notranje zadeve in pravosodje sta včeraj na skupni seji z glasovi predstavnikov vladnih strank, liberalcev in misovcev dokončno odobrili zakon o javnem redu. Zakon bo stopil v veljavo en dan po objavi v Uradnem listu. V zbornici pa se je začela razprava o resolucijah, ki so jih vložile vse stranke o položaju v proizvajalnih u-stanovah državnih udeležb.
Železničarji so preklicali stavko, ki bi se morala začeti sinoči ob 21. uri in zaključiti drevi ob isti uri. Stavka je bila preklicana, ker je komisija za promet poslanske zbornice odobrila zakon o železniškem osebju. Obenem je vlada zagotovila železničarjem, da bodo kmalu začeli z njimi razpravljati o začetku izvajanja vseh dosedanjih dogovorov med nj'hovi-mi sindikati in pristojnimi ministrstvi. Včeraj' pa so začeli stavkati
'L ~	~ ]

1
II
ili
za štiri dni splošni zdravniki. 23. in 24. maja se jim bodo pridružili tudi zdravniki ambulant bolniških blagajn.
Za nadaljnji razvoj položaja na Bližnjem vzhodu so sedaj značilni trije glavni činitelji. Prvi je povezan z morebitnim sporazumom med ZDA in SZ glede sklicanja ženevske konference (morda konec avgusta), drugi s spopadi v Libanonu in izraelskimi ustrahovalnimi akcijami na področju Gaze in v jordanskih zasedenih pokrajinah pri Jeruzalemu, tretji pa zadeva odnose med arabskimi državami in EGS po trgovinskem sporazumu, ki ga je ta podpisala
z Izraelom. Arabske države obsojajo ta sporazum ter je zato treba pričakovati, da se bodo pogajanja med EGS in Arabci zavlekla.
Tržaški pretor je včeraj obsodil na pripor in na denarno kazen predsednika tržaške pokrajine in predsednika konzorcija za gradnjo tovornega postajališča pri Fernetičih dr. Zanettija in tri gradbenike, ki so bili obtoženi med drugim, da so dela začeli preden jim je repentabrski župan izstavil dovoljenje. Na zatožni klopi je bil tudi žujoan, katerega pa je pretor oprostil. Dr. Zanetti je s posebnim poročilom javil, da je podal ostavko na mesto predsednika konzorcija. Včeraj je potekel rok za predložitev list tako za pokrajinske kot občinske volitve. V Zgoniku se je tokrat prvič pojavila tudi lista KD, ki bo na glasovnicah tretja za Napredno listo in listo SS.
TRŽAŠKI DNEVNIK
v/”»:
ViOZENE KANDIDATNE LISTE ZA OBČINE IN POKRAJINO
V Zgoniku so prvič predložili demokristjansko kandidatno listo
V pokrajini vloženih devet tradicionalnih kandidatnih list
Ob 12. uri je včeraj zapadel rok za predložitev kandidatnih list za pokrajinski svet in za pet okoliških občin. V zadnjem trenutku je prišlo do zanimive novosti, saj je v zgo-niški občini vložila svojo kandidatno listo tudi Krščanska demokracija, tako da se bodo v tej občini prvič kosale tri kandidatne liste: Napredna lista, lista Slovenske skupnosti in lista Krščanske demokracije.
V tej zvezi prihaja seveda do prvih ugibanj, kakšne možnosti ima lista Krščanske demokracije, da se uveljavi in da prodre na drugo mesto ter s tem tudi postane edina opozicijska lista. Volilni sistem v zgoniški občini je namreč večinski, tako da prejme lista, ki ima največje število glasov, dvanajst mest v občinskem svetu, prva lista, ki ji sledi, 3 mesta, vse ostale pa nič.
Razdelitev glasov v zgoniški občini je bila na deželnih volitvah junija 1973. leta naslednja: KPI 435, PLI 27. MIT 6, PSI 103. PSDI 27, Slovenska skupnost 273, KD 63, MSI 29 in PRI 29, skupaj 992 veljavnih glasov, 22 belih in 11 neveljavnih glasovnic, skupaj 1025 oddanih glasov. Na osnovi te računice ima teoretično napredna lista zagotovljenih 435 komunističnih in 103 socialistične glasove, skupaj 538 glasov, ter torej večino in z njo gotovost, da bo ponovno upravljala občino, čeprav tokrat v ustreznejši povezavi socialistov in komunistov. Demokristjani imajo sami komaj 63 glasov in je veliko vprašanje, koliko glasov pripadnikov ostalih strank se bo osredotočilo na demokristjansko listo, ker je «italijanska» in koliko bo oddanih za napredno listo ali pa bo razpršenih. Vendar bi teoretične, kolikor bi bili vsi oddani glasovi za te liste, bili tokrat oddani za listo KD, ta lista prejela 231 glasov.
Seveda pa se istočasno zastavlja tudi vprašanje novih volivcev. Trenutno je v sezname volivcev zgo-niške občine vpisanih 1325 volilnih upravičencev, pred volitvami bodo izvršili še eno revizijo in črtali kakih deset - petnajst volivcev, tako da bo ostalo 1305 volilnih upravičencev ali skoro točno 200 več v primerjavi z volitvami 1973. leta, ko jih je bilo točno 1104. Od teh 200 jih je 70 mladih (v coni od 18 do 21 let) in od njih skoro vsi Slovenci, tako da je po teh računih novih italijanskih volivcev okrog 150. Nihče točno ne ve, kako se bodo opredelili ti volivci, vendar pa je možnost, da se bo dobršen del odločil za KD, malo pa je verjetno da bo do tega priliva glasov prišlo v tolikšni meri, da bi odtehtali okrog tristo glasov, na katere skupaj z mladimi volivci lahko v zgoniški občini računa Slovenska skupnost. Na vsak način pa so razni rezultati odprti.
Glede ostalih list pa ni pomembnejših novosti in so bile predstavljene tako, kot se je predvidevalo. V pokrajini je bilo vloženih devet kandidatnih list in to po naslednjem vrstnem redu: KPI, MSI, PSI, Slovenska skupnost, MIT, KD, PSDI in PLI.
V devinsko - nabrežinski občini so bile vložene KPI, Slovenska skupnost, MSI, PSI, PSDI, PRI, PLI in KD; v dolinski občini KPI, PRI, PSI, Slovenska skupnost, KD, PSDI in PLI; v miljski občini KPI, PRI, PSI, KD, PSDI in PLI, končno sta bili v repentabrski občini vloženi dve kandidatni listi «napredna» in lista «Slovenske skupnosti».
ščina; ob 20.30 v Ul. Capitolina skupščina o prometu v Trstu in na področju dežele; ob 20.30 v Trebčah pokrajinski 'aktiv slovenskih članov, uvodno poročilo bo imel Boris Iskra; ob 20.30 na Trgu Duca degli Abruzzi skupščina pristaniščnikov, govoril bo Giorgio Canciani in končno ob 19.30 na sedežu v Ul. S. Cilino 40 aktiv na temo «politika KPI o psihiatričnem varstvu», govoril bo Claudio Tonel.
Zborovanja RPI
Ob 17. uri bo v Ljudskem domu v Naselju sv. Sergija skupščina komunistov sekcije «Di Vittorio»; ob 20. uri bo na sedežu v Ul. Biaso-letto 31 aktiv sekcije «Čermelj», govoril bo sen. Sema; ob 20. uri v Ljudskem domu v čamporah skup-
Izjava odbora združenja star&v zavoda «Ž. Zois»
Odbor Združenja staršev na državnem trgovskem tehničnem zavodu «Žiga Zois» v Trstu, je na svoji seji dne 21. maja t.L z obžalovanjem ugotovil, da na državnem znanstvenem in klasičnem liceju «France Prešeren» v Trstu še ni prišlo do uradne proslave 30-letnice osvoboditve.
ženje, ki si je za to priložnost za gotovilo dragoceno sodelovanje vodstva kampinga «Obelisco». Natečaja se lahko udeležijo vsi umetniki s Tržaškega. Najboljše slike in poezije o Krasu bodo nato nagradili z raznimi gastronomskimi specialitetami. Dela bo ocenjevala posebna komisija priznanih slikarjev in književnikov. Žigosanje platen bo od 8. do 12. ure, dela pa bo treba oddati do 19. ure. Za podrobnejše informacije zainteresirani lahko kličejo telefonski številki 60061 in 60062.
• Danes bodo ves dan stavkali u-rrdniki reklamne ustanove SPI. Stavko so oklicali v zvezi z govoricami, da bo ustanova menjala lastnika in se s tem spravljajo v nevarnost njihova delovna mesta.
Deželna delegacija v Rimu za OMIRC
Podtajnik ministrskega predsedstva posl. Salizzoni je v zvezi s težavami otroških vrtcev ONAIRC včeraj sprejel v Rimu delegacijo iz naše dežele, ki so jo sestavljali poslanci Castiglione, Ceccherini, Lizzerò in Santuz ter deželni odbornik za deio in socialno skrbstvo Dal Mas. Odbornik je podtajniku obrazložil ,da je deželna uprava že večkrat posegla pri pristojnih organih tudi v Rimu, da bi zajamčili zadostna finančna sredstva tej ustanovi. Poleg tega, je še dejal odbornik, je pred dnevi deželni svet o-dobril peticijo, po kateri bo dežela dajala letno podporo tej ustanovi.
Podtajnik Salizzoni je zagotovil, da bo vlada storila, kar bo v njenih močeh, da se položaj ONAIRC uredi in da bodo lahko izplačali u-službencem zaostale prejemke.
Vprašanj« strokovnih tečajev ob obisku pri deželnem odboru
Deželni predsednik Comelli, odbornik za šolstvo Volpe in načelniki skupin so sprejeli odposlanstvo zavodov za strokovno izobrazbo in sindikalne zveze CGIL - CISL - UIL. Volpe jim je zagotovil, da bodo glavni zavodi prejeli podporo 500 milijonov lir. -
Nov poletni vozni red vlakov
Poletni vozni red vlakov bo stopil v veljavo ob 24. v soboto, 31. 5., ob vstopu v veljavo poletne legalne ure. Vlaki, ki bi morali odpotovati med 0.00 in 0.59, bodo odpotovali ob 24. uri, razen izjemnih primerov, ki bodo pravočasno najavljeni z lepaki na železniških postajah.
Slikarski in pesniški piknik na Opčinah
V kampingu «Obelisco» na Opčinah bo v četrtek, 29. maja, pesniško - slikarski piknik. Zanimiva manifestacija bo obsegala slikarski ex tempore ter pesniško tekmovanje na temo Krasa. Pobudnik manifestacije je deželno umetniško zdru-
9 Drevi ob 20.30 bo v veliki dvorani trgovinske zbornice letna skupščina združenja obrtnikov tržaške pokrajine. Poročilo bo imel predsednik Aldo Ciriello.


Stalno slovensko gledališče — TRST KRSTNA UPRIZORITEV V počastitev 30-LETNICE OSVOBODITVE
RIŽARNA
(dokumentarna drama)
Dokumentarno gradivo: Besedilo:
Režija:
Scena:
Glasba:
Kostumi:
ALBIN BUBNIČ FILIBERT BENEDETIČ MIROSLAV KOŠUTA JOŽE BABIČ MARIO URŠIČ KLAVDIJ PALČIČ ALEKSANDER VODOPIVEC MARIJA VIDAU
Nastopa ves ansambel Stalnega slovenskega gledališča, pomnožen z gosti in sodelavci Slovenskega amaterskega gledališča iz Trsta. Sodeluje tudi moški pevski zbor «Tabor» z Opčin pod vodstvom dirigenta Svetka Grgiča.
Svečana premiera bo v ponedeljek, 26. maja 1975, ob 20.30 v KULTURNEM DOMU
ABONMA RED A — premierski
Odločitev za uporabo metode dokumentarnega gradiva pri oblikovanju vsebinskih okvirjev v izvirni drami «Rižarna* bo omogočila, da bomo v zgoščeni dramski izpovedi doživeli sintezo pretresljivih pričevanj, izpovedi in preverjenih dogodkov. Avtorji pa so se ves čas priprav in tudi med samim delovnim postopkom zavedali, da nam mora oživljena preteklost prerasti iz pietetnega poklona pred žrtvami krutega nasilja v impulz odpora zoper fašistične metode in Cemagoška gesla, ki niso zamrla v razstreljeni peči Rižarne, marveč so se začela oglašati včeraj in danes ter grozijo tudi našemu jutrišnjemu dnevu. Aleksander Vodopivec je za predstavo «Rižarna» uglasbil izvirne songe. Zaključni med njimi poje o pesmi, ki žal ni volk in ne grize, čeprav je opomin. «Vendar bi morala imeti ostre zobe kakor volk, da bi grizla v zavesti človeka in pregrizla tvoj molk», kajti molk je znanilec poraza, krinka strahu in priznanje, da fašizem še živi, zdaj in tu...
Ponovitve: v sredo, 28. t.m., ob 20.30 ABONMA RED D — mladinski v sredo
PRIPRAVLJALNI TEČAJ ZA UČITELJE
Sindikat slovenske šole sporoča, da bo v petek, 23. maja, ob 17. uri v Gregorčičevi dvorani prvo predavanje za učitelje, ki se mislijo udeležiti natečaja. Predaval bo prof.
Franc Strmečnik. Vabimo udeležence naj bodo točni.	_______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
iiiiiiiiiiijjiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiuiiiiii»
v četrtek, 29. t.m., ob 16.00 v petek, 30. t.m., ob 20.30 v soboto, 31. t.m., ob 20.30 v nedeljo, 1. jun., ob 16.00
F - okoliški, G in H E — mladinski v četrtek B — prva sobota po premieri C — prva nedelja po premieri
Gledališča
VČERAJ NA TRŽAŠKI PRETURI
Obsodbe v zvezi s prvimi deli za «avtoport» pri Fernetičih
Predsednik pokrajine Zanetti, inž. Venturini in gradbena podjetnika obsojeni na pripor m denarne kazni - Repentabrski župan Miha Guštin oproščen zaradi pomanjkanja dokazov
V zvezi z nerednostmi pri prvih delih za gradnjo postajališča tovornjakov pri Fernetičih so se morali včeraj dopoldne zagovarjati pred pretorjem dr. Bidolijem predsednik konzorcija za «avtoport» dr. Michele Zanetti, inž. Venturini, gradbena podjetnika brata Nello in Franco Frattolin ter repentabrski župan Miha Guštin.
Po sodni obravnavi, ki je bila mestoma tudi zelo živahna, je pre-tor obsddil''Zančttija na 20 dni pripora in 800 tisoč lir globe, na enako kazen gradbenega podjetja Nella Frattolina, na 2 meseca pripora in 2 milijona lir globe inž. Venturinija, na mesec dni pripora in poldrugi milijon globe Franca Frattolina. Zaradi pomanjkanja dokazov je pretor oprostil repentabr-skega župana Mihaela Guština.
Česa so jih obtoževali je po zasliševanju vrste prič obrazložil javni tožilec dr. Culot. Sredi junija leta 1973 so pri Fernetičih nričeli V izravnavo zemljišč, skratka s pripravljalnimi deli za gradnjo av-toporta, ne da bi konzorcij ime! gradbeno dovoljenje. Gradbeno dovoljenje je namreč Guštin podpisal konec avgusta istega leta. Prav zato pa je bil med obtoženci sam Guštin, katerega je tožilec dolžil, da je vedel za ta nezakonita dejanja, a jih ni prijavil 'oblastem. Zanj je zahteval globo in enoletno prepoved opravljanja javnih funkcij.
Zanettija, inž. Venturinija in brata Frattolin pa je tožilec dolžil tudi, da so s temi deli pokvarili naravno lepoto kraškega področja pri Fernetičih, preden bi sploh prejeli ustrezno dovoljenje ustanove za spomeniško varstvo.
BiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiniiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiniiiiiiiiiiHiiiiuiiiiHiimiiiiiiiiiiiiiiMuiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
KLJUB VROČINI MORJE NI ... PRIPOROČLJIVO
Zaradi preurejevanja kanalizacije kopanje še precej časa prepovedano
Kloriranje izplak začasno prekinili - Pri Barkovljah okvara na cevi, skozi katera se umazanija izteka na odprto morje
Letos je, po mili zimi in muhavi pomladi, poletje dobesedno «izbruhnilo»: tako nenadno je pritisnila huda vročina, ki je v bližnjih krajih dosegla že avgustovskih 30 stopinj v senci, v mestu pa je že presegla v opoldanskih urah 25 stopinj. Še zlasti moreč je visok odstotek vlage, zaradi česar je težko vzdržati sopari, ki je ne razpodi veter ali dež. Zato se vedno več ljudi zateka v kopališča, v upanju, da bi našlo vsaj malo osvežitve v morski vodi, katere temperatura v teh dneh znaša okrog 22 stopinj in je torej že primerna za kopanje.
V kopališčih pa sta dve neljubi presenečenji: cena zasebnih kopališč je neverjetno narasla. Drugo, še bolj neprijetno presenečenje, pa je prepoved kopanja v vseh zasebnih in javnih kopališčih tržaške občine. Vzrokov za to je več, v bistvu pa je sveža morska voda kopalcem prepovedana, ker je preveč onesnažena.
Kot je znano, je občinska tehnična služba že dalj časa «čistila» greznice tako, da so v raznih točkah spuščali v odplake kot razkužilno sredstvo klorovo kislino. Ker se je izvedelo, da bo ministrstvo za zdrav-v kratkem prepovedalo takšno ilževanje, je občina pomislila na
stvo
raz!w
novo in boljšo rešitev: vse mestne greznice bodo speljali skozi glavne cevi do škedenjske čistilne postaje. V Ul. Battisti, pri Stari Mitnici in na Trgu Libertà so uredili gradbišča, s čimer se je odprlo novo vprašanje: delavci upravičeno niso hoteli delati sredi kanalizacije, iz katere puhtijo strupeni klorovi hlapovi. Zato je morala občina prekiniti razkuževanje greznic. To pa pomeni, da se v morje spet iztekajo neraz-kuženi odpadki.
Začetna dela bodo dokončali v kratkem, morda že ta teden, v drugi fazi pa bodo lahko spet spuščali v greznice običajne količine klora. Vendar pa bo preteklo precej časa, preden bodo greznice spet popolnoma razkužene. Ni torej upanja, da se bomo lahko kopali pred drugo polovico junija v mestnih kopališčih — od zasebne «Ausonie» in občinske «Lanterne» do kopališča železničarjev in raznih krožkov v Barkovljah.
Povsem drugačno pa je vprašanje od barkovljanskega pertiča naprej. Voda pri Miramaru, Grljanu in pri kriškem portiču je precej čista in higienski urad bo v kratkem dokončal zadnje analize morske vode, tako da je nekaj možnosti, da bodo kopališča na tem področju odprli že
prve dni junija. Težji pa je položaj za barkovljanske «topoline» in za kopališče pri Čedazu. Občina je namreč na področju Barkovelj in Grete uredila osrednjo kanalizacijo, po kateri pritekajo vse izplake do nekdanje mitnice, prav nasproti prvih «to-polinov», Iger so uredili postajo, ki z močnimi črpalkami potisnejo skozi 800 metrov dolgo cev vso umazanijo na odprto morje, kjer se porazgubi. Na koncu cevi je poseben filter s številnimi luknjicami, ki pa so se pozimi skoro popolnoma zamašile. čiščenja teh luknjic doslej še niso opravih in občinski tehnični urad se je obrnil na potapljaško službo karabinjerjev, ki bodo verjetno v kratkem odstranili okvaro. Kdaj pa bo filter popravljen, tega še nihče ne ve in torej se ne ve niti, kdaj bodu lahko odprli «topoline».
Kljub prepovedi kopanja pa so «topolini» dobesedno nabiti, zlasti mladine, ki se sonči in od časa do časa skoči tudi v vodo, čeprav jih mestni redarji včasih opomnijo, da je prepovedano. Tako za kopanje v teh zadnjih majskih dneh preostaja-jo plaže proti Sèsljanu in na miljski strani Tržaškega zaliva, kjer je veda čista in prozorna in ni nobenih prepovedi.
Zanetti se je zagovarjal predvsem na osnovi uradnih aktov, iz katerih je izhajalo, da je tovorno po stajališče koristen objekt in da je ustanova za spomeniško varstvo o-dobrila celo prvotni načrt, katerega so pozneje skrčili in omejili predvsem zato, da bi ne pokvarili naravnih lepot. Dokaz, da tega niso storili, je prav dejstvo, da je ustanova za spomeniško varstvo, čeprav z zamudo, vendarle izdala dovoljenje. .
Obtožence so branili odvetniki Amigoni, Cintazzo in Padovani. Slednji je spregovoril v obrambo repen-tabrskega župana Mihaela Guština, za katerega je dejal, da ni vedel točno, za kaj gre. Bil je, res, pri Fernetičih, vendar ne v svojstvu župana. Funkcionarji, tehnični u-rad, gradbena komisija, ki bi ga morali informirati, pa tudi niso vedeli za to. Tako je, v dobri veri, podpisal konec avgusta gradbeno dovoljenje, ne da bi vedel, če so se dela že začela ali pa ne. Končno, je dejal dr. Padovani, Guštin ni rimski župan, pač pa preprost človek, ki je komaj po preteku več časa izvedel, da ljudje mrmrajo in danes zavzema drugačna stališča. «Ali hočete zaključiti njegovo javno življenje z obsodbo?», je vprašal branilec sodnika, - ki je očitno ko se je zaprl v svojo sobo, da razmisli, prišel do zaključka, da ni dovolj dokazov o županovi krivdi in ga oprostil.
Kaže, da so formalno prijavo proti Zanettiju in drugim obtožencem vložili «naturisti», za njimi pa naj bi bili tudi drugi krogi. Obsodba pred preturo seveda ni dokončna, ker lahko pričakujemo, da bodo obsojenci vložili priziv na višji sodni organ.
Dr. Zanetti odstopil od predsedstva konzorcija za tovorno postajališče
Po razsodbi tržaškega pretorja je dr. Michele Zanetti, predsednik pokrajine in predsednik konzorcija za tovorno postajališče pri Fernetičih, dal izjavo, v kateri sporoča, da je nemudoma vložil priziv proti obsodbi. Obsojen sem bil, ugotavlja, kot upravljavec konzorcija javnih ustanov s prestižnimi sodelavci, ki so na najbolj strog način spoštovali vsako normo in prakso, da bi uresničili dela javne m ne zasebne koristi.
Kot upravitelj, jemljem na znanje to prvo razsodbo in sem zato sklenil odstopiti od predsedstva konzorcija za avtoport pri Fernetičih. Kot predsednik pokrajine in politič-
ni zastopnik KD pa ponavljam namen, da se bom boril za uresničitev avtoporta pri Fernetičih, ker je to temeljna obveza leve sredine in struktura mednarodnega blagovnega prometa, ki koristi Trstu, deželi in celotni Italiji.
«To so politične ocene», zaključuje dr. Zanetti svojo izjavo, «za grenjenost zaradi dogodka in posledice pa bodo, na osebni ravni, neizbrisne».
Tajništvo KD je dr. Zanettiju izreklo svojo «popolno solidarnost» in izrazilo upanje, da bodo v prizivni sodni razpravi drugače ocenili njegovo dejavnost. Ne glede na malenkosti, je rečeno v izjavi, ostaja pomen velike prometne zveze kot je tovorno postajališče pri Fernetičih.
Prav zato pa je KD povabila dr. Zanettija naj ostane na svojem mestu predsednika konzorcija za avto-porto.
ZVEZA SOCIALISTIČNE
MLADINE - KOMEN
vabi na
VEČER LJUDSKIH PLESOV IN PESMI
ki bo v komenski kinodvorani
v nedeljo, 25. maja, ob 17. nri
Nastopajo
—	Tržaška folklorna skupina « ST L’ LEDI»
—	Mladinski pevski zbor «RDEČA ZVEZDA» iz Saleža
—	TAMBURAšKl ANSAMBEL iz Boljunca
Vabljeni!
Od 26. maja v Bazovici pediatrična posvetovalnica
Pokrajinski odbor vsedržavne u-stanove za otroško varstvo sporoča, da bo s ponedeljkom, 26. maja pričela delovati v Bazovici, v občinski izpostavi v Ul. I. Gruden 49 pediatrična posvetovalnica za področje Bazovice, Padrič, Gropade in Trebč. V posvetovalnici bodo vodili periodične zdravniške preglede za vse otroke do 6 let starosti. V njej bo vsem materam na razpolago za razne nasvete tudi zdravstvena asistentka, ki bo obenem vodila tudi kontrolne o-biske na domu.
«Gusar» podrl 9-letnega fantka na Nabrežj’u
Malo pred polnočjo je na Nabrežju pred občinskim bazenom «gusar» podrl 9-letnega Sergia De Marchija z Reške ceste 329. Avtomobilist, ki je privozil s precejšnjo hitrostjo s temnoplavo giulio, je fantka podrl sredi ceste in hitro pobegnil. Prometna policija ga išče in menda i-majo tudi vsaj nekaj številk evidenčne tablice.
Malega Sergia so odpeljali v bolnišnico «Burlo Garofalo», kjer so mu ugotovili zlom desne noge in druge poškodbe. Pridržali so ga s prognozo okrevanja v 40 dneh.
Zdravstveno stanj'e Crepaldija se je včeraj rahlo izboljšalo
Zdravstveno stanje 35-letnega Gina Crepaldija iz Ul. Baiamonti 17, ki ga je prejšnjo noč hudo ranil z nožem njegov 33-letni brat Bruno, se je nekoliko ’ izboljšalo. Še vedno pa leži s pridržano prognozo v kirurškem oddelku bolnišnice, kjer so ga včeraj agenti letečega oddelka zaslišali. Povedal jim je, da se je s pijanim bratom sprl in d . ga je ta napadel, potem ko je ozmerjal njegovo ženo in ji grozil, da jo bo ubil. Med sporom je potegnil iz žepa nož in mu ga potisnil med rebra.
Bruna Crepaldija, brez stalnega bivališča, so aretirali pod obtožbo povzročitve hudih telesnih poškodb, groženj in nedovoljene posesti noža, ter so ga zaprli v koronejske zapore.
Poldrugi milijon dinarjev
iz blagajne malega bara
Tatovi so prejšnjo m vlomili v bar Stefani v Ul. Cassa di Risparmio 11/b. Razbili so juke-box in flipper ter odnesli drobiž za približno 30 tisoč lir, poškodovali so blagajno, vendar je niso odprli (zadostovalo bi, da bi pritisnili na pravi gumb in bi se kar sama odprla...), iz predalov pa so pobrali še poldrugi milijon starih dinarjev, niso pa opazili vrečke, v kateri je bilo skoraj 100 tisoč lir drobiža. Po mnenju lastnika, 36-letnega Giuseppeja La Caiamite iz Ul. Stiepovich 14, sta podvig opravila dva sumljiva mornarja, ki sta se prejšnje dni dalj časa potikala po baru.
iiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiifiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiii
DANES IN JUTRI V HOTELU ENALC
Sestanek sosednjih dežel o ozemeljskem načrtovanju
Predstavili bodo skupni zemljevid o urbanističnem razvoju
Danes se bo v hotelu «Enalc» pri Nabrežini pričelo dvodnevno zasedanje, na katerem bodo zastopniki štirih sosednjih dežel razpravljali o «prvem skupnem poročilu o ozemeljskem načrtovanju v Furlaniji -Julijski krajini, na Koroškem, v Sloveniji ter v zahodni Hrvaški». Na kongresu bodo tudi obdelali nekatera druga skupna stališča, predvsem na področju turizma. Zasedanje koordinacijskega meddeželnega odbora je zelo pomembno, saj gre za prvi skupni in razširjeni sestanek, odkar je odbor ustanovljen pred petimi leti v Crikvenici. Od tedaj so se namreč sestale samo ožje komisije in tehnični odbori, ki pa so postavili temelje za pioano meddeželno sodelovanje tudi na urbanističnem področju. Gre namreč za urbanistično in ozemeljsko načrtovanje enotnega prostora, ki je znano kot področje «Alpe -Adria» in ki predstavlja pomembno in nenadomestljivo povezavo z najbolj razvitimi industrijskimi področji Srednje in Vzhodne Evrope.
Na zasedanju, ki se bo pričelo danes ob 15. uri in se bo nadaljevalo jutri ob 9,30. bodo predložili «osnovni zemljevid» celotnega zainteresiranega področja v razmerju 1:400.000, v katerega so vnesli glavne smernice in področja urbanizacije in ozemeljskega razvoja. Razvoj in urbanizacija namreč ne no-
žna umetnih meja, ko pa so naravne meje med različnimi deželami izredno majhne in z lahkoto premostljive.
Opravljeno delo bo kongresistom predstavil dr. Hansley, zemljevid bo orisal inž. Gentilli, tehnično poročilo bo imel inž. Wenzler, o bodočem razvoju skupnega dela pa bo govoril inž. Naprudnik. Furlanijo - Julijsko krajino bo zastopal podpredsednik odbora in odbornik za urbanistiko De Carli, v petek pa se bo razprave o turizmu udeležil tudi odbornik za turizem Romano. Zastopstvo Slovenije bosta vodila inž. Mikos in Klemenčič, hrvaško predstavništvo pa inž. Manestar in Bubič, medtem ko bosta koroški «land» predstavljala minister Frubhaver in dr. KapeUer.
Mali oglasi
AUTOSALONE TRIESTE - CARLI VIRGILIO - 126 73. 127 74, 128 70-
74,	1500 C 66, 124 coupé 5 m 68, 850 coupé 70, A 112 74, Citroen 1000
75.	Fulvia coupé 67. 125 68, Opel 1000 tam. 70 in drugih 20 avtomobilov vseh vrst na ogled v UL Giulia 10 in Ul. Cologna 7.
RAZDIRANJE AVTOMOBILOV : prevzamemo stare avtomobile za razdiranje. Telefon: 812256.
SAG
Slovensko amatersko gledališče iz Trsta gostuje s predstavo Bertoka Brechta «Izjema in pravilo» na mednarodnem gledališkem festivalu «Dnevi mladega gledališča» v Zagrebu v soboto, 24. maja, ob 19. uri in v nedeljo, 25. maja, ob 19. uri.
VERDI
Na simfoničnih koncertih v petek in soboto bosta nastopila dva mednarodno priznana francoska umetnika: J.-P. Marty bo vodil gledališki orkester, ki bo izvajal Petrassijevo Koncertno uverturo (prva izvedba v Trstu) in drugo Schumarmovo simfonijo, pianist J.-P. Collard pa bo nastopil s Franckovimi «Variacijami» in Ravelovim «Koncertom za levo roko». Pri gledakški blagajni so na razpolago še preostale vstopnice za jutrišnji koncert (ob 21. uri za red A) in za sobotni (ob 18. uri za red B).
Razstave
V	občinski galeriji je odprl razstavo tržaški slovenski slikar BORIS ZU-UAN, ki bo razstavljal do 29. maja.
V	Gallerii degli Artisti na Trgu Silvia Benca razstavlja od 20. maja. slikarka MILICA MOROVIČ, ki je za razstavo pripravila skoraj dva ducata del. Razstavljala bo do 26. t.m.
V	mali dvorani Ljudske knjižnice v Ul. Teatro Romano se nadaljuje zanimiva razstava tržaških in istrskih zgodovinarjev preteklosti. Razstava obsega bogato zbirko rokopisov, knjig in slik, last polk. Antonia Fonde Savia. Razstavljena dela so iz šestnajstega do devetnajstega stoletja, njihovi avtorji pa Mutio Ju-stinopolitano, Pietro Paolo Vergerlo, Ireneo della Croce, Antonio De Giuliani, Enrico Palladio, Gian Rinaldo Carli, Pietro Kandler, Domenico Rossetti in drugi. Razstava bo odprta do sobote, 24. maja.
S P D T priredi v nedeljo, 25. t.m., izlet z osebnimi rvtomobili na Quar-nan (Gemona). Zbirališče na Trgu Oberdan ob 7.30.
S P D T organizira 1. in 2. junija avtobusni izlet na Pokljuko z ogledom krajev, kjer so se pred več kot 30 leti bile partizanske bitke. Podrobnejši program izleta bo javljen v prihodnjih dneh. Vpisovanje do vključno 28. t.m. pri ZSŠD, Ulica Ceppa 9.
Včeraj-danes
Danes, ČETRTEK, 22. maja MILAN
Sonce vzide ob 4.27 in zatone ob 19.36. — Dolžina dneva 15.09. — Luna vzide ob 16.39 in zatone ob 2.27.
Jutri, PETEK, 23. maja ŽELJKO
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 26 stopinj, najnižja 20,8; ob 19. uri 24,1 stopinje, zračni tlak 1014,3 mb nestalen, veter 9 km na uro severozahodnik, vlaga 66-odstotna, nebo 7/10 pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 22,2 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 21. maja 1975 se je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo pa je 10 oseb.
UMRLI SO: 77-letna Carmela Stebel por. Pacor, 89-letna Giustina Rovere, 83-letna Albina Hilscher vd. II-lich, 74-letna Lucia Voch vd. Sain, 35-letna Lucia Millo por. Scher, 61-letna Antonia Millo por. Parenzan, 89-letna Augusta Antončič vd. Lici-niani, 83-letna Edvige Ulreich vd. Reiser, 52-Ietna Carmela Lagonero por. Ventura, 83-letni Nicolò Demarchi.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Vielmetti, Trg della Borsa 12: Al Centauro. Ul. Rossetti 33: Madonna del Mare. Largo Piave 2; Costalunga. Erta S. Anna 10 (Kolonkovec).
NOČNA SLUŽBA LEKARN tod 19.30 do 3.30) Biasoletto. Ul. Roma 16: Davanzo, Ul. Bernini 4; Al Castoro, Ul. Cavana 11; Sponza, Ul. Montorsino 9 (Rojan).
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec (tel. 228-124). Bazovica (tei. 226 165). Opčine (tel. 211-001). Prosek (tel. 225-141), Božje polje — Zgonik (tel. 225-596). Nabrežina (tel. 200-121), Sesljan (tel. 209-197), Zavije (tel. 213-137), Milje (teL 271 124).
' / / ' ■ :	MM .. /	•' Jj
BANCA Dl -CREDITO Dl TRIESTE T R Ž A Š KAK R E D I T N A B A N K A
S. P. A. ‘	■-
-TR'sr .- ULICA F. FILZI 1Ò -	'č§2.' ' 61*446	;
URADNI TEČAJ BANKOVCEV
Ameriški dolar	625.—
Funt šterling	1443,—
Švicarski frank	249,80
Francoski frank	154,50
Nemška marka	266,50
Avstrijski šiling	37,65
Dinar: debeli	37.—
drobni	37,50
MENJALNICA
vseh tujih valu t
PD «VALENTIN VODNIK» PODRUŽNICA GLASBENE MATICE V DOLINI
V soboto, 24. maja, ob 20.30 v dvorani «V. Vodnik» v Dolini
NASTOP GOJENCEV GLASBENE ŠOLE
Vljudno vabljeni! Vstop prost!
AMATERSKI ODER PROSEK - KONTOVEL
priredi v soboto, 24. maja, ob 20.45 v Prosvetnem domu na Proseku
NEIL SIMON
ZARES ČUDEN PAR
veseloigra v 4 slikah
La Cappella Underground 19.00—21.30
«I pirati della Malesia» (1941). I-grata Massimo Girotti in Clara Calamai.
Ariston 16.30—22.00 «E Johnny prese il fucile», čmo-beli film.
Grattacielo 16.30 «Una vita bruciata». Sirpa Lane. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Excelsior 15.30 «Storia di vita e malavita». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Nazionale 16.00 «Sulle orme di Bruce Lee». Barvni film.
Fenice 16.00 «Peccati in famigli«. Edy Williams, Renzo Montagnani, Michele Placido.
Eden 16.00 «La peccatrice». Prepovedano mladini pod 14. letom.
Ritz 16.00 «Dillinger». Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Aurora 16.30 «Sensi proibiti». Jacque-line Bisset. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Capitol 16.30 «La preda». Barvni film, v katerem igra Zeudi Araya. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Cristallo 16.15 «Paolo Barca maestro elementare praticamente nudista». Barvni film z Renatom Pozzettom. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Impero 16.30 «Una prostituta al servizio del pubblico e in regola con le leggi dello stato». Prepovedano mladini pod 18. letom.
Filodrammatico 16.30 «La matrigna». Prepovedano mladini pod 18. letom.
Moderno 16.30 «I kamikaze del karaté». Prepovedano mladini pod 18. letom.
Ideale 16.00 «La terra si tinse di rosso». Rod Steiger. R. Ryan in J. Bridger. Barvni film.
Vittorio Veneto 16.30 «Delitto d'amore». Giuliano Gemma in Stefania Sandrelli. Barvni film.
Abbazia 16.00 «Venezia, la luna e tu». Barrai film. V glavnih vlogah A. Sordi in N. Manfredi.
Radio 16.00—22.00 «La bottega che vendeva la morte». Prepovedano mladini, pod 14. letom.
Mignon 16.00 «Il killer dagli occhi a mandorla».
Astra 16.30 «La seduzione». Lisa Castoni in Maurice Ronet. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Volta 17.00 «Angeli con la pistola». Glen Ford in Hope Lange. Barrai film.
I
Razna obvestila
Ob 30. obletnici osvoboditve bivše
kurirke in kurirji iz repentabrske občine vabijo vse občane na pohod po stezah partizanskih kurirjev po domačih hribih do osrednje javke v Župenci v žeknjah.
Odhod v nedeljo, 25 t.m., ob 8. uri s trga v Repnu. Kosilo v prvih dolinah pod Golcem. Vpisnina 2.000 lir. Vpisujeta v Repnu Ljubica Guštin ■ Rauber v trgovini jestvin, na Colu št. 12 pa Mara Guštin Vlkova do vključno danes.
Vodstvo TPPZ vabi vse pevce in orkestraše na vajo, ki bo jutri, 23. maja, ob 20.30 v Bazoviškem domu.
V soboto, 24. maja, bodo starejši učitelj našega ozemlja iz Goriške in iz Istre praznovali 60-letnico mature v Ljubljani v hotelu Slon. Zbirališče od 10. do 12. ure. Vabimo vse učitelje, tudi nekaj let mlajše in vse starejše, da se udeleže našega jubileja. Nasvidenje v Ljubljani. - Odbor prirediteljev.
Drevi ob 20. uri bo v domu «Jakoba Ukmarja» v Skednju govoril misijonar, ki deluje v Afriki. Svoje delovanje in življenje v tem kraju bo prikazal s filmi in diapozitivi.
Konzorcij pridelovalcev vin tržaške občine vabi vinogradnike, ki želijo razstaviti svoj pridelek na 9. razstavi domačih vin, da pismeno javijo udeležbo na sedež konzorcija. Sv. Križ 61 ali v urade Kmečke zveze do vključno 31. maja.
Šolske vesti
Ob 30 letnici osvoboditve vabijo u' čenči openske osnovne šole starše k1 prijatelje mladine na zaključno šolsko prireditev, ki bo v soboto, 24. maja, ob 17.30 na dvorišču osnovne šole. Ob slabem vremenu bo prireditev v dvorani Prosvetnega dom® na Opčinah.
Prispevki
V počastitev spomina pok. Terčona iz Sliraega daruje Baučer 5.000 lir za Dijaško ;
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega
JOSIPA (PINA) ANTONIJA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in kakorkoli počastili njegov spomin.
Družini ANTONI in UKMAR
Prosek, 22. maja 1975
asaaaa
GORIŠKI DNEVNIK
0 VPRAŠANJU ZAPORA ZA MLADOLETNE V PADRIČAH
Prebivalstvo vzhodnega Krasa bo priredilo javno zborovanje
To odločitev so predstavniki vseh organizacij Padrič, Cropade, Bazovice in Trebč sprejeli po stalnem zavlačevanju rajonske konzulte
Kljub prikritim, podtalnim, a očitnim pritiskom, in delovanju določenih političnih sil, ki imajo ves interes, da bi čimbolj potikale nezadovoljstvo in negodovanje, ki so ga vzbudili nameni sodnih oblasti, da bi bivšo vojašnico ameriških topničarjev in nato taborišče istrskih beguncev v Padri-., čah preuredili v zapor za mladoletne, se mora protestno gibanje, ki je spontano nastalo predvsem med krajevnim prebivalstvom, nadaljevati, doseči širšo podporo drugih demokratičnih organizacij in ustanov ter političnih strank ter preprečiti načrt o ureditvi zapora v Padričah. To so ponovno poudarili predstavniki raznih krajevnih organizacij iz Padrič, Gropade, Bazovice in Trebč, ki so se predsinočnjim sestali v prostorih Gozdne zadruge v Padričah.
To ni prvi sestanek neformalnega koordinacijskega odbora, ki je pred dobrim letom nastal v teh krajih in ga sestavljajo predstavniki vseh prosvetnih, športnih, gospodarskih in drugih organizacij v tem štirikotniku vzhodnega Krasa. Odbor se je že neštetokrat sestal in njegova prva pobuda je bila, da je naslovil na rajonsko konzulto za vzhodni Kras, ki naj bi bila najbolj kvalificirana posredovalka želj in potreb krajevnega prebivalstva občinskim upraviteljem, zahtevo po sklicanju javnega zborovanja o problemu ureditve zapora za mladoletne v Padričah. To je bila torej prva in dejansko na žalost tudi edina pobuda, še ta pa ni doslej obrodila zaželenih sadov. Prav zaradi tega se je odbor znašel pred razpotjem in v ta namen sklical predsinočnjim ponoven sestanek. Znašel se je pred odgovorno odločitvijo ali naj pristane na ponovno zavlačevanje konzulte pri sklicanju javnega zborovanja ali pa naj ukrepa mimo konzulte, ki doslej ni pokazala po «zaslugi» demokristjanskih svetovalcev nobene politične volje, da bi izpolnila upravičeno zahtevo krajevnega prebivalstva. Nasprotno:	javno
zborovanje skušajo ti krogi celo zavreti in preprečiti. Drugače si ni mogoče razlagati dejstva, da se v letu dni ni dalo prirediti tako enostavne manifestacije kot je javno zborovanje, pri čemer je glavni problem določiti datum in kraj zborovanja ter naloga razpošiljanja vabil. Vse to so predstavniki organizacij poudarili na predsincčnjem sestanku v Padričah, na katerem so bili prisotni tudi nekateri slovenski svetovalci rajonske konzulte za vzhodni Kras ter občinski svetovalec Dolfi Wilhelm.
Prvotni namen prizadetega prebivalstva je bil ta, da bi seznanili javne upravitelje, razne ustanove in organizacije ter sploh celotno tržaško javnost s perečim problemom zapora v Padričah, ki predstavlja za tržaško podeželje nov hud udarec in je obenem pobuda, ki ne rešuje problematike mladoletnih in vprašanja kriminalnosti med mladoletniki, njenih družbenih izvorov in vstrokov ter njenih posledic. Po dolgem zavlačevanju je prebivalstvo v aprilu prisililo predsednika konzulte, da je sklical sestanek s podpisniki zahteve po javnem zborovanju. Ob tej priložnosti je prišlo do dogovora, da konzulta priredi zborovanje okvirno okrog 7. maja. Toda do tega ni prišlo in predsednik je to ponovno pomanjkljivost opravičil z izgovorom, da občinski upravitelji, ki naj bi na javnem zborovanju odgovarjali o problemu zapora in drugih problemih, ki so s tem povezani, ne morejo pristati na takšno «politično» zborovanje med samo predvolilno kampanjo.
Predstavniki krajevnih organizacij teh izgovorov niso sprejeli ter po odločni obsodbi takšnega zadržanja sklenili prirediti javno zborovanje sami, in sicer med samo predvolilno kampanjo. Zborovanje naj bi bilo okvirno v petek, 6. junija, zvečer v bazoviški kinodvorani.
Danes in jutri, bo v palači trgovinske zbornice zasedanje vsedržavnega značaja, ki ga sklicuje «Trieste Consult» skupaj z deželno vlado Furlanije - Julijske krajine. Tema srečanja je «nadzorstvo pri javnem knjigovodstvu».
Poročila bodo prebrali strokovnjaki s tega področja, ki so prišli iz različnih italijanskih dežel. Razpravljali bodo predvsem o nekaterih predlogih za posodobitev teh sistemov, kar naj bi prišlo do izraza v nekakšni reformi krajevnega in javnega knjigovodstva s posebnim parlamentarnim zakonom.
V SOBOTO NA OPČINAH
Spodbudno srečanje o problemih mišične distrofije
Tržaška sekcija vsedržavne zveze za boj proti mišični distrofiji
prireja v sodelovanju z rajonsko konzulto za vzhodni Kras zborovanje o problemih te hude mišične bolezni. Zborovaje bo priložnost za neposreden stik s to problematiko, ki jo oblasti preveč zanemarjajo, obenem pa bo priložnost za predstavnike zveze, da seznanijo skupnost vzhodnega Krasa ter širšo javnost z načrti za izgradnjo centra za distrofične bolnike na Opčinah, ob pokrajinski cesti med openskim središčem in Bani.
Srečanje bo v soboto, 24. maja, ob 20.30 v dvorani Finžgarjevega doma na Opčinah in se ga bo u-deležil tudi vsedržavni tajnik Zveze za boj proti mišični distrofiji Mirko Milkovič. Med srečamjem bodo predvajali kratkometražni barvni film o problemih mišične distrofije.
IZBIRALI BOMO LAHKO MED OSMIMI LISTAMI
Z listami RD in PLI zaključena predložitev kandidatnih list v občini in na pokrajini
Listi KD načeluje župan De Simone - Dr. dan ni med kandidati - Iz demokristjanske liste v Tržiču izključeni morotejci in dorotejci
iiiutiiiiriiiimiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiuiiiiiiiiiuiiiiiiimiiimimiiiuiiiiiiiiiiiii
SEJA DEŽELNEGA SVETA
Odobren zakon za razvoj zadružniških dejavnosti
Zakon se nanaša tudi na prispevek kmečkim organizacijam
V zadnjih dneh je deželni svet nadaljeval razpravo o raznih zakonih, ki so sicer manjšega pomena, ki pa zadevajo nekatera važna vprašanja, kot je bil to primer zakona št. 132, h kateremu so priključili tudi zakon št. 143 o ponovnem financiranju u-krepov v korist zadružništva in o ponovnem finansiranju ukrepov v korist strokovnih organizacij kmetov. Poročevalec Chinelatto je v obrazložitvi obeh zakonov pozitivno ocenil zadružno gibanje, ki je že mnogo naredilo za dvig življenjske in družbene ravni revnejših slojev in dejal, da je treba podpreti ustanove, ki podpirajo in združujejo razne zadružne pobude. Iste ugotovitve veljajo tudi za združenja kmetov.
Prvi člen zakonskega predloga je določal, da se sredstva razdele v višini 40 odstotkov med razna združenja, ostalih 60 odstotkov pa proporcionalno v skladu z zadrugami, ki jih vključujejo. V drugem členu je govor o namenih finansiranja in je poudarjeno, da gre za deželne organizacije zadrug, ki se ukvarjajo s propagiranjem zadružništva, z izgradnjo zadružnih kadrov, organizacijo kongresov, študijskih potovanj, tehnično pomočjo zadrugam in za razne druge pobude, ki so koristne za zadruge
Razprave o zakonu niso zaključili v torek in so jo nadaljevali včeraj, ko so soglasno odobrili in sprejeli številno popravke. Zakon so o-dobrili soglasno, ker so misovci že v torek zapustili dvorano in se ne udeležujejo več sej deželnega sveta. Formalno so to svojo odločitev obrazložili, češ da se pred volitvami razpravlja in sklepa o številnih manjših zakonih, ki naj bi bili odraz povezave in zgodovinskega kompromisa med KD in KPI, kot naj bi bil tudi primer zakona o zadružništvu. Upravičeno pa so jim odgovorili, da jim predvsem ni bil všeč zakon o finansiranju raznih pobud o odporništvu.
Včeraj je deželni svet razpravljal o zakonu o izredni podpori občini Arta Terme za nakup termalnega objekta.
pi ter delavcev, ki prihajajo preko meje na naše področje.
V delegaciji ZSJ so bili tajnik osrednjega sveta ZSJ Vidoje Mitrovič, Andrej Škerlavaj (referent za stike s tujino ZS Slovenije), Evgen Sovdat, za obalno sindikalno zvezo ter Andrej Grahor, tajnik ZSJ. Federacijo CGIL-CISL-UIL so zastopali Cavazzutti, Enrico Vercel-lino, Arturo Calabria, Giovanni Pa-doan ter Bruno Degrassi. Slednji so zastopali tudi sindikalne zveze Furlanije - Julijske krajine.
Na sestanku, ki je potekal v prisrčnem prijateljskem vzdušju vzajemnega razumevanja, so v glavnem razpravljali o položaju zdomcev v Evropi in o koordiniranih posegih pred zasedanjem mednarodnih or ganov urada za delo ter evropski in sredozemski konferenci o izseljenstvu.
Protest sindikata bančnih uradnikov
Sindikati bančih uradnikov FABI, FIB-CISL in FIDAC-CGIL so izdali protestno noto, ker v goriški posojilnici nadaljujejo s paternalistično politiko najemanja uslužbencev. Sindikati menijo, da je treba spoštovati obstoječe predpise in da ne bodo več trpeli takega ravnanja upravnega sveta.
Včeraj opoldne je potekel rok za predložitev kandidatnih list za u-pravne volitve, ki bodo 15. junija. Na goriškem županstvu so se včeraj zjutraj pojavili najprej delegati republikanske stranke, pol ure pred potekom roka pa delegati krščanske demokracije. Obratno je bilo na goriškem sodišču, kjer je bilo treba predstaviti liste kandidatov za pokrajinski svet. Tu so najprej predstavili svojo listo demokristjani, za njimi pa liberalci.
Sestava demokristjanskih list je bila do zadnjega sporna. Zadnji sestanek sta imeli pokrajinsko in občinsko demokristjansko vodstvo v torek zvečer. V glavnem so bile liste zaključene, obstajala pa so še vprašanja vključitve nekaterih kandidatov. Glavno vprašanje v Gorici je bila možnost kandidature dr. Rolanda Ciana, načelnika struje «forze nuove», bivšega pokrajinskega tajnika in sedanjega načelnika skupine v pokrajinskem svetu. Komisija za izbiro kandidatov je dr. Ciana izključila iz vseh list. Ta je vložil priziv in pred nekaj dnevi je osrednje vodstvo KD v Rimu odločilo, da ga morajo sprejeti na kandidatno listo. Dr. Cian pa je v zadnjem trenutku tako vsiljeno kandidaturo zavrnil. Tako ga ni niti na pokrajinski, niti na občinski listi.
Cianovi pristaši so se zaradi takega postopka goriških strankinih, a ne strujarskih somišljenikov užalili, in v Tržiču, kjer imajo v organih stranke večino, so listo popolnoma prenovili in iz nje izključili celo vrsto važnih morotejcev: dosedanjega župana Versaceja, predsednika industrijske cone in bivšega župana Romanija, odbornika La Roso in Calzolarija. To je bilo maščevanje levičarjev v KD proti moro-tejcem, ki prevladujejo v pokrajinskem odboru stranke. Ti pa so se maščevali tako, da so na listo kandidatov za pokrajinski svet vključili samo enega forzanovista namesto dosedanjih treh. V KD je šlo torej tokrat za obsežna osebna in stru-jarska obračunavanja. Tako napetih odnosov ni bilo še nikdar v večinski stranki na Goriškem, zato ji marsikdo napoveduje volilni poraz.
Listi KD za goriško občino načeluje župan Pasquale De Simone. Na njej manjka precej imen dolgoletnih svetovalcev. Za županom so na listi
Vabimo vse naše sodelavce, čitatelje in prijatelje na sprejem, ki ga uredništvo prireja ob 30-letnici izhajanja Primorskega dnevnika, v nedeljo, 25. maja, ob 10. uri v Kulturnem domu v Trstu. Posebnih vabil ne bomo pošiljali.
Uredništvo
še: Ferruccio Ambrosio, Gustavo Andreoli, Luciano Aprilis, Mario Brancati, Marjan Čefarin, Luciano Cicuttin, Giannino Ciuffarin, Leonello Concetti, Emilio Danelon, Iolanda De Piero vd. Veronese, Enrico D’O-svaldo, Alessandro Feleppa, Guido Fornasir, Marino Gaggioli, Gianna Grinover, Antonio Jaconcic, Danijel Jug, Mario Leardi (pokrajinski tajnik KD), Livio Mazzoni, Rodolfo Me-deot, Francesco Moise, Benito Mo-ruzzi, Ervino Nanut, Armando Obit, Dario Olivieri, Gianluigi Panozzo, Sergio Pellegrini, Marino Piani, Silvano Polmonari, Nora Red vd. Di Gianantonio, Renzo Salustri, Giuliano Stabon, Silvano Sussi, Erminio Tuzzi, Giorgio Urdan, Aurelio Visin-tin, Ermes Zambellì, Sergio Zatterin in Adone Zulli.
Na listi KD za pokrajinski svet ni več sedanjega predsednika dr. Bruna Chientarolija. Ta je sam že pred časom izjavil, da ne bo več kandi-•diral. Na listi ni večine dosedanjih svetovalcev in odbornikov. Ponovno kandidirata samo odbornika Ermellino Perissin in Luciano Lodi. Od svetovalcev sta spet kandidata samo Mario Dessenibus in Angelo Cosani. Dosedanji odbornik Agati kandidira v dveh okrožjih v Gorici, na listi pa je precej bivših županov KD v raznih krajih. To so Luigi Stecchino, bivši župan v Krminu, Nicolo Re-verdito, dosedanji župan v Gradežu, Nazario Romani, nekdanji župan v Tržiču, Franco Gallarotti nekdanji župan v Gorici. Ostali kandidati KD so: Mario Gallas, Lucio De Rocco, Adriano Drius, Isolino Bidoli por. Miniussi, Giampaolo Zernetti, Giorgio Spazzapan, Paolo Perazzi, Giovanni Mattel. Dosedaj se je govorilo, da bo novi predsednik pokrajine Giuseppe Agati, po sestavi kandidatne liste, na kateri je precej velikih «kalibrov», pa postaja ta kandidatura težavna. Posebno če upoštevamo številne prepire v demokri-stjanski hiši.
V vseh večjih občinah bodo volivci lahko izbirali med kandidati sedmih vsedržavnih strank (KPI, PSI, PSDI, PRI. KD, PLI in MSI), v Gorici in Krminu pa je tem strankam dodana še lista Slovenske skupnosti. Prav tako bo v pokrajinskem svetu. V manjših občinah, kjer se glasuje z večinskim sistemom, pa sta bili skoro povsod predstavljeni dve listi. Ponekod je bila predstavljena tudi tretja.
Motor volilnega stroja je stekel. Včeraj so v Gorici pričeli prostovoljni raznašalci nositi volilna potrdila na dom volilnim upravičencem.
SEMINAR ZA NUKLEARNO MEDICINO V NOVI GORICI
Srečanje italijanskih in jugoslovanskih sindikatov v Portorožu
Po prejšnjih sestankih v Beogradu med jugoslovanskimi sindikalisti in zastopniki federacije CGIL, CISL in UIL sta se delegaciji Zveze sindikatov Jugoslavije in italijanske sindikalne federacije CGIL-CISL-UIL srečali v Portorožu sredi maja in na tem sestanku obravnavali predvsem vprašanje izseljencev v Evro-
SKLEPI DEŽELNEGA ODBORA
Novi prispevki dežele za razvoj kmetijstva
Nova sredstva bo dežela dodelila pred-vsem za utrditev in preosnovo živinoreje
Deželni odbor je na svojih zadnjih še j ah sprejel vrsto ukrepov za okrepitev kmetijstva, živinoreje, gor-skega gospodarstva ter gozdarstva. Med temi naj omenimo sklep za dodelitev ene milijarde lir za nagrajevanje živinorejcev. Istočasno do dežela porazdelila eno milijardo in 200 milijonov lir za razne posege na področju živinoreje v tako-inienovanih gorskih predelih. Sklep je deželni odbor sprejel že julija »eseca lani, a je ostal dalj časa zamrznjen.
Nadaljnji sklepi zadevajo dodelitev 70 milijonov lir za nakup živi-ne, ki je namenjena za reproduk-e'jo, 250 milijonov lir za gradnjo ter preureditev in izboljšavo raznih zdravstveno higienskih naprav ter za izboljšanje stanovanj živinorejcev, 150 milijonov za ureditev namakalnih naprav, 120 milijonov lir za stroške prevozov mleka v razne mlekarniške obrate, 80 milijonov lir za podporo raznim kmetij-
skim zavarovalnicam, 20 milijonov lir pa je dežela dodelila karnijskim konzorcijem za vzdrževanje gozdov.
Drugi zakonski osnutek zadeva podpore kmetovalcem in živinorejcem, ki so se za izboljšanje svojih kmetij poslužili bančnih posojil. Dežela bo v ta namen dodelila letni prispevek 250 milijonov lir za obdobje tridesetih let kot prispevek na bančne interese, ki jih morajo kmetovalci plačevati. Ta vsota se pridružuje 100 milijonom lir, ki jih dežela že nakazuje v ta namen. Obenem bo del te podpore namenjen
Tudi v bolnišnici v Šempetru odsek za nuklearno medicino
Nova medicinska panoga je posegla domala na vsa področja v zdravstvu
Nuklearna medicina se je v Sloveniji in ostali Jugoslaviji začela razvijati leta 1958, toda tedaj ni mogel nihče pričakovati tako hitrega napredka te najmlajše in najmodernejše medicinske panoge. To je poudaril pionir nuklearne medicine v Jugoslaviji oziroma Sloveniji prof. dr. Bojan Varl na seminarju v Novi Gorici o boleznih in zdravljenju ščitnice človekove največje žlez g. Seminar je pripravila Sekcija za nuklearno medicino Slovenskega zdravniškega društva, s pomočjo in sodelovanjem zdravnikov iz Nove Gorice in Šempetra.
Prof. dr. Varl, ki je sicer predstojnik Klinike za nuklearno medicino Kliničnega centra in Katedre za interno medicino medicinske fakultete v Ljubljani, je nadalje dejal, da se nuklearna medicina v Jugoslaviji razvija skladno z njenim napredkom v ostalem svetu. Nova medicinska panoga je posegla že domala na vsa področja v zdravstvu ter se je uveljavila tako zaradi hitre in zanesljive diagnostike ter tudi kot učinkovita metoda pri zdravljenju posameznih bolezni/ V Sloveniji deluje sedaj že 17 zdravnikov specialistov s tega področja medicine, 17 inženirjev, 12 medicinskih sester ter 22 strokovnih delavcev z drugih področij. Izobraževanje za delo v zavodih za nuklearno medicino pa bodo kmalu še razširili.
Pomembno je, da so novo dejavnost (nuklearna medicina temelji na u-porabi radioaktivnih izotopov) iz Ljubljane razširili tudi v območne bolnišnice po vsej Sloveniji. Na seminarju o boleznih in zdravljenju žleze ščitnice so na primer prebrali 11 strokovnih referatov in med avtorji je bil tudi šef odseka za nuklearno medicino bolnišnice v Šempetru dr. Bogdan Gornjak. V svojem poročilu je obravnaval tudi prve izkušnje in uspehe tega odseka, ki je začel delovati konec oktobra lani in je doslej opravil okoli 780
tudi za gradnje centrov za pro- raznih preiskav in drugih storitev, dajo živine.	V okviru seminarja so si zdravniki
TURISTIČNO DRUŠTVO IZOLA
PRAZNIK POMLADI
24. in 25. maja v Izoli
iz vse Slovenije ogledali tudi novo goriško bolnišnico, katere prva faza gradnje bo končana letos septembra. Z vlogo tega osrednjega zdravstvenega zavoda za področje novogoriške in tolminske občine, je goste seznanil predstojnik internega oddelka bolnišnice v Šempetru, primarij dr. Stane Zupančič.
V	nedeljo občni zbor Zelenega križa
V	nedeljo, 25. maja, ob 9. uri bo na sedežu v Ulici Crispi 7 redni občni zbor goriškega Zelenega križa. Dnevni red predvideva predsedniško in blagajniško poročilo ter volitev članov novega odbora.
skupina društva «Oton Župančič» iz Štandreža, z recitacijami bodo nastopili tudi šolski otroci iz osnovne šole v Rupi. Ob 20. uri bo sledil ples. Praznovanje se bo nadaljevalo tudi v sredo, 28. in v četrtek, 29. maja.
V Štandrežu seja rajonske konzulte
Drevi ob 20. uri se v župnijski dvorani sestane štandreška rajonska konzulta. To bo prva redna seja po umestitvi te konzulte. Dnevni red današnjega sestanka predvideva poročilo predsednika konzulte Danila Nanuta ter razgovor o bodočem delu.
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA V GORICI in ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE V GORICI v sodelovanju z Ustanovo za kulturne in umetniške prireditve EMAC iz Gorice
KRSTNA UPRIZORITEV
V počastitev 30-LETNICE OSVOBODITVE
RIŽARNA
(dokumentarna drama)
Dokumentarno gradivo: Besedilo:
Režija:
Scena:
Glasba:
Kostumi:
ALBIN BUBNIČ FILIBERT BENEDETIČ MIROSLAV KOŠUTA JOŽE BABIČ MARIO URŠIČ KLAVDIJ PALČIČ ALEKSANDER VODOPIVEC MARIJA VIDAU
Nastopa ves ansambel Stalnega slovenskega gledališča, pomnožen z gosti in sodelavci Slovenskega amaterskega gledališča iz Trsta. Sodeluje tudi moški pevski zbor «Tabor» z Opčin pod vodstvom dirigenta Svetka Grgiča.
V torek, 27. t. m., ob 20.30 v gledališču «G. Verdi» v GORICI (Goriški abonma)
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiS
V GORICI SE JE PRIČEL PROCES
2 polkovnika karabinjerjev na zatožni klopi zaradi eksplozije grelnega kotla v vojašnici
6. oktobra 1970 je zaradi eksplozije v vojašnici v Tržaški ulici umrlo 7 karabinjerjev
V OKVIRU VPRAŠANJA LACEGO
Srečanje s prefektom in s predsednikom pokrajine
Delavci kartonažnih tovarn Lace-go v Gorici in Sovodnjah so imeli v okviru sindikalnega boja, ki ga vodijo že več mesecev, srečanje z goriškim prefektom ter s predsednikom goriške pokrajine. Obeh sestankov so se udeležili tudi predstavniki pokrajinske sindikalne federacije. Delavci so predstavnikoma tukajšnje oblasti izrazili za skrbljenost zaradi razbitja pogajanj z novim gospodarjem obeh obratov. Goriškega prefekta in predsednika pokrajine so zaprosili za njun poseg, da bi se vprašanje Lacego končno rešilo.
Jutri na Peči pričetek praznika ANPI
Konec tedna se prične na prireditvenem prostoru na Peči tradicionalni poletni praznik, ki ga vsako leto prireja sekcija ANPI za Peč, Rupo in Gabrje. V petek, 23., in soboto, 24. maja, bodo imeli od 20. ure dalje ples, na katerem bo igral orkester The Lovers iz Sovodenj. V nedeljo, 25. maja, bo ob 17. uri tekmovanje v briškoli, sledil bo kulturni program. Pel bo moški zbor «Oton Župančič» iz štandreža, nastopila bo z recitacijami dramska
liiliiiimumiiiiiiiiiiiiuiiHiiiiiiiiiiiiiiiHiiHiiiHUiiiimiiiuiifniriitiiuiiiiiuiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!
VPRAŠANJE HIPERMARKETA JE ŠE ODPRTO
ZADRUŽNI ZVEZI PRISOJATA DISTRIBUCIJI DRUŽBENI POMEN
0 tako veliki naložbi mednarodne finančne družbe v Gradišču morajo odločati družbene sile - Ovrednotiti vlogo dežele
Ni še bila izrečena zadnja beseda o izgradnji hipermarketa v Gradišču. O njem sta nedavno tega razpravljali zadružni organizaciji Pokrajinsko zadružno združenje in Pokrajinska zadružna zveza. Obe organizaciji sta na skupnem sestanku preučili gospodarske in družbene posledice velike naložbe mednarodne finančne družbe ter spoznali, da se ta projekt ponuja mimo deželnega načrtovanja in teži za razveljavljanjem vsakega deželnega u-krepa v tem smislu, zlasti še deželne konference o distribuciji kmetijskih pridelkov. Ta projekt bo odprl vprašanje občinskih urbanističnih načrtov, ki jih predvideva zakon 426, ter bo škodoval že obstoječi trgovski mreži.
Zadružni organizaciji nadalje poudarjata, da je potrebno distribucijsko omrežje obravnavati celovito, s stališča potreb pokrajine in dežele ter tako ovrednotiti funkcijo avtonomne dežele..
Zaradi potreb delavcev in potroš-
nikov ni dovolj zavrniti gradnjo hipermarketa, ampak je potrebno o-krepiti zadružni sektor v okviru novih in spopolnjenih storitev in struktur. Potrebno je najti soglasje s krajevnimi ustanovami in deželo, da se preprečijo špekulacije in draginja.
Med potrošniki, kmetijskimi proizvajalci in trgovci na drobno je potrebno najti skupna stališča, ter uveljaviti družbeni pomen distribu cije. S tem v zvezi zadružniki o-pozarjajo na vlogo deželnega od-bormštva za zadružništvo pri razvijanju zadružne dejavnosti.
Zadružni organizaciji nadalje o-pozarjata na svoja stališča deželne ustanove, prizadete občine vključno Gradišče, sindikate, ustavne politične sile, organizacije trgovcev in kmete ter jih pozivata, naj svojo dejavnost tako načrtujejo, da bodo služili delavcem in potrošnikom ter zagotavljali uravnovešen gospodarski razvoj in distribucijo na področju celotne pokrajine.
Karabinjerji v Gorici so imeli v zadnjih letih precej mrtvih. Poleg treh, ki so izgubili življenje v atentatu pri Petovljah, so iz svojih vrst izgubili sedem tovarišev v eksploziji grelnega kotla v vojašnici v Tržaški ulici 6. oktobra 1970. Tistega dne je kotel eksplodiral ob 14.20 in kmalu nato so pričeli rešilci voziti mrtve in ranjence v goriško bolnišnico, karabinjerji in gasilci pa so iskali ranjence med ruševinami stavbe.
Dva dni potem je bil v Gorici veličasten pogreb sedmih ubitih karabinjerjev. Ti so bili poročnik Vittorio Golfo, brigadir Ampelio Gionchetto, karabinjerji Guglielmo Zannin, Angelo Cadau, Massimo Bonarelli, Tommaso Rossi, Antonio Pinna. Hudo so bili ranjeni drugi štirje, precej pa je bilo laže ranjenih.
Vojaška oblast je odredila svojo preiskavo, prav tako je preiskavo odredila civilna sodna oblast. Po zaključku te preiskave je prišlo do procesa, ki se je pričel v torek na goriškem sodišču. Na zatožni klopi sta se znašla podpolkovnik karabinjerjev Pietro Musumeci, star 55 let, ki je tedaj poveljeval 13. bataljonu v Gorici in podpolkovnik Guido Gini; star 46 let, ki je tedaj poveljeval 2. inženirskemu bataljonu karabinjerjev.
Sodniki so v predpoldanskem delu obravnave zaslišali oba visoka oficirja. Sodišču predseduje dr. Costa, stranka sodnika sta Bassi in Mancuso, javni tožilec je Pascoli, zapisnikar Noselli. Obtožnica dolži polk. Musumecija, da je dal zgraditi termično centralo v vojašnici z notranjo, t. j. vojaško delovno silo, ne da bi se pri tem upoštevale po zakonu predvidene varnostne naprave; prav tako niso po zaključku del zaprosili gasilcev, da bi izvršeno delo kolavdirali. Prav tako dolži obtožnica polk. Cinija, da ni, kot načelnik inženirskega oddelka, ustrezno nadzoroval dela. Baje so naprave izvršili brez predhodnega načrta, na podlagi druge obstoječe naprave v vojašnici.
Iz zaslišanja je bilo razvidno, da je bil podpolkovnik Cini takrat v službi v Padovi in da je le občasno prihajal, med gradnjo termične centrale, v Gorico. To je bilo v letih 1966 - 1967. Podpolkovnik Musumeci ni bil v Gorici, ko je prišlo do eksplozije, bil je poveljnik bataljona, ko so termično centralo gradili. Na marsikatero malenkost iz leta 1966-67 ni odgovoril, ker se ni dogodkov spominjal. Dejal je, da je za gradnjo in načrtovanje skrbelo predvsem poveljstvo inženirskih enot, ki je imelo sedež v Padovi. Dejal je tudi, da prihaja do kolavdacij po precejšnjem času, potem ko so naprave že dejansko usposobljene.
Proces se bo nadaljeval v ponedeljek. Sodni obravnavi je prisostvovalo veliko število sorodnikov ubitih karabinjerjev.
Kvestorjeva odredba za nočne čuvaje
Goriški kvestor je izdal odredbo, po kateri morajo nočni stražniki, ki delajo za razne zavode na Goriškem, potrditi svojo nočno službo z lepljenjem listkov. Na teh morata biti datum in ura obhoda. Trgovci in o-stali, ki so službo naročili, imajo tako možnost ugotovili, če je bila služba pravilno izvršena.
V Štandrežu športno srečanje
Mladinska odseka prosvetnega društva «Oton Župančič» in športnega društva «Juventina» sta za konec tedna pripravila vaško športno srečanje med «starimi in mladimi». Prireditev se bo pričela jutri zvečer ob 20. uri na društvenem sedežu s tekmovanjem v briškoli. V soboto bo na novi plošči ob nogometnem igrišču tekmovanje «med dvema ognjema»; srečanje se bo pričelo ob 17. uri. Vaško športno srečanje se bo zaključilo v nedeljo s tekmovanjem v namiznem tenisu (to bo na društvenem sedežu ob 9. uri) ter z nogometno tekmo, ki se bo pričela ob 16. uri.
Amatersko gledališče gostuje na Goriškem
Člani Slovenskega amaterskega gledališča iz Trsta bodo te dni gostovali na Goriškem. Mladi tržaški gledališčniki bodo postavali v Gorici, Sovodnjah in Doberdobu z deli «Izjema in pravilo» Bertolta Brechta in «Markolfa» Daria Foja. Gostovanja je pripravila Slovenska prosvetna zveza ob sodelovanju Mladinskega krožka Gorica ter prosvetnih društev «Sovodnje» in «Jezero» v Doberdobu.
Danes zvečer bodo tržaški gledališčniki nastopili v Gorici (ob 20.30 v prosvetni dvorani na Verdijevem korzu) z delom Bertolta Brechta «Izjema in pravilo». Goriška publika je že lansko leto, ob gostovanju z delom «Dlaka v jajcu», bila navdušena nad izvajanjem mladih gledališčnikov.
Drugo delo, s katerim se bodo igralci SAG predstavili v Sovodnjah in Doberdobu pa je «Markolfa», delo znanega italijanskega igralca, gledališkega organizatorja in scenografa Daria Foja. V tem delu nastopajo večinoma novi igralci, ki so svoj krstni nastop opravili prav na premieri tega dela, ki je bila 3. aprila v prosvetni dvorani «Ivan Cankar» v Trstu. Predstavo sta pod vodstvom ljubljanskega režiserja Jožeta Voz-nyja, pripravila scenografa Franco Vecchiet in Drago Jurca - Giorgi. V tem Fojevem delu nastopijo Sergij Cerkvenič, Tatjana Turk, Darij Frandolič, Ksenija Dobrila, Jasna Turk. Julijana Sosič in Marko Sosič.
«Markolfo» bodo predstavili jutri ob 20.30 v sovodenjskem Kulturnem domu ter v soboto ob 20.30 v prosvetni dvorani PD «Jezero» v Doberdobu.
športno združenje «Dom» in Komisija za doraščajočo mladino pri SKGZ vabita na
srečanje
otroških
telovadnih
skupin
iz Trsta, od Sv. Ivana, s Ratinare. iz Nabrežine in Gorice.
Srečanje bo v soboto. 24. maja, ob 15. uri v telovadnici «Valletta» v dolini Koma,
SLOVENSKO AMATERSKO GLEDALIŠČE V TRSTU v sodelovanju s SLOVENSKO PROSVETNO ZVEZO in
MLADINSKIM KROŽKOM
priredi naslednja gostovanja:
V	GORICI.
v Prosvetni dvorani, danes. 22. maja, ob 20.30, Bertolt Brecht «IZJEMA IN PRAVILO».
*
V	SOVODNJAH,
v Kulturnem domu. jutri, 23. maja, ob 20.30, Dario Fo:
«MARKOLFA».
*
V	DOBERDOBU,
v Prosvetni dvorani, v soboto, 24. maja, ob 20.30. Dario Fo:
«MARKOLFA».
Vabljeni
Šolske vesti
Na oglasni deski šolskega skrbništva je objavljena ministrska okrožnica glede rednih in nadomestnih umestitev učiteljev za šolsko leto 1975-76. Kogar to zanima si bo lahko okrožnico ogledal v sobi št. 3 šolskega skrbništva ali pa na oglasnih deskah vseh didaktičnih ravnateljstev goriške pokrajine.
SLOVENSKI DIJAŠKI DOM «S. GREGORČIČ» - Gorica
vabi na
ZAKLJUČNO DOMSKO PRIREDITEV
ki bo v nedeljo, 25. maja, ob 17. uri v domskih prostorih, Sve-togorska cesta 84.
Ob 16. uri bo roditeljski sestanek.
Vabljeni starši, vzgojitelji in prijatelji mladine.
Izleti
Slovensko planinsko društvo priredi v četrtek, 29. maja izlet z lastnimi sredstvi do Trnovo - Krnice. Od tu pa peš na Kucelj in Čaven. Zbirališče bo ob 7. uri pred mejnim predorom pri Rdeči hiši. Izlet spada v okvir akcije «planinstvo in šport za vsakogar».
(»urica
VERDI 17.30-22.00 «Spazio 1999». M. Landau in B. Bayne. Barvni film.
CORSO 17.15—22.00 «Profondo rosso». G. Lavia in M Meril. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
MODERNISSIMO 17.30-22.00 «La ragazza di passaggio». D. Laurenti in B. Jandl. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
CENTRALE 17.00—21.30 «Le armate rosse alla liberazione del! Europa* M. Ulyanov in V. Shukshin, Barvni film.
VITTORIA 17.00-22.00 «La nipote». F, Muzio in D. Vargas. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
I rzi c
EXCELSIOR 16.00-22.00 «Un duro per ia legge», J. Don Baker. Barvni film.
PRINCIPE 17.30—22.00 «El vesperado». C. Giordana Barvni film.
A © ra Gorica
SOČA «Rdeči oblak na Riatom», a-meriški barvni film ob 18.00 in 20.00.
SVOBODA «Topovi iz Navarona», a-meriški barvni film ob 18.00 in 20.00.
DESKLE «Igra kart», italijanski barvni film ob 19.30.
Včeraj-danes
iz goriškega matičnega urada
Iz goriškega matičnega urada
ROJSTVA: Chiara Pipia. Michel Visintin, Luca Tommasone, Ene: Vanon, Monica Pizzin, Anna Ko Sterle.
SMRTI: 64-letni upokojenec Iva: Vižintin, 80-Ietni upokojenec Felic Massocco, 65-letni upokojenec Gii seppe Perini, 54-letni upokojene Ermanno Turel, 78-letni upokojene Ernesto Collini, 85-letna upokojenk Elena Polani, 81-letna upokojenk Maria Assunta Ermacnra, 76 letr upokojenec Vittorio Cisco.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v G( rici dežurna lekarna Baldini, Verd jev korzo 57, tek 28-79.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna San Nicolò, UL 1. maja, tel. 73-328.
OB 30-LEINICI OSVOBODITVE V BOBŠTU
V nedeljo so, kot smo že poročali, tudi v Borštu proslavili tridesetletnico osvoboditve. V kulturnem delu programa je nastopil tudi otroški pevski zbor, ki je ob spremljavi harmonike zapel vrsto lepih otroških in
partizanskih pesmi
V TOREK SE JE V ZAGREBU ZAČEL MEDNARODNI FESTIVAL
Tržaško amatersko gledališče na Dnevih mladega gledališča
Tržaški gledališki amaterji sodelujejo z Brechtovim delom «Izjema in pravilo», ki so ga uprizorili za tržaško publiko
V	torek, 20. maja, se je pričel v Zagrebu prvi del mednarodnega gledališkega festivala «Dnevi mladega gledališča», ki ga že vrsto let prireja Center za kulturno dejavnost Zveze socialistične mladine Hrvaške. Ta nekonvencionalna revija mladih evropskih gledališč poteka vsako leto v dveh delih, in sicer v majskem in jesenskem terminu. Prvi krog zagrebškega festivala se bo zaključil v nedeljo, 25. maja.
V	tem tednu bo nastopilo v Zagrebu kar enajst gledališč in sicer iz Zagreba, Madrida, Sarajeva, Palerma, Makarske, Miinch-na, Bukarešte, Wraclawa na Poljskem in iz Trsta. Slovensko amatersko gledališče, ki letos sklepa svojo četrto sezono dela, je namreč edino slovensko gledališče, ki bo sodelovalo na tej pomembni zagrebški prireditvi. Prav tako
........................................................................................................................................................................imi
ZA SEDAJ VSAJ BREZ VELIKEGA HRUPA
Grčija torej ne bo več ameriška baza
Atenske oblasti omejujejo pravice ameriških vojaških enot Selitev šestega brodovja • Kam? • Verjetno v Neapelj Selitev ima svoje posledice
ATENE, maja. — Vtem ko se v določenih zahodnoevropskih «atlantskih» krogih hudo vneto ukvarjajo z vprašanjem, kaj bo s Portugalsko, ko je spremenila režim in ostala članica NATO, gredo zadeve z Grčijo in NATO kar bolj tiho mimo, pa čeprav tudi tu ne gre vse tako, kot bi se zdelo oziroma, kot bi bilo prav določenim krogom na Zahodu. Pa ne le, kar zadeva NATO, pač pa tudi kar zadeva glavno vojaško silo v okviru te vojaške zveze, kar zadeva same ZDA. Pravzaprav so v sklopu teh dogajanj še najbolj prizadete ZDA, katerim zadnje čase marsikje odpoveduje.
V	zadnjih dneh radijska postaja ameriških oboroženih sil, ki je nameščena nedaleč od grškega glavnega mesta Aten, je precej spremenila svoj dnevni program. Večji del jutranjega programa sestavljajo namreč vesti o razprodaji blaga in opreme pripadnikov ameriške šeste mornarice, ki so sta-cionirani v Pireju, Elefsini in v Falironu. In ta prodaja je v bistvu že razprodaja, tako da je na voljo morebitnih kupcev prav vse, od otroške gugalnice do hladilnikov in avtomobilov.
Tudi v primeru, če bi ne vedeli, kako so se nedavno končala ame-riško-grška pogajanja o ameriških oporiščih na grškem ozemlju, bi bilo tudi to dovolj, da opozori javnost, grško in mednarodno, o nastalih spremembah. Nikakršna tajnost že ni več, da ladje ameriške šeste mornarice ne bodo več uživale olajšav v zalivu Elefsine, več tisoč pripadnikov te mornarice in članov njihovih družin pa bo moralo pobrati kovčke in se iz Grčije izseliti.
Kam se bo močna ameriška šesta mornarica preselila, še ni dokončno določeno, toda računajoč na njeno «vlogo» nekakšnega žan-darja tega dela sveta in računajoč z dejstvom, da drugje ameriška mornarica že nima mesta, je skoraj logično, da se bo šesta mornarica preselila v Neapelj. Zelo verjetno se bo «selitev» začela že v kratkem, dokončala pa naj bi se že v avgustu. Ameriško letalsko oporišče na atenskem letališču pa je tudi že dobilo «nalog za izselitev». Nekateri objekti bodo sicer še o-stali, toda ne več pod ameriškim poveljstvom, pač pa bodo poveljstvo nad temi vojaškimi objekti prevzeli sami Grki.
Prav tako se trdi, da se bo v juniju začela tretja faza grško-ame-riških pogajanj. Predpostavlja se, da se bodo Grki in Američani dogovorili, da Grčija dovoli Ameriki vsega skupaj pet oporišč, od katerih pa bi bilo še najpomembnejše pomorsko oporišče na Kreti. Tu je tudi velik poligon za poskuse z raketnim orožjem, vendar ta poligon ne bo prepuščen ameriškemu poveljstvu, pač pa bo ostal «v kompetenci» atlantske zveze, kjer ima grška vlada še nekaj besede, pa čeprav je Grčija iz atlantske zveze skoraj že povsem izstopila.
V	vsakem primeru bodo skušali v času teh pogajanj pregledati in
spremeniti okoli 5C posebnih sporazumov, ki vežejo grške in ameriške oborožene sile in ki so bili sprejeti po letu 1952. Atenski komentatorji teh dogajanj trdijo, da bo odpadla marsikatera klavzula o svobodnem kroženju ameriških letal in tankov, pa tudi drugega oklepnega orožja po Grčiji, česar bi ne mogla sprejeti zares nobena suverena dežela, razen neke hlapčevske vlade, ki so jo grški polkovniki predstavljan v odnosu do ameriškega «velikega zaveznika».
Doslej je bilo dogovorjeno že, da ameriški vojaki spadajo pod grško jurisdikcijo in da bodo poveljstvo nad preostalimi oporišči prevzeli grški častniki. Premier Karamanlis je pogosto poudarjal, da bodo v Grčiji ukinili oziroma zaprli vsa tuja oporišča, ki ne služijo grškim nacionalnim interesom. Vodja opozicije Mavros, ki je tudi v parlamentu poudarjal nevzdržnost dejstva, da mora grški obrambni minister prositi za dovoljenje, če hoče obiskati ameriško vojaško o-porišče, ponavlja, da izstop Grčije iz atlantske zveze ni le nekakšna igra, pač pa skrajna dokončna o-dločitev.
KAJ PRAVIJO AMERIŠKI STROKOVNJAKI
Gospodarska kriza gre že proti koncu?
Nekateri znaki sicer obetajo, drugi pa govore prav narobe Kako je s tem pri nas, kako drugod? - Najbolje kaže na Japonskenr
(Nadaljevanje na 6. strani)
NEW YORK, maja. — Tudi tisti ekonomisti, ki so še pred kakim letom povsem samozavestno dajali «neizpodbitne sodbe» o gospodarskih razmerah doma in v svetu, so sedaj bolj previdni. Kriza energetike, ki je povzročila ekonomsko krizo ali vsaj ekonomske motnje v vsem kapitalističnem svetu, je sprevrgla marsikatero «normo» in «klasični» ekonomisti se ne znajdejo več. Ker pa se v zadnjem času, posebno pri nas, čujejo glasovi o naglem boljšanju ekonomskih razmer, ne bi bilo morda napak, pogledati, kaj o ekonomski krizi zahodnega sveta misli «New York Times», ki je napravil majhen pregled razmer v najpomembnejših deželah zahodnega sveta.
Za Italijo so ugotovili, nekaj pozitivnih elementov. Pred letom dni — piše list — v času velikih stavk, naraščajoče inflacije itd. je prišlo do skrčenja obsega trgovine in je Italija doživela morda najhujše posledice povišanja cen nafte v vseh industrijsko razvitih deželah sveta. Pomoč, ki jo je dobila od Zvezne republike Nemčije v znesku dveh milijard dolarjev, poostren davčni sistem in še kak drugi u-krep, vse to je privedlo do tega, da je trgovina dobila svoj prejšnji kurz.

V galeriji «Tommaseo» v Ul. Canalpiccolo se nadaljuje razstava del tržaškega slikarja Edvarda Zajca
«IIMIinillllllllllllUllllllllllIllllllllIllllllllllllillllUlIKIIIIllllllIllIIIIllIllllIllllIlIlMIMIIIlIlllllllMIIIM Milu IIIirinilllimillllllllllllllllllllllllM umilili IM lllllllllllllllll
Mednarodno otroško dobrodelno slikarsko tekmovanje v Rimu
RIM, 21. — V dneh od 19. do 22. junija bo v Rimu velika «likovna» prireditev, ko bo v znani Ulici Margutta razstavljalo svojo «umotvore» kakih tisoč otrok iz raznih predelov sveta. Izkupiček te prodajne razstave bo šel za pomoč otrokom, ki jih je prizadela kaka bolezen in žive zato težavno ali mučno življenje.
Pobudo za prireditev so dali obrtniki in lastniki antikvariatov te mane rimske ulice, ki so pre-
dlagali, naj bi pri tej izredni razstavi mladih «umetnikov» sodelovali le otroci do 12. leta starosti in ki naj bi «obravnavali» le nekatere tipično otroške teme, kot so na primer «Moj dom», «Naš vrt», «Moje drevo» in podobno.
Pravzaprav motivi niso povsem točno določeni in omejeni in se zato prepušča izbira motiva otrokom, vendar se teži za tem, da bi otroci ne izbirali kdove kakšnih posebnih tem. Slike oziroma risbe
bodo na prodaj po enotni ceni
5.000	lir vsaka in ne bo nikakršne žirije, ki bi ocenjevala kakovost posameznih del.
Tekmovanja se bo lahko udeležil kdorkoli od otrok do 12. leta starosti, vendar le s tremi deh. Doslej se je javilo že veliko otrok iz raznih predelov Italije, predvsem iz severnih mest. Sodelovanje so najavili tudi iz tujine, in sicer iz Varšave, Aten, Londona, Buenos Airesa itd.
Italija je hkrati naglo zmanjšala svoj primanjkljaj v plačilni bilanci in v splošnem izboljšala razmere. Toda Italija še ni izven globokih voda. Letošnje leto bo Italija zabeležila najnižjo ekonomsko rast v vseh povojnih letih, ker se bo naraščanje nacionalnega bruto proizvoda skrčilo na sama 2,5 odst. Glavni problem ostaja še vedno brezposelnost, kajti po sindikalnih ocenah je v Italiji že nad milijon brezposelnih, to se pravi 5 odst. razpoložljive delovne sile. To pa je več kot govorijo uradni statistični podatki.
Kako pa je z ZDA, z deželo, ki zaradi svoje ekonomske moči in obsežnosti v marsičem pogojuje tudi razmere v ostalih deželah zahodnega sveta?
Ameriški ekonomisti in poslovni ljudje menijo, da se recesija bliža svojemu koncu in nekateri znaki kažejo na to, da se bo v ZDA ekonomija začela v kratkem spet vzpenjati. Toda mnenja ekonomistov se ločujejo v času, kdaj se bo to začelo. Vsi pravijo «v kratkem», in govore o naglem ponovnem vzponu, toda pesimisti vztrajajo, da bo do tega prišlo, vendar pa da gre ekonomski razvoj še vedno navzdol in da bo treba počakati še nekaj mesecev, preden se bo krivulja začela spet vzpenjati. Nekateri nadalje menijo, da bodo ZDA dosegle najnižjo točko že v juniju ali juliju, drugi pa menijo, da se bo začel vzpon šele prihodnje leto, morda celo šele čez leto dni.
Sicer pa je glede tega zelo zgovoren en element: brezposelnost. Brezposelnost se v ZDA še vedno veča in zato bo treba še najmanj leto dni, morda celo še več, preden se bodo ekonomske razmere toliko popravile, da bi mogli računati z ravnjo, od koder se je 1973. leta začela recesija. Trenutno je v ZDA brez dela že 8,7 odst. vsega aktivnega prebivalstva. Ker brezposelnost še narašča, je skoraj gotovo, da bo odstotek brezposelnih šel preko 9 odst. in se bo število brezposelnih začelo manjšati šele konec prihodnjega leta. K pozitivnim in optimističnim napovedim je torej treba dodati še dokaj negativna stališča . ..
Japonska je sicer daleč od Evrope in vendar je to zelo značilna dežela, posebno zaradi primerjave z Italijo. Japonska je namreč tista dežela, ki razpolaga skoraj izključno z odlično delovno silo in s tovarnami, oziroma proizvodnimi zmogljivostmi. Ne razpolaga pa s surovinami. Ker pa je pred nedavnim prišlo do nepričakovanega naglega padca cen nekaterih surovin, postajajo na Japonskem optimisti. V drugem trimesečju lanskega leta so cene na Japonskem naglo poskočile. Za nič manj kot obilnih 35 odst. V sedanjem trimesečju pa se bodo cene na Japonskem povišale le za 5 odst., seveda vedno v primerjavi z lanskim oziroma predlanskim letom. Če padejo cene japonskega blaga zaradi padca cen surovin, je logično, da se bo povečala možnost japonskega izvoza. S povečanim izvozom se bo povečala možnost proizvodnje...
Samo ob sebi se razume, da bo šel tak proces počasneje kot je šel proces padanja, toda na Japonskem, kaže, se je ta proces že začel. Vendar je tudi na Japonskem zelo akuten problem brezposelnosti, kajti milijon 300 tisoč delovnih moči nima zaposlitve. In vendar je to le 2,5 odst. japonskega aktivnega prebivalstva.
Stopimo v Veliko Britanijo, kjer doživljajo pravzaprav še najhujše razmere, v primerjavi z ostalim svetom z liberalnim gospodarstvom. Britanska stopnja inflacije je v 12 mesecih dosegla raven o-bilnih 21 odst. To je najvišja stopnja v vsej zgodovini Velike Britanije. Na Angleškem je 800 tisoč brezposelnih in vsi znaki kažejo, da jih bo v kratkem milijon. To pa pomeni 4 odst. aktivnega pre-
(Nadaljevanje na 6. strani)
pa bo tudi samo mesto Trst prvič zastopano na «Dnevih mladega gledališča». Naše amatersko gledališče bo nastopilo v Zagrebu v soboto in nedeljo z igro za pouk nemškega dramatika in gledališkega reformatorja Bertolta Brechta «Izjema in pravilo», ki jo je režijsko pripravil Sergej Verč. Predstavo si je na eni od ponovitev ogledal uradni selektor festivala, dramaturg Branko Ma-tan in se laskavo izrazil o sami postavitvi kot tudi o gledališkem nivoju njenih interpretov in sodelavcev.
«Dnevi mladega gledališča» stopajo letos v petnajsto leto obstoja. Razvoj študentovskega in nasploh mladega gledališča v zadnjih letih je bistveno vplival na način organiziranja mladinskih gledaliških festivalov po vsej Evropi in seveda tudi na zagrebški festival. Organizatorjem festivala ne gre za to, kot sami poudarjajo v priložnostni ciklo-stilirani brošuri ob začetku festivala, da bi razširili obseg zanimanja festivala samega, ampak težijo za tem, da bi festival postal res permanenten, brez terminov, se pravi raprezentativna gledališka manifestacija, ki naj bi obudila to, kar bi lahko imenovali «delovni gledališki zbor», sam Zagreb pa naj bi postal stalno mesto, kjer naj bi se pogovarjali o predstavah.
Ustanavljanje «Dnevov mladega gledališča» kot delovnega gledališkega zbora gledaliških ljudi — pod gledališkim mislimo nekaj širšega od simpozija o problemih dvoran, reflektorjev, podpor itd. — se zdi na prvi pogled sebično. Toda ta sebičnost je potrebna, pravijo organizatorji festivala, kar se ta festival bistveno razlikuje od drugim njemu podobnih, na primer od beograjskega BITE FA. V takem položaju je gledališče vzeto kot možnost menjave zmogljivosti sveta, kot začrtana zaokroženost etničnih nagnjenj, ki stopajo sociološko na mesto estetike. V tem smislu in v tej smeri je gledališče nekaj bitnega in kot tako odprto.
Obsežnost termina «mlado gledališče» so si organizatorji zagrebškega festivala poizkušali pojasniti, najprej sami sebi, v celoti decembra, ob priložnosti prvega kroga festivala.
Hoteli so prikazati, do kod segajo takile gledališki interesi in za kakšno gledališče so se opredelili.
Letos je pet selektorjev festivala potovalo več kot običajno. Tako je za zagrebški festival pripravilo več predstav ter vzpostavilo več stikov in obnovilo stara poznanstva. Izbor za vsako sodelujočo predstavo so poverili ljudem, katerim zaupajo in tako je prišlo do selekcije. Seveda tudi samo selektivno delo ni bilo lahko, saj je bilo potrebno med drugim upoštevati tudi okoliščine, v katerih gledališča delujejo in ne nazadnje razne aspekte gledališkega delovanja in izpovedi kot take. Med drugimi skupinami bi se festivala v Zagrebu morala udeležiti tudi skupina iz Lizbone, vendar so jo nagli politični dogodki prisilili, da je preusmerila vse svoje moči v drugo, trenutno potrebnejše delo.
Zagrebčani si bodo v tem tednu lahko ogledali dvanajst različnih predstav enajstih gledališč, ob sklepu festivala, v ponedeljek, pa bosta nastopili v Zagrebu, izven konkurence, dve gledališči, ki sta se v začetku tega meseca udeležili svetovnega gledališkega festivala v Nancyju.
Mala scena Makedonskega narodnega gledališča iz Skopja, ki deluje kot amaterska grupa v sklopu institucionalizirane gledališke ustanove, bo prikazala dve predstavi:	Gogoljeve «Zapiske
blazneža» ter poseben večer, osnovan na makedonskih narodnih motivih. «Teatro indepiendiente» (Neodvisno gledališče) iz Madrida (Španija) bo prikazano Brechtovo «Opero za tri groše»). Kot že o-menjeno, bo naše Slovensko amatersko gledališče prav tako uprizorilo Brechta in sicer njegovo didaktično igro «Izjema in pravilo». Amatersko gledališče «Slobodan Princip — Seljo» iz Sarajeva bo prikazalo zagrebškemu festivalskemu občinstvu igro «Rastoče korenje», Teatro libero iz Palerma pa Brechtovo farso «Malomeščanska svatba». Akademija za igralsko in filmsko umetnost iz Zagreba se bo predstavila z delom Eduarda Tomičiča «Gropovi od škatulje», Komorni teater, iz Križevca z delom Henryja Mi-chauxa «Drama graditelja», miin-chensko gledališče «Prozessions Theater» pa z igro Antona Kenn-temicha «Mornarska ljubezen ali podgane zapuščajo ladjo».
Na festivalu v Zagrebu bo sodelovalo tudi gledališče iz Bukarešte «Eveniment» z «Rituali». Študentsko eksperimentalno gledališče iz Zagreba bo predstavilo igro «Zajec», Zagrebško gledališče mladih «Hrvaško rapsodijo» Miroslava Krleže, Študentovsko gledališče pantomime iz Wroclawa pa delo z naslovom «Psi».
— rč.
NA FILMSKIH PLATNIH
Michelangelo Anlonioni:
«Professione:
reporter»
Žal nimamo možnosti, da bi se spuščali v daljšo analizo zadnjega filma Michelangela Anto-nionija, «Professione: reporter», ki ga je avtor pripravljal že kaki dve leti.
Čeprav nimamo navade slepo se navduševati nad deli «velikih» režiserjev, lahko po ponovnem gledanju tega filma zapišemo, da je Antonioni prišel do etape, pri kateri se popolno, detajlno obvladanje filmske forme (in sicer v razvoju, kajti režiser se poslužuje vedno novih sredstev) predstavlja v tako izdelani obliki, da na prvi pogled skoraj prekrije globlje iskanje. Kar pa vsaj v veliki meri ni res: v tem filmu, za njegovo navidezno hladnostjo, je toliko motivov, ki se nam počasi odkrivajo m nam obenem odkrivajo tudi uporabo raznih tehničnih sredstev. Omejimo se le na izkušnjo, ki je režiserja o-sebno prizadela, na polemiko s kitajskimi oblastmi ki so napadle njegov film o Kitajski. Razmišljanje je predvsem o gledanju na realnost, na to prvino filmskega medim , na katero marsikak film pozabi.
V glavnih vlogah filma nastopata dva uveljavljena, a tu precej spremenjena igralca: Jack Nicholson in Maria Schneider.
M 1 I
uui 1 ilU
fjlfl
miiiMmiuiiiimimimmiiiiiiiiiiiiimiuiiiiMiiiiiimiuimitiMJiimiiiiiimiiiiiiiiiHimiiiiiiiiimiiiiiiimtiiii
V OGNJENEM VRTINCU
Risbe Vladimir Herceg	Besedilo Ciril Gale
10.30
12.30
12.55
13.30
16.00
17.00
17.15 17.35
17.45
18.45
20.00
20.40
22.10
22.45
18.15
18.30
19.00
20.00
20.30
21.00
22.15
8.10,
15.55
17.45
18.05 18.20 19.10
19.30
20.05
21.05
21.15
21.45
22.05
19.55
20.15
20.30
22.00
ČETRTEK, 22. MAJA 1975
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
-	11.50 Šola
Poljudna znanost: Olmedo — študija neke skupnosti Sever kliče Jug, Jug kliče Sever DNEVNIK in Danes v parlamentu
-	17.00 Šola DNEVNIK
Program za najmlajše
SLONOVI PRIJATELJI - bolgarski risani film
Program za mladino
Smrtni skok: Monako, osma epizoda
Poljudna znanost: Dokumenti sodobne zgodovine
PRVE LETALSKE BITKE
Italijanske kronike. Danes v parlamentu in Vremenska slika DNEVNIK
MICHELANGELOVO ŽIVLJENJE
Oddajo je pripravil Giorgio Prosperi. Danes pride na vrsto tretje, zaključno nadaljevanje, ki nosi naslov «Il giudizio». Smo v letu 1534. Buonarroti, ki je večkrat potoval v Firence in se vračal spet v Rimu, se odloči, da dokončno zapusti svoje mesto. Tedaj je bil star 59 let in že utrujen in razočaran. Papež Klement VIL mu v Rimu poveri veliko delo: poslikati mora Sikstinsko kapelo s scenami iz sodnega dne. Bunonarroti napravi velikanski načrt, ki ga po smrti papeža Klementa VIL odobri tudi njegov naslednik Pavel III. Smo v dobi luteranske ločitve od katoliške cerkve. Michelangelo se loti dela v vzdušju polemik in sporov. Toda na njegovi strani je Vittoria Colonna. Zato se kljub mnogim očitkom in idejnim napakam, kljub raznim podtikanjem loti dela in ga nadaljuje in zato ga tudi imenujejo za načelnika delavnice cerkve Sv. Petra. In pri vsakem delu, ki se ga loti, zapusti svoj pečat.
Nocoj v Evropi: FRANCIJA
Glasbena oddaja, ki nam bo prikazala, kako se pravzaprav Francozi zabavajo.
DNEVNIK in Vremenska slika
DRUGI KANAL
Protestantizem
Tedenska oddaja o judovskem kulturnem in družbenem življenju Športni dnevnik
KOLESARSKA DIRKA PO ITALIJI — Sinteza 6. etape:
Bari - Castrovillari Ob 20. uri DNEVNIK SPACCAQUINDICI
Televizijsko nagradno tekmovanje, ki ga vodi Pippo Baudo Srečanje z neko . umetnino CARAVAGGIOV BACHUS
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
9.35 in 14.10 TV šola
Dozorevanje, Dan mladosti. Pomorsko gospodarstvo, Nemšči
na. Človek gradi — človek uničuje, Francoščina, Risanka itd.
Nogometna tekma: BOR — DINAMO — Prenos
«Požar v Butalah», «Pozor rdeča luč» — dva mladinska filma
Obzornik
Vzpon človeka — poučna serija
Risanka
DNEVNIK
A. Ingolič: DRUGI DOM — dramska trilogija Kam in kako na oddih?
Četrtkovi razgledi. Celodnevna šola Stari grad «Brača Ribar» Osem ur skupnega življenja učiteljev in šolarjev v celodnevni šoli predstavlja resno strokovno nalogo za pedagoški kader. Kljub enotnim načelom mora vsaka celodnevna šola najti svoj lastni utrip, kot ji ga narekujejo krajevne razmere, kot ji ga narekuje krajevna skupnost. Osnovna šola «Brača Ribar» v beograjski četrti^ Stari grad je značilna po odlični praksi in po iziedno uspešnem razvijanju teorije o celodnevnem pouku oziroma o celodnevni šoli Simfonični orkester RTV Ljubljana UBÀLD VRABEC: MALI KONCERT ZA ORKESTER Simfonični orkester ljubljanske radijske postaje bo pri izva-janju tega dela tržaškega skladatelja vodil njegov dirigent Samo Hubad	6
DNEVNIK
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
Otroški kotiček — risanke DNEVNIK
BREZ SOVRAŠTVA — celovečerni film, ki ga je režiral Alessandro Santini
Na področju delte — dokumentarna oddaja
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila: 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Slovenski razgledi, 13.30 Glasba po željah: 17.00 Program za mladino: 18.15 Umetnost in prireditve: 18.30 Marij Kogoj; 19.10 Narava in sodobni človek; 19.25 Pisani balončki; 20.00 šport; 20.35 Radijska drama; 21.40 Skladbe davnih dob; 22.00 Relax ob glasbi. KOPER
6.30,	7.30, 12.30, 14.30, 16.30,
17.30.	20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Jutranja glasba; 9.00 Glasbena galerija:
9.30	Prisluhnimo jim; 10.10 Program za najmlajše: Ob dnevu mladosti; 10.45 Glasba in. nasveti;
11.15	Popevke; 11.45 Orkester;
12.00	Glasba po, željah; 14.00 Turistične beležke; 14.40 Mestrovi-čevo pismo; 14.50 Juke box; 15.00 Polire in valčki; 15.30 Program za najmlajše; 16.45 Poje Duško Lo-kin; 17.00 O šolskem centru v Novi Gorici; 18.00 Glasba po željah; 18.30 Godala; 19.00 Prenos RL; 19.30 Pisana glasba; 20.45 Lahka glasba; 21.00 Radijski o-der; 22.00 Plesni ritmi; 22.35 Violinist Rok Klopčič.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 15.00.	19.00
Poročila; 6.30 Jutranja glasba;
8.30	Popevke; 9.00 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 11.00 Nemogoči intervjuji; 11.30 Izbran spored; 12.10 Četrti program; 13.00 četrtkov spored; 14.05 Drugi zvok;
14.40	Nadaljevanka; 15.10 Program za mladino; 16.00 Sončnica;
17.05	Komorna in operna glasba;
18.00	Plošča za poletje; 19.30 Jazzovski solisti in ansambli; 20.20 Ponovno na sporedu z M. Marcbe-sijem; 21.45 Radijska igra, 22.15 Operni pevci.
II. PROGRAM
7.30,	8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 7.40 Pevci lahke glasbe;
8.40	Kairo in zakaj?; 8.50 Orkester; 9.05 Pred nakupi; 9.35 Nadaljevanka; 9.55 Popevke; 10.35 Na vaši strani; 12.40 Plošča za poletje; 13.50 Kako in zakaj?;
14.00	Plošče; 15 40 Glasbeno-go-vorni_ spored; 17.30 Posebna reportaža; 17.50 Telefonski pogovori; 19.20 Giro d’Italia; 19.55 Plošče; 22.50 Človek v noči.
SLOVENIJA
7.00. 8.00, 10.00, 13.00, 15.00,
19.00	Poročila; 6.50 Na današnji dan; 8.10 Glasbena matineja;
9.05	Radijska šola: Prežihov Vo-rane; 9.30 Iz glasbenih šol; 10-15 Po Talijinih poteh; 11.20 Z nami doma in na poti; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 S pihalnimi godbami; 13.30 Priporočajo vam...; H-W Naj narodi pojo; 14.40 Med šolo. družino in delom; 15.45 «Vrtiljak»;
16.45	Jezikovni pogovori: prof. Tone Vrbovšek; 17.00 Aktualnosti; 17.20 Iz domačega opernega arhiva; 18.05 Naši znanstveniki pred mikrofonom; 18.35 Zabavni orkester; 19.40 Ljubljanski jazz ansambel; 19.50 Lahko noč, otroci':
20.00	četrtkov večer domačih pesmi; 21.00 Tri desetletja ustvarjalne mladosti; 21.40 Lepe mele dije; 2.20 Majhen koncert; 231)5 Literarni nokturno - G. Trokl. Pesmi; 23.15 Paleta popevk.
Horoskop
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Poslovni tovariš vam bo pomagal v zelo zapleteni zadevi. Posvetite večer družini.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Ne zamudite priložnosti, ki se ne pojavlja, tako pogosto. Srečne ure z ljubljeno osebo.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Nekdo bo nekaj pogrešil in vi boste morali popravljati. Ljubezen se izraža tudi z ljubosumnostjo.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Predlagali vam bodo velike možnosti za uveljavitev. Bodite previdni. Nekdo se zelo zanima za vas.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Nekdo od od vaših predstojnikov se bo hotel uveljaviti na vaš račun. Krotite živce v družini.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Le s podjetnostjo boste tokrat posel speljali do konca. Bodite vljudni in popustiJM.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Srečno naključje vas bo pripeljalo do uspeha. V čustvenem življenju nič novega.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Zaključili boste posel, ki vas J.e spravil v škripce. Obisk zelo prijetne osebe.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Nepredvidene težave, ki pa jm boste premostili. Ohranite mirno kiri
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.)
Odrecite se tudi najbolj nujnemu nakupu, raje ko” bi delali dolgove. Prijetno razpoloženje v družini.
VODNAR (od 21.1. do 19.20 Izredno dejaven dan z mnogim velikimi in majhnimi rezultau.
Zadovoljstvo in mir v družini. rtrt (r,r\ 9.(12. do 20.3.) Neka,,
SPORT SPORT SPORT
KOLESARSTVO
CIRO D ’ITALIA
Van Linden končno osvojil prvo mesto
Na skupni lestvici Španec Caldos še vedno vodi
BARI, 21. — Z izjemo nekaterih brezupnih primerov pobega današnja etapa ni prinesla nobenega vidnejšega dogodka. Tekmovalci so zato privozili do cilja v enotni skupini in o zmagovalcu je odločal končni nalet. V tem je bil najhitrejši Van Linden, ki si je na desni ustvaril zelo ugodno startno mesto za naskok na etapno zmago, katero je osvojil razmeroma lahko. «Večni drugi» iz letošnje kolesarske sezone je tako le prišel tudi do prvega mesta. LESTVICA DANAŠNJE ETAPE JE TAKA:
1. Van Linden, ki je prevozil 224 km dolgo progo od Campobassa do Barija v 6.23’46” s poprečno hitrostjo 35,021 km na uro. V njegovem času so prispeli na cilj še:
Sercu Patrick Basso Marino De Vlaeminck Bitossi Borgognoni Salm
8.	Bazzan
9.	Erorriaga
10.	Paolini in drugi
SKUPNA LESTVICA:
Galdos 29.38’57”
Battaglio po 23”
Lasa 1’32”
Bergamo 1’53”
Fabbri Bitossi 1’55”
Baronchelli Gimondi Bertoglio 10. Conti itd.
Jutrišnja etapa bo merila 213 km.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
KOŠARKA ;	K
«5. TROFEJA COLOR ARTE»
Med udeleženci tudi Bor
Tržaško športno društvo Servolana bo tudi letos priredilo tradicionalno prvenstvo v minibasketu, in sicer «5. trofejo Color Arte».
Prvenstva se bodo udeležili košarkarji, letniki 1963 in mlajši. Organizator je ekipe razdelil v dve skupini:
-SKUPINA A: SGT, Mer 1904, Saba, Italsider, Juventus in Mer Au-risina.
SKUPINA B: Ferroviario, Don Bosco, Bor, Fornis, Ricreatori in Servolana.
SPORED TEKEM
BOROVE EKIPE:
28. 5. ob 17.30 proti Fornisu; 31. 5. ob 19.30 proti Ferroviariu; 4. 6. ob 17.30 proti Ricreatoriju; 6. 6. ob 17.30 proti Servolani; 9. 6. ob 17.30 proti Don Boscu.
Finale za 3. in 4. ter za 1. in 2. mesto bo 11. 6.
Vse tekme bodo na odprtem igrišču v Skednju.
NA MLADINSKIH IGRAH
Poraz Cankarja
Včeraj popoldan so se v mali dvorani športne palače pričele letošnje mladinske igre v košarki. Glede na to, da igrajo samo dijaki zadnjega razreda nižje srednje šole, je udeležba več kot razveseljiva, saj nastopa skupno dvanajst zavodov, od slovenskih šol pa samo «Ivan Cankar». Da bi samo tekmovanje čim bolj skrajšali, igrajo po sistemu neposrednega izločanja.
Caprin — Cankar 52:32
CANKAR: Furlan 17, Mesesnel 9, Gruden 4, Jančar, Galante, Andlovič, Orsini 2 in Pertot.
Igrali so po pravilu mladinskih Iger in sicer tako, da noben košarkar ne sme igrati tri zaporedne dele Igre, ki trajajo po deset minut. Slovenski dijaki so se z višjimi nasprotniki spoprijeli brez bojazni. Prav višini se morajo dijaki šole Caprin zahvaliti za končno zmago. Dijaki šole Ivan Cankar niso bili glede tehnike nič slabši, toda pokopale so jih odbite žoge pod nasprotnim in še v večji meri pod lastnim košem. Najboljši igralec celotnega srečanja, Furlan, je bil proti takemu nasprotniku brez moči, ali bolje rečeno ni zmogel vsega. Prva četrtina se je
končala samo s petimi točkami prednosti (14:9) za italijanske dijake. Ko pa je odšel v drugi tretjini z igrišča prizadevni Furlan je njihova prednost harastla na dvanajst točk. To prednost so dijaki Caprina ohranili tudi v tretjem delu in so na koncu svojo prednost še povečali. Slovenski dijaki zaslužijo za svoj nastop in izredno borbenost vso pohvalo. Proti nasprotniku, ki je bil poprečno za glavo višji res ni bilo mogoče doseči kaj več kot časten poraz.
NOGOMET, _
1. JUGOSLOVANSKA LIGA
Ljubljanska Olimpija se je verjetno rešila
Hajduk in Vojvodina sta pobegnila Crveni zvezdi
(Od našega dopisnika) BEOGRAD, 21. — Rezultati 30. kola nogometnega prvenstva Jugoslavije — prva zvezna liga:
Olimpija — Partizan	2:1
Sarajevo — Hajduk	1:1
Vojvodina — Velež	2:2
Crvena zvezda — Beograd 2:4 Vardar — Čelik	2:0
Radnički (K.) —Željezničar 1:1 Rijeka — Radnički (Niš) 1:0 Sloboda — Proleter	0:0
Tudi Irena Tavčar se razvija v dobro metalko krogle
Tekma Bor - Dinamo bo na sporedu jutri.
LESTVICA PO 30. KOLU
Hajduk 40, Vojvodina 39, Crvena zvezda 35, Dinamo 34 (-), Velež 33, Sloboda 32, Partizan 31, Beograd 29, Željezničar 29, Radnički (Niš) 29, Čelik 28, Olimpija 28, Rijeka 27, Radnički (Kragujevac) 27, Sarajevo 25, Vardar 25, Proleter ' 24, Bor 23 (-).
Štiri kola pred koncem prvenstva sta vodeča Hajduk in Vojvodina iztržila samo po točko, vendar sta pobegnila Crveni zvezdi, ki je na domačem igrišču klonila pred mestnim tekmecem Beogradom. Ljubljanska Olimpija si je z zmago nad Partizanom, kot kaže, zagotovila obstanek v prvi ligi. medtem ko so najresnejši kandidati za izpad še naprej Sarajevo, Vardar. Proleter in Bor. V nedeljo bo na sporedu 31. kolo, nato pa bo v prvenstvu premor zaradi priprav jugoslovanske reprezentance na srečanjih s Švedsko in Norveško v okviru tekmovanja za pokal evropskih narodov. Združenje prvoligašev je danes sklenilo, da bodo morali klubi vse tekme do konca prvenstva igrati ob istem času, da bi se tako izognili špekulacijam in lažiranju tekem, oziroma nameščanju rezultatov.
Povratna kvalifikacijska tekma za nastop na olimpijskem nogometnem turnirju v montrealu: Sovjetska zveza - Jugoslavija 3:0. Jugoslavija je prvo tekmo doma igrala neodločeno 1:1 in ima tako spet majhne možnosti, da bi njeni nogometaši sodelovali prihodnje leto na olimpiadi.
BALKANSKO PRVENSTVO
JUGOSLOVANI KLONILI IZKUŠENIM BOLGAROM
V prvem kolu so ostale praznih rok tudi «plave»
V	Atenah se je pričelo letošnje odbojkarsko prvenstvo Balkana. Obe jugoslovanski izbrani vrsti sta bili v prvem nastopu poraženi. Odbojkarice so razočarale na celi črti, saj jim ni uspelo v srečanju z Bolgarijo osvojiti niti niza.
Povsem drugače pa je bilo pri članih. Jugoslovani so bili spet na pragu velikega zmagoslavja, saj so nesrečno izgubili tretji set, potem ko so že vodili s 14:10 in zapravili nič manj kot tri set žoge. Skoraj podoben razplet je imel tudi četrti niz, z Jugoslovani vedno v vodstvu (celo s 13:7). Končno so le zmagali, toda igrali so spet na razliko. V petem odločilnem nizu pa je prišla do izraza večja izkušenost nasprotnikov (in tudi boljša priprava). Jugoslovanska vrsta je spet pokazala nekatere stare napake, kot so blok, i-gra v polju in niti sprejem ni bil najboljši. Še najboljši je bil napad. Poznal pa se je tudi nastop trenerja in igralca Jankoviča, ki je po štirih letih odsotnosti spet 'oblekel piavo majico.
IZIDI 1. KOLA Moški
Bolgarija	— Jugoslavija	3:2
Grčija —	Albanija	3:2
Romunija	je v prvem kolu poči-
vala.
Ženske
Bolgarija — Jugoslavija	3:0
Grčija —	Romunija	0:3
Pri članicah je bila v prvem kolu prosta Albanija.
V	drugem zavrtljaju igrajo Jugoslovani z Albanci, Jugoslovanke pa z nasprotnicami iz iste države.
ATLETIKA
Svetovni rekord v kladivu
REHLINGEN, 21. — 23-letni zahodni Nemec Karl Heinz Riehm je
postavil nov svetovni rekord v metu kladiva z znamko 78,50 m. Prejšnji rekord Sovjeta Spiridonova je bil 76,66 m.. Riehm je v seriji svojih metov kar trikrat vrgel kladivo bolje od prejšnjega svetovnega rekorda.
Turnir prijateljstva
V okviru košarkarskega turnirja prijateljstva je sinoči na Kontovelu Bor premagal Kontovel z 79:58 in je s to zmago ohranil prvo mesto na lestvici.
Melita Tence (v sredini) je zmagala v metu krogle na pokrajinskem tekmovanju deklic v Trstu
iniiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuifniiuuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiriiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiuiiiiiiuiiuiiiiiiiM
DREVI V OKVIRU PROSLAV W-LETNICE DELOVANJA ŠD BREG
Gvardijančič, Subotič in Nuhanovič z ljubljansko Olimpijo proti Boru
Trener Brumen: «Ponosni in zadovoljni smo, da nastopamo v Dolini»
Veliko zanimanje vlada za dreviš-nje prijateljsko srečanje v Dolini med Borom in ljubljansko Olimpijo, ki sodi v Sam vrh jugoslovanske košarke.
Po telefonu smo pozvali trenerja Olimpije Petra Brumma, ki nam je dejal: «Žal mi je, da ne bomo mogli k vam z najboljšo postavo, kajti večina fantov je zaposlenih z o-bema reprezentancama. Vseeno pa upam, da bomo predvajali tako i-gro, ki bo všeč vašim navijačem. Z veseljem smo ugodili vaši prošnji, da odigramo to prijateljsko tek-
miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiraiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiniiitniiniiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimitiiiiiiii
V	GREGORČIČEVI DVORANI
Velemojster Pirc o prvaku Karpovu
V	torek zvečer je imel slovenski velemojster Vasja Pirc v Gregorčičevi dvorani zanimivo predavanje o svetovnem šahovskem prvaku Ana-toliju Karpovu.
Predavatelj je najprej orisal lik Karpova kot človeka in istočasno zavzel odločno stališče proti bivšemu prvaku Fischerju glede njegovih pogojev za dvoboj. Odločno stališče sovjetske šahovske zveže je slonelo tudi na izkušnjah prejšnjega dvoboja med Spasskim in Fischerjem, ko so nameravali Sovjeti zahtevati spoštovanje pravil, a so nazadnje ugodili najprej Spasskemu, ki je izrazil prepričanje, da bo itak Fischerja premagal. To je pravzaprav novost o šahovskih dogodkih izpred treh let. S Karpovom so bili opreznejši, ker je šahist — ki je prav na dan predavanja slavil 24. rojstni dan — šibkejšega fizičnega ustroja in bi maratonskemu zavlačevanju verjetno podlegel, tudi če zna pravilno razpolagati s svojimi močmi.
Velemojster Pirc je tudi komentiral partijo med Karpovom in Spasskim iz kvalifikacij za izzivalca svetovnega prvaka. Partija, katero je on ocenil najlepšo v lanskem letu, je pokazala kako ekonomično zna igrati Karpov, ki se potrudi le toliko, kot je potrebno.
Ob koncu je predavatelj orisal težave pri organizaciji Vidmarjevega memoriala, ki se bo začel 2. junija v Portorožu in se bo po polovici odigranih partij preselil v Ljubljano. Na turnirju bo nastopil tudi Karpov, ki bi moral prvič kot svetovni prvak razviti ves svoj potencial, da bi posredno pokazal javnosti in Fischerju, da je vreden naslova.
k. b.
BOKS
V ORCflNIZflCM SLOVENSKEGA MLADINSKEGA CENTRA
Odbojkarji Juventine osvojili prvo mesto
Štandrežci so v finalu premagali Mladost iz Doberdoba
V soboto popoldne je bil v okviru proslave 30-letnice. osvoboditve na i-grišču Slovenskega dijaškega doma v Gorici «Miting ob tabornem ognju»
JUVENTINA (Štandrež) :	Renzo
Faganel, Lado Marchi, Sandro Corva, Saša Ožbat, Loris Nanut, David Mučič, Robert Paškulin, Maksim Ta-
ki ga je priredil Slovenski mladinski baj. Lučko Nanut, Ivan Plesničar.
center. Program je obsegal odbojkarski turnir in košarkarsko tekmo.
V	košarkarski tekmi za 1. moško divizijo je goriški Dom klonil pred ekipo Radici Arte A z izidom 66:87, kot smo že poročali v našem listu.
Odboj'karski turnir
Na tem turnirju so sodelovale štiri ekipe: Mladost iz Doberdoba, Ju-ventina iz štandreža, Sovodnje in Dijaški dom.
Prvo mesto je zasluženo osvojila ekipa Juventine iz Štandreža pred doberdobsko šesterko Mladost.
POLFINALE:
Juventina — Dijaški dom 2:0 (15.13, 15:11)
V	izenačeni tekmi so zaradi večje borbenosti Štandrežci zasluženo zmagali. Zaradi borbenosti pa so zmagali tudi v finalnem srečanju.
Mladost'— Sovodnje 2:0 (15:8, 15:5)
V	drugi tekmi polfinalnega dela turnirja je Mladost iz Doberdoba brez težav odpravila za razred šibkejše Sovodenjce. Žal, se je na tej tekmi poškodoval sovodenjski igralec Marko Cotič, ki mu želimo, da bi čimprej okreval.
Juventina — Mladost 2:0
(15:7, 15:12)
V	finalu so Štandrežci zlasti v prvem setu nadigrali Doberdobce. V drugem delu pa je bil potek tekme
TRST, 21. — Znani jugoslovanski bolj izenačen in z malo več sreče ’p=..-in-.7 ki je pred kratkim ! bi lahko Mladost celo osvojila dru-
boksar Parlov, .	.
prestopil med profesionalce, se bo v Opatiji srečal 31. t.m. z Italijanom Lazzarijem.
gi set.
Ekipe so nastopile v sledečih stavah:
DIJAŠKI DOM (Gorica) : Marko Zuanigh, David Sošol, Karel Devetak, Franko Sošol, Mavricij Černič, Renzo Bužidel, David Lakovič, Damjan Klanjšček, Igor Komel, Marino Pelicon.
MLADOST (Doberdob): Aldo Jarc, Gabrijel Ferfolja, Marko Jarc, Darij Peric, Armando Jarc, Žarko Grilj, Marino Černič.
SOVODNJE: Marko Cotič, Robert Uršič, Stano Cijan, Marjan Tomšič, Rafko Butkovič, Orlando Malič.
Zvečer je bilo v glavnem delu proslave 30-letnice osvoboditve, «Mitingu ob tabornem ognju» nagrajevanje, na katerem je ravnatelj Dijaškega doma «S. Gregorčič» Edmund Košuta podaril predstavniku prvouvrščene ekipe pokal Slovenskega mladinskega centra.
KONČNA LESTVICA
1.	Juventina iz Štandreža
2.	Mladost iz Doberdoba
3.	Dijaški dom iz Gorice
4.	Sovodnje
I. K.
FIRENCE, 21. — V trening tekmi v Firencah je italijanska državna A reprezentanca premagala reprezentanco «under 23» z 2:0 (0:0). Strelca sta bila Pulici in Chinaglia v 1. in 4. min. d.p.
# * #
TURIN, 21. — Kot so sporočili na sedežu italijanskega nogometnega prvoligaša Torina je trener tega društva Edmondo Fabbri sinoči odstopil.
ATLETIKA
SREDNJEŠOLSKO PRVENSTVO
Loredana Kralj (licej) zmagala v metu krogle
Germani (Zois) osvojil bronasto kolajno v teku na 100 m
mo, saj dobro poznamo težko okolje, v katerem morate delovati.»
Jelovca torej ne bo: zaposlen je z državno reprezentanco, ki te dni končuje svoje priprave pred evropskim prvenstvom. Zadnje priprave pa se vršijo v Beogradu.
Gotovo pa bomo lahko med nami videli Marka Gvardijančiča, enega
Na šolskem stadionu na Kolonji so včeraj popoldan opravili drugi del atletskih tekmovanj za višje šole. Na sporedu so bili finalni teki na vseh razdaljah, poleg njih' pa še preostale tehnične panoge. Udeležba iz slovenskih šol, ki ni bila posebno številna je vendarle rodila eno zmago. Loredana Kralj, gojenka liceja Prešeren, je gladko osvojila prvo mesto v metu krogle za mladinke in svoj uspeh dodala številnim drugim v metu krogle, katere so na zadnjih tekmovanjih dosegli slovenski atleti. Krogla je v mladinskih kategorijah postala skoraj paradna panoga za našo domačo a-tletiko. Loredana je s članskim orodjem dosegla 9,86 cm, kar je občutno manj od njenega osebnega rekorda, ker v zadnjem času zaradi šolskih obveznosti malo trenira. Upi številnega predstavništva v finalnih tekih na kratke proge so v kratkem splahneli, najboljši je bil Germani na 100 m za mladince. Časi so bili za vse slabši kot v predtekmovanju. Po pričakovanju je bil prvi Barone (11”4), Germani pa se je uvrstil na tretje mesto s časom 11”6. Njegova uvrstitev v bistvu pravilno odraža razmerje moči. V isti kategoriji je med dekleti Kati Kostnapfel obtičala na šestem mestu s slabim časom 14”4, proti 13”8 iz predteka. Hitrejši tek ji je preprečila nenadna bolečina v nogi. Komaj peta je bila v finalu na 80 m za naraščajnice Sonja Antoni, ki nikakor ni mogla poseči v borbo za kolajne. Njen čas 10”8 je v primerjavi s predtekmovanjem sicer normalen, na tihem pa je upala, da bo v finalu še kaj iztisnila iz sebe. Premočno je zmagala Lucia Pierobon z odličnim časom 10”1. Slovensko predstavništvo se
konča z 2. poprečriima uvrstitvama v skoku v višino za mladinke, kjer je bila Cirila Kralj (130 cm) osma, Vida Legiša 125 cm) deseta. Štafeta trgovskega zavoda, ki bi morala teči v malem finalu, se ni predstavila štarterju.
Na tekmovanju je bilo doseženih nekaj vrhunskih rezultatov. Srednje-progašica Coretti je na 800 m za naraščajnice dosegla s časom 2’17”30 nov deželni rekord. Odličen pa je bil na progi 1500 m za mladince tudi Manganare s časom 4’7”5. Deželni rekorder v metu krogle Zecchi se je odločil na tem tekmovanju za met diska in je, seveda, zmagal. Njegov rezultat 45 m 10 cm pa (z mladinskim orodjem) ni dober.
Bruno Križman
TENIS
RIM, 21. — V Rimu se bo 24. t.m. začelo 32. mednarodno teniško prvenstvo Italije. Nastopila bo tudi Jugoslovanka Mima Jaušovec, katero so organizatorji uvrstili med nosilkami skupin na odlično četrto mesto. Lestvica je taka:
1.	Chris Evert (ZDA)
2.	Martina Navratilova (ČSSR)
3.	Dianne Fromholtz (Avstralija)
4.	Mirna' Jaušovec (Jug.)
5.	Kazuzo Sawamatsu (Jap.)
6.	Pam Teeguarden (ZDA)
7.	Jeanne Evert (ZDA)
8.	Raquel Giscafre (Arg.)
10—LETNICA ŠD BREG
KOŠARKA
Danes, 22. vadnica v
maja.
Dolini
občinska telo-
TURNIR V MINIBASKETU ob 17. uri:
Bor - Breg
ob 18. uri:
Kontovel - Polet
*
MEDNARODNA PRIJATELJSKA TEKMA
ob 20. uri:
Olimpija Ljubljana - Bor
Jutri, 23. maja, vadnica v Dolini
občinska telo-
FINALE TURNIRJA V MINIBASKETU
ob 18. uri:
FINALE ZA 3. IN 4. MESTO
ob 19. uri:
FINALE ZA 1.
IN 2. MESTO
BERN, ?l. — Anglija je zmagala v mladinskem nogometnem turnirju UEFA, potem ko je v finalu premagala po podaljških Finsko z 1:0.
največjih talentov ljubljanskega moštva. Razen njega pa bosta gotovo igrala tudi Nuhanovič, ki nosi velike zasluge, da je Olimpija v zadnjem prvenstvu osvojila nekaj pomembnih zmag, in Subotiča, velik talent, ki bi moral predvsem pod košema prav kmalu ojačiti ljubljanske vrste.
Borovci bodo skušali v tem srečanju dati vse od sebe predvsem zato, da bi tako nagradili dolinske navijače, ki so jih v prvenstvu vedno bodrili in so jim bili, čeprav ni bilo to «njihovo» društvo v veliko pomoč, da so letos zabeležili boljše uspehe.
Turnir v minibasketu
Danes bosta v okviru 10-letnice u-stanovitve delovanja ŠD Breg tudi kvalifikacijski tekmi turnirja v minibasketu.
Najprej se bosta ob 17. uri spoprijeli ekipi Bora in domačega Brega. Favorit je seveda Bor, ki ima bolj izkušene igralce. Vseeno pa se bodo skušali mladi Brežani s požrtvovalnostjo upirati borovcem.
Drugo srečanje na sporedu (ob 18. uri) med Kontovelom in Poletom bo bolj izenačeno. Obe ekipi u-vrščata nekaj zelo perspektivnih košarkarjev in boj za vstop v finale za prvo mesto bo seveda ogorčen.
V ENSCHEDEJU
Borussia osvojila pokal UEFA
ENSCHEDE, 21. — Zahodnonem-ška enajsterica Borussia je osvojila pokal UEFA. V povratni finalni tekmi je premagala Twente Enschede (Niz.) s 5:1. Izid prve tekme je bil 0:0.
Šahisti Nove Gorice in
Gorice so se pomerili
Srečanja mestnih reprezentanc najboljših šahistov obeh sosednjih mest Nove Gorice in Gorice so, lahko rečemo postala tradicionalna. Tako je na vrsti v pomladanskem času običajno srečanje v Gorici, jeseni pa povratno v Novi Gorici. Člani obeh društev igrajo na desetih do petnajstih deskah, toda sami rezultati niso tako pomembni, kot je prijateljsko razpoloženje šahistov, ki pride ob teh srečanjih do izraza.
Tako je bilo v soboto, 17. maja, ko so se zbrali šahisti iz Nove Gorice in odigrali na sedežu šahovskega društva Gorica, ki je sedaj v prostoru «Dopolavora», prijateljski dvoboj na 11 deskah. Po več ko: treh urah igranja se je srečanje ken čalo neodločeno 5,5:5,5. Po konča nem srečanju so se dogovorili, da odigrajo še mesebojni brzopotezn turnir ob sodelovanju 16 šahistov Tudi to srečanje je potekalo ves čas ob najboljšem razpoloženju vseh šahistov in se je končalo v korist domačih z rezultatom 36:28.
Rezultati so bih naslednji:
Ipavec Ljubo — Lakovič 0 :1 Tinta Marjan — Kusterle 0,5:0,5 Grgič — Avgust — Sangallo 1 :0 Zucchiati Anton — Culot 0,5:0,5 Plesničar Alojz — Bregant Tulio
0 :1
Štekar Danilo — Faganel Anten
0 :1
Nardin Flavij — Skarabot Silvo
1 :0
Dornik Anton — Fabrissin 0,5:0,5 Železnik Ivan — Grauner V. 1 :0 Vetrih Jože — Crisci R. 1 :0 Golob Alojz — Brave	0 :1
Pred začetke m tekmovanja so novogoriški šahisti poklonili domačim,, kot znak dobrih odnosov, lepo plaketo s posvetilom. Dogovorili so se, da bo prihodnje srečanje jeseni v
Novi Gorici.
B. F.
OBVESTILO
Športno društvo Sovodnje odsek za judo, obvešča vse mladince na Goriškem, da se je že pričelo vpisovanje za treninge juda. Kogar to zanima, naj se vpiše pri odbornikih društva in sicer vsak dan od 20. ure dalje v stari šoli v Sovodnjah.
FRANCI STRLE
PARTIZANSKI
VOLK SAMOTAR
61. ------------—---------------
Viktor se je s sinom napotil proti domu, kakor da se ni nič zgodilo. Takrat je bil že komandant mesta Stan trg. Nosil je rdečo zvezdo in dve zeleni črti. K izboru, ki je bil v skladu z njegovimi sposobnostmi in izkušnjami, Je pripomogla velika nemška ofenziva «Oblak se je utrgal». Ta je pokazala, da je Viktor navzlic hudemu obolenju srca še vedno pravi mož, zmožen velikih naporov in uda-rov na sovražnika. S svojim ogledništvom, poročili o so-vražniku in nasveti je veliko pripomogel k pravilnim o-dločitvam.
Partizanske zaledne oblasti so z nemško ofenzivo do-zivele precejšen udarec. Partizanske straže so bile razpršene. Ljudje so se deloma poskrili ali pa prešli v operativne enote. Ujetih je bilo malo, padlo pa jih je še manj. Toda komande mest so večinoma razpadle in jih praktič-n° ni bilo več. Da bi znova postavilo organizacijo parti-zanskih zalednih oblasti in obnovilo njihovo dejavnost, je Ootran.jsko-ribniško vojno področje ostro ukrepalo. Kot osumljenci za kršitev vojaških dolžnosti so bili zašlišani komandanti mest, njihovi namestniki in pomočniki, fašlišan je bil tudi Viktor Kraševec. Na Travno goro, kjer Je imelo sedež okrožno vojaško sodišče, je lahko prišel
šele 10. decembra 1943.
Zaslišanje je pokazalo, da v primeru Viktorja Kraševca tolikšna strogost ni bila osnovana, saj bi morali enako postopati tudi s komandanti brigad, ki so izgubili tretjino, polovico ali celo dve tretjini moštva, kar gotovo ni bila samo njihova krivda. Toliko huje je bilo s komandami mest in partizanskimi stražami, ki so bile sestavljene iz še slabšega moštva. Povedati pa je treba, da se je tudi po tej sovražnikovi ofenzivi dogajalo kot že tolikokrat prej : borci so se počasi skapali od vsepovsod in spet opravljali svoje partizanske dolžnosti.
Viktor Kraševec, ni samo ostal na svojem mestu, ampak je celo postal to, kar bi bil moral biti že od začetka. Njemu ni bilo treba zbirati razkropljenih borcev, ker so mu večinoma sami sledili ali pa so prihajali k njemu takoj, ko je minilo najhujše. To je dokaz, da je užival splošno zaupanje.
JUNAKOVA NOVA GOLGOTA
Z uničenjem domobranskih postojank v Grahovem in Velikih Laščah je 14. divizija zadala sovražniku hud udarec. Nemci so imeli premalo sil, da bi znova zavzemali in obnavljali postojanke slovenskih belih izdajalcev, kaj šele, da bi vpadali na partizansko osvobojeno ozemlje, njihova hlapčevska vojska pa si tudi še ni opomogla od porazov po kapitulaciji Italije in po nemški ofenzivi. Tako se je življenje v Loški dolini počasi umirilo. Ljudje so bili odrezani od važnejših preskrbovalnih poti in prepuščeni skromnim domačim življenjskim virom. Najhujše je bilo pomanjkanje soli.
Nihče ne ve, kako neokusna je neslana hrana. Zanič je celo meso. Edino pečen krompir je še kolikor toliko okusen, mleka, ki bi popravilo v ustih občutek plehkote,
pa je manjkalo celo za otroke.
Dnevi so minevali v jesenski sivini oblakov in brez snega. Čas se je pomikal proti novemu letu, ki je obetalo nova pričakovanja in nova razočaranja.
Komanda mesta Stari trg je bila takrat v Kozariščah. Viktor Kraševec je imel od tu blizu do doma, zato se je pogosto oglašal. Prinašal je domov meso od divjačine ali pa ga pošiljal po svojih tovariših. Tako je vsaj malo olajšal pomanjkanje beljakovinaste hrane, ki sta jo tako zelo potrebovala oba otroka. Komandant- Viktor pa je bil nekje zaplenil tudi baterijske vložke ter dva prinesel domov, češ naj počakajo, da si nabavi še žepno električno svetilko.
Otroška radovednost je neustavljiva. Tudi v najbolj črnih dneh vojne morije so otroci zmožni brskati po ruševinah in iskati predmete, ki jih lahko uporabijo pri igri. Če gre za ostanke orožja, so toliko več vredni in še bolj zanimivi.
Tak radoznalec je bil tudi mali Viktor Kraševec, ki ga je bila svoje dni zmaličila nastavljena granata na Ce-rovljaku. četudi je težko hodil, ga vendarle ni nikjer manjkalo. Tako je hodil vnovič brskat po kurirski zapuščini na Zakrajškovi žagi in okoli nje. Tako je v vodi iztaknil dva konca izolirane žice z lepo škrlatno bunkico na koncu. To je gotovo tista lepa žarnica za božično drevesce, kakršno je videl za časa zdravljenja v ljubljanski bolnišnici, tako je mislil. Sklenil je, da tudi sam naredi tako svečavo.
V kleti, kjer so prebivali mati Francka, otroka Viktor in mala Jelka, je bilo pusto in temačno. Ker ni bilo hodnika ali veže, se je pod toliko bolj mazal. Francka se je spravila k ribanju, da bo vsaj za praznike lepo. Bila je zatopljena v svoje delo in svoje misli, ni imela za mar Viktorja in sosedove Stane, ki sta se lepo igrala in pazila na Jelko. Pomivanje poda je šlo h koncu, ostal je le še majhen kvadrat ob vhodu. Toda treba je bilo zamenjati vodo in
z vedrom je stopila do Obrha. Tedaj pa je nekaj počilo.
Mali Viktor je hotel podaljšati kabel, da bo naredil okrasno svečavo v kotu. Menda za jelko ali jaslice. Stano Avsec je prosil, naj mu pridrži žico, da jo zveže. Potlej ga je Stana pustila za trenutek vnemar, da je naložila na ogenj. Tedaj se je zabliskalo in jo preglušilo. Ko se je ozrla k stari psihi, kjer je sedel Viktor, je bil ta ves prepaden in iz roke mu je kapala kri.
«Viktor se je bal samo za Jelko, da se ni njej kaj zgodilo,» je povedala Stana. «Bal se je, da ni nje zadelo. In zbežal je ven proti cerkvi... »
Francka je zaslišala otroško vpitje. Ko je zmagala kamnite stopnice, ji je Stana povedala, da je prišlo do nesreče. Vrata v klet sta otroka pustila na stežaj odprta, sina ni bilo nikjer.
«Viko! Kje si, kaj se je zgodilo? Moj nesrečni fant, javi se!»
Pritekel je izza cerkvenega obzidja, kakor da ga nese veter, kakor da plava v zračnem vrtincu. Njegova leva roka je bila kakor razcvetela roža, živordeča potonika. In ščemelo ga je v očesu, na katerega ni nič videl. Francka je bila kakor iz uma. Ni vedela, kaj naj prime in kako naj pomaga. Videla je, da je z okna vzel zamazano in zaprašeno cunjo in si jo dal na razmesarjeno dlan, da bi zaustavil krvavitev, a zaradi pietežke bolesti ni bila toliko pri sebi, da bi se zavedala, kaj počenja. Tako si je mali ponesrečenec rano še okužil.
Kakšen udarec za dobro materino srce! In zdaj že drugič...
Šele čez ure si je opomogla, da je lahko razmišljala. Pregledala je Jelko, če je tudi njo zadel kakšen drobec električnega detonatorja. Ne, deklica je bila brez vsakršne praske. Ranjeni Viktor se je oddahnil. Tega, da bi zadelo Jelko, se je najbolj bal.	(Nadaljevanje sledi)
79 46 38	79 58 23	76 14 70
24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 Podružnica	Gorica, Ul.
Naročnina
Mesečno 1.750 lir — vnaprej: polletna 9.500 lir, celoletna 17.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 23.500 lir. za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ številka 1.50 din, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 24.— letno 240.— din, za organizacije in podjetja mesečno 30.—, letno 300.— din Poštni tekoči račun za Italijo	Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6
22. maja 1975
Za SFRJ	Ziro račun 50101-603-45361 «ADIT» • DZS • 61000 Ljubljen*
Gradišče 10/11 nad. telefon 22207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 250, finančno*
upravni 500, legalni 500, osmrtnice m sožalja 250 lir. «Mali oglasi» 80 lir beseda Oglasi za tržaško in goriško pokrapno se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.L
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska
ZTT - Trst
PO DUNAJSKEM SREČANJU MED KISSINGERJEM IN GROMIKOM
MORDA KONEC AVGUSTA ŽENEVSKA KONFERENCA EGS IZGUBLJA UGLED PRI ARABSKIH DRŽAVAH
Napet položaj v Libanonu: vladna kriza zaradi spopadov med desničarskimi silami in PL0 Izraelske oblasti aretirale Arabce na področju Gaze in v zasedenih jordanskih pokrajinah
WASHINGTON, 21. - Po vesteh iz ameriških vladnih krogov naj bi prišlo do ženevske konference o Bližnjem vzhodu konec avgusta ali v začetku letošnjega septembra. Glede začetka konference, naj bi se domenila ameriški državni tajnik Henry Kissinger ter sovjetski zunanji minister Andrej Gromiko. Vest so sporočili ameriški dopisniki, ki spremljajo Kissingerja na njegovem sedanjem potovanju po Evropi. Ti dopisniki pripominjajo, da sta se Kissinger in Gromiko domenila na Dunaju o potrebi, da se na vsak način najde sporazumna rešitev krize na Bližnjem vzhodu.
Stvarnost na Bližnjem vzhodu pa je precej drugačna ter bo zelo oteževala sporazume rešitve. Obstajajo določena žarišča spopadov, ki jih doslej še ni bilo mogoče preprečiti ali pa celo omejiti. Utegne pa se zgoditi, da se bo omejila dejavnost nasprotnih sil na tem področju (Palestinska osvobodilna organizacija — PLO, Izraelci, pristaši falangistične ekstremistične skupine v Libanonu, nastopi izraelskih oblasti na področju Gaze, politika Egipta itd.), če bo odločno premagala politična u-smerjenost dveh velesil, ki sta navzoči na tem področju, se pravi
ZDA in SZ.
Troje je sedaj žarišč nevarnosti spopadov na Bližnjem vzhodu: 1. spopadi v Libanonu; 2. izraelske a-retacije Palestincev in somišljenikov na zasedenih področjih ter 3. odnosi med arabskimi državami in Evropsko gospodarsko skupnostjo. V tem zadnjem primeru gre le za izključno politični problem, ki pa bi utegnil izorati globoko brazdo med arabskim svetom in Zahodom.
Toda pojdimo po vrsti. Po zadnjih vesteh je pri spopadih med libanonskimi falangisti ter Palestinsko osvobodilno organizacijo izgubilo življenje v zadnjem času vsaj devet ljudi, trideset drugih pa je bilo ranjenih. Do spopadov pa je prišlo v libanonskem glavnem mestu. Davi so boji med nasprotnima strankama nekoliko ponehali, vendar pa se še niso dokončno zaključili. Utegne se zgoditi, da se bodo še razvneli, kar pa je treba pripisati izključno nameri nekaterih krogov, da razplamtijo sovražno razpoloženje prebivalstva do Palestincev. Med take pobude spada tudi sklep bejrutskih trgovcev, ki so začeli stavkati že danes in ki bodo to stavko nadaljevali tudi jutri. Stavka ima namen, da prisili oblasti, naj sprejmejo potrebne u-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiimiiiifiiiiniiiiimiiiiiiiiiniiiiiiiiiiJiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiimimuiiirfimiiiiiiiiiiii
VČERAJ V LJUBLJANI
SVEČANA PODELITEV VISOKIH ODLIKOVANJ IN TOMŠIČEVIH NAGRAD
Med odlikovanci tudi bivša dopisnika slovenskega liska v našem zamejstvu Drago Košmrlj in Igor Gruden
LJUBLJANA, 21. — Na 33. obletnico smrti narodnega heroja Toneta Tomšiča, ki so ga italijanske fašistične okupacijske oblasti v Ljubljani leta 1942 obsodile na smrt in ustrelile, je bila v slavnostni dvorani Narodne galerije svečanost, na kateri je predsednik republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije Mitja Ribičič podelil 61 slovenskim časnikarjem visoka odlikovanja, ki jim jih je podelil predsednik republike maršal Tito, predsedstvo društva navinar-jev Slovenije pa je sedmim svojim članom podelilo Tomšičeve nagrade in nagrade iz Tomšičevega sklada, 24 časnikarjem pa srebrne plakete za njihovo 25-letno delovanje na novinarskem področju.
Pet časnikarjev je bilo odlikovanih z redom dela z rdečo zastavo, štirje z redom republike s srebrnim vencem, dvanajst z redom zaslug za narod s srebrnimi žarki, enajst z redom dela z zlatim vencem, sedemnajst z redom republike z bronastim vencem, trije z redom zaslug za narod s srebrno zvezdo, osem z redom dela s srebrnim vencem. Jaka Štu-lar je dobil red jugoslovanske zastave z zlato zvezdo na ogrlici, Slavko Fras pa red jugoslovanske zvezde na ogrlici. Dolgoletni dopisnik ljubljanskega radia in slovenskega tiska v Trstu Drago Košmrlj je bil odlikovan z redom zaslug za narod s srebrnimi žarki, njegov naslednik v našem zamejstvu Igor Gruden pa je dobil red zaslug za narod s srebrno zvezdo.
Nato so bila podeljena Tomšičeva priznanja. Stane Skrabar, ki je prebral motivacije za podelitev teh priznanj, je najprej poklical dolgoletnega direktorja in odgovornega u-rednika mariborskega dnevnika «Večer» Milana Filipčiča, za njim pa že omenjenega Draga Košmrlja, ki sta tokrat dobila visoko priznanje za svoje življenjsko delo, Stane Skrabar je nato izročil Tomšičevi nagradi Jaki štularju in Vlajku Krivokapiču, Sandi Sitar, Peter Likar in Jože Plešnar pa so dobili nagrade iz sklada Toneta Tomšiča.
V imenu nagrajencev se je za priznanja zahvalil Milan Filipčič, Jože Smole pa je že prej prikazal podobo Toneta Tomšiča, ki je s svojim delom in zgledom ustvaril lik angažiranega časnikarja, kakršen naj bo sleherni slovenski novinar. Svečanosti so se noleg številnih časnikarjev in gostov udeležili še nekateri predstavnik' oblasti in javni delavci, med katerimi sta bila predsednik skupščine SR Slovenije Sergej Krai-. gher in članica sveta federacije Vida Tomšičeva.
Fre
po veliki večini natovorjeni z lesom. Pri meji so nastale kolone dolge več kilometrov. Avstrijska agencija AJA
krepe za javno varnost. Večina trgovcev se je stavke udeležila, toda banke so danes poslovale nemoteno. Trgovci so tudi pozvali predsednika republike,, naj čimprej sestavi novo vlado, ki naj bi z odločno voljo zagotovila navzočnost državnih oblasti v javnem življenju. Očitno je, da gre za poziv, katerega namen je omejiti dejavnost palestinskih osvobodilnih organizacij.
Politična kriza v Libanonu je sedaj na višku. Bivši premier Solh opravlja po odstopu več kot polovice članov ministrskega sveta samo tekoče upravne zadeve. Predsednik Frandže bi moral v najkrajšem času sestaviti novo vlado. Zadnji dogodki gredo verjetno na rovaš poskusov, da bi se celotna libanonska politika usmerila proti Palestincem in njihovemu osvobodilnemu gibanju.
Kot že omenjeno predstavljajo zasedena področja drugo središče napetosti v arabskem svetu. Izraelci so v zadnjih dneh aretirali številne pripadnike arabske narodnosti. Sedaj so aretirali več Arabcev tudi na področju Gaze, se pravi na robu Sinajskega polotoka. Aretirance dolžijo, da so sodelovali s palestinskimi teroristi. Baje je treba te aretacije povezati s ponesrečenim poskusom atentata na železniško progo do katerega je prišlo prejšnji ponedeljek. Med dvema naseljema na področju Gaze je prišlo namreč do eksplozije v bližini železniške proge. Izraelski vojaki so našli nekega mrtvega Arabca, neki drugi pa je bil ranjen. Po izraelskih trditvah je šlo za poskus atentata na železnico. S tem bi bilo treba povezati že omenjene aretacije. Izraelci pa so aretirali tudi neko drugo skupino, katere član je bil tudi neki izraelski Jud. V tem primeru naj bi šlo za okoli dvajset oseb na področju Hebrona in Betlehema, se pravi v pokrajini, ki je prej pripadala jordanskim oblastem. Skupina je baje pripravljala atentate in sabotaže. Eksplozivni material naj bi ji posredoval neki izraelski civilist, ki je prejel za svoje delo bogato nagrado ter potem izginil brez sledu. Baje je odpotoval v Evropo, od koder se ni več vrnil. Izraelci trdijo, da je ta organizacija prejemala
poroča, da cariniki pregledajo samo ! navodila od poveljstva Ljudske fron-
nekaj tovornjakov na dan.
Šoferji protestirajo proti italijanskim carinikom
TRBIŽ, 21. — Na desetine šoferjev tovornjakov je danes izrazilo svoje ogorčenje zaradi neverjetne počasnosti, s katero italijanski cariniki opravljajo svoje delo. Kot znano je že dalj časa v teku sindikalni spor, v okviru katerega cariniki zahtevajo od države vrsto izboljšav in zato zelo počasi delajo, šoferji so blokirali cesto s tovornjaki, ki so
V Pekingu zvišanje najemnin za tujce
PEKING, 21. — S 1. julijem se bo tudi v Pekingu zvišala najemnina za stanovanja. Vladni ukrep zadeva sicer samo prostore za tujce, tako da se bo najemnina za stanovanja in urade povišala za 42 odst., za veleposlaništva na celo za 70 odst. Najvišja podražitev zadeva pogodbe, ki so jih podpisali pred nekaj leti, ter upošteva tudi velikost stanovanj. V italijanskih lirah so nove najemnine približno od 35 do 60 tisoč lir, medtem ko stanejo dvosobna stanovanja za domačine kvečjemu 3.000 lir mesečno.
PIACENZA, 21. — Nekaj pred 8. uro je prišlo v Piacenzi, v središčni Ulici S. Francesco do hude eksplozije, ki je ranila osem oseb, med katerimi je tudi 21-letna študentka Magda Bongiorni, za katero so si zdravniki pridržali prognozo. V istem poslopju je več trgovin in uradov, poleg supermarketa in garaže. Do eksplozije je prišlo prav v delovanja
te za osvoboditev Palestine, ki ji poveljuje George Habaš.
Na koncu še nekaj besed o kritičnih odnosih med Evropo in arabskim svetom. Kot je znano, je Evropska gospodarska skupnost sklenila pred kratkim gospodarski sporazum z Izraelom. V arabskih krogih so sprejeli ta sklep z globokim obžalovanjem. Utegne se zgoditi, da se bodo pogajanja med EGS in arabskim svetom prav zaradi tega dogodka zavlekla. O odnosih med tema dvema skupnostima bi morali razpravljati v začetku prihodnjega junija, toda zelo verjetno bodo pogovore odložili. Na Zahodu pravijo, da sporazum med EGS in Izraelom ne pomeni nič drugega kot potrditev že obstoječih gospodarskih in trgovinskih odnosov. Arabci pa ugovarjajo, da to ni res, ker EGS odlaša na primer sporazum z državami v Magrebu. Medtem ko dopušča uvoz agrumov iz Izraela, se še vedno otepa podobnih sporazumov z Marokom, Alžirijo in Tunizijo.
Danes je prispel v Damask (Sirija), irski zunanji minister Garrett Fitzgerald, ki potuje po arabskih državah, kjer se pogovarja s predstavniki raznih držav o odnosih med arabskimi državami ter EGS. Fitzgerald vodi gospodarsko komisijo EGS ter je bil včeraj v Amanu. Po obisku v Damasku bo šel v Libanon.
ZARADI PROCEDURALNEGA INCIDENTA, KI SO GA SPROŽILI RRANILCI
V Stuttgartu odložili proces proti tolpi «Baader - Meinhof»
Zvezne oblasti sprejele izredno stroge varnostne ukrepe ■ Proces bo 30. maja
Britanska prizadevanja za rešitev ciprske krize
LONDON, . 21. — Londonska vlada je sprožila obširno diplomatsko o-fenzivo, da bi rešila položaj na Cipru. O , tem je poročal v spodnji zbornici zunanji minister James Cal-laghan, ki je odgovarjal na nekatera vprašanja. Callaghan je dejal, da je prvo obdobje dunajskih pogovorov med obema narodnostnima skupnostima, ki živita na Cipru, poteklo v konstruktivnem vzdušju in privedlo do nekaterih pomembnih sklepov. Angleška vlada namerava povabiti vodji obeh skupnosti, gr-ško-ciprske in turško-ciprske naj si v drugem obdobju pogajanj, ki se bo začelo 5. junija, še bolj prizadevata. Medtem priznava londonska vlada nadškofa Makariosa Callaghan je izjavil, da ne ve, ali bo Makarios povabil Sovjetsko zvezo na del otoka, ki ga zasedajo Turki, oziroma Grki. Poglavitni cilj Velike Britanije je ohraniti prvotno enotnost Cipra. V zvezi z dobavami orožja Turčiji pa je Callaghan izjavil, da gre za izredno majhne količine.
uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiHiiiiiimiiiiiiiifmiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
ZARADI DEMIREL0VIH IZJAV «LE MONDU»
V nevarnosti proces popuščanja napetosti med Grčijo in Turčijo
Turška vlada zahteva od Aten, naj se sprijaznijo z obstojem turške federalne države na Cipru - Srečanja na vrhu med Karamanlisom in Demirelom naj bi se udeležil tudi ameriški predsednik Gerald Ford
ATENE, 21. — Vse kaže, da je srečanje na vrhu med grškim ministrskim predsednikom Karamanlisom in predsednikom turške vlade Demirelom, ki naj bi bilo konec maja v Bruslju, v okviru zasedanja ministrskih predsednikov NATO, v nevarnosti. Politični opazovalci v Grčiji in atenski tisk menijo, da so nova neposredna pogajanja med o-bema državama neumestna, še zlasti po «provokatorskih stališčih», ki jih zagovarja Ankara.
Grški glasnik pravi, da bo Ka-ramanlis sprejel zadevno odločitev, ko bo zvedel kakšni so nameni turške vlade. Nova napetost med Grčijo in Turčijo, za katero je že kazalo, da so jo z rimskim srečanjem med obema zunanjima ministroma vsaj delno premostili, izhaja iz intervjuja, ki ga je Demirei dal francoskemu dnevniku «Le Monde» in v katerem zahteva od Grčije, naj se sprijazni z novim položajem na Cipru, ne da bi o tem več razpravljali na politični ravni. Gre za izvršeno dejstvo, ki ga Grki morajo sprejeti, je izjavil Demirei v svojem intervjuju. Zaradi tega intervjuja je grški veleposlanik v Ankari posredoval pri tamkajšnji vladi, da bi dobil pojasnila. Turčija je priznala, da je objava teh izjav nekoliko neumestna, vsaj v sedanjem trenutku, njene izjave pa niso zadovoljile Grkov.
V svojem današn;em članku piše neuradno glasilo grške vlade «Kathi-merini», da bi bilo danes srečanje na vrhu nevarno in da nesprejemljivi grški predlogi onemogočajo vzpostavitev konstruktivnega vzdušja za
garaži zaradi slabega plinske napeljave v nekem avtu.
............................................................n..mu
Tito sprejel predstavnike socialistične mladine
«ir
tiilf
Jugoslovanski predsednik Tito bo v nedeljo, 25. maja, dopolnil 83 let. S tem v zvezi je sprejel predstavnike Zveze socialistične mladine Jugoslavije, s katerimi se je posvetoval o pripravah na letošnji dan mladosti. Na stadionu JLA v Beogradu se bo v nedeljo zbralo 7200 fantov in deklet, vojakov in pionirjev iz Kuma-nova, Novega mesta, Tuzle, Bjelovara, Titograda, Kotarja, Nikšiča, Ulcinja, Vučitma, Kikinde in Beograda, da bi čestitali predsedniku Titu ob 83. rojstnem dnevu.
kakršenkoli sporazum. Propad srečanja na vrhu pa bi uradno potrdil, da je absolutno nemogoč vsak nadaljnji dialog.
S tem vprašanjem se ukvarja tudi liberalni časopis «Vima», ki poroča o okrepljeni ameriški diplomatski dejavnosti, da bi ohranili možnost dialoga na vrhu, katerega bi se morda udeležil tudi šef Bele hiše.
S svoje strani je vodja opozicije v parlamentu Papandreu v svoji tiskovni konferenci poudariì, da bi morebiti neuspeh pogovorov Kara-manlis — Demirei privedel v naslednjem obdobju do oboroženega spopada med obema državama. Papandreu trdi, da so ZDA odgovorne za nepopustljivost Turkov: Vojna med Grčijo in Turčijo bi omogočila Američanom, da se postavijo kot sodniki v nov položaj in da ponovno Vzpostavijo svojo nadvlado na tem področju Sredozemlja.
Ob povratku iz Rima je šef grške diplomacije Bicios izjavil, da je zelo zadovoljen z vzdušjem, ki je vladalo med pogovori. Vsekakor ne gre še govoriti o uspehu ali o propadu rimskih pogajanj, je rekel grški zunanji minister, saj je šlo za prvi stik in za prve točke zapletenega pogajanja. Mnoga vprašanja, je dejal Bicios, so zgolj juridičnega značaja, ne pa političnega in zato so rimska posvetovanja trajala dalj časa.
Giscard d’Estaing med Zahodom in Vzhodom
PARIZ. 21. — Francoski predsednik Valéry Giscard d’Estaing je danes na tiskovni konferenci, kjer je bilo navzočih več kot 200 predstavnikov francoskega in mednarodnega tiska, podal nekaj pomembnih izjav glede francoske zunanje politike, ki jo je izvajal do sedaj in ki jo namerava izvajati v bodočnosti.
Kako oceniti izjave francoskega predsednika? Odgovor na to je precej težak, ker je bil sicer Giscard d'Estaing glede nekaterih vprašanj razmeroma zelo jasen glede drugih pa je izrazil določene pomisleke, če ne v direktnem govoru, vsaj v tolmačenjih, ki jih je podal pozneje.
Predvsem gre za vprašanje francoske navzočnosti v organizaciji NATO ter še posebej za odnose med Francijo in ZDA. D’Estaing je dejal, da je treba ohraniti ravnotežje med Francijo in velesilami, toda istočasno tudi prijateljstvo in zavezništvo z ZDA v okviru atlantskega sveta. Francoski predsednik je dejal, da Francija sicer pripada temu svetu, čeprav ne namerava postati spet komponenta integriranega obrambnega sistema NATO. Francija nadalje namerava obdržati dobre odnose s Sovjetsko zvezo in LR Kitajsko.
Na tiskovni konferenci je francoski predsednik potrdil, da se bo 28. maja sestal z ameriškim državnim tajnikom Kissingerjem in da bo navzoč tudi na slavnostnem kosilu v Bruslju, kjer se bodo zbrali številni državni poglavarji držav NATO (med njimi tudi Gerald Ford). Ne bo pa prisostvoval vrhunskemu srečanju NATO, ki bo v Bruslju sredi prihodnjega tedna. V Bruslju se bo pogovarjal na štiri oči s predsednikom Fordom. Državnika se bosta verjetno pogovarjala o problemih energije v svetu (na-
v decembru lani).
V	svojih izjavah je d’Estaing še menil, da se globalni ameriški vpliv v svetu ni zmanjšal zaradi dogodkov v jugovzhodni Aziji ter je poudaril, da bi bil umik ameriških sil iz Evrope «absurden», ker bi bil škodljiv ameriškim interesom in tudi ravnotežju sil na svetu.
V	tem trenutku obstajajo določene težnje v francoski uolitiki za tesnejšo povezavo z državami zahodne Evrope, kar morda ne gre v račun ZSSR. Giscard d'Estaing se je skušal izogniti vsem spopadom ter si zagotoviti tudi prijateljstvo LR Kitajske, da ne govorimo o SZ.
Italijanska odprava v perujske Ande
. MILAN, 21. — Center za študije in raziskave Busnelli je sporazumno z nekaterimi priznanimi gorniki pripravil odpravo, ki bo skušala osvo-jihi vrh Alpamayo v perujskih Andih. Med udeleženci odprave bo tudi Casimiro Ferrari, ki je premagal stene slovitega Cerro Torre.
Vrh Alpamaya sega v višino 6.000 m. Odprava se bo povzpela do taborišča št. 1, kjer se bo spoprijela z 800-metrsko navpično steno, ki je povsem prekrita z ledom in pó kateri grmijo neprenehoma siloviti plazovi leda in snega. Pogumni gorniki bodo verjetno osvojili vrh okoli 30. junija, se pravi tik pred na: stopom zime na južni polobli. ,
STUTTGART, 21. — V Stuttgartu se je začela sodna obravnava proti Andreasu Baaderju, Ulriki Meinhof, Gudrun Ensslin in Jan-Carlu Raspeju, ki jih imajo za vodje tako imenovane «tolpe Baader - Meinhof», anarhistične skupine, ki je zagovarjala uporabo mestne gverile kot sredstva za korenito spremembo družbe. Sodno obravnavo so takoj preložili na petek, 30. maja, zaradi proceduralnega incidenta, ki so ga sprožili branilci.
Za ta proces so sprejeli’ izredne varnostne ukrepe. Nalašč za sodno obravnavo so zgradili poslopje iz armiranega betona, brez oken, ki ga je zastražilo 500 policajev oboroženih do zob. Novinarje in tiste, ki so hoteli prisostvovati obravnavi so natančno preiskali. Vžigalnike, ključe, včasih tudi cigarete, so morali pustiti v predsobi. Tudi časnikarji so lahko nesli s seboj samo po eno pero. Domnevajo, da bo proces stal zvezno vlado približno štiri milijarde lir, zaslišati bodo morali več kot 500 prič, predložili pa bodo tudi veliko dokaznega gradiva. Obtožnica obsega 350 strani, četverico pa obtožujejo ropov v bankah, dinamitnih atentatov in smrti petih oseb. Poleg tega naj bi skušali umoriti 54 ljudi.
Branilci štirih obtožencev so zan-tevali od predsednika sodišča naj dovoli trem bivšim Baaderjevim odvetnikom, ki so jim prepovedali prisostvovati procesu, naj se udeležijo razprave kot branilci Meinhofove, Ensslinove in Raspeja. Obramba trdi, da prepoved zadeva samo Baa-derja, nikakor pa je ni mogoče razširiti na ostale tri obtožence. Najprej je sodišče to zahtevo zavrnilo, zvezno pravdništvo, ki se je balo, da bi ta sklep utegnil povzročiti razveljavljenje obsodbe, pa je vložilo pritožbo. Zvezni pravdnik Heinrich Wunder je izjavil, da meni, da bi trojico odvetnikov lahko pripustili k razpravi, vendar je takoj začel novo proceduro, da bi jih izključil. O tej zahtevi se bodo morali izraziti v drugi avli in je zato predsednik sodišča Prinzing razpravo razveljavil.
(Na sliki: pred visokim zidom poslopja, v katerem poteka proces proti tolpi Baader - Meinhof, so se že več dni zbirali radovedneži, da bi si, ogledali prizorišče procesa, ki je razburil vse nemško javno mnenje.)
Fašist Adami Rook na začasni svobodi
FIRENCE, 21. — Rimski preiskovalni sodnik, ki vodi preiskavo o poskusu državnega udara leta 1970, je spustil na začasno svobodo ing. Tommasa Adamija Rooka, ki so ga aretirali 8. novembra lani pod obtožbo, da je bil zapleten v golpe «črnega princa» Borgheseja. Adami Rook je bil dalj časa tajnik MSI v Firencah ter se je nato pridružil Borghesejevi nacionalni fronti. Pre: iskovalni sodnik ga je spustil na svobodo, baje zaradi njegovega slabega zdravstvenega stanja.
liiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiifiiiimiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiuiuin
V POZZUOLUU PRI NEAPLJU
Preiskovalci odkrili še eno skrivališče NAP
Policija aretirala v bližini 18-letno dekle, ki naj bi bila zaročenka vidnega pripadnika teroristične skupine
NEAPELJ, 21. — Policijski agenti so odkrili še eno skrivališče tako imenovanih NAP, proletarskih o-boroženih enot. Skrivališče je v Ul. Vitagliano v Pozzuoliju pri Neaplju in agenti posebne protiteroristične skupine ter političnega urada kvesture so vedeli zanj že nekaj dni. Doslej niso vdrli vanj v upanju, da bi zasačili koga, ki bi skušal stopiti v stanovanje.
V neki bližnji ulici so policijski funkcionarji aretirali 18-letno Mario Pio Vianale iz Taranta. Neapeljsko državno pravdništvo je prejšnji mesec izdalo zanjo zaporno povelje ob koncu preiskovalne faze o teroristični organizaciji NAP, ki so jo u-vedli potem ko je v nekem stanovanju v Ul. Consalvo eksplodirala bomba. V eksploziji je umrl študent Giuseppe Principe Vitaliano, medtem ko je njegov tovariš Alfredo Papale bil hudo ranjen.
Maria Vianale je bila v trenutku, ko so jo aretirali, sama. Dekli ni skušalo pobegniti in se je pustilov
daljevanje pogovorov na Martiniki aretirati in odpeljati na kvesturo,
kjer jo je zaslišal preiskovalni sodnik dr. Di Persia, ki vodi formalno preiskavo. Menijo, da je Vianaleje-va zaročenka Giovannija Gentileja Schiavoneja, ki naj bi bil tudi vpleten v eksplozijo v Ul. Cortsalvo ter naj bi utegnil zbežati iz stanovanja takoj potem, ko se je peklenski stroj sprožil.
Maria Pia Vianale študira angleščino na vzhodni univerzi. Ko so jo aretirali je imela v torbici ponarejeno osebno izkaznico. Njenemu zasliševanju pripisujejo preiskovalci izreden pomen.
Skrivališče, ki so ga danes odkrili, sestoji iz dveh prostorov, v katerih so našli vojaška pograda ter vrsto potrebščin za ponarejevanje dokumentov. Preiskovalci menijo, da bi lahko šlo za vsedržavno centralo NAP za ponarejevanje. V skrivališču so namreč našli žige raznih kvestur in krajevnih ustanov številnih italijanskih mest. Dobili so tudi dve vozniški dovoljenji brez slike. Kaže, da v stanovanju ni bilo nikogar že vsaj petnajst dni.
Gospodarska kriza
(Nadaljevanje s 4. strani)
bivalstva. Britanski minister za gospodarstvo je pred nedavnim obljubil skrčenje inflacije, toda e-konomisti menijo, da bo inflacija še narasla, da bo rastla vsaj do začetka letošnje jeseni.
Kaj pa Zahodna Nemčija? Ta dežela, ki se je nekoč ponašala z e-konomskim čudežem, je tudi zišla v krizo in pod vplivom ostalega zahodnega industrijskega sveta doživela precejšnje težave. Te težave, kaže, se vendarle blažijo, vprašanje pa je, ali se bo vzpon začel v kratkem ali šele pozno jeseni. Ne smemo pozabiti, da imajo v Zahodni Nemčiji nad milijon brezposelnih, skoraj 5 odst. vsega aktivnega prebivalstva in da se je še v februarju in marcu število brezposelnih večalo. Preden se začne vzpon navzgor, bo Zahodna Nemčija morala preživeti še kak hud dan.
Za Francijo so pred nedavnim rekli, da doživlja iste težave, ki jih je pred leti doživljala Zahodna Nemčija. Ker je francoska valuta trenutno med najbolj trdnimi v zahodnem svetu, ji to dela velike težave pri izvozu. In zato kljub navidezni ekonomski trdnosti doživlja Francija težave predvsem zaradi zmanjšanih industrijskih naložb, na račun skrčenega izvoza in na račun brezposelnosti. Brezposelnost še vedno raste in je dosegla 4 odst. aktivnega prebivalstva, oziroma 800 tisoč ljudi. V Parizu pa menijo, da bi mogla Francija letos imeti še celo milijon brezposelnih.
Še besedo dve o Kanadi. Pred mesecem dni je kanadski finančni minister spremenil svoje mnenje, ki ga je bil izràzil lanskega novembra, ko je rekel, da bo Kanada letos zabeležila gospodarski napredek za 4 odst. Po sedanjem mnenju bo kanadsko gospodarstvo letos stagniralo in to vse do konca leta. Glavni razlog tega je zmanjšanje proizvodnje. Sicer pa tudi Kanado muči brezposelnost, saj so letos v marcu imeli kar 7,2 odst. aktivnega prebivalstva brez zaposlitve.
/~A v • •
Grčija
(Nadaljevanje s 4. strani)
Vodja grškega socialističnega gibanja Paiok Papandreu ter predstavniki obeh komunističnih partij, tiste: «iz tujine», kot tudi «domače» ne zahtevajo le, da se ukinejo tuja vojaška oporišča, pač pa da Grčija dokončno in za vedno izstopi iz a-tlantske zveze. Očitno je. da _ j® le malokdo v Grčiji nerazpoložen zaradi sprememb, do katerih nri-haja. Tudi v odnosu do sedmih voiaških oporišč, k' so v letih vojaške diktature uživala popolno ekstrateri tonalnost.
Atenčane je posebno prizadela navzočnost ameriških rušilcev in letalonosilk v zalivu Elèfsine v neposredni bližini glavnega mesta. Pristaniške olajšave so mogle v kakem primeru pomeniti veliko več, kot bi se na prvi pogled zdelo. Zares bi v grškem primeru ne bilo prvič, da bi vojne ladje neke tuje sile ne odrigaie usodne vloge v življenju neke pomorske dežele-Danes se v Atenah povsem odkrito govori, da bi bil že čas, da se iz Grčije odstranijo trdi vsa ameriška skladišča jedrskega orožja, kajti ta so za Grčijo zelo nevarna, kajti ameriško jedrsko orožje za Grčijo ne predstavlja zaščite Pa pa grožnjo, ali vsaj veliko nevarnost.
Star pregovor pravi, da podgane zapuščajo ladjo, ko se ta začne potapljati. To je figurah vno povedano. tudi primer v Elefsine. Saj ne gre za neki poseben izrede dogodek, toda občinski očetje s sedaj, ko naj Američani zapustij njihovo mesto, nenadoma P0®"* zelo občutljivi za «moralo» svoje-, mesta. Tu so se že dolga leta zoi rali «tropi» deklet, kakršnim sm nekoč v Trstu pravili «sen orine» • Gre za dekleta, ki spremljajo vse premike ameriških mornarjev-občinski očetje v Elefsini so P dložili, da naj se v mestu napra «red in mir».
Sicer pa je skrb grških vodilnih občinskih ljudi odveč, kajti v nutku, ko bodo ladje šn®*"6 .rn0/1 rice odplule iz pristanišča in bo pobrale s seboj «vse, kar i® arr)e„-škega», bodo tudi ta dekleta iz™1; nila, ker pač ne bodo mogla čunati z «domačo klientelo». r* tudi drugi znaki se tu opaž Marsikateri lokal, ki i® bil glasu kot zbirališče ameriške ske in tistih, ki so s to Y°lsko z _ veli, začenja z likvidacijo, z piran jem.
In tudi v Pireju ter okolici, kjer je pred leti zraslo celo n ,. manjših hiš, v katerih so stanovan A-----rmažaio značilne