NAGRAJUJEMO NOVE IN ZVESTE NAROČNIKE ŠTAJERSKEGA TEDNIKA!
Štajerski
Več o akciji boste našli na oglasnih straneh.
Aktualno
Ptuj • V čigavem interesu je 50-letna pogodba za občinska stanovanja
O Strani 2 in 3
V središču
Ptuj • Kje je
oprema iz Doma upokojencev?
O Stran 5
Ptuj, torek, 2. februarja 2016 letnik LXIX • št. 9 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR
www.tednik.si
IStajerskitednik I — Stajerskitednik
Podravje Gorišnica • Bo v
križniškem gradu
medicinsko-poslovni
center?
O Stran 6 Kmetijstvo Haloze • Glavni problem je zaraščanje površin
O Strani 8 in 9 Politika
Dornava •
Janžekovič: »Ptujske zgodbe imam pun kufer«
O Stran 7 Črna kronika Podlehnik •
Bivši občinski računovodja obsojen - kje je denar
O Stran 24
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
vfrnmtrn y H') 6VJ
Slovenija, Podravje • Kurentovanje med desetimi top karnevali na svetu
Prihaja teden norčavosti in zabave
Vodilni svetovni popotniški vodnik Lonely Planet je nedavno objavil deset najboljših karnevalskih destinacij na svetu, med katerimi je tudi Ptuj. Ptujsko Kurentovanje se je tako zarisalo na zemljevid desetih največjih svetovnih pustnih dogodkov, kar pomeni, da se lahko šteje v družbo najznamenitejših, kot sta največji karneval na svetu - brazilski Rio de Janeiro in prepoznavni beneški karneval. Sicer pa pustni Ptuj in okolica vabita: od danes do prihodnjega torka.	%	)
Foto: Črtomir Goznik
Podravje •
Gasilcem za pomoč pri oskrbi migrantov niti centa ali le drobiž
O Strani 2 in S
Računsko sodišče v šolah •
»Narobe je, da je pri iskanju rešitev vsak ravnatelj prepuščen sam sebi« O Strani 4 in 5
ETNOFES K ARN E VALEES
Prebujamo ; pomlad ! . i
56. Mednarodni pustni festival Ptuj, Slovenija, 2.-9. februar 2016
www.kurentovanje.net
2 Štajerski1TEDNIK
Aktualno
torek • 2. februarja 2016
Podravje, Slovenija • Gasilcem za uro postavljanja ovir in pomoč pri oskrbi migrantov niti centa
Trojiškim gasilcem za stroške intervencije
PGD Sveta Trojica je za delo 13 gasilcev, ki so skupaj opravili približno 60 ur, za povračilo intervencijskih stroškov pri oskrbi
"Ne vemo, bi se smejali ali jokali. Za intervencijo ob množičnih migracijah, kjer je trdo delalo 13 gasilcev in so skupaj opravili približno 60 delovnih ur, nam je država nakazala povračilo stroškov v vrednosti 25,46 evra. Stroški te intervencije po ceniku GZS znašajo 1.464 evrov brez potnih stroškov gasilcev, stroškov telefonov, zbiranja podatkov in številk. Katastrofa!« je povedal ogorčen predsednik PGD Sveta Trojica Jože Fras. Kot je še pojasnil, so gasilci pomagali pri pripravi prostorov za bivanje migrantov v hotelu Črni les pri Lenartu.
Fras je odločen, da brez nadomestila v takšnih primerih ne bodo več sodelovali: »Trenutno ne sodelujemo v nobeni akciji, smo pa na vrsti za izvajanje požarne straže v nastanitvenem centru v Šentilju. Tokrat bomo zahtevali nadomestila za gasilce, ki bodo to delo opravili. V navadi je pač bilo, da nadomestil nismo zahtevali, recimo pri poplavah v Dupleku, pa smo vseeno od države dobili več denarja za opravljeno delo. Prav tako tudi na intervencijah v zvezi s točo in žledom. Bomo videli, ali bo v Šentilju kaj drugače.«
Nadomestilo plač za odsotne gasilce delodajalcem
Ministrstvo za obrambo RS, Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje (URSZR), je z Gasilsko zvezo Slovenije (GZS) sredi decembra lani sklenila pogodbo v vrednosti 100.000 evrov, s katero ureja pokrivanje intervencijskih stroškov gasilcev, ki so nastali pri opravljanju nalog pri namestitvi in oskrbi migrantov do konca leta 2015. Gre za nadomestilo plače, potnih stroškov in stroškov prehrane prostovoljnih gasilcev, za povračilo stroškov goriva, opreme in vozil ter poškodovane in uničene opreme.
Z vprašanjem, po kakšnih kriterijih so obračunali intervencijske stroške posameznim gasilskim enotam, smo se obrnili na GZS. Poveljnik GZS Franci Petek je pojasnil: »Na osnovi prejetih zahtevkov za nadomestila plač smo povrnili stroške delodajalcem. Na podlagi zbranih podatkov o angažiranosti
Na terenu sodelovalo več kot 2.600 gasilcev
Od septembra pa do decembra lani je po besedah poveljnika GZS Francija Petka na terenu sodelovalo več kot 2.600 gasilcev s številnimi gasilskimi vozili in pripadajočo opremo. Opravili so ogromno prostovoljnih ur - tudi na mrazu in v dežju.
»Gasilske enote vseskozi nudijo pomoč pri postavljanju šotorišč, zagotavljajo razsvetljavo in ogrevanje centrov ter prezračevanje prostorov. Z gasilskimi vozili opravljajo logistične prevoze opreme in sredstev za oskrbo migrantov in pomagajo pri urejanju in pripravi skladiščnih prostorov. Sodelujejo tudi pri čiščenju in pranju nastanitvenih površin centrov ter skrbijo za oskrbo z vodo. Poleg nalog v samih nastanitvenih centrih opravljajo tudi naloge na terenu, ki se nanašajo predvsem na zagotavljanje pogojev za postavitev začasnih tehničnih ovir na meji z republiko Hrvaško,« je povedal poveljnik.
Zaradi migrantov je na terenu ta trenutek še vedno okrog 10 gasilcev.
gasilcev, nastalih stroških goriv in maziv, logističnih prevozov ter nastalih stroškov poškodovane opreme in stroška prehrane (ko te ni zagotovila država) pa smo pripravili pogodbe.«
Bo 100.000 evrov dovolj?
Pri tem je še dodal, da so bili logistični prevozi, opravljeni z
gasilskimi vozili, obračunani po 0,18 evra na prevoženi km. Stroški prehrane so bili obračunani na podlagi prejetih računov za prehrano, a samo v primeru, ko je država ni zagotovila. Tudi
višino stroškov poškodovane opreme so preračunali na podlagi prejetih računov o nadomeščanju poškodovane opreme, ki so jih potrdili pristojni regijski poveljniki, in predračunov, ki
Uvodnik
Stalna pripravljenost v pisarnah?!
Lani izplačilo avtorskih honorarjev, letos afera z dodatki za stalno pripravljenost. Kaj bo še sledilo? Kje bodo vrli modrokrvneži naslednjič našli luknjo v zakonu in ohlapno zapisanih predpisih, kijih seveda krojijo sami po svoji meri? Na kak način bodo znova izigrali sistem?
Čeprav javnost vsake toliko razburja kakšna škandalozna zgodba požrešnih in skorumpiranih vladajočih -in so vse te številne nezakonitosti zaradi svoje pogostosti postale že skorajda samoumevne -, moram priznati, da mi je ob izbruhu tokratne afere o dodatkih za stalno pripravljenost zavrelo do konca...
Najmanj, kar lahko rečem, je, da so številni uslužbenci v občinskih in izobraževalnih ustanovah, ki so zadnja leta za pisarniško delo, sestankovanja in »pripravljenosti neugotovljive vrste«prejemali lepe vsote denarja, izgubili moralni kompas. Pa vseeno. Optimistično se nadejam, da so ob sobotni tragični prometni nesreči na slovenski primorski avtocesti vendarle spoznali pravi pomen stalne pripravljenosti - da torej ne gre za sestan-kovanja, ampak za reševanje ljudi in njihovega premoženja v vseh mogočih nesrečah in okoliščinah. Niti za sedenje v občinskih in drugih pisarnah, ne v sobanah parlamenta in izobraževalnih ustanovah, pač pa za krvavo cesto, polno prestrašenih in poškodovanih ljudi med kupom zverižene pločevine. Pa naj bo to sobotno popoldne ali v noči na ponedeljek... V mrazu ali na dežju ...
Dragi Mramorjevi privilegiranci: to je stalna pripravljenost v pravem pomenu besede. Takšna, ki jo še kako dobro poznajo gasilci, zdravstveno osebje, policisti in pripadniki civilne zaščite, še najmanj pa politiki ter uslužbenci v občinskih in izobraževalnih ustanovah.
Povsem upravičeno se mi poraja vprašanje, kako dolgo bomo še lahko oproščali lopovščino naše elite .
Monika Levanič
Podravje, Ptuj • O tožbi med Občino in Podjetjem za stanovanjske
Čigavemu interesu služi 50-letna
Mestna občina (MO) Ptuj je v času, ko je bil na čelu občine župan Miroslav Luci, s Podjetjem za nekdanji župan Štefan Čelan po sodni poti doseči prekinitev pogodbe, a mu ni uspelo.
Prav v času največje politične in volilne vročice oktobra 2014 je Višje sodišče v Mariboru pritrdilo odločitvi ptujskega okrožnega sodišča, da pogodbe ni moč prekiniti oz. da ostaja v veljavi. Nova ptujska oblast pod vodstvom župana Mirana Sen-čarja se za nadaljevanje pravdnega postopka ni odločila. Nadaljevanje postopka bi bilo možno samo še v obliki revizije kot izrednega pravnega sredstva.
Čelan: »Najemniki so se pritoževali«
Na nekdanjega ptujskega župana Štefana Čelana smo naslovili vprašanje, zakaj so se v Mestni hiši sploh odločili za tožbo proti PSS, s katero so želeli prekiniti 50-letno pogodbo. »Ker z izvajalci dogovor ni bil možen, smo nekatere korake poskušali izpeljati tudi po sodni poti. Na področju upravljanja s stanovanji in poslovnimi prostori smo bili v našem obdobju od naje-
MO Ptuj je lastnica 634 neprofitnih stanovanj, ki jih upravlja PSS. Iz naslova pobranih najemnin za nepro-fitna stanovanja naj bi se letno zbralo okrog 890.000 evrov, ob predpostavki, da bi vsi najemniki najemnino plačevali redno. Enak znesek (890.000 evrov) MO namenja za investicijsko vzdrževanje in upravljanje neprofitnih stanovanj.
mnikov deležni mnogih pritožb. Z delom PSS številni najemniki niso bili zadovoljni. Ob teh težavah so nastopale še številne druge, saj je podjetje zaradi pre-zadolženosti onemogočilo, da bi MO Ptuj kandidirala na državne razpise za gradnjo stanovanj. Leta 2007 je v veljavo stopil spremenjeni Zakon o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin. Zakon v 9. členu določa, da so upravljavci stvarnega premoženja lokalnih skupnosti (stanovanj in poslovnih prostorov) lahko le osebe javnega prava. S problematiko slabega upravljanja in zakonskimi novostmi smo
seznanili PSS. V Mestni občini smo poskušali nastale težave naprej urediti s skupnim dogovorom, ki bi hkrati zadovoljil lastnika, najemnike in upravljavca. Žal so bili vsi poskusi skupnega dogovarjanja neuspešni, zato smo preko odvetniške pisarne Mayr&Pavlovič v letu 2013 vložili tožbo. Pravna podlaga za vložitev tožbe izhaja iz določil 9. člena zakona iz leta 2007, ki določa, da je upravljavec lahko javna pravna oseba. PSS je družba z omejeno odgovornostjo v zasebni lasti izključno fizičnih oseb. V letu 2014 je okrožno sodišče na Ptuju tožbeni zahtevek MO Ptuj
zavrnilo. Zoper to odločitev se je MO Ptuj pritožila na sodišče druge stopnje, ki je istega leta potr-
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Jože Šmigoc, Eva Milošič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 124,06 EUR, za tujino v torek 112,25 EUR, v petek 114,45 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013).
torek • 2. februarja 2016
Oglasi in objave
Štajerski TEDNIK 3
komaj 25,46 evra
migrantov prejelo borih 25,46 evra.
Od 100.000 porabljenih 95.000 evrov	
Stroški gasilskih organizacij na podlagi zbranih podatkov	
Uporaba osebne zaščitne opreme	32.900,00 €
Logistični prevozi (36.156 km)	6.508,08 €
Goriva in maziva (10.023 I)	11.235,78 €
Refundacije	12.213,36 €
Prehrana	748,39 €
Poškodovana oprema	31.758,00 €
SKUPAJ	95.364,00 €
	Vir: GZS
Stroški PGD po regijah (brez refundacij)
Regije	Zneski v € 1
Celjska	3.342
Belokranjska	12.278
Koroška	520
Mariborska	30.260
Notranjska	367
Obalno kraška	2.926
Podravska	14.558
Pomurska	1.093
Posavska	17.802
morajo biti v določenem času nadomeščeni z računi o nakupih. »Skupaj je za pokrivanje nujnih intervencijskih stroškov namenjenih 83.150 evrov. Še vedno dnevno prihajajo zahtevki
za mesec december 2015 in tudi november 2015. Od celotnega zneska 100.000 evrov, ki ga je zagotovila URSZR, je tako trenutno porabljenih dobrih 95.000 evrov. Rezerva do 100.000 evrov je namenjena refundacijam, ki še niso bile izplačane in so še v fazi prejemanja in obdelave.«
V znesek zajet le logistični prevoz in strošek goriva
Povprašali smo še po konkretni obrazložitvi obračuna za PGD Sv. Trojica. Kot je razložil Petek, so v znesek zajeti logistični prevozi v vrednosti 8,64 evra (48 prevoženih km po 0,18 evra) ter strošek goriva in maziva v višini 16,82 evra (15 l goriva po 1,121 evra), skupaj torej 25,46 evra. »Tržne cene GZS s stroški intervencije nimajo nič, to so cene našega dejanskega dela in cene, ki jih uporabljamo za opravljanje komercialnih uslug,« je še zaključil Petek.
Monika Levanič
Slovenija • Peko umiral na obroke, januarja 2016 ugasnil
Utonil še en nekdanji paradni konj slovenskega gospodarstva
Po 113 letih je vrata zaprlo še eno v vrsti nekoč uspešnih slovenskih podjetij z lastno proizvodnjo ter prepoznavno blagovno znamko: tržiški Peko. Pekova prodajalna s čevlji je bila desetletja tudi na Ptuju, na eminentni lokaciji sredi mesta, na Mestnem trgu oz. Murkovi ulici. Danes je ni več.
Peko, ki je v svojih najboljših časih zaposloval 5.000 sodelavcev, se je z negotovo usodo spopadal dolgo časa. Uprave so v zadnjih petih letih pripravile številne scenarije za poslovno in finančno prestrukturiranje, ki jih banke upnice in država kot lastnica niso podprle. V zadnjih petih letih se je število Pekovih zaposlenih v Sloveniji s 430 zmanjšalo na 156. Povprečna starost zaposlenih v skupini Peko (Slovenija, Hrvaška in Makedonija) je bila 47 let. Večinska lastnica Peka je bila država, ki je obvladovala dobrih 92 % družbe.
V Peku so leta 2014 izdelali 182.247 parov čevljev, kar je 42 % več kot v 2013. V malopro-
Foto: Črtomir Goznik
Police prodajalne z obutvijo Peko v središču Ptuja so od minulega tedna prazne.
daji so prodali 630.314 parov čevljev, od tega blagovne znamke Peko 224.337. V 2014 so število
Poslovanje družbe matice Peko Tržič, d. d., 2010-2014
1 Leto	[2010	I 2011	I 2012 I	I 2013 I	I 2014 I
Prihodki (mio €) Poslovni izid (mio €)	13,5 -3,8	13,3 -2	12,2 -7,3	8,1 -3,4	9,2 -1,2
Število zaposlenih 300 318 286 277 Poslovanje poslovne skupine Peko 2010-2014					262
Leto	| 2010	2011	2012	2013	2014
Prihodki (mio €) Poslovni izid (mio €) Število zaposlenih	39,3 -6,1 822	38,5 0,7 842	35,2 -8,5 810	30,5 -4,5 679	26,3 -1,6 574
Vir: Poslovno poročilo 2014
poslovalnic z 41 zmanjšali na 26, odprodajali so tudi vrsto premoženja in zalog. Povprečna dosežena prodajna cena Peko čevlja v letu 2014 je bila v Sloveniji 28, na Hrvaškem 25 in v Makedoniji blizu 37 evrov.
Konec leta 2014 je imela Skupina Peko v Sloveniji maloprodajno mrežo 23 trgovin in 14 franšiz, na Hrvaškem mrežo 26 trgovin in v Makedoniji mrežo desetih trgovin ter dveh franšiz.
Mojca Zemljarič
storitve
upravljavska pogodba za občinska stanovanja
stanovanjske storitve (PSS) podpisala dolgoročno - 50-letno (!!!) - pogodbo za upravljanje stanovanj, ki so v občinski lasti. Pred leti je poskušal
Vir: GZS
Foto: OM
dilo sklep sodišča prve stopnje in našo pritožbo zavrnilo. Trenutna oblast je od vseh sodnih in drugih postopkov urejanja tega področja odstopila. Osebno menim, da bi ta spor, če bi postopke nadaljevali, lahko dobili v korist
Največji posamični lastnik PSS-ja z dobrimi 20 % je Franc Šegula, sicer tudi (so)lastnik Tamesa. Po 19 % lastniškega deleža v družbi imajo Slavko Vamberger, Go-razd Belšak in Silva Bezjak. Štiriodstotni delež podjetja ima v lasti Janez Belšak, podjetje samo ima v lasti 17 odstotkov lastnih delnic. PSS letno ustvari dobrih 1,1 milijona evrov prihodkov. Podatki o tem, koliko prihodkov je iz naslova pobranih neprofitnih najemnin za občinska stanovanja in koliko iz drugih dejavnosti podjetja, iz javno dostopnih evidenc niso razvidni.
Foto: Črtomir Goznik
MO Ptuj. Žal so trenutno vsi postopki ustavljeni. V najbolj "črni" varianti bi MO Ptuj lahko 50-le-tno pogodbo prekinila in s tem tvegala tožbo za izpad dobička pri PSS. Ker pa je podjetje ves čas na področju upravljanja ne-
profitnih stanovanj izkazovalo izgubo, bi bil znesek tožbe zelo težko dokazljiv in verjetno tudi ne preveč visok,« je za Štajerski tednik povedal Čelan.
Senčar: »Tožba občine zoper PSS je bila neutemeljena«
Za pojasnila v zvezi s tožbo med MO Ptuj in PSS smo zaprosili tudi sedanjega župana Mirana Senčarja. Iz njegovega kabineta so nam poslali kronologijo sodnega postopka. Med drugim so navedli: »MO Ptuj je v preteklih obdobjih podpisala več dolgo-
odstopu od pogodbe in povzročali visoke odvetniške stroške. V kratkem bomo opravili klasifikacijo vseh postopkov in pri tistih, kjer je možnost uspeha zelo nizka, od njih, v izogib nadaljnjemu nastajanju stroškov, tudi odstopili ali se poravnali. Trditev, da
smo odstopili od tožbe, ne drži. Postopek je bil končan z izdajo sodbe Višjega sodišča. Tožba je bila več kot očitno neutemeljena in brez prave pravne podlage in je samo povzročila dodatne stroške MO Ptuj.«
Mojca Zemljarič
ročnih pogodb, ki jih je zelo težko prekiniti ali jih spremeniti v nične. Najdaljša med njimi je prav pogodba s PSS, zelo dolga je tudi pogodba med MO Ptuj in podjetjem Teleing glede kabelske televizije. MO Ptuj ima odprtih več kot tisoč sodnih postopkov, ki imajo različne možnosti uspeha. Tudi zaradi toliko odprtih sodnih postopkov so odvetniške storitve, ki jih MO Ptuj plačuje zunanjim odvetniškim družbam, visoke. Z izvajalci, ki imajo dolgoročne pogodbe, se bomo glede sprememb pogodbenih določil raje pogajali za podpis aneksov, kot pa da bi trmasto vztrajali pri zahtevah o
Ptuj in Ormož izgubljata, Maribor, Sl. Bistrica in Lenart pridobivajo
O tem, da je stanovanjska politika na Ptuju že najmanj dve desetletji brez kompasa, najbrž ni treba izgubljati besed. Novih stanovanj, ki bi jih bilo možno kupiti po ceni, ki jo ljudje v obubožanem ptujskem okolju zmorejo, praktično na trgu ni. Nazadnje so se bloki, v katerih so neprofitna stanovanja (dva bloka na Osojnikovi cesti pri Tušu) zgradili pred dvema desetletjema. Za tem so na Ptuju zgradili samo še rdeči blok, vila bloke in nekaj manjših stanovanjskih enot. Tudi zaradi neustrezne stanovanjske politike se je v minulih letih marsikdo iz Ptuja izselil. Po podatkih statističnega urada je MO Ptuj od leta 2008 do konca 2015 izgubila skoraj 600 prebivalcev. Trend upadanja števila prebivalcev v regiji beleži tudi Ormož, kjer so v zadnjih sedmih letih izgubili še več prebivalcev kot Ptuj (714). S 13.113 v začetku leta 2008 se je število prebivalcev občine Ormož do druge polovice 2015 zmanjšalo na 12.399. V treh mestnih središčih v Podravju (Maribor, Slovenska Bistrica in Lenart) pa se je število prebivalcev v obdobju 2008-2015 povečalo. V Slovenski Bistrici s 24.453 na 25.389 (936), v Lenartu s 7.337 na 8.218 (881) in v Mariboru s 111.340 na 111.735 (395).
4 Štajerski TEDNIK
V središču
torek • 2. februarja 2016
Podravje • Med revidiranimi šolami tudi OŠ Minke Namestnik Sonje
Nedosledne evidence, preveč plačane
Računsko sodišče je za leto 2013 izvedlo prečno revizijo o delovni obveznosti učiteljev le v štirih osnovnih šolah (od 477, ki jih je sicer v Sloveniji). Med
In kaj je ugotovilo računsko sodišče na slovenjebistriški osnovni šoli? Da šola ni vodila
dnevnih evidenc o izrabi delovnega časa učiteljev, da naj bi šola ravnala v nasprotju z zako-
Srž problema je zakonska nedorečenost
Revizija Računskega sodišča Slovenije je med drugim ugotovila, da Ministrstvo za izobraževanje ni bilo učinkovito pri urejanju delovne obveznosti učiteljev v osnovnih šolah. S tem se je vnovič odprla debata okrog 40-urne prisotnosti učiteljev na delovnem mestu.
Nedoslednosti, ki so bile ugotovljene na šolah, izvirajo iz neurejene zakonodaje. Kot je povedal predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel, ministrstvo ni bilo učinkovito pri urejanju delovne obveznosti učiteljev v osnovnih šolah, prav tako ni pripravilo enotnih pravil glede razporejanja delovnega časa in delovne obveznosti učiteljev. Šolam je brez ustreznih podlag zagotavljalo dodatna sredstva za naloge učiteljev, ki sodijo v njihovo delovno obveznost, ne da bi izkazalo, da učitelji teh del niso mogli opraviti v okviru redne delovne obveznosti. Kljub posebnostim v predpisih ni posebej uredilo dela v neenakomerno razporejenem delovnem času in ni zagotovilo ustreznih podlag za evidentiranje delovnega časa in delovne obveznosti, zato v šolah ni bilo mogoče preveriti, ali so učitelji opravili svojo delovno obveznost.
Na vse te in ostale ugotovitve je Računsko sodišče od ministrstva zahtevalo predložitev odzivnega poročila, v katerem mora izkazati popravljalne ukrepe za odpravo ugotovljenih nesmotrnosti.
nom o delovnih razmerjih, ker so učitelji del svojih obveznosti opravili od doma.
Za pojasnilo smo se obrnili na ravnateljico šole Klavdijo Fridrih, ki je o nepravilnostih, ki jih je zaznalo računsko sodišče« povedala: »Širša javnost je zavedena in ne razume šolskega sistema. Delovna obveznost učiteljev je 22 pedagoških ur. Ker pa smo morali v teh letih zmanjševati število zaposlenih, so imeli naši učitelji dve, tri tudi do pet ur povečano učno obveznost, ure povečane učne obveznosti pa so v skladu z zakonom o sistemu plač v javnem sektorju dodatno plačane. Tukaj ne gre za dvojna plačila. To so ure, ki jih učitelj opravlja nad svojo obvezo. Pravijo, da je bila država oškodovana. V tem šolskem letu smo med naše učitelje razdelili 58,5 ure pouka, to pomeni 2,6 delovnega mesta. Če bi nam bilo dovoljeno zaposlovati, bi lahko dodatno zaposlili 2,6 učitelja.«
»Vodimo mesečne evidence in ne dnevnih«
Glede preglednosti vodenja obveznosti pa je Fridrihova pojasnila, da na šoli vodijo mesečne evidence. »Nismo imeli
tako podrobnih evidenc, kot bi jih želelo računsko sodišče, da bi vsako uro in vsako minuto beležili. Med revizijo smo že vzpostavili nov sistem beleženja.« Ob tem je računsko sodišče ugotovilo, da na zakonski ravni niso jasno določena dela, ki sodijo v redno delovno obveznost učiteljev, in trajanje teh del. »Tukaj pa je težava, ker si ne predstavljam, kako bi pripravo na pouk lahko časovno vnaprej opredelili. Mi imamo kombinirane oddelke, dvojne ali celo trojne kombinacije, torej en učitelj izvaja tudi tri različne programe, kar zahteva tri različne priprave. Ker še nimamo vseh učbenikov in delovnih zvezkov, si mora vse učitelj sam pripraviti. Neki globalni okvirji bi morali biti, tudi zakonska podlaga. Na strani ministrstva je, da te zadeve pravno uredijo.«
Učitelji prejemali ure tudi za čas počitka. Ravnateljica: »Upravičeno.«
Računsko sodišče se je pri revizijskem pregledu OŠ Minke Namestnik - Sonje obregnilo tudi ob ure doprinosa. Ker je po šolskem koledarju več pro-
stih dni v času šolskih počitnic, kot imajo učitelji dni letnega dopusta, morajo učitelji opraviti več dela v tistem delu šolskega leta, ko poteka pouk, da so lahko prosti v času šolskih počitnic. In kot je zapisalo računsko sodišče, so vse revidirane osnovne šole učiteljem za izvajanje šole v naravi poleg plačila, ki jim pripada, neupra-
vičeno priznale tudi ure, ki so se jim štele v ure za doprinos dopusta, saj so morali učitelji med izvajanjem šole v naravi tudi počivati, ur počitka pa ni mogoče obravnavati kot doprinos. »Mi smo učiteljem v letu 2013 izplačali pet ur dežurstva za celotni teden, to je uro na dan in 16 ur stalne pripravljenosti za celotni teden. Največja
Podravje • Odziv ravnateljev OŠ s Ptujskega
„Narobe je, da je pri iskanju rešitev vsak
ravnatelj prepuščen sam sebi!"
Čeprav so mnenja različna, se pravzaprav vsi deležniki strinjajo, da je stvari treba sistemsko urediti, za kar je pristojno šolsko ministrstvo. 0 tem, na kakšen način na aktualne zadeve v šolstvu gledajo ravnatelji, pa smo govorili tudi z ravnatelji ptujskih osnovnih šol.
V skupnem naš časopis so dija Hameršak
odgovoru za Milan Fakin, Li-Marin, Helena
Ocvirk, Bogomir Širovnik in Tatjana Vaupotič Žemljic zapisali: „V zadnjem času se v druž-
bi pojavlja precej negativen odnos do šole in učiteljev. Pogosto se počutimo kar dežur-

Foto: Črtomir Goznik
ne krivce za vse težave, ki jih imamo v naši državi. Ravnatelji in učitelji nismo odgovorni za to, da je šola postala naravnana preveč storilnostno, saj na žalost nismo slišani, ko opozarjamo na težave, s katerimi se srečujemo pri uresničevanju šolskega kurikuluma. Biti učitelj ni le poklic. Dober učitelj živi za svoj poklic, išče možnosti in rešitve za kreativno in motivirajoče delo z učenci. Za kakovostno delo pa potrebuje ustrezne pogoje in pedagoški mir, ki ga je v zadnjih časih vedno manj, saj se marsikdo čuti poklicanega, da sodi o učiteljevem delu. Družba bi morala zagotoviti ustrezen položaj in spoštovanje učiteljskega poklica, preštevanje minut, ki jih preživi v šoli, pa zagotovo k temu ne prispeva."
Poudarjajo, da je v njihovih šolah veliko učiteljev, ki svoje
delo opravljajo predano, strokovno in odgovorno, priznavajo pa, da se med njimi, tako kot v vseh drugih poklicih, najdejo tudi posamezniki, ki svojega dela ne bodo opravili dovolj kakovostno, tudi če jim bodo določili 40-urni delovni teden do minute natančno: „Učiteljevo delo je specifično. Tega, koliko časa bo kdo porabil za pisanje priprav, za popravljanje testov, za pogovore z učenci in starši, za pripravo učencev na tekmovanja in šolske prireditve, za delo v strokovnih timih, ni mogoče natančno predvideti. Ravnatelji in učitelji se strinjamo, da je treba na ravni države in ministrstva doreči osnovne pogoje, da bodo učitelji po šolah primerljivi med seboj po obsegu obveznosti. Da bo natančneje določeno, kaj sodi v 40-urni delovni čas. Tudi glede razlike med pouka prostimi dnevi in
številom dni dopusta je treba opredeliti, da ravnatelj lahko odredi delo v okviru neenakomerno razporejenega delovnega časa med šolskim letom."
Ravnatelji iz Ptuja pa zaključujejo z ugotovitvijo, da je narobe to, da je pri iskanju rešitev tega problema vsak ravnatelj prepuščen sam sebi. Zato so ravnatelji ptujskih osnovnih šol pred tremi leti pripravili skupen dokument o obveznostih strokovnih delavcev. V njem so določili, kako bodo izpolnili svoje obveznosti in nadomestili proste dneve, ko jim dopust ne pripada. Prav vsi naši sogovorniki pa trdijo, da na svojih šolah vodijo o opravljenem delu ustrezne evidence in da učitelji do 31. 8. tekočega šolskega leta izpolnijo svojo delovno obveznost.
Dženana Kmetec
torek • 2. februarja 2016
V središču
ŠtajerskiTEBKlK 5
ure in neupravičene dodatne ure
šolami, ki se je znašla pod drobnogledom revizorjev, je bila tudi OŠ Minke Namestnik Sonje. Vsem pa je izreklo mnenje s pridržkom.
Foto: Črtomir Goznik
težava je pa v tem, da centri šolskih in obšolskih dejavnosti ne zagotavljajo več dežurstev ponoči. Naši učitelji spijo z učen- delajo učitelji.«
640 milijonov evrov letno iz državnega proračuna za OŠ
Država in lokalne skupnosti financirajo 477 OŠ, ki jih obiskuje 164 tisoč učencev. Za njihovo izobraževanje skrbi okoli 18 tisoč učiteljev. Za izvajanje tega programa je iz državnega proračuna plačano vsako leto približno 640 milijonov evrov, kar predstavlja kar 7 % vseh odhodkov proračuna, skoraj 90 % pa se namenja plačam in prispevkom. Iz tega naslova je povprečen znesek na učenca skoraj 4.000 evrov na leto.
ci v sobah, ker so naši otroci epileptiki, težko gibalno ovirani, slepi ..., zato potrebujejo stalno nego in varstvo. Učitelji jih tudi previjajo, tuširajo, skrbijo za medikamentozno terapijo ..., zato smo jim priznali še ure za doprinos. Če nekdo gre v šolo v naravi, je 24 ur odgovoren za otroke, ob tem centri šolskih in obšolskih dejavnosti nimajo za nas prilagojenih programov šol v naravi, tako da si jih sami prilagodimo, tudi to
delovno obveznost. Kot je pojasnila ravnateljica, se je za ta ukrep odločila, ker učitelji ne dobijo sejnine za udeležbo na svetu zavoda. »Prav tako naši učitelji pridejo na sejo sveta v
popoldanskem času, na primer sedaj, med zimskimi počitnicami, in jim nihče ne povrne niti potnih stroškov. Kje še delajo zgolj na etični pogon?« Na šoli so se po reviziji odločili, da to-
rej vseh teh ur za šolo v naravi in seje sveta ne bodo šteli v doprinos. »Se mi pa poraja vprašanje, kdo bo še pripravljen iti na primer v šolo v naravi.«
Mojca Vtič
»Kdo še deluje zgolj na etični pogon?«
Sodišče je še mnenja, da je šola učiteljem neupravičeno priznala ure za udeležbo na sejah sveta šole kot ure za doprinos, saj udeležba učiteljev na sejah sveta šole ne sodi v
Ministrstvo je v obdobju od leta 2012 do leta 2014 osnovnim šolam poleg sredstev za plače posebej nakazovalo tudi sredstva za izvajanje nesistemiziranih interesnih dejavnosti, nadomeščanj odsotnih učiteljev (zaradi krajših odsotnosti), učne pomoči učencem s posebnimi potrebami in dodatne strokovne pomoči za učence tujce.
Namen in leto	2012	2013	2014
Interesne dejavnosti	5.229.246 €	5.191.216 €	5.124.675 €
Nadomeščanja	975.373 €	0	0
Dodatna strokovna pomoč učencem s posebnimi potrebami	3.508.582 €	3.401.002 €	3.150.947 €
Dodatna strokovna pomoč za učence tujce	188.211 €	146.188 €	172.148 €
NPZ	0	0	0
Skupaj:	9.901.412 €	8.738.406 €	8.447.770 €
Vir: Računsko sodišče

Rovlii|«kofloroillo
Delovna Dbvjjno.i uiltolj™ osnovni, Šoto Mlnfc» N.-iruiFHtnlk-SorijG Slousn.ha Blsl/fc»
Foto: Mojca Vtič
SVIZ: Učitelj ne more biti uradnik, ki dela od 7. do 15. ure v šoli
Jasno je, da nobena sprememba ne bo sprejeta brez soglasja SVIZ kot najmočnejšega sindikata v državi. In kakšno je njegovo stališče, nam je pojasnil Marjan Gojkovič, pomočnik glavnega tajnika SVIZ: „Problematika je zelo kompleksna in poročilo računskega sodišča odpira različna vprašanja. Na 26. strani celo piše, da je SVIZ že leta 2005 predlagal celovito rešitev tega problema, pa je bil zavrnjen, češ da je to v pristojnosti delodajalca. Katere vse poteze bo naredilo ministrstvo, še ne vemo, moralo pa bo za celovito rešitev spremeniti zakon (ZOFVI), pa dopolniti KP VIZ in sprejeti Pravilnik, ki bo urejal osnove delovnega časa učiteljev."
Ob tem je dodal, da bodo v sindikatu nasprotovali vsaki rešitvi, ki bi postavila učitelja v vlogo uradnika od 7.00 do 15.00. „Tega namreč ne pozna nobena država na svetu in prav tako ni nobenih dokazov, da je zaradi tega kakovost poučevanja večja. Že pri zdajšnji anarhiji ureditve delovnega časa po šolah ni dokazov, da bi bila šola, kjer so učitelji v šoli obvezno 6 ali 7 ur, kaj boljša. Prej slabša," še zaključuje Gojkovič.
Dženana Kmetec
Ptuj • Prijava izginule opreme v Domu upokojencev
Ko stvari, vredne 35.000 evrov, čudežno izginejo
Hladilnik, pomivalni in pralni stroj, avtomatski stroj za kavo, veslaški simulator, skoraj 100 stolov (nabavna vrednost vsakega je bila 50 evrov), sesalec i-robot, negovalna postelja (vredna 2.000 evrov), tiskalnik, dva novejša računalnika in pet kosov pametnih LED TV so le nekatere izmed stvari, za katere so v Domu upokojencev Ptuj pri popisu osnovnih sredstev ugotovili, da jih ni, oziroma da jih ne najdejo. Ker je nabavna vrednost teh stvari 34.691 evrov (velika večina je novejših), so podali prijavo suma odtujitve osnovnih sredstev na Policijsko postajo Ptuj.
Seznam manjkajočih stvari, ki so bile plačane iz računa Doma upokojencev Ptuj in za katere imajo tudi račune, inventurna komisija pa jih ni našla oz. jih ni, je zelo dolg.
Prav zato je že maja lani direktorica Doma upokojencev Ptuj Jožica Šemnički na Policijsko postajo Ptuj podala prijavo suma zatajitve osnovnih
sredstev, inventurna komisija pa je kasneje pri popisu ugotovila, da manjka še več stvari. Decembra so tako poslali še eno prijavo in v njej zapisali, da so se dva računalnika, fotoaparat in telefon „čudežno" vrnili , so pa pri popisu ugotovili, da manjka še bistveno več stvari. Za tiste z večjo vrednostjo so podali novo prijavo, za
vsak manjkajoči kos pa so priložili tudi račun in dobavnico.
Kot je pojasnila Šemničkije-va, je bila zadnja inventura v DU Ptuj opravljena leta 2012, v Kopru kot novi enoti Doma pa konec lanskega leta prvič. Največ stvari manjka v ptujski enoti, za 22.000 evrov nabavne vrednosti, za 10.000 evrov v enoti Koper, medtem ko so v
drugih enotah bistveno manjši zneski. Skupna vrednost vseh odpisanih sredstev je kar 187.000 evrov; nekaj so jih odpisali zaradi odtujitve, trajne izločitve iz uporabe, skrajšanje življenjske dobe, uničenja ipd.
Kot ugotavlja komisija, je precej osnovnih sredstev, ki so brez inventarnih številk, kakor tudi, da je v uporabi oprema, ki je bila že odpisana, ne pa uničena. Tudi komisija za popis je predlagala, da se za predmete višjih vrednosti vloži ovadba za odtujitev proti neznani osebi.
„Med delavci se govori marsikaj. In za višje vrednosti tudi zaposleni pričakujemo ovadbe," pravi Kristina Laura, sestra v Domu upokojencev Ptuj.
Tudi člani sveta zavoda so se strinjali, da je te stvari treba razčistiti in poiskati. „So tudi stvari, ki niso vpisane v evidence, pa je revizija ugotovila, da so bile kupljene," je med drugim dejal predsednik sveta zavoda DU Ptuj Franc Kodela.
Dženana Kmetec
6 Štajerski TEDNIK
Politika
torek • 2. februarja 2016
Gorišnica, Muretinci • Bo v križniškem gradu medicinsko-poslovni center?
Niti vrabec v roki, kaj sele golob na strehi
Župan občine Gorišnica Jože Kokot je občinskim svetnikom na četrtkovi seji na mizo predložil gradivo o ustanovitvi podjetja Synergos medicina. V tem podjetju bi občina imela 25-odstotni lastniški delež. Kakšne pravice in obveznosti natančno bi občina kot solastnik v tem podjetju imela, za zdaj ni jasno.
Svetniški zbor (čeprav s priokusom nezaupanja in skeptič-nosti) je na seji sprejel sklep, da občina zagotovi 2.500 evrov ustanovitvenega kapitala in vstopi v solastništvo podjetja. Ustanovitelji podjetja bodo predvidoma Občina Gorišnica, Bogoljub Klemenčič, Aleš Grašič in Andraž Osim. Novoustanovljeno podjetje Synergos medicina bi v upravljanje (najem) vzelo grad Muretinci, ki je v lasti križniške-ga reda. V gradu bi uredili medicinski in poslovni center. »Vsi prisotni se strinjajo, da je projekt posebnega pomena, tako iz gospodarskega kot ekonomskega vidika. Po obnovi objekta
Javni interes Občine Gorišnica je pri projektu izkazan skozi naslednje alineje:
-	sooblikovanje razvoja sodobnega medicinskega centra;
-	zagotavljanje prostorskih pogojev mladim start-up podjetjem v mansardi gradu -z najmodernejšo infrastrukturo in subvencijo najemnine;
-	posledični zagon drugih gospodarskih panog;
-	ustvarjanje pogojev za vračanje mladih izobraženih kadrov v domače okolje;
-	na zemljišču ob gradu v skladu s prostorskim načrtom kasnejša izgradnja objekta višje kakovosti (poslovno-kongresnega centra s hotelom in igriščem za golf);
-	revitalizacija gradu kot reprezentativnega objekta tudi za potrebe občine itd.
Navedbe so povzete iz gradiva, ki so ga predstavniki družbe Synergos v ustanavljanju predložili občinskemu svetu. Mnenje o tem, kaj je oz. bo izvedljivo, pa si bralci ustvarite sami. Dodajmo samo, da je bilo podobnih visokoletečih načrtov v našem okolju predstavljenih že na desetine. Spomnimo se samo dveh potencialnih turističnih projektov (z zunanjimi investitorji), ki sta klavrno potonila: Term Gaja na Destrniku in Term Benedikt.
Zakaj Občina Gorišnica vstopa v solastništvo podjetja, ki bi v gradu Muretinci (kot najemnik) vzpostavilo medicinsko-poslovni center? Župan Jože Kokot odgovarja, da zato, ker s tem izkazujejo javni interes za projekt in da z ustanovitvenim vložkom 2.500 evrov nimajo česa izgubiti.
in ustanovitvi podjetja bi omogočili nove zaposlitve, v končni fazi pa tudi koncentrirali več medicinskih dejavnosti na enem mestu. Najemodajalec - lastnik se zaveže za ureditev infrastrukture (elektrika, voda, sanitarije in ogrevanje), najemnik pa na svoje stroške uredi vsa zidarsko-pleskarska dela (tlake in pode v vseh prostorih, senčila na oknih in zastekljenem delu arkade). Vsa svetlobna telesa se uredijo v dogovoru s podnajemniki. Vse po podpisu najemne pogodbe med najemodajalcem in naje-
mnikom. V tem smislu Občina Gorišnica v celoti podpira predstavljeni projekt,« je zapisano v nekakšnem pismu o nameri z datumom 15. december 2015.
V gradu dializni center?
Na temo ustanovitve podjetja Synergos sta se svetnikom na četrtkovi seji pridružila Bogoljub Klemenčič in Andraž Osim. Slednji je dejal, da križniški red kot lastnik gradu pogojuje obnovo objekta, če bo v gradu vsebina. Po njegovih besedah naj bi druž-
ba Synergos, ki je v fazi ustanavljanja, v Muretincih uredila dializni center z vrhunskimi di-aliznimi aparati nemške družbe Fresenius. Ta pa da ima po svetu 7.000 lastnih dializnih centrov. Freseniusov vložek v Muretincih naj bi veljal okrog milijon evrov. Dejavnost naj bi opravljali zdravniki iz Ljubljane, drugo osebje (dve medicinski sestri in dve višji sestri) pa naj bi zaposlili iz lokalnega okolja. Kot je še dejal Osim, naj bi v mansardi gradu uredili prostore za start-up podjetja. Križniški red pa naj bi bil po Osimovih besedah v obnovo gradu pripravljen vložiti 6,2 milijona evrov.
Na kaj opozarja svetnik Sok
Največ vprašanj v zvezi z ureditvijo medicinskega centra je na seji zastavil svetnik Silvo Sok. »Zadeva se sliši skoraj preveč dobra, da bi lahko bila resnična. Ne vidim nujnosti, pa tudi ne razloga, da je občina v tem podjetju solastnica. Lastništvo pomeni tudi obveznost. Kaj če bo podjetje zašlo v dolgove, lastniki se izgubijo, izginejo ... Občina pa bo vedno tukaj, občina ne more kar izginiti. Kdo bo nosil breme morebitne finančne izgube? In kdo nam daje zagotovilo, da bodo naši ljudje tukaj dobili službe?« je spraševal ter opozarjal svetnik Sok. Andraž Osim mu je odgovoril, da bodo zaposlovali kader iz bližnje okolice (potencialno gre za štiri delovna mesta). Podpora lokalne skupnosti je po Osimo-vih besedah dobrodošla bolj na deklarativni ravni. Saj da če je za projekt izkazan javni interes, naj bi bilo tudi več možnosti za izvedbo investicije (obnovo in opremo).
Mojca Zemljarič
Foto: MZ
Makole • Opozicijski svetniki pokazali svojo moč
Župan: »To je seja z delovnim naslovom amandmajska seja«
Makolski občinski svetniki in svetnice so se na januarski seji spoprijeli skupno s 7 amandmaji in štirimi amandmaji na amandma. Opozicija je z večino zavrnila vse županove predloge, razen amandmaja, s katerim bo občina namenila 3.000 evrov za začetek priprave projekta osmih haloških občin za odpravo belih lis na področju telekomunikacij.
Tako je župan Franc Majcen predlagal, da se investicijsko vzdrževanje gasilskega doma in opreme ne zmanjša, saj da so gasilci sredi gradnje prizidka h gasilskemu domu. »Menim, da je treba zagotoviti dovolj sredstev za dokončanje. Gasilci veliko pripomorejo h kakovosti in varnosti življenja občanov, zato bi bilo krčenje sredstev neodgovorno in nepotrebno.« Alojz Gorčenko je predlog zavrnil, saj da se lahko 2.000 evrov popravi z rebalansom. Tako bodo gasilci namesto 18.000 evrov prejeli 16.000 evrov. Marjan Dovar je takšno mnenje opozicijskih svetnikov komentiral: »Ko boste dvigovali roke, jih dvigujte počasi, da zapišemo, kdo je proti gasilcem.«
Usoda Forma vive Makole je negotova
Veliko besed so si svetniki izmenjali tudi na račun festivala Forma viva. In sicer je župan predlagal, da se sredstva festivala, ki je po njegovem mnenju eden
najpomembnejših kulturno-dru-žabnih dogodkov v Makolah, ne znižajo. »Pred leti so dobivali več kot 10.000 evrov, 4.000 evrov je spodnja meja; če se znižajo sredstva, potem verjetno festival ne bo izveden. Ne smemo se festivalu lahkomiselno odreči. To je
razglednica Makol.« Vinko Kodrič je zbrane pozval, naj mu pokažejo dodano vrednost Forma vive. »Kje je nastal kakšen kmečki turizem, kje je kakšen dinar prejela občina. Velika investicija je bila to skozi leta. Vlagajmo raje v ljudi in njihove potrebe. Naredimo raje
kakšen dodaten graben ali nove mulde.« Postavka se je znižala na 2.000 evrov, kljub temu pa občina, kot je izpostavil tudi Andrej Gaberc, vsako leto Forma vivi pomaga tudi na druge načine. Ob tem pa so županu opozicijski svetniki predlagali, naj se sredstva
najdejo na kakšen drugi način.
Ob tem je župan z amandmajem na amandma predlagal tudi, da se ne zmanjša rezerva za 3.000 evrov, saj ima občina še najmanj dva plaza, ki bi ju morali sanirati. Vendar opozicijski svetniki niso potrdili tega predloga. »V Rovah
je bila prva ocena vrednosti sanacije plazu 14.000 evrov, končni znesek se je ustavil na 22.000 evrov. Naj se poveča nadzor,« je pozval Zdravko Krošl. Mojca Van-tur z občinske uprave je svetniku pojasnila: »Prvi projekt za 14.000 evrov je predvideval zgolj začasno rešitev, odločili pa smo se, da plaz v celoti saniramo, tako da ne bo cesta ogrožena.« Tako sedaj ta postavka znaša dobrih 17.000 evrov.
Po dobri uri in pol obravnave amandmajev na amandma so svetniki potrdili drugi predlog proračuna, ki letos obsega okrog 1,9 milijona evrov prihodkov.
Sejo, ki jo je župan označil za amandmajsko, in na kateri je svetnike okrcal, da se obnašajo kot da bi bili na izletu, je Franc Majcen zaključil: »Takšen glasovalni stroj, kot ste ga danes uprizorili, je nedemokratičen. Ljudje vas niso zato izvolili, da bi tako glasovali. Rušili ste kulturo, sanacijo plazov in druge projekte, ki so življenjskega pomena.«
Mojca Vtič
torek • 2. februarja 2016
Politika
Štajerski TEDNIK 7
Dornava • Režijskemu obratu v roke tudi odvoz smeti
Janžekovič: »Ptujske zgodbe imam pun kufer«
Očitno je županu občine Dornava Rajku Janžekoviču prekipelo. Na zadnji seji občinskega sveta je namreč kar nekajkrat dejal, da mu je dovolj »ptujske zgodbe in nategovanja« ter da so smeti ena izmed tem, ki bo odločala o številnih rečeh. Dodal je še, da mu je vseeno, kam gredo smeti, ter da ne pristaja na izsiljevanja z nobene strani več.
Ena izmed točk dnevnega reda 9. redne seje je bil predlog Odloka o organizaciji in delovnem področju občinske uprave občine Dornava. Že pri tej točki je postalo jasno, da ne gre za manjše spremembe ter da Dornavčani razmišljajo o širitvi dejavnosti v režijskem obratu. Župan Janžekovič se je s svetniki dogovoril, da se 15. februarja srečajo na kolegiju, kjer bodo za zaprtimi vrati govorili o predlogu Odloka. Priznal pa je, da razmišljajo o širitvi režijskega obrata. »Smeti so zadeva, v kateri se bo nekaj zgodilo. Spremembe se bodo zagotovo zgodile, če želimo dolgoročno rešitev.« Povedal je, da mu je že vseeno, kam gredo smeti, saj da ne pristaja na sodelovanje za vsako ceno.
O tej točki pa so svetniki debatirali tudi pri tekočih zadevah, ko je župan povedal, da je začel razmišljati o ustanovitvi občinskega podjetja, ki bi najprej delovalo kot režijski obrat na področju pobiranja smeti, vzdrževanja, upravljanja kulturnega centra ... Kot zgled je predstavil občino Velika Polana, v kateri, kot pravi, živi 1500 ljudi, vse zanje pa opravi občinsko podjetje. »Smeti so danes velik posel, lahko jih izvažaš kamorkoli,« je še dejal dornavski župan, ki ima tudi izračune, koliko bi občino stalo, če bi smeti odlagali v Celju.
župan je nekajkrat, vidno nezadovoljen s projekti na papirju, povedal, da ga jezi, ko vidi, kaj se dela na državnem nivoju. »Razti-rati je treba vso golazen, ki dela škodo,« je povedal in dodal: »Pri nas bo moralo nekaj počiti!
Spregovoril je še o tem, kako se župani na Ptujskem niso sposobni dogovoriti o kakšnem skupnem projektu ter da je ta hip v predalu 1000 projektov, ki zanj niso vredni nič. S tem, da je hendikep regije, da soodloča 41 županov, se je strinjala tudi Piv-čeva. Na to pa ji je Janžekovič odvrnil le: »Ne potrebujemo razpisov, država naj nam da glavarino, ki nam pripada, pa bomo občine lahko delale.«
Dženana Kmetec
Fasenk po dornavsko še sploh bo?
»Ptujske zgodbe imam pun kufer, tudi vsega nategovanja okrog Cero Gajke. Trg je ogromen, mi se lahko pogajamo zase,« je vztrajal in v tej luči dejal, da solidarnosti na ptujskem očitno ni in da je sam bil prvi izigran. »Ne me klicati samo, ko me rabiš,« je še dejal.
Kot je bilo razbrati, razmišljajo Dornavčani tudi o sodelovanju še s kakšno občino, a ne za
vsako ceno. »Od nikogar nič ne potrebujemo, želimo pa pošteno igro,« je pojasnil Janžekovič.
»Raztirati je treba vso golazen, ki dela škodo!«
Na tokratni seji je bil soglasno in brez razprave sprejet tudi proračun Občine Dornava. Prihod-
kovni del tega je težak 2.084.211 evrov, odhodkovni pa 1.936.281 evrov. So pa precej časa svetniki namenili predstavitvi dejavnosti in trenutnih aktivnostih ZRS Bistra. Čeprav je direktorica Bistre Aleksandra Pivec pojasnjevala, da bo v tej finančni perspektivi več razpisov tudi za mala podjetja in da so možnosti tudi za spodnjepodravske občine, so bili svetniki precej kritični. Tudi
O razpisu za izvedbo Fašenka po dornavsko je bilo kar nekaj debate. Nanj se namreč ni prijavilo niti eno društvo iz občine, zato so razpis ponovili. Očitno pa so težave resne, to je namreč drugo leto, da se društva na razpis ne prijavljajo. Pojavili so se tudi že očitki, da je razpis prilagojen, kar pa Janžekovič zavrača. Tudi zato so se dogovorili, da odbor za negospodarske dejavnosti izpelje sestanek s predstavniki dornavskih društev in pridobi še njihova mnenja. Tudi o tem, ali bo Fašenk po dornavsko v prihodnje še sploh organiziran.
Foto: DK
Lenart, Slovenija • Zavrnili lokalno strategijo in spremembo ZFO
Najprej konkretna lokalna strategija, nato sprememba financiranja občin
Predsedstvo Skupnosti občin Slovenije (SOS) je na petkovi seji v prostorih Socialno varstvenega zavoda Hrastovec pri Lenartu zavrnilo sedaj pripravljeno strategijo lokalne samouprave. Zahtevajo korektno pripravljeno strategijo na osnovi resne analize zdajšnjega stanja ter ciljev. Šele takšna strategija bo podlaga za predlog sprememb sistema financiranja občin.
»SOS zahteva, da se najprej pripravi strategija lokalne samouprave za naslednje obdobje v pravem pomenu besede in da je to podlaga za kakršnekoli spremembe sistemskih zakonov na področju lokalne samouprave. V tem trenutku ne vidimo nobene nuje po spremembah zakona o financiranju občin, saj ni problem v samem zakonu, ampak v tem, da se ta zakon ne izpolnjuje. Vlada namreč ni zagotovila 300 milijonov evrov, kolikor je letošnja razlika do tistega, kar bi v skladu z zakonom občine morale dobiti za normalno delovanje,« je pojasnil predsednik SOS in župan Slovenske Bistrice Ivan Žagar. Žagar se sicer strinja, da so spremembe na tem področju potrebne - predvsem v smeri znižanja obremenitev občin, a le na podlagi jasnih izračunov in argumentiranih stališč. V trenutnih okoliščinah in s "trenutnimi sogovorniki" pa se mu to ne zdi mogoče. Še več.
Sprašuje se, ali imajo dogovarjanja sploh še smisel: »Na eni strani namreč vladna raven razlaga, da se z določenimi ukrepi obremenitve občin znižujejo, mi pa ugotavljamo, da te iste spremembe prinašajo dodatne obremenitve.«
»Enostavno - naj pokažejo številke«
»Ta dokument ni strategija, ampak del tez oz. izhodišča za strategijo. Dejansko dokler vprašanje strategije ni korektno izpeljano, se nimamo o čem pogovarjati,« je bil oster mariborski župan Andrej Fištravec. Župani zato zahtevajo, da se pred pripravo omenjenega dokumenta izvede temeljita analiza, jasno definirajo in razčlenijo naloge in pristojnosti občin, ki jih je treba tudi finančno ovrednotiti, česar pa pristojno ministrstvo ni storilo.
V nadaljevanju so se zbrani člani predsedstva SOS izrekli tudi
proti tezi financiranja, da se namenski viri občin vključijo v izračun primerne porabe občin. Kot so ugotavili zbrani člani predsed-
stva SOS, so ta sredstva namenska zato, da se omogoči razvoj nekega območja, kar je nujno potrebno ohraniti.
S predpisi se uničujejo tudi društva
Zbrani župani so načeli tudi problematiko nedovoljenega točenja alkohola na športnih prireditvah. Župan občine Rače-Fram Branko Ledinek: »Društva bi s točenjem alkohola na športnih prireditvah nekaj zaslužila, danes pa visijo na nas. Z vsemi mogočimi predpisi smo uničili veselice in druge prireditve, ki jih je skoraj nemogoče izvesti, z davčnimi blagajnami pa jih bo še težje. To pomeni, da društva - razen iz proračuna - ne bodo mogla dobiti nobenega denarja. Dejstvo pa je, da bodo lokalna športna društva propadla, ker jih tudi mi iz proračuna ne bomo mogli sami vzdrževati. Tu bi se morali zgledovati po sosednjih državah ...«
Z leve: generalna sekretarka SOS Jasmina Vidmar, predsednik SOS in župan Slovenske Bistrice Ivan Žagar ter župan občine Lenart Janez Kramberger.
Pod krinko nižanja stroškov država ukinja krajevne urade
Župani pa nasprotujejo še ukinjanju krajevnih uradov v upravnih enotah in drugih izpostav institucionalnih ustanov. Prepričani so, da gre za centralizacijo pod krinko nižanja stroškov. »Če bi realno pogledali, ni nobenega prihranka pri ukinitvi krajevnih uradov, so pa velikanske posledice za kakovost in dostopnost storitev za občane. SOS zahteva, da se prizadete občine sestanejo s pristojnim ministrstvom, da se stvari končno ustavijo,« je prepričan Žagar.
Monika Levanič
Foto: ML
8 Štajerski TEDNIK
Kmetijstvo
torek • 2. februarja 2016
Haloze • Ukrepi za celostni razvoj na papirju - kaj bo v praksi?
Glavni problem je zaraščanje
Vladna skupina je minuli teden predstavila ukrepe za celostni razvoj Haloz. Od lanskega maja je skupaj z domačini iskala možnosti, sofinanciranja, ekonomski kazalci pa še vedno opozarjajo, da Haloze zaostajajo. Tokrat smo v Podlehniku slišali predvsem kmetijske
Haloze imajo med slovenskimi podeželskimi območji največ težav - strukturnih in prostorskih. Število otrok in delovno aktivnih prebivalcev upada, izobrazbena struktura pa je neugodna in nizka. Brezposelnost res ni pretirano visoka, a zaradi velikega števila starejših ljudi tudi ne more biti. V zadnjih petih letih se je število prebivalcev povečalo samo v občini Zavrč. Gospodarske družbe v Halozah po dodani vrednosti in strošku plače na zaposlenega precej zaostajajo za slovenskim povprečjem.
Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja določa, da so obmejna problemska območja prednostna območja v vseh razvojnih politikah. Kljub vsem kazalnikom v obmejno območje niso bile zajete celotne Haloze - Makole so bile doslej izvzete. Na MGRT pa že pripravljajo spremembo zakona, da bi vključili tudi to občino. Spremeniti bodo skušali tudi 25. člen zakona za ugodnejše ukrepe
Haložani so za nove ukrepe pokazali izredno zanimanje.
Ukrepi za kmetijstvo
-	Kmetijsko okoljski ukrepi (KOPOP) bodo ugodnejši. Pričakujejo več zanimanja za vinogradniške in ukrepe na travinju. Poleg ekoloških bodo dovoljena tudi organska gnojila. Košnja ali paša bosta prepovedani le do 1. junija (prej do 30. junija).
-	Za ekološko travinje bodo podpore višje.
-	Letos bo nova podpora za pašo govedi (53,4 evra na glavo), prihodnje leto pa tudi za pašo drobnice (27,6 evra na hektar).
-	Naložbe iz PRP bodo višje točkovane, ker bodo upoštevali koeficient razvitosti občine. Vseh sedem občin so uvrstili v hribovska gorska območja.
-	Občine Makole, Podlehnik in Zetale so uvrstili med posebna problemska območja zaradi negativnega prirasta in nadpovprečnih strmin (v Sloveniji je takih občin 46). Pri sofinanciranju jim bo to prineslo dodatnih 10%.
-	Dokumentacijo za male naložbe do 15.000 evrov so poenostavili, poslovni načrt pa ne bo več potreben. Polovico take investicije bo plačal kmet sam, drugo polovico pa država. Za zahtevne naložbe pa so vrednost dvignili s 50.000 na 200.000 evrov.
-	Od leta 2017 naprej bodo dodatno podporo dobila zemljišča z nagibom nad 35 % (50 evrov na hektar) in nad 50 % (100 evrov na hektar). Zaradi te podpore bodo za 2 % znižali sredstva ostalim kmetom.
-	V uredbi o zaraščanju, ki je še v javni razpra-
vi, predlagajo enotno podporo 3.000 evrov za očiščenje vsakega hektarja, vendar bo moralo zemljišče nato še 10 let biti v kmetijski rabi. Uredba naj bi bila sprejeta konec aprila letos.
-	Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov so predlagali znižanje najemnine za strma zemljišča.
-	Pripravljajo poseben ukrep samo za Haloze: enkratno denarno pomoč za zagon malih kmetij do 6 hektarjev velikosti (spodnja meja pa še ni določena). Denar za to bodo vzeli pri sredstvih za investicije. Cilj tega ukrepa je, da pomoči ne bi dobivale samo velike kmetije.
-	LAS Haloze bo iz kmetijskega sklada lahko dobil 991.195 evrov.
socialne politike; tako ne bi upoštevali le brezposelnosti, temveč tudi padanje števila prebivalcev, neugodno starostno in izobrazbeno strukturo itd.
Razen ravninskega dela občine Videm je vseh sedem haloških občin (Cirkulane, Majšperk, Makole, Podlehnik, Videm, Zavrč, Žetale) razvrščenih v območje z omejenimi možnostmi za kmetovanje. Otežuje ga predvsem strmina zemljišč. Kar 60 % kmetij je samooskrb-nih, zato je zaslužka s kmetijskimi pridelki malo. Povprečno pa so kmetije s 4,8 hektarja za skoraj hektar in pol manjše od slovenskega povprečja. Povečujejo pa se veliko počasneje kot v celotni državi.
Dvomi v učinkovitost sprejetih ukrepov za Haloze
Vladno delovno skupino za pripravo ukrepov, ki naj bi pospešili razvoj Haloz, je vodila
Foto: EM
Na kratko
Najbolj inovativna živila 2016
Ljubljana ❖ Na Inštitutu za nutricionistiko so predstavili rezultate izbora za najbolj inovativna živila, proizvedena v Sloveniji in uvedena na tržišče v zadnjem letu. Naziv najbolj inova-tivnega živila si je prislužilo pet živil, ki izstopajo predvsem po prehranski sestavi. Podelili so tudi posebno nagrado za inovativ-nost pri ponudbi lokalnih živil. Nagrado za najbolj inovativna živila leta 2016 so prejeli Spar Slovenija za pirin kruh s kostanjem, Jata Emona za Enemon pšenični otrobi z ajdo, Ljubljanske mlekarne za linijo MU Smoothie, Pekarna Pečjak za sušene testenine Pure in Engrotuš ter Sastela za slovensko potico iz linije Slovenske dobrote.
Posebna nagrada za inovativnost pri ponudbi lokalnih živil je bila podeljena Eti Kamnik za linijo predpakiranih svežih vrtnin Grunt.
(sta)
Zakon za državne gozdove v državnem zboru
Ljubljana ❖ DZ je s sprejemom nekaj dopolnil v drugi obravnavi podprl predlog zakona o gospodarjenju z gozdovi v lasti države, s katerim se bo ukinilo koncesije ter ustanovilo novo podjetje za rabo in izkoriščanje lesa iz državnih gozdov. O sprejemu zakona bo danes, v torek. Glavna dejavnost novoustanovljene družbe bo razpolaganje z državnimi gozdovi in njihovo upravljanje ter pridobivanje gozdov. Poleg tega bo lahko opravljala še druge dejavnosti s tega področja, kot so organiziranje centrov za zbiranje oz. predelavo lesa in ustvarjanje pogojev za razvoj ter vzpostavljanje gozdno-lesnih verig.
Minister Dejan Židan je zagotovil, da država z novim podjetjem ne bo konkurirala slovenskim žagam in gozdno lesni verigi, ki že obstaja.
(sta)
Gornja Radgona • S posveta zadružnikov
Pomembna promocija slovenske hrane
Odkupne cene kmetijskih pridelkov so katastrofalno nizke, zato je še toliko bolj pomembna promocija slovenske hrane in osvešča-nje potrošnikov, je ob posvetu zadružnikov ptujsko-ormoške, prekmursko-prleške in štajerske regije poudaril predsednik Zadružne zveze Slovenije Peter Vrisk. V prihodnje velike možnosti kmetijstva vidi v pridelavi zelenjave.
V///////////////MZ-
t
Zadruge z dobičkom
Kljub krizi na trgu kmetijskih pridelkov je lani večina kmetijskih zadrug po Sloveniji pozitivno poslovala, so pa glede na nižje cene ustvarile manj dohodka. Na območju ptujsko-ormoške, prekmursko-prleške in štajerske regije deluje 15 zadrug, ki imajo skupno 387 zaposlenih, združujejo okoli 3300 članov in so v letu 2014 ustvarile 171 milijonov evrov prometa.
Tako nizkih cen kmetijskih pridelkov na globalni ravni že dolgo ni bilo, z "dampinškimi cenami" pa je preživetje izredno problematično, je v pogovoru z novinarji ob robu posveta zadružnikov na Turistični kmetiji Roškar v bližini Gornje Radgone poudaril Vrisk.
Slovenija je še toliko bolj problematična, ker je majhna država, povprečna slovenska kmetija je nekajkrat manjša od povprečne evropske, prek 80 % območij za kmetovanje se sooča z omejenimi dejavniki, je izpostavil
Vrisk in dodal, da zato dajejo velik poudarek promociji slovenskih pridelkov in izdelkov.
Promocijske aktivnosti v skladu z zakonom o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov pospešeno načrtuje tudi država. Kot je pojasnila Štefi Videčnik s kmetijskega ministrstva, sta se za vključitev v shemo kakovosti z letom 2016 odločila sektor mleka ter sektor govejega in perutninskega mesa, ki bosta po opravljenih postopkih proizvode glede na postavljene standarde vključila v shemo "izbrana kakovost".
Sektor, ki se odloči, da vstopi v to promocijo, zbere polovico sredstev za izvajanje promocijskih aktivnosti s strani pridelovalcev in predelovalcev, polovico k temu doda država oz. ministrstvo, ki nato v skladu z navodili sektorja izvaja promocijo lokalnih kmetijskih in živilskih proizvodov. Vi-dečnikova pričakuje, da bodo junija letos na trgu že prvi certificirani proizvodi, nekje do oktobra pa bi bilo že 10 % te slovenske proizvodnje označene z znakom "izbrana kakovost".
Velike možnosti v pridelavi zelenjave
Vrisk upa, da bodo s promocijo uspeli slovenskega potrošnika prepričati, da bo kljub mogoče nekoliko višji ceni posegal po slovenskih proi-
zvodih. "Če mi slovenskega potrošnika prepričamo, nam ni potrebno z nizkimi cenami hoditi na tuje trge," je dodal Vrisk, ki je prepričan, da je v Sloveniji pridelana hrana bolj kakovostna od hrane iz Evrope, ki se v Sloveniji prodaja ekstremno poceni.
Vrisk sicer v prihodnje velike možnosti kmetijstva vidi v povečanju pridelave zelenjave, ki se v zadnjih letih že povečuje. Z zelenjavo se lahko po njegovih besedah tudi na manjših kmetijah vzpostavi delovno mesto. Zadružniki tudi v pogovorih s trgovci v Sloveniji vidijo, da ti želijo na svojih policah slovensko zelenjavo, prav tako opažajo, da po zelenjavi iz Slovenije, kljub višjim cenam od ostale zelenjave iste vrste, slovenski potrošniki radi posegajo.
(sta)
rl EaHffit tflBB i
Foto: arhiv
torek • 2. februarja 2016
Kmetijstvo
ŠtajerskiTEBKlK 9
kmetijskih zemljišč
kako naj bi se ta pokrajina hitreje razvijala. V zadnjih sedmih letih je v haloške občine prišlo 52 milijonov evrov pomoči, podpor in ukrepe, polna dvorana pa je nove ukrepe pričakovala tudi na preostalih področjih.
državna sekretarka s kmetijskega ministrstva Tanja Strniša, ki je poudarila: "V Sloveniji imamo več podobnih območij kot Haloze, na enak način bomo pomagali tudi drugim." Ukrepe na področju kmetijstva bodo torej
uvedli tudi na vseh primerljivih območjih po Sloveniji.
Za razvoj podeželja je Slovenija pripravila poseben razvojni program (PRP), ki ga je februarja lani Evropska komisija že potrdila. Zaradi novih in spremenje-
nih ukrepov, ki jih je pripravila ta delovna skupina, pa je treba že sprejeti program spremeniti. Konec decembra je Slovenija spremembe že poslala Evropski komisiji, njeno potrditev pa pričakuje v letošnjem marcu. Za vse
ukrepe bo do leta 2020 po PRP na voljo 1,107 milijarde evrov, od tega približno 839 milijonov evropskega denarja.
Več poslušalcev je v Podleh-niku pogrešalo predstavnike vseh sodelujočih ministrstev.
Poslanka Suzana Lep Šimenko je sklenila: "Delo te skupine torej ni opravljeno!" Kmetje opozarjajo, da se ukrepi za KOPOP med seboj izključujejo, zato pozitivnega finančnega učinka naj ne bi bilo. Tudi župan Žetal Anton Butolen je oster: "Problem, ki haloške občine najbolj pesti, je prostorsko načrtovanje. Treba se je vprašati, zakaj je do zaraščanja zemljišč sploh prišlo. Preprosto: zaradi zmanjšanja števila prebivalstva! Ne gre samo za ekonomske vidike, temveč za ne-življenjsko prostorsko politiko. Vse ravnine so pozidane, Haloze pa izpraznjene."
Strniševa povzema: "Kmetijsko politiko smo s temi ukrepi naredili bolj odprto in prijaznejšo Halozam in podobnim območjem. Vladna skupina je svoje delo končala, a bomo z domačini sodelovali še naprej in poslušali njihove pobude." Poudarja tudi, da so za pomoč tem območjem izčrpali vse možnosti iz slovenske in evropske zakonodaje. Koliko učinka bodo ti ukrepi dejansko imeli, pa je nemogoče napovedati. Kmetje imajo zdaj nekaj dodatnih priložnosti, od njih samih pa je odvisno, ali jih bodo tudi izkoristili
Eva Milošič
S Halozami se je eno leto ukvarjalo sedem ministrstev, resnične ukrepe pa je pripravilo samo kmetijsko. Pregledali so vso slovensko in evropsko kmetijsko zakonodajo in v obeh poiskali vse možnosti za dodatne spodbude. Poleg njih je v Podlehnik prišel samo še predstavnik MOP. Ta pa razen pohvale, da so že vse haloške občine, razen ene, sprejele občinski prostorski načrt, pravzaprav ni imel česa povedati. Delo drugih ministrstev morda res še ni končano, vendar bi svoje načrte kljub temu lahko prišli predstavit. Razen seveda, če nimajo česa pokazati.
Foto: Črtomir Goznik
Haloze, Podravje, Slovenija • Letos analize, naslednje leto ukrepi
S projektom Življenje traviščem naj bi se vrnilo življenje
Zavod za varstvo narave je v sodelovanju z okoljskim ministrstvom in drugimi partnerji začel projekt Življenje traviščem. Namen projekta je zagotoviti dolgoročno ohranjanje suhih travišč ter s tem rastlinskih in živalskih vrst na območjih Haloz, Pohorja, Kuma in območju Gorjanci-Radoha. Vsa štiri območja se soočajo s problemi zaraščanja in opuščanja kmetijske rabe na eni strani in s problemom neustrezne (intenzivne) kmetijske rabe na drugi strani.
Ob tem naravovarstveniki menijo, da je prav na traviščih stanje v Sloveniji zelo slabo, zato je država opredelila območja okoljsko občutljivih trajnih travinj. Kmetje pa teh območij ne smejo spreminjati ali zorati.
»Osrednji namen projekta Življenje traviščem je ohranjanje kulturne krajine, ohranjanje suhih travišč, saj vemo, da se ta iz leta v leto krčijo,« je povedal Andrej Rebernišek s KGZ Ptuj. Kot je dejal, bo najprej narejena analiza, koliko površin je še aktivnih, v kakšni rabi so zemljišča. »V nadaljevanju projekta bo možno pridobiti sredstva za ureditev košnega in pašnega sistema, tako naj bi se na našem območju uredilo 50 kilometrov pastirja oziroma 500 hektarjev površin. Med ukrepi je tudi ponovna zasaditev okoli 2000 dreves s poudarkom na starih sortah. Ob tem se bodo delali tudi načrti gospodarjenja na kmetijah, torej, kako mi vidimo možnosti ohranitve, saj bo to območje obstalo, če bodo kmetije živele. Na našem območju bomo pripravili 150 modelnih izračunov za kmetije.«
Projekt predvideva tudi financiranje strojev v okviru skupnosti (bodisi društva ali katere izmed
drugih oblik), prav tako tudi odkup zemljišč. »V zaključku projekta je predvideno tudi mreženje na podeželju, kjer bi skušali vse ponudnike povezati, ali pod blagovno znamko, produktom,« je dodal Rebernišek. Na vprašanje,
ali bodo pogoji za ukrepe postavljeni glede na velikost kmetij, je odgovoril: »Prioriteta bodo zagotovo zemljišča. Mi ne izhajamo iz velikosti proizvodnje, izhajali bomo iz najbolj ogroženih območij. Na drugi strani pa mora biti
tudi interes kmetovalcev, tukaj gre za projektna sredstva. Ampak sedaj sledijo temeljite analize, druge aktivnosti pa v letu 2017. Letos bomo predvsem zbrali informacije, katere kmetije so zainteresirane.«
Ob tem je še poudaril, da je ta projekt priložnost, da se kmetijci sestanejo s predstavniki okolj-skega ministrstva. »Med cilji je namreč tudi ureditev kmetijsko-okoljskih ukrepov, ki so smiselni za to območje. V zadnjih letih so
se zaostrili pogoji kmetovanja na teh območjih, tukaj je možnost, da se službe usedemo skupaj in najdemo dolgoročne rešitve, saj če bomo imeli žive kmetije, potem se bo območje razvijalo.«
Mojca Vtič
Koliko denarja bo namenjenega za Haloze, ni znano. Kot so pojasnili na Zavodu za varstvo narave, finance v projektih LIFE niso »postavljene« po območjih, pač pa po posameznih aktivnostih.
Aktivnostj, ki se bodo izvajale v okviru projekta Življenje traviščem
Trajanje projekta	1. 11. 2015-31. 10. 2020
Skupna vrednost projekta 3.898.579 evrov	
Vključeni v projekt	Sektorji kmetijstva, okolja, gozdarstva, turizma in izobraževanja, lokalne skupnosti in lokalno prebivalstvo ter predvsem zainteresirani lastniki zemljišč/kmetovalci na območjih upravljanja strmih suhih travišč.
Aktivnosti projekta
Foto: Mojca Vtič
Analiza območij v zaraščanju, analiza kmetijske rabe, mreženje lastnikov zemljišč in kmetovalcev, da bi zagotavljali upravljanje na opuščenih zemljiščih; najem in odkup opuščenih zemljišč (in nadaljnja brezplačna oddaja zemljišč v uporabo skladno z dogovorom) za zagotavljanje trajnostnega upravljanja travišč; čiščenje zemljišč v različnih fazah zaraščanja, nudenje podpore (nabava opreme in strojev) na podlagi sklenjenih dogovorov z lastniki in najemniki.
Vir: Zavod za varstvo narave
10 Štajerski TEDNIK
Kultura, izobraževanje
torek • 2. februarja 2016
Ptuj • Gala koncert učencev Zasebne glasbene šole
Postovoljni prispevki za udeležbo na tekmovanjih
V ponedeljek zvečer so učenci Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla Ptuj skupaj s svojimi učitelji v refektoriju minoritskega samostana pripravili gala koncert, na katerem so se predstavili najboljši - večina tistih, ki se med letom dokazujejo tudi na različnih državnih in mednarodnih tekmovanjih.
Kot je povedala ravnateljica Klavdija Zorjan - Škorjanec, so s 133 učenci ena najmanjših glasbenih šol. Letošnji gala koncert je bil že šesti, na njem pa so nastopili učenci, ki presegajo povprečje in so se poleg učenja v glasbeni šoli pripravljeni primerjati z vrstniki iz Slovenije in tujine na različnih državnih in mednarodnih tekmovanjih, kar je zanje velika preizkušnja in od koder se vselej vračajo uspešni: »Žal so tovrstna tekmovanja povezana z visokimi stroški za kotizacije in temu so namenjeni prostovoljni prispevki, ki jih zbiramo na tokratnem koncertu. Naj poudarim, da nocoj ne bomo poslušali učencev, pač
Foto: Črtomir Goznik
V uvodu so obiskovalce pozdravih pevci mladinskega pevskega zbora pod vodstvom Petra Gojkoška in ravnateljica Klavdija Zorjan - Škorjanec.
pa že prave mlade glasbenike. In naj še omenim, da jih je v letošnji zaključni generaciji kar sedem takih, ki bodo svoje glasbeno izobraževanje nadaljevali na konservatoriju, torej vidijo v glasbi tudi svojo poklicno pot. A verjamem, da se bodo tudi kot študentje radi vračali nastopat k nam.«
Na letošnjem gala koncertu so se predstavili mladinski pevski zbor (mentor Peter Gojkošek), flavtistka Ana Dvoršak (mentorica Lija Frajnkovič), harmonikar Dan Muršič (mentor Dominik Cvitanič), violinisti Lana Kunčič, Hana Krampl, Gaja Plohl in Miha Denac (mentor Matjaž Antončič), citrarka Eva
Peklar (mentorica Doroteja Be-denik), pianist Niko Kostanje-vec (mentorica Živa Horvat), violinistka Gabrijela Anžel (mentor M. Antončič), harfistke Nika Janžekovič Toplak, Tea in Tia Ladič, Tajda Špes in Julia Sok (mentorica Tina Žer-din), pianistka Klara Škvorc (mentorica Mateja Škafar), ro-gist Jan Špurej (mentor Bojan Bezjak), violinistka Aldina Clarisa Ban (mentor M. Antončič), trobentar Peter Cep (mentor B. Bezjak), flavtistka Pia Majerič (mentorica L. Frajnkovič), violinist Matevž Vaupotič (mentor M. Antončič), krilni rogist Žan Luka Tomanič (mentor B. Bezjak), violinist Vid Palčar (mentor M. Antončič), flavtistka Anamarija Lajh (mentorica L. Frajnkovič) in klarinetist Urban Erker (mentor Danijel Šegula); nekatere soliste sta na klavirju spremljali učiteljici Živa Horvat in Anita Kralj.
jš
Sveti Tomaž • Dramska sekcija KD Frana Ksaverja Meška
Veselih in nadvse aktivnih deset let
Dramska sekcija KD Frana Ksaverja Meška deluje že deset let. V teh letih je na odrske deske postavila številne zanimive predstave, kot je Odvetnikova hči, Pri lepi vdovi, Kam iz zadrege in druge.
V čast desetih pomladi dramske skupine so pridni člani skupaj z vodjo Jožico Rajh minulo soboto pripravili prireditev Večer spominov. Na jubilejni prireditvi so s projekcijo vseh predstav, ki so jih v desetih letih postavili na oder, obujali spomine na bogato igralsko tradicijo in tudi na prve korake na odru. Prizadevni člani dramske sekcije so v vseh teh letih množico gledalcev od blizu in daleč navdušili s petimi predstavami, ki so jih na odrske deske postavili z velikim zanosom in brezhibnostjo. Se še spomnite predstave Odvetnikova hči, pa Pri lepi vdovi, Mama je umrla dvakrat in Moj Vinko? Ali pa zadnje predstave Kam iz zadrege, s katero so se udeležili tudi regijskega Igralci uspešne predstave Kam iz zadrege
Foto: Arhiv dramske sekcije KD Frana Ksaverja Meška
Linhartovega srečanja gledaliških skupin v Slovenski Bistrici in kjer si je glavna igralka Olga Majcen priigrala prvo mesto za glavno žensko vlogo v predstavi? Ti uspehi nedvomno dokazujejo, da so člani sekcije, čeprav amaterji, vešči odrskega nastopanja.
Poleg veščih igralcev pa sta za bogato prehojeno pot gotovo zaslužna tudi vodja in režiserja dramske sekcije. Skupino je najprej vodil Janez Kupčič, ki je zaradi bolezni svoje delo v dramski sekciji predal Jožici Rajh. Rajhova pa je s prizadevnimi člani nadaljevala bogato igralsko tradicijo.
Podelili jubilejne Linhartove značke
Javni sklad RS, Območna izpostava Ormož, je na svečanosti podelil jubilejne Linhartove značke in priznanja posameznim članom dramske sekcije KD Frana Ksa-verja Meška. Za več kot petletno delovanje na gledališkem področju so bronasto Linhartovo značko prejeli Jasmina Dovnik, Petra Hebar, Blanka Kosi Raušl, Marko
Krajnc, Mirko Lovrec, Darja Majcen, Jožek Majcen, Lea Majcen in Irena Rajh. Za več kot desetletno delovanje so srebrno Linhartovo značko podelili Jerneji Bezjak, Olgi Majcen, Dušanu Rajhu, Jožici Rajh in Janiju Raušlu. Zlato Linhartovo značko za več kot 15-le-tno delovanje je prejela Marta Plohl. Častno Linhartovo značko za več kot tridesetletno delovanje so podelili Ivanu Rajhu, za več kot petdesetletno delovanje pa Janezu Kupčiču. Kot so zapisali v obrazložitvi, je Janez Kupčič režiser in igralec, ki je svoje delo začel pred 70 leti in ga prenašal na mlajše rodove. Sodeloval je skoraj pri vseh predstavah, ki so se uprizarjale pri Svetem Tomažu. Je eden vidnejših gledaliških ustvarjalcev pri Svetem Tomažu.
Zahvale so prejeli še preostali člani dramske sekcije, ki so sodelovali z dramsko skupino.
Ob desetletnici pa je dramska skupina s pomočjo Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož in Občino Sveti Tomaž izdala tudi zbornik.
Monika Levanič
Ptuj • Sprejem najboljših študentov
Sprejem za študenta medicine in gradbeništva
Najboljša študenta minulega študijskega leta v mestni občini Ptuj sta Marko Hojnik in Boštjan Ber, ki ju je prejšnjo sredo s ponosom sprejel župan.
Marko Hojnik je najboljši študent MO Ptuj za dodiplomski študij, Boštjan Ber pa najboljši študent za podiplomski študij za študijsko leto 2014/15. Na podlagi razpisa ju je izbrala komisija za podeljevanje priznanj in nagrad, oba pa sta si naziva prislužila z nadpovprečnimi študijskimi uspehi.
Hojnik je septembra lani ma-gistriral na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru. „Znotraj raziskovalnega dela je proučeval povezave med estrogenskim in kanabinoidnim sistemom, ki imata pomembno vlogo v procesu kostne premene, karcenoge-nezi in aterosklerozi. Z rezultati raziskovalnega dela je pod mentorstvom doc. dr. Polonce Ferk postavil usmeritve za možen ra-
Marko Hojnik, župan MO Ptuj Miran Senear, Boštjan Ber
zvoj novih zdravil za srčno-žilne bolezni, karcinome in bolezni kosti, zlasti osteoporoze, kar je prepoznala tudi že širša strokovna javnost. Rezultati raziskav so bili objavljeni v dveh izvirnih znanstvenih člankih in predstavljeni na dveh konferencah (Bruselj, Ljubljana). Na svetovnem kongresu v Bruslju je v kategoriji starosti pod 34 let zmagal s predstavitvijo preliminarnih raziskovalnih rezultatov. Kot priznanje odličnosti pri študiju je leta 2013 prejel pohvalo Marcusa Gerbeziusa za izjemne dosežke na Medicinski fakulteti, leta 2014 pa mu je bila podeljena zlata dekanova nagrada za raziskovalno nalogo. Dvakrat se je udeležil enomesečne mednarodne medicinske izmenjave v Moskvi in Ostravi,"
je le del obrazložitve priznanja ptujske občine Hojniku.
Najboljši podiplomski študent v občini v študijskem letu 2014/2015 pa je Boštjan Ber, ki je doktoriral junija lani na Fakulteti za gradbeništvo Univerze v Mariboru, in sicer z doktorsko disertacijo z naslovom Vpliv zasteklitve na horizontalno nosilnost in togost lesenih okvirnih stenskih elementov. Kot piše v obrazložitvi komisije, ki je izbirala najboljše med najboljšimi ptujskimi študenti, je doktorska disertacija plod večletnih raziskav in razvoja na področju lese-no-steklenih konstrukcij. In zakaj so na MO Ptuj izbrali ravno Bera: „Dokazana je bila horizontalna nosilnost in upogibna togost lesenih okvirnih stenskih elementov s steklenimi oblogami v obliki enoslojnega in večslojnega, tj. izolacijskega stekla. Je izumitelj 'nosilnega steklenega stenskega elementa za lahke zgradbe', za katerega je bil podeljen slovenski in švicarski patent. V postopku pridobitve je tudi evropski patent."
Dženana Kmetec
Foto: CG
Atletika
Maja Bedrač z rezultatom svetovne vrednosti Stran 12
Rokomet
Na EP na Poljskem narobe svet
Stran 12
Boks
29 dvobojev, šest ptujskih zmag
Stran 13
Plezanje
Markovičeva najboljša šestič zapored
Stran 13
Mali nogomet
Poetoviu ob 30-letnici kluba najlepše darilo
Stran 14
Mali nogomet
Presenetljivo slavje ekipe iz Veščice
Stran 14
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
iPoiHilajh na.i na íu¿toun¿m íjitzíu!
RADIOPTUJ
tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Sport
Nogomet • NK Zavrč
En dan, sedem st° pničk Dobrodošel remi s hrvaškim prvoligašem
Sobota, 30. lanuaria 2016, si vsekakor zasluži posebno omembo	■
Sobota, 30. januarja 2016, si vsekakor zasluži posebno omembo v analih slovenskega vrhunskega športa. Kar sedem Slovencev se je uvrstilo na zmagovalni oder na tekmah največje mednarodne ravni za popoln dan slovenskih udeležencev svetovnih pokalov v smučarskih skokih, alpskem smučanju in deskanju.
Posebno soboto so že dopoldne napovedali smučarji skakalci na Daljnem vzhodu na Japonskem. Peter Prevc, Domen Prevc in Robert Kranjec so bili na tekmi svetovnega pokala v smučarskih skokih v Saporu prvi, drugi in tretji za trojno slovensko zmagoslavje.
Na smuku v Garmisch-Partenkirchnu je zablestel Boštjan Kline, ki je bil nekaj časa celo v boju za prvo mesto, a je nato najboljši dosežek v svetovnem pokalu vpisal z drugim mestom, prehitel ga je le Norvežan Aleksander Aamodt Kilde. Šporn je na smuku končal v prvi deseterici na osmem mestu. Kline je postal komaj četrti Slovenec, po Andreju Jermanu, Andreju Špornu in Roku Perku na smukih v moški konkurenci za svetovni pokal.
Vala uspehov slovenskih športnikov v zimskih športnikov s tem nikakor ni bilo konec. Na veleslalomu za svetovni pokal alpskih smučark v Mariboru, na že 52. izvedbi Zlate lisice, je za obilico nove dobre volje in nacionalnega ponosa poskrbela Ana Drev, ki se je zavihtela na drugo mesto, svoje druge stopničke na tekmah svetovnega pokala in prve na pohorski strmini.
Za nove stopničke so poskrbele slovenske skakalke. Ema Klinec je tekmo svetovnega pokala smučark skakalk v Oberstdorfu končala na tretjem mestu, Maja Vtič pa je bila četrta.
Nekaj minut po koncu tekme je sedmi Slovenec na zmagovalnih stopničkah postal deskar Rok Marguč s tretjim mestom v Moskvi, na tekmi paralelnega slaloma za svetovni pokal deskarjev na snegu.
sta, JM
Program 52. Zlate lisice na Pohorju je bil letos okrnjen, saj je bil izpeljan le sobotni veleslalom (na fotografiji Ana Drev), nedeljski slalom pa je bil prekinjen zaradi dežja.
Nogomet • NK Aluminij V Kidričevo prišel Tilen Kompan
Nogometaši Aluminija so sredi 10-dnevnih priprav in v tem tednu niso odigrali tekme. Drugače bo v tem tednu, ko se bodo najprej v torek pomerili z Lenartom (ob 18.00 v Kidričevem), v soboto pa bodo gostovali v Rogatcu pri ekipi Mons Claudius.
»V tem tednu smo opravili vse načrtovane aktivnosti, stanje v ekipi pa je razen poškodbe Damiša dobro. Damiš je že odpotoval na Hrvaško, kjer ga čaka poseg na kolenu, na meniskusu, po katerem bo vidno, kako dolgo bo potreboval za okrevanje in vrnitev na igrišča,« je povedal trener Aluminija Simon Sešlar.
V klubu so na omenjeno poškodbo reagirali in angažirali 26-letnega Tilna Kompana. Gre za igralca, ki je nazadnje igral v Avstriji, pri ekipi SAK Celovec, pred tem pa je med drugim nosil drese Šmartnega in Simer Šampiona v 2. ligi. »Poznam ga že nekaj časa in vem, da je kakovosten igralec. Za zdaj je pomembno, da se čim prej vključi v naš sistem dela in se prilagodi na nove soigralce. Ko mu bo to uspelo, bo lahko postal pomemben del naše obrambne vrste,« je povedal Sešlar.
JM
ISTRA 1961 - ZAVRC 1:1
(1:0)
STRELEC za Zavrč: Batrovic z 11 m.
ZAVRČ: Kovacic, Cvek, Karamatič, Rogač, Antic, Pihler, Kokorovič, Tahiraj, Glavica, Go-lubar, Batrovič. Trener: Ivica So-lomun.
Nogometaši Zavrča so v petek odigrali naslednjo v nizu pripravljalnih tekem. Tokrat so se podali v hrvaško Istro in v Rovinju odigrali dvoboj z ekipo NK Istra 1961. Ta v 1. hrvaški ligi po jesenskem delu zaseda 7. mesto med desetimi ekipami.
Prvi polčas se je končal z vodstvom Hrvatov, ki so zadeli prav v 45. minuti. V drugem je iz bele točke izenačil Velj-ko Batrovic, 1:1 pa je bil tudi
Foto: NK Istra 1961
Ranilovič tudi uradno med Zavrčani
Po odhodih nekaterih pomembnih igralcev završke ekipe (Riera, Datkovic, Novoselec, Muslimovic, Bajza, Polic ...) so v Zavrču podpisali pogodbe z novinci, ki bodo poskušali zakrpati nastale vrzeli. Tako so novi člani haloškega prvoligaša postali vratar Marko Ranilovič, slovaška nogometaša Filip Duriš (napadalec) in David Berežny (centralni branilec), srbski krilni napadalec Dean Tišma in hrvaški branilec Tin Karamatič.
Že prej so člani završke ekipe postali Luka Šalamun, Nige-rijec Ovbokha Akboyi, Srb Nemanja Jakšič in Ukrajinec Stanislav Štanenko.
V dresu Zavrča je v Rovinju zaigral tudi Tim Karamatič.
končni rezultat tekme. Tekma je bila zelo borbena, s priložnostmi na obeh straneh.
Trener Ivica Solomun je po tekmi povedal: »Tekma je bila trda, končni rezultat pa je realen. Gol smo dobili po napaki v zadnji minuti prvega polčasa, ravno v trenutku, ko se to ne bi smelo zgoditi.« Igralci se zavedajo, da je treba odpraviti še številne pomanjkljivosti, a so optimistični. »Smo v fazi
intenzivnih priprav, ampak igramo vedno bolje. Ekipa je iz tekme v tekmo bolj uigrana in pred prvenstvom bomo dosegli želeno raven,« je povedal strelec edinega zadetka za Zavrč.
Po dveh visokih porazih na Malti sta domača zmaga s Krškim in remi s hrvaškim prvo-ligašem vsekakor znak dviga forme.
JM
Nogomet • NK Drava
Rezultat Drave slabši od igre
DRAVA PTUJ - ODRANCI
1:2 (1:0)
STRELCI: 1:0 Kidrič, 1:1 Žni-darič, 1:2 Kalamar
DRAVA PTUJ: Jarc, Roškar, Tomažič Šeruga, Zdovc, Perger, A. Čeh, Vindiš, Pauko, Bračko, Krajnc, Kidrič. Igrali so še: Mu-sič, Stopajnik, Lonzarič, Romih, Rešek, Zorko. Trener: Damjan Vogrinec.
Nogometaši Drave in Od-rancev so stari znanci, saj so se v sezoni srečali že tretjič. V dodatnih kvalifikacijah za napredovanje v 2. ligo so bili boljši Ptujčani, tokrat so -kljub boljši igri Drave - slavili Odrančani.
Prvi polčas je v glavnem minil v igri med obema kazenskima prostoroma, brez izrazitih priložnosti. Modri so povedli po nekaj natančnih izmenjavah, ko se je Kidrič
znašel sam pred vratarjem in ga je tudi premagal. V drugem polčasu so gledalci videli več strelov proti vratom obeh ekip in rezultatski preobrat Prekmurcev. Za njih je najprej s prostega strela s kakšnih 20 metrov mojstrsko zadel Žni-darič, medtem ko je rezultat tekme po predložku z desne strani in natančnim strelom z glavo postavil Kalamar. Po zaostanku je Drava lovila izenačenje, najlepšo priložnost pa je imel Zorko, katerega diagonalni strel je za las zgrešil cilj. Sta pa oba trenerja, Damjan Vogrinec in Marjan Rajbar, s pripravljalno tekmo dobila vpogled v trenutno stanje njunih ekip.
Stanje ptujske ekipe je z izjemo manjših poškodb nekaterih igralcev dobro. Trenutna intenzivnost dela je zares velika, saj v kondicijskem delu
_
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Drave so doma izgubili z ekipo Odrancev.
vadijo pod vodstvom atletskega trenerja Gorazda Rajherja, medtem ko v drugem delu Vogrinec opravlja nogometni del treningov.
V tem tednu se bosta pripravam Drave priključila še
dva nova člana ekipe, to sta Aleš Majer in Matic Furjan, vse igralce pa v soboto na Ptuju čaka naslednja prijateljska tekma - pomerili se bodo z Zavrčem.
David Breznik
12 Štajerski
Šport, šport mladih
torek m 2. februarja 2016
Atletika • Državno dvoransko prvenstvo za mlajše mladince 1 Rokomet • EP na Poljskem
Maja Bedrač z rezultatom svetovne vrednosti Narobe svet
Dvoranska atletska sezona je v polnem razmahu in Atletski klub Olimpija Ljubljana je v soboto izvedel Prvenstvo Slovenije v dvorani za mlajše mladince in mladinke. Atletski klub Ptuj je imel na startni listi štiri prijavljene, a so nastopili le trije.
Posebej sta se izkazala Žan Viher in Maja Bedrač, ki sta oba nastopila v dveh disciplinah (skupno je v Ljubljani tekmovanje potekalo v šestih disciplinah, op. a.) in sta skupno osvojila tri medalje. Presenetil je Žan Viher, ki je sicer veljal za favorita v teku na 60 metrov z ovirami, vendar je tam že v kvalifikacijah prehitro startal in ostal brez uvrstitve. Je pa zato vse misli zbral pri skoku v daljino, kjer je osebni rekord popravil kar trikrat (648,656,673). Njegova prejšnja najdaljša znamka je bila 637, nova pa znaša 673 cm in je zadoščala za zmago na državnem prvenstvu.
Maja Bedrač in Žan Viher (AK Ptuj)
Odbojka • 2. DOL vzhod (ž), 12. krog:
Lokalni derbi nekdanjih prvoligašinj Ptujčankam
Maja Bedrač je dopoldan izjemno opravila tek na 60 metrov z ovirami, kjer je v kvalifikacijah odtekla čas 8,54 sekunde, nato pa je bila v finalu še hitrejša, saj je z rezultatom 8,47 sekunde postavila osebni rekord. S tem je zasedla 2. mesto, takoj za Bre-žičanko Niko Glojnarič, ki je tekla neverjeten rezultat 8,33 sekunde. Rezultat Bedračeve v tej disciplini pomeni tretji najboljši čas na svetu v mlajše mladinski kategoriji! V Majini najljubši disciplini - skoku v daljino - po pričakovanjih ni imela resnejše konkurence in je tokrat zmagal s skokom dolgim 616 cm.
Tretja članica ptujske ekipe na Prvenstvu Slovenije, ki jih je v Ljubljani spremljal njihov trener Aleš Bezjak, je bila Sara Serdinšek. Nastopila je v teku na 60 metrov in je s časom 8,57 sekunde na koncu osvojila 33. mesto.
David Breznik
■ v
ZOK GM Mobil Ptuj
-	ZOK Benedikt 3:0 (16, 17, 20)
ŽOK GM MOBIL PTUJ: Reibenschuh, Cvirn, Drevenšek, Topolo-vec, Radivoj, Rakuš, Gričnik, Horvat, Merc A., Čabrijan, Grubišič Čabo; Trener: Darko Zimič.
Ptujskim odbojkaricam se na dvoboju z Benediktom ni bilo treba posebej naprezati, da so s solidno igro prišle do zmage s 3:0 v nizih. V uvodu so po uspešnih akcijah skozi sredino, oziroma penalih Ra-divojeve prišle do prednosti 12:7. A v ženski odbojki se stvari lahko hitro spremenijo in po nekaj dobrih servisih
2. DOL vzhod (ž)
REZULTATI 12. KROGA: ŽOK GM mobil Ptuj - Benedikt 3:0, Kostmann Slovenj Gradec - ŽOK Mislinja 3:1, Prevalje - Swatyco-met Zreče 2:3, Kajuh Šoštanj -Mozirje 1:3, Nova KBM Branik II
-	ŽOK Ljutomer 3:1.
1.	ŽOK MISLINJA 12	11
2.	NOVA KBM BRANIK II 12	10
3.	K. SLOVENJ GRADEC 12	10
4.	ŽOK GM MOBIL PTUJ 12	9
5.	SWATYCOMET ZREČE 12
Ptujske odbojkarice so brez posebnih težav slavile proti ekipi iz Benedikta.
6.	ZOK LJUTOMER
7.	MOZIRJE
8.	PREVALJE
9.	KAJUH ŠOŠTANJ
10.	BENEDIKT
1	3
2	32:
2	33:
3	29: 5	23 B	22
32 11 30
11	30
12	2B 21 19 21 1S
2 10 12:30 7 1 11 9:33 5 1 11 6:33
9 13:31 9
4
gostij se je razlika stopila na dve točk. Po minuti odmora trenerja Darka Zimiča je spet vse šlo v njihov prid, saj so gostje preveč grešile. V drugem nizu je sledilo obdobje dobre igre ene in druge ekipe, ki sta imeli na tribunah športne dvorane Gimnazije Ptuj tokrat bučno podporo gledalcev. Najprej je šest odličnih servisov Čabo Gru-bišičeve prineslo prednost domačemu ŽOK GM mobil, ki so jo Benedičanke z od-
ločnejšo igro izničile (10:10). Nato so domačinke dosegle novo serijo točk po začetnih udarcih Gričnikove, v napadu se je razigrala še Cvirnova, ki je dosegla niz točk za zmago s 25:17. V gostujoči ekipi sta bili najboljši posameznici Mulčeva in Mlinaričeva, ki sta odlično servirali in prav ta element je dajal rezultatsko izenačenost v 3. setu. Ptujske odbojkarice so imele slabši sprejem in naredile so kakšno nepotrebno tehnično napa-
Tenis • Odprti turnir U-14
Tri Ptujčanke med osmerico
Na igriščih TK Triglav Kranj je pretekli teden potekal odprti turnir za dekleta v kategoriji do 14. leta starosti. Na njem je nastopilo pet deklet iz TK Terme Ptuj.
Kar tri so se z dvema zmagama uvrstile v četrtfinale, med najboljšo osmerico. To je uspelo Niki Strašek, Taji Lončarič in Tari Gorinšek. V četrtfinalu je Tajo izločila 1. nosilka Alja Belin-
ger (Šport plus), Taro 2. nosilka Tjaša Klevišar (Triglav Kranj), Niko pa 8. nosilka Tara-Katarina Milič (Olimpija). Belingerjeva in Klevišajeva sta se tudi uvrstili v finale.
Na prvi stopnički sta tokrat obstali Nina Pliberšek (ugnala jo je 1. nosilka) in Ana Teja Tabor (Anja Čotar - Talos).
JM
ODMEVI IZ ŠPORTA
vsak ponedeljek med 09.00 in 10.00
z Jankom Bezjakom.	|T
ŠPORTNE NOVICE \
vsak dan ob 13.10
Da boste na tekočem o domačih in svetovnih športnih dogodkih poslušajte RADIO PTUJ.
IS
RADIOPTUJ
89,8°98,M04;3
www.radio-ptuj.si
1.	Nemčija
2.	Španija
3.	Hrvaška
4.	Norveška
Narobe svet. Pred prvenstvom smo le Špance pričakovali tako visoko. Ne Nemcev, ne Hrvatov, še najmanj pa Norvežane. Skandinavci zadnja leta odlično delajo z mladimi in prvi rezultati so tu, čeprav njihove najperspektivnejše generacije šele prihajajo. Finalista sta prišla do konca prav iz skupine smrti, kjer smo se mi Slovenci prvi poslovili od tekmovanja. Še en dokaz, da je bila naša skupina za naše fante enostavno pretežka.
Prvaki so Nemci. Presenetljivo, vendar zasluženo. Ekipni duh, nemška nepopustlji-vost, izjemen islandski trener Dagur Sigurdsson, fantastični vratar Andreas Wollf, so le nekateri pomembni dejavniki za zlato kolajno. Nemci so pred prvenstvom in med prvenstvom ostali brez petih igralcev in so kljub vsemu verjeli v uspeh. Sam sem pričakoval njihov padec že v predtekmo-vanju. Žal smo se Slovenci ujeli v to zanko in izpadli. Nemška obramba 6 - 0 je v finalu izgledala brezhibno. Španci, odlični napadalci, niso imeli idej premagati visoke nemške obrambe, kjer sta blestela visoka dvometraša Pekeler in Lemke (soigralec Marka Bez-jaka v Magdeburgu). Kapa dol Nemcem za prikazano na prvenstvu. Španci so do finala prikorakali brez večjih stresov in bili prepričani, da
jim je pot do zlata posuta z rožicami. V finalu je še enkrat več slavila ekipa, ki igra odlično v obrambi. Še en dokaz, da je obramba najboljši napad in da prvenstva zmeraj osvajajo obrambno in ne napadalno usmerjene ekipe.
Tudi bronu Hrvatov se moramo globoko pokloniti. Čudežna zmaga nad Poljaki jim je odvzela preveč energije še za novi čudež v polfinalu proti Špancem. V preteklosti bi Hrvati skoraj gotovo izgubili tekmo za bronasto kolajno, a so fantje dozoreli in tokrat v tekmi za tretje mesto gladko ugnali presenečenje prvenstva - Norvežane.
Prvenstvo je bilo zelo naporno in že iz prve roke je vidno, da ekipe s starejšimi igralci (razen Špancev) niso zmogle parirati mlajšim do samega konca prvenstva (Francija, Danska ...). Na olimpijskih igrah ne bo tako naporno in znova lahko pri vrhu računamo na Francoze, ki kljub neuvrstitvi med dobitnike medalj niso zganjali scen, kot smo jih recimo mi Slovenci po izpadu v predtek-movanju.
Zadnji dan prvenstva so bili izžrebani tudi pari dodatnih evropskih kvalifikacij za SP 2017 v Franciji. Slovenci smo dobili neugodnega nasprotnika, reprezentanco Norveške. Tudi za nastop na OI v Riu se bo treba posebej potruditi, saj so naši nasprotniki Španija, Švedska in Iran. Kvalifikacije so na sporedu aprila, na OI pa potujeta dve najboljši reprezentanci.
uk
Foto: Črtomir Goznik
ko, tako da so gledalci spremljali izenačen del tekme. V končnici je mlada Horvatova s penalom najprej dobro zaključila akcijo, nato pa je nekajkrat še dobro servirala za končno zmago 25:20.
Domačinke so glede na dogajanje na igrišču popolnoma zasluženo zmagale, v tem tednu pa jih čakajo priprave na ekipo Kostmanna iz Slovenj Gradca, ki so na lestvici mesto pred njimi -pravi športni izziv.
David Breznik
Španec Raul Entrerrios naj igralec prvenstva
Španec Raul Entrerrios je postal najkoristnejši igralec oz. MVP prvenstva. Najboljši obrambni igralec je Danec Henrik Mollgaard.
Idealno sedmerico sestavljajo: vratar Andreas Wolff (Nemčija), levo krilo Manuel Štrlek (Hrvaška), levi zunanji Michal Jurecki (Poljska), srednji zunanji Sander Sagosen (Norveška), desni zunanji Johan Jakobsson (Švedska), desno krilo Tobias Reichmann (Nemčija) in krožni napadalec Julen Aguinagalde (Španija).
Najboljši strelec prvenstva je bil z 48 goli Španec Valero Rivera.
Namizni tenis
Katja med osem najboljših
2. OT za članice U-21
V Puconcih je v soboto potekal 2. odprti turnir za članice in člane U-21. Na njem je nastopila tudi peterica članov NTK Ptuj.
Med fanti sta Marsel Šegu-la in Gašper Cvetič obstala v svojih predtekmovalnih skupinah, podobno se je med dekleti zgodilo Danieli Tomanič Butkovski. Iz skupin sta se v izločilne boje uvrstili Katja Krajnc in Anja Bezjak. Anja je v izločilnih bojih izgubila v 1. krogu (9. do 14. mesto), Katja pa v drugem (5. do 8. mesto). Obe je izločila Aleksandra Vovk (Mengeš). 15-letna Katja Krajnc na lestvici NTZS U-21 zaseda visoko 6. mesto.
Zmag sta se veselila Deni Kožul (Logatec) in Ana To-fant (Mengeš).
2. OT za mlajše kadete
Istočasno je v Puconcih potekal odprti turnir za mlajše kadete in kadetinje. Iz ptujskega kluba so nastopili Klara in Nino Šegula, iz cirkovškega pa Maja in Lara Belaj ter Zoja Žolek. V izločilne boje sta se prebila Nino Šegula in Lara Belaj. Nino je preskočil še eno oviro in med 43 igralci zasedel 9. do 16. mesto. Lara je med 25 igralkami osvojila 9. do 12. mesto.
JM
torek • 2. februarja 2016
Šport, šolski šport
Štajrnhi	13
Futsal • 2. SFL, 12. krog
Boks • 1. slovenska liga
100-odstotni izkupiček 29 dvobojev, šest ptujskih zmag
Foto: Črtomir Goznik
Ekipa Hiša daril Ptuj je slavila peto zmago v sezoni.
Hiša Daril Ptuj -
KMN Oplast Kobarid
2:1 (2:0)
STRELCI: 1:0 Jaušovec (12.), 2:0 Roškar (15.), 2:1 Flander (25.)
HIŠA DARIL PTUJ: Zupanič, Krajnc, Pihler, Fleten, Šilec, Roškar, Vindiš, Zagoršek, Bra-ček, Jaušovec, Kocmut. Trener: Sandi Furek.
Ptujski futsalerji so vknjižili novo zmago, ki bi morala biti glede na potek tekme izražena z višjo razliko v njihovo korist. Domačini so prišli do lepe prednosti dveh golov, ki bi jo morali nadgraditi v zanesljivo zmago. A se je v drugem polčasu obrnilo v smer, ko so gostje iz ene redkih priložnosti znižali zaostanek. Varovanci Aleksandra Fureka so še naprej prevladovali, a jim udobnejše prednosti ni uspelo priigrati. V zadnjih štirih minutah tekme so tako imeli na voljo kar tri kazenske strele iz 10 metrov, a so bili Roškar, Šolec in Krajnc nenatančni, oz. se je izkazal gostujoči vratar. Tri točke so kljub vsemu
2. SFL
REZULTATI 12. KROGA:
KMN Tomaž - KMN Velike Lašče 6:1 (1:0), Hiša Daril Ptuj -KMN Oplast Kobarid 2:1 (2:0), Futsal klub Dobrepolje - Gorica futsal klub 4:5 (2:2).
1.	KMN TOMAŽ 12 9 1 2 50:18 28
2.	FK ZAVAS 12 8 1 3 54:29 25
3.	KEBELJ 12 6 3 3 48:39 21
4.	ŠD MLINŠE 12 5 3 4 48:48 18
5.	GORICA FK 12 5 2 5 43:38 17
6.	VELIKE LAŠČE 12 5 1 6 34:40 16
7.	HIŠA DARIL PTUJ 12 5 1 6 39:57 16
8.	FK STRIPY 12 4 1 7 51:42 13
9.	FK DOBREPOLJE 12 4 1 7 47:64 13
10.	KMN OPLAST 12 2 0 10 27:66 6
povsem zasluženo ostale na Ptuju, B-ekipa Oplasta pa ostaja pri dveh zmagah.
KMN Tomaž -KMN Velike Lašče
6:1 (1:0)
STRELCI: 1:0 Maroša (5.), 2:0 Školiber (21.), 3:0 Gori-čan (25.), 4:0 Gajser (29.), 5:0 Gašparič (29.). 6:0 Jaušovec (38.), 6:1 Žužek (39.)
KMN TOMAŽ: Vrbnjak, Magdič, Goričan, Školiber, Gašparič, Rajh, Vočanec, Gajser, Jaušovec, Kociper, Maroša, Ko-larič; Trenerja: Marjan Magdič in Matej Gajser
V 12. krogu je v Ormožu gostovala ekipa KMN Velike Lašče, ki je v zadnjih dveh sezonah nastopala v 1. SFL. Tekmo so bolje pričeli domačini, ki so praktično celotno srečanje narekovali ritem dogajanju na igrišču. Rezultat polčasa je bil 1:0, kar je gostom še vlivalo nekaj upanja na boljše nadaljevanje. Ko pa je v drugem delu v 29. minuti na semaforju pisalo 5:0 je bilo dvomov o zmagovalcu konec. Do konca tekme so priložnost dobili še rezervisti na obeh straneh.
»V zadnjem času se borimo s poškodbami, pa tudi poraz v prejšnjem krogu je pustil določene posledice, zato smo tekmo pričakali v negotovosti. Kljub vsemu nam je uspelo odigrati tako kot smo si zamislili. Predvsem me veseli pravi pristop in odziv določenih igralcev, ki so izkoristili svojo priložnost. V naslednjem krogu se nam obeta lokalni derbi, ko k nam pride ekipa FC Ptuj,« je povedal Matej Gajser, trener KMN Tomaža.
JM, DB
Športni napovednik
Kamp - zimska šola nogometa U-12/13
MNZ Ptuj - Komisija nogomet za vse, od 21. do 25. 2. v Novigradu na Hrvaškem organizira kamp - zimsko šolo nogometa za letnike 2003 in 2004. Udeleženci bodo bivali v hotelu Maestral****, ki je od nogometnih igrišč oddaljen le nekaj metrov.
Zimskim kamp nogometa je namenjen igralcem/-kam, ki se želijo dodatno izpopolnjevati v nogometnih prvinah. Vadba bo potekala po strokovnem programu NZS za starostno kategorijo U-12 in U-13. Vodila jo bosta trenerja PRO Gora-zd Černila in Drago Prelog. Za izvedbo in strokovno vodenje je zadolžena Komisija nogomet za vse pri MNZ Ptuj.
Obveščamo klube in starše, da igralcem/-kam omogočijo udeležbo na kampu oz. zimski šoli nogometa. Stroški znašajo (penzion, dodatno kosilo) 170 €. Plačilo lahko opravijo starši, klub ali sponzorji - donatorji. Ostale stroške financira MNZ Ptuj. Rok za prijavo in plačilo je 10. 2. 2016!
Druge informacije dobite na spletni strani Medobčinske nogometne zveze Ptuj, http://mnzveza-ptuj.si/
Železničarski boksarski klub Maribor je v Mercator-jevem centru izvedel 4. krog slovenske boksarske lige. Tega je zaznamovala odlična udeležba, saj je bilo na sporedu rekordnih 29 dvobojev, izmed katerih jih je bilo sedem na vrhunskem nivoju. Ptujski boks so zastopali tekmovalci BK Ring in Dejan Zavec Boxinga, ki so bili uspešni in so osvojili veliko točk.
Med ringovci je imel drugo uradno borbo Alen Kralj, ki je s 14. leti nosilec mlade ptujske boksarske generacije. Tokrat je Kralj s 3:0 premagal Erika Kajdiča (Golden Gloves Ljubljana). Med kadeti skorajda nepremagljiv Leon Lovrec je tokrat dobil nov izziv, saj se je pomeril z mladincem Arditom Zakirijem (BK Slovenske Konjice). Slednji je izkoristil večjo izkušenost, saj je Lovrec v prvi rundi boksal previdno, v drugi je bil še preveč rezerviran, medtem ko se je v tretji sprostil in je napadal, vendar je na koncu izgubil z 1:2. Mladi Timotej Pučko se vidno dviguje v svoji formi, tokrat je bil v vseh prvinah veliko boljši od
Andrey Lendel (BK Ring)
Jassima Isenija (BK Slovenske Konjice) in ga ugnal 3:0. Ob Moniki Božičko in Anji Jabločnik imajo v BK Ring novo boksarko - Tamaro Oprešnik. Ta se je v svojem prvem uradnem dvoboju pomerila z Alenko Kozjek (FC Ljubljana). Dvoboj med ptujsko mladinko in ljubljansko članico je Kozjekova dobila s 3:0, čeprav je bil v resnici veliko bolj izenačen in negotov, kot kaže rezultat. Več kot na zadnjih borbah je tokrat pokazal Andrey Lendel, ki je nastopil proti do sedaj še
Plezanje • Priznanja PZS
Markovičeva najboljša šestič zapored
Na alpinistično-plezalnem večeru, ki je v okviru sejma Natour Alpe Adria potekal 28. januarja na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani,
je Planinska zveza Slovenije podelila priznanja za vrhunske dosežke v alpinizmu, športnem in lednem plezanju ter turnem smučanju za
1. liga, vrstni red:
1.	BK Ring Ptuj	45 točk
2.	BK Portorož	29 točk
3.	FC Ljubljana	26 točk
4.	Dejan Zavec Boxing	21 točk
neporaženemu Tadeju Črno-gi (BK Portorož). Gledalci so spremljali pravo borbo, ki se je zaradi trka z glavama predčasno končal v tretji rundi. Po štetju točkovnih listov je Lendal gladko (3:0) ugnal favoriziranega Primorca. Državni prvak v kategoriji do 69 kg Aleš Kujavec (BK Ring Ptuj) je še enkrat več pokazal svojo kakovost, saj je suvereno ugnal Bojana Stoilo-va (Golden Gloves Ljubljana). Kujavec je še enkrat pokazal, da sodi v sam slovenski vrh zelo močne velterske katego-
leto 2015.
Med dobitniki priznanja je bila tudi Mina Markovič,
ki je bila šestič zapored najuspešnejša športna plezalka
Foto: Irena Mušič Habjan
Mina Markovič je še šestič zapored prejela priznanje za najboljšo športno plezalko v državi.
rije. Enako velja v kategoriji do 81 kg tudi za Denisa Lazarja, ki je tokrat deklasiral Gregorja Starašiniča (BK Ljubljana).
Ob sedmih članih BK Ring je ptujski boks v Mariboru iz kluba Dejan Zavec Boxing predstavljal Dado Vukalič. Ta je dosegel drugo zaporedno ligaško zmago, potem ko je slavil z deljeno sodniško odločitvijo 2:1 proti Milošu Miliču (Bk Slovenske Konjice).
BK Ring je vpisal pet zmag in dva poraza ter je za ligaško lestvico, na kateri prepričljivo vodi, osvojil novih 17 točk. Veliko prednost pred tekmeci bodo ptujski boksarji in boksarke na poti do novega ekipnega državnega naslova branili še na dveh krogih lige, ki bosta na sporedu v Ljubljani in Portorožu.
David Breznik
v Sloveniji. V moškem delu te kategorije je slavil Domen Škofic. Ostala priznanja so prejeli Peter Podgornik (priznanje za življenjsko delo na področju alpinizma), Anasta-sija Davidova (najuspešnejša alpinistka), Urban Novak in Marko Prezelj (najuspešnejša alpinista), Janez Svoljšak (najuspešnejši ledni plezalec) in Nejc Kuhar (najuspešnejši turni smučar).
Priznanje je prejel tudi Minin in Domnov reprezentančni trener Roman Kraj-nik.
Mina Markovič::«Zadnja sezona je bila res zelo uspešna in takšne podelitve so priložnost, da se vsi zberemo in pogledamo, kaj se je dogajalo preteklo leto. Prejšnja sezona je bila res ena od sezon, v kateri sem se ogromno naučila, hkrati pa pokazala vrhunsko formo čez vse leto, kar mi osebno res veliko pomeni.«
UR
Šolski šport • Odbojka
Bistričani ugnali domačine
V telovadnici Oš Markovci je v četrtek, 14. januarja, potekalo območno tekmovanje v odbojki za starejše učence letnikov 2001 in mlajše. Izmed štirih ekip, ki so si udeležbo na tekmovanju zagotovile z dobrimi nastopi na medobčinskih tekmovanjih, sta si nastop v finalu zagotovili ekipi OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica in domača ekipa OŠ Markovci. V izenačeni tekmi je zmagala gostujoča ekipa iz Slovenske Bistrice in se s tem uvrstila v četrtfinale državnega tekmovanja.
Rezultati: OS Markovci - OS Črešnjevec 2:0, OŠ Videm-Le-skovec - OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica 2:0;
tekma za 3. mesto: OŠ Vi-dem-Leskovec - OŠ Črešnjevec 0:2;
tekma za 1. mesto: OŠ Markovci - OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica 1:2.
Vrstni red:
1.	OŠ Pohorskega odreda SI. Bistrica
2.	OŠ Markovci
3.	OŠ dr. Jožeta Pučnika Črešnjevec
4.	OŠ Videm-Leskovec
UR
Ekipa OS Pohorskega odreda Slovenska Bistrica se je uvrstila v četrtfinale državnega tekmovanja.
14 Štajerski
Šport, šport mladih
torek • 2. februarja 2016
Mali nogomet • Zimska liga MNZ Ptuj
Poetoviu ob 30-letnici kluba najlepše darilo -15. naslov prvaka
KMN Poetovio letos slavi pomemben jubilej, saj bo oktobra praznoval 30-letnico delovanja. Že nekaj mesecev prej pa so si igralci, ki branijo barve tega kultnega kluba, na najlepši možen način čestitali kar sami, saj so osvojili nov naslov prvaka v Zimski ligi malega nogometa - Zavarovalnica Tilia. Polna dvorana Center, kjer se je zbralo več kot 300 gledalcev, je v nedeljo popoldan videla napeto končnico in izjemne boje. Vse skupaj sta začinili še dve revijalni tekmi nogometnih naraščajnikov.
Liga, ki je pred leti preživela nekaj slabših sezon v smislu kakovosti, v zadnjem obdobju ponovno opozarja nase: ekipe so vse kakovostnejše, občinstvo pa lahko vidi ase, ki prihajajo iz malega in tudi velikega nogometa.
Po treh tekmah rednega dela letošnje lige je bila ekipa novih prvakov na zadnjem mestu brez osvojen točke, samo mesec dni za tem pa so Ptujča-ni spet stopili na tron. Povsem zasluženo, saj so po začetnih neuspehih zaigrali kot prerojeni, zmage so se kar vrstile, najboljše pa so prihranili za končnico, ko je moštvo »oldti-merjev«, kot jih imenujejo nekateri, pokazalo, da še nikakor ni za staro šaro ter je s pametno in preudarno igro ustavilo vse nalete FC Ptuj in Rim.
FC Hiša daril - Poetovio Plindom 0807300 1:4 (1:1)
STRELCI: 1:0 Pihler (1.), 1:1 Kelenc (14.), 1:2 N. Čeh (19.), 1:3 Šnofl (28.), 1:4 Šnofl (29.)
Za FC Ptuj je že v 1. minuti zadel Pihler. Po šoku so se modri pobrali, bili boljši, priložnosti sta zapravila Šnofl in Kurež. Pred koncem prvega dela je izid poravnal Kelenc. Takoj zatem je Roškar zadel prečko vrat Poetovia. Isti igralec je vajo ponovil v 16. minuti,
Končni vrstni red:
1.	Poetovio Plindom 080 73 00 9 točk
2.	ŠD Rim Picerija Špajza 4 točk
3.	FC Hiša Daril Ptuj	0 točk Najboljši strelec lige: Robert Kurež (Poetovio Plindom 0807300): 16 zadetkov
Postave ekip v finalu: Poetovio Plindom 0807300: Kornik, Emeršič, Fridl, Klinger, N. Čeh, Šnofl, Kelenc, Kurež, D. Krajnc, Letonja, Ajlec
ŠD Rim Picerija Špajza: Fras, Šket, Škrinjar, Krivec, M. Gajser, D. Gajser, Škrabl, Pislak FC Hiša daril Ptuj: Zupanič, Ž. Krajnc, Pihler, Mulej, Ro-škar, Šprah, Pajnkiher, Braček
za zapravljeno pa so bili rdeči kaznovani v 19. minuti, ko je iz obrata zadel N. Čeh. FC Ptuj je v večini srečanja igral tudi z vratarjem Zupaničem v polju, saj so iskali zmago, toda tvegano igro je ob koncu z dvema zadetkoma kaznoval Šnofl.
ŠD Rim Picerija Špajza -FC Hiša daril Ptuj 4:1 (3:0)
STRELCI: 1:0 Pislak (3.), 2:0 Škrinjar (6.), 3:0 Škrabl (15.), 3:1 Braček (22.), 4:1 Pi-slak (28.)
Rim je silovito pritisnil in že v 6. minuti so sinje modri vodili z 2:0. Tudi v nadaljevanju so bili boljši »rimljani« in ob polčasu je bilo že 3:0. V drugem delu je bila slika vsaj na začetku nekoliko drugačna, saj so rdeči narekovali tempo in v 22. minuti je nekaj upanja FC Ptuju vlil Braček. Rdeči so iskali zadetek za dokončen priključek, vsi njihovi upi pa so bili pokopani dve minuti pred koncem tekme, ko je za Rim zadel Pislak.
Poetovio Plindom 0807300 - ŠD Rim Picerija Špajza 5:3 (1:1)
STRELCI: 1:0 N. Čeh (8.), 1:1 Šket (12.), 2:1 N. Čeh (17.), 3:1 Kelenc (19.), 3:2 Krivec (20.), 3:3 Kelenc (22. -ag), 4:3 Letonja (25.), 5:3 N. Čeh (29.)
Smetana vedno pride na koncu in tokrat na dvoboju dveh najboljših malonogome-tnih ekip zadnjih let na našem področju ni bilo nič drugače. V trdi, živčni in na čase tudi grobi tekmi so številni gledalci lahko videli izjemno predstavo, ki je nato dala zmagovalca lige. Za Rim je v poštev prišla le
Mali nogomet • ONL Videm, Zimska liga Ljutomera
ONL Videm
VETERANI
REZULTATI 10. KROGA: ŠD
Pobrežje veterani - Joe Fer-nandes Copy Sitar veterani 5:2, ŠD Lancova vas veterani - ŠD Selan Gostilna Kozel 2:12, JP Team - KMN Majolka veterani 4: 10.
1.	KMN MAJOLKA - 1010 0 0 77:22 30
2.	ŠD POBREŽJE - 10 5 1 4 38:30 16
3.	JP TEAM	10 5 1 4 40:48 16
4.	ŠD SELAN KOZEL 10 4 2 4 38:38 14
5.	JOE FERNANDES 10 2 1 7 21:35 7
6.	ŠD LANCOVA VAS (-1) 10 1 1 8 19:60 3
ČLANI
REZULTATI 9. KROGA:
EHM Team 2 - ŠD Pobrežje člani 10:9, NK Tržec R21 -EHM Team 2:5, ŠD As - ŠD Zg. Pristava Bar Incognito 6:6, KMN Majolka člani - Joe Fernandes Copy Sitar člani 4:3, ŠD Selan Krovstvo Petrovič - ŠD Lancova vas člani 1:1.
1. KMN MAJOLKA	9	9	O	O 54:24 27
2. ŠD ZG. PRISTAVA	9	5	3	1 43:27 18
3. EHM TEAM	9	4	2	3 35:32 14
4. COPY SITAR - ČLANI	9	4	l	4 32:29 13
5. EHM TEAM 2	9	4	l	4 32:46 13
6. ŠD AS	9	3	2	4 43:43 11
7. NK TRŽEC - R21	9	3	l	5 47:44 10
8. ŠD SELAN PETROVIČ 9		2	4	3 32:34 10
9. ŠD POBREŽJE	9	2	2	5 35:46 8
10. ŠD LANCOVA VAS	9	O	2	7 21:49 2
		Darko Lah		
ZL Ljutomera:
Presenetljivo slavje ekipe z Veščice
Na jubilejnem desetem tekmovanju zimske lige v malem nogometu se je v sklepni del uvrstilo šest ekip, dve najuspešnejši iz predtekmovanja (Balsteam in Manar Meteorplast) pa sta neposredno napredovali v polfinale. Nekoliko presenetljiv zmagovalec je bila ekipa Avtoličarstvo Škrinjar, za katero so igrali Tilen Majerič, Damjan Pergar, David Mihalič, Primož Panič,
Nino Bertalanič, Damir Kocbek, Niko Kardinar, Patrick Jelen, Tadej Bogdan, Uroš Ve-selič, Aleš Petek, Uroš Mlina-rič, Denis Jeleničič in Timotej Grabar.
REZULTATI - polfinale: Al-tafin - Balsteam 2:1, Manar Meteorplast - Avtoličarstvo Škrinjar 4:4 (po izvajanju kazenskih strelov so se v finale uvrstili igralci Avtoličarstva);
Foto: Črtomir Goznik
Predstavniki najboljših treh ekip so prejeli zaslužena priznanja.
Foto: Črtomir Goznik
Ekipa Poetovio Plindom 0807300 je zasluženo osvojila nov naslov v Zimski ligi MNZ Ptuj.
zmaga in tako so sinje modri tudi pričeli. Bili so boljši, agresivnejši, Šket in T. Gajser pa sta zapravila lepi priložnosti. Izkušeni Ptujčani so povedli iz prve prave priložnosti: po strelu Kelenca je odbitek v mrežo pospravil N. Čeh. Z 10-metrov-ke zaradi petega akumuliranega prekrška je izenačil Šket in postavil izid polčasa. Še pred tem je Kelenc na drugi strani zapravil dve desetmetrovki.
V nadaljevanju so »rimljani« zaigrala na vse ali nič, toda vodstvo so povišali Ptujčani. Najprej je iz obrata zadel N. Čeh, v 19. minuti pa smo videli potezo dneva, verjetno pa kar leta: Nastja Čeh je žogo preko glave podal do Kelenca, ki je udaril »iz prve« ter »razparal« mrežo Rima. Res neverjetna akcija, ki so ji zaploskali tudi pristaši Rima. Toda sinje modri se niso predali in malo kasneje je spet bilo vse na začetku - 3:3. Letonja je Poetovio spet popeljal v vodstvo, Šket pa je v 28. minuti zapravil še zadnjo priložnost za Rim, potem ko je zadel vratnico. Končni izid tekme je postavil N. Čeh.
tp
Foto: Črtomir Goznik
V revijalnem delu prireditve so se med drugimi merila dekleta ŽNK MSM Ptuj in dečki ONŠ Golgeter Hajdina.
finale: Avtoličarstvo Škrinjar - Altafin 2:0 (strelca: Damir Kocbek in Aleš Petek).
Najboljša strelca lige sta bila s po osmimi zadetki David Mihalič (Avtoličarstvo Škrinjar) in Jernej Trstenjak (Balsteam), pokal za fair play pa je pripadel ekipi Balsteam, ki je ligo končala brez kazenske točke.
NŠ
Nastja Čeh: »Imamo željo, srce in prijateljstvo«
Nastja Čeh, igralec Poetovia Plindoma 0807300: »Zasluženo smo slavili in dokazali da smo najboljša malono-gometna ekipa na Ptuju in v okolici. Kljub našim letom, ki jih je kar nekaj, imamo željo, srce in prijateljstvo, ki nas krasi. Imamo KMN Poetovio, ki bo letos star 30 let in mi ter drugi okrog kluba smo na to zelo ponosni. Verjamem, da bomo še kar nekaj let mešali štrene mladim fantom v ligi. Ponosni smo lahko nase in vse, ki so blizu kluba, prav tako pa je lahko ponosen Fredi Kmetec, ustanovitelj tega kluba. Predstave v končnici so bile kakovostne, vendar se nam vidi, da prihajamo iz velikega nogometa. Fantje, ki igrajo futsal, igrajo drugače, žoga je povsem drugačna, ne nazadnje tudi sam tempo. Ni enostavno, toda mi se ne damo, gremo v bitko in kot sem dejal, še nekaj let nam bodo morali gledati v hrbet.«
Tomaž Gajser, igralec Rima Picerije Špajza: »Tekma s Poetiviem je bila res dobra, prava finalna. Verjamem, da so gledalci uživali, prav tako nasprotna ekipa, mi pa smo na koncu potegnili kratko. Mi nismo realizirali svojih priložnosti, Ptujčani pa svoje so, tako da se je na našo žalost rezultat obrnil njim v prid. Sicer je bila liga dobra, ekipe boljše kot v preteklih letih, v končnico pa so se uvrstile ekipe, ki so po rednem delu pokazale največ.«
Žan Krajnc, igralec FC Ptuj Hiša daril: »V ligo smo krenili z željo, da se v naši prvi sezoni zavihtimo v play off. To nam je tudi uspelo, ekipa Poetovia pa je zasluženo zmagala. Za kaj več nam je morda zmanjkalo tudi športne sreče, bo pa to izziv v prihodnosti. Lepo je bilo na finalu videti toliko ljudi, ki so športno navijali za vse ekipe.«
Stanko Glažar, predsednik MNZ Ptuj: »Celotna liga je bila izjemna, krona vsega pa je bilo finale. Zmaga Poetovia je povsem zaslužena, saj se vidi, da so bili na delu mojstri malega nogometa, tako da smo lahko s celotno prireditvijo izjemno zadovoljni.«
OM;{JU Pozdrav sosedu ■ I lici 10:00 Utrip is. Ormoža 11: i H N (¡M\l:.n,! pri Francctu ! K;[JI) I ft. pustna povorka v Msjfiperku 20:00 Podelitev plat« jubilantom OOZ Ptuj 20:411 Folklorni večer v Stopertah 21:55 Polka in Majolka 23:00 Video Strani
SIP
PROGRAMSKI NAPOVEDNIK
več na spletni strani www.siptv.si
ÜK:00 Pozdrav sosedu ■ 2. del 10:00 Zimska opravil.] na rolensaku 11:30 Piuj v pustu 12:011 Video strani 16:011 Seja sveta Lenart-V ŽIVO 20:(lil Športnik leta MO Ptuj 21:31! FaSenk po Dornovsko 2015 2.1:0t) Video strnili
: I S: v i;: Kronik j iz občine Hajdina 09:00 S K L
10:01! Starce - Dobri vojak Svejk-veseloiyra
17:00 Poslovanje v Staršah 2015
IN: 15 Usposabljanje zAliD vTmieah
19:30 Ptuj v pustu
20:00 S pesmijo v novo leto
21:30 Kronika iz občine Hajdina
22:00 Polka in Majolkn
Dodatni tennlnl oddaj I _ Oddaje \z občine Majšperk redno v novih terminih na sporedu SIP TV
program v živo tudi preko spleta:
www.siptv.si
Zmagovalec zimske lige, ekipa Avtoličarstvo Škrinjar
Uredništvo: Domava 116d, 2252 DORNAVA; info@siptv.si
kontakt: 02 754 00 30; 041 618 044; www.siptv.si Marketing: Megamarketing d.o.o,; 02 749 34 27; 031 627 340
Foto: NS
torek • 2. februarja 2016
Poslovna in druga sporočila
ŠtajerskiTEBKlK 15
Častni pokrovitelj 56. Kurentovanja
dr. Milan Brglez, predsednik Državnega zbora
Republike Slovenije
¿FE< ****
f
™OFtST
»

W fl

V'u
Prebujamo pomlad
Torek, 2. februar 2016, 24.00 Tradicionalni kurentov skok
2., 3. in 4. februar 2016
Globina naše kulturne dediščine:
Dušica Kunaver, Marija Hernja Masten, Damjan Ovsec
tematski večeri v MuziKafeju
Sreda, 3. februar 2016, 10.00 Otvoritvena slovesnost s predajo oblasti župana princu karnevala
Četrtek, 4. februar 2016, 10.00 Srečanje veselih maškar iz vrtcev
Petek, 5. februar 2016, 18.00 Večerni sprevod demonov, zombijev in ostalih domišljijskih mračnih likov
Sobota, 6. februar 2016 Mestni pustni korzo, 10.30 Tradicionalna humanitarna Obarjada Lions kluba Ptuj, 10.00
Nedelja, 7. februar 2016, 13.00
Mednarodna FECC EtnoFest in KarnevalFest povorka
Torek, 9. februar 2016, 17.00 Pokop pusta
Februar 2016
ArtFest - Mednarodni slikarski ex-tempore Ptuj 2016
Pustno vzdušje s kulturno, kulinarično in vinarsko ponudbo v ptujskih kulturnih ustanovah, hotelih in gostinskih lokalih
Organizatorji si pridržujemo pravico do spremembe programa. Za morebitne napake se opravičujemo.
www.kurentovanje.net
i

			• • •
¿5			•11 • •ti*
rt«			• • •
• • •			••
	» «	O«.	
• ••			••M • •
• • m			
• fP	0		
• ••			•> •
•T	i		
•			•••i»
i S	J		•
Ptuj, Slovenija 2.-9. februar 2016

8 norih noči
v Karnevalski dvorani na Vičavi
Torek, 2. februar, ob 20. uri Čuki, Gadi
Vstopnice v predprodaji 9 eur, na dan prireditve 12 eur.
Sreda, 3. februar, ob 20. uri Učiteljice, Petra Kovačevič, Kingston
Vstopnice v predprodaji 12 eur, na dan prireditve 15 eur.
Četrtek, 4. februar, ob 20. uri Parni Valjak, Drugo dugme
Vstopnice v predprodaji 15 eur, na dan prireditve 18 eur.
Petek, 5. februar, ob 20. uri Kurentanc
MI2, Happy Ol'Mcweasel, Cover lover
Vstopnice v predprodaji 12 eur, na dan prireditve 15 eur. Za člane KPŠ 9 eur.
Sobota, 6. februar, ob 19. uri Veliki karnevalski bal Tanja Žagar, Ansambel Pajdaši
Vstop z večerjo 28 eur, na dan prireditve brez večerje 14 eur. Vstop mask ob 22. uri.
Nedelja, 7. februar, ob 21. uri Prljavo kazalište, Poskočni muzikantje
Vstopnice v predprodaji 15 eur, na dan prireditve 18 eur.
Ponedeljek, 8. februar, ob 20. uri Magnifico, Mambo Kings
Vstopnice v predprodaji 12 eur, na dan prireditve 15 eur.
Torek, 9. februar, ob 20. uri Modrijani, Nina Pušlar
Vstopnice v predprodaji 9 eur, na dan prireditve 12 eur. Prodajna mesta vstopnic za karnevalsko dvorano
Pošta Slovenije, Eventim, Petrol, Tic Ptuj, Kavarna Kluba ptujskih študentov, Kiosk pred karnevalsko dvorano na Vičavi (na dan dogodka, dve uri pred prireditvijo)
MESTNA OBČINA PTUJ javne službe ptuj

eruzalem Ormož aloze ,
ovenske gorice
I FEEL SLOVENIA
feto
>ni
A Zavarovalnica XI Maribor
^^^ Cestno podjetje Ptuj
adliriapOio
poŠta Slovenije
^^	ZanealJIvo vsepovsod
MEDIJSKI PARTNER
Štajerski TEDNIK RADIOPTUJ
89L8*96.e«KH3
16 Štajerski TEDNIK
Naše prireditve
torek • 2. februarja 2016
Recepti • Stare jedi za dober namen
Stari okusi, ki vedno znova navdušijo
Dobrodelna kosila s starimi jedmi v restavraciji Gastro na Ptuju Marjana Skoka so se dobro prijela. Kuharska ekipa pod vodstvom vodje kuhinje Nataše Gabrovec in s pomočjo Marjana Skoka, ki izbira dediščinski jedilnik, je tokrat pripravila cesarjev ješprenj na juhi, jerebice (fazana) v laški polivki, špinačni puding in čokoladne krofke.
Foto: Črtomir Gozni k
Foto: Črtomir Gozni k
Cesarjev ješprenj na juhi (Vodnik, Kuharske bukve, 1799)
Spinačni puding (Amweisungzu kochen, 1786)
Jerebica (fazan) v laški polivki (Vodnik, Kuharske bukve, 1799)
Foto: Črtomir Goznik
Čokoladni krofki (Zelena, Die Kochkumt, 1828)
Cesarjev ješprenj na juhi: raztepeš 12 rumenjakov. Ko narastejo do polovice lonca, priliješ ob robu osoljeno mlačno govejo juho in vse skupaj dobro razžvrkljaš. Z napol vrelim kropom napolniš večjo kozico, vanjo postaviš lonec z juho, pokriješ in pustiš, da vre. Ko je trdo kuhano, se ta jed imenuje cesarjev ješprenj. Iz lonca ga režeš z žlico, da dobi obliko, zložiš v skledo in nanj naliješ mesno ali postno juho. Cesarjev ješprenj pa lahko narediš tudi tako, da daš v lonec dve žlici moke in 3,5 del smetane in dobro zmešaš. Dodaš 12 rumenjakov, sol in ponovno stepeš ter nadaljuješ po že opisanem postopku. V skledo lahko daš tudi celi ješprenj in priliješ juho. V tem primeru je treba maso iz prvega lonca pred kuhanjem preliti v drugi lonec, ki si ga poprej namazal z maslom, tako da se bo „ješprenj" rad ločil od lonca.
Jerebice v laški polivki: jerebico spečeš na ražnju tako, da bo mehka in sočna. V kožico daš olje, na njem ocvreš nasekljana jetrca in želodec jerebice (mi smo spekli fazana, ker jerebic ni bilo mogoče kupiti), nato priliješ kis, vino in juho. Ko to zavre, dodaš zreza-ni drobnjak, dišave, limonino lupino. Skozi sito polivko precediš v drugo kožico. Sočno pečeno jerebico (fazana) razrežeš na četrtine ter jih daš kuhat v polivko. Dodaš sardele in surovo maslo. Ko je mehko, preložiš v skledo, dodaš sok limone in daš na mizo.
Spinačni puding: špinačo skuhaš do mehkega in jo drobno razrežeš. Umešaš maslo, dodaš 6 do 8 jajc ter ravno toliko trdo kuhanih in drobno naseklja-nih jajc, v mleku namočeno žemljo ter špinačo. Vse dobro zmešaš, dodaš malo muškatnega cveta in sladkorja ter poso-liš. Servieto namastiš z mrzlim maslom, napolniš z maso, položiš v kozico ter povežeš z vrvico. Doliješ vrelo vodo in kuhaš dobro uro. Omako za zraven lahko narediš iz masla, ki mu umešaš nekaj moke, celo čebulo in malo začimb, nekaj fino sesekljane špinače in sladke smetane. Pred serviranjem omako pre-liješ prek pudinga.
Ce delaš puding v času, ko so kostanji, jih lahko drobno sesekljane dodaš masi. Ce je čas, ko so na voljo raki, lahko dodaš tudi narezane rakove repe, kar doda pudingu lep izgled in tudi okus. To narediš tako, da obložiš servieto z rakovimi repki in pri serviranju poliješ puding z rakovo omako ter ga okrasiš z rakovimi škarjami.
Čokoladni krofki: 28 dag fino zmletega sladkorja mešaš s 6 rumenjaki pol ure in dodaš 28 dag naribane čokolade ter rahlo zmešaš z 28 dag moke in s snegom iz 6 beljakov dokončaš testo. Na z maslom pomazan papir stiskaš okrogle krofke in jih spečeš v pečici. Lahko pa jih spečeš tudi kot mafine. Pečeš na 160 stopinj Celzija 15 oz. 30 minut.
Zapisala: MG
Foto: Črtomir Goznik
Dobrodelno omizje: (od leve) Štefan in Andreja Celan, Stanislav Glažar, Branko Goričan, Vili Horvat, Jernej in Sonja Gole.
Darovali so Štefan in Andreja Čelan, Stanislav Glažar, Branko Goričan, Vili Horvat ter Jernej in Sonja Golc, da bi Danijel Milošič tudi z njihovo pomočjo čim prej prišel do avtomobila. Z njim bo lahko uresničil svoje življenske in delovne cilje.
v
torek • 2. februarja 2016
Ljudje in dogodki
Štajerski TEDNIK 17
Slovenija • Svetovalnica za migrante po novem društvo
»
Delamo naprej, tehnične ovire nas ne bodo zaustavile«
Svetovalnica za migrante, ki je delovala v okviru svobodnih sindikatov, a je zaradi finančnih težav z iztekom leta prenehala delati, sedaj deluje kot društvo.
Skupina svetovalcev iz mi-grantske pisarne ZSSS v sestavi Goran Lukic, Sonja Šarac, Goran Zrnic in Boris Perš je odšla na svoje in ustanovila društvo Svetovalnico za migrante. Glede na to, da je svetovalnica za migrante, ki je delovala v okviru svobodnih sindikatov, ugasnila ravno zaradi pomanjkanja denarja, nas je zanimalo, na kak način se bo financiralo na novo ustanovljeno omenjeno društvo. »V tem trenutku se samofinanciramo. Sicer pa se nameravamo financirati predvsem iz članstva in tudi sredstev iz projektov, naročil, donacij in preostalih finančnih možnosti. Absolutno pa bo poudarek na članstvu,« je pojasnil predsednik društva Goran Lukic, ki je bil sicer do lanskega leta zaposlen pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) kot samostojni svetovalec za politike zaposlovanja, notranje informiranje in spletno komuniciranje.
Mesečna članarina od 2 do 8 evrov
Kot je razvidno na njihovi spletni strani, višina mesečne članarine člana društva za zagovorništvo ranljivih skupin - Svetovalnica za migrante znaša za zaposlene osem evrov, za osebe v drugih
oblikah dela šest evrov, za brezposelne osebe, za prejemnika denarnega nadomestila in upokojence pet evrov, za študente štiri evre ter za osebo z mesečnimi prejemki, enakimi ali nižjimi od minimalnega osebnega dohodka, dva evra. Medtem ko je višina minimalne mesečne donacije, ki jo
plačaš, da postaneš podpornik, pet evrov. Kot podpornik lahko plačaš enkratni četrtletni prispevek v višini 15 evrov; polletni prispevek v višini 30 evrov ali letni prispevek v višini 60 evrov.
Uradna predstavitev svetovalnice, ki je zainteresiranim na voljo na brezplačni telefonski števil-
r
v.
12 milijonov evrov za projekte
Z oktobrom minulo leto je vrata zaprla tudi Info točka za tujce, saj so se, kot so pojasnili na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, vsi projekti iz stare finančne perspektive, iz katere je bila financirana tudi Info točka za tujce, v preteklem letu iztekli. Na omenjenem ministrstvu pa pripravljajo več projektov, ki bodo financirani iz nove finančne perspektive in bodo pokrivali podobne vsebine, vendar bodo namenjeni vsem ranljivim skupinam na trgu dela, ne samo migrantom. Za projekte načrtujejo okrog 12 milijonov evrov: »ZRSZ bo tako npr. v okviru projekta EURES (8 mio EUR) informiral deležnike o ukrepih za lažje uresničevanje pravic, podeljenih delavcem v okviru prostega gibanja in tudi vzpostavil ustrezno informacijsko točko.«

J
ki 080 14 34 ali telefonski številki 01 43 41 293, na spletnem naslovu info@svetovalnicazamigrante. si, spletni strani www.svetovalni-cazamigrante.si in v prostorih na Dalmatinovi 4 v Ljubljani, je potekala minulo sredo. Kot je še pove-
dal Lukic, gre za organizacijo, ki zagovarja, ščiti, promovira in razvija delavske, socialne in statusne pravice migrantskih in mobilnih delavcev (šoferji) ter beguncev in prosilcev za azil.
Monika Levanič
Foto: OM
Ptuj • Etnografsko društvo Kurent in mednarodno sodelovanje
Kurenti pomagajo preganjati zimo povsod po Evropi
Medtem ko se s svečnico v naših krajih pričenjajo letošnje pustne prireditve, pa se kurenti odpravljajo opravit svoje pomladno poslanstvo tudi v druge kraje, na druge, tudi mednarodne pustne in karnevalske povorke.
Člani etnografskega društva Kurent iz Ptuja bodo med 4. in 8. februarjem v Nemčiji, v Bra-unschweigu. Tja so odšli skupaj s svojimi francoskimi kolegi iz Mulhousa (po nemško Mulhau-sna), s katerimi jih družijo prav posebne vezi.
Etnografsko društvo Kurent je bilo ustanovljeno leta 2006, da bi ohranjalo in prenašalo ljudsko izročilo o pustnih šegah na Dravskem in Ptujskem polju. Danes ima 35 članov, med njimi je tretjina mlajših od 16 let. Čeprav je v njihovem imenu naziv kurent, pa združujejo več pustnih likov: pernatega in rogate-ga kurenta, hudiča, ruso, pokače in lik baba deda nosi. V pustnem času opravljajo pustne obhode po Dravskem in Ptujskem polju, udeležujejo pa se tudi prireditev in karnevalov doma in v tujini. V desetih letih delovanja se je dru-
štvo predstavilo v 12 različnih državah: Nemčiji, Srbiji, Italiji, Luksemburgu, na Kitajskem, Hrvaškem, v Avstriji, ZDA, Kanadi, Belgiji, Bolgariji in Franciji.
Posebej zanimivo je njihovo francosko sodelovanje. V francoskem mestu Mulhouse so namreč našli ljudi, ki ohranjajo tamkajšnji pustni lik wagis in novembra lani podpisali posebno pogodbo o sodelovanju, s katero so se obvezali, da bodo skupaj ohranjali pustno dediščino obeh krajev. Tako so s sporazumom o strokovnem sodelovanju (sklenjenim in podpisanim v francoskem in slovenskem jeziku) ugotovili, da obstaja skupni interes, da se dosedanje sodelovanje nadaljuje na strokovnem področju, ki zajema izobraževanje, skupne nastope, predstavitve, mednarodno povezovanje na področju karnevalske kulture, znanosti in
Foto: arhiv ED Kurent
Ob 33-letnici društva Miilhuser VVagis novembra 2015 so predstavniki francoskega in slovenskega pustnega društva podpisali sporazum o strokovnem sodelovanju; na fotografiji poleg predstavnikov obeh društev še mulhouška pustna kraljica (v sredini) z obema spremljevalkama, na levi in desni pa pustni lik wagis.
širjenje povezanosti mest Ptuja in Mulhousa. Zavezujejo se, da bodo za realizacijo omenjenih aktivnosti sodelovali s svojimi strokovnjaki, predstavniki in materialnimi viri. Sodelovanje bo potekalo preko strokovnih srečanj in skupnih nastopov na mednarodnih predstavitvah. In posebna zanimivost sporazuma: društvi se dogovorita, da se med člani spodbudi učenje slovenskega in francoskega jezika.
No, in kot že omenjeno: prvi rezultat sklenjenega sporazuma je bližnje skupno sodelovanje na karnevalu v Nemčiji, v nadaljevanju pa želijo v etnografskem društvu Kurent sodelovanje z Mulhousom razširiti tudi zunaj pustnega dogajanja, z obiskom Ptujčanov pri francoskih prijateljih in obratno ter poletnimi izmenjavami otrok.
jš
Videm • Poklicna tržnica v osnovni šoli
Ko bom velik, bom ...
Poklicna odločitev je ena izmed najpomembnejših v življenju. Vsi si želimo, da bi se otroci pravilno odločili in se izobrazili za poklice, ki jih veselijo in kjer so možnosti za zaposlitev dobre.
Ker jim tudi v šoli Videm želimo dati čim več informacij, smo organizirali tehniški dan na temo predstavitve poklicev in srednjih šol na Poklicni tržnici. Starši učencev, bivši učenci OŠ Videm in drugi strokovnjaki so predstavili 35 poklicev s 16 poklicnih področij. Učenci so si izbrali po tri poklicna področja, ki so jih zanimala in so želeli o njih izvedeti več. Po zanimivih
predstavitvah je sledila Poklicna tržnica. Predstavile so se naslednje šole in predstavniki podjetij: ŠC Ptuj: Ekonomska šola, Strojna šola, Elektro in računalniška šola, Biotehniška šola, Gimnazija Ptuj, Gimnazija Ormož, Škofijska gimnazija A. Martina Slomška, Šolski center Rogaška Slatina, Srednja šola za gostinstvo in turizem Maribor, Gimnazija in srednja kemijska šola Ruše, Srednja prometna
šola Maribor, Srednja lesarska šola Maribor, Gradbena šola Maribor, Srednja zdravstvena šola, predstavniki Slovenske vojske, predstavniki Policije Podlehnik, Karierno središče Ptuj.
Vsi, ki smo sodelovali na tehniškem dnevu, tako učenci, učitelji kot starši, smo zadovoljni s spoznavanjem poklicev na takšen način.
Fanika Novak in Ksenija Samojlenko
Utrinek s Poklicne tržnice
Foto: arhiv OS Videm pri Ptuju
18 Šta/m&TEDNlK
Zeleni tednik
torek • 2. februarja 2016
Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline
Kljub skoraj spomladanskim dnevom naj zemlja še počiva
To spomladansko vreme bo mnoge zvabilo na vrt. Zapele bodo škaje, trpela pa zelenica. Trenutno še ni razloga, da bi hiteli z rezj'o. Ravno v takem vremenu j'e boje še malo počakati. Vsekakor pa ne režemo še vrtnic, saj lahko tako vreme v kombinaciji z rezjo povzroči prehitro poganjanje poganjkov.
Vsaka rez tudi pospeši poganjanje sokov po rastlinah. Smo komaj januarja in še veliko možnosti je za nizke temperature. Ko hodimo po še nekoliko mokri zelenici, pa lomimo strukturo zemlje in s tem poslabšamo pogoje za razvoj korenin trave. Na mesta, kjer trave ne bo, se bo naselili plevel ali mah. Zato bodite še malo potrpežljivi.
Na toplem pa razmislite, kako bo letos zasajen vaš vrt
V februarju je zagotovo čas, da se lotimo planiranja zasaditev na okrasnem in zelenjavnem vrtu. Začnemo z zelenjavnim vrtom, ker so se prve setve (seveda za sadike) že lahko začele, za planiranje okrasnega vrta pa imamo še nekaj časa.
Za mnoge postaja velika uganka kolobar. Ne vem, zakaj se toliko ljudi boji in sprašuje, kako saditi, kako se držati pravila kolobarja. Ko pa kolobarjenje sploh nima drugih pravil kot to, da na isto gredo ne pridejo ponovno rastline iz iste botanične družine prej kakor v treh letih oziroma po dveletnem premoru.
Najprej je skica
Meni je najlažje, če si najprej narišem vse na papir. Skico narišemo z roko, lahko pa imamo osnovno skico vrta izrisano tudi na računalniku. Sama si nato s kemičnim svinčnikom narišem, kaj že raste na vrtu čez zimo. Nato z navadnim svinčnikom »posejem« cel vrt. Kasneje pa z barvnim svinčnikom vrišem še, kaj bo raslo kasneje, ko bo prvi pridelek pospravljen. Na skico vedno zapišem tudi letnico, tako v tudi prihodnjih letih vem, kaj je raslo na posameznih gredicah.
Kako je delo najlažje
Vrt si na videz razdelimo na tri dele. Na prvem delu so tiste rastline , ki imajo velike potrebe po hranilih. Tega gnojimo v jeseni preteklega leta s hlevskim gnojem (2,5 l/m2) ali spomladi s kompostom (8-10 l/m2), lahko pa seveda tudi s kupljenimi or-
Vrt 100 m? - pestrost vse zelenjave in koristnih rastlin
»
iMM	leeM
zgodnje belo zelje + nizek fiiol za stroije^	solata berivka+mesečna redkvica * pozno
glavnati ohrovt dodaj tukaj tudi nizek fiiol ali pa	zelje
grah+bučke+bazilika	glavnata solata + timijan t redkvice ^ ohrovt
paradižnik+ bazilika + zelena, dodaj sadike	nadzemna kolerabica * endivija
solate ob sajenju paradižnika, jeseni lahko seješ	blitva
pod paradižnik motovileč	brokol), cvetača tragetes, koper, kamilica, ognjiC
kumare+koper+sončnice	brstični ohrovt
paprika t drobnjak feferoni+redkvica	
zgodnji krompir, posej vmes bob, ob robu	
kapucinke* por (zimski)	
jajčevec+kapucinke"» Spinaia	
iMM	3.poliina
Grah radii žtrucar	čebula+janef# radii
rdeča pesa * endivija + redkvice	korenček t koper * radič to pa ne paie skupaj,
nizek fižol+Setraj ^ kitajsko zelje	posadi raje med koreniek por, pa tudi za radii
bob^ ima redkev	ne bo časa
nizek fižoli repa	por( poletni) t koper + radič solatnik
grah+ognjič"* koleraba	spomladanski česen # motovileč
	peteriilj
	visok fiioltsladka koruza t buče
Skico lahko narišemo z roko ali računalniško, pomembno je, da jo mi razumemo.
Foto: Miša Pušenjak
ganskimi hranili, kjer dosledno upoštevajte navodila. Med po-žrešnice spadajo kapusnice, kot so zelje, ohrovti, cvetača, brokoli ali kitajski kapus, vse bučnice skupaj s kumarami, lubenico, melono, momordiko in čajo-to, pa seveda krompir in sladka koruza. Tudi paprika in jajčevec sodita sem, če vrt ni pregnojen, pa tudi paradižnik. Za gnojenje z organskimi gnojili je zelo hvaležna tudi blitva.
Drugi del vrta je bil s hlevskim gnojem gnojen v preteklem letu. Če ne gnojimo z gnojem, ga lahko pognojimo z domačim kompostom (5-7 l/ m2) oziroma polovičnim priporočenim odmerkom kupljenih organskih gojil. Na tem delu so vse vrtnine, ki jih nismo sadili na prvi ali tretji del vrta. To so predvsem vse korenovke in go-moljnice, ki ne prenašajo gnojenja s hlevskim gnojem. Izjema je včasih krompir, ki ga v primeru zmerno založene zemlje lahko sadimo na površine, gnojene z gnojem. Vendar je treba vedeti, da je v prezaloženi zemlji krompir močneje krastav, lahko postaja votel, pogosteje pa se tudi razkuha. Na v preteklem letu gnojene gredice sadimo tudi so-latnice, kot sta endivija in radič, blitvo, nadzemno kolerabico in visok fižol. Tretji del pa je bil
gnojen s hlevskim gnojem pred dvema letoma. Ce ne gnojimo z gnojem, potem tukaj spomladi dodamo do 1,5 l/m2 komposta ali 30 % priporočenega odmerka kupljenega organskega gnojila. Na tem delu so vse stročnice razen visokega fižola in vse čebulnice. Izjemoma je por lahko tudi na srednjem ali drugem delu vrta. Tukaj bo prav dobro uspevala tudi solata in vse vrtnine s kratko rastno dobo, kot so kreša, rukola, azijske listnate rastline, užitni tolščak ali mesečna redkvica. Te rastline običajno kar kombiniramo z drugimi, na primer s solato. Če nam enkrat uspe takšen razpored, ga naslednje leto samo prestavimo. Ko-lobarimo tudi z gnojenjem, tako s hlevskim gnojem gnojimo tisti del, ki ga že dve leti nismo oz. tisti del pognojimo najbolj. Skupaj z gnojenjem prestavimo tudi vrtnine in triletni kolobar je z malo pozornosti narejen.
Kaj so botanične družine, o katerih toliko govorim
Pri nas je v navadi, da razdelimo vrtnine po njihovi uporabni vrednosti: plodovke, solatnice, korenovke ... Včasih se zaradi tega pozabi, da so nekatere rastline med seboj v sorodu in kolobar ni povsem takšen, kot
Za tako lep vrt je potrebno načrtovanje.
bi moral biti. Da bi lahko uspešno kolobarili, moramo poznati skupine vrtnin, med katerimi kolobarimo - znotraj sorodnic namreč kolobarja seveda ni. Po spodaj opisanem vrstnem redu pa lahko načrtujemo tudi kolobar. To pomeni, da za zeljem ne sadimo cvetače, ohrovta, tudi ne sejemo bele gorjušice ali oljne redkve. Lahko pa sadimo katero koli drugo vrtnino, ki ni našteta med križnicami.
•	Začnemo z rastlinami, ki izboljšujejo rodovitnost tal, to so metuljnice (na vrtu so to stročnice, fižol, grah, bob, či-čerika, leča, soja, dolga vigna, limski fižol, ne pozabite, da so v tej skupini tudi detelje, lucerna, nokota, ji jih radi se-jemo za zeleni podor.
•	Dobro je, ni pa nujno, da metuljnicam sledijo največje požrešnice med vrtninami, to so križnice. Križnice niso samo skupina kapusnic, kot jo poznamo, to so zelje, rdeče zelje, cvetača, ohrovti, kolera-bice, redkev, repa, koleraba). Mednje pa sodijo tudi novejše vrtnine, kot so vrtna kreša, ru-kola, azijske listnate zelenjave, kitajski kapus, pak choi. Poleg njih so križnice še gomoljni-ce strniščna repa, podzemna koleraba, redkev in mesečna redkvica. Ne pozabite, tudi oljna redkev in bela gorjuši-ca, pa krmna repica, ogrščica so rastline za zeleni podor, ki sodijo v to skupino in tudi to moramo upoštevati pri planiranju kolobarja.
•	Naslednja skupina so razhu-dniki (paradižnik, paprika, jajčevec, ki jih poznamo in zelo pomembno, tudi krompir). Se nekaj novejših raz-hudnikov naj naštejem, to so perujska, volčja, andska jagoda (jabolko) oz. Physalis peruviana, tomatillo oz. Physalis philadelphica in pepino (Solanum muricattum).
' Tem sledijo kobulnice (korenček, peteršilj, zelena, sladki komarček, pastinak in nekatera zelišča, kot so janež, koper, kumina). Tukaj ni posebnosti, ki bi koga presenetile. Za njimi so lobodovke (blitva, špinača in rdeča pesa, seveda pa tudi ostale pese, ki so soro-dnice blitve). V zadnjih letih pa se na vrtovih pojavljajo še nekatere druge rastline, ki jih sicer gojimo kot špinačnice, to so vrtna loboda, rdeča vrtna loboda (francoska špinača), kvinoja, ki so prav tako del družine špinačnic, medtem ko jagodna špinača in novozelandska špinača kljub imenu nista v sorodu s špinačnicami. Ta družina je znana po veliko koristnih lastnostih za naše zdravje, samo ne pozabite, da zahteva zelo širok kolobar, da
KGZS obvešča
bo dobro uspevala.
•	Naslednja skupina so košarice (solata, radič, endivija, artičo-ka, črni koren).
•	Za temi so bučnice (kumare, bučke, buče, lubenice, melone, čajota, grenka kumara oz. momordika pa še kakšna novejša bučnica se bo našla kar kmalu na naših vrtovih).
•	Na koncu tega opisa pa so čebulnice (čebula, česen, ša-lotka, por, drobnjak, kitajski drobnjak, stoletna čebula). Gojimo še več vrtnin, a po večini med njimi ni sorodstvenih povezav. Tako na primer v tej gruči nima sorodnikov motovileč, ki sodi med špajke in je kot tak sorodnik baldrijana. Tudi užitni tolščak v tej gruči nima sorodstva. Nikoli pa ne smemo pozabiti, da so tudi rastline za zeleni podor del kolobarja.
Pogosto se ljudje zmedejo, ko želijo preveč natanko upoštevati ta vrstni red, obenem pa še kombinirati dobre sosede, pa gnojenje. Takrat seveda ne gre. Če je celoten vrt v mešanem posevku, kolobarjenje ni potrebno, je pa vseeno dobro vsako leto zamenjati osnovne grede. Prav tako kolobarjenje ni potrebno na visokih gredah ali gomilah, saj tam vsako leto zgornjo plast zamenjamo, gredo pa vsakih štiri do pet let ponovno sestavimo.
Zato pa je potrebno kolobariti v rastlinjaku, ravno tako pa je na slab kolobar občutljiv fižol, zato bi bilo kolobarjenje zelo zaželeno v žičnici. Ta dva kolobarja sta dokaj zapletena, zato o tem nekaj več prihodnjič.
Miša Pušenjak
Dobrote slovenskih kmetij 2016
Z razpisom se začenja letošnje ocenjevanje dobrot slovenskih kmetij.
KGZS - Zavod Ptuj, Mestna občina Ptuj, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije v sodelovanju z ostalimi kmetijsko gozdarskimi zavodi in ob podpori Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS prirejamo 27. državno razstavo in ocenjevanje kmečkih prehranskih izdelkov.
Razstava bo potekala od 19. do 22. maja 2016 v Minoritskem samostanu na Ptuju
Tako kot v preteklih letih bodo tudi letos izdelke ocenjevale strokovne komisije in podeljena bodo priznanja za kakovost. Za izdelke, ki so trikrat zapored dobili najvišje priznanje, bodo podeljeni znaki kakovosti.
Ocenjujejo se: izdelki iz žit, mlečni in mesni izdelki, olja, kisi, sokovi, žgane pijače, suho sadje, vina, sadjevci, domače marmelade in džemi, kompoti, konzervirane vrtnine in drugi konzervirani pridelki ter med. Nagrajeni izdelki bodo razstavljeni.
Več o letošnjih Dobrotah slovenskih kmetij 2016 lahko preberete na spletni strani KGZS - Zavoda Ptuj:
www.dobroteslovenskihkmetij.si.
(kgzs)
torek • 2. februarja 2016
Oglasi in objave
Štajerski TEDNIK 19
S slovenskih glasbenih odrov
ITI. februarja bomo na EMI 2016 izbrali slovenskega predstavnika za letošnjo popevko Evrovizije. Ze kar nekaj časa je znano, da se bodo za nastop na Švedskem potegovali naslednji izvajalci: Anja Baš, Anja Kotar, D Base, ManuElla, Nuša Derenda, Raiven, Regina, SAN Di EGO, Sebastijan Lukovnjak in Zan Serčič. Zmagovalec Eme bo znan po dveh krogih glasovanja. V prvem krogu bo tričlanska strokovna žirija na podlagi glasovanja določila dva su-perfinalista, v drugem krogu pa bo zmagovalca s telefonskim glasovanjem izbralo občinstvo. Zreb je Sloveniji namenil, da se bo za vstop v finale potegovala na drugem polfinalnem večeru, v četrtek, 12. maja. Skupaj z našim predstavnikom se bodo za veliki finale potegovali še izvajalci iz Albanije, Avstralije, Belorusije, Belgije, Bolgarije, Danske, Makedonije, Gruzije, Irske, Izraela,
Latvije, Litve, Norveške, Poljske, Romunije, Srbije, Švice in Ukrajine. V sobotnem finalu, ki bo 14. maja v Stockholmu, se bodo pol-finalnim izbrankam pridružile še države t. i. velikih pet
t V
1.	CATCH & REALESE - MATT SIMONS
2.	STITCHES - SHAWN MENDES
3.	SHOW ME LOVE - ROBIN SCHULTZ & J.U.D.G.E
4.	LOVE ME LIKE YOU - LITTLE MIX
5.	TRY ME - JASON DERULO FT. JENIFER LOPEZ
6.	LOVE YOURSELF - JUSTIN BIEBER
7.	HISTORY - ONE DIRECTION
8.	HELLO - ADELE
9.	BROKEN AROWS - AVICII
10.	WASN'T EXPECTING THAT - JAMIE LAWSON
11.	LIKE I'M GONNA LOSE YOU - MEGHAN TRAINOR FT. JOHN LEGEND
Vsako nedeljo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8°98,2° 104^3 bo Janko Bezjak
- Nemčija, Italija, Španija, Francija in Velika Britanija -ter gostiteljica Švedska, ki so
tja uvrščene že neposredno. ®@®
Nina Pušlar vstopa v leto 2016 z novim singlom To mi je všeč. Svoj navdih je Nina iskala v novih melodijah, v ustvarjanju pesmi, ki bodo z ljudmi celo leto. Pesem, ki slab dan olepša z nasmeškom, razvedri, razveseli in tudi sama postane komu navdih. Nina je o svojem novem singlu, pod katerega se je podpisala tudi kot soo-avtorica, povedala " To mi je všeč se zelo razlikuje od vsega, kar sem z ekipo delala v zadnjem obdobju in nedvomno pomeni začetek nečesa novega," Pesem navdihuje s svojim pozitivnim besedilom, ki slavi vso lepoto, ki obdaja vsakega izmed nas. V ušesih poslušalcev bo nedvomno ostal odličen refren in odmeval stalni to, to to, to mi
V četrtek ob 20. uri na Radiu Ptuj
«t
Orfejček
Filmoljub
Cíneplexx in Ko l osej Maribor
Creed: rojstvo legende
t
je všeč, ki se ponavlja in ne neha.
Člani popularne zasedbe Elvis Jackson, ki prihaja iz Ajdovščine, so si v novembru in decembru vzeli nekaj časa zase in za svoje bližnje. Še preden se vrnejo na koncertne odre, kar napovedujejo v marcu 2016, so pripravili drugi singel, videospot z aktualnega albuma Radio Unfriendly. Take Your Time je njihov že štirinajsti videospot in obenem drugi, posnet v sodelovanju z režiserjem Markom Dupli-šakom. V videospotu se ob članih skupine Elvis Jackson v nekoliko neobičajni vlogi pojavi kar 14 prepoznavnih oseb: Bine Volčič, Filip Fli-sar, Matjaž Javšnik, Vlado Kreslin, Tokac (Dan D), Tomi Meglič (Siddharta), Matjaž Jelen (Šank Rock), Grega Skočir (BFM), Buco (Sausages, Hamo & Tribute to Love), Tulio Furlanič, Slavko Kovačič - Slavc (Čudežna polja), Goran Šala-mon (Demolition Group) in lana popularne bošnjaške skupine Dubioza Kolektiv, Adis in Almir.
Novomeška zasedba Kill Kenny predstavlja novi sin-gel in videospot za skladbo Lokomotiva. Tokrat so pesem izjemoma, da se poizku-sij o in pridobijo na domači prepoznavnosti, prvenstveno pa kot izziv, posneli v slovenskem jeziku, napovedujejo pa tudi izdajo novega, drugega albuma, ki ga bomo dočakali enkrat konec pomladi
ali v začetku poletja 2016.
Janko Bezjak
Foto: splet
Vsebina: Adonis Creed je sin slavnega, toda že pokojnega boksarja Apolla Creeda, ki je bil sprva veliki sovražnik Rockya Balboa, nato pa njegov mentor in dober prijatelj, dokler ni izgubil življenja v ringu v boju z ruskim nasprotnikom. Sin Adonis, prav tako imenovan po grškem bogu, trpi za sindrom manjkajočega očeta, zato je že od malih nog problematičen in menjava popravne dome kot spodnjice. Malce se umiri, ko ga pod svoje okrilje vzame prej odtujena mati, toda željo po boksu je očitno podedoval od očeta, saj mu misel na kravatarsko službo pred zaslonom vzbuja le nelagodje. Odpravi se do ostarelega Rockyja Balboa in ga skuša pregovoriti, naj ga nauči boksa ...
Film je seveda nekakšno nadaljevanje šestega Rockyja, v katerem spremljamo zgodbo ostarelega boksarja, ki je po vseh uspehih v življenju na stara leta ostal sam. Žena je že zdavnaj pokojna, prav tako vsi njegovi prijatelji iz prejšnjih filmov. Tisto malo časa, kar mu je še ostalo, želi preživeti v miru v svoji restavraciji v pozabljeni četrti mesta. Toda kot se reče v naših logih, ni miru za divje živali, in zato je logično, da se njegova zgodba nadaljuje.
Stallone sprva ni hotel več snemati filmov o Rockyju, toda pregovorila sta ga avtorja nizkoproračunskih umetniških filmov, zato je to prvi film, ki ga ni napisal Stallone niti ga režiral. Vseeno sta avtorja povzela vse ključne scenaristične točke franšize, ki so danes že obvezna stalnica v vsakem filmu o zgubah, ki jim uspe visoki let med zvezde, pa čeprav samo za 15 minut. Ker takšna zgodba pooseblja ameriški sen, ni čudno, da jih zlasti v ZDA lahko gledajo v neskončnih ponovitvah, saj utrjuje enega izmed stebrov njihove kulture: da je preskok navzgor v družbenih razredih možen za vse, ki si tega dovolj močno želijo. Serijal Rocky ima ob tem še eno dobro lastnost. Ne glede na to, kaj si mislimo o njih, so filmi kljub ponavljanju formule izjemno dobro izdelani in vase zlahka posrkajo vsakega gledalca, ki jim to dovoli.
Creed je prav takšen film. Res je, da se loteva tudi zelo resnih življenjskih tem o staranju in smrti, vendar se z njimi ukvarja optimistično in samo na videz površinsko. Čeprav film ne skuša biti presežek, je v svojem poslanstvu učinkovit ter lepo in tenkočutno zaokroži Rockyjevo zgodbo skozi oči mladega boksarja, čeprav je seveda še vse odprto za morebitna nadaljevanja. Struktura filma je deluje na moč preprosto, toda v resnici je takšen film scenaristično zgraditi najtežje in Creed to plat opravi vrhunsko, da ne omenjamo čudovito in prekrasno zrežiranega dvoboja na sredini filma. Kot edino napakico bi lahko šteli dejstvo, da glavni junak tokrat ne tvega ničesar. Če je bil Rocky resnično na družbenem dnu, je Adonis odraščal v izobilju in boksanje zanj ni edina pot iz revščine, temveč zgolj osmišljevanje njegove prvobitnosti, zato občutek suspenza tokrat malce zbledi, saj ima junak pod sabo varno družbeno mrežo, ki ga bo ujela v primeru padca.
Matej Frece
Creed
Igrajo: Sylvester Stallone, Michael B. Jordan, Tessa
Thompson, Phylicia Rashad, Anthony Bellews
Režija: Ryan Coogler
Scenarij: Ryan Coogler, Aaron Covington
Žanr: športna drama
Dolžina: 132 minut
Država, leto: ZDA, 2015
Priporočamo v branje... Susanna Tamaro:
Pojdi, kamor te vodi srce
»Le na kateri knjižni polici si se skrivala doslej?« boste pomislili, ko boste vzeli v roke to knjigo.
Tržaška pisateljica Susanna Tamaro je roman zasnovala kot dnevniške zapise - pisma babice vnukinji, ki je na študiju v tujini. Pripoveduje ji o svojem življenju od otroštva naprej in tako stke roman o čustvih in premagovanju bolečine žensk treh generacij. Njeno pisanje spodbuja razmišljanje o tem, da nekatere stvari preprosto vidiš in razumeš šele, ko si star ...
Po videzu skromna knjiga, ob kateri bi celo kakšna misica spoznala pravi pomen izraza »notranja lepota« ...
Ocena:
20 ŠtajerskiTEBlUK
Nasveti
Kaj bomo danes jedli
torek • 2. februarja 2016
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
TOREK	SREDA	ČETRTEK	PETEK	SOBOTA ^—j	NEDELJA	PONEDELJEK
goveja juha z mesom	juha, rižota s	želodčkova kisla	prežganka, ocvrt	korenčkova kremna	čebulna juha, ocvrt	pečenice, dušeno
a i i Y| in rezanci, domači	piščančjo drobovino,	juha, pražen krompir,	osličev file,	juha, zeljni rezanci z	ivr »v i Y piščanec, riž, rdeča	kislo zelje, krompir v
rženi kruh, rižev	radič, orehova rulada	ocvrte banane z	krompirjeva solata,	mesno omako, buhtlji	pesa, krofi	kosih
narastek		medom	sadna solata			
Zeljni rezanci z mesno omako
'Ji
Sestavine: 1 glava kislega zelja, 500 g mletega govejega mesa, 1 steblo zelene, 2 manjša korenčka, 1 čebula, 1 strok česna, 3 žlice paradižnikove mezge, 500 ml goveje jušne osnove, lovorjev list, šetraj, origano, bazilika; kisla smetana.
Čebulo in česen nasekljamo in popražimo na treh žlicah olivnega olja, da posteklenita in zadišita. Zeleno in korenje operemo, narežemo na kocke ter dodamo v ponev. Po dveh minutah prisipljemo mleto meso, ga popražimo, posolimo in popopramo, nato pa dodamo začimbe in paradižnikovo mezgo. Na koncu prilijemo malo jušne osnove. Kuhamo 30 minut, vmes pa dolivamo jušno osnovo. Z zeljne glave olupimo liste, jih splaknemo, nato zvijemo več skupaj in enakomerno narežemo na široke rezance. Položimo v posodo, jih posolimo in popopramo ter potresemo s papriko v prahu. Dolijemo malo vode in dušimo približno 20 minut do primerne mehkobe. Po potrebi dolivamo vodo. Ko je zelje prave čvrstosti, jih stresemo v skledo, čeznje pa prelijemo omako. Okusno jed dopolnimo s kepico kisle smetane.
Čokoladno pecivo s cimetom in orehi
k.
Sestavine: 3 jajca, 3 žlice mleka, 200 gramov sladkorja, 175 gramov moke, 1 vaniljev sladkor, 1 pecilni prašek, 1 čajna žlička cimeta; 175 gramov margarine, 200 gramov čokolade za kuhanje, 1 pest sesekljanih orehov.
V posodi, ki jo postavimo nad paro, stalimo margarino in čokolado, nazadnje vmešamo narezane orehe. Za biskvit penasto umešamo jajca in sladkor, postopno dodajamo mleko, moko s pecilnim praškom in cimet. Biskvitni masi rahlo primešamo čokoladno mešanico. Maso vlijemo v srednje velik pekač, ki smo ga prej namastili in po njem potrosili malo moke ali obložili s papirjem za peko, nato pa pri temperaturi 180 stopinj Celzija pečemo približno 30 minut. Ohlajenega razrežemo.
Pod drobnogledom ZPS • Eco navigator
Pranje pri nižji temperaturi prihrani veliko energije
Pri pranju večino energije porabimo za ogrevanje vode. Novejši stroji omogočajo pranje v hladnem, to je okoli 20 °C. Tako pranje je primerno za manj umazano perilo, pomembno je le, da imamo dovolj dober stroj in kakovostno pralno sredstvo. S pranjem pri 15/20 °C prihranimo približno 60 % električne energije v primerjavi s pranjem pri 40 °C.
Cisto tudi pri 20 °C
Seveda bodo rezultatu pranja boljši, če perilo vedno razvrščamo po barvi, vrsti materiala in stopnji umazanosti. Pranje pri 20 °C je primerno za pranje manj umazanega tekstila. Madeže odstranimo takoj ali čim prej po nastanku, nato sledi pranje. Boben je treba napolniti tako, da bo med perilom in vrhom bobna dovolj prostora za navzgor obrnjeno dlan. Če je boben prenapolnjen, se perilo slabše opere, pranje pri premalo napolnjenem bobnu je neekonomično. "Pravilo dlani" ne velja za občutljivo perilo, svilo in volne.
Ni programa za pranje pri 20 °C
Najnižja temperatura pranja, ki jo omogočajo starejši pralni stroji, je 30°C. V teh strojih manj umazano perilo peremo na programih pri tej temperaturi.
Večina sredstev za pranje perila dovoljuje pranje pri različnih temperaturah (od 15 °C/20 °C pa do 90 °C). Pri izbiri sredstva za pranje perila pa velja, da ni nujno, da je izdelek v višjem cenovnem razredu tudi učinkovitejši. Pri hladnem pranju dodajamo enako količino detergenta kot pri pranju pri višjih temperaturah. Pri doziranju ne pretiravajmo, upoštevajmo navodila proizvajalca. S pravilnim ravnanjem
bo pranje učinkovitejše. Po pranju pustimo vrata pralnega stroja odprta, odpremo tudi predal za detergent, da se stroj dobro osuši. Za prečiščevanje notranjosti stroja je priporočljivo enkrat mesečno vklopiti prazen stroj: izberemo program pranja pri 90 °C in dodamo pralno sredstvo za belo perilo.
Napolnite pralni stroj
S pranjem počakajte toliko časa, da boste lahko pralni stroj napolnili. Večina uporabnikov stroj premalo napolni.
Kako pri pranju perila prihraniti energijo
Pralni stroji sodijo med večje porabnike električne energije v gospodinjstvu. Seveda pa na porabo energije ne vpliva le energijska učinkovitost pralnega stroja, ampak tudi pogostost pranja perila. Danes najučinkovitejšii pralni stroji nosijo oznako A+++ in porabijo vsaj 20 % manj energije od pralnih strojev iz energijskega razreda A+. A pozor: tudi znotraj razreda A+++ so med stroji velike razlike, saj lahko najučinkovitejši stroj iz tega energijskega razreda porabi kar 40 % manj energije od ne tako učinkovitega konkurenta iz istega energijskega razreda. Pred nakupom preverite podatke na spletu, morda bo vaš stroj tudi na enem od nacionalnih seznamov topten.
Pranje pri dveh polpraznih strojih porabi več energije kot pranje pri enem primerno napolnjenem. Na zadnjem primerjalnem testu kakovosti pralnih strojev, ki so ga opravile potrošniške organizacije, se je izkazalo, da 40 % napolnjeni stroj porabi med 42 in 95 % več energije na kilogram perila, kot bi je, če bi stroj napolnili do vrha. Pri porabi vode je ta razlika prav tako občutna: poraba vode na kilogram perila je pri le 40 % napolnjenem stroju lahko tudi do 90 % višja.
Izberite ekoprogram
Ekoprogrami porabijo občutno manj energije in vode, a perejo in izpirajo dalj časa. Če se vam mudi in ni
časa za pranje na ekološkem programu, potem izberite vsaj nižjo temperaturo vode. Kadar ne perete, pralni stroj izklopite iz električne vtičnice (stanje pripravljenosti), da ne bo porabljal električne energije.
Sušenje perila
Sušenje perila v sušilniku porabi veliko energije, zato premislite o sušenju na svežem zraku ali dobro zračenih prostorih. Če se kljub vsemu ne želite odpovedati udobju sušenja v sušilni-ku, potem pri nakupu novega aparata izberite tistega iz energijskega razreda A+++ ali A++. Izdelki iz teh energijskih razredov porabijo tudi do 68 % manj energije kot starejše izvedbe sušilnikov iz energijskega razreda B, to pa na letni ravni pomeni prihranek približno 50 €.
Sicer pa potrošniške organizacije še svetujejo, da je treba filter po vsaki uporabi očistiti. Zamašen filter onemogoča učinkovito kroženje zraka, povečuje čas sušenja in porabo energije. Sušite le dobro ožeta oblačila, takšna, kjer ste pri ožemanju uporabili centrifugo z vsaj 1300 vrtljaji. Višji kot so vrtljaji centrifuge, prej bo perilo posušeno in manj energije boste porabili, prav tako pa naj bo sušilnik napolnjen do vrha. Tako bo poraba energije na kilogram posušenih oblačil manjša.
Foto: splet
torek • 2. februarja 2016
Za kratek čas
ŠtajerskiTEBUlK 21
Vidi se ...
... da je slovenščina krasen poligon za preizkušanje človeške potrpežljivosti. Zlasti če ima človek končanih vsaj nekaj razredov osnovne šole. Najnovejši umotvor, ki vabi cel Svet v Hotel v Svobodno Mesto na Pivo in Scotch Whisky-je, odlično opravi svoje testno poslanstvo. Nepismeni pa ob tem modro molčijo.
Govori se ...
... da sta Spodnje Podravje in Pomurje v vojni. Potem ko so nam Prekmurci izpred nosa speljali milanski paviljon, so sedaj napadli Perutnino. Novi prvi mož PP je namreč Prekmu-rec, če tega niste vedeli. Bomo poslej PP brali kot »Perutnina Prekmurje«? Hvala bogu, da so naši mlekarji že izvedliprotina-pad na prekmursko mlekarsko zadrugo. Zdaj jim samo še Kre-slina ali Lainščka speljemo, pa smo kvit ...
... da ptujsko ženstvo že komaj čaka, da bo v nekem ptujskem Svobodnem Hotelu videlo nastop škotskih dudarjev. Mogoče pa bo zapihal veter in pri-
Karneval 2016 z okusi Ptujskosti in Škotske v hotelu!
Prireditvenik
V hotelu	vsako leto, v času ptujskega karnevala — Kurentovanja, tradi-
cionalno pripravimo tematske dneve, ki povežejo kulturo ene od dežel Sveta s karnevalskim Ptujem. V letu 2016 ponovno predstavljamo utrinke okusov in zvokov, tokrat morda kmalu »samostojne in svobodne dežele«, Škotske. Ob pestrem programu se bomo družili, plesali in igrali dude z gosti
»The Absurdist Pipe Band«
z zahodne Škotske pokrajine Argyll and Bute.
Vse dni, od srede 3. februarja do velikega finala pustnega torka 9. februarja, bodo v Hotehi^^^^v samem središču zgodovinskega Svobodnega Mesta Ptuj karnevalske prestolnice Slovenije, odmevali Škotski i in ptujskih pustnih kulinaričnih posebnostih ... točili škotska in štajerska Piva, štajerski špticarji in odličn osvežilne pijače, ki bodo hladile vroče strasti in daj;
nrcJivaniu škotskega in ntuiskeea ten
ni, dišalo bo po škotskih bodo »Scotch Wliisky«-j m!i. Škotski !íin in druiie
vzdignil kakšno krilo, da se prepričajo, ali je res, kar se govori o neobstoju škotskih gat.
... da bi se morali avstrijski darsovcipriti k našim učit, kako zafrkavati domače šoferje. Avstrijsko vinjeto človek odlepi v eni potezi, našo v dvajsetih. Seveda, ker Slovenci domačo dosti bolj cenimo in si damo z njo toliko opravka.
... da ko smo izvedeli, kako slabo sosedje Hrvati obiskujejo ptujski pokrajinski muzej, smo šli raziskovat vzrok za to. Ker če veš vzrok, ga odstraniš in vse bo v redu. In smo ga našli: kriv je Samo M. Strelec. Inkriminirana oseba je 7. oktobra 2015 v Muzi-Kafeju pri polni zavesti izjavila, da ona večkrat pelje prijatelje v sosednje baročno mesto - pa ne
Foto: Tajno društvo PGC
zato, da bi si tam ogledali industrijske objekte. Če bi torej S. M. S. živel v Varaždinu, bi svoje prijatelje pripeljal v Ptuj - ampak ne v nakupovalne centre. Torej: kriv je, ker ne živi v Varaždinu. (Očitno je to svojo napako že delno sam ugotovil, saj ga zadnje čase večkrat videvajo v Vin-kovcih. Boljše Vinkovčan v roki kot Varaždinčan na strehi...)
Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
8						5		
6		1		2				3
			3				9	
	3		9		5			
2				8				5
			2		7		4	
	7				1			
1				5		8		2
		4						6
	Ljubezen	Posel	Denar	Zdravje
Oven	v	©©	€€	GGG
Bik	vvv	©	€€	GGG
Dvojčka	vv	©©	€€€	G
Rak	vvv	©©	€	GG
Lev	vv	©©©	€€	GGG
Devica	v	©©	€€€	G
Tehtnica	vvv	©	€€	GGG
Škorpijon	v	©©	€€€	GG
Strelec	vv	©©	€€€	GG
Kozorog	VVV	©©©	€	G
Vodnar	VVV	©©	€	GG
Riti	v	©	€€	GGG
Torek, 2. februar
10:30 Ptuj, Kulturna dvorana Gimnazije: romantična komedija iLutka, za šole
18:00 Ptuj, DomKulture Muzikafe: Kurentovanje, Globina naše kulturne dediščine, Dušica Kunaver, Evropska kulturna dediščina v slovenskih šegah 19:00 Ptuj, sedež rimskega društva: večer sveta princev karnevala 20:00 Ptuj, karnevalska dvorana, Vičava: Kurentovanje, Čuki, Gadi 22:00 Cvetkovci, igrišče: Korantov skok
23:30 Dornava, pred gasilskim domom v Mezgovcih ob Pesnici: 9. prva brazda
23:59 Budina pri Ptuju, domačija 2. princa Karnevala Matevža Zokija:
Kurentovanje, 14. tradicionalni kurentov - korantov skok 23:59 Grajena: 7. tradicionalni skok korantov 23:59 Markovci: 8. bičev pok, začetek fašenka v Markovcih 23:59 Tržec, s pokom biča in korantovim skokom v pustne prireditve
Sreda, 3. februar
9:30 Ptuj, Mestno gledališče: Palčica, za šole in izven 10:00 Ptuj, karnevalska dvorana: Kurentovanje, 7. tradicionalno
pustovanje invalidskih organizacij 10:00 Ptuj, Mestni trg: Kurentovanje, otvoritvena slovesnost 56. Kurentovanja s predajo oblasti princu karnevala 16:00 Ormož, Knjižnica Franca Ksaverja Meška: pravljična ura 17:00 Podlehnik: pokarjev dan, pokanje po starem običaju pri vsaki
domačiji z zaključkom pred staro policijsko postajo 17:00 Ptuj, Mestni trg: Kurentovanje, kurentova tržnica, pokač, rusa, orač, baba deda nosi, nastopi glasbenih in plesnih skupin, ljudski pevci in godci 17:00 Sodinci, prireditveni prostor: 3. rusin skok po sodinsko, predstavitev etnografskih mask 19:00 Ptuj, DomKulture Muzikafe: globina naše kulturne dediščine,
Marija Hernja Masten, Pustovanje na Ptuju 20:00 Ptuj, karnevalska dvorana, Vičava: Učiteljice, Petra Kovačevič, Kingston
Četrtek, 4. februar
10:00 Ptuj, Mestni trg: Kurentovanje, srečanje veselih maškar iz vrtcev 17:00 Ptuj, Knjižnica Ivana Potrča: Kurentovanje, Pustna pravljica z
jogo in obrazna poslikava s pustnimi motivi 17:00 Ptuj, Mestni trg: Kurentovanje, kurentova tržnica, Jurek in
Rabolj, pobreški plesači, ploharji 18:00 Lenart, Dom kulture: tradicionalni koncert učencev lenarške
enote konservatorija za glasbo in balet Maribor 18:00 Ptuj, Miheličeva galerija: Kurentovanje, odprtje razstave Gabriela Berliča, Iz dežele kurenta 18:00 Središče ob Dravi, dvorana Sokolana: proslava ob slovenskem
kulturnem prazniku 19:00 Ptuj, DomKULTure Muzikafe: Kurentovanje, Globina naše
kulturne dediščine, Damjan Ovsec, Kaj in zakaj je mitologija 19:00 Ptuj, Kavarna Bodi: Kurentovanje Čudovite obrazne poslikave 20:00 Ptuj, Karnevalska dvorana: Kurentovanje, Parni valjak, Drugo dugme
Mestni kino Ptuj
Četrtek, 4. februar: 19:00 Most vohunov. Petek, 5. februar: 16:30 Alvin in veverički: Velika Alvintura; 18:00 Petdeset odtenkov črne; 20:00 Oskarjevi nominiranci: Most vohunov.
Velja za teden od 2. do 8. februarja 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog 2016
znaki - odlično
RADIOPTUJ
Na udaru
O organizaciji pustnih povork
Z Natalijo Škrinjar v četrtek, 28. januarja ob 16. uri.
Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji?
Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago.
Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Ra-dio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 8. februarja. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kuponč-kom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: te-dnik@radio-tednik.si
mmnOUSXt WWW.felÍX.9Í
Qelix učila
Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika lepe knjižne nagrade. Podarja jo Založba Feliks.
Srečna izžrebanka prejšnje Tednikove nagradne razrezanke je: Eva Vidovič Sitar, Sela 7 D, 2324 Lovrenc na Dravskem polju. Knjižno nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke!
Foto: CG
22 ŠtajerskiTEDHiK
Poslovna in druga sporočila
torek • 2. februarja 2016

PTUJSKA TELEVIZIJA
[ | kurentovanje
56. Mednarodni pustni festival Ptuj, Slovenija
2. 9. februar 2016
SPREMLJAJTE kurentovanje
na Ptujski televiziji PeTV
vsak dan ob 20. uri v oddaji PTUJ V PUSTU 201 6
posnetek 56. mednarodne pustne in karnevalske povorke, v nedeljo, 7. 2. 2016 ob 20. uri
tudi na TV
www.petv.tv
TELEf£~?5 Q3
■ t?' Telekom
Slovenije
NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN PRIDOBITE NAGRADO
Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačno nagrado. Do nagrade ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem vsaj 6 mesecev niste bili	x . , . |
naročeni na Štajerski tednik in se zavežete, da ¿lujerSRl boste ostali naročnik vsaj 6 mesecev.	lit RADIOPTUJ
89,8-98,2-ICH3
Vsak novi naročnik bo o prevzemu nagrade pisno obveščen po pošti. Slike so simbolične.
POSTATI NOVI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE IZPLAČA -
vsi, ki se boste na Štajerski tednik naročili v času trajanja akcije, boste prejeli toplo zimsko kapo in rokavice "touch screen"-za lažje brskanje po pametnem telefonu ali tablici.
NAROČILNICA ZA Štajerski
¿taierstii
TEDNIK
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon:_
Datum naročila: Podpis: _
S podpisom potrjujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 6 mesecev. Hkrati potrjujem, da zadnjih 6 mesecev nisem bil/-a naročnik. Naročnino bom plačeval/-a mesečno po položnici.
RADIO TEDNIK Ptuj, d . .. Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj
S SKLENITVIJO NAROČNIŠKEGA RAZMERJA POSTANITE ČLAN KLUBA PRIJATELJEV RADIA-TEDNIKA PTUJ IN PRIDOBITE UGODNOSTI:
■	20 brezplačnih prilog s koristnimi nasveti o gradnji, dopustu, gospodarstvu, urejanju okolice, avtomobilizmu, financah, zdravju, kulinariki ...
■	TV-priloga TV OKNO - 48 barvnih strani TV-sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in filma
■	20-odstotni popust pri naročilu malih oglasov
•	ogled brezplačne gledališke predstave
•	Avtobus zvestobe (izbrani izleti po ugodnejši ceni)
•	praktična darila za nove in obstoječe naročnike
•	vstopnice za prireditve in gledališke predstave
POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO IZPLAČA!
www.tednik.si
tednik@tednik.si
torek • 2. februarja 2016
Oglasi in objave
Štajerski TEDNIK 23
Mali oglasi
KMETIJSTVO
PRODAM belo kakovostno domače vino. Franc Petrovič, Veliki Vrh 86, 2282 Cirkulane. OD PRVEGA lastnika kupim traktor Steyr, 1 8-konjev, novejši tip s koso, in tračni obračalnik
SIP 220. 041 261 676._
NESNICE, rjave, v 19. tednu, tik pred nesnostjo. Naročila sprejemamo po telefonu 02 688 13 81 ali 040 531 246. Kmetija Rešek, Starše 23.
PRODAM svinjo, težko 250 kg. Cena 1 € za kg. Telefon 031 221 750. Kmetija Frančiška Čeh.
PRODAM mešani gozd (bukev, hrast) v Sp. Leskovcu (Strmec pri Leskovcu) v izmeri 3005 m2. Cena za 1 m2 je 60 centov. Informacije na telefon 041
467 851._
PRODAM prašiča, težkega od 60 do 80 kg. Telefon 031 410 209. PRODAM bikca simentalca, težkega 130 kg. Telefon 041 326 952.
DOM-STANOVANJE
V NAJEM oddam delno opremljeno garsonjero na čudoviti lokaciji, vse po dogovoru. Za obdobje do enega
leta. Tel. 031 757 919._
NA VOLKMERJEVI cesti na Ptuju oddamo v najem delno opremljeno garsonjero za dobo do enega leta. Telefon 031 503 142.
NA PTUJU oddamo v najem opremljeno garsonjero za obdobje do 1 leta. Telefon 041 469 578.
RAZNO
NAJEM kmetijskih zemljišč v občini Destrnik. Najem po dogovoru, na telefon 070 764 261.
PRODAM novo motorno žago in moped avtomatik, odlično ohranjen. Oboje po zelo ugodni ceni! 041 221 920.
PODJETJE Elektro-Ka, d. o. o., z Žni-daričevega nabrežja 11 na Ptuju, išče
kvalificirane električarje za delo v tujini. Vsi zainteresirani naj pokličejo na tel. št. 02 / 746 7170 ali se oglasijo na sedežu podjetja, vsak delovnik med 9. in 11. uro.
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici:
www. d lib.si
w ©
PISANA • ZABAVNA ■ AKTUALNA
TOREK 2. februar
8:30 Boksarski magazin, 4. odd., pon. 9:30 Dnevnik TV Maribor 10:20 SKL, 18. oddaja, pon. 10:50 Kuhinjica, pon. 11:15 Glasba za vse, 27. oddaja, pon. 11:45 Obzornik TV Dravograd, pon. 12:10 Pomurski tednik
TLAKOVCI, ROBNIKI IN CEPLJENI IZDELKI
do 30%
CENEJE 4
akcija velja od 1.2. do 15.2 2016.
SREDA 3. februar 8:25 Glasbena avantura: Simona Weiss, pon. 9:30 Dnevnik TV Maribor 10:20 Kuhinjica, pon. 10:45 DORA- Nataša Matjašec, pon 11:40 Sekvenca, 49. oddaja, pon.
______________________________________12:00 Ptujska kronika, pon.
13:10 Ptuj v pustu 2015,8. odd., pon. 12:30 Sport(no), 38. oddaja, pon. 13:30 Ptuj v pustu 2015,9. odd., pon. 13:1014. Ptuičanka, pon. 13:45 Glasbena 8 (slo.), 68. odd., pon. 13:40 Športnik leta 2015, pon. 14:15 V pustu 2015,10. oddaja, pon. 14:05 Skupna seja
občinskih svetov, pon. 14:55 Info kanal 17:35 Kuhinjica
.... _____ . __________18:00 Ptujska kronika
18:30 Sekvenca, 49. oddaja, pon. 18:30 Sport(no), 39. oddaja 18:50 Glasbena 8 (tuja), 6/. odd., pon. 19:10 Sekvenca, 49. oddaja, pon.
19:20 Vtisi Kurentovanja 2015, pon. -------1 ' 1 '
20:00 Ptujska kronika, pon. 20:30 DORA - Nataša Matjašec, pon. 21:25 Kurentova svatba, pon. 22:40 Glasbeni predah 23:00 Info kanal
14:35 V pustu 2015,11. oddaja, pon. 15:00 Info kanal 17:35 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika, pon.
ČETRTEK 4. februar 9:30 Dnevnik "TV Maribor 10:20 Kuhinjica, pon. "" "" ' istu"' mi meji
11:35 Pogovor o(b) filmu Ti me nosiš, pori,
19:30 Pol stoletja
norosti in bolečine, pon. 20:00 Ptuj v pustu 2016, T. oddaja 20:20 Cista umetnost, 51. odd., pon. 21:00 Ptujska kronika, pon. 21:30 Predstava Pita 22:50 Glasbeni predah 23:20 Info
10:45 Ptuj v pustu 2016,1.,. 11:05 Pomembni mejniki naše zgodovine, pon.
11:35 Pogovor o(b) filmu Ti-------
12KJ0 Pregled tedna, pon. 12:20 Marketinški klicaj, pon. 13:15 Okrogla miza z bivšimi gimnazijci, pon. 14:00 Ptuj v pustu 2016, pon. 14:30 Info kanal 17:35 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:30 Povabilo na kavo: Jana Skaza, pon. 19:10 Športno): Milan Zupane, 39. oddaja, pon. 20:00 Ptuj v pustu 2016,2. oddaja, pon. 20:30 55. mednarodna pustna in karnevalska povorka 23:20 Ptujska kronika, pon. 23:50 Info kanal
Ptujska televizija PETV, T: 02 590 880 28, irrfo@petv.tv, www.petv.tv
Preveč je žalostnih dni že minilo, ko s cvetjem ti poslednji dom krasimo. S kamnite plošče črke nemo govorijo, da zate svečke že 10 let gorijo.
SPOMIN
1. februarja je minilo 10 let, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, dedi in pradedi
Franc Zagoranski
Z BREZOVE GORE
Hvala vsem, ki se z lepo mislijo spominjate nanj in mu prižgete svečko.
Njegovi najdražji
Prodamo ali damo v najem
Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj
Uporabna površina - 470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o., 02/ 749 34 10
kontakt veleprodaja:
□31 215 665	, .	.
02 613 07 56 www.stavbar-igm.si
www.tednik.si
■Stajerskitednik . Stajerskitednik
AKCOJSKA PONUDBA W (SNOM ¿)®tim P0KKSÄ&
PREKAJENA SV. ZADNJA KRAČA 50 %CENEJE SAMO 1,99 €/KG J
s7:
PRAGERSKASALAMA 25 %CENEJE SAMO 3,97 €/KG
C
VSE ZA KOLINE, VSE VRSTE DROBOVINE, NAK0CKANA HRBTNA SLANINA TER UMETNA IN NARAVNA CREVA!
D
KUPUJTE DOBRO IN POCENI, KUPUJTE V MESNICAH FINGUŠT. Tel.: 02/80-39-150
Qii^iirMiivj^iiCii'tii
Poklici Štajerske budilke
Pomembne so sestavine
II .J
Festivalsko oddajo
S Kurentovanja na
lahko spremljate vsak dan od 1.2. do 10.2. ob 20.00
vse o kurentih - korantih, ptujskih praznovanjih, princih in karnevalskem vzdušju
Spremljate nos lahko pri naslednjih operaterjih: ^telemach (foi amiSH Afp* toJKRS ««igte
Voditeljica Štajerske budilke Simona Pušnik se je v okviru akcije spoznavanja različnih poklicev minuli petek mudila na turistični kmetiji Črešnik, kjer so jo seznanili s peko kruha in pripravo krofov. Pri peki kruha je Simona pomagala pri dajanju sestavin v mešalnik, za vse drugo je poskrbela Suzana Črešnik. Kot pravi, je
peka kruha precej zahtevno delo: ''Potrebna je izjemna natančnost pri odmerjanju sestavin, zelo pomembno pa je imeti tudi občutek za to, kdaj je kruh pečen,'' je pojasnila Simona.
Vzporedno s peko kruha je Simona spoznala še postopek priprave krofov. Kot pravi Suzana Črešnik, so za dobre krofe potrebne kako-
4*n4BlJiw« If tir«
155 ali 356
vostne sestavine, med katerimi so najpomembnejša jajca in maščoba, v kateri jih cvremo. ''Pri nas krofe cvremo v kokosovem olju, ki se ne vpija v testo, zato krofi niso mastni,'' pojasnjuje. O tem dodaja, da bodo krofi imeli vence, če bo testo čim bolj mehko, saj je od tega odvisna moč vzhajanja in tudi velikost vencev. Zato je treba upoštevati' star nasvet babic in testo mesiti tako dolgo, da se ne oprijema posode.
Sicer pa je delo na turistični kmetiji Črešnik v času pusta povsem prilagojeno pripravi krofov. Ker morajo biti krofi vedno sveži, pripravo prilagodijo povpraševanju - ko gre zaloga h koncu, pripravijo sveže. ''Tudi stranke vse pogosteje krofe naročijo vnaprej, tako da je delo lažje načrtovati . V pustnem času je sicer spanja bolj malo, ampak če je volja, je vse mogoče,'' pojasni Suzana Črešnik.	ns
Podlehnik, Ptuj • Civilna tožba proti bivšemu občinskemu računovodji končana
Vsega ukradenega denarja
V	■	■■■
se niso vrnili
Lani poleti se je končalo kazensko sojenje bivSemu računovodju Občine Podlehnik Rajku Prelogu, ta mesec pa se je na Okrožnem sodišču na Ptuju končalo Se civilno. Premoženjska Skoda, ki jo je utrpela občina Podlehnik, Se ni v celoti poplačana.
Civilno tožbo je Občina Podlehnik sprožila za vsak primer, če v kazenski sodbi obtoženi svoje krivde ne bi priznal. Tako sta sočasno tekli dve tožbi - po kazenski ovadbi še civilna tožba. Ker bi bilo nesmiselno, da bi hkrati obravnavali obe, so s civilno sodbo počakali toliko, da se je kazenska končala. To se je zgodilo junija lani, ko je Pre-log svojo krivdo priznal. Zdaj je Občina Podlehnik civilno tožbo umaknila, saj je pravdo že dobila in glavna obravnava ni bila več potrebna. Stroške za drugo sojenje v višini 3.000 evrov si bosta občina in Prelog najverjetneje razdelila na pol.
Prelog je zase in »kompanjone« pridobil 177.000 evrov
Prelog je bil med letoma 1999 in 2011 kot javni uslužbenec zaposlen pri Občini Podlehnik, za katero je opravljal računovodska in knjigovodska dela. V letih med 2006 in 2011 je poleg plačevanja občinskih računov še 106-krat denar nakazal na devet tekočih računov fizičnih in pravnih oseb, ki pa jim občina ni bila nič dolžna. Za nakazovanje na te račune ni bilo nobene niti dejanske niti pravne podlage. Na ta način je Prelog zase in
Hišo v Kicarju, katere lastnik je bil Prelog, je občina Podlehnik prek nepremičninske agencije že skušala prodati, vendar kupca ni našla. Že pred časom seje dogovarjala s ptujsko občino, da bi ji to hišo predala in z njo plačala svoj delež za gradnjo osnovne šole dr. Ljudevita Pivka. Pred kratkim sta občini pogovore spet oživili. Do končnega poplačila svojega deleža pri gradnji so Podlehničani dolžni še približno toliko, kot je vredna hiša. »Če bodo pogovori uspešni, bomo ptujski občini predali hišo, v nasprotnem primeru pa bomo sredstva pač zagotovili v proračunu. Tisto, kar za šolo dolgujemo, bomo vsekakor plačali,« pravi župan Maučič.
za druge pridobil 176.740 evrov protipravne premoženjske koristi. Denar so s pomočniki uporabili pri gospodarski dejavnosti in ga nakazovali naprej, da so prikrili izvor denarja in onemogočili sledljivost nadaljnjega denarnega toka.
Nepravilnosti je odkril pod-lehniški župan Marko Maučič
leta 2011, ko so uvedli Super-vizor. "Mi smo bili prva občina v Sloveniji, ki je nepravilnosti takoj našla," pojasnjuje Maučič. Takrat so Preloga odstranili z delovnega mesta, ga kazensko ovadili in vložili še civilno odškodninsko tožbo. Poleg napak, ki jih je odkril župan, so kasnejše revizije s poglobljenim nad-
zorom odkrile še več nepravilnosti.
Junija lani je bil Prelog pravnomočno obsojen zaradi zlorabe uradnega položaja in pravic ter pranja denarja. Krivdo je priznal in se za svoja dejanja poke-sal. Dosodili so mu tri leta zapora, ki jih preživlja doma, ob koncih tedna pa v Zavodu za pre-
stajanje kazni zapora Maribor. Za tako kazen so se odločili, ker bi sicer obsojeni izgubil svojo zaposlitev. Glede na višino njegove plače so mu tudi določili stransko denarno kazen v višini 5.000 evrov. Poleg tega je Pre-log Občini Podlehnik dolžan poravnati premoženjskopravni zahtevek v znesku 115.540 evrov. V zadevi so poleg Preloga sodili še Dejanu Selišku, Franci-ju Brandi in Stanislavu Plavča-ku. Selišek in Branda sta krivdo priznala in je sojenje zanju končano, za Plavčaka pa sodba še ni pravnomočna.
Ukraden denar bo občina težko dobila nazaj
Po kazenski sodbi je občina z izvršbo dobila Prelogovo hišo v Kicarju, ki jo Geodetska uprava ocenjuje na 61.205 evrov, in kmetijsko zemljišče na Hajdi-ni, ocenjeno na 2.442 evrov. Selišek in Branda pa bosta po obrokih vrnila nekaj čez 30.000 evrov. Celoten znesek ukradenega denarja torej še zdaleč ni povrnjen. To potrjuje tudi Mau-čič: "Za preostala sredstva bomo morali še najti način, kako jih bomo dobili nazaj. Zadovoljni bomo lahko šele takrat, ko bo vse povrnjeno."
Eva Milošič
Osebna kronika
Rojstva: Eva Pilinger, Spuhlja 47, Ptuj - deček Jaka; Mateja Kelc, Krčevina pri Vurbergu 16 a, Ptuj - deklica Nika; Tamara Horvat, Sobetinci 14 a, Mar-kovci - deklica Lana; Barbara Brdnik, Vrhole pri Slovenskih Konjicah 59, Zgornja Ložni-ca - deček Nace; Jana Jarc, Partizanska cesta 63, Maribor
-	deček Vid; Mojca Pernat, Zgornja Ložnica 19, Zgornja Ložnica - deček Matevž; Špela Novšak, Gregorčičeva ulica 13, Maribor - deček Bine; Urška Arnuš, Destrnik 49, Destr-nik - deček Kevin; Tanja Pul-ko, Čermožiše 37, Žetale - deček Sebastjan; Katja Pintarič, Skrblje 5, Majšperk - deklica Zala; Vesna Pongračič, Jiršov-ci 38, Destrnik - deček Gal; Nina Mikolič, Zgornje Jablane 35, Cirkovce - deklica Lina; Vanja Kolenko, Kersnikova ulica 5, Ptuj - deklica Zara; Petra Krajnc, Vrhloga 18, Slovenska Bistrica - deček Timotej; Lidija Kos, Trnovska vas 12, Trnovska vas - deček Blaž; Vesna Planec, Dravinjski vrh 30 a, Videm - deklica Maša. Umrli so: Jože Lukač, Miklavž na Dravskem polju, Nad gramoznico 9, roj. 1927 - umrl 20. januarja 2016; Katarina Zupanič, roj. Ogrizek, Spodnja Hajdina 57, roj. 1922 - umrla 21. januarja 2016; Mirko Šegula, Slomi 17, roj. 1944
-	umrl 23. januarja 2016; Angela Pignar roj. Zavec, Zagorci 57, roj. 1922 - umrla 24. januarja 2016; Rozalija Plaznik, roj. Perovnik, Spodnje Gru-škovje 22, roj. 1947 - umrla 23. januarja 2016; Franc Ovčar, Zgornje Gruškovje 5, roj. 1962 - umrl 24. januarja 2016; Frančišek Planinšek, Pleterje 22, roj. 1940 - umrl 26. januarja 2016; Andraž Zavec, Veliki Okič 49 b, roj. 1930
-	umrl 21. januarja 2016; Marko Gorjup, Pleterje 15 a, roj. 1987 - umrl 22. januarja 2016.
Poroki - Ptuj: Branko Sveč-njak, Hrvaška, in Klementina Majcen, Destrnik 6; Aljoša Korenjak, Ptuj, Ul. 25. maja 6, in Larisa Vasiljov, Srbija.
Foto: EM
Podravje • Kdaj je drsanje na zaledenelih površinah varno
Drsal na ormoškem ribniku
Minuli petek se je drzen neznanec z drsalkami podal na ormoški ribnik. O tem so bili obveščeni ormoški policisti, ki so osebi izrekli opozorilo.
Podobna nesreča, ki je v preteklih dneh odmevala v javnosti, ko se je na Koseškem bajerju pod nogami treh oseb udri led, bi se lahko pripetila tudi na ormoškem ribniku. K sreči so bili o drznem drsalcu pravočasno obveščeni ormoški policisti, ki so
se z osebo pogovorili in ji izrekli opozorilo.
Natančnih navodil, kdaj je gibanje na ledu nevarno, sicer ni. Je pa Vesna Drole s Policije povedala: »Svetujemo, naj se ljudje ne podajajo na led oziroma na zamrznjene bajerje, ribnike, jeze-
Napoved vremena za Slovenijo
Fotografija je simbolična.
ra in druge stoječe vode, če niso prepričani o debelini ledu. Na naravnem ledu drsajo na lastno
odgovornost, zato svetujemo tudi, da preverijo globino vode. Treba se je izogibati predelov, kjer se v jezero ali drugo mirujočo vodo iztekajo potoki, ali pa sredine mirujočih voda, kjer je led lahko tanjši. Svetujemo torej, da se drsalci, sprehajalci in drugi na ledene naravne površine podajo le v primeru, da dobro poznajo značilnosti ledene površine. Prav tako priporočamo, da se na ledeno ploskev podajajo le v primeru, da imajo zagotovljeno pomoč v primeru vdora ledu.«
Na Upravi RS za zaščito in reševanje pa pravijo, da je gibanje po homogenem ledu nevarno, če njegova debelina ni večja kot tri cm.
Monika Levanič
Ako je svečnica zelena, bo velika noč snežena.
Danes bo pretežno oblačno, le na severovzhodu Slovenije še delno jasno. Na Primorskem in Notranjskem bo občasno rosilo ali rahlo deževalo. Pihal bo zmeren zahodni do jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 3 do 8, v severnih krajih okoli 0, najvišje dnevne od 8 do 13, na vzhodu do 15 stopinj C.
Obeti
V sredo bo oblačno, padavine bodo postopno zajele vso državo. Popoldne se bo meja sneženja od severovzhoda spuščala in zvečer ter v noči na četrtek bo snežilo v večjem delu države. Na Primorskem bo zapihala zmerna burja.
Foto: ML